Analiza Socialno-Ekonomskih Vplivov Projektnih

»ANALIZA SOCIALNO-EKONOMSKIH VPLIVOV PROJEKTNIH

AKTIVNOSTI NA LOKALNO GOSPODARSTVO IN PREBIVALSTVO«

v okviru izvajanja projekta »Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji / LIFE Conservation and management of dry grasslands in Eastern Slovenia (LIFE TO GRASSLANDS), LIFE Narava in biodiverziteta, LIFE14 NAT/SI/000005«

Poročilo prve faze – Analiza začetnega stanja

Naročnik: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana

Avtorji: dr. Katja Vintar Mally, Nejc Bobovnik, dr. Simon Kušar, Tanja Koželj, dr. Barbara Lampič, UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA, ODDELEK ZA GEOGRAFIJO, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Ljubljana, 29. december 2016 KAZALO

1 UVOD ...... 3 2 KAZALCI ANALIZE ZAČETNEGA STANJA ...... 9 2.1 Gibanje števila prebivalcev ...... 12 2.2 Gostota poselitve ...... 16 2.3 Indeks staranja ...... 20 2.4 Povprečna starost prebivalcev ...... 24 2.5 Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva ...... 28 2.6 Indeks feminitete ...... 32 2.7 Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo ...... 36 2.8 Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ...... 40 2.9 Društvene dejavnosti ...... 44 2.10 Dohodki prebivalcev ...... 49 2.11 Gospodarski subjekti ...... 53 2.12 Gospodarska struktura ...... 58 2.13 Gibanje števila gospodarskih subjektov ...... 64 2.14 Velikost gospodarskih subjektov ...... 65 2.15 Gibanje števila kmetijskih gospodarstev ...... 67 2.16 Delovne moči na kmetiji ...... 71 2.17 Stalež rejnih živali ...... 75 2.18 Dopolnilne dejavnosti kmetij ...... 79 2.19 Ekološko kmetovanje ...... 84 2.20 Vključevanje v ukrep KOPOP ...... 88 2.21 Turistična dejavnost ...... 90 3 SKLEP ...... 94 3.1 Gorjanci ...... 94 3.2 Haloze ...... 95 3.3 Kum ...... 96 3.4 Pohorje ...... 97 4 VIRI IN LITERATURA ...... 99 5 PRILOGE ...... 100 6 SEZNAMA PREGLEDNIC IN SLIK ...... 118 6.1 SEZNAM PREGLEDNIC ...... 118 6.2 SEZNAM SLIK ...... 118

1 UVOD

Pričujoča analiza začetnega stanja je rezultat prve faze študije »Analiza socialno- ekonomskih vplivov projektnih aktivnosti na lokalno gospodarstvo in prebivalstvo« v okviru izvajanja projekta »Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji / LIFE Conservation and management of dry grasslands in Eastern Slovenia (LIFE TO GRASSLANDS), LIFE Narava in biodiverziteta, LIFE14 NAT/SI/000005«. Temeljni namen študije je analiza socialno-ekonomskih vplivov projekta Ohranjanja in upravljanja suhih travišč v Vzhodni Sloveniji na vseh štirih projektnih podobmočjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci-Radoha. V prvi fazi študije je bil najprej izdelan nabor kazalcev za analizo socialno-ekonomskih vplivov projektnih aktivnosti, nato pa sta sledila izračun in interpretacija kazalcev začetnega stanja. V drugi fazi študije bo preučitev ponovljena za stanje ob koncu projekta (leta 2020), kar bo omogočilo tudi primerjavo začetnega in končnega stanja ter vrednotenje učinkov projektnih aktivnosti.

Z analizo začetnega stanja so predstavljene socialno-ekonomske razmere na vseh štirih projektnih podobmočjih ob začetku izvajanja projekta, in sicer na ravni naselij. Naselja so namreč najnižja prostorska raven, za katero so v Sloveniji še na voljo nekateri temeljni socialni in ekonomski statistični podatki. Ker se projekt Ohranjanja in upravljanja suhih travišč v Vzhodni Sloveniji navezuje na izbrana območja Natura 2000 (t.i. SAC območja – Posebna varstvena območja), ki ne sovpadajo z administrativnimi mejami, so bile za potrebe socialno-ekonomske analize v dogovoru z naročnikom meje projektnih območij ustrezno razširjene na meje naselij. Preučevana območja tako poleg naselij, ki so v celoti na projektnih podobmočjih, vključujejo tudi sosednja naselja, ki le deloma segajo na SAC območje ali pa so z njim povezana preko lastništva zemljišč. Preučevana območja so prostorsko sklenjena in jih v nadaljevanju imenujemo kot »projektno podobmočje« ali poenostavljeno »območje« Gorjanci, Haloze, Kum oziroma Pohorje (Slika 1). Navedeno poimenovanje se torej nanaša izključno na projektna podobmočja v obsegu, opredeljenem za potrebe socialno-ekonomske študije, ki pa ne sovpada z obsegom istoimenskih regij v različnih geografskih regionalizacijah. Projektni podobmočji Gorjanci in Pohorje tako zajemata le na manjši del geografskih regij Gorjanci in Pohorje, projektni podobmočji Kum in Haloze pa obsegata celotni območji, vendar njune meje ne sovpadajo povsod z geografskimi.

Preglednica 1: Osnovni podatki o projektnih podobmočjih

Število Površina Število

naselij (km2) prebivalcev, 2016 Gorjanci 27 75,9 3.729 Haloze 83 276,2 12.461 Kum 21 75,6 4.477 Pohorje 10 198,5 3.553 Projektna podobmočja 141 626,2 24.220 Vir podatkov: SURS, 2016.

Socialno-ekonomska analiza je zajela skupno 141 naselij na območjih Gorjancev, Haloz, Kuma in Pohorja (poimenski seznam naselij in občin v Preglednici A Priloge 1). Ozemeljsko in prebivalstveno je največje projektno podobmočje Haloze (Slika 3), kjer je

3 na začetku leta 2016 živelo 12.461 prebivalcev. 276,2 km2 veliko območje obsega skupno 83 naselij, ki pripadajo enajstim občinam (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Videm, Zavrč in Žetale). Drugo ozemeljsko največje projektno podobmočje je Pohorje (198,5 km2), ki pa obsega le 10 naselij (Slika 5) in je s 3.553 prebivalci zelo redko poseljeno območje. V preučitev vključena naselja pripadajo kar šestim različnim občinam; Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Slovenska Bistrica, Vitanje in Zreče.

Slika 1: Projektna podobmočja

Projektno podobmočje Kum (Slika 4) obsega 21 naselij s 75,6 km2 površine in je v začetku leta 2016 imelo 4.477 prebivalcev, s čimer je med vsemi projektnimi podobmočji najgosteje poseljeno. Vključena naselja pripadajo štirim občinam: Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Projektno podobmočje Gorjanci (75,9 km2) obsega le zahodne predele istoimenskega hribovja, in sicer 27 naselij, ki spadajo večinoma v občino Šentjernej, posamezna pa tudi v občini Novo mesto in Kostanjevica na Krki (Slika 2). Skupno je leta 2016 na projektnem podobmočju Gorjanci živelo 3.729 prebivalcev.

Za potrebe analize socialno-ekonomskega stanja in trendov v preučevanih 141 naseljih štirih projektnih podobmočij je bilo opredeljenih 21 socialnih in ekonomskih kazalcev (poglavje 2), ki smo jih izračunali za analizo izhodiščnega stanja, ponovno pa bodo izračunani ob koncu projekta (leta 2020) za potrebe vrednotenja sprememb tekom trajanja projektnih aktivnosti.

Slika 2: Projektno podobmočje Gorjanci

Slika 3: Projektno podobmočje Haloze

Slika 4: Projektno podobmočje Kum

Slika 5: Projektno podobmočje Pohorje

2 KAZALCI ANALIZE ZAČETNEGA STANJA

Analiza začetnega stanja v naseljih projektnih podobmočij Gorjancev, Haloz, Kuma in Pohorja je bila izvedena z uporabo modela kazalcev, ki je bil pripravljen z upoštevanjem tako posebnosti preučevanih območij kot tudi razpoložljivosti podatkov na ravni naselij. V končni nabor je vključenih skupno 21 kazalcev (devet pretežno demografskega in socialnega značaja ter dvanajst pretežno ekonomskih kazalcev), ki se glede na tip hierarhično delijo na temeljne in dopolnilne kazalce. Temeljni kazalci so ključni za predstavitev razmer na določenem tematskem področju, dopolnilni pa jih nadgrajujejo z dodatnimi vsebinskimi vidiki (Preglednica 2).

Preglednica 2: Model kazalcev analize začetnega in končnega stanja

Tip Vir Ime kazalca Izračun (enota) Opombe kazalca podatkov

SOCIALNI KAZALCI

Razmerje med številom Gibanje števila 1. prebivalcev leta 2020 in številom Temeljni SURS Stanje 1. 1. prebivalcev prebivalcev leta 2016 (indeks)

Število prebivalcev na površino 2. Gostota poselitve Dopolnilni SURS Stanje 1. 1. naselja, 2016* (prebivalci/km2)

Razmerje med številom starejših 3. Indeks staranja od 65 let in številom mlajših od 15 Temeljni SURS Stanje 1. 1. let, 2016 (indeks)

Povprečna starost Aritmetična sredina starosti 4. Dopolnilni SURS Stanje 1. 1. prebivalcev prebivalstva, 2016 (leta)

Povprečna starost Aritmetična sredina starosti nosilca 5. nosilca kmetijskega kmetijskega gospodarstva, 2015 Dopolnilni MKGP Stanje 31. 12. gospodarstva (leta)

Razmerje med številom žensk in 6. Indeks feminitete Temeljni SURS Stanje 1. 1. številom moških, 2016 (indeks)

Delež prebivalcev z Delež prebivalcev, starejših od 15 7. višje- in visokošolsko let, z visokošolsko ali višješolsko Temeljni SURS Stanje 1. 1. izobrazbo izobrazbo, 2015 (%)

Delež prebivalcev z Delež prebivalcev, starejših od 15 8. osnovnošolsko let, z (ne)doseženo osnovnošolsko Dopolnilni SURS Stanje 1. 1. izobrazbo izobrazbo, 2015 (%)

Število društev na 1000 9. Društvene dejavnosti Temeljni AJPES Stanje 31. 12. prebivalcev, 2015

EKONOMSKI KAZALCI

Bruto dohodek na prebivalca, 2014 Celoletni 10. Dohodki prebivalcev Temeljni SURS (€/prebivalca) podatek

Število gospodarskih subjektov na 11. Gospodarski subjekti Temeljni AJPES Stanje 31. 12. 1000 prebivalcev, 2015

Prevladujoča dejavnost 12. Gospodarska struktura gospodarskih subjektov (po SKD), Temeljni AJPES Stanje 31. 12. 2015

… nadaljevanje Preglednice 2

Tip Vir Ime kazalca Izračun (enota) Opombe kazalca podatkov

Razmerje med številom Gibanje števila gospodarskih subjektov leta 2019 13. gospodarskih Temeljni AJPES Stanje 31. 12. in gospodarskih subjektov leta subjektov 2015 (indeks)

Število zaposlenih v gospodarskih Velikost gospodarskih 14. subjektih glede na velikostne Dopolnilni AJPES Stanje 31. 12. subjektov razrede, 2015

Razmerje med številom kmetijskih Gibanje števila gospodarstev leta 2019 in številom 15. kmetijskih Temeljni MKGP Stanje 31. 12. kmetijskih gospodarstev leta 2015 gospodarstev (indeks)

Aritmetična sredina števila članov Delovne moči na 16. kmetije, starejših od 15 let, 2015 Dopolnilni MKGP Stanje 31. 12. kmetiji (člani/kmetijo)

Povprečno število GVŽ na 17. Stalež rejnih živali Temeljni MKGP Stanje 31. 12. kmetijsko gospodarstvo, 2015

Delež kmetijskih gospodarstev s Dopolnilne dejavnosti 18. prijavljeno dopolnilno dejavnostjo, Temeljni MKGP Stanje 31. 12. kmetij 2015

19. Ekološko kmetovanje Delež ekoloških kmetij, 2015 Temeljni MKGP Stanje 31. 12.

Razmerje v površini v izbrane Vključevanje v ukrep KOPOP operacije vključene 20. Temeljni ARSKTRP Stanje 31. 12. KOPOP GERK-e leta 2019 in leta 2016 (indeks)

Razmerje med številom ponudnikov sob leta 2019 in 21. Turistična dejavnost Temeljni AJPES Stanje 31. 12. številom ponudnikov sob leta 2015 (indeks)

Opomba: *Podana so le leta prvega izračuna kazalcev in ne tudi leto ponovnega izračuna za končno stanje (tj. po preteku štirih let).

Vsak kazalec je bil metodološko opredeljen tako z vidika vsebinskega prispevka k analizi kot tudi načina izračuna in vira podatkov. Izbrani so bili le kazalci, za katere podatke redno in sistematično zbirajo in/ali obdelujejo za to pristojne ustanove (SURS – Statistični urad Republike Slovenije, AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ARSKTRP – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije ipd.). Izhajanje iz tovrstnih evidenc načeloma zagotavlja možnost izračunavanja kazalcev za daljša časovna obdobja in v letih, za katera ni na voljo popisne statistike (npr. popisa prebivalstva, popisa kmetijstva ipd.).

Večina kazalcev v modelu je bila izračunana za stanje ob začetku projekta (bodisi na dan 31. 12. 2015 ali 1. 1. 2016) ter bo zaradi omejitev trajanja projekta ponovno izračunana in analizirana s časovnim zamikom štirih let (tj. na dan 31. 12. 2019 ali 1. 1. 2020). Izjema so indeksi rasti (npr. gibanje števila prebivalcev, gibanje števila gospodarskih subjektov, gibanje števila kmetijskih gospodarstev in gibanje števila ponudnikov sob), ki

10 bodo zaradi svojega značaja izračunani šele ob koncu projekta. Indeksi bodo izračunani za razpon štirih let, za začetno stanje pa v teh primerih podajamo le absolutne podatke za konec leta 2015 oziroma začetek leta 2016. Zaradi večjega časovnega zamika pri izračunavanju podatkov se pri dohodkih in izobrazbi prebivalcev uporabljajo leto dni starejši podatki od ostalih, vendar bo tudi v teh primerih upoštevan časovni razpon štirih let. Morebitne vsebinske in metodološke omejitve so podrobneje opisane pri posameznih kazalcih.

V nadaljevanju je v podpoglavjih predstavljen vsak od 21 v preučitev vključenih kazalcev. Podani so tako vsebinska opredelitev kazalca, način njegovega izračuna in viri podatkov kot tudi rezultati izračunov začetnega stanja, ki so ponazorjeni tabelarično in/ali kartografsko. Podrobnejši podatki po naseljih so navedeni v priloženih preglednicah (Prilogi 1 in 2).

2.1 Gibanje števila prebivalcev

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec gibanje števila prebivalcev sledi spreminjanju števila prebivalcev na preučevanih območjih v izbranem časovnem obdobju in s tem kaže bodisi na naraščanje, stagniranje ali upadanje prebivalstva. Na podeželskih območjih je lahko upadanje števila prebivalcev znak zmanjševanja gospodarskih priložnosti in/ali privlačnosti območja za bivanje in delo, zato sporočilna vrednost kazalca presega izključno demografsko področje. S pomočjo indeksa rasti prebivalstva lahko sklepamo, v kolikšni meri so projektne aktivnosti skupaj z različnimi drugimi državnimi in lokalnimi prizadevanji prispevale k ohranjanju poselitve na projektnih podobmočjih.

Način izračuna kazalca

Za spremljanje gibanja števila prebivalcev na projektnih podobmočjih v času trajanja projekta bo indeks izračunan kot razmerje med številom prebivalcev ob koncu projekta (leta 2020) in številom prebivalcev na začetku projekta (leta 2016), pomnoženo s 100. Za analizo začetnega stanja je ilustrativno izračunan indeks za primerljivo dolgo obdobje (2012–2016) pred začetkom projekta.

Viri podatkov

Podatke o številu prebivalcev po naseljih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno na dan 1. 1. Podatki za leti 2012 in 2016 so na voljo za vsa preučevana naselja (Priloga 1 – Preglednica A).

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih se je skupno število prebivalcev v obdobju 2012–2016 zmanjšalo za 598 prebivalcev, medtem ko je v istem časovnem obdobju Slovenija v celoti beležila manjši porast števila. Gorjanci so bili edino projektno podobmočje z zabeleženim povečanjem števila prebivalcev. Sočasno je območje Kuma izgubilo 249 prebivalcev, kar je bil največji relativni upad, območje Haloz pa je izgubilo največ prebivalcev v absolutnem številu – 258 (Preglednica 3).

Preglednica 3: Gibanje števila prebivalcev na projektnih podobmočjih v obdobju 2012– 2016 Število prebivalcev Indeks

2012 2016 2012=100 Gorjanci 3.709 3.729 100,5 Haloze 12.719 12.461 98,0 Kum 4.726 4.477 94,7 Pohorje 3.664 3.553 97,0 Projektna podobmočja 24.818 24.220 97,6 Slovenija 2.055.496 2.064.188 100,4 Vir podatkov: SURS, 2016.

Število prebivalcev se je med letoma 2012 in 2016 zmanjšalo v 88 od 141 preučevanih naselij (62 %), v 48 naseljih (34 %) so zabeležili povečanje števila prebivalcev, pet naselij pa je ohranilo nespremenjeno število. Šestim naseljem v Halozah (Ložina, Meje,

Strmec pri Leskovcu in Berinjak) in na Kumu (Stari Dvor in Podkraj) se je v tem kratkem obdobju število prebivalcev zmanjšalo celo za 15–20 %. Na drugi strani je povečanje za več kot 15 % zabeležilo osem naselij; Sitež in Zgornje Gruškovje v Halozah, Apnenik, Drča in Vrbovce na Gorjancih, Rogla na Pohorju ter Čimerno in Zavrate na območju Kuma.

Slika 6: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100)

Slika 7: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Kum v obdobju 2012– 2016 (indeks, 2012=100)

Slika 8: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100)

Slika 9: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100)

2.2 Gostota poselitve

Vsebinska opredelitev kazalca

Gostota poselitve dopolnjuje kazalec gibanja števila prebivalcev, saj ponazarja vzorec zgoščevanja prebivalstva v posameznih delih projektnih podobmočij in naselij. Ob nespremenjeni površini preučevanih naselij je zniževanje ali povečevanje gostote poselitve izključna posledica zmanjševanja ali naraščanja števila prebivalcev. Primerjava gostote poselitve v posameznih naseljih projektnih podobmočij ob začetku (leta 2016) in koncu projektnih aktivnosti (leta 2020) bo pokazala trende spreminjanja naseljenosti v prostoru.

Način izračuna kazalca

Gostota poselitve je razmerje med absolutnim številom prebivalcev in celotno površino naselja (v kvadratnih kilometrih), izraženo v številu prebivalcev na km2.

Viri podatkov

Podatke o številu prebivalcev po naseljih, površini naselij in gostoti poselitve redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno, na dan 1. 1. Podatki so na voljo za vsa preučevana naselja (Priloga 1 – Preglednica A).

Rezultati

Vsa štiri projektna podobmočja spadajo med redkeje poseljene slovenske pokrajine, zaradi upadanja števila prebivalcev pa upada tudi njihova gostota poselitve. Izjema je le projektno podobmočje Gorjanci, kjer se je gostota poselitve v zadnjih letih nekoliko povečala, a leta 2016 še vedno ni dosegala niti polovice državnega povprečja (101,8 prebivalca na km2). Najredkeje poseljeno je Pohorje z manj kot 18 prebivalci na km2, največjo gostoto poselitve pa dosega območje Kuma z 59 prebivalci na km2 (Preglednica 4).

Preglednica 4: Gibanje gostote poselitve na projektnih podobmočjih v obdobju 2012– 2016 Gostota poselitve Površina Število prebivalcev (prebivalci/km2) (km2) 2012 2016 2012 2016 Gorjanci 75,9 3.709 3.729 48,9 49,1 Haloze 276,2 12.719 12.461 46,0 45,1 Kum 75,6 4.726 4.477 62,5 59,2 Pohorje 198,5 3.664 3.553 18,5 17,9 Projektna podobmočja 626,2 24.818 24.220 39,6 38,7 Slovenija 20.273,0 2.055.496 2.064.188 101,4 101,8 Vir podatkov: SURS, 2016.

Znotraj projektnih podobmočij obstajajo velike razlike v poselitvi. Na Gorjancih so najredkeje poseljeni najvišji, hriboviti predeli vzdolž državne meje (npr. naselje Javorovica ima le štiri prebivalce na km2), večina prebivalcev pa živi v nižje ležečih Prigorjanskih goricah, kjer so zgostitve nadpovprečne tudi za slovenske razmere (npr.

Sela pri Šentjerneju – 184,8; Orehovica – 155,9; Gorenje Vrhpolje – 153,5 prebivalca na km2).

Tudi na območju Kuma so najredkeje poseljeni najvišji predeli, kjer živi bistveno manj kot 10 prebivalcev na km2 (Ključevica – 5,4; Završje – 7,1; Zavrate – 8,1; Čimerno – 9,3 prebivalca na km2), medtem ko proti severu in jugu poseljenost narašča, zlasti še v dolini Sopote, kjer je v naseljih Radeče (712,1 prebivalca na km2) in Njivice (223,5 prebivalca na km2) celo največja izmed vseh 141 preučevanih projektnih naselij.

V Halozah je gostota poselitve zelo neenakomerna, prebivalstveno večja oziroma gosteje poseljena naselja pa so izven projektnega podobmočja. Večja gostota poselitve je tako značilna za skrajni vzhod gričevnatih Haloz (npr. Cirkulane in Zgornji Leskovec), južne predele hribovitih zahodnih Haloz (npr. Irje) in posamična naselja na obrobju (npr. Zgornje Poljčane, ki imajo s 193,6 prebivalca na km2 največjo gostoto poselitve na območju Haloz).

Na območju Pohorja so zelo redko poseljeni osrednji deli, saj sta denimo v naselju Rogla leta 2016 živela le dva prebivalca (0,4 prebivalca na km2), v naselju Lukanja pa sedem prebivalcev (0,3 prebivalca na km2). Večina naselij ima manj kot 25 prebivalcev na km2, večje gostote pa izkazujeta le prebivalstveno največji naselji, Ribnica na Pohorju (80,6 prebivalca na km2) in Mislinja (43,3 prebivalca na km2), kjer se prebivalstvo zgošča v nižjih nadmorskih višinah.

Slika 10: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016 (prebivalci/km2)

Slika 11: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Kum leta 2016 (prebivalci/km2)

Slika 12: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016 (prebivalci/km2)

Slika 13: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Haloze leta 2016 (prebivalci/km2)

2.3 Indeks staranja

Vsebinska opredelitev kazalca

Indeks staranja je temeljni kazalec starostne strukture prebivalcev, saj primerja delež najmlajšega prebivalstva z deležem najstarejšega prebivalstva. Visoke vrednosti kazalca opozarjajo na neuravnoteženo starostno strukturo, zmanjševanje vitalnosti območij ter potencialno ogrožanje dolgoročnega razvoja lokalnih skupnosti in ohranjanja kulturne pokrajine. Z analizo spreminjanja vrednosti indeksa staranja v posameznih naseljih projektnih podobmočij od začetka (leta 2016) do konca projektnih aktivnosti (leta 2020) lahko ugotavljamo skupni učinek razvojnih prizadevanj na državni in lokalni ravni za ohranjanje vitalnosti preučevanih območij.

Način izračuna kazalca

Indeks staranja je po statistični opredelitvi razmerje med številom starejših od 65 let in številom mlajših od 15 let na določenem območju, pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Podatke o prebivalstvu po velikih in petletnih starostnih skupinah ter izračune indeksa staranja za vsa naselja v državi redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno na dan 1. 1. Podatki za izhodiščno leto 2016 so na voljo le za 130 naselij projektnih podobmočij (Priloga 1 – Preglednica B), saj za 11 naselij podatki niso objavljeni zaradi premajhnega števila prebivalcev v naselju ali odsotnosti katere od obeh vključenih starostnih skupin (mlajših od 15 let ali starih 65 let in več).

Rezultati

Indeks staranja je leta 2016 v Sloveniji po podatkih SURS-a dosegal 124,1. V istem letu je na štirih projektnih podobmočjih imelo 68 naselij (48,2 %) za državne razmere nadpovprečen indeks staranja, 62 naselij (44,0 %) pa podpovprečnega. Pri tem je leta 2016 le še 46 vključenih naselij z razpoložljivimi podatki imelo več ali enako število mladih prebivalcev (oz. mlajših od 15 let) kot pa starejših od 65 let. Še leta 2012 je bilo takšnih 51 naselij.

Izjemno visoke deleže starejšega prebivalstva (več kot 25 %) imajo na območju Kuma naselje Čimerno (40,5 %), na območju Haloz Zgornje Poljčane (39,0 %), Spodnja Sveča (29,1 %), Ljubstava (28,8 %) in Janški Vrh (28,0 %) ter na Gorjancih Volčkova vas (26,7 %). Na drugi strani imajo izstopajoče visoke deleže mlajših od 15 let v Halozah naselja Lovnik (27,8 %), Skrblje (23,5 %), Pohorje (21,5 %), Pečica (20,9 %), Irje (20,2 %) in Cerovec pod Bočem (20,1 %), na območju Gorjancev pa Vratno (25,0 %), Javorovica (23,5 %), Jugorje (21,5 %) in Leskovec (21,2 %). Vsa druga naselja na štirih preučevanih območjih imajo manj kot petino mlajših od 15 let (SURS, 2016).

Na Gorjancih je indeks staranja med vsemi preučevanimi območji najbolj ugoden, za slovenske razmere pa nadpovprečno visok le v dveh naseljih (Volčkova vas in Pangrč Grm). Spodbudno je dejstvo, da je tudi v najvišje ležečih predelih indeks še vedno manjši od 100. Obratno je v naseljih na Pohorju indeks izrazito nad državnim povprečjem

(edina izjema je naselje Hudinja, ki ima s 82,9 najnižji indeks na Pohorju). Na območju Kuma je razvidno zlasti hitro ostarevanje prebivalstva v najvišjih predelih in na severnem delu območja. Na območju Haloz, kjer sta poselitev in demografska slika bolj raznoliki, v indeksu staranja na ravni naselij ni prepoznavnega izrazitega prostorskega vzorca.

Slika 14: Indeks staranja na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016

Slika 15: Indeks staranja na projektnem podobmočju Kum leta 2016

Slika 16: Indeks staranja na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016

Slika 17: Indeks staranja na projektnem podobmočju Haloze leta 2016

2.4 Povprečna starost prebivalcev

Vsebinska opredelitev kazalca

Povprečna starost prebivalcev je kazalec, ki dopolnjuje indeks staranja prebivalstva oziroma sliko o starostni strukturi prebivalstva. V Sloveniji povprečna starost prebivalcev stalno narašča, razlike v hitrosti spreminjanja skozi čas pa kažejo na večjo ali manjšo sposobnost območij, da ohranjajo vitalno demografsko strukturo. Višanje povprečne starosti je rezultat večjega števila dejavnikov, saj nanj vplivajo tako selitveno gibanje prebivalstva (priselitve in odselitve različnih starostnih skupin), naravno gibanje prebivalstva (razmerje med umrlimi in rojenimi, starost prebivalcev ob smrti) kot tudi dejavniki, ki vplivajo na splošno daljšanje življenjske dobe.

Način izračuna kazalca

Povprečna starost prebivalcev je izračunana kot aritmetična sredina starosti prebivalcev v naselju in je podana v letih starosti.

Viri podatkov

Povprečno starost prebivalcev izračunava in redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (podatki so dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno na dan 1. 1. Podatki za izhodiščno leto 2016 so na voljo le za 130 naselij projektnih podobmočij (Priloga 1 – Preglednica B), saj za 11 naselij podatki niso dostopni zaradi premajhnega števila prebivalcev.

Rezultati

Prebivalci Slovenije so bili leta 2016 v povprečju stari 42,7 leta (SURS, 2016). V istem letu je na štirih projektnih podobmočjih imelo 67 naselij (47,5 %) za državne razmere nadpovprečno staro prebivalstvo, 63 naselij (44,7 %) pa prebivalstvo mlajše od povprečja.

Med naselja z desetimi najvišjimi povprečnimi starostmi prebivalcev se uvrščajo na območju Kuma naselja Završje (51,2 leta), Čimerno (49,1 leta), Župa (48,5 leta) in Stari Dvor (48,3 leta), na območju Haloz naselja Janški Vrh (56,1 leta), Zgornje Poljčane (53,8 leta), Rodni Vrh (52,0 leta), Meje (51,3 leta), Ljubstava (50,9 leta), Spodnja Sveča (49,5 leta) in Zgornja Sveča (48,5 leta) ter na območju Pohorja naselje Hudi Kot (48,7 leta). Ugotovimo lahko, da se vsa našteta naselja uvrščajo tudi na vrh lestvice po indeksu staranja (vsa imajo indeks višji od 225,0). Izrazito neugodno strukturo izkazujeta zlasti naselji Janški Vrh v Halozah (indeks staranja 1400,0) in Završje na Kumu (indeks staranja 1100,0), saj je bil v začetku leta 2016 med njunimi 50 oziroma 44 prebivalci le eden mlajši od 15 let, več kot četrtina pa jih je bila starejših od 65 let.

Med ducatom naselij, ki imajo med vsemi najnižjo povprečno starost prebivalcev, je največ naselij z območja Gorjancev, in sicer Mihovo (36,2 leta), Orehovica (37,8 leta), Apnenik (37,9 leta), Jugorje (38,0 leta), Vratno (38,8 leta) in Sela pri Šentjerneju (39,0 leta). Med tovrstna naselja spadajo tudi haloška naselja Lovnik (35,0 leta), Skrblje (37,4 leta), Mala Varnica (38,1 leta), Pohorje (38,1 leta) in Cerovec pod Bočem (39,0 leta), na območju Kuma pa le naselje Borovak pri Podkumu (39,0 leta).

Na splošno najmanj ugodno starostno sestavo izkazujejo območje Pohorja ter najvišje ležeči in severni predeli območja Kuma, v Halozah pa posamezna naselja vzdolž državne meje s Hrvaško kakor tudi pretežni del naselij občin Majšperk in Podlehnik ter še nekatera druga naselja. Najbolj vitalno prebivalstvo izkazuje projektno podobmočje Gorjancev, kjer imajo vsa naselja z izjemo Volčkove vasi in Pangrč Grma boljšo starostno strukturo od državnega povprečja.

Slika 18: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016 (v letih)

Slika 19: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Kum leta 2016 (v letih)

Slika 20: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016 (v letih)

Slika 21: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze leta 2016 (v letih)

2.5 Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva

Vsebinska opredelitev kazalca

Preučevana projektna podobmočja so prevladujoče podeželska, kmetijstvo pa je v njih pomemben dejavnik proizvodnje hrane, poseljenosti, ohranjanja kulturne pokrajine, varstva okolja in splošnega razvoja podeželja. Pri zagotavljanju uspešnosti, sposobnosti večjega prilagajanja kmetovanja novim izzivom in razvojne naravnanosti kmetijskih gospodarstev so pomembne tudi demografske značilnosti kmetij, vključno s starostjo nosilca kmetijskega gospodarstva. Dopolnilni kazalec o povprečni starosti nosilcev kmetijskega gospodarstva bo omogočil spremljanje tovrstnih sprememb v času trajanja projekta, saj se iz primerjalnega nižanja starosti lahko sklepa o zagotavljanju nasledstva oziroma pogostosti mladih/mlajših prevzemnikov.

Način izračuna kazalca

Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva je izračunana kot aritmetična sredina starosti nosilcev kmetijskih gospodarstev v naselju in je podana v letih starosti.

Viri podatkov

Podatki o povprečni starosti nosilca kmetijskega gospodarstva so del podatkov o nosilcu kmetijskega gospodarstva, posredovanih v Register kmetijskih gospodarstev (RKG), ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za izračune začetnega stanja so uporabljeni podatki RKG na dan 31. 12. 2015, in sicer za 138 naselij, v katerih so registrirana kmetijska gospodarstva in znani podatki o starosti njihovih nosilcev (Priloga 1 – Preglednica B). Upoštevana so vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo sedež v enem izmed naselij preučevanih projektnih podobmočij.

Rezultati

V Sloveniji je bila leta 2015 povprečna starost nosilcev kmetijskih gospodarstev 57 let, na ravni celotne države pa se že desetletje ni spremenila. Neugodna starostna struktura gospodarjev na družinskih kmetijah je problem, s katerim se slovensko kmetijstvo spopada že desetletja, zadnji ukrepi kmetijske politike pa gredo v smeri spodbujanja zgodnejšega prevzema kmetije. V naseljih projektnih podobmočij se je konec leta 2015 starost nosilcev kmetijskih gospodarstev gibala v razponu od 49,4 leta v naselju Grdina v Halozah do 70,0 leta v naselju Drča na Gorjancih. Naselje Grdina je bilo edino izmed 138 vključenih naselij, kjer so bili nosilci kmetijskih gospodarstev v povprečju mlajši od 50 let. Nosilci so bili povprečno mlajši od 57 let le v 22 naseljih, mlajši od 55 let pa le še v naseljih Svibno na območju Kuma (52,3 leta), Grdina (49,4 leta) in Lovnik (53,5 leta) na območju Haloz (53,5 leta), Javorovica na območju Gorjancev (54,6 leta) in Hudinja na območju Pohorja (54,6 leta). Starost nosilcev ni nujno povezana s povprečno starostjo prebivalcev na območju (npr. naselje Svibno je imelo leta 2016 s 44,1 leta nadpovprečno staro prebivalstvo, nosilci kmetijskih gospodarstev pa so v povprečju drugi najmlajši).

Z izjemo Pohorja so na vsakem izmed območij naselja, v katerih povprečna starost nosilcev kmetijskih gospodarstev presega 65 let in bi torej najbolj nujno potrebovali "pomladitev". Na območju Gorjancev sta to poleg naselja Drča (70,0 leta) še naselji Rakovnik (66,0 leta) in Sela pri Šentjerneju (65,1 leta). Na Kumu so nosilci v povprečju

28 starejši na severnem delu, kjer izstopata naselji Škofja Rinža (66,7 leta) in Gorenja vas (65,4 leta), dodatno pa še Radeče (65,3 leta). V Halozah so nosilci kmetijskih gospodarstev najstarejši med preučevanimi območji, izstopajo pa posebej naselja Preša (68,6 leta), Zgornji Leskovec (68,2 leta), Dravci (68,2 leta), Ložina (67,0 leta), Pohorje (66,3 leta), Soviče (65,6 leta) in Slatina (65,1 leta). Tudi v tem primeru se ne pokaže povezava med naselji s povprečno najstarejšimi nosilci kmetijskih gospodarstev in najstarejšimi prebivalci, saj nobeno izmed naštetih naselij ne spada med tiste, ki imajo najbolj ostarelo prebivalstvo.

Slika 22: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (v letih)

Slika 23: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (v letih)

Slika 24: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (v letih)

Slika 25: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (v letih)

2.6 Indeks feminitete

Vsebinska opredelitev kazalca

Indeks feminitete je temeljni kazalec spolne strukture prebivalcev, saj kaže število žensk na 100 moških, ki živijo na preučevanem območju. Na območjih z razvojnimi težavami se sicer običajno ravnovesje v spolni sestavi pogosto poruši, kar je dolgoročno neugodno za zagotavljanje uravnoteženega razvoja in vitalnosti območij. Izrazite in od dosedanjih trendov odstopajoče spremembe v spolni sestavi bi na gospodarsko manj razvitih območjih lahko pripisali prizadevanjem za izboljšanje njihovega socialno-ekonomskega napredka.

Način izračuna kazalca

Indeks feminitete je po statistični opredelitvi razmerje med številom žensk in številom moških na določenem območju, pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Podatke o prebivalstvu po spolu kakor tudi izračune indeksa feminitete za vsa naselja v državi redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno na dan 1. 1. Podatki za izhodiščno leto 2016 so na voljo le za 130 naselij projektnih podobmočij (Priloga 1 – Preglednica B), saj za 11 naselij podatki niso objavljeni bodisi zaradi premajhnega skupnega števila prebivalcev ali odsotnosti katere od obeh vključenih skupin (moških ali žensk).

Rezultati

V začetku leta 2016 je v državi živelo več žensk kakor moških (skoraj 102 ženski na 100 moških), kar je deloma posledica daljše življenjske dobe žensk in se kaže tudi v višji povprečni starosti žensk (44,2 leta) v primerjavi z moškimi (41,2 leta) (SURS, 2016). Na preučevanih projektnih podobmočjih je z izjemo Kuma v povprečju živelo manj žensk kakor moških. Razmerje med ženskimi in moškimi izstopa izrazito v korist slednjih zlasti na območju Haloz (Preglednica 5).

Preglednica 5: Število prebivalcev po spolu in indeks feminitete na projektnih podobmočjih leta 2016 Število prebivalcev Indeks

skupaj moški ženske feminitete Gorjanci 3.729 1.870 1.859 99,4 Haloze 12.461 6.379 6.082 95,3 Kum 4.477 2.207 2.270 102,9 Pohorje 3.553 1.778 1.775 99,8 Projektna podobmočja 24.220 12.234 11.986 98,0 Slovenija 2.064.188 1.023.333 1.040.855 101,7 Vir podatkov: SURS, 2016.

Med vsemi 130 naselji z ustreznim izračunom je leta 2016 v 78 naseljih živelo več moških, v 45 naseljih pa več žensk (v ostalih naseljih sta bila spola po številu izenačena). Ker so običajno ženske v večjem deležu zastopane v najstarejših starostnih razredih, je v

32 naseljih z indeksom feminitete nižjim od 100 pričakovati predvsem primanjkljaj mlajših žensk oziroma prevlado moških v starosti med 15 in 64 let (tj. v delovno sposobnem/aktivnem prebivalstvu). Na 100 moških so imeli v začetku leta 2016 najnižje število žensk v naseljih Skorišnjak (62,2), Velika Varnica (71,7) in Zgornje Negonje (74,7) v Halozah, v naselju Završje (69,2) na območju Kuma in v naselju Pangrč Grm (73,3) na Gorjancih. Razvojno neugoden je tudi zelo visok indeks feminitete, saj je običajno povezan z ostarevanjem prebivalstva in prevlado žensk (pogosto vdov v enočlanskih gospodinjstvih), starejših od 70 in več let. Izstopajoče visok indeks feminitete so imela denimo naselja Apnenik (164,3) in Vrbovce (131,0) na Gorjancih, Zgornje Poljčane (131,5), Krasna (131,4), Soviče (125,5), Dravci (125,0) in Lovnik (125,0) na območju Haloz.

Slika 26: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016

Slika 27: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Kum leta 2016

Slika 28: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016

Slika 29: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Haloze leta 2016

2.7 Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo

Vsebinska opredelitev kazalca

Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo je temeljni kazalec izobrazbene strukture prebivalcev, ki kaže na endogene potenciale območij z vidika njihovih najvišje izobraženih prebivalcev. Izobrazba je pomembna sestavina človeškega kapitala, ki je ključen za socialno-ekonomski razvoj območij. Posledično je tudi za razvoj podeželskih območij pomembno, da spodbujajo izobraževanje prebivalcev in preprečujejo odseljevanje visoko izobraženega prebivalstva. Primerjava izobrazbene strukture v posameznih naseljih projektnih podobmočij ob začetku (leta 2015) in koncu (leta 2019) projektnih aktivnosti bo pokazala trende spreminjanja izobraženosti prebivalstva.

Način izračuna kazalca

Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo je izračunan kot razmerje med številom prebivalcev naselja, ki so dosegli višje- in visokošolsko izobrazbo in številom vseh prebivalcev naselja, starejših od 15 let, pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Podatke o prebivalstvu po izobrazbi za vsa naselja v državi redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno na dan 1. 1. Za analizo izhodiščnega stanja so na voljo zadnji podatki za 1. 1. 2015 za skupno 129 naselij projektnih podobmočij (Priloga 1 – Preglednica C). Za 12 naselij podatki niso objavljeni zaradi premajhnega števila prebivalcev.

Rezultati

V Sloveniji je na začetku leta 2015 imelo višje- in visokošolsko izobrazbo dokončano 21,3 % prebivalcev, starejših od 15 let (SURS, 2016). Izmed vseh 129 naselij na preučevanih štirih projektnih podobmočjih sta navedeno slovensko povprečje presegali le naselji Apnenik (25,0 %) in Leskovec (22,2 %) na Gorjancih. Na drugi strani pa je cela vrsta naselij, kjer visoko- ali višješolske izobrazbe nima nihče (npr. Čimerno na Kumu in Ložina v Halozah) oziroma le posameznik ali dva (npr. naselja Pohorje, Skorišnjak, Planjsko, Trdobojci, Sitež in Dol pri Stopercah v Halozah ter naselje Vratno na Gorjancih).

Vsa preučevana območja torej bistveno zaostajajo za izobrazbeno ravnijo države, najbolj pa je to razvidno v Halozah, kjer je imelo leta 2015 kar 42 od 83 vključenih naselij (za štiri naselja podatka ni na voljo) manj kot 10,1 % prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo, v preostalih 37 naseljih pa so več kot 15-odstoten delež tovrstno izobraženih imela le naselja Naraplje (19,2 %), Medribnik (18,8 %), Zgornji Leskovec (17,3 %), Krasna (16,4 %), Nadole (16,4 %), Čača vas (15,8 %), Stogovci (15,7 %), Pečica (15,6 %) in Preša (15,5 %).

Največ naselij z visokimi deleži visoko- in višješolsko izobraženih so imeli Gorjanci, kjer so bila edina naselja z več kot 20-odstotnim deležem; poleg že omenjenih naselij Apnenik (25,0 %) in Leskovec (22,2 %) še naselja Hrastje (21,1 %), Šmarje (20,9 %) in Velike Brusnice (20,8 %). Na Gorjancih je tudi nekaj naselij z izstopajoče nizkimi deleži, kot so Vratno (3,8 %), Dolenje Vrhpolje (7,2 %), Javorovica (7,4 %), Jugorje (7,7 %)

36 ipd. V celoti zato Gorjanci izkazujejo slabšo izobrazbeno strukturo v primerjavi s Pohorjem in Kumom (Preglednica 6).

Na območju Kuma je kazalec najbolj ugoden v naseljih Radeče (19,7 %) in Dobovec (18,9 %), najmanj pa v naseljih Čimerno (0,0 %) in Stari Dvor (6,3 %). Podobno kot v Halozah in na Gorjancih, tudi na Kumu glede izobrazbene strukture ni prepoznavnega prostorskega vzorca znotraj območja, čeprav so razlike med naselji velike. Enako velja tudi za Pohorje, kjer so deleži najvišje izobraženih v razponu od 7,3 % (Skomarje) do 19,3 % (Mislinja).

Slika 30: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (v %)

Slika 31: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (v %)

Slika 32: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (v %)

Slika 33: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (v %)

2.8 Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo

Vsebinska opredelitev kazalca

Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo je dopolnilni kazalec izobrazbene strukture, ki vsebinsko dopolnjuje kazalec o deležu prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo, saj obravnava odrasle prebivalce (starejše od 15 let) z najnižjimi stopnjami izobrazbe. Njihova največja dosežena stopnja izobrazbe je osnovna šola ali manj. Z vidika dolgoročnega socialno-ekonomskega razvoja območja je zaželeno, da se delež te skupine prebivalcev manjša na račun tistih z višjimi stopnjami izobrazbe.

Način izračuna kazalca

Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo je izračunan kot razmerje med številom prebivalcev naselja z največ osnovnošolsko izobrazbo in številom vseh prebivalcev naselja, starejših od 15 let, pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Rezultati

V Sloveniji je na začetku leta 2015 imelo največ osnovnošolsko izobrazbo 26,0 % prebivalcev, starejših od 15 let, na štirih preučevanih območjih pa je bil ta delež znatno večji (Preglednica 6), saj je slovensko povprečje presegalo kar 122 od 129 preučevanih naselij.

Preglednica 6: Število prebivalcev, starejših od 15 let, po doseženi stopnji izobrazbe na projektnih podobmočjih leta 2015 Osnovnošolska in Višje- in Srednješolska Skupaj manj visokošolska Število % Število % Število % Gorjanci 3.047 1.107 36,3 1.514 49,7 426 14,0 Haloze 10.781 4.222 39,2 5.457 50,6 1.102 10,2 Kum 3.882 1.174 30,2 2.079 53,6 629 16,2 Pohorje 3.060 951 31,1 1.610 52,6 499 16,3 Projektna 20.770 7.454 35,9 10.660 51,3 2.656 12,8 podobmočja Slovenija 1.758.564 457.188 26,0 926.435 52,7 374.941 21,3 Opomba: izračuni vključujejo le 129 naselij z razpoložljivimi podatki Vir podatkov: SURS, 2016.

Za slovenske razmere podpovprečne deleže so imela le naselja Njivice (15,7 %) in Radeče (19,7 %) na območju Kuma, naselja Cirkulane (23,9 %), Zgornji Leskovec (25,2 %) in Dolane (25,9 %) na območju Haloz, Mislinja (25,5 %) na območju Pohorja in Hrastje (25,3 %) na območju Gorjancev. Nizki deleži prebivalstva z največ osnovnošolsko izobrazbo so v navedenih naseljih večinoma zasluga visokih deležev srednješolsko

40 izobraženih, saj nobeno nima nadpovprečno visokega deleža višje- in visokošolsko izobraženih (najvišjega ima Hrastje z 21,1 %).

O neugodnosti izobrazbene sestave priča podatek, da je v posameznih naseljih tudi več kot polovica prebivalcev z zgolj (ne)dokončano osnovno šolo. Na območju Haloz po visokih deležih izstopajo Dol pri Stopercah (69,0 %), Trdobojci (60,8 %), Ložina (60,0 %), Skorišnjak (56,7 %), Sitež (54,1 %) in Kupčinji Vrh (53,5 %), na območju Pohorja naselje Hudinja (53,4 %), na Kumu naselje Čimerno (66,7 %) in na Gorjancih Pangrč Grm (52,2 %). V navedenih naseljih (z izjemo Pangrč Grma) imajo sočasno tudi manj kot desetino višje- in visokošolsko izobraženih. Na preučevanih območjih ima tako več kot tretjina prebivalcev (35,9 %) le (ne)dokončano osnovno šolo, pri čemer z nadpovprečnimi deleži izstopajo Haloze in Gorjanci.

Slika 34: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (v %)

Slika 35: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (v %)

Slika 36: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (v %)

Slika 37: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (v %)

2.9 Društvene dejavnosti

Vsebinska opredelitev kazalca

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki je ustanovljeno zaradi uresničevanja skupnih interesov (Zakon o društvih, 2011). Prisotnost in delovanje društev je v številnih raziskavah (npr. Potočnik Slavič, 2009) eden od ključnih kazalcev, s katerim se analizira razvitost socialnega kapitala. Socialni kapital prikazuje odnose med ljudmi in zmožnost lokalnega prebivalstva in ustanov za učinkovito skupno delovanje. Poleg finančnega, človeškega in okoljskega kapitala je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na uspešen gospodarski razvoj, ter je predpogoj za aktiviranje endogenih razvojnih potencialov (Potočnik Slavič, 2009).

Način izračuna kazalca

Število vseh društev v naselju je preračunano na 1000 prebivalcev, s čimer se odpravi vpliv velikosti prostorskih enot.

Viri podatkov

Vir podatkov je Poslovni register Slovenije, ki ga vodi in vzdržuje Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Poslovni register je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, o njihovih delih in o podružnicah tujih podjetij (Zakon o Poslovnem registru Slovenije, 2016). Društva vpiše v Poslovni register Slovenije AJPES, in sicer na podlagi vpisa društva v register društev, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Društva AJPES letno poročajo o svojem delu in finančnem poslovanju. Prikazano je stanje Poslovnega registra Slovenije na dan 31. 12. 2015 (Priloga 1 – Preglednica C).

Podatke o številu prebivalcev po naseljih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (dostopni na Podatkovnem portalu SI-STAT), in sicer letno na dan 1. 1. Pri preračunu so bili uporabljeni podatki za 1. 1. 2016.

Poleg društev in zvez društev smo upoštevali tudi poslovne enote društev, ki imajo vseslovenski značaj. Niso pa bile upoštevane vse poslovne enote društev, in sicer predvsem v primeru, da je bila poslovna enota planinski dom.

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih je bilo konec leta 2015 skupno 245 društev oziroma 10,1 društva na 1000 prebivalcev, kar je nekoliko manj kot v Sloveniji (11,1 društva na 1000 prebivalcev). Največ društev je bilo leta 2015 v Halozah (104 društva), vendar je bilo število društev na 1000 prebivalcev (8,3) najnižje od vseh projektnih podobmočij. Največje število društev na 1000 prebivalcev je bilo na Kumu (15,0), sledijo Gorjanci z 11,0 društva na 1000 prebivalcev.

Na projektnem podobmočju Gorjanci so društva registrirana v skoraj polovici naselij (48,1 %). Največje število društev na 1000 prebivalcev je v naseljih Mali Ban (41,7) in Pangrč Grm (38,5), ki se po številu prebivalcev uvrščata med najmanjša naselja na tem

44 območju. Večje število društev na 1000 prebivalcev, ki kaže na visok socialni kapital, je tudi v naselju Javorovica (29,4). Manj kot 10,1 društva na 1000 prebivalcev (tj. povprečje za vsa projektna območja) imajo štiri naselja. Prevladujejo športno- rekreacijska društva; med njimi so 3 društva za konjeniške športe. Na območju je 6 gasilskih društev ter po 5 društev za razvoj kmetijstva (lovska, čebelarsko društvo) in glasbeno-kulturnih društev.

Preglednica 7: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnih podobmočjih leta 2015 Število društev na Število društev 1000 prebivalcev Gorjanci 41 11,0 Haloze 104 8,3 Kum 67 15,0 Pohorje 33 9,3 Projektna podobmočja 245 10,1 Slovenija 22.967 11,1 Viri podatkov: AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016; SURS, 2016; Število NVO, 2016.

V Halozah 45 naselij nima registriranih društev (54,2 % naselij). Največ društev na 1000 prebivalcev imajo naselja Preša (33,0), Dravci (37,0), Zgornji Leskovec (42,4), Stoperce (44,6) in Studenice (49,6). Naselja z največ društvi na 1000 prebivalcev so razmeroma enakomerno prostorsko razporejena po celotnih Halozah. Največ je športno-rekreacijskih društev, sledijo glasbeno-kulturna in društva za razvoj kmetijstva. Med društvi je treba izpostaviti društva za razvoj kraja, ohranjanje običajev, varstvo okolja ter društva kmetic in kmetov.

Na območju Kum v 9 naseljih sedežev društev ni (42,9 % naselij). Največje število društev na 1000 prebivalcev je v naselju Velika vas (54,5). To je naselje s 55 prebivalci, v njem pa so registrirana tri društva. Naselja z večjim številom društev na 1000 prebivalcev so v zahodnem delu projektnega podobmočja, v osrednjem delu pa društev ni. Med vrstami društev močno prevladujejo športno-rekreacijska društva, sledijo kulturna društva. Kot posebnost velja izpostaviti tri avto-moto društva.

Na projektnem podobmočju Pohorje društev ni v treh naseljih (30 %). Nobeno od preostalih naselij ne odstopa glede na število društev na 1000 prebivalcev, saj se nahajajo v kategorijah 10,1 do 20,0 oziroma 10,0 ali manj društev na 1000 prebivalcev (Slika 40). Tudi na preučevanem območju Pohorja močno prevladujejo športno- rekreacijska društva, pomembna so tudi turistična in hortikulturna društva. Na območju ni društev za razvoj kmetijstva.

Slika 38: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015

Slika 39: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Kum leta 2015

Slika 40: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015

Slika 41: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze leta 2015

2.10 Dohodki prebivalcev

Vsebinska opredelitev kazalca

Bruto dohodki izhajajo iz prejetih sredstev za zaposlene, socialnih transferjev, poslovnih presežkov, raznovrstnih dohodkov (npr. avtorske in podjemne pogodbe), prejetih dohodkov od lastnine, drugih tekočih transferjev ter prejemkov za socialno varnost (Socialni razgledi 2009, 2010). Kazalec kaže ekonomsko blagostanje/(kupno) moč prebivalcev, ki v pomembni meri izhaja iz značilnosti gospodarskih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci (dodana vrednost v posameznih dejavnostih vpliva na višino osebnih dohodkov oziroma plač), ter splošnih razmer na trgu delovne sile.

Način izračuna kazalca

Bruto dohodek na prebivalca je izračunan kot razmerje med vsoto dohodkov in številom prebivalcev, izraženo v evrih na prebivalca.

Viri podatkov

Vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije. Podatki so bili povzeti po dohodninskih podatkih za leto 2014, ki jih zbira Finančna uprava Republike Slovenije. Pri manjših naseljih so podatki zaradi zagotavljanja statistične zaupnosti zakriti (naselja z manj kot 70 prebivalci z izjemo naselja Šklendrovec na podobmočju Kum). Pridobljeni podatki so bili že preračunani na posameznega prebivalca v naseljih za leto 2014 (Priloga 1 – Preglednica D).

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih je bil leta 2014 povprečni bruto dohodek na prebivalca 7938 EUR. K tej vrednosti je pomembno vplival najnižji povprečni bruto dohodek na prebivalca na območju Haloz (7395 EUR), ki je z 83 naselji in 12.461 prebivalci največje projektno podobmočje. Ostala tri projektna podobmočja so imela povprečni bruto dohodek na prebivalca nad povprečjem projektnih območij, pri čemer je vrednost kazalca najvišja na Gorjancih (9617 EUR).

Preglednica 8: Bruto dohodek na prebivalca na projektnih podobmočjih leta 2014 Povprečni bruto Delež naselij z dohodek na zakritimi podatki prebivalca, 2014 (%) (EUR) Gorjanci 9.617 44,4 Haloze 7.395 19,3 Kum 8.577 33,3 Pohorje 8.224 20,0 Projektna podobmočja 7.938 26,2 Vir podatkov: SURS, 2016a.

Znotraj projektnih podobmočij obstajajo velike razlike v ekonomski moči prebivalcev (Slike 42–45). Skoraj vsa naselja na območju Haloz so v najnižjih razredih (pod 8.000 EUR na prebivalca), le prebivalci 11 naselij (13,3 % vseh naselij na območju Haloz) so imeli višje bruto dohodke. V nasprotju s Halozami so na projektnem podobmočju Gorjanci

49 razmere veliko boljše; le dve naselji sta v razredu z bruto dohodki 7.000-8.000 EUR, največ naselij pa ima dohodke nad 9.000 EUR. Pri Gorjancih zaradi statistične zaupnosti manjkajo podatki o bruto dohodkih na prebivalca pri skoraj polovici naselij (44,4 %). Na območju Pohorja je v bruto dohodku na prebivalca vidna izrazita dvojnost: naselji Hudinja in Skomarje se uvrščata med dohodkovno najšibkejša naselja, medtem ko se naselje Resnik uvršča v najvišji razred, v razred 9.000–10.000 EUR pa se uvrščata tudi naselji Mislinja in Kumen. Na območju Kuma ima približno polovica naselij srednje visoke dohodke (8.000–9.000 EUR), za celoten osrednji pas območja pa podatkov ni.

Slika 42: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2014 (€/prebivalca)

Slika 43: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Kum leta 2014 (€/prebivalca)

Slika 44: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Pohorje leta 2014 (€/prebivalca)

Slika 45: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Haloze leta 2014 (€/prebivalca)

2.11 Gospodarski subjekti

Vsebinska opredelitev kazalca

Pod pojmom »gospodarski subjekti« smo v analizo zajeli del poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer tiste, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih družbah (pravne osebe, ki na trgu opravljajo pridobitne dejavnosti – organizacijske oblike d.n.o., komanditna družba, d.o.o., d.d., komanditna d.d.), druge pravne osebe (organizacijska oblika zadruga) ter fizične osebe, ki na trgu opravljajo pridobitno dejavnost (organizacijska oblika samostojni podjetnik). Upoštevali smo vse gospodarske subjekte s sedežem na preučevanih projektnih podobmočjih, pa tudi prisotne poslovne enote in podružnice gospodarskih subjektov, ki imajo sicer sedež izven preučevanih območij.

Podatek o številu gospodarskih subjektov na območju je ključni pokazatelj gospodarske moči območja skozi gospodarsko (podjetniško) aktivnost prebivalstva. Če ima gospodarski subjekt poslovne enote ali podružnice, je del dodane vrednosti ustvarjen zunaj območja sedeža gospodarskega subjekta.

Način izračuna kazalca

Število vseh gospodarskih subjektov v naselju je preračunano na 1000 prebivalcev, s čimer se odpravi vpliv velikosti prostorskih enot.

Viri podatkov

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih je bilo konec leta 2015 1.057 gospodarskih subjektov ter podružnic in poslovnih enot oziroma 43,6 gospodarskega subjekta na 1000 prebivalcev. Gospodarska aktivnost je bila najvišja na projektnem podobmočju Kum (60,8 gospodarskega subjekta na 1000 prebivalcev), pri čemer močno izstopa naselje Radeče z 62,9 % vseh gospodarskih subjektov na preučevanem projektnem podobmočju. Gospodarska moč Pohorja je bila nekoliko nižja (54,6 gospodarskega subjekta na 1000 prebivalcev), medtem ko bila podjetniška aktivnost na območju Haloz in Gorjancev precej nižja (36,2 oziroma 37,5 gospodarskega subjekta na 1000 prebivalcev). Na Pohorju imajo vsa naselja vsaj en registriran gospodarski subjekt, poslovno enoto ali podružnico, medtem ko na projektnem podobmočju Gorjanci kar četrtina naselij nima registriranega gospodarskega subjekta, poslovne enote ali podružnice.

Preglednica 9: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnih podobmočjih leta 2015 Število Število Delež naselij brez gospodarskih gospodarskih gospodarskih subjektov na 1000 subjektov subjektov (%) prebivalcev Gorjanci 140 37,5 25,9 Haloze 451 36,2 13,3 Kum 272 60,8 14,3 Pohorje 194 54,6 0,0 Projektna podobmočja 1057 43,6 14,9 Vir podatkov: AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016.

Na projektnem podobmočju Gorjanci imajo z vidika prisotnosti gospodarskih subjektov največjo moč naselja Šmarje in Drča ter Vrbovce, Gorenji Suhadol, Tolsti Vrh in Hrastje. Ostala naselja se uvrščajo v nižje razrede (poleg sedmih naselij, ki nimajo tovrstne gospodarske funkcije).

V Halozah je stanje bolj raznoliko. Najmanjšo gospodarsko moč ima osrednji del, nekoliko večjo pa jugozahodni del Haloz. Na severovzhodu preučevanega projektnega podobmočja je izrazita dvojnost: nekaj naselij z veliko gospodarsko močjo (npr. Dolane, Strmec pri Leskovcu in Medribnik ter centralni naselji Cirkulane in Podlehnik) ter preostala naselja, ki imajo manj kot 30 gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev. V primerjavi z drugimi projektnimi podobmočji je gospodarska moč Haloz po tem kazalcu najnižja.

Projektno podobmočje Kum izkazuje ugodne vrednosti kazalca, vendar predvsem na račun naselja Radeče, v katerem je 171 upoštevanih gospodarskih subjektov oziroma 62,9 % vseh gospodarskih subjektov na preučevanem projektnem podobmočju. Brez tega naselja bi imelo območje Kuma 101 gospodarski subjekt oziroma 41,9 gospodarskega subjekta na 1000 prebivalcev, kar bi ga vseeno uvrstilo pred Haloze in Gorjance. Največjo gospodarsko moč ima skrajni jugovzhodni del območja Kuma (poleg Radeč tudi naselji Njivice in Zavrate). Nekoliko višjo gospodarsko aktivnost imajo tudi naselja, ki se nahajajo v občini Trbovlje.

Območje Pohorja izkazuje izrazito dvojnost v gospodarski moči po številu gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev. Naselja v osrednjem delu izkazujejo višje vrednosti kazalca, predvsem v povezavi s turističnim razvojem na Rogli. Podobno velja tudi za centralni naselji Mislinja in Ribnica na Pohorju, ki sta središči občin. V ostalih naseljih je podjetniška aktivnost skromnejša.

Slika 46: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015

Slika 47: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Kum leta 2015

Slika 48: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015

Slika 49: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze leta 2015

2.12 Gospodarska struktura

Vsebinska opredelitev kazalca

V analizi gospodarske strukture smo preučili glavno dejavnost gospodarskih subjektov na projektnih podobmočjih. Upoštevali smo poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, in sicer pravne osebe (organizacijske oblike d.n.o., komanditna družba, d.o.o., d.d., komanditna d.d., zadruga) ter fizične osebe (organizacijska oblika samostojni podjetnik). Upoštevali smo tudi glavno dejavnost vseh gospodarskih subjektov s sedežem na preučevanih projektnih podobmočjih, pa tudi prisotne poslovne enote in podružnice gospodarskih subjektov, ki imajo sicer sedež izven preučevanih območij.

Gospodarska struktura kaže usmerjenost območja v posamezno gospodarsko dejavnost. V primeru homogene dejavnostne strukture je območje specializirano v posamezno gospodarsko dejavnost, s čimer želi izkoristiti svoje primerjalne prednosti (npr. okoljski vir, specifično izobražena delovna sila, bližina tržišča, tradicija). Z vidika zaščite pred tveganji, ki jih prinaša gospodarski cikel, je zaželeno raznovrstno gospodarstvo. Na manjših območjih, kot so projektna podobmočja (z izjemo Haloz), je težje zagotoviti raznovrstno gospodarsko strukturo.

Način izračuna kazalca

V Poslovnem registru Slovenije so glavne dejavnosti gospodarskih subjektov opredeljene kot podrazred SKD klasifikacije (petmestna številčna oznaka). SKD oziroma Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD, 2016) je obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelavo, analizo, posredovanje in izkazovanje podatkov o poslovnih subjektih. Vsak poslovni subjekt ima glede na svoje dejavnosti pripisan vsaj en podrazred, v večini primerov pa več podrazredov. Posebej je to značilno za manjša podjetja, ki si s tem ne želijo omejiti poslovnih možnosti. Eden izmed podrazredov je glavna dejavnost subjekta.

Za analizo glavnih dejavnosti preučevanih gospodarskih subjektov smo oddelke (dvomestna številčna oznaka) združili v področja, ki jih označujejo enomestne črkovne oznake (Preglednica 10).

Preglednica 10: Združevanje podrazredov SKD klasifikacije v področja Koda Področje Oddelki področja A Kmetijstvo, lov, ribištvo, gozdarstvo 01–03 B Rudarstvo 05–09 C Predelovalne dejavnosti 10–33 Oskrba z električno energijo, plinom in paro, vodo, D, E 35–39 ravnanje z odpadki, saniranje okolja F Gradbeništvo 41–43 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 45–47 H Promet in skladiščenje 49–53 I Gostinstvo 55–56 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 58–63 Finančne, in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z K, L 64–68 nepremičninami M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 69–75 N, S, ostalo Druge raznovrstne poslovne in druge dejavnosti 77–96

V analizi smo prikazali pogostost (numerus) pojavljanja posameznega področja v naseljih projektnih podobmočij. Področje oziroma gospodarska dejavnost, ki se v naselju pojavi največkrat, je prevladujoča. V primeru, ko nobena dejavnost ne prevladuje, je v naselju gospodarska struktura opredeljena kot heterogena (Priloga 1 – Preglednica D).

Viri podatkov

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih sta v največji meri prevladujoči dejavnosti gospodarskih subjektov trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil (18,6 % vseh gospodarskih subjektov). Med pomembnejšimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarja veliko število gospodarskih subjektov, sta še gradbeništvo (16,5 %) in predelovalne dejavnosti (14,4 %), pa tudi tako imenovane druge raznovrstne poslovne in druge dejavnosti (11,6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (11,0 %).

Preglednica 11: Gospodarska struktura projektnih podobmočij glede na glavno dejavnost gospodarskih subjektov leta 2015 Koda Področje Gorjanci Haloze Kum Pohorje Skupaj področja Kmetijstvo, lov, ribištvo, A 3 7 2 9 21 gozdarstvo B Rudarstvo 0 4 0 4 8 C Predelovalne dejavnosti 15 72 44 21 152 Oskrba z električno energijo, plinom in paro, vodo, D, E 0 6 4 6 16 ravnanje z odpadki, saniranje okolja F Gradbeništvo 32 88 30 24 174 Trgovina, vzdrževanje in G 32 66 64 35 197 popravila motornih vozil H Promet in skladiščenje 10 54 19 19 102 I Gostinstvo 15 40 26 24 105 Informacijske in J 3 8 7 4 22 komunikacijske dejavnosti Finančne, in zavarovalniške K, L dejavnosti, poslovanje z 1 10 4 7 22 nepremičninami Strokovne, znanstvene in M 15 54 30 17 116 tehnične dejavnosti N, S, Druge raznovrstne poslovne 14 42 42 24 123 ostalo in druge dejavnosti Skupaj 140 451 272 194 1057 Opomba: prevladujoče dejavnosti projektnih podobmočij so označene krepko. Vir podatkov: AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016.

Najmanj gospodarskih subjektov se ukvarja z rudarstvom (0,6 %), oskrbo z električno energijo, plinom in paro, vodo, ravnanjem z odpadki in saniranjem okolja (1,5 %) ter z informacijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi oziroma finančno-zavarovalniškimi dejavnostmi in poslovanjem z nepremičninami (po 2,1 %). Zelo nizek je delež gospodarskih subjektov, katerih glavna dejavnost je povezana s kmetijstvom, lovom, ribištvom in gozdarstvom (2,0 %). Preučevana projektna podobmočja so usmerjena predvsem v storitvene dejavnosti (64,9 %), delno v industrijske dejavnosti (16,7 %) in gradbeništvo (16,5 %), le v manjši meri pa v kmetijske dejavnosti (2,0 %).

Območje Gorjancev nima prevladujoče gospodarske dejavnosti, ampak sta dve gospodarski dejavnosti po številu gospodarskih subjektov enakovredni: gradbeništvo ter trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (po 22,9 %). Hkrati izkazuje preučevano območje izrazito dvojnost v prostorski strukturi: zahodni del je usmerjen pretežno v trgovino ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, medtem ko vzhodni del nima izrazite usmerjenosti v posamezno gospodarsko dejavnost.

Slika 50: Gospodarska struktura projektnih podobmočij glede na glavno dejavnost gospodarskih subjektov leta 2015

250

200

150

100

0 Število Število gospodarskih subjektov Gorjanci Haloze Kum Pohorje skupaj Projektno podobmočje

A B C D+E F G H I J K+L M N+S+ostalo

Vir podatkov: AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016.

Tudi na območju Haloz je razlika v gospodarski strukturi med zahodnim delom, ki je izrazito heterogen in s pomembnejšo vlogo gradbeništva, ter vzhodnim delom oziroma Vinorodnimi Halozami, kjer je gospodarska struktura bistveno bolj raznolika. Po pomenu se med naselji izmenjujejo gradbeništvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter gostinstvo. Vloga gradbeništva je v Halozah tako velika, da samo na tem projektnem

60 podobmočju presega druge gospodarske dejavnosti. Na drugem mestu so predelovalne dejavnosti, šele na tretjem mestu pa trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil.

Predelovalne dejavnosti so pomembne tudi na območju Kuma, kjer so prav tako na drugem mestu, medtem ko prevladujejo gospodarski subjekti z usmeritvijo v trgovino, vzdrževanje in popravilo motornih vozil. V naseljih Dobovec in Ključevica je pomembno gostinstvo, v tretjini naselij pa gre za heterogeno gospodarsko strukturo.

Na območju Pohorja je najpogostejša dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, sledijo pa ji s približno enako vlogo kar tri gospodarske dejavnosti: gradbeništvo, gostinstvo ter druge raznovrstne poslovne in druge dejavnosti. Na območju Pohorja sta tudi dve naselji s primerjalno posebno gospodarsko strukturo: rudarske dejavnosti (Hudinja) oziroma kmetijske dejavnosti (Recenjak).

Slika 51: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015

Slika 52: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Kum leta 2015

Slika 53: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015

Slika 54: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Haloze leta 2015

2.13 Gibanje števila gospodarskih subjektov

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec gibanje števila gospodarskih subjektov sledi spreminjanju števila gospodarskih subjektov, s poudarkom na ugotavljanju novonastalih gospodarskih subjektov tekom trajanja projektnih aktivnost. Opredelitev »gospodarskega subjekta« je enaka kot pri kazalcih o številu gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev.

Način izračuna kazalca

Za spremljanje gibanja števila gospodarskih subjektov na projektnih podobmočjih v času trajanja projekta bo indeks izračunan kot razmerje med številom gospodarskih subjektov ob koncu projekta (leta 2019) in številom gospodarskih subjektov na začetku projekta (leta 2015), pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Rezultati

Za začetno stanje so podatki za leto 2015 podani v poglavju 2.11. in v Preglednici D Priloge 1 , glede na opredelitev pa bo ustrezen indeks lahko izračunan šele v končnem poročilu.

2.14 Velikost gospodarskih subjektov

Vsebinska opredelitev kazalca

Pod pojmom »gospodarski subjekti« smo v analizo zajeli del poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer tiste, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih družbah (pravne osebe, ki na trgu opravljajo pridobitne dejavnosti – organizacijske oblike d.n.o., komanditna družba, d.o.o., d.d., komanditna d.d.), druge pravne osebe (organizacijska oblika zadruga) ter fizične osebe, ki na trgu opravljajo pridobitno dejavnost (organizacijska samostojni podjetnik). Upoštevali smo vse gospodarske subjekte s sedežem na preučevanih projektnih podobmočjih, pa tudi prisotne poslovne enote in podružnice gospodarskih subjektov, ki imajo sicer sedež izven preučevanih območij.

Velikost gospodarskih subjektov je dopolnilni kazalec, ki podrobneje osvetljuje gospodarsko moč preučevanih projektnih podobmočij. Gre za število zaposlenih v gospodarskih subjektih glede na velikostne razrede, kot so določeni v Zakonu o gospodarskih družbah (2016) glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, čiste prihodke od prodaje in vrednosti aktive: mikro (do 10 delavcev), majhne (do 50 delavcev), srednje (do 250 delavcev) in velike družbe.

Način izračuna kazalca

Podano je število gospodarskih subjektov glede na razred velikosti družb iz Zakona o gospodarskih družbah (2016). Tega podatka ni pri poslovnih enotah, podružnicah s.p. ter v primeru dopolnilnih in dodatnih dejavnosti (velikost se ne izračunava) oziroma pri večjem številu ostalih gospodarskih subjektov, ki niso oddali letnega poročila.

Viri podatkov

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih so izrazito prevladovali mikro gospodarski subjekti. Le na projektnih podobmočjih Haloze in Kum so bila prisotna tudi majhna (8), eno srednje (Muflon d.o.o., Radeče, projektno podobmočje Kum) in eno veliko podjetje (GIC gradnje d.o.o., Sveti Florijan, projektno podobmočje Haloze).

Preglednica 12: Velikost gospodarskih subjektov glede na razrede velikosti na projektnih podobmočjih leta 2015 Delež gosp. Število Število subjektov s Število Število majhnih srednjih podatkom o mikro gosp. velikih gosp. gosp. gosp. velikosti subjektov subjektov subjektov subjektov (%) Gorjanci 72,1 101 0 0 0 Haloze 68,5 302 6 0 1 Kum 63,2 169 2 1 0 Pohorje 62,4 121 0 0 0 Projektna 65,6 693 8 1 1 podobmočja Vir podatkov: AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016.

Preučevana projektna podobmočja označuje drobna gospodarska struktura, ki nima večje vloge v širšem prostorskem kontekstu, a zanje pomeni ključno razvojno oporo.

2.15 Gibanje števila kmetijskih gospodarstev

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec gibanje števila kmetijskih gospodarstev sledi spreminjanju števila kmetijskih gospodarstev na preučevanih območjih v izbranem časovnem obdobju in kaže bodisi na naraščanje, stagniranje ali upadanje prisotnosti kmetijskih gospodarstev. Upadanje števila kmetijskih gospodarstev je vzporedno z upadanjem števila prebivalcev, staranjem prebivalstva in nosilcev kmetijskih gospodarstev neugodno za razvoj podeželja, ohranjanje kulturne pokrajine in raznolikih funkcij kmetijstva.

Način izračuna kazalca

Za spremljanje gibanja števila kmetijskih gospodarstev na projektnih podobmočjih v času trajanja projekta bo indeks izračunan kot razmerje med številom kmetijskih gospodarstev ob koncu projekta (leta 2019) in številom kmetijskih gospodarstev na začetku projekta (leta 2015), pomnoženo s 100. Za analizo začetnega stanja je ilustrativno podano število kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež (naslov) znotraj projektnih podobmočij.

Viri podatkov

Podatki o kmetijskih gospodarstvih, vključno z njihovim sedežem, se vodijo v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG), ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za izračune začetnega stanja so uporabljeni podatki RKG na dan 31. 12. 2015, in sicer za 139 naselij, v katerih so registrirana kmetijska gospodarstva (Priloga 1 – Preglednica E). Upoštevana so vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo sedež v enem izmed naselij preučevanih projektnih podobmočij.

Rezultati

Konec leta 2015 je imelo sedež v enem izmed naselij projektnih podobmočij skupno 3.528 kmetijskih gospodarstev (Preglednica 13). Pri interpretaciji števila kmetijskih gospodarstev je treba upoštevati, da sta število in velikost kmetijskih gospodarstev zelo odvisna od naravnih in predelovalnih razmer ter usmeritve kmetijske pridelave.

Preglednica 13: Število kmetijskih gospodarstev s sedežem na projektnih podobmočjih leta 2015 Število kmetijskih

gospodarstev Gorjanci 573 Haloze 2.324 Kum 310 Pohorje 321 Projektna podobmočja 3.528 Vir podatkov: MKGP, 2016.

Glede na površino in geografske značilnosti projektnih podobmočij imajo pričakovano največ kmetijskih gospodarstev v Halozah (značilna drobna posestna struktura), kjer je njihova gostota tudi največja, razporeditev po območju pa enakomerna. Veliko gostoto kmetijskih gospodarstev izkazujejo tudi Gorjanci, kjer pa imajo kmetijska gospodarstva

67 sedeže večinoma v nižje ležečih naseljih. Slednje velja tudi za Pohorje, saj imajo v osrednjem delu sedež le maloštevilna kmetijska gospodarstva (npr. v naselju Rogla le eno, v naselju Lukanja pa nobeno). Projektno podobmočje Pohorja ima tudi najmanjšo gostoto kmetijskih gospodarstev, medtem ko ima najmanjše število kmetijskih gospodarstev sedež na območju Kuma (310), kjer pa so razmeroma enakomerno razporejena po celem območju.

Slika 55: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 56: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 57: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 58: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

2.16 Delovne moči na kmetiji

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec o povprečnem številu članov kmetijskega gospodarstva oziroma kmetij je v odsotnosti medpopisnih izračunov o polnovrednih delovnih močeh dopolnilni kazalec za spremljanje razpoložljivih odraslih (tj. starejših od 15 let) "delovnih moči" na kmetijskem gospodarstvu. Izračuni povprečnega števila odraslih članov kmetijskih gospodarstev v preučevanih naseljih posredno kažejo na vitalnost kmetijskih gospodarstev oziroma omogočajo spremljanje tovrstnih sprememb v času trajanja projekta.

Način izračuna kazalca

Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva je izračunano kot aritmetična sredina števila članov kmetijskih gospodarstev (starejših od 15 let) v naselju.

Viri podatkov

Podatki o številu članov so del podatkov o kmetijskih gospodarstvih, spremljanih v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG), ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za izračune začetnega stanja so uporabljeni podatki RKG na dan 31. 12. 2015, in sicer za 139 naselij, v katerih so registrirana kmetijska gospodarstva (Priloga 1 – Preglednica E). Upoštevana so vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo sedež v enem izmed naselij preučevanih projektnih podobmočij, kot člani kmetijskega gospodarstva pa so poleg nosilca in njegovega namestnika upoštevani tudi ostali člani, starejši od 15 let, ki živijo na kmetiji ali delajo na kmetiji (pod določenimi sorodstvenimi pogoji, kot so opredeljeni za vpis v register).

Rezultati

Konec leta 2015 so kmetijska gospodarstva na projektnih podobmočjih imela v povprečju 4,2 odrasla člana (Preglednica 14). Po številu članov so bile največje kmetije na območju Pohorja, kjer je znašalo povprečje v naselju Kumen celo 5,2 člana, v preostalih naseljih (z izjemo Rogle, kjer je le eno kmetijsko gospodarstvo z dvema članoma) pa so imeli več kot 4,2 člana na kmetijsko gospodarstvo.

Preglednica 14: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva na projektnih podobmočjih leta 2015 Število članov vseh Povprečno število Število kmetijskih kmetijskih članov kmetijskega gospodarstev gospodarstev gospodarstva Gorjanci 573 2.546 4,4 Haloze 2.324 9.629 4,1 Kum 310 1.315 4,2 Pohorje 321 1.474 4,6 Projektna podobmočja 3.528 14.964 4,2 Vir podatkov: MKGP, 2016.

Nadpovprečno velike so tudi kmetije na območju Gorjancev, kjer so imeli v povprečju pet ali več članov na kmetijskih gospodarstvih naselij Leskovec (5,0 člana), Veliki Ban (5,0 člana), Vrbovce (5,2 člana), Sela pri Šentjerneju (5,4 člana) in Apnenik (5,8 člana).

Vendar so na Gorjancih tudi naselja, ki med vsemi preučevanimi projektnimi naselji izstopajo po najmanjšem številu odraslih članov, kot na primer Ržišče (3,3 člana) in Javorovica (3,4 člana). Bistveno več je tovrstnih naselij v Halozah (na primer Preša – 2,9 člana, Gradišče – 3,2 člana, Sitež, Janški Vrh in Spodnja Sveča – 3,4 člana), kjer je imelo manj kot štiri člane na kmetijsko gospodarstvo kar 38 od skupno 83 naselij (46 %), le v dveh naseljih pa v povprečju več kot pet članov (Kozminci – 5,4 člana in Ložina – 5,3 člana). Območje Kuma se uvršča v povprečje projektnih podobmočij, kmetijska gospodarstva z manjšim številom članov pa prevladujejo predvsem v najvišjih in severnih delih območja.

Slika 59: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015

Slika 60: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Kum leta 2015

Slika 61: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015

Slika 62: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Haloze leta 2015

2.17 Stalež rejnih živali

Vsebinska opredelitev kazalca

Za prikaz staleža rejnih živali oziroma intenzivnosti živinorejske proizvodnje je uporabljen kazalec o povprečnem številu glav velike živine (GVŽ) na kmetijsko gospodarstvo preučevanih naselij. V izračun števila GVŽ so zajete posamezne vrste in kategorije rejnih živali za govedo, drobnico in prašiče. Kazalec omogoča spremljanje intenzivnosti živinorejske proizvodnje v času trajanja projektnih aktivnosti.

Način izračuna kazalca

Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo je izračunano kot razmerje med vsoto GVŽ in številom kmetijskih gospodarstev v naselju.

Viri podatkov

Podatke o staležu rejnih živali za govedo, prašiče in drobnico zbira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za identifikacijo in registracijo živali, ki spada pod Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V skladu s koeficienti GVŽ so podatki o posameznih vrstah in kategorijah rejnih živali preračunani v skupno vsoto GVŽ. Za izračune začetnega stanja so uporabljeni podatki na dan 31. 12. 2015, in sicer za 139 naselij, v katerih so registrirana kmetijska gospodarstva (Priloga 1 – Preglednica E). V analizi so upoštevana kmetijska gospodarstva, ki imajo sedež v enem izmed naselij preučevanih projektnih podobmočij.

Rezultati

Konec leta 2015 je 3.528 kmetijskih gospodarstev vseh štirih projektnih podobmočij redilo skupno 7.543 glav velike živine oziroma v povprečju 2,14 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo, upoštevaje le govedo, drobnico in prašiče (Preglednica 15).

Preglednica 15: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo projektnih podobmočij leta 2015 Število kmetijskih GVŽ na kmetijsko Število GVŽ gospodarstev gospodarstvo Gorjanci 573 719,33 1,26 Haloze 2.324 4.710,65 2,03 Kum 310 832,95 2,69 Pohorje 321 1.280,03 3,99 Projektna podobmočja 3.528 7.542,96 2,14 Vir podatkov: MKGP, 2016a.

Največ živine so v povprečju imela kmetijska gospodarstva na območju Pohorja, najmanj pa na območju Gorjancev. Med posameznimi naselji (Priloga 1 – Preglednica E) so imela največ živine kmetijska gospodarstva v haloških naseljih Skrblje (12,34 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo), Repišče (9,92 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo), Stanošina (7,59 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo), Grdina (6,42 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo), Stoperce (5,88 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo) in Spodnji Leskovec (5,82 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo). Več kot 5 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo so imela še posamezna naselja na območju Kuma (Svibno – 6,89 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo;

Borovak pri Podkumu – 6,72 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo) in Pohorja (Hudinja – 6,40 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo; Skomarje – 5,92 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo; Resnik – 5,33 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo). Na območju Gorjancev je imelo najvišje povprečje naselje Sela pri Šentjerneju (4,12 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo).

Medtem ko v naseljih Lukanja (Pohorje) in Njivice (Kum) ni registriranih kmetijskih gospodarstev, so med ostalimi 139 preučevanimi naselji bila še štiri brez registriranega goveda, prašičev in drobnice (Berinjak in Janški Vrh v Halozah, Rakovnik na Gorjancih in Rogla na Pohorju), v 46 drugih naseljih (tj. približno tretjina vseh naselij) pa so v povprečju redili manj kot 1 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo.

Slika 63: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015

Slika 64: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Kum leta 2015

Slika 65: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015

Slika 66: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015

2.18 Dopolnilne dejavnosti kmetij

Vsebinska opredelitev kazalca

Dopolnilne dejavnosti so na kmetijskih gospodarstvih pomemben vir dodatnega dohodka in zaposlitve, oboje pa prispeva k večji stabilnosti delovanja kmetij ter izboljšanju ekonomskega položaja kmetij in podeželja. Preko izračunavanja deleža kmetijskih gospodarstev, ki imajo prijavljeno vsaj eno dopolnilno dejavnost, lahko spremljamo, če so med drugim tudi projektne aktivnosti prispevale k razvoju dodatnih dopolnilnih dejavnosti na projektnih podobmočjih. Podrobnejši vpogled pri tem nudi analiza vrst registriranih dopolnilnih dejavnosti.

Način izračuna kazalca

Delež kmetijskih gospodarstev s prijavljeno dopolnilno dejavnostjo je izračunan kot razmerje med številom kmetijskih gospodarstev z dopolnilno dejavnostjo in številom vseh kmetijskih gospodarstev v naselju, pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Podatki o registriranih dopolnilnih dejavnostih na kmetijskih gospodarstvih so del podatkov o kmetijskih gospodarstvih v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG), ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za izračune začetnega stanja so uporabljeni podatki RKG na dan 31. 12. 2015, in sicer za 139 naselij, v katerih so registrirana kmetijska gospodarstva (Priloga 1 – Preglednica E). Upoštevana so vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo sedež v enem izmed naselij preučevanih projektnih podobmočij in vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo registrirano eno ali več dopolnilnih dejavnosti (Priloga 2).

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih imajo le redka kmetijska gospodarstva prijavljeno eno ali več dopolnilnih dejavnosti. Skupno je takšnih le 1,2 % kmetijskih gospodarstev (Preglednica 16).

Preglednica 16: Število in delež kmetijskih gospodarstev z dopolnilno dejavnostjo na projektnih podobmočjih leta 2015 Število vseh Kmetijska gospodarstva z dopolnilno kmetijskih dejavnostjo gospodarstev Število Delež Gorjanci 573 5 0,9 Haloze 2.324 20 0,9 Kum 310 4 1,3 Pohorje 321 12 3,7 Projektna podobmočja 3.528 41 1,2 Vir podatkov: MKGP, 2016.

Na območju Gorjancev ima 5 kmetijskih gospodarstev prijavljenih skupno 7 dopolnilnih dejavnosti; od tega je ena turistična kmetija z nastanitvijo, dve kmetiji se ukvarjata z vzdrževanjem cest in pluženjem snega, dve kmetiji s sečnjo, opravljajo pa še storitve spravila lesa iz gozda in delo s traktorjem (Priloga 2).

Na območju Haloz ima dopolnilno dejavnost prijavljeno 20 kmetijskih gospodarstev (skupno 49 prijavljenih oziroma 25 različnih dopolnilnih dejavnosti). Najpogostejše dopolnilne dejavnosti so vzdrževanje cest in pluženje snega (8 kmetijskih gospodarstev), delo s traktorjem in drugo strojno opremo (5 kmetijskih gospodarstev), spravilo lesa iz gozda (4 kmetijska gospodarstva), proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (3 kmetijska gospodarstva), peka kruha in potic ter peciva in slaščic (3 kmetijska gospodarstva). Po dve kmetijskih gospodarstvi se dopolnilno ukvarjata še s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave, proizvodnjo žganih pijač, proizvodnjo testenin, sečnjo ter izdelavo drv in lesnih sekancev. Ostale dopolnilne dejavnosti se pojavljajo le posamično (na enem kmetijskem gospodarstvu), kot denimo vinotoč, izletniška kmetija, turistična kmetija z nastanitvijo itd. Ugotovimo lahko, da je večina dopolnilnih dejavnosti vezana na uporabo kmetijske mehanizacije oziroma predelavo kmetijskih pridelkov.

Na območju Kuma imajo dopolnilne dejavnosti registrirane na štirih kmetijskih gospodarstvih, in sicer na dveh v Podkraju (večinoma peka, predelava sadja in zelenjave ipd.) in na dveh v naselju Svibno (večinoma dejavnosti vezane na gozdarstvo in mizarstvo).

Največji delež kmetijskih gospodarstev (3,7 %) se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi na Pohorju, kjer je konec leta 2015 imelo 12 kmetijskih gospodarstev prijavljenih 39 dopolnilnih dejavnosti, od tega le 12 različnih (Priloga 2). Najpogostejše dopolnilne dejavnosti so vzdrževanje cest in pluženje snega (7 kmetijskih gospodarstev), spravilo lesa iz gozda (6 kmetijskih gospodarstev), sečnja (5 kmetijskih gospodarstev), delo s traktorjem in drugo strojno opremo (5 kmetijskih gospodarstev), izdelava drv in lesnih sekancev (5 kmetijskih gospodarstev). Na območju Pohorja so tudi 3 turistične kmetije s sobami, po dve kmetijski gospodarstvi pa proizvajata in prodajata energijo iz vodnega vira, opravljata storitev gojenja in varstva gozdov, vzdrževanja zelenic. Eno kmetijsko gospodarstvo se ukvarja še z vzrejo vodnih organizmov, eno pa z žaganjem in skobljanjem lesa. Ugotovimo lahko, da je večina dopolnilnih dejavnosti na projektnem podobmočju Pohorja povezana z rabo kmetijske mehanizacije in gozdarstvom.

Slika 67: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 68: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 69: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 70: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

2.19 Ekološko kmetovanje

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec o deležu kmetijskih gospodarstev, vključenih v ekološko pridelavo (tako imenovane ekološke kmetije), je namenjen spremljanju razširjenosti ekološkega kmetovanja na projektnih podobmočjih. Z analizo spreminjanja deleža ekoloških kmetij v posameznih naseljih od začetka do konca projektnih aktivnosti lahko posredno ugotavljamo vpliv naravovarstvenih in drugih projektnih aktivnosti na načine kmetovanja.

Način izračuna kazalca

Delež ekoloških kmetij je izračunan kot razmerje med številom ekoloških kmetij in številom vseh kmetijskih gospodarstev naselju, pomnoženo s 100.

Viri podatkov

Podatki o ekološki pridelavi so del podatkov o kmetijskih gospodarstvih v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG), ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za izračune začetnega stanja so uporabljeni podatki RKG na dan 31. 12. 2015, in sicer za 139 naselij, v katerih so registrirana kmetijska gospodarstva (Priloga 1 – Preglednica E). Upoštevana so vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo sedež v enem izmed naselij preučevanih projektnih podobmočij.

Rezultati

V Sloveniji je bilo leta 2015 v ekološko kontrolo vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev oziroma 4,7 % vseh slovenskih kmetij (MKGP, 2016). Med projektnimi podobmočji so zelo velike razlike v zastopanosti ekoloških kmetij, in sicer v razponu od 0,5 % na Gorjancih do 8,7 % na Pohorju (Preglednica 17). Le na območjih Pohorja in Kuma je za slovenske razmere nadpovprečno veliko ekoloških kmetij.

Preglednica 17: Število in delež ekoloških kmetij na projektnih podobmočjih leta 2015 Število vseh Ekološke kmetije kmetijskih Število Delež gospodarstev Gorjanci 573 3 0,5 Haloze 2.324 71 3,1 Kum 310 16 5,2 Pohorje 321 28 8,7 Projektna podobmočja 3.528 118 3,3 Vir podatkov: MKGP, 2016.

V ekološko pridelavo je vključenih 118 kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v enem izmed 56 preučevanih naselij (Slike 71–74). Glede na delež kmetijskih gospodarstev, vključenih v ekološko pridelavo, velja med naselji, ki imajo več kot 10 kmetijskih gospodarstev, izpostaviti naselji Grdina (33,3 % ekoloških kmetij) in Stoperce (16,7 % ekoloških kmetij) v Halozah ter naselji Skomarje (29,6 % ekoloških kmetij) in Resnik (21,1 % ekoloških kmetij) na Pohorju. V drugih naseljih so le posamične ekološke

84 kmetije oziroma je ekoloških manj kot šestina vseh kmetijskih gospodarstev s sedežem v naselju.

Slika 71: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 72: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 73: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

Slika 74: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva)

2.20 Vključevanje v ukrep KOPOP

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec vključevanja v ukrep KOPOP v času trajanja projektnih aktivnosti spremlja spremembo površin kmetijskih zemljišč, ki so na preučevanih projektnih podobmočjih vključena v ukrep KOPOP 2015–2020 (Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila), in sicer za tiste operacije, ki dopuščajo vstop v celem obdobju (tj. Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Steljniki, Vodni viri, Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Grbinasti travniki, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Planinska paša, Visokodebelni travniški sadovnjaki in Ohranjanje mejic). Tako opredeljen kazalec je deloma ekonomski in deloma okoljski, vsebinsko pa se v določenih operacijah neposredno navezuje na prizadevanja projektnih aktivnosti.

Način izračuna kazalca

Za spremljanje gibanja obsega kmetijskih zemljišč, vključenih v izbrane KOPOP operacije, bo izračunan indeks kot razmerje med površino vključenih GERK-ov ob koncu projekta (leta 2019) in površino vključenih GERK-ov ob koncu leta 2016, pomnoženo s 100. Kazalec bo tako upošteval le tiste operacije, ki dovoljujejo vstop tudi v letih 2017, 2018 in 2019. Leto 2016 je izjemoma izločeno zaradi operacij, ki vstop dovoljujejo le v letih 2015 in/ali 2016. Za analizo začetnega stanja so ilustrativno podani izračuni površin vključenih GERK-ov v vse KOPOP operacije na projektnih podobmočjih koncem leta 2015. Zaradi skromnih površin podatki izjemoma niso prikazani po naseljih.

Viri podatkov

Podatke o izvajanju KOPOP operacij spremlja in posreduje Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer na ravni GERK-ov (tj. grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva). Za stanje ob koncu leta 2015 (na dan 31. 12. 2015) so upoštevane le površine GERK-ov znotraj meja preučevanih projektnih podobmočij.

Rezultati

Konec leta 2015 je bilo v operacije KOPOP vključenih skupno 512,6 ha zemljišč na vseh štirih projektnih območjih; največ na območju Haloz (274,7 ha), najmanj pa na območju Gorjancev (33,0 ha). Po posamičnih operacijah so bile najobsežnejše površine, vključene v operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo (105,2 ha), Vinogradništvo (104,2 ha) in Trajno travinje II (91,3 ha). Pri vseh navedenih operacijah vstop po letu 2016 ne bo možen. Med operacijami, ki bodo omogočale vključevanje tudi po letu 2016, so se konec leta 2015 na največji površini zemljišč izvajale operacije Ohranjanje habitatov strmih travnikov (82,9 ha), Posebni traviščni habitati (70,1 ha) in Visokodebelni travniški sadovnjaki (16,9 ha). Za navedene tri operacije se določen obseg površin namenja na vsakem od projektnih podobmočij, medtem ko se operaciji Vodni viri (15,0 ha) in Traviščni habitati metuljev (1,4 ha) pojavljata le v Halozah. Do konca leta 2015 na nobenem izmed projektnih območij ni bilo površin namenjenih operacijam Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Steljniki, Grbinasti travniki, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Planinska paša in Ohranjanje mejic, ki omogočajo tudi vstop po letu 2016 in bodo prav tako predmet analize ob koncu projektnih aktivnosti.

Preglednica 18: Površine zemljišč, vključenih v KOPOP operacije na projektnih podobmočjih leta 2015 Površina zemljišč v m2 Operacije Projektna Gorjanci Haloze Kum Pohorje podobmočja Poljedelstvo in zelenjadarstvo 83.236 962.990 5.987 0 1.052.213 Hmeljarstvo 0 0 0 0 0 Sadjarstvo 25.729 7.354 0 0 33.083 Vinogradništvo 68.876 973.190 0 0 1.042.066 Trajno travinje I 14.246 0 0 150.242 164.488 Trajno travinje II 86.128 88.074 583.881 154.713 912.796 Posebni traviščni habitati 41.641 104.021 102.269 453.426 701.356 Traviščni habitati metuljev 0 14.405 0 0 14.405 Habitati ptic vlažnih 0 0 0 0 0 ekstenzivnih travnikov Steljniki 0 0 0 0 0 Vodni viri 0 149.612 0 0 149.612 Ohranjanje habitatov strmih 0 395.286 315.132 118.125 828.542 travnikov Grbinasti travniki 0 0 0 0 0 Reja domačih živali na območju 0 0 0 0 0 pojavljanja velikih zveri Planinska paša 0 0 0 0 0 Visokodebelni travniški 10.479 52.191 64.049 42.022 168.741 sadovnjaki Ohranjanje mejic 0 0 0 0 0 Reja lokalnih pasem, ki jim 0 0 0 0 0 grozi prenehanje reje Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska 0 0 30.724 28.410 59.134 erozija Skupaj* 330.334 2.747.122 1.102.042 946.937 5.126.436 Vir podatkov: ARSKTRP, 2016. Opomba: *Zaradi možnosti izvajanja več operacij na posameznem GERK-u, vsota površin po operacijah presega vsoto površine vključenih GERK-ov.

Slika 75: Struktura zemljišč, vključenih v KOPOP operacije na projektnih podobmočjih leta 2015

Vir podatkov: ARSKTRP, 2016.

2.21 Turistična dejavnost

Vsebinska opredelitev kazalca

Kazalec turistična dejavnost izpostavlja vlogo turističnih dejavnosti na projektnih podobmočjih, in sicer predvsem z vidika dodatnih in dopolnilnih dejavnosti – ponudnikov sob. Pod pojmom ponudnikov sob so v analizo zajete manjše nastanitvene zmogljivosti na turističnih kmetijah in pri registriranih sobodajalcih. Spremljanje števila ponudnikov sob v času trajanja projektnih aktivnosti omogoča vrednotenje napredka pri širjenju turistične ponudbe na projektnih podobmočjih.

Način izračuna kazalca

Za spremljanje gibanja števila ponudnikov sob na projektnih podobmočjih v času trajanja projekta bo indeks izračunan kot razmerje med številom ponudnikov sob ob koncu projekta (leta 2019) in številom ponudnikov sob na začetku projekta (leta 2015), pomnoženo s 100. Za analizo začetnega stanja je podano število ponudnikov sob konec leta 2015, ki upošteva prisotnost dodatnih in dopolnilnih dejavnosti iz SKD področij 55.202 in 55.203 pri oblikah poslovnih subjektov »del pri sobodajalcu«, »nosilec dopolnilnih dejavnosti na kmetiji« oziroma »registriran sobodajalec«.

Viri podatkov

Rezultati

Na preučevanih projektnih podobmočjih z izjemo Pohorja preučevana vrsta turistične dejavnosti nima pomembnejše vloge. Na vseh štirih območjih je bilo iz baze AJPES evidentiranih skupno 20 ponudnikov sob na turističnih kmetijah ali kot registrirani sobodajalci. Na projektnem podobmočju Pohorje je bilo evidentiranih več kot polovica (60 %) vseh ponudnikov sob.

Preglednica 19: Število ponudnikov sob kot dodatna ali dopolnilna dejavnost na projektnih podobmočjih leta 2015 Število ponudnikov

sob Gorjanci 3 Haloze 4 Kum 1 Pohorje 12 Projektna podobmočja 20 Vir podatkov: AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016.

Na območju Gorjancev so ponudniki sob prisotni v treh naseljih na severovzhodnem delu: Drča, Rakovnik in Vrbovce. Nastanitve (SKD 55.204) so možne tudi v planinskem domu

90 pri Gospodični (Gabrje), planinskem domu pri Miklavžu (Cerov Log) ter v nastanitvenih kapacitetah (apartmajih) v Cerovem Logu (Perman d.o.o.). V Halozah glede na ponudbo sob izstopa naselje Sedlašek, kjer sta dva ponudnika sob. V Gradiščih in Žahenbercu je po en ponudnik sob. Na območju Haloz so nastanitve (SKD 55.204) možne tudi v domu na Boču (Drevenik) in v planinskem domu Donačka gora (Donačka Gora). Na projektnem podobmočju Kum je ponudnik sob le v naselju Zagrad, nastanitve (SKD 55.204) pa so možne tudi v planinskem domu na Kumu (Ključevica). Na preučevanem delu Pohorja so ponudniki sob v šestih naseljih, med katerimi jih ima največ naselje Skomarje (4). Po dva ponudnika sta v naseljih Hudinja, Resnik in Ribnica na Pohorju, v štirih naseljih pa tovrstnih ponudnikov ni. Na Pohorju so še naslednje nastanitvene kapacitete (SKD 55.201 in 55.204): planinski dom na Osankarici (Lukanja), koča na Pesku (Lukanja), počitniški dom Rogla (Rogla), apartmaji (Rogla), dve počitniški hiši (Rogla) ter apartmaji in prenočišča (Kumen).

Slika 76: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015

Slika 77: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Kum leta 2015

Slika 78: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015

Slika 79: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Haloze leta 2015

3 SKLEP

Socialno-ekonomska analiza začetnega stanja je s pomočjo izbranega nabora kazalcev pokazala mnoge skupne poteze, a tudi bistvene razlike med štirimi projektnimi podobmočji. V nadaljevanju podajamo ključne ugotovitve, ki izhajajo iz preučitve začetnega stanja in se bodo celoviteje nadgradile s prikazom sprememb in trendov, ki bo v letu 2020 izhajal iz ponovne preučitve ob koncu projektnih aktivnosti.

3.1 Gorjanci

Projektno podobmočje Gorjanci je edino preučevano območje, ki je v zadnjih letih zabeležilo stagniranje oziroma manjši porast prebivalstva (indeks rasti v obdobju 2012– 2016 je znašal 100,5). Prebivalstvo je zgoščeno predvsem v nižje ležečih predelih Prigorjanskih goric, kjer je večina obdelovalnih površin, medtem ko so najredkeje poseljeni najvišji, hriboviti predeli vzdolž državne meje s prevlado gozdnatih in deloma travniških površin. Gorjanci so uspeli med vsemi projektnimi podobmočji ohraniti najbolj vitalno prebivalstvo, saj ima večina naselij podpovprečen indeks staranja celo za slovenske razmere in ne le primerjalno z drugimi projektnimi območji. Tudi spolna sestava prebivalstva v povprečju izkazuje ravnovesje, manj ugodna pa je izobrazbena sestava Gorjancev, saj imajo visok delež prebivalstva z (ne)dokončano osnovno šolo (36,3 %) in nizek delež višje- in visokošolsko izobraženih (14,0 %). Gorjanci izkazujejo tudi razmeroma velik socialni kapital z društvenimi dejavnostmi (11 društev na 1000 prebivalcev), med katerimi je največ športno-rekreacijskih društev, posebnost območja pa so društva usmerjena v konjeniške športe.

Na preučevanem delu Gorjancev ima sedež skupno 573 kmetijskih gospodarstev, ki imajo primerjalno nadpovprečno število odraslih članov (4,4 na kmetijsko gospodarstvo) in so med vsemi območji najmanj usmerjena v živinorejo (1,26 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo). Manj kot odstotek vseh kmetijskih gospodarstev na Gorjancih ima registrirano dopolnilno dejavnost, pri čemer se največ ukvarjajo z vzdrževanjem cest in pluženjem snega, sečnjo ter spravilom lesa iz gozda in delom s traktorjem. Na celotnem območju je le ena turistična kmetija z možnostjo nastanitve, ki je hkrati eden od vsega treh ponudnikov sob na projektnem podobmočju. Zelo šibko je tudi vključevanje v ekološko pridelavo, saj so na območju le tri ekološke kmetije; z 0,5 % vseh kmetijskih gospodarstev je to najnižji delež na vseh preučevanih območjih. Skromno je tudi koriščenje možnosti KOPOP plačil – v različne operacije je bilo konec leta 2015 vključenih le 33 ha površin.

V četrtini naselij na Gorjancih ni registriranih gospodarskih subjektov, v celoti pa imajo drugo najnižje (in podpovprečno) število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev (37,5). Gospodarski subjekti na Gorjancih so usmerjeni v gradbeništvo ter trgovino, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, pri čemer vzhodni del območja nima izrazitejše gospodarske specializacije, po velikosti pa vsi gospodarski subjekti spadajo v razred mikro gospodarskih subjektov. Med vsemi projektnimi podobmočji imajo prebivalci Gorjancev bistveno najvišje bruto dohodke (9.617 EUR na prebivalca), kar kaže na njihovo razmeroma veliko gospodarsko moč, ki pa jo sodeč po skromnejši gospodarski moči območja ustvarjajo izven projektnega podobmočja.

3.2 Haloze

Projektno podobmočje Haloze je v zadnjih letih zabeležilo največji absolutni upad števila prebivalcev (samo v obdobju 2012–2016 se je število prebivalcev zmanjšalo za 258). V gostoti poselitve so velike razlike, največja pa je na skrajnem vzhodu gričevnatih Haloz, v južnih predelih hribovitih zahodnih Haloz in posameznih naseljih na obrobju. V primerjavi z Gorjanci ali Pohorjem so Haloze bolj enakomerno poseljene po celotnem območju, kar velja tudi za razporeditev obdelovalnih površin, katerih delež je v Halozah največji. Demografska slika Haloz je zelo raznolika in razdrobljena, saj je območje veliko, njegovi posamezni deli pa so v gravitacijskem zaledju različnih večjih središč izven preučevanega območja. Posamezna naselja tako izkazujejo povsem nasprotne demografske značilnosti. Haloze imajo v splošnem nizek indeks feminitete (95,3 v letu 2016), kar kaže na prevlado moškega prebivalstva, pri čemer ima večina naselij že porušeno spolno sestavo. Haloze imajo med vsemi projektnimi podobmočji najbolj neugodno izobrazbeno sestavo; le desetina prebivalcev ima višje- ali visokošolsko izobrazbo, skoraj dve petini prebivalcev pa le (ne)dokončano osnovno šolo. V Halozah je preko delovanja društev ocenjeni socialni kapital primerjalno najskromnejši (8,3 društva na 1000 prebivalcev), spodbudna pa je prisotnost društev, ki si prizadevajo za razvoj kraja, ohranjanje običajev, varstvo okolja ter povezovanje podeželskih prebivalcev.

Na preučevanem območju Haloz ima sedež skupno 2324 kmetijskih gospodarstev, ki pa imajo v povprečju najmanjše število odraslih članov (4,1 na kmetijsko gospodarstvo) in najstarejše nosilce kmetijskih gospodarstev, kar je za razvoj kmetijstva in podeželja dolgoročno izrazito neugodno. Kljub nadpovprečnemu deležu travniških (in njivskih) površin imajo Haloze podpovprečen stalež rejnih živali (2,03 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo). Nizek je tudi delež kmetijskih gospodarstev z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi (0,9 %), večina dopolnilnih dejavnosti pa je vezana na uporabo kmetijske mehanizacije in predelavo kmetijskih pridelkov (kot na primer vzdrževanje cest in pluženje snega, delo s traktorjem in drugo strojno opremo, spravilo lesa iz gozda, proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov ter peka kruha, potic, peciva in slaščic ipd.). V Halozah je podpovprečno tudi vključevanje v ekološko pridelavo (3,1 % kmetijskih gospodarstev) in koriščenje možnosti KOPOP plačil – v različne operacije je bilo konec leta 2015 sicer vključenih največ površin (274 ha), kar pa je glede na skupen obseg kmetijskih zemljišč razmeroma skromen delež.

Z vidika ekonomske strukture območja so ključne ugotovitve, da imajo Haloze najmanjšo gospodarsko moč z najnižjim številom gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev (36,2). Gospodarsko pomembnejši je severovzhodni del Haloz (tako imenovane Vinorodne Haloze) s posameznimi naselji, v katerih je večja zgostitev gospodarskih subjektov. Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Halozah je gradbeništvo, pri čemer je za zahodni del območja značilna izrazita heterogenost gospodarske strukture in večji pomen gradbeništva, vzhodni del pa izkazuje večjo specializacijo, tudi v gospodarske dejavnosti z višjo dodano vrednostjo: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, prisotno pa je tudi gostinstvo. V velikostni strukturi izrazito prevladujejo mikro gospodarski subjekti, a tudi majhni gospodarski subjekti in eno veliko podjetje (gradbeništvo), ki pa se ne nahaja na osrednjem delu projektnega podobmočja. Ugotovimo lahko, da so Haloze gospodarsko najmanj razvito projektno podobmočje z

95 najnižjim socialnim kapitalom, najnižjimi dohodki prebivalcev, nizko gospodarsko aktivnostjo in drobno strukturo podjetij. Gospodarski subjekti Haloz so navezani na tržišče izven območja (gradbeništvo), pri čemer izkazuje vzhodni del območja boljšo gospodarsko strukturo, ki je pomembneje navezana na rabo lokalnih okoljskih virov. Izjemno nizka gospodarska moč prebivalcev opozarja na prisotnost gospodarskih dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, navezanost na zaposlitvena središča izven območja in odvisnost od socialnih transferjev.

3.3 Kum

Projektno podobmočje Kum je v zadnjih letih doživljalo zelo neugodne demografske trende, saj je samo v obdobju 2012–2016 izgubilo 249 prebivalcev (indeks rasti je znašal 94,7), prebivalstvo pa hitro ostareva, predvsem v najvišje ležečih predelih in na severu preučevanega območja. Najredkeje poseljeni ostajajo osrednji, najvišji predeli območja, gostote poselitve pa so največje v dolini Sopote (z največjim naseljem Radeče – 2066 prebivalcev). Območje Kuma je po spolni sestavi še najbližje državnemu povprečju (indeks feminitete 102,9), čeprav je ravnovesje v posameznih naseljih osrednjega dela že izrazito porušeno, največkrat s prevlado moških, v posameznih naseljih pa tudi žensk. Kljub opisanim demografskim težavam ima območje Kuma med vsemi projektnimi podobmočji primerjalno najbolj ugodno izobrazbeno sestavo (16,2 % prebivalcev ima višje- ali visokošolsko izobrazbo, 30,2 % pa le (ne)dokončano osnovno šolo), ki pa še vedno bistveno zaostaja za državnim povprečjem. Pozitivno lahko vrednotimo tudi dosežen socialni kapital kot ga meri število društev na 1000 prebivalcev (15,0), saj dosega Kum najvišjo vrednost kazalca, čeprav denimo v osrednjem delu projektnega podobmočja ni registriranih društev. Med društvi prevladujejo športno-rekreacijska in kulturna, posebnost pa so avto-moto društva.

Na preučevanem območju Kuma ima sedež 310 kmetijskih gospodarstev, ki so razmeroma enakomerno razporejena po celem območju in glede na razpoložljive delovne moči v povprečju projektnih podobmočij. Kljub temu je tudi na kmetijskih gospodarstvih opaziti manjše število odraslih članov v najvišjih in severnih delih območja, kjer so bolj ostareli tudi nosilci kmetijskih gospodarstev. Območje Kuma v splošnem ne izstopa niti po staležu rejnih živali (2,69 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo) niti po obsegu registriranih dopolnilnih dejavnostih na kmetijskih gospodarstvih, ki so prisotne le na štirih kmetijah (tj. 1,3 % vseh s sedežem na območju Kuma). V teh posamičnih primerih se ukvarjajo s peko, predelava sadja in zelenjave ter dejavnostmi vezanimi na gozdarstvo in mizarstvo. Na območju Kuma ni turističnih kmetij, ki bi ponujale nastanitve ali druge dejavnosti. Tudi sicer je na celem območju le en ponudnik sob (v naselju Zagrad), ki poleg planinskega doma edini ponuja nastanitve. Bolj spodbudno je vključevanje kmetijskih gospodarstev v ekološko pridelavo, saj so leta 2015 s 5,2 % ekoloških kmetij presegali tako državno povprečje kot tudi povprečje projektnih podobmočij. Prav tako nadpovprečno je tudi koriščenje možnosti KOPOP plačil, saj je bilo konec leta 2015 v različne operacije vključenih okrog 110 ha zemljišč, kar pa je bil v relativnem pogledu največji delež med vsemi projektnimi podobmočji.

V ekonomski strukturi območja velja izpostaviti dejstvo, da ima največjo gospodarsko moč naselje Radeče (z 62,9 % vseh gospodarskih subjektov območja), a tudi brez upoštevanja tega naselja bi bila gospodarska moč projektnega podobmočja Kum še

96 vedno razmeroma velika. Osrednji del območja tudi na gospodarskem področju izrazito zaostaja, vendar slednjega z vidika materialne blaginje prebivalstva ni možno natančneje opredeliti, saj zaradi statistične zaupnosti podatki o dohodkih za ta prebivalstveno majhna naselja niso dostopni. V gospodarski strukturi Kuma prevladujejo gospodarski subjekti s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, pomembne pa so tudi predelovalne dejavnosti. Ob izraziti prevladi mikro gospodarskih subjektov so prisotni tudi posamezni majhni in srednji gospodarski subjekti. V splošnem ima območje Kuma glede na ostala projektna podobmočja razmeroma dobro gospodarsko strukturo, nadpovprečne vrednosti ekonomskih kazalcev pa dosega tudi zaradi Radeč, ki so pomembno lokalno gospodarsko središče. Medtem ko osrednji del območja zaostaja v razvoju, so robni deli gospodarsko bolj dinamični.

3.4 Pohorje

Projektno podobmočje Pohorje je prebivalstveno najmanjše (3.553 prebivalcev) in z manj kot 18 prebivalci na km2 najredkeje poseljeno med preučevanimi območji. V zadnjih letih je število prebivalcev še nekoliko upadlo (indeks 97,0 v obdobju 2012–2016). Zelo redko poseljeni ostajajo osrednji, pretežno gozdnati predeli, prebivalstvo pa je bolj zgoščeno v nižjih nadmorskih višinah, zlasti na območju dveh največjih naselij – Ribnice na Pohorju in Mislinje. Prebivalstvo na Pohorju se nadpovprečno hitro stara, kar se kaže tako v indeksu staranja kot tudi v povprečni starosti prebivalcev naselij. Ob tem imajo naselja še vedno razmeroma uravnoteženo spolno sestavo, med preučevanimi območji pa tudi najvišji delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo (16,3 %), ki pa še vedno zaostaja za državnim povprečjem. Z vidika socialnega kapitala je neugodna izrazito podpovprečna društvena dejavnost (9,3 društva na 1000 prebivalcev), v kateri prevladujejo športno-rekreacijska društva, pomembna pa so tudi turistična in hortikulturna društva.

Na preučevanem območju Pohorja ima sedež 321 kmetijskih gospodarstev, vendar le maloštevilna v osrednjem delu, večina pa v nižje ležečih predelih in naseljih. Na Pohorju so med vsemi projektnimi območji značilne največje kmetije po številu članov (v povprečju 4,6 odraslega člana na kmetijsko gospodarstvo), pa tudi največja usmerjenost v živinorejo (3,99 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo), ki je posledica naravnogeografskih razmer na območju z izjemno nizkim deležem njivskih površin, veliko gozdnatostjo in prevlado travniških površin v strukturi kmetijskih zemljišč. Območje Pohorja izstopa tudi po največjem deležu kmetijskih gospodarstev z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi (3,7 %), ki so večinoma vezane na rabo kmetijske mehanizacije in delo v gozdu (najpogostejše so vzdrževanje cest in pluženje snega, sečnja, spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in drugo strojno opremo, izdelava drv in lesnih sekancev itd.), tri kmetije pa se ukvarjajo s turizmom na kmetiji in ponujajo tudi sobe. Izpostaviti velja še nadpovprečno vključenost v ekološko kmetijstvo, saj je delež ekoloških kmetij kar 8,7 %. Za projektna območja nadpovprečna je tudi vključenost v operacije KOPOP, ki so konec leta 2015 obsegale skoraj 95 ha zemljišč na Pohorju. Ugotovimo lahko, da kmetijska gospodarstva na Pohorju kažejo največji interes in prizadevanje za doseganje dodatnih dohodkov ter koriščenje možnosti KOPOP plačil.

Dohodkovno obstajajo med naselji na Pohorju velike razlike, po razširjenosti gospodarskih subjektov pa območje (54,6 gospodarskega subjekta na 1000 prebivalcev)

97 ne zaostaja bistveno za Kumom. Gospodarska moč območja je osredotočena v osrednjem delu in je navezana na turistični kompleks na Rogli ter centralni naselji Mislinja in Ribnica na Pohorju. V gospodarski strukturi glede na glavno dejavnost gospodarskih subjektov ni opaziti izrazite specializacije v posamezno gospodarsko dejavnost. V primerjavi z drugimi projektnimi podobmočji je relativno pomembnejša vloga gostinstva, po velikosti pa obstajajo na območju izključno mikro gospodarski subjekti. Pomen turizma se odraža tudi v številu ponudnikov sob, ki je največje prav na Pohorju, pri čemer imajo večje nastanitvene kapacitete še drugi turistični objekti na območju Rogle. Ob razmeroma nizki gospodarski moči je za Pohorje gospodarsko zelo pomembna prav usmeritev v gostinske in turistične dejavnosti, povezane z območjem Rogle.

4 VIRI IN LITERATURA

AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – Poslovni register Slovenije. 2016. Računalniški izpis iz Poslovnega registra Slovenije (stanje na dan 31. 12. 2015).

ARSKTRP – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. 2016. Računalniški izpis v ukrep KOPOP vključenih zemljišč (stanje na dan 31. 12. 2015).

MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2016. Računalniški izpis iz Registra kmetijskih gospodarstev (stanje na dan 31. 12. 2015).

MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2016a. Računalniški izpis staleža rejnih živali (stanje na dan 31. 12. 2015).

Potočnik Slavič, I., 2009. Socialni kapital na slovenskem podeželju. Dela, 31, str. 21-36. URL: http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/viewFile/dela.31.2.21-36/1450 (Citirano 23. 12. 2016).

SKD: Standardna klasifikacija dejavnosti. URL: http://www.ajpes.si/Registri/Drugo/SKD (Citirano 27. 12. 2016).

Socialni razgledi 2009. 2010. Ljubljana, Urad za makroekonomske analize in razvoj, 138 str. URL: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/socrazgledi/2009/socialni_raz gledi_2009.pdf (Citirano 23. 12. 2016).

SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2016. Podatkovni portal SI-STAT. URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp (Citirano 20. 12. 2016).

SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2016a. Računalniški izpis bruto dohodkov na prebivalca za leto 2014.

Število NVO. CNVOS. URL: http://www.cnvos.si/article/id/10027/cid/359 (Citirano 23. 12. 2016).

Zakon o društvih. Uradni list RS, 64/2011. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4242 (Citirano 23. 12. 2016).

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) – neuradno prečiščeno besedilo. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 (Citirano 26. 12. 2016).

Zakon o Poslovnem registru Slovenije. Uradni list RS, št. 49/2016, 33/2007, 19/2015. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3726 (Citirano 23. 12. 2016).

5 PRILOGE

Priloga 1: Podatki in kazalci po naseljih – Preglednica A

)

/km

)

naselja

Naselje Občina 16

prebivalcev, 2012 20 2016

(km

2016 (indeks;

–

2012=100)

Površina

(prebivalc prebivalcev,Rast

Gostota poselitve,

Število žensk, 2016

Število Število prebivalcev,

2012 Število moških, 2016

GORJANCI

1. Apnenik Šentjernej 0,6 32 37 14 23 115,6 57,7 2. Cerov Log Šentjernej 11,4 230 227 105 122 98,7 20,0 3. Dolenje Vrhpolje Šentjernej 1,0 135 146 73 73 108,1 141,1 4. Dolenji Suhadol Novo mesto 1,9 143 135 70 65 94,4 70,5 5. Dolž Novo mesto 3,7 311 326 171 155 104,8 87,0 6. Drča Šentjernej 1,3 21 25 21 4 119,0 18,7 7. Gabrje Novo mesto 10,2 621 598 302 296 96,3 58,5 8. Gorenje Vrhpolje Šentjernej 2,3 322 346 163 183 107,5 153,5 9. Gorenji Suhadol Novo mesto 2,6 64 58 29 29 90,6 22,5 10. Hrastje Šentjernej 1,1 128 121 57 64 94,5 106,5 11. Javorovica Šentjernej 8,6 38 34 16 18 89,5 4,0 12. Jugorje Novo mesto 3,9 68 65 37 28 95,6 16,6 13. Leskovec Novo mesto 1,3 49 52 29 23 106,1 38,7 14. Mali Ban Šentjernej 0,5 27 24 14 10 88,9 45,7 15. Mihovo Šentjernej 4,6 97 101 57 44 104,1 21,9 16. Orehovica Šentjernej 1,4 228 216 100 116 94,7 155,9 17. Pangrč Grm Novo mesto 1,3 58 52 30 22 89,7 40,4 18. Rakovnik Šentjernej 0,3 9 10 5 5 111,1 36,0 19. Ržišče Kostanjevica na Krki 1,4 16 16 9 7 100,0 11,8 20. Sela pri Šentjerneju Šentjernej 0,5 98 101 55 46 103,1 184,8 21. Šmarje Šentjernej 0,8 114 112 52 60 98,2 146,0 22. Tolsti Vrh Šentjernej 2,3 127 128 66 62 100,8 54,8 23. Velike Brusnice Novo mesto 3,9 500 504 254 250 100,8 128,4 24. Veliki Ban Šentjernej 3,3 77 70 35 35 90,9 21,3 25. Volčkova vas Šentjernej 0,8 80 90 44 46 112,5 118,5 26. Vratno Šentjernej 4,2 63 68 33 35 107,9 16,3 27. Vrbovce Šentjernej 0,7 53 67 29 38 126,4 95,7

HALOZE

28. Belavšek Videm 1,6 72 80 41 39 111,1 49,1 29. Berinjak Videm 0,4 19 16 11 5 84,2 39,2 30. Brezovec Cirkulane 3,3 203 225 116 109 110,8 67,8 31. Cerovec pod Bočem Rogaška Slatina 3,9 344 368 188 180 107,0 94,9 32. Cirkulane Cirkulane 2,6 408 437 236 201 107,1 171,2 33. Čača vas Rogaška Slatina 4,2 166 150 79 71 90,4 36,1 34. Čermožiše Žetale 7,7 284 300 154 146 105,6 38,7 35. Dežno pri Makolah Makole 6,1 92 88 48 40 95,7 14,5 36. Dobrina Žetale 6,9 259 245 121 124 94,6 35,7 37. Dol pri Stopercah Majšperk 1,2 34 32 17 15 94,1 26,6 38. Dolane Cirkulane 2,3 169 162 89 73 95,9 69,1 39. Dolena Videm 6,7 178 164 88 76 92,1 24,5 40. Donačka Gora Rogatec 3,5 179 177 91 86 98,9 50,4 41. Dravci Videm 1,0 62 54 24 30 87,1 55,3 42. Drevenik Rogaška Slatina 4,0 72 78 42 36 108,3 19,4 43. Gorenjski Vrh Zavrč 1,8 84 96 48 48 114,3 53,6 44. Gradišča Cirkulane 4,8 337 328 168 160 97,3 68,7 45. Gradišče Videm 1,5 46 47 26 21 102,2 32,3 46. Grdina Majšperk 3,4 123 121 60 61 98,4 35,8

100

… nadaljevanje Preglednice A

)

/km

)

i 2 Naselje Občina 16

prebivalcev, 2012 20 2016

(km

2016 (indeks;

–

2012=100)

Površina naselja

(prebivalc prebivalcev,Rast

Gostota poselitve,

Število žensk, 2016

Število Število prebivalcev,

2012 Število moških, 2016 47. Gruškovec Cirkulane 2,7 153 135 63 72 88,2 50,9 48. Hrastovec pod Bočem Poljčane 6,0 103 99 56 43 96,1 16,6 49. Irje Rogaška Slatina 2,6 332 336 171 165 101,2 128,5 50. Jablovec Podlehnik 2,0 120 118 60 58 98,3 59,5 51. Janški Vrh Majšperk 5,0 52 50 28 22 96,2 10,0 52. Jelovec pri Makolah Makole 3,5 202 200 98 102 99,0 57,2 53. Jelovice Majšperk 5,5 81 75 41 34 92,6 13,7 54. Kočice Žetale 6,4 266 248 128 120 93,2 38,5 55. Korenjak Zavrč 2,3 120 118 67 51 98,3 50,9 56. Kozminci Podlehnik 1,6 134 127 64 63 94,8 79,1 57. Krasna Poljčane 0,5 82 81 35 46 98,8 177,3 58. Kupčinji Vrh Majšperk 5,7 125 119 57 62 95,2 20,9 59. Ljubstava Videm 2,4 79 73 35 38 92,4 30,5 60. Lovnik Poljčane 1,7 34 36 16 20 105,9 20,8 61. Ložina Podlehnik 2,9 52 42 22 20 80,8 14,7 62. Mala Varnica Videm 2,2 99 97 45 52 98,0 44,1 63. Mali Okič Cirkulane 1,5 102 101 49 52 99,0 66,5 64. Medribnik Cirkulane 3,4 143 130 68 62 90,9 38,6 65. Meje Cirkulane 0,6 59 48 23 25 81,4 75,7 66. Nadole Žetale 4,3 143 148 79 69 103,5 34,3 67. Naraplje Majšperk 2,4 95 92 47 45 96,8 38,3 68. Paradiž Cirkulane 2,4 204 191 100 91 93,6 79,3 69. Pečica Šmarje pri Jelšah 2,8 108 110 58 52 101,9 39,7 70. Pestike Zavrč 1,4 122 105 55 50 86,1 77,0 71. Planjsko Majšperk 1,8 49 54 27 27 110,2 30,4 72. Podboč Poljčane 0,5 19 18 9 9 94,7 32,9 73. Podlehnik Podlehnik 4,2 396 390 185 205 98,5 93,0 74. Pohorje Cirkulane 1,6 114 107 50 57 93,9 66,3 75. Preša Majšperk 1,3 86 91 52 39 105,8 70,9 76. Pristava Cirkulane 2,3 184 200 110 90 108,7 86,6 77. Repišče Videm 1,8 142 139 75 64 97,9 77,3 78. Rodni Vrh Podlehnik 3,8 42 46 26 20 109,5 12,0 79. Sedlašek Podlehnik 6,2 223 220 117 103 98,7 35,4 80. Sitež Majšperk 2,2 41 48 27 21 117,1 21,7 81. Skorišnjak Videm 1,3 62 60 37 23 96,8 46,1 82. Skrblje Majšperk 1,2 60 68 36 32 113,3 58,4 83. Slatina Cirkulane 1,9 107 105 60 45 98,1 56,5 84. Soviče Videm 1,5 117 124 55 69 106,0 82,5 85. Spodnja Sveča Majšperk 1,7 54 55 30 25 101,9 31,9 86. Spodnje Gruškovje Podlehnik 1,2 46 42 20 22 91,3 35,0 87. Spodnji Leskovec Videm 1,9 113 106 57 49 93,8 57,0 88. Stanošina Podlehnik 3,3 179 172 89 83 96,1 51,5 89. Stari Grad Makole 10,2 247 241 125 116 97,6 23,6 90. Stogovci Majšperk 1,4 235 241 116 125 102,6 170,9 91. Stoperce Majšperk 7,6 207 202 105 97 97,6 26,5 92. Strajna Podlehnik 3,5 99 87 45 42 87,9 25,1 93. Strmec pri Leskovcu Videm 3,0 84 70 40 30 83,3 23,3 94. Strmec pri Sv. Florijanu Rogaška Slatina 4,3 140 149 76 73 106,4 34,5 95. Studenice Poljčane 4,5 154 141 68 73 91,6 31,2 96. Sv. Florijan Rogaška Slatina 5,3 374 355 190 165 94,9 66,4 97. Sv. Jurij Rogatec 2,6 137 137 75 62 100,0 52,8 98. Trdobojci Videm 3,9 94 94 48 46 100,0 24,0 99. Velika Varnica Videm 6,5 211 194 113 81 91,9 29,8

101

… nadaljevanje Preglednice A

)

/km

)

i 2 Naselje Občina 16

prebivalcev, 2012 20 2016

(km

2016 (indeks;

–

2012=100)

Površina naselja

(prebivalc prebivalcev,Rast

Gostota poselitve,

Število žensk, 2016

Število Število prebivalcev,

2012 Število moških, 2016 100. Veliki Okič Videm 3,0 85 73 38 35 85,9 24,4 101. Veliki Vrh Cirkulane 2,7 113 118 61 57 104,4 43,5 102. Zakl Podlehnik 1,8 207 202 100 102 97,6 111,0 103. Zgornja Sveča Majšperk 3,3 66 63 31 32 95,5 19,1 104. Zgornje Gruškovje Podlehnik 6,7 108 130 65 65 120,4 19,4 105. Zgornje Negonje Rogaška Slatina 2,6 136 145 83 62 106,6 55,5 106. Zgornje Poljčane Poljčane 4,1 879 801 346 455 91,1 193,6 107. Zgornji Gabernik Rogaška Slatina 3,0 134 132 71 61 98,5 43,5 108. Zgornji Leskovec Videm 1,1 160 165 84 81 103,1 155,3 109. Žahenberc Rogatec 4,0 271 269 134 135 99,3 66,8 110. Žetale Žetale 12,7 403 360 191 169 89,3 28,4 KUM

111. Borovak pri Podkumu Zagorje ob Savi 4,7 121 123 70 53 101,7 26,1 112. Čimerno Radeče 4,0 32 37 17 20 115,6 9,3 113. Dobovec Trbovlje 5,7 178 183 91 92 102,8 31,8 114. Gorenja vas Zagorje ob Savi 3,2 63 55 30 25 87,3 17,2 115. Jagnjenica Radeče 4,4 323 299 133 166 92,6 67,3 116. Jelovo Radeče 2,4 142 142 77 65 100,0 58,3 117. Ključevica Trbovlje 5,0 27 27 17 10 100,0 5,4 118. Mali Kum Zagorje ob Savi 0,9 21 23 11 12 109,5 26,8 119. Njivice Radeče 0,5 108 107 54 53 99,1 223,5 120. Podkraj Hrastnik 10,5 452 377 188 189 83,4 35,9 121. Podkum Zagorje ob Savi 6,6 228 225 113 112 98,7 34,2 122. Radeče Radeče 2,9 2179 2066 993 1073 94,8 712,1 123. Sopota Zagorje ob Savi 0,8 58 59 32 27 101,7 74,7 124. Stari Dvor Radeče 0,7 75 62 35 27 82,7 94,5 125. Svibno Radeče 3,6 167 160 78 82 95,8 44,3 126. Šklendrovec Zagorje ob Savi 2,9 175 172 85 87 98,3 59,5 127. Škofja Riža Trbovlje 2,6 123 116 58 58 94,3 44,0 128. Zagrad Radeče 3,1 93 92 47 45 98,9 29,5 129. Zavrate Radeče 2,6 17 21 13 8 123,5 8,1 130. Završje Trbovlje 6,2 46 44 26 18 95,7 7,1 131. Župa Trbovlje 2,3 98 87 39 48 88,8 38,0 POHORJE

132. Hudi Kot Ribnica na Pohorju 35,5 239 225 108 117 94,1 6,3 133. Hudinja Vitanje 16,8 219 207 112 95 94,5 12,3 134. Kumen Lovrenc na Pohorju 41,0 350 344 177 167 98,3 8,4 135. Lukanja Slovenska Bistrica 22,2 8 7 6 1 87,5 0,3 136. Mislinja Mislinja 43,0 1923 1865 929 936 97,0 43,3 137. Recenjak Lovrenc na Pohorju 14,8 185 181 87 94 97,8 12,2 138. Resnik Zreče 6,5 120 130 61 69 108,3 20,1 139. Ribnica na Pohorju Ribnica na Pohorju 5,2 432 419 214 205 97,0 80,6 140. Rogla Zreče 5,7 1 2 2 0 200,0 0,4 141. Skomarje Zreče 7,8 187 173 82 91 92,5 22,2 Viri podatkov: SURS, 2016; lastni izračuni.

102

Podatki in kazalci po naseljih – Preglednica B

–

Naselje

2016 2016

(leta) (leta)

let, 2016 (%)

Indeks staranja, let, 64 2016 (%)

prebivalcev, 2016

Povprečna starost Povprečna starost

nosilca nosilca KMG, 2015 Indeks feminitete,

Prebivalci, 65 stari

Prebivalci, 15 stari

let in več, 2016 (%) Prebivalci, 0 stari

GORJANCI

1. Apnenik 100,0 13,5 73,0 13,5 37,9 59,2 164,3 2. Cerov Log 83,3 18,5 66,1 15,4 41,3 61,6 116,2 3. Dolenje Vrhpolje 109,1 15,1 68,5 16,4 42,4 64,9 100,0 4. Dolenji Suhadol 118,2 16,3 64,4 19,3 42,3 61,5 92,9 5. Dolž 86,3 15,6 70,9 13,5 39,9 62,1 90,6 6. Drča ...... 70,0 ... 7. Gabrje 105,6 14,9 69,4 15,7 41,6 63,2 98,0 8. Gorenje Vrhpolje 94,7 16,5 67,9 15,6 41,6 61,9 112,3 9. Gorenji Suhadol 90,9 19,0 63,8 17,2 40,5 55,6 100,0 10. Hrastje 70,8 19,8 66,1 14,0 39,1 61,7 112,3 11. Javorovica 87,5 23,5 55,9 20,6 39,6 54,6 112,5 12. Jugorje 57,1 21,5 66,2 12,3 38,0 57,9 75,7 13. Leskovec 72,7 21,2 63,5 15,4 39,8 56,6 79,3 14. Mali Ban ...... 60,5 ... 15. Mihovo 50,0 19,8 70,3 9,9 36,2 57,3 77,2 16. Orehovica 73,8 19,4 66,2 14,4 37,8 64,2 116,0 17. Pangrč Grm 125,0 15,4 65,4 19,2 43,3 56,0 73,3 18. Rakovnik ...... 66,0 ... 19. Ržišče ...... 62,1 ... 20. Sela pri Šentjerneju 83,3 17,8 67,3 14,9 39,0 65,1 83,6 21. Šmarje 100,0 19,6 60,7 19,6 42,2 60,2 115,4 22. Tolsti Vrh 87,5 12,5 76,6 10,9 41,1 62,1 93,9 23. Velike Brusnice 116,9 15,3 66,9 17,9 42,6 61,4 98,4 24. Veliki Ban 111,1 12,9 72,9 14,3 41,5 55,6 100,0 25. Volčkova vas 171,4 15,6 57,8 26,7 43,3 61,2 104,5 26. Vratno 47,1 25,0 63,2 11,8 38,8 55,3 106,1 27. Vrbovce 81,8 16,4 70,1 13,4 39,4 62,9 131,0

HALOZE

28. Belavšek 108,3 15,0 68,8 16,3 41,4 65,0 95,1 29. Berinjak ...... 61,6 ... 30. Brezovec 110,3 12,9 72,9 14,2 43,2 63,7 94,0 31. Cerovec pod Bočem 66,2 20,1 66,6 13,3 39,0 60,8 95,7 32. Cirkulane 96,9 14,9 70,7 14,4 41,2 63,2 85,2 33. Čača vas 135,3 11,3 73,3 15,3 43,7 57,9 89,9 34. Čermožiše 112,5 13,3 71,7 15,0 41,4 58,7 94,8 35. Dežno pri Makolah 146,2 14,8 63,6 21,6 43,4 56,5 83,3 36. Dobrina 134,5 11,8 72,2 15,9 42,9 59,9 102,5 37. Dol pri Stopercah 266,7 9,4 65,6 25,0 45,4 63,9 88,2 38. Dolane 127,8 11,1 74,7 14,2 42,1 64,8 82,0 39. Dolena 108,0 15,2 68,3 16,5 41,4 57,9 86,4 40. Donačka Gora 136,4 12,4 70,6 16,9 43,7 58,4 94,5 41. Dravci 260,0 9,3 66,7 24,1 48,1 68,2 125,0 42. Drevenik 137,5 10,3 75,6 14,1 41,3 57,4 85,7 43. Gorenjski Vrh 87,5 16,7 68,8 14,6 41,3 60,7 100,0 44. Gradišča 153,5 13,1 66,8 20,1 44,7 61,4 95,2 45. Gradišče 450,0 4,3 76,6 19,1 47,9 59,4 80,8 46. Grdina 90,5 17,4 66,9 15,7 40,0 49,4 101,7 47. Gruškovec 158,8 12,6 67,4 20,0 46,1 64,9 114,3 48. Hrastovec pod Bočem 136,4 11,1 73,7 15,2 43,1 60,4 76,8 49. Irje 76,5 20,2 64,3 15,5 39,6 61,0 96,5

103

… nadaljevanje Preglednice B

–

stari 15 stari

Naselje

2016 2016

(leta) (leta)

let, 2016 (%)

Indeks staranja, let, 64 2016 (%)

prebivalcev, 2016

Povprečna starost Povprečna starost

nosilca nosilca KMG, 2015 Indeks feminitete,

Prebivalci, 65 stari

Prebivalci,

let in več, 2016 (%) Prebivalci, 0 stari 50. Jablovec 107,1 11,9 75,4 12,7 43,2 59,7 96,7 51. Janški Vrh 1400,0 2,0 70,0 28,0 56,1 63,8 78,6 52. Jelovec pri Makolah 153,8 13,0 67,0 20,0 43,4 57,0 104,1 53. Jelovice 142,9 9,3 77,3 13,3 46,5 61,6 82,9 54. Kočice 78,9 15,3 72,6 12,1 40,1 56,6 93,8 55. Korenjak 81,3 13,6 75,4 11,0 42,0 59,4 76,1 56. Kozminci 146,2 10,2 74,8 15,0 43,0 64,0 98,4 57. Krasna 100,0 19,8 60,5 19,8 41,9 60,2 131,4 58. Kupčinji Vrh 180,0 12,6 64,7 22,7 43,4 55,3 108,8 59. Ljubstava 350,0 8,2 63,0 28,8 50,9 63,1 108,6 60. Lovnik 30,0 27,8 63,9 8,3 35,0 53,5 125,0 61. Ložina 200,0 11,9 64,3 23,8 46,6 67,0 90,9 62. Mala Varnica 66,7 18,6 69,1 12,4 38,1 63,3 115,6 63. Mali Okič 131,3 15,8 63,4 20,8 42,6 58,9 106,1 64. Medribnik 113,6 16,9 63,8 19,2 41,8 63,5 91,2 65. Meje 275,0 8,3 68,8 22,9 51,3 62,1 108,7 66. Nadole 152,6 12,8 67,6 19,6 42,2 60,4 87,3 67. Naraplje 46,7 16,3 76,1 7,6 40,9 62,4 95,7 68. Paradiž 165,0 10,5 72,3 17,3 45,5 63,9 91,0 69. Pečica 82,6 20,9 61,8 17,3 41,5 56,1 89,7 70. Pestike 75,0 15,2 73,3 11,4 41,3 62,0 90,9 71. Planjsko 80,0 18,5 66,7 14,8 42,1 64,0 100,0 72. Podboč ...... 57,3 ... 73. Podlehnik 137,0 11,8 72,1 16,2 43,7 62,4 110,8 74. Pohorje 73,9 21,5 62,6 15,9 38,3 66,3 114,0 75. Preša 169,2 14,3 61,5 24,2 44,6 68,6 75,0 76. Pristava 115,4 13,0 72,0 15,0 41,4 60,4 81,8 77. Repišče 82,4 12,2 77,7 10,1 43,2 60,3 85,3 78. Rodni Vrh 450,0 4,3 76,1 19,6 52,0 57,2 76,9 79. Sedlašek 257,1 9,5 65,9 24,5 48,0 63,9 88,0 80. Sitež 250,0 8,3 70,8 20,8 45,7 60,5 77,8 81. Skorišnjak 366,7 5,0 76,7 18,3 47,4 61,2 62,2 82. Skrblje 50,0 23,5 64,7 11,8 37,4 56,3 88,9 83. Slatina 250,0 9,5 66,7 23,8 46,3 65,1 75,0 84. Soviče 100,0 12,9 74,2 12,9 41,3 65,6 125,5 85. Spodnja Sveča 228,6 12,7 58,2 29,1 49,5 64,8 83,3 86. Spodnje Gruškovje 300,0 4,8 81,0 14,3 45,8 61,1 110,0 87. Spodnji Leskovec 200,0 10,4 68,9 20,8 44,3 64,3 86,0 88. Stanošina 78,3 13,4 76,2 10,5 41,2 58,5 93,3 89. Stari Grad 137,5 13,3 68,5 18,3 43,4 58,4 92,8 90. Stogovci 115,2 13,7 70,5 15,8 42,2 61,2 107,8 91. Stoperce 181,8 10,9 69,3 19,8 43,9 60,8 92,4 92. Strajna 110,0 11,5 75,9 12,6 41,5 56,5 93,3 93. Strmec pri Leskovcu 183,3 8,6 75,7 15,7 46,1 60,0 75,0 94. Strmec pri Sv. Florijanu 110,5 12,8 73,2 14,1 43,5 61,6 96,1 95. Studenice 150,0 12,8 68,1 19,1 44,8 60,7 107,4 96. Sv. Florijan 75,9 16,3 71,3 12,4 40,3 59,5 86,8 97. Sv. Jurij 95,7 16,8 67,2 16,1 41,3 56,8 82,7 98. Trdobojci 100,0 18,1 63,8 18,1 39,4 60,1 95,8 99. Velika Varnica 150,0 12,4 69,1 18,6 44,2 62,2 71,7 100. Veliki Okič 250,0 8,2 71,2 20,5 45,4 61,5 92,1 101. Veliki Vrh 240,0 8,5 71,2 20,3 47,7 64,3 93,4 102. Zakl 129,2 11,9 72,8 15,3 43,0 65,0 102,0

104

… nadaljevanje Preglednice B

–

Naselje

2016 2016

(leta) (leta)

2016 (%)

let,

Indeks staranja, let, 64 2016 (%)

prebivalcev, 2016

Povprečna starost Povprečna starost

nosilca nosilca KMG, 2015 Indeks feminitete,

Prebivalci, 65 stari

Prebivalci, 15 stari

let in več, 2016 (%) Prebivalci, 0 stari 103. Zgornja Sveča 260,0 7,9 71,4 20,6 48,5 65,4 103,2 104. Zgornje Gruškovje 153,8 10,0 74,6 15,4 44,8 61,8 100,0 105. Zgornje Negonje 84,6 17,9 66,9 15,2 40,6 60,9 74,7 106. Zgornje Poljčane 433,3 9,0 52,1 39,0 53,8 63,1 131,5 107. Zgornji Gabernik 183,3 9,1 74,2 16,7 44,4 62,5 85,9 108. Zgornji Leskovec 138,1 12,7 69,7 17,6 43,6 68,2 96,4 109. Žahenberc 133,3 12,3 71,4 16,4 41,5 57,3 100,7 110. Žetale 164,3 11,7 69,2 19,2 44,3 59,4 88,5

KUM

111. Borovak pri Podkumu 65,2 18,7 69,1 12,2 39,0 59,9 75,7 112. Čimerno 250,0 16,2 43,2 40,5 49,1 57,9 117,6 113. Dobovec 210,5 10,4 67,8 21,9 46,2 61,0 101,1 114. Gorenja vas 88,9 16,4 69,1 14,5 44,0 65,4 83,3 115. Jagnjenica 146,0 16,7 58,9 24,4 44,8 59,1 124,8 116. Jelovo 82,6 16,2 70,4 13,4 40,0 56,4 84,4 117. Ključevica ...... 58,7 ... 118. Mali Kum ...... 56,9 ... 119. Njivice 83,3 16,8 69,2 14,0 40,2 … 98,1 120. Podkraj 234,2 10,1 66,3 23,6 47,4 64,4 100,5 121. Podkum 137,9 12,9 69,3 17,8 43,4 60,6 99,1 122. Radeče 146,0 12,8 68,4 18,7 44,3 65,3 108,1 123. Sopota 50,0 16,9 74,6 8,5 40,6 61,1 84,4 124. Stari Dvor 225,0 6,5 79,0 14,5 48,3 59,5 77,1 125. Svibno 140,0 12,5 70,0 17,5 44,1 52,3 105,1 126. Šklendrovec 96,4 16,3 68,0 15,7 42,6 60,3 102,4 127. Škofja Riža 153,8 11,2 71,6 17,2 43,0 66,7 100,0 128. Zagrad 161,5 14,1 63,0 22,8 45,3 56,9 95,7 129. Zavrate ...... 56,6 ... 130. Završje 1100,0 2,3 72,7 25,0 51,2 64,1 69,2 131. Župa 275,0 9,2 65,5 25,3 48,5 60,7 123,1

POHORJE

132. Hudi Kot 323,5 7,6 68,0 24,4 48,7 60,2 108,3 133. Hudinja 82,9 16,9 69,1 14,0 40,6 54,6 84,8 134. Kumen 178,4 10,8 70,1 19,2 45,6 59,7 94,4 135. Lukanja ...... … ... 136. Mislinja 121,4 14,8 67,2 18,0 42,5 61,9 100,8 137. Recenjak 128,0 13,8 68,5 17,7 42,9 61,0 108,0 138. Resnik 223,1 10,0 67,7 22,3 44,7 55,9 113,1 139. Ribnica na Pohorju 127,4 14,8 66,3 18,9 42,9 57,0 95,8 140. Rogla ...... 0,0 ... 141. Skomarje 148,0 14,5 64,2 21,4 42,6 57,9 111,0

Viri podatkov: SURS, 2016; MKGP, 2016; lastni izračuni.

105

Podatki in kazalci po naseljih – Preglednica C

ivalcev, Naselje

(%)

2015 2015 2015

Prebivalci z Prebivalci s

visokošolsko visokošolsko

Prebivalci po

Delež preb. z

srednješolsko

osnovnošolsko

izobrazbo, 2015 izobrazbo, 2015

izobrazbi, skupaj,

osnovnošolsko ali

1000 preb

Število društev na

izobrazbo ali manj,

Prebivalci z višje

izobrazbo, (%) 2015

Število društev, 2015

nižjo nižjo izobrazbo, 2015 Delež preb. z višje

GORJANCI

1. Apnenik 32 9 15 8 28,1 25,0 0 0,0 2. Cerov Log 190 62 101 27 32,6 14,2 4 17,6 3. Dolenje Vrhpolje 125 48 68 9 38,4 7,2 1 6,8 4. Dolenji Suhadol 111 54 47 10 48,6 9,0 2 14,8 5. Dolž 271 103 137 31 38,0 11,4 4 12,3 6. Drča 23 … … … … … 0 0,0 7. Gabrje 513 206 259 48 40,2 9,4 9 15,1 8. Gorenje Vrhpolje 283 103 144 36 36,4 12,7 5 14,5 9. Gorenji Suhadol 47 23 17 7 48,9 14,9 0 0,0 10. Hrastje 95 24 51 20 25,3 21,1 0 0,0 11. Javorovica 27 10 15 2 37,0 7,4 1 29,4 12. Jugorje 52 15 33 4 28,8 7,7 0 0,0 13. Leskovec 36 11 17 8 30,6 22,2 0 0,0 14. Mali Ban 23 … … … … … 1 41,7 15. Mihovo 81 31 36 14 38,3 17,3 1 9,9 16. Orehovica 180 60 89 31 33,3 17,2 2 9,3 17. Pangrč Grm 46 24 15 7 52,2 15,2 2 38,5 18. Rakovnik 9 … … … … … 0 0,0 19. Ržišče 15 … … … … … 0 0,0 20. Sela pri Šentjerneju 87 24 46 17 27,6 19,5 1 9,9 21. Šmarje 91 24 48 19 26,4 20,9 0 0,0 22. Tolsti Vrh 115 34 65 16 29,6 13,9 0 0,0 23. Velike Brusnice 424 139 197 88 32,8 20,8 8 15,9 24. Veliki Ban 59 28 24 7 47,5 11,9 0 0,0 25. Volčkova vas 75 25 41 9 33,3 12,0 0 0,0 26. Vratno 52 25 25 2 48,1 3,8 0 0,0 27. Vrbovce 55 25 24 6 45,5 10,9 0 0,0

HALOZE

28. Belavšek 67 25 35 7 37,3 10,4 0 0,0 29. Berinjak 13 … … … … … 0 0,0 30. Brezovec 196 71 110 15 36,2 7,7 1 4,4 31. Cerovec pod Bočem 286 95 149 42 33,2 14,7 3 8,2 32. Cirkulane 368 88 229 51 23,9 13,9 12 27,5 33. Čača vas 133 43 69 21 32,3 15,8 0 0,0 34. Čermožiše 249 98 127 24 39,4 9,6 0 0,0 35. Dežno pri Makolah 79 37 38 4 46,8 5,1 1 11,4 36. Dobrina 222 103 97 22 46,4 9,9 1 4,1 37. Dol pri Stopercah 29 20 8 1 69,0 3,4 0 0,0 38. Dolane 143 37 90 16 25,9 11,2 0 0,0 39. Dolena 145 68 61 16 46,9 11,0 0 0,0 40. Donačka Gora 168 78 73 17 46,4 10,1 4 22,6 41. Dravci 51 23 22 6 45,1 11,8 2 37,0 42. Drevenik 72 31 34 7 43,1 9,7 1 12,8 43. Gorenjski Vrh 79 31 41 7 39,2 8,9 0 0,0 44. Gradišča 290 103 156 31 35,5 10,7 1 3,0 45. Gradišče 41 … … … … … 0 0,0 46. Grdina 96 46 40 10 47,9 10,4 1 8,3 47. Gruškovec 115 53 56 6 46,1 5,2 0 0,0 48. Hrastovec pod Bočem 87 36 41 10 41,4 11,5 0 0,0 49. Irje 268 90 148 30 33,6 11,2 1 3,0

106

… nadaljevanje Preglednice C

višje

Naselje

(%)

2015 2015 2015

Prebivalci z Prebivalci s

visokošolsko visokošolsko

Prebivalci po

Delež preb. z

srednješolsko

osnovnošolsko

izobrazbo, 2015 izobrazbo, 2015

izobrazbi, skupaj,

osnovnošolsko ali

1000 prebivalcev,

Število društev na

izobrazbo ali manj,

Prebivalci z višje

izobrazbo, (%) 2015

Število društev, 2015

nižjo nižjo izobrazbo, 2015 Delež preb. z 50. Jablovec 100 45 47 8 45,0 8,0 1 8,5 51. Janški Vrh 49 23 19 7 46,9 14,3 0 0,0 52. Jelovec pri Makolah 174 69 86 19 39,7 10,9 2 10,0 53. Jelovice 71 28 34 9 39,4 12,7 0 0,0 54. Kočice 215 94 89 32 43,7 14,9 1 4,0 55. Korenjak 101 36 60 5 35,6 5,0 0 0,0 56. Kozminci 111 33 72 6 29,7 5,4 0 0,0 57. Krasna 67 26 30 11 38,8 16,4 0 0,0 58. Kupčinji Vrh 99 53 37 9 53,5 9,1 0 0,0 59. Ljubstava 69 30 32 7 43,5 10,1 0 0,0 60. Lovnik 25 … … … … … 0 0,0 61. Ložina 40 24 16 0 60,0 0,0 0 0,0 62. Mala Varnica 78 33 34 11 42,3 14,1 0 0,0 63. Mali Okič 88 40 42 6 45,5 6,8 0 0,0 64. Medribnik 117 38 57 22 32,5 18,8 0 0,0 65. Meje 49 20 26 3 40,8 6,1 0 0,0 66. Nadole 128 62 45 21 48,4 16,4 1 6,8 67. Naraplje 78 23 40 15 29,5 19,2 1 10,9 68. Paradiž 172 73 80 19 42,4 11,0 0 0,0 69. Pečica 90 37 39 14 41,1 15,6 0 0,0 70. Pestike 94 35 52 7 37,2 7,4 0 0,0 71. Planjsko 43 18 24 1 41,9 2,3 0 0,0 72. Podboč 16 … … … … … 0 0,0 73. Podlehnik 340 110 194 36 32,4 10,6 12 30,8 74. Pohorje 84 39 44 1 46,4 1,2 1 9,3 75. Preša 71 23 37 11 32,4 15,5 3 33,0 76. Pristava 179 50 109 20 27,9 11,2 1 5,0 77. Repišče 123 38 79 6 30,9 4,9 0 0,0 78. Rodni Vrh 40 18 18 4 45,0 10,0 0 0,0 79. Sedlašek 203 79 109 15 38,9 7,4 0 0,0 80. Sitež 37 20 16 1 54,1 2,7 0 0,0 81. Skorišnjak 60 34 25 1 56,7 1,7 1 16,7 82. Skrblje 50 18 26 6 36,0 12,0 1 14,7 83. Slatina 103 45 51 7 43,7 6,8 1 9,5 84. Soviče 102 28 65 9 27,5 8,8 1 8,1 85. Spodnja Sveča 47 16 24 7 34,0 14,9 0 0,0 86. Spodnje Gruškovje 40 13 23 4 32,5 10,0 0 0,0 87. Spodnji Leskovec 94 35 46 13 37,2 13,8 0 0,0 88. Stanošina 150 50 83 17 33,3 11,3 2 11,6 89. Stari Grad 205 95 93 17 46,3 8,3 0 0,0 90. Stogovci 210 73 104 33 34,8 15,7 0 0,0 91. Stoperce 172 77 78 17 44,8 9,9 9 44,6 92. Strajna 78 34 38 6 43,6 7,7 0 0,0 93. Strmec pri Leskovcu 75 24 44 7 32,0 9,3 1 14,3 94. Strmec pri Sv. Florijanu 129 57 64 8 44,2 6,2 0 0,0 95. Studenice 119 38 65 16 31,9 13,4 7 49,6 96. Sv. Florijan 305 130 152 23 42,6 7,5 4 11,3 97. Sv. Jurij 113 52 57 4 46,0 3,5 0 0,0 98. Trdobojci 79 48 29 2 60,8 2,5 0 0,0 99. Velika Varnica 189 87 89 13 46,0 6,9 1 5,2 100. Veliki Okič 71 31 33 7 43,7 9,9 1 13,7 101. Veliki Vrh 115 40 67 8 34,8 7,0 0 0,0 102. Zakl 178 52 103 23 29,2 12,9 2 9,9

107

… nadaljevanje Preglednice C

(%)5

Naselje

(%)

2015 2015 2015

Prebivalci z Prebivalci s

visokošolsko visokošolsko

Prebivalci po

Delež preb. z

srednješolsko

osnovnošolsko

izobrazbo, 2015 izobrazbo, 2015

izobrazbi, skupaj,

osnovnošolsko ali

1000 prebivalcev,

Število društev na

izobrazbo ali manj,

Prebivalci z višje

izobrazbo, 201

Število društev, 2015

nižjo nižjo izobrazbo, 2015 Delež preb. z višje 103. Zgornja Sveča 59 27 29 3 45,8 5,1 0 0,0 104. Zgornje Gruškovje 109 48 54 7 44,0 6,4 0 0,0 105. Zgornje Negonje 122 35 73 14 28,7 11,5 1 6,9 106. Zgornje Poljčane 735 309 358 68 42,0 9,3 2 2,5 107. Zgornji Gabernik 120 45 63 12 37,5 10,0 1 7,6 108. Zgornji Leskovec 139 35 80 24 25,2 17,3 7 42,4 109. Žahenberc 224 107 104 13 47,8 5,8 2 7,4 110. Žetale 336 146 146 44 43,5 13,1 9 25,0

KUM

111. Borovak pri Podkumu 101 37 48 16 36,6 15,8 0 0,0 112. Čimerno 27 18 9 0 66,7 0,0 0 0,0 113. Dobovec 159 48 81 30 30,2 18,9 4 21,9 114. Gorenja vas 49 21 20 8 42,9 16,3 3 54,5 115. Jagnjenica 258 74 153 31 28,7 12,0 5 16,7 116. Jelovo 118 45 56 17 38,1 14,4 2 14,1 117. Ključevica 31 12 16 3 38,7 9,7 0 0,0 118. Mali Kum 20 … … … … … 0 0,0 119. Njivice 89 18 57 14 20,2 15,7 0 0,0 120. Podkraj 344 143 163 38 41,6 11,0 4 10,6 121. Podkum 194 60 107 27 30,9 13,9 5 22,2 122. Radeče 1806 450 1001 355 24,9 19,7 36 17,4 123. Sopota 51 17 27 7 33,3 13,7 1 16,9 124. Stari Dvor 64 20 40 4 31,3 6,3 0 0,0 125. Svibno 137 54 65 18 39,4 13,1 4 25,0 126. Šklendrovec 146 44 82 20 30,1 13,7 1 5,8 127. Škofja Riža 103 30 56 17 29,1 16,5 0 0,0 128. Zagrad 79 32 37 10 40,5 12,7 1 10,9 129. Zavrate 20 … … … … … 0 0,0 130. Završje 44 14 24 6 31,8 13,6 1 22,7 131. Župa 82 37 37 8 45,1 9,8 0 0,0

POHORJE

132. Hudi Kot 206 78 104 24 37,9 11,7 1 4,4 133. Hudinja 178 95 68 15 53,4 8,4 1 4,8 134. Kumen 305 101 155 49 33,1 16,1 1 2,9 135. Lukanja 6 … … … … … 0 0,0 136. Mislinja 1594 407 880 307 25,5 19,3 20 10,7 137. Recenjak 156 62 72 22 39,7 14,1 0 0,0 138. Resnik 112 38 57 17 33,9 15,2 1 7,7 139. Ribnica na Pohorju 359 101 204 54 28,1 15,0 7 16,7 140. Rogla 1 … … … … … 0 0,0 141. Skomarje 150 69 70 11 46,0 7,3 2 11,6

Viri podatkov: SURS, 2016; AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016; lastni izračuni.

108

Podatki in kazalci po naseljih – Preglednica D

014

veliki,

mikro,

majhni,

srednji,

–

– – Naselje

2015 2015 2015 2015

dohodek na

dejavnost

(€ na preb.)

Prevladujoča

gospodarskih

velikosti

subjektov, 2015

prebivalca

subjektov, 2015

Bruto

prebivalcev, 2015

subjektov na 1000

po velikosti

Število gospodarskih Število gospodarskih

Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti

po velikosti po velikosti

GORJANCI

1. Apnenik … 0 0,0 / 0 0 0 0 2. Cerov Log 10317 8 35,2 G 7 0 0 0 3. Dolenje Vrhpolje 10193 7 47,9 heterogena 4 0 0 0 4. Dolenji Suhadol 9763 4 29,6 G 3 0 0 0 5. Dolž 9912 11 33,7 heterogena 9 0 0 0 6. Drča … 3 120,0 heterogena 2 0 0 0 7. Gabrje 9327 16 26,8 G 12 0 0 0 8. Gorenje Vrhpolje 9122 10 28,9 heterogena 7 0 0 0 9. Gorenji Suhadol … 3 51,7 heterogena 2 0 0 0 10. Hrastje 7773 8 66,1 G 3 0 0 0 11. Javorovica … 0 0,0 / 0 0 0 0 12. Jugorje … 0 0,0 / 0 0 0 0 13. Leskovec … 2 38,5 heterogena 2 0 0 0 14. Mali Ban … 0 0,0 / 0 0 0 0 15. Mihovo 10845 2 19,8 heterogena 2 0 0 0 16. Orehovica 9621 5 23,1 F 5 0 0 0 17. Pangrč Grm … 2 38,5 heterogena 0 0 0 0 18. Rakovnik … 0 0,0 / 0 0 0 0 19. Ržišče … 0 0,0 / 0 0 0 0 20. Sela pri Šentjerneju 9819 3 29,7 F 2 0 0 0 21. Šmarje 9766 11 98,2 heterogena 7 0 0 0 22. Tolsti Vrh 9585 7 54,7 F 3 0 0 0 23. Velike Brusnice 11803 31 61,5 G 26 0 0 0 24. Veliki Ban 8431 0 0,0 / 0 0 0 0 25. Volčkova vas 7982 1 11,1 J 0 0 0 0 26. Vratno … 2 29,4 heterogena 2 0 0 0 27. Vrbovce … 4 59,7 C 3 0 0 0

HALOZE

28. Belavšek 6880 2 25,0 heterogena 1 0 0 0 29. Berinjak … 0 0,0 / 0 0 0 0 30. Brezovec 7667 2 8,9 F 2 0 0 0 31. Cerovec pod Bočem 7958 15 40,8 heterogena 11 0 0 0 32. Cirkulane 9139 29 66,4 I 18 0 0 0 33. Čača vas 8324 5 33,3 heterogena 4 0 0 0 34. Čermožiše 6654 9 30,0 F 8 0 0 0 35. Dežno pri Makolah 6833 3 34,1 F 3 0 0 0 36. Dobrina 7598 13 53,1 H 9 0 0 0 37. Dol pri Stopercah … 0 0,0 / 0 0 0 0 38. Dolane 8504 12 74,1 C 7 0 0 0 39. Dolena 6883 2 12,2 heterogena 2 0 0 0 40. Donačka Gora 6681 4 22,6 F 4 0 0 0 41. Dravci … 1 18,5 I 1 0 0 0 42. Drevenik 7796 5 64,1 heterogena 5 0 0 0 43. Gorenjski Vrh 6005 0 0,0 / 0 0 0 0 44. Gradišča 6965 7 21,3 F 5 0 0 0 45. Gradišče … 0 0,0 / 0 0 0 0 46. Grdina 7079 3 24,8 C 1 0 0 0 47. Gruškovec 11169 3 22,2 heterogena 0 1 0 0 48. Hrastovec pod Bočem 7250 2 20,2 heterogena 2 0 0 0 49. Irje 7389 18 53,6 G 14 0 0 0

109

… nadaljevanje Preglednice D

veliki,

mikro,

majhni,

srednji,

–

– – Naselje

2015 2015 2015 2015

dejavnost

(€ na preb.)

Prevladujoča

gospodarskih

subjektov, 2015 subjektov, 2015 prebivalca, 2014

Bruto dohodek na

prebivalcev, 2015

subjektov na 1000

po velikosti

Število gospodarskih Število gospodarskih

Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti

po velikosti po velikosti 50. Jablovec 7346 2 16,9 heterogena 2 0 0 0 51. Janški Vrh … 1 20,0 M 1 0 0 0 52. Jelovec pri Makolah 7247 5 25,0 N+S+ostalo 5 0 0 0 53. Jelovice 7331 5 66,7 F 4 0 0 0 54. Kočice 7785 4 16,1 heterogena 3 0 0 0 55. Korenjak 7356 1 8,5 F 1 0 0 0 56. Kozminci 7799 2 15,7 heterogena 2 0 0 0 57. Krasna 7414 2 24,7 heterogena 2 0 0 0 58. Kupčinji Vrh 5954 2 16,8 heterogena 1 0 0 0 59. Ljubstava 7014 1 13,7 F 1 0 0 0 60. Lovnik … 1 27,8 H 1 0 0 0 61. Ložina … 2 47,6 heterogena 2 0 0 0 62. Mala Varnica 7637 2 20,6 heterogena 2 0 0 0 63. Mali Okič 7090 3 29,7 M 1 0 0 0 64. Medribnik 7659 13 100,0 M 10 0 0 0 65. Meje … 1 20,8 M 0 0 0 0 66. Nadole 7428 2 13,5 heterogena 1 0 0 0 67. Naraplje 8769 5 54,3 F 3 0 0 0 68. Paradiž 6706 5 26,2 heterogena 2 0 0 0 69. Pečica 6421 4 36,4 heterogena 3 0 0 0 70. Pestike 7187 0 0,0 / 0 0 0 0 71. Planjsko … 1 18,5 N+S+ostalo 0 0 0 0 72. Podboč … 0 0,0 / 0 0 0 0 73. Podlehnik 7887 21 53,8 G 9 2 0 0 74. Pohorje 5458 1 9,3 F 1 0 0 0 75. Preša 8468 3 33,0 F 3 0 0 0 76. Pristava 8819 7 35,0 M 4 0 0 0 77. Repišče 7770 8 57,6 F 5 0 0 0 78. Rodni Vrh … 1 21,7 M 0 0 0 0 79. Sedlašek 6791 9 40,9 F 8 0 0 0 80. Sitež … 1 20,8 F 1 0 0 0 81. Skorišnjak … 1 16,7 F 1 0 0 0 82. Skrblje … 0 0,0 / 0 0 0 0 83. Slatina 6768 3 28,6 heterogena 3 0 0 0 84. Soviče 9067 3 24,2 heterogena 2 0 0 0 85. Spodnja Sveča … 0 0,0 / 0 0 0 0 86. Spodnje Gruškovje … 1 23,8 I 0 0 0 0 87. Spodnji Leskovec 7695 3 28,3 heterogena 2 0 0 0 88. Stanošina 7572 13 75,6 heterogena 7 1 0 0 89. Stari Grad 7575 7 29,0 heterogena 6 0 0 0 90. Stogovci 7871 6 24,9 heterogena 4 0 0 0 91. Stoperce 6131 10 49,5 heterogena 6 0 0 0 92. Strajna 6437 0 0,0 / 0 0 0 0 93. Strmec pri Leskovcu 8730 5 71,4 C 2 0 0 0 94. Strmec pri Sv. Florijanu 7154 3 20,1 heterogena 2 0 0 0 95. Studenice 7641 9 63,8 heterogena 6 0 0 0 96. Sv. Florijan 7052 18 50,7 F 12 1 0 1 97. Sv. Jurij 6397 3 21,9 C 2 0 0 0 98. Trdobojci 4602 4 42,6 M 2 0 0 0 99. Velika Varnica 6940 5 25,8 G 3 0 0 0 100. Veliki Okič 6837 0 0,0 / 0 0 0 0 101. Veliki Vrh 6602 0 0,0 / 0 0 0 0 102. Zakl 8852 10 49,5 I 7 0 0 0

110

… nadaljevanje Preglednice D

iki,

vel

mikro,

majhni,

srednji,

–

– – Naselje

2015 2015 2015 2015

dejavnost

(€ na preb.)

Prevladujoča

gospodarskih

subjektov, 2015 subjektov, 2015 prebivalca, 2014

Bruto dohodek na

prebivalcev, 2015

subjektov na 1000

po velikosti

Število gospodarskih Število gospodarskih

Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti Gospodarski subjekti

po velikosti po velikosti 103. Zgornja Sveča 7177 2 31,7 heterogena 2 0 0 0 104. Zgornje Gruškovje 6478 9 69,2 H 3 0 0 0 105. Zgornje Negonje 7568 22 151,7 G 11 1 0 0 106. Zgornje Poljčane 7361 32 40,0 C 20 0 0 0 107. Zgornji Gabernik 7115 7 53,0 M 5 0 0 0 108. Zgornji Leskovec 8655 8 48,5 H 7 0 0 0 109. Žahenberc 7249 6 22,3 heterogena 6 0 0 0 110. Žetale 7801 11 30,6 heterogena 6 0 0 0

KUM

111. Borovak pri Podkumu 9169 1 8,1 F 0 0 0 0 112. Čimerno … 0 0,0 / 0 0 0 0 113. Dobovec 10821 20 109,3 I 11 1 0 0 114. Gorenja vas … 0 0,0 / 0 0 0 0 115. Jagnjenica 8112 10 33,4 heterogena 10 0 0 0 116. Jelovo 8130 2 14,1 M 2 0 0 0 117. Ključevica … 1 37,0 I 0 0 0 0 118. Mali Kum … 0 0,0 / 0 0 0 0 119. Njivice 8344 10 93,5 C 6 0 0 0 120. Podkraj 8652 10 26,5 G 3 0 0 0 121. Podkum 8726 10 44,4 heterogena 9 0 0 0 122. Radeče 9539 171 82,8 G 104 1 1 0 123. Sopota 8581 2 33,9 F 1 0 0 0 124. Stari Dvor 7295 3 48,4 heterogena 3 0 0 0 125. Svibno 6644 5 31,3 heterogena 2 0 0 0 126. Šklendrovec … 7 40,7 H 7 0 0 0 127. Škofja Riža 9636 6 51,7 heterogena 5 0 0 0 128. Zagrad 7350 3 32,6 heterogena 3 0 0 0 129. Zavrate … 2 95,2 heterogena 1 0 0 0 130. Završje … 3 68,2 G 0 0 0 0 131. Župa 9081 6 69,0 heterogena 2 0 0 0

POHORJE

132. Hudi Kot 7415 6 26,7 H 2 0 0 0 133. Hudinja 6509 5 24,2 B 2 0 0 0 134. Kumen 9606 15 43,6 N+S+ostalo 12 0 0 0 135. Lukanja … 4 571,4 H 1 0 0 0 136. Mislinja 9859 119 63,8 G 82 0 0 0 137. Recenjak 7589 4 22,1 A 4 0 0 0 138. Resnik 10002 6 46,2 C 4 0 0 0 139. Ribnica na Pohorju 8065 21 50,1 I 11 0 0 0 140. Rogla … 9 4500,0 I 0 0 0 0 141. Skomarje 6744 5 28,9 G 3 0 0 0

Viri podatkov: SURS, 2016a; AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016; lastni izračuni. Opomba: *Pojasnilo kod v Preglednici 11.

111

Podatki in kazalci po naseljih – Preglednica E

2015

Naselje

(%) ponudnikov

sob, 2015 dopolnilno dopolnilno

Delež KMG z

kmetij, 2015

Število KMG z

Delež ekoloških

Število ekoloških

kmetij, 2015 (%)

Povprečno število Povprečno število

Število GVŽ,

Število kmetijskih članov KMG, 2015

dejavnostjo, 2015

GVŽ GVŽ KMG,na 2015

Število

gospodarstev, 2015

GORJANCI

1. Apnenik 4 5,8 3,00 0,75 0 0,0 0 0,0 0 2. Cerov Log 44 4,6 24,29 0,55 0 0,0 0 0,0 0 3. Dolenje Vrhpolje 31 4,2 11,53 0,37 0 0,0 0 0,0 0 4. Dolenji Suhadol 20 4,4 52,23 2,61 1 5,0 0 0,0 0 5. Dolž 41 3,9 110,45 2,69 0 0,0 0 0,0 0 6. Drča 10 3,8 4,29 0,43 0 0,0 1 10,0 1 7. Gabrje 80 4,5 44,43 0,56 0 0,0 0 0,0 0 8. Gorenje Vrhpolje 54 4,6 101,96 1,89 0 0,0 0 0,0 0 9. Gorenji Suhadol 10 4,5 16,45 1,65 0 0,0 1 10,0 0 10. Hrastje 16 4,3 19,30 1,21 0 0,0 1 6,3 0 11. Javorovica 9 3,4 8,47 0,94 0 0,0 0 0,0 0 12. Jugorje 9 4,9 28,85 3,21 1 11,1 0 0,0 0 13. Leskovec 7 5,0 10,10 1,44 0 0,0 0 0,0 0 14. Mali Ban 8 3,6 7,42 0,93 0 0,0 0 0,0 0 15. Mihovo 17 4,2 29,86 1,76 0 0,0 0 0,0 0 16. Orehovica 30 4,3 26,36 0,88 0 0,0 0 0,0 0 17. Pangrč Grm 13 4,5 43,99 3,38 0 0,0 0 0,0 0 18. Rakovnik 3 3,7 0,00 0,00 0 0,0 0 0,0 1 19. Ržišče 8 3,3 10,48 1,31 0 0,0 0 0,0 0 20. Sela pri Šentjerneju 15 5,4 61,87 4,12 0 0,0 0 0,0 0 21. Šmarje 22 4,5 8,38 0,38 0 0,0 0 0,0 0 22. Tolsti Vrh 18 4,8 8,94 0,50 0 0,0 0 0,0 0 23. Velike Brusnice 59 4,6 48,27 0,82 0 0,0 0 0,0 0 24. Veliki Ban 11 5,0 9,30 0,85 2 18,2 0 0,0 0 25. Volčkova vas 10 4,3 14,40 1,44 0 0,0 0 0,0 0 26. Vratno 13 3,7 11,50 0,88 0 0,0 0 0,0 0 27. Vrbovce 11 5,2 3,21 0,29 1 9,1 0 0,0 1

HALOZE

28. Belavšek 19 4,1 16,71 0,88 0 0,0 0 0,0 0 29. Berinjak 4 4,0 0,00 0,00 0 0,0 0 0,0 0 30. Brezovec 40 4,0 15,72 0,39 0 0,0 2 5,0 0 31. Cerovec pod Bočem 49 4,3 78,84 1,61 3 6,1 1 2,0 0 32. Cirkulane 48 4,2 31,24 0,65 0 0,0 0 0,0 0 33. Čača vas 29 4,9 80,87 2,79 1 3,4 3 10,3 0 34. Čermožiše 46 4,8 154,64 3,36 0 0,0 2 4,3 0 35. Dežno pri Makolah 25 3,5 31,64 1,27 0 0,0 1 4,0 0 36. Dobrina 48 4,5 148,14 3,09 0 0,0 2 4,2 0 37. Dol pri Stopercah 8 4,4 31,26 3,91 0 0,0 1 12,5 0 38. Dolane 26 4,8 9,88 0,38 0 0,0 2 7,7 0 39. Dolena 31 3,8 55,56 1,79 0 0,0 0 0,0 0 40. Donačka Gora 43 4,6 117,20 2,73 0 0,0 0 0,0 0 41. Dravci 13 4,0 21,66 1,67 0 0,0 0 0,0 0 42. Drevenik 24 4,3 38,11 1,59 1 4,2 0 0,0 0 43. Gorenjski Vrh 23 4,3 12,43 0,54 0 0,0 1 4,3 0 44. Gradišča 81 3,9 43,17 0,53 0 0,0 1 1,2 1 45. Gradišče 14 3,2 7,18 0,51 0 0,0 0 0,0 0 46. Grdina 21 4,8 134,90 6,42 0 0,0 7 33,3 0 47. Gruškovec 36 3,5 9,48 0,26 0 0,0 0 0,0 0 48. Hrastovec pod Bočem 38 4,0 45,46 1,20 0 0,0 1 2,6 0 49. Irje 30 4,0 22,75 0,76 0 0,0 0 0,0 0

112

… nadaljevanje Preglednice E

Naselje

(%)

sob, 2015 dopolnilno dopolnilno

Delež KMG z

kmetij, 2015

Število KMG z

Delež ekoloških

Število ekoloških

kmetij, 2015 (%)

Povprečno število Povprečno število

Število GVŽ, 2015

Število kmetijskih članov KMG, 2015

dejavnostjo, 2015

GVŽ GVŽ KMG,na 2015

Število ponudnikov

gospodarstev, 2015

50. Jablovec 27 4,3 30,73 1,14 0 0,0 0 0,0 0 51. Janški Vrh 24 3,4 0,00 0,00 0 0,0 0 0,0 0 52. Jelovec pri Makolah 44 4,5 21,99 0,50 0 0,0 1 2,3 0 53. Jelovice 27 3,5 27,64 1,02 0 0,0 0 0,0 0 54. Kočice 53 4,6 139,56 2,63 0 0,0 6 11,3 0 55. Korenjak 22 4,7 23,15 1,05 0 0,0 1 4,5 0 56. Kozminci 10 5,4 38,20 3,82 1 10,0 0 0,0 0 57. Krasna 11 3,8 36,18 3,29 0 0,0 0 0,0 0 58. Kupčinji Vrh 27 4,4 112,33 4,16 0 0,0 3 11,1 0 59. Ljubstava 16 3,5 12,91 0,81 0 0,0 0 0,0 0 60. Lovnik 8 4,4 14,92 1,87 0 0,0 0 0,0 0 61. Ložina 9 5,3 10,50 1,17 0 0,0 0 0,0 0 62. Mala Varnica 25 4,0 77,72 3,11 0 0,0 1 4,0 0 63. Mali Okič 26 4,1 13,07 0,50 0 0,0 2 7,7 0 64. Medribnik 29 4,1 40,64 1,40 0 0,0 0 0,0 0 65. Meje 14 3,9 1,90 0,14 0 0,0 0 0,0 0 66. Nadole 28 4,8 90,77 3,24 0 0,0 2 7,1 0 67. Naraplje 20 3,9 49,19 2,46 0 0,0 1 5,0 0 68. Paradiž 49 3,8 12,46 0,25 0 0,0 0 0,0 0 69. Pečica 19 4,1 22,93 1,21 2 10,5 0 0,0 0 70. Pestike 18 3,6 20,02 1,11 0 0,0 1 5,6 0 71. Planjsko 9 4,1 14,33 1,59 0 0,0 0 0,0 0 72. Podboč 5 4,0 13,54 2,71 1 20,0 1 20,0 0 73. Podlehnik 59 4,3 84,92 1,44 0 0,0 0 0,0 0 74. Pohorje 24 4,5 4,56 0,19 0 0,0 0 0,0 0 75. Preša 15 2,9 7,94 0,53 0 0,0 0 0,0 0 76. Pristava 33 3,8 32,33 0,98 0 0,0 2 6,1 0 77. Repišče 26 3,8 257,94 9,92 0 0,0 0 0,0 0 78. Rodni Vrh 17 3,8 14,87 0,87 0 0,0 0 0,0 0 79. Sedlašek 38 3,6 42,88 1,13 0 0,0 2 5,3 2 80. Sitež 12 3,4 6,46 0,54 0 0,0 0 0,0 0 81. Skorišnjak 15 3,8 21,87 1,46 0 0,0 0 0,0 0 82. Skrblje 10 4,4 123,39 12,34 0 0,0 0 0,0 0 83. Slatina 37 3,9 22,27 0,60 0 0,0 0 0,0 0 84. Soviče 20 4,2 31,38 1,57 0 0,0 0 0,0 0 85. Spodnja Sveča 9 3,4 27,63 3,07 0 0,0 0 0,0 0 86. Spodnje Gruškovje 13 3,8 10,17 0,78 0 0,0 0 0,0 0 87. Spodnji Leskovec 22 4,4 128,09 5,82 1 4,5 0 0,0 0 88. Stanošina 24 4,5 182,23 7,59 1 4,2 1 4,2 0 89. Stari Grad 65 4,2 140,01 2,15 0 0,0 5 7,7 0 90. Stogovci 24 4,5 110,29 4,60 0 0,0 1 4,2 0 91. Stoperce 42 4,1 246,90 5,88 1 2,4 7 16,7 0 92. Strajna 16 4,0 11,53 0,72 0 0,0 0 0,0 0 93. Strmec pri Leskovcu 23 3,9 7,58 0,33 0 0,0 0 0,0 0 94. Strmec pri Sv. Florijanu 38 3,8 118,90 3,13 1 2,6 0 0,0 0 95. Studenice 10 4,5 3,48 0,35 0 0,0 0 0,0 0 96. Sv. Florijan 69 4,2 287,47 4,17 1 1,4 1 1,4 0 97. Sv. Jurij 24 4,6 115,56 4,82 2 8,3 2 8,3 0 98. Trdobojci 27 4,0 37,86 1,40 0 0,0 2 7,4 0 99. Velika Varnica 58 3,8 40,65 0,70 0 0,0 1 1,7 0 100. Veliki Okič 23 3,6 46,87 2,04 0 0,0 0 0,0 0 101. Veliki Vrh 25 3,6 0,18 0,01 0 0,0 0 0,0 0 102. Zakl 33 4,4 30,71 0,93 0 0,0 1 3,0 0

113

… nadaljevanje Preglednice E

Naselje

(%)

sob, 2015 dopolnilno dopolnilno

Delež KMG z

kmetij, 2015

Število KMG z

Delež ekoloških

Število ekoloških

kmetij, 2015 (%)

Povprečno število Povprečno število

Število GVŽ, 2015

Število kmetijskih članov KMG, 2015

dejavnostjo, 2015

GVŽ GVŽ KMG,na 2015

Število ponudnikov

gospodarstev, 2015

103. Zgornja Sveča 16 3,5 40,31 2,52 0 0,0 0 0,0 0 104. Zgornje Gruškovje 28 4,1 17,81 0,64 0 0,0 1 3,6 0 105. Zgornje Negonje 30 4,2 18,11 0,60 1 3,3 0 0,0 0 106. Zgornje Poljčane 23 4,2 68,19 2,96 0 0,0 0 0,0 0 107. Zgornji Gabernik 26 4,9 54,26 2,09 1 3,8 0 0,0 0 108. Zgornji Leskovec 19 4,4 19,94 1,05 0 0,0 0 0,0 0 109. Žahenberc 46 4,6 118,69 2,58 2 4,3 1 2,2 1 110. Žetale 69 4,2 244,90 3,55 0 0,0 1 1,4 0

KUM

111. Borovak pri Podkumu 17 4,6 114,27 6,72 0 0,0 0 0,0 0 112. Čimerno 11 3,7 48,34 4,39 0 0,0 0 0,0 0 113. Dobovec 20 4,3 22,15 1,11 0 0,0 1 5,0 0 114. Gorenja vas 13 3,9 43,80 3,37 0 0,0 2 15,4 0 115. Jagnjenica 19 3,8 62,26 3,28 0 0,0 1 5,3 0 116. Jelovo 18 4,2 29,77 1,65 0 0,0 0 0,0 0 117. Ključevica 8 4,0 7,80 0,98 0 0,0 0 0,0 0 118. Mali Kum 6 4,3 18,43 3,07 0 0,0 0 0,0 0 119. Njivice 0 … … … … … … … 0 120. Podkraj 27 4,0 57,74 2,14 2 7,4 4 14,8 0 121. Podkum 28 4,1 69,27 2,47 0 0,0 4 14,3 0 122. Radeče 27 4,2 2,50 0,09 0 0,0 0 0,0 0 123. Sopota 6 4,3 8,35 1,39 0 0,0 0 0,0 0 124. Stari Dvor 5 3,4 11,28 2,26 0 0,0 1 20,0 0 125. Svibno 27 4,7 185,97 6,89 2 7,4 0 0,0 0 126. Šklendrovec 10 4,9 16,71 1,67 0 0,0 0 0,0 0 127. Škofja Riža 11 5,2 21,72 1,97 0 0,0 1 9,1 0 128. Zagrad 14 4,4 15,95 1,14 0 0,0 1 7,1 1 129. Zavrate 8 4,6 36,52 4,57 0 0,0 1 12,5 0 130. Završje 11 4,5 38,21 3,47 0 0,0 0 0,0 0 131. Župa 24 3,9 21,91 0,91 0 0,0 0 0,0 0

POHORJE

132. Hudi Kot 38 4,3 114,93 3,02 2 5,3 4 10,5 1 133. Hudinja 50 4,2 319,75 6,40 0 0,0 2 4,0 2 134. Kumen 46 5,2 203,56 4,43 3 6,5 4 8,7 0 135. Lukanja 0 … … … … … … … 0 136. Mislinja 81 4,7 188,98 2,33 0 0,0 3 3,7 1 137. Recenjak 27 4,6 90,06 3,34 1 3,7 1 3,7 0 138. Resnik 19 4,8 101,33 5,33 2 10,5 4 21,1 2 139. Ribnica na Pohorju 32 4,4 101,71 3,18 1 3,1 2 6,3 2 140. Rogla 1 2,0 0,00 0,00 0 0,0 0 0,0 0 141. Skomarje 27 4,6 159,71 5,92 3 11,1 8 29,6 4

Viri podatkov: MKGP, 2016; MKGP, 2016a; AJPES – Poslovni register Slovenije, 2016; lastni izračuni.

114

Priloga 2: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi

Zap. Naselje Dopolnilna dejavnost (opis, SKD) št. (sedež KMG) GORJANCI storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) 1 Dolenji Suhadol storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) 2 Jugorje storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) 3 Veliki Ban storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) 4 Veliki Ban storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) 5 Vrbovce turistična kmetija z nastanitvijo (SKD 55.202 Turistične kmetije s sobami) HALOZE Cerovec pod 6 storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) Bočem Cerovec pod 7 peka kruha in potic ter peciva in slaščic (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) Bočem proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (SKD 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov) predelava in konzerviranje sadja in zelenjave (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja Cerovec pod 8 in zelenjave): v to skupino spada predelava zelenjave, sadja, grozdja (ne za vino); zlasti Bočem proizvodnja marmelade, kompotov, namazov, konzerviranje surovin, sušenje surovin proizvodnja žganih pijač (SKD 11.010 Proizvodnja žganih pijač) predelava in konzerviranje sadja in zelenjave (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave): v to skupino spada predelava zelenjave, sadja, grozdja (ne za vino); zlasti 9 Čača vas proizvodnja marmelade, kompotov, namazov, konzerviranje surovin, sušenje surovin proizvodnja žganih pijač (SKD 11.010 Proizvodnja žganih pijač) proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (SKD 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov) predelava mleka (SKD 10.510 Mlekarstvo in sirarstvo) proizvodnja testenin (SKD 10.730 Proizvodnja testenin) 10 Drevenik storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) peka kruha in potic ter peciva in slaščic (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) 11 Kozminci storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja) 12 Pečica storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) oddajanje površin za piknike (SKD 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas) predelava zelišč (SKD 10.830 Predelava čaja in kave, SKD 10.840 Proizvodnja začimb, dišav in drugih dodatkov in SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave) storitev mletje žit (SKD 10.610 Mlinarstvo) usposabljanje na kmetiji (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in 13 Pečica usposabljanje): organizira se usposabljanje na kmetiji, ki je povezano z vsebinami v zvezi s kmetijstvom in gozdarstvom proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov (kosmiči, kaše, zdrob ipd.) (SKD 10.610 Mlinarstvo) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (SKD 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov) proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (SKD 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov) storitev vzdrževanje zelenic (SKD 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice) 14 Podboč storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) Spodnji 15 storitev žaganje in skobljanje lesa (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa) Leskovec storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) 16 Stanošina storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) 17 Stoperce storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) Strmec pri Sv. 18 storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) Florijanu

115

… nadaljevanje Priloge 2 Zap. Naselje Dopolnilna dejavnost (opis, SKD) št. (sedež KMG) storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja) storitev predelava mesa (SKD 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov) prodaja na lokalnem trgu (SKD 47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki): v to skupino spada prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih in prodaja na sejmih in prireditvah 19 Sv. Florjan storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat (SKD 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic) peka kruha in potic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) 20 Sv. Jurij proizvodnja testenin (SKD 10.730 Proizvodnja testenin) peka peciva in slaščic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) 21 Sv. Jurij storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) Zgornje 22 vinotoč (SKD 56.105 Turistične kmetije brez sob) Negonje Zgornji 23 izletniška kmetija (SKD 56.105 Turistične kmetije brez sob) Gabernik 24 Žahenberc turistična kmetija z nastanitvijo (SKD 55.202 Turistične kmetije s sobami) 25 Žahenberc storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) KUM peka peciva in slaščic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) predelava in konzerviranje sadja in zelenjave (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja 26 Podkraj in zelenjave): v to skupino spada predelava zelenjave, sadja, grozdja (ne za vino); zlasti proizvodnja marmelade, kompotov, namazov, konzerviranje surovin, sušenje surovin peka kruha in potic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) peka peciva in slaščic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) predelava gozdnih sadežev (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave): v to skupino spada predelava samoniklih gliv, kostanja, žira, želoda, borovnic in drugih sadežev proizvodnja testenin na tradicionalni način (SKD 10.730 Proizvodnja testenin) predelava in konzerviranje krompirja (SKD 10.310 Predelava in konzerviranje krompirja) 27 Podkraj proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (SKD 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov) predelava zelišč (SKD 10.830 Predelava čaja in kave, SKD 10.840 Proizvodnja začimb, dišav in drugih dodatkov in SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave) predelava in konzerviranje sadja in zelenjave (SKD 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave): v to skupino spada predelava zelenjave, sadja, grozdja (ne za vino); zlasti proizvodnja marmelade, kompotov, namazov, konzerviranje surovin, sušenje surovin domače mizarstvo (SKD 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo): izdelovanje mizarskih replik dediščine, mizarsko restavratorstvo, izdelovanje raznih domačih mizarskih izdelkov storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) izdelava žaganega, skobljanega in impregniranega lesa (deske, tramovi), izdelava drogov, kolov, železniških pragov (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) 28 Svibno domače tesarstvo (SKD 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo): izdelovanje tradicionalnih lesenih preš za grozdje, kozolcev, tesarski detajli za potrebe ohranjanja spomenikov kulturne dediščine ali t. i. tesarsko restavratorstvo, izdelovanje tesarskih replik izdelava enostavnih izdelkov iz lesa (SKD 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja): v to skupino spadajo zlasti izdelava kompostnikov, vrtnih klopi in miz, ptičnic, valilnic, okvirjev za satnice, struženih izdelkov, ograj iz brun storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo)

116

… nadaljevanje Priloge 2 Zap. Naselje Dopolnilna dejavnost (opis, SKD) št. (sedež KMG) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) 29 Svibno storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) POHORJE 30 Hudi Kot storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov in izdelava lesnih sekancev v predelovalnem obratu ali za proizvodnjo energije iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov (SKD 02.200 Sečnja) 31 Hudi Kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira (SKD 35.111 Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah) turistična kmetija z nastanitvijo (SKD 55.202 Turistične kmetije s sobami) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja) 32 Kumen storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) storitev gojenje in varstvo gozdov (SKD 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) 33 Kumen storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev vzdrževanje zelenic (SKD 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice) storitev gojenje in varstvo gozdov (SKD 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) 34 Kumen storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) 35 Recenjak storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev vzdrževanje zelenic (SKD 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) 36 Resnik storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja) storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) turistična kmetija z nastanitvijo (SKD 55.202 Turistične kmetije s sobami) 37 Resnik vzreja vodnih organizmov (SKD 03.220 Gojenje sladkovodnih organizmov) Ribnica na proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira (SKD 35.111 Proizvodnja električne energije v 38 Pohorju hidroelektrarnah) 39 Skomarje storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) 40 Skomarje storitev žaganje in skobljanje lesa (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa) storitev vzdrževanje cest in pluženje snega (SKD 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje) storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo (SKD 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo) storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo) 41 Skomarje turistična kmetija z nastanitvijo (SKD 55.202 Turistične kmetije s sobami) storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja) storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja)

117

6 SEZNAMA PREGLEDNIC IN SLIK

6.1 SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Osnovni podatki o projektnih podobmočjih 3 Preglednica 2: Model kazalcev analize začetnega in končnega stanja 9 Preglednica 3: Gibanje števila prebivalcev na projektnih podobmočjih v obdobju 2012–2016 12 Preglednica 4: Gibanje gostote poselitve na projektnih podobmočjih v obdobju 2012–2016 16 Preglednica 5: Število prebivalcev po spolu in indeks feminitete na projektnih podobmočjih leta 2016 32 Preglednica 6: Število prebivalcev, starejših od 15 let, po doseženi stopnji izobrazbe na projektnih podobmočjih leta 2015 40 Preglednica 7: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnih podobmočjih leta 2015 45 Preglednica 8: Bruto dohodek na prebivalca na projektnih podobmočjih leta 2014 49 Preglednica 9: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnih podobmočjih leta 2015 54 Preglednica 10: Združevanje podrazredov SKD klasifikacije v področja 58 Preglednica 11: Gospodarska struktura projektnih podobmočij glede na glavno dejavnost gospodarskih subjektov leta 2015 59 Preglednica 12: Velikost gospodarskih subjektov glede na razrede velikosti na projektnih podobmočjih leta 2015 66 Preglednica 13: Število kmetijskih gospodarstev s sedežem na projektnih podobmočjih leta 2015 67 Preglednica 14: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva na projektnih podobmočjih leta 2015 71 Preglednica 15: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo projektnih podobmočij leta 2015 75 Preglednica 16: Število in delež kmetijskih gospodarstev z dopolnilno dejavnostjo na projektnih podobmočjih leta 2015 79 Preglednica 17: Število in delež ekoloških kmetij na projektnih podobmočjih leta 2015 84 Preglednica 18: Površine zemljišč, vključenih v KOPOP operacije na projektnih podobmočjih leta 2015 89 Preglednica 19: Število ponudnikov sob kot dodatna ali dopolnilna dejavnost na projektnih podobmočjih leta 2015 90

6.2 SEZNAM SLIK

Slika 1: Projektna podobmočja 4 Slika 2: Projektno podobmočje Gorjanci 5 Slika 3: Projektno podobmočje Haloze 6 Slika 4: Projektno podobmočje Kum 7 Slika 5: Projektno podobmočje Pohorje 8 Slika 6: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100) 13 Slika 7: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Kum v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100) 14 Slika 8: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100) 14

118

Slika 9: Gibanje števila prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze v obdobju 2012–2016 (indeks, 2012=100) 15 Slika 10: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016 (prebivalci/km2) 17 Slika 11: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Kum leta 2016 (prebivalci/km2) 18 Slika 12: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016 (prebivalci/km2) 18 Slika 13: Gostota poselitve na projektnem podobmočju Haloze leta 2016 (prebivalci/km2) 19 Slika 14: Indeks staranja na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016 21 Slika 15: Indeks staranja na projektnem podobmočju Kum leta 2016 22 Slika 16: Indeks staranja na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016 22 Slika 17: Indeks staranja na projektnem podobmočju Haloze leta 2016 23 Slika 18: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016 (v letih) 25 Slika 19: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Kum leta 2016 (v letih) 26 Slika 20: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016 (v letih) 26 Slika 21: Povprečna starost prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze leta 2016 (v letih) 27 Slika 22: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (v letih) 29 Slika 23: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (v letih) 30 Slika 24: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (v letih) 30 Slika 25: Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (v letih) 31 Slika 26: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2016 33 Slika 27: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Kum leta 2016 34 Slika 28: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Pohorje leta 2016 34 Slika 29: Indeks feminitete na projektnem podobmočju Haloze leta 2016 35 Slika 30: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (v %) 37 Slika 31: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (v %) 38 Slika 32: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (v %) 38 Slika 33: Delež prebivalcev z višje- in visokošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (v %) 39 Slika 34: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (v %) 41 Slika 35: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (v %) 42 Slika 36: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (v %) 42 Slika 37: Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (v %) 43 Slika 38: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 46 Slika 39: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Kum leta 2015 46

119

Slika 40: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 47 Slika 41: Število društev na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 48 Slika 42: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2014 (€/prebivalca) 50 Slika 43: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Kum leta 2014 (€/prebivalca) 51 Slika 44: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Pohorje leta 2014 (€/prebivalca) 51 Slika 45: Bruto dohodek na prebivalca na projektnem podobmočju Haloze leta 2014 (€/prebivalca) 52 Slika 46: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 55 Slika 47: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Kum leta 2015 55 Slika 48: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 56 Slika 49: Število gospodarskih subjektov na 1000 prebivalcev na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 57 Slika 50: Gospodarska struktura projektnih podobmočij glede na glavno dejavnost gospodarskih subjektov leta 2015 60 Slika 51: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 61 Slika 52: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Kum leta 2015 62 Slika 53: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 62 Slika 54: Prevladujoča dejavnost gospodarskih subjektov na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 63 Slika 55: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 68 Slika 56: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 69 Slika 57: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 69 Slika 58: Kmetijska gospodarstva na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 70 Slika 59: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 72 Slika 60: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Kum leta 2015 73 Slika 61: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 73 Slika 62: Povprečno število članov kmetijskega gospodarstva, starejših od 15 let, na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 74 Slika 63: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 76 Slika 64: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 77

120

Slika 65: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 77 Slika 66: Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 78 Slika 67: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 81 Slika 68: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 81 Slika 69: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 82 Slika 70: Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 83 Slika 71: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 85 Slika 72: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Kum leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 86 Slika 73: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 86 Slika 74: Kmetijska gospodarstva vključena v ekološko pridelavo na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 (po sedežu kmetijskega gospodarstva) 87 Slika 75: Struktura zemljišč, vključenih v KOPOP operacije na projektnih podobmočjih leta 2015 89 Slika 76: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Gorjanci leta 2015 91 Slika 77: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Kum leta 2015 92 Slika 78: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Pohorje leta 2015 92 Slika 79: Število ponudnikov sob na projektnem podobmočju Haloze leta 2015 93

121