Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Sok-Sov 15.1.2011

A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–

Sokoliči – Sočerga

SOLBICA (Stolbica, Stolvizza), 33010 Resia – Rezija, Italija Sv. Karel Boromejski (1750–1769); kaplanija 1911, župnija 1953, ; Nadškofija Videm. Gl. tudi Rezija.

Podružnice: ... Naselja: Solbica.

Značilni priimki:(Solbica) Bilina/Belina/Billiani (13.stol., 1504, 1989), Biderli (1588), Brida (1504, 1563, 1657, 1739, 1774, 1923, 1989), Buttolo (značilen, 1588, 1657, 1739, 1768, 1871, 1989), Canciano (1657, 1739), Chinese (1901), Clemente (značilen, 1895, 1989), Černo/ Negro (značilen, 1657, 1705, 1739, 1989), Coos/Kos (1657, 1739, 1989), Di Lenardo(1909, 1989), Foladore, Iusto/Giusti (značilen, 1657, 1739, 1875, 1989), Quaglia/Quaia/Hvala (značilen, 1600, 1877, 2006), Lettig/Letič (značilen, 1657, 1739, 1881, 1900, 1989), Longhino (1989), Madotto (1914, 1989), Mattiusso (1657, 1739), Micelli/Mičeu (1886, 1989), Moznich/Močnik (1657, 1727, 1739, 1902, 1989), Negro (1864, 1934), Pielich (1588, 1657, 1739, 1858, 1989), Hvala/Quaglia (1739), S(e)rna (1588, 1739, 1886,1989), Tosoni (1927), Usbe (1882, 1989), Valente (1912).

SOLČAVA, 3335 Solčava, Solčava 21 (Sulzbach) Sv. Marija Snežna (omenj. 1268, 1461–1485; ), župnija po 1471; iz pražupnije Gornji Grad. Do jožefinskih reform pod ljubljansko škofijo.

Podružnici: Kristus Kralj v Logarski dolini, sv. Duh na Olševi.

Naselja: Logarska dolina (Sveti Duh), Solčava.

Rx 1776–1784 In 1784–1824 1824–1869 In a 1835–1939 1870–1899 In 1900–1934 In 1935–1941 In 1941–1944 b Px 1784–1824 c 1824–1921 In 1835–1939 1922–1941 In In 1784–1824 Mx 1784–1824 č 1824–1941 In 1835–1939 In 1784–1824 a Rop 1840; b prepis iz okupacijske knjige 1941–1944; c opomba o vodenju poročnih knjig; č opomba o vodenju mrliških knjig; x leta 1937 evidentirane najstarejše knjige R 1716, P 1706, M 1706.

Kronika 1856– Spominska knjiga obiskovalcev Solčave 1832–1930 NŠAL: Matrikula 1742

Razno: – O ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave, F. Mišič. ČZN 1938, 191.

1 Soleščjan (Soleschiano) – Ronke–Marija Mati Cerkve Soline – Momjan (Momiano)

SOLKAN, 5250 Solkan, Mizarska 18 (Siliganum, Silikano, Salcan(-o), Celkan, Celcan, Czelkon) Sv. Štefan (omenj. 1181, 1566(?), 1657, 1926 prest. zvonik); župnija, omenjena 1181, ustanovljena 1296. Pražupnija prvotno obsegala Šempeter pri Gorici, Šempas, Črniče in Prvačino. Sredi 16. stol. je Solkan postal vikariat, inkorporiran župniji Gorica. Pred tem časom je treba pod navedbo "goriške" župnije razumeti "solkansko". Pokopališče ().

Podružnice: (1782) Svetogorska Mati božja na Sveti gori (samostan; Sveta gora pri Gorici – gl. posebej), sv. Rok v Solkanu (odstranjena 1955), sv Trojica na kromberškem pokopališču (, v Novi vasi, nova po drugi svet. vojni), sv. Katarina v Kromberku, Mati božja (Matere božje tolažnice) v Kromberku, sv. Marija Magdalena v Lokah, sv. Marjeta (prej sv. Mohor in Fortunat) v Ravnici, sv. Gabrijel na Škabrijelu (opuščena po jožefinskih reformah), sv. Križ v Batah, sv. Lovrenc na gori (Bate), Mati božja v Podlaki (Bate), sv. Janez Krstnik v Čepovanu, sv. Anton Padovanski na Lokvah, sv. Maver v Šmavru (S. Mauro all'Isonzo), sv. Nikolaj v Podsabotinu (porušena 1943), sv. Lovrenc v Podsenici (prej: Senica, Podsabotin), sv. Primož (Matere božje) nad Podsenico (razvaline nad Podsabotinom), sv. Valentin (Matere božje in sv. Valentina) na Sabotinu (razvaline), sv. Mihael v Oslavju (Oslavia), sv. Silvester v Pevmi (Piuma), sv. Martin na Britofu v Grgarju, sv. Peter v Grgarju, sv. Frančišek Ksaver v Gorenji Trebuši.

Naselja: (1782) Ajševica, Baske, Bate, Bitež, Britof (Grgar), Čepovan, Dol (Grgar), Drage, Dragovica, Fobca, Gorenja Trebuša, Grgar (1523), Jelaršče, Kromberk, Lazna, Loke, Lokve, Podgozd, Podlaka, Podsabotin, Podsenica (1523), Puštale, Ravhar, Ravne, Ravnica (1523), Sedevčiči, Solkan, Sv. Gabrijel (Škabrijel), Sv. Lovrenc (Bate), Sveto, Škrlji, Vrata (Vrata vrh), Vrše, , Zagorje (1523). (1840) Kromberk, Loke, Solkan. (2006) samo Solkan (po drugi svet. vojni se je odcepila Nova Gorica). V Italiji: (1782) Oslavje (Oslavia), Pevma (Piuma, 1523), Šmaver (Št. Maver, S. Mauro).

Grajski objekti: Gradič Lenasijeva graščina v Solkanu. Dvorec Pagnaco v Solkanu (hotel Sabotin). Grad Solkan (de Salchano) na hribu Sv. Katarina. Gradič Starkenfelsov dvorec, zunaj Rožne doline v smeri proti Ajševici. Dvorec Grinover na pomolu pobočja Sv. Katarine na severu Solkana.

R 1604–1633 In 1633–1655 In a 1655–1692 1692–1727 In 1727–1746 In 1784–1812 b 1822–1858 In 1835–1947 1859–1885 In c 1886–1914 In c 1917–1928 c 1928– In In 1784–1822 In 1917–1928 In 1850–1947 P 1687–1735 1763–1785 č 1785–1915 1812–1819 d 1867–1915 In In 1918–1945 In 1900–1947 M 1651–1784 1784–1812 e 1812–1821 f 1821–1870 In 1835–1951 1871–1905 In In 1784–1812 In 1900–1947 In 1906–1912 In 1918–1951

a Od 1609 dalje R posamezni vpisi na listu; b podatki o dogodkih 1805–1809, o prehodu francoskih in ruskih čet ter rušenju mosta preko Soče; c odloki o poitalijančenju slovenskih priimkov; č opomba o P vpisih v letih 1777–1785; d sonet v italijanskem jeziku, posvečen Piju VII. v zvezi z napoleonsko dobo, sestavil ga je Franc Stanta, župnik v Solkanu; e izpis iz urbarja cerkve sv. Štefana o dajatvah ob priliki pogreba 1648; župnijske meje; pokop Mihaela grofa Rabatta v Selih pri Kanalu 1794; pokop kapetana regimenta Raischi 1797, ki je nadzoroval 700 bolnih vojakov v solkanskih vojnih bolnišnicah; dogajanje v Solkanu za časa Francozov 1797; vojaško pokopališče v Solkanu in vojne bolnišnice 1797; vojaški premiki 1797; prenos trupla vdove pl. Radieucig na Sv. Goro 1797; f prenos trupla cesarice Marije Ludovike, žene cesarja Franca, iz Verone skozi Gorico proti Postojni.

Solkan – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945): R 1924...1927 P 1924...1927 M 1924...1927 O 1924...1927

Status animarum 1796, začetek 19. stol., 1840, 1855, okrog 1930 (5 knjig) Status animarum za Čepovan 1808 Status animarum za Pevmo 1815 Status animarum za Šentmaver začetek 19. stol. Birmanska knjiga 1820–1881, 1884–1937, 1938–1947 Oklici 1861–1873, 1920–1930, 1938–1962 Poročni spisi 1919– Oznanila 1888–1914, 1938–1953 Urbar cerkve sv. Hilarija in Tacijana v Gorici 1550 Urbar cerkve sv. Štefana v Solkanu 1650, 1686, 1697, 1753, 1769, 1789 Urbar cerkve sv. Magdalene v Lokah 1705, 1775 Urbar cerkve sv. Gabrijela pri Solkanu 1707 Urbar cerkve sv. Katarine pri Kromberku, 1749, 1752, 1781, 1792 2 Urbar cerkve sv. Frančiška Ksaverija v Gorenji Trebuši 1755 Urbar cerkve Matere božje v Kromberku 1761 Računi cerkve sv. Štefana v Solkanu 1709–1805 Računi cerkve sv. Magdalene v Lokah 1750–1773 Računi cerkve sv. Katarine v Kromberku 1728–1805 Register urbarskih zaostankov podložnikov cerkve sv. Štefana 1788 Glavna knjiga kapitalov in dolžnikov 1863– Najemniki cerkve v Solkanu 1863 Ustanovne maše 1866–1911 Katapan 1757 Glavni zapisnik Marijine družbe v Solkanu 1922–1944 Protokol v cerkvenih zadevah 1796–1863 Dekanijski in župnijski opravilni zapisnik 1826–1846, 1866–1867, 1884–1889, 1895–1911, 1917–1927, 1927–1946

Ž. Miren: Opravilni zapisnik dekanije Solkan-Miren 1936–1964 Spisi dekanije

Razno: – Prebivalstvo v solkanski župniji 1835–1864 na podlagi matičnih knjig, V. Pavlin. Zbornik goriškega muzeja 1997, 1998, 37.

SOMBOTELJ (Szombathely), Somboteljska škofija, Madžarska Gl. župnije: Dolnji Senik (Alsőszölnök), Gornji Senik (Felsőszölnök), Števanovci (Apátistvánfalva). Gl. pojasnilo k okrajšavi KAS.

Somorovci (Somorci; Szomoróc) – Krčica Sopot − Žiri (1782) Sopote – Olimje Sopotnica – Podmelec (1782); Stara Loka (1782), Škofja Loka

SORA, 1215 Medvode, Sora 15a (Zower, Zeuer, Zaier, Zeyer) Sv. Štefan (omenj. 1295, sedanja 1884); 1294 omenj. vikariat. Pražupnija sv. Petra pri Ljubljani (Ljubljana−Sv. Peter).

Podružnice: (1782) sv. Andrej v Gostečem, sv. Mihael v Dolu, sv. Peter in Pavel na Ladji, sv. Nikolaj na Jeprci, sv. Mohor in Fortunat na (Zgornjem) Osolniku, sv. Florijan na Tehovcu, sv. Janez Krstnik na Preski, sv. Marjeta v Žlebeh, sv. Jakob na Petelincu. (2000) sv. Andrej na Gostečah, sv. Florijan na Tehovcu, sv. Mihael v Dolu, sv. Mohor in Fortunat na Osovniku, sv. Miklavž na Jeprci, sv. Peter na Ladji.

Naselja: (1782) Dol, Draga, Jeprca, Goričane (Goriče), Gosteče (Costech), Ladja (Ladija; Schap), Ločnica (dolina Ločnice; tudi Drnovec), Medvode, Petelinec, Preska (Hag), Punge(a)rt, Rakovnik, Osolnik (Zgornji: Ober Mveslich), Senica (Zgornja−, Spodnja−), Sora, Stezica, Studenčice, Svetje, Tehovec, Trnovec, Vaše, Žlebe(i) (Slepach). (1939) Dol, Draga, Gosteče, Govejek, Jeperca (Eberg), Pungert, Sora (), Studenčice, Tehovec, Trnovec.

Grajski objekti: Grad Bosisen na območju Osolnika (Gosteče). Dvor Sora (Ceur, Zoure, Zower) v Sori.

R 1697–1712 a 1713–1748 1749–1770 b 1771–1964 1773–1782 c In 1697–1900 In 1790–1828 In 1918–1968 InM 1941–1968 InP 1945–1968 P 1697–1721 1722–1749 č 1749–1770 d 1771–1799 e 1798–1815 1816–1875 In 1835 1837–1964 M 1697–1749 1747–1770 f 1771–1964 a Župnik Andrej Vodnik; b župnik Filip Zupan in kaplan Klement Kopavnik; c 1773–1782 nezakonski otroci; č župnik Karl Valerij Forstlechner; d latinske pesmi župnika Boštjana Pogačarja, opis postavitve križevega pota, prepisi normalij o poročnih knjigah, statistika prebivalstva 1749–1761, beležka o restavraciji cerkve, seznam župnikov, kaplanov, vikarjev, beležke o zgodovini fare, seznam ljubljanskih škofov; e v nadaljevanju status animarum; f latinske pesmi župnika Boštjana Pogačarja.

Status animarum 1900 (gostači) Oklici 1901– (5 knjig) Oznanila 1910–1915 Kronika sorške fare l 1881–1931 (tekst in ovtobiografija Frana S. Finžgarja), II 1932– Dohodki in izdatki podružnice sv. Mihaela na Dolu 1881– 3 NŠAL: Urbar župnije in župne cerkve sreda 18. stol. Urbar župne cerkve 1629, 1745–1770, 1746–1791, 1749–1767 Urbar župnišča 1798–1806 Urbar podružnice na Dolu 1746 Urbar podružnice na Gostečah 1749 Urbar podružnice na Jeperci 1691, 1729–1798 Urbar podružnice na Ladji 1749–1790 Urbar podružnice na Tehovcu 1748 Desetinski protokol 1808–1848 Računi podružnice na Osolniku 1671–1784 Matrikula 1717, 1749 Računska knjiga za Jeterbenk 1708–1710

Razno: − Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani; J. Höfler, AES, št. 20, Ljubljana 1998. − Zgodovina Sorske fare, LD, 1883, nadaljevanja: str. 20, 40, 53, 64, 89, 116, 131, 159, 169, 181.

Sorbar – Marušići (Marusici) Sorgobani (Sergobani) – Sovinjak

SORICA, 4229 Sorica, 23 (Sarz, Zarz, Spodnja Sorica: Unterzarz) Sv. Nikolaj (druga pol. 17. stol.); vikariat v predjožefinski župniji Selca, župnija 1862. Pražupnija Stara Loka. Oskrbuje župnijo Davča.

Podružnica: sv. Marko v Spodnjih Danjah.

Naselja: (1782: vikariat Sorica v župniji Selca) Danje, Davča (Soriška Davča), Porezen (), Ravne, za Brdom (Zabrdo); (1939) Podporezen, Ravne, Spodnja Sorica, , Torka, Zabrdo, , ; pokopališče Sorica ().

R 1655–1757 1758–1784 a 1835–1964 1846–1887 b In 1758–1930 In 1857 In 1872–1930 P 1657–1680 1738–1784 c 1835–1964 M 1740–1784 1823–1964 a Vikar Martin Okorn; b renoviranje in blagoslovitev cerkve sv. Martina v Danjah 1863; c vikar Jakob Kalan.

Sorica – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v ARS): R 1812, 1813 P 1814 O 1814 M 1812, 1813 Sorica – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1941–1942 P gl. Kranj M 1941–1942

Kronika 1800–1934 NŠAL: Urbar vikariatske cerkve v Sorici 1774–1802, 1813–1829 Urbar podružnice sv. Marka v Spodnjih Danjah sreda 18. stol. Kapitali vikariatske cerkve v Sorici in podružnice v Spodnjih Danjah 1785–1807 Bera 1774–1799 Računska knjiga cerkve v Sorici 1813–1830, 1847 VFZ-NŠAL (138): SA 1759–1890

SOSTRO, 1261 Ljubljana – Dobrunje, Sostrska cesta 1 (Sostru, Soster, Czozter) Sv. Lenart (omenj. v 14. stol, 1897/98), vikariat 1753, župnija 1862, začasno izročena minoritom. Iz župnije Šmarje – Sap.

Podružnice: sv. Pavel v Šentpavlu (), sv. Urh v Zavogljem, sv. Urh v Dobrunjah.

Naselja: (vikariat, 1782) Češnjice, Podlipoglav, Sodinja vas/Sadinja vas, Sostro (Czozter), Sv. Lenart, Zagradišče; (1939) Češnjice, Dobrunje (Dobruin), Podlipoglav, Podmolnik, Sadinja vas/Sodinja vas, Sostro (), Zadvor, Zagradišče, Zavoglje.

Grajski objekti: 4 Grad Marenček nad Podmolnikom pri Dobrunjah.

R 1753–1770 a M 1753–1769 1771–1812 1787–1812 b 1812–1824 In 1825–1835 In 1835–1964 1836–1847 In 1848–1863 In In 1864–1945 P 1770–1784 1785–1815 In c 1788–1812 č 1816–1832 In 1833–1849 In 1835–1867 1850–1871 In 1869–1964 1872–1906 In M 1770–1830 1749–1787 d 1784–1811 e 1784–1812 f 1831–1847 In 1835–1861 1848–1868 In 1863–1866 1868–1964 In 1869–1946 a Statistika prebivalstva 1753–1770; b za Dobrunje; c uvezani izpisi iz R, P, M merije Dobrunje za župnijo Sostro 1812– 1814; č za Dobrunje, beležka o štolnini; d za Dobrunje; e za sosesko sv. Urha, Zavoglje, Zadvor; f za Dobrunje.

Dobrunje – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v župnišču Ljubljana–Polje): R 1812...1814 P 1812...1814 M 1812...1814

Status animarum 1819–1921, 1828–1942 (2 knjigi), 1834–1856, 1840–1856, 1857–1892, (2 knjigi), 1876–1900 (gostači), 19. stol., 1920 (4 knjige) Birmanci 1871– (2 knjigi) Oklici 1832–1852 (2 knjigi) Poročni spisi 1812– Spomenica sv. Lenarta 1907–1940 Bera 1870–1879, 1880–1923 Dohodki in izdatki 1930–1946 Dohodki in izdatki za podružnico v Zavogljah 1907 Računska knjiga 1938–1946 Dnevnik posevkov 1823–1857 in bera 1824–1894 Beležke o pridelkih 1856–1869 Popravilo župnišča Sostro 1935 Zvonovi in slikanje cerkve 1922–1924 Darovalci za zvonove Ustanovne maše 1880–1898, 1915–1946 Bratovščina sv. rešnjega Telesa 1773–1830 Zapisnik odbora za postavitev spomenika padlim vojakom v Dobrunjah Imenik in kronika fantovske Marijine družbe Spisi 1812–: računi za kapelo novega pokopališča, novo pokopališče 1920, darovi 1914– 1918, obligacije, gozdni gospodarski načrt za cerkveni gozd Dobrunje 1931–1940, Katoliško izobraževalno društvo Listine: 1878 september, 10. Breve papeža Leona XIII Načrti: gospodarsko poslopje 1799, prezidava cerkve 1892, tloris cerkve v Zavogljah 1897, poslikava cerkve (Franc Blaznik), zvonik v Dobrunjah

SOŠICE (grškokatoličani), 10457 Sošice, Hrvaška Sv. Petar i Pavao (1750–75); župnija 1746 in 1775. Spada v gk. Žumberški dekanat (Žumberački dekanat). Gl. tudi Grškokatoliška cerkev.

Sotensko – Kalobje, Šmarje pri Jelšah Soteska – Bohinjska Bela, Moravče (1782), Sv. Jakob ob Savi Soteska (Helfenberg), grad – Gornja Ponikva

SOTESKA, 8351 Straža pri Novem mestu, Soteska 18 (Einöd, Ainöd) Sv. Erazem (1680/90), župnija 1617. Oskrbovana iz župnije Ajdovec.

Naselja: Dolenje polje, Drenje, Gaberje, Gorenje polje, Soteska ().

Grajski objekti: Grad Soteska (Alt Ainödt, Ainoede, Aynod) nad Sotesko. Dvorec Soteska (Ainödt), stolpast dvor v Soteski.

R 1755–1964 P 1755–1784 M 1755–1784 a P 1800–1812 1816–1964 M 1784–1813 1813–1880 b 1835–1964 a Popis hiš v župniji; b beležka o izstavljanju mrliškega lista za vojake.

Oznanila 1919–1933 Inventar 1760 in dajatve ter ustanove Seznam mašnih ustanov 1878 Opravljene ustanovne maše 1845–1888 5 Opravljene maše verskega zaklada 1845– Bratovščina sv. Družine in apostolstva mož Bratovščina sv. rešnjega Telesa 1908 Spisi 1762–: računi, obligacije 1800– patronatna zemlja 1943, davki, podložniške listine 1762–, poročni spisi Ž. Poljane – Dolenjske Toplice: Status animarum 1908 Birmanci 1908 Kronika 1933 (z zgodovino) Opravilnik 1863–1965 VFZ-NŠAL (138): SA 1771–1873 Kronika 1933 Oklicne knjige 1845–1956 Urbar 1745–1783; popis tlake 19. stol.

Sotina (Szotina) – Sv. Jurij v Prekmurju (rk.) in Gornji Slaveči (evang.) Sotto il Crocco – Završje (Piemonte) South Chichago – gl. Chichago South Lorain – gl. Lorain Sovče (Seltschach) – Podklošter (Arnoldstein) Sovenca – Števerjan (S. Floriano del Collio) Soviče – Sv. Vid pri Ptuju Sovin(j)a peč – Kamnik (1782), Sela pri Kamniku

SOVINJAK (Sovignacco), 52420 Buzet, Sovinjak 9, Hrvaška (Sovišćine, Sovischine, Sabiniacum) Sv. Juraj (1556, nova 1927). Župnija, omenj. 1195 kot oglejska posest, ustanovljena 1645; župnijski arhiv od 1645. 1910: občina Motovun, Slovenci 95,2%. Župnijski arhiv od 1645.

Podružnice: sv. Rok prz. (Sovinjak), sv. Nikola b. (pokopališče Senj), sv. Stjepan prvm. (Sovinjsko Polje), sv. Jelena kr. (Sovinjska Brda), sv. Kornelije i Ciprijan mm. (pokopališče Sovinjština).

Naselja: (1987–) Bartolići, Beneži, Bernozi, Cunjci, Černekov Brijeg, Dršćari, Drobežija, Hrvatini, Jermanija, Klarići, Krti, Majeri, Pegini, Pračana vas, Puhi, Senj (Senjak; 1880: Slovenci 100%; ), Sirotići, Sorgobani, Sovinjak (), Sovinjština (), Sovinjska Brda, Sovinjsko Polje, Sveti Kvirin, Sveti Martin, Šimeći, Šušani, Švikarija, Tuki, Valice, Žugani.

Priimki (1946): (Bartolići) Bartulić (Bartoli), Basaneže (Bassanese), Benčić (Benci), Krt (Cherti), Šćulac (Squilla); (Beneži) Črneha, Gorjan, Jerman, Ribarić, Rušnjak; (Bernozi) Černeha, Rušnjak, Vivoda; (Brkani) Flego, Ivančić, Majcan; (Cunjci, Čunjci, Čunjčarija) Cunjac, Glavić, Hrvatin; (Černekov Brijeg) Črneka (Cernecca), Jerman (Germani), Kukac (Cucco), Sirotić (Sirotti), Toškan (Toscani); (Dršćari) Marušić (Marussi); (Jermanija) Flego, Greblo, Jerman, Medica, Sirotić; (Klarići) Klarić (Clari); (Krti) Bartulić (Bartoli), Krt (Cherti), Marušić (Marussi), Pisac (Pisacco), Rušnjak, Sirotić (Sirotti); (Majeri) Fabeta, Ivančić, Jerman, Krbavčić, Majer, Vesnaver, Vivoda, Zadeo, Zidarić; (Matiško) Flego, Korenić (Coreni); (Pigini/Pegini) Jerman; (Praćana vas) Benčić, Fabeta, Ivančić, Jerman, Sirotić, Vivoda, Zadeo; (Puhi) Krt (Cherti), Tuškan (Toscani), Žigante (Gigante); (Senj) Blašković, Flego, Ivančić, Jerman, Krančić, Paladin, Šćulac, Žigante; (Sergobani/Sorgobani) Vivoda (Sovinjsko Polje) Cunjac, Orlić, Sirotić, Vivoda; (Sv. Kvirin) Črneha, Hrvatin, Žigante; (Sv. Martin) Majer, Ukota; (Šimeći) Bartulić (Bartoli), Jerman (German), Zubin (Zubini), Žigante; (Šušani) Fero, Mikolavčić (Micollavi), Tuškan (Toscani); (Švikarija) Črneka (Cernecca), Glavić (Glavi), Jerman (German), Marušić (Marussi), Prodan, Vivoda; (Valari) Bartolić, Sirotić, Staraj, Žigante; (Valice) Bartulić (Bartoli), Marušić (Marussi); (Žugani) Ivančić, Matijašić (Matiassi), Strpin (Sterpini), Žigante.

Sovinje – Trbovlje Sovinjska Brda – Sovinjak Sovinjsko Polje (1910: občina Buzet; 1880: Slovenci 16,5%) – Sovinjak Sovišćine (Sovischine) – Bartolići Sovjak – Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah, Sv. Jurij ob Ščavnici Sovodenj – Nova Oselica

SOVODNJA (Savogna), 33040 Savogna–Sovodnje, Via Capoluogo 8 (UD), Italija Sv. Mohor in Fortunat (Santi Ermagora e Fortunato); župnija 1955. Nadškofija Videm. Do ? pod župnijo Špeter.

Podružnica: sv. Danijel in sv. Lucija na Gori v Gorenjih Barcih (Brizza di Sopra).

Naselja: Sovodnja (Sauodnja, Savogna), Gorenje Barce (Brizza di Sopra), Dolenje Barce (Brizza di Sotto), Ložac (Lasiz), Kranjac (Crisnero), Podar, Selce (Seuza). 6 Značilni priimki:(Barce) Barszach/Barščak; Carlig/Karlič (od 1480, okr.1730), Chiabai/Čabaj (1848), Gosgnach/Gošnjak, Hrómac / Cromaz (od 1586), Martinig/Martinič, Maurig/Mavrič (1836 iz Kožbane), Perat (iz Zverinaca), Qualizza / Hvalica (od 18.stol.), Ros (od 17.stol., 1895) Snidar / Znidar (od 1612) Zabrieszach/Zabrieščak (od 1688 iz Jevščka pri Livku); (Kranjac) ... ; (Ložac) Koredič/Corredig, Loszach/Ložak, Pienig / Pienič (1895 iz Drejana), Zufferli/Čuferli; (Podar) Birtig/Birtič, Coliescha/Koleša (1652), Gujon/Guion, Laurencig/Lavrenčič; (Selce) Loszach/Loščak; (Sovodnje) Bernich/Bernik, Breščon/Brescon (1923), Canalaz/Kanalac, Cernoia/Černoja, Cicigoi/Čičigoj (od 1902), Chiabai/Čabaj (1951), Crisnaro/Križnar (iz Bitnij pri Kranju okr.1800), Crapiz/Krapic, Cudrig/Kodrič, Domenis (1856), Golob, Jelina/Iellina, Lauretig/Lavretič, Loszach/Ložak, Marchig / Markič (iz Pečnij, 1725), Manchig/Mankič, Martinig/Martinič, Medves / Medvež, Moruščak/Moruszach, Pagon (1966), Periovizza / Perjovica (od 17.stol.), Petrič/Petrig, Petricig/Petričič, Predan, Rukin/Rucchin, Scuoch/Skok, Steffenig/Štefenič, Trusgnach/Trušnjak, Velikac/Velicaz, Vogrig/Vogrič.

SOVODNJE (Savogna D'Isonzo), 34070 Savogna D'Isonzo – Sovodnje ob Soči, Via I Maggio 103, Italija Sv. Martin (S. Martino Vescovo,1756, 1839, 1869, porušena 1915-18, 1927-28; pred tem sv. Janez iz 16. stol.; opuščeno pokopališče – Britof, ); do leta 1819 pod župnijo Šempeter, ekspozitura 1784, leta 1819 skupaj s Pečjo pod župnijo Miren; kaplanija 1756, kuracija 1845, vikariat pred 1900, župnija 1931; Dekanija Štandrež; Nadškofija Gorica. 1420–1511 Beneška republika, nato Avstrija; v Ilirskih provincah skupaj z Mirnom v Goriškem kantonu; do 1918 Avstroogrska; kasneje Italija, razen 1943-47 (Nemci, zavezniki).

Podružnice: ...

Naselja: Rubije (Rubbia, prej pod župnjo Moš in vikariatom Gabrje), Sovodnje (Savogna D'Isonzo, novo pokopališče od 1825 ob cesti proti železniškemu podvozu in na Peč, ). Severovzhodni del Sovodenj je poimenovan Škrlje. Avstroogrsko pokopališče v Mejicah ().

Priimki: (Sovodnje) Bačer (1909), Batistič (1870, 1877, 1908, 1944), Bertolin/Bertulin/Bortulin (1752, 1789, 1826, 1840, 1881, 1928), Boschinn/Boškin (1789, 1822, 1885), Brankovič (1944), Bremec (1870), Butcovig/Butkovič (1822, 1842, 1881, 1920, 1944), Capellan (1844, 1877), Cearo (1914), Cijak (1883), Cijan (1905, 1944), Černic (1863, 1880, 1944), Češčut/Ceschut (1789, 1822, 1849 v Škrljah, 1881, 1908), Čeudek (1865, iz Bukovice, 1932, 1944), Danijelič (1914), Devettach/Deuetag/Devetak (1699, poroka sv. Just, 1789, 1822, 1853, 1883, 1914), Dugar (1884), Fajt (1944), Ferfolja (1944), Figelj (1870), Florenin (1914), Floridan (1914), Gabrijelčič (1944), Galiusi (1880), Gerzej (1914), Gorjan (1873, 1883, 1914, 1944), Gorjup (1944), Gorkič (1910), Gregorič (1884), Gruden (1914), Gulin (1914, 1944), Hmeljak (1908, 1945), Jericio (1882), Kapel(l)an (1875, 1908), Kerševani (1944), Kobole (1914), Kodermac (1944), Koren/Coren (18.stol.), Kosič (1944), Kovic (1909), Krašček (1910, 1944), Kumar/Humar (1860, 1885, 1909), Kuzmin (1914, 1944), Kodermac (1893, 1914), Krasovc (1899), Ličan (1914), Lukežič (1866, 1914, 1944), Lukman (1845, 1867, 1894, 1908, 1944), Lutman (1837, 1883), Malič (1899), Marušič (1928, 1944), Masten (1899, 1914, 1944), Mikluž (1944), Mosetig/Mozetič (1853, 1873, 1944), Mužina (1948), Nanut (1865, 1883, 1914, 1944), Novak (1925, 1944), Oru/Orel (1850), Ožbot (1944, 1958), Pagani (1870), Pajaunich (1849, 1854), Pahor (1920, 1944), Pavletič (1870), Pilizon/Pelicon (1659, 1763, 1789, 1822, 1849, 1883, 1944), Pisk (1910, 1944), Peric (1905), Peršolja (1945), Petean/Petejan (1659, 1789, 1822, 1852, 1881, 1914, 1944), Platzer/Placer (1853, 1859, iz Deskel, 1864, 1914), Pojaunik (1789, 1855), Prelaz/Prelac (1837, iz Pirana, 1874), Primožič (1868, 1910), Prinčič (1914), Ratus (16.stol.), Rojec (1905), Rusjan (1932), Stanič (1849), Štanta (1921), Šviligoj (1928), Tomsich/Tomsič (1576, 1822, 1840, 1875,1893, 1908, 1944), Tosi (1855, 1870, 1899), Urbancich (1576), Uršič (1864), Valenčič (1914), Vinci (1822), Vissentini/Vižintin (1789, 1822, 1849, 1877, 1908, 1944), Vuk (1878, 1914, 1944), Zavadlal (1911, 1944), Zavnik (1870), Zecovig (1837), Zottig/Cotič (1659, 1789, 1822, 1842, 1882, 1908, 1944), Žigon (1928, 1944). (Rubije) Albisser (1896, iz Moša, železničar), Amadari (1863, iz kraja Ala, postajenačelnik), Arnoli (1871, mlinar), Battistig (1843, 1848), Belli (1859, mati služkinja), Bianchi (1875, 1879), Billischich (1886, iz Verone, železničar), Boschini (1817), Brosch (1892, iz Moravske), Buttolo (1877, 1891, iz Stolbice), Cijan/Cian/Zian (1808, 1822, 1846, 1882, 1908), Coffou (1901, železničar iz Gorice), Coronini (pl., 1841), Cotič/Zottig (1820, 1879, 1910), Černic (1868, 1874, 1890), Čoš (1872), Devetak (1820, 1852, 1879, 1910), Di Lenardo (1897, iz Osojan v reziji), ferfolja (1913, iz Vojščice, mlinar), Ferligoj (1836, 1867, 1909), Fornasir (1810), Floridan (1912, iz Dan, železničar), Frandolič (1880, iz Dola), Furlan (1891, z Gabrovca, železničar), Ganardo (1862, iz Asiaga, železniški čuvaj), Gagern (baron, 1870), Goršek (1911, iz velenja), Gregorig (1808), Hecht (1843, kočijaž), Hmeljak (1907, iz Rihemberga), Illicher (1889, železničar), Jerizio (1876, 1893, iz Solkana), Kancut (1876), Klemenz (1898, železničar, iz Trsta), Lukman (1896, železničar), Macarol (1899, železničar iz Nabrežine), Marizza (1913, iz Zdravšćin, vrtnar), Mozetič/Mosettig (1870, 1872, iz Renč, 1910), Mlekuž (1877, iz Trsta), Mreule (1830,mlinar, 1850, 1870), Nanut (1808, 1822, 1841, 1863), Nushinski (1808), Palik (1886, mati iz Stolbice v Reziji), Pasco (1888, iz Trsta, železničar), Pavletič (1880, 1960), Pavločič (1886, železničar), Pelezon/Pelicon (1763, 1808, 1835, 1845, 1883, 1908), Pertot (1906, železničar), Pet(t)ean/Petejan (1807, 1822, 1846, 1885, 1900), Pian (1869), Pirjevec (1913, iz Sežane, železničar), Podberšček (1915), Pusanig (1900, železničar), Resch (1868, čuvaj na železnici), Roth (1870, 1873, železničar), Stein (1810), Stergar (1867, čuvaj na železnici), Svab/Švab (1879, iz Gorice–sv. Vid in Modest, 1880), Schantl/Šantel (j) (1876, iz Šentjurija na Štajerskem, 1877), Strancar (1885, mati iz Uhanj na Vipavskem), Tominz ((1868, čuvaj na železnici,1870), Ugel (1866, iz Livenze, železničar), Valent (1808), Valentinčič (1896, mlinar, 1910), Vecchietti (1880,

7 iz Campolonga), Visintin/Vižintin (1808, 1822, 1845, 1885), Vouch/Vuk/Volk (1830, 1845, 1854, 1868), Zega (1903, iz kraja Čipi v Istri, železničar), Zorn (1906, železničar iz Prvačine).

R 1784– (4 knjige do 1949) P 1784– (3 knjige do 1949) M 1784– (4 knjige do 1949) Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1839– v NŠAG.

Birmanske knjige 1832– (2 knjigi do 1949) SA 1866– (4 knjige do 1949) Druge knjige so zgorele med prvo svet. vojno v Šempetru.

Razno: – Razni avtorji: Tabor “Sovodnje 93”, Gorica, 1995. – Marko Waltritsch: Sovodnje skozi čas, Sovodnje, 1999. – Marko Waltritsch (ur.): Sovodenjski zbornik, Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah. – Carlo M. d’Attems: Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije, 1750–1759, Istituto di storia sociale e religiosa, Gorica, 1994. – Carlo M. d’Attems: Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije, 1762–1773, Istituto di storia sociale e religiosa, Gorica, 2000.

Sovra – Žiri Sovrat – Radeče

8