Biological and Landscape Diversity in Slovenia

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Biological and Landscape Diversity in Slovenia MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Biological and Landscape Diversity in Slovenia An overview CBD Ljubljana, 2001 MINISTRY OF THE ENVIRONMENTAL AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Published by: Ministry of the Environment and Spatial Planning - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Editors in chief and executive editors: Branka Hlad and Peter Skoberne Technical editor: Darja Jeglič Reviewers of the draft text: Kazimir Tarman Ph.D., Andrej Martinčič Ph.D., Fedor Černe Ph.D. English translation: Andreja Naraks Gordana Beltram Ph.D. (chapter on Invasive Species, ......., comments on the figures), Andrej Golob (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Revision of the English text: Alan McConnell-Duff Ian Mitchell (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Gordana Beltram Ph.D. Designed and printed by: Littera Picta d.o.o. Photographs were contributed by: Milan Orožen Adamič (2), Matjaž Bedjanič (12), Gordana Beltram (3), Andrej Bibič (2), Janez Božič (1), Robert Bolješič (1), Branka Hlad (15), Andrej Hudoklin (10), Hojka Kraigher (1), Valika Kuštor (1), Bojan Marčeta (1), Ciril Mlinar (3), Marko Simić (91), Peter Skoberne (57), Baldomir Svetličič (1), Martin Šolar (1), Dorotea Verša (1) and Jana Vidic (2). Edition: 700 copies CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 574(497.4)(082) BIOLOGICAL and landscape diversity in Slovenia : an overview / (editors in chief Branka Hlad and Peter Skoberne ; English translation Andreja Naraks, Gordana Beltram, Andrej Golob; photographs were contributed by Milan Orožen Adamič... et. al.). - Ljubljana : Ministry of the Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN 961-6324-17-9 I. Hlad, Branka 119431680 Copyright: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001: Biological and Landscape Diversity of Slovenia, Ljubljana. The document before us is one of the outputs of the project on preparation of the Biodiversity Strategy of Slovenia. It was financed by the World Bank, Global Environmental Facility (GEF) and the Ministry of the Environment and Spatial Planning. Our gratitude for professional assistance goes to all experts, scientific organizations, ministries and all other govern- mental organizations, inspection services, police, customs, enterprises and non-governmental organizations for their contributions. Special thanks are extended to the authors of the photographs who offered their work free of charge and thus provided for the better esthetical value and attractiveness of the document. iii CONTENTS FOREWORD ............................................................................. vii Bogs, fens and marshes ....................................................................... 40 Bogs and fens ................................................................................. 40 SUMMARY .................................................................................. ix Marshes ............................................................................................ 41 Rocky habitats, screes and dunes ...................................................... 41 INTRODUCTION ...................................................................... xii Organisation and data compilation ...................................................... xii Rural and urban landscapes ................................................................ 41 Working groups .................................................................................... xii Rural habitats (except grasslands) .......................................... 42 Additional expertise ........................................................................... xii Urban habitats .............................................................................. 43 Aims and objectives of the document .................................................. xv Specific ecosystems ................................................................................. 44 Problems, constraints and limitations in preparation of the Soil ecosystem ....................................................................................... 44 document ................................................................................................... xvi Mountain ecosystems .......................................................................... 46 Karst and subterranean habitats ........................................................ 48 ‘Mrazišča’ ................................................................................................. 50 PART 1: BIODIVERSITY ..............................................1 Wetlands .................................................................................................. 51 BIODIVERSITY ........................................................................... 3 SPECIES ..................................................................................... 57 Levels of biodiversity ................................................................................. 3 General characteristics ........................................................................... 57 Genetic diversity .................................................................................... 3 Threatened species .................................................................................. 58 Species diversity .................................................................................... 3 Degree of research ................................................................................... 59 Ecosystem diversity ............................................................................... 3 Invasive species ........................................................................................ 59 Landscape diversity ............................................................................... 4 Presentation by taxonomic groups ....................................................... 60 Biodiversity through time ........................................................................ 4 Micro-organisms ................................................................................... 60 Global and European framework ............................................................ 6 Viruses .............................................................................................. 61 Values of biodiversity ................................................................................. 6 Bacteria ............................................................................................ 61 Importance of biodiversity for human use ....................................... 7 Fungi ........................................................................................................ 62 Direct-use values of biodiversity ......................................................... 7 Micromycetes ................................................................................. 62 Indirect-use or ecological values ........................................................ 8 Macromycetes ................................................................................ 63 Aesthetic, intrinsic and cultural values ............................................ 9 Fungi symbioses (Lichens and mycorrhizae) ........................ 66 Plant species .......................................................................................... 69 Freshwater algae .......................................................................... 70 PART 2: THE STATUS OF BIOLOGICAL AND Mosses, liveworts and hornworts (bryophyta) ....................... 72 LANDSCAPE DIVERSITY ......................................... 11 Ferns and angiosperms and gymnosperms ........................... 73 Animal species ...................................................................................... 75 BIODIVERSITY IN SLOVENIA .................................................. 13 Molluscs - terrestrial and freshawater (Mollusca) ................ 77 Some main characteristics of Slovenia ................................................ 13 Leeches (Hirudinea) ..................................................................... 78 Characteristics of biological and landscape diversity in Slovenia 15 Spiders (Araneae) ......................................................................... 78 Daddy-longlegs (Opiliones) ........................................................ 79 HABITATS - BIODIVERSITY AT THE ECOSYSTEM LEVEL ....... 17 Entomostracans (Entomostraca) ............................................. 80 General characteristics ........................................................................... 17 Freshwater and brackish water malacostracans Habitat typology ........................................................................................ 17 (Malacostraca) ............................................................................. 80 Habitats and threatened plant and animal species ........................... 18 Chilopods (Chilopoda) .................................................................. 81 Criteria for the assessment of habitats ................................................. 20 Dragonflies and damselflies (Odonata) ................................ 82 Threats ......................................................................................................... 20 Stoneflies (Plecoptera)
Recommended publications
  • Biological and Landscape Diversity in Slovenia
    MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Biological and Landscape Diversity in Slovenia An overview CBD Ljubljana, 2001 MINISTRY OF THE ENVIRONMENTAL AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Published by: Ministry of the Environment and Spatial Planning - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Editors in chief and executive editors: Branka Hlad and Peter Skoberne Technical editor: Darja Jeglič Reviewers of the draft text: Kazimir Tarman Ph.D., Andrej Martinčič Ph.D., Fedor Černe Ph.D. English translation: Andreja Naraks Gordana Beltram Ph.D. (chapter on Invasive Species, ......., comments on the figures), Andrej Golob (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Revision of the English text: Alan McConnell-Duff Ian Mitchell (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Gordana Beltram Ph.D. Designed and printed by: Littera Picta d.o.o. Photographs were contributed by: Milan Orožen Adamič (2), Matjaž Bedjanič (12), Gordana Beltram (3), Andrej Bibič (2), Janez Božič (1), Robert Bolješič (1), Branka Hlad (15), Andrej Hudoklin (10), Hojka Kraigher (1), Valika Kuštor (1), Bojan Marčeta (1), Ciril Mlinar (3), Marko Simić (91), Peter Skoberne (57), Baldomir Svetličič (1), Martin Šolar (1), Dorotea Verša (1) and Jana Vidic (2). Edition: 700 copies CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 574(497.4)(082) BIOLOGICAL and landscape diversity in Slovenia : an overview / (editors in chief Branka Hlad and Peter Skoberne ; English translation Andreja Naraks, Gordana Beltram, Andrej Golob; photographs were contributed by Milan Orožen Adamič... et. al.). - Ljubljana : Ministry of the Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN 961-6324-17-9 I.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • Ekonomski Tehnik in Poklicnega Ter Maturitetnega Tečaja
    2014/2015 1 LETOPIS EKONOMSKE ŠOLE CELJE 2014/2015 Gimnazija in srednja šola 1 LETNO POROČILO EKONOMSKE ŠOLE CELJE Šolsko leto 2014/2015 Uredniški odbor: Bernarda Marčeta Marija Kolenc Tjaša Veber Stajnko Branka Vidmar Primožič Fotografije: Arhiv šole Tisk: Graf iD, Žalec Naklada: 500 izvodov Celje, junij 2015 2 BESEDA RAVNATELJICE-DIREKTORICE Za nami je šolsko leto 2014/2015 in hkrati drugo leto skupnega dela na pedagoškem področju združene Ekonomske šole Celje, Gimnazije in srednje šole. Zagotovo nam dve leti skupnega pedagoškega dela še ne dopuščata, da bi lahko govorili o tradiciji združene šole, kljub vsemu pa je bilo minulo leto dobro leto z vsem, kar mu pripada: s kvalitetnim delom v razredih, medpredmetnim povezovanjem, timskim delom, uspehi dijakov na tekmovanjih, sodelovanjem v projektih, delovno prakso v tujini, šolskimi prireditvami, organizacijo državnega tekmovanja, organizacijo delavnic za osnovnošolce, predstavitvami šole in še s celo vrsto drugih aktivnosti. Včasih je bilo morda vsega celo malo preveč. Preveč zaradi razpršenosti naših učiteljev po srednjih in osnovnih šolah v bližnji in širši okolici Celja. Kljub vsem dodatnim aktivnostim pa so nam bili in nam vedno bodo glavna skrb dijaki in njihov uspeh. Pri delu z dijaki je bilo veliko zadovoljstva in veselja, veliko dogovarjanja in tudi pregovarjanja, pridobivanja in borbe za ocene. Bil je smeh, bilo je tudi razočaranje, tu in tam sta se pojavili tudi jeza in nezadovoljstvo, a vedno smo se trudili poiskati skupno pot in dobro rešitev. In na koncu lahko z zadovoljstvom zapišem: »Bili smo uspešni.« V življenju vsakega človeka in v razvoju šole se pojavljajo vzponi in padci. Vsi smo veseli in zadovoljni, ko se šola razvija in raste.
    [Show full text]
  • 1/37 Profil Kopalne Vode 24. Mestno Kopališče Koper
    Profil kopalne vode Mestno kopališče Koper PROFIL KOPALNE VODE 24. MESTNO KOPALIŠČE KOPER Vsebina: 1 SPLOŠNE INFORMACIJE.................................................................................................................... 5 1.1 Splošne informacije o kopalni vodi............................................................................................. 5 1.2 Pristojna uprava............................................................................................................................ 5 1.3 Splošne informacije o profilu kopalne vode.............................................................................. 5 2 OPIS FIZIČNIH, GEOGRAFSKIH IN HIDROLOŠKIH ZNAČILNOSTI............................................ 6 2.1 Osnovni geografski podatki......................................................................................................... 6 2.2 Podatki o vodnem telesu ............................................................................................................. 6 2.3 Podatki o posebnih zahtevah ali režimih................................................................................... 7 2.4 Podatki o vplivnem in prispevnem območju kopalne vode..................................................... 8 2.5 Meteorološke značilnosti ............................................................................................................. 8 2.6 Hidrološke značilnosti ................................................................................................................ 10 2.7 Podrobnejši
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Priloga 4: Investicije Vodnega Sklada RS - Nove Gradnje in Investicijsko Vzdrževanje 2011-2015
    Priloga 4: Investicije Vodnega sklada RS - Nove gradnje in investicijsko vzdrževanje 2011-2015 Leto Porečje/povodje/območje Vrsta projekta Vrednost projekta (EUR) Vir Opomba Ime vodotoka HGO2 VT GKX GKY Porečje reke Mure - - - - - Porečje reke Drave - - - - - Porečje reke Savinje - - - - - Območje spodnje Save - - - - - 2011 Območje srednje Save skupina projektov 17..550.277 2. rebalans programa VS za leto 2011 na proračunski postavki 3017 Vodni sklad št.: 4112-3/2010 dne, 21.11.2011 - - - - - Območje zgornje Save - - - - - Povodje reke Soče - - - - - Povodje Jadranskih rek z morjem - - - - - Območje krajinskega parka Sečoveljske soline - - - - - Porečje reke Mure 106.000 - - - - - Porečje reke Drave 0 - - - - - Porečje reke Savinje 1.095.352 - - - - - Območje spodnje Save 328.176 1. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 28.6.2012 - - - - - 2012 Območje srednje Save 385.532 2. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 3.9.2012 - - - - - Območje zgornje Save 484.771 3. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 21.11.2012 - - - - - Povodje reke Soče Ureditev Vipave v Vipavi (Km 40+962-km 41+769) 1.000 Vipava Vipava VT Vipava povirje – Brje 418760 78396 Povodje Jadranskih rek z morjem 37.054 - - - - - Območje krajinskega parka Sečoveljske soline Sanacija VV nasipa ob Drnici 600.000 Drnica Slovenska Obala VT Morje – Piranski zaliv 391593 38214 Mura LB Dokležovje - Kučnica, I. faza 20.000 Mura Spodnja mura VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina 589942 161598 Mura DB Cven - Vučja vas, I. faza 1.000 Mura
    [Show full text]
  • Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
    Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • 15 Izbranih Tematskih Poti
    15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km).
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja in Trženja Turizma V Destinaciji Rogla-Pohorje 2017
    »Načrt razvoja in trženja turizma v destinaciji Rogla-Pohorje 2017-2021« Strateški dokument destinacije Rogla-Pohorje (občin Zreče / Slovenske Konjice / Oplotnica / Vitanje) Naročnik: Združenje: LTO Rogla-Zreče, GIZ Naslov: Cesta na Roglo 11J, 3214 Zreče Direktor: Domen Vogelsang ID za DDV: SI53039785 Matična številka: 1619632000 Izvajalec: Podjetje: ProVITAL d.o.o. Naslov: Novine 19, SI-2212 Šentilj v Slovenskih goricah Direktor: Dr. Tanja Lešnik Štuhec, univ. dipl. ekon. ID za DDV: SI72576294 Matična številka: 3771032000 Šentilj, 22. 10. 2016 »Načrt razvoja in trženja turizma v destinaciji Rogla-Pohorje 2017-2021«, dr. Tanja Lešnik Štuhec KAZALO VSEBINE 1 Uvod ................................................................................................................................. 13 1.1 Projekt razvoja in trženja destinacije Rogla-Pohorje .............................................. 13 1.2 Metodologija oblikovanja dokumenta destinacije Rogla-Pohorje ......................... 13 1.3 Sestava strateškega dokumenta .............................................................................. 20 1.4 Trendi razvoja in trženja turizma ............................................................................. 23 1.4.1 Trendi v potovalni industriji ter trajnostni razvoj turizma v Sloveniji .......................23 1.4.2 Razvojni dokumenti in dejstva na katerih temelji razvoj in trženje turizma v destinaciji Rogla-Pohorje ...............................................................................................27 2 Opredelitev
    [Show full text]
  • Dravska Kolesarska Pot Velja Po Naravnih Lepotah in Etap V Skupni Dolžini Cca
    Drava Bike – Dravska Etape kolesarska Dravske pot ponuja kolesarske doživetje poti – za vsakim Drava Bike zavojem NASLOVNICA V Sloveniji in na Hrvaškem je pot razdeljena na 6 Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in etap v skupni dolžini cca. 210 km, ki so dolge med kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti 30 in 50 km. V šestih etapah oz. dneh je primerna v Evropi. Reka Drava se vije skozi 4 države (Italija, Av- za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kole- strija, Slovenija, Hrvaška) in je dolga približno 710 km. sarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotič- Ob njej vodi istoimenska kolesarska pot, ki se začne ke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih Dravska v neposredni bližini izvira reke Drave na Toblaškem nočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Med Koroški (Kärnten), Sloveniji in po svojih 510 km doseže drugim se tako srečajo s splavarjenjem, veslanjem, kolesarska pot sotočje reke Mure in Drave na Hrvaškem, do koder je kopanjem, izpiranjem zlata, naravnimi znameni- ponuja doživetje za vsakim zavojem tudi označena in urejena. tostmi in kulturno ponudbo mest in krajev ob poti. Primerni odseki za družine: Dravograd – Muta – Radlje • Ruše – Zaradi gradnje mostu Maribor • Maribor – Ptuj • Ptuj – Markovci • Ormož – Središče ob Dravi / v Rušah je prehod čez Dravo onemogočen. Vodna doživetja ob Dravi: Splavarjenje • Kopanje • Veslanje • Supanje / Dravska kolesarska Bari ob Dravi s pogledom na Dravo: Mitnica Muta • Green Cafe Ruše • pot je v tem delu zato S kolesom Drava Center • Manufaktura Teta Frida Limbuš • Ranca Ptuj / Kulinarika: preusmerjena.
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]