EDVARD KOCBEK V SRBSKIH/HRVA[KIH PREVODIH Marija Mitrovi} Università Degli Studi Di Trieste, Trst
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Simpozij OBDOBJA 33 EDVARD KOCBEK V SRBSKIH/HRVA[KIH PREVODIH Marija Mitrovi} Università degli Studi di Trieste, Trst UDK 821.163.6.03=163.41/.42=163.4Kocbek E.(497.6) Od srede {estdesetih let do danes je Kocbek – ob [alamunu – med najbolj pogosto prevajanimi pisatelji na obmo~ju srbskega/hrva{kega/bosanskega jezika: natisnjenih je 13 njegovih knjig. Edini med slovenskimi pisatelji je uvr{~en v zbirko Vrhovi svetovne knji`evnosti (2009). Sprejemanje Kocbekove poezije, proze in esejistike pomaga priti do odgovora na vpra{anje, v kolik{ni meri in v kak{nih pogojih je prostor sorodnih literatur – slovenske, srbske, hrva{ke in bosanske – deloval kot medsebojno prepleten in celo pogojen. Kocbekov primer je za tak{no raziskavo posebej hvale`en, ker se je odnos do njega v doma~i knji`evnosti ve~krat spremenil: bil je hvaljen in nagrajen, obsojen in diskvalificiran. Zanima nas, v kolik{ni meri so te spremembe vidne tudi v sosednjih literarnih sredi{~ih. Kocbek, prisotnost, prevajanje, sorodne literature Since the mid-1960s Kocbek has become, alongside [alamun, the most translated Slovene poet in the Serb/Croat/Bosnian language. In fact, thirteen of Kocbeks’s books have been published in this linguistic area. Kocbek is the only Slovene writer to be included in the anthology Masterpieces of World Literature (2009). The study of the reception of Kocbek’s work (poetry, prose and non-fiction) should help us answer the question: how much were the former Yugoslav literatures (Slovene, Serbian, Croat, Bosnian) interconnected and even reciprocally conditioned in their development? The case of Kocbek’s work is especially important for this type of research since the attitude of Slovene literary criticism and literary history changed several times: he was praised and awarded, but also condemned and disqualified. This paper will try to see how these changes affected the reception of Kocbek’s work in the societies where he was translated. Kocbek, reception, translation, interconnected literatures V nekem bodo~em temeljito izdelanem pregledu recepcije slovenske knji`evnosti v jugoslovanskem prostoru bosta morali biti obdobji Kraljevine Jugoslavije in Jugo- slavije vsekakor lo~eni. Med dvema vojnama se je sezona prevodov {ele za~enjala; ve~krat naletimo na objave – predvsem poezije – v izvirniku (tudi Kocbekova prva pesem je bila v zagreb{ki reviji Savremenik leta 1940 objavljena v izvirniku pod naslovom Jesenska pesem – Suho listje na drevesih {umi). V~asih so bile take objave opremljene s priro~nimi slovar~ki na koncu besedila (sama se {e spominjam svojih beograjskih {olskih beril iz prvih desetletij povojne Jugoslavije, ki so {olarjem na ta na~in predstavljala @upan~i~a, Cankarja, Pre{erna, Pre`iha in {e koga). V {estdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih so Kocbek, Udovi~, Zlobec, Zajc, Kovi~, Taufer, 299 Simpozij OBDOBJA 33 Minatti, Pav~ek in Jesih izdali svoje zbirke v srb{~ini, in sicer pri pomembnih, ve~jih zalo`nikih z dobro distribucijo. [e posebno priljubljen je bil [alamun, saj so v pet- najstih letih (1975–1990) v srbski/hrva{ki jezik prevedli kar enajst zbirk. V devet- desetih letih pa se je zgodil prelom – prevajanje iz sloven{~ine se je bistveno skr~ilo. ^e se je `e prevajalo, je bil v ospredju esej in ne ve~ poezija. Znova je bila izjema poezija Toma`a [alamuna: leta 2002 je iz{la njegova zbirka Ambra, naslednje leto pa {e Arka (obe v prevodu Milana Ðor|evi}a). Obe sta iz{li pri majhnem zalo`niku v Smederevu, mestu, ki jeseni, v ~asu trgatve, organizira festival poezije. Leta 2013 sta iz{la kar dva prevoda iste zbirke Letni ~as/Godi{nje doba: v Zagrebu pri majhnem zalo`niku Lara v prevodu Ksenije Premur, v Beogradu pa pri pomembnem zalo`niku Arhipelag v prevodu Milana Ðor|evi}a. Istega leta so [alamunu dodelili Njego{evo nagrado, visoko literarno priznanje ^rne gore. Pred kratkim pa je v prevodu Josipa Ostija v Beogradu iz{la {e zbirka Poker. Poleg [alamuna je v novem tiso~letju med prevedenimi avtorji pomembno mesto zavzel le {e Kocbek, a ne ve~ v Beogradu, temve~ v Zagrebu. Zalo`nik Alfa iz Zagreba je leta 2009 s finan~no podporo hrva{kega ministrstva za kulturo v zbirki Vrhovi svjetske knji`evnosti objavil zajetno (obsega ve~ kot 560 strani!) Kocbekovo knjigo z naslovom Izabrana djela. Pjesme, novele, dnevnici, esejistika. Ta razko{no opremljena knjiga je skupaj s spremno besedo Zdravka Zime Vjerovati u istinu – vjera u ~ovjekovo i bo`je poslanje Kocbeka umestila med klasike ne samo slovenske, temve~ tudi svetovne knji`evnosti. ^e za~etno obdobje Kocbekovega `ivljenja, ko je skoraj pet let slu`boval na Hrva{kem (najprej 1931–1933 v Bjelovarju in nato 1933–1936 {e v Vara`dinu), ni rodilo `ivih stikov s hrva{ko kulturno srenjo, se je z Izbranimi deli Zagreb izkazal skoraj kot Kocbekova druga domovina. Noben slovenski pisatelj {e ni do`ivel tako {irokega izbora, tako reprezentativne publikacije in bil uvr{~en v tako pomembno zbirko (med vrhove svetovne knji`ev- nosti). ^e si ogledamo zgodovino Kocbekove prisotnosti na srbskem/hrva{kem jezi- kovnem obmo~ju, se bo to visoko priznanje verjetno zdelo manj naklju~no ter bolj pogojeno z dolgim in razvejanim odnosom med slovensko na eni in drugimi ju`no- slovanskimi knji`evnostmi na drugi strani, odnosom, ki se je v primeru Kocbeka izkazal kot bolj enoten, kot si po navadi mislimo. Natan~na bibliografija prevodov in objav1 Edvarda Kocbeka na srbsko/hrva{ko/ bosansko govore~em obmo~ju ka`e, da je Kocbek razmeroma pozno stopil v orbito zanimanja za slovensko knji`evnost: do srede {estdesetih let prej{njega stoletja je bilo objavljanje njegovih pesmi le ob~asno, pomembno pa je, da je ostalo precej ~asa zunaj hudega spopada in napada, ki ga je bil Kocbek dele`en v Sloveniji v obdobju 1951–1952. Josip Vidmar, eden izmed zelo ostrih napadalcev Kocbekove zbirke 1 Temelj bibliografije je mogo~e sestaviti `e na podlagi skrbno izdelanih Opomb h Kocbekovemu Zbra- nemu delu Andreja Inkreta. Pregled in visu vsega gradiva, omenjenega v Opombah, opozori na nekaj neto~nosti, obenem pa odkrije {e nekaj kritik in {tudij, ki v Opombah niso omenjene, so pa objavljene v tukaj upo{tevanem literarnem prostoru. Poskus zelo omejene bibliografije literarnih kritik, napisanih o Kocbeku, pa dobimo tudi v zagreb{ki elitni knjigi iz leta 2009. 300 Simpozij OBDOBJA 33 novel, je leta 1959 v intervjuju za NIN poskusil delno popraviti svoj negativni odnos do Kocbeka in je mdr. povedal (NIN, 18. maj 1959): Mislim, da bi reprezentativnost ~asopisa Na{a sodobnost bila mnogo punija, kad bi u njoj saradjivali i katoli~ki pisci kao, na primer, Kocbek. [...] Kocbek je vrlo darovit ~ovek. Njegova knjiga Strah i hrabrost nije dobra. Ali je zato njegova knjiga Tova- ri{ija/Drugarstvo najbolje pisano delo iz narodnooslobodila~kog rata. Osim toga Kocbek ima i vrlo lepih pesama. 7. junija je Politika zelo hudo napadla Vidmarja in njegov poskus zagovora Kocbe- ka. Pod besedilo se je podpisal »Arsa Stefanovi}, ki je v literarni kritiki neznano ime, tudi slog je bil v skladu s takratno šstandardno partijsko demagogijo’«2 (Inkret v: Kocbek 1993: 427). Zanimivo je, da si je Vidmar zaradi napada na Kocbeka `elel olaj{ati slabo vest zunaj slovenskega kroga, ko pa je bil – kot pravi Kocbek v svojem dnevniku 6. junija 1959 – dele`en hudega pritiska iz slovenskega Centralnega komi- teja, je v Na{ih razgledih (27. junija) objavil (samo)pogovor iz beograjskega inter- vjuja, ki ga je temeljito popravil (o tem v Opombah obse`no pi{e Inkret v: Kocbek 1991–2004: 428–429). Vidmar je sku{al omiliti svoje stali{~e do Kocbeka v srbskem okolju, kjer je bil kot kritik cenjen in uveljavljen. Na obmo~ju nekdanje Jugoslavije je bil Kocbek le redko vklju~en v antologije, ki so izhajale v ~asu prepovedi njegovega javnega nastopanja. Res ga ni v antologiji Izbor iz slovenske lirike,3 ki ga je pripravil Branimir @ganjer leta 1953, leta 1959 pa je bil uvr{~en v zagreb{ko antologijo Jugoslavenska revolucionarna poezija, in sicer s pesmijo Pes laja v no~nem polju. Izbor pesmi so pripravili Mak Dizdar, Marin Frani~evi}, ^edomir Minderovi}, Aco [opov in Ciril Zlobec. O~itno je, da se Zlobec, ki je bil odgovoren za slovenski del gradiva, ni oziral na »kulturni molk«, v katerega je bil pesnik {e prisiljen v okviru o`je domovine v ~asu nastajanja antologije. Leta 1961, ko je bil ta molk komaj prebit in je Kocbek lahko ponovno objavljal v slovenskih revijah, je pri beograjski zalo`bi Nolit iz{la antologija v dveh knjigah: Slovena~ka poezija I–II. Pesmi so izbrali Jo`e Kastelic, Drago [ega in Cene Vipotnik, zbirko je v celoti prevedla Desanka Maksimovi}. Kocbek je bil predstavljen kar s petimi pesmi iz zbirke Zemlja. Josip Vidmar je za to antologijo napisal zelo togo in {olsko spremno besedo, vendar Kocbeka v njej sploh ni omenil. Iz ~asa med obema vojnama sta bila njegovega blagoslova dele`na le Sre~ko Kosovel in Bo`o Vodu{ek (~eprav je Kocbek leta 1934 izdal zbirko Zemlja): 2 »Ostavljamo samom Josipu Vidmaru da zaklju~i da li }e radni ljudi socijalisti~ke Jugoslavije hteti, da se li{avaju svojih zarada radi omogu}avanja Kocbeku i sli~nim autorima da vre|aju njihovu pro{lost ili klevetaju sada{njost i mistificiraju budu}nost« (Inkret v: Zbrano delo Edvarda Kocbeka II, Opombe, str. 427). 3 V prvi povojni izbor te vrste, Antologija slovena~ke poezije, ki jo je leta 1950 sestavil Lino Legi{a za Matico srpsko iz Novega Sada, so vklju~ene {tiri Kocbekove pesmi: Ljubezenska pesem, Mo~na rde~a junca, Za ~asa boja in @ene gredo. 301 Simpozij OBDOBJA 33 drugi stvaroci i svi njihovi drugovi, ~iji likovi nisu bili ocrtani ovim zbilja vrlo letimi~no datim skicama, spadaju u pro{lost.