Heroji FINAL.Indd 1 23.9.2013 9:18:29 Heroji FINAL.Indd 2 23.9.2013 9:18:29 Heroji FINAL.Indd 3
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Heroji_FINAL.indd 1 23.9.2013 9:18:29 Heroji_FINAL.indd 2 23.9.2013 9:18:29 Heroji in slavne osebnosti na Urednik: Božidar Jezernik Slovenskem Ljubljana 2013 Heroji_FINAL.indd 3 23.9.2013 9:18:29 Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem Zbirka: Zupaničeva knjižnica, št. 38 (ISSN 1855-671X) Urednik: Božidar Jezernik Lektorica: Danijela Tamše Uredniški odbor zbirke: Mojca Bele, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Boštjan Kravanja, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Repič Fotografija na naslovnici: Božidar Jezernik Recenzenta: Boštjan Kravanja, Jaka Repič Imensko in stvarno kazalo: Sara Špelec © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano repro- duciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Izdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Ljubljana, 2013 Naklada: 400 izvodov Zasnova zbirke: Mojca Turk Oblikovanje in priprava za tisk: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 24,90 EUR Publikacija Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem je nastala v okviru projekta Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (J6-5558, 2013–2016, vodja: Božidar Jezernik), ki ga omogoča Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929(=163.6)(082) HEROJI in slavne osebnosti na Slovenskem / glavni ured- nik Božidar Jezernik ; [imensko in stvarno kazalo Sara Špelec]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. - (Zupaničeva knjižnica, ISSN 1855-671X ; št. 38) ISBN 978-961-237-597-3 1. Jezernik, Božidar 268496640 Heroji_FINAL.indd 4 23.9.2013 9:18:29 Kazalo 7 Božidar Jezernik: Veliki možje in razvoj slovenskega narodnega vprašanja 27 Božidar Jezernik: Slavni junak in učenjak, rojen v kmetski hiši 65 Mira Miladinović Zalaznik: Liberalec Anton Aleksander grof Turjaški – predmarčni pesnik Anastazij Grün in njegov odnos do Kranjcev 89 Jože Hudales: Rudarji so junaki, zmagovalci v bitki vsaki. Junaki socialističnega dela in udarniško Velenje 115 Jože Dežman: Heroji vojne in revolucije 137 Rajko Muršič: Pomembneži v Sloveniji: velmožje in zvezde v slovenski znanosti in popularni glasbi 151 Dan Podjed: Konec zgodovine Vélikih Mož? Samopromocijske strategije instant zvezde Urške Hočevar Čepin in njihov odsev v politiki 173 Neva Šlibar: Cesarica Lisi v popularni kulturi in v medijih svojega časa 195 Janez Vrečko: Bogomilina vera in Črtomirjeva mistika 213 Alojzija Zupan Sosič: Heroji in herojinje v sodobnem slovenskem romanu 229 Sara Špelec: Kekec: Med literarnim junakom in filmsko zvezdo 247 Stvarno in imensko kazalo 5 Heroji_FINAL.indd 5 23.9.2013 9:18:29 Heroji_FINAL.indd 6 23.9.2013 9:18:29 Božidar Jezernik Veliki možje in razvoj slovenskega narodnega vprašanja Leta 1651, ko so upravitelji zbora svetega Hiero- nima v Rimu vprašali kranjske stanove, ali smejo Kranjce prištevati k Ilircem, so jim ti odgovorili, da je Kranjska del Svetega rimskega cesarstva, zato je nje- ne prebivalce treba šteti za Nemce (Apih 1887: 405–6; Lončar 1939: 18).1 Da so Kranjci nemško ljudstvo, je menil še Valvasor (1689: I, 20). Korenite družbene spremembe, do katerih je prišlo po marčni revoluciji, so povzročile velikanske spremembe v pojmovanju naroda, po sprejemu ustave, ki je proklamirala ena- kopravnost vseh narodov v Avstrijskem cesarstvu, pa so »narodni buditelji« začeli iz »amorfne mase« (Vo- šnjak 1911: 78) oblikovati novo politično telo. Slovansko prebivalstvo notranjeavstrijskih dežel je bilo še v prvi polovici devetnajstega stoletja ljudstvo brez narodne zavesti, sama ideja »naroda« je bila med prebivalci Kranjske, Koroške, Štajerske in Primorske novost, po večini neznana in nerazumljiva. Kot so v tistem času ugotavljale Kmetijske in rokodélske novize, takrat vsi »Slovenci« niti niso razlikovali med bese- dama narodno in nerodno (Jezernik 2008: 27–8). Za- radi razcepljenosti v cerkvenem in političnem oziru 1. Danes tako gledanje na narodno pripadnost prebivalcev Slovenije zveni prav čudaško. Pa očitno za nekatere razvnete nacionaliste nobena zadeva ni preveč čudaška, če se le zdi, da podpira njihovo razumevanje sveta. Tako je, denimo, oktobra 2009 neki Peter Veluscek po elektronski pošti, naslovljeni na različne naslove po svetu, razlagal, da Slovenia nima nobene zveze z Ju- goslavijo. Kot argument za svojo trditev pa je navajal dejstvo, da je bila v letih 800 do 1806 del »velikega srednjeevropskega Svetega rimskega cesarstva«. 7 Heroji_FINAL.indd 7 23.9.2013 9:18:29 med slovanskim prebivalstvom notranjeavstrijskih dežel ni bilo zavesti narodne celokupnosti. »Tako daleč je dospelo odtujenje politično razdruženih bratov tiste matere Slovenije, da je Kranjec pikal in zbadal Slovenca štajarskega grje in pikreje nego Nemca, Laha itd.; bratu Kranjcu pa tudi Korošec in Štajarec nista kazala toplejše ljubezni« (Apih 1888: 22–3). Narodna prebuja v drugi polovici devetnajstega stoletja v sloven- ski besednjak ni prinesla samo nove besede národ – pomenila je tudi radikalen prelom s preteklostjo in vzpostavitev nove kolektiv- ne identitete. Če je bila v minulih časih pomembna zavest o pripa- dnosti mestu, stanu, državi, je narodna prebuja celotno javno življe- nje preoblikovala po načelu: »Vse, kar je narodno, je dobro, vse, kar je nenarodno, je pa slabo in dekadentno« (Vošnjak 1913: 541). »Narod, ki svojih môž ne časti, samega sebe vreden ni« Ustvarjanje slovenskega naroda znotraj multinacionalne Dvojne monarhije ni bil preprost projekt. »Narodni buditelji«, katerih cilj je bilo preoblikovanje slovanskega ljudstva v (sloven- ski) narod, so na najrazličnejše načine nagovarjali najširše mno- žice, hkrati pa pazili, da njihova legitimnost ni bila vprašljiva in da so predstavljali zgled lojalnosti. Vzpon nacionalizma v devet- najstem stoletju je poudarjal tri elemente, s pomočjo katerih naj nove politične skupnosti – narodi – oblikujejo svojo samozavest: ali ustvarjanje »velike politične celote«, ali poseganje v »boj za velike ideale«, ali pa dajanje »velikih mož, ki so predstavitelji nje- gove kulture« svetu (dr. I. L. 1919: 2). Slovenskemu narodu, ki se je oblikoval iz stoletja podrejenega in zatiranega ljudstva brez politične samostojnosti, ki ni niti oblikova- lo svoje države niti bojevalo velikih vojn (glej na primer Šubic 1904: 157), je preostala na izbiro le tretja možnost – veliki možje, zlasti tisti med njimi, ki so govorili v slovenskem jeziku. Pri tem je bila bistvenega pomena izbira oseb in dogodkov, ki naj bi se jih spomi- njali pripadniki slovenskega naroda, in tistih, ki naj bi jih pozabili. Slovensko liberalno meščanstvo v devetnajstem stoletju je bilo znotraj državnih okvirjev habsburške monarhije ekonomsko in politično prešibko, da bi lahko oblikovalo nacionalne institucije in javno kazalo težnje po oblikovanju svoje države. Zato je slovenski nacionalizem prevzel navzven izrazito apolitično podobo, njegovi napori so bili usmerjeni predvsem v skrb za slovensko kulturo. Vendar je bil to zgolj videz. Dejansko je slovensko liberalno me- ščanstvo slovensko kulturo zavestno uporabljalo kot del strategije, 8 Heroji_FINAL.indd 8 23.9.2013 9:18:29 s katero so želeli ljudi, ki so bili do leta 1848 politično neopredelje- ni, prepričati v obstoj njihove posebne narodne identitete. Pri izbiri osebnosti so zato dajali prednost literatom, ki so svoja dela napisali v slovenskem jeziku, najprej prvemu slovenskemu pesniku, Valen- tinu Vodniku (1758–1819), pa najpomembnejšemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu (1800–1849), ter utemeljitelju sloven- ske pisane besede, Primožu Trubarju (1508–1586). Spomin nanje so hoteli okameniti v obliki tako imenovanih narodnih spomeni- kov, ki naj bi predstavljali oprijemljivo vez med pripadniki naro- da in velikimi možmi. Brez njih bi bili Slovenci kot »narod brez zgodovine«, kajti domnevno bi bili brez občutka lastne identitete in predstave o časovni soodvisnosti dogodkov. Narodni spomeniki so potemtakem ljudem pomagali oblikovati njihov odnos do prete- klosti in jim dajali samozavest. Ali kot je zapisal Davorin Trstenjak: Tudi mi moramo pokazati, da kakor drugi narodi tudi mi častimo može, kteri so s svojim bistrim duhom in svojo mogočno besedo segnili v dušo svojega naroda, da se je zavedel in slavno razvijati začel svoje dušne moči. Zapomnite si narodno prislovico: Kdor se nepoštuje sam sebe, ga tudi ne poštujejo drugi. (Trstenjak 1858: 1–2) Mi in Drugi Narodni buditelji so predstavljali velike može kot osebnosti z najboljšimi oziroma najbolj želenimi lastnostmi, vrednimi široke- ga posnemanja. Poznavanje in čaščenje njihovega dela in zaslug za narod sta bila »ravno tolika dolžnost, kakor njih slavne izglede posnemati« (Kleinmayr 1881: 9). Posamezniki, ki jih je skupnost sprejela za »velike može«, so bili tako spremenjeni v podobo na- roda, ki jo je bilo mogoče občudovati, se iz nje učiti in se zanjo, navsezadnje, tudi boriti. Iz narativne podobe velikih mož so se pri- padniki določene skupnosti učili solidarnosti in skozi primerjavo s pripadniki drugih narodov gradili občutek lastne vrednosti; s tem pa so prispevali h kulturni homogenizaciji pripadnikov dolo- čenega naroda in k zarisovanju ločnic