ZELENA JAMA KRAGL VIKTOR
Vse ozemlje Zelene jame spada od 1. 1935. dalje pod mestno občino ljubljansko. V cerkvenem oziru pripada deloma šempetrski župniji, deloma moščan- ski župniji sv. Družine; mejo med obema tvori Ljub ljanska ulica. Svoje ime je dobila Zelena jama od velike jame, ki se je raztezala v dolžini ca. 600 m v precejšnji širini in globini ob železniški progi od sedanjega podvožnja- ka na šmartinski cesti do podvožnjaka, ki vodi iz Vodmata v Tovarniško ulico. Za gradnjo železniške proge od Celja do Ljubljane so v letu 1849. potrebo vali gramoza, poiskali so si ga v neposredni bližini in tako je nastala ob železniški progi velika jama, ki je v teku časa ozelenela. V zadnjih desetletjih prete klega stoletja je služila raznovrstnim namenom: otro- čad je našla v nji svoja igrišča, bližnji kmetovalci so tja pošiljali svojo živino na pašo, dijaki tedanjih ča e mlada zelenojamska naselbina leži v severovzhod sov še sedaj pripovedujejo, da so se v Zeleno jamo S nem delu leta 1935. povečane nove Ljubljane. hodili učit glasne izgovarjave tujih jezikov, katerih Glavna dohodna točka v to novejšo ljubljansko na so se učili, ali pa nabirat za prof. Pavlina raznih žu selbino drži iz osrčja Ljubljane po nekdanji Kravji želk, ki so se pasle na navlaki, tu sem zneseni, voja dolini skozi podvožnjak ob tovarni »Zmaj« na šmar- štvo se je posluževalo Zelene jame za vežbališče svojih tinski cesti. Od tod se razteza v trikotu, ki ga oklepata bobnarjev in trobentačev. Služil je pa ta prostor tudi od jugovzhoda železniška proga, ki se vije proti Zida za marsikateri nepridiprav in tako je Zelena jama po nemu mostu, od zapada pa tramvajska proga, ki vodi stala že tedanjim Ljubljančanom znana na kateri k sv. Križu. Tukaj zaključuje ta trikot črta, ob kateri koli način že. Ko so v bližini začeli graditi stanovanj leži svetokrižko pokopališče, Nove Jarše, poslopje ska poslopja, so odnašali v jamo najraznovrstnejše ljubljanske IV. državne mešane ljudske šole (nekda nerabne stvari in razne odpadke. Ko so 1. 1906. začeli nje šole Sv. Peter pri Ljubljani na polju), ulica »Pod graditi Kemično tovarno, je le-ta začela Zeleno jamo šolo«, ki so jo prekrstili v Gnidovčevo ulico, in polj zasipati. ska pot, ki se spušča od severa proti jugovzhodu za še pred graditvijo železnice so se po ljubljanskem tovarno »Saturnus« do železniške proge. polju doli do Posavja, torej tudi po celem zelenojam- Iz osrčja Ljubljane drži v Zeleno jamo poleg do skem ozemlju, raztezale lepe njive in travniki oziroma hoda skozi podvožnjak ob tovarni »Zmaj« še dvoje pašniki, prepreženi s poljskimi poti in stezami, na dohodov: iz Vodmata skozi dvojen podvožnjak v To mesto katerih so stopile sedanje glavnejše ulice (na varniško ulico in iz Zaloške ceste po Pokopališki ulici, pr. Pokopališka, Ljubljanska, Središka, Tovarniška ki prehaja ob Kemični tovarni preko železniškega tira ul.), ki vodijo mimo novovzrastlih domov in bivališč iz Sela v Zeleno jamo. sedanjih Zelenojamčanov. Iz mesta je proti Posavju Na ozemlju Zelene jame se stika pet katastralnih prvotno vodila le Tomačevska ozir. šmartinska cesta, občin: Vodmat, Moste, Šmartno, Stožice in šempe- ob kateri je bilo nekdaj nekaj znamenj oz. križev. trsko predmestje. Mejo od juga proti severovzhodu Znamenit spomenik iz druge polovice 16. stoletja med šempetrskim predmestjem in Vodmatom tvori je bilo na zelenojamskem ozemlju kužno znamenje, sedanja Ljubljanska ulica. Meja med Vodmatom in ki je do 1. 1908. stalo na nekdanji šantlovi njivi, na k. ob. Moste pa teče od vzhoda proti zapadu tik hiše kateri so zgradili Kolinsko tovarno. To kužno zname št. 55 v Ljubljanski ulici (tako imenovana »šupa«, nje je natančno opisal t Fr. Podkrajšek v Izvestju nekdanje Praprotnikovo lesno skladišče) do Tovar niške ulice, kjer pod h. št. 32 krene nekoliko proti jugu in zavije med