Veselja in sreče vam želimo ob velikonočnih praznikih in veselo pisanko. Župan Friderik Bračič, Občinski svet, Občinska uprava in uredništvo Našega glasu Stran 2 Velikonočnim praznikom naproti

Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani se na ta dan spominjamo Kristusovega vstajenja od mrtvih. Uvod v veliki teden predstavlja cvetna nedelja, ko se blagoslavljajo butare, pri nas jih imenujemo »presmeci«, prav tako pa so simbolike polni tudi veliki četrtek, petek in sobota. Drugače pa so velikonočni prazniki polni pirhov in ostalih dobrot, pa tudi čas družinske povezanosti.

Datum velike noči določa VELIKONOČNA lunin koledar – velika noč JEDILA – »ŽEGEN« je vedno prvo nedeljo po Velika sobota je dan, ki ga prvi spomladanski polni najbolj zaznamuje blago- luni. Navezuje pa se tudi na slov velikonočnih jedi ali se prižgejo še velikonočni DRUŽINSKI judovski praznik, imenovan »žegen«. Pridne gospodinje kresovi, ki s svojo svetlobo PRAZNIK »pasha«, ki je spomin na na ta dan pripravijo šunko, počasi že ponazarjajo zarjo Prav gotovo pa so velikonoč- rešitev Izraelcev iz egiptov- kruh, potico, kuhane pirhe velikonočnega jutra. ni prazniki priložnost, da se ske sužnosti. in hren. Pri nas sicer prevla- Na veliko noč se kristjani družine ponovno zberejo Na cvetno nedeljo, teden duje navada, da se blagoslov spominjamo Kristusove- skupaj; tudi mnogi zdomci dni pred veliko nočjo, se pri- velikonočnih jedi opravlja v ga vstajenja in zmage nad se v tem času vrnejo v rod- čne neposredna priprava na župnijskih cerkvah, ponekod smrtjo. Praznovanje velike ni kraj. V zadnjem času pa najpomembnejši krščanski pa še ohranjajo star običaj in noči se po cerkvah začne že narašča tudi zanimanje za praznik. V katoliški cerkvi je velikonočna jedila blagoslav- zgodaj zjutraj – s procesijo, umetelno izdelane in posli- to spomin na Jezusov sloves- ljajo pri križih in kapelah na velikokrat jo spremlja tudi kane pirhe – predvsem otro- ni prihod v Jeruzalem, ko ga prostem. Simbolika veli- glasno in hromeče pokanje ci so navdušeni nad tem. Pa je številna množica pozdra- konočnih jedi je naslednja: – spomin na pokanje skal, tudi dan, ki sledi veliki noči vila in slavila s palmovimi meso oz. šunka simbolizira ko je Jezus vstal od mrtvih. – velikonočni ponedeljek listi. V spomin na ta dogo- Kristusovo telo, hren s svojo Po maši pa se družine zbere- – je prazničen, saj je ta dan dek po cerkvah blagoslavlja- ostrino predstavlja trpljenje jo ob bogato obloženi mizi dela prost in je namenjen jo spomladansko zelenje in in žeblje, potica je s svojo in zaužijejo blagoslovljena predvsem obiskom. šibje, povezano v butaro ali okroglo obliko simbol za velikonočna jedila. PK presmec. V današnjem času trnjevo krono, pirhi pa so mnogi k blagoslovu prinese- kaplje krvi (pet pirhov je pet jo le oljčno vejico. Ponekod Kristusovih ran, pet kapelj pa je še ohranjen običaj, ko krvi). Tudi jajce nosi v sebi se ljudje povežejo med seboj simboliko Kristusovega in izdelajo presmece veli- vstajenja, upanja, predvsem kane. Tudi pri nas pa je še pa novega življenja. Danes, ohranjena stara navada, da ko nam trgovci na policah presmec po blagoslovu vrže- ponujajo vse polno »umet- mo na streho domače hiše, nih« barvil in dekoracij, pa da nas varuje pred »hudo marsikje gospodinje še ved- uro«. no prisegajo na domača bar- Na veliki četrtek se spo- vila, predvsem na čebulne minjamo Jezusove zadnje olupke, ki jih je potrebno do večerje, pa tudi Judovega takrat pridno zbirati. izdajstva. Na veliki petek Sicer pa je velika sobota pa je zapovedan strogi post povezana tudi s simboliko in je edini dan v tednu, ko ognja – najprej ga blagoslo- ni svete maše. Na ta dan je vijo pred cerkvijo, nato pa z namreč Jezus trpel, bil kri- njim prižgejo velikonočno žan in umrl na križu. svečo. Ko pade mrak, pa

NA[NA[ GLAS GLAS - OB^INA - OB^INA VIDEM VIDEM - DECEMBER - APRIL 2009 2008 Stran 3

Če imamo možnost izboljšati življenje vseh, potem moramo to storiti. Obnašati se kakor koli drugače, ni v skladu z zakoni stvarstva, je celo proti njim, prej ali slej pa se bo obrnilo proti tistemu, ki se tako obnaša. (Dr. Janez Drnovšek: Misli o življenju in zavedanju)

Znani mislec je dejal: »Največja stalnica v življenju so spremembe.« Spremembe se doga- jajo v naravi, skupnosti in v življenju vsakega posameznika. Vse so med seboj povezane in vplivajo ena na drugo. Če smo letos že uživali v toplih pomladanskih dneh, to še ne pomeni, da je zime konec. Sneg v drugi polovici marca, ravno ko pišem uvodnik za Naš glas, skoraj ne more biti presenečenje, pa vendar je, potem ko smo že videli cveteti marelice in češnje. Narava vedno opravi svoj krog. Včasih sicer malo nenavadno in presenetljivo; vse pogosteje se namreč spreminjajo tudi naravne zakonitosti. Tudi delo v občini ima svoje kroge. Na njihovo delovanje in spreminjanje vplivata narava in denar. Ker se vse začne in konča pri slednjem, je za občino zelo pomembno, da ima sprejet proračun. Letni krog v občini se začne s sprejetjem le-tega. Pripravljati smo ga začeli takoj po končanih počitnicah, občinski svet pa ga je sprejel v lanskem decembru. Potrebe po spremembah, usmerjenih v hitrejši razvoj in v izpolnitev številnih zahtev in želja, so vedno večje od možnosti. Občine lahko trošimo le znotraj zakonsko določenega finančnega okvira, zato je načrtovanje zelo pomembno in zahtevno opravilo. Celoten obseg odhodkov, planiranih za leto 2009, znaša 7.850.733 €. Občina bo denar zagotovila iz davčnih in drugih prihodkov ter finančne izravnave na podlagi izračuna primerne porabe in s sredstvi državnega proračuna za sofinanciranje investicij v skupnem znesku 3.256.100 €. Največ sredstev iz proračuna bo občina namenila za redne naloge, predpisane z Zakonom o lokalni samoupravi. Proračun pa je naravnan tudi zelo investicijsko, in sicer namenjamo 4.785.311 € za investicijsko vlaganje. Proračun je z vsemi obrazložitvami objavljen na spletni strani naše občine www.videm.si, kjer si ga lahko podrobneje ogledate. V občinski upravi smo poleg priprave proračunskih dokumentov v zadnjem obdobju izvajali še številne druge aktivnosti, kot so poeno- stavitve upravnih postopkov, predvsem pa na e- in Q-občini. Zavedamo se namreč, da sta informiranje občanov in njihova participacija pri odločanju temelj dobre občine. V teh dneh bomo na srečanju občin in županov Slovenije prejeli priznanje za najboljšo občino na področju komuniciranja. V občinski upravi bomo še več aktivnosti in naporov vložili v pridobivanje evropskih sredstev. V obdobju, ki je za nami, smo pridobili evropska sredstva za izgradnjo sekundarnega vodovoda, kanalizacije in cestne infrastrukture. Pri delovanju občine Videm se bomo tudi letos trudili izpeljati čim več zastavljenih projektov, predvsem za izboljšanje komunalne infrastrukture. Za financiranje velikih investicij v občinah je zelo aktualno pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Že na državni ravni pa je opaziti, da predvsem srednje in manjše občine s težavo zagotavljamo svoj delež sredstev. Tudi v občini Videm se srečujemo s tem problemom. Kadar je na voljo več možnosti za sofinanciranje, zaradi pomanjkanja lastnih sredstev pa je treba izbrati samo eno ali dve, je odločitev resnično težka. Najti rešitev za vse, je včasih težko uresničiti, a naš edini namen in cilj sta zadovoljiti potrebe čim večjega števila občanov. Za nami je že kar nekaj praznikov: valentinovo, osmi marec in materinski dan. Vendar je mati v življenju vsakogar nekaj posebnega; k njej se zatečemo, kadar smo žalostni, z njo delimo svoje veselje. Mnogokrat iščemo priložnosti na način, kako se ji zahvaliti za vse, kar stori za nas, želimo jo razveseliti, presenetiti, ji na sebi lasten način povedati, da jo imamo radi, jo cenimo in spoštujemo.

Praznični čas, ki je pred nami, je najboljše izkoristiti za svojo dušo in srce, se predati čemu lepemu, storiti kaj dobrega zase ali za koga drugega. Pomlad je simbol začetka novega življenja in rasti. Želimo vam vesele velikonočne praznike in obilo pomladne rasti.

Mag. Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave

Glasilo izdaja ob~ina Videm, 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Petra Krajnc, Jo`e Junger, Nata{a Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 4 Občina Videm pred velikimi naložbami Intervju z županom Friderikom Bračičem Prvi trije meseci letošnjega leta so ne šole Sela, kjer smo izbrali izvajalca, že mimo. V občini Videm se je v tem in dela se bodo začela kmalu, saj je bil obdobju dogajalo marsikaj, predvsem razpis enostavnejši in so postopki hitreje pa so v občinski hiši potekali pogovo- tekli, občina je za investicijo zagotovila ri in seje o mnogih naložbah, ki bodo svoj potreben delež sredstev. Do pričetka v občini v ospredju že v prihodnjih obnove moramo izbrati primerne pros- mesecih. Proračun za leto 2009 je tore, kjer se bo začasno izvajal pouk, ena videmski občinski svet potrdil še pred od bolj sprejemljivih lokacij sta gasilski koncem lanskega leta, sredstva v njem dom in kulturna dvorana, ni pa izklju- pa so rezervirana za številne naložbe, čena možnost, da bi se učenci vozili k predvsem v komunalni infrastruktu- pouku na matično šolo v Videm. ri, delijo pa jih še na druga področja Investicija je vredna okrog 850.000 po krajevnih skupnostih, v društva in evrov, od tega imamo 200.000 evrov organizacije, ki prav tako vlagajo v lastnih sredstev, ostalo pa so kreditna razvoj. Z županom Friderikom Bra- sredstva, ki ga bo najel izvajalec, tak čičem smo se tokrat pogovarjali o delu je tudi dogovor. Občina namreč letos v prvih treh mesecih, pomembnejših ni bila deležna sofinancerskih sred- naložbah, reševanju zapletov pri pri- "Prvi trije meseci novega leta so bili pred- stev ministrstva za šolstvo in šport, kar dobivanju soglasij in pa tudi o obisku vsem delovni, smernice smo si naredili že bomo lahko pridobivali šele v naslednje- ministrov na Ptujskem. konec lanskega leta." m(jih) letih, saj želimo v občinski pro- račun povrniti 60 odstotkov sredstev, Najprej pa je župan odgovoril na razpisi so, kot sem že omenil, za nami. do katerih smo upravičeni po zakonu. vprašanje, kako je bilo v videmski Uspešno smo jih izpeljali. Šola bo imela po obnovi tri učilnice in občini v prvih treh mesecih letošnje- Od januarja do marca so se na terenu prostore za oddelek vrtca, kar bo za kraj ga leta in čemu so se v vodstvu občine izvajala predvsem vzdrževalna dela na Sela in okolico vsekakor velika pridobi- najbolj posvetili. občinskih cestah. Projekt vodovod v tev. Predvidevamo, da se bodo dela na Friderik Bračič: »Prvi trije meseci nove- Halozah se bo začel izvajati v drugi pol- OŠ Sela zaključila do jeseni, do pričetka ga leta so bili predvsem delovni, smer- ovici leta. V tem trenutku vsi postopki novega šolskega leta.« nice smo si naredili že konec lanskega za izbiro izvajalca potekajo na pristoj- leta, potem ko smo potrdili proračun, nem ministrstvu. V letošnjem letu se nadaljujejo in hkra- ki je znova zelo investicijsko naravnan. Drugi razpis je bil za obnovo podružnič- ti končujejo tudi dela na še zadnji fazi V letu 2009 imamo v načrtu veliko investicij, saj na to področje namenja- mo kar 4,5 milijona evrov, od tega je 3,2 milijona evrov sredstev iz razpisov, za izgradnjo zadnje faze vodovoda v Halozah, za naložbe v šolstvu in športu ter še na nekaterih drugih področjih. K temu mora občina dodati lastna sred- stva, kar smo zagotovili v novem prora- čunu. Občinska uprava je imela do sedaj veliko dela, od priprave razpisov, pro- jektne dokumentacije, kar je tudi osno- va, ogrodje za nadaljnji potek investicij. Do sedaj smo imeli odpiranje ponudb za projekt vodovoda in kanalizacije, za obnovo podružnične šole Sela, v krat- kem sledi odpiranje ponudb za prečr- palnice in kanalizacijo, ki se bo gradila iz sredstev takse, odpiramo tudi ponudbe Skozi Šturmovce naj bi potekala hitra cesta od Slovenske Bistrice do Ormoža. Trasa tudi za cestni program. Prvi trije pomembni po dolgih letih še ni določena, zato je težko sploh napovedati pričetek izgradnje …

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 5 izgradnje vodovoda Zahodne Haloze. Omenili ste pričetek gradnje v drugi polovici leta, zanima pa me, koliko kilometrov vodovoda boste izgradili v tej fazi, koliko gospodinjstev se bo priključilo na javni vodovod in nena- zadnje, koliko bo k naložbi prispevala videmska občina? Friderik Bračič: »V projekt vodooskrbe je vključena še občina Majšperk, samo na območju videmske občine lahko v tem trenutku povem, da se bo na javni vodo- vod priključilo okrog 120 gospodinjstev. Dolžina primarnega voda je dobrih 13 kilometrov, vključenih je okrog 7 pre- črpalnic in vodohran, kar pove, da je to zelo zahteven projekt, tudi po finančni plati. Ob tem bi omenil, da bo z izgrad- njo vodovoda pitno vodo dobilo najvišje Vodstvo občine Videm je prepričano, da je nekdanja gramoznica najboljša lokacija za ležeče gospodinjstvo v naši občini, pri obrtno cono. Svetem Avguštinu, na 505 metrih nad- morske višine, kjer je domačija Gorski. izgradnjo vodovoda, investicijo, ki je se najbolj odraža pri pripravi projektov. Po ponudbi vrednost projekta zna- naša občina sama ne bi zmogla, zato Tukaj so največkrat v ospredju turistič- ša okrog 1,4 milijona evrov, prišteti je je bilo potrebno poiskati dodatne vire v na, kulturna in etnografska društva, ki potrebno še prečrpalnice, ki so predmet državi, seveda so še druge večje naložbe skrbijo za ohranjanje naše bogate narav- občinskega proračuna, in nekaj dodat- v občini, po krajevnih skupnostih, ki jih ne in kulturne dediščine, kar v občini nih stroškov, v celoti je investicija vred- peljemo skoraj neopazno. Tudi na nižin- podpiramo, želimo si, da bi društveno na okrog 2 milijona evrov. skem delu občine, od Vidma, Pobrežja, delo živelo naprej, predvsem pa, da bi Poleg izgradnje vodovodnega sistema Lancove vasi, Tržca do Sel peljemo razvoj jim lahko pri njihovem delovanju kar bi omenil izgradnjo sekundarne kana- naprej. V prihodnjih štirih do petih let najbolj pomagali.« lizacije, kjer smo ponudbe že odprli in bodo prav te krajevne skupnosti deležne izbran je izvajalec. Investicija je vredna izjemnega razvoja, saj gradimo kanaliza- OBRTNA CONA BO, NA dober 1.000.000 evrov. Izgradilo se bo cijski sistem, s tem pa obnavljamo tudi OBMOČJU NEKDANJE okrog 3,3 kilometra sekundarnega voda, vozišča. Prepričan sem, da bodo naselja GRAMOZNICE začenjamo v Borštu v Vidmu in nada- z izgradnjo kanalizacije dobila povsem V časniku Večer smo lahko pred krat- ljujemo proti KS Pobrežje.« drugačno podobo, saj bo za naše vasi kim zasledili sestavek, v katerem ste pomenila izjemen napredek. omenili, da je občina Videm že štiri- KANALIZACIJA POMENI Ob tem bi omenil še vlaganje v športne krat neuspešno okoljsko in kmetijsko NAPREDEK ZA VSE objekte, saj vlagamo v igrišča v Leskov- ministrstvo zaprosila za soglasje za KRAJEVNE SKUPNOSTI cu, Vidmu, kjer smo že uspeli izgraditi obrtno cono in še naprej vztraja tudi V proračunu za leto 2009 ste zajeli tribune, igrišče z umetno travo se bo s pogojevanjem. A so se ti zapleti v vse naložbe, ki pomenijo razvoj po naredilo v tem letu. Za igrišče Tržec smo zadnjem mesecu kaj obrnili na bolje, vseh KS v občini Videm. Kako ste si odkupili zemljo in pripravljamo projek- ste na obeh ministrstvih že dosegli kak zastavili sam razvoj, naložbeno leto in tno dokumentacijo. Veliko vlagamo v napredek v pogajanjih? katere investicije bodo v ospredju? požarno varnost, potem ko smo nekate- Friderik Bračič: »Danes že lahko govo- Friderik Bračič: »V občini iz leta v leto rim našim gasilskim društvom pomagali rim z večjo sproščenostjo. Uspeli smo načrtujemo investicije po vseh krajev- tudi pri nakupu gasilskih vozil, je zdaj v četrtem poskusu in se dogovorili, da nih skupnostih, kar je najbolj razvidno na vrsti PGD Videm. V prihodnjih dveh bo naša obrtna cona v velikosti 5,5 hek- iz proračunskih postavk. Seveda neka- letih za novo vozilo pride na vrsto PGD tarja dobila osnovni namen in da bosta tere KS potrebujejo več, druge morda Tržec. S tem želimo kar najbolj zadostiti obe ministrstvi, tako okoljsko kot kme- manj v nekem obdobju, vse je odvisno boljšim pogojem na področju požarne tijsko, izdali pozitivno mnenje. V tej od potreb, večje potrebe so na haloškem varnosti, kar se mi zdi zelo pomembno. fazi prizadevanja smo v prostorski plan območju. Na teh območjih si občina Občina daje velik poudarek na razvoj uvrstili prostor za dom starejših, ki ga prizadeva za naložbe pridobiti čim več društev, saj vzpodbuja njihovo delo, ide- bomo gradili v Vidmu, stanovanjsko denarja na razpisih. Omenim naj samo je in predvsem željo po napredku, kar cono v Pobrežju, tako da izpolnjujemo

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 6

načrta. Naša občina je po mesecu dni razgrnitve dala pobude, predloge, obči- ne na tej trasi smo našle skupen dogo- vor, da vztrajamo pri vzporedni cesti, ki mora biti umeščena v prostor hkrati z avtocesto, torej od Suhe veje do mejne- ga prehoda Gruškovje. Prepričani smo, da bo sedanja v času izgradnje avtoce- ste zelo obremenjena in uničena, zato zahtevamo, da se bo posodobila in da bo le takšna varna za občane. Hkrati pa iz tega želimo tudi nekaj pridobiti, kar je navsezadnje tudi naš glavni namen. Z MINISTROM ERJEVCEM TUDI O RAZPRŠENI GRADNJI V HALOZAH,

Foto: Foto: Črtomir Goznik OBČINA VIDEM VZTRAJA Župan Friderik Bračič na delovnem posvetu v Mestni hiši na Ptuju, v družbi ministra za oko- PRI TEM lje in prostor Karla Erjavca Tema, problematika razpršene gradnje naše napovedi in uresničujemo željo po hitro cesto, narediti vse, da ohranimo je problem na območju Haloz, ne samo napredku.« naravo. Prepričan sem, da nova cesta ne v naši občini, temveč nasploh poselitev bo naredila škode v predelu Šturmov- v Halozah. Župani smo skupaj nastopili Na Ptujskem so se v marcu mudili kar cev, prej bi prinesla razvoj v kraj, veliko s stališčem, da je nemogoče omejevati trije ministri; poleg ministra za kmetij- bi nova cesta pripomogla k zmanjšanju razpršeno gradnjo v Halozah, nemogoče stvo, gozdarstvo in prehrano dr. Mila- prometa na cestah skozi vasi Pobrežje in je načrtovati strjeno naselje v tem delu, na Pogačnika, s katerim so kmetje na Šturmovci. Cesta bo prav gotovo prines- tako je bilo že v zgodovini in prepričan vodovarstvenih območjih, kjer jih je la neke pozitivne rešitve v našo občino, sem, da mora tako ostati tudi naprej. močno prizadela nova uredba okolj- o tem ne dvomim in se ne strinjam s Prizadevali si bomo in vztrajali pri tem, skega ministrstva, želeli zaplete vsaj tistimi v občini, ki pravijo, da je cesta seveda pa računamo na pozitiven odziv malo razrešiti, sta bila na Ptujskem na nepotrebna in da bo naredila škodo.« pristojnih v državi. Smo na točki, ko delovnem obisku še minister za okolje nas čaka veliko dela in razgovor v smeri in prostor Karel Erjavec in minister za Minister Erjavec je omenil, da sta še rešitve razpršene gradnje. Verjamem, da promet dr. Patrick Vlačič. V ospredju zmeraj predmet razprave severna in bomo v tem tudi uspeli.« pogovora z župani spodnjepodrav- južna varianta, h kateri pa se bolj ŽUPANOVA VELIKONOČNA skih občin so bile zelo aktualne teme nagibajo lokalne skupnosti. Ali obči- povezane s prostorskim načrtovanjem na Videm še zmeraj podpira južno POSLANICA in izdajanjem soglasij, hitro cesto Slo- varianto trase hitre ceste? »Ob bližajočih se velikonočnih prazni- venska Bistrica–Ptuj–Ormož in avto- Friderik Bračič: »Na občinskem svetu kih bi našim občankam in občanom želel cesto do mednarodnega mejnega pre- smo imeli okrog te teme tudi razpravo, predvsem miru, veselja, medsebojnega spo- hoda Gruškovje. Ministri sicer niso saj je eden od članov občinskega sveta štovanja, to naj bo vodilo v prihodnjih in dali nekih posebnih obljub, pokazali zbiral podpise proti, ljudje, ki so podpi- prazničnih dneh. Želim, da nas recesija ne pa so veliko mero posluha in interesa sovali, se verjetno niso najbolj zavedali, bi preveč prizadela, kajti če bomo skozi to za nadaljnje pogovore z župani. Kako kaj podpisujejo. Navkljub temu pa smo obdobje prišli bolj pripravljeni, zrelejši za ocenjujete ta delovni pogovor in mor- v občinskem svetu zdaj prišli do zaključ- prihodnost, potem bodo to dobri temelji za da informacija o tem, kaj bo z dolgo ka, da ne sprejemamo pobude o spre- prihodnost. Vsem pa želim prijetne veliko- načrtovano izgradnjo hitre ceste, kjer membi prejšnjega sklepa. Iz tega sledi, nočne praznike in veselo pisanko.« je odprtih še veliko vprašanj? da še naprej podpiramo južno varianto TM Friderik Bračič: »Glede hitre ceste se hitre ceste. Besedilo in foto: z ministroma nismo dogovorili o kon- Ob tem bi še omenil, da smo se župani kretni rešitvi, saj je Natura še vedno seznanili s potekom izgradnje avtoceste velik zalogaj, ki pa ga moramo enkrat do Dražencev in s potekom priprav na za vselej rešiti. Natura v samem zakonu odsek ceste Draženci–MMP Gruškovje, ne omejuje napredka, vsekakor moramo ki je bil v januarju in februarju predstav- ob tem, ko želimo v ta prostor umestiti ljen kot dopolnjen osnutek prostorskega

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 7 Iz dela LAS Haloze, s poudarkom na projektih v občini Videm Lokalna akcijska skupina LAS Halo- sklepi), razni obrazci (obrazec za pro- 2. Projekt: UREJANJE PLANINSKIH ze je bila ustanovljena decembra 2006 jektne predloge, izjava o članstvu, javni POTI IN KOLESARSKIH POTI, v Žetalah. Njena naloga je, da z zdru- pozivi za zbiranje projektnih predlogov MARKIRANJE IN ČIŠČENJE (PD ževanjem razpoložljivih človeških in in drugo), ustanovni akti (konzorcijska Haloze) finančnih virov spodbuja trajnostni pogodba LAS Haloze, poslovnik LAS - vrednost projekta z DDV: 15.000 €, razvoj obmejnega podeželskega in halo- Haloze, drugo) ter vsa ostala vsebina, ki sofinancirano v višini 5.000 € škega območja. Na lokalnem območju se nanaša na delovanje LAS Haloze. izboljšuje sodelovanje med posamez- V mesecu septembru 2008 smo objavili 3. Projekt: POSODOBITEV VINO- nimi haloškimi podeželskimi akterji. javni poziv za oddajo prijave projektnih TOČA IN OHRANITEV KULTUR- Predstavlja lokalno javno-zasebno part- predlogov za izvajanje »Lokalne razvojne NE DEDIŠČINE (Franc Maroh) nerstvo. Oblikovana je tripartitno, kar strategije za Haloze 2007–2013« za leto - vrednost projekta z DDV 18.000 €, pomeni zastopanost javnega in ekonom- 2008, katerega je na 4. seji LAS Halo- sofinancirano v višini 6.000 € skega sektorja ter civilne družbe. Pod- ze potrdil organ odločanja LAS Haloze. laga za delo sta nam Razvojna strategija Na poziv je prišlo 19 vlog, odobrenih je 4. Projekt: RAZISKAVA EKONOM- za Haloze 2007–2013 in Razvojni pro- bilo 9 projektov. V mesecu novembru SKE UPRAVIČENOSTI IZGRAD- gram podeželja, kjer so opredeljene vse 2008 smo objavili javni poziv za oddajo NJE OBRATA ZA PREDELAVO IN možnosti in priložnosti z razvojnimi in prijave projektnih predlogov za izvaja- KONFEKCIONIRANJE MESA IZ operativni cilji. nje »Lokalne razvojne strategije za Halo- DROBNICE (Društvo rejcev drobnice Konec meseca februarja 2008 je bil ze 2007–2013« za leto 2009. Na poziv Haloze) objavljen javni razpis za izbor in potr- je prišlo 34 vlog, odobrenih je bilo 19 - vrednost projekta z DDV: 6.000 €, ditev Lokalnih akcijskih skupin, upra- projektov. sofinancirano 5.000 € vičenih do sredstev za izvajanje pristopa Skupaj je preko LAS Haloze bilo do Leader. Upravljalec LAS Haloze, PRJ sedaj odobrenih 28 vlog v skupni vred- 5. Projekt: NAKUP OPREME ZA Halo je izvajal animacijske aktivnosti, nosti sofinanciranja 161.433 EUR. RAZSTAVNODRUŠTVENI PROS- da bi bili predstavniki lokalnih skupno- LAS Haloze ima trenutno 50 članov, TOR (TD Leskovec) sti, posamezni lokalni prebivalci in dru- število narašča, zanimanje za včlanitev - vrednost projekta z DDV: 9.500 €, gi zainteresirani akterji čim bolj sezna- je veliko. sofinancirano 4.374 € njeni s pristopom Leader ter da bi dobi- li odgovore na vsa dodatno zastavljena ZAKAJ SE NAJ VČLANIM V 6. Projekt: REVITALIZACIJA DJO- vprašanja v zvezi z vzpostavitvijo LAS LAS HALOZE? ČANOVE KMETIJE (ED Tržec) Haloze ter možnostmi financiranja. Če želite sodelovati pri razvoju Haloz in - vrednost projekta: 14.400 €, sofinan- Vse izvedene aktivnosti so prispevale k biti obveščeni o vseh aktivnostih oziro- cirano 6.000 € temu, da je 25. 4. 2008 na 2. seji 24 ma imate idejo, ki bi jo radi uresničili partnerjev sklenilo konzorcijsko pogod- kot projektni predlog, ki bi bil sofinan- 7. Projekt: MULTIPONIT SPLET- bo Lokalne akcijske skupine Haloze in ciran iz strani Leader programa ali pa NA REŠITEV ZA IZBOLJŠNAJE poslovnik Lokalne akcijske skupine. katerega drugega razpisa, potem posta- INFORMIRANOSTI LOKALNEGA Tu so opredeljene naše naloge in obvez- nite naš član. Vendar pa je skoraj ved- PREBIVALSTVA V OBČINI VIDEM nosti. no tako, da finančnih sredstev ni nikoli (Občina Videm) V letu 2008 je bilo 6 sej članov organa dovolj, zato se vsi projektni predlogi ne - vrednost projekta:18.000 € z DDV, odločanja. morejo realizirati hkrati, kar vas včasih sofinancirano 14.600 € V mesecu juliju 2008 smo izvajali aktiv- tudi razjezi, vendar lahko projekti pri- nosti za usposobitev odgovornih posa- dejo na vrsto tudi na naslednjem razpi- 8. VZPOSTAVITEV CENTRA ZA meznikov na vseh 7 haloških občinah, su ali pa vam nudimo možnosti prijave VAŠČANE (Občina Videm) da lahko posredujejo svojim občanom tudi na druge razpise. - vrednost projekta: 5.102,66 €, sofi- osnovne informacije o pristopu Leader nancirano 2.042 € in o delovanju LAS Haloze. V ta namen Projekti, financirani iz programa LAS smo za vsako haloško občino pripravili za Občino Videm: Mag. Darinka Ratajc, registrator, ki je na vpogled splošni jav- 1. Projekt: NABAVA OPREME (Obči- predsednica LAS Haloze nosti. V njem so odloženi dokumenti v na Videm) zvezi z delovanjem LAS Haloze (sporoči- - vrednost projekta z DDV: 5.258,25 €; la za javnost, vabila, zapisniki sestankov, sofinancirano v višini 2.190,33 €

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 8 Predstavitev osnutka trase AC od Dražencev do MMP Gruškovje V Vidmu je bil v občinskih prostorih, pa tudi na sedežih občin Hajdina, Podlehnik in Žetale, od 5. januarja do 5. februarja javno razgrnjen dopolnjen državni prostor- ski načrt za odsek 13 kilometrov dolge avtoceste Dražen- ci–mednarodni mejni prehod Gruškovje. Načrt je izdelal ZUM, d. o. o., iz Maribora, različice prostorske ureditve z obrazložitvijo posameznih predlogov in predstavitev stro- kovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka držav- nega prostorskega načrta. Javna razgrnitev je v nekaterih občina naletela na dober odziv, v drugi polovici januarja pa so odgovorni na sedežih vseh štirih občin, skozi katere bo potekala avtocesta, pripravili še javne obravnave dopolnje- nega državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste. Zaenkrat je vse le še na papirju. Prva od javnih obravnav je ceste, kar so jim že obljublja- bila na Hajdini, tam pa smo li, vendar tokrat odgovorni severno od Podlehnika je potniški plato. Okrog 300 slišali, da je ta odsek AC že o tem niso želeli kaj veliko načrtovan še en avtocest- metrov pred zaključkom je uvrščen v nacionalni pro- govoriti. ni priključek, načrtovana je načrtovan tudi predor sko- gram izgradnje avtocest v Mateja Kukovec iz podjet- tudi oskrbna postaja Podleh- zi strmo pobočje v zadnjem Sloveniji, vendar pa mora ja ZUM je traso avtoceste nik na območju današnjega delu trase, predor pa bo dolg program postati bolj konkre- do MMP Gruškovje pred- motela, torej nekoliko južne- okrog 100 metrov. Avtocesta ten in država bo morala tudi stavila na zanimiv način: je od Podlehnika. Nato cesta bo deloma potekala tudi viš- za ta odsek zagotoviti potreb- »Avtocesta se bo začela tam, poteka mimo Stanošine, na je, kot je današnja, to pa zato, na sredstva. Razprava na kjer bo končan odsek Slivni- območju Zakla pa je načrto- ker je današnja glavna cesta Hajdini je bila kratka, obča- ca–Draženci, poteka pa skozi van še en avtocestni priklju- ob visokih vodah poplavlje- ni niso imeli večjih pripomb, Lancovo vas in Tržec, kjer je ček. Avtocesta ima skupaj tri na, zato smo v načrt vključili tudi občina ne. Drugače pa načrtovan avtocestni priklju- priključke. V nadaljevanju tudi posebne študije. je bilo v Vidmu, Podlehniku ček . V nadalje- avtocesta poteka po ozki NAČRTOVANIH in Žetalah, kjer so izpostavili vanju trasa avtoceste poteka dolini in se 200 metrov pred VEČ NADVOZOV, predvsem ureditev vzporedne mimo Podlehnika, nekoliko mejnim prehodom vključi v NAMEŠČENIH BO OKROG 6 KILOMETROV PROTIHRUPNIH OGRAJ, AVTOCESTA PA ŠELE ČEZ NEKAJ LET Načrtovanih je več nadvo- zov, načrtovane so predvsem prečne povezave s poselitve- nim območjem na vzhodni in zahodni strani avtoceste, in njihovo navezovanje na vzporedno cesto. Načrtova- nih je tudi več kot 6 kilome- trov protihrupnih ograj, torej tam, kjer gre za poselitev ob avtocesti. Po fazi javne razgrnitve bomo Odsek avtoceste do MMP Gruškovje se bo pričel v Dražencih, kjer bo verjetno po odprtju trase zbrali vse pripombe, zavzeli Slivnica–Draženci prihajalo do prometnega »zamaška«. bomo stališča do teh, pri-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 9 pravil se bo predlog, nato pa kanalizacijski sistem, priklju- lahko vlada sprejme prostor- čitev do naselij, do hiš. To ski akt. Ta pa poleg pogojev so tiste ključne zahteve naše za izgradnjo avtoceste vsebu- občine, ki se nanašajo pred- je tudi vse pogoje za varstvo vsem na ureditev vzporedne okolja, arhitekturno oblikova- ceste. Naša zahteva je tudi nje, zasaditev, kmetijska zem- priključek obrtne cone na ljišča, podani so tudi pogoji avtocesto, kar želimo ime- za požarno varnost, skratka ti v prostorskem planu tudi vse, kar je potrebno, da avto- opredeljeno. Ob novozgrajeni cesta normalno funkcionira avtocesti pa želimo, da nam brez prekomernih vplivov na naredijo zaščitne ograje, tako okolje. zvočne kot tudi protihrupne, Pričakujemo, da bo uredba o potem že upoštevani priklju- Za ureditev vzporedne ceste si občani najbolj prizadevajo in pri tej lokacijskem načrtu sprejeta še ček v Lancovi vasi, imeli pa zahtevi tudi vztrajajo. konec leta, nato sledi posto- smo še zahtevek za priključek pek parcelacije, odkupa zem- pri gostilni Majolka. Vemo, pričetka izgradnje avtoceste začetka vztrajajo pri vzpored- ljišč, izdelave dokumentacije da je ta priključek preblizu od Dražencev do mednarod- ni cesti, česar ni mogoče spre- za izdelavo gradbenega dovo- po veljavnih standardih, zato nega mejnega prehoda prišlo gledati. Na javni razpravi je ljenja, nato je na vrsti izbira priključka tukaj ne bo, dobili čim prej.« Marinič pogrešal prav prikaz izvajalcev, izdelava dokumen- pa smo nadvoz na regionalno POSLANEC MARINIČ: rešitve za vzporedno cesto, ki cesto. tacije za izvedbo in potem »DRŽAVA MORA TEM je po njegovem le nekaj, kar Na javni razpravi smo dobili lahko država ponudi ljudem, sama izgradnja. LJUDEM NAREDITI Načrtovano je, da bi se lahko dokaj dobre informacije, žal ki živijo ob tej cesti že vrsto pa nismo kaj veliko izvedeli VZPOREDNO let. Marinič je poudaril, da promet po novi trasi avtoceste CESTO« do MMP Gruškovje spustil v o ureditvi vzporedne ceste, bo zagovarjal ureditev vzpo- V razpravo se je vključil tudi prihodnjih štirih, petih letih. kar so naši občani tudi želeli redne ceste, saj brez te zgod- poslanec DZ Branko Mari- Težko pa je reči, koliko pri- slišati. Prepričan pa sem, da ba zanj in za vse ostale ne bo nas na tem področju čaka še nič, ki je bil v zadnjem obdo- pomb bodo dale občine in zaključena, kot poslanec pa si ogromno dela, številni pogo- bju aktivno vključen v pri- občani, pričakujemo jih med bo v tej smeri še naprej veliko vori, usklajevanja z vsemi pravo smernic za avtocesto, v 10 in 50, tak vtis smo dobili prizadeval. sodelujočimi pri projektu, Vidmu pa posebej poudaril, po vnaprejšnjih pogovorih z skratka želimo si, da bi do da lokalne skupnosti od vsega TM župani občin, po katerih bo Besedilo in foto: ta odsek avtoceste potekal.« PREDVSEM ŽELIMO UREDITEV VZPOREDNE CESTE, PRAVI VIDEMSKI ŽUPAN Župan Friderik Bračič je ob javni razpravi povedal: »V času javne razgrnitev smo zbrali in pripravili veliko pri- pomb, ki jih bomo oddali odgovornim. Naše zahteve so znane: od vzporedne ceste, regionalne ceste, ki naj bi po izgradnji avtoceste našim občanom ponudila veliko več varnosti, tudi z vso izgrajeno obcestno infrastrukturo, do pločnikov, javne razsvetlja- Tudi prometni minister dr. Patrick Vlačič je ob nedavnem obisku na Ptuju obljubil, da bo avtocesta do ve, kolesarskih stez, v sklopu Dražencev dokončana do začetka poletne turistične sezone. Pogled na traso avtoceste, ki je v fazi teh del bi lahko izgradili tudi izgradnje …

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 10 Poslanski kotiček s poslancem DZ RS Brankom Mariničem V tokratnem poslanskem kotičku smo se s poslancem DZ RS di velikega dviga trošarin za ti večje premoženje, znižati Brankom Mariničem pogovarjali o prvih stotih dneh nove vla- goriva. Vlada je na dodatek plače za en plačni razred v de, ukrepih za reševanje posledic gospodarske in finančne kri- za upokojence pozabila, ni javnem sektorju od 40. raz- ze, ki smo ji priča, in o tem, kakšni bi morali biti ti ukrepi. pa pozabila na t. i. izbrisane, reda navzgor itn. Pripraviti saj je zelo pohitela z izdaja- bi bilo potrebno ukrepe za njem odločb. Kljub trdit- ohranitev oziroma povečanje no politiko in v določenem vam ministrice za notranje gospodarske rasti in za ohra- smislu ji je ta uspela.« zadeve Katarine Kresal, da nitev delovnih mest. Tu mis- V kakšnem smislu drugačna izdajanje dopolnilnih odločb lim na likvidnostno pomoč politika? t. i. izbrisanim ni povezano gospodarstvu, skrajšanje pla- Poslanec Branko Marinič: z odškodninami, to ne drži, čilnih rokov (država – zaseb- »Uspelo jim je nanizati nekaj saj bodo t. i. izbrisani te ni sektor), stimulacijo vlaga- takih »uspehov«, ki jih bodo odločbe uporabili v odškod- nja v razvoj brez birokratskih prihodnje vlade le s teža- ninskih tožbah proti državi. ovir, olajšanje in omogočanje vo presegle, državljanke in Če bi se vsem t. i. izbrisanim čimprejšnjih vlaganj v infra- državljani pa še dolgo drago dosodila odškodnina v enaki strukture sklade, pripravo plačevali. Je pa ta vlada tudi višini, kot je bila Aleksandru in sprejetje akcijskega načr- prva v zgodovini Slovenije, ki Todoroviću, tj. 17.000 evrov, ta za gradnjo poceni stano- ji je uspelo že po prvih stotih bi to davkoplačevalce udari- Branko Marinič vanj, objavo novih razpisov dneh zapraviti visoko podpo- lo po žepu za kar 450 mili- za koriščenje EU sredstev, ki ro, ki so jo imele doslej vse jonov evrov. Posamezni vlo- bodo omogočila vlaganja še v Pred časom je minilo prvih vlade na začetku mandata.« ženi odškodninski zahtevki letošnjem letu. Vsekakor pa sto dni nove vlade. Pred Nova vlada je nastopila svoj so znatno višji, zato bo tudi bi moralo priti do ukrepov v volitvami iz vseh strani mandat ravno v času, ko se končni znesek astronomsko smislu, če je podjetje ali posa- padajo obljube, kaj bo kdo je morala soočiti z reševa- višji. Če bi vlada ta znesek meznik delal dobro, zakaj storil in spremenil, ene od njem posledic gospodarske namenila upokojencem, bi enaka nagrada oz. plača kot teh so uresničljive, druge in finančne krize. So vladni vsak lahko dobil veliko večji v primeru, če so rezultati sla- visokoleteče in milozveneče, ukrepi dovolj zadostni? pokojninski dodatek in ne le bi? Predvsem pa bi se morali pa se kaj kmalu izkažejo za Poslanec Branko Marinič: 300 evrov, kolikor so koali- krizni ukrepi sprejemati veli- lase privlečene. Kako bi vi »Tem prvim stotim dnem bi cijske stranke zapisale v koa- ko hitreje in bi morali imeti ocenili uverturo nove vlade, lahko rekli »sto dni zamuje- licijski sporazum. Pa še tega dolgoročni razvojni učinek.« kako se je izteklo teh prvih nih priložnosti«. Na podro- zneska, zaradi ekonomske in Kaj bi dodali ob koncu naj- 100 dni? čju finančne in gospodarske finančne situacije, upokojen- inega pogovora? Poslanec Branko Marinič: krize je namreč vlada zamu- ci ne bodo dobili. V SDS že Poslanec Branko Marinič: »Konkretnih obljub o tem, dila z uveljavitvijo ukrepov, vrsto let opozarjamo na veli- »Sedanji varčevalni ukrepi kaj bo sedanja vlada v tem ki jih je pripravila že vlada ke finančne posledice, ki jih vlade Boruta Pahorja spo- mandatu naredila, ni bilo Janeza Janše. In prav zaradi bodo imele odškodnine t. i. minjajo na čas naše nekda- veliko, sploh pa ne obljub o teh zamud imamo vsak dan izbrisanim.« nje SFRJ. Imeli smo bone tem, kaj bo naredila v prvih od 200 do 300 novih brez- Kako bi se torej morali loti- za gorivo, vozili smo se stotih dneh. Vseeno pa je poselnih. Vladi pa je v prvih ti reševanja posledic gospo- izmenično, par – nepar, ni po prvih stotih dneh vla- stotih dneh uspelo prelomiti darske in finančne krize? bilo kreditov in ne pralnih de čas, da se napravi neke tudi obljubo gospodarstvu, Poslanec Branko Marinič: praškov itn. Vemo, kam nas vrste inventura stanja. Vlada in sicer o skrajšanju roka za »Morali bi pripraviti ne le je pripeljala takšna politika. Boruta Pahorja in stranke vračanje preplačanega DDV- varčevalne ukrepe, temveč V kolikor bo sedanja vla- vladne koalicije so v predvo- ja z dveh mesecev na 21 dni. tudi takšne, ki bi oživili naše da nadaljevala s takšnim lilni kampanji in v koalicijski S tem so potisnili slovensko gospodarstvo. Tako bi morali (ne)sprejemanjem varčeval- pogodbi ustvarile velika pri- gospodarstvo v še večje teža- racionalizirati javno pora- no-socialnih ukrepov, bo čakovanja. Po stotih dneh je ve. Državljanke in državljani bo, učinkoviteje gospodariti spregovorila »ulica«. Delavci sledilo temu primerno veliko po dolgih letih dajemo več z nepremičnim premože- bodo začeli stavkati, ker ne razočaranje. Pahorjeva koa- za gorivo kot naši severni in njem države, racionalizirati bodo dovolili razvrednotenja licija je obljubljala drugač- južni sosedi, in sicer zara- posamezne službe, obdavči- njihovega dostojanstva. Ko je

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 11 bil čas ugodne gospodarske da bi takrat prihranili nekaj so ostale postavke v pred- ne zasledimo nobene nove rasti, so menedžerji mnogih za hude čase, za katere se je videni višini. Še sreča, da postavke. Morda je sedaj pra- podjetij razmišljali, kako bi vedelo pred več kot leto dni, smo jih začeli izvajati pred vi čas, da občine svoje pred- kupili podjetja. Nekaterim da prihajajo? Rebalans držav- letom 2008 ali v letu 2008 videne nove projekte pošljejo je menedžerski odkup celo nega proračuna za leto 2009 in jih sedaj nadaljujemo. posameznim ministrom, kot uspel. Danes so v situaci- upošteva krizo z nekaterimi Zagotovljena je tudi postav- predloge državnega proraču- ji, ko finančnih obveznosti znižanji postavk na cestni ka za vodooskrbo Haloz. na za leto 2010/2011.« ne morejo več odplačevati. infrastrukturi celotne Slove- Žal pa v rebalansu državne- SL Mar ne bi bilo bolj pošteno, nije. Za naše širše območje ga proračuna za leto 2009

20. obletnica Slovenske demokratske stranke

Slovenska demokratska stranka je 13. februarja na Brdu pri Kranju s slav- nostno akademijo počastila 20. obletnico svojega delovanja. Prav na ta dan je svet stranke potrdil tudi kandidatno listo za volitve v Evropski parlament.

Nosilec liste je podpredsednik SDS Tomšič, prvi predsednik Slovenske dr. Milan Zver, na listi pa so še pod- demokratične zveze Dimitrij Rupel, predsednica SDS dr. Romana Jordan člani, simpatizerji in predstavni- Cizelj, nekdanja ministrica za zdrav- ki drugih parlamentarnih strank. je in predsednica Gospodarskega Predsednik Slovenske demokratske foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, stranke Janez Janša pa je na slo- nekdanji minister za notranje zade- vesnosti dejal, da stranka še ni bila ve in predsednik Odbora za notra- nikoli tako močna in izkušena ter nje zadeve v Strokovnem svetu SDS »da bodo tisti, ki so zmagali preko Dragutin Mate, nekdanji poslanec v laži in prevar, tako tudi končali«. To državnem zboru RS Mirko Zamer- se zagotovo nanaša na podtikovanja, nik, ekonomistka Bernarda Ronut- ki so bila v času volilne kampanje ti in mednarodni tajnik SDS ter predmet vsesplošne obravnave, ko bi nekdanji direktor Urada vlade za se takrat morali pogovarjati o vsem komuniciranje mag. Anže Logar. drugem, predvsem pa o prihodnosti Stanka Letonja Slovesnosti ob 20. obletnici SDS so naše države in kaj bo posamezna od Foto: Foto: se udeležili prvi predsednik Social- strank za to prihodnost naredila. Nagovor predsednika SDS Janeza Janše na slav- demokratske zveze Slovenije France Stanka Letonja nostni akademiji

Letna konferenca OO SDS Videm

20. marca je v Gostilni Svenšek na Selih potekala redna letna konferenca OO SDS Videm, ki jo je vodil poslanec DZ RS Branko Marinič.

Predsednik OO SDS Videm za 5,68 %. V preteklem letu Stanko Simonič je v svojem so se v odboru potrudili, da poročilu izpostavil državno- so občino Videm obiskali zborske volitve, ki so zazna- poslanci, gostili so takrat- movale leto 2008. Za odbor je nega ministra za gospodar- bilo to leto izrednega pome- stvo mag. Andreja Vizjaka, v na, saj so ponovno dobili tem letu se je povečalo tudi Stanka Stanka Letonja poslanca, ki je prejel 39,04 članstvo, ki še vedno vztraj-

% glasov – s tem so rezultat no raste, okrepili pa so se še Foto: iz prejšnjih volitev izboljšali mladi člani, ki so ustanovili Zbrani na letni konferenci OO SDS Videm

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 12 svoj odbor SDM Videm. da je udeležba na sestankih izvršilnega skih volitev, svetnice in svetniki se bodo Tudi poslanec Marinič je v svojem poro- odbora 95-odstotna in da so se člani vključevali v program razvoja občine čilu leto 2008 opisal kot izredno delo- sestali enajstkrat. To je namreč podatek, Videm, sestavila se bo lista za lokalne vno, a hkrati uspešno leto, kjer so člani ki pove, da gre za resno in preudarno volitve leta 2010, s svojimi aktivnostmi in simpatizerji dokazali, da ko je treba delo vsakega posameznika, ki je prineslo pa se bo v program dela vključeval tudi strniti vrste, to tudi zmorejo in znajo. tudi rezultate in že zastavlja nove cilje. podmladek SDM Videm. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pri- Ob koncu letne konference je bil pred- Stanka Letonja pomogli h končnemu rezultatu, hkra- stavljen še plan dela za leto 2009. Člani- ti pa je dejal, da je razveseljiv podatek, ce in člani bodo aktivni v okviru evrop-

Občni zbor občinskega odbora SLS Videm pri Ptuju

V soboto, 28. februarja, smo se v velikem številu zbrali čla- ni in članice ter prijatelji OO SLS Videm na rednem letnem občnem zboru. Vsi, ki smo se občnega zbora udeležili, smo bili enotnega mnenja, da bo velika dvorana občine Videm počasi premajhna za naše občne zbore. Udeležba je bila namreč tako številčna, da sklepčnost sploh ni bila vprašljiva.

Prav tako smo imeli veliko vseh ostalih poročil organov gostov iz sosednjih OO SLS, zbora smo pregledali vse in sicer iz Markovcev, Kidri- zastavljene cilje, ki smo jih že čevega, Majšperka, pred- realizirali, ter tiste, ki nas še sednika OO N.Si Marjana čakajo. Imamo jasno zastav-

Selinška, direktorico občin- ljeno pot in naš predsednik SLS Videm Fotoarhiv ske uprave Darinko Ratajc OO SLS Friderik Bračič ved- Ostajajo prijetni spomini na skupni izlet v Belo krajino in prav posebnega gosta iz no znova poudarja, da se je Gorenjske – predsednika z ljudmi potrebno pogovar- naprej dobro delati in hkrati se z malo denarja in dobro OO SLS Gorje Roka Peter- jati, sklepati kompromise, skrbeti za to, da se z našimi voljo da veliko narediti. Vsa- mana. Tudi letos z veseljem biti potrpežljiv, a vztrajen in člani, članicami in prijatelji ko leto nam občni zbor s pra- ugotavljamo, da smo boga- nepopustljiv tam, kjer veš, naše stranke čim več druži- vim domačim petjem pope- tejši za nekaj novih članov. da imaš prav. Človek vedno mo. strijo pevci Jurovski fantje, Uradni del smo začeli prav potrebuje prijatelje, takšne, Nepozabni so naši izleti po mladi harmonikar Andrej pa slovesno – s slovensko him- ki ti povsod stojijo ob strani, Sloveniji, tabori SLS in pik- je tako ali tako neumoren. no, ki nam jo je zapel mešani tudi v politiki bi moralo biti niki. Skrbimo za to, da so Gostišče Majolka poskrbi mladinski pevski zbor Osti tako. Včasih se dobre stvari naši člani čim bolj aktivno za dobro postrežbo, članice jarej iz Vidma. Po pozdrav- kaj rade pozabijo ali pa smo vključeni v delovanje stran- za dobro pecivo, člani pa za nem nagovoru našega pred- premalo zadovoljni s tem, ke. Naša srečanja so lepa in pravo haloško kapljico. sednika Friderika Bračiča in kar smo dosegli. Želimo še vedno znova dokažemo, da OO SLS Videm

DeSUS Videm bo vodil Slavko Trafela

Politična stranka DeSUS, Območni odbor Videm, je tudi po stranke za Spodnje Podrav- da bi bilo v stranki čim več lanskih državnozborskih volitvah še naprej zelo aktivna in je, ki zajema celotno podro- članov in članic. delovna. Od volitev do letne konference, ki je bila 13. marca čje Ptuja, njegove okolice in Na letošnji letni konferenci 2009 v gostišču Pal v Vidmu, so imeli tri redne seje, na katerih Ormoža. Za našo stranko v so pregledali delo stranke za so analizirali delo stranke po volitvah in se pripravljali na Vidmu je zelo spodbudno, preteklo obdobje in potrdili letno konferenco 2009. da skoraj vsakodnevno včla- plan dela za vnaprej. Ker so njuje nove člane, za kar gre potekla štiri leta upravnega Stranka trenutno šteje 256 vilu članov na prvem mestu pohvala vodstvu stranke, ki odbora stranke, so na kon- članic in članov in je po šte- v Pokrajinski organizaciji zelo dobro dela in se trudi, ferenci razrešili staro vodstvo

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 13 in izvolili novo. Od funkci- letih. Staro in novo vodstvo je predsednika stranke se je stranke se vsem članicam in poslovil dosedanji predsednik članom zahvaljuje za doseda- Franc Kirbiš, ki mu gre vsa nje dobro sodelovanje z željo, zahvala za zelo dobro vodenje da bi tudi v bodoče z novim stranke v zadnjih štirih letih. vodstvom dobro sodelovali. Kadrovske spremembe pa so Ob velikonočnih prazni- tudi v upravnem in nadzor- kih želimo vsem članicam nem odboru stranke. in članom stranke kot tudi Novemu vodstvu in novoiz- vsem ostalim občanom občine voljenemu predsedniku Slav- Videm lepo in prijetno praz- ku Trafeli iz Vidma želimo novanje ter veliko pisank in veliko uspeha pri vodenju dobre volje. Franc Koderman Desus Videm Fotoarhiv stranke v naslednjih štirih Predsedstvo Desus Videm 2009 stari in novi predsednik stranke

Plazovi so opozorila, ki jih moramo vzeti resno

Erozija zemlje in različni dejavniki, ki vplivajo na površin- ju): zemeljski plaz je porušil zemeljski plaz je porušil jav- sko preoblikovanje zemlje, so skozi celotno zgodovino vpliva- asfaltno lokalno cesto, ki je no pot, ki je delno zaprta. li na nastanek sedanjih oblik na zemeljski površini. Če pa k popolnoma zaprta. Velikost Velikost plazu je 20 x 35 m. temu dodamo še človeški dejavnik, pa že prihajamo do sedanje plazu je 20 x 50 m. Količina Količina sproženega materia- podobe. sproženega materiala znaša la znaša 700 m3 zemlje. 1.500 m3 zemlje. - (smer - Gradišče (odcep Klasinc– ): zemeljski plaz je Vremenske razmere v zadnji šinah in stavbah. Najbolj Hreš): zemeljski plaz je poru- poškodoval asfaltno lokal- zimi so bile zelo ugodne za so prizadeta območja v KS šil javno pot, ki je popolno- no cesto, ki je delno zaprta. nastanek plazov in zdrsov. Leskovec, KS Soviče - ma zaprta. Velikost plazu je Velikost plazu je 20 x 15 m. Globalni vzroki za nastanek in v KS Videm. 20 x 40 m. Količina sprože- Količina sproženega materia- plazov se nahajajo v človeko- Največji zemeljski plazovi so nega materiala znaša 1.200 la znaša 400 m3 zemlje. vem odnosu do okolja. Tako se pojavili v naseljih: m3 zemlje. Vsi ostali zemeljski plazovi in največkrat najdemo vrsto - (proti Gruškov- - Gradišče (odcep Kozel): zemeljski usadi so v manjši napak, ki se kopičijo. Med te napake sodijo: podiranje dreves, odstranitev gozda, površinski posegi na tere- nu, gradbeni posegi v teren, napake pri urejanju meteor- nih voda, neupoštevanje izvi- rov in talne vode ter podo- bno. Vse to samo po sebi ne povzroča nevarnosti. Nevar- nosti pa se pojavijo pri večjih padavinah, ki povzročijo, da se zgornje plati obtežijo in oddvojijo od osnove. Seznam evidentiranih poš- kodb in sanacij plazov ter posledic erozije po zimski odjugi zajema celotno podro- čje Občine Videm. Škoda je nastala na cestni infrastruk- turi, infrastrukturnih cestnih Fotogafije: Aleš Gregorec objektih, kmetijskih povr- Plaz Trdobojci

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 14 obliki po celotnem hribovi- največkrat povezani z nekate- tem delu občine. Močno so rimi človeškimi napakami in poškodovane tudi gramo- izredno velikimi količinami zne ceste, predvsem zgor- vlage. Ljudje delajo največ- nji ustroji cest in objekti za krat napake z napačno spelja- odvodnjavanje (poškodovani nimi vodami, z delom ceste, in zamašeni jarki, prepusti terase ali drugim posegom ter manjši mostovi). v hrib, brez ustrezne zaščite Za sanacijo poškodb so pred- nabrežja. Letošnja zima pa videna naslednja dela: je bila kot nalašč za to, da - zaščita večjih zemeljskih povzroča plazove tam, kjer je plazov – predvsem fizična stanje najbolj resno. Takšni zaščita s folijo, manjšimi plazovi ogrozijo dostopnost zasipi zemeljskih razpok, do hiše, zagotavljanje požar- Plaz Gradišče - pri Kozelu ureditev odvodnjavanja ob ne varnosti, zagotavljanje plazovih, oskrbe in podobno. Vseka- bi vsako sodelovanje občine v to kategorijo, saj so se zače- - omejevanje nadaljevanja kor so posegi v gričevnat svet tej fazi ocenili za administra- la premikati zelo položna nastajanja škode – odprava Haloz zelo zahtevni in jih je tivno oviranje njihovih pra- pobočja, brez vidnih zuna- napak, ki so povzročile nasta- potrebno jemati strokovno. vic. Naj ob tem navedemo, njih posegov. Vse to izhaja nek posameznega plazu, Ceste in poti je potrebno da je poslovna odločitev o iz sistema hidrologije, kjer je - priprava programov za sproti nadzorovati, čistiti in gradnji povsem v pristojnosti zelo mokra zima tisti dejav- sanacijo, pravočasno preprečiti vsako investitorja, občina le opre- nik, ki nas že vnaprej opo- - sanacije plazov. najmanjšo deformacijo. deli nekatere globalne pogo- zarja, da bi bodoča dogajanja Večino manjših plazov je Problematika plazov pri je, ki pa z nastanki nesreč na terenu predstavljala pose- že začetno saniranih, med- objektih je največkrat pove- nimajo veliko skupnega. ben izziv. Zato bodo vsa naša tem ko dva največja plazova zana z nedoslednostmi pri Zato naj velja opozorilo vsem bodoča ravnanja v prostoru zahtevata večji poseg, ki bo izboru in pripravi zemljišča investitorjem, da pred odlo- morala upoštevati naravne tudi zahtevnejši in dražji. za gradnjo. Izbor zemljišča je čitvijo za gradnjo preverijo, zakonitosti. Neupoštevanje Tudi končna sanacija plazov v izključni pristojnosti lastni- ali teren ogrožajo stoletne teh bo pomenilo prevzema- je preložena, saj je zraven ka, ki lahko poda tudi pred- vode, tj. poplavna varnost, si nje vedno večje odgovornosti projektov in zahtevne sanaci- log za spremembo kmetijskih dobro ogledajo sam teren in za lastna ravnanja. je potrebno zagotoviti dodat- zemljišč v stavbna. Občina v opravijo geomehansko raz- Tako kot je potrebno na rav- na finančna sredstva, ki jih v tem primeru preveri, če so iskavo terena ter upoštevajo nem terenu paziti na nevar- tem trenutku ni. izpolnjeni zakonski pogo- vse dejavnike statike. nost poplav, je ves gričevnat Vsekakor lahko rečemo, da ji, pri čemer gre za predpise Prva preventiva je, da se naši svet lahko potencialno ogro- v mnogih primerih obstajajo različnih resorjev. Naslednji objekti ne najdejo na ogrože- žen s plazovi. Izkušnje iz zgo- rešitve, v vseh pa ne. Vendar je na potezi lastnik, ki pri- nem področju. Če smo padli dovine jasno nakazujejo, da sta pri vsaki rešitvi pomemb- dobiva gradbeno dovoljenje, na prvem izpitu oz. smo se so osnovni pogoji za bivanja ni tudi možnost in cena. Ne le-tega izda upravna enota. odločili tvegati, je naslednja na ravnem in na slemenih, glede na ceno in ukrepe pa Pri pripravi gradbene doku- faza, da investitor naredi vse osnovni pogoji za ceste pa velja, da vsi dejavniki samo mentacije bi bile zelo korist- potrebno za dvig varnosti na kamnitih, po možnosti z zmanjšajo tveganje in ogro- ne geomehanske raziskave, ki bivanja. Če smo padli tudi gozdom zarastlih podlagah. ženost, ne morejo pa povsem pa jih skoraj nihče nima, saj na drugem izpitu, obstaja Današnja ravnanja so mar- izločiti nevarnosti plazu, ki se v fazi planiranja gradnje tretji, tj. pod predpostavko, sikje preveč tvegana, pa tudi tako vpliva na kvaliteto živ- izločijo vsi neobvezni stroški. da je ogroženost mala do nesreče nekaterih ne izučijo. ljenja. Psihološko to pomeni, Sledi gradnja objekta in tež- srednja, in smo se pripravlje- Najmanj, kar lahko storimo, da predstavlja življenje s pla- ko soočenje, da je naš objekt ni vse življenje spoprijemati z je to, da se iz nesreč drugih zom nenehni pogled v nebo, ogrožen. In potem mnogi izzivi borbe preživetja. kaj naučimo tudi zase. in to še posebej pri daljšem pridejo v občino s kritiko, Zraven osnovnih elementov deževju ali pri t. i. »odtr- zakaj jih nekdo prej ni opo- tveganja pa obstaja še speci- Mag. Janez Merc ganem oblaku«. Vedno bo zoril na možne nevarnosti. fika reliefa, pedološke pod- potrebno spremljati okolico Žal pa v celotni fazi izbora lage in hidrologije, tako da in biti pripravljen na ukre- lokacije, pripravi dokumen- se lahko nekatera zemljišča panje. tacije in izgradnje občine ni premikajo tudi sama. Tudi Plazovi, ki so tokrat nastali, so bilo zraven. Še več, nekateri nekateri naši plazovi sodijo v

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 15 Poškodbe in sanacije

Seznam poškodb in sanacij za odpravo posledic škode na cestah zaradi zimske odjuge in močnega deževja na območju občine videm z dne 9. februar 2009

I. Največji zemeljski plazovi so no pot, ki je delno zaprta. odvodnjavanje (poškodovani Seznam poškodb in sanacij se pojavili v naseljih: Velikost plazu je 20 x 35 m. in zamašeni jarki, prepusti in se nanaša na odpravo posle- - Trdobojci (proti Gruškov- Količina sproženega materia- manjši mostovi). 3 dic po zimski odjugi, ki jo je ju): zemeljski plaz je porušil la znaša 700 m zemlje. Za sanacijo poškodb so pred- spremljalo predhodno moč- asfaltno lokalno cesto, ki je - Dravinjski Vrh (smer Ljub- videna naslednja dela: no sneženje od 27. 1. 2009 popolnoma zaprta. Velikost stava): zemeljski plaz poško- - zaščita večjih zemeljskih do 3. 2. 2009 in daljši močni plaza je 20 x 50 m. Količina doval asfaltno lokalno cesto, plazov – predvsem fizič- naliv dežja od 4. 2. 2009 do sproženega materiala znaša 1. ki je delno zaprta. Velikost na zaščita s folijo, manjši- 9. 2. 2009. Škoda je bila pov- 500 m3 zemlje. plazu je 20 x 15 m. Količina mi zasipi zemeljskih razpok, zročena na celotnem območ- - Gradišče (odcep Klasinc– sproženega materiala znaša ureditev odvodnjavanja ob 3 ju občine in to na cestni Hreš): zemeljski plaz je poru- 400 m zemlje. plazovih, infrastrukturi, infrastruktur- šil javno pot, ki je popolno- Vsi ostali zemeljski plazovi in - omejevanje nadaljevanje nih cestnih objektih, deloma ma zaprta. Velikost plazu je zemeljski usadi so v manjši nastajanja škode – odprava tudi na kmetijskih površinah 20 x 40 m. Količina sprože- obliki po celotnem hribovi- napak, ki so povzročile nasta- in stavbah. Najbolj prizadeta nega materiala znaša 1.200 tem delu občine. Močno so nek posameznega plazu, so območja v KS Leskovec, m3 zemlje. poškodovane tudi gramo- - priprava programov za KS Soviče--Dravci in - Gradišče (odcep Kozel): zne ceste, predvsem zgor- sanacijo, KS Videm. zemeljski plaz je porušil jav- nji ustroji cest in objekti za - sanacija plazov.

SEZNAM PO LOKACIJAH ZA PRIPRAVO PROGRAMA ODPRAVE POSLEDIC NESREČE Občina je pripravila seznam škode povzročeno na cestni infrastrukturi na naslednjih Lokalnih cestah in Javnih poteh na območ- ju Občine Videm. Seznam po lokacijah:

Zap. Naslov objekta z lokacijo Ocenjena vred- Lokacija-naselje Vrsta poškodbe št. (vrsta in številka ceste) nost sanacije

1 TRDOBOJCI LC 456481 -smer Gruškovje ZEMELJSKI PLAZ - asfaltna cesta ni prevozna 35.000 EUR 2 GRADIŠČE JP 956551 Gradišče Klasinc-Hreš ZEMELJSKI PLAZ - gramozna cesta ni prevozna 32.000,00 3 GRADIŠČE JP 956691 GRADIŠČE pri Kozelu ZEMELJSKI PLAZ - gramozna cesta delno prevozna 26.000,00 DRAVINJSKI ZEMELJSKI PLAZ - porušeno asfaltno vozišče-delno 4 LC 456431 - POD JAGARINEC 23.000 EUR VRH prevozno 5 BELAVŠEK LC 456281 - pod Baničekom ZEMELJSKI PLAZ - odneslo bankino 22.000 EUR 6 STRMEC JP 956911 STRMEC - nad Rajmond ZEMELJSKI PLAZ - asfaltna cesta delno prevozna 21.000 EUR VELIKA VARNI- 7 JP 956541 - odcep proti Sonji CA 62 8 VAREJA 22 LC 456421 - pri odcepu proti Žeraku ZEMELJSKI PLAZ - porušena bankina 20.000 EUR ZEMELJSKI PLAZ - asfaltna cesta je delno prevozna- 9 REPIŠČE JP 956871 - nad Kmetec,Bratušek 20.000 EUR zemlja na cesti 10 VELIKI OKIČ JP 956373 - odcep proti Drevenšek, Emeršič ZEMLJSKI PLAZ - gramozna cesta delno prevozno 18.000 EUR 11 LC 328041 DOLENA-KOČICE ZEMELJSKI ZDRSI OB PEKLAČI 14.000 EUR

M.VARNICA- JP 956931 – odcep pro- 12 ZEMELJSKI PLAZ - asfaltna cesta delno cesta 8.000 EUR VEL. VARNICA ti Cerkvenem 13 TRDOBOJCI JP 956591 - pod Otem METEORNA VODA - uničen gramoz. tampon 2.000 EUR 14 SKORIŠNJAK 41 LC 456281- pri Šmigocu PODRT HLEV NA CESTO - PREVOZNO 2.000 EUR 15 VAREJA 17A LC 456221 - ODCEP DRAVCI ZEMELJSKI ZDRS - delno zasuta cesta 2.000 EUR 16 LJUBSTAVA LC 456431 LJUBSTAVA ZEMELJSKI ZDRS OB PROPUSTIH 2.000 EUR 247.000,00

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 16 Zemeljski plaz v Vareji

Konec prvega tedna v februarju so se na širšem področju naše občine pojavili zemeljski plazovi. Zemlja je »oživela« tudi v Vareji, na križišču za lovski dom, pod hišama s hišno številko 22 in 23. Ta lokacija je sicer občutljiva za plazenje, tokrat pa je k obširnemu zdrsu zemlje pripomoglo deževje in velike gmote hitro talečega se snega z okoliških pobočij.

Zemlja je pričela drseti tik pod cesto, ki je na tem mestu še posebej prometna, saj se k svojim domovom po njej vrača veliko okoliških prebivalcev, razen tega pa služi tudi za javni šolski prevoz. Da bi bila težava še večja, se na tem delu nahajajo pomembni komunalni in dru- Zdrs zemlje v širini pribl. 15 metrov. Cesta se je posedla. gi infrastrukturni vodi. Tako na primer jih našteli. ni mogla več pritekati voda. Tako je prav tu poteka centralni vodovod vse Bili smo prijetno presenečeni, ko sta preteči plaz začasno zaustavljen in priča do Leskovca. Cevovod ima premer kar nas župan Bračič in predstavnik občin- smo bili, da v kritičnih trenutkih res- 200 mm. Tu so položeni tudi telefonski ske uprave A. Gregorec osebno obiskala nično lahko računamo na pomoč svo- kabli in njihovo uničenje bi pomenilo takoj po prijavi plazenja. Ogledala sta si jih občinskih mož s svojim županom na takojšen informacijski mrk za vso bliž- situacijo in obljubila takojšnjo pomoč, čelu. njo in daljno okolico. saj bi vsakršno že manjše deževje plaz Pozna se, da naš župan diha s svoji- Prebivalci smo se za pomoč takoj obrnili pospešilo do te mere, da bi končal na mi občani, saj je zelo dobro poznal to na svojo občino, kjer so že zbirali poda- dnu grape, za sabo pa bi odnesel še del področje, ki je že od nekdaj ogroženo, tke tudi o drugih plazovih, ki so se spro- ceste in vso položeno infrastrukturo. saj ta zadnji zdrs zemlje v Vareji ni bil žili v istem času. Župan Friderik Bračič Obljuba dela dolg in res so cestni delavci ne prvi in ne zadnji. Je pa obljubil, da in njegovi sodelavci so imeli polne roke plazišče takoj zavarovali. V petek, 13. 2., bo tokrat resnično zadnji, saj se ga bodo dela z vsemi ogledi, ta palz v Vareji pa so zabrneli stroji, ki so v globoko razpo- lotili strokovno in tako poskrbeli za traj- je bil eden od sedemnajstih, kolikor so ko plazu nasuli material, tako da vanjo no sanacijo, da ne bi več ogrožal ne pro- meta ne komunalne infrastrukture, ki poteka pod cesto. Navsezadnje pa plaz ogroža tudi bližnjo stanovanjsko hišo, ki je od temena plazu oddaljena le kakšnih 20 metrov. Hvaležni smo svojemu županu za dose- danje zavzemanje za naše težave in njego- vim obljubam v celoti zaupamo. Upamo tudi, da bodo k skromnim občinskim sredstvom primaknili tudi kaj iz držav- ne blagajne, saj na takšen obseg škode ni nihče računal. Narava je postala zares muhasta in še sreča je, da znamo ljudje v težavah držati skupaj in si pomagati.

Družini Vidovič – Zabav in Zorko - Stanojevič

Začasna sanacija plazu z nasipom zemlje v razpoko ob cesti v širini pribl. 15 metrov

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 17 Gospodinjski kosovni odpadki

Leto je naokrog, to je čas, ko smo zamenjali pohištvo, pode, sanitarno opremo itd. Seveda takoj pomislimo na njihovo odstranitev. S tem obvestilom vas želi- Med gospodinjske kosovne mo obvestiti, da bo letošnja odpadke, ki jih bomo spre- akcija zbiranja gospodinjskih jeli, spadajo: kosovnih odpadkov potekala • vse vrste sobnega pohištva, drugače kot v prejšnjih letih, • vzmetnice, talne obloge, predvsem iz razloga, ker smo • orodje, oprema, igrače (raz- bili v lanskem letu s strani ni sodi, vrtno orodje, otroški republiške inšpekcije za oko- vozički …), lje in prostor opozorjeni, da • športni rekviziti (kolesa, način zbiranja in odvoz »od smuči, jadralne deske …), vrat do vrat« ni primeren in • manjša sanitarna oprema dovoljen. Vsaka občina bi že (umivalniki, školjke, pipe glasbeni stolpi, ojačevalniki od ponedeljka do četrtka od morala imeti svoj zbirni cen- …). …, 7.00 do 18.00. ter, kamor bi lahko vsak njen Odpadki, ki ne spadajo • otroške igrače, ki vsebujejo Za odstranjevanje bele tehni- občan med letom sam dosta- med gospodinjske kosovne elektro ali elektronske kom- ke, kovin in elektro odpad- vil, česar več ne potrebuje. odpadke in jih ne bomo pre- ponente, električna orodja, kov se pogovarjamo s pod- Ker teh lokacij občine nima- vzeli: fluorescentne sijalke in varč- jetji za prevzem, ki bi nam jo, bomo zbiranje in odvoz • gume, gradbeni materiali, ne žarnice. naj posodila zabojnike, ki letos vsekakor izvedli. Za avtomobilske školjke in deli, jih bomo sproti polnili in si PREDLOG IN POTEK vsako občino bomo določili sodi z vsebino, stiropor, tek- tako zagotavljali prostor na zbirna mesta, na katerih bosta stil. IZVEDBE AKCIJE CERO. Odvoz do prevzem- dva zabojnika večjega volum- Skladno z Uredbo o ravna- Za vsako lokacijo bomo nikov bo potekal delno z 3 na, kamor bodo povzročitelji nju z odpadno električno in potrebovali po dva 30 m našimi vozili oziroma s pre- sami dostavili gospodinjske elektronsko opremo (Uradni zabojnika (eden za belo teh- vzemnikov odpadkov. kosovne odpadke. Na lokaci- list RS, št. 107/06, 8., 9. in niko in odsluženo elektron- Drugi del zbranih gospo- jah bo prisoten naš delavec, 10. člen) ne moremo spre- sko opremo, drugi za ostale dinjskih kosovnih odpadkov ki bo nadziral sprejem gospo- jemati naslednjih odpadkov kosovne odpadke). Na vsaki bo potrebno dnevno sorti- dinjskih kosovnih odpadkov. (prevzemati jih morajo pro- lokaciji bo moralo biti priso- rati takoj po prevzemu in Z izvedbo bomo začeli zadnji dajalci): tno vozilo z dvigalom, ki bo jih obdelovati. Na ta način teden v marcu in nadaljeva- • gospodinjske naprave: hla- po potrebi prekladalo dostav- se bomo izognili kopičenju li na celotnem območju po dilniki, zamrzovalniki, pralni ljene odpadke in jih v prime- in nepotrebnim zastojem v enakem vrstnem redu kot stroji, sušilniki oblačil, pomi- ru polnega zabojnika sproti delovnem procesu. predhodna leta. Obvestila valni stroji, električni štedil- peljalo na izpraznitev. Franc Merc, bodo vključena gospodinjstva niki in kuhalniki, mikro- Delo bi na teden potekalo vodja OE odvoz prejela vsaj teden dni pred valovne pečice, električne zbiranjem. Že vnaprej vas ogrevalne naprave, električni Obratovalni čas centra za ravnanje z odpadki moramo obvestiti, da bomo radiatorji, električni ventila- V ZIMSKEM ČASU V LETNEM ČASU sprejemali samo tiste vrste torji, klimatske naprave, VSAK DELOVNIK OD 8.00 DO 17.00 OD 8.00 DO 20.00 odpadkov, ki so navedeni v • oprema za IT in teleko- OB SOBOTAH OD 8.00 DO 14.00 OD 8.00 DO 14.00 spodnjih alinejah, zato vas munikacije: osebni računal- prosimo, da nam ne dostav- niki, ekrani in tipkovnice, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH JE ZA VSE DOVO- ljate ničesar, česar ni na sez- notesniki, tiskalniki, opre- ZE CENTER ZAPRT! namu. Tudi dostava in puš- ma za kopiranje, električni PRED VHODOM V CERO GAJKE NI DOVOLJENO čanje odpadkov na navedeni in elektronski pisalni stroji, ODLAGANJE ODPADKOV! lokaciji po terminu zbiranja žepni in namizni kalkulator- Še posebej vas želimo opozoriti (predvsem pa priporoča- nista dovoljeni. Priporočamo ji, telefaksi, telefoni, mobilni mo), da lahko med letom vsako vključeno gospodinjstvo v vam, da gospodinjske kosov- telefoni, radijski sprejemniki, redni odvoz samo brezplačno dostavi kosovne odpadke na ne odpadke dostavite do vam televizijski sprejemniki, vide- zbirni center Gajke. najbližje lokacije iz seznama. okamere, videorekorderji, Čisto mesto Ptuj, d. o. o.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 18 Krajani Popovcev dočakali asfalt

Na prvi pomladni dan, 21. marca, so v Popovcih slavnost- no prerezali trak na novi asfaltni cesti, ki je bila izgrajena že v novembru. Predsednica KS Dolena Marija Belšak je z veseljem pozdravila župana občine Videm Friderika Bračiča in direktorico občinske uprave mag. Darinko Ratajc, pa tudi vaščane, ki so se udeležili slavnostne otvoritve.

Toliko večje veselje ob odprt- predvsem zato, ker je to ju asfaltne ceste pa je bilo odsek ceste, ki je po dolgih

Simbolično je trak na novo izgrajeni asfaltni cesti v Popovcih pre- rezal župan Friderik Bračič ob pomoči predsednice KS Marije Belšak in folkloristk.

letih prizadevanj krajanov zaplesali ob zvokih domačih vendarle dobil asfaltno pre- harmonikarjev. Da se veselje vleko, ta cesta pa je povezava ob napredku in predvsem tudi s sosednjo občino Pod- novi pridobitvi v KS Dole- lehnik. na ne bi končalo prehitro, so Hladen sobotni dopoldan so slavje v Popovcih nadaljevali Pogled iz popovškega mostu na novo asfaltno cestoPogled iz v Popovcih popestrili plesalci še ob dobri hrani in pijači. popovškega mostu na novo asfaltno cesto FD »Rožmarin« Dolena, ki so Besedilo in foto: M. Kmetec

Tudi letos smo očistili podeželje

V občini Videm je bila letošnja spomladanska čistilna akcija z naslovom »Spomladansko urejanje in čiščenje okolja« v sobo- to, 28. marca. V akcijo so se vključile vse krajevne skupnosti, mnoga društva in organizacije, pa tudi učenci OŠ Videm, ki so v okolici šole zbrali kar nekaj vreč odpadkov. V čistilni akci- ji so udeleženci – teh je bilo okrog 300 po vsej občini – zbrali 25 m3 odpadkov, nekaj manj kot lansko leto.

Vaščani Pobrežja so čistili okolico vaškega doma in športnega parka …

Župan Friderik Bračič je koncih občine. Sicer pa je izrazil zadovoljstvo, da je odpadkov v naravi vse manj, med občani velik odziv, da manj je tudi divjih odlaga- so mnogi pripravljeni sode- lišč, je povedal župan Bračič, Videmčani so čistili tudi nabrežino Dravinje. lovati pri čiščenju na vseh ob začetku vsake pomladi

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 19 pa se mu zdi smiselno, da se zgradb očistijo, vse vasi pa s občinsko središče, krajevna tem dobijo kar lepšo podo- središča, okolica kulturnih in bo. Sicer pa si župan želi, gasilskih domov ter drugih da čistilne akcije sploh ne

Red je potrebno narediti tudi na ekoloških otokih, je dejal predsed- nik KS Pobrežje Ivan Krajnc.

bi bile potrebne, da bi se na tem pa seveda naredili še kaj Odpadki v Krajinskem parku Šturmovci. Nekdo jih je pustil kar v pragu vsake pomladi obča- koristnega. naravi … ni le zbrali in se družili, ob TM

Uspela čistilna akcija v KS Dolena

Letošnja čistilna akcija, ki okolja vključilo zelo veliko okolju živimo, kaj vidimo, in upam, da nas bo naslednje je potekala v okviru občine krajanov v primerjavi s prejš- ko pogledamo skozi okno. leto še več. Videm, je v KS Dolena zelo njimi leti. To dokazuje, da Zato se vsem, ki so se čistilne Marija Belšak, uspela, saj se je v čiščenje nam ni vseeno, v kakšnem akcije udeležili, zahvaljujem predsednica KS Dolena

Divja odlagališča v naravi

Vsako neodgovorno odla- vodo. Razlika je le v tem, da dobijo posnemovalce. Tam, lišča – naj ne ostanejo skrita ganje odpadkov v naravi se eni tega zavedajo, drugi kjer ne bo prvega kupa, divje in prepuščena naši brezbriž- pomeni slabšo kakovost živ- pa ne. Naj omenim še, da odlagališče ne bo zraslo. nosti. ljenja za vse ljubitelje narave je vsak kilogram odpadkov Za reševanje problematike in tiste, ki jih narava sploh v gozdu, na travniku ali ob potrebujemo aktivno vklju- Besedilo in foto: ne zanima. Živimo namreč cesti potencialna nevarnost, čevanje vsakega posamezni- Andreja Zemljak v istem košu in pijemo isto saj slabi zgledi še prehitro ka! Vsi opazimo divja odlaga-

Tudi ta fotografija je nastala v Majskem Vrhu, kjer je očitno nastalo Odpadke žal najdemo tudi po haloških gričih … že kar večje odlagališče najrazličnejših odpadkov.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 20 Turizem v naši občini

Bližajo se toplejši dnevi in veliko med nami bo takih, ki bi želeli nedeljski dan preživeti v naravi. Imamo to srečo, da je naša občina obdana s čudovito naravo, ki daje osnovo za raz- voj turizma v kraju. Z vidika trženja pa to še zdaleč ni dovolj za pridobivanje gostov. Sama narava je čudovita osnova za razvoj turizma v kraju. Potencialnega gosta pridobimo naj- večkrat le z dodatno ponudbo, ki pa mora biti v prvi vrsti kakovostna, drugačna in hkrati prepoznavna. Za kakovostno ponudbo so danes potrebna velika vlaganja, predvsem v turi- stične objekte, ureditev okolice in promocijo.

Velikokrat slišimo, da Sloven- preseči za kakovostnejši raz- ci ne poznamo svoje dežele. voj in nadgradnjo turističnih Območju Haloz se že desetletja ne posveča pozornosti, ki si jo Ko pa bolje pomislimo, vidi- proizvodov. zasluži. mo, da včasih ne poznamo Področju Haloz se že dese- po svetu. Malo je srečnežev, gre za sodelovanje med drža- niti kraja, kjer živimo. Če tletja ne posveča pozornosti, ki lahko ponosno razkazuje- vo, občino in ponudnikom. bi se na hitro sprehodili po ki si jo zasluži. Preprosto se jo kotičke narave ali sadove Država preko STO pomaga videmski občini, od turistič- ne zavedamo pomena neokr- dela človeških rok, ki jim ni z razpisom za inovativnost, nega ponudnika do ponud- njene narave, ki jo imamo para na svetu. Vsi ostali pa kjer gre za brezplačno pro- nika, bi zagotovo ugotovili, vse okoli nas. Razviti svet – ali posnemajo drug dru- mocijo. To je v današnjih da ta trditev drži. se utaplja v smeteh, hrupu gega ali inovirajo. Tudi pro- časih recesije velika pomoč V občini Videm imamo in onesnaženju. Prav zato se mocija ponudnika je lažja, ponudnikom. Ravno ti težki nekaj turističnih ponudni- vse bolj stremi k čisti naravi, če ponuja nekaj nenavad- časi so tisti, ki bi morali naj- kov, ki se trudijo pomagati v zdravi hrani in aktivnemu nega, unikatnega. Seveda je bolj spodbuditi sveže razmiš- razvoju turizma. Skoraj vsak preživljanju prostega časa. v začetku pomembno tisto, ljanje ter inovativne poglede kraj v občini ima gostilno, Vse to se turizmu v občini kar že imamo na razpolago, na razvoj ponudbe v kraju. kjer ponudba zajema le strež- ponuja čisto brezplačno, le v našem primeru je to neokr- Trendi kažejo, da se bodo bo pijače. Na področju celo- nadgraditi je potrebno to njena narava, nato se na tej domači gosti v letu 2009 v tne občine najdemo peščico naravno danost. osnovi gradi turistični proiz- veliko večji meri odločali za ponudnikov, kjer je možno Praktično vse, kar trenut- vod. Potrebno ga je razvijati, preživljanje dopusta v Slo- tudi kaj dobrega pojesti. Pri no ponujamo, lahko turi- nadgraditi oziroma ponuditi veniji. Zato je to leto velika tem pa se tudi konča inova- sti doživijo tudi drugje. Za nekaj novega. priložnost za domače ponud- tivnost ponudbe turističnih začetek se lahko pomirimo, Pri razvoju in dolgoročnem nike. ponudnikov v kraju. Tako da se s tem problemom obstoju turističnega proiz- Andreja Zemljak razmišljanje bo potrebno ukvarjajo tudi povsod drugje voda je največ uspeha, ko

Akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola

25. februarja je Slovenska Karitas pričela z akcijo 40 dni brez Zavodom Med.Over.Net, nesreče pod vplivom alko- alkohola, ki bo potekala vse do 11. aprila. Njen glavni namen Zavodom Varna pot in Kate- hola bila prepoznana kot je opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola in dro za družinsko medicino kaznivo dejanje in ne prekr- izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, Medicinske fakultete v Ljub- šek. Zaskrbljujoč je namreč nesreč v cestnem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica ljani. podatek, da imamo Slovenci alkohola. Mag. Bojan Žlender, pred- do pitja alkohola pozitiven sednik Sveta za preventivo odnos. In zanimivo je, da in vzgojo v cestnem prome- obsojamo razne zločine in Akcijo, ki letos poteka že s Svetom za preventivo in tu pri Direkciji RS za ceste, kriminalna dejanja, ko pa četrto leto, Slovenska Kari- vzgojo v cestnem prome- je opozoril na prizadevanja, pride do prometne nesreče, tas organizira v sodelovanju tu pri Direkciji RS za ceste, da bi povzročitev prometne kjer je bil povzročitelj vinjen

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 21 voznik, pa tega dejanja ne obsojamo tako zelo, kot bi Hiša informacij na Ptuju ga morali, če želimo narediti korak naprej. V Hiši informacij tudi Štajerska gospodarska To, da volan in alkohol ne zbornica sodita skupaj, bi nam vsem Obveščamo vas, da je v mese- morala biti osebna zaveza, URADNE URE: saj bomo le tako lahko pozi- cu januarju Štajerska gospo- vsako sredo, tivno vplivali na naše mlaj- darska zbornica pričela sode- od 13. do 15. ure še, jim bili vzor in sčasoma lovati s Hišo informacij na spremenili kulturo voznikov. Ptuju, ki deluje pod okriljem dobro obiskana. Vendar pa to ni nekaj, kar je Zavoda RS za zaposlovanje, Več o dogodkih lahko moč storiti iz danes na jutri. Območne službe Ptuj. Gre za spremljate na naši spletni Še posebej ne, dokler alkoho- enega od zastavljenih ciljev strani www.stajerskagz.si ali la za volanom ne bomo obso- Foto: Zavod Med.Over.Net zbornice glede približevanja preko našega informativ- jali …, pa bi ga morali! članom in boljše dostopnosti nega materiala, e-izzivov in Stanka Letonja storitev zbornice v Podravski Gospodarskih izzivov. Ostale regiji. informacije glede ŠGZ v Hiši Predstavnik zbornice, ki bo informacij pa lahko dobite prisoten v Hiši informacij po telefonu 22 08 700 ali e- v času uradnih ur, bo zago- pošti: [email protected]. tavljal informiranje in sveto- Veseli bomo vašega obiska! Delovna knjižica ukinjena vanje predvsem članom ŠGZ. Mag. Aleksandra Podgornik, Občasno bodo organizirana direktorica v istih prostorih tudi uspo- S 1. januarjem 2009 je prišlo do ukinitve delovnih knjižic, sabljanja v obliki seminarjev v tiste, ki pa so obstajale do sedaj, pa se podatki ne bodo več ali delavnic. vpisovali. Delovne knjižice, ki so bile na dan 1. januarja 2009 Na voljo pa bodo tudi infor- pri delodajalcu v hrambi, delodajalec obdrži v hrambi vse do mativna gradiva ŠGZ. prenehanja delovnega razmerja delavca oziroma dokler dela- Hišo informacij najdete v vec ne bo zahteval njene izročitve. Krempljevi ulici 2 na Ptuju, le nekaj korakov stran od Mestne hiše. V istih prosto- Delovne knjižice z veljavni- je s 1. januarjem torej izgu- ri deluje že CIPS (Center za mi vpisi tudi po 1. januarju bila svojo veljavo, vendar jo informiranje in poklicno sve- ne bodo izgubile dokaznega morate kljub vsemu hraniti, tovanje). pomena v postopkih uveljav- oziroma vam jo mora delo- Med prvimi usposabljanji, ljanja oziroma uresničevanja dajalec ob prenehanju delo- ki se bodo tudi v prihodnje pravic, ki so se ali se še bodo vnega razmerja izročiti. odvijala na Ptuju, je bila: do navedenega datuma upo- Stanka Letonja -delavnica Osebnostna mapa rabljale. »Taka ukinitev izda- zaposlenega, ki je bila zelo janja delovnih knjižic občan- kam in občanom ne prinaša nobenih sprememb, saj se izobrazba dokazuje s prido- bljenimi spričevali, delovna doba pa je dokazno sredstvo, če jo je delodajalec vpisal v delovno knjižico,« je pojas- nil načelnik Upravne enote Ptuj, mag. Metod Grah, in dodal, »da je bila delovna knjižica resda priročna, ni pa imela neke posebne dokaz- ne moči.« Delovna knjižica

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 22 Rdeči križ je organizacija, ki daje upanje v življenje

Rdeči križ je neodvisna humanitarna organizacija, ki delu- je na področju cele Slovenije. Navzdol je organizirana preko območnih združenj in krajevnih organizacij Rdečega križa. V Vidmu delujejo krajevne organizacije v KS Videm, Leskovec, Dolena in Sela, ki realizirajo vrsto oblik pomoči svojim kra- janom.

Na širšem nivoju deluje da pomoč v obliki živil in Območno združenje RK higienskih pripomočkov. V Ptuj. V petek, 19. 3. 2009, letu 2008 je bilo razdeljenih je bila seja območnega odbo- 2.120 kg moke, 8.360 kg TM ra tega združenja. Čeprav so sladkorja, 2.620 kg testenin,

člani tega odbora obravnava- 1.390 kg riža in 33.120 litrov Foto: Na sedežu območne organizacije RK se iz dneva v dan srečujejo li celotno področje dela, ki mleka. K temu je potrebno z vse večjo stisko ljudi, ki prihajajo po pakete. zajema krvodajalstvo, izobra- dodati tudi sredstva za higi- ževanje iz prve pomoči, skrb eno. V občini Videm je bilo najvažnejšega pogoja za pre- Ali so ti pozabili na sokraja- za boljšo kakovost starejših 609 prejemnikov tovrstne živetje.Veliko razprave je bilo ne, jim je vseeno, da nekdo oseb, vključevanje mladih pomoči. tudi glede sodelovanja občin nima za kruh, ali jih ni sram, v prostovoljstvo, letovanje Recesija, o kateri mediji v zagotavljanju pogojev za da so spregledali najcenejše otrok, akcije darovanja orga- poročajo vsak dan, je pri tej delo območnega združenja, socialne programe za neke nov, poizvedovalno službo, dejavnosti v polnem izrazu. kot tudi za sredstva, s kate- svoje odtujene vrednote? akcije pri različnih nesrečah, Število koristnikov nepo- rimi se nabavljajo hrana in In kje so vsi tisti humanitar- dobrodelne akcije, sprejem in sredne pomoči je v stalnem higienske potrebščine. Pose- ci, tisti, ki jim sezonske akci- delitev humanitarne pomoči, porastu, v primerjavi z lan- bej je bila pohvaljena Mestna je niso tuje? Sedaj je čas, da krepitev in varovanje zdrav- skim letom pa se je poveča- občina Ptuj, župan s svojimi spregledajo, da je delo na tem ja ter socialno dejavnost, je lo za četrtino. Krog novih službami in njene krajevne področju stalno, nujno in da bilo težišče razprave na tisti upravičencev se povečuje organizacije. V bodoče pa RK reši marsikatero stisko, ki dejavnosti, ki je v največjem dnevno, predvsem pa hitreje, bomo tudi poročali o tistih sodi med njihove naloge. porastu, pa čeprav ni v čast kot rastejo viri pomoči. Viri občinah in županih, ki so Pa naj ne bo preveč, le posluh družbi – razdelitvi hrane in pomoči so iz Evropske unije, pozabili na osnovne člove- je potreben, da bomo videli drugih nujnih življenjskih nivoja države, pa tudi iz last- ške kvalitete in jih člani RK tudi tistega, ki nima za pre- potrebščin. nih sredstev. Če ne bo pravo- neuspešno prepričujejo o nji- živetje, čigar otroci nimajo Kljub temu da si organizacija časne pomoči iz EU, lahko hovi nalogi do svojih obča- pogojev za stik z znanjem, vedno želi pridobi čim več za pričakujemo resne težave. nov, ki so se znašli v stiski. tistega, ki se zapre v hišo, ljudi potrebnih dobrin, pa je Dnevno se realizira nepo- V tem primeru ni daleč pra- ker za kam drugam nima, porast potreb na tem podro- sredna pomoč povprečno vilo, da siti ne razumejo lač- in tistega, ki svoje zadrege čju izredna. Tako postaja 119 strankam. Stiske ljudi nih in bogati ne revnih. Ko ne upa povedati, ker bi rajši oskrba socialno ogroženih so vedno večje, dogodki, o smo med možnimi ukrepi in delal kot prosil. Pomagajmo posameznikov, družin ali katerih pripovedujejo, vedno kljub pravilu solidarnosti, pa tem, ki so v stiski brez svoje posameznih skupin prebival- bolj vznemirljivi, in delo na ni daleč trenutek, ko se bodo krivde, in ne podpirajmo sti- stva najobsežnejša sestavina združenju vse zahtevnejše. občani delili tudi pri OZ ske kot načina življenja. Gre programa dela Rdečega kri- Ker zmanjkuje osnovnih živ- RK. Občine, ki ne prispe- za človeške vrednote, ki jih ža. Pri omenjenem programu ljenjskih potrebščin, jih je vajo minimalnih in osnov- krepi RK od krajevne orga- je poglavitno vodilo prepre- potrebno nabavljati iz last- nih sredstev za to dejavnost, nizacije preko združenja pa čevanje revščine in socialne nih sredstev – sredstev dona- bodo svoje občane osiroma- vse do države, ne gre pa za izključenosti ter ustvarjanje torjev in občin. Tako smo šile tudi za osnovne življenj- to, kar nekateri mislijo, da so osnovnih možnosti za dostoj- se odločili, da do nadaljnje- ske potrebščine. Kako bi se ti sami sebi namen. nejše preživetje. Pomoč, ki se ga ne investiramo v obnove nekdo zgrozil nad OZ RK, Naj na koncu brez dolgih namenja ljudem, potrebnim objektov ali plačevanje raču- pa ni prav, žal pa se moramo besed povabim k dejanjem pomoči, obsega pomoč v nov občanov v stiski, ker se najprej zgroziti nad tistimi, vse, ki to čutijo ali morajo. obliki oblačil, obutve, pohi- vsi viri namenjajo za hrano. ki so jih občani izvolili za Mag. Janez Merc, član OO štva, bele tehnike in seve- Primarno je zagotavljanje župane in v občinski svet. OZ RK Ptuj

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 23 Zbornica obrtnikom podelila jubilejne plakete

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj je 6. februarja v Plaketo za 20 let obrti je keto, za 40 let dela v obrti, gostilni Svenšek na Selih pripravila že tradicionalni dogodek prejela Dragica Pal, lastnica pa je prejel Tinček Ivanuša, podelitve plaket za 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti. okrepčevalnice Pri treh lipah ki se že štiri desetletja ukvar- v Vidmu pri Ptuju, za 25 let ja z videoprodukcijo, za svo- v obrti pa je posebno plaketo je delo pa je prejel že mnogo V minulem letu 2008 je bilo podelili za 20 in 25 let dela v prejel Janez Vrhovšek, lastnik pomembnih nagrad in pri- takih jubilantov – obrtni- obrti. Med nagrajenci so tudi Avtoservisa in avtomehanike znanj. kov 38, največ plaket pa so obrtniki iz občine Videm. v Lancovi vasi. Najvišjo pla- TM znik Črtomir Go Foto: Foto: Letošnji nagrajenci Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj

Teden boja proti raku

2. marec je obeležen kot teden boja proti raku, ki je letos potekal pod geslom Storite gostejše oblike raka rak debelega črevesa kaj za svoje zdravje. Zveza slovenskih društev za boj proti raku že več kot dvajset in danke, rak na pljučih in kožni rak. let prvi teden v marcu še posebej posveča pozornost raku in opozarjanju prebivalcev, Na nas samih je, da živimo zdravo, se kaj je smiselno narediti, da bi se, če bi se le dalo, tej bolezni izognili ali jo vsaj čim zdravo prehranjujemo ter se dovolj gib- prej odkrili. ljemo, se izogibamo alkoholu in cigare- tam. S takšnim načinom se izogibamo Rak postaja vse večji javnozdravstveni prebivalstvo stara in ker je rak bolezen dejavnikom, ki povzročajo raka, mora- problem, saj samo v Sloveniji letno za starejših, je pričakovati, da bo te bolezni mo pa biti tudi pozorni na znake, da rakom zboli več kot 10.000 ljudi. Obo- vedno več. Pri moških je najpogostejša bolezen dovolj pravočasno odkrijemo in levnost za boleznijo raka se iz leta v leto oblika raka rak na prostati, pri ženskah se še da ozdraviti. veča predvsem zato, ker se slovensko pa rak na dojkah. Ob tem so še najpo- Stanka Letonja

Mi smo tam doma

Če vas kdo vpraša, kje ste doma, je pravi odgovor: na obronkih rodovitnega Drav- o njem piše in govori. Anton Aškerc, skega polja, malo smo »kujleki«, malo Haložani. Haložani bodo rekli, da je najlepše slovenski pesnik, bi lahko napisal mno- v Halozah, vendar ne moreš živeti le od lepote. go pesmi o mejnikih, naš rojak bi lahko dobil še eno nagrado o famoznih ptičih, Namesto izvirkov v globačah lahko Haloze zaživele. Komaj smo dobili malo ki so in niso. Projektanti bodo verjetno odpremo pipico in voda teče. To pa je cest. projektirali ceste po zraku, da ne bodo tudi vse, da bi kdo pripravil kakšne pro- Seveda ljudje, ki ne živijo v našem kra- nikomur napoti (razen ptičem). Koli- jekte za revitalizacijo Haloz. Še hiš ne ju, ne poznajo vseh naših problemov. ko materiala za zvedave medije, ki rajši pustijo obnavljati in graditi novih, da bi Naš kraj si predstavljajo po tem, kar se pišejo o zdrahah in afericah, kot pa o

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 24 slogi in dobrih, prijaznih ljudeh. Takšni smo. Toda naši prijatelji gasilci, ki so se lan- sko leto zelo dobro izkazali, nas bodo prepričali, da na pogorišču ne moremo ničesar pametnega zgraditi. Najprej moramo vse očistiti in začeti znova. V naši vidovski župniji smo se določili, da povabimo vse ljudi dobre volje k sode- lovanju. Podaljšali smo cerkev, na novo bomo uredili okolje pred cerkvijo in kar je najpomembnejše – naročili smo nove orgle. Velika večina se je odzvala vabilu, da s skupnimi močmi izvedemo to nalo- go. Lepo število je predvideni znesek že darovalo v celoti, drugi polovično, neka- teri samo toliko, koliko dajo gasilcem za koledar. Mnogi pa so dali samo oblju- bo. Zapisali smo jo na list, upamo, da Morda bo kdo nekoč vseeno napisal, da Ob veliki noči naj svečke ob njih zago- bodo obljubo tudi izpolnili. Resnici na živijo v vidovski fari složni in velikoduš- rijo, ljubo pa moramo povedati, da se jih je ni ljudje. da tudi nas iz mlačnosti prebudijo. nekaj že postavilo v vrsto za pridobitev Velika noč ob njih upov novih nam zlate (1.000 EUR), srebrne (750 EUR) Kdor po fari naši lepi hodi, natrosi, in bronaste (500 EUR) piščali. Upamo, strahu pač nima, da zablodi. če veruješ ali ne, vero v Življenje si da se bo vrsta do božiča še podaljšala. Na križiščih kapele in križi stojijo, izprosi. Presenečenja so prijetna. da na vernost prednikov opozorijo. p. Tarzicij

Julijana praznovala 101. rojstni dan

V petek, 13. februarja, je naša krajanka Julijana Turk iz Velike Varnice prazno- vala 101. rojstni dan. Julika že nekaj let živi pri svoji hčerki Slavici v Mariboru, kjer jo tudi vsako leto obiščemo člani župnijske Karitas Leskovec.

Slavljenka nas je pričakala vesela in dobrega zdravja. Posebej se je razveselila farnega župnika gospoda Edija Vajde, saj je vedela, da bo lahko opravila sveto spo- ved in obhajilo. Po obredu smo ji voščili in izročili skromna darila. Zapletli smo se v prijetno kramljanje in se spominjali NZ trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Foto: Foto: Slavljenka nam je pripovedovala zgodbe svoje mladosti in tudi zgodbe, ki smo Člani župnijske Karitas s slavljenko Julijano Turk (na sredini) jih skupaj doživeli. Zapela je tudi nekaj pesmi po svojem izboru in mi smo ji boljše, predvsem pa veliko zdravja. Ob preživi nekaj časa. Ponovnega druženja pri petju pomagali. V njeno čast smo ji slovesu nas je povabila, naj jo v poletnih se veselimo že zdaj. zapeli še napitnico in ji zaželeli vse naj- časih obiščemo v Veliki Varnici, kjer Toni Zagoranski

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 25 90. rojstni dan Marije Selinšek iz Lancove vasi

Marija Selinšek, z dekliškim priimkom Svenšek, rojena 7. februarja 1919 v Lancovi vasi, kjer živi še danes, je na čudo- vito sončno soboto praznovala svoj častitljivi 90. rojstni dan.

Na njenem domu v Lancovi povedala vnukinja Tanja, so vasi so jo obiskali župan Fri- jo na ta dan obiskale učenke derik Bračič, predstavniki ŽK OŠ Videm pri Ptuju in pred- sv. Vida – p. Tarzicij, Rozi- stavniki DU Videm. Sobot- ka, Vida, Irena in Bernarda, no popoldne so slavljenki ter jo ob tej priložnosti tudi popestrili tudi ljudski pevci obdarili. Zelo vesela je bila DU Turnišče z lepo ljudsko cvetja. Kako je človek srečen, pesmijo, saj v tem zboru poje ko vidi, da so ob njej njeni tudi snaha Rozina. Domači Sergej Težak

najdražji, sin Jože z družino, se z iskrenim hvala zahva- Foto: vnukinja Tanja s Sergejem, ljujejo za obiske, podarjeno Slavljenka na praznični dan v družbi župana Bračiča in farnega pravnuk Vid, ki nosi ime po cvetje in darila. župnika p. Tarzicija pradedku. Soseda Anica ji Iskren in prijazen stisk roke vsak dan nudi družbo in vse, starejšemu pomeni zelo veli- Iskreno se opravičujemo domačim in sorodnikom pokojne kar je potrebno. ko in mu vliva voljo do živ- Rozalije Muzek. V decembrski številki glasila Naš glas smo Vse življenje je trdo delala ljenja. pomotoma objavili njeno fotografijo. in doživela z izgubo naj- B. Galun Uredništvo dražjih težke dni. Kot mi je

V Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka ne počivajo

POKUŠNINA VIN iz Kmetijske svetovalne služ- in razvoj Kocil v Skorišnja- za napredek in razvoj Kocil LETNIKA 2008 be Ptuj. Vsak vzorec vina so ku potekal redni letni občni organiziralo v sodelovanju s V Skorišnjaku je veliko vino- pokusili in ugotavljali more- zbor. Pred začetkom urad- Turističnim društvom Klo- gradov, ki jih obdelujejo bitne napake v vinu. Gospod nega dela občnega zbora je potec iz Leskovca. tako domačini kot tisti, ki Reberc pa je strokovno sve- zbrane pozdravila s klaviatu- Po predstavitvi poročil so rami Anja Orlač. Nato je po v nadaljevanju člani dru- so si v Skorišnjaku postavili toval vinogradnikom pri pozdravnem govoru in izvo- štva začrtali načrte za tekoče vikende. Ker je potrebno kar nezaželenih lastnostih vina, litvi delovnega predsedstva leto, od katerih je potrebno nekaj znanja, tako v vinogra- ki so najpogosteje posledica sledila predstavitev poročil izpostaviti predvsem tradi- du kot v kleti, so v Društvu napak pri kletarjenju (nepri- za preteklo leto. Predsednik cionalni velikonočni pohod za napredek in razvoj Kocil merna barva vina, vonj, okus itd.), vendar je takšnih bilo društva Franc Emeršič je (na velikonočni ponede- v preteklih letih organizirali na srečo malo. Zanimanje poudaril, da je bilo društvo ljek), ocenjevanje vin letnika številna predavanja o vino- za tovrstno oceno vin je bilo v preteklem letu aktivno, 2008, postavljanje prvomaj- gradništvu in kletarjenju. veliko, saj so pokusili kar 36 saj je uresničilo velik del od skega drevesa s kresovanjem Omenjena predavanja so vzorcev. V Skorišnjaku in predvidenih načrtov. Izpo- in seveda martinovanje. obrodila sadove in kvaliteta okoliških krajih se torej tru- stavil je dva posebej zanimiva Člani društva so v svoji sredi- vin se je v Skorišnjaku precej dijo za kvaliteto vin. dogodka v preteklem letu, ki ni še posebej pozdravili goste, izboljšala. Kljub temu pa so sta v društvu postala že tradi- in sicer podžupana občine tudi letos, kot že leta poprej, NA OBČNEM ZBORU cionalna, in sicer kresovanje Videm, Bojana Merca, pred- v mesecu januarju organizirali PREDSTAVILI SVOJE in martinovanje. Prav tako sednika KS Leskovec Franca tako imenovano pokušino in USPEHE pa je lani na sedežu društva Kozela in predstavnice Dru- analizo vin, ki jo je tudi letos V začetku meseca marca je na potekalo ocenjevanje vin let- štva upokojencev Leskovec, vodil gospod Miran Reberc sedežu Društva za napredek nika 2007, ki ga je Društvo Turističnega društva Klopo-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 26 tec iz Leskovca in Gasilskega je zaigrala še nekaj pesmi na ničili veliko načrtov. Pred- in najpomembnejše – ohra- društva Leskovec. klaviature. vsem pa jih veseli dejstvo, da njati stike med seboj in se Po koncu uradnega dela Tako gostje kot tudi člani se kljub današnjemu tempu družiti. občnega zbora so se vsi sku- društva z veseljem ugotav- življenja uspejo dobiti sku- Melita Turk paj poveselili in izmenjali ljajo, da je bilo leto 2008 za paj, pripraviti in organizirati nekaj besed. Anja Orlač pa društvo uspešno, saj so ures- kakšno prireditev ali pohod

Male zimske radosti v Šturmovcih

V naši vasi je bilo ponovno pestro. Takoj ko je zapadlo malo več snega, smo nekateri v sebi začutili še kanček otroške igri- vosti in naredili velikega snežaka. Vse, kar smo mali in veliki otroci potrebovali, so bile dobri dve uri časa, pridne roke z rokavicami, lopata za sneg, nekaj oglja, koruzni storž za nos in stari lonec za klobuk.

Gospa Katica je prispevala še toplo sonce ponagajalo. Sne- metlo, da snežak ni stal praz- žaka je »pobralo« že čez dva nih rok. Želeli smo, da bi dni, nam pa je ostala le še snežak počakal nekaj dni, da fotografija za spomin. bi se z njim lahko pohvalili, Lansko leto smo bili zelo LR ko so se na Petrovi domačiji pridni pri izdelavi rož iz Foto: Foto: ustavili pohodniki, a nam je papirja in »dühov« za pusta. Šturmovčani so bili spet pridni pri izdelovanju rožic iz papirja in »dühcev« za pusta. Tudi letos smo imeli veliko topli kamri, ob kavi, vinu in pisanega papirja in smo prid- pecivu smo uživali kar nekaj no izdelovali pustno okrasje, večerov. ki je krasilo našo vas. Eden Pomlad se je že začela, zato lepših »dühov« pa je krasil nas čakajo nova opravila. tudi osrednji prostor, kjer je Naša naslednja naloga je, da potekala pustna povorka v začnemo s spomladanskim Vidmu. Da izdelovanje tega čiščenjem na Petrovi domači- okrasja ni tako preprosto in ji. Košenje trave, urejanje in da je za to potrebno veliko sajenje rož se bo kmalu zače- spretnosti in časa, smo se lo. Verjamem, da tudi tukaj lahko prepričali vsi, tako žen- ne bo manjkalo pridnih rok. ske kot moški, pa tudi otro- V Šturmovcih so naredili snežaka velikana. ci so priskočili na pomoč. V Laura Rožman

Videmski fašenk veselih, norčavih ust

Pustni ponedeljek, letošnji je bil tudi počitniško obarvan, je bil znova rezerviran za tradici- co in spremstvom. Nastopili onalni Fašenk v Vidmu in povorko, ki je zaradi nekaterih zapletov potekala po novi, spod- so muzikanti FD iz Lancove nji trasi; od športnega igrišča do gasilskega doma in šole. Kljub nekaterim negodovanjem in vasi, FD »Rožmarin« Dolena, pomislekom je bila nova trasa dobra izbira, obiskovalci so prišli v Videm, nekoliko manj je bilo koranti iz Lancove vasi, ED nastopajočih, izkazali pa so organizatorjem iz FD Lancova vas, sekcija koranti. Občina Videm Tržec, orači (mali in veliki) iz jim je namreč zaupala celotno organizacijo letošnje pustne povorke. Lancove vasi, koranti Demo- ni, orači iz Majskega Vrha, pokači iz Tržca, orači in rusa Na fašenku v Vidmu se je med njimi pa je bil tudi Vegan Turniški, plemeniti iz Okiča, pobreški pokači, letos predstavilo 22 skupin, princ ptujskega karnevala Thurn in Valsassina, z grofi- orači iz Leskovca, etnograf-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 27 sko društvo Korantov duh, ženih zimskih počitnicah. 1. mesto: koranti Pobrežje, KTD Posebna pustna komisija v KTD Soviče - Dravci – MITNICA, nagrada občine Klopotec Soviče - Dravci, sestavi: mag. Darinka Ratajc Videm maškare Lepoglava, pobre- (predsednica), Stanko Simo- 2. mesto: ški klovni, krteki Lancova nič, Srečko Primožič, Maja POBREŠKI KLOVNI, nagrada skupine KZ Ptuj, KRTE- vas, haloška gostija, maška- Ratajc in Andrej Rožman pa KI IZ LANCOVE VASI, NKBM, podr. Ptuj, PLINSKA re Ivanec, Indijanci Prepolje je na koncu izbrala najbolj KRIZA, Papirnica & galanterija Papirus, INDIJANCI in plinska kriza iz Cirkulan. izvirne skupine in razdelila PREPOLJE, GP Project ing, d. o. o. Malih maškar iz OŠ Videm nagrade 3. mesto: pa letos ni bilo, saj so bili HALOŠKA GOSTIJA, KS Videm pri Ptuju, MAŠKARE prav v pustnih dneh na zaslu- Besedilo in foto: TM IVANEC, Sveča, d. o. o.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 28 3. Fašenk po pobreško

Krajevna skupnost Pobrež- je in društva iz Pobrežja so na pustni torek organizirali že 3. »Fašenk po pobreško«. Maske so s povorko kreni- le izpred podjetja Sveča, d. o. o., v smeri proti vaškemu domu Pobrežje

Vmes so se predstavili še pri mlekarni, baru Štajerc, križišču za vaški dom in pa seveda pri vseh gostoljubnih vaščanih, ki jih ni bilo malo. To vemo vsi tisti, ki smo se pošteno načakali, preden so maske prišle na zadnjo pred- stavitveno lokacijo. Čakanje Klovni

Prodajalke ljubezni … (Nad krizo z ljubeznijo!) Klovnov bus

se je izplačalo, saj so za obi- Čeprav sta nas zajeli gospo- lico smeha poskrbeli številni darska in finančna kriza, so klovni, ki so s svojimi vragoli- krajani Pobrežja dokazali, da jami privabljali veselje. Ogle- je treba nad žalostne zgodbe dali smo si lahko tudi vaške s smehom. Če jim je uspelo korante, pokače, ruso, pro- odgnati zlo, pa bomo vide- dajalke ljubezni z njihovim li šele čez čas. Če ne prej, v zvodnikom, društvo za zašči- času naslednjega pusta. to kvintona, cigane, pa še bi se našlo. Po končani povorki Besedilo in foto: je sledilo pustno rajanje v Stanka Letonja vaškem domu Pobrežje, kjer je za zabavo poskrbel ansam- bel Haloški črički. Najlepše Društvo za zaščito kvintona (Za izumrtje kvintona se ni bati!) maske so tudi nagradili.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 29 Koranti iz Lancove vasi zaključili izredno uspešno sezono

V petek, 27. marca, smo v dvorani Folklornega društva Lanco- va vas pripravili zaključno srečanje letošnje sezone, na katero smo povabili tudi nekatere od tistih, s katerimi smo tesneje sodelovali. Zbralo se nas je okrog 50 in skupaj smo si ogledali posnetke ter analizirali sezono.

Z »delom« smo začeli v lan- tom, odeti v kožuhe ali imi- skem decembru, ko so nas tacijo kože ter tako s svojimi koranti FD Markovci pova- mogočnimi rogovi in šibami bili na skupno gostovanje v ali kozjim repom v rokah tirolskem Brambergu, kjer vzbujajo grozo med priso- naj bi sodelovali na tradi- tnimi. Koranti smo s svojim cionalnem »Teku hudičev« nastopom poželi velik aplavz, Maske krampusov so izdelane do najmanjše podrobnosti. (Krampuslauf). To je star pa tudi poznejše druženje z običaj, ki ga še danes goji domačini v velikem šotoru je množica društev. Nekoč so bilo prav prisrčno. bili Krampusi spremljevalci V januarju smo opravili tudi Miklavža. V svojem košu so naš tradicionalni »domači po vasi nosili darove za pridne praznik« oziroma koline, saj otroke in premog ter krompir na tak način najceneje poskr- za poredne. Danes sicer na bimo za prehranjevanje med začetku povorke vse prisotne pustnim časom in na gosto- pozdravi Miklavž, nato pa je vanjih, daleč naokoli pa je večer namenjen predstavitvi seveda znana tudi naša kisla skupin, ki prihajajo iz bliž- juha. njih pa tudi bolj oddaljenih Že v decembru nas je pre- mest in vasi. Maske teh poša- senetilo vabilo iz Pernika, sti so res izredne, pravzaprav kraja v Bolgariji, kjer smo Koranti pred kulturnim domom v Perniku kar umetniška dela, saj so zelo uspešno gostovali lani izdelane do zadnjega detaj- in se dogovorili za gostova- so ga izvedli tudi letos in žico, ki se je nagnetla okrog la. Iz lesa jih izdeluje nekaj nje tudi v letu 2010, saj so nas povabili, da popestrimo nas. Ker smo s seboj imeli lokalnih mojstrov, stanejo pa do zdaj karneval pripravljali dogajanje. Z veseljem smo tudi naše zloženke v bolgar- (samo maska) od 400 do 700 vsaki dve leti. Zaradi uvr- se odzvali povabilu, saj je to skem jeziku, je bila seveda €. Obuti so v prav posebne stitve karnevala v nacional- največji etnografski karneval predstavitev tudi zaradi tega čevlje z 20–30 cm podpla- ni program karnevalov pa na Balkanu in tudi izredno zelo odmevna. Lahko pa dobro organiziran. Ker pa so povemo tudi, da smo opravi- se v Pernik odpravljali tudi li precej intervjujev za razne aktualni princ karnevala in elektronske medije in časo- še nekateri nekdanji, smo se pise. Ne glede na to, da smo skupaj s spremstvom odlo- nastopali izven tekmovalnega čili, da združimo moči ter dela, nas je strokovna komi- skupaj predstavimo Videm sija ocenila kot eno izmed in Ptuj ter naše skupine. najbolj discipliniranih in Gostovanje lahko ocenimo za notranje organiziranih sku- zelo uspešno, saj smo v štirih pin na karnevalu. Izredno so nastopih na dveh različnih se za nas potrudili tudi vodi- lokacijah vzbudili zelo veli- či, ki so nam bili dodeljeni, ko pozornosti in zanimanja in med vsemi temi kontakti

Foto: Foto: Staša Cafuta domačinov. Včasih se je bilo in predstavitvami je prišlo Na letošnji etnografski povorki prav težko prebiti skozi mno- do pobude za poglobitev

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 30 sodelovanja ter za pripravo vanjih. Ne smemo pa seveda projekta, s katerim bi kandi- pozabiti tudi na Jurovce in dirali za evropska sredstva in Staro postajo v Kidričevem. še razširili naše sodelovanje. Manjših dogodkov je bilo še Bolgarski glavni lik Kuker je cel kup, vendar za vse nima- namreč v tesnem sorodu z mo prostora. Mogoče kaj več našim korantom, saj ima zelo na naši spletni strani www. podobno poslanstvo kot pri koranti-lancova.si, kjer si nas koranti in orači. lahko ogledate tudi fotogra- Drugega februarja smo že po fije in posnetke. tradiciji sodelovali tudi na Eden izmed največjih izzi- korantovem skoku pri Zoki- vov v letošnjem letu pa je ju, smo se pa pred tem ude- bila organizacija videmske- ležili tudi prireditve, ki so jo ga Fašenka, ki smo ga sku- Korantom sorodni liki, bolgarski kukerji letos prvič pripravili pokači paj z občino Videm izvedli iz Tržca ob začetku pustnega v ponedeljek, 23. februarja. od Sofije, smo se na začet- samo v brezrokavnikih. Nji- dogajanja, v njihovem šport- Malo smo bili na trnih, saj je ku malo obotavljali, saj so hova koža je povedala vse o nem parku. Kljub močnemu letos zaradi prepovedi zaprtja stroški tako dolgega prevoza počutju. Nastop korantov je sneženju je bilo vzdušje pov- magistralne ceste potekal na (cca 3.000 km) precej veliki, bil lepo sprejet, izredno zani- sod odlično, saj smo po lan- novi lokaciji, pa tudi počitni- vendar so nam organizatorji manje pa smo vzbudili tudi skem kratkem pustu komaj ce so bile in zaradi tega niso ponudili, da prevzamejo stro- pri uradnih fotografih, ki so čakali nekaj več letošnjih mogli računati na sodelova- ške za 1.000 km poti. Tudi ta nas oblegali. V popoldan- pustnih dni. nje šolarjev. Kljub vsemu si je ponudba kaže na to, da smo skem času smo bili povab- ljeni na otvoritev fotografske razstave – fotografij pustnih Danilo Turk – predsednik sekcije Koranti likov, in lahko rečem, da smo Z gotovostjo lahko trdim, da je bila to ena izmed najbolj plodnih sezon v naši zgodovini, saj bili ponosni, ko smo med je bilo vabil na gostovanja toliko, da smo se za nekatera iz tujine morali zahvaliti oziroma razstavljenimi deli zagleda- jih prestaviti na drugo leto. To nam je tudi dalo novi zagon in dodatne ideje. Gostovanja na li fotografijo lancovskega katerih smo bili, so bila na visokem nivou in od organizatorjev se je dalo marsikaj naučiti. koranta, ki je bila očitno Nekaj od tega smo uporabili tudi pri organizaciji letošnjega videmskega fašenka. posneta januarja v Perniku. Očitno smo tudi mi pustili vsepovsod dober vtis, saj v teh dneh že potekajo novi dogovori Drugi dan smo obiska- za gostovanja po Evropi. li še Staro Zagoro, mesto s Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki so nas podpirali v naših prizadevanjih našo vas in občino 140.000 prebivalci, ki je na čim bolje predstaviti tudi širši javnosti, seveda pa gre največja zahvala vsem članom sekcije drugem mestu po dohodku Koranti, ki so tudi v tem letu dosti prostega časa vložili v naše društvo in s tem pripomogli, na prebivalca v Bolgariji. To da smo na koncu sezone lahko izredno zadovoljni z doseženim. se tudi opazi na vsakem kora- ku, saj je mesto lepo urejeno. V pustnem času smo sodelo- povorko, v kateri je sodelo- v Bolgariji na dveh prejšnjih Kot nam je povedal župan na vali na etnografski povorki valo okrog 600 mask, ogle- gostovanjih naredili dober sprejemu v mestni hiši, veliko na Ptuju, seveda tudi na tra- dalo precejšnje število ljudi, vtis in dostojno predstavili sredstev vlagajo v kulturo in dicionalnem Kurentovanju tako da smo lahko zadovolj- naš lik. V Jambolu, mestu z vzdrževanje kulturne dedišči- oziroma karnevalu, predsta- ni z našim delom. Tudi na 90.000 prebivalci, imajo kar ne. Po nastopu na mestnem vili smo se tudi pred mest- občini so organizacijo ocenili nekaj izkušenj s karnevalom, trgu so nas presenetili z novi- no hišo, obiskali karneval v pozitivno. Vsem sodelujo- saj ga organizirajo že 7. leto. co, da bomo imeli v popol- Poljčanah, Zagrebu … Prav čim, gledalcem in županu ter Po besedah nekaterih etnolo- danskem času še en nastop, poseben pomen pa dajemo delavcem občinske uprave se gov, s katerimi smo govorili, in sicer v bližnji vasi, kjer so seveda obisku domače vasi, ki zahvaljujemo za pomoč. pa je ta karneval tudi najbolj pripravili manjši vaški karne- smo ga letos opravili v dveh Nepričakovano pa je prišlo pester v Bolgariji, saj se na val. Ta nastop je bil seveda za delih. Vsem domačinom, ki v februarju tudi vabilo na še njem predstavljajo izredno nas še bolj zanimiv, saj smo so nas tako lepo sprejeli, bi eno gostovanje v Bolgariji, raznoliki liki Kukerjev. Nji- se tako lahko seznanili tudi z se radi iskreno zahvalili za in sicer v dve nekoliko bolj hovi kostumi so izredno bar- bolgarskim podeželjem. Lah- vse darove, klobase in denar, oddaljeni mesti, Jambol in viti, nič kaj pa nismo zavidali ko povemo, da je bil sprejem s katerimi si lahko pomaga- Stara Zagora. Ker sta kraja v izredno hladnem vremenu zelo prijeten, po nastopu pa mo pri našem delu in gosto- še kakšnih 240 km južneje tistim, ki nastopajo oblečeni so nam pripravili krajšo gle-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 31 dališko predstavo in večerjo. V Stari smo bili maja povabljeni tudi v Srbijo, v naše dolgoročne načrte zapisali, da Zagori so nas tudi obdarili z rdeče-beli- vendar smo se zaradi stroškov odločili, bomo le-tega ponovno postavili. Že mi vrvicami, imenovanimi Martinica, s da gostovanje prestavimo na prihodnje sedaj prosimo vse krajane, da se nam katerimi se 1. marca obdarujejo ljudje leto. Vsem domačinom, sponzorjem in pridružijo pri tem projektu, kot so se v v Bolgariji in ki bi naj prinesle obda- pokroviteljem, gostincem, ki so nas več- preteklosti. Načrt je torej narejen, nikoli rovanemu in njegovi družini srečo in krat pogostili ter občini Videm se zahva- pa ne vemo, mogoče bo pa kakšna gene- zdravje. ljujemo za sodelovanje in podporo. ralka še pred obletnico. S tem gostovanjem smo zaključili letoš- Pa še nekaj za vse tiste, ki še vedno nji malo podaljšan pustni čas, ki je bil za pogrešate šotor v Lancovi vasi. Za leto Besedilo in foto: našo skupino res zelo pester. Res je, da 2011, ko bo 15. obletnica šotora, smo Rado Škrjanec

Etnografsko društvo Orači Okič

Za nami je čas pustnih norčij pa tudi največje dejavnosti, ki jo opravlja etnografsko društvo Orači Okič. Naj ob tem nave- demo, da je to le višek dejavnosti, sama dejavnost se namreč opravlja skozi celo leto. V letnem času je potrebno vzdrževanje in nabava opreme, priprava ljudi in iskanje izvirnosti.

Sedež društva je v Velikem ruse sta zajčji in kozji korant. Okiču 2, v Mlakarjevi pre- Zajčjega koranta je društvo ši. Društvo letos praznuje izdelalo po raziskavah članov 16 let delovanja, saj aktivno društva leta 1995. Kozjega

deluje od leta 1993. Namen koranta pa je leta 1996 dal JM društva je ohranjanje in izro- izdelati njihov član Beno, po čanje pustne tradicije. Glavni vzoru starega koranta iz leta Foto: Orači iz Okiča pred haloško hiško lik društva so orači in rusa. 1942. Masko tega starega Kostumi in oprema so ostali koranta ima tudi v lasti. Po vsi orači. Tudi po pustu se v Okiča. enaki oračem iz preteklosti. strogih navodilih ga je izdelal društvu in okrog njega odvi- Sprostitev, druženje in ohra- Sam zunanji videz in izvir- g. Zlatko Fošnarič. Da je dru- ja družabno življenje, kot na njanje našega izročila pa je nost skupine je pritegnilo štvo ostalo zvesto tradiciji, so primer kresovanje, pohodi, zelena nit etnografskega dru- pozornost slovenskih etnolo- zaslužni vsi člani društva, saj košnja na roke, trgatev in štva, ki ni samo sebi namen, gov, ki so jim leta 2006 pode- čutno in disciplinirano negu- martinovanje. Člani etno- ampak predstavlja ohranja- lili najvišje slovensko etnolo- jejo pustno izročilo. Skupina grafskega društva Orači Okič nje vsega dobrega v sodobni ško priznanje, prejmejo pa ga vsako leto obišče domačije so ponosni na svoje delo in čas. V haloških objektih in le redka društva v Sloveniji. v bližnji okolici na pustni z zadovoljstvom ugotavljajo, pokrajini je mnogo trdožive- Posebnost v skupini oračev in torek, kot so nekoč to počeli da jim sledijo druga društva. ga dela, mnogo neverjetnega Prav je, da želijo društva trpljenja, na nas pa je, da vse ohranjati dediščino in njene to, kar je nekoč krasilo lik vrednote, zato se ne sme- Haložana, tudi ohranimo. S jo oddaljevati od osnovnih tem bomo ohranili vedrost namenov izročila. Nove obli- in veselje, ki ga novi virtu- ke izročil in maskiranja lahko alni svet izgublja. Ohranili na svoj način vzamejo veliko pa bomo tudi vrednote, ki dediščino našim zanamcem. so krasile naše prednike, za Pust je čas norčavosti in je katere odgovarjamo pred- prepuščen vsakemu posebej. vsem mi, saj nam ne sme biti Ljudje se naj ob pustnih nor- vseeno, kaj bomo zapustili čijah sprostijo in maskirajo zanamcem. kot etnografska ali moderna Beno Vidovič, maska, je nasvet Oračev iz Mag. Janez Merc Rusa, eden od osrednjih pustnih likov društva

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 32 Občni zbor Folklornega društva Lancova vas

FD Lancova vas je drugo soboto v marcu organiziralo redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili številni člani in članice, saj v društvu deluje kar 8 sekcij. V svoji družbi so ta večer pozdravili tudi goste, med njimi je bil videmski župan Friderik Bračič, predsednik KS Lancova vas Anton Jus, predstavnikih društev iz Lancove vasi in Slavica Petrovič iz FD »Rožmarin« Dolena. Občni zbor je bil v znamenju pregleda opravljenega dela v preteklem letu, načrtovanja aktivnosti za trajajoče leto, v društvo pa so sprejeli tudi nekaj novih članov. ado Škrjanec

Predsednik Franci Gojkošek zapomnili predvsem po naši R je v svojem poročilu izrazil 25-letnici društva.« Naj Foto: Foto: zadovoljstvo nad opravljenim spomnimo, da so v Lancovi Delovno predsedstvo letošnjega občnega zbora delom v preteklem letu, saj je vasi ob tem jubileju od 20. uspešno in aktivno delovalo do 22. junija 2008 pripravili dejal, da se sprašuje, če so bili nosti, ob tem pa dodal, da že vseh njihovih 8 sekcij, ki kar tridnevno praznovanje. v preteklem letu – glede na imajo potrjeni dve gostova- delujejo v društvu. Izpostavil Oglasil se je tudi župan Fri- številna gostovanja – sploh nji v tujini – ljudsko izročilo je številna gostovanja doma derik Bračič, ki je društvu kaj doma. bodo v mesecu juliju ponesli in na tujem, izmed teh naj čestital za opravljeno delo, V LETU 2009 v Romunijo, meseca septem- spomnimo le na zelo odmev- predvsem pa pohvalil pod- bra pa se bodo odpravili še v GOSTOVANJI no gostovanje v Izmirju v mladek, ki se iz leta v leto Francijo. Turčiji, s petjem, plesom in povečuje. Dejal je še, da pusti V ROMUNIJI IN Tudi letos pa so na občnem ljudsko glasbo pa so se pred- FD Lancova vas, kjer koli se FRANCIJI zboru podelili kar 20 novih stavili tudi na revijah, ki jih pojavi, pozitiven pečat, kar F. Gojkošek je podal tudi članskih izkaznic, kar je še organizira Javni sklad RS za je zagotovo odraz dobrega in smernice in program dela za en dokaz, da so folkloristi kulturne dejavnosti. Gojko- trdega dela. Tudi predsednik leto 2009. Omenil je, da se iz Lancove vasi društvo, ki v šek je ob koncu dejal: »Leto KS Lancova vas Anton Jus je bodo še naprej udeleževali svoje vrste vsako leto znova 2008 je bilo za naše društvo pohvalil delo društva in nji- različnih revij, ki jih organi- pritegne vedno več članov. jubilejno leto, ki si ga bomo hove uspehe, ob tem pa v šali zira JS RS za kulturne dejav- Petra Krajnc

Med Rožmarinovci iz Dolene

KONCERT vo, ljudski pevci FD Pobrež- »PRIJATLI, je in seveda naš podmladek, ZAPOJMO, NAJ Rožmarinovci iz Dolene. Pri- PESEM DONI« reditev so ob koncu glasbe- no obogatili še Veseli Jožeki, Ljudski pevci FD Rožma- godci iz Vidma. rin Dolena smo ob kultur- Da je prireditev uspela, se nem prazniku, 7. februarja, moramo zahvaliti občini v Domu krajanov v Doleni Videm in donatorjem, ki pripravili koncert »Prijatli, so pri prireditvi dobrosrčno zapojmo, naj pesem doni«. pomagali. Skupaj z nami so zapeli ljud- ski pevci DU Videm, DU PUSTNE Foto: Foto: TM Turnišče, DU Ptujska Gora, PRIREDITVE V NAŠI Haloški Jurek in Rabolj sta preganjala zimo. KD Sela, ljudski pevci Foto- OKOLICI grafskega društva Maribor, Da smo se potepali po Ljub- prireditve v okoliških krajih. pustno povorko v domačo pevke TD Podlehnik, Pevke ljani, drži. Smo pa v ponede- Tako smo se v ponedeljek, občino Videm, kjer je bilo druge pomladi DU Kidriče- ljek in torek obiskali pustne 23. februarja, odpravili na zelo lepo, čeprav nekoliko

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 33 hladno. Sicer je bila povorka in pripeljala v naše konce nekoliko krajša, kot smo je pomlad. navajeni, a vseeno po svoje NAŠI PUSTNI zanimiva. Tudi v Vidmu smo LIKI PRED z Jurekom in Raboljem pre- PARLAMENTOM ganjali zimo. Od pusta smo se tudi poslovili in na pustni 10. februarja se je folklorna torek nastopili še na pokopu skupina Rožmarin Dolena pusta na Ptuju pred Mestno predstavila skupaj z Jure- hišo. Tistega dne je bila tudi kom in Raboljem v Ljubljani uradna predaja oblasti nazaj pred parlamentom, kamor so županu Ptuja. Zraven nas so koranti in pustni liki iz ptuj- skega območja ponesli vabi- nastopile še skupine kurentov Foto: TM lo na ptujsko kurentovanje. in korantov in folklorna sku- Rožmarinovci so se predstavili tudi na povorki v Vidmu. pina Franc Ilec Loka Rošnja. Bilo je zanimivo in prijetno Tako smo se vsi skupaj za eno preživeti dan v družbi samih leto poslovili od pusta hrusta veseljakov in ljudi dobre in se že veselimo 50. jubilej- volje. nega kurentovanja 2010. MEDNARODNO PUSTNA POVORKA REVIJALNO V VIRU PRI SREČANJE LJUBLJANI OTROŠKIH V nedeljo, 22. februarja, FOLKLORNIH smo se folkloristi iz Dolene SKUPIN odpravili na pustno povor- V nedeljo, 15. marca, je v ko v Vir pri Ljubljani. To Rogaški Slatini potekalo arhiv društva povorko smo obiskali že dru- Mednarodno revijalno sre- Foto gič. Moramo pa priznati, da čanje otroških folklornih V Rogaški Slatini je na gregorjevo nastopila tudi otroška folklorna nam letos ni bilo hude sile z skupin. Prireditev z naslo- skupina iz Dolene. mrazom, saj sta nas v povorki vom »Na Gregorjevo« je bila spremljala radost in veselje. S namenjena glasbi, petju, ple- otroška FS Rožmarin Dole- vsi mladi folkloristi dvignje- plesom smo veselo preganjali su in trženju domačih proiz- na. Iz tujine pa so nastopile nih rok pomahali pomladi v zimo, ob tem pa nam je bilo vodov. Na osrednji prireditvi folklorne skupine iz Slova- pozdrav. pošteno vroče. Upamo, da se je predstavilo devet otro- ške, Madžarske in Hrvaške. bosta naš Jurek in Rabolj še ških folklornih skupin iz Slo- Dobra ura in pol je minila Slavica Petrovič, pred. FD mnogo let preganjala zimo venije, med njimi tudi naša kot bi trenil in ob koncu so »Rožmarin« Dolena

Veseli Jožeki osvajajo občinstvo

Brez harmonike nikamor, tako pravijo člani skupine Veseli Jožeki, ki deluje v KD Franceta Prešerna v Vidmu. S harmo- niko in dobro voljo so stalni gostje domačih kulturnih in dru- gih družabnih dogodkov, vabijo jih tudi naokoli, pristne vezi so stkali z nekaj kulturniki po Sloveniji, ponosni pa so tudi na prireditev Veselo na jožefovo, saj je zamisel zanjo nastala v skupini.

Letošnja je bila druga po vrsti, tarni značaj, povezoval pa jo

uspešno pa so jo izpeljali v je Marjan Nahberger. skupine sodelovanju z medijsko hišo Na drugem veselem več- Radio Tednik Ptuj in restav- eru z Jožeti in Jožicami so arhiv racijo Gastro. Tudi letošnja se videmskim Jožekom pri- Foto prireditev je imela humani- družile članice društva žensk Veseli Jožeki na druženju v Bovcu

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 34

Pobrežje z mnogo dobrota- eru so igrali in plesali, slad- mi, predstavila sta se domača kali so se z dobrotami, ki pletarja Janko Slameršek in so jih prinesle žene v obliki Stanko Štrafela, ljudski pev- presenečenja. Na druženje ci FD Pobrežje in še mnogi jih je prišel pozdravit tudi drugi nastopajoči, med gosti poslanec Branko Marinič, večera pa je bil tudi domači ki zelo zavzeto spremlja delo poslanec Branko Marinič. Veselih Jožekov in je pogosto V januarskih dneh so se imeli v njihovi veseli družbi. Vsak

videmski Jožeki prav veselo in trenutek je bil poln sprošče- skupine luštno, saj so na skupno dru- nosti, saj so se zbrali vsi, ki ženje povabili svoje življenj- igrajo v skupini, je povedal arhiv ske sopotnice. Na tak, skro- Jože Hrga, ki je z veselimi Foto men način so se jim poskuša- Jožeki od vsega začetka. Veseli Jožeki so pogosto skupaj, na vajah in nastopih, zmeraj pa li zahvaliti za vse vzpodbude Dan pred slovenskim kultur- zelo sproščeni in dobro razpoloženi. in potrpljenje, saj so veliko nim praznikom so bili Veseli Pobrežja. Na obisku so jih cer. Tudi to druženje jim bo zdoma; lani so nastopili več Jožeki na obisku v Bovcu, spremljali Branko Marinič, ostalo v lepem spominu. kot 40-krat. Na svojem več- skupaj s koranti in pokači iz Stanko Simonič in Rudi Štel- TM

Videmski kulturni trojček

V kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm se vsako leto potrudijo, da slovenski kulturni praznik bogato proslavijo. Kulturni trojček postaja že tradicionalen, vedno pa ponudi tri raznolike kulturne dogodke.

V kulturnem društvu Fran- 1932 v Bogojini v Prekmur- ceta Prešerna Videm se vsako ju, kjer je obiskoval osnovno leto potrudijo, da sloven- šolo. Nižjo gimnazijo je obis- ski kulturni praznik bogato koval v Murski Soboti. Šola- proslavijo. Kulturni trojček nje je nadaljeval v Ljubljani skupine

postaja že tradicionalen, ved- na srednji zobotehniški šoli arhiv

no pa ponudi tri raznolike in na višji šoli zobne proteti- Foto kulturne dogodke. ke. Med leti 1953 in 1993 je Anton Šömen, harmonikar Edi Klasinc in voditeljica Manja Vinko Na predvečer praznika služboval v zobni ambulanti ob slovenskem kulturnem prazniku v videmski Drvarnici so domači gledališčniki v na Ptuju. videmski občinski dvorani Prvo sliko je naslikal že leta Tonček Šömen je član dru- Klasinc s Ptuja. dve uri zabavali občinstvo s 1952. Med službovanjem je štva likovne sekcije »Svobo- Po razstavi je sledil pohod komedijo Toneta Partljiča bilo časa za slikanje malo, da« dr. Štefke Cobelj. Raz- po Srakačevi poti, ki je stal- Čaj za dve. zato pa se mu je toliko bolj stavljal je na samostojnih in nica dogajanja ob kulturnem V nedeljo, na sam kulturni posvetil v tretjem življenjem veliko skupinskih razstavah v prazniku v Vidmu. Kljub praznik, pa je bilo ob 14. obdobju. Veliko se je izobra- Sloveniji ter tudi v Monoštru nekoliko slabemu vremenu uri v prostorih kulturnega ževal, saj je vedno stremel k in Budimpešti na Madžar- se je na pohod odpravilo društva, v Drvarnici, odprt- večjemu slikarskemu znanju. skem. Sodeluje na srečanjih, precej ljudi. Pot je bila pri- je razstave likovnih del lju- Njegove slike, na katerih naj- kolonijah in ex-temporih. lagojena razmočenemu tere- biteljskega slikarja Antona več upodablja naravo in tiho- Slavnostni govornik na raz- nu. V Šturmovcih jih je na Šömna s Ptuja, ki si je štel v žitja, so polne lepih in svežih stavi je bil poslanec držav- Petrovi domačiji pričakala veliko čast, da lahko na Pre- pastelov, ljubi svetlobo, izbira nega zbora Branko Mari- topla malica, pozdravil pa šernov dan razstavlja prav pri svetle nežne barve, po večini nič, prisotne pa je nagovoril jih je predsednik KS Videm kulturnem društvu, ki nosi tople. Slike kot celota ima- tudi župan Friderik Bračič. Andrej Rožman. ime velikega pesnika. jo svoj karakter in so polne Za glasbeno popestritev je Anton Šömen se je rodil leta optimizma. poskrbel harmonikar Edi Tekst in foto: Manja Vinko

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 35 Čaj za dve

V letošnji sezoni se je gledališka skupina KD Franceta Prešer- na Videm po dolgem času spet odločila za delo Toneta Partlji- ča. Pripravili so komedijo Čaj za dve, katere premiera je bila letos prej, kot smo vajeni, in sicer že v soboto, 17. januarja.

Gerčka in Cilika sta upoko- mlad župnik, ki je »pravi jenki. Prva jesen življenja pre- ded«). Samo Gerčkina penzi- življa doma, druga v domu ja je prenizka, njeni otroci pa za starejše občane. Cilika je tudi nič ne primaknejo. nad domom prav navdušena. Kljub temu Gerčka ni obup- Tam je med drugim spozna- ala. Ciliki je povedala, da la Jankeca, še zelo vitalnega bodo zdaj tudi v Vidmu gra-

gospoda, s katerim se imata dili dom za starejše občane, Fotoarhiv KD Videm rada. Pri tem jima pomaga- in to takoj za gostilno, da Videmski ustvarjalci letošnje gledališke predstave Čaj za dve jo male modre tabletke, ki se bodo moški imeli kam hodi- jim reče vidra ali nekaj take- ti na špricar, ženske pa bodo je kulturni prepad med nji- Po vseh nesoglasjih se ženski ga. imele blizu v cerkev. ma velik, zato se ne razumeta končno sporazumeta in ugo- Gerčka ji tega sicer ne verja- Komedija namreč govori o najbolje. Pri reševanju pro- tovita, da je pravzaprav fino, me, ampak v dom bi pa vse- življenju v domu upoko- blemov ne gre brez posredo- da sta se našli, čeprav sta si eno rada šla živet. Še posebej jencev, kjer v enoposteljni vanja direktorice in medicin- tako različni. zato, da bi s Ciliko lahko bili sobi živi upokojena prvaki- skih sester. Igralko Jasmino Videmski gledališčniki so se skupaj. V domu bi se družili nja drame Jasmina Rudolf. ob vsem tem na veliko osvaja letos predstavili tudi na reviji z drugimi varovanci in varo- Zaradi prezasedenosti doma predsednik življenjsko aktiv- odraslih gledaliških skupin, vankami, peli bi, hodili k k njej nastanijo Angelo Brač- nih varovancev, nekdanji kjer so dobili več kot odlično maši (baje v domu vodi maše ko, kmetico iz Haloz. Seveda slalomist Janko. Angela pa pohvalo strokovne sprem- ima težave s hčerjo, ki hoče ljevalke Mojce Redjko. Do V letošnji komediji igrajo: Metka Ostroško, Biserka Selak, domačijo v Halozah dokonč- konca sezone bodo gleda- Andrej Forstnerič, Manja Vinko, Bojana Orešek, Bojan no podreti in si postaviti liščniki še nekajkrat zaigra- Trafela, Doroteja Širovnik, Silvana Petrovič, Polona Huzjan brunarico. Da ne omenjamo li, nazadnje na velikonočni in Nuša Sitar. Režiserka je Marija Černila, šepetalka Ančka župnika, ki se ga Angeli zdi ponedeljek v Vidmu. Selak, za tehniko pa marljivo skrbi Miran Ostroško. škoda za ta poklic. Manja Vinko

Partljič je tako domač, tako blizu …

Marija Černila, dolgoletna režiserka, reno, zelo dobro odigrala vlogo direk- letos režiserka predstave Čaj za dve v torice, pa Andrej je tukaj, njemu ležijo KD Videm: »Iz občinstva je prišla ide- humoristične vloge. Zdi pa se mi, da so ja, da bi igrali tokrat Partljiča. Pa smo te epizodne vloge, ki so bile namenjene … Tudi nekateri igralci so tako želeli. vsem ostalim, zelo dobro odigrali in z Zdi se nam tako domač, blizu, občin- njimi opravili na odru, morda bi pose- stvu predvsem, pa tudi nam igralcem, ki bej omenila Polonco, ki je vlogo stare smo čisti amaterji. Zdi se nam, da je za kmetice, ki je prišla na igro, zelo dobro

amaterje resnično to zelo lepo napisano odigrala.« Fotoarhiv KD Videm in nam gre lažje, pa tudi tekst si lažje Občinstvo je zadnja leta spet zelo nav- Utrinek iz nadvse zanimive predstave zapomnimo.« dušeno nad amaterskim gledališčem, Ali je bilo težko najti primerne igralce radi pridejo pogledat tako domače kot predstavo. Nam je žal, ker je tudi veliko za letošnjo predstavo? tudi gostujoče predstave. Kakšne so vaše drugih dobrih predstav, ampak takrat so Marija Černila: »Metko smo morali kar izkušnje? obiskovalci bolj redki. Mi pa napolnimo poklicati nazaj in jo poprositi za vlogo. Marija Černila: »Mislim, da vedno bolj. dvorano tudi po premieri, kar nam je v Za vlogo kmetice Olge smo imeli Biser- Imamo veliko svojih občudovalcev, ki veliko veselje.« ko. Poudarila bi, da je Manja zelo suve- pridejo pogledat v Videm samo našo TM

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 36 Priporočamo v branje Marjana Moškrič, Stvar Zagotovo se boste ob ponujenem izboru spraševali, zakaj sem Ustavi se bitje, prisluhni vesolju. tokrat izbrala dokaj neznano knjigo in avtorico. K temu sta Neguj dobre misli. botrovala predvsem dva razloga: knjiga Marjane Moškrič s Varuj lepe sanje. preprostim naslovom Stvar je namenjena predvsem mlajšim bralcem, saj je 2. april mednarodni dan knjig za otroke, ki je Ustavi se bitje, odpri se vesolju. namenjen spodbujanju ljubezni do knjig in branja pri otro- Ne teptaj dobrih misli. cih. Drugi razlog pa je ta, da je bilo letos to besedilo izbrano Ne pljuvaj po sanjah. za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo tekmova- Prisluhni mi bitje, prisluhni Zemljan. nje (6. in 7. razred). Dva tehtna razloga torej, cenjeni mlaj- Ta vrt ni neskončen. ši bralci, da se tudi vi podate med vrstice tega mladinskega Kot misel je končen. romana. Kot sanje je krhek. Prisluhni mi bitje, verjemi Zemljan. Če dobra bo misel, Pisateljica pripoveduje zgod- valci so »sivi«, še najraje se bo sanja prekrasna. bo o 11-letnem dečku Dani- jim izogne. Vse pa se spreme- Zato le postoj, prisluhni, verjemi … jelu, ki s svojo mamo Luci- ni, ko nekega dne na grad- Pa postani še ti vesoljski vrtnar. jo živi v »sivi« hiši, očeta ne bišču zraven šolskega igrišča pozna. Dan, kot ga ljubko- najde na prvi pogled povsem pa je, »da širi okrog sebe pri- valno kliče njegova mama, v običajen kamen. Naš glavni jaznost, toplino in mir, ljudem šoli kmalu dobi vzdevek »Vre- junak ga odnese domov in obudi kakšne lepe trenutke, menar«, saj Dan napoveduje, ga poimenuje Stvar. Kmalu jim vrne kakšne lepe sanje, ki kakšen bo dan. Je samotarski se izkaže, da ima ta kamen so jih pozabili«. Dana in nje- tip, nesrečen, strašno osam- srce, dušo, da govori in živi. gova nova prijatelja Tonija in ljen, kar naprej zaskrbljen in In tako se začne fantastična Sonjo popelje na najmanjši zagrenjen, najmanjši v razre- pustolovščina, ki Danu in planet v našem osončju – na du, »živ negativc«, brez pra- vsem ljudem, ki so s Stvarjo Medoro ali planet Dobrih vih prijateljev, čeprav si želi, povezani, postavi življenje na misli, kjer cvetijo dobre mis- da bi imel nekoga, s kom bi glavo … li in želje. Stvar nas pope- delil svojo osamljenost. Tudi Stvar namreč prihaja iz pla- lje tudi v srednji vek, kjer odnosi z njegovimi sostano- neta Zjet, njeno poslanstvo izvemo za zgodbo o zadnji čarovnici Magdalenci, pojas- Ponedeljek v novi preobleki je čudovit ni nam, kaj se ji je zgodilo na Gori velikanov in zakaj se Kakorkoli! Jutro je bilo čudovito, počutil sem se kot med- ne more vrniti domov. Pred- ved, ki se zbudi iz dolgega zimskega spanja. In moja bole- vsem pa razkrije, da je Zem- seveda gledaš s prave strani«. zen! Nekje daleč. Ena sama mora. Moker, zmeden, samo lja na »spisku za radiranje«, Moškričeva zgodbo pripo- to se spomnim v vsej tisti megli in vlagi, ko je bilo vse če se njeni prebivalci ne bodo veduje v živem in slikovitem tako neprijazno, neprijetno in mračno in seveda mrzlo. spremenili. slengovskem jeziku, ki je bli- Brrrrrrrrrrr! Kar naprej sem se tresel. Z eno besedo – groz- Rdeča nit zgodbe so torej zu mlademu bralcu. Tudi nas no! predvsem človeški odnosi – odrasle bralce – pa spom- Bilo bi, ja! Toda jaz sem našel zaklad, tako kot v pravljici, – Dan se ob koncu zgodbe ni, da so ljubezen, srčnost in potem je bilo eno samo sonce. Vse se je spremenilo in povsem spremeni, saj ugo- in toplina tiste vrednote, na naenkrat sem se znašel v drugem svetu. Kot da bi se znova tovi, da njegov »lajf« več ni katere vse preveč radi poza- rodil in ponovno začel. Stvar in vse okoli nje. Pa Tone in beden in dolgočasen, da sta bljamo. Sonja … Je vse skupaj sploh res? sem se gotovo že tisočič nova prijatelja »kulska« in da Liljana Klemenčič, avtorica vprašal, ko se je moj pogled ujel z njenim. se mu v življenju po novem kratke spremne besede v knji- »Hej! Res je in čudovito je in ta tvoj svet je en sam čudež, dogaja toliko čudovitih stvari, gi, je potovanje po tej knjigi če ga seveda gledaš s prave strani,« mi je zašepetala. da »padeš dol«. Predvsem pa poimenovala kar »carsko bra- »Saj! Se že veselim današnjega dne. Še en popoln dan, se mi pisateljica skozi vrstice roma- nje«. Tudi jaz se popolnoma zdi,« sem zadovoljno zabrundal. na plete misel o tem, »da je strinjam z njo. »Bravo! Takega te imam rada,« je tiho vzkliknila. ta naš svet en sam čudež, če ga Petra Krajnc

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 37 Projekt Pasavček na OŠ Sela

Na osnovni šoli Sela smo učencev med vožnjo v oseb- uspešno izvedli projekt nem avtomobilu in rezultate Pasavček. Nanj smo se prija- analizirali. Eden od staršev je vili z učenci 5. razreda, ki so v svojem vozilu demonstriral bili tudi načrtovalci in izva- pravilno uporabo varnostnih jalci izpeljanih vsebin, pod pasov v otroškem sedežu in mentorstvom razredničarke na zadnjem sedežu. Policist Marije Božičko. V projektu je predstavil pomen uporabe so sodelovali vsi učenci šole, varnostnih pasov in nas oskr- aktivno je sodeloval okrajni bel z gradivom. policist, člani Sveta za pre- Učenci so likovno in pisno ventivo v prometu in starši ustvarjali. Zaključna priredi- učencev. Z učenci naše šole tev projekta je bila 19. febru- smo v prometnih projektih, arja. ki jih organizira Ministrstvo Pričela se je s kulturnim pro- za promet, letos sodelovali že gramom učencev, nadaljevala četrtič zapored. se je okrogla miza, ki so jo so bili tudi animatorji, ki so so se poučili o pomenu in Dejavnosti so potekale v ted- uspešno vodili učenci 5. raz- se s svojo predstavitvijo zelo pravilni uporabi varnostnih nih akcije MZPS, Varnostni reda. V pogovor se je vključil potrudili in učence nagradili pasov v osebnem avtomobi- pas, od 9. do 19. februarja. tudi policist. Vzpodbudno z odlično zabavo ob Pasav- lu. Saj ostaja red, da je vedno Izvedli smo anketo o upo- pohvalo je izrekla tudi gospa čku, glasbi in balonih. pas pripet. rabi varnostnih pasov naših ravnateljica. Navdušeni pa Naši učenci in vsi prisotni MB Prispevki učencev o projektu

Obiskal nas je policist di po nesreči. Vsi so bili odpeti in poškodovani. Zato so jih Obiskala sta nas policista Franc in Miran. Povedala sta nam o odpeljali z rešilnim avtomobilom. Le najmanjši otrok je sedel varnostnem pasu. Govorila sta, da moramo med vožnjo ved- na otroškem sedežu. Tudi njega so odpeljali. Mi pa smo se no pripeti svoje življenje. Učenci smo ju spraševali o uporabi odpeljali naprej. Vsi smo bili pripeti, ker pri nas velja red, da varnostnih pasov. Pokazala sta nam slike. Policist Miran nam je vedno pas pripet. je prebral zanimivo pravljico o policistu Leonu. Prinesla sta Tomaž Petrovič, 5. r. nam še letake, kresničke in igračko Pasavček. Na koncu smo ju povabili na prireditev. Nejc Potočnik, 5. r. Na pot z avtomobilom Šli smo nabirat kostanje. Odpeljali smo se z avtomobilom. Jaz Ogled pravilne uporabe varnostnega pasu sem sedel zadaj. Vsi smo bili pripeti, ker to vedno naredimo. Matičev ati se je pripeljal s svojim avtomobilom in nam raz- Varno smo se pripeljali v gozd in domov. Moj oče se trudi, da lagal, kako se moramo pripeti, ko se usedemo v avtomobil, in bi varno vozil svojo družino. Benjamin Sitar, 4. r. kje moramo imeti pripet varnostni pas med vožnjo. Pokazal nam je tudi sedež lupinico in povedal, kako mora biti ta sedež nameščen. Na koncu smo se še fotografirali. Na pot z avtomobilom Žan Plajnšek, 5. r. Jure se je z mamo peljal v Maribor. Že čez dvajset minut ju je ustavil policist. Kaznoval ju je, ker nista bila pripeta z var- nostnim pasom. Odpeljala sta se naprej, pripeta. Prispela sta Z avtom na počitnice že skoraj v Maribor, ko je mama vozila 40 km/h prehitro. Spet Odpeljali smo se na počitnice. Brat je sedel na otroškem sede- ju je ustavil policist in plačala sta visoko kazen. V Mariboru je žu, jaz pa zraven njega. Med vožnjo sem štel avtomobile. Na Jure bil lahko vesel, saj se je o prometu veliko naučil. Ampak trajektu smo izstopili iz avtomobila in gledali na morje. Ko sta si lahko zelo malo kupila, ker sta ves denar porabila za smo se vračali iz počitnic, sem naštel dosti manj avtomobilov. plačilo kazni. Videli smo, kako so reševalci, gasilci in policisti reševali lju- Martin Domajnko, 4. r.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 38 Obiskali smo ptujsko knjižnico

V sredo, 18. marca, smo učenci 7. razreda OŠ Videm in pod- Za pokušnjo pa še »sodobna« pesem iz pesniške zbirke Ervina ružnice Leskovec v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Fritza: knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Ker v posameznih oddelkih ni bilo prostora za vse, smo se razdelili v dve skupini. Knjižnica PRAVNUKOV LJUBEZENSKI SMS se nahaja v prostorih Malega gradu. Prijazen gospod nam je Na hruški pri Loki, 20. 8. 2006 razkazal klet – skladišče knjig – čitalnici in študijski oddelek. Najbolj zanimiva je bila klet, saj so v njej zelo stare in velike hi vr-Ana ko 7 na vejo knjige. V čitalnicah so bile mize z računalniki in dostopom do si v 5ra se zatrapana s5 zacutim zejo interneta. V čitalnici je tudi poseben prostor, namenjen bra- on masira vso ho100 po tebi vrAna nju revij ali knjig. V knjižnici se da poleg knjig izposoditi tudi da je vate 100 % pusti 5ra telebana DVD-je in videokasete. Poučili so nas o uporabi virtualnega pravi da je 1 x 1 zdaj je med nama st1 bibliografskega sistema COBISS, s katerim lahko iščeš knjige da bos njegova z1 naj izgine ko p1 v knjižnicah po vsej Sloveniji. Ob koncu smo skupini združili ne zaupaj tipu ce mi ne bos verna in obiskali otroški in mladinski oddelek. Poslušali smo nekaj je zmeraj na 3pu me pogoltne 4na pesmic in odlomke iz knjige Princeska z napako, ki jo je napi- vrni mu slike imam te rad sala znana pisateljica Janja Vidmar. Za zaključek je vsak izmed zanj ne dam 3 … bolj ko vse vrane nas dobil zbirko pesmi Ervina Fritza z naslovom Vrane. pridi zvecer na 3m tvoj crni s x Katja Doliška, 7. a, OŠ Videm zaradi tebe ne spim zane

Pomladni dan šole

In spet je za nami praznik Bodimo ponosni na našo šolo učencev, učiteljev in vseh in skupaj poskrbimo, da se zaposlenih na šoli – dan šole, bomo v njej počutili dobro in že 15. po vrsti. se naučili veliko novega,« je na »Ko sem začela poučevati na slovesni prireditvi ob sloves- OŠ Videm, je bila tukaj majh- nem dnevu naše šole sloves- na stara šola z ozkimi in tem- no povedala naša ravnateljica nimi hodniki. Danes je naša ga. Helena Šegula. šola velika, svetla in tako kot Sonce nas je razveseljevalo takrat polna sonca. To sonce v lepem zgodnjepomladan- prispevate vi, učenci, s svojo skem ponedeljku, ko je usta- radoživostjo, vedoželjnostjo in ljeni urnik zamenjal drugačen ustvarjalnostjo, prispevajo uči- program. Dopoldne smo si z Fotoarhiv Fotoarhiv OŠ Videm telji in vsi zaposleni, ki radi učenci po praznični razredni Zbrane na slovesnosti ob dnevu šole je nagovorila ravnateljica delajo in ustvarjajo z vami. uri ogledali pravljično pro- Helena Šegula.

Praznični dan je bil tudi športno obarvan. Gostje v družbi učencev na proslavi ob dnevu šole

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 39 slavo, nato pa se posladkali s jateljem škratom popeljal v stvovali z ubogim jagnjetom, petjem in nadarjeni glasbe- torto, kakor se ob rojstnem svet pravljic, kjer pa nismo ki je končalo v volčjem žrelu, niki z ubranim igranjem na dnevu spodobi. gledali samo pravljic, ampak občudovali spretnosti naših inštrumente. Popoldne pa se je slovesnost so gostje lahko doživeli čisto mladih nogometašev in se Tako se je končal še en dan nadaljevala. V šolski telovad- pravi utrip naše šole. Tako celo preko spleta poveza- šole, mi vsi pa še naprej ver- nici sta številne goste, starše, so mlajši otroci zaplesali, li s poljskimi vrstniki, ki so jamemo, da se želje izpolnijo zaposlene na šoli in seveda starejši pa odigrali zanimive preko spletne kamere lahko z delom in skupaj z ljudmi, učence poleg ravnateljice prizore iz šolskega vsakdana. občudovali našo polno telo- ki si zaupajo in znajo. pozdravila še župan g. Bračič Ogledali smo si poskus pri vadnico. Ta vsakdanji šolski in poslanec g. Marinič. Nato kemiji, dobili ideje za praz- utrip so popestrili še naši Vesna Voglar pa nas je tiskarski škrat s pri- novanje dneva žensk, soču- mladi pevci z blagoglasnim

Klovnesi telovadita – vtisi tretješolcev

V četrtek, 19. februarja 2009, sta našo šolo obiskali klovnesi in nas zabavali brez besed. Njuna pantomima nam je bila v veliko zadovoljstvo. In kakšno je bilo njuno sporočilo?

Včeraj sta nas obiskali klovnesi. Z nami sta se zabavali. Všeč mi je bilo, ko sta bili na toboganu in ko sta hodili po klopi. Najbolj pa mi je bilo všeč, ko sta skakali skozi obroč. Zanimivo je bilo, ko je ena klovnesa dala naši učiteljici svojo lasuljo na glavo in ko sta se lovili okoli visoke skrinje. Zelo sta se zabava- li. Hvala, da sta si vzeli čas in se pozabavali tudi z nami. Alice Šmigoc, 3. e

Obiskali sta nas klovnesi, ki sta bili smešni. Smešno je bilo, Fotoarhiv OŠ Videm ko sta se skrivali druga drugi in ko sta žonglirali z žogicami. Hodili sta po klopeh in tekali okrog skrinje. In vozili sta se piskali. Smešno pa je bilo tudi, ko sta skakali skozi obroč. S po toboganu. Aljaž in Blaž sta se jima zahvalila, dala sta jima ponvico je ena udarila drugo po riti, da je padla skozi obroč. čokoladi. Imeli smo se lepo. Še enkrat pridita med nas. HVA- Čokolada jima je bila všeč. Hvala, da sta prišli med nas. LA. Anja Vidovič, 3. e Timotej Krajnc, 3. e Obiskali sta nas klovnesi. Vesela sem bila, da se je klovnesa Obiskali sta nas klovnesi. Pokazali sta nam veliko smešnega. skrila med otroke. Klovnesa je lepa maska. Na glavi ima lasu- Igrali sta se na toboganu, se skrivali, lovili, spali, žonglirali, ljo. Predstavili sta se z žongliranjem, s hojo po gredi in skaka- hodili po klopi, piskali, bili med otroki, si skrivali žoge in se njem skozi obroč. Vesela sem bila, da sta se klovnesi skrivali. tolkli s ponvijo po riti. Imeli smo se lepo. Pridita še kdaj. Zahvalila bi se jima in si želim, da z veseljem prideta kmalu spet med nas. Na koncu sta se jima Blaž in Aljaž zahvalila. Janja Kozel, 3. e Klovnesi sta bili veseli čokolad.

V telovadnici sta nas obiskali klovnesi, ki sta bili zelo smešni. Lea Šmigoc, 3. e Kazali sta smešnice. Pozdravili sta nas s piščalkama. Najbolj smešno mi je bilo žongliranje. Pokazali sta, kaj znata. In bili Cirkus sta veseli. Imeli sta se lepo. Želim si, da bi nas spet obiskali. Prišli sta klovnesi. Obe sta žonglirali, ena je skrivala žoge v žep. Vsi se vama zahvaljujemo. Smešno je bilo, ko je Smeško ostal v obroču, Lolek pa ga je Mateja Topolovec, 3. e udaril s ponvico. Hodili sta po klopi, se lovili okoli skrinje, se vozili po toboganu … Včeraj sta nas obiskali klovnesi. Bilo je lepo. Smešno je bilo, Pridita še kdaj. HVALA za vse. ko sta se učili hoditi po klopi in ko sta se lovili. Najprej sta se Alen Pernek, 3. e predstavili s piščalko. Eno klovneso je bilo strah žonglirati, ker ni znala. Potem sta se lovili, spuščali po toboganu, se skrivali,

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 40

Obiskali sta nas klovnesi. Predstavili sta se z različnimi liki. Potem pa ji je uspelo. Pokazali sta žongliranje, lovljenje, skrivanje in hojo po klopi. Spuščali sta se tudi po toboganu. Prva je s težavo prišla gor in Govorili sta s telesom, se norčevali, zabavali, se vozili po tobo- se spustila dol. Druga pa že spet ni znala. Ob strani je skakala ganu, učiteljici sta dali lasuljo na glavo. Prišli sta s kovčkom in gor, a ji ni uspelo. Nato sta se lovili okrog švedske skrinje. piščalko. Ena je brcnila v žogo in tekla za njo. Peljala se je tudi Lovili sta se in lovili. Prva je smuknila na skrinjo in zaspala. po toboganu, druga pa tega ni znala. Potem sta šli tekat – ena Ko pa je druga ugotovila, da je zaspala, ji je zapiskala s piščalko je tekla, druga pa spala. Najbolj sem bil vesel, ko je brcnila na uho in se hitro skrila. A jo je našla. žogo in tekla za njo. Priklonili sta se in odšli. Želim si, da bi še kdaj prišli. HVALA, DA STA SI VZELI ČAS ZA NAS. Luka Lovenjak, 3. e Alen Irgl, 3. e V četrtek sta nas obiskali klovnesi in nas najprej pozdravili. Obiskali sta nas klovnesi. Najbolj smešno mi je bilo, ko sta Nikoli nista znali druga drugi prav povedati. In zelo sta bili klovnesi žonglirali. Ena je znala žonglirati, druga pa ne. To je smešni. Veselo sta se lovili, se vozili po toboganu, žonglirali, bil najboljši dan vseh časov. hodili po nizki klopi in skakali skozi obroč. Veseli sta bili, ko Rok Stopajnik, 3. e sta dobili čokolado. Blaž Krajnc, 3. e Predstavili sta se s piščalkami. Žonglirali sta, se vozili po tobo- ganu in se skrivali med otroki. Najbolj smešno mi je bilo, Smešni klovnesi ko sta se skrivali okrog švedske skrinje in ko sta skakali skozi Včeraj sta nas obiskali klovnesi. Veliko smešnih gibov sta obroč. Na koncu sta dobili čokoladi. pokazali. Bili sta zelo smešno oblečeni. Prišli sta s piščalkami. HVALA, KER STA SI VZELI ČAS ZA NAS. Imeli sta zelo veliko žogo. Pokazali sta, da znata žonglirati, Rene Jančič, 3. e hoditi po klopi, se spuščati po toboganu, se loviti, skrivati in skakati skozi obroč. Všeč mi je bilo, ko je ena s ponvijo za Oblečeni sta bili v karirasti plašč. Na glavi sta imeli lasulji, na palačinke počila drugo po riti, da je šla skozi obroč, in ko se je nogah pa velike čevlje. ena obesila na tobogan. Nestrpno smo ju že čakali. Nenadoma sta prišli. Iz velikega Vesel bi bil, če bi lahko še drugo leto prišli med nas. kovčka sta vzeli žogice, takoj sta začeli žonglirati. Prva je znala, Alen Orlač, 3. e druga pa ne, zato si je vedno dajala žogice v hlače. A prva ji je dajala vedno večje žoge. Na koncu je dobila tako veliko, da si je več ni mogla spraviti v hlače. Potem sta hodili po nizki klopi. Zdaj je znala druga, prva pa ne. Ni in ni mogla biti gor, vedno je imela zgoraj le eno nogo.

Prvošolci so se našemili

V letošnjem letu je bilo pust- in delavcem na šoli. V učilni- no rajanje v času zimskih ci smo priredili rajanje pust- počitnic, zato smo se prvo- nih šem. V 1. b-oddelku smo šolčki s svojima razredni- bili kurent, čarovnica, prin- čarkama našemili že v petek ceska, dva zajčka, spajderme- pred počitnicami. Dogovorili na, dve nindže, trije batmani, smo se, da bomo oblačila za mušketir in učiteljica klovn. svojo pustno šemo prinesli s To je bil drugačen in zanimiv seboj in se nato našemili kar šolski dan. v šoli. Pokazali smo se tudi Olga Zelenik, ostalim učenkam, učencem razredničarka 1. b

Male maškare v 1. b

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 41

Zimske počitnice Z Jakobom sva se zunaj igrala in Jakob je zmagal. Igrala sva nogomet. Najino igrišče je bilo dvo- Na turnirju rišče. Sodila sva si sama. Po tekmi je bilo kosilo. Ob sedmih me je ati odpeljal na turnir. Do tja smo se vozili eno Rad igram nogomet z Jakobom. uro. Žal sem ime kraja pozabil. Ko smo prispeli, sva z mojim soig- ralcem odnesla opremo v garderobo. Igralci smo imeli različne Martin Murko, 2. r. barve dresov. Naša ekipa je eno tekmo zmagala in dve izgubila. Drugič se bomo bolj potrudili, da bomo zmagali dve tekmi. Na turnirju mi je bilo všeč. Anej Ložinšek, 3. r.

Veselo praznovanje v Leskovcu

V petek, 13. marca, je bilo v in z dramsko igro. Program Leskovcu prav veselo. Čeprav je potekal v stilu televizijske nekateri verjamejo, da je ta oddaje Spet doma. Tudi v dan nesrečen, pa tokrat to ni Leskovcu smo imeli svoje- veljalo za vse žene, dekleta, ga Maria – to je bil enkratni mamice, babice, tete, sestrič- Aljaž Hliš. Nastopile so še ne, ki so se v izjemno velikem ljudske pevke in ženski pev- številu udeležile prireditve, ski zbor iz Leskovca. ki so jo pripravili leskovški Ob koncu prireditve so nav- šolarji in učitelji v sodelo- zoče nagovorili vodja šole vanju s krajevno skupnostjo Leskovec Marjana Srdin- Leskovec. šek, župan Friderik Bračič Koordinatorici zares pestrega in predsednik KS Leskovec programa sta bili učiteljici Franc Kozel. Po uradnem Ksenija Širovnik in Mari- delu je ob živi glasbi Mladih Polna leskovška telovadnica, na odru župan Bračič ja Šosterič. Učenci so se v veseljakov sledilo še družab- dobri uri predstavili s pet- no srečanje s pogostitvijo. jem, plesom, igranjem na glasbila (celo dva ansambla) Tekst in foto: Manja Vinko

Prikupni vrteški otroci

Učenci so navdušili s poskočnimi vižami.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 42 Moja mami - misli otrok iz vrtca Leskovec

Nina (5 let) Vasja (5,5 let) Anej (3 leta) Moja mami je velika, ima modre oči, Mami je lepa; ima črne lase (dolge); Je velika kot ati, ima kratke lase, rada rdeči avto vozi, rada kuha, me rada včasih me krega, včasih pa ne; najraje se se igra z mano. Se z mano pogovarja o pocarta … pogovarja z vsemi; mami pomiva poso- bagru. Je lepa, ker si je tako frizuro nare- do; pometa; najlepše mi je, da me ima dila. Kuha in pospravlja. Andrej (5 let) rada. Obeša cote, dobro peče torte, pecivo Rok (5,5 let) … Aljoša (2,5 let) Mami je velika, močna, prijazna. Mami je taka: velika, močna, dobra, mi Aljaž (5 let) bere pravljico, rada kuha kašo. Imam jo Tijan (4 leta) Je velika, ima kratke lase – rjave, je zelo rad. Je velika, močna, z atijem in mano rada »debela« – bo dobila dojenčka, se igrava pleše, pa poje poleg mene (Pika poka za skupaj, rada kuha … Monika (2,5 let) goro). Je lepa, ker ima lepo obleko. Mami je prijazna, ima dolge lase, temne Anja (4,5 let) barve, oči ima take kot jaz. Če udarim Timotej (5,5 let) Mami je lepa, ima črne lase, rada se lepo bratca, me skrega. Mami popravlja zob- Je debela, ker ima v trebuhu dojenčka, obleče, rada čisti, me carta … ke. Kuha juho, meso, krompir in kore- je prijazna. Skuha juho z živalmi, ki jo nje. Mami je bolj lepa in se carta. imam jaz najrajši.

Zimsko veselje v vrtcu Videm

Zimsko veselje in igre na snegu otrok vrtca Videm. V času pustnih norčij so se v sprevodu podali po vasi. Šli so po vasi »za pusta hrusta«. Vzgojiteljice Darija, Vida in Žana

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 43 Nastop, ki bo ostal v spominu …

Odlično občinstvo, ki je do zadnjega kotička in še del hodnika napolnilo Veliko dvorano Slovenske filharmonije, fenomenal- Koncert zbora Osti jarej bo 25. aprila no vzdušje in pester program nastopajočih, so besede, s kateri- mi bi lahko najbolje opisali Revijo študentskih pevskih zborov. MeMPZ Osti jarej prireja ob 4. obletnici koncert, ki bo Revija je bila 9. marca, na njej pa je nastopil tudi Mešani v soboto, 25. aprila, ob 19. uri v telovadnici OŠ Videm mladinski pevski zbor Osti jarej. Na tej reviji so nastopili tudi pri Ptuju. Gostje na koncertu bodo pevke Ženske vokalne APZ Tone Tomšič, PAZ Vinko Vodopivec, Pevski zbor Fakulte- skupine Evterpe iz Žižkov pri Črenjševcih. te za upravo, vokalna skupina Xplozion in oktet Poshluschtae. Vstop je prost! Bilo je zares nepozabno, je povedal zborovodja Dejan Rihta- rič, ki ima v zboru 35 pevcev, in je vesel, da je med mladimi com, za katero Dejan Rih- glasbo v Ljubljani. Priredbe zanimanje za petje veliko. tarič pravi, da v preteklosti uspešnic različnih glasbenih niso najbolj skrbeli, in zdaj stilov so napisane za mešani obljubljajo, da bo v prihodnje pevski zbor in orkester. Pro- Revija študentskih pevskih saj smo s tem dosegli svoj drugače, saj je ta stran veliko jektni orkester bo sestavljen zborov vsako leto poteka v namen. Občutkov, ki smo jih bolj moderna in dinamična. predvsem iz študentov Aka- sklopu Festivala študentske Ostijarejevci ob tem doživeli, Na spletni strani Ostijarejev- demije za glasbo. Zanimivo kulture (oz. v prejšnjih letih se ne da opisati, z gotovostjo cev je mogoče preveriti datu- pa je tudi, da so projekt prija- se je isti projekt imenoval pa lahko zatrdimo, da nam me nastopov in koncertov, si vili na projektni razpis JSKD Mesec kulture), katerega bo ta nastop res ostal v spo- ogledati galerijo slik, prisluh- RS, od tam pa še zaenkrat organizator je Študentska minu ...« niti posnetkom, in kar je naj- niso dobili odgovora. Dejan pomembnejše, na tej strani je upa, da jim bo uspelo, tako organizacija Univerze v Ljub- PO ŠTIRIH LETIH ogromno informacij o Meša- kot so si vse skupaj zamislili, ljani. Revija je bila dobro DELOVANJA organizirana in speljana, obis- nem mladinskem pevskem bo pa to zanje prav gotovo PRENOVLJENA kovalcem je bilo postreženo z zboru Osti jarej. velik finančni zalogaj, zato zelo pestrim programom. SPLETNA STRAN V pripravi pa imajo že nov si toliko bolj želijo kakšne Videmčan Dejan Rihatrič, OSTIJAREJEVCEV projekt »Thank you for the dodatne pomoči. zborovodja mladih pevcev, je Mnogo zanimivih, pa tudi music«, pravi Dejan, v okvi- Mešani mladinski pevski zbor po nastopu povedal: »Ostija- koristnih informacij je ru tega projekta pa bodo Osti jarej pa letos praznuje 4. rejevci smo se znašli na pre- mogoče najti tudi na sveto- izvedli priredbe, ki jih je za leto delovanja, kar bodo obe- hodu iz »resnega« v zabavni vnem spletu. Pred kratkim so MeMPZ Osti jarej napi- ležili s koncertom v Vidmu. del revije in nastop smo tudi Ostijarejevci posodobili svojo sala Tjaša Žalik, študentka izpeljali v tem smislu. Pred- spletno stran www.ostijarej. kompozicije na Akademiji za TM stavili smo se s priredbo belo- kranjske ljudske pesmi Jabol- ko rudeče, nato smo zapeli popevko Ne čakaj na maj in nastop zaključili s sklad- bo The Lion sleeps tonight. Da nas je pred nastopom v trebuhu pošteno stiskalo in zvijalo, je skorajda samou- mevno, saj pred tako številč- nim občinstvom, v tako lepi dvorani ne more nihče ostati ravnodušen, ampak smo vsi komaj čakali, da odkoraka- mo na oder. Občinstvo (spet) ni skrivalo začudenja nad našim izgledom, in sodeč po zadnjem zelo bučnem aplav- zu z ovacijami, jim je bil naš nastop všeč, kar nam je v veliko veselje in zadovoljstvo, Ostijarejevci med nastopom

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 44 Nasvet za več zdravja

ALERGIJA je stanje preobčutljivosti, ki mi trajajo, dokler je pacient izpostavljen Za zdravljenje se uporabljajo zdravi- ga sproži stik z določeno sicer nenevar- cvetnemu prahu. Seneni nahod torej la, ki jih imenujemo antihistaminiki. no snovjo (alergenom). Najbolj znani traja v odvisnosti od prisotnosti določe- Ti zavirajo delovanje histamina, ki je alergeni so pršice, cvetni in hišni prah, nega cvetnega prahu, in to je lahko od glavni sprožitelj alergijske reakcije. So čebelji strup, plesni, določena živila in nekaj tednov do nekaj mesecev. Slednje v obliki tablet ali sirupov in kapljic za zdravila. Zakaj nastane alergija, ni predvsem, če je pacient alergičen na več oči. Uporabljajo se tudi lokalno delujoči dobro znano. vrst cvetnega prahu. kortikosteroidi, ki jih predpiše zdravnik. ZDRAVLJENJE So v obliki kapljic in pršil za nos. Naj- Večina ljudi meni, da je seneni nahod pomembnejše je, da se poskušamo aler- Bolezenska znamenja, ki jih lahko sproži nadležno obolenje, ki ni nevarno in za genom izogniti, kar pa je pri alergiji na cvetni prah oziroma pelod, imenujemo zdravljenje uporablja zdravila kot pri cvetni prah zelo težko. V času cvetenja SENENI NAHOD. Znaki senenega navadnem nahodu. Posledice tega so je najbolje, če se odpovemo sprehodom nahoda so pordele oči, pekoč občutek in lahko škodljive. Kapljice za nos sicer ob sončnem in toplem vremenu ter zra- srbenje v očeh, solzenje, kihanje, žgeč- simptome za nekaj časa premagajo, čenju prostorov, saj smo tako manj izpo- kanje v nosu in voden izcedek iz nosu potem pa pride do navajenosti in do stavljeni cvetnemu prahu. (zato tudi ime seneni nahod). Simpto- okvare nosne sluznice. Milanka Furek, mag. farm.

Zastopniki pacientovih pravic

V septembru 2008 se je pričel izvajati vicah je določeno, da zastopnika pacien- Ljubljana Zakon o pacientovih pravicah (Uradni tovih pravic imenuje pokrajina, natanč- Zaloška 29, Ljubljana list RS, št. 15/2008). Zakon določa pra- neje predstavniški organ pokrajine na Tel. številka: 01 586 39 30 vice, ki jih ima pacient kot uporabnik podlagi javnega poziva. Javni poziv za Uradne ure: torek od 13.00 do 17.00; zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih predlaganje kandidatov oziroma kandi- sreda od 8.00 do 16.00 zdravstvenih storitev, postopke uveljav- datk se objavi v dnevnem časopisju in na ljanja teh pravic, kadar so te kršene, in s spletni strani ministrstva, pristojnega za MURSKA SOBOTA temi pravicami povezane dolžnosti. zdravje. Podrobnejši način in postopek Viljan Ortar izbire na podlagi javnega poziva določi prostori Zavoda za zdravstveno varstvo predstavniški organ pokrajine v javnem Murska Sobota Namen zakona je omogočiti enako- pozivu. Kandidate predlagajo nevladne Arhitekta Novaka 2 b, Murska Sobota pravno, primerno, kakovostno in varno organizacije ali društva, ki delujejo na Tel. številka: 02 534 15 50 zdravstveno oskrbo, ki temelji na zau- področju zdravstva ali varstva potroš- Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek panju in spoštovanju med pacientom nikov, območni sveti Zavoda za zdrav- in petek od 8.00 do 12.00; sreda od in zdravnikom ali drugim zdravstvenim stveno zavarovanje Slovenije in občinski 13.00 do 17.00 delavcem ter zdravstvenim sodelavcem. sveti občin. Po tem zakonu bi Minis- Tako je osnovna naloga zastopnika paci- trstvo za zdravje moralo imenovati za NOVA GORICA entovih pravic, da daje pacientu osnov- območje vsakega Zavoda za zdravstveno Marjan Petrič ne informacije, nudi strokovno pomoč varstvo zastopnika pacientovih pravic. prostori Zavoda za zdravstveno varstvo in daje konkretne usmeritve tudi na Tako denimo na Ptuju in v Mariboru Nova Gorica področjih uveljavljanja pravic s podro- zastopnika po tem zakonu še ni, vendar Vipavska cesta 13 čja zdravstvenega varstva, zdravstvene- pa se lahko v Mariboru kljub temu obr- Rožna Dolina ga zavarovanja in izvajanja zdravstvene nete na »varuhinjo bolnikovih pravic«, 5000 Nova Gorica dejavnosti. ki pa deluje samo za Maribor in njegovo Tel. številka: 040 616 713 in 041 366 Na zastopnika se lahko obrne vsak upo- statistično regijo. 827 rabnik zdravstvenih storitev pri katerem Uradne ure: torek in četrtek od 9.00 do koli izvajalcu zdravstvenih storitev in Zastopniki pacientovih pravic v Slove- 13.00; sreda od 12.00 do 16.00 vsak posameznik, ki potrebuje kakršne niji: koli osnovne informacije, strokovno LJUBLJANA CELJE pomoč ali konkretne usmeritve. Mirjana Becele Alja Verbič V 50. členu Zakona o pacientovih pra- prostori Zavoda za zdravstveno varstvo prostori Zavoda za zdravstveno varstvo

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 45

Celje MARIBOR (za Maribor in statistično Več o pravicah, ki jih imate kot pacienti Ipavčeva 18 regijo Podravje) in v kakšnih primerih se lahko obrnete 3000 Celje Magda Žezlina na zastopnika, pa si lahko preberete v Tel. številka: 03 42 51 161 Ulica heroja Tomšiča 2 brošuri »Kaj vam prinaša Zakon o paci- E-pošta: alja.verbic(at)zzv-ce.si 2000 Maribor entovih pravicah« ali na spletni strani Uradne ure: torek, sreda in četrtek od Tel: 02 22 82 223, 02 22 01 634 Ministrstva za zdravje www.mz.gov.si. 15.30 do 19.30 E-pošta: [email protected] Stanka Letonja

Motnje hranjenja

O motnjah hranjenja se dandanes veliko piše. Pravzaprav se vsak od nas kdaj pa nih fazah doživljajo željo po hrani kot kdaj neustrezno prehransko vede. Če se na stres odzivamo s hrano (jemo preveč, nepremagljivo in pri tem izgubijo nad- samo določeno vrsto hrane, npr. sladice, oziroma ne »spravimo vase« niti grižljaja), zor. Pojedo velike količine hrane, hkra- še ne pomeni, da imamo motnjo hranjenja. Ta se razvije, ko neustrezno prehransko ti pa se bojijo, da se bodo zredili, zato vedenje postane neobvladljivo. kasneje sprožijo bruhanje, uporabljajo odvajala, sredstva za zmanjševanje teka ali pa imajo obdobja stradanja. Prisilno (kompulzivno) prenajeda- KAJ SO MOTNJE teka. Večinoma zanikajo, da so bolni, nje: značilnost te motnje je, da bolniki HRANJENJA IN ZAKAJ so pa izredno zahtevni do sebe in per- pojedo bistveno več, kot bi zaužil zdrav NASTANEJO? fekcionistični. Anoreksija se praviloma človek, jedo pogosto, tudi ko niso lač- Motnje hranjenja so definirane kot razvije med 14. in 18. letom, včasih tudi ni, hitro in vse do neprijetnega občutka duševne motnje, ki se navzven kažejo kasneje. sitosti. Hkrati se svojega vedenja sramu- kot škodljiv način hranjenja in ravnanja Bulimija: ljudje z bulimijo so dlje časa jejo. z lastnim telesom (odrekanje hrani, pre- zaposleni s prehranjevanjem; v določe- Nataša Zagoranski najedanje, stradanje, uporaba odvajal, bruhanje, izpljuvanje hrane, pretirana telovadba) in imajo zapleteno ozadje. Knjiga vsebuje 144 strani, je formata Nanje vplivajo tako psihološki kot V založbi IN OBS MEDICUS je izšel 220 x 230 mm, mehka vezava, barvne sociokulturni dejavniki: način življenja priročnik MOTNJE HRANJENJA fotografije. v družini, odnosi med člani družine, (avtorja: prof. dr. Günther Reich in občutek (ne)sprejetosti, depresivnost, Silke Kröger). Priročnik je namenjen pomanjkanje samospoštovanja, življenj- vsem, ki se tako ali drugače srečujejo z ske izkušnje posameznika, njegove oseb- motnjami hranjenja: najprej obolelim, nostne lastnosti (perfekcionizem, pre- nato pa staršem, svetovalnim delavcem, velika storilnostna naravnanost), druge vzgojiteljem in učiteljem. Opisuje, kaj odvisnosti v družini, širše okolje (odnosi so anoreksija, bulimija, prisilno pre- z vrstniki), pa tudi družbene vrednote. najedanje, ortoreksija; zakaj nastanejo Hrana je torej ob nezmožnosti soočanja motnje hranjenja, kako jih prepoznati. s svetom lahko nadomestek za pomanj- To je priročnik za učenje prijaznosti do kanje čustvene bližine ali pa oblika pro- sebe in svojega telesa. Najdemo tudi testa: z neustreznim odnosom do hra- praktične napotke za obvladovanje ne oseba opozori nase in končno dobi motenj hranjenja, tabele s tedenskimi pozornost, ki jo išče, ali pa se zaradi jedilniki in slastnimi recepti ter kratek pomanjkanja samospoštovanja kaznuje. opis zdrave in redne prehrane. Knjigo so strokovno pregledale tri slovenske NAJPOGOSTEJŠE MOTNJE strokovnjakinje za področje motenj HRANJENJA hranjenja: Alenka Hafner, dr. med., Anoreksija: za anoreksijo je značilno spec. soc. med., Metka Kališnik Šav- drastično znižanje telesne teže. Bolniki li, dr. med., spec. pedopsihiatrinja, in jedo zelo malo, in ker želijo še bolj shuj- dietologinja Andreja Širca Čampa. šati, bruhajo, jemljejo odvajala, sredstva za izločanje vode ali za zmanjševanje

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 46 Občni zbor združile s praznovanjem mednarodnega dneva žena Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so soboto, 7. marca 2009, izkoristile za redni letni občni zbor, ki so ga letos združile s praznovanjem dneva žena. Ta večer so v svoji družbi pozdravile tudi videmskega župana Friderika Bračiča s soprogo, dir. občinske uprave mag. Darinko Ratajc in predstavnice iz prijateljskih aktivov žena. Svojo odsotnost sta zaradi zadržanosti opravičila preds. KS Lancova vas Anton Jus, pa tudi p. Slavko Stermšek iz domače župnije.

Iz poročila predsednice Kati- ki delujejo v Lancovi vasi, ce Krajnc je bilo razbrati, da so izrazili željo pa nadalj- so bile članice v preteklem njem odličnem sodelovanju. letu še posebej aktivne in Prav tako društvo zelo dobro delavne, saj so skozi vse leto sodeluje z domačo krajevno organizirale številne kuhar- skupnostjo, ki jih pri nji- Direktorica občinske uprave mag. D. Ratajc, soproga videmskega ske tečaje, poskrbele so za hovem delu podpira in jim župana J. Bračič in župan F. Bračič so s predsednico nazdravili še dodatno izobraževanje čla- pomaga po svojih najboljših enemu uspešnemu letu. nic, sodelovale so na različnih močeh. razstavah v domači občini in kam ob prazniku se je pri- PLAN DELA ZA LETO cijske dejavnosti (kolesarski tudi širše, prav tako pa so izlet, pohod), organizirale družila tudi predsednica, ki 2009, SPREJEM se odzvale na druga različna strokovno ekskurzijo, pred- je v svojem nagovoru med vabila, ki skozi leto prihajajo NOVIH ČLANIC vsem pa se bodo tudi v tem drugim dejala: »Prav gotovo iz sorodnih aktivov žena. Članice so v plan dela za letu povezovale s sorodnimi se boste strinjali z mano, da Za opravljeno delo je društvu letošnje leto zapisale podobne prijateljskimi aktivi kmečkih je prav zares lepo biti žen- čestital tudi župan Friderik aktivnosti, ki jih v društvu žena. ska. Naše prednice so si sko- Bračič, ki je dejal, da že tako organizirajo skozi vsa ta leta. Razveseljivo pa je tudi dej- zi zgodovino v dolgoletnem številna prisotnost članic na Še vedno se bodo posvečale stvo, da so na letošnjem boju izbojevale svoje pravice občnem zboru pove, da dru- kuharskim tečajem in se tako občnem zboru v društvo za enakopravnost. In v vseh štvo dela dobro in da se skozi izobraževale v smeri izpopol- sprejele okrog 10 novih čla- teh letih jim je prav gotovo vse leto dogaja veliko stvari. njevanja kuharskega znanja, nic, med njimi je bila tudi to tudi uspelo. Vloga ženske Tudi predstavniki društev, skrbele za športno-rekrea- najmlajša članica društva in matere je v današnji druž- – Eva Vidovič Malek, ki bi zares velika, žal pa tudi vse šteje šele 3 leta. Še pose- prepogostokrat zapostavlje- bej pa so bile članice na.« Vsaka udeleženka pa je vesele in ponosne, da je domov v spomin na prijetno s tem letom njihova pol- praznovanje kot znak pozor- nopravna članica postala nosti odnesla tudi vrtnico. tudi soproga videmskega Večer se je nadaljeval ob živi župana, ga. Julijana Bra- glasbi, večerji, ki so jo pripra- čič. vile članice kar same, postre- gli pa so jo mladi fantje iz PRAZNOVANJE FD Lancova vas. V jutranjih OB DNEVU ŽENA urah se je tako v Lancovi vasi Občni zbor so v Lancovi zaključilo še eno tradicional- vasi zaključile s prazno- no praznovanje, obljubile pa vanjem 8. marca – med- so si, da se tudi prihodnje narodnega dneva žena. leto ponovno srečajo. Najmlajša članica Eva Vidovič Malek (3 leta) s predsednico in najstarej- Mlade članice so tudi PK šo članico društva Matildo Vidovič. Obe članici, najmlajša in najstarejša, letos poskrbele za krajši Fotoarhiv društva prihajata iz Lancove vasi in iz iste družine – Vidovič. kulturi program, čestit-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 47 Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas

Letošnji pust je bil za članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas kulinarično obarvan. V sodelovanju z vod- stvom gostinstva Perutnine Ptuj so se predstavile na njihovi stojnici, ko je v karnevalskem pustnem šotoru na Ptuju pote- kala humorna narodnozabavna prireditev Orfejčkova gostil- na. Sladke ocvrte pustne dobrote pa so članice predstavile še v Park hotel na Ptuju, kjer so sodelovale na razstavi in degusta- ciji z naslovom »Pust mastnih ust«.

Že pred pustom so v svojih Povabilo na tokratno Orfej- prostorih v vaškem domu čkovo gostilno je prišlo iz v Lancovi vasi organizirale strani vodstva gostinstva PP, kuharski tečaj, na katerem so s katerim so članice društva se pripravljale na omenjena iz Lancove vasi že sodelovale. Obiskovalci nedeljske pustne Orfejčkove gostilne so bili zelo zado- dogodka in kar v lastni režiji V nedeljo, 20. februarja, sta voljni s ponudbo na stojnici. »pilile« peko pustnih krofov dve njihovi članici pomaga- in ostalih ocvrtih dobrot. li v gostilni PP pri pripravi V četrtek, 15. februarja, se je nedeljskega kosila na temo predsednica Katica Krajnc s domače koline. Popoldne, članico Miro Flinčec udele- ko se je v pustnem karneval- žila skem šotoru pričela zname- Orfejčkove gostilne, oddaje, nita Orfejčkova gostilna, pa ki jo radio Ptuj vsak četrtek v so se lancovovaške gospodi- živo prenaša iz različnih kra- nje predstavile na tamkajšnji jev. Voditelj Jože Ekart se je stojnici, kjer so obiskoval- tokrat oglašal iz gostilne PP cem ponujale ocvrte pustne na Ptuju, kjer so med dru- dobrote; manjkala pa nista gim predstavili društva, ki se niti skutin in jabolčni zavi- bodo predstavila na nedeljski tek, po katerih so obiskovalci Jože Ekart je želel poslušalcem radia Ptuj razkriti, kako se pripravi- stojnici v pustnem šotoru. radi posegli. jo dobri pustni krofi. Gospodinji iz Lancove vasi nje v celoto. V Park hotelu so društvo sodeluje že vrsto let. sta s seboj prinesli tudi pust- »PUST MASTNIH tako v petek, 20. februarja, v Razstavo so na pot pospremi- ne krofe, recepta pa radij- UST« V PARK njihovem prireditvenem cen- li dr. Aleš Gačnik in njegova skim poslušalcem nista želeli HOTELU NA PTUJU tru Kronos pripravili razstavo žena Stanka, spregovoril pa je izdati, povedali sta le, da si V času pusta je bilo na Ptu- in degustacijo tradicionalnih tudi Peter Pribožič, predsed- je za res dobre in lepe krofe ju kar nekaj dogodkov, ki so pustnih sladic Sp. Podravja. nik organizacijskega odbora potrebno vzeti čas. zaokroževali pustno dogaja- Katica Krajnc nam je pove- Dobrote slovenskih kmetij. dala, da so se v njihovem dru- K besedi sta bili povabljeni štvu zelo razveselile povabila tudi obe predsednici, ki sta k sodelovanju s kolektivom zbranim obiskovalcem pred- Park hotela Ptuj, saj se take stavili delo društva, pred- priložnosti ne ponudijo vsak vsem pa sta opisali pripravo dan. Gospodinje iz Lancove razstavljenih dobrot. Mnogi vasi so za razstavo pripravile obiskovalci so se zanimali za kvašene flancate, cimeto- recepte, Katica Krajnc pa jim ve obročke, ocvrte »rožice«, je le odgovorila, da so njiho- krhke flancate, seveda pa ve pustne dobrote niso manjkali pravi domači pripravljene po receptih pustni krofi. Na prireditvi naših babic, po zdravi kmečki

Fotoarhiv Fotoarhiv društva so se predstavile tudi člani- pameti in s pridnimi rokami V Park hotelu na Ptuju so se gospodinje iz Lancove vasi predstavile ce Društva kmečkih žena gospodinj iz Lancove vasi. s številnimi ocvrtimi pustnimi sladicami. občine Dornava, s katerim Petra Krajnc

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 48 Vloga in obseg dela Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje Pokrajinska zveza društev upokojencev Sp. Podravje s sedežem na Ptuju zajema 4l kov pričakujemo pozitivne premike pri društev upokojencev območja Ptuja in Ormoža. Kot povezovalni člen med DU in skrbi za starejše. Zaradi vse večjega šte- Zvezo društev upokojencev Slovenije je bila ustanovljena leta 2002. Zaradi velikega vila starejših in podaljševanja starostne števila društev (preko 480) namreč ni bilo mogoče uspešno neposredno sodelovanje z dobe »klima« za nas starejše namreč ni Zvezo društev upokojencev Slovenije. Tako je zaradi bolj učinkovitega sodelovanja najbolj ugodna. Naša prioritetna naloga prišlo do organiziranja 12 pokrajinskih zvez v Sloveniji. Naša PZ DU Sp. Podravje je zato organizirati vse sile pri skrbi za šteje 4l društev upokojencev z 12.800 člani. lastno duševno in telesno zdravje, s svo- jim znanjem, izkušnjami in modrostjo prispevati pomemben delež k razvoju Kulturna dejavnost je v društvih ter biti čim manj v breme mladim. številna. Tako v pokrajini delu- PZ je v letu 2008 organizirala v okvi- je 23 pevskih zborov s 319 pev- ru projekta »PROGRES« pod geslom ci, likovna sekcija s 24 slikarji, 2 »Raznolikost je bogastvo družbe« tri dramski sekciji, 3 plesne sekcije in okrogle mize pod naslovom »Družbeno- veliko število gimnastičnih sekcij. ekonomski položaj starejših na podeže- Vse navedene aktivnosti pomenijo lju, v urbanih naseljih ter na ravni PZ«. v teh letih skrb za krepitev telesne- Okrogle mize so bile številčno obiska- ga in duševnega zdravja starejših. ne, analize smo pripravljali iz rezultatov Zaradi boljše organizacije, med- anketiranja 5.600 starejših na našem sebojnega sodelovanja na kultur- območju. Ugotovitve in sklepi posve- Franc Koderman je predsednik Pokrajinske zveze nem, športnem in izobraževalnem tovanj pa so podlaga za pripravo pro- DU Spodnje Podravje. področju na ravni Pokrajinske gramskih nalog pokrajine in tudi Zveze Pokrajinska zveza s svojim ustanovitve- zveze deluje več komisij. društev upokojencev Slovenije. Okrogle nim aktom in na podlagi pravil uskla- Komisija za socialno in zdravstveno pro- mize in sprejeta stališča ter predlogi nam juje ter sodeluje z DU v Zvezi društev blematiko starejših usklajuje vse aktiv- dajejo možnost, da smo se kot civilna upokojencev Slovenije na naslednjih nosti v zvezi s to problematiko starejših, družba enakopravno vključili tudi v področjih: seznanja DU s sistemsko zakonodajo na pripravo novih zakonskih in planskih - socialnozdravstvena vprašanja starejših področju zdravstvenega, pokojninsko- dokumentov v državi. (v pokrajini za ta vprašanja deluje 22 invalidskega in socialnega varstva, ki PRVI REZULTATI V zadeva starejše, organizira razprave, pri- komisij); PROJEKTU »STAREJŠI pravlja predloge. - športno-rekreativne dejavnosti starej- ZA VIŠJO KAKOVOST ših, kjer deluje 66 sekcij; Prav tako pa je bila »gonilna sila« pri ŽIVLJENJA DOMA« SO - rekreativna dejavnost in izletništvo pripravi projekta »Starejši za višjo kako- (508 pohodnikov, 683 športnikov na vost življenja doma«, ki ga izvajamo že v POZITIVNI področju tekmovalnega športna, tako na 26 večjih društvih upokojencev pri nas, Projekt »Starejši za višjo kakovost življe- regijskem področju kot v državi, preko in sicer z 186 prostovoljci. Tako na ravni nja doma«, ki ga izvajamo na ravni naše 600 kolesarjev; veliko število starejših PZ strokovno vodimo projekt »Starejši pokrajine s 186 prostovoljci in 12 koor- se udeležuje skupinskih letovanj, preko za višjo kakovost življenja doma«, ki ne dinatorji na sedežih večjih DU, nam 10.000 starejših pa obiskuje izlete, ki jih zajema le starejših članov DU nad 69 že daje pozitivne rezultate. Preko naših organizirajo društva; let, ampak tudi vse starejše, ki živijo na prostovoljcev: - izobraževanja – na tem področju je območji DU, kjer se projekt izvaja. V - odpiramo vrata DU osamljenim in na 60 predavanjih sodelovalo 2.074 PZ deluje tudi Koordinacijski svet, ki pomoči potrebnim; starejših; izobraževanje starejših zajema ga zraven pokrajinskega koordinatorja - povečujemo vpliv civilne družbe na predvsem vsebino o načinu zdravega (ta je tudi vodja sveta) sestavljajo vsi odločanje o starejših in njihovih potre- življenja, prehrani, zeliščarstvu in pogo- koordinatorji, ki skrbijo za projekt in bah; stih bolezni starejših (v zadnjih letih se prostovoljce v DU. Da bi zadeve tekle - odgovornim v javnih zavodih posredu- starejši izobražujejo tudi na področju kvalitetno, pa sodelujejo v Koordina- jemo informacije o starejših, ki potrebu- informatike – računalništvo, kjer v PZ cijskem svetu tudi zunanji predstavniki jejo in želijo pomoč; organiziramo izobraževanje predvsem s tako MO, CZSD, predstavnica patro- - pomagamo drugim humanitarnim pomočjo prostovoljcev, ki delajo na pro- nažne službe, RK in Karitasa. Menimo, organizacijam poiskati tiste, ki so pomo- jektu »Starejši«). da lahko le z mobilizacijo vseh dejavni- či najbolj potrebni;

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 49

- vplivamo na izboljšanje storitev; letu. Gre za pomoč skupine upokoje- letos vstopajo v projekt DU Miklavž pri - premagujemo lastno osamljenost; nih strokovnjakov, ki bodo starejšim Ormožu, Dornava in Podlehnik. Pred- - lahko spet koristno uporabljamo svoja nudili brezplačno svetovanje na podro- videvamo, da bodo do leta 2010 ta pro- znanja in izkušnje, ki smo si jih prido- čju zdravstvene, pokojninske in druge jekt izvajala vsa društva upokojencev na bili v življenju. zakonodaje, iz področja socialnega var- območju Pokrajinske zveze Ptuj. Rezultat potreb starejših je tudi uved- stva starejših in evidentiranja potreb po ba »Informacijske točke« na sedežu PZ navedenem varstvu. Nadaljevali bomo Franc Koderman DU na Ptuju, ki jo uvajamo v letošnjem tudi s širjenjem projekta »Starejši«, saj

Selski upokojenci proslavili 10-letnico društva

Mali jubilej, 10-letnico delovanja, so člani DU Sela združili z občnim zborom, v jubilejnem domu, vendar v večjih, zgor- letu pa so na kratko predstavili tudi zgodovino društva. V kulturni dvorani na Selih so se v veli- njih prostorih. Tominc se je kem številu zbrali 28. februarja, v svoji družbi pa so lahko pozdravili tudi župana Friderika spomnil vseh ustanovnih, Bračiča, podpredsednika KS Sela Martina Beraniča, občinskega svetnika Srečka Svenška, pred- predvsem pa odločnih in sednika KD Sela Alojza Auerja, podpredsednika PGD Sela Stanka Potočnika, patra Slavka delavnih članov, ki so v dru- Stermška, predstavnike Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje in prijatelje štvu pustili pomemben pečat. upokojence iz sosednjih društev. Občni zbor so s petjem in igranjem obogatile še domače ljudske V 10 letih se je v društvo pevke in mladi muzikanti KD Sela. včlanilo 134 članov, 28 jih je danes že pokojnih, nekaj jih je izstopilo, v DU Sela pa je Tilika Vidovič, sedanja pred- društev, v juniju izlet v Roga- sednica DU Sela, je v pred- ško Slatino, do konca poletja stavitvi poročila za lansko pa še nekaj rekreacije, piknik leto povedala, da je bilo veli- in še nekaj dogodkov, tudi ko dogodkov, predvsem pa tradicionalno srečanje upo- prijetnih druženj in srečanj, kojencev Spodnjega Podravja tudi takrat, ko so obiskali na letališču v Moškanjcih, ki bolne in osamljene doma in bo prvo nedeljo v septem- v domu upokojencev. Vido- bru. vičeva je še povedala, da jih v DRUŠTVO, KI enajstem letu delovanja čaka veliko zanimivih dogodkov; MU PRETEŽNO že v aprilu se bodo odpravili v VLADAJO ŽENSKE Franc Tominc, ki je bil eden eno od slovenskih termalnih Posebna društvena priznanja so prejeli Marija Veselič, Lizika kopališč, v maju bodo sedli od ustanovnih članov, je v Emeršič in Franc Tominc, ki so društvu zvesti od vsega začetka. na kolesa, potem jih čaka svojem nagovoru spomnil, na začetku prevzel zdaj že danes 98 članov. Ponosni so srečanje z upokojenci drugih da je vodenje društva takoj pokojni Franc Emeršič, na članici, ki bosta dopolnili nato pa je društvo vodil Jože 90 let, in na vse tiste, ki jim Jerenko. Že takoj na začetku tudi na jesen življenja druže- se je v DU Sela vključilo 71 nje veliko pomeni. Sedanja članov, kmalu so razvili svoj predsednica društva Tilika prapor, prvi majhen prostor Vidovič pa je po besedah pa poiskali v gasilskem domu Tominca predstavnica mlajše in še danes so v gasilskem generacije, pomladili pa so

NOVI ČLANI DU SELA Na občnem zboru so v svoje vrste sprejeli tudi nove člane, ki so jim izročili posebne izkaznice, v znak pozornosti pa tudi rožico. Člani DU Sela so postali: Jože Brmež, Johan Cebek, Jožica Svenšek, Marjeta Svenšek, Ljubica Mijanovič Marija Dietinger je predsednici Tiliki Vidovič izročila posebno pri- in Marica Lozinšek. znanje.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 50 tudi upravni odbor in so zelo nih 41 društev na Ptujskem o smislu društev upo- lokalni skupnosti vendarle z ponosni, da društvu v pretež- in Ormoškem, sicer pa je v kojencev pa je spregovoril optimizmom stopajo naprej. ni meri vladajo ženske. Sloveniji 12 pokrajinskih župan Friderik Bračič, ki je Vsem upokojencem je zaže- Marija Dietinger iz Pokra- zvez. Poudarila je, da želijo izrazil tudi veselje, da lahko lel predvsem trdnega zdravja, jinske zveze društev upoko- biti upokojenci z znanjem, takim društvom pomagajo ob tem pa dejal, da so lahko jencev Spodnje Podravje je modrostjo in izkušnjami čim in jih spodbujajo pri njiho- prav upokojenci pomemben DU Sela ob jubileju podarila manj v breme mladim, in vem delu. Dotaknil se je tudi člen družbe, generacija, ki posebno priznanje, na kratko prav na tej poti si bodo tudi krize in nasploh obdobja, lahko veliko pomaga sedanji pa tudi predstavila delovanje v prihodnje zelo prizadevali. ki ne prinaša nič dobrega, družbi. zveze, v katero je vključe- O vrednotah in nasploh ob tem pa poudaril, da pa v Besedilo in foto: TM

Ob jubileju so se selski upokojenci sladkali tudi s torto. Čestitka novim članom

DU Videm z novimi načrti in pričakovanji

Društvo upokojencev Videm tudi v novem letu nadaljuje svojo društva obiskali našo članico Letos imamo še en termin za vseskozi uspešno delo s svojimi članicami in člani. Že od janu- v Lancovi vasi, gospo Marijo letovanje, in sicer od 22. do arja se v pisarni redno vsako sredo in petek vplačuje članarina Selinšek, ki je praznovala 90 28. 6., vendar pa je v tem ter- za leto 2009, ki je za 1 evro večja kot v preteklem letu, to pa let življenja, in jo ob tej pri- minu samo 10 ležišč oziroma predvsem zaradi tega, ker so tudi vse ostale storitve cenovno liki tudi simbolično obdarili. 5 sob. narasle. Želimo še ji mnogo lepih let Letno konferenco je imelo življenja. DU Videm 25. marca v Vid- Tudi rekreativna dejavnost jetno, kljub temu da je bila V marcu smo za naše člane mu, prav na materinski dan, se nadaljuje, izveden je bil že udeležba nekaj manjša, kot in članice organizirali ogled a o tem nekaj več v prihodnji prvi zimski pohod po Halo- smo pričakovali. komedije Čaj za dve, ki jo je številki občinskega glasila. zah v februarju. Bilo je pri- V februarju smo predstavniki zaigrala dramska skupina KD Upravni odbor društva pri- Videm. Predstava je bila pla- pravlja letos še veliko aktiv- čana iz društvene blagajne. nosti, izletov, pohodov in Ob dnevu žena, 8. marcu, upamo samo, da bo odziv smo pripravili veselo prazno- med člani dober. vanje v Gostišču Pal, kjer je Ob praznovanju velike noči vsaka udeleženka dobila lepo želimo vsem našim članicam rožico. in članom ter občanom obči- V marcu je imelo naše dru- ne Videm prijetno in lepo štvo rezerviranih 10 sob za praznovanje, pa predvsem letovanje v hotelu Delfin v mnogo medsebojnega razu- Izoli, vendar je bil od naših mevanja. članov zelo slab odziv za ta Pa veliko lepih pisank. termin, tako da je v Izolo odšlo le 6 žensk, ki pa so se Tekst in foto: Pohodniki pri Kirbiševi Treziki v Vareji na letovanju imele zelo lepo. Franc Koderman

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 51 Več poudarka haloškim pohodnim potem

Planinci in planinke PD Haloze, h kateremu spada tudi odsek Zavrč, so se že konec januarja sestali na 12. občnem zboru, na njem pa predstavili lanska doživetja, med letošnjimi novostmi pa omenili odprtje prostorov za delovanje društva, ureditev oglasnih desk in spletne strani, ki je vse bolj obiskana. Pla- nincem se je na občnem zboru pridružil tudi župan Friderik Bračič, ki je prav tako član društva in se udeležuje skoraj vseh pohodov po Halozah.

Janez Cafuta, predsednik PD nil še informacijske table, ki Haloze, je povedal, da so lani so nujno potrebne za infor- izpeljali celoten program, miranje vseh, ki bi se jim radi organizirali so 12 pohodov pridružili na pohodih. Dobro po Halozah, 2 pohoda v sprejeta je tudi spletna stran Planinci so že dali svoj prispevek v obliki članarine, poseben visokogorje, vse pa so v dru- društva, za katero skrbi mag. dar pa letos namenjajo tudi za ureditev planinskega muzeja v Mojstrani. štvu sprejeli z dobrosrčnost- Ivan Božičko, zelo ponosni LAS Haloze, kjer so prijavi- so se 19. marca zbrali pred- li projekt Urejanje haloških sedniki planinskih društev z planinskih poti, čiščenje in območja Haloz in predstav- urejanje ter ureditev kolesar- niki haloških občin, pova- skih poti. V PD Haloze pa bilo jih je PD Haloze. Na se bodo zelo trudili, da bo prvem skupnem sestanku so za prelepe Haloze še več pro- se pogovarjali o delovanju mocije in bo v te kraje pri- planinskih društev in nadalj- šlo še več ljubiteljev planin njem razvoju pohodništva in pohodništva, je poudaril v Halozah. Dotaknili so se Janez Cafuta. tudi označevanja haloških Na občnem zboru so še pohodniških poti, o čemer Marjana Jelna imenovali za se je v medijih veliko pisa- »Spomladi bomo odprli svoje društvene prostore v Vidmu,« je predsednika odseka markaci- lo in govorilo, zdaj pa naj povedal predsednik PD Haloze Janez Cafuta. stov, Urška Koren pa bo po bi zadeve vendarle razjasnili novem vodila mladinski pla- in pristopili k pravilnemu jo, gostoljubnostjo, na vseh pa so tudi na novo planinsko ninski odsek. označevanju poti, je povedal druženjih pa so doživeli veli- pot Pot med vinogradi, ki je NA SKUPNEM predsednik PD Haloze Janez ko lepega. Udeležili so se tudi nastala po zamisli zavzetih SESTANKU O Cafuta. Planincem sta se na sestanku pridružila še pod- sestankov MDO Podravje, planincev. Dolga je 32 kilo- OZNAČEVANJU izpeljali naloge PZ Sloveni- metrov in še vsa ni trasirana. predsednik PZS mag. Uroš IN REGISTRACIJI je, nove naloge in izzivi pa V letu 2009 bodo še posebej Vidovič in Jernej Golc iz jih čakajo že letos. Cafuta je podpirali izobraževanje mar- HALOŠKIH PEŠPOTI podjetja Halo. prepričan, da se bo potrebno kacistov, obnovili bodo table, V prostorih občine Videm pa Besedilo in foto: TM bolj posvetiti starejšim, jih še se vključili v čistilno akcijo, več povabiti v svoje vrste, pa v okviru PD Haloze pa naj tudi najmlajšim, predvsem bi letos bolj zaživel kolesar- osnovnošolcem, saj si želijo, ski odsek. Glavna skrb pa bo da bi zaživela planinska sek- tudi povečanje članstva, pri- cija na OŠ Videm. PD Halo- čakujejo pa predvsem dobro ze naj bi bilo letos bogatejše sodelovanje z vsemi občina- tudi za svoj društveni prostor mi in računajo na pomoč v Vidmu, kar jim v občini že domačih podjetnikov in dolgo obljubljajo, in spomla- obrtnikov. Sicer pa je bilo PD di se želijo tja tudi preseliti, je Haloze uspešno tudi v kan- dejal Cafuta, ob tem pa ome- didaturi za sredstva v sklopu

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 52 Prvi občni zbor planinskega društva »Naveza« Videm

Prvi občni zbor planinskega društva Naveza je potekal 14. februarja v prostorih gostišča Pal Pri treh lipah v Vidmu. Občnega zbora so se udeležila sosednja planinska društva, župan občine Videm Friderik Bračič, podpredsednik Pla- ninske zveze Slovenije Uroš Vidovič in predsednik MDO PD Podravja (meddruštveni odbor planinskih društev) Tone Purg. Člani našega društva so se občnega zbora udeležili v velikem številu, kar je znak, da imamo dober program, da je vzdušje prijateljsko in da smo si naše cilje zastavili resno, kar je vidno že z dosedanjim delom.

Naše programske Planinsko društvo ima v svo- Fotoarhiv PD »Naveza« Zbrani na prvem občnem zboru PD »Naveza« Videm usmeritve za leto jem planu pohodov za leto 2009 so: 2009 različne težavnostne - organiziranje in vodenje vzpone, od lahkih do zelo Markacijski odsek: vanih akcij načrtuje še indi- pohodov in izletov, zahtevnih, vsak pa si mora - zaključek tečaja za marka- vidualne vzpone, ki ne bodo - organiziranje strokovnega odgovoriti sam, koliko je ciste – pridobitev licence razpisani, namenjeni pa so usposabljanja (predavanja sposoben tvegati, koliko kon- (dva člana), vodnikom in markacistom za in praktični prikazi iz tem dicije ima in kakšna je njego- - pričetek markiranja pla- obnavljanje tehničnega zna- o planinstvu), va sposobnost. Moramo pa nja pri varovanju vodenih. Vodstvo društva se bo s svo- - organiziranje letnega tabo- Plan pohodov za leto 2009 je objavljen na jimi komisijami in odseki ra za mlade (mladinski www.pd–naveza.si. odsek), trudilo, da bi bili člani dru- - sodelovanje s PD Ptuj vedeti, da se planinsko leto ninske poti Ptuj–Videm. štva zadovoljni pri vodenju – označevanje in markira- začne s 1. 1. Planinska pot je že urad- na planinskih poteh in dru- ženju. nje vezne planinske poti V letu 2009 se bomo podali no registrirana, vpisana v Prizadevali si bomo, da se bo Ptuj–Videm, od naših haloških gričev do register planinskih poti in naše članstvo povečevalo, da - sodelovanje s sorodnimi simbola slovenstva Triglava, vrisana v planinsko karto bi bili mladim vzgled in da organizaciji pri varstvu gor- sosednje Avstrije, Italije in Spodnjega Podravja. Pot, bi se mladi od nas naučili ske narave, Hrvaške. ki bo povezovala Slovenske spoštovati naravo in njene - izobraževanje in izpopol- Mladinski odsek: gorice preko Ptuja, Vidma njevanje ( mentorjev vod- lepote. - udeležba predšolskih, s Halozami, se bo v Dra- nikov, markacistov, varu- Na koncu bi povabil vse, da osnovnošolskih otrok in vinjskem Vrhu navezovala hov gorske narave …). se nam pridružite in uživate mladincev na letnem pla- na HPP (Haloško planin- Za planinska društva je seve- na naših pohodih v prelepem ninskem taboru, sko pot) in E–7 (Evropsko da najpomembnejša dobra gorskem svetu in vam želim, - izobraževanje (predavanje pešpot), izbira načrtovanih pohodov, da bi bil vaš korak v planinah praktični prikaz planinske - z dogovorom bosta to pot da so udeleženci zadovoljni varen. opreme), skupaj markirala PD Ptuj in da v tem vidijo uresničitev Danilo Milošič, - organiziranje pohodov in PD Naveza, svojega cilja. predsednik PD Naveza mladinskega odseka (plan - markacisti bodo tudi sode- Naše PD Naveza si bo pri- še v pripravi). lovali s PD Ptuj pri vzdrže- zadevalo, da bi se vsakemu vanju HPP. udeležencu lahko izpolnila Vodniški odsek letos želja. Vendar pa moram takoj načrtuje: Odsek za varstvo poudariti zelo pomembno - izobraževanje dveh članov gorske narave: dejstvo, da si naj vsak udele- za vodnika A-kategorije, - udeležba na tečaju za varu- ženec izbira takšne pohode, - izpopolnjevanje vodnikov ha gorske narave (1 član). za katere čuti, da jih je spo- za kopne razmere (trije čla- Planinsko društvo Naveza soben realizirati. ni). zraven že naštetih in načrto-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 53 Odprava na Mont Blanc

Kot mnogim planincem se je tudi meni porodila želja, da bi nekoč stal na najvišji gori Evrope. Te sanje so me spremljale kar nekaj let. Po osvojenih skoraj vseh naših vrhovih, in tudi nekaj tujih, sem imel željo še osvojiti najvišjega v Evropi. Med- tem sem postal tudi planinski vodnik z mednarodno licenco. S prijateljem Danilom Milošičem sva določila datum, hkrati sva se zavedala, da je za uspeh potrebne veliko telesne kondicije in dobra oprema. Za preverjanje kondicije in višinskega zraka sva se pred tem povzpela na 3.798 m visok Grossglocner, ki sva ga osvojila brez večjih težav.

Prišel je dan odhoda, s pri- še zadnje metre poti do koče. jateljem Danilom in dvema V koči je bilo precej planin- ormoškima planincema, cev iz več evropskih držav. Branku Forstneriču je s prijatelji uspel vzpon na Mont Blanc. Marjanom in Ivom, smo se Kljub rezervaciji prenočišča v dobili na Ptuju. Po pregledu sobi nismo dobili, zato smo Že zelo utrujeni smo ob 9.30 nadaljevali proti koči. opreme smo se v večernih spali kar za mizo v jedilnem vsi štirje v »navezi« stopili na Po nekajurni hoji smo že urah odpeljali proti Italiji prostoru. vrh, visok 4.810 m. Sanje so prispeli do koče. Tam smo in naprej po Padski niži- Ob enih zjutraj smo se vstali, se uresničile! v nahrbtnike pospravili ni proti Franciji. Vožnja je kakor tudi vse ostale nave- Po stisku rok in fotografi- odvečno opremo, ki smo jo trajala vso noč, tako smo v ze. Dobro oblečeni in opre- ranju smo se razgledali po pustili v koči v času vzpona, jutranjih urah prevozili pre- mljeni z derezami, cepini in čudovitih vrhovih v daljavi. se namalicali in krenili pro- dor pod Mont Blancom in že naglavnimi svetilkami smo Opazili smo tudi švicarski ti dolini do zgornje postaje bili v mestu San Gervais. Po se podali proti vrhu. Noč je Matehorn in porodila se je zobate železnice. Pravočasno skromnem zajtrku iz nahrb- bila jasna, vendar zelo mrz- nova želja. Vsi smo se dobro smo ujeli zadnji vlak, izsto- tnika smo stopili na vlakec la in vetrovna. Navezani na zavedali, da nas čaka zelo pili smo pri hotelu Bellevue zobate železnice, kjer smo vrv smo korak za korakom dolga in zahtevna pot v doli- na višini 1.794 m. Tukaj se iz višine 584 m odpelja- premagovali višino. V jasni no. Med vračanjem v dolino smo prenočili, zjutraj pa se li na višino 2.380 m. Tukaj noči so se zelo lepo vide- smo lahko videli velikanska s prvim vlakom odpravili se je pravzaprav šele začelo. le lučke posameznih navez, prostranstva snega in ledu in v dolino, kjer nas je čakal Oprtali smo nahrbtnike in se kako napredujejo proti vrhu. velikanske razpoke v snegu. avtomobil. Vsi zadovoljni in podali proti koči Refuge du Že nekoliko izmučeni zaradi Videli smo tudi posledice polni prijetnih vtisov smo si Gouter na višini 3.817 m. višine in mraza smo le pri- plazu na sosednjem grebenu, ogledali smučarsko središče v Od začetka je bila pot dokaj speli do bivakaVallot (4.362 ki je med našim vzponom Schamonixu, nato pa smo se položna in brez snega, z viši- m). Kljub mrazu v bivaku pokopal pod seboj 13 planin- odpeljali proti domu. no pa je postajala vedno bolj (–22 stopinj Celzija) nam cev. Spust je potekal hitreje Porodile so se nove sanje in zahtevna in ledena. Z derez- je polurni počitek dal novih kot vzpon, tako da smo bili novi izzivi. mi in cepini v rokah smo že moči, da premagamo zadnjih hitro pri bivaku. Po krajšem precej izmučeni premagovali nekaj sto višinskih metrov. počitku in malici smo pot Branko Forstnerič

Pohod med vinogradi

Sonce, ki je v sobotnem jutru 7. marca sramežljivo pokukalo ni dan izkoristimo za pohod, da je bilo načrtovanih pri- izza oblakov, je obetalo lep dan, s tem pa tudi potrdilo naše kot smo ga načrtovali v PD bližno 10 km hoje, vendar slutnje, da tokrat pohod ne bo tako dobro obiskan kot večkrat Haloze. nas je tisti dan kar nekaj ime- poprej. Po dolgi zimi so ljudje namreč komaj čakali lepega Tokrat so prevladovali pohod- lo še obveznosti, zato smo vremena, da zunaj postorijo to in ono. niki iz Leskovca, čeprav nas pot skrajšali za 3 oz. 4 km. je bilo, kot je že v navadi na Dobre volje in duhovitosti naših pohodih, iz vseh vetrov kljub temu ni zmanjkalo. Ob Kljub temu se nas je pred ducat tistih, ki smo bili trd- nekaj. Sam sem si pred tem prijetnem klepetu, tu in tam okrepčevalnico Vrček zbralo no odločeni, da ta lep sobot- pot ogledal in upam si trditi, kakšni pesmi in postojanki

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 54

v prostorih KTD Leskovec. V ZAVRČ Tam smo se okrepčali z Že zdaj pa vas vabimo na veli- odličnim golažem, ki nam ga konočni pohod po Zavrču, ki je za konec pohoda pripravila bo v nedeljo, 19. aprila. Kot okrepčevalnica Majolka. Še vedno doslej bo iz Leskovca zadnji kozarček, na zdravje in Vidma organiziran avto- in po obljubi, da se kmalu busni prevoz. Podrobnosti spet zberemo, smo že odhite- bodo objavljene po radiu in li vsak na svojo stran, novim na plakatih. Vljudno vabljeni obveznostim naproti. vsi ljudje dobre volje. POVABILO NA Planinsko-pohodniški VELIKONOČNI pozdrav POHOD 19. APRILA Marjan Jelen Dan za potepanje po Halozah je bil več kot čudovit. sta nam čas in korak hitro pohodu in se sami prepriča- tekla. Moram se zahvaliti te o lepoti narave in prijet- predvsem Habjaničevi Mici- nem druženju, ki ga nudijo ki, Arnečičevi Blanki in Jan- takšni pohodi. Priznam, da ku Baničku, ki so poskrbeli, je bila pot precej zahtevna, da nismo omagali med potjo. sploh zaradi bližnjice, ki smo Seveda jih je bilo še več, ki so jo ubrali. Vendar je bilo, nas »podmazali« za bolj teko- kot je dejala najstarejša 81- čo pot, a vsega, kar smo doži- letna pohodnica, čudovito, veli, ne smem izdati, da nam in obljubila je, da še pride. spet kdo ne prilepi kakšnega Čas in korak sta v prijetnem podnaslova v uvodu. vzdušju vse prehitro mineva- Pohodniki so se ustavili pri Blanki Arnečič, ki se na kmetiji ukvarja s Vabim pa vas, da se nam la in bilo je že krepko popol- peko domačega kruha. kdaj pridružite na kakšnem dan, ko smo pohod zaključili

Planinci med potjo obiskali še muzej pri Korpičevih

Pohodnike, ki so se sredi februarja podali po haloški planinski poti, je pot zanesla tudi v Dravce in Soviče, med potjo pa so se ustavili tudi na kmetiji Korpičevih. Ob obisku so si ogle- dali zbirko v muzeju, za katero skrbi Društvo za ohranjanje dediščine. Fotoarhiv Fotoarhiv Korpič Malo pustnega vzdušja so jim približali koranti Demoni.

Dobrodošlico s kulturnim v času pusta, so pohodnike programom so jim pripravili iz raznih koncev Slovenije člani KTD Klopotec Soviče pozdravili še ptujski princ - Dravci, ki ga uspešno vodi karnevala Vegan Turniški, Pohodnike je pozdravil princ karnevala z grofico in gardo. Jani Alt, ker pa je to že bilo plemeniti Thurn in Valsassi-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 55 na, z gardo in koranti Demo- in gospodinja Marija Kor- obiskovalci pa so tudi učenci muzeju in v vinogradu, za ni. Posebno dobrodošlico pa pič, ki sta hkrati zelo vesela, osnovne šole. Veselita pa se katerega skrbijo člani Dru- sta jim na turistični kmetiji da muzej obišče vedno več tudi vseh letošnjih dogodkov, štva za ohranjanje dediščine. zaželela gospodar Zvonko popotnikov, med rednimi ki jih bodo pripravili prav ob TM

Pomlad nas je prebudila

Prva nedelja v marcu se je pokazala vsa obsijana s soncem, zato smo se v Društvu upokojencev Leskovec odločili za prvi pohod. Pod vodstvom naše mentorice Lenke Kranjc smo se zbrali pred našim domom in skupaj določili pohodniško traso.

Pot nas je vodila proti Mali nato pristali v kleti Ivanke Varnici, po Skorišnjaku in in Pepija, ki sta nam ponu- celotnem Belavšku. Predvi- dila njihovo žlahtno kapljico. dena trasa je bila kar dolga, Pot nas je nato vodila mimo da pa ne bi bila prenaporna, vikenda Frančke in Miša, ki je po nekaj korakih poskrbel sta bila med pohodniki in naš prijatelj in sosed Jože doma nista pozabila ključa, Zavec, ki je praznoval rojstni tako da smo se lahko pri Foto: Drago Grgič dan. Zaželeli smo mu vse naj- njima odpočili, okrepčali in boljše in sprejeli povabilo, da nabrali novih moči. Dan se je Mini počitek pohodnikov se ob vrnitvi ponovno ogla- začel prevešati v večer in mi simo. Naslednja postojanka smo se po strmem Kmeteče- je bila v Skorišnjaku, kjer sta vem klancu spustili v center nas lepo sprejela in počasti- Leskovca. Ker smo obljubili, la gospa Milena in gospod smo se vrnili na praznovanje Franček. »Ja, pujmo naprej!« rojstnega dne, slavljenec Jože se je oglasila naša voditelji- nas je bil zelo vesel. Skupaj ca. Po nekaj sto metrih smo z njegovo veselo družbo smo zaradi varnosti »dotanka- se, kljub težkim nogam, zavr- li« pri Marici in Franju in teli ob zvokih harmonikarja

15. občni zbor DU Leskovec

Društvo upokojencev Leskovec je imelo v soboto, 28. marca, že 15. občni zbor, na katerem se je zbralo veli- ko članov društva, predstavnikov sosednjih društev in Udeleženci prvega letošnjega pohoda predstavnikov iz sosednje Hrvaške. Društvo namreč že veliko let navezuje dobre sosedske odnose in se udeležuje Jožija in se veselili pozno v zato bodite pozorni na vabila tudi prireditev v sosednji Hrvaški. Društvo je aktivno in noč. in obvestila naše mentori- je v letu 2008 organiziralo kar nekaj prireditev, tečajev, Prvi pohod je zelo dobro ce pohodništva Lenke. Vsi pohodov, srečanj in izletov. Uspešno sodelujejo tudi s uspel, škoda le, da nas je bilo vljudno vabljeni, da se nam Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Ptuj. Tudi v letu bolj malo. Tudi v prihodnje pridružite 2009 načrtujejo kar nekaj aktivnosti: dva izleta, udeleži- bomo organizirali pohode in Toni Zagoranski tev vseh prireditev v KS in izven nje, izvedli bodo tudi želimo, da se nam pridružite, anketo za boljšo kvaliteto življenja starejših ljudi, udele- žili se bodo srečanja 6 društev upokojencev, ki bo letos verjetno v Doleni. Skozi leto bodo organizirali pohode.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 56 ŠD Tržec

Športno društvo Tržec je 31. januarja izvedlo redno letno skupščino, na kateri je analiziralo delo in uspehe iz preteklega leta. Prav tako so bile manjše spremembe v upravnem odboru kluba. Na predsedniškem mestu ostaja Dušan Serdinšek, na podpredsedniškem Bojan Emeršič, delo tajnice pa bo še naprej opravljala Mateja Kirbiš. Na občnem zboru smo se sponzor- jem zahvalili za pomoč pri nakupu športne opreme in izgrad- nji kamina, ki stoji v športnem parku Tržec.

Preteklo leto je bilo, kar zuje željo po prvih mestih v se tekmovalnega dela tiče, tekmovalnem rangu in uvr- uspešno, zato se je klub stitev v višji rang tekmovanja dogovoril za nadaljnje sode- v naslednjih sezonah. Ta želja lovanje tudi s trenerjem član- po napredovanju v 1. ligo ske ekipe Zlatkom Klincem. MNZ Ptuj je iz leta v leto želimo, da se nam čim prej so v pričetku tega leta okrepi- Ekipa je pričela s pripravami večja, tako kot je klub iz leta pridružijo v klubu. Prav v ta li s tremi novimi oz. starimi že v mesecu februarju. Začet- v leto bližje novemu igrišču. namen je klub dal v šolanje igralci – povratniki v klub, ni cilj je bilo odigrati čim več Pri mlajših selekcijah v tem tri trenerje. ker se v tem klubu počutijo prijateljskih tekem v pri- tekmovalnem letu ekipa NK Veteranska selekcija še ved- najboljše. pravljalnem delu in uspešno Tržca tekmuje s kadetsko no temelji na bazi druženja, V ŠD Tržec gledamo tako na tekmovati v spomladanskem selekcijo. Prav tako kot v kar pa velikokrat preraste v novo sezono optimistično in delu tekmovanja v MNZ prejšnjih letih tudi letos sode- tekmovalnost in se odraža že komaj čakamo na začetek Ptuj. V prestopnem roku se lujejo s klubom NK Videm. v ogledu domačih veteran- prvenstva. je članska ekipa okrepila s šti- Prizadevamo si spodbuditi skih tekem in tekmovalnem rimi novimi igralci, kar naka- mlade k igranju nogometa in naboju na njih. Tudi veterani Upravni odbor ŠD Tržec

Martin Skela začel novo sezono motokrosa

Letošnja sezona motokrosa se je začela en mesec prej kot lanska, zato se je bilo potrebno kar hitro pripraviti za prva tekmova- nja. 14. marca se je naš motokrosist Martin Skela že udeležil dirke na Madžarskem, kjer pravi, da je bil malo nezbran, saj je bila to njegova prva dirka v tej sezoni. A se je kljub vsemu uvrstil na skupno 4. mesto.

V Sloveniji se je pokalno vožnja se je odvijala enako prvenstvo v motokrosu zače- kot prva, vendar je prišlo do lo 22. marca, in sicer v Slo- manjšega trka s sotekmoval- venskih Konjicah oziroma cem in je do konca dirke pri- na Škednju. To prvenstvo je peljal na 6. mesto. S tem si sestavljeno iz osmih dirk in je privozil odlično in hkrati Martin upa, da se bo lahko nepričakovano skupno 2. Motokrosist Martin Skela v družbi navijačev iz Lancove vasi, ki so udeležil vseh, če seveda ne bo mesto. Na tekmi pa je imel ga prišli vzpodbujat na dirko v Slovenske Konjice. poškodb. V Škednju je imel tudi svojo skupino navija- že po treningu zjutraj odličen čev iz Lancove vasi, ki so ga tej priložnosti tudi vabi na želim si, da bi se do konca tretji čas, v prvi vožnji je sla- vzpodbujali vse do odhoda vse ostale motokros dirke. tako nadaljevalo. V tej sezoni bo štartal, ampak kljub temu domov. Martin pravi, da bi Martin Skela: »Začetek sezo- bom tekmoval tudi v Suzuki prišel na 1. mesto. Druga se jim želel zahvaliti in jih ob ne se je začel zelo uspešno in pokalu na Madžarskem, kjer

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 57

bo šest dirk. Povedal bi, da tam navijamo zame. so tekmovalci tam zelo dobri, Letošnjo sezono bi želel zaklju- tako da bo treba dati vse od čiti med prvimi petimi vozni- sebe in dirko odpeljati brez ki v razredu MX Open R2. večjih napak. V Sloveniji je Upam, da mi bo to tudi uspelo, večja konkurenca in več tek- saj sem dobro pripravljen, tako movalcev. Moram povedati, kondicijsko kot tudi fizično. In da vozim v najštevilčnejšem še malo športne sreče potrebu- razredu MX Open R2. Pred jem za uresničitev želja v letoš- mano je še sedem dirk, zato nji motokros sezoni.« vabim tiste, ki jih ta šport zanima ali pa bi si želeli vse TM videti v živo, da pridejo na Fotoarhiv Skela Martin na progi, v akciji … katero od nedeljskih tekem in

GZ Videm – za nami je leto nesreč

4. aprila 2009 je bila redna skupščina gasilske zveze Videm. Tudi tokratna skupščina je pokazala, da so gasilci opravili vrsto uspešnih strokovnih, preventivnih in organizacijskih nalog, ki so prispevale ugodne pogoje za delo operative.

Zraven obravnavanega in bi pa bila nesreča tako velika, sprejetega poročila ter plana kot je bila na Ptuju, pa bi na je posebna pozornost veljala slednjo morali čakati tudi več podatku o številu interven- dni. Velja pa tudi ugotovitev, cij. Gasilci iz GZ Videm so da morajo občani v primerih namreč v letu 2008 opravili obsežnega neurja sami pristo- kar 51 intervencij, od tega 27 piti k zaščitnim ukrepom, oz. na požarih, 16 na neurjih in da je vsak lastnik v vsakem V GZ Videm župani občin Videm, Podelhnik in Žetale, vodstvo GZ še nekaj na deponiji gum v primeru odgovoren, da nare- in vodilni možje PGD vsako leto znova podpišejo anekse k pogod- bam o opravljanju javne gasilske službe Lovrencu, pri črpanjih vode di vse, kar je v njegovi moči ali na prometnih nesrečah. za večjo varnost. Šele takrat, prostoru smo dali vetru več vsi, ki jim je bila nudena ta K temu je še potrebno doda- ko je izčrpal vse svoje zmož- možnosti za večje hitrosti in pomoč, bi verjetno povedali ti razna podiranja dreves in nosti, se uvrsti na seznam vrtince. veliko ganljivih besed, ki nas odstranjevanje podrtih dre- gasilske pomoči. Nesreča, ki Ker vsaka intervencija pred- – gasilce – polnijo, krajane ves. je za nami, pa je tudi prilož- stavlja dogodek zase, velja pa hrabrijo. Žal pa je v vsej Iztekajoče se leto je posebej nost, da temeljito pregleda- oceniti, da je to hkrati tudi tej zgodbi tudi takšna resni- zaznamovalo neurje s točo, mo in z zavarovalnicami oce- število zelo ogroženih družin ca, da mnogi dogodke, ki so pri čemer je najhujše šlo nimo, kaj imamo zavarovano ob neki nesreči, oz. da je šte- jih zaznamovali, hitro poza- mimo nas. Ker je bila lan- in kaj želimo. Hkrati je prav, vilo le-teh še večje ob dejstvu, bijo, pa čeprav za dobra dela ska nesreča prvič v takšnem da vsak, ki gradi, temeljito da neurje štejemo kot eno ne bi smelo zmanjkati časa obsegu v Sloveniji, vemo razmisli o vrsti gradnje, pa nesrečo, žrtev pa je veliko več. niti prostora. le-to, da zanesljivo ni bila tudi o gradbenih materialih Če pomislimo, koliko ljudi je O ukrepih za svojo varnost zadnjič. Gasilci so ob tem in sredstvih za pokrivanje hiš. potrebovalo pomoč, koliko je pač potrebno misliti prej, opravili pomembno pomoč, Če to upoštevamo pri grad- ljudi pa je pomoč tudi dobi- in sicer takrat, ko jo še ima- ne glede na to, da je v vsakem nji, bomo imeli manj dela pri lo, v nekaterih primerih pa mo. Če bi za svojo varnost primeru moral biti vrstni red morebitni nesreči. Za hiše, ki gre celo za reševanje življenja, naredili vse, potem se nam in da je nekdo pač prišel so prve iz smeri jugozahoda ne moremo mimo pomemb- nekaterih nesreč ne bi bilo na vrsto prej, drugi pozne- v naselju, pa bi bilo dobro, ne človeške naloge, ki so jo potrebno bati, drugim se ne je. Pomembno je, da je bila da se razmisli o zeleni zaščiti, opravili gasilci. Če bi lahko bi mogli izogniti, zanesljivo pomoč omogočena vsem. Če kajti z odstranitvijo dreves v namesto mene spregovorili pa bi bile posledice bistveno

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 58 manjše. bo. To je dodana vrednost v naši družbi, pa ni, pa nas lahko skrbi, in še huje, za Pomembna so vsa društva in organizacije ki jo moramo krepiti vedno in ne le ob nekatere pomoči več ni. v občini, žal pa jih nekateri enačijo tudi nesreči. Če ne krepimo teh vrednot in Za vse tiste, ki pa so srečno prekrmarili takrat, ko se finančno opredeljujejo do teh ljudi, smo pozabili na prizadete ob leto 2008, naj ne bo odveč dobra izkuš- njih. Gasilci so prostovoljci in društvo nesrečah, smo pozabili na naše premo- nja od drugih, da se čim bolje pripra- le takrat, ko se za to odločijo, naprej pa ženje in smo pozabili na življenje. vijo, da se tudi njim ne bi zgodilo kaj za njih veljajo zakon ali kazen, odgovor- Gasilci v GZ Videm bodo tudi naprej takšnega. nost ali prekršek, znanje ali propad in delali za našo varnost, zato je prav, da z tveganje ali smrt. To ni hobi, je več kot njimi z roko v roki rešimo marsikatero Mag. Janez Merc, hobi, to je odgovornost, ki je nekateri preventivno akcijo. Varnost ni delo le za predsednik GZ Videm niti za sebe ne zmorejo, kaj šele za služ- pokušino, to je delo, ki mora biti, če ga

Ali je ubijanje sivih vran etično?

Ministrstvo za kmetijstvo je pred krat- ptic Slovenije (DOPPS) smo prepričani, kim izdalo odločbo, s katero je dovoli- da je ta odločba ne samo etično sporna, lo ubijanje sivih vran, tudi v času izven temveč tudi nezakonita. lovne dobe. To vključuje čas, ko vrane Kmetijsko ministrstvo se v odločbi skli- gnezdijo in skrbijo za negodne mladiče. cuje na strokovno mnenje Zavoda za V Društvu za opazovanje in proučevanje gozdove, da vrane povzročajo občutno škodo na obdelovalnih površinah – Siva vrana (Corvus cornix) je evra- posevki koruze, škodo bi naj povzročale zijski ptič iz družine vranov, ki živi še na avtohtonih vrstah ptic in sesalcev, v zadnjih letih naj bi se bili pojavili v severni, vzhodni in jugovzhodni Siva vrana (Corvus cornix) Evropi, zahodni Aziji ter delti Nila tudi številni napadi sivih vran na ljudi v v Afriki. Kot ostali predstavniki dru- mestnem okolju, v bližini šol in vrtcev. Ministrstvo torej odločbo utemeljuje z žine je tudi siva vrana oportunist, ki Siva vrana res povzroča škodo na kme- varstvom javne koristi, v DOPPS-u smo pogosto izkorišča človekovo priso- tijskih površinah in v naseljih ter unič- mnenja, da je ukrep prekomeren, zato tnost za gnezditev in iskanje hrane, uje druge vrste ptic in sesalcev – naravna upamo, da bo kmalu razveljavljen. zaradi česar jo pogosto najdemo v selekcija, zaradi tega pa le ni potrebno Škoda, ki so jo povzročile sive vrane, je naseljih ali njihovi bližini. Zaradi te izvesti pogroma nad to vrsto ptic, kot za preteklo leto ocenjena na 8.000 EUR. lastnosti pravimo, da je sinantropna nalaga in dovoljuje odločba (Lovski zve- Mislim, da je tak poseg v to populacijo vrsta. zi Slovenije) in to v času, ko tudi ta ptica ptic pretiran in neetičen. gnezdi in vzgaja novi rod. IB

Kurjenje v naravi

Glej ga zlomka, ko skopnijo zadnje zaplate snega, se začne vse povprek po naših organske spojine s podobnimi kemič- krajih zažigati najrazličnejše gospodinjske in komunalne odpadke, pa tudi travne nimi in biološkimi značilnostmi. Raz- in gozdne površine, kar ima za posledico, bolj ali manj, valeč se in smrdeč dim, z grajujejo se zelo počasi in so razvrščeni njim pa tudi različne kemijske substance. Ene nevarnejših so dioksini, furani in med dvanajst za okolje najbolj škodlji- poliklorirani bifenili. vih obstojnih organskih onesnaževal ali »POP-se« (persistent organic polutants). Zanje so bili v svetu sprejeti najstrožji Dioksini so okrajšava za poliklorodiben- klorodibenzofuranov. PCB je okrajšava ukrepi nadzora tehnologij in varstva zodioksine (PCDD), furani pa za poli- za poliklorirani bifenili, poznamo 209 okolja. V Sloveniji je bila 4. maja 2004 klorodibenzofurane (PCDF). Skupini zvrsti PCB. ratificirana Stockholmska konvencija, predstavljata 49 klorodioksinov in 87 Dioksini, furani in PCB so halogenirane katere cilj je zaščita zdravja ljudi in oko-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 59 lja pred obstojnimi organskimi onesna- kože, največ pa z uživanjem živil, one- bolezenske spremembe na koži, dihal- ževalci. snaženih rastlin, živali in vode. Ljudje nem, prebavnem in srčno-žilnem siste- KAKO DIOKSINI, FURANI so na samem vrhu prehranske verige in mu, jetrih, do motenega delovanja žlez IN PCB PRIDEJO V so zato v primerjavi z ostalimi organizmi z notranjim izločanjem in motenega tudi najbolj izpostavljeni. Danes se oce- PREHRANSKO VERIGO? delovanja imunskega sistema. PCB lah- njuje, da je pri ljudeh vnos teh substanc ko povzročajo spremembe genetskega Dioksini in PCB so prisotni v okolju: v 90 % vezan na uživanje živil. materiala, okvare ploda, obstaja pa tudi zemlji, zraku in vodi. Najvišje koncen- Posledice za zdravje so močno odvisne sum, da so rakotvorni. Novejše raziskave tracije teh snovi zasledimo blizu promet- od vrste dioksinov, furanov in/ali PCB, so pokazale, da ima izpostavljenost PCB nih ali industrijskih središč. V okolju se količine vnesenih snovi v organizem, iz okolja pred in po rojstvu zaviralen vežejo na različne organske snovi. Ras- načina vnosa ter dovzetnosti posamez- tline jih vsrkavajo iz onesnaženega zraka učinek na otrokov duševni in motorični nika. Učinki so lahko kratkotrajni ali razvoj. oziroma preko korenin iz onesnažene dolgotrajni. Pojavijo se lahko v kratkem zemlje ali vode. Rastlinojede živali jih času po izpostavljenosti, kasneje oziro- ZAKLJUČNA MISEL vsrkavajo iz onesnaženih rastlin, mesoje- ma nikoli. Sežiganje vseh vrst komunalnih odpad- de živali iz mesa onesnaženih živali, obe Izpostavljenost višjim koncentracijam kov, kot so papir, karton, plastika, tek- skupini pa jih vsrkavata tudi iz onesna- dioksinov vodi do pojava aken, rdeči- stil, pohištvo in drugo, kar zajema tudi žene vode. Na takšen način prihaja do ne kože, razbarvanja kože, prekomerne zeleni vrtni odpad z zelenic, travo in list- kopičenja teh snovi v maščevju (mleko, poraščenost in lažje okvare jeter (resno je ter odpadno vejevje, je po veljavnih meso, jajca, ribe). obolenje kože, izražene kot akne po predpisih prepovedano. Furani se v živilih pojavijo kot posledica obrazu in telesu; leta 2004 zastrupljen Izvajanje predpisov nadzoruje Inšpekto- tvorbe pri tradicionalni toplotni obde- ukrajinski predsednik Juščenko ...). rat RS za varstvo pred naravnimi in dru- lavi živil: npr. pri kuhanju, vlaganju in Dioksine opredeljujejo kot verjeten gimi nesrečami ter komunalni inšpektor, konzerviranju živil. Kako pravzaprav vzrok za nastanek raka pri ljudeh, morda ugotovljene kršitev se sankcionirajo. nastanejo v živilih, je še neznano. Eden tudi za okvare zarodkov, motnje imun- V primeru, da se kljub vsem naštetim pomembnih vzrokov je torej toplotna skega sistema in v zvezi s tem pogojene negativnim vplivom, ki jih prinaša kur- obdelava, ni pa edini vzrok. pljučne in sladkorne bolezni. jenje odpadkov v naravi, ne moremo UČINEK NA ZDRAVJE LJUDI Zdravstveno tveganje, ki ga predstavlja izogniti, naj bodo to v najslabšem pri- Človek lahko vnaša dioksine, furane vsebnost furanov v živilih, ni dokazano, meru oleseneli deli drevja, velikonočni in PCB na več načinov: z vdihavanjem potrebne so nadaljnje raziskave. in/ali prvomajski kresovi. onesnaženega zraka, direktno preko Izpostavljenost PCB lahko povzroči Mag. Ivan Božičko

Ščuka, da te kap!

Bil je lep, hladen zimski dan, 29. decembra, konec lanskega leta. Vsem znani ribič Stanko Rogina iz Šturmov- cev, ribiški prijatelji ga poznajo tudi pod imenom »ribja smrt«, se je kljub mrazu v decembrskem popoldnevu odpravil na Ptujsko jezero poskusit ribiško sre- čo. A ne na vsako ribo, ampak na lov njemu najljubše ribe – ščuke. Ob jezeru je vztrajal dobre pol ure in metal ble- stivko, ko se mu je nasmehnila ribiška sreča. V vabo je ugriznila prava lepotica, dolga 110 cm in težka 13,70 kg. Utru- jal je dobrih 15 minut in jo naposled potegnil iz njenega kraljestva na suho. Vse čestitke, Stanko! Foto: Foto: Silvo Gabrovec Miran Brumec Stanko Rogina s ščuko velikanko iz Ptujskega jezera

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 60 Delovanje režijskega obrata občine Videm

Režijski obrat izvaja dela in zagotoviti prevoznost cest v naloge po celotnem območ- zimskih razmerah skladno z ju občine, kot so: urejanje in veljavnimi predpisi in stan- vzdrževanje lokalnih cest in dardi ter pogojenimi zahte- javnih poti, površin za pešce, vami vzdrževanosti lokalnih zelenih in rekreacijskih povr- cest in javnih poti na območ- šin, urejanje in vzdrževanje ju občine. S pravilno in pra- pokopališč, čiščenje in ureja- vočasno pripravo in izvaja- nje javnih površin ter javna njem v skladu z normativi in snaga, plakatiranje, obešanje standardi je namen zimske transparentov in zastav, okra- službe preprečiti gospodar- sitev naselij, vzdrževanje sta- sko škodo, ki bi lahko nasta- novanj, poslovnih prostorov la v primeru nenačrtovanega in drugih objektov v občin- izvajanja. Izvajanje se izvaja ski lasti ter izvajanje zimske na podlagi sprejetega Pra- izvedenih 13 akcij pluženja tnem območju občine in službe. vilnika o zimski službi. Ob in posipavanja, kar je za 40 to na cestni infrastrukturi V obratu je zaposlenih 8 zimskih razmerah se izvede 1 odstotkov več, kot je bilo ter infrastrukturnih cestnih komunalnih delavcev, z akcija izvajanja zimske služ- predvideno ob začetku sezo- objektih ter deloma kmetij- upravljanjem s strojnim par- be, v katero je vključenih 10 ne. skih površinah in stavbah. kom ki zajema 2 poltovorna podizvajalcev skupaj z režij- Ob koncu sezone v mesecu Zaradi tega bo potrebna dol- avtomobila, 2 traktorja s pri- skim obratom. Zagotoviti se februarju se je zaradi obilne- gotrajnejša sanacija cest, kljub ključki ter manjše delovne mora prevoznost cest in jav- ga sneženja, močne odjuge oblici dela z rednim vzdrže- stroje, orodje za uporabo na nih površin v skupni dolžini in deževja pojavil problem vanjem na cestnem podro- komunalnem področju. 210 km. Čas izvajanja zim- poškodovanosti gramoznih čju; navoz bankin, gramozi- V zimskem obdobju se je ske službe poteka od 15. 11. cest, sprožili so se zemeljski ranje cest, čiščenje obcestnih izvajala predvsem zimska 2008 do 15. 03. 2009. plazovi, usadi in zdrsi. Škoda jarkov, krpanje udarnih jam služba. Namen izvajanja je V sezoni 2008/2009 je bilo je bila povzročena na celo- na asfaltnih cestah.

15 let strojnega krožka »Posestnik« s Ptuja

V soboto, 14. marca 2009, so člani strojnega krožka Posestnik delovno proslavili svojih 15 let dela in obstoja. Ozrli so se v pre- teklost, v sedanjosti ugotovili, kje so pristali, in za prihodnost soglasno sprejeli kar nekaj načrtov. Po uvodnih formalnostih tega letnega zbora članov, po predstavljenih in sprejetih poročilih, so se spomnili svojih skromnih začetkov pred 15 leti, po vzoru tedanjih dobro organiziranih in funkcionalnih strojnih krožkov v Avstriji. Sčasoma je število članov naraščalo vse do današnjih 150 članov iz celotne ptujske upravne enote in celo širše.

V preteklosti so namenjali zivno udeležujejo strokov- vedno več pozornosti zako- nih predavanj, ekskurzij in nodaji, varnemu delu s kme- demonstracij, pri čemer jim Anton Zemljak ostaja predsednik SK Posestnik. tijsko mehanizacijo, izobra- je v veselje, da v svojih vrstah ževanju svojih članov, sode- pristaja tudi vedno več mla- srčno zahvalil za trud in strojnih krožkov Slovenije, lovanju na različnih prire- dih članov, bodočih nosil- požrtvovalnost vsem članom zunanjimi partnerji in nena- ditvah, nabavi varne delovne cev kmetijskih gospodarstev. krožka, izpostavil pa je tudi zadnje s KGZS, Zavodom obleke in zaščitnih sredstev Predsednik Anton Zemljak dobro in zgledno sodelovanje Ptuj, Kmetijsko svetovalno … Radi so se in se še inten- se je ob tej priložnosti pri- s sosednjimi krožki, z Zvezo službo, kjer krožek preko

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 61

kmetijstvu ter za uporabnike setvena sezona, so opozorili FFS, sodelovati na kmetij- še na nujnost pravočasne pre- skem sejmu v Gornji Rad- ureditve podtlačnih (vaku- goni in Komendi, še naprej umskih) sejalnic za koruzo za sodelovati z Biotehniško šolo potrebe setve z dovoljenimi Ptuj (testiranje in servisiranje kemičnimi pripravki tretira- škropilnih naprav), zagnati nega semena koruze. posodobljeno spletno stran Zbrane na slovesnosti so Strojnih krožkov na držav- pozdravili še Milan Tacin- nem nivoju … Z zunanjimi ger, predsednik Govedorej- poslovnimi partnerji želijo še skega društva Ptuj, Milan naprej svojim članom dobav- Strmšek, predsednik izpo- ljati tako varno delovno oble- stave območne enote Ptuj Na občnem zboru so se spomnili začetkov delovanja pred 15 leti, ko kot tudi nadomestne dele pri KGZS in predsednik SK predstavili pa so tudi načrte in cilje za prihodnost. za kmetijsko mehanizacijo. Dravsko polje, Anton Med- V juniju načrtujejo strokov- ved, predstavnik sindikata tajnice krožka Darje Arte- je v slogi največja moč. To no ekskurzijo v Romunijo z kmetov, podružnice Ptuj, njak dobiva koristne napo- bodo tudi zares potrebova- namenom videti, kaj počne Vili Grubelnik z zveze stroj- tke, svetovalno pomoč in li, saj med najpomembnejše vzhodnoevropsko, balkansko nih krožkov, Matjaž Kekec, logistično podporo v obilici projekte v letu 2009 gotovo kmetijstvo. V jesenskem času Agronabava Bukovci, in Ivan administrativnih postopkov, spada udeležba na 56. sve- pa se že ozirajo za novim sej- Brodnjak, vodja Kmetijske organizaciji, izvedbi pro- tovnem prvenstvu v oranju, mom kmetijske mehanizaci- svetovalne službe na Ptuju. jektov, dogodkov in osta- ki bo 4. in 5. septembra v je in tehnike, vabljivo se zdi Strojnemu krožku Posestnik lih dejavnosti … V bodoče Moravskih Toplicah. Hkrati tudi vabilo na ogled tekmo- lahko na koncu le še zaželi- želijo pomembno prispevati želijo za svoje stranke naj- vanja Tractor pulling julija v mo veliko uspeha in varnosti k še boljšemu sodelovanju s prej korektno pripraviti Žalcu. Sprejeli so višino čla- pri nadaljnjem delu. sorodnimi društvi (Govedo- cenik strojnih storitev, vrši- narine za leto 2009, ki znaša rejsko društvo, Združenje ti kakovostne strojne uslu- 20 EUR, hkrati pa pozivajo Besedilo in foto: rejcev prašičev, Biotehniška ge po konkurenčnih cenah, vse člane, ki se občnega zbora Jože Murko, šola, društva podeželske mla- organizirati izobraževanje za niso udeležili, da jo čim prej Kmetijska svetovalna služba dine …), saj verjamejo, da izvedbo izrednih prevozov v poravnajo. Ker se bliža nova

Za večjo varnost motoristov

Začeli so se topli in sončni dnevi, kar pa • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji je znak, da se je že »odprla« tako imeno- hitrosti drugi prometni udeleženci hitro vana sezona za motoriste, katere so prvi lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost sončni žarki zvabili na ceste. Kot opo- primerna okoliščinam, da vas bodo dru- zorilo in v razmislek naj poudarim, da gi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. je v letu 2008 na cestah na območju R • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmak- Slovenije v prometnih nesrečah umrlo nite od ločilne črte na sredini vozišča, 47 motoristov in njihovih sopotnikov, sicer bo vaša glava brzela tudi meter glo- v začetku meseca marca 2009 pa sta na boko po smernem vozišču za nasprotni naših cestah umrla že 2 motorista. Da bi promet. bilo teh prometnih nesreč in žrtev čim • Hitrost in način vožnje motornih koles manj, motoristom posredujem nekaj še posebej prilagodite v prvih minutah nasvetov, ki jih velja upoštevati. deževja. • Pred vožnjo preverite zračni tlak v • Če vaše motorno kolo nima zavorne- pnevmatikah in jih v prvih kilometrih ga sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vožnje primerno ogrejte. vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Motoristično čelado si pravilno zapnite. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na Čist vizir vam omogoča potrebno vidlji- katerih je posut pesek, razlito olje ali vost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki. podobno (predvsem v ovinku).

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 62

• Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mami- la, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vož- nja. Miran Brumec, Eno največjih srečanj motoristov pri nas bo tudi letos, 17. in 18. aprila v Cirkovcah, kjer bo vodja policijskega okoliša tredicionalna VI. Tulipanijada.

Prometna varnost v letu 2008 na območju občine Videm Prometnovarnostne razmere na območju občine Videm so glede na posledice in šte- zaradi lažjih CPP kršitev pa je bilo izre- vilo prometnih nesreč ugodnejše kot v zadnjih letih. V obdobju zadnjih 4 let namreč čenih 138 (193) opozoril. konstantno opažamo tako zmanjšanje skupnega števila prometnih nesreč, kakor tudi Nepravilna stran in smer vožnje sta bili zmanjšanje posledic v prometnih nesrečah, kot so umrli ali telesno poškodovani ude- najpogostejši vzrok prometnih nesreč, leženci, saj je v letu 2008 v eni prometni nesreči umrla 1 oseba, v letu 2007 sicer in sicer v 20 (24) primerih, sledijo jima prometne nesreče s smrtnim izidom nismo obravnavali, v letu 2006 pa sta se na neupoštevanje pravil o prednosti 14 območju občine Videm zgodili 2 prometni nesreči, v katerih sta 2 osebi umrli. (20), vožnja z neprilagojeno hitrost- jo 12 (13) in premiki z vozilom 11 (8). Poudariti pa moramo še, da se kot Skupaj se je v letu 2008 na območju lahko telesno poškodovanih. Prav tako sekundarni vzrok za prometne nesreče občine Videm zgodilo 63 (2007 – 78) smo obravnavali 24 (39) prometnih na območju celotne PP Podlehnik in s (2006 – 99) prometnih nesreč, in sicer nesreč z materialno škodo, v katerih je tem tudi na območju občine Videm v se je 26 (55) prometnih nesreč zgodilo bilo udeleženih 64 (146) oseb. 9,80 % vseh prometnih nesreč pojavlja v naselju, 37 (23) prometnih nesreč pa Pri nadzoru cestnega prometa, kamor vožnja pod vplivom alkohola. Še pose- izven naselja. Pri tem smo obravnavali 1 prav tako prištevamo ukrepe policistov bej zaskrbljujoča pa je koncentracija (0) prometno nesrečo s smrtnim izidom, PPP Maribor in PP Ptuj, je bilo ugo- alkohola pri povzročiteljih, ki znaša 070 v kateri je 1 oseba umrla, 39 (39) pro- tovljenih 1584 (1981) kršitev cestno- mg/l alkohola v krvi ali 1.4 promile. metnih nesreč s telesnimi poškodbami, prometnih predpisov. Podali smo 163 Največ prometnih nesreč se je zgodilo v od tega 5 (3) prometnih nesreč s hudo (234) obdolžilnih predlogov na Okraj- soboto, petek in sredo, in sicer med 14. telesno poškodbo, v katerih je bilo 7 (4) no sodišče Ptuj, Oddelek za prekrške, in 18. uro ter med 19. in 23. uro. oseb hudo telesno poškodovanih, in 33 izrekli 1377 (1540) glob, 6 (3) kršiteljev (36) prometnih nesreč z lahko telesno je bilo predlaganih v hitri postopek pri Miran Brumec, poškodbo, v katerih je bilo 68 (57) oseb prekrškovnem organu na PP Podlehnik, vodja policijskega okoliša

Policija svetuje Uporaba pirotehnike in ostalih eksplozivnih zmesi v času velikonočnih praznikov

Spet so pred nami velikonočni in prvo- pokanja. Karbid, petarde, možnarji in mo, da je uporaba pirotehnike v času majski prazniki, s katerimi je povezanih druga pirotehničnima sredstva in pripo- velikonočnih in prvomajskih praznikov veliko ljudskih navad in običajev. Kakor močki naj ostanejo varno shranjeni do prepovedana, policisti pa bomo zoper v preteklih letih vas tudi letos ponov- časa, ko je njihova uporaba dovoljena. vsakega, ki bo zaloten pri prekršku, no pozivamo, da praznike preživite brez Ponovno vas opominjamo in opozarja- dosledno ukrepali. Za navedena dejanja

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 63 je zagrožena kazen 417 EUR. • po končanem kurjenju je potrebno prijetno zaključili. Pred odhodom od Pozivamo vas, da potrebno pozornost pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti doma postorite vse potrebno za varnost namenite tudi varnostnim ukrepom pri kurišče z negorljivim materialom; svojih domov in ostalega premoženja. kurjenju kresov. Pri tem še zlasti upoš- • ob zmernem vetru (6m/s) morate Ne dajajte možnosti »nepridipravom«, tevajte naslednje: prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati da bi izkoristili vašo odsotnost in vam • urediti morate kurišče, ki mora biti odprt ogenj; prizadejali nepotrebno škodo. Sezna- obdano z negorljivim materialom; • pri kurjenju v naravnem okolju se NE nite svoje prijatelje ali sosede o svojem • prostor okoli kurišča mora biti očiš- SME uporabljati gorljivih tekočin (npr. odhodu in jih prosite, da popazijo na čen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji bencina) ali materiala, ki pri gorenju vaše premoženje, stanovanje ali hišo. Ne 10 m; razvija močan dim ali strupene pline pozabite tudi na ustrezno oskrbo vaših • kurišče mora biti od dreves odda- (odpadne gume, plastika ipd.). hišnih ljubljenčkov. ljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, Za kršitve navedenih določb so predvi- od pomembnih prometnih poti, več- dene denarne kazni v znesku od 42 pa Želimo vam, da prihajajoče praznike jih naselij in objektov, kjer se izdeluje- do 2.086 EUR. preživite prijetno, predvsem pa mirno jo, predelujejo ali skladiščijo požarno Mnogi boste praznike preživeli pri pri- in varno. nevarne snovi, pa vsaj 100 m; jateljih, sorodnikih in znancih, mnogi • kurišče mora biti zavarovano in nad- na potovanjih in izletih. Poskrbite, da Miran Brumec, zorovano ves čas kurjenja; boste ob vrnitvi domov svoja doživetja vodja policijskega okoliša Videm

Pojav stekline pri domačih in divjih živalih

Zadnje čase opažamo vedno večjo pojav- pred steklino domače živali? Steklina je bolezen, ki je uvrščena nost obolevnosti za steklino, predvsem Učinkovita zaščita je cepljenje proti ste- med zoonoze – to so bolezni, ki so pri divjih živalih. V zadnjih mesecih pa klini – tako domačih živali kot ljudi. skupne živalim in ljudem, oz. se pre- sta znana tudi dva primera obolelosti za Cepljenje psov je pri nas obvezno enkrat našajo iz živali na ljudi. Bolezen se steklino pri rejnih živalih. letno. Rizične živali zaradi svojega nači- v večini primerov konča s smrtnim na življenja (nekontrolirano potepanje, izidom. predvsem v času paritve) so tudi mačke. Klinični (bolezenski) znaki stekline Povzročitelj bolezni je virus. Za okuž- Zato priporočamo tudi cepljenje mačk so zelo raznoliki. Doba od okužbe do bo so dovzetni sesalci, med katerimi proti steklini (čeprav ni obvezno), zlasti izbruha bolezni (inkubacijska doba) se prenaša predvsem z neposrednim na ogroženih območjih ob meji z Repu- traja od tedna dni do nekaj mesecev. stikom, najpogosteje z ugrizom. Dru- bliko Hrvaško. Smrt nastopi od 2 do 10 dni po pojavu gi načini prenosa stekline so manj Ogrožene so tudi rejne živali, predvsem kliničnih znakov, redko pozneje kot v verjetni in redki. dveh tednih. Ozdravitev je redka, prej pašne. Zdrave lisice sicer običajno ne izjemna. Večinoma se klinični znaki zahajajo v neposredno bližino gospo- darstev in v hleve (zlasti ne podnevi), nika. Žival, ki vas je poškodovala, mora med boleznijo spreminjajo. Opisanih je biti pod 10-dnevno veterinarsko kon- več oblik bolezni, ki se razlikujejo glede kadar pa so obolele za steklino, postane- jo napadalne in se zatečejo na dvorišča trolo (trije pregledi: prvi, peti in deseti na vrsto obolele živali. Značilno za vse dan po ugrizu) – ne glede na to, ali je živali je spremenjeno, nenavadno vede- in v hleve. V takih primerih so možni ugrizi domačih živali. bila cepljena proti steklini. V tem času nje obolele živali. Najbolj tipična obli- se živali ne sme cepiti proti steklini, če ka stekline poteka v treh fazah. Najprej Možno in priporočljivo, zlasti za rizič- ne skupine (lovci, veterinarji) ljudi, je še ni bila, niti usmrtiti. Prav tako v tem živali postanejo neješče, se skrivajo in se času žival ne sme biti v stiku z drugimi ne odzivajo, moti jih svetloba. V drugi cepljenje, ki ga opravijo v antirabični ambulanti. živalmi in ljudmi. Po preteku desetih fazi postanejo obolele živali razdražljive, dni in če ni kliničnih znakov bolezni, Ukrepi v primeru, ko človeka agresivne, brez razloga napadajo, grizejo se žival lahko cepi proti steklini, če še ni in žrejo neužitne predmete, se praskajo, poškoduje domača žival ali bila cepljena. pojavi se tudi močno slinjenje. V tret- pride do stika domače živa- Če pride do stika med lisico ali katero ji fazi obolele živali počasi ohromijo in li z lisico ali kakšno drugo drugo divjo živaljo in domačo živaljo, je poginejo. Podobne bolezenske znake divjo živaljo: potrebno takoj obvestiti najbližjo vete- imajo še nekatere druge bolezni. Kadar vas poškoduje domača žival (naj- rinarsko ambulanto ali območni urad Kako se lahko zaščitimo pred pogosteje pes ali mačka, lahko pa tudi VURS-a. steklino, oz. kako zaščitimo druge), je potrebno takoj obiskati zdrav- Kadar pride do stika necepljenega psa ali

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 64 mačke z dokazano steklo lisico ali dru- če opraviti (pobeg), odredi trimesečna domačih živali (psov) s steklo lisico. go divjo živaljo, uradni veterinar odredi veterinarska kontrola. Sicer je bila na področju cele Slovenije usmrtitev take živali. V zadnjih mesecih sta bila v Sloveniji v januarju potrjena steklina pri šestih Kadar pride do stika cepljenega psa z ugotovljena dva primera obolelosti rej- lisicah, v februarju pri devetih lisicah dokazano steklo divjo živaljo, uradni nih živali za steklino, in sicer ena kobila in enem (necepljenem) psu ter v marcu veterinar odredi odvzem krvi psu zaradi in ena krava. Kobila je zbolela v času (do 20. marca) pri devetih lisicah. Vsi ugotavljanja titra protiteles (imunosti) karantene, ki je bila odrejena zaradi primeri so v obmejnih občinah s Hrva- proti steklini pri psu. suma stika kobile s steklo lisico. Kobila ško, ki je tudi razglašeno za ogroženo Kadar pride do stika necepljene domače je zbolela več kot mesec dni po domnev- območje. živali z lisico ali drugo divjo živaljo, pri nem ugrizu stekle lisice. Pri kravi, ki je Ker občina Videm spada med ogrože- kateri preiskave na steklino ni mogoče zbolela za steklino, lastnik ni navajal na območja v Republiki Sloveniji in ker opraviti (pobeg), uradni veterinar odre- nobenih podatkov o stiku krave s kakš- je steklina smrtno nevarna bolezen, ki di trimesečno veterinarsko kontrolo no divjo živaljo. Le izjemni previdnosti ni ozdravljiva, je zelo pomembno, da živali. Lastnik mora tako žival imeti pod in strokovnosti veterinarja se gre zahva- poskrbimo za cepljenje naših domačih kontrolo, da ne pride do stika z drugi- liti, da je bila bolezen ugotovljena in živali – predvsem psov in pa tudi mačk. mi živalmi. Enkrat mesečno mora tako potrjena. Na podlagi potrjene stekline Na vsak stik domačih živali z divjimi žival pregledati veterinar. so bili potem cepljeni vsi ljudje, ki so živalmi je potrebno takoj odreagirati in Prav tako se na ogroženem območju, bili v stiku s steklo kravo in na tak način o tem obvestiti najbližjo veterinarsko kar območje občine Videm je, pri vsa- zaščiteni pred boleznijo. ambulanto ali območni urad VURS-a. kem stiku domače živali in rejnih živali V letošnjem letu smo imeli v občini z lisico ali drugo divjo živaljo, pri kate- Videm dva primera stekline pri lisi- Mag. Zdenka Vindiš Zavratnik, ri preiskave na steklino ni bilo mogo- cah. V obeh primerih je šlo tudi za stik dr. vet. med.

PREJELI SMO Življenje podjetnika v naši občini

Kako postati uspešen podjetnik v naši občini ob podpori šolske ustanove in naklonjenosti občinskega sveta?

Podjetnica Jožica Cafuta, s. p., s sede- gospodarske krize, na katero nimamo ne Videm, ki je od podjetja zahteval vso žem podjetja v Sovičah 5 a, 2284 Videm vpliva. Naleteli smo na take odnose v dokumentacijo za opravljanje tovrstnih pri Ptuju občini in ljudi na ključnih mestih, ki bi prevozov. Smo družinsko podjetje z dejavnostjo po logiki morali pomagati podjetništvu Vso ustrezno dokumentacijo smo tako gostinstva in avtobusnimi prevozi. S v lastni občini. morali dostaviti pogodbeni stranki, samostojnim podjetništvom smo začeli V lanskem letu, v mesecu avgustu, smo katere podizvajalec smo. Javni razpis za takrat še v najmanj razvitem območju, si pridobili delo za opravljanje šolskih šolske prevoze je bil objavljen v Urad- v vasi Soviče, ki je takrat spadala pod prevozov z avtobusi, kot podizvajalec nem listu RS s strani Občine Videm za KS Videm pri Ptuju. Vse do danes smo podjetja Veolia. Delo s štirimi avtobusi šolsko leto 2009/2010, to je za dve šol- kljubovali času in se tako borili za lastno smo začeli izvajati 3. 9. 2008, in sicer za ski leti. Vendar je bila pogodba sklenje- preživetje in preživetje zaposlenih. Naše OŠ Leskovec z 1, za OŠ Videm pa s 3 na za eno šolsko leto s podjetjem Veolia, podjetje smo uspeli razvijati do danes, avtobusi. vendar ne vemo, zakaj. zaposlovati strokovno usposobljen kader Takoj smo začutili pritiske iz okolja in Pogodbe za izvajanje šolskih prevozov in plačevati vse dajatve državi in občini. iz vseh možnih institucij v občini. Vrst- bi morale biti sklenjene za najmanj 5 Danes je v podjetju zaposlenih 13 delav- ni red težav: anonimne prijave iz šolske let. Poglejte, prevoznik bi moral imeti cev, izpeljali smo velike investicije, ki so ustanove Videm na šolsko ministrstvo ustrezno količino vozil in tipizirano po doprinesle k razvoju podjetja. RS, deževale so pritožbe na policijo po sedežih za izvajanje ter ustrezna rezervna Težave, s katerimi se srečujemo v šol- vseh možnih vzvodih in na inšpekcijske vozila. Investicija v eno povprečno vozilo skem letu 2008/2009, so boleče, nače- službe, preverjali so se vsi verodostojni VT 50 sedežev pa je preko 300.000,00 to je naše dobro ime. Človek se vpra- dokumenti podjetnika v institucijah EUR. Prevoznik mora imeti, da zado- ša, ali je to sploh mogoče, da živimo v države, katero dokumentacijo je sama sti zakonodaji in ustrezni varnosti, skle- takem okolju in z nekaterimi veljaki, izdala, nekateri posamezniki v občini so njen posel oziroma zagotovljeno delo za ki bi želeli uničiti domačega podjetni- šli preko svoji pooblastil, predaleč; svet obdobje najmanj 5 let. ka v domačem prostoru. Živimo v času staršev OŠ Videm in nadzorni svet obči- Naši vplivni ljudje v občini bi se mora-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 65 li spoznati na gospodarstvo (podjetni- Verjetno se ti ljudje ne zavedajo, kakšne jemo institucije v državi, občini in tudi štvo) in mu pomagati na ustrezen in posledice bodo povzročili podjetju in občinski svet se financira iz davkoplače- verodostojen način. Naš občinski svet zaposlenim delavcem, okrog 17 druži- valskega denarja. s pomočjo nekaterih vplivnih ljudi pa nam, saj moramo upoštevati še druge Veste, drage gospe in gospodje, pri je uporabil vse možne variante, kako bi zunanje servise, ki se jih moramo poslu- opravljanju tako zahtevne in odgovorne podjetju Jožice Cafuta, s. p., onemogo- ževati. Vse dajatve davkoplačevalcev dejavnosti, kot so šolski prevozi, pride čil opravljanje šolskih prevozov. Pritisk tega podjetja bodo šle v Mestno obči- tudi do objektivnih napak in tudi naše se na podjetje vrši že od meseca avgusta no Maribor, haloški delavec in podjetje podjetje ni izjema. Ampak to so le drob- 2008, to sedaj traja že 8 mesecev in še pa bosta propadla v našem prostoru. In tinice, katere posamezni ljudje skrbno vedno se kujejo variante, kako podjet- to je razumevanje naših odgovornih in izkoristijo za razpihovanje nezadovolj- ju preprečiti nadaljnje izvajanje šolskih vplivnih ljudi za razvoj malega gospo- stva in za slabo ime podjetnika. prevozov v občini. darstva v občini. Davkoplačevalci plaču- Janez Cafuta, prokurist

Prof. dr. Ivanki Brglez, častni občanki Občine Videm, iskre- Spoštovane občanke no čestitamo ob njenem častitljivem jubileju – 80. rojstnem dnevu. Želimo ji še veliko lepih trenutkov, trdnega zdravja, in občani! predvsem pa, da bi se še naprej skupaj z nami veselila novih pridobitev v naši občini.

Naj vam velika noč prinese veliko dobrot, razumevanja, Župan Občine Videm Friderik Bračič veselja, sreče in miru. s člani Občinskega sveta in Občinsko upravo Lučka božja naj v srcih ne ugaša, velikonočno praznovanje pa naj vodita predvsem ljubezen in zadovoljstvo. Voščimo vam zdrave in srečne velikonočne praznike!

OO SD Videm pri Ptuju

Spoštovane občanke in občani!

Čar velikonočnih praznikov naj Vas napolni z upanjem, da je življenje močnejše od smrti in ljubezen močnejša od sovraštva. In prav to upanje naj daje smisel in pogum, da boste z vedrim pogledom zrli v prihodnost. Blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja, ljubezni in družinske sreče

Vam želi OO SDS Videm

Drage občanke in občani,

naj bodo velikonočni prazniki polni upanja in poguma, PRODAM 3-SOBNO STANOVANJE predvsem pa prazniki ljubezni, razumevanja, družinske sreče in vsega dobrega. v VIDMU PRI PTUJU, Veselo pisanko! v izmeni 58 m2, s pripadajočo kletjo, podstrešjem in garažo. SLS, Občinski odbor Videm Tel.: 031 842 226

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 66 TD klopotec Leskovec v Halozah

TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH vas vljudno vabi na razstavo pisanic, ki bo v prostorih društva upokojencev Leskovec (GD Leskovec). Otvoritev razstave bo v petek, 10. aprila 2009, ob 18. uri. Razstava bo odprta v: - petek, 10. 4. 2009, od 18. do 20. ure, - soboto, 11. 4. 2009, od 13. do 19. ure, - nedeljo, 12. 4. 2009, od 7.30 do 18. ure, - ponedeljek, 13. 4. 2009, od 13. do 16. ure. Udeležbo na razstavi prijavite na telefonsko številko 02 763 1541 (Lenka Krajnc). VABLJENI!

Zimske igre Sindikata vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture

Območni odbor Sindikata v vseh kategorijah in v treh Radovan Ferš in Hinko Strm- konec maja v Radovljici. vzgoje in izobraževanja, zna- različnih disciplinah. Vsako šek. Sedaj smo že sredi pri- Olga Zelenik, sindikalna nosti in kulture Ptuj je orga- osvojeno mesto posamez- prav za poletne igre, ki bodo zaupnica OŠ Videm niziral zimske športne igre v nega člana ekipe je prineslo Ribnici na Pohorju. Odvijale določeno število točk. Naša so se v soboto, 31. januarja ekipa je osvojila kar 3 bro- 2009. Udeležili smo se jih naste medalje, 7 srebrnih in tudi delavci zavoda osnovne 1 zlato. Kot ekipa smo tako šole Videm. Ekipno smo bili skupno osvojili 1. mesto in najštevilčnejši, šteli smo kar si s tem prislužili prehodni 10 članov. Tekmovali smo v pokal, na katerega smo zelo treh disciplinah: veleslalomu, ponosni. teku na smučeh in vožnji s Ekipo zavoda OŠ Videm pležohi. Razdelili so nas v smo sestavljali: Nataša Varni- kategorije moški do 35 let in ca, Tina Čeh, Tamara Črni- nad 35 let in prav tako tudi la, Ksenija Samojlenko, Olga ženske. Možno je bilo osvo- Zelenik, Boštjan Petrovič, jiti medalje za prva tri mesta Matjaž Muzek, Jože Šoštar, Zmagovalna ekipa iz OŠ Videm (brez Matjaža, ki je fotografiral)

Rastline za april in maj

Vsako leto pričakujemo cvetoče razkošje vrtnem okolju, sodijo pasji zob z neobi- koreninami drevnin. Tam ni nobenih spomladanskih cvetic. Zlasti čebulice so čajno rumenimi hibridnimi oblikami. rastlin, s katerimi bi tekmovale, tla pa prve. Preden se druge rastline prebudijo, Marca oz. aprila cveti tudi močvirska niso redno obdelana. Tako se lahko raz- čebulice že prispevajo svoje barve. Cela logarica. Obe rastlini sta zahtevni, saj rastejo s samozasejavanjem. Med pozno vrsta spomladanskih cvetic ne potrebuje imata radi sveža tla z veliko hranilnimi cvetoče čebulnice sodijo modre hija- gred, saj se lahko razrastejo pod drevesi snovmi. Spomladi cvetoče čebulnice lju- cinte, ki so lahko tudi rožnate ali bele. ali pa na travniku. Za to so zlasti pri- bijo zimsko vlago v tleh, njihovo rast pa Potrebujejo sveža, hranljiva tla, tako kot merne narcise. Med spomladi cvetoče vzpodbuja svetloba. Še posebno dobro narcise. redkosti, ki se razrastejo v naravnem se počutijo v odpadlem listju in med Namigi za rastline:

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 67

- Narcise so najlepše, če jih so navadni zvonček, veliki raste veliko v skupini. zvonček in jarico. Teloh ima - Poseben mik vzpodbudijo zelo lepo zimzeleno listje, nežne bele narcise pod cve- obstajajo pa številne vrste v točim sadnim drevjem pozno različnih barvnih odtenkih, spomladi. od zelenkastega do rdečega. - Intenzivno žareča rumena barva forsitije se odlično uje- Za vzgojene sorte čebulic ma z oranžno in rdečo bar- pa raje pripravimo gredice. vo tulipanov pa tudi modro Čebulice in gomoljnice so barvo hrušic, belo cvetočimi lahko posajene tudi na gredi narcisami in cvetočimi grmi. s trajnicami. Preden požene- - Rožnati cvetoči oblaki jo trajnice, čebulnice že cve- Foto: Foto: TM okrasnih češenj in okrasnih tijo. Njihovemu cvetju bodo Znanilci pomladi … jablan so lepi v pastelnih sledile zgodnje trajnice, pole- barvah. tne cvetice in kasneje cvetoče so zlasti lepi tulipani. gred. - Rumeni, beli in modri vrt- trajnice. - Številčne zgodaj in pozne- Kot spremljevalci za čebul- ni krokusi naj bodo zasajeni Namigi za rastline: je cvetoče sorte tulipanov nice se ponujajo zlasti tudi v majhnih skupinah v travi - Pritlikavo rastoče divje nar- lahko tako združite, da traja spomladi cvetoče dveletni- pred belo in rumeno cveto- cise in divji tulipani so naj- njihov čas cvetenja od apri- ce, kot so primule, mačehe, čimi grmi. primernejši za naravno oko- la do maja. Tulipani so lepi marjetice, spominčice, zlati - Na apnenčastih in humus- lje na sončnih suhih legah, z drugimi čebulicami, kot so šeboj in šebenik, ki ga lahko nih tleh uspevajo pod drevesi kot na primer v skalnjaku hijacinte, narcise in cesarski posadite že jeseni skupaj s in grmi tudi teloh, spomla- - Čebulnice lahko zgodaj tulipani. čebulicami. danske ciklame in modri spomladi obarvajo tudi grede - Vrtni krokusi in hijacinte se (Vir: Velika knjiga o vrtnar- navadni jetrnik skupaj z z vrtnicami. Skupaj z rdečka- najbolje uveljavijo kot nizka jenju) majhnimi čebulicami, kot sto zelenimi poganjki vrtnic obrobna zasaditev pisanih NZ

»Kdor mlad drevje sadi, star sadje dobi.«

Pred Etnografskim muzejem v Tržcu delili sadna drevesca Na prvi pomladni dan sta župan obči- ne Videm Friderik Bračič in predsednik Etnografskega društva Tržec mag. Ivan Božičko v čast pomladi ter z željo po ohranitvi naravne in kulturne dediščine pri Etnografskem muzeju posadila sad- no drevo, mošancelj (jabolko sorte šta- jerski mošancelj). Ob tem sta poudarila, da pričakujeta, da se bo vsajena sadika jablane razvila v enkratno pojavno obli- ko sadne rastline in bo tako nov zametek travniškega sadovnjaka, to sporočilo pa sta shranila v posebno steklenico in jo položila v zemljo, ob korenine jablane.

V Tržcu, pri Etnografskem muzeju na

Djočanovi kmetiji, pa so 21. marca pri- Foto: TM pravili tudi 1. ozelenitveno akcijo Sadno Na prvi pomladni dan so sadne sadike delili na Djočanovi kmetiji v Tržcu. Tudi letošnjo drevo 2009 in občanom razdelili nekaj ozelenitveno akcijo je podprla občina Videm.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009 Stran 68 deset sadik sadnih drevesc; hruške, jabolka, češnje in nešplje. Nekaj sadik pa so člani ED posadili na domačiji, kjer bodo ustvarili prav poseben trav- niški sadovnjak, je obljubil Božičko, ob tem pa tudi, da bodo v sadovnjaku rasle nekatere starejše sorte, predvsem jablan. Skupaj z županom pa sta poudarila, da pričakujeta, da bodo razdeljena sad- na drevesa vsajene na skrbno izbranih lokacijah in se bodo razvile v enkratno pojavno obliko lesnate rastline. Prav s tovrstnimi akciji, ki jih v videmski obči- ni organizirajo že do leta 1995, pa želijo, da bi čim več ljudi pripomoglo k ohra- njanju sonaravnega razvoja naše dežele. Narava nam bo prav gotovo hvaležna.

TM Besedilo in foto: Župan Bračič in predsednik ED Božičko sta posadila drevo in s tem postavila zametke tra- dicionalnega travniškega sadovnjaka.

Pri sajenju so pomagale pridne roke … Veliko sadnih sadik pa so občani odnesli tudi domov.

Občina Videm odlična v komuniciranju

Občina Videm je dobila naziv Q občina z najodličnejšim komuniciranjem. Priznanje je mag. Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave Videm, prejela 2. aprila na Ptuju, na »Dnevih občin in sreča- nju županov«. Čestitamo videmski občinski upravi z županom Friderikom Bra- čičem

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - APRIL 2009