Kul-Tura Po Koprskem Zelenem Podeželju

Home , Glem, Gradin, Hrastovlje, Koper, Kubed, Marezige

SREDNJA EKONOMSKO-POSLOVNA ŠOLA KOPER

Martinčev trg 3, Koper

KUL-TURA PO KOPRSKEM ZELENEM PODEŽELJU

Avtorji:

Florentina Gashi Maša Mohorko Valentina Zečević Alex Fabris Čok Dijaki: 5. a ET-PTI

Mentorica:

Tanja Skok

Koper, januar 2018

POVZETEK

Podeželje okoli Kopra ponuja veliko kulturnih doživetij, možnosti za užitek ter prešerno lepoto flore in favne. Veliko turistov, ki obišče naše mesto je za tako doživetje prikrajšanih, saj so kraji slabo povezani z javnim prevozom, vsak pa nima možnosti najema avtomobila ali pa nima časa, da bi si organiziral ogled malo bolj oddaljenih krajev. Zamislili smo si KUL-TURO z električnimi avtobusi, ki bi krožno vozili med štirinajstimi skrbno izbranimi lokacijami po zelenem koprskem podeželju. Lokacije so klasificirane za doživetje kulture, užitkov in lepote. Dodana vrednost našega ekološkega turističnega produkta je v tem, da zagotavlja trajnostni razvoj naših krajev, kar povečuje vrednost turistične ponudbe.

ABSTRACT

The countryside around Koper offers plenty of cultural experiences, the possibility for pleasure and enjoyment of beautiful flora and fauna. A lot of tourists that visit our city are deprived of this cultural experience since the public transportation system of the countryside is very poor. Not everyone has the ability to rent neither a bus nor the time to organize a trip to remoter locations. We thought of COOL-TURE with electric buses, which would circulate around fourteen carefully chosen locations around the outskirts of Koper. The locations are classified for a cultural, pleasurable and for a beautiful experience. The added value of our ecological tourist product is that it further helps the development of these uncontaminated areas, which increases Koper’s the touristic offer.

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ...... 1

2. TURISTIČNI PRODUKT ...... 1

3. PONUDBA ...... 2

3.1. DODATNA PONUDBA ...... 4

4. TRŽENJE ...... 5

4.1. PERSONE NAŠEGA TURISTIČNEGA PRODUKTA ...... 5

4.2. LOGOTIP IN SLOGAN ...... 5

4.3. POSEBNOST TURISTIČNEGA PRODUKTA ...... 6

4.4. PRODAJA IN OGLAŠEVANJE ...... 6

4.5. ZNAKI KAKOVOSTI ...... 7

5. FINANČNA PROJEKCIJA ...... 8

5.1. CENA ...... 8

5.2. STROŠKI ...... 8

5.3. PREDVIDENI PRIHODKI ...... 9

5.4. PRAG RENTABILNOSTI ...... 9

6. MOŽNOST IZVEDBE ...... 9

7. ZAKLJUČEK ...... 10

8. VIRI IN LITERATURA ...... 10

9. PRILOGE ...... 11

KAZALO SLIK

Slika 1: Električni avtobus ...... 2 Slika 2: Grafični prikaz ponudbe ...... 4 Slika 3: Socialna omrežja ...... 7 Slika 4: Znak kakovosti - zelena turistična agencija ...... 7 Slika 6: Vina Koper ...... 12 Slika 7: Škocjanski zatok ...... 12 Slika 8: Tinjan ...... 13 a

Slika 9: Socerb ...... 13 Slika 10: Osp ...... 14 Slika 11: Črni Kal ...... 15 Slika 12: Kubed ...... 15 Slika 13: Hrastovlje ...... 16 Slika 14: Lopar ...... 16 Slika 15: Sveti Anton ...... 17 Slika 16: Marezige ...... 17 Slika 17: Pomjan ...... 18 Slika 18: Šmarje ...... 18 Slika 19: Krkavče ...... 18

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razdalje med izstopnimi postajami in čas vožnje ...... 3 Tabela 2: Klasifikacija krajev ter priporočen čas trajanja aktivnosti ...... 19

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Električni avtobusi in prednosti in slabosti električnih vozil ...... 11 Priloga 2: Opis krajev na krožni poti KUL-TURA ...... 12 Priloga 3: Oznake krajev ter priporočen minimalni čas za obisk kraja ...... 19 Priloga 4: Primeri "Person" ...... 21 Priloga 5: Seznam naravnih znamenitosti v koprskem zelenem podeželju ...... 24 Priloga 6: Kulturne znamenitosti v koprskem zelenem podeželju ...... 26 Priloga 7: Naša zgibanka ter letaki in zgibanke o ponudbah krajev in tematskih poti ...... 28

1. UVOD

Zaradi ugotovitev preko naših raziskav smo ugotovili pomanjkanje ponudbe na področju turističnih ogledov okolice Kopra. V Mestni občini Koper se nahaja veliko krajev, ki so oddaljeni od mesta vendar imajo velik pomen v lokalni kulturni dediščini. Ti kraji za turiste, ki prihajajo v Koper brez osebnega avtomobila niso ravno dostopni, saj so javne povezave med njimi slabe oz. jih sploh ni.

Kot obstoječa turistična ponudba obstaja spletna predstavitev 'Podeželje Slovenske Istre', želi notranjost te lepe in zanimive dežele predstaviti karseda celostno, iz različnih zornih kotov. Turisti si lahko preberejo predstavitve vasi in zaselkov, ter pridobijo informacije o naravni, arhitekturni in drugi dediščini ter značilnostih, ki jih je na 'Podeželju Slovenske Istre' obilo, so pa našim očem velikokrat skrite.

Naš cilj pa je omogočiti turistom, da naravne in kulturne znamenitosti našega lepega koprskega zelenega podeželja tudi doživijo in to povsem brezskrbno s skokom na avtobus in samostojno odločitvijo, kaj si bodo ogledali in koliko časa se bodo tam zadržali. Tako ponujamo edinstven preplet obmorskega zgodovinskega mesta z izredno bogato zgodovino in zelenega podeželja z avtentičnimi doživetji, stran od množic.

»Skoči na bus in doživi kul–turo«

2. TURISTIČNI PRODUKT

Predstavljamo vam ekološki avtobus (po principu HOP ON-HOP OF avtobusov), s katerim se bomo popeljali skozi najzanimivejše kraje v Koprskem zaledju, ki niso dosegljivi z lokalnim prevozom ter med seboj niso povezani. Na krožni poti KUL-TURA se turisti lahko ustavijo na željenih izbranih lokacijah, ki ponujajo adrenalinska, zabavna, aktivna in sprostitvena doživetja.

Naš turistični produkt podpira turistično shemo Mestne občine Koper, saj omogoča trajnostni razvoj. Z povezavo koprskega zaledja z mestom z ekološkim javnim transportom bi se povečala prepoznavnost Kopra kot odgovorne in zelene turistične destinacije. Ob tem moramo poudariti, da gre za odgovorno ravnanje z naravnim okoljem, saj avtobus ne onesnažuje okolja. Omogočamo spoznavanje bogate kulturne dediščine našega podeželja ter odpiramo nove priložnosti ukvarjanja s turizmom za ljudi, ki na teh področjih živijo.

V Priloga 1: Električni avtobusi so navedene karakteristike električnih avtobusov. Za naše potrebe bi izbrali 28 sedežni avtobus, serije E2.

Preračunali smo, da bi za kroženje avtobusov glede na čas pobiranja na posameznih postajah in odhoda prvega avtobusa potrebovali: za 40 min - 4 avtobuse in za 60 min - 3 avtobuse.

Odločili smo se, da bi za začetek nabavili tri 28 sedežne avtobuse, serije E2, ker je ta model najbolj primeren za našo pot.

Za 1 krog bi porabil polovico baterije. Polnili bi se na Avtobusni postaji v Kopru in polnjenje bi trajalo okoli uro in pol. Vsi avtobusi bi krožili z eno uro, razen ko bi se morali polniti.

V nadaljevanju bi glede na potrebe (sezonska nihanja, nihanja ob različnih urah dneva) vključili še en avtobus.

Z Mestno občino Koper bi se morali tudi dogovoriti za vzpostavitev polnilnih postaj na Glavni avtobusni postaji Koper.

Slika 1: Električni avtobus

Vir: https://www.proterra.com/products/40-foot-catalyst/

Trenutno na tržišču ni velike izbire električnih avtobusov, zato bi ga morali sami opremiti po naših željah. Avtobus bi prebarvali in opremili z našimi napisi.

V Priloga 1: Električni avtobusi in prednosti in slabosti električnih vozil smo navedli tudi najpomembnejše prednosti in slabosti električnih vozil.

3. PONUDBA

Vsak turist si lahko izbere primerno lokacijo zase. Naše lokacije ponujajo od adrenalinskih, zabavnih, aktivnih do sprostitvenih doživetij. Lokacije so podrobneje opisane v Priloga 2: Opis krajev na krožni poti KUL-TURA.

Kraje, kjer se bo avtobus ustavljal smo označili po treh kriterijih:

K Kulturne znamenitosti: kot so muzeji, KULTURA muzeji na prostem, spomeniki, cerkve, obeliski.

U Kulinarična doživetja, sprehodi po UŽITEK neokrnjeni naravi, adrenalinska doživetja.

L Čudoviti razgledi ter lepota favne in LEPOTA flore, naravna dediščina (jame, reke, zatoki)

V Priloga 3: Oznake krajev ter priporočen minimalni čas za obisk kraja prikazujemo oznake za posamezne kraje ter priporočen minimalni čas za ogled posameznega kraja.

Izračunali smo razdalje med kraji in pripravili tudi časovni razmik med kraji. Krožna vožnja enega avtobusa bi trajala malo več kot dve uri in pol.

Tabela 1: Razdalje med izstopnimi postajami in čas vožnje

Kraj Razdalja Čas Avtobusna postaja – Vina Koper 2 km 6 minut Vinakoper - Škocijanski zatok 2,5 km 4 minut Škocijanski zatok - Tinjan 10,8 km 15 minut Tinjan - Socerb 18,9 km 19 minut Socerb - Osp 9,6 km 10 minut Osp - Črni kal 4,1 km 6 minut Črni kal - Kubed 7,1 km 9 minut Kubed - Hrastovlje 5,7 km 8 minut Hrastovlje - Lopar 13,4 km 19 minut Lopar - Sv. Anton 3,4 km 6 minut Sv. Anton - Marezige 3,5 km 6 minut Marezige - Pomjan 4,2 km 9 minut Pomjan - Šmarje 3,3 km 6 minut Šmarje - Krkavče 7,5 km 11 minut Krkavče - Avtobusna postaja 12 km 22 minut Skupaj: 108 Km 156 minut Vir: https://razdalje.si/med-kraji

3.1. DODATNA PONUDBA

KUL PONUDBA

 Na avtobusu vsak potnik dobi slušalke, da lahko posluša razlago v svojem jeziku (prevod v petih jezikih).  Potnikom je dostopen prost dostop do interneta.  Avtobus ima prostor tudi za kolesa. Lahko pripeljete svoje kolo ali pa ga najamete pri nas.  Vsak potnik dobi informacijske letake o krajih, tematskih poteh in kulturnih znamenitostih. Vse zgibanke so predstavljene v Priloga 7: Naša zgibanka ter letaki in zgibanke o ponudbah krajev in tematskih poti.  Avtobus nudi tudi PET FRENDLY storitev, torej lahko s seboj z veseljem pripeljete vašega hišnega ljubljenčka in se z njimi sprehodite po zanimivih in čudovitih krajih  Na avtobusu dobite svežo vodo, da se po aktivnih ogledih lahko tudi osvežite  Primeren je tudi za invalide. Izdelali bomo zgibanko s potjo avtobusa ter označenimi zanimivostmi in gostinsko ponudbo.

DODANA VREDNOST  Vodeni izleti z vodnikom po turističnih kmetijah, pridelovalcih vina ter oljčnega olja s kosilom na eni izmed turističnih kmetij. Cena vodenega izleta: 20,00 EUR.  Za otroke do 6. leta je vodenje in kosilo brezplačno.

Slika 2: Grafični prikaz ponudbe

Vir: lastni

4. TRŽENJE

4.1. PERSONE NAŠEGA TURISTIČNEGA PRODUKTA

Pripravili smo izbor segmentnih skupin, ki so zanimive za našo destinacijo. Zaenkrat smo pripravili tri persone, ki se med seboj razlikujejo po svojem odnosu do preživljanja prostega časa in imajo različne motive in pričakovanja glede turističnih doživetij. Pri oblikovanju smo se osredotočili na tri motive v turizmu, ki jih predlaga Slovenska turistična organizacija (https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/7098-spoznajte-persone- slovenskega-turizma):

- DOŽIVETJE (tip skupine raziskovalci): avanturisti, zeleni raziskovalci, aktivne družine, urbani ozaveščeni;

- DRUŽENJE (tip skupine družabniki): predane mame, aktivni nostalgiki, brezskrbni mladi, urbani potrošniki, družabni foodieji;

- SKRB ZASE (tip skupine muze): lepotni razvajenci, večno mladi, sproščeni eskapisti.

Naši primeri »Person« so predstavljeni v Priloga 4: Primeri "Person"

4.2. LOGOTIP IN SLOGAN

Izdelali smo logotip, ki predstavlja naš turistični produkt. Tudi ime smo izbrali tako, da odseva poudarek na KULTURI in ustvarja misel, da gre za pot (turo).

Slika 2: Logotip

Izbrali smo tudi slogan, s katerim želimo poudariti, da gre za doživetje, polno kulture, užitka in lepote in predstavlja dodano vrednost v našem lokalnem okolju, saj do vseh teh destinacij z javnim prevozom ne moremo priti. Slogan bi bil v značilnih barvah Kopra, modri in rumeni.

»Skoči na bus in doživi kul–turo«

4.3. POSEBNOST TURISTIČNEGA PRODUKTA1

Vsaka turistična ponudba se srečuje z nihanji povpraševanja med dnevom, tednom in letom. Zavedamo se, da je naša ponudba podvržena izrazitemu nihanju povpraševanja glede na letne čase. V povprečju turisti v naše zeleno podeželje raje zahajajo spomladi in jeseni, v poletnem času pa se zadržujejo na obali. V zimskih mesecih pa je nekako zatišje, mogoče se ljudje odpravijo na kakšen krajši izlet med vikendom.

V ta namen bi morali prilagoditi tudi naše ponudbe. Razmišljali smo, da bi v zimskih mesecih vozila dva avtobusa ob vikendih. Spomladi in jeseni bi prilagodili krožne vožnje med tednom, v dokaj pogostem zaporedju, tako da bi obiskovalci imeli dovolj časa za sprehode po lokacijah.

V poletnem času predvidevamo, da bi se za vožnjo odločalo manj turistov, kot spomladi in jeseni, zato bi morali premisliti, kako pogosto ponujati krožno vožnjo avtobusov.

Kot druga značilnost, ki jo ima vsaka turistična ponudba so visoki stalni stroški, ki bi jih pri nas predstavljala velika začetna investicija za nakup potrebnega voznega parka.

Na naš uspeh bi vplivala tudi medsebojna odvisnost ostalih turističnih produktov (ponudbo kulturnih znamenitosti, gostinska ponudba, adrenalinske ponudbe,..) saj bi naši kupci bili z našim produktom zadovoljni le, če bi jih izbrana destinacija povsem zadovoljila. Ker pa mi ponujamo samo vožnjo po teh krajih ne moremo veliko vplivati na ostale turistične ponudbe. Lahko pa bi se povezali z lokalnimi ponudniki, npr. gostinskimi obrati (osmice, turistične kmetije,..) ter svojim potnikom promovirali njihove storitve. Tako bi pripomogli k dvigu gospodarske rasti na podeželju in hkrati si zagotovili kvalitetno ponudbo za naše potnike.

Turistična ponudba pa je tudi močno odvisna od gospodarskih in družbenih dogajanj. Glede tega nimamo prevelikih strahov, saj je naša destinacija varna in do sedaj ni bilo opaziti upad turističnega povpraševanja zaradi teh dejavnikov.

4.4. PRODAJA IN OGLAŠEVANJE

Prodajo vozovnic za krožno vožnjo bi izvajali v Turističnem informativnem centru v Kopru, dogovorili bi se za prodajo tudi v kioskih v starem mestnem jedru. Vstopnice bi nudile tudi vse turistične agencije.

Prodajo bi pospešili s kuponi za popuste, ki bi jih turisti lahko pridobili ob nakupu KOPER CARD PLUS. Kartica turistom omogoča veliko ugodnosti ob ogledu znamenitosti v centru mesta ter veliko popustov za ostale ponudnike. Tudi mi bi postali ponudnik storitev s popustom.

1 Trženje v turizmu, str. 41 6

Vozovnice pa bi prodajali tudi preko spletne strani, ki bi jo ustvarili za oglaševanje in prodajo storitev.

Oglaševali bi pretežno preko naše spletne strani, vendar bi ponudbo objavili tudi na občinskih spletnih straneh. MOK pripravlja vzpostavitev skupnega portala Slovenske Istre, kamor bi spadala tudi naša ponudba.

Turističnim informativnim centrom in turističnim agencijam bi razdelili zgibanke, tako da bi bile dosegljive vsem turistom, ki iščejo informacije.

V bodočnosti bi ustvarili mobilno aplikacijo, ki bi prikazovala našo krožno vožnjo in opise vseh postaj.

Za promoviranje in predstavljanje ponudbe bomo uporabili tudi socialna omrežja.

Slika 3: Socialna omrežja

Vir: https://www.wpklub.si/wp-content/uploads/2015/08/gumbi-za-deljenje-na-socialnih-omrezjih.jpg

Poskrbeli bomo tudi za odnose z javnostmi, to pomeni, da bomo pravilno komunicirali s kupci, dobavitelji, vlagatelji, mediji, konkurenco itd. Tako lahko dosežemo velik ugled na trgu, kar nam zvišuje prepoznavnost in dobro ime podjetja.

4.5. ZNAKI KAKOVOSTI

Mestna občina Koper je pridobila znak kakovosti Slovenian green destination, kar ima velik pomen za vse turistične agencije in turistične delavce, ki se ukvarjajo s turističnimi ponudbami na tem področju. V prihodnosti si bomo prizadevali pridobiti znak kakovosti »Slovenian green travel agency.«

Slika 4: Znak kakovosti - zelena turistična agencija

Vir: https://www.slovenia.info/en/business/green-scheme-of-slovenian-tourism

5. FINANČNA PROJEKCIJA

5.1. CENA Cena ponudbe mora biti oblikovana tako, da je ekonomična za kupce vseh plačilnih razredov. To pomeni, da smo cene prilagodili razmeram in konkurenci na trgu:

 dnevna vozovnica za neomejeno uporabo turističnega avtobusa stane 10,00 EUR za otroke do 6 let je vožnja brezplačna  za imetnike Kartice Koper Card priznamo 20 % popusta.

5.2. STROŠKI

Naš največji strošek bi predstavljal nakup električnih avtobusov. Preračunali smo, da bi na začetku potrebovali 3 avtobuse za dokaj nemoteno krožno vožnjo. Izkoristili bi možnost pridobitve subvencije za nakup električnega vozila, ki jo daje Eko sklad, kakor tudi njihovo možnost financiranja in odplačevanja na obroke.

Slovenija danes spada med evropske države z dokaj visokimi subvencijami za nakup električnega avtomobila. Nepovratna sredstva znašajo 7.500 EUR, kupec pa jih od Eko sklada dobi na podlagi izstavljenega predračuna.

Eko sklad ponuja tudi zelo ugodne obrestne mere v primeru financiranja. To je mogoče za celoten maloprodajni znesek avtomobila ali pa z odšteto subvencijo. (https://siol.net/avtomoto/zgodbe/nakup-elektricnega-avtomobila-kdo-slovencu-zagotavlja- do-7-500-evrov-subvencije-440626)

Za nakup 3 avtobusov bi potrebovali: 640.500 x 3 = 1.021.500 EUR – subvencija (3 x 7.500) = 1.899.000 EUR

Naše stroške bi še predstavljale naslednje postavke in v povprečju računamo, da bi znašali 3.000 EUR na mesec: Amortizacija avtobusov Plačilo voznikov Plačilo polnjenja elektrike (v kolikor ne bi bilo brezplačno, ker bi ga nudila MOK).

Ob prodajni ceni vstopnice 10,00 EUR na začetku poslovanja investicija ne bi bila ekonomična, zato je sami ne bi mogli izvesti. Predvideli smo scenarij, da bi najeli financiranje pri Eko skladu za 10 let, kar bi predstavljalo mesečni obrok nekje v višini 16.000 EUR.

5.3. PREDVIDENI PRIHODKI

Večinski del prihodkov bi predstavljale prodane vozovnice za krožno vožnjo. Možnosti pa vidimo tudi v provizijah, ki bi jih lahko pridobili od lokalnih ponudnikov različnih turističnih storitev (gostinske storitve, prodaje lokalnih proizvodov, lokalni vodiči). Z lokalnimi ponudniki bi se dogovorili o medsebojnem sodelovanju ter o višini provizije za vsakega pripeljanega turista, ki bi uporabil ali kupil njihovo storitev ali izdelek.

5.4. PRAG RENTABILNOSTI

Ob predpostavki, da bi bil mesečni obrok 16.000 EUR in povprečno zaračunanimi mesečnimi stroški poslovanja v višini 3.000 EUR bi dosegli prag rentabilnosti z 228 prodanimi vstopnicami na mesec. (Izračun: 3000/1000 = 3; Prag 16.000/10-3 = 228)

Če računamo, da bi v povprečju čez celo leto avtobus vozil 15 dni na mesec, bi morali na dan imeti cca. 15 obiskovalcev.

6. MOŽNOST IZVEDBE

Zavedamo se, da sami nimamo možnosti izvedbe te inovativne turistične ponudbe, saj bi investicija bila za nas previsoka. Izvedba naših zamisli pa bi resnično pomenila velik napredek v razvoju turizma v naši občini. Naš turistični produkt je vpet v Zeleno shemo slovenskega turizma, ki ji sledi Mestna občina Koper ter se povsem ujema s Strategijo razvoja in trženja turizma v MOK do leta 2025, zato bi naš projekt ponudili Mestni občini Koper. Menimo, da bi taka investicija v trajnostni razvoj turizma za občino bila izvedljiva.

Alternativa visoki investiciji v električne avtobuse bi bila uvedba 3 navadnih avtobusov po tej trasi in na način, ki smo si ga mi zamislili. Ta varianta bi bila izvedljiva tudi za kakšno podjetje, ki se ukvarja s prevozništvom ali kakšno lokalno turistično agencijo.

Nekaj deležnikom (MOK, podjetje Rižanski prevozi) smo že predstavili naše zamisli, nad katerimi so bili navdušeni, tako da bomo nadaljevali v tej smeri in si prizadevali, da bi do realizacije naših idej resnično prišlo.

7. ZAKLJUČEK

Naš turistični produkt je edinstven, saj nobena obstoječa storitev ne nudi takih in niti podobnih storitev. Poseben je v tem, ker zagotavlja trajnostni razvoj turizma na našem lokalnem območju in omogoča tem področjem postati vodilna zelena destinacija v Slovenski Istri. Je tudi v več pogledih kulturen, saj približa vsem obiskovalcem obale in Kopra tudi naravno in kulturno dediščino zelenega podeželja primorskega dela Istre. Predvsem pa smo ponosni na to, da je ekološki in ne bo povzročal dodatnega onesnaževanja okolja zaradi turizma.

Poizkušajmo vsi skupaj, ustvarjalci in obiskovalci, ohraniti našo Istro takšno, da bomo lahko mi in naši zanamci našli v njej »oazo miru«, kadarkoli si bomo to zaželeli.

8. VIRI IN LITERATURA

Avtomoto, https://siol.net/avtomoto/zgodbe/nakup-elektricnega-avtomobila-kdo-slovencu- zagotavlja-do-7-500-evrov-subvencije-440626

Avtocenter, https://www.avtocenter.si/prednosti-in-slabosti-elektricnih-avtomobilov

Mestna občina Koper, https://www.info-slovenija.si/sl/imenik/druzba-in-javne- storitve/obcine/mestna-obcina-koper

Protera, https://www.proterra.com/products/40-foot-catalyst/

Slovenska turistična organizacija, https://www.slovenia.info/sl/novinarsko- sredisce/novice/7098-spoznajte-persone-slovenskega-turizma, 16. 12. 2017, ob 18.00

Trženje v turizmu, http://www.vs.grm- nm.si/sites/vs/files/datoteke/TR%C5%BDENJE%20V%20TURIZMU%20%202012- 2013%20-%C5%A1tudijsko%20gradivo-GRM.pdf

9. PRILOGE

Priloga 1: Električni avtobusi in prednosti in slabosti električnih vozil

Električni avtobus 40 sedežev: Električni avtobus 28 sedežev:

Serija FC Serija Serija FC Serija Cena 626.800,00 EUR Cena 543.260,00 EUR Kilometrov na polno 55 V – 72 V Kilometrov na polno 55 V – 72 V baterijo baterijo Čas polnjenja 1 ura Čas polnjenja 1 ura

Serija XR Serija Serija XR Serija Cena 676.700,00 EUR Cena 593.160,00 EUR Kilometrov na polno 136 V – 193 V Kilometrov na polno 136 V – 193 V baterijo baterijo Čas polnjenja 2 ure 50 min Čas polnjenja 2 ure 50 min

Serija E2 Serija Serija E2 Serija Cena 720.100,00 EUR Cena 640.500,00 EUR Kilometrov na polno 251 V – 350 V Kilometrov na polno 251 V baterijo baterijo Čas polnjenja 4 ure 50 min Čas polnjenja 3 ure

https://www.proterra.com/products/40-foot-catalyst/

Tabela 2: Prednosti in slabosti električnih vozil

ELEKTRIČNA VOZILA PREDNOSTI SLABOSTI  med vožnjo so zelo tiha,  življenjska doba akumulatorjev je  manjša poraba in manjši stroški omejena, prevoza (polnjenje je na nekaterih  omejena je tudi razdalja, ki jo lahko črpalkah brezplačno), električna vozila prevozijo z enim  svojim uporabnikom nudijo veliko samim polnjenjem, udobja med vožnjo,  polnjenje akumulatorja traja bistveno  ne obremenjujejo okolja, dlje od tankanja goriva,  pridobitev subvencije ob nakupu.  so dražja

Priloga 2: Opis krajev na krožni poti KUL-TURA

1. POSTAJA – VINA KOPER

VINA KOPER- vinarstvo in vinogradništvo sta tisočletni tradiciji Slovenske Istre kot sad naravne Istre. V podjetju Vina koper že od l.1974 pridelujejo vrhunska vina. V Vina koper lahko popeljemo turiste na pokušino najboljših vin, ter na ogled vinske kleti. (Vir: http://www.vinakoper.si/si/ )

Slika 5: Vina Koper

Vir: https://www.comstocksmag.com/article/taste-vineyard

2. POSTAJA – ŠKOCJANSKI ZATOK

ŠKOCJANSKI ZATOK- je največje polslano močvirje v Sloveniji, velikega ekološkega pomena in krajinskih vrednot. Škocjanski zatok je bil nekoč morski zaliv, ki sta ga počasi zasipavali Badaševica in Rižana in se je zato zamočviril. Turiste bomo popeljali z vodenim ogledom po dolgi krožni poti skozi sladkovodni del rezervata. Med vodenim ogledom bo vodič predstavil osnovne značilnosti naravnega rezervata. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kocjanski_zatok )

Slika 6: Škocjanski zatok

Vir: http://www.panoramio.com/photo/59709486

3. POSTAJA - TINJAN

TINJAN- staro slovensko naselje ob slovensko-italijanski meji v slovenskem delu Istre. Na vrhu Tinjanskega hriba, ima lep pogled na Koprski in Tržaški zaliv. Kraj je bil naseljen od prazgodovine, kar potrjujejo ostanki obrambnega zidu. Sredi vasi stoji cerkev Svetega Mihaela. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tinjan )

Slika 7: Tinjan

Vir: http://www.geago.si/sl/pois/1811/cerkev-sv-mihaela-tinjan

4. POSTAJA - SOCERB

SOCERB- je gručasto naselje, okoli 30m nad naseljem stojijo ruševine gradu v katerem se nahaja prijetno gostišče. V bližini gradu je Sveta jama, v kateri se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. V jami je nekaj časa prebival sveti Socerb po katerem se kraj tudi imenuje. S Socerba je lep razgled na Miljski zaliv, Trst in okoliške kraje. Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen. V 14. stoletju je bil grad v lasti Beneške Republike. Grad je bil večkrat poškodovan zaradi raznih vojn. Po tržaško-benečanski vojni, na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko lastništvo. Grad je leta 1780 zaradi udara strele pogorel.

Današnja podoba gradu je zelo skromna, saj se je v letih 1924/25 obnovil le del obzidja. V bližini gradu je vhod v Sveto jamo. Legenda o jami pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb, potem ko je prestopil v krščansko vero. Zaradi njegove vere ga je leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner. Jama je bila spremenjena v svetišče, v njej se je do druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta maša.

Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 4 do 5 let. S hojo pričnemo v znamenitem Ospu, ki je že sam po sebi vreden obiska. Otrokom izlet popestrimo z zgodbami iz dolge in burne zgodovine gradu. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Socerb )

Slika 8: Socerb

Vir: http://kraji.eu/slovenija/socerb_grad_socerb_sveta_jama/slo

5. POSTAJA - OSP

OSP- Je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih je bila omenjena že konec 11. stoletja. V vasi stoji cerkev svetega Tomaža, v steni nad vasjo je manjša jama Babna buža, desno pa velika jama Grad v kateri izvira Osapska reka.

(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Osp )

Slika 9: Osp in plezalna stena

Vir: http://kraji.eu/slovenija/vas_osp/slo

Markantna polkrožna previsna stena, ki je nastala kot posledica udora nekdaj jamskega stropa je zaščitni znak ene izmed najstarejših vasic na slovenskem. V času turških vpadov je nudila zaščito prebivalcem, dandanes pa predstavlja pravcati plezalni poligon, kjer zna biti ob vikendih in praznikih tudi velika gneča. Zaradi ugodne primorske klime, ki omogoča plezanje preko celega leta ter velikega nabora raznolikih smeri vseh težavnosti, se lahko Osp postavi v sam vrh slovenske plezalne ponudbe. Odličnost skale, ki se giblje od ostre in blazinicam neprijazne pa vse do zasiganih kapnikov s super oprimki, nudi veliko veselja ljubiteljem vertikale, zato ni čudno, da privablja plezalce iz ožje in širše okolice.

6. POSTAJA – ČRNI KAL

ČRNI KAL- je značilna istrsko-kraška vas, ki je stisnjena pod naravno pregrado Kraškega roba, se razprostira naše drugo največje plezališče, več hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja. V vasi stoji cerkev svetega Valentina, katere posebnost je zvonik nagnjen približno za meter. Pomembno vrednost ima tudi Benkova hiša. Na enem od črnokalskih ovinkov, je postavljen spomenik Prekomorskim brigadam. Pod vasjo ob regionalni cesti Koper- Ljubljana se nahaja spomenik padlim v NOB. Pomembna destinacija je tudi utrdba in stena nad vasjo črni kal, katera je dolga stoletja je varovala pot,ki je iz Istre vodila v notranjost dežele preko Rižanske doline. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crni_Kal )

Slika 10: Črni Kal

Vir: http://www.spomenikdatabase.org/crni-kal

7. POSTAJA - KUBED

KUBED- Domačini svoj kraj imenujejo kar “Čubed”. V tej vasici si ljudje lahko ogledajo srednjeveško cerkev svetega Florijana, ki stoji čisto na robu griča in izhaja iz leta 1860. V bližini cerkve stoji zvonik iz belega kraškega kamna, peterokrake oblike, ki je služil obrambnim namenom, saj so se tukaj skrivali turki in uskoki. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kubed )

Slika 11: Kubed

Vir: http://kraji.eu/slovenija/kubed_cerkev_sv_florjana/slo

8. POSTAJA - HRASTOVLJE

HRASTOVLJE- so mediteranska vas, mednarodno poznana po freskah v cerkvi Sv. Trojice, poimenovanih Mrtvaški ples, druge znamenitosti so tudi: galerija Jožeta Pohlena. ter park avtohtonih rastlin in živali. Hiše v tem gručastem naselju so izrazito kraškega tipa tj. z oboki iz apnenca. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrastovlje )

Slika 12: Hrastovlje

Vir: http://www.slotrips.si/slo/kulturne-znamenitosti/trip/1024/Cerkev-sv.-trojice-v-hrastovljah

9. POSTAJA - LOPAR

LOPAR- je vas v Šavrinskem gričevju in je sestavljena iz treh delov: Gorenjce s cerkvijo sv. Rufa, Dolenjce in Grahe. V vas se vstopi v spodnjem delu “Dolenjci”, preide se skupino hiš nad kapelico, ki je v sredini “Grahi” nato sledi zadnji del “Gorenjce”. Ogledali si bomo tudi turistično kmetijo. Vas se konča ko za sabo pustimo cerkev Sv. Jerufa s pokopališčem.

(Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001417 )

Slika 13: Lopar

Vir: http://www.etana.si/traven/index.php/lopar-cerkev-sv-jerufa

10. POSTAJA – SVETI ANTON

SVETI ANTON- je prostrano naselje s številnimi zaselki na pobočju hriba. Naselje je dobilo ime po sv. Antonu Puščavniku, ter v naselju stoji župnijska cerkev poimenovana po njem in je mesto po tej cerkvi še posebej znano. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Anton,_Koper )

Slika 14: Sveti Anton

Vir: https://www.tic-luce.si/kaj-videti/kulturna-dediscina/cerkev-svetega-antona

11. POSTAJA - MAREZIGE

MAREZIGE- so razvlečeno naselje, domačini intenzivno obdelujejo vinograde in so predvsem znani po vinu Refošk in Malvazija, ukvarjajo se tudi z oljarstvom. Ime Marezige izvira iz latinske besede “mara” kar pomeni že zgodnjo poselitev. Geografska lega Marezig in okoliških vasi podarja čudovit razgled na Alpe, Tržaški zaliv, vinograde, oljčnike ter okoliške griče. Marežganska kanava ( to je lepo urejena stara kamnita kmečka hiša, osrednje prizorišče Praznika refoška in Martinovanja. Pred Kanavk se bohotijo tri trte: refošk, malvazija in žametovka, ki je potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marezige )

Slika 15: Marezige

Vir: http://karjola.si/zanimivosti/

12. POSTAJA - POMJAN

POMJAN- Pomjan je najvišje ležeča vas Šavrinskega gričevja. Ime naj bi dobila po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč prekrivali okolico vasi. V vasi stoji župnijska cerkev sv. Jurija. V vasi je še cerkvica posvečena Marijinemu rojstvu z ostanki Fresk iz začetka 15. stoletja. V mali cerkvici je odprta stalna razstava zgodovine Pomjana. Sredi Pomjana je postavljen spomenik NOB. Je priljubljena izletna točka kolesarjev, planincev in pohodnikov, saj skozenj tečejo različne kolesarske in pešpoti. Gostilna Istrska klet Pomjan je bila večkrat uvrščena na seznam najboljših slovenskih gostiln, prav tako pa se lahko pohvali z nagradami iz tekmovanj v pripravi jedi iz tartufov. Pri njih pričakujte odlično tradicionalno istrsko hrano v avtentičnem ambientu ob kozarčku domačega vina. Ob gostilni je velik prostor, kjer je gostom na voljo igrišče za nogomet, košarko in odbojko, lahko pa se dogovorite za izlet s konji. Pripravili so tudi prijeten piknik prostor, namenjen druženju in zabavam večjih zaključenih skupin. (Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001493 ) 17

Slika 16: Pomjan Slika 17: Šmarje

Vir: http://www.panoramio.com/photo/130822382 Vir: http://kraji.eu/slovenija/koper_smarje_spomenik_nob/slo

13. POSTAJA - ŠMARJE

ŠMARJE- naselje sestavljajo zaselki Gabrca, Dobrave in Na Studencu. Šmarje segajo v Rimsko dobo. Arheologi so našli glinasto oljenko iz 2. stoletja. Staro vaško jedro leži okrog župne cerkve posvečene Brezmadežni Materi božji. V 10. stoletju je tam stal benediktinski samostan, ki je zaradi epidemij, vojne in nastajanja drugih župnij zamrl. Turisti si lahko ogledajo spomenik, ki je spomin na žrtve, ki so umrle v požarih, ki so nastali med 2. svetovno vojno, spomenik je delo kiparja Jožeta Pohlena. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0marje,_Koper )

14.POSTAJA - KRKAVČE

KRKAVČE- so gručasto naselje nad dolino Dragonje. So najbolj znane po Krkavškem spomeniku iz obdobja Keltov, ki je v obliki 2,5m visokega stebra (1m je pod zemljo), naj bi bil postavljen v 1. ali 2. stoletju pr. n. št. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Krkav%C4%8De )

Slika 18: Krkavče

Vir: http://www.ekoper.si/koper/krkavce-biser-koprskega-zaledja/

Priloga 3: Oznake krajev ter priporočen minimalni čas za obisk kraja

Tabela 3: Klasifikacija krajev ter priporočen čas trajanja aktivnosti

Kraj K U L oznake Minimalen Čas trajanja aktivnosti Vina Koper 20 minut

Škocjanski 30 minut zatok

Tinjan 60 minut

Socerb 45 minut

Osp 40 minut

Črni kal 50 minut

Kubed 30 minut

Hrastovlje 30 minut

Lopar 15 minut

Sv. Anton 15 minut

Marezige 15 minut

Pomjan 30 minut

Šmarje 30 minut

Krkavče 20 minut

Priloga 4: Primeri "Person"

1. PERSONA: Prijateljici

TIP SKUPINE: RAZISKOVALCI

Kuharice

Olga 23 let, Katarina 24 let

Madžarska

K nam bi prišle, ker si želita raziskati neokrnjeno naravo ter okusiti lokalno kulinariko.

Zanju bi bile zanimive postaje:

VINA KOPER: Ogled vinskih kleti, ter degustacija najznamenitejših vin Vina Koper. – okoli 30 min.

ŠKOCIJANSKI ZATOK: Ogled naravnega rezervata, sprehod po poteh opazovanja ptic. – okoli 30 min.

SOCERB : Na Socerbu bomo obiskali grad Socerb do katerega bomo prišli preko pešpoti katera vodi skozi lep in miren borov gozd. V gradu bomo okusili tradicionalno Tržaško hrano. Iz grajske razgledne ploščadi ali nekaj deset metrov oddaljenega griča, boste stali naravnost na osapsko dolino. Pred vami se bo odprl čudovit pogled na Tržaški zaliv. Sledil bo tudi ogled Svete jame. – okoli 45 min.

KUBED: Ogledali si bomo eno izmed turističnih kmetij, ki se nahajajo ob vasi. Ogledali si bomo tudi obrambni peterokotni stolp ter Kubedovo utrdbo. – okoli 1 ure.

POMJAN: Gostilna Istrska klet – čas za kosilo

KRKAVČE: Že ob prihodu v vasico je začutiti pristno istrsko vzdušje. Istrski kamen in stare istrske hiše bodo povrnile pogled v preteklostjo Istrskih vasic. – okoli 20 min.

2. PERSONA: Mlada družina

TIP SKUPINE: DRUŽABNIKI

Peter 37 let, Ana 35 let

Maja 7 let, Gal 6 let

Ljubljana

Z nami si želijo ogledati znamenite freske v Hrastovljah, ter popeljati otroke po kolesarski poti, ki se vije v prečudovitem naravnem okolju.

Zanje smo pripravili naslednje predloge:

TINJAN : Pogled lepo seže na Slavnik, slovensko Primorje, Tržaški zaliv z Dolomiti, Julijskimi Alpami. Lep dopoldanski izlet, predvsem za družine z majhnimi otroci. Sledi tudi kolesarjenje od Tinjana do Socerba po prečudovitem naravnem okolju. – okoli 1 ure.

HRASTOVLJE : Voden ogled cerkve Svete trojice ter znamenitih fresk. – okoli 30 min

ŠMARJE : Iz Šmarij je zelo lep razgled na Koprski zaliv, na mesto Koper in njegovo širno okolico. In ko zapade v 'visokih' Šmarjah sneg, takrat za mlado in staro ni konca zimskega veselja! – okoli 30 min.

3. PERSONA: Športnik

TIP SKUPINE: MUZE

Profesionalni plezalec

Jan 28 let

Nemčija

K nam bi prišel, zato ker si želi počitka in sončenja ob morju, obenem pa si želi tudi trenirati in spoznati plezalno steno v Ospu

Jan bi lahko izstopil na naslednjih postajah:

OSP: Od parkirišča usmerimo strmo skozi vas. Ves čas nam zvonik služi kot smerokaz. Tik preden prispemo do njega se usmerimo desno po poti in v kratkem prispemo do prve plezalne stene. Do druge bolj zahtevne stene nas loči še 5 minut dodatne hoje. – okoli 2 uri.

ČRNI KAL: Sprva sledimo makadamu 200 metrov navzdol, nato pri večji skali uberemo dobro shojeno pot na levi, ki nas v kratkem pripelje do Turškega stolpa in začetku plezališča. - okoli 1 uro.

LOPAR: Z višjih točk se odpira čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv, Gradež in Alpe. – okoli 30 min.

Priloga 5: Seznam naravnih znamenitosti v koprskem zelenem podeželju

NARAVNE ZNAMENITOSTI

Dolina reke Dragonje Dolina Dragonje sodi v najlepše naravne znamenitosti slovenske Istre.

Ospska jama Ospska jama, imenovana tudi Grad, leži pri vasi Osp pod kraškim strmim pobočjem.

Ospska stena – Mišja peč (Osp) Mišja peč je plezališče locirano na kraškem robu in je približno 500 metrov oddaljeno od Ospa.

Poljanska buža (Puče) Poljanska buža je skoraj 900 m dolg in 87 m globok obdobni ponor, torej najdaljšo jamo v Šavrinskem gričevju.

Sveta Jama na Socerbu Jama se razprostira 300 metrov vzhodno od gradu Strmec. V jami je edina podzemna cerkev v Sloveniji.Pravijo ji Sveta jama, v njej pa naj bi po legendi živel tržaški mučenec in svetnik Socerb, ki je živel v 3.stoletju.

Naravni mosti in Spodmoli (Sočerga) Imenujejo jih tudi ušesa Istre ali »istrijanska uha«. Spodmole štejemo med velike naravne znamenitosti Slovenije.

Porečje Rižane Rižana je okoli 14 km dolga reka, ki teče skozi slovensko Istro.

Jama Grad (Podpeč) Vas Podpeč se nahaja na nadmorski višini 305m, iz nje pa se odpira eden lepših razgledov daleč naokoli.

Naravna skalnata ploščad (Krkavče) Vas Krkavče je zgrajena na treh plasteh žive skale.

Kraški regijski park (Kraški rob) Kraški rob označuje značilno pokrajino v koprskem zaledju, kjer se kraška planota prevesi v flišno pokrajino Slovenske Istre in predstavlja geološko in podnebno mejo.

Naravni rezervat Škocjanski zatok Območje je zavarovano kot državni naravni rezervat od leta 1998. Nastanek samega Škocjanskega zatoka je tesno povezan z nastankom in razvojem mesta Koper. 24

Slani travnik pri Sv. Nikolaju (Ankaran) Območja z vlažnimi, muljastimi in slanimi tlemi, ker so le-ta izpostavljena poplavljanju s slano vodo.

Rastišče Pozejdonke Pozejdonka (Poisidonia oceanica ) je edemit sredozemskega morja in hkrati tudi ena najbolj ogroženih vrst v njem.

Naravni spomenik Debeli rtič Polotok Debeli rtič se nahaja na skrajnem severnem delu slovenske obale,ob meji z Italijo.

Hrib Slavnik 1028m Slavnik je najvišja točka v Mestni občini Koper in priljubljen izletniški cilj planincev iz Koprskega primorja.

Slap pri Trebešah 17 m visok slap pod vasjo Trebeše je največji slap v Slovenski Istri.

Priloga 6: Kulturne znamenitosti v koprskem zelenem podeželju

KULTURNE ZNAMENITOSTI

Benkova hiša (Črni Kal) Domačija stoji na spodnji strani strnjeno pozidanega vaškega jedra.

Tehnika Žena (Gabrovica) Med 2. svetovno vojno so vse večje zahteve po tiskanem gradivu na Primorskem porodile zamisel, da bi pričela v Slovenski Istri delovati tudi posebna tehnika za potrebe protifašistične ženske organizacije.

Glemski grad (Glem) Najznačilnejši motiv gručaste vasice je nedvomno obrambni stolp, domnevno iz 14.stoletja, med domačini imenovan Glemski grad.

Kip Šavrinke (Hrastovlje) Na griču nasproti cerkve stoji kip Šavrinke, ki se poklanja popotnicam, ki so na glavah nosile kmečke pridelke v Trst, kjer so jih prodajale ali pa zamenjale za druge stvari.

Hiša od Bardinca (Lopar) V prvem nadstropju Hiša od Bardinca je na ogled istrsko - črna kuhinja z rekonstrukcijo ognjišča.

Obrambni stolp in jama Grad (Podpeč) 11. stoletju je bil zgrajen obrambni stolp iz belega kamna z utrjeno naravno jamo.

Prkičeva hiša (Podpeč) Prkičeva hiša je, poleg »Benkove hiše« v Črnem Kalu, edini ostanek najstarejšega stavbnega izročila pod Kraškim robom.

Hiša Pr Brnardća (Popetre) Stara domačija z lesenim balkonom, ki povezuje prostore v prvem nadstropju.

Bržanova domačija (Smokvica) Bržanova domačija na robu vasi ob vaškem trgu in cerkvi, sodi med sto najlepših domačij na slovenskem in je sijajen primer istrske vaške arhitekture iz 16. stol.

Grad Strmec (Socerb) Stoji na robu več kot 300 metrske kraške stene in od tu se ponuja čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv. 26

Utrdba nad vasjo Črni Kal Da je bilo območje že od nekdaj poseljeno, pričajo številne najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij.

Hiša z „baladurjem“ v Rakitovcu V hribovitem delu flišne Istre je zelo razširjen tip domačije, ki je združen v enem objektu.

Obrambni stolp v Kubedu V preteklosti je Kubed z nekaterimi kraji Kraškega roba igral pomembno vlogo kot obrambna postojanka oziroma utrdba.

Mazurinov mlin pri Trseku Mazurinov mlin se nahaja na levem bregu Dragonje, nedaleč od izliva levega pritoka Stranice.

Ostanki beneških obrambnih stolpov v Gradinu Skozi zgodovino je Gradin, kot ostale okoliške vasi, pripadal različnim oblastnikom.

Zvonik v Hrvojih Ob cerkvi v Hrvojih je stal eden izmed najvišjih zvonikov v Istri (37,5m), zgrajen iz peščenjaka leta 1887.

Krkavški kamen Krkavški (tudi Krkavćanski) kamen, visok 1,5 m, je nedvomno ena najstarejših zanimivosti in znamenitosti območja Slovenske Istre.

Priloga 7: Naša zgibanka ter letaki in zgibanke o ponudbah krajev in tematskih poti

Na avtobusu bomo vsakemu potniku ponudili zgibanke:

 NAŠA ZGIBANKA KUL-TURA

 K1- S kolesom po deželi refoška

 K2 - Po poti okrog Tinjana

 K3 - Po poti istrskih vasic Kraškega roba

 P3 - Pod plezalno steno

 P4 - Pot čudovitih razgledov Istre

 P5 - Pomjanska pravljica

 P8 - Pot za srce