1 www.rodnagruda.si 2014 IZBOR ČLANKOV 2014 WWW.RODNAGRUDA.SI POGLED

KAZALO Slovenska izseljenska matica (SIM) je kmalu po svojem nastanku,Pogled začela leta 1954 izdajati revijo Rodna gruda, 04 INTERVJU namenjeno rojakom izven matične domovine. Letos torej Mira Delavec Touhami poteka 60. leto od začetka izhajanja Rodne grude. Salwa Hegazi V letih po II. svetovni vojni so bile možnosti za stike med Helena Čretnik izseljenci in matično domovino skromne, zato so naši ro- jaki sprejeli revijo z velikim navdušenjem. 14 MLADI Karin Godnič Prva leta izhajanja je bilo naročnikov na revijo preko 5000, Jan Slak Robert Rupnik z leti se je število naročnikov ustalilo na številki 2500. Po osamosvojitvi Slovenije so se krepili stiki z matično do- 22 REPORTAŽA movino. V Sloveniji so nastala nova društva, ki so poleg Vseslovensko srečanje v Nemčiji - Stuttgart SIM skrbela za stike z rojaki po svetu.

26 ZGODILO SE JE Število naročnikov na Rodno grudo se je gibalo nad 1600 V galaksiji jezikov je vsaka besedna zvezda in tako ostalo vse do njene ukinitve. Ko se družba stara Leta 2005 je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu 30 PREDSTAVLJAMO VAM razpisal koncesijo za izdajanje revije namenjene rojakom Vinko Rizmal v zamejstvu in po svetu. Urad je za izdajanje revije izbral Mojca Cvetkovič izdajatelja, ki do takrat sploh ni poznal problematike izsel- jenstva! Kljub temu da je bila revija brezplačna, ni našla 36 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA KOLOFON: pravih vsebin niti poti do ciljne skupine bralcev. Tako je Narodna in univerzitetna knjižnica – dom neprecenljivega bogastva Založnik: bila storjena škoda prav rojakom po svetu, ki so bili nava- Slovenski etnografski muzej skrbi za dediščino Združenje Slovenska izseljenska matica jeni novic iz domovine preko tiska.

46 SLOVENSKA DRUŠTVA Naslov publikacije, podnaslov: Po letu 2005 smo na SIM začeli ponovno razmišljati, kako Rodna gruda, www.rodnagruda.si Kulturno in prosvetno društvo Bazovica priti do bralcev revije, predvsem mladih, ki slabo poznajo - hitra povezava z matično domovino slovenski jezik ali ga sploh več ne govorijo. Razvoj novih Društvo Detelca povezuje Slovence na Irskem Urednica spletne izdaje: tehnologij, predvsem pa interneta, nam je odprl nove Blanka Markovič Kocen možnosti. Preko spletne strani SIM smo začeli objavljati 52 ALI STE VEDELI vesti iz domovine, poročati o dejavnosti SIM in izseljenskih Urednica tiskane izdaje: Kdo je bil prvi slovenski senator v ZDA? Vesna Vukšinič Zmaić društev po svetu. Na pobudo članov SIM smo ustanovili Kdo je eden izmed najbolj znanih slovenskih izumiteljev? uredniški odbor in v začetku leta 2013 je začela izhaja- Kdo je edina proizvajalka bučnega olja v Avstraliji ? Prevod: ti spletna revija Rodna gruda, ki ima mesečno čez 2000 Da ima članica ameriške smučarske reprezentance Kristijan Radikovič obiskovalcev in bralcev. slovenske korenine? Oblikovanje in grafična priprava: S tem in z aktivnostjo na družabnem omrežju Facebook, 56 TRADICIJA IN OBRT AIKO, Agencija idej in kreativnega oblikovanja smo storili korak bližje tudi mladi generaciji izseljencev, Čipke simbol povezovanja ki so v zadnjih treh letih zapustili Slovenijo in iščejo delo 60 let štehvanja v Posavju Tisk: v državah EU ali širnem svetu. Gre za generacijo, ki poz- Voda je pritekla po lesenih ceveh Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o. na spletna komunikacijska orodja in bo z domovino preko tega sredstva vzdrževala stalne stike. 66 ODKRIVAJMO SLOVENIJO Fotografija na naslovnici: Reka Kolpa, najdaljša slovenska riviera Slovenske konjice – Škalce, vir; Olimje – med zelišči, čokolado in vodo slovenia.info - Arhiv Občine Slovenske konjice Za vse tiste rojake izven matične domovine, ki jim je pis- Štanjel, biser v kamniti pokrajini ana beseda v tiskani obliki bližja, pa letos že drugič, kon- cem leta, izdajamo tiskano revijo Rodna gruda z izborom 76 SLOVENSKA KUHINJA najzanimivejših člankov spletne revije Rodna gruda. Bral- Žganci cem obeh revij želim vse dobro v prihajajočem letu 2015! Blejska grmada Pražen krompir

ISSN 2385-9199 Sergij Pelhan, predsednik Slovenske izseljenske matice Ljubljana, december 2014

2 Rodna gruda december 2014 3 INTERVJU Intervju

Mira Delavec Touhami, učiteljica dopolnilnega By Doing Nothing We Do the Most Harm pouka slovenščine v Mannheimu, na človeka naredi Mira DelavecTouhami PhD is a teacher of supple- močan vtis. Dvojna doktorica znanosti je predana mentary Slovenian language classes in Mannheim and never fails to leave a strong impression on humanitarnemu delu, ljubezni do narave, člove- people. She has two PhD degrees in science and is ka, zlasti do otrok, in kulture. »Če rečemo, da ne dedicated to humanitarian work, love for nature, moremo nič storiti na tem svetu, smo storili največ people – especially children – and culture. The slabega!« pravi avtorica knjige Hči puščave, ki je author of the book Hči Puščave(The Desert’s Daugh- leta 2005 začela potovati po Severni Afriki in je na ter) started travelling across the Northern Africa in 2005. There she witnessed with her own eyes the lastne oči videla in občutila stisko nomadskih otrok. crisis which nomadic children are experiencing. She »Za humanitarno dejavnost se nisem odločila, says that“by saying we cannot do anything in this temveč sem sledila samo svojemu srcu, saj kot uči- world, we do the most harm” and explains that “she teljica ne morem dopustiti, da otroci na tem svetu did not decide for humanitarianism but merely fol- trpijo,« pojasnjuje svojo odločitev. lowed her heart, for as a teacher she cannot allow the suffering of children in this world

Blanka Markovič Kocen MIRA DELAVEC TOUHAMI: Foto: osebni arhiv M.D.T. ČE NIČ NE STORIMO, NAREDIMO NAJVEČ SLABEGA Foto: osebni arhiv

S čim in kako ste tem ljudem pomagali? zličnih državah, ki so nastale po drugi svetovni vojni Zadnjih deset let pomagam revnim otrokom in na njihovem ozemlju. Njihov ožji prostor je Tenere, to ženskam v različnih afriških državah, predvsem v je predel med Nigrom, Alžirijo in Malijem, pas stroge Libiji, na jugu Alžirije, na severu Nigra in Malija, v puščave, kjer so bile nekoč tuareške karavanske poti Kako pa vas je pot zanesla v Nemčijo? gradovih in njihovi preteklosti. Ko sem leta 2002 sto- Keniji in Siriji. Vsako leto sem v času, ko sem lahko med Atlantikom in notranjostjo Sahare, po katerih Na razpisu Ministrstva RS za izobraževanje, znanost pila v RokopisniIntervju oddelek NUK-a in za svoje diplomsko imela dopust, izvedla kake štiri projekte dostave po- so prevažali sol in druge dobrine. Bili so izvrstni tr- in šport ter Zavoda RS za šolstvo sem bila leta 2011 delo začela prebirati več kot 1.166 ljubezenskih pisem moči v obliki zdravil, hrane in otroških oblačil, vse v govci, ki so zlasti v času tuareške kraljice Tin Hinan izbrana za mesto učiteljice v Mannheimu in drugih med Lovrom Tomanom in Josipino Urbančič, me je lastni režiji, povsem sama (brez pomoči kogarkoli iz v 4. stoletju pr. n. št. dosegli veliko moč, saj so se nemških mestih. Ta poklic zahteva celega človeka povsem prevzelo. Ne samo obseg pisem (od 15 do 35 Evrope) in vse na svoje stroške, saj sem želela ved- različne skupnosti Tuaregov med seboj povezale in K no storiti nekaj dobrega za otroke. Trpljenje otrok in tvorile močno gospodarsko skupnost na tem območ- in sem mu zelo predana, prav tako sem vesela in strani), saj gre za največjo ohranjeno korespondenco žensk me vedno najbolj boli, saj svet v tej smeri ni ju. Beseda Tenere je sicer pri Tuaregih večplasten počaščena, da lahko med slovenskimi izseljenci širim v slovenskem jeziku, predvsem njihova vsebina, poleg storil pravih ukrepov, nihče se iz zgodb o otrocih ni pojem, tako kot na primer pri pojmovanju kamele; in učim slovensko besedo in kulturo. Vsi udeleženci tega tudi njena dela. naučil ničesar … zanjo imajo več kot sto različnih izrazov. tega pouka so zelo hvaležni tudi naši državi, ki tovrst- Josipino sem spoznavala kot mlado dekle in jo no obliko poučevanja podpira in omogoča. odkrivala ne samo skozi oči preučevalke, temveč tudi Danes vidim, kako otroke sirote uporabljajo za sužn- Tenere lahko pomeni človeka, ki je izgubljen in skozi oči dekleta, ženske, zavedne Slovenke. Bila je je, poskusne zajčke za razna testiranja zdravil, za osamljen ter išče duhovno samega sebe; lahko je Na znanstvenem področju raziskujete prvo slov- resnično neverjetna ženska, ki je živela daleč pred urjenje z orožjem itd. Vseh ne morem rešiti, tega se tudi predel brez prostorske omejitve, puščava kot ensko pesnico, pisateljico in skladateljico Josipino svojim časom in žal umrla veliko prezgodaj. Ni še do- zavedam, a če rešim dva, je bolje kot nič. Če rečemo, celota. Gre tudi za pojem, ki opisuje mesto, kjer ni Turnograjsko. Do katerih temeljnih, morda pre- polnila 21 let, letos mineva 160 let od njene smrti. V da ne moremo nič storiti na tem svetu, smo storili vpliva človeške energije in civilizacije ter v njem la- senetljivih ugotovitev ste prišli in zakaj ravno Jo- slovenskem prostoru je bila in je še vedno po krivici največ slabega! Do sedaj sem izvedla veliko projektov hko pristno sobivajo z energijo narave. Tenere je v sipina Turnograjska? pogosto spregledana oziroma nepoznana. zlasti v času vojne v Libiji, ki, mimogrede, še vedno prvi vrsti dom Tuaregov, v katerem se vedno počutijo Z Josipino Urbančič Turnograjsko se znanstveno uk- Josipina je simbolično postala neločljiv del mojega ni končana, pomagam pa zadnja leta izključno Tuar- svobodne. To je prostor, kjer ni omejitev. Tuaregi so varjam že dvanajst let. V tem času sem o njej napisala življenja in tako bo ostalo za vedno. egom nomadom in njihovim otrokom ter ženskam, bili mnogokrat v različni literaturi prikazani kot neke šest knjig, prvič izdala vsa njena literarna dela, z last- saj so se slednji znašli na robu preživetja, njihova vrste barbari, sodobni pirati ali gusarji, v resnici pa so nimi sredstvi obnovila njen grob v Gradcu in ga tako Humanitarno ste delali v Siriji, Libiji, Nigru ... Kaj je večtisočletna kultura pa izginja pred našimi očmi. izjemno tenkočutni ljudje, tako moški kot ženske, in rešila pred prekopom; ustanovila sem KD Josipine botrovalo izbiri teh območij? med seboj zelo malo govorijo. Turnograjske. Rojena sem bila in živela sem namreč Ta območja sem si izbrala predvsem zato, ker v prede- Kakšni so vaši vtisi, kdo so ti ljudje? Za njih je bolj pomembna energija oči in pogleda. v istih krajih, v katerih je svoje življenje preživela tudi lih teh držav, kjer sem se gibala, druge mednarodne Tuaregi so staro nomadsko ljudstvo, ki živi na območ- Slednje jim pove več kot besede. So zelo plemeniti Josipina Turnograjska – v Preddvoru in njegovi okolici organizacije niso prisotne in zaradi nevarnosti oziro- ju, velikem za 440 Slovenij, in jih naj bi bilo okoli šest in ljubeči ljudje, tenkočutni do narave in spoštljivi do in že kot otrok so me zanimale zgodbe o slovenskih ma slabih pogojev ne delujejo. milijonov. Nimajo svoje države, ampak bivajo v ra- sočloveka.

4 Rodna gruda december 2014 5 INTERVJU Intervju

Za Tuarege je pomembna energija oči in pogleda. Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv Foto: Mira in njena kamela. Mira kot Josipina Turnograjska. individualne notranjosti, ki jo ima vsak človek, je v zahodnem svetu, kjer smo okupirani in blokirani z Kako ste preživeli brez elektrike in interneta? Turnograjske izdala knjigo z naslovom Taraut en te- vseh strani, skoraj ni mogoče izvesti, saj je niti začu- Ne boste verjeli, ampak izvrstno. Človek šele potem nere: Hči puščave, v kateri sem med drugim zapisa- titi ne moremo več. Ko sem prišla v puščavo, sem se spozna, kako malo potrebuje za preživetje in kako la nekatere tuareške pripovedke, pesmi in pravljice, počutila, da sem prišla domov. V evropskem prosto- malo, da je srečen in zadovoljen s tem, kar ima. ki so mi jih Tuaregi pripovedovali in niso bile nikoli ru, kjer človeka vodijo samo še materialne dobrine zapisane, srečamo se z njihovim načinom življen- in neizmerno hrepenenje po izpolnjevanju le-teh, ne Kako vaš mož vidi Evropo in Slovence? ja, kulturo, tradicijo in še mnogo drugega. Knjiga pa želje po medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu Moj mož vidi Evropo kot hitro vozeč avto, ki ne ve, je bogata tudi s fotografskim gradivom (več kot sto in razumevanju, zaupanju, se počutim zelo tuje. V kam ga vodi pot, niti kako in za kakšno ceno se bo ob barvnih fotografij), saj se mi jih je na mojih poteh v puščavi si preprosto to, kar si. Tam se nihče ne more tej hitrosti sploh lahko ustavil. Po njegovem mnen- zadnjih letih nabralo ogromno. Izkupiček od proda-

Foto: osebni arhiv Foto: pred drugim pretvarjati, igrati, sprenevedati. Zakaj? ju se je evropski človek oddaljil od sebe, od narave. je knjige je namenjen za nakup hrane za revne tu- “Najino srečanje je bilo zapisano v zvezdah.” Ker pred materjo naravo ni treba nič narediti in niče- Slovence vidi zelo pozitivno, ne zaradi tega, ker sem areške nomadske otroke in za gradnjo manjše šole sar dokazati. Za razliko od evropskega prostora se v sama Slovenka, vendar pravi, da smo kot država v na njihovem območju, ki bi pripomogla k ohranitvi Med njimi ste spoznali tudi svojega moža. Ali lahko puščavi, tem kozmosu, ki me obdaja, in v katerem naravnih virih zelo bogati, da moramo to čuvati in tuareškega jezika tamaška, pisave tifinar in njihove opišete vajino srečanje? sem popolnoma majhna, vseeno počutim zelo do- hraniti za prihodnje generacije, da imamo čudovi- starodavne kulture, ki tako hitro izginja, v celoti. Med svojim humanitarnimi potmi v puščavi sem bro, saj je človekova duša svobodna in nihče nikogar to kulturno dediščino, na katero bi morali biti bolj spoznala tudi svojega moža, Tuarega, ki mi je v času ne obsoja. Karkoli človek izreče o puščavi, je prema- ponosni. Pravi tudi, da bi se morali bolj povezova- Z možem pričakujeta otroka - ga boste vzgajali v razdeljevanja pomoči in transporta ves čas veliko lo. Preprosto jo morate občutiti in doživeti, se z njo ti med sabo, saj prepogosto dajemo občutek, da se obeh kulturah? pomagal in mi stal ob strani. Najino srečanje je bilo zliti. V Evropi se pogosto prisilno usmerjamo zaradi Vsak otrok je otrok vesolja in poslan, da nas nekaj zaradi svoje majhnosti skrivamo pred drugimi ev- zapisano v zvezdah. Bilo je srečanje, polno spošto- vpliva družbe ali načina življenja, zaradi zahtev, ki jih nauči. Vzgajala ga bova v ljubezni in spoštovanju ropskimi narodi, v resnici bi se morali bolj pokazati, vanja, zaupanja in ljubezni, kar naju ves čas vodi. drugi postavljajo in jih moramo upoštevati, če želimo vseh kultur tega sveta, ker smo svet v resnici ena ve- ker imamo veliko razlogov za to. z drugimi sobivati. V puščavi tega ni, si človek, ki si in lika družina. In moja misel za konec: Na predavanju v Stuttgartu, na 19. Posvetu te nekega dne ne bo več. »Proti tistim, ki se borijo z orožjem, se je težko bor- Slovencev v Nemčiji, ste dejali: »V življenju mora- Kako ste ob vseh svojih dejavnostih našli čas za pri- iti z nesebično ljubeznijo, a nekje moramo začeti in mo včasih pustiti, da nas vodi srce, ne le razum.« Zakaj ste se odločili za ta svet? pravo kar dveh doktoratov in iz česa sta ta bila? sama sem se odločila, da začnem iz Slovenije.« Ali lahko pojasnite to misel? Sledila sem in vedno sledim svojemu srcu, ne samo Kjer je volja, je tudi pot in kjer je pot, je tudi vesel- Zahodni svet preveč poudarka daje zgolj razumskim ko sem se odločila za ta svet, ampak tudi pri ostalem je do dela. Osebno sem človek, ki zelo rad in veliko reakcijam, srčna mora biti skrita ali vsaj prikrita, dru- delu in projektih. dela in verjamem, da če želiš v življenju nekaj doseči, gače človek težko obstaja in deluje v svojem okolju. moraš za to tudi nekaj narediti in včasih tudi žrtvova- Vse preveč je igranja, laži in sprenevedanj. Zahod- Kaj je na vas med Tuaregi napravilo največji vtis in ti. Prvi doktorat sem zagovarjala leta 2009 s področja ni človek je ob »poplavi« tehničnih izdelkov postal kako ste se jim prilagodili? literarne zgodovine na temo Vloga Josipine Urbančič odtujen ne samo do sočloveka, temveč je izgubil stik Največji vtis je name napravila njihova bogata večti- Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. tudi s samim seboj. sočletna kultura, jezik tamašek in pisava tifinar, stoletju, medtem ko je bila tema drugega doktorata, njihov preprost način življenja in notranje veselje. ki ga imam s področja prava, Refleksija diplomacije Česa ste se od Tuaregov naučili? Posebne prilagoditve z moje strani niso bile po- kot dejavnosti skozi mednarodno običajno pravo na Veliko. Prvič sem v puščavi med nomadi našla pot trebne, saj če človek zna slišati druge s svojim srcem, primeru literarne fikcije. do same sebe, ker menim, da je to ena izmed na- potem posebne prilagoditve niso potrebne. Edino, jtežjih poti, ki jih mora človek narediti v življenju, če kar sem se z leti naučila, je njihov jezik tamašek, kar Kdaj ste izdali knjigo in o čem v njej pripovedujete? želi biti iskren do sebe in drugih. Želje po odkrivanju mi pomaga pri komunikaciji z njimi. V začetku marca letos sem v okviru KD Josipine “Za pojmovanje kamele je več kot sto izrazov.”

6 Rodna gruda december 2014 7 INTERVJU Intervju SALWA HEGAZI: »STARA MAMA ME JE ZAZNAMOVALA NA NEŠTETO NAČINOV« Salwa Hegazi ena izmed mnogih potomk Slo- vencev po svetu, katere ime se sklada z okolico v kateri prebiva, v katero je rojena. Salwa v Kairu. Njena stara mama je Slovenka iz Bilj pri Novi Gorici in kljub temu, da je v Egipt prišla v Vesna Vukšinič Zmaić času, ko so tam svoj kruh množično služile tako Foto: osebni arhiv S.H. imenovane Aleksandrinke, Friderika ni bila ena Intervju izmed njih. Salwa ima za sabo zanimivo življenje. Dejali ste, da ste bili zelo navezani na staro mamo, ki je bila rojena v Srednjo šolo je zaključila v ZDA in diplomirala iz Novi Gorici. Zakaj se je preselila v Egipt? računalništva in matematike, kar že petnajst let Moja stara mama Frederika je bila rojena leta 1909. Mislim, da je bilo v tudi poučuje. Ima tri brate, moža in štiri otroke. začetku tridesetih let, ko je v Egipt prišla z mamo, Angelo in starejšo Vsi imajo za sabo visoko mednarodno izobrazbo sestro. Nastanile so se v Aleksandriji, ki je v tistem času predstavljala D in življenje na različnih koncih sveta. Salwo pa vse svetovljansko mesto in zatočišče za tujce. Zgrajena je bila v evropskem stilu in bila tako rekoč del Evrope. Njen oče in brata dvojčka so bili po- bolj vlečejo slovenske korenine. slani v vojsko, ki je bila takrat pod italijanskim poveljem. Eden od dvo- jčkov je padel v bitki, drugi je zbolel in nekako uspel priti domov. Mislim, “My Grandmother Has Marked Me in Countless da je pobegnil, vendar pa je nato doma umrl. Nisem pa prepričana kako Ways”. Salwa Hegazi is one of the many Slovenian je umrl oče, ali tudi v bitki ali med iskanjem sina. descendants across the globe whose name corre- sponds with the environment that she lives in and Po smrti vseh moških v družini, je bilo nemogoče voditi kmetijo. Prav was born into – Salwa from Kairo. Her grandmother zaradi ekonomskih ali političnih razlogov je veliko ljudi zapustilo dom. came from Bilje near Nova Gorica and despite the Moja teta Angela je bila rojena leta 1927, zato predvidevam, da so v Alek- Amira in Angela s starši. fact that she arrived to Egypt during the times when sandrijo odšle leta 1932. Moja stara mama je tam spoznala moža, ki je many women made a living as the so-called Alexan- bil prav tako imigrant. Poročila sta se in 1935. leta je rodila mojo mamo. drine women, Friderika was not one of them. Salwa has had an impressive life experience. She finished Kaj sta delali? high school in the USA and graduated in comput- Obe, stara mama in njena sestra, sta delali v hotelu kot receptorki in Takrat sem občutila, kako zelo – vse sem prevzela od nje, čeprav moram priznati, da er sciences and mathematics which she has been nadzornici sobaric. Stara mama ni dolgo delala, službo je pustila, ko se pogreša dom, kljub temu da je je bil tudi moj oče ljubitelj klasične glasbe. Velikokrat teaching for the past fifteen years. She has three je poročila. imela v Aleksandriji z nekaj vzponi me je poslušala, ko sem igrala klavir. Imela je čudovit brothers, a husband and four children. They have all in padci precej lepo življenje. glas in rada je pela pesmi, ki jih je poznala le ona. undergone a high-level international education and Menda se spomnite neke slovenske uspavanke, verjetno vam jo je have lived in different parts of the world but it isSal- pela stara mama. Ali vas je še kako drugače zaznamovala s slovensko Stara mama me je zaznamovala Nikoli ne bom pozabila zabave, ki mi jo je priredila wa, however, who feels more and more attracted to kulturo? na nešteto načinov. Bila je izredno v najstniških letih. Zelo dobra kuharica je bila, ku- her Slovenian roots. Ne samo stara mama, tudi moja mama jo je prepevala. Obe sta govorili dobra po srcu, obenem pa neiz- hala je raznoliko hrano različnih kuhinj. Še posebej slovensko in se po slovensko tudi pogovarjali, druga z drugo in pa z red- prosna in trda, da nas je pravilno pa pecivo in sladkarije. Spominjam se njene giban- kimi prijatelji, ki so še ostali v Aleksandriji. Z mano in z mojimi brati sta vzgojila. Bila je prijetna, topla in ice, francoskega peciva, kanelonov, odličnih prof- govorili v polomljeni arabščini ali pa v dobri francoščini. Mama je zna- zelo čustvena. Zelo nas je imela iterolov … Pa čokoladne hiše za božič in čokoladnih la francosko, ker je obiskovala francosko šolo Svetega Jožefa. Z mojim rada. Bila je odločna ženska. Ni- velikonočnih zajčkov, velikonočnih kruhovih punčk, ki očetom pa sta obe govorili v italijanščini, bil je namreč zelo izobražen so imele za obraz poslikano jajce. Seveda mi je dovo- inženir, obvladal je angleščino in francoščino tako dobro kot italijanšči- koli ni ostala brez dela. Ko sem no, ki se je je učil v času šolanja. Ker znam dobro francosko in sem rasla in dozorevala, sem postopo- lila, da sem jaz narisala obraz na jajce. Pa piškoti za italijanščino slišala tako pogosto, znam veliko razbrati, če slišim jezik. ma začela spoštovati delavnost, slavja. Slavili smo ob vsaki priložnosti. Zanimivo se mi zdi, da je moja stara mama Frederika govorila italijans- urejenost in predanost, ki je vela ko zelo dobro, nemščina pa ji ni šla, medtem ko je njena starejša sestra iz nje. Zelo spretna je bila v šivan- Pripovedovala mi je, kako je na poti v šolo nabirala govorila tekoče nemško. Verjetno zato, ker je bila v času njenega šolanja ju, pletenju in vezenju; še vedno češnje v paru in si jih zataknila za lase. Njene zgod- avstro-ogrska oblast, v času sestrinega šolanja pa italijanska. imam veliko prtov, posteljnih pre- be o snegu so bile zame čarobne, za otroka, ki je grinjal in drugih stvari, ki sta jih odraščal v deželi brez snega. Enkrat sem vprašala staro mamo zakaj ne govori z nami v slovenščini. naredili skupaj z mamo. Zahodn- Opisovanje vasi, kmetije in trdega dela, hladnega Zelo dobro se spomnim njenega izraza na obrazu in odgovora. Zavz- jaški stil v načinu oblačenja, ob- vremena, vse to je bilo zame, mestno dekle, kot dihnila je in rekla: »Zato, ker mislim, da ne bomo šli nikoli več nazaj.« našanja in tudi ljubezen do glasbe pravljica. Ob zaroki Salwinih staršev se je zbrala cela družina.

8 Rodna gruda december 2014 9 INTERVJU Intervju preživeli z njo, kot jaz. Po smrti starega očeta je žive- ornosti. Morala se bom naučiti voditi društvo na la z mojimi starši, še preden se je rodil moj najstare- primeren način. Zelo pa me zanima koliko Slovencev jši brat. bomo našli v Egiptu.

Vsi živite na različnih koncih sveta! Ali vaši otroci V Egiptu je slovenska ambasada (Veleposlaništvo vedo kaj o Sloveniji? RS v Kairu), ste vprašali za pomoč? Vedo, da imajo prednike Slovence, vedo osnovne st- Seveda. Gospod Selan je bil v veliko pomoč, ko mi je vari, niso pa videli in doživeli toliko kot jaz. Mojo hčer razložil, kako delujejo klubi in društva Slovencev po zanima več kot fante, vsi pa so navdušeni, ko gle- svetu. Najprej sem se preko prijatelja obrnila na Min- damo družinske fotografije. Verjetno bi jih zanimalo istrstvo za notranje zadeve v Ljubljani, ti pa so me več, če bi bili bolj vpleteni v dogajanje. napotili na slovensko ambasado v Kairu.

Ali mislite, da imate kakšno osebno ali karakterno Ali ste vedeli, da so Slovenska izseljenska matica, lastnost, ki vas naredi Slovenko? mesto Nova Gorica in Urad za Slovence po svetu Da, verjamem, da imam, še posebej izgled. Vedno postavili spomenik Aleksandrinkam na glavnem me zamenjajo za tujko. Po obnašanju, oblačenju, pokopališču v Kairu? tudi doma in v vseh mojih dejavnostih je ta pridih. Ne, nisem vedela! To je pa prijetno presenečenje! Mogoče je delno krivo tudi to, da sem nekaj časa Res lepo in zelo zanimivo. Tudi zato mislim, da bi živela v tujini. morali imeti Slovenci stike med seboj. Obiskala bom ta kraj in Vam poslala slike. Kakšno je življenje v Egiptu po vseh političnih spre- membah, ki so se zgodile v zadnjih dveh letih? Priznati moram, da sem bila kar zaskrbljena v času januarske revolucije, še posebej takrat, ko je oblast prevzel islamski režim. Skrbelo me je, da bom kot ženska prikrajšana svobode, vendar se je v juniju ve- liko ljudi režimu uprlo, bile so demonstracije. Sedaj je veliko bolje, kljub temu pa se moramo soočiti z ra- Amira, Angela, Salwa in njen oče. zličnimi izzivi, kot je boj proti terorizmu. Tudi vaš stari oče je bil imigrant. la njegovim sorodnikom. Spominjam se, da je stara V Egiptu si želite ustanoviti slovensko društvo. Ka- Moj stari oče je umrl leta 1957, precej let pred mojim mama ob njeni smrti močno jokala, saj se po tem kšen je glavni motiv? rojstvom, zato se ga niti ne spomnim. Bil je iz Liba- slovesu nikoli več nista videli. Enkrat so mi kot učiteljici dodelili skupino študentov nona, v Egiptu se je usidral in začel s svojim pod- z nalogo, naj izberemo državo, ki jo bomo predstavi- jetjem. Najprej je delal v lesni proizvodnji, potem je Najstarejša sestra Valeria je ostala v Egiptu do 60. li na »International day event«. Predlagala sem jim začel s svojo proizvodnjo vratnih kljuk in mehaniz- let, ko se je hči poročila z Armencem. Takrat so se Slovenijo, študenti pa so se čudili: » Kaj? Kje? A je to mov. V petdesetih letih je nato vse izgubil zaradi na- vsi preselili v Montreal v Kanado. Z njimi smo ostali v Južni Ameriki?« Na koncu smo izbrali Francijo, ker cionalizacije. S svojo družino je že prej izgubil stik. v stiku do konca, na žalost pa Wilma ni imela otrok. jih nisem mogla prepričati.

Vsi vaši predniki so po 1. svetovni vojni zapustili Kaj se je zgodilo po vseh teh letih, da se želite pov- Idejo sem dobila, ko so mi rekli naj se pridružim Slovenijo. Nekaj ste jih srečali v Kanadi. Kakšna je ezati s Slovenijo? Ali so na plan prišli spomini na društvu in sem ugotovila, da ga pri nas še nimamo. njihova zgodba? preteklost? Zdelo se mi je, da bi bilo dobro predstaviti državo, Moja stara mama je bila najmlajša od treh sester in To je zelo dobro vprašanje. Veliko ljudi me je to kulturo, mogoče bi bilo v prihodnosti več intere- bratov dvojčkov. Najstarejša Valeria je prišla z njo v vprašalo. Pomislili bi, da bom, zaradi študija v ZDA, sa zanjo, marsikdo bi se celo odločil za obisk. Moja Aleksandrijo, s sabo pa je pripeljala hčerko Wilmo, očeta, ki je imel vizo in bratov, ki sta bila v Ameriki in šola na primer ponuja vsakoletne božične izlete za ki je bila rojena leta 1925. Ne vem pa, kaj se je zgo- Kanadi, okrepila stike tam in ne s preteklostjo. študente, mogoče bi lahko organizirala enega v Slo- dilo z očetoma obeh deklet, Angele in Wilme, pred- Ne vem. Imam nostalgijo po ljudeh kot sta bili mama venijo. Ena izmed idej je bila tudi spodbuditi tiste, ki videvam pa da sta morala umreti preden so ženske in stara mama. Želim vedeti in videti več. Nekoč si se želijo naučiti jezika, da sodelujejo na spletu, na prispele v Aleksandrijo. želim tudi obiskati Slovenijo, saj sem izgubila skoraj določeni lažji stopnji učenja jezika. Nekaj takega, kar vse, ki so bili povezani s to deželo in se mi zdi, kot da se lahko naučiš skozi vsakdanji pogovor. Jaz osebno Stara mama in njena sestra sta znali govoriti različne se bo vse izgubilo, zbledelo. se spomnim zelo malo besed. Mogoče lahko ohrani- jezike, zato sta hitro našli službo. Sestra je delala kot mo rokodelske dejavnosti, v katerih so bile spretne nadzornica v priznanem hotelu Cecil v Aleksandriji. Imate tri brate. Imajo tudi oni podobne občutke in slovenske ženske. Vse to me je navdihnilo, posebej pa Srednja sestra Armenia je z možem takoj nadaljevala spomine na staro mamo? že prej omenjena nostalgija, želja po stiku s Slovenci. pot proti Montevideu (Urugvaj), kjer sta se pridruži- Seveda, še bolj kot jaz, saj so starejši. Več časa so Če sem odkrita, sem kar zaskrbljena glede odgov- Poroka Salwinih staršev.

10 Rodna gruda december 2014 11 INTERVJU Intervju se raje odločila za Kreto, ki je je za dobro tretjino Slo- avgust) delala za polovičen delovni čas v trgovi- venije in verjamem, da mi na otoku tudi pozimi ne bo ni ali gostinstvu. Ne gre pozabiti, da Grčijo in Kreto dolgčas. Da ga dobro spoznaš, potrebuješ skoraj eno množično obiskujejo turisti z vsega sveta, zato so vsi življenje.« veseli osebe, ki zna šest jezikov. Govorim slovensko, angleško, nemško, italijansko, srbsko, hrvaško in del- Kaj vas je dokončno prepričalo, da se preselite na no grško. Kreto? Od študentskih let naprej mi je najbolj ustrezalo A sem vseeno polna optimizma, saj imajo redki turis- življenje ob morju. Najprej je bil to samo občutek, tični vodniki diplomo iz umetnostne zgodovine in so- ki je kasneje prerasel v prepričanje. Očitno sem sre- ciologije kulture; to sta področji, ki prinašata mojemu dozemska duša. Pogosto sem se spraševala, kako je delu izjemno dodatno vrednost - tako osebno kot pri mogoče, da sem bila rojena v Sloveniji, saj mi ne prija vodenju. Posvetim se vsakemu posamezniku, gostov naša hrana, pozimi me vedno zebe. Na Kreti so mi nikoli ne utrujam s prenatrpanimi in preobsežnimi všeč narava, toplota, predvsem pa način življenja. Pa programi. Moje vodilo je kvaliteta, zato delam z še ime imam grško. manjšimi skupinami ali posamezniki. Poznam tudi kraje, ki jih v svoji ponudbi nima nobena turistična Verjetno je za tako selitev potrebnih veliko priprav agencija. Kreta kot zibelka zahodne civilizacije ima in dobre organizacije? ogromno arheoloških najdišč, muzejev in brezšte- To je odvisno od posameznika. Turistični vodniki smo vilne primere bizantinske sakralne arhitekture, tako marsičesa vajeni, znajti se moramo v različnih situ- da so moji programi vodenja lahko zelo specializira- acijah. Izkušnje z Grki in Grčijo sem imela še od prej, ni. Svoje znanje želim predajati tudi drugim. res pa Krečani pravijo, da so najprej Krečani in šele potem Grki in to drži. Za začetek sem si na Kreti na- jela stanovanje v hiši (preostali del je prazen), ki jo ... to ni razglednica ... tu se res tako uživa – iz terase taverne z odlično domačo (pre)hrano. obdaja čudovit vrt z mandljevci, rožičevci, nešplja- mi, pomarančevci, limonovci, murvami, granatovci, pa vrtnicami ... Z velike terase imam pogled na zaliv z dolgo prodnato plažo, do katere imam pet minut HELENA ČRETNIK: hoje. Malo naprej sta še dve plaži in glede na to, s katere strani piha veter, ki je tu kar pogost in pre- »V GRČIJI SEM ELENI« cej močan - kar je za vroče poletne mesece zelo Edita Žugelj blagodejno – izbiram med njimi. Še vedno sem na IntervjuFoto: osebni arhiv Helene.Č. in Karin P. dolgih počitnicah in mi prav nič ne manjka, razen denarja, saj se pri vodenju še ni »odprlo.« Tako uži- Helena Čretnik je študirala umetnostno zgodovino in vam na plaži, plavam, jem dobro domačo hrano - Umetnostna zgodovinarka Helena Čretnik se je sociologijo kulture. Najprej je delala kot umetnostna ribe, zelenjavo, raziskujem vsako ped otoka, nabiram letos spomladi pridružila tistim, ki v zadnjih letih kritičarka, bila je dopisnica Primorskih novic, potem zelišča - timijan, origano, žajbelj itn. Na Kreti raste približno dva tisoč zdravilnih in aromatičnih rastlin. svoje priložnosti za delo in življenje iščejo v tujini je na Gornjem trgu v Ljubljani odprla galerijo Impri- ma (www.imprima.si). Galerije ni več, ime podjetja Dovolj jih bo za vso zimo, za darila in za prodajo ... – preselila se je na največji grški otok Kreto. Tam Hpa je ostalo in letos praznuje trinajsto obletnico de- bo delala kot turistična vodnica in se že veseli lovanja. Po tem je Helena začela poučevati na gim- Je na otoku težko najti delo turističnega vodnika? prihoda slovenskih rojakov z vseh strani sveta, saj naziji in univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ker pa Glede vodenja sem šla do prenekatere agencije in govori kar šest jezikov. si je treba umetnostnozgodovinske objekte ogledati sem trenutno na »stand by«. Vsi namreč iščejo samo na terenu, je začela z vodenjem skupin in se počasi rusko govoreče vodnike. A sem prepričana, da se bo preusmerila v bolj turistične vode. Pridobila je licenco pri delu obrnilo na bolje; če ne to, pa vsekakor pri- “In Greek, I am called Eleni!” This Helena Čretnik: za turistično vodnico in se zadnja leta ukvarja izključ- hodnjo sezono, ko imam dogovorjeni dve tedenski spring, the art historian Helena Čretnik has joined no s turizmom. turi. Sicer te pa lahko na Kreti preživlja narava – hribi those who are seeking job opportunities and life Kot pravi, jo je zaradi antike in njenih zakladov vedno in gore so polni različnih divjih užitnih rastlin, iz kat- abroad – she moved to Crete, the largest of the najbolj privlačila Grčija. Večkrat jo je obiskala že kot erih si lahko pripraviš na primer solato. Greek islands. There, she is planning on working študentka, pozneje je tudi pet let živela na otoku Krfu as a tourist guide. Since she can speak six lan- in iz Helene postala Eleni. A če nisi domačin, pravi Zelo sem tudi aktivna na spletnih straneh - sodelu- guages, she is more than happy about the arrivals Helena, znajo biti zime na otoku zelo dolge, saj nimaš jem z nekaterimi kvalitetnimi mednarodnimi splet- of fellow Slovenian countrymen from all around dela in s tem zaslužka. »Prvi dve leti je še zanimivo, nimi ponudniki (večinoma iz ZDA in Kanade) pro- the globe. ker si ga lahko v tem času dobro ogledaš, potem pa fesionalnih vodnikov na določeni destinaciji. Če ne začneš pogrešati gledališče, koncerte ipd. Tako sem bom imela dovolj vodenj, bom v visoki sezoni (julij,

12 Rodna gruda december 2014 13 MLADI Mladi ustvarjalnost nenehno nadgradu- ničen glede na naša občutja časa življenje. Enostavno mora vedno je, njena dela vedno nastajajo na in prostora. Karin premišljeno kaj početi, da je zadovoljna. Kot terenu, le tam je blizu z dušo narave. pripoveduje: »V naravi je izražena profesorica poučuje v javnih os- Karin Godnič, po poklicu akademska slikarka in pro- dinamična sila in pri umetniškem novnih in srednjih šolah ter vodi fesorica, pripada mlajši generaciji umetnikov in je Z raziskovalno žilico skrbno izbira ustvarjanju opazujem prehod časa delavnice za otroke in odrasle. V lepe slikarske motive narave, pri in stalnih ciklov življenja, smrti in zvezi z umetnostjo pravi: »Največji v Argentini postala znana po kompaktnih slikarskih katerih odkriva in spoznava edin- ponovnega rojstva, ki se nenehno uspeh je, da lahko delo opravljam upodobitvah mestne krajine. Mojstrsko je predsta- stvene lepote. Kot pravi: »Skri- dogaja. Narava je tako jasna v svo- s ponižnostjo in potrpežljivost- vila slikarske zgodbe pogleda na hitre ceste, prista- ti čudeži v tem majhnem svetu. jem jeziku! Vidimo lahko, da drevo jo, na miren in resen način, kot nišča, mostove in stolpnice. Ti segmenti odsevajo To je kot nekakšen akumulator vsak dan spreminja barve od ze- notranjo potrebo po lastni nar- delno realnost, estetiko današnje družbe, odtuje- za slikanje. Narava je izredna in lene, oker, rumene do rdeče. Mene avni evoluciji. Brez pričakovanja nost in praznino. Pred dvema letoma se je preselila neizčrpen vir navdiha.« Potopi se v zanimajo zakoni narave in skriv- nagrade ali priznanja, ki prihaja na Atlansko obalo v majhno naselje Mar del Tuyú, občutke iz preteklosti in podoživl- nost našega obstoja.« Vsak dan se od zunaj.« Poudarja, da je odnos ja dišave pokrajine, barve, tišine in odpravi na »pohodništvo« in išče s prijatelji zelo pomemben. Bili ki je od Buenos Airesa oddaljeno več kot 300 kilo- zvokov. Na prefinjen način odkriva svežino nedotakljivosti. so podpora, močna spodbuda in metrov. Zdaj je njen dom v gozdu, le nekaj metrov skrivnosti prepletanja listov, steb- druženje v njenem osebnem živl- oddaljen od plaže... Kot pravi, je narava s prostornim la in cvetov. Zanimivo je, da vizije USPEŠNO ŽIVLJENJE JE SREČNO jenju in v umetniškem razvoju. nebom in neskončnim obzorjem neizčrpen vir navdi- gozda prek barv ustvarjajo določe- Pri velikih slikah dela v akrilu na So zaklad. Vežejo jo globoke vezi ha za umetniška dela. Ženska, ki se toplo, prijetno no melanholijo, pri slikanju cvetov platnu. V zadnji seriji majhnega ljubezni in občudovanja. in vedro smeji, o lastnem ustvarjalnem zamahu ne in popkov prevladuje roza in tako formata z naslovom Skrivnost ras- imajo skupki cvetov nasprotni tlin je uporabila akvarel na papir- POMLAD NA SLOVENSKI ZEMLJI govori veliko, saj je prepričana, da imajo umetnine učinek. Ta skriti svet, upodobljen ju. Karin Godnič je prepričana, da Slovenija ji pomeni poreklo, deže- Mag. Darja Zorko Mencin lastno sporočilno vrednost. Polna je žara in ljubezni Foto: osebni arhiv K.G. v njenih slikah, poskuša biti res- uspešno življenje pomeni srečno lo starih staršev in deda po očetovi do svoje velike strasti – slikanja. KARIN GODNIČ: V ODKRIVANJU NESKONČNIH

Karin Godnič: Discovering the Endless Treasures of the Nature. zakladovOtroštvo je preživela naravev vasi Loma Verde, na obrobju Karin Godnič, by profession an academic painter and a teacher who belongs to the younger gen- mesta Escobar, v veliki kmečki hiši. Kokoši, zajci, kon- eration of artists, became famous in Argentina ji, race, fazani, koze, purani, psi in vrt so bili osnovni by painting compact depictions of urban land- elementi njene otroške igralnice. Običajne otroške scapes. She is a master in presenting painters’ Onaloge so bile plezanje na košata drevesa, pobiran- stories of highways, ports, bridges and skyscrap- je sadja, nabiranje prekrasnih travniških rož, delo na Narava je tako jasna v svojem jeziku. ers. These segments reflect a partial reality, vrtu in z domačimi živalmi, lov na žabe in kresnice, the aesthetics of today’s society, alienation and zbiranje metuljev in izumljanje pasti za legvane... strani. Njena mama je veliko govorila o Sloveniji in združenjih… Umetniška dela je na ogled postavila v emptiness. Two years ago she moved to a small Vse te spomine na otroštvo na neposreden in čuten najlepših pokrajinah, spominih, anekdotah in običa- Argentini, Kolumbiji, Venezueli, Čilu in ZDA. Od leta town of Mar del Tuyú by the Atlantic coastline, način vnaša v zadnja umetniška dela. jih starih staršev, o slovenski hrani... Maja letos je 2001 je prejela številne nagrade najbolj prestižnih more than 300 kilometers away from Buenos Karin imela priložnost, da je z mamo in bratoma z argentinskih umetniških združenj in ustanov, kot sta Aires. She lives in a forest only a couple of me- UMETNINA KOT NESKONČNA SAMOTA veseljem stopila na slovensko zemljo. Stari starši so Pintura Fundación in Arte de Tapa Páginas Amaril- ters away from the sea… As she would say: the Stara 16 let je začela obiskovati delavnico likovne morali zapustiti svoje domove z globoko bolečino re- las. Z načrtovanjem prihodnosti se ne ukvarja preveč. nature with its vast skies and endless horizons vzgoje umetnika v bližini njene soseske, Juana Man- alnosti grozljive vojne. Pravi, da je pred nami. inspires her to make art. She is a woman with a uela Diaz Puerta. Tam se je »zgodil« njen preporod: Še naprej ima cilj, da s ponižnostjo, predanostjo in warm and cheerful laughter who does not talk odkrila je slikarstvo kot močan izrazni kanal umetno- RAZSTAVE IN NAGRADE potrpljenjem raziskuje in odkriva svet okoli sebe. much about her creativity because she is con- sti. Od takrat ni nikoli nehala ustvarjati. Pridobila je Več kot deset let dobro sodeluje z znano galerijo Prepričljivo zajema vsak trenutek življenja in z ve- vinced that artworks convey their own messages. diplomo profesorice likovne umetnosti na nacionalni Aldo de Sousa v Buenos Airesu, ki je odgovorna za likim veseljem odkriva preporod našega časa. Ver- She is full of splendor and love for this great šoli Prilidiano Pueyrredon v Buenos Airesu. Umetni- promocijo na nacionalni in mednarodni ravni. Po- jamem, da ji bo narava podarjala nešteto utrinkov passion of hers – painting. na je neskončna samota. Pod njeno umirjeno površi- leg tega redno sodeluje na razstavah in tekmovan- za ustvarjanje novih del, ki bodo v ustreznem času no skriva primaren slikarski impulz. Karin likovno jih v različnih kulturnih centrih, muzejih, ustanovah, dobili svetlobo na platnu.

14 Rodna gruda december 2014 15 MLADI Mladi

Med 21. In 28. avgustom je v CSU Vodnikova do- Jan Slak: School in the Morning, Practice in the mačija potekala bobnarska delavnica Jana Slaka, Afternoon and Concerts in the Evening. študenta tolkal na Drumtrainer Academy Berlin, s From 21 through 28 August, the Vodnik Center for Sonorous Art is hosting a drumming workshop by katero želi mladi slovenski avtor predstaviti svež Jan Slak, a percussion student at the Drumtrainer in ustvarjalen pristop k učenju ritma in uporabe Academy Berlin. The young Slovenian author wishes tolkal. Kot nam je povedal v intervjuju (ki smo ga to present his fresh and creative approach to teach- naredili pred delavnico) se je v Berlin preselil pred- ing rhythm and percussion use. In the interview vsem zaradi zanimanja za tamkajšnjo glasbeno in which we have already prepared prior to his arrival at Ljubljana by the means of e-mail, he told us that umetniško dogajanje. Po letu študija v Ljubljani se he moved to Berlin mainly because of his interest in je, pravi, dokončno odločil, da bi se rad preživljal their local musical and art events. z igranjem bobnov. »Željo po selitvi je torej na nek način gnalo pričakovanje, da večje mesto nudi več različnih možnosti za kulturno udejstvovanje.«

JAN SLAK: Blanka Markovič Kocen Foto: Nada Žgank ZJUTRAJ ŠOLA, POPOLDNE VAJE, zvecer

Kako ste se znašli v tako velikem mestu? Vam je kdo Kako poleg študija najdete čas za nastope? Kje nas- pomagal, ali ste srečali kakega Slovenca? koncertitopate? Znašel sem se predvsem s pomočjo mojim idejam na- Z bendi večinoma koncertiramo po lokalnih skvotih klonjenih staršev, dekleta, s katerim sva se za selitev in klubih, ki podpirajo našo zvrst glasbe. Omenil bi Kodločila skupaj, in sestre, ki v Berlinu živi že nekaj let. Schokoladen, Monarch, Aantje Oeklesund, Hafen- Brez njih in potrpežljivih pojasnil kolega, ki sem ga klang v Hamburgu, E-lite Culture v Stolzenhainu in preko glasbe spoznal že pred leti, bi bila selitev in vse izredno prijeten, kulturno bivanjski projekt M29 v spremljajoče birokratske nujnosti bistveno večji na- Prenzlauerbergu. Z avdio-vizualnimi projekti nasto- por. Prijetno je tudi dejstvo, da je možno marsikatero pamo v manjših gledališčih in kinodvoranah. Pred informacijo dobiti na facebook strani Slovenci v Ber- kratkim sem na primer s predstavo #2.06 nastopil na linu. filmskih festivalih v Londonu in Edinburghu.

Mnoge je v Berlinu navdušila multikulturnost. Kaj Poleg tega moramo študenti akademije Drumtrainer pa je vam najbolj všeč? ob zaključku vsakega semestra kot del izpita organi- Vsekakor živost in raznolikost kulturnega dogajanja! zirati javni koncert. S tem nam poleg očitne »terenske prakse« ponudijo tudi možnost, da se izpostavimo, Ali ste že kdaj prej svoje znanje skušali posredova- navajamo komercialne stike ali pa naletimo na kak Šola zjutraj, vaje popoldne in koncerti zvečer. ti tudi Slovencem ali je delavnica, ki jo pripravljate, bend, ki ravno išče bobnarja. Konec koncev je cilj šole prva tovrstna? študente izuriti in pripraviti za življenje profesional- fesorji glede tega vedno zelo razumevajoči in vedno sploševal. Ker živim v Berlinu, je moja izkušnja mor- Zame je ta delavnica prva te vrste. V Berlinu sicer za- nega glasbenika. se najde način, da nadoknadiš zamujeno gradivo. da bolj kot »tipično nemška« multikulturna. sebno poučujem bobne, zato imam že precej izdel- Komercialno so tu najbolj priljubljene zvrsti techno, ano idejo tega, kaj lahko ponudim udeležencem, a Drugače pa: šola zjutraj, vaje popoldne in koncerti Kakšen je odnos Nemcev do glasbe v primerjavi s soul, funk in hip hop. Pa seveda »šlagerji«. Komerci- možnosti, da bi sodeloval in soustvarjal s tako veliko zvečer! Če pa se ravno zgodi, da zaradi daljšega obd- Slovenci? ala se, kolikor vem, od naše ne razlikuje kaj dosti, z skupino bobnarjev, doslej še nisem imel. obja koncertiranja zamudiš nekaj dni študija, so pro- Hmmm ... Težko rečem, ne da bi pretirano po- izjemo dejstva, da je Berlin Meka za techno.

16 Rodna gruda december 2014 17 MLADI Mladi Kje se vidite v prihodnosti? (smeh) Kaj pa vem … Življenje je nepredvidljivo. Načrte 26-letni Robert Rupnik si je že v času študija želel si delam korak za korakom in se s v svet. Po diplomi in pridobitvi naziva diplomirani stvarmi spopadam, ko mi pridejo inženir varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred naproti. požarom ni odlašal – dva meseca pozneje je že bil Trenutno s skupino Kalek načr- na letalu za Kanado. Odločitev za odhod v tujino, tujemo izdajo prvega EP-ja. priznava, ni bila lahka, saj je imel doma, v vasi Snemanje, grafično oblikovan- Lome pri Črnem vrhu pod Javornikom, veliko prijate- je in izdajo nameravamo izvesti ljev, predvsem pa je bila težka ločitev od družine. A popolnoma sami. S tem se bomo želja nabrati si izkušnje, tako življenjske kot poslov- končno prvič predstavili širši jav- ne, je bila močnejša… nosti. Konec avgusta načrtujem snemanje s punk rock skupino Verbrandskasten, zatem delavni- Taking Respinsibility in Good or Bad Times. co v Centru sonoričnih umetnosti During the time of his studies, the 26-year old Rob- Vodnikova domačija v Ljubljani, ert Rupnik already wanted to explore the world. Af- potem pa še snemanje EP-ja s ter graduating and achieving the title MS in Health skupino Dwarphs v sodelovanju z and Work Safety he did not hesitate – two months ljubljanskimi Canyon observer. later he was already boarding a plane for Canada. He admits that is decision for going abroad was not V živo naju bo pri nas najverjetneje Foto: osebni arhiv easy because he left all of his friends back home možno slišati 1. septembra v trgo- in the village of Lome by Črni Vrh pod Javornikom. vinici LWGN na Trubarjevi. Čakam Blanka Markovič Kocen It was especially had for him to say good bye to his še na izid plošče Volkana T., za family but the wish to gain experience in life and katero sem že dobri dve leti nazaj business was stronger. snemal bobne. ROBERT RUPNIK: Moje otroške sanje so sicer bile, takoj za gasilcem, biti bobnar v legendarni rock’n’roll skupini, ki JE TREBA PREVZETI, bi sprožila družbeno revolucijo. A KO GRE DOBRO IN KO GRE SLABO zaenkrat sem zelo srečen, četudi se sliši kot kliše, da imam streho odgovornost nad glavo, nekaj hrane v hladilni- Kako je vašo odločitev sprejela družina, nenazadn- nato po spletu okoliščin Kanada postala moja desti- ku in možnost delati z ljudmi, ki je ste bili in ste še vedno zelo mladi? nacija. me navdihujejo in od katerih se Za vse je bila novica o moji odločitvi veliko pre- učim. Ravno zato se noro veselim senečenje, vendar sem bil vedno zelo samostojen in Kaj ste pred odhodom vedeli o Kanadi? te delavnice! verjetno sem jim do takrat že nekoliko dal vedeti, da Po pravici povedano, pred odhodom o tej prostrani V alternativi je veliko mladih, ki na lastno pobudo organizirajo koncerte, K se kaj takega lahko zgodi, saj sem že pred tem veliko državi nisem vedel kaj dosti, razen da je pozimi mraz imajo DIY založbe, izdajajo časopise, so mogoče pripravljeni plačati potoval. Pri 25 letih sem torej zapustil Slovenijo in (smeh). Že na začetku pa sem vedel, da je Toronto malo več za vstopnino, tudi če gre za neuveljavljen bend, in tako aktiv- sem v Kanadi že 18 mesecev. Osebno menim, da je mesto, kjer želim stanovati, in o čem drugem nisem no soustvarjajo svoje scene. Najverjetneje je to največja razlika. Ne bi v tujino bolje oditi, ko si mlad, saj na dom nisi pre- niti razmišljal. pa rekel, da je to tipično nemška stvar. Menim, da je odnos do glasbe več navezan. Vrstnikom, ki si želijo v tujino, bi torej bolj stvar vsakega posameznika. Ne verjamem v nacionalne stereotipe. svetoval, naj to čim prej storijo. Kakšni so bili administrativni postopki? Kaj vse ste morali pridobiti? Kot že rečeno, večje mesto ponuja več prostorov za dogajanje in bolj Zakaj ste izbrali ravno Kanado in ne katere od ev- Administrativni postopi so dokaj preprosti, vsaj za raznolik program. Več klubov, delavnic, jam sessionov, pouličnih glas- ropskih držav? Working Holiday Visa, ki sem jo takrat dobil. Imeti benikov, večmedijskih dogodkov ipd. Veliko podpore pride tudi s strani Evropa je delovala nekako preveč »domače«, če se moraš manj kot 35 let, potrdilo o zdravju ter s policije turistov, ki jih v mesto privlači ravno živost kulturnega dogajanja. lahko tako izrazim, in zame nikoli ni bila resna izbira, potrdilo o nekaznovanosti. Sama viza stane 150 ev- čeprav je tudi na »stari celini« precej zanimivih držav, rov, Imeti pa moraš tudi potrdilo, da imaš na računu Se nameravate po končanem študiju vrniti v Slovenijo? ki jih danes malo resneje opazujem. Kanada in Nova okrog 2.000. Danes je vse to vodeno elektronsko, Nekega dne vsekakor. Ljubljana je moj dom. Ampak mogoče bi pred Zelandija sta bili državi, za kateri je bilo najlaže dobiti navodila pa so zelo preprosta, tako da pri urejanju tem skočil pogledat še kam drugam. Če bo le možno. vizo. Zaprosil sem za obe, odobrili so mi ju, vendar je nisem imel prav nobenih težav. Viza velja leto dni, za

18 Rodna gruda december 2014 19 MLADI Mladi nia Team. Veliko sem jih srečal tudi na številnih Nizki so tudi stroški in obdavčitev. Pogoji za podjetni- slovenskih prireditvah, zlasti v Torontu. Imel sem ke so tukaj neprimerno boljši, seveda pa moraš imeti priložnost spoznati sijajne ljudi, s katerimi smo post- državljanstvo ali biti »landed imigrant«. Priseljenci ali prijatelji. Tudi v poslovnem svetu je nekaj zelo lahko ta pogoj izpolnijo po dveh letih bivanja ali po uspešnih Slovencev in moram povedati, da so to ve- enem letu delovnih izkušenj v Kanadi. Na same pa- like osebnosti in Slovencem, ki se na novo priselijo v pirje čakaš še eno leto in stanejo okoli 1.500 dolar- Kanado, veliko pomagajo. jev. Sam sem tu že poskusil ustanoviti podjetje in sodelovati s prijateljem v Sloveniji. Vse je bilo že pri- Se vam zdi, da je Kanada dežela priložnosti? pravljeno, vendar leta čakanja, da postanem »land- Nameravate v tej deželi ostati? ed imigrant« ali »permanent resident« zaenkrat ne Hmmm… Rekel bi, da je za nekatere res dežela načrtujem. No, morda pa najdeva kako drugo pot in priložnosti, za druge pa, žal, dežela propada. Živi- pričneva sodelovati. mo namreč ameriški slog življenja, kar pomeni, da si povsem samostojen, nihče pa ti ničesar ne da kar V Sloveniji imamo izjemno bogastvo lesa, a lesna tako. Vsa zdravstvena zavarovanja so povsem posa- industrija bolj kot ne životari. Če bi se razmere meznikova izbira in vse zadeve si moraš urejati sam. spremenile, bi se bili pripravljeni vrniti domov? Urnika od 7.00 do 15.00 ni, delamo več kot v Slo- Pri nas je pogled na lesno področje bolj kot ne veniji, a smo tudi primerno plačani. Osebno mi je ta žalosten in lesna industrija večinoma životari, ven- življenjski slog, ko si sam svoj gospodar, veliko bolj dar je kljub temu v Sloveniji kar nekaj zelo uspešnih všeč. Gotovo so pogoji za življenje precej boljši kot v lesnih podjetij, ki razmišljajo napredneje. Danes Sloveniji, vsaj kar zadeva plačilno disciplino in viši- se svet tako hitro spreminja, zato je težko spati na no plač. Stroški so podobni kot v Sloveniji, toda tu starih metodah dela in delati samo na cenovni tudi ljudje z minimalnimi plačami lahko živijo dos- konkurenčnosti ter pričakovati pomoč z vseh koncev. tojno življenje. Seveda najdeš ljudi, ki samo tarnajo Treba je prevzeti odgovornost, ko gre dobro in ko gre in pravijo, da ni nobenih priložnosti, tako da osebno slabo! To je po mojem mnenju največja razlika med mislim, da je, odvisno od tega, s kakšnim namenom našo Slovenijo in uspešno Kanado. greš v tujino, vsaka dežela je dežela priložnosti. V Ka- nadi je veliko priložnosti za tistega, ki resnično želi Poleti se vračam v Slovenijo ne glede na razmere, Pogled z Javornika na vas Lome ... uspeti v tej deželi. Brez zadržkov jo priporočam vsa- saj so te le stvar pogleda posameznika. Ne morem komur, ki želi v tujino. V Kanadi ne nameravam os- pa napovedati za koliko časa, saj imam možnosti za podaljšanje bivanja pa moraš poiskati druge načine, podjetje, ki se ukvarja s prodajo oliv in olivnega olja. tati, država je urejena in o krizi ni ne duha ne sluha, delo v ZDA, a verjetno bom ostal nekaj časa na slov- najlaže je to urediti prek »sponzorskega podjetja« v Ponudba je bila mamljiva, saj je omogočala tudi po- vendar sem se odločil, da tu ne bom preživel vsega enski obali. Kanadi. tovanja po vsej Kanadi. Ponovno sem prevzel položaj življenja. Trenutno sem na počitnicah v Miamiju, kjer »Sales&Marketing Manager« in v petih mesecih pri- mi je res zelo všeč, saj so mi topli kraji zelo pri srcu. Za konec bi dodal, da je tujina le za tistega, ki si to Kolikor vem, ste se najprej ukvarjali s prodajo čajev. pomogel k zelo dobrim rezultatom in rasti prodaje. res želi, nikakor ne bi svetoval zapustiti domovine Kako ste se znašli v tem poslu, glede na to, da ste Nato pa sva z lastnikom sprejela nekaj prehitrih po- Vas mikajo podjetniške vode? Kako težavno je v Ka- na vrat na nos, pa naj bo to Evropa ali Amerika, saj sicer izučeni v lesarski stroki? tez in podjetje je začelo z investicijami, za katere sva nadi ustanoviti podjetje? sem srečal več starejših Slovencev, ki še danes, po 40 Drži, prva služba, ki sem jo dobil po prihodu v To- pričakovala, da bodo dobičkonosne, izgubljati precej Podjetništvo je gotovo eden izmed mojih prihodnjih letih, v Kanadi niso srečni. Seveda pa to ni pravilo! ronto, je bila v podjetju, ki se ukvarja s prodajo čajev. denarja. Toda »po vojni je lahko biti general«, konča- ciljev. V Kanadi je zelo preprosto ustanoviti podjetje. Zame osebno je izkušnja tujine zelo dobra. Najeli so me kot »Sales&Marketing Manager-ja« in lo se je, kot se je, in tudi sam nosim velik del odgov- vodil sem vse v zvezi s prodajo v podjetju. To je bilo ornosti. Prihodkov za poravnavo plačilnih obveznosti zelo uspešno sodelovanje, saj smo v osmih mesecih je torej začelo primanjkovati in poiskati sem moral prodajo povečali celo za petdesetkrat in smo še danes drug vir dohodka. Z omenjenim podjetjem pa smo v stikih in dobrih odnosih. V resnici so me najeli, kajti kljub vsemu ostali v dobrih odnosih. Medtem sem v Kanadi se dejansko lahko pogajaš za pogoje dela. opazil mizarsko delavnico, odšel k lastniku na pogov- Minilo je namreč približno teden dni, da smo našli or in kmalu smo začeli sodelovati. Trenutno torej de- skupni jezik in bili vsi zadovoljni. lam kot mizar v zasebni delavnici, kjer je zaposlenih sedem ljudi. Izdelujemo pohištvo po meri najvišjega Izučen sem kot lesarski tehnik, vendar bi kot popol- cenovnega razreda. Opazil sem, da so delo mizarja in noma nov priseljenec v Kanado malce težje dobil skoraj vsa obrtniška dela tukaj zelo cenjeni. strokovna dela kar takoj. Poleg tega vsakdo uvodoma rad pridobi nekaj kanadskih delovnih izkušenj. V Kanadi živi veliko Slovencev. Ste morda katerega od njih srečali? Kako ste pozneje našli delo v mizarstvu? Seveda, srečal sem veliko Slovencev, največ skozi Že ko sem delal se v podjetju s čaji, so me povabili v šport, saj sem igral nogomet za Toronto Slove- ... in pogled s stolpnic na Toronto. 20 Rodna gruda december 2014 21 REPORTAŽA reportaza

Predstavniki slovenskih društev in katoliških misij, učitelji in socialni delavci ter člani folklornih skupin v Nemčiji so se tudi letos zbrali na tradicionalnem The representatives of Slovenian associations, posvetu, ki je tokrat potekal med 9. in 11. majem v catholic missionaries, teachers, social workers and members of German folklore groups this year gath- Stuttgartu. Organizator, Slovensko kulturno-ume- ered at a traditional conference held from May 9 tniško društvo Triglav, je ob pokroviteljstvu Urada to May 11 in Stuttgart. The organizer, the Slovenian Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripra- Cultural and Artistic Association Triglav, prepared a vil pester in zanimiv program, ki je bil letos nekoliko rich and interesting program under the sponsorship manj zgoščen, a zato nič manj izčrpen, česar smo of the Office for Slovenians Abroad. Even though this year’s program was not as dense as it usually bili udeleženci veseli, saj je ostalo nekaj več časa is, it was by no means any less exhaustive, giving za druženje. To pa je vselej med pomembnimi cilji the participants a chance to spend more time so- posveta. cializing which is always a major objective of such conferences.

DRUŠTVA NAJ BODO Blanka Markovič Kocen GENERATOR

Dejavnosti so se začelepovezovanja že v petek zvečer, ko smo vendarle izboljšuje, povečala sta se tudi izvoz in uvoz udeleženci prihajali v mladinski dom v Althütteju pri v Nemčijo, zlasti na Bavarsko in Baden Württemberg, Stuttgartu. Začele so se namreč delavnice – retori- kjer živi največ Slovencev. »V življenju ne moremo do- ka, folklora, igra in petje – vzporedno pa je poteka- sti vplivati na dogajanje v naši okolici, velik vpliv pa Dla tudi okrogla miza o vlogi in pomenu posveta za imamo na to, kako se odzivamo,« je poudarila Marta Slovence v Nemčiji, ki jo je vodila dr. Marijanca Ajša Kos Marko. Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in mi- Foto: Gabriela Žagar Gabriela Foto: gracije ZRC SAZU. Kljub razmeroma pozni uri se je Da je posvet nujen, če želimo ohraniti sedanjo ra- razvila živahna razprava, ki je opozorila predvsem na ven sodelovanja, pa je dejal Jožef Keček, generalni pereč problem mladih v slovenskih društvih v Nemči- konzul v Münchnu, ki je dogodek označil za enega ji. Uspešno ga rešujejo v Stuttgartu, kar gre pripisati najpomembnejših letošnjih projektov. predvsem novemu, mlademu vodstvu, društvo pa se, kot smo slišali, pomlajuje tudi v Ulmu, medtem ko so Primož Ilešič, sekretar Urada Vlade RS za Slovence v najbolj problematična majhna mesta. Razpravljav- zamejstvu in po svetu, je udeležence posveta pozdra- ci so opozorili na dejstvo, da se starejši člani neradi vil tudi v imenu ministra Gorazda Žmavca. »Posvet umikajo mlajšim, ki bi društva posodobili. daje življenju Slovencev v Nemčiji posebno, dodatno kvaliteto,« je med drugim poudaril Ilešič. »Bolj ko se poznamo, bolje se razumemo, sodeluje- mo in boljši so rezultati,« je v pozdravnem nagovoru Aktualne teme na konzularnem področju sta v nadal- ob uradni otvoritvi 19. Posveta med drugim poudarila jevanju predstavila Matjaž Marko, konzul v Berlinu, in Marta Kos Marko, Veleposlanica RS v Berlinu, ki se Andreja Horvat, vicekonzulka v Münchnu (na sliki levo je tega dogodka udeležila prvič. Izrazila je prepričan- v sredini), znani in priljubljeni tandem, ki se z omen- je, da se bo privatizacija v Sloveniji kljub vladni krizi jenih položajev poslavljata. Med drugim sta opozorila nadaljevala in opomnila, da se gospodarska situacija na konzularne dneve in sporočila, da je naposled na Stuttgart s katedralo Sv. Janeza 22 Rodna gruda december 2014 23 REPORTAŽA reportaza

Nočni Stuttgart. voljo mobilna naprava za odvzem prstnih odtisov, ki Med šestimi učitelji, ki na prostranem območju od omogoča izdajo potnih listov tudi na terenu. Marko Ravensburga do Berlina poučujejo 300 do 350 otrok je vnovič opozoril, naj ljudje med poletnimi počitni- in odraslih, je tudi Vinko Kralj, ki že več kot desetletje cami v Sloveniji urejajo svoje dokumente, saj je post- poučuje slovenščino v Nemčiji in opozarja na nujnost opek na upravnih enotah v Sloveniji dosti krajši kot v subtilnega pristopa pri tem delu. Nemčiji, prav tako pa naj na Geodetski upravi RS in Zemljiški knjigi preverjajo pravilnost podatkov o ne- Dr. Marjanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko premičninah v Sloveniji. Dopoldanski del posveta so izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ki se ukvarja v soboto zaokrožili učitelji slovenščine v Nemčiji. tako s Slovenci v svetu kot s priseljenci v Slovenijo,

Dr. Irma Kern predava slovenščino na Univerzi Tübin- je predstavila projekt izmenjave , ko so učenci Veli- Dejan Valentinčič Foto: gen, ki sodi med najstarejše in najbolj elitne evropske mirja Brunskega preživeli teden dni v slovenski šoli Mira Delavec je ob tej priložnosti predstavila tudi svo- manjkalo šal o Slovencih in političnem dogajanju univerze, 27 tisoč njenih študentov pa mestu Tübin- in pri slovenskih družinah. Od nekaterih udeležencev jo knjigo Hči puščave, v kateri opisuje svoje humani- pri nas, dramska sekcija pa je tudi tokrat pod bud- gen daje izrazito univerzitetni značaj. Poleg tega predavanja smo o izjemnih vtisih otrok lahko slišali tarno delo v Siriji, Libiji – med vojno, Nigru in drugih nim očesom pisatelja in dramatika Toneta Partljiča to mesto diha s Primožem Trubarjem, utemeljitel- iz prve roke. revnih območjih, kamor je praktično na lastnih ra- uprizorila klasiko, in sicer Shakespearovega Romea jem pisane slovenske besede, saj sta bili v tukajšnji Prav vseh pa se nas je globoko dotaknilo predavanje menih tovorila osnovna živila in najnujnejša zdravila. in Julijo, a na nekoliko posodobljen način, pevce pa tiskarni natisnjeni prvi slovenski knjigi, Abecednik ddr. Mire Delavec, literarne zgodovinarke in učitel- Največ je delala med tuaregi, nomadi, ki so razpeti je tokrat prvič poučevala Barbara Gabrielle, pesnica in katekizem. Kernova je predstavila študij slovenis- jice slovenskega pouka, ki se v svojem prostem času med pet držav, in med njimi spoznala tudi svojega in glasbenica, ki nas je s svojimi gojenci popeljala v tike na tübingenški univerzi, njeno sodelovanje z ukvarja s humanitarno dejavnostjo. Na znanstven- moža. »V življenju moramo včasih pustiti, da nas vodi svet ljudske glasbe. ljubljansko in obštudijske dejavnosti študentov slo- em področju pa Delavčeva raziskuje prvo slovensko srce, ne le razum,« je dejala Mira, katere pripoved o venistike v Tübingenu. pesnico Josipino Turnograjsko. lačnih otrocih je izvabila solze ne le na njene, ampak Uradnemu delu je seveda tudi letos sledilo družab- na oči vseh prisotnih. no srečanje ob glasbi do zgodnjih jutranjih ur. Dejan Valentinčič, novinar in asistent za področje

H      T    Prvič je bila na program posveta uvrščena tudi gos- ustavnega prava in človekovih pravic, je nedeljsko  . P T            ,  ,   podarska tema. O tem, kam gre razvoj in kako la- dopoldne popestril s predavanjem na temo Sloveni- ,         . K         hko nadgradimo sodelovanje med društvi je nam- ja in rojaki zunaj matične domovine. Valentinčič je       . reč spregovoril generalni konzul Jožef Keček, ki je med drugim predstavil tudi knjigo Evropska Slo- to funkcijo prevzel oktobra lani. Poudaril je, da je venija, ki si jo je kot zbornik prispevkov pred dve- deželna politika gospodarskemu sodelovanju s ma letoma zamislilo 20 avtorjev, starih od 30 do

Takšnih žensk, kot je Mira Delavec, je na svetu zelo malo. Zato Slovenijo izjemno naklonjena, obenem pa kritično 40 let. Po Valentinčičevem mnenju bi bila v šolskih lahko rečem, da ni le luč za Tuarege, ampak tudi za nas, Slovence. opomnil, da od leta 2004 v Baden Württembergu ni programih nujna domovinska vzgoja, minister za Tomo Križnar, mirovni aktivist in humanitarni delavec bilo nobenega slovenskega politika. Slovence v zamejstvu in po svetu pa bi moral biti, Ddr. Mira Delavec vztrajno hodi po poteh Tuaregov in prinaša svetlobo in pogum, da bi preživeli. Je most, ki ga je tako Valentinčič, podpredsednik vlade. Posvet je sk- sposobno graditi in prehoditi zelo malo ljudi. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Sobotni večer je bil po tradiciji namenjen kulturi, to lenila prizadevna organizatorka, predsednica Koor- Občudujem Mirin pogum, vztrajnost, pridnost, delavnost in je programu, ki so ga pripravili udeleženci delavnic. dinacije za južno Nemčijo in članica Sveta Vlade RS solidarnost – tako v intelektualnem kot v humanitarnem delu. Maja Weiss, filmska režiserka Tako so folkloristi (str. 22 zgoraj in v sredini desno), za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Gabri-

25,00 9 ki so vadili pod vodstvom Vasje Samca, zaplesali jela Žagar, ki ji gre poleg predsednika SKUD Triglav ISBN Avtorica ves izkupiček od prodaje knjige 789612 namenja za pomoč revnim tuareškim otrokom. 978-961-281-309-3 koroške plese iz Mežiške kotline in tako počasti- Andreja Vudlerja vsa zahvala in čestitke za uspešno 813093 li obisk veleposlanice Kos-Markove, pozneje pa še organizacijo 19. posveta. Gostitelj prihodnjega, ju- plese iz Porabja in Goričke. V programu seveda ni bilejnega dvajsetega Posveta, bo Frankfurt.

24 Rodna gruda december 2014 25 ZGODILO SE JE ... zgodilo se je ...

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za med- narodni dan maternega jezika. Sodobni čas vedno bolj globalizirane in informacijske družbe je poln nasprotij. Tokrat se bomo na kratko posvetili jeziku in nakazali nekatera navidezna nasprotja njegove uporabe. Medtem ko na eni strani poudarjajo po- membnost učenja in znanja tujih jezikov, je na drugi zaradi naraščajočega izumiranja jezikov v ospredju pomembnost zavedanja in uporabe lastnega.

Every Word is a Star in the Galaxy of Languages. Unesco Has Proclaimed 21 February the Internation- al Mother Tongue Day in 1999. The modern world is witnessing a more and more globalized and infor- mation-oriented society and is full of contradictions. This time we will briefly focus on languages and draw attention to some apparent contradictions of their use. On one side we have the importance of learning foreign languages, while on the other we have the threat of language extinction and the rele- vance of using our own.

V GALAKSIJI JEZIKOV JE VSAKA BESEDA Ajda Rogelj Foto: internetni viri orcev, priseljenih v Slovenijo iz republik nekdanje Ju- PROMOTOR MATERNEGA JEZIKA goslavije. Govorijo jo še v Beneški Sloveniji, Furlaniji V prispevku smo želeli predstaviti velikokrat spregle- - Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v Istri dano pomembnost maternega jezika. Čeprav medn- na Hrvaškem, v Porabju na Madžarskem ter drugod arodni dan maternih jezikov letos obeležujemo že 16. Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgod- meznih območij v svetu. Poleg tega je vsako leto iz- po svetu, kjer so se naselili slovenski izseljenci in leto, moramo zapisati, da ta dan ne vzbuja posebne njem otroštvu običajno naučimo kot prvega, v njemzvezda postavljen še en vidik pri uporabi maternega jezika, zdomci. Kot zanimivost zapišimo, da se slovenščino pozornosti medijev in javnosti na sploh. mislimo, čutimo in se najlažje izražamo. Zavest o na primer dostopnost knjig in digitalnih vsebin v ra- akademsko preučuje in poučuje tudi v tujini in ne le maternem jeziku nastaja in se oblikuje v družini. Po- zličnih jezikih ali poudarek na večjezičnosti pri izo- na slovenskih fakultetah. O zanimanju za slovenšči- Z obeležitvijo mednarodnega dne opozarjamo na leg njegove neločljive povezanosti z osebnostjo pa je braževanju. Na tisoče manj zastopanih jezikov, ki jih no priča tudi veliko število lektoratov na univerzah potrebno ozaveščanje in spoštovanje lastnega ma- Mpovezan tudi z družbo in zgodovino. Jeziki so bistve- ljudstva sicer vsakodnevno uporabljajo, je namreč v po vsem svetu. Slovenščino namreč poučujejo na 54 ternega jezika, poleg tega UNESCO kot »promotor« ni del dediščine človeštva, jezik za vsako ljudstvo pa izobraževanju in medijih popolnoma zapostavljenih. univerzah 25 različnih držav, na 23 tujih univerzah pa mednarodnega dneva maternih jezikov želi pripo- pomemben del njegove kulture. Vsekakor je ključne- Ravno večjezičnost po besedah generalne direktorice je mogoče pridobiti tudi diplomo iz slovenščine. moči k ohranitvi kulturne in jezikovne različnosti. ga pomena tudi za posameznika, saj je jezik eno kl- Unesca Irine Bokove spodbuja našo kulturno raz- jučnih sredstev identifikacije. nolikost, izmenjavo mnenj, porajanje idej in širjenje naših pogledov. Čeprav se zdi število različnih jezikov MEDNARODNI DAN MATERNEGA JEZIKA na svetu veliko (ocena je 6.900), pa jih je po podatkih Zaradi velikokrat prezrte pomembnosti vam pred- Unesca več kot polovica ogroženih. Presunljive števil- stavljamo mednarodni dan maternega jezika, ki ke se še nadaljujejo, saj naj bi bilo le deset odstotkov ga obeležujemo 21. februarja. Razvil se je iz dneva teh jezikov zastopanih na internetu, vsaka dva tedna gibanja za jezik, ki ga v Bangladešu praznujejo od pa naj bi en jezik »izumrl«. leta 1952, ko je pakistanska policija ubila več bangla- deških študentov. Le-ti so zahtevali enakopravnost SLOVENŠČINA KOT MATERNI JEZIK za svoj jezik, a bili pri tem kruto zaustavljeni. Zato je Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2002 je leta 1999 Unesco 21. februar razglasili za mednarodni slovenščina materni jezik za kar 88 odstotkov pre- dan maternih jezikov. bivalcev Slovenije. Kot svoj drugi jezik slovenščino Bistvo tega praznika je opozarjanje na potrebe po obvlada približno 11.000 pripadnikov madžarske in ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posa- italijanske avtohtone manjšine ter okoli 140.000 gov-

26 Rodna gruda december 2014 27 ZGODILO SE JE ... zgodilo se je ... VKLJUČEVANJE STAREJŠIH Kar zadeva ozaveščanje ljudi o pomenu spoštovan- Ajda Rogelj ja starejših, je Slovenija vsekakor zgled, saj že od Foto: internetni viri samega začetka svetovni dan starejših primerno obeležuje. Vsako leto v ljubljanskem Cankarjevem domu pripravijo festival, ki je namenjen starejšim KO SE DRUŽBA (Festival za tretje življenjsko obdobje) in je vse bolj prepoznaven ter deležen večje družbene pozornosti. Gre pravzaprav za največji tovrstni festival v Evropi. Pomemben del festivalskega programa je namenjen medgeneracijskemu sodelovanju, tako da so vkl- jučeni predstavniki vseh starostnih obdobij, začenši pri otrocih v vrtcih. Starejši imajo dandanes na vol- jo številne priložnosti in orodja, s katerimi si lahko polepšajo vsakdan. Od mnogih tematskih društev, stara delavnic, seminarjev in izletov, pa tudi tečajev, kjer se lahko preizkusijo in izpopolnijo v raznih veščinah. Po podatkih Statističnega Urada RS iz leta 2011 naj bi se več kot tretjina starejših priložnostno učilo. Z obeležitvijo tega dne je želela poudariti pomemb- nost spoštovanja starejših in skrbi zanje. Poleg odno- Anketa o izobraževanju odraslih je pokazala, da se sa do starejših želijo opozoriti tudi na njihov položaj je največ starejših (17%) udeležilo izobraževanja za v družbi, kjer so v zadnjih desetletjihstarejši vedno uporabo računalnika, 11% se jih je udeležilo tečaja bolj spregledani. Tako se nam 1. oktober ponuja tujih jezikov, 10% jih je pridobivalo znanje s področja Zkot dodatna priložnost za razmislek o sedanji vlogi poslovnih ved in umetnosti, približno 6% pa znan- starejših, ki bi se morala v prihodnje spremeniti. je o zdravju in zdravem načinu življenja. Ob omembi vseživljenjskega učenja gre vsekakor opozoriti pro- HETEROGENA SKUPINA LJUDI jekt Simbioza, kjer mladi prostovoljci starejše učijo S staranjem se v življenju slej kor prej soočimo vsi, pa uporabe računalnika. Gre za tradicionalni projekt, ki naj bo to staranje naših bližnjih ali nas samih. Sta- se odvija v sredini oktobra in predstavlja še poseb- rost s seboj resda prinese številne izzive, težave in no pomemben primer dobre prakse medsebojnega probleme, a vedno bolj se v medijih izpostavljajo tudi sodelovanja in spoštovanja starejših. Čeprav ima- prednosti obdobja, ki ga nekateri poimenujejo z bolj jo starejši številne neprecenljive izkušnje in znan- ali manj posrečenimi izrazi, kot so jesen življenja, ja, v sodobnem svetu hitrih sprememb, nenehnega zlata leta, zrela leta in podobno. V povezavi s tem se prilagajanja in preoblikovanja le stežka sledijo tem- Po uradnih podatkih iz leta 2013 naj bi bilo v Slove- omenja predvsem pomembnost aktivnega staranja, pu sprememb. Še posebno pomembno vlogo pri tem niji kar 17 odstotkov prebivalcev starih več kot 64 ki naj bi zaradi izkoriščanja možnosti novih okoliščin imajo številna orodja informacijsko–komunikacijskih let. Po ugotovitvah raziskav, ki preučujejo demo- omogočilo številna nova spoznanja in dogodivščine. tehnologij (računalniki, mobilni in pametni telefoni), Skozi zgodovino so starejši veljali za modrece, ki raz- ki za večino ljudi postajajo vsakodnevni spremljeval- grafsko sestavo držav, se prebivalstvo stara tako v As the Society Ages… According to official data from 2013, more than rešujejo spore in h katerim so se ostali redno obrača- ci, starejšim pa zaradi težke uporabe pogosteje pred- Sloveniji kot v drugih državah. Dolgoročne projekcije 17 % of the Slovenian population is more than 64 li po nasvet in usmeritev. Dandanes je odnos do stavljajo breme kot korist. celo napovedujejo, da naj bi bila leta 2060 na svetu years old. Researches that study the demographic starejših drugačen. Javnomnenjski stereotipi o sta- kar tretjina prebivalstva stara več kot 65 let. Spre- structure of countries suggest that the population rostnikih se nanašajo na neaktivnost in nezmožnost V PRIHODNJE menjena razmerja v starostni strukturi družbe vseka- is growing older in Slovenia and other countries as za delo, nekateri pa starostnike dojemajo celo kot Eden izmed glavnih dosežkov druge polovice 20. sto kor kličejo po spremenjenem odnosu do starejših in well. Long-term projections even foretell that by grožnjo. Odnos do starostnikov in upokojencev je letja je podaljševanje življenjske dobe prebivalst- 2060, a third of the global population will be old- vsekakor slab, kar kažejo tudi številke Eurobarome- javnem mnenju o teh. Starostniki so namreč večkrat va. Če nam je uspelo izboljšati socialne razmere, er than 65. The altered relations in the social age tra, saj naj bi kar četrtina anketirancev v Sloveniji zdravstvene pogoje in oskrbo, ki omogočajo vedno tarča stereotipnih oznak, stigmatizacije in diskrimi- structure are calling for an altered attitude towards menila, da so starostniki breme za družbo. Odnos daljšo življenjsko dobo, bi morali odslej svojo en- nacije. Generalna skupščina Organizacije Združenih the elderly and the public opinion about them. It do starejših tudi v drugih evropskih državah ni dosti ergijo vložiti tudi v to, da bodo starejši lahko čim narodov je zato leta 1990 določila 1. oktober za is a fact that the elderly are often the target of ste- drugačen. Zato bi rada omenila, da se moramo za- lepše izkoristili svoja zlata leta. Tako kot je rekel an- svetovni dan starostnikov. reotyping, stigmatization and discrimination. It is vedati, da starostniki še zdaleč ne predstavljajo tako gleško-irski pisatelj Jonathan Swift: »Vsak človek because of that that in 1990 the General Assembly homogeno skupino, kot se jih velikokrat rado pred- si želi dolgo živeti, nihče pa se noče starati.« Zato of the United Nations declared 1 October the Inter- stavlja. Starejši se namreč med seboj razlikujejo prav moramo vsi skupaj graditi pogoje, da bodo starejši national Day of Older Persons. tako močno kot se med sabo razlikujejo ljudje drugih deležni spoštovanja in upoštevanja ter da bodo lahko starostnih skupin. z veseljem delil svoja znanja in izkušnje.

28 Rodna gruda december 2014 29 predstavljamo vam dejavnosti. Sta pa Rizmalova na slovesnosti ob 10. zelo pozitivno sprejeti, saj smo si takrat želeli sodelo- obletnici slovenske samostojnosti trto kot darilo pre- vati. Celoten projekt sem sicer prevzel na svoj hrbet, Pred dobrima dvema desetletjema je avstralski dala melbourški občini. »Zanimivo je, da me je pred a vsako leto sem povezal slovenska društva, kljub Slovenec Vinko Rizmal skupaj z ženo Elico poskr- mesecem dni poklical eden od avstralskih novinar- temu da se nekatera med seboj ne razumejo, a ko je bel, da se je najstarejša trta na svetu z maribor- jev, ki se ukvarja z vinarstvom, vinogradništvom in bil festival, so bili vedno skoraj vsi tam in so uživali v skega Lenta naselila tudi v Avstraliji. Slovenija se turizmom in me povprašal, kako danes trta napredu- velikem številu. Trta je torej opravila svoje, kako bo v po Rizmalovem mnenju pomena projekta Stara je. Avstralski časopis je objavil zelo lepo reportažo, ki prihodnje, pa ne morem napovedati.« je obšla svet,« pove Rizmal in doda, da je bil odziv iz trta za promocijo države premalo zaveda. različnih krajev sveta gotovo večji kot pa iz Slovenije, SLOVENIJA NI IZKORISTILA POTENCIALA česar ne razume. SLOVENCEV V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Old Slovenian Grapevine Thriving on Danes energije za povezovanje po Rizmalovem Australian Soil GLASBA IN TRTA POVEZUJETA SLOVENCE mnenju močno primanjkuje. Ljudje se starajo, mladi Two decades ago, an Australian-Slovenian Vinko- Nekdanji predsednik Slovensko-avstralskega so se oddaljili, zberejo pa se, če se kaj dobrega ali Rizmal and his wife Elica made sure that the poslovnega združenja na poslovnem področju že vr- opaznega dogaja. »Ljudje so torej še tam, treba pa oldest grapevine in the world from the Lent part of sto let deluje z lastno Slovensko-avstralsko agencijo je delati načrtno,« ugotavlja sogovornik, ki je kritičen Maribor got planted in Australia. Slovenians, ac- za poslovno in kulturno sodelovanja in prek nje orga- do velikega števila strank v Sloveniji. »To je politična cording to Rizmal’s opinion, are not entirely aware nizira različna gostovanja in festivale. Najbolj pono- parodija in zavajanje ljudi,« pravi. Velikega potencia- of how much the Staratrta (Old Grapevine) project sen je, kot pravi, na gostovanje glasbene skupine la Slovencev po svetu Slovenija po njegovem mnen- could contribute to the promotion of our country. Vesele Štajerke, leta 2002. »Dekleta so pripravila ju ni izkoristila. Celoten koncept delovanja organi- imeniten program, v 21 dneh smo imeli 17 nastop- zacij, ki obstajajo zaradi Slovencev v zamejstvu in ov, od tega jih je bilo šest povsem brezplačnih. Igrali po svetu, vidi kot zastarel, ustanoviti bi morali center, Blanka Markovič Kocen smo na avstralskih šolah. To je bilo za promocijo Slo- kjer bi bili zaposleni tisti, ki jim slovenstvo res nekaj venije izjemno pomembno, saj je slovensko besedo pomeni. »V takem centru bi imeli oddelek za gospo-

Foto:News Corp Australia Corp Foto:News in pesem slišalo 1.400 otrok in vsaj še dvakrat toliko darstvo, kulturo … - vse na enem mestu, da ti ne bi staršev, sorodnikov … « pravi sogovornik. bilo treba hoditi po Ljubljani kot deseti brat in trkati VINKO RIZMAL: na desetine vrat.« Po Rizmalovem mnenju tudi do Med velikimi prireditvami izpostavi še slavnostno tr- odpoklica veleposlanika Balažica iz Avstralije ne bi STARA SLOVENSKA TRTA USPEVA gatev leta 2008, ki je bila prav tako zelo opazna in prišlo, če bi imel le-ta dobre svetovalce. »Upam, da TUDI NA AVSTRALSKIH TLEH uspešna. »Pravzaprav so bile vse trgatve in festivali se bodo nasledniki iz tega kaj naučili,« pravi. Vinko Rizmal »Zamisel o presaditvi najstarejše trte na svetu iz Slo- Stara trta v Avstraliji, sta morala najprej opraviti vse venije v Avstralijo je vzniknila nenadoma, ko sva z formalnosti, kot so dogovor z županoma Maribora in ženo ob stari trti leta 1998 pila pivo,« se v pogovoru melbournške občine Yarra Rangers, kamor sodi tudi ob njegovem obisku v Sloveniji, junija letos, spominja Yarra Valey, najpopularnejše vinogradniško območje Rizmal. »Strinjala sva se, da imata Slovenec in trta v državi Viktoriji. Dogovoriti sta se morala s karan- Zveliko skupnega in zdelo se nama je, da bi to lahko tensko družbo, saj so merila glede vnosa rastlin v lepo povezovalo rojake na drugi strani poloble. In Avstralijo izjemno stroga, predpisane kazni pa zelo tako je tudi bilo.« visoke, vključno z zaporno kaznijo. »Cepič trte so nam poslali po pošti, potem pa je šel neposredno v Kako močna je slovenska skupnost v Avstraliji, so- karanteno in druge pristojne službe,« pojasnjuje so- govornik težko ocenjuje, saj so Slovenci, kot pravi, govornik. »Trta je bila v karanteni dve leti, v tem času razpršeni po številnih krajih, največ pa jih je v Mel- so na njej delali poskuse in opravljali različne mer- bournu. Blizu tega mesta, v Monbulk, sta se leta 1967 itve, o čemer so nas vsake tri, štiri mesece obveščali preselila tudi z ženo Elico. Vinko Rizmal opaža, da in nam, seveda, pošiljali tudi račune. Po dveh letih je vključevanje Slovencev v skupnost skromno, za kar smo dobili sporočilo, da je vse urejeno in rastlino la- so krive predvsem generacijske razlike. Precej lju- hko dvignemo.« di, poudarja, tudi na novo prihaja. »Pri Slovencih je zadržanost do povezovanja še posebej izrazita, saj DRŽAVA SLOVENIJA NIMA POSLUHA ZA stopimo skupaj šele takrat, ko je sila,« pravi. Ko sta se VELIKO PROMOCIJO z ženo, žal pokojno radijsko novinarko Elico Rizmal, Projekt Stara trta sta zakonca Rizmal v celoti, tudi ki je na državni radijski postaji SBS dolga leta vodi- finančno, izpeljala povsem sama, država Slovenija Foto:Slovenia info Foto:Slovenia la slovensko radijsko uro, odločila izpeljati projekt ni pokazala naklonjenosti do te velike promocijske Najstarejša trta na svetu “Modra Kavčina” v Mariboru.

30 Rodna gruda december 2014 31 PREDSTAVLJAMO VAM predstavljamo vam stalno bivanje v Avstraliji kot oseba, ki sva jo sprem- ljala. Malo zares, malo za hec sva izpolnila okvirni brezplačni formular o možnostih dela in stalnega bivanja v Avstraliji. Tony naju je kmalu obvestil, da imava glede na delovne izkušnje, znanje angleščine, starost, zdravstveno in finančno stanje, družinsko skupnost in še in še ... idealne možnosti za prido- bitev bivalne in delovne vize, ki ni v nobenem prim- eru omejena in je dejansko »najbolj idealna« vrsta vize. Praktično si skoraj Avstralec, le volilne pravice nimaš in potnega lista ne dobiš. Po štirih letih (zakon se je vmes spremenil) stalnega bivanja v Avstraliji pa lahko zaprosiš tudi za državljanstvo. Po približno dveh letih urejanja migracijskih dokumentov nas je 1. maja 2007 poklical migracijski agent in sporočil, da so nam odobrili omenjeno vizo. 27. septembra 2007 pa smo že pristali v Avstraliji. Teden dni pozneje je bila hčerka Julija že v avstralski šoli, leta 2012 pa smo postali tudi avstralski državl- jani.

Kako ste se z družino znašli v »deželi tam doli«? So se vaša pričakovanja izpolnila? Okvirne načrte glede dela, lokacije bivanja ter iz- viri internetni Foto: bire šole za Julijo smo pripravili že v Sloveniji pred odhodom. Avstralci imajo zaradi oddaljenosti in raz- Foto: osebni arhiv M.C. Foto: vitosti veliko možnosti za urejanje najrazličnejših za- dev »on line«.

Tako smo si veliko informacij pridobili že pred odhodom in prihranili čas - le za dejanja in ne za BOLJ KOT JE PREPROSTO, BOLJŠE JE raziskavo. Naš glavni razlog za selitev je bil več sk- - NE LE V KUHINJI upnega družinskega časa. Avstralci so namreč na splošno zelo naklonjeni družinskemu življenju. Drugi razlog pa je ekonomski: redne plače, boljši delovni pogoji, boljša zaščita delavcev itd. Mislim, da so se osebni arhiv M.C. Foto: naša pričakovanja izpolnila. Na splošno preživimo Mojca Cvetkovic več časa skupaj kot družina, več si lahko privoščimo, Mojca Cvetkovič je mlada priseljenka v Avstralijo, družimo se s prijatelji, ki so Slovenci, Grki, Indijci, sicer pa vrhunska kuharica, ki se je v Sloveniji kalila The Simpler, the Better – Not Only in the kitchen Italijani, Srbi, Avstralci, Egipčani.... pri znamenitem Janezu Bratovžu, čigar restavracijo MojcaCvetkovič is a young immigrant to Australia JB v središču Ljubljane obiskujejo gurmani z vsega who is a chef par excellence. She has been taught Končali ste turistično šolo in slovite kot vrhunska by the renowned chef JanezBratovžwhoserestaurant sveta. kuharica, med drugim ste delali tudi pri slovitem JB in the center of Ljubljana is often frequented by Janezu Bratovžu. Kako je sprejel vaš odhod? Kaj epicures from all over the globe. vam je položil na srce? »Bolj kot je preprosto, boljše je,« je stavek, ki mi ga Blanka Markovič Kocen je na koncu referenčnega pisma zapisal Janez Bra- tovž. Ta stavek z veseljem uporabljam v vsakdanjem življenju in ne le v kuhinji. Kot novi priseljenci smo Vaš odhod v Avstralijo je bil nadvse nenavaden, Začelo se je z naključnim obiskom seminarja s pred- se večkrat morali »spustiti« nekaj stopnic nižje, da skoraj podoben filmskim zgodbam. Ali nam lahko stavitvijo življenja in dela v Avstraliji, ki ga je takrat smo se lahko izkazali na »preprost in iskren način«. dogodke opišete? organiziral Tony Lenko, naš uradni migracijski pred- Zato sem prvo leto delala v šolski menzi, kamor je Vse se zgodi z razlogom in ob času, ki je namenjen za stavnik. Z »naključnim obiskom« hočem povedati, da hodila Julija v šolo, eno leto popolnoma brez plači- to. Nikoli si nismo mislili, da se bomo kdaj preselili v smo le spremljali nekoga na omenjeni seminar. la! Prostovoljno delo je v Avstraliji zelo cenjeno, ven-

VAvstralijo. Izkazalo se je, da imava z možem več možnosti za dar ga novi priseljenci premalo izkoristijo, češ, »saj viri internetni Foto:

32 Rodna gruda december 2014 33 PREDSTAVLJAMO VAM predstavljamo vam nisem prišel v Avstralijo zastonj delat«. Rezultat matica, za kar se ji še enkrat najlepše zahvaljujem in z nekom nekaj dogovoriš in si sežeš v roke, to drži takega dela je veliko večje »plačilo«: spoznavanje z veseljem sporočam, da so slike pristale na stenah kot pribito. Če pa dano besedo prelomiš, si zapečaten in zaupanje ljudi, izkušnje, spoznavanje njihove kul- doma slovenske družine v Brisbaneu. Večer je bil zelo za vedno. Cenijo poštenost, ideje in se radi družijo ture, navad itd. Julija je bila stara sedem let, govorila dobro sprejet, deležni pa smo bili tudi veliko zahval z komerkoli, ne glede na raso, kulturo ali vero. Tudi je zelo malo angleško, tako da ji je bila moja prisot- z željami, da bi podobno prireditev pripravili vsako istospolni pari so tukaj zelo odprti. Omenila sem že, nost v šoli največje zadovoljstvo. Kadarkoli je lahko leto. Zelo me veseli, da so društva, kot so Kuharska da smo na prireditvi »Alps -Adriatic night« postregli prišla do mene, da sem lahko pomagala pri prevo- zveza Slovenije in druge vladne organizacije in uradi, s slovensko hrano, ki jo je pripravil indijski kuhar v dih. Včasih pa je priskaljala samo po poljubček. Mar pripravljeni podpreti tovrstne prireditve, pa četudi to italijanski restavraciji, kjer je glavni vodja restavracije ni to največje plačilo? ni finančna podpora, temveč le promocijski material. Avstrijec … Hvala tudi Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu Janez Bratovž je »car«! Njegove kulinarične ideje, in po svetu, ki je omenjeno prireditev sofinanciral. Koliko v Avstraliji cenijo dobro kuhinjo? vdanost tradiciji in volja so neprecenljivi. Obenem Hmm … Premalo. Oglaševanje hitre prehrane je še pa je izjemno preprost človek, ki je vedno pripravljen Kako ste v Avstraliji nadaljevali svojo kariero vedno dovoljeno v vseh medijih. In to gotovo pove več osebni arhiv M.C. Foto: kot dovolj. Rezultat so seveda debelost, diabetes in pomagati. Pred časom smo z njegovo pomočjo pri- vrhunske kuharice? kuharji. Kako se odzivajo in kaj si od tega sodelo- razne alergije. pravili prestižno prireditev v Brisbaneu, imenovano Aktivno sem se vključila v Avstralsko zvezo kuhar- vanja obetate? »Alps-Adriatic night«, kjer smo želeli splošni avstral- jev, kjer sem bila zadnji dve leti tudi v odboru. Tako Kamorkoli grem ponosna predstavljam Sloveni- ski javnosti predstaviti tradicionalne slovenske jedi. sem spoznala veliko ljudi iz stroke in našla številne Na izdelkih je premalo informacij oziroma so neka- jo in še posebej našo neprecenljivo kulinariko. Še Janez je poskrbel za meni, ki ga je pod njegovo prijatelje. Sodelovala sem pri pripravi tekmovanj, tere tolmačene, kot jih narekujejo multinacionalke. vedno sem članica Društva kuharjev in slaščičarjev taktirko pripravil indijski kuhar Rhian Rodrigues. sejmov, predstavitev produktov in se na splošno Avstralci so po debelosti menda že prehiteli Amer- Slovenije in z veseljem spremljam njihove novice. Prireditev smo organizirali v idilični lokaciji ob Bris- seznanjala z avstralsko kulinariko. Mož je odprl svoje ičane. Sicer se stvari spreminjajo, vendar prepočasi. Mislim, da je tukaj najpomembnejše ohranjanje in bane river v italijanski restavraciji. Meni je vseboval transportno podjetje in takoj pričel z delom. Naseli- Tudi sami smo opazili, da se je v zadnjih sedmih letih vzdrževanje stikov. Poleg tega pa je Srečko Koklič, zaseko, namaz iz bučnega olja, kranjsko klobaso z li smo se na območju med glavnim mestom države veliko spremenilo. Več je Organic ponudbe, ponudbe predsednik za južno Evropo v Svetovni zvezi kuhar- zeljem kot toplo predjed, gobovo juho, žlikrofe, mla- Queensland Brisbane in zelo znanega turističnega s tržnic itd. Menda v glavnemu mestu Brisbane pred jev WACS, velikokrat omenjen tudi v avstralski zvezi do svinjska pečenko, prekmursko gibanico in seveda središča Surfers Paradise. Tako smo lahko v 30 minu- desetletjem ni bilo mogoče naročiti espresso kave, kuharjev. Vsekakor je dobro spremljati tudi dogajanja potico. Ker je bila takrat v Avstraliji na turneji tudi tah v središču glavnega mesta ali na plaži. Letos smo temveč le instant, danes pa je coffee shop za vsakim zunaj Avstralije. V veliko čast mi je bilo tudi osebno Helena Blagne, smo večer popestrili z njenim nasto- kupili tudi hišo, na kar smo zelo ponosni. vogalom, tudi z italijanskimi kavami. spoznati gospoda Janeza Bogataja, človeka, ki je us- pom. Imeli smo tudi tiho avkcijo košarice slovenskih pel certificirati naše tradicionalne jedi. izdelkov, kuharske knjige Janeza Bratovža ter slike, ki Kakšni ljudje so Avstralci, kako bi jih opisali? Ustanovili ste predstavništvo za vodo costella in pi- nam jih je v ta namen podarila Slovenska izseljenska Stisk roke ima tukaj še vedno veliko pomeni. Če se ranske soline, mož pa se ukvarja s prevozništvom. Bi prevzeli vodenje Slovenskega kluba, če bi vam kako vama gredo posli? Kakšno je podjetniško bilo ponujeno? okolje v Avstraliji, če ga primerjate s slovenskim, ki Bi. Vendar bi si ob sebi želela imeti ekipo, ki ji popol- ni zelo prijazno? noma zaupam in ki bi bila pripravljena dolgoročno, ne V Avstraliji ni težko ustanoviti podjetje, pomembna le za mandat enega leta, poprijeti za delo. Pomem- je le ideja. Če je ta dobra in imaš poslovni načrt, te bno je le, da so v tako ekipo vključeni tudi starejši podprejo tudi banke. Problem predstavništev je, da predstavniki slovenske skupnosti. Novi priseljenci ne zastopaš »produkt« nekoga drugega. Če vanj ne ver- smemo pozabiti, da so obstoječe klube ustanovili jameš stoodstotno in ga ne sprejmeš ter predstaviš prav oni. Potrebno je spoštovanje in odprt pogovor. kot »svojega«, je vse skupaj brez pomena. Na drugi Predstavniki mlajše generacije naj predlagajo, kaj in strani pa velikokrat zadnji izveš za morebitne težave kako se lahko izboljša in poveča obisk ne le Slovencev proizvajalca, ki ga s takim veseljem predstavljaš. v slovenskih klubih.

Sicer pa je čas za spremembe. Med pridobivanjem Za prihodnost imate zelo ambiciozne načrte. Nam avstralske vize smo spoznali kar nekaj slovenskih jih razkrijete? družin, ki so se tudi odločile za selitev v Avstralijo in Načrti za prihodnost so pogojeni z našimi otroki. z mnogimi smo v stiku še danes. Med njimi sta tudi Glede na dejstvo, da hčerka, ki ima sedaj 14 let, želi dve družini, s katerimi smo svoje »tihe želje« v zvezi z študirati v Sloveniji, si ne moremo privoščiti velikih Avstralijo zapisali na listek in jih leta 2006 zapečatili poslovnih načrtov. Naša največja investicija je prav v steklenici. Dogovorili smo se, da se čez deset let Julija. Znanje angleščine in izkušnje, ki si jih je prido- srečamo, steklenico odpremo in pogledamo, koliko bila v Avstraliji, ji bodo vsekakor pomagali kjerkoli v »skritih zelja« se nam je v Avstraliji že uresničilo. Za svetu. Poleg moje skrite »želje iz steklenice« si želim, svojo vem, da imam na voljo le še dve leti, da jo ures- da bi se Slovenci v Avstraliji več družili in vzgajali svo- ničim, tako da moram kar pohiteti … je otroke v slovenskem jeziku, kulturi in običajih. S tem jim ponujamo možnost vrnitve v Slovenijo, če in Kolikor vem, še naprej razvijate svoje kulinarično kadarkoli si to zaželijo. Žalostno je, da se le majhen

Foto: osebni arhiv M.C. Foto: znanje in navezujete stike z znanimi slovenskimi odstotek Slovencev tega tudi zaveda.

34 Rodna gruda december 2014 35 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA Knjiznicna in muzejska mreza

Rubriko Knjižnična in muzejska mreža začenjamo z National and University Library največjo knjižnico, Narodno in univerzitetno knji- – Home to Priceless Literary Riches. žnico, ki domuje v središču Ljubljane, v Plečnikovi The National and University Library in the center of Ljubljana – the Plečnik Palace on Turjaška uli- palači na Turjaški ulici 1, in zaposluje 143 ljudi. ca 11. The institution employs a staff of 143 people Strokovnjaki omenjene knjižnice so nam odgovorili and experts from the library have answered many na številna vprašanja, ki smo jih strnili v pričujoči of our questions condensed into this article which zapis, s katerim podrobno predstavljamo to po- presents this cultural establishment important for membno slovensko kulturno ustanovo. Slovenians.

Helena Ana Drewry (uprava NUK) s sodelavci in Blanka Markovič Kocen Foto: Branko Cvetkovič N U NARODNAK IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA – DOM NEPRECENLJIVEGA LITERARNEGA BOGASTVA

OD LJUBLJANSKEGA LICEJA DO liki Sloveniji. V tem primeru uporabljajo predvsem PLEČNIKOVE PALAČE, OD ŠTUDIJA DO storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov. Ob koncu leta 2012 je knjižnična zbirka NUK obsegala OGLEDOV RAZSTAV 2.687.173 inventarnih enot gradiva (2011: 2.657.327. V ONarodna in univerzitetna knjižnica je vse od svoje primerjavi z letom 2011 je bil odstotek povečanja ozi- ustanovitve deluje v Plečnikovi palači na Turjaški 1, roma prirasta zbirke 1,12 odstotka, približno enako se njene predhodnice pa so bile v prostorih današnje zbirka poveča vsako leto. Največji delež zbirke pred- Poljanske gimnazije (od ljubljanskega potresa do zač- stavljajo monografske publikacije (49 odstotkov). jižnic, ki ima poseben oddelek emigrantskega tiska, la na prireditve, dokumentarno gradivo, zapuščine etka II. svetovne vojne), še prej pa v zgradbi nekdan- imenuje se Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike … Še vedno največ gradiva pridobijo z navezovanjem jega Ljubljanskega liceja, ki je stal na mestu današnje NAJBOLJ DRAGOCENE ZBIRKE Slovenije, ta pa ima zelo zanimivo zgodovino. osebnih stikov in prijaznim povabilom ustvarjalcem, tržnice. Fizične prostore na Turjaški ulici dnevno obi- V Rokopisni zbirki vse gradivo sodi med dragoceno da svoje stvaritve pošljejo v NUK, nekatere pa tudi skujejo študentje, zaposleni, upokojenci, brezposelni, Nastajati je začela leta 1945 in se je na začetku nacionalno kulturno dediščino. Zbirko srednjeveških kupujejo. turisti, skupine srednješolcev ipd. Medtem ko nekateri imenovala D-fond ali tudi direktorjev fond, saj Naj bo tudi pričujoči prispevek prijazno kodeksov, zbirko inkunabul ter posamezne zapuščine pridejo v zgradbo zaradi pregledovanja gradiva ozi- smo jo sprva hranili v zaklenjeni omari v direktor- povabilo vsem na tujem živečim Slovencem, naj se naših najpomembnejših literarnih ustvarjalcev: Fran- roma uporabe storitev knjižnice, drugi vstopijo van- jevi pisarni. Dostop do D-fonda je bil do leta 1991 le oglasijo in oddajo svoja dela v Narodno in uni- ceta Prešerna, Ivana Cankarja, Srečka Kosovela in jo zgolj zato, da si ogledajo Plečnikovo arhitekturno omejen in nadzorovan. Vanj se je stekala moralno, verzitetno knjižnico, kjer bodo ostala shranjena za mnogih drugih. Kot slovenski literarni arhiv hranijo mojstrovino oziroma katero izmed številnih razstav, politično ali versko sporna literatura. Veliko le-te je vedno! Najstarejša knjiga, ki jo hranijo v največji kn- namreč rokopisno in dokumentacijsko gradivo ter ki so na ogled v knjižnici. Član NUK-a lahko postane našlo pot v NUK po zaslugi dobrih odnosov zapos- jižnici v Sloveniji, je rokopisni kodeks Ms 6 GREGORI- zapuščine praktično vseh najpomembnejših slov- vsak, ki je starejši od 15 let. Člani lahko rezervirajo lenih z emigranti, ki so svoja dela prav zato, ker so US MAGNUS: Moralia iz prve polovice 9. stoletja. enskih literarnih ustvarjalcev. Poseben pomen ima in naročajo knjižnično gradivo ter si ga izposodijo v vedeli, da jih bodo tu shranili, pošiljali v NUK. Na- zbirka redkih tiskov, kjer hranijo najredkejšo Slove- čitalnice ali na dom, uporabljajo naročene podat- jveč literature so zaplenili cariniki na meji pri po- DIGITALIZACIJA niko (protestantika itd.), pa tudi zbirka starih tiskov kovne zbirke in druge informacijske vire, do katerih je skusu vnosa v državo, pozneje pa so gradivo prek Skoraj nemogoče je oceniti, kolikšen del gradiva je do leta 1830. mogoče dostopati s članskim geslom, se poslužujejo posebnega pooblaščenega uvoznika tudi kupovali. digitaliziran - po grobi oceni gre za deset odstotkov medknjižnične izposoje in posredovanja dokumen- Do leta 1991 se je v D-fond steklo skoraj 700 knjig in gradiva. Težave, s katerimi se v NUK-u srečujejo, so tov, uporabljajo čitalniška mesta v Veliki čitalnici, DELA SLOVENSKIH IZSELJENCEV V okrog 140 naslovov serijskih publikacij. Po letu 1991 med drugim pomanjkljivi metapodatki – ni zapisov v Časopisni čitalnici in čitalnicah Zbirk posebnega kn- NUK-U velja zanj običajen režim dostopa. COBISS ali pa so pomanjkljivi in neurejeni, problem jižničnega gradiva, na voljo pa so jim tudi zahtevne- V NUK-u se zavedajo, da je tudi gradivo, ki nastane podatkov za potrebe uvoza v digitalni repozitorij – us- jše informacijske storitve, kot so na primer priprava zunaj meja matične domovine in ga ustvarijo pripad- POVABILO ROJAKOM trezno poimenovanje datotek, ki je uporabno za ra- informacijskih tematskih poizvedb po naročilu upo- niki slovenskega naroda, del tako imenovane Slove- Danes zbirko v NUK-u dopolnjujejo z gradivom slov- zlične vrste gradiva, za računalniško in človeško pro- rabnika ter informacijske svetovalne in raziskovalne nike. Zato načrtno zbirajo pisne in na drugih medijih enskih izseljencev, ki živijo po vsem svetu. Zbirajo in cesiranje. Težave imajo tudi z izvajalci digitalizacije storitve v knjižnico pa se lahko včlanijo tudi osebe, ki zabeležene sledi, ki jih puščajo Slovenci ali njihovi hranijo glasila slovenskih društev, knjige slovenskih – trenutno je v vsej državi samo eden, ki zadostuje nimajo stalnega bivališča oziroma ne živijo v Repub- potomci, ki ne živijo v Sloveniji. Smo ena redkih kn- avtorjev iz tujine, poročila o delovanju ustanov, vabi- razpisnim kriterijem. Poleg tega pri digitalizaciji pri-

36 Rodna gruda december 2014 37 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA Knjiznicna in muzejska mreza državnega proračuna RS; 80 ods- o dokončanju idejnega načrta, ki kataložnim opisom (CIP); • izdaja predhodno mnenje za totkov sredstev pridobi na podlagi je podlaga za izdelavo projektne • v sodelovanju z mednarodnimi izvoz nacionalno pomembnega letne odločbe ustanovitelja – Min- dokumentacije za pridobitev grad- institucijami dodeljuje oznake knjižničnega gradiva; istrstva RS za kulturo - za finan- benega dovoljenja in izvedbo. V mednarodne bibliografske kon- • izdaja predhodno mnenje o iz- ciranje izvedbe programa dela, NUK-u bodo aktivno sodelovali z trole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge polnjevanju pogojev iz pravilnika 10 odstotkov predstavljajo drugi omenjeno skupino arhitektov, da identifikacijske oznake tiskanih iz 36. člena tega zakona; prihodki proračuna. Preostalih 10 bi na podlagi nagrajenega projekta in elektronskih publikacij; vodi • pripravlja strokovne podlage za odstotkov letnega proračuna NUK dobili najboljše mogoče prostorske in izvaja program varovanja kn- sprejem splošnih predpisov in predstavljajo prihodki od izvajanja rešitve za izvedbo načrtovanega jižničnega gradiva, ki je kulturna strokovnih priporočil s področja javne službe in tržne dejavnosti. knjižničnega programa. Gradnja dediščina, ter organizira in iz- knjižničarstva; nove knjižnice naj bi bila po na- vaja zaščito in restavriranje kn- • koordinira pripravo triletnih Z NUK2 K UTRJEVANJU povedih ministrstva vključena v jižničnega gradiva; načrtov za razvoj splošnih kn- prihodnjo evropsko finančno pers- • izvaja raziskovalno, razvojno in jižnic iz 37. člena tega zakona; POSLANSTVA IN pektivo. (2014–2020). svetovalno delo na svojem de- • sprejema navodila za strokovno VREDNOT NAJVEČJE lovnem področju; obdelavo in hranjenje naciona- NACIONALNE KNJIŽNICE SPLOŠNO O NUK • zbira, obdeluje in posreduje lno pomembnega domoznans- Zbornica RS za arhitekturo in Dejavnost in naloge Narodne in statistične in druge podatke o kega gradiva; prostor Slovenije in Ministrst- univerzitetne knjižnice opredeljuje delovanju knjižnic,; • sprejema navodila za izločanje vo RS za izobraževanje, znanost, Zakon o knjižničarstvu. • organizira in izvaja strokovno iz- knjižničnega gradiva; kulturo in šport sta v prvi polovi- popolnjevanje ter usposabljanje • sistematično zbira informacije ci leta 2012 izvedla mednarodni V 2. členu določa dejavnost kn- knjižničnih delavcev; o ponudbi publikacij slovenske arhitekturno-urbanistični natečaj jižnice, ki je javna služba, v 33. • organizira in usklajuje delovanje produkcije in o tem obvešča kn- za novo knjižnično stavbo NUK II. členu pa opredeljuje »nacionalno sistema medknjižnične izposoje; jižnice; Nova zgradba Narodne in univer- knjižnico«, ki je ena od temeljnih • vodi razvid knjižnic; • opravlja naloge za nacionalni zitetne knjižnice bo stala na zanjo nacionalnih kulturnih institucij v • opravlja naloge centra za razvoj vzajemni bibliografski sistem; knjižnic; • opravlja druge naloge, opredel- že dolgo predvidenem prostoru Sloveniji. Poleg dejavnosti iz 2. čle- • organizira in usmerja izločanje jene v ustanovitvenem aktu; med Emonsko, Zoisovo, Rimsko na Zakona izvaja še naslednje: haja do napak: napačni metapodatki v xml datotekah, neujemanje šte- gradiva in deponiranje naciona- • določa merila iz 14. člena tega in Slovensko ulico. Namen pro- • zbira, obdeluje, hrani in posredu- vila skenogramov s številom strani v končnih PDF datotekah in tako dalje. lno pomembnega knjižničnega zakona. jekta je zagotoviti najvišjo kako- je temeljno nacionalno zbirko Problematična je tudi digitalizacija znotraj hiše za občutljivo ali dragoce- gradiva; vost javnih knjižničnih storitev, vsega knjižničnega gradiva v no gradivo, ki mora ostati v hiši – Nimajo namreč stalno zaposlenega, ki vrhunsko pedagoško in znanstve- slovenskem jeziku, o Sloveniji bi lahko skrbel za to na dolgi rok. NUK pridobi precej sredstev za samo no-raziskovalno okolje ter v pros- in Slovencih, slovenskih avtor- digitalizacijo, vendar je še vedno premalo redno zaposlenih ljudi, ki bi tor, bogat z zgodovino, umestiti jev, slovenskih založb, pripad- uspeli ažurno in kakovostno sprocesirati velike količine gradiva. zgradbo, ki bo odsevala poslanst- nikov italijanske in madžarske vo in vrednote Narodne in univer- narodne skupnosti, romske sk- NUK V VIZIJI SKUPNE EVROPSKE DEDIŠČINE zitetne knjižnice. upnosti in drugih manjšinskih Večina najpomembnejših evropskih ustanov, ki se posvečajo kulturni skupnosti v Sloveniji (Slovenika) dediščini, torej predvsem knjižnice, muzeji, galerije in arhivi, si prizade- Na 6.300 kvadratnih metrih ve- ter temeljne tuje literature; va svoje zaklade predstavljati najširši strokovni in drugi javnosti. likem zemljišču bo stala knjižni- • skrbi za dostopnost gradiva iz ca s približno 20.000 kvadratih prejšnje alineje v tujini in še Eden izmed najodmevnejših skupnih projektov je vsekakor Europea- novih prostorov. Od tega jih bo posebej Slovencem, ki živijo zu- na, ki je ogromen portal (pisne) kulturne dediščine. NUK se po svojem 6.000 namenjenih knjižničnim naj Republike Slovenije; prispevku na Europeano uvršča med uspešnejše organizacije med mla- prostorom s prostim pristopom • kot nacionalni bibliografski jšimi članicami Evropske unije. Doslej objavljeno gradivo je del vsebin, do gradiva. Med čitalnicami za center zagotavlja uporabnikom ki so na voljo tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si). tisoč obiskovalcev bo tudi nočna. doma in v tujini dostopnost do Knjižnica bo imela dobrih 5.000 informacij o knjižničnem grad- Ta nastaja prav v okviru knjižnice in bo kmalu praznoval deseto obletni- kvadratnih metrov skladišč, raz- ivu, tako da vključuje podatke o co obstoja. Na njem je dostopnih že več kot 3,5 milijona digitaliziranih polagala pa bo tudi z večnamens- založniški produkciji Slovenike v strani starejše in sodobne slovenske periodike, znanstvenih člankov, ko dvorano za 200 ljudi, raz- bibliografske zbirke ter izdeluje knjig, fotografij, plakatov, notnega gradiva ipd. Prizadevajo si, da bi bila staviščem, kavarno, klubom NUK in objavlja tekočo in retrospek- slovenska kulturna in znanstvena ustvarjalnost čim bolj opazna in pre- ipd. Konec preteklega leta je tivno slovensko nacionalno bib- poznavna v širšem evropskem okolju, iz našega prispevka v digitalnem Ministrstvo RS za izobraževanje, liografijo; okolju pa je razvidno, po čem smo kot narod posebni oziroma dru- znanost in šport z nagrajencem na- • opravlja naloge državnega refer- gačni od drugih ter hkrati kaj je tisto, kar nas zgodovinsko in duhovno tečaja, arhitekturnim birojem Bevk alnega centra; povezuje. NUK se v pretežni meri, približno 90 odstotkov, financira iz Perović arhitekti, sklenilo pogodbo • opremlja publikacije z osnovnim

38 Rodna gruda december 2014 39 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA Knjiznicna in muzejska mreza

»Med temeljne naloge javne službe, ki jo opravljamo v muzeju, sodijo evidentiranje, inventarizacija muze- jskih predmetov, dopolnjevanje zbirk, digitalizacija muzejskih fondov in s tem njihova večja dostopnost Slovene Ethnographic Museum za javnost ter skrb za fizično kondicijo zbirk, ki jih Taking Care of Heritage Mhranimo v depojih ali so na ogled na razstavah. Iz- The Slovene Ethnographic Mu- jemno pomembna naloga je popularizacija stalnih seum (SEM) is the central na- razstav s poudarkom na vsebinah identitete in nji- tional ethnographic museumin hovi hkratni globalni primerljivosti. Lastne občasne Slovenia that stores objects razstave se na stalni navezujejo, ju vsebinsko, kon- belonging to the Slovene ethno- tekstualno in interdisciplinarno poglabljajo. Kon- logic heritage and objects be- ceptualno so zasnovane na povezovanju med tradi- longing to non-European cul- cionalnim in sodobnim ter v predmetnem smislu tures. The former are collected temeljijo zlasti na zbirkah SEM-a.« by the curators employed by the museum and the latter by Slo- Kakšna je zgodovina SEM in kako so nastajale vene missionaries, travellers and zbirke v njem? diplomats. SEM is a museum of SEM je bil kot Kraljevi etnografski muzej ustanovljen cultural identities that organizes leta 1923. Zbirke etnografskega pomena, po izvoru permanent and periodical exhi- tako s slovenskega etničnega ozemlja kakor tudi iz bitions, using their public pro- neevropskih dežel, ki so bile pred tem oblikovane v gram to spread the knowledge okviru Kranjskega deželnega muzeja, so bile osnova of our ethnologic heritage and za nadaljnje zbiranje predvsem slovenske etnološke its contemporary magnitude. dediščine. Zanimivo je dejstvo, da so v 19. stoletju “By doing so, the museum raises večjo pozornost kot etnografskim namenjali ar- awareness of cultural diversity heološkim predmetom, takrat so v muzej prišle še and intercultural dialogue, en- danes najpomembnejše zunajevropske zbirke, kot couraging the social dialogue sta zbirka severnoameriških Indijancev misijonarja between Slovenes in our native Friderika Barage ali zbirka ljudstev Južnega Sudana country, those in the neighbor- misijonarja Ignacija Knobleharja. Pomembnejšo et-

Foto: Blaž Zupančič Foto: ing countries and emigrants,” nografsko zbirko - zbirko poslikanih panjskih končnic said Bojana Rogelj Škafar in the - je šele v začetku 20. stoletja oblikoval arheolog interview about the museum Walter Schmidt. Slovenski etnografski muzej (SEM) je osrednji državni she manages. Aside from being the museum director, she is also etnološki muzej, ki hrani predmete slovenske etnolo- V obdobju pred 2. svetovno vojno so v muzeju delu- their counselor, has a PhD in joči strokovnjaki v glavnem zbirali predmete ljudske ške dediščine in predmete zunajevropskih kultur. Prve sociology and has graduated in likovne umetnosti in ljudske noše, ki so po njihovem zbirajo kustosi, zaposleni v muzeju, druge pa so zbrali ethnology and art history. prepričanju najbolje predstavljali kulturo slovenske- slovenski misijonarji, popotniki in diplomati. SEM je ga naroda. Večinoma so to bili izjemni predmeti iz muzej kulturnih identitet, ki s stalnimi in občasnimi kmečkega okolja, npr. praznične noše ter predme- razstavami ter javnim programom širi znanje o naši Edita Žugelj ti iz premožnejših kmetij, kot so poslikane omare, etnološki dediščini in njenih sodobnih razsežnostih. postelje, mize, žličniki, bogato izrezljane preslice in delovno orodje, v večji meri pa poslikane panjske »S tem prispeva k ozaveščanju o kulturni raznolikosti končnice, slike na steklu, poslikana razpela in figure in medkulturnem dialogu ter spodbuja k družbenemu svetnikov. dialogu v Sloveniji, zamejstvu, izseljenstvu, v Evropi Že v tem obdobju, kot lahko beremo v najstarejši in zunaj nje,« je poudarila direktorica SEM, muzejska znanstveno-strokovni etnološki reviji na Sloven- SLOVENSKI svetnica Bojana Rogelj Škafar, sicer doktorica socio- S E M skem, ki je začela izhajati v letu 1926/27, so si zapos- logije, diplomirana etnologinja in umetnostna zgodo- ETNOGRAFSKI MUZEJ leni v muzeju prizadevali, da bi le-ta mogel svojo SKRBI ZA DEDIŠČINO dejavnost opravljati v svoji zgradbi in ne le v nekaj vinarka, v najinem pogovoru o muzeju, ki ga vodi. sobicah ter v majhnem razstavišču v okviru Narod-

Foto: Marko Habič Marko Foto: nega muzeja.

40 Rodna gruda december 2014 41 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA Knjiznicna in muzejska mreza Po 2. svetovni vojni so se strokovnjaki muzeja osre- Največja prelomnica za muzej se je končno zgo- obstoječe zbirke s tipološkega, oblikovnega, social- dotočili na zbiranje predmetov množične, torej dila v letu 1997, ko je dobil prostore v dveh od nega in časovnega vidika, z novimi tematikami, ki jih kmečke kulture, ki je v času povojne socialistične zapuščenih vojašnic, zgrajenih v 80-ih letih 19. raziskujemo, pa nastajajo tudi nove zbirke. Tako smo delavske in industrijske izgradnje domovine naglo stoletja na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem so bili pred leti skupaj z Društvom za marketing Sloveni- izginjala. Udeleženci t. i. terenskih ekip, ki jih je or- ustvarjeni pogoji za razvoj sodobnega etnološke- je organizirali razstavo Cockta: pijača vaše in naše ganiziral ravnatelj dr. Boris Orel, so zbrali predmete, ga muzeja, kakršnega Slovenci do tedaj še nismo mladosti, v okviru katere smo predstavili nekaj grad- ustvarili risbe in fotografije, ki so še danes neprecen- imeli. Sodelavci muzeja so se najprej preselili v ob- iva o najpomembnejših slovenskih blagovnih znam- ljivo bogastvo. novljeno upravno stavbo, kjer so dobili svoje delovne kah, in ga od takrat naprej sistematično zbiramo. prostore kustosi, restavratorji, strokovna knjižnica, V 60- in 70-ih letih, ko je muzej vodil dr. Boris Ku- oddelek za dokumentacijo in uprava. Razstavna hiša Katere zbirke oz. razstave imate na ogled danes? har, so sodelavci muzeja kljub pomanjkanju raz- je prenovljena odprla vrata v letu 2004. V njej se je Obiskovalci si lahko ogledajo stalni razstavi Med nar- stavnih prostorov pripravili številne manjše razstave, začel odvijati bogat razstavni program s spremljajočo avo in kulturo ter Jaz, mi in drugi: podobe mojega s katerimi so razkrivali sestavine slovenske etnološke pedagoško dejavnostjo, zaživela je muzejska trgov- sveta. Na prvi so na ogled zbirke muzeja, druga pa Pletarska delavnica v SEM. dediščine, npr. peča na Slovenskem, vezenine na ina z originalno opremo nekdanje trgovine Lectari- je razstava o človeku in njegovem umeščanju v svet. Slovenskem, alpska hiša, kraška hiša, panonska je, ki jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, tkalski in Ob tej nastajajo nove manjše osebne razstave, ki jih npr. kresnim, koledniškim ali božičnim pesmim, ki hiša, ljudsko kiparstvo, gozdni in žagarski delav- lončarski atelje ter kavarna, ki je danes eno najbolj v sodelovanju s kustosi muzeja pripravljajo obiskov- jih izvajajo mladi glasbeniki. Skozi vse leto potekajo ci na Južnem Pohorju, savinski splavarji, lončarstvo priljubljenih zbirališč Ljubljančanov in turistov. Hkra- alci, in s katerimi razkrivajo osebne in opredmetene programi za šolske skupine, izobraževanja učiteljev, na Slovenskem, lesne obrti … V 70. letih je v gradu ti je z obnovo še drugih objektov nekdanjih vojašnic podobe sveta, v katerem so se oblikovali in v katerem predavanja kustosov in zunanjih strokovnjakov za Goričane pri Medvodah zaživelo novo razstavišče za na Metelkovi zaživela nova kulturna urbana četrt v živijo. udeležence Tretje univerze, posebni program FORUM predstavitve zunajevropskih kultur, kjer so bile na Ljubljani, katere program pomembno sooblikujemo za otroke in odrasle ter počitniški programi, ki jih or- ogled tako zbirke Etnografskega muzeja kakor tudi tudi v SEM-u. Z veseljem opozorim tudi na aktualne občasne ganiziramo skupaj z Narodnim muzejem Slovenije gostujoče razstave (npr. Zlato Eldorada, ki jo nekateri razstave. Prva, Vrata: prostorski in simbolni pre- in z Muzejem sodobne umetnosti, torej s sosednji- starejši pomnijo še danes). Pred selitvijo muzeja na Metelkovo ulico so bili hodi življenja, ki smo jo odprli lani ob 90. obletni- ma kulturnima ustanovama na Metelkovi. Že osem Konec 80- in na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, muzejski predmeti shranjeni v prostorih Uršulinske- ci muzeja, tematizira etnološko prvino v vsej njeni let poteka tečaj japonske obredne priprave in pitja ko so se v Zahodni Evropi ter v ZDA začele velike spre- ga samostana v Škofji Loki. Po vzpostavitvi muzeja razsežnosti od materialnega do simbolnih pomen- čaja Čado, vrstijo se glasbene prireditve kakor tudi membe v pogledih na muzeje, na njihovo družbeno na Metelkovi pa so dobili svoje mesto v novih, vzorno ov, kot je na primer vloga vrat v šegah letnega in strokovna predavanja. Predavalnica muzeja je na vlogo in s tem povezane predstavitve zbirk, je tudi v opremljenih depojih. Pridružujejo se jim nove prido- življenjskega cikla. Druga, Magija amuletov, temel- voljo tudi zunanjim organizatorjem. Sloveniji prišlo do številnih razmislekov in posledič- bitve, ki nam jih podarijo, ali pa zanje uspemo prido- ji na zbirki egipčanskih amuletov, ki jo postavlja- no novih pristopov v muzejski praksi. Slovenski et- biti sredstva za odkup. Novo pridobljeni predmeti, ki mo v kontekst univerzalnega pomena amuletov za Svojevrstne razstave imate tudi na spletni strani nografski muzej jim v danih prostorskih pogojih ni z uvrstitvijo med zbirke dobijo status muzealij ozi- človeštvo od najstarejših kultur do danes. Na ogled SEM. Med njimi je tudi arhiv ročnih del slovenskih mogel slediti. roma spomenikov premične dediščine, dopolnjujejo je tudi manjša razstava, ki prikazuje tradicionalno izseljencev - kako je nastal, kaj je v njem? izdelovanje papirnatega cvetja tako s predmeti iz Proces digitalizacije muzejskega gradiva je v zadnjih muzejske zbirke kakor tudi sodobnimi primerki. letih omogočil še večjo dostopnost znanja o dedišči- ni, hranjeni v muzejih. Tudi v SEM-u smo se temu Poudariti velja, da se SEM povezuje tudi z drugimi pridružili z ustvarjanjem spletnih zbirk, s čimer pov- muzeji. Trenutno je na razstavi o vratih na ogled iz- ečujemo dostopnost zbirk predmetov ob dejstvu, bor predmetov iz večine slovenskih muzejev, bodi- da je na razstavah na ogled le desetina od 50.000 si vrat, bodisi ključavnic. Prav tako so na razstavi predmetov, ki jih hranimo, in fotografskih zbirk, ki jih Magija amuletov na ogled egipčanski predmeti, ki so hranimo v Oddelku za dokumentacijo. sicer v lasti Narodnega muzeja Slovenije, Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca in iz Pokra- Arhiv ročnih del kot pomembne sestavine kulturne jinskega muzeja Ptuj-Ormož. Sami smo nekaj svojih dediščine in s tem identitete Slovencev, ki živijo v Avs- predmetov posodili tudi za razstavo Mumija in kroko- traliji, sta v obliki spletne zbirke zasnovali kolegica dil v Narodnem muzeju Slovenije, na kateri so pred- dr. Daša Koprivec iz SEM-a in mag. Aleksandra Čefer- stavljeni slovenski raziskovalci Egipta. in z Inštituta za slovenske raziskave v državi Victoria v Avstraliji. Zasnovan je tako, da ga je mogoče stalno Del vašega delovanja so tudi javni programi - kaj dopolnjevati v obliki dinamične interakcije med ra- ponujate obiskovalcem? ziskovalci in nosilci dediščine. Ob razstavah poteka izjemno bogat javni program za otroke, družine, mladostnike in odrasle obiskovalce Katere so še druge dejavnosti SEM? muzeja, s katerim jim želimo védenja o zbirkah in Projekt, v katerega je muzej vpet od leta 2011 naprej, vsebine razstav ter vrednote dediščine čim bolj prib- je ustvarjanje Registra varstva žive kulturne dediščine ližati. Trenutno si otroci v lončarskem ateljeju lahko v sodelovanju z Ministrstvom RS za kulturo. Regis- izdelajo amulete, odrasli pa se lahko udeležijo glas- ter nastaja sledeč UNESCO-vi Konvenciji o varovan- Foto: Andrej Tomazin Andrej Foto: Detajl vrat. benih vodstev po razstavi o vratih, kjer prisluhnejo ju nesnovne kulturne dediščine (2003), katere cilj je

42 Rodna gruda december 2014 43 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA Knjiznicna in muzejska mreza ohranjanje znanj in tehnik iz preteklih načinov živl- jenja človeštva, ki izumirajo in so neprecenljive vred- nosti za človeštvo, hkrati pa njihovo ohranjanje v se- danjosti prispeva h krepitvi družbenih vezi skupnosti, ki jih ohranjajo.

Omeniti velja dveletni projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki poteka v sodelovan- ju SEM-a z drugimi državnimi muzeji in ga sofinan- cirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo RS za kulturo. V okviru projekta se je zaposlilo devet pred- stavnikov ranljivih skupin, ki se usposabljajo za delo v muzeju in razvijajo nove programe za javnosti, izva- jajo se izobraževanja za širšo muzejsko skupnost, re- alizirane so tipne karte za slepe in slabovidne, ki jim omogočajo predstavo o razstavnih prostorih, na voljo indukcijske zanke za povečanje slišnosti naglušnih. Izdelane bodo tudi kopije izbranih muzealij, ki se jih zaradi muzejskih standardov ni dovoljeno dotikati.

V okviru mednarodnega sodelovanja je v preteklem letu pod okriljem ustanove Forum slovanskih kultur (FSK) s sedežem v Ljubljani steklo povezovanje med etnografskimi muzeji slovanskega sveta. V juniju 2014 smo tako v UNESCO-vi palači v Parizu odprli od- mevno razstavo o tradicijah slovanskih pustovanj, ki sedaj potuje po muzejih držav udeleženk. FSK je le- tos prvič organiziral podelitev nagrade Živa, imeno- vane po slovanski boginji, s katero nagrajuje uspešne muzeje slovanskega sveta. Med dobitniki posebnih Foto: Blaž Zupančič Foto: priznanj v Skopju je bil tudi SEM. Razstava Magija amuletov.

Sicer pa se v SEM-u odvija bogata publicistična de- Čemu je namenjen sklad Muzejski čebelnjak? iz Italije prihaja zasebna zbirka oblačil visoke itali- Hkrati želimo gradivo, ki so ga zbrali naši muzejski javnost, saj poleg že omenjene revije Etnolog izda- Sklad je bil oblikovan z namenom pridobivanja sred- janske mode, ki jo želimo predstaviti v luči njenega predhodniki na terenu, ponovno pokazati tam, kjer jamo kataloge razstav, publiciramo zbirke v knjižni stev za izvajanje dejavnosti muzeja. Namreč, sredst- nastanka ter vpliva na Slovenke skozi film in druge je bilo zbrano. Tako bomo ob 50-letnici Orlove teren- seriji Knjižnica SEM (Modeli za modrotisk, Poslikane va, ki jih muzeju za izvajanje državne javne službe za popularne medije. ske ekipe v Drašičih pokazali tam zbrane predmete in panjske končnice, Orala, Rovaši, Pokrivala, Votivi, področje etnologije namenja država, ne zadoščajo za drugo dokumentarno gradivo. Misijonarske zbirke … ) pa tudi serijo priročnikov (npr. realizacijo vseh ciljev, ki si jih zastavljamo. V pripravi je že razstava, ki jo želimo odpreti v letu za nego predmetov, priročnik za marketing v muze- 2016 z naslovom Na križišču civilizacij: Afganistan, s Slovenski etnografski muzej na Metelkovi 2 v Lju- jih). Sami pripravljamo tudi številna obvestila o pro- Zelo pomembna je tako dodatna finančna pomoč katero želimo osvetliti kulturno bogastvo te dežele, bljani je odprt od torka do nedelje od 10.00 do gramu muzeja. podjetij in posameznikov, ki cenijo naše delo, ga danes, žal, poznane pretežno skozi podobe vojne, in 18.00. Vsako prvo nedeljo v mesecu je vstop prost. prepoznavajo kot družbeno pomembnega ter želijo zlasti mnogotere stike Slovencev, ki so v 70- in 80- Spletni naslov: www.etno-muzej.si. Kaj pa vaši najpomembnejši znanstveno razis- prispevati in podpreti naša strokovna prizadevanja ih letih tja potovali s predstavo o obljubljeni deželi, kovalni projekti? za ohranjanje, raziskovanje in promocijo dediščine danes pa kot vojaki. Vsi znanstveno raziskovalni projekti, ki potekajo v vsakdanjih načinov življenja Slovencev v matici, v muzeju, sodijo v koncept raziskav načinov življen- zamejstvu in diaspori. Želela bi si, da nas kot take Naša prizadevanja veljajo tudi popularizaciji SEM- ja Slovencev med tradicijo in sodobnostjo. V okviru prepozna tudi čim več slovenskih izseljencev, ki bi v ovih zbirk zunaj muzeja. V tem okviru pripravljamo oddelkov muzeja, imenovanih kustodiati, velja iz- SEM-u videli svoj dom dediščine in identitete. razstave fotografskega gradiva fotografa Petra Na- postaviti aktualne teme: raziskovanje zbirke obuval gliča, ki je živel v Šmarci pri Kamniku in z bratom vodil kot sestavine oblačilnega videza, zbirke čipk, razis- Kakšni so vaši načrti in pomembnejše razstave v ščetarsko obrt, ob tem pa je bil strasten fotografski kovanje slikopleskarstva in ščetarstva kot pomem- prihodnosti? kronist dogajanja na Slovenskem v 1. polovici 20. sto- bnih obrtno-storitvenih dejavnosti tako v preteklos- Za muzej je zelo pomembno tudi mednarodno letja. Prek 10.000 posnetkov, ki nam jih je dal v upo- ti kot danes in raziskovanje misijonskih zbirk, ki so sodelovanje. Tako je trenutno del zbirke magičnih rabo njegov vnuk, gospod Matjaž Šporar, predstavlja pomembno sooblikovale pogled Slovencev na neev- amuletov na razstavi v arheološkem muzeju Paolo neizčrpen vir za tematske razstave (npr. romanje na ropske kulture. Orsi v Sirakuzi na Siciliji, prihodnje leto pa k nam Sv. Višarje, Šmarno goro … ).

44 Rodna gruda december 2014 45 SLOVENSKA DRUŠTVA slovenska drustva

Kako se Slovenci, živeči na Reki, S čim se v okviru društva ukvarjajo? na Hrvaškem, med seboj povezu- V društvu deluje 11 skupin: mešani jejo? pevski zbor, dramsko-recitatorska, Slovenci na Reki, priseljeni po osvo- folklorna, planinska, fotografska, boditvi leta 1945, so bili razkropljeni mladinska, glasbena, plesna sk- Kpo različnih predelih mesta in med upina, likovni krožek, tečaj in do- seboj dokaj slabo povezani. Edina polnilni pouk slovenskega jezika in tolažba domotožja po domačem kulture. Lahko rečem, da so mladi kraju so jim bila naključna snidenja aktivni v vseh skupinah, v nekaterih ob pesmi, domači slovenski besedi jih je več, v drugih manj. Mladinska in kozarčku dobre kapljice. skupina združuje vse mlajše člane, in tiste, ki se tako počutijo, in so Takšno domoljubno razpoloženje aktivni v drugih skupinah. Cilj te svojih rojakov ob besedi in pesmi je skupine je še boljše medsebojno prepoznala goreče zavedna Sloven- spoznavanje in povezovanje članov ka, učiteljica Zora Ausec. Tedaj je ter pomoč pri različnih dogodkih, ki živela na Reki in kot mnoge druge jih organizira društvo. Slovence so tudi njo mučili žalostni spomini na komaj končano obdob- Kot vem, vodite Foto skupino KPD je zatiranja in uničevanja vsega, kar Bazovica. Kdo so njeni člani? je bilo slovenskega. Foto skupina Bazovica deluje od leta 2005 in ima trenutno pet stal- Zato je dala pobudo in se zavzela nih članov. Glede na to, da združuje za to, da je bilo na Reki 2. oktobra mlade ljudi, ki se zaradi študija ali 1947 ustanovljeno Slovensko kul- dela pogosto selijo, lahko rečem, turno-prosvetno društvo Bazovica z da nas je bilo včasih več kot 20. željo, da bi Slovenci na Reki ohrani- Med člani so tako amaterji kot pro- li, izražali in tudi izpopolnjevali svo- fesionalci, imamo industrijskega jo materinščino in običaje. Društvo oblikovalca, likovnika, ekonomis- je še danes „živo“ in skupine delu- ta, pravnika … skupna pa nam je jejo ter povezujejo Slovence na Reki ljubezen do fotografije. in v bližnji okolici. Pobuda za ustanovitev Foto sk- Ker gre za območje, ki je Sloveni- upine Bazovica je nastala med ji zelo blizu, predvidevam, da na člani mladinske skupine, ki so se Blanka Markovič Kocen Reki in v njeni okolici živi precej želeli redno sestajati, se učiti o Foto: arhiv društva Bazovica Slovencev. Se morda motim? fotografiji, fotografirati ter ured- Na Reki živi precej Slovencev, po iti fotografski arhiv društva. V prvi Rečanka Petra Aničić v Slovenskem domu KPD podatkih zadnjega popisa pre- polovici letošnjega leta je skupi- bivalstva iz leta 2011 jih je 1.019. na je organizirala več kot 30 sk- Bazovica na Reki vodi skupino mladih fotografinj Cultural and Educational Society “Slovenski dom Bazovica” – Quick Connection with Homeland. Številni med njimi so člani KPD upinskih razstav članov iz domov- in fotografov in je v tem slovenskem društvu ak- Petra Aničić leads a group of young photographers Bazovica, bodisi aktivni (v kateri od ine in tujine. Pomembnejši uspehi tivna že od malega. Tekoče govori slovensko in se in the Cultural and Educational Society “Slovenski skupin) bodisi podporni. so: razpis MINI FORMAT (razpisuje med našimi rojaki v Reki zelo dobro počuti. Dom Bazovica”, where she has been an active par- se enkrat letno od leta 2012 za fo- Tokrat smo ubrali nasprotno pot od običajne: ticipant ever since her childhood. The BazovicaSo- Je med njimi tudi veliko mladih? tografe s primorskega dela Italije, o Slovencih na Hrvaškem, konkretneje o članih ciety is situated in Rijeka, which is also her home- Veliko mladih prihaja na Reko zara- Slovenije in Hrvaške), projekt Bo- town. She speaks fluent Slovenian and feels great KPd di študija (medicina) ali ljubezni. gastvo različnosti skozi fotografski društva Bazovica, smo povprašali domačinko in among our fellow countrymen in Rijeka. Številnim so slovenski starši izraz, ki prek skupne razstave pov- tako predstavili »drugi pogled«. This time, to present an alternative perspective, we HITRA POVEZAVA privzgojili ljubezen do slovenskih ezuje društva narodnih manjšin v opted for a different approach: we spoke to a local Bazovica običajev in jezika. mestu Reki, spodbuja zanimanje and asked her to tell us about Slovenians in Croatia, Z MATIČNO DOMOVINO Danes so ti ljudje člani društva in prebivalstva za njihovo delovan- namely about the members of the Bazovica Society. se radi vključujejo v delovanje ra- je ter pripomore k opaznosti nji- zličnih skupin. hovega dela, ter projekt Bogastvo

46 Rodna gruda december 2014 47 SLOVENSKA DRUŠTVA slovenska drustva Foto: Anita Hrohin Foto: Petra Aničić (levo) s kolegico Teo Tadej. Člani Planinske skupine društva Bazovica na izletu.

različnosti skozi tradicionalne jedi (s pripravo knjige Reki je namreč na pobudo Urada Vlade RS za Slovence receptov tradicionalnih jedi narodnih manjšina mesta v zamejstvu in po svetu ustanovljeno društvo za raz- Reke dodatno povezuje društva). voj civilne družbe “EU korak”, katerega namen je po- magati slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem pri Tudi sami ste fotografinja. Se s fotografijo poklicno prijavi in vodenju projektov, ki so sofinancirani s strani ukvarjate? EU. V društvu EU korak sem bila zaposlena do marca Ne, po poklicu sem ekonomistka. Fotografija je moj tega leta, ko sem se z Reke preselila. konjiček, način sprostitve. Fotografski medij upora- bljam kot komentar na različne stvari, ki jih opazim Kako vi vidite Slovence iz društva Bazovica? Kaj pri v svoji bližnji okolici. Fotografirati poskušam trenutek njih najbolj cenite? ter omogočiti občinstvu odmik od realne situacije ter Slovenci na Reki so izjemno dobro povezani, tako vpogled vanjo. Ne pravimo zaman, da je fotografija med seboj kot tudi z drugimi slovenskimi društvi na Čeprav se farmacevtom v Sloveniji načeloma ne ustavljen trenutek v večnosti. Hrvaškem, z rojaki v Sloveniji in domačini. Med se- godi slabo, se je Tilen Kranjc po končanem študiju boj si veliko pomagajo, skupaj ustvarjajo in ohranjajo farmacije odločil svojo kariero usmeriti v znanost. Though pharmacists are generally well off in Slovenia, TilenKranjc decided to lead his career Kateri so vaši najbolj priljubljeni motivi? slovensko kulturo. Zdi se mi, da gre za razgledano in »Priložnost opravljanja podiplomskega študija sem into science after getting his degree in pharmacy. Rada fotografiram naravo in geometrijske oblike. veselo društvo! dobil na Irskem, uspešno opravil razgovor in čez tri In his interview with e-Rodnagruda he stated that mesece spakiral kovčke ter pristal v Dublinu,« je “he got an opportunity to pursue his post-gradu- Kakšno vlogo ima KPD Bazovica v življenju Slovencev ate degree in Ireland, successfully completed the na tem delu Hrvaške? uvodoma povedal v intervjuju za e-Rodno grudo in dodal, da Slovensko gospodarstvo premalo izkori- interview and in three months’ time he packed KPD Bazovica ima ogromno vlogo v ohranjanju tradici- his bags and departed for Dublin.” He added that je matične domovine, omogočanju ukvarjanja s folk- šča znanje uspešnih rojakov na tujem. the Slovenian economy takes little advantage of loro, petjem in etnologijo nasploh. Vendar to ni edina Trenutno študira zadnji letnik doktorskega študija the knowledge that the successful Slovenians vloga, ki jo ima KPD Bazovica! V društvo lahko prideš bioinformatike. Gre za novo znanost, ki preučuje who live abroad have to offer. samo zaradi dveh, treh slovenskih besed ali zaradi uporabo računalnikov v biologiji, genetiki in kakšne konkretne informacije, ki zadeva življenje v Sloveniji. KPD Bazovica je hitra povezava z matično medicini. domovino. Blanka Markovič Kocen S kakšnim namenom ste se naučili slovensko? Člani KPD Bazovica so vedno spodbujali dobre odnose s hrvaškim narodom. Moji starši, ki so po rodu Hrvatje, so imeli prijateljske povezave z članom KPD Bazovi- Slovenci so v Dublinu ustanovili Društvo Detelca, ca in tudi sama sem rada prihajala v društvo. Najprej drustvo katerega član ste tudi sami. Kako društvo deluje, smo se udeleževali različnih prireditev, po ustanovitvi kakšne so njegove aktivnosti? planinske skupine smo se bolj aktivno vključili. S se- detelcaPOVEZUJE Sredi novembra 2012 je Vlada RS ukinila velepo- stro sva članici mladinske skupine, jaz pa vodim še SLOVENCE NA slaništvo v Dublinu, zato smo se odločili ustanoviti Kdruštvo, ki bi združevalo Slovence na Irskem. Pravkar Foto skupino. Slovensko sem se naučila iz spoštovanja IRSKEM do drugih članov in njihove tradicije, zaradi bolj us- smo proslavljali prvo obletnico in našteli kar 14 aktiv- pešnega vodenja Foto skupine in navezovanja stikov nosti v prvem letu. Na kulturnem področju smo gostili s Slovenci v Sloveniji in po svetu ter zaradi dela. Na APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pisatelja Miho

48 Rodna gruda december 2014 49 SLOVENSKA DRUŠTVA slovenska drustva Foto: osebni arhiv Foto: Peklar Jure Foto: Letni koncert APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Slovenska filharmonija, maj 2011.

Mazzinija, ki je bil tudi nominiran za nagrado društ- Se povezujete še s katerimi podobnimi slovenskimi V Sloveniji v zadnjem času veliko govorimo o nujno- dročjih. Če pa se osredotočim na gospodarstvo, po le- va pisateljev v Dublinu, ter razstavo slikarja Leona društvi po svetu? sti gospodarskega oziroma poslovnega povezovanja tošnji ujmi se trudimo prodati les. Tukaj bi lahko rojaki Zakrajška. Organiziramo še slovenski piknik in božič- Dobro sodelujemo z veleposlaništvom v Londonu. z rojaki po svetu. Kakšno je vaše mnenje o tem? Na kar precej pomagali, seveda pa mora tudi država za- no srečanje, letos pa bomo organizirali tudi srečan- Prav tako sodelujemo z društvom Mladi Pariz, nekaj kakšen način bi se lahko povezovali? gotoviti čim lažje postopke za izvoz in prevoz. Rojaki pa lahko tudi pomagajo pripeljati podjetnike in inves- ja študentov in slovenskih družin. Dobro sodelujemo nas je tudi včlanjenih v društvo v tujini izobraženih Mislim, da premalo izkoristimo pomoč rojakov po tudi z irskimi pesniki, ki se redno udeležijo literarnega titorje v Slovenijo. Samo kot primer, Irska ima po ra- Slovencev VTIS. svetu. Sodelovanje bi se lahko izboljšalo na vseh po- festivala Vilenica, lani junija pa smo pripravili literarni ziskavah trenutno najbolj ugodno poslovno okolje na večer. Letos aprila smo gostili slovensko podjetje An- svetu. Tujim podjetnikom, ki pridejo na Irsko, ponudijo imacel. Vsako leto se udeležimo tudi mednarodnega zelo veliko ugodnosti, posrednikom pa še denarne na- dobrodelnega bazarja. grade. Irska je bila globoko v krizi, pa se je neverjetno hitro pobrala. Koliko članov ima društvo? Društvo trenutno šteje 35 članov. Na Irskem prebiva Kako pogosto se vračate v Slovenijo? V Slovenijo se vračam tri- do štirikrat letno. Po koncu vsaj 200 Slovencev, večine pa žal ne poznamo. Nekat- študija pa se bom za nekaj let vrnil v domovino. Delno eri imajo svoje kroge prijateljev,mi pa seveda z vesel- sem štipendiran tudi s strani Slovenije, tako da bom jem sprejmemo vsakogar. na ta način tudi upravičil investicijo.

Imate v društvu kakšne posebne zadolžitve? Kakšna je vizija razvoja Društva Detelca? Pri organizaciji smo bolj aktivno udeleženi štirje člani. Društvo Detelca je nastalo z vizijo povezovanja Poleg mene je na mestu direktorja tudi soustanovitelj Slovencev na Irskem in tudi obeh držav. Trenutno smo Bernard Šrajner. Sodelujemo še s študentko kulinarike uspešno »zajadrali« na področju kulture in povezo- v Dublinu Katarino Kokol, ki skrbi za pripravo slovenskih vanja Slovencev, želimo pa okrepiti še gospodarske jedi, in Miho Šavcem, ki organizira aktivnosti v naravi. vezi med obema državama.

Ste na Irskem srečali še kakšnega rojaka z Notranjske? Levo: Otvoritev razstave Krog slovenskega slikarja Leona Tukaj prebiva še zdravnica Anita Krakar iz Cerknice. Zakrajška v galeriji At No.6 v Dublinu. Z leve: Tilen Kranjc, Največ Slovencev sicer prihaja s štajerskega konca in Miha Šavc, Leon Zakrajšek, Bernard Šrajner in velepo-

iz osrednje Slovenije. Šrajner Bernard Foto: slanik Iztok Jarc.

50 Rodna gruda december 2014 51 ALI STE VEDELI ali ste vedeli AVTORICA RUBRIKE: Ajda Rogelj Foto: če ni drugače navedeno, arhiv SIM V svoji dolgoletni karieri je prijavil kar 400 paten- tov, od katerih jih je realiziranih 42. Peter Florjančič je bil leta 1919 rojen v hotelirski družini na Bledu, ki je imela v lasti številne tam- Frank Lausche se je leta 1895 rodil v Cleve- kajšnje hotele. Kot otrok in mladostnik je poletne landu slovenskim staršem Lojzetu Lovšetu dneve preživljal v družbi otrok petičnežev, ki so na in Francki Milavec, ki sta bila doma iz Hinj Bled prihajali na oddih. Še posebej veliko časa je pri Žužemberku in Dvorske vasi pri Velikih preživel v druženju z Aleksandrom in Petrom Ka- Laščah. Šolal se je v slovenski šoli župni- rađorđevićem, s katerima je tudi kasneje obdržal je Sv. Vida v Clevelandu, kasneje pa je ob stike. delu študiral pravo. Postal je odvetnik, a se kmalu začel aktivno ukvarjati s politiko. Bil osebni arhiv P.F. Foto: je uspešen, saj je bil na volitvah 6. novembra 1956 z več kot 100.000 glasovi izvoljen za ... That Peter Florjančič is one of the most neodvisnega senatorja države Ohio v zveznem famous Slovenian inventors? senatu ZDA. In his long career he filed more than 400 patents out of which 42 have been realized. Peter Flor- jančič was born in 1919 to a hotelkeeper family in Bled that owned many of local hotels. As a child and teenager he spent his summer days in ...DA JE BIL FRANK LAUSHE PRVI the company of rich people’s children. He spent a great deal of time with Aleksander and Peter SLOVENSKI SENATOR ZDA? Karađorđević, whom he kept in contact with ... DA JE PETER FLORJANČIČ later on. ... That Frank Laushe was the first Slovenian EDEN NAJBOLJ ZNANIH senator in the United States? SLOVENSKIH IZUMITELJEV? Frank Lausche was born in 1895 in Cleveland. His parents, Lojze Lovše and Francka Lovše, came to Cleveland from Hinje near Žužem- berk and Dvorska vas near Velike Lašče. Laus- che attended school at the Parish Church of St. Vitus in Cleveland and later on studied law. Nekateri izmed njegovih najbolj prepoznavnih He became a lawyer but engaged in politics izumov so okvirčki za diapozitive, ki so pomem- soon after. He was successful and was elected bno vplivali na fotografijo. Med bolj prepoznave an independent senator of Ohio in the Feder- izume vsekakor sodi pršilka na parfumskih al Senateon 6 November 1956, winning with Frank Laushe pa ni bil le ameriški demokratski poli- stekleničkah, ki je Florjančiču omogočila srečanje more than 100,000 votes. tik in senator, temveč tudi župan Clevelanda, ki ga osebni arhiv P.F. Foto: Nin sodelovanje z nekaterimi ključnimi predstavni- zaradi velikega števila slovenskih izseljencev, okoli ki parfumerije (Guerlain, Coco Chanel, Elizabeth 330.000 naj bi se jih tam naselilo in živelo, velikokrat Arden). Kot njegove bolj prepoznavne izume tesno povezujemo s slovenskimi izseljenci. Bil je tudi omenimo še vžigalnik s prižiganjem ob strani, Fpetkratni guverner Ohia in v javnosti zelo cenjen. Med smučarski tobogan in plastično zadrgo. drugim se je pojavil na naslovnici revije Time (20. februar 1956), njemu v čast pa so v Clevelandu celo poimenovali stavbo. Poslovno stavbo Lausche (ang. Florjančič je vsekakor iznajdljiv človek, saj je, da Lausche State Office Building), v kateri je zaposlenih bi se izognil vpoklicu k služenju v nemški vojski, okoli 1.300 državnih uslužbencev, so dokončali leta uprizoril svojo smrt na avstrijskem ledeniku, sam 1979. pa prebegnil v nevtralno Švico, kjer je dolga leta živel. Pred leti se je vrnil v rodni Bled in še vedno Frank Lausche je umrl 21. aprila 1990, 15-nadstropna ustvarja. Tudi danes kot 95-letnik živi zelo aktivno stavba, ki so mu jo posvetili kot ameriškemu guvern- življenje, piše knjige o svojem življenju in delu, po

erju in senatorju, pa še stoji. osebni arhiv P.F. Foto: njem pa so posneli tudi dokumentarec.

52 Rodna gruda december 2014 53 ALI STE VEDELI ali ste vedeli

To je Lila Lapanja, dvajsetletnica iz Lake Tahoja ... DA V AMERIŠKI SMUČARSKI … DA JE SLOVENSKA v ameriški zvezni državi Nevadi. Lila je vrstnica REPREZENTANCI NASTOPA AVSTRALKA SHARAN odlične Mikaele Shiffrin in velja za enega največ- TUDI MLADA SMUČARKA, KI WEST RIVETT EDINA jih mladih ameriških upov ter tehnično izredno IMA SLOVENSKE KORENINE? dovršeno smučarko. Med ameriškimi mladimi PRIDELOVALKA smučarkami se je s svojimi izvrstnimi rezultati že BUČNEGA OLJA dobro uveljavila, zadnji dve leti pa je nase opo- Lila je ljubezen do smučanja pridobila prek svoje- V AVSTRALIJI? zarjala tudi v absolutni konkurenci na nastopih ga očeta, nekdanjega slovenskega reprezentanta ameriškega državnega prvenstva. Vojka Lapanje, ki jo je vse do 2010 učil in treniral. Vojko Lapanja sodi v generacijo Jureta Koširja. Leta 1991 je odšel v Ameriko, saj je na ameriškem kolidžu ... That the American ski team has a young skier Foto: osebni arhiv S.W.R. Foto: LSierra Nevada dobil štipendijo in od takrat smučal of Slovenian descent? predvsem na ameriških univerzitetnih tekmovanjih. Her name is Lila Lapanja and she is a 20-year-old Med študijem je spoznal svojo bodočo ženo, amer- from Lake Taho in the American state of Nevada. iško novinarko in pisateljico Margaret Beiser. Poleg Sharan West Rivett je hči slovenskega izseljenca, She is peers with the excellent MikaeleShiffrin ki se je v 60-ih letih prejšnjega stoletja preselil v smučanja pa je oče Vojko Lilo naučil tudi slovenščine. … That the Slovenian-Australian Sharan West and is known to be one of the most promising Lila ima namreč dvojno državljanstvo in Slovenijo ter Avstralijo in kasneje ustanovil družinsko podjetje Rivett is the first and so far the only producer of young ski team members with a highly perfected svoje tukajšnje sorodnike skoraj vsako leto obišče. V Pupkin Seed Company, ki ga zdaj že nekaj let vodi pumpkin seed oil in Australia? ski technique. With her excellent results she has Sloveniji so ji všeč predvsem bujni gozdovi in hribov- njegova hčerka Sharan. Njen oče Janez Garbajs se Sharan West Rivett is the daughter of a Slovenian already established her position among the young ja, zato tu največ časa preživi na Gorenjskem in oko- emigrant who moved to Australia in the 1960’s to American skiers. In the past two years, she gained liških krajih, kjer živijo njeni sorodniki. je leta 1959 pri 19 letih z rodne Štajerske, kjer je much recognition among the absolute concurrence njegova družina pridelovala buče, preselil v Avstra- start a family business called the Pumpkin Seed Company, today run by his daughter Sharan. In 1959 at the US National Championship. V letošnji smučarski sezoni bo čim boljše rezultate lijo. Avstralci njegovega imena niso znali izreči in so when he was 19 years old, he moved to Australia lovila na tekmah alpskega smučanja z ameriško C ga klicali kar »gospod Smeti« (ang. Mr. Garbage). from Styria, where his family grew pumpkins. Since ekipo. Njena velika želja je nastop na olimpijskih ig- Janez Garbajs se je zaradi tega preimenoval v lažje Australians did not know how to pronounce his rah. Leta 2018, ko bodo zimske olimpijske igre orga- izgovorljiv John West in si kmalu ustvaril družino (z name, they simply called him Mr. Garbage. Because nizirane v južnokorejskem mestu Pjongčang, bomo ženo Heleno imata dve hčerki – Sharan in Viki). of that, JanezGarbajs changed his name to a more torej prav mogoče prek televizijskih ekranov spreml- easily pronounced John West and soon started a jali tudi smučarko Lilo Lapanja. family (with his wife Helena, they have two daugh- ters – Sharan and Viki).

Čeprav si je kmalu po odhodu iz Slovenije spreme- razvili, tako so nedavno na primer za pridelavo buč nil ime, svoje ljubezni do pridelovanja buč ni pozabil. zadolžili kar bližnje kmete. Družina Johna Westa je tako začela na dveh hektar- jih zemlje pridelovati buče, a so se kmalu odločili, da Čeprav imata Sharan Rivett in njen mož velike načrte bodo odprli tudi svojo stiskalnico olja. Ker v Avstraliji za podjetje Pupkin Seed, je le-to že zdaj zgodba o us- za to niso našli potrebne opreme, so leta 1998 prišli pehu. In glede na to, da pri pridelavi bučnega olja v Čv Slovenijo in na Štajerskem pridobili nujne dele za Avstraliji sploh nimajo konkurence, imajo prav got- stiskalnico. ovo tudi svetlo prihodnost. Za primerjavo pa: 1 liter Po vrnitvi je družina kupila 400 hektarjev zemlje v bučnega olja, ki ga lahko v Sloveniji dobimo za prib- avstralski Viktoriji, kjer je njihova pridelava buč prido- ližno 10 do 15 evrov, stane v Avstraliji kar 50 evrov. bila novo dimenzijo. Izdelava lastne stiskalnice olja je Ne glede na ceno so Avstralci navdušeni nad njim, trajala kar dve leti, v tem času pa so razvili tudi načrte pa čeprav je po besedah Sharan okus bučnega olja za prihodnost družinskega podjetja. Pred desetimi precejšnja neznanka med številnimi Avstralci. Tako leti so prodali prvi paket bučnih semen in bučnega je Sharanina naloga velikokrat tudi informiranje Avs- olja ter s tem postali prvi pridelovalci bučnih semen tralcev o zdravilnih lastnostih bučnega olja, njegovi in bučnega olja v Avstraliji. Dandanes na seznamu pridelavi in tudi o Sloveniji, od koder štajerske buče njihovih prodajnih izdelkov zasledimo tudi čokolado izvirajo. Svoje bučno oljein druge izdelke prodajajo v z bučnimi semeni in bučne izdelke za nego telesa. svoji trgovini, spletni trgovini in na številnih tržnicah,

Vsekakor so družinski posel zelo dobro načrtovali in kjer predstavljajo svoje podjetje in štajerske buče. skiracing.com Foto:

54 Rodna gruda december 2014 55 TRADICIJA IN OBRT tradicija in obrt

Slovenske članice Mednarodne organizacije za klek- ljano in šivano čipko OIDFA so pred dvema letoma na Svetovnem čipkarskem kongresu v Franciji s slovenskimi cvetlicami v čipkah prejele priznanje za najlepši nacionalni razstavni prostor.

Lace – Symbol of Connection Two years ago, Slovenian members of the Interna- tional Bobbin and Needle Lace Organization OID- FA received an award for the best national exhibi- tion area at the World OIDFA Lace Congress held in France. This year, our lacemakers travelled to a con- gress held in Adelaide, Australia.

Edita Žugelj

SIMBOL POVEZOVANJA Foto: Simona Strgulc Krajšek cipke

O čipkarstvu nekoč in danes sem se pogovarjala biotehniški fakulteti, je predlagala slovenske rast- bo čez dobri dve leti svetovni čipkarski kongres v Lju- Leta 2016 bo pa ves »čipkarski svet« prišel v z Afrodito Hebar Kljun, članico upravnega odbora line in ideja nam je bila zelo všeč, saj imamo ženske bljani. Leta 2016 bomo v slovenski prestolnici gostili Slovenijo… Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čip- običajno rade rože. Ker je cvetlični motiv v čipkarst- svetovni čipkarski kongres in generalno skupščino Leta 2016 bo Ljubljana dejansko čipkarsko središče ko OIDFA in predsednico organizacijskega odbora 17. vu precej pogost, smo na začetku naivno menile, Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čip- sveta. Pričakujemo udeležence iz več kot 37 držav, v OSvetovnega čipkarskega kongresa, ki bo junija 2016 da bomo našle kar vse vzorce za rastline, ki smo ko. Kongres v Adelaidi je nudil priložnost, da povabi- OIDFI je sicer več kot 50 držav, a vse nimajo svojih v Ljubljani. Afrodita je po poklicu oblikovalka in za jih želele predstaviti, pa se je izkazalo, da so bili v mo in pritegnemo čim več čipkarskih strokovnjakov predstavnikov v organizaciji. Marsikdo, ki zaradi ve- čipke riše vzorce – za svoja prva, ki ju je narisala po glavnem fantazijski. Zato smo organizirale delavni- in ljubiteljev, da pridejo na kongres v Ljubljano. Z likih stroškov letos ne bo mogel v Avstralijo, bo čez navdihujočem ogledu čipk v idrijskem muzeju, je na co, na kateri so klekljarice izrisale vzorce za čipke. razstavo smo pokazali, kaj vse v Sloveniji premore- dve leti prišel v Slovenijo. mednarodnem festivalu čipk v Italiji dobila celo sre- Simona Strgulc Krajšek je pred tem aktivirala člane mo na tem področju. Prikazali smo tehnike in ele- brno priznanje. To jo je dodatno spodbudilo k ustvar- Botaničnega društva Slovenije, ki so nam iz svojega mente klekljanja, ki jih uporabljamo pri nas – tako Pričakujemo okrog tisoč registriranih udeležencev janju na področju čipkarstva, naučila se je tudi osnov bogatega arhiva posredovali najlepše fotografije ras- z vajenicami kot vzorci, ki smo jih dopolnile z opisi, (v Franciji jih je bilo približno 800) in deset tisoč klekljanja, zadnja leta pa veliko deluje na organi- tlin in njihove opise. Na podlagi tega je nastala zelo slikovnim gradivom, fotografijami, starimi vzorci ipd. dnevnih obiskovalcev. Po vsej verjetnosti bo čipkarski zacijskem področju. Dolga leta je bila predsednica lepa in bogata razstava čipk, ki po eni strani govori o kongres leta 2016 največji v Sloveniji. Združenja slovenskih klekljaric, urednica Čipkarske- rokodelskem mojstrstvu, po drugi pa predstavlja bo- Ste se morda povezali tudi s slovenskimi društvi v ga biltena, zadnja leta pa je predstavnica Slovenije v gastvo rastlinstva v Sloveniji. Razstava je bila na 15. Avstraliji? Pri nas je najbolj znana čipka idrijska, vi pa ste organizaciji OIDFA. svetovnem čipkarskem kongresu junija 2012 v Franciji Da, navezali smo stike s slovenskim klubom v Ade- med svojim raziskovanjem slovenskega čipkarstva zelo lepo sprejeta, izbrali so jo za najlepši razstavni laidi, v katerem deluje tudi pevski zbor. Z mednarod- ugotovili, da se je začelo v Ljubljani, kajne? Pred dvema letoma ste slovenske čipkarice v prostor kongresa. no čipkarsko organizacijo smo se tako dogovorili, da Idrijska čipka je res najbolj znana in prepoznavna, Franciji prejele pomembno priznanje za svoj raz- bo zbor nastopil na zaključni slovesnosti kongresa, najstarejši pisni viri pa govorijo o čipkarstvu v Lju- stavni prostor in čipke na njem. Od kod ideja, da Čipkarski kongresi so vsaki dve leti, letošnjega ko bodo organizatorji v Adelaidi predali prapor or- bljani. Tako so se vse plemiške hčere, ki so kaj dale naše cvetlice upodobite v čipkah? julija ste predstavnice slovenskih čipkaric odpo- ganizatorjem naslednjega kongresa v Ljubljani. Tako nase, učile klekljati, kar pomeni, da je bila to običa- Ko smo se pripravljale na razstavo, smo želele nared- tovale v Avstralijo – kaj ste pripravile za razstavo tudi simbolično ustvarjamo povezavo med Avstrali- jna dejavnost višjih slojev. O klekljarstvu v Ljubljani iti nekaj, s čimer bi izstopale. Naša članica Simona v Adelaidi? jo in Slovenijo, pa tudi člani pevskega zbora so tako piše tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Strgulc Krajšek, docentka na katedri za botaniko na Pripravili smo nekoliko bolj strokovno razstavo, ker Slovenci kot Avstralci. Kranjske, in sicer, da so tu izdelovali nizozemske in

56 Rodna gruda december 2014 57 TRADICIJA IN OBRT tradicija in obrt beneške čipke, ki so jih kramarji raznašali po svetu. bil svetovni čipkarski kongres na Tudi prvo čipkarsko šolo so ustanovili v Ljubljani leta Japonskem, kjer to ni tradicional- 1763; lani smo 250-letnico šole obeležili z razstavo na obrt, ampak so jo tja prinesli iz v Mestnem muzeju. Od leta 1888 do II. svetovne vo- Evrope. Zdaj tudi tam klekljajo in jne je v Ljubljani delovala Strokovna šola za umetno šivajo čipke. vezenje in šivanje čipk, ki je kasneje odprla tudi odd- elek za klekljanje čipk. Tu so se, v glavnem dekleta, Kakšen pomen pa imajo danes izobraževala na srednješolski ravni in, med drugim, čipke za Slovence, jih še znamo dobila tudi zelo široko umetniško znanje iz risanja ceniti? vzorcev, saj so jim predavali takratni priznani slov- Vsekakor jih zelo občudujemo. enski likovni umetniki. Imela so tudi predavanja iz Eden mojih prijateljev pravi, da likovne teorije, umetnostne zgodovine, študijskega ženske občudujemo čipke, moški risanja, risanja po modelu … skratka, ta šola je bila pa čipke na ženskah. Na razstave na zelo visoki ravni, ne samo v obrtniškem, ampak pridejo v glavnem ženske, a tudi tudi ustvarjalnem smislu. Po II. svetovni vojni je to redkejši moški spremljevalci so na tradicijo nadaljevala Srednja šola za domačo in koncu navdušeni nad čipkami, še umetno obrt, ki je imela tudi oddelek za čipkarstvo, posebej jih zanima tehnični vidik

Foto: Božo Frajman Božo Foto: a so ga, žal, leta 1963 ukinili. Nekatere diplomantke izdelave. te šole živijo še danes, žal že pokojna pa je nekdaj odlična risarka vzorcev Vida Kejžar. Idealno je, če os- Kako znamo čipkarstvo ceniti, ko eba, ki riše vzorce, obvlada tudi izdelavo čipk, ni pa gre za plačilo čipkaric, je pa druga nujno. Tako je znano, da je predloge za vzorce risal stvar. Vso zgodovino so bile izjem- tudi Maksim Gaspari, risarke vzorcev pa so jih pret- no slabo plačane in tudi danes ni vorile v predloge za klekljarice. nič drugače, na žalost. Za enos- tavnejše tehnike klekljarice dobijo Danes vlada na tem področju velika praznina, sreču- slab evro na uro, za bolj zahtevne jemo se s pomanjkanjem kvalitetnih vzorcev za čipke dva. Če to primerjamo z likanjem in smo priča poplavi folklorističnih, likovno neus- in pospravljanjem, za katerega v treznih rešitev. Ljubljani dobiš od osem do deset evrov na uro, in če pomislimo, ka- Kakšna je pa razlika med klekljano in šivano čipko? kšno znanje je potrebno za eno in Slovenci v glavnem poznamo klekljano čipko, za drugo, je plačilo čipkaric prav sra- izdelavo katere potrebujemo blazino za klekljanje, motno. kleklje, bucike, nit in vzorec, po katerem klekljamo. Močvirski tulipan. V Sloveniji za tradicionalne tehnike potrebujemo na- S tega stališča sem včasih prav izboljšanje družinskega proračuna, danes pa ženske v glavnem klekl- jmanj šest parov, torej 12 klekljev, omejitve navzgor jezna na naše voditelje, ki se zelo jajo iz veselja – da z lastnimi rokami ustvarijo nekaj lepega ali nekaj, pa ni – lahko jih je tudi nekaj deset ali celo sto parov. radi pohvalijo z izdelki naših klekl- kar potem podarijo. Izdelovanje čipk postaja tudi način ustvarjalnega Pri nas delamo t.i. tračno čipko, za katero ne potre- jarskih mojstric, za njihov status in izražanja, a ker je Slovenija majhen trg, je to lahko spet samo dopolnil- bujemo veliko klekljev, v tujini pa delajo čipko po vsej položaj pa slabo poskrbijo. Težave na dejavnost. širini hkrati. Tam lahko vidimo tudi po več sto klekl- imajo s pridobivanjem dovoljenj jev, ki pa so, tako kot npr. v Belgiji, majhni in drobni. in olajšav, želele bi si več poslu- Menite, da obstaja nevarnost, da bi lahko ta pomemben del naše kul- Šivano čipko delajo na podoben način, ravno tako z ha za tako prefinjeno in delikatno turne dediščine izumrl? blazino, na kateri je vzorec, nitko in iglo. Čipkarica dejavnost. S čipkarstvom se danes Ne, to ne. V Idriji, Železnikih in Žireh imamo čipkarske šole, ki jih obi- na vzorec naredi mrežo, na katero šiva čipkarske el- niti približno ne da preživeti, zato skuje kar veliko število mladih, tudi v nekaterih osnovnih šolah klekl- emente. Čipkaricam, ki čipke klekljajo, rečemo klekl- mladi nimajo nobene motivacije, janje poučujejo kot izbirni predmet. Interes za čipke je precejšen, motiv jarice, tistim, ki jo šivajo, pa čipkarice, a nič ni narobe, da bi se s tem ukvarjali. pa ni ekonomski, ampak bolj vračanje k ročnemu delu. Klekljanje je če vse poimenujemo tako. lahko zelo fina, meditativna dejavnost, ob kateri se ženske sprostijo, se Čipka je čedalje redkeje prodajno pogovarjajo, če delajo v skupini, za mnoge je klekljanje celo terapija. Če Kako razširjene so čipke po svetu? blago, pa tudi razlogi ljudi, ki se klekljaš sam, pa je to zaradi načina dela, zvokov, ki jih proizvajajo kleklji Precej. Klekljajo v obeh Amerikah, v Evropi, nekaj začnejo ukvarjati z izdelavo čipk, in med delom celo masirajo dlani klekljarice, meditativna dejavnost. malega v Afriki, v Avstralijo so čipkarstvo zanesli postajajo drugačni. Struktura čip- Mislim, da je to razlog, da ženske še naprej klekljajo. Denar pri tem že priseljenci iz evropskih držav, zato tam v glavnem karic se spreminja. Še v 70-ih le- zdavnaj ni več dejavnik; če bi bilo tako, v Sloveniji ne bi nihče več klekl- najdete belgijske in angleške, pa tudi slovenske čip- tih prejšnjega stoletja so se s čip- jal. Zanimivo je tudi, da je med članicami OIDFA v Sloveniji vedno več ke (vem za naše klekljarice v Melbournu). To znanje karstvom ukvarjale ženske, ki so žensk z višjo izobrazbo, ki pripovedujejo, da so veselijo trenutkov, ko se zadnja desetletja širi po vsem svetu; leta 2010 je tako zaslužile dodaten denar za klekljajo, saj so samo njihovi, pa še nekaj lepega ustvarijo.

58 Rodna gruda december 2014 59 TRADICIJA IN OBRT tradicija in obrt

Sredi junija je v ljubljanskih Savljah potekala zanimiva prireditev, posavsko štehvanje, ki je letos zaznamovala častitljiv, šestdeseti jubilej. Peščica zagnancev namreč zavzeto skrbi za ta del slovenske 60 Years of Quintain Competitions in Posavje kulturne dediščine in omenjeni običaj ohranja v In mid-June, an interesting event of quintain com- slovenski prestolnici. petition took place in Savlje, Ljubljana, marking an honorable 60th anniversary. This part of Slovenian Štehvanje je prišlo v Ziljsko dolino, v Avstrijo iz cultural heritage is being kept by a handful of en- italijanskega Vidma. Avstrijski furmani so namreč thusiasts determined to preserve the tradition in the Slovenian capital. z Dunaja v Trst prek Trbiža in Vidma (najkrajša pot) vozili različno blago. V Vidmu so že v 18. stoletju Quintain competitions were brought to the Austrian vsako leto prirejali tekmovanje vitezov, avstrijski Gail valley from the Italian Udine. Austrian carters furmani pa so tako tekmovanje želeli prenesti tudi used to transport different goods from Vienna to Tri- v Avstrijo. »Ker pa v tu ni bilo vitezov, so se izmislili este via Tarvisio and Udine (the shortest route). In nekoliko drugačno tekmovanje oziroma igro,« poja- 18th century Udine, they organized annual knight competitions and the Austrian carters wished to bring snjuje Zvone Milkovič, predsednik Kmečke strojne such a competition to Austria.“But because Austria skupnosti Savlje-Kleče, združenja, ki je zaslužno, da lacked knights, they made up a somewhat different se štehvanje ohranja tudi pri nas. competition or game,” explains ZvoneMilkovič, the president of the Rustic Hardware Community Savl- je-Kleče deserving for the preservation of the quin- tain competitions in our country. 60 LET Blanka Markovič Kocen Foto: Peter Milkovič stehvanjaV POSAVJU

KOROŠKI SLOVENEC UČI ŠTEHVANJA zaživel šele leta 1954. Takrat je bil poleg Marolta po- SLOVENSKE FANTE budnik še Janko Snoj, ki se mu je po Maroltovi smrti pridružil Janez Markelj. »V Posavje se je štehvanje iz Ziljske doline prenes- lo v letu 1935. Pobudnik zanj je bil France Marolt, tedaj vodja Folklornega inštituta Glasbene matice v Štehvovci iz Savelj in Kleč so bili večkrat vabljeni tudi KLjubljani. K tekmovanju je poskusil privabiti fante z v druge kraje, na primer v Tivoli, Trnovo, Šentvid, Pos- Ježice pri Ljubljani.« V ljubljanskem Posavju (na Ježi- tojno … Leta 1954 je prvo štehvanje v Savljah organi- ci, v Savljah, Klečah, Stožicah, Mali vasi … ) so vse ziral Janko Snoj, takratni upravnik tamkajšnje kmeti- domačije od nekdaj redile kmečke konje. Marolt je iz jske zadruge. Zahomca - Ziljske doline na avstrijskem Koroškem povabil Janka Zwittra, koroškega Slovenca, da je SAMO ZA NEPOROČENE FANTE posavske fante učil štehvanja. Štehvanje je igra, pri kateri neporočeni fantje z železnimi kiji razbijajo lesen sod (bariglo). Sod je na- »Že naslednje leto, 1936., so s štehvanjem nastopili v rejen iz lesenih dog, povezan s približno 14 leskovimi okrilju tedanje Prosvetne zveze. Štehvali so na Ježici, obroči in nasajen na lesen drog (štebeh). Nasadi se na prostoru pred župniščem,« pripoveduje Milkovič. ga šele pred začetkom igre. V drog je zvrtana luknja, »V začetku druge svetovne vojne in med njo je bilo v katero se vtakne lesen količek, da sod stoji na višini štehvanje odloženo.« Po vojni pa je ta običaj zopet dveh metrov.

60 Rodna gruda december 2014 61 TRADICIJA IN OBRT tradicija in obrt »Konji, s katerimi se štehva, morajo biti kmečki in ne- dan štehvanja gredo štehvovci z dečvami in konji vej, improvizirano živo mejo. Sod osedlani. Štehvovec ne sme sedeti v sedlu, lahko ima pred začetkom tekmovanja v sprevodu po vasi, da se (barigla) je pač ziljski sodič, toda le odejo (koc), ki je na konja pripeta s pasom (gurt- pokažejo vaščanom. Na čelu sprevoda gre ‘zapravl- leskovi obroči so pobarvani z živi- no). Za štehvanje pa je konj še olepšan z barvnimi jivček’, na katerem sta harmonikar in štehvovski mo- mi barvami. Kij se je spreminjal in trakovi, ki se pripnejo v rep in v grivo,« pripoveduje jster s spremstvom, za njim pa se zvrstijo štehovci na se danes po obliki močno loči od sogovornik. konjih v takem vrstnem redu, kot si kasneje sledijo na ziljskega. tekmovanju.« Po njegovih besedah je zanimanje za štehvanje med STROGA PRAVILA današnjo mladino povprečno. »Vsekakor bi si žele- Ko pridejo na prireditveni prostor, napovedovalec šte- Posavsko štehvanje po Milkov- li boljše udeležbe neporočenih fantov iz vasi Savlje, hvovce, dečve in konje predstavi. In štehvanje se lah- ičevih besedah ni bila obredna igra Kleče in Ježica. Brez njih ni štehvanja, zato Kmečka ko začne. Štehvovec v desnici drži kovan železen kij - žegen, ampak jahaška ekshibici- strojna skupnost Savlje Kleče, združenje, kot glavni or- oziroma ‘štehvanj’. Dolg je od 40 do 60 centimetrov. ja, neke vrste kmečki šport. Pote- ganizator namenja precejšnjo pozornost mladim in jih Kij ima bunkast ročaj in na koncu zakovano štiriogla- ka po pravilniku, ocenjuje pa ga spodbuja k ohranjanju te lepe etnološke prireditve, ki to konico. Ne sme imeti ostrih robov. Na ročaju ima posebna komisija štirih sodnikov, je že dve leti vpisana v Register žive kulturne dediščine usnjen pas, ki preprečuje, da bi med tekmovanjem ki se zbere ob sodu. »Kako zelo mi- pri Slovenskem etnografskem muzeju.« štehvovcu padel iz rok. Vsi tekmovalci imajo enake kavna je igra sama po sebi in kako kije. Z njimi morajo ravnati previdno, saj so sicer lah- nezanimiv je bil za udeležence Na tekmovanje se štehvovec začne pripravljati nekaj ko nevarni zanje ali za konja. ves žegenski ceremonial, kakršen tednov prej, odvisno od izkušenj konja in štehvovca. obdaja štehvanje v Ziljski dolini, Skupne priprave potekajo ob sobotah, posamezno pa BISTVO KLJUB PRILAGODITVAM OSTAJA dokazuje predvsem dejstvo, da so fantje vadijo tudi med tednom. Milkovič pravi, da je Zanimivo je ugotavljati, kako se igra, če jo preneseš iz štehvanja naredili izrazit športni za dober uspeh na tekmovanju nujno, da sta konj in iz njenega pristnega okolja, spreminja. Milkovič po- nastop. Zanj je potreben ‘pravil- štehvovec dobro usklajena. Zato novi konji in šteh- jasnjuje: »Štehvanje v Posavju ni imelo izročila. Zato nik’, po katerem točke in rezultate vovci potrebujejo veliko več vaje kot drugi. Konj mora ga je bilo mogoče poljubno preoblikovati. Bistvo pa določa komisija!« poudarja so- na zahtevo štehvovca pravilno začeti, preiti v galop in je ostalo: jahači na konjih razbijajo sodič z železnimi govornik. »O prijetni domačnosti se na koncu ustaviti. Pri tem mora biti ubogljiv, da ne kiji. Ceremonial, ki igro obdaja, pa so si Ježenci prire- v ziljski vasi, kjer fantje tekmuje- ovira drugih tekmovalcev in gledalcev. dili sami, prav tako tudi ves zunanji okvir.« jo, dečve pa nagrajujejo tekmov- alce po lastni presoji, po človeških SPREMLJEVALKE »DEČVE« Štebeh - kol, ni ziljski štebeh, ampak mlada smreka, in morda malce sentimentalnih »Štehvovec si za tekmovanje izbere spremljevalko, mlaj, olupljena in do vrha okleščena, vrh sam pa je motivih, ne pa po pisanem pravil- niku in točkah - o vsem tem pri ki ji pravimo ‘dečva’. Oba sta oblečena v gorenjsko okrašen s pisanimi trakovi, pravi sogovornik. Sod na- posavskem štehvanju ni sledu.« narodno nošo. Dečva med štehvanjem drži šteh- taknejo nanjo, preden jo zasadijo v tla. Štehvovsko vovčev klobuk in ga spodbuja,« pravi Milkovič. »Na stezo so na vsaki strani omejili z vrsto nizkih zelenih KIP ŠTEHVOVCA V POČASTITEV 60-LETNICE ŠTEHVANJA Letos so bili organizatorji, Kmeč- ka strojna skupnost Savlje Kleče, konju s sodom v naravni velikosti dobijo nagrade,« o zaključku igre združenje, prijetno presenečeni na obračališču Ljubljanskega pot- pove šef organizatorjev. Nagrade nad udeležbo, ki je bila glede na niškega prometa, avtobusa št. 14, so dobrote, zbrane v košari, zma- prejšnja leta za približno polovi- ki so ga uro pred začetkom šte- govalec dobi pozlačeni prehodni co boljša. Ocenjujejo, da se je hvanja organizatorji postavili v kij v posest za eno leto. prireditve udeležilo 700 do 800 obeležitev 60-letnice štehvanja v ljudi od blizu in daleč. »Razveseljiv Savljah, Klečah in na Ježici.»Zma- Če ga osvoji trikrat zapovrstjo, ga je podatek, da je med udeleženci govalca razkrije lovljenje venčka praviloma dobi v trajno last, ven- prevladovala mladina in mladost- iz suhega cvetja. Štehvovci vnovič dar se to še ni zgodilo. Po podelitvi niki do 20 let, kar kaže na večjo dirjajo mimo droga. Za njim stoji štehvovci konje odpeljejo domov aktivnost naših mladih članov na žena štehvovskega mojstra, ki edi- in odidejo na veselico, kjer prvi socialnih omrežjih Facebooku in na ve, kdo je osvojil največ točk in ples zapleše zmagovalec s svojo Youtube. To je gotovo izkušnja, tako zmagal. Vsakemu štehvovcu dečvo. ki jo moramo nadgrajevati tudi v ponuja zmagovalni venček, ven- prihodnje,« pove Milkovič in doda- dar ga zadnji hip odmakne in ga Letošnji zmagovalec je bil Janez ja: »Verjetno je več ljudi pritegni- šele v tretjem krogu natakne na Klemen, drugi Martin Kušar tretji Letošnji zmagovalec Janez Klemen. lo tudi odprtje kipa štehvovca na kij zmagovalca. Štehvovci zatem Peter Klemen.

62 Rodna gruda december 2014 63 TRADICIJA IN OBRT tradicija in obrt

Pred sto leti je bilo na območju Gorenje Trebuše pri Tolminu med 15 in 20 lesenih vodovodov, ki so jih tamkajšnji prebivalci Water from Wooden Pipes iz borovih debel izdelali kar sami. Preden A hundred years ago, there were around 15 to bi to znanje izginilo v pozabo, so ga pred 20 wooden water supply systems in the region of GorenjeTrebuše, Tolmin. The locals con- 20 leti starejši Trebušani prenesli na structed them from pine trunks. Before this mlajši rod. knowledge was forever lost in time about 20 years ago, the older inhabitants of Trebuše have transferred it to the younger generations.

Petra Trček Foto: Petra Trček

JE PRITEKLA IZ LESENIH CEVI Vrtanja se ni preveč težko naučiti, biti pa moraš natančen. voda Veščina vrtanja cevi in izdelave vodovodov naj bi se lesenih žlebovih, v katerih pa se je nabirala nesnaga, kot tisti v Gorenji Trebuši in ne vedo, kako in kdaj so »b’tom« zbijejo skupaj. Za drugi način spajanja so uveljavila v 19. stoletju, najverjetneje so jo domov nato so se priučili vrtanja cevi. Do danes se je ohra- vrtali. nekdaj uporabljali kovinske »prstane«, široke okoli prinesli ljudje, ki so drvarili na Tirolskem. Lesene nil cevovod ob cesti med Gorenjo in Dolenjo Trebušo, 10 centimetrov, ki so ga napol nataknili na eno iz- vodovode so nehali izdelovati kmalu po drugi svetovni ki so ga obnovili člani TED Trebuša. V Drežnici, ob POTREBNA JE NATANČNOST vrtano deblo, nanj pa so nato nabili še drugo deblo vojni, ko so jih zamenjali železni. Danes šest članov poti na Krn, pa so izdelali okoli 20 metrov dolg lesen »Vrtanja se ni preveč težko naučiti, biti pa moraš na- in spoj zamazali z ilovico. V obeh primerih so spoj Turističnega in etnološkega društva Trebuša veščino vodovod, po katerem voda priteče v korito, iz katere- tančen,« pravi Mrak. Za začetek les posekajo ob pra- premazali z glino. »Cevi je treba spajati tam, kjer bo Vvrtanja lesenih cevi predstavlja na turistično-folk- ga se lahko odžejajo pohodniki. vi luni, tako kot so ga včasih. Štirimetrska debla ne vodovod, sicer se lahko zgodi, da se spoji razrahlja- lornih prireditvah po vsej Sloveniji, v društvu pa so smejo biti preveč vejnata, saj lahko vrtalca zanese, jo,« je še povedal Mrak. Voda iz cevovoda se je običa- poskrbeli tudi za rekonstrukcijo starega orodja. Lesene cevi so skorajda neuničljive, če po njih ves čas da ne vrta naravnost. Deblo pričvrstijo na posebej jno stekala v korito, izdolbeno iz drevesnega debla. teče voda, pravi Mrak, prepričan, da bi po nekdanjih za to pripravljeno konstrukcijo, stolico oziroma ka- V Sloveniji se številna društva in posamezniki trudijo, vodovodih voda še danes tekla, če je ne bi zamenjali z valeto, na vsaki strani pa postavijo še nosilec za okoli ZNANJE OHRANJAJO ZA ZANAMCE da bi znanja in veščine naših prednikov iztrgali poza- železnimi cevmi in nato z drugimi materiali. »V enega dvometrski sveder. 2,5 do 3-centimetrsko luknjo vr- Ekipa šestih vrtalcev in harmonikarja, vsi so vsaj po bi in jih ohranili za poznejše rodove. Med njimi so tudi od vodovodov so pred 40 leti dali alkaten cev, pa je les tajo ročno, z obeh koncev debla hkrati, da se luknji rodu iz Gorenje Trebuše, staro tehnološko znanje, ki člani Turističnega in etnološkega društva Trebuša. okoli nje razpadel, ker ga ni vlažila voda.« srečata na sredini. bi brez njih izginilo, prikazuje po vsej Sloveniji, na »Želeli smo ohraniti znanje, ki je bilo za naše pred- »Ves čas preverjamo, ali gremo naravnost: neka- etnoloških in drugih prireditvah, sejmih, na vaških nike zelo uporabno,« pravi vodja vrtalcev Albin Mrak. VODOVODI IZ DEBEL TUDI DRUGJE PO jkrat obrneš sveder, nato ga izvlečeš in pogledaš, da praznovanjih. »Z vrtanjem debel se ne ukvarjamo Leseni vodovodi so bili tipični za območje Gorenje ni skrenil.« Uporabljajo stare svedre, po njihovem zato, ker nimamo početi kaj drugega, pač pa nas ve- Trebuše in Vojskega. Najdaljši, ki ga pomnijo na Tre- SLOVENIJI modelu so v sosednji Lokovec dali izdelati še nove. seli, da lahko ljudem pokažemo, kako so si pomag- buškem, je bil dolg okrog 600 metrov s skoraj 100 Na Trebuškem so za izdelavo cevi uporabili borov Lokovčani so namreč znani po kovaštvu, in nekdaj ali naši predniki, kako zelo domiselni in iznajdljivi so metri višinske razlike. les, saj ga imajo v izobilju. »Ko smo raziskovali, ali naj bi največ takih svedrov naredili prav oni, in sicer bili,« pravi Albin Mrak. »In ljudje se vedno ustavijo, so lesene cevi izdelovali še kje, smo ugotovili, da so v iz cevi pušk iz prve svetovne vojne. ko nas vidijo, sprašujejo, se čudijo.« LESENE CEVI SO SKORAJ NEUNIČLJIVE Davči, na Gorenjsko stran, luknje vrtali v macesen, ki Gorenja Trebuša je raztresena vas, od prve do zadnje raste tam,« pojasnjuje Mrak. Na presenečenje, ki ga Lesene cevi je nato treba spojiti, kar naredijo na dva Tudi sicer si v Turističnem in etnološkem društvu od okoli 125 hiš je približno 15 kilometrov,« razlaga bo treba še raziskati, pa so letos naleteli v novi vasi načina. »Starejši je »les na les«, kjer cev na eni stra- med drugim prizadevajo, da bi ohranili tudi znan- Mrak. »Odročno hribovito območje ima veliko stu- na Blokah, kjer so predstavljali svojo veščino. Tam so ni povečamo v konusno odprtino, drugo deblo pa s ja in veščine drugih obrti in kmečkih opravil, kot so dencev, skoraj vsaka hiša ima svoj izvor, od katere- namreč ob obnovi vaškega jedra in korita za vodo iz sekiro, tako imenovanim melrinom ošpičimo, da se na primer izdelava oglarskih kop in kuhanje oglja, ga so si vodo pripeljali do hiše.« Najprej verjetno po zemlje izkopali staro leseno cev. Profil cevi je bil večji prilega odprtini.« Debli nato z lesenim kladivom ali kovaštvo, žagarstvo, mlinarstvo in steklarstvo.

64 Rodna gruda december 2014 65 ODKRIVAJMO SLOVENIJO odkrivajmo Slovenijo

Nekoliko drugačne počitnice ali pa vsaj čudovit izlet lahko doživite v Beli krajini, deželi belih brez in reke Kolpe ter neskončno prijaznih ljudi. Tokrat sem obiskala Krajinski park Kolpa, se po reki spustila s kanujem, obiskala Šokčevo domačijo… In si oblju- bila: kmalu spet pridem! Kolpa nikogar ne pusti ravnodušnega.

The Kolpa River–Slovenia’s Longest Riviera. You can experience a different kind of holidays or at least a wonderful fieldtrip in Belakrajina – the land of white birches, the Kolpariver and infinitely kind people. This time, I paid a visit to the Kolpa Natural Park, took a canoe ride down the river and saw the Šokoč homestead... I made a promise to myself to return soon! Kolpa never ceases to amaze. Howev- er, without a hospitable and enthusiastic guide, my experience would not have been this perfect. Boris Grabrijan, the director of the Public Institution Kolpa Natural Park, is one of those people who are ded- icated to their work and do much more than work obligations dictate.

Blanka Markovič Kocen Foto: www.slovenia.info in arhiv SIM

NAJDALJŠA a rekaSLOVENSKA RIVIERA kolp

A brez gostoljubnega in zavzetega vodiča moja iz- kušnja ne bi bila tako popolna. Boris Grabrijan, di- rektor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa, je eden tistih ljudi, ki so predani svojemu delu in s svojimi sodelavci naredijo veliko več, kot obsegajo službene dolžnosti. »Osnovni namen ustanovitve Krajinskega Aparka Kolpa leta 1998 in pozneje, 2006, Javnega za- voda Krajinski park Kolpa, je varstvo narave. Občina ob ustanovitvi ni imela nobene vizije niti ni razvila instrumentov. Agonijo je prekinil minister Janez Podobnik, ki je prenesel ustanoviteljstvo na državo in s tem stvari premaknil z mrtve točke,« po- jasnjuje direktor javnega zavoda, ki ima sedež v Ad- lešičih, kjer sva se sredi julija srečala. Reki, ki je osrednja vrednota krajinskega parka, in vsemu okrog nje v javnem zavodu namenjajo veliko

66 Rodna gruda december 2014 67 ODKRIVAJMO SLOVENIJO odkrivajmo Slovenijo Kolpa, sezona zlasti zaradi nestabilnega in razmero- ter odprtim belokranjskim srcem. Tik ob reki, na ma hladnega vremena še ni bila na vrhuncu. Reka Starem Podu, pa so pred kratkim zrasle tudi ljubke je imela komaj 22 stopinj Celzija, čeprav je običajna koče, ki jih je lastnica, Tončka Jankovič, poimenovala temperature za ta čas 25, v avgustu pa se ogreje celo Vile Kolpjanke: Pramenka, Tkalka in Pisanica. Nare- na 30 stopinj in velja za najtoplejšo reko v Sloveniji. jene so izključno iz domačega, ekološkega materiala Sodi tudi med najbolj čiste in neokrnjene slovenske – lesa, volne, celo veziva so naravna. reke in se upravičeno ponaša z naslovom »najdaljša slovenska riviera«. »Največ obiskovalcev je iz Slo- SPUST PO KOLPI venije, vse bolj pa se uveljavljajo tudi gostje iz držav V popoldanskih urah moje nedelje ob Kolpi, ko je Beneluxa in Nemčije ter Švice,« pove Boris Grabrijan direktor Javnega zavoda, Krajinski park Kolpa, torej in dodaja, da ponujajo tudi izobraževanja za sorodne javni uslužbenec, a v resnici veliko več od tega, brez institucije s celega Balkana. »S Hrvati sodelujemo zadržkov pristal na intervju, me popeljal po krajin- pri kulturnih dogodkih, izobraževanju, vzdrževan- skem parku in povedal še desetine zanimivih zgodb, ju infrastrukture (kolegom pomagamo, ker nimajo sem doživela še spust po Kolpi s kanujem. In to je mehanizacije), čistilnih akcijah, likovnih kolonijah, tisto, zaradi česar se ti Kolpa, če ne že prej, vtisne v promociji, predvsem pa pri različnih mednarodnih trajen spomin! projektih.« V skorajda popolni tišini, le tu in tam je zazvenelo PRISTNI DOMAČI TURIZEM KOT ptičje petje, je kanu v Žuničih zdrsnil po gladki in mir- PERSPEKTIVA RAZVOJA ni vodni površini. Vesla tedaj služijo le za krmiljenje, Šokčev dvor. Zanimanje za Kolpo kot turistično destinacijo po sicer pa čoln žene reka sama. Neskončen mir, modri- pozornosti. »Žal je park le na slovenskem bregu in še hodov na petih označenih pešpoteh in izobraževan- Grabrijanovih besedah raste, ponudba se izboljšu- na pod in nad mano, večinoma divji bregovi levo in to v dolžini 50 km. Kolpa je v dolžini 118 km mejna ja na treh učnih poteh Krajinski park Kolpa ponuja je. »Obstaja velika nevarnost da turistične ponudni- desno, drevesne krošnje nad vodo in njihova zrcalna reka, skupaj pa meri 297 km. Zelo dobro sodeluje- številne kolesarske poti, ježo, tudi s postajališčem ke zanese in pozabijo na najpomembnejši dejavnik podoba v njej. Vse do prvih brzic. Tu se je bilo treba mo tudi z Narodnim parkom Risnjak na Hrvaškem, za prenočevanje jezdecev in konj, doživljajske spuste – naravo – zaradi katere obiskovalci sploh prihaja- izkrcati, še dobro, da mi je gostitelj posodil primerno kjer Kopa izvira in teče po parku le štiri kilometre,« po Kolpi in vodene oglede parka. »Pripravljamo tudi jo. Ne smemo se zgledovati po hotelskem turizmu obutev, poriniti čoln med skalami, potem pa spet noter in naprej po reki. Ups, nerodno izkrcanje in pojasnjuje sogovornik in dodaja, da tudi z nevlad- številne kulturne dogodke, delavnice različnih obrti, …« opozarja sogovornik. »Skromna je še ponudba voda v kanuju … A le nekaj mokrih cunj, novinarsko nimi organizacijami na Hrvaškem odlično sodeluje- kot na primer filcanje ali pletenje volne, predelava in domačih kmetov, ki ne nudijo dovolj hrane, a je tudi »orodje« suho. K sreči se mi je vsaj na delu, kjer sem jo, a je to vse premalo. »Do lanskega leta Kolpa na vezenje lanu, pletenje iz protja, pisanje pisanic … « na tem področju opaziti pozitivne premike.« jo spoznavala, reka zdela precej predvidljiva, brzice hrvaški strani sploh ni bila zavarovana, zdaj je vsaj našteva sogovornik. »Bela krajina lahko stavi zgolj na preprostem, prist- je bilo slišati že mnogo prej, preden si priplul do njih, razglašena za območje Nature 2000. Z monitoringi in nem domačem turizmu, saj ni infrastrukture: nara- tako da si se lahko ustrezno pripravil. Po dobrih treh vzdrževalnimi deli ter nadzorom skrbimo za ugodno va, kmetijstvo, domača hrana, obrt ... individualna ŠOKČEV DVOR urah od Žuničev, prek štirih brzic varen pristanek in stanje. Promoviramo pa jo doma in v tujini kot izjem- obravnava gostov. Prekinitev zastonjkarskega turiz- Po njegovih besedah turisti v glavnem prihajajo zara- izkrcanje v Starem Podu pri Tončkinih Kolpjankah. no biotsko bogato reko, ki je primerna tudi za kopan- ma,« Boris Grabrijan oriše perspektivo razvoja turiz- di Kolpe, vendar jih usmerjajo tudi na druge dejavno- Gostitelju hvala za izkušnjo, ki jo priporočam! je in čolnarjenje.« Pri promociji se ne morejo zanesti ma ob Kolpi. In če je to povezano z ljudmi, kakršen sti. V času kopalne sezone je Kolpa preveč obljudena, je naš gostitelj in njegovi sodelavci v javnem zavodu, na veliko pomoč države, čeprav nekaj od nje vendarle sicer pa temu delu manjka obiskovalcev. »Vse bolj dobijo, pravi direktor Javnega zavoda Krajinski park se Belokranjcem res ni treba bati za razvoj turizma pomemben postaja obisk Šokčevega dvora, našega ob Kolpi. Seveda se pojavljajo težave, pravi Grabri- Kolpa. »Leta 2010 smo bili razglašeni za EDEN 2010 info centra, v katerem lahko dobro predstavimo ce- – Evropska destinacija odličnosti. Pred nami je bila jan, še zlasti od lani, ko se na projekte ne smejo več loten krajinski park in tudi Belo krajino, izvedemo Logarska dolina, za nami Idrijske klavže.« prijavljati samostojno, ampak morajo za dovoljenje, delavnice, razstave …« da sploh oddajo prijavnico, zaprositi ministra. »Gre Šokčevega dvora nikakor ni vredno prezreti! Gre predvsem za zagotavljanje lastnega deleža,« pojasn- BOGATI NARAVNA IN KULTURNA za muzej na prostem, ki predstavlja za obkolpski juje sogovornik, ki je za projekt zavoda celo sam na- DEDIŠČINA OBMOČJA del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden jel kredit! Kot pojasnjuje, so med drugim veliko delali V parku je skupaj 71 naravnih vrednot, od tega jih izmed zavarovanih kulturnih spomenikov v Krajin- tudi na »leader projektih«. »Naši mojstri so pridobili ima 16 tudi status naravnega spomenika, ena pa skem parku Kolpa. Domačija stoji ob vhodu v vas ob okoli sto certifikatov,« se pohvali in mi mimogrede celo strogega naravnega rezervata, edinega v Slo- cesti Vinica - Adlešiči, sestavljajo pa jo hiša, lopa in pokaže nekaj tipičnih domačih izdelkov: osem kilo- veniji. Na tem območju je tudi 42 kulturnih spome- skedenj. Hišo povezuje zid, v katerem so vhodna vra- gramov težko odejo, podritnik in kolenčnik – vse iz nikov, med katere sodi tudi Šokčev dvor, o katerem ta na dvorišče, tako je dvorišče zaprto z vseh strani. domače ovčje volne. pišemo v nadaljevanju. »Naravne vrednote so ra- Hiša je restavrirana. V njej je urejena kmečka sobica, zlične – posamezna drevesa izjemnih dimenzij ali kjer si obiskovalci lahko ogledajo starinsko pohištvo, Če želite obiskati rečne bregove Kolpe za dlje časa, skupine pomembnih dreves, doline, kraške jame, otroško zibelko, stara kmečka oblačila, domače plat- bodo z veseljem za vas poskrbeli na turističnih izviri, steljniki, vrtače … Marindolski steljniki, den- no itd. Drugi prostor je urejen v jedilnico s staro kruš- kmetijah ali kampih, gostilnah oziroma drugih imo, so obenem naravni in kulturni spomenik, kar no pečjo, primeren za zaključene družbe in obiskov- prenočitvenih obratih ob reki in njeni okolici. Post- je velika redkost,« pojasnjuje Grabrijan. Poleg po- alce. V juliju, ko sem se mudila v krajinskem parku regli vam bodo z belokranjsko kulinariko in vinom

68 Rodna gruda december 2014 69 ODKRIVAJMO SLOVENIJO odkrivajmo Slovenijo

Pod hribom Rudnica in v bližini reke Sotle, ki razme- juje Slovenijo in Hrvaško, kraljuje zaselek Olimje, ki kljub svoji majhnosti buri raziskovalnega duha in ponuja številne znamenitosti, vredne ogleda. Naselje je leta 2009 dobilo zlato medaljo za najbolj urejeno vas v Evropi. Olimje: Herbs, Chocolate and Thermal Water Bellow the Rudnica hill and in the proximity of the Sotlariver, which marks the national border between Slovenia and Croatia, reigns the village of Olimje. Despite its small size, it still intrigues adventurous spirits and offers numerous attractions worthy of seeing. In 2009, the village won a gold medal for the most arranged village in Europe.

Blanka Markovič Kocen Foto: www.slovenia.info in arhiv SIM MED ZELIŠČI, ČOKOLADO IN TERMALNOolimje VODO

Svoj obisk sem začela na gradu Olimje, ki je bil, kot je propadal. 1974. je potres tako močno poškodoval Čeprav tega ne moremo potrditi s pismenimi doku- povedal pater Ernest Benko, v lasti grofov iz Pilštanja, grad, da v njem ni bilo več varno prebivati, 1990. Pa menti, je zelo verjetno, da sta bila samostan Olimje prvič omenjen leta 1015. Sogovornik nam je zaupal so v olimsko graščino prišli manjši bratje sv. Frančiš- in njegova lekarna s čudovitimi freskami, pa tudi s tudi kratko zgodovino tega gradu. ka – minoriti, ki so po 217 letih spet oživili samostan. poslikavo kapele sv. Frančiška, namenjena za ne- kaj več kot le za lekarno in prodajo zdravil. Olimska S»Grofica Ema Pilštanjska, lastnica gradu v Olimju lekarna je postala središče, okoli katerega naj bi se SLAVNA ZELIŠČARSKA TRADICIJA in drugih velikih posesti, se je v letu 1042, po smrti Patri minoriti so oživili slavno zeliščarsko tradicijo razvila naravoslovna, farmacevtska in medicinska moža Viljema, savinjskega krajišnika, in obeh sinov, v Olimju, obdelujejo tudi vrt zdravilnih rastlin, med zdravstvena ustanova, nekakšna fakulteta za nara- preselila v samostan Krka na Koroškem in vse svoje katerimi se lahko sprehodite po zeliščarski učni poti, voslovno – medicinske znanosti.« premoženje, tudi grad Olimje, poklonila temu samo- ki skoraj vsak mesec pokaže nekaj drugega. »Prav stanu. 29 let pozneje je bila ustanovljena krška škofi- vsak dan v letu pa se lahko prepričate, katera domača Po besedah patra Benka v gradu- samostanu živijo ja in ta je dobila v last tudi grad Olimje, ki ga je dajala zdravila pripravljajo patri: od čajev, mazil in čebeljih patri minoriti - trije patri in en brat. »Seveda je vsa- v fevd in fevdniki so se v zgodovini hitro menjavali. izdelkov do zdravilnih praškov, tinktur in sirupov,« ko leto pri nas tudi veliko tujih obiskovalcev,« dodaja. Prva ohranjena pisna omemba Olimja je iz leta 1208. nam je povedal brat Jože Strojin, ki je v eni najstare- »Najštevilčnejši so Italijani, Avstrijci, Hrvati, v zadn- Zadnji plemič hrvaškega rodu, ki je kupil grad Olimje jših lekarn v Evropi, v samostanu Olimje, strankam jem obdobju tudi v letu 1658, je bil Janez baron Zakhmardi de Diank- predstavljal ponudbo čajev. Rusi.« ovec. S soglasjem avstrijskega cesarja Leopolda I. ter takratnega ljubljanskega in krškega škofa je leta 1663 Kdaj so v olimskem samostanu v jugozahodnem stol- SLADKOSTI IZ OLIMJA v olimskem gradu ustanovil eremitski (puščavniški) pu gradu uredili prostor, ki mu danes pravimo » Stara Le streljaj od olimskega gradu najdemo izredno pril- samostan pavlincev. 2. aprila 1663 je pavlinski red lekarna«, ostaja zgodovinska skrivnost. Znano pa je, jubljeno izletniško točko, Čokoladnico Olimje. Vsako grad Olimje z vsem pripadajočim premoženjem prev- da so bili mnogi pavlinci znani kot odlični zdravniki, leto od maja pa do konca šolskega leta tu gostijo zel v svojo last in posest. ranocelniki in lekarnarji. Zdravili so tako reven narod otroke in mladino, poleti pa turiste iz Slovenije in cele kot mnoge odlične plemiče in kneze. Olimska lekarna Evrope. Vse do leta 2013 lastništvo ni bilo rešeno, saj je po je prav iz tega razloga kmalu zaslovela daleč naokrog drugi svetovni vojni grad postal last ‘splošnega ljuds- in skrbela za potrebe bolnih ljudi iz bližnje in daljne Za ljubitelje sladkih pregreh je obisk Čokoladnice kega premoženja’. Od takrat dalje je grad vedno bolj okolice. Olimje obvezen. V zakulisje ročnega izdelovan-

70 Rodna gruda december 2014 71 masovni proizvodnji in izenačevanju okusov, kot to ponazarja na primer McDonald, koncept specifične- ga in raznolikega okusa. Zato bi težko izločili katero izmed naših pralin kot proizvod, ki posebej izstopa iz množice različnih okusov in oblik. Vsaka pralina je okus zase,« pove sogovornik in razkriva načrte za prihodnost: »Predvsem bi radi dosegli evropsko pro- duktivnost na zaposlenega ter izdelali novo kolekcijo pralin v sodelovanju z minoritskim samostanom v Olimju, kjer se menihi ukvarjajo z zelišči. Do sedaj nam je uspelo iz njihovega zeliščnega programa izdelati praline z okusom sivke in rožmarina kakor tudi praline z okusom patrovih kapljic, ki je njihov najboljši zeliščni liker.«

DEŽELA PRAVLJIC IN DOMIŠLJIJE – KOČA PRI ČAROVNICI Ko se poslovimo od čokoladnih vonjev in samostana ja domače čokolade sicer ne boste mogli pokukati, procesu izdela čokoladna masa, ki jo ročno vlivamo Olimje, se odpravimo v Deželo pravljic in domišljije, boste pa lahko prisluhnili zgodovini čokoladnice in se v različne modele ter ji dodajamo polnila v razmerju ki leži le dober kilometer od samostana in pet kilo- posladkali s sladkostmi iz Olimja. in količinah po vnaprej določenih recepturah. Recep- metrov iz centra Podčetrtka. ture so strogo varovane skrivnosti čokoladnice,« pove »Proizvodnja čokoladnih izdelkov v Olimju, majhni sogovornik. Ob vhodu skupina otrok radovedno pogleduje v kočo in oddaljeni vasici v jugovzhodnem kotu Slovenije, čarovnic in zavriska, ko se na oknu pokaže ena izmed je vezana na prednika Alfonza Videtiča, ki je deloval Ta obrt je po njegovih besedah v Evropi, predvsem njih ter nas prijazno povabi v deželo domišljije. kot slaščičar na prelomu 19. in 20. stoletja na Duna- zahodni, precej razvita. »Znane so zlasti belgijske ju , vse do leta 1915, ko je moral zaradi pomanjkan- praline, pa danske, nemške in tudi avstrijske pod bla- Naš vodnik je Jože Brilej, upokojeni ravnatelj šole v ja kakavovca in drugih uvoznih surovin prenehati z govno znamko Mozart Kugeln, ki jih izdelujemo tudi Podčetrtku, ki je leta 1967 skupaj z ženo Vido in hčer- delom. Toda njegove recepture čokoladnih izdelkov, mi, in sicer pod blagovno znamko Tartinijeve kro- kama Dušico ter Mojco zgradil kočo Tončko. Leta 1990 poimenovane po francoskem maršalu Du Plessis – glice.« Evidence o številu obiskovalcev čokoladnega je nastala Dežela pravljic in domišljije, 15 let pozneje Praslin PRALINE, smo njegovi potomci v zgodnjih butika v Olimju ne vodijo, vendar so z obiskom za- pa je bila pri koči dograjena galerija spominkov. »V devetdesetih letih preteklega stoletja dvignili iz poz- dovoljni. »In če so nas pred četrt stoletja obiskovali naši deželi se lahko za nekaj časa umaknete iz dol- abe, ko smo v Olimju pričeli s proizvodnjo in proda- samo domači gosti, je danes slika precej drugačna: ine šentflorjanske,« pravi naš vodnik, ki nas popelje jo čokoladnih izdelkov, ki jih tržimo pod blagovno Slovenci so sicer še vedno na prvem mestu, se je pa med palčki in Butalci k Piki Nogavički, Rdeči kapici, znamko “Sladkosti iz Olimja”,« nam je povedal Rudi izredno povečal obisk Rusov, kakor tudi Hrvatov in Petru Klepcu in sodobnejšim pravljičnim junakom Videtič iz podjetja Syncerus, lastnika Čokoladnice. Po Italijanov. Čokoladnici pa gre v prid tudi dejstvo,da ter čarodejem, vmes pa razdre marsikatero in nas njegovih besedah več kot sto okusov različnih pralin leži na turistično razvitem področju, kjer predstavlja pošteno nasmeji. izdelujejo domača dekleta, ki imajo v čokoladnici pomembno atrakcijo za izvenpenzionsko ponudbo stalno zaposlitev in so za to obrt posebej izšolana, gostom,« pravi Videtič. Seveda ne manjkata učni uri geografije in zgodovine! ena izmed njih celo v Belgiji. V galeriji so namreč zbrani spominki s potovanj po V Čokoladnici izdelujejo predvsem praline v več kot svetu, na ogled pa je tudi zbirka kamenčkov s Trigla- KAKO NASTAJA ČOKOLADNI IZDELEK ? sto okusih, ročno in v majhnih količinah. »Po naši va, z Niagarskih slapov, s kitajskega zidu … Ogledate »Bistveni sestavni del čokoladnega izdelka tiči v ka- pridobitni logiki in zamislih trženja skušamo vnes- pa si lahko tudi mali muzej, ki predstavlja življenje kovostnem kakavovcu, iz katerega se v proizvodnem ti v prevladujoči globalni ekonomiji, ki temelji na družine Korenčkovih pred sto leti. Koča je odprta ob koncih tedna in praznikih, ogled za skupine je mogoč po predhodnem dogovoru. Le pozimi čarovnice spijo.

Ko obiščete Zlato vas Olimje poleg omenjenih ne smete spregledati še mnogih drugih znamenitosti kraja. Naprej od samostana Olimje je Jelenov Greben, kjer se pasejo na ogromnem ranču jeleni. Vas Olimje ima tudi svojo pivovarno in pivnico Haler, blizu pa je tudi bazenski kompleks Terme Olimia in Aqualuna. Obsotelje vsekakor vabi k raziskovanju.

72 Rodna gruda december 2014 73 ODKRIVAJMO SLOVENIJO odkrivajmo Slovenijo naselij na Krasu, prepoznavno po svojem starem jed- ru. Ime je dobil po zavetniku cerkve, svetem Dani- jelu. Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa je bil tudi v času antike. Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Značilno obrambno obzidje iz 15. stoletja je prebivalce ščit- ilo v času turških vpadov. Vrhunec razvoja je nasel- je doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb. »V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Revitalizacija jedra in obnova gradu se je začela v 60-ih letih prejšnjega stoletja in se nadaljuje še danes. Po drugi svetovni vojni se je na ravnini pod starim jedrom razvil novejši del naselja,« pripoveduje sogovornik.

SPACALOVE GRAFIKE IN FERRARIJEV VRT »Kraj se je kraškemu umetniku Lojzetu Spacalu poklonil s stalno razstavo njegovih umetniških del, ki je v spodnjem delu grajskega palacija od leta 1988. V prvem nadstropju so razstavljeni umetnikovi le- sorezi, v drugem oziroma zgornjem nadstropju pa grafike,« pojasnjuje Tomažinčič. Pravo romantično doživetje pa je sprehod po Ferrarijevem vrtu. Ta je Blanka Markovič Kocen po sogovornikovih besedah nastajal postopoma. Foto: www.slovenia.info »Načrtov za gradnjo ni. Nekateri pravijo, da naj bi zgoreli med vojno, drugi pa, da je Maks Fabiani sproti Obiskali smo Štanjel, srednjeveško mestece z gra- dobival ideje in zamisli o sami ureditvi parka, ki jih ven obzidja so bile ustanovljene začasne bolnišnice je vedno dopolnjeval. Ob gradnji parkovne ureditve za nastanjene oficirje in vojake. Pri železniški progi dom, kjer lahko občudujemo grafike kraškega ume- Štanjel– A Jewel amidst the Rocky Landscape . vrta so delo v glavnem dobili domačini – nekateri so so zgradili barake,« pravi Tomažinčič. »Po vojni so Before saying good bye to the Karst plateau we paid tnika Lojzeta Spacala ali uživamo v romantičnem zidali, drugi napeljali zemljo z vozovi. Vstop v vrt je ženske odhajale na delo v Trst. Za časa 2. svetovne a visit to Štanjel, the medieval village with a castle, sprehodu po Ferrarijevem vrtu. A to ni vse. Štanjel in danes brezplačen; organizirani so vodeni ogledi in vojne so prebivalci šli v begunstvo (npr. v vas Goče). where we could gaze upon the art graphics of the številne poroke, predvsem v spomladanskih in polet- Nekatere hiše so bile požgane, prav tako je bil po vo- komenski Kras ponujata še veliko več. karst artist Lojze Spacal or enjoy a romantic walk nih mesecih.« Obiskovalci Štanjela so v večini ljudje, through the Ferrari Garden. That, however, is not jni požgan tudi grad. Zaradi ekonomske krize so ljud- ki želijo doživeti pristnost starega mestnega jedra in all – Štanjel and the Komen karst have much, much je množično odhajali še v Avstralijo, Združene države so ljubitelji kraške arhitekture, ugotavljajo v turistič- more to offer! Amerike in Kanado.« no-informacijskem centru. Najpogosteje Štanjel obi- skujejo organizirane skupine, ki si načrtovano pride- PRIHODNOST V KULTURNEM BISER jo ogledat njegove znamenitosti: galerijo Lojzeta V KAMNITI POKRAJINI Spacala z gradom, cerkev sv. Danijela, staro roman- – BUTIČNEM TURIZMU stanjel Nekateri prebivalci so se nato vrnili, še več pa jih je sko kraško hišo in znameniti Ferrarijev vrt. Veliko je Kamen, trta, burja. To je Kras. Pokrajina, ob kateri tudi takih, ki se kot naključni obiskovalci ustavijo za v tujini ostalo. »Nepremičnine so lahko še vedno v kljub skoposti narave človek ne ostane ravnodušen. uro ali dve in se sprehodijo po starem vaškem jedru. lasti prebivalcev, ki so se izselili, oziroma njihovih po- Kakor ne ob dobri kapljici terana in rezini pršuta, ki »Prevladujejo slovenski in italijanski gosti, veliko pa tomcev,« pravi sogovornik, ki perspektivo razvoja tur- sta simbol tamkajšnje tradicije in kulture. je tudi obiskovalcev iz Avstrije, Nemčije, s Hrvaške in izma v Štanjelu vidi v kulturnem - butičnem turizmu »Edinstvenost te pokrajine in njenih naravnih kraških tudi francosko govorečih,« dodaja sogovornik. s ključnim poudarkom na sami vsebini in ponudbi. Kpojavov je njeno ime ponesla v svet. Vas Štanjel obli- »Domačini se morajo med seboj še bolj povezovati in kuje stari, srednjeveški del, ki krajinsko dominira na IZSELJEVANJE IN BEGUNSTVO graditi turizem na skupni prihodnosti. V razvoj mora griču Turn (Gornja vas), ter spodnji, novejši del (Dol- Prebivalci Štanjela so se v zgodovini večkrat izselje- biti vključena cela vas, kajti le s skupnimi močmi nja vas), ki se razprostira ob glavni prometnici pro- vali, predvsem v času obeh vojn. Konec 19. stoletja bomo prišli do še večje prepoznavnosti in edinstvene ti Komnu, Novi Gorici in Sežani,« nam je uvodoma so odhajali v Združene države Amerike in Argentino. ponudbe, ki jo bodo obiskovalci dobili samo v Štan- povedal Rok Tomažinčič, vodja Turistično-infor- Med 1. svetovno vojno je območje Štanjela spadalo jelu,« poudarja Rok Tomažinčič, vodja Turistično-in- macijskega centra Štanjel. Štanjel je eno najstarejših pod zaledje Soške fronte. »Tako znotraj gradu kot iz- formacijskega centra Štanjel.

74 Rodna gruda december 2014 75 SLOVENSKA KUHINJA Slovenska kuhinja

»Krompir je primerljiv z kruhom, torej brez njega Grmada je odlična sladica, ki jo pripravljajo marsik- skoraj ni dneva, če je pražen, pa še dodatek ni Roast Potatoes: je po Sloveniji. Kot je moč zaslediti, je bila blejska potreben,« pravi Zvone Bašelj iz Turističnega društva Best Served with a Pinch of Good Will “Potatoes can be compared to bread – there is hard- grmada nekoč hišna sladica v restavraciji na leta- Gorenja vas, kjer med drugim skrbijo za ohranjanje GRMADA lišču v Lescah. V obliki, kot jo poznamo, je sladici ly a day we go without it. If roasted, it can even be blejska slovenske tradicije praženega krompirja. served alone,” says Zvone Bašelj from the Tourist As- dal ime Janez Pristavec. Na Gorenjskem jo še vedno Pražen ali »tenstan« krompir je po njegovih besedah sociation Gorenja vas, where they also safeguard the ALI GRAJSKA GRMADA pripravljajo kot blejsko grmado, v Grajski kavarni na slovenska nacionalna jed, o tem ni dvoma, pravi. Slovenian tradition of roast potatoes. ljubljanskem gradu, ki smo jo tudi obiskali, pa se, »Razmere v Evropi in v svetu so resne, kajti lakota je rahlo spremenjena, imenuje grajska grmada. potrkala na vrata tistih ljudi, ki delajo in nimajo za Morda je s pripravo sladice na videz malo več dela, priboljšek, a krompir naj bi to omilil,« pravi Zvone. vendar so količine za približno 20 ljudi, užitki ob njej pa nepopisni. Splača se malo potruditi! Blejskagrmada’ or ‘grajskagrmada’ »Zato je treba krompir promovirati za stare in mlade – Delicious Anyway! in to mi delamo.« SESTAVINE Grmadais an excellent dessert made in various parts • za biskvit: 10 jajc, 25 dag moke, 25 dag sladkorja, of Slovenia. As can be read, ‘blejskagrmada’ used 2 dag kakava v prahu to be the house delicacy at the Lesce airport. Gr- • za vanilijino kremo: 1 liter mleka, 5 jajc, 14 dag mada, in the form we know today, was named by sladkorja, 14 dag moke, 1 zavitek vanilin sladkorja JanezPristavec. In Upper Carniola it is still prepared • za sladkorni sirup: 30 dag sladkorja, 1 liter vode, as ‘blejskagrmada’ but in the Ljubljana castle café, 0.5 dl ruma, 10 dag rozin which we also paid a visit to, it has been a bit mod- ified and renamed to ‘grajskagrmada’. It may seem that preparing this dessert takes up quite some work PRAŽEN Poleg naštetega potrebujemo še 50 dag mandljev v but amounts to approximately 20 servings and the lističih, sladko smetano in jedilno čokolado. tastes so good it cannot be described. It is definitely worth a little effort! PRIPRAVA Biskvit pripravimo kot za torto. Pečemo ga v pravokot- nem pekaču. Polovica biskvita naj bo temnega (doda- krompir mo kakav v prahu). Ko je biskvit pečen, ga ohladimo in razdelimo na štiri enake rezine. Sirup pripravimo Foto: Alenka Peterlin Alenka Foto: tako, da sladkor in vodo prevremo, dodamo rozine in rum ter ohladimo. DRUŠTVA IN FESTIVALI vi. Tu ni omejitev. »Čas praženja je odvisen od ko- Za pripravo vanilijine kreme najprej ločimo rumen- V Sloveniji obstajajo celo društva praženega krompir- ličine in od dodatkov v njem, pomembno je, da ga jake od beljakov. V rumenjake vlijemo 2 dl hladnega ja kot samostojne jedi, katerega član je naš sogovo- ne mešamo, ampak obračamo in to naj bi trajalo pol mleka, dodamo moko in gladko zmešamo, kot za rnik, ki smo ga spoznali na letošnji prireditvi Dobro- ure,« dodaja in ugotavlja, da smo Slovenci dobri jed- puding. Dodamo ostalo mleko, ki smo ga zavreli, ter došli doma v Škofji Loki, kjer je gostom z vsega sveta ci krompirja, še največ pa ga pojedo na Gorenjskem. s polovico sladkorja in vanilijo skuhamo v kremo. V predstavljal to okusno jed. Tudi sicer so se v Sloveniji »Žal nimam podatkov iz drugih držav. Jih bo pa na- vročo kremo dodamo še sneg beljakov, ki smo mu ob izteku poletja vrstili festivali praženega krompirja. jbrž kmalu pridobil, saj namerava Zvone Bašelj izdati med stepanjem dodali preostali sladkor, ter vse sk- brošuro o krompirju in njegovi vlogi v prehrani. upaj narahlo premešamo. Na koncu grmado zložimo »Skrivnost praženega krompirja je v človeku, kajti v primerno okroglo posodo, visoko 15 cm. Najprej v pripraviti ga moraš z dušo, dodaš dobro voljo in ko ZVONETOV RECEPT ZA KLASIČEN ZA posodo položimo plast svetlega biskvita, ga navlaži- vidiš, kako slastno ga jedo, veš, da je recept pravi,« mo s sladkornim sirupom, potresemo z lističi mandl- Zvone odgovarja na vprašanje o najboljšem receptu PRAŽEN KROMPIR: jev in rozinami ter premažemo z vanilijino kremo. za pražen krompir. Glede najprimernejše vrste kro- Krompir skuhamo, ga olupimo ohladimo ter nareže- Postopek ponovimo s temnim biskvitom, pa zopet s mpirja pa: »To pa je pomembno, kajti krompir mora mo na rezine. Olupimo čebulo, jo na tanko nareže- svetlim, končamo pa s temnim, ki ga povrhu tanko ostati kompakten, ne sme se razkuhati.« Sam prise- mo. V ponev damo svinjsko mast, ko je dovolj vroča, premažemo z vanilijino kremo, narahlo potresemo ga na sorti manitu in red fantasy. dodamo čebulo, ki jo pražimo na majhnem ognju, da s kakavom in ohladimo. Hladno grmado okrasimo s se razpusti. Nato dodamo rezine krompirja. Na vsaki stepeno smetano in pokapljamo s stopljeno čokola- KMALU BROŠURA O KROMPIRJU dve minuti krompir obračamo in ne mešamo, doda- do ter z žlico oblikujemo v manjše grmade. Pa obilo Praženemu krompirju lahko dodamo skoraj vse, od mo sol malo popra, nikakor pa ne sme manjkati do- užitkov s pripravo in po njej! ocvirkov, klobas, gob, paprike, zelja in še in še, pra- bra volja in krompir je pripravljen. Pa dober tek!

76 Rodna gruda december 2014 77 SLOVENSKA KUHINJA Slovenska kuhinja PRIPRAVA: POHORSKI ŽGANCI ALI OLBIČ V slan krop vsujemo vso ajdovo SESTAVINE: moko in jo kuhamo od pet do de- • 50 dag krompirja, set minut, nato kepo obrnemo in • 1 kg koruzne moke, jo na sredini preluknjamo z roča- • slan krop, jem kuhalnice, da se moka tudi • 10 dag zabele, ocvirki. znotraj prekuha.

Pustimo vreti še 20 minut, potem PRIPRAVA: polovico kropa ali žgančevke odli- Olupljen krompir zrežemo na kose in jih kuhamo v slanem kropu. Ko jemo. Kuhano kepo moke s ku- je krompir po približno 15 minutah na pol skuhan, dosujemo koruzno halnico močno premešamo, če je moko v kupček, ki ga čez nekaj minut s kuhalnico preluknjamo. Pokrito presuha, dodamo še malo kropa. naj vse skupaj vre še pol ure. Potem žgančevko odlijemo in olbič dobro Potem žgance z vilico nadrobi- zmešamo, da dobimo pravo gostoto, po potrebi žgančevko še dolivamo. mo v skledo ter zabelimo z oljem Olbič zabelimo z zabelo že v loncu, nato še z ocvirki nadrobljenega v ali mastjo s popečenimi ocvirki. skledi. Zraven lahko ponudimo mleko. KORUZNI ŽGANCI AJDOVI ŽGANCI SESTAVINE: • 50 dag koruzne moke, PO KOROŠKO • 2 žlici olja, SESTAVINE: • slan krop. • 25 dag ajdove moke, Kadar se je komu zdelo, da nismo dorasli nalogi, je • 10 dag masla, rad rekel, da bomo morali pojesti še dosti žgancev, PRIPRAVA: • slan krop. V loncu zavremo 1 l vode in jo rahlo solimo. Nato vanjo naenkrat vsuje- ZA VSAKOGAR preden jo bomo zmogli, kar je dalo vedeti, da nas os- krbijo z močjo in energijo. V žgancih so včasih uživali mo moko in pustimo rahlo vreti 10 minut. V sredini kepe moke s kuhal- zganci tako nižji kot višji stanovi. Ta enostavna jed je pred- PRIPRAVA: nico naredimo luknjo (lahko tudi dve) in pri nizki temperaturi kuhamo vsem prvim pogosto nadomeščala kruh. Še vedno jih V lončku pristavimo in zavremo še približno 30 minut. Nato vso vodo odlijemo v drugo posodo, žgancem pripravljajo v skoraj vsaki slovenski pokrajini, a pov- pol litra vode z žličko soli. V drugo, pa dodamo 2 žlici olja (lahko tudi masti ali masla). Z dvorogimi vilicami V ne tako davni preteklosti so bili žganci ena najbolj sod malce drugače. Glede na to, ali moko kuhamo ali suho posodo vsujemo moko, ki jo mešamo, dokler se moka ne sprime v žgance (kar traja kar nekaj časa). Če so žganci presuhi (to se zgodi res redko), po žlicah dodajamo odlito razširjenih jedi, v 19. stoletju so na Kranjskem velja- pražimo, poznamo koroške, gorenjske, dolenjske in med mešanjem počasi pražimo 10 minut. V kozici pristavimo in stopi- vodo. Koruzne žgance lahko za zajtrk ali večerjo ponudimo z medom in li celo za »steber« dežele. To kaže, kako pomembna štajerske žgance. Nekoč so jih pripravljali v glavnem iz ajdove, koruzne ali ječmenove moke, pozneje so mo maslo. mlekom. je bila ta tradicionalna jed za preživetje številnih lju- postali priljubljeni tudi beli in krompirjevi žganci. La- di. Najbrž je pregovor »Spanec je boljši kot žganec« hko so samostojna jed ali priloga, lahko jih jemo za Prelijemo ga po moki, dobro Za kuhanje žgancev je najbolj primeren visok in ozek lonec, dovolj velik, nastal kasneje. Sicer pa žganci, tako kot številne zajtrk, kosilo ali večerjo. Za zajtrk žgance postreže- premešamo, potem pa prilijemo da voda ne kipi po štedilniku. slovenske tradicionalne jedi, postajajo vse bolj mo z mlekom ali kislim mlekom, za kosilo oziroma toliko soljenega kropa, da dobi- priljubljeni. Preberite si, kako jih pripravimo. večerjo pa jih zabelimo z ocvirki, lahko jih jemo z mo gosto zmes. To počasi med dušenim kislim zeljem ali repo, golažem, belo kavo mešanjem kuhamo od 15 do 20 ali ocvrtim jajcem. V Prlekiji ajdove žgance zabelijo minut, da se začnejo oblikovati Žganci for Everyone. s čebulo, prepraženo na bučnem olju, ali pa z zase- suhi, drobtinasti žganci. Po potre- It was not so long ago that žganci was considered ko, ki jo segrejejo v ponvi, ji dodajo kislo smetano, bi prilijemo še malo vroče vode. one of the most widespread dishes. In the 19th prevrejo in prelijejo čez jed. Žgance lahko tudi pre- Ajdovi žganci po koroško ali koroš- century Carniola it was even considered to be the pražijo na maščobi. ki ajdovi žganci so lahko priloga ‘pillar’ of the country. This indicates that this tradi- Najbolj pogost način priprave žgancev je gorenjski, ali samostojna jed, h kateri ponu- tional dish was of major importance for the survival po katerem moko kuhamo v osoljenem kropu. Doda- dimo dušeno kislo zelje ali repo, of many people. It was probably only later that mo lahko tudi krompir, pšenični ali koruzni zdrob. jogurt ali kislo mleko. the proverb “Spanec je boljši kot žganec” (literally Žganci so še boljši, če jih pred translated as “sleep is better than žganci”) came postrežbo zabelimo z ocvirki. into existence. Žganci, just like other traditional AJDOVI ŽGANCI PO GORENJSKO V tem primeru količino masla Slovenian specialties, is becoming an increasingly SESTAVINE: zmanjšamo za eno do dve žlici. popular dish. You can read all about making žganci • 60 dag ajdove moke, in this month’s issue. • 10 dag masti z ocvirki ali zaseko, Priprava teh žgancev terja od 25 do • 1 l slanega kropa. 30 minut neprestanega mešanja.

78 Rodna gruda december 2014 79 PROJEKT VESELA VAS - HAPPY VILLAGE

»SELA VI - Zavod za ohranjanje kulturne dediščine na vasi« je neprofitna in nevlad- na organizacija s ciljem povezati sedanjost s preteklostjo slovenstva. Vsa sredstva so namenjena za oživitev in ohranitev kulturne in stavbne dediščine ter razvoj turizma v odmaknjenih slovenskih krajih, ki bo privabljal domačine in turiste z različnih koncev Slovenije, Evrope in sveta, predvsem pa tiste, ki kakorkoli čutijo vez s Slovenijo.

SELA VI skupaj s projektom Vesela Vas, ponuja svojevrstno doživetje v mali, lepi vasi- ci Sela pri Ajdovcu. S pogledom na Triglav, v čisti, neokrnjeni naravi, le lučaj stran od središča Slovenije, nad vinskimi goricami, zeleno reko Krko in žužemberškim gradom, oživljamo simbolično turistično vasico, imenovano Vesela vas.

Nudimo Vam aktivno preživljanje časa v Sloveniji. Organiziramo prireditve v turistični vasici Vesela vas, vodene izlete, pohode, kolesarjenje v bližnji okolici in drugod po Slo- veniji. Prav tako pomagamo pri raziskovanju sorodstvenih vezi in korenin, popeljemo Vas na ogled Slovenije in njenih znamenitosti ter omogočimo nepozabna srečanja s so- rodniki. Povežimo se in oblikujmo najboljši paket! Vaše želje in naša uresničitev le-teh, bodo prispevale, da se boste k nam vedno znova z veseljem vračali!

Zaupajte nam in bodite del zgodbe Vesele vasi! www.veselavas.si www.travel-slovenia.eu telefon 00386 40 458 585 e-mail : [email protected] Facebook : Vesela Vas Twitter: @VeselaVas