Nevarni Odpadki 2019
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo -
Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9 -
Nepremična Kulturna Dediščina Kraškega Roba In
NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA V JUGOVZHODNEM DELU MESTNE OBČINE KOPER Eda Benčič Mohar, konservatorska svetnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran Na izbranem območju se stikata dve obširni enoti registrirane dediščine: Kulturna krajina notranja Slovenska Istra in Kulturna krajina Kraški rob. 2 Za kulturno krajino Notranje slovenske Istre je značilna flišna struktura tal in razgiban gričevnat svet. Pokrajino prepreda sistem kulturnih teras s suho zidanimi kamnitimi škarpami. Žrnjovec 3 Za kulturno krajino Kraškega roba je značilen intenzivno razgiban naravni relief s številnimi skalnimi prelomi in apnenčasta struktura tal. Movraž 4 Kubed Abrami Sočerga, Sveti Kvirik Območje kulturne krajine združuje vse ostale enote in območja kulturne dediščine v celoto velike kulturne, prostorske in estetske vrednosti. Med temi so naselja, utrdbe, cerkve, kapelice, pokopališča, mostovi, vodna zajetja, zgodovinski spomeniki in arheološka območja. 5 Zabavlje Trebeše Naselbinski kulturni spomeniki: Abitanti, Gračišče, Kubed, Pregara, Topolovec, Žrnjovec, Trebeše, Zabavlje Naselbinska kulturna dediščina, vpisana v Register kulturne dediščine RS: Abrami, Brezovica, Dvori, Hrvoji, Koromači – Boškini, Movraž, Olika, Popetre, Krištije, Reparec, Sirči, Smokvica, Stara Mandrija, Tuljaki Naselbinska kulturna dediščina v prostorskem planu MOK): Butari, Gradin, Pavliči, Poletiči, Sočerga, Sokoliči Pregara Smokvica 6 Sočerga Enotno stavbno oblikovanje prispeva k urejenemu videzu tradicionalnih naselij. Po velikosti in stavbnem oblikovanju izstopajo cerkve in druge stavbe mlajšega datuma, kot so na primer zadružni domovi in šole. Nekdanji Zadružni dom v Sočergi 7 Prilagajanje stavb terenu, komunikacijam in parcelam ustvarja slikovite in privlačne ambiente, ki so prijetni za bivanje. Olika Smokvica Abitanti 8 • Domačija Solari, Gračišče Reparec V sklopu profane stavbne dediščine imajo status kulturnega spomenika: domačije v Abitantih št. -
Razpisna Dokumentacija .Pdf 1 MB Prenesi Datoteko
Župan – Sindaco Številka: 410-102/2021 Številka javnega naročila: JN-S-4/2021 Datum: 06.07.2021 DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA Zagotovitev prevozov šolskih otrok v Mestni občini Koper oddaja javnega naročila po odprtem postopku - storitve Javno naročilo objavljeno na portalu javnih naročil RS ter dodatku k uradnemu listu EU. Verdijeva ulica - Via Giuseppe Verdi 10, 6000 Koper - Capodistria, Slovenija Tel. +386 (0)5 6646 228 K A Z A L O 1. POVABILO K SODELOVANJU ........................................................................................... 3 2. NAVODILO PONUDNIKOM ZA PRIPRAVO PONUDBE .............................................. 4 2.1 Pravna podlaga za izvedbo postopka oddaje javnega naročila ....................................... 4 2.2 Predmet javnega naročila ............................................................................................................... 4 2.3 Sklopi ....................................................................................................................................................... 5 2.4 Jezik v ponudbi ................................................................................................................................. 14 2.5 Objava v uradnih glasilih .............................................................................................................. 14 2.6 Rok začetka in končanja izvajanja javnega naročila ......................................................... 14 2.7 Postopek javnega naročila .......................................................................................................... -
R a Z G L a Š a M O D L O K O Spremembah in Dopolnitvah Prostorskih Ureditvenih Pogojev V Mestni Obćini Koper
Uradni list št. 95, 12. 9. 2006 4084. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Mestni obini Koper, stran 9919. Na podlagi 180. lena Statuta Mestne obine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03 ter Uradni list RS, št. 90/05 in 67/06) R A Z G L A Š A M O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Mestni obini Koper Št. K3503-24/01 Koper, 21. julija 2006 Župan Mestne obine Koper Boris Popovi l.r. Na podlagi 175. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1), 29. lena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-UPB1 (Uradni list RS, št. 100/05 in 21/06 – odloba US) in na podlagi 27. lena Statuta Mestne obine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03 ter Uradni list RS, št. 90/05 in 67/06) je Obinski svet Mestne obine Koper na seji dne 20. julija 2006 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Mestni obini Koper I. SPLOŠNE DOLOBE 1. len S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev (v nadaljevanju PUP) v Mestni obini Koper (Uradne objave, št. 19/88, 7/01, 24/01, Uradni list RS, št. 49/05 – obvezna razlaga), ki jih je izdelal Studio Škof, Dean Škof s.p. iz Kopra, pod št. 04 – 27 v decembru 2005. 2. len Besedilo 1. lena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni obini Koper (Uradne objave, št. -
4.8 Povzetek Variante Hitre Ceste Koper – Dragonja Potekajo Delno
Okoljsko poročilo na trasi HC Koper – Dragonja Hrup 4.8 HRUP Povzetek Variante hitre ceste Koper – Dragonja potekajo delno po nepozidanih kmetijskih površinah, delno po območjih z mešano poslovno – stanovanjsko rabo prostora in po območjih razpršene gradnje. Stanovanjska območja ob trasi hitre ceste so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v celoti razvrščena v III. območje varstva pred hrupom. Območje Nature 2000 spada po isti uredbi med mirna območja na prostem, vendar je na celotnem vplivnem območju hitre ceste razvrščeno v III. stopnjo, saj leži v pasu 1000 m od pomembne prometnice. Kmetijske površine ter proizvodna območja so razvrščena v IV. območje varstva pred hrupom. Mirnih območij poselitve v vplivnem območju hitre ceste po veljavnih prostorskih planih občin Koper, Izola in Piran ni. Obstoječa obremenitev s hrupom na območju med Bertoki in Koprom je pretežno posledica prometa po AC odsekih A1/0236, 0237 Dekani – Koper, na območju Kopra prometa po glavni cesti G2-111/0238 Koper – Izola, na vplivnem območju predvidene hitre ceste glavna cesta G1-10/1062 Koper – Dragonja, na območju naselja Prade pa regionalna cesta R3-625/1061 Bertoki – Dvori. Dodaten vir hrupa je tudi lokalni promet v mestu Koper in v širši okolici. Vpliv proizvodnih in kmetijskih virov hrupa je lokalno omejen. Prometna obremenitev glavnih tranzitnih cest je najvišja v poletni turistični sezoni, izven sezone prometni zastoji niso pogosti. V letu 2004 je gostota prometa na AC med Bertoki in Koprom 39500 vozil/dan. Najbolj obremenjen odsek glavne ceste G1-10 je Šmarska cesta južno od priključka Slavček (25000 vozil/dan), gostota prometa proti Dragonji pa se postopoma zmanjšuje na 3600 vozil/dan. -
SUSTAINABILITY PARK ISTRA Help to Create a Sustainable Rural Development in Istra, Slovenia
SUSTAINABILITY PARK ISTRA Help to create a sustainable rural development in Istra, Slovenia 1. What is the project about? Sustainability Park Istra is a charity project in beautiful, but socially underprivileged inland Istria region. We work to revitalize abandoned countryside area and create a practical example of sustainable rural development. - Our vision Sustainability Park Istra is creating a space of cooperation and innovation, a supportive environment for research, education and active practice of sustainable development. It is forming a model of sustainability in practice with the involvement of competent individuals and organizations. This model will be transferable to other locations in Slovenia and abroad. The Park is growing from amazing potentials of the region in Istria along the border between Slovenia and Croatia. - Our goals • To help revitalize abandoned, vacant rural area. • To create sustainable development in practice and to develop a model that can be replicated in other Slovenian and foreign regions. • To offer our volunteers the experience of sustainable living, luxurious simplicity. • To provide an open space, where each of us can contribute according to their abilities to create a better world. • To bring out the hero in you. - Our objectives Our primary objective is to help the local community in our region. We support their sustainable ideas and activities such are eco farming, sustainable tourism and preservation of local natural and cultural heritage. We also start our own projects with the same focus. This typically includes helping with renovation of traditional stone houses and dry walls, picking local eco produce such as olives and grapes, cleaning overgrown terraces, helping the elderly, organizing clean-up actions, participating at local cultural events, etc. -
D.O.O. 14 February 2014
REPUBLIC OF SLOVENIA . 4442 MINISTRY OF AGRICULTURE AND THE ENVIRONMENT ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana T: 00386 (0)1 478 40 00 F: 00386 (0)1 478 40 52 DRI E: gp.arso@gov .sl Upravljanje investicij www.arso.gov.si Družba za razvoj infrastrukture , d.o.o. Received: 14 February 2014 Number: 35402-2/2012-96 Date: 13 February 2014 Number: Not Based on the fourth paragraph of Article 8 of the Decree on bodies affiliated to ministries (Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 58/03, 45/04, 86/04 -ZVOP-1, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08 - ZViS-F, 63/09, 69/10, 40/11, 98/11, 17/12, 23/12, 82/12, 109/12 , 24/13, 36/13 in 51/13) and the second paragraph of Article 61 of the Environment Protection Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 39/06-ZV0-1-UPB1 , 49/06-ZMetD, 66/06-0dlUS, 112/06- 0dlUS, 33/07-ZPNa črt, 57/08-ZF0-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) considering the second paragraph of Article 39 of the Rules on the assessment of the acceptability of impacts caused by the execution of plans and activities affecting nature in protected areas (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 130/04, 53/06, 38/1O and 3/11) and the first paragraph of Article 219 of the General Administrative Procedure Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. -
Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello -
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI KAL E-Pošta : [email protected] ČRNI KAL 70 Tel.: 05/6590-250 6275 ČRNI KAL GSM : 041 760-941 Datum : 07.10.2019
MESTNA OBČINA KOPER KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI KAL e-pošta : [email protected] ČRNI KAL 70 tel.: 05/6590-250 6275 ČRNI KAL GSM : 041 760-941 Datum : 07.10.2019 Z A P I S N I K 6. redne seje sveta Krajevne skupnosti Črni Kal, ki je bila v petek, 20.09.2019 ob 19.00 uri, v prostorih krajevne skupnosti Črni Kal. Sejo je vodil predsednik Uroš Šavron. Predsednik je ugotovil, da je prisotnih 9 članov in je svet KS sklepčen. D N E V N I R E D : 1. Pregled realizacije sklepov 5. redne seje in potrditev zapisnika 2. Priprava participativnega proračuna za leto 2020 3. Priprava predloga finančnega načrta za leto 2020 4. Vloge in pobude 5. Razno Ad. 1 Pregled realizacije sklepov 5. redne seje sveta in potrditev zapisnika Ingrid Cunja Kocbek je podala pripombe na zapisnik 5. redne seje, ki so upoštevane. Prosi za naslednje pojasnilo : pri obravnavanju polletnega finančnega računa ni bilo pojasnjeno povečanje odhodkov v prvi polovici leta iz naslova tekočega in investicijskega vzdrževanja za obveznosti iz preteklih let. Odhodki na kontih 402 in 420 krepko presegajo vrednost začetnega stanja neplačanih obveznosti na dan 1.1.2019. Prosim, da me seznanite s utemeljitvijo opravičenosti poravnave teh obveznosti in z načinom zaključka posameznega stroškovnega dogodka. Člani sveta so sprejeli ( 8 za, 1 proti) Sklep št. 92 Potrdi se realizacijo sklepov in zapisnik 5. redne seje. Člani sveta so sprejeli ( 8 za, 1 proti) Sklep št. 93 Razprava članov sveta pri posamezni točki dnevnega reda, se omeji na 3 minute. Ad. 2 Priprava participativnega proračuna Predsednik je prisotne seznanil, da je letos MO Koper pristopila k pripravi participativnega proračuna, za katerega je namenila 480.000 eur. -
15 Izbranih Tematskih Poti
15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km). -
Delo Koprske Škofije Na Karitativnem Področju V Letu 2012
DELO KOPRSKE ŠKOFIJE NA KARITATIVNEM PODROČJU V LETU 2012 »Škofijska karitas Koper (v nadaljnjem besedilu ŠK) je cerkvena dobrodelna ustanova Škofije Koper, ki jo je 6. 9. 1990 ustanovil koprski škof z namenom, da v Škofiji Koper in navzven organizirano, načrtno in urejeno, udejanja bistveno razsežnost življenja in poslanstva Cerkve – karitativno in socialno služenje sočloveku.« (Statut ŠK Koper čl. 1) »ŠK je na območju Škofije Koper hkrati Škofijska komisija za karitativne dejavnosti.« (Statut ŠK Koper čl. 4) »Cilj Škofijske karitas je uresničevanje vizije karitas – civilizacija ljubezni, to je svet kjer prevladujejo pravica, mir, resnica in solidarnost; kjer je dostojanstvo človeka, narejenega po božji podobi na prvem mestu; kjer izginjajo izključevanje, diskriminacija, nasilje, nestrpnost, in revščina razvrednotenega človeka; kjer se zemeljske dobrine delijo med vse; kjer je stvarstvo varovano in zaupano v dobro naslednjim rodovom; kjer vsi ljudje, posebno najbolj revni, potisnjeni na rob in potlačeni najdejo upanje in se napolnijo z močjo za dosego polnosti njihove človečnosti, kot dela skupnosti. Cilju se ŠK bliža tako, da uresničuje naslednje naloge: - načrtuje, organizira, preverja, spodbuja in povezuje karitativno delo fizičnih in pravnih oseb na vseh ravneh Škofije Koper; - Sama in v sodelovanju z drugimi karitativnimi združenji in ustanovami odkriva vzroke sodobnih stisk in uboštvo ter jih preprečuje; - spodbuja in povezuje karitativno delovanje v dekanijah, župnijah, katoliških gibanjih, društvih, združenjih in skupinah; - spodbuja čut za služenje; - poglablja, predlaga in preverja teološke, moralne, pastoralne in socialne motive služenja; - daje prednost tistim, ki so po nauku evangelija ubogi, mali in zapuščeni; - skrbi za osebno in strokovno oblikovanje prostovoljcev in poklicno zaposlenih, ki delujejo v Karitas; - predlaga, spremlja in preverja socialno zakonodajo; - pomaga pri ustanavljanju manjkajočih socialnih ustanov.