DOCSLIB.ORG

KRONIKA Časopis Za Slovensko Krajevno Zgodovino

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
KRONIKA Časopis Za Slovensko Krajevno Zgodovino SI 2003 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino http://www.ff.uni-Ij.silkronika/defaulthtm 7YEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE http://www.zrc-sazu.si/zzds Odgovorni urednik : dr. Aleš Gab ri č (Ljubljana) Tehnična urednica : Majda Čude n (Ljubljana) Uredniški odbor : mag. Sonja Anžič (Ljubljana), dr. Marjan Drnovšek (Ljubljana), dr. Tone Ferenc (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Olga Janša-Zorn (Ljubljana), Irena Lačen Benedičič Ucsenice), mag. Vlasta Stavbar (Maribor), Nadja Terčon (Piran) in dr. Maja Žvanut (Ljubljana) za znanstveno korektnost č lanko v odgovarjajo avtorji. © Kro nika Redakcija te šte vi lke je bila zaključena 30. junija 2003. Prevodi: Cvetka Puncer - angleščina mag. Niko Hudelja - nem ščina Bibliografska obdelava mag. Alojz C indrič Uredništvo in uprava Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Aškerčeva 2, 51-1000 Ljubljana tel. 0124 11200 e~ pošta: [email protected] letna naročnina : za posameznike 4.200 SIT, za upokojence 3.200 SIT, za študente 2.100 SIT, za ustanove 5.500 SIT. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 1.900 SIT. Izdajatelj : Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 51-1000 Ljubljana Transakcijski račun Zveza zgodovinski h društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinansirajo : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenij e ..mRačunalniškr" i prelom : Tisk: Grafika-M s.p. Naklada: 1000 izvodov Na naslovni s trani : Josipina Turnograjska ko t sv. Lucija na frcski Matevža Langusa v cerkvi sv. Florijana v Ljubilani. KAZAlD Razprave Zdenka Bonin Koprski samostan svete Klare .................................. 121 Stanislav Južnič Pedagoško in znanstveno delo bratov Gruber (Ob dvestoletnici izvolitve generala jezuitskega reda Gabrijela Gruberja) ...................... 151 Andreja Juvan Charles Nodier in Ilirija ........................................... 179 Nataša Budna Kodrič Zgodba Josipine Turnograjske irt Lovra Tomana ......................................................... 197 Iz starjh fotografskih albumov Rok Glavan Največja stara razgled nica Ljubljane ...................... 217 31. zborovanje slovenskih Zgodovinarjev, Iz dela naših zavodov Maribor, 10. - 12. oktober 2002 (Jurij Perovšek) .. 219 in društev Župnija sv. Lovrenca v Brežicah: ob 220-1etnici Ocene župnijske cerkve (Alenka Kačičnik Gabrič) ...... 223 Fran Viljem Lipič: Topografija c.-kr. deželnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatike (Marjan Drnovšek) .............. 225 Chris ta Holler: Geschichte auf Stein (Franc Rozman) ............................................... .. 227 Navodila avtorjem ...................................................... 228 SI 2 KR.ONIKA 2003 izvirni znanstveni članek UDK 271.9(497.4 Koper) prejeto: 14. 2. 2003 Zdenka Bonin prof. zgodovine in geografije, višja arhivist ka. Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg L 51-6000 Koper Koprski samostan svete Klare IZVLEČEK Na ofoškem delu Kopra je delovalo osen1 samostanov. Šest je bilo moških dva pa ženska. Starejši ženski samostan sv. Klare je nedolgo teg("? praznoval 700-1etnico ustanovitve. Redovnice so posebno skrb posvečale moljtvj jn kontempladjj, ukvarjale pa so se tudj z vzgojo (predvsem plemišbh deklet). Čeprav so v duhovnem sn1J:"/u živele odnlaknjeno življenje (k1avzura)/ pa številne ohranjene kupoprodajne in zakupne pogodbe dajo slutiti živahno gospodarsko ži~/jenje samostana. Po razpustitvi samostana leta 1806 je poslopje vseskozi spreminjalo namembnost. Med zadnja obnovo dela samostanskega kompleksa so bili leta 1989 v cerkvi sv. Klare odkriti grobovi in raziskane različne faze pokopavanja na tenl prostoru. V križneJn hodniku nekdanjega sanlOstana je sedaj sedež Srednje ekonomsko-poslovne šole/ v poslopju arkadnega dvorišča in cerkve pa Pokrajinskega arhiva Koper. KLJUČNE BESEDE Koper, samostan sv. Klare, urbanke/ pokopi dote SUMMARY THE CONVENT OF ST. CLARE IN KOPER There were eight 1110nasteries on the insular part of Koper. Six ol thern were Iriaries, two nunnedes. The older nunnery ol St Clare has recently celebrated the seven hundrcdth anniversary ol its foundaHon. The sisters of St Claire devoted special concern to prayer and contemplaHon but they educated (main!y girls ol nobjfjty) as well Although they led. a sec!uded fjle jn spiritual sense (seclusjon), the numerous preserved deeds of sale t1nd lease contracts ofler anHcipations on a vivacious economic Jjle of the convent. Since the disrnissal ol the convent in 1806, the building has constantly been changing its purpose. During the renovatioIl ol a part ol the convent complex in 1989; graves were discovered in the church ol St. Clare, and dillerent phases ol burYll7g on that space were researched. The seat ol the economic-business secondary school is at present in the cloisters ol the lormer convent/ and in the building of the c1rcc1de yard and the church the seat of the Pokrajinski arhiv Koper. KEYWORDS Koper, Convent of St. Clare, budals, dowries 121 2 KR..ONIKA 51 ZDENKA BONIN : KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLAAE, 121 · 150 2 003 Nastanek koprskih samostanov1 Klare, avgusta 1318 pa je koprski škof Tomaž Con­ tarini8 potrdil še samostan avguštink, imenovan Mesta so od 13. stoletja dalje postala ne le sre­ Sveti Blaž. V 15. stoletju se v mestu pojavij o še dišča gospodarskega, temveč tudi žarišča kulturne­ trije redovi. Serviti so leta 1453 s papeževim do­ ga razvoja in plodna tla za širjenje nove misel­ voljenjem zgradili samostan v predelu Vrat sv. nosti. Novonastali ubožni redovi, ki so se ukvarjali Martina, kjer sta že bila manjši samostan in cerkev, predvsem z dušnopastirsko dejavnostjo, so svoje p osvečena sv. Martinu. Predstojnik samostana je ideje širili zlasti med mestnim prebivalstvom ozi­ bil Cristoforo TornieUo iz Kopra, sicer po rodu iz roma v neposredni bližini mestnih naselij. Novare. Redovniki so obnovili cerkev in samostan Čeprav se je srednjeveški Koper kontinuirano in dve leti kasneje dobili papeževo potrdil09 razvijal od antike dalje, je taka smef razvoja opaz­ Tretjeredniki so se sredi 15. stoletja naselili v na tudi pri njem. Mesto je imelo pomembno vlogo predelu Bošedrage. Bratje so prišli iz Dalmacije. ne le v gospodarskem in političnem, temveč tudi v Ker so poznali slovanske jezike, so uživali zlasti cerkvenem pogledu. Bilo je sedež škofije,2 od 13. med mornarji in revnejšimi sloji prebivalstva ve­ stoletja dalje so se v mesto naseljevati novi redovi liko si mpatij. Od kapitlja so dobili hišo in zem­ in ustanavIjali samostane. Pri posameznih cerkvah lji šče, kj er so kasneje zgradili cerkev sv. Marije so nastajale številne bratovščin e, ki so bile usta­ Magdalene. Koprski nobil Francesco de Spela tis pa novljene za opravljanje dobrih del in krščan s ke je leta 1467 redovniku Novaku iz Zadra S testa­ ljubezni in so s svojimi pravili vplivale na na č in mentom zapustil hišo in vrt v Bošedragi (blizu življenja in mišljenje Ijudi3 cerkvice sv. Andreja), kjer so si ka sneje zgradili V Ankaranu, v neposredni bližini mesta, je že samostan manjši bratje observanti (v nadaljevanju konec 12. stoletja nastal benediktinski samostan. observanti). Tu so imeli tudi cerkvico, p osveče no Tržaški škof Adalgero (Ada/geril/s) je leta 1072 Ze­ Blaženi Devici. Leta 1492 sta tudi zakonca Alme­ nu, opatu samostana S. Nikolaja na Udu pri Be­ rigotti Bernardinu iz Raba, vikarju koprskih obser­ netkah, podelil cerkvico (s konca 10. stoletja, po­ vantov, darovala ze mlji šče, kjer naj zgradijo novo svečeno sv. Apolinariju) skupaj z zemljo, ki je bila cerkev. Leta 1530 so tretj eredniki in observanti v njeni lasti, z zadolžitvijo, da tja pošlje redovnike zamenjali del svojih posesti. Observanti so tretje­ in ustanovi nov samostan, imenovan Sv. Nikolaj rednikom odstopili cerkev sv. Gregorja v Zube­ Valdoltrski (5. Nicolo d'Oltra)4 negilD za cerkev sv. Magdalene v Bošedragi, ki je Le nekaj desetletij po nastanku redov so v bila ob njihovem samostanu sv. Ane.ll mesto prišli redovniki bratov pridigarjev in manjši Tretjeredniki so nato obnovili celoten samostan­ bratje sv. Frančiška. V času Absalonovega škofo• ski kompleks. V samostanu sv. Gregorja so maše­ vanja so se okoli leta 1220 v predel Zubenaga (na vali v slovanskem jeziku (škofje so ga v svojih področju današnjega Belvederja) naselili domini­ poročilih označevali kot ilirski jezik) in pri vodenju kanci. Ustanovitelj samostana je bil Hiacint, učen ec knjig uporabljali glagolico. Samostan je predstavljal Domenica de Guzmana.5 S svojim pridiganjem, slovanski otok v takratnem pretežno romansko go­ širj enjem evangelija in znanja so dali svojevrsten vorečem Kopru. Cerkev in slovansko bogoslužje so pečat mestu, z znanjem in delom pa so pomagali obiskovali zlasti slovansko govoreči Koprča ni in tudi v hospicu sv. Nazarija, ki so ga mestne oblasti okoličani ter dalmatinski mornarji, vojaki, galeoti uredile na Da Pontejevem trgu.6 Leta 1260,7 v času in trgovci, ki so z ladjami prihajali v mesto.12 škofa Conrada, so v Koper prišli tudi manjši bratje. Samostan so si leta 1621 z ačeli graditi tudi ka­ Cerkev sv. Frančiška so dokončali leta 1268 in ob pucini. Redovniki so se po treh letih lahko že njej zgradili samostansko poslopje. V prvih deset­ nastanili v samostanu in cerkvi, ki je bila p os veče· letjih 14. stoletja sta bila v mestu ustanovljena tudi na sv. Marti in sv. Mariji Magdaleni. Cerkev je leta dva ženska samostana. Starejši je bil samostan sv. 8 Thomas Contarini je bil koprski škof v letih 1317·1327 Članek , ki je dopolnjen z novimi viri in literaturo, je na­
Load more

Recommended publications
  • Two Models of Women Fairy Tale Creation in Slovenia – Women Fairy Tale Writers and Women Storytellers
    Two Models of Women Fairy Tale Creation in Slovenia – Women Fairy Tale Writers and Women Storytellers MILENA MILEVA BLAŽIĆ This article presents Slovenian female fairy tale writers who belonged to the streams of fairy tale writing in the middle of the 19th century, when Josipina Turnograjska published the fairy tale Rožmanova Lenčica (Rož- man’s Lenčica) in 1853. This was much later than the start of European women fairy tale writing, which has its roots in the late medieval period with the trobairitz, and continued in the 16th century. After that the new stream of women fairy tale writers developed with the préciosité in the 17th century. The author researches the development of women fairy tale writing in Slovenia and classifies their creation of fairy tales in two main models: writing literary fairy tales, and storytelling or performing folk tales. Lately, among Slovenian women, writing contemporary fairy tales is also popular. 1. The topic addressed Slovenian women fairy tale creators made an appearance in the middle of the 19th century, when Josipina Turnograjska in 1853 published the fairy tale Rozmanova Lenčica (Rožman’s Lenčica). With this publication, the Slovenian women fairy tale creators also ‘officially’ became synchronously integrated into the European streams of women fairy tale writing. Long before that, the medieval female troubadours (trobairises) had created their works in Europe, while in the 17th century the French women authors of the literary style called préciosité, known as les précieuses, developed an authorial approach to fairy tale writing, which was later also to become established in the Slovenian territory. 254 Milena Mileva Blažić It is a known fact that the first collections of fairy tales were intended for adult readers, as is evident in the works Le piacevoli notti (The Face- tious Nights of Straparola, 1550–1553) by Giovanni Francesco Straparola, and Il pentamerone (1634, 1636) by Giambattista Basile, which are now recognized as the first collections of fairy tales for adults.
    [Show full text]
  • Matija Majar Ziljski Enlightener, Politician, Scholar
    MATIJA MAJAR ZILJSKI ENLIGHTENER, POLITICIAN, SCHOLAR ISKRA VASILJEVNA ČURKINA Matija Majar Ziljski left a significant mark in differ- Matija Majar je bistveno zaznamoval različna po- ent spheres of cultural, educational and political life. dročja kulturnega, vzgojnega in političnega življenja. During the revolution of 1848–1849, he was an Slo- Med revolucijo 1848–1849 je bil eden vodilnih slo- venian ideologist and the first to publish his political venskih mislecev in prvi, ki je objavil politični pro- program entitled United Slovenia. After the revolu- gram Zedinjena Slovenija. Po revoluciji se je postopo- tion, he gradually turned away from Pan-Slovenian ma preusmeril od vseslovenskih vprašanj v ustvarjanje affairs, the main reason for this being his idea about panslovanskega/vseslovanskega jezika. Ta usmeritev se creation of Pan-Slavic literary language. His posi- je še bolj okrepila po njegovem potovanju na Etnograf- tion on this matter strengthened after his trip to the sko razstavo v Moskvo leta 1867 in zaradi prijatelj- Ethnographic Exhibition in Moscow in 1867 and his stev z ruskimi slavofili. friendship with Russian Slavophiles. Ključne besede: Matija Majar Ziljski, biografija, Keywords: Matija Majar Ziljski, biography, Panslav- panslavizem, etnografska razstava, Moskva. ism, Ethnographic exhibition, Moscow. Matija Majar Ziljski was one of the most outstanding Slovenian national activists of the 19th century� He was born on 7 February 1809 in a small village of Wittenig- Vitenče in the Gail-Zilja river valley� His father, a
    [Show full text]
  • Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19Th Century
    Edited by Reception of Foreign Katja Mihurko Poniž Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century HERA 07 A4.indd 1 15.5.2017 12:09:30 HERA 07 A4.indd 2 15.5.2017 12:09:30 Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century Edited by Katja Mihurko Poniž HERA 07 A4.indd 3 15.5.2017 12:09:30 Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century Edited by: Katja Mihurko Poniž Expert Reviewers: Barbara Simoniti, Peter Scherber English Translation: Melita Silič: Introduction, From Passing References to Inspiring Writers the Presence of Foreign Women Writers in the Press, Libraries, Theatre Performances and in the Works of Slovenian Authors; Leonora Flis: Ambiguous Views on Femininity in the Writings of Two “New Women” in the Fin de sieclè Zofka Kveder’s Inspirational Encounters with Laura Marholm’s Modern women. English Language Editing: Leonora Flis: Visualization of the WomenWriters Database: Interdisciplinary Collaboration Experiments 2012—2015). Designed by: Kontrastika Published by: University of Nova Gorica Press, P.O. Box 301, Vipavska 13, SI-5001 Nova Gorica Acrobat Reader, ePUB http://www.ung.si/sl/zalozba/ http://www.ung.si/en/publisher/ 27.3.2017 Publication year: 2017 University of Nova Gorica Press The book was financially supported by the HERA Joint Research Programme (www.heranet.info), co-funded by AHRC, AKA, BMBF via PT-DLR, DASTI, ETAG, FCT, FNR, FNRS, FWF, FWO, HAZU, IRC, LMT, MHEST, NWO, NCN, RANNÍS, RCN, VR and The European Community FP7 2007.
    [Show full text]
  • Slovenski Jezik in Književnost V Srednjeevropskem Prostoru
    Slovenski slavistični kongres Gradec/Graz in Maribor 2020 Zbornik Slavističnega društva Slovenije 30 Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru Uredila Matej Šekli in Lidija Rezoničnik Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Ljubljana 2020 Zbornik Slavističnega društva Slovenije 30 Slovenski slavistični kongres, Gradec/Graz in Maribor, 1.–3. oktober, 8.–9. oktober 2020 SlovenSki jezik in književnoSt v SrednjeevropSkem proStoru Urednika: Matej ŠEKLI, Lidija Rezoničnik Recenzenti: Agnieszka Będkowska-KOPCZYK, Aleš Bjelčevič, Milena Mileva Blažić, Jožica čeh stegeR, Helena doBRovoljc, Tanja FajFaR, Lara godec soRšak, Lilijana F. gustinčič, Dragica haRaMija, Nataša jakop, Miha javoRnik, Alenka jelovšek, Boris KERN, Tatjana KOREN, Boža kRakaR vogel, Erika kRžišnik, Andrej LEBEN, Andreja legan RavnikaR, Tina lengaR veRovnik, Špela petRic žižić, David puc, Simona pulko, Luka Repanšek, Juana RoBida, Špela sevšek šRaMel, Marko snoj, Irena stRaMljič BREZNIK, Matej ŠEKLI, Natalija ulčnik, Alojzija zupan sosič, Petra zupančič, Alenka žBogaR, Andreja žele, Sonja žilavec NEMEC Tehnični urednik: Rok MRvič Izdala in založila Zveza društev Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani oktobra 2020. To delo je ponujeno pod licenco: Creative Commons mednarodna licenca 4.0: priznanje avtorstva, deljenje pod enakimi pogoji. Prva e-izdaja. Publikacija je v PDF obliki brezplačno dostopna na spletni strani ZDSDS. Naslov: <https://zdsds.si/tiski/zborniki-slavisticnega-drustva-slovenije/>. Deli besedil so bili pripravljeni z vnašalnim sistemom ZRCola,
    [Show full text]
  • V E L I K a N a R O Č N I Š K a a K C I J a Gorenjska Y Banka NOMINALNE OBRESTNE MERE I N G L a S S O D N I K I N a P R E
    Koroška 33, GBD 4000 Kranj DOGOVOR, KI DRŽI! VELIKA tel.: 04/280 10 00, Gorenjska borzno posredniška družba d.d. 280 10 16, NAROČNIŠKA 280 10 30 Gorenjska y Banka Vaš posrednik pri prodaji in faks: 041280 10 12 ww vv.ghd.si, [email protected] Banka <t posluhom AKCIJA nakupu vrednostnih papirjev Kirnusl i strokovnost i tlnnnsmmNOMINALN E OBRESTNE MERE In GLAS Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 54 - CENA 290 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 11. julija 2003 Sodniki napredujejo V vsakem normalno ambicioznem človeku je prisotna želja po poklicnem napredovanju. Redni sodniki imajo pravzaprav dokaj omejene možnosti napredovanja. Ker je predsedniško mesto na vsakem sodišču le eno, je njihova lestvica napredovanja usmerjena od okrajnega na okrožnega sodnika, od okrožnega na višjega, od višjega navzgor pa je prostora spet le za redke izbrance. Prihodnji teden se začenjajo sodne počitnice. Na kranjskem okrožnem sodišču po počitnicah ne bo več dveh sodnikov: kazenskega sodnika, vodje kazenskega oddelka in podpredsednika sodišča hkrati, in gospo­ darske sodnice, vodje gospodarskega oddelka. Odhajata na višje sodišče. Napredujeta. Za kranjsko sodišče, ki je komaj dobro zapolnilo svoje vrste z mladimi sodniki, je izguba dveh, po stažu in izkušnjah ključnih sodnikov, škodljiva. In medtem ko se pravosodno ministrstvo s spremembo zakonodaje, privijanjem sodniške norme in nekaterimi drugimi načini trudi, da bi sodišča razsojala v "razumnem roku" in popravila dokaj klavrno podobo v javnosti, očitno ne išče načina za motivacijo sodnikov, da bi bili zadovoljni tam, kjer so. Na tujih sodiščih tudi na okrajni stopnji delajo izkušeni, ugledni, sivolasi gospodje, saj zahtevnost odločanja ni nič manjša kot na okrožnih.
    [Show full text]
  • UDK 821.163.6.09:725.94(497.4) Marijan Dović ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana the NETWO
    UDK 821.163.6.09:725.94(497.4) Marijan Dović ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana THE NETWORK OF MEMORIALS OF SLOVENE Literary Culture AS SEMIOTIC Appropriation OF (National) Space This article treats the network of memorials or memorial landmarks of Slovene literary culture, which began forming in the middle of the nineteenth century and yet today powerfully marks the Slovene territories’ cultural landscape. The first part of the article reviews historical models for the formation of such networks, which can be understood as the semiotic appropria- tion of (national) space connected with the canonization of a handful of prominent »cultural saints« and numerous men of letters of lesser stature. Then the partial results of a GIS project to map Slovene literary memorials are appraised, along with its methodological challenges and possible contributions to a better understanding of the spaces of Slovene literary culture. Key words: Slovene literature, literary culture, cultural nationalism, cultural saints, me- morials, mnemotopes, space 1 Introduction Literature’s semiotic interventions into geographic space are not limited to the textual sphere. Literary cultures reshape physical spaces by means of the network of memorial sites (mnemotopes, lieux de mémoire) as well. Such networks have visibly marked the geographic spaces of European cultures, especially since the late eight- eenth century, when cultural nationalism started spreading rapidly over the conti- nent. Their treatment in this article has a twofold motivation. On the one hand, it is prompted by study of canonization of national poets and other »cultural saints« that has exposed space as an important element.
    [Show full text]
  • Selected American and Slovene Critical Responses to the Work of Emily Dickinson
    UDK 821.111(73).09 Dickinson E.(497.4) SELECTED AMERICAN AND SLOVENE CRITICAL RESPONSES TO THE WORK OF EMILY DICKINSON Polona Godina Abstract Emily Dickinson, deemed one of the greatest and most prolific American woman poets, published only a handful of poems during her lifetime. Since its posthumous discovery, however, her opus has aroused innumerable critical debates, which mainly fall into the following three cat­ egories: psycho-biographical, strictly analytical and feminist. On the contrary, Slovenes have still not yet fully discovered all Dickinson has to offer. In addition to providing a short overview of ;\_!ll~lcallcriticism on Emily Dickinson, the author of this article attempts to sugg(!st some poten­ tial reasons as to why this is so, largely by drawing a comparison with the Slovene woman poet Svetlana Makarovic, who bears a striking resemblance to Dickinson. Emily Dickinson was born in 1830 in Amherst, Massachusetts. She studied at Amherst College and Amherst Academy, both of which affected the intellectual tone of the town, and at 16 she entered Mount Holyoke Female Seminary, where young women made active use of the years before entering into a marriage. Dickinson, how­ ever, opted not to walk down the aisle, although her relationships with men have never ceased to pique people's interest. What is more, her close affective ties with Susan Huntington Gilbert, her sister-in-law, have repeatedly been brought to attention by scholars and biographers. For a number of possible reasons - either because the then public was still reluctant to appreciate her unconventional poetry, or because she was discouraged by her would-be mentor, Thomas W.
    [Show full text]
  • NEWSLETTER 18Th Annual Consultations of Slovenian Diplomats
    Embassy Tourism: SWU Adoption Preddvor Scholarships for Program 2014 -2015 page 2 > page 3,4 > page 11, 12 > NEWSLETTER JANUARY 17, 2014, VOLUME 10, NUMBER 2 18th Annual Consultations of Slovenian diplomats Heads of Slovenian Slovenian ambassadors and senior Foreign Ministry officials together embassies, consulates with President Borut Pahor. and representative offices abroad and senior Foreign will redefine the country’s role In the afternoon session, Ministry officials met at in the international arena and the ambassadors were addressed Brdo estate on January identify its vital interests. The by President Borut Pahor, and 6–8, 2014, for a three-day minister, in his speech, also at the opening of the second annual consultation. The underscored the importance day, by Prime Minister Alenka event focused on Slovenia’s of economic diplomacy and, Bratušek. The Prime Minister new foreign policy strategy, turning to multilateral relations, highlighted the diplomatic topical international noted Slovenia’s bid for service as having a key role in and bilateral issues and membership on the U.N. Human advocating Slovenia’s interests economic diplomacy. Rights Council in 2016-2018. in international institutions, The annual meeting of The protection of human rights, opening doors for the Slovenian Slovenian diplomats opened particularly of vulnerable groups economy, and creating the on Monday with an address by such as children, women and atmosphere for boosting bilateral Foreign Minister Karl Erjavec, the elderly, will therefore remain and multilateral ties. The PM also who stressed that a new the focus of Slovenia’s foreign outlined regional cooperation Slovenian foreign policy strategy policy. and good relations with the Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOinUSA Washington, D.C.
    [Show full text]
  • Teaching Women Writers – Exploring “NEWW Virtual Research Environment” Possibilities
    International conference and workshop Teaching Women Writers – exploring “NEWW Virtual Research Environment” possibilities Ljubljana, 16th and 17th November 2017 ZRC SAZU, Mala dvorana (Little hall), Novi trg 4, Ljubljana Teaching Women Writers: exploring NEWW Virtual Research Environment possibilities. Programme and abstracts. Ljubljana, November 16, 2017. Organization University of Nova Gorica, Slovenian Comparative Literature Association, DARIAH Working Group Women Writers in History, editor Katja Mihurko Poniž, proofreading Milena Kovačević. Nova Gorica: School of Humanities, University of Nova Gorica, 2017. 2 TABLE OF CONTENTS INTRODUCTION................................................................................................................................4 CONFERENCE PROGRAMME.............................................................................................................5 ABSTRACTS.......................................................................................................................................7 MILENA MILEVA BLAŽIĆ............................................................................................................................8 Slovenian Women Fairy Tale Writers on Wikiversity — Case Study Josipina Turnograjska............8 NARVIKA BOVCON, ALEŠ VAUPOTIČ .............................................................................................................9 Women Writers Database and Virtual Research Environment Beyond the Curricula of Literary Scholarship.....................................................................................................................................9
    [Show full text]
  • Differenzen Und Interferenzen
    Slavistische Beiträge ∙ Band 240 (eBook - Digi20-Retro) Jože Pogačnik Differenzen und Interferenzen Studien zur literarhistorischen Komparativistik bei den Südslaven Verlag Otto Sagner München ∙ Berlin ∙ Washington D.C. Digitalisiert im Rahmen der Kooperation mit dem DFG-Projekt „Digi20“ der Bayerischen Staatsbibliothek, München. OCR-Bearbeitung und Erstellung des eBooks durch den Verlag Otto Sagner: http://verlag.kubon-sagner.de © bei Verlag Otto Sagner. Eine Verwertung oder Weitergabe der Texte und Abbildungen, insbesondere durch Vervielfältigung, ist ohne vorherige schriftliche Genehmigung des Verlages unzulässig. «Verlag Otto Sagner» ist ein Imprint der Kubon & Sagner GmbH. Jože Poganik - 9783954792016 Downloaded from PubFactory at 01/10/2019 03:52:06AM via free access 00050418 S l a v is t ic h e B eiträge BEGRÜNDET VON ALOIS SCHMAUS HERAUSGEGEBEN VON HEINRICH KUNSTMANN PETER REHDER JOSEF SCHRENK REDAKTION PETER REHDER Band 240 VERLAG OTTO SAGNER MÜNCHEN Jože Poganik - 9783954792016 Downloaded from PubFactory at 01/10/2019 03:52:06AM via free access JOŽE POGAČNIK DIFFERENZEN UND INTERFERENZEN Studien zur literarhistorischen Komparativistik bei den Südslaven VERLAG OTTO SAGNER • MÜNCHEN 1989 Jože Poganik - 9783954792016 Downloaded from PubFactory at 01/10/2019 03:52:06AM via free access 00050418 ISBN 3-87690-424-2 © Verlag Otto Sagner, München 1989 Abteilung der Firma Kubon & Sagner, München Jože Poganik - 9783954792016 Downloaded from PubFactory at 01/10/2019 03:52:06AM via free access V orw ort Das vorliegende Buch Differenzen und Interferenzen ist eine Samm- lung wissenschaftlicher (slavistischer) Studien, die vom Autor im deut- sehen bzw. englischen Sprachraum bereits veröffentlicht oder vorgetra- gen wurden. Es hat deshalb einen gewissen Zufälligkeitscharakter, eine Folge der unterschiedlichen Einladungen zur Zusammenarbeit, nicht zu- letzt auch des jeweiligen Verlaufs der Vortragsreisen.
    [Show full text]
  • Rodna Gruda ZSIM 2014.Pdf
    1 www.rodnagruda.si 2014 IZBOR ČLANKOV 2014 WWW.RODNAGRUDA.SI POGLED KAZALO Slovenska izseljenska matica (SIM) je kmalu po svojem nastanku,Pogled začela leta 1954 izdajati revijo Rodna gruda, 04 INTERVJU namenjeno rojakom izven matične domovine. Letos torej Mira Delavec Touhami poteka 60. leto od začetka izhajanja Rodne grude. Salwa Hegazi V letih po II. svetovni vojni so bile možnosti za stike med Helena Čretnik izseljenci in matično domovino skromne, zato so naši ro- jaki sprejeli revijo z velikim navdušenjem. 14 MLADI Karin Godnič Prva leta izhajanja je bilo naročnikov na revijo preko 5000, Jan Slak Robert Rupnik z leti se je število naročnikov ustalilo na številki 2500. Po osamosvojitvi Slovenije so se krepili stiki z matično do- 22 REPORTAŽA movino. V Sloveniji so nastala nova društva, ki so poleg Vseslovensko srečanje v Nemčiji - Stuttgart SIM skrbela za stike z rojaki po svetu. 26 ZGODILO SE JE Število naročnikov na Rodno grudo se je gibalo nad 1600 V galaksiji jezikov je vsaka besedna zvezda in tako ostalo vse do njene ukinitve. Ko se družba stara Leta 2005 je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu 30 PREDSTAVLJAMO VAM razpisal koncesijo za izdajanje revije namenjene rojakom Vinko Rizmal v zamejstvu in po svetu. Urad je za izdajanje revije izbral Mojca Cvetkovič izdajatelja, ki do takrat sploh ni poznal problematike izsel- jenstva! Kljub temu da je bila revija brezplačna, ni našla 36 KNJIŽNIČNA IN MUZEJSKA MREŽA KOLOFON: pravih vsebin niti poti do ciljne skupine bralcev. Tako je Narodna in univerzitetna knjižnica – dom neprecenljivega bogastva Založnik: bila storjena škoda prav rojakom po svetu, ki so bili nava- Slovenski etnografski muzej skrbi za dediščino Združenje Slovenska izseljenska matica jeni novic iz domovine preko tiska.
    [Show full text]
  • Memorials in Slovenian Literary Culture
    Slovene Studies 35.1 (2013): 3–27 Memorials in Slovenian Literary Culture Marijan Dović Abstract This article presents the basic features of the database of memorials in Slovenian literary culture that was produced as part of the project “The Space of Slovenian Literary Culture.” The database includes GIS-references and comprises various types of memorials to 323 selected individuals who played major roles in the formation of the space of Slovenian literary culture in the years 1780–1940. The total number of registered memorial units is 1,676. The tables and sample maps are employed to demonstrate some of the database’s possible applications. “The Space of Slovenian Literary Culture” is an interdisciplinary research project that connects literary studies and geography, using the Geographic Information System (GIS) to examine the various relationships between the Slovenian geographic space and literature in the period 1780– 1940. The principal sections of the project focus on the biographies of 323 selected individuals, memorials dedicated to the same set of individuals, institutions (publishers, reading rooms, and theatres), and print media (newspapers, journals, magazines, and book collections). For each section, substantial databases that include the GIS-references were produced in the first phase of the project. In this article, I present the basic features of the database of memorials that were erected for (or dedicated to) the 323 selected individuals who played a major role in Slovenian literary culture in the years 1780–1940. The database comprises various types of memorials: statues, busts, other figural and non-figural memorials, memorial buildings, tombstones, plaques, dedicated locations, dedicated institutions, and memorial trails.
    [Show full text]