HLEBINSKA NAIVA Naslovnica: IVAN GENERALIĆ | RDEČA MASKA | 1975 4 HLEBINSKA NAIVA Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 24. 10. 2019 – 9. 2. 2020 UVOD Naivna umetnost se je v naši neposredni okolici, na območju nek- danje Jugoslavije, začela pojavljati že v prvih tridesetih letih dvajsetega stoletja. Umetniki – šolani in umetniško neizobraženi posamezniki – so se združevali v skupine, izmenjavali likovne izkušnje in ustvarjali. Med njimi je bil tudi hrvaški slikar Krsto Hegedušić, ki je zasnoval hlebin- sko šolo, izobraževal okoliške samouke slikarje in omogočil, da sta leta 1931 na 3. razstavi skupine »Zemlja« v Zagrebu razstavljala tudi tedaj komaj šestnajstletni Ivan Generalić in dvajsetletni Franjo Mraz, danes najvidnejša predstavnika hrvaške naivne umetnosti in zbirke Galerije naivne umetnosti iz Hlebin. V Sloveniji so se hrvaški naivni umetniki s posameznimi razsta- vami predstavljali že sredi petdesetih let dvajsetega stoletja. Prvo orga- nizirano skupinsko razstavo, »Svet naivnih – Hlebine in slovenski sa- morastniki«, pa je leta 1962 gostila Kostanjevica na Krki. Že čez tri leta je bila v trebanjski osnovni šoli organizirana razstava del slovenskega umetnika Viktorja Magyarja, ki predstavlja temeljni mejnik v razvoju Tabora likovnih samorastnikov Trebnje. Na tokratni razstavi gostimo premišljeno izbrana dela hrvaške oziroma podravinske naivne umetnosti, ki jih hrani Galerija naivne umetnosti iz Hlebin. Razstava nudi vpogled v likovno ustvarjalnost ne- kaj najpomembnejših hrvaških mojstrov: Ivana in Josipa Generalića, Franja Mraza, Mirka Viriusa, Ivana in Stjepana Večenaja, Dragana Ga- žija, Ivana Lackovića, Draga Juraka in Franja Vujčeca ter mnogih dru- gih. Številni med njimi so se v Trebnjem že predstavljali na samostojnih ali skupinskih razstavah in salonih, mnogi pa so sodelovali tudi na tu- kajšnjem Taboru. Hrvaški predstavniki naivne umetnosti predstavljajo skoraj četr- tino avtorjev sicer obsežne mednarodne zbirke naše galerije. Današnja razstava nam torej omogoča, da na poglobljen način proučimo poseb- nosti, izvirnost in ustvarjalnost podravinskih umetnikov, ki so s svojimi deli na svojstven način zaznamovali tudi galerijsko zbirko v Trebnjem. Patricija Pavlič FRANJO MRAZ | PRI ITALIJANOVEM MOSTU | 1932 5 1 VELIKANI VELIKANI HLEBINSKE ŠOLE HLEBINSKE ŠKOLE V TREBNJEM U TREBNJU Galerija naivne umetnosti Muzeja mesta Kop- Galerija naivne umjetnosti Muzeja grada Ko- rivnica je postavljena v osrčje oziroma v sam izvor privnice smještena je u srcu, odnosno u samom izvo- hrvaške naivne umetnosti. Zgrajena je bila v času rištu hrvatske naive. Izgrađena je u vrijeme najvećeg največjega vzpona in razcveta naivne umetnosti, uzleta i prosperiteta naivne umjetnosti (od 1964. do med letoma 1964 in 1968 po načrtih Miroslava Bego- 1968. godine), a prema projektu Miroslava Begovića. vića, in usklajuje tradicionalno s sodobnim ter narav- U uspješnom spoju ruralnih, urbanih, graditeljskih i no z umetnim v uspešnem spoju ruralnih in urbanih arhitektonskih elemenata pomiruje tradicionalno i gradbenih ter arhitekturnih elementov. V Galeriji na- suvremeno, prirodno i artificijelno. U Galeriji naiv- ivne umetnosti prihaja v zadnjih letih do bistvenih ne umjetnosti posljednjih se godina događaju bitni premikov pri zasnovi razstavnih, pedagoških in festi- pomaci u koncipiranju izložbenih, pedagoških i fe- valskih dejavnosti, povezanih z naivno umetnostjo. stivalskih aktivnosti povezanih s naivom. Naivna umetnost postaja kot pomemben del Naivna umjetnost kao važan dio kulturnog kulturne identitete in dediščine Hrvaške, še zlasti Pod- identiteta i baštine Hrvatske, a posebno Podravine, ravine, nespregledljiva pri predstavljanju hrvaške kul- postaje nezaobilazna prilikom predstavljanja hrvat- ture in umetnosti. To navsezadnje potrjuje ponovno ske kulture i umjetnosti. To potvrđuje ponovni rast zanimanje za to vrsto umetnosti, ki se v zadnjih letih zanimanja za ovu vrstu umjetnosti koja se unazad uspešno predstavlja tudi v tujini: v Marseillu (2013), v nekoliko godina uspješno predstavlja u inozem- Katovicah (2014), v Pécsu (2016), v Lendavi (2017) ter leta stvu: u Marseiileu (2013.), Katowicama (2014.), Peču- 2018 v Zadru, in sicer z izborom del iz zbirke naivne hu (2016.), Lendavi (2017.) te 2018. godine u Zadru, i to umetnosti Muzeja mesta Koprivnica, ki je leta 2016 pri- izborom radova iz Zbirke naivne umjetnosti Muzeja dobila status kulturne dediščine Republike Hrvaške. grada Koprivnice koja je 2016. godine stekla status Sedaj že dodobra utečena praksa se nadaljuje tudi v kulturnog dobra Republike Hrvatske. Sad već uho- letu 2019, skozi sodelovanje z Galerijo likovnih samo- dana praksa nastavlja se i u 2019. godini, u suradnji rastnikov v Trebnjem, eno redkih galerij v okolici, ki s Galerijom likovnih samorastnikov u Trebnju, jed- skrbno neguje ustvarjalnost avtorjev naivne umetno- nom od rijetkih galerija u okolici koja baštini stva- sti. V svoji bogati zakladnici hrani ta slovenska galerija ralaštvo naivnih autora. U svom bogatom fundusu predvsem dela slovenskih in tujih ustvarjalcev. V njej slovenska galerija posjeduje radove prvenstveno slo- ustrezno mesto zavzemajo tudi hrvaški naivni ume- venskih i inozemnih autora. Hrvatski naivni umjet- 2 tniki, pri čemer so zastopani večinoma avtorji mlajše nici također imaju pripadajuće mjesto unutar zbirke, generacije. Prav zato Muzej mesta Koprivnica predsta- no uglavnom su zastupljeni autori mlađe generaci- vlja izbor velikanov hlebinske šole iz lastne zbirke, in je. Upravo zbog tog razloga Muzej grada Koprivnice sicer tistih »najstarejših« umetnikov, predstavnikov od predstavlja izbor velikana Hlebinske škole iz vlasti- prve do tretje generacije hlebinske šole, z le majhnim tog fundusa, odnosno onih „najstarijih“, od prve do odmikom k outsiderjem. treće generacije Hlebinske škole, s tek malim odma- kom prema autsajderima. Na začetku tretjega desetletja dvajsetega stole- tja, torej pred natanko devetdesetimi leti, je v Zagre- Na početku trećeg desetljeća 20. stoljeća, prije bu nastala skupina Zemlja, združenje akademskih točno 90 godina, u Zagrebu je formirana grupa Ze- umetnikov, ki so si v času velikih kriznih pretresov mlja, udruženje akademskih umjetnika koji su u vri- prizadevali za to, da bi lahko vsak družbeni sloj, torej jeme velikih previranja nastojali da svaki društveni tudi tisti »najnižji«, a najštevilčnejši, ki so ga sestavljali sloj pa tako i onaj „najniži“, no najbrojniji (čine ga kmetje, aktivno vplival na spremembo svojega druž- seljaci) aktivno utječe na promjenu svog socijalnog benega položaja. statusa. Krsto Hegedušić, soustanovitelj in tajnik skupi- Krsto Hegedušić, suosnivač i tajnik grupe Ze- ne Zemlja, je kratko obdobje svojega otroštva preživel mlja, kratak dio djetinjstva proveo je u Hlebinama te v Hlebinah in tja se je v vseh obdobjih svojega življenja im se stalno vraćao u svim razdobljima svog života. tudi neprestano vračal. Narava, vas in zemlja so mu da- Priroda, selo, zemlja pružali su mu mir i odmak od jali mir in odmik od mestnega vrveža. Kot pogost obi- gradske vreve. Kao česti posjetitelj svjetskih izložbi, skovalec svetovnih razstav je Krsto v Parizu odkrival Krsto u Parizu otkriva slikarstvo na staklu koje ga slikarstvo na steklo, ki ga je spominjalo na poznobaroč- podsjeća na kasnobarokne glaže koje susreće u Po- ne »glaže«, s katerimi se je srečeval v Podravini. »Glaže« dravini. Glaže su također slike na staklu, uglavnom so prav tako slike na steklo, večinoma verskega značaja, religioznog karaktera i anonimnih autora, čime osta- in delo anonimnih avtorjev, s čimer ostajajo v sferi ljud- ju u sferi narodne umjetnosti, odnosno umjetnosti ske umetnosti, umetnosti skupnosti. Krsto Hegedušić zajednice. U suradnji s lokalnim talentima, Krsto bo v sodelovanju z lokalnimi talenti največ pripomogel Hegedušić će upravo slikarstvo na staklu učiniti pre- k temu, da bo prav slikarstvo na steklu postalo prepo- poznatljivom sastavnicom Hlebinske škole, u kojoj znaven sestavni del hlebinske šole, s katero bo pridobilo će ono zadobiti individualni karakter i umjetničku individualen značaj in umetniško vrednost. vrijednost. Skozi srečanja s Krstom Hegedušićem so pripa- Kroz susrete s Krstom Hegedušićem pripadnici dniki prve generacije hlebinske šole (Ivan Generalić, 1. generacije Hlebinske škole (Ivan Generalić, Franjo Franjo Mraz, Mirko Virius) razvijali svoje naravne ta- Mraz, Mirko Virius) razvijali su urođeni talent i upo- lente in spoznavali likovne tehnike – od risbe in akva- znavali likovne tehnike – od crteža i akvarela, sve rela do olja na platnu in steklu. Prav slednje bo postala do ulja na platnu i staklu. Potonje će pritom postati najbolj prepoznavna značilnost hlebinske šole. V skla- prepoznatljiva karakteristika Hlebinske škole. Pre- du z izhodišči skupine Zemlja jih je Krsto spodbujal, ma zemljaškim postulatima potiče ih da slikaju ono 3 MIRKO VIRIUS | KOSCI | 1937 7 4 IVAN GENERALIĆ | SVATJE | 1954 1 5 naj upodabljajo tisto, kar jih obkroža, torej vsakda- što ih okružuje, poput npr. svakodnevice podravskog njost podravinske vasi z začetka dvajsetega stoletja, sela s početka 20. stoljeća koja je često brutalna, si- ki je pogosto brezobzirna, surova in razvojno zaostala, rova i razvojno zaostala te temeljena na teškom fi- kajti temelji na težkem fizičnem delu, ki komajda omo- zičkom radu koji omogućuje preživljavanje. Naglaše- goča preživetje. Izrazito ploski pristop, jasno linijsko no plošni pristup, jasno linijsko omeđivanje formi i razmejevanje oblik in lokalni kolorit je v svojih delih iz lokalni kolorit u radovima iz ranije faze usvojit