Gorica V Starih Časopisih

Gorica v starih časopisih

1326 - PRVA OMEMBA GORICE V PISNIH VIRHI

Prva omemba Gorice pri Radovljici v pisnih virih; Georicz [...ze Georicz ...] 1326-07-25 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1336

Omemba Gorice; Georicz [...hof ...gelegen ist cze Georicz ...] 1336-05-01 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

V vasi sta bila včasih dva plemiška dvora. Ţe leta 1336 se v vasi omenja dvorec, ki ga imata Hugo Toschawer in njegova ţena Alhajta. Tega leta je ta dvorec kot zamenjava pripadel Wulfingu iz Podvina. Vir: wikipedija

1343

Omemba Gorice; Georicz [...hof der ze Georicz in dem dorf gelegen ist ...] 1343-10-19 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1364

Omemba Gorice; Göricz [...ze Göricz in dem dorﬀ ...] 1364-05-16 insert 1466-01-28 (Listina NŠAL ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1394

Omemba Gorice; Göricz [...von Göricz ...] 1394-04-24 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Göricz [...hof ze Göricz ...] 1394-11-01 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Leta 1394 je bil v listini omenjen Janez iz Zgoše, ki je zapisal ţeni Vendelini dvor na Gorici. Kmetje in sluţnosti v vasi so imeli širše sorodstvo viteškega rodu s Kamna. Vir: wikipedija

1399

Omemba Gorice; Georiz [...von Georiz ...] 1399-05-18 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1402

Omemba Gorice; Göricz [...von Göricz ...] 1402-07-16 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1405

Omemba Gorice; Georicz [...von Georicz ...] 1405-07-05 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1411

Omemba Gorice; Göricz [...von Göricz ...] 1411-07-20 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1415

Omemba Gorice; Göricz [...von Göricz ...] 1415-08-24 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1422

Omemba Gorice; Gorcz [...in den dorﬀern ...Gorcz ...] 1422-01-04 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1436

Omemba Gorice; Gorcz [...ze Gorcz ...] 1436 (FK Celje I, f. 20’) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Gorcz [...hof ze Gorcz ...] 1436 (FK Celje I, f. 30) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Goricz [...vnder dem dorf Goricz vor Radmansdorf ...] 1436 (FK Celje I, f. 20’) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Gorcz [...von Gorcz ...hof ze Gorcz ...] 1436 (FK Celje I, f. 28) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Gorcz [...in den dorﬀern ...Gorcz ...] 1436 (FK Celje I, f. 13) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1441

Omemba Gorice; Görcz [...zu Görcz ...bei dem Prun ...im Tal ...am mittern veld ...] 1441 (FK Celje I, f. 46) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Görcz [...hof zu Görcz ...] 1441 (FK Celje I, f. 46’) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1458

Omemba Gorice; Gortz [...in den dorﬀern ...Gortz ...] 1458-02-18 (Listina MZAB; RKF XXVI, št. 556) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1478

Omemba Gorice; Görtz [...bey Ratmanstorﬀ zu Görtz ...] 1478 (FK Deţelni knez III, f. 95’) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

1498

Omemba Gorice; Gortz [...Gortz ...] 1498 (Urb. Radovljica, f. 92) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Geortz [...Geortz ...] 1498 (Urb. Radovljica, f. 102) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)

Omemba Gorice; Goritz [...zu Goritz ...] 1498 (Urb. Radovljica, f. 108) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016)



1754

---

Vir: Gorenjske druţine (prvi popis prebivalcev, 1754)

dorff Goriza oder Görz ( Gorica)

Andree Muhouiz bauer unter die kürchen zu Cronau (cerkev v Kranjski Gori) 52. sein weib Gertraudt 48. sohn Joseph 25. sein weib 24. sohn Primus 20. tochter Hellena 10 tochter Elisabetha 4. ein söhndel des Josephen Mathias 1 jahr.

Maria Ambroschitschin keuschlerin unter Prunfelt (Pipanovo, Predtrg v Radovljici) 50. inwohnerin Catharina 23.

Primus Preschern bauer unter die herrschafft Stein (gospostvo Kamen) 50. sein weib Maria 40. sohn Mathias 20. Jacob 18. magdt Agnes 20. Gertraudt 12.

Anton Artl unter dem pfarrhoff Möschnach (zupnija Mosnje) bauer 56. sein weib Ursula 41. sohn Andree 15. Joseph 12. tochter Maria 24. Anna 18.

Barthelme Cländienst bauer unter des gueti Grimbschitsch (gospostvo Grimsce) 48. sein weib Anna 40. sohn Antonius 28. sohn Laurentius 15. des Antonii weib Ursula 27. söhndel Thomas 5. tochter Ursula 7. Anna 4.

Stephan Pohar bauer unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 40. sein weib Maria 40. sohn Martin 5. Andree 4. tochter Maria 7.

Primus Ariauiz ½ hübler unter die herrschafft Stein (gospostvo Kamen) 58. sein sohn Simon 27. dessen ayden Joseph Stojan 30. weib Maria 27. tochter Margareth 7. Maria 5. Gertraudt 4. Anna 2. Hellena ½.

Thomas Resman bauer unter die herrschafft Stein 65. weib Catharina 63. Primus sohn 20. sein weib Margareth 19. söhndel Anton 2 ½. kneht Matheus 12 .. magdt Gertraudt 16.

Joannes Cländienst bauer unter die kürchen S. Petri zu Radmanstorff (cerkev sv. Petra v Radovljici) 40. sein weib Maria 38. sohn Joannes 6. tochter Maria 8. Margaretha 12.

Jury Thomaschouiz bauer unter die herrschafft Stein (gospostvo Kamen) 45. sein weib Theresia 45. sohn Lorenz 16. tochter Maria 1.

Joseph Murnekh unter Leess Unser lieben frauen kürchen (cerkev naše ljube gospe v Lescah) bauer 36. sein weib Anna 30. bruder Thomas 40. sohn Jacob 14. Lucas 8. Georg 1. tochter Anna 10. magdt Agnes 13.

Matheus Schebath keuschler unter Kazenstein (gospostvo Kacenstajn, Begunje) 63. sein weib Ursula 50. sohn Joannes 38. sein weib Elisabeth 22. ein shündel Barthelme 1. tochter Maria 5. magdt Catharina 18.

Matheus Vogelnekh inwohner in den Kozianerischen haus 40. sein weib Margareth 30. sohn Joannes 9. Barthelme 2. tochter Elisabeth 11. Maria 7. Agnes 5.

Thomas Wläschiz inwohner bey dem Jerny Clandienst 26. sein weib Barbara 30. sohn Andree 2. Jacob 1.

Simon Stojan keuschler unter dem pfarrhoff Möschnach (zupnija Mosnje) 35. sein weib Lucia 35. sohn Simon 6. tochter Maria 11. Gregor Murnekh unter Cronau ( cerkev v Kranjski Gori) keuschler 50. sein weib Anges 48. sohn Joseph 20. tochter Maria 16. Ursula 10.

Adam Wohinz keuschler unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 66. sein weib Margaretha 70. tochter Agnes 26. dessen ayden Joannes 27. sein weib Maria 38.

Elisabetha Murnigkhin 29. jahr inwohnerin bey dem Joseph Murnigkh.

1763

Gorica - Joţefinska vojaška karta, 1763 Vir: dlib

1826

Vrbnje in Gorica, 1826 Vir: Franciscejski kataster (sken iz knjige Tineta Jarca)

Gorica na risbi FK in RFK, 1826-1868 Vir: risba Jure Sinobad (Deţela)

Spisek lastnikov hiš in hišna imena (1826 / 1868) / Gorica: 1 Kristan Matija - MUHOVC Balant Anton - MUHOVEC 2 Pohar Gašper - ROGEL Cerar Janez - ROGEL 3 Murnik Jakob - KOMPARČK Murnik Lucija - KOMPARČ 4 Kleindienst Lorenz - QUANDEST Kleindienst Anna - KVANDEST 5 Murnik Joţef - MURNIK Murnik Simon - MURNIK 6 Köschar Lovrenc - MAJER Cerar Matija - MAJER 7 Šebat Joţef - REZNEK Resman Jur - REZNEK 8 Klander Joţef - ERJAVC Klander Joţef - ERJAVC 9 Šebat Joţef - REZNEK Leta 1868 ni vpisana! 10 Resman Anton - KOVAČ Resman Andrej - KOVAČ 11 Vogelnik Franc - BIDEL Kunčič Mica 12 Resman Anton - KOVAČ Resman Jurij / kajţar 13 Šebat Tomaţ - PERAČNEK Šebat France - PERAČNEK 14 Kokalj Gašper - KOKALJ Kokalj Simon - KOKALJ 15 Kokalj Gašper - KOKALJ Globočnik Joţef - KOKALJ 16 Prešern Simon - KLINC Prešern Anton - KLINC 17 Kejţar Jernej - ŢVAGEN Rozman Matevţ - ŢVAGEN 18 Artel Anton - DEŢMAN Artel Anton - DEŢMAN 19 Karničar Joţef - MIŠNJEK Karničar Blaţ - MIŠNJEK Zgrajeno v letih 1826-1868: 20 Bešter Jera – ČEDNIK



1847

Neizrečeno velika hudobija. V Gorici, blizo vasi Otoka v Mošniški fari na Gorenskim je bila nekimu kmetu 5 let stara kobila, ki je imela ţe dve lepi ţebeti, sedaj pa tretjič breja, in ktere bi ne bil posestnik rad spod 200 gold. dobriga denarja prodal, 20. dan roţniga cveta letašnjiga leta, ukradena. Drugi dan so jo pol ure od Dobriga polja pri nekim kozelcu izstradano privezano še ţivo našli, tode brez jezika, kteriga ji je bil hudobni tat globoko v goltancu odrezal. – Bogo gladno ţivinče je močno po kermi hrepenelo, pa – jesti ni moglo! Potem so jo skozi Radoljco v Spodnjo Lipnico h konjedercu peljali. Radoljčanje so jo ogledovali, in z enim glasam neusmiljeniga hdobneţa obsojevali rekoč: »Taki trinog, ki je ubogo ţivino tako neusmiljeno mučil, ne zasluţi druziga, kakor de bi se mu tudi jezik odrezal, ali pa de bi ga za jezik perbili ali zanj obesili.« Tatu, gerdiga divjaka, pa še niso zvedli, posebno ker se vlastnik mučeniga ţivinčeta ni svest, de bi bil s kakim takim človekam v prepir ali kreg, v zamero ali pa v sovraţtvo, zapleten bil! Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 4. 8. 1847

1893

Uradne vesti c. kr. kmetijske draţbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 18. septembra 1893. Novi člani: … Rozman Ignacij, posestnik v Prapročah pri Lešah; Vester Janez, posestnik na Spodnjem Otoku; Mihelič Janez, posestnik v Vošah; Avsenek Matevţ, posestnik v Vrbnjah; Cvenkelj Franc, posestnik v Piračici; Finţgar Joţef, posestnik in gostilničar na Brezji; Janc Lovrenc, posestnik in cerkovnik v Mošnjah; Prešeren Andrej, posestnik v Gorici; Pangerc Janez, posestnik v Vrbnjah; Klander Franc, posestnik v Gorici; Ratar Gašper, mlinar v Mošnjah; Meţnarec Joţef, posestnik v Mošnjah; Kleindienst Joţef, posestnik v Gorici; Pogačnik Valentin, posestnik v Mošnjah; Vovk Lovrenc, posestnik na Černivci; Papler Anton, posestnik v Vrbnjah; Janc Anton, posestnik v Vrbnjah; Pogačar Franc, posestnik v Zgor. Otoku; Resman Franc, posestnik v Gorici; Resman Janez, posesnik v Gorici; Florijančič Meta, gostilničarica na Zgor. Otoku; Zupan Andrej, kovač na Zgor. Otoku; Rozman Ignacij, učitelj v Mošnjah; Jerina Matevţ, posestnik na Spod. Otoku; Mencinger Joţe, posestnik na Spod. Otoku; Tonejec Joţe, posestnik na Spod. Otoku; Jurgele Andrej, posestnik in ţupan v Mošnjah; Globočnik Andrej, posestnik v Mošnjah; Čeč Martin, posestnik v Brezji; Vir: Kmetovalec, 30. 9. 1893

1905

Vodovod v Vrbnjah in Gorici. Brezje, ki trpe zelo vsled pomanjkanja dobre pitne vode, dobe v bliţnji bodočnosti svoj vodovod. Načrte za ta vodovod je izdelal ljubljanski inţenir R. Lachnik. Troški, h katerim naj bi prispevala tudi drţava in deţela, so proračunjeni na 150.000 K. Vodovod bo sluţil vasem: Brezje, Črnivec, Noše, Otok, Dvorska vas, Dobro polje, Mošnje, Vrbnje in Gorica ter bo oddaljen 14 kilometrov od rezervarja radovljiškega vodovoda. Vir: Gorenjec, 23. 12. 1905

1909

Seno pa tako! lz vasi Gorica pri Radovljici se nam piše: V našo vas smo dobili tudi mnogo blagoslova v podobi sena, kupljenega na drţavne stroške, preskrbljenega potom »Gospodarske zveze«, a plačanega z našimi ţulji. Toda seno je tako izvrstno, da ga ţivina niti ne povoha. Izkušali smo na vse načine, ga spraviti v sestradano našo ţivino. A uţivati ga ne mara niti v tej obliki, ako ga dobro zreţemo in z otrobi potresoma. Seno je tako, kakor bi same močvirske lilije nakosil, in diši pa tako, kakor bi ga vozil ţe Noe v svoji častiti ladji. Bog nas varuj takih dobrot . . . Vir: Gorenjec, 27. 2. 1909

1914

Pogreša se. Anton Ovsenek, posestnik na Gorici na Gorenjskem. Sluţil je pri inf. pešpolku št. 4. komp. št. 6. voda pošta št. 48. Zadmič je pisal 10. avgusta iz Budimpešte, potem pa ni bilo nobenega glasu več o niem. Kdor bi kaj vedel, naj blagovolji naznaniti njegovi ţeni Frančiški Ovsenek, vas Gorica, pošta Radovljica, Gorenjsko. Domoljub, 3. 12. 1914

Poroča se nam: Oglasil se je ţe od začetka vojske pogrešani Anton Ovsenek iz Gorice pri Radovljici na Gorenjskem, ki je sluţil pri c. kr. domobranskem pešpolku št. 4. Povpraševali smo ţe na vse strani, kar nam je sam pred par dnevi pisal iz ruskega ujetništva, da so teţko ranjenega odpeljali v notranjost Rusije. - To naj bo v tolaţbo mnogim svojcem, ki so v enakem poloţaju kot so bili svojci A. Ovseneka. Domoljub, 24. 12. 1914

1915

Deţelna elektrarna na Završnici. Doslej je električni tok napeljan v sledeče, kraje: Bled okoli jezera, Radovljica, Brezje. Mošnje, Zgornji in Spodnji Otok, Vrbnje, Gorica, Predlog, Lesce, Hlebce, Zapuţe, Breznica, Smokuč, Dosloviče, Selo, Ţirovnica, Vrba, Zgornje in Spodnje Gorje, Podhom in Zasip. Vir: Domoljub, 21. 10. 1915

1923

Napad v Gorici. Dobro so zapirajte. Dne 4. septembra sta dva roparja ponoči vdrla v hišo vdove Artelj na Gorici pri Radovljici, davila vdovo, pretaknila vse podstrešje ter naposled vsled vdovinega kričanja zbeţala. Vir: Domoljub, 3. 10. 1923

1928

† Vinko Resman. Smrtna nesreča na cesti med Bledom in Lescami. Na cesti med Bledom in Lescami se je pripetila v torek ob 7. uri zvečer teţka nesreča, ki je zahtevala ţivljenje 25 letnega Vinka Resmana, nečaka radovljiškega ţupana. Resman se je peljal s kolesom z dela iz Bohinjske Bele domov na Gorico. Na klancu blizu Bleda je na ovinku srečal avtobus, ki je vozil s postaje Lesce na Bled, in se zadel vanj z vso silo, tako, da je z glavo razbil na avtomobilu šipo ter si pri tem zdrobil čelo. Naloţili so ga na avto in odpeljali v Radovljico k zdravniku, toda med voţnjo je Resman umrl. Pokopali so ga v četrtek v Mošnjah. Pokojni Resman je bil vrl mladenič in je njegova nesreča vzbudila v radovljiški okolici splošno sočutje. Vir: Domoljub, 24. 5. 1928

1930

Preklic. Prekličem vse obdolţitve proti Mariji Rozman iz Gorice pri Radovljici, ker sem jo v zmoti obdolţila. Frančiška Artelj. Vir: Domoljub, 22. 4. 1931

1931

70 let je dopolnil bivši delovni ljudski ţupan mošenjski g. Ivan Resman z Gorice pri Radovljici. Bog ţivi g. Resmana še mnogo let! Vir: Domoljub, 1. 6. 1932

1933

Ogenj. V soboto 18. novembra malo čez poldne je zagorela Dagarinova hiša na Gorici, ki je sredi med Radovljico in Mošnjami. Izmed gasilcev je prvi prijahal na pozorišče bivši izkušeni načelnik Reš iz Mošenj. Tudi novo gasilno društvo z moderno brizgalno je kaj hitro došlo. Reš je hitro pripravil brizgalno za uspešno delo ter preprečil širjenje ognja na nove objekte. Goričani smo zelo hvaleţni. - Odbor kmet. podruţnice je imel v nedeljo sejo z volitvijo načelnika. Kako smo poniţani. Nobeden ni sprejel te časti. Vir: Domoljub, 29. 11. 1933

Poţar. V vasi Gorici med Radovljico in Mošnjami je zgorela Dagarinova hiša. Novo gasilno društvo iz Mošenj je hitro pripeljalo motorno brizgalno na kraj nesreče in rešilo, kar se je dalo rešiti, da se ogenj ni razširil. Vir: Domovina, 30. 11. 1933

1935

† Janez Rozman. Gorica pri Radovljici. Smrt. Tu je zadnjega maja vzela bela ţena petdesetletnega Ţvagnovega očeta Janeza Rozmana. Odkar se je vrnil iz ruskega ujetništva z le enim očesom, ni bil več zdrav. Pa se je do zadnjega leta vedno trudil, da je lepo skrbel za številno druţino. Teţko ga pušča v prerani grob dobra ţena a šestimi nepreskrbljenimi otroki. Bog jim bodi tolaţnik in pomočnik. Vir: Domoljub, 5. 6. 1935

1937

Gorica, 80-16-15-1-0. Sr so du ţand zdr fin ţel pTt Radovljica 3 km, o š ţup Mošnje 3 km. Nm povpr. 530 m. Zavzema z. pobočje skoraj ravne miocenske terase v. od Zgoše, 0,5 km od ban. ceste na Radovljico, 1 km od drţ. ceste. Preţivlja se skoraj izključno s kmetijstvom; prodaja mleka in lesa, napredujoče sadjarstvo, čebelarstvo in perutninarstvo. Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937

1938

† Ivan Resman. Na Gorici pri Radovljici je odšel po večno plačilo posestnik in bivši ţupan Ivan Resman. Vir: Domoljub, 27. 7. 1938

1954

Pozicija Gorice, 1954 Vir: Selanov reliefni zemljevid

1968

Vir: Glas, 28. 12. 1968

1969

Vir: Glas, 20. 12. 1969

1975

Na zboru občanov Radovljica so razpravljali tudi o urejanju kanalizacijskega omreţja, asfaltiranju cest in komunalnem vzdrţevanju naselij Predtrg ter vasi Vrbnje, Gorica in Nova vas. / JR Vir: Glas, 25. 2. 1975

1976

Vir: Glas, 21. 5. 1976

1977

Vir: Glas, 30. 12. 1977

1978

Pozabljeni vasi Gorica in Vrbnje. Na zboru krajanov so vaščani Vrbenj in Gorice obravnavali perečo problematiko svojih krajev – Neurejena kanalizacija, električna napeljava, pomanjkanje vode. Vrbne – Vaščani Gorice in Vrbenj ţe zelo dolgo opozarjajo na neurejenost in neopremljenost svojih dveh naselij in zahtevajo, da ustrezne sluţbe vendarle ne pozabljajo na naselji v neposredni bliţini Radovljice. Na zadnjem zboru občanov so resno opozorili na slabo električno napeljavo, saj napetost v večernih urah močno pade. Ţeleli bi novo transformatorsko postajo, saj le tako ne bo nastajala stalna škoda, ki jo imajo s pregoretimi motorji gospodinjskih in kmetijskih strojev. Transformatorske postaje z lastnimi sredstvi ne morejo zgraditi, na izgradnjo novega naselja pa tudi ne morejo čakati. Električni vod ni bil obnovljen vseh dvajset let, vse drogove pa so po letu 1945 prispevali vaščani sami. Vaščani so zato zahtevali pismeni odgovor Elektro Ţirovnice. Vaščani obeh vasi tudi ţe dolgo opozarjajo na onesnaţenost potoka Zgoše ter na izpeljavo kanalizacije iz Begunj mimo vasi Vrbnje. Ob sušnih dneh, ko potok presahne, je zaradi smradu v hišah ob potoku nemogoče ţiveti, ob najhujši vročini pa morajo imeti zaprta tudi vsa okna. Stalna je nevarnost okuţbe otrok in ţivine z nalezljivimi boleznimi. Vaščani zato sprašujejo komunalno interesno skupnost, zakaj se z izgradnjo kanalizacije odlaša, saj so razmere zares nevzdrţne. Gradnja kanalizacije naj bi se začela ţe letos, dokončanje kanalizacije z Gorice naj bi bilo tudi letos opravljeno, krajani zato le upajo, da ne bodo spet ostali pozabljeni. Nemalo teţav imajo tudi s cestami in krajevnimi potmi. Še letos naj bi asfaltirali odcep iz Gorice do priključka ceste I. reda in na Gorici nasuli klance, ob ţe asfaltirani cesti naj bi uredili bankine, obenem pa se bo potrebno zavzeti za ureditev še ostalih poti v Vrbnjah. Na vseh poljskih poteh naj bi tudi uredili promet, in sicer postavili ustrezno prometno signalizacijo o prepovedi prometa, ker teh poti nihče ne vzdrţuje. Vaščani so ţe pritoţili zaradi jahanja konj, ki jih obiskovalcem za športno jeţo nudi zasebnik. Konji uničujejo polja, vaščani pošiljajo pritoţbe na občino in krajevni skupnosti, odgovora pa ni. Zato so prav na zadnjem zboru ponovno zahtevali ustrezen odgovor. Vaščane Gorice in Vrbenj jezi tudi slab pritisk vode in pomanjkanje vode v Gorici v letnem času ter ţivalsko pokopališče, od koder se večkrat širi smrad celo na Gorico. Sanitarna inšpekcija bi morala ustrezno ukrepati in poskrbeti, da bi poginule ţivali zasipali. / D. Sedej Vir: Glas, 2. 6. 1978

1980

Ugodno prodam R4, letnik 1974. Ogled popoldan. Albinini Anton, Gorica 14a pri Radovljici. Vir: Glas, 3. 10. 1980

1998

Dosedanji pridelovalci Naj pridelkov: BUČE (debelina-cm/teţa-kg): Miro Papler, Vrbnje – prvič ocenjevana (1996); Janez Rozman, Gorica pri Radovljici (1997). Vir: Gorenjski glas, 23. 10. 1998



Gorica na fotografijah

Radovljica, 1934 Vir: DAR (razglednica; foto Alojz Vengar)

Vrbnje in Gorica, 1934 Vir: DAR (foto Alojz Vengar)



Gorica na ortofoto posnetkih in kartah

Vrbnje in Gorica na ortofoto posnetku, 1975 Vir: Geodetski zavod Radovljica



Gorica danes

Gorica na ortofoto posnetku, 2013 Vir: geopedija.si

Gorica na topografski karti, 2013 Vir: geopedija.si



Starejše hiše na Gorici

Muhovc

Gorica št. 1 – Muhovc (lastnik Kristan Matija, 1826), Muhovec (lastnik Balant Anton, 1868). // Gorica št. 1 – Pri Muhovcu.

☼☼☼☼

Rogelj

Gorica št. 2 – Rogel (lastnik Pohar Gašper, 1826 / lastnik Cerar Janez, 1868). // Gorica št. 3 – Pri Roglju.

☼☼☼☼

Kompare

Gorica št. 3 – Komparčk (lastnik Murnik Jakob, 1826 / lastnik (Murnik Lucija, 1868). // Pri Komparetu.

Hiša je podrta, ob podiranju so material zvozili v graben. Vir: RAGOR, hisnaimena.si (anketa)

☼☼☼☼

Kvandeš

Gorica št. 4 – Quandest (lastnik Kleindienst Lorenz, 1826 / lastnik Kleindienst Anna, 1868). // Pri Kvandeštu.

Hiša je stala tik ob Murnekovi. Vir: RAGOR, hisnaimena.si (anketa)

☼☼☼☼

Murnek

Gorica št. 5 – Murnik (lastnik Murnik Joţef, 1826 / lastnik Murnik Simon, 1868 / lastnik J. K., 1921) // Gorica št. 7 – Pri Murneku.

Vir: Glas, 21. 5. 1976

Pri Murneku, ok. 2010 Vir: RAGOR (Foto: Nina Kobal)

☼☼☼☼

Majar

Gorica št. 6 – Majer (lastnik Köschar Lovrenc, 1826 / (lastnik Cerar Matija, 1868). // Gorica št. 5 – Pri Majerju.

Vir: Glas, 30. 12. 1977

☼☼☼☼

Reznek

Gorica št. 7 – Reznek (lastnik Šebat Joţef, 1826), Muhovec (lastnik Resman Jur, 1868). // Gorica št. 9 – Pri Rezneku.

Pri Rezneku, ok. 2010 Vir: RAGOR (Foto: Nina Kobal)

☼☼☼☼

Rjavc

Gorica št. 8 – Erjavc (lastnik Klander Joţef, 1826 in 1868) // Gorica št. 11 – Pri Rjavcu.

Pri Rjavcu, ok. 2010 Vir: RAGOR (Foto: Nina Kobal)

☼☼☼☼

Reznek

Gorica št. 9 – Reznek (lastnik Šebat Joţef, 1826). Leta 1868 hiša ni vpisana!

☼☼☼☼

Kovač

Gorica št. 10 – Kovač (lastnik Resman Anton, 1826 / lastnik Resman Andrej, 1868). // Gorica št. 2 – Pri Kovaču.

☼☼☼☼

Bidel

Gorica št. 11 – Bidel (lastnik Vogelnik Franc, 1826). Lastnica Kunčič Mica, 1868).

☼☼☼☼

Kovač

Gorica št. 12 – Kovač (lastnik Resman Anton, 1826). Kajţar Resman Jurij, 1868). // Gorica št. 13 – Na Kovačnici.

☼☼☼☼

Peračnek

Gorica št. 13 – Peračnek (lastnik Šebat Tomaţ, 1826 / lastnik Šebat France, 1868). // Gorica št. 15 – Pri Peračneku.

☼☼☼☼

Kokal / Šimen

Gorica št. 14 – Kokalj (lastnik Kokalj Gašper, 1826 / lastnik Kokalj Simon, 1868). // Gorica št. 6 – Pri Šimnu.

Hišno ime izvira iz osebnega imena Simon. Na tem območju naj bi okoli leta 1800 ţivela 2 brata - Simon in Jaka, ki sta si razdelila kmetijo, pri čemer sta nastali hišni imeni Pri Šimnu in Pri Jakovcu. Vir: RAGOR, hisnaimena.si (anketa)

Kokalj / Pri Šimnu, ok. 2010 Vir: RAGOR (Foto: Nina Kobal)

☼☼☼☼

Kokal / Jakovc

Gorica št. 15 – Kokalj (lastnik Kokalj Gašper, 1826 / lastnik Globočnik Joţef, 1868). // Gorica št. 4 – Pri Jakovcu.

Kokalj / Pri Jakovcu, ok. 2010 Vir: RAGOR (Foto: Nina Kobal)

☼☼☼☼ Klinc

Gorica št. 16 – Klinc (lastnik Prešeren Simon, 1826 / lastnik Prešeren Anton, 1868). // Gorica št. 17 – Pri Klincu.

☼☼☼☼

Ţvagn

Gorica št. 17 – Ţvagen (lastnik Kejţar Jernej, 1826 / lastnik Rozman Matevţ, 1868). // Gorica št. 8 – Pri Ţvagnu.

Pri Ţvagnu, ok. 2010 Vir: RAGOR (Foto: Nina Kobal)

☼☼☼☼

Dešman

Gorica št. 18 – Deţman (lastnik Artel Anton, 1826 in 1868). // Gorica št. 10 – Pri Dešmanu.

Artel Anton (roj. Gorica št. 18, 9. 1. 1693 / um. 14. 8. 1774). Leta 1722 poroka z Balant Uršula iz Nove vasi pri Radovljici (roj. ok. 1700 / um. ok. 1767). Artel Joţef (roj. 7. 3. 1723 / um. 1. 4. 1723). Umrl kot otrok. Artel Marija (roj. 19. 8. 1725 / um. 3. 9. 1796). Artel Uršula (roj. 1. 10. 1727 / um. 17. 8. 1763). Artel Marjeta (roj. 22. 5. 1729 / um. 19. 9. 1762). Artel Helena (roj. 25. 3. 1731 / um. ?). Artel Ana (roj. 13. 5. 1733 / um. 21. 1. 1807). Artel Matija (roj. 19. 1. 1737 / um. 24. 1. 1806). Leta 1768 poroka z Boţič Marija z Nove vasi (roj. ok. 1745 / um. 7. 3. 1817). Artel Katarina (roj. 25. 11. 1769 / um. 24. 10. 1830). Artel Joţef (roj. 18. 3. 1772 / um. 19. 5. 1775). Umrl kot otrok. Artel Anton (roj. 17. 1. 1775 / um. 13. 10. 1824). * Artel Neţa (roj. 19. 1. 1777 / um. 26. 8. 1837). Artel Jera (roj. 3. 3. 1779 / um. 10. 5. 1806). Artel Marija (roj. 27. 2. 1781 / um. 18. 1. 1790). Umrl kot otrok. Artel Polona (roj. 12. 1. 1784 / um. 26. 2. 1858). Artel Elizabeta (roj. 30. 10. 1786 / um. 12. 8. 1788). Artel Helena (roj. 11. 9. 1789 / um. ?). Artel Andrej (roj. 29. 10. 1737 / um. ?). Leta 1775 poroka z Justin Marijo z Brega (roj. ok. 1745 / um. 13. 11. 1775). Preselil na Breg, kjer sta imela sedem otrok. Artel Joţef (roj. 19. 2. 1740 / um. ?). Vir: gedbas.genealogy.si

*Artel Anton (roj. 17. 1. 1775 / um. 13. 10. 1824). Leta 1838 poroka z Anderle Katarina iz Rodin (roj. 20. 11. 1783 / um. 7. 8. 1850). Artel Anton (roj. 7. 1. 1811 / um. 8. 9. 1877). Leta 1838 poroka z Pavlič Jero iz Mošnje št. 20 (roj. 17. 2. 1813 / um. 6. 6. 1905). Artel Marija (roj. 6. 3. 1838 / um. ?). Leta 1860 poroka z Mulej Franc iz Radovljice (roj. ok. 1833 / um. 12. 11. 1860). Preselila se je v Radovljico. Mulej Ivana (roj. Radovljica, 5. 5. 1852 / um. ?). Artel Matevţ (roj. 22. 9. 1839 / um. 19. 1. 1914).** Leta 1880 poroka z Ankerst Elizabeta iz Brezje št. 22 (roj. 19. 11. 1852 / um. 7. 3. 1939). Artel Helena (roj. 2. 5. 1842 / um. ?). Artelj Marija (roj. 1. 2. 1868 / um. ?). Nezakonska hči. Artelj Jernej (roj. 18. 8 1870 / um. ?). Artel Anton (roj. 22. 1. 1844 / um. 26. 10. 1916 ???). Leta 1934 poroka z Kleindienst Katarina iz Brezje št. 23 (roj. 8. 12. 1846 / um. 5. 10. 1934). V Veliko Dobro polje št. 2 sta imela štiti otroke. Artel Neţa (roj. 25. 12. 1845 / um. ?). Artel Martin (roj. 10. 11. 1846 / um. ?). Artel Polona (roj. 18. 1. 1848 / um. ?). Ok. leta 1868 poroka z Kastelic Martin (roj. ok. 1845 / um. ?). Kastelic Lucija (roj. 11. 12. 1870 / um. ?). Kastelic Andrej (roj. 25. 11. 1871 / um. ?). Artel Uršula (roj. 19. 1. 1812 / um. 9. 6. 1821). Umrla kot otrok. Artel Andrej (roj. 7. 11. 1814 / um. 25. 1. 1844). Artel Katarina (roj. 24. 11. 1816 / um. 2. 5. 1880). Leta 1844 poroka z Šimenc Lovrenc iz Brezje št. 25 (roj. 5. 8. 1809 / um. 17. 9. 1883). Preselila se je na Brezje, kjer sta imela tri otroke. Artel Tomaţ Blaţ (roj. 9. 12. 1818 / um. 12. 11. 1871). Leta 1853 poroka z Švab Mino iz Mošenj št. 30 (roj. 1. 7. 1821 / 13. 6. 1883). Preselil se je v Mošnje, kjer sta imela tri otroke. Artel Janez (roj. 23. 6. 1821 / um. ?). Artel Jera (roj. 28. 2. 1824 / um. 15. 5. 1862). Leta 1849 poroka z Avsenik Štegan iz Brezje št. 24 (roj. 26. 12. 1814 / um. Brezje št. 24, ?). Preselila se je na Brezje, kjer sta imela štiri otroke. Artel Helena (roj. 25. 4. 1825 / um. 28. 19. 1832). Umrla kot otrok. Vir: gedbas.genealogy.si

**Artel Matevţ (roj. 22. 9. 1839 / um. 19. 1. 1914). Leta 1880 poroka z Ankerst Elizabeta iz Brezje št. 22 (roj. 19. 11. 1852 / um. 7. 3. 1939). Artel Ivana (roj. 24. 6. 1881 / um. ?). Leta 1905 poroka z … Artel Marija (roj. 3. 1. 1883 / um. ok. 1960). Ok. leta 1913 poroka z Boţič Florjan iz Begunj (roj. ok. 1878 / um. ok. 1913). Artel Janez (roj. 24. 6. 1884 / um. 25. 3. 1951). Leta 1917 poroka z Vovk Marija iz Vrbnje št. 14 (roj. 20. 11. 1886 / um. 1967). Artel Simon (roj. 13. 10. 1885 / um. 8. 12. 1885). Umrl kot otrok. Artel Lovrenc (roj. 3. 8. 1887 / um. ok. 1917). Artel Andrej (roj. 24. 11. 1889 / um. 5. 11. 1981). Okrog leta 1921 poroka z Pavla Marn (roj. 12. 2. 1901 / um. Cleveland, 15. 6. 1990). NP o otrocih. Artelj Marijana (roj. 6. 8. 1892 / um. 3. 2. 1924). Leta 1924 poroka z Rozman Matevţ iz Radovljice (roj. 13. 9. 1888 / um. 8. 8. 1949). NP o otrocih. Vir: gedbas.genealogy.si

☼☼☼☼

Mišnek

Gorica št. 19 – Mišnjek (lastnik Karničar Joţef, 1826 / lastnik Karničar Blaţ, 1868). // Gorica št. 16 – Pri Mišneku.

☼☼☼☼

Čednik

Gorica št. 20 – Čednik (lastnica Bešter Jera, 1868).

Hiša je bila zgrajena v letih 1826-1868.

☼☼☼☼ Dagarin

Gorica št. ??? – Dagarin (lastnik ???). // Gorica št. 12 – Pri Dagarinu.

Hiša je bila zgrajena po letu 1868.

::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::::

To je osnovna mapa, kjer bodo zbrani članki, ki jih bomo o Gorici našli v digitaliziranih starih časopisih. Začasno bodo nekaj časa v tej mapi tudi najstarejše podobe (vedute, slike, fotografije …), karte (zemljevidi, mape …) in podobno (npr. skeni dokumentov …). Ko bo vsega preveč, bomo mapo razdelili v dve; v bistvu bomo iz te mape naredili bogatejšo mapo, ki bo nosila naslov »Zgodovina Gorice«. V to mapo pa bomo potem vlagali vse, kar bomo našli (in seveda lahko pretipkali ali poskenirali) o tem koncu naše občine. Tak primer so »dobravske mape«. Kaj vse se da najti o majhnih zaselkih pa nam je pokazal g. Rok Gašperšič z fenomenalno knjigo Monografija vasi Mišače.

:::::::::::::::::::::

Nam znana literatura, ki govori o zgodovini Gorice (in okolici):

Srenja Vrbnje (avtor Tine Rezar; samozaloţba 1999) Vrbnje in Gorica (avtor Tine Razar; samozaloţba 2002)

O Gorici pišemo še v:

Kdo je kdo na Otoku? (DAR; poskus biografskega leksikona)

:::::::::::::::::::::

Sestavil: Goran Lavrenčak – DAR

Prvič objavljeno: 31. 5. 2017 Zadnjič dopolnjeno: 1. 10. 2018

[email protected]