Visoke Vode V Sloveniji Leta 1995

VISOKE VODE

V SLOVENIJI LETA 1995

Janez Polajnar* UDK 556.166 (497.4) "1995

Leta 1995 so bili vodotoki visoki petnajstkrat. Vsakoletno zimsko razlivanje kraških rek, Ljubljanice, Krke, Vipave ter Kolpe, in Dravinje v nasprotju s poletnimi poplavami, ki so najbolj prizadele ozke predalpske doline na obmo=ju med Šoštanjem in Slovenj Gradcem ter obmo=je Selške Sore in Baške grape, ni povzro=ilo ve=je materialne škode.

Visoke vode in poplave so se pojavile tudi bile spomladi in jeseni nekaj prej kot po- Ve= škode pa so prav ob koncu leta, med leta 1995. Na opazovanih vodotokih ali navadi. 23. in 27. decembrom, povzro=ile Trebuš- obmo=jih se je to zgodilo petnajstkrat. Najve= voda je bilo visokih februarja in mar- njica v Dolenji Trebuši, Nikova v Idriji in Dreta med Bo=no in Nazarji, kjer so ve ve=jega obsega niso prizadele, kot na podivjane vode zalile nekaj hiš in kleti. primer leta 1990, so vodne ujme povzro=ile Glede na njihov zna=aj in škodo, ki so jo škodo tako na poplavno ogroženih kot tudi povzro=ile, jih lahko delimo na zimske (6) Poletne visoke vode na poplavno manj ogroženih obmo=jih. in poletne (9). Slednje so lani povzro=ile Burnejšim vremenskim dogajanjem v dru- Lokalne poplave hudourniškega tipa je najve= materialne škode. gi polovici poletja so se poleg ve=jih rek težko predvideti in zavarovati ogrožena odzvali predvsem manjši potoki in hudo- obmo=ja, zato jim v =lanku namenjamo urniki, ki so po neurjih za sabo puš=ali nekaj ve= pozornosti. Zimske visoke vode prava razdejanja. Pozimi so bile visoke v glavnem kraške Poleg že naštetih rek so poplavljale pred- reke: Ljubljanica, Krka, Vipava, Teme- vsem reke in hudourniki v predalpskem nica ter Kolpa in nekraška Dravinja. Te svetu na povodjih Sore, Ba=e in Idrijce, Visoke vode so ob preseženih pogojnih vrednostih manjši vodotoki na obmo=ju Plešivca in poplavljale vsakoletno poplavno ogro- Razborja nad Šoštanjem ter manjši vo- leta 1995 žena obmo=ja in tako niso povzro=ile dotoki v Posotelju. Temenica x x Savinja Velunje Sava in Suhadolnice Sora Ba=a V hudi nevihti je 9. avgusta popoldan na Idrijca nekaj kvadratnih kilometrih padlo v krat- Vipava kem =asu izredno veliko dežja. So=a Mo=an naliv je povzro=il ploskovni odtok Mura vode (sheet flow), nenadno zvišanje gla- Mirna dine hudourniških potokov in seveda izredno zvišanje Velunje in Suhadolnice. Narasli Dreta vodi sta v ozkih dolinah prestopili bregove Velunja in povzro=ili veliko materialno škodo na in- Suhadolnica frastrukturnih in stanovanjskih objektih. Devina Izmerili in izra=unali smo nekaj odto=nih in Rogatnica padavinskih podatkov na vodomernih po- Mestinjš=ica stajah Gabrke-Velunja (deluje od leta Trebušnjica 1985), Stari Trg-Suhadolnica (opazovanja * Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana UJMA, številka 10, 1996

Glavnina dežja, približno 120 mm, je pad- la v dobrih dveh urah. Po izjavah opazo- 400 valke s postaje Zgornji Razbor je med 350 nalivom voda ploskovno odtekala z vseh pobo=ij (sheet flow). 300 Neposreden odtok s strmih pobo=ij je povzro=il nekaj zemeljskih plazov in ero- 250 zije ter izjemno hitro napolnil re=ni strugi 200 in ozka dolinska dna. Velunja je prestopila bregove in poplavljala po vsej dolžini 150 do Gabrk, Suhadolnica pa v glavnem le v zgornjem toku do vstopa v regulirano 100 strugo pri izlivu Jenine. 50 Po zapisu limnigrama s postaje Gabrke 08.08 09.08 10.08 11.08 12.08 na Velunji in pri=evanju o=ividcev je poplavni val s približno polurno zamudo sovpadel z najintenzivnejšimi padavina- mi. Vodostaj je od 16. ure, ko je znašal Slika 1. Gladina Velunje pri vodomerni postaji Gabrke Figure 1. Water level of Velunja river g.s. Gabrke 60 cm, bliskovito naraš=al do 17.30, ko je dosegel najvišjo to=ko okoli 360 cm. V uri in pol se je gladina vode na postaji Gabrke zvišala za tri metre, takoj za tem pa se je hitro znižala. V strugo naj bi se vrnila okoli 19.30 (slika 1). Suhadolnica je na vodomerni postaji Stari Trg zaradi ve=je oddaljenosti in reguli- rane struge naraš=ala bolj umirjeno. Ob 7. uri je bil vodostaj 94 cm, ob 16.30 134 cm, najvišji pa je bil med 17.30 in 18.30, ko je znašal 280 cm. Nato je za=el upadati, ob 19.00 je znašal 256 cm. Narasli vodi sta povzro=ili površinske zdrse s krovno vegetacijo in okrog 13 zemeljskih plazov. Dolino Velunje je v dol- žini šestih kilometrov zasulo 21 000 m3 plavin v obliki gruš=a, peska, drevja, ve- jevja in štorov. Ob tem je bilo erodiranih 14 kilometrov brežin. Naplavine in obešene plavine so porušile štiri, poškodovale pa osem mostov. V dolini Suhadolnice je bilo po ocenah poškodovanih ali uni=enih šest kilometrov cest (slika 2). Suhadolnica je odnesla gospodarsko po- Slika 2. Obnovitvena dela porušenega cestnega odseka v dolini Velunje po visoki vodi 9. 8. 1995 slopje in žago. Narasli vodi sta v obeh (foto: Janez Polajnar) dolinah poškodovali vodovodne napeljave, Figure 2. Reconstruction of ruind road in Velunja valley after high water 9. 8. 1995 (photo: Janez Polajnar) spodkopali telefonske in elektri=ne dro- gove in poplavili ve= kot deset stanovanjskih in gospodarskih objektov. Poplavlje- od leta 1968), padavinskih postajah Zgornji vodozbirna obmo=ja Velunje in Suhadol- nih je bilo 23 ha kmetijskih in urbaniziranih Razbor, Bele vode, Šmartno, Šoštanj ter si nice, vpeta med slemena Plešivca in Gor- površin. Nastala škoda je bila ocenjena na ogledali satelitske in radarske posnetke. njega Razborja, kjer poteka tudi razvodni- 491 milionov tolarjev (1) (slika 3). Prizadeto obmo=je Razborja je med Šo- ca med Savo in Dravo. Tako ima Velunja Obe reki se po srednjih letnih pretokih nad vodomerno postajo Gabrke nekaj uvrš=ata med manjše vodotoke. Zaradi štanjem in Slovenj Gradcem. Predalpski 2 2 relief z zahodno-vzhodno slemenitvijo je ve= kot 28 km (28,4km ) vodozbirnega skromnega vodozbirnega podro=ja ima obmo=ja, Suhadolnica pa nad vodomer- Velunja na vodomerni postaji Gabrke globoko razbrazdan s hudourniškimi gra- 2 3 pami in potoki, ki se z velikim padcem izli- no postajo Stari Trg nekaj ve= kot 59 km povpre=ni letni pretok le 0,694 m /s, nekaj (59,2 km2) vodozbirnega obmo=ja. ve= ga ima Suhadolnica na vodomerni vajo v Velunjo in Suhadolnico. Na pore=ju 3 Velunje imajo strma plazovita pobo=ja iz Razvoj in =asovni potek padavin so opi- postaji Stari Trg, in sicer 1,44 m /s. laporja in peš=enjaka, ponekod tudi gline, sali o=ividci in opazovalci na terenu. Maksimalni pretoki so bistveno ve=ji od 34-odstotni naklon. Na pore=ju Suha- Najbolj je deževalo med 15.30 in 17.30. povpre=nih. V vsem obdobju opazovanj dolnice so pobo=ja še strmejša s pov- Glavni padavinski val s to=o se je pomikal so 1. 11. 1990 na Velunji pri vodomerni pre=nim naklonom 44 %, zgrajena so v od Uršlje gore na zahodu proti Zgornjemu postaji Gabrke izmerili najvišji vodostaj glavnem iz terciarnih konglomeratov, skri- Razborju na vzhodu. Na izredno jakost 332 cm, kar je zadoš=alo za pretok lavca, laporja pa tudi apnenca. kaže podatek, izmerjen na padavinski 36,3 m3/s, isti dan pa je gladina Suhadol- postaji Zgornji Razbor (864 m n. v.), kjer nice na vodomerni postaji Stari Trg do- Velike strmine in slemenska razdroblje- 3 nost so zna=ilne za razmeroma ozka so ta dan izmerili 123,8 mm padavin. segla višino 320 cm in pretok 70,8 m /s. Janez Polajnar: VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 1995

Voda je tokrat imela veliko rušilno mo= tudi na merskem profilu v Gabrkah, kjer je spodkopala brežine in ga zatrpala s plav- jem, tako da zanesljivejši izra=un pretoka na tem mestu ni bil možen. S pomo=jo hidravli=nega ra=una in na podlagi pada- vinske karte je bil ocenjen maksimalni pretok Velunje na 75-85 m3/s. Povpre=ni specifi=ni odtok s tega razmeroma majhnega povodja, ki znaša v tridesetletnem obdobju 24,8 l/s/km2, je bil ob za=etku konice visokovodnega vala 2857 l/s/km2 kar 115-krat ve=ji. V primerjavi s katastrofalnimi poplavami na po- vodju Savinje leta 1990 je bil maksimalni pretok Velunje v Gabrkah takrat za ve= kot polovico manjši in ocenjen kot sto- letni. To potrjuje ugotovitev, daje najve=ji pretok Velunje na vodomerni postaji Gabrke z 75-85 m3/s presegel stoletno povratno dobo.

\/lV lourvc CaI/A I/aHoV UUC (foto:Slika Janez3. Velunja Polajnar) je v kratkem =asu narasla za 3 m, preplavila je cesto in zalila kleti bližnjih hiš ■ | ■ ■ Figure 3. In a very short time the Velunja rose 3 m and flooded the road and nearly houses Q 011 n I (photo: Janez Polajnar)

Selške Sore

in na obmo=ju

Baške grape

Konec avgusta je bil v primerjavi z dolgo- letnim povpre=jem hladen in moker. Nestabilno vreme se je nadaljevalo tudi prve dni septembra. Slovenijo je prešlo ve= frontalnih sistemov, lokalno so bile padavine zelo izdatne. Frontalni sistem je zajel zahodno Slo- 50 venijo 7. septembra zve=er. Padavine so 30.08 04.09 09.09 14.09 19.09 24.09 29.09 04.10 bile najintenzivnejše 8. septembra zjutraj. Izoblikovalo se je ve= padavinskih jeder, v jutranjih urah na obmo=ju Kanala, pozneje pa na obmo=ju Bohinjskega grebena Slika 4. Gladina Ba=e pri vodomerni postaji Ba=a pri Modreju in Ratitovca, kjer je mo=no deževalo do Figure 4. Water level of Ba=a river g.s. Ba=a pri Modreju popoldneva. Na širšem obmo=ju, ki zajema levo stran Zaradi mo=nega naliva sta 8. septembra v in gozdnih cestah, elektri=nem in PTT povirja Selške Sore in celotno povirje kratkem =asu hitro narasli Selška Sora in omrežju na obmo=ju Dav=e, sprožilo pa se Ba=e, je ponekod v 24 urah padlo ve= kot Ba=a. Prvo obvestilo o izdatnem dežju in je tudi nekaj zemeljskih plazov. Sora je v 100 mm dežja. naraslih hudourniških vodah smo prejeli iz Železnikih porušila most, odneslo pa je Mo=ne padavine z nevihtami so se za=ele Kanala 8. septembra ob 7.30. Ba=a je tudi našo limnigrafsko vodomerno postajo. na zahodnem delu obmo=ja (Kanal) okoli naraš=ala že v jutranjih urah, poplavila Kot kaže limnigrafski zapis z vodomerne 4.30 in se do 5.00 razširile proti Sorici in cesto Ba=a pri Modreju-Petrovo Brdo, na postaje Ba=a pri Modreju, je Ba=a Dražgošam. Nevihtne celice so se izobli- cesti Podbrdo-Porezen pa je zelo narasla 8. septembra za=ela zelo naraš=ati okoli kovale v podolgovati obliki v smeri JZ-SV voda odnesla 120 m cestiš=a. Najve= 3. ure zjutraj. Vodostaj je takrat znašal od Banške planote, prek Bohinjskega škode je utrpela tkalnica TVI v Podbrdu, 86 cm, voda je naraš=ala do 9. ure, ko je grebena do Kamniško-Savinjskih Alp. kjer je voda zalila vse stroje. Poleg poplav. bil vodostaj najvišji: 288 cm. Ob vodo- Najdlje so se zadrževale in obnavljale Ijenih cest in zemeljskih plazov je zalilo ve= merni postaji je že prestopila bregove. med Bohinjskim grebenom in Ratitovcem stanovanjskih hiš ob strugi, voda pa je Po 9. uri je za=ela upadati in med 11. in na severu ter Poreznom in Blegošem na porušila betonski most in brv v Kuku (2). 12. uro dosegla pogojni vodostaj 230 cm jugu. Z manjšimi vmesnimi prekinitvami in Sora je za=ela naraš=ati okoli 8. ure, ob- (slika 4). razli=no intenzivnostjo je mo=no deževalo vestilo o tem pa smo prejeli iz Železnikov Poplavni val na vodomernem profilu v do 13. ure, popoldne je za=elo deževati okoli 11. ure. Najve= škode so povzro=ili Ba=i pri Modreju je v šestih urah narasel manj intenzivno. narasli hudourniki, predvsem na lokalnih za dva metra in dosegel maksimalen pre- UJMA, številka 10, 1996

postaja Železniki). Temu primerna so tudi razmerja specifi=nih odtokov na razli=nih delih povodja Selške in Poljanske Sore. Najve= vode, kar 1481 litrov v sekundi, je ob konici visokovodnega vala odteklo s kvadratnega kilometra povodja Selške Sore nad Železniki, polovico manj, 702 litra, s povodja med Železniki in Škofjo Loko (vodomerna postaja Vešter), s skupnega povodja obeh Sor (vodomerna postaja Suha) pa trikrat manj ali 487 litrov v sekundi s kvadratnega kilometra povodja. Ve= vode na vodomerni postaji Suha je prispeval povirni del Selške Sore. V Železnikih, kjer je hitrost dero=e vode na površini presegala že omenjenih 6 m/s, je bil ocenjen maksimalni pretok na okrog 150 m3/s (limnigrafsko postajo je odneslo). Vodomerna postaja deluje na tem mestu od leta 1989. Po besedah dolgoletne opazovalke je bil naj- višji vodostaj 435 cm v 35 letih že =etrti= tako visok in le okoli pol metra nižji kot ob katastrofalni poplavi leta 1990.

Slika 5. Vodomerni profil Sora-Železniki (Racovnik 1): narasla voda je odnesla limnigrafsko postajo (loto: Marjan Bat) Figure 5. Gauging station Sora-Železniki (Racovnik 1): high waters carried away the limnigrapg station (photo: Marjan Bat) Sklep tok 245 m3/s. Da je bila koli=ina odtekle gladina že pod kriti=no mejo izrednega Leta 1995 so bili vodotoki visoki petnaj- vode v konici vala izredna, dokazuje spremljanja H= 320 cm (slika 8). stkrat. Vsakoletno zimsko razlivanje kra- specifi=ni odtok, saj je v sekundi s kva- Najve=ji pretok tega dne je bil na vodo- ških rek, Ljubljanice, Krke, Vipave ter 3 dratnega kilometra povodja odteklo pov- merni postaji Suha: s 276 m /s je obi=ajen Kolpe, in Dravinje v nasprotju s poletnimi pre=no 1722 I padavin, kar je 35-krat ve= vsakoletni pojav. Slika je povsem druga=- poplavami, ki so najbolj prizadele ozke kot znaša povpre=ni specifi=ni odtok za na ob ugotovitvi, da je ve= kot polovica predalpske doline na obmo=ju med Šo- tridesetletno obdobje. odtekle vode na omenjeni postaji odtekla štanjem in Slovenj Gradcem ter obmo=je Na izreden pojav nas opozarja izra=un s petkrat manjšega vodozbirnega obmo=- Selške Sore in Baške grape, ni povzro=ilo povratne dobe maksimalnega pretoka po ja Selške Sore nad Železniki (vodomerna ve=je materialne škode. Pearsonovi metodi, ki znaša 50 let. V Železnikih je Sora dosegla najvišji vodostaj med 11.30 in 12.00, ko je po- rušila in odnesla most pri hiši Ko- blarjevih (Racovnik 1), ob katerem je bila vodomerna postaja. Struga je tu obzidana. Ob hudourniški vodi, katere ocenjena hitrost na površini je dosegla 6 m/s, je bilo slišati kotaljenje oblic in proda (slika 5). V Škovinah je pri Žumrovih spodkopala zidano brežino in odnesla polovico ce- stiš=a (sliki 6 in 7). V spodnjem toku Sore na vodomerni postaji Vešterje bila voda najvišja ob 13. uri: 300 cm. Nad vodomerno postajo se je voda razlila po travniku ve= deset metrov na široko in odtekala mimo profila ter poplavila cesto proti Vincarjem. Okoli 13.20 je Selška Sora zajezila Poljansko Soro in odrinila njen stržen k desnemu bregu. Ob 14. uri je voda že preplavila most v Škofji Loki. V Suhi, kjer sta združeni Poljanska in Selška Sora, je limnigraf zaznal najvišji vodostaj 332 cm Slika 6. Narasla Sora je pri Žumrovi hiši spodkopala cesto in odnesla zaš=itno ograjo (foto: okoli 16. ure. Marjan Bat) Figure 6. The swollen Sora river tear up the road at Zumer house and carried away the fence Popoldne je za=ela Sora upadati, ob (photo: Marjan Bat) 19.00 je bil na vodomerni postaji Suha Janez Polajnar: VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 1995

Najbolj silovita hudourniška poplava je bila 9. avgusta v dolinah Velunje in Suhadolnice. Izjemno mo=an naliv nad ozkimi in strmimi pobo=ji dolin je povzro=il ploskovni odtok vode s pobo=ij ter nenaden dvig in razlitje rek. Velunja je v kratkem =asu narasla za tri metre, na vodomerni postaji Gabrke je dosegla pretok okoli 80 m3/s in se razlila po vsej dolini, pri tem pa skupaj z dero=imi hudourniki povzro=ila veliko materialno škodo. Mo=ne padavine na strmih in ozkih delih vodozbirnih obmo=ij in hudourniški odtok vode je le mesec dni pozneje prizadel obmo=je zgornjega dela Selške Sore in Baške grape. Najve= škode so povzro=ili narasli hudourniki v Dav=i ter razliti Ba=a in Selška Sora do Železnikov. Napovedovanje in spremljanje poplav na ve=jih slovenskih rekah, kjer so avtomat- ske hidrološke postaje, je uporabno in zanesljivo. Napoved poplav v hribovitem svetu je za Hidrološko prognosti=no službo, ki je vse bolj avtomatizirana, še Slika 7. Narasla Sora nad vodomerno postajo v Železnikih (foto: Marjan Bat) vedno trd oreh. Težave pri napovedih Figure 7. The swollen Sora river upstream of the gauging station at Železniki (photo: Marjan Bat) visokih voda se pojavijo predvsem na povirnih delih rek in manjših hudourniških vodotokih zahodne Slovenije. V ta namen bi kazalo za to obmo=je izboljšati tehniko radarskega spremljanja nevihtnih oblakov in oceno intenzivnosti padavin.

Poro=ilo o stanju na vodotokih in objektih ter napravah po obilnem deževju v povirju Velunje in Suhadolnice dne 9. 8.1995. Nivo vodnogospodarstvo Celje, 10. 8. 1995. Neurje na Tolminskem in Cerkljanskem. Plazovi so zasipali ceste, voda odnašala mostove. Delo, 11.9.1995.

Janez Polajnar Slika 8. Gladina Sore pri vodomerni postaji Suha Figure 8. Water level of Sora river g.s. Suha High

Waters of Velunja and Suhadolnica. Extremley Ba=a and Selška Sora to Železniki caused strong rain showers in the narrow val- heavey damage. in Slovenia leys caused sheed floow from the slopes Forecasting the floods on the main as well as a sudden rise and overflowing Slovenien rivers that are equipped with in 1995 of both rivers. In a short time the Velunja automatic gauging and measuring sta- river rose three meters, in the g.s. Gabr- tions is extremely useful and realible at In 1995 there were fifteen highwater situ- ke there was a discharge of water esti- 3 the same time. It is very difficult for ations noted on the rivers equipped mated to approximatley 80 m /s and the Hydrolohical Forecasting Service to fore- with gauging and measuring stations. river flooded the entire valley. Together cast floods in the mountain areas, but the Yearly winter floods of karst rivers with wild torrnts of Velunja and Suhadol- main problem is the forecasting by high- Ljubljanica, Krka, Vipava, Kolpa, and nica the river caused immense material water situations in upper regions of the Dravinja did not cause too much materi- damage. contributing areas and in torrental sinks al damage either, yet the summer torren- Another extreme hydrological situation in in Western part of Slovenija. The radar tial floods inflicted heavy damage in nar- the valleys of Selška Sora and Ba=a was tehnique used for checking storm row prealpic valleys between Šoštanj caused by coinsidence of narrow and cloudes and estimating intensity of pre- and Slovenj Gradec and within Selška steep forms of contributing areas and a cipitation's should be improved in these Sora and Baška grapa. mass of storm cloudes and torrential sink specific areas. On August 9, the most powerful torren- of precipitations only one month later. tial flood took place in the valleys The torrents in Dav=a and the overflow of