December 2010

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

December 2010 VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2010 ......................................................................................................... 3 Razvoj vremena v decembru 2010............................................................................................................ 25 Podnebne značilnosti leta 2010 ................................................................................................................ 31 Svetovno podnebje v letu 2010 ................................................................................................................. 47 Meteorološka postaja Dolenci - Šalovci .................................................................................................... 52 AGROMETEOROLOGIJA 58 HIDROLOGIJA 67 Pretoki rek v decembru.............................................................................................................................. 67 Pretoki rek v letu 2010............................................................................................................................... 71 Temperature rek in jezer v decembru ....................................................................................................... 78 Temperature rek in jezer v letu 2010......................................................................................................... 83 Višina in temperatura morja v decembru................................................................................................... 89 Višina in temperatura morja v letu 2010.................................................................................................... 93 Zaloge podzemnih voda v decembru 2010 ............................................................................................... 98 Podzemne vode v aluvialniih vodonosnikih v letu 2010 .......................................................................... 104 ONESNAŽENOST ZRAKA 110 Onesnaženost zraka v decembru 2010................................................................................................... 110 Onesnaženost zraka v letu 2010............................................................................................................. 119 POTRESI 127 Potresi v Sloveniji – december 2010 ....................................................................................................... 127 Svetovni potresi – december 2010.......................................................................................................... 129 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2010............................................................................................... 131 Fotografija z naslovne strani: Snežna odeja je decembra dosegla nadpovprečno debelino in obležala dlje kot v dolgoletnem povprečju. Pogled s Slivnice, 19. december 2010 (foto: Marko Clemenz) Cover photo: In December snow cover reached above average depth and persisted longer than in the long-term average. View from Slivnica, 19 December 2010 (Photo: Marko Clemenz) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2010 Climate in December 2010 Tanja Cegnar ecember je prvi mesec meteorološke zime. V povprečju smo decembra deležni najmanj sončnega vremena, saj so dnevi najkrajši, nekaj pa prispeva tudi pogosto oblačno vreme; po D kotlinah in nižinah nas za sončne žarke prikrajša tudi megla. Temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno niža; v notranjosti Slovenije se decembra v dolgoletnem povprečju ohladi za 3 °C. Tokrat sta sicer večinoma mrzel december zaznamovali dve močni odjugi, večina dni pa je bila hladnejših od dolgoletnega povprečja. 10 15 KREDARICA ) LJUBLJANA ) 10 5 ja (°C ja ja (°C ja č č 5 0 0 -5 -5 -10 -10 odklonpovpre od odklon od povpre -15 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 15 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA ) ) 10 10 ja (°C ja ja (°C ja č 5 č 5 0 0 -5 -5 -10 odklon od povpre -10 odklon od povpre -15 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 1113151719212325272931 15 15 PORTOROŽ ) BILJE ) 10 10 ja (°C ja ja (°C ja č 5 č 5 0 0 -5 -5 -10 -10 odklon povpre od odklon od povpre -15 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 1113151719212325272931 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2010 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, December 2010 V visokogorju in Beli krajini je povprečna mesečna temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za več kot 3 °C. Le na Štajerskem in v Prekmurju je bilo nekoliko topleje od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države pa so za običajno decembrsko temperaturo zaostajali manj kot za stopinjo C. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin je bilo v Posočju, kjer so ponekod presegli 500 mm, v približno tretjini države pa so namerili manj kot 100 mm. V pretežnem delu zahodne Slovenije so dolgoletno povprečje padavin presegli dvakratno, le v delu Štajerske in Prekmurja je bilo padavin manj kot običajno. V Ljubljani je trajanje sončnega obsevanja preseglo dolgoletno povprečje za polovico, manj časa kot običajno je sonce sijalo na zahodu in jugu države. Po nižinah so bili prvi decembrski dnevi temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, sledilo je nekajdnevno nadpovprečno toplo obdobje, ko je zapihal okrepljen jugozahodni veter. Temperaturni odklon je bil največji na severovzhodu države. Po nižinah se je zadnji dan prve tretjine temperatura ponovno spustila nekoliko pod dolgoletno povprečje, v visokogorju pa se je ohladilo že dan prej. Začelo se je osrednje in najdaljše decembrsko hladno obdobje. Ob koncu druge tretjine decembra je jugozahodni veter ponovno prinesel toplejši zrak. Padavine in taljenje snega so ponekod povzročili poplave, a ne v obsegu, kot smo mu bili priča pred letom dni. Zadnjih nekaj dni leta je bilo spet nekoliko hladneje kot običajno, le na Kredarici se je opazil dotok manj mrzlega zraka. 10 0 LJUBLJANA KREDARICA 5 -5 0 -10 -5 temperatura zraka (°C) (°C) zraka temperatura temperatura zraka (°C) (°C) zraka temperatura -10 -15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura –0,4 °C, kar je 0,4 °C pod dolgoletnim povpre- čjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na tem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z –3,4 °C, z –3,1 °C mu sledi december 1998, –2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povprečje znašalo –2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila –3,3 °C, kar je 1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z –5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 2,4 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, naj- hladnejši pa decembra 1968 z –1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Medtem ko je bil december v pretežnem delu nižinskega sveta le nekoliko hladnejši kot običajno, je bil v visokogorju negativni odklon pomembno velik. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka –10,1 °C, odklon pa –3,3 °C. Najtopleje je bilo v decembrih 1985 (–3 °C), 1971 in 2006 (–3,1 °C), 1987 (–3,7 °C) in 1975 (–4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (–10,9 °C), sledil mu je december 2001 (–10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura –10,1 °C, kar je skupaj z letom 2010 tretja najnižja vrednost, odkar redno deluje ta visokogorski observatorij. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili hladni vsi dnevi, v Ratečah 26, po 25 pa jih je bilo v Lescah, na Bizeljskem, v Mariboru in Murski Soboti. Po 17 hladnih dni je bilo v Biljah in v Portorožu. V Ljubljani so decembra 2010 zabeležili 24 hladnih dni, kar je 3 dni več od dolgoletnega povprečja; najmanj hladnih dni je bilo v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa jih je bilo decembra 1969, ko le en decembrski dan ni bil hladen. 30 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 15 20 15 10 število dni število 10 dni število 5 5 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih
Recommended publications
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Priloga 4: Investicije Vodnega Sklada RS - Nove Gradnje in Investicijsko Vzdrževanje 2011-2015
    Priloga 4: Investicije Vodnega sklada RS - Nove gradnje in investicijsko vzdrževanje 2011-2015 Leto Porečje/povodje/območje Vrsta projekta Vrednost projekta (EUR) Vir Opomba Ime vodotoka HGO2 VT GKX GKY Porečje reke Mure - - - - - Porečje reke Drave - - - - - Porečje reke Savinje - - - - - Območje spodnje Save - - - - - 2011 Območje srednje Save skupina projektov 17..550.277 2. rebalans programa VS za leto 2011 na proračunski postavki 3017 Vodni sklad št.: 4112-3/2010 dne, 21.11.2011 - - - - - Območje zgornje Save - - - - - Povodje reke Soče - - - - - Povodje Jadranskih rek z morjem - - - - - Območje krajinskega parka Sečoveljske soline - - - - - Porečje reke Mure 106.000 - - - - - Porečje reke Drave 0 - - - - - Porečje reke Savinje 1.095.352 - - - - - Območje spodnje Save 328.176 1. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 28.6.2012 - - - - - 2012 Območje srednje Save 385.532 2. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 3.9.2012 - - - - - Območje zgornje Save 484.771 3. rebalans programa VS za leto 2012 št.: 4112-4/2012 dne, 21.11.2012 - - - - - Povodje reke Soče Ureditev Vipave v Vipavi (Km 40+962-km 41+769) 1.000 Vipava Vipava VT Vipava povirje – Brje 418760 78396 Povodje Jadranskih rek z morjem 37.054 - - - - - Območje krajinskega parka Sečoveljske soline Sanacija VV nasipa ob Drnici 600.000 Drnica Slovenska Obala VT Morje – Piranski zaliv 391593 38214 Mura LB Dokležovje - Kučnica, I. faza 20.000 Mura Spodnja mura VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina 589942 161598 Mura DB Cven - Vučja vas, I. faza 1.000 Mura
    [Show full text]
  • Stran 9102 / Št. 59 / 7. 9. 2018 Uradni List Republike Slovenije
    Stran 9102 / Št. 59 / 7. 9. 2018 Uradni list Republike Slovenije Priloga: SEZNAM REFERENČNIH MERILNIH POSTAJ REFERENČNE NAZIV MERILNE GKY (D48) GKX (D48) VRSTA MERILNE POSTAJE METEOROLOŠ POSTAJE KE VELIČINE Hidrološka merilna postaja - Ajdovščina I - Hubelj 415406,25 83869,56 tekoče površinske vode Babno Polje 464897 55758 Meteorološka merilna postaja P,TH Bača pri Modreju - Hidrološka merilna postaja - 405797,61 113109,92 Bača tekoče površinske vode Hidrološka merilna postaja - Benica 616226,325 152574,7 podzemne vode Hidrološka merilna postaja - Bevke 451347,5 92350,5 podzemne vode Bilje 393592 84402 Meteorološka merilna postaja P,TH,S,V Hidrološka merilna postaja - Bistra I - Bistra 449141,3 89724,4 tekoče površinske vode Bišče - Kamniška Hidrološka merilna postaja - 470672,1 106707,2 Bistrica tekoče površinske vode Hidrološka merilna postaja - Blate - Rakitnica 480493 61182,2 tekoče površinske vode Hidrološka merilna postaja - Bled 432315,6 137784,9 podzemne vode Blegoš 429451 114110 Meteorološka merilna postaja P,TH Blejski most - Sava Hidrološka merilna postaja - 433786,9 136303 Dolinka tekoče površinske vode Bodešče - Sava Hidrološka merilna postaja - 434317,5 133446,9 Bohinjka tekoče površinske vode Bohinjska Bistrica - Hidrološka merilna postaja - 419448,8 126032 Bistrica tekoče površinske vode Bohinjska Češnjica 418876 128334 Meteorološka merilna postaja P,TH Boja Zarja Tržaški Oceanografska merilna 385747 52339 zaliv postaja Oceanografska merilna Boja Zora Debeli rtič 396383 52348 postaja Borovnica - Hidrološka merilna postaja
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Savinske Planine
    Savinske planine Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah Sestavil Fr, Kocbek Izdala Savinska podružnica „Slov. plan, društva" Vse pravice pridržane V Ljubljani 1904 Založil A. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tiskal Dragotiri Hribar v Ljubljani Ne hodite na planine, predno se niste preskrbeli s stekle­ nico izvrstnega rastlinskega likerja 'FLORIAN' Florian oživlja in ogreva želodec, pospešuje tek in prebavo, daje dobro spanje. Izdeluje samo: kranjska rastlinska destilacija „Florian". Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Savinske planine Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah Sestavil Fr. Kocbek Izdala Savinska podružnica ^Slovenskega planinskega društva" V Ljubljani 1903 Založil H. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani PREDGOVOR. Leta 1894. je izdalo »Slovensko planinsko društvo" prvega »Vodnika za Savinske planine in naj­ bližjo okolico", ki pa je postal zelo neraben, ker so v teku let razne planinske podružnice zgradile mnogo pla­ ninskih koč, potov itd. Da dobe slovenski turisti zanesljivega kažipota po prekrasnih Savinskih planinah, je zatorej sklenila „Savinska podružnica" izdati novega „Vodnika". Veliko hvalo so dolžni hribolazci požrtvovalnemu g. A. Cvenklu, trgovcu v Št. Petru v Savinski dolini, ki je založil to knjigo. V dodatku so pridejane še nekatere ture, ki sicer ne spadajo v okrožje Savinskih planin, a bodo marsikomu dobrodošle. Čas pri posameznih turah je preračunjen za srednje dobre pešce. Ker se v tako razsežnem gorovju napravljajo raznovrstni izleti, sestavi si ture lahko vsak potnik sam, ozirajoč se na opise potov v dolinah, pre­ hodih in gorah. Planinska zavetišča so za turiste največje važnosti; zato so dohodi in izleti od njih in do njih po­ sebej opisani.
    [Show full text]
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2005
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, julij 2007 Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005 POVZETEK Na osnovi rezultatov monitoringa kakovosti voda v letu 2005 je bilo kemijsko stanje površinskih vodotokov v skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Ur. l. RS št. 11/2002) ocenjeno na 88 merilnih mestih. Dobro kemijsko stanje je bilo ugotovljeno za 73 merilnih mest, za 15 merilnih mest pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno zaradi preseganja mejnih vrednosti za fenolne snovi, AOX, metolaklor, vsoto pesticidov, anionaktivne detergente, mineralna olja, poliklorirane bifenile (PCB) ter zaradi trenda naraščanja letnih povprečnih vrednosti za kadmij v sedimentu. Ocena kemijskega stanja površinskih vodotokov se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 poslabšala za 1,3%. V letu 2004 je bilo 84,3% merilnih mest uvrščenih v dobro, 15,7% pa v slabo kemijsko stanje. V letu 2005 pa se je odstotek merilnih mest uvrščenih v slabo kemijsko stanje povišal na 17%, v dobro stanje je uvrščenih 83% merilnih mest, kar pa je bolje kot v letu 2002, ko je bilo v slabo kemijsko stanje uvrščenih 25,3% merilnih mest, v letu 2003 pa 20,2% merilnih mest. Kriteriji za ocenjevanje ekološkega stanja površinskih vodotokov v skladu z Direktivo o vodah 2000/60/EC še niso dokončno izdelani. Zato se za leto 2005 biološka ocena kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji še vedno podaja na osnovi dveh bioloških elementov kakovosti, bentoških nevretenčarjev in fitobentosa, kot saprobni indeks.
    [Show full text]
  • DINA STOBER, Univ. Dipl. Inž. Arh. PRIMERJAVA VREDNOSTNIH OCEN SLOVENSKEGA
    Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Stober, D. 2012. Primerjava vrednostnih Stober, D. 2012. Primerjava vrednostnih ocen slovenskega, madžarskega in ocen slovenskega, madžarskega in hrvaškega prebivalstva o trajnosti na hrvaškega prebivalstva o trajnosti na osnovi vidne transformacije obrečnih osnovi vidne transformacije obrečnih krajin. Diktorska disertacija. Ljubljana, krajin. Ph.D. Thesis. Ljubljana, University Univerza v Ljubljani, Fakulteta za of Ljubljana, Faculty of civil and geodetic gradbeništvo in geodezijo. (mentor engineering. (supervisor Pogačnik, A., co- Pogačnik, A., somentor Marušič, I. J.): 187 supervisor Marušič, I. J.): 187 pp. str. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo INTERDISCIPLINARNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROSTORSKEGA IN URBANISTI ČNEGA PLANIRANJA Kandidatka: DINA STOBER, univ. dipl. inž. arh. PRIMERJAVA VREDNOSTNIH OCEN SLOVENSKEGA, MADŽARSKEGA IN HRVAŠKEGA PREBIVALSTVA O TRAJNOSTI NA OSNOVI VIDNE TRANSFORMACIJE OBRE ČNIH KRAJIN Doktorska disertacija štev.: 227 COMPARISON OF VALUE ATTITUDES OF SLOVENIAN, HUNGARIAN AND CROATIAN CITIZENS ON SUSTAINABILITY USING VISUAL TRANSFORMATION OF THE RIVER LANDSCAPE Doctoral thesis No.: 227 Soglasje k temi doktorske disertacije je dala Komisija za doktorski študij UL na 17.
    [Show full text]
  • Spremljanje Hidroloških Razmer
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO – Oddelek za hidrološke prognoze Celje, 26. november 2015 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vsebina •Kaj so izredne okoljske razmere •Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere •Priprava napovedi in opozoril •Obveščanje javnosti in strokovnih služb •Zaključki 1998 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Izredne okoljske razmere ARSO izda opozorila v primeru pričakovanih izrednih okoljskih razmer. •Izredne meteorološke razmere: – obilne in/ali dolgotrajne padavine, – obilno sneženje, – nevihte z močnimi nalivi, sunki vetra in točo, – poledica, žled, – močna burja, močan veter – nevarnosti požarov v naravnem okolju, pozebe, proženja zemeljskih plazov •Izredne hidrološke razmere: – poplave rek in hudournikov, jezer in morja, – ekstremni dvig podzemne vode, – ekstremno nizke vode, nizki vodostaji/mali pretoki REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Opozorila Meteorološke izredne razmere: www.meteoalarm.eu in www.meteo.si/pozor Slika: www.meteoalarm.eu Slika: www.meteo.si/pozor REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Hidrološka opozorila Opozorilo se izda ob pričakovanih izrednih dogodkih v obliki besedila in slikovnega prikaza z označeno stopnjo nevarnosti za posamezna porečja. Reka Krka poplavlja v širšem obsegu. Njen 25 porečij in obala pretok v Podbočju postopno narašča in trenutno ima vrednost okoli 360 m3/s. Tekom današnjega dne lahko reka Krka v spodnjem toku preseže pretok 400 m3/s. Razlivajo se tudi manjše reke na območju vzhodne in osrednje Slovenije. opozorilne vrednosti so presegle reke Rogatnica, Črnolica, Mestinjščica, Sevnična, Medija, Mirna, Temenica, Bistrica pri Sodražici in Gradaščica.
    [Show full text]
  • National Reviews 1998 Slovenia Executive Summary
    DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance Preface The National Reviews were designed to produce basic data and information for the elaboration of the Pollution Reduction Programme (PRP), the Transboundary Analysis and the revision of the Strategic Action Plan of the International Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR). Particular attention was also given to collect data and information for specific purposes concerning the development of the Danube Water Quality Model, the identification and evaluation of hot spots, the analysis of social and economic factors, the preparation of an investment portfolio and the development of financing mechanisms for the implementation of the ICPDR Action Plan. For the elaboration of the National Reviews, a team of national experts was recruited in each of the participating countries for a period of one to four months covering the following positions: Socio-economist with knowledge in population studies, Financial expert (preferably from the Ministry of Finance), Water Quality Data expert/information specialist, Water Engineering expert with knowledge in project development. Each of the experts had to organize his or her work under the supervision of the respective Country Programme Coordinator and with the guidance of a team of International Consultants. The tasks were laid out in specific Terms of Reference. At a Regional Workshop in Budapest from 27 to 29 January 1998, the national teams and the group of international consultants discussed in detail the methodological approach and the content of the National Reviews to assure coherence of results.
    [Show full text]
  • Poročilo O Poplavah 23. in 24. Novembra 2013
    Ljubljana, 10. 12. 2013 HIDROLOŠKO PORO ČILO O POPLAVAH V DNEH 23. DO 24. NOVEMBRA 2013 1. UVOD Poplavni dogodek, ki se je pri čel 23. novembra in je trajal vse do 27. novembra, ko se je v svojo strugo v celoti vrnila tudi kraška Krka, je prizadel predvsem vzhodno polovico države. Poplavljale so ve čje reke, vodotoki v povirnih predelih, potoki in hudourniki. Poplavljena so bila polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Visokovodne konice so imele ve činoma dve do petletno povratno dobo, reke Ljubljanica, Ljubija, Dravinja, Rogatnica, Mestinjščica, Savinja, Medija, Bolska, Voglajna, Pesnica, Sotla, Savinja v spodnjem toku, Krka in Mura so poplavljale na obmo čjih pogostih poplav, nekatere (Krka, Dravinja, Sotla, Mestinjš čica) tudi na širšem obmo čju. 2. VREMENSKE RAZMERE Podajamo povzetek meteorološkega poro čila, ki je v celoti objavljeno na www.meteo.si. Dne 19. in 20. novembra je bilo milo in obla čno vreme, ob časno je deževalo. Najmo čnejše padavine so bile 19. novembra zve čer v zahodni in osrednji Sloveniji ter 20. novembra dopoldne in zgodaj popoldne v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. Ob morju je ob časno pihal jugo. Naslednji dan je sprva zmerno deževalo v jugovzhodni Sloveniji, sicer je bilo padavin malo ali ni č. Padavine so se od zahoda nekoliko okrepile 22. novembra in spet jih je bilo ve č v vzhodni Sloveniji, okoli 15–30 mm. Meja sneženja se je sicer spustila do okoli 600 m nad morjem, a na vzhodu je zaradi nižjega reliefa ve činoma deževalo. Padavine so se nadaljevale tudi naslednji dan in razen na Primorskem jih je v 24 urah padlo ve činoma od 25 do 50 mm.
    [Show full text]
  • The ST. Martin Route Guide R Ou T E
    KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 E-mail: [email protected] Guide www.kozjanski-park.si THE ST. MARTIN ROUTE Guide E T OU R IN T . MAR . T THE S THE Podsreda, May2014 Podsreda, P P Design: P P –Slovenia CentreSaintMartinofTours Cultural Text: P O 2007-2013) (OP SI-AT oftheprojectPILGRIMAGE EUROPESI-AT parkintheframework Kozjanski I C ssued andpublishedby: rint run: roduction andprinting: roofreading andtranslation: hotography: roject manager: n behalfof: O 796.51/.52(497.4)(036) 27-57(497.4)(036) Ljubljana knjižnica, Narodna inuniverzitetna -Kataložnizapisopublikaciji CIP 275470080 Teo 1. Oršanič,Hrvoje ISBN 978-961-6745-15-4 park,2014 :Kozjanski Leemeta]. -Podsreda photography Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič ; translation to Logatec : pilgrimage guide / [text Teo Hrvoje Oršanič ... [et al.] ; L OP Teo Hrvoje Oršanič, MA, Tatjana Zalokar, Nina Lojen, Uroš Vidovič, MA,European NinaLojen,UrošVidovič, Zalokar, Oršanič,MA,Tatjana Hrvoje Teo The SAINT Martin of Tours European cultural route from Zreče OPA:celica H 500 ON Teo Hrvoje Oršanič,MA Hrvoje Teo Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, MA,MatevžLenarčič IzidorKotnik,UrošVidovič, www.kozjanski-park.si E-mail: [email protected] +386(0)3800 71 00 Tel.: 45,SI-3257Podsreda Podsreda park Kozjanski Tatjana Zalokar Tatjana Argos Leemeta Zreče Velenje Lopatnik Gora Dobrna Slovenske Nazarje Oljka Šentjungert Konjice Žička Šmartno ob Dreti Šmartno Šmartno v kartuzija ob Paki Rožni dolini Tomaž Dramlje nad Vojnikom Ponikva Šmartno v Motnik RO Tuhinju Golčaj Trojane UTE M Limbarska gora Dob Moravče Šmartno AP Šmartno ob Savi Setnik pod Šmarno Zagorica goro pri Dolskem Šentjošt Podsmreka LJUBLJANA CHECKPOINT ST.
    [Show full text]