Program Opremljanja in Merila Za Odmero Komunalnega Prispevka Za Obmo Čje Občine Metlika

OB ČINA METLIKA MESTNI TRG 24 8330 METLIKA

Program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za obmo čje občine Metlika

Pripravil: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto direktor: Andrej Mirti č Datum: februar 2013

Projekt: Izdelava programa opremljanja stavbnih zemljiš č za obmo čje občine Metlika in iz njega izpeljava Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka

Naro čnik: Ob čina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika

Odgovorna oseba: Darko Zevnik, župan

______Žig in podpis

Številka projekta: 2-2013

Izdelovalec: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto

Odgovorna oseba: Andrej Mirti č, direktor

______Žig in podpis

KAZALO

I. UVODNO POJASNILO ...... 5 II. PREDLOG ODLOKA ...... 6 III. PROGRAM OPREMLJANJA ...... 16 1. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA ...... 16 1.1. Pojmi in kratice ...... 16 1.2. Podatki o naro čniku ...... 17 1.2.1. Naro čnik ...... 17 1.2.2. Izdelovalec ...... 17 1.3. Namen izdelave programa opremljanja ...... 18 1.4. Splošen opis ob čine Metlika ...... 19 1.5. Opis obmo čja opremljanja ...... 22 1.6. Podlage za izdelavo programa opremljanja ...... 23 2. OPIS KOMUNALNE OPREME ...... 24 2.1. Opis stanja komunalne opreme ...... 24 2.1.1. Vodovod ...... 24 2.1.2. Kanalizacijsko omrežje ...... 25 2.1.3. Ceste ...... 25 2.1.4. Javne površine ...... 27 2.1.5 Javna razsvetljava ...... 27 2.1.6 Ravnanje z odpadki ...... 27 2.2. Obra čunska obmo čja obstoje če komunalne opreme ...... 28 2.2.1. Vodovod ...... 28 2.2.2. Kanalizacija ...... 29 2.2.3. Ceste ...... 30 2.2.4. Javna razsvetljava ...... 30 2.2.5. Ravnanje z odpadki ...... 30 2.3. Površine obra čunskih obmo čij ...... 31 2.3.1. Vodovod ...... 31 2.3.2. Kanalizacija ...... 31 2.3.3. Ceste ...... 32 2.3.4. Ravnanje z odpadki ...... 32 2.4. Skupni stroški komunalne infrastrukture ...... 33 2.4.1. Vodovod ...... 34 2.4.2. Kanalizacija ...... 34 2.4.3. Ceste ...... 34 2.4.4. Ravnanje z odpadki ...... 35 2.5. Obra čunski stroški komunalne infrastrukture (S o) ...... 36 3. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ...... 37 3.1. Prera čun obra čunskih stroškov komunalne opreme na merske enote ...... 37 3.2. Razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine (Dp in Dt) ...... 38 3.3. Faktor dejavnosti (K dejavnosti ) ...... 38 3.4. Oprostitve in olajšave za dolo čene kategorije zavezancev ...... 40 3.5. Znižanja komunalnega prispevka zaradi vlaganj zavezanca ...... 40 3.6. Izra čun komunalnega prispevka ...... 41 4. GRAFI ČNE PRILOGE ...... 42 IV. PRIMERI IZRA ČUNOV ...... 43 a. Primeri izra čunov ...... 43

b. Primerjava z ostalimi ob činami ...... 46

I. UVODNO POJASNILO

Ob čina Metlika trenutno uporablja pri odmeri komunalnega prispevka splošen pravilnik o odmeri iz 90. let. V vmesnem času je prišlo do velikih sprememb zakonodaje na podro čju prostorske politike in tudi komunalnega prispevka (nov zakon, nova uredba, nov pravilnik). Posledica je ta, da je Ob čina Metlika v pravni zadregi, saj nima usklajenih lokalnih aktov z veljavno zakonodajo. Ureditev tega vprašanja je glavni razlog za pripravo in sprejem novega odloka.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo izvedenih tudi veliko investicij v ob činsko komunalno opremo, kar pomembno redefinira sliko komunalne opremljenosti, ta pa je tudi podlaga za politiko glede komunalnega prispevka. Spremenila se je gospodarska klima v širšem prostoru, predvsem pa je ob čina pristopila k izdelavi ob činskega prostorskega na črta (OPN), ki pomembno redefinira prostor za naselitev.

Poleg vseh teh sprememb, ki so že same po sebi zadosten razlog, obstaja tudi zakonska zahteva po uskladitvi aktov po sprejemu OPN. Tudi to je razlog priprave tega dokumenta.

Priprava novega odloka je tudi priložnost, da se spremeni nekatere parametre komunalnega prispevka, dopolni ob činsko prakso s smernicami in priporo čili pristojnega ministrstva in postavi sistem, ki bo primeren za lokalno okolje.

Novi odlok v povpre čju ne prinaša sprememb glede višine komunalnega prispevka v ob čini, zato pa so opazne spremembe v strukturi cene, vhodnih parametrih in na činu obra čuna komunalnega prispevka, ki je sedaj bolj vezan na dejanske vrednosti komunalne opreme.

V programu opremljanja ve činoma navajamo samo zbirne podatke o vrednosti komunalne opreme, površinah objektov v ob čini in podobnih parametrih. Za temi zbirnimi podatki so narejene podrobne analize, katerih obseg pa odlo čno presega ta dokument in so na voljo pri izdelovalcu dokumenta.

Osnova za odlok o komunalnem prispevku je po zakonu program opremljanja stavbnih zemljiš č, ki vsebuje potrebne strokovne osnove za dolo čitev komunalnega prispevka. Program opremljanja se prav tako sprejema v obliki odloka, obi čajna praksa pa je, da se glede na povezanost in prepletenost sprejema program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka v enem odloku.

II. PREDLOG ODLOKA

Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08- ZVO-1B, 108/09-ZPNa črt-A, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNa črt-B, 57/12-ZUPUDPP-A in 109/2012), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiš č (Uradni list RS, št. 80/2007 ), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007) in 19. člena Statuta Ob čine Metlika (Uradni list RS, št. 14/2009 in 38/2010 ) je Ob činski svet Ob čine Metlika na ….. redni seji, dne ………… sprejel:

O D L O K o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmo čje Ob čine Metlika

I. SPLOŠNI DOLO ČBI

1. člen (predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja in podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so dolo čene v programu opremljanja stavbnih zemljiš č za celotno območje ob čine Metlika (v nadaljevanju: program opremljanja), ki je na vpogled na sedežu ob čine.

(2) Program opremljanja vsebuje naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka:

- obra čunska obmo čja posameznih vrst komunalne opreme, - skupne in obra čunske stroške po posameznih vrstah komunalne opreme in po obra čunskih obmo čjih, - prera čun obra čunskih stroškov na m 2 parcele in na m 2 neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obra čunskih obmo čjih in - podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, ki so razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine, faktor dejavnosti, olajšave in oprostitve za dolo čene kategorije objektov ter na čin pla čila komunalnega prispevka.

2. člen (predmet komunalnega prispevka)

Predmet obra čuna komunalnega prispevka so predvideni in obstoje či objekti na obmo čju ob čine Metlika, ki bodo pove čevali neto tlorisno površino ali spreminjali namembnost oziroma se bodo prvi č opremljali z vodovodnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem, omrežjem cest oziroma se bo zanje izvajala obvezna gospodarska javna služba zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov.

II. MERILA IN PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

3. člen (pomen pojmov in kratic)

(1) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a) Komunalna oprema je po tem odloku: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja in - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: ob činske ceste, javna parkiriš ča in druge javne površine. b) Komunalni prispevek je pla čilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) pla ča ob čini. V višini komunalnega prispevka niso vklju čeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Šteje se, da so s pla čilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priklju čevanja na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priklju čkov, ki so v zasebni lasti. c) Obra čunsko obmo čje posamezne vrste komunalne opreme je obmo čje, na katerem se zagotavlja priklju čevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma obmo čje njene uporabe. d) Obra čunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili dolo čljive zavezance. e) Za parcelo po tem odloku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt oziroma je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec pla čati komunalni prispevek. Za parcelo po tem odloku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. f) Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izra čuna po SIST ISO 9836. Kot vsota neto tlorisnih površin na obra čunskem obmo čju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoje čih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izra čunajo na podlagi prostorskega akta ob čine. g) Zavezanec za pla čilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priklju čuje na komunalno opremo, ali ki pove čuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.

(2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:

KP ij znesek komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju Aparcela površina parcele

Atlorisna neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izra čuna po standardu SIST ISO 9836 Dp delež parcele pri izra čunu komunalnega prispevka Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izra čunu komunalnega prispevka Kdejavnost faktor dejavnosti 2 Cp ij obra čunski stroški, prera čunani na m parcele na obra čunskem obmo čju za posamezno vrsto komunalne opreme 2 Ct ij obra čunski stroški, prera čunani na m neto tlorisne površine objekta na obra čunskem obmo čju za posamezno vrsto komunalne opreme i posamezna vrsta komunalne opreme j posamezno obra čunsko obmo čje

4. člen (obra čunsko obmo čje)

(1) Obmo čja opremljanja s posamezno komunalno opremo so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja.

- Obra čunsko obmo čje za vodovodno omrežje je prikazano na karti 1: Vodovod – pregledna karta obra čunskih obmo čij; - Obra čunsko obmo čje za kanalizacijsko omrežje je prikazano na karti 2: Kanalizacija – pregledna karta obra čunskih obmo čij; - Obra čunsko obmo čje za cestno omrežje je prikazano na karti 3: Ceste – pregledna karta obra čunskih obmo čij; - Obra čunsko obmo čje za službo ravnanja z odpadki je prikazano na karti 4: Ravnanje z odpadki – pregledna karta obra čunskega obmo čja;

(2) Obra čunska obmo čja posamezne komunalne opreme, navedena v alinejah od 1 do 4, so podrobneje prikazana na kartah, ki so sestavni del kartografskega dela programa opremljanja.

(3) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priklju čka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja dolo čena za obmo čje, na katerem objekt leži, ali le-te ni mogo če uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.

(4) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, ima možnost priklju čevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s programom zanj ni dolo čena, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.

5. člen (merila za odmero komunalnega prispevka)

Komunalni prispevek se odmeri z upoštevanjem naslednjih meril: - površina stavbnega zemljiš ča,

- neto tlorisna površina objekta, - opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, - namembnost objekta in - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljiš ča s komunalno opremo.

6. člen (dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo)

Če pristojni organ ob čine ne odlo či druga če, velja:

(1) Vsak obstoje či ali predvideni objekt, za katerega se lahko odmeri komunalni prispevek, je opremljen s cestnim omrežjem. Izjema so primeri, ko mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, kar se šteje, kot da objekt ni opremljen s cestnim omrežjem.

(2) Vsak obstoje či ali predvideni objekt je opremljen s kanalizacijskim in/ali vodovodnim omrežjem, če je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno oz. če upravljavec posameznega voda izda soglasje za priklop na omrežje. Če mora zavezanec za priklop svojega objekta zgraditi ali izboljšati del javnega kanalizacijskega in/ali vodovodnega omrežja, objekt ni opremljen s kanalizacijskim in/ali vodovodnim omrežjem.

(3) Za izboljšanje javnega omrežja se štejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na javnem kanalizacijskem, vodovodnem ali cestnem omrežju na zahtevo upravljalca z namenom omogo čitve priklju čitve objekta na obstoje če omrežje. Za izboljšanje se ne štejejo dela na individualnem priklju čku objekta.

(4) S službo zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov so opremljeni vsi objekti na obmo čju ob čine.

7. člen (razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površine objekta)

Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt) je na celotnem obmo čju opremljanja enako in znaša Dp = 0,3 ter Dt = 0,7.

8. člen (faktor dejavnosti)

Faktor dejavnosti se skladno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka dolo či za vso komunalno opremo, ki jo dolo ča ta odlok in se dolo či po naslednjih kriterijih:

Preglednica 1: Dolo čitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta

Vrsta objekta Kdejavnosti Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI Enostanovanjske stavbe 111 - enostanovanjske stavbe 1,00 11100 Ve čstanovanjske stavbe 112 - dvostanovanjske stavbe 1,10 11210 - tri- in ve čstanovanjske stavbe 1,30 11221 - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 0,70 11222 Stanovanjske stavbe za posebne namene 113 - stanovanjske stavbe za posebne namene 0,70 11300 Gostinske stavbe 121 - hotelske in podobne gostinske stavbe 1,20 12111 - gostilne, restavracije in to čilnice 1,20 12112 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,20 12120 Upravne in pisarniške stavbe 122 - stavbe javne uprave 1,30 12201 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,30 12202 - druge upravne in pisarniške stavbe 1,30 12203 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 123 - trgovske stavbe 1,30 12301 - sejemske dvorane, razstaviš ča 1,30 12302 - bencinski servisi 1,30 12303 - stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,30 12304 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih 124 komunikacij - postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih 1,00 12410 komunikacij ter z njimi povezane stavbe - garažne stavbe 0,70 12420 Industrijske stavbe in skladiš ča 125 - industrijske stavbe 0,80 12510 - rezervoarji, silosi in skladiš ča 1,00 12520 Stavbe splošnega družbenega pomena 126 - stavbe za kulturo in razvedrilo 0,70 12610 - muzeji in knjižnice 0,70 12620 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 0,70 12630 delo - stavbe za zdravstvo 0,70 12640 - športne dvorane 0,70 12650 Druge nestanovanjske stavbe 127 - stavbe za rastlinsko pridelavo 0,70 12711 - stavbe za rejo živali 0,70 12712 - stavbe za spravilo pridelka 0,70 12713 - druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,70 12714 - stavbe za opravljanje verskih obredov 0,70 12721 - pokopališke stavbe in spremljajo či objekti 0,70 12722 - kulturni spomeniki 0,70 12730 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrš čene 0,70 12740 drugje

Za vse stavbe, ki po klasifikaciji ne sodijo v nobeno od v tabeli navedenih postavk, velja, da je faktor dejavnosti 1,00.

9. člen (skupni in obra čunski stroški)

Prikaz skupnih in obra čunskih stroškov obstoje če in nove komunalne opreme je razviden iz preglednice 2.

Preglednica 2: Prikaz skupnih in obra čunskih stroškov obstoje če in nove komunalne opreme

Obra čunsko Skupni stroš ki Obra čunski Komunalna oprema obmo čje v EUR stroški v EUR 1. Vodovodno omrežje VOD 16.963.750 3.235.860 2. Kanalizacijsko omrežje KAN 20.178.250 3.550.477 3. Cestno omrežje CES 26.419.560 8.399.282 4. Ravnanje z odpadki ODP 295.109 295.109

10. člen (stroški opremljanja m 2 parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) s posamezno komunalno opremo)

Stroški opremljanja m 2 parcele in neto tlorisne površine objektov se obračunajo z upoštevanjem preglednice 3, pri čemer se za dolo čitev posameznega obmo čja opremljanja s posamezno komunalno opremo upošteva grafi čna priloga k programu opremljanja in dolo čila 6. člena tega odloka.

Preglednica 3: Dolo čitev Cp in Ct za posamezno komunalno opremo

Obra čunsko Cp Ct Postavka obmo čje (v EUR/m 2) (v EUR/m 2) 1. Vodovodno omrežje VOD 0,386 3,992 2. Kanalizacijsko omrežje KAN 0,794 5,838 3. Cestno omrežje CES 0,980 10,110 4. Ravnanje z odpadki ODP 0,034 0,355

11. člen (indeksiranje stroškov opremljanja)

Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele s posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju (Cp) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta s posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju (Ct) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povpre čnega letnega indeksa cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.

III. IZRA ČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA

12. člen (izra čun komunalnega prispevka)

(1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se izra čuna na naslednji na čin:

KP ij = (A parcela x Cp ij x Dp ) + (K dejavnost x A tlorisna x Ct ij x Dt)

(2) Površina parcele se za objekte, za katere se še pridobiva gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, za ostale objekte pa iz veljavnih prostorskih aktov Občine Metlika. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

(3) V primerih, ko parcele objekta ni mogo če dolo čiti na na čin, dolo čen s prejšnjim odstavkom se parcela za odmero komunalnega prispevka dolo či kot stavbiš če objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5. Na obmo čjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti (ob činskim podrobnim prostorskim na črtom) se parcela za odmero komunalnega prispevka dolo či skladno z grafi čnim delom prostorskega akta.

(4) Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5) Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogo če pridobiti na na čin iz prejšnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije.

(6) Za objekte, za katere se ne more izra čunati oziroma dolo čiti neto tlorisne površine objekte, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.

13. člen (Posebni primeri obra čuna komunalnega prispevka)

(1) V primeru spremembe namembnosti oziroma vrste obstoje čega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoje čega objekta ali spremembe obstoje čega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izra čun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. V kolikor je vrednost pozitivna, se za objekt obra čuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odlo čba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan.

Odmera komunalnega prispevka se izvrši po naslednji formuli: KP i = KP novo stanje objekta - KP staro stanje objekta

(2) V primeru legalizacije obstoje čega objekta se komunalni prispevek zanj obra čuna enako kot za novogradnjo.

(3) Komunalni prispevek za novozgrajeno komunalno opremo se lahko na obmo čju, kjer je bila taka investicija izvedena oz. se izvaja, odmeri na podlagi posebej samo za to komunalno opremo, samo za to obmo čje sprejetega posebnega programa opremljanja oz. na njem temelje čega odloka, ki opredeljuje skupne in obra čunske stroške ter ostale za odmero potrebne parametre.

14. člen (izra čun celotnega komunalnega prispevka)

Celotni komunalni prispevek se izra čuna na naslednji na čin: KP = Σ KP i

Zgornje oznake pomenijo: KP celotni izra čunani komunalni prispevek, KP i komunalni prispevek, izra čunan za posamezno vrsto komunalne opreme

IV. ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA

15. člen (odmera komunalnega prispevka)

(1) Komunalni prispevek odmeri pristojni organ ob čine z odlo čbo na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti.

(2) Kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ ob činske uprave z odlo čbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezan čevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem primeru mora biti k vlogi priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka.

(3) Komunalni prispevek se odmerja po uradni dolžnosti v primeru izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljiš ča.

16. člen (rok za izdajo odlo čbe)

(1) Rok za izdajo odlo čbe je 15 dni po prejemu popolne vloge, razen v primerih, o katerih na podlagi 3. odstavka 20. člena tega odloka odlo ča ob činski svet. V tem primeru je rok za izdajo odlo čbe 7 dni po seji ob činskega sveta. O izdani odlo čbi ob čina obvesti tudi upravno enoto. Če o odmeri komunalnega prispevka ni odlo čeno v predhodno opredeljenem roku, pla čilo komunalnega prispevka ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ne glede na navedeno mora biti pla čilo komunalnega prispevka izvršeno v roku, opredeljenem v odlo čbi.

(2) Zoper odlo čbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odlo ča župan.

17. člen (pogodbena razmerja med investitorjem in ob čino)

(1) Ob pla čilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od ob čine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priklju čevanjem objekta na komunalno opremo. S pogodbo se dolo či tudi rok za priklju čitev objekta na komunalno opremo.

(2) Če se ob čina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljiš ču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08- ZVO-1B, 108/09-ZPNa črt-A, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNa črt-B , 57/12-ZUPUDPP-A in 109/2012), v kateri se natan čno opredelijo pogodbene obveznosti obeh pogodbenih strank.

18. člen (pla čilo komunalnega prispevka)

(1) Zavezanec za pla čilo komunalnega prispevka mora pla čati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomo čnosti odlo čbe, razen če ni med ob čino in zavezancem sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, v kateri je navedeno druga če. V tem primeru se podrobnosti glede pla čila navedejo na odlo čbi.

(2) Če je zavezanec pla čal komunalni prispevek, pri pristojnem organu upravne enote pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravi čen do vra čila komunalnega prispevka. Vra čilo pla čanega komunalnega prispevka se na vlogo zavezanca izvede v roku 30 dni. Zavezanec mora k vlogi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, vendar le v primeru, če si pristojni organ ob čine tega dokazila ne more pridobiti sam po uradni dolžnosti.

19. člen (stroški priklju čevanja)

Šteje se, da so s pla čilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priklju čevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priklju čkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priklju čka niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja.

V. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLA ČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA

20. člen (oprostitve in olajšave pla čila komunalnega prispevka)

(1) Komunalni prispevek se ne pla ča za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.

(2) Komunalni prispevek se ne pla ča tudi za gradnjo objektov, kjer je zavezanec za pla čilo komunalnega prispevka Ob čina Metlika. V primerih, kjer je Ob čina Metlika investitor ali lastnik samo dela objekta se pri odmeri upošteva enak delež olajšave, kot je delež Ob čine Metlika v skupni površini objekta.

(3) Pla čilo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, če gre za objekt v splošnem javnem interesu in če tako na predlog župana odlo či ob činski svet. V tem primeru mora ob čina oproš čena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov ob činskega prora čuna.

VI. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

21. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka)

Postopki za odmero komunalnega prispevka, za četi pred veljavnostjo tega odloka, se kon čajo po do tedaj veljavnih predpisih.

22. člen (za četek veljavnosti)

Ta odlok za čne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Občina Metlika

Številka: župan Metlika, dne: Darko Zevnik

III. PROGRAM OPREMLJANJA

1. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA

1.1. Pojmi in kratice

NRP na črt razvojnih programov ob čine; NTP neto tlorisna površina objekta; KP i komunalni prispevek za dolo čeno vrsto infrastrukture; Aparcela površina parcele objekta; Atlorisna neto tlorisna površina objekta; Dp i delež parcele pri izra čunu komunalnega prispevka (min 0.3, max 0.7) Dt i delež neto tlorisne površine objekta pri izra čunu komunalnega prispevka (min 0.3, max 0.7) Dp i + Dt i = 1 Če odlok ne dolo či druga če je razmerje D pi : D ti = 0,5 : 0,5 Kdejavnosti Ob čina ima možnost dolo čiti faktorje za posamezne dejavnosti. Če odlok ne dolo či druga če, je faktor dejavnosti 1,0 2 Cp i cena na m parcele za posamezno vrsto komunalne opreme na obmo čju opremljanja 2 Ct i cena na m neto tlorisne površine objekta za posamezno vrsto komunalne opreme na obmo čju opremljanja

1.2. Podatki o naro čniku

1.2.1. Naro čnik

Naro čnik programa opremljanja je:

Občina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika

Župan: Darko Zevnik

Identifikacijska številka za DDV: SI74906275 Mati čna številka: 5881374 tel.: (07) 30-63-100 fax: (07) 36-37-402 e-mail: obcina.metlika©siol.net

1.2.2. Izdelovalec

Izdelovalec programa opremljanja je: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto

Direktor: Andrej Mirti č

Identifikacijska številka za DDV: SI55970770 tel.: (041) 358-125 e-mail.: andrej.mirtic©imap.si

1.3. Namen izdelave programa opremljanja

Program opremljanja je akt, ki ga ob čina sprejme na podlagi Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08- ZVO-1B, 108/09-ZPNa črt-A, 80/10- ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNa črt-B) in v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiš č (Ur.l.RS št. 80/07) ter Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur.l.RS št. 95/07) v obliki odloka, ki vsebuje tudi merila za odmero komunalnega prispevka.

Program opremljanja je osnova za izpeljavo Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmo čje občine Metlika. S tem odlokom občina pridobiva pravno podlago za izdajo odlo čb, kar je glavni namen izdelave programa opremljanja.

Za dosego namena mora program opremljanja opisati obstoje čo komunalno opremo ob čine, dolo čiti obra čunska obmo čja, t.j. obmo čja, na katerih se zagotavlja priklju čevanje na na črtovano infrastrukturo oziroma obmo čje njene uporabe ter dolo čiti merila in pogoje za izra čun komunalnega prispevka. Obmo čje komunalne opreme se lahko deli na ve č obmo čij, če le-ta zavzema ve č geografsko in funkcionalno zaokroženih obmo čij.

Program opremljanja za obstoje čo infrastrukturo se izdela za obmo čje celotne ob čine in dolo ča pogoje ter merila za odmero komunalnega prispevka na obmo čjih z že zgrajeno komunalno infrastrukturo ter pogoje in merila za višino pla čila stroškov v okviru komunalnega prispevka. Program opremljanja vsebuje:

- obra čunska obmo čja posameznih vrst komunalne opreme, - izra čunane skupne in obra čunske stroške opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme in obra čunskih obmo čjih in - prera čun obra čunskih stroškov opremljanja na parcelo oz. neto tlorisno površino objekta po posameznih vrstah komunalne opreme in obra čunskih obmo čjih.

1.4. Splošen opis ob čine Metlika 1

Lega

Ob čina Metlika leži na jugovzhodu Republike Slovenije. Razprostira se na severovzhodnem delu Bele krajine in leži med Gorjanci na severozahodu, med Kolpo na jugovzhodu in Žumberkom na severovzhodu.

Na severozahodnem robu meji na ob čino Novo mesto, na zahodu na ob čini Črnomelj in Semi č, na jugovzhodu in severovzhodu pa na Republiko Hrvaško. Na obmo čju ob čine sta dva mednarodna mejna prehoda, in sicer cestni Metlika - Jurovski brod in železniški mednarodni prehod Metlika, štirje meddržavni maloobmejni mejni prehodi ter trije mejni prehodi, katerih status še ni dokončno dolo čen.

Glavne zna čilnosti

Ob čina Metlika ima sedanje meje od leta 1955, ko se je takratni ob čini po referendumu razen nekaj vasi pridružila ob čina Gradac. Površina ob čine znaša 108,87 km².

Na ozemlju ob čine lo čimo troje obmo čij, in sicer:

− severni in severozahodni gri čevnat del pod pobo čji Gorjancev, kjer so naselja na višini med 400 in 545 m nadmorske višine, − severovzhodni bolj ali manj gri čevnat del med 390 in 543 m nadmorske višine ter − južni ravninski del na višini okoli 150 m nadmorske višine.

Gri čevnata pobo čja so zlasti na severovzhodu zasajena z vinsko trto, v ravninskem delu ob čine pa so rodovitna polja. V ob čini Metlika prevladuje zmerno celinsko podnebje panonskega obrobja. Spada med najtoplejša obmo čja v Sloveniji.

Edino mesto v ob čini je Metlika, ki je bilo ves čas osrednji kraj v ob čini in je tudi danes gospodarsko, upravno-politi čno in kulturno središ če ob čine. Mesto Metlika leži ob magistralni cestni Novo mesto - Karlovac oddaljeno le kilometer od slovensko- hrvaške meje. Mestne pravice je mesto dobilo že pred letom 1335, pozneje so vladarji Metli čanom te pravice samo še potrjevali. Bela krajina, kot tudi Metlika, je zanimivo sti čiš če narodov in kultur, kjer je slovenska kultura prihajala v stik s sosednjo Hrvaško. Zaradi tega je ohranila Bela krajina svojstveno podobo obi čajev in navad.

V ob čini Metlika se nahaja vrsta naravnih in kulturnih znamenitosti. Med naravnimi znamenitostmi izstopa obmejna reka Kolpa, ki je najjužnejša slovenska reka in sodi med najbolj čiste in neokrnjene reke na Slovenskem. Ostale naravne znamenitosti so Steljniki (obmo čja porasla z brezovim gozdom), razgledni hrib Veselica, Be čka jama,

1 Opis ob čine ni obvezna sestavina programa opremljanja in ni namen tega dokumenta podati podrobnejšega opisa. Navedbe v tem podpoglavju služijo zgolj kot okvirna informacija in so bolj kot ne zanimivost.

Krasinec in ribniki Prilozje. Kulturne znamenitosti ob čine pa so staro mestno jedro v Metliki, Metliški grad, park pred gradom, prva Dolenjska hranilnica in posojilnica, prva čitalnica na Dolenjskem, Mestna hiša, poslopje nekdanje Wachove lekarne, farna cerkev sv. Nikolaja, proštija, Ganglova hiša, obelisk bratstva in enotnosti, hiša Bare Juri čine, tri fare v Rosalnicah, soseska zidanica Draši či, letalo DC3, grad Gradac in ostale.

Prebivalstvo

Na celotnem obmo čju ob čine Metlika je 1. julija 2012 živelo 8.386 prebivalcev, od tega 4.207 moških in 4.179 žensk. V letu 2011 je v ob čini 31 prebivalcev ve č umrlo, kot se jih je rodilo. Ravno tako v letu 2011 se je v ob čino 36 ljudi ve č priselilo, kot se jih je odselilo, kar pomeni da se je število prebivalcev pove čalo za 5. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal v letu 2011 za ob čino Metlika -3,7, skupni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,6. 2

Gospodarstvo

V ob čini Metlika je bilo na dan 31. december 2012 606 poslovnih subjektov, ki so bili registrirani v Poslovnem registru Slovenije. Od tega je bilo 132 gospodarskih družb in zadrug, 273 samostojnih podjetnikov, 24 pravnih oseb javnega prava, 27 nepridobitnih organizacij – pravne osebe zasebnega prava, 110 društev in 40 drugih fizi čnih oseb, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom dolo čene dejavnosti. 3

Povpre čna mese čna bruto pla ča je bila v ob čini Metlika oktobra 2012 pod Slovenskim povpre čjem (1.515,95 EUR) in je znašala 1.175,86 EUR 4. V ta izra čun so vklju čene zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi ( če delajo po pogodbah o delu ali avtorskih pogodbah, niso upoštevane). Ravno tako niso upoštevani samostojni podjetniki posamezniki in pri njih zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, osebe, ki opravljajo javna dela, napotene zaposlene osebe in kmetje.

Kar se gospodarskih panog ti če, so se prebivalci na obmo čju današnje ob čine Metlika v minulih stoletjih pretežno ukvarjali z obrtjo, trgovino in gostinstvom, industrija pa se je za čela razvijati šele po drugi svetovni vojni.

V Metliki se je po letu 1845 razvila za današnje pojme nenavadna obrt, in sicer gojenje sviloprejk. K razcvetu Metlike v 19. stoletju je pripomogla ugodna lega ob cesti Novo mesto – Karlovac. Leta 1869 je imela Metlika 24 čevljarskih delavnic, 15 usnjarjev, 5 kova čev, 3 tkalce in 30 gostiln.

2 vir: Statisti čni urad Republike Slovenije, Število prebivalcev, naravni, selitveni in skupni prirast po ob činah, letno oz. polletno, http://www.stat.si , januar 2013. 3 vir: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po ob činah in po skupinah, stanje na dan 31. 12. 2012, http://www.ajpes.si/doc/Registri/PRS/Porocila/posl_subj_obc_skup_31122012.pdf , januar 2013. 4 vir: Statisti čni urad Republike Slovenije, Povpre čne mese čne pla če po dejavnostih (SKD 2008), po ob činah, mese čno, http://www.stat.si , januar 2013.

V letih po osamosvojitvi Slovenije se je pojavila kriza v tekstilni industriji, kar je bilo za ob čino, kjer prevladuje tekstilna dejavnost hudo breme.

Gledano po podro čjih Standardne klasifikacije dejavnosti je najve č družb in podjetnikov v ob čini Metlika, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi, sledijo pa: gradbeništvo; trgovina; popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe; promet, skladiš čenje in zveze; gostinstvo; poslovanje z nepremi čninami, najem in poslovne storitve ter druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti.

Izobraževanje

Za predšolsko vzgojo v ob čini skrbi Otroški vrtec Metlika, katerega v šolskem letu 2012/2013 v 14 oddelkih (6 prvo starostno obdobje in 8 drugo starostno obdobje) obiskuje 254 otrok.

V ob čini sta dve osnovni šoli in ena podružni čna osnovna šola. Osnovno šolo Metlika v šolskem letu 2012/2013 obiskuje 560 u čencev, ki so od 1. do 9. razreda razporejeni v 25 oddelkov. Osnovna šola Metlika ima podružnico v Suhorju, katero do 4. razreda obiskuje 31 u čencev. Druga osnovna šola v ob čini je Osnovna šola Podzemelj, v kateri ima vsaka izmed 9. generacij po en oddelek in katero obiskuje 120 u čencev.

V ob čini Metlika se nahajata tudi oddelek glasbene šole ter srednja šola, ki je podružnica Šolskega centra Novo mesto. V omenjeni srednji šoli se izvaja program »predšolska vzgoja«, v šolskem letu 2012/2013 pa šolo v 6 oddelkih obiskuje 188 dijakov oziroma pove čini dijakinj.

V Metliki deluje tudi Ljudska knjižnica Metlika, ki je vzpodbujevalka in organizatorica pestrega kulturnega dogajanja in življenja.

1.5. Opis obmo čja opremljanja

Program opremljanja je izdelan za obmo čje celotne ob čine Metlika in dolo ča skupne in obra čunske stroške za vso že zgrajeno komunalno opremo.

Program vklju čuje obmo čja naselij:

Bere ča vas, Boginja vas, Bojanja vas, Boldraž, Boršt, Božakovo, Boži č Vrh, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Čurile, Dole, Dolnja Lokvica, Dolnje Dobravice, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Draši či, Gerši či, Gornja Lokvica, Gornje Dobravice, Gornji Suhor pri Metliki, Grabrovec, Gradac, Grm pri Podzemlju, Hrast pri Jugorju, Jugorje pri Metliki, Kamenica, Kapljiš če, Klošter, Krasinec, Krašnji Vrh, Krivoglavice, Križevska vas, Krma čina, Ma čkovec pri Suhorju, Malo Leš če, Metlika, Mlake, Okljuka, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Radoši, Radovica, Radovi či, Rakovec, Ravnace, Rosalnice, Sela pri Jugorju, Slamna vas, Svržaki, Škemljevec, Škrilje, Trnovec, Vidoši či, Zemelj, Želebej, Železniki

V bodo če bo po sprejetju ob činskega podrobnega prostorskega na črta, v kolikor bo natan čno definirano obmo čje opremljanja, imela občina za posamezno obmo čje možnost dolo čiti poseben program opremljanja, v katerem bo dolo čila posebna merila za odmero komunalnega prispevka samo za to obmo čje. V tem primeru bo za novo komunalno infrastrukturo občina sprejela posebna merila v ločenem programu opremljanja samo za to obmo čje, medtem ko bo za obra čun komunalnega prispevka za obstoje čo komunalno opremo lahko uporabila ta program oziroma spremljajo či odlok.

Površina poselitvenega obmo čja ob čine je 8.572.319 m2. Dejansko zazidanih površin je 6.775.812 m2, razliko t.j. 1.796.507 m2 pa je še prostih zazidljivih zemljiš č.

1.6. Podlage za izdelavo programa opremljanja

Pravno podlago za program opremljanja predstavljajo naslednji predpisi:

- Zakon o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08- ZVO-1B, 108/09-ZPNa črt-A, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12- ZPNa črt-B in 109/2012), - Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiš č (Ur.l. RS št. 80/07) – v nadaljevanju Uredba, - Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur.l. RS št. 95/07) – v nadaljevanju Pravilnik in - Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/2012-ZUJF).

Program opremljanja vsebuje v skladu z 9. členom Uredbe podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoje čo komunalno opremo.

Ko se bo občina v prihodnosti odlo čila za gradnjo nove komunalne opreme na obmo čjih ali naseljih, ki sedaj še niso polno komunalno opremljena in ki bo natan čno s finan čno konstrukcijo in terminskim planom opredeljena v prora čunu in na črtu razvojnih programov, bo lahko bodisi sprejela spremembo oz. dopolnitev programa opremljanja in odloka, s katerim bo postavila merila za odmero komunalnega prispevka tudi za novopredvideno komunalno opremo ali pa sprejela poseben program opremljanja samo za novo infrastrukturo samo za dolo čeno obmo čje.

2. OPIS KOMUNALNE OPREME

V okviru programa opremljanja se pod pojmom komunalna oprema urejajo objekti, omrežja in površine v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb in objekti grajenega javnega dobra, za katere se lahko odmerja komunalni prispevek in so potrebni, da se lahko prostorske ureditve izvedejo oziroma objekti služijo svojemu namenu. S tem programom opremljanja se ureja vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami, ceste (in v sklopu le-te javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, avtobusna postajališ ča, hodniki za pešce, parkiriš ča ipd.) in objekti za ravnanje z odpadki.

2.1. Opis stanja komunalne opreme

2.1.1. Vodovod

Javni vodovod je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje, s pomo čjo katerega se zagotavlja preskrba s pitno vodo.

V ob čini Metlika se preko javnega vodovodnega sistema oskrbuje 57 naselij (od 59) v ob čini, ki predstavljajo skorajda celotno prebivalstvo. Izjema sta naselji Kamnica in Krašnji vrh. V ob čini obstaja tudi še nekaj redkih posameznih primerov objektov izven poselitvenega obmo čja ki se še vedno oskrbujejo iz lastnih virov.

Po tem kriteriju velja Ob čina Metlika za bolj zgledne slovenske ob čine, saj ima urejeno vodooskrbo prakti čno povsod.

Za javno vodooskrbni sistem ob čine je zna čilna razvejanost in opazna heterogenost vodov, na nekaterih odsekih pa tudi dotrajanost vodovodnega sistema. Pri tem velja izpostaviti tudi opazno geografsko razgibanost občine, z veliko razpršene gradnje in številnimi zaselki. Problem predstavlja tudi velikost ob čine in s tem povezane razdalje, kar ob razmeroma nizki gostoti prebivalstva, glede na število naselij, pomeni visoke stroške obratovanja in težavno vzdrževanje sistema.

Dolžina celotnega javnega vodovodnega sistema v ob čini je 135.710 m. Kljub temu, da so bili nekateri deli omrežja v zadnji dekadi obnovljeni pa je ve čina omrežja starejšega datuma. V tem oziru je izrednega pomena projekt »Trajnostna oskrba s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine«, ki bo mo čno posodobil ob činski vodovodni sistem.

2.1.2. Kanalizacijsko omrežje

Javna kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomo čjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiš čenje komunalne odpadne vode iz stavb. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna komunalna oprema, medtem ko priklju čki stavb na javno kanalizacijo ter preto čne in nepreto čne greznice niso objekti javne kanalizacije.

Ko obravnavamo kanalizacijsko omrežje imamo v mislih fekalno kanalizacijo in mešano kanalizacijo, medtem ko je meteorna kanalizacija obravnavana kot sestavni del cestnega omrežja.

Vsebinsko v poglavje o kanalizaciji sodijo tudi čistilne naprave. V ob čini jih ve č – Metlika s kapaciteto 4500 PE, Krasinec 250 PE, Podzemelj 700 PE, Rosalnice 600 PE, Suhor 250 PE, Radovica 350 PE in Gradac.

V ob čini Metlika je zgrajenih 60.553 m kanalizacijskih vodov mešane in fekalne kanalizacije, med njimi velika ve čina gravitacijskih. Novejši vodi so ve čina iz PVC (polivinil klorid), v manjši meri tudi iz polietilena in polipropena. Starejši vodi so skoraj brez izjeme iz betona.

Ob čani, ki nimajo možnosti priklju čitve na javno kanalizacijsko omrežje ve činoma rešujejo ta problem z uporabo greznic, kar pa seveda ne sodi pod javno infrastrukturo in zato ne more biti predmet komunalnega prispevka. Zaradi poroznega terena in primerov, kjer greznice niso zgrajene strokovno ali vzdrževane na primeren na čin, pa je nadaljnja gradnja kanalizacijskega omrežja potrebna.

2.1.3. Ceste

Program opremljanja ureja občinsko cestno omrežje v ob čini Zagorje ob Savi in preko njega obra čunava komunalni prispevek za že opremljena obmo čja.

Javno cestno omrežje se, po Zakonu o javnih cestah na obmo čju ob čine deli na:

- državno cestno omrežje in - ob činsko cestno omrežje.

Državno cestno omrežje spada pod pristojnost Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) in Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Četudi so ob čine dolžne na svojem obmo čju vzdrževati dolo čene elemente državne ceste, kategorija državnih javnih cest ne spada v stroške, ki se obračunavajo s komunalnim prispevkom.

Financiranje izgradnje ob činskih javnih cest je v pristojnosti ob čin in se financira iz komunalnega prispevka oz. drugih virov. Ob činske javne ceste se v občini Metlika delijo na:

- lokalne ceste – LC, - javne poti – JP,

Od katerih se LC na obmo čju mest in naselij z uvedenim uli čnim sistemom delijo na LZ in LK.

Pomen posamezne kategorije ob činske ceste je dolo čen v Zakonu o javnih cestah. Tako za ob činske ceste velja:

- LC je ob činska cesta, ki povezuje naselja v ob čini z naselji v sosednjih ob činah ali naselja in dele naselij v ob čini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije,

- LZ je ob činska cesta, ki je namenjena zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih obmo čij ali četrti mest in delov naselih, na ceste višjih kategorij,

- LK je ob činska cesta, ki je kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjena dostopu do zaklju čenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih obmo čjih ali četrtih mest in delih naselij,

- JP je ob činska cesta, ki ne izpolnjuje elementov, ki so predpisani za LC ali pa je namenjena samo dolo čenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonja če ali podobno),

- nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na na čin in pod pogoji, ki jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa dolo či lastnik ali od njega pooblaš čeni upravljalec te prometne površine.

Dolžine cestnega omrežja v ob čini so naslednje:

- lokalne ceste (LC) – 42.297 m, - lokalne mestne ali krajevne ceste (LK) – 9.890 m, - lokalne ceste za navezovanje na ceste višjih kategorij (LZ) – 1.446 m in - javne poti v naseljih in med naselji (JP) – 57.387 m. - Skupaj 111.020 m.

Po znanih podatkih je od tega 86.324 m asfaltiranih, preostanek makadamskih poti pa predstavljajo predvsem javne poti na obrobju ob čine.

V sklopu cest je zajeta tudi vsa javna razsvetljava, avtobusna postajališ ča, hodniki za pešce, meteorna kanalizacija ter javna parkiriš ča.

2.1.4. Javne površine

Javne površine, ki bi jih lahko upoštevali pri izračunu so zelenice, otroška igriš ča, športne površine ter druge urejene javne površine. Odlo čitev ob čine je bila, da se tovrstna infrastruktura ne upošteva ve č pri obra čunu komunalnega prispevka kot samostojna postavka ter da je ureditev tovrstnih površin stvar same ob čine kot take, ki tovrstnih stroškov ne bo prevalila naprej na ob čane, razen javnih parkiriš č, ki sodijo pod ceste. Zato v nadaljevanju niso podrobneje obdelane.

2.1.5 Javna razsvetljava

Javna razsvetljava kot taka sicer predstavlja grajeno javno dobro, vendar jo po navodilih ministrstva vklju čujemo v program opremljanja kot sestavni del cestnega omrežja in ne kot posebno postavko in je posledi čno na tem mestu podrobneje ne obravnavamo.

Obstoje ča javna razsvetljava je v tehni čnem smislu razmeroma heterogena z lučmi razli čnih oblik, razli čnih velikosti drogov in datumov postavitve, ki se raztezajo skozi daljše obdobje. Ve čina svetilk je znotraj naselij, nekaj pa jih je tudi na obrobju ob povezovalnih cestah.

2.1.6 Ravnanje z odpadki

Vsa naselja v ob čini imajo urejeno ravnanje z odpadki, kar pomeni odvoz na CeROD.

Ob čina je v preteklosti vlagala v izgradnjo ekoloških otokov (teh je 99 na obmo čju cele ob čine) in v regijsko deponijo v Leskovcu (CeROD), kjer sicer kon čajo metliški odpadki. V preteklosti je delovala tudi deponija na Bo čki, ki pa je sedaj zaprta.

2.2. Obra čunska obmo čja obstoje če komunalne opreme

Obra čunsko obmo čje je obmo čje investicije, na katerem se zagotavlja priklju čevanje na komunalno opremo oziroma obmo čje njegove uporabe. Celotno obmo čje, ki se opremlja na podlagi investicije je lahko razdeljeno na ve č obra čunskih obmo čij, če obmo čje investicije zajema ve č geografsko in funkcionalno zaokroženih obmo čij z lo čenimi obmo čji možnega priklju čevanja. Hkrati pa velja tudi priporo čilo iz Uredbe, ki pravi, da se »za komunalno opremo s statusom grajenega javnega dobra praviloma dolo či eno obra čunsko obmo čje za posamezno komunalno opremo na celotnem obmo čju ob čine«.

2.2.1. Vodovod

Ob činsko vodovodno omrežje s svojo zgradbo sicer omogoča vzpostavitev ve č obra čunskih obmo čij, vendar pa je vprašanje smiselnosti te odlo čitve, saj za mnoge vode niso znani ustrezni tehni čni podatki, na podlagi katerih bi lahko dovolj strokovno opravili diferenciacijo. Prav tako bi se pokazalo, da je gostota infrastrukture najgostejša znotraj samega naselja Metlika in obratno, da je infrastruktura pri čakovano dražja v okolici, kjer so vodi daljši, porabnikov pa manj. V kon čni fazi pa vsi porabniki enako dobivajo vodo iz pip in se ne sprašujejo, kako dale č je tekla do njih. Iz tega razloga obravnavamo samo eno obra čunsko za vodovod.

Obra čunsko obmo čje za vodovod obsega naselja ali dele naselij: Bereča vas, Boginja vas, Bojanja vas, Boldraž, Boršt, Božakovo, Boži č Vrh, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Čurile, Dole, Dolnja Lokvica, Dolnje Dobravice, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Draši či, Gerši či, Gornja Lokvica, Gornje Dobravice, Gornji Suhor pri Metliki, Grabrovec, Gradac, Grm pri Podzemlju, Hrast pri Jugorju, Jugorje pri Metliki, Kapljiš če, Klošter, Krasinec, Krivoglavice, Križevska vas, Krma čina, Ma čkovec pri Suhorju, Malo Leš če, Metlika, Mlake, Okljuka, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Radoši, Radovica, Radovi či, Rakovec, Ravnace, Rosalnice, Sela pri Jugorju, Slamna vas, Svržaki, Škemljevec, Škrilje, Trnovec, Vidoši či, Zemelj, Želebej, Železniki

V omenjenih naseljih imajo ob čani vodo iz vodovoda, ki sodi med gospodarsko javno infrastrukturo, se pravi ima javni status in se zanj sme obra čunavati komunalni prispevek.

Prebivalci, ki se oskrbujejo z vodo iz zajetij, ki niso javna, niso zavezanci za pla čilo komunalnega prispevka.

Pri delitvi obra čunskega obmo čja ne delamo razlike med primarnim in sekundarnim vodovodnim obmo čjem, ampak ga obravnavamo kot celoto.

2.2.2. Kanalizacija

Tako kot pri vodovodu imamo tudi pri kanalizaciji eno obra čunsko obmo čje. Glavni razlog leži v solidarizaciji med posameznimi naselji znotraj ob čine in relativno majhnimi razlikami iz vidika kvalitete komunalne opreme med razli čnimi naselji. Tudi z vidika kon čnih uporabnikov je le-tem praviloma povsem vseeno, ali so na nekem lo čenem lokalnem sistemu ali pa so v sklopu ve čjega omrežja, za njih je glavno, da so na kanalizacijo priklopljeni. Kako in kam gredo odplake naprej pa jih praviloma ne zanima.

Eden izmed razlogov je tudi v razli čnem na činu financiranja izgradnje kanalizacijskega omrežja. Medtem ko so bili nekateri kanali v opaznem delu sofinancirani z zunanjimi viri in iz sredstev takse za obremenjevanje voda so bili nekateri drugi prakti čno v celoti pla čani direktno iz prora čuna Ob čine Metlika.

Če bi to dosledno upoštevali pri izra čunih in postavili več obmo čij bi to lahko pomenilo opazne razlike med naselji v občini. Z uveljavitvijo enega obra čunskega obmo čja za vso ob činsko kanalizacijo je komunalni prispevek na celotnem obmo čju ob čine enak in pravi čno porazdeljen na vse zavezance, koristi od pridobljenih evropskih sredstev pa imajo tako vsi zavezanci v občini in ne samo tisti, ki imajo objekte na to čno tisti lokaciji, kjer se je sofinancirana investicija izvajala.

Odvajanje in čiš čenje odpadne vode je urejeno v:

- naselju Metlika s čiš čenjem na centralni čistilni napravi Metlika, - naselju Krasinec s čiš čenjem na čistilni napravi Krasinec, - naselju Podzemelj s čiš čenjem na čistilni napravi Podzemelj, - naseljih Rosalnice, Čurile in Svržaki s čiš čenjem na čistilni napravi Rosalnice, - naselju Gradac s čiš čenjem na čistilni napravi Gradac, - naselju Draši či s čiš čenjem na čistilni napravi Draši či, - naselju Radovica s čiš čenjem na čistilni napravi Radovica ter - naseljih Gornji in Dolnji Suhor s čiš čenjem na čistilni napravi Suhor.

Kanalizacija v Bušinji vasi je že opredeljena v ob činskem prora čunu in bo verjetno naslednja na vrsti za izvedbo, projekt pa je prijavljen na razpis za sofinanciranje s strani države in EU, pri čemer pa rezultati še niso poznani,

Razen v sistema Metlika, ker je kanalizacija mešana, so zbiralni sistemi fekalni.

Na obmo čjih, kjer je že zgrajeno omrežje in je priklju čitev tehni čno možna, je priklju čitev obvezna. V primeru, da se kakšen objekt nahaja v naselju, ki je opredeljeno kot obra čunsko, pa priklop ni bil možen se komunalni prispevek za kanalizacijo seveda ne pla ča.

2.2.3. Ceste

Obra čunsko obmo čje ob činskih cest so v osnovi vsa obmo čja, ki imajo že urejen dostop do ob činskih javnih cest ali pa je ta dostop možno zgraditi brez širitve samega omrežja ob činskih cest. V kolikor ima posamezna parcela dostop neposredno na državno cesto, se takšno obmo čje prav tako umesti v obra čunsko obmo čje ob činskih cest, saj se ob činske ceste že v osnovi šteje med t.i. kolektivno komunalno opremo, za katero je zna čilno, da ni možno oziroma je težko dolo čiti konkretnega uporabnika.

Koncept postavitve obra čunskih obmo čij za cestno omrežje je posledi čno druga čen kot pri komunalnih vodih, saj privzemamo, da je v osnovi celotno cestno omrežje javno in namenjeno vsem in ga kot takega tudi lahko vsi uporabljajo, pri čemer je težko dolo čiti, to čno kateremu naselju pripadajo ceste in javne poti, ki potekajo med posameznimi poselitvenimi obmo čji, saj jih neovirano uporabljajo vsi in posledi čno ne bi bilo primerno, da zanj uporabniki pla čujejo razli čne komunalne prispevke. Ob čina Metlika sodi po številu prebivalstva med srednje velike slovenske ob čine, samo naselje Metlika pa kljub cca. 3200 prebivalcem vendarle ne predstavlja tako izrazit populacijski center, da bi ga veljalo posebej izpostavljati, ampak je mo čno povezan s svojo periferijo. Iz tega vzroka je smiselno, da celotno obmo čje ob čine predstavlja eno obra čunsko obmo čje.

2.2.4. Javna razsvetljava

Za razliko od cestnega omrežja pri javni razsvetljavi ne moremo govoriti o kvaliteti le- te ampak lahko zgolj ugotavljamo, ali je oz. ali je ni.

Nekatere svetilke javne razsvetljave so tudi izven meja naselij na pomembnejših cestah.

Vsa javna razsvetljava je vsebinsko vezana na cesto in je glede na navodila pristojnega ministrstva kot grajeno javno dobro vklju čena v komunalni prispevek pri cesti in nima svoje postavke in svojega obra čunskega obmo čja

2.2.5. Ravnanje z odpadki

Vsa naselja v ob čini imajo urejeno ravnanje z odpadki, pri čemer ni razlik med naselji, kar pomeni, da celotno obmo čje ob čine obravnavamo kot eno obra čunsko obmo čje.

2.3. Površine obra čunskih obmo čij

Kot vsota neto tlorisnih površin na obra čunskem obmo čju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoje čih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izra čunajo na podlagi prostorskega akta ob čine, pri čemer predpostavljamo enako raven pozidanosti kot na obmo čju, ki je že pozidano.

Kot vsota površin vseh parcel oziroma delov parcel, ki ležijo na obra čunskem obmo čju, se upošteva površina zemljiških parcel, na katerih je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi. Tako dobljena vrednost se zmanjša za površine namenjene objektom grajenega javnega dobra. Na enak na čin so ocenjene tudi dopustne še nepozidane površine, kjer je predpostavljen enak delež parcel za grajeno javno dobro (na njih ni zavezancev in ne sodijo v izra čun), kot pri že pozidanem obmo čju.

2.3.1. Vodovod

Površine obra čunskih obmo čij za vodovod so naslednje:

Obra čunsko obmo čje Površina Neto tlorisna parcel površina (v (v m 2) m2) 1 – vodovodno omrežje (pozidane površine) 6.638.922 641.271 1 – vodovodno omrežje (dopustne še nepozidane površine) 1.753.120 169.338 Skupaj 8.392.042 810.609

2.3.2. Kanalizacija

Površina obra čunskih obmo čij za kanalizacijo je naslednja:

Obra čunsko obmo čje Površina Neto tlorisna parcel površina (v (v m 2) m2) 2 – kanalizacijsko omrežje (pozidane površine) 3.373.567 459.002 2 – kanalizacijsko omrežje (dopustne še nepozidane površine) 1.096.074 149.130 Skupaj 4.469.641 608.132

2.3.3. Ceste

Površine obra čunskih obmo čij za ceste so naslednje:

Obra čunsko obmo čje Površina Neto tlorisna parcel površina (v (v m 2) m2) 3 – cestno omrežje (pozidane površine) 6.775.812 656.704 3 – cestno omrežje (dopustne še nepozidane površine) 1.796.507 174.115 Skupaj 8.572.319 830.819

2.3.4. Ravnanje z odpadki

Površine obra čunskih obmo čij za ceste so naslednje:

Obra čunsko obmo čje Površina Neto tlorisna parcel površina (v (v m 2) m2) 4 – ravnanje z odpadki (pozidane površine) 6.775.812 656.704 4 – ravnanje z odpadki (dopustne še nepozidane površine) 1.796.507 174.115 Skupaj 8.572.319 830.819

2.4. Skupni stroški komunalne infrastrukture

Skupni stroški so opredeljeni v Uredbi o vsebini programa opremljanja:

»Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obra čunskem obmo čju.«

Skupni stroški se za vsako vrsto komunalne infrastrukture dolo čijo na enega izmed naslednjih na činov:

- »na podlagi dejanskih stroškov investicije, - na podlagi investicijske dokumentacije projekta ali na osnovi sredstev, ki so v prora čunu rezervirani za dograditev projekta v teko čem ali naslednjem letu, - na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni prora čunski porabniki, - na podlagi stroškov, ki so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob gradnji nove opreme, ki je po zmogljivostih in namenu podobna obstoje či ter zagotavlja podobno raven oskrbe.«

Ob čina sama dolo či tisti na čin ugotavljanja skupnih stroškov, za katerega meni, da predstavlja realno vrednost. Glede na to, da v tem programu opremljanja obravnavamo tudi infrastrukturo, ki je stara desetletje in ve č, je edina možna metoda za pridobitev ustreznih podatkov metoda iz četrte alineje v kombinaciji z ostalimi metodami, kjer je to možno.

Pri tem je uporabljena formula iz 15. člena uredbe:

S(ij) = L(ij) x Cm(i) pri čemer oznake pomenijo

S(ij) višina skupnih stroškov za dolo čeno vrsto komunalne infrastrukture na obra čunskem obmo čju L(ij) dolžina voda posamezne vrste komunalne opreme oziroma površina javne površine na obra čunskem obmo čju Cm(i) skupni strošek za dolžinski oziroma kvadratni meter izvedbe posamezne vrste komunalne opreme

V primerih, kjer niso znane natan čne cene izgradnje, je v skladu z zakonom uporabljena zgoraj opisana metoda.

V nalogi so zajeti vsi trenutno dosegljivi podatki o obstoje či komunalni opremi, predvsem iz obstoječih katastrov upravljavcev in občine. V tej fazi so skupni stroški dolo čeni za vso obstoje čo komunalno opremo, ne glede na na čin financiranja izgradnje le-te.

2.4.1. Vodovod

Stroške vodovodnega omrežja izra čunamo s seštetimi dolžinami vodov, katerim predpostavimo gradbene stroške izgradnje po posameznih presekih. Pri tem upoštevamo tudi tehni čne podatke (premer, globina ipd.) za vode, kjer so le-ti poznani. Ve čji presek cevi pomeni posledi čno tudi ve čjo globino, kar oboje prispeva k višjemu strošku. Za vode, za katere so nam poznani stroški izgradnje je upoštevan to čen znesek, za ostale pa je podana ocena.

Pri vrednotenju je upoštevana tudi vsa ostala vodovodna infrastruktura (hidrantno omrežje, črpališ ča, naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na omrežju, naprave za čiš čenje in pripravo vode na omrežju, vodohrani ipd.)

Skupni stroški za vodovod so ocenjeni na 16.963.750 EUR.

2.4.2. Kanalizacija

Strošek kanalizacije izra čunamo na enak na čin kot za vodovod, s tem, da je kanalizacija v povpre čju mlajša, kar omogo ča natan čnejšo oceno. Žal je izgradnja kanalizacije tudi bistveno dražja od vodovoda – to posebej velja za primarne kolektorje – tako da kljub temu, da je dolžina kanalizacijskih vodov približno še enkrat krajša od vodovoda, je strošek izgradnje kanalizacije celo višji.

Za omrežje novejšega datuma s čistilnimi napravami so poznane to čne vrednosti iz investicijske dokumentacije.

Poleg cevovodov je upoštevana tudi vsa ostala kanalizacijska infrastruktura (jaški, peskolovi, lovilci olj in maš čob, črpališ ča ipd.) na javnih delih kanalizacijskega omrežja.

Skupni stroški za kanalizacijo in pripadajo če čistilne naprave so tako ocenjeni na 20.178.250 EUR.

2.4.3. Ceste

K cestam se poleg samih cest oz. cestiš ča šteje še: meteorno kanalizacijo, prometno signalizacijo, javno razsvetljavo, avtobusna postajališ ča, hodnike za pešce, parkiriš ča ipd... Pri cestah oz. cestiš ču je upoštevana tudi vrednost odkupa zemljiš č.

Pri dolo čanju vrednosti cestnega omrežja so upoštevani znani tehni čni podatki, pri čemer so za vrednotenje uporabljeni znani podatki o že izvedenih investicijah. Upoštevano je tudi, da je v ob čini znaten del prometnih površin še vedno makadamskih.

Ob čina Metlika po dolžini cestnega omrežja nekoliko rahlo odstopa od siceršnjega slovenskega povpre čja, predvsem v smislu, da je kljub svoji velikosti in številu naselij dolžina cestnega omrežja primerjalno dokaj nizka. Pri tem velja izpostaviti, da so glavne prometne žile ob čine državne ceste, ki jih v tem dokumentu ne obravnavamo.

Kljub temu so vrednostno ceste še vedno pri čakovano najbolj vredna komunalna oprema.

Skupni stroški za ceste so tako ocenjeni na 26.419.560 EUR.

2.4.4. Ravnanje z odpadki

Ravnanje z odpadki v grobem obsega organiziran odvoz odpadkov ter ustrezno obdelavo le-teh na deponiji.

Pri dolo čitvi skupnih stroškov je upoštevan ob činski vložek v CeROD, pa tudi manjše investicije v ekološke otoke. Delež Ob čine Metlika v CeROD je 2,17 %, kar je pomenilo bilo ob podpisu pogodbe pred leti vložek 35.133.489 tedanjih SIT. Ekološki otoki so ocenjeni po vrednosti 1.500 EUR na enega, kar pri 99 primerih pomeni skupno vrednost 148.500 EUR.

Skupni stroški ob činske komunalne opreme za ravnanje z odpadki so tako 295.109 EUR.

2.5. Obra čunski stroški komunalne infrastrukture (S o)

Podlage za odmero komunalnega prispevka so obra čunski stroški za posamezno obstoje čo komunalno infrastrukturo na obra čunskih obmo čjih. To so skupni stroški, katerim so odšteta znana sredstva, ki so bila vložena v infrastrukturno omrežje iz drugih virov.

Metodologija pravi, da se kot vložek upoštevajo samo tisti viri, ki so bili vloženi v izgradnjo infrastrukture, ne pa tudi v vzdrževanje le-te, saj je to naloga upravljavca.

Ob čina ima tudi v skladu z Uredbo možnost dolo čiti delež skupnih stroškov, ki se bodo upoštevali kot obra čunski, pri čemer se poleg upoštevanih vložkov iz drugih virov lahko delež še dodatno zniža glede na stopnjo sofinanciranja zavezancev preko komunalnega prispevka, pri čemer zasledujemo cilj želene obremenitve s komunalnim prispevkom.

Ti deleži so slede či:

- za vodovodno omrežje 19,08 %, - za kanalizacijsko omrežje 17,60 %, - za cestno omrežje 31,79 % - ravnanje z odpadki 100,00 %

Obra čunski stroški po posamezni vrsti infrastrukture so tako:

Obra čunski Komunalna oprema stroški v EUR 1. Vodovodno omrežje 3.235.860 2. Kanalizacijsko omrežje 3.550.477 3. Cestno omrežje 8.399.282 4. Ravnanje z odpadki 295.109

3. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

3.1. Prera čun obra čunskih stroškov komunalne opreme na merske enote

Za potrebe odmere komunalnega prispevka zavezancem je potrebno izra čunane obra čunske stroške prera čunati na enoto mere, ki se uporabljajo za odmero komunalnega prispevka. Prera čun se opravi na naslednji na čin:

Cp(ij) = OS(ij) / ∑A(j) in Ct(ij)= OS(ij) / ∑T(j)

Kjer je:

Cp(ij) strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z dolo čeno komunalno opremo na obra čunskem obmo čju, Ct(ij) strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z dolo čeno komunalno opremo na obra čunskem obmo čju, OS(ij) obra čunski stroški investicije za dolo čeno komunalno opremo na obra čunskem obmo čju, ∑A(j) vsota površin vseh parcel oziroma delov parcel, ki ležijo na obra čunskem obmo čju, zmanjšana za površine namenjene objektom grajenega javnega dobra ∑T(j) vsota površin vseh neto tlorisnih površin na obra čunskem obmo čju

Ob upoštevanju deleža skupnih stroškov, ki se financira s komunalnim prispevkom so obra čunski stroški na enoto po posameznih postavkah tako slede či:

3.2. Razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine (Dp in Dt)

Ob čina Metlika ima v skladu z 7. členom »Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka« (Ur.l. RS 95/2007) možnost, da za obmo čje opremljanja dolo či:

- razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine (Dp in Dt) pri izra čunu komunalnega prispevka, pri čemer je najve čje dopustno razmerje 0,3:0,7 za eno ali drugo razmerje.

Ob čina v skladu z istim členom pravilnika dolo ča, da je razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine 0,30 : 0,70.

To utemeljujemo s tem, da je vrednost nekega objekta mnogo bolj odvisna od dejanske površine tega objekta, kot pa od velikosti parcele na kateri stoji ( čeprav tudi ta ni zanemarljiva, še vedno ima ponder 30%). Poleg tega je odlok za obmo čje Bo čke, ki ga ob čina že uporablja, imel enako razmerje.

3.3. Faktor dejavnosti (K dejavnosti )

V skladu s 6. členom Pravilnika lahko program opremljanja dolo či tudi faktor dejavnosti. Faktor dejavnosti se lahko dolo či za posamezne vrste objektov glede na pretežno dejavnost. Pri dolo čitvi vrst objektov glede na dejavnosti je potrebno upoštevati predpise o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o dolo čitvi objektov državnega pomena.

Faktor dejavnosti se za posamezne vrste objektov dolo či v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne infrastrukture glede na prevladujo čo dejavnost v objektu. Faktor dejavnosti se lahko za razli čne vrste objektov dolo či v razponu od 0,7 do 1,3.

Glede na dolo čbe Pravilnika in glede na planirano zazidavo so s tem programom opremljanja dolo čeni naslednji faktorji dejavnosti:

- druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,20 12120 Upravne in pisarniške stavbe 122 - stavbe javne uprave 1,30 12201 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,30 12202 - druge upravne in pisarniške stavbe 1,30 12203 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 123 - trgovske stavbe 1,30 12301 - sejemske dvorane, razstaviš ča 1,30 12302 - bencinski servisi 1,30 12303 - stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,30 12304 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih 124 komunikacij - postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih 1,00 12410 komunikacij ter z njimi povezane stavbe - garažne stavbe 0,70 12420 Industrijske stavbe in skladiš ča 125 - industrijske stavbe 0,80 12510 - rezervoarji, silosi in skladiš ča 1,00 12520 Stavbe splošnega družbenega pomena 126 - stavbe za kulturo in razvedrilo 0,70 12610 - muzeji in knjižnice 0,70 12620 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 0,70 12630 delo - stavbe za zdravstvo 0,70 12640 - športne dvorane 0,70 12650 Druge nestanovanjske stavbe 127 - stavbe za rastlinsko pridelavo 0,70 12711 - stavbe za rejo živali 0,70 12712 - stavbe za spravilo pridelka 0,70 12713 - druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,70 12714 - stavbe za opravljanje verskih obredov 0,70 12721 - pokopališke stavbe in spremljajo či objekti 0,70 12722 - kulturni spomeniki 0,70 12730 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrš čene 0,70 12740 drugje

Za vse stavbe, ki po klasifikaciji ne sodijo v nobeno od v tabeli navedenih postavk velja, da je faktor dejavnosti 1,00.

3.4. Oprostitve in olajšave za dolo čene kategorije zavezancev

V tem programu opremljanja dolo čamo, da se komunalni prispevek ne pla ča za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, kar je povzeto po prvem odstavku 83. člena Zakona o prostorskem na črtovanju.

Komunalni prispevek se ne pla ča tudi za gradnjo objektov, kjer je zavezanec za pla čilo komunalnega prispevka Ob čina Metlika. V primerih, kjer je Ob čina Metlika investitor ali lastnik samo dela objekta se pri odmeri upošteva enak delež olajšave, kot je delež Ob čine Metlika v skupni površini objekta.

Pla čilo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, če gre za objekt v splošnem javnem interesu in če tako na predlog župana odlo či ob činski svet. V tem primeru mora ob čina oproš čena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov ob činskega prora čuna. Namen tega dolo čila je ta, da ima župan s pomo čjo ob činskega sveta možnost, da v izjemnih primerih, ki bi za ob čino imeli velik pomen, lahko uporabi komunalni prispevek v morebitnih pogajanjih, če bi to pomenilo neko razliko med tem, ali bo nek investitor prišel v ob čino ali ne.

3.5. Znižanja komunalnega prispevka zaradi vlaganj zavezanca

Če se občina in zavezanec dogovorita, da bo zavezanec sam zgradil komunalno infrastrukturo, se zavezancu dogovorjena obveznost odšteje od komunalnega prispevka, vendar najve č do višine, ki se za takšno vrsto komunalne infrastrukture v posameznem obra čunskem obmo čju lahko odmeri. Podrobnosti o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture, financiranja investicije, podrobnosti v zvezi s priklju čevanjem objekta na komunalno infrastrukturo ter druge podrobnosti, ki lahko vplivajo na izgradnjo in financiranje na črtovane komunalne infrastrukture dolo čita ob čina in zavezanec v »Pogodbi o opremljanju« v skladu s predpisi o urejanju prostora.

V primeru iz prejšnjega odstavka se zavezancu izra čuna komunalni prispevek ter tak izra čun navede v odlo čbi o odmeri komunalnega prispevka (odmerni odlo čbi).

3.6. Izra čun komunalnega prispevka

Komunalni prispevek za gradnjo posamezne vrste komunalne infrastrukture se izra čuna na naslednji na čin:

KP ij = (A parcela x Cp ij x Dp ) + (K dejavnost x A tlorisna x Ct ij x Dt) kjer je:

KP ij znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju Aparcela površina parcele Atlorisna neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh neto tlorisnih površin objekta in se izra čuna po standardu SIST ISO 9836 Dp delež parcele pri izra čunu komunalnega prispevka Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izra čunu komunalnega prispevka Kdejavnost faktor dejavnosti 2 Cp ij obra čunski stroški, prera čunani na m parcele na obra čunskem obmo čju za posamezno vrsto komunalne opreme 2 Ct ij obra čunski stroški, prera čunani na m neto tlorisne površine objekta na obra čunskem obmo čju za posamezno vrsto komunalne opreme i posamezna vrsta komunalne opreme j posamezno obra čunsko obmo čje

Zgornja formula je predpisana z zakonom.

4. GRAFI ČNE PRILOGE

(v posebni prilogi)

IV. PRIMERI IZRA ČUNOV a. Primeri izra čunov

Ob čina Metlika uporablja pri odmeri komunalnega prispevka ve č kot 20 let star pravilnik, ki je za ta namen povsem neprimeren. Problema z njim sta predvsem dva.

Prvi je ta, da je pravno-formalno povsem zastarel in je neusklajen z novo zakonodajo in kot tak ni ve č v skladu s sedanjim pravnim redom. Nova zakonodaja namre č prinaša mo čno druga čne rešitve glede osnovnih parametrov za obra čun komunalnega prispevka, kar nam do neke mere otežuje primerjavo med obema odlokoma.

Drugi problem je ta, da stari na čin v ni čemer ni temeljil na sami komunalni opremi, kar je pravzaprav temelj komunalnega prispevka, ampak je imel dolo čene neke pavšalne vrednosti. Komunalni prispevek, ki ga je na tej osnovi pobirala ob čina je bil eden najnižjih v državi, česar pa v tem programu opremljanja ne spreminjamo. Glede na to, da je komunalni prispevek namenski prispevek in pomemben vir sredstev za gradnjo komunalne opreme v ob čini pa je korekcija obstoje čega stanja vsekakor potrebna, saj za čne po sprejemu OPN te či za ob čino prehodni rok, v katerem mora pravno uskladiti svoj odlok o komunalnem prispevku z veljavno zakonodajo.

Razlike v konceptu obra čuna so številne. Tako je npr. stari pravilnik poznal posebno dolo čanje t.i. »povpre čnega stroškega komunalnega urejanja«, medtem ko sedaj izhajamo iz druga čnih osnov. Pri tem po novi uredbi in pravilniku ni ve č možna dolo čitev posameznih skupin izkoriš čenosti, ki so bile navedene na do sedaj izdanih odlo čbah na podlagi pravilnika in so vsaki vrsti infrastrukture dolo čale poseben faktor, medtem ko je po novem koncept delitve komunalnega prispevka po posamezni vrsti infrastrukture nekoliko druga čen in ima vsaka vrsta infrastrukture dolo čen svojen strošek na enoto.

Po obstoje čem na činu se je zavezancem lahko še posebej zara čunavala javna razsvetljava in odvodnjavanje, medtem ko imamo sedaj navedene druge vrste komunalne opreme.

Novejše spremembe zakonodaje, predvsem objava Zakona o prostorskem na črtovanju, pa tudi že prej Uredbe o vsebini programa opremljanja in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka so precej spremenile do sedaj veljavne norme glede obra čuna komunalnega prispevka v ob činah in pri tem postavile tudi časovne roke, v katerem morajo ob čine uskladiti svoje ob činske akte z novimi predpisi. To je hkrati tudi primeren trenutek za Občino Metliko, da sprejme program opremljanja in z njim spremljajo či Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnem prispevku, saj s tem v prvi vrsti dobi potreben odlok, v drugi vrsti pa bo ta ob sprejetju že povsem v skladu z najnovejšo zakonodajo in bo kot tak lahko dobra podlaga za daljše obdobje.

Kaj to konkretno pomeni za ob čane?

Za osnovo je treba vzeti tabelo obra čunskih stroškov na m 2.

Cp Ct Postavka (v EUR) (v EUR) 1. Vodovodno omrežje 0,386 3,992 2. Kanalizacijsko omrežje 0,794 5,838 3. Cestno omrežje 0,980 10,110 4. Ravnanje z odpadki 0,034 0,355 Skupaj 2,194 20,295

Iz nje se razbere, da bo ob čan Metlike, ki bo na svoji novogradnji imel celotno komunalno opremo pla čal 2,194 EUR/m 2 parcele oz. 20,295 EUR/m 2 neto tlorisne površine, pri čemer se za prera čun uporabi predpisan ponder med parcelo in neto tlorisno površino. Vkolikor na parceli ne bo možnosti priklopa na kanalizacijo bo komunalni prispevek ustrezno nižji, t.j. 1,400 EUR/m 2 parcele oz. 14,457 EUR/m 2 neto tlorisne površine.

Osnovna usmeritev pripravljalca programa opremljanja je bila, da bi bila višina komunalnega prispevka približno podobna tisti, ki jo je ob čina že imela do sedaj, kve čjemu nižja. Povsem enaka ne more biti zaradi specifi čnosti modela, ki nam ga nalaga državna zakonodaja, lahko pa je v približno enakem velikostnem redu.

Za primerjavo navajamo nekaj primerov izdanih odlo čb po novem modelu. Gre za izmišljene primere, ki pa se lahko pojavijo v praksi.

Tabela: nekaj primerov izra čuna komunalnega prispevka

Primer Komunalni prispevek Ob čan gradi stanovanjsko hišo v Metliki, objekt ima površino 160 m 2, parcela je velika 700 m 2 Kom. prispevek: - za cesto 1.338 EUR - za vodovod 528 EUR - za kanalizacijo 821 EUR - za ravnanje z odpadki 47 EUR - Skupaj 2.734 EUR Stanovanjska hiša v Gornji Lokvici, objekt ima površino 160 m 2, parcela je velika 700 m 2 Kanalizacije ni. Kom. prispevek: - za cesto 1.338 EUR - za vodovod 528 EUR - za ravnanje z odpadki 47 EUR - Skupaj 1.913 EUR

Nadomestna hiša v Rosalnicah na isti parceli. Stara hiša je imela površino 80 m 2, nova pa bo velika 170 m2. - za cesto 637 EUR - za vodovod 251 EUR - za kanalizacijo 368 EUR - za ravnanje z odpadki 22 EUR - Skupaj 1.278 EUR Ve čja trgovina v Metliki, 1.000 m 2, parcela 3.000 m 2 - za cesto 10.082 EUR - za vodovod 3.980 EUR - za kanalizacijo 6.027 EUR - za ravnanje z odpadki 354 EUR - Skupaj 20.443 EUR Gospodarski objekt v Podzemelju, 20 m 2, parcela 35 m2, samo cesta - za cesto 109 EUR

Glede na stari sistem so v predlogu novega bistvene naslednje spremembe:

- je nov na čin obra čunavanja komunalnega prispevka opazno druga čen od dosedanjega sistema, - pri prakti čno vseh kategorijah zavezancev bo prišlo do sprememb komunalnega prispevka glede na sedanje stanje. Bo pa generalno gledano v povpre čju komunalni prispevek še vedno na enaki ravni kot do sedaj, - da so povsem na novo opredeljeni faktorji dejavnosti, - da je vhodni parameter pri izra čunu tudi velikost parcele in ne ve č samo velikost objekta kot do sedaj, - da se komunalnega prispevka ne obra čunava ve č posebej za javno razsvetljavo ali odvodnjavanje, zato pa je sedaj v izra čun uvrš čena tudi postavka ravnanje z odpadki, - do je sedaj iz višine komunalnega prispevka povsem jasno razvidno tudi po posameznih podpostavkah in vrstah komunalne opreme, za kakšen namen in koliko se pla čuje, - da se z novim odlokom ukinja nekatere dosedanje prakse.

Nekaj primerov izra čunov komunalnega prispevka za enostanovanjski objekt je slede čih (v EUR):

Neto tlorisna površina objekta v m 2 v m 2 80 100 125 150 175 200 250 300 200 1.268,16 1.552,29 1.907,45

2 300 1.333,98 1.618,11 1.973,27 2.328,44 2.683,60 400 1.399,80 1.683,93 2.039,09 2.394,26 2.749,42 3.104,58 3.814,91 500 1.465,62 1.749,75 2.104,91 2.460,08 2.815,24 3.170,40 3.880,73 4.591,05 600 1.815,57 2.170,73 2.525,90 2.881,06 3.236,22 3.946,55 4.656,87

Parcelam v 800 2.302,37 2.657,54 3.012,70 3.367,86 4.078,19 4.788,51 1.000 2.789,18 3.144,34 3.499,50 4.209,83 4.920,15

V primeru, da objekt nima kanalizacije , je izra čun slede č (v EUR):

Neto tlorisna površina objekta v m 2 v m 2 80 100 125 150 175 200 250 300 200 893,59 1.095,99 1.348,99

2 300 935,59 1.137,99 1.390,99 1.643,99 1.896,98 400 977,59 1.179,99 1.432,99 1.685,99 1.938,98 2.191,98 2.697,98 500 1.019,59 1.221,99 1.474,99 1.727,99 1.980,98 2.233,98 2.739,98 3.245,97 600 1.263,99 1.516,99 1.769,99 2.022,98 2.275,98 2.781,98 3.287,97

Parcelam v 800 1.600,99 1.853,99 2.106,98 2.359,98 2.865,98 3.371,97 1.000 1.937,99 2.190,98 2.443,98 2.949,98 3.455,97

b. Primerjava z ostalimi ob činami

Za stanovanjsko hišo velikosti 200 m2 na parceli velikosti 800 m 2 v glavnem naselju ob čine, z vso razpoložljivo komunalno opremo ki je na lokaciji na voljo, brez upoštevanja kakršnihkoli olajšav in morebitnih revalorizacij , bi moral zavezanec pla čati naslednji komunalni prispevek v EUR po razli čnih ob činah:

Ob čina KP v EUR Straža 14.427,80 Novo mesto 13.515,20 Ivan čna Gorica 13.506,88 Šmarješke Toplice 13.488,20 Trebnje 11.462,74 Ko čevje 10.882,00 Mirna Pe č 9.393,00 Šentrupert 8.788,90 Mokronog-Trebelno 7.991,04 Krško 7.399,71 Sevnica 7.366,80 Ribnica 6.745,76 Žužemberk 6.401,66 Sodražica 5.568,80 Škocjan 5.341,23 Šentjernej 5.271,68 Kostanjevica na Krki 4.860,88 Mirna 4.705,60 Dolenjske Toplice 4.256,80 Loški potok 4.188,16 Osilnica 4.136,00 Metlika - Bo čka 3.388,70 Metlika 3.367,86 Semi č 2.549,67

Izra čun je zgolj informativen in ni bil preverjen ali potrjen na ob činah . Izdelovalec dopuš ča možnost napak in odstopanj od uradnih podatkov. Vzemite kot okvirno informacijo, ne kot neizpodbitno dejstvo . Izbira morebitnega druga čnega primera bi prinesla druga čne vrednosti in v nekaterih primerih lahko tudi druga čen vrstni red med ob činami.

46 Obračunsko območje za cestno omrežje ~ pregledna karta ~

JUGORJE PRI METLIKI MAČKOVEC PRI SELA PRI SUHORJU JUGORJU DRAGE KRAŠNJI VRH RAVNACE RADOŠI DOLE GORNJI SUHOR BOŽIČ PRI METLIKI VRH BOJANJA VAS MALO ŠKEMLJEVEC DOLNJI SUHOR LEŠČE RADOVICA PRI METLIKI HRAST PRI BUŠINJA JUGORJU BEREČA BREZOVICA VAS VAS PRI METLIKI GRABROVEC DRAGOMLJA KAMENICA VAS VIDOŠIČI ŽELEZNIKI DOLNJA LOKVICA SLAMNA VAS BOLDRAŽ GORNJA LOKVICA TRNOVEC DRAŠIČI SVRŽAKI ROSALNICE KRMAČINA METLIKA ČURILE

RADOVIČI ŽELEBEJ RAKOVEC GORNJE DOBRAVICE KRIŽEVSKA BOŽAKOVO VAS

DOLNJE DOBRAVICE KRIVOGLAVICE GERŠIČI PRIMOSTEK GRM PRI PODZEMLJU PODZEMELJ OTOK KLOŠTER ZEMELJ

GRADAC KAPLJIŠČE

OKLJUKA MLAKE ŠKRILJE Legenda PRILOZJE BOGINJA VAS Meje naselij

KRASINEC Območja komunalne opreme ceste 1. območje Obračunsko območje za kanalizacijsko območje ~ pregledna karta ~

JUGORJE SELA PRI JUGORJU MAČKOVEC DRAGE KRAŠNJI BOŽIČ DOLE VRH VRH RAVNACE MALO BOJANJA LEŠČE ŠKEMLJEVEC VAS RADOŠI GORNJI SUHOR RADOVICA HRAST PRI DOLNJI JUGORJU SUHOR BREZOVICA BUŠINJA PRI METLIKI VAS BEREČA VAS KAMENICA DRAGOMLJA VAS DOLNJA GRABROVEC VIDOŠIČI LOKVICA ŽELEZNIKI SLAMNA VAS BOLDRAŽ

GORNJA TRNOVEC KRMAČINA LOKVICA SVRŽAKI DRAŠIČI

METLIKA ČURILE

RADOVIČI ŽELEBEJ RAKOVEC ROSALNICE GORNJE DOBRAVICE BOŽAKOVO KRIŽEVSKA VAS

DOLNJE DOBRAVICE KRIVOGLAVICE

GERŠIČI

PRIMOSTEK

GRM PRI PODZEMLJU OTOK KLOŠTER

PODZEMELJ

GRADAC ZEMELJ KAPLJIŠČE Legenda OKLJUKA MLAKE ŠKRILJE Meje naselij BORŠT BOGINJA PRILOZJE VAS Območja komunalne opreme kanalizacija KRASINEC 1. območje brez Obračunsko območje za ravnanje z odpadki ~ pregledna karta ~

RADOVIČI ŽELEBEJ RAKOVEC GORNJE DOBRAVICE KRIŽEVSKA BOŽAKOVO VAS

DOLNJE DOBRAVICE KRIVOGLAVICE GERŠIČI PRIMOSTEK GRM PRI PODZEMLJU PODZEMELJ OTOK KLOŠTER ZEMELJ

GRADAC

KAPLJIŠČE

OKLJUKA MLAKE ŠKRILJE Legenda PRILOZJE BOGINJA VAS Meje naselij

KRASINEC Območja komunalne opreme ravnanje z odpadki 1. območje Obračunsko območje za vodovodno omrežje ~ pregledna karta ~

RADOVIČI ŽELEBEJ RAKOVEC GORNJE DOBRAVICE KRIŽEVSKA BOŽAKOVO VAS

DOLNJE DOBRAVICE KRIVOGLAVICE GERŠIČI PRIMOSTEK GRM PRI PODZEMLJU PODZEMELJ OTOK KLOŠTER ZEMELJ

GRADAC

KAPLJIŠČE

OKLJUKA MLAKE ŠKRILJE Legenda

PRILOZJE Meje naselij BOGINJA VAS Območja komunalne opreme

KRASINEC vodovod 1. območje brez