DOCSLIB.ORG

Visoke Vode V Sloveniji Leta 1995

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Visoke Vode V Sloveniji Leta 1995 33 VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 1995 Janez Polajnar* UDK 556.166 (497.4) "1995 Leta 1995 so bili vodotoki visoki petnajstkrat. Vsakoletno zimsko razlivanje kraških rek, Ljubljanice, Krke, Vipave ter Kolpe, in Dravinje v nasprotju s polet- nimi poplavami, ki so najbolj prizadele ozke predalpske doline na obmo=ju med Šoštanjem in Slovenj Gradcem ter obmo=je Selške Sore in Baške grape, ni povzro=ilo ve=je materialne škode. Visoke vode in poplave so se pojavile tudi bile spomladi in jeseni nekaj prej kot po- Ve= škode pa so prav ob koncu leta, med leta 1995. Na opazovanih vodotokih ali navadi. 23. in 27. decembrom, povzro=ile Trebuš- obmo=jih se je to zgodilo petnajstkrat. Najve= voda je bilo visokih februarja in mar- njica v Dolenji Trebuši, Nikova v Idriji in <eprav nas leta 1995 katastrofalne popla- ca ter avgusta in septembra (preglednica). Dreta med Bo=no in Nazarji, kjer so ve ve=jega obsega niso prizadele, kot na podivjane vode zalile nekaj hiš in kleti. primer leta 1990, so vodne ujme povzro=ile Glede na njihov zna=aj in škodo, ki so jo škodo tako na poplavno ogroženih kot tudi povzro=ile, jih lahko delimo na zimske (6) Poletne visoke vode na poplavno manj ogroženih obmo=jih. in poletne (9). Slednje so lani povzro=ile Burnejšim vremenskim dogajanjem v dru- Lokalne poplave hudourniškega tipa je najve= materialne škode. gi polovici poletja so se poleg ve=jih rek težko predvideti in zavarovati ogrožena odzvali predvsem manjši potoki in hudo- obmo=ja, zato jim v =lanku namenjamo urniki, ki so po neurjih za sabo puš=ali nekaj ve= pozornosti. Zimske visoke vode prava razdejanja. Pozimi so bile visoke v glavnem kraške Poleg že naštetih rek so poplavljale pred- reke: Ljubljanica, Krka, Vipava, Teme- vsem reke in hudourniki v predalpskem nica ter Kolpa in nekraška Dravinja. Te svetu na povodjih Sore, Ba=e in Idrijce, Visoke vode so ob preseženih pogojnih vrednostih manjši vodotoki na obmo=ju Plešivca in poplavljale vsakoletno poplavno ogro- Razborja nad Šoštanjem ter manjši vo- leta 1995 žena obmo=ja in tako niso povzro=ile dotoki v Posotelju. <asovna razporeditev je bila nekoliko ve=je materialne škode, razen ovir v Najve= materialne škode so ob mo=nih druga=na od obi=ajne. Visoke vode so prometu. lokalnih padavinah povzro=ili narasli hudo- urniki v Baski grapi, zgornjem toku Selške Preglednica. Visoke vode in njihovo razlitje leta 1995 Sore in Dav=i, v dolinah Velunje in Suha- dolnice in v spodnjem toku Mestinjš=ice. Table. High water situations and floods in 1995 mesec/month jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec vodotok/river Ljubljanica x x x x x x Krka x x x x Visoke vode Kolpa x x x x Dravinja x x na obmo=ju Temenica x x Savinja Velunje Sava in Suhadolnice Sora Ba=a V hudi nevihti je 9. avgusta popoldan na Idrijca nekaj kvadratnih kilometrih padlo v krat- Vipava kem =asu izredno veliko dežja. So=a Mo=an naliv je povzro=il ploskovni odtok Mura vode (sheet flow), nenadno zvišanje gla- Mirna dine hudourniških potokov in seveda izred- no zvišanje Velunje in Suhadolnice. Narasli Dreta vodi sta v ozkih dolinah prestopili bregove Velunja in povzro=ili veliko materialno škodo na in- Suhadolnica frastrukturnih in stanovanjskih objektih. Devina Izmerili in izra=unali smo nekaj odto=nih in Rogatnica padavinskih podatkov na vodomernih po- Mestinjš=ica stajah Gabrke-Velunja (deluje od leta Trebušnjica 1985), Stari Trg-Suhadolnica (opazovanja * Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana UJMA, številka 10, 1996 Glavnina dežja, približno 120 mm, je pad- la v dobrih dveh urah. Po izjavah opazo- 400 valke s postaje Zgornji Razbor je med 350 nalivom voda ploskovno odtekala z vseh pobo=ij (sheet flow). 300 Neposreden odtok s strmih pobo=ij je povzro=il nekaj zemeljskih plazov in ero- 250 zije ter izjemno hitro napolnil re=ni strugi 200 in ozka dolinska dna. Velunja je prestopi- la bregove in poplavljala po vsej dolžini 150 do Gabrk, Suhadolnica pa v glavnem le v zgornjem toku do vstopa v regulirano 100 strugo pri izlivu Jenine. 50 Po zapisu limnigrama s postaje Gabrke 08.08 09.08 10.08 11.08 12.08 na Velunji in pri=evanju o=ividcev je poplavni val s približno polurno zamudo sovpadel z najintenzivnejšimi padavina- mi. Vodostaj je od 16. ure, ko je znašal Slika 1. Gladina Velunje pri vodomerni postaji Gabrke Figure 1. Water level of Velunja river g.s. Gabrke 60 cm, bliskovito naraš=al do 17.30, ko je dosegel najvišjo to=ko okoli 360 cm. V uri in pol se je gladina vode na postaji Gabrke zvišala za tri metre, takoj za tem pa se je hitro znižala. V strugo naj bi se vrnila okoli 19.30 (slika 1). Suhadolnica je na vodomerni postaji Stari Trg zaradi ve=je oddaljenosti in reguli- rane struge naraš=ala bolj umirjeno. Ob 7. uri je bil vodostaj 94 cm, ob 16.30 134 cm, najvišji pa je bil med 17.30 in 18.30, ko je znašal 280 cm. Nato je za=el upadati, ob 19.00 je znašal 256 cm. Narasli vodi sta povzro=ili površinske zdrse s krovno vegetacijo in okrog 13 ze- meljskih plazov. Dolino Velunje je v dol- žini šestih kilometrov zasulo 21 000 m3 plavin v obliki gruš=a, peska, drevja, ve- jevja in štorov. Ob tem je bilo erodiranih 14 kilometrov brežin. Naplavine in obešene plavine so porušile štiri, poškodovale pa osem mostov. V dolini Suhadolnice je bilo po ocenah poškodovanih ali uni=enih šest kilometrov cest (slika 2). Suhadolnica je odnesla gospodarsko po- Slika 2. Obnovitvena dela porušenega cestnega odseka v dolini Velunje po visoki vodi 9. 8. 1995 slopje in žago. Narasli vodi sta v obeh (foto: Janez Polajnar) dolinah poškodovali vodovodne napeljave, Figure 2. Reconstruction of ruind road in Velunja valley after high water 9. 8. 1995 (photo: Janez Polajnar) spodkopali telefonske in elektri=ne dro- gove in poplavili ve= kot deset stanovanj- skih in gospodarskih objektov. Poplavlje- od leta 1968), padavinskih postajah Zgornji vodozbirna obmo=ja Velunje in Suhadol- nih je bilo 23 ha kmetijskih in urbaniziranih Razbor, Bele vode, Šmartno, Šoštanj ter si nice, vpeta med slemena Plešivca in Gor- površin. Nastala škoda je bila ocenjena na ogledali satelitske in radarske posnetke. njega Razborja, kjer poteka tudi razvodni- 491 milionov tolarjev (1) (slika 3). Prizadeto obmo=je Razborja je med Šo- ca med Savo in Dravo. Tako ima Velunja Obe reki se po srednjih letnih pretokih nad vodomerno postajo Gabrke nekaj uvrš=ata med manjše vodotoke. Zaradi štanjem in Slovenj Gradcem. Predalpski 2 2 relief z zahodno-vzhodno slemenitvijo je ve= kot 28 km (28,4km ) vodozbirnega skromnega vodozbirnega podro=ja ima obmo=ja, Suhadolnica pa nad vodomer- Velunja na vodomerni postaji Gabrke globoko razbrazdan s hudourniškimi gra- 2 3 pami in potoki, ki se z velikim padcem izli- no postajo Stari Trg nekaj ve= kot 59 km povpre=ni letni pretok le 0,694 m /s, nekaj (59,2 km2) vodozbirnega obmo=ja. ve= ga ima Suhadolnica na vodomerni vajo v Velunjo in Suhadolnico. Na pore=ju 3 Velunje imajo strma plazovita pobo=ja iz Razvoj in =asovni potek padavin so opi- postaji Stari Trg, in sicer 1,44 m /s. laporja in peš=enjaka, ponekod tudi gline, sali o=ividci in opazovalci na terenu. Maksimalni pretoki so bistveno ve=ji od 34-odstotni naklon. Na pore=ju Suha- Najbolj je deževalo med 15.30 in 17.30. povpre=nih. V vsem obdobju opazovanj dolnice so pobo=ja še strmejša s pov- Glavni padavinski val s to=o se je pomikal so 1. 11. 1990 na Velunji pri vodomerni pre=nim naklonom 44 %, zgrajena so v od Uršlje gore na zahodu proti Zgornjemu postaji Gabrke izmerili najvišji vodostaj glavnem iz terciarnih konglomeratov, skri- Razborju na vzhodu. Na izredno jakost 332 cm, kar je zadoš=alo za pretok lavca, laporja pa tudi apnenca. kaže podatek, izmerjen na padavinski 36,3 m3/s, isti dan pa je gladina Suhadol- postaji Zgornji Razbor (864 m n. v.), kjer nice na vodomerni postaji Stari Trg do- Velike strmine in slemenska razdroblje- 3 nost so zna=ilne za razmeroma ozka so ta dan izmerili 123,8 mm padavin. segla višino 320 cm in pretok 70,8 m /s. Janez Polajnar: VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 1995 Voda je tokrat imela veliko rušilno mo= tudi na merskem profilu v Gabrkah, kjer je spodkopala brežine in ga zatrpala s plav- jem, tako da zanesljivejši izra=un pretoka na tem mestu ni bil možen. S pomo=jo hidravli=nega ra=una in na podlagi pada- vinske karte je bil ocenjen maksimalni pretok Velunje na 75-85 m3/s. Povpre=ni specifi=ni odtok s tega raz- meroma majhnega povodja, ki znaša v tridesetletnem obdobju 24,8 l/s/km2, je bil ob za=etku konice visokovodnega vala 2857 l/s/km2 kar 115-krat ve=ji. V primer- javi s katastrofalnimi poplavami na po- vodju Savinje leta 1990 je bil maksimalni pretok Velunje v Gabrkah takrat za ve= kot polovico manjši in ocenjen kot sto- letni. To potrjuje ugotovitev, daje najve=ji pretok Velunje na vodomerni postaji Gabrke z 75-85 m3/s presegel stoletno povratno dobo. \/lV lourvc CaI/A I/aHoV UUC (foto:Slika Janez3. Velunja Polajnar) je v kratkem =asu narasla za 3 m, preplavila je cesto in zalila kleti bližnjih hiš ■ | ■ ■ Figure 3. In a very short time the Velunja rose 3 m and flooded the road and nearly houses Q 011 n I (photo: Janez Polajnar) Selške Sore in na obmo=ju Baške grape Konec avgusta je bil v primerjavi z dolgo- letnim povpre=jem hladen in moker.
Load more

Recommended publications
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • Towards Practical Guidance for Sustainable Sediment Management Using the Sava River Basin As a Showcase
    Towards Practical Guidance for Sustainable Sediment Management using the Sava River Basin as a Showcase Establishment of the Sediment Monitoring System for the Sava River Basin November 2015 UNESCO ISRBC SedNet Prepared by: International Sava River Basin Commission (ISRBC) in cooperation with the Core expert group from the Parties to the Framework Agreement on the Sava River Basin: Dr. Marina Babić-Mladenović Institute for the Development of Water Resources „Jaroslav Černi“ (Belgrade- RS) Dr. Damir Bekić University of Zagreb, Faculty of Civil Engineering (Zagreb- HR) Samo Grošelj International Sava River Basin Commission Dr. Tarik Kupusović Hydro-Engineering Institute Sarajevo (Sarajevo-BA) Dr. Matjaž Mikoš Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana (Ljubljana-SI) Dr. Dijana Oskoruš Meteorological and Hydrological Service of the Republic of Croatia (Zagreb-HR) Published by: International Sava River Basin Commission Kneza Branimira 29 Zagreb, Croatia Phone: + 385 1 488 6960 Fax: + 385 1 488 6986 E-mail: [email protected] Web: http://www.savacommission.org Supported by: UNESCO Office in Venice 4930 Palazzo Zorzi- Castelo Venice, Italy The Report is available at the website of the ISRBC Photo at front page: Miroslav Jeremic_Drina river lower section Sediment monitoring 2 UNESCO ISRBC SedNet CONTENTS 1. INTRODUCTION ..................................................................................................................... 7 2. GLOSSARY ............................................................................................................................
    [Show full text]
  • Hiking Trails
    HIKING TRAILS IN LJUBLJANA AND ITS REGION visitljubljana.com VIBRANT. VIVID. #LJUBLJANAREGION HIKING TRAILS AND FAMILY ADVENTURES 1 Šmarna Gora (from Tacen) ..................................................................................6 2 Rašica (from Gameljne) .......................................................................................8 3 Rožnik (from Tivoli Park, Ljubljana)..................................................................10 4 Path of Remembrance and Comradeship (Ljubljana) ..................................... 12 5 Polhograjska Grmada (from Polhov Gradec and Topol) .................................14 6 Polhograjska Gora (from Polhov Gradec) ........................................................16 7 Sveti Jakob (from Topol) .................................................................................... 18 8 Krim (from Lake Podpeč) ................................................................................. 20 9 Sveta Ana (from Lake Podpeč) ..........................................................................22 10 Planina nad Vrhniko (from Betajnova in Vrhnika) ..........................................24 11 Limbarska Gora (from Gradišče Lake) ..............................................................26 12 Kingfisher Nature Trail (from Cerovo) ...............................................................28 13 Velika Planina (from the valley of the Kamniška Bistrica – by cable car) ....30 14 Kamniško Sedlo (from the valley of the Kamniška Bistrica) ..........................32 Text:
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • EFAS Upgrade for the Extended Model Domain
    EFAS upgrade for the extended model domain Technical documentation 2019 This publication is a Technical report by the Joint Research Centre (JRC), the European Commission’s science and knowledge service. It aims to provide evidence-based scientific support to the European policymaking process. The scientific output expressed does not imply a policy position of the European Commission. Neither the European Commission nor any person acting on behalf of the Commission is responsible for the use that might be made of this publication. JRC Science Hub https://ec.europa.eu/jrc JRC Ispra: European Commission, 2019 © European Union, 2019 Reuse is authorised provided the source is acknowledged. The reuse policy of European Commission documents is regulated by Decision 2011/833/EU (OJ L 330, 14.12.2011, p. 39). For any use or reproduction of photos or other material that is not under the EU copyright, permission must be sought directly from the copyright holders. How to cite this report: L. Arnal, S.-S. Asp, C. Baugh, A. de Roo, J. Disperati, F. Dottori, R. Garcia, M. Garcia- Padilla, E. Gelati, G. Gomes, M. Kalas, B. Krzeminski, M. Latini, V. Lorini, C. Mazzetti, M. Mikulickova, D. Muraro, C. Prudhomme, A. Rauthe-Schöch, K. Rehfeldt, P. Salamon, C. Schweim, J.O. Skoien, P. Smith, E. Sprokkereef, V. Thiemig, F. Wetterhall, M. Ziese, EFAS upgrade for the extended model domain – technical documentation, EUR 29323 EN, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2019, ISBN 978-92- 79-92881-9, doi: 10.2760/806324, JRC111610. All images © European Union 2019 Contents Acknowledgements ................................................................................................ 2 1 Introduction .....................................................................................................
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Preliminary Flood Risk Assessment in the Sava River Basin
    PRELIMINARY FLOOD RISK ASSESSMENT IN THE SAVA RIVER BASIN July, 2014 Date Document Revision History Document Author/Reviser 23 September 2013 Initial draft – sent to PEG FP for comments Secretariat/ PEG FP 17 December 2013 Draft 2 – sent to PEG FP for comments Secretariat/ V. Tusić, M. Babić Mladenović 30 January 2014 Draft 2.1 – reviewed at 23rd PEG FP meeting Secretariat/ PEG FP 20 March 2014 Draft 3 – sent to PEG FP for comments Secretariat/ V. Tusić, A. Bezdrob 14 April 2014 Draft 3.1 – sent as doc. for 24th PEG FP meeting Secretariat/ PEG FP 02 June 2014 Draft 4 – sent to PEG FP for comments Secretariat/ V. Tusić 10 June 2014 Draft 4.1 – sent to PEG FP for approval Secretariat/ PEG FP (no comments) 18 June 2014 Draft 5 – sent to ISRBC Secretariat/ ISRBC 01 July 2014 ISRBC accepted and approved publishing on web ISRBC International Sava River Basin Commission Kneza Branimira 29 10 000 Zagreb, Croatia T: + 385 1 488 69 60 F: + 385 1 488 69 86 [email protected] www.savacommission.org TABLE OF CONTENTS 1 INTRODUCTION ........................................................................................................................................... 1 2 GENERAL INFORMATION ON THE SAVA RIVER BASIN .................................................................. 3 3 OVERALL APPROACH AND METHODOLOGY ..................................................................................... 4 3.1 SLOVENIA ...........................................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Hydrological Analysis of High Waters and Flash Floods Occurred in September 2007 in Slovenia
    HYDROLOGICAL ANALYSIS OF HIGH WATERS AND FLASH FLOODS OCCURRED IN SEPTEMBER 2007 IN SLOVENIA Mira Kobold, Mojca Sušnik, Mojca Robič, Florjana Ulaga, Bogdan Lalić Environmental Agency of the Republic of Slovenia Vojkova 1b, Ljubljana, Slovenia [email protected] Abstract Heavy and abundant precipitation which captured the western, north-western and northern parts of Slovenia on 18 September 2007, caused quick rise of river discharges especially in the region of Baška grapa, Davča, the Cerkljansko and Škofja Loka hills. In that area the streams Selška Sora, Davča and Kroparica caused real destruction. The torrential streams and rivers flooded also in the region of Karavanke and foothills of the Kamnik-Savinja Alps, Kranj and Domžale fields, the Tuhinj valley and extensive Celje region. The Savinja was high in the middle and lower stream. The discharges of the tributaries Hudinja and Ložnica exceeded 100- year return period. The Dravinja flooded in the middle and lower stream. The return period of flood was between 50 and 100 years. On the most affected area the peak discharges exceeded the periodical maximum discharges measured at the water stations. The Sava was high mostly because of the high tributaries of the Sora, Bohinjska Bistrica, Lipnica, Tržiška Bistrica, Kamniška Bistrica and Savinja. The return period of the flood wave was around 20 years. Besides flooding many landslides were triggered, what is usual for Slovenia at such hydrological situations. The result of this catastrophe was enormous economic damage and loss of six people's lives. Keywords: flash flood, precipitation, HEC-1 model, return period, hydrograph, runoff coefficient, September 2007.
    [Show full text]
  • Surface Water Bodies in the Sava River Basin
    Sava River Basin Management Plan Background paper No.1 Surface water bodies in the Sava River Basin March 2013 This document has been produced with the financial assistance of the European Union. The contents of this document are the sole responsibility of the beneficiaries and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union. Sava River Basin Management Plan Table of Contents 1. Introduction ......................................................................................................... 5 2. Description of the Sava River and its main tributaries ......................... 5 2.1 Sectioning of the River Sava.................................................................................................. 8 3 Delineation of surface water bodies ............................................................ 10 4 Surface water monitoring network in the Sava River Basin ............... 18 4.1 Introduction .................................................................................................................................... 18 4.2 Assessment of the existing national and Danube basin wide monitoring networks .................................................................................................................................... 19 4.3 Danube Transnational Monitoring Network ...................................................................... 21 4.4 Comparability of monitoring results ....................................................................... 23 4.5 Monitoring
    [Show full text]
  • Spremljanje Hidroloških Razmer
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO – Oddelek za hidrološke prognoze Celje, 26. november 2015 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vsebina •Kaj so izredne okoljske razmere •Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere •Priprava napovedi in opozoril •Obveščanje javnosti in strokovnih služb •Zaključki 1998 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Izredne okoljske razmere ARSO izda opozorila v primeru pričakovanih izrednih okoljskih razmer. •Izredne meteorološke razmere: – obilne in/ali dolgotrajne padavine, – obilno sneženje, – nevihte z močnimi nalivi, sunki vetra in točo, – poledica, žled, – močna burja, močan veter – nevarnosti požarov v naravnem okolju, pozebe, proženja zemeljskih plazov •Izredne hidrološke razmere: – poplave rek in hudournikov, jezer in morja, – ekstremni dvig podzemne vode, – ekstremno nizke vode, nizki vodostaji/mali pretoki REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Opozorila Meteorološke izredne razmere: www.meteoalarm.eu in www.meteo.si/pozor Slika: www.meteoalarm.eu Slika: www.meteo.si/pozor REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Hidrološka opozorila Opozorilo se izda ob pričakovanih izrednih dogodkih v obliki besedila in slikovnega prikaza z označeno stopnjo nevarnosti za posamezna porečja. Reka Krka poplavlja v širšem obsegu. Njen 25 porečij in obala pretok v Podbočju postopno narašča in trenutno ima vrednost okoli 360 m3/s. Tekom današnjega dne lahko reka Krka v spodnjem toku preseže pretok 400 m3/s. Razlivajo se tudi manjše reke na območju vzhodne in osrednje Slovenije. opozorilne vrednosti so presegle reke Rogatnica, Črnolica, Mestinjščica, Sevnična, Medija, Mirna, Temenica, Bistrica pri Sodražici in Gradaščica.
    [Show full text]
  • Hidrološko Poročilo O Povodnji V Dneh Od 23. Do 27. Decembra 2009
    MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Urad za hidrologijo in stanje okolja Sektor za analize in prognoze površinskih voda Ljubljana, dne: 28. 12. 2009, dopolnjeno dne: 15. 2. 2010 Hidrološko poro čilo o povodnji v dneh od 23. do 27. decembra 2009 Padavine, taljenje snega v za četnem obdobju in vremenske razmere na morju so v dneh od 23. 12. 2009 do 27. 12. 2009 povzro čile eno ve čjih povodenj v zadnjih letih. Poplavljale so reke, morje in jezera. Pojavljali so se zemeljski zdrsi in plazovi. Povodenj je prizadela ve čji del države, izvzet je bil le njen severovzhodni del. Poplavne konice na rekah so se pojavljale v dveh povezanih poplavnih obdobjih. V prvem obdobju 23. 12. 2009, ko se je stalila tudi snežna odeja v nižinah debela do 15 cm, so poplavljale predvsem reke v zahodnem in osrednjem delu, v drugem obdobju 25. 12. 2009, ko so bile poplavne konice najvišje, pa tudi v južnem delu države. Najve čja materialna škoda je nastala v drugem delu povodnji. Človeških žrtev ni bilo. Javnost in službe zaš čite in reševanja pred naravnimi nesre čami so bile pred naravno nesre čo pravo časno opozorjene, zato so lahko bili izvedeni tudi proti poplavni zaš čitni ukrepi. Objavljeni podatki o vodostajih in pretokih so ve činoma pridobljeni na avtomatskih merilnih postajah in se lahko glede na nadaljne kontrolne obdelave podatkov spremenijo. V prvem delu povodnji 23. 12. 2009 so poplavljale naslednje reke: - v zahodni Sloveniji So ča, Vipava, Idrijca, - v osrednjem delu države Ljubljanica, Gradaš čica in Sava v srednjem toku ter - Kolpa v južnem delu države.
    [Show full text]
  • WATERS Mauro Hrvatin
    WATERS Mauro Hrvatin Slovenia is a country characterized by an abundance of water in a great variety of forms. We usu- ally distinguish between surface and subterranean land waters and the sea. Surface land waters include the river network, lakes, marshes, moors, snowfields, and glaciers while subterranean land waters include groundwater, karst, thermal, and mineral waters. The river network consists of a multitude of rivers, streams, and brooks totaling almost 27,000 kilo- meters. The average density of the watercourses in Slovenia is 1.33 kilometers per square kilometer, among the highest density found in Europe. Surface watercourses are not equally distributed because about 40% of Slovenia is karst and therefore almost without surface watercourses. In this regard, some Slovene karst plateaus stand out especially. In contrast to the karst regions, elsewhere the river network is very branched and in places the density of watercourses exceeds three kilometers per square kilometer. The divide between the Black Sea and the Adriatic Sea runs across Slovenia. Rivers from four fifths of Slovene territory flow several hundred kilometers to the Black Sea and from less than one fifth to the Adriatic Sea. The Black Sea river system comprises the watersheds of the Mura, Drava, Sava, and Kolpa rivers, while the Adriatic river system includes the watersheds of the So~a and Reka rivers and of the small rivers that flow directly to the sea. Short watercourses are characteristics of Slovenia's water network, and only forty-six rivers are more than twenty-five kilometers long. The longest river is the Sava, which runs 221 kilometers on Slovene territory, followed by the Drava with 142 kilometers and the Kolpa with 118 kilometers.
    [Show full text]