DOCSLIB.ORG

Priloga 4: Investicije Vodnega Sklada RS - Nove Gradnje in Investicijsko Vzdrževanje 2011-2015

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Priloga 4: Investicije Vodnega Sklada RS - Nove Gradnje in Investicijsko Vzdrževanje 2011-2015 Priloga 4: Investicije Vodnega sklada RS - Nove gradnje in investicijsko vzdrževanje 2011-2015 Leto Porečje/povodje/območje Vrsta projekta Vrednost projekta (EUR) Vir Opomba Ime vodotoka HGO2 VT GKX GKY Porečje reke Mure - - - - - Porečje reke Drave - - - - - Porečje reke Savinje - - - - - Območje spodnje Save - - - - - 2011 Območje srednje Save skupina projektov 17..550.277 2. rebalans programa VS za leto 2011 na proračunski postavki 3017 Vodni sklad št.: 4112-3/2010 dne, 21.11.2011 - - - - - Območje zgornje Save - - - - - Povodje reke Soče - - - - - Povodje Jadranskih rek z morjem - - - - - Območje krajinskega parka Sečoveljske soline - - - - - Porečje reke Mure 106.000 - - - - - Porečje reke Drave 0 - - - - - Porečje reke Savinje 1.095.352 - - - - - Območje spodnje Save 328.176 1. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 28.6.2012 - - - - - 2012 Območje srednje Save 385.532 2. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 3.9.2012 - - - - - Območje zgornje Save 484.771 3. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 21.11.2012 - - - - - Povodje reke Soče Ureditev Vipave v Vipavi (Km 40+962-km 41+769) 1.000 Vipava Vipava VT Vipava povirje – Brje 418760 78396 Povodje Jadranskih rek z morjem 37.054 - - - - - Območje krajinskega parka Sečoveljske soline Sanacija VV nasipa ob Drnici 600.000 Drnica Slovenska Obala VT Morje – Piranski zaliv 391593 38214 Mura LB Dokležovje - Kučnica, I. faza 20.000 Mura Spodnja mura VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina 589942 161598 Mura DB Cven - Vučja vas, I. faza 1.000 Mura Spodnja mura VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina 593879 159580 Porečje reke Mure Razbremenilnik Ledava - Mura od km 5+590 do km 1.000 7+540, nadvišanje in tesnitev nasipa Razbremenilni kanal Ledava - Mura Velika Krka z Ledavo VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko 588837 166501 Rekonstrukcija zidu in VV nasipa v Gornji Radgoni 1.000 Mura Spodnja mura VT Mura Ceršak – Petanjci 576759 171213 Porečje reke Drave 0 - - - - - Hudinja v Vojniku - od km 8+430 do km 8+637, 6.464 visokovodni zidovi Hudinja Savinja VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno 523422 127544 Pregrada Loče - Šmartinsko jezero - novelacija teh. 1.000 dok. in projekt opazovanja in obratovanja Koprivnica Savinja MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero 520301 125743 Žovneško jezero - novelacija teh. dok. in projekt 1.000 opazovanja in obratovanja Trnavca Savinja VT Bolska Kapla – Latkova vas 502512 124912 Porečje reke Savinje Savinja - prag Mozirje 90.000 Savinja Savinja VT Savinja povirje – Letuš 497795 132591 Ureditev Savinje v Laškem II. Faza (odsek od 1.000 zdravilišča do Jagoč) Savinja Savinja VT Savinja Celje – Zidani Most 518352 113146 Dobrnica 518106 132417 Ureditev Dobrnice in Topliškega potoka v Dobrni 180.000 Topliški potok Savinja VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno 517802 132486 Suhi zadrževalnik v Merinščici 190.000 Merinca Savinja VT Bolska Trojane – Kapla 494733 122072 Protipoplavne ureditve v šentjurju/2330-13-0026 956.000 Voglajna s pritoki Savinja VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje 530927 118528 Glažuta stabilizacija struge od km 2,25 do km 3,07 1.000 Glažuta Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 509728 101726 Ureditev pritokov na območju HE Boštanj 1.000 Sava Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 522191 97150 Območje spodnje Save Ureditev pritokov na območju HE Blanca 3.107 Sava Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 529898 94186 Ureditev Sopote 1.000 Sopota Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 512395 102528 Regulacija Medije na območju prestavitev regionalne 2013 1.000 2. rebalans programa VS za leto 2013 št.: 3551-10/2013 dne, 6.11.2013 ceste v Zagorju Medija Litijska sava VT Sava Litija – Zidani Most 499679 110356 Sanacija Kamniške Bistrice od Volčjega potoka do 10.000 Kamnika Kamniška Bistrica Ljubljanska Sava VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa 469787 118199 Sanacija pragov na Kamniški Bistrici nad ČN 1.000 Kamniška Bistrica Ljubljanska Sava VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa 469915 109142 Območje srednje Save Sanacija pregrade na jezeru v Kočevski Reki 1.000 Reka Kolpa VT Kolpa Petrina - Primostek 484932 47346 Ureditev Kamniške Bistrice na odseku od mostu v 1.000 Biščah do Jubovega jezu Kamniška Bistrica Ljubljanska Sava VT Kamniška Bistrica Študa – Dol 471237 105244 Ureditev zadrževalnika Veliki potok 30.000 Veliki potok Krka VT Krka povirje – Soteska 476052 92981 Ureditev Trboveljščice skozi Trbovlje 1.000 Trboveljščica Litijska sava VT Sava Litija – Zidani Most 503915 111875 Vzdrževalna dela na pregradah na Belci (3 pregrade) 1.000 Belca Zgornja Sava VT Sava izvir – Hrušica 416448 148287 Pogačarjev jez - odvzemni objekt za dovod vode v 0 V planu programa VS RS za leto 2013 30.000 EUR. Območje zgornje Save Blejsko jezero Radovna Zgornja Sava VT Radovna 428508 138320 Tržiška Bistrica na območju Tržiča 1.000 Tržiška Bistrica Zgornja Sava VT Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico – Podbrezje 446681 135374 Sora v Škofji Loki - Krevsov jez 324.231 Selška Sora Sora VT Selška Sora 446426 114086 Ureditev Rupovščice 0 V planu programa VS RS za leto 2013 30.000 EUR. Rupovščica Zgornja Sava VT Kokra Preddvor – Kranj 451743 123940 Dokončanje sanacije zadrževalnika Vogršček/2330-13- Povodje reke Soče 300.000 0028 Vogršček Vipava MPVT zadrževalnik Vogršček 401485 85377 Ureditev Senožeškega potoka 1.000 Senožeški potok Vipava VT Vipava Brje – Miren 424789 64182 Ureditev Rižane z razbremenilnikom 1.000 Rižana Slovenska Obala VT Rižana povirje – izliv 405725 45905 Povodje Jadranskih rek z morjem Zadrževalnik Klivnik opazovalni sistem 1.000 Molja Timav VT Klivnik 435841 45673 Zadrževalnik Mola opazovalni sistem 1.000 Molja Timav VT Molja 438830 43785 Sanacija hudournikov - Košanska dolina 1.000 hudourniki v Košanski dolini Timav VT Reka Bridovec – Škocjanske jame Območje krajinskega parka Sečoveljske soline Sanacija VV nasipa ob Drnici 1.000 Drnica Slovenska Obala VT Morje – Piranski zaliv 391593 38214 Mura LB Dokležovje - Kučnica, I. faza 6.000 Mura Spodnja mura VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina 589942 161598 Mura DB Cven - Vučja vas, I. faza 1.000 Mura Spodnja mura VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina 593879 159580 Porečje reke Mure Razbremenilnik Ledava - Mura od km 5+590 do km 2.707 7+540, nadvišanje in tesnitev nasipa Razbremenilni kanal Ledava - Mura Velika Krka z Ledavo VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko 588837 166501 Rekonstrukcija zidu in VV nasipa v Gornji Radgoni 25.000 Mura Spodnja mura VT Mura Ceršak – Petanjci 576759 171213 Porečje reke Drave 0 - - - - - Hudinja v Vojniku - od km 8+430 do km 8+637, 6.464 visokovodni zidovi Hudinja Savinja VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno 523422 127544 Pregrada Loče - Šmartinsko jezero - novelacija teh. 10.000 dok. in projekt opazovanja in obratovanja Koprivnica Savinja MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero 520301 125743 Žovneško jezero - novelacija teh. dok. in projekt 10.000 opazovanja in obratovanja Trnavca Savinja VT Bolska Kapla – Latkova vas 502512 124912 Porečje reke Savinje Savinja - prag Mozirje 50.000 Savinja Savinja VT Savinja povirje – Letuš 497795 132591 Ureditev Savinje v Laškem II. Faza (odsek od 41.435 zdravilišča do Jagoč) Savinja Savinja VT Savinja Celje – Zidani Most 518352 113146 Dobrnica 518106 132417 Ureditev Dobrnice in Topliškega potoka v Dobrni 80.500 Topliški potok Savinja VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno 517802 132486 Suhi zadrževalnik v Merinščici 180.000 Merinca Savinja VT Bolska Trojane – Kapla 494733 122072 Protipoplavne ureditve v šentjurju/2330-13-0026 1.359.000 Voglajna s pritoki Savinja VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje 530927 118528 Glažuta stabilizacija struge od km 2,25 do km 3,07 1.000 Glažuta Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 509728 101726 Ureditev pritokov na območju HE Boštanj 2.000 Sava Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 522191 97150 Območje spodnje Save Ureditev pritokov na območju HE Blanca 21.389 Sava Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 529898 94186 Ureditev Sopote 7.341 2. rebalans programa VS za leto 2014 št.: 355-3/2014 dne, 8.7.2014 Sopota Krška Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj 512395 102528 2014 Regulacija Medije na območju prestavitev regionalne 3. rebalans programa VS za leto 2014 št.: 355-3/2014 dne, 2.10.2014 0 ceste v Zagorju Medija Litijska sava VT Sava Litija – Zidani Most 499679 110356 Sanacija Kamniške Bistrice od Volčjega potoka do 1.000 Kamnika Kamniška Bistrica Ljubljanska Sava VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa 469787 118199 Območje srednje Save Sanacija pragov na Kamniški Bistrici nad ČN 1.000 Kamniška Bistrica Ljubljanska Sava VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa 469915 109142 Sanacija pregrade na jezeru v Kočevski Reki 1.000 Reka Kolpa VT Kolpa Petrina - Primostek 484932 47346 Ureditev kamniške Bistrice na odseku od mostu v 1.000 Biščah do Jubovega jezu Kamniška Bistrica Ljubljanska Sava VT Kamniška Bistrica Študa – Dol 471237 105244 Vzdrževalna dela na pregradah na Belci (3 pregrade) 1.000 Belca Zgornja Sava VT Sava izvir – Hrušica 416448 148287 Pogačarjev jez - odvzemni objekt za dovod vode v 2.000 Območje zgornje Save blejsko jezero Radovna Zgornja Sava VT Radovna 428508 138320 Tržiška Bistrica na območju Tržiča 1.000 Tržiška Bistrica Zgornja Sava VT Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico – Podbrezje 446681 135374 Sora v Škofji Loki - Krevsov jez 50.000 Selška Sora Sora VT Selška Sora 446426 114086 Ureditev Rupovščice 0 Rupovščica Zgornja Sava VT Kokra Preddvor – Kranj 451743 123940 Dokončanje sanacije zadrževalnika Vogršček/2330-13- Povodje reke Soče 260.000 0028 Vogršček Vipava
Load more

Recommended publications
  • Biological and Landscape Diversity in Slovenia
    MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Biological and Landscape Diversity in Slovenia An overview CBD Ljubljana, 2001 MINISTRY OF THE ENVIRONMENTAL AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Published by: Ministry of the Environment and Spatial Planning - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Editors in chief and executive editors: Branka Hlad and Peter Skoberne Technical editor: Darja Jeglič Reviewers of the draft text: Kazimir Tarman Ph.D., Andrej Martinčič Ph.D., Fedor Černe Ph.D. English translation: Andreja Naraks Gordana Beltram Ph.D. (chapter on Invasive Species, ......., comments on the figures), Andrej Golob (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Revision of the English text: Alan McConnell-Duff Ian Mitchell (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Gordana Beltram Ph.D. Designed and printed by: Littera Picta d.o.o. Photographs were contributed by: Milan Orožen Adamič (2), Matjaž Bedjanič (12), Gordana Beltram (3), Andrej Bibič (2), Janez Božič (1), Robert Bolješič (1), Branka Hlad (15), Andrej Hudoklin (10), Hojka Kraigher (1), Valika Kuštor (1), Bojan Marčeta (1), Ciril Mlinar (3), Marko Simić (91), Peter Skoberne (57), Baldomir Svetličič (1), Martin Šolar (1), Dorotea Verša (1) and Jana Vidic (2). Edition: 700 copies CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 574(497.4)(082) BIOLOGICAL and landscape diversity in Slovenia : an overview / (editors in chief Branka Hlad and Peter Skoberne ; English translation Andreja Naraks, Gordana Beltram, Andrej Golob; photographs were contributed by Milan Orožen Adamič... et. al.). - Ljubljana : Ministry of the Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN 961-6324-17-9 I.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • Ekonomski Tehnik in Poklicnega Ter Maturitetnega Tečaja
    2014/2015 1 LETOPIS EKONOMSKE ŠOLE CELJE 2014/2015 Gimnazija in srednja šola 1 LETNO POROČILO EKONOMSKE ŠOLE CELJE Šolsko leto 2014/2015 Uredniški odbor: Bernarda Marčeta Marija Kolenc Tjaša Veber Stajnko Branka Vidmar Primožič Fotografije: Arhiv šole Tisk: Graf iD, Žalec Naklada: 500 izvodov Celje, junij 2015 2 BESEDA RAVNATELJICE-DIREKTORICE Za nami je šolsko leto 2014/2015 in hkrati drugo leto skupnega dela na pedagoškem področju združene Ekonomske šole Celje, Gimnazije in srednje šole. Zagotovo nam dve leti skupnega pedagoškega dela še ne dopuščata, da bi lahko govorili o tradiciji združene šole, kljub vsemu pa je bilo minulo leto dobro leto z vsem, kar mu pripada: s kvalitetnim delom v razredih, medpredmetnim povezovanjem, timskim delom, uspehi dijakov na tekmovanjih, sodelovanjem v projektih, delovno prakso v tujini, šolskimi prireditvami, organizacijo državnega tekmovanja, organizacijo delavnic za osnovnošolce, predstavitvami šole in še s celo vrsto drugih aktivnosti. Včasih je bilo morda vsega celo malo preveč. Preveč zaradi razpršenosti naših učiteljev po srednjih in osnovnih šolah v bližnji in širši okolici Celja. Kljub vsem dodatnim aktivnostim pa so nam bili in nam vedno bodo glavna skrb dijaki in njihov uspeh. Pri delu z dijaki je bilo veliko zadovoljstva in veselja, veliko dogovarjanja in tudi pregovarjanja, pridobivanja in borbe za ocene. Bil je smeh, bilo je tudi razočaranje, tu in tam sta se pojavili tudi jeza in nezadovoljstvo, a vedno smo se trudili poiskati skupno pot in dobro rešitev. In na koncu lahko z zadovoljstvom zapišem: »Bili smo uspešni.« V življenju vsakega človeka in v razvoju šole se pojavljajo vzponi in padci. Vsi smo veseli in zadovoljni, ko se šola razvija in raste.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Stran 9102 / Št. 59 / 7. 9. 2018 Uradni List Republike Slovenije
    Stran 9102 / Št. 59 / 7. 9. 2018 Uradni list Republike Slovenije Priloga: SEZNAM REFERENČNIH MERILNIH POSTAJ REFERENČNE NAZIV MERILNE GKY (D48) GKX (D48) VRSTA MERILNE POSTAJE METEOROLOŠ POSTAJE KE VELIČINE Hidrološka merilna postaja - Ajdovščina I - Hubelj 415406,25 83869,56 tekoče površinske vode Babno Polje 464897 55758 Meteorološka merilna postaja P,TH Bača pri Modreju - Hidrološka merilna postaja - 405797,61 113109,92 Bača tekoče površinske vode Hidrološka merilna postaja - Benica 616226,325 152574,7 podzemne vode Hidrološka merilna postaja - Bevke 451347,5 92350,5 podzemne vode Bilje 393592 84402 Meteorološka merilna postaja P,TH,S,V Hidrološka merilna postaja - Bistra I - Bistra 449141,3 89724,4 tekoče površinske vode Bišče - Kamniška Hidrološka merilna postaja - 470672,1 106707,2 Bistrica tekoče površinske vode Hidrološka merilna postaja - Blate - Rakitnica 480493 61182,2 tekoče površinske vode Hidrološka merilna postaja - Bled 432315,6 137784,9 podzemne vode Blegoš 429451 114110 Meteorološka merilna postaja P,TH Blejski most - Sava Hidrološka merilna postaja - 433786,9 136303 Dolinka tekoče površinske vode Bodešče - Sava Hidrološka merilna postaja - 434317,5 133446,9 Bohinjka tekoče površinske vode Bohinjska Bistrica - Hidrološka merilna postaja - 419448,8 126032 Bistrica tekoče površinske vode Bohinjska Češnjica 418876 128334 Meteorološka merilna postaja P,TH Boja Zarja Tržaški Oceanografska merilna 385747 52339 zaliv postaja Oceanografska merilna Boja Zora Debeli rtič 396383 52348 postaja Borovnica - Hidrološka merilna postaja
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja in Trženja Turizma V Destinaciji Rogla-Pohorje 2017
    »Načrt razvoja in trženja turizma v destinaciji Rogla-Pohorje 2017-2021« Strateški dokument destinacije Rogla-Pohorje (občin Zreče / Slovenske Konjice / Oplotnica / Vitanje) Naročnik: Združenje: LTO Rogla-Zreče, GIZ Naslov: Cesta na Roglo 11J, 3214 Zreče Direktor: Domen Vogelsang ID za DDV: SI53039785 Matična številka: 1619632000 Izvajalec: Podjetje: ProVITAL d.o.o. Naslov: Novine 19, SI-2212 Šentilj v Slovenskih goricah Direktor: Dr. Tanja Lešnik Štuhec, univ. dipl. ekon. ID za DDV: SI72576294 Matična številka: 3771032000 Šentilj, 22. 10. 2016 »Načrt razvoja in trženja turizma v destinaciji Rogla-Pohorje 2017-2021«, dr. Tanja Lešnik Štuhec KAZALO VSEBINE 1 Uvod ................................................................................................................................. 13 1.1 Projekt razvoja in trženja destinacije Rogla-Pohorje .............................................. 13 1.2 Metodologija oblikovanja dokumenta destinacije Rogla-Pohorje ......................... 13 1.3 Sestava strateškega dokumenta .............................................................................. 20 1.4 Trendi razvoja in trženja turizma ............................................................................. 23 1.4.1 Trendi v potovalni industriji ter trajnostni razvoj turizma v Sloveniji .......................23 1.4.2 Razvojni dokumenti in dejstva na katerih temelji razvoj in trženje turizma v destinaciji Rogla-Pohorje ...............................................................................................27 2 Opredelitev
    [Show full text]
  • December 2010
    VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2010 ......................................................................................................... 3 Razvoj vremena v decembru 2010............................................................................................................ 25 Podnebne značilnosti leta 2010 ................................................................................................................ 31 Svetovno podnebje v letu 2010 ................................................................................................................. 47 Meteorološka postaja Dolenci - Šalovci .................................................................................................... 52 AGROMETEOROLOGIJA 58 HIDROLOGIJA 67 Pretoki rek v decembru.............................................................................................................................. 67 Pretoki rek v letu 2010............................................................................................................................... 71 Temperature rek in jezer v decembru ....................................................................................................... 78 Temperature rek in jezer v letu 2010......................................................................................................... 83 Višina in temperatura morja v decembru................................................................................................... 89 Višina in temperatura morja v letu 2010...................................................................................................
    [Show full text]
  • Dravska Kolesarska Pot Velja Po Naravnih Lepotah in Etap V Skupni Dolžini Cca
    Drava Bike – Dravska Etape kolesarska Dravske pot ponuja kolesarske doživetje poti – za vsakim Drava Bike zavojem NASLOVNICA V Sloveniji in na Hrvaškem je pot razdeljena na 6 Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in etap v skupni dolžini cca. 210 km, ki so dolge med kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti 30 in 50 km. V šestih etapah oz. dneh je primerna v Evropi. Reka Drava se vije skozi 4 države (Italija, Av- za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kole- strija, Slovenija, Hrvaška) in je dolga približno 710 km. sarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotič- Ob njej vodi istoimenska kolesarska pot, ki se začne ke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih Dravska v neposredni bližini izvira reke Drave na Toblaškem nočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Med Koroški (Kärnten), Sloveniji in po svojih 510 km doseže drugim se tako srečajo s splavarjenjem, veslanjem, kolesarska pot sotočje reke Mure in Drave na Hrvaškem, do koder je kopanjem, izpiranjem zlata, naravnimi znameni- ponuja doživetje za vsakim zavojem tudi označena in urejena. tostmi in kulturno ponudbo mest in krajev ob poti. Primerni odseki za družine: Dravograd – Muta – Radlje • Ruše – Zaradi gradnje mostu Maribor • Maribor – Ptuj • Ptuj – Markovci • Ormož – Središče ob Dravi / v Rušah je prehod čez Dravo onemogočen. Vodna doživetja ob Dravi: Splavarjenje • Kopanje • Veslanje • Supanje / Dravska kolesarska Bari ob Dravi s pogledom na Dravo: Mitnica Muta • Green Cafe Ruše • pot je v tem delu zato S kolesom Drava Center • Manufaktura Teta Frida Limbuš • Ranca Ptuj / Kulinarika: preusmerjena.
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Savinske Planine
    Savinske planine Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah Sestavil Fr, Kocbek Izdala Savinska podružnica „Slov. plan, društva" Vse pravice pridržane V Ljubljani 1904 Založil A. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tiskal Dragotiri Hribar v Ljubljani Ne hodite na planine, predno se niste preskrbeli s stekle­ nico izvrstnega rastlinskega likerja 'FLORIAN' Florian oživlja in ogreva želodec, pospešuje tek in prebavo, daje dobro spanje. Izdeluje samo: kranjska rastlinska destilacija „Florian". Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Savinske planine Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah Sestavil Fr. Kocbek Izdala Savinska podružnica ^Slovenskega planinskega društva" V Ljubljani 1903 Založil H. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani PREDGOVOR. Leta 1894. je izdalo »Slovensko planinsko društvo" prvega »Vodnika za Savinske planine in naj­ bližjo okolico", ki pa je postal zelo neraben, ker so v teku let razne planinske podružnice zgradile mnogo pla­ ninskih koč, potov itd. Da dobe slovenski turisti zanesljivega kažipota po prekrasnih Savinskih planinah, je zatorej sklenila „Savinska podružnica" izdati novega „Vodnika". Veliko hvalo so dolžni hribolazci požrtvovalnemu g. A. Cvenklu, trgovcu v Št. Petru v Savinski dolini, ki je založil to knjigo. V dodatku so pridejane še nekatere ture, ki sicer ne spadajo v okrožje Savinskih planin, a bodo marsikomu dobrodošle. Čas pri posameznih turah je preračunjen za srednje dobre pešce. Ker se v tako razsežnem gorovju napravljajo raznovrstni izleti, sestavi si ture lahko vsak potnik sam, ozirajoč se na opise potov v dolinah, pre­ hodih in gorah. Planinska zavetišča so za turiste največje važnosti; zato so dohodi in izleti od njih in do njih po­ sebej opisani.
    [Show full text]
  • 5. Subpanonska Slovenija
    5. SUBPANONSKA SLOVENIJA - največji del Slo - gradijo ga nižine, kotline, polja - reke prihajajo iz Alpskega sveta – nalagajo prod – poljedeljstvo; Drava, Mura, Savinja iz gričevnatega sveta – prinašajo glino, ilovico, pesek – plasti so vodo slabo prepustna; Sotla, Hudinja, Paka, Ščavnica, Pesnica, Krka; tu intenzivno kmetijstvo ni možno - veliko rek je hidromelioriranih - gričevje gradijo karnonati – prepustno območje - na prisojnih legah prevladuje vinogradništvo, osojne leg gozd - hribovje: več gozda, sadjarstvo, živinoreja - subpanonska ali obpanonska klima: T pod 0, poleti do 20 (vpliv kontinentalnosti) - višek padavin je poleti: dobro za kmetijstvo: ko začnejo rastline odganjati je potrebna toplota, poleti dež za rast in nato spet sonce, da dozorijo - 700-800 mm padavin - gospodarska os: MB-Ptuj-CE, ob toku južne železnice, industrijski polmesec - ostala območja se začnejo razvijati po 2. sv. vojni (politika policentričnega razvoja; MS, Lendava 5.1. Vzhodna Krška kotlina - nadaljevanje Novomeške pokrajine - sovodenj rek (poplavljanje) – Sava (nanaša prod, kmetijsko obdelano), Krka (ilovica, mehkejše enote – zamočvirjen svet – Krakovski gozd) - centri: Krško: papirna, kovinska, JEK Brežice: lesna, tekstilna Čateške Toplice: zdravilišče, s termalno vodo ogrevajo rastlinjake 5.2. Krško-Bizeljsko hribovje - od Z proti V se znižuje - v del je bolj gričevnat - proti Posotelju se razprostira gričevnat svet z vinogradništvom - hribovje-sadjarstvo - Krško hribovje J od Save, Bizeljsko S od Save - večjih naselji ni - migracije potekajo v večja naselja, ki ležijo na stiku: Krško, Sevnica - odročnost 5.3. Mirnska dolina in Senovsko podolje - ob toku reke Mirne - na V je Senovsko podolje (zatok Panonskega morja – nahajališča premoga) - dolina je odprta proti V - prevladujejo manjša naselja - Mirna: živilska, kovinska, nekovinska Mokronog: živilska elektro Sevnica: tekstilna, kovinska, elektro - na pobočjih vinogradništvo - prehodna regija proti Predalpski Slo - Krški vršaj (polje) 5.4.
    [Show full text]