HLEBINSKA NAIVA Naslovnica: IVAN GENERALIĆ | RDEČA MASKA | 1975 4 HLEBINSKA NAIVA

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 24. 10. 2019 – 9. 2. 2020

UVOD

Naivna umetnost se je v naši neposredni okolici, na območju nek- danje Jugoslavije, začela pojavljati že v prvih tridesetih letih dvajsetega stoletja. Umetniki – šolani in umetniško neizobraženi posamezniki – so se združevali v skupine, izmenjavali likovne izkušnje in ustvarjali. Med njimi je bil tudi hrvaški slikar Krsto Hegedušić, ki je zasnoval hlebin- sko šolo, izobraževal okoliške samouke slikarje in omogočil, da sta leta 1931 na 3. razstavi skupine »Zemlja« v Zagrebu razstavljala tudi tedaj komaj šestnajstletni Ivan Generalić in dvajsetletni Franjo Mraz, danes najvidnejša predstavnika hrvaške naivne umetnosti in zbirke Galerije naivne umetnosti iz Hlebin.

V Sloveniji so se hrvaški naivni umetniki s posameznimi razsta- vami predstavljali že sredi petdesetih let dvajsetega stoletja. Prvo orga- nizirano skupinsko razstavo, »Svet naivnih – Hlebine in slovenski sa- morastniki«, pa je leta 1962 gostila Kostanjevica na Krki. Že čez tri leta je bila v trebanjski osnovni šoli organizirana razstava del slovenskega umetnika Viktorja Magyarja, ki predstavlja temeljni mejnik v razvoju Tabora likovnih samorastnikov Trebnje.

Na tokratni razstavi gostimo premišljeno izbrana dela hrvaške oziroma podravinske naivne umetnosti, ki jih hrani Galerija naivne umetnosti iz Hlebin. Razstava nudi vpogled v likovno ustvarjalnost ne- kaj najpomembnejših hrvaških mojstrov: Ivana in Josipa Generalića, Franja Mraza, Mirka Viriusa, Ivana in Stjepana Večenaja, Dragana Ga- žija, Ivana Lackovića, Draga Juraka in Franja Vujčeca ter mnogih dru- gih. Številni med njimi so se v Trebnjem že predstavljali na samostojnih ali skupinskih razstavah in salonih, mnogi pa so sodelovali tudi na tu- kajšnjem Taboru.

Hrvaški predstavniki naivne umetnosti predstavljajo skoraj četr- tino avtorjev sicer obsežne mednarodne zbirke naše galerije. Današnja razstava nam torej omogoča, da na poglobljen način proučimo posebnosti, izvirnost in ustvarjalnost podravinskih umetnikov, ki so s svojimi deli na svojstven način zaznamovali tudi galerijsko zbirko v Trebnjem.

Patricija Pavlič FRANJO MRAZ | PRI ITALIJANOVEM MOSTU | 1932 5 1

VELIKANI VELIKANI HLEBINSKE ŠOLE HLEBINSKE ŠKOLE V TREBNJEM U TREBNJU

Galerija naivne umetnosti Muzeja mesta Kop- Galerija naivne umjetnosti Muzeja grada Ko- rivnica je postavljena v osrčje oziroma v sam izvor privnice smještena je u srcu, odnosno u samom izvo- hrvaške naivne umetnosti. Zgrajena je bila v času rištu hrvatske naive. Izgrađena je u vrijeme najvećeg največjega vzpona in razcveta naivne umetnosti, uzleta i prosperiteta naivne umjetnosti (od 1964. do med letoma 1964 in 1968 po načrtih Miroslava Bego- 1968. godine), a prema projektu Miroslava Begovića. vića, in usklajuje tradicionalno s sodobnim ter narav- U uspješnom spoju ruralnih, urbanih, graditeljskih i no z umetnim v uspešnem spoju ruralnih in urbanih arhitektonskih elemenata pomiruje tradicionalno i gradbenih ter arhitekturnih elementov. V Galeriji na- suvremeno, prirodno i artificijelno. U Galeriji naiv- ivne umetnosti prihaja v zadnjih letih do bistvenih ne umjetnosti posljednjih se godina događaju bitni premikov pri zasnovi razstavnih, pedagoških in festi- pomaci u koncipiranju izložbenih, pedagoških i fe- valskih dejavnosti, povezanih z naivno umetnostjo. stivalskih aktivnosti povezanih s naivom.

Naivna umetnost postaja kot pomemben del Naivna umjetnost kao važan dio kulturnog kulturne identitete in dediščine Hrvaške, še zlasti Pod- identiteta i baštine Hrvatske, a posebno Podravine, ravine, nespregledljiva pri predstavljanju hrvaške kul- postaje nezaobilazna prilikom predstavljanja hrvat- ture in umetnosti. To navsezadnje potrjuje ponovno ske kulture i umjetnosti. To potvrđuje ponovni rast zanimanje za to vrsto umetnosti, ki se v zadnjih letih zanimanja za ovu vrstu umjetnosti koja se unazad uspešno predstavlja tudi v tujini: v Marseillu (2013), v nekoliko godina uspješno predstavlja u inozem- Katovicah (2014), v Pécsu (2016), v Lendavi (2017) ter leta stvu: u Marseiileu (2013.), Katowicama (2014.), Peču- 2018 v Zadru, in sicer z izborom del iz zbirke naivne hu (2016.), Lendavi (2017.) te 2018. godine u Zadru, i to umetnosti Muzeja mesta Koprivnica, ki je leta 2016 pri- izborom radova iz Zbirke naivne umjetnosti Muzeja dobila status kulturne dediščine Republike Hrvaške. grada Koprivnice koja je 2016. godine stekla status Sedaj že dodobra utečena praksa se nadaljuje tudi v kulturnog dobra Republike Hrvatske. Sad već uho- letu 2019, skozi sodelovanje z Galerijo likovnih samo- dana praksa nastavlja se i u 2019. godini, u suradnji rastnikov v Trebnjem, eno redkih galerij v okolici, ki s Galerijom likovnih samorastnikov u Trebnju, jed- skrbno neguje ustvarjalnost avtorjev naivne umetno- nom od rijetkih galerija u okolici koja baštini stva- sti. V svoji bogati zakladnici hrani ta slovenska galerija ralaštvo naivnih autora. U svom bogatom fundusu predvsem dela slovenskih in tujih ustvarjalcev. V njej slovenska galerija posjeduje radove prvenstveno slo- ustrezno mesto zavzemajo tudi hrvaški naivni ume- venskih i inozemnih autora. Hrvatski naivni umjet- 2 tniki, pri čemer so zastopani večinoma avtorji mlajše nici također imaju pripadajuće mjesto unutar zbirke, generacije. Prav zato Muzej mesta Koprivnica predsta- no uglavnom su zastupljeni autori mlađe generaci- vlja izbor velikanov hlebinske šole iz lastne zbirke, in je. Upravo zbog tog razloga Muzej grada Koprivnice sicer tistih »najstarejših« umetnikov, predstavnikov od predstavlja izbor velikana Hlebinske škole iz vlasti- prve do tretje generacije hlebinske šole, z le majhnim tog fundusa, odnosno onih „najstarijih“, od prve do odmikom k outsiderjem. treće generacije Hlebinske škole, s tek malim odmakom prema autsajderima. Na začetku tretjega desetletja dvajsetega stoletja, torej pred natanko devetdesetimi leti, je v Zagre- Na početku trećeg desetljeća 20. stoljeća, prije bu nastala skupina Zemlja, združenje akademskih točno 90 godina, u Zagrebu je formirana grupa Ze- umetnikov, ki so si v času velikih kriznih pretresov mlja, udruženje akademskih umjetnika koji su u vri- prizadevali za to, da bi lahko vsak družbeni sloj, torej jeme velikih previranja nastojali da svaki društveni tudi tisti »najnižji«, a najštevilčnejši, ki so ga sestavljali sloj pa tako i onaj „najniži“, no najbrojniji (čine ga kmetje, aktivno vplival na spremembo svojega druž- seljaci) aktivno utječe na promjenu svog socijalnog benega položaja. statusa.

Krsto Hegedušić, soustanovitelj in tajnik skupi- Krsto Hegedušić, suosnivač i tajnik grupe Ze- ne Zemlja, je kratko obdobje svojega otroštva preživel mlja, kratak dio djetinjstva proveo je u Hlebinama te v Hlebinah in tja se je v vseh obdobjih svojega življenja im se stalno vraćao u svim razdobljima svog života. tudi neprestano vračal. Narava, vas in zemlja so mu da- Priroda, selo, zemlja pružali su mu mir i odmak od jali mir in odmik od mestnega vrveža. Kot pogost obi- gradske vreve. Kao česti posjetitelj svjetskih izložbi, skovalec svetovnih razstav je Krsto v Parizu odkrival Krsto u Parizu otkriva slikarstvo na staklu koje ga slikarstvo na steklo, ki ga je spominjalo na poznobaroč- podsjeća na kasnobarokne glaže koje susreće u Po- ne »glaže«, s katerimi se je srečeval v Podravini. »Glaže« dravini. Glaže su također slike na staklu, uglavnom so prav tako slike na steklo, večinoma verskega značaja, religioznog karaktera i anonimnih autora, čime osta- in delo anonimnih avtorjev, s čimer ostajajo v sferi ljud- ju u sferi narodne umjetnosti, odnosno umjetnosti ske umetnosti, umetnosti skupnosti. Krsto Hegedušić zajednice. U suradnji s lokalnim talentima, Krsto bo v sodelovanju z lokalnimi talenti največ pripomogel Hegedušić će upravo slikarstvo na staklu učiniti pre- k temu, da bo prav slikarstvo na steklu postalo prepo- poznatljivom sastavnicom Hlebinske škole, u kojoj znaven sestavni del hlebinske šole, s katero bo pridobilo će ono zadobiti individualni karakter i umjetničku individualen značaj in umetniško vrednost. vrijednost.

Skozi srečanja s Krstom Hegedušićem so pripa- Kroz susrete s Krstom Hegedušićem pripadnici dniki prve generacije hlebinske šole (Ivan Generalić, 1. generacije Hlebinske škole (Ivan Generalić, Franjo Franjo Mraz, Mirko Virius) razvijali svoje naravne ta- Mraz, Mirko Virius) razvijali su urođeni talent i upo- lente in spoznavali likovne tehnike – od risbe in akva- znavali likovne tehnike – od crteža i akvarela, sve rela do olja na platnu in steklu. Prav slednje bo postala do ulja na platnu i staklu. Potonje će pritom postati najbolj prepoznavna značilnost hlebinske šole. V skla- prepoznatljiva karakteristika Hlebinske škole. Pre- du z izhodišči skupine Zemlja jih je Krsto spodbujal, ma zemljaškim postulatima potiče ih da slikaju ono 3

MIRKO VIRIUS | KOSCI | 1937 7 4

IVAN GENERALIĆ | SVATJE | 1954 1 5 naj upodabljajo tisto, kar jih obkroža, torej vsakda- što ih okružuje, poput npr. svakodnevice podravskog njost podravinske vasi z začetka dvajsetega stoletja, sela s početka 20. stoljeća koja je često brutalna, si- ki je pogosto brezobzirna, surova in razvojno zaostala, rova i razvojno zaostala te temeljena na teškom fi- kajti temelji na težkem fizičnem delu, ki komajda omo- zičkom radu koji omogućuje preživljavanje. Naglaše- goča preživetje. Izrazito ploski pristop, jasno linijsko no plošni pristup, jasno linijsko omeđivanje formi i razmejevanje oblik in lokalni kolorit je v svojih delih iz lokalni kolorit u radovima iz ranije faze usvojit će zgodnejšega obdobja osvojil Franjo Mraz (Pri Italijano- Franjo Mraz (Pri Talijanovom mostu) u bilježenju vem mostu) pri zapisovanju rutinizirane vsakdanjosti rutinizirane svakodnevice s povremenim kritičkim z občasno kritično distanco, ki se bo še izraziteje od- odmakom koji će se izrazitije očitovati u slikarstvu ražala v slikarstvu Mirka Viriusa. Izjemno veristične Mirka Viriusa. Iznimno veristička ostvarenja koja stvaritve, ki jasno in bridko, brez estetizacije govorijo o jasno i britko te bez estetizacije govore o tadašnjem takratnem času in družbi (Lončar na vasi), so nedvom- vremenu i društvu (Lončar u selu) zasigurno su po- no tesno povezane tudi s (samo)zavestjo, ki jo prinaša vezana i sa (samo)pouzdanjem koje donosi životna življenjska zrelost – potem ko začenja ustvarjati Virius. zrelost – kada Virius počinje stvarati.

Zgodnja dela Ivana Generalića (Svatje) razkriva- Rani radovi Ivana Generalića (Svatovi) otkrit jo tehnične negotovosti, ki bodo v kasnejših delih iz- će tehničke nesigurnosti koje će u kasnijim djelima ginile (Ples v goricah), a sledilo bo oblikovanje lastne- nestati (Ples v goricaj), a uslijedit će formiranje vla- ga sloga v bolj prepoznavnem tonskem slikarstvu, pa stitog stila u prepoznatljivom tonskom slikarstvu, tudi v tako imenovanih koralnih gozdovih (Krave v već u tzv. koraljnim šumama (Krave u šumi) koje gozdu), ki predstavljajo scenografijo fantastičnih pri- su scenografija fantastičnih prizora, često ukorije- zorov, pogosto izvirajočih iz ljudskih legend. Domišlji- njenih u narodnim legendama. Maštovitost, kolo- ja, koloristični in tematski preobrat ter eksperiment so ristički i tematski zaokret i eksperiment posljedica posledice delovanja novega »mentorja« Dimitrija Baši- je novog „mentora“ Dimitrija Bašičevića. Njegova je čevića. Njegova vloga je zanimiva, saj istočasno deluje uloga zanimljiva, budući da istovremeno djeluje na na dveh ravneh – kot prvi kustos zagrebške Galerije dva kolosijeka – kao prvi kustos zagrebačke Galerije primitivne umetnosti (današnjega Hrvaškega muzeja primitivne umjetnosti (današnjeg Hrvatskog muze- naivne umetnosti) naivne umetnike podpira pri figu- ja naivne umjetnosti) – naivne umjetnike podupire rativnem oblikovanju ob približevanju fantastičnim u figurativnom oblikovanju, uz odmak prema fanta- motivom, medtem ko njegov umetniški alter ego Man- stičnim motivima, dok njegov umjetnički alter-ego gelos zagovarja skoraj popolno abstrakcijo in negacijo Mangelos zagovara gotovo potpuno apstrahiranje i slike. negaciju slike.

Vpliv teh prizadevanj kritiki prepoznavajo v Utjecaj ovih nastojanja kritičari prepoznaju u enostavnih, monokromatskih ozadjih del Martina jednostavnim, monokromatskim pozadinama djela Mehkeka, pripadnika druge generacije hlebinske Martina Mehkeka, pripadnika 2. generacije Hlebin- šole. Iz temnega brezna se dvigajo ekspresivni por- ske škole. Iz ponora crnila uzdižu se ekspresivni portreti svetlega kolorita s specifično motiviko Romov, treti jarkog kolorita sa specifičnim motivima Roma, 6 njegovih sovaščanov (Cigansko veselje), ki jih ozna- njegovih suseljana (Cigansko veselje) koje karakteri- čujejo pretirani poudarki in pogosta proporcionalna ziraju pretjerana naglašavanja, kao i česta proporci- izkrivljanja z namenom intenzivnejšega doživljanja. onalna izobličavanja u svrhu intenzivnijeg doživlja- Premiki v proporcih in svetlem koloritu so do Meh- ja. Posredstvom Ivana Večenaja iz obližnje Gole do keka prišli prek Ivana Večenaja iz bližnje Gole, ki na Mehkeka su stigli pomaci u proporcijama i jarkom začetku beleži prvinsko življenje vasi z gradnjo kom- koloritu, a u početku bilježi iskonski život sela, gra- pozicij po načelu dodajanja in kopičenja elementov. deći kompozicije prema načelu adicije i slaganja ele- Sredi stoletja oblikuje individualiziran slog, ki temelji menata. Sredinom stoljeća formira individualizirani na izjemni ekspresivnosti in na specifičnih koloristič- stil, temeljen na iznimnoj ekspresivnosti i specifič- nih rešitvah. V svojih portretih izkrivlja proporce, po- nim kolorističkim rješenjima. U portretima naruša- udarja nekatere značilnosti vse do meja burleske, pri va proporcije i naglašava određene karakteristike čemer prikazano še poudarja s temnimi ozadji (Golša- (do granica burleske), dok prikaze ističe tamnim po- vost), toda najbolj prepoznaven je po religioznih mo- zadinama (Gušavost). Najpoznatiji je po religioznim tivih, postavljenih v podravski ravninski pejsaž, kar motivima smještenim u podravski kraj ravničarskog bo nadaljeval tudi njegov sorodnik Stjepan Večenaj pejzaža, što će nastaviti i njegov rođak Stjepan Veče- (Prvo srečanje Adama in Eve). naj (Prvi susret Adama i Eve).

Religioznost predstavlja pomemben segment Religioznost je važan segment stvaralaštva i ustvarjanja tudi pri Miju Kovačiću, danes edinem še Mije Kovačića, danas jedinog živućeg velikana hr- živem velikanu hrvaške naivne umetnosti. Njegove vatske naive. Njegova djela djeluju poput davno za- podobe se zdijo, kot bi prihajale iz davno pozabljene- boravljenog svijeta – svijeta u kojem mitovi, legen- ga sveta – sveta, v katerem miti, legende in vera ena- de i religija ravnopravno supostoje te u mnogome kopravno obstajajo drug ob drugem ter v marsičem određuju život njegovih sumještana koji su prika- določajo življenje njegovih sokrajanov, ki so prikazani zani baš onakvima kakvi jesu – izmoreni od sva- prav takšni, kakršni so – izmučeni od vsakodnevnega kodnevnog posla, pomalo zatupljenog i umornog garanja, kar malce otopelega in utrujenega pogleda, pa pogleda, ali i gubavi, ubogi i bolesni. Odrastajući u tudi gobavi, revni in bolni. Odraščal je v Gornji Šumi Gornjoj Šumi u blizini rijeke Drave svoj prepoznat- v bližini reke Drave in svoj prepoznavni pečat zapusti ljiv potpis pronalazi upravo u iznimno pomnom i ravno v izjemno pozornem in podrobnem upodablja- detaljnom bilježenju bujne vegetacije vodenih po- nju bujne vegetacije vodnih površin in v svojevrstnih vršina i svojevrsnim deformacijama u ljudskim li- deformacijah človeških likov. Figure so skrajno stilizi- kovima. Figure su krajnje stilizirane, karikaturalno rane, izdelane so kot karikature, pogosto stopnjevane izvedene, u prikazu često dovedene do groteske i do groteske in absurda (Portret). apsurda (Portret).

Izkrivljeni proporci, pretirano poudarjene di- Distorzirane proporcije, prenaglašene dimen- menzije obraznih elementov in mešanje prepoznavnih zije facijalnih elemenata i miješanje prepoznatljivih spolnih značilnosti sestavljajo ekspresivno fiziogno- rodnih karakteristika tvore ekspresivnu fizionomi- mijo Josipa Generalića, ki se približuje burlesknemu ju Josipa Generalića, blisku burlesknom i ludičkom 7

MARTIN MEHKEK | CIGANSKO VESELJE | 1969 15 8 in igrivemu izrazu (Nora Jaga). Ustaljene negativne izričaju (Luda Jaga). Ustaljeno negativne karakte- karakteristike bo sprevrnil v zabavne, smešne in opa- ristike preokrenut će u zabavne, smiješne i proma- zovalcu bližnje ter s tem dokazal, da tudi tisto, kar se traču bliske, dokazujući kako i na prvi pogled nešto zdi na prvi pogled zastrašujuče, lahko s spremembo zastrašujuće promjenom perspektive može postati perspektive postane vznemirljivo in umetniško izvir- intrigantno i umjetnički inovativno. Istim putem no. Enako pot si je izbral Franjo Vujčec s prepletanjem kročio je i Franjo Vujčec, preplitanjem ljudskim i ani- človeških in živalskih značilnosti v službi največje bur- malističkih karakteristika u službi maksimalne burleske in ekspresivnosti (Mati moli rožni venec). leske i ekspresije (Majka moli krunicu).

Po drugi strani in istočasno z večino že omenje- S druge strane, istovremeno s većinom spome- nih avtorjev Dragan Gaži ustvarja enako ekspresivne nutih autora, Dragan Gaži stvara jednako ekspresiv- portrete, ki temeljijo na realističnem prikazovanju z le ne portrete utemeljene na realističkom bilježenju, redkim kolorističnim ekspresionističnim poudarkom uz tek poneki koloristički ekspresionistički akcent (Na koncu poti). Po zaslugi podrobnega upodabljanja ne (Na kraju puta). Zahvaljujući detaljnom bilježenju samo fiziognomije prikazanih figur, temveč tudi s proni- ne samo fizionomije prikazanih figura, već i pronic- cljivim prikazovanjem psiholoških značilnosti je Gaži v ljivim bilježenjem psiholoških karakteristika, Gaži je hrvaški naivni umetnosti znan kot mojster portretira- prepoznat kao majstor portretiranja hrvatske naive. nja. Te realistične tendence v drugi generaciji nadaljuje Njegove realističke tendencije u 2. generaciji naslje- Franjo Filipović z zvestim prikazovanjem vsakodnevne- đuje Franjo Filipović, vjernim bilježenjem svakodne- ga življenja z neznatnim odmikom proti simplificiranju vice s malim odmakom prema simplificiranju (Baka (Babica peče kruh) in poenostavljanju elementov. Sim- peče kruha) i pojednostavljivanju elemenata. Simpli- plifikacija zaznamuje tudi zadnje obdobje ustvarjanja fikacija obilježava i posljednju fazu stvaralaštva Iva- Ivana Generalića – z redukcijo motivov, z monokromijo na Generalića – redukcijom motiva, monokromijom ozadja, z monumentalnimi formati in s posplošenimi pozadine, monumentalnim formatima i poopćenim pomeni (Rdeča maska) nezavedno zaokrožuje ustvarjal- značenjima (Crvena maska) nesvjesno zaokružuje no in življenjsko pot z odpiranjem eksistencialnih vpra- stvaralački i životni put, i to otvaranjem egzistenci- šanj o identiteti in o smislu življenja. jalističkih pitanja o identitetu i smislu života.

Univerzalno v lokalnem prek idiličnih in har- Kroz idilične i harmonične pejzaže, univerzal- moničnih pejsažev upodablja Ivan Lacković Croata no u lokalnom bilježi Ivan Lacković Croata (Zima). (Zima). Figure tukaj šele postajajo element ritmizacije, Figure ovdje postaju tek element ritmizacije, dok medtem ko celotno kompozicijo »nosijo« pejsaži. Na- cijelu kompoziciju „nose“ pejzaži. Priroda je (pra)po- rava je (pra)načelo vsega. Veliko navdušenje nad po- čelo svega. Fascinaciju savršenstvom prirode lako je polnostjo narave zlahka zaznamo v delih Milana Ge- očitati u djelima Milana Generalića koji u počecima neralića, ki na začetku nadaljuje z že znanimi načini nastavlja poznatim stazama bilježenja svakodnev- upodabljanja vsakdanjih dejavnosti (Vrnitev s polja). nih poslova (Povratak s polja).

Mara Puškarić-Petras vnaša s Perico v zimi novo, Mara Puškarić-Petras prikazom Pralja u zimi žensko perspektivo, sledi ji Nada Švegović Budaj (Ju- donosi novu žensku perspektivu koju nastavlja Nada 9

DRAGAN GAŽI | NA KONCU POTI | 1966 22 10 lijino premoženje) z nadaljevanjem »večenajevske«, Švegović Budaj (Julino blago), nastavljajući „veče- koloristično bogate in proporcionalno premaknjene najevsku“ koloristički bogatu i proporcionalno po- tradicije. Ana Matina (Izza žice), ki ustvarja izključno maknutu tradiciju. Ana Matina (Iza žice) stvarajući s prsti in po lastnem prirojenem instinktu, predstavlja isključivo prstima, prema vlastitom iskonskom in- ob Dragu Juraku mejno področje naivne in outsider- stinktu, uz Dragu Juraka, predstavlja rubno područje ske umetnosti – umetnosti, ki temelji na izvornem do- naivne i autsajderske umjetnosti. Umjetnosti uteme- življanju sveta in na nezavednem, skoraj samodejnem ljene na izvornom doživljaju svijeta, nesvjesnom, go- ustvarjanju, včasih kot posledici soočanja z notranjimi tovo automatskom stvaranju ponekad kao posljedica nemiri, preizpraševanji, bojaznimi in strahovi – kar suočavanja s unutrašnjim nemirima, propitivanjima, jasno prepoznavamo v fantazmopolisih Draga Juraka strepnjama i strahovima – što se jasno može očitati u (Zlato mesto). fantazmopolisima Drage Juraka (Zlatni grad).

Kiparski opusi naivne umetnosti se pojavljajo od Kiparski opusi naivne umjetnosti javljaju se od sredine dvajsetega stoletja dalje in so najpogosteje upo- sredine 20. stoljeća i najčešće su zabilježeni u drvu dobljeni v lesu kot najdostopnejšem materialu za obde- kao najdostupnijem materijalu za obradu. Slijedeći lavo. V tematskem pogledu kiparji sledijo slikarjem in slikare, kipari će tematikom nastojati ostaviti sliku si prizadevajo, da bi zapustili podobo o sebi, o svojem o sebi, o svom životu, o svemu što ga okružuje. Stoga življenju, o vsem, kar jih obkroža. Zato seveda ni presene čudi da u mnogim djelima kroz jasnu tipizaciju netljivo, da v mnogih delih prepoznavamo (avto)portre- i prepoznatljive crte lica prepoznajemo (auto)por- te z jasno tipizacijo in prepoznavnimi črtami obrazov. trete. Figure su izražajne, jasne, realistične, ponekad Figure so izrazno jasne, realistične, tu in tam ostrih in oštrih i britkih rezova (Mijo Kuzman; Mato Genera- prodornih rezov (Mijo Kuzman, Mato Generalić), včasih lić), ponekad zaobljenih uglačanih formi (Dragica zaobljenih in zglajenih oblik (Dragica Belković) s samo Belković), neke s tek ponekom naznakom dekorira- bežno nakazanim dekoriranjem (Bara Mustafa), med- nja (Bara Mustafa), a neke odlikuje potpuni izosta- tem ko sta za druge značilni popolna odsotnost nara- nak naracije i bezuvjetna usredotočenost na ljudski cije in brezpogojna osredotočenost na človeški lik, po- lik, dok u stilizacijama i apstrahiranjima ističu dru- udarjajoč s stilizacijo in abstrakcijo drugačen pristop k gačiji pristup materijalu (Krešimir Trumbetaš). Izra- materialu (Krešimir Trumbetaš). S svojo rastjo iz zemlje stajući iz zemlje i od zemlje drvo još jednom potvr- in nad zemljo les še enkrat potrjuje medsebojno pogo- đuje međusobnu uvjetovanost i prepletenost svega jenost in prepletenost vsega, kar obstaja. Steklo in les. što postoji. Staklo i drvo. Slika i skulptura. Upravo u Slika in skulptura. Prav v teh podobnih raznolikostih in tim sličnim raznolikostima i raznolikim sličnostima raznolikih podobnostih leži bogastvo naivne umetno- leži bogatstvo naive i života s kojime je neraskidivo sti in življenja, s katerim je neločljivo povezana. povezana.

Helena Kušenić Helena Kušenić 11

Literatura:

Crnković, Vladimir: Umjetnost Hle- binske škole, Hrvatski muzej naivne umetnosti, Zagreb, 2006. Kušenić, Helena: Fantastični imagi- narij – izložba crteža Drage Juraka iz Zbirke Stjepana Pohižeka, Muzej grada Koprivnice, Koprivnica, 2015. Kušenić, Helena: Putevima Hlebinske škole, Muzej grada Koprivnice, Kop- rivnica, 2018. Sumpor, Svjetlana: Ivan Generalić 1946–1961, Hrvatski muzej naivne umjetnosti, Zagreb, 2010. Sumpor, Svjetlana: Ivan Generalić 1930–1945, Hrvatski muzej naivne umjetnosti, Zagreb, 2014.

MATO GENERALIĆ | BOGEC | 1969 31 12

MIJO KOVAČIĆ | ŽETEV | 1954

9 13

IVAN VEČENAJ | UMIRANJE | 1960

12 14

JOSIP GENERALIĆ NORA JAGA 1975

14 15

FRANJO FILIPOVIĆ | MLATENJE ŽITA | 1964

17 16

FRANJO VUJČEC | MRTVA NARAVA | 1969

20 17

IVAN LACKOVIĆ ZIMA 1968

23 18

MILAN GENERALIĆ | VRNITEV S POLJA | 1969

24 19

MARA PUŠKARIĆ PETRAS | PERICE V ZIMI | 1975

25 20

STJEPAN VEČENAJ PRVO SREČANJE ADAMA IN EVE 1968

26 21

DRAGO JURAK | ZLATO MESTO | 1987

27 22

ANA MATINA IZZA ŽICE 2. POL. 20. ST.

28 23

NADA ŠVEGOVIĆ BUDAJ | JULIJINO PREMOŽENJE | 1969

29 24

BARA MUSTAFA MIJO KUZMAN MLADENKA DVA BRATA 1970 1975

30 32 25

DRAGICA BELKOVIĆ KREŠIMIR TRUMBETAŠ ČLOVEK NA VIZITI 1975 1972

33 34 26 DELA NA RAZSTAVI

IVAN GENERALIĆ IVAN VEČENAJ 1. Svatje/ Svatovi, 1954, akvarel/papir akvarel/papir, 11. Golšavost/ Gušavost, 1959, olje/steklo ulje/staklo, 50 cm x 59 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 39 cm x 31 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 2. Ples v goricah/Ples v goricaj, 1968, olje/steklo 12. Umiranje/ Vmiranje, 1960, olje/steklo ulje/staklo, ulje/staklo, 45 cm x 56 cm, lastnik/vl. Muzej grada 44 cm x 52 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice Koprivnice 3. Krave v gozdu/Krave u šumi, 1973, olje/steklo JOSIP GENERALIĆ ulje/staklo, 45 cm x 50 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 13. Ribič/ Ribič, 1969, olje/lesonit ulje/lesonit, 18 cm x 80 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 4. Rdeča maska/Crvena maska, 1975, olje/steklo ulje/staklo, 96 cm x 87 cm, lastnik/vl. Muzej grada 14. Nora Jaga/Luda Jaga, 1975, olje/steklo ulje/staklo, Koprivnice 90 cm x 76 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice

FRANJO MRAZ MARTIN MEHKEK 5. Pri Italijanovem mostu/Pri Talijanovom mostu, 1932, 15. Cigansko veselje/Cigansko veselje, 1969, olje/steklo akvarel/papir akvarel/papir, 44 cm x 60 cm, lastnik/vl. ulje/staklo, 49,5 cm x 56 cm, lastnik/vl. Muzej grada Muzej grada Koprivnice Koprivnice 6. Verestuvanje/Verestuvanje, 1940, olje/platno ulje/platno, 16. Rezanje zelja/Rezanje zelja, 1969, olje/steklo ulje/staklo, 59 cm x 71 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 65 cm x 50 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice

MIRKO VIRIUS FRANJO FILIPOVIĆ 7. Kosci/Kosci, 1937, tempera/papir tempera/papir, 17. Mlatenje žita/Mlaci, 1964, olje/steklo ulje/staklo, 49 cm x 70 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 40,5 cm x 59 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 8. Lončar v vasi/Lončar u selu, 1939, olje/platno 18. Babica peče kruh/Baka peče kruha, 1982, olje/steklo ulje/platno, 47 cm x 59 cm, lastnik/vl. Muzej grada ulje/staklo, 30 cm x 40 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice Koprivnice

MIJO KOVAČIĆ FRANJO VUJČEC 9. Žetev/ Žetva, 1954, olje/steklo ulje/staklo, 51 cm x 64,5 cm, 19. Mama moli rožni venec/Majka moli krunicu, 1962, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice olje/steklo ulje/staklo, 36,4 cm x 35 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 10. Portret/ Portret, 2012, olje/steklo ulje/staklo, 60 cm x 55 cm, lastnik/vl. autor 20. Mrtva narava/Mrtva priroda, 1969, olje/steklo ulje/staklo, 42 cm x 47 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 27

DRAGAN GAŽI ANA MATINA 21. Pod štantom /Pod štantom, 1954, olje/steklo ulje/staklo, 28. Izza žice/Iza žice, 2. pol. 20. st., olje/steklo ulje/staklo, 40 cm x 60 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 50 cm x 31 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 22. Na koncu poti/Na kraju puta, 1966, olje/steklo ulje/staklo, 28 cm x 35,5 cm, lastnik/vl. Muzej grada NADA ŠVEGOVIĆ BUDAJ Koprivnice 29. Julijino premoženje/Julino blago, 1969, olje/steklo ulje/staklo, 44 cm x 54,5 cm, lastnik/vl. Muzej grada IVAN LACKOVIĆ Koprivnice 23. Zima/ Zima, 1968, olje/steklo ulje/staklo, 46 cm x 40 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice BARA MUSTAFA 30. Mladenka/ Mladenka, 1970, les/rezbarija drvo/ MILAN GENERALIĆ rezbareno, 60,5 cm x 17 cm x 12,8 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 24. Vrnitev s polja/Povratak s polja, 1969, tempera/steklo tempera/staklo, 40 cm x 50 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice MATO GENERALIĆ 31. Bogec/ Bogec, 1969, les/rezbarija drvo/rezbareno, MARA PUŠKARIĆ PETRAS 59,4 cm x 34,5 cm x 17 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 25. Perice v zimi/Pralje u zimi, 1975, olje/lesonit ulje/lesonit, 63 cm x 77,5 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice MIJO KUZMAN STJEPAN VEČENAJ 32. Dva brata/Dva brata, 1975, les/rezbarija drvo/rezbareno, 81 cm x 27 cm x 35 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 26. Prvo srečanje Adama in Eve/Prvi susret Adama i Eve, 1968, olje/steklo ulje/staklo, 48 cm x 43,5 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice DRAGICA BELKOVIĆ 33. Človek/ Čovek, 1975, les/rezbarija drvo/rezbareno, DRAGO JURAK 92 cm x 35,5 cm x 43 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 27. Zlato mesto/Zlatni grad, 1987, tuš/papir, 46 cm x 66 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice KREŠIMIR TRUMBETAŠ 34. Na viziti/Na viziti, 1972, les/rezbarija drvo/rezbareno, 81 cm x 21,5 cm x 12 cm, lastnik/vl. Muzej grada Koprivnice 28 BIOGRAFIJE

DRAGICA BELKOVIĆ Hegedušića. Na začetku svojega ustvarjanja je slikal tipično vsakdanjost svoje vasi v realistično-verističnem (15. 6. 1931, Hlebine – 21. 9. 2009, Hlebine) tonu, v čistih ploskvah barve, jasnih obrisih in brez Dragica Belković se je začela ukvarjati z rezbarjenjem leta pretiranega poudarjanja podrobnosti. Sredi petdesetih 1967, ko so ji diagnosticirali neke vrste tuberkulozo oči in let prejšnjega stoletja začne slikati portrete svojih je v kiparstvu našla tolažbo, upanje in pozabo, kasneje pa sovaščanov, po katerih je v okviru hlebinske šole postal tudi nagrado, priznanje in plačilo. Njeni liki so enostavni prepoznaven kot mojster (psihološkega) portretiranja. in življenjski, sestavljajo jih okrogle oblike, utemeljeni so Portrete najpogosteje predstavlja v polprofilu, oblikuje znotraj kroga, v katerem se vse začenja in končuje. Tako se pa jih v jasnih in natančnih risbah, s katerimi podrobno v svojem ustvarjanju giblje od poenostavljenih oblik prek predstavi fiziognomijo lika, obogateno z zanimivimi skulptur z vse bolj zapletenimi podrobnostmi spet k tistim kolorističnimi poudarki. Od začetka sedemdesetih let prvotnim – enostavnim, pristnim in dobro znanim. izmenjuje teme in postopke iz vseh dotedanjih obdobij ustvarjanja.

FRANJO FILIPOVIĆ IVAN GENERALIĆ (2. 10. 1939, Gola – 1. 6. 2015, Gola) (21. 12. 1914, Hlebine – 27. 11. 1992, Koprivnica) Franjo Filipović je odraščal v kmečki družini in že od mladih nog je pomagal staršem tako v gospodinjstvu kot Ivan Generalić se je rodil kot najstarejši med tremi brati na polju. Slikati in razstavljati je začel leta 1946 in priznan je v revni kmečki družini v Hlebinah. Kot je sam povedal, bil kot eden prvih predstavnikov druge generacije hlebinske je svoje prve risbe napravil z ogljem na plotove hiš, s šole. Slikati je začel pod vplivom svojih sorodnikov palico na zemljo ali na papir – s pomočjo barvila, ki ga Martina Mehkeka in Ivana Večenaja. Zato ne preseneča je pridobil iz razmočenih pisanih vrvic, namenjenih dejstvo, da tudi v njegovih slikah srečujemo vsakdanjost okraševanju božičnega drevesca. Že ob koncu tridesetih arhaične vasi, zaznamovano z izrazito dramatičnostjo let prejšnjega stoletja se je Ivan Generalić vse izraziteje in ekspresionizmom v koloritu ter s poudarjenimi oblikoval kot samostojna osebnost, pri čemer je uspešno stilizacijami, s katerimi izkrivlja in karikira človeške iskal in obvladoval svojo lastno poetiko ter slikarski proporce ter jih stopnjuje vse do burleske. Za njegov izraz. Vse bolj se je usmerjal v upodabljanje pejsažev, avtentičen slog so značilni ploščata obdelava elementov, ki precejšnjo pozornost je namenjal tonskemu slikarstvu so pogosto shematizirani, svetel kolorit in blagi, komajda in voluminoznosti, vse to pa spremlja izrazito lirična opazni obrisi. atmosfera. Na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je v njegovem opusu prevladovalo slikanje tihožitij s poudarjenim prvim planom, medtem ko je v sredini DRAGAN GAŽI stoletja v svoja dela začel postopno uvajati fantastiko, mistiko in simboliko. Od sedemdesetih let dalje je motive (5. 7. 1930, Hlebine – 23. 6. 1983, Hlebine) z začetkov svojega ustvarjanja začel postavljati v nov Dragan Gaži je predstavnik druge generacije hlebinske kontekst, s tem ko je ustvarjal dela enostavnih kompozicij, šole, ki se oblikuje v štiridesetih in v petdesetih letih monumentalnih dimenzij in precej skopega kolorita. prejšnjega stoletja, a dozorel je po zaslugi nasvetov Ivana Delno je bil že zasičen s slikarstvom, poleg tega so ga Generalića in pod vplivom njegovih del. Risati in slikati mučile tudi zdravstvene težave in ob koncu desetletja se začne leta 1946, leto dni kasneje pa občasno sodeluje tudi je preselil v Primošten, od leta 1977 dalje pa je živel med s svojim sosedom Ivanom Generalićem in spozna Krsta Primoštenom in Podravino. 29

JOSIP GENERALIĆ MILAN GENERALIĆ (19. 2. 1936, Hlebine – 22. 12. 2004, Koprivnica) (18. 3. 1950, Hlebine – 23. 5. 2015, Hlebine) V svojih začetkih Josip Generalić sledi paradigmi Da bi se dokazal v umetniškem svetu, je svoja prva dela hlebinske šole s tipično aditivno metodo pri gradnji podpisoval s psevdonimom Milček Barberov, ko pa ga slike, s poudarjenim verizmom, s ploščato obdelavo, je kritika priznala in prepoznala, je razkril svojo pravo z odsotnostjo modelacije, z jasnostjo ter s »čistostjo« identiteto. Po nasvetu bratranca Josipa je dokončal palete, z osredotočanjem na podrobnosti ter z njihovo študij slikarstva na zagrebški šoli za uporabno umetnost skrbno izdelavo (kar bo v vseh kasnejših obdobjih in oblikovanje, kar pa ni prav nič zmanjševalo njegove ostala njegova prepoznavna posebnost) ob minimalni »naivnosti« in izvirnosti v izrazu, nasprotno, znal ju uporabi perspektive, ki jo gradi z različno velikostjo oblik, je le še jasneje oblikovati in izraziti. Njegova zgodnja razporejenih v plane. Drugo, tako imenovano cvetlično olja na steklu zaznamujejo variacije obstoječih tem, ki obdobje prinaša nežnejšo, lirsko paleto, prečiščeno in kasneje prevzemajo značilnosti individualiziranega sloga, poenostavljeno obliko ter cvetlični dekor, ki ga naniza ki je prežet s finimi, premišljenimi potezami čopiča, z po načelu repeticije. Prečiščevanje se bo nadaljevalo tudi opisovanjem najmanjših podrobnosti naravne vegetacije s v sedemdesetih letih, ko nastajajo njegovi ekspresivni pridihom občudovanja, vendar brez izletov v melanholično portreti, ki se odlikujejo po izjemni sugestivnosti, sentimentalnost. Kasneje dela tudi navdihujoče miniature podobam njegovih sovaščanov pa se pridružujejo zanj v slikarskem in kiparskem mediju, pri čemer se zgleduje po značilne osebe iz sveta zabave. Meje bo povsem premaknil svojem očetu Matu Generaliću. s črnim obdobjem ustvarjanja, v katerem se bosta med seboj spopadala ruralno in urbano ter bodo prikazane vse mračne plati civilizacije, tehnološkega napredka in DRAGO JURAK moralnega razkroja človeštva. To mračno obdobje se (17. 11. 1911, Pušća, Hrvatsko Zagorje – 1. 1. 1994, Zagreb) bo povsem razmahnilo z materino smrtjo leta 1975, ko ga bo čustveni razkol privedel do kroničnega dvoma o Drago Jurak je delal kot mizar v delavnicah Hrvaškega pozitivnosti in humanosti človeških bitij. narodnega gledališča v Zagrebu. Prve likovne lekcije je dobil od Krsta Hegedušića, razstavljal je od leta 1964 dalje. Za njegovo ustvarjalnost je značilno skorajda MATO GENERALIĆ obsesivno-kompulzivno ponavljanje istih motivov. Ponavadi Jurak izbira forme v obliki stolpov, dvorcev ali (7. 10. 1920, Hlebine – 22. 11. 1985, Zagreb) katedral, osamljenih sredi morja in izdelanih z jasnimi, Mato Generalić je naivni kipar, brat Ivana Generalića čistimi potezami s tušem. Svoje zgradbe gradi s pomočjo in kmet. Sprva je delal figure iz gline, potem pa je na aditivne metode, z nizanjem enakih ali podobnih oblik ter z bratovo prigovarjanje leta 1950 začel rezbariti skulpture uporabo drugačnih meril. Gre za avtorja, ki se odlikuje po iz lesa. Ob koncu petdesetih let uspešno obvladuje izjemni domišljiji in po posebnih sposobnostih opazovanja, material in izpopolni tehnično spretnost, toda zrelost prepoznavanja ter upodabljanja najbolj drobnih elementov svojega izraza doseže šele v šestdesetih letih. Večino tem arhitekture, v kateri občasno prepoznavamo vplive kake je črpal iz vsakdanjega vaškega življenja in ustvaril je kulture ali države, vendar z odločitvijo, da risb dosledno ne galerijo kmečkih likov ter fragmentarno podobo vaškega označuje z določenim nazivom, s čimer sam avtor pušča vsakdana. dovolj prostora opazovalcu, da si jih razlaga na svoj način. 30

MIJO KOVAČIĆ v enostavne forme, brez odvečnih podrobnosti, s čimer nezavedno kaže svojo pripadnost tezi članov skupine (5. 8. 1935, Gornja Šuma) »Zemlja« o realističnem pripovedovanju s pomočjo kiparske Mijo Kovačić je iz kmečke družine. A z veliko prizadevanja forme. Kasneje forme vse bolj poenostavlja, še posebej in dela velik talent vselej priplava na površje. Mojster je sam potem, ko ga v osemdesetih letih bolezen priklene na povedal, da je že od nekdaj z velikim veseljem risal in slikal, posteljo. kar je očitno prepoznal tudi njegov učitelj Mirko Lauš, ki ga je nagovarjal, naj nadaljuje umetniško izobraževanje. Kot sam pojasnjuje, sega neformalni začetek njegove IVAN LACKOVIĆ CROATA umetniške poti v dvanajsto ali trinajsto leto njegovega (1. 1. 1932, Batinske – 29. 8. 2004, Zagreb) življenja, ko začenja slikati, večinoma s svinčnikom in z ogljem. Za prve slike sta značilni začetniška negotovost Prve risbe pod vplivom bližnje hlebinske šole nastajajo in tehnična nespretnost z izrazito ploskimi prikazi že leta 1939, podobe, ki so ustvarjene s stensko barvo, enostavnih oblik v lokalnem koloritu. Sredina dvajsetega pomešano z mlekom in ki krasijo zidove kmečkih hiš, stoletja prinaša dozorevanje sloga in tehnično izurjenost, pa segajo v leto 1944.2 Prisiljen je bil zapustiti šolo in se ki oblikuje glavne temelje njegovega sloga in prihodnjega zaposliti v gozdarstvu, pri tem pa je nehote vstopil v svet, delovanja. Vsak prizor je pri tem avtorju prežet z avro ki bo zaznamoval njegovo vsakodnevno, še posebej pa mističnosti, simbolike, skrivnosti, ne glede na to, ali gre za slikarsko življenje. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja žanrske prizore ali za pejsaže, kar poleg kompozicijskih odide iz rojstnega kraja Batinske v Kloštar Podravski, od načel in izkrivljanja logičnosti v proporcih najbolj tam pa ga življenjska pot pripelje v Zagreb, kjer se zaposli poudarja z bogatim in intenzivnim koloritom, s čimer kot poštar. V teh zgodnjih letih njegovega ustvarjanja postaja prepoznaven kot izrazit mojster razpoloženja. Od najpogosteje nastajajo risbe, akvareli in slike v temperi, kar sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje so zimski pejsaži ga pripelje do tega, da se preizkuša tudi v slikanju na steklu, v popolnem nasprotju z doslej opisanim: do konca jedrnati, ustvarja pa pod vplivom tematike in stilistike hlebinske reducirani na najbolj bistveno, naracija povsem izostane. V šole. Ogrodje njegovega ustvarjanja predstavljajo pejsaži, zadnjih letih se opazno poveča število tihožitij in pejsažev. ki prikazujejo svojevrstne mitološke kraje, delokalizirane, Kljub svojevrstnemu umirjanju kolorita je dramatičnost še brez prostorske in časovne opredelitve, nastale na podlagi naprej prisotna. Umetnik živi in dela v kraju Gornja Šuma. idealiziranih spominov (in domišljije) na Podravino svojega izgubljenega otroštva.

MIJO KUZMAN ANA MATINA (29. 9. 1910, Otočka – 23. 4. 1997, Hlebine) (1909, Hlebine – 1989, Hlebine) S kiparstvom se začne resneje ukvarjati šele po svoji upokojitvi – kot sam pojasnjuje – in to počne zaradi preveč Ana Matina se je ukvarjala z gospodinjstvom in delala prostega časa, pa tudi da bi ustvaril svoj lastni slog.1 v kmetijstvu, redke trenutke svojega prostega časa pa je Kipariti prične leta 1969, pri čemer ga verjetno spodbuja namenjala umetniškemu izražanju skozi poezijo in slikanje. tudi pozitivno vzdušje v zvezi z naivno umetnostjo in Njena motivika se zato najpogosteje osredotoča na ženske odprtje Galerije naivne umetnosti v Hlebinah, s čimer like v različnih življenjskih situacijah in na religiozne ta umetnost dobi neprekinjeno možnost razstavljanja. elemente, v katerih najde uteho in smisel življenja. Njen Njegove figure so jasne, realistične, izrazito vertikalno način izražanja preseneča s svojo enostavnostjo in z usmerjene, rezi so ostri in neusmiljeni. Figure stilizira elementarno izraznostjo z nekaterimi fantastičnimi

1 Cereser, Adriano, Mijo Kuzman, monografija, L'Artegrafica – Casale sul Sile Tv, Italia, 2017, str. 53 2 Depierris, Jean-Louis, Ivan Lacković Croata, Hrvatski muzej naivne umjetnosti, Zagreb, 1997, str. 5 31

elementi. Ana Matina se ne bo povsem odrekla tradiciji, leta 1930 dalje pod mentorstvom Krsta Hegedušića, ki mu vendar se bo zagotovo odrekla redu in formalnosti v korist je svetoval, naj slika tisto, kar dejansko vidi okoli sebe, spontanosti, kar bo tudi potrdila z nanašanjem barve torej resnično vsakodnevno življenje na vasi, občasno izključno s prsti, s čimer bo ustvarila »organski« pristop prežeto s kritičnim, socialnim angažmajem. Med drugo k sliki in k umetnosti. Stekel za svoje slike ne naroča, svetovno vojno je bil večkrat zaprt, na poti v taborišče temveč jih raje poišče po podstrešjih in ustvarja sicer se mu je posrečilo pobegniti in leta 1942 se je pridružil malce nerodne, vendar izjemno zanimive, prostodušne partizanom, kjer je prevzel visoke politične funkcije kompozicije svetlega kolorita, ki ne glede na tematiko in se je zato njegova umetniška dejavnost omejila na večinoma navdušujejo z veseljem in vedrino. minimum. V skladu s temi okoliščinami se je spremenila tudi njegova poetika, ki je postala bolj realistična – slika namreč faktografsko natančno resnico (ranjence, MARTIN MEHKEK begunce, vojake …), pomembnejšo kot dokument časa. Risbe postajajo jasne, koncizne, brez senčenja. Sredi (7. 8. 1936, Novačka – 2. 7. 2014, Gola) petdesetih let prejšnjega stoletja postane profesionalni Martin Mehkek je na začetku risal pejsaže svojega slikar in se vrne k prvotnim izhodiščem – k ploskemu rojstnega kraja, kasneje pa je začel upodabljati tudi ljudi kolorizmu realističnega vaškega okolja, ki je prežeto z pri delu. V zgodnjih letih svojega ustvarjanja (od sredine lirskim nabojem. petdesetih let prejšnjega stoletja dalje) se je osnov slikarske tehnike »učil« pri Ivanu Večenaju, ki je takrat vse bolj jasno oblikoval lastno poetiko in je Mehkek od njega »podedoval« BARA MUSTAFA nekatere posebnosti likovnega oblikovanja, na primer (17. 2. 1935, Hlebine) živahen kolorit in stiliziran prikaz. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nastajajo njegova reprezentativna Bara Mustafa se s kiparstvom ukvarja vse od leta 1969 dela, po zaslugi katerih avtor postaja prepoznaven v dalje, toda prvič je razstavljala že v naslednjem letu, na okvirih hlebinske šole in teži k njenemu nadgrajevanju. mednarodni razstavi NAIVA '70. Prva skulptura nastane Portreti postanejo najizrazitejša značilnost njegovega iz svojevrstne kljubovalnosti do sebe in v strahu pred umetniškega opusa. Govora je o posplošenih, ploščatih, posmehom okolice ter pred neuspehom. Njen soprog se je stiliziranih oblikah, o arhetipih, jasnih konturah, izrazito namreč v času razcveta naivne umetnosti v sedemdesetih poudarjenem koloritu in prvobitni izraznosti, v katerih letih prejšnjega stoletja odločil, da se bo tudi sam preizkusil lahko prepoznavamo ekspresionistične in simbolistične v kiparstvu, vendar mu ni uspelo in se je razočaran tendence. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje umaknil. Da bi »rešila« svoj in družinski ugled, Bara obrisi postajajo vse mehkejši, kolorit bolj umirjen, pisan Mustafa kipari namesto njega. Glede na dejstvo, da sta in svetlejši, vse izžareva bukoličnost, idilo in spokojnost v družinsko povezana z družinami Generalić, vzpodbudo, pretežno zimskih motivih. vsaj formalno, najde v ustvarjalnosti Mata Generalića, v resnici pa njena spodbuda izvira iz nje same. Že na začetkih ustvarjanja jo upoštevajo vplivni kritiki naivne umetnosti, FRANJO MRAZ a kljub temu ostaja skromna in ponižna ženska. Obe lastnosti bo prenesla v svoj kiparski značaj in kot temeljni (4. 4. 1910, Hlebine – 26. 10. 1981, Brežice) postulat postavila simplifikacijo in redukcijo na bistveno, Franjo Mraz se je rodil v siromašni kmečki družini in brez pretiranega ukvarjanja s podrobnostmi. Živi in dela v ukvarjal se je s poljedelstvom. Že zgodaj je začel risati in Hlebinah. delati akvarele, bolj sistematično pa je začel slikati od 32

MARA PUŠKARIĆ PETRAS KREŠIMIR TRUMBETAŠ (6. 4. 1903, Novigrad Podravski – 4. 3. 1998, Novigrad (11. 3. 1936, Koprivnica) Podravski) Krešimir Trumbetaš je po poklicu profesor geografije Mara Puškarić je dokončala štiri razrede osnovne šole in in glasbeni pedagog ter akademski glasbenik. Z kot najstarejša med šestimi otroki je opravljala vsa kmečka oblikovanjem lesa, risanjem in grafiko se ukvarja od leta dela. Poročila se je z Matom Puškarićem, ki pa je zgodaj 1967 dalje, razstavlja pa od leta 1971. Živi v Zagrebu. Pri umrl. S slikanjem se je začela ukvarjati čisto naključno, Krešimiru Trumbetašu je vse strnjeno v znake in pojme okrog leta 1955, ko je pomagala svoji vnukinji Jasenki pri ter na tak način prikazuje Človeka, Žensko, Otroka. domači nalogi. V njenem slikarstvu je opazno podedovanje Izogiba se individualiziranju in svoje figure stopnjuje do repetitivnosti (značilne za folklorno umetnost) skozi posplošenih, brezčasnih, univerzalnih simbolov, tematizira ponavljanje zanjo pomembnih tem in motivov, najpogosteje eksistencialna stanja: žalost, radost, osamljenost, pa tudi prizorov iz »ženskega« sveta (prizori iz življenja peric, tkalk, veselje in humor. Za Trumbetaševe skulpture so značilne mater ...), vsakdana in narave. Motivi iz domačega kraja so poenostavljene strukture in minimalizem, izrazite prežeti s poetično interpretacijo ženske, ki si nostalgično stilizacije in odsotnost naracije. Avtor je popolnoma prizadeva, da bi ponovno priklicala svet otroštva in osredotočen na človeški lik. Človeško telo prikazuje mladosti, pri tem pa se izogiba cenenemu sentimentalizmu. v osnovnih gabaritih, pri čemer ne sledi stvarnim Prizore eksteriera pogosto zaključuje z vertikalami proporcem, temveč ustvarja svoj lasten sistem vrednotenja dreves in razcvetelega grmovja, z intuitivno usklajenim in meril. Njegova specifičnost je v igrivem pristopu koloritom; upodablja minuciozno in z največjo pozornostjo, k ustvarjanju, pri čemer si tudi ob resnih situacijah namenjeno najmanjši podrobnosti. prizadeva, da bi ohranil otroško veselje skozi igro in neobremenjen pristop k materiji – s čimer neizbežno razveseljuje slehernega opazovalca. Živi in dela v Zagrebu. NADA ŠVEGOVIĆ BUDAJ (11. 1. 1951, Gola – 2. 5. 2011, Koprivnica) IVAN VEČENAJ Nada Švegović Budaj prične svoj umetniški slog razvijati (18. 5. 1920, Gola – 13. 2. 2013, Koprivnica) že kot dekle v letih 1967 in 1968, na začetku s posnemanjem značilnosti hlebinske šole v ploskih oblikah, izrazitih Že iz njegovih prvih del, ki so nastajala v tridesetih barvah in narativnih formah. Njeno nagnjenost k letih prejšnjega stoletja, je razvidno zanimanje za svet odklanjanju znanih in dobro uhojenih poti, ki se bo okoli sebe, za vas in za skupnost, kar bo potrdil tudi kasneje v popolnosti potrdila, je možno prepoznati tudi s kasnejšim pisanjem, zapisovanjem legend, mitov v njenih zgodnjih delih, in sicer skozi sopostavljanje in govorice svojega rojstnega kraja Gola ter s svojim svetlih, živih barv (vpliv Ivana Večenaja) in skozi zavestno bogatim pesniškim opusom. Od šestdesetih let dalje popačenje proporcev ter (pretirano) poudarjanje nekaterih oblikuje svoj individualizirani slog, ki temelji na izjemni delov telesa, kar vodi k ekspresivni groteski, ki jo lahko ekspresivnosti in specifičnih kolorističnih rešitvah – povezujemo z njenim »mentorjem« Martinom Mehkekom. poudarek je na imaginaciji fantastičnega skozi prizmo Pravo kreativnost in samoniklost svojega sloga je razvila realnega. Podlaga za njegove vizionarske poglede so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ljudske pripovedke, ki jih vpija že od otroštva in jih v ko je postala prepoznavna po svojih značilnih prikazih svojem zrelem življenjskem obdobju prenaša v izviren z množico figur v drugačnem, otožnem in temačnem likovni izraz, utemeljen na vizionarski svobodi. Z koloritu, ki se odlikuje po nenavadnih luminoznih rešitvah. odmerkom ironije in humorja, sumničavosti in čudenja 33

evidentira, zapisuje, ohranja v svojem spominu, FRANJO VUJČEC premišljuje in na koncu skicira vse tisto, kar ga (1939, Gola – 1. 6. 2015, Gola) vznemirja, pa tudi tisto, o čemer ima mešane občutke. Čeprav po podrobnostih in po nekaterih simbolih Življenje je preživel v rojstnem kraju Gola, slikati je začel prepoznamo, da se prizori iz Kristusovega življenja v leta 1961 pod vplivom sorodnikov Martina Mehkeka in resnici godijo v Podravini, gre dejansko za brezčasne Ivana Večenaja. Zato ne preseneča, da v njegovih slikah in vseprisotne prizore, ki se odvijajo znotraj in zunaj srečujemo vsakodnevno življenje arhaične vasi, prikazano slehernega časa in prostora – so torej univerzalni in z izrazito dramatičnostjo in z ekspresionizmom v koloritu vselej uporabni ter prepričljivo intenzivni. ter s poudarjenimi stilizacijami, s katerimi ruši človeške proporce in jih stopnjuje do burleske. Ekspresivnost dodatno poudarja z nanašanjem širokih pasov zelenkastih STJEPAN VEČENAJ ali rumenkastih barvnih tonov ter z razpršeno osvetljavo, ki poudarja intenzivnost. Na začetku sedemdesetih let (24. 12. 1928, Gola – 2000, Gola) dramatičnost in grotesknost oslabita, okrepijo pa se lirske Stjepan Večenaj je dokončal štiri razrede osnovne šole, poteze, ki jih je mogoče prepoznati v romantičnih, idiličnih slikati pa je začel leta 1954 po nasvetih brata Ivana. V Goli je prizorih svetlega kolorita ter blagih tonskih prehajanj. leta 1957 pripravil svojo prvo razstavo. Za njegovo slikarsko V tem obdobju se vse manj ukvarja s kmetijstvom in ustvarjanje sta značilni prečiščena in pretežno topla paleta se popolnoma posveti slikarstvu. Med drugim si ga barv ter harmonična usklajenost predvsem simetričnih bomo zapomnili po izjemnih tihožitjih, ki jih v zadnjem kompozicijskih rešitev. planu povezuje s pejsaži in jih včasih privede do pravih paradoksov, denimo ob spajanju poletnih plodov z zimsko krajino. MIRKO VIRIUS (28. 10. 1889, Đelekovec – 1943, Zemun) Mirko Virius je bil pravi »zemljaški« kronist časa med obema svetovnima vojnama. Prikazuje gorje, bedo in mukotrpno garanje kmetov v neizprosni borbi za preživetje v tistih nadvse surovih časih. Risbe, oblikovane s svinčnikom, dobivajo končen poudarek v čvrstih in izrazitih potezah s tušem in tako tvorijo enostavne in čiste površine, ki s preostalimi belinami ozadja sestavljajo zaokroženo kompozicijo. Portretne rešitve (Avtoportret) odlikuje močna psihološka karakterizacija izjemne ekspresivnosti in empatije do izmučenih likov izčrpanih in izmozganih kmetov. Njegova risba nima lirskih elementov arkadijske vasi, temveč je prav tako surova, kot je surov kmečki vsakdan, in predstavlja prepričljiv dokument časa, ki v spopadu z motivi mesta dobiva dramatično in dinamično razsežnost ter pri opazovalcu ustvarja občutek tesnobe in nemira. Zaradi političnega delovanja med drugo svetovno vojno so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer je tudi umrl. HLEBINSKA NAIVA Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 24. 10. 2019 – 9. 2. 2020

Izdajatelj Center za izobraževanje in kulturo Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

Zanj Patricija Pavlič

Uvodno besedilo Patricija Pavlič

Avtorica ostalih besedil Helena Kušenić

Jezikovni pregled uvodnega besedila Kristina Gregorčič

Prevod iz slovenskega v hrvaški jezik in jezikovni pregled Zavod YugoTranslate

Fotografije Muzej mesta Koprivnice (Stjepan Dolenec in arhiv)

Oblikovanje in prelom Meta Gabrijel

Tisk Alfagraf Tiskarna d.o.o.

Naklada 300 izvodov

Cena 5€

Organizacija razstave Muzej mesta Koprivnice CIK Trebnje - Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

Koordinacija razstave in postavitev Helena Kušenić Andrejka Vabič Nose

Priprava eksponatov Saša Hrenić Sanja Vrgoč Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija T: 00386 (0)7 34 82 106, 00386 (0)31 371 404 E: [email protected], www.galerijatrebnje.si

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, Slovenija T: 00386 (0)7 34 82 100, F: 00386 (0)7 34 82 102 E: [email protected], www.ciktrebnje.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

7.031.4(497.4)(083.824)

HLEBINSKA naiva : Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, 24. 10. 2019 - 9. 2. 2020 / [uvodno besedilo Patricija Pavlič ; avtorica ostalih besedil Helena Kušenić ; prevod iz slovenskega v hrvaški jezik Zavod YugoTranslate ; fotografije Muzej mesta Koprivnice (Stjepan Dolenec in arhiv)]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kuturo, Galerija likovnih samorastnikov, 2019

ISBN 978-961-6841-16-0 COBISS.SI-ID 302191104 RAZSTAVO SO OMOGOČILI:

CIK TREBNJE – GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE,

KOPRIVNIČKO-KRIŽEVAŠKA ŽUPANIJA,

MESTO KOPRIVNICA,

MUZEJ MESTA KOPRIVNICE,

OBČINA MIRNA,

OBČINA MOKRONOG - TREBELNO,

OBČINA ŠENTRUPERT,

OBČINA TREBNJE.

GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE