Istrski Gradovi

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Istrski Gradovi Srce Istre KULtura in DEDIščina Istre, raZVOJ čEZmeJnih turističnih itinerarJEV V urBanih in ruraLnih OBMOČJIH Istre JE ODOBren V skLOpu SOseDskega prOgrama SLOVeniJA – MADžarska – HRVAška 2004–2006 Heart of Istria CULture anD heritage OF Istria, DEVELOpment OF crOss BORDer TOU- RIST itineraries in urBan anD ruraL areas OF Istria, suppOrteD thrOugh the CON- INTERREG IIIA Sosedski program TEXT OF the NeighBOurhOOD prOgramme SLOVenia – HungarY – CROatia 2004–2006 Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004–2006 INTERREG IIIA Neighbourhood programme Slovenia – Hungary – Croatia 2004–2006 ISTRSKI THE gradoviCASTLES OF ISTRIA Projekt je sofinancirala Evropska unija Projekt je izvedla Istrska županija The project is co-financed by the European Union A project implemented by the Region of Istria Izid publikacije je finančno podprla Evropska unija. This brochure has been produced with the assistance of European Union. Za njeno vsebino odgovarja Istrska županija in ne izraža stališč Evropske unije. The contents of this brochure is the sole responsability of Region of Istria and can in no way be taken to reflect the views of the European Union. TRST TRIESTE MILJE MUGGIA Osp Socerb KOPER IZOLA črni Kal Tinjan Podpeč Kubed Zanigrad Hrastovlje Glem Movraž Koštabona UMAG Gradin Rašpor Momjan BUJE BUZET Pietrapelosa Roč Hum RIJEKA NOVIGRAD Draguć Boljun Belaj PAZIN PoREč Kožljak Sv. Lovreč Kršan Dvigrad LABIN Savičenta ROVINJ Bale VODNJAN Mutvoran PULJ PULA OPISANI KAšTELI DESCRIBED CASTLES 0 5 10 km KAšTELI VREDNI OGLEDA CASTLES THAT ARE WORTH SEEING RIJEKA ISTRSKI gradovi 4 THE castles OF ISTRIA 5 Črni Kal 8 Črni Kal 10 Draguć 11 Draguć 13 Dvigrad 14 Dvigrad 16 Gradin 20 Gradin 21 Hrastovlje 22 Hrastovlje 23 Hum 24 Hum 26 Kožljak 30 Kožljak 31 Kršan 34 Kršan 35 Kubed 38 Kubed 39 Momjan 41 Momjan 43 Osp 44 Osp 46 Pazin 48 Pazin 50 Pietrapelosa 54 Pietrapelosa 57 Podpeč pri Črnem Kalu 58 Podpeč pri Črnem Kalu 59 Roč 60 Roč 62 Savičenta (Svetvinčenat) 64 Savičenta 65 Socerb 70 Socerb 71 Sv. Lovreč 74 Sv. Lovreč 75 76 77 0 5 10 km Zanigrad Zanigrad 78 78 viri literature heart of Istria 3 ISTRSKI Istrski srednji vek je v arhitekturi zaznamovan s kašteli (lat. castrum, vojaško naselje rimske vojske, utrjeno s stolpi in obzidjem). Fevdalizem srednjega veka karakterizira množica zemljiških posestnikov, lastnikov fevdov, ki so gradili obrambne utrdbe gradovi– kaštele, da bi v njih uživali in iz njih nadzirali svoje posesti. Kašteli niso bili neosvojljivi: ni takega, ki ni bil napaden, mnogi so bili osvojeni, požgani, zruše- ni, ponovno postavljeni in zopet razdejani. Njihovi vladarji so se menjali skladno z odnosi velikih sil, a so obstajali tudi pogumni, ki so trmasto kljubovali nadrejenim. Mnoge legende so vezane na istrske kaštele: po- gosto so bili primeri ugrabitev, prevar in podarja- nja kaštelov med fevdalci, tedanjo gospodo. Istrski fevdalci so bili pisan svet: prevaranti, nepridipravi in bivši zaporniki, intelektualci, vojskovodje in zemlji- ški posestniki, najvišji družbeni sloj, med katerimi je eden postal tudi beneški dož. Prvi pisni dokument o istrskih kaštelih izhaja iz leta 983, ampak pomembnejši je iz leta 1102, ko je Ul- rich II. Weimar – Orlamunde daroval večino svojih heart of Istria THE CASTLES OF ISTRIA Castles are the most recognisable architectural traces ment was written in 1102 when Ulrich II Weimar- from the Middle Ages in Istria (Lat. castrum, a fortified Orlamϋnd gave most of his Istrian castles as a gift to Roman military settlement with watchtowers and the Patriarchate of Acquileia. Castles were most inten- bulwarks). Medieval feudalism was characterised by a sively constructed during the Late Middle Ages, when great number of landowners: rulers of fiefs who built the borders between Venice and the Habsburgs oc- defensive strongholds – castles – to enjoy the noble casionally moved (Venice had always governed the life and govern their properties. But these castles were coastal Istria, whereas Austria controlled the Istrian not impregnable: every single castle was attacked, hinterland with the seat in the County of Pazin). many of them seized, incinerated, ravaged, then re- Istrian castles have numerous architectural similarities; built and very often destroyed again. Whenever the each castle was built of stone, consisting of a main tow- dominant authority changed, the ruler of the castle er, walls, a residential building, mercantile space and an changed too, but there were also brave landowners open courtyard. However, the size of a castle depended that obstinately defied their superiors. on its owner’s financial power.T he castles were situated There are many legends about Istrian castles. There at important strategic locations, often in inaccessible were frequent cases of abduction, fraud and castles as terrain close to a stream, a river or some other source of gifts among the feudal lords. The Istrian feudal world water. If it were possible, castle access would be across was varied – one could find a crook, an ex-convict, a a drawbridge or a well-defended entrance. criminal, but also an intellectual, a general, and a mem- The importance of castles began to decrease dur- ber of landed gentry, the highest social class. One of ing the Renaissance – in the 16th century – due to the these feudal lords even became a doge of Venice. emergence of firearms. Tall, narrow, square watchtow- The first written documents about Istrian castles ers made easy targets for cannon balls. Numerous comes from 983 AD, but a more noteworthy docu- castles were abandoned, and their refugee popula- heart of Istria istrskih kaštelov oglejskemu patriarhu. V poznem sre- topovske izstrelke. Takrat so kaštele večinoma zapuščali, dnjem veku so Benetke in Habsburžani, katerih meje a prebivalstvo je v njihovi neposredni bližini ali okoli njih so se neredko premikale (Benetke so posedovale obalo gradilo naselja, ki so kasneje prerasla v mesta. Nekateri in morje, Avstrija notranjost Istre s središčem v Pazinski kašteli so bili takrat zapuščeni za vedno, a tisti, ki so imeli kneževini), beležili najintenzivnejšo gradnjo kaštelov. pomemben strateški položaj, so bili obnovljeni v novem renesančnem slogu (le nekaj v Istri), z nižjimi in bolj zao- Kašteli imajo številne arhitekturne podobnosti; vsi so kroženimi stolpi, da jih topovske krogle ne bi poškodo- grajeni iz kamna, sestavljeni so iz glavnega stolpa, ob- vale. Istrski kašteli so oznaka časa, arhitekture, kulture in zidja, stanovanjskega in gospodarskega poslopja ter običajev srednjega veka. zaprtega dvorišča, a njihova velikost je bila odvisna od lastnikove finančne moči. Nahajajo se na strateško Ko se sprehajamo po zapuščenih obzidjih istrskih ka- pomembnih točkah, dostikrat na precej nedostopnem štelov, se nam zgodovina ponuja na dlani: opazujemo terenu, v bližini potoka, reke ali izvira vode. Če je bilo pokrajino in vidimo boje, slišimo konjski galop, vidimo fevdalce v razkošnih oblačilih, občutimo kmetovo bo- mogoče, je bil dostop do kaštela preko dvižnega mosta lečino v kamniti utrdbi. V kaštelih-mestih nas prevevajo ali skozi dobro varovan vhod. drugačne misli: zakaj je prav ta kaštel ohranjen in zakaj Upadanje pomembnosti kaštelov se je začelo v rene- se je okoli njega zgradilo prav to mesto, zakaj so v neka- sansi, v 16. stoletju, ko so s pojavom strelnega orožja terih mestih kašteli popolnoma ohranjeni, medtem ko tudi ozki in visoki kvadratni stolpi postajali lahka tarča za so v drugih kradli kamenje za izgradnjo hiš?... SEZNAM ISTRSKIH KAŠTELOV: Nekateri izmed naštetih kaštelov niso bili zgrajeni v sre- Bale, Barban, Belaj, Beligrad, Beram, Boljun, Brioni, Brseč, dnjem veku, del njih so postali mesta, medtem ko drugi Buje, Buzet, Čepić, Červar, Črni Kal, Črnigrad, Draguć, Dvi- niso ohranjeni, temveč so omenjeni v pisnih dokumentih. grad, Glem, Gologorica, Gračišće, Gradin, Gradina, Gradinje, No, vsak izmed njih je omembe vreden, in če imate mo- Grožnjan, Hrastovlje, Hum, Kašćerga, Kaštel, Kostanjica, Ka- žnost , si jih vsekakor oglejte. štelir, Koštabona, Kožljak, Kršan, Kubed, Labin, Lindar, Loka, SEZNAM OBRAVNAVANIH KAŠTELOV: Lupoglav, Momjan, Motovun, Movraž, Mutvoran, Novigrad, Oprtalj, Osp, Paz, Pazin, Pietrapelosa, Plomin, Podpeč, Po- Črni Kal, Draguć, Dvigrad, Gradin, Hrastovlje, Hum, Kožljak, reč, Pulj, Račice, Rašpor, Roč, Rakalj, Rakitovec, Rovinj, Sa- Kršan, Kubed, Momjan, Osp, Pazin, Pietrapelosa, Podpeč, vičenta(S vetvinčenat), Sipar, Socerb, Sv. Ivan, Sv. Ivan od Roč, Savičenta (Svetvinčenat), Socerb, Sv. Lovreč, Zanigrad. Šterne, Sv. Juraj, Sv. Lovreč, Sv. Martin, Sovinjak, Šumber, Našteti kašteli so obravnavani zaradi svoje reprezentativ- Tinjan, Trviž, Umag, Vižinada, Vrh, Vodnjan, Vrsar, Završje, nosti in zgodovinske pomembnosti. Z relativno majhnim Zanigrad, Zelengrad, Žminj. številom smo poskušali podati osnovne značilnosti istrskih kaštelov: zgodovino, vladarje, arhitekturno oblikovanje, mite, legende in zanimivosti. heart of Istria tions founded settlements in the immediate vicinity or castles, it is not hard to feel this historical period so around the castle, subsequently growing into towns. vividly: looking at the landscape, we can see battles, Some castles were completely deserted, while those hear a horse gallop, observe the feudal lords wearing with a good strategic position were rebuilt in the new expensive clothing or feel the sufferings of peasants Renaissance style (only a few were rebuilt in Istria), with amidst the massive stone walls. Being amid the cas- smaller, rounded towers which could repel cannon tle-town, various questions come to mind: why has
Recommended publications
  • Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
    MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9
    [Show full text]
  • 15 Izbranih Tematskih Poti
    15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km).
    [Show full text]
  • Tabela Javne Poti (JP) V Drugih Naseljih
    Uradni list Republike Slovenije Št. 20 / 18. 3. 2011 / Stran 2741 236,2 679932 679941 OD/DIR Beblerjeva - Kozlovi- 179011 0,247 V 236,2 679932 679941 OD/DIRčeva/Via BeblerjevaKozlovič - Kozlovi- 179011 0,247 V 237 679 940 679941 179011 Beblerjeva/Včeva/Via Kozloviia Beblerč 679931 0,483 V 237238 679 940950 679941679951 179011679931 Beblerjeva/VRazgledna/Viaia delBebler Belvedere 679981679931 0,3540,483 V 238239 679 950960 679951679961 679931177111 Razgledna/ViaŠolska/Via della del scuola Belvedere 679931679981 0,4190,354 V 239240 679 960970 679961679971 177111679951 Šolska/ViaSončna/Vicolo della assolato scuola 679931SL/VC 0,4190,084 V 240241 679 980970 679981679971 679951 DanilaSončna/Vicolo Zelena/Via assolato Danilo Ze- Hiš.SL/VC Št. 9 0,0800,084 V 241 679 980 679981 679951 Danilalen Zelena/Via Danilo Ze- Hiš. Št. 9 0,080 V 242 679 990 679991 679951 Danilalen Zelena/Via Danilo Ze- Hiš. Št. 6 0,043 V 242 679 990 679991 679951 Danilalen Zelena/Via Danilo Ze- Hiš. Št. 6 0,043 V 243 678 000 678001 679961 OD/DIR.Šolskelen (pod cerkvi- Hiš. Št. 1 0,088 V 243 678 000 678001 679961 OD/DIR.Šolskejo)/via della scuola (pod (sotto cerkvi- la Hiš. Št. 1 0,088 V jo)/viachiesa) della scuola (sotto la 244 678 140 678141 678001 Podchiesa) cerkvijo/sottochiesa SL/VC 0,102 V 244245 678 140150 678141678151 678001679961 Podob parku/presso cerkvijo/sottochiesa il parco SL/VC 0,1390,102 V 245246 678 150170 678151 679961 Izletniška/Vicolob parku/presso oil delle parco Gite SL/VC 0,1390,652 V 246246,1 678 170 678171 179011 Izletniška/VicIzletniška/Vicololoo delle Gite 679241 0,6520,492 V 246,1246,2 678171678172 179011679241 Izletniška/VicIzletniška/Vicololoo delle Gite SL/VC679241 0,1600,492 V 246,2247 677 190 678172677191 679241677701 Izletniška/VicolKovačičeva/Viao Kova delleč iGiteč – Hiš.SL/VC Št.13c 0,6450,160 V 247 677 190 677191 677701 KR/INC.Kovačičeva/Via II.Prekomorska/Via Kovačič – Hiš.
    [Show full text]
  • &(3/-(1-( 3527, .2=$0 9 .2356.(0 2.5$-8 9 /(7,+ 672/(7-$
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Repository of University of Primorska Izvorni znanstveni ~lanak Acta med-hist Adriat 2014; 12(2);259-274 Original scientific paper UDK: 615.371:616.912(497.4)“18“ &(3/-(1-(3527,.2=$09.2356.(0 2.5$-89/(7,+672/(7-$ SMALLPOX VACCINATION IN KOPER DISTRICT IN 1830s 8UåNDæHOH]QLN Summary In the context of preventive measures against smallpox, this paper deals with some examples of vaccination which was carried out in the Koper district in the first half of the 19th centu- ry with special emphasis on general revaccination (1833) and vaccination of children (1835) which were promoted by the district physician Gian Andrea de Manzoni. In the time of his duty, the vaccination was regularly carried out in the town of Koper as well as in its surrou- nding, mostly rural localities within the district. Besides that, the revaccination of children and adults took place in case of the direct threat of the disease. With the analysis of existing nominative registers of the vaccinated, which are here discussed for the first time, a statistical research dealing with the vaccinated population structure by age and social status is being proposed, together with some starting points for reflection on the range and effect of the- se preventive measures. However, the author confronts some difficulties in the quantitative contextualization of the vaccinated within the present population of the area. Finally, some remaining questions regard also the mechanisms for persuading the population into the vac- cination and the influence of the common attitude towards this practice on its actual range.
    [Show full text]
  • Strategija Razvoja in Trženja Turizma V Mestni Občini Koper Do Leta 2025
    STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA V MESTNI OBČINI KOPER DO LETA 2025 Osrednji strateški dokument za področje turizma v Mestni občini Koper, ki na osnovi identificiranih ključnih izzivov opredeli vizijo, pozicioniranje in strateški razvojni model (pet prioritetnih področij delovanja z ukrepi). MESTNA OBČINA KOPER Dopolnitve, maj 2017 TURIZEM KOPER 2025 Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper do leta 2025 Mestna občina Koper Naročnik Predmet POSEBNE USMERITVE ZA TURISTIČNE VSEBINE V MESTNI OBČINI KOPER, 1. DEL – dokument št. 1 Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper za obdobje do leta 2025 Krajši naziv: TURIZEM KOPER 2025 Vrsta dokumenta Razvojno-trženjski strateški načrt turizma – strategija Odgovorna oseba na Mestna občina Koper, Boris Popovič, župan strani naročnika Kontaktna oseba na Mestna občina Koper, Ivana Štrkalj strani naročnika Izvajalec Darko Ravnikar, vodja projekta Ekipa na strani izvajalca: Darko Ravnikar, Miša Novak Projektna skupina Mestna občina Koper: Tamara Kozlovič, Jana Tolja, Peter Žudič, Sekule na strani naročnika Popović, Tjaša Babič Drugi člani projektne Sanel Bilas (Hostel Histria Koper), Tatjana Butul (Domačija Butul), Borut skupine Jerman (KD Pina), Luka Juri in Maša Sakara Sučević (Pokrajinski muzej Koper), (delo v obliki treh Benjamin Korenc (Terme Čatež), Marija Kerkez (Vinakoper), Miran Košpenda strateških delavnic) (Zavod Koper otok), Mateja Kozlovič (Istrske hiške), Andrej Medved (LAS Istre, UIP), Bojan Mevlja (Središče Rotunda), Slavko Mezek (RRC Koper), Matjaž
    [Show full text]
  • Kubed Zanigrad
    re re vita instrument za predpristopno pomoč instrument pretpristupne pomoći instrument for pre-accession assistance Ta brošura je bila izdana v sklopu projekta Srce Istre ter ponatisnjena v sklopu projekta REvITAS IstrskI Ova je brošura izrađena u projektu Srce Istre, a ponovno je tiskana u sklopu projekta REvITAS This brochure was produced within the Heart of Istria project and reprinted within the REvITAS project www.heartofistria.org | www.revitas.org THE g CASTLESradovi OF ISTRIA REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO Projektno aktivnost je izvedla Istrska županija Projektnu aktivnost je provela Istarska županija The project activity is implemented by the Region of Istria heart of Istria Srce Istre KULtura in DEDIščina Istre, raZVOJ čEZmeJnih turističnih itinerarJEV V urBanih in ruraLnih OBMOČJIH Istre JE ODOBren V skLOpu SOseDskega prOgrama SLOVeniJA – MADžarska – HRVAška 2004–2006 Heart of Istria CULture anD heritage OF Istria, DEVELOpment OF crOss BORDer TOU- rist itineraries in urBan anD ruraL areas OF Istria, suppOrteD thrOugh the CON- INTERREG IIIA Sosedski program teXT OF the NeighBOurhOOD prOgramme SLOVenia – HungarY – CROatia 2004–2006 Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004–2006 INTERREG IIIA Neighbourhood programme Slovenia – Hungary – Croatia 2004–2006 ISTRSKI THE gradoviCASTLES OF ISTRIA Projekt je sofinancirala Evropska unija Projekt je izvedla Istrska županija The project is co-financed by the European Union A project implemented by the Region of Istria Izid publikacije je finančno podprla Evropska unija. This brochure has been produced with the assistance of European Union. Za njeno vsebino odgovarja Istrska županija in ne izraža stališč Evropske unije. The contents of this brochure is the sole responsability of Region of Istria and can in no way be taken to reflect the views of the European Union.
    [Show full text]
  • Na Podlagi Določil Zakona O Cestah (Uradni List RS, Št. 109/10, 48/12 in 36/14 - Odl
    Občinski svet – Consiglio comunale Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) in 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03, Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08, 33/18) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 3 septembra 2020 sprejel Ai sensi delle disposizioni della Legge sulle strade (Gazzetta Ufficiale della RS, n. 109/10, 48/12 e 36/14 – sentenza della Corte Costituzionale 46/15 e 10/18) e dell'articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01, 29/03, Gazzetta Ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06, 39/08, 33/18), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, nella seduta del 3 settembre 2020, ha approvato il ODLOK o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Koper DECRETO sulla classificazione delle strade comunali del Comune città di Capodistria 1. člen – Articolo 1 Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. Il presente decreto fornisce la classificazione delle strade comunali a seconda delle rispettive categorie nonché della destinazione d'uso in funzione del traffico stradale che vi si svolge. 2. člen – Articolo 2 Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP): - lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij v Mestni občini Koper z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v Mestni občini Koper med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; - javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Mestni občini Koper in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.).
    [Show full text]
  • Volilna Enota Nova Gorica
    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
    [Show full text]
  • Imensko in Stvarno Kazalo
    GeograFF 12 IMensko IN stvarno KAZAlO A depopulacija 216, 269 Ankaran 45, 139, 180, 195, 196, 197, 198, 205, 206, 207, 208, Dilici 198 211, 213, 215, 225, 226, 227, 229, 237, 239, 255, dim morja 77, 113 264, 308, 319, 322, 333 dinarsko zoo-biogeografsko območje 189, 308 anoksija 127 dnevni tip plimovanja 112 apnenec 38, 49, 50, 54, 62, 181, 183, 184, 258, 292 Dol pri Hrastovljah 198 Dragonja 11, 24, 25, 26, 28, 30, 41, 30, 43, 44, 73, 80, 93, 107, B 118, 135, 136, 137, 143, 144, 147, 148, 149, 150, 151, 155, 156, 225, 226, 227, 242, 243, 244, 245, Babiči 70, 80, 211, 212 250, 256, 258, 265, 269, 278, 280, 289, 307, 310, Badaševica 49, 59, 71, 73, 80, 107, 117, 118, 136, 137, 143, 314, 318, 321, 322 144, 146, 147, 260, 262, 264, 266, 267, 307, 318 Drnica 59, 71, 80, 107, 118, 136, 143, 144, 146, 147, 148, 149, Barcelonska konvencija 275 155, 278 Baredi 213 dvig morske gladine 112 Barižoni 198 Bavški potok 146, 152, 318 Beli Križ 72, 77, 81, 225, 226, 227 E Bertoki 196, 198, 208, 209, 210, 224, 225, 226, 241 Elerji 198 Bezovica 76, 258 evtrične rjave prsti 58, 61, 62, 63, 183, 260, 304 biotska raznovrstnost 274, 306 evtrofikacija 119 Bočaji 195 bonifika 80, 263 F Bonini 195 Fazan 49, 103, 107, 151, 155 Boršt 211, 212 fliš 37, 49, 55, 60, 62, 137, 181, 184, 186, 256, 258, 2589, 260, Bošamarin 195, 198, 211, 212 304, 307 Brezovica 138, 211, 212 flišno gričevje 11, 49, 135, 136, 201, 257, 258, 260 Brič 198 Brojnica 291 G brojnice 291, 292 Gabrijeli 30, 148 Bržanija 49, 76, 195, 270 Gabrovica 195 burin (kopnik) 78, 79, 113 Gažon 80, 81, 148,
    [Show full text]
  • Koprska Škofija in Slovani Od Srednjega Do Novega Veka
    ACTA HISTRIAE • 9 • 2001 • 1 prejeto: 2001-11-28 UDK 262.3(497.4 Koper) (=8)"07/17") KOPRSKA ŠKOFIJA IN SLOVANI OD SREDNJEGA DO NOVEGA VEKA Darko DAROVEC =QDQVWYHQRUD]LVNRYDOQRVUHGLãþH5HSXEOLNH6ORYHQLMH.RSHU6,.RSHU*DULEDOGLMHYD )DNXOWHWD]DKXPDQLVWLþQHãWXGLMH.RSHU6,.RSHU*ODJROMDãND e-mail: [email protected] ,=9/(ý(. 3ULVSHYHNREUDYQDYDR]HPOMHNRSUVNHãNRILMHRGNRQFDGR]DþHWNDVWROHWMD ]ODVWL]YLGLND6ORYDQRYåLYHþLKQDWHPREPRþMX3RGYSOLYRPUD]OLþQLKGHMDYQLNRY RGIHYGDOQHJDWLSDNRORQL]DFLMHJRVSRGDUVNLKSROLWLþQLKXSUDYQLKLQGHPRJUDIVNLK GHMDYQLNRYYRåMHPLQãLUãHPREPRþMX]JRUQMHMDGUDQVNHJDSURVWRUDSDWXGLSULYODþ QRVWQHJD IDNWRUMD Y]SHQMDMRþH VH JRVSRGDUVNH GHMDYQRVWL Y REDOQLK LVWUVNLK PHVWLK koprske škofije, Kopru, Izoli in Piranu, se je od 9. do 15. stoletja zaledje teh mest postopoma povsem slovaniziralo, zato se je tudi koprska cerkev prilagajala novim RNROLãþLQDPNLMLKãHQDEROMH SRQD]DUMDMRW L JODJROMDãL NL VRERJRVOXåQH REUHGH RSUDYOMDOLYVORYDQVNHPMH]LNXRþHPHUPGUSULþDMRWXGLPQRJLRKUDQMHQL]DSLVLQD SRGHåHOMXLQYVDPHPPHVWXãNRILMHNMHUVRLPHOLJODJROMDãLWXGLSURYLQFLDOQLVHGHå vse do ukinitve reda v letu 1806. Poleg vprašanja kontinuitete v delovanju koprske škofije v obdobju od konca 6. stoletja do leta 1186, ko je bila škofija obnovljena, je posebna pozornost v prispevku SRVYHþHQD W L NRSUVNHPX .DSLWDQX 6ORYDQRY NL åH V VYRMLP LPHQRP LQ IXQNFLMR VNUEQLND]DNRSUVNRSRGHåHOMHSRQD]DUMDVWUQMHQRLQVWDURGDYQRVORYDQVNRSRVHOLWHY SRGHåHOMDNRSUVNHãNRILMH=DWRSULVSHYNXVOHGLMRGRVOHM ãH QHREMDYOMHQDW L NQMLJD GDMDWHYLQREYH]QRVWLNRSUVNLK]DOHGQLKYDVLNLVRMLKELOLGROåQLNRSUVNHPX.DSLWDQX
    [Show full text]
  • Naselbinska Dediščina Po Družbenem Planu Občine Koper 1.2.1 Abitanti
    3 Priloga: Naselbinska dediščina po Družbenem planu občine Koper 1.2.1 Abitanti 1.2.34 Poletiči 1.2.2 Bezovica 1.2.35 Pomjan 1.2.3 Bočaji 1.2.36 Popetre 1.2.4 Boršt 1.2.37 Pregara 1.2.5 Brezovica pri Gradinu 1.2.38 Pregara-Reparec 1.2.6 Butari 1.2.39 Pridvor-Dvori 1.2.7 Črni kal 1.2.40 Pridovor-Kavaliči 1.2.8 Črnotiče 1.2.41 Pridovr-Kortina 1.2.9 Dekani 1.2.42 Puče 1.2.10 Dilici 1.2.43 Rožar 1.2.11 Dol 1.2.44 Smokvica 1.2.12 Dvori pri Movražu 1.2.45 Socerb 1.2.13 Elerji 1.2.46 Sirši-Pavliči 1.2.14 Fijeroga 1.2.47 Sočerga 1.2.15 Gažon 1.2.48 Sokoliči 1.2.16 Glem 1.2.49 Stepani 1.2.17 Gračišče 1.2.50 Šmarje 1.2.18 Gradin 1.2.51 Tinjan 1.2.19 Grintovec 1.2.52 Tinjan-Kolombar 1.2.20 Hrastovlje 1.2.53 Tinjan-Urbanci 1.2.21 Kastelec 1.2.54 Topolovec 1.2.22 Koštabona 1.2.55 Topolovec-Hrvoji 1.2.23 Koštabona Hrvatini 1.2.56 Topolovec-Zrnjovec 1.2.24 Kozloviči 1.2.57 Trebše 1.2.25 Kubed 1.2.58 Trsek 1.2.26 Labor 1.2.59 Truške 1.2.27 Loka 1.2.60 Tuljaki 1.2.28 Lopar 1.2.61 Zabavlje 1.2.29 Marezige-Bernetiči 1.2.62 Zabigrad 1.2.30 Movraž 1.2.63 Župančiči 1.2.31 Olika Zazid 1.2.32 Plavje-Badiha Rakitovec 1.2.33 Podpeč Podgorje Stran 1 od 5 Izpis členov Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št.
    [Show full text]
  • 21/1998, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, èetrtek Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 21 19. 3. 1998 DRŽAVNI ZBOR KORTINE, KRNICA, KUBED, LOKA, LUKINI, MARŠIČI, MOČUNIGI, MOVRAŽ, OLIKA, OSP, PERAJI, PISARI, 919. Odlok o razpisu referenduma in doloèitvi PODGORJE, PODPEÈ, POLETIÈI, POPETRE, PRAPROÈE, referendumskih obmoèij za ustanovitev obèin PREDLOKA, PREGARA, RAKITOVEC, RIŽANA, ROŽAR, ter za doloèitev oziroma spremembo njihovih obmoèij in razpisu referenduma za spremembo SIRÈI, SMOKVICA, SOCERB, SOÈERGA, SOKOLIÈI, imen in sedežev občin (OdRRDRO) STEPANI, ŠEKI, TOPOLOVEC, TREBEŠE, TULJAKI, ZABAVLJE, ZANIGRAD, ZAZID. Na podlagi 14. èlena in v skladu s 17., 23. in 39. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se èlenom zakona o postopku za ustanovitev obèin ter za dolo- glasi: čitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) je Državni “Ali ste za to, da se naše referendumsko območje zbor Republike Slovenije na seji dne 19. marca 1998 sprejel izloèi iz obèine Koper v novo obèino z imenom Dekani in sedežem v Dekanih?“ O D L O K Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži be- o razpisu referenduma in doloèitvi sedo ZA ali besedo PROTI. referendumskih obmoèij za ustanovitev obèin ter za doloèitev oziroma spremembo njihovih 3 obmoèij in razpisu referenduma za spremembo Kot referendumsko obmoèje se doloèi del obèine Ko- imen in sedežev obèin (OdRRDRO) per, ki naj bi se izloèil iz obèine Koper v novo obèino Šmarje-Marezige in obsega naslednja območja naselij: I. Doloèitev referendumskih obmoèij za ustanovitev ob- BABIČI, BOČAJI, BORŠT, BRIČ, DILICI, FIJEROGA, èin z izloèitvijo dela obèine v novo obèino: GAŽON, GLEM, GRINJAN, GRINTOVEC, KOŠTABONA, KOZLOVIÈI, KRKAVÈE, LABOR, LOPAR, MAREZIGE, 1 MONTINJAN, POMJAN, PUČE, SRGAŠI, ŠMARJE, TRSEK, Kot referendumsko obmoèje se doloèi del obèine Ko- TRUŠKE, ŽUPANČIČI.
    [Show full text]