DOCSLIB.ORG

Utjecaj Odnosa S Medijima Na Postavljanje Dnevnih Medijskih Agendi

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Utjecaj Odnosa S Medijima Na Postavljanje Dnevnih Medijskih Agendi Komunikacija odnosa s javnošću – Utjecaj odnosa s medijima na postavljanje dnevnih medijskih agendi Lesinger, Gordana Doctoral thesis / Disertacija 2016 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: Josip Juraj Strossmayer University of Osijek / Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:236:530627 Rights / Prava: In copyright Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-02 Repository / Repozitorij: Repository of Doctoral School, Josip Juraj University in Osijek SVEUĈILIŠTE JOSIPA JURJA STROSSMAYERA U OSIJEKU DOKTORSKA ŠKOLA DRUŠTVENO-HUMANISTIĈKIH ZNANOSTI Poslijediplomski interdisciplinarni doktorski studij Komunikologija Gordana Lesinger, univ. spec. oec. Komunikacija odnosa s javnošću - Utjecaj odnosa s medijima na postavljanje dnevnih medijskih agendi Doktorska disertacija Osijek, 2016. Mentor: izv. prof. dr. sc. Ivan Tanta Veleuĉilište „VERN― Komentor: doc. dr. sc. Ţeljko Pavić Odjel za kulturologiju 2 Zahvale 3 Sadržaj Predgovor………...……………………………………………………………………………………………………………………………9 I. Metodologija...…………………………………………………………………………………………………………………………10 1. Uvod……………..…………………………………………………………………………………………………………………………11 1.1. Odnosi s medijima u kontekstu političke komunikacije………………………………………………………...13 1.2. Odnosi s medijima i dnevne medijske agende……………………………………………………………………..14 2. Područje, problem i predmet istraživanja…………………………………………………………………………….17 2.1 Istraživanja utjecaja odnosa s medjima na medijske agende……………………………………………..20 3. Istraživački problem(i)…………………………………………………………………………………………………………….22 3.1. Predmet istraživanja………………………………………………………………………………………………………….24 4. Pregled dosadašnjih istraživanja……………………………………………………………………………………………….26 5. Ciljevi istraživanja i postavljanje hipoteze……………………………………………………………………………...32 6. Metodološki pristup ………………………………………………………………………………………………………………..35 6.1. Metode koje de se koristiti u istraživačkom procesu………………………………………………………….39 6.2. Obrazloženje metode tekstualne analize televizijskih serija (ilistracija istraživanja)…………….40 6.3. Kuda od karata - politika, novinarstvo i odnosi s medijima……………………………………………………41 6.4. Borgen – sjedište modi – komunikaicja i spin u kontekstu javnog servisa i Vlade……………….43 7.Očekivani znanstveni doprinos………………………………………………………………………………………………….46 8. Struktura disertacije………………………………………………………………………………………………………………..47 II. Uvjeravajuda komunikacija odnosa s medijima - utjecaj na javnost kroz medijski posredovanu stvarnost………………………………………………………………………………………………………………………………………52 Sažetak…………………………………………………………………………………………………………………………………………53 1. Osnove medijskog uvjeravanja…………………………………………………………………………………………...54 2. Medijski posredovana stvarnost – određivanje pojmova……………………………………………………..56 3. Medijski spektakl u medijski posredovanoj stavarnosti…..………………………………………………………60 4. Spektakularizacija medijski posredovane političke stvarnosti……………………………………………….63 5. Medijatizacija političke komunikacije…………………………………………………………………………………..65 6. Osvrt na medijsku posredovanost poruka u kontestu medijatizacije…………………………………….69 7. Zaključna razmatranja……………………………………………………………………………………………………………70 III. Mod komunikacije - Odnos politike, odnosa s medijima i medija……………………………………….74 Sažetak…………………………………………………………………………………………………………………………………….....75 1. Kako definirati komunikaciju politike, odnosa s medijima i medija………………………………………....76 1.1. Komunikacijski proces – kanal………………………………….……………………………………………………………77 1.2. Poruka…………………………………………………………………………………………………………………………………..77 4 1.3. Povratna veza – feedback………………………………………………………………………………………………………79 2. Ciljna publika i razumijevanje poruka.……………………………………………………………………………….81 3. Određivanje pojmova – politička komunikacija, politički odnosi s javnošdu i političko novinarstvo…………………………………………………………………………………………………………………………...…….82 3.1.Politički odnosi s javnošdu………………………………………………………………………………………………………83 3.2.Političko novinarstvo.…………………………………………………………………………………………………………….85 4. Mod komunikacije – politike, političkih odnosa s medijima i medija…………………………………..86 5. Medijski posredovana politička komunikacija………………………………………………………………………89 5.1. Medijski posredovana javna komunikacija – izjava, izvor i vjerodostojnost poruke……………92 5.2. Kanal medijski posredovane poruke prema javnosti………………………………………………………………93 5.3. Vjerodostojnost i autentičnost izvora poruke………………………………………………………………………96 6. Zaključna razmatranja…………………………….…………………………………………………………………………..99 IV. Položaj medija u kontekstu političkih odnosa s medijima -Upravljanje medijima i upravljanje informacijama……………………………………..…………………………………………………………………………………….102 Sažetak………………………………………………………………………………………………………………………………………103 1. Medijsko okruženje……………………………………………………………………………………………………………104 1.1. Medijska i politička logika……………………………………………………………………………………………………105 2. Mediji za masovno komuniciranje i medijsko okruženje…………………………………………………………106 2.1. Tradiocionalni mediji za masovno komuniciranje - tisak……………………………………………………108 2.2. Tradiocionalni mediji za masovno komuniciranje – elektronički mediji…………………………….109 2.3. Tradiocionalni mediji za masovno komuniciranje i medijske agende……………………………….110 3. Upravljanje medijima…………………………………………………………………………………………………………..111 3.1. Upravljanje medijima – odnos politike, praktičara za odnose s javnošdu i medija…………….112 3.2. Upravljanje medijima i odašiljanje poruka ciljnim javnostima………………………………………….113 3.3. Upravljanje medijima, novinarstvo i tržišno okruženje…………………………………………………….114 3.4. Upravljanje medijima i odašiljanje informacija od strane praktičara za OSJ………………………115 4. Upravljanje informacijama………………...……………………………..……………………………………………………116 4.1. Upravljanje informacijama u kontekstu upravljanja vijestima………………………………………….117 4.2. Upravljanje informacija i novinarstvo……………………………………………………………………………..118 4.3. Upravljanje vijestima i planiranje praktičara za odnose s medijima………………………………….119 5. Tehnike upravljanja informacijama………………………………………………………………………………………120 5.1. Izvor…………………………………………………………………………………………………….....………………………….121 5.2. Curenje informacija………………………………..………………………………………………………………………….123 5.2. Vremenska ograničenja (deadline i embargo)……………………………………………………………………124 5.3. Cenzura i autocenzura………………………………………………………………………………………………………127 5 6. Vijest i razumijevanje njezine vrijednosti…………………………………………………………………………….128 6.1. Vrijednost vijesti i kriteriji odabira vijesti……………………………………………………………………………130 7. Gatekeeperi……………………………………………………………………………..…………………………………………..132 8. Zaključna razmatranja…………………………………………………………………………………………………………..135 V. Odnosi s medijima – određivanje pojma u kontekstu odnosa s javnošdu i političke komunikacije (glasnogovorništvo, spin, spin doktori) ………………………………………………………………………………………138 Sažetak………………………………………………………………………………………………………………………………………139 1. Definiranje odnosa s medijima…………………………………………………………………………………………….140 1.2. Kontekst odnosa s medijima i medijske agende….……………………………………………………………..140 2. Odnos politike i odnosa s medijima………………………………………………………………………………………142 3. Odnosi s medijima i mediji……………………………………………………………………………………………………144 4. Tehnike odnosa s medijima - kontekst………………………………………………………………………………….148 4.1. Izvješdivanje u odnosima s medijima………………………………………………………………………………..149 4.2. Priopdenja…….....………………………………………………………………………………………………………………..150 4.3. Pseudodogađaji………………………………………………...………………………………………………………………..151 4.4. Mulitimedijalno izvješdivanje…………………………………………………………………………………………..152 5. Uloga praktičara za odnose s medijima…………………………………………………………………………………153 6. Glasnogovornik……………………………………………………………………………………………………………………..156 7. Spin……………………………………………………………………………………………………………………………………....158 7.1. Spin doktor…………………………………………………………………………………………………………………………162 8. Uloga odnosa s medijima u kreiranju medijskog dojma……………………………………………………..165 9. Zaključna razmatranja……………………………………………………………………………………………………….167 VI. Teorija postavljenja dnevnog reda – Utjecaj odnosa s medijima na postavljenje dnevnih medijskih agendi………………………………………………………………………………………………………………………171 Sažetak………………………………………………………………………………………………………………………………………172 1. Kontekst teorije postavljanja dnevnog reda ili agenda setting………………………………………………173 2. Određivanje pojma teorije postavljanja dnevnog reda ili agende setting teorija…………………..175 2.1. Uloga medija u postavljanju dnevnog reda………………………………………………………………………..176 2.2. Postavljanje dnevnog reda i mediji za masovno komuniciranje……………………………………………177 2.3. Tko postavlja dnevni red ili tko su prvi definitori……………………………………………………………….178 3. Odnos modela medijskih učinaka – agenda setting, framing; priming……………………………………179 3.1. Framing/uokvirivanje/kadriranje…………………………………………………………………………………………180 3.2. Priming………………………………………………………………………………………………………………………………..184 4. Odnos medija i dnevnih medijskih agendi, političkih i javnih agendi ………………………………………185 4.1. Odnosi s medijima i dnevne medijske agende………………………………………………………………………187 6 4.2 Pozicija praktičara za OSJ u postavlja dnevnih medijskih agendi………………………………………..189 4.3. Političke i javne agende………………………………………………………………………………………………………190 5. Učinci teorije postavljanja dnevnog reda i medijski efekti………………………………………………………194 5.1. Kreiranje slika u glavama konzumenata…………………………………………………………………………….197 5.2. Teorija čarobnog metka ili hipodermičke igle………………………………………………………………………199 6. Zaključna razmatranja……………………………………………………………………………………………………………201 VII Istraživanje……………………………………………………………………………………………………………………………204 1. Uvodna razmatranja ispitanika………………………………………………………………………………………….205 1.1. Kontekst tekstualne
Load more

Recommended publications
  • Se Je Sandri 'Odpeljalo'?
    K. Benčina Vizita.si, 07.12.2010, 10:18 Se je Sandri 'odpeljalo'? Resničnostni šov Big Brother Slavnih se bliža koncu. Nekateri tekmovalci so tako v izolaciji zaprti že deset tednov in zato, kot pravi psihologinja dr. Andreja Pšeničny, ni prav nič nenavadno, da so odzivi vse bolj burni. Tekmovalci v hiši Big Brother so izpostavljeni velikemu psihičnemu bremenu, zato so prepirljivi, opravljivi, jokavi in manipulativni. Obnašanje v izjemno obremenilnih okoliščinah seveda ni enako kot v vsakdanjem življenju, razloži psihologinja dr. Andreja Pšeničny. (Foto: POP TV) Da tekmovalci že težko nadzorujejo svoja čustva, se je dobro pokazalo v prejšnjem tednu, ko so Sandri in Ines popustili živci in sta se skregali zaradi čisto nepomembne stvari. ''Izolacija od sveta in domačih v majhnem prostoru skupaj z več različnimi drugimi, nenehna frustracija ter veliko »praznega časa« pomenijo zagotovo zelo veliko psihično breme za vse. Na to situacijo pa se vsak odziva tako, kot se zmore znajti,'' pove psihologinja dr. Andreja Pšeničny. Prav zato meni, da je težko presojati osebnosti v tako obremenilnih okoliščinah. A kljub temu so komentatorji opazili in obsodili spremembo Sandrinega obnašanja ob vrnitvi s Finske. Če so pred njenim odhodom njene moralne vrednote spodbujali in jih hvalili, pa jih je precej zmotilo, da se je to vedenje ob vrnitvi stopnjevalo. ''Del Sandrine spremembe 1 vedenja je najverjetneje tudi (nezaveden) odziv na odločitve organizatorjev, da so ji dali »posebno mesto«, ko so jo poslali v tujino. S tem pa so istočasno tudi povečali psihični pritisk nanjo. Sporočilo, da je nekdo v posebni poziciji (ki pa v tem primeru ni resnični privilegij), lahko daje istočasno tudi varljiv občutek, da morda ne veljajo za vse enaka pravila oziroma da je organizatorjem ona ali njeno vedenje še posebno všeč.
    [Show full text]
  • Sporoèilo Za Javnost
    date ► 30-december-2010 Sporočilo za medije Slovenska javnost v letu 2010 nagrajuje vztrajnost , voljo in uspeh, pa tudi nasprotovanje vladi. text► Leto 2010 si bomo očitno najbolj zapomnili po nastopu smučarske tekačice Petre Majdič na 21. zimskih olimpijskih igrah. Drugo mesto pripada lanskim zmagovalcem, slovenski nogometni reprezentanci, med prvih deset najbolj pozitivnih osebnosti v letu 2010 pa se uvrščajo še tri s področja športa ter dva župana, Janković in Bossman. Absolutna negativka leta je Hilda Tovšak – tako meni polovica anketirancev, predsednik vlade Borut Pahor pa je na lestvici negativcev s področja politike prehitel Janeza Janšo. V družbi Valicon smo tudi ob letošnjem zaključku leta izvedli javnomnenjsko raziskavo na reprezentativnem vzorcu, katere rezultati razkrivajo, kdo so po mnenju državljanov osebnosti oziroma ekipe, ki so najbolj zaznamovale leto 2010. S pomočjo raziskave smo poiskali najbolj pozitivno oziroma negativno osebnost s področja politike, gospodarstva, športa in estrade , na koncu pa nas je zanimala še celotna slika, kjer se nismo omejevali na nobeno področje. Anketiranci so tako s seznamov osebnosti v prvem koraku izbrali tiste tri, ki so po njihovem mnenju najbolj (pozitivno ali negativno) zaznamovali leto 2010, nato pa so izmed teh treh izbrali še osebnost, ki najbolj ustreza temu kriteriju. Sezname smo pripravili na osnovi krajše predhodne ankete in različnih pregledov dogodkov v letu 2010 , seveda pa so anketiranci lahko podali tudi svoje predloge. Raziskavo smo izvedli z anketo na spletu, anketiranci pa so bili k sodelovanju v anketi povabljeni preko oglasnih pasic ter v okviru spletne skupnosti Jazvem.si. Gre za dejanski odraz javnega mnenja, saj smo z uteževanjem podatkov dosegli reprezentativnost za slovensko populacijo .
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Avbelj Občinstvo resničnostne televizije Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Avbelj Mentorica: red. prof. dr. Breda Luthar Somentor: doc. dr. Dejan Jontes Občinstvo resničnostne televizije Diplomsko delo Ljubljana, 2012 Zahvala Zahvaljujem se doc. dr. Dejanu Jontesu za pomoč pri pripravi diplomske naloge. Prav tako sem hvaležna mojima staršema, ki sta mi omogočila študij. Zahvala gre predvsem mami Viktoriji in fantu Marku za podporo in spodbudo v času študija. Občinstvo resničnostne televizije Občinstvo resničnostne televizije sem se odločila raziskovati zaradi velike priljubljenosti resničnostnega šova Big Brother tudi v Sloveniji. S pomočjo strokovne literature in delno tudi empirične raziskave sem preverjala, ali so voajerizem, identifikacija, avtentičnost in interaktivnost dejavniki, ki vplivajo na popularnost tega resničnostnega šova v Sloveniji oziroma, ali so to pravi razlogi za njegovo priljubljenost pri slovenskih gledalcih. Iz teorije sem ugotovila, da so si izsledki različnih avtorjev seveda nasprotujoči, s pomočjo empirične raziskave pa sem dve hipotezi – o povezanosti priljubljenosti resničnostnih šovov z voajerizmom in povezanosti priljubljenosti resničnostnih oddaj z identifikacijo (kot parasocialno identifikacijo) gledalcev – potrdila. Tretjo hipotezo – o povezanosti avtentičnosti tekmovalcev s priljubljenostjo resničnostnega šova Big Brother v Sloveniji – pa sem morala skozi raziskavo zavreči, saj minimalne in maksimalne
    [Show full text]
  • Seznam Diplomskih, Magistrskih in Doktorskih Del (Posodobljeno December 2017)
    Seznam diplomskih, magistrskih in doktorskih del (posodobljeno december 2017) Vsebina Vsa diplomska dela .................................................................................................................................. 1 Vsa magistrska dela ............................................................................................................................. 102 Vsa doktorska dela .............................................................................................................................. 119 Vsa diplomska dela Integracija in medijska reprezentacija gluhih in naglušnih v Sloveniji : zaključno delo Sladič, Ema diplomsko delo | slovenski | 2017 Mediji in smrt : medijska obdukcija Michaela Jacksona : zaključno delo Fakin, Martina diplomsko delo | slovenski | 2017 Medijska konstrukcija rokerice : zaključno delo Globočnik, Tjaša diplomsko delo | slovenski | 2017 Medijska maskulinost ženskih metal izvajalk na primeru melodične death metal skupine Arch Enemy : zaključno delo Polanec, Samanta diplomsko delo | slovenski | 2017 Medijske podobe Donalda Trumpa : zaključno delo Coraci, Samanta diplomsko delo | slovenski | 2017 Neverbalna komunikacija : neverbalni znaki prepričevanja pri slovenskih politikih : zaključno delo Ravnikar, Urška, 1985‐ diplomsko delo | slovenski | 2017 Novinarstvo in odnosi z javnostmi : različna poklica, različne odgovornosti : zaključno delo Konec, Tjaša diplomsko delo | slovenski | 2017 Poročanje o samomoru v časnikih Svet 24 in Slovenske novice : zaključno delo Bajrić, Suzana diplomsko
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO METKA MEDVED Analiza govornega nastopa v slovenskih resničnostnih šovih (na primeru Big Brotherja) Diplomsko delo Mentor: izr. prof. dr. Hotimir Tivadar Univerzitetni študijski program prve stopnje: slovenistika Ljubljana, 2016 ZAHVALA Mentorju, izr. prof. dr. Hotimirju Tivadarju za usmerjanje in potrpežljivost. Jerneju Volku, družini, Nastji Koritnik in drugim prijateljicam za podpiranje in stanje ob strani skozi vsa študijska leta. Keli Vodopivec za prevod izvlečka v angleščino in Rastu Jerebu za tehnično obdelavo gradiva. Hvala! Izvleček Analiza govornega nastopa v slovenskih resničnostnih šovih (na primeru Big Brotherja) V diplomski nalogi so obravnavani resničnostni šovi s fonetičnega vidika s poudarkom na besedilni fonetiki na primeru oddaje Big Brother iz sezone 2016. Pri tem so bili uporabljeni internetni in literarni viri, program Cooledit za izbor oz. krajšanje slušnega gradiva, program Praat kot pripomoček za lažji vpogled v elemente besedilne fonetike v oddaji ter lastna interpretacija in opazovanje govora govorcev z ozirom na socialno zvrstnost v različnih situacijah šova in na odnos govorcev do knjižnega jezika. Na podlagi literature in virov ter intervjuja z enim od finalistov je obravnavan tudi vpliv ustvarjalcev šova na potek dogodkov ter odnos medijev do šovov. Ključne besede: govorni nastop, govor, besedilna fonetika, resničnostni šov, Big Brother, slovenski mediji, navidezna resničnost. Abstract Analysis of the oral performance in Slovenian reality shows
    [Show full text]
  • Heroji FINAL.Indd 1 23.9.2013 9:18:29 Heroji FINAL.Indd 2 23.9.2013 9:18:29 Heroji FINAL.Indd 3
    Heroji_FINAL.indd 1 23.9.2013 9:18:29 Heroji_FINAL.indd 2 23.9.2013 9:18:29 Heroji in slavne osebnosti na Urednik: Božidar Jezernik Slovenskem Ljubljana 2013 Heroji_FINAL.indd 3 23.9.2013 9:18:29 Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem Zbirka: Zupaničeva knjižnica, št. 38 (ISSN 1855-671X) Urednik: Božidar Jezernik Lektorica: Danijela Tamše Uredniški odbor zbirke: Mojca Bele, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Boštjan Kravanja, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Repič Fotografija na naslovnici: Božidar Jezernik Recenzenta: Boštjan Kravanja, Jaka Repič Imensko in stvarno kazalo: Sara Špelec © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano repro- duciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Izdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Ljubljana, 2013 Naklada: 400 izvodov Zasnova zbirke: Mojca Turk Oblikovanje in priprava za tisk: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 24,90 EUR Publikacija Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem je nastala v okviru projekta Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (J6-5558, 2013–2016, vodja: Božidar Jezernik), ki ga omogoča Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929(=163.6)(082) HEROJI in slavne osebnosti na Slovenskem / glavni ured- nik Božidar Jezernik ; [imensko in stvarno kazalo Sara Špelec].
    [Show full text]
  • Odnos Porabnikov Do Resničnostnih Oddaj
    UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS PORABNIKOV DO RESNIČNOSTNIH ODDAJ Ljubljana, avgust 2011 BARBARA FERENČAK IZJAVA Študent/ka Barbara Ferenčak izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom doc. dr. Barbara Čater, in da v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne____________________ Podpis: _______________________________ KAZALO UVOD ........................................................................................................................................ 1 1 RESNIČNOSTNA TELEVIZIJA ........................................................................................... 2 1.1 DEFINICIJA RESNIČNOSTNE TELEVIZIJE ............................................................................ 2 1.2 RAZVOJ RESNIČNOSTNE TELEVIZIJE .................................................................................. 3 1.3 FORMATI RESNIČNOSTNE TELEVIZIJE ............................................................................... 4 1.4 RESNIČNOSTNE ODDAJE ........................................................................................................ 6 1.4.1 USPEŠNOST RESNIČNOSTNIH ODDAJ ........................................................................... 6 1.4.2 RAZVOJ RESNIČNOSTNIH ODDAJ V SLOVENIJI ........................................................ 8 1.4.3 (NE) RESNIČNOST RESNIČNOSTNIH ODDAJ .............................................................
    [Show full text]
  • Prihaja Big Brother Slavnih
    POPINAšt. 52, september 2010 BARVITA JESEN Letošnja jesen prinaša toliko novosti, da tičnem filmu, bo on gledal nogometne PRIHAJA BIG BROTHER mi je kar vzelo sapo. Poleg mojih naj- tekme, prebiral moškisvet.com, cekin. ljubših, POP TV in Kanala A, bom lahko si, novice, saj veste, takšne bolj moške uživala še v družbi nove televizije – POP stvari, ki jih enostavno ne more zamu- SLAVNIH BRIO. Program, ki smo si ga dolgo žele- diti. In o tem in onem mi bo, ga že kar le in ga dobile! Za vsako razpoloženje vidim, v mični pop fenovski vetrovki in bom našla nekaj, se razvajala, veselila, kapici, hitel pripovedovati na sprehodih. Produkcijska ekipa POP TV se je že nasmejala do solz, gledala najnovejše Jaz pa mu bom, oborožena z najnovej- poleti začela pripravljati na nove podvige. stilske, kuharske, modne trende ... šimi trendi, povedala, kako je šik in lep. Oktobra bo na spored prišel resnič- Težko me bo spraviti izpred televizorja. Oba bova uživala barvito, pisano jesen. nostni šov, ki ga še niste videli – BIG mikrofoni. Največji resničnostni šov vseh Moj dragi pa bo z veseljem klikal tudi po Polni življenja jo zajemite tudi vi. BROTHER SLAVNIH. Ta bo zagotovo časov vas zagotovo ne bo pustil hladne. spletu. Ko bom jaz uživala ob roman- Vaša POPINA nekaj posebnega, saj boste lahko spre- Pod budnim očesom Big Brotherja nič ne mljali vse pikantne podrobnosti iz življenja ostane skrivnost, zato pričakujte nepriča- zvezdnikov, ki jih bodo posnele kamere in kovano! PREMIERNO KAR TRI TELENOVELE Prepovedana ljubezen (Ask-I Memnu), ki je dobesedno čez noč obnorela svet.
    [Show full text]
  • Hierarhije Televizijskih Okusov in Razredne Distinkcije
    Izvirni znanstveni članek UDK 316.774:621.397.13:316.342.2(497.4) Dejan Jontes HIERARHIJE TELEVIZIJSKIH OKUSOV IN RAZREDNE DISTINKCIJE IzVLEČEK: Izhajajoč iz empirične raziskave Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija, ki je bila izvedena z vprašalnikom na vzorcu 820 prebivalcev ljubljane in Maribora, v članku preverjamo povezavo med razredom, izobrazbo in televizijskim okusom ter se posledično sprašujemo, kakšno vlogo igra potrošnja televizije v orga- nizaciji razrednih distinkcij. V nasprotju z delom novejše literature, ki ugotavlja šibko povezavo med razrednimi pozicijami in vzorci televizijske potrošnje, na slovenskem vzorcu pokažemo, da poklicni razred in izobrazba pomembno diferencirata občinstvo, čeprav le na omejenem segmentu žanrov oziroma televizijskih oddaj. V zaključku iz- postavljamo pomembnost proučevanja televizijskih preferenc in averzij v povezavi z ostalimi področji kulturne potrošnje. KLJUČNe BeSeDe: televizija, razred, kulturna potrošnja, okus, Slovenija Hierarchies of television tastes and class distinctions ABSTRACT: Drawing on data from the empirical research project Media consumption, social class and cultural stratification carried out with the help of a questionnaire administered to 820 residents of ljubljana and Maribor, the paper examines the rela- tionship between social class, education and television tastes. Contrary to some of the recent literature which emphasises a weak or non-existent connection between class positions and patterns of television consumption, the author uses the Slovenian
    [Show full text]
  • NIKOS FLOROS PRESENTATION RU__.Pdf
    Содержание 1. Биография скульптора 2. Фотографии и каталог экспонатов 3. Фотографии с Выставки во Дворце Великого Магистра, Родос 4. Публикации НИКОС ФЛОРОС Никос Флорос родился в 1970 году в городе Триполи, в Аркадии, в ГРЕЦИИ. Окончил Школу Художеств (École des Beaux Arts) в Париже, национальную афинскую консерваторию по классу игры на фортепиано и школу драматического искусства в Греции. Никос Флорос живет и работает в Нью-Йорке, а его творения находятся в музеях и частных коллекциях. Его работы Костюмы-скульптуры Никоса Флороса являются уникальными и оригинальными произведениями, созданными с использованием современных материалов, которые были трансформированы в материал, подобный ткани, из которой мастер и ”сшил” свои работы. Этот метод был разработан и запатентован им в 2003 году. Выставки Индивидуальные выставки 2003 - 2012 - Археологический музей в Салониках, Греция - Дворец Мелас, Национальный банк Греции, Афины, Греция - Фонд ”Греческий Мир”, Афины, Греция - Площадь Синтагма, метро Аттики, Афины, Греция - Галерея ”Art Cargo”, греко-германская выставка, Афины, Греция - Греческое консульство в Нью-Йорке - Дворец Великого Магистра, Родос - Дворец Хофбург, Вена, Австрия - Национальный Музей женщин в искусстве, Вашингтон Групповые выставки 2003 - 2009 - Музей американского искусства Уитни - Выставочный центр ”Metropolitan Club” - Общество ”Французское наследие” - Музей Бенаки, Афины, Греция - Дворец Хофбург, Вена, Австрия - Исторический музей Эгины, Греция 2010 - Банк Пирея, Афины, Греция - Музей Пьеридиса “Athinais”, Афины, Греция - Выставка ”Art Meets Media”, Афины, Греция - Дворец Хофбург, Вена, Австрия Презентации - Музей Кикладского искусства, Греция - Нью-Йорк, Манхэттен, куратор Elpi Askin - Специальные Олимпийские игры 2011, Афины, Греция - Скульптурное воплощение знака компании Mercedes-Benz, Афины, Греция - Венская опера, Австрия 2011 Премии - Первая премия музея костюмов ”Метрополитен” за костюм “Red Queen Elizabeth”, куратор Harold Koda.
    [Show full text]
  • RESNIČNOSTNA TELEVIZIJA Talent?
    VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ACADEMIA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Ima (NE)RESNIČNOSTNA TELEVIZIJA talent? Kandidatka: Natalija Bratkovič Študentka izrednega študija Številka indeksa: 11190070101 Študijski program: Medijska produkcija Mentor: mag. Boštjan Miha Jambrek Mentor v podjetju: prof. Zlatko Mihaljčič Maribor, 2014 IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA Podpisana Natalija Bratkovič, z vpisno št. 11190170101, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Ima (NE)RESNIČNOSTNA TELEVIZIJA talent?, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Boštjana Mihe Jambreka. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predložena projektna naloga izključno rezultat mojega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi, navedena oz. citirana skladno s pravili Višje strokovne šole Academia; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del oz. misli kot moje lastne – kaznivo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah; UL št. 16/2007; (v nadaljevanju ZASP), prekršek pa podleže tudi ukrepom Višje strokovne šole Academia skladno z njenimi pravili; skladno z 32. členom ZASP dovoljujem Višji strokovni šoli Academia objavo diplomskega dela na spletnem portalu šole. Maribor, junij 2014 Podpis študenta: ZAHVALA V prvi vrsti se zahvaljujem mag. Boštjanu Mihi Jambreku in prof. Zlatku Mihaljčiču, ki sta sprejela mentorstvo pri ustvarjanju diplomske naloge. Ni jima bilo lahko, a nam je uspelo. Zahvala gre tudi Višji strokovni šoli Academia oziroma njenemu strokovnemu kadru, ki je z veliko mero potrpežljivosti in prilagajanja pokazal, kako v praksi poteka študij in v katero smer mora iti slovensko šolstvo. Zahvala gre tudi lektorici, dr. Ines Voršič. Vsi omenjeni (in mnogi drugi, vključujoč predvsem starše in sodelavce) so mi pomagali in omogočili prehoditi (pre)večkrat prestavljeno ciljno črto, za kar se jim resnično zahvaljujem.
    [Show full text]
  • Medianali Broj 6..Pdf
    Mediji se suočavaju s drastičnim promjenama koje unosi suvremena računalna tehnologija. Novosti nisu samo tehničke naravi, već duboko zadiru u suštinu medija, određuju masovno komuniciranje i utječu na novinarstvo u cjelini. 6 Internet je donio nebrojena dobra, ali i negativnosti, poglavito u silnom i teško zaustavljivom broj /2009. prodoru uvreda, psovki, pa i govora mržnje, a da o neprimjerenim sadržajima tipa pedofilije i ne govorimo. Neke zemlje koriste ovo kao povod za ograničenje pa čak i isključenje interneta. Demokratske zemlje traže odgovarajuća rješenja. Tekst norveškog novinara i medijskog stručnjaka Sven Egil Omdal “What are the NALI ethics of a platform? Keeping our standards in the time of social media” otvara ova goruća pitanja etike medija i profesionalnih standarda. a I tema broja se bavi samoregulacijom medija i novinarstva. Ovaj, općeprihvaćeni model teško se probija u zemljama u tranziciji, pa tako i u Hrvatskoj, koja je još davne 2004. imala model, ali do danas ga nije uspjela ostvariti. MEDI Godište 3, broj6 , studeni 2009. Mediji se suočavaju s drastičnim promjenama koje unosi suvremena računalna tehnologija. Novosti nisu samo tehničke naravi, već duboko zadiru u suštinu medija, određuju masovno komuniciranje i utječu na novinarstvo u cjelini. 6 Internet je donio nebrojena dobra, ali i negativnosti, poglavito u silnom i teško zaustavljivom broj /2009. prodoru uvreda, psovki, pa i govora mržnje, a da o neprimjerenim sadržajima tipa pedofilije i ne govorimo. Neke zemlje koriste ovo kao povod za ograničenje pa čak i isključenje interneta. Demokratske zemlje traže odgovarajuća rješenja. Tekst norveškog novinara i medijskog stručnjaka Sven Egil Omdal “What are the NALI ethics of a platform? Keeping our standards in the time of social media” otvara ova goruća pitanja etike medija i profesionalnih standarda.
    [Show full text]