Book 1.indb 47 sln.*bȁba >zilj.kor.ƀáƀȁ (SLA, T001 Brdo), obsoš. primor. 1 skupini soglasnik 0 pini sku- narečni koroški v ponekod kot tako Trenta) Mangartom, pod Log (npr. severu
v širšem slovenskemPrimorsko širšem gradivo bv zviz zaporo kot odgovarjajoča nezveneča nezveneča kot zaporo odgovarjajoča dva glasova spirantizirana no individualno tudi skoro v vseh koroških narečjih zveneča zveneča narečjih koroških vseh v skoro tudi individualno no Žihpolje) Tinje, (Grabštajnu, Šmarjeta, in konč okolici, Rožanskem, blaški na vzhodnem v dolini, vziljski Drave, od severno dolini pr. n. vpodjunski tako Koroškem, na ponekod »Resse da širši: 1939: narečjih je Isačenko 33sl.da pojav v koroških pa poroča, glasniki. je pa Potoč/Potschach govoru v temski, razvoj Kneže/Grafenbach govoru koroškem v Logar je da enotni. pravi, 1981:npr.184niso 202, skupini narečni koroški v refleksov spirantičnih območju o Podatki 1 spirantiziran: Kot v večini slovenskega jezikovnega prostora je tudi v primorski narečni primorski v tudi je prostora jezikovnega slovenskega večini v Kot proste delujoče zamenjave(narečno) ⇄ƀ praslovansko že verjetno ostanki območju, slovenskem prekmursko b ⇄ v zamenjavo z obojesmerno b etimološkega mestu na imajo ki skupine, narečne primorske iz primerov iz se, izhajajoč V prispevku ‘hip’ ← * ← ‘hip’ Littoral (e.g., b ⇄ v substitution multidirectional of the cases radic neme/grapheme pho have the that group dialect Littoral the from examples uses article This Context with Material Littoral mologija besede Ključne Keywords ⇄ƀ alternation free (dialect) operative Proto-Slavic the was already probably what of remnants the are territory, Slovenian throughout broadly quite bedrica : Slovenian, phonemic replacement, spirantization, etymology spirantization, replacement, phonemic : Slovenian, grìba grìba b in slovanskem kontekstu slovanskem in videti razmeroma stabilen zapornik, saj je samo na skrajnem - eti spirantizacija, zamenjava, fonemska jezik, slovenski : in order to determine that spo that determine to order bin of etymological place v in
: Prekmurje Prekmurje : ← ƀ gríva . in in from from v fonem/grafem đ , in v izglasu, pred absolutno pavzo, postaneta kar kar postaneta pavzo, absolutno pred v izglasu, , in ), ki jih je mogoče prepoznati na dokaj širokem širokem dokaj na prepoznati mogoče je jih ki ), Metka Furlan grìba grìba p (npr. primorsko (npr.primorsko within a Broader Slovenian and Slavic Slavic and Slovenian Broader a within b in in b ‘mane’ ← ‘mane’ t. t. spirantiziran, zlasti še v položaju med samo med položaju v še zlasti spirantiziran, Mestoma je ta zapora tako zrahljana, da sta ta ta sta da zrahljana, tako zapora je ta Mestoma v , ugotavlja, da so sporadični primeri primeri , ugotavlja, so da sporadični gríva vedríca vedríca ), which can be observed observed be can ),which b ‘kolk’ ← * ← ‘kolk’ in in d artikulirata z manjšo zmanjšo artikulirata ƀáƀà (T067 Trenta) Cobiss: 1.01 bedrica vedríca b .
- - : >
φ ƀ sis in in þ - - - . 27.7.2012 20:15:54 47 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54
4 ------pre i , , v drugi (Čujec Stres(Čujec V Kobaridu in ƀ , ki sekundar je > ƀ je zatoje pred e tako rekoč regularen rekoč tako od v b b < ƀ 6 . gre Tu pač za vpliv knjižnega pred sprednjimi samo- ƀ > b pred sprednjimi , npr.: znotraj primorske narečne sku- narečne primorske znotraj (Log pod Mangartom) (Log pod Pojav sega tudi v rovtarsko na- Pojav sega tudi v rovtarsko (Zatolmin) 3 5 še poznan, nadalje v b. .« (Logar 139) .« 1996: v ƀȁk (Brdo) a drug drugega, poleg v tej besedi w 2 člbk čò b in w b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu in sekundarnim , mlajša pa pogosteje w b potrjenazanarečne Brdo/Egg,točke T001 T006 Pod Ied γláa, Red γlábe → Ied γláa/γlába, Red γlábe → Ied γlába, Red γlábe bba zilj. kor. razlikuje le po tem, da je pripora pri slednjem ustnično-ustničnem , čeprav tu in tam slišimo tudi w i, > Primorsko gradivo z v iz in , pred sprednjimi samoglasniki: pred sprednjimi ƀ prirefleksu psl. * > b , natopovsodrazenpa, Robidišču, tudiv kjerje , ki je kot artikulacijska okrepitev nastal iz izvornega slovenskega ustnične slovenskega izvornega iz nastal okrepitev artikulacijska kot je ki ƀ, sln. *člok sln. *glāȁ > tolm. rovt. Metka Furlan Metka Starejšageneracijavečinoma govori Po Po podatkih gradiva za SLA je bil potrjen za ziljske narečne točke T001 Brdo/Egg, T003 Blače/Vorderberg,T004 Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail, T006 Podklošter/Arnoldste in, T007 Rikarja vas/Rückersdorf, T008 Rateče Loče/Latschach. in rožansko T011 klošter/Arnoldstein, Podravlje/Föderlach, T012 Kostanje/Köstenberg, T013 Sveče/ T016 predstavitviHodiše/Keutschach. najnovejši V zatolminskegaSuetschach– T017 in govo b zastopanost sistemsko predstavlja zanj tudi se narečja tolminskega ra no nastal pred e priporniku manj energična. Ramovš 1935: 84. Ramovš 1935: Tako je Tako mogoče sklepati iz gradiva za SLA. Šekli 2008: 26, op. 38, pa ob govoru Livka omenja, da značilenpojav je tudi za krajev govore Piki, Perati Avsa, in starejši Plohi. Po klasifikaciji (Logar, Livka uvrščal Rigler) se govor je v obsoško narečje. Glasovno zakonit je ta pojav tak samo v Knežah in Krčanih severno od Grebinja v pod v Grebinja od Krčanih in Knežah severno v tak samo pojav ta je zakonit Glasovno junski in tudi dolini v ziljski[...] dolini.« podatkihPo iz gradiva za SLA je bila spiranti- zacija O tem manj eksplicitno 117. 2010). v Čujec Stres 1993: ziljskise da navaja, 197 Grafenauerjupo 9 1905: 1935: Ramovš Podatke o pojavu sem črpala iz gradiva za SLA. Za obsoško narečje prim. še Logarjev opis: značilna je močnagovore ustničnavse »Za artikulacija. Ustnično-zobni šel v w govoritase Robiča Staregaindo sela okolici b. je Kredajezikanarečje.OdnaprotiBorjani Logov Breginjaindalje do zastopnik prvotnega v
v obsoškem narečju pa v narečnih točkah T066 Log pod Mangartom, T067 Trenta, posamezni Čiginj, T073 in Kred T069 Drežnica, T071 Kobarid, T070 Bovec, T068 primeri pa so znani tudi v kraških Lokvah (T095). primor. obsoš. pine v terskem Breginju (T064), v nadiškem narečju le v narečni točki T076 Livek, T076 točki narečni v le narečju nadiškem v (T064), Breginju terskem v pine 6 5 3 4 2
ga zvočnika ga zvočnika - pripor s izenačil celo ali približal fonetično govorih nekaterih v je se ƀ Ta pripornik nikom rečno skupino, a je na vzhodu zamejen s tolminskim narečjem z baškim govorom, se narečju tolminskem V Kanalom. nad Kala in Avč govorom banjškim z pa jugu na izvornim med porazdelitev prvotna je tako da b glasniki zabrisala, < tudi pred nesprednjimi lahko nastopa kot varianta predlogo z samoglasniki, ki lahko izpodrine izvorno člbək rovt. tolm. območju, koroškem zahodnem na znan je pojav Ta
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 48 Book 1.indb 48 Book 1.indb 49 oo kaa eše s primeroma s Jevšček kraja govor mlajše gradivoizAvč(T090): Trditev za Avče ob Ramovševem navedenem variantnem 87. 84sl., 1935: Ramovš poroča Avč, govoru banjškem bližnjem v vidno narečju kljanskem narečju na vzhodu pojav ni znan, je pa podobno stanje kot v tolminskem skem narečju povsem arbitrarno prvotni kot jeúχ 7 tudi območje Jevščka. Podobno alternacijo Podobno Jevščka. območje tudi vključevala preteklosti v Plohi, in Perati Avsa, Piki, Livek, krajev govori bližnji zvočnika ustničnega slovenskega ga bazobíːna žt ka/Drenchia. V areal analoške zamenjave etimološkega zapornika tivo’, pridevnika *slbъ cijska okrepitev V Trnovem pri Novi Gorici nista potrjena niti spirantizacija 1.2 loškega etimo- zamenjave pojavnost isto na kaže narečja) terskega in nadiškega obsoškega, (del območja omenjenega zunaj skupine narečne primorske iz primerov nekaj Toda – Salvino 1999 mogoče navesti primer zvočnika ustničnega slovenskega okrepitev artikulacijsko za znakov 2003 Špehonje gradivu (T075): tajurja (prim. 1999 ‘male, malamente, scorettamente, erroneamente’ ob slàvo b
tudi v položajih, kjer razvoj kjer položajih, v tudi bélo víno > viαla bina >viαla víno bélo položaju: menjanem (1993: Stres 117) Čujec »Soglasnik Helena pravi: tem s zvezi V Metka Furlan ‘život’ tudi ‘život’ slàva, Na podobno mešanje refleksov opozarja Šekli 2008: 26, op. 38, za nadiški za 38, op. 26, 2008: Šekli opozarja refleksov mešanje podobno Na Ker jeanalogija porušila sistemskoporazdeljenost med inb,sejevtolmin vedrica Primorsko gradivoz Iz tega smemo zaključiti, da na ozkem zahodnem območju rovtarske narečne b z ‘bezeg’. Slednji primer lahko kaže, da je artikulacijska okrepitev izvorne ‘bog’, ‘bog’, v. pred sprednjimi samoglasniki ni bilo mogoče prepoznati, je iz Rigoni iz je prepoznati, mogoče bilo ni samoglasniki sprednjimi pred slàva vòja slàva ùra ‘cattivo tempo’, slàva slàbavoja ‘kolk’ (Trnovo priNoviGorici) sláva úra‘slabovreme’obvedrȍ žbt, obrát > ‘pobožen’, paóžən , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko izkazuje tudi nadiško gradivo v Špehonja 2003 (prim. 2003 Špehonja v gradivo nadiško tudi izkazuje ƀ/b ‘indisposizione, cattiva volontà’ obslavavòja pred sprednjimi samoglasniki, in vendarje bilo samo v tej v namestoetimološkegab ‘vrat’ tudibrát,parȁt γvȃnca/γbȃnca > ƀ sˈlap, b ni bil položajno spodbujen pred sprednjimi sa- sprednjimi pred spodbujen položajno bil ni ȁste z dvoustničnim v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem lebìčar pred sprednjimi samoglasniki, ki jo poznajo b .« sláːva, zamenjeval z ‘boste’, slab/slap, ‘poprtnjak’(SLA)
Medtem ko gorenjski primeri kažejo na t. vedrȋca del stegna = bedra, v primeru trnovskega da je kolk pravzaprav izražena. Ker je da imamo na mestu etimološkega b mogoče prepoznati, 1.3 V Alasijevem italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607 je italijanska iztočnica ustreznikom predstavljena s slovenskim carezzare narečni koren narečni ksemi pars pro toto, s katerim je kolk verjetno razumljen kot najvišji del bedra. Trnovski kot najvišji del bedra. verjetno razumljen s katerim je kolk pars pro toto, samostalnik (Breg; SLA). Ti kažejo, da je kolk z besedo z kolk je da kažejo, Ti SLA). (Breg; glagol ski Glagol združiti, obložiti verjetno, da je v zapisu 8
nik v množini za it. accarezzare narečni narečni točki do zdaj evidentirano, da kolku pravijo
voszhiti voler rire, bene, imeti, rad biti, affettione naklonjen ‘podpirati, «, tj. portar e amore naklonjenost in ljubezen izkazovati’, čeprav je glagol nosilec pomena ‘želeti’. Po- grafem ima da predpostavki, na temelji vezava zapis ponazarja besedo z narečnim razvojem Maria, ghnade ſi pouna pouna ſi ghnade Maria, razvoja asimilacijskega narečnega odraža ne Chieſſena ne poznajo, ampak je ampak poznajo, ne cije accarezzare ju nastopa tudi glagol accarezzare fuoco [klešče], za zahodno območje v bližnji in daljni okolici Devina, od koder je Alasia črpal tam črpal Alasia je koder od Devina, okolici daljni in bližnji v območje zahodno za kajšnje jezikovno gradivo za slovar, ni značilen. To dejstvo se odraža tudi v Ala- sijevi knjižici, kjer besedje z etimološkim nja in je zapisano s črkjem puſchiaua deſerto
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 50 Book 1.indb 50 Book 1.indb 51 škim bimanaustreznihmestihgrafem na kaže knjižici Alasijevi v ki primer, ma, ki je ob kom o preglasu za palatalnim soglasnikom lahko kaže, da izvira iz narečnega siste- mestu pričakovanega < * <
10 9 v- kot v slovarju tudi ob ščini glagolsko vrstokotbžati, iz česar bi bilo mogoče celo sklepati, da naj bi v sloven- 1935: 64 je pojav sicer opazil le pri glagolih 5. razreda I. vrste, npr. dojemanje kraškega pojava, da se sedanjiška osnova prenaša v nedoločnik. Ramovš ter čakati’ ‘ukrivljen’, chiuit varske potrebe želel predstaviti v nedoločniku, ga je ustvaril po enakem vzorcu kot *vožeš žam’, 1951 pa zajema tudi druge glagole, npr. glagole, druge tudi zajema pa 1951 vem/plejem čati molči- tako, da je sedanjiški osnovi *molči-
‘čuti’ je naredil tako, da je sedanjiški osnovi sedanjiški je da tako, naredil je ‘čuti’ preostanek dodalnedoločniškiznak-
bandire jo Glagol Glagol
množini, je tudi možno, a se zdi manj verjetno. manj zdi ase možno, je tudi množini, [70b] ‘stopinja’, vviſgne ciregia izglasja tudi nastala lahko so Po preglasu ‘isto’ (Metka Furlan v ESSJ IV: vESSJ 397). Furlan (Metka bandum ‘isto’ azil’, srlat. stvo, bandizar it. ben. iz jen crizetſe ſegnarſi col ſegno della ſanta Croce ſanta della ſegno col ſegnarſi crizetſe namesto etimološkega na-pęti na-pьnešь, Metka Furlan =*čujit Alasijeva glosavoſit božati, božam>*vožeti Alasia jevzapisuvoſit Nedoločnik čuti tepsti e s v lsjvm lvrkm rdv orž pels kt ponazarja kot preglas, odraža gradivu slovarskem Alasijevem v se Ker bžati bandižet 2b ‘pregnati’, [29b] , čuje- 10 3a ‘esi t. anvt’ daa Alasijevo odraža kaznovati’ tj. ‘tepsti, [30a] caſtigare i. battere, tepit → * → , tepe- →*tep+-it=tepit (Legiša 1951:510). je bil pojav verjetno uresničen tudi pri narečnem refleksu *vožem refleksu narečnem pri tudi uresničen verjetno pojav bil je b ‘božaš’ > oz. tepit obstajal tudi *božiti. molčit v →*čuj-+-it=čujit proſgnie preghiera ‘pregnati’ je bil tako kot hrv. bandìžati kot hrv. tako je bil bandižȃm ‘pregnati’ , poznal tudi preglas. Poudariti pa je treba, da je Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko mouchit mouchit tacere ..., ki ga je Alasia slišal za slišal Alasia je ga ki ..., b zdaj = : nčt ‘pregnati, poslati v izgnanstvo’, denominativa iz iz denominativa v izgnanstvo’, poslati ‘pregnati, mouchit. Nedoločnik 9
b- 9a ‘alai in ‘kašljati’ [91a] toſſere casliet ‘božati’ nam torej z vzglasnim z torej nam ‘božati’ [močit] za pričakovanega *movchat pričakovanega za [močit] v. ← tako kottrnovskovedrȋca glagolbžati , *vožem→vož-+-it=vožitvoſit načeti [74a] ‘prošnja’. Da bi bili samostalniki predstavljeni v v predstavljeni samostalniki bili bi Da [74a] ‘prošnja’. [89b] ‘molčati’ in ‘molčati’ [89b] Pa ni tako. Zapis nedoločnika Zapis tako. ni Pa dodal za nedoločnik značilni soglasnik -t: it. Enakojeustvariltudi v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem =chiuit < * < v b. =tepit namesto godit na-čęti na-čьnešь, po podatkih iz Legiše predstavil, kot da bi spadal v drugačno v spadal bi da kot predstavil, čuje- chiuit ← bžati. KojeAlasiaglagol za slo- [83b–84a] ‘pokrižati se’, ‘pokrižati [83b–84a] b. Vsedrugobesedjezetimolo gosti godem, odvzel izglasni tematski [čujit] za pričakovanega *chiut [36b] ſtopignie ‘češnja’, pedata chiuit attendere ‘kolk’ kaže, da imamo na imamo da kaže, ‘kolk’ v [89a] ſtorto creuglieſt < ‘pregnati’ (ARj) izposo (ARj) ‘pregnati’ tepit b plevit in posrednimzna- voſit je Alasianaredil : voſit npt bando ‘božati’ edini ← [28b] ‘čuti, [28b] lahko tako ← pleti ple- pleti ‘pregnan bandizet e napeti in na mol- ‘bo- - - - -
27.7.2012 20:15:54 51 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55
- - - - lahko lahko vzho- žàːka v žába save z med- ‘ime naselja ‘ime . Čeprav žába. Žábnik b > v > b ‘krastača’ (Piro- ‘krastača’ k desno od b. pa je bila že zaklju že bila je pa žáveljski ’sàve ’sàve (Meyer-Lübke 1911: b , vsebuje medsamoglasni vsebuje refleks z medsamoglasni in njegova izpeljanka na -at izpeljanka in njegova žába ‘krastača’ (VFDB 1985). iz Žávelj iz žaba : sln. toponim/mikrotoponim toponim/mikrotoponim : sln. nastal po disimilaciji po zapori disimilaciji nastal po ne more biti izposojenka niti iz b save iz v furlanskem leksemu posledica ro- posledica v furlanskem leksemu ‘žaba’ na zahodnem območju potrjuje območju zahodnem na ‘žaba’ ‘žaba’ v save žmn, Rmn žmn, ‘žaba’ (Brecelj 2005) = 2005) (Brecelj ‘žaba’ b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu ni povzročil zapornik b > ni povzročil zapornik Žávlje , ki narekujejo, da je bovško žàːka da je narekujejo, žába, ki save iz žàːka. . Po tej razlagi naj bi bil razvoj razvoj bil bi naj razlagi žȃvka. Po tej > *žȃpka > , ki se ohranja v bovški v ohranja se refleksa *žáva, ki slovenskega iz izposojeno izvira iz nekega predlatinskega *sap(p)us iz nekega predlatinskega izvira : ‘krastača’ je v izposojenki prevzeta, saj sta v slovenščini z Primorsko gradivo z v iz , v Čeprav Plomteux 1972 kot odločilni argument proti izposoji furl. žáva in da zato razvoja 13 žȃbka v. in obravnavano kot slovenska izposojenka (Meyer-Lübke 1911: 7593), 1911: (Meyer-Lübke izposojenka slovenska kot obravnavano in 11 žàːka ‘krastača’ (Ivančič Kutin 2007) sem v ESSJ IV: 438 izvajala iz ni bil evidentiran, širši areal sln. *žava sln. širši areal evidentiran, bil ni -vk-:* Povsod drugod na furlanskem jezikovnem območju leksem vsebuje medsa- žmn ‘ime za južni del naselja Šempolaj v občini Devin Nabrežina/Duino Au- Nabrežina/Duino Devin občini v Šempolaj naselja del južni za ‘ime žmn Furlansko save ‘žaba, ‘krastača’ Toponim/mikrotoponim Žavlje Toponim/mikrotoponim : furl. : furl.save (bovško) ‘krastača’ žàːka Žavlje ‘krastača’ Bovško žàːka 12 v iz slovenščine izpostavlja areal, češ da se Metka Furlan Metka b. O furl. po saba 203 Pironi. iz sln. žába že Štrekelj 1910: Enaka variantnost znana je tudi v bizjaščini: ſaba/ſava Sinonimija ‘žaba’ označeni žaba ali pa krastača, npr. na zahodu v rezijanski Solbici ali v Istri v Sočergi (SLA). . Ker je predpostavljal, da naj bi bil v : sln. b. Ker je predpostavljal,
škim 1.4.2 furl. znano je dolgo V romanistiki [žave] na) ški save pojavljata tudi na območju, kjer izposoja iz slovenščine ni več možna, se odloča, da tudi furl. save Toponim gradivo. toponomastično 7593), čeprav je iz tu predstavljenega gradiva verjetno, da je bilo furl. 1.4.3 vprašanju pri SLA projekt za gradivom med Čeprav formalni manjšalnici samoglasniškim sln. iz izvajal spodnjo Magdaleno Marijo Sv. s meji na Žavelj od dno 11 12 13 1.4 1.4.1 Bovško *žȃbka, pri čemer sem domnevala, da naj bi izpeljanka iz * položajno določen. Domneva je s stališča tipologije fonetičnih razvojev sicer mo- žna, ne zdi pa se več verjetna, ker na zahodnem narečnem območju obstajajo drugi *žáva refleksa obstoju o znaki moglasniški čena, ko so v 6. stoletju Slovani lahko prišli v neposreden stik z romanskim življem romanskim z stik neposreden v prišli lahko Slovani stoletju 6. v so ko čena, na furlanskem območju, je sklepal, da furl. njegov zanimiv je obravnave tukajšnje kontekstu V slovanščine. iz niti slovenščine podatek, da samo v dveh narečnih furlanskih točkah ASLEF, tj. v krajih Attimis -Racchiuso in Ronchi dei Legionari – Cave di Selz, ki ležita na meji s slovenskim jezikovnim območjem, furlanska izposojenka iz sln. toda Plomteux 1972: 202sl. je o razlagi podvomil zaradi fonetičnega razmerja furl. v medsamoglasniškega lenizacija romanska lenizacije, manske vzhodno od Sv. Marije Magdalene spodnje v občini Milje/Muggia’ (SKII) in mtpn Žavlje risina’ je Merkù 2006: 213 zaradi neposredne bližine mikrotoponima > -pk-
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 52 Book 1.indb 52 Book 1.indb 53 Žáblje žmn,RŽábelj(SKI),leta1397Sablach(Kos1975:765). toponimu znanemu Bašlju pri Kranja od severno območju gorenjskem na ustrezata in toponima znana sta Ajdovščina, občini v severno, toda (LiAKZ), na enak mtpn že, koli Kakor ime. svoje dobili *Žába/*Žáva območju blatnem/močvirnatem ob -jane obeh imen zdi bolj verjetno, da sta imeni stanovniškega izvora *Žav-jane rabe množinske zaradi se čeprav strinjati, mogoče povezovanja korenskega glede argument zaetimologijo predstavljala toponomastika mikroareala, sejezrazlago 213 2006: Merkù razvoja fonetičnega 14 segajo na začetek 14. stoletja (prim. leta 1308 leta (prim. stoletja 14. začetek na segajo lahko posledicadelovanjaenakeporušeneporazdeljenostietimološkegab zlogu (vedríca , *vožáti (vedrica medglasju in prehod utemeljevali položajno lahko bi katerim s imenovalca, ga 1.5 2006: 213),vidno,dasejeprehod z točki južni najbolj o ka ska okrepitev iz izvornega dvoustničnega zvočnika dvoustničnega izvornega iz okrepitev ska artikulacij- dejavna Bovec–Milje črti zračni na tudi stoletjem 14. pred bila je da zati, zahodnem rovtarskem območju. Taka razlaga bi bila sicer možna, če bi se dalo doka- slovenskega jezikovnegaobmočja. potrjuje pred svetlim in temnim samoglasnikom (vedrica samoglasnikom temnim in svetlim pred potrjuje gradivo, ki kaže, da je zamenjava etimološkega zamenjava je da kaže, ki gradivo, skem narečju pripisuje besedju tipa Brižinskih spomenikov dalje, zato vzrok zav od obdobja rokopisnega slovenskega iz primeri tudi ga pa Bovec–Milje, izkazujejo črto zračno in skupine narečne primorske območje presega in več Toda gradiva z v 2 se jeudejanjalpreglas,kivkraškemnarečjupredstavljanotranjskopotezo. Alasijev primervoſit
‘gozd v kraju Srpska Kapela’ (ARj) <* Kapela’ Srpska ‘gozd vkraju ustno) < * < ustno) * < (Gutsman) sln. npr. spada pkm. gradivo tako Med zapori. po pojava asimilativnega možnost dopuščam zaporedjem - nastalim sekundarno Med gradivom za za gradivom Med Male Žablje, ki glede fonetike in morfologije jedrnega dela imena popolnoma Male Metka Furlan in lahko posredno kažeta na mokrišče *Žába/*Žáva, po katerem so prebivalci Merkujeva etimologija primorskih imen V vsehtrehprimerihzv Drugo slovenskogradivozvnamestoetimološkegab dròno dròno Žavlje Žabьnikъ ‘drobno’ < * < ‘drobno’ službьnikъ službьnikъ , je bil kot ime parcele zabeležen v naselju Razguri v občini Seža- občini v Razguri naselju v zabeležen parcele ime kot bil je Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko namesto etimološkega b v , hrv. Žavnica, hrv. namesto etimološkega etimološkega namesto nadalje še kaže na verjeten izvor iz narečnega mikroareala, kjer kjer mikroareala, narečnega iz izvor verjeten na kaže še nadalje : *vožati : : * vòžaš, drobьno drobьno b ‘kdor opravlja službo’, mtpn mtpn službo’, opravlja ‘kdor > namesto etimološkegab v, ampak je izzgodovinskih zapisov, kizatoponim (< *ubožati), (< žáva). To bi navajalo k razlagi, da bi bila zamenjava ‘zaselek kraja Sv. Ivan Žabno v križevskem kotarju’, kotarju’, križevskem v Žabno Ivan Sv. kraja ‘zaselek bn (Ramovš 1924:183), (Ramovš 14 b >vizvršilžepred14.stoletjem. úχ namesto < * < - Žabьnica v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem jezikoslovno ni utemeljil, ker mu je glavni ‘bog’. K takirazlagi ‘bog’. navajatudisicerredko - b b - ne bodo izpostavljeni primeri s slovanskim s slovanskim primeri izpostavljeni bodo ne je naslovenskemjezikovnem prostoru ьn b ), v nenaglašenem in naglašenem naglašenem in nenaglašenem v žava), - . , ker pri realizacijah - realizacijah pri , ker , leta 1352 leta de Çaulis, Žávlje verjetno ni isti,kotse gavtolmin b z v pred sprednjimi samoglasniki. pred sprednjimisamoglasniki. Žavenk ne podajalearealnega podat- ni mogoče razpoznati skupne- služavnik služavnik v slovanskemsvetuširšaod : *vožati, : v Jevščku (Matej Šekli, Šekli, (Matej Jevščku v = b ſlushaunik ſlushaunik ), v vzglasju vzglasju v žava), bn > de Zaul;Merkù > - v VelikeŽablje , saj se pojav , sajsepojav - in vn < *Žab- < - v ‘Diener’ za zdaj zdaj za kot na kot na - 27.7.2012 20:15:55 53 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55
, u na 7), 7), 7), 7), tudi tudi
w ‘več- , mort- wuole wuole veryo, ( 3), ‘verujem’ ‘verujem’ 12), ſwettikhow ‘mrtev’ (III ‘mrtev’ pred izvornim pred izvornim bi bilo smotr- vi(e)tzhe ‘v grob’ (III 13), ſwettikhow), *o veryo ‘vsak- vſſe-dannj . Iz rabe slednjega . Iz rabe slednjega 14), 3), ‘žive’ (III vgrob vgrob mortiw ‘bogastvo’ (I 1, 3), sſweto, 5), 2), pa je morda celo v funkciji pa je morda celo v funkciji stoji v predsoglasniški legi stoji v predsoglasniški legi [na nebu] stoji grafem ſchywe 15 ſchewota ‘života = življenja’ diwitze) in v izglasju (mortiw, [...] ), pred izvornim *ě izvornim pred vſtall), 10), Bogaſtwo ( sſwetiga, sſweto ‘sveto’ (III vuſſemi , ki prav tako stoji za isti izvorni , ki prav tako stoji za isti izvorni , kar lahko ponazarja grafem w vſſech ‘vseh’ (III 4), 15) in < sln. * Na nebw ‘device’ (III ‘device’ 13), v vuſſemi ‘vsemi’ (II , vgrob ‘stvarnika’ (III 13), mortwe, 7), b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu diwitze Swoyga), i * ‘svojega’ (III vſſega, vnebeſſich ‘v nebesih’ (I 4), ‘tvojega’ (II , kar lahko ponazarja grafem v v ‘grehov’ (III . ſchywe, Stvarnikha wuole, Swoyga ‘verujem’ (III 1), ‘ne vpelji’ (I twoyga , vnapellay ), v primeru v Stvarnikha), Distribucija grafema v 9), ( oz. izhodnega slovenskega dvoustničnega . ſwetiga, 2), grechow grechow ‘svetega’ (III ‘svetega’ sſwetiga ‘svetega’ (III veryjo Primorsko gradivo z v iz Bogaſtwo, , 9), 14), 12), vnapellay vnapellay Otzha naſch kher ſy vnebeſſich poſſchwetſcheno kher Otzha naſch posvečeno ‘Oče naš, ki si v nebesih, twoye yeme, pridi khnam twoye wody twoye yeme, pridi khnam ) grechow vſſe-dannj, ‘tvoje’ (I ſwetiga w: ‘na nebo’ (III in se pojavlja v zapisih v pojavlja se in 3), 4–5), twoyga, vſſega ‘vsega’ (III ) in *a in vi(e)tzhe) 16)) pa je večinoma drugačna, saj 1 ‘bodi’ (Starogorski rokopis) (Starogorski ‘bodi’ wody 2 Tudi zaradi mlajših omenjenih primerov s primorskega območja se zdi verje- zdi se območja primorskega s primerov omenjenih mlajših zaradi Tudi Zaradi rabe različnih grafemov za en in isti izvorni fonem * fonem izvorni isti in en za grafemov različnih rabe Zaradi twoye Metka Furlan Metka 1), , poſſchwetſcheno 15). V vseh teh primerih razen v zapisu ‘mrtve’ (III vſſech [useh]. ( 1), Prepis rokopisa navajam po 345–346. Logar 1996:
ę twoye, vnebeſſich, I 2.1 Starogorski rokopis, ki se datira v drugo polovico 15. stoletja, prav tako kot Alasi- jevo gradivo z začetka 17. vsebuje en sam primer, kjer je namesto pričakovanega b zapisan tvoje [...]’ bodi tvoje ime! Pridi k nam ‘posvečeno’ grafem kot ‘bodi’ vsebuje isti poſſchwetſcheno Zapis velelnika wody (I 15 ‘volja’ (I ‘volja’ ‘svetnikov’ (III we mestu etimološkega v Na nebw (III * ‘bodi’ ponazarja fonetično vrednost [wodi], kot je menil je kot [wodi], vrednost fonetično ponazarja ‘bodi’ zapis wody tno, da enkratni je še menil Logar 1996: 346. Mikhailov 2001: 106, in ne [bodi], kot
tj. grafema pa je možno, da ima v predsoglasniškem položaju vlogo samoglasnika samoglasnika vlogo položaju predsoglasniškem v ima da možno, je pa grafema ( že zobno-ustnično drsniška, tj. protetičnega soglasnika pred u ſwettikhow, fonem no predpostaviti, da zapisi ponazarjajo njegovo različno fonetično realizacijo, ki drsniškem dvoustnično še verjetno ob bila je danji’ (I vſtall ‘vstal’ (III ( veryjo, (III ni’ (III
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 54 Book 1.indb 54 Book 1.indb 55 glasil *bь/ъčela verjetno leksem praslovanski izhodiščni gradivo slovansko drugo na glede je se je, praslovanski konzonant. Čeprav leksem še nima zadovoljivo pojasnjene etimologi *pčela etimološkega namesto primorske predstavljene kot tako imajo ki besede, narečne slovenske Med dolini; dopolnilno gradivo SLA) gradivo dopolnilno dolini; Vipavski (v Žabljah Velikih v (npr. narečni tudi so nepričakovan, sicer položaju knjižno kot 2.2.1 ksi ssoglasniškimzaporedjem 2.2 17 16 žnost, da se je prehod je se da žnost, glasnika med Red bi imeli refleks **žvlainnečvla.Vrefleksih tipa ker biseta razvojna stopnja potrjevala v vzglasnem med činv,tj.čevila Tako relativno kronologijo bi bilo možno zagovarjati tudi na podlagi sln. podlagi na tudi zagovarjati možno bilo bi kronologijo relativno Tako 2.2.2 fonetični stopnjipred izpadompolglasnikovvšibkempoložaju. prehodav do nato in spirantizacije do je da in sistema je samoglasnikdesnood najverjetneje prek priporniškega ƀmoralopritivmedsamoglasniški legiinpreden tipa refleksi izpričani čebelo za (T339) Logatcu pri Dobovec in (T338) Tlake (T337), vas Ratanska (T334), Zibika (T333), Zadrže (T329), Šentjur (T328), Proseniško (T194); Praprotno (T193), Selca (T192), Dražgoše (T191), Železniki (T190), lonk Pod- (T189), Log Zali (T183), Javorje (T180), Leskovica (T168), Laniše (T166), Cerkno (T165), Šebrelje (T164); Trebuša Gorenja krajih v SLA iz podatkih po so ske govore,innavzhodnemssrednještajerskimi in kozjansko-bizeljskimi govori, asimilaciji pozvenuindalovzglasje vemo, dalahkoizviraizzelorazličnihnarečnihokolij. katerega za gradiva, narečnega Cafovega iz poznal besedo je ki Pleteršnika, iz le
Metka Furlan v ESSJ IV: vESSJ 131 Furlan Metka šunik. vgeslu I:75 ESSJ Bezlaj, geslu v prim. znan, tudi slovenščini jev predloge te Refleks (SLA). ƀəča vasi npr. vRikarji premeta, brez vrefleksu tudi Prim. čvla Metka Furlan stvóla Refleksa ni mogoče ločevati od ločevati mogoče ni Refleksa Slovensko narečno čvla Slovensko narečno čvla Čas prehoda Slovensko stvȍl‘cevka,bilka’ To pa pomeni, da je pojav lahko tudi starejši od slovenskega jezikovnega rovtar- vključuje ki zahodnem, na tj. območjih, ločenih geografsko dveh Na , stp.pczoła), , pri čemer je samo v Šentjurju (T329) potrjen refleks s samoglasnikom s refleks potrjen (T329) Šentjurju v samo je čemer pri , ‘cevka, bilka’,prikaterem areal slovenske rabeniznan,sajgapoznamo čebla, kjer je samoglasnik med č b soglasnikv,spadatudi in (npr. hrv., srb. hrv., (npr. , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko b b → v 16 ni, se je soglasniško zaporedje uravnalo po regresivno delujoči regresivno po uravnalo zaporedje soglasniško je se ni, tako da slovensko knjižno . Vrefleksihtipa b → b č izpadel. pa bi bilo možno opredeliti tudi relativnokronološko. Mo- v izvršil izrazvojnestopnje**čbla,senezdiverjetna, č–b pčèla ‘čebela’ ‘čebela’ instvȍl‘cevka,bilka’ čebȋəla lahko odražajo premet , mak.pčela žb- (npr.vT139Hrpelje v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem čvla čvla čebla , v Štanjelu (T109) Štanjelu v , jevgotovonastaliz ‘čebela’. č , vkaterem je b in čebla , blg.pčelàr.pčelá b polglasniškega izvora v šibkem čvla ž- kot vtipužbla, zaradi česar tako kot drugi narečni refle je zato doprehoda b–č v prišlo že na slovanski na že prišlo čəbȋəla žbȉẹła). → nedvomno primarni b. č–b. Primeritako ). 17 , č. , Kjersamo- včela čebela stvȍl b → v → b < č. < m, in in - -
27.7.2012 20:15:55 55 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55 - ſe (4: (II) (V) Wog Wog v Sti- Mmnž tatvína (5: 12) oblübil b wote wode in koroška ʒweſſeÿdo woſye tatbinah (III) ‘bogatemu’, (II; III) ‘biti’, b. tatvina (III) ‘brez’, 15) in 15) za etimološki witi witi ‘kal’), bolgarščini (cvol ‘tatvina’ (Novak 2006), w (5: 48–49) ‘z besedo’, pa se ohranja v Brižinskih v ohranja se pa 19 (npr. Stiški rokopis: Stiški (npr. : knjiž. b wreſch wreſch (II; III; V) ‘bogu’, wogathimu ‘Bog, obvaruj me skušnjave’. ‘Bog, obvaruj me (4: 25) ‘bogu’, b stьòlъ > sln. stvȍl pa so zanesljivo znani v hrva- v znani pa so zanesljivo tatbina v (4: 7) ‘oblasti’; Kranjski rokopis: Medž (BS I (BS Medž ‘steblo, deblo’) in obeh lužiščinah Wogu Wogu wogu ʒweſſeẏdo b so znani: namesto (II) ‘bogatemu’, tatbe (4: 9; 5: 44) ‘ubogo dušo’, oblaſti stvolá 22), kar se po Ramovšu in Kosu (Ramovš Kosu in Ramovšu po se kar 22), v, v Kranjskem pa kot (V) ‘nobenega’), menim, da bi bilo zapise (I) ‘bog’, b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu v Stiškem in Kranjskem rokopisu b v Stiškem in Kranjskem (III) ‘božjemu’, (III) ‘ubogemu’, (Štrekelj 1906: 496; Vasmer III: 749; Skok I: - > ts [c]. Wog owarj Napaſtj Napaſtj owarj Wog wogatimu Wug Wug stьƀòlъ → psl. dial. * ‘furtum’. Ob tem je zanimivo, da se oblike z eti da se oblike zanimivo, je ‘furtum’. Ob tem (5: 25, 36, 43), (Brižinski spomeniki) obeniga w za etimološki Iedž (BS II (BS Iedž woſimu wugo duſcho w treba fonetično tudi tako interpretirati. Vwoſimu (4: 14; 5: 49) ‘boga’, tatva wogü ʒweſeẏda (5: 59) ‘z besedo’; tatua : (4: 5; 5: 7) ‘boga’, uporablja za zapis etimološkega zapis za uporablja b woga (II) ‘božjemu’, Primorsko gradivo z v iz tatba , (III) ‘bogu’, boga w in b za etimološki ‘steblo’, tudi ‘golen’), makedonščini (cvolka (V) ‘boste’,
b z grafemom kjer se za pomen ‘furtum’ ob pomen za se kjer 18 niso ohranile niti v 16. stoletje, saj protestantski pisci uporabljajo le ji so nastaliji po premetu st (5: 35) ‘bil’, 20 (III) ‘spreobrniti’, b c- (III) ‘bogatemu’, wogu Woſimu Woſimu will (BSKJ), kar se aktivno ohranja tudi v sodobnem knjižnem jeziku: wodete 34) pojavlja tudi pojavlja 34) Ob tem je zanimivo, da je Mikhailov 2001 grafem Slovensko psl. *stьbòlъ > psl. dial. * Leksem Leksem se iz pomenskih in besedotvornih razlogov izvaja iz psl. izhodiščne Izhodišče vseh treh leksemov je izsamostalniški nomen actionis ki *tatьba, Grafema Metka Furlan Metka iz Kranjskega rokopisa, npr. iz Stiškega rokopisa, npr. in v Praunspergerjevem stavku Praunspergerjevem v in Bolj podrobnoBolj predstavitev leksema sem podala v ESSJ III: 339. Gradivo iz Brižinskih spomenikov navajam po 1993. BS
Vzglasni etimološkega 2.4 preoberniti preoberniti (4: 5) ‘obljubil’, škem rokopisu fonetično interpretiral kot pripona -va za prvotno -ba z v primer zapisani znan slovenski Najstarejši Ker se razen v kratkem Praunspergerjevem stavku v obeh rokopisih, v Stiškem in Ker se razen v kratkem Praunspergerjevem grafem Kranjskem, c) spomenikih, ‘boste’, (SSKJ). Toda v stari prekmurščini je bila še živa tatvina mološkim ‘bilka, steblo; deblo’), ruščini Red (stvól, dl. stwoł ‘Aethusa cynapium’): ‘deblo, steblo’, (gl. stwólk Posamezni zapisi z grafemom Posamezni zapisi z a) ščini (cvòlika
s *stьbl sorodne *stьbòlъ, besede 283; Bezlaj, ESSJ I: 70), njeni fonetični rezultati z 20 18 19 (BS III (BS interpretira kot [taːtwá]. – Kos 1931: 21) v BS 1993: 73 tudi fonetično v stcsl. tatьba tudi se potrjuje wogatimu 2.3 ‘božje’, (II) ‘bog’, 13–14) ‘z besedo’, wodem (5: 57) ‘se bom’, b) ‘bo/bode’,
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 56 Book 1.indb 56 Book 1.indb 57 Wélina podlago pri sprejetju svoje pravopisne norme, da pri enakozvočnicah eno zapiše z priporniškim vzglasjem [ƀrodǝm], in da je prav to jezikovno realnost Pohlin vzel za oboje, tj.variantozzvočniškimvzglasjem[rodǝm]ins mogoče slišatiše če sklepati, da je bilo v njegovem času vsaj pri nekaterih leksemih z etimološkim diti, brodim’ zyshi pine. V Kropi je bil še nedavno zabeležen fitonim zabeležen nedavno še bil je Kropi V pine. Primera zv 2.5 lahko znak,dajevpredzgodovinskemčasuvsaskupinaimelapripornikƀ bljaga ‘močvirje‘<*bъrl’ga. prvotnega iz drugoten lahko soglasnik vzglasni ima (Pleteršnik) ga kot -je na tvorba kolektivna kot drugega nič ni kar drevju’, po papodʀːjə poskaˈlḁx ʀáːse vora kot npr. grafemom z 1781 leta iz varju Ob dvehosamljenih gorenjskih primerih je treba omeniti, da sevPohlinovem slo- odražali posebneizgovarjave. ki popolnoma ustreza samostalniku tatbinah pripornik sodȁ v njihtakokotBS IInamesto-ba ampak podobi, fonetični izhodiščni v ohranila ni narečjih koroških v samo venščini 22 21 Wogatâj, 2.6 lopovščina’ (Lipljin2002), avtorjeve samosvoje pravopisne rešitve pri zapisovanju enakozvočnic zapisovanju pri rešitve pravopisne samosvoje avtorjeve predmestju, je takih zapisov preveč, da bi odražali morebitne pisne napake ali pa le rovec:
ko leta 1768 še trdi, da grafem grafem da 1768 leta ko trdi, še v tej gorenjski besedi že Metka Furlan v ESSJ IV: vESSJ 345. Furlan Metka že besedi gorenjski bvtej O etimološkem popravlja, ko piše, da grafem w grafem da ko piše, popravlja, dr. Ireni Orel. Ireni dr. prof. zahvaljujem 1768 se Pohlin v pravilu pravopisnem o opozorilo Za enakozvočnice. npr.saj je ustreznejša, njegovadnja trditev M. macht »Es omiljeno: drugače, 1768:nekoliko 164)Oz. (Pohlin gewesen.« ich ware bila sem geschlagen, ich hab wila Sem ich werde. bodem steche, M. [poudarila 1768 let iz 1783 svojihv slovnicah in grafema Pohlin rabo Metka Furlan Wörtern« gleichlautenden zwischen Unterschied F.] den Gorenjsko ḁʀšːle‘bršljan’ (Kropa) in vorljaga ‘mlaka’ K taki presoji navaja Pohlinovo napotilo, ko prizapisu Pohlinovi zapisitipa Samostalnik *tatьba ‘sodba’, brščl Worovz, , belkast ƀ zabela: ni večinsko izpričan, je prav pripona na mestuetimološkega b beljak sporoča Pleteršnik. Tudi na Gorenjskem nelocirano Gorenjskem na Tudi Pleteršnik. sporoča brȃna : F.] zur Unterschied der gleichthönenden Wortern angewendet. Wòdem ich angewendet. Wortern F.] gleichthönenden der Unterschied zur brv: Welkàſt , ſawęla Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko = išči pokaže na Węlâk : Weruv ‘bramba’ (Ramovš 1935: 5). Čeprav v koroški narečni skupini skupini narečni koroški v Čeprav 5). 1935: (Ramovš ‘bramba’ , , bosti, zabeliti tadbȉna ‘kraja’(Ozalj;Težak1981:408). ‘tatvina’ vsebujeslovanskopripono*-(ь)ba,kisevslo , itd. PriGorenjcu,rojenemvLjubljani všempetrskem Węlâk ‘beljak’ bel: w (Škofic 1996: 99, 378) ‘bršljan raste po skalah in pa in skalah po raste ‘bršljan 378) 99, 1996: (Škofic 21 bodem: w uporablja večinoma za razlikovanje enakozvočnic. Sle enakozvočnic. razlikovanje za večinoma uporablja uporablja le za razlikovanje enakozvočnic, se leta 1783 leta se enakozvočnic, razlikovanje za le uporablja Węl, : najdejo zapisane domače besede slovanskega iz- slovanskega besede domače zapisane najdejo aęe weliti ſawęlem Brodem nastopa -va,prim.tožȁ je mogoče navesti iz gorenjske narečne sku- narečne gorenjske iz navesti mogoče je v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem belouška: Wódem, wodl, woſti zabela ‘broditi, brodim’, iz česar bi bilo mogo- vBSIIIinhrv.kajk.tadbˈina , pri Pohlinu 1781:, Pohlinu pri -va za splošnoslovensko Welaushka, , ḁʀšːle birič: w pojasnuje takole: »Wird takole: pojasnuje Werizh, (Pohlin 1783: 19).Medtem (Pohlin , ‘bršljan’, prim. ḁʀšːle ‘bršljan’, bogat: < *-ьje < meistentheils ‘tožba’, Wrodem, belič: ſawęla , prim. črnogor. prim. b-, vorljaga breg: Wogat, Węlèzh, iz fitonima, ki ‘služba’, ‘služba’, šəžȁ 22 , ob sebi nima nima , ob sebi wroditi -ba indanebi
27.7.2012 20:15:55 57 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55 - - - - w b in
‘vitez’ jevsko Wytés Wytés v- Na Belzhem, da imamo pov- da imamo 26 zunaj znanega ob- zunaj znanega itd. Pri izgovarjavi Pri izgovarjavi itd. , 1630 da se v Reziji najde 25 gríva, (Torkar 2009: 83) in ne je je bila zabeležena že v stari za namesto pričakovanega sln. pričakovanega namesto 23, 24 v, bi bilo mogoče prepozna- nebsta, , nakazuje, da ima priporniško da ima , nakazuje, Naveutsche griba zamenjan z b zamenjan grìba v stoji lahko tudi posledica nemških zapiso jȃzbec Blut b misli na bavarsko spirantično izreko v izgovarja kot dvoustničniizgovarja kot pripornik imain ) mogoče) navesti tudi omenjena refleksa psl. ‘bdem’). ‘bdem’). V slovarju ima namreč grafem bi bi bilo na podlagi zapisa: »dial. pkm. in čak. w Wache Wache pogosteje uporablja v češčini (Pohlin 1783: gribe. Beucz, 1744 b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu ‘slovar’, toda danes slovník danes ‘slovar’, toda in jȃstreb bôdem bôdem za slovenski b : žmn in variantnega vzglasja zgodovinskih zapi- (Livške Ravne; Šekli 2008: 117). Primera izprimorske(LivškeRavne; Šekli 117). 2008: Weg Weg Beaucz, slownjk žmn, v katerem se zaradi skoraj popolne prekrivnosti jevske vrste, če upoštevamo njegov zapis zapis njegov upoštevamo če vrste, v-jevske Bevče ‘bódem’ , v n. Berg in nikoli kot , 1780 gribe → griba Red namesto etimološkega b Primorsko gradivo z v iz Wache Wache wódem wódem , , , potem imata najverjetneje različni fonetični vrednosti, tj. , kot se tudi domneva (Snoj 2009: 453). , kot se tudi domneva Strmi, Med gríp b pred sprednjimi samoglasniki, je poznal že Ramovš 1924: 159, ko je Weutsche (tj. v in pa Pohlin 1768: 154–155 in 1783: 9, ko opozarja, da ga je treba - izgovo m ‘jastreb’, a preverjanje podatka ni potrdilo, da bi takšna fonetična realizacija < w iver, da je v Prekmurju mogoče slišati b « (Bezlaj, ESSJ I: 221 v geslu v (Bezlaj,« 221 ESSJI: b Enak pojav, da na mestu etimološkega etimološkega da na mestu pojav, Enak Slovensko gradivo z b za etimološki Slovensko gradivo za Metka Furlan Metka astrębъ jevsko. fonetično vrednost glasu vrednost fonetično * v prekmurščini in hrvaški čakavščini res obstajala. njave tipanjave griva Red narečne skupine (Kal nad Kanalom in Livške Ravne) sta lahko rezultat analoške zame jȁstrov Med primere z v V okviru projekta SLA je bil tak refleks potrjen za prekmurske točke Črenšovci, Dolnja Bistrica(dopolnilno Gomilica gradivoGrad Polana (T394), Velika (T392), (T398) SLA), in Gorica (T388), pa tudi za koroški Šentanelter primorsko (T040)Kal nad Kanalom in (T092). Pkm. Ravne oblika na Koroškem (T044) knjižni prekmurščini (Novak 2006). Enako fonetično realizacijogríːba Strma vsebuje ime senožeti Po podatkih takPo reflekssekraja gradiva govoruškofjeloškemnarečjuSLA potrjuje zav v Žabnica (T186). sebna previdnost, ker so zapisi z w Je pa tudiprifonetičnipa res,je da interpretacijiJe zgodovinskihpičlimslovenskim (s zapisov sobesedilom ali brez njega) kot virov za interpretacijo imenskega gradiva potrebna po valcev, ker se po letu 1100 nemški grafem letu1100 po se ker valcev, enakoizgovarjavo tudi še pozneje, bavarskemv novovisokonemškem jezikovnem okolju. Pri tem bi bilo mogoče oblikovati naslednji napotek: Če ista roka v istem viru uporablja grafema -
Vevče tpn Vevče ti v ljubljanskem toponimom z velenjskim sov kot 1825 Bělьcь slovanski antroponim * ys Belzhiga lahko ohranja -ko/-kъ *Velьcь/ grafema n. izgovarjavi pri saj vrednost, [ƀ] = w. riti kot v n. Wegriti kot v n. w Jungmannu pri še prim. 19), in njegovo opozorilo, da se grafem w opozorilo, da se grafem in njegovo 26 24 25 23 3 tj. da je etimološki nasproten pojav, Diametralno drugo pa z w drugo močja z jýber sod na slovenskem jezikovnem območju refleks območju jezikovnem slovenskem na sod poročal, da v več gorenjskih govorih nevesti pravijo
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 58 Book 1.indb 58 Book 1.indb 59 ž njo združeno nadomestitev združeno njo ž Dravi). vec rianto pripornika območju slovenskegajezikadvoustničnipolsamoglasnik*predstavljal prosto va - prim. slovenščini, knjižni v alofona zobno-ustničnega fonemizacije do privedlo nadaljnjem razvoju v je kar zobno-ustničnega, in dvoustničnega v vsaj cepiti začel tično * fone- polsamoglasnik dvoustnični je se preden časa, iz stopnjo/stanje fonetično slovensko območje, videl »le slučajno okrepitev artikuliranja dentolabialnega artikuliranja okrepitev slučajno »le videl območje, slovensko *jȃzvec 30 29 28 27 (se) splošnoslovensko neizpostavljeno 159 1924: Ramovšu pri še ‘vedro’, (npr. samoglasnika barvo na glede stopata namesto etimološkega vìəte : ƀìəte našal koton,torejokrepilvzapornik * dvoustnični še je se da izstopajoči refleks a sezdiverjetneje,dajebilafonetičnapredstopnjapred ustnično-zobnega stopnje fonetične iz razvil samoglasniki sprednjimi pred žajih -ustnični *- vzglasnim dvoustničnim z predstopnje fonetične iz (Kenda-Jež 2005: 92, 90). Varianta
pred sprednjimi samoglasniki. sprednjimi >ƀpred okrepitve kulacijske b zapornika menjave etimološkega íga íga varianto sln. na opozarja tudi I: 214, ESSJ Bezlaj, hkrati ki zb Slovenske reflekse Enako so ti pojavi betacizma kot sporadični ovrednoteni v Greenberg 2000: 139. 2000: vGreenberg ovrednoteni kot sporadični betacizma pojavi ti so Enako Toda primeri kot sln. narečno narečno sln. kot primeri Toda * narečno in (T083) Kožbani pri Toda na Štajerskem še vedno ime parcele parcele ime vedno še TodaŠtajerskem na v naselju Drakovci v občini Ljutomer (LiAKZ). (LiAKZ). Ljutomer vobčini Drakovci v naselju Jazvina in snica m, Ríbovca - (prim. hrv. (prim. Metka Furlan ǫglьje ǫglьje ‘veste’), zvočnik ‘veste’), Iz distribucije v rezijanski Bili, kjer zobno-ustnični kjer Bili, rezijanski v distribucije Iz Čeprav je Ramovš 1924: 159 v teh sporadičnih primerih, ki pokrivajo široko teh sporadičnihprimerih,ki v 1924: 159 Čeprav jeRamovš Govor Ovčje vasi v Kanalski dolini ima pripornik ima dolini Kanalski v vasi Ovčje Govor sln. *ȉeri Po Ramovšu 1935: 9 sicer velja, da naj bi se dvoustnični pripornik dvoustnični se bi naj da velja, sicer 9 1935: Ramovšu Po ƀìəte 28, 29 *‘votlinar’ (← sln. *jazva vnu v, kerjebil*
‘oglje’ so z območja, kjer bi zamenjava lahko bila tudi posledica analoške za analoške posledica tudi bila lahko zamenjava bi kjer območja, z so ‘oglje’ ‘veste’), ‘vino’ gȁviti se gȁviti → * → ‘večja iva’ (Pleteršnik), , ƀ insevedaobratno. Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko jbare : ȉƀeri >*ȉberirez.jbare w wádin prostavariantapripornika je pri tem praslovanskem samostalniku kot zanimive izpostavil že izpostavil kot zanimive samostalniku je praslovanskem tem pri v < v in ‘gnusiti se’), narečno se’), ‘gnusiti Imn ‘iveri’ < *iveri kot prosta različica prosta kot zamenjal spripornikomƀ pa predzadnjimiwóːđẹ samoglasniki, npr.pǝr v ‘vadim’, voda namesto etimološkega v bŕba z boglje boglje b«, ‘votlina’) [voda]. V tem času je še na razmeroma širokem razmeroma na še je času tem V [voda]. z dvoustničnim dvoustničnim z , ki se potrjuje v Desklah (T093) in Brdicah Brdicah in (T093) Desklah v potrjuje se ki , vŕba za ƀìəte wda ‘voda’, 30 b: se zdi bolj verjetno, da sta oba pojava, tj. v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem = ìbovec Jazvenik Jazvenik je tako kot rezijansko bgl’e bgl’e 27 vačérja itd. K temu bi bilo mogoče dodati vsaj mogoče razložiti le, če se predpostavi, ƀ (Steenwijk 1992) / íba < ‘vrsta vrbe’ (SLA, T382 Središče ob (T089 Ročinj), Ročinj), (T089 v naselju Pe v Spodnje občini Hlape wúk ‘iva’ (Ščavnica; Pleteršnik), (Ščavnica; ‘iva’ ƀ. - arti vzorca porušenega podlagi na b, ‘večerja’, in sevnadaljnjem razvoju ob- nastopa pred sprednjimi (npr. sprednjimi pred nastopa povezana, saj lahko odražata ‘volk’ – Steenwijk 1992), je 1992), Steenwijk – ‘volk’ ƀ šedvoustnični ƀ iz pred razvojem v zobno- v ‘iva’ *
par. To pa lahko pomeni, da inertni ustnični soglasnik v nastan pred- *stьbòlъ tik kom 31 4 Ko je Štrekelj 1906: 496sl. slov. pojav je da menil, *stьbòlъ, je iz stьòlъ izvajal * etimološkega zamenjave po izpadu polsamoglasnika v šibkem položaju pretila, da bo fonetično močno preo- močno fonetično bo da pretila, položaju šibkem v polsamoglasnika izpadu po se jezik pa naj bi > **zdbol. Pred to nevarnostjo *stьbòlъ besede: vzglasje blikovala rešil z zamenjavo zapornika za- se zakaj se vprašanje, pa Postavlja Tь/ъbV- sprejemljiv. *- zaporedjem enakim pornik bi preoblikoval. Odgovor, ki se ponuja, je preprost: ker namesto etimološkega namesto etimološkega men’ (Tornow 1989) in dubrovniško enako brijeme ‘vreme’; Skok: I, 616), medglasni b pa z v. -, zamenjava verjetno ni vzročno povezana z delovanjem regresivne asi - regresivne delovanjem z povezana vzročno ni verjetno zamenjava -, *-Tь/ъbV ja milacije po zvenečnosti. Zamenjava je zato lahko posledica fonetične prekrivnosti glasov, tj. psl. * oz. podobnosti obeh hrvaško in obratno so zato lahko posredni pokazatelji praslovanskega narečnega stanja narečnega praslovanskega pokazatelji posredni lahko zato so obratno in s pripornikom je z njim brez negativnih posledic za uspešno razumevanje prosto zamenjal. Podobno se v sodobni slovenščini brez komunikacijskih težav prosto zamenjujeta samoglasnik [ulaga/laga] ali sklonski varianti glagolski obliki
ko še nadalje udejanjala, in sicer toliko časa in le v tistih sistemih, ki so še ohranjali še so ki sistemih, tistih v le in časa toliko sicer in udejanjala, nadalje še ko polsamoglasniški refleks psl. * privedla interpretacija drugačnega slovanskega leksikalnega gradiva z realizira kega zaključka kot pred leti Greenberg, ki ga je do sklepa, da je bila spirantizacija psl. *b, *d, *g no progresivno asimilacijo po zvenečnosti tipa sln. kor. dl. ‘zdrav’, gl., ek’, břesk ‘vresje’ (Greenberg 2001). (Dubrovnik; ARj) in sln. na zamenjavo * zamenjavo na → b iz psl. *vorbьcь,
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 60 Book 1.indb 60 Book 1.indb 61 še ohranjala status polsamoglasnika * psl. *ǫži,ǫžьve ‘skop, stiskaški’ (Stulić; ARj) (Stulić; stiskaški’ ‘skop, 33 32 v Kot je znano, se do okoli leta 1100 nemški 5 36 35 34 vzhodnočeško narečno vzhodnočeško su’ ob arealno širšem vzhodnočeškem širšem arealno ob su’ ǫkъ, pravtakovzhodnočeškonarečno
(npr. sln. iz psl. * psl. iz soglasnika protetičnega realizacijo vas) drugačno z Dragovanja (T288 cepu’ pri obroček - izglasje se ske besede slovan te refleksu slovenskem domačem Pri zbirk. leksikalnih obstoječih iz evidentirati bila pogostnost različice * različice pogostnost bila je da potrjujeta, posredno dodatno še romunska in madžarska kotomenjeni tako sojenki z- predloge hrvaške neevidentirane še sicer bili sta da gužba tj. predpostaviti, besedi, obe verjetno bolj zdi se 1998), (Weiss redka in starinska varianta torta torta ‘trta, vitra, vrv’. vitra, ‘trta, skop’ : houžev ‘biti viti narečje štajerske narečne skupine, potrjuje variantno variantno potrjuje skupine, narečne štajerske narečje gužva izposojenka se glosa od Belostenčeve razlikuje le v tem, da slovenska vsebuje - vsebuje slovenska da tem, v le razlikuje Belostenčeve od glosa (SSKJ). Ker se vratom’ Gutsmanova z upognjenim dolgim, posoda hruškasta ali steklena motivacije *‘zvit, zavit, upognjen predmet’, prim. n. n. prim. predmet’, upognjen zavit, *‘zvit, motivacije pomenske podlagi na naplastil torej starega je na se pomen Novi ‘vimen’. tudi ju pomeni Natančen areal je podan vČJA 2: 117. je podan areal Natančen Natančen areal je podan vČJA 3: je podan 140–143. areal Natančen Prim. enako pomensko specializacijo v č. specializacijo pomensko enako Prim. Natančen areal je podan vČJA 2: 157. je podan areal Natančen omenja tudi enobesedna ustreznica ustreznica enobesedna tudi omenja gerchankom zvitem naokrug v geslu slovarju le v Belostenčevem stiskanje’, tujo predlogo jeza pomensko ‘stiska, gloso Gutsmanovo mogoče ustrezno najti gužva pogovorno na pokazala že Skok I: 641 Bezlaj, in ESSJ I: 167. Medtem ko je bilo enakega pome zaradi * psl. refleksom zujevskim jezikov slovanskih od katerega iz izposojeno ‘gneča’ gužva no pogovor kot sodobno tako lahko bilo ujevskega samoglasnika bi zaradi gerlam svitem se zabeleženo Retorte vgeslu Gutsmanu 1851), (Janežič Reis’ geflochtenen vom Band ‘ein gžva dial. sln. tudi vzorec sklanjatveni vajevski Po prehodu loruščini, prešel pa je tudi v madž. madž. v be tudi je pa prešel in loruščini, ukrajinščini bolgarščini, makedonščini, v tudi 177pojavlja8: SP iz podatkih po ǫ tudi izpričuje. Areal refleksa z izglasjem - zizglasjem refleksa Areal izpričuje. vzbtudi zamenjavo , ki Metka Furlan zamenjavo v⇄b Substitucijska fonetikainslovenskogradivodomačegaizvoraz ‘zavita, ukrivljena’, lat. lat. ukrivljena’, ‘zavita, - vȋža ǫžьba ←* ǫžьba < sln. *ȋža *‘vez’, , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko ‘gneča’ nedvomno izposojeno iz hrvaške ali srbske predloge predloge srbske ali hrvaške iz izposojeno nedvomno ‘gneča’ gužba gužba in ‘retorta’ - ‘gneča’ v govorih Zadrečke doline, ki spadajo v zgornjesavinjsko zgornjesavinjsko v spadajo ki doline, Zadrečke govorih v ‘gneča’ ǫžьa 33 ba ba pabouk tudi vzhodnočeško narečno gǫžьba gǫžьba vžba vžba refleksu le v belokranjskem potrjuje ← srvn. . re-torquere re-torquere 32 obarealnoširšemgȗžva ‘pajek’ na južnoslovanskem območju višja, kot jo je mogoče mogoče je jo kot višja, območju južnoslovanskem na guzsba guzsba retorta vîse gushba ‘gneča’, v taki fonetični podobi tudi izposojeni iz iz izposojeni tudi podobi fonetični taki ‘gneča’,v brabec ‘vrabec’. v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem houžva 35 in sta bila fonetično prekrivna. Po tem času tem Po prekrivna. fonetično bila sta in ‘nazaj zaviti, obrniti’) → sln. sln. → obrniti’) zaviti, ‘nazaj obstandardnempavouk houževnatost ‘Weise’), ker sta v tem času oba soglasnika gujbă gujbă rom. in trak’ ‘vez, Poszuda ali ſzteklo z dugem z dugem ali ſzteklo Poszuda obopisu se , kjer w b- [gužba] ob [gužba] . To pa pomeni, da ti dve slovenski izpo dve slovenski ti . To da pomeni, pa pri izposoji v slovenščino substituira z ‘vrv pri plužnem kolesu’ oz. kolesu’ plužnem pri ‘vrv gžva gžva Retorte Retorte ˈgužba houževný houževný ‘skopost’, húžba 36 (SSKJ), toda v 18. stoletju pri pri stoletju 18. v toda (SSKJ), ſteklena buzha s’dougem, inu inu s’dougem, buzha ſteklena ‘vrv ipd.’ (Skok: I, 641) ← 641) I, (Skok: ipd.’ ‘vrv
(← frc. (←frc. : ‘vitra pri plužnem kole- ‘vitra’ (Pleteršnik), (Pleteršnik), ‘vitra’ ˈgužva b- guſva ba , hrvaška pa - pa , hrvaška je dokaj širok, saj se se saj širok, je dokaj ‘pletena vrv’, kot sta kot sta vrv’, ‘pletena retorte retorte , pri čemer je prva prva je čemer pri , , ki v istem slovar v istem , ki ‘pajek’ < *pa- < ‘pajek’ retrta retrta ‘gožva = usnjeni usnjeni = ‘gožva ‘skop’, ‘skop’, ← srlat. srlat. ← ‘kovinska
v- húžva, , gȗžva gȗžva gožva gožva in ker ker in houž re 34 ------
27.7.2012 20:15:55 61 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55 . ------‘die v ⇄ b jevsko jevsko flaska substi- v- Venedig v < sln. *ƀána ƀqsəl (Sele; in primeri z b primeri in ← stvn. , kar pomeni, da Slovenske alter 37 substituiral nemški ƀ substituiral nemški seveda niso domačega oz. [], se romanski → sln. dial. žaba; b Watte Watte < sln. *ƀláška fonetično ni bistveno - spreme Venezhánka Venezhánka Venetianer’, ‘der kaževpliv nvn. toponima d- (Zadrečkadolina; 1998). Weiss ← rom. *Venetici žàːka ‘krastača’ (Bovško), tpn/mtpn bláška ). Razvidno je, da sta bila pri starejši ← nvn. 38 namesto etimološkega b etimološkega namesto Venezhàn [ƀ], ki jih je sporadično najti na razmero ‘kolk’ (T098 Trnovo pri Novi Gorici) ← báta bžati, b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu b → v je bilo mogoče prepoznati: vlasche ž ‘die Stadt kar Venedig’, je treba brati z ⇄ b (npr. sln. ←*ƀьnetьci f [] ‘frater’ razložljiva kot posledica delovanja analo ‘Venedig’, vedríca prešel prešel v dvoustnični pripornik in se v slovenščino : dial. v oz. najverjetneje še z ƀ, npr. sln. bána oz. najverjetneje substituira s slovenskim v substituira s slovenskim b/ƀ. w Wenędke ← srvn. w (Zadrečka dolina; Weiss 1998). (Zadrečka dolina; Weiss váta ‘čebela’ v primorski, rovtarski in štajerski narečni skupini; rȁt/brȁt fláša v. Primere tipa ‘Wanne’ (Isačenko 1939: 34; Striedter-Temps 1963: 72). To poleg Benédke čvela Primorsko gradivo z v iz , ‘carezzare’ (Alasia) ← ‘collum’, wanne (prim. sln. voſit v občinah Milje, Devin - Nabrežina in Sežana) ← v občinah Milje, Devin - Nabrežina in Med 9. in 13. stoletjem se je v slovenščini enako z enako slovenščini v je se stoletjem 13. in 9. Med V času, ko se nemški je predlog romanskih in nemških fonetiki substitucijski pri zgodnji Iz razlik Zaključek Metka Furlan Metka rát/brát v primorski narečni skupini: Venetianerinn’ tudi (Murko 778), z 1833: zapisom - Pri zabeleženo Pohlinu 1781 izgovarjavo vzglasja, trditvi ne nasprotuje, saj njegova oblika tako kot še poznejeizpričaše vzglasja, izgovarjavooblika trditvitakokot nasprotuje, njegova ne saj na, prim. Venédke ˈbåːta Prim. štaj. ˈbåːta 427), goriško báta 1887: (Štrekelj
pomeni, da se v tem času slovenski refleks psl. * pri izposoji novovisokonemškega pozneje se ohranja tudi substitucija nil. Enaka npr. nvn. bav. Wechsel gradiva, bavarskega jezikovnega Isačenko 1939: 34), ˈbẹːksl Isačenko 1939: 34), relevantna zven in pripora, ne pa ustnično-zobnost. substituciji fonološko polsamogla refleksom slovenskim s prekrivna bila ni fonetično predloga romanska snika *, ampak s slovenskim mogoče sklepati, da zamenjave šele internoslovensko, niso nastajale ozemlju, jezikovnem slovenskem širokem ma adstratnega in substratnega najstarejšega izposojo pred času v še prej, že tudi ampak dobro prepozna verjetno zamenjav bi se sled takih primeru V nasprotnem gradiva. nemških in romanskih izposojenk. plasti vala tudi v najstarejši ni več substituiral s tedanjim slovenskim refleksom praslovanskega polsamoglasni praslovanskega refleksom slovenskim tedanjim s substituiral več ni b soglasnikom ka *, ampak s ← srvn. bav. ‘Flasche’; Striedter-Temps 1963: 120), ki je pozneje postal nezveneč in se je sub- s f stituiral b/ƀ, prim. sln. tpn Benetke z tuira zveneči ustnično-zobni pripornik a) b) v refleksu tipa nacije v izposojenkah tipa v izposojenkah nacije 38 37 pa je nemški polsamoglasnik polsamoglasnik nemški je pa izvora, ampak kažejo na dvojno pot izposoje, in sicer je prva iz knjižne, druga pa iz pa druga knjižne, iz prva je sicer in izposoje, pot dvojno na kažejo ampak izvora, bavarske novovisokonemščine. 6 Zunaj območja zahodnih rovtarskih govorov, ožjega območja obsoškega narečja, dela območja nadiškega in terskega narečja, kjer je obojesmerna zamenjava tipa z v primeri ških dejavnikov, se pojavljajo namesto etimološkega *bedrica, Žavlje
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 62 Book 1.indb 62 Book 1.indb 63 ali sklonskivarianti * inpriporniškireflekspsl.dial. toliko časa, dokler sta se v sistemu/sistemih ohranjala polsamoglasniški refleks psl. pojava in zato v slovenščino podedovana, v slovenščini pa se je lahko udejanjala še vezana prostazamenjava z * Greenbergovemu mnenju, da jebila spirantizacija psl. *b,dg pripornika Pojav skupine. narečne rovtarske in koroške primorske, je moralo biti v izhodiščni slovenščini znatno širše in je verjetno presegalo območje spirant dvoustnični v šel jezikih. Vtemsmislujeslovenščinakonzervativenjezik. slovanskih drugih v kot povednega praslovanščino za več precej ohranilo venščini ostankov v slovenščini ponovno potrjuje večkrat ugotavljano dejstvo, da se je v slo- dial. č. *stьòlъ, hrv.dial. → *stьbòlъ psl. refleksu (pri pičla jezikih skih gibam : gibljem moglasnik v sodobni govorjeni slovenščini brez komunikacijskih težav prosto zamenjujeta sa- brez negativnihposlediczauspešnorazumevanje prosto zamenjal podobno,kotse stvol tipa primerih pri je kot zvenečnosti, po asimilacije regresivne delovanjem z zana no širši,tj.žepraslovanskipojav (Greenberg2001). pripornikom s (narečnega?) stanja praslovanskega nakazuje verjetnoodraz refleks psl.*stьbòlъ, bravec ...). f) v Pohlinovemslovarju(npr. rov), Starogorskirokopis(wodi‘bodi’); knjiž. prim. e) donščini, bolgarščini,ruščiniinobehlužiščinah; make hrvaščini, v območja jezikovnega slovenskega zunaj tudi znana je pa njava d) č) v koroškipriponi- (Pleteršnik), prim.črnogor. č) c) v Reziji( b) v Prekmurju(grìba‘griva’); a) v nekaterihgorenjskihgovorih( Večino navedenihprimerovtipa c) v gorenjskem fitonimu v leksemu v bsdlh lvnkg rkpsea boj – ržnk soeii (tatua, spomeniki Brižinski – obdobja rokopisnega slovenskega besedilih v nktrh rgh eea td šrea raa (npr. areala širšega tudi besedah drugih nekaterih v Metka Furlan sklepal Štrekelj 1906, ampak je oboje gradivo z gradivo oboje je ampak 1906, Štrekelj sklepal Glede relativne kronologije spirantizacije psl. *b Območje, o katerem govori Ramovš 1924: 189, ko pravi, da je slovan- drugih v stanja fonetičnega praslovanskega tega sled je ko Medtem Videti je,dazamenjava pabouk u jbare ‘iveri’(Steenwijk)/jýber(Ramovš)); ), Stiški rokopis (več primerov), Kranjski rokopis (več prime (več rokopis Kranjski primerov), (več rokopis Stiški tatvína), in zvočnik in ƀ stvȍl < ǫžьa → ‘pajek’, brabec‘vrabec’,prirefleksupsl.*ǫžьa itd. b, ki je bil fonetično blizu dvoustničnem zvočniku , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko ‘cevka, bilka’, ki ga je treba izvajati iz psl. *stьbolъ, ista zame sína va (npr.tožȁ‘tožba’)zapsl.*-ьba; ƀ ḁʀšːle v besedjutipavreme : v ziljskem narečju in v govorih po severnem Goriškem, severnem po govorih v in narečju ziljskem v bljaga ‘močvirje’; sinú, leksikalni varianti v in obratno sta bila verjetno že praslovanska narečna praslovanska že verjetno bila sta obratno in Węlâk namesto etimološkega v →bjeprepoznalžeRamovš1935: ‘bršljan’ (Kropa) ← *brščelje ƀ
... 1–2, Za- Gazophylacium, seu Gazophylacium, novovisokonemško, -i, -a novovisokonemško, -a obsoško, -i, -i, -a prekmursko, -i, -a primorsko, praslovansko, -i, -a rodilnik rusko, -i, -a rezijansko, -i, -a romunsko, -i, -a rovtarsko, -i, -a srednji spol; samostalnik in naslednje strani atlas lingvistični Slovenski slovensko, -i, -a slovansko, -i, -a srbsko, -i, -a srednjelatinsko, -i, -a staropoljsko, -i, -a točka v SLA tolminsko, -i, -a toponim ziljsko, -i, -a ženski spol; samostalnik ženskega spola 2, Ljubljana: Slovenska aka- nvn. obsoš. prekm. primor. psl. R r. rez. rom. rovt. spola s srednjega xxxsl. SLA sln. slov. srb. srlat. stp. Txxx tolm. tpn zilj. ž Slovar italijansko-slovenski, druga slo- b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu
=] Joannis Bėllosztėnëcz, Bėllosztėnëcz, Joannis =] Slovenska vodna imena Slovenska Primorsko gradivo z v iz , mestnik madžarsko, -i, -a makedonsko, -i, -a množina mikrotoponim nemško, -i, -a bavarsko, -i, -a bavarsko, -a beneško, -i, -i, -a bolgarsko, spomenik Brižinski češko, -i, -a čakavsko, -i, -a črnogorsko, -i, -a dialektično, -i, -a spodnjelužiško, -i, -a ednina francosko, -i, -a furlansko, -i, -a zgornjelužiško, -i, -a hrvaško, -i, -a imenovalnik italijansko, -i, -a koroško, -i, -a latinsko, -i, -a moški spol; samostalnik znanosti i umjetnosti, 1880–1976. vensko-italijanska in slovenska besedila, 1607, Videm Ljubljana: Mladinska Založništvo tržaškega tiska, 1979. knjiga – Devin-Nabrežina: Občina – Trst: Latino-Illyricorum onomatum ærarium, selectioribus synonimis grabiae: Typis Joannis Baptistæ Weitz, MDCCXL. [Ponatis: Zagreb: Mla- dost, 1973.] demija znanosti in umetnosti, 1961. Metka Furlan Metka moškega spola moškega M madž. mak. mn mtpn n. Krajšave bav. ben. blg. BS č. čak. črnogor. dial. dl. ed frc. furl. gl. hrv. I it. kor. lat. m Belostenec 1740 = [Ivan Belostenec [Ivan = 1740 Belostenec ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb: Jugoslavenska akademija Viri in literatura Viri Alasia = Gregorij Alasia da Sommaripa, Bezlaj 1961 = France Bezlaj, Bezlaj 1976–2005 → ESSJ
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 64 Book 1.indb 64 Book 1.indb 65 BSKJ = Kozma Ahačič idr., = 1993 BS Brecelj 2005 = Marijan Brecelj, Čujec Stres 1993 = Helena Čujec Stres, Tolminsko narečje, v: narečje, Tolminsko Stres, Čujec Helena = 1993 Stres Čujec ČJA =Českýjazykovýatlas Čujec Stres 2010 = Helena Čujec Stres, Čujec Helena = 2010 Stres Čujec SJ –= rne Bezlaj, France I–V= ESSJ Grafenauer 1905 = Ivan Grafenauer, Zum Accente im Gailthalerdialekte, Kos 1975 = Milko Kos, Milko = 1975 Kos Kenda-Jež 2005 = Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora Ovčje vasi = Descri- Janežič, Anton = 1851 Janežič Kutin, Ivančič Barbara = 2007 Kutin Ivančič Isačenko, Vasiljevič Aleksander = 1939 Isačenko Gutsman 1789 = [Ožbald Gutsman slo- v vzryvnyh leniciji padenije i Rascvet Greenberg, L. Marc = 2001 Greenberg Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, Jurišić 1973 = Blaž Jurišić, Blaž = 1973 Jurišić Legiša 1951 = Lino Legiša, Kos kraškega narečja, kraškega Kos Legiša, Lino = 1951 Legiša Metka Furlan Ljubljana: Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,1993. knjižnica FrancetaBevka,2005. bljana: ZaložbaZRC,2011. ro Slovenije,1993,116–122. cijski odbor gibanja Znanost mladim pri Zvezi organizacij za tehnično kultu- Zadlašce: tolmin: Stresinženiring,2010. Mladinska knjiga–ZaložbaZRC,1976–2005. 85–104 [= 105–128]. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, Ljubljana: – dolina Kanalska Planika, središče kulturno Slovensko Ukve: le, govorica v: Valbruna, di parlata della fonologica zione slavenska akademijaznanostiiumjetnosti,1973. Založba ZRC,ZRCSAZU,2007. 14). bljana: Učiteljska tiskarna, 1939 (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani einiger vorzüglichern abstammenden Wörter, Klagenfurt: Kleinmayer, 1789. terbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und venskom jazyke, guage, Heidelberg:UniversitätsverlagC.Winter,2000. slavische Philologie vensko-nemški del akademije znanostiinumetnosti,1975. Slovenske zgodovino narodno in občo za Inštitut Ljubljana: 2, 1500) leta do nost inkulturnavprašanja Brižinski spomeniki: znanstvenokritična izdaja, ur.France Bernik idr., znanstvenokritična spomeniki: Brižinski = Valbruna e la sua parlata Slovena , , Tolmin: Triglavski narodni park – Republiški koordina- Republiški – park narodni Triglavski Tolmin: zbornik, Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko Voprosy jazykoznanija2001,št.1,33–42. , Celovec:VzaložbiJ. Sigmundoveknjigarnice,1851. Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko (za Slovenije topografijo historično za Gradivo 27 (1905),195–228. Rječnik govora otoka Vrgadeotoka govora Rječnik Etimološki slovar slovenskega jezika 2–3, Praha:Academia1997–1999. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja Ročni slovar slovenskega in nemškega jezika: slo- jezika: nemškega in slovenskega slovar Ročni Furlansko-slovenski slovar, Nova Gorica: Goriška 6 (1951),433–439,509–513, 567–579. =] Oswald Gutsmann, v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem A Historical Phonology of the Slovene Lan- Slovar zatolminskega govora 1:A–O, Slovar bovškegagovora, Narečje vasi Sele na Rožu, Lju- na Sele vasi Narečje , ur. Nataša Komac – Vera Smo- Razgledi: mesečnik za književ za Razgledi:mesečnik Ovčja vas in njena slovenska njena in vas Ovčja Deutsch-windisches Wör rječnik, 2: Dolini Tolminke in –, Ljubljana, I–V, Zagreb: Jugo- Zagreb: Ljubljana: Archiv für , Lju- Za- - - 27.7.2012 20:15:56 65 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56 - Tinetu Tinetu 2: konzo- -nemški slo- zave ‘rospo’, Letopis Matice 2004. 2 V Gradci: V zalogi V Gradci: V Trst: Mladika, 2001. Mladika, Trst: Fonološki Fonološki opisi srp-
Romanisches etymologisches Wör Studi di etimologia, onomasiologia Thesaurus polyglottus: iz Thesaurus njega polyglottus: je slovensko b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu , Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni - roko slovenščine: zgodnje spomeniki Jezikovni , ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska aka- Rječnik varaždinskoga kajkavskog Vara- govora, Historična gramatika slovenskega jezika Kraynska grammatika, Laybach, 1768. [Faksimile: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: , Ljubljana: Založba Ljubljana: , prekmurščine knjižne stare Slovar , ur. Met- ur. zahodu, na slovenskem imenoslovje Krajevno , Alessandria: Edizioni dell’Orso, 1992. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Kar- jezikovnozgodovinske in Dialektološke vocabolario , friulano za drugo izdajo (1992) dopolnil in 12 (1972), 195–206. Primorsko gradivo z v iz , 1891, 66–130. slovenske atestate dall’ASLEF, v: Logarju ob sedemdesetletnici demija znanosti in umetnosti, 1989. ZRC, ZRC SAZU, 2006. e di lingue in contatto Il nuovo Pirona: filologica Friulana, popravil Giovanni Frau, Udine: Società in na prodaj per Franci Ferstli, 1833. besednik: Kakor se slovenšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in Krajnskim Koroškim, Štajerskim, na govori slovenšina se Kakor besednik: Del, -Nemški Slovensko Vogerskim: na stranih zahodnih v , Heidelberg: Carl Winter’s Universitätsbuchhandlung, 1911. terbuch, Heidelberg: Carl Winter’s 1550), leta do stol. XIV. (od jezika slovenskega doba pisna ka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. ka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana: Založba var izpisal in uredil Jože Stabéj var izpisal in uredil umetnosti, 1977. besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko men Kenda-Jež, Ljubljana: Založba ZRC, 1996. men Kenda-Jež, Ljubljana: Linguistica skohrvatskih/hrvatskosrpskih, skohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora - obuhvaće nih Opšteslovenskim lingvističkim , atlasom Sarajevo: Akademija Hercegovine, 1981, 201–211. umjetnosti Bosne i nauka i želja (Ljubljana). 2002. ždin: Garestin, nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Marko Pohlin, Kraynska gramatika: znanstvenokritična izdaja, prev. Jože Stabej – Luka Vidmar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.] Metka Furlan Metka Pellegrini 1992 = Giovanni Battista Pellegrini, Pellegrini 1989 = Giovanni Battista Pellegrini, Voci friulane di origine Slovena Oblak 1891 = Vatroslav Oblak, Doneski k historični dialektologiji, Novak 2006 = Vilko Novak, Vilko = 2006 Novak Corgnali, Battista Giovanni – Carletti Ercole – Pirona Andrea Giulio = 2004 Pirona Murko 1833 = Anton Janez Murko Merkù 2006 = Pavle Merkù, Pavle = 2006 Merkù Mikhailov 2001 = Nikolai Mikhailov, Nikolai = 2001 Mikhailov Meyer-Lübke 1911 = Wilhelm Meyer-Lübke, Megiser 1603 = Hieronimus Megiser, Logar 1996 = Tine Logar, Tine = 1996 Logar Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Logar 1981 = Tine Logar, Kneža (Grafenbach; OLA 148), v: - pode razvoj in trge kmetijske RS za Agencije imen ledinskih Datoteka = LiAKZ Plomteux 1972 = Hugo Plomteux, Un presunto slavismo in friulano: Pohlin 1768 = Marko Pohlin, Pohlin 1783 = Marko Pohlin, Kraynska grammatika, Laybach, 1783. Ramovš 1924 = Fran Ramovš,
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 66 Book 1.indb 66 Book 1.indb 67 Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Rigoni – Salvino 1999 = Simona Rigoni – Stefania Salvino, Stefania – Rigoni Simona = 1999 Salvino – Rigoni Kos, Milko – Ramovš Fran = 1937 Kos – Ramovš SKI = Franc Jakopin idr., Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnikv imena krajevna = PavleMerkù,Slovenska SKII Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika srpskoga ili hrvatskoga rječnik Skok =Petar Skok, Etimologijski Snoj 2009 = Marko Snoj, Marko = 2009 Snoj za Inštituta sekcija Dialektološka atlas, lingvistični Slovenski za gradivo = SLA łwi prasłowiański SP =Słownik Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, Han = 1992 Steenwijk jezika knjižnega slovenskega = Slovar SSKJ Stulić = Joakim Stulić, Striedter-Temps: Hildegard = Striedter-Temps Šekli 2008 = Matej Šekli, Matej = 2008 Šekli Šavli, Giovanni = 1960/61 Šavli Štrekelj 1906 = Karl Štrekelj, Vermischte Beiträge zum slavischen etymologischen Štrekelj 1887 = Karl Štrekelj, Špehonja, Nino = 2003 Špehonja Škofic, Jožica = 1996 Škofic Metka Furlan Akademska založba,1937. Ljubljana: Učiteljskatiskarna,1935. 1999. ano-natisoniano, ba, 1985(LeksikoniCankarjevezaložbe). veni inItalia:manuale slovenski jezikFranaRamovšaZRCSAZUvLjubljani. greb: Jugoslavenskaakademijaznanostiiumjetnosti,1971–1974. na: Modrijan–ZaložbaZRC,2009. venije, 1970–1991. Nauk, 1974–. 27). des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin Literaturen und Sprachen slavische für Abteilung der (Veröffentlichungen – Institut Osteuropa Berlin: nischen, guistics 18). Lin- General and Slavic in (Studies 1992 Rodopi, GA: Atlanta, – sterdam Università deglistudi,1960/61(tipkopis). ITALIANO ESCHIAVO DI ALASIA DA SOMMARIPA: tesidilaurea, Roma: beseda E. Fekete,München:VerlagOttoSagner,1985.] Wörterbuch, Sohn, 1887. Betonungsverhältnisse, der Berücksichitgung sonderer pdf/vocabolario_natisoniano-italiano.pdf (različicaizleta 2003). na Gorenjskem: disertacija okolici , Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008. , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko Archiv fürslavischePhilologie Rjecsoslòxje San Leonardo: Editore Comitato Pro Clastra O.N.L.U.S., Clastra Pro Comitato Editore Leonardo: San Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljublja zemljepisnih slovenskih slovar Etimološki , Ljubljana: Cankarjeva založ Cankarjeva Ljubljana: Slovenska krajevna imena, Zemljepisna in lastna imena v kraju Livek in njegovi in Livek kraju v imena lastna in Zemljepisna , Trst:Mladika,1999. Morphologie des Görzer Mittelkarstdialekktes mit be- – Wołw d. Wdwito ose Akademii Polskej Wydawnictwo idr.: Wrocław 1–, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Kropegovora besedišče in oblikoslovje Glasoslovje, Historična gramatika slovenskega jezika , Ljubljana:[JožicaŠkofic],1996(razmnoženo). Contributi alla conoscenza del VOCABOLARIO The Slovene Dialect of Resia: San GiorgioSan Resia: of Dialect Slovene , Am- The Vocabolariohttp://www.lintver.it/ delNadiško, 1–2, U Dubrovniku, 1806. [Ponatis in spremna v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem 1–5, isae: to arswt, 1963 Harrasowitz, Otto Wiesbaden: etce enötr m Slove- im Lehnwörter Deutsche Ljubljana: Državna založba Slo- založba Državna Ljubljana: 28 (1906),481–539. Brižinski spomenikiBrižinski Wien: Carl Gerold’s Carl Wien: Vocabolarietto itali Toponimi= Slo- , 7: Ljubljana: dialekti 1–4, Za- 1–4, - - - , 27.7.2012 20:15:56 67 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56 , - - vorljaga Archiv Archiv für 31 (2009), 1986–1987. 2 and v. Examples of ‘rich’, cf. Wogat ; ‘brother’ are explain save ‘frog, toad’; Traditiones Traditiones žàːka ‘toad’ (Bovec area), rȁt/brȁt Ètimologičeskij slovar’ Ètimologičeskij russkogo slovar’ Hrvatski dialektološki zbornik 5 dialektološki Hrvatski bžati, ‘neck’, ‘ivy’ (Kropa) ← *brščelje ← (Kropa) ‘ivy’ ‘hip’ (Trnovo, near Nova Gorica) ← *bed- b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu N. Trubačov, Moskva: Progress, Moskva: Trubačov, N. Context Summary ḁʀšːle Vocabolario fraseologico del Vocabolario dialetto »Bisiàc« ‘egg white’, cf. standard beljak , Wiesbaden: , Wörterbuch Burgenlandkroatisches Max Vasmer], vedríca ‘bee’ in some places in the Littoral, Rovte, and Styr- Rovte, ‘bee’ in the Littoral, in some places Węlâk within a Broader Slovenian and Slavic b within a Broader v from in the municipalities of Muggia, Duino-Aurisina, and of Muggia, in the municipalities Slovar govorov Zadrečke doline Slovar Zadrečke med govorov Gornjim Gradom 31 (1910), 203–209. 31 (1910), -ьba; va ← Sln. -ba (e.g., tožȁ ‘complaint’) < PSl. * čvela of the type rát/brát Žavlje ‘tube, reed’, which must be derived from PSl. *stьbolъ, and the ‘tube, reed’, which must be derived from Primorsko gradivo z v iz v ⇄ b , stvȍl ‘to caress’ (Alasia da Sommaripa) ← b → v may be recognized in: Bologna: Nuova casa editrice, 1985. Bologna: Nuova casa in Nazarjami: zvezek: poskusni A–H, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji). slavische Philologie slavische O. dopolnil in prev. I–IV, jazyka Otto Harrassowitz, 1989. Otto Harrassowitz, (1981), 203–420. št. 1, 77–87. voſit Metka Furlan Metka Littoral Material with The Littoral dialect group: Pohlin’s dictionary (e.g., dictionary Pohlin’s The reflex of the type the of reflex The The lexeme The Texts from the Slovenian manuscript era (the Freising Manuscripts (tatua ‘theft’, The Upper Carniolan phytonym Carniolan Upper The standard bogat). able as the result of the operation of analogical factors, there appear cases with v in of analogical able as the result of the operation b in place of etymological b and cases with place of etymological the type a) b) ian dialect group; c) ; indirectly in a Slovenian loanword in Friul. Sežana) ← žaba; indirectly in a Slovenian loanword in rica, the (micro)toponym Croatian, in territory linguistic Slovenian outside known is also alternation same Macedonian, Bulgarian, Russian, and Upper and Lower Sorbian; f) ManuscriptKranj the examples), (several manuscript Stična the cf. standard tatvina), (several examples), the Castelmonte Manuscript (wodi ‘be’, cf. standard bodi)); g) Outside the southwestern Rovte dialect, a narrow area of the Soča dialect, part of bidirec the where dialect, Valley Torre of the part and dialect, Valley Natisone the alternation tional ‘swamp’; ‘pond’ (Pleteršnik), cf. Monteneg. bljaga d) The Carinthian suffix - e) Weiss 1998 = Peter Weiss, VFDB 1985 = Silvio Domini idr., Težak 1981 = Stjepko Težak, Ozaljski govor, Štrekelj Štrekelj 1910 = Karl Štrekelj, Slawisches im friaulischen Wortschatze, Vasmer I–IV = Maks Fasmer [= Torkar 2009 = Silvo Torkar, Mrvice iz imenoslovne malhe, Tornow, Siegfried = 1989 Tornow
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 68 Book 1.indb 68 Book 1.indb 69 The majority of cited examples of the type c) Resia ( b) Prekmurje ( a) Certain UpperCarniolansubdialects( Ramovš (1935)in: Slavic (dialect?) state with the fricative the with state (dialect?) Slavic in thereflexofPSl.*stьbòlъ,isprobablyareflectionProto- which isshown cluded for examples of the type con- (1906) Štrekelj as voicing, on based assimilation regressive of operation the The change ofvinplace of etymological disgusted’; iba‘ivy’, d) stьbòlъ → *stьòlъ ‘stem’;Cro.dial. → *stьbòlъ PSl. of reflex the (in ‘daughter’, theverbformsgibam :gibljem‘Imove’,andsoon. declensional variant of thetypevreme variation in modern spoken Slovenian without impeding communication in words dial. cessful comprehension, similarly to how the vowel bilabial sonorant and was in free alternation with it without consequences for suc - of PSl.*b,dg opinion thatthespirantization it isthereforenecessarytoagreewithGreenberg’s lexical materialthatledtheauthortothisconclusion. Proto-Slavic phenomenon– the semivowelreflexofPSl.* could have been realized in Slovenian as long as the system (or systems) preserved Proto-Slavic dialect phenomena and therefore inherited in Slovenian.Freevariation The phenomena of thespirantƀanditsfreevariation with * Slovenian andnotonlylimited to theLittoral, Carinthian, and Rovtedialect groups. is narrower,theareathathediscussesmusthavebeenconsiderablybroaderinearly rizia region, and that such a spirant spirant than do other Slavic languages. In this sense, Slovenian is a conservative language. times, thatSlovenianpreservesconsiderablymoreofthismaterial forProto-Slavic many confirmed fact, the by reconfirmed are Slovenian in remnants more thong’), Certain other words with a broader distribution (jazbec ‘badger’,gabiti se ‘tobe distribution broader a with words other Certain Metka Furlan pabouk Although thetrace of thisProto-SlavicstateisscantinotherSlaviclanguages With regard to the relative chronology of the spirantization of PSl. *b PSl. of spirantization the of chronology relative the to regard With When Ramovš (1924: 189) states that ƀ in the Gail Valley dialect and in subdialects throughout the northern Go- jbare ‘woodchips’(Steenwijk)/jýber(Ramovš),cf.standard ǫžьa → ‘spider’, brabec‘sparrow’,inthe reflex of PSl.* ǫžьa grìba ‘mane’,cf.standardgriva); , [ureme/reme]‘weather’, was earlier and distributionally broader Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko bravec ‘sparrow’etc.). sína : sinú although itwastheinterpretation of entirely different andthespirantreflexofPSl.dial.* stvol. Suchmaterial with ‘son (genitive)’, the lexical variants lexical the (genitive)’, ‘son ƀ differs fromwonlyin that the bilabial slit for ƀ v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem ƀ nebsta ‘bride’,cf.standardnevesta b isprobably not causally connected with < vlaga b, whichwasphonetically close to the b generallydevelopedintothebilabial → b → v [ulaga/laga] ‘humidity’ or in the in or [ulaga/laga] ‘humidity’ u and the sonorant were already recognized by v ⇄ b due to distribution, ⇄ v – that is, itwasalready a were probablyalready brávac ƀ