Das Jahr, in dem die Denkmäler stürzten Die Sicht auf die Geschichte verändert sich.

„Wer die Vergangenheit kontrolliert, kontrolliert blickt zurück auf ein Trümmerfeld mit vor sich ein behutsamer Umgang mit dem die Zukunft. Wer die Gegenwart kontrolliert, Schreck geweiteten Augen, während ihn historischen Erbe geradezu auf. kontrolliert die Vergangenheit.“ der Wind, den man Fortschritt nennen kann, unaufhaltsam in die Zukunft treibt. Der 10. Oktober. Das engagierte und groß­ artige Team, das die Inhalte der Mobilen Geschichte ist also ein Trümmerfeld, Ausstellung [siehe BRÜCKEseite 44] gestal- Das Jahr 2020 wird unter anderem als wenig fügt sich schlüssig zusammen und tet hat, war sich daher der Sensibilität der jenes Jahr in die Geschichte eingehen, in aus dem Steinbruch der historischen Aufgabenstellung voll bewusst. Es galt, dem an vielen Orten der Welt Denkmäler Versatzstücke holen sich Individuen oder vom Ausgangspunkt, dem 10. Oktober stürzten. In Boston wurde eine Christoph- Gruppen passende Puzzleteile, um sich 1920 aus, den Blick auf die Vergangenheit Kolumbus-Statue enthauptet, in New Orle- ihr jeweils eigenes Bild der Vergangenheit differenziert zu ermöglichen und mit den ans fiel General Lee. In Bristol rollte die zu konstruieren. Und dieses steht dann vorliegenden soliden Erkenntnissen der Statue des Sklavenhändlers Edward Col- im Widerspruch zu jenem Bild, das sich Geschichtswissenschaft zu unterlegen. In ston ins Wasser des Hafenbeckens und in manch andere, konkurrierende Gruppe der Verdeutlichung der versuchten und Antwerpen wird das Denkmal von König erstellt hat. Es ist die Aufgabe der Wis- oftmals gelungenen Vereinnahmung des

CARINTHI ja 2020 Leopold II. nicht nur beschmiert, sondern senschaft, die Motive für die jeweilige historischen Ereignisses für politische grundsätzlich in Frage gestellt. Auswahl der Fakten zu entschlüsseln. Das Ziele in den Folgeepochen, in der Darstel- Auch die Kärntner Geschichte ist reich Gesamtbild bleibt aber wohl auch für die lung des Kampfes um die Erinnerung an Beispielen für Gewaltaktionen gegen Wissenschaft stets fluid, jede Gegenwart spiegeln sich die dramatischen Ereignisse Denkmäler. Man könnte eine eindrucks- stellt ihre eigenen Fragen an die Geschich- der Folgejahrzehnte, die dem Land schwe- volle Ausstellung mit Bildern von unfreund- te und eröffnet, von neuen Standpunkten re Wunden zugefügt haben. lichen Interventionen an steinernen Zeu- aus, neue Perspektiven. Wenn man, wie ich, vor über einem hal- gen der Geschichte gestalten. Das macht Von George Orwell stammt das bekann- ben Jahrhundert aus Kärnten weggezogen deutlich, dass hier wie überall die Geschich- te Zitat: „Wer die Vergangenheit kontrol- ist, familiär aber noch immer tief in diesem te ein umkämpfter Ort ist. Vergangenheit liert, kontrolliert die Zukunft. Wer die Land verwurzelt ist, so erscheint einem der vergeht nicht, sie ist über das individuelle, Gegenwart kontrolliert, kontrolliert die Umgang der Kärntner*innen mit ihrer kommunikative oder kulturelle Gedächtnis Vergangenheit.“ Die Sichtweise auf die Geschichte oftmals widersprüchlich und oft in widersprüchlichster Form mit uns Geschichte ist also eine Machtfrage in der aus der Zeit gefallen. Besonders der Rück- und unserer Gegenwart verbunden. Paul Gegenwart mit entscheidender Funktion blick auf den Oktober 1920 orientiert sich Klees Angelus Novus, von Walter Benjamin für die Gestaltungsmöglichkeiten in der oftmals sehr viel weniger an der durch die als Engel der Geschichte interpretiert, Zukunft. Berücksichtigt man das, drängt Geschichtswissenschaft solide erschlosse-

4 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Nicole Six & Paul Petritsch: Die Innere Grenze | Notranja meja. Fotos: Six & Petritsch | Bildrecht 2020 Mit diesem Projekt untersuchen Six/Petritsch anhand der Abstimmungskarte den 1920 erwogenen Grenzverlauf für Kärnten. Das Aufsuchen und Begehen dieser erdachten zirka 160 Kilometer langen Grenze wird von ihnen auf unsentimentale Weise fotografisch dokumentiert. Ort und Blickrichtung der jeweiligen Fotoaufnahmen wurden – in Anlehnung an kartografische Methoden – allein durch ein bestimmtes Raster definiert, das sie über die Karte legten [siehe auch das da.schau.her auf BRÜCKENseite 25].

nen Fakten als an den unter- gehen, die ohne Diskriminie- Gestalter*innen zu danken. Die Zusam- schiedlichen Interpretationen rung auskommt und möglichst menarbeit mit diesen kreativen Menschen und Vereinnahmungen, die die allen Bewohner*innen dieses so war für uns, die wir die Inhalte zu liefern Kärntner Volksabstimmung in den schönen Landes gute Perspektiven hatten, eine beglückende Erfahrung. Jahrzehnten, die auf dieses Ereignis folgten, bietet. Das greift die Mobile Ausstellung Und natürlich ist dem Land Kärnten erfahren musste. auf, mit dem Zeigen der wirtschaftlichen und seinen Vertreter*innen zu danken, Es war kein „Sieg in deutscher Nacht“, Dynamik dieses Landes, mit der Kreativi- dass sie volle Gestaltungsfreiheit bei der vor 100 Jahren errungen wurde. Eine tät und der Weltgeltung der hier entwi- dieser Ausstellung uns allen gegeben hat, Analyse der abgegebenen Stimmen macht ckelten Kultur, mit dem breiten Bildungs- die wir, oftmals von unterschiedlichen deutlich, dass für den Großteil der slowe- angebot und vor allem mit dem Stolz auf Grundpositionen aus unsere Beiträge gelie- nisch sprechenden Menschen in Unter­ seine Vielfalt, die sich nicht nur im Sprach- fert haben. Es ist eine große Freude, dass kärnten die Stimmabgabe nicht durch lichen dokumentiert. diese Ausstellung Interesse findet, Dis- einen aufgeheizten Nationalismus – der kussionen und Denkprozesse auslöst, auf bei ihnen noch nicht angekommen war –, (Un)angenehm berührt. Viele Kärnt­ konstruktive Kritik stößt und insgesamt sondern durch vernunftgeleitete Analyse ner*innen haben das Land verlassen, um mithilft, die positiven Impulse, die von der sozialen, ökonomischen, politischen anderswo in Österreich oder der Welt ihre „CARINTHIja 2020“ ausgehen, zu unter- und kulturellen Situation getroffen wurde. Träume zu verwirklichen. Von außen stützen und befördern. Die Steine des Slowen*innen, die ihre Stimme für einen haben aber die meisten dieser Menschen Trümmerfelds Geschichte fügen sich Verbleib ihres Landesteiles bei Österreich immer Anteil genommen an dem, was sich ­langsam zu einem Bild zusammen, in dem abgegeben hatten, trafen eine Entschei- in Kärnten getan hat. Mehr als einmal war sich hoffentlich der Großteil der dung des Kopfes, nicht die eines brennen- man dabei unangenehm berührt, ja betrof- Kärntner*innen, welcher Muttersprache den Herzens. Pragmatismus und Vernunft fen. Aber es gab auch Freude und Stolz. auch immer, wiederfinden können. siegten bei ihnen über Emotion und Und heute überwiegen die positiven Gefüh- ● Helmut Konrad Ideologie. le. Kärntner*innen in aller Welt waren * 1948 in Wolfsberg, Historiker und ehem. Rektor der Karl-Franzens-Universität . Diese (im Übrigen gar nicht neue) Ein- symbolisch dabei, als diese „Landesaus- sicht ermöglicht einen kühleren und abge- stellung“ nach einer durch die Pandemie klärteren Blick auf ein historisches Ereig- erzwungenen Verzögerung endlich der nis, das in Kärnten über Jahrzehnte mit Öffentlichkeit präsentiert werden konnte. hohen Emotionen betrachtet wurde. Und Dass diese Ausstellung so eindrucksvoll von diesem Punkt aus kann man auch mit umgesetzt werden konnte, ist dem enga- Optimismus an eine Gestaltung der Zukunft gierten Team der Architekt*innen und

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 5 Leto, v katerem so se podirali spomeniki Pogled na zgodovino se spreminja.

„Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Angelus Novus, ki ga je Walter Benjamin mislih je povsem na mestu previdnost pri Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost.“ interpretiral kot angela zgodovine, gleda rokovanju z zgodovinsko dediščino. nazaj na polje ruševin z očmi, izbočenimi od strahu, medtem ko ga veter, ki mu 10. oktober. Nadobudna in odlična ekipa, lahko rečemo napredek, nezadržno vleče ki je oblikovala vsebino potujoče razstave Leto 2020 se bo med drugim zapisalo v v prihodnost. po deželi [glej stran 46], se je v celoti zgodovino kot leto, v katerem so se v zavedala občutljivosti zastavljene naloge. številnih mestih sveta podirali spomeniki. Zgodovina je torej polje ruševin, kjer le Vse od izhodiščnega datuma, 10. oktobra V Bostonu je bil obglavljen kip Krištofa malo stvari še logično paše skupaj; iz 1920, je bilo treba zagotoviti raznolik Kolumba, v New Orleansu je padel general kamnoloma zgodovinskih kulis si posa- pogled na preteklost, podkrepljen z obsto- Lee. V Bristolu se je kip Edwarda Colstona, mezniki ali skupine izberejo primerne ječimi trdnimi spoznanji zgodovinske trgovca s sužnji, zakotalil v vodo prista- dele sestavljanke, da bi si tako ustvarili vede. Pri ponazoritvi poskusa in pogosto niškega doka, v Antwerpnu pa spomenik lastno sliko preteklosti. Ta pa je potem v uspelega tolmačenja zgodovinskih dogod- kralja Leopolda II. ne samo, da je bil nasprotju s sliko, ki si jo je ustvarila mar- kov za politične namene v obdobjih, ki so

CARINTHI ja 2020 oskrunjen, temveč je kot tak v celoti pos- sikatera druga konkurenčna skupina. sledila, in pri prikazovanju boja za zgodo- tavljen pod vprašaj. Naloga znanosti je, da razvozla motive za vinski spomin, se odražajo dramatični Tudi v zgodovini avstrijske Koroške ne vsakokratno izbiro dejstev. Celotna slika dogodki naslednjih desetletij, ki so deželi manjka primerov nasilnih dejanj zoper pa vseeno tudi za znanost vedno ostaja zadali hude rane. spomenike. Lahko bi celo pripravili pret- zamegljena, saj vsaka sedanjost zgodovi- Kdor se je, tako kot jaz, pred pol stole- resljivo razstavo s slikami neprijaznih ni zastavlja drugačna vprašanja in odpira tja izselil s Koroške, družinske vezi pa ga posegov, ki jo jih utrpeli ti kamniti priče- nove perspektive z novih vidikov. še vedno tesno povezujejo s to deželo, se valci zgodovine. Očitno je, da je tu, kot Znani citat Georga Orwella se glasi: „Kdor mu zdi način, kako Korošci in Korošice tudi povsod drugje, na delu boj proti nadzoruje preteklost, nadzoruje priho- obravnavajo zgodovino, nemalokrat pro- zgodovini. Preteklost ne izgine, temveč dnost. Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoru- tisloven in zastarel. Zlasti pogled nazaj je skozi individualni, sporočevalni ali je preteklost.“ Zorni kot pogleda na zgo- na oktober 1920 se pogosto precej manj kulturni spomin pogosto v najbolj proti- dovino je torej vprašanje moči, ki temelji opira na zgodovinsko izvedena trdna slovni obliki povezana z nami in našo v sedanjosti, z odločilno funkcijo za mož- dejstva kot pa na različne razlage in pri- sedanjostjo. Slika Paula Kleeja z naslovom nosti oblikovanja v prihodnosti. S tem v lastitve, katere je koroški plebiscit v

6 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Nicole Six & Paul Petritsch: Die Innere Grenze | Notranja meja. Fotografije: Six & Petritsch | Avtorske pravice 2020 S tem projektom Six in Petritsch na podlagi plebiscitnega zemljevida raziščeta premišljeni potek meje iz leta 1920 na Koroškem. Pri tem poskušata na nesentimentalen način dokumentirati iskanje in obhod te izmišljene pribl. 160 km dolge meje. Krajevno usmeritev in zorni pogled trenutnih fotografskih posnetkov sta – na podlagi kartografskih metod – sama opredelila s pomočjo določenih rešetk, ki sta jih postavila na zemljevid [glejte tudi da.schau.her na strani 25 revije DIE BRÜCKE].

desetletjih, ki so sledila temu ša ponazoriti gospodarsko dina- ki smo bili zadolženi za vsebinsko pripra- dogodku, moral doživeti. miko dežele, njeno ustvarjalnost vo, osrečujoča izkušnja. To ni bila „Zmaga v nemški in svetovno prepoznavnost tu Seveda pa gre zahvala tudi deželi Koro- noči“, ki je bila pred 100 leti dobljena. razvijajoče se kulture, s širokimi ški ter njenim predstavnikom in predstav- Analiza oddanih glasov jasno kaže, da je izobrazbenimi možnostmi in predvsem s nicam, da so nam vsem pri oblikovanju te večina slovensko govorečega prebivalstva ponosom na njeno raznolikost, ki ni izpri- razstave dali polno umetniško svobodo, na Spodnjem Koroškem glasovala ne na čana le v jezikovnem smislu. ko smo, pogosto na podlagi različnih podlagi razgretega nacionalizma – ki pri osnovnih izhodišč, predložili svoje pri- njih sploh še ni bil prisoten – temveč na Neprijetno prizadeti/prijetno presene- spevke. V veliko veselje nam je, da je ta podlagi razumske analize takratnega soci- čeni. Številne Korošice in Korošci so razstava naletela na veliko zanimanje, alnega, ekonomskega, političnega in kul- zapustili to deželo, da bi svoje sanje ures- sprožila razprave in miselne procese, turnega položaja. Slovenke in Slovenci, ki ničili drugje v Avstriji ali v širnem svetu. zadela ob konstruktivno kritiko ter na so glasovali za to, da njihov del dežele Od zunaj pa je bila večina teh ljudi še splošno podprla, spodbudila projekt ostane v Avstriji, so odločitev sprejeli z vedno udeležena pri tem, kar se je doga- „CARINTHIja 2020“ in pripomogla k temu, glavo, ne z gorečim srcem. Pragmatizem jalo na Koroškem. Res je, da smo bili zato da se projekt povezuje s pozitivnimi impul- in razum sta pri njih prevladala nad čustvi več kot enkrat neprijetno prizadeti, saj zi. Kamenčki razbitega mozaika zgodovi- in ideologijo. nam ni bilo vseeno. Bila pa so tudi prija- ne se počasi sestavljajo v sliko, v kateri Takšno spoznanje (ki sicer sploh ni teljstva in ponos. Danes kljub vsemu se bo, tako vsaj upamo, večina Koroščev nekaj novega) omogoča bolj jasen in miren prevladujejo pozitivna občutja. Korošice in Korošic, ne glede na to, kateri je njihov pogled na zgodovinski dogodek, ki se je in Korošci z vsega sveta so bili simbolično materni jezik, lahko zopet našla. na avstrijskem Koroškem skozi številna zraven, ko je ta „deželna razstava“, sicer ● Helmut Konrad desetletja povezoval z močnimi čustvi. S z zamudo kot posledica izbruha pandemi- * 1948 v Wolfsbergu, zgodovinar in nekdanji rektor graške univerze ‚Karl-Franzens-Universität Graz‘. tega vidika lahko gledamo z optimizmom je, končno ugledala luč sveta in bila tudi na oblikovanje prihodnosti, ki je predstavljena javnosti. Da je bila ta raz- možno brez diskriminacije in na način, ki stava lahko realizirana s takšno izrazno vsem prebivalcem in prebivalkam te lepe močjo, gre zasluga zlasti nadobudni ekipi dežele ponuja čim boljša izhodišča. Prav arhitektov in oblikovalcev. Sodelovanje s to je predmet potujoče razstave, ki posku- temi ustvarjalnimi ljudmi je bilo za nas,

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 7 Hellwig Valentin. Foto: Gerd Eggenberger

Der 10. Oktober im Spiegel eines Jahrhunderts Hellwig Valentin über den weiten Weg zu einem gemeinsamen Gedenken.

Als 1972 der Ortstafelsturm losbrach, war schte ein anderer Ton. eben nicht teilgenommen. 1970 Hellwig Valentin (73) Pressesprecher des Slowen*innen wurden diskrimi- zeigten sich Spannungen: Es gab damaligen Landeshauptmannes Hans niert. Viele Lehrer und Pfarrer zuvor einen Bombenanschlag auf Sima. Später wurde er Leiter des Landes- haben das Land verlassen. Es gab in ein Abwehrkämpferdenkmal, bei der pressedienstes, dann Chefredakteur der den Zwanzigerjahren Aktionen, Menschen Feier tauchten Transparente auf, in denen KTZ. 1998 habilitierte er in Zeitgeschich- aus Deutschland in Kärnten anzusiedeln, slowenische Gymnasien als „großes Gift“ te. Ein Interview über die Feierlichkeiten um das gemischtsprachige Gebiet einzu- bezeichnet wurden. Währenddessen haben zum Tag der Kärntner Volksabstimmung. deutschen. Die Gedenkveranstaltungen junge Slowen*innen Ortstafeln mit den waren Siegesfeiern der Deutschnationalen. slowenischen Namen ergänzt. Das war

CARINTHI ja 2020 Wie würden Sie als Geschichtsgelehrter 1940, unter der Nazi-Herrschaft, wurde ein Vorzeichen darauf, was 1972 geschah. und Zeitzeuge einem ausländischen Gast die Jubiläumsfeier abgesagt. Offiziell, um den Landesfeiertag erklären? alle Kraft für den Endsieg einzusetzen. Als Landeshauptmann Hans Sima und Der 10. Oktober steht für die Volksab- Tatsächlich fürchtete das zentralistische Kanzler Bruno Kreisky zweisprachige stimmung von 1920. Damals hat sich eine NS-Regime in Berlin regionalistischen Ortstafeln aufstellen ließen, brach der Mehrheit der Abstimmungsberechtigten Patriotismus. Ortstafelsturm los. Kreisky knickte ein, in Südkärnten für den Verbleib in der Sima musste gehen. Wie hat sich das Republik Österreich und gegen eine Und nach dem Krieg? auf die späteren Jubiläumsfeiern aus- Angliederung an Jugoslawien entschieden. 1946 gab es eine Kranzniederlegung. gewirkt? 1948 wurde wieder ein großes Fest gefei- 1980 und 1990 gab es keine großen Was hat uns der 10. Oktober 1920 heu- ert. Da gab es noch jugoslawische Gebiets- Probleme. 1995 sprach mit Valentin Inz- te noch zu sagen? ansprüche, die man so zurückweisen ko erstmals ein Repräsentant der slowe- Es war eine Entscheidung für die demo- wollte. nischen Volksgruppe, mit sehr versöhn- kratische Republik Österreich – mit allen lichen Worten. 2000 Bernard Sadovnik. sozialen und rechtsstaatlichen Errungen- Ab wann war diese Gefahr gebannt? 2010 hatte sich alles weiter entspannt. schaften – und gegen die südslawische Der Staatsvertrag von 1955 wurde auch Der damalige Landeshauptmann Gerhard Militärmonarchie. Die Entscheidung kam von Jugoslawien unterzeichnet. Belgrad Dörfler hat sich um eine Lösung der Orts- zustande, weil man das Gemeinsame über anerkannte damit die Karawankengrenze. tafelfrage bemüht, was 2011 gelungen ist. das Trennende gestellt hat. Eine Grenz- ziehung quer durch Kärnten hätte Fami- Dennoch wurden die Umzüge immer Und heute, hundert Jahre später? lien und Freundschaften zerrissen. Jede größer. Ich denke, die Menschen haben erkannt, zweite Stimme für Österreich stammte Bei runden Jubiläen kamen die Spitzen dass Zweisprachigkeit ein Wert ist, um von Menschen mit slowenischer Umgangs- der Bundespolitik, um den tapferen Kärnt- den wir zu Recht beneidet werden. sprache. Es war kein Sieg des Deutschtums nern zu danken. An diesen Umzügen ● Wolfgang Rössler über das Slowenische. nahmen immer um die 100.000 Menschen 40, aus Steindorf am Ossiacher See, lebt in Wien, ist Korrespondent der NZZ am Sonntag. teil. Da wurde stundenlang durch Klagen- So wurde es aber lange verkauft. furt marschiert. Vor der Abstimmung hat die provisori- sche Landesversammlung eine Erklärung Gab es Momente, bei denen Ihnen mul- abgegeben, dass seitens der Landespolitik mig wurde? alles getan werde, um eine gedeihliche Bis in die 1970er-Jahre gingen die Entwicklung der Volksgruppe zu garan- Umzüge ohne größere Probleme über die tieren. Nach der Volksabstimmung herr­ Bühne. Die slowenische Volksgruppe hat

8 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    Eine Woche wird zum Jahr                  Das Kulturjahr/Kulturno leto des Volksgruppenbüros ergänzt die Aktivitäten von CARINTHIja 2020.

Anlässlich des Jubiläumsjahres setzt auch Veranstaltungen sollen, so möglich, 2021 und kulinarischer Begleitung in St. Jakob/ das Kärntner Volksgruppenbüro einen nachgeholt werden. Rosental statt. Am 8. November wird gewichtigen Schwerpunkt im Reigen des die von April verschobene Veranstaltung Gedenkens und der Kultur. Unter dem 2020 ist noch nicht zu Ende. Am 2. Okto- des Klagenfurter gemischten Chores Titel „Dialog & KulturA“ wurde die alljähr- ber findet in Völkermarkt im Kulturverein Mešani Pevski Zbor Jakob Petelin lich stattfindende Kulturwoche/Kulturni PD Lipa ein Literaturabend mit Musik statt. Gallus im Slowenischen Gymnasium in teden um den Faktor 52 erweitert und zu Tags darauf findet in Ebriach das Treffen nachgeholt. Schriftsteller*innen, einem umfassenden Kulturjahr ausge- des Verbandes der slowenischen Schrift­ Maler*innen und Musiker*innen und dehnt – veranstaltet vom Volksgruppen- steller*innen in Österreich statt. Es fördert Rapper werden sich „wiedergefundenen

büro gemeinsam mit den beiden sloweni- den Austausch untereinander, aber auch Orten“ widmen. CARINTHI ja 2020 schen Kulturdachverbänden KKZ und SPZ. mit anderen österreichischen und slowe- Für das Volksgruppenbüro birgt das heu- nischen Schriftstellerverbänden. Ab 3. In Klagenfurt findet am 13. November eine rige Jahr ein zweifaches Jubiläum: 100 Oktober können Interessierte die Ausstel- Veranstaltung des Slowenischen Kultur- Jahre Kärntner Volksabstimmung sind lung „Licht und Schatten“ in der Galerie vereins SKD Celovec/Klagenfurt statt, die das eine, 30 Jahre Kärntner Volksgrup- Šikoronja in Rosegg besuchen, die ebenfalls sich dem Thema der Erinnerung widmet. penbüro das zweite. Im Jahr 1990 wurde das Programm des Kulturjahres bereichert. Katarina Hartmann und Michael Kristof- dieses gegründet und arbeitet seither an Zwei Wochen später, am 17. Oktober, Kranzelbinder verbinden dabei „Musik der Förderung des gedeihlichen Mitein- organisiert der Slowenische Kulturverein und Wort“, so der Titel der Veranstaltung. anders der Menschen in Kärnten. SPD Srce in Eberndorf das Konzert „Guten Beschlossen wird das Herbstprogramm Abend, Nachbar“, das – bewusst in zeit­ des Kulturjahres mit einer Zeitreise des Zahlreiche Veranstaltungen bereicherten licher Nähe zum Nationalfeiertag – das Slowenischen Kulturvereins SPD Trta und bereichern das Jahr 2020 und bieten Verbindende zwischen den Volksgruppen durch das Vereinsleben des vergangenen Interessierten ein breitgefächertes Pro- betont. Abgerundet wird der Abend mit Jahrhunderts. gramm an, das die Kreativität der slowe- Beiträgen ausgewählter Redner und Gästen nischen Volksgruppe in den Fokus rückt aus verschiedenen Gemeinden. Die vorgestellten Veranstaltungen bilden und das Miteinander sowie den gegensei- nur einen Teil des Gesamtprogrammes tigen Austausch in den Mittelpunkt stellt. Humorvoll präsentiert sich der 6. Novem- und veranschaulichen dennoch eindrucks- Die Bandbreite der im Rahmen des Kul- ber. Der Slowenische Kulturverein Edinost voll einen Querschnitt durch das kulturel- turjahres organisierten Veranstaltungen Schiefling lädt zur satirischen Lesung mit le Leben der slowenischen Volksgruppe. mit slowenischen Kulturvereinen aus dem Christian Hölbling unter dem Titel „Ins Gail-, Rosen- und Jauntal ist breit gefächert Astloch gemurmelt“. Das Gesamtprogramm und alle Termine und reicht von Rock-Konzerten über Volks- Ebenfalls ab 7. November will der Slo- sind online abrufbar unter www.ktn.gv.at/ musik bis hin zu kulturhistorischen Wan- wenische Kulturverein SPD ROŽ seine volksgruppen. derungen oder Ausstellungen und Kul- Gäste mit Literatur erwärmen. Unter dem ● Martina Hornböck turabenden. Coronabedingt konnte jedoch Titel „Antifreeze – Literatur gegen den Redaktion DIE BRÜCKE. nur ein Teil des abwechslungsreichen Frost“ finden an drei Abenden (7., 14., 21. Programms organisiert werden, einige November) Lesungen mit musikalischer

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 9 Hellwig Valentin. Fotografija: Gerd Eggenberger

10. oktober v ogledalu preteklega stoletja Hellwig Valentin o dolgi poti k skupni obeležitvi spomina.

Ko je leta 1972 izbruhnilo razburjenje plebiscitu pa je zavel drugačen Leta 1970 pa so se pokazale zaradi krajevnih tabel, je bil Hellwig veter. Slovenke in Slovenci so napetosti: Pred tem je prišlo do Valentin (73) tiskovni predstavnik takra- bili diskriminirani. Številni uči- bombnega napada na spomenik tnega deželnega glavarja Hansa Sime. telji in župniki so zapustili deželo. V nekega obrambnega borca, na slove- Pozneje je postal vodja deželne tiskovne dvajsetih letih so bila prisotna gibanja z snosti je bilo mogoče videti transparente, službe, nato pa glavni redaktor pri koro- ciljem, da se na Koroško naselijo prebi- ki so slovensko gimnazijo prikazovali kot škem dnevniku Kärntner Tageszeitung valci iz Nemčije, da bi se tako mešano „veliki strup“. Med tem so mlade Sloven- (KTZ). Leta 1998 je habilitiral iz sodobne jezikovno območje ponemčilo. Spominske ke in Slovenci dopolnili krajevne table s zgodovine. Z njim smo opravili razgovor slovesnosti so pomenile zmagoslavje nem- slovenskimi imeni. To je bil samo znanilec

CARINTHI ja 2020 o slovesnostih na dan obeležitve koroške- ških nacionalistov. Leta 1940 je bila pod tega, kar se je nato zgodilo leta 1972. ga plebiscita. nacistično vladavino proslava ob obletni- ci odpovedana. Uradno zato, da se vse Ko sta deželni glavar Hans Sima in Kako bi vi kot strokovnjak zgodovinske moči uperijo v končno zmago, v resnici kancler Bruno Kreisky dala postaviti vede in živa priča tujemu gostu razloži- pa se je režim nacionalsocialistične stran- dvojezične krajevne table, se je veliko li ta praznik, ki ga obeležuje dežela? ke, ki je bil centraliziran v Berlinu, ustra- razburjenje okoli te teme šele začelo. 10. oktober obeležuje koroški plebiscit šil regionalnega patriotizma. Kreisky je pokleknil, Sima je moral iz leta 1920. Takrat se je večina glasoval- oditi. Kako je to vplivalo na poznejše nih upravičencev na Južnem Koroškem In po vojni? jubilejne slovesnosti? odločila, da želijo ostati v Republiki Avstri- Leta 1946 je bilo organizirano polaganje Leta 1980 in 1990 ni bilo večjih težav. ji in se ne želijo priključiti Jugoslaviji. vencev. Leta 1948 je bilo zopet prirejeno Leta 1995 pa je prvič spregovoril pred- veliko slavje. Takrat so bile še prisotne stavnik slovenske manjšine, g. Valentin Kaj nam 10. oktober 1920 danes še jugoslovanske aspiracije po ozemlju, ki Inzko, v zelo spravnem tonu. Nato pa leta lahko pove? so jih na ta način želeli odvrniti. 2000 g. Bernard Sadovnik. 2010 so se To je bila odločitev za demokratično zadeve še naprej umirjale. Takratni dežel- Republiko Avstrijo – z vsemi pridobitvami Kdaj je bila potem ta nevarnost mimo? ni glavar Gerhard Dörfler si je prizadeval socialne in pravne države – in zoper mili- Državno pogodbo iz leta 1955 je podpi- najti rešitev na vprašanje krajevnih tabel, taristično monarhijo južnoslovanskih sala tudi Jugoslavija. Beograd je s tem kar mu je leta 2011 tudi uspelo. narodov. Odločitev je zrasla iz tega, ker je priznal mejo na Karavankah. bilo to, kar nas združuje, postavljeno pred In danes, sto let kasneje? to, kar nas razdvaja. Meja, ki bi bila poteg- Kljub temu so imeli slovesni sprevodi Menim, da so ljudje spoznali, da je dvo- njena čez Koroško, bi razdelila družine in vedno večjo udeležbo. jezičnost nekaj tako dragocenega, da nam razdrla prijateljstva. Vsak drugi glas za Ob okroglih obletnicah je prišel sam vrh jo po pravici lahko zavidajo. Avstrijo je izviral od ljudi, ki so pogovor- avstrijskih politikov na zvezni ravni, da ● Wolfgang Rössler no govorili slovenski jezik. Vsekakor pa se zahvali pogumni Koroški. Teh sprevo- 40, iz Kamne vasi (Steindorf) ob Osojskem jezeru, živi na Dunaju, je nedeljski dopisnik za časopis NZZ. to ni bila zmaga nemštva nad slovenstvom. dov skozi Celovec, ki so trajali več ur, se je vedno udeležilo okoli 100.000 ljudi. Čeprav je bila dolgo pojmovana kot taka ... Ali so bili vmes tudi trenutki, ki so vas Pred plebiscitom je začasna deželna navdali s čudnim občutkom? skupščina podala izjavo, da bo s strani Vse do 1970-ih let so ti sprevodi ‚šli deželne politike storjeno vse, da se zago- skozi‘ brez večjih težav. Res pa je, da se tovi uspešen razvoj etnične manjšine. Po jih slovenska manjšina ni udeleževala.

10 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    En teden se razširi v leto                  Kulturno leto Pisarne za slovensko narodno skupnost (Volksgruppenbüro) dopolnjuje aktivnosti CARINTHIje 2020

Ob letošnjem jubilejnem letu tudi koroška 2020 še ne bo vsega konec. Dne 2. kulinarični pogostitvi. Nato bo 8. novem- Pisarna za slovensko narodno skupnost oktobra bo v Velikovcu v prosvetnem bra nadoknadena prireditev koroškega (Kärntner Volksgruppenbüro) želi dati društvu PD Lipa organiziran literarni večer mešanega pevskega zbora Jakob Petelin pomemben poudarek na področju spomi- z glasbo. Dan zatem bo v Obirskem/Ebri- Gallus v Slovenski gimnaziji v Celovcu, njanja in kulture. Pod naslovom »Dialog ach potekalo srečanje Združenja sloven- ki bi se morala odviti že aprila. Pisateljice & KulturA« je bil vsakoletni Kulturni skih pisateljev in pisateljic v Avstriji. To in pisatelji, slikarke in slikarji ter glasbe- teden/Kulturwoche podaljšan za Faktor 52 spodbuja izmenjavo tako med svojimi nice in glasbeniki, med njimi tudi reperji, in razširjen v široko zasnovano kulturno člani kot tudi z drugimi avstrijskimi in se bodo posvetili »ponovno odkritim mes- leto – v organizaciji Pisarne za slovensko slovenskimi pisateljskimi združenji. Po 3. tom«.

narodno skupnost, skupaj z obema slo- oktobru bo za obiskovalce odprta razstava CARINTHI ja 2020 venskima krovnima prosvetnima društvo- »Svetloba in senca«/«Licht und Schatten« V Celovcu bo 13. novembra potekala ma KKZ in SPZ. Pisarna za slovensko v galeriji Šikoronja v Rožeku/Rosegg, ki prireditev slovenskega prosvetnega narodno skupnost (Volksgruppenbüro) to prav tako lepo dopolnjuje program kultur- društva SKD Celovec, posvečena temi leto obeležuje kar dvakratni jubilej: 100. nega leta. Dva tedna pozneje, 17. oktobra, spominjanja. Katarina Hartmann in Micha- obletnica koroškega plebiscita in 30 let organizira slovensko prosvetno društvo el Kristof-Kranzelbinder bosta pri tem koroške Pisarne za slovensko narodno SPD Srce v Dobrli vasi/Eberndorf koncert moderatorja v »Glasbi in besedi«, kakor skupnost. Ta je bila ustanovljena leta 1990 z naslovom »Dober večer, sosed!«/«Guten ponazarja sam naslov prireditve »Musik in od takrat naprej aktivno deluje pri Abend, Nachbar!«, ki v pričakovanju držav- und Wort«. Jesenski program kulturnega spodbujanju uspešnega sožitja med ljud- nega praznika zavestno poudarja povezo- leta se bo sklenil s časovnim popotovanjem mi, živečimi na Koroškem. valni element med etničnimi skupinami. slovenskega prosvetnega društva SPD Trta Večer bodo zaokrožili prispevki izbranih skozi društveno življenje v preteklem Številne prireditve so in še naprej boga- govornikov in gostov iz različnih občin. stoletju. tijo leto 2020, vsem, ki jih to zanima, pa ponujajo široko razvejan program, ki v V humorističnem tonu pa se bo predsta- Predstavljene prireditve so samo en del ospredje postavlja kreativnost slovenske vil 6. november. Slovensko prosvetno v mozaiku celotnega programa in kljub narodnostne manjšine ter podarja sožitje društvo Edinost iz Škofič vabi na satirično vsemu učinkovito ponazarjajo presek kul- in medsebojno izmenjavo. Paleta priredi- branje s Christianom Hölblingom pod turnega življenja slovenske narodne skup- tev, organiziranih tekom kulturnega leta, naslovom »Mrmljanje v prazno«/«Ins nosti. skupaj s slovenskimi društvi iz Ziljske Astloch gemurmelt«. doline, Roža in Podjune, je resnično širo- Prav tako bo od 7. novembra naprej Celoten program in vse termine najdete ka, saj sega od rock koncertov in narodne slovensko prosvetno društvo SPD ROŽ na povezavi: www.ktn.gv.at/volksgruppen. glasbe vse do kulturnozgodovinskih poho- svoje goste ogrelo z literaturo. Pod naslo- ● Martina Hornböck dov ali razstav in kulturnih večerov. vom Antifreeze – literatura proti zmrza- Redakcija revije DIE BRÜCKE Zaradi pandemije pa je bilo mogoče izves- li«/»Antifreeze – Literatur gegen den Frost« ti le en del tega bogatega programa, bodo tri večere (7., 14., 21. november) v nekatere prireditve pa bomo, če bo to le Šentjakobu v Rožu/ St. Jakob/Rosental mogoče, nadoknadili v letu 2021. potekala branja ob glasbeni spremljavi in

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 11 Erinnerungskultur mit Blick in die Zukunft Die Devisen der Kulturschaffenden sind „Trotz Corona“ und „Trotz’ Corona!“. Auch im letzten Drittel des Veranstaltungs-Reigens warten sie mit spannenden Produktionen auf.

Wie bebildert man ein Jubiläumsjahr? 89 Projekte mit ebenso vielen Schwerpunkten und künstlerischen Ansätzen finden im Rahmen von CARINTHIja 2020 statt, viele davon noch im heurigen Herbst und im Frühjahr 2021. Fotos: (1) Werner-Berg-Museum Bleiburg/Pliberk | (2) M. Gholami/Vobis | (3) Arnold Pöschl | (4) Waldner-Petutschnig

Im Lockdown haben die Veranstalter schlaflose Nächte wegen der unsicheren Doch auch im Oktober und November selbst nicht zu hoffen gewagt, dass Entwicklung hatte. 2020 laden noch spannende Produktionen ihr Plan aufgeht. Doch Kurator Harald und Veranstaltungen – gemäß den Schutz- Scheicher vom Werner-Berg-Museum in Der Unsicherheit mit Zuversicht getrotzt bestimmungen gegen die Pandemie – zu Bleiburg ließ sich nicht beirren: „Wir haben auch weitere der ursprünglich 89 kulturellen Ausflügen. So gibt es Gelegen- machen das!“ Und tatsächlich wurde – geplanten Kulturprojekte aus den heiten, zwei stimmige Theaterproduktio- zwar mit rund einem Monat Verspätung Bereichen Kunst und Brauchtum, Schule nen, die schon im Südkärntner Raum und ohne Vernissage – am 20. Mai die und Wissenschaft, die zu dieser unterwegs waren, zu sehen. Mit dem Dialog-Schau mit Arbeiten von Werner Landesausstellung anlässlich 100 Jahre Tanztheater einAnder realisierte Klaudia

CARINTHI ja 2020 Berg und Manfred Deix eröffnet. Zu Volksabstimmung ausgewählt worden Ahrer bereits in mehreren Rosentaler sehen wird sie wie geplant bis 31. Oktober waren. Knapp zwei Drittel der Zeit sind Orten Tanztheaterperformances mit Profis sein. So lange kann Deix-Witwe Marietta um, manches musste coronabedingt gestri- und Laien, mit Einheimischen und die rund 200 Werke als Leihgaben zur chen, manches gekürzt oder verschoben Asylberechtigten. Der letzte mehrtägige Verfügung stellen. Inzwischen hat sich werden. Bis in den Sommer 2021 werden Workshop mit einer abschließenden dieses CARINTHIja 2020-Projekt zum Hit gleich mehrere Theaterproduktionen ver- Aufführung ist unter dem Titel „24 Stun- entwickelt und kratzt mit seinen Besucher­ legt: Peter Handkes „Immer noch den Grenzerfahrung“ von 19. bis 23. *innen-Zahlen an den Rekordausstellun- Sturm“ (Theater im Raum auf der Heun- Oktober im Kulturni dom in Bleiburg/ gen des Hauses (etwa der Helnwein-Schau burg), der Text des Literaturnobelpreis- Pliberk zu erleben. 2017). „Eigentlich haben uns Corona und trägers, „Spuren der Verirrten“, in einer das Wetter geholfen“, meint Berg-Enkel Bearbeitung des Theaters Waltzwerk Ebenfalls an unterschiedlichen Orten im Scheicher mit Blick auf die vielen oder Zdravko Haderlaps Produktion rund Unterkärntner Raum fand die slowenisch- Österreicher*innen, die heuer Urlaub im um die Lyrik seiner Schwester, der deutsche Performance „Dies irae“ statt, eigenen Land machen. Österreichischer Bachmannpreisträgerin Maja Haderlap die Regisseurin Nika Sommeregger als als mit dem langjährigen Profil-Karikatu- („der falsche socken zum richtigen Kooperationsprojekt von Theater KuKuKK risten Manfred Deix und dem Menschen- schuh oder die zeichen stehen auf und Theater Iskra in Szene setzte. Mit Beobachter Werner Berg geht es kaum, sturm“). Auch eine Hommage an den im starken Bildern wird darin die Geschich- wie die großartige Präsentation im Muse- Vorjahr verstorbenen Choreografen und te von Vertreibung und Versklavung, von um und an den Hausfassaden des Blei- Regisseur Johann Kresnik (bei dem Flucht und vom Fremdsein thematisiert. burger Hauptplatzes zeigt: „Beide waren übrigens Zdravko Haderlap sein Handwerk Ausgehend von den Troerinnen von Euri- Humanisten und strikt gegen alles Reak- lernte) wurde auf Ende Juli des kommen- pides bis zum Schicksal der Kärntner tionäre“, ergänzt Museumsleiter Arthur den Jahres verschoben: „Jemand“ im CCB Slowen*innen reicht der Bogen, der zeigt, Ottowitz, der noch vor wenigen Wochen (Center for Choreography Bleiburg). dass es quer durch die Geschichte vor

12 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 allem die Frauen sind, die unter Bilder aus bedrucktem Holz, die tainer wird nun erst nächstes Jahr gebaut, Gewaltherrschaft leiden. Die jeweils zu einem Klappstuhl doch geblieben ist die große Auftaktver- Produktion ist am 3. Oktober noch geformt werden können, behan- anstaltung heuer (23./24. Oktober), bei der einmal in der Klagenfurter Johan- deln fragmentarisch die Themenfelder mit Hilfe eines Open-Space-Treffens, einer neskirche zu erleben. Wie kreativ und der zuvor bespielten Orte. Art gemeinsamen Brainstormings, die vielfältig die slowenisch-kärntnerische wichtigsten Anliegen formuliert werden Theaterszene ist, illustriert auch das Der Kulturverein Zarja zeigt bis 14. No- sollen. Als nächster Schritt ist dann die internationale Figurentheaterfestival vember in Eisenkappel/ Železna Kapla das Innovationsmethode „Design thinking“ zur „Cikl Cakl“. Die Puppentheaterproduk- vom Historiker Werner Koroschitz kura- Findung von Ergebnissen geplant, die in tionen des Katholischen Kulturvereins tierte Ausstellungsprojekt „Petzen/Peca: die Wanderausstellung einfließen werden St. Michael ob Bleiburg sind seit Jahren Obir“ über zwei in mehrfacher Hinsicht („Unser Land zwischen Tradition und fixer Bestandteil des Kulturlebens der herausragende Berge Südkärntens. Von Zukunft. Gestern – Heute – Morgen/ Region (14. bis 18. Oktober). 19. November bis Jahresende präsentiert Vceraj – Danes – Jutri“). Zarja dann eine spannende Aufarbeitung Auch wenn die „Feste des Miteinan- Reflexionen. Neben den großen Ausstel- des Themas „Schmuggelhandel“ (siehe ders“ in Bleiburg/Pliberk vorerst den lungen wie in Bleiburg oder Nötsch, wo auch BRÜCKEnseiten 40/41). Die ebenfalls Corona-Beschränkungen zum Opfer fielen parallel zu Klagenfurt „Reflexionen zu von Koroschitz wissenschaftlich betreute (verschoben wurden), so scheint „Dialog“ Anton Koligs Fresken im Kärntner Ausstellung „Velden unter dem Haken- wie ein geheimes Motto über vielen der Landhaus“ zu sehen sind, lohnen auch kreuz“ wurde auf April bis Juli 2021 Veranstaltungen zu stehen, zu denen auch kleinere Initiativen einen genauen Blick. verschoben. diverse Schulinitiativen, Symposien, Film- Die „Schule der Wahrnehmung“, für die und Videoprojekte, Konzerte und wissen- schon Armin Guerino eine wunderbare Innovativ und kreativ legte das Team des schaftliche Tagungen zählen. Die „Blei- Spiegelinstallation in Unterkrajach am Ufer Katholischen Bildungshauses Sodalitas in burger Dialogtage“ im Zeichen der des Drau-Stausees realisierte (zu sehen bis Tainach sein Jubiläumsprojekt an. Mit Erinnerungskultur wird es in der Süd­ Ende Oktober), lädt am 13. November zu einem eigens entwickelten interaktiven kärntner Gemeinde trotzdem geben: Von einer weiteren Begegnung mit bildenden Wandercontainer wollte man von 16. bis 18. Oktober widmet man sich dabei Künstler*innen, diesmal nach Klagenfurt. Gemeinde zu Gemeinde touren und die den Geschehnissen am Loibacher Feld im Rosa Gasteiger und Jan Puinbroek, beide Bevölkerung dazu einladen, sich einzu- Jahr 1945 („Kroatentreffen“). Absolvent*innen der Angewandten in bringen mit den wesentlichen Themen der ● Karin Waldner-Petutschnig Wien, gestalten unter dem Titel „fragment Region. „Schade, dass es vorerst nicht (56) ist freie Kulturjournalistin in Klagenfurt. Neben ihrer fast 30-jährigen Tätigkeit bei der „Kleinen Zeitung“ einer kommunikation“ die Abschluss­ geklappt hat“, bedauert Veronika Kušej, leitete sie zwölf Jahre den -Verlag und drei Jahre veranstaltung von „horizontal 20“. Sieben Bildungsreferentin von Sodalitas. Der Con- das Museum Liaunig.

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 13 Kultura spominjanja s pogledom v prihodnost Slogana kulturnih ustvarjalcev sta „Navkljub koroni“ in „S kljubovanjem koroni!“ Tudi v zadnji tretjini prireditvenega ‚kroga‘ so postregli z odličnimi produkcijami.

Kako v slikah ponazoriti jubilejno leto? V okviru CARINTHIje 2020 bo izvedenih kar 89 projektov s prav tako velikim številom tematskih poudarkov in umetniških izhodišč, od tega številni še to jesen, ostali pa spomladi 2021. Fotografije: (1) Werner Berg Museum Bleiburg/Pliberk | (2) M. Gholami/Vobis | (3) Arnold Pöschl | (4) Waldner -Petutschnig

V času strogih ukrepov zaradi korone Negotovosti so s prepričanjem kljubova- dve usklajeni gledališki produkciji, ki sta si prireditelji še pomisliti niso upali, da li tudi ostali od prvotno načrtovanih 89 že bili na popotovanju po Južni Koroški. V bo njihov načrt šel skozi. Kurator Harald kulturnih projektov s področij umetnosti plesnem gledališču einAnder je Klaudia Scheicher iz Muzeja Wernerja Berga v ter šeg in navad, šole in znanosti, ki so Ahrer v več krajih Roža realizirala perfor- Pliberku se ni pustil odvrniti: „To bomo bili izbrani za to deželno razstavo ob 100. manse plesnega gledališča, ki so vključe- izvedli!“ Dejansko je bila – sicer s pribl. obletnici koroškega plebiscita. Skoraj vali tako profesionalce kot tudi laike, enim mesecem zamude in brez slavnostne dve tretjini časa je že poteklo, marsika- domačine in azilante. Zadnjo večdnevno otvoritve – dne 20. maja odprta dialoška tere zadeve je bilo treba zaradi korone delavnico z zaključno predstavo pod nas- razstava z deli Wernerja Berga in Man- črtati, nekatere skrajšati ali preložiti. lovom „24-urno doživetje meje“ lahko

CARINTHI ja 2020 freda Deixa. Na ogled bo postavljena Številne gledališke predstave so bile že doživite v času od 19. do 23. oktobra v predvidoma do 31. oktobra. Tako dolgo prestavljene vse do poletja 2021, kot npr. Kulturnem domu v Pliberku. sicer Marietta, Deixova vdova, na posodo „Še vedno vihar“ Petra Handkeja (gle- lahko da okoli 200 njegovih del. Medtem dališče Theater im Raum na gradu Vov- V različnih krajih Spodnje Koroške se je pa je projekt CARINTHIja 2020 postal bre), besedilo tega Nobelovega nagrajen- odvil tudi slovensko-nemški performans pravi hit, saj se s svojimi obiskovalci in ca „Sledi zablodelega“ v inscenaciji „Dies irae“, ki ga je inscenirala režiserka obiskovalkami približuje rekordnim šte- gledališča Waltzwerk ali produkcija Nika Sommeregger kot projekt sodelo- vilkam pri obisku razstav v tej hiši (npr. Zdravka Haderlapa po liričnih besedilih vanja dveh gledališč, Theater KuKuKK in razstava Helnweina iz leta 2017). „Prav- njegove sestre, dobitnice Bachmannove Theater Iskra. Ta z močnimi slikami zaprav sta nam korona in vreme šla še na nagrade Maje Haderlap („denar in rit tematizira zgodovino preganjanja in zasuž- roko“, pravi Berg-Enkel Scheicher, misleč je treba skrit“). Prav tako je bila predsta- njevanja, bega in tujstva. Izhajajoč iz na številne Avstrijke in Avstrijce, ki letos va z naslovom „Nekdo“ /„Jemand“ v Evripidovih Trojank se prikaz nato dotak- dopustujejo kar doma. Kaj bolj avstrijske- čast lani preminulemu koreografu in ne usode koroških Slovenk, ki ponazarja, ga kot dolgoletnega karikaturista profilov, režiserju Johannu Kresniku (pri kate- da so skozi celotno zgodovino predvsem Manfreda Deixa, in opazovalca človeške rem se je Zdravko Haderlap priučil ženske tiste, ki trpijo zaradi tiranije. narave Wernerja Berga boste že težko svoje obrti) v Centru za koreografijo Predstavo si lahko 3. oktobra še enkrat našli, kakor prikazuje odlična predstavitev (CCB) Pliberk prestavljena na konec ogledate v celovški cerkvi Johanneskirche. v muzeju in na hišnih fasadah na glavnem julija naslednjega leta. Kako kreativna in raznolika je slovensko- trgu v Pliberku: „Oba sta bila humanista Kljub vsemu pa vas tudi v oktobru in koroška gledališka scena, pa ponazarja in strogo zoper vse reakcionarno“, dodaja novembru 2020 na kulturne izlete vabijo tudi mednarodni lutkovni festival „Cikl- vodja muzeja Arthur Ottowitz, kateremu še kako zanimive produkcije in prireditve, -Cakl“. Lutkovno gledališke produkcije so še pred nekaj tedni negotove razmere seveda ob upoštevanju zaščitnih ukrepov Katoliškega kulturnega društva v Šmi- precej kratile spanec. zaradi pandemije. Priložnost imate videti helu pri Pliberku so že leta stalnica v

14 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 kulturnem življenju regije (od Južne Koroške. Nato od 19. Četudi so bili „Prazniki sobivanja“ v 14. do 18. oktobra). novembra do konca leta Zarja Pliberku sprva žrtev korone in iz tega predstavlja še napeto predelavo izhajajočih omejitev (torej predstavljeni), Refleksije. Poleg velikih razstav, tematike „Šmuglanje“ (glejte tudi se zdi, da „dialog“ kakor skriti slogan kakor sta tisti v Pliberku ali v Čajni, kjer strani 42/43). Prav tako od Koroschitza lebdi nad številnimi prireditvami, h kate- je mogoče vzporedno s Celovcem videti znanstveno predelana razstava „Vrba pod rim spadajo tudi različne šolske iniciative, „Refleksije o uničenih freskah Antona kljukastim križem“ pa je bila predsta- simpoziji, filmski in video projekti, kon- Koliga v deželni hiši v Celovcu“, so tudi vljena na obdobje od aprila do julija 2021. certi in znanstveni simpoziji. „Pliberški manjše iniciative vredne natančnejšega dnevi dialoga“ v znamenju kulture spo- ogleda. „Šola percepcije“/„Schule der Inovativno in kreativno je ekipa Katoli- minjanja bodo v tej južnokoroški občini Wahrnehmung“, za katero je že Armin škega doma prosvete Sodalitas v Tinjah kljub vsemu ugledali luč sveta: od 16. do Guerino naredil čudovito instalacijo iz zastavila svoj jubilejni projekt. Z interak- 18. oktobra se bomo pri tem posvetili ogledal v Spodnjem Kraju ob bregu zaje- tivnim mobilnim kontejnerjem, ki so ga dogodkom, ki so se leta 1945 pripetili na zitvenega jezera na Dravi (na ogled do sami razvili, so želeli potovati od občine do Libuškem polju („srečanje Hrvatov“). konca oktobra), vas dne 13. novembra vabi občine in prebivalstvo povabiti k temu, da ● Karin Waldner-Petutschnig k še enemu soočanju z upodabljajočimi se dejavno sooči z osrednjimi temami (56) je svobodna kulturna novinarka iz Celovca. Poleg njenega skoraj 30-let trajajočega delovanja v okviru umetniki, tokrat v Celovec. Rosa Gastei- regije. „Škoda, da se to zaenkrat ni izšlo“, časopisa „Kleine Zeitung“ je kar 12 let vodila založbo ger in Jan Puinbroek, oba diplomanta obžaluje Veronika Kušej, referentka za Carinthia-Verlag in tri leta muzej Liaunig. dunajske Univerze za uporabne umetnosti, prosveto pri Sodalitas. Kontejner bo izdelan pod naslovom „fragment komunikacije“/ šele naslednje leto, vendar letos kljub „fragment einer kommunikation“ prika- vsemu ostaja velika uvodna prireditev zujeta zaključno prireditev v okviru „hori- (23./24. oktober), pri kateri naj bi se s zontal 20“. Sedem slik iz potiskanega lesa, pomočjo open-space srečanja na prostem, ki se lahko oblikujejo v zložljivi stol, fra- neke vrste skupnega brainstorming-a, lah- gmentarično obravnava tematska področ- ko formulirale najpomembnejše točke. Kot ja iz krajev, v katerih sta prej nastopila. naslednji korak je nato predvidena inova- tivna metoda, t. i. „Design thinking “, za Kulturno društvo Zarja do 14. novembra iskanje rezultatov, ki bodo nato uporablje- v Železni Kapli predstavlja razstavni pro- ni pri potujoči razstavi („Naša dežela med jekt „Peca/Petzen: Obir“, katerega kura- tradicijo in prihodnostjo. Včeraj – danes tor je zgodovinar Werner Koroschitz, o teh – jutri/Gestern – Heute – Morgen“). dveh v več pogledih izstopajočih gorah

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 15 Eine historische Wanderung auf vielschichtigen Spuren Hundert Jahre Kärntner Volksabstimmung. Eine Zusammenschau der CARINTHIja 2020-Symposien zwischen Erinnern und Perspektiven, zwischen Identitätsentwürfen von Menschen und von Ländern.

Was bedeutet das für die slo- Veranstaltung wurde von der in Kombination mit einer interaktiven wenische Volksgruppe? Unter Kärntner Landsmannschaft in Ausstellung sowie Sprach-Spiel-Wettbe- dem Titel Die Zukunft der Zusammenarbeit­ mit dem Lan- werben den Fokus auf das vielfältige Kärntner Slowen*innen. 100 desarchiv organisiert. Nun ist dazu Potenzial von Zwei- und Mehrsprachigkeit. Jahre nach der Volksabstimmung eine Festschrift erschienen. Die Prä- Außerdem wurden an ausgewählten Schu- beschäftigte sich Anfang Juni eine Tagung sentation fand am 29. September im Lan- len in Kärnten und Slowenien wissen- des Vereins Hermagoras/Mohorjeva mit desarchiv statt, dort gibt es noch einen schaftlich-praktische Projekte zum Thema der bisherigen Entwicklung und den zweiten Vortrag am 10. November um 18 Erinnerungskulturen im Grenzraum/ Zukunftsaussichten der slowenischen Uhr. Eine weitere Festveranstaltung mit Spominske kulture v obmejnem območju

CARINTHI ja 2020 Volksgruppe. Den Dialog führten promi- Vorträgen unter dem Titel Erinnerungen der Pädagogischen Hochschule Kärnten nente Redner*innen – darunter Volks­ organisierte die Familientrachtengruppe (PH) durchgeführt und zu grenzüberschrei- gruppen­vertreter*innen, Bildungs- und Völkermarkt in Zusammenarbeit mit der tenden Unterrichtsmaterialien – für beide Rechtsexpert*innen, der Kärntner Bischof Stadtgemeinde Völkermarkt am 26. Sep- Länder in beiden Sprachen – weiter ver- Josef Marketz, Politiker*innen aus Öster- tember 2020. arbeitet (Buchvorstellung mit Vorträgen reich, Slowenien und anderen EU-Ländern am 9. Oktober, 9 Uhr, PH Kärnten). Junge – mit engagierten Jugendlichen. Das Versehrt vom Krieg. Unter dem Titel Erwachsene werden von 9. bis 11. Novem- Jubiläum bildete dabei nur eine Schnitt- INVALID 2020 hat sich der Verein ARBOS ber auch mit der Tagung Jugendbe­ stelle in der bisherigen Entwicklung des mit dem Problem „Kriegsinvalidität“ teiligung und Demokratisierung im Zusammenlebens der Volksgruppen. Das gemeinsam mit Fachleuten auf medizini- Zeitalter­ der Beschleunigung: Histori- alljährlich stattfindende Symposion sorgt schem und künstlerischem Gebiet beschäf- sche Reflexionen – Gegenwartsanalysen für das dauernde, wachsame und wissen- tigt. Die Vorträge des Orthopäden Gerold – Zukunftsperspektiven der Fachhoch- schaftliche Monitoring der Entwicklungen Holzer und des Psychologen Georg Fra- schule Kärnten und der PH Kärnten ange- in Kärnten. berger richteten sich auch an Kinder und sprochen. Schwerpunkt ist die Frage nach Die Aufarbeitung der historischen Ent- Jugendliche. Sie wurden im Rahmen der politischen Partizipationschancen junger wicklung der Volksgruppe war das zent- mehrsprachigen Projektumsetzung (Gebär- Menschen in der Vergangenheit, der rale Thema eines CARINTHIja 2020-Pro- densprache, Deutsch und Slowenisch) in Gegenwart und der Zukunft. Die Bedeutung jektes unter dem Titel 1918-1920. den Wissenstransfer einbezogen und unter von Kulturinitiativen als soziokulturelle Kriegsende – Abwehrkampf – Volksab- fachkundiger Anleitung in Workshops und Interventionen für demokratische Prozes- stimmung: eine zweijährige Serie von acht Stationentheater mit dem Alltag beein- se thematisierte die IG KiKK in ihrem zwischen November 2018 und Oktober trächtigter Menschen bekannt gemacht. zweitägigen Symposion (24. und 25. April 2020 gehaltenen Vorträgen von Kärntner Sprachbrücken/Jezikovni mostovi len- coronabedingt im virtuellen Raum) Demo- und/oder in Kärnten lebenden Wissen­ ken seit 21. September unter Einbeziehung kratie in Bewegung – Demokracija v schaftler*innen wie Wilhelm Wadl, Wil- von Groß und Klein in einer dreiteiligen razvoju. Die zentralen Aussagen sowie helm Deuer oder Brigitte Entner. Die populärwissenschaftlichen Vortragsreihe die Besonderheiten der Kulturinitiativen

16 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Pörtschach, Angerer-Schlössl, Zustand 2020 vor der Restaurierung. Foto: BDA/Petra Laubenstein denk.mal Nur das „Schöne“? Gegenüber früheren Abstimmungsjubiläen wur- de 2020 ein Ansatz gewählt, der nicht auf tren- nende, sondern auf verbindende Gedächtnisor- te abzielt. Wer sein Gedenken nostalgisch-ret- rospektiv an historische Tatorte hefte, so der 2000 verstorbene deutsche Essayist Karl Mar- kus Michel, hülle die Vergangenheit in eine Art „atavistische Folklore“ und bringe sie letztend- lich zum Verschwinden. Ähnliche Gefahren birgt jeder ausschließlich emotionale Zugang zu historischen Objekten. Näherte man sich einem Denkmal derart an, ohne seine substanziellen Eigenschaften, auch die ihm inhärente, in anderen Zeitschichten begründete Fremdheit zu akzeptieren, beraub- te man nachfolgende Generationen des Zeug- Installation der IG KiKK von 67 „Kultur-Arbeitstischen“ auf dem Neuen Platz. Foto: Niki Meixner niswertes und der Möglichkeiten, sich der Ver- gangenheit stets neu anzunähern. Das verdeut- licht ein aktuelles Beispiel aus der Praxis der wurden u. a. am 5. August auf dem Kla- Adria-Raum zu vernetzen und den Erfah- Baudenkmalpflege. genfurter Neuen Platz in Form einer rungsaustausch für weitere Forschungen In der an Kulissen reichen Uferzone des Wör- thersees ist auf der Halbinsel gegenüber von außergewöhnlichen Installation von 76 zu fördern, lud das Slowenische Volkskunde­ Maria Wörth eine Sommerfrische-Villa erhalten, „Kultur-Arbeitstischen“ dargestellt. institut Urban Jarnik am 16. September die diesen Dokumentarwert besitzt. Das nach Bei dem Kolloquium Plebiszite als Akt zur Tagung Landschaft und Identität – dem Auftraggeber benannte „Angerer-Schlössl“ der nationalen Selbstbestimmung Überliefertes Namengut als immateri- wurde 1893 vom Wiener Architekten Alexander (Kärntner Landesarchiv, 10. und 11. Sep- elles Kulturerbe/Pokrajina in identite- Graf geplant. Dieser war im Architektur-Büro tember), zu dem der Geschichtsverein für ta – Zemljepisna imena kot nesnovna Fellner & Helmer in die Kunst des Theaterbau- Kärnten Referent*innen aus Dänemark, kulturna dediščina. ens eingewiesen worden, was in zahlreichen Polen, Slowenien, Italien, Deutschland Auf dem Weg zu einer Alpen-Adria- von ihm entworfenen Stadttheatern, darunter und Österreich geladen hat, wurden Bei- Friedensregion. Interventionen zum der Volksoper in Wien und dem Slowenischen spiele direkter Demokratie erörtert. Inter- Dialogprojekt „Peace Region Alps-Adri- Nationaltheater in Ljubljana, seinen Nieder- nationale Forscher*innen werden am 7. atic (PRAA)“ ist der Titel eines von Herbst schlag fand. Theaterartige Logenplätze auf den Oktober auch an der Universität Klagenfurt 2020 bis Frühjahr 2021 stattfindenden See bieten auch die von ihm gestalteten zwei im Rahmen eines ganztägigen Symposi- international besetzten Workshops, der Seevillen in Pörtschach. ums mit abschließender Podiumsdiskus- vom Slowenischen Wissenschaftlichen Ins- Ein Schmuckstück der Villenloggia sind die sion unter dem Titel Selbstbestimmung titut veranstaltet wird. Zu diesem öster­ Fresken des Künstlers Carl Otto Czeschka, heu- als Utopie? Volksabstimmung 1920 im reichisch-slowenischen Dialogprozess te einer der bedeutendsten Vertreter der Wie- europäischen Vergleich hinterfragen, ob erscheint eine Buchpublikation. Heraus- ner Werkstätte, dessen Nibelungen-Illustratio- und wie viel Selbstbestimmung als Ergeb- geber sind Jan Brousek (Wien), Danijel nen vor drei Jahren bei Sotheby’s in New York nis historischer Volksabstimmungen in Grafenauer (Laibach), Werner Winterstei- versteigert wurden. Sie mögen aus heutiger Sicht vielleicht wie ein Fremdkörper wirken. Europa erreicht wurde bzw. erreichbar ner (Villach) und Daniel Wutti (Klagenfurt). Ihre Entfernung würde aber den Zeugniswert scheint. Ein weiteres Internationales Abgeschlossen wird der Dialograhmen des Angerer-Schlössls schmälern. Wir verlören Symposium: Arbeit & Demokratie. Ver- rund um CARINTHIja 2020 kommendes ein beredtes, kulturell bedeutendes Beispiel für gangenheit – Gegenwart – Zukunft Jahr mit der internationalen Tagungsreihe das kosmopolitische Lebensgefühl von Wör- wurde am 24. September auch vom Insti- Mehrsprachigkeit – Identität und Bil- thersee-Bauherren zur Jahrhundertwende. tut für die Geschichte der Kärntner Arbei- dung. Von 8. bis 10. September 2021 wird ● Geraldine Klever terbewegung durchgeführt. gelebte Mehrsprachigkeit anhand zahl­ * 1967 in Klagenfurt am Wörthersee, seit 2003 im Bundes- Vor zehn Jahren wurden slowenische reicher Beispiele aus verschiedenen Per- denkmalamt, Abteilung für Kärnten, tätig. Flur- und Hofnamen in Kärnten in das spektiven beleuchtet. nationale Verzeichnis des immateriellen ● Stephanie Thaler Kulturerbes der UNESCO-Kommission Redaktion DIE BRÜCKE. aufgenommen. Um grenzüberschreitende Flur- und Hofnamen-Projekte im Alpen-

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 17 Zgodovinski pohod po vecˇplastnih sledeh Stota obletnica koroškega plebiscita. Skupni pregled simpozijev v okviru CARINTHIje 2020 na poti med spominjanjem in perspektivami za prihodnost, med osnutki identitete ljudi in držav.

Kaj to pomeni za slovensko Predstavitev je bila 29. sep- znanstveno-praktični projekti na temo narodnostno skupnost? Pod tembra v prostorih Deželnega Spominske kulture v obmejnem obmo- naslovom ‚Prihodnost koroških arhiva, kjer bo 10. novembra ob čju/Erinnerungskulturen im Grenzraum Slovencev. 100 let po plebiscitu‘ 18.00 uri potekalo še drugo pre- v okviru Pedagoške visoke šole na Koro- je v začetku junija srečanje Mohorjeve davanje. Nadaljnjo slavnostno prire- škem – Pädagogische Hochschule Kärnten družbe nagovorilo dosedanji razvoj in ditev s predavanji je pod naslovom Spo- (PH), ki so bili dalje preoblikovani v čez- prihodnje obete slovenske etnične skupi- mini dne 26. septembra 2020 mejno učno gradivo in ustrezno priprav- ne. Dialog je potekal med zavzetimi mla- organizirala folklorna skupina iz Velikov- ljeni za obe državi v obeh jezikih (predsta- dostniki in prominentnimi govorniki, med ca Familientrachtengruppe Völkermarkt vitev knjige s predavanji dne 9. oktobra

CARINTHI ja 2020 katerimi so bili med drugim tudi predstav- skupaj z mestno občino Velikovec. ob 9:00 uri na Pedagoški visoki šoli na niki in predstavnice slovenske manjšine, Koroškem – PH Kärnten). Mladi bodo od strokovnjaki s področja izobraževanja in Vojni invalid. Pod naslovom INVALID 9. do 11. novembra tudi na srečanju z pravniki, koroški škof Josef Marketz ter 2020 se je društvo ARBOS spoprijelo s naslovom Participacija mladih in demo- politiki in političarke iz Avstrije, Sloveni- težavo „vojne invalidnosti“ skupaj s stro- kratizacija v obdobju rasti: zgodovinske je in drugih držav EU. Letošnji jubilej je kovnjaki z medicinskega in umetniškega refleksije – analize sedanjosti – obeti zgolj še en prelomni dogodek pri doseda- področja. Predavanja ortopeda Gerolda za prihodnost v okviru Višje strokovne njem razvoju sobivanja z narodnostnimi Holzerja in psihologa Georga Frabergerja šole na Koroškem – Fachhochschule Kär- manjšinami. Simpozij, ki poteka vsako so se osredotočila tudi na otroke in mla- nten in PH Kärnten nagovorili te teme. leto, skrbi za trajno, pazljivo in znanstve- dostnike. V okviru večjezične realizacije Osrednja točka je vprašanje o možnostih no spremljanje dogajanja na Koroškem. projekta (jezik kretenj, nemščina in slo- politične udeležbe mladih v preteklosti, Pregled zgodovinskega razvoja etnične venščina) so bili ti vključeni v prenos sedanjosti in prihodnosti. Pomen kulturnih skupine je bila osrednja tema enega od znanja, ko so bili pod nadobudnim stro- iniciativ kot socialno-kulturnih posegov projektov CARINTHIje 2020 pod naslovom kovnim vodstvom na delavnicah in v za krepitev demokratičnih procesov je 1918-1920. Konec vojne – obramba – okviru gledališča s postajami seznanjeni tematiziralo interesno združenje IG KiKK plebiscit: dvoletna serija osmih predavanj, z vsakdanjimi izzivi invalidnih oseb. v svojem dvodnevnem simpoziju Demo- ki so jih med novembrom 2018 in okto- Jezikovni mostovi/Sprachbrücken že od kracija v razvoju / Demokratie in brom 2020 imeli Korošci in/ali na Koro- 21. septembra ob vključitvi ljudi vseh Bewegung (24. in 25. aprila, zaradi korone škem živeči znanstveniki in znanstvenice, starosti usmerjajo pozornost na pester samo v virtualnem prostoru). Ključna kot npr. Wilhelm Wadl, Wilhelm Deuer potencial dvo- in večjezičnosti skozi tri- sporočila kot tudi posebnosti kulturnih ali Brigitte Entner. Prireditev je organizi- delni sklop poljudnoznanstvenih preda- iniciativ so bila 5. avgusta prikazana tudi ralo društvo slovensko koroških rojakov vanj v kombinaciji z interaktivno razstavo na Novem trgu v Celovcu v obliki never- Kärntner Landsmannschaft v sodelovanju in igrivimi jezikovnimi tekmovanji. Poleg jetne instalacije, sestavljene iz 76 „kul- z Deželnim arhivom. Ob tej priložnosti je tega so bile na izbranih šolah na avstrij- turnih delovnih miz“. sedaj nastala še spominska publikacija. skem Koroškem in v Sloveniji izvedeni

18 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Poreče/Pörtschach, Angerer-Schlössl, stanje iz leta 2020 pred restavriranjem. Fotografija: BDA/ Petra Laubenstein denk.mal Samo „ta lepo“? Zagovor v korist večplastnega dojemanja­ ­spomenikov. V nasprotju s prejšnjimi slovesnosti ob jubilejih plebiscita je bil leta 2020 izbran pristop, ki se osredotoča ne samo na ločevalne, temveč tudi na povezovalne spominske kraje. Kdor svoje misli nostalgično-retrospektivno pripenja na zgodovinska mesta zločina, tako pravi leta 2000 preminuli nemški esejist Karl Markus Michel, zavija preteklost v neke vrste „atavistič- no folkloro“ in navsezadnje pripomore k njene- mu izbrisu. Podobne nevarnosti skriva vsak izključno čustveni pristop do zgodovinskih objektov. Če se nekemu spomeniku poskušamo približati na tak način, da njegovih bistvenih lastnosti, tudi Instalacija društva IG KiKK s 67 „kulturno-delovnimi mizami“ na Novem trgu. Fotografija: Niki Meixner takšnih, ki so mu inherentne, ne sprejemamo z določeno tujostjo, ki je utemeljena v drugih časovnih obdobjih, bi s tem naslednje generaci- Na simpoziju Plebisciti kot akt nacio- jina in identiteta – Zemljepisna imena je oropali vrednosti pričevanja in možnosti, da nalnega samoodločanja (Koroški deželni kot nesnovna kulturna dediščina / se vselej na novo približajo takšni preteklosti. To lepo ponazarja aktualni primer iz prakse arhiv, 10. in 11. september), h kateremu Landschaft und Identität – Überliefertes ­spomeniškega varstva. je Zgodovinsko druženje za Koroško Namengut als immaterielles Kulturerbe. Ob obrežju Vrbskega jezera, ki ne skopari s (Geschichtsverein für Kärnten) povabilo Na poti k alpsko-jadranski regiji miru. prekrasnimi kulisami, na polotoku nasproti vasi predavatelje z Danske, Poljske, iz Slove- Delavnice o dialoškem projektu „Peace Maria Wörth stoji ohranjena letoviška vila, ki nije, Italije, Nemčije in Avstrije, so bili Region Alps-Adriatic (PRAA)“ pa je bila izpričuje takšno dokumentarno vrednost. ponazorjeni primeri neposredne demokra- poimenovana mednarodna delavnica, ki Graščino „Angerer-Schlössl“, ki je bila poimeno- cije. Mednarodne raziskovalke in medna- bo potekala od jeseni 2020 do spomladi vana po njenem naročniku, je leta 1893 zasno- rodni raziskovalci si bodo na Univerzi v 2021 in katero prireja Slovenski znanstve- val dunajski arhitekt Alexander Graf, katerega Celovcu dne 7. oktobra na znanstvenem ni inštitut. Ob priložnosti tega avstrijsko- so v arhitekturnem biroju Fellner & Helmer kolokviju Samoodločba kot utopija? -slovenskega dialoškega procesa bo izšla ­vpeljali v umetnost gradnje gledališč, kar je Primerjava med evropskimi plebisciti tudi knjižna publikacija. Izdajatelji so Jan vidno pri številnih od njega projektiranih 1920 zastavili vprašanje, v kolikšni meri Brousek (Dunaj), Danijel Grafenauer (Lju- mestnih gledališčih, med drugim Dunajska je bila samoodločba v Evropi lahko dose- bljana), Werner Wintersteiner (Beljak) in ­ljudska opera Volksoper in Slovensko narodno žena kot rezultat zgodovinskih ljudskih Daniel Wutti (Celovec). gledališče v Ljubljani, ki nosita njegov pečat. referendumov oziroma koliko se zdi doseg- Dialoški okvir okoli CARINTHIje 2020 Lože ob jezeru, ki spominjajo na gledališče, ljiva, če sploh. Še en Mednarodni sim- bo sklenjen naslednje leto z mednarodnim ponujata tudi od njega zasnovani jezerski vili v pozij: Delo in demokracija. Preteklost sklopom srečanj na temo Večjezičnost Porečah ob Vrbskem jezeru. – sedanjost – prihodnost je potekal 24. – identiteta in izobraževanje. Od 8. do Ložo vile krasijo freske umetnika Carla Otta septembra, prav tako v organizaciji koro- 10. septembra 2021 bo z različnih zorih Czeschke, danes enega od najpomembnejših predstavnikov dunajske delavnice, katerega škega Inštituta za zgodovino delavskega kotov živo osvetljena večjezičnost na ilustracije Nibelungov so bile pred tremi leti na gibanja (Institut für die Geschichte der podlagi številnih primerov. dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Z današnjega Kärntner Arbeiterbewegung). ● Stephanie Thaler vidika morda delujejo kot tujek. Njihova odda- Redakcija revije DIE BRÜCKE Pred desetimi leti so bila slovenska ljenost pa bi okrnila vrednost pričevanja grašči- ledinska in hišna imena na Koroškem ne Angerer-Schlössl. S tem bi izgubili izreden vpisana v avstrijski seznam UNESCO-ve kulturno pomemben primer kozmopolitskega nesnovne kulturne dediščine. Z namenom občutka življenja arhitekturnih graditeljev ob mreženja čezmejnih projektov o ledinskih Vrbskem jezeru ob prelomu stoletja. in hišnih imenih, ki potekajo v alpsko-­ ● Geraldine Klever jadranskem prostoru, in v luči izmenjave *1967 v Celovcu ob Vrbskem jezeru, od leta 2003 zaposlena izkušenj za nadaljnje raziskave je Sloven- pri Zveznem uradu za spomeniško varstvo, oddelek za Koroško. ski narodopisni inštitut Urbana Jarnika dne 16. septembra povabil na simpozij Pokra-

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 19 Die Sprache stirbt zuerst im Kleinen Die Filmemacherin Andrina Mračnikar spürt dem langsamen Verschwinden des Slowenischen im Südkärntner Raum nach.

Andrina Mračnikar. Foto: Stefan Reichmann

Denn die einen sind im Dunkeln Andri 1924 – 1944 (2002), in schwinden / Izginjanje unter- und die andern sind im Licht. Und man siehet die im Lichte dem sie dem Leben ihres Groß- schiedlichste Menschen, die im Dunkeln sieht man nicht. onkels ein fragmentarisches Por- wodurch sich Gespräche über trait widmet. Dieser wurde mit 20 Deportation, Verfolgung, Widerstand, Jahren als Deserteur und Partisan von der Diskriminierung und Anpassung mit Beob- Gestapo ermordet. Andri 1924 – 1944 ist achtungen zum heutigen Gebrauch der Geschichtsschreibung ist bekanntlich ein der berührende Versuch, einer Geschich- slowenischen Sprache im alltäglichen, heikles Unterfangen der vielen Gemein- te nachzuspüren, die man nur vom Hören- künstlerischen und politischen Kontext, plätze, Lücken, Leerstellen und Ungereimt- sagen kennt und die doch vermutlich auch verweben. heiten. Die Geschichte des Landes Kärnten, in nächster Zukunft prägend sein wird. Entstehen wird ein essayistischer Doku- insbesondere die der letzten 100 Jahre, ist 2006 entsteht dann „Der Kärntner spricht mentarfilm, der in einer Spezialfassung notgedrungen eine einzige große Verall- Deutsch“, wo sie Kärntner Slowen*innen ab Oktober 2020 im Rahmen von CARIN- gemeinerung, sind doch die subjektiven zu Wort kommen lässt. THIja 2020 sieben Mal in verschiedenen Geschichten der Kärntner*innen eben so Kärntner Kinos und Kulturvereinen prä- viel mehr, als man jemals zwischen zwei Seit Winter 2017 arbeitet sie nun an einem sentiert und diskutiert werden wird. 2021

CARINTHI ja 2020 Buchdeckeln zusammenfassen könnte. Es umfangreicheren Werk über die Vergan- entsteht dann eine Kinofilmversion, geför- braucht mehr. Es braucht zum Beispiel genheit, Gegenwart und Zukunft der dert unter anderem vom ORF und von RTV eine junge Filmemacherin, die kontinuier- slowenischen Volksgruppe in Kärnten. Slovenija. lich bemüht ist, der großen Geschichte Der Ausgangspunkt ist zufällig, aber doch multiple kleine Erinnerungen, Ambivalen- wieder ein ganz persönlicher, nämlich die Andrina Mračnikar beschreibt „eine zen und Postskripten hinzuzufügen. Andri- Gemeinde Keutschach/Hodiše, wo die Gegenwart, in der sich das Sterben der na Mračnikar denkt und arbeitet in beweg- 1981 geborene Andrina Mračnikar ihre Sprache im Großen wie im Kleinen mani- ten Bildern seit ihrer frühen Jugend, als Jugend verbrachte. 1910 sprachen dort festiert und in der sich viele, aber noch sie durch den Filmclub Mladje zum ersten noch über 90 Prozent der Menschen Slo- nicht alle, mit diesem Verlust abgefunden Mal mit Drehbuchschreiben und Regiefüh- wenisch, heute sind es offiziell nur noch haben“. Sie zoomt mit einem Mikroskop ren in Berührung kam. Ihre ersten Filme etwa fünf Prozent. Von dort aus geht die in den Makrokosmos und zeigt uns, dass Bo bilo – es wird gewesen sein und Večernica Regisseurin, selbst zweisprachig, den es eben viel mehr gibt und wir nur Bruch- – Gute-Nacht-Geschichte erhielten bereits Fragen nach, was die Gründe für das stücke davon erahnen können. einige Auszeichnungen und Preise. So kontinuierliche Verschwinden der slowe- ● Markus Waitschacher verschlug es sie bald an die Wiener Film- nischen Sprache im gesamten Südkärntner * 1991 in Klagenfurt am Worthersee, der Autor lebt und arbeitet als Kulturanthropologe, Kurator, akademie, wo sie Regie bei Michael Han- Raum sind und was der Verlust dieser Kunstvermittler in Graz. eke und Drehbuch bei Walter Wippersberg Sprache bedeutet. Ist der Widerstand studierte. gegen den Assimilationsdruck und die Premiere: „Vor dem Verschwinden/Izginjanje“ voranschreitende Germanisierung end- (Regie: Andrina Mračnikar) Der ermordete Großonkel. Die Fragen gültig vorbei? Oder gibt es noch Möglich- 27. Oktober 2020, 19:30h nach der Geschichtsschreibung und dem keiten, die Sprache zu erhalten? WULFENIA KINO Klagenfurt Erinnern verarbeitete sie sehr bald in Bruchstücke im Makrokosmos. Die Regis- preisgekrönte Filme. So zum Beispiel seurin trifft für ihren Film Vor dem Ver-

20 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Petra Kohlenprath öffnet die Türe von Loibltal/Brodi 1, um aktiv in Geschichte einzutreten. Foto: Tina Perisutti | Das Haus ist voll mit Geschichten und Geschichte. Foto: Tina Perisutti | Aus der Postkartensammlung mit historischen Ansichten von Loibltal/Brodi Foto: Carolin Bohn

Und was hat das mit uns zu tun? Ein Haus in Loibltal/Brodi 1 speichert Erzählungen aus einer Zeit, die allzu gern verdrängt und verschüttet wird.

Ein entrischer Ort – könnte man sagen. stumme Zeugenschaft darüber inne. So Austausch als fruchtbare Erweiterung Beherrscht vom Durchzug oder besser machen die Schwestern Kohlenprath seit angesehen wird. Denn Geschichte braucht gesagt vom Vorbeifahren. Wie oft bin ich 2015 ausgehend von einem Hochzeitsfoto auch das Moment des Zuhörens. Wichtig dort schon vorbeigefahren auf dem Weg die so vielschichtigen Lebensgeschichten ist hierbei, dass die jeweiligen Geschich- nach Ljubljana oder nach Kroatien oder der Familie Kohlenprath/Kollenprat/ ten in der Zeit, in der sie passiert sind, auf dem Weg wieder nach Hause – und Kohlnprat anhand von Ausstellungen im verortet und nicht mit anderen Zeitpunk- wie oft hatte ich mir dabei gedacht, wer Haus Loibltal/Brodi 1 präsent und erleb- ten vermischt werden, wie das oft gerne denn bloß hier ein Haus bauen möge? So bar. Versatzstücke wie eine Spielzeugtau- getan wird, wenn es um Zweisprachigkeit, beginnt bereits die erste Auseinanderset- be, die der Großvater dem Vater aus Volksabstimmung oder Nationalsozialis- zung mit Geschichte. Die zweite Ausein- Krasnodar bei der Heimkehr aus der mus geht. CARINTHI ja 2020 andersetzung war die Begegnung mit einer Kriegsgefangenschaft mitgebracht hatte, Als Vergegenwärtigungsprojekt soll hier Leiter aus dem KZ Loibl, die mit jeder lassen Historie ebenso plastisch wie Geschichte wieder zum Teil des aktuellen Sprosse mehr an Inhalt gewann und die angreifbar werden und erzeugen ein spür- Lebens werden, ohne sich für vergangene seit vielen Jahren im Haus mit der Adres- bar starkes Spannungsfeld. Auch die Momente schämen oder sich davor fürch- se Loibltal/Brodi 1 weilt. Truhe der nach einer Denunziation im KZ ten zu müssen. Geschichte soll das Leben Es ist ein Ort, der durch das Erzählen Ausschwitz ermordeten Großtante des ebenso bereichern wie das Erzählen von von Geschichten nach und nach eine Vaters ist im Haus. Oder ein Flügelhorn, Geschichten. Auseinandersetzung mit Geschichte eröff- das nach der Rückkehr vieler Soldaten am ● Tina Perisutti net. Begonnen hat es mit dem Bau des Ende des Zweiten Weltkrieges aus dem Kulturarbeiterin und Kulturjournalistin. Hauses 1896 oder mit den Erinnerungen Süden am Straßenrand lag. Und schließlich von Hanzi Kohlenprath an eine Zeit, die die eingangs erwähnte Leiter, die ihren Das Projekt läuft bis 11. Oktober 2020 hierzulande gerne verdrängt und verschüt- Dienst ursprünglich im KZ Loibl leistete DO - SO nach Voranmeldung: tet wird. Oder hat es begonnen, als Petra und mit etlichen Brettern dortiger Bara- www.interferenzen.at oder 0699 19265365 und Renate Kohlenprath sich mit den cken in Loibltal/Brodi 1 landete, um zu Geschichten ihres Vaters aktiv und inten- einer Hütte zu werden oder als Aufstiegs- siv auseinandersetzten, als sie erkannten, hilfe benutzt zu werden. dass dies auch ein Teil ihrer Geschichte Ausgehend von der für CARINTHIja war? Als sie sich die Frage stellten: „Wie 2020 eingerichteten Bibliothek in der wollen wir dieses Erbe da übernehmen Holzhütte, mit dem besagten Hochzeits- – das heißt, die vielen Geschichten und foto und Literatur von Hannah Arendt, Erzählungen vom Vater. Wir sind mit Jože Javoršek oder Peter Pirker, sind im Geschichten über KZ und Vergasen auf- hinteren kleinen Raum filmisch festgehal- gewachsen und sind dadurch auch zu tene Erinnerungen von Hanzi Kohlenprath Zeitzeuginnen geworden.“ zu sehen. Als Höhepunkt kann man das Zusammensitzen am Wohnzimmertisch Hochzeitsfoto. Die Erzählungen sind in nennen, wo Geschichten und Geschichte dem Haus gespeichert und allen Men- in Dialog und Kontext gesetzt werden, wo schen, die hier gelebt haben, liegt eine miteinander reden angesagt ist und offener

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 21 Jezik najprej umira po malem Filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar je na sledi počasnega izginjanja slovenskega jezika na območju Južne Koroške.

Andrina Mračnikar. Fotografija: Stefan Reichmann

Kajti nekateri so v temi, tarni portret, posvečen življenju slovenščine v vsakdanjem živ- drugi pa na svetlobi. njenega prastrica. Ta je štel ljenju kot tudi v kulturnem in In vidimo le one na svetlobi, teh v temi ne vidimo. rosnih 20 let, ko so ga kot dezer- političnem kontekstu. terja in partizana umorili gestapovci. Na to temo bo nastal esejistični Op. prev. prosti prevod iz nemščine Andri 1924 – 1944 je čuteč poskus prika- dokumentarni film, ki bo v posebni izda- za zgodovine, ki jo poznamo samo iz ji od oktobra 2020 naprej kar sedemkrat ustnega izročila in ki bo najverjetneje predvajan in diskutiran v okviru CARINT- Kot je že znano, je pisanje zgodovine nič zaznamoval tudi bližnjo prihodnost. Leta HIje 2020 v različnih koroških kinemato- drugega kot taktično manevriranje med 2006 je nato nastal film Der Kärntner grafih in kulturnih društvih. Leta 2021 bo številnimi banalnostmi, luknjami, prazni- spricht Deutsch (slo. Korošec govori nem- nato izdelana kino različica filma, ki jo mi in neuglašenimi mesti. Zgodovina ško), kjer je besedo dala koroškim Sloven- med drugim sponzorirata tudi ORF in RTV avstrijske dežele Koroške, zlasti njenih cem in Slovenkam. Slovenija. zadnjih 100 let, je eno samo veliko posplo- ševanje, čeprav subjektivne zgodbe Koro- Že od zime 2017 pa Andrino Mračnikar Andrina Mračnikar opisuje „sedanjost, v šic in Korošcev pomenijo toliko več, kot zaposluje obsežni projekt o preteklosti, kateri se umiranje jezika manifestira v je kadarkoli sploh mogoče zajeti med dve sedanjosti in prihodnosti slovenske naro- malem in velikem obsegu, in v kateri so

CARINTHI ja 2020 platnici knjige. Potrebujemo več. Na pri- dne manjšine na Koroškem. Za izhodišče se številni, ne pa še čisto vsi, s to izgubo mer, mlado filmsko ustvarjalko, ki se je bila naključno, a vendarle zelo osebno, sprijaznili“. Z mikroskopom si sliko pove- neprestano trudi, da bi ‚veliki zgodovini‘ izbrana občina Hodiše/Keutschach, kjer ča v makrokozmos in nam pokaže, da je dodala številne majhne spomine, ambiva- je leta 1981 rojena Andrina preživela na tej stvari še veliko več in da lahko lence in post scriptum pripise. Andrina svoje otroštvo. V letu 1910 je tam še več slutimo le delčke tega. Mračnikar misli in dela s premičnimi kot 90 % prebivalstva govorilo slovensko, ● Markus Waitschacher slikami že od svojega ranega otroštva, ko danes jih je po uradnih podatkih le še Rojen 1991 v Celovcu ob Vrbskem jezeru, avtor živi in dela v Gradcu kot kulturni antropolog, kurator in je v filmskem klubu Mladje prvič prišla v okoli 5 %. Izhajajoč iz tega režiserka, ki umetniški sporočevalec stik s pisanjem scenarijev in filmsko je sama dvojezična, poskuša odgovoriti na režijo. Njena prva dva filma Bo bilo – es vprašanja, kaj so razlogi za vztrajno izgi- Premiera: wird gewesen sein in Večernica – Gute-Na- njanje slovenskega jezika na celotnem „Vor dem Verschwinden/Izginjanje“ cht-Geschichte sta prejela že nekaj nagrad območju Južne Koroške in kaj pomeni (Režija: Andrina Mračnikar) in odlikovanj. Potem jo je kmalu zaneslo takšna izguba jezika. Ali je upor proti 27. oktober 2020, 19:30h na dunajsko Filmsko akademijo, kjer je pritiskom asimilacije in napredujoče ger- WULFENIA KINO Klagenfurt študirala režijo pri Michaelu Haneki in manizacije dokončno stvar preteklosti? scenarizem pri Walterju Wippersbergu. Ali so še možnosti za ohranitev jezika? Delčki v makrokozmosu. Režiserka se je Umorjeni prastric. Vprašanja, povezana za svoj film Vor dem Verschwinden/Izginja- s pisanjem zgodovine in spominjanjem, nje srečala z različnimi osebami, s kateri- je že zelo kmalu prenesla v svoje z odli- mi so tekli pogovori o deportaciji, pregonu, kovanji nagrajene filme. Tako na primer uporu, diskriminaciji in prilagajanju, Andri 1924 – 1944 (2002), ki je fragmen- vključno z opažanji glede današnje rabe

22 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Petra Kohlenprath odpre vrata hiše na naslovu Brodi/Loibltal 1, da bi tako aktivno vstopila v zgodovino. Fotografija: Tina Perisutti Hiša je polna zgodb in zgodovine. Fotografija: Tina Perisutti | Iz zbirke razglednic z zgodovinskimi slikami kraja Brodi/Loibltal. Fotografija: Carolin Bohn

In kaj ima to veze z nami? Hiša na naslovu Brodi/Loibltal 1 hrani pripovedi iz časa, ki ga kar preveč radi potlačimo ali pometemo pod preprogo.

Srhljiv kraj, bi lahko rekli. Vsi samo jasno prikazati in podoživeti večstranske se je pripetila, in se ne meša z drugimi gredo mimo ali bolje rečeno potujejo življenjske zgodbe družine Kohlenprath/ časovnimi trenutki, kakor to radi storimo, skozi. Kolikokrat sem se že peljala tam Kollenprat/Kohlnprat. Predmeti iz zaku- kadar je govora o dvojezičnosti, ljudskem skozi na poti v Ljubljano ali na Hrvaško lisja, kot npr. golob igračka, ki ga je stari plebiscitu ali nacionalsocializmu. ali pa na poti domov – in kolikokrat sem oče prinesel očetu iz Krasnodarja ob Kot projekt postavljanja preteklosti v si pri tem mislila, kdo zaboga bi si tukaj vrnitvi domov iz vojnega ujetništva, zgo- sedanjost naj tu zgodovina zopet postane sploh želel imeti hišo? Tako se že začenja dovino ne samo plastično prikažejo kot na del aktualnega življenja na način, da se moje prvo soočenje z zgodovino. Drugo dlani temveč jo tudi naredijo dostopno in ne sramujemo preteklih dogodkov ali se soočanje pa je bilo srečanje z vodjo iz s tem ustvarijo občutno močno polje nape- jim pustimo ustrahovati. Zgodovina naj

Koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki tosti. V hiši je tudi skrinja očetove prate- življenje obogati enako, kakor pripovedo- CARINTHI ja 2020 me je z vsako stopničko bolj vsebinsko te, ki je bila po ovadbi umorjena v Kon- vanje zgodb. navdušila in ki že več let skrbi za hišo na centracijskem taborišču v Auschwitzu. Ali ● Tina Perisutti naslovu Brodi/Loibltal 1. pa krilni rog, ki je po vrnitvi številnih Kulturna delavka in kulturna novinarka. To je kraj, ki skozi pripovedovanje zgodb vojakov po koncu druge svetovne vojne iz vedno znova na novo odpira obravnavo juga ležal ob robu ceste. Na koncu pa je Projekt bo trajal do 11. oktobra 2020, zgodovinskih vprašanj. Začelo se je z prej omenjena vodja, ki je prvotno služ- od četrtka do sobote – ob predhodni najavi prek gradnjo hiše leta 1896 ali morda s spomi- bovala v KT Ljubelj, nato pa skupaj s spleta www.interferenzen.at ali na tel. številki ni Hanzija Kohlenpratha na čas, ki bi ga precejšnjim številom desk iz tamkajšnjih 0699 19265365. danes tu najraje želeli potlačiti ali pome- barak pristala v hiši Brodi/Loibltal 1, da sti pod preprogo. Ali pa morda takrat, ko bi se slednja preoblikovala v kolibo ali pa sta Petra in Renate Kohlenprath aktivno bi se deske uporabile kot pomoč pri vzpe- in intenzivno začeli preučevati zgodbe njanju. njunega očeta, samo da bi odkrili, da je Izhajajoč iz knjižnice, ki je bila v leseni to tudi del njune preteklosti? Takrat, ko kolibi pripravljena za namene projekta sta si zastavili vprašanje: „Kako želiva CARINTHIja 2020, z že omenjeno fotogra- tamkajšnjo dediščino prevzeti, torej šte- fijo s poroke in literaturo avtorjev, kot so vilne očetove pripovedi in zgodbe. Konec Hannah Arendt, Jože Javoršek ali Peter koncev sva odrasli z zgodbami o koncen- Pirker, si zadaj v majhnem prostoru lahko tracijskem taborišču in zaplinjevanju, kar ogledate filmsko ohranjene spomine Han- pomeni, da sva s tem postali pravi priči zija Kohlenpratha. Kot vrhunec lahko takratnega časa.“ pojmujemo druženje ob mizi v dnevni sobi, kjer so zgodbe in zgodovina postavljeni v Fotografija s poroke. Pripovedi so shra- dialog in kontekst, kjer je treba med seboj njene v hiši, zato vse ljudi, ki so v njej komunicirati in kjer je kot dopolnitev živeli, povezuje neko tiho pričevanje. Sestri zaželena plodna, odprta izmenjava mnenj. Kohlenprath tako že od leta 2015, izhaja- Kajti zgodovina potrebuje tudi trenutek, joč iz neke fotografije s poroke, z razsta- ko ji prisluhnemo. Pri tem je pomembno, vami v hiši Brodi/Loibltal 1 poskušata da se vsaka zgodba umesti v čas, v katerem

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 23 Das Leben in seiner Vielfalt Ein Streifzug durch die CARINTHIja 2020-Schulprojekte.

„Hallo Bürgermeister, ich möchte Sie Im Zuge der Ausschreibung ersichtlich, dass die einzelnen gerne sprechen – und einladen, an die des „CARINTHIja 2020-Schul- Schulprojekte eine große Band- Schule. (...) Und, wann hast du Zeit?“ wettbewerbs“ wurden 16 Schul- breite an Themen, Zugängen und András, Schüler der 1. Klasse der ganz- projekte für eine geförderte kreativen Bearbeitungsmethoden tägigen Schulform Döbriach, greift auf- Umsetzung im Jubiläumsjahr ermit- aufweisen. Außerdem sind alle Schul- geregt, doch beherzt zum Telefonhörer telt. Der jungen Generation wollte man stufen und etliche Schulformen beteiligt. und ruft kurzerhand den Bürgermeister eine Plattform und damit die Möglichkeit Erinnerungskultur und Identitätsfragen von Radenthein an. Der mündige Staats- bieten, sich anlässlich des hundertjährigen sind Kern einiger Projekte, die etwa, wie bürger von morgen zeigt, dass man nie zu Jubiläums der Volksabstimmung mit ihrer die Volksschule Bleiburg/Ljudska šola

CARINTHI ja 2020 klein ist, um sich an demokratischen Heimat auf vielfältige Weise auseinander- Pliberk“, danach fragen, was „Mein Weg Prozessen beteiligen zu können. zusetzen, mitzugestalten und ihre Ideen – dein Weg – unser Weg/Moja pot – tvoja Zusammen mit seinen Mitschüler*innen für Kärnten einzubringen. pot – naša pot“ bedeutet oder dieses The- nimmt András im Rahmen von CARIN- Trotz Coronakrise hielten fast alle Pro- ma in Workshops und mit einer digitalen THIja 2020 an einem medienpädagogi- jektträger konsequent daran fest, ihre Ausstellung bearbeiten, wie CHS Come- schen Filmprojekt teil, das Kinder im Planungen umzusetzen. Hier und da wur- Back. Darin verwoben ist das Thema der Volksschulalter an Medien- und Demokra- den Adaptierungen notwendig, aber die eigenen Positionierung im Heute – beru- tiekompetenz heranführt. „Demokratie in Verwirklichung ihrer Projekte wollten hend auf Vergangenem und abzielend auf Szene gesetzt“ wurde von Medien- sich die engagierten Pädagog*innen und Zukünftiges. Einige Schulen befassen sich schüler*innen des CHS Villach verwirk- ihre Schüler*innen nicht nehmen lassen. daher dezidiert mit dem „Gestern – Heute licht. Parallel zu dem sehenswerten Kurz- Unter Einhaltung der Sicherheitsbestim- und Morgen, bzw. Übermorgen“, wie etwa film, der das Projekt dokumentiert, richtet mungen wurden neue Lösungsansätze die Praxis-HAK Völkermarkt in ihrem das Musikvideo „Mein Lied“ gerade jetzt gesucht und gefunden. Teilbereiche wan- filmischen Zugang oder die Volksschule eine hoffnungsvolle Botschaft an uns alle dern in den virtuellen Raum ab. Anstatt Hörzendorf. Demokratie als Thema wird (Links zu den beiden Videos als QR-Code eines ursprünglich beabsichtigten Stra- mehrfach angesprochen, etwa im Projekt am Ende des Artikels). ßenfestes wird die Stadt über mehrere der NMS Viktring, „Die Entwicklung der Mit ihrem engagierten Diplomar- Wochen mit Installationen bespielt. Von Demokratie von Athen bis heute“ oder im beitsprojekt, das noch vor dem Lockdown einer Vernissage wird Abstand genommen eingangs erwähnten Maturaprojekt des im März 2020 abgeschlossen werden und so der Projektfortgang mit einem CHS Villach. Mit dem Thema „Grenzen“ konnte, ergatterten die Schülerinnen den Fotobuch dokumentiert. Ein Theaterstück beschäftigen sich eingehend die Land- 1. Preis des österreichweit ausgeschrie- wandelt sich zu einer Serie von Online- wirtschaftliche Fachschule Stiegerhof, benen Maturaprojekt-Wettbewerbes der Episoden mit ausgewählten Radiobeiträ- die zur Bildung einer Menschenkette (mit FH Kärnten (Kategorie Wirtschaft). gen. Allein aus dieser Aufzählung wird Sicherheitsabstand) entlang der ehemali-

24 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Nicole Six und Paul Petritsch: Die Innere Grenze, 2008. Foto: Six & Petritsch | © Bildrecht, Wien 2020 | Kunstsammlung des Landes Kärnten MMKK da.schau.her Die Innere Grenze Nicole Six und Paul Petritsch gehen in ihrer künstlerischen Arbeit den komplexen Zusam- menhängen von Raum, Zeit und Sein nach. Sie erforschen und vermessen mittels räumlicher

Grenzerfahrungen (links). Foto: TURBOtheater Interventionen und festgelegter Handlungsab- „Deportation“ von Marketa Bočkova (oben). Foto: VS Lind/Velden läufe den Raum als Dimension für die menschli- che Existenz. Mit der Arbeit „Die Innere Gren- ze“ befasst sich das Künstlerduo 2008 erstmals mit der historischen und politischen Dimension des Raumes. Den Ausgangspunkt bildet die mit- ten durch das heutige Kärnten verlaufende Grenze zwischen der nach dem Ersten Welt- krieg vom SHS-Staat beanspruchten südlichen Zone A und der nördlichen Zone B auf der Abstimmungs­karte, welche die Grundlage für die Kärntner Volksabstimmung von 1920 bilde- te. In Anlehnung an kartografische Methoden legen Six und Petritsch ein Raster über die Kar- te und bestimmen damit 74 Punkte in einem gen Demarkationslinie in den Karawanken sondere die Volksschule Völkermarkt Abstand von je zwei Kilometern entlang der aufruft oder die HTL Villach, die mit der Stadt mit „Völkermarkt 2020 – quo vadis?“ Abstimmungs­grenze. Sie suchen die damit defi- Videoperformance und Radiosendung oder die HTL1 Klagenfurt Lastenstraße nierten realen Orte mittels GPS auf und unter- „Grenzerfahrungen“ Einblick in die Lebens- mit „Kärnten als Technikland“. suchen den Verlauf der historischen Grenze im welt junger Menschen ermöglicht. „Ein In allen Fällen zeichnen sich die einzel- gegenwärtigen Gelände mittels Fotografie. So Dorf und die Grenze“ des Bildungszent- nen Aktivitäten dadurch aus, dass in und entstehen 74 Kontaktabzüge, die meist unspek- rums -Vellach/Šolski mit ihnen junge Menschen motiviert takuläre, teils weite, teils enge Landschaftsan- center Železna Kapla-Bela forscht mit werden, gesellschaftlich wichtige Themen sichten mit Fluchtpunkt immer genau entlang der Abstimmungsgrenze zeigen. Nur das Wis- theatralen Mitteln ebenfalls nach Identität wahrzunehmen und sich mit ihnen eigen- sen um die Entstehung der Fotos verknüpft die im Spannungsfeld von Vergangenheit, ständig und kritisch auseinanderzusetzen, Gegenwart mit der Vergangenheit und Gegenwart und Zukunft. Nachbarschaft ihre daraus gewonnenen Erfahrungen Geschichte. Die Grenze, die das Innere des Lan- und Dialog sowie das Thema der Mehr- gestalterisch umzuwandeln und mit ande- des Kärnten durchzieht und die man in den Bil- sprachigkeit und die slowenische Volks- ren Menschen zu teilen – ganz in dem dern im Wissen um ihre Existenz sucht, ist nicht gruppe in Kärnten finden sich wiederholt Sinne, wie es das Motto einer Projektein- sichtbar. Sie entpuppt sich als abstrakte Erin- in den schulischen Vorhaben, z. B. bei reichung formuliert: „So viele Sprachen nerungsspur, wird als innere Grenze gewahr, dem von der Praxis-HAK Völkermarkt du sprichst, so oft lebst du!“ die im Kopf existiert und deren Bedeutung im ausgeschriebenen Schreibwettbewerb ● Andrea Kirchmeir eigenen Wissen und Bewusstsein liegt. Die Prä- „together unique/skupaj enkratni/zusam- Kunsthistorikerin und Pädagogin, Mitarbeiterin sentation der Arbeit als Plakat zum Mitnehmen der Kulturabteilung des Landes Kärnten. men einzigartig“, bei „Servus-Srečno-Ciao“, (2008) sowie als täglich erscheinende Abbil- dem dreisprachigen Filmprojekt des dung in der Kärntner Kleinen Zeitung (2010) Alpen-Adria-Gymnasiums Völkermarkt, Ausführlichere Beschreibungen zu den stellt zusätzlich eine Verbindung von öffentli- den Videoclips der Zweisprachigen CARINTHIja 2020-Schulprojekten auf chem und privatem Raum her bzw. schlägt die www.carinthija2020.at BHAK Klagenfurt/Dvojezična zvezna Brücke zum medialen Raum. Derzeit ist das trgovska akademija Celovec, dem grenz- Werk in der Mobilen Ausstellung CARINTHIja überschreitend konzipierten Tanztheater- 2020 zu sehen und als Plakat zum Mitnehmen aufgelegt. Projekt „König/Kralj Carinthijan“ der Video: Wir leben Musikvideo von Neuen Mittelschule Bleiburg/Pliberk Demokratie, Sarah Werkl, ● Magdalena Felice und dem Theaterprojekt der Volksschule CHS Villach „Mein Lied“ Kunsthistorikerin, Museum Moderner Kunst Kärnten. Lind ob Velden, das Familiengeschichten schülerorientiert aufbereitet. Nicht zuletzt befassen sich etliche Projekte mit zukunfts- orientierten Fragestellungen, hier insbe-

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 25 Življenje v svoji raznolikosti Kratek ekskurz po šolskih projektih v okviru CARINTHIje 2020

»Dober dan, župan, zelo rad bi govoril z projekt visoke strokovne šole vključene vse stopnje izobra- vami – in vas povabil v šolo. (...) Torej, FH Kärnten (v kategoriji ževanja in vse vrste šol. kdaj imate čas?« pravi András, učenec 1. gospodarstvo). Kultura spominjanja in vpra- razreda celodnevne osnovne šole v Na razpisu »Šolski natečaj šanja identitete so v samem jedru Debrijah, ko z navdušenjem in srčno CARINTHIja 2020« je bilo prejetih 16 nekaterih projektov, tako se na primer vzame v roko telefonsko slušalko in šolskih projektov, ki naj bi se podprli v Ljudska šola Pliberk sprašuje, kaj pomeni preprosto kar pokliče župana Radenč/ jubilejnem letu. Mladi generaciji smo s »Moja pot – tvoja pot – naša pot«/ »Mein Radenthein. Ta odgovoren državljan pri- tem želeli ponuditi platformo in dati pri- Weg – dein Weg – unser Weg«, oziroma bo hodnosti nam pokaže, da nisi nikoli pre- ložnost, da se vpričo stoletnice koroškega ta tematika obravnavana na delavnicah

CARINTHI ja 2020 majhen, da bi se udeležil demokratičnih plebiscita na raznolik način spoznajo s in z digitalno razstavo, kot je CHS Come- procesov. svojo domovino, jo sooblikujejo in prispe- Back. S tem prepletena je tema lastnega Skupaj z ostalimi sošolci in sošolkami vajo svoje ideje za Koroško. pozicioniranja v današnjem svetu – teme- bo András v okviru CARINTHIje 2020 Kljub koronakrizi so se skoraj vsi pro- lječ na preteklem in s pogledom, usmer- sodeloval pri medijsko-pedagoškem film- jektni nosilci dosledno držali svojega jenim v prihodnjega. Nekatere šole so se skem projektu, ki osnovnošolske otroke izvedbenega načrta. Tu in tam so bile sicer zato odločno spoprijele z »Včeraj – danes seznanja z medijsko in demokratično potrebne prilagoditve, vendar se prizadev- in jutri oziroma pojutrišnjem«, kot na pri- kompetenco. Projekt »Demokracija v ni pedagogi in njihovi učenci niso pustili mer poslovna akademija iz Velikovca ospredju« izvajajo dijaki in dijakinje medij- odreči uresničitvi svojih projektov. Ob (Praxis-HAK-Völkermarkt) v svojem ske šole CHS Villach. Vzporedno s krat- upoštevanju zaščitnih ukrepov so iskali filmskem pristopu, ali ljudska šola Gori- kim filmom, ki je res vreden ogleda in in tudi našli nove rešitve. Delno so bile cjaves. Demokracija kot tema je nagovor- dokumentira ta projekt, se tudi glasbeni zadeve prenesene v virtualno okolje. jena večkrat, tudi v projektu nove srednje video »Moja pesem«/ »Mein Lied« prav v Namesto prvotno predvidenega uličnega šole Vetrinj (NMS Viktring): »Razvoj teh časih na nas vse obrača z optimističnim slavja bo mesto več tednov uživalo v demokracije od Aten vse do danes«/»Die sporočilom (povezave do obeh video instalacijah. Otvoritev razstave ni predvi- Entwicklung der Demokratie von Athen bis posnetkov kot QR-koda najdete na koncu dena, zato bo napredovanje projekta doku- heute« ali v že prej omenjenem maturite- članka). mentirano v fotografski knjigi. Gledališka tnem projektu CHS-Villach. S temo „meja“ S svojim zagnanim projektom diplom- predstava pa se bo preoblikovala v serijo sta se temeljito ukvarjali kmetijska stro- skega dela, ki ga je bilo mogoče zaključi- spletnih epizod z izbranimi radijskimi kovna šola Landwirtschaftliche ti še pred uvedbo strogih ukrepov za prispevki. Že iz tega naštevanja postane Fachschule Stiegerhof, ki je pozvala k zajezitev koronavirusne bolezni v marcu jasno, da posamezni šolski projekti zaje- oblikovanju človeške verige (z varnostno 2020, so si dijakinje prislužile 1. mesto majo široko paleto tem, pristopov in razdaljo) vzdolž nekdanje demarkacijske na vseavstrijskem natečaju za maturitetni kreativnih metod obdelave. Poleg tega so linije v Karavankah, in pa HTL Villach,

26 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Nicole Six in Paul Petritsch: Die Innere Grenze (slo. Notranja meja), 2008. Fotografija: Six & Petritsch | © Avtorske pravice, Dunaj 2020 | Umetniška zbirka dežele Koroške MMKK da.schau.her Die Innere Grenze (Notranja meja) Nicole Six in Paul Petritsch v svojem umetni- škem ustvarjanju obravnavata kompleksne povezave med prostorom, časom in bitjo. S Mejne izkušnje (levo). Fotografija: TURBOtheater prostorskimi posegi in vnaprej določenim pote- „Deportacija“ od Markete Bočkove (zgoraj). Fotografija: Lipa ob Vrbi kom dogodkov raziskujeta in merita prostor kot dimenzijo človeške eksistence. Z delom „Die Innere Grenze“ (slo. Notranja meja) se je ta umetniški duo že leta 2008 prvič spoprijel z zgodovinsko in politično razsežnostjo prostora. Izhodišče je bila meja, in sicer med južno cono A, ki si jo je po prvi svetovni vojni lastila Drža- va SHS, in severno cono B na plebiscitnem zemljevidu, ki je tekla po sredini današnje Koroške in je tvorila podlago za koroški plebi- scit leta 1920. Opirajoč se na kartografske metode sta Six in Petritsch na zemljevid položi- la rešetke in tako določila 74 točk v medseboj- nem razmiku dveh kilometrov vzdolž plebisci- ki z video performansom in radijsko odda- vadis?« ali HTL1 Klagenfurt Lastenstraße tne meje. Dejanske tako dobljene kraje sta jo »Izkušnje z mejo« daje vpogled v življenj- s „Koroško kot deželo tehnike«. poiskala z GPS-om in raziskala potek zgodo- ski svet mladih. Projekt »Vas in meja«/»E- Vsekakor posamezne dejavnosti zazna- vinske meje na današnjem terenu s pomočjo in Dorf und die Grenze« Šolskega centra muje dejstvo, da so z njimi oziroma skozi fotografije. Nastalo je 74 kontaktnih kopij, ki Železna Kapla-Bela (Bildungszentrum njih mladi motivirani k spoznavanju druž- večinoma prikazujejo ne ravno spektakularne, Bad Eisenkappel-Vellach) z gledališkimi beno pomembnih tem, s katerimi se deloma široke, deloma ozke poglede na pokra- sredstvi prav tako poskuša raziskati iden- samostojno in kritično soočijo, iz tega jino, z bežiščem vedno točno na plebiscitni titeto, razpeto med preteklostjo, seda- pridobljene izkušnje pa ustrezno preobli- meji. Le vedenje o nastanku fotografij povezuje njostjo in prihodnostjo. Sosedstvo in dia- kujejo in jih tako delijo z drugimi – povsem sedanjost s preteklostjo in zgodovino. Meja, ki log, kot tudi tema večjezičnosti v v pomenu vodilnega slogana pri izbiri poteka po sredini dežele Koroške in ki jo po sli- povezavi s slovensko etnično manjšino na predloženih projektov: »Kolikor jezikov kah iščemo, vedoč za njen obstoj, ni vidna. Koroškem, so pogosto predmet šolskih govoriš, tolikokrat živiš!« Izkaže se za abstraktno spominsko sled, ki je v glavah in katere pomen je prisoten v lastnem projektov, npr. pri natečaju pisanja ● Andrea Kirchmeir vedenju in zavedanju. Predstavitev dela v obliki »together unique/skupaj enkratni/ Umetnostna zgodovinarka in pedagoginja, sodelavka Oddelka zvezne dežele Koroške za kulturo plakata (2008) in tudi kot dnevno pojavljajoča zusammen einzigartig«, razpisanem s stra- se upodobitev v koroškem časopisu ‚Die Kleine ni poslovne akademije Praxis-HAK Völ- Zeitung‘ (2010) je še dodatno vzpostavila stik kermarkt, potem pri »Servus-Srečno-Ciao«, Izčrpnejši opisi šolskih projektov v okviru med javnim in zasebnim prostorom, oziroma je trojezičnem filmskem projektu Alpsko- CARINTHIje 2020 so na voljo na spletni strani: www.carinthija2020.at potegnila most tudi do medijskega sveta. Tre- -jadranske gimnazije v Velikovcu, v nutno je delo mogoče videti v okviru potujoče kratkih video posnetkih Dvojezične zve- razstave CARINTHIja 2020, kateri je priloženo zne trgovske akademije Celovec BHAK kot plakat, ki ga lahko vzamete s seboj. Klagenfurt, v čezmejno zasnovanem pro- ● Magdalena Felice jektu plesnega gledališča »König/Kralj Umetnostna zgodovinarka, Koroški Muzej moderne umetnosti. Carinthijan« Nove srednje šole v Pliber- ku in v gledališkem projektu ljudske šole Video: Živimo Glasbeni video: v Lipi ob Vrbi/Lind ob Velden, ki dru- demokracijo/Wir Sarah Werkl, žinske zgodbe predeluje z vidika učencev. leben Demokratie, »Moja pesem«/ Nenazadnje se vsi projekti dotaknejo tudi CHS Villach »Mein Lied« vprašanj, ki so povezana s prihodnostjo, tukaj predvsem ljudska šola Velikovec- -mesto/Volksschule Völkermarkt Stadt z naslovom »Völkermarkt 2020 – quo

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 27 Orbit des Asteroiden, die vier inneren Planeten (um Faktor 5.000 vergrößert) die vier inneren Planeten um die Sonne und der Asteroidengürtel. Foto: Planetarium Klagenfurt Ein Asteroid, der seinen Namen trägt Ob Manfred Posch, der 2016 verstorbene Autor, Journalist und Sternenforscher, von dem nach ihm benannten Himmelskörper auf die Erde sieht? Bei allem Kummer über das Weltgeschehen würde ihm der Blick auf Kärnten Genugtuung bereiten. Eine Science-Fiction-Story zum Jubiläumsjahr.

Wer von uns hätte die im Wortsinne kos- Das alles haben wir im Laufe der Jahre ja auch Ezra Pound ... Allerletzte „Silben“ mischen Dimensionen unseres Chefs erah- mitbekommen. Aber, das muss ich geste- notierte er noch in der bewussten Erwar- nen mögen, damals, als Manfred Posch hen, wir kannten ihn überhaupt nicht. Zu tung unabwendbarer Agonie. Tag für Tag die Redaktionskonferenz der scheu gab er sich, um seinen intimen „Der Arabeske / Schlinge setzt Geist ins Kärntner Tageszeitung mit den Worten Kosmos der Öffentlichkeit preiszugeben. Weltall / Bläht sich zum Lichtjahr“ ... eröffnete: „Ein neuer Tag, ein neues Glück.“ Erst zuletzt, im Angesicht seines Todes, „Psychopompos späht / Vom schwarzen Ein Ritual, wir hatten uns daran gewöhnt. hat er Einblicke in seinen „Weltinnen- Zaun her zu mir / Versteckt sich nicht mehr“ Manche haben Jahrzehnte mit ihm zusam- raum“ gewährt. Konnten wir denn ahnen, ... mengearbeitet, wir alle kannten ihn als dass unser Chef, während er sein journa- „Bald verlass ich den / Treuen Haiku-

CARINTHI ja 2020 engagierten Journalisten, als akribischen listisches Tagesgeschäft überkorrekt abar- Spinnrocken / Die Silben verwehn“ Puristen, was die Sprache im Blatte betraf. beitete, sich die Metrik („5-7-5“...) und Nun aber steht Kärnten im Jubeljahr Wir wussten, dass er als passionierter die metaphysischen Grundlagen japani- 2020, astronomisch, aber auch journalis- Alpinist in Europa, Mexiko und Afrika scher „Haikus“ mit einer Intensität ein- tisch unter Beobachtung: Ein Asteroid, der „zugange“ gewesen war („zugange“, die verleibte, dass er uns mit seinen Gedicht- in den Tiefen der Galaxis beheimatet ist Formulierung haben wir von ihm gelernt). bänden „Milchstraßenschimmer“ und und in alter Treue regelmäßig über uns Und dass ihn eine mystische Liebe mit der „Letzte Silben“ (Hermagoras Verlag) auftaucht, um sich bald wieder in den Astronomie verband, mit dem Kosmos, im Werke hinterlassen würde, die zu Gipfel- Nebeln des Alls zu verbergen, ist eine erweiterten Wortsinne mit dem Himmel. leistungen der neueren (nicht allein Kärnt- ideale Raumsonde, wenn es um die Befind- Daneben verehrte er Goethe. Seine Sach- ner) Lyrik zählen. Gar nicht so viele lichkeiten in der Idylle zwischen Groß- bücher über Kärntner Themen, Alpinistik Autor*innen können neben solchen Ver- glockner und Lavamünd geht. Dem Beob- und Brauchtum waren in allen Buchhand- sen bestehen: Christine Lavant sicherlich, achter, der von dort droben seine lungen ausgestellt. Josef Winkler, fällt einem ein, Forschungen anstellen dürfte, wurde noch

28 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 zu Lebzeiten ein Privileg zuteil, bezwungen, würde ihn zu gelebter Friedlichkeit mutiert. Die Feier- auf welches nur wenige Ster­ einem melancholischen Kom- lichkeiten zum 10. Oktober haben ihre bliche pochen dürfen: Für seine mentar zu amerikanischen Zustän­ martialischen Absurditäten verloren, Verdienste um astronomische den inspirieren, Trump etc. gefeiert wird diesseits und jenseits der For­schungen, vornehmlich um die Stern- Heitere Bilder steigen auf, als der Aste- „Blutgrenze“, entspannt und im Sinne warte am Kreuzbergl und um das Klagen- roid über Rom schwebt, denn hier besitzt unserer gemeinsamen mitteleuropäi- furter Planetarium, hat ihm die „Interna- Manfred Posch ein verbrieftes Heimat- schen Wurzeln. Zuversichtlich darf tionale Astronomische Union“ mit recht, seit er von Papst Benedikt XVI. zum Manfred Posch seinen Asteroiden Hauptsitz in Harvard einen vordem ano- Ritter des Silvesterordens ernannt wurde in die Tiefen des Kosmos lenken nymen Asteroiden „geschenkt“, der fortan (nach den Statuten desselben wäre ihm und sich auf den 10. Oktober seinen Namen trägt. damit das Recht zugestanden gewesen, in 2120 freuen ... Nehmen wir also an, dass sich Manfred Galauniform und Degen auf einem Rosse ● Bertram Karl Steiner Posch, der jetzt „im Himmel“ ist, kraft der die Stufen zum Petersdom hinaufzureiten. * 1948 in Niederösterreich. Lebt und arbeitet in Kärnten, dortselbst herrschenden Raum-/Zeitlosig- Zu schade, dass er es doch nicht hat aus- war Lehrbeauftragter an keit mitunter auf „seinen“ Asteroiden üben wollen ...). der Universität Brest, später Kulturchef begibt, um zu betrachten, was aus den zu Bleibt die Aussicht über sein Kärnten, der KTZ. Verfasser seinen Lebzeiten geliebten Stätten gewor- wo er sich daheim fühlte. Und siehe da, mehrerer Bücher über Kärnten. den ist. Zunächst dürfte er auf Wien Manfred Posch würde mit Genugtuung herunterschauen, wo er 1943 geboren einen fast kosmischen Umschwung im - wurde. Vor sich hinsingend wird er seiner Umgang der Menschen miteinander fest- Tant’ gedenken, der Maly Nagl, legendäre stellen, die in diesem Lande Platz gegrif- schräg.lage Sängerin herber Wienerlieder ... fen hat. Als er noch Journalist war, - Gut, wird er feststellen, da hat sich nix erschien dieses Land über Jahrzehnte zum Schlechteren verändert, in Ottakrings politisch zerrissen, „Ortstafelstürme“ Heuringen versammeln sich die Adepten tobten über die an sich paradiesische des g’mischten Satzes, aus dem Elysium Landschaft, infantile Ressentiments weht es sachte „A klans Laternderl und a brachten Kärntner*innen­ gegen klane Bank ...“ Kärntner­*innen auf, die die alte, Was aber ist aus dem Kilimandscharo zweite Sprache hochhielten und geworden, den er zwei Mal erklommen sprechen wollten, absurde hat? Mit leiser Bekümmernis gewahrt er „Kulturskandale“ kochten den Schnee nicht mehr, welcher dort hoch, wie die Lava des liegen sollte, den haben die steigenden Popocatépetl. Plötz- Temperaturen weggefressen. Dafür toben lich, wie durch - ringsum die Dämonen und Lemuren unse- einen überirdi- rer Gegenwart: Islamistischer Terror frisst schen Gnaden- sich durch die Staaten Ostafrikas, löst akt, ist das Fluchtströme von Zehntausenden aus, die Land zu nach Europa drängen. Lösung ist einem nirgendwo in Sicht. Der Asteroid zieht raren über den gleichfalls erklommenen Elbrus. Ort Das grandiose Panorama, Schwarzes Meer und Kaspische See und weit im Süden der Berg Ararat, wo Noahs Arche gestrandet sein soll, täuscht nicht über die auch hier am Werke befindlichen Dämonen hinweg. Die Mullahs des Iran sam- meln Sprengstoff für apokalyp- tische Kriege, desgleichen träumt Erdogˇan von seiner Machtergreifung im öst- lichen Mittelmeerraum. Der mexikanische Vulkan Popocaté- petl, auch die- sen hat Posch

Der Feuerwehrmann Motschilnig oder Motschiunig oder Metschnina oder so ist aus der Feuerwehr ausgetreten, weil das Feuerwehrhaus in Tinowitsch ‑

Christian Hölbling ●

Familie? Trauer? Wut? Tränen? doctor, Liedermacher. 1972 in BruckHelfried, an der Rote-Nasen-ClownMur, lebt in Schiefling die leiderselbstverständlicher eine universale Sprache Teil der ist.Zeremonie.seit Als 1.000 der Kärntner ErstaunlichJahren hier. Slowene vieleDie sind imJosef Dom doch Marketz beherrschten der zweite zum BischofFlügel ohne unserer geweihtMühe slowenische Kärntner wurde, war* Lunge!“ Lieder amdie Wörthersee, slowenische Ein und zweisprachiger das Kabarettist, „Oče Sprache Kunstfigurnaš“. Die Babicaoder Tschachoritsch im Keller. oder Tuderitsch oder soAuch zweisprachig Anderssprachigeim Verpflegungszeltdieses hättelisch Slowenisch beschriftet bemühtenkönnen. auf indem Ein werdender sich Domplatz:geduldiger slowenischenMesse redlich sollen. verloren umEine Herr Das ein Hačekgut erklärtekonntehabe. paar 70-jährigesalbungsvolle im Dennverständliche M. ihrNamen. mit inwer Frau allerseinem nachEinWorte, machte Kürze Worte,Kärntner England Gewissen viele denmit als Beschwörungen hochrotemNobelpreisträger,Sachverhalt:auswandere, Zeichen nicht vereinbaren. der Kopf „DieWertschätzung.müsse der ihrem Slowenender Einheit, ja Dasin schließlichÄrger seiner hat vielsind Luft,Anschließend,ihn Stockholmer Weihrauch, doch anauchwas irgend schon denn Eng was erinnert.muss wenischeer Er irgendwann weißeine Wort aberbestimmte mitunternicht,schon anSpracheaus was.noch seiner Der lebensgefährlichzu Herkunft sprechenUnbewusste ausgetreten – im kannwar. Gegenteil: Abersich Bischof.sein, jaheute Stetsseiner aber Eine muss wird das UnbewusstheitRede zweisprachige weißniemandbetont, anden er das wieauchstarken mehrSlowenisch vorteilhaftleider nicht.Bachmann-Preisträgerin. aus vielzweiten nicht Vielleichtseiner Tracht, seinermanche Mehrsprachigkeit bewusstLungenflügel? Herkunft viel dennKindheit haben’serschöpfend Brimborium. sein.nochAufklärung? austreten. erinnerte. seine EinBevorallesIm ist. Jubiläumsjahr Kärntnersein, Eltern...?“ BedrohlichM.Die Aufarbeitung?Es BrauchtausMirwird Zahlist sch Burgtheater-Direktor derfielebei manchederon Feuerwehristes uns 2020getan,noch Veranstaltungen nochviel nichtDer stöhnen gabeinigesmehr damals,mehr Blick mehrund ausgetreten die Hinweiseein:lassen: ingibt alsbedrohlich,Dummheit, mitdie Bildung? wirdesdas eigene einem „Wasviele sloist,auffür

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 29 Orbita asteroida, s štirimi notranjimi planeti (povečano za faktor 5000) okoli sonca, in asteroidni pas. Fotografija: Planetarium Klagenfurt (Planetarij Celovec)

Asteroid, ki nosi njegovo ime Morda leta 2016 preminuli Manfred Posch, ki je bil avtor, novinar in raziskovalec zvezd, prav zdaj gleda na Zemljo z nebesnega telesa, ki je bilo poimenovano po njem? Pri vsej žalosti zaradi dogajanja po svetu bi mu vsaj pogled na Koroško dal nekaj zadoščenja. Sledi zgodba v smislu znanstvene fantastike za jubilejno leto.

Kdo od nas bi v dobesednem smislu koz- Vse to smo tekom let o njem spoznali. tudi pride na misel, seveda tudi Ezra mičnih dimenzij našega šefa lahko karko- Priznati pa moram, da ga kljub temu sploh Pound... Čisto zadnje „zloge“ je zapisal li slutil takrat, ko je Manfred Posch dan nismo res poznali. Deloval je preveč še v zavestnem pričakovanju neobhodne za dnem redakcijsko srečanje za koroški plašno, da bi svoj intimen kozmos razkril agonije. dnevnik Kärntner Tageszeitung vedno javnosti. Šele na koncu, ko se je bližal „Arabeske / zanka spusti duh v vesolje otvoril z besedami: „Nov dan, nova sreča“. svoji zadnji uri, nam je omogočil vpogled / se napihne v svetlobno leto“... Ritual, na katerega smo se navadili. Šte- v svoj „notranji svet“. Bi sploh lahko „Psihopompos opreza / izza črne ograje vilni so že desetletja delali skupaj z njim, slutili, da je naš šef, medtem ko je več vse do mene / se več ne skriva“ ... vsi pa smo ga poznali kot nadobudnega kot korektno vsakodnevno služil svoj „Kmalu bom zapustil / zvesto haiku

CARINTHI ja 2020 novinarja, kot akribičnega purista, kar novinarski kruh, študiral metriko („5-7- predivo / zlogi se razpihujejo“ zadeva pisani jezik. Vedeli smo, da je kot 5“...) in metafizične osnove japonskega Sedaj pa je Koroška, v tem jubilejnem navdušen alpinist „obredel“ Evropo, Mehi- haikuja, in sicer s takšno predanostjo, da letu 2020, opazovana tako z astronomske- ko in Afriko (izraz „obredel“ smo si izpo- nam je v svojih pesniških zbirkah „Milch­ ga kot tudi z novinarskega vidika. Aste- sodili od njega). Pa še, da ga je z astrono- straßenschimmer“ (slo. Sij mlečne ceste) roid, ki domuje v globinah galaksije in se mijo, torej s kozmosom, in v širšem in „Letzte Silben“ (slo. Zadnji zlogi), ki po svoji zvesti navadi prikaže nad nami, smislu besede z nebom povezovala neka sta izšli pri založbi Hermagoras, zapustil nato pa se zopet skrije v meglicah vsemir- mistična ljubezen. Poleg tega je oboževal dela, ki se uvrščajo v sam vrh novejše ja, je idealna vesoljska sonda, kadar je Goetheja. Njegove strokovne knjige o (ne zgolj koroške) avstrijske lirike. Ni tema o občutljivostih v idili med Velikim koroških temah, alpinizmu ter šegah in veliko avtorjev in avtoric, ki bi lahko šli Klekom in Labotom. Opazovalcu, ki naj bi običajih je bilo mogoče videti v izložbah v korak s takšnimi verzi: Christine Lavant tam zgoraj postavil svojo raziskovalno vseh knjigarn. prav gotovo, Josef Winkler, Paul Celan postajo, je bil še za časa življenja dan

30 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 privilegij, s katerim se lahko ima tu Manfred Posch zapisano Prepričan sem, da lahko Manfred Posch ponašajo le redki smrtniki: Za domovinsko pravico, odkar ga je svoj asteroid zdaj zapelje naprej v glo- njegove zasluge pri astronom- papež Benedikt XVI. imenoval za bine vesolja in se tako veseli 10. skem raziskovanju, predvsem za viteza reda svetega Silvestra (po statu- oktobra 2120 ... zvezdarno na Kreuzberglu in Planetarij v tu slednjega bi torej imel pravico, da v gala ● Bertram Karl Steiner Celovcu, mu je Mednarodna astronomska uniformi in z mečem na konjiču prijaha * 1948 v Spodnji Avstriji (Niederöster­ reich). Živi in dela na Koroškem, zveza s sedežem v Harvardu „podarila“ po stopnicah do Bazilike sv. Petra. Škoda, nekdanji profesor na Univerzi Brest, enega prej anonimnega asteroida, ki odslej da tega kljub vsemu ni želel storiti...) pozneje vodja za kulturo pri KTZ. Je avtor več knjig o Koroški. nosi njegovo ime. Ostane še pogled na njegovo Koroško, Predpostavimo torej, da se Manfred kjer se je počutil doma. In glej ga zlomka, Posch, ki je zdaj „v nebesih“, lebdeč v Manfred Posch bi z zadoščenjem ugotovil, tamkajšnjem brezčasju in brezprostorju, da je prišlo do skoraj kozmičnega premika podaja na svoj „lasten“ asteroid, da bi pri medsebojnem razumevanju ljudi, ki je videl, kaj je nastalo iz krajev, ki so mu bili zavelo po tej deželi. Ko je deloval še kot za časa življenja ljubi. Najprej bi pogledal novinar, se je dežela desetletja zdela poli- dol na Dunaj, kjer je bil leta 1943 rojen. tično razdvojena, nemiri zaradi „krajevnih Veselo žvižgajoč bi se spominjal svoje tete, tabel“ so se zgrinjali nad sicer rajsko schräg.lage Maly Nagl, legendarne izvajalke veselih pokrajino, otročje zamere so Korošce šču- dunajskih popevk... vale enega proti drugemu, torej tistim, ki Dobro, bo rekel, tu ni šlo nič na slabše, so reševali in želeli govoriti drugi, star v gostiščih Heuringer v četrti Ottakrings jezik, absurdni „kulturni škandali“ so se še vedno zbirajo raznovrstni adepti, iz vreli, kakor lava v Popocatepetlu. Izne- elizija lahkotno odmeva pesem „A klans nada pa, kakor z nadnaravnim aktom - Laternderl un a klane Bank...“ pomilostitve, je dežela postala Kaj pa se je medtem zgodilo s Kiliman- redek kraj doživetega miru. Slo- džarom, ki ga je preplezal kar dvakrat? vesnosti okoli 10. oktobra S tiho žalostjo se ove, da snega, ki bi so izgubile svojo absurdno moral tam ležati, ni več, saj so ga „pojed- bojevitost, praznuje se na le“ visoke temperature. Zato pa vse tej in oni strani „krvne naokrog tulijo demoni in lemurji naše meje“, sproščeno in sedanjosti: islamistični teror se zajeda v v skladu z našimi države Vzhodne Afrike in sproža vale na skupnimi sre- deset tisoče beguncev, ki se pomikajo dnjeevrop- proti Evropi. Rešitve ni na vidiku. Aste- skimi roid se pomika čez Elbrus, katerega vrh koreni- - je prav tako dosegel. Grandiozna pano- nami. rama, Črno in Kaspijsko morje ter daleč na jugu gora Ararat, kjer naj bi nasedla - Noetova barka, nas ne preslepi, da so tudi tu na delu demoni. Iranske mule zbirajo razstrelivo za apokaliptične vojne, isto- - časno pa Erdogan sanja o svoji prevladi v vzhodnem Sredozemlju. Mehiški vulkan Popocapetl, tudi tega je Posch premagal, bi ga navdahnil k melanholičnem komentarju ameriških razmer, o Trumpu in podobnem. Ko asteroid gre čez Rim, so slike svetlejše, saj

Christian Hölbling ●

„Rdečih noskov“, kantavtor.

1972 kabaretist,v Bruck an zder umetniško Mur, živi figurov Škofičah Helfried, ob Vrbskem klovn zdravnik jezeru, *

delava? Vpogled v lastno družino? Žalovanje? Bes? Solze? ne ve točno, na kaj. Nezavedno pač v njegovibes, podzavestirekoč, koliko ne jemore maša postati izgubila zavedno. zaradi Preden te slovenščine. je M. izstopil Kajti, iz kdor gasilskega se je odselil društva, v Anglijo, je moral se nekoč mora navsezadnježe skrivati svoje tudi pa nikomur ni več treba skrivati svojega porekla.drugo krilo Pri nasnaših ni koroškihveč ogrožujoče, pljuč!“ čeDvojezičniše govoriš nekaj prišlodrug škof. jezik naDvojezična misel: – prav Izobraževanje? nasprotno:prejemnica pogosto Bachmannove Razsvetljenstvo? se poudarja, nagrade. Notranja kako Koroški veliko pre Die Babicadom v im kraju Kellerporeklo, z imenom (Babica vendar Tinowitschprednosti v kleti). seposvečen tudi imaGasilec ali sketega Tschachoritschvečjezičnost. vpesmi povsem škofa,zpa imenom je in vje molitevnepogostitvenem bil Karspominja.Motschilnig slovenskialinaučiti je Tuderitsch,Oče dejansko naš.angleško. Mogoče jezik šotoruali direktorTudi Motschiunigogrožujoče, kakorčisto so govorcinaPotrpežljivv toStockholmu gledališčasamoumevnitrgu koli storilinem drugihpredže,je ali drugemneumnost, žedvojezičnogospod maziljenja, Metschnina, katedralo Burgtheaternjegovi spomniljezikov sestavnipoma. pljučnemji jestarši,ki sooznačen.neka nazadevoveliko Obsegje del kakorkolise s slovenskižal strešico resnično ženska,takrat,obreda.krilu? zaprisegpostala prireditevrazložil: To niVže,ko v jezikstaraPresenetljivo trudili jubilejnemimenu.bilouniverzalni jeo„Slovenci enotnosti,bila izstopil boizzdružljivodobrih svojegarazumetimnoge Koroškislovenska letu 70iz so jezik.so veliko gasilskegazačudil: otroštva.nalet, zštevilni 2020Nobelov vsajv temestjobesedaKopovsem kadila, nekaj je je ozemlju„Ja M-ja. vbiloPotrebujete bilnagrajenec, društva, katedrališekaj rdečabesed, koroškinarodne in življenjskoNa pa žeše nekajšev botisočkerv obraz brez Slvseznakše izrečenihnoše,ki ovenec bi gaveč let ...?“jetežavogrožujoča. moral sprostilaspoštovanja. jev invelikodokazov Nasvojemspominjalo, soJosef znali velikobiti koncutako rompom ves Marketz gasilskislovengovoru o Danesrekoč besed moč misvojNato pa je

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 31 Streiflichter: zur Literatur in Kärnten Nach dem Zweiten Weltkrieg traten in Kärnten wie aus dem Nichts junge Autor*innen an die Öffentlichkeit, die bald zu Größen der deutschsprachigen Literatur zählten. Was machte den Boden so fruchtbar? Erster Teil einer Spurensuche.

I. Langer Anlauf. Der Blick auf die Lite- Krieg Repräsentantin des weib- Tatsache ist allerdings auch, ratur in Kärnten belegt auf das Nachdrück- lichen Schreibens geworden ist dass die Mehrzahl der Genann- lichste, dass die geographische Streuung und gleichzeitig eine der Ersten ten Kärnten verlassen hat. Enge von künstlerischen Begabungen allen war, die Krieg, Gewalt und das und Kleinheit des Landes, der statistischen Wahrscheinlichkeiten wider- Weiterleben des Nazismus zu zent- Druck eines jahrzehntelang betont spricht. Im Bundesland Kärnten leben mit ralen Themen ihrer Literatur gemacht hat nationalistischen, antimodernen und poli- etwas mehr als 500.000 Einwohner*innen – und schließlich , sprachlich tisch rigiden Milieus waren vermutlich etwa so viel Menschen wie in einer mit- und formal ein literarisch Unvergleichli- gute Voraussetzungen für die Entwicklung telgroßen deutschen Stadt, Hannover etwa. cher und einer der bekanntesten europä- von schriftstellerischer Sensibilität, von

CARINTHI ja 2020 Wenn man von der eher zufälligen Geburt ischen Autoren. Beobachtungsgabe, Ausdrucksbedürfnis Robert Musils in Klagenfurt absieht, hat und kritischem Geist, nicht aber die bes- dieser bäuerlich geprägte und feudal II. Dann aber. Die Häufung literarischer te Umgebung für das tägliche Handwerk strukturierte Landstrich über Jahrhunder- Begabungen in Kärnten nach 1945 grenzt des Schreibens. te hinweg ausschließlich Autoren von an ein Wunder. Gibt es ein österreichi- lokaler Bedeutung hervorgebracht. Die sches Bundesland – Wien vielleicht aus- Die tendenziöse Literaturfeindlichkeit der zeitweilige überregionale Prominenz Josef genommen – das innerhalb zweier Gene- Kärntner Kulturpolitik zieht sich nahtlos Friedrich Perkonigs verdankt sich einer rationen eine derartige Fülle an von den 1950er-Jahren über die Wagner- politischen Konjunktur des Völkischen. herausragenden Autor*innen aufweisen Ära bis zum Ende des Haider-Regimes. Davon profitierte der Propagandist des könnte? Ich nenne nur eine Handvoll: Unter dem Schlagwort „Kärntner Tradition“­ „Abwehrkampfes“ nicht nur als Multifunk- Anna Baar, Christoph W. Bauer, Hans wurde alles „Zeitgenössische“ verteufelt tionär des Austrofaschismus und des Bischoffshausen, Lilian Faschinger, Anto- und ein Verständnis von Literatur propa- Nationalsozialismus, sondern auch als nio Fian, Michael Guttenbrunner, Peter giert, das die Pflege eines deutschnationa- Schriftsteller. Handke, Ingram Hartinger, Alois Hotsch- len Heimatbewusstseins, den Lobpreis des nig, Gert Jonke, Werner Kofler, Elke Landes, die Abwehr der Moderne und, nicht Erst nach dem Zweiten Weltkrieg treten Laznia, Lydia Mischkulnig, Engelbert zu vergessen, alles Slowenischen, als zen- – gleichsam aus dem Nichts – Autor*innen Obernosterer, Thomas Pluch, Peter Tru- trale Anliegen propagierte. Eine Literatur, mit eigener Stimme und Sprache an die schner, Peter Turrini, Alexander Widner, die sich den lange verdrängten Problemen Öffentlichkeit, von denen heute einige zu Josef Winkler, Daniel Wisser, Robert des Landes stellte, wie u. a. Peter Turrinis den Größen der deutschsprachigen Lite- Woelfl. Und von den Autor*innen slowe- Sauschlachten, Peter Handkes Wunschloses ratur zählen: Christine Lavant etwa, die, nischer Muttersprache: Florjan Lipuš, Unglück, Werner Koflers Guggile oder in ärmlichsten Verhältnissen lebend, als Gustav Januš und Maja Haderlap. Mit Thomas Pluchs Dorf an der Grenze, stieß Autodidaktin zu einer unverwechselbaren diesen drei ist – maßgeblich angestoßen auf vehemente Ablehnung, wurde ange- lyrischen Form fand und die in ihrer durch Übersetzungen einzelner Texte von griffen und skandalisiert. Prosa das Leben der Mühseligen und Lipuš und Januš durch Peter Handke – die Beladenen mit einzigartiger Genauigkeit Literatur der slowenischen Minderheit in III. Musil und Klagenfurt. Wie geht das und Einfühlung beschrieben hat; oder Kärnten erstmals auch international wahr- zusammen? , der heute in , die wie keine ande- genommen und gewürdigt worden. einem Atemzug mit Marcel Proust und re deutschsprachige Autorin nach dem James Joyce genannt wird, hat 1937, fünf

32 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Überlebensgroß: Die großen drei der Kärntner Literatur des 20. Jahrhunderts, transformiert in die Gegenwart als Graffiti an der Fassade des Robert-Musil-Literatur- Museums in Klagenfurt. Foto: Dieter Resei

Jahre vor seinem Tod, im Tagebuch notiert: sich erst Jahrzehnte nach seinem jähen ne Aufforderung, die Naziorgie unverzüg- „Es ist mir verwehrt, in Österreich ein Tod im Schweizer Exil erfüllt. Von allen lich zu beenden, mit Hohngelächter beant- Dichter zu sein.“ – Schicksal eines auto- Städten, in denen Musil längere Zeit gelebt wortet wurde, begann er wutentbrannt, nomen Geistes, der nach der Kriegsbe- hat – Steyr, Brünn, Berlin, Wien und Genf die lärmenden Rabauken aus dem Saal zu geisterung von 1914 und der existenziel- – hat seine Geburtsstadt Klagenfurt, wo er räumen [...]. Die Verstärkung, mit der sie len Ernüchterung, die er als Offizier an sein erstes Lebensjahr verbrachte, mit der kurz danach wieder zurückkehrten, war der Dolomitenfront erlebte, zeitlebens dem Ausgestaltung seines Geburtshauses zu die Polizei, die zum Triumph der Naziban- kollektiven Bekenntnisdruck von links einem literarischen Veranstaltungs- und de Michael Guttenbrunner in Handschellen und rechts widerstand. Forschungszentrum zweifellos am meisten abführte. „Ich selbst bin in Klagenfurt geboren für sein literarisches Nachleben getan, und Nicht genug der Schmach [...], man worden. Meine Kindheit habe ich in Steyr somit hat sie auch, über das Faktum seiner steckte ihn wegen seines erbosten Protes- verbracht [...]. Aber keines der Bundes- Geburt hinaus, ein Recht erworben, ihn ein tes gleich in die geschlossene Anstalt, wo länder [...] beansprucht mich für sich.“ bisschen auch für sich zu beanspruchen. er wochenlang auf das Attest seiner Zurech- Wie ist der Widerspruch aufzulösen, in nungsfähigkeit warten musste ...“. Österreich kein Dichter sein zu können, IV. Guttenbrunner in Rage. Michael sich aber gegebenenfalls von einem der Guttenbrunner,­­ der bedeutendste Dichter Teil zwei des Textes erscheint in der Bundesländer beanspruchen zu lassen? des Landes aus der Generation von Lavant ­Ausgabe DIE BRÜCKE Nr. 21. Musil formuliert pointiert gegen die zeit- und Bachmann, war ein zutiefst politischer ● Klaus Amann genössischen schriftstellernden „Boden- Mensch. Und dass das Nazitum mit der Der Autor wurde 1949 in Mittelberg, Vorarlberg geboren. Der vielfach ausgezeichnete Literaturwissenschaftler ständlinge“: „Große Kunst wird dort boden- bedingungslosen Kapitulation der Wehr- war Gründer und von 1994-2014 Leiter des Kärntner ständig, wo ihr ein Boden bereitet wird.“ macht vom 8. Mai 1945 nicht am Ende Literaturarchivs und des Robert-Musil-Instituts für ­Literaturforschung der Universität Klagenfurt. war, brachte ihn, wo es ihm aufstieß – und Mit anderen Worten, Musil hätte sich von in Kärnten war dieser Schoß fruchtbar Weiiterführende Literatur: Oberösterreich oder von Kärnten, aber noch lange – verlässlich in Rage. Sein I. Klaus Amann: Die Dichter und die Politik. natürlich auch von Wien durchaus als Freund, der Kärntner Slowene Tonči Essays zur österreichischen Literatur nach 1918. Wien: Deuticke 1992 (u.a. über J. F. Perkonig) Dichter „beanspruchen“ lassen, voraus- Schlapper, berichtet über einen Anlass in gesetzt, eines der Bundesländer hätte den späten 1940er-Jahren: „In der ehema- II. Kärnten. Literarisch. Liebeserklärungen. seiner Kunst den Boden bereitet – das ligen Weinstube Longo am Neuen Platz Kopfnüsse. Denkzettel. Hrsg. von Klaus Amann. In Zusammenarbeit mit Fabjan Hafner, heißt, eine materielle Basis geschaffen, saß an einem Tisch eine Runde kulturin- Hubert Lengauer und Michaela Monschein. auf der sie gedeihen konnte. Faktum ist, teressierter Bürger [...] . Auch Michael Klagenfurt/Celovec: Drava Verlag 2002. Musil wurde, so viel wir wissen, zeitlebens Guttenbrunner war unter ihnen. Am außerhalb Wiens nie zu einer Lesung in Nebentisch saß auch eine Runde [...]. III. Klaus Amann: Robert Musil – Literatur und Politik. Mit einer Neuedition ausgewählter eines der österreichischen Bundesländer [Deren] immer lauter werdendes Grölen politischer Schriften aus dem Nachlass. Reinbek eingeladen, auch nicht in sein Geburts- [...] störte die anderen Lokalbesucher [...]. b. Hamburg: Rowohlt 2007 (=rowohlts und oftmaliges Urlaubsland Kärnten. Zum Grölen der Worte gesellte sich noch enzyklopädie 55685). der Westerwald und als zuletzt auch das IV: Michael Guttenbrunner. Hrsg. von Klaus Musils Wunsch, dass ein österreichisches Horst-Wessel-Lied erscholl, verlor Michael Amann und Eckart Früh. Klagenfurt/Wien: Bundesland ihn beanspruchen möge, hat Guttenbrunner die Beherrschung. Als sei- Ritter 1995.

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 33 Vpogledi v literaturo na Koroškem Po drugi svetovni vojni so na Koroškem kar na lepem kot iz nič v javnosti vzniknili mladi avtorji in avtorice, ki so se kmalu vpisali med velikane nemško govoreče literature. Kaj je ta tla naredilo tako rodovitna? Prvi del iskanja po sledeh.

I. Dolgo nič. Pogled na literaturo avstrij- preživetja nacizma postavila v teljske senzibilnosti, daru opa- ske Koroške izrazito kaže, da se geografska ospredje svoje literature; nena- zovanja, potrebe po izražanju porazdelitev umetniške nadarjenosti zadnje pa Peter Handke, z jezi- in kritičnosti duha, ne nudijo pa zoperstavlja vsem statističnim verjetno- kovnega in formalnega vidika lite- najboljše možnosti za vsakodnevno stnim izračunom. V zvezni deželi Koroški, rarni fenomen in eden najbolj znanih opravljanje pisateljske obrti. ki ima nekaj več kot 500.000 prebivalcev, evropskih pisateljev. živi toliko ljudi kot v srednje velikem Tendenciozna nastrojenost koroške kul- nemškem mestu, na primer v Hannovru. II. Nato pa. Pogostost literarne nadarje- turne politike proti literaturi se nepreki- Če odmislimo bolj kot ne naključno rojstvo nosti na Koroškem po letu 1945 meji že njeno vleče od 1950-ih let iz obdobja

CARINTHI ja 2020 Roberta Musila v Celovcu, je ta podeželsko na čudež. Ali obstaja še kakšna druga Wagnerja vse do konca Haiderjevega reži- prepreden in fevdalno strukturiran kos avstrijska dežela – z izjemo Dunaja –, ki ma. Pod sloganom ‚Koroška tradicija‘ je zemlje skozi stoletja porajal izključno bi v zgolj dveh generacijah pokazala takšno bilo vse ‚sodobno‘ očrnjeno; kot osrednja avtorje lokalnega pomena. Za začasno bogastvo izrednih avtorjev in avtoric? Naj ideja se je propagiralo razumevanje litera- nadregionalno prominenco Josefa Friedri- jih le nekaj naštejem: Anna Baar, Chris- ture, ki krepi nemško nacionalno, domo- cha Perkoniga gre zasluga zgolj politični toph W. Bauer, Hans Bischoffshausen, vinsko zavest in je hvalnica deželi, naspro- konjunkturi ljudskega. Od tega je ta pro- Lilian Faschinger, Antonio Fian, Michael tovalo pa se je moderni in, da ne pozabimo, pagandist ‚obrambnega boja‘ imel korist Guttenbrunner, Peter Handke, Ingram vsemu, kar je bilo povezano s slovenščino. ne samo kot multifunkcionar avstrofašiz- Hartinger, Alois Hotschnig, Gert Jonke, Dela, ki so si zastavljala vprašanja o že zelo ma in nacionalsocializma, temveč tudi kot Werner Kofler, Elke Laznia, Lydia Misch- dolgo perečih problemih te dežele, kot npr. pisatelj. kulnig, Engelbert Obernosterer, Thomas Sauschlachten (slo. Klanje prašičev) Petra Pluch, Peter Truschner, Peter Turrini, Turrinija, Wunschloses Unglück (slo. Brez- Šele po drugi svetovni vojni so v javnost Alexander Widner, Josef Winkler, Daniel željna nesreča) Petra Handkeja, Guggile kar na lepem praktično iz nič stopili avto- Wisser, Robert Woelfl – ter avtorice in Wernerja Koflerja ali Dorf an der Grenze rice in avtorji, za katere je značilen lasten avtorji s slovenskim maternim jezikom: (slo. Vas na meji) Thomasa Plucha, so glas in jezik. Nekatere od njih danes Florjan Lipuš, Gustav Januš in Maja Hader- naletela na brezpogojno zavrnitev, bila uvrščamo v sam vrh nemško govoreče lap. Zadnji trije so – večinoma spodbujeno predmet napadov in obravnavana kot literature, kot npr. Christine Lavant, ki je s prevodi posameznih besedil Lipuša in škandalozna. iz najrevnejših razmer kot samoukinja Januša izpod peresa Petra Handkeja – našla pot do svoje nezamenljive lirične literaturo slovenske manjšine na Koro- III. Musil in Celovec. Ali to gre skupaj? oblike, v svoji prozi pa opisovala težavno škem prvič ponesli tudi čez meje v svet Robert Musil, ki se danes postavlja ob bok in obremenjujoče življenje z edinstveno in zanjo poželi priznanje. Marcelu Proustu in Jamesu Joyceu, je leta natančnostjo in čutnostjo; ali pa Ingeborg Dejstvo je tudi, da je večina naštetih 1937, pet let pred svojo smrtjo, v dnevnik Bachmann, ki je po vojni postala vodilna Koroško zapustila. Ozkost in majhnost zapisal: „V Avstriji mi je onemogočeno predstavnica ženskega literarnega ustvar- dežele ter več desetletij trajajoči pritisk biti pesnik.“ – Usoda samobitnega duha, janja, kar ni uspelo nobeni drugi nemško izrazito nacionalističnega, antimodernega ki se je po vojnem navdušenju leta 1914 govoreči avtorici, in je bila istočasno ena in politično rigidnega okolja so bile ver- in eksistencialni streznitvi, ki jo je kot prvih, ki je tematiko vojne, nasilja in jetno dobre predispozicije za razvoj pisa- oficir doživel na fronti v Dolomitih, za časa

34 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Veliki kot življenje: Trije velikani koroške literature 20. stoletja, pretvorjeni v sedanjost kot grafiti, na fasadi Muzeja literature Roberta Musila v Celovcu. Fotografija: Dieter Resei

svojega življenja uspešno upiral kolektiv- veno in raziskovalno središče nedvomno Kakor da sramota še ne bi bila dovolj nemu pritisku do opredelitve bodisi v levo naredil največ za njegovo literarno spomi- velika [...], je bil zaradi svojega besnega ali desno. njanje, s tem pa je tudi, izhajajoč iz dejstva, protesta takoj napoten v zaprto ustanovo, da se je tu rodil, pridobil pravico, da si ga kjer je moral več tednov čakati na potrdi- „Sam sem rojen v Celovcu. Svoje otroštvo lahko vsaj malce vzame zase. lo, da je prišteven ...“. sem preživel v Steyru [...]. Vendar me nobena zvezna dežela [...] noče imeti zase.“ IV. Guttenbrunner v besu. Michael Gutten­ Drugi del besedila bo objavljen v prihodnji Kako se to protislovje da razvozlati, da ­brunner, najpomembnejši pesnik te deže- izdaji revije DIE BRÜCKE. v Avstriji ne moreš biti pesnik, se pa le iz generacije Lavantove in Bachmanno- ● Klaus Amann morebiti pustiš lastiti eni od zveznih ve, je bil globoko političen človek. Ker pa Avtor je bil rojen leta 1949 v Mittelbergu v zvezni deželi Predarlska. Večkrat nagrajeni literarni raziskovalec dežel? Musil s prstom pokaže na sodobne nacizem z brezpogojno kapitulacijo nemške je bil ustanovitelj in v obdobju od 1994 do 2014 vodja ‚prizemljene‘ pisatelje in pravi: „Velika armade 8. maja 1945 še ni bil izkoreninjen, Koroškega literarnega arhiva in Inštituta Roberta Musila za literarno raziskovanje na Univerzi v Celovcu umetnost se porodi tam, kjer ima za to ga je to zanesljivo razbesnelo, kadar je (Universität Klagenfurt). pripravljen teren.“ nanj naletel, če vemo, da je bil na Koroškem ta podmladek še dolgo ploden. Njegov Dodatna literatura: I. Klaus Amann: Die Dichter und die Politik. Z drugimi besedami, Musil bi se vsekakor prijatelj, koroški Slovenec Tonči Schlapper, (slo. Pesnik in politika). moral pustiti, da si ga Zgornja Avstrija ali ob nekem dogodku v poznih 1940-ih letih Eseji o avstrijski literaturi po letu 1918. Koroška, seveda pa tudi Dunaj, ‚polasti‘ poroča: „V nekdanji točilnici na trgu Neu- Dunaj: Deuticke 1992 (med drugim o J. F. kot pesnika, pod pogojem, da bi ena od er Platz je ob mizi sedela nadebudna Perkonigu) zveznih dežel imela za njegovo umetnost druščina državljanov, ki se zanimajo za II Kärnten. Literarisch. Liebeserklärungen. pripravljen teren – to pomeni, da bi ustva- kulturo [...]. Med njimi je bil tudi Michael Kopfnüsse. Denkzettel. (slo. Koroška. rila materialno osnovo, na kateri bi lahko Guttenbrunner. Ob sosednji mizi je bila Literarno. Izpovedi ljubezni. Frce po glavi. Opomniki). Izdal Klaus Amann v sodelovanju z uspeval. Dejstvo je, da Musil, koliko vemo, druga druščina [...]. [katerih] vedno glasnej- Fabjanom Hafnerjem, Hubertom Lengauerjem in za časa življenja razen na Dunaju nikoli še rjovenje [...] je motilo ostale obiskoval- Michaelo Monschein. ni bil povabljen k literarnemu branju s ce lokala [...]. Besednemu rjovenju se je Celovec/Klagenfurt: Založba Drava 2002. strani katere koli avstrijske zvezne deže- nato pridružilo še petje Westerwald, ko pa III. Klaus Amann: Robert Musil – Literatur le, tudi ne v svoj rojstni kraj in pogosto je nazadnje zadonela še Wesslova pesem, und Politik. (slo. Robert Musil – Literatura in dopustniško destinacijo – na Koroško. je Michaelu Guttenbrunnerju prekipelo. politika). Z novo izdajo izbranih političnih spisov Musilova želja, da bi ga k sebi povabila Na njegovo zahtevo, da se ta nacistična iz zapuščine. Reinbek b. Hamburg: Rohwolt 2007 ena avstrijska zvezna dežela, se je izpol- orgija nemudoma zaključi, ki je bila pospre- (=rohwoltsenzyklopädie 55685). nila šele desetletja po njegovi nenadni mljena s porogljivim smehom, je začel IV. Michael Guttenbrunner. Izdala Klaus Amann smrti v švicarskem izgnanstvu. Od vseh hrupne divjake besno metati iz sobe [...]. in Eckart Früh. Celovec/Dunaj: Ritter 1995. mest, v katerih je Musil dlje časa živel – Okrepitev, s katero so se kmalu zatem Steyr, Brünn, Berlin, Dunaj in Ženeva – je vrnili, je bila policijska, ki je na veselje njegov rojstni kraj Celovec, kjer je preživel nacistične bande Michaela Guttenbrunner- prvo leto svojega življenja, z ureditvijo ja odvlekla v lisicah. njegove rojstne hiše v literarno priredit-

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 35 Stefan Reichmann: Heimat/Domovina „Ich fotografiere öfters von der Brücke aus in Richtung meines Heimatdorfes Selkach/Želuče. Davor die Drau, dahinter die Karawanken. Es ist ein schöner, beruhigender Blick. Spaziergänger bleiben stehen, Autos werden langsamer auf der Brücke. Auch sie zieht die Landschaft an. Der Schwan zieht trotzdem seine Runde.“ Foto: Stefan Reichmann

Eine Geschichte, viele Erzählungen Was uns die Erinnerungskultur in Kärnten über die Gegenwart lehrt.

Das kulturell reiche Kärnten verfügt nicht unseren gegenwärtigen Inter- nur dann sein, wenn bestimm- nur über eine oder – wie die Zweispra- essen geprägt und somit ver- te Phänomene und Prozesse der chigkeit auf den ersten Blick vermuten änderbar. Unser individuelles Vergangenheit nicht erinnert, lässt – zwei historische Erzählungen, Erinnern ist immer auch Teil des sondern vergessen werden, weil sondern über mehrere, die einander durch- kollektiven Gedächtnisses. Eingebun- sie Fragen aufwerfen, die der inten- dringen, überschneiden, sich gelegentlich den in soziale Rahmen formen wir durch dierten Gemeinschaft für den Zusammen- gar widersprechen. Manche Erzählungen tradierte Erzählungen und Festakte kol- halt nicht förderlich sind. sind laut und durchdringend, bisweilen lektive Erinnerungen heraus und halten In der Klagenfurter Innenstadt treffen martialisch und übertönen andere, die so sie lebendig. an prominenter Stelle zwei Erinnerungs-

CARINTHI ja 2020 leise sind, dass sie kaum gehört werden. zeichen aufeinander, die 10.-Oktober- Trotz der Vielfältigkeit der Erzählungen Schicksalsgemeinschaft. Das gemeinsa- Straße und die 8.-Mai-Straße. Die meisten bleibt immer noch vieles im Dunkeln, me, ritualisierte Erinnern wirkt wie ein Passant*innen können mit der Erinnerung unerzählt, unerzählbar, gerät in Verges- Kitt, der die Gruppen, in welchen wir uns an den 10. Oktober etwas anfangen, außer senheit – und schmerzt weiterhin, denn aufhalten, zusammenhält. Der französi- sie sind zugewandert und wurden nicht die Traumata bleiben, so lange sie nicht sche Denker Ernest Renan sprach 1882 hier sozialisiert. Denn alljährlich wird von aufgearbeitet und offengelegt werden. von Willens- und Schicksalsgemeinschaften, offizieller Seite, vom Land, von den Doch wer entscheidet, was erzählt und die auf einer gemeinsamen Vergangenheit Gemeinden und den Traditionsverbänden, erinnert wird oder was vergessen werden und Gegenwart beruhten. Den im späten aber auch in den (Pflicht-)Schulen an das soll? Sind es bewusste Entscheidungen? 19. Jahrhundert – wie auch heute wieder Plebiszit vom 10. Oktober 1920 gedacht, Wie unterscheidet sich das individuelle – gehypten Nationsbegriff interpretierte daran durch Festakte erinnert. Zugleich vom kollektiven Erinnern? Gibt es ein er nicht als Produkt von Rasse, Sprache, entfach(t)en sich an den Feierlichkeiten Erinnern ohne Vergessen oder muss man Ethnizität, Religion, Kultur oder Staatsan- immer wieder Kontroversen – auch wenn vergessen, um erinnern zu können? gehörigkeit, auch nicht als Produkt mili- sie wie die Oktober-Arena/oktobrski tabor Brauchen wir zum Erinnern Denkmäler tärstrategischer, ökonomischer oder geo- in den Jahren um 1980 kreativ und lustvoll oder sind sie nur Quelle gefühlter Provo­ graphischer Interessen. Er verstand ausfielen – die in ihrer Kritik ebenfalls die kation(en)? darunter Gruppen, die auf eine gemein- Erinnerung wachhalten. Die Frage nach Wenn wir erinnern, holen wir Vergan- same Vergangenheit setzten. Zukunfts- dem 8. Mai können hingegen heute nur genes in unsere Gegenwart. Was und vor tauglich könne dieses Erinnern an eine mehr wenige beantworten. Es gibt keine allem wie wir etwas erinnern, ist von gemeinsame Vergangenheit nach Renan das ganze Land überziehenden Festakte,

36 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 die an die Befreiung Kärntens vom NS- imprägniert.“ Egal wie mächtig sie, in Schicksal, das uns berührt und zum Nach- Regime (durch alliierte Truppen) oder an Stein gemeißelt oder in Metall gegossen, denken, zur Auseinandersetzung animiert die bedingungslose Kapitulation des Deut- das Stadt- oder Dorfbild prägen, sie blei- und im besten Fall dazu führt, dass wir schen Reichs erinnern. Versteckt, südlich ben stumm und unsichtbar und lehren als Individuen aus der Geschichte tatsäch- des Klagenfurter Bahnhofes, liegt schließ- nicht. Nach ihrer Errichtung werden lich so etwas wie Lehren ziehen können lich die 12.-November-Straße. Wer weiß Denkmäler nur durch Inszenierungen – ohne Denkmäler. heute noch, woran sie erinnern sollte? Am (Festakte) oder die Diskussion um die Und unsere Gesellschaft als Ganzes? Mit 12. November 1918 wurde die Republik „richtige“ Geschichtsdeutung – und derer Verweis auf den Kärntner Historiker, Deutschösterreich ausgerufen und das gibt es viele – wahrgenommen. Politikwissenschafter und Gedenkstätten- „allgemeine, gleiche, gerechte und gehei- Ohne Maja Haderlap, Florjan Lipuš oder aktivisten Peter Pirker ist es zu wenig, me Stimmrecht aller Staatsbürger ohne Andrej Kokot wüssten wir, trotz der vielen wenn wir an Stichtagen oder in Gedenk- Unterschied des Geschlechts“ gesetzlich Erinnerungszeichen, viel zu wenig über jahren die Erinnerung inszenieren und festgelegt. Es war die Geburtsstunde der die Verwundungen des slowenischspra- immer weitere Erinnerungszeichen anbrin- demokratischen Republik. Die öffentliche chigen Bevölkerungsteils im Zuge der gen, aber in der alltäglichen Politik versa- Wahrnehmung dieser drei Tage verrät NS-Verfolgungsmaßnahmen. Ihre Literatur gen, weil wir auf die Lehren, die aus dem einiges über das historische Narrativ, das vermittelt einen eindringlichen Einblick Nationalsozialismus gezogen wurden, in Kärnten lange gepflegt wurde. Und in die Ereignisse jener Zeit. Und so hatte nämlich die Menschenrechtskonvention, darüber, welche Schwerpunkte es setzt. uns Peter Handke anlässlich der Verlei- die Flüchtlingskonvention oder die Politik hung der Ehrendoktorwürde 2002 zu Recht der sozialen Absicherung, vergessen. Sie Schweigende Monumente. Denkmäler zugerufen „Lesen Sie gefälligst!“. Es gibt gilt es nicht zurückzudrängen, sondern funktionieren nur über den Diskurs. Nur noch weitere Autor*innen, die zu lesen weiter zu entwickeln und in der Tagespo- weil ein Denkmal da ist, regt es – trotz lohnt: Helena Kuhar, Anton Haderlap oder litik umzusetzen. seines Namens – nicht zum Denken an. Lipej Kolenik. Einige weitere, ebenfalls ● Brigitte Entner Und nichts ist so unsichtbar wie ein lohnende, Autor*innen wurden leider noch Die deutschsprachige Kärntnerin ergründet als ­Histori­kerin in Klagenfurt die ihr lange verborgen Denkmal, meinte schon Robert Musil. Sie nicht übersetzt. Um eine andere ver- ­gebliebene andere Geschichte des Landes und werden zwar aufgestellt, um gesehen zu schwiegene Kärntner Geschichte, nämlich seiner Menschen. werden und Aufmerksamkeit zu erregen, jene der Zwangsarbeiter*innen, besser zu doch gleichzeitig sind sie, so Musil, „durch verstehen hilft Josef Winklers Text „Die irgendetwas gegen Aufmerksamkeit Verschleppung“. Es ist das persönliche

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 37 Stefan Reichmann: Domovina/Heimat. »Večkrat z mostu naredim fotografijo v smeri moje domače vasi Selkach/Želuče. Spredaj Drava, zadaj pa Karavanke. Pogled je res lep, pomirjajoč. Sprehajalci se ustavijo na mestu, avtomobili počasneje peljejo čez most. Tudi njih pokrajina prevzame. Labod kljub vsemu gre svoj krog.« Fotografija: Stefan Reichmann

Ena zgodovina, številne pripovedi Kaj nas kultura spominjanja na Koroškem uči o sedanjosti.

Kulturno bogata Koroška ne razpolaga vedno tudi del kolektivnega V starem mestnem delu samo z eno ali – kakor bi nas dvojezičnost spomina. Zaradi naše vpetosti Celovca bosta na izpostavljenem na prvi pogled lahko zapeljala – z dvema v socialne okvire sooblikujemo mestu ena poleg druge dve spo- zgodovinskima pripovedma, temveč je teh in vedno znova oživljamo kolek- minski obeležji, Ulica 10. oktobra še veliko več, ki se med seboj prerivajo, tivni spomin s pripovedmi, ki so del in Ulica 8. maja. Večini mimoidočih prekrivajo, občasno si celo nasprotujejo. ustnega izročila, in slavnostnimi akti. 10. oktober vsak nekaj prikliče v spomin, Številne pripovedi so glasne in prodorne, razen če niso priseljenci in niso bili ustre- včasih celo bojevite, zato preglasijo ostale, Usodi podvržena skupnost. Družbeno in zno socializirani. Kajti vsako leto se spo- ki so tako tiho, da jih komaj še lahko sli- ritualizirano spominjanje deluje kot lepi- minjamo plebiscita z dne 10. oktobra 1920

CARINTHI ja 2020 šimo. Kljub raznolikosti pripovedi še lo, ki skupaj drži skupine, v katerih se uradno z raznimi slovesnostmi s strani vedno ostaja precej v temi, neizpovedano, nahajamo. Francoski mislec Ernest Renan zvezne dežele, občin in tradicionalnih neizpovedljivo, zapadlo v pozabo – in še je že leta 1882 govoril o skupnostih, ki jih društev, pa tudi v okviru (obveznega) naprej boli, saj travme ostajajo, dokler se žene volja, in usodi podvrženih skupnostih, šolanja. Hkrati pa se ob takšnih slovesno- jih ne odkrije in predela. ki so temeljile na skupni preteklosti in stih vedno znova razvijejo oz. razgrejejo Vendar, kdo odloča, kaj se bo pripove- sedanjosti. Kajti v poznem 19. stoletju se tudi kontroverzne debate – četudi, kakor dovalo, česa se bomo spominjali in kaj je – kakor tudi danes ponovno – hvaljeni je bilo to na oktobrskem taboru (Oktober- treba pozabiti? So to zavestne odločitve? pojem nacije ni razlagal kot produkt rase, -Arena) v 1980-ih letih, izpadejo kreativ- Kako se individualni spomin loči od kolek- jezika, etnične pripadnosti, veroizpovedi, no in veseljaško – katere v svoji kritiki tivnega spomina? Ali sploh obstaja spomin kulture in državljanstva, pa tudi ne kot prav tako pomagajo ohranjati spomin. Na brez pozabe, oziroma ali je treba naprej produkt militaristično-strateških, gospo- vprašanje o 8. maju pa danes lahko odgo- pozabiti, da bi se potem lahko zopet spom- darskih ali geografskih interesov. Pod tem vorijo le maloštevilni. Nobene slovesnosti nili? Ali za spominjanje res potrebujemo pojmom je Renan razumel skupine, ki so ni, ki bi se odvijala po celi deželi, v kate- spomenike ali pa so ti postali le občutni stavile na skupno preteklost. Takšen ri bi se spominjali osvoboditve Koroške vir provokacije? spomin na skupno preteklost torej po izpod nacionalsocialističnega režima (s Ko se spominjamo, prikličemo preteklost Renanu lahko oblikuje prihodnost samo, strani zavezniških čet) oziroma brezpo- v našo sedanjost. Kaj in predvsem kako kadar se določeni fenomeni in procesi v gojne kapitulacije Nemškega rajha. Skri- se nečesa spominjamo, je odvisno od naših preteklosti ne spominjajo več, temveč se ta, južno od železniške postaje v Celovcu, trenutnih interesov in potemtakem spre- pozabijo, ker zastavljajo vprašanja, ki v je konec koncev tudi ulica 12. novembra, menljivo. Naše osebno spominjanje je zadevni skupnosti ne krepijo kohezije. t. j. 12.-November-Straße. Kdo danes še ve,

38 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 na kaj nas bi morala opominjati? Dne 12. pravah glede „prave“ razlage zgodovine In naša družba kot celota? Po besedah novembra 1918 je bila oklicana Republika – slednjih pa je res veliko. Petra Pirkerja, koroškega zgodovinarja, Nemška Avstrija in uzakonjena „splošna, Brez avtorjev, kot so Maja Haderlap, političnega znanstvenika in aktivista za enaka, pravična in tajna volilna pravica Florjan Lipuš ali Andrej Kokot, bi vedeli, spominska mesta, je premalo, da spomi- vseh državljanov brez razlikovanja po navkljub številnim spominskim obeležjem, njanje omejimo samo na prireditve ob spolu“. To je bila ura rojstva demokratič- bore malo o ranah, ki so bile zadane slo- ključnih datumih ali jubilejih, da postav- ne republike. Pojavljanje teh treh datumov vensko govorečemu delu prebivalstva ljamo vedno nova spominska obeležja, v javnosti nam izda nekaj o zgodovinskem zaradi nacionalsocialističnih ukrepov pre- medtem ko v vsakodnevni politiki odpo- obeleževanju, ki je na Koroškem že dolgo gona. Njihova literatura daje prodoren vemo, ker smo pozabili na nauke, ki smo skrbno negovano. Hkrati pa tudi o tem, vpogled v dogajanje tistega časa. Tako nas jih potegnili iz časa nacionalsocializma, kateri glavni poudarki so bili s tem dani. je Peter Handke ob priložnosti, ko mu je namreč na Konvencijo o človekovih pra- bil leta 2002 podeljen častni doktorski vicah, Konvencijo o statusu beguncev ali Molčeči spomeniki. Spomeniki delujejo naziv, po pravici okrcal: „Vsaj berite, politiko o socialni varnosti. Teh ne smemo samo preko diskurza. Samo zato, ker nek prosim!“. Obstajajo še drugi avtorji in potlačiti v ozadje, temveč smo jih dolžni spomenik tam stoji, to še ne pomeni, da avtorice, ki se jih splača prebrati: Helena naprej razvijati in jih uresničevati v vsa- nas spodbuja k ‚spominjanju‘. In nič ni Kuhar, Anton Haderlap ali Lipej Kolenik. kodnevni politiki. bolj nevidnega kot spomenik, je menil že Nekateri, prav tako zanimivi avtorji in ● Brigitte Entner Robert Musil. Seveda jih postavljamo, da avtorice, pa žal še niso na voljo v prevodu. Nemško govoreča Korošica kot zgodovinarka v Celovcu preučuje drugačno zgodovino te dežele in njenih bi bili videni in da bi vzbujali pozornost, K boljšemu razumevanju drugačne, tudi ­prebivalcev, ki ji je bila dolgo časa prikrita. vendar so istočasno, tako pravi Musil, zamolčane koroške zgodovine, namreč „zaradi nečesa neoprijemljivega, kakor da tiste o prisilnih delavcih, pa pripomore bi bili cepljeni pred pozornostjo“. Ni besedilo Josefa Winklerja „Die Ver- pomembno, kako mogočno se le-ti, bodisi schleppung“ (slo. prisilni izgon). Kajti vklesani v kamen ali uliti iz kovine, vti- osebna usoda je tista, ki se nas dotakne snejo v sliko mesta ali vasi, kljub vsemu ter nas animira in napelje k razmisleku, ostanejo nemi in nevidni ter nas ničesar v najboljšem primeru pa vodi k temu, da ne naučijo. Ko so enkrat postavljeni, nam kot posamezniki iz zgodovine dejansko spomeniki ukradejo pozornost samo še ob lahko potegnemo kakšen nauk – brez prireditvah (aktih slovesnosti) ali v raz- spomenikov.

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 39 Katharina Gruzei widmet sich in ihrer Arbeit den Themenkreisen Kultur und Identität. Foto: Gruzei | Der Kulturverein Zarja hat sich unter anderem der Revitalisierung der Coppl-Passage als Kulturraum verschrieben. Foto: Gregor Pokorny

Im Zeichen des Dialogs Von Identität, Demokratie und der Freiheit zu wählen: Vier ausgewählte Projekte aus dem umfangreichen CARINTHIja 2020-Angebot.

Dauerausstellung. „Das Interessante war Entner kuratierte eine spannende Zeit- sischer Kunst aus Slowenien, Österreich der Prozess, in dem wir das gemeinsam reise, die die Veränderungen in den und Dänemark in der stilvoll umgestalte- mit der Gemeinde aufgestellt haben“, freut Sprach- und Kulturverhältnissen der ten, einstigen Mühle zu sehen. Die künst- sich Mitja Rovšek vom Slowenischen Gemeinde anschaulich illustrieren: 1910 lerische Auseinandersetzung mit Themen Kulturverein/Slovensko prosvetno društvo sprachen hier noch mehr als 90 Prozent wie Individualität und Wahlfreiheit wird Edinost in Schiefling/Skofiče. „Wir hätten der Bevölkerung Slowenisch, 2001 waren von zwei heimatkundlichen Stationen mit das auch alleine machen können. Aber so es weniger als sechs Prozent. Aber nicht Plakaten und Magazinblättern aus der ist es ein Dialog im öffentlichen Raum nur Geschichte und Sprache sind Thema Sammlung Franz Tschebular (Komitee geworden.“ Da ist es wieder, das Wort der Schau, auch Infrastruktur, Migration, Lippitzbach) ergänzt. Das Ja zur Einheit

CARINTHI ja 2020 „Dialog“, das sich der für die CARINTHIja Erinnerungskultur und Demokratieent- Kärntens in der Volksabstimmung von 2020-Ausschreibungsprojekte zuständige wicklung werden behandelt. Zum 1920 „war auch ein Ja zur Demokratie“, Kurator, Peter Fritz von Beginn der Pla- Abschluss des Projektes im Juni 2021 sagt Alex Samyi, „eine Entscheidung für nungen zur Landesausstellung als einen wollen sich die örtlichen Vereine und die die Dauer“. Wie es heute mit Demokra- der Leitbegriffe vorgestellt hat. Wenn der Migrant*innen, die in Schiefling heimisch tieverständnis und Wahlfreiheit, Politik Dialog dann so gelebt wird wie in Schief- geworden sind, mit einem großen Fest und Identität sowohl im persönlichen als ling, kann eigentlich gar nichts mehr präsentieren: Kinder des Ortes erarbeiten auch gesellschaftlichen Kontext aussieht, schiefgehen. dazu mit Regisseur Aleksander Tolmaier hinterfragen die 35 Künstler*innen­ auf SprachKultur/Raum&Zeit – Na poti sko- ein Theaterstück. höchst individuelle und auch provokante zi čas nennt sich die dezentrale Ausstel- Weise: „Freie Wahl als Entscheidung: Ist lung, die am 3. Oktober eröffnet wird und Demokratieentwicklung ist auch das das eine Belastung, die sich heute auf den als Dauerausstellung erhalten bleiben bestimmende Thema der Ausstellung Zur Konsum beschränken darf?“, fragt Samyi. soll. Auf 22 in der ganzen Gemeinde Freiheit der Wahl – Svoboda izbire im Ausstellungsrundgänge, Tischgespräche verteilten Schautafeln wird dabei die Museum am Bach von Alex und Ulli und Wahlexperimente ergänzen die span- Geschichte der letzten 120 Jahre erzählt. Samyi in Ruden. Von Bella Ban und nende Auf­­arbeitung des Themas. Eine zweisprachige Broschüre und eine Richard Klammer, Peter Putz und interaktive Karte ergänzen die Infotafeln Jochen Traar über Meta Grgurevič und Gebirgsfronten. Zwei in vielfacher Hin- (erhältlich im Tourismusbüro und im Karl Vouk bis Stella Antares und Fried- sicht „herausragende“ Berge Südkärntens Gemeindeamt). Die Historikerin Brigitte rich Zorn sind 40 Positionen zeitgenös- stehen im Mittelpunkt einer Ausstellung

40 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Der Kulturverein Edinost Schiefling/Skofiče macht auf 22 Schautafeln die Geschichte des Ortes lebendig. Foto: Kulturverein Edinost | Das Museum am Bach hat die Demokratieentwicklung ins Zentrum seines Projektes gestellt. Foto: Waldner-Petutuschnig

in Bad Eisenkappel/Železna Kap- društvo Zarja weist auf einen Überdenken von Konventionen und vor- la, die der Villacher Historiker besonderen Höhepunkt des Rah- gefassten Einstellungen anregen will. Werner Koroschitz kuratiert: menprogramms hin: „Am 16. Auch Marko Lipuš spielt in seinen Petzen/Peca : Obir, ab 2. Oktober. Auf Oktober zeigen wir mit Livemusik- Arbeiten gerne mit Symbolen und Kon- beiden Bergen wurde die traditionelle Begleitung den österreichischen Stumm- ventionen. Hier ist es die österreichische Alm- und Holzwirtschaft betrieben, Blei filmklassiker ‚Stadt ohne Juden‘.“ Länger Bundeshymne, die er in Bilderreihen aus und Zink abgebaut. Doch während der Obir als geplant wird die Petzen-Obir-Schau fünf Motiven in Szene setzt. In dem mit für Deutschtum stand, wurde die Petzen im Forum Zarja (Coppl-Passage) nun bis Sound unterlegten Bildvideo geht er der als „slowenischer“ Berg betrachtet. Vor Mitte Dezember zu sehen sein, weil die Frage nach, wie die Landschaft auf ein allem die touristische Erschließung des Eröffnung der darauffolgenden Ausstel- Individuum wirken kann. „Beide Foto- Obirs durch den deutschnational gesinnten lung zum Thema Schmuggeln auf 17. künstler leben in Wien, jeder arbeitet Österreichischen Touristenklub gegen Ende Dezember verschoben wurde. alleine, und trotzdem finden sie sich“, des 19. Jahrhunderts hat zur Nationalisie- freut sich Maria Malle über das gelunge- rung beigetragen. Die Freizeitaktivitäten Dem Heimatschutz im doppelten Sinn ne Zusammenspiel. Sinnlich, überra- der Slowenischsprachigen konzentrierten widmet sich die bildende Künstlerin schend und experimentell lädt die Schau sich in Folge auf die Petzen. „Einst war die Katharina Gruzei. Mit Sorgfalt und der beiden Kärntner Kunstschaffenden Petzen ein Partisanenstützpunkt, heute ist Genauigkeit seziert sie in einer Videoar- zum Schauen und Staunen ein. sie ein Sportberg“, erzählt Koroschitz, beit die beiden einander vermeintlich ● Karin Waldner-Petutschnig (56) dessen historische Aufarbeitung durch ein fernen Welten Brauchtum und Militär. Zu Freie Kulturjournalistin in Klagenfurt. Neben ihrer fast 30-jährigen Tätigkeit bei der „Kleinen Zeitung“ leitete sie künstlerisches Projekt ergänzt wird. Dabei sehen ist diese Auseinandersetzung in zwölf Jahre den Carinthia-Verlag und drei Jahre das wurden zehn Kärntner Künstler*innen der Doppel-Ausstellung Imagined Carinthia Museum Liaunig. von Markus Orsini-Rosenberg bis Gernot – rethinking reality im „k & k“-Zentrum in Fischer-Kondratovitch eingeladen, Bie- St. Johann/Šentjanž (bis 31. Oktober). In nenstockbrettchen, die traditionellerweise einer fotografischen Serie nähert sich die mit naiver Bauernmalerei geschmückt Klagenfurter Künstlerin den Begriffen sind, zeitgemäß zu gestalten. Kultur und Identität, indem sie den Wilhelm Ošina vom Slowenischen Kul- Betrachter und die Betrachterin zum turverein Zarja/Slovensko prosvetno

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 41 Katharina Gruzei se v svojih delih posveča tematskim krogom kulture in identitete. Fotografija: Gruzei | Prosvetno društvo Zarja se je med drugim zavezalo k temu, da bo oživilo Copplovo pasažo kot kulturni prostor. Fotografija: Gregor Pokorny

V znamenju dialoga Od identitete, demokracije in svobode izbire: štirje izbrani projekti iz bogate ponudbe CARINTHIje 2020

Stalna razstava. »Kar je bilo zanimivo, leta 1910 je tu več kot 90 % prebivalstva domoznanskima postajama, ki sta opre- je bil proces, kako smo to postavili skupaj govorilo slovensko, leta 2001 jih je bilo le mljeni s plakati in izrezki revij iz zbirke z občino«, se veseli Mitja Rovšek od še manj kot 6 %. Temi razstave pa nista Franza Tschebularja (odbor Lippitzbach). Slovenskega prosvetnega društva Edinost samo zgodovina in jezik, temveč so obrav- Pritrdilnica ‚ja‘ za enotnost Koroške na iz Škofič. »Sicer bi to lahko storili tudi navani tudi infrastruktura, migracije, plebiscitu leta 1920 »je bila hkrati tudi sami, vendar je tako nastal dialog v javnem kultura spominjanja in razvoj demokraci- potrditev demokracije«, pravi Alex Samyi, prostoru.« Pa jo imamo zopet, to besedo je. Za zaključek projekta v juniju 2021 se »torej odločitev za stalno«. Kako danes ‚dialog‘ namreč, katero si je kurator bodo lokalna društva ter migrantke in zgleda razumevanje demokracije in svo- CARINTHIje 2020, g. Peter Fritz, že od migranti, ki so v Škofičah našli svoj dom, boda izbire, politika in identiteta, tako v

CARINTHI ja 2020 samih zasnov načrtovanja deželne razsta- predstavili na veliki prireditvi: otroci iz osebnem kot tudi v družbenem kontekstu, ve želel videti kot enega od temeljnih kraja za ta namen skupaj z režiserjem smo povprašali 35 umetnikov in umetnic pojmov. Če bo dialog tako živahen, kot je Aleksandrom Tolmaierjem pripravljajo na povsem osebni, tudi provokativni način: v Škofičah, potem sploh ne more nič več gledališko predstavo. »Svoboda izbire kot odločitev: Je to breme, iti narobe. ki je dandanes omejeno le še na potro- SprachKultur/Raum&Zeit – Na poti sko- Razvoj demokracije kot tema prav tako šništvo?«, se sprašuje Samyi. Ogledi raz- zi čas se imenuje decentralizirana razsta- značilno sooblikuje razstavo Zur Freiheit stave, okrogle mize in izbirni eksperimen- va, ki se bo otvorila 3. oktobra in naj bi der Wahl – Svoboda izbire v muzeju Muse- ti dopolnjujejo zanimivo razpravo v ostala kot stalna razstava. Na kar 22-ih um am Bach, ki sta jo v Rudi pripravila smislu prikazane tematike. oglednih tablah, razporejenih po vsej Alex in Ulli Samyi. Od Belle Ban in občini, bo tako prikazovala zgodovino Richarda Klammerja, Petra Putza in Gorski fronti. Dve v številnih pogledih zadnjih 120 let. Dvojezična brošura in Jochena Traara prek Mete Grgurevič in »izstopajoči« gorovji Južne Koroške bosta interaktivni zemljevid bosta dopolnjevala Karla Vouka vse do Stelle Antares in od 2. oktobra naprej postavljeni v središ- informativne table (na voljo v turistični Friedricha Zorna je mogoče videti 40 če razstave v Železni Kapli, katero je pisarni in v občinskem uradu). Zgodovi- stališč sodobne umetnosti iz Slovenije, pripravil beljaški zgodovinar Werner narka Brigitte Entner je kot kuratorka Avstrije in Danske v okusno preoblikova- Koroschitz: Petzen/Peca : Obir. Za obe oblikovala napeto popotovanje skozi čas, nem nekdanjem mlinu. Umetniško doje- gori je tradicionalno značilno planšarstvo ki nazorno prikazuje spremembe v jezi- manje tem, kot sta individualnost in in lesno gospodarstvo, tam se izkopavata kovnih in kulturnih razmerah v občini: svoboda izbire, bo dopolnjeno z dvema tudi svinec in cink. Medtem, ko je bil Obir

42 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Prosvetno društvo Edinost iz Škofič/Schiefling je na 22 oglednih tablah predstavilo zgodovino kraja. Fotografija: Prosvetno društvo Edinost | Muzej Bach je v središče svojega projekta postavil razvoj demokracije. Fotografija: Waldner-Petutuschnig

sinonim za nemštvo, se je Peca razstava Peca-Obir sedaj na »Oba fotografska umetnika živita na Duna- dojemala kot ‚slovenska‘ gora. ogled v Forumu Zarja (Copplova ju, vsak od njiju dela samostojno, kljub Predvsem je k nacionalizaciji pasaža), saj je bila otvoritev raz- temu pa se na nek način najdeta«, tako Obirja prispevala turistična propa- stave na temo tihotapljenje, ki ji Maria Malle z veseljem komentira njuno ganda s strani nemškonacionalno usmer- sledi, prestavljena na 17. december. uspelo součinkovanje. Čutno, presenetlji- jenega društva Österreichischer Touristen- vo in eksperimentalno ta razstava obeh klub proti koncu 19. stoletja. Posledično Zaščiti domovine v dvojnem pomenu koroških umetniških ustvarjalcev z nav- se je slovensko govoreče prebivalstvo v pa se posveča upodabljajoča umetnica dušenjem vabi k ogledu. svojih prostočasnih aktivnostih osredoto- Katharina Gruzei. S skrbnostjo in ● Karin Waldner-Petutschnig (56) čilo na Peco. »Nekoč je bila Peca oporišč- natančnostjo v video prispevku secira oba Svobodna kulturna novinarka iz Celovca. Poleg njenega skoraj 30-letnega delovanja pri časopisu »Kleine Zeitung«­ na točka partizanov, danes je to rekrea- domnevno nasprotujoča si svetova šeg in je kar 12 let vodila založbo Carinthia-Verlag, cijska gora«, pripoveduje Koroschitz, običajev na eni strani in vojaštva na dru- tri leta pa muzej Liaunig. katerega zgodovinsko predelavo dopolnju- gi strani. To nasprotje je mogoče do 31. je umetniški projekt. K njemu je bilo oktobra videti v dvojni razstavi Imagined povabljenih deset koroških umetnic in Carinthia – rethinking reality v središču umetnikov, med drugim tudi Markus „k & k“-center v Šentjanžu/St. Johann. V Orsini-Rosenberg in Gernot Fischer- fotografski seriji se celovška umetnica -Kondratovitch, da bi v sodobni luči približa pojmoma kulture in identitete oblikovali panjske končnice, ki so že tako, da obiskovalke in obiskovalce spod- tradicionalno okrašene z naivnim kmeč- budi k razmisleku o ustaljenih navadah kim slikarstvom. Wilhelm Ošina iz Slo- in apriorno postavljenih stališčih. venskega prosvetnega društva Zarja opo- Tudi Marko Lipuš se v svojih delih rad zarja na poseben vrhunec okvirnega poigrava s simboli in konvencijami. Tok- programa: »Dne 16. oktobra bomo ob rat ponazarja avstrijsko zvezno himno v spremljavi žive glasbe predvajali avstrijski slikovnih nizih, sestavljenih iz petih moti- klasični nemi film »Mesto brez Židov«/ vov. V zvočno opremljenem slikovnem Stadt ohne Juden.« Dalje kot prvotno načr- videu se spoprime z vprašanjem, kako se tovano, in sicer do sredine decembra, bo lahko pokrajina odraža na posamezniku.

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 43 „Hat wer ein Mittel?“* Diskurse zu Vergangenheit und Verfangenheit – Die Mobile Ausstellung CARINTHIja 2020.

Die Mobile Ausstellung zu lange andauernder, grenzzie- CARINTHIja selbst ist als zweisprachi- CARINTHIja 2020 stellt Pers- hender Prozess und nicht das ges Wortspiel auf die Welt gekommen und pektiven in den Mittelpunkt. Man- wiederkehrende Heben und Fallen hat es zum mehrdimensionalen Symbol che zeigen in die Vergangenheit, eines Schlagbaums. Die Grenze kann gebracht. Es appelliert und behauptet auf andere in die Gegenwart, einige in die man nicht ein- und ausschalten, einfach elementarster Ebene den Ausgang einer Zukunft. „Mobil“ meint im Zusammenspiel so. In Wirklichkeit – in der Wirklichkeit Entscheidung und versieht diesen mit mit der Architektur (Winkler + Ruck / des Wanderns und Gehens – löst sich die Perspektive. Certov Architekten) zuallererst eine Grenze auf und verzieht sich in die Vor- Das „Ja“ hat ein „Dafür“ geboren, das Dynamik, die zum Nach- und Nochmals- stellungswelt. Dort kann und muss sie Bestand haben soll. Das wäre unproble-

CARINTHI ja 2020 Denken motivieren will. Als „wandernde“ bearbeitet werden. In diesem Sinne wan- matisch, wenn sich am „Warum“ nicht Ausstellung lädt sie ein, das Bewegliche dert auch die Mobile Ausstellung – doch (manchmal in Nuancen) die Geister als Anlass zum Entdecken von Alternati- äußerlich und innerlich. Was steht am schieden. Das „Ja“, auf das man sich his- ven und zu einem kontinuierlichen Aus- Ende des Weges? – Vielleicht die Erfah- torisch bezieht, hat das Scheidende wie tausch zu nehmen, der alle – nicht nur rung einer grenzenlosen Grenze (wie sie das Verbindende am Leben gehalten. Das die medial opportunen – Stimmen ein- die Schamanen kennen), vielleicht eine ist rezente Lebensart, soziales Timbre, das schließt. Es soll vieles offensichtlicher endlose Grenze (wie in einem Ornament) in der Auseinandersetzung schwingt. werden und nicht nur an der Oberfläche oder ein Ende der Grenze (weil sie sich als Deshalb bedarf es dauernder Verhandlung bleiben. Künstlerische Interventionen unsichtbar erwiesen hat). Im Kontext der – wie der Gegenwarts-Sprech etwas über- dienen, das ist ein Baustein der Konzep- Ausstellung ist „Die Innere Grenze“ von spannt die Notwendigkeit der laufenden tion, als offene Eintrittstore. Six/Petritsch eine Aufforderung zum Begutachtung und Interpretation der Diskurs; zwischen Menschen mit Blick Geschichte bezeichnet. Der Innenraum von Geschichte. Eine auf die inneren Verfangenheiten, geteilten Schon im „Sprach-Spiel“ hat sich in der geografische und topografische Untersu- und verinnerlichten Vorstellungen, Moti- Vorbereitung des sogenannten Sprachmo- chung unternehmen Nicole Six und Paul ven, Dissonanzen und Harmonien. duls der Mobilen Ausstellung der Diskurs Petritsch. Als Wandernde entlang der entzündet. Zu ernst erschienen die Aus- 160 Kilometer langen, „gedachten öster- Das Spiel mit der Sprache. Das Spiel mit gangspositionen, zu groß der Ironiever- reichisch-jugoslawischen“ Grenze führen der Sprache ist nicht widerstandslos, nicht dacht, zu ernst die Lage, die es nicht sie eine Vermessung durch. Das Motiv friktionsfrei und nicht konfliktlos. Die erlaubt, zusätzlich argumentatives Terrain des Gehens, das tagelange Wandern und Sprache als Medium selbst trägt Gewicht zu verlieren – so als wolle der Diskurs das Belichten von Fotos sind Metaphern und ist als konstitutives Element mit eingefroren bleiben. für einen Prozess, in dem sich nicht das kultureller Identität aufgeladen, magne- Im Rückgriff auf einen Sprachkurs Hüben im Drüben spiegelt, sondern die tisch und (ver-)bindend ebenso wie span- „Zdravo!“ „Seit wann?“ – Kärnten übt Grenze in die Länge gezogen wird. Als nungsgeladen, leicht entzündlich und sprechen / Koroška vadi pogovor (UNI- durchmessener Weg ist die Grenze ein separatistisch. KUM, 2001), der Alltagsvokabular beider

44 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Mut zur Perspektive und zum höchsten Ausstellungsort. CARINTHIja 2020 auf der Kaiser-Franz-Josefs-Höhe auf 2.369 m. | Montage von Erinnerung. Auf der Suche ... | Hands-on-Sprache. Zweisprachig & dreidimensionales Erlebnis. Fotos: Wolfgang Giegler/the spell

Sprachgemeinschaften umfasst, in Ver- Questions“ (2005) zu sehen, die zeigen, Sorge: irgendwann wird #grenzenlos2020 bindung mit der Erstvorstellung eines von wie die slowenische Sprache im Alltag @carinthija2020 Realität werden. Ganz Jani Oswald für die Ausstellung verfassten schwindet oder wie sich die Verzweiflung sicher. Zweisprachengedichtes, „Wortwechsel eines Landes an der Ortstafelfrage geäußert Besedna Menjava“, wird die Bandbreite hat. Einiges davon ist schon Erinnerung, Universität fragt nach der Zukunft. Visi- des zweisprachigen Potenzials sichtbar vieles auch gerade deshalb aktuell und on CARINTHIja 2020+ ist eine Onlinebe- und spürbar. virulent. fragung, die vom Institut für Kulturanaly- In der Ausstellung hört man den Sprach- se der Alpen-Adria-Universität Klagenfurt kurs, der in einer interaktiven 3-D-Anwen- #grenzenlos | #neomejena. Geschichte, in Kooperation mit dem Landesmuseum dung mit virtueller Realität versehen wur- die man von Berufs wegen oder ehrenamt- Kärnten durchgeführt wird. Seien Sie dabei de, fast dauernd. Die Begriffe schwingen lich im Verein anstarrt, im Versuch, sie beim Blick in die Zukunft und setzen Sie in der jeweils anderen Sprache gerade bei auf die immer gleiche Weise fortzuschrei- Impulse. den jungen Besucher*innen deutlich mit. ben, verliert ihre Resonanz. Das ist auch Künstlerische Interventionen in der Jani Oswalds Gedicht wiederum findet im eine Bewältigungsstrategie, die wie die Mobilen Ausstellung in Bild, Ton, Text, virtuellen Raum eine räumlich-poetische Geschichte selbst Teil einer Erzählung wird. Installation, Intervention und Animation Erweiterung als eine subtile Entdeckungs- Die Mobile Ausstellung hat mit dem stammen von: Karen Asatrian. Zara Asa- reise, die ausgezeichnet korrespondiert mit Projekt „Über den Wolken“ | „nad oblaki“ trian. contraire – Stefan Schilcher, Chris- dem Schwestermodul der Ausstellung – des Kunstduos „zweintopf“ (Eva Pichler, tine Pilsl. Stefan Hafner. Emil Krištof. „Auf der Suche nach Erinnerung“. Gerhard Pichler) diesen Umstand adressiert Majda Krivograd. Jani Oswald. Nicole Six und lädt ein, von der bekannten Ansicht & Paul Petritsch. Universitätskulturzent- „Protest“ und „Konflikt“ kommen im zu neuer Aussicht zu gelangen. Es ist rum UNIKUM | Kulturni center univerze. virtuellen Kurs zwar nicht vor, bilden aber symptomatisch (vielleicht aber auch Zufall), zweintopf – Eva Pichler, Gerhard Pichler. ein wiederkehrendes Motiv in einer Reihe dass gerade hier die heute ohnehin schwie- ● Wolfgang Giegler von filmischen Beiträgen, die aufgrund rigen Rahmenbedingungen hinsichtlich ist Ausstellungskurator und Berater für Museen. Mit seinem Unternehmen the spell GmbH entwickelt rechtlicher und auch räumlicher Beschrän- Sicherheit, Abstand, Fallschutz usw. als und realisiert er Projekte für Kunst, Kultur, Wissenschaft, kungen in der Ausstellung nicht durch- Ausstellungshindernisse fast unüberwind- Kommunen und Regionen. gängig gezeigt werden können. Brigitte lich erscheinen. Der Mut zur Perspektive, * Titel eines Textgemäldes von Stefan Sandner. Entner hat einen Online-Beitrag mit Seh- den „zweintopf“ als entspannten Blick empfehlungen verfasst, ebenso wie Katha- inszenieren, den man auf einem wogenden rina Herzmansky für den Literaturbereich. Objekt liegend in die Wolken richtet. Die Beide sind über die Mobile App und im aufblasbaren Wolkenobjekte sind gemein- Web nachzulesen. schaftliche, lustvolle Anstrengung, werden Kurze Filmsequenzen sind von Stefan aber auch an TÜV-Gutachten und strengen Hafners Film „F.A.Q. – Frequently Asked Spielplatzregeln gemessen. Aber keine

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 45 „KDO IMA SREDSTVO?“* Diskurzi o preteklosti in ujetosti – potujoča razstava CARINTHIja 2020

Mobilna razstava v okviru meja razpusti in umakne v svet zgodovinsko obračamo, je uspela pri živ- CARINTHIje 2020 v središče predstav. Tam se jo nato lahko ljenju ohraniti tako tisto, kar nas loči, kot postavlja perspektive. Nekatere predela, kar je tudi nujno. V tem tudi tisto, kar nas povezuje. To je recentni kažejo v preteklost, druge v sedanjost, smislu potuje tudi mobilna razstava način življenja, socialni ton, ki zazveni v tretje pa spet v prihodnost. Pridevnik – na zunaj in navznoter. Kaj je na koncu razpravi. Zato so bila potrebna stalna „mobilna“ v povezavi z arhitekturo (Win- poti? – Morda izkušnja brezmejne meje pogajanja – kakor govor sedanjosti neko- kler + Ruck / arhitekti Certov) najprej (kakor jo poznajo šamani), morda liko prenapeto označuje nujnost tekoče označuje dinamiko, ki želi motivirati k neskončna meja (kakor v vzorcu) ali pa ocene in interpretacije zgodovine. ponovnemu premisleku oz. razmisleku. konec meje (ker se je izkazalo, da je nevi- Že v „jezikovni igri“ so se pri pripravi

CARINTHI ja 2020 Kot „potujoča“ razstava vas vabi, da pre- dna). V kontekstu razstave je „Notranja tako imenovanega jezikovnega modula mikanje vzamete kot priložnost za odkri- meja“/„Die Innere Grenze“ avtorjev potujoče razstave kresala mnenja. Preres- vanje alternativ in za nenehno izmenjavo, Six/Petritsch povabilo k diskurzu; med na so se dozdevala izhodiščna stališča, ki vključuje vse glasove, ne samo medijsko ljudmi s pogledom na notranje ujetosti, prevelik je bil sum na ironijo, preresen oportunistične. Veliko stvari bi moralo deljene in ponotranjene predstave, motive, položaj, ki ne dopušča, da še dodatno postati bolj očitnih, obenem pa ne bi smele­ disonance in harmonije. izgubimo z argumenti podprt teren pod ostati zgolj površinske. Umetniške inter- nogami – kakor da bi diskurz želel ostati vencije služijo, to je gradnik te koncepci- Igranje z jezikom. Igranje z jezikom ni zamrznjen. je, kot odprta vhodna vrata. brez upora, ne brez trenj in ne brez kon- Če se vrnemo nazaj na jezikovni tečaj fliktov. Jezik kot sredstvo že samo po sebi „Zdravo!“ „Seit wann?“ – Kärnten übt Notranji prostor zgodovine. Nicole Six nosi težo in je kot konstruktivni element sprechen / „Zdravo! “ „Od kdaj? “ – in Paul Petritsch sta se podala na geo- prežet s kulturno identiteto, z magnetno Koroška vadi pogovor (UNIKUM, 2001), grafsko in topografsko raziskovanje. Kot privlačnostjo in po- ali zavezujoč, pa tudi ki zajema pogovorno besedišče obeh jezi- popotnika po 160 kilometrov dolgi, „zamiš- nabit z napetostjo, lahko vnetljiv in sepa- kovnih skupnosti, v povezavi s prvo ljeni avstrijsko-jugoslovanski“ meji sta ratističen. predstavitvijo dvojezične pesnitve Janija izvajala meritve. Motiv potovanja, večdnev- CARINTHIja je luč sveta ugledala kot Oswalda z naslovom „Wortwechsel / no pešačenje in osvetljevanje fotografij so dvojezična jezikovna igra, postala pa je Besedna menjava“, ki je bila napisana metafore za proces, ki ne odslikava poj- večdimenzionalni simbol. Na najbolj ele- za namene razstave, bo širina dvojezične- movanja »na naši in vaši strani«, temveč mentarni ravni apelira na in predpostav- ga potenciala postala očitna in občutna. mejo povleče v dolžino. V smislu premer- lja izid neke odločitve, kateri doda ustre- Na razstavi lahko prisluhnete jezikovne- jene poti je meja dolgo trajajoči proces zno perspektivo. mu tečaju, ki je bil v interaktivni 3D-apli- razmejevanja in ne le ponavljajoče se Iz „ja“ se je porodil „zato“, ki utemelju- kaciji opremljen z virtualno resničnostjo, dvigovanje in spuščanje zapornice. Meje je obstoj. To bi bilo sicer neproblematično, skoraj vseskozi. Izrazi, vedno tudi v dru- ni mogoče kar tako vklopiti in izklopiti. V če se ne bi kopja lomila ob „zakaj“ (včasih gem jeziku, predvsem pri mladih obisko- resnici – v realnosti potovanja in hoje – se v niansah). Pritrdilnica „ja“, na katero se valcih in obiskovalkah zazvenijo jasno.

46 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 Pogum za pravo perspektivo in najvišje ležeči razstavni prostor. CARINTHIja 2020 na Kaiser-Franz-Josefs-Höhe na 2.369 m nadmorske višine. | Montaža spominov. Po poti ... | Jezik na dosegu (hands-on). Dvojezično & tridimenzionalno doživetje. Fotografije: Wolfgang Giegler/the spell

Pesnitev Janija Oswalda pa zopet v virtu- gija odziva, ki bo tako kot zgodovina sama intervenciji in animaciji izvirajo od avtor- alnem prostoru dobi neko prostorsko-­ postala zgolj del pripovedovanja. jev in avtoric: Karen Asatrian. Zara poetično razširitev kot subtilno popotova- Mobilna razstava je s projektom „Über ­Asatrian. contraire – Stefan Schilcher, nje z odkrivanjem, ki odlično sovpada s den Wolken“ | „nad oblaki“ umetniške- Christine Pilsl. Stefan Hafner. Emil Krištof. sestrskim modulom razstave – „Na poti ga dua zweintopf (Eva Pichler, Gerhard Majda Krivograd. Jani Oswald. Nicole spominov“. Pichler) nagovorila to stanje in nas s tem Six & Paul Petritsch. Universitäts­ povabila, da se iz znanega pogleda dokop- kulturzentrum UNIKUM | Univerzitetni Izraza „protest“ in „konflikt“ se v virtu- ljemo do novega razgleda. Prav simpto- kulturni center UNIKUM. zweintopf – Eva alnem tečaju sicer ne pojavita, kljub temu matsko je (morda pa tudi čisto naključje), Pichler, Gerhard Pichler. pa tvorita ponavljajoči se motiv v vrsti da se prav tukaj danes že tako otežene ● Wolfgang Giegler filmskih prispevkov, ki jih zaradi pravnih razmere glede varnosti, razdalje, zaščite je kurator razstave in svetovalec za muzeje. S svojim podjetjem the spell GmbH razvija in in tudi prostorskih omejitev na razstavi pred padcem itd. kot prepreke na poti do realizira projekte na področju umetnosti, ni bilo mogoče vseskozi prikazati. Brigitte razstave zdijo skoraj nepremagljive. kulture in znanosti za občine in regije. Entner je izdelala spletni prispevek s Pogum za pravo perspektivo, ki jo duo * Naslov besedilne slike Stefana Sandnerja. priporočili za ogled, prav tako Katharina zweintopf inscenira kot sproščeni pogled, Herzmansky za področje literature. Obe katerega ležeč na valovitem objektu usme- lahko berete prek mobilne aplikacije in rimo v oblake. Napihljivi objekti v obliki na spletu. oblakov so plod skupinskega in radostne- Kratke filmske sekvence so povzete po ga napora, obenem pa se merijo tudi s filmu Stefana Hafnerja z naslovom tehničnimi atesti in strogimi pravili igri- „F.A.Q. – Frequently Asked Questions“ šča. A brez skrbi: enkrat bo #grenzen- (2005), prikazujejo pa, kako slovenščina los2020 @carinthija2020 že postala real- v vsakdanji rabi izginja oziroma kako se nost. Prav gotovo. je obup te dežele odražal na spornem vprašanju krajevnih tabel. Nekaj od tega Univerza vpraša po prihodnosti. Vizija je samo še spomin, veliko pa prav zaradi CARINTHIja 2020+ je spletni vprašalnik, tega aktualno in virulentno. ki ga izvaja Inštitut za kulturno analizo pri Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu #grenzenlos | #neomejena. Zgodovina, v sodelovanju s Koroškim deželnim muze- ki jo človek bodisi po svoji poklicni dolž- jem. Bodite zraven pri tem pogledu v nosti ali častni funkciji bolšče gleda v prihodnost in pomagajte zastaviti prave društvu, s poskusom, da se vedno še spodbude. naprej vodi na enak način, izgubi svojo Umetniške intervencije na potujoči resonančno vrednost. To je hkrati strate- razstavi v sliki, tonu, besedilu, postavitvi,

DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5 47 Der Wappensaal des Klagenfurter Landhauses wird am 10. Oktober 2020 zum würdigen Ort des Gedenkens im Rahmen der gemeinsamen Festsitzung der Kärntner Landesregierung und des Kärntner Landtags. Foto: Landesmuseum für Kärnten/Peter Germ-Lippitz | Dvorana grbov v celovški deželni hiši bo dne 10. oktobra 2020 časten kraj skupnega spominskega obeležja na slavnostni seji koroške deželne vlade in koroškega deželnega zbora. Fotografija: Koroški deželni muzej/Peter Germ-Lippitz

Der Tag des Jubiläums – Jubilejni dan

Der Jubiläumstag selbst, also der 10. Oktober 2020, steht ganz Jubilejni dan kot tak, torej 10. oktober 2020, bo im Zeichen des würdigen Gedenkens seitens des öffentlichen povsem v znamenju dostojanstvenega spominja- Kärntens. Mit der Mobilen Ausstellung – die ab 3. Oktober bis nja s strani Koroške uradne javnosti. S potujočo Anfang November auf dem Neuen Platz in Klagenfurt zu besich- razstavo, ki si jo lahko od 3. oktobra do začetka tigen ist – und dem umfangreichen Kulturprogramm stellen die novembra ogledate na novem trgu (Neuer Platz) v Tage um den 10. Oktober einen besonderen Akzent des Jubilä- Celovcu, in z bogatim kulturnim programom bodo dnevi okoli umsjahres dar. 10. oktobra dali prav poseben poudarek jubilejnemu letu.

Redimensioniert, aber nicht abgesagt. Die in Klagenfurt geplan- Predimenzionirano, ne pa odpovedano. Na široko zasnovane ten, groß angelegten Feierlichkeiten für alle Kärntner*innen in načrtovane slovesnosti v Celovcu, namenjene vsem Koroščem CARINTHI ja 2020 mussten aufgrund der anhaltenden Corona-Pandemie redimen- in Korošicam, je bilo treba zaradi vztrajajoče koronavirusne sioniert werden. „Natürlich ist das hundertjährige Jubiläum ein pandemije predimenzionirati. »Seveda je stoletnica pomembna gewichtiger Anlass, um dieses gemeinsam in einem großen Fest priložnost, da ta jubilej obeležimo z velikim slavjem vseh dolin, der Täler zu begehen, aber der Schutz der Gesundheit der vendar pa ima prednost varovanje zdravja vseh Korošcev in Kärntner*innen hat Priorität“, erklärt Mag.a Christiane Ogris, Korošic«, pojasnjuje mag. Christiane Ogris, šefinja protokola, ki Protokollchefin des Landes und in dieser Funktion federführend je v tej vlogi kot prva pristojna za uradne slovesnosti zvezne für die offiziellen Feierlichkeiten verantwortlich. dežele.

So soll eine würdige Festsitzung der Kärntner Landesregierung Tako naj bi častna slavnostna seja koroške deželne vlade in und des Kärntner Landtags im Klagenfurter Landhaus stattfinden, koroškega deželnega zbora potekala v prostorih koroške dežel- zu dem die höchsten Repräsen­tant*innen Österreichs und des ne hiše, na katero bodo vabljeni najvišji predstavniki in pred- Landes Kärnten eingeladen sein werden, sowie internationale stavnice Avstrije in zvezne dežele Koroške, kot tudi mednarodni Repräsentanten, wie der slowenische Staatspräsident Borut predstavniki, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor. V Pahor. In diesem Rahmen werden auch – dem ursprünglichen tem smislu bodo, sledeč prvotni zamisli slavja vseh dolin, s Gedanken des Fests der Täler folgend – die Kärntner Täler in filmskimi prispevki predstavljene tudi koroške doline, s čimer filmischen Beiträgen präsentiert und in dieser Weise Identität bo ponazorjena identiteta in raznolikost Koroške. Korošice in und die Vielfalt Kärntens wiedergegeben. Interessierte Kärntner­ Korošci, ki jih to zanima, bodo imeli možnost, da se udeležijo te *innen werden auch die Möglichkeit haben, an dieser Feier slovesnosti, predvsem prek živega prenosa ORF. teilzuhaben – vor allem in einer ORF-Live-Übertragung. Spomin in obeležje 2020. V zgodnjih popoldanskih urah 10. Erinnern und Gedenken 2020. Am frühen Nachmittag des 10. oktobra 2020 bo nato v prostorih koroške deželne vlade odkrit Oktober 2020 wird zudem in den Räumlichkeiten der Kärntner trajen spomin in vidno obeležje na 100. obletnico plebiscita. Landesregierung eine bleibende Erinnerung und ein sichtbares Strokovna žirija je to umetniško instalacijo pod vodilno zamisli- Gedenken an das 100-Jahr-Jubiläum enthüllt. Diese künstlerische jo »Gemeinsam – Skupno« izbrala v okviru razpisanega umetni- Installation unter dem Leitgedanken „Gemeinsam - Skupno“ škega natečaja. Izbira žirije je padla na prispevek koroškega wurde durch eine Expert*innen-Jury im Rahmen eines ausge- umetnika Tomasa Hokeja, ki je to obeležje zasnoval v obliki schriebenen künstlerischen Wettbewerbs ermittelt. Die Wahl der svetlobnega objekta. Jury fiel auf die Einreichung des Kärntner Künstlers Tomas Hoke, ● Martina Hornböck der diese Erinnerung in Form einer Lichtstele gestaltet hat. Redakcija revije DIE BRÜCKE. ● Martina Hornböck Redaktion DIE BRÜCKE.

48 DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5