DOCSLIB.ORG

Hrvatski I Slovenski Studenti U Pragu Krajem 19. I Početkom 20

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Hrvatski I Slovenski Studenti U Pragu Krajem 19. I Početkom 20 HRVATSKI I SLOVENSKI STUDENTI U PRAGU KRAJEM 19. I POČETKOM 20. STOLJEĆA Bašić, Anamarija Master's thesis / Diplomski rad 2016 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Split, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Split / Sveučilište u Splitu, Filozofski fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:172:526009 Rights / Prava: In copyright Download date / Datum preuzimanja: 2021-09-25 Repository / Repozitorij: Repository of Faculty of humanities and social sciences FILOZOFSKI FAKULTET U SPLITU ODSJEK ZA POVIJEST Diplomski rad HRVATSKI I SLOVENSKI STUDENTI U PRAGU KRAJEM 19. I POČETKOM 20. STOLJEĆA Mentor: Studentica: dr. sc. Marko Trogrlić, red. prof. Anamarija Bašić Split, rujan 2016. FILOZOFSKI FAKULTET U SPLITU ODSJEK ZA POVIJEST Diplomski rad HRVATSKI I SLOVENSKI STUDENTI U PRAGU KRAJEM 19. I POČETKOM 20. STOLJEĆA Mentor: Studentica: dr. sc. Marko Trogrlić, red. prof. Anamarija Bašić Split, rujan 2016. „Ovdje u Pragu klub hrvatsko-slovenski upravo kipi bujnim životom.“ Iz pisma Svetimira Korporića Stjepanu Radiću Prag, 22. lipnja 1896. godine Ovaj rad, kao krunu mog dosadašnjeg školovanja, posvećujem svojoj obitelji (roditeljima, teti, sestrama, bratu i baki) uz velike zahvale za pruženu ljubav i moralnu potporu tijekom cijelog studija, ali ne samo studija već i u svemu čime se bavim. Posebno hvala mojim sestrama Martini i Andrei na pomoći i dobrim savjetima. Nisam sigurna hoću li Vam se ikada uspjeti odužiti. Hvala i mojim prijateljicama i prijateljima te kolegama s Fakulteta i iz srednje škole: Antoniji, Andrei, Jeleni i Nives, Ivanu, Dorotei, Ines i Jasminu na poticajnim mislima i dugim razgovorima, a posebno prijatelju Antoniju (uz prethodno navedno) na motivaciji za daljnje obrazovanje. Hvala profesoricama češkog jezika Anni i Bári za lekturu sažetka na češkom jeziku, kolegi Borisu za lekturu na slovenskom jeziku, mojem mentoru iz Praga, prof. dr. sc. Ondřeju Vojtěchovskom te mentoru iz Ljubljane, prof. dr. sc. Roku Stergaru oko prijedloga vezanih za moj diplomski rad, ali i ostalih situacija prilikom mog studijskog boravka u tim gradovima. U konačnici, hvala cijelom Odsjeku za povijest Filozofskog fakulteta u Splitu, pogotovo mom mentoru prof. dr. sc. Marku Trogrliću na svim preporukama i pomoći koje sam dobila tijekom svog studija. 1 SADRŽAJ 1 UVOD ................................................................................................................................. 4 2 IZVORI I LITERATURA ................................................................................................... 6 3 STRUKTURA RADA I VREMENSKI OKVIR ................................................................ 9 4 HRVATSKE, SLOVENSKE I ČEŠKE ZEMLJE U 2. POLOVICI 19. STOLJEĆA: POLITIČKA, DRUŠTVENA I DEMOGRAFSKA SITUACIJA ............................................ 11 4. 1 Hrvatske zemlje ............................................................................................................. 11 4.2 Slovenske zemlje ............................................................................................................ 13 4.3 Češke zemlje i hrvatsko-slovenske veze s mladočesima. Izvanredno stanje u Pragu .... 14 5 „PRAVA SLAVENSKA DOBROĆUDNOST LEBDILA JE U ZRAKU“ ILI „SLOVAN POVSOD BRATE IMA“ ......................................................................................................... 18 5.1 Posjet Pragu i Velegradu povodom tisućgodišnjice smrti svetoga Metoda (1885. godine) 19 5.2 Velika gospodarska izložba i učiteljski kongres u Pragu 1891. godine. Etnografska izložba u Pragu 1895. godine ............................................................................................... 21 5.3 Sveslavenski kongresi novinara u Austro-Ugarskoj Monarhiji i neoslavizam ............... 23 5.3.1 Stogodišnjica rođenja Františeka Palackog i Prvi kongres slavenskih novinara Austro- Ugarske u Pragu 1898. godine ..............................................................................................................24 5.3.2 Drugi kongres slavenskih novinara Austro-Ugarske u Krakovu 1899. godine ................26 5.3.3 Treći kongres slavenskih novinara Austro-Ugarske u Dubrovniku 1901. godine............27 5.3.4 Četvrti kongres slavenskih novinara Austro-Ugarske u Ljubljani 1902. godine..............28 6 HRVATSKI I SLOVENSKI STUDENTI U PRAGU PRIJE 1882. GODINE. SLOVENCI – PRAŠKI STUDENTI, HRVATSKI ZAPOSLENICI ........................................................... 30 6.1 Lovro Mahnič (Unec, 1832. – Split, 1866.) – Prijan Lovro ........................................... 30 6.2 Bartol Jernej Francelj (Čadramska vas blizu Poljčana, 1821. – Varaždin, 1889.) – „ein unverbesserlicher Panslavist und Illyrer“ ............................................................................. 35 6.3 Vinko Pacel i Vatroslav/Ignjat Kaktić – Trdinine hrvatske kolege i praški studenti ..... 37 6.4 August Šenoa (Zagreb, 1838. – Zagreb, 1881.) – otac Prijana Lovre ........................... 39 6.5 Ivan Gostiša (Zagreb, 1857. - ?) ..................................................................................... 41 6.6 France Rebec (Brestovica, 1841. - ?) – Starin Vinko ..................................................... 42 6.7 Franjo Marn (Štanga kod Litije, 1846. – Zagreb, 1905.) – klasični filolog ................... 43 6.8 Fran Gerbic (Cerknica, 1840. – Ljubljana, 1917.) – student praškog konzervatorija i počasni član Kraljevskog narodnog zemaljskog kazališta u Zagrebu .................................. 45 6.9 Vjenceslav Novak (Senj, 1859. – Zagreb, 1905.) – pisac najboljeg hrvatskog romana realizma ................................................................................................................................ 47 6.10 Luka Zima (Manjšperg, 1830. – Varaždin, 1906.) i Josip Žitek (Hrastje-Mota, 1832. – Novo mesto, 1899.) – prijatelji i dugogodišnji kolege ........................................................ 48 7 HRVATSKI STUDENTI U PRAGU 1882. – 1918. GODINE ........................................ 52 7.1 Stjepan Radić – praški student (1893. – 1894.) i češki šogor ......................................... 54 7.1.1 Stjepan Radić – dopisnik i suradnik u češkim časopisima ...............................................62 7.1.2 Radićeva češka gramatika i rječnik ..................................................................................64 7.2 Studentska generacija iz 1895. – „protestanti“ sa Sveučilišta u Zagrebu ....................... 66 7.2.1 Hrvatsko-slovenski klub ...................................................................................................72 7.2.2 Hrvatska Misao i Novo Doba ...........................................................................................74 2 7.3 Studentska generacija iz 1908. godine ........................................................................... 81 7.4 Hrvatski studenti na Češkoj visokoj tehničkoj školi u Pragu (ČVUT-u). „Štorija“ o Hajduku usred Praga – U Fleků ............................................................................................ 84 7.5 Hrvatski doktori na sveučilištu u Pragu 1882. - 1921. godine ....................................... 97 8 SLOVENSKI STUDENTI U PRAGU (1882. – 1918.) .................................................... 98 8.1 Praški krug i Masarykov utjecaj na slovenske studente. Slovenski suradnici Novog Doba 98 8.2 Naši zapiski i djelovanje u Sloveniji ............................................................................. 103 8.3 Slovenski studenti na Češkoj visokoj tehničkoj školi u Pragu (ČVUT-u). .................. 107 8.4 Slovenski doktori u Pragu ............................................................................................ 111 9 ZAKLJUČAK: ZLATNA PRIJESTOLNICA SLAVENSKIH STUDENATA ............. 114 10 SAŽETAK ...................................................................................................................... 116 10.1 Sažetak ........................................................................................................................ 116 10.2 Povzetek ...................................................................................................................... 116 10.3 Abstrakt ...................................................................................................................... 117 10.4 Abstract ....................................................................................................................... 117 11 POPIS KRATICA ........................................................................................................... 118 12 POPIS SLIKA I TABLICA ............................................................................................ 119 12.1 Popis slika ................................................................................................................... 119 12.2 Popis tablica ................................................................................................................ 120 13 BIBLIOGRAFIJA ........................................................................................................... 121 13.1 Neobjavljeni izvori ..................................................................................................... 121 13. 2 Objavljeni izvori ........................................................................................................ 122 13.3 Literatura ...................................................................................................................
Load more

Recommended publications
  • Nekaj Utrinkov Iz Političnega Življenja Na Svobodnem Tržaškem Ozemlju (1947–1954), 677–692 2019
    2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 308:327(450.361)"1947/1954" Prejeto: 3. 8. 2019 Nevenka Troha dr., znanstvena svetnica v p., Zgornje Pirniče 133, SI–1215 Medvode E-pošta: [email protected] Nekaj utrinkov iz političnega življenja na Svobodnem tržaškem ozemlju (1947–1954) IZVLEČEK Članek obravnava politično organiziranost v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja s poudarkom na posledicah razcepa v komunističnih vrstah po objavi resolucije Informbiroja junija 1948. Obravnava tudi nekatera druga ključ- na dogajanja v času obstoja STO (1947–1954), kot so občinske volitve v letih 1949 in 1952 ter dogajanja v času pogajanj za njegovo razdelitev med Italijo in Jugoslavijo. KLJUČNE BESEDE Svobodno tržaško ozemlje, cona A STO, Komunistična partija STO, Informbiro, Londonski memorandum, Slovenci v coni A STO, Italijani v coni A STO, slovensko (jugoslovansko)-italijanska meja ABSTRACT A FEW IMPRESSIONS ON THE POLITICAL LIFE IN THE FREE TERRITORY OF TRIESTE (1947–1954) The article presents the political organization in Zone A of the Free Territory of Trieste (FTT), with an emphasis on the aftermath of the split in the communist ranks following the publication of Informbiro’s resolution in June 1948. The article also addresses a few other crucial developments that punctuated the existence of FTT (1947–1954), such as municipal elections in 1949 and 1952, as well as events surrounding the negotiations for the division of the territory in question between Italy and Yugoslavia. KEY WORDS Free Territory of Trieste, Zone A FTT, FTT Communist Party, Informbiro, London Memorandum, Slovenes in Zone A FTT, Italians in Zone A FTT, Slovenian (Yugoslav) border, Italian border 677 NEVENKA TROHA: NEKAJ UTRINKOV IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU (1947–1954), 677–692 2019 Uvod ne Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, je tako ostala pod upravo anglo-ameriške Za- S podpisom mirovne pogodbe med pridruženimi vezniške vojaške uprave (ZVU), cona B, ki je obse- silami in Italijo 10.
    [Show full text]
  • H Is to R Ič Ni S E M In
    12 Jure Volčjak 12 Lilijana Žnidaršič Golec Irena Selišnik Gentiana Kera Mojca Žagar Karer Anja Benko Historični seminar Silvo Torkar 15 € Historični seminar 12 http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf HISTORIČNI SEMINAR http://zalozba.zrc-sazu.si HS_12_OVITEK.indd 1 11. 04. 2016 12:34:21 Historični seminar 12 Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Ljubljana 2016 HS_12_konec.indd 1 11. 04. 2016 12:32:14 HISTORIČNI SEMINAR 12 Uredniški odbor Katarina Keber, Katarina Šter, Luka Vidmar, Mojca Žagar Karer Znanstvena monografija je recenzirana. Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Jezikovni pregled slovenskih delov besedila Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Prevod in jezikovni pregled angleških delov besedila Mitja Trojar Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Založil Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada 150 Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-902-2, COBISS.SI ID=284384512. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.1(082) 930.85(082) HISTORIČNI seminar 12 / uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer ; [prevod Mitja Trojar]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 Dostopno tudi na: http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf ISBN 978-961-254-901-5 1. Šter, Katarina 284384000 © 2016, Založba ZRC, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
    [Show full text]
  • Download Download
    8 Prispevki za novejšo zgodovino LVI - 2/2017 1.01 UDK: 929Fornazarič S Goranka Kreačič* Mož od Soče: portret dr. Slavka Fornazariča, borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev IZVLEČEK V pričujočem prispevku je avtorica poskušala z biografsko pripovedjo omogočiti vpogled v osebnost in delovanje dr. Slavka Fornazariča (Bilje 21. junij 1888 – Ankaran 19. november1969), narodnozavednega primorskega Slovenca, odvetnika in begunca iz Julijske krajine. Z zbiranjem in analizo ustnih virov, skopih podatkov iz literature in časopisja, vpogledom v arhivske vire in predvsem v dokumente in dnevnik iz osebne Fornazaričeve zapuščine je avtorica predstavila življenje in delo tega pozabljenega borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev. Fornazariča namreč ne omenja noben slovenski leksikon ali enciklopedija. Avtorica upa, da bo s pričujočim člankom ta primanjkljaj odpravljen. Ključne besede: dr. Slavko Fornazarič, sokolstvo v Sloveniji, politično društvo Edinost, društvo primorskih Slovencev Jadran v Mariboru, Pisarna za zasedeno slovensko ozemlje, britanska uprava za posebne operacije – SOE ABSTRACT THE SOČA RIVER MAN: POTRAIT OF DR. SLAVKO FORNAZARIČ, FIGHTER FOR THE NATIONAL RIGHTS OF SLOVENIANS IN THE PRIMORSKA REGION In the following article, the author attempted to provide a biographical insight into the personality and activities of Dr Slavno Fornazarič (1888–1969), a nationally-conscious Slovenian from the Primorska region, lawyer and refugee from Venezia Giulia. The author presented the life and work of this forgotten fighter for the national rights of the Primorska region Slovenians by collecting and analysing oral sources as well as scarce information from literature and newspapers, archival sources, and especially from the documents and journal, which are a part of Fornazarič’s personal heritage.
    [Show full text]
  • Prispevki Za Novejšo Zgodovino
    INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XLII Ljubljana 2002 Številka 3 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), dr. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), dr. Boris Mlakar, dr. Jože Pirjevec, dr. Janko Prunk, dr. Franc Rozman Redakcija zaključena 2. 12. 2002 Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Prevodi: Andrej Turk - angleščina, Sabine Rutar - angleščina Bibliografska obdelava: Nataša Kandus Izdaja: Inštitut za novejšo zgodovino SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija tel. (386) 01 200 31 20, fax (386) 01 200 31 60 e-mail (glavni urednik) [email protected] Založil: Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Računalniški prelom: MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk: Grafika - M s.p. Cena: 3000 SIT Zamenjave (Exchange, Austausch): Inštitut za novejšo zgodovino SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Prispevki za novejšo zgodovino so indeksirani v bazi Historical Abstract Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 3/2002 3 Kazalo RAZPRAVE - ARTICLES Zvonko Bergant, Ivan Tavčar in narodno vprašanje: od slovenstva k jugoslovanstvu .........................................................................................
    [Show full text]
  • Slovensko Nacionalno Vprasanje.Indd
    Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2006 Bojan Godeša SLOVENSKO NACIONALNO VPRAŠANJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO ZBIRKA RAZPOZNAVANJA/RECOGNITIONES 2 Bojan Godeša SLOVENSKO NACIONALNO VPRAŠANJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Urednik: dr. Žarko Lazarević Izdal in založil: Inštitut za novejšo zgodovino Za založnika: prof. dr. Jerca Vodušek Starič Recenzenta: prof. dr. Jerca Vodušek Starič, dr. Stane Granda Oblikovalec: Andrej Verbič Prevod povzetka: Andrej Turk Računalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. Tisk: Grafika-M s.p. Izid knjige so podprli: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)”1941/1945” 323.1(497.4)”1941/1945” GODEŠA, Bojan GOSlovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vprašanje / Bojan Godeša ; [prevod povzetka Andrej Turk]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 2 ISBN-10 961-6386-08-5 ISBN-13 978-961-6386-08-1 229902080 Petri, Matiji in Ani Pregled vsebine PREDGOVOR 9 OSVOBODILNA FRONTA, REVOLUCIJA IN NACIONALNO VPRAŠANJE 15 Priprave na revolucijo 17 Ustanovitev Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora 45 Dolomitska izjava 65 Izza kočevskega zbora – med pričakovanji in stvarnostjo 126 Kocbekova misija v Rimu poleti 1944 138 PRIMORSKA – SLOVENSKI KOMUNISTI MED NACIONALIZMOM IN INTERNACIONALIZMOM 159 “Naš odnos do Italijanov naj bo miren in dostojen, toda nič več”. Slovenski komunisti in Italijani na Primorskem 161 Primorska sredina in predvojni primorski protifašizem
    [Show full text]
  • Cobiss Jovinski Časopis
    INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas. 1998 941/949 119990045,3 COBISS JOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 1998 3 letnik 52 ZČ, Ljubljana, 52, 1998, številka 3 (112), strani 315-470 in IX- UDK 949.712(05) ZGODOVINSKI UDC ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Rajko Bratož dr. Ernst Bruckmiiller dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 12. 1998. Prevodi: Nives Sulic Dular in dr. Marjeta Sašel Kos (angleščina), mag. Niko Hudelja (nemščina), prof.dr. Antonija Bernard Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2/1, tel.: (061) 1769-210, e-pošta: [email protected] Letna naročnina: za leto/letnik 1998: za nečlane in ustanove 5600 SIT, za društvene člane 4000 SIT, za društvene člane-upokojence 3000 SIT, za društvene člane-študente 2000 SIT. Cena tega zvezka v prosti prodaji (s prometnim davkom) je 1480 SIT. Naročnina za tujino znaša za ustanove 75 DEM (46 USD), za posameznike 55 DEM (34 USD) in za študente 35 DEM (22 USD) oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Plačuje se na račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-27620- 10295/4. Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Littera pietà, d.o.o., Ljubljana, april 1999 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št.
    [Show full text]
  • Goriška Sredina
    Prispevki za novejšo zgodovino XXXVII - 1997 325 Boris Mlakar Goriška sredina Z "goriško sredino", za zgodovinopisje pravzaprav nenavadnim poimenovanjem, označujemo bolj ali manj ohlapno organizacijo in skupnost pripadnikov ter pred- vsem delovanje dela voditeljev katoliškega tabora na Goriškem ter v manjši meri tudi na Tržaškem v obdobju med drugo svetovno vojno. Prav zaradi Trsta bi bil bolj pravilen in ustrezen izraz "primorska sredina" in kot tak se tudi pojavlja v zgo- dovinskih virih ter uporablja v literaturi. Naziv "sredina" je obveljal tako v sub- jektivnem kot v objektivnem pogledu. Skupino so namreč tako nazivali nasprotniki, 'beli' in 'rdeči', in tako so se po drugi strani poimenovali tudi sami njeni pripadniki, le da so ob tem seveda uporabljali tudi razne pozitivne pridevke, n.pr. pametna ali trezna sredina. Ob dejstvu, da sta sredino obe strani v slovenski državljanski vojni negativno vrednotili ter jo pri tem skušali pridobiti ali vsaj razkrojiti, ni čudno, da so se zanjo pojavljale tudi bolj morbidne oznake, izvedene predvsem iz imen njenih voditeljev; zato so bili to "besednjakovci", "ščekovci", "gosarjevci", "Ivančičeva sku- pina" ali celo "engelbertovci", po drugi strani pa je n.pr. dr. Joža Vilfan govoril o "sredinski špekulaciji". Z vidika ideološkega ali političnega ozadja se za pripadnike sredine le redko uporablja naziv krščanski socialisti, nikdar pa n.pr. ne srečamo poimenovanja krščanski socialci. S strani vodstva Slovenske ljudske stranke, tako osrednjega v Ljubljani kot tistega v Gorici pod vodstvom dr. Janka Kralja, se po- navadi označujejo kot "katoliška skupina II". Obstajale pa so še druge, bolj simpa- tične oznake; poleti 1942 se n.pr. govori o sredini kot o skupini, ki "ji tajnikuje znani gospod s češkim imenom", s čimer je bil mišljen prof.
    [Show full text]
  • Knjižnica Dr. Henrika Tume (1858–1935), Ena Najbolje Ohranjenih Meščanskih Knjižnic Na Goriškem
    KNJIŽNICA DR. HENRIKA TUME (1858–1935), ENA NAJBOLJE OHRANJENIH MEŠČANSKIH KNJIŽNIC NA GORIŠKEM The Library of Dr Henrik Tuma (1858–1935) as One of the Best Preserved Private Libraries in the Goriška Region Petra Kolenc Oddano: 26. 5. 2015 – Sprejeto: 9. 9. 2015 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review Article UDK 027.1:929Tuma H. Izvleček Namen: Knjižnica dr. Henrika Tume, nahaja se na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, velja danes za eno najbolje ohranjenih meščanskih knjižnic, ki so v Gorici nastajale ob prelomu 19. in 20. stoletja. Prispevek z ovrednotenjem njene bogate vsebine predstavlja vpogled v bral- no kulturo in knjigotrško ponudbo goriškega in širšega slovenskega prostora. Hkrati pa opozarja na njeno vpetost v tedanje evropske kulturne in miselne tokove tudi zavoljo trgovanja s knjiga- mi, ki so prihajale v Tumovo knjižnico iz vseh pomembnejših knjigotrških središč v Evropi. Metodologija/pristop: V članku je podana analiza kataloga Tumove knjižnice, izdelan je bil med letoma 2004 in 2008 (v elektronski obliki izdan 2013), s pregledom vsebine knjižnega gradiva pa je nastajanje Tumove knjižnice ovrednoteno ter umeščeno v prostor (Goriška) in čas (konec 19. stoletja do 30. let 20. stoletja). Rezultati: Z ovrednotenjem vsebine knjižnice in analizo kataloga je omogočen vpogled v de- jansko stanje Tumove knjižnice, ki se razlikuje od Tumovega vpisa knjig v lasten register. Na osnovi tega sledi zaključek, da je to ena najbolje ohranjenih meščanskih knjižnic, ki so med kon- cem 19. stoletja vse do 30. let 20. stoletja nastajale na Goriškem. Omejitve raziskave: Številne publikacije (monografije, periodika), ki so bile vpisane v star Tumov register, so bile ob popisu leta 2008 iz kataloga Tumove knjižnice izvzete zato, ker se je pokazalo dejansko razhajanje med vpisanimi in na polici prisotnimi oz.
    [Show full text]
  • Zži^Mf1' Kateremu Trst Hrepeni Bolj Kot Kdajkoli'odkar Se S - Edm
    INSTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DE^VSKEGA A LETNIK XVII ' ŠTmLKA1-2 U OBIJANA, TRST 1979 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKER'S MOVEMENT COOBmEHHil HO HCTOPHH PABO^EFO ABH^CEHHa CONTRIBUTIONS A L'HISTOIRE DU MOUVEMENT OUVRIER BEITRAGE ZUR GESCHICHTE DER ARBEITERBEWEGUNG CONTRIBUTI PER LA STORIA DEL MOVIMENTO OPERAIO Izdaja — A cura dello Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana Uredniški odbor — Comitato di redazione Dr. Marijan Britovšek, dr. Jasna Fischer, Stane Granda (urednik — redattore), dr. Milica Kacin-Wohinz, dr. France Kresal (glavni in odgovorni urednik — direttore e redattore responsabile), Ivan Križnar, mag. Boris Mlakar, dr. Janko Pleterski, dr. Franc Rozman, dr. Miroslav Stiplovšek, dr. France Skerl, Jera Vodušek-Starič Prevajalka za angleščino — Traduttrice per l'inglese Marija Peklenik . • Zamenjava,— Scambio (OSMCH, Exchanges, Austausch): Inštitut za zgodovino delavskega gibanja 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, SFR Jugoslavija Založili — Editori Partizanska knjiga Ljubljana Založništvo tržaškega tiska — Editoriale štampa triestina Trst — Trieste s sofinanciranjem — con i contributti delle Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Tiskala — Stampato da Tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana 1979 V okviru Filozofske fakultete Univerze v Trstu je njen Inštitut za srednje­ veško in moderno zgodovino s sodelovanjem Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter krožkov Most, P. Tomažič in H. Turna orga­ niziral 20. in 21. maja 1977 v sejni
    [Show full text]
  • GORIZIA E TRIESTE NEI GIORNI DELL'interregno Presa Di
    M. Kacin Wohinc, Gorizia e Trieste nei giorni dell’interregno, Quaderni, vol. XXI, 2010, p. 175-202 175 GORIZIA E TRIESTE NEI GIORNI DELL’INTERREGNO MILICA KACIN WOHINC CDU 323.1:94(450.361/.367)”1918/1921” Lubiana Saggio scientifico originale Maggio 2010 Riassunto: Sulla base di fonti primarie d’archivio, l’autrice analizza la situazione politica venutasi a creare nel Litorale sloveno con il crollo della Monarchia asburgica. Nella parte slovena del Goriziano il potere passò nelle mani del Consiglio nazionale sloveno, a Gorizia si costitituì un Governo provvisorio italiano, mentre a Trieste il potere venne consegnato al Comitato di salute pubblica, che comprendeva anche i rappresentanti sloveni. Questo inviò una delegazione mista a Venezia a chiedere aiuto. Invece delle forze armate alleate, sbarcò a Trieste l’esercito italiano che per due anni inflisse alla regione un regime di occupazione militare. Abstract: Gorizia and Trieste during the interregnum - According to the archives primary sources, the author analyses the political situation created on the coast after the fall of the Habsburg Monarchy. In the Slovenian part of the Gorizia area the power passed into the hands of the Slovenian National Council, a transitional Italian government was established in Gorizia whereas in Trieste the power passed into the hands of the Public Health Committee which included Slovenian representatives. The Committee dispatched a mixed delegation to Venice to ask for help. Instead of the allied forces, the Italian troops disembarked at Trieste imposing
    [Show full text]
  • Preme1.Chp:Corel VENTURA
    Istituto regionale per la storia Dipartimento di Scienze Regione Autonoma del movimento di liberazione Geografiche e Storiche Friuli Venezia Giulia nel Friuli Venezia Giulia Università di Trieste Avtonomna Dežela Furlanija Deželni inštitut za zgodovino Oddelek za geografske in Julijska krajina osvobodilnega gibanja v Furlaniji zgodovinske vede Julijski krajini Univerza v Trstu Progetto Interreg IIIA/Phare CBC Italia - Slovenia Projekt Interreg IIIA/Phare CBC Italija - Slovenija DOPOGUERRA DI CONFINE POVOJNI #AS OB MEJI Acuradi/Urediliso Tullia Catalan, Giulio Mellinato, Pio Nodari, Raoul Pupo, Marta Verginella Preparazione ed editing / Strokovni pregled: Marijan Bajc, Monica Rebeschini, Marta Verginella e Sergio Zucca Indice dei nomi / Imensko kazalo: Franco Cecotti Traduzioni / Prevodi: Marijan Bajc, Maria Luisa Cenda, Mojca Cerkvenik, Luka Lisjak Gabrijel@i@, Ravel Kodri@, Magdalena Pahor, Dunja Nanut, Luisa Vigini. Cartografia / Kartografija: Giuseppe Borruso ISBN 978-88-95170-07-7 © 2007 Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia Università di Trieste, Dipartimento di Scienze Geografiche e Storiche / Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za geografske in zgodovinske vede Stampato a Trieste dalla Tipografia Adriatica nel 2007 / Natisnila Tipografia Adriatica v Trstu leta 2007 Premessa 5 Premessa In questo volume vengono pubblicati i testi delle relazioni presentate al Convegno interna- zionale «Dopoguerra di confine»,
    [Show full text]
  • “Our Victims Define Our Borders”
    EEPXXX10.1177/0888325416678041East European Politics and SocietiesKlabjan / “Our Victims Define Our Borders” 678041research-article2016 East European Politics and Societies and Cultures Volume XX Number X Month 201X 1 –21 © 2016 SAGE Publications “Our Victims Define Our 10.1177/0888325416678041 http://eeps.sagepub.com hosted at Borders”: http://online.sagepub.com Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland Borut Klabjan Department of History and Civilization, European University Institute, Fiesole, Italy Science and Research Centre / Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper, Slovenia This article discusses local cultures of remembrance of Yugoslav partisans fallen dur- ing World War II in Trieste, now part of Italy, and investigates the role of memory activists in managing vernacular memory over time. The author analyses the interplay between memory and the production of space, something which has been neglected in other studies of memory formation. On the basis of local newspaper articles, archival material, and oral interviews, the essay examines the ideological imprint on the local cultural landscape, contributing to a more complex understanding of memory engage- ment. The focus is on grassroots initiatives rather than state-sponsored heritage pro- jects. This article argues that memory initiatives are not solely the outcome of national narratives and top–down ideological impositions. It shows that official narratives have to negotiate with vernacular forms of memory engagement in the production of a local mnemonic landscape. Keywords: Italy; Yugoslavia; Trieste; borderland; memory, memorials; partisans; World War II Text included in the special issue “From the Iron Curtain to the Schengen Area: Memory Cultures of Bordering Communist and Postcommunist Europe” Introduction Despite political gestures that aim at overcoming historical differences, many issues related to war, occupation, ethnic conflict, population transfer, and violence from the past remain unresolved.
    [Show full text]