Pohorsko Srce

Poštnina plačana pri pošti 3214 Zreče Pohorsko srce

Javno glasilo Občine Zreče letnik iV ♥ leto 2012 ♥ številka 6 ♥ ...... ♥ ZDRAVJE 24 Pohorsko srce VSEBINA

♥ UVODNIK ...... 3

♥ Uradne objave občinske uprave ...... 4

kako pravilno ločevati odpadke? ...... 4

♥ KRAJEVNA SKUPNOST STRANICE ...... 8

♥ MLADINSKA DRUŠTVA ...... 10

Društvo prijateljev mladine Zreče ...... 10

Mladinski klub Stranice (MKS) ...... 12

KLADIVO ...... 13

Skupaj plešemo že več kot 10 let ...... 14

♥ ZNOTRAJ UTRIPA ...... 16

Tradicionalno prvomajsko srečanje na Goleku ....16

nekaj zelo lepih spominov iz moje mladosti ...... 17

♥ IZ KOLEDARJA PRIREDITEV...... 18

♥ INTERVJU ...... 22 Brigita Rožič – neskončno radovedna mlada raziskovalka ...... 22

♥ MladI na kmetijah ...... 24

Razmišljanje mladega kmeta o zemlji ...... 24

Za lepši jutri...... 25

♥ Vsakdanjiki in prazniki Skomarjanov.... 26

♥ Najstarejši hlapon, ki je sopihal skozi Dravinjsko dolino...... 27

♥ ZANIMIVOSTI ...... 28

♥ UTRINKI ...... 32 Fotografije na naslovnici: naslovna – Veter v laseh spodaj od leve proti desni – (Vlak, KS Stranice, Godbeniki igrajo budnico, Srčkova učna pot) IMPRESUM ♥ Pohorsko srce – javno glasilo Občine Zreče: brezplačni izvod

IZDAJATELJ: Občina Zreče MK Stranice, MKUD Kladivo 11 Zreče, FS KUD Jurij Vodovnik Skomarje, Unior UREDNIŠKI ODBOR: Urška Firer – odgovorna urednica, d.d., Program Turizem, Saubermacher Slovenija, d.o.o., Enki d.o.o., Zbirka: člani: Jolanda Laubič, Aleksandra Godec Mavhar, Reimar Holzinger, Beno Šonc, Andraž Korošec, Ivan Pavlič, Jože Gumzej, Martin Mrzdovnik, Danijel Leva Bukovnik Tatjana Milosavljevič, Tomaž Kušar, Zdravko Ivačič, Cvetka Šmid, David LEKTORICA: Marjana Cenc Weiss Burbidge, Urška Firer, Bernarda Leskovar, Milan Potočnik, Brigita Rožič, GRAFIČNO OBLIKOVANJE in PRODUKCIJA: Epigraf, Blaž Prapótnik, s. p. Bernard Sadek, Maja Mikuš, Blaž Prapótnik, Martin Mrzdovnik FOTO: Arhivi: Občina Zreče, LTO Rogla-Zreče, GIZ, PD Zreče, DTRZR Zreče, NAKLADA: 2100 izvodov, LETO: 2012 2 6♥2012 UVODNIK Pohorsko srce

Beseda urednice cenjene bralke in cenjeni bralci!

Pred vami je nova šesta številka znal tudi kdo izmed vas, drage bral - javnega občinskega glasila Pohorsko ke in bralci. Čas smo zavrteli tudi srce. Tokrat je obarvana mladostno. malce nazaj in se spomnili dneva Od zadnje številke je minilo že pol mladosti. Domačinka Cvetka Šmid leta in čas je, da vam predstavimo se ga še danes z veseljem spominja. pretekle dogodke in zanimivosti v In kako se mladi družijo danes? občini Zreče ter vas hkrati seznani- O tem si boste lahko prebrali v ru- mo s prihodnjimi. briki Delovanje mladinskih društev. V osrednjem intervjuju boste Vedno več društev nam pošilja spoznali domačinko Brigito Rožič, članke in fotografije o zanimivih ki je prejela prestižno štipendijo za dogodkih, ki jih prirejajo. Zato ni- ženske v znanosti. V pogovoru smo kar ne prezrite rubrike Zanimivosti. izvedeli marsikaj o njenem študiju, Naj vam sporočim, da k tej rubriki delu na Inštitutu Jožef Stefan, pro- vabimo tudi posameznike. stem času in nadaljnjih ciljih. Vsi tisti – posamezniki, društva V Uradnih objavah občinske ali organizacije, ki bi želeli sodelo- uprave pišemo o parkirnem režimu, vati v naslednji številki Pohorskega Urška Firer gradnji čistilne naprave, projektu srca, pošljite prispevke na elektron- Alpa in med drugim še o novi Srč- ski naslov [email protected]. kovi učni poti, ki je zelo zanimiva Veseli bomo tudi novih predlogov, tako za domačine kakor tudi za tu- kritik in pohval. riste. Podrobneje boste spoznali še Krajevno skupnost Stranice. Želim vam obilo lepih in sončnih Osrednja tema številke je majsko dni ob prebiranju Pohorskega srca! praznovanje v naši občini. Ste letos dela prost dan preživeli na Goleku? Urška Firer, Mogoče se bo na fotografiji prepo- odgovorna urednica

6♥2012 3 Pohorsko srce Uradne objave

Aktualno KAKO PRAVILNO LOČEVATI ODPADKE?

Skrb za čisto in urejeno okolje mora Podoben primer je pri steklu, kjer v prihodnosti postati ena izmed temelj- lahko z recikliranjem 1 kg steklene nih nalog vsakega posameznika. Narava embalaže prihranimo kar 1/3 energije, nam namreč nemalokrat že kaže »zobe«, potrebne za izdelavo steklenic in 300 g grdo ravnanje z njo pa za sabo pušča CO2 emisij. V zabojnike s steklom zato posledice, ki vplivajo tudi na kakovost spadajo vse vrste steklenic, kozarci za našega življenja. Eden izmed prvih ko- konzerviranje, druga steklena embalaža rakov, ki jih lahko sprejmemo, je gotovo in votle steklene posode. V zabojnik za skrbno ločevanje odpadkov. Za ločeno steklo ne sodijo okenska stekla, ogleda- zbiranje odpadkov na območju občine la, keramika, žarnice ... Zreče imamo na voljo zabojnike za zbi- Kovino, plastiko in tetrapak embala- ranje papirja, mešane embalaže, stekla, žo zbiramo skupaj v namenskih vrečah biološko razgradljivih odpadkov in meša- ali zabojnikih, saj bomo te odpadke sor- nih komunalnih odpadkov. Občani Zreč tirali na sortirni liniji. Od kovin spadajo lahko kosovne odpadke, manjše količine mednje pločevinke, konzerve, kovinske gradbenih odpadkov, belo tehniko, les igrače in drugi manjši predmeti iz ba- idr. oddajo v zbirnem centru. kra, cinka, aluminija … Ne smemo pa Kompostirati ali biološko ločevati? tja zavreči neočiščenih pločevink in Biološko razgradljive odpadke lah- avtomobilskih delov. Od plastike lahko ko odlagamo na domač kompost, če ga zavržemo vse vrste plastenk, plastič- seveda imamo, drugače pa v zabojnik z ne kozarce in vreče, čisto folijo, druge biološkimi odpadki, ki je od konca lan- manjše predmete iz plastike in seveda skega leta obvezen za vsa gospodinjstva. kartonasto embalažo za tekoča živila Sem spadajo ostanki sadja in zelenjave, – tetrapak, ne pa onesnaženih folij, pe- suhi ostanki hrane, rez dreves in grmo- nastih materialov, večjih predmetov iz vij, zemlja za rože, cvetje, perje, trava, plastike ter izdelkov s področja zdrav- listje, ostanki kave in čaja, papirnati stva. Recikliranje 1 kg plastične embala- robčki ter ohlajen lesni pepel. Posebej

že prihrani 1,5 kg CO2 emisij, energijo pazimo, da ne odlagamo plastičnih in 2 kg nafte. vrečk z vsebino vred, sintetičnih ali s Ob tem se nemalokrat pojavi vpra- kemikalijami obdelanih snovi, mineral- šanje, le kaj nam torej preostane za za- nih olj, masti in olja za fritiranje, vrečk bojnik za mešane komunalne odpadke? za oglje in brikete, peska za mačje stra- Med nje spadajo vsi odpadki, ki jih ni nišče, mešanih komunalnih odpadkov dovoljeno odlagati v druge zabojnike. ali sekundarnih surovin (stekla, kovin, plastike). Ločeno od drugih vrst odpadkov zbiramo še kosovne odpadke in nevar- ne odpadke. V okviru zbiranja kosovnih odpadkov zbiramo staro pohištvo, sani- V naših hišah se nemalokrat nabira- tarno opremo, stara kolesa, stare štedil- jo kupi papirja, če ne drugače, nas po- nike, pralne stroje … štarji zasipajo z najrazličnejšimi rekla- Posebno pozornost v našem domu mami. Naša dolžnost je, da jih pravilno moramo zagotovo nameniti nevarnim recikliramo. V zabojnik za papir lahko odpadkom, saj so nevarni tako človeku odlagamo časopise, revije, knjige, zvez- kot tudi okolju, zato jih moramo nujno ke, kataloge, pisemski in ovojni papir, oddati v zanje pristojen zbirni center ali reklamne letake ter kartonske škatle. Ne v premično zbiralnico v okviru vsakole- odlagamo pa plastificirane embalaže, tnih akcij zbiranja nevarnih odpadkov. onesnaženega papirja, higienskega pa- Med nje spadajo premazi, črnila, lepila, pirja, lepilnih trakov, tapet, reklamnih smole, pesticidi, fluorescentne sijalke, panojev ... Recikliranje 1 kg papirne olja in maščobe, topila, baterije in aku- embalaže prihrani kar 900 g CO2 emisij mulatorji ter električna in elektronska (emisije metana, ki nastaja, če papir gni- oprema. je na odlagališču), 40 litrov čiste vode in 1/5 drevesa. Saubermacher Slovenija, d. o. o.

4 6♥2012 občinske uprave Pohorsko srce

V občinah Slovenske Konjice in Zreče se začenja dograditev kanalizacijskega omrežja

Projekt Odvajanje in čiščenje odpa - dne vode v občinah Slovenske Konjice in Zreče je del obsežnejšega projekta Celovito urejanje porečja Dravinje, ki predstavlja rešitev problematike odvaja- nja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Dravinje. Osnovni namen projekta je izgra- dnja manjkajoče komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju obeh občin, kar bo prispevalo k zagotavljanju dodatne ka- pacitete za čiščenje odpadne vode ter možnost priključitve novih uporabnikov na javni kanalizacijski sistem. Z novim sistemom bodo tako na obstoječi komunalni sistem priključili okrog 160 novih uporabnikov. Poleg tega bo nova investicija pri- pomogla k zmanjšanju onesnaženih vo- dotokov in posledično k izboljšanju kakovosti površinske vode in zmanjšanju onesnaženosti podzemnih vod.

Cilji projekta: Projekt delno financira Evropska uni- • ohranjanje, zaščita in izboljšanje ja, in sicer iz naslova Kohezijski sklad kakovosti okolja z zmanjšanjem ter je del Operativnega programa razvoja onesnaženosti porečja Dravinje; okoljske in prometne infrastrukture za • izboljšanje kakovosti podzemne obdobje 2007–2013. Opis logotipa:

vode kot vira pitne vode; Logotip je skladen s smernicami pro- • izboljšanje življenjskih pogojev in jekta, trendi oblikovanja in je prilagojen zdravstvenega stanja prebivalcev; i ciljni publiki. Sestavljen je iz dveh ele- • izboljšanje pogojev za gospodarski Na spletni strani so na voljo vse mentov, ki se medsebojno dopolnjujeta, in turistični razvoj regije ter dose- informacije o projektu ter kontakti: grafičnega prikaza in tekstovnega opisa ganje ciljev regionalnega razvojnega www.porecje-dravinje.si. projekta (naziv projekta). programa. Slikovni del logotipa sestavljata dva tokova s puščicama. Zlati tok predstavlja odvajanje odpadne vode, modri tok pa vračanje prečiščene vode v naravo. Puščici skupaj predstavljata postopek prečiščevanja in celovitost procesa. Del vodnega toka je obarvan z zla- to rjavo, ki simbolizira odpadno vodo. Preostali del toka pa z živo modro, kar ponazarja čistost, bistrost in svežino oči- ščene vode. Protiutež znaku je tipografski del, ki je trden in tehničen, saj predstavlja stra- teško zastavljeni večletni projekt z jasno določenimi cilji.

CELOVITO UREJANJE POREČJA DRAVINJE Odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Slovenske Konjice in Zreče Situacija na terenu, detajl Logotip in simbol aktualnega projekta

6♥2012 5 Pohorsko srce Uradne objave

Mednarodno sodelovanje Sprememba parkirnega Začel se je izvajati projekt ALPA režima v Zrečah

Marca se je uradno začel izvajati slovensko-avstrijski čez- Z namenom zagotoviti obiskovalcem in strankam kar naj- mejni projekt »Sonaravno upravljanje planin na varovanih več prostih parkirnih mest v okolici občine, nakupovalnega območjih – ALPA«. Vodilni partner v projektu je Zavod RS središča in avtobusne postaje je Občinski svet Občine Zreče za varstvo narave. Na slovenski strani sta partnerja še Obči- na 9. redni seji dne 16. 11. 2011 sprejel Odlok o ureditvi miru- na Zreče, koordinator Štefan Posilovič, in Triglavski narodni jočega prometa v občini Zreče, ki je bil objavljen v Uradnem park, na avstrijski strani so štirje partnerji. Projekt ima devet listu RS, št. 94/2011 in začel veljati 10. 12. 2011. Navedeni pilotnih območij, od tega tri na slovenski strani, ostala so pri odlok ureja predvsem prometni režim ter parkirne prostore in sosedih Avstrijcih. Projekt bo potekal do konca junija 2014 in parkiranje v občini, pri čemer je bistvena novost odloka uved- je vreden nekaj manj kot 875.000 evrov. Del projekta, ki se bo ba časovno omejenega parkiranja na nekaterih javnih parkir- izvajal preko Občine Zreče, je v višini 71.100 evrov. Projekt nih površinah v občini. je sofinanciran iz Cilja 3, Evropsko teritorialno sodelovanje, Na podlagi Odloka o ureditvi mirujočega prometa v občini Operativni program Slovenija-Avstrija. Sofinancerski delež Zreče je Občinski svet Občine Zreče sprejel še Sklep o določi- sredstev iz EU je 85 %, nacionalni delež 10 % in lastna sredstva tvi javnih parkirnih površin, na katerih se uvede časovno ome- partnerjev 5 %. jeno parkiranje, ter o določitvi rezerviranih parkirnih površin S pomočjo projekta bomo v naslednjih dveh letih predvsem v občini Zreče (Uradni list RS, št. 104/2011), s katerim je do- oživili oz. revitalizirali pašna območja na Pohorju, razvili in ločil javne parkirne površine, na katerih je parkiranje časovno vpeljali kriterije za trajnostno upravljanje planin na področju omejeno na največ 120 minut. Te površine so parkirišča pred vzpostavitve infrastrukture za ravnanje z odpadnimi vodami, občino (48 parkirnih mest) ter parkirišče na avtobusni posta- za oskrbo s pitno vodo in energijo ter za energetsko učinko- ji Zreče (10 parkirnih mest). Parkiranje na teh parkiriščih je vitost; razvili in vpeljali kakovostne in trajnostne turistične omejeno vsak delavnik, od ponedeljka do petka, med 7. in 15. storitve ter spodbudili razvoj in trženje proizvodov pašnih uro, v preostalem času je parkiranje neomejeno. planin; razvili načrte upravljanja ter sistem certificiranja na Uporabnik javne parkirne površine, na kateri je parkiranje planinah. časovno omejeno, mora začetek časa prihoda označiti tako, da na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobran- skim steklom vozila namesti ročno parkirno uro ali na listu papirja razločno napiše uro začetka parkiranja. Na podlagi veljavnega odloka in sklepa je bila v decembru 2011 postavljena ustrezna prometna signalizacija, prav tako so se dejansko začele tudi izvajati določbe odloka in sklepa. Nad- zor nad izvajanjem določb odloka in sklepa vrši Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slo- venske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče, ki v primeru nespoštovanja določb o časovno omejenem parkiranju izreka globe v višini 40 evrov. Z navedeno ureditvijo je občina Zreče pristopila k mehki metodi spremembe parkirnega režima, pri čemer je parkiranje v modri coni še vedno brezplačno, le da je omejeno na dve uri, Postanek na Gorenju kar posledično pomeni, da je obiskovalcem, nakupovalcem, strankam in turistom predvsem v zimskem času zagotovila več Uvodna konferenca »Kick off meeting« je potekala 15. in prostih parkirnih mest. 16. marca 2012, prvi dan v Mariboru, zvečer in drugi dan pa v LTO Rogla-Zreče, GIZ uporabnike javnih parkirnih povr- Zrečah in okolici. V Mariboru smo se partnerji med seboj spo- šin, na katerih je parkiranje časovno omejeno, obvešča, da lah- znali, predstavili svoja pilotna območja, izrazili svoja pričako- ko ročne parkirne ure kupijo tudi v pisarni LTO Rogla-Zreče, vanja v projektu ter predstavili način vodenja projekta v smi- GIZ, na naslovu Cesta na Roglo 11 j, 3214 Zreče. Cena ročne slu birokracije in financ. Srečanje v Zrečah je bilo namenjeno parkirne ure je dva evra. terenskemu ogledu Zreč in širše okolice. Prav visoko v pašna Polona Matevžič, območja na Pohorju se zaradi snega nismo povzpeli, smo pa svetovalka za javna naročila in splošne zadeve med drugim obiskali vinsko klet Zlati Grič, si ogledali zeliščni vrt v Žički kartuziji, ogrevalni sistem na biomaso pri Smogav- cu, CŠOD Gorenje pri Zrečah in turistično kmetijo Urška, ki med drugim ponuja spanje na seniku in seneno kopel. S projektnimi partnerji smo se predvsem veliko pogovarjali, razrešili marsikatero vprašanje, prišli do še novih, ki jih bo, upajmo, razrešil projekt. Skratka, srečanje je bilo res delovno, v ekipi pa je bilo zaznati prav posebno vzdušje, polno elana. Štefan Posilovič, koordinator za Občino Zreče

6 6♥2012 Raobzčdeinskelek uprave Pohorsko srce

SRČKOVA Akcija – očistimo UČNA POT Slovenijo v enem dnevu

Planinsko društvo Zreče se je pred V akciji Očistimo Slovenijo v enem dvema letoma skupaj z Občino Zreče, dnevu, ki je potekala 24. marca in je Zavodom za gozdove Slovenije in Mate- bila uvod v projekt Očistimo svet 2012, jem Kotnikom prijavilo na razpis LAS je v Sloveniji sodelovalo okrog 270.000 »Od Pohorja do Bohorja« s projektom Tudi postavljanje tabel je lahko veselo prostovoljcev. Zbrali so 70.000 m2 od- Srčkova učna pot. Projekt bo sofinan- opravilo padkov, kar je približno 3.000 ton. Ak- ciran s strani Evropskega kmetijskega ciji se je pridružila tudi občina Zreče. sklada za razvoj podeželja v višini 50 % do kamnoloma in do razgledne točke Čistili smo predvsem javne površi- upravičenih stroškov. Pot poteka mimo (nad obvozno cesto pri vodohramu), ne, razpršene odpadke ob cestah in po - 13 točk (park, potok in hidrotehnični kjer lahko obnovimo znanje o načinih tokih ter nabrežje reke Dravinje. Dan objekt – most, bunker iz druge svetov- orientacije v naravi. Naslednji zanimivi pred akcijo so svojo okolico očistili ne vojne, lovno tehnični objekt, jeze- točki sta tehniški muzej in likovna dela vrtci in šole. Sodelovalo je okrog 240 ro, Pavlakova jama, izletniška kmetija, pod oznako »forma viva« (nastala v letih otrok. Na dan akcije je sodelovalo 322 kamnolom, razgledna točka, tehniški 1973–1978). Zadnji dve značilnosti sta prostovoljcev iz vseh krajevnih skupno- muzej, forma viva, cerkev in šola). Pove- še cerkvi (sv. Egidija in vstalega Zveli- stih v občini Zreče in večina delujočih zane v tematsko učno pot predstavljajo čarja) ter Osnova šola Zreče. Pot lahko društev. učni poligon za spremljanje dogodkov v zaključimo ali pa se vrnemo na izho- naravi, razvijanje kulture bivanja v oko- diščno točko (pri Termah). lju, negovanje odnosa do narave in do Učne vsebine z informativnih tabel naravne in kulturne dediščine. smo zbrali v priročni zloženki, ki je bila izdana v nakladi kar 5000 izvodov z namenom, da bi pot predstavili čim širšemu krogu zainteresiranih. Na eni strani se osredotočamo na pohodni- ke in turiste, ki jih privabi LTO Rogla Zreče, GIZ, na drugi strani pa bomo k sodelovanju povabili osnovne šole iz bližje in daljne okolice ter jim ponudili vsebine za naravoslovne dneve, vključ- no z že pripravljenimi delovnimi listi za učitelje oz. učence od prvega do petega Čiščenje ceste Zreče–Gorenje razreda. V osnovnih šolah se vedno bolj soočajo z neplačevanjem obveznosti Zbirna mesta so bila vnaprej dolo- Prva vodena skupina otrok po novi s strani staršev – ta pot bo nudila mo- čena po konstantnih lokacijah čistilnih učni poti žnost izvedbe naravoslovnih dni z zelo akcij iz preteklih let. Zbrana količina različnimi vsebinami na cenovno zelo odpadkov je bila okrog 50 m2, kar pred- Ob trasirani tematski učni poti je ugoden način. stavlja 15 ton, in je bistveno manj od bila urejena pripadajoča oprema z uč- Informacijske table so izdelane v akcije izpred dveh let. Med odpadki je nimi objekti – manjši mostiček, lovska slogu, značilnem za naš prostor, hkrati bilo največ embalaže (plastenke, vreč- preža, ptičje hišice – ter urejena pešpot pa predstavljajo inovativen način izo- ke, papir), nekaj kovinskih delov ter av- z varovalno ograjo. Največ pozornosti braževanja lokalnih prebivalcev (ma- tomobilskih gum. je zagotovo vzbudilo 50 postavljenih lokdo še ve, od kod izvirajo skulpture Vedno manj zbranih odpadkov je usmerjevalnih tabel in 13 obojestran- pri Uniorju …). dokaz, da so prebivalci vedno bolj osve- skih informativni tabel. Obsežne vsebine na tablah so nas ščeni in jim ni mar, da odpadki ležijo Pot se začne pri Termah Zreče s ta- prisilile k povezovanju in sodelovanju povsod. blo, ki prikazuje potek celotne poti, dol- tudi z ostalimi akterji iz okolja, ne le ge 7,2 km, v kolikor pa se povzpnemo še projektnimi partnerji – pridružili so se Emil Jevšenak, na Golek, je dolga kar 10,1 km. Nadalju- nam tudi Zavod za varstvo narave, Ja- koordinator akcije, jemo skozi park, kjer lahko občudujemo marski klub Črni galeb, Lovska družina komunalne zadeve različne ptičje hišice, do spodnjega dela Zreče, LTO Rogla-Zreče, GIZ in Osnov- jezera. Od tam se lahko podamo do bun- na šola Zreče. kerja iz druge svetovne vojne, se vrnemo Marca so se na potep po delu poti k zgornjemu delu jezera in nadaljujemo prvi podali mladi člani Planinskega mimo »Pavlakove jame« do izletniške društva Zreče. Udeležilo se ga je kar 48 kmetije Ančka. Tam lahko občuduje- otrok in 7 vodnikov. mo lovsko prežo, nato pot nadaljujemo Milena Slatinek

6♥2012 7 Pohorsko srce KrajevnA SKUPNOST

KRAJEVNA SKUPNOST STRANICE

Stranice ležijo med Konjiško goro Frankolovem, čemur so se krajani uprli Cankarjevi ribniki, kjer se ukvarjajo z (1012 metrov nadmorske višine) na jugu, ter sklicali sestanek. Na sestanku je bilo ribogojništvom kakor tudi gostinsko Stenico (1091 metrov nadmorske višine) prisotnih 482 Straničanov, ki so odloč- dejavnostjo, v okviru katere je mogoča na zahodu in Brdom ter Pohorjem na se- no zahtevali priključitev k občini Sloven- konzumacija rib. Mimo Cankarjevih veru. Skozi naselje vodi regionalna cesta ske Konjice. Po novi lokalni samoupravi ribnikov in preko Konjiške gore je v pre- Celje–Maribor, v središču kraja pa se na- v letu 1994 so se Stranice priključile teklosti potekala rimska cesta oziroma haja odcep za Vitanje, od koder vodi pot novonastali občini Zreče, ki sodi pod je v času Rimljanov skozi kraj potekalo na Koroško. Krajevno skupnost Strani- Upravno enoto Slovenske Konjice. več rimskih cest, zaradi česar so Strani- ce sestavlja deset vasi, in sicer: Stranice, ce zanimive tudi z zgodovinskega vidi- Bukovlje, Čretvež, Križevec, Spodnje Današnja podoba Stranic ka. Turisti in domačini se lahko ustavijo Stranice, Gornja vas, Lipa, Polajna, tudi ob protipožarnem domu na Mali Mala Gora in Zabork. V kraju prebiva Na vsakem koraku se opazi marlji- gori, čigar lastnik je straniško prosto- približno 1200 prebivalcev. Delovanje vost prebivalcev. Mnoge dejavnosti v voljno gasilsko društvo. Poseben ponos krajevne skupnosti se financira iz sred- kraju izvirajo iz njegove preteklosti, ko Stranic je turistična kmetija Urška, do- stev, prejetih iz občinskega proračuna, je na Polajni deloval rudnik, razvoj pa bitnica posebnega priznanja – eko mar- lastnih virov, samoprispevkov krajanov, so omogočale dobre prometne poveza- jetice. Neokrnjena narava privede turi- z brezplačnim delom krajanov (z materi- ve. Krajani so se poleg premogovništva ste tudi na turistično kmetijo Arzenšek, alom, lesom, prevozi in drugim). ukvarjali tudi z žganjem apna, s predela- ki se prav tako ponaša z dolgoletno tra- vo lesa, peskolomom in tudi s prevozom dicijo. K popestritvi gostinske ponudbe Zgodovina Stranic ledu iz Cankarjevih ribnikov v Celje. na Stranicah uspešno pripomoreta tudi V kraju se je močno razvilo furman- gostišči Hlastec in Jana. stvo, kasneje uspešna avtoprevozniška Na Stranicah stojita nova šola in Stranice so v zgodovinskih virih raz- dejavnost. Danes so Stranice kraj z vrtec, ki sta zaenkrat polna otrok in lično poimenovane: največ avtoprevozniškimi podjetji v sta kraju v velik ponos. Iz straniških • junij 1241: in villa Strennewiz Sloveniji, ki skupaj razpolagajo z 200 šolskih klopi je zraslo veliko visoko iz- • 1338: Strentz najsodobnejšimi tovornimi vozili, s ka- obraženih krajanov, kar pomeni, da je • 24. 2. 1397: ain wisen zw Strencz terimi prevažajo tovor doma in po sve- raven izobraževanja v kraju zelo visoka. • 1403,1404: ain huben zu Streancz tu. Razen tega je na Stranicah prisotna Kraj se ponaša tudi s cerkvijo sv. Lo- in dem Misling še dejavnost prevoz potnikov. vrenca, zavetnika gasilcev. Cerkev stoji • 1412: ain huben zu Streincz v samem jedru Stranic in je v današnji • 1412: ze Obern Strencz podobi poznogotska. • 1830: Stranitzen (izg. Stranica) • 1830: St. Lorenzen • 1872: Stranice (župnijska kronika) Družabni in kulturni utrip • 1900: Stranice (šolska kronika) na Stranicah

Stranice so bile samostojna katastr- Osrčje družabnega in kulturnega do- ska občina že v 19. stoletju. Leta 1952 je gajanja na Stranicah poteka v kulturnem bil ukinjen krajevni ljudski odbor, ker je domu, ki omogoča pogoje za kvalitetno dve tretjini denarja, ki je bil namenjen delovanje KS, društev, uresničevanje za šolo, porabil v druge namene. Na pre- različnih potreb krajanov, izvedbo kul- dlog takratnega okraja bi se morale Stra- turnih in političnih srečanj. nice priključiti občinskemu odboru na Na otvoritvi krožišča so sodelovali tudi straniški avtoprevozniki

Na Stranicah so močno razvite tudi druge gospodarske dejavnosti, kot so kovinska industrija, predelava plastike, kovin, lesna predelava, trgovina, gostin- stvo in turizem. Vsa straniška podjetja skupaj nudijo več delovnih mest, kakor je v kraju aktivnega prebivalstva. Pomembna in zanimiva turistič- Turistična kmetija Urška na točka na Stranicah so med drugim Turistična kmetija Arzenšek

8 6♥2012 STRANICE Pohorsko srce

Panoramski pogled na Stranice Spominski park

Na Stranicah delujejo številna dru- zelo dobro sodelujejo, vsako izmed dru- ležja 100 frankolovskih žrtev za kulturni štva, in sicer Spominsko društvo 100 štev vsaj enkrat letno organizira kakšno spomenik državnega pomena. Spomin- frankolovskih žrtev, Kulturno društvo prireditev (Valentinov ples, ples ob marski park letno privabi veliko število tu- Konrad Sodin, Mladinski klub Strani- tinovanju, pustni karneval za najmlajše, ristov. ce, Športno društvo Stranice, Turistično miklavževanje ...). Sicer pa društva pri- O Stranicah bi lahko napisali še mar- olepševalno društvo Stranice, Prosto- rejajo tudi razne delavnice, druženja in sikaj, vendar vam priporočamo, da naš voljno gasilsko društvo Stranice, Dru- proslave. kraj in njegove znamenitosti sami obišče- štvo upokojencev Stranice in Twirling Zaradi močno razvitega avtoprevoz- te ter ob tem spoznate tudi preproste, de- klub Stranice. Društva med sabo in s KS ništva se v kraju vsakih nekaj let zvrstijo lavne, vesele in dobrosrčne Straničane. tradicionalni furmanski dnevi. Takrat k rajani »požegnajo« av tomobile, av topre- vozniki pa tovornjake ter tako ohranjajo vero v srečno pot na cesti. Pod okriljem Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev vsako leto na Stranicah poteka žal- na slovesnost ob obletnici frankolovske- ga zločina, največjega zločina, ki ga je nemški nacistični okupator storil v času okupacije Slovenije, 12. februarja 1945. Takrat so v Stranicah na obcestne jabla- ne obesili sto zavednih Slovencev. Leta 2005, ob 60. obletnici obešanja talcev v Grabnu na Stranicah, sta Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev in Obči- V spomin 100 frankolovskih žrtev na Zreče odprla stalno razstavo v Muzej- Muzejska hiša na Stranicah ski hiši na Stranicah, ki je del celotnega sklopa spominskega parka. Poteka tudi Emilijan Fijavž, Cerkev sv. Lovrenca na Stranicah postopek razglasitve spominskega obe- predsednik KS Stranice

Krajevna skupnost Stranice Naslov Stranice 37, 3206 Stranice Elektronski naslov [email protected] Spletna stran http://www.ks-stranice.si Telefon 041 627 394 Predsednik Emilijan Fijavž Člani sveta Maksimiljan Brečko, Drago Padežnik, Dejan Sodin, Dragica Cvelfer, Viktorija Rotovnik, Jože Steble, Bojan Arnik, Drago Rošer Uradne ure Po dogovoru s predsednikom Davčna številka 85348180 Matična številka 5018994 TRR 01344-6450864340 Datum ustanovitve 30. 9. 1976 Površina KS v km2 16,07 km2 Št. prebivalcev 1200 Vsakoletna slovesna komemoracija

6♥2012 9 Pohorsko srce MLADINSKA

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZREČE

Društvo prijateljev mladine Zreče in naravo postala del življenja. Prire- je prostovoljno in neprofitno društvo, ditev je postala že tradicionalna, saj katerega temeljni cilj je dvig kako- smo letos v prekrasnem ambientu vosti življenja otrok, mladostnikov poleg zreškega vlaka izvedli že četrte delavnici«, brali in počivali s knjigo in družin. Odzivamo se na aktualna Eko čarovnije. »Čarodejke« iz Društva na travi v »knjižnici pod krošnjo« v družbena vprašanja in tvorno pri- prijateljev mladine Zreče tako vsako zreškem parku ali pa se sprehodili do spevamo k oblikovanju pozitivnih leto za otroke in družine pripravimo Goleka in na vrhu ustvarjali. vrednot naših otrok. Prostovoljci se s različne ustvarjalne delavnice ter glas- Zavedamo se, da je varnost v pro- pomočjo strokovnih sodelavcev trudi- bene in športne aktivnosti, v katerih metu pomembna za naše najmlajše, mo razvijati vrednote prostovoljnega lahko otroci in odrasli oblikujejo z zato smo za otroke prvega in drugega dela in negujemo dobre medčloveške glino, polstijo iz volne, izdelujejo eko razreda OŠ Zreče organizirali pre- odnose. Delujemo odprto in se pove- klobuke, se frizirajo, slikajo … Pripra- ventivni program Kolesarčki – varno

zujemo z drugimi prostovoljnimi or- vimo tudi degustacije zdrave ekološke v prometu za najmlajše. Otroci so ganizacijami. hrane in napitkov. Zadnja leta pa na se na postavljenem poligonu vozili Za otroke zreške občine vsak Eko čarovnije povabimo tudi zabav- v prirejenih avtomobilčkih na lastni mesec organiziramo raznovrstne de- nega glasbenega gosta, s katerim vsi pogon. Spoznavali so prometna pra- lavnice in prireditve, s katerimi jim skupaj zapojemo in zaplešemo. vila, prometne znake in se preizkušali želimo koristno zapolniti prosti čas. Druga že tradicionalna prireditev, v vožnji. V prejšnjem letu smo jih izvedli več ki jo društvo izvaja že več kot deset V imenu otrok se zahvaljujemo kot 30. let, je TEDEN OTROKA, to je prvi Občini Zreče, ki je finančno omogo- Ena naših najodmevnejših priredi- teden v oktobru. Od ponedeljka do čila izvedbo tako raznovrstnih aktiv- tev so zagotovo EKO ČAROVNIJE. petka, torej vsak dan v tem tednu, nosti in prireditev za zreške otroke. Prireditev utrjuje in promovira po- za otroke in družine naše občine pri- zitivne vrednote in vzgaja otroka in pravimo popoldanske ustvarjalne de- Barbara Potnik in mladostnika, da bi mu skrb za okolje lavnice, športne dejavnosti, glasbene Mojca Potnik Šonc delavnice in zaključimo z gledališko predstavo. Z raznovrstnimi aktiv- nostmi želimo otrokom popestriti po- poldneve in jim čim bolj zabavno in koristno zapolniti prosti čas, ki ga žal prepogosto preživljajo pred takšnimi in drugačnimi zasloni. Lani smo se v društvu na pobudo mnogih staršev odločili, da v juliju in avgustu pripravimo za otroke počitni- ške dejavnosti. Tako so lahko otroci peli, plesali in se zabavali v »angleški

10 6♥2012 RaDRzUŠTVAdelek Pohorsko srce

MEDOBČINSKI OTROŠKI »ZRAJŠKI« PARLAMENT LETOS PRVIČ V ZREČAH TABORNIKI Mednarodni projekt

Februarja letos je Društvo prijateljev Taborniki smo eno izmed prosto- Vsakdo pri nas najde nekaj zase. S tabor- mladine Zreče skupaj z Osnovno šolo voljnih društev, ki se ukvarja z najlepšo, niškim življenjem so namreč povezane Zreče prvič izvedlo medobčinski otroški predvsem pa zelo pomembno dejavno- najrazličnejše akcije. Poleg rednih rodo- parlament, na katerem so o junakih naše- stjo, to je vzgojo otrok. vih letnih taborjenj in zimovanj so tu še ga časa debatirali mladi parlamentarci iz Taborniška dejavnost, v tujini pozna- najrazličnejša tekmovanja, od državnega Zreč, Slovenskih Konjic, Loč in Vitanja. na kot skavtstvo, je dejavnost z najve- mnogoboja do republiškega orientacij- Otroški parlament je program vzgoje čjim številom članov na svetu med vse- skega tekmovanja pa do veselih srečanj otrok in mladostnikov za demokracijo. mi organizacijami, ki so tako ali drugače za najmlajše. Redno organiziramo in se Kot oblika demokratičnega dialoga se iz- povezane z mladimi, njihovo vzgojo in udeležujemo tudi različnih mednaro- vaja v vseh šolah po Sloveniji, nadgradi delom. dnih projektov v Nemčiji, Litvi, Franciji, se s parlamenti na občinski in regionalni Taborniki na Norveškem in še bi lahko naštevali. ravni in se zaključi na nacionalnem otro- Seveda to še ni vse. Vrhunec taborni- škem parlamentu. Projekt že od leta 1990 štva predstavlja udeležba na svetovnem izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije skavtskem Jamboreeju, ki poteka vsaka in pomeni eno od izvirnih oblik spodbu- štiri leta na različnih delih sveta. Zadnji janja otrok k izražanju lastnih mnenj o takšen, ki smo se ga udeležili tudi trije vprašanjih, ki jih po demokratičnem po- člani iz RZR Zreče, je bil lani na Šved- stopku izberejo sami. skem. Osnovnošolci smo letos debatirali na Bistvo teh akcij je druženje, spozna- temo: JUNAKI NAŠEGA ČASA –kdo vanje prijateljev, sproščanje tekmoval- so in zakaj? nega duha in življenje v naravi. Vse to 9. februarja je skozi odprt dialog na- Tudi taborniki iz Zreč smo del tega bi bilo nemogoče brez sodelovanja vo- stajala sestavljanka medgeneracijskih vre- svetovnega mozaika, na kar smo zelo po- dnikov, članov rodu in njihovih staršev. dnot. K njenemu nastanku so pripomogli nosni. Pred 35 leti smo se organizirali v Vsem najlepša hvala! junaki iz osnovnih šol Ob Dravinji, Loče, svojo enoto – Rod zelena Rogla Zreče, Pod goro in Zreče, predstavniki Društva ki danes šteje 60 članov in v katerem še prijateljev mladine ter ostali povabljeni, dandanes ponosno hodimo po začrta- ki so bili pripravljeni poslušati s srcem nih korakih naših ustanoviteljev. Mlade in deliti svoje izkušnje. Topel prostor ho- vzgajamo v duhu taborništva, jih navaja- tela Atrij v Zrečah so napolnili pogum, mo na samostojnost, pripravljenost skr- sočutje, medsebojna pomoč, pravičnost, beti zase in za druge, na timsko delo ter vztrajnost, dostojanstvo, volja do življe- na prevzemanje odgovornosti. Vzgajamo nja, brezpogojna ljubezen … jih, da bodo igrali konstruktivno vlogo v Kot pravi parlamentarci smo se loti- družbi in hkrati s tem ustvarjamo boljši li tudi nacionalnih vrednot, kot so delo, svet. denar, navezanost na domačo grudo, pre- Vodniki, rodova uprava in ostali za- Državni mnogoboj vidnost, avtoriteta, pridnost ... Opazovali služni ljudje, ki skrbijo za nemoten po- smo spreminjanje vrednot skozi čas in tek dela v organizaciji, so za svoje delo Če vsa zanima, kaj vse taborniki razmišljali, kako lahko generacije najdejo poplačani z iskrenim nasmehom na počnemo, vas vabim, da se nam pridru- skupen jezik, med seboj sodelujejo in se obrazih zadovoljnih otrok, kar je najlep- žite na naših rednih tedenskih vodovih bogatijo. še plačilo, ki ga človek lahko prejme. srečanjih, ki potekajo vsak petek med Da nas na poti do cilja ne bi zaneslo v V izvajanje taborniške dejavnosti so 15.30 in 16.30 v okolici taborniških pro- levo ali desno, smo z levo in desno stopili vključeni vsi ljudje, ne glede na starost, storov pri vrtcu v Zrečah. v korak in naravnali svoj notranji kompas spol ali versko prepričanje. To je tudi ra- v smeri rojenih vrednot. Sledili smo mu zlog, da je program raznolik in pester. Tadeja Kapun na Dobrno, na regijski parlament, kjer je bil naš parlamentarec Jure Mastnak opa- žen in izbran, da vrednote ponese naprej. V aprilu bo stališča otrok predstavil v prostorih državnega parlamenta.

Vsak korak naj odmeva vrednoto; to je biti junak.

Karmen, Eva in Anja, mentorice šolske skupnosti na OŠ Zreče

6♥2012 11 Peka palačink Tabor na morju Pohorsko srce MLADINSKA

MLADINSKI KLUB STRANICE (MKS)

Mladinski klub Stranice obstaja že več kot 15 let in šteje okoli 30 ak- tivnih članov. Ustanovili so ga mladi Straničani z željo, da popestrijo dogajanje v domačem kraju.

V klubu se sestajamo enkrat na mesec zaradi druženja, če nas ča- kajo kakšni večji dogodki, pa tudi pogosteje. Zelo znan in tudi priljubljen dogodek v našem kraju je Va- lentinov ples, ki ga mladi vsako leto organiziramo na dan zaljubljencev. Zanimanje je vedno večje, ljudi pa privabimo predvsem s pestrim doga- janjem skozi ves večer ter vsako leto z drugim ansamblom.

men enkrat na leto organiziramo piknik za člane kluba, kjer se lahko brez skrbi pozabavamo in sprosti- mo. Mladinski klub je v našem kraju zelo priljubljen in želimo si, da bi tako ostalo še naprej. Zato priva- bljamo mlajše generacije, da bi poskrbeli za njegov nadaljnji obstoj.

Rok Bukovšek

Tradicionalen postaja tudi pohod na Malo goro, ki poteka vsako leto 26. decembra. Tudi ta vsako leto privabi mnogo domačinov in tudi ljudi iz sosednjih krajev z željo po druženju ter skupni zabavi. Držimo se tudi pregovora »zdrav duh v zdravem telesu« ter s tem namenom organiziramo turnirje v no- gometu, namiznem tenisu ipd. Radi tudi poskrbimo za lastno zabavo s svojimi vrstniki. V ta na-

12 6♥2012 DRUŠTVA Pohorsko srce

Zreška mladina (spet) kuje

Mladinsko kulturno umetniško društvo Kladivo 11 je bilo ustano- vljeno 25. maja 2011 v duhu dneva mladosti in z željo po organizira- nju raznih prireditev in dogodkov za mladino, pa tudi za starejše, ki še nosijo kanček mladosti v sebi. Upravni odbor društva sestavljajo Andraž Skerbinek (predsednik), Tomi Ulčnik (podpredsednik) in Jože Muc (tajnik/blagajnik). Dru- štvo trenutno šteje 60 članov v starosti od 18 do 30 let. V okviru društva delujejo tudi skupine Remi Majolka, Potujoči Vrtec in vsem znana lokal- na skupina Ansambel Marjetica, ki letos praznuje 10 let obstoja. V kratkem času obstoja je dru- Tudi mi ropotamo v Zrečah štvo organiziralo že 14 dogodkov: glasbeno-izobraževalne večere (hip največji projekt letošnjega leta pa je hop, punk rock, reggae), turnir- tradicionalni Rock Čevapčič. Eden je v računalniških igrah (Fifa 12, najprepoznavnejših rock koncertov Worms, Wii Golf) in družabne na širšem območju je nadaljevanje večere (kuhanje golaža, kostanjev Rock Žurov iz konca 90. let. Poleg piknik, pečenje koruze). Oktobra največjih imen slovenske glasbene lani so organizirali Narodni Čevap- scene (Magnifico, Sausages, Zmel- čič – veselico, ki je bila kljub prvi koow, Mi2, Pankrti ...) se vsako leto izvedbi odlično obiskana. Februarja predstavijo aktualni lokalni bendi letos so praznovali obletnico rojstva (Ansambel Marjetica, ACE kultu- reggae legende Boba Marleyja ter ra, Stillborn, Zgrešena Investicija, posebej za to priložnost sestavili Heft, 500m, Luminodoche, Toilet Prenova prostorov: skupino in preigravali njegove naj- Seat, Alk`n`hol ...). Zadnji dve leti je vaja dela mojstra bolj znane pesmi. Junija društvo pri- bil koncert del prireditve Ropotanje pravlja že uveljavljen Veter v laseh, v Zrečah, imenovan Mali Čevapčič, letos pa se vrača kot samostojna prireditev. Društvo ima svoje prostore pod vrtcem v Zrečah (bivši MCID), ki jih trenutno v celoti prenavljajo; pridobili so namreč evropska sredstva za obnovo. Prenova naj bi bila kon- čana do septembra, ko bo tudi ura- dna otvoritev. Več informacij o društvu in pri- hodnjih dogodkih lahko dobite na elektronskem naslovu mkud.kla- [email protected] ter na facebook profilu www.facebook.com\mkud kladivo enajst zreče. Tomi Ulčnik Lani smo se prvič predstavili na ♥ 6 2012 tradicionalnem Veselem decembru 13 Pohorsko srce MLADINSKA

SKUPAJ PLEŠEMO ŽE VEČ KOT 10 LET

V Folklorno skupino KUD Jurij Vodovnik Skomarje kraju in bila povsod zelo lepo sprejeta. Doživela je zares sem »priplesala« lansko leto. V njej smo veseli in odprti nepozaben teden. Po vrnitvi iz Anglije se je udeležila še ljudje, ki se družimo tudi v prostem času in smo zares pravi mednarodnega folklornega festivala v Beogradu. prijatelji. Čeprav sem nova članica, o delovanju skupine že Leta 2008 je skupina pripravila mednarodni folklorni veliko vem. Mi boste prisluhnili? festival, na katerem so nastopile folklorne skupine iz celotne bivše Jugoslavije. Dogodek je potekal v Zrečah, in Folklorna skupina KUD Jurij Vodovnik Skomarje je sicer kar tri dni. Nastopilo je 448 plesalcev. V poletnem začela delovati jeseni leta 1999 pod mentorstvom Franca času je sledilo gostovanje v Bolgariji, kjer je prav tako Komljanca, ki jo je vodil vse do leta 2009. Po pogovoru s potekal mednarodni folklorni festival. takratnimi člani so bila prva leta delovanja zelo naporna, Na najdaljšo šestnajstdnevno turnejo se je naša skupi- saj se je bilo treba učiti novih plesov, veliko vaditi ter na odpravila leta 2009, in sicer v Turčijo, kjer je potekal skrbeti za prepoznavnost. drugi največji mednarodni folklorni festival v Evropi. Na Skupina je prvič nastopila aprila 2000 in prvič gosto- njem je nastopilo 26 držav, med njimi tudi Slovenija, ki vala leta 2002 v Aalnu v Nemčiji. Tam je odplesala vseh jo je predstavljala prav naša skupina in osvojila odlično osem spletov, ki jih je takrat poznala, in sicer plese iz četrto mesto. Sledil je festival v Brčkem. Bele krajine, z Gorenjske, s Štajerske in iz Prekmurja. Is- Jeseni istega leta so člani skupine organizirali 10. tega leta je sodelovala tudi na mednarodnem folklornem obletnico delovanja z naslovom »10 let, 10 oblek«. Šlo je festivalu na Hrvaškem. za predstavitev desetih oblek, med katerimi je bila tudi nova pohorska obleka iz leta 1900. Razen oblek je dogodek obogatil še ples iz takratnega časa. Raziskavo o ple- su je pripravil dr. Bojan Knific, o oblekah pa dr. Marija Makarovič. Odrsko postavitev za obletnico sta postavila Petra Polegek in Andrej Arbajter. Leta 2010 se je skupini uspelo uvrstiti na državno srečanje folklornih skupin v Beltince. Jeseni je sledilo še gostovanje v Aleksandrovacu v Srbiji na tednu trgatve, ki se je zaključil z mednarodnim folklornim festivalom. Istega leta je skupina priredila tudi mednarodni folklorni festival, ki ga od leta 2008 prireja vsaki dve leti. Moje prvo gostovanje s skupino je potekalo na Šved- skem, kamor nas je lani povabilo Slovensko društvo Si- mon Gregorčič, in sicer na praznovanje 40. obletnice ob-

Fantje znajo postavljati stolp

Leta 2005 je naša skupina na Skomarju gostila prvo folklorno skupino, FS KUD Abrašević iz Srbije. Poleg gostovanj je skupina v tem času tudi veliko nastopala. Udeleževala se je vsakoletnih območnih revij v Sloveniji. Leta 2006 je FS KUD Abrašević iz Srbije, kjer se je naša skupina udeležila mednarodnega folklornega festivala, vrnila obisk. Tudi v naslednjem letu je sledila ude- ležba na mednarodnem folklornem festivalu, tokrat v Bo- sni in Hercegovini. Istega leta je gostovala tudi v Veliki Britaniji, v pobratenem mestu Sedbergh, kjer je imela kar Naša »šefa« sta stroga, čeprav se pogosto smejeta sedemdnevno turnejo. Vsak dan je nastopila v drugem

14 6♥2012 DRUŠTVA Pohorsko srce

Vročina v Turčiji ni bila ovira za veselje do plesa Moj prvi nastop na Švedskem stoja. To je bil moj prvi nastop in mi bo za vedno ostal v S plesom želimo ohranjati kulturno dediščino in stare lepem spominu. Prav prijetno je bilo tudi spoznanje, da običaje tudi med mlajšimi rodovi, kar nam zadnja leta kamorkoli smo prišli, so nas ljudje lepo sprejeli. zelo dobro uspeva. Naše folklorne sekcije štejejo več kot Kmalu potujemo na festival v Beograd, ki se ga vsi že 70 plesalcev. Dokler nas bodo vodili iskreno prijateljstvo, zelo veselimo. Poleg gostovanj vsako leto opravimo še od dobra volja ter predvsem ljubezen do plesa in petja, bo petdeset do sedemdeset nastopov doma. Naše društvo naš prosti čas kakovostno izkoriščen. ima pet folklornih sekcij: veterane, odraslo FS KUD Jurij Vodovnik Skomarje, Otroško FS Vitanje, Otroško FS Slo- Mateja Kotnik venske Konjice in Otroško FS Jurij Vodovnik Skomarje.

Na 10. obletnici z novimi pohorskimi oblekami

6♥2012 15 Pohorsko srce ZNOTRAJ UTRIPA

Tradicionalno prvomajsko srečanje na Goleku

Prvi maj – praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznuje večina držav sveta (izjema ZDA). Praznik je spomin na krvave de- monstracije v ameriškem Chicagu leta 1886 in na splošno stavko, s katero so delavci zahtevali svoje pravice.

V senci je prav prijetno Pohodniki se vsako leto ustavijo pri Ančki

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji, raznimi srečanji in s kurjenjem kresov. Slovenska tradicija 1. maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo rdečih nageljnov.

Že proti domu Ni pravega pohoda brez golaža

ki je marsikateremu otroku popestri- la dan. Po odhodu z Goleka so se pohodniki ustavili na izletniški kmetiji Ančka, kjer je bilo poskrbljeno za živo glasbo (Pohorci), odlično hrano in zelo Pohodniki PD Suha klobasa dobro postrežbo. Tudi Godba na pihala so bili usklajeni Zreče, ki je že od jutra igrala budnice po vsej občini, je dan zaključila pri Ančki. V Zrečah je dolgoletna tradicija pr- Kljub rahli utrujenosti je plesalo staro vomajski pohod na Golek, kjer se sreča- in mlado vse do večera. jo občani in drugi ljubitelji narave. Tudi Preživeli smo čudovit, sončen, letos so bili organizatorji lovci, ki so zdrav, koristen in zabaven dan. Prazno- poskrbeli za hrano in pijačo. Na Golek vanje prvega maja na Goleku je tradicija se je povzpelo veliko planincev in ljubi- in prepričana sem, da si vsi želimo, da teljev Goleka vseh starosti. Prihajali so to tudi ostane. ves dan. Pridružila se je še konjenica, Martina Kapun Sonce, trava in dobra družba

16 6♥2012 ZNOTRAJ UTRIPA Pohorsko srce

Nekaj zelo lepih spominov iz moje mladosti

Pisalo se je leto 1980. Živeli smo v skupni državi Sociali- na stadionu JLA v Beogradu. Tam je bila svečana prireditev, stični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ). Ves svet nas je na kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse Jugoslavije. S poznal, zato ni prihajalo do zamenjav in dilem kdo in od kod pesmijo in rojstnodnevnimi željami so štafeto predali Titu. smo. Naš predsednik in vrhovni poveljnik Josip Broz Tito se Konec marca so se začele priprave na praznovanje dneva je spomladi zdravil na kliničnem centru v Ljubljani. Priprave mladosti in sprejem Titove štafete v našem kraju. Organizi- na praznovanje dneva mladosti in obenem praznovanje Titovega rali smo razstavo ročnih del v prostorih centra mladih (stari rojstnega dne so kljub temu potekale ustaljeno kot vrsto let prej. vrtec, zdajšnja stavba pri vlaku), kulturno-glasbene večere, na katerih smo nastopali mladi krajani. Skoraj ves april smo Dan mladosti je bil v času države SFRJ praznik jugoslo- zbirali, pobirali, čistili in s traktorji vozili veje in smrečje iz vanske mladine, ki se je praznoval 25. maja. Na ta dan so bili gozda za kres, ki je zagorel noč pred prvim majem, prazni- mladi iz vrst pionirjev sprejeti v Zvezo socialistične mladine kom dela. Skupaj z vojaki iz vojašnice v Slovenski Bistrici smo Jugoslavije (ZSMJ). Dogodek so obogatili z glasbenimi in pripravili kulturni program in 28. aprila od njih sprejeli štafe- športnimi prireditvami, ki so jih mladinci pripravljali skupaj to mladosti ter jo od mladincev iz Slovenskih Konjic prevzeli z lokalno skupnostjo. Vse je potekalo pod sloganom bratstva pri osnovni šoli v Zrečah. in enotnosti, ki je dolga leta povezoval zelo različne narodno- Bilo mi je v veliko čast, da sem skupaj z Srečkom Retuzni- sti znotraj Jugoslavije. Mladim so vstop v ZSMJ, sodelovanje kom in Dušanom Arbajterjem nosila štafeto, ki smo jo nato v delovnih akcijah in druženje z vrstniki drugih narodnosti z vojaško korveto odpeljali iz Zreč proti Celju. Posebnost te veliko pomenili ter jim bili v ponos. Tradicionalno prazno- štafete je bila, da ni nikoli prišla v roke, v katere je bila name- vanje je še posebej zaznamovala Štafeta mladosti oz. Titova njena. 5. maja 1980, dva dni pred rojstnim dnevom tovariša štafeta, ki se je vsako leto začela v drugem mestu in drugi Tita, je prenehalo biti njegovo srce. republiki, prepotovala celotno državo, svojo pot pa zaključila Cvetka Šmid

Iz zgodovinskega arhiva: Štafeta mladosti v Zrečah

6♥2012 17 Pohorsko srce LJUDJE IN DOGODKI

IZ KOLEDARJA PRIREDITEV

V prejšnji številki smo z dogodki in s vrtnic za najlepše urejeno okolje. sledila vožnja mošta s kočijo v cerkev prireditvami zaključili s septembrom. V Med 3. in 7. oktobrom se je odvi- sv. Martina v Zlakovo in krst vina. tem prispevku bomo predstavili zanimi- jal mednarodni teden otroka. Društvo Družabni del martinovanja se je odvi- ve dogodke od lanskega oktobra pa vse prijateljev mladine Zreče je za osnov- jal spet v Zrečah, v sklopu Hotela Do- do konca marca letos. Vzemite si čas in nošolske otroke organiziralo številne brava, v katerem so poskrbeli za živo skupaj z nami obudite spomin na prete- zanimive dejavnosti: fotografsko delav- glasbo in pokušino Martinovih jedi. klo polletno dogajanje v občini Zreče. nico, branje in ustvarjanje, pohod na Brinjevo goro, glasbeno in papirnato modno pravljico ter športne igre. Konec meseca je bil v znamenju Pesmi prijate- ljevanja. Gre za že tradicionalno druže- nje pevskih zborov od blizu in daleč. Na Gorenju, kjer je prireditev potekala, so poleg domačega Mepz Jurij Vodovnik Zreče zapeli še pevci Mopz Ivo Štruc Slovenske Konjice. Iz Hrvaške sta nastopila ženski zbor Lavanda in mešani zbor Korona. Kot zadnja je nastopila še moška skupina Malestrum s tradici- onalnimi instrumenti. V Slovenijo jo je pripeljal naš prijatelj David Burbidge iz Tretjo novembrsko soboto se je v pobratenega mesta Sedbergh. Prav tako večnamenski dvorani Hotela Dobra- je poskrbel, da se je po uradnem delu va v Termah Zreče odvil 7. gledališki veliko plesalo. festival. Organiziralo ga je Medobčin- Prijateljevanje na Gorenju

V začetku oktobra smo obiskali prireditev Spoznajmo drugačnost, na kateri so se na zreški tržnici predstavila števil- na društva invalidov iz naših krajev.

Le dva dni kasneje smo Zrečani poz- Obiskali so nas igralci in slikarji sko društvo gluhih in naglušnih občin dravili svoje mesto in obeležili že 24. roj- Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče stni dan. Prireditev je potekala nekoliko Terme Zreče so prvi teden v novem- v okviru programa Kulture gluhih drugače, saj se je odvijala na prostem in bru gostile 20. likovno kolonijo. Nekaj Zveze društev gluhih in naglušnih ne v dvorani. Sredi parkirišča pred obči- dni zatem je potekala razstava likovnih Slovenije. Osem društev gluhih in no je bil postavljen šotor, kjer je čez dan del domačinke Tanje Milosavljević z naglušnih je pripravilo enajst gle- potekal kulturni program z ansamblom naslovom »Rožasta utopija«. Po koloni- daliških iger. Program se je začel Original Pohorci. Poskrbljeno je bilo ji in razstavi smo martinovali. Obiskala s pozdravnimi nagovori predsedni- tudi za pogostitev. Uradni del programa nas je mariborska vinska kraljica Kse- ka društva Matevža Marinka, pred- se je začel v popoldanskih urah. Med nja Arbeiter. Zbrani so jo pričakali pri sednice ZDGNS Fride Planinc in drugim je potekala podelitev kovanih potomki stare trte z Lenta. Nato sta zreškega podžupana Draga Šešerka.

18 6♥2012 LJUDJE IN DOGODKI Pohorsko srce

Gospod Šešerko je poudaril, da občina šanim pevskim zborom Strune, KUD Zreče kot ena izmed dvanajstih občin Vladko Mohorič in spet do zadnjega v Sloveniji, ki so priznane kot občine, kotička napolnili tudi veliko dvorano. prijazne do invalidov, skrbi tudi za pre- Koncert so ponovili še na Rogli v začet- magovanje komunikacijskih ovir, ki jih ku januarja. imajo osebe z okvaro sluha. Program In če smo že pri Rogli, moramo na sta povezovala člana društva Irena kratko omeniti tudi adventni, božični Marinko in Bojan Mežnar. Festival je in novoletni koncert. Vsi trije so pote- vzbudil veliko zanimanja med gluhimi kali v cerkvi Jezusove spremenitve na in naglušnimi Slovenije ter tudi sliše- gori. Rogla je gostila še svetovni pokal čimi Zrečani in Konjičani. Dvorana je v teku na smučeh. Potekal je med 16. in bila polna do zadnjega kotička. Tudi letos nismo pozabili prostovolj- 18. decembrom. Ves teden pred omenje- cev, ki delujejo v naši občini. Za njih so nim dogodkom so organizatorji skupaj pripravili presenečenje, in sicer preda- s prostovoljci zaradi pomanjkanja snega vanje o osebnostnih karakterjih. od zore do mraka s traktorji prevažali V decembru smo praznovali 35-le- sneg iz oddaljenosti do pet kilometrov. tnico Srednje poklicne in strokovne šole Z resničnim garanjem so med drugimi Zreče. Ob jubileju so v šolski delavnici omogočili potek svetovnega pokala v zagnali novo fleksibilno produkcijsko teku na smučeh na Rogli. Ob vprašanju, celico v okviru projekta čezmejnega so - kaj jih drži gor, so vsi v en glas dejali: delovanja Koop Flexible Automation. »Pohorska trma in dejstvo, da če gre Ob tej priložnosti so odkrili še skulptu- eden, gremo vsi.« Bravo, Pohorci! ro kovača pred šolsko delavnico.

Zreški Veseli december

V Zrečah se je prvi decembrski četr- tek začel sklop tradicionalnih prireditev Veselega decembra. Letos se je dogajanje prvič odvijalo na zreški tržnici. Prvi dan so se na stojnicah predstavili dru- štva invalidov in zavodi. Svoje izdelke so predstavili: Vizija – Društvo gibal- no oviranih invalidov Slovenije, VDC Šentjur, PE Slovenske Konjice, ODI Dravinjske doline, Čebela – Dnevno varstvo Karitas ter učenci OŠ V Parku Nikakor ne moremo mimo že 7. Zadnjo decembrsko sredo je na tr- iz Slovenskih Konjic, ki so razstavljali božično-novoletnega koncerta Društva žnici Zreče potekal društveni dan. Pred- unikatne izdelke. Žal v četrtek na prizo- godbenikov Zreče, ki je letos prvič pote- stavila so se nekatera zreška društva, in rišču ni bilo obiska, so se pa številni obi- kal v Športni dvorani Zreče. Na božični sicer: Društvo zreških tabornikov Rod skovalci zbrali naslednji dan, ko je pote- dan so godbeniki nastopili skupaj z me- zelena Rogla, Društvo prijateljev mla- kala božično-novoletna tržnica. Petnajst stojnic, na katerih so bili razstavljeni izdelki otrok iz vrtca in osnovne šole ter dijakov Srednje poklicne in strokovne šole Zreče, je zavzelo prizorišče tržnice. Za dobro glasbeno vzdušje so poskrbeli dijaki s šolskim ansamblom. Med obiskovalci smo pri nakupu voščilnice ujeli domačina Avgusta Dečarja, ki nam je predlagal, da lahko tudi sam kaj zaigra, saj ima harmoniko vedno s seboj. Pri- sluhnili smo še njegovim vižam. V programu so se s plesno točko predstavile še devetošolke. V dobrih dveh urah, kolikor je namreč trajala omenjena tržni- ca, so se mimo stojnic sprehodili števil - ni obiskovalci.

6♥2012 19 Pohorsko srce LJUDJE IN DOGODKI

dine Zreče, Društvo upokojencev Stra- Teden dni kasneje je Planinsko dru- nice, KUD Janez Koprivnik Gorenje, štvo Zreče organiziralo že 34. pohod MKUD Kladivo 11, Turistično društvo po poteh Pohorskega bataljona, ki se Zreče in KUD Vladko Mohorič Zreče. ga je udeležilo okoli 2000 pohodnikov. Martin Mumel je zbranim prikazal izde- Zaključek pohoda z bogatim srečelo- lavo cokel. Za dobro vzdušje je poskrbel vom in s podelitvijo priznanj je potekal ansambel Zreška pomlad, ki ima prav v športni dvorani Osnovne šole Zreče. tako svoje kulturno društvo. Zbrane je zabaval ansambel Zlatorogi. S silvestrovanjem na prostem se je zaključil sklop prireditev zreškega Ve- selega decembra, ki že nekaj let bogati Februar v znamenju pusta hrusta praznični čas. Najdaljšo noč so Zreča- ni ter ostali obiskovalci pričakali pred občino v družbi ansambla Vižarji, ki Tokratno osrednjo občinsko prire- je zbrane začel zabavati že ob 22. uri. ditev ob slovenskem kulturnem prazni- Organizatorja sta bila Občina Zreče in ku in podelitvi priznanj ter nagrad za Prireditev Dobrota opogumlja je v LTO Rogla – Zreče, GIZ, TIC Zreče. dosežke na področju kulture so letos Zrečah potekala že petnajstič. Nasto- Zbranim je tokrat uspešno novo leto poimenovali Luč je ta, življenje moje. Z pilo je veliko skupin in posameznikov. 2012 zaželel podžupan Drago Šešerko. besedo in pesmijo so prelistali najnovej- Izkupiček od prodanih vstopnic so na- Veselje ob novem letu se je nadaljevalo šo knjižno pridobitev, zbornik Rudniki, menili za pomoč tistim, ki so je najbolj s torto, penino, plesom in dobro voljo. premogovniki in kamnolomi v Dra- potrebni. vinjski dolini. Tako so obudili spomin na bogato obdobje naše polpretekle Peli, plesali in okušali salame Prvi mesec v novem letu zgodovine. V programu so sodelovali igralci in recitatorji, pevci in drugi. V Otvoritev hotela Atrij****S je bila v Na najvišje ležečem koncertnem preddverju dvorane je bila na ogled te- začetku marca. Novo pridobitev si je odru v Sloveniji smo v začetku januarja matska razstava o mineralih in fosilih v ogledal mag. Radovan Žerjav, minister gostili , izvrstno ki- Dravinjski dolini. kvartet kitar Leggero za gospodarski razvoj in tehnologijo. V tarsko zasedbo iz sosednje Hrvaške. Za- Mladinski klub Stranice je pripravil svojem nagovoru je še posebej pohvalil grebški kvartet Leggero izhaja iz zagreb- tradicionalni Valentinov ples. Za prije- zaposlene v turizmu. Otvoritve se je škega akademskega kitarskega kvarteta, tno vzdušje je skrbel ansambel Naveza. udeležilo veliko obiskovalcev. Na voljo ki so ga leta 2008 ustanovili študentje Ples je bil izredno dobro obiskan, plesi- so imeli pokušino različnih specialitet prof. Xhevdeta Sahatxije. V njem igrajo šče pa ves čas zasedeno. Izbrali so tudi ter ogled novega dela hotela vključno z Saša Babić, Juraj Majstorović, Emina Valentinov par za leto 2012. Idilo – Wellness & Spa centrom. Trivanović in Slaven Špoljarić. Kljub Imate kaj za pusta hrusta? Tradicio- mladosti se zasedba lahko pohvali s šte- nalna pustna povorka na ploščadi pred vilnimi koncerti po vsej Evropi ter nagra- Termami Zreče je potekala na pustno dami z različnih tekmovanj in festivalov. nedeljo. Prišlo je veliko mask, ki so ve- Koncertni program na Rogli je obsegal selo rajale in preganjale zimo. Na pu- znana dela skladateljev za kitaro in šte- stni torek je bilo organizirano pustova- vilne priredbe za ta komorni sestav. nje tudi na Gorenju.

Nekaj dni kasneje smo v Zrečah iskali tiste, ki imajo najboljše salame, domače vino ter žgane pijače. Tradici- onalni prireditvi Pohorski salamijadi smo dodali še vino in borovničke. Vabi- lu se je odzvalo veliko domačinov, ki so ponosno predstavili svoje izdelke. Oce- njevanje salam je potekalo v Gostilni Jurček, ocenjevanje vina ter žganih pi- jač pa na Izletniški kmetiji Ančka. Raz-

20 6♥2012 RaLJUDzdeJEl ekIN DOGODKI Pohorsko srce

glasitev rezultatov in podelitev priznanj Marjanu Jelenku st. in Žanu Marguču. (taekwondo), Anja Potočnik (odbojka), sta potekala tretjo soboto v marcu pri Priznanje za zasluženega športnega de- Marko Marguč (karate), Sven Zagomil- potomki vinske trte v Zrečah. Ob tej lavca je prejel Tomaž Kos. Perspektivni šek (smučarski skoki) in Vesna Županc priložnosti so opravili še rez trte. športniki do 16. leta so: Jaka Mlinšek (streljanje). Perspektivni športniki do 18. leta so: Kristina Podgrajšek (taekwondo), Žan Zagomilšek (nordijska kombinacija) in Samanta Čander (twirling). Z zaključnima koncertoma na Ke- blju in Gorenju sta se končala 10. jubilej radijske oddaje Eno pesem peti in njeno gostovanje na Radiu Rogla. Po desetih letih je bil tako odpet še zadnji koncert ljudskih pesmi v ciklusu oddaj Eno pesem peti na Radiu Rogla. Letošnja rdeča nit so bile romarske pesmi. Kon- certa je obiskalo veliko ljudi, nastopilo je preko trideset skupin. Koncert sta z domiselnim besedilom in mladostno sproščenostjo vodila Katja Krajnc in Franc Ribič. Že deveto leto je koncert na Gorenju pripravil KUD Janez Ko- privnik. Ob zaključku je spregovorila

V Zrečah je potekalo srečanje otro- ških folklornih skupin iz celjske regije. Njihove postavitve je ocenjevala mag. Metka Knific, ki je bila strokovna spre- mljevalka. Predstavile so se tudi naše folklorne skupine. Konec marca je potekala prireditev Športnik leta. Najboljša športnika prete- klega leta v občini sta odbojkarica Car- men Kotnik in nordijski kombinatorec Marjan Jelenko. Za najboljšo ekipo so razglasili žensko ekipo odbojkarskega kluba SWATYCOMET. Podelili so še posebna priznanja Zdravku Ivačiču,

urednica Radia Rogla in povedala, da je Ena pesem na Radiu Rogla s tem zaključnim koncertom tudi odpeta, saj nova programska shema oddaje več ne predvideva. Spregovoril je še avtor oddaje Martin Mrzdovnik in po starem izreku dodal: »Kjer je volja, tam je tudi pot.« Se pravi, da se bo ljudska pesem slišala tudi v prihodnje. Vsak mesec so potekali še tradicionalni literarni večeri v Skomarski hiši – Jaz mam en star znucan koš, številne delavnice, ki jih prireja Društvo prijateljev mladine Zreče in ure pravljic, ki jih otroci lahko obiskujejo v štirih krajevnih skupnostih (Zreče, Stranice, Gore- nje in Dobrovlje). Toliko iz Koledarja prireditev. Utrinke zanimivih dogodkov bomo ob- javili tudi v naslednji številki.

Urška Firer

6♥2012 21 Pohorsko srce INTERVJU

Iz Zreč v svet znanosti Brigita Rožič – neskončno radovedna mlada raziskovalka

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, L’Oreal Slovenija in Slovenska znanstvena fundacija so v preteklem letu razpisali štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2012. Trem slovenskim znanstvenicam so podelili enoletne štipendije v višini 5000 evrov. Med kar 31 kandidat- kami je s svojimi raziskovalnimi dosežki komisijo prepričala Zrečanka, 28-letna Brigita Rožič. Brigita je mlada raziskovalka na Odseku za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) v Ljubljani, kjer pod mentorstvom prof. dr. Zdravka Kutnjaka s pomočjo kalorimetrije visoke ločljivosti in dielektrične spektroskopije preučuje napredne materiale, ki so v tesni povezavi s številnimi možnimi aplikacijami v vsakdanjem življenju. Vpisana je na doktorski študij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, smer nanoznanosti in nanotehnologije, hkrati dokončuje še dodi- Študij matematike je precej abstrakten, študij fizike pa bolj plomski študij fizike na Fakulteti za naravoslovje in matemati- praktičen. Hkrati se zelo prepletata. Na primer, zanima nas, s ko Univerze v Mariboru (FNM UM). kolikšno hitrostjo niha struna na kitari ali s kolikšno hitrostjo Sredi marca je štipendistko na obisk v županovo pisarno se je peljal Mihec s kolesom po klancu itd. Čisto vsakdanja stvar povabil podžupan Drago Šešerko, ki je mladi raziskovalki če- (fizika je povsod okoli nas) in ko želimo to stvar izračunati, upo- stital in ji med drugim podaril srebrnik Občine Zreče ter pri rabimo znanje matematike. Tako nekako deluje ta povezanost. tem poudaril: »Veseli smo, da imamo v naši občini tako mlado Podobno je tudi obratno. Imam napisane neke enačbe in ne vem, in izobraženo žensko ter bodočo znanstvenico. Zelo smo po- kaj bi z njimi; uporabim znanje fizike, da uvidim, kaj mi enačba nosni na vas.« dejansko sporoča. Brigito smo prosili za intervju za naše glasilo. Na prošnjo se je prijazno odzvala. Leta 2007 ste postali mlada raziskovalka na Odseku za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan. V okviru raziskoval- V tej številki bomo veliko govorili o mladosti, a vas bi najprej nega dela se ukvarjate s fiziko mehkih snovi, s t. i. pametnimi vprašala, kako se spominjate svojega otroštva in katera je bila materiali. Zakaj pravzaprav gre? vaša najljubša igra? Preučujem različne napredne materiale, kot so elektrokalori- Tako kot vsi otroci sem se tudi jaz rada igrala s svojimi so- ki, mehki magnetoelektriki in tekočekristalni elastomeri, ki so po- vrstniki na Planini na Pohorju, od koder prihajam. Izmed vseh vezani s številnimi aplikacijami v vsakdanjem življenju. Če povem iger mi je najbolj ostala v spominu naša ordinacija, v kateri sem na kratko: elektrokaloriki so materiali, ki jih lahko segrevamo ali igrala zdravnico in ozdravila vse namišljene bolezni. Ideja o tem, ohlajamo z uporabo električne napetosti; magnetoelektriki zdru- da bi postala zdravnica, je bila dokaj živa tudi v času, ko sem žujejo magnetne in električne lastnosti; elastomeri pa so materia- obiskovala osnovno šolo. li, ki se s spremembo temperature krčijo in raztezajo.

Po končani srednji šoli ste se odločili za Kako bi vaše delo lahko vplivalo študij na FNM UM. Kaj je bil glavni vzrok na današnjo družbo? za študij matematike? Želela bi, da bi moje raziskave pripomo- Moji gimnazijski interesi so bili dokaj gle k boljšemu razumevanju vseh materialov, široki. V tem času sem, recimo, s sošolko Da- ki jih preučujem in prav tako k njihovim apli- mjano Doberšek naredila kasneje nagrajeno kacijam v vsakdanjem življenju. raziskovalno nalogo s področja psihologije o odnosu mladih do drugačnih. K odločitvi za Zakaj je pomemben ženski prispevek študij matematike je največ prispeval odli- k znanosti? čen gimnazijski profesor matematike Miro Prispevki k znanosti tako žensk kot mo- Skalicky. Njemu gre vsa zahvala za odlično ških so pomembni. Vsak človek, ki dela v opravljeno pedagoško delo. Predmeta fizika, znanosti, prispeva svoj kos, ne glede na to, v drugem letniku, in analiza III, v tretjem le- ali je ženska ali moški. Meni je pomembno tniku študija matematike, pa sta vzrok, da predvsem to, da imamo tudi ženske možnost sem se navdušila še nad študijem fizike. delati v svetu znanosti.

Na isti fakulteti ste leta 2005 vpisali še Kateri so kriteriji za pridobitev štipen- vzporedni študij fizike. V čem so dejansko dije nacionalnega programa “Za ženske v razlike ali podobnosti obeh študijev? Brigita Rožič ob podelitvi štipendije znanosti”?

22 6♥2012 INTERVJU Pohorsko srce

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« v Slo- veniji poteka od leta 2006. Od takrat so partnerji programa nagradili že šest- najst izjemnih znanstvenic. Program je del širšega Unes- Utrinek z znanstvenega srečanja co-L’Oreal For Women in Sci- Nekje na Kitajskem ence partnerstva, ki podeljuje Štipendije so namenjene raziskovalnim projektom s področij naravoslovnih znanosti, tudi mednarodne štipendije Imate med znanstvenicami tudi medicine in biotehnike v okviru slovenskih (mladim raziskovalkam za kakšno vzornico? znanstvenih institucij. Posamezne prijave raziskovalno delo v tujini) in Imam kar nekaj vzornic, vendar bom mora priporočiti tudi predstojnik institucije, izpostavila dve, ki sta zelo uspešni na znan- kjer kandidatka študira oz. dela, ali njen mednarodne nagrade (že uve- stvenem področju in v zasebnem življenju. To mentor. Kandidatke morajo biti v zadnjem ljavljenim znanstvenicam za sta prof. dr. Nataša Vaupotič, ki je dekanica letu priprav na doktorat, ne smejo biti sta- izjemne dosežke v znanosti). FNM UM, in prof. dr. Maja Remškar, ki na rejše od 35 let, imeti morajo slovensko drža- IJS-u vodi svoj laboratorij. vljanstvo ter stalno prebivališče v Sloveniji. Na uradnem prijavnem obrazcu in z ustre- Kaj pa tujina? zno dokumentacijo oddane vloge za štipen- Čez manj kot leto dni odhajam na post- dijo ovrednoti ocenjevalno telo, sestavljeno doktorski študij v tujino. Verjetno v ZDA za iz ocenjevalne skupine in ocenjevalnega od- dve leti. Potem bomo videli. Za enkrat si pu- bora. ščam odprte vse možnosti. Želim si doktori- rati še iz matematike, ker matematik in fizik Kaj vam pomeni omenjena štipendija oz. fizik in matematik, to sem jaz. in kakšen je status mlade raziskovalke? V prvi vrsti mi pomeni dodatno potrditev, Kaj počnete v prostem času? da sem na pravi poti in mi daje še dodatno Rada potujem in se družim s prijatelji. motivacijo za naprej. Na to štipendijo sem Veliko berem, meditiram in pišem pesmi, se ponosna predvsem zato, ker sem prva štipen- ukvarjam z jogo, rada kuham (smeh). Od distka s področja fizike. V vseh letih odkar športnih aktivnosti je kolesarjenje res prava podeljujejo te štipendije, so jih dobile razisko- izbira zame. valke s področja kemije, biologije, medicine. Kar je nekako logično, ker je to tesneje po- Kaj je tisto, kar vas vodi v življenju vezano z L’Orealom (kozmetiko). Štiri leta, in vam daje energijo? odkar sem mlada raziskovalka, lahko v vsa- V življenju me vodita predvsem neskonč- kem pogledu ocenim za zelo pozitivno obdo- na radovednost (smeh) in želja po ravno bje. Ta čas sem zelo dobro izkoristila. Vsako V laboratoriju pravšnji meri svobode pri delu. Za energijo leto sem bila zahvaljujoč svojemu mentorju, kar ne vem, od kod jo črpam. Seveda moram prof. dr. Zdravku Kutnjaku, in vodji našega izpostaviti tudi svojo družino in prijatelje, ki odseka na IJS, prof. dr. Igorju Muševiču, na me resnično podpirajo, mi stojijo ob strani treh ali štirih znanstvenih srečanjih po vsem svetu, kjer sem pred- – brez njih mi ne bi uspelo. Dragi moji, vedite, da vas imam stavila svoje delo. Skratka, sem zelo navdušena in bom ta leta neskončno rada in da boste vedno z mano, ne glede na to, kam ohranila v zelo lepem spominu. me bo vodila pot.

Kako poteka vaš delovni dan na inštitutu? Kaj vam pomeni pohorsko srce? Vsak dan vsaj malo drugače (smeh). Noben dan ni enak Pohorsko srce je zame predvsem moja družina, moj dom in prejšnjemu, vedno kaj drugega, novega. In ravno to je vzrok za del lepih spominov. Planina na Pohorju je kraj, kamor se vračam moje navdušenje nad delom, ki ga opravljam. Namreč ne ma- znova in znova. ram rutine. Torej, če vseeno malo povem, kaj vse je vključeno v vsakdanjik, je to zagotovo jutranja kava, ki jo skuham še za Z Brigito Rožič smo se pogovarjali le teden dni pred zago- svoje sodelavce. Potem sledi branje elektronske pošte, nato eks- vorom doktorske disertacije, ki ga je 22. marca 2012 uspešno perimentalno delo ali pisanje člankov oz. prispevkov ali le branje opravila. teh, sestanki in še bi se našlo. Skratka, to ni 8-urni delavnik, vča- Čestitke, dr. Brigita Rožič, in veselo ter pogumno novim sih se delo zavleče pozno v noč ali se prej konča in tudi jutranji uspehom naproti! prihod je malo bolj svoboden. Prav tako je včasih treba žrtvovati tudi kaj prostega časa. Spraševala: Urška Firer

6♥2012 23 Pohorsko srce MLADI NA

RAZMIŠLJANJE MLADEGA KMETA O ZEMLJI

V zreški občini je precej kmetij, ki so brez naslednikov ter že propadajo in nimajo perspektive. Na občini že nekaj časa razmišljamo o njihovi oživitvi, ker kvarijo podobo občine. Dejstvo je, da kmetije, ki nimajo naslednikov, nazadujejo. Pri prebiranju statističnih podatkov zbode v oči predvsem starostna struktura lastnikov kmetij, ki je v povprečju 57 let. Vsaj 30 % lastnikov je starejših od 65 let. Za to obstaja več razlogov: • na kmetiji ni naslednikov, ki bi lahko kmetije prevzeli; • mladi hodijo v službo in se nočejo ukvarjati s kmetijstvom; • starejši lastniki se bojijo za svojo prihodnost in kakovost življenja, zato kmetije ne predajo. Sam sem kmetijo prevzel pri tridesetih letih. Z dru- žino obdelujemo 6 hektarjev veliko kmetijo, ki smo jo vključili v ekološko kontrolo in v letu 2006 pridobili eko- loški certifikat. Ker oba z ženo hodiva tudi v službo, sva Na mladih stoji svet si delo organizirala tako, da nama poleg službe in dela na kmetiji ostane dovolj prostega časa, ki ga namenjava Naj navedem nekaj ukrepov za spodbujanje pridelave otrokom. zdrave hrane:

• Uredba o zelenem javnem naročanju Na podlagi uredbe bodo morali naročniki pri javnem naročilu vključiti 10 % ekoloških živil, vendar pa za živila in gostinske storitve glede na nerazvitost ponudbe slovenskih ekoloških živil uredba določa prehodno obdobje, in sicer se do leta 2014 zahteva 5 % delež ekoživil. Pri živi- lih, ki so pridelana na ekološki način, se bodo upoštevala tudi živila iz preusmeritvenega obdobja, saj želi MKO s tem spodbuditi, da se čim več kmetovalcev vključi v eko- loško kmetovanje. • Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je pristopila k projektni nalogi, s katero želi izbolj- šati prehrambno samooskrbo Savinjske regije. Za kvalitetne domače prehrambene proizvode bodo pomagali iskati najkrajše in čim bolj neposredne poti do potrošnikov. • Občina Zreče je v teh dneh izdala javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kme- Na kmetiji smo začeli pridelovati zelenjavo, ki jo po- tijstva in podeželja v letu 2012. nujamo na trgu. To nam predstavlja dodaten zaslužek. Zadovoljni kupci se vsako leto vračajo, s seboj pa pripe- Tudi turistični subjekti v naši občini povprašujejo po ljejo tudi nove stranke. V času krize kmetijska zemlja prihrani iz lokalnega območja, zato začnimo razmišljati o dobiva vrednost, saj si večino zelenjave in poljščin vsak naši zdravi pohorski zemlji kot o dobrini, ki jo je treba lastnik zemlje lahko pridela doma in s tem precej pripo- izkoristiti in ne kot o bremenu, ki nam jemlje prosti čas. more k družinskemu proračunu. Kriza je tudi priložnost, Za kmeta je najlepše, ko stopi na njivo, ki jo je z ljube- da kmetje začnemo razmišljati, kako na kmetiji ustvariti znijo obdelal, in opazuje, kako raste pridelek. prihodek. Vse več je akcij in spodbud po večji samooskr- bi s hrano v lokalnem okolju in v državi. Bernard Sadek

24 6♥2012 KMETIJAH Pohorsko srce

Za lepši jutri

V medijih kar naprej posluša- mo, kako svet uničujemo, da bi ga izboljšali, pa storimo bolj malo. Tudi mene se je to dotaknilo. Žele- la sem svet ohraniti vsaj takšen kot je, a sem spoznala, da sama ne bom mogla veliko storiti. Dobila sem pri- ložnost. Skavti na dom prejemamo glasilo »Skavtič«. V eni izmed številk je Urška Mali objavila, da išče deset deklet, ki bi sodelovala v projektu »Save our World« in znotraj tega Zreška tržnica je ob sobotah polna domačih dobrot projekta ustvarila svoje lokalne projekte. Tako je nastal moj projekt »Nasvet za EKO planet«. Lokalni projekt »Nasvet za EKO planet« je potekal med 18. in 25. februarjem 2012. V soboto, 18. februarja, smo v Hotelu Planja na Rogli organizirali prvo ekološko tržnico, na kateri so sodelovale turistične kmetije Ravni- čan, Ločnikar in Arbajter. Predsta- vljale in prodajale so svoje izdelke. V torek, 21. februarja, smo v Hotelu Planja na Rogli pripravili prvo eko- loško delavnico. Otroci, ki so poči- tnikovali na Rogli, so z nami preži-

Živahna ekodelavnica v Zrečah

veli ekološki dopoldan. Vodili smo ga člani klana Zreče 1. Iz starih plastenk, časopisnega papirja ter zama- škov smo izdelovali »šparovčke« in igro spomin. V soboto, 25. februarja, sta druga ekološka tržnica in de- lavnica potekali v Zrečah na tržnici. Upam, da smo otrokom vsaj malo približali koristnost že uporabljenih stvari in ekološko pridelana živila. Projekt sem izvedla s pomočjo Ob- čine Zreče in TIC-a. Pri tem so mi pomagali Urška Firer ter skavti Ste- ga Zreče 1. Vsem iskrena hvala.

Tudi turistom so všeč domače dobrote Maja Mikuš

6♥2012 25 Pohorsko srce ETNOLOGIJA

Vsakdanjiki in prazniki

Skomarjanov Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

V letih 1997 in 1998 je na Skomar- ho, je druga obnova vrnila v bivanjski ju med počitnicami potekal študentski del župnišča deloma novo življenje, to tabor z delovnim naslovom Vsakdanjiki je zbirko dokumentov, knjig, filmov in in prazniki Skomarjanov. Njegov na- zgoščenk o Juriju Vodovniku. men je bil temeljito raziskati življenje Po uspešnih opravilih se je pokaza- vaščanov pri vsakodnevnih opravilih in la še potreba po večjem in bolj ureje- med prazniki. Rezultat dela je bil zbor- nem prostoru za večje skupine gostov, nik s prav takšnim imenom. Uredil ga ki bi jim lahko ponudili krajevne kuje dr. Vito Hazler, ki je bil odgovoren linarične posebnosti in ogled ene ali za oba tabora. Marsikaj zanimivega so dveh najbolj znanih domačih obrti. To mladi raziskovalci zapisali in prav ti je torej osnovni razlog in hkrati namen zapisi so bili osnova za projekt obnove projekta. kletnih prostorov župnišča. Zaradi te- Kdo so bili udeleženci v projektu? snega navezovanja projekta na zapise in Nosilci projekta so bili Krajevna hkrati nadaljevanja tega dela smo pre- skupnost Skomarje, Kulturno društvo vzeli tudi naslov Vsakdanjiki in prazni- Jurij Vodovnik Skomarje, Občina Zreče ki Skomarjanov. in Martin Mrzdovnik iz KUD Vladko Mohorič Zreče. Sleherni izmed sodelu- jočih je imel svojo določeno nalogo. Po končanem projektu želimo vse naravne in kulturne danosti še ponuditi sodob- nemu gostu v obliki dobre zgodbe. In Jurij Vodovnik je dobra zgodba! In kakšni so vsakdanjiki in prazniki Skomarjanov? Takšni so prostori danes Že sam prihod v vas daje gostu slu- titi, da je prišel v idilično hribovito okolje, da je tukaj zrak svež in čist, da je v Drugi prostor je namenjen prikazu vasi precej tiho, da prebivalci živijo svo- vsakodnevnih kakor tudi prazničnih jedi Skomarjanov. Prostor res ni velik, Tako je bilo pred obnovo vendar zadostuje osnovnemu namenu – ponudbi preprostih domačih jedi in Zakaj ta projekt in kakšen je njegov pijač z lokalnih domačij. namen? Projekt je bil prijavljen na razpis Po obnovi strehe in zunanjosti žu- LAS »Od Pohorja do Bohorja« in bo pnišča leta 2001 ter zgornjega dela žu- sofinanciran s strani Evropskega kme- pnišča v projektu Vodovnikova zbirka tijskega sklada za razvoj podeželja v vi- leta 2008 je bilo treba delo zaokrožiti šini 50 % upravičenih stroškov. še z obnovo kletnih prostorov in jim dati vsebino. Če je prva obnova zašči- Martin Mrzdovnik tila objekt pred propadom z novo stre- Originalna coklarska kobila ali koza je del etnološke zbirke

je življenje. Del tega smo hoteli prenesti tudi v obnovljene prostore. Eden izmed prostorov je preurejen v priročno mi- zarsko-coklarsko delavnico s prikazom »tehnološkega« postopka izdelave cokel in skodel – šikelnov. Tako cokle kakor tudi šikelni so še do nedavna bili zna- čilni za Skomarje. Tudi Jurij Vodovnik poje o vasi »Cokelpurk« in še danes so nekatere hiše, med njimi tudi Skomar- Stavba obnovljenega župnišča ska hiša, krite s šikelni. Prenovljen vhod v klet z letnico 1788

26 6♥2012 IZ ZGODOVINE Pohorsko srce

Najstarejši hlapon, ki je sopihal skozi Dravinjsko dolino

V letu 2012 obhajamo kar dve oble- lokomotivo od skupaj 16 lokomotiv se- Lokomotiva »Gonobitz«, ki je po odho- tnici, ki se nanašata na našo priljubljeno rije 173. Čeprav je omenjena lokomoti- du lokomotive »Heiligengeist« samevala ozkotirno železniško progo Poljčane– va najstarejša, ki je vozila po železniški na naši ozkotirni progi, ni zadoščala za Zreče. Sredi aprila je minilo 50 let od progi Poljčane–Zreče, se je na naši pro- nemoteno izvajanje rednega prometa na zaprtja proge (1962–2012), 19. decem- gi pojavila šele tretja po vrsti. Pred njo konjiški železnici. Prva polovica prvotne bra pa bo preteklo 120 let od otvoritve sta po konjiški železnici vozili izvorni lokomotive Bosnabahn 2 je dobila ozna- proge (1892–2012). Železnica je bila lokomotivi, imenovani »Gonobitz« (ime ko JDŽ 173-001. zgrajena najprej le do Slovenskih Konjic po naselju Konjice) in »Heiligengeist« in šele leta 1921 podaljšana do Zreč. (ime po naselju Sv. Duh Loče). Prvotni Ker je tokratna številka glasila posveče- lokomotivi sta bili tretja in četrta »se- na mladosti, poskusimo tehtnico izrav- stra« lokomotiv »četvorčic«, ki so bile nati z 12-tonsko najstarejšo lokomotivo, kasneje izdelane prav tako v tovarni ki je vozila po ozkotirni železniški progi Krauss. Poljčane–Zreče. Lokomotive serije JDŽ 173 so bile Gre za lokomotivo s tovarniško št. dvoosne lokomotive dolžine 5,25 m in KrLi 1023/81, ki so jo izdelali v tovarni višine 3,30 m, izdelane za širino tira Krauss v Linzu že leta 1881, le dobrih 760 mm in maksimalno dovoljeno hi- petdeset let po znameniti tekmi loko- trost 25 km/h. Posebna zanimivost te motiv, na kateri je zmagal izumitelj An- serije je bila, da so bile lokomotive polo- glež George Stephenson z lokomotivo vice nekdanjih dvojnih lokomotiv, ki so Rocket (Raketa). Njegova zmaga leta predstavljale dve zrcalni enoti, spojeni 1829 je bila osnova za začetek razvoja pri kabinah. JDŽ 173-001 – »dvojček« našega hlapona, železnice. foto iz zbirke Reimar Holzinger

Takšni so prostori danes Polovici sta v prvih letih obratovanja tvorili štiriosno lokomotivo tipa Bosna- bahn IIa 2. Oznake naše najstarejše lokomotive skozi različna obdobja:

• kkBB št. 2 (1881–1895, upravljavec cesarsko-kraljeve Bosanske železnice) • BHStB IIa 2 št. 12 (1895–1908, Bosansko-hercegovske državne železnice) • BHLB IIa 2 št. 12 (1908–1914, Bosansko-hercegovske deželne železnice) Lokomotiva serije JDŽ 173 • Leihlok Bar – Virpazar (med 1. svetovno vojno) Začela se je množična gradnja že- Prvotne duplex (back to back) lo- • SHS IIa 2 št. 12 (1918–1933, lezniških prog po vsem starem konti- komotive so bile izdelane med letoma Državne železnice Kraljevine SHS) nentu. Konstrukterji tovarne lokomotiv 1881 in 1883 za potrebe Bosansko-her - • JDŽ 173-002 (od 1933, upravljavec Krauss so bili takrat neprekosljivi stro- cegovskih deželnih železnic. Proge v Bo- Jugoslovanske državne železnice) kovnjaki, še zlasti ko je šlo za lokomo- sni so bile takrat ozkotirne, od tod ime Lokomotiva JDŽ 173-002 se je naj- tive, izdelane za ozkotirno progo širine »ozkotirna«, ki se navezuje na bosansko verjetneje v tridesetih letih 20. stoletja 760 mm. Lokomotive so v času obrato- progo. Naša lokomotiva JDŽ 173-002 je preselila pod upravo Srbskih državnih vanja menjevale oznake, ki so bile odvi- bila iz Bosne na konjiško progo pripelja- železnic, preživela 2. svetovno vojno, sne od trenutnega upravljavca železnic. na leta 1918. Predstavljala je samo dru- kasneje pa svojo pot zaključila v tovarni Najbolj znana oznaka staroste med na- go polovico prvotne lokomotive Bosna- »Tito« v Vogošču v bližini Sarajeva. To šimi hlaponi je bila JDŽ 173-002. JDŽ bahn 2. Njen namen je bil nadomestiti podjetje se je na začetku šestdesetih let označuje upravljavca – Jugoslovanske prejšnjo lokomotivo »Heiligengeist«, ki prejšnjega stoletja preimenovalo v Pretis državne železnice, 173 pomeni serijo je bila leta 1918 poslana na popravilo v Vogošča. lokomotiv, št. 002 pa označuje drugo Kapfenberg, a se od tam nikoli ni vrnila. Danijel Leva Bukovnik

6♥2012 27 Pohorsko srce ZANIMIVOSTI

V društvu nam nikoli ni dolgčas Invalidi se predstavijo z ročnimi deli

Delovanje društva sta poleg redne- nja številnih, ničesar krivih prebivalcev. V sredo, 18. aprila 2012, je 78 članov ga letnega zbora članov ter praznovanja Po pasu opustošenja se je spet pojavilo Območnega društva invalidov Dravinj- dneva žena in materinskega dneva v življenje, sledil je tretji postanek. V lepo ske doline obiskalo 4. razstavo ročnih drugi polovici marca v Gostišču Smo- urejenem obcestnem gostišču Eden smo in umetniških del invalidov v Slovenj gavc na Gorenju pri Zrečah zaznamova- si privoščili odlične čevapčiče v lepinji Gradcu, okrepljeno z mednarodno ude- la kar dva odmevna izleta. Med 13. in ali bosansko specialiteto na žlico. Nada- ležbo. Na razstavo so se odpravili pod 15. aprilom smo se članice in člani pod ljevali smo mimo Doboja proti Tesliću, vodstvom Silve Pivec, ki je skupaj z ne- vodstvom predsednika Ivana Pavliča in kjer smo se v poznem popoldnevu bo- kaj drugimi članicami tudi razstavljala. tajnice Tatjane Pilpaher odpravili na tri- gato založili s kvalitetnim spodnjim Še pred odhodom jim je predsednik dnevni kopalni izlet v Bosno in Hercego- perilom v tovarniški prodajalni znanega društva Ivan Pavlič, ki se zaradi drugih vino, v Banjo Vrućico, o kateri do takrat proizvajalca Dević. obveznosti izleta na Koroško ni udeležil, nismo vedeli ničesar. Še kratka vožnja skozi Teslić in pri- zaželel lep dan. Radovednost je bila velika, predvsem speli smo cilj – v Zdravstveno rehabilita- Razstavo v Slovenj Gradcu, v tamkaj- pa potovalna mrzlica, ko smo v petek cijski center Banja Vrućica, prvenstveno šnjem mladinskem kulturnem centru, je zjutraj krenili na približno 430 kilome- namenjen rehabilitaciji srčnih bolnikov, odprl in zbrano množico invalidov iz trov dolgo pot. Tisti, ki smo vstopili prvi, nekaterih ostalih obolenj, pa tudi turiz- Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžar- smo šele v Slovenskih Konjicah opazili, mu. Zahvaljujoč odlični organizaciji in ske nagovoril predsednik Republike Slo- da smo v Zrečah pozabili naložiti kar sprejemu v hotelu Posavina** smo se venije in obenem tudi častni pokrovitelj zajeten potovalni kovček. Seveda se je hitro razporedili po snažnih in urejenih dr. Danilo Türk. S pohvalo in besedami avtobus moral vrniti, zato so zamuda, sobah. Eni so čas do večerje izkoristili spodbude so sledili govori predsednika nestrpno čakanje in komentarji sopotni- za kopanje v termalnih bazenih popol- Zveze delovnih invalidov Slovenije Dra- kov na ostalih vstopnih postajah bili ne- noma obnovljenega hotela KARDI- ga Novaka, predsednice Društva invali- izbežni. K sreči je v nadaljevanju poteka- AL****, večina pa je izmenjevala prve dov Slovenj Gradec Stanislave Tamše in lo vse po načrtih in 63 udeležencev je v vtise, se čudila lepo urejenem hotelu in slovenjgraškega župana Andreja Časa. dveh avtobusih avtobusnega prevoznika, celotnemu zdraviliškemu kompleksu. Poskrbljeno je bilo tudi za lepo sloven- ponudnika in izvajalca izleta ANDA, d. Kljub utrujenosti so po dobri hotelski sko pesem in mili zvok lajn, lajnarjev iz o. o. uspešno prestalo strogo kontrolo ve- večerji nekateri tudi zaplesali. domačih in tujih logov. Po uradnem delu ljavnosti potnih dokumentov na sloven- Naslednji dan je minil v znamenju so si zbrani gostje in invalidi razstavo sko-hrvaški meji v Dobovcu. Nato smo zdravniških pregledov, komentiranju ogledali. z užitkom popili prvo jutranjo kavo na diagnoz, kopanju, raziskovanju zdravili- Razstavljenih je bilo 3000 izdelkov, počivališču kmalu za Krapino. Nadalje- šča in bližnjega Teslića ter pogovorih z ki so odražali domiselnost in ustvarjal- vali smo po avtocesti mimo Zagreba, se izjemno prijaznim osebjem in domačini nost invalidov iz 40 društev Zveze de- drugič ustavili na počivališču Lučani na v okolici. Dva sva tudi preizkusila zoboz- lovnih invalidov Slovenije ter invalidov avtocesti Zagreb–Beograd in kmalu pri dravstvene usluge in treba je reči, da so iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Med Slavonskem Brodu brez zapletov presto- bile opravljene korektno in kvalitetno. vsemi so pomembno vlogo odigrale tudi pili hrvaško-bosansko mejo. Vse je skoraj prehitro minilo in po članice ODI Dravinjske doline, ki so raz- Do tedaj veselo razpoloženje na prav tako lepo preživetem nedeljskem stavo popestrile s svojimi izdelki. Nekaj obeh avtobusih se je umaknilo začu- dopoldnevu in zelo okusnem zgodnej- besed je spregovorila Silva Pivec, ki je na denju, nejeveri in tudi zgroženosti nad šem kosilu smo se – dobro razpoloženi, popolnoma zaraščeno pokrajino z raz- obogateni z opazovanjem pokrajine, kle- rušenimi in prestreljenimi objekti brez petom in šalami, polni novih vtisov in znakov življenja na obeh straneh magi- spoznanj – po prijetni vožnji po že znani stralne ceste proti Sarajevu. Vozili smo poti z nekoliko daljšim čakanjem na bo- se skozi kakšnih 10 kilometrov širok sansko-hrvaški meji in dvema vmesnima obmejni pas in opazovali žalostne po- krajšima postankoma v večernih urah sledice minule bratomorne vojne, ki je vrnili v domače kraje. divjala tudi v teh krajih in skrajno kruto Na poti domov smo ugotavljali, da razbila mnoge družine ter odnesla življe- je tri dni za ta program skoraj prema- lo. Strinjali smo se, da bi bilo primerno štiri do sedem dni. Izpolnili smo še an- keto izvajalca ANDE, d. o. o. o izletu. Iz ankete je bilo razvidno, da smo se za izlet odločili iz radovednosti in želje po spoznavanju novega ter da smo bili vsi z izletom zelo zadovoljni. Ivan Pavlič

28 Druščina pred hotelom 6♥2012 ZANIMIVOSTI Pohorsko srce

Invalidi se Turistično društvo Zreče predstavijo z ročnimi deli Klub Zreški ART

čelu skupine in se ukvarja Slikar riše z dušo, s čopičem z ročnimi spretnostmi pri ustvarja lastne podobe. ODI Dravinjske doline: »S Nekateri slikarji iz sonca tem prijetnim opravilom ustvarijo rumen madež. se v našem društvu ukvar- So pa tudi taki, ki iz rumenega jamo predvsem ženske, se madeža narede zlato sonce. nam pa tu in tam pridruži- (Pablo Picasso) jo tudi moški. Dobimo se nekajkrat na leto in izdelu- Klub Zreški ART je bil ustanovljen leta jemo predmete, ki so času 2009 pod okriljem Turističnega društva Zre- primerni. Ob božiču venč- če. Članice ART kluba ke, ob veliki noči pirhe in Ustanovile so ga ljubiteljice likovne ume- podobno. Seveda smo na tnosti, ker so želele občanom predstaviti nova • Majda Jakopič slika z oljnimi in akrilnimi razstavo odnesle tudi iz- ustvarjalna kulturna in likovna doživetja. S barvami na platno, navdušujejo jo pred- delke iz volne (kvačkanje), svojimi ustvarjalnimi likovnimi prizadevanji vsem motivi iz narave in abstraktno slika- slanega testa in podobno. se trudijo in želijo popestriti kulturno in ume- nje. Lahko povem še to, da je iz tniško dogajanje v skupnosti, v kateri živijo. • Silvija Škerget slika z oljem na platno v našega društva razstavljalo Aktivno sodelujejo v pripravah likovnih raz- tehniki akvalak, ustvarja pejsaže, tihoži- šest članic.« stav in kulturnih dogodkov v občini ter orga- tje, navdušuje jo tudi abstraktno slikanje. Po ogledu vseh 3000 nizirajo predavanja in likovne delavnice. • Anna Tomova Živčič slika v tehniki olje in čudovitih izdelkov so se Od leta 2009 svoja likovna dela z velikim akril, rada upodablja motive iz narave, cve- invalidi zbrali v centru Slo- veseljem razstavljajo v prostorih »Art« ate- tje, abstraktne slike in monotipijo. venj Gradca na še eni raz- lje – Cesta na Roglo 11 j, Zreče, kjer je tudi • Milojka Brečko – največji izziv so ji repro- stavi, in sicer na rokodelski stalna prodajna razstava. Zelo rade sodelujejo dukcije klasičnih slikarskih mojstrov raz- razstavi z mednarodno tudi kot članice Društva likovnikov in foto- ličnih motivov v oljni in akrilni tehniki na udeležbo, imenovani Art@ grafov Slov. Konjice na številnih razstavah in platno. Craft Evrope 2012. Na likovnih kolonijah po Sloveniji. Lahko se že • Tatjana Milosavljevič slika in ustvarja sli - trgu so se predstavili glas- pohvalijo s samostojnimi razstavami, skupin- karsko plastiko v oljni in akrilni tehniki, beniki, najbolj na udaru pa skimi razstavami ter pridobljenimi pohvalami najraje ima abstraktno slikanje na platno. so bili predvsem lajnarji iz na prireditvah »Zlate palete«, ki jih podeljuje • Marja M. Cuk najraje upodablja naravo – več držav. Invalidi so pri- Zveza likovnih društev Slovenije. cvetje v impresionistični akvarel tehniki. sluhnili njihovi glasbi in se z njimi fotografirali. Pozno popoldne se je dobro razpoložena skupina invalidov vrnila v svojo Dravinjsko dolino. Jože Gumzej

Razstavljeni izdelki v Slovenj Gradcu

Vljudno vabljeni na naše razstave. Delite likovna doživetja z nami.

Slikar slika, kar mu poje duša v tem trenutku v svojih barvah, potezah. Kar čuti, to naslika, kar misli, to barva, ko gleda sliko, vidi svojo sliko v njej.

Tatjana Milosavljevič

6♥2012 29 Pohorsko srce ZANIMIVOSTI

Alpska šola uspešno zaključila sezono tečajev

Alpska šola smučarskega društva Unior Celje izvaja med zimsko sezono svoje programe na smučarskem centru Rogla. Programi – vrtec na snegu, alpska šola in predtekmovalne skupine smučarjev in borderjev, so prilagojeni starostnim skupinam in smučarskemu znanju otrok. Glede na to, da je bil to sezono organiziran tudi avtobusni prevoz iz Celja, so se tečajev udeleževali tudi prebivalci širše celjske regije, Dra- vinjske doline in Pohorja vse tja do Ma- ribora. Šola je aktivnosti izvajala ob kar 12 vikendih in tudi med novoletnimi in zimskimi počitnicami. Zelo množičen odziv tečajnikov naj- različnejših starosti je prav gotovo dokaz, da je šola v preteklosti dobro delala in da so jo uporabniki sprejeli za svojo,

Na tekmovanju se je pokazalo, da je v tej sezoni med tečajniki Alpske šole kar nekaj talentiranih otrok, ki imajo dober občutek za smučko in velike mo - žnosti, da nadgradijo svoje smučarsko znanje v predtekmovalni skupini Alp- ske šole in nato napredujejo v tekmoval- no skupino smučarskega društva Unior Celje. Zimska sezona se je zaključila z »ro- štiljado« in pravim spomladanskim pi- knikom za starše in otroke na zabavišč- ni ploščadi ob spodnji postaji smučišča Mašin žaga, kjer ni manjkalo plesa in petja ob harmonik in kitari.

Tomaž Kušar

kar je zagotovo zasluga vseh skrbnih, pozornih in strokovno podkovanih uči- teljev smučanja ter posledica dobrega vodenja šole Damjana Prosenaka. Čeravno je v dolini že kar nekaj časa spomladansko vzdušje, so imeli te- čajniki svoje zaključno srečanje minuli vikend. Vrli, trmasti in iznajdljivi delavci na smučiščih so pripravili izredne pogoje za tekmovanje na smučišču Jasa III. Zaključne tekme so se udeležili te- čajniki v starostnem razponu med 2,5 in 15 let. Po tekmovanju v različnih sta- rostnih kategorijah so se udeležencem razdelile medalje, diplome in spomin- ske majčke.

30 6♥2012 ZANIMIVOSTI Pohorsko srce

PLANINARJENJE – šport za vse

Današnji čas ponuja pestro izbiro športnih aktivnostih POHOD NA DONAČKO GORO z namenom ohranjanja zdravja in vzdrževanja kondicije. Za otroke sta gibanje in igra primarni potrebi. Hoja kot primarna Naklonjeno vreme ter številčna skupina mladih planincev človekova dejavnost ostaja še najbolj dostopna širšemu krogu in vodnikov sta bila dovolj za izvedbo pohoda. ljudi, ne glede na starost in socialni položaj. Priporočljiva je za Po izstopu iz avtobusa pri Sv. Juriju smo si oprtali nahrb- srčne bolnike, ljudi s čezmerno telesno težo, skratka za vsako- tnike, dobro zavezali vezalke, osvežili pravila varne hoje in gar, ki lahko hodi. jo mahnili na pot. »Planinski zajčki« in »Svizci« v smeri proti Planinstvo kot športna panoga temelji ravno na hoji. V Rudijevemu domu, »Gamsi« pa na vzhodni del Donačke gore. njej lahko prav vsak najde smisel gibanja v vseh letnih časih, Vsak meter premagane višine nad Rudijevim domom, kjer nas vzpostavi pozitiven odnos do narave, medsebojnega druženja je pot vodila po naravnem rezervatu bukovega pragozda, nas otrok, staršev in vodnikov. Vse kar potrebujemo, sta dobra je obdaril z lepšim vremenom. Zahodni vrh je vse tri skupine obutev in nahrbtnik, pri otrocih pa imata posebno mesto do- pričakal brez sapice vetra in s toplimi sončnimi žarki. bra volja in dodatna motivacija. V želji, da bi osnovnošolci svoj prosti čas preživeli aktivno v naravi, proč od računalnika in televizije, na OŠ Zreče v sodelovanju z domačim PD Zreče že četrto leto deluje planinski krožek. Delo planinskega krožka smo sistematično začeli v prvi triadi in ga potem iz leta v leto nadaljevali po vertikali navzgor. Na začetku šolskega leta pripravimo načrt pohodov. Pravi- loma vsak mesec izpeljemo en pohod, tudi dva, kar je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer. K sodelovanju so vabljeni tudi starši otrok z namenom, da tudi njih seznanimo in navdušimo s programom ter jih med šolskim letom nekajkrat povabimo na skupne pohode. V šolskem letu 2011/12 so v krožek vključeni otroci od prvega do vključno šestega razreda, skupno število prijavljenih je 83. Članstvo osnovnošolcev se iz leta v leto veča. Pohodi in medsebojno druženje so za otroke današnjega časa zagotovo Osnovnošolski planinci iz Zreč na zahodnem vrhu s dobra popotnica. Koristi čistega zraka, ki ga dihamo v goz- soncem obsijane Donačke gore dovih in planinah ter nedotakljiva narava in raznolikost ve- getacije in živalskega sveta naredijo planinske poti mamljive, zanimive in nepozabne. Ob zaključku šolskega leta izvedemo nekajdnevni tabor. OBISKALI MUZEJ IN ŠMARNO GORO Stran od mestnega vrveža, brez staršev in vseh elektronskih pripomočkov, med prijatelji preživimo dneve v objemu gora, Da pregovor »rana ura, zlata ura« drži, so izkusili mladi od koder se prav vsi udeleženci vračamo bogatejši za nova zreški planinci, ki so se zgodaj zjutraj podali na pot v Moj- prijateljstva, nova znanja in dragocene izkušnje iz osnov pla- strano na ogled planinskega muzeja, v katerem si preteklost in ninske dejavnosti s poudarkom na varnosti in razvijanju vrlin: sedanjost podajata roke. Obisk muzeja je bil pravo doživetje, medsebojno spoštovanje, vztrajnost, vedoželjnost, strpnost, saj je mlade planince na zabaven, poučen in sodoben način plemenitost in še kaj. spodbudil k aktivnemu in varnemu preživljanju prostega časa v naravi. Ogledali smo si kratek film o lepotah in vrednotah Mihela Kosi, gorskega sveta, z namenom ohranjanja planinske tradicije in mentorica planinskega krožka, vodnica PZS spoštovanja narave, ter bogato zbirko predmetov s pestro zgo-

dovinsko vsebino. Kot se za prave planince spodobi, smo preostanek dneva ob vrnitvi izkoristili še za vzpon na Šmarno goro. Preobuli smo se v planinske čevlje in jo iz Tacna mahnili po prijetni senci, preko številnih korenin, do sedla. Od tu smo nadaljevali pot po vozni cesti, mimo zvona, vse do vrha, od koder je bil čudovit razgled po bližnji in daljni okolici.

Mladi zreški planinci izkoristili sončen dan in ujeli kar »dve muhi na en mah«

31 Pohorsko srce UTRINKI