Razpored Odvoza Odpadkov Po Naseljih 2019

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Razpored Odvoza Odpadkov Po Naseljih 2019

RAZPORED ODVOZA LO ČENO ZBRANIH ODPADKOV PO NASELJIH ZA LETO 2020 OB ČINA TOLMIN BIOLOŠKI STEKLO ODPADKI EMBALAŽA PAPIR č NASELJE (tedenski odvoz) (tedenski odvoz) (2x mese no (tedenski 2. in 4. teden odvoz) ZVONOVI ZABOJNIKI ZVONOVI ZABOJNIKI v mesecu) 1 Ba ča pri Modreju PETEK TOREK SREDA PETEK 2 Ba ča pri Podbrdu PETEK 3 Čadrg PETEK 4 Čiginj ČETRTEK TOREK SREDA ČETRTEK 5 Daber PETEK PETEK SREDA 6 Dolenja Trebuša PETEK TOREK SREDA PETEK 7 Dolgi Laz TOREK 8 Dolje SREDA TOREK SREDA ČETRTEK 9 Drobo čnik ČETRTEK TOREK SREDA ČETRTEK 10 Gabrje SREDA TOREK SREDA ČETRTEK 11 Gorenja Trebuša TOREK SREDA 12 Gorenji Log ČETRTEK TOREK SREDA 13 Grahovo ob Ba či PETEK SREDA TOREK PETEK 14 Grant PETEK 15 Hudajužna PETEK SREDA TOREK PETEK 16 Idrija pri Ba či PETEK TOREK SREDA PETEK 17 Kal PETEK 18 Kamno SREDA TOREK SREDA ČETRTEK 19 Kanalski Lom ČETRTEK TOREK SREDA PETEK 20 Klavže PETEK TOREK SREDA PETEK 21 Kneža PETEK SREDA TOREK PETEK 22 Koritnica PETEK SREDA TOREK PETEK 23 Kozarš če ČETRTEK TOREK SREDA PETEK 24 Kozmerice ČETRTEK TOREK SREDA 25 Kuk PETEK 26 Ljubinj PETEK SREDA TOREK PETEK 27 Logarš če PETEK PETEK SREDA PETEK 28 Loje PETEK 29 Modrej ČETRTEK SREDA PETEK TOREK SREDA PETEK 30 Modrejce ČETRTEK SREDA PETEK TOREK SREDA PETEK 31 Most na So či ČETRTEK SREDA PETEK TOREK SREDA PETEK 32 Obloke PETEK 33 Petrovo Brdo PETEK SREDA TOREK PETEK 34 Pe čine PETEK PETEK SREDA PETEK 35 Podbrdo PETEK SREDA TOREK PETEK 36 Podmelec PETEK SREDA TOREK PETEK 37 Polje PETEK PETEK SREDA 38 Poljubinj ČETRTEK PETEK SREDA ČETRTEK 39 Ponikve PETEK PETEK SREDA PETEK 40 Postaja ČETRTEK SREDA TOREK TOREK SREDA PETEK 41 Prapetno ČETRTEK PETEK SREDA PETEK 42 Prapetno Brdo PETEK PETEK SREDA PETEK 43 Ro če PETEK PETEK SREDA 44 Rut PETEK 45 Sela nad Podmelcem PETEK 46 Sela pri Vol čah ČETRTEK TOREK SREDA 47 Selce SREDA PETEK SREDA 48 Seliš če SREDA PETEK SREDA ČETRTEK 49 Slap ob Idrijci PETEK TOREK SREDA PETEK 50 Stopnik PETEK TOREK SREDA PETEK 51 Stržiš če PETEK 52 Šentviška Gora PETEK PETEK SREDA PETEK 53 Temljine SREDA TOREK 54 Tolmin ČETRTEK PON. / PET. PETEK PONEDELJEK SREDA ČETRTEK 55 Tolminske Ravne PETEK 56 Tolminski Lom ČETRTEK TOREK SREDA PETEK 57 Trtnik PETEK 58 Volarje SREDA TOREK SREDA ČETRTEK 59 Vol čanski Ruti TOREK SREDA 60 Vol če ČETRTEK PETEK SREDA PETEK 61 Zadlaz - Žab če PETEK 62 Zadlaz - Čadrg PETEK 63 Zatolmin SREDA PETEK SREDA ČETRTEK 64 Znojile PETEK 65 Žab če ČETRTEK PETEK SREDA PETEK.

Copy Link

Recommended publications

SEMANTIC DEMARCATION of the CONCEPTS of ENDONYM and EXONYM PRISPEVEK K POMENSKI RAZMEJITVI TERMINOV ENDONIM in EKSONIM Drago Kladnik
Acta geographica Slovenica, 49-2, 2009, 393–428 SEMANTIC DEMARCATION OF THE CONCEPTS OF ENDONYM AND EXONYM PRISPEVEK K POMENSKI RAZMEJITVI TERMINOV ENDONIM IN EKSONIM Drago Kladnik BLA@ KOMAC Bovec – Flitsch – Plezzo je mesto na zahodu Slovenije. Bovec – Flitsch – Plezzo is a town in western Slovenia. Drago Kladnik, Semantic Demarcation of the Concepts of Endonym and Exonym Semantic Demarcation of the Concepts of Endonym and Exonym DOI: 10.3986/AGS49206 UDC: 81'373.21 COBISS: 1.01 ABSTRACT: This article discusses the delicate relationships when demarcating the concepts of endonym and exonym. In addition to problems connected with the study of transnational names (i.e., names of geographical features extending across the territory of several countries), there are also problems in eth- nically mixed areas. These are examined in greater detail in the case of place names in Slovenia and neighboring countries. On the one hand, this raises the question of the nature of endonyms on the territory of Slovenia in the languages of officially recognized minorities and their respective linguistic communities, and their relationship to exonyms in the languages of neighboring countries. On the other hand, it also raises the issue of Slovenian exonyms for place names in neighboring countries and their relationship to the nature of Slovenian endonyms on their territories. At a certain point, these dimensions intertwine, and it is there that the demarcation between the concepts of endonym and exonym is most difficult and problematic. KEY WORDS: geography, geographical names, endonym, exonym, exonimization, geography, linguistics, terminology, ethnically mixed areas, Slovenia The article was submitted for publication on May 4, 2009.
[Show full text]
Emerald Cycling Trails
CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
[Show full text]
Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Tolmin
Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalnih odpadnih voda na obmo čju ob čine Tolmin Direktor TOLMIN, marec 2015 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH 2 STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STOR ITEV JAVNE SLUŽBE IN 4 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 5 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN S POVPRE ČJEM PANOGE 5 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 6 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 8 STORITEV ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 8 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 8 9. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 9 10 . STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 11 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 12 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1 Koli čina opravljenih storitev 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane vode v m 3: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2014 85.000 27.000 254.000 366.000 Javne izlivke: 48.000 SKUPAJ: 414.000 1.1.2. Obra čunska koli čina prodane vode v m 3: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 1999 113.854
[Show full text]
Ukrep 323 Ohranjanje in Izboljševanje Dediščine Podeželja
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 -2013 Ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja Michaela Vidic, KGZS-Zavod GO Tolmin, 02.02.2011 Darja Zadnik, KGZS-Zavod GO Tolmin, 10.02.2011 Ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja VSEBINA PREDSTAVITVE: • Predstavitev ukrepa 323 na podlagi osnutka Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP 2007–2013 v letih 2011–2013 – pričakovana objava uredbe: konec marca 2011 • Izkušnje in navedbe preteklih razpisov Cilji ukrepa 323 • ohranitev dediščine na podeželju • povezovanje kulturne dediščine, naravnih vrednot ter kulturne krajine z razvojem turizma in preživljanjem prostega časa • izboljšanje kakovost življenja na podeželju posredno vpliva tudi na večjo gospodarsko vitalnost podeželja • povečanje privlačnosti podeželja • krepitev kulturnih dejavnosti na podeželju • spodbujanje povezovanja ljudi in krepitev lokalne identitete Uspešnost ukrepa 323 • zaenkrat nekoliko slabše izvajanje ukrepa Razlogi…. • majhna privlačnost zaradi relativno nizkega deleža sofinanciranja v obdobju prvih treh JR težave pri zagotavljanju lastnih sredstev • slabše poznavanje ukrepa izboljšati obveščanje in osveščanje o možnostih, ki jih ukrep ponuja • zahtevnost vloge – predvsem za posameznike • zahtevna razpisna dokumentacija, ki ni primerna za vse vrste možnih naložb (npr. načrt upravljanja, potreben za vse naložbe, ne glede na velikost ali pomen investicije…) ……. Predstavitev ukrepa 323 na podlagi osnutka uredbe Predmet podpore 1. nepremična kulturna dediščina na podeželju:
[Show full text]
Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Tolmin
NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI TOLMIN November 2017 Naročnik: OBČINA TOLMIN Ulica padlih borcev 2 5220 Tolmin Dokument izdelal: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 3 5000 Nova Gorica Avtor: Nejc Kumar, mag. ekon. ved Datum: 08. 11. 2017 KAZALO VSEBINE 1 UVOD .................................................................................................................................................. 1 1.1 Izhodišča ........................................................................................................................................ 1 1.2 Namen izdelave načrta .................................................................................................................. 5 1.3 Cilji načrta ..................................................................................................................................... 5 1.3.1 Strateški cilji ........................................................................................................................... 6 1.3.2 Projektni cilji .......................................................................................................................... 7 1.4 Izvajanje projekta .......................................................................................................................... 8 1.5 Referenčni dokumenti ................................................................................................................. 10 2 TELEKOMUNIKACIJSKE
[Show full text]
Idrijsko Hribovje Kot Primer Demografsko Ogroženega Območja
strani_1-151 1/11/03 6:24 PM Page 132 zvirni znanstveni članek IDRIJSKO HRIBOVJE KOT PRIMER DEMOGRAFSKO OGROŽENEGA OBMOČJA Monika Benkovič* Izvleček V prispevku je prikazana analiza kazalcev: gibanje števila prebivalcev in indeks staranja, s katerima se v Sloveniji opredeljujejo demografsko ogrožena območja. Omenjeni so tudi nekateri vzroki in posledice neugod- nih demografskih gibanj na območju Idrijskega hribovja. Ključne besede: Idrijsko hribovje, demografsko ogrožena območja, mreža šol, centralna naselja. IDRIJSKO HRIBOVJE REGION AS AN EXAMPLE OF DEMOGRAPHICALLY ENDANGERED AREA Abstract The article analyses two criteria: rate of growth of population and ageing index, which in Slovenia define demographically endangered areas. There are also mentioned some causes and consequences of unfavourable demographic trends in Idrijsko hribovje region. Key words: Idrijsko hribovje, demographically endangered areas, school net work, central settlements. * Dipl. geogr., mlada raziskovalka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija strani_1-151 1/11/03 6:24 PM Page 133 Dipl. geog. Monika Benkovič, Idrijsko hribovje kot primer dmografsko... Uvod Idrijsko hribovje je del sredogorskega sveta na prehodu iz alpskega v dinarski svet. Severno mejo predstavlja reka Bača, na zahodu poteka meja po Trebušici, na severozahodu po Idrijci, južna meja je reka Belca, vzhodna Idrijca, na severovzhodu pa je meja s Cerkljanskim hribovjem precej nejas- na (Černe, 1998). Območje obsega 239 km2 in 29 naselij. V analizo so bila vključena vsa naselja, razen Idrije, Spodnje Idrije in Spodnje Kanomlje. V Idriji živi dobra polovica ljudi, če prištejemo še Spodnjo Idrijo in Spodnjo Kanomljo, ki je neposredno povezana z njo, sta to že več kot dve tretjini prebivalstva obravnavanega območja.
[Show full text]
Na Podlagi 42
PRVA OBRAVNAVA Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 108/2009, 57/2012, 109/2012) in na podlagi 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/2009, 17/2011) je Občinski svet Občine Tolmin na … seji, dne … sprejel O DLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE TOLMIN I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (uvod) (1) Z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Tolmin (v nadaljevanju: odlok) se sprejmeta Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Tolmin (v nadaljevanju: Program opremljanja), ki ga je v septembru 2013 pod številko projekta 966 izdelalo podjetje Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. in je na vpogled na sedežu Občine Tolmin, ter merila za odmero komunalnega prispevka za območje občine Tolmin. (2) Program opremljanja določa podlage za odmero komunalnega prispevka za območje občine Tolmin: obračunska območja obstoječe komunalne opreme, skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. (3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. 2. člen (vsebina odloka) Odlok sestavljajo naslednja poglavja: I. Splošne določbe II. Podlage za odmero komunalnega prispevka III. Izračun komunalnega prispevka IV. Podrobnejša merila V. Odmera in plačilo komunalnega prispevka VI. Oprostitve plačila komunalnega prispevka VII. Prehodne in končne določbe 3. člen (predmet komunalnega prispevka) (1) Predmet obračuna komunalnega prispevka so obstoječi in predvideni objekti, ki so zgrajeni oziroma se načrtujejo v skladu z občinskim prostorskim načrtom in ki se bodo prvič opremljali s prometnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem, vodovodnim omrežjem ali z omrežjem objektov ravnanja z odpadki oziroma bodo povečevali neto tlorisno površino objekta ali spreminjali njegovo namembnost.
[Show full text]
Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
[Show full text]
SPECIFIKACIJA ZA TOLMINC Št
5. 1. 2012 POTRJENA SPECIFIKACIJA ZA TOLMINC št. 324-01-9/2002/44 1/28 SPECIFIKACIJA ZA TOLMINC SIRARSKO DRUŠTVO TOLMINC Dr. Bogdan PERKO Davorin KOREN Tolmin, 2011 Sirarsko društvo Tolminc 324-01-9/2002/44, 5. 1. 2012 5. 1. 2012 POTRJENA SPECIFIKACIJA ZA TOLMINC št. 324-01-9/2002/44 2/28 1 Splošna predstavitev 1.1 Podatki o združenju proizvajalcev Sedež društva: Rutarjeva 35, 5220 Tolmin. Namen društva je, da združuje rejce govedi, pašne skupnosti, organizirane planine, zadruge, mlekarne in male sirarje v skupnih prizadevanjih za izboljšanje kakovosti izdelave in trženja mle čnih izdelkov, zaš čito ozna čbe porekla Tolminca ter opravljanje vseh dejavnosti, ki pripomorejo k izpolnitvi namena društva. 1.2 O izdelku 1.2.1 Predstavitev izdelka Tolminc je dobil ime po mestu Tolmin. Uvrš čamo ga med trde polnomastne sire. Kot osnovna surovina za izdelavo Tolminca se uporablja surovo ali termizirano (57 – 68 0C) kravje mleko, prirejeno na predpisanem geografskem obmo čju. Posebnost Tolminca zagotavljajo predvsem dolga zgodovina in tradicionalni postopki izdelave, klimatski in drugi naravni pogoji v Zgornjem Poso čju. Tolminc spada med trde polnomastne sire. Oblika in dimenzije: okrogel hlebec, teže 3,5-5 kg, premera 23-27 cm in višine 8-9 cm. Zunanji videz: skorja sira je gladka, slamnato rumenkaste barve. Prerez: testo je prožno, rumenkaste barve, o česa so redka, velikosti le če ali graha. Okus in vonj: vonj je zna čilen, brez tujih vonjev, okus je sladko-pikanten. Kemijska sestava: suha snov min. 60%, maš čobe v suhi snovi min. 45%. 1.2.2 Geografsko obmo čje Prireja mleka in proizvodnja Tolminca potekata na obmo čju Zgornjega Poso čja, ki obsega sedanje ob čine Kobarid, Tolmin, Bovec.
[Show full text]
Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
[Show full text]
Razvojni Program Občine Tolmin Za Obdobje 2013 – 2020
Trg svobode 2, 5222 Kobarid, Slovenija T: +386 (0)5 384 15 00, F: +386 (0)5 384 15 04, E: [email protected], W: prc.si RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE 2013 – 2020 Tolmin, februar 2013 Naročnik: OBČINA TOLMIN, Padlih borcev 2, 5220 Tolmin Odgovorna oseba: Uroš Brežan, župan Predmet naročila: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE OD LETA 2013 DO LETA 2020 Pripravljavec dokumenta: Posoški razvojni center Odgovorna oseba: mag. Almira Pirih, direktorica Dokument so pripravili: Miro Kristan Vesna Kozar Greta Černilogar Almira Pirih Janko Humar, Lokalna turistična organizacija Sotočje Sodelavka: Mateja Skok 2 KAZALO RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ................................................................ 1 1. UVOD ................................................................................................................ 4 1.1 Namen in cilji priprave dokumenta ................................................................. 4 1.2 Povezanost razvojnega programa z občinskim proračunom .............................. 4 2. OCENA STANJA V OBČINI TOLMIN Z IDENTIFIKACIJO KLJUČNIH PROBLEMOV ...... 5 2.1 Kratka predstavitev občine Tolmin .................................................................. 5 2.2 Ocena stanja po področjih ............................................................................. 7 2.2.1 Socialno okolje .............................................................................................. 7 2.2.1.1 SOCIO-DEMOGRAFSKI TRENDI ...................................................... 7 2.2.1.2 TRENDI
[Show full text]
Priloga 3 Bača Pri Modreju
PRILOGA 3 PIP za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja BAČA PRI MODREJU Naselje Šifra območja z NRP Podrobnejša NRP PIP za OPPN Posebni PIP Splošni pogoji: Poseben poudarek se namenja urejanju javnih površin ob Bači. Le-te se nameni javni rabi ter oblikovanju osrednjega javnega prostora. Pogoji s področja varstva pred poplavami: površine Na delu enote, ki sega v poplavno območje, so na obstoječih objektih Bača pri Modreju BM 05 podeželskega naselja mogoči le posegi, ki jih dovoljuje 99. člen tega odloka. Pogoji s področja varstva pred poplavami: Na delu enote, ki sega v poplavno območje, so na obstoječih objektih površine mogoči le posegi, ki jih dovoljuje 99. člen tega odloka (poplavna Bača pri Modreju BM 06 podeželskega naselja območja). Splošni pogoji: Območje urejanja naravnega kopališča ter vstopno – izstopne točke. Dovoljeno je urejanje zelenih površin, otroških igrišč, sprehajalnih poti, parkirišča,... Pogoji s področja varstva narave: Vsi posegi naj se načrtujejo tako, da ne bodo ogrozili oz. uničili lastnosti, zaradi katerih je območje varovano. Pogoji s področja varstva narave na podlagi študije presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana območja: Ureditev območja ne sme posegati v samo strugo reke Idrijce, parkirišče naj bo urejeno izven meja SCI območja. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo narave (ZRSVN). Pogoji s področja varstva pred poplavami: površine za oddih, Na enoti urejanja prostora objekti – razen športnih igrišč (24110) – rekreacijo in šport – niso dovoljeni. Dovoljene so samo ureditve, ki ne spreminjajo območja obvodnih konfiguracije in obstoječih kot terena ter samo vzdrževalna dela in Bača pri Modreju BM 07 zelenih površin obnova v obstoječih gabaritih na legalno zgrajenih objektih.
[Show full text]