Koprska Škofija in Slovani Od Srednjega Do Novega Veka

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Koprska Škofija in Slovani Od Srednjega Do Novega Veka ACTA HISTRIAE • 9 • 2001 • 1 prejeto: 2001-11-28 UDK 262.3(497.4 Koper) (=8)"07/17") KOPRSKA ŠKOFIJA IN SLOVANI OD SREDNJEGA DO NOVEGA VEKA Darko DAROVEC =QDQVWYHQRUD]LVNRYDOQRVUHGLãþH5HSXEOLNH6ORYHQLMH.RSHU6,.RSHU*DULEDOGLMHYD )DNXOWHWD]DKXPDQLVWLþQHãWXGLMH.RSHU6,.RSHU*ODJROMDãND e-mail: [email protected] ,=9/(ý(. 3ULVSHYHNREUDYQDYDR]HPOMHNRSUVNHãNRILMHRGNRQFDGR]DþHWNDVWROHWMD ]ODVWL]YLGLND6ORYDQRYåLYHþLKQDWHPREPRþMX3RGYSOLYRPUD]OLþQLKGHMDYQLNRY RGIHYGDOQHJDWLSDNRORQL]DFLMHJRVSRGDUVNLKSROLWLþQLKXSUDYQLKLQGHPRJUDIVNLK GHMDYQLNRYYRåMHPLQãLUãHPREPRþMX]JRUQMHMDGUDQVNHJDSURVWRUDSDWXGLSULYODþ QRVWQHJD IDNWRUMD Y]SHQMDMRþH VH JRVSRGDUVNH GHMDYQRVWL Y REDOQLK LVWUVNLK PHVWLK koprske škofije, Kopru, Izoli in Piranu, se je od 9. do 15. stoletja zaledje teh mest postopoma povsem slovaniziralo, zato se je tudi koprska cerkev prilagajala novim RNROLãþLQDPNLMLKãHQDEROMH SRQD]DUMDMRW L JODJROMDãL NL VRERJRVOXåQH REUHGH RSUDYOMDOLYVORYDQVNHPMH]LNXRþHPHUPGUSULþDMRWXGLPQRJLRKUDQMHQL]DSLVLQD SRGHåHOMXLQYVDPHPPHVWXãNRILMHNMHUVRLPHOLJODJROMDãLWXGLSURYLQFLDOQLVHGHå vse do ukinitve reda v letu 1806. Poleg vprašanja kontinuitete v delovanju koprske škofije v obdobju od konca 6. stoletja do leta 1186, ko je bila škofija obnovljena, je posebna pozornost v prispevku SRVYHþHQD W L NRSUVNHPX .DSLWDQX 6ORYDQRY NL åH V VYRMLP LPHQRP LQ IXQNFLMR VNUEQLND]DNRSUVNRSRGHåHOMHSRQD]DUMDVWUQMHQRLQVWDURGDYQRVORYDQVNRSRVHOLWHY SRGHåHOMDNRSUVNHãNRILMH=DWRSULVSHYNXVOHGLMRGRVOHM ãH QHREMDYOMHQDW L NQMLJD GDMDWHYLQREYH]QRVWLNRSUVNLK]DOHGQLKYDVLNLVRMLKELOLGROåQLNRSUVNHPX.DSLWDQX 6ORYDQRYWHUGRORþEHNLMLKMHY]YH]LVWRIXQNFLMRVSUHMHONRSUVNL0HVWQLVYHWOHWD 1670. .OMXþQH EHVHGH ,VWUD .RSHU ãNRILMD 6ORYDQL 5LåDQVNL SODFLW .DSLWDQ 6ORYDQRY glagoljaši, 7.-17. stol. 73 ACTA HISTRIAE • 9 • 2001 • 1 Darko DAROVEC: KOPRSKA ŠKOFIJA IN SLOVANI OD SREDNJEGA DO NOVEGA VEKA, 73-120 LA DIOCESI DI CAPODISTRIA E GLI SLAVI DAL MEDIOEVO ALL'EVO MODERNO SINTESI Il contributo tratta la diocesi di Capodistria dalla fine dell'ottavo secolo all'inizio del Settecento, con particolare attenzione alla presenza slava. Nel periodo compreso tra il IX ed il XV secolo, il retroterra delle città costiere di Capodistria, Isola e Pirano, andò gradualmente slavizzandosi per i motivi più vari, dalla colonizzazione di tipo feudale, alle condizioni economiche, politiche, amministrative e demografiche che interessavano tutto l'alto Adriatico, all'attrattiva esercitata dal crescente sviluppo economico delle tre città. Anche la Chiesa si adeguò alla nuova situazione, il cui aspetto più evidente è rappresentato dai preti glagolitici o gerominiani, che usavano la scrittura glagolitica e la lingua slava nella liturgia, come confermato da diverse testimonianze scritte conservatesi nelle campagne e nella stessa città della diocesi dove, fino alla soppressione dell'ordine nel 1806, avevano la loro sede provinciale. Particolare attenzione, oltre alla questione della continuità della diocesi dalla fine del VI secolo al 1186, quando fu ripristinata, è dedicata al cosiddetto Capitano degli Slavi (Capitaneus Sclavorum; Capitanio di Schiavi) di Capodistria che, come dice lo stesso nome e la sua funzione di tutore della popolazione dell'agro capo- distriano, testimonia la remota e incisiva colonizzazione slava del contado. Al con- tributo fa perciò seguito la pubblicazione delle norme che in relazione a questa carica erano state accolte dal Consiglio Comunale di Capodistria nel 1670. Parole chiave: Istria, Capodistria, diocesi, slavi, Placito del Risano, Capitano degli Slavi, gerominiani, secc. VII-XVII Uvod =DREGREMHRGGRVWROHWMDMH]DVORYHQVNRQDURGQRVWQRPHMR]QDþLOQRGDVH MHQDVHYHUXSURWL1HPFHPLQQDY]KRGXSURWL0DGåDURPNUþLODPHGWHPNRVHMHQD ]DKRGXSURWL)XUODQLMLLQ,VWULYYHþMLKDOLPDQMãLKVXQNLKYWHPREGREMXãLULOD3RG YSOLYRP UD]OLþQLK GHMDYQLNRY RG IHYGDOQHJD WLSD NRORQL]DFLMH JRVSRGDUVNLK SROL WLþQLK XSUDYQLK LQ GHPRJUDIVNLK GHMDYQLNRY Y RåMHP LQ ãLUãHP REPRþMX ]JRUQMH MDGUDQVNHJD SURVWRUDS DW XGL SULYODþQRVWQHJD IDNWRUMD Y]SHQMDMRþHV H JRVSRGDUVNH dejavnosti v obalnih istrskih mestih koprske škofije, Kopru, Izoli in Piranu, se je od 9. do 15. stoletja zaledje teh mest postopoma povsem slovaniziralo. Tako npr. lahko na podlagi arheoloških najdb iz 9. in 10. stoletja, ki govorijo, da so v okolici Predloke WDNUDWåLYHOL6ORYDQL %ROWLQ7RPH SRVUHGQRLQQHSRVUHGQRSULWUGLPRUD]YRMX VORYDQVNHNRORQL]DFLMHY,VWULNRWJDåHQDND]XMHOLVWLQDR5LåDQVNHPSODFLWX 74 ACTA HISTRIAE • 9 • 2001 • 1 Darko DAROVEC: KOPRSKA ŠKOFIJA IN SLOVANI OD SREDNJEGA DO NOVEGA VEKA, 73-120 Med slovansko kolonizacijo v Istri in v Furlaniji, kjer so oglejski patriarh pa tudi drugi nemški fevdalci uporabili naravni prirastek iz strnjenega slovenskega ozemlja ]DNRORQL]DFLMVNRGHORQDVYRMLKSRVHVWYLKODKNR]DWRREGREMHSRYOHþHPRNDUQHNDM vzporednic. Po frankovski osvojitvi Istre v letih 787/78 se je v skladu s frankovsko politiko, ki MH YVDQ HREGHODQD LQ QHQDVHOMHQD ]HPOMLãþD ãWHOD ]DGUåDYQRO DVW ]DþHOR QDþUWQR naseljevanje ali kolonizacija Slovanov in drugih ljudstev iz Kranjske, Koroške, Ba- YDUVNHLWGY]DOHGMDLVWUVNLKPHVW'RPQHYRSRWUMXMHSUHGYVHP5LåDQVNLVRGQL]ERU DOLSODFLWXPRNROLOHWDREUHNL5LåDQLQDWHULWRULMX.RSUDNLQD]RUQRRVYHWOMXMH razmere evropskega visokega srednjega veka.1 5LåDQVNLSODFLWXPLQVORYDQVNDNRORQL]DFLMDR]HPOMDNRSUVNHãNRILMH Listina ni pomembna zgolj zaradi vesti o Slovanih, ki jih je furlansko-istrski voj- YRGD-DQH]]DþHOQDVHOMHYDWLQDLVWUVNDWODNMHURUMHMRQDãHQMLYHLQQDãHNUþHYLQH kosijo naše travnike, pasejo po naših pašnikih in od naše zemlje dajejo dajatve Ja- QH]X %UDWRå WHPYHþW XGL ]DUDGLRS LVD UD]YHMHQH EL]DQWLQVNH XSUDYQH ureditve v drugi polovici 8. stoletja, po kateri so se mesta še vedno ravnala. Tedaj so ELOLQDþHOXPHVWtribuni, odgovorni tako za vojaške kot upravne zadeve, pomagali pa so jim poleg vikarjev še locopositi,YVDMSRLPHQXVRGHþNUDMHYQLXUDGQLNL9VLVRELOL podrejeni magistru militum,NL MH ELO]D GROåHQ ]DY VR GHåHOR WHGDM] GUXåHQR EL]DQWLQVNR%HQHãNRLQ ,VWUR 7DNRMH WUåDãNL WULEXQ XSUDYOMDO REVHåQRR]HPOMH W L 7UåDãNHJDQXPHUXVDNLVHMHUD]SURVWLUDORRGUHNH7LPDYGR-DYRUQLND6QHåQLND LQ.DVWYDNRWPHMQRREPRþMHEL]DQWLQVNLKSRVHVWLY,VWUL V okviru 7UåDãNHJDQXPHUXVD je bila na Kraškem robu in pod njim od Ospa pa YVDM GR 3HWUDSLORVH %X]HWD LQ 5RþD ]DUDGLV WDOQH VORYDQVNHS ULVRWQRVWL LQE OLåLQH ODQJREDUGVNH)XUODQLMHNRW]DGQMDSUHGVWUDåDRUJDQL]LUDQDYRMDãNDPUHåDNDãWHORYV VLVWHPRPKLWUHJDREYHãþDQMDLQSUHPLþQLPLNRQMHQLãNLPLRGGHONLRERURåHQLPL]ORNL LQ GUXJLP ERMQLP RURåMHP SUHGYVHP GROJLPL ERMQLPL QRåL HQLP L]PHG QDMSRJXE QHMãLK RURåLM PHURYLQãNH FLYLOL]DFLMH 0DUXãLþ =DW R RUJDQL]DFLMR Y NDWHURVR]DREUDPERLQSRPRþFHVDUVNLYRMVNLYNOMXþHYDOLYVH]DERM]PRåQHSUH ELYDOFH VR ELOD ]DGROåHQD WXGL LVWUVND PHVWD ãH QDMEROM .RSHU NL MHE LO V7 UVWRP temelj bizantinske obrambe (Kandler, 1847, 175). Ob vpadih Langobardov, Avarov in Slovanov je bil najbolj depopulariziran ravno 1 Listino so poleg naših zgodoviQRSLVFHY )LQ0.RV03DKRU%*UDIHQDXHU GRGREUDSUHXþLOLWXGL LWDOLMDQVNLDYWRUMLPGU3.DQGOHU%%HQXVVL58GLQD9]DGQMHPþDVXMHL]ãORãHQHNDMUD]SUDYLQ VLFHUVSUHYRGRPYLWDOLMDQãþLQR 3HWUDQRYLü$0DUJHWLü NLMRGRSROQMXMHSUHYRGYVOR YHQãþLQR %UDWRå REVHåQHMãLVLQWHWLþQLSUHJOHGNLYNOMXþXMHVNRUDMYVRSRJODYLWQROLWHUDWXURR 5LåDQVNHPSODFLWX äLWNR SRVYHþHQSDPXMHELOãH]ERUQLN]PHGQDURGQHJDVHVWDQND (Acta Histriae II., 1994). 75 ACTA HISTRIAE • 9 • 2001 • 1 Darko DAROVEC: KOPRSKA ŠKOFIJA IN SLOVANI OD SREDNJEGA DO NOVEGA VEKA, 73-120 WUåDãNL.UDVWDNRGDVRJDWXGLYREUDPERSRGSRYHOMVWYRPWULEXQRYþHGDOMHEROMQD VHOMHYDOLSUHELYDOFLEOLåQMLKNUDMHY.RQVWDQWLQ3RUILURJHQHWEL]DQWLQVNL]JRGRYLQDU pravnik in filozof iz 10. stoletja, ugotavlja (De Thematibus), da so Slovani prišli v YHOLNHP ãWHYLOX WHU VHU D]SRUHGLOLQ DW HP JRUVNHP REPRþMX YHQGDU QLVR REOLNRYDOL VYRMHJDNUDOMHVWYDLQWXGLQHPHVWHFDOLåXSQLM %HQXVVL âHEROMSDVRQD RSXVWRãHQDL Q QHQDVHOMHQD REPRþMD 6ORYDQH QDVHOMHYDOL )UDQNL SRVHEQR NHU MH ] njihovim prihodom bizantinska obrambna linija v Istri izgubila svoj pomen. =DNDMVRELOLY5LåDQVNHPSODFLWXL]OHWD6ORYDQLRPHQMHQLNRWSULãOHNLQDP SRMDVQL WXGL WUGLWHY R QMLKRYHPSR JDQVWYX NDMWL ,VWUD MH ELOD WHGDM åH GRGREUD SUHSUHGHQD]PUHåRãNRILMWDNR]REDOQHVWUDQL 7UVW.RSHU1RYLJUDG3RUHþLQ3XOM NRWYQRWUDQMRVWL 3LþHQ ]åHERJDWRFHUNYHQR]JRGRYLQRNLVHMHRGOLNRYDODSUHG vsem s t. i. istrsko shizmo "treh kapitljev" s konca 6. in 7. stoletja, tako da je bila GHåHODåHSRYVHP NUãþDQVND =DWRMH UD]XPOMLYD SULWRåED PHVWQLK YHOMDNRY YDMHQLK avtonomnega vladanja, nad ravnanjem frankovskega vojvode Janeza, ki je Slovanom za nekaj let odstopil celo del cerkvenih dajatev, jih s tem pritegnil in jim olajšal naseljevanje na dotlej mestna ozemlja. ýHSUDYMHELO5LåDQVNL]ERUQHNDNãHQNRPSURPLVPHGQRYRIUDQNRYVNRREODVWMR NLMHSRVWRSRPDXYDMDODIHYGDOQHREOLNHGUXåEHQHXUHGLWYHWHUDQWLþQRPXQLFLSDOQR ureditvijo, ki je po zboru sicer ohranila nekatere svoje upravne organe, so vendar oblastne in lastniške pristojnosti ohranili le še na ozkem ozemlju mesta in so nekdaj EROMDOLPDQMãLUQDPHVWQD]DOHGQDREPRþMDSRVWDODGUåDYQDODVW7XVRVHQDVHOMHYDOL QRYLSUHELYDOFLNLVRWDNRQDSRYHGDOLYHþVWROHWQRNRQWLQXLWHWRYSRVHOMHYDQMXGHåHOH in se v tem procesu stapljali s staroselci, dokler niso sami prevladali. 8VRGD VORYDQVNLK NRORQRY L] 5LåDQVNHJD SODFLWD QDP QL ]QDQD 0RUGD VR ELOL RGVWUDQMHQLLQL]JQDQLPRUHELWLVRVHSUHWRSLOLYSUHYODGXMRþHPSUHELYDOVWYXSRYVHP PRJRþHSDMHWXGLGDVRRVWDOLQD SXVWLK ]HPOMLãþLKN DNRU MH WRSUHGODJDO YRMYRGD -DQH] 7D ]HPOMLãþD VR ELOD YHUMHWQR Y GHOX REPHMQHJD R]HPOMD VSDGDMRþHJD SRG 7UåDãNLQXPHUXVYHQGDURGGDOMHQDRGPHVWREPRUMXSDWXGLRGPHVWYQRWUDQMRVWL NRWVR/DELQ0RWRYXQ3LþHQLQ%X]HWNDUGRND]XMHMRWXGLL]NRSDYDQMDY3UHGORNL (Boltin-Tome, 1990). Glede na zgodovino slovenske poselitve je Milko Kos ozemlje VHYHUQH,VWUHUD]GHOLOWDNROHUREYLVRNHJD.UDVDLQQMHJRYRSRGQRåMHYREPRþMX
Recommended publications
  • Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
    MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9
    [Show full text]
  • 15 Izbranih Tematskih Poti
    15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km).
    [Show full text]
  • Tabela Javne Poti (JP) V Drugih Naseljih
    Uradni list Republike Slovenije Št. 20 / 18. 3. 2011 / Stran 2741 236,2 679932 679941 OD/DIR Beblerjeva - Kozlovi- 179011 0,247 V 236,2 679932 679941 OD/DIRčeva/Via BeblerjevaKozlovič - Kozlovi- 179011 0,247 V 237 679 940 679941 179011 Beblerjeva/Včeva/Via Kozloviia Beblerč 679931 0,483 V 237238 679 940950 679941679951 179011679931 Beblerjeva/VRazgledna/Viaia delBebler Belvedere 679981679931 0,3540,483 V 238239 679 950960 679951679961 679931177111 Razgledna/ViaŠolska/Via della del scuola Belvedere 679931679981 0,4190,354 V 239240 679 960970 679961679971 177111679951 Šolska/ViaSončna/Vicolo della assolato scuola 679931SL/VC 0,4190,084 V 240241 679 980970 679981679971 679951 DanilaSončna/Vicolo Zelena/Via assolato Danilo Ze- Hiš.SL/VC Št. 9 0,0800,084 V 241 679 980 679981 679951 Danilalen Zelena/Via Danilo Ze- Hiš. Št. 9 0,080 V 242 679 990 679991 679951 Danilalen Zelena/Via Danilo Ze- Hiš. Št. 6 0,043 V 242 679 990 679991 679951 Danilalen Zelena/Via Danilo Ze- Hiš. Št. 6 0,043 V 243 678 000 678001 679961 OD/DIR.Šolskelen (pod cerkvi- Hiš. Št. 1 0,088 V 243 678 000 678001 679961 OD/DIR.Šolskejo)/via della scuola (pod (sotto cerkvi- la Hiš. Št. 1 0,088 V jo)/viachiesa) della scuola (sotto la 244 678 140 678141 678001 Podchiesa) cerkvijo/sottochiesa SL/VC 0,102 V 244245 678 140150 678141678151 678001679961 Podob parku/presso cerkvijo/sottochiesa il parco SL/VC 0,1390,102 V 245246 678 150170 678151 679961 Izletniška/Vicolob parku/presso oil delle parco Gite SL/VC 0,1390,652 V 246246,1 678 170 678171 179011 Izletniška/VicIzletniška/Vicololoo delle Gite 679241 0,6520,492 V 246,1246,2 678171678172 179011679241 Izletniška/VicIzletniška/Vicololoo delle Gite SL/VC679241 0,1600,492 V 246,2247 677 190 678172677191 679241677701 Izletniška/VicolKovačičeva/Viao Kova delleč iGiteč – Hiš.SL/VC Št.13c 0,6450,160 V 247 677 190 677191 677701 KR/INC.Kovačičeva/Via II.Prekomorska/Via Kovačič – Hiš.
    [Show full text]
  • &(3/-(1-( 3527, .2=$0 9 .2356.(0 2.5$-8 9 /(7,+ 672/(7-$
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Repository of University of Primorska Izvorni znanstveni ~lanak Acta med-hist Adriat 2014; 12(2);259-274 Original scientific paper UDK: 615.371:616.912(497.4)“18“ &(3/-(1-(3527,.2=$09.2356.(0 2.5$-89/(7,+672/(7-$ SMALLPOX VACCINATION IN KOPER DISTRICT IN 1830s 8UåNDæHOH]QLN Summary In the context of preventive measures against smallpox, this paper deals with some examples of vaccination which was carried out in the Koper district in the first half of the 19th centu- ry with special emphasis on general revaccination (1833) and vaccination of children (1835) which were promoted by the district physician Gian Andrea de Manzoni. In the time of his duty, the vaccination was regularly carried out in the town of Koper as well as in its surrou- nding, mostly rural localities within the district. Besides that, the revaccination of children and adults took place in case of the direct threat of the disease. With the analysis of existing nominative registers of the vaccinated, which are here discussed for the first time, a statistical research dealing with the vaccinated population structure by age and social status is being proposed, together with some starting points for reflection on the range and effect of the- se preventive measures. However, the author confronts some difficulties in the quantitative contextualization of the vaccinated within the present population of the area. Finally, some remaining questions regard also the mechanisms for persuading the population into the vac- cination and the influence of the common attitude towards this practice on its actual range.
    [Show full text]
  • Strategija Razvoja in Trženja Turizma V Mestni Občini Koper Do Leta 2025
    STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA V MESTNI OBČINI KOPER DO LETA 2025 Osrednji strateški dokument za področje turizma v Mestni občini Koper, ki na osnovi identificiranih ključnih izzivov opredeli vizijo, pozicioniranje in strateški razvojni model (pet prioritetnih področij delovanja z ukrepi). MESTNA OBČINA KOPER Dopolnitve, maj 2017 TURIZEM KOPER 2025 Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper do leta 2025 Mestna občina Koper Naročnik Predmet POSEBNE USMERITVE ZA TURISTIČNE VSEBINE V MESTNI OBČINI KOPER, 1. DEL – dokument št. 1 Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper za obdobje do leta 2025 Krajši naziv: TURIZEM KOPER 2025 Vrsta dokumenta Razvojno-trženjski strateški načrt turizma – strategija Odgovorna oseba na Mestna občina Koper, Boris Popovič, župan strani naročnika Kontaktna oseba na Mestna občina Koper, Ivana Štrkalj strani naročnika Izvajalec Darko Ravnikar, vodja projekta Ekipa na strani izvajalca: Darko Ravnikar, Miša Novak Projektna skupina Mestna občina Koper: Tamara Kozlovič, Jana Tolja, Peter Žudič, Sekule na strani naročnika Popović, Tjaša Babič Drugi člani projektne Sanel Bilas (Hostel Histria Koper), Tatjana Butul (Domačija Butul), Borut skupine Jerman (KD Pina), Luka Juri in Maša Sakara Sučević (Pokrajinski muzej Koper), (delo v obliki treh Benjamin Korenc (Terme Čatež), Marija Kerkez (Vinakoper), Miran Košpenda strateških delavnic) (Zavod Koper otok), Mateja Kozlovič (Istrske hiške), Andrej Medved (LAS Istre, UIP), Bojan Mevlja (Središče Rotunda), Slavko Mezek (RRC Koper), Matjaž
    [Show full text]
  • Kubed Zanigrad
    re re vita instrument za predpristopno pomoč instrument pretpristupne pomoći instrument for pre-accession assistance Ta brošura je bila izdana v sklopu projekta Srce Istre ter ponatisnjena v sklopu projekta REvITAS IstrskI Ova je brošura izrađena u projektu Srce Istre, a ponovno je tiskana u sklopu projekta REvITAS This brochure was produced within the Heart of Istria project and reprinted within the REvITAS project www.heartofistria.org | www.revitas.org THE g CASTLESradovi OF ISTRIA REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO Projektno aktivnost je izvedla Istrska županija Projektnu aktivnost je provela Istarska županija The project activity is implemented by the Region of Istria heart of Istria Srce Istre KULtura in DEDIščina Istre, raZVOJ čEZmeJnih turističnih itinerarJEV V urBanih in ruraLnih OBMOČJIH Istre JE ODOBren V skLOpu SOseDskega prOgrama SLOVeniJA – MADžarska – HRVAška 2004–2006 Heart of Istria CULture anD heritage OF Istria, DEVELOpment OF crOss BORDer TOU- rist itineraries in urBan anD ruraL areas OF Istria, suppOrteD thrOugh the CON- INTERREG IIIA Sosedski program teXT OF the NeighBOurhOOD prOgramme SLOVenia – HungarY – CROatia 2004–2006 Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004–2006 INTERREG IIIA Neighbourhood programme Slovenia – Hungary – Croatia 2004–2006 ISTRSKI THE gradoviCASTLES OF ISTRIA Projekt je sofinancirala Evropska unija Projekt je izvedla Istrska županija The project is co-financed by the European Union A project implemented by the Region of Istria Izid publikacije je finančno podprla Evropska unija. This brochure has been produced with the assistance of European Union. Za njeno vsebino odgovarja Istrska županija in ne izraža stališč Evropske unije. The contents of this brochure is the sole responsability of Region of Istria and can in no way be taken to reflect the views of the European Union.
    [Show full text]
  • Na Podlagi Določil Zakona O Cestah (Uradni List RS, Št. 109/10, 48/12 in 36/14 - Odl
    Občinski svet – Consiglio comunale Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) in 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03, Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08, 33/18) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 3 septembra 2020 sprejel Ai sensi delle disposizioni della Legge sulle strade (Gazzetta Ufficiale della RS, n. 109/10, 48/12 e 36/14 – sentenza della Corte Costituzionale 46/15 e 10/18) e dell'articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01, 29/03, Gazzetta Ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06, 39/08, 33/18), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, nella seduta del 3 settembre 2020, ha approvato il ODLOK o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Koper DECRETO sulla classificazione delle strade comunali del Comune città di Capodistria 1. člen – Articolo 1 Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. Il presente decreto fornisce la classificazione delle strade comunali a seconda delle rispettive categorie nonché della destinazione d'uso in funzione del traffico stradale che vi si svolge. 2. člen – Articolo 2 Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP): - lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij v Mestni občini Koper z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v Mestni občini Koper med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; - javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Mestni občini Koper in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.).
    [Show full text]
  • Volilna Enota Nova Gorica
    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
    [Show full text]
  • Imensko in Stvarno Kazalo
    GeograFF 12 IMensko IN stvarno KAZAlO A depopulacija 216, 269 Ankaran 45, 139, 180, 195, 196, 197, 198, 205, 206, 207, 208, Dilici 198 211, 213, 215, 225, 226, 227, 229, 237, 239, 255, dim morja 77, 113 264, 308, 319, 322, 333 dinarsko zoo-biogeografsko območje 189, 308 anoksija 127 dnevni tip plimovanja 112 apnenec 38, 49, 50, 54, 62, 181, 183, 184, 258, 292 Dol pri Hrastovljah 198 Dragonja 11, 24, 25, 26, 28, 30, 41, 30, 43, 44, 73, 80, 93, 107, B 118, 135, 136, 137, 143, 144, 147, 148, 149, 150, 151, 155, 156, 225, 226, 227, 242, 243, 244, 245, Babiči 70, 80, 211, 212 250, 256, 258, 265, 269, 278, 280, 289, 307, 310, Badaševica 49, 59, 71, 73, 80, 107, 117, 118, 136, 137, 143, 314, 318, 321, 322 144, 146, 147, 260, 262, 264, 266, 267, 307, 318 Drnica 59, 71, 80, 107, 118, 136, 143, 144, 146, 147, 148, 149, Barcelonska konvencija 275 155, 278 Baredi 213 dvig morske gladine 112 Barižoni 198 Bavški potok 146, 152, 318 Beli Križ 72, 77, 81, 225, 226, 227 E Bertoki 196, 198, 208, 209, 210, 224, 225, 226, 241 Elerji 198 Bezovica 76, 258 evtrične rjave prsti 58, 61, 62, 63, 183, 260, 304 biotska raznovrstnost 274, 306 evtrofikacija 119 Bočaji 195 bonifika 80, 263 F Bonini 195 Fazan 49, 103, 107, 151, 155 Boršt 211, 212 fliš 37, 49, 55, 60, 62, 137, 181, 184, 186, 256, 258, 2589, 260, Bošamarin 195, 198, 211, 212 304, 307 Brezovica 138, 211, 212 flišno gričevje 11, 49, 135, 136, 201, 257, 258, 260 Brič 198 Brojnica 291 G brojnice 291, 292 Gabrijeli 30, 148 Bržanija 49, 76, 195, 270 Gabrovica 195 burin (kopnik) 78, 79, 113 Gažon 80, 81, 148,
    [Show full text]
  • Naselbinska Dediščina Po Družbenem Planu Občine Koper 1.2.1 Abitanti
    3 Priloga: Naselbinska dediščina po Družbenem planu občine Koper 1.2.1 Abitanti 1.2.34 Poletiči 1.2.2 Bezovica 1.2.35 Pomjan 1.2.3 Bočaji 1.2.36 Popetre 1.2.4 Boršt 1.2.37 Pregara 1.2.5 Brezovica pri Gradinu 1.2.38 Pregara-Reparec 1.2.6 Butari 1.2.39 Pridvor-Dvori 1.2.7 Črni kal 1.2.40 Pridovor-Kavaliči 1.2.8 Črnotiče 1.2.41 Pridovr-Kortina 1.2.9 Dekani 1.2.42 Puče 1.2.10 Dilici 1.2.43 Rožar 1.2.11 Dol 1.2.44 Smokvica 1.2.12 Dvori pri Movražu 1.2.45 Socerb 1.2.13 Elerji 1.2.46 Sirši-Pavliči 1.2.14 Fijeroga 1.2.47 Sočerga 1.2.15 Gažon 1.2.48 Sokoliči 1.2.16 Glem 1.2.49 Stepani 1.2.17 Gračišče 1.2.50 Šmarje 1.2.18 Gradin 1.2.51 Tinjan 1.2.19 Grintovec 1.2.52 Tinjan-Kolombar 1.2.20 Hrastovlje 1.2.53 Tinjan-Urbanci 1.2.21 Kastelec 1.2.54 Topolovec 1.2.22 Koštabona 1.2.55 Topolovec-Hrvoji 1.2.23 Koštabona Hrvatini 1.2.56 Topolovec-Zrnjovec 1.2.24 Kozloviči 1.2.57 Trebše 1.2.25 Kubed 1.2.58 Trsek 1.2.26 Labor 1.2.59 Truške 1.2.27 Loka 1.2.60 Tuljaki 1.2.28 Lopar 1.2.61 Zabavlje 1.2.29 Marezige-Bernetiči 1.2.62 Zabigrad 1.2.30 Movraž 1.2.63 Župančiči 1.2.31 Olika Zazid 1.2.32 Plavje-Badiha Rakitovec 1.2.33 Podpeč Podgorje Stran 1 od 5 Izpis členov Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št.
    [Show full text]
  • 21/1998, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, èetrtek Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 21 19. 3. 1998 DRŽAVNI ZBOR KORTINE, KRNICA, KUBED, LOKA, LUKINI, MARŠIČI, MOČUNIGI, MOVRAŽ, OLIKA, OSP, PERAJI, PISARI, 919. Odlok o razpisu referenduma in doloèitvi PODGORJE, PODPEÈ, POLETIÈI, POPETRE, PRAPROÈE, referendumskih obmoèij za ustanovitev obèin PREDLOKA, PREGARA, RAKITOVEC, RIŽANA, ROŽAR, ter za doloèitev oziroma spremembo njihovih obmoèij in razpisu referenduma za spremembo SIRÈI, SMOKVICA, SOCERB, SOÈERGA, SOKOLIÈI, imen in sedežev občin (OdRRDRO) STEPANI, ŠEKI, TOPOLOVEC, TREBEŠE, TULJAKI, ZABAVLJE, ZANIGRAD, ZAZID. Na podlagi 14. èlena in v skladu s 17., 23. in 39. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se èlenom zakona o postopku za ustanovitev obèin ter za dolo- glasi: čitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) je Državni “Ali ste za to, da se naše referendumsko območje zbor Republike Slovenije na seji dne 19. marca 1998 sprejel izloèi iz obèine Koper v novo obèino z imenom Dekani in sedežem v Dekanih?“ O D L O K Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži be- o razpisu referenduma in doloèitvi sedo ZA ali besedo PROTI. referendumskih obmoèij za ustanovitev obèin ter za doloèitev oziroma spremembo njihovih 3 obmoèij in razpisu referenduma za spremembo Kot referendumsko obmoèje se doloèi del obèine Ko- imen in sedežev obèin (OdRRDRO) per, ki naj bi se izloèil iz obèine Koper v novo obèino Šmarje-Marezige in obsega naslednja območja naselij: I. Doloèitev referendumskih obmoèij za ustanovitev ob- BABIČI, BOČAJI, BORŠT, BRIČ, DILICI, FIJEROGA, èin z izloèitvijo dela obèine v novo obèino: GAŽON, GLEM, GRINJAN, GRINTOVEC, KOŠTABONA, KOZLOVIÈI, KRKAVÈE, LABOR, LOPAR, MAREZIGE, 1 MONTINJAN, POMJAN, PUČE, SRGAŠI, ŠMARJE, TRSEK, Kot referendumsko obmoèje se doloèi del obèine Ko- TRUŠKE, ŽUPANČIČI.
    [Show full text]
  • E-Turizem Kot Strategija Razvoja Turistične Destinacije Koper
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Martina Rameša E-turizem kot strategija razvoja turistične destinacije Koper Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Martina Rameša Mentor: red. prof. dr. Vasja Vehovar E-turizem kot strategija razvoja turistične destinacije Koper Magistrsko delo Ljubljana, 2013 E-turizem kot strategija razvoja turistične destinacije Koper Turizem je v globalnem merilu vse pomembnejša gospodarska panoga, vloga e-turizma pa je v evropskem okolju izrednega pomena. Magistrsko delo podaja pregled vključenosti e-turizma v strategijo razvoja turistične destinacije Koper. Splošni utemeljitvi e-turizma kot vključevanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v turistično dejavnost sledi predstavitev turizma v Sloveniji in Kopru z natančnejšo opredelitvijo strategije razvoja turizma in vključevanja IKT. Vlogo spleta v turizmu Kopra sem preverila s terensko anketo med obiskovalci Kopra in koprskega zaledja. Četudi na manjšem vzorcu, je raziskava potrdila uporabo spleta pri iskanju splošnih turističnih informacij o Kopru in v nekaj primerih večji pomen e-turizma za redne uporabnike spleta ter tuje in mlajše turiste in obiskovalce. Medtem ko ima splet pomembno vlogo pri informiranju za načrtovanje turističnega obiska Kopra, se obiskovalci znatno manj odločajo za moţnosti spletnih rezervacij in plačevanja turističnih storitev. Z naknadno kvalitativno raziskavo sem pridobila mnenja turističnih ponudnikov. E-turizem se je potrdil kot pomemben del strategije razvoja koprskega turizma in se sicer uspešno izvaja, vendar še ne izkorišča vseh potencialov. Rast e- turizma (z vidika spletne prodaje in rezervacij turističnih storitev) v Evropi napoveduje, da bodo turistični akterji v Kopru morali informacijsko-komunikacijske tehnologije vključevati v večji meri, predvsem na področju omogočanja rezervacij, plačevanja in inovativnih načinov privabljanja novih obiskovalcev.
    [Show full text]