Letno Poročilo Osnovne Łole Podzemelj Za Leto 2016

LETNO PORO ĆILO

OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ ZA LETO 2016 Pojasnilo: Letno poro ćilo 2016 zajema dve šolski leti: o šol.l.: 2015/ 2016 (od jan 2016 do avgusta 2016) o šol.l.: 2016/ 2017 od septembra 2016 do decembra 2016)

POSLOVNO PORO ĆILO PRIPRAVIL: Stanko Vlaši ć, ravnatelj RA ĆUNOVODSKO PORO ĆILO PRIPRAVILA: Anica Bahor, ra ćunovodja IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC PRIPRAVILA: Stanko Vlaši ć, Anica Bahor

Podzemelj, februar 2017

KAZALO 1 POSLOVNO PORO ĆILO OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ – SPLOŠNI DEL .... 5 1.1 Kratka predstavitev šole: ...... 5 2 OCENA ŠOLSKEGA LETA 2016 (ŠOL.L. 2015/2016 IN 2016/2017) ...... 6 2.1 Ocena uspešnosti prednostne naloge: ...... 6 2.2 Analiza nacionalnih preizkusov znanja v 6. in 9.r...... 7 2.3 Izvajanje vzgojno – izobraževalnega dela: ...... 9 2.4 Plavalni te ćaj, šola v naravi in ostale aktivnosti ...... 10 2.5 Poro ćilo o šolski prehrani ...... 12 2.6 Poro ćilo o izvajanju Sheme šolskega sadja in zelenjave v šolskem letu 2015/2016 in izvedbe Slovenskega zajtrka ...... 13 2.7 Projekt Romski pomo ćnik II – projekt Skupaj do znanja ...... 14 2.8 Ocena sodelovanja s starši ...... 14 2.9 Sodelovanje z okoljem: ...... 15 2.10 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb v letu 2016 ...... 16 3 FINAN ĆNO POSLOVANJE: ...... 17 4 POSLOVNO PORO ĆILO OŠ PODZEMELJ – POSEBNI DEL: ...... 19 4.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro ćje ...... 19 4.2 Poro ćilo o doseženih ciljih in rezultatih OŠ Podzemelj za leto 2016 ...... 20 4.3 Letni cilji iz letnega programa dela za leto 2016 (šol. l. 2015/16 in 2016/17) ...... 20 4.4 Ocena delovanja sistema notranjega finan ćnega nadzora ...... 21 4.5 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko...... 21 4.6 Investicije in investicijska vlaganja ...... 23 5 RA ĆUNOVODSKO PORO ĆILO 2016 ...... 24 5.1 Bilanca stanja ...... 24 5.1.1 Pojasnila k BILANCI STANJA zneski v EUR (brez centov) ...... 26 5.1.1.1 A)DOLGORO ĆNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU ...... 26 5.1.1.2 B) KRATKORO ĆNA SREDSTVA ...... 29 5.1.1.3 C) ZALOGE ...... 31 5.1.1.4 D) KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE ...... 31 5.1.1.5 E) LASTNI VIRI IN DOLGORO ĆNE OBVEZNOSTI ...... 33 5.2 Izkaz prihodkov in odhodkov ...... 34 5.2.1 Pojasnila k izkazom ...... 35 5.2.1.1 PRIHODKI ...... 35 PREGLED PLANIRANIH IN PORABLJENIH SREDSTEV ...... 38 PO POSLOVNEM DOGODKU ...... 38 5.2.1.2 ODHODKI ...... 39 6 POSLOVANJE OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ - 2016 ...... 42 6.1 POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH ...... 43 6.2 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI - POVZETEK...... 44 6.3 POJASNILA K IZKAZU PRIH. IN ODH. PO NA ĆELU DENARNEGA TOKA ...... 45 6.4 POJASNILA K IZKAZU FINAN ĆNIH TERJATEV IN NALOŽB ...... 47 6.5 POJASNILA K IZKAZU RA ĆUNA FINANCIRANJA...... 47 7 FINAN ĆNI NA ĆRT ZA LETO 2017...... 48 3

7.1 PLAN FINAN ĆNIH SREDSTEV ZA LETO 2017 – DELEŽ USTANOVITELJA ...... 52 8 IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA FINANC ...... 53 9 ZAKLJU ĆEK ...... 56

Seznam kratic v Poslovnem poro ćilu:

CIPS – Center za informiranje in poklicno svetovanje LDN - Letni delovni na ćrt UL - Uradni list DSO - Dom starejših ob ćanov CSD - Center za socialno delo OZ RK – Obmo ćno združenje Rde ćega križa RU – razredna ura NPZ – nacionalni preizkus znanja OPB – oddelek podaljšanega bivanja ND Ć – nedolo ćen ćas DĆ – dolo ćen ćas ZUIM – Zavod za usposabljanje invalidne mladine JUV – jutranje varstvo GU – govorilne ure MC Metlika – Mladinski center Metlika UNICEF – United Nations [International] Children´s [Emegency] Fund ZIK – Zavod za izobraževanje in kulturo IP – individualni program MFTB – multifaktorska testna baterija ŠSS – Šolska svetovalna služba ID – interesna dejavnost DPM - Društvo prijateljev mladine DSP – dodatna strokovna pomo ć DPR – dodatna strokovna pomo ć Romom CŠOD – Center šolskih in obšolskih dejavnosti SŠS – Shema šolsko sadje MIZŠ- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Kratice predmetov – na spletni strani MIZŠ-ja ( http://www.mizs.gov.si ) ZUJF – Zakon o uravnoteženju javnih financ ZIPRS – Zakon o izvrševanju prora ćunov Republike Slovenije SRS – slovenski ra ćunovodski standardi

1 POSLOVNO PORO ĆILO OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ – SPLOŠNI DEL 1.1 Kratka predstavitev šole:

Predstavitev šole se sicer z leti ne spreminja veliko, se le dopolnjuje in osvežuje. Osnovno poslanstvo in vizija ostaja takšna kot je opredeljena v Letnem delovnem na ćrtu šole. Letni delovni na ćrt sproti dopolnjujemo z novostmi in potrebami novega šolskega leta. Zastavljen je operativno. Uresni ćevanje ciljev spremljajo delavci šole, starši in u ćenci preko že ute ćenih oblik (evalvacija u ćnega uspeha, obravnava uresni ćevanja vzgojnih ciljev, investicije, oprema…). Iz leta v leto le nekoliko nihata število u ćencev in zaposlenih. Šolo je obiskovalo 122 u ćencev , ki so prihajali iz treh krajevnih skupnosti (Podzemelj, Dobravice, Gradac) ter iz naslednjih vasi in zaselkov: Podzemelj, Boginja vas, Boršt, Dolnje Dobravice, Gornje Dobravice, Gerši ći, Grm, Kapljiš će, Krasinec, Krivoglavice, Mlake, Otok, Prilozje, Primostek, Škrilje, Gradac, Zemelj ter Okljuka. Število u ćencev se glede na lansko leto ni bistveno spremenilo. Nadaljevali smo s kombiniranim poukom v 7. r. in 8. r. Prav so nam prišle izkušnje iz lanskega šolskega leta, ko smo se s tovrstnim poukom sre ćali prvi ć. Demografski podatki za vpise v naslednjih letih kažejo zelo dobro, le vpis septembra 2017 bo izredno šibak. Gre za bodo će u ćence letnika 2011. Nakazuje se vpis sedmih u ćencev. Upamo, da kljub šibki generaciji ne bomo zopet zapadli v kombiniran oddelek. Šolski okoliš je obmo ćje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem obmo ćju. Šolski okoliš se dolo ći za vsako samostojno oziroma mati ćno osnovno šolo. Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole, to je z najve ćjim možnim številom u ćencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke. Skupni šolski okoliš se lahko dolo ći na prese ćiš ću šolskih okolišev dveh sosednjih samostojnih oziroma mati ćnih šol. Skupni šolski okoliš se lahko dolo ći, će ustanovitelj na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma podatkov o številu vpisanih ućencev ugotovi, da dve sosednji šoli lahko izvedeta program osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni oziroma enakomerno izkoristita svojo zmogljivost le, će druga će razporedita otroke s skupnega šolskega okoliša. Dolo ći se v ustanovitvenih aktih šol, ki delujejo na obmoćju skupnega šolskega okoliša. Znotraj skupnega šolskega okoliša ustanovitelj šol s posebnim sklepom, ki se objavi na enak na ćin kot ustanovitveni akti šol, dolo ći obmo ćje posamezne šole, s katerega imajo starši pravico, da je njihov otrok razporejen v to šolo, to je gravitacijsko obmo ćje šole. Šolski prostor se nahaja ob cesti Podzemelj – Adlešići in regionalni cesti Metlika – Ćrnomelj. Nova šola je bila zgrajena leta 2003 in je enonadstropna ter meri 2850 kvadratnih metrov. Ima nekaj ve ćjih u ćilnic, ki merijo okoli 60m 2 ter ostale u ćilnice s kvadraturo okoli 40 m 2. Predmetne ućilnice premorejo tudi prostorne in dobro opremljene kabinete. Šola ima športno dvorano v izmeri petsto kvadratnih metrov in ustreza merilom za izvedbo košarkaških tekem. V neposredni bližini šole je tudi travnato nogometno igriš će, ki ga ima v najemu NK Kolpa ter tri asfaltirana igriš ća za mali nogomet oziroma rokomet, košarko in odbojko. Osnovna šola Podzemelj je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Ob ćina Metlika, dejavnost šole pa je opredeljena v aktu o ustanovitvi (Ur.l. RS, št. 12, 19. 2. 1998). Sprememba akta je bila objavljena v UL RS št. 97 z dne, 24.10. 2007 in je za ćel veljati 25. 10. 2007, kjer je bila uveljavljena sprememba sestave sveta šole. Svet šole je takrat sestavljalo 9

ćlanov od tega tri ćlani iz kolektiva, tri ćlani staršev ter trije ćlani ustanovitelja. Z volitvami in s spremembo sestave Ministrstva za šolstvo in šport so sveti zavodov v UL RS št. 95/2009 zopet prešli na enajst ćlansko zasedbo. Svet zavoda sestavljajo po trije predstavniki ustanovitelja in staršev ter pet predstavnikov zaposlenih. Osnovna šola Podzemelj je mati ćna šola in izvaja devetletni program v vseh oddelkih devetletnega šolskega izobraževanja. Šola, starši in okolje, v katerem se prepletajo naše delo in odnosi, razvijamo in utrjujemo vrednote v katere verjamemo, da jih posredujemo mladim v ćasu osnovnega šolanja. Le tako lahko zagotovimo vsem otrokom temeljni ob ćutek varnosti in zaupanja, ki sta temelj uspešne vzgoje, u ćenja ter sodelovanja. OŠ Podzemelj si je zastavila poglavitni cilj in sicer kakovostno vzgojno izobraževalno delo, ki bo u ćencem nudilo kakovostno znanje ter vrednote. Le tako lahko zagotovimo u ćencem dobre pogoje za nadaljnje šolanje. Zavedamo se, da ima vsak otrok dolo ćen dar, na u ćiteljih in starših je temeljna odgovorna naloga, da ga odkrijejo in razvijajo. Naše vzgojno izobraževalno delo se kaže tudi v tem, da posve ćamo pozornost nadarjenim u ćencem, kot tudi u ćencem, ki potrebujejo posamezne prilagoditve na dolo ćenih podro ćjih u ćenja. K temu nas zavezuje tudi Zakon o Osnovni šoli. Zavod izvaja slede će dejavnosti: a) P/85. 200 – osnovnošolsko izobraževanje b) P/85. 600 – pomožne dejavnosti za izobraževanje c) L/68. 200 – oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremi ćnin d) I/56. 2 – priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Omenjeni novi šifranti dejavnosti so objavljeni v UL RS, št.95/2009.

2 OCENA ŠOLSKEGA LETA 2016 (šol.l. 2015 /2016 in 2016/ 2017 )

2.1 Ocena uspešnosti prednostne naloge:

Kot prednostno nalogo smo si zadali projekt Rasto će knjige. Osebno menim, da je najpomembnejša vrednota tega projekta, da ni ćasovno omejen in da nudi priložnost ne le ućencem in u ćiteljem, temve ć širši skupnosti. V projektu je sodelovalo veliko število udeležencev, ki so vsak s svojim doprinosom pripomogli k temu, da je bila kon ćna oblika prireditve oziroma prireditev v o ćeh javnosti ocenjena zelo visoko. Šlo je v bistvu za raziskovalno nalogo, kjer smo raziskovali življenje in delo slikarja, našega rojaka iz Gradca, Adolfa Pirscha. Do sedaj je bil njegov lik še dokaj neraziskan, zato je bila pobuda Antona Omerzela in Damijana Movrina iz Graza dobrodošla, da smo se lahko lotili tega dokaj obsežnega, a zanimivega projekta. Ravno tako nam je bila v veliko pomo ć gospa Kasilda Bedenk, prof. slovenskega jezika, ki živi in dela v Grazu. V veliko pomo ć nam je bila ob ćina Metlika, ki je ve ćino stvari finan ćno in moralno podprla. Nekaj pomislekov sem imel, da morda naš šolski kolektiv ne bo » prijel« ideje na takšen na ćin, kot smo si to zamislili; ob meni sta bila še dr. Janez Gabrijel ćić in bivši ravnatelj šole Toni

Gašperi ć. V veliko veselje mi je bilo kot ravnatelju, ko sem videl, da so u ćiteljski zbor in vsi ostali sprejeli ta izziv, za katerega se je že v naprej vedelo, da bo terjal veliko dela in energije. Ker smo se znotraj Rasto će knjige odlo ćili za raziskovanje osebe v našem šolskem okolišu, je to zahtevalo ogromno podatkov, ki so morali biti preverjeni in zgodovinsko to ćni. Priznati je potrebno, da nam je to nemalokrat delalo težave, saj je pisnih virov o Adolfu Pirschu bore malo zbranih. Obenem nas je pri ustvarjanju priganjal ćas, saj smo se odlo ćili, da projekt ugleda lu ć dneva 25. maja, ki je bil hkrati tudi dan šole OŠ Podzemelj. Potrebno je bilo kar nekaj spodbude, da ni med delom preve ć padla vnema, saj se je hkrati bližal tudi zaklju ćek šolskega leta in predvsem u ćitelji so imeli poleg vsega še veliko rednega vsakodnevnega dela. Za zbornik, ki smo ga pripravljali, smo imeli vse nared že pred prvomajskimi prazniki tako, da je šel v tisk takoj po vrnitvi z dopustov. Veliko lektorsko delo je pri tem opravila naša slovenistka Mirjana Miladi ş. Prireditev je bila konceptualno razdeljena v dva dela: v prvem smo za ožje število gostov v zgornjem atriju šole simboli ćno odkrili rasto ćo brezo. Brezo, ki bo rasla tudi v bodo će, vsako novo leto bo na vejah nov list, ki bo obeleževal nov dogodek Rasto će knjige. V drugem pa smo v športni dvorani prikazali bogat kulturno-etnološki program, ki je bil povezan s projektom. Mentorji in nastopajo ći so se izredno potrudili, saj jih je ob ćinstvo bogato nagradilo z aplavzom in odobravanjem. Ves trud je bil s tem popla ćan, u ćenci nasmejani, u ćitelji pa zadovoljni. Omeniti je tudi treba, da je bila na ogled maketa gradaškega gradu, ki so si jo obiskovalci z veseljem ogledali. Zahvaliti se je potrebno tudi vsem zunanjim sodelavcem, ki so pomagali bodisi pri pripravi programa bodisi v materialnem smislu. V svojo sredino smo povabili tudi medije, ki so veliko poro ćali o odmevni prireditvi. Predvsem je bila izpostavljena sproš ćenost nastopajo ćih in inovativnost mentorjev pri kreaciji izvedenih to ćk. Rasto ćo knjigo na šoli, vstop v projekt ter vse dogajanje, ki se je ob njem odvilo, ocenjujem v prvem letu kot zelo uspešno.

Rasto ća knjiga 2016 z »Adolfom Pirschom« v ospredju. Foto: Robert Kokol 2.2 Analiza nacionalnih preizkusov znanja v 6. in 9.r.

Rezultati nacionalnih preizkusov znanja na naši šoli so v globalni oceni dobri, nekoliko nad slovenskim povpre ćjem s posameznimi specifikami, ki so zna ćilne za OŠ Podzemelj. V 6. r. ugotavljamo, da smo nekoliko pod slovenskim povpre ćjem. Ta odstotek bi želeli dvigniti in dose ći nivo, ki ga dosegajo naši u ćenci v 9. r. Dobra stran v izvedbi je ta, da tudi v 6.r. pišejo preizkus vsi u ćenci in ne le tisti, ki se zanj odlo ćijo, kot je bila to praksa prejšnja leta. Sedaj so rezultati zagotovo bolj primerljivi tudi na ravni celotne države. Ugotavljamo, da so u ćenci dosegli pri slovenš ćini in matematiki dobre rezultate, ki so na nivoju slovenskega povpre ćja. Bistveno slabše rezultate pa so u ćenci dosegli pri pouku tujega jezika – angleš ćine, kjer smo dobrih 10 % pod povpre ćjem. Z u ćiteljico sva ugotavljala vzroke. Eden izmed teh je, da je bil test dokaj težko sestavljen. Ravno tako so u ćenci vzeli pisanje preizkusa dokaj zlahka, poglaviten vzrok je v tem, ker že med poukom niso kazali dovolj zanimanja za predmet, tudi doma će naloge so pisali zelo neredno. Potrebno pa bo pouk bolj individualizirati in poiskati metode, ki bi u ćence bolj pritegnile k u ćenju prvega tujega jezika. OŠ PODZEMELJ 2015/16 – 6. R.

ućencev % to ćk odklon

Slovenš ćina 14 54,00 16 66 Angleš ćina 13 35,26 25,92 Matematika 14 54,61 21,16

V devetem razredu pa so bili u ćenci zelo uspešni. Odstotek uspešnosti je bil nad slovenskim povpre ćjem, najbolj pri fiziki, kjer je znašal slabih 10 %, pri matematiki 5 %, pri slovenskem jeziku pa 3 %. To je zagotovo plod dobrega dela u ćiteljev, ki vzdržujejo pri ocenjevanju realen kriterij, morda ob ćasno celo preostrega. Glede na lansko generacijo u ćenci letošnjega 9. r. niso bili tako enotni, znotraj razreda so se formirale dolo ćene skupinice, ki so gojile med seboj dokaj nezdravo konkurenco. Po drugi strani pa je bilo v 9. r. nekaj posameznikov, ki so blesteli predvsem na športnem in naravoslovnem podro ćju. Naš predlog je, da bi ocena preizkusa NPZ imela ve ćjo veljavo, saj u ćenci zaradi neupoštevanja rezultatov o ćitno ne zaznajo zadosti motiva in s tem tudi boljšo pripravo. Podpiramo predlog, da se preizkus oceni in se ocena vpiše v redovalnico ter šteje h kon ćni oceni pri predmetu, iz katerega je NPZ potekal. Ućitelji so preizkuse popravljali po elektronski poti, letos že tretje leto. Tak na ćin popravljanja se je prijel in letos nismo beležili ve ćjih težav in ćasovne stiske u ćiteljev, ki so teste popravljali.

OŠ PODZEMELJ 2015/16 – 9. R.

ućencev % to ćk odklon

Slovenš ćina 12 56,11 18 77 Fizika 12 59,49 13,54 Matematika 12 56,00 23,87

2.3 Izvajanje vzgojno – izobraževalnega dela:

Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z ućenci. Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo u ćitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci. V prvem obdobju osnovne šole obvezni program pou ćuje u ćitelj razrednega pouka. Tuji jezik v prvem obdobju pou ćuje u ćitelj razrednega pouka, će ima opravljen ustrezen študijski program izpopolnjevanja, lahko pa tudi u ćitelj predmetnega pouka, će ima opravljen ustrezen študijski program izpopolnjevanja. V 1. razredu osnovne šole hkrati pou ćujeta u ćitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, izjemoma pa lahko tudi dva ućitelja razrednega pouka. Drugi u ćitelj oziroma vzgojitelj predšolskih otrok pou ćuje polovico ur pouka. Pri pouku glasbene umetnosti, likovne umetnosti in športa lahko z u ćiteljem razrednega pouka sodeluje tudi u ćitelj predmetnega pouka. Te ćaj plavanja v 2. oziroma 3. razredu lahko izvaja tudi u ćitelj predmetnega pouka. V drugem obdobju pou ćuje: v 4. razredu u ćitelj razrednega pouka, tuji jezik, glasbeno umetnost, likovno umetnost in šport pa tudi u ćitelj predmetnega pouka, vendar ne ve ć kot dva predmeta, v 5. razredu u ćitelj razrednega pouka, tuji jezik, glasbeno umetnost, likovno umetnost in šport pa tudi u ćitelj predmetnega pouka, vendar ne ve ć kot tri predmete in v 6. razredu u ćitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi u ćitelj razrednega pouka. V tretjem obdobju osnovne šole pou ćujejo u ćitelji predmetnega pouka. V oddelku, v katerega so vklju ćeni u ćenci s posebnimi potrebami, lahko poleg u ćitelja sodeluje u ćitelj z ustrezno specialno pedagoško izobrazbo. V oddelkih podaljšanega bivanja izvajajo vzgojno- izobraževalno delo u ćitelji razrednega in predmetnega pouka, vzgojitelji predšolskih otrok in svetovalni delavci. Delo v skupinah jutranjega varstva izvaja, kdor izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v osnovni šoli. S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za u ćence s posebnimi potrebami lahko dolo ći tudi druga ćno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Ves vzgojno izobraževalni program smo realizirali v skladu z zakonom, za kar smo imeli ustrezne prostorske in kadrovske pogoje. Problematika realizacije predmetnika je zelo podobna kot prejšnja šolska leta. Na ćrtovani predmetnik smo realizirali v skladu z zakonskimi dolo ćili, kar pomeni, da je bila u ćna snov pri vseh predmetih realizirana v odstotku, ki je višji od 95, pri posameznih predmetih je odstotek presegal 100 %. Omenjeni odstotek je težko dose ći predvsem pri predmetih, kjer je fond 35 ur na letni ravni in će se izvaja omenjeni pouk kot blok ura. Zgodi se, da ob dnevih, ko so organizirane na šoli druge dejavnosti (športni dnevi, kulturni dnevi, tehniški dnevi …), odstotek ur hitro pade. V ta namen izvajamo dvakrat skozi šolsko leto pregled in primerjavo realizacije predmetnika. Će se izkaže, da imamo pri dolo ćenem predmetu višek, drugje pa primanjkljaj ur,

uravnotežimo realizacijo na ta na ćin, da dolo ćeni predmeti »posodijo« ure tistim predmetom, kjer bi se zgodila realizacija pod 95 %. Realizirali smo naslednje programe: Obvezni program, ki vklju ćuje ure pouka v skladu s predmetnikom, ure pouka, pri katerih se ućenci delijo v u ćne skupine, ure pouka v 1. r., pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec ter morebitno izvajane ure v bolnišni ćnih oddelkih. Razširjeni program, ki obsega ure dopolnilnega in dodatnega pouka, program dela v podaljšanem bivanju, individualno in skupinsko pomoć, pevski zbor, interesne dejavnosti, kolesarski izpit ter ure jutranjega varstva za u ćence 1. razreda. Drugo: dodatne ure strokovne pomo ći za u ćence s posebnimi potrebami na podlagi odlo ćbe o usmeritvi, pomo ć Romom z naslova javnih del, ki ga financira Zavod za zaposlovanje Slovenije ter Romski pomo ćnik II, ki ga financirata MIZŠ in Evropski socialni skladi.

2.4 Plavalni te ćaj, šola v naravi in ostale aktivnosti

Plavalni te ćaj – 3. Razred V mesecu januarju (11. 1. – 15. 1. 2016), smo organizirali tudi dvajset urni plavalni te ćaj za ućence tretjega razreda (19 otrok) v bazenu osnovne šole Grm v Novem mestu. Nau ćiti otroka plavati ne pomeni samo, da mu omogo ćimo dolo ćeno varnost v vodi, temve ć pomeni odpreti otroku nov svet igre, veselja, zdravja in novih skrivnosti. Realizirali smo naslednje cilje:

− hoja in tekanje v plitvi vodi z razli ćnimi nalogami in igram, − vaje za privajanje na odpor vode, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost in drsenje − varno skakanje na noge v vodo, − povezava elementov privajanja na vodo z izbranimi elementarnimi igrami v plitvi vodi − povezava elementov privajanja na vodo z izbranimi elementarnimi igrami v bolj globoki vodi, − osvojitev ene od tehnik plavanja, − izvajanje vaj za varnost v vodi in tehnika plavanja prsno, kravl ali hrbtno, − nevarnosti v vodi, še zlasti pri skokih v vodo, pravila varnosti in red na plavališ ću, zamenjava mokrih kopalk s suhimi in vzdrževanje higiene v vodi ter zunaj nje.

Plavalni te ćaj za u ćence 3. razreda je za starše brezpla ćen. MIZŠ prispeva na u ćenca 16,48 EUR, ostalo pa prispeva ustanovitelj.

Šola v naravi – 5. razred, Terme Ćatež Ućenci se kljub slabšemu socialnemu položaju v našem ožjem okolju udeležijo šole v naravi, ki smo jo izvedli v 5. razredu v Ćateških Toplicah. Letos je potekala v terminu od 16. do 20. maja. Mentorici sta bili u ćiteljica športne vzgoje Vanja Rus ter razredni ćarka Marina Vorkapi ş.

Šole v naravi se je udeležilo 15 u ćencev. Romski otroci se je niso udeležili. Za u ćence, ki niso bili v šoli v naravi, je v šoli potekal organiziran program. Izvedba tega programa je predvidevala oblike dela, ki jih je v okviru rednega pouka težje dose ći. Ućenci, ki so bili v šoli v naravi, so utrdili znanje plavanja, pridobljeno na 20-urnem te ćaju, ki so ga opravili v 3. razredu. U ćili so se treh tehnik plavanja in dosegli naslednje rezultate: 1 ZD (zlati delfin), 8 SD (srebrni delfin), 6 BD (bronasti delfin). Poleg plavalnih vsebin so u ćenci imeli rekreacijsko-sprostitvene dejavnosti, tiste, ki temeljni program/cilje dopolnjujejo. Ta del je obsegal: razli ćne športne dejavnosti, naravoslovne in družboslovne dejavnosti, odmore med pedagoškimi urami, ki so namenjeni krajšim sprostitvam in/ali po ćitku; usmerjen prosti ćas, ki ga otroci preživijo po lastni izbiri, ve ćerno animacijo. Dolo ćen obseg ur je namenjen vsakodnevnim opravilom, tj. vzdrževanje osebne higiene, prehranjevanju, pospravljanju postelj in sob, urejanju sobne opreme. U ćenci so imeli tudi dnevni po ćitek, ki je prilagojen starosti ućencev in smo ga usklajevali z usmerjenim prostim ćasom. Prednosti šole v naravi so vsakodnevno druženje otrok, pozitivne interakcije v skupini, sproš ćeno vzdušje, zavzeto delo, igrivost itd. Hkrati pa poteka tudi proces osamosvajanja, kar je pomembna veš ćina za nadaljnje delo in razvoj otroka. U ćence sem tudi sam obiskal, kjer sem ugotovil, da imajo zelo dobre pogoje bivanja, ustrezno prehrano in, kar je najbolj pomembno, odli ćne pogoje za u ćenje in izpopolnjevanje plavanja. Šola v naravi za u ćence 5. razreda je za starše delno pla ćljiva. MIZŠ prispeva na u ćenca 67,60 EUR, delno pa prispeva sredstva ustanovitelj. Strošek staršev je bil od 0 do 44 EUR.

Šola v naravi - 6. in 7. razred, CŠOD Breženka-Fiesa Ućenci 6. in 7. razreda so se od 1. 10. do 14. 10 .2016 udeležili 5 dnevne šole v naravi v CŠOD Breženka, v Fiesi. Poudarek izvedenih vsebin je bil na naravoslovju in športu. Strošek na u ćenca je znašal 118 EUR (strošek bivanja in prehrane, vstopnin, spremljevalcev in prevoza). Ker e ta šola v naravi financirana izklju ćno s strani staršev in morebitnih donatorjev (210 EUR donacij je bilo namenskih), (ni subvencionirana s strani Ministrstva in ustanovitelja tako, kot plavalni te ćaj za u ćence 3. razredov in šola v naravi za u ćence 5. razredov). Ostale izvedene aktivnosti v letu 2016 Ućenci naše šole so se v letu 2016 udeležili kar nekaj raznovrstnih dejavnosti, tako kulturnih, športnih, naravoslovnih kot tehniških. Ućenci I. triade v obiskali predstavo Ma ćek Muri v KCJT v Novem mestu, spoznavali našo dediš ćino v Krajinskem parku Kolpa – v Adleši ćih; jeseni nabirali kostanj na Grabrovcu; se udeležili naravoslovne dejavnosti v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Lipi, obiskali muzej v Metliki in se udeležili delavnic, obiskali so tudi deželo Cicibana na Vinici, se pomerili v streljanju z lokom, v športnih igrah, uživali na pohodu, na trim stezi v Gradcu,… Ućenci 4. in 5. razreda so v marcu ob ćudovali lepote našega podzemlja – Postojnska jama, v septembru so bili v mini živalskem vrtu v Mirni (Ran ć Aladin), se udeležili pohoda, kegljanja, bili na športnem dnevu kampu v Podzemlju, udeležili se Yumicarja v Metliki, se pomerili v streljanju z lokom, v športnih igrah, izvedli kulturni dan v Ljubljani z ogledom filmske produkcije,..

Ućenci 3. triade so prav tako izvedli kulturni dan v Ljubljani z ogledom filmske produkcije. Ućenci 8. in 9. razreda so imeli so ekskurzijo v rudnik Velenje. Bili so tudi na pohodu se pomerili v streljanju z lokom, v športnih igrah, v juniju uživali na športnem dnevu v kampu Podzemelj, januarja pa na našem bližnjem smu ćiš ću Bela. Vsi u ćenci so obiskali vsaj eno predstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani ali pa v Kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu. Ve ćji del aktivnosti izvedemo v neposredni bližini šole ali okolici (Bela krajina) predvsem zaradi optimizacije stroškov. S tem pa jih ne želimo prikrajšati za raznolikost in bogatost vsebin. Zavedamo se, da starši vse težje pla ćujejo prispevek k izvedbi tovrstnih dni. Naše mnenje je, da poiš ćemo neko srednjo pot, namre ć ne želimo otrok zapreti v prostor med Kolpo in Gorjance in jim onemogo ćiti širši pogled na pokrajino in družbeno dogajanje okoli sebe. 2.5 Poro ćilo o šolski prehrani

Število prijav na šolsko malico, kosilo in popoldansko malico (malica v podaljšanem bivanju) na stanje december 2016. Število obrokov se dnevno nekoliko spreminja.

NARO ĆNIKI MALICE ŠTEVILO UĆENCI 122 ZAPOSLENI 27 SKUPAJ: 149

Na malico so prijavljeni vsi u ćenci. 86 u ćencev je imelo subvencionirano malico s strani MIZŠ- ja. Cena malice je 0,80 EUR, prav toliko znaša subvencija. 36 otrok pa nima subvencionirane malice in strošek le-te poravnajo starši.

NARO ĆNIKI KOSILA ŠTEVILO UĆENCI 107 ZAPOSLENI 8 SKUPAJ: 115

Število vseh u ćencev prijavljenih na kosilo je 107. 24 u ćencev ima 100% subvencijo, 8 u ćencev 70% in 8 z 40% subvencijo. Celotni strošek kosila na u ćence znaša 2,05 EUR. 67 u ćencev je prijavljenih na kosilo brez subvencije. Cena kosila za zaposlene stane 3,50 EUR.

NARO ĆNIKI POPOLDANSKE ŠTEVILO MALICE 12

UĆENCI 15 ZAPOSLENI 0 SKUPAJ: 15

15 u ćencev prejema popoldansko malico – to so u ćenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje. Strošek te malice v višini 0,50 EUR v celoti pokrivajo starši.

2.6 Poro ćilo o izvajanju Sheme šolskega sadja in zelenjave v šolskem letu 2015/2016 in izvedbe Slovenskega zajtrka

Naša šola že kar nekaj let sodeluje v evropskem projektu razdeljevanja sadja in zelenjave preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Za šolsko leto smo prejeli 738 EUR, kar znese 6,05 EUR na u ćenca v obdobju sheme.

SADJE ŠTEVILO DELITEV SKUPNA PORABA (kg)

hruške 3 85

jabolka 12 360,50

orehi 1 5

sušena jabolka 2 6

jagode 6 65,50

SKUPAJ: 24 522

Delitve sadja so potekale ob ćetrtkih med odmorom po malici in sicer tako, da je bilo sadje dostopno vsem u ćencem. Opravili smo tudi vse aktivnosti, ki jih ta projekt predpisuje:

- Izdelali smo na ćrt izvedbe projekta (cilji, izobraževalne in promocijske aktivnosti, vklju ćevanje lokalnih pridelovalcev,..) - Izpolnjevali smo spletne vprašalnike za u ćence. - Sodelovali smo s pridelovalci sadja. - Ozaveš ćali smo u ćence o pomenu uživanja sadja in zelenjave (predvsem lokalne pridelave). - Potek in samo izvedbo projekta smo predstavili na šolski spletni strani in s plakati po šoli. Ućenci so ve ćinoma radi posegali po sadju, po enem ve ć, po drugem pa manj. Pri izbiri smo dali prednost lokalnim pridelovalcem sadja. 13

Shemo šolskega sadja izvajamo tudi v teko ćem šolskem letu – 2016/2017.

Kar nekaj let zapored tudi izvajamo na šoli slovenski tradicionalni zajtrk . Izvedli smo ga v petek, 18. novembra 2016. Z njim obeležujemo dan slovenske hrane in ne nadomeš ćamo malice ali izpuš ćamo katerega koli drugega obroka. Sestavljen je iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Živila morajo biti pridelana oz. vsaj predelana v Sloveniji. To je vse slovenska akcija, ki jo sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v višini 0,43 EUR na osebo.

2.7 Projekt Romski pomo ćnik II – projekt Skupaj do znanja

V šolskem letu 2015/16 je bil projekt romskih pomo ćnikov še poglobljen. Gospa Aida Vlaši ć, ki je bila vrsto let romska pomo ćnica, je sporazumno prenehala z delovnim razmerjem. Delo romske pomo ćnice je za ćela opravljati gospa Ljiljana Hudorovac. Gospa Ljiljana se je udeležila številnih modulov in delavnic z namenom, da bi bili pri delu z romsko populacijo ćim ućinkovitejši. Ali so vidni pozitivni premiki? Žal ugotavljamo, da še vedno vsi Romi ne pošiljajo svojih otrok redno v šolo, za kar so seveda zakonsko obvezani. Vzporedno s tem je slab tudi kon ćen šolski uspeh posameznikov in tudi šole kot celote. Problem predstavljajo predvsem dve ali tri romske družine, ki se požvižgajo na vsa opozorila. Šola jih je bila dolžna prijaviti na inšpekcijo pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki jih obi ćajno oglobi v vrednosti tiso ć evrov. Ker pa tega denarja nimajo, ostane kazen za ne pošiljanje otrok v šolo najve ćkrat neizvedena. Na sre ćo so vidne tudi pozitivne stvari, saj so romski otroci veliko bolj socializirani kot pred leti. Nekateri zelo redno obiskujejo pouk in so pri delu uspešni. Ni izjema, da u ćenec romske populacije kon ća deveti razred, ćesar smo vedno posebej veseli. Ravno tako jim je bila v šoli nudena tudi u ćna pomo ć, ki sta jo izvajali še dodatni delavki, zaposleni preko javnih del. Osebno vidim problem tudi v veliki rodnosti, saj imamo v šolskem okolišu družino z dvanajstimi otroki. Ugotavljamo pa, da na šoli nimamo ve ćjih problemov z Romi ter da se stvari po ćasi, a vztrajno obra ćajo na bolje. Želimo si nadaljevanje projekta Romski pomo ćnik

2.8 Ocena sodelovanja s starši

Formalne oblike:

− roditeljski sestanki (skozi šolsko leto se zvrstijo vsebinsko razli ćni roditeljski sestanki, ki so pogojeni s ćasom, z vnaprej na ćrtovanimi vsebinami in konkretno problematiko, ki se pojavlja med šolskim letom v dolo ćenem oddelku), − pogovorne ure (na individualnih razgovorih razrednik seznani starše in se z njimi pogovarja o u ćno-vzgojnem uspehu, o lastnostih in posebnostih u ćenca), − pisna sporo ćila (vabila, obvestila, pisma), − svet staršev (v svetu staršev so predstavniki staršev, ki zastopajo njihove skupne interese). − šolska spletna stran(informiranje)

Neformalne oblike:

− dan odprtih vrat (odprte u ćne ure, odprta vrata šole ...), − telefonski pogovori med starši in u ćitelji, − sodelovanje staršev na razstavah in šolskih prireditvah − starši vodijo interesne dejavnosti (nogomet), − elektronska komunikacija(za neposredne povratne informacije ali za kratka poro ćila)

Će poskušamo še bolj podrobno ugotavljati, kakšne ućinke ima lahko dobro sodelovanje med ućitelji in starši u ćence oziroma njihovo u ćenje, osebnostni razvoj in vedenje, potem lahko sklepamo, da:

− otroci težijo, da bi dosegli ve ć, ne glede na ekonomsko, socialno, kulturno poreklo ali izobrazbo staršev; − otroci na splošno dosegajo boljše ocene, boljši so kon ćni u ćni uspehi, na splošno je višja stopnja pozornosti pri pouku; − otroci bolj redno izdelujejo doma će naloge; − pogosteje se vklju ćujejo v šolske interesne dejavnosti in izven šolske organizirane dejavnosti, kot u ćenci, katerih starši se držijo ob strani; − pogosteje prevzemajo odgovornosti povezane s šolsko in oddel ćno skupnostjo; − ti otroci imajo boljšo samopodobo, bolj so samo-disciplinirani, kažejo ve ćjo motivacijo za šolsko u ćenje. − taki u ćenci izbirajo v šoli zahtevnejše predmete in programe; pove ćanje sodelovanja staršev pri šolskem delu otroka ima pozitivne posledice: boljše je šolsko prilagajanje in vedenje ućencev, taki otroci imajo manj disciplinskih kazni; − ućenci, katerih starši se vklju ćujejo v šolsko življenje, imajo manj problemov, kot u ćenci, katerih starši se drže ob strani; − uporaba alkohola, kriminal, droge in druge oblike antisocialnega vedenja se med adolescenti zmanjšujejo skladno z zviševanjem participacije staršev in dvigom splošnega ućnega uspeha in napredovanja u ćenca; − ućenci, katerih starši se povezujejo s šolo in vklju ćujejo v šolsko delo, se izogibajo rizi ćnemu in nevarnemu obnašanju; će pa se to že zgodi, potem so to bolj osamljeni primeri ali spodrsljaji in malo je verjetno, da bi tak u ćenec nepremišljeno vedenje ponavljal; − ti u ćenci so manjkrat obravnavani tudi v centrih za socialno delo, vzgojnih posvetovalnicah ali usmerjani v inštitucije s posebnim vzgojno-izobraževalnim programom;

2.9 Sodelovanje z okoljem:

- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – neposredni stik v smislu koordinacije izvajanja vzgojno- izobraževalnih vsebin, finan ćnega poslovanja in nadzora. - Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki bdi v glavnem nad izvajanjem V-I v smislu svetovalnega dela. - Ob ćina Metlika, ki zagotavlja materialne vire za nemoteno delovanje šole.

- Nadaljevanje sodelovanja z vzgojno posvetovalnico Novo mesto, saj je ob ćina že lansko leto zagotovila finan ćna sredstva za izvedbo tovrstnega sodelovanja ( testiranja u ćencev, nasveti ..) – kontaktna oseba Mateja Petric, ravnateljica. - Sodelovanje s Centrom za socialno delo Metlika na podro ćju predvsem romske problematike – ne obiskovanje pouka, pomo ć šibkejše socialno stoje ćim družinam. Tem družinam oziroma u ćencem bo skušala šola preko CSD-ja zagotoviti enkratno denarno pomo ć ali kakšno drugo obliko pomo ći. - Sodelovanje z OZ RK Metlika in Policijsko postajo Metlika. - Sodelovanje s svetovalnim centrom Novo mesto na podro ćju u ćencev, ki imajo težave s socializacijo in vedenjske težave. Na svetovalni center bomo napotili predvsem u ćence ki imajo odlo ćbo DSP. - Celoletna povezava z Društvom prijateljev mladine Metlika. - Sodelovanje s srednjimi šolami v obliki delavnic in informativnih dni. - Obiskovanje Ljudske knjižnice v Metliki, tudi izobraževalna dejavnost. - Sodelovanje s športnimi društvi v neposrednem šolskem okolišu ter izvedba tekmovanj ob sobotah in nedeljah v športni dvorani. - Zdravstveni dom Metlika (zobozdravstveni sistematićni pregledi, redni zdravstveni pregledi, cepljenja). - Nacionalni inštitut za javno zdravje v obliki anket ter programom za zdravo prehrano v šol

VISOKOŠOLSKE INŠTITUCIJE S KATERIMI SODELUJE OSNOVNA ŠOLA PODZEMELJ:

- Sodelovanje z Univerzo v Ljubljani – Pedagoško fakulteto, z oddelkom za razredni pouk. V letošnjem šolskem letu bomo predvidoma gostili in omogo ćili izvedbo pedagoške prakse trem študentkam tretjega in ćetrtega letnika študija. Pomeni, da gre za t.i. opazovalno prakso ter hospitacijsko prakso s samostojnim pou ćevanjem, ki traja en teden ali štirinajst dni. - Redno seznanjanje naših strokovnih sodelavcev z možnimi na ćini dodatnega izobraževanja in podiplomskega študija. - Sodelovanje s fakulteto za managment iz Kopra. - Sodelovanje s Filozofsko fakulteto v smislu permanentnega izobraževanja. - Redno sodelovanje s Fakulteto za šport športno – vzgojni karton).

2.10 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb v letu 2016

Odgovorne osebe: Stanko Vlaši ć – ravnatelj, pedagoški in poslovodni vodja Anica Bahor – ra ćunovodja in poslovna sekretarka Andrej Sitar - predsednik Sveta zavoda OŠ Podzemelj

Anita Golobi ć – Prosenjak – predsednica Sveta staršev OŠ Podzemelj Julijana Rakar – svetovalna delavka V februarju 2016 se je formiral novi svet zavoda , ker je prejšnjemu potekel mandat. Tako so novi ćlani SZ OŠ Podzemelj za obdobje februar 2016–februar 2020 slede ći: Andrej Sitar , predstavnik kolektiva OŠ Podzemelj, Vanja Rus , predstavnica kolektiva OŠ Podzemelj, Rozalija Fabi ş, predstavnica kolektiva OŠ Podzemelj, Barica Flajnik Koželj , predstavnica kolektiva OŠ Podzemelj, Nevenka Smuk , predstavnica kolektiva OŠ Podzemelj, Jože Pezdirc – predstavnik Ob ćine Metlika, Ivanka Grahek , predstavnica Ob ćine Metlika, Barbi Kutnar , predstavnica Ob ćine Metlika, Anita Golobi ć Prosenjak predstavnica Sveta staršev OŠ Podzemelj, Andrej Muc – predstavnik Sveta staršev OŠ Podzemelj, Nataša Bah Jakof ćić – predstavnica Sveta staršev OŠ Podzemelj.

3 FINAN ĆNO POSLOVANJE:

Šola redno spremlja zakonodajo na tem podro ćju. V zadnjih letih sta ZUJF in ZIPRS mo ćno posegla v sistem financiranja v šolstvu, ne le osnovnošolskemu. Sredstva se porabijo namensko in transparentno. To potrjujejo tudi revizijska poroćila, ki so bila predstavljena svetu zavoda in ob ćinskemu svetu. Le –ta niso v zadnjih letih vsebovala omembe vrednih pomanjkljivosti. Dejstvo pa je, da je poraba javnih sredstev na vseh nivojih vedno bolj pod drobnogledom, tudi v šolstvu. Šola sklene z MIZŠ Pogodbo o financiranju za teko će šolsko leto in leto mora zaklju ćiti v okviru teh sredstev. To je v ćasih zelo težko, saj prihaja lahko skozi šolsko leto do 17

sprememb v številu u ćencev, oddelkov, zaposlenih in dogaja se, da je potrebno v zadnjih dveh koledarskih mesecih z MIZŠ ponovno usklajevati prihodke finan ćnih sredstev. Dolgoro ćen cilja zavoda kot upravljalca s sredstvi ustanovitelja in države je usmerjen s cilji dobrega gospodarja, ki s finan ćnimi sredstvi ravna preudarno in po prioriteti, ki je dolo ćena v strategiji zavoda. Finan ćna sredstva zavod pridobiva od MIZŠ in ob ćine, kot ustanovitelja v razmerju 10 % - 80 %, ostalo pa so tržni prihodki in prispevki staršev. Pogoje za delo zavoda zagotavljata Ob ćina Metlika in MIZŠ. Osnovna šola Podzemelj pridobiva sredstva za delo: - iz javnih sredstev - sredstev ustanovitelja - prispevkov u ćencev - donacij, prispevkov sponzorjev ter - iz drugih virov.

Preglednica 1: Pregled poslovanja leta 2015 v primerjavi z letom 2016

2015 2016 Prihodki 755.949 801.878 Odhodki 749.786 797.527 Razlika 6.163 4.351 * Komentar in pojasnilo k preglednici je pojasnjeno v ra ćunovodskem poro ćilu. Preglednica 2: Sestava prihodkov po virih v letih 2015 in 2016 (v odstotkih)

2015 2016 Prihodki iz javnih sredstev 81,36 81,45

Prihodki ustanovitelja 12,00 11,89 Prihodki iz naslova prispevkov staršev 4,68 4,45 Prihodki pridobljeni na trgu 1,62 1,95 Drugi prihodki 0,34 0,26 Skupaj 100 100

* Komentar in pojasnilo k preglednici je pojasnjeno v ra ćunovodskem poro ćilu. Preglednica 3: Poraba in vlaganja sredstev v opredmetena osnovna sredstva in drobni inventar – u ćila, knjige, ostalo

2015 2016 Indeks Licence 0 427 Ra ćunalniška oprema 5.086 2.675 52,60 Knjige, u ćbeniki 3.763 4.549 120,89 Ućila – osnovna sredstva, drobni inventar 4.978 5.366 107,79 SKUPAJ 13.827 13.017 94,14 18

* Komentar in pojasnilo k preglednici je pojasnjeno v ra ćunovodskem poro ćilu.

4 POSLOVNO PORO ĆILO OŠ PODZEMELJ – POSEBNI DEL:

4.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro ćje

- ZIPRS 2013/2014 (UL RS, št. 104/2012, 46/13, 56/13) - Zakon o uravnoteženju javnih financ – ZUJF (UL RS, št. 40/2012)

- Zakon o ra ćunovodstvu (UL RS, št. 23 /99, 30/02),

- Zakon o delovnih razmerjih (UL RS, št. 42/02),

- Zakon o javnih financah (UL RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02),

- Zakon o zavodih (UL RS, št. 36/00),

- Zakon o osnovni šoli (UL RS, št. 60/06),

- Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS; št. 129/06, 20/11)

- Pravilnik o enotnem kontnem na ćrtu za prora ćun, prora ćunske uporabnike in druge osebe javnega prava (UL RS, št. 86/99, 110/99, 23/00, 37/00, 2/01, 35/01, 62/01, 54/02, 117/02),

- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 56/01),

- Odredba o merjenju in raz ćlenjevanju prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega na ćrta (UL RS, št. 86/99, 110/99, 54/02),

- Pravilnik o vsebini, ćlenitvi in obliki ra ćunovodskih izkazov ter pojasnil k izkazom za prora ćun, prora ćunske uporabnike in druge osebe javnega prava (UL RS 115/02),

- Navodila o na ćinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoro ćnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (UL RS, št. 54/02),

- Navodila za uskladitev ra ćunovodskih evidenc za uporabnike enotnega kontnega na ćrta (UL RS, št. 110/99, 26/00),

Navodila o na ćinih in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ćlenu Zakona o ra ćunovodstvu ter kapitalskih naložb (UL RS, št. 117/02),

- Slovenski ra ćunovodski standardi,

- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ (UL RS, št. 75/05),

- Pravilnik o ra ćunovodstvu.

4.2 Poro ćilo o doseženih ciljih in rezultatih OŠ Podzemelj za leto 2016

Dolgoro ćni cilji so ne le dvig strokovnega pedagoškega dela, temve ć razvijanje enotnosti in povezanosti celotnega kolektiva u ćencev, staršev, u ćiteljev in zunanjih sodelavcev šole. Želimo razvijati iskrene medsebojne odnose in empatijo, solidarnost in odgovornost za svoje delo. V okviru finan ćnih in organizacijskih zmožnosti smo izvajali vse oblike obveznega ter raznovrstne oblike razširjenega programa; vsako leto jih želimo izboljševati, nadgrajevati. Otroke usmerjali v družbeno, kulturno in tehni ćno raznolikost ter zmožnost presojanja in vrednotenja posameznih dogodkov. Vklju ćevanje je potekalo v lokalno in širšo, državno skupnost naj poteka v smislu sodelovanja pri razli ćnih skupnih projektih ali prireditvah. Želimo krepiti narodno zavest, izpolnjevati potrebo po narodni pripadnosti, ki je osnova za družbeni, kulturni in politi ćni obstanek naše mlade države. Trudili se bomo zagotoviti optimalne materialne pogoje za delovanje javnega zavoda. S svojimi dejavnostmi smo se vklju ćevali tudi v ožje in širše okolje, sodelovali na predstavitvah in proslavah. Ve ć sodelovanja si želimo v prihodnosti predvsem s krajevno skupnostjo, saj je ve ćnamenski dom v Podzemlju zelo primeren za prireditve, predavanja in še kaj. 4.3 Letni cilji iz letnega programa dela za leto 2016 (šol. l. 2015 /16 in 2016/ 17 )

Operativni cilji so zapisani v Letnem delovnem na ćrtu šole. Operativni na ćrt opredeljuje konkretne naloge, ki smo si jih zastavili v letu 2016. Gre za konkretne zadolžitve, opredeljene z datumskimi okviri. Na ćrt je nastajal na uvodnem sre ćanju vseh strokovnih aktivov na šoli. Na ćrtovanje v tej fazi je zelo pomembno, letni delovni na ćrt pa je uporaben dokument za vsakega zaposlenega na šoli. Operativni na ćrt vklju ćuje aktivnosti, ki so povezane z izvajanjem obveznega in razširjenega programa osnovne šole, projekte, razvojne dejavnosti in druge aktivnosti, ki podpirajo osnovno dejavnost ter vsebinsko bogatijo delo na šoli. V vsebino so integrirane aktivnosti, ki delno ali v celoti podpirajo vzgojni koncept šole, izražen v Vzgojnem na ćrtu šole. Zato smo: • zagotavljali kvalitetno vzgojno izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bo omogo ćalo osebnostni razvoj u ćencev v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vklju ćno z razvojem njegove pozitivne samopodobe za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko u ćenje, • z raznimi aktivnostmi, predavanji, ogledi in obiski spodbujali skladni telesni, spoznavni, ćustveni, moralni, duhovni in socialni razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti, • organizirali razli ćna sre ćanja kjer bodo u ćenci s sodelovanjem razvijali medsebojno strpnost, spoštovanje, sprejemanje druga ćnosti za spoštovanje ćlovekovih pravic in temeljnih svoboš ćin, • ob državnih in kulturnih praznikih organizirali proslave, prireditve in kulturne dejavnosti s katerimi razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediš ćini ter spodbujanje državljanske odgovornosti, • skozi razgovore zagotavljali iz zviševali raven zadovoljstva staršev,

• organizirali vzgojno izobraževalno delo na na ćin, ko bo upošteval celovit in vsestranski razvoj u ćenca in obenem spoštoval otrokovo individualnost in podpiral oblikovanje jasnih kriterijev za vrednotenje dobro opravljenega dela zaposlenih na šoli, • osebna samoevalvacija dela u ćiteljev • hospitacije in razvojni pogovori z vsemi pedagoškimi in strokovnimi delavci, • razvojni pogovori z administrativnimi in tehni ćnimi delavci, • neposreden in posreden nadzor nad izvajanjem nalog, • zunanji inšpekcijski pregledi in revizije, • sodelovanje med sosednjimi šolami na organizacijskem in kadrovskem podro ćju.

4.4 Ocena delovanja sistema notranjega finan ćnega nadzora

Sprejet je register tveganj s podro ćja notranjega nadzora financ, ki nalagajo prora ćunskim uporabnikom upravljanje s tveganji ter opredeljujejo vloge in odgovornosti. Z izjavo prora ćunski uporabnik oceni ustreznost vzpostavljenega sistema notranjega nadzora, ki vklju ćuje kontrolno okolje, upravljanje (oceno) tveganj, notranje kontrole, informiranje in komuniciranje ter nadziranje, navede najpomembnejše ukrepe za izboljšanje sistema, ki jih je izvedel v preteklem letu in ukrepe, ki jih namerava izvesti v teko ćem letu. Sistem notranje kontrole je vzpostavljen:

• pri mese ćni najavi koli ćnikov za pla će, stroških prevozov in prehrane za delavce ter ostalih stroškov (zahtevke posredujemo ministrstvu); • pri zbiranju ponudb; • preverjanju dobavnic in ra ćunov ob podpisu izpla ćila; • preverjanje pla ćil položnic; • spremljanju prihodkov na osnovi izstavljenih ra ćunov, pisnih zahtevkov ali pogodb s strani poslovnih partnerjev; • spremljanju odprtih postavk terjatev in obveznosti in usklajevanja stanja le-teh. Šola vodi ra ćunovodstvo in knjigovodstvo na podlagi pravilnika o ra ćunovodstvu. Na podro ćju notranje kontrole urejamo po priporo ćilih revizije še dodatne ukrepe.

4.5 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko.

Število Število Število Število Število zaposlenih zaposlenih zaposlenih zaposlenih zaposlenih po po po po po kadrovskem kadrovskem kadrovskem kadrovskem kadrovskem na ćrtu na ćrtu na ćrtu na ćrtu Vir financiranja na ćrtu na dan 1. na dan 1. na dan 1. na dan 1. na dan 1. januarja aprila oktobra januarja julija teko ćega teko ćega teko ćega naslednjega teko ćega leta leta leta leta leta

1. Državni prora ćun 22,84 22,84 22,84 22,84 22,84

2. Prora ćun ob ćin 1,07 1,27 1,07 1,37 1,37

5. Sredstva od prodaje 0,02 0,17 0,17 0,17 0,17 blaga in storitev na trgu 8. Sredstva za 1,8 1,8 0 1,8 1,8 financiranje javnih del Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do 8. 25,73 26,08 24,08 26,18 26,18 to ćke)

Skupno število zaposlenih 23,91 24,11 23,91 24,21 24,21 pod to ćkami 1in 2.

Skupno število zaposlenih 1,82 1,97 0,17 1,97 1,97 pod to ćkami 5 in 8

Kadrovski na ćrt šole je planiran glede na število zaposlenih na dan 1.1. 2016. Na ćrtovanje kadra je v šoli izredno zahtevno delo, kajti odvisno je od ve ć spremenljivk, ki se lahko zgodijo med letnimi dopusti ali pa med samim šolskim letom. Navodilo, (do izteka ZUJF-a), da se v javnih zavodih zaradi var ćevalnih ukrepov zniža skupno število zaposlenih vsako leto za 1% je zelo težko uresni ćevati. Ker smo edina šola v ob ćini, ki je prilagojena tudi za u ćence invalide, se nam obseg kadra lahko hitro pove ća za nekaj odstotnih to ćk, ko sprejemamo v delovno razmerje spremljevalca za takšnega u ćenca. Potem je število zaposlenih odvisno tudi od števila vpisanih otrok v oddelke podaljšanega bivanja. Skratka število zaposlenih narekujejo normativi in standardi, ki so za šolo obvezujo ći. Šola vsako leto izpolnjuje v aplikaciji MIZŠ organizacijsko poro ćilo, kjer se vnašajo osnovni podatki o številu u ćencev. Na osnovi dejanskih podatkov pa se dolo ći sistemizacija za teko će šolsko leto. Šola skuša maksimalno racionalizirat organizacijo dela in ob enem zagotavljati ustrezno kvaliteto. Ravno tako kot v prejšnjem letu, je bilo potrebno na kadrovskem podro ćju voditi šolo skrajno racionalno in ponovno poskušat realizirat za en procent manj zaposlenih kot na za ćetku leta. Verjetno pa šole nimamo ve ć manevrskega prostora za zmanjšanje kadra, kajti normativi in standardi nas obvezujejo, da pouk izvajamo skladno z predpisano zakonodajo.

Preglednica4: Število zaposlenih na dan 31. 12. 2016 po izobrazbi: I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. 1 1 5 3 3 16

* V preglednici so upoštevani le zaposleni, ki so na pla ćilni listi OŠ Podzemelj.

Preglednica 4: Število u ćiteljev po nazivu v letu 2016 ter na dan 31.12. 2016

Naziv 2015 2016 mentor 14 14 brez naziva 1 1 svetovalec 3 3 Skupaj u ćitelji 18 18

Preglednica 6: Število strokovnih, administrativnih in drugih delavcev v letu 2015 in na dan 31.12. 2016

Delovno mesto 2015 2016 Strokovni delavci 19 19 Administrativni delavci 1 1 Tehni ćni delavci 7 8 Javna dela 2 2

Preglednica 7: Prostori na OŠ Podzemelj

Prostori Število enot Skupna površina v m 2 Ućilnice 11 560 Kabineti 7 365 Pisarne za delavce v strokovnih službah 2 60 Knjižnica, ćitalnica 1 70 Zbornica 1 45 Skupni prostori / telovad., hodniki ,wc/ 12 1700 SKUPAJ 34 2800

Oprema : Šola je opremljena v skladu z normativi o devetletnem programu in s tem zadostuje standardom.

4.6 Investicije in investicijska vlaganja

V letu 2016 izlo ćili 6 dotrajanih ra ćunalnikov, nekaterim pove ćali zmogljivost z dodatnimi diski, nabavili smo 5 prenosnikov: 2 za u ćitelje in 4 za v ra ćunalniško u ćilnico, 1 triado opremili z LCD projektorji, zamenjali dotrajani hladilnik v kuhinji; prav tako dokupili pladnje za delitev hrane, nabavili nove ćajnike, dokupili jedilni pribor), lestev, nabavili univerzalni sekljalnik za v gospodinjsko u ćilnico, knjige za v knjižnico,…. Obnovili smo vzhodni del fasade in dodali napis OŠ Podzemelj, zamenjali (predvsem zaradi evropske zakonodaje) lu ći zunanje razsvetljave, nabavili smo tudi 2 konstrukciji za koše za košarko za zunanje igriš će, za pouk geografije nabavili vremensko postajo, SAOP licenco javna naro ćila- sistem naro ćilnic. 23

5 RA ĆUNOVODSKO PORO ĆILO 2016

RA ĆUNOVODSKO PORO ĆILO – POJASNILA IN RAZKRITJA K RA ĆUNOVODSKIM IZKAZOM:

Ra ćunovodski izkazi dolo ćenega uporabnika kontnega na ćrta OŠ Podzemelj so sestavljeni v skladu z dolo ćbami:

− Zakona o javnih financah, − Navodila o pripravi zaklju ćnega ra ćuna državnega in ob ćinskega prora ćuna ter metodologije za pripravo poro ćila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora ćuna, − Zakona o ra ćunovodstvu in SRS, − Pravilnika o sestavljanju letnih poro ćil za prora ćun, prora ćunske uporabnike in druge osebe javnega prava, − Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o na ćinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.

Ra ćunovodsko poro ćilo in pojasnila so sestavni del letnega poro ćila OŠ Podzemelj.

5.1 Bilanca stanja BILANCA STANJA na dan 31.12.2016

(v eurih, brez

centov) Oznaka ĆLENITEV ZNESEK za AOP SKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOV Predhodno KONTOV Teko će leto leto 1 2 3 4 5 SREDSTVA

A) DOLGORO ĆNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 001 1.417.009 1.479.659 (002-003+004-005+006-007+008+009+010+011) NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO ĆNE AKTIVNE 00 002 9.777 9.351 ĆASOVNE RAZMEJITVE 01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 003 8.073 7.539 02 NEPREMI ĆNINE 004 2.259.932 2.259.932 03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMI ĆNIN 005 856.316 792.347 04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 006 669.345 659.855 POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH 05 007 657.656 649.593 OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV 06 DOLGORO ĆNE FINAN ĆNE NALOŽBE 008 0 0 07 DOLGORO ĆNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 009 0 0 08 DOLGORO ĆNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 010 0 0 09 TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE 011 0 0 B) KRATKORO ĆNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE 012 77.362 74.348 (013+014+015+016+017+018+019+020+021+022) DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOV ĆLJIVE 10 013 0 0 VREDNOSTNICE DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINAN ĆNIH 11 014 6.676 5.812 USTANOVAH 12 KRATKORO ĆNE TERJATVE DO KUPCEV 015 7.525 5.790 13 DANI PREDUJMI IN VARŠ ĆINE 016 0 0 KRATKORO ĆNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA 14 017 63.161 62.746 KONTNEGA NA ĆRTA 15 KRATKORO ĆNE FINAN ĆNE NALOŽBE 018 0 0 16 KRATKORO ĆNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 019 0 0 17 DRUGE KRATKORO ĆNE TERJATVE 020 0 0 18 NEPLA ĆANI ODHODKI 021 0 0 19 AKTIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE 022 0 0 C) ZALOGE 023 2.395 2.928 (024+025+026+027+028+029+030+031) 30 OBRA ĆUN NABAVE MATERIALA 024 0 0 31 ZALOGE MATERIALA 025 2.395 2.928 32 ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 026 0 0 33 NEDOKON ĆANA PROIZVODNJA IN STORITVE 027 0 0 34 PROIZVODI 028 0 0 35 OBRA ĆUN NABAVE BLAGA 029 0 0 36 ZALOGE BLAGA 030 0 0 37 DRUGE ZALOGE 031 0 0 I. AKTIVA SKUPAJ 032 1.496.766 1.556.935 (001+012+023) 99 AKTIVNI KONTI IZVENBILAN ĆNE EVIDENCE 033 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE 034 68.552 70.375 (035+036+037+038+039+040+041+042+043) KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN 20 035 0 0 VARŠ ĆINE 21 KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 036 44.244 42.768 22 KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 037 7.255 9.288 23 DRUGE KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 038 9.831 9.748 KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV 24 039 303 585 ENOTNEGA KONTNEGA NA ĆRTA 25 KRATKORO ĆNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV 040 0 0 26 KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 041 28 NEPLA ĆANI PRIHODKI 042 29 PASIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE 043 6.919 7.986 E) LASTNI VIRI IN DOLGORO ĆNE OBVEZNOSTI (045+046+047+048+049+050+051+052- 044 1.428.214 1.486.560 053+054+055+056+057+058-059) 90 SPLOŠNI SKLAD 045 0 0 91 REZERVNI SKLAD 046 0 0 92 DOLGORO ĆNE PASIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE 047 0 0 93 DOLGORO ĆNE REZERVACIJE 048 0 0 940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH 049 0 0 SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA 9410 050 0 0 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 25

SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH 9411 JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINAN ĆNE 051 0 0 NALOŽBE 9412 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 052 0 0 9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 053 0 0 96 DOLGORO ĆNE FINAN ĆNE OBVEZNOSTI 054 0 0 97 DRUGE DOLGORO ĆNE OBVEZNOSTI 055 0 0 OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN 980 056 1.417.008 1.479.659 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 981 OBVEZNOSTI ZA DOLGORO ĆNE FINAN ĆNE NALOŽBE 057 0 0 985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 058 11.206 6.901 986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 059 I. PASIVA SKUPAJ 060 1.496.766 1.556.935 (034+044) 99 PASIVNI KONTI IZVENBILAN ĆNE EVIDENCE 061 0 0

POJASNILA K BILANCI STANJA 5.1.1 Pojasnila k BILANCI STANJA zneski v EUR (brez centov)

STOLPEC 5 - PREDHODNO LETO V letu 2016 nismo opravili nobenih popravkov bilance stanja za leto 2015. STOLPEC 4 - PODATKI TEKO ĆEGA LETA - STANJE 31.12.2016 Ćlenitev je po skupinah kontov (dvoštevil ćno).

5.1.1.1 A)DOLGORO ĆNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU

1. Sredstva OŠ Podzemelj ima po stanju 31.12.2016 sredstva v višini 1.496.766 EUR. V primerjavi z letom 2015 se je stanje sredstev zmanjšalo za 60.169 EUR, to je z indeksom 96,14. Struktura sredstev je naslednja:

Vrsta sredstev Vrednost po Vrednost po stanju Indeks stanju 31.12.2015 31.12.2015 2016/2015 Dolgoro ćna 1.417.009 1.479.659 95,77 Kratkoro ćna 77.362 74.348 104,05 Zaloge 2.395 2.928 81,80 Skupaj 1.496.766 1.556.935 96,14 a) Dolgoro ćna sredstva vklju ćujejo:

Vrsta dolgoro ćnih sredstev

Neodpisana Neodpisana vrednost Indeks vrednost po stanju po stanju 31.12.2015 2016/2015 31.12.2016 Licence za ra ćunal. programe 1.704 1.812 94,04 Zemljiš će in gradbeni objekti 1.403.616 1.467.585 95,64 Oprema in dr.inv. 11.689 10.262 113,91 Skupaj 1.417.009 1.479.659 95,77 Po stanju 31.12.2016 ima Osnovna šola Podzemelj v upravljanju dolgoro ćna sredstva v višini 1.417.009 EUR, kar je 95,77% lanskih sredstev.

Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena sredstva in dolgoro ćne aktivne ćasovne razmejitve Knjigovodska vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je 1.704 EUR in zajema licence za ra ćunalniške programe, ki jih zavod uporablja za izvajanje javne službe vzgoje in izobraževanja ter ra ćunovodske evidence. V letu 2016 smo dokupili modul Javna naro ćila (sistem naro ćilnic), v vrednosti 427 EUR.

Konti skupine 02 in 03 – Nepremi ćnine Po popisu na dan 31. 12. 2016 ima šola med nepremi ćnine evidentirano: zemljiš će nogometno igriš će asfaltna športna igriš ća gradbeni objekt klubski dom NK Kolpa (med nepremi ćninami, ki se pridobivajo) OŠ Podzemelj nima lastnih nepremi ćnin, vse nepremi ćnine so last ustanoviteljice, OŠ Podzemelj je le upravitelj le-teh. V letu 2016 smo izvajali zgolj redno vzdrževanje na nepremi ćninah, investicij, ki bi pove ćale vrednost nepremi ćnin nismo imeli. Obra ćunana amortizacija je v skladu s Pravilnikom o na ćinu in stopnjah odpisa. Obra ćunana amortizacija v višini 68.957 EUR je v celoti knjižena v breme ustanovitelja sredstev v upravljanju.

Konti skupine 04 in 05 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva Skupna vrednost novih nabav v OS in DI znaša 13.017 EUR. Nabavljeno je bilo 5 prenosnikov, koša za zunanjo košarko, hladilnik za v kuhinjo, vremenska postaja - geografija, ćajniki, pladnji za v kuhinjo, jedilni pribor, cedilo, univerzalni mešalnik za v gospodinjsko u ćilnico, plastfikator, lestev, tiskalnik, mobi,… Stanja na navedenih skupinah kontov predstavljajo opremo za opravljanje osnovne dejavnosti. V preglednici so osnovna sredstva razporejena po skupinah sredstev:

ZA ĆETNO ZA ĆETNO KON ĆNO KON ĆNO STANJE STANJE STANJE STANJE Nabavna Nabavna POPRAVEK POPRAVEK Neodpisana Neodpisan vrednost vrednost Indeks VREDNOSTI VREDNOSTI Indeks vrednost a vrednost Indeks NAZIV 01.01.2015 01.01.2016 16/15 31.12.2015 31.12.2016 16/15 31.12.2015 31.12.2016 16/15 OS - kuhinja 41.617 41.627 100,02 41.627 41.753 100,30 556 1.245 223,92 OS - telovadni ca 57.566 57.566 100,00 57.566 57.566 100,00 0 0 0 Ra ć, int.table 30.180 26.504 87,82 26.504 26.166 98,72 5.590 4.671 83,56 OS - ostalo 116.240 111.939 96,63 111.939 113.265 101,18 5.927 7.476 126,13

SKUPAJ OPREMA 245.603 237.636 96,76 237.636 238.750 100,47 12.073 13.392 110,93 Vrednost osnovnih sredstev se vsako leto manjša, ker je vrednost amortizacije ve ćja od nabave novih osnovnih sredstev. Ve ćina osnovnih sredstev je že amortizirano v celoti, vendar jih še vedno uporabljamo. Po svojih najboljših mo ćeh se trudimo sproti nabavljati najnujnejše za nemoteno poslovanje. Nabavljena osnovna sredstva in drobni inventar - DI je bil nabavljena iz sredstev ustanoviteljice (4.289 EUR OS) ostalo pa iz sredstev MIZŠ-ja in tržnega deleža OŠ Podzemelj (3.299 EUR DI).

V letu 2016 smo knjigovodsko izlo ćili 6 osnovnih sredstev (6 ra ćunalnikov) v skupni vrednosti 3.099 EUR. Knjigovodska vrednost se ne spremeni, ker so bila že amortizirana pretekla leta. OŠ Podzemelj na kontih drobnega inventarja izkazuje drobni inventar, ki ga uporablja za svojo dejavnost (DI-kuhinja in DI-u ćila, ter pripomo ćki). Stanje in gibanje je prikazano v spodnji tabeli:

ZA ĆETNO ZA ĆETNO STANJE STANJE Indeks POVE ĆANJE POVE ĆANJE Nabavna Nabavna za ć. nabavne nabavne Indeks KON ĆNO KON ĆNO Indeks vrednost vrednost stanja vrednosti v vrednosti v nabav STANJE STANJE k.st. NAZIV 01.01.2015 01.01.2016 16/15 2015 2016 16/15 31.12.2015 31.12.2016 16/15 DI - KUHINJA 3.691 4.329 117,3 638 829 129,9 4.329 5.158 119,2 DI- U ĆILA IN DRUGO 307.739 312.209 101,4 4.470 1.333 29,8 312.209 313.542 100,43 SKUPAJ: 311.430 346.538 111,3 5.108 2.162 42,3 316.538 318.700 101,7

V skupini drugih opredmetenih osnovnih sredstev je evidentiran tudi drobni inventar, ki smo ga ob nabavi 100% odpisali. Znesek navedenega drobnega inventarja katerega nabavna in odpisana vrednost v letu 2016 sta enaki in znaša 2.162 EUR. Ta se nanaša na nabavo u ćil in ostalega drobnega inventarja in nabav drobnega inventarja za potrebe kuhinje.

Poleg drobnega inventarja za opravljanje dejavnosti, med sredstvi drobnega inventarja v skladu s predpisi izkazujemo tudi knjižni ćno gradivo v šolski knjižnici in u ćbenike iz u ćbeniškega sklada ter u ćbenike za na klop. Stanje in gibanje teh sredstev je izkazano v spodnji tabeli:

ZA ĆETNO ZA ĆETNO STANJE STANJE Indeks POVE ĆANJE POVE ĆANJE Nabavna Nabavna za ć. nabavne nabavne Indeks KON ĆNO KON ĆNO Indeks vrednost vrednost stanja vrednosti v vrednosti v nabav STANJE STANJE k.st. NAZIV 01.01.2015 01.01.2016 16/15 2015 2016 16/15 31.12.2015 31.12.2016 16/15 DI - KNJIŽNICA 69.064 70.134 101,5 1.072 773 72,1 70.134 70.909 101,1 UĆBENIŠKI SKLAD, UĆB. ZA NA KLOP 30.131 32.822 108,9 2.691 3.776 140,9 32.822 36.597 111,5 SKUPAJ: 99.195 102.956 103,8 3.763 4.549 120,9 102.956 107.506 104,4

Nabavili smo tudi knjige za v šolsko knjižnico, v 773 EUR. Po stanju na dan 31. 12. 2016 je v šolski knjižnici aktivnih 13.643 knjig. Te so nabavljene iz sredstev MIZŠ-ja. Skupna nabavna vrednost knjig je 70.909 EUR; knjige so v celoti odpisane ob nabavi, popravek vrednosti pa je oblikovan v istem znesku. Enako velja za u ćbenike v u ćbeniškem skladu in u ćbenike za na klop. Nabava novih u ćbenikov je bila v vrednosti 3.776 EUR; u ćbenikov za na klop v letu 2016 nismo nabavljali. Nabavna vrednost teh je ob koncu leta 2016 znašala 36.597 EUR. Avgusta 2016 smo tudi izvedli inventuro v knjižnici. Na dan 6. 9. 2016 je bilo vpisanih 14.024 enot. Odpisanih je bilo 489 enot, pogrešanih pa 513 enot. Pri ćakuje se, da se bo še kar nekaj pogrešanih knjig našlo po u ćilnicah in kabinetih, kot se je to že dogajalo med prejšnjim obdobjem med inventurama 2011-2016. Pogrešane knjige bomo predlagali za v odpis v letu 2017. V skladu s predpisi je inventuro knjig potrebno izvesti najmanj vsakih 5 let, zato bo naslednja inventura v skladu z na ćrti izvedena v letu 2021.

5.1.1.2 B) KRATKORO ĆNA SREDSTVA (RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE) Stanje kratkoro ćnih sredstev na dan 31.12.2016 znaša 77.362 EUR in zajema stanje na ra ćunu in kratkoro ćne terjatve iz poslovanja (financerji, starši, drugi kupci,..). Stanje kratkoro ćnih sredstev se je v primerjavi s preteklim letom povećalo za 3.014 EUR oz. z indeksom 104,05. b) Kratkoro ćna sredstva so po sestavi naslednja:

Vrsta kratkoro ćnih Vrednost po Vrednost po stanju Indeks sredstev stanju 31.12.2016 31.12.2015 Denarna sredstva v blagajni 0 0 0 Denarna sredstva na ra ćunih 6.676 5.812 114,87 Terjatve do kupcev in dani 7.525 5.790 129,97 avansi Terjatve do uporabnikov 63.161 62.746 100,66 EKN Druge terjatve 0 0 0 Aktivne ćasovne razmejitve 0 0 0 Skupaj 77.362 74.348 104,05

V nadaljevanju dajemo obrazložitve po posameznih skupinah kratkoro ćnih terjatev.

Konti skupine 11- Dobroimetje pri bankah in drugih finan ćnih ustanovah V blagajni po stanju 31.12.2016 ni sredstev. OŠ Podzemelj tudi med letom ne izvaja blagajniškega poslovanja. Denarna sredstva na podra ćunu pri Upravi za javna pla ćila na dan 31.12.2016 znašajo 6.676 EUR.

Konti skupine 12 – Kratkoro ćne terjatve do kupcev Stanje kratkoro ćnih terjatev do kupcev znaša 7.525 EUR. To so terjatve do u ćencev za malico, podaljšano bivanje, kosila, ostale aktivnosti ter terjatve do fizi ćnih oseb za uporabo telovadnice in prehrana zaposlenih, za mesec december 2016. – skupaj za 1.087 EUR. Terjatev iz naslova stroškov u ćencev je na 31.12.2016 ostalo v vrednosti 6.438 EUR. Za tiste terjatve, ki se vle ćejo ve ć mesecev, so bili sprotno izdani opomini. Vsak mesec imajo starši na teko ćih položnicah zapisano stanje dolga do šole, vendar pri nekaterih (predvsem ta ve ćjih) dolžnikih tudi to ne pomaga. S posamezniki smo stanje usklajevali tudi osebno in telefonsko. V marcu 2016 bomo ponovno poslali opomine vsem dolžnikom. Konti skupine 14 – Kratkoro ćne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega na ćrta Stanje kratkoro ćnih terjatev do uporabnikov enotnega kontnega na ćrta znaša 63.161 EUR. Te se nanašajo na terjatve do ustanovitelja – 9.548 EUR, MIZŠ – 49.420 EUR, zavoda za zaposlovanje – za pla će javnih delavcev – 1.818 EUR ter ostalih uporabnikov (UJP, šole, Zavodi,..). Te terjatve se nanašajo na mesec november in december 2016, ki še niso zapadle v letu 2016. Obveznosti poravnavajo ve ć ali manj teko će. Stanja so med letom in ob koncu leta tudi usklajena z (IOP obrazci). Konti skupine 17 – Druge kratkoro ćne terjatve Stanje drugih kratkoro ćnih terjatev na 31.12.2016 ni bilo. Konti skupine 19 – Aktivne ćasovne razmejitve

Stanja na dan 31.12.2016 ni bilo. 5.1.1.3 C) ZALOGE Stanje zalog materiala (kuhinja, kurilno olje), na dan 31.12. 2016 je bilo 2.395 EUR , kar je prikazano pa je v bilanci pod konto zaloge. Zaloge so v primerjavi s preteklim letom malo manjše (pregled v tabeli) in to na ra ćun kurilnega olja. a) Zaloge materiala 2.395 EUR nabavne vrednosti.

Vrsta zalog Nabavna vrednost po Nabavna vrednost Indeks stanju 31.12.2016 po stanju 31.12.2015 Zaloge mat. v kuhinji 1.524 1.490 102,28 Zaloge kurilnega olja 871 1.438 60,57 Skupaj 2.395 2.928 81,80

V letu 2016 izkazujemo zmanjšanje zalog materiala- predvsem kurilnega olja. Podatki so pridobljeni na podlagi popisa in vodenja zalog materiala preko materialnega poslovanja SAOP. Zaloge so vrednotene po nabavnih vrednostih po metodi FIFO. Popis zalog materiala je bil izveden po stanju 31.12.2016.

2. Obveznosti do virov sredstev OŠ Podzemelj ima po stanju 31.12.2016 obveznosti do virov sredstev v višini 1.496.776 EUR. V primerjavi z letom 2015 se je stanje obveznosti do virov sredstev zmanjšalo za 60.159 EUR, to je z indeksom 96,14. Struktura obveznosti do virov sredstev je naslednja:

Vrsta obveznosti Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Dolgoro ćne obveznosti 1.428.214 1.486.560 96,08 Kratkoro ćne obveznosti 68.552 70.375 97,41 Skupaj 1.496.776 1.556.935 96,14

5.1.1.4 D) KRATKORO ĆNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ĆASOVNE RAZMEJITVE

Po stanju 31.12.2016 ima OŠ Podzemelj kratkoro ćne obveznosti v višini 68.552 EUR. Pretežni del obveznosti predstavljajo obveznosti iz naslova obra ćunanih pla ć za mesec december 2016, ki so bile izpla ćane 5. 1. 2017. Poleg tega izkazujemo tudi obveznosti iz poslovanja - do dobaviteljev. Stanje obveznosti je zmanjšano v primerjavi s preteklim letom za 1.823 EUR, oziroma z indeksom 97,41. Pojasnila pomembnejših stanj in gibanj podajamo v nadaljevanju.

a) Kratkoro ćne obveznosti

Vrsta kratkoro ćnih Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks obveznosti 31.12.2016 31.12.2015 Obveznosti do zaposlenih 44.244 42.768 103,45 Obveznosti do dobaviteljev 7.255 9.288 78,11 Druge obveznosti 9.831 9.748 100,85 Obveznosti do upor. EKN 303 585 51,79 Pasivne ćasovne razmejitve 6.919 7.986 86,64 Skupaj 68.552 70.375 97,41

Konti skupine 21 – Kratkoro ćne obveznosti do zaposlenih Kratkoro ćne obveznosti do zaposlenih v višini 44.244 EUR so obveznosti iz naslova pla ć, regresa za december 2016 izpla ćanih v januarju 2017.

Konti skupine 22 – Kratkoro ćne obveznosti do dobaviteljev Kratkoro ćne obveznosti do dobaviteljev v višini 7.255 EUR poravnavamo teko će v valutnih rokih. Na dan 31.12.2016 nimamo odprtih zapadlih obveznosti. Kratkoro ćne obveznosti do dobaviteljev smo v primerjavi s preteklim letom zmanjšali za 2.033 EUR (nekaj na ra ćun zalog materiala). Poslovanje poteka enakomerno in v skladu z likvidnostjo prilivov. Obveznosti do dobaviteljev iz tujine ali EU nimamo. Obveznosti za enkrat še poravnavamo v zakonsko dolo ćenih in dogovorjenih rokih.

Konti skupine 23 – Druge kratkoro ćne obveznosti iz poslovanja Druge kratkoro ćne obveznosti iz poslovanja so izkazane v znesku 9.831 EUR. Ti zajemajo prispevke na pla će in obveznosti na podlagi odtegljajev za sindikalno ćlanarino in posojila zaposlenih.

Konti skupine 24 – Kratkoro ćne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega na ćrta Kratkoro ćne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega na ćrta znašajo 303 EUR. To so predvsem posredni uporabniki državnega prora ćuna (Agencija RS za javna pla ćila-UJP, Ministrstvo za javno upravo-MJU, šole,..) Na kontih podskupine 29- kratkoro ćno odloženi prihodki Izkazujemo naslednja sredstva za izvajanje programov, katerih financiranje ne sovpada s koledarskim letom: - u ćbeniški sklad 0 EUR Stanje u ćbeniškega sklada se je v 2016 v celoti porabilo. Stanje na 31. 12. 2015 je bilo 1.277 EUR. V letu 2016 je MIZŠ prispevalo za nakup u ćbenikov 2.258 EUR. Strošek nabave ućbenikov pa je bil 3.776 EUR, se pravi da smo morali manjkajo ći znesek - 1.517 EUR prerazporediti drugih sredstev (prerazporedili smo sredstva za u ćila). Nabavljeno je bilo za 2.335 EUR u ćbenikov, za upravljanje s skladom pa so bili odhodki 63 EUR. U ćbeniki so bili 32

dokupljeni zaradi razli ćnega števila u ćencev po razredih in ve ćinoma zaradi neustreznosti starih ućbenikov (zakonodaja).

- šolski sklad 1.049 EUR Stanje na šolskem skladu se je v letu 2016 v primerjavi s preteklim letom min. zmanjšalo – za 30 EUR. Z zbiranja odpadnega papirja smo preteklo leto pove ćali vrednost sklada za 256 EUR, kateri je bil (ena akcija) namenjen devetošolcem za zaklju ćni izlet, druga je bila donacija komunale za izlet devetošolcem, v skupni fond iz tega naslova pa je šlo samo 38 EUR. Prav tako smo prejeli in porabili za 210 EUR namenskih donacij za šolo v naravi - CŠOD Breženka, ki je bila izvedena v oktobru 2016, za u ćence 6. in 7. razreda. Društvo za boljši svet nam je prav tako namenilo donacijo 30 EUR iz dohodnine. Prilivi v šolski sklad so vsako leto minimalni. Donacij je zelo malo oz. so strogo namenske, drugih prilivov pa žal nimamo. Želeli bi, da bi bile zbiralne akcije starega papirja in zamaškov ćim uspešnejše. Kot vsako dosedanje leto, se bomo tudi naprej trudili, da bomo zbrana sredstva ćim koristneje (s skupno odlo ćitvijo Šolskega sklada) porabili za dobrobit u ćencev naše šole.

- za zdravniške preglede, za Rome, za u ćila, za ekskurzije u ćencev Ta sredstva so financirana izklju ćno iz strani MIZŠ-ja in bodo tudi v letu 2016 namensko porabljena.

5.1.1.5 E) LASTNI VIRI IN DOLGORO ĆNE OBVEZNOSTI Konti podskupine 980 – Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Stanje obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva znaša 1.417.008 EUR, na dan 31.12.2016. Obveznosti za opredmetena dolgoro ćna sredstva in opredmetena osnovna sredstva predstavljajo sredstva ustanovitelja, ki so bila Osnovni šoli Podzemelj dana v uporabo. Stanje je bilo poslano ob ćini v uskladitev 14. 02. 2017. Konti skupine 985 - presežek prihodkov nad odhodki in 986 – presežek odhodkov nad prihodki Stanje skupine 985 na 31. 12. 2016 je bilo pozitivno 6.163 EUR, v teko ćem letu 2016 pa se je pove ćalo še za 4.351 EUR . b) Dolgoro ćne obveznosti in lastni viri 33

Vrsta dolgoro ćnih sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Sredstva v upravljanju 1.417.008 1.479.659 95,77 Presežek prihodkov 11.206 6.901 162,38 Presežek odhodkov 0 0 0 Skupaj 1.496.776 1.556.635 96,15

Sredstva v upravljanju v celoti pokrivajo opredmetena osnovna sredstva. Zmanjšanje sredstev v upravljanju z indeksom 95,77% je posledica zmanjšanja investicij nad obra ćunano amortizacijo v teko ćem letu. Gibanje neopredmetenih dolgoro ćnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je prikazano v prilogi, vsebinsko je opisano pri 1.a) – Dolgoro ćna sredstva. Ker so vsa dolgoro ćna sredstva zavoda v upravljanju, sta višini postavk enaki.

Presežek prihodkov v letu 2016 je 4.351 EUR. OŠ Podzemelj nima zunaj bilan ćnih evidenc. Prilogi Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoro ćnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in Stanje in gibanje dolgoro ćnih kapitalskih naložb in posojil sta sestavni del letnega poro ćila, razkritja k obema sta del pojasnil k bilanci stanja.

5.2 Izkaz prihodkov in odhodkov

(v eurih, brez

centov) Oznaka ĆLENITEV ZNESEK za AOP PODSKUPIN NAZIV PODSKUPINE KONTOV Predhodno KONTOV Teko će leto leto 1 2 3 4 5 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 860 801.878 753.360 (861+862-863+864) 760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 801.878 753.360 POVE ĆANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON ĆANE 862 0 0 PROIZVODNJE ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON ĆANE 863 0 0 PROIZVODNJE 34

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 0 0 762 B) FINAN ĆNI PRIHODKI 865 0 2.589 763 C) DRUGI PRIHODKI 866 0 0 Ć) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 867 0 0 (868+869) del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0 0 del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 0 0 D) CELOTNI PRIHODKI 870 801.878 755.949 (860+865+866+867) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 871 155.453 152.384 (872+873+874) del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 0 0 460 STROŠKI MATERIALA 873 92.740 97.322 461 STROŠKI STORITEV 874 62.713 55.062 F) STROŠKI DELA 875 633.026 589.758 (876+877+878) del 464 PLA ĆE IN NADOMESTILA PLA Ć 876 492.656 462.551 del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 82.123 76.854 del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 58.247 50.353 462 G) AMORTIZACIJA 879 6.710 6.537 463 H) REZERVACIJE 880 0 0 465,00 J) DRUGI STROŠKI 881 1.107 1.107 467 K) FINAN ĆNI ODHODKI 882 1.231 0 468 L) DRUGI ODHODKI 883 0 0 M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 884 0 0 (885+886) del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 0 0 del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 0 0 N) CELOTNI ODHODKI 887 797.527 749.786 (871+875+879+880+881+882+883+884) O) PRESEŽEK PRIHODKOV 888 4.351 6.163 (870-887) P) PRESEŽEK ODHODKOV 889 0 0 (887-870) del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 0 0 Presežek prihodkov obra ćunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka del 80 891 4.351 6.163 (888-890) Presežek odhodkov obra ćunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka del 80 892 0 0 (889+890) oz. (890-888) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obra ćunskega 893 0 0 obdobja Povpre ćno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obraćunskem obdobju 894 24 24 (celo število) Število mesecev poslovanja 895 12 12 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLO ĆENIH UPORABNIKOV Od 01.01.2016 do 31.12.2016

5.2.1 Pojasnila k izkazom

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV OŠ Podzemelj izkazuje v Izkazu prihodkov in odhodkov prihodke v skupni višini 801.878 EUR, odhodke v višini 797.527 EUR in presežek prihodkov nad odhodki v višini 4.351 EUR. 5.2.1.1 PRIHODKI

Prihodki OŠ Podzemelj so v letu 2016 znašali 801.878 EUR. V primerjavi s poslovnim letom 2015 so se prihodki pove ćali za 45.929 EUR oz. za 6,08%.

a) Struktura prihodkov po vrstah je naslednja:

Vrsta prihodkov Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks obra ćunskega obra ćunskega obdobja obdobja Prihodki iz poslovanja 801.878 753.360 106,44 Finan ćni prihodki 0 2.589 0 Drugi prihodki 0 0 0 Skupaj 801.878 755.949 106,08 b) Struktura prihodkov iz poslovanja po virih je naslednja:

Vrsta prihodkov - vir Prihodki teko ćega Prihodki Indeks Delež v obra ćunskega preteklega celoti obdobja obra ćunskega obdobja Prihodki iz prora ćunov za 748.508 705.669 106,07 93,54% redno dejavnost Prihodki od prodaje 35.702 35.407 100,83 4,45% storitev in blaga za opravljanje javne službe Prihodki pridobljeni na 15.621 12.284 127,17 1,95% trgu Drugi prihodki 2.047 2.589 79,07 0,26% Skupaj 801.878 755.949 98,67 100%

Iz tabel je razvidno zmanjšanje prihodkov v primerjavi s preteklim letom, in sicer je pove ćanje za 42.839 EUR pri prihodkih pridobljenih iz prora ćuna MIZŠ, predvsem iz naslova sredstev za pla će in ostalih prejemkov zaposlenih. V skupnem znesku so se prihodki, pridobljeni iz naslova izvajanja javne službe pove ćali za 43.134 EUR (tudi prihodki staršev so ve ćji in to na ra ćun obiska otrok v CŠOD Breženka – s tem pove ćani stroški in posledi ćno obveznosti za starše). Prav tako so se pove ćali prihodki pridobljeni na trgu - za 3.337 EUR, predvsem zaradi pove ćanja kosil zaposlenih. Drugi prihodki – so se zmanjšali za 542 EUR manjši v prihodku iz zavarovalnice (bonus iz preteklega leta). Celotni prihodki šole so za leto 2016 znašali 801.878 EUR, kar je v primerjavi z letom 2015 pove ćanje za 45.929 oz. za 6,08% EUR.

w .))))) 1))))) /))))) *))))) ,))))) 0))))) +))))) ())))) '))))) ) /9[hÇbL Ç 5 ! aLùY~ h ùw{ù { {YÜt!W% twLIh5YL b&' ()'* *+,-.)' .,-+)/ '/-+)) +,-/)( ',-*(' (-)0/ 1)'-1/1 b&( ()', ,.*-.1' .)-/'' '/-.// +,-0)/ '(-(10 (-,1. /,,-.0.

/9[hÇbL twLIh5YL !"#

'(2 (2 aLùY~ ,2 (2 h (2 ùw{ù /.2 { )2 Ç 5 !

79,29 % predstavljajo prihodki Ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport , ki je zagotovilo sredstva za:

• pla će s prispevki • jubilejne nagrade • regres za letni dopust (delno) • delo po pogodbi • prevoze zaposlenih • prehrano zaposlenih • materialne stroške (delno) • izobraževanje strokovnih in drugih delavcev • zdravniške preglede (delno) • ekskurzije u ćencev (delno) • ućila in u ćne pripomo ćke • šolo v naravi (delno) 37

• regresirano prehrano u ćencev • sindikalnega zaupnika • prispevek za zaposlovanje invalidov

V strukturi prihodkov je na drugem mestu z 11,89 % Ob ćina Metlika V primerjavi s preteklim letom je to za 0,11% manj od preteklega leta, glede na celoto prihodkov, glede na višino sredstev za materialne stroške pa je za 2.020 EUR manj. V 2016 ni bilo ve ćjih ne planiranih stroškov(opravljeno že v letu 2015). V prilogi (naslednji tabeli) predstavljamo tudi poslovanje, ki je vezano na financiranje s strani ustanoviteljice – Ob ćine Metlika. PREGLED PLANIRANIH IN PORABLJENIH SREDSTEV PO POSLOVNEM DOGODKU

REALIZACIJA INDEX R/P v PLAN 2016 31.12.2016 %

Elektri ćna energija 13.500 12.767 94,57

Komunalne storitve 9.400 9.730 103,51

Ćistila 2.400 2.400 100,00

Plin 800 738 92,25

Kurjava 20.000 17.412 87,06

Zavarovanje 5.900 5.852 99,19

Servs. in vzdr.sistem. 14.400 17.634 122,46

Skupaj materialni stroški 66.400 66.400 100,00

Varstvo voza ćev 5.300 5.198 98,08

Dodatni program 650 319 49,08

Pla ća kuharice, gospodinje 18.960 18.153 95,74

Investicijsko vzdrževanje 10.895 10.895 100,00

Plavalni te ćaj 292 292 100,00

Šola v naravi 610 1.117 183,11

Javna dela 3.430 3.189 92,97 SKUPAJ: 106.537 105.563 99,09

Sredstva, dobljena s strani ustanovitelja v celoti porabimo namensko in jih tudi prejmemo na podlagi mese ćnih oz. izrednih zahtevkov, katerih pa so osnova prejeti ra ćuni (so tudi priloga zahtevkom). Izjema so sredstva za ćistila, za katere nam ustanoviteljica mese ćno nameni pavšalni znesek 200 €, ki pa je dejansko ve ćji (ostale stroške pokrivamo iz materialnih sredstev MIZŠ-ja, oz. iz lastnih-tržnih prihodkov). Prispevki staršev so v strukturi prihodkov na tretjem mestu s 4,45 %. V primerjavi z letom 2015 za 0,10 % ve ć. Letos predvsem zaradi odhoda 6. in 7. razreda v CŠOD Breženka. Starši so prispevali sredstva za:

• malice u ćencev • kosila u ćencev • kulturne, naravoslovne in športne dneve • ekskurzije (delno) • šolo v naravi (delno) • podaljšano bivanje

Prihodki Zavoda RS za zaposlovanje – program javna dela – 2,16 %. Prihodki za pla će s prispevki (delno), malica in prevoz zaposlenih in stroški zdravniškega pregleda – 17.300 EUR.

Prihodki od prodaje storitev – tržni prihodki z 1,95 % v strukturi prihodkov so prihodki, ki jih je šola pridobila z oddajo telovadnice in drugih prostorov v uporabo in prodaje malic in kosil zaposlenim 2 - v 2016 pove ćanje za 27% na ra ćun kosil zaposlenih. Drugi prihodki so finan ćni in izredni prihodki – 0,26 %. 5.2.1.2 ODHODKI

Odhodki OŠ Podzemelj so bili v letu 2016 v višini 797.527 EUR in so se v primerjavi z letom 2015 pove ćali za 47.741 EUR oz. za 6,37%. Odhodki po strukturi so bili naslednji:

Vrsta odhodkov Indeks

Odhodki teko ćega Odhodki preteklega Delež v obra ć. obdobja obra ć. obdobja celoti Stroški blaga,materiala 155.453 152.384 102.84 19,49% in storitev Stroški dela 633.026 589.758 107,34 79,37% Amortizacija 6.710 6.537 102,65 0,84% Drugi stroški 1.107 1.107 100,00 0,14% Finan ćni odhodki 1.231 0 0 0,00% Prevred. posl. odhodki 0 0 0 0,00% Skupaj 797.527 749.786 106,37 100,00%

w .))))) 1))))) /))))) *))))) ,))))) 0))))) +))))) ())))) '))))) ) 3 /9[hÇbL 3 3 3 ! : 4&8 {YÜt!W% h5Ih5YL 456 357 56 3 95 b&' ()'* .(-/0) *(-/'+ *-/') *++-)(* '-')/ '-(+' /./-,(/ b&( ()', ./-+(( ,,-)*( *-,+/ ,1.-/,1 '-')/ ) /0.-/1*

/9[hÇbL h5Ih5YL !"#

)2 )2 )2

'(2 3 456

12 3 357 '2 3 4&895 3 56 ! 3 : /.2 575-36-

Stroški materiala, blaga in storitev strukturi celotnih prihodkov predstavljajo delež (19,49 %). Stroški materiala v višini 92.740 EUR se oblikujejo ob nabavi in se teko će porabljajo in se ne zadržujejo v zalogah. Med stroški materiala predstavlja najve ćji strošek material, nabavljen za potrebe šolske kuhinje. Ti zajemajo nabavno vrednost blaga. OŠ Podzemelj ni zavezanec za DDV. Stroški storitev v višini 62.713 EUR se nanašajo predvsem na stroške rednega poslovanja in so ve ćinoma ćasovno enakomerno razporejeni. Stroški dela predstavljajo v strukturi dela najve ćji delež (79,37 %). Pla će in drugi stroški dela so obra ćunani v višini, ki jo dolo ćajo ustrezni predpisi. V letu 2016 je bilo ves ćas zaposlenih 24 oz. 25 delavcev, na podlagi delovnih ur pa 23,35 delavca. Še vedno vodimo detaširanega delavca, ena zaposlena pa je bila na porodniškem dopustu. Stroški dela so v primerjavi s preteklim letom ve ćji za 7,34% in to na ra ćun napredovanj zaposlenih in s tem posledi ćno ve ćjih pla ć in višjega regresa. V letu 2016 so bili izpla ćani 2 jubilejni nagradi, in sicer za 30 in 10 let dela v javnem sektorju. V letu 2016 smo nadaljevali z javnimi deli, preko katerih smo imeli zaposleni dve delavki (z dvomese ćno prekinitvijo med poletnimi po ćitnicami). Redna delovna uspešnost za leto 2016 ni bila obra ćunana, ne izpla ćana. Povpre ćni mese ćni bruto znesek pla će na zaposlenega je znašal 1.673 EUR, kar je za 217 EUR ve ć kot v letu 2015. Znesek zajema poleg osnovne pla će tudi vse dodatke. Regres za letni dopust je bil izpla ćan vsem zaposlenim v razmerju s pla ćnim razredom (ZUJF) in sicer v povpre ćju 591 EUR na zaposlenega oz. 145 EUR ve ć kot preteklo leto. Prispevki in davki iz in na pla će se izpla ćujejo v skladu s predpisi in v zakonsko dolo ćenih rokih. Povra ćila stroškov in drugi prejemki so obra ćunani in izpla ćani v višini, dolo ćeni s kolektivno pogodbo. Stroški prevoza na delo in kilometrine so obra ćunani in izpla ćani do višine, dolo ćene z Uredbo. Finan ćni in drugi – izredni odhodki so odhodki za zamudne obresti, stroški iz preteklih obdobij, itd. Amortizacija je bila obra ćunana v predpisani višini, prehodno knjižena na ustrezne konte razreda 4 in v celoti prenesena v breme sredstev v upravljanju na kontu 980. Ugotovljen je bil presežek prihodkov nad odhodki v višini 4.351 EUR.

6 POSLOVANJE OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ - 2016

INDEKS 31.12.2015 31.12.2016 16/15 PRIHODKI: - prihodki od prodaje 12.284 15.621 127 - prispevki staršev 35.407 35.702 101 - prihodki od MŠZŠ in ob ćine 705.669 748.508 106 - drugi prihodki 2.589 2.047 79 PRIHODKI SKUPAJ: 755.949 801.878 106 ODHODKI: - surovine in material 42.640 41.540 97 - plin 1.296 738 75 - material za vzdrževanje 2.756 4.684 170 - ćistilna sredstva 4.852 4.785 99 - šol.potr.in pisarn.mat. 5.590 5.974 107 - delovna obleka 384 807 210 - elektri ćna energija 12.450 12.801 103 gorivo kosilnica.,žaga 254 248 98 - kurivo za ogrevanje 24.908 17.412 70 - drobni inventar,knjige,US 6.537 6.710 103 - storitve cestnega prometa 5.905 5.055 86 - PTT storitve 2.560 2.168 85 - storitve za vzdrževanje 9.268 10.379 112 - voda in komunal.storitve 8.403 9.730 116 - povra ćila delavcem 4.545 4.375 96 - prevoz na delo 16.407 16.380 100 - prehrana med delom 19.195 19.275 100 - delo po pogodbi, avt.honor., 0 0 0 ŠVN,CŠOD,plav.,vstop.,delav. 5.985 10.462 175

ostale neproizv.stor. 12.345 13.375 108 - zavarovanje 5.813 5.452 94 - str.pla ć.prom. in ban.storitve 177 67 38 - ćasopisi, strok.literatura 2.252 4.006 178 - osebni dohodki s prisp.in d. 552.753 594.916 108 - skupna por.,soc. varnost zaposl. 2.505 2.147 86 - drugi odhodki 6 4.041 ODHODKI S K U P A J : 749.786 797.527 106 PRESEŽEK PRIH. ALI ODH: 6.163 4.351 71

6.1 POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH

Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti je sestavljen na podlagi Izkaza prihodkov in odhodkov.

Sestava prihodkov po vrstah in dejavnostih je naslednja:

Vrsta prihodkov - vir Prihodki teko ćega Odhodki preteklega Presežek obra ćunskega obra ćunskega odhodkov, obdobja obdobja prihodkov Prihodki/odhodki iz prora ćunov za redno dejavnost 786.241 743.697 0

Prihodki/odhodki pridobljeni 15.637 12.252 4.351 na trgu Skupaj 801.878 755.949 4.351

Pod javno službo štejejo vsi prihodki in odhodki, ki se namensko nanašajo na izvajanje primarne dejavnosti, za katero je javni zavod ustanovljen. Pod tržno dejavnost smo šteli najem telovadnice in drugih prostorov zunanjim uporabnikom in prehrano zaposlenim. Prihodke smo razmejili na podlagi dejanskih prihodkov – za tržne prihodke oz. za nepridobitno dejavnost. Odhodke smo razmejili na podlagi sprejetih kalkulacij delitve stroškov. Pri ve ćini postavkah smo upoštevali dejanske odhodke. Iz naslova opravljanja javne službe izkazujemo celotne prihodke v skupni višini 801.878 EUR in po odštetju celotnih odhodkov v višini 797.527 EUR, ostane 0 EUR presežka prihodkov iz naslova javne službe in 4.351 EUR presežka prihodkov nad odhodki pridobljenimi na trgu. Izkazujemo 15.637 EUR prihodkov od prodaje na trgu. Odhodke nabavne vrednosti prodanega blaga smo upoštevali v dejanski višini, odhodke stroškov materiala, storitev in pla ć pa v razmerju prihodkov iz tržne dejavnosti glede na celotne prihodke. Presežek pri tržni dejavnosti v preteklem letu je bil 4.351 EUR.

6.2 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI - POVZETEK

Rezultat poslovanja je razlika med doseženimi prihodki in odhodki, ki je za leto 2016 pozitiven – 4.351 EUR . 17. ćlenom Pravilnika o raz ćlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov dolo ća, da se ugotovljeni presežek prihodkov nad odhodki najprej porabi za pokritje presežka odhodkov iz prejšnjih let, šele preostanek pa se lahko razporedi za namene v skladu s podro ćnimi predpisi, ki pa podrobneje dolo ćajo, da se presežek lahko nameni za pla ćilo stroškov materiala in storitev za investicije, za investicijsko vzdrževanje, z ustanoviteljevim soglasjem pa lahko tudi za pla će. V skladu z našimi finan ćnih zmožnostmi, s pomo ćjo ustanovitelja, MIZŠ-ja, staršev in teko ćega tržnega prihodka, smo nabavili najnujnejše za nemoteno teko će poslovanje zavoda in tako tudi leto 2016 zaklju ćili. Skozi leto smo se obnašali kot dobri gospodarji, zelo var ćno in skrbno. Poslovni izid smo v primerjavi z letom 2015 nekoliko zmanjšali. Presežek se nanaša izklju ćno na ra ćun kuhinje – pove ćuje se je namre ć število kosil zaposlenih – tržni delež. Ker je tudi delež otroških kosil porasel (v povpre ćju 100 kosil na dan), naša kuharica nujno potrebuje dodatno pomo ć. Ob ćina nam je glede na naš finan ćni na ćrt za leto 2016 odobrila zaposlitev gospodinje v deležu 40 % (dodatna oseba) oz. od. 1. 9. 2016 za 50%. Na ra ćun tržnega deleža smo ohranili tudi trenutni delež gospodinje – 15% - pomivanje posode po kosilu). S tem smo imeli v kuhinji 5 ur na dan 2 osebi, kar bistveno olajša delo in smo tudi lažje popestrili jedilnik. To je tudi priporo ćilo Nacionalnega inštituta za zdravje, ki vse pogosteje preverja hrano v šolskih jedilnicah. Rezultat naše dodatne pomo ći v kuhinji je obrodilo sadove. U ćenci in u ćitelji so zadovoljnejši s ponujenim izborom prehrane. Delež u ćiteljskih kosil se je pove ćal in s tem prihodki iz tega naslova. Naš predlog je, da bi delno presežek namenili nazaj v kuhinjo in s tem omogo ćili gospodinji še 10% dodatne zaposlitve oz. kolikor bi bilo mogo će pokrivati iz tega vira. Prav tako je naša želja in predvsem želja naših otrok in njihovih staršev, da bi iz presežka prihodkov nad odhodki nabavili nekaj novih igral. Obstoje ćo gugalnico in tobogan smo delno že usposobili, ki zaradi potrebnih nujnih vzdrževalnih del nista bili v uporabi. Dejstvo je, da so zunanja otroška igrala zelo draga, varnostne zahteve za brezhibnost le-teh pa zelo ostre. S tem bi zadovoljili potrebe u ćencev po gibanju na prostem, predvsem pa, da bi bila ta igra varna. Prav tako smo v letu 2016 nabavili aparature za vremensko hišico. Naslednji korak je sama postavitev vremenske postaje oz. ohišje le-te. Prav tako bi radi nabavili oz. obnovili športne rekvizite v telovadnici, naravoslovni kov ćek, za merjenje kvalitete vode (projekt Nenad), blazine za v telovadnico – za potrebe juda,…

6.3 POJASNILA K IZKAZU PRIH. IN ODH. PO NA ĆELU DENARNEGA TOKA

Po na ćelu denarnega toka izkazujemo 802.370 EUR prihodkov, 802.625 EUR odhodkov in presežek odhodkov v višini 255 EUR. Izkaz vsebuje podatke o prihodkih/prejemkih in odhodkih/izdatkih v obra ćunskem obdobju 1.1.2016 do 31.12.2016 po na ćelu denarnega toka.

Prihodki so raz ćlenjeni na:

Vrsta prihodkov Prihodki teko ćega Prihodki Indeks Delež v obra ćunskega preteklega obra ć. Tek/pret celoti obdobja obdobja Prihodki za izvajanje javne 783.358 748.433 104,67 97,63% službe Prih.od prodaje storitev na 19.012 17.486 108,73 2,37% trgu Skupaj 802.370 765.919 104,76 100%

Negativen denarni tok smo si prislužili z izdatki, katerih finan ćni odliv je bil v letu 2016, denarna sredstva pa prejmemo v naslednjem letu (zamik z zahtevki – ob ćina, MIZŠ).

Prihodki za izvajanje javne službe so po viru naslednji:

Prihodki za izvajanje Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v javne službe obra ćunskega obra ćunskega Tek/pret celoti obdobja obdobja Državni prora ćun 631.343 595.445 106,03 80,60 Ob ćinski prora ćuni 101.025 94.644 106,74 12,90 Prejeta sred.iz social.zav. in 15.910 18.182 87,50 2,03 javnih skladov in ag. Prihodki od prodaje blaga 33.957 38.997 87,08 4,33 in storitev Prihodki od obresti 0 0 0 0 Drugi prihodki 743 755 98,41 0,09 Donacije 380 410 92,68 0,05 Skupaj 783.358 748.433 104,67 100,00%

Primerjava prihodkov/prejemkov in odhodkov/izdatkov iz naslova opravljanja javne službe se je v primerjavi s preteklim letom pove ćalo, in sicer za 4,67 %. Prihodki iz državnega proraćuna so se pove ćali za 6,03%, prihodki ob ćinskega prora ćuna so tudi ve ćji za 6,74 %. Prihodki iz 45

social. zavarovanj (javna dela) so se zmanjšali za 12,50% in prav tako so manjši prihodki od prodaje blaga in storitev v primerjavi z 2015 za 12,92% (vzrok: pove ćanje subvencij prehrane in s tem zmanjšanje pla ćil staršev). Imeli smo tudi nekaj manj donacij v primerjavi s preteklim letom, prav tako tudi min. manj drugih prihodkov – shema šolskega sadja.

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so po viru naslednji:

Prihodki od prodaje Prihodki teko ćega Prihodki Indeks Delež v blaga in storitev obra ćunskega preteklega Tek/pret celoti obdobja obra ćunskega obdobja

Prihodki od prodaje blaga 12.472 9.072 137,48 65,60 Najemnine 5.468 5.545 98,61 28,76 Drugi teko ći prihodki 1.072 2.869 37,36 5,64 Skupaj 19.012 17.486 108,73 100,00%

Primerjava prihodkov/prejemkov in odhodkov/izdatkov iz naslova prodaje blaga kaže na pove ćanje obsega poslovanja glede na preteklo obra ćunsko obdobje. Odhodki iz naslova javne službe:

Odhodki za izvajanje Odhodki teko ćega Odhodki Indeks Delež v javne službe obra ć. obdobja preteklega obra ć. celoti obdobja Pla će in izdatki zaposlenim 542.062 513.664 105,53 68,46% Prispevki delodajalcev 82.947 78.381 105,83 10,47% Izdatki za blago in storitve 160.544 163.834 97,99 20,27% Investicijski odhodki 6.306 4.926 128,01 0,80% Skupaj 791.859 760.805 104,08 100,00% Odhodki za izvajanje javne službe so se pove ćali za 4.08%. Pove ćale so se pla će zaposlenih zaradi sprostitve napredovanj, pove ćanje regresa, pove ćano število subvencioniranih obrokov prehrane, zaradi zakonskih sprememb (javna razsvetljava) smo imeli nekaj ve ćjih stroškov (strošek ustanovitelja),… Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev:

Odhodki iz naslova Odhodki Odhodki Indeks Delež v prodaje blaga in storitev teko ćega obra ć. preteklega obra ć. celoti obdobja obdobja Pla će in izdatki zaposlenim 3.059 2.716 112,63 28,41%

Izdatki za blago in storitve 7.707 3.496 220,45 71,59% Skupaj 10.766 6.212 173,31 100,00% Pove ćani so prihodke iz kuhinje – zaposleni se vse ve ć poslužujejo prehrane v šoli – predvsem kosil. Prihodki od najemnin so se min. zmanjšali – vse ve ć brezpla ćnih uporab telovadnice (društva)- dogovor z ustanoviteljem in so javno dobro. Prav tako so se zmanjšali drugi teko ći prihodki.

6.4 POJASNILA K IZKAZU FINAN ĆNIH TERJATEV IN NALOŽB OŠ Podzemelj nima finan ćnih terjatev ne naložb.

6.5 POJASNILA K IZKAZU RA ĆUNA FINANCIRANJA OŠ Podzemelj se v obra ćunskem letu 2016 ni zadolževala.

7 FINAN ĆNI NA ĆRT ZA LETO 2017

C & 65 ()'/ 95 7695 37 ùÜWC <Ü-6- 0)='(>? 36 3458 & 795 97 : 7 7 a337 & :85? 56&895 55 65! 65- t7 34 5956 3 & 76 & 5 a56 { 65 35! :89 5973 & a337 & &5795? &3 - b 34 76 56 & 57954 5 5 !33 5 &455 65 37 75 5954 5 &- & 5- t[!bLw!bL twLIh5YL Lb h5Ih5YL% (v eurih, brez centov) REALIZIRAN O REALIZIRANO PLAN INDEKS 2015 2016 2017 17/16 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 753.360 801.878 833.527 1,04 B) FINAN ĆNI PRIHODKI 2.589 0 0 0,00 C) DRUGI PRIHODKI 0 0 0 0,00 Ć) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 0 0 0 0,00 D) CELOTNI PRIHODKI 766.134 801.878 833.527 1,04 E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 152.384 155.453 166.245 1,07 STROŠKI MATERIALA 97.322 92.740 98.750 1,06 STROŠKI STORITEV 55.062 62.713 67.495 1,08 F) STROŠKI DELA 589.758 633.026 653.890 1,03 PLA ĆE IN NADOMESTILA PLA Ć 462.551 492.656 506.790 1,03 PRISPEVKI ZA SOC. VARNOST DELODAJALCEV 76.854 82.123 88.750 1,08 DRUGI STROŠKI DELA 50.353 58.247 58.350 1,00 G) AMORTIZACIJA 6.537 6.710 8.235 1,23 H) REZERVACIJE 0 0 0 0,00 J) DRUGI STROŠKI 1.107 1.107 1.107 1,00 K) FINAN ĆNI ODHODKI 0 1231 1750 1,42 L) DRUGI ODHODKI 0 0 0 0,00 M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 0 0 0 0,00 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 0 0 0,00 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 0 0 0 0,00 N) CELOTNI ODHODKI 749.786 797.527 831.227 1,04 O) PRESEŽEK PRIHODKOV 6.163 4351 2.300 0,53 P) PRESEŽEK ODHODKOV 0 0 0 0,00 48

Davek od dohodka pravnih oseb 0 0 0 0,00 Presežek prih. obra ć. Obd. z upošt. davka od dohodka 6.163 4.351 2.300 0,53 Presežek odh. obra ć. Obd. z upošt. davka od dohodka 0 0 0 0,00

V primerjavi z letom 2016 planiramo v letu 2017 za 3,95 % ve ć prihodkov (31.649 EUR) in 4,22 % ve ć odhodkov (33.700 EUR). Pove ćanje prihodkov je planirano na ra ćun MIZŠ-ja (napredovanja zaposlenih – pove ćanje pla ćne mase, pove ćano število subvencij prehrane, ve ćji regres za zaposlene). Prav tako pri ćakujemo oz. se bomo trudili za pove ćanje prihodka na ra ćun prehrane – tržna dejavnost, s tem pa je naš cilj še pove ćati delež zaposlitve gospodinji. Planirani presežek prihodkov nad odhodki v višini 2.300 EUR. t[!bLw!bL twLIh5YL Lb h5Ih5YL ë [9ÇÜ !"( th ëw{Ç!I 59W!ëbh{ÇL%

(v eurih, brez centov) 2017 2017 TRŽNA JAVNA SLUŽBA DEJAVNOST A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 815.737 17.790 B) FINAN ĆNI PRIHODKI 0 0 C) DRUGI PRIHODKI 0 0 Ć) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 0 0 D) CELOTNI PRIHODKI 815.737 17.790 E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 157.655 8.590 STROŠKI MATERIALA 94.500 4.250 STROŠKI STORITEV 57.150 4.340 F) STROŠKI DELA 648.540 5.350 PLA ĆE IN NADOMESTILA PLA Ć 502.400 4.390 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 87.890 860 DRUGI STROŠKI DELA 58.250 100 G) AMORTIZACIJA 6.785 1.450 H) REZERVACIJE 0 0 J) DRUGI STROŠKI 1.650 100 K) FINAN ĆNI ODHODKI 0 0 L) DRUGI ODHODKI 0 0 M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 0 0 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 0 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 0 0 N) CELOTNI ODHODKI 815.737 15.490 O) PRESEŽEK PRIHODKOV 0 2.300 P) PRESEŽEK ODHODKOV 0 0 Davek od dohodka pravnih oseb 0 0 Presežek prihodkov obra ć. obdobja z upoštevanjem davka od dohodka 0 2.300 Presežek odhodkov obra ć. obdobja z upoštevanjem davka od dohodka 0 0 Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obra ćunskega obdobja 0 0 Povpre ćno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obraćunskem obdobju (celo število) 24 24 Število mesecev poslovanja 12 12

Planirani presežek prihodkov nad odhodki znaša 0 EUR na ra ćun javne službe in 2.300 EUR , ki se nanaša na tržno dejavnost. V letu 2017 planiramo gospodinji pove ćati delež zaposlitve še za 10 % na ra ćun tržnega deleža (50% pokriva strošek gospodinje ob ćina). Pri ćakujemo, da se bo število kosil še pove ćalo (zaradi dodatnih subvencij) in s tem bo še ve ćja potreba oz. pove ćan obseg dela v kuhinji. Trenutno imamo 2 gibalno ovirana u ćenca, ki potrebujeta stalnega spremljevalca po odloćbi - DM v deležu 75%. Prav tako imamo preko javnih del zaposleni 2 delavki in želimo tudi v bodo će obdržati ta delovna mesta. Planiranje po trenutno znanih podatkih je v takšnem obsegu. V kolikor se bo ćez leto stanje spremenilo, bomo vse pristojne seznanili s spremembami. t[!bLw!bL twLIh5YL Lb h5Ih5YL ë [9ÇÜ !"( th 59b!wb9a ÇhYÜ%

Znesek v EUR (brez centov) PLAN Ćlenitev Oznaka Realizirano Realizirano PLAN 2017/ kontov Naziv konta za AOP 2015 2016 2017 Real.2016 1 2 3 4 5 6 7 I. SKUPAJ PRIHODKI 401 765.919 802.370 840.104 1,05 (402+431) 1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 402 748.433 783.358 819.992 1,05 (403+420) A. Prihodki iz sredstev javnih financ 403 709.026 749.021 782.143 1,04 (404+407+410+413+418+419) a. Prejeta sredstva iz državnega prora ćuna 404 595.445 631.343 645.708 1,02 (405+406) del 7400 Prejeta sredstva iz državnega prora ćuna za teko ćo 405 595.445 631.343 645.708 1,02 porabo del 7400 Prejeta sredstva iz državnega prora ćuna za investicije 406 0 0 0 0,00 b. Prejeta sredstva iz ob ćinskih prora ćunov 407 94.644 101.025 114.087 1,13 (408+409) del 7401 Prejeta sredstva iz ob ćinskih prora ćunov za teko ćo 408 89.170 94.633 100.387 1,06 porabo del 7401 Prejeta sredstva iz ob ćinskih prora ćunov za investicije 409 5.474 6.392 13.700 2,14 c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega 410 18.182 15.910 18.780 1,18 zavarovanja (411+412) del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za 411 18.182 15.910 18.780 1,18 teko ćo porabo d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij 413 755 743 733 0,99 (414+415+416+417) del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekoćo porabo 414 755 743 733 0,99 B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne 420 39.407 34.337 40.684 1,18 službe (421+422+423+424+425+426+427+ 428+429+430) del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova 421 38.997 33.957 40.284 1,19 izvajanja javne službe 730 Prejete donacije iz doma ćih virov 426 410 380 400 1,05 2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 431 17.486 19.012 20.112 1,06 NA TRGU (432+433+434+435+436) del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 9.072 12.472 13.472 1,08 del 7102 Prejete obresti 433 0 0 0 0,00 del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od 434 5.545 5.468 5.568 1,02 premoženja del 7100 Prihodki od udeležbe na dobi ćku in dividend ter 435 0 0 0 0,00 presežkov prihodkov nad odhodki del 7141 Drugi teko ći prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne 436 2.869 1.072 1.072 1,00 službe II. SKUPAJ ODHODKI 437 767.017 802.625 842.513 1,05 (438+481) 50

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 438 760.805 791.859 827.713 1,05 (439+447+453+464+465+466+467+468+469+470) A. Pla će in drugi izdatki zaposlenim 439 513.664 542.062 559.448 1,03 (440+441+442+443+444+445+446) B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 447 78.381 82.947 86.271 1,04 (448+449+450+451+452) C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne 453 163.834 160.544 170.659 1,06 službe (454+455+456+457+458+459+460+461+462+463) 403 D. Pla ćila doma ćih obresti 464 0 0 0 0,00 404 E. Pla ćila tujih obresti 465 0 0 0 0,00 410 F. Subvencije 466 0 0 0 0,00 411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 0 0 0 0,00 412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in 468 0 0 0 0,00 ustanovam 413 I. Drugi teko ći doma ći transferji 469 0 0 0 0,00 J. Investicijski odhodki 470 4.926 6.306 8.500 1,35 (471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480) 4202 Nakup opreme 473 4.926 6.306 8.500 1,35 4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 474 0 0 0 0,00 4204 Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 0 0 0 0,00 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 476 0 0 0 0,00 4206 Nakup zemljiš ć in naravnih bogastev 477 0 0 0 0,00 4207 Nakup nematerialnega premoženja 478 0 0 0 0,00 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna 479 0 0 0 0,00 dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring 4209 Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 480 0 0 0 0,00 2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN 481 6.212 10.766 14.800 1,37 STORITEV NA TRGU (482 + 483+ 484) del 400 A. Pla će in drugi izdatki zaposlenim iz naslova 482 2.339 2.635 5.350 2,03 prodaje blaga in storitev na trgu del 401 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz 483 377 424 860 2,03 naslova prodaje blaga in storitev na trgu del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje 484 3.496 7.707 8.590 1,11 blaga in storitev na trgu III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 485 0 0 426 0,00 (401-437) III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 486 1.098 255 0 0,00 (437-401)

Priliv in odliv po denarnem toku se delno razlikuje od poslovnega izida po prihodkih in odhodkih po poslovnem dogodku. Razlika je predvem v obveznostih decembra, ki so praviloma finan ćno poravnane v januarju oz. februarju naslednjega leta.

7.1 PLAN FINAN ĆNIH SREDSTEV ZA LETO 2017 – DELEŽ USTANOVITELJA

V prilogi (naslednji tabeli) predstavljamo tudi poslovanje, ki je vezano na financiranje s strani ustanoviteljice – Ob ćine Metlika. t[!b CLb!b2bLI {w95{Ç9ë ù! [9Çh !"( / CLb!b2bL ÇhY

Realizacija Veljavni Realizacija INDEX INDEX PLAN R 16/P P 17/R 2015 2016 2016 16 PLAN 2017 16

Elektri ćna energija 12.085 13.500 13.282 98,39 13.900 104,65

komunalne storitve 8.489 9.400 9.367 99,65 9.600 102,49

ćistila 2.400 2.400 2.400 100,00 2.400 100,00

plin 1.297 800 738 92,25 800 108,40

kurjava 24.814 20.000 17.412 87,06 20.000 114,86

Zavarovanje 5.896 5.900 5.817 98,59 5.900 101,43

servs. in vzdr.sistem. 13.458 14.400 13.599 94,44 13.200 97,07

Skupaj materialni stroški 68.4 39 66.400 62.615 94,30 65.800 105,09

Varstvo voza ćev 5.193 5.300 5.193 92,92 5.300 102,06

Šola v naravi 706 610 1.117 183,11 800 71,62

Dodatni program 442 650 324 49,85 650 200,62

Pla ća kuharice, gospodinje 13.800 18.960 17.459 92,08 20.525 117,56

Plavalni te ćaj 363 292 292 100,00 567 194,18

Javna dela 3.395 3.430 3.189 92,97 3.745 117,43

Invest. vzdrž. in nabave 6.202 10.895 10.839 99,49 13.700 126,40

SKUPAJ: 98.540 106.537 100.760 94,58 114.087 113,23

Lastni trž.prih. 12.252 12.600 12.252 97,20 12.500 102,00

ë :54 6 & 65 ()'/ 34 35 356 &53 9 9595 & 6 4 56595 85 5 5 & 95 65- t6 3537 3 3 695 95 3 3 37569- b73 95 565 !395 A 57 7 565 ,) 2 &3675 5a A & 759 576 36- b5 55 !655 753893 7&576 56 753893 7 3 5859 7595 5 3 3 37569- h5 4 95 7 3 753 '+-/)) 9Üw-

8 IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA FINANC

v: OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ

PODZEMELJ 11A, 8332 GRADAC

Šifra: 66982

Mati ćna številka: 508543000

Podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finan ćnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. ćlenom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresni ćevanje prora ćuna.

Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o doseganju ciljev: tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, se obvladujejo na še sprejemljivi ravni. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogo ća, da se opredelijo klju ćna tveganja, verjetnost nastanka in vp liv dolo ćenega tveganja na doseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, ućinkovito in gospodarno.

Ta ocena predstavlja stanje na podro ćju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ v OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ, Podzemelj 11a, 8332 GRADAC.

Oceno podajam na podlagi:

* ocene notranje revizijske službe za podro ćja: notranjega nadzora financ, knjigovodskih listin, kriterijev za financiranje javnih služb, osnovna sredstva in viri sredstev, javna naro ćila, financiranje dejavnosti šole, finan ćni na ćrt, letno poro ćilo

* samoocenitev vodij organizacijskih enot za podro ćja:

NOTRANJI NADZOR FINANC

* ugotovitev (Ra ćunskega sodiš ća RS, prora ćunske inšpekcije, Urada RS za nadzor prora ćuna, nadzornih organov EU,…) za podro ćja:

OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ je vzpostavljen(o):

1. primerno kontrolno okolje : a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, X c) na posameznih podro ćjih poslovanja, d) še ni vzpostavljeno, pri ćeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pri ćeli z ustreznimi aktivnostmi 2. upravljanje s tveganji: 2.1. cilji so realni in merljivi, tp. da so dolo ćeni indikatorji za merjenje doseganja ciljev: a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih podro ćjih poslovanja, d) še niso opredeljeni, pri ćeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pri ćeli z ustreznimi aktivnostmi

2.2. tveganja, da se cilji ne bodo uresni ćili, so opredeljena in ovrednotena, dolo ćen je na ćin ravnanja z njimi : a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, X c) na posameznih podro ćjih poslovanja, d) še niso opredeljena, pri ćeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pri ćeli z ustreznimi aktivnostmi

3. na obvladovanju tveganj temelje ć sistem notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven : a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih podro ćjih poslovanja, d) še ni vzpostavljen, pri ćeli smo s prvimi aktivnostmi,

Na podlagi 16. ćlena Statuta Ob ćine Metlika (Uradni list RS, št. 79/2016) je Ob ćinski svet Ob ćine Metlika na 17. redni seji, dne 30. marca 2017, sprejel naslednji

S K L E P

Ob ćinski svet Ob ćine Metlika sprejme letno poro ćilo o poslovanju javnega zavoda Osnovna šola Podzemelj v letu 2016.

Številka: Metlika: 30. marec 2017

Darko Zevnik župan Ob ćine Metlika

LETN O POROýILO

OS NOVN E !OLE METL IKA ZA LETO 2016

Posl ovno poro þilo pripravi lla : #ELJK A JANJAC, ravnateljic a Ra þunovodsko poro þilo pr ipravil: M ARJAN HU DOPISK, r aþunovodj a

Metlika, feb ruar 2017

KAZALO

1. POSLOVNO PORO ýILO OSNOVNE !OLE METLIKA " SPLO!NI DEL 3 1.1 Poro þilo ravnateljice in kratka predstavitev javnega zavoda O! Metlika 3 1.2 Poro þilo predsednika Sveta zavoda 4 1.3 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb 5 1.4 Osnovni podatki o poslovanju 5

2. POSLOVNO PORO ýILO " POSEBNI DEL 7 2.1 Poro þilo o dose•enih ciljih in rezultatih Osnovne $ole Metlika za leto 2016 7 2.1.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro þje 7 2.1.2 Dolgoro þni cilji 7 2.1.3 Kratkoro þni cilji 8 2.1.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev 11 2.1.5 Druge dejavnosti in projekti 21 2.1.6 Knji!nica, u þbeni•ki sklad, •olska skupnost, •olski sklad 23 2.1.7 Ocena delovanja sistema notranjih kontrol in notranjega finan þnega nadzora 26 2.1.8 Ocena gospodarnosti in u þinkovitosti poslovanja 26 2.1.9 Ocena u þinkov poslovanja na druga podro þja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora 27 2.1.10 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko 28 2.1.11 Druga pojasnila, inventura, nabave d. i. razvr• þenega med material, investicije 29 2.1.12 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepri þakovanih posledic pri izvajanju programa 33

3. RA ýUNOVODSKO PORO ýILO 34

3.1 Pojasnila k postavkam BILANCE STANJA 34 3.2 Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV dolo þenih uporabnikov in k IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV dolo þenih uporabnikov po vrstah dejavnosti 38 3.3 Pojasnila k IZKAZU RA ýUNA FINAN ýNIH TERJATEV IN NALO%B dolo þenih uporabnikov 45 3.4 Pojasnila k IZKAZU RA ýUNA FINANCIRANJA dolo þenih uporabnikov 45 3.5 Pojasnila k IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV dolo þenih uporabnikov po na þelu denarnega toka 45

4. DOKON ýNI ODBITNI DELE% V LETU 2016 46

5. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V LETU 2016 46

6. ZAKLJU ýEK 46

1. POSLOVNO PORO ýILO OSNOVNE !OLE METLIKA " splo#ni del

1.1 Poro þilo ravnateljice in kratka predstavitev javnega zavoda O! Metlika

Osnovna •ola Metlika je javni vzgojno-izobra•evalni zavod, ki ga je ustanovila Ob þina Metlika dne 8. 4. 1999 z odlokom. Odlok se je v poznej•ih letih dopolnjeval v skladu s spremembami •olske zakonodaje.

!ola izvaja dejavnost osnovnega izobra•evanja splo•nega tipa, pripravo •olske prehrane za u þence in organizacijo kulturnih, •portnih in drugih javnih prireditev ter prevoze uþencev. Dejavnost •ole je javna slu•ba, katere izvajanje je v javnem interesu. Vzgojno- izobra•evalna dejavnost poteka od 1. do 9. razreda obvezne osnovne •ole. Javno veljavni vzgojno-izobra•evalni program je sprejet na na þin in po postopku, dolo þenim z zakonom. !olo vodi ravnateljica, ki je pedago•ki in poslovodni organ zavoda. Pri delu ji pomaga pomo þnica ravnateljice, ki opravlja naloge, ki jih dolo þi ravnateljica in so opisane v aktu o sistemizaciji. !ola ima podru•nico " tj. Podru•ni þna •ola Suhor. Podru•nico vodi vodja podru•ni þne •ole.

Za u þence, ki pri dolo þenih predmetih presegajo standarde znanja, •ola organizira dodatni pouk. Na razredni stopnji se izvaja dodatni pouk pri sloven• þini in matematiki, na predmetni stopnji pa •e iz sloven• þine, matematike, angle• þine, kemije, fizike in biologije. Dopolnilni pouk organizira •ola za tiste u þence, ki potrebujejo pomo þ pri uþenju. Na •oli izvajamo dopolnilni pouk iz sloven• þine, matematike in angle• þine. Zato da bi razvijali razli þne interese u þencev, •ola izvaja interesne dejavnosti. Vodijo jih uþitelji in zunanji sodelavci. !ola je v letu 2016 organizirala 4 •ole v naravi v C!OD, 5- dnevno letno •olo v naravi za u þence 5. razreda v Termah ýate•, za u þence 6. razreda pa 3-dnevno zimsko •olo smu þanja na smu þi• þu na Planini pod !umikom.

V letu 2016 smo uspe•no zaklju þili •olsko leto 2015/2016, uresni þili vse na þrtovane aktivnosti in se med poletjem pripravljali za •olsko leto 2016/2017. Koledarsko leto 2016 je zaznamovalo nekaj dolgotrajnih bolni•kih odsotnosti posameznih zaposlenih, ki smo jih re•evali z notranjimi prerazporeditvami dela. V jesenskem þasu je eden izmed hi•nikov prevzel del obveznosti prevozov otrok, kar nam je v þasih povzro þilo te•ave pri pravo þasnem opravljanju hi•ni•kih del.

V mesecu oktobru smo obele•ili petdeseto obletnico Osnovne •ole Metlika v sedanji stavbi. Ob tej prilo•nosti smo izdali zbornik, obnovili oz. osve•ili fasado, na njo dodali •e •olski znak in uredili otro•ko igri• þe z dvema gugalnicama.

Financiranje s strani ministrstva je potekalo v dveh delih, od 1. 1. 2016 do 5. 9. 2016 in od 6. 9. 2016 do 31. 12. 2016. Zaradi tak•nega na þina financiranja je bilo nekoliko ote•eno na þrtovanje posodobitve u þnih pripomo þkov.

1.2 Poro þilo predsednice Sveta zavoda Svet Osnovne !ole Metlika je imel v letu 2016 tri redne in dve koresponden þni seji, na katerih je:

x verificiral mandate novoizvoljenega Sveta O• Metlika, x potrdil za predsednico Sveta O• Metlika Ur!ko Delkot in namestnico Eriko Horvat, x se seznanil z nalogami in pristojnostmi Sveta !ole, x obravnaval Inventurno poro þilo za leto 2015, x sprejel Letno poro þilo !ole za leto 2015, x sprejel Finan þni na þrt !ole za leto 2016, x bil seznanjen s povzetkom poro þila o notranji reviziji !ole za leto 2015, x ugotovil delovno uspe!nost ravnateljice, x sprejel informacije o uresni þitvi Letnega delovnega na þrta za !olsko leto 2015/2016, x sprejel Letni delovni na þrt za !olsko leto 2016/2017, x bil informiran o prejemu sklepa o obsegu financiranja dejavnosti v letu 2016 do vklju þno 30. 11. 2016, x imenoval prito#beno komisijo, x bil seznanjen s Finan þnim na þrtom Osnovne !ole Metlika za leto 2016 in sprejel dopolnitev le-tega,

x se seznanil z rezultati poslovanja !ole za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016.

Svet zavoda je opravljal naloge, zapisane v 48. þlenu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra#evanja ter v Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno- izobra#evalnega zavoda $Osnovna !ola Metlika%. Ur!ka Delkot, predsednica Sveta !ole

Kratka predstavitev NAZIV: OSNOVNA •OLA METLIKA SKRAJ•ANO IME: O• METLIKA Sede#: •olska ulica 7, 8330 METLIKA Mati þna !tevilka: 5088925000 •ifra prora þunskega uporabnika: 66974 +386 7 369 11 60 fax +386 7 369 1170 E-po!ta: [email protected] Internetni naslov: http://www.osmetlika.si/ •ifra glavne dejavnosti: 85.200 & Osnovno!olsko izobra#evanje Podru#nica: OSNOVNA •OLA METLIKA, PODRU'NI ýNA •OLA SUHOR, Dolnji Suhor 1, 8331 SUHOR

1.3 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb

Organiziranost (strokovni organi zavoda: ravnateljica, u þiteljski zbor, oddel þni uþiteljski zbor, razredni ki in strokovni aktivi, !olska svetovalna slu•ba, knji•nica, tajni!tvo, ra þunovodstvo itd.) Vodstveni delavci: 2 Pedago!ki delavci: 53 Strokovni delavci: 5 Tajni!tvo: 1 Ra þunovodstvo: 2 Strokovni aktivi: 15 Kuhinja: 4 Hi!niki: 3 Voznik: 1 ýistilke: 8 Javna dela: 2 Svet !ole: 11 þlanov Svet star!ev: 29 þlanov

Predstavitev odgovornih oseb

Ravnateljica: #eljka Janjac Pomo þnica ravnateljice: Janja Jaklji þ Vodja podru•nice: Erika Horvat Predsednica Sveta zavoda: Ur!ka Delkot

1.4 Osnovni podatki o poslovanju

Pogoje za delovanje zavoda zagotavljata ustanoviteljica Ob þina Metlika in Republika Slovenija $ Ministrstvo za izobra•evanje, znanost in •port. Zavod Osnovna •ola Metlika pridobiva sredstva iz naslednjih virov: - iz javnih sredstev (ministrstvo), - sredstev ustanovitelja (ob þina), - sredstev od prodaje proizvodov in storitev (lastni, star•i), - sredstev od prodaje proizvodov in storitev na trgu (lastni, ostali kupci), - iz donacij.

Za financiranje dejavnosti, ki niso sestavina osnovnega izobra•evalnega programa in se ne financirajo iz javnih sredstev (nakup nadstandardne opreme, nakup u þil, u þnih pripomo þkov, za katere ni drugih virov itd.), je bil v letu 2010 ustanovljen •olski sklad. •olski sklad pridobiva sredstva iz: prispevkov star!ev, donacij in drugih virov.

Preglednica 1 : Sestava prihodkov po virih financiranja v %

Financer ! dele" v % Razlika NAZIV PODSKUPINE KONTOV Teko e leto Predhodno þ R = TL - PL (TL) leto (PL) 1 2 3 4=2-3 Celotni PRIHODKI 100,00 % 100,00 % 0,0 % Prihodki ! MIZ# pog. 78,0 % 74,3 % 3,7 % Prihodki ! MIZ# (ostalo + agenc.) 6,8 % 11,7 % വ 4,9 % Prihodki ! ustanovitelj 8,5 % 7,1 % 1,4 % Prihodki ! lastni (osn. dejav.) 6,5 % 8,4 % ௅ 1,9 % Prihodki ! lastni (tr". dejav.) 1,7 % 1,6 % 0,1 % Donacije, od$kodnine, ostalo 0,0 % 0,1 % 0,0 %

Iz preglednice 1 je razvidno, da je sestava prihodkov po virih podobna kot v letu 2016. Dele• prihodkov od MIZ• je vi•ji za 3,7 %, dele• prihodkov od ustanovitelja pa je vi•ji za 1,4 %. Dele• lastnih prihodkov (osnovna dejavnost) se je glede na leto 2015 zni•al za 1,9 %, dele• tr•nih prihodkov pa se je povi•al za 0,1 %. Grafikon k preglednici 1: Sestava prihodkov po virih financiranja v %

0,90 0,78 0,80 0,74 0,70 0,60 0,50 0,40 0,30 0,20 0,12 0,08 0,07 0,08 0,10 0,07 0,06 0,02 0,02 0,00 0,00 0,00 Prihodki Prihodki Prihodki Prihodki Prihodki Donacije, MIZ! pog. MIZ! ostalo ustanovitelj lastni lastni (tr". ostalo (osn.dejav.) dejav.)

Teko ēeleto (TL) Predhodno leto (PL)

2. POSLOVNO PORO ýILO ! posebni del

2.1 Poro þilo o dose"enih ciljih in rezultat ih Osnovne #ole Metlika za leto 2016

2.1.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro þje OSNOVNA •OLA Zakon o organizaciji in financir anju vzgoje in izobra!evanja Zakon o zavodih Zakon o delovnih razmerjih Zakon o javnih financah Zakon o ra þunovodstvu Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobra!evanja v RS Pravilnik o dolo þitvi neposrednih in posrednih uporabnikov dr!avnega in ob þinskih prora þunov ZAKON O OSNOVNI •OLI Pravilnik o "olskem koledarju za osnovne "ole Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni "oli Pravilnik o dokumentaciji v O• Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju u þencev v O• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne "ole Zakon za uravnote!enje javnih financ Zakon o "olski prehrani

2.1.2 Dolgoro þni cilji

Dolgoro þni cilji "ole temeljijo na viziji »dobre !ole« .

»Dobra "ola« obvlada izzive u þnega procesa, upo"teva in razvija avtonomnost in strokovnost u þitelja ter izobra!evalne zmo!nosti, interese in posebnosti u þenca. Temelji na dobrih u þiteljih, spodbudnem in pozitivnem u þnem okolju, dobrih medsebojnih odnosih, skupni viziji, dobrem sodelovanju s star"i in z okoljem.

Dolgoro þni cilji ! ve þ koledarskih ali "olskih let: Cilj Aktivnost Kazalnik/merljivost ýas Dose!ek Izbolj"ati Doslednost pri Uþni uspeh, "tevilo Da/ne/delno delovno upo"tevanju pravil vzgojnih ukrepov 2014$2018 disciplino "olskega reda in uþencev dogovorov star"i $ uþenec $ "ola Vertikalno in Da/ne/delno interdisciplinarno Izbolj"anje Uþni uspeh, uspeh 2014$2018 povezovanje, funkcionalne na NPZ pismenosti strokovno izobra!evanje

Sodelovanje z Ob ino Metlika, Obnova •olske þ 2016!2018 Da/ne/delno •portne dvorane spremljanje razpisov Ureditev Sodelovanje z prometne Ob ino Metlika þ 2016!2018 Da/ne/delno infrastrukture v okolici •ole

2.1.3 Kratkoro þni cilji

Kratkoro þni cilji ! teko þe koledarsko ali "olsko leto: Cilj Aktivnost Kazalnik/merljivost þas Dose!ek Delavnice, •tevilo vzgojnih Da/ne/delno pogovori, ukrepov, "tevilo Zmanj"ati razgovorov pri medvrstni"ko sodelovanje s star"i in z svetovalni slu!bi 2016$2017 nasilje zunanjimi in"titucijami, doslednost pri izrekanju vzgojnih ukrepov Krepitev Team building, Vpra"alnik o Da/ne/delno samoevalvaciji pozitivne klime v medsebojne 2015$2016 kolektivu hospitacije, delavnice: sodelavec $ sodelavcu Ureditev okolice Otro"ka igrala, "ole zelenica, "ol. 2016 Da/ne/delno fasada, tribune na zunanjem igri" þu

Opisno poro þilo o realizaciji zastavljenih ciljev, programov, dejavnosti in projektov

Za spremljanje in uresni þevanje kratkoro þnih in dolgoro þnih ciljev je zadol!ena komisija za kakovost. Ob koncu koledarskega leta 2016 smo sklenili, da smo uspe"no za þeli uresni þevati tako kratkoro þno kot tudi dolgoro þno zastavljene cilje. Pri dolgoro þno zastavljenih ciljih opa!amo izbolj"anje pri doslednem upo"tevanju "olskih pravil, ve þ je doslednosti pri izrekanju vzgojnih ukrepov, ki smo jih dolo þali v Vzgojnem na þrtu "ole. Izbolj"ala se je tudi uspe"nost re"evanja vzgojne problematike v sodelovanju s star"i.

V letu 2016 se je dvakrat sestal vertikalni strokovni aktiv u þiteljev sloven• þine in analiziral problematiko funkcionalne pismenosti. Vertikalni aktiv u þiteljev matematike se je sestal enkrat in razpravljal o uspe•nej•ih metodah dela.

Ureditev prometne infrastrukture v okolici •ole smo zastavili kot dolgoro þni cilj od leta 2016 naprej. V tem letu nam je uspelo to postavko umestiti v prora þun Ob þine Metlika. Ocenjujemo, da smo ve þino navedenih kratkoro þnih ciljev za leto 2016 delno dosegli. Premik smo naredili tudi na podro þju ustvarjanja pozitivne klime v kolektivu, kar nam dokazujejo rezultati samoevalvacijskih vpra•alnikov.

Uresni þili smo zastavljeni cilj " ureditev okolice •ole. Postavili smo dve otro•ki gugalnici, uredili zelenico pri glavnem vhodu in obnovili fasado •olske stavbe, na kateri je sedaj tudi znak •ole. V letu 2017 moramo •e postaviti za• þitno ograjo ob zelenici in nadaljevati z urejanjem okolice. Medvrstni•ko nasilje je tesno povezano z vzgojno problematiko, s sodelovanjem s star•i, z delovno disciplino in motivacijo za u þenje. Zato smo se v letu 2014 odlo þili, da pristopimo k mednarodnemu projektu FIT4KID, ki smo ga uresni þevali tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016. Na spletni strani •ole redno objavljamo novice o vseh aktivnostih v zvezi s projektom.

Uþni uspeh ob koncu •olskega leta (bil je 94,7-odstoten), dose•eni rezultati na tekmovanjih v znanju in •portu, raziskovalne naloge ter uspe•no zaklju þeni projekti so dokaz, da smo kakovostno izvajali pedago•ko delo. Stalne razstave otro•kih izdelkov v avlah •ole so privabljale obiskovalce, ki so lahko vse leto spremljali ustvarjalno delo u þencev in njihovih u þiteljev. Decembra smo imeli tehni•ki dan " okrasili smo •olske prostore, steklene povr•ine in kulturni dom. Prireditve v veselem decembru so tako lahko potekale v res prazni þnem razpolo•enju. Menjale so se predstavitve na panojih in tablah v avlah •ole, zanimive so bile predstavitve dela u þencev v u þilnicah. V okviru projekta FIT4KID smo narisali nekaj talnih igric v zgornji avli. U þenci se s pomo þjo teh ozna þb igrajo v þasu odmorov ali pa med þakanjem na aktivnosti po pouku. Poleg rednih hospitacij so u þitelji ve þ dni spremljali •tudente razli þnih smeri Pedago•ke fakultete. Tovrstno delo je obremenjujo þe za u þitelje, vendar u þiteljem obenem pomeni potrditev in tudi prispevek k •e bolj•i kakovosti njihovega dela. Obenem tako delo pomeni tudi prena•anje u þiteljeve kakovosti in izku•enj na bodo þe strokovne delavce. Praksa •tudentov pod mentorstvom na•ih u þiteljev je ute þena oblika dela na •oli; izvajali smo jo na razredni in predmetni stopnji, v kuhinji in pri ra þunalni þarju. Uþitelji so pri pouku uvajali raznolike oblike in metode dela. Posebej inovativen je na þin dela pri pouku angle• þine v 1., 2. in 3. razredu, pri katerem gre za zgodnje u þenje tujega jezika in s katerim smo v •olskem letu 2014/2015 za þeli kot ena izmed projektnih •ol.

Strokovni delavci so pri •tevilnih urah uporabljali IKT-opremo, kot so interaktivne table, LCD-projektorji, prenosni ra þunalniki. Vsi u þitelji predmetnega in razrednega pouka so se udele$evali •tudijskih sre þanj. Izvedeno je bilo nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za u þence 6. in 9. razreda pri predmetih sloven• þina, matematika, angle• þina (6) in fizika (9). V 6. razredu so u þenci dosegli nadpovpre þen rezultat pri matematiki in podpovpre þnega pri sloven• þini in angle• þini. Rezultati u þencev 9. razreda nam ka$ejo, da je njihov uspeh bodisi nekoliko nadpovpre þen bodisi podpovpre þen # od slovenskega povpre þja bistveno ne odstopamo.

Analiza dose•kov NPZ, 9. razred (osnovni statisti þni podatki po predmetih) Razlika Povpr. •t. Povpr. •t. !t. u encev !t. u encev glede na Predmet þ þ to k v % to k v % (SLO) (O!M) þ þ slo povpr. (SLO) (O$M) v % SLOVEN$ ýINA 16.515 66 53,54 53,23 -0,31 MATEMATIKA 16.671 66 51,51 51,97 0,46 FIZIKA 4.176 65 50,17 48,63 -1,54

Sodelovanje s star•i je potekalo dobro in na razli þne na þine.

•ola je bila vpeta v vsa dogajanja v o#jem in !ir!em okolju, najve þ v obliki nastopov uþencev na razli þnih prireditvah in proslavah.

Odmevna sta bila oba dneva !ole: prvi je pod geslom »Zdravo #ivljenje za aktivno uþenje« potekal 18. marca, 21. oktobra pa smo pod geslom »•ola praznuje« obele#ili dan !ole ob petdeseti letnici O• Metlika v sedanji stavbi.

Nadaljevali smo delo z nadarjenimi u þenci, vidni so bili rezultati na tekmovanjih, raznih razpisih in sre þanjih.

V skladu z u þnim na þrtom se je izvajal dopolnilni in dodatni pouk. Ti dve obliki u þenja pomagata odpravljati osnovne pomanjkljivosti v znanju, pomagata razviti delovne navade in navajati u þence na uspe!nej!e metode u þenja.

Z u þenci Romi se je tako kot predhodno !olsko leto poleg dopolnilnega pouka izvajala !e individualna strokovna pomo þ. Ve þina u þencev Romov je bila dele#na tudi dodatne strokovne pomo þi, ki jo je izvajala romska pomo þnica.

Vzgojnim vpra•anjem smo namenili veliko pozornosti. Izrazito te•kih disciplinskih kr•itev oz. primerov ni bilo, sre þali pa smo se s posameznimi u þenci, ki so ob þasno motili •olsko delo ali niso obiskovali pouka. V •olskem letu 2015/2016 smo ve þkrat izrekli alternativne vzgojne ukrepe, ve þkrat smo uporabili postopek restitucije. Izrekli smo 8 vzgojnih opominov, kar je za 69 % manj kot v preteklem •olskem letu. Ve þina vzgojnih opominov se je nana•ala na neopravi þeno izostajanje od pouka. Po izreku opomina smo naredili vzgojni na þrt za posameznega u þenca. Po kon þni evalvaciji vzgojnih na þrtov smo zaklju þili, da kljub bistvenemu izbolj•anju na vzgojnem podro þju ciljev •e vedno nismo dosegli in da bomo v naslednjem •olskem letu nadaljevali z izvajanjem in s spremljanjem vzgojnih dejavnosti, ki smo jih opredelili v vzgojnem na þrtu. Upamo, da bo dosledno izvajanje le-teh pripomoglo pri ozave• þanju (tako uþencev kot nekaterih star•ev) o pomembnosti upo•tevanja dogovorjenih pravil in kodeksov obna•anja.

V •olskem vrtu smo, poleg obstoje þe, postavili •e dve visoki gredi. Za •olski vrt skrbijo uþenci od 1. do 4. razreda skupaj z u þiteljicami. Zelenjavo, ki jo pridelajo, uporabimo v •olski kuhinji pri kuhanju kosila ali pripravi malice.

Uspe•no smo sodelovali na gledali•kih, folklornih, pevskih in glasbenih revijah ter prireditvah, ki so bile velikokrat povezane s krajevnimi, mestnimi in dr•avnimi praznovanji.

Uþenci so sodelovali tudi na razli þnih likovnih, literarnih nate þajih, na tekmovanjih iz znanja na vseh predmetnih podro þjih, na tekmovanjih za slovensko, angle•ko in nem•ko bralno zna þko, na tekmovanju Ra þunanje je igra, na •ahovskem tekmovanju, na tekmovanju Kaj ve• o prometu in na •portnih tekmovanjih.

LDN za •olsko leto 2015/2016 smo uresni þili odgovorno in v skladu z zastavljenimi nalogami. Med poletjem smo pripravili in v jesenskem þasu tudi uresni þevali LDN za •olsko leto 2016/2017.

2.1.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev

a) Ocena uspeha, upo•tevaje fizi þne, finan þne in opisne kazalce iz letnega programa dela za •olsko leto 2015/2016 in obra þunskega leta 2016

Uþni uspeh

!olsko leto 2015/2016 smo uspe•no zaklju þili, skupen u þni uspeh je bil 94,7% . V primerjavi s •olskim letom 2014/2015 je uspeh za 0,3 % vi•ji, v primerjavi s •olskim letom 2013/2014 pa za 1,2 % vi•ji. Iz tega lahko sklepamo, da se nam uspeh vsako leto izbolj•uje. POPRAVNI IZPITI PO PREDMETIH: MATEMATIKA 3

SLOVEN• ýINA 2 BIOLOGIJA 1

PREDMETNI IZPITI PO PREDMETIH: •PORT 2 izpita TJA, LUM, GUM, MAT, SLJ, BIO, FIZ, KEM, SPH, GEO, ZGO po 1 izpit

USPE•NOST V PRVEM (junijskem) ROKU: 6 uþencev je opravljalo popravne izpite, 3 u þenci predmetne izpite 3 uþenci so opravili popravne izpite (BIO, MAT, SLJ) 2 uþenca sta opravila predmetni izpit (•PO) 1 uþenka je opravila 6 predmetnih izpitov (GEO, ZGO, TJA, LUM, GUM, NPH) USPEH NA JUNIJSKIH POPRAVNIH IZPITIH: 50-odstotni USPEH NA JUNIJSKIH PREDMETNIH IZPITIH: 100-odstotni

AVGUSTOVSKI ROK : 3 POPRAVNI IZPITI (3 U ýENCI) 2 iz matematike, 1 iz sloven• þine 5 PREDMETNIH IZPITOV (1 U ýENKA) MAT, SLJ, BIO, FIZ, KEM

USPE!NOST NA AVGUSTOVSKEM ROKU POPRAVNIH IZPITOV: Od 8 izpitov je bilo uspe•no opravljenih 7 izpitov " to pomeni 87,5-odstotno uspe•nost. Glede na u þence: uspe•no so izpite opravili tri od •tirih u þencev (75 % u þencev).

Vsi deveto•olci so uspe•no kon þali osnovno •olo in se vpisali v programe srednje•olskega izobra•evanja. 22 deveto•olcev se je vpisalo v gimnazijske programe, 31 v srednje strokovne in tehni•ke •ole ter 13 v srednje poklicne •ole. 2 u þenca sta osnovno•olsko obveznost kon þala s kon þanim 7. razredom in se vpisala v skraj•ane izobra•evalne srednje•olske programe.

Tabela: Pregled •tevila u þencev za posamezno •olsko leto

$olsko leto Mati þna •ola Podru#nica Suhor •t. •t. oddelkov •t. u encev •t. u encev þ oddelkov þ

!ol. l. 2011/2012 28 585 2 32 !ol. l. 2012/2013 25 555 2 32 !ol. l. 2013/2014 26 549 2 34 !ol. l. 2014/2015 26 545 2 31 !ol. l. 2015/2016 26 523 2 31 !ol. l. 2016/2017 27 516 2 37 Razlika 2011-2017 í 1 ௅ 69 0 5

Realizacija predmetnika

Realizacija pouka ob zaklju þku #olskega leta 2015/16 Razred % realizacije

1. r. 101,10 % 2. r. 101,90 % 3. r. 101,40 % 4. r. 101,40 % 5. r. 101,80 % 6. r. 101,60 % 7. r. 100,30 % 8. r. 100,80 % 9. r. 103,70 % Skupna realizacija: 101,56 %

Ure DDP in DOP so ve þinoma realizirane v 100 ali ve þ %. Pri fiziki in matematiki za 8. razred in pri sloven" þini za 6. razred je realizacija nekoliko ni•ja zaradi odsotnosti uþiteljev in dnevov dejavnosti, ki so bili na dolo þene dneve. Dopolnilni pouk je obiskovalo 132 u þencev. V dodatni pouk je bilo vklju þenih 215 u þencev. Poleg dopolnilnega pouka so bili nekateri u þenci dele•ni •e posebne individualne pomo þi (21 u þencev). Vsi u þenci Romi (41 u þencev na O! Metlika in 4 na podru•nici Suhor) so bili dele•ni dodatne strokovne pomo þi. Delu z u þenci Romi je bilo namenjenih 44 ur tedensko. Omenjenim u þencem je pomagala tudi romska pomo þnica. Specialna pedagoginja in u þitelji so izvajali individualni pouk oz. so nudili dodatno strokovno pomo þ 13 uþencem s posebnimi potrebami.

Poro þilo o delu z nadarjenimi u þenci Identificiranih nadarjenih u þencev je bilo 41. Vsi u þenci so imeli INDEP-e, ki so jih izpolnili v sodelovanju z razrednikom, u þiteljem, star•i in svetovalno slu•bo. U þenci naj

bi sproti vrednotili uspe•nost programa in na koncu •olskega leta zapisali svojo oceno ter program oddali. Med •olskim letom so sodelovali pri dodatnem pouku kot pripravi na razli þna tekmovanja. Uþenci so si dodatno delo izbrali pri razli þnih predmetih. Najve þ se jih je odlo þilo za kemijo (13 u þencev), po 10 u þencev se je odlo þilo za matematiko in likovno umetnost, za zgodovino 9, za angle• þino 7, po 5 u þencev je izbralo sloven• þino in •port, 4 DKE, po 2 uþenca sta izbrala biologijo, geografijo in fiziko, 1 u þenec pa je izbral TIT. Sodelovali so na Akademiji znanja na Gimnaziji Novo mesto (5 u þencev), obiskali so O! Brihtno glavo na Radovici (18 u þencev). Na •oli smo izvedli delavnice z naslovi Javno nastopanje, Galerija biv•ih u þencev in Elektronika z robotiko. Obiskali smo tudi Dolenjski list v Novem mestu.

Tekmovanja iz znanja in •portna tekmovanja

Uþenci •ole so se pod vodstvom u þiteljev udele•ili ve þ regijskih in dr•avnih tekmovanj, na katerih so bili tudi zelo uspe•ni. Osvojili so 6 zlatih priznanj, in sicer iz znanja angle• þine, sladkorne bolezni, zgodovine, matematike (2) in kemije, prav tako so osvojili 12 zlatih priznanj in 6 prvih eki pnih mest na tekmovanju v plesih na !PF. Osvojili so 27 srebrnih priznanj, in sicer iz znanja angle• þine (3), sladkorne bolezni, geografije, zgodovine (5), matematike (6), logike, sloven• þine (2), kemije (2), fizike (3) in astronomije (3). Osvojili so tudi veliko bralnih zna þk pri angle•kem, nem•kem in slovenskem jeziku. Bili so uspe•ni tudi na •portnem podro þju. Izpostaviti moramo pomemben dose•ek na dr•avnem tekmova nju osnovno•olcev v atletiki # na• u þenec je osvojil 3. mesto v teku na 300 m. Na podro þnem prvenstvu v malem nogometu so mlaj•i u þenci osvojili 1. mesto. Udele•enci kro•ka Dru•tvo mladi gasilec so po tekmovanju, ki je trajalo dve leti, dosegli 2. mesto na regijskem tekmovanju in se uvrstili na dr•avno tekmovanje. ýestitke vsem u þencem in •e posebej njihovim mentorjem, ki so v delo vlo•ili veliko lastnega znanja in pedago•kih ve• þin.

Poletna •ola v naravi

!ole v naravi, ki je potekala od ponedeljka, 16. maja, do petka, 20. maja 2016, v ýate•kih toplicah, se je udele•ilo 54 u þencev petih razredov O! Metlika. Zaradi razli þnih razlogov je manjkalo 9 u þencev. Te þaja plavanja so u þitelji izvedli sami. Poletna •ola v naravi se je na O! METLIKA sofinancirala iz treh virov, in sicer iz: - sredstev MIZ!, 4.259 $ za stro•ke strokovnih sodelavcev in zni•anja prispevka star•ev (ministrstvo krije 67,60 $ na prijavljenega u þenca); - sredstev MIZ!,1.750 $ za subvencije udele"encev •ole v naravi; - sredstev ustanovitelja, 2.433 $ za stro•ke zni"anja prispevka star•ev in - sredstev star•ev za nepokrite stro•ke bivanja v vi•ini 896 $.

Iz alinej prej•njega odstavka je razvidno, da smo iz prora þuna lokalne skupnosti za leto 2016 þrpali 2.433 ! sredstev. Prispevek za •olo v naravi na u þenca/star•a ob upo•tevanju vseh virov financiranja je zna•al v letu 2016 49 • in je za 5 ! vi•ji kot predhodno leto.

Ostale #ole v naravi

Na razli þnih lokacijah v okviru C"OD smo v •olskem letu 2015/2016 izvedli tudi ostale •ole v naravi, ki zajemajo delno izvedbo naravoslovnih, kulturnih, •portnih in tehni•kih dni: - C"OD Lipa, ýrmo•njice 2. r., - C"OD ýebelica, Dolenja vas pri ýate$u, 4. r., v 2015/2016 in 2016/2017, - C"OD Radenci, 7. r., v 2015/2016 in 2016/2017. Tovrstne dejavnosti za svoje otroke financirajo star•i, saj so del raz•irjenega programa •ole.

Poro þilo o realizaciji finan þnega na þrta za leto 2016

Preglednica 2, Prihodki glede na vrsto dejavnosti, realizacija f. na þrta za leto 2016 ZNESEK Dele! v % Indeks NAZIV PODSKUPINE Ozna ka za Finan ni Teko e Finan ni Teko e leto þ TL/FN þ þ KONTOV AOP þ na rt 2016 leto na rt (TL) þ 16 þ (FN16) (TL) 2016 5=3/4*10 1 2 3 4 6 7 0 Celotni PRIHODKI 401 2.454.369 2.466.568 100 100,0 % 100,0 % Prihodki j. sredstva ௅ 404 2.044.606 2.031.103 101 83,0 % 80,9 % MIZ$ + ostalo Prihodki j. sredstva ௅ 413 837 1.000 84 0,0 % 0,0 % jav. agencije Prihodki j. sredstva ௅ 407 203.089 212.447 96 8,2 % 8,5 % ob þ. Prihodki j. sredstva ௅ EU 419 2.744 3.000 91 0,1 % 0,1 % Prihodki ௅ lastni (osn. 421 158.136 174.100 91 6,4 % 6,9 % dejav.) Prihodki ௅ lastni (tr". 431 41.850 44.417 94 1,7 % 1,8 % dejav.) Donacije, od#kodnine, 422 í 3.107 500 621 0,1 % 0,0 % ostalo 426

Iz preglednice 2 je razvidno, da so bila sredstva za leto 2016 realno na þrtovana. Letni indeks realizacije FN16 (100) govori o realnem na þrtovanju prihodkov za leto 2016. Znesek realizacije prihodkov zna"a 2.454.369 $.

•e med letom smo s pristojnim ministrstvom usklajevali sklepe, vezane na vi!ino finan þnih sredstev, financiranih od ministrstva. Zadnjega pa smo prejeli po nakazilu pla þ za mesec november 2016, dne 9. 12. 2016. Sredstva so bila po Sklepu o obsegu financiranja dejavnosti za leto 2016 tudi realizirana v skupni vi!ini 1.917.313 •. Od tega je bilo realiziranih 1.849.527 • za stro•ke dela, 67.786 ! sredstev za programske materialne stro•ke. Ostala sredstva, ki niso vezana na sklep in so bila realizirana v letu 2016 s strani MIZ" ali drugih ministrstev, so zna•ala 110.837 !, indeks 101. Sem sodijo sredstva za subvencionirano prehrano u þencem, subvencije za ". N., u þbeni•ki sklad, plavalni te þaj. Nekoliko vi•ja realizacija, kot je bila predvidena v FN16, izhaja predvsem iz vi•je realizacije sredstev za subvencionirano prehrano u þencem.

S strani ustanovitelja so bila na þrtovana sredstva dolo þena in usklajena z letnimi pogodbami o sofinanciranju. Indeks realizacije FN16 96 govori, da so bila sredstva zagotovljena v zadostni meri. Ni$ja realizacija FN16 (203.089 !) izhaja iz ni$je realizacije transferov za materialne stro•kov in za stro•ke prevozov, indeks 93 . Do razlike prihaja predvsem zaradi zamikov pla þil na za þetku in koncu obra þunskega leta.

Postavka investicije, financirane od ustanovitelja, je bila realizirana z indeksom 100.

Lastna sredstva, ustvarjena z opravljanjem osnovne dejavnosti, niso bila realizirana do na þrtovane vi•ine, indeks 91 . Ni$ja realizacija izhaja iz ni$je realizacije prihodkov star•ev za dejavnost, del ni$je realizacije je povezan tudi z vi•jimi transferji ministrstva za regresirano prehrano u þencem v •ol. letu 2015/16 in 2016/17. Lastna sredstva, ustvarjena z opravljanjem tr$ne dejavnosti , so z indeksom 94 skoraj dosegla na þrtovane vrednosti. Izpad prihodkov izhaja iz ni$je realizacije ur za najem •portne dvorane in u þilnic med tednom in vikendi glede na na þrtovano realizacijo.

Ostali nedav þni prihodki javne slu$be (donacije, od•kodnine od zavarovalnic in drugo) so bili z indeksom 621 vi•ji kot je bilo na þrtovano.

ýe pogledamo realizacijo prihodkov v dele$ih za leto 2016, zna•a dele$ sredstev od ministrstva 83,0 % in je za 2,1 % vi•ji, kot je bil na þrtovan, dele$ sredstev ustanovitelja z 8,2 % je za 0,3 % ni$ji od na þrtovanega, lastna sredstva pa so s 6,4 % in 1,7 % v prvem primeru ni$ja za 0,5 %, v drugem pa za 0,1 % ni$ja, kot so bila predvidena v finan þnem na þrtu.

Preglednica 3 , Odhodki glede na vrsto dejavnosti, realizacija f. na þrta za leto 2016 ZNESEK Dele$ v % NAZIV Indeks Oznaka PODSKUPINE Finan þni TL/FN Teko þe za AOP Teko e leto Finan ni þ na rt 2016 leto þ KONTOV (TL) þ 16 na rt 2016 (FN16) (TL) þ 5=3/4*10 1 2 3 4 6 7 0 Celotni ODHODKI 437 2.462.767 2.466.568 100 100,0 100,0 %

% Pla þe in drugi 439 1.689.553 1.691.010 100 68,6 % 68,1 % izdatki zaposl. Prispevki delodajalcev za soc. 447 253.902 244.849 104 10,3 % 9,9 % v. Izdatki za blago in 453 417.095 435.339 96 16,9 % 17,5 % storitve Investicijski odhodki 470 66.380 50.953 130 2,7 % 2,1 % Pla þe in izdatki 482 5.728 3.842 149 0,2 % 0,2 % zaposlenim ௅ trg Prispevki delodajal. 483 842 619 136 0,0 % 0,0 % ௅ trg Izdatki za blago in 484 29.267 39.956 73 1,2 % 1,6 % storitve ௅trg

Iz preglednice 3 je razvidna vi•ina izdatkov glede na vi•ino ustvarjenih prihodkov in obseg opravljanja dejavnosti. Realizacija 2.462.767 • in indeks 100 za celotne odhodke govorita o realnem na þrtovanju odhodkov.

Izdatki za pla þe, prispevke in izdatki za nadomestila s povra þili pla þ so mese þno nastajali na osnovi mese þnih obra þunov pla þ. Glede na preglednico 3 ugotavljamo (indeks 100), da so bili ti izdatki realno na þrtovani. V strukturi vseh realiziranih odhodkov oz. na þrtovanih odhodkov so ti stro•ki s prispevki predstavljali 78,9% dele". Izdatke za pla þe, prispevke, nadomestila in povra þila smo v zavodu glede na finan þni na þrt pokrivali iz razli þnih virov, in sicer iz sredstev pristojnega ministrstva in drugih ministrstev, iz sredstev ustanovitelja in iz lastnih sredstev. Povpre þno •tevilo zaposlenih na podlagi opravljenih delovnih ur je bilo v letu 2015 76 zaposlenih , v letu 2016 pa 74 zaposlenih. Iz navedenega ugotavljamo, da v zavodu sledimo cilju optimiranja •tevila zaposlitev v obra þunskem letu.

Povpre þna mese þna bruto pla þa zaposlenega iz ur je bila v letu 2015 1.694 •, v letu 2016 pa 1.735 •. V letu 2016 se je glede na leto 2015 zmanj•alo •tevilo ur za refundacije, indeks 78 . Do ve þine kadrovskih sprememb je pri•lo zaradi zamenjav oz. nadome• þanj delavk na porodni•kem dopustu ali zaradi dalj•ih bolni•kih odsotnosti. Zaradi sprememb v •tevilu oddelkov v novem •olskem letu (obseg dela) so bile sklenjene nove pogodbe o zaposlitvah za dolo þen delovni þas.

#tevilo zaposlenih (z upo!tevanjem dele"ev zaposlitve $ kadrovski na þrt) na dan 1. 1. 2016 je bilo 75,86, na dan 31. 12. 2016 pa 78,27. Na povi!anje !tevila zaposlenih v letu 2016 so vplivala nadome! þanja oz. zaposlitve za DD ý na za þetku !olskega leta 2016/17.

Izdatki za blago in storitve, nastali z opravljanjem javne slu!be, so z indeksom 96 nekoliko ni!ji, kot smo na þrtovali. K indeksu je v najve þji meri prispevala ni!ja realizacija izdatkov za: - prevozne stro"ke in storitve, indeks 78, - energijo, vodo in komunalne storitve, indeks 94 in - teko þe vzdr!evanje, indeks 94.

Izdatki za slu!bena potovanja ter izdatki za poslovne najemnine pa so bili vi"ji kot smo na þrtovali, indeks 118 in 142.

Investicijski odhodki so bili z indeksom 127 vi"ji, kot smo jih na þrtovali, predvsem zaradi ra þuna, ki je zapadel v pla þilo v letu 2016. Deloma pa tudi zaradi vi"je N. V. opreme in vi"jih stro"kov investicijskega vzdr!evanja, kot je bilo na þrtovano.

Preglednica 4, Investicije in investicijsko vzdr•evanje, realizacija f. na þrta 2016 • denarni tok

Teko þe leto (TL) Finan þni na þrt (FN16) Indeks NAZIV O. S ali Ustan TL/FN N. O. S Dona- Se#teve Ustano- Donac Se#teve ovi- MIZ! Lastni MIZ! Lastni 16 cije k vitelj ije k telj 6=sum(2.. 11=sum(7. 12=(6/1 1 2 3 4 5 7 8 9 10 5) .10) 1)*100 Nakup d. i. NV 6.370 4.113 10.483 4.125 3.500 7.625 137 < 500 • * #DEL/ Pali ni me#alnik 821 821 0 þ 0!

Vrata vhod, #DEL/ 9.092 9.092 0 preg. stene l .16 0! Inv. vzdr•. ௅ 14.772 667 15.439 14.772 14.772 105 elektr. in#t. Inv. vzdr•. 22.056 22.056 22.056 22.056 100 plesk. fasade Inv. vzdr•. 4.000 807 4.807 4.000 4.000 120 urejanje okol. Inv. vzdr. opr. 1.300 1.300 1.300 1.300 100 $D. l.16 Nakup 381 2.000 2.381 2.500 2.500 95 gugalnice Se#tevek: 43.331 6.370 2.000 14.679 66.380 42.128 4.125 2.500 3.500 52.253 127

Preglednica 4 prikazuje izdatke za investicije in investicijsko vzdr"evanje glede na vir financiranja v primerjavi s finan þnim na þrtom. Del realiziranih investicij, ki so bile pla þane v letu 2015 v vi•ini 9.092 $, se nana•a na leto 2015. V finan þnem na þrtu za leto 2016 smo imeli za investicijsko vzdr"evanje od ustanovitelja na voljo 40.828 $, iz •portnih programov je bilo na voljo 1.300 $, neporabljena sredstva prese"kov preteklih let pa so bila na voljo v zadostni vi•ini.

V zavodu ugotavljamo, da je finan þni na þrt 2016, vezan na financiranje ustanovitelja za investicije in in vesticijsko vzdr!evanje, realiziran 100-odstotno.

Za nakup gugalnice smo uporabili sredstva iz donacij za •olski sklad in sredstva •olske skupnosti v skupni vi•ini 2.000 •. Realizacija FN16 iz donacij je bila 95-odstotna.

Iz lastnih virov smo investirali 5.587 • , þe od•tejemo pla þilo, vezano na leto 2015. Za nakup d. i. in opreme z N. V. < 500 ! smo porabili 4.113 !. Za delno pokritje stro•kov investicijskega vzdr"evanja elektroin•talacij in vzdr"evanja okolice smo porabili 1.474 !. Brez upo•tevanja pla þila, vezanega na leto 2015, je bil indeks realizacije FN16 iz lastnih sredstev 160.

Skupni indeks realizacije FN16 vezan na investicije in investicij sko vzdr"evanje je zna•al v letu 2016 127. Investicije so se izvedle v okviru FN16 in vi•ine teko þih prostih sredstev zavoda, tako da likvidnost zavoda ali tekoþe poslovanje v nobenem primeru nista bila ogro"ena. b) Ocena uspeha v primerja vi z dose•enimi cilji iz poro þila preteklega leta

#ola se trudi biti uspe•na tako v doseganju zastavljenih ciljev kot v poslovanju s pozitivnim izidom. Leto 2016 je bilo uspe•no, saj smo uresni þili zastavljene cilje kljub gospodarski in finan þni negotovosti.

Preglednica 5, Realizacija PRIHODKOV/ODHODKOV v primerjavi s preteklim letom ZNESEK Indeks NAZIV PODSKUPINE Oznaka za Teko e leto Predhodno KONTOV AOP þ (TL) leto (PL) 1 2 3 4 5=3/4*100 A) PRIHODKI od poslovanja: 860 2.467.265 2.430.230 102

prihodki ௅ MIZ! pog. 860a 1.925.308 1.805.595 107 prihodki ௅ MIZ! ostalo 860b 131.304 211.187 62 prihodki ௅ ustanovitelj 860c 208.757 171.571 122 prihodki ௅ lastni (osn. dejav.) 860d 159.553 203.964 78 prihodki ௅ lastni (tr". dejav.) 860e 42.343 37.810 112 B) FINAN ýNI prihodki 865 211 192 110 C) DRUGI prihodki 866 239 295 81 ) PREVREDNOTOVALNI ý 867 486 911 53 prihodki D) CELOTNI PRIHODKI 870 2.468.201 2.431.628 102

E1) STRO!KI MATERIALA 673 332.798 360.371 92

E2) STRO!KI STORITEV 674 169.582 146.340 116

F) STRO•KI DELA 675 1.959.513 1.909.713 103 G) AMORTIZACIJA 879 1.068 989 108 J) DRUGI STRO!KI 881 661 1.875 35 K) FINAN ýNI ODHODKI 882 23 7 323 M) PREVREDNOTOVALNI 884 528 914 58 prihodki N) CELOTNI ODHODKI 887 2.464.173 2.420.209 102

O) PRESE"EK PRIHODKOV 888 4.028 11.419 35

P) PRESE"EK ODHODKOV 889

Iz preglednice 5 je razvidno, da je •ola v letu 2016 poslovala pozitivno. Nakazila pristojnega ministrstva so bila vi•ja kot predhodno leto, indeks 107. Sem sodijo zneski vezani na sklep o financiranju dejavnosti. Vi•ja nakazila se nana•ajo na transfere za pla þe in regresirano prehrano u þencev. Transferi za pla þe so se povi•ali zaradi sprostitve napredovanj, transferi za regresirano prehrano u þencev pa zaradi spremembe pravil o regresirani prehrani u þencev. Ostali transferi pristojnega ministrstva so bili ni"ji v primerjavi s predhodnim letom, indeks 62 . Ni"ji indeks izhaja iz ni"jih transfer ov za •olski center (prekinitev poslovanja s septembrom 2015), ukinitve transfera za pla þna nesorazmerja in ni"jih transferov za uþbeni•ki sklad. Z ustanoviteljem so bili zneski financiranja pogodbeno dolo þeni in ovrednoteni, indeks 122 govori o vi•ji realizaciji kot predhodno leto. Vi•ja realizacija izhaja predvsem iz vi•je realizacije sredstev za investicijsko vz dr"evanje, deloma pa iz vi!je realizacije prihodkov za materialne stro!ke. Lastni prihodki od osnovne dejavnosti so bili glede na realizacijo preteklega ni"ji, indeks 78 , iz tr"ne dejavnosti pa vi!ji, indeks 112. Pri lastnih prihodkih od osnovne dejavnosti gre predvsem za ni"je prihodke za kosila u þencem in delno tople malice dijakom v letu 2015. Pri tr"nih prihodkih gre za vi!jo realizacijo prihodkov za kosila in malice zaposlenim, indeks 129, in ni"jo realizacijo prihodkov od uporabe !portne dvorane, indeks 67.

Celotni prihodki so zna!ali 2.468.201 • in so z indeksom 102 vi!ji kot preteklo leto. Prese"ek prihodkov nad odhodki z upo!tevanjem davka od dohodkov pravnih oseb je v letu 2016 zna!al 4.028 • in je z indeksom 35 ni"ji kot predhodno leto.

Celotni odhodki v letu 2016 so zna!ali 2.464.173 • in so z indeksom 102 vi!ji kot preteklo leto. Stro•ki materiala so bili ni"ji kot predhodno leto, indeks 92 , stro•ki storitev pa so se glede na preteklo leto povi!ali, indeks 116.

Sprostitev napredovanj, vi•ine regresa za l. d. in manj restriktivna politika zaposlovanja so prispevali tudi k vi•jim stro•kom dela kot v preteklem letu, indeks 103.

Ocenjujemo, da smo glede na preteklo leto uresni þili cilje, ki so bili zastavljeni, in jih tudi finan þno ustrezno realizirali brez morebitnih izgub. V zavodu ugotavljamo, da je Osnovna •ola Metlika v letu 2016 poslovala gospodarno in skrbela za ravnovesje med ustvarjenimi prihodki in odhodki.

2.1.5 Druge dejavnosti in projekti

- Oddaja prostorov v dopoldanskem þasu za izobra!evalne namene. Za •olski leti 2015/2016 in 2016/2017 imamo z ZIK ýrnomelj sklenjeno pogodbo za oddajo uþilnic in ra þunalni•ke u þilnice v najem za potrebe vzgojno-izobra"evalnega dela z odraslimi v okviru programa Dvig ravni pismenosti ter projekta Pokolpje.

- Oddaja prostorov v popoldanskem þasu za druge namene. Kot vsako leto se je •portna dvorana uporabljala za kulturne prireditve in •portna tekmovanja. Z uporabniki so bile sklenjene letne ali enkratne pogodbe. Ve þina klubov, ki delujejo v Ob þini Metlika, brezpla þno uporablja •portno dvorano. Zaradi tega se je zmanj•alo •tevilo rekreativnih skupin in posredno se je zmanj!al obseg tr"ne dejavnosti !ole.

- Sodelovanje pri predstavitvah (razstave, tekmovanja, dan •ole, javni nastopi ). Znotraj prostorov !ole in !portne dvorane smo v preteklem !olskem letu organizirali !tevilne prireditve in !portna ter druga tekmovanja (dva dneva !ole, !portne turnirje, dan Ob þine Metlika, dobrodelno prireditev Rde þega kri"a, novoletni koncert Mestne godbe Metlika, valeto itd.).

Poro þilo o •olski prehrani

$tevilo prijav na "ol. prehrano "ol. l. 2015/16 Odjemalci - MALICA $tevilo U enci O$ METLIKA in podr. þ 548 SUHOR Delavci O$ METLIKA 38

SE$TEVEK 586

Odjemalci - KOSILO $tevilo

Uþenci O$ METLIKA 393

Uþenci podr. SUHOR 32 Delavci O$ METLIKA 29

SE$TEVEK 454

•tevilo dnevnih obrokov se dnevno nekoliko spreminja.

Subvencionirana prehrana 426 uþencev je imelo subvencionirano malico. Vi •ina subvencije za malico zna•a 0,80 ". 182 uþencev je imelo subvencionirano kosilo. Od tega je imelo 83 uþencev 100- odstotno subvencijo (do 18 % povpre þnega mese þnega dohodka na osebo), 50 uþencev 70-odstotno subvencijo (nad 18 % do 30 % povpre þnega mese þnega dohodka na osebo) in 49 uþencev 40-odstotno subvencijo (nad 30 % do 36 % povpre þnega mese þnega dohodka na osebo).

Dietna prehrana

V •olski kuhinji pripravljamo dietno prehrano za u þence, ki imajo zdravni•ko potrdilo o alergijah ali drugih zdravstvenih t e•avah, ki zahtevajo dietno prehrano. V tem •ol. letu smo pripravljali dietno prehrano za 11 u þencev (dva od omenjenih uþencev se •olata na podru•ni þni •oli). Vzroki, ki terjajo dietno prehrano: alergije (mleko, jajca, ore• þki, med, soja), prebavne te•ave in celiakija. Nekaj diet na•ih u þencev je bilo tudi za þasnih (po•kodba zobovja, testiranja na razne alergije, prehrana po operativnih posegih). Opravili smo veliko individualnih razgovorov s star•i teh u þencev. Sproti nas obve• þajo o spremembah zdravstvenega stanja svojih otrok.

Poro þilo o izvajanju SHEME $OLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE v "olskem letu 2015/2016

Na•a •ola je •e sedmo leto zapored sodelovala v evropskem sistemu razdeljevanja sadja in zelenjave. Sadje smo u þencem razdeljevali praviloma vsako sredo. Delili smo ga kot dodatek k •olski malici. Sadje, ki ga u þenci niso pojedli takoj, je bilo tisti dan na voljo vse do konca pouka. U þenci so ga lahko u•ivali med odmori.

$tevilo delitev in poraba sadja "ol. l. 2015/16 Sadje $tevilo delitev Skupna poraba (kg)

Jabolka 8 876 Hru"ke 15 1.271 Jagode 1 24 Le"niki 1 10

Mandarine 4 453 Klementine 2 105 SKUPAJ 31 2.738

Opravili smo vse aktivnosti, ki jih projekt predpisuje: Ɣ izdelali smo na þrt izvedbe sheme •olskega sa dja (cilji, izobra"evalne in promocijske aktivnosti, vklju þevanje pridelovalcev itd.), Ɣ izpolnjevali smo spletne vpra•alnike za u þence ob za þetku in koncu •ol. leta (4. a, 6. a, 8. a), Ɣ sodelovali smo s pridelovalci sadja (obiskali smo kmetijo in si ogledali pridelavo in predelavo jabolk, ogledali smo si razstavo lokalnih pridelovalcev sadja ), Ɣ ozave• þali smo u þence o pomenu u"ivanja sadja in zelenjave (imeli smo predavanje o pomenu u"ivanja sadja in zelenjave, ustvarjali smo likovne izdelke, pripravili smo delavnice priprave jedi), Ɣ izvajanje projekta smo predstavili na •olski spletni strani itd.

Uþenci so ve þinoma zelo radi posegali po sadju. Pri izbiri dobaviteljev smo dali prednost lokalnim pridelovalcem sadja oz. sadju pridelanemu v Sloveniji. Tako nam je uspelo pridobiti vsa jabolka in jagode od pridelovalcev iz doma þe ob þine. Slovenskega porekla so bili le•niki ter delno tudi hru•ke. Po ena delitev jabolk in hru•k sta bili ekolo•ke pridelave. Prejeli smo 3.352 • sredstev in jih tudi v celoti porabili. Kontrolo izvajanja projekta opravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano # Agencija za kmetijske trge in razvoj pode"elja. Shemo !olskega sadja izvajamo tudi v !olskem letu 2016/2017.

2.1.6 Knji•nica, u þbeni!ki sklad, !olska skupnost, !olski sklad

"olska knji#nica

V !olski knji"nici smo v letu 2016 opravili inventuro. Popisna komisija je popisala vse knjige na mati þni in podru"ni þni !oli. Popis je potekal v obdobju 27. 6.#1. 7. 2016. Pripravili smo seznam knjig za odpis in knjig, ki niso ve þ uporabne. V !olski knji"nici smo med letom kupovali knjige in knji"ni þno gradivo. $olska knji"nica je z uporabo posodobljenega knji"ni þnega programa sodobna, vpogled v bazo in izposojo pa hiter in enostaven. Spletni naslov: http://10035.winknj.si/.

Preglednica 6, Knjige in knji•ni þno gradivo leto 2016 Izlo itve oz. Nabave knjig in þ odpisi knjig in z. s. 1. 1. 2016 knj. gradiva l. k. s. 31. 12. 2016 knj. gradiva l. Naziv #ole 16 16 kos • kos • kos • kos • 0 1 2 3 4 5 6 7 = 1 + 3 - 5 8 = 2 + 4 - 6 O! Metlika 18.906 119.908 474 1.823 1491 8.770 17.889 112.961 Podr. Suhor 3.971 24.497 34 144 276 1598 3.729 23.043 Se#tevek: 22.877 144.405 508 1.967 1.767 10.368 21.618 136.004

Iz preglednice 6 je razvidno, da se je v letu 2016 dokupilo 508 kosov novih knjig in knji!ni þnega gradiva v skupni vrednosti 1.967 •. Od tega je bilo 384 knjig (manj"e knji!ice za bralno zna þko $ tuj jezik) donacija, in sicer v skupni nabavni vrednosti 384 •. Nakup 124 kosov knjig in knji!ni þnega gradiva pa se je pokril iz transfernih sredstev za materialne stro•ke MIZ$, in sicer v skupni nabavni vrednosti 1.583 •. Ob inventuri v knji!nici v letu 2016 se je ugotovilo, da knji!ni þni fond vsebuje "e nekaj starih in neuporabnih knjig. Inventurna komisija je predlagala odpisati 1.491 knjig na mati þni "oli in 276 kosov knjig in knji!ni þnega gradiva na podru!nici Suhor. Skupna knjigovodska vrednost knjig in knji!ni þnega gradiva, predlaganega za odpis v letu 2016, zna"a 10.368 •. Nabavna vrednost knjig in knji!ni þnega gradiva na dan 31. 12. 2016 zna"a 136.004 •.

Uþbeni"ki sklad

Prejeta sredstva uþbeni"kega sklada v letu 2016 niso bila v celoti porabljena. Ostanek sredstev na kontu 29902 je na dan 31. 12. zna"al 387 •.

Preglednica 7, U þbeni"ki sklad leto 2016, konto 29902 Nabave Izlo itve oz. Prih. þ z. s. 1. 1. 2016 uþbenikov l. obraba k. s. 31. 12. 2016 Naziv "ole MIZ$ 16 uþbenikov l. 16 kos • kos • • kos • kos • 0 1 2 3 4 5 6 7 8 = 1 + 3 - 6 9 = 2 $ 4 + 5 O$ Metlika + Suhor 4.286 1.815 590 8.671 7.224 689 8.949 4.187 368 Se"tevek: 4.286 1.815 590 8.671 7.224 689 8.949 4.187 368

Iz preglednice 7 je razvidno, da se je v letu 2016 dokupilo 590 kosov novih u þbenikov v skupni vrednosti 8.671 •.

V obra þunskem letu se je ugotovilo, da je 689 kosov u þbenikov iz u þbeni•kega sklada neuporabnih. Za le-te se je predlagala izlo þitev. Skupna knjigovodska vrednost predlaganega gradiva za izlo þitev zna•a 8.949 •. "tevilo u þbenikov u þbeni!kega sklada na dan 31. 12. # 4.187 kosov v skupni nabavni knjigovodski vrednosti 60.264 •. "tevilo u þbenikov u þbeni•kega sklada se je glede na stanje ob koncu leta 2015 zni$alo za 99 kosov. Uskladitev koli þin in vrednosti u þbenikov u þbeni•kega sklada med Glavno knjigo in Pomo$no knjigo »KNJI%NICA« je bila na dan 31. 12. opravljena.

"olska skupnost

Dejavnost •olske skupnosti je usmerjena v zbiranje sredstev za potrebe financiranja dolo þenih raz!irjenih dejavnosti # ob upo!tevanju okoljske varnosti in z namenom raz!irjanja ekolo!ke osve! þenosti u þencev. V obra þunskem letu sta bili na þrtovani in uspe!no izvedeni dve zbiralni akciji starega papirja.

Sredstva #olske skupnosti (konto 291099) so se v letu 2016 zni$ala (z. s.#k. s.) za 2.380 •.

Preglednica 8, Zbiranje odpadnega papirja leto 2016 leto 2015 leto 2016 Razlika Naziv #ole em/t • em/t • em/t Znesek 0 1 2 3 4 5 = 3 ! 1 6 = 4 ! 2 O" Metlika 23,31 2.079 24,22 2.289 0,91 210 Podr. Suhor 3,77 235,65 2,86 203,5 ௅ 0,91 ௅ 32 Se#tevek: 27,1 2.315 27,1 2.493 0,0 178

Preglednica 8 prikazuje, da se je v letu 2016 zbralo za 0,91 tone ve þ odpadnega papirja kot v letu 2015. Porabljenih je bilo 4.873 • . In sicer za sofinanciranje igrala (1.000 #) ter za kritje stro$ka za udele•bo na kulturnem dogodku za vsak razred na $oli. Stanje sredstev $olske skupnosti na dan 31. 12. 2016 zna$a 1.960 • .

$olski sklad

Za þetno stanje neporabljenih sredstev $olskega sklada na dan 1. 1. 2016 je bilo 1.853 •. V letu 2016 je bilo 1.100 • donacij in prostovoljnih prispevkov namenjenih $olskemu skladu. Porabljenih je bilo 1.239 •; od tega 239 # za nakup •og in 1.000 • za sofinanciranje nabave igrala. Stanje neporabljenih sredstev $olskega sklada na dan 31. 12. 2016 zna$a 1.714 •.

2.1.7 Ocena delovanja sistema notranjih kontrol in notranjega finan þnega nadzora

!ola vodi ra þunovodstvo in knjigovodstvo na podlagi Pravilnika o ra þunovodstvu, naro þila male vrednosti pa na podlagi Pravilnika o naro þilih male vrednosti. Sistem notranjih kontrol je vzpostavljen, podrobneje pa je opisan v Pravilniku o ra þunovodstvu zavoda in v Registru tveganj. Pri ra þunovodskih podatkih, ki se obravnavajo ra þunalni"ko, je pomemben del kontrol vgrajen v programe, ki se uporabljajo. Notranji nadzor zavoda zajema preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja notranje kontrole. Zavod ga izvaja in organizira na zahtevo pristojnega organa, ki ga tudi financira (ustanovitelj $ ob þina, ministrstvo $). V oktobru 2016 je potekalo notra nje revidiranje na Osnovni "oli Metlika na osnovi naro þila Ob þine Metlika. Izbrano je bilo podjetje Revidera, d. o. o., Slovenska Bistrica, ki je pregledalo poslovanje za leto 2015 in podalo zagotovila o delovanju notranjih kontrol za: - skladnost poslovanja z zakonodajo , - ustreznost delovanja notranjih kontrol pri nabavi materiala, upravljanju in evidentiranju osnovnih sredstev, kalkulaciji cene prehrane, denarnih izpla þilih, prodaji blaga in storitev iz naslo va tr!ne dejavnosti, upravljanju s terjatvami. Revizijska hi•a je na osnovi pregleda podala zagotovilo, da so notranje kontrole zagotavljanja skladnosti in pravilnosti poro þanja vzpostavljene in delujejo na prete!nem delu poslovanja. Revizijska hi•a prav tako ugotavlja, da je sistem notranjih kontrol na prete!nem delu revidiranih podro þij poslovanja opredeljen v skladu s predpisi in sprejetimi internimi navodili. Na osnovi ugotovitev priporo þa, da se upo•tevajo pripombe pri delovanju notranjih kontrol . Zavod O# METLIKA je sprejel akcijski na þrt, ki upo•teva najpomembnej•e pripombe revizije in bo predstavljen na Svetu zavoda v mesecu februarju 2017. Del priporo þil je !e zajet v Letnem poro þilu zavoda O# METLIKA za leto 2016.

2.1.8. Ocena gospodarnosti in u þinkovitosti poslovanja

Celotna dejavnost : Prihodki (AOP 870) 2.468.201 " Gospodarnost = = 1,0017 Odhodki (AOP 887) 2.464.173 "

Tr•na dejavnost : Prihodki (AOP 670) 42.343 ! Gospodarnost = = 1,142 Odhodki (AOP 687) 37.092 !

Prese•ek prihodkov nad odhodki (AOP 888) 4.194 # Donosnost = Sredstva v lasti ali upravljanju + ugotovljeni poslovni * 100 = 0,23 izid + dolgoro þne rezervacije (AOP 056 + 058 + 048) 1.866.336 #

2.1.9 Ocena u þinkov poslovanja na druga podro þja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora

Gospodarstvo

Z gospodarstvom sodelujemo na ve þ na þinov. Sodelujemo s posameznimi podjetji, ki so tudi na•i dobavitelji. Trudimo se nadgrajevati poslovne odnose in jih zastavljati dolgoro þno. Za nabavo "ivil za !olsko kuhinjo imamo sklenjena naro þila velikih vrednosti, za nabavo pelet pa naro þila malih vrednosti. V letu 2016 smo od podjetja IMP Pumps, d. o. o., dobili donacijo v vi!ini 1000 #, ki smo jo porabili za nakup ene izmed gugalnic na novem igri! þu pred !olo. S tem je podjetje podprlo na!a prizadevanja za ureditev prostora v okolici !ole. Vsa na!a zunanja igri! þa so bila namre þ v resni þno slabem stanju.

Sociala

Z OO RK smo organizirali tekmovanje iz prve pomo þi in razgovore za 9. razred o !kodljivosti kajenja in drog. V sodelovanju s Centrom za socialno delo in OO RK smo uþencem dodelili subvencije za !olsko prehrano in izvedbo dni dejavnosti. Skupaj z DPM Metlika smo socialno ogro"ene u þence usmerjeni v razli þne kolonije.

Varstvo okolja

$olska skupnost z akcijami zbiranja starega papirja vsako letno prispeva k zmanj!anju porabe surovin za izdelavo papirja in hkrati raz!irja ekolo!ko osve! þenost u þencev. Prav tako projekti na temo ekologije, var þevanja z vodo, onesna"evanja, ki se na !oli izvajajo "e ve þ let bodisi posami þno bodisi znotraj pedago!kega procesa, !irijo znanje o nujnosti varnega in þistega okolja in nalagajo odgovornost posamezniku za skrb za na!e o"je in !ir!e okolje. Znotraj projekta FIT4KID spodbujamo otroke k pitju vode (tudi med poukom). Tudi zato smo oddelku, ki je zmagal v akciji zbiranja starega papirja na razredni stopnji, iz sredstev !olske skupnosti kupili stekleni þke za pitje vode. S tem smo "eleli u þence tudi spodbuditi, da bi þim manj uporabljali plasti þne kozar þke.

Regionalni razvoj in sodelovanje

S svetovalno delavko RZZZ smo preverili mo!nosti zaposlovanja v regiji. Sodelovali smo s Posvetovalnico za otroke in star"e Novo mesto ter s srednjimi "olami v regiji. Uspe"no je bilo tudi sodelovanje z Za vodom za "olstvo OE Novo mesto in MIZ#. Odprtost "ole se je kazala tudi v sodelovanju z institucijami civilne dru•be, mestno skupnostjo, zdravstvenim domom, domom za ostarele in drugimi organizacijami. Obiski in nastopi v njihovih sredinah, predavanja za na"e potrebe, delovni pogovori in sre þanja so obojestransko bogatili na"o dejavnost. #e posebej je bilo tesno sodelovanje z DPM, s katerim so zelo aktivno sodelovali na"i pedago"ki delavci.

Urejanje prostora

Skozi celo leto 2016 smo skrbeli za urejeno okolico "ole. Opravljena so bila redna vzdr•evalna dela v "oli, "portni dvorani ter na zunanjih povr"inah. V letu 2016 smo obnovili elektri þno in"talacijo v drugem delu pritli þnih prostorov, uredili smo plo" þad pred vhodom v O# Metlika, obnovili smo fasado "ole, ki jo pri vhodu krasi znak "ole. Poleg vhoda smo uredili zelenico, na zunanjem "olskem igri" þu smo delno obnovili tribune. Poleg •e obstoje þe visoke grede smo uredili "e dve gredi na osnovi permakulture.

Delovni pogoji

O# Metlika si prizadeva zaposlenim in u þencem zagotavljati þim bolj"e pogoje za delo in u þenje. Z vgradnjo fiksnih LCD-projektorjev v u þilnice in s politiko nabav prenosnih ra þunalnikov omogo þa hitrej"e in u þinkovitej"e delo u þiteljev z najsodobnej"o tehnologijo. Posodabljanje elekroin"talacij bo vsekakor pripomoglo k odpravljanju te•av pri uporabi sodobnih u þnih naprav.

2.1.10 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko

Kadri

O# Metlika si prizadeva u þiteljem in drugim zaposlenim zagotavljati þim bolj"e materialne in prostorske razmere.

Tabela: Zaposleni po izobrazbi ob koncu obra þ. leta Stopnja izobrazbe 2016 I. 1 II. 3 III. 0 IV. 9

V. 9 VI. 6 VII. 56 VIII. 1 IX. 1 SE$TEVEK 86

Od 86 zaposlenih ob koncu obra þunskega leta sta bili dve osebi iz vodstva zavoda, dva delavca sta bila zaposlena prek javnih del, tri delav/-ke, -ci so bili zaposleni za administrativno-ra þunovodska dela, ena delavka je spremljala gibalno oviranega otroka, tehni þnih delavk in delavcev (kuharice, þistilke, hi•niki) je bilo "estnajst , pedago•kih delavk in delavcev pa dvain"estdeset .

Tabela: Zaposleni po nazivih ob koncu obra þunskega leta Naziv 2016

Brez naziva 10 Mentor 30 Svetovalec 21 Svetnik 3 SE$TEVEK 64

Iz analize zaposlenih po nazivih ugotavljamo, da je bilo v letu 2016 ve þ zaposlenih brez naziva kot predhodno leto. "tevilo zaposlenih po nazivih se ni bistveno spremenilo.

2.1.11 Druga pojasnila, inventura, nabave d. i., investicije

Inventura 2016

Na koresponden þni seji Sveta zavoda (dne 23. 1. 2017) se je obravnavalo poro þilo o popisu sredstev in obveznosti do virov $ inventurni elaborat za leto 2016. Svet zavoda je bil podrobneje seznanjen s potekom popisa v letu 2016 in sprejel naslednje sklepe: - Oprema in drobni inventar iz zbirnega seznama predlogov za odpis naj se s sklepom sveta zavoda odpi•ejo. Odpisana sredstva naj se po seznamu likvidirajo, in sicer na na þin, da se knjigovodsko odpi•ejo in komisijsko dokon þno uniþijo. Sklep sveta zavoda in zapisnik o likvidaciji naj bosta osnova za ustrezne knji!be v knjigovodstvu. - Za knjige in knji!ni þno gradivo ter u þbenike u þbeni•kega sklada, ki so bili v þasu inventure predlagani za odpis, naj se opravi izknji!ba iz knjigovodskih evidenc.

Gradivo naj se ob akciji zbiranja starega papirja odpelje na deponijo ali razdeli po razredih za uporabo u þiteljem in u þencem. - Svet zavoda je z inventurnim poro þilom za leto 2016 seznanjen s stanjem in gibanjem terjatev, obveznosti, þasovnih razmejitev in tudi s finan þnim delovanjem •olske skupnosti, u þbeni•kega in •olskega sklada na dan 31. 12. 2016. - Bilan þne postavke, pri katerih •e niso opravljene vse knji•be, bo vodja popisa preveril naknadno. Morebitna neskladja oz. pojasnila bodo podana na seji sveta zavoda meseca februarja.

Vsa sredstva in premo•enjske pravice so bile na dan izrednega odpisa amortizirane. Njihova knjigovodska sedanja vrednost je bila 0 • . Drobnega inventarja po knjigovodski nabavni vrednosti se je odpisalo za 16.399 !, opreme za 598 ! in zgradb za 82 !, skupaj za 17.079 •. Vodja popisa je do priprave tega poro þila z vpogledom v listine potrdil, da neskladij od zadnje seje Sveta zavoda ni zabe le•il, razen dopolnitve pri kon þnem stanju terjatev/obveznosti po vseh opravljenih knji•bah. Vse postavke so bile po sklepih poknji•ene in usklajene. Uskladitev med pomo•no knjigo in glavno knjigo je bila opravljena.

Drobni inventar razvr# þen med material

V zavodu se oprema in d. i. s posami þno NV < 500 ! in dobo koristnosti > od enega leta evidentira drobni inventar na kontu 04100/05100 . Knjige "olske knji•nice in u þbeniki uþbeni"kega sklada pa so evidentirane med materialom na kontu 32001, 2 ,3/32101, 2, 3. V pomo•nih knjigah je zagotovljena (koli þinsko in vrednostno) evidenca po nahajali" þih. Drobni inventar s posami þno nabavno vrednostjo pod 500 # se ob nabavi poknji•i na stro$ek porabe materiala na konto 460.

Preglednica 9, Gibanje drobnega inventarja in materiala, leto 2016 Nabave Izredni z. s. 1. 1. k. s. 31. 12. Naziv materiala odpisi 2016 ௅ ௅ 2016 d. i. poraba mat. 0 1 2 3 4 = 1 + 2 $ 3 Material d. i. N.v. < 500 ! 403.707 10.610 16.399 397.918 Material N. v. < 100 ! 322 322 0 Se#tevek: 403.707 10.932 16.722 397.918

Iz preglednice 9 je razvidno gibanje nabav/porabe d. i. in materiala glede na posami þno nabavno vrednost v letu 2016.

Za nabavo drobnega inventarja smo, kot je bilo na þrtovano v letu 2016, koristili sredstva ministrstva ! postavka u þila in u þni pripomo þki v vi•ini 4.125 • in postavka materialni stro•ki v vi•ini 2.694 •. Iz lastnih virov in donacij smo kupili za 4.113 • drobnega inventarja. ýe na•tejemo nekaj najpomembnej•ih nakupov, financiranih iz namenskih sredstev ministrstva : za nakup 8 ra þunalnikov smo namenili 3.093 •, za u þila in u þne pripomo þke smo namenili 2.404 •, za zvo þnike in radio pa 1.000 •. Iz sredstev ustanovitelja v letu 2016 za tovrstne nakupe nismo imeli zagotovljenih sredstev. Iz lastnih virov smo kupili opremo za ra þunalni•ko in druge u þilnice (stole, mize) v vi•ini 2.943 •, dva pisarni•ka stola v znesku 150 •, sesalec v znesku 345 • , meh þalec vode v znesku 366 • in drugo do skupne vrednosti nabav 4.113 •. Stro•ki materiala N. V. < 100 ! so se pokrivali iz sredstev MIZ". Gre za nakup plavalnih kap v skupni vrednosti 322 •.

Tabela: Ra þunalniki in prenosniki, gibanje leto 2016 Teko e leto Predhodno leto Lokacija ! uporabnik þ 2016 2015 Uþilnice (u þenci) 43 40 Knji$nica, þitalnica (u þenci) 2 2 Uþitelji (u þilnice) 51 46 Strokovne slu$be (pisarne) 20 20 Se"tevek: 116 108

Iz tabele: Ra þunalniki in prenosniki je razvidno, da se je •tevilo ra þunalnikov v primerjavi z letom 2015 povi•alo. V letu 2016 ni bil odpisan noben ra þunalnik, nabavljeno pa je bilo skupaj 8 ra þunalnikov in prenosnikov. V zavodu evidentiramo ra þunalnike s posami þno nabavno vrednostjo < od 500 ! skupinsko med drobni inventar, ra þunalnike posami þne nabavne vrednosti vi•je od 500 ! pa posami þno med opremo. Kriterij istovrstno se tako izklju þuje s kriterijem spremljanja opreme in drobnega inventarja po nabavni vrednosti.

Investicije ter investicijska vlaganja

Za investicije in investicijska vlaganja smo v zavodu, tako kot leta poprej, koristili razli þne vire. Obseg investicij in investicijskega vzdr$evanja v letu 2016 je bil z indeksom 163 vi•ji kot predhodno leto. V zavodu med investicije •tejemo nabave O. S. ali N. O. S., katerih posami þna nabavna vrednost je vi•ja od 500 !, ter investicijsko vzdr$evanje.

Preglednica 10, Investicije in investicijsko vzdr•evanje po virih financiranja

Teko þe leto (TL) Preteklo leto (PL) NAZIV O. S Indeks ali N. O. S Ustanov Dona- Se#te- Ustano- Dona- Se#te- TL/PL MIZ! Lastni MIZ! Lastni i-telj cije vek vitelj cije vek

6=sum( 11=sum 12=(6/11 1 2 3 4 5 7 8 9 10 2..5) (7..10) )*100 Nakup d. i. 6.497 4.113 10.610 6.740 454 7.194 147 N.V. < 500 • * Nakup sesalca l.15, pali þ. 821 821 875 875 94 me#.l16 Nab. semafor . 0 1.435 1.435 0 l.15 Inv. vzdr•. 0 10.000 7.337 17.337 0 vhod. avla

Inv. vzdr•. 82 82 35 35 234 licen þ. Inv. vzdr•. ௅ 14.772 667 15.439 13.813 13.813 112 elektr. in#t. Inv. vzdr•. 22.056 22.056 0 oplesk fasade Inv. vzdr•. 4.000 807 4.807 0 urejanje okol. Inv. vzdr. opr. 1.300 1.300 0 $D. l. 16 Nakup 381 2.000 2.381 0 gugalnice Se#tevek: 43.331 6.497 2.000 5.668 57.496 10.000 6.740 2.310 21.638 40.688 141

Preglednica 10 prikazuje stro"ke za investicije in investicijsko vzdr •evanje glede na vire financiranja v primerjavi s predhodnim letom. V zavodu je bilo v letu 2016 realiziranih ve þ investicij kot predhodno leto, indeks 141. Najve þji dele• investicij v letu 2016 so predstavljala investicijsko vzdr•evalna dela, financirana od ustanovitelja, v vi"ini 40.828 •, in sicer za: oplesk fasade, 3. fazo zamenjave elektroin"talacij in za urejanje okolice. Za pla þilo nakupa sesalca in delno gugalnice smo koristili pres e•ke ustanovitelja iz pretek lih let v skupni vi"ini 1.202 •. 1300 • smo porabili za vzdr•evanje opreme v •portni dvorani, in sicer iz sredstev za •port. Skupaj je bilo za nalo•be in nalo•beno vzdr•evanje porabljeno za 43.331 • sredstev od ustanovitelja.

Za d. i. in opremo z N. V. < 500 $ so se koristila namenska sredstva ministrstva. V letu 2016 so bila ta sredstva porabljena v celoti. Vir: konto 760128 in 760114, realizacija, 6.497 •, podrobneje na strani 30 tega poro þila.

Za nakup gugalnice smo uporabili sredstva iz donacij za •olski sklad in sredstva •olske skupnosti v skupni vi•ini 2.000 •.

Iz lastnih virov smo investirali za 5.668 •, in sicer iz teko þih lastnih sredstev za nakup d. i. in opreme z N. V. < 500 ! 4.113 !, za dopla þilo investicijskega vzdr"evanje elektroin•talacij in okolice pa dodatnih 1.474 •.

2.1.12 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepri þakovanih posledic pri izvajanju programa

Nedopustnih ali nepri þakovanih posledic pri izvajanju programa dela v letu 2016 nismo imeli. Zadnji sklep o obsegu financiranja dejavnosti za leto 2016 smo prejeli od pristojnega ministrstva 9. 12. 2016, zato je zagotovljen obseg financiranja med letom v nenehnem spreminjanju. Drugih posebnih ali nepri þakovanih dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje v letu 2016, ni bilo.

Poro þilo o zni!evanju stro"kov energije za leto 2016

V letu 2016 so se nadaljevala etapna vz dr•evalna dela $ obnova elektroin•talacij v prvem nadstropju •ole. Opravljen je bil oplesk fasade in narisan logotip •ole. Utrdili smo podlago na otro•kem igri• þu. Postavili smo tudi gugalnici. Stro•ki ogrevanja ostajajo na pribli•no enaki ravni kot leto poprej. Letni stro•ek kurjave tako zna•a v letu 2016 dobrih 32.408 • in je za 1 % vi•ji kot v letu 2015. Stro•ki elektrike so ostali v letu 2016 na enaki ravni kot predhodno leto. Letni stro•ki za porabo vode so ostali nespremenjeni, bele•imo pa porast cen odvoza odpadkov, ki je odvisen tudi od koli þine ustvarjenih odpadkov. V letu 2016 je bil ta stro•ek vi•ji za 40 %. Iz navedenega v zavodu ugotavljamo, da •ola odgovorno in gospodarno pristopa k te•avi var þevanja energije. S konkretnimi ukrepi oz. z nalo•bami v okviru finan þnih zmo•nosti pa tudi potrjuje svoj dolgoro þni cilj in vizijo •ole.

3. RA ýUNOVODSKO PORO ýILO

3.1 Pojasnila k postavkam BILANCE STANJA

Preglednica 12 , Bilanca stanja na dan 31. 12. 2016 NAZIV SKUPINE KONTOV ZNESEK

Oznaka INDEKS za AOP Teko e Predhodno þ leto leto 1 2 3 4 5=3/4*100 SREDSTVA

A) DOLGORO ýNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 001 1.716.604 1.867.759 92 (SE$TEVEK S. V.) N. O. S. SREDSTVA IN DOLG. A. ý. R. 002-003 0 0 #DEL/0! NEPREMI ýNINE 004-005 1.603.550 1.691.244 95 OPREMA IN DRUGA O.O.S 006-007 113.054 176.515 64 B) KRATKORO ýNA SREDSTVA, A. ý. 012 225.553 220.089 102 R., RAZEN ZALOG (SE$TEVEK K. S.) DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN 013 21.358 26.316 81 PRI BANKAH KRATKORO ýNE TERJATVE DO KUPCEV 015 19.427 22.673 86 DANI PREDUJM VAR" ýINE 016 0 324 0 KRATKORO ýNE TERJATVE DO 017 182.113 168.467 108 UPORABNIKOV EKT DRUGE KRATKORO ýNE TERJATVE 020 511 911 56 AKTIVNE ýASOVNE RAZMEJITVE 022 2.144 1.398 153 C) ZALOGE 023 2.954 2.552 116 ZALOGE MATERIALA 025 2.954 2.552 116 I. AKTIVA SKUPAJ (032 = 001 + 012 + 032 1.945.111 2.090.400 93 023) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKORO ýNE OBVEZNOSTI IN P. 034 219.155 217.042 101 ý. R. KRATKORO ýNE OBVEZ. ZA PREJETE 035 4.987 17 29338 PRED.IN VAR" ý. KRATKORO ýNE OBVEZNOSTI DO 036 134.260 127.937 105 ZAPOSLENIH KRATKORO ýNE OBVEZNOSTI DO 037 45.783 51.318 89 DOBAVITELJEV DRUGE KRATKORO ýNE OBVEZNOSTI 038 31.335 30.065 104 IZ POSLOVANJA KRATKORO ýNE OBVEZNOSTI DO 039 441,8 1558 28 UPORAB. EKT PASIVNE ýASOVNE RAZMEJITVE 043 2.347 6.147 38 E) LASTNI VIRI IN DOLGORO ýNE 044 1.725.957 1.873.358 92 OBVEZNOSTI DOLGORO ýNE PASIVNE ýASOVNE 047 7.252 7.022 103 RAZMEJITVE OBVEZNOSTI ZA N. S. IN O. O. S. 056 1.714.511 1.864.967 92 PRESE$EK PRIHODKOV NAD ODHODKI 058 4.194 1.369 306

PRESE!EK ODHODKOV NAD PRIHODKI 059 0 0 I. PASIVA SKUPAJ (060 = 034 + 044) 060 1.945.111 2.090.400 93

Preglednica 12 prikazuje bilan þno vsoto (sedanjo vrednost aktive in pasive) na dan 31. 12. teko þega in predhodnega leta. Indeks 93 govori, da so se sredstva in obveznos ti v bilanci stanja kumulativno zmanj"ala glede na predhodno leto. Bilan þno stanje aktive in pasive na dan 31. 12. 2016 je zna"alo 1.945.111 •. Aktiva in pasiva sta bili na dan 31. 12. usklajeni. V letu 2016 v bilanci stanja izkazujemo prese•ek prihodkov nad odhodki v vi•ini 4.194 •.

Dolgoro þna sredstva Bistveni poslovni dogodki, ki so v letu 2016 vplivali na povi•anje ali zni•anje dolgoro þnih sredstev/obveznosti, so bili (spodnje vrednosti pojasnjujejo tudi spremembe v Izkazu stanje in gibanje n. s. in o. o. s., leto 2016): - nabave opreme : 3.203 • +, - izredni odpisi opreme: 680 • - in +, - obra þunana amortizacija v breme virov l. 2016: 153.290 • -.

Neopredmetena in opredmetena dolgoro þna sredstva so v poslovnih knjigah vodena tako, da je posebej izkazana nabavna vrednost in posebej popravek vrednosti.

Kratkoro þna sredstva/obveznosti ter kratkoro þne þasovne razmejitve Denarna sredstva na podra þunu pri UJP so se glede na za þetno stanje leta 2015 zni•ala za 4.958 •. Stanje sredstev na ra þunu v bilanci stanja na dan 31. 12. 2016 je zna•alo 21.358 •.

Preglednica 12, Terjatve do kupcev ௅ z. s. in k. s. leto 2016 Terjatve ௅ konto 1. 1. 2016 31. 12. 2016 Razlika 1 2 3 4 = 3 ! 2 120 22.673 19.427 ௅ 3.246 140 157.424 165.554 8.130 141 9.204 14.872 5.668 142 1.588 1.687 99 143 251 0 ௅ 251 Se"tevek 191.140 201.539 10.400

Iz preglednice 12 je razvidno, da je kumulativni saldo terjatev do kupcev in uporabnikov EKT na dan 31. 12. vi•ji za 10.400 • glede na predhodno leto. Od tega so terjatve do kupcev (konto 120) na dan 31. 12. ni•je za 3.246 • kot na dan 1. 1. Saldi nepla þanih terjatev do posrednih in neposrednih prora þunskih uporabnikov na dan 31. 12. (konti 140!143) pa so kumulativno vi•ji za 13.646 •.

Preglednica 13, Terjatve do kupcev glede na ro þnost, leto 2016 Terjatve ௅ konto Nesporne Dvomljive Sporne S ௅ V to!bi N ௅ do 90 dni D ௅ 90 dni in ve þ ali predlogu za to!bo 120 17.551 1.702 174 140 165.554 0 0 141 14.872 0 0 142 1.687 0 0 143 0 0 0 Se#tevek 199.664 1.702 174

Preglednica 13 . Izpis terjatev do kupcev in uporabnikov EKT je bil glede na ro þnost opravljen iz pomo!ne knjige »"ola«, kjer se analitiþno vodijo terjatve do star"ev uþencev, in iz »glavne knjige«, kjer se spremljajo ostale terjatve do kupcev, tudi terjatve do prora þunskih uporabnikov oz. uporabnikov enotnega kontnega na þrta (EKT). - Za nesporne terjatve komisija ugotavlja, da so nezapadle ali zapadle, pri katerih do zamud prihaja nehote ali zaradi malomarnosti. Vi"ina teh terjatev na dan 31. 12. zna"a 199.664 •. - Pri dvomljivih terjatvah komisija ugotavlja, da se "e posebej pozorno spremljajo. Med letom se izvajajo ustrezni postopki izterjave (opomini, razgovori, pisni dogovori in opozorila glede mo!nosti sodnih izvr"b). To so terjatve starej"e od 90 dni. Glede na kon þno stanje dvomljivih terjatev v lanskem letu, jih je bilo v letu 2016 manj za 1.284 •. Vrednostno je stanje dvomljivih terjatev na dan 31. 12. 2016 zna"alo 1.702 •. - Sporne terjatve. V letu 2016 je bilo spro!eno "est postopkov izvr"b. Od tega je bilo pet popla þanih, ena izvr"ba pa na dan 31. 12. 2016 ostaja nezaklju þena.

Druge kratkoro þne terjatve so ni!je kot predhodno leto in zna"ajo v bilanci stanja na dan 31. 12. 511 •.

Obveznosti do dobaviteljev in uporabnikov EKT z valuto do 31. 12. (in prej) so bile na dan 31. 12. poravnane.

Preglednica 14 • Obveznosti do dobaviteljev ௅ z. s. in k. s. leto 2016 Obveznosti ௅ konto 1. 1. 2016 31. 12. 2016 Razlika

1 2 3 4 = 3 $ 2 220 51.318 45.783 ௅ 5.535 240 116 113 ௅ 3 242 461 59 ௅ 402 243 981 270 ௅ 711 Se#tevek 52.877 46.225 ௅ 6.652

Iz preglednice 14 je razvidno, da je kumulativni saldo obveznosti do dobaviteljev in obveznosti do uporabnikov EKT na dan 31. 12. ni!ji za 6.652 •. Vse zapadle kratkoro þne obveznosti ob koncu obra þunskega leta so bile poravnane.

Druge kratkoro þne obveznosti iz poslovanja (AOP 038) so se v letu 2016 zvi•ale za 1.270 • in zna•ajo na dan 31. 12. 31.335 •.

Preglednica 15 • Aktivne þasovne razmejitve Konto skupine 19 1. 1. 2016 31. 12. 2016 Razlika 1 2 3 4 = 3 " 2 1900 0 0 0 1901 1.398 2.144 746 Se#tevek 1.398 2.144 746

Iz preglednice 15 je razvidno, da je saldo aktivnih þasovnih razmejitev vi•ji za 746 • v primerjavi s preteklim letom. Konto 1900 " k. odl. odhodki za naro þnine " ima saldo 0 #, konto 1901 " prehodno nezara þunani prihodki (shema !olsko sadje, DSP tujci in zdr. pregled JD). Upravi þenost knji$enih zneskov je bila kontrolirana s prejetimi listinami. Inventurna komisija ugotavlja, da so zneski upravi þeni in usklajeni.

Preglednica 16 • ýasovne razmejitve P ýR analitika Konto skupine 29 1. 1. 2016 31. 12. 2016 Razlika

1 2 3 4 = 3 " 2 291099 4.341 1.960 ௅ 2.381 29902 1.806 387 ௅ 1.419 Se#tevek 48.519 45.085 ௅ 3.800

Iz preglednice 16 je razvidno, da je saldo pasivnih þasovnih razmejitev na dan 31. 12. ni$ji za 3.800 •. Legenda: - konto 291099 " neporabljena sredstva !olske skupnosti (zbiranje starega papirja), - konto 29902 " neporabljena sredstva u þbeni!kega sklada.

Zaloge !ivil. Zaloge $ivil so bile popisane dne 3. 1. 2017 na dan 31. 12. Po pregledu izpisa iz bilance na dan 31. 12. in stanja zalog iz popisnega lista je komisija ugotovila, da so razlike v mejah normalnega kala . Popisani vi!ki so se po predlogu inventurne komisije doknji$ili.

Popisne razlike so se ovrednotile v skladu s Pravilnikom o ra þunovodstvu po zadnjih nabavnih cenah. Vrednost zalog !ivil na dan 31. 12. je zna"ala 1.099 •. Popisale so se tudi zal oge kurilnega olja na podru•ni þni •oli in zaloge peletov na mati þni •oli. Zaloge so se ovrednotile po zadnjih nabavnih cenah. Vrednost zalog kurilnega olja v bilanci stanja na dan 31. 12. je zna•ala 683 •. Vrednost zalog peletov v bilanci stanja na dan 31. 12. je zna•ala 1.172 •. Iz bilance stanja na dan 31. 12. je razvidno, da se je vrednost zalog glede na preteklo leto povi•ala za 402 • in zna•a 2.954 •.

Obveznosti do virov sredstev

Saldo dolgoro þnih pasivnih þasovnih razmejitev zna•a v bilanci stanja na dan 31. 12. 7.252 • in je za 230 • vi•ji kot predhodno leto. Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva zna•ajo na dan 31. 12. 1.714.511 • in so za 150.455 • ni•je kot predhodno leto. Na kumulativno stanje obveznosti je v najve þji meri vplivala obra þunana amortizacija za teko þe leto. V bilanci stanja za leto 2016 bele•imo na dan 31. 12. prese•ek prihodkov nad odhodki v vi•ini 4.194 •. Razlika med saldom v razredu 0 in razredu 9 (AOP001-AOP44) teko þega leta zna•a 9.353 • in izhaja iz neporabljenih sredstev za nabave opreme, donacij, neporavljenih sredstev vra þunanih v cenah storitev in iz neporabljenega pres e•ka preteklih let (glej konte: 92211, 98004, 98005, 98500).

3.2 Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV dolo þenih uporabnikov in k IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV dolo þenih uporabnikov po vrstah dejavnosti

Zavod je v primerjavi s preteklim letom dosegel zastavljene finan þne in programske cilje na prete•nem delu poslovanja. Poslovanje je zaklju þil pozitivno. Preglednica 17, Realizacija PRIHODKOV po vrsti dejav. v primerjavi s preteklim letom NAZIV PODSKUPINE ZNESEK Indeks KONTOV Oznaka za AOP Teko e leto Predhodno Vrsta þ (TL) leto (PL) dejavnosti 1 2 3 4 5 6=3/4*100 Celotni PRIHODKI 870 2.468.201 2.431.628 JS + TD 102 Prihodki ௅ MIZ$ pog. 861a 1.925.308 1.805.595 JS 107 Prihodki ௅ MIZ$ ostalo 861a1 131.304 211.187 JS 62 Prihodki ௅ ustanovitelj 861b 208.757 171.571 JS 122 Prihodki ௅ lastni (osn. dejav.) 861d 159.553 203.964 JS 78

Prihodki ௅ lastni (tr!. dejav.) 861d1 42.343 37.810 TD 112 864- Finan þni, drugi, prevrednot. 869 936 1.501 JS 62

Preglednica 17 prikazuje realizacijo prihodkov po vrstah dejavnosti. Glede na preteklo leto so bili celotni prihodki leta 2016 vi•ji, indeks 102. Celotna realizacija prihodkov v letu 2016 je zna•ala 2.468.201 •.

Graf k preglednici 17, Realizacija prihodkov v primerjavi s preteklim letom

2.500.000

2.000.000 1.925.308 1.805.595

1.500.000

1.000.000

500.000 171.571 211.187 203.964 131.304 208.757 159.553 37.810 1.501 42.343 936 0 Prihodki MIZ! Prihodki MIZ! Prihodki Prihodki Prihodki Finan ēni, drugi, pog. ostalo ustanovitelj lastni (osn. lastni (tr". # dejav.) dejav.) Teko ēeleto (TL) Predhodno leto (PL)

Graf k preglednici 17 med drugim prikazuje visok dele" v celotnih prihodkih, ki ga predstavljajo prihodki MIZ# vezani na Sklep o sofinanciranju za leto 2016; po izra þunu je to 78 % oz. 1.925.308 •. Omeniti je tudi treba, da se sklep o sofinanciranju nana!a na denarni tok, preglednica 17 pa govori o realizaciji po obra þunskih kontih.

Pri vplivih na prihodkovno stran v letu 2016 bi omenili, da so se sprostili ukrepi vezani na napredovanja in regres za letni dopust, kar je vplivalo na porast transferjev pristojnega ministrstva pri postavkah za pla þe v letu 2016. Realizacija prihodkov po sklepu za leto 2016 je bila vi!ja kot v letu 2015, indeks 108, ostali prihodki ministrstev pa so bili ni"ji, indeks 62 . K vi!jemu znesku po Sklepu so v najvi!ji meri prispevali zneski za bruto pla þe in prispevke (sprostitev napredovanj, obseg dela, dopolnjevanja itd.). Na indeks 62 pa so v najvi!ji meri vplivali ni"ji prihodki za pla þe delavcev, ki so do 1. 9. 2015 dopolnjevali svojo obveznost na #C NM, ter prenehanje nakazil za pla þna nesorazmerja. Realizacija prihodkov MIZ# in drugih ministrstev je bila glede na leto 2015 kumulativno ni"ja za 79.883 •.

Sredstva po pogodbi o sofinanciranju dejavnosti, prejeta od ustanovitelja , so bila glede na realizacijo preteklega leta kumulativno vi!ja, indeks 122. Vi!ja realizacija v najve þji

meri izhaja iz vi•je realizacije prihodkov za materialne stro•ke (dodana postavka za teko þa vzdr$evanja v •portni dvorani ter za material in izobra$evanje za prvo pomo þ) ter vi•ji prihodki za investicijsko vzdr$evanje glede na preteklo leto.

Kumulativno so bili prihodki ustanovitelja glede na preteklo leto vi•ji za 37.186 •.

Realizacija prihodkov iz lastnih virov ( osnovna dejavnost) je bila glede na leto 2015 ni$ja, indeks 78 . K stanju indeksa so kumulativno najbolj prispevale postavke: - prihodki od kosil u þencem, indeks 87 -, - prihodki od toplih malic dijakom, indeks 0 -, - prihodki od uporabe u þilnic za dejavnost, indeks 0 -.

Druge postavke so v manj•em dele$u vplivale na vi•ino kumulativnega indeksa. Skupna realizacija prihodkov iz lastnih virov za leto 2016 je zna•ala 159.553 •.

Realizacija lastnih prihodkov ( tr!na dejavnost ) je bila v letu 2016 vi•ja kot v predhodnem letu, indeks 112. Pomembne postavke, ki so vplivale na stanje kumulativnega indeksa, pa so: - prihodki od uporabe •portne dvorane in u þilnic, indeks 67 -, - prihodki od prodaje prehrane zaposlenim, indeks 129 +.

Tr$ni prihodki so bili v letu 2016 kumulativno vi•ji za 4.533 •, skupaj so zna•ali 42.343 •. Zavod je v letu 2016 zaradi ni$jih tr$nih prihodkov dne 31. 1. 2016 izpolnil pogoje za izstop iz sistema DDV (obdav þeni prihodki < od 50.000 ").

Omeniti je treba, da prihodki od uporabe •portne dvorane med tednom in vikendi !e nekaj let upadajo zaradi zasedenosti •portne dvorane z dejavnostmi dru•tev in klubov, ki uporabljajo prostore, brez da bi pla þevali najemnino ali uporabnino. Tovrstne dejavnosti potekajo v dogovoru z ustanoviteljem in so javno dobro. Prihodki od prehrane zaposlenim so zaradi doslednega upo•tevanja zahteve po kori• þenju obroka, þe je prehrana v zavodu zagotovljena, glede na leto 2015 vi•ji.

V zavodu na analiti þnih kontih glavne knjige lo þeno izkazujemo prihodke glede na vrsto dejavnosti. Prihodki iz opravljanja tr!ne dejavnosti se evidentirajo na kontih 760001, 2, 4, 6 in 760090-93.

Finan þni, drugi in prevrednotovalni prihodki so z indeksom 62 kumulativno ni!ji kot predhodno leto.

Preglednica 18, Realizacija ODHODKOV po vrsti dejavnosti v primerjavi s preteklim letom ZNESEK INDEKS NAZIV Oznaka Teko þe leto (TL) Predhodno leto (PL) PODSKUPINE za AOP Indeks KONTOV Javna Tr!na Javna Tr!na Indeks JS slu!ba dejavnost slu!ba dejavnost TD 3/5*100 4/6*100 1 2 3 4 5 6 7=3/5 8=4/6 Celotni ODHODKI 660 2.427.081 37.091 2.384.532 35.677 102 104

Stro#ki materiala 673 306.949 25.849 334.509 25.862 92 100

Stro#ki storitev 674 165.937 3.645 143.454 2.886 116 126

Stro#ki dela 675 1.952.983 6.530 1.903.773 5.940 103 110

Amortizacija 679 1.068 989 0 108 Drugi odhodki 681-684 1.212 0 2.796 0 43 0

Preglednica 18 prikazuje realizacijo odhodkov po vrsti dejavnosti. Glede na preteklo leto so odhodki javne slu!be vi"ji, indeks 102. Celotna realizacija odhodkov v letu 2016 je zna"ala 2.464.173 •.

Graf k preglednici 18, Realizacija odhodkov v primerjavi s preteklim letom # JS

2.500.000

1.952.983 2.000.000 1.903.773

1.500.000

1.000.000

500.000 306.949 334.509 165.937 143.454 1.212 2.796 0 Stro ki materiala Stro ki storitev Stro ki dela Amortizacija Drugi odhodki, prevred. Teko ēeleto (TL) Predhodno leto (PL)

Graf k preglednici 18 ! javna slu"ba med drugim prikazuje, kako visok dele! v celotnih odhodkih predstavljajo stro"ki dela; po izra þunu je to 80 % oz. 1.952.983 • za leto 2016.

Stro#ki materiala (javna slu!ba) so bili v primerjavi s preteklim letom z indeksom 92 ni!ji. Celotni stro"ki materiala so bil ni!ji za 27.560 • in so zna"ali 306.949 •. Stro"ki materiala (tr!na dejavnost), indeks 100, pa so bili na enaki ravni kot lani. Najbistvenej"e postavke, ki so v letu 2016 vplivale na stanje indeksa pri stro"kih materiala, so slede þe: - stro"ki !ivil, þistil in surovin za kuhinjo, indeks 95 -,

- stro•ki nabav d. i. in materiala, indeks 76 -, - stro•ki teko þega vzdr!evanja, indeks 65 -, - stro•ki materiala za investicijsko vz dr!evanje zgradb, indeks 13 -, - stro•ki elektrike, indeks 106 +, - stro•ki pisarni•kega materiala, indeks 162 +.

Stro#ki storitev so bili v primerjavi s preteklim letom kumulativno vi•ji za 23.242 •, indeks (osnovna dejavnost) 116 in (tr!na dejavnost) 126. Znesek teh stro•kov za obe dejavnosti je v letu 2016 zna•al 169.582 •. Najbistvenej•e postavke, ki so vplivale na stanje kumulativnega indeksa v letu 2016, so: - stro•ki storitev za dejavnost, indeks 119 (stro•ki, bivanja in prevozov) +, - stro•ki storitev za investicijsko vzdr!evanje zgradb, indeks 202 ( oplesk •ole in inv. vzdr!evanje okolice) +, - stro•ki storitev od najemnin, indeks 149 +, - odvoz odpadkov " komunalne storitve, indeks 135 +.

Stro#ki materiala in storite v, vezani na tr•no dejavnost. Zavod v osnovi spremlja stro•ke po naravnih vrstah, vendar se lo þeno evidentiranje stro•kov po vrstah dejavnosti zagotavlja s stro•kovnim ra þunovodstvom . Znesek stro•kov tr$ne dejavnosti skupaj s stro•ki dela je zna•al 37.091 • , od tega stro•ki materiala 25.849 ! , stro•ki storitev 3.645 !, stro•ki dela 6.530 ! in stro•ki amortizacije 1.067 ! . Znotraj posameznih stro•kovnih mest razporejamo stro•ke neposredno ali posredno s pomo þjo klju þev. Splo•na metoda , ki se v zavodu uporablja za razporejanje posrednih stro•kov po stro•kovnih mestih in nosilcih, so klju þi.

Iz analize posameznih stro•kovnih nosilcev ugotavljamo, da smo pri postavki: - SN21 # malica zaposleni in zunanj i zabele!ili rezultat 1.107 #, - SN24 " kosila zaposleni in zunanji odjemalci zabele!ili rezultat 2.917 #, - SN27 " uporaba •. d. in u þilnic tedensko zabele!ili rezultat 1.025 #, - SN28 " uporaba •. d. vikendi zabele!ili rezultat 128 #, - SN30 in SN 60 prevozi s •olskim avtobusom in drugo 75 #.

V zavodu ugotavljamo, da so se tveganja neustreznih kalkulacij v letu 2016 zni!ala, saj je letna revizija obravnavala tudi to podro þje, rezultati po stro•kovnih nosilcih pa ka!ejo pozitivne •tevilke.

Trend zadnjih treh let ka•e na upad prihodkov od uporabe •portne dvorane za tr•ne namene in porast prihodkov od prehrane (malice, kosila), ki jih zara þunavamo zaposlenim. Vsako leto v zavodu analiziramo obstoje þe kalkulacije ter tako zagotavljamo notranjo kontrolo ob morebitni spremembi obsega poslovanja in nepredvidljivih spremembah cen na trgu. Prese•ek iz tr•ne dejavnosti se bo po sklepu Sveta zavoda namenil za nakup opreme oz. investicije.

Stro•ki dela so bili v letu 2016 glede na leto 2015 kumulativno vi•ji, indeks 103. ýe izvzamemo indeks 110, vezan na stro•ke dela tr•ne dejavnosti, ostaja kumulativni indeks nespremenjen. Najbistvenej•e postavke, ki so vplivale na stanje kumulativnega indeksa v letu 2016, so: - stro•ki kosmatih pla þ in nadomestil, indeks 101 +, - stro•ki regresa za l. d., indeks 162 +, - stro•ki jubilejnih nagrad in odpravnin, indeks 291 +.

Stro•ki dela so nastajali glede na obseg dela in zaposlitve. S 1. 12. 2015 so se sprostila napredovanja, ki pa so bistveno vplivala na stro•ke dela v letu 2016. Celotni stro•ki dela so v letu 2016 zna•ali 1.959.513 •, od tega 79 % za kosmate pla þe in nadomestila pla þ. Slabih 13 % so predstavljali stro•ki prispevkov delodajalca za socialno varnost, ostalih 8 % pa stro•ki nadomestil za prehrano, prevoze, regres, jubilejne nagrade, odpravnine in KDPZ. Povpre þno •tevilo zaposlenih na podlagi opravljenih delovnih ur je bilo v letu 2015 76, v letu 2016 pa 74 zaposlenih. Iz navedenega ugotavljamo, da v zavodu sledimo cilju optimiranja •tevila zaposlitev znotraj obra þunskega leta.

Povpre þna mese þna bruto pla þa zaposlenega iz ur je bila v letu 2015 1.694 •, v letu 2016 pa 1.735 •. V letu 2016 se je glede na leto 2015 zmanj•alo •tevilo obra þunanih ur za refundacije, indeks 78 . Do ve þine kadrovskih sprememb je pri•lo zaradi zamenjav oz. nadome• þanj delavk na porodni•kem dopustu ali zaradi dalj•ih bolni•kih odsotnosti. Zaradi sprememb v •tevilu oddelkov v novem •olskem letu (obseg dela) so bile sklenjene nove pogodbe o zaposlitvah za dolo þen delovni þas.

!tevilo zaposlenih (z upo•tevanjem dele•ev zaposlitve " kadrovski na þrt) na dan 1. 1. 2016 je bilo 75,86, na dan 31. 12. 2016 pa 78,27. Na povi•anje •tevila zaposlenih v letu 2016 so vplivala nadome• þanja oz. zaposlitve za DD ý na za þetku •olskega leta 2016/17.

Amortizacija ali redni letni odpis oz. popravek vrednosti je bila v letu 2016 obra þunana v skladu s sprejetimi in predpisanimi amortizacijskimi stopnjami. Za opremo, zgradbe in neopredmetena sredstva je zna•ala 154.358 •. Zavod je pokrival obra þunano amortizacijo za leto 2016 iz •tirih razli þnih virov.

Preglednica 19 , Pokrivanje obra þunane amortizacije po virih pokritja za leto 2016

Ustanovitelj MIZ$ Donacije Vkalk. v ceni Se"tevek

1 2 3 4 5=sum(1..4) 151.459 200 1.631 1068 154.358

Preglednica 19 prikazuje zneske obra þunane amortizacije po virih pokritja za leto 2016.

Drugi stro"ki so bili v letu 2016 ni"ji kot v letu 2016 in so zna!ali 661 •, indeks 35. Ve þina teh stro!kov je vezana na dajatve, cestnine, zamudne obresti in donacije v letu 2016.

Prevrednotovalni poslovni odhodki v letu 2016 so zna!ali 528 •. Ti odhodki so nastali zaradi zapiranja kontov vezanih na izstop iz sistema DDV.

Poslovni izid v letu 2016 zna!a 4.028 • in je rezultat prese"ka odhodkov nad prihodki iz opravljanja osnovne dejavnosti in prese"ka prihodkov nad odhodki iz opravljanja tr"ne dejavnosti. V letu 2016 bele"imo glede na vrsto dejavnosti z upo!tevanjem davka od dohodka pravnih oseb: - od opravljanja osnovne dejavnosti prese•ek odhodkov nad prihodki (AOP 688 oz. 691) v vi!ini 1.223 •,

- od opravljanja tr"ne dejavnosti prese•ek prihodkov nad odhodki (AOP 688 oz. 691) v vi!ini 5.251 • .

Pozitivni poslovni izid je z upo!tevanjem davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2016 nastal zaradi izvajanja dejavnosti, ki so tr!ne narave (prihodki od zara þunane prehrane zaposlenim in prihodki od oddaje •portne dvorane in u þilnic v uporabo).

Preglednica 20, Elementi za dolo þitev dovoljenega obsega sredstev za delovno uspe#nost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2016 ZNESEK Zap. •t. NAZIV AOP l. 2016 v " 1 2 3 4 Prese!ek prihodkov nad odhodki iz naslova prodaje blaga 001 688 5.251 in storitev na trgu Izpla þani akontativni obseg sredstev za delovno 002 uspe"nost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (1 + 1.546 2) D030 Osnova za dolo þitev obsega sredstev za delovno 003 uspe"nost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (1 + 6.797 2) Dovoljeni obseg sredstev za pla ilo delovne uspe"nosti iz 004 þ 3.399 naslova prodaje blaga in storitev na trgu (50 %) Razlika med dovoljenim in izpla þanim akontativnim 005 obsegom sredstev za delovno uspe"nost iz naslova 1.853 prodaje blaga in storitev na trgu (4 $ 2)

Preglednica 20 govori o izpla þanih akontacijah sredstev za delovno uspe"nost iz naslova stalnega pove þanega obsega, vezanega na tr!no dejavnost. Razlika 1.853 • ka!e na sredstva, ki bi "e lahko bila izpla þana glede na izra þun dovoljenega obsega sredstev za izpla þilo delovne uspe"nosti za leto 2016.

3.3 Pojasnila k IZKAZU RA ýUNA FINAN ýNIH TERJATEV IN NALO"B dolo þenih uporabnikov

Zavod v letu 2016 ni imel danih posojil.

3.4 Pojasnila k IZKAZU RA ýUNA FINANCIRANJA dolo þenih uporabnikov

Zni!anje sredstev na ra þunih v letu 2016 je zna"alo (AOP 573) 8.398 •.

3.5 Pojasnila k IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV dolo þenih uporabnikov po na þelu denarnega toka

Spremljanje prihodkov in odhodkov po na þelu denarnega toka je vezano na pravne osebe oz. zavode, ki spremljajo poslovanje po denarnem toku. Med njimi so tudi ustanovitelj in ministrstvo. $ola mora v skladu s predpisi in zakonodajo, vezano na financiranje vzgoje in izobra!evanja, finan þni na þrt pripraviti po na þelu denarnega toka. Glede na predhodno leto v zavodu v letu 2016 bele!imo negativen denarni tok v vi"ini 8.398 •. Glede na vrsto dejavnosti je bil ob koncu leta iz naslova javne slu!be ugotovljen prese!ek odhodkov nad prihodki v vi"ini 14.429 • in iz naslova tr!ne dejavnosti prese!ek prihodkov nad odhodki v vi"ini 6.031 •.

Realizacija finan þnega na þrta za leto 2016 je opisana na straneh 15 in 16 tega poro þila.

4. DOKON ýNI ODBITNI DELE! V LETU 2016

Izra þunan za þasni odbitni dele! je za leto 2016 zna"al 2 %. Po kontroli odbitnega dele!a je bilo v zavodu ugotovljeno, da vi"ina obdavþenih prihodkov v letu 2015 ne dosega vi$ine 50.000 #. Zaradi ugotovljenega je bila dne 28. 1. 2016 poslana vloga preko portala e-davki za izstop iz sistema DDV.

Z 31. 1. 2016 je bila vloga odobrena in s tem dnem je zavod O$ METLIKA izstopil iz sistema DDV.

5. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V LETU 2016

Javni zavod Osnovna "ola Metlika je zavezanec za obra þun po 9. þlenu ZDDPO-2.

Kaj sodi med pridobitno in nepridobitno dejavnost, podrobneje dolo þata ZDDPO-2 in Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Dav þne odhodke ugotavljamo glede na sorazmerne podatke dav þno priznanih prihodkov v celotnih prihodkih. V letu 2016 je razlika med dav þno priznanimi prihodki in odhodki (v dav þnem obra þunu to þka 9) zna"ala 676,55 ". Dav þno osnovo smo do potrebne vi"ine v letu 2016 zmanj"evali z olaj"avo za zaposlovanje invalidov. Po vnosu olaj"av v dav þni obra þun je osnova za davek v letu 2016 zna"ala 0 ".

6. ZAKLJU ýEK

Splo•na ocena dela v letu 2016 •olsko leto 2015/2016 smo zaklju þili uspe•no, saj smo uresni þili vse na þrtovane obveznosti in dejavnosti. Organizacija dela je potekala kot preteklo •olsko leto, •olske prevoze smo organizirali po enakem voznem redu. Ve þjih zapletov ni bilo. Ob koncu •olskega leta je zunanji prevoznik posebno pohvalil oz. izrazil zadovoljstvo glede sodelovanja in reda na avtobusih v leto•njem •olskem letu. Iz pedago•kih poro þil je razvidno, da smo poleg uresni þevanja ciljev u þnih na þrtov uresni þili tudi vse na þrtovane dneve dejavnosti, •ole v naravi, plavalni in smu þarski te þaj, organizirali smo predavanje za star•e in sodelovali na razli þnih tekmovanjih, na katerih so na•i u þenci in njihovi mentorji dobili veliko priznanj. Uþenci so osvojili 6 zlatih priznanj, 12 zlatih priznanj in 6 prvih ekipnih mest na tekmovanju v plesih na •PF ter 27 srebrnih priznanj. Osvojili so tudi veliko bralnih zna þk pri angle•kem, nem•kem in slovenskem jeziku. Bili so uspe•ni na •portnem podro þju. Posebej pomemben je dose"ek na!ega u þenca na dr"avnem tekmovanju

osnovno•olcev v atletiki • osvojil je 3. mesto v teku na 300 m. Na podro þnem prvenstvu v malem nogometu so mlaj•i u þenci osvojili 1. mesto, udele$enci kro$ka Dru•tvo mladi gasilec pa so po tekmovanju, ki je trajalo dve leti, dosegli 2. mesto na regijskem tekmovanju in se uvrstili na dr$avno tekmovanje. V •olskem letu 2015/2016 in 2016/2017 so v ve þjem obsegu za$ivele tematske razredne ure, ki so, poleg ostalih tematik, obravnavale teme namenjene uresni þevanju prednostnih nalog •ole. Prednostne naloge so bile: pozdravljanje in strpnost v komunikaciji, hidracija in gibanje, motivacija za samostojno u þenje ter za þnimo z bontonom v •olskem letu 2016/2017. Ugotavljamo, da smo najve þji premik naredili pri drugi prednostni nalogi, saj smo zlasti v okviru projekta FIT4KID veliko ozave• þali tako u þence kot tudi vse zaposlene o nujnosti in pravici pitja vode. V okviru proj ekta FIT4KID smo uvedli tedensko "gibalno urico# za u þence prve triade, za vse ostale u þence pa •e dodatne gibalne aktivnosti, ki so opredeljene v na•em LDN. V povezavi s prednostnimi nalogami, ciljem samoevalvacije in projektom FIT4KID smo organizirali in uspe•no izvedli dan •ole Zdravo !ivljenje za aktivno u þenje, na katerem smo predstavili "to þke zdravja# v sodelovanju z ZD Metlika. V oktobru smo slavnostno obele!ili 50 let na•e •ole na lokaciji $olska ulica 7 in ob tej prilo!nosti izdali zbornik $ola praznuje. Uspe•no smo zaklju þili projekt uvajanja prvega tujega jezika v 1. triletju. Uvajanje so spremljale svetovalke Zavoda za •olstvo (OE Novo mesto) in nam ob koncu uvajanja izrekle pohvalo za strokovno in prizadevno delo pri uvajanju te novosti. Ugotavljamo, da smo imeli manj te!jih kr•itev •olskega reda. $e vedno pa posamezni uþenci kr•ijo •olski red. O vzrokih za to smo se poglobljeno pogovarjali na ocenjevalnih konferencah. $e vedno velja prepoved uporabe mobilnega telefona v þasu vzgojno- izobra!evalnih dejavnosti. U þenci in star•i so sprejeli to prepoved. Manj•e kr•itve te to þke •olskega reda so se pojavile ob koncu •olskega leta. Sodelovanje s star•i je potekalo kot obi þajno, opravili smo veliko individualnih pogovorov. Ugotovili smo, da dobro sodelovanje •ole in star•ev vedno hitro re•i nastale te!ave. %al nam v þasih star•i ne prisluhnejo in te!ave se nadaljujejo. Vodstvo •ole je poleg pedago•kega vodenja redno skrbelo za uspe•no finan þno poslovanje zavoda, za zagotavljanje varnosti in ustreznih pogojev za vse udele!ence vzgojno-izobra!evalnega procesa, za sodelovanje z okoljem in razli þnimi institucijami. Poslovno leto 2016 ocenjujemo kot uspe•no. Letno poro þilo O$ Metlika za leto 2016 bo obravnaval in sprejel sklep Svet zavoda Osnovne •ole Metlika na svoji 4. redni seji , in sicer dne 20. 2. 2017 ob 17. uri .

Metlika, 13. 2. 2017

Pomembne pravne podlage za delovanje zavoda so:

- Zakon o zavodih (Ur. l. RS, •t. 121/91, 8/1996, 36/00-ZPDC, 127/06-ZJZP; skraj•ano ZZ), - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra•evanja (Ur. l. RS, •t. 16/07 • UPB; skraj•ano ZOFVI-UPB5), - Zakon o osnovni •oli (Ur. l. RS, •t. 81/06 • UPB; v nadaljevanju ZOsn- UPB3), - Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, •t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO; skraj•ano ZJF), - Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, •t. 11/11, ZJF • UPB4; skraj•ano ZJF), velja v letu 2011 od 22. 2. 2011 dalje, - Zakon o ra þunovodstvu (Ur. l. RS, •t. 23/99 in 30/02 • ZJF-C; skraj•ano ZR), - Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobra•evanja RS, - Zakon o •olski prehrani (Ur. l. RS, •t. 43/10, 49/10, 3/12; skraj•ano Z!olPre- 1), - Zakon o uravnote•enju javnih financ (Ur. l. RS •t.40/12 in spremembe od 55/12 do 107/13; skraj•ano ZUJF), - Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra•evalnega zakona Osnovna •ola Metlika (Ur. l. RS, •t. 12/1998 z dne 19. 2. 1998), - pravilniki ter navodila, ki urejajo podro þje posrednih uporabnikov prora þuna, - sklepi ustanovitelja in interni sklepi zavoda, ki veljajo od leta in za leto 2016.

Po ZJF je •ola uvr• þena med posredne uporabnike prora þuna, po Zakonu o ra þunovodstvu pa vodi •ola poslovne knjige, kot je predpisano za dolo þene uporabnike.

Na podlagi 16. ćlena Statuta Ob ćine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Ob ćinski svet Ob ćine Metlika na 17. redni seji, dne 30. marca 2017, sprejel naslednji

S K L E P

Ob ćinski svet Ob ćine Metlika sprejme letno poro ćilo o poslovanju javnega zavoda Osnovna šola Metlika v letu 2016.

Številka: Metlika: 30. marec 2017

Darko Zevnik župan Ob ćine Metlika

LETNO POROĆILO za 2016

Metlika, 22. 2. 2016 POSLOVNO PORO ĆILO

I. UVOD

Ljudska knjižnica Metlika (v nadaljevanju: Knjižnica Metlika) je splošna knjižnica, ki izvaja knjižni ćno dejavnost kot javno službo. V ta namen zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižni ćno gradivo, zagotavlja dostop do knjižni ćnega gradiva in elektronskih publikacij, posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode ter storitve, sodeluje v medknjižni ćni izposoji in posredovanju informacij, pridobiva in izobražuje uporabnike in izvaja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. K izvajanju javne službe sodi tudi dejavnost knjižni ćnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjen zagotavljanju pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema in dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.

Knjižnica Metlika kot splošna knjižnica izvaja knjižni ćno dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju tako, da sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju, zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo, zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, ter za prebivalce s posebnimi potrebami organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.

1.1 Osebna izkaznica knjižnice

Ustanovitelj: Ob ćina Metlika Leto ustanovitve: 1992 Ime zavoda: Ljudska knjižnica Metlika Skrajšano ime: Knjižnica Metlika Naslov: Cesta bratstva in enotnosti 23, 8330 Metlika Pravnoorganizacijska oblika: javni zavod Stopnja razvitosti: 2. kategorija – srednje razvita splošna knjižnica ( Odlo ćba Ministrstva za kulturo RS, št. 612-17/2007/45 ) in uvrš ćena v razvid knjižnic Slovenije (potrdilo NUK Ljubljana – št. 114/08) Mati ćna številka: 5617413 ID: 74652613 e-pošta: [email protected] http//www.metlika.si/lkm/ Organi zavoda: direktor in svet zavoda Direktorica: Marta Strahini ş Svet zavoda: Nevenka Kremesec, Gabriela Grlica, Anton Gašperi ć, Mira Šajatovi ş in Maja Štubljar Število zaposlenih: 4,5 Zaposleni: Marta Strahini ş (direktorica), Gabriela Grlica (dipl. bibliotekarka), Lidija Nemani ć Baškovi ć (višja knjižni ćarka), Matjaž Rus (knjižni ćar - s krajšim delovnim ćasom) in Kristina Kopini ć (manipulantka). 1.2 Kratka zgodovina razvoja knjižnice

Organizirano, na ćrtno in trajno delovanje metliške knjižnice se je zaćelo šele leta 1977 s preselitvijo knjig v stavbo na Pungartu, medtem ko so se po Sloveniji odpirale in organizirale knjižnice že leta 1961 s prvim Zakonom o knjižni ćarstvu. Leta 1985 se je v metliški knjižnici redno zaposlila prva knjižni ćarka. Do leta 1977 se je knjižni ćna dejavnost sicer izvajala, vendar dokaj neorganizirano, s številnimi selitvami knjižni ćnega fonda in honorarnimi delavci, sistemati ćen razvoj dejavnosti se je za ćel šele z letom 1985, z novim Zakonom o zavodih leta 1991 in Odlokom o ustanovitvi Ljudske knjižnice Metlika kot javnega zavoda leta 1992. Tako zakon kot odlok o ustanovitvi sta zaćrtala smernice razvoja ter s tem dostop do knjižni ćnega gradiva in informacij. Leta 1997 je knjižnica z obnovo pridobila ve ćji prostor v prostem pristopu, ćitalnico z ve ćnamenskim prostorom in otroški oddelek. Leta 1998 sta se poleg dveh zaposlenih zaposlila še bibliotekarka in knjižni ćar s krajšim delovnim ćasom (1,5 delavca). Z novo zakonodajo, zlasti z drugim Zakonom o knjižni ćarstvu iz leta 2001, naraš ćanjem števila obiskovalcev, izposoje knjižni ćnega gradiva in obiska na prireditvah, so se pogoji za delovanje javnega zavoda zelo spremenili: poleg prostorske stiske za knjižni ćno gradivo v prostem pristopu postajajo ćitalniški prostori neustrezni, pojavlja se pomanjkanje prostora za skladiš će, arhiv in domoznanstvo, komunikacijskih prostorov, prostora za prireditve. Zaradi številnih novih zakonskih zahtev in potreb uporabnikov je potrebno ustrezno število zaposlenih za izvajanje nalog knjižni ćne dejavnosti kot javne službe. Zahtevnost pri opravljanju nalog zaposlenih predstavlja tudi nacionalni bibliografski sistem z nenehnimi spremembami in novostmi. Knjižnica je tudi partnerica Centra vseživljenjskega ućenja Dolenjske.

II. POSEBNI DEL

1. ZAKONSKE IN PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODRO ĆJE JAVNEGA ZAVODA

Zakon o knjižni ćarstvu (Ur. l. RS, št. 87/ 2001), Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska knjižnica Metlika (Ur. l. RS, št. 103/ 2003) s spremembami, Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/ 1991), Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v RS in spremembe (Ur. l. RS, št. 45/ 1994), Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/ 2008), Standardi za splošne knjižnice od 1. 5. 2005 do 30. 4. 2015 Nacionalnega sveta za kulturo, Zakon o uresni ćevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK Uradni list RS 96-4807/2002, RS 123-5268/2006, RS 7- 249/2007, RS 53-2830/2007, RS 65-3565/2007, RS 56-2344/2008, RS 4-129/2010, RS 20- 822/2011, RS 100-4259/2011, RS 111-4130/2013), Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižni ćne dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št. 73/ 2003), Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 29/ 2003), Pravilnik o na ćinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na podro ćju kulture (Ur. l. RS, št. 117/ 2002), Uredba o metodologiji za dolo ćitev osnov za izra ćun sredstev za izvajanje javne službe na podro ćju kulture (Ur. l. RS, št. 100/ 2003), Navodilo o izloćanju in odpisu gradiva, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/ 2004), Zakon o dostopu do informacij javnega zna ćaja (Ur. l. RS, št. 96/ 2005), ZAGA (Ur. l. RS, št. 20/ 1997, Ur. l. RS, št. 24/ 2003), Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 59/ 1999), Zakon o ra ćunovodstvu (Ur. l. RS, 23/ 1999 in 30/ 2002), Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012) Eti ćni kodeks slovenskih knjižni ćarjev, 1995 ter drugi interni pravilniki in podzakonski akti, izpeljani na podlagi naštete zakonodaje. Zakoni iz delovnega podro ćja: Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/ 2002) in spremembe, Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/ 2002) in spremembe (Ur. l. RS, št. 75/ 2005), Zakon o sistemu pla ć v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/ 2008, 58/ 2008), Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012), Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v pla ćne razrede (Ur. l. RS, št. 51/ 2008, 91/ 2008), Pravilnik o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev pravnih oseb s podro ćja kulture (Ur. l. RS, št. 7/2009), Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižni ćni dejavnosti ter drugi podzakonski akti iz podro ćja delovne zakonodaje

2. DOLGORO ĆNI CILJI JAVNEGA ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ VE ĆLETNEGA PROGRAMA DELA IN RAZVOJA, OZIROMA PODRO ĆNIH STRATEGIJ TER NACIONALNIH PROGRAMOV:

Ob upoštevanju dolgoro ćnih ciljev je knjižnica s svojo dejavnostjo kot javno službo zasnovana kot kulturno, izobraževalno in informacijsko središ će ob ćine za zadovoljevanje potreb uporabnikov. V ta namen so izdelani dolgoro ćni razvojni na ćrti, ki so razvidni iz naslednjih dokumentov: 1. Razvojni na ćrt Ljudske knjižnice Metlika 2. Strateški na ćrt zavoda Ljudska knjižnica Metlika 3. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v zavodu Ljudska knjižnica Metlika 4. Kadrovski na ćrt zavoda 5. Na ćrt potujo će knjižnice v ob ćini Metlika – bibliobus (s 1. 1. 2010 – 5 postajališć bibliobusa Knjižnice Mirana Jarca v metliški ob ćini)

Navedeni dokumenti na podlagi zakonskih dolo ćil dolo ćajo:

• ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižnićnega gradiva Knjižni ćno gradivo je strokovno urejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije v sistemu COBISS/OPAC (vklju ćeno v vzajemni nacionalni bibliografski sistem) in dosega temeljni fond: 4 izvode knjig na prebivalca. Knjižnićno zbirko vzdržujemo z rednim izlo ćanjem in odpisom gradiva. Na ćrtovani letni nakup knjižni ćnega gradiva v okviru minimalnih zakonskih priporo ćil ni realiziran zaradi prenizko postavljenega normativa s strani ob ćine in Ministrstva za kulturo RS.

• ustrezno število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev V letu 2008 se je nekoliko izboljšala kadrovska zasedenost z zaposlitvijo manipulantke. V letih 2009-2016 ni bilo novih zaposlitev. Število zaposlenih je 4,5 delavca, kar predstavlja okoli 60,00 % zasedenost glede na zakonska dolo ćila – skupaj z delavci pooblaš ćenih servisov (ra ćunovodskim in ćistilnim servisom).

• ustrezen prostor in opremo Knjižni ćni prostori ne dosegajo ustreznih površin za opravljanje knjižni ćne dejavnosti. V ta namen je izdelana idejna zasnova – na ćrt obnove knjižnice na Pungartu. 24. septembra 2015 je Ob ćinski svet Ob ćine Metlika sprejel sklep, da se z energetsko sanacijo stavbe na Pungartu za ćnejo tudi obnovitvena dela prostorov za potrebe delovanja zavoda Ljudska knjižnica Metlika v celotni stavbi. • ustrezno organizacijo knjižni ćne dejavnosti Ljudska knjižnica Metlika je osrednja ob ćinska knjižnica. Organizacijskih enot nima. Knjižni ćno mrežo v ob ćini pokriva bibliobus Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.

Poleg navedenih dolgoro ćnih ciljev med prioritetne uvrš ćamo:

• pridobivanje ćlanstva, ki je pogojeno z ustreznim obsegom in izborom knjižni ćnega gradiva, njegovo dostopnostjo in dejavnostjo za razvoj bralne kulture. V letu 2016 štejemo 1.621 ćlanov, kar predstavlja preko 19 % prebivalcev ob ćine Metlika. Tu so všteti le aktivni ćlani, torej tisti, ki so vsaj enkrat v letu obiskali knjižnico in si izposodili gradivo. Veliko ve ć je uporabnikov knjižnice, ki obiskujejo predvsem ćitalnico z dostopom do interneta. V za ćetku leta 2016 nam je ob prehodu iz sistema Cobiss2/Izposoja v Cobiss3/Izposoja izbrisalo preko 200 ćlanov. Med njimi tudi aktivne, vendar ne vemo to ćnega števila. V naši knjižnici imamo še vedno tudi tako imenovane »družinske izkaznice«, na katere si gradivo izposoja ve ć ć lanov družine.

• vseživljenjsko u ćenje in izobraževanje S sodelovanjem pri razvijanju projektov Centra vseživljenjskega u ćenja Dolenjska in v programih ZIK-a Ćrnomelj knjižnica, ob podpori sodobne informacijske tehnologije in uvedbi e-knjižnice, postaja svetovalno središ će s To ćko za samostojno u ćenje, s poudarkom na neformalnem u ćenju in izobraževanju. Knjižnica ponuja veliko možnosti za vseživljenjsko ućenje in izobraževanje, saj poleg izposoje gradiv omogo ća tudi dostop do interneta in podatkovnih baz, uporabo elektronskega knjižni ćnega gradiva in gradiva za samostojno ućenje. Namenjeno je najširšemu krogu uporabnikov od predšolskega obdobja do tretjega življenjskega obdobja. Tako knjižnica svojo dejavnost širi na podro ćje svetovanja in informiranja o u ćenju, izobraževanju in zaposlitvah. Vse dejavnosti vseživljenjskega u ćenja so brezpla ćne.

3. LETNI CILJI ZAVODA, ZASTAVLJENI V FINAN ĆNEM IN DELOVNEM NA ĆRTU ZA LETO 2016

Knjižnica Metlika je v letu 2016 pridobila finan ćna sredstva za pokrivanje stroškov dela, programskih in neprogramskih stroškov ter investicij iz prora ćuna Ob ćine Metlika, Ministrstva za kulturo RS, sredstev iz razpisov in lastne dejavnosti v višini 196.031,02 EUR. S temi sredstvi so bili letni cilji zavoda v celoti doseženi, s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 426,96 EUR. Na podlagi prijav na javne razpise MK RS in JAK RS so bila odobrena sredstva v višini 10.460,00 EUR, in sicer: - nakup knjižni ćnega gradiva 10.460,00 EUR - v dar smo prejeli 112 knjig v vrednosti 2.408,00 EUR a) Ocena obsega in kakovosti nakupa v letu 2016 Za nakup knjižni ćnega gradiva smo v letu 2016 po splošnih kriterijih na ćrtovali 31.060,00 EUR, za kar naj bi po na ćrtovani povpre ćni ceni za enoto 21,50 EUR, kupili cca 1.361 enot knjižni ćnega gradiva. Realizacija nakupa pa je bila 28.799,81 EUR (Ministrstvo za kulturo: 10.460,00 EUR, Ob ćina Metlika: 18.060,00 EUR, lastna sredstva: 279,81 EUR), za kar smo po povpre ćni ceni 27,60 EUR kupili 1.158 enot knjižni ćnega gradiva.

Hkrati smo na ćrtovali nakup 1.349 naslovov knjižni ćnega gradiva, realizacija nakupa naslovov pa je bila 1.143 naslovov. Ljudska knjižnica Metlika ima le eno organizacijsko enoto – osrednjo knjižnico – in želeli smo našim bralcem ponuditi ćim pestrejšo izbiro naslovov knjižni ćnega gradiva, seveda v okviru naših finan ćnih zmožnosti. Ostale ve ćje kraje v naši ob ćini pokriva bibliobus Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki prav tako nudi bralcem širok izbor naslovov (tudi novosti) knjižni ćnega gradiva.

Prirast knjižni ćnega gradiva je bil 1.293 enot, saj smo 135 enot dobili v dar.

V letu 2016 smo kupili 59 % naslovov strokovne literature in 41 % naslovov leposlovnega gradiva, saj beležimo veliko povpraševanja po leposlovnem gradivu. V ob ćini Metlika ni višje- in visokošolskih zavodov, nimamo niti srednje šole, zato beležimo manjše povpraševanje po strokovnem gradivu. Kupili smo tudi 32 % naslovov knjižni ćnega gradiva, namenjenega otrokom in mladini do 15. leta starosti, in 68 % naslovov za odrasle. Za nekoliko ve ćji nakup gradiva za otroke in mladino smo se odlo ćili, ker slednji predstavljajo 42 % našega ćlanstva. Pri nakupu knjižni ćnega gradiva v letu 2016 smo upoštevali naslednje kriterije, opredeljene v Na ćrtu letnega nakupa knjižni ćnega gradiva za leto 2016:

- informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja V letu 2016 smo prednostno kupovali: - leposlovje slovenskih avtorjev - prevode klasi ćnih del - knjižni ćno gradivo, katerega izdajo je finan ćno podprla JAK v okviru založniških programov in projektov. V letu 2016 smo kupili 68 izvodov oziroma 67 naslovov publikacij, katerih izdajo je finan ćno podprla JAK v okviru založniških programov in projektov, kar predstavlja 6 % od skupnega števila naslovov knjižni ćnega gradiva. - domoznansko gradivo - gradivo s podro ćja humanistike in drugo.

- razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti Razvijali smo dejavnosti in projekte, s katerimi razvijamo branje, bralno kulturo in informacijsko pismenost, tako za odrasle (Bralna znaćka za odrasle – bralni klub s seznamom priporo ćene literature leposlovja slovenskih avtorjev, prevode klasi ćnih del in publikacij, katerih izdajo je podprla JAK; razstave, predavanja, literarni ve ćeri, pogovori o knjigah itd.) kot za mladino (pravlji ćne ure, bibliopedagoške ure, razstave, predšolska bralna zna ćka itd.).

- zna ćilne potrebe okolja V naši ob ćini delujeta dve osnovni šoli, s katerima dobro sodelujemo v številnih skupnih projektih. U ćenci so v veliki meri vklju ćeni v knjižnico. V naši knjižnici imamo pester izbor gradiva za otroke in mladino, saj le-ti predstavljajo kar 42 % našega ćlanstva. V naši ob ćini delujejo številna kulturna, humanitarna, športna in druga društva ter zavodi. Z vsemi sodelujemo in njihovo delovanje podpiramo z nakupom primernega knjižni ćnega gradiva. Posebej smo pozorni, da v nakup vklju ćimo vse uporabnike in ciljne skupine od predšolskih otrok, osnovnošolcev, srednješolcev, študentov do zaposlenih, brezposelnih, upokojencev in drugih.

- posebne potrebe okolja Glede na to, da v ob ćini po neuradnih podatkih živi preko 300 Romov, razvijamo projekt Romi, povabljeni v knjižnico in dopolnjujemo zbirko knjižni ćnega gradiva v romskem jeziku. V mladinskem oddelku imamo »koti ćek za dislektike«. V okviru finan ćnih zmožnosti smo kupovali tudi gradivo za le-te, gradivo s pove ćanim tiskom, zvo ćne knjige in drugo. - aktualnost knjižni ćnega gradiva Knjižni ćarji smo spremljali knjižno produkcijo v Sloveniji, novosti gradiva na vseh medijih, redno obiskujemo knjižne sejme in predstavitve založb. Skrbimo za redno dopolnjevanje in odpisovanje knjižni ćnega gradiva. Vsakih pet let opravimo inventuro knjižni ćnega gradiva.

- zastopanost razli ćnih vrst knjižni ćnega gradiva V letu 2016 smo glede na finan ćne zmožnosti kupovali razli ćne vrste knjižni ćnega gradiva: 1.052 izvodov knjižnega, 106 enot neknjižnega gradiva, kupili smo 89 teko ćih naslovov inform. period. tiska.

- zastopanost razli ćnih tematskih oz. predmetnih podro ćij Kupovali smo knjižni ćno gradivo razli ćnih tematskih oz. predmetnih podro ćij – po UDK od 0 do 9.

- enaka dostopnost knjižni ćnega gradiva za vse prebivalce na obmo ćju knjižnice Knjižni ćno gradivo je bilo v letu 2016 bralcem na obmo ćju ob ćine Metlika dostopno v Ljudski knjižnici Metlika in bibliobusu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki ima v naši ob ćini 5 postajališ ć: Suhor, Radovica, Draši ći, Krasinec in Gradac. Gradivo, nabavljeno v letu 2016, hranimo v osrednji knjižnici – Ljudski knjižnici Metlika. Za prirast v potujo ći knjižnici skrbi Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

V Domu starejših ob ćanov Metlika izvajamo projekt »Knjižni ćarka na obisku«, v okviru katerega bibliotekarka med drugim enkrat mese ćno obiš će Dom starejših ob ćanov in bralcem doma prinese knjižni ćno gradivo, ki so ga naro ćili, predstavi jim revijo Bukla in knjižne novosti. V letu 2016 smo med poletnimi po ćitnicami izvajali projekt »Knjige na po ćitnicah« in omogo ćili izposojo gradiva bralcem v kampu ob Kolpi v Podzemlju. V okviru projekta »Romi, povabljeni v knjižnico« smo med po ćitnicami omogo ćili izposojo knjižni ćnega gradiva Romom v romskih naseljih.

Tako je bilo knjižni ćno gradivo dostopno vsem prebivalcem na obmo ćju ob ćine Metlika.

Gradivo v Ljudski knjižnici Metlika je v prostem pristopu, pregledno ozna ćeno in razporejeno po sistemu UDK, posebej za odrasle in mladino.

V oddelku za otroke in mladino je knjižni ćno gradivo razvrš ćeno po starostnih stopnjah.

V Ljudski knjižnici Metlika knjižni ćno gradivo ni dostopno invalidom, vendar na ćrtujemo gradnjo nove knjižnice, ki bo dostopna vsem uporabnikom Ljudska knjižnica Metlika je bila odprta 54 ur tedensko, s ćimer za 20 % presegamo odprtost knjižnice, dolo ćene z Uredbo. Ima 1 organizacijsko enoto z dostopom do vzajemnega kataloga (100 %).

V letu 2016 smo izposodili 107.302 enoti knjižni ćnega gradiva. Doseženi obrat izposoje je 2,7 (upoštevana izposoja na dom in v ćitalnici), ob upoštevanju vseh transakcij - v knjižnici in COBISS/OPAC - pa je obrat izposoje veliko ve ćji. V letu 2016 smo zabeležili 1.621 aktivnih ćlanov, kar pomeni 19 % vseh prebivalcev ob ćine Metlika. V naši knjižnici imamo še vedno kar precej tako imenovanih »družinskih izkaznic«, ko si na eno izkaznico izposoja ve ć družinskih ćlanov. Prednostna naloga v prihodnjih letih bo pridobivanje ćlanstva – vsak ćlan knjižnice naj bi imel svojo ćlansko izkaznico . b) knjižni ćna zbirka, prirast in odpis:

Zbirka knjižni ćnega gradiva

Knjige, brošure Neknjižno gradivo Serijske publikacije SKUPAJ 36.931 2.200 579 39.710

Prirast knjižni ćnega gradiva (inv. enote)

Knjige, brošure Serijske SKUPAJ Neknjižno publikacije gradivo Nakup 959 106 93 1.158 Dar 114 10 11 135 Zamena 0 0 0 0 SKUPAJ 1.073 116 104 1.293

Odpis knjižnega gradiva

Knjige, brošure Neknjižno gradivo Serijske publikacije SKUPAJ 347 39 40 426 c) Uporaba knjižnice in uporabniki:

Ćlani:

Mladina Odrasli SKUPAJ 679 942 1.621* * V za ćetku leta 2016 nam je ob prehodu iz sistema Cobiss2/Izposoja v Cobiss3/Izposoja izbrisalo preko 200 ćlanov. Med njimi tudi aktivne, vendar ne vemo to ćno, koliko.

Število obiskovalcev knjižnice (fizi ćni obisk ):

Obisk zaradi izposoje na dom in uporabe knjižnice 35.984 Obisk zaradi udeležbe na prireditvah 12.660 SKUPAJ: 48.644

Izposoja na dom in v knjižnico:

Knjige, brošure Serijske publikacije Neknjižno gradivo SKUPAJ Na dom 50.643 2.773 59.150 5.734 Uporaba gradiva 31.980 16.172 0 48.152 v knjižnici SKUPAJ 82.623 21.951 2.773 107.302 Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva:

Število storitev Rezerviranje gradiva preko OPAC-a 813 Podaljšanje izposoje gradiva s pomo ćjo 4.044 OPAC-a

Medknjižni ćna izposoja /realizirana):

Pasiva – izposojeno Aktiva – posojeno gradivo v SKUPAJ gradivo iz drugih knjižnic druge knjižnice Število fizi ćnih 195 18 213 enot Število kopij 0 0 0 dokumentov 49 0 SKUPAJ 244 18 262 49 Število elektronsko posredovanih dokumentov

Obisk spletne strani v letu 2016 : http://www.metlika.si/lkm/ : 2.964

ć) Vseživljenjsko izobraževanje, razvijanje bralne kulture, informacijska dejavnost, projekti in prireditve

Prednostna naloga v letu 2016 je bila pridobivanje novih ćlanov knjižnice in le-ta ostaja tudi za naprej. V ta namen smo organizirali razli ćne in posebne oblike dela z bralci, razvijali bralno kulturo, pripravljali prireditve, s katerimi je knjižnica predstavljala svojo knjižni ćno zbirko, izobraževala in informirala uporabnike o knjižni ćnem gradivu in storitvah, skrbela za informacijsko opismenjevanje in vseživljenjsko u ćenje. Knjižnica ima veliko ve ć uporabnikov, kot pa je dejanskih ćlanov. Še vedno si nekateri na eno izkaznico izposojajo gradivo za ve ć družinskih ćlanov. Po ćasi, a vztrajno jih navajamo na to, da izkaznica ni prenosljiva.

DEJAVNOSTI ZA OTROKE IN MLADINO

∑ Pravlji ćne ure

Za otroke smo organizirali redne mese ćne pravlji ćne ure vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, v lastni izvedbi, v sodelovanju s posamezniki ali drugimi izvajalci gledaliških, lutkovnih, glasbenih skupin. Program je vseboval poslušanje pravljic, glasbene in likovne delavnice, razli ćne animacije. Pravlji ćne ure je obiskalo 662 otrok. ∑ Ustvarjalne delavnice

Izvajali smo jih ob pravlji ćnih urah, sre ćanjih z ustvarjalci in ob posebnih dogodkih (kulturni praznik, teden otroka, po ćitniške dejavnosti, velika no ć, veseli december …). Obisk: 652

Ura pravljic in ustvarjalna delavnica ∑ Bibliopedagoške ure

Bibliopedagoške ure so bile namenjene izobraževanju otrok in odraslih s predstavitvijo knjižnice, uporabe knjižni ćnega gradiva in informacijskih virov. Obiskovali so jih predšolski otroci iz otroškega vrtca in tisti, ki vrtca ne obiskujejo (tudi Romi), osnovnošolci in dijaki. Obisk: 377 ∑ Po ćitniške dejavnosti

V smislu razvijanja bralne kulture in pridobivanja ćlanstva smo med jesenskimi in zimskimi po ćitnicami povabili otroke na družabne igre, kviz z ugankami, zabavne urice, delavnice in ure pravljic. Obisk: 125

∑ Knjižne uganke za otroke in mladino in odrasle

Otroci, ki obiskujejo knjižnico, so redno reševali knjižne uganke. Žrebanje je bilo izvedeno s pomo ćjo knjižni ćarke, ki je nagrajencu podelila knjižno ali drugo nagrado. Ime nagrajenca je bilo javno objavljeno v ćitalnici knjižnice. Število sre ćanj – žrebanj: 41 Število sodelujo ćih: 977

∑ Vrtec na obisku

V dogovoru z vzgojiteljicami nas obiš ćejo skupine iz Otroškega vrtca Metlika. Obisk: 255

PROJEKTI za otroke in mladino:

∑ »Mega kviz«

K sodelovanju smo povabili osnovnošolce, ki so »Mega kviz« reševali od oktobra 2015 do aprila 2016. Sodelovalo je 82 otrok.

∑ Predšolska bralna zna ćka »Mal ćek bral ćek«

S predšolsko bralno zna ćko se najmlajši že v predšolskem obdobju sre ćajo s knjigo in knjižnico, kar jim predstavlja lažji prehod v osnovnošolsko izobraževanje. Organizirali smo predstavitvene oglede knjižnice, povezane s pravljićno uro, manjšo pogostitvijo in knjižnimi darili (dar Zveze prijateljev mladine Slovenije). Ob mednarodnem dnevu knjig so otroci prejeli priznanja. Sodelovale so vzgojiteljice iz Otroškega vrtca Metlika, s priznanji in nagradami tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije in Društvo prijateljev mladine Metlika. Število otrok, ki so osvojili bralno zna ćko : 90 Obisk na za ćetku (obisk v knjižnici, predstavitev, pravljica) in zaklju ćku (lutkovna predstava): 290

∑ »Rastem s knjigo za osnovnošolce«

S sodelovanjem v vseslovenskem projektu »Rastem s knjigo« smo tudi v letu 2016 u ćencem sedmih razredov predstavili pomen branja ter jim ob obisku predstavili splošno knjižnico. Namen projekta je tudi spodbuditi sodelovanje med splošnimi in šolskimi knjižnicami ter promovirati vrhunske slovenske avtorje s podro ćja mladinske književnosti. Ućenci so prejeli v dar knjigo Vinka Moderndorferja Kit na plaži – dar JAK RS.

V okviru projekta »Rastem s knjigo« smo sedmošolce ob obisku knjižnice usposabljali tudi za iskanje informacij s pomo ćjo COBISS/OPAC.

∑ »Romi, povabljeni v knjižnico«

Projekt razvijamo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Metlika, ki se vklju ćuje predvsem pri obveš ćanju Romov in spodbujanju za sodelovanje v projektu. Nekaj prireditev je bilo v romskih naseljih, nekatere pa tudi v knjižnici.

V okviru projekta smo pripravili 37 dogodkov, ki se jih je udeležilo 261 obiskovalcev, predvsem otrok in mladine. Vrednost projekta je 369,30 EUR.

DEJAVNOSTI ZA ODRASLE

∑ Bralna zna ćka za odrasle – bralni klub

Za razvijanje bralne kulture v knjižnici organiziramo sre ćanja (druženja) s knjigo in pogovore. V letu 2016 je bilo 10 sre ćanj – organiziranih pogovorov o knjigah. Obisk: 108 Bralno zna ćko za odrasle je osvojilo 23 bralcev. Priznanja jim je na zaklju ćni prireditvi 22. novembra podelila gostja Saša Pav ćek.

Ćlani bralnega kluba za odrasle

∑ »Bilo je …«

Ve ćere pripravljamo v sodelovanju s Tonijem Gašperi ćem in Gostiš ćem Veseli ć. V letu 2016 je bilo 6 dogodkov, ki jih je obiskalo okoli 320 obiskovalcev. Vrednost projekta: 247,32 EUR

Bilo je …

∑ Domoznanska dejavnost

Na ćrtno zbiramo domoznansko gradivo, ki ga obdelujemo s pomo ćjo Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in ima svojo postavitev na naših knjižnih policah kot posebna zbirka. V letu 2015 smo za ćeli z bolj intenzivno digitalizacijo domoznanskega knjižni ćnega gradiva in objavami le-tega na Kamri in dLibu. V letu 2016 smo objavili obsežno gradivo o Toniju Gašperi ću, objave naših uporabnikov v Album Slovenije – fotografije in pisno gradivo.

∑ E-knjižnica

Ob podpori sodobne informacijske opreme in ponudbe elektronskih virov v e-knjižnici skrbimo za razvoj informacijske pismenosti in vseživljenjskega izobraževanja. Knjižnica je informacijska to ćka s sedmimi internetnimi mesti, uporabnikom javno dostopnimi za brezpla ćno uporabo.

d) Sodelovanje z ZIK Ćrnomelj

- zaposlitveni koti ćek: 12 sre ćanj, 34 obiskovalcev - delavnice: 6 delavnic, 74 obiskovalcev e) Sodelovanje z RIC Novo mesto

- delavnica Voš ćilnice za vse priložnosti: 20 obiskovalcev - delavnica Lon ćki iz jeansa in rožice iz krep papirja: 30 obiskovalcev f) Izobraževanje zaposlenih

Zaposleni so se udeležili številnih seminarjev, posvetov in te ćajev, ki jih potrebujejo za nemoteno delo. g) Prijave na razpise

- Ministrstvo za kulturo – nakup knjižni ćnega gradiva – odobren v višini 10.460,00 EUR - Razpisa za projekte na Javni agenciji za knjigo letos ni bilo. h) Sodelovanja

- Otroški vrtec Metlika - Srednja šola Metlika - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto - Knjižnica Ćrnomelj - Knjižnica Pavla Golie Trebnje - Knjižnica Sevnica - ZIK Ćrnomelj - Društvo prijateljev mladine Metlika - KD »Pridi zve ćer na grad« - Belokranjski muzej Metlika - Mladinski center Metlika - Literarni klub Metlika - RIC Novo mesto – CVŽU Dolenjska - CSD Metlika - OŠ v ob ćini (Metlika, Podzemelj, Suhor) - Dom starejših ob ćanov Metlika - Društvo Žumber ćanov in prijateljev Žumberka - Obmo ćna organizacija Rde ćega križa Metlika - JSKD, obmo ćna izpostava Metlika - Hotel Bela krajina - Šent Metlika - ….. i) Drugo

- DAR (za knjižne nagrade reševalcem knjižnih ugank, kvizov, modro polico …) V dar smo prejeli okoli 300 enot. j) enota KULTURNI DOM METLIKA

S 1. 1. 2016 je Ljudska knjižnica Metlika s sklepom Ob ćinskega sveta dobila v upravljanje Kulturni dom (v nadaljevanju KD). Z investicijskimi sredstvi – 10.000 EUR - smo v letu 2016 prenovili in posodobili razsvetljavo in ozvo ćenje v kulturnem domu, tako da je sedaj vodeno iz kabine. S sredstvi za teko će vzdrževanje, sredstvi od prodaje vstopnic in sredstvi, ki smo jih prejeli od Zavarovalnice Tilia zaradi izliva vode in vloma ter kraje smo v letu 2016 prenovili oz. posodobili naslednje: - peskani napis – Kulturni dom Metlika - oštevil ćenje sedežev - zamenjava zadnje karnise na odru - postavitev razstavnih karnis v avli KD - sanacija izliva vode - beljenje avle, stopniš ća, kleti KD - zamenjava razbitega stekla (vlom) - postavitev zunanjih svetilk s senzorjem - postavitev železne rešetke na eno od oken - prebarvanje okna in zunanja lesena vrata - in drugo. V lanskem letu smo v KD v naši organizaciji ali soorganizaciji izvedli naslednje prireditve: - 3 gledališke predstave - 10 lutkovnih ali igranih predstav za otroke - 6 kino predstav - ostale dogodke (bralna zna ćka)

Najbolj so bile obiskane lutkovne predstave pod skupnim naslovom »Kulturni dom Metlika, kjer pravljice oživijo«. V letu 2016 smo pripravili po dva sklopa predstav v zimsko- spomladanskem ćasu (januar–marec) in jesensko-zimskem ćasu (oktober-december). V letu 2016 je predstave obiskalo 1.082 obiskovalcev.

Sicer pa se je v letu 2016 v KD zvrstilo 66 dogodkov, ki jih je obiskalo 8.632 obiskovalcev.

4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV

Cilji letnega finan ćnega in delovnega na ćrta so bili v celoti realizirani in dopolnjeni z razširjenimi programi, s katerimi smo uspešno izvedli številne aktivnosti knjižni ćne dejavnosti kot javne službe. Poleg bibliografskih in informacijskih storitev, medknjižni ćne izposoje ter dejavnosti knjižni ćno-informacijskega sistema smo izvajali vrsto dejavnosti vseživljenjskega u ćenja in izobraževanja z razli ćnimi oblikami dela za otroke, mladino in odrasle ter za uporabnike s posebnimi potrebami. V ta namen smo bili uspešni pri pridobivanju finan ćnih sredstev na podlagi razpisov in sodelovanj pri organizaciji in izvedbi številnih dejavnosti: - Ministrstvo za kulturo RS: nakup knjižni ćnega gradiva - sodelovanja z ustanovami in društvi (našteto pod to ćko g) - zaposleni v knjižnici se aktivno vklju ćujemo v dogajanja v širšem okolju in aktivno sodelujemo pri organizaciji mednarodnih poletnih kulturnih prireditev »Pridi zve ćer na grad«, Vinski vigredi, kulturnem prazniku in drugih dogodkih

5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRI ĆAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA

Pri izvajanju programa in drugih dejavnosti knjižnice ni prišlo do nepri ćakovanih posledic, ki bi vplivale na razvoj dejavnosti. S skrajno racionalizacijo smo realizirali zastavljene cilje. Finan ćna sredstva so bila namensko porabljena.

Projekti

Leto Število projektov 2013 13 2014 15 2015 16 2016 16

Dosežena je temeljna zaloga knjižni ćnega gradiva (4 knjige na prebivalca). Prirast knjižni ćnega gradiva je za 10 enot ve ćji kot v letu 2015. V letu 2016 beležimo nekoliko manjše število ćlanov, tako da je v knjižnico v ćlanjenih preko 19 % prebivalcev ob ćine (po statisti ćnem izpisu Cobiss). V za ćetku januarja 2016 je knjižnica prešla s Cobiss2/Izposoje na Cobiss3/Izposojo. Pri tem je bilo izbrisanih 215 ćlanov, med njimi tudi aktivni, a ne vemo to ćnega števila. Menimo, da se naše ćlanstvo ni veliko zmanjšalo, saj beležimo pove ćan obisk in izposojo. Razvidna je tudi ve ćja uporaba podatkovnih baz COBISS/OPAC, kar kaže na pove ćan obisk preko interneta v sistemu Cobiss. Nekoliko se je zmanjšal obisk zaradi uporabe knjižnice ( ćitalnica). Število enot medknjižni ćne izposoje je ostalo približno na isti ravni. Število fizi ćnega obiska knjižnice se je nekoliko zmanjšalo, vendar ne obisk zaradi izposoje na dom, temve ć obisk zaradi uporabe knjižnice – obisk v ćitalnici in e-knjižnice (internet) ter nekoliko tudi obisk na prireditvah. Pri prireditvah nismo upoštevali obiska v KD – razen na prireditvah v naši organizaciji ali soorganizaciji.

7. OCENA GOSPODARNOSTI IN U ĆINKOVITOSTI POSLOVANJA GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA, KOT JIH JE PREDPISALO PRISTOJNO MINISTRSTVO, TER UKREPI ZA IZBOLJŠANJE U ĆINKOVITOSTI IN KAKOVOSTI POSLOVANJA

Knjižnica je finan ćna sredstva razporejala na podlagi sprejetega finanćnega in delovnega programa, na podlagi pogodb s financerji in zakonskimi dolo ćili – kot dober gospodar. Cilji so bili realizirani. Z razpoložljivim kadrom je knjižnica dosegla u ćinkovito in kakovostno delo. Pridobivala je tudi sredstva: a. na podlagi razpisov: 10.460,00 EUR b. drugo (dar): 2.902,50 EUR (ovrednoten celotni dar, ne le knjige)

Za boljšo u ćinkovitost ter kakovost poslovanja in delovanja so potrebni novi prostori knjižnice.

8. OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN ĆNEGA NADZORA

Notranji finan ćni nadzor je potekal s kontrolo namenske porabe odobrenih sredstev s strani ob ćine in Ministrstva za kulturo. Z rednimi mese ćnimi zahtevki za sredstva po pogodbi izkazujemo ob ćini ra ćunovodske izkaze za pretekli mesec s podatki o prihodkih in odhodkih, pla ćah zaposlenih in kontnih izpisih. Prav tako smo posredovali ustrezna poro ćila o porabljenih sredstvih, pridobljenih na razpisih oz. pozivih Ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo. Finan ćno poslovanje je spremljal Svet zavoda. 9. POJASNILA NA PODRO ĆJIH, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI, ZAKAJ NISO BILI DOSEŽENI

Na ćrtovani letni cilji so bili glede na razpoložljiva finan ćna sredstva, odobrena s pogodbami o financiranju, v celoti doseženi.

10. OCENA U ĆINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODRO ĆJA, PREDVSEM NA GOSPODARSTVO, SOCIALNE RAZMERE, VARSTVO OKOLJA, REGIONALNI RAZVOJ, UREJANJE PROSTORA IN PODOBNO

Knjižnica je središ će in sti ćiš će vseh generacij, ki združuje interese posameznikov in družbe v smeri kulture, izobraževanja, razvoja bralne kulture, informacijske pismenosti in vseživljenjskega izobraževanja. V njej uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe, se izobražujejo, iš ćejo najrazli ćnejše informacije, potrebne za intelektualni in osebnostni razvoj. Knjižni ćna dejavnost kot javna služba omogo ća posameznikom in skupnosti kvalitetnejše bivanje s povezovanjem razli ćnih stilov življenja, neomejen in demokrati ćen dostop do gradiv, elektronskih publikacij in informacij. Omogoća tudi udobno, varno, aktivno in uspešno življenje vsakomur, v skladu z njegovimi potrebami, sposobnostmi in zmožnostmi ter razvija številne dejavnosti, v katere se vklju ćujejo vse generacije bralcev in uporabnikov za ve ćjo kvaliteto življenja.

11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN INVESTICIJSKIH VLAGANJ

Zaposleni v knjižnici so sistemizirani v naslednja delovna mesta: manipulant, knjižni ćar, višji knjižni ćar, bibliotekar in direktor. Skrbimo za razli ćne dejavnosti za otroke, mladino in odrasle ter za uporabnike s posebnimi potrebami. V ćasu pove ćane brezposelnosti v okolju nudimo ve ćje storitve v smislu informacijskega dela in vseživljenjskega u ćenja (te ćaji ra ćunalništva, razli ćne delavnice, svetovanje o izobraževanju in zaposlovanju in drugo).

V Eti ćnem kodeksu slovenskih knjižni ćarjev je zapisano, da mora knjižni ćar nenehno izpopolnjevati svoje strokovno znanje in ustvarjalno prispevati k razvoju knjižni ćarske stroke in njene dejavnosti. Zavedati se mora pripadnosti knjižni ćarski stroki in s svojim strokovnim delom prispevati k utrjevanju njenega ugleda in kolektivnega duha. Dolžnosti oz. pravice delavcev do izobraževanja so dolo ćene tudi v 42., 43. in 44. ćlenu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS. V skladu s tem so se v letu 2016 zaposleni izobraževali glede na novosti in potrebe delovnega procesa: Bibliotekarka Gabriela Grlica – izobraževanje za portal Dobre knjige (Vrednotenje književnosti v knjižni ćarstvu in razvoj bralne kulture) – 2x, te ćaj Uporaba orodja za izvoz podatkov (izpisi in statistike), strokovno sre ćanje Dan dobrih praks, strokovno izobraževanje Multimedijska zbirka in digitalna prihodnost knjižnic, udeležba na Kulturnem bazarju, izobraževanje Knjižni ćna statistika, obisk Slovenskega knjižnega sejma. Višja knjižni ćarka Lidija Nemani ć Baškovi ć – delavnice: Kamišibaj, Rastem z e-viri, E- arhiviranje, Vnašanje v portal Kamra, Pripovedovanje pravljic, te ćaj Medknjižni ćna izposoja Cobiss3, izobraževanje Knjižni ćna statistika, udeležba na Kulturnem bazarju. Knjižni ćar Matjaž Rus – strokovno sre ćanje Dan dobrih praks, obisk Slovenskega knjižnega sejma. Direktorica Marta Strahini ş – izobraževanje Napredovanje v letu 2016, Naši potenciali in motivacija, Upravljanje znanja v knjižnicah, Multimedijska zbirka in digitalna prihodnost knjižnic, udeležba na mednarodni konferenci E-book market and libraries partnershipin ogledi splošnih knjižnic v Litvi (udeležbo sofinanciralo Združenje splošnih knjižnic, saj je ćlanica upravnega odbora ZSK). Udeležuje se tudi sestankov direktorjev dolenjskega obmo ćja, skupš ćine Združenja splošnih knjižnic in sej upravnega odbora ZSK.

NOVOSTI, POMEMBNI DOSEŽKI v letu 2016

• 1. 1. 2016 je Ljudska knjižnica Metlika prevzela v upravljanje Kulturni dom Metlika. • V za ćetku leta je bila izdelana projektna dokumentacija za knjižnico na Pungartu, analiza obstoje ćega stanja in prostorskih potreb glede na število prebivalcev in izdelava treh variant); investitor: Ob ćina Metlika, objekt: Ljudska knjižnica Metlika • Ljudska knjižnica Metlika, Gradska knjižnica i ćitaonica Ivana Belostenca Ozalj in Gradska knjižnica »Ivan Goran Kova ćiş« Karlovac smo skupaj pripravile praznovanje NO Ć KNJIGE 2016 na Vlaku knjige in prijateljstva • Na vlaku Karlovac – Metlika sta bili postavljeni Modri polici – v dveh vagonih • Našo knjižnico so obiskali mladinski knjižni ćarji iz slovenskih splošnih knjižnic (26) – predstavili smo jim naše najbolj odmevne projekte – Romi, povabljeni v knjižnico, Bilo je, Modra polica in druge. • Marta Strahini ş je na ob ćnem zboru Društva knjižni ćarjev Dolenjske predstavila Bibliografijo Tonija Gašperi ća • Marta Strahini ş se je udeležila mednarodne konference E-book market and libraries partnership in ogledov splošnih knjižnic v Litvi (udeležbo sofinanciralo Združenje splošnih knjižnic, saj je ćlanica upravnega odbora ZSK) • Sodelovali smo pri organizaciji 2. Trdinovega literarnega pohoda na Gorjance – s Knjižnico Mirana Jarca NM in Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kova ćiş« Karlovac

• digitalizacija domoznanskega knjižni ćnega gradiva (preko 200 razglednic Metlike iz zbirke, ki je last Janija Bra ćike)

• Library PressReader – knjižnica je skupaj z ostalimi dolenjskimi knjižnicami naro ćena na zbirko, ki bralcem omogo ća bralno izkušnjo dnevnega ćasopisja v elektronskem okolju na njihovem ra ćunalniku ali preko pametnih naprav (tabli ćnih ra ćunalnikov, mobilnikov), ki za delovanje uporabljajo operacijske sisteme iOS, Android, Windows 8 ali BlackBerry10. Od doma ali pa v mirnem okolju knjižnice lahko izbirajo med ve ć kot 4.000 naslovi dnevnega ćasopisja in revij, iz ve ć kot 100 držav in v ve ć kot 60 jezikih sveta .

Problematika:

Ljudska knjižnica Metlika se soo ća z velikimi prostorskimi težavami. Oviran je dostop za invalide, knjižnica nima urejenega skladiš ća za izlo ćeno in arhivsko ter dokumentarno gradivo.

Knjižnica ne dosega minimalnih zakonskih dolo ćil glede letnega nakupa knjižni ćnega gradiva. Kadrovska zasedenost je manj kot 60 % glede na zakonska dolo ćila za izvajanje knjižni ćne dejavnosti kot javne službe, naša knjižnica pa je s 1. 1. 2016 prevzela v upravljanje tudi Kulturni dom, zato bi nujno potrebovali vsaj enega dodatnega delavca za finan ćno-administrativna opravila (javna naro ćila malih vrednosti, e-arhiviranje prejetih in izdanih ra ćunov, vodenje in arhiviranje pošte (prejeti, izdani dopisi) oz. dokumentacije po Enotnem klasifikacijskem na ćrtu za knjižnice, …), delo v knjižnici in vodenje programov v KD.

Ob ćina je za polovi ćni delovni ćas zaposlila hišnika za KD in stavbo bivše srednje šole, pomagali pa smo si tudi z javnimi deli in usposabljanjem na del mestu (3 mesece).

Pripravila: Marta Strahini ş

Metlika, 22. 2. 2016 RA ĆUNOVODSKO PORO ĆILO – POJASNILA IN RAZKRITJA K RA ĆUNOVODSKIM IZKAZOM

Ra ćunovodski izkazi dolo ćenega uporabnika kontnega na ćrta Ljudska knjižnica Metlika so sestavljeni v skladu z dolo ćbami: • Zakona o javnih financah (ZJF, Ur.l.RS 11/11-UPB4, 110/11, 46/13), • Navodila o pripravi zaklju ćnega ra ćuna državnega in ob ćinskega prora ćuna ter metodologije za pripravo poro ćila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora ćuna (Ur.l.RS 112/09, 58/10,104/10,104/11,97/12), • Zakona o ra ćunovodstvu (ZR, Ur.l.RS 23/99, 32/02) in SRS, • Pravilnika o raz ćlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l.RS 134/03,34/04,13/05,114/06,138/09,120/07,112/09,58/10,97/12), • Pravilnika o sestavljanju letnih poro ćil za prora ćun, prora ćunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l.RS 115/02, 21/03, 134/03, 124/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10, 104/10, 104/11), • Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o na ćinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l.RS 12/01,10/06,8/07,102/10), • Zakona o uravnoteženju javnih financ.

Ra ćunovodsko poro ćilo in pojasnila so sestavni del letnega poro ćila Ljudske knjižnice Metlika.

Pred pojasnili in razkriji k posameznim ra ćunovoskim izkazom in postavkam v teh izkazih je v poro ćilu za poslovno leto 2016 potrebno navesti nekaj pomembnih sprememb v poslovanju Ljudske knjižnice Metlika.

Ljudski knjižnici Metlika je bila s sklepom Ob ćinskega sveta Ob ćine Metlika z letom 2016 prenesena dejavnost kulturnega doma Metlika. Zaradi tega je bil spremenjen tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda in doregistrirana poslovna enota Kulturni dom.

S pogodbo o prenosu stvarnega premoženja z dne 2.1.2016 je Ob ćina Metlika v upravljanje Ljudski knjižnici Metlika prenesla zgradbo in opremo kulturnega doma. Narejen je bil popis (primopredaja) opreme.

Za potrebe ra ćunovodskega evidentiranja, na ćrtovanja, analiziranja in poro ćanja smo uvedli stroškovno ra ćunovodstvo.

Primerjava podatkov o poslovanju s podatki preteklega leta v letu 2016 ni reprezentativna, zato smo k pojasnilom in tabelam (kjer je mogo će) dodali še podatke in primerjavo s finan ćnim na ćrtom. POJASNILA K BILANCI STANJA

1. SREDSTVA

Ljudska knjižnica Metlika ima po stanju 31.12.2016 sredstva v višini 443.695 EUR. V primerjavi z letom 2015 se je stanje sredstev pove ćalo za 356.984 EUR, to je z indeksom 578,40. Pove ćanje je pretežno pri dolgoro ćnih sredstvih predvsem iz naslova prenosa premoženja KD v upravljanje.

Struktura sredstev je naslednja: Vrsta sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Dolgoro ćna 424.707 71.324 595,46 Kratkoro ćna 18.988 5.387 352,48 Skupaj 443.695 76.711 578,40 a) Dolgoro ćna sredstva vklju ćujejo: Vrsta dolgoro ćnih sredstev Neodpisana vrednost Neodpisana vrednost Indeks po stanju 31.12.2016 po stanju 31.12.2015 Nepremi ćnine v upravlj. 409.563 67.096 610,41 Oprema in dr.inv. v upravlj. 15.144 4.228 358,18 Knjige 0 0 Skupaj 424.707 71.324 595,46

Po stanju 31.12.2016 ima Ljudska knjižnica Metlika v upravljanju sredstva v višini 424.707 EUR, kar je 100% vseh sredstev.

Vrednost sredstev v upravljanju za SM knjižnica po stanju 31.12.2016 je 69.465 EUR in je v primerjavi z letom 2015 manjše za 1.859 EUR oz. z indeksom 97,39.

Vrednost sredstev v upravljanju na SM kulturni dom po stanju 31.12.2016 je 355.242 EUR. S 1.1.2016 je bilo knjižnici v upravljanje prenesena nepremi ćnina v knjigovodski vrednosti 343.818 EUR (nab.vrednost 649.392 EUR – popravki 305.574 EUR), ter oprema v knjigovodski vrednosti 11.424 EUR (nab.vrednost 60.618 EUR – popravki 57.629 EUR).

Dolgoro ćna sredstva so se v letu 2016 pove ćala z indeksom 595,46 kar pa ni reprezentativen podatek.

V letu 2016 je Ljudska knjižnica nabavila osnovna sredstva v skupni višini 11.435 EUR in sicer ra ćunalniško opremo za knjižnico v znesku 1.430 EUR in opremo za kulturni dom (osvetlitev in izvo ćenje) v znesku 10.005 EUR. Investicije je financirala Ob ćina Metlika v višini 11.000 EUR, razlika pa je bila financirana iz prejetih odškodnin zavarovalnice (vlom).

V letu 2016 je bilo nabavljeno za 28.800 EUR knjižnićnega gradiva, kar je 2.390 EUR ve ć kot v letu 2015. Med dolgoro ćna sredstva je knjiženo gradivo v vrednosti 19.327 EUR, ostala nabava knjižni ćnega gradiva nima narave dolgoro ćnih sredstev. V dar smo dobili za 2.480 EUR knjižni ćnega gradiva. V letu 2016 ni bila opravljena redna inventura knjižni ćnega gradiva (vsakih 5 let, zadnja leta 2013). Odpisano je bilo manjkajo će in uni ćeno knjižni ćno gradivo v skupnem znesku 7.439 EUR. Viri financiranja nabave knjižni ćnega gradiva so bili MK 10.460 EUR, Ob ćina Metlika 18.060 EUR (skupaj 28.520 EUR), za 279,81 EUR knjižni ćnega gradiva pa smo v skladu s sklepom sveta zavoda porabili sredstva iz presežka preteklih let. Eviden ćna vrednost knjig in knjižni ćnega gradiva na dan 31.12.2016 je 395.924 EUR, v istem znesku je oblikovan popravek vrednosti knjig in knjižni ćnega gradiva dolgoro ćne narave.

Amortizacija za osnovna sredstva je obra ćunana v skladu Pravilnikom o ra ćunovodstvu LKM in s stopnjami, dolo ćenimi s Pravilnikom o na ćinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter njegovih sprememb in je obra ćunana in knjižena v višini 14.339 EUR za stavbe, 3.508 EUR za opremo, takojšen popravek knjižni ćnega gradiva v višini 21.807 EUR (nabava, dar), vse v breme sredstev v upravljanju. Popisna komisija je predlagala odpis opreme in drobnega inventarja v skupni višini 485 EUR. Vsa odpisana osnovna sredstva so v celoti amortizirana. Za predlagani odpis so bila knjižena zmanjšanja sredstev na ustreznih kontih dolgoro ćnih sredstev in popravkov teh sredstev.

Stopnja odpisanosti zgradb je 45,64%, stopnja odpisanosti opreme pa kar 87,07%. V uporabi je oprema v vrednosti 107.352 EUR nabavne vrednosti, ki je že v celoti amortizirana.

V letu 2016 ni bilo opravljeno prevrednotenje dolgoro ćnih sredstev. b) Kratkoro ćna sredstva so po sestavi naslednja: Vrsta kratkoro ćnih sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Denarna sredstva v blagajni 90 259 34,75 Denarna sredstva na ra ćunih 2.749 3.629 75,75 Terjatve do kupcev . 0 0 0,00 Terjatve do uporabnikov EKN 16.069 1.499 1071,98 Druge kratkoro ćne terjatve 0 0 Skupaj 18.988 5.387 352,48

Na dan 31.12.2016 ima Ljudska knjižnica na ra ćunu 2.749,42 EUR, v blagajni pa 89,73 EUR.

Po stanju na dan 31.12.2016 Ljudska knjižnica Metlika nima terjatev do kupcev.

Terjatve do uporabnikov enotnega kontnega na ćrta v višini 16.069,56 EUR zajemajo terjatve refundacijo materialnih stroškov za december 2016 do Ob ćine Metlika v višini 15.108,95 EUR, terjatve do Zavoda RS za zaposlovanje iz naslova subvencij za pla ćo javne delavke za mesec december 2016 v višini 959,61 EUR. Pove ćanje terjatev glede na pretekla leta je posledica pla ćila rednega zahtevka za december 2016 v januarju 2017, medtem ko je bila pretekla leta praksa, da je bil zahtevek za december poravnan tudi v decembru istega leta.

Vse terjatve do uporabnikov EKN so usklajene in so do 5.2.2017 tudi že poravnane. Po stanju na dan 31.12.2016 ima Ljudska knjižnica Metlika med Drugimi kratkoro ćnimi terjatvami izkazano terjatev do zaposlenih v višini 80,37 EUR iz naslova odtegljajev za dodatno zdravstveno zavarovanje za decebmer 2016. Terjatev je poravnana 5.1.2017 ob izpla ćilu pla će za december 2017. 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Ljudska knjižnica Metlika ima po stanju 31.12.2016 obveznosti do virov sredstev v višini 443.695 EUR. V primerjavi z letom 2015 se je stanje obveznosti do virov sredstev pove ćalo za 356.984 EUR, to je z indeksom 578,40. Pove ćanje je pretežno pri dolgoro ćnih obveznostih do virov sredstvih predvsem iz naslova prenosa premoženja KD v upravljanje.

Struktura obveznosti do virov sredstev je naslednja: Vrsta sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Dolgoro ćna 425.632 72.537 586,78 Kratkoro ćna 18.063 4.174 432,75 Skupaj 443.695 76.711 578,40 a) Kratkoro ćne obveznosti Vrsta kratkoro ćnih sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Obveznosti do zaposlenih 8.691 0 Obveznosti do dobaviteljev 7.683 4.157 184,82 Druge obveznosti 1.302 0 Obveznosti do uporab. EKN 387 17 2.276,47 Skupaj 18.063 4.174 432,75

Kratkoro ćnih obveznosti do redno zaposlenih iz naslova pla ć ali povra ćil za mesec december 2016 so izkazane v višini 8.690,87 EUR (izpla ćilo 5.1.2017).

Kratkoro ćne obveznosti do dobaviteljev v višini 7.682,63 EUR poravnavamo teko će in valutnih rokih. Zapadlih obveznosti nimamo. Poslovanje poteka ćasovno enakomerno, v skladu s poslovnim in finan ćnim na ćrtom, zato ve ćjih odstopanj glede na preteklo leto ni. Ve ćje stanje obveznosti je rezultat ve ćjega obsega poslovanja v letu 2016. Kritje za pla ćilo obveznosti je v stanju sredstev na ra ćunu ter terjatev do financerjev. Obveznosti do dobaviteljev iz tujine ali EU nimamo.

Druge obveznosti po stanju 31.12.2016 v višini 1.302,33 EUR so obveznosti za prispevke na pla će december 2016, poravnane 5.1.2017.

Obveznosti do uporabnikov EKN so obveznosti do UJP iz naslova zara ćunane provizije za meseca 11/2016 in 12/2016, obveznost do Ministrstva za javno upravo – prispevek za elektronski podpis ter obveznost do Knjižnice Mirana Jarca NM za bibliobus 12/2016 - vse z valuto pla ćila v 2017. b) Dolgoro ćne obveznosti in lastni viri Vrsta dolgoro ćnih sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Sredstva v upravljanju 425.196 72.248 588,52 Presežek prihodkov 436 289 151,87 Dolgoro ćne rezervacije 0 0 0 Skupaj 425.632 72.537 586,78

Pove ćanje sredstev v upravljanju z indeksom 588,52 je posledica prenosa premoženja KD v upravljanje. Sestava in gibanje neopredmetenih dolgoro ćnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je prikazano v prilogi, vsebinsko je opisano pri 1.a) – Dolgoro ćna sredstva.

Presežek prihodkov preteklih let v višini 289 EUR je bil pretežno (280 EUR) porabljen za nabavo knjižni ćnega gradiva. Presežek teko ćega leta v višini 427 EUR je za ćasno nerazporejen. Kumulativni presežek prihodkov znaša 436 EUR.

Ljudska knjižnica Metlika nima zunajbilan ćnih evidenc.

Prilogi Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoro ćnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in Stanje in gibanje dolgoro ćnih kapitalskih naložb in posojil sta sestavni del letnega poro ćila, razkritja k obema sta del pojasnil k bilanci stanja.

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV

Na podlagi pojasnil, v uvodu ra ćunovodskega poro ćila (razširitev dejavnosti) ugotavljamo, da primerjava podatkov o poslovanju s podatki preteklega leta v letu 2016 ni reprezentativna, zato smo podatke o poslovanju 2016 primerjali še s podatki iz finan ćnega na ćrta.

Ljudska knjižnica Metlika izkazuje v Izkazu prihodkov in odhodkov za leto 2016 prihodke v skupni višini 196.459 EUR, odhodke v višini 196.032 EUR in presežek prihodkov nad odhodki v višini 427 EUR.

1. PRIHODKI

Prihodki Ljudske knjižnice Metlika so v letu 2016 znašali 196.459 EUR. V primerjavi s poslovnim letom 2015 so se prihodki pove ćali za 20.098 EUR oziroma z indeksom 111,40. a) Struktura prihodkov po vrstah je naslednja: Vrsta prihodkov Prihodki Prihodki preteklega Na ćrtovani Indeks teko ćega obra ćunskega prihodki realiz/ obra ćunskega obdobja na ćrt. obdobja Prihodki iz poslovanja 195.086 176.358 195.894 99,58 Finan ćni prihodki 0 3 0 Drugi prihodki 1.373 0 0 Skupaj 196.459 176.361 195.894 100,29 b) Struktura prihodkov iz poslovanja po virih je naslednja: Vrsta prihodkov - vir Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja celoti Prihodki iz prora ćunov 185.145 170.835 108,38 94,90% za redno dejavnost Prihodki iz prodaje 9.941 5.523179,99 5,10% storitev in blaga za opravljanje javne službe Skupaj 195.086 176.358110,62 100,00

Iz tabel je razvidno pove ćanje prihodkov v primerjavi s preteklim letom. Prihodki za nabavo knjižni ćnega gradiva so se glede na leto 2015 pove ćali za 2.110 EUR, od tega iz vira MK za 1.250 in iz vira Ob ćine Metlika za 860 EUR.

Prihodki iz naslova dotacije Ob ćine Metlika za redno dejavnost knjižnice – programske in neprogramske stroške so na nivoju leta 2015 (ve ćji za 606,32 EUR oziroma pove ć z indeksom 102,37), zaradi dodatnih sredstev Ob ćine Metlika za financiranje dejavnosti KD v višini 13.106,07 EUR pa so prihodki iz prora ćunov višji z indeksom 108,38 glede na preteklo leto. Zavod RS za zaposlovanje je financiral 85% stroškov pla ć zaposlene v sistemu javnih del, skupaj v višini 9.084,20 EUR, razliko v višini 2.139,79 EUR je financirala Ob ćina Metlika.

Ljudska knjižnica Metlika se je tudi v letu 2016 prijavljala na razpise za pridobitev javnih sredstev, vendar ni bila uspešna.

Prihodki od prodaje storitev iz naslova opravljanja javne službe so se v primerjavi s preteklim letom pove ćali za 102,29 EUR, to je z indeksom 101,85 in zajemajo prihodke od ćlanarin, izposojevalnin in zamudnin ter prihodke od prodaje knjig, to je prihodke iz naslova knjižni ćne dejavnosti.

Ljudska knjižnica Metlika je v letu 2016 pridobila prihodke od prodaje knjig ter uporabnin prostorov v višini 176,00 EUR. Stroški pri tem niso nastali.

Prihodki so v okviru finan ćnega plana za leto 2016. V primerjavi s finan ćnim planom realizirani v višini 99,84%. 2. ODHODKI

Odhodki Ljudske knjižnice Metlika so bili v letu 2016 v višini 176.079 EUR in so se v primerjavi z letom 2015 pove ćali z indeksom 101,49. a) Odhodki po strukturi so bili naslednji: Vrsta odhodkov Odhodki teko ćega Odhodki Na ćrtovani Indeks Delež obra ćunskega preteklega odhodki realiz/ v obdobja obra ćunskega na ćrt. celoti obdobja Stroški blaga,materiala 79.262 58.134 80.037 99,03 40,43 in storitev % Stroški dela 116.770 117.945 115.857 100,79 59,57 % Skupaj 196.032 176.079 195.894100,07100,00 b) Odhodki po viru financiranja Vrsta odhodkov Odhodki iz Odhodki iz Delež prora ćunskih virov neprora ćunskih virov Stroški blaga,materiala in 68.466 10.796 86% / 14% storitev Stroški dela 116.679 91 99% / 1% Skupaj 185.145 10.887 95% / 5%

Stroški materiala v višini 37.407 EUR se oblikujejo ob nabavi in se ne zadržujejo v zalogah. Najve ćje postavka stroškov so knjižni ćno gradivo v višini 28.520 EUR.

Stroški storitev v višini 41.855 EUR se nanašajo predvsem na stroške rednega poslovanja in so ve ćinoma ćasovno enakomerno razporejeni.

Najvišje postavke stroškov storitev za knjižnico so stroški bibliobusa, projektov in knjigovodskih storitev. Stroški so na ravni preteklega leta. Med stroški storitev za kulturni dom so seveda najvećja postavka stroški storitev izvajalcev programa, skupaj v višini 6.984,69 EUR. Skupaj programski stroški KD znašajo 11.615 EUR, od tega je Ob ćina Metlika zagotovila 7.000 EUR, razliko pa knjižnica na trgu.

Ljudska knjižnica je v letu 2016 prijavila sodelovanje v ve ć projektih. Realizirala je projekte »Romi povabljeni v knjižnico«, »S pesnikom na sladoled« in »Bilo je...«. Vrednost realiziranih projektov (skupaj s prireditvami v knjižnici) je bila 3.420 EUR. V letu 2017 knjižnica ni pridobila sredstev iz državnega prora ćuna (JAK), Ob ćina Metlika je zagotovila namenska sredstva v višini 276 EUR, razliko je knjižnica zagotovila iz rednega poslovanja v skladu s finan ćnim na ćrtom.

Pla će in drugi stroški dela so obra ćunani v višini, ki jo dolo ćajo ustrezni predpisi. V letu 2016 je bilo redno zaposlenih 4,5 delavcev ter ena zaposlena v programu javnih del. Skupni stroški dela redno zaposlenih so v primerjavi z letom 2015 pove ćali z indeksom 101,35, skupaj pa so se zmanjšali z indeksom 99,00 (zaposlena prek javnih del ni bila celo leto). Delovna uspešnost za leto 2016 ni bila ne obra ćunana ne izpla ćana. Povpre ćni mese ćni bruto znesek pla će na zaposlenega je znašal 1.426,33 EUR, povpre ćni mese ćni bruto znesek pla će redno zaposlenih pa 1.592,67 EUR. Znesek zajema poleg osnovne pla će tudi vse dodatke.

Regres za letni dopust je bil izpla ćan vsem zaposlenim v višini skladni z veljavnimi predpisi. Prispevki in davki iz in na pla će se izpla ćujejo v višini v skladu s predpisi in v zakonsko dolo ćenih rokih. Povra ćila stroškov in drugi prejemki so obra ćunani in izpla ćani v višini dolo ćeni z Uredbo.

Amortizacija je bila obra ćunana v predpisani višini v celoti v breme sredstev v upravljanju na ktu 980.

Ugotovljen je bil presežek prihodkov nad odhodki v višini 426,96 EUR.

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH

Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti je sestavljen na podlagi Izkaza prihodkov in odhodkov.

Sestava prihodkov po vrstah in dejavnostih je naslednja:

Vrsta prihodkov - vir Prihodki teko ćega Odhodki teko ćega Presežek obra ćunskega obra ćunskega obdobja obdobja Prihodki/odhodki iz prora ćunov za 185.145 185.145 0 redno dejavnost Prihodki/odhodki od prodaje 5.540 5.335 205 storitev in blaga za opravljanje javne službe Finan ćni prihodki/odhodki 0 0 0 Drugi prihodki/odhodki 1.373 1.373 0 Prihodki/odhodki pridobljeni na 4.401 4.179 222 trgu Skupaj 196.459 196.032 427

Iz naslova opravljanja javne službe izkazujemo prihodke v skupni višini 192.058 EUR in po odštetju ustreznih odhodkov 205 EUR presežka prihodkov.

V izkazu izkazujemo 4.401 EUR prihodkov od prodaje na trgu in odhodke, povezane s prihodki od prodaje na trgu v višini 4.179 EUR. Odhodke nabavne vrednosti prodanega blaga smo upoštevali v dejanski višini, odhodke stroškov materiala, storitev in pla ć pa v razmerju prihodkov iz tržne dejavnosti glede na celotne prihodke. Dejavnosti smo med dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti uvrš ćali na podlagi razvrstitve MK. Presežek pri tržni dejavnosti je 222 EUR, o porabi je odlo ćal svet zavoda na seji dne 22.2.2017. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NA ĆELU DENARNEGA TOKA

Po na ćelu denarnega toka Ljudska knjižnica Metlika izkazuje 193.058 EUR prejemkov, 193.857 EUR izdatkov in presežek izdatkov v višini 799 EUR.

Izkaz vsebuje podatke o prejemkih in izdatkih v obraćunskem obdobju 1.1.2016 do 31.12.2016 po na ćelu denarnega toka.

Prihodki so raz ćlenjeni na: Vrsta prihodkov Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v obra ćunskega obra ćunskega obdobja celoti obdobja Prihodki za izvajanje javne 188.694 177.981 106,02 97,74% službe Prihodki od prodaje 4.364 2801558,57 2,26% storitev na trgu Skupaj 193.058 178.261108,30 100%

Prihodki za izvajanje javne službe so po viru naslednji: Prihodki za izvajanje Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v javne službe obra ćunskega obra ćunskega obdobja celoti obdobja Državni prora ćun 20.067 22.738 88,2610,64% Ob ćinski prora ćun 161.509 150.224107,5185,59% Drugi prih. iz javne službe 7.118 5.019 141,82 3,77% Prihodki od obresti 0 0 0,00 0,00% Skupaj 188.694 177.981106,02 100%

Odhodki iz naslova javne službe po viru: Odhodki za izvajanje Odhodki teko ćega Odhodki preteklega Indeks Delež v javne službe obra ćunskega obra ćunskega obdobja celoti obdobja Pla će in izdatki zaposlenim 92.919 103.412 89,85 49,04% Prispevki in premije DPZ 13.921 15.598 89,25 7,35% Izdatki za blago in storitve 51.896 38.671 134,20 27,39% Investicijski odhodki 30.742 22.346 137,57 16,22% Skupaj 189.478 180.027105,25 100%

Primerjava prejemkov in izdatkov iz naslova opravljanja javne službe je primerljiva s podatki iz Izkaza prihodkov in odhodkov ter s prejemki in izdatki preteklih let.

Presežek izdatkov je posledica zmanjšanja sredstev na ra ćunu iz naslova teko ćega poslovanja pred prejemom dotacije (predvsem decembra 2016).

Na podlagi 16. ćlena Statuta Ob ćine Metlika (Uradni list RS, št. 79/2016) je Ob ćinski svet Ob ćine Metlika na 17. redni seji, dne 30. marca 2017, sprejel naslednji

S K L E P

Ob ćinski svet Ob ćine Metlika sprejme letno poro ćilo o poslovanju javnega zavoda Ljudska knjižnica Metlika v letu 2016.

Številka: Metlika: 30. marec 2017

Darko Zevnik župan Ob ćine Metlika

LETNO PORO•ILO

OTROŠKEGA VRTCA METLIKA

ZA LETO 2016

Letno poro!ilo sestavljata: · Poslovno poro!ilo za leto 2016 · Ra !unovodsko poro!ilo za leto 2016

Poslovno poro!ilo pripravila: Marijanca Kolar, ravnateljica Ra!unovodsko poro!ilo pripravila: Tanja Križ, Partner d. o. o.

Metlika, februar 2017

(Opomba: Poro•ilo ni lektorirano) LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

KAZALO

1. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA PORO•ILA 1.1. Poro•ilo ravnateljice …………………………………………………………………………………………………………….4 2.1. Poro•ilo predsednic Sveta zavoda ………………………………………………………………………………………..4 3.1. Osebna izkaznica in kratka predstavitev vrtca ………………………………………………………………………5 4.1. Organizacijska shema..………………………………………………………………………………………………………….5 5.1. Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb…………………………………………………………………..6 2. POSEBNI DEL POSLOVNEGA PORO!ILA ……………………………………………………………………………………….8 1.2. Izvajan program ...... 9 2.2. Organizacija dela ...... 10 3.2. Zaposleni delavci ...... 10 4.2. Število vpisanih otrok v vrtec ...... 11 5.2. Dodatno izvajanje dela v vrtcu ...... 13 6.2. Dodatna strokovna pomo• za otroke s posebnimi potrebami ...... 14 7.2. Romski oddelek ...... 14 8.2. Cicibanove urice ...... 14 9.2. Na•rtovanje dela ...... 14 10.2. Izvedba dejavnosti ...... 16 11.2. Nadstandardne dejavnosti ...... 16 12.2. Interesne dejavnosti ...... 16 13.2. Filmske in lutkovne predstave ...... 16 14.2. PROJEKTI ...... 16 14.2.1 Projekt EKOŠOLA ...... 17 14.2.2 Projekt ŠOLSKI EKOVRTOVI ...... 17 14.2.3 Projekt SAMOEVALVACIJA ZAVODA ...... 17 14.2.4 Projekt MALI SON!EK ...... 17 14.2.5 Projekt CICIBAN PLANINEC ...... 17 14.2.6 Projekt MAL!EK BRAL!EK ...... 17 14.2.7 Projekt TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK ...... 18 14.2.8 Projekt ZOBOZDRAVSTVENA PREVENTIVA ...... 18 14.2.9 Projekt BEREMO SKUPAJ S STARŠI ...... 18 14.2.10 Projekt ODGOVORNO S HRANO ...... 18 14.2.11 Projekt TURIZEM IN VRTEC ...... 18 14.2.12 Projekt PUN!KA IZ CUNJ ...... 18 14.2.13 Projekt V OBJEMU BESED ...... 19 14.2.14 Projekt CICI VESELA ŠOLA ...... 19

X 2

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

14.2.15 Projekt MIŠKA ELI ...... 19 14.2.16 Projekt ZDRAVJE V VRTCU in VARNO S SONCEM...... 19 15.2. NATE•AJI ...... 19 15.2.1 Nate!aj »Mali son!ki smu!ajo, se sankajo in izdelujejo snežne skulpture« ...... 19 15.2.2 Nate!aj v sklopu EKO VRTEC »Košarica zdravih dobrot« ...... 19 15.2.3 Nate!aj »Bodi eko – ohrani !ebelo in smreko« ...... 20 15.2.4 Nate!aj »Igraj se z mano« ...... 20 15.2.5 Nate!aj »Podarite nam modro srce« ...... 20 15.2.6 Nate!aj »Hanina boži!na želja« ...... 20 15.2.7 Nate!aj »Naj športni vrtec« ...... 20 16.2. Sodelovanje s starši in zagotavljanje uresni!evanja njihovega interesa ...... 20 17.2. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v letu 2016 ...... 21 18.2. Organizacija in izvedba pedagoške prakse ...... 23 19.2. Spremljanje pedagoškega dela in redni letni pogovori ...... 23 20.2. Inšpekcijski nadzori ...... 24 21.2. Notranja revizija ...... 24 22.2. Poro!ilo o materialnih in tehni!nih pogojih ...... 24 23.2. Zagotavljanje spodbudnega in urejenega okolja ...... 25 24.2. Promocija zdravja na delovnem mestu ...... 25 25.2. Skupina za prehrano ...... 25 26.2. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro!je predšols ke vzgoje . 26 27.2. Dolgoro !ni cilji iz razvojnega na!rta ...... 27 28.2. Letni cilji zastavljeni v letnem programu dela ...... 27 29.2. Promocija vrtca ...... 27 30.2. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev ...... 28 31.2. Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri!akovanih posledic pri izvajanju programa .... 28 32.2. Ocena gospodarnosti in u!inkovitosti poslovanja ...... 29 33.2. Poraba energetike v obdobju 2009-2015 ...... 29 34.2. Var!evalni ukrepi ...... 30 35.2. Ocena delovanja sistema notranjega finan!nega nadzora ...... 30 36.2. Podro!ja na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi ...... 31 37.2. U!inki poslovanja na gospo darstvo, socialne razmere, varstvo okolja, regionalni razvoj .. 32 38.2. Analiza kadrovanj ...... 32 39.2. Ocena uspeha ...... 34 3. RA•UNOVODSKI DEL PORO•ILA …………………………………………………………………………………………….. 34

X 3

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

POSLOVNO PORO•ILO

Osnova za izdelavo Poslovnega poro•ila je Poro•ilo o uresni•itvi letnega delovnega na•rta za

šolsko leto 2015/2016 in delna realizacija Letnega delovnega na•rta za šolsko leto 2016/2017.

1. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA PORO•ILA

Poro!ilo ravnateljice Z opravljenim delom v preteklem letu smo zadovoljni. Vse zadane naloge smo uspešno zaklju•ili. Leto je bilo strokovno bogato in uspešno. Varno in prijetno bivanje smo zagotavljali vsem vklju•enim otrokom. Vrtec smo zapolnili do zadnjega koti•ka. Vsi delavci smo se trudili v kar najve•ji meri ustvariti prijazne razmere za delo, spodbujati in razvijati razvoj otrok ter pomagati staršem pri reševanju problemov. Skušali smo ohranjati optimizem in pozitivno nara vnanost. Dobro delo nam je omogo•alo pozitivno in konstruktivno sodelovanje z našo ustanoviteljico. Ponosni smo tudi na odli•no sodelovanje vrtca navzven, predvsem na lokalnem nivoju z aktivno participacijo otrok in tudi širše v slovenskem prostoru s strokovnim delom vzgojiteljev. Naše delo je bilo ve•krat opaženo zunaj našega okolja, predvsem sodelovanje pri raznih projektih. Strokovne delavke so otrokom omogo•ale zanimive vzgojne dejavnosti in spodbudno u•no okolje, z razli•nimi poudarki gl ede na starost oz. razvojno stopnjo otrok. Zaposleni v spremljajo•ih dejavnostih pa so s skrbnim opravljanjem svojih delovnih nalog omogo•ali in podpirali dobro strokovno delo v oddelkih. Na koncu bi se rada zahvalila staršem, ki so nam zaupali svoje otroke, vsem strokovnim in tehni!nim sodelavcem za dobro sodelovanje in opravljeno delo ter dobro voljo, ki je pripomogla k pozitivni klimi v vrtcu.

Poro!ilo predsednic Sveta zavoda V letu 2016 se je Svet vrtca sestal na treh rednih in eni koresponden•ni seji. Prva seja v mesecu januarju je bila hkrati 1. konstitutivna seja Sveta Otroškega vrtca. Nekaterim •lanom je potekel mandat, že pred sejo so bili izvoljeni oz. predlagani novi •lani Sveta. Za predsednico Sveta zavoda je bila na seji izvoljena Mateja Hlebec, za namestnico predsednice Branka Kordi•. Na seji so se •lani Sveta seznanili z nalogami in pristojnostmi ter s Poslovnikom sveta zavoda. Na drugi seji, februarja 2016, so bili sprejeti: Letno poro•ilo za leto 2015, Finan•ni plan poslovanja vrtca za leto 2016, Kadrovski na•rt ter Plan dela za leto 2016 ter ocenjena je bila delovna uspešnost ravnateljice.

X 4

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Na tretji seji, septembra 2016, je predsednica sveta zavoda, Mateja Hlebec, podala izstopno izjavo z mesta predsednice in •lanic e sveta zavoda, zaradi imenovanja na delovno mesto pomo•nice ravnateljice. Za novo predsednico sveta zavoda je bila imenovana Branka Kordi•, za namestnico Nataša Bajuk. Na seji so bili sprejeti: Poro•ilo o realizaciji LDN 2015/16, Letni delovni na•rt za šo lsko leto 2016/17 in Samoevalvacijsko poro•ilo za šolsko leto 2015/16.

Sklepi in predlogi, ki so bili sprejeti na koresponden•ni seji, so razvidni v zapisniku, ki je shranjen v tajništvu vrtca. Pripravili: Mateja Hlebec, predsednica Sveta zavoda do 31.08.2016 Branka Kordi•, predsednica Sveta zavoda od 01.09.2016

Osebna izkaznica in kratka predstavitev vrtca

Naziv vrtca: OTROŠKI VRTEC METLIKA Naslov vrtca: Župan!i!eva cesta 1, 8330 METLIKA Zakladniški ra•un: 01273-6030639569 Dav•na številka: 26699745 Šifra prora•unskega uporabnika: 63959 Šifra dejavnosti: 85.100 Mati•na številka: 5166420 ( 07 369 1 280 E-naslov: [email protected] , Internetna stran: http://www.vrtec-metlika.si

Otroški vrtec Metlika je javni vzgojno -izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Ob•ina Metlika z Odlokom o ustanovitvi, sprejetim na seji sveta Ob•ine Metlika dne 10. 10. 1996. Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo. Vrtec je temeljni nosilec na•rtovanja, izvajanja in spremljanja vzgojno izobraževalnega dela na podro•ju predšolske vzgoje v ob•ini Metlika.

X 5

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Orga nizacijska shema Otroškega vrtca Metlika

USTANOVITELJICA ZAVODA

OB"INA METLIKA

SVET ZAVODA

RAVNATELJICA

POMO"NICA RAVNATELJICE

RA"UNOVODSKO STROKOVNI DELAVCI TEHNI"NI DELAVCI ADMINISTRATIVNA SLUŽBA

Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb

Svet zavoda kot organ upravljanja šteje 11 •lanov in •lanic. Deluje v skladu z dolo•ili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Odlokom o ustanovitvi vzgojno - izobraževalnega zavoda.

Svet zavoda sestavljajo: · 5 predstavnikov zavoda: Branka Kordi•, Rok Popovi!, Nataša Bajuk, Zdenka Furli• in Melita Kajin; · 3 predstavniki ustanovitelja: Jasmina Nedanovski, Andrej Škof in Maja Pegam · 3 predstavniki staršev: Leon Janjac, Ana "ulig in Gregor Sitar.

Predsednica Sveta vrtca Metlika je Branka Kordi!.

Pristojnosti sveta vrtca so: · sprejema program razvoja zavoda; · imenuje in razrešuje ravnatelja; · odlo•a o uvedbi nadstandardnih programov; · obravnava poro•ila o izobraževalni in vzgojni problematiki; · sprejema pravila in druge splošne akte; · dolo•a finan•ni na•rt in sprejema zaklju•ne in periodi•ne obra•une; · s soglasjem ustanovitelja odlo•a o najemu kreditov; · ustanovitelju in ravnatelju zavoda podaja predloge in mnenja o posameznih vprašanji h; · razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda; · sprejema program reševanja presežnih delavcev v zavodu;

X 6

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

· imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah; · v soglasju z ustanoviteljem odlo•a o povezovanju v skupnost zavodov; · opravlja druge naloge, dolo•ene z zakonom ter splošnimi akti zavoda.

Svet zavoda odlo•a na sejah z ve•ino glasov vseh •lanov. !lani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni najve• dvakrat zaporedoma.

Ravnateljica vrtca je p edagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca. Pristojnosti ravnatelja so dolo•ene z 49. •lenom ZOFVI (Ur. l. RS, št. 12/96 in naknadne spremembe). Ravnateljica vrtca je Marijanca Kolar, univerzitetna diplomirana pedagoginja, svetovalka, ki je z novim mandatom nastopila 1. 9. 2015.

Ravnateljica opravlja naslednje naloge: · organizira, na•rtuje in vodi delo vrtca oziroma šole; · pripravlja program razvoja vrtca; · pripravlja predlog letnega delovnega na•rta in je odgovorna za njegovo izvedbo; · je odgovorna za uresni•evanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti dijakov, študentov in odraslih; · vodi delo vzgojiteljskega zbora; · oblikuje predlog nadstandardnih programov; · spodbuja strokovno izobraž evanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev; · organizira mentorstvo za pripravnike; · prisostvuje pri vzgojno- izobraževalnem delu vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje; · predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive; · odlo•a o napredovanju delavcev v pla•ne razrede; · spremlja delo svetovalne službe; · skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja); · obveš•a starše o delu vrtca; · zagotavlja izvrševanje odlo•b državnih organov; · zastopa in predstavlja vrtec in je odgovorna za zakonitost dela; · dolo•a sistemizacijo delovnih mest; · odlo•a o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev; · skrbi za sodelovanje vrtca z zdravstveno službo; · je odgovorna za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poro•ila o samoevalvaciji vrtca in · opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

X 7

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Za pomo•nico ravnateljice je bila septembra 2016 imenovana Mateja Hlebec, univerzitetna diplomirana pedagoginja. Njena naloga je, da sodeluje pri organiziranju poslovanja vrtca in vzgojnega dela ter odgovorno opravlja naloge organizacije dela na nivoju vrtca in hkrati skrbi za racionalno in optimalno organizacij o delovnega •asa in pretoka informacij.

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na uvodnem roditeljskem sestanku oddelka. Predsednica Sveta staršev je bila v šolskem letu 2015/2016 Sun!ica E!imovi" in v šolskem letu 2016/2017 je predsednica Sveta staršev Bojana Nemani! .

Pristojnosti sveta staršev so: · predlaga nadstandardne programe; · daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah; · daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca in o letnem delovnem na•rtu; · obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno -izobraževalnim delom; · voli predstavnike v svet vrtca; · opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Strokovni organi Strokovni organi vrtca so: - vzgojiteljski zbor: delovanje je opredeljeno v 61. •lenu ZOFVI (Ur. l. RS, št. 12/96 in naknadne spremembe); - strokovni aktivi: delovanje je opredeljeno v 64. •lenu ZOFVI (Ur. l. RS, št. 12/96 in naknadne spremembe).

Vzgojiteljski zbor sestavljajo vsi pedagoški delavci vrtca. Vzgojiteljski zbor: · obravnava in odlo•a o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno -izobraževalnim delom; · daje mnenje o letnem delovnem na•rtu; · predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti; · daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja; · opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Vodstveni tim sestavljajo: ravnateljica, svetovalna delavka, vodje starostnih timov in po potrebi organizatorka prehrane in zdravstveno higienskega režima, poslovna sekretarka in ra•unovodkinja. Vizija vrtca Smo vrtec, ki se trudimo slediti sodobnim konceptom vzgojnega dela in izhajamo iz novih spoznanj razvojne psihologije. Pri svojem delu upoštevamo otrokove potrebe in individualnost ter spodbujamo razvoj otrokovih sposobnosti in strokovno ter osebnostno rast zaposlenih,

X 8

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

sodelujemo s starši in razvijamo model vzajemnega sodelovanja. Naša vizija je povezana z aktivnim vklju!evanjem vrtca v življenje okolja na ob!inski ravni in ustvarjanje pogojev za zdravo življenje vseh udeležencev v vzgojno -izobraževalnem procesu. Želimo otrokom ponuditi program, kjer bodo imeli možnost iskanja svojih lastnih poti razmišljanja, igre, u!enja in raziskovanja. Želimo, da bi otroci postali sposobni, razmišljujo!i in ustvarjalni. Poslanstvo Naš vrtec je kraj spoštovanja otrok in vseh udeležencev v vzgojnem procesu. Igra in u•enje je temelj vseživljenjskemu u•enju.

Prednostna naloga vrtca Prednostni nalogi vrtca v šolskem letu 2015/16 sta bili spoznavanje igriš•a vrtca in okolice - bogato u•no okolje in sodelovanje z družino. V šolskem letu 2016/17 nadaljujemo s prednostno nalogo bogato u•no okolje.

2. POSEBNI DEL POSLOVNEGA PORO•ILA

Osnova za na•rtovanje in izvajanje vseh programov v vrtcu je javno veljavni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje 18. marca 1999. Prav tako sledimo predlaganim rešitvam in smernicam iz nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011.

Temeljni dokument, s katerim vrtec skupaj z lokalno skupnostjo zagotavlja sistemati•no uresni•evanje ciljev in nalog, je letni delovni na•rt vrtca. V njem vrtec dolo•i obseg, vsebino in organizacijo vzgojno izobraževalnega dela in pogoje za njegovo uresni•itev.

Program predšolske vzgoje v letu 2016 se je izvajal po zastavljenem LDN v šolskem letu 2015/16 in 2016/17, v skladu z Razvojnim na•rtom. Izvedene so bile na•rtovane spremljave vzgojnega dela, letni pogovori z zaposlenimi in ocenjevanje zaposlenih. Izvajanje aktivnosti na•rtovanih v letnih na•rtih dela oddelkov ter v letnem delovnem na•rtu vrtca, se je spremljalo sprotno. V proces spremljanja so bili na posameznih nivojih dela vklju•eni vsi zaposleni.

Ravnateljica je med šolskim letom ugotavljala kvaliteto in kvantiteto opravljenega dela, in sicer posredno pre ko pregleda pedagoške dokumentacije, oddanih poro•il in opravljenih letnih razgovorov ter neposredno s vklju•evanjem v hospitacije.

1.2. Izvajan program

Z dnevnim programom smo nudili vzgojo, izobraževanje, varstvo in prehrano, v trajanju od 6 do 9 ur dnevno, v okviru poslovnega •asa od 5.30 do 16.00. Dnevni program je zasnovan na ciljih in smernicah predpisanega nacionalnega programa Kurikulum za vrtce.

X 9

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

V starostno homogenih oddelkih smo izvajali program: - prvega starostnega obdobja (otroci od 1 do 3 let); - drugega starostnega obdobja (otroci od 3 let do vstopa v šolo). Poldnevni program je bil namenjen otrokom Romom in se je izvajal od 8.00 do 12.00 v starostno heterogeni skupini (3-6 let).

V okviru dnevnega programa je vrtec izvajal obogatitvene dejavnosti, nadstandardne dejavnosti in razli!ne projekte. Potekali so na lokalni, državni in mednarodni ravni. Prilagojeni program za predšolske otroke z dodatno strokovno pomo!jo je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Otrokom smo zagotavljali pomo! dolo!eno v odlo!bi Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Program za otroke drugega starostnega obdobja, ki niso bili vklju!eni v dnevni program vrtca, Cicibanove urice, se je izvajal ve!krat tedensko v spomladanskem in jesenskem !asu. Otroke, ki niso bili vklju!eni v vrtec, smo v vrtec povabili ob razli!nih prireditvah, praznovanjih in dogodkih.

2.2. Organizacija dela

Pogoje za delo Otroškega vrtca Metlika je zagotavljala ustanoviteljica Ob!ina Metlika, ki je dala tudi soglasje za oblikovanje in število oddelkov ter soglasje k sistemizaciji delovnih mest. Oddelki so bili v vrtcu oblikovani glede na zakonske normative za oblikovanje oddelkov ter glede na dolo!ila, ki jih je vrtcu dolo!ila Ob!ina Metlika z upoštevanjem fleksibilnega normativa. V vse h oddelkih smo izvedli anketo za starše o poslovalnem !asu vrtca, ki je pokazala, da poslovalni !as ustreza ve!ini staršem. Otroci se na za!etku in na koncu poslovalnega !asa združujejo iz ve! skupin v dežurni igralnici. Združevanje otrok je bilo na!rtovan o tako, da so se otroci !im manj selili iz igralnice v igralnico, najmlajši otroci pa samo na skrajnem za!etku in na koncu poslovalnega !asa. Prav tako so bili otroci združeni v !asu po!itnic. Delovni !as zaposlenih se je vodil z evidenco prihodov in odhodov na delovno mesto. Oblikovali smo urnike delovnega !asa vseh zaposlenih, ki smo jih prilagajali glede na bolniške in druge odsotnosti delavcev in z njimi sledili cilju optimalne in racionalne organizacije dela. Ob!asno smo se posluževali tudi študentskega dela. Dokaj uspešno smo usklajevali organizacijsko vodenje, na!rtovanje, spremljanje in koordiniranje urnikov strokovnega osebja, kljub temu pa smo se sre!evali s problemi zagotavljanja so!asnosti dveh delavcev v oddelku.

3.2. Zaposleni delavci

V šolskem letu 2015/2016 je bilo septembra 2015 zaposlenih 54 delavcev , v novem šolskem letu je bilo zaposlenih 59 delavcev . Tabela prikazuje število zaposlenih delavcev s polnim ali krajšim delovnim !asom s primerjavo dveh šolskih let.

X 10

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Zaposleni Število zaposlenih delavcev Poln delovni !as Krajši delovni •as delavci september september september september september september 2015/2016 2016/2017 2015/2016 2016/2017 2015/2016 2016/2017 Strokovni 39 41 37 38 2 3 delavci Tehni•ni 14 17 12 14 2 3 delavci Delavci 2 1 1 - 1 1 zaposleni preko javnih del SKUPAJ 54 59 50 52 5 7

Pogoje za delo Otroškega vrtca Metlika zagotavlja ustanoviteljica Ob•ina Metlika, ki daje tudi soglasje za oblikovanje in število oddelkov ter soglasje k sistemizaciji delovnih mest.

4.2. Število vpisanih otrok v vrtec

Mesec/leto Število oddelkov Število vpisanih otrok september 2009 14 248 februar 2010 14 257 junij 2010 15 263 september 2010 14 253 februar 2011 14 261 junij 2011 15 274 september 2011 15 255 februar 2012 16 274 junij 2012 16 277 september 2012 14 245 februar 2013 15 257 junij 2013 15,5 276 september 2013 13 231 februar 2014 13 240 junij 2014 14 254 september 2014 15 258 februar 2015 15 264 junij 2015 15 274 september 2015 16 293 februar 2016 16 290 junij 2016 17 304 september 2016 18 315 Tabela: Število vpisanih ot rok v vrtec od leta 2009 do 2016

X 11

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Leto Število Število % Število Skupaj rojstva rojenih otrok VPISANIH otrok vklju•enih vpisanih vpisanih v ob!ini Metlika v vrtec iz ob•ine otrok v otrok v vrtec otrok Metlika vrtec iz drugih ob•in 2016 ni podatka 6 - - 6

2015 78 40 51,3 1 41

2014 92 56 60,9 - 56

2013 104 81 77,8 6 87

2012 96 68 70,8 2 70

2011 69 57 82,6 2 59

Skupaj 439 307 69,9 11 319

2010 4 *Starši so preložili šolanje 323

Tabela: Število vklju•enosti otrok v vrtec

Iz ob!ine Metlika je vklju!enih v vrtec povpre!no manj kot 70% vseh rojenih otrok

Vir: Podatki o številu rojenih otrok so pridobljeni iz aplikacije za pregled šolskih okolišev SOKOL (https://paka3.mss.edus.si/sokol/faces/SetlementStatSrch.jspx?_adf.ctrl- state=hn89u2n92_63 )

Po podatkih Statisti!nega urada RS je bilo na za!etku leta 2015/16 v Sloveniji v predšolsko vzgojo in izobraževanje vklju!enih 85.407 otrok, to je 78,1 % vseh otrok v starosti 1 –5 let. Število otrok, vklju!enih v vrtce, je bilo v opazovanem šolskem letu za 0,8 % ve!je kot v prejšnjem šolskem letu. V zadnjih desetih letih se je število otrok pove!alo skoraj za polovico (za 47 %): s 58.127 otrok v šol skem letu 2006/07 na 85.407 otrok v šolskem letu 2015/16.

OB"INA METLIKA DRUGE OB"INE SKUPAJ DECEMBER 2006 JASLI 52 1 53 VRTEC 164 11 175 SKUPAJ 216 12 228 DECEMBER 2007 JASLI 62 6 68 VRTEC 143 12 155 SKUPAJ 205 18 223 DECEMBER 2008 JASLI 78 6 84 VRTEC 165 11 176 SKUPAJ 243 17 260 DECEMBER 2009

X 12

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

JASLI 76 7 83 VRTEC 168 5 173 SKUPAJ 244 12 256 DECEMBER 2010 JASLI 58 7 65 VRTEC 183 9 192 SKUPAJ 241 16 257 DECEMBER 2011 JASLI 71 9 80 VRTEC 170 15 185 SKUPAJ 241 24 265 DECEMBER 2012 JASLI 77 6 83 VRTEC 154 15 169 SKUPAJ 231 12 252 DECEMBER 2013 JASLI 65 4 69 VRTEC 152 16 168 SKUPAJ 216 20 237 DECEMBER 2014 JASLI 77 11 88 VRTEC 161 11 172 SKUPAJ 238 22 260 DECEMBER 2015 JASLI 90 8 98 VRTEC 189 6 195 SKUPAJ 279 14 293 DECEMBER 2016 JASLI 92 1 93 VRTEC 218 6 224 SKUPAJ 310 7 317 Tabela: Pregled v klju•enih otrok v vrtec iz ob•ine Metlika in drugih ob•in od leta 2006 do leta 2016 na dan 31. 12.

5.2. Dodatno izvajanje dela v vrtcu

V sodelovanju s Centrom za socialno delo Metlika sta v letu 2016 v vrtcu opravljala nadomestno kazen Suad •olari• in Branko Hudorovac. Obseg izre!ene nadomestne kazni je bil odvisen od storjenega dejanja in postopka, s katerim je bila nadomestna kazen izre!ena. Program »Uspo sabljanje na delovnem mestu 2016 « se je izvajal v okviru programa »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«. Usposabljanje je pomenilo vklju!itev brezposelne osebe v delovni proces v vrtcu, v okviru katerega je oseba pod strokovnim vodstvom mentorja o pravljala naloge, dolo!ene v izbranem programu usposabljanja z namenom pridobivanja znanj, veš!in, spretnosti in delovnih izkušenj na dolo!enem delovnem mestu. Preko programa Usposabljanje na delovnem mestu so se v vrtcu na delovnem mestu

X 13

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

pomo•nice vzgoji teljice usposabljale 3 osebe. V okviru programa Javna dela je bila v vrtcu v letu 2016 za polovi•ni delovni •as zaposlena Zde nka Starašini• .

6.2. Dodatna strokovna pomo• za otroke s posebnimi potrebami

V šolskem letu 2015/2016 je vrtec obiskovalo 7 otrok s posebnimi potrebami. V enem oddelku je bil zaradi otrok s posebnimi potrebami znižan normativ. V šolskem letu 2016/2017 obiskuje vrtec 5 otrok s posebnimi potrebami. Za vsakega otroka s posebnimi potrebami smo izdelali individualizirani na•rti strokovn e pomo•i. Izvajanje pomo•i je potekalo nemoteno v urejenih in prilagojenih prostorih. Pogoji za delo z otroki s posebnimi potrebami so bili prilagojeni na osnovi odlo•b o usmeritvi. Skladno z zakonodajo je ravnateljica vrtca imenovala strokovne skupine za pripravo in spremljanje individualiziranih programov. Svetovalna delavka vrtca je za pripravo in spremljanje individualiziranih programov, v katerih sodelujejo tudi starši, skupaj s strokovnimi delavkami, mobilnimi specialnimi pedagoginjami in mobilno logo pedinjo pripravljala in izvajala sre•anja strokovnih skupin.

7.2. Romski oddelek

V vrtcu je 20 ur tedensko organiziran program predšolske vzgoje za predšolske romske otroke. Ob prevozu romskih otrok iz in v romsko naselje je zagotovljen dodaten spremljevalec. Vzgojiteljici, ki je vodila oddelek, je v koledarskem letu 2016 pomagala pomo•nica zaposlena preko javnih del. Otroci so napredovali na vseh podro•jih. Vklju•evali so se v obogatitvene dejavnosti vrtca in se družili z otroki vrtca svoje starosti.

8.2. Cicibanove urice

V spomladanskem in jesenskem •asu je Cicibanove urice vodila vzgojiteljica Katja Paši•. Za otroke je tedensko pripravljala pestre dejavnosti v igralnici, telovadnici, senzorni sobi in na igriš•u. Otroci so Cicibanove urice redno obiskov ali in starši so izrazili zadovoljstvo nad programom.

9.2. Na•rtovanje dela

Za spremljanje in nadgrajevanje dela, izmenjave izkušenj dobre prakse, se v vrtcu oblikujejo strokovni timi.

X 14

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

V šolskem letu 2015 /16 so bili formirani naslednji strokovni timi: Vodja tima Starostno obdobje Starost otrok Darja Govednik 1. starostno obdobje 1-2 leti Branka Jakli• 1. starostno obdobje 2-3 leta Lucija Plut 2. starostno obdobje 3-4 leta Rok Popovi! 2. starostno obdobje 4-5 let Andreja Rahija 2. starostno obdobje 5-6 let

V šolskem letu 2016/17 so formirani naslednji strokovni timi:

Vodja tima Starostno obdobje Starost otrok Irena Grdeši• 1. starostno obdobje 1-2 leti Tadeja K. Željko 1. starostno obdobje 2-3 leta Renata Pavlovi• 2. starostno obdobje 3-4 leta Antonija Stankovi• 2. starostno obdobje 4-5 let Anica Nemani• 2. starostno obdobje 5-6 let "lani tima so se sre•evali z namenom usklajevanja skupnih nalog, vsebin in poteka projektov na nivoju vrtca.

Od januarja 2016 do decembra 2016 so se pedagoški delavci sestajali na vnaprej na•rtovanih pedagoških konferencah in strokovnih sre!anjih . Oblika sre!anja datum Dnevni red Strokovno sre•anje 12.1.2016 · Ra•unovodske dileme in vprašanja, sistem obra•una pla• · Zdravje v vrtcu · Težavni otroci -naš izziv · Senzorna soba Strokovno sre•anje 9.2.2016 · Kodeks eti•nega ravnanja v vrtcu Strokovno sre•anje 1.3.2016 · Seznanitev z novim požarnim redom · Predlog napredovanja v naziv · Seznanitev z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora Strokovno sre•anje 12.4.2016 • Kako pravilno govoriti-misli na glas • Zdravstveno higienski režim v vrtcu Strokovno sre•anje 10.5.2016 • Predstavitev mednarodnega projekta Odgovorno s hrano • Protokol ukrepanj strokovnih delavcev Zaklju•na pedagoška 28.6.2016 · Analiza LDN za šolsko leto 2015/2016 konferenca 2013/2014 · Organizacija dela med poletnimi po•itnicami · Predstavitev programa Korak za korakom Uvodna pedagoška 29.8.2016 · Analiza dela med po•itnicami konferenca 2015/2016 · Sprejem predloga osnovnih elementov LDN Strokovno sre•anje 12.10.2016 · Arhiviranje dokumentacije · Otroci s posebnimi potrebami · Sodelovanje v projektih · Izobraževanja · Organizacija dela Strokovno sre•anje 8.11.2016 · Analiza dejavnosti v septembru in oktobru · Bogato u•no okolje · Izobraževanja in posveti · Tradicionalni slovenski zajtrk · Priprave na veseli december

X 15

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

10.2. Izvedba dejavnosti

Izvedene so bile vse na•rtovane dejavnosti zapisane v Letnem delovnem na•rtu. Otroci vrtca so se pod vodstvom vzgojiteljic predstavljali staršem in širši javnosti. Najrazli•nejše predstavitve so prikazale njihovo delo, vložen trud in ustvarjalnost. Prav tako smo se udeleževali razli•nih prireditev in predstav, ki so nam jih ponudili iz okolja.

11.2. Nadstandardne dejavnosti

Te dejavnosti v vrtcu izvajamo na željo staršev in jih praviloma organizirajo in vodijo zunanji izvajalci, zato jih starši tudi dodatno pla•ajo. Plesni studio NM je pod vodstvom Mojce Vrani•ar izvajal plesne urice . Judo za otroke je vodil Milan Šajnovi•. Atletiko je izvajal Miha Movrin.

12.2. Interesne dejavnosti

Starši so otroke lahko vklju•ili v: § folkloro; § folkloro – pripravljalnico; § likovno ustvarjalnico; § gibalne urice; § spoznavanje s tujim jezikom – angleš•ina; § glasbeno ustvarjalnico; § naravoslovje za otroke; § jogo za otroke; § plesne urice; § pravlji•ne urice; § dejavnost Razgibajmo možgane; § razgibavanje za otroke in starše.

13.2. Filmske in lutkovne p redstave

Za otroke smo v telovadnici vrtca pripravili ve• filmskih predstav. Lutkarice vrtca so za otroke pripravile predstave: Kdo je Vidku napravil sraj•ico, Botra jesen, Pod medvedovim dežnikom, Zrcalce, Pika piše dedku Mrazu in Dedek Mraz je izgubil o•ala. Zunanji izvajalci so izvedli predstavi: Zaljubljeni Peter•ek in Pika piše dedku Mrazu.

14.2. Projekti

Projekti so se izvajali skladno z letnim delovnim na•rtom vrtca . Pri izbiri projektov smo dajali prednost tistim, ki so povezani s prednostno nalogo vrtca. Strokovni delavci so z otroki raziskovali in povezovali razli•na podro•ja kurikula. Sodelovanje v projektih je priložnost za

X 16

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

izboljševanje kakovosti in u•inkovitosti dela ter ustvarjanja pogojev za dvig ravni stro kovnega znanja strokovnih delavcev. Ve•ino projektov izvajamo že ve• let zapored.

14.2.1 Projekt EKOŠOLA Ekošola kot na•in življenja je program, ki uvaja na•rtno in celostno okoljsko vzgojo skladno z metodologijo 7 korakov, ki jih lahko primerjamo z ISO standardi 14001. V projektu Ekošola otroci in mladostniki s konkretnimi akcijami spoznavajo in razvijajo odgovornost do slovenskega okolja in iš•ejo inovativne rešitve pri ravnanju z energijo, z drugimi naravnimi viri in bogastvi ter spoznavajo našo biotsko pestrost. Projekt koordinirata Katarina Kukman in Antonija Stankovi! .

14.2.2 Projekt ŠOLSKI EKOVRTOVI Sodelovali smo s •lani Mreže šolskih ekovrtov, izmenjevali izkušnje in primere dobrih praks. V vrtcu bomo tudi v šolskem letu 2016/2017 še naprej urejali vrt, vendar uradno ne bomo vklju•eni v projekt. Projekt je koordinirala Helena Pezdirc.

14.2.3 Projekt SAMOEVALVACIJA ZAVODA V projektu ugotavljamo vrednost, kakovost, uporabnost in u•inkovitost lastnega dela ter identificiramo potrebne izboljšave na nivoju celotnega vrtca. Projekt koordinirajo vodje starostnih timov.

14.2.4 Projekt MALI SON"EK Namen projekta je obogatitev programa na podro•ju gibanja v vr tcu s sodobnimi gibalnimi/športnimi vsebinami. Poudarek daje mo igri in vadbi, ki je prijetna in prilagojena otrokom. Projekt je v šolskem letu 2015/16 koordinirala Anica Nemani! in v šolskem letu 2016/2017 projekt koordinira Suzana Šajni!.

14.2.5 Projekt CICIBAN PLANINEC Z udeležbo na razli•nih dejavnostih otroci pridobivajo uporabno znanje, veš•ine in izkušnje, ki jim omogo•ajo varnejše in doživetij polnejše gibanje v okolici našega mesta. U•ijo se odgovornosti do ljudi ter narave. Projekt koordinira Anica Nemani! .

14.2.6 Pr ojekt MAL"EK BRAL"EK Projekt poteka v sodelovanju z Ljudsko knjižnico Metlika in DPM Metlika, ki vsako leto poskrbita za skupen pri•etek in zaklju•ek projekta. S sodelovanjem v projektu želimo spodbuditi otroke in starše k prebiranju knjig, ob katerih bodo doživljali ugodje, veselje in zabavo ter pridobivali pozitiven odnos do literature in se oboji tudi urili v samostojnem pripovedovanju. Projekt je v šolskem letu 2015/16 koordinirala Katarina Kukman in v šolskem letu 2016/2017 projekt koordinira Suzana Šajni!.

X 17

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

14.2.7 Projekt TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se v vrtcu izvaja z namenom, da otrokom predstavljamo pomen kmetijstva in •ebelarstva ter jih spodbuj amo k pravilni in zdravi prehrani. Projekt koordinira Ana Romana Dolenc.

14.2.8 Projekt ZOBOZDRAVSTVENA PREVENTIVA V projektu Zobozdravstvena preventiva otroci razvijajo odgovoren odnos do ustnega zdravja in se u•ijo pravilne tehnike umivanja zob. Projekt izvajamo v sodelovanju s preventivno zobno sestro iz Zdravstvenega doma Metlika.

14.2.9 Projekt BEREMO SKUPAJ S STARŠI Namen projekta je vklju•evanje otrok v proces predopismenjevanja. V projekt so vklju•eni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Klju•no vlogo v projektu igra knjižni nahrbtnik. Projekt izvajajo posamezne vzgojiteljice.

14.2.10 Projekt ODGOVORNO S HRANO Odgovorno s hrano je projekt za globalno izobraževanje, ki vklju•uje 550 ekošol in devet evropskih držav: Slovenijo, Bolgarijo, !eško, Hrvaško, La tvijo, Malto, Poljsko, Romunijo in Slovaško. Projekt podpira vzgojitelje pri vklju•evanju teme o odgovornem prehranjevanju v vzgojno izobraževalnem procesu, razvija kriti•no razmišljanje otrok, dviguje ozaveš•enost staršev in širše družbe o globalnih vplivih njihovih vsakodnevnih odlo•itev ter medsebojno povezuje interesne skupine iz razli•nih podro•ij prehranjevalnega sistema, ki nas želijo pripeljati do odgovornih sprememb. Projekt v šolskem letu 2016/2017 koordinira Snježana Blaževi! .

14.2.11 Projekt TURIZEM IN VRTEC Z igro do prvih turisti•nih korakov je turisti•ni projekt, v okviru katerega najmlajši v vrtcih odkrivajo znamenitosti svojega kraja. Letošnja rde•a nit projekta je POTUJEM, TOREJ SEM. Projekt v šolskem letu 2016/2017 koordinira Renata Pavlovi•.

14.2.12 Pr ojekt PUN#KA IZ CUNJ V projekt se vklju•ujejo vse generacije – od otrok, ki pun•ke ustvarjajo v vrtcih in šolah, do starejših. Zato ima projekt pomembno vlogo tudi pri povezovanju razli•nih generacij . P un•ka iz cunj je igra•a, ki je poznana v vseh kulturah sveta. V preteklosti je marsikomu v otroštvu delala družbo, danes pa predstavlja otroka iz države v razvoju, ki ga je potrebno cepiti in potrebuje našo pomo• . Projekt v šolskem letu 2016/2017 koordinira Renata Pavlovi•.

X 18

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

14.2.13 Projekt V OBJEMU BESED V sodelovanju s Pedagoško fakulteto iz Maribora bo v rtec sodeloval v projektu V objemu besed, ki je namenjen spodbujanju družinske pismenosti. Projekt v šolskem letu 2016/2017 koordinirata Tanja Janžekovi• in Mateja Vidmar .

14.2.14 Projekt CICI VESELA ŠOLA Cici Vesela šola je stalna vzgojno -izobraževalna rubrika revije Cicido. Vsebine pripravljajo strokovnjaki, zato so v Cicidoju metodi!no prilagojene predšolskim otrokom, Ob koncu šolskega leta otroci preverijo svoje znanje na ciciveselošolskem dnevu, na katerem rešujejo zabavne vprašalnike. Projekt v šolskem letu 2016/2017 izvajajo posamezne vzgojiteljice.

14.2.15 Projekt MIŠKA ELI Po programu Sokolske zveze Slovenije bomo izvajali program za predšolske otroke MIŠKA ELI, ki z vajo in osvajanjem dolo!enih znanj omogo!a predšolskemu otroku normalen telesni razvoj. V programu so prisotne vse prvine, ki pospešujejo psihi!ni in fizi!ni razvoj. Z osvojitvijo znanj otroci pridobijo zna!ko miške ELI. Projekt se v šolskem letu 2016/2017 izvaja v 14 oddelkih.

14.2.16 Projekt ZDRAVJE V VRTCU in VARNO S SONCEM Projekta potekata v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana. Sodelujejo vse skupine vrtca. Dejavnosti v okviru obeh projektov spodbujata organizacijo dejavnosti iz podro!ja prehrane, zobne preventive, skrbi za giban je in zdravje. Projekta v šolskem letu 2016/2017 koordinira Iva Plut .

15.2. NATE"AJI

15.2.1 Nate•aj »Mali son•ki smu•ajo, se sankajo in izdelujejo snežne skulpture« Na likovnem nate!aju, ki ga je objavila Športna zveza Slovenije, projekt »Mali son!ek«, so otroci iz skupine Pal!ki pod mentorstvom Tadeje Kocjan Željko dobili nagrado: tri velike dežnike z logotipom Malega son!ka. Na nate!aj so poslali tri izdelke otrok (risalni list so poškropili s svetlo modro barvo, narisali igro na snegu s flomastrom in sneg oblepili z vato). Na nate!aju je sodelovalo 57 vrtcev (878 izdelkov otrok). Nate!aj se je zaklju!il 1. februarja. 2016.

15.2.2 Nate•aj v sklopu EKO VRTEC »Košarica zdravih dobrot« Na nate!aju »Zdrav na!in življenja«. so sodelovali otroci iz razli!nih skupin iz vrtca (pikapolonice, žabice, krtki, pal!ki in ježki). Z likovnimi deli smo kot vrtec dosegli tretje mesto. Nate!aj se je zaklju!il 30. marca 2016 .

X 19

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

15.2.3 Nate•aj »Bodi eko – ohrani •ebelo in smreko« Sodelovali smo tudi v Hoferjevem nate•aju Bodi eko - ohrani •ebelo in smreko, kjer se je skupina Krtki po mentorstvom Mateje Vidmar uvrstila med prvih 100 nagrajence. Skupina je za nagrado prejela Hoferjev paket z dobrotami, njihova smreka pa je bila razstavljena v poslovalnici Hofer v !rnomlju.

15.2.4 Nate•aj »Igraj se z mano« Sodelovali smo na mednarodnem likovnem nate•aju Igraj se z mano. Med izbranimi in razstavljenimi deli v Cankarjevem domu v Ljubljani so bile tudi risbice n aših otrok . Na razstavo so bili povabljeni starši in otroci.

15.2.5 Nate•aj »Podarite nam modro srce« V mesecu februarju smo sodelovali v Nivea nate•aju. Izdelovali smo modre sr•ke, vanje pa zapisali lepe besede. Bistvo akcije Podarite nam modro srce je v sodelovanju z Zvezo Prijateljev Mladine Slovenije omogo•iti šolanje otrokom in mladostnikom iz socialno šibkejših okolij. Nivea za vsako oddano srce na spletni strani ali poslano po »analogni« poti, v u•ni sklad podari 0,25€.

15.2.6 Nate•aj »Hanina boži•na želja« Nat e•aj spodbuja so•utje in nematerialne vrednote v prazni•nem •asu. Aleksandra Pinteri• je že tretje leto zapored izvedla nate•aj HANINA IN MOJA BOŽI!NA ŽELJA in s tem tudi akcijo spodbujanja nematerialnih vrednot in so•utja skozi želje otrok, ki se jih ne d a kupiti. Gre za ve•ji projekt, ki se izvajaj v slovenskih šolah in vrtcih že tretje leto in vsaki• znova jih zasuje na tiso•e otroških nematerialnih želja, ki resni•no ganejo. Tudi iz našega vrtca so romale želje.

15.2.7 Nate•aj »Naj športni vrtec« Zavod za šport RS Planica že ve• let zapored razpisuje nagradni nate•aj za najbolj športni vrtec, najbolj športno osnovno šolo, osnovno šolo s prilagojenim programom ter srednjo šolo, in sicer z namenom promocije in popularizacije interesnih programov športa otrok in mladine. Javna razglasitev dosežkov in podelitev nagrad je bila 20. septembra, v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vsi vrtci in šole, ki so sodelovali na nate•aju so morali poslati izpolnjen ocenjevalni obrazec z vsemi ustreznimi dokazili in prilogami. Za številne izvedene dejavnosti v šolskem letu 2015/16 smo na nate•aju Najbolj športni vrtec Slovenije prejeli zlato priznanje in vrednostni bon v višini 300 €.

16.2. Sodelovanje s starši in zagotavljanje uresni•evanja njihovega interesa

S starši smo sodelovali na razli•ne na•ine. Starši so bili informirani v pisni in ustni obliki, odvisno od vsebine sporo•il. V obeh primerih so se upoštevala osnovna na•ela prenosa informacij – jasnost, razumljivost, pravo•asnost in ustreznost vsebine. Inf ormacije (obvestila,

X 20

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

vabila ...) namenjene ve•jemu številu staršev so bile objavljene v publikaciji vrtca, na spletnih straneh vrtca. Ostale pomembne informacije so se objavljale sproti na oglasnih deskah. Ob morebitnem nezadovoljstvu so se starši lahko o brnili neposredno na strokovne delavke v oddelku, ki ga je ali ga obiskuje njihov otrok. Starši so lahko svoje pripombe in predloge izrazili tudi v pisni obliki, in sicer neposredno pri kateri od strokovnih delavk, svetovalni delavki ali ravnateljici. Gov orilne ure so potekale enkrat mese•no ali po potrebi v dogovoru s starši. Namenjene so bile poglobljenemu razgovoru o otroku. Za starše novo odprtega oddelka in starše na novo vpisanih otrok je bil organiziran roditeljski sestanek v mesecu juniju 2016. Na tem sre•anju so se starši seznanili s potrebno dokumentacijo ob vstopu v vrtec, z organizacijo vrtca, uvajanjem otroka v vrtec, spoznali so vzgojiteljico in dobili konkretne napotke za obdobje uvajanja. Med letom so bili starši povabljeni na razli•ne prir editve v oddelke in na javne prireditve, kjer so nastopali vrt•evski otroci. Povabili smo jih tudi k sodelovanju na prireditev Radi pojemo in plešemo, zaklju•ek šolskega leta, na kostanjev piknik in novoletne delavnice. Starši so bili povabljeni tudi na po hode, ki so jih izvajale posamezne vzgojiteljice. Starši so svoje interese izražali na sejah sveta staršev in sejah sveta zavoda. Prvi roditeljski sestanki so potekali v mesecu septembru. Na njih so bili starši seznanjeni o programu dela v oddelku, o možnostih in oblikah sodelovanja, o skupnih druženjih, prireditvah in praznovanjih ter obogatitvenih programih, izpolnili pa so tudi skupinsko anketo o potrebah poslovalnega •asa v vrtcu. Starši so bili povabljeni tudi kot sooblikovalci LDN s pobudami za pripravljenost sodelovanja v oddelku.

Izvedli smo tudi predavanje za starše: · Jasmina Vojsk Jakof•i•, prof. defektologije: Z IGRO DO BRANJA IN BOLJŠEGA GOVORA ; · Marko Juhant, socialni pedagog: OD GOVORNOSTI IN DOLŽNOSTI OTROK OD MAL"KA DALJE ; · dr. Janja Golobi•, specializantka pediatrije: SKRB ZA ZDRAVJE OTROK V VRTCU ; · mag. Tilka Jamnik , knjižni•arka : POMEN KNJIG IN BRANJA .

17.2. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v letu 2016

Strokovni in tudi ostali delavci smo dolžni in odgovorni slediti novostim in zakonskim spremembam. Slediti moramo zahtevam stroke v vzgoji in izobraževanju ter drugim zahtevam zakonodaje, predpisov in sprememb. Le na osnovi nadgrajevanja znanja in izkušenj lahko izboljšujemo vzgojno izobraževalno in drugo delo na vseh delovnih podro•jih. Na•rtovano izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev v vrtcu je bilo realizirano. Strokovni delavci so se udeleževali razli•nih oblik izobraževanj, ki so bila organizirana v in izven vrtca. Vsi pedagoški delavci vrtca so se skozi vse leto udeleževali strokovnih aktivov, timskih sestankov, delovnih sestankov, debatnih uric. S sredstvi namenjenim izobraževanju smo ravnali racionalno.

X 21

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Trudili smo se, da so iz brana izobraževanja sledila novosti na podro•ju pedagoške stroke in so bila usmerjena v ve•jo uspešnost in strokovnost pri delu z otroki, posledi•no pa tudi za ve•jo motiviranost pri opravljanju dela. Nekateri delavci so pokazali ve• interesa za novosti i n spremembe, drugi so potrebovali ve• spodbude. Na podro•ju varstva pri delu je bila izvedena vaja evakuacije. Na podro•ju zagotavljanja zdravega in varnega okolja so bila izvedena predavanja o zdravem na•inu življenja in zdravi prehrani.

Izvedena so bi la naslednja izobraževanja: 12.1.2016 - Izobraževanje za odgovorne osebe za pregled igral 14. 1. 2016 – Formativno spremljanje v vrtcu 14.1.2016 - Ogled terapije za otroka Gala Gradišarja 26. 1. 2016 – Miselni izzivi v vrtcu 27.1.- 28. 1. 2016 - IX. mednarodna strokovna konferenca za vzgojitelje v vrtcih- Nadarjeni in talentirani predšolski otrok 4. 2. 2016 - Predstavitev novosti ZJN-3 4. 3. 2016 - Varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu 9.3.2016 - Sistem HCCP in pravilno ravnanje z živili 10. 3. 2016 – Zmanjševanje kostno -miši•nih obolenj ter prepre•evanje nastanka poškodb pri delu 12. 3. 2016 – Otrok s posebnimi potrebami – problem ali izziv? 8.4.2016 - Spomladanski seminar programa Šolski ekovrtovi: Jej lokalno, misli globalno 13.4.2016 - Sr e•anje projekta SUSTAIN 21.4.2016 - Pravno varstvo vzgojiteljice 17.5.2016 - Delavnica odbiranja in izro•anja arhivskega gradiva s podro•ja VIZ 19.5.2016 - Seminar: "Kako bomo izvajali ZJN-3 v praksi" 27.5.2016 - X. sre•anje koordinator jev ekovrtcev Slovenije 23.6.2016 - Tanka •rt odgovornosti 27.6.2016 - Seminar "Senzorna edukacija kot metoda prehrambne vzgoje" 26.9.2016 – Konferenca koordinatorjev programa Ekošola 7. in 8.10-2016 – Naravna podpora razvoja otroka 11.10.2016 – Sistem HACCP in pravilno ravnanje z živili 17.10.2016 – Otrok v u•nem okolju 21.stoletja 19.10.2016 –Varnost in nasilje v VIZ 19. in 20.10.2016 – Spoštljiva komunikacija in reševanje konfliktih situacij 20.10. in 10.11.2016 – Izobraževanje: Gozd kot prosto r udejanjanja Kurikula za vrtec 21. in 28.10.2016 - Predopismenjevanje 26.10.2016 – Vloga lutke 27.10.2016 – Študijsko sre•anje 10.10. – 28.11.2016 – R a•unalniško izobraževanje 10.11.2016 – Zgodnja obravnava otrok 11.11.2016 – Pomen branja za pismenost otrok 15.11.2016 – Za otroke kuhamo zdravo 23.11.2016 – Hrana ni za tjavendan 24.11.2016 - Preizkus znanja za pridobitev spri•evala o strokovni usposobljenosti upravljalca prevozov 10.12.2016 - Strokovna ekskurzija

X 22

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

18.2. Organizacija in izvedba pedagoške prakse

Omogo•ili smo prakti•no usposabljanje 7 dijakinjam, ki so se izobraževale v programu Predšolska vzgoja.

Kandidatkama Mojci Frankovi• in Mateji Stariha smo omogo•ili opravljanje 120 urne prakse v okviru prakti•nega izobraževanja odraslih za pridobitev naziva »pomo•nik vzgojitelja«.

Pripravništvo na delovnem mestu smo omogo•ili Kristini Kordi•.

Usposabljanje na delovnem mestu pomo•nice vzgojiteljice smo omogo•ili trem kandidatkam: Lidiji Krašovec, Betki Žuni• in Saši Matkovi•.

Pedagoško prakso smo nudili tudi dvema študentkama Pedagoške fakultete Ljubljana in študentki Pedagoške fakultete Maribor.

19.2. S premljanje pedagoškega dela in redni letni pogovori

V skladu z 49. •lenom Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja ravnateljica prisostvuje pri vzgojno- izobraževalnem delu vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje. V mesecu januarju in februarju 2016 so potekale dogovorjene hospitacije ravnateljice v oddelkih. Marca in aprila so bili opravljeni nastopi dijakinj. Ravnateljica je hospitirala tudi pri vzornih nastopih dijakov.

Ravnateljica je pripravila na•rt pedagoškega vodenja in spremljanja strokovnih delavcev. Spremljava dela je obsegala opazovanje izvedene dejavnosti in pogovor/analizo po izvedeni hospitacijski uri. Namen hospitiranja ravnateljice je bil: • izboljšanje pedagoškega in vzgojno -izobraževalnega dela, • kriti•nost in samokriti•nost do lastnega dela in dela sodelavcev, • opogumljanje in svetovanje za izboljšanje dela, • ugotavljanje realnega stanja, • ustvarjanje ozra•ja medsebojnega zaupanja. S krajšimi obiski je bil spremljan vzgojni proces, po•itek otrok, igre na igriš•u, pregled oglasne deske vhodov in igralnic, koti•kov s sredstvi za igro v igralnici, urejenost drugih zunanjih in notranjih prostorov. Pri spremljanju vzgojnega procesa je ugotovljeno, da delo poteka kakovostno, da so vklju•eni elementi prednostne naloge. Ve•ina strokovnih delavk je posvetila igralnemu okolju dovolj pozornosti ravno tako urejenosti in vsebinam na oglasnih deskah. Posamezne strokovne delavke morajo izboljšati pripravo u•nega okolja in sredstev ter izboljšati svoje vzgojno delo s samoiniciativnostjo. Potrebno je izboljšati tudi izvedbo dejavnosti na igriš•u ter odnos do skupne lastnine.

X 23

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Spremljana in pr egledana je bili tudi naslednja pedagoška dokumentacija: - Letni delovni na!rt oddelka in evalvacija LDN 2015/2016, - zapisi priprav na vzgojno delo, - dnevnik z imenikom otrok, - zapisniki timskih sestankov, - zapisniki roditeljskih sestankov in sre!anj oddelkov, - poro!ila o izvedenih projektih, – samoevalvacije po oddelkih. Dokumentacija je bila vzorno in dosledno vodena ter oddana v dogovorjenih rokih. Spremljano je bilo tudi delo pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami. Ostalo osebje vrtca je bilo spremljano neposredno v delovnem procesu.

20.2. Inšpekcijski nadzori

V vrtcu so bili izvedeni: • izredni nadzor šolske inšpektorice Romane !epin, • redni nadzor šolske inšpektorice Ines Vidmar, • redni nadzor zdravst vene inšpektorice Majde Arh Sevšek in • 2 hospitaciji v oddelku Polžki iz Zavoda za šolstvo RS. Vsa opozorila, ki so bila izre•ena v •asu nadzorov so bila upoštevana in ugotovljena neskladja odpravljena.

21.2. Notranja revizija

Notranjo revizijo poslovanja mora za vrtec vsako tretje leto zagotoviti ustanoviteljica Ob•ina Metlika. Jeseni 2016 je revizijska hiša Revidera opravila revizijo v našem vrtcu. Na podlagi pregledanega vzorca knjigovodske in druge poslovne dokumentacije ni bilo ugotovljenih neusklajenosti . Finan•no poslovanje zavoda je bilo ocenjeno kot ustrezno, notranje kontrole zagotavljanja skladnosti in pravilnosti poro•anja so vzpostavljene v skladu s predpisi in internimi akti ter standardi na podro•ju finan•nega poslovanja in ra•unovodenja.

22.2. Poro!il o o materialnih in tehni!nih pogojih

Skrbeli smo za •isto in urejeno okolje stavbe in okolice vrtca. V •asu poletnih po•itnic smo uredili igriš•e ob kuhinji, prodec smo umaknili in namestili zaš•itne ploš•e. Po navodilih inšpektorice smo na izhodnih vratih premaknili požarne kljuke. Dopolnjevali smo strokovno literaturo, didakti•ne pripomo•ke, igra•e. Kupili smo ve•je premi•no igralo za na teraso (hiško). Kupili smo prenosne ra•unalnike za delo vzgojiteljic. V kuhinji smo v shrambi namestili novo klimatsko napravo, ponovno popravili pomivalni stroj.

X 24

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Šivilja vrtca je sešila in popravila veliko igra!, oblekic za dojen!ke, zaš!itnih prekrival. Izdelali smo tudi razli!na darila za donatorje, predavatelje ter drug e obiskovalce vrtca.

23.2. Zagotavljanje spodbudnega in urejenega okolja

Temeljna naloga vrtca je zagotavljanje varnega, zdravega, razumevajo•ega in spodbudnega okolja za otroke. Okolje v vrtcu mora biti varno, predvidljivo, stalno, pozitivno in fleksibilno. Skrbeli smo za opremljenost in urejenost vrtca, igralnic, za dostopnost najrazli•nejših pripomo•kov za aktivno u•enje. Okolico vrtca smo skrbno urejali. Dodatno smo uredili tudi gredico pri prizidku. Posebno skrb smo v zimskem •asu posve•ali dostopu do stavbe in parkiriš•em. Gibanje staršev in najemnikov po zgradbi smo omejili na prostore, v katerih se zadržujejo njihovi otroci. Gibanje po drugih prostorih vrtca (kuhinja, kabineti, sanitarije,...) nezaposlenim ne dovolimo.

24.2. Promocija zdravja na delovnem mestu

Za delavce smo organizirali merjenje sladkorja v krvi in pritiska. Organizirali smo telovadbo v telovadnici vrtca, pohod po Urbanovi poti in izvedli predavanja na temo ohranjanja zdravja. Delavcem, ki so potrebovali dietno prehrano smo o mogo•ili primerne obroke. V mesecu maju 2016 pa je bil ustanovljen nov tim za promocijo zdravja za naslednje šolsko leto. !lani tima so : Marijanca Kolar, Melita Kajin, Mateja Hlebec, Antonija Stankovi• Ana Romana Dolenc, Inija Jankovi•, Snježana Blaževi•, Olga Ivaneti•, in Jožica Veseli•.

25.2. Skupina za prehrano

Skupino za prehrano sestavljajo: - organizatorka prehrane in ZHR – Romana Ana Dolenc; - vodja kuhinje – Marko Movern; - kuharica - Zdenka Kostelec; - predstavnica st aršev – Marjetka Rajakovi• (2015/2016) in Bojana Nemani• (2016/2017); - vzgojiteljica – Darja Govednik (namestnica Antonija Stankovi•) ; - pomo•nica vzgojiteljice – Branka Kordi• . Vloga skupine je spremljanje kakovosti prehrane in vplivanje na izboljšave. Na sre•anjih •lani podajo pripombe glede prehrane v preteklem obdobju in pregledajo jedilnike za prihajajo•e obdobje. Predstavnici vzgojiteljic podajo pripombe glede na ješ•nost in okus otrok. Predstavnik kuharjev poda pripombe in predloge v zvezi z zahtevnostjo priprave jedi glede na organizacijo dela v kuhinji.

X 25

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

26.2. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro•je predšols ke vzgoje

- Zakon o zavodih, - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, - Zakon o vrtcih, - Zakon o delovnih razmerjih, - Zakon o javnih financah, - Zakon o ra!unovodstvu, - Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja, - Pravilnik o dolo!itvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in ob!inskih prora!unov, - Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Otroški vrtec Metlika, - Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, - Pravilnik o normativih in minimalnih tehni!nih pogoj ih za prostor in opremo, - Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, - Pravilnik o pla!ilih staršev za programe v vrtcih, - Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, - Sklep o izdaji soglasja k predlogu sistemizacije delovnih mest Otroškega vrtca Metlika, - Odlo!ba o izpolnjevanju pogojev za izvajanje javno veljavnih programov predšolske vzgoje, - Kurikulum za vrtce, - Letni delovni na!rt vrtca za leto 2014/2015 ter 2015/2015, - Finan!ni na!rt za leto 2015, - Razvojni na!rt, - Pog odba o izvajanju financiranja dejavnosti predšolske vzgoje v Otroškem vrtcu Metlika v letu 2014, - Sklep o dolo!itvi cene programov, - Pravilnik o sprejemu otrok v Otroški vrtec Metlika, - Pravilnik o ra!unovodstvu Otroškega vrtca Metlika, - Pravilnik vrtca, - Poslovnik sveta staršev, - Poslovnik o delu sveta zavoda, - Pravila o varovanju osebnih podatkov v Otroškem vrtcu Metlika, - Register tveganja, - Katalog Informacij javnega zna!aja, - Zakon o uravnoteženju javnih financ, - Zakon o izvrševanju prora!unov, - ostali podzakonski in zakonski akti.

X 26

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

27.2. Dolgor o•ni cilji iz razvojnega na•rt a

V Razvojnem na•rtu vrtca smo si zastavili osnovne cilje, ki jim sledimo na nivoju celotnega zavoda.

28.2. Letni cilji zastavljeni v letnem programu dela

Cilje, ki smo si jih zastavili v Letnem delovnem na•rtu za šolsko leto 2015/2016 in delne cilje v Letnem delovnem na•rtu za leto 2016/2017 smo realizirali. Sledili smo zastavljenim prednostnim nalogam. Posebno skrb smo namenjali povezovanju z zunanjimi sodelavci in strokovnjaki na razli•nih podro•jih. Vklju•evali smo se v razli•ne projekte, ki so spodbujali kakovostno izvajanje dela, na•rtno razvijanje razli•nih pismenosti, skrbi za okolje in gibanje.

29.2. Promocija vrtca

Izvedli smo veliko razli•nih aktivn osti za promocijo vrtca. Svoje dejavnosti smo predstavljali na spletni strani www.vrtec-metlika.si . Kratke novice so nam objavili v lokalnem •asopisu Belokranjec in Dolenjskem listu. Sodelovali smo z razli•nimi lokalnimi društvi in organizacijami. Vrt•evska folklorna skupina je nastopala na zunanjih prireditvah. Na razli•ne prireditve smo v vrtec povabili goste. Rotarijski klub Semi• - Bela krajina je v Kulturnem domu Semi• pripravil dobrodelno prireditev. Glavni del prireditve je bila monokomedija STAR FOTR. Program je bil obogaten z nastopom Glasbene šole !rnomelj in z nastopom folklorne skupine iz Otroškega vrt ca Metlika. Po predstavi je sledila skromna pogostitev z že tradicionalno dobrodelno dražbo likovnih del priznanih slovenskih umetnikov. Rotary club je del izkupi•ka od prodanih vstopnic in likovnih del namenil Otroškemu vrtcu Metlika, za nakup pripomo•kov za opremo senzorne sobe. Vrtec in dejavnosti v okviru pro jekta Ekošola smo predstavili na sejmu Altermed v Celju. S predstavitvijo smo osvojili zlato priznanje. Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) !rnomelj je 18. 5. 2016 pripravil v !rnomlju drugo belokranjsko Parado u•enja, ki je bila ena od 13 tovrstnih parad po Sloveniji. Letošnji slogan je bil Igrajmo se vse življenje. Tudi naš vrtec se je predstavil s stojnico, na kateri smo uspešno predstavili našo dejavnost. Sodelovali smo v Mercatorjevi dobrodelni akciji "Radi delamo dobro" in osvojili drugo mesto . Prijavili smo se na nate•aj Moja dežela lepa in gostoljubna, kjer so nam za urejenost vrtca podelili bronasto priznanje. Ponovno smo osvojili zlato priznanje in naziv Naj športni vrtec. Pripravili smo 6 minutni predstavitveni film našega vrtca v slovenskem in angleškem jeziku.

X 27

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

30.2. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev

PREGLED 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 POSLOVANJA Prihodki 1.140.379 1.231.250 1.224.638 1.133.868 1.098.543 1.192.912 1.303.444,41

Odhodki 1.133.722 1.226.384 1.217.646 1.131.117 1.095.391 1.167.979 1.302.894,62

Razlika 6.657 4.866 6.993 2.751 3.152 24.933 549,79

Tabela: Pregled poslovanja od leta 2010 do leta 2016

PRIHODKI 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Prihodki (nakazilo 743.692 811.574 741.122 677.860 648.310 712.565 821.080 ustanovitelja) Prihodki (druge 46.164 67.289 82.730 70.325 56.399 64.727 51.025 ob•ine) Prihodki (nakazilo 243.755 233.775 286.033 275.881 277.324 301.654 319.914 staršev) Prihodki (nakazilo 64.146 68.903 70.417 54.192 51.342 48.381 56.739 ministrstva) Donacije 1.656 1.200 2.850 1.450 0 743 1.650

Prihodki iz drugih virov 38.178 43.443 40.161 50.622 63.454 64.488 53.036

Izterjane terjatve 2.788 5.066 1.325 3.538 1.714 354 0

Skupaj prihodki 1.140.379 1.231.250 1.224.638 1.133.868 1.098.543 1.192.912 1.303.444

Tabela: Primerjava prihodkov od leta 2010 do leta 2016

Od 1. februarja 2014 je ekonomska cena:

I. starostno obdobje 421,82 € II. starostno obdobje 307,59 € Tabela: Cena programa

31.2. Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri•akovanih posledic pri izvajanju programa

Ocenjujemo, da smo glede na razmere in pogoje dela, delali dobro.

X 28

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Ustrezno z zakonom smo uredili pla•ilo stroškov v zvezi s potnimi stroški, jubilejne nagrade, odpravnine. Zaradi omejitve sklepanja pogodb smo redno zaprošali za potrebna soglasja Ob•ino Metlika in Svet zavoda. Z realizacijo postavljenih ciljev smo zadov oljni. V kolikor so se na dolo•enem podro•ju življenja in dela v vrtcu zaznala dolo•ena odstopanja ali neskladja, je ravnateljica na pobudo zaposlenih ali po lastni presoji odredila preverjanja, katerih oblika in vsebina se je prilagodila dani situaciji in zastavljenim ciljem preverjanja.

32.2. Ocena gospodarnosti in u•inkovitosti poslovanja

Primerjava prihodkov za leto 2016 s finan•nim na•rtom 2016 (Izkaz prihodkov in odhodkov po na•elu denarnega toka)

Prihodki Finan•ni na•rt %

1.303.444,41 1.304.429,24 99,92

Zelo u•inkovito smo ravnali s sredstva, kar se kaže v pozitivnem poslovnem i zidu delovanja vrtca v letu 2016.

33.2. Poraba energetike v obdobju 2009-2015

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Januar- 14.244,86 18.659,68 21.515,02 16.690,58 15.970,66 16.577,97 18.055,39 17.092,89 december Primerjava stroškov porabe elektri•ne energije (obdobje 2009-2016)

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 januar - 4.457,93 4.532,72 4.412,05 4.679,81 4.457,92 4.332,98 4.741,80 6.191,24 december Primerjava stroškov porabe vode (obdobje 2009-2016)

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Skupaj 12.695,39 16.249,02 23.0987,43 34.104,71 30.676,98 30.625,38 28.471,40 33.156,22

Primerjava stroškov porabe kurjave (obdobje 2009-2016)

X 29

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

34.2. Var•evalni ukrepi

Vse leto smo skrbno ravnali na vseh ravneh delovanja vrtca. Pri oblikovanju oddelkov je bil v šolskem letu 2015/2016 in 2016/2017 upoštevan fleksibilni normativ. Med letom smo poskrbeli tudi za prerazporeditve otrok, tako da smo se izognili praznimi mestom v oddelkih in izpolnili zahteve, ki nam jih nalagajo pravila o oblikovanju oddelkov. Pri organizaciji dela smo poskrbeli za dosledno beleženje prihodov in odhodov otrok v in iz vrtca. Zaradi tega smo na dveh vhodih odpirali vrtec zjutraj ob 6.30 in ostala dva vhoda smo odprli ob 6.00. Prav tako smo ob 15.30 zaprli dva vhoda in ob 16.00 (16.15) še ostala dva. Glede na dejansko prisotnost otrok v vrtcu smo primerno racionalno razporejali delovni !as strokovnih delavcev in omogo!ali lažjo doseganje so!asnosti. Delavni •as zaposlenih je bil skrbno na!rtovan tudi z vidika združevanja in organiziranja v !asu dopust ov. V primeru bolniških odsotnosti smo poskrbeli za zelo racionalno zaposlovanje študentov in smo posegli po pomo!i preko študentskega servisa, ko ni bilo druge možnosti. V !asu poletnih po!itnic smo poskrbeli, da smo dopuste skrajno racionalno razporedili . V kuhinji smo veliko skrb posve!ali koli!ini kuhane hrane ter število obrokov prilagajali številu otrok in zaposlenih. Premišljeno sestavljeni jedilniki in skrbno pripravljeni obroki so pripomogli, da se ni skuhal o in nato zavrglo preve! hrane.

35.2. Ocena delovanja sistema notranjega finan•nega nadzora

Bili smo u!inkoviti pri sistemu notranjih kontrol, predvsem z dobrim na!rtovanjem, spremljanjem prihodkov in odhodkov ter s sprotnimi kontrolami na vseh podro!jih dela.

Notranje okolje je temelj sistema notranjega kontroliranja. Vrtec vodi ra!unovodstvo in knjigovodstvo na podlagi Pravilnika o ra!unovodstvu, Slovenski ra!unovodski standardi in Pravilnika o ra!unovodstvu Otroškega vrtca Metlika. Javno naro!anje izvajamo v skladu z ZJN -2.

Sistem notranjih kontrol je vzpostavljen pri: · obra!unavanju storitev javne službe in izstavljanju zahtevkov ob!inam ter pri zara!unavanju ostalih storitev kupcem; · preverjanju dobavnic in ra!unov ob prejemu materiala, prejemu ra!una in odobritvi pla!ila; · mese!ni pripravi podlag za obra!un pla!e, stroškov prevozov in prehrane za delavce ter ostalih stroškov; · preverjanju pla!il položnic in spremljanju prihodkov na osnovi izstavljenih ra!unov, pisnih zahtevkov ali pogodb s strani poslovnih partnerjev; · preverjanju pla!il obveznosti po prejetih ra!unih; · spremljanju namenske porabe prora!unskih sredstev;

X 30

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

· kontroli knjiženj poslovnih dogodkov, njihove pravo•asnosti in vsebinske ustreznosti; · kontroli uskladitev prometa in stanj med pomožnimi knjigami, analiti•nimi evidencami in glavno knjigo; · zbiranju ponudb preko sistema javnih naro•il in naro•il malih vrednosti; · spremljanju odgovornega in skrbnega ravnanja zaposlenih za sredstva v rabi, varovanja pred krajo in neu•inkovito rabo; · kontroli upoštevanja predpisov, internih aktov in drugih dolo•il vezanih na delo in druge kontrole.

Pri ra•unovodskih podatkih, ki se obravnavajo ra•unalniško, je pomemben del kontrole vgrajen že v programe.

Notranji nadzor porabe sredstev izvaja ravnateljica s pomo•jo poslovne sekretarke in OPZHR, ki neposredno vodi izvajanje naro•il malih vrednosti. Ob prevzemu blaga živil vodja kuhinje pregleda dobavnice in skupaj s poslovno sekretarko obveš•ata ravnateljico o odstopanjih glede ponujenih cen dobaviteljev, izbranih na javnem razpisu. Organizatorka prehrane nato še enkrat preveri ali so cene živil usklajene z razpisom.

Po kontroli prejetih ra•unov, ki jih preveri, kompletira in pripravi poslovna sekretarka, sledi ravnatelji•ino podpisovanje– odobritev prejetih ra•unov. Hkrati ravnateljica s podpiso m odobri tudi pla•ilo obveznosti, ki ga ob roku izvede poslovna sekretarka. Ra•unovodja opravi še ra•unovodsko kontrolo in dokument knjiži v ra•unovodske evidence.

Individualne pogovore - navodila v zvezi z nabavo blaga in storitev, vodi ravnateljica s poslovno sekretarko, OPZHR, hišnikom, perico, •istilkami, vodjo kuhinje in s strokovnimi delavci.

Pri inventurnem popisu smo pripravili dosledno poro•ilo o popisu sredstev, zalog in terjatev.

Ra•unovodstvo vrtca je izvajalo stalno preverjanje pla•evanja položnic s strani staršev in ob•in ter ravnateljico mese•no obveš•alo o zapadlih obveznostih. Staršem smo poslali pisne opomine. V primeru neuspešnega opominjanja staršev po pošti je za izterjavo dolgov ravnateljica poskrbela tako, da je izvedla individu alne pogovore s starši. Nadalje je za izterjavo dolgov poskrbela poslovna sekretarka tako, da je starše v zakonsko dolo•enih rokih predala v izterjavo na sodiš•e. Pri postopkih izterjav smo bili uspešni.

36.2. Podro•ja na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi

Zastavljene cilje smo dosegli.

X 31

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

37.2. U•inki poslovanja na gospodarstvo, socialne razmere, varstvo okolja, regionalni razvoj

Veliko truda vlagamo v vzgojo za varovanje okolja. Izvedli smo akciji zbiranja starega papirja in akciji zbiranja rabljenih obla•il, obutve in igra•. Lo•eno zbiramo odpadke, postavljen imamo kompostnik. Uspešno sodelujemo v akciji zbiranja pokrov•kov. Iz odpadnih materialov izdelujemo razli•ne izdelke. Vklju•ili smo se v vseslovensko akcijo •iš•enja Slovenije in o•istili okolic o vrtca. Na nivoju celotnega vrtca izvajamo dejavnosti, povezane s projektom Ekošole. Sodelujemo na nate•ajih z okoljevarstveno tematiko. Skrbimo za sadna drevesa, vinske trte, jagodi•evje, urejamo zeliš•ni vrt, cvetli•ne gredice in cvetli•na korita. Skr bno urejamo okolico vrtca ter pozimi skrbimo za ptice.

38.2. Analiza kadrovanj

Potrebe po strokovnih kadrih za leto 2016 so ob upoštevanju standardov in normativov opredeljene v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest Otroškega vrtca Metlika, h kateremu daje soglasje ustanovitelj. Izobrazbena struktura vseh strokovnih delavcev v vrtcu je ustrezna. Polovica vzgojiteljic ima VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. Izobrazbene pogoje izpolnjujejo tudi vzgojiteljice s V. stopnjo izobrazbe. Vsi strokovni delavci imajo opravljen strokovni izpit.

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 vzgojitelji 14 14 15 14 13 15 16 17,5 pom. 16 17 17 16 15 16,5 17,96 18,96 vzgojitelja spremljevalec 1 1 2 2 / / / 1 tehni•ni 11 11 15 15 15 15 15 14,80 delavci, uprava SKUPAJ 42 43 49 47 43 46,5 48,96 52,26 Tabela: Preglednica zaposlenih delavcev na podlagi sistemizacije (september)

Število zaposlenih delavcev naraš•a zaradi višjega števila vpisanih otrok. Ob•ina vsako šolsko leto poda soglasje k zaposlitvam.

X 32

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto 2015 Leto 2016 Odsotnost Št. ur Št. Št. ur Št. dni Št. ur Št. Št. ur Št. Št. ur Št. delavcev dni dni dni dni Boleznine v 1.769 221 2.306 288 2.902 363 2.587 323 3.812 476 breme delodajalca Boleznine v 160 20 2.064 258 1.368 171 4.180 523 3.224 508 breme ZZZS Poškodbe pri 208 26 8 1 / / / / / / delu Nega in 775 97 608 76 388 49 574 72 1.336 167 spremstvo Krvodajalstvo 24 3 16 2 56 7 36 5 44 6 Skupna 959 120 2696 337 1.812 227 4.790 599 4.604 861 odsotnost v breme ZZZS Skupaj 2.936 367 5.002 625 4.714 590 7.377 646 8.416 1.337 odsotnost Tabela: Odsotnost delavcev v letu 2012, letu 2013, letu 2014, letu 2015 in letu 2016

Zaradi pove!anega obsega dela zaradi nadomeš!anja porodniških dopustov in bolniških dopustov, smo delo dosledno na!rtovali in ga izvajali z vso odgovornostjo in strokovnostjo. Pogosto smo se sre!evali z velikimi kadrovskimi težavami in težavami z zagotavljanjem zakonsko dolo!ene so!asnosti.

V letu 2014 so študentje opravili 1.687 ur študentskega dela. V letu 2015 so študentje opravili 574 ur študentskega dela. V letu 2016 so študentje opravili 195,5 ur študentskega dela.

Zelo racionalno smo poskrbeli za nadomeš!anje delavcev.

Povpre!na mese!na BRUTO pla!a 2010 1.407,10 2011 1.431,97 2012 1.374,84 2013 1.332,98 2014 1.282,11 2015 1.261,20 2016 1.270,88 Tabela: Povpre•na bruto pla•a delavcev vrtca

X 33

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

39.2. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poro•ila preteklega leta ali ve• preteklih let

· Prikazan poslovni rezultat je posledica optimalno racionalnega poslovanja, kar je eden od dolgoro•nih ciljev. · Ponudba razli•nih programov za otroke se je nemoteno izvajala. · Poudarjali smo zdrav na•in življenja in uravnoteženo prehrano. · Uspešno smo sodelovali z zunanjimi sodelavci in institucijami ter poglabljali sodelovanje z njimi.

3. RA"UNOVODSKO PORO"ILO

Ra•unovodsko poro•ilo je sestavni del letnega poro•ila Otroškega vrtca Metlika in zajema ra•unovodske izkaze in pojasnila k izkazom.

Ra•unovodski izkazi dolo•enega uporabnika kontnega na•rta Otroški vrtec Metlika so sestavljeni v skladu z dolo•bami: - Zakona o javnih financah (ZJF) - Zakona o ra•unovodstvu (ZR) in SRS (2016) - Pravilnika o sestavljanju letnih poro•il za prora•un, prora•unske uporabnike in druge osebe javnega prava - Navodila o pripravi zaklju•nega ra•una državnega in ob•inskega prora•una ter metodologije za p ripravo poro•ila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora •una - Pravilnika o raz•lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov oseb javnega prava - Pravilnika o enotnem kontnem na•rtu za prora•un, prora•unske uporabnike in druge osebe javnega prava - Pravilnika o na•inu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev - Pravilnik o na•inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. •lenu ZR - Zakona o vrtcih in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih - Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF).

Pojasnila k BILANCI STANJA

Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obra•unskega obdobja (po stanju 31. 12. 2016). Podlaga za sestavitev bilance stanja so poslovne knjige Otroškega vrtca Metlika, u sklajene s popisom sredstev in obveznosti po stanju 31. 12. 2016.

X 34

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

SREDSTVA:

Otroški vrtec Metlika (v nadaljevanju tudi vrtec) po stanju 31. 12. 2016 v bilanci stanja izkazuje sredstva v skupni višini 2.115.224 € . Sredstva so se v primerjavi z letom 2015 zm anjšala za 96.994 € oziroma z indeksom 95,62, predvsem iz naslova zmanjšanja dolgoro!nih sredstev .

Struktura sredstev je naslednja: Vrsta sredstev Teko•e poslovno leto Predhodno poslovno leto Indeks 2016 2015 Dolgoro!na 1.974.795 2.064.318 95,66 Kratkoro!na 137.429 143.883 95,51 Zaloge 3.000 4.017 74,68 SKUPAJ: 2.115.224 2.212.218 95,62

A) Dolgoro•na sredstva in sredstva v upravljanju zajemajo neopredmetena dolgoro!na sredstva, zemljiš!a, zgradbe, opremo in druga opredmetena osnovna sredstva. Stanje dolgo ro!nih sredstev je 1.974.795 € kar je 93,36% vseh sredstev.

Stanje dolgoro!nih sredstev se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 89.523 € .

Stanje dolgoro!nih sredstev po vrstah sredstev je naslednje: SKUPINA NABAVNA ODPISANA SEDANJA SREDSTEV VREDNOST VREDNOST VREDNOST NEOPREDM.DOLG.SRED. 17.484 9.714 5.757 STAVBNA PARCELA 12.519 0 12.519 NEPREMI•NINE 2.684.865 775.306 1.990.105 OPREMA 324.957 280.010 58.937 DROBNI INVENTAR 185.348 185.348 0 S K U P A J 3.225.537 1.250.378 1.975.159

Vsa dolgoro!na sredstva, izkazana v bilanci stanja, so vrednotena po nabavni vrednosti z oblikovanim popravkom vrednosti, ki zmanjšuje nabavno vrednost. Prevrednotenje dolgoro!nih sredstev v letu 2016 ni bilo opravljeno.

Skupna vrednost investicij v letu 2016 je znašala 13.838,30 € in sicer: SKUPINA OPIS POVE"ANJE VIR FINANCIRANJA SREDSTEV NABAVNE VREDNOSTI NEOPREDMETENA Programska oprema SQL 6.131,42 presežek DOLGORO•.SREDSTVA OSNOVNA SREDSTVA Ra!unalniška oprema 3.999,36 presežek Oprema kuhinje 892,32 presežek DROBNI INVENTAR Posoda in pripomo!ki 460,51 EC Didakti!ni pripomo!ki 450,06 EC Pripomo!ki telovadnica 1.904,63 donacija, tržna S K U P A J 13.838,30

X 35

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja je bila opravljen v •asu od 2. 1. 2017 do 7. 2. 2017. Inventurna komisija ni ugotovila primanjkljaja, je pa predlagala odpis osnovnih sredstev v višini 2.341,12 € nabavne vrednosti ter odpis drobnega inventarja v vrednosti 1.124,77 € nabavne vrednosti. S popisom je bil seznanjen svet zavoda, ta je tudi potrdil predlog odpisa. Vsa odpisana osnovna sredstva so bil tudi v celoti amortizirana, knjigovodska vrednost je bila 0,00 EUR.

Amortizacija neopredmetenih sredstev, zgradb in opreme je bila obra•unana v skladu s pr edpisi, ki urejajo to podro•je v višini 100.546,37 € in v knjižena v breme dolgoro•nih razmejitev (odstoplj. prisp. invalidov, Comenius) v višini 1.030,78 €, v breme dolgoro•nih rezervacij iz naslova prejetih namen skih donacij v višini 915,81 € ter preo stali del v višini 98.599,78 € v breme sredstev v upravljanju. Drobni inventar je bil amortiziran v celoti ob nabavi v breme teko•ega poslovnega izida. Skupna višina amo rtizacije DI je bila 2.815,20 € in je bila s finan•nim planom na•rtovana v viši ni 2.900 € v sklopu EC. Na•rtovane nabave v breme EC niso bile v celoti realizirane, saj smo del sredstev zagotovili iz drugih virov – donacije in najemnine telovadnice.

B) V bilanci stanja izkazujemo naslednja kratkoro•na sredstva:

Teko•e poslovno Predhodno poslovno Indeks Kratkoro•na sredstva: leto 2016 leto 2015 Denarna sredstva na ra•unih 18.552 18.956 97,87 Kratkoro•ne terjatve do kupcev 34.980 33.760 103,61 Kratkoro•ne terjatve do uporabnikov EKN 81.763 80.426 101,66 Druge kratkoro•ne terjatve 2.042 10.741 19,01 Aktivne •asovne razmejitve 92 0 SKUPAJ: 137.429 143.883 95,51

Denarna sredstva so sredstva na ra•unu pri UJP v višini 18.551,82 € . Vrtec ne posluje z gotovino, zato tudi ne izkazuje stanja gotovine. Stanje na TRR je približno enako kot konec leta 2015 in trenutno zagotavlja ustrezno likvidnost zavoda.

Kratkoro•ne terjatve do kupcev so se v primerjavi s preteklim letom pove•ale z indeksom 103,61 in so v izkazu že zmanjšane za oblikovan popravek za dvomljive in sporne terjatve v višini 2.270,40 € . Za sporne terjatve se v skladu z dolo•ili Pravilnika o ra•unovodstvu oblikuje popravek vrednosti v višini do 1% zara•unanih terjatev v letu 2016, to bi bilo v višini 3.630,71 € . Popisna komisija je predlagala, svet zavoda pa predlog potrdil, da se oblikuje popravek v višini dejansko ugotovljenih dvomljivih terja tev, to je v višini 2.270,40 €, kar predstavlja 0,63% vseh v letu 2016 zara•unanih terjatev. Delež je podoben deležem preteklih let.

Odpis terjatev v letu 2016 je b il predlagan v višini 322,59 € (ena neizterljiva terjatev). Po potrditvi odpisa s strani sveta zavoda je odpis knjižen v breme oblikovanega popravka preteklih let.

Pove•anje stanja terjatev do kupcev na dan 31.12.2016 je rezultat pove•anja števila otrok, vklju•enih v vrtec. Ugota vljamo, da se v letu 2016 niso pomembno spremenila razmerja v pla•ilu oskrbnine, še najbolj je razvidno zmanjšanje deleža pla•il ministrstva (sofinanciranje drugi otrok) in sicer je na breme ob•in padel ve•ji delež razlike.

Vrtec terjatve do staršev in drugih kupcev redno izterjuje z mese•nim opominjanjem in rednimi izterjavami. Zamudne obresti od nepla•anih ra•unov smo zara•unavali sproti (trimese•no).

X 36

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Na dan 31. 12. 2016 so po popisu terjatve do kupcev (staršev) glede na zapadlost naslednje:

- nezapadle terjatve 31.692,54 oskrbnine 12/2016,

- zapadle terjatve 3.287,63 zapadle a nedvomljive,

2.270,46 zapadle in dvomljive – oblikovan popravek,

322,59 neizterljive – odpisane po sklepu Sveta zavoda.

Dele ž zapadlih terjatev je primerljiv s preteklimi leti, ve!je stanje terjatev pa je predvsem posledica prej navedenega pove!anja števila otrok in spremembe deleža staršev v EC. Opažamo zmanjšanje deleža kratkotrajno zapadlih terjatev (rezultat rednega opominjanja in obra!una obresti), nekoliko pa se je pove!al delež zapadlih terjatev nad 90 dni, kar v letu 2016 sicer ni vplivalo na likvidnost vrtca, predstavlja pa mogo!e tveganje v bodo!e.

Terjatve do drugih EKN so se v primerjavi s preteklim letom pove!ale z indeksom 101,66, predvsem zaradi pove!anega obsega poslovanja v novem šolskem letu.

Terjatve do drugih uporabnikov EKN zajemajo terjatve do:

- Ob!ine Metlika 69.315,29 redni mese!ni zahtevki za 12/16,

- druge ob!ine 6.228,36 zahtevki za oskrbnine 11/16 in 12/16

- MŠŠ 5.937,61 zahtevki za oskrbnine 11/16 (razlika) in 12/16 ter Romi

- drugi uporabniki EKN 282,28 zahtevki ŠC NM in CSD ter obresti EZR,

- ZZZS 2.041,82 zahtevek za refundacijo sredstev bolniške.

Terjatve do drugih uporabnikov EKN so v skladu z Zakonom o na!inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti usklajene.

Vrtec po stanju 31.12.2016 izkazuje aktivne !asovne razmejitve v višini 96,00 € za v naprej pla!ane naro!nine za didakti!ne revije.

C) Zaloge – stanje zalog materiala po popisu 31. 12. 2016 predstavljajo zalog e živil v vrednosti 2.999,88 € . Zaloge so izkazane po nabavnih vrednostih in so vodene po FIFO metodi.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV:

Struktura obveznosti je naslednja: Vrsta obveznosti Teko•e poslovno leto Predhodno poslovno leto Indeks 2016 2015 Dolgoro•ne 1.993.814 2.093.811 95,22 Kratkoro•ne 121.410 118.407 102,54 SKUPAJ: 2.115.224 2.212.218 95,62

D) Kratkoro•ne obveznosti zajemajo obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in druge kratkoro•ne obveznosti. V primerjavi s preteklim letom so se kratkoro•ne obveznosti pove•ale z indeksom 102,54. Vrtec kljub zamiku poravnave zara•unanih storitev varstva otrok (oskrbnin) obveznosti poravnava teko•e in v dogovorjenih rokih, kar je posledica skrbnega poslovanja in zagotovitve zadostnega stanja presežka teko•ega in preteklih let.

X 37

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Kratkoro!ne obveznosti so naslednje: Kratkoro•ne obveznosti: Teko•e poslovno leto Predhodno poslovno Indeks 2016 leto 2015 Kratkoro•ne obveznosti do zaposlenih 69.651 65.883 105,72 Kratkoro•ne obveznosti do dobaviteljev 27.552 24.679 111,64 Druge kratkoro•ne obveznosti 16.207 16.916 95,81 Kratkoro•ne obveznosti do EKN 631 60 1051,67 Pasivne •asovne razmejitve 7.369 10.869 67,80 SKUPAJ: 121.410 118.407 102,54

Kratkoro•ne obveznosti do zaposlenih izkazujejo obveznosti za pla•e in povra•ila za mesec december 2016. Redne obveznosti do zaposlenih so se pove•ale v primerjavi s preteklim letom zaradi pove•anega števila oddelkov od 1. 9. 2016 ter posledi•no tudi ve•jega števila zaposlenih.

Obveznosti do dobavitelj ev v državi so na dan 31. 12. 2016 znašale 27.552,37 € in so primerljive s preteklimi leti. Vrtec po stanju 31. 12. 2016 nima zapadlih obveznosti.

Druge kratkoro•ne obveznosti zajemajo obra•unane prispevke na pla•e za mesec december 2016 in obveznosti za poravnavo kreditnih obveznosti zaposlenih, odtegnjenih pri pla•i za mesec 12/2016.

Kratkoro•ne obveznosti do drugih uporabnikov EKN so obveznosti za pla•ilo provizije UJP za 11 in 12/16, obveznost do Zavoda za šolstvo ter obveznost do MJU za uporabo digi talnega podpisa, ter v letu 2016 vklju•ujejo tudi obveznosti za sorazmerno zaposleno specialno pedagoginjo (delež pla•e nam zara•unava glavni delodajalec OŠ MŠN). Med obveznostmi ni zapadlih obveznosti.

Neporabljena pridobljena namenska sredstva iz naslova zaposlenih invalidov nad predpisano kvoto v višini 7.368,73 EUR so izkazana kot P!R in bodo porabljena v skladu z namenom (prilagoditev delovnih mest, nabava osnovnih sredstev za lažje delo invalidov, financiranje bolniških odsotnosti invalidov,…). Vrte c od junija 2013 naprej ne uveljavlja ve• pravice iz naslova odstopljenih prispevkov, prav tako ne uveljavlja ve• nagrade iz tega naslova.

E) Vrtec nima lastnih virov, med dolgoro•nimi obveznostmi pa izkazujemo obveznosti za prejeta sredstva v upravljanju v višini 1.974.679 €, dolgoro•no odložene prihodke iz naslova odstopljenih prispevkov invalidov za pokrivanje amortizacije os novnih sredstev v višini 141 €, dolgoro•ne rezervacije iz naslova prejetih namenskih donacij za nabavo os novnih sredstev v višini 525 € in presežek prihodkov preteklih in teko•ega leta v skupni višini 18.469 €. Pojasnila o presežku teko•ega leta so podana pri pojasnilih k Izkazu prihodkov in odhodkov.

Presežek prihodkov preteklih let je bil v letu 2016 porabljen za nakup OOS višini 11.023,10 € , preostali del bo v skladu s sklepom Sveta zavoda porabljen v prihodnjih letih v skladu s potrebami dejavnosti vrtca. Presežek prihodkov teko•ega leta je ostal za•asno nerazporejen, o njem bo odlo•al Svet zavoda.

Priloga Bilanci stanja je tudi pregled stanja in gibanja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Obrazložitev je podana pri pojasnitvi postavk Bilance stanja, obrazec je priložen poro•ilu.

Priloga Bilanci stanje je tudi pregled stanja in gibanja dolgoro•nih finan•nih naložb in posojil. Vrtec v obrazcu ne izkazuje ne stanja ne prometa.

X 38

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV

V izkazu prihodkov in odhodkov izkazujemo prihodke in odhodke poslovnega leta (v primerjavi s preteklim poslovnim letom), ugotovljene v skladu z Zakonom o ra!unovodstvu, ob uporabi dolo!il podzakonskih predpisov in SRS (2006).

Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov obra!unskega obdobja smo upoštevali na!elo nastanka dogodka. Sestavili smo tudi izkaz prihodkov in odhodkov po na!elu denarnega toka, ta je predmet samostojne obrazložitve.

PRIHODKI:

Prihodke sestavljajo prihodki iz poslovanja, finan!ni prihodki, drugi prihodki in prevrednotovalni prihodki:

Prihodki: Teko•e poslovno leto 2016 Predhodno poslovno leto 2015 Indeks Prihodki od poslovanja 1.297.887 1.189.304 109,13 Finan•ni prihodki 407 774 52,58 Drugi prihodki 5.150 2.834 181,72 Prevrednotovalni prihodki 0 0 0,00 SKUPAJ: 1.303.444 1.192.912 109,27

A) Prihodki iz poslovanja v celoti zajemajo prihodke od prodaje proizvodov in storitev. Pove•anje prihodkov z indeksom 109,13 je rezultat pove•anega obsega izvajanja javne službe, od 1. 9. 2016 imamo še en oddelek ve• kot v preteklem šolskem letu.

Prihodki so po viru in strukturi izkazani v naslednji tabeli:

Teko•e poslovno Predhodno Delež v Indeks Prihodki od poslovanja: leto 2016 poslovno leto celoti 2015 1. Javna služba: - Ob•ina Metlika – redni program 788.449,08 698.631,71 60,75 112,86 - Ob•ina Metlika – dodatne dejavnosti 29.197,41 12.285,09 2,25 237,67 - druge ob•ine – redna dejavnost, dod. 51.025,18 64.727,43 3,93 78,83 dejavnost - MŠŠ (drugi otrok) 53.450,08 44.506,42 4,12 120,10 - drugi prihodki iz javnih virov (MŠŠ, SŠ, 7.486,60 26.888,37 0,58 27,84 CSD, Comenius) - starši Metlika 297.883,03 274.321,56 22,95 108,59 - starši druge ob•ine 22.031,95 27.332,05 1,70 80,61 Skupaj javna služba: 1.249.523,33 1.148.692,63 96,27 108,78 2. Tržna dejavnost: - športne aktivnosti – plavalni te•aj 2.416,50 0 0,19 - program za otroke iz okoliša 534,30 0 0,04 - kombi – prevoz za OŠ 1.208,27 1.645,53 0,09 73,43 - prihodki od prodaje storitev, 2.265,61 1.545,38 0,17 146,61 izdelkov,... - prihodki od oddaje telovadnice 2.694,00 2.316,00 0,21 116,32 - prehrana zaposlenih 39.245,24 35.104,62 3,02 119,09 Skupaj tržna dejavnost: 48.363,92 40.611,53 3,73 119,09

SKUPAJ: 1.297.887,25 1.189.304,16 100,00 109,13

X 39

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Zadnja sprememba (zmanjšanje) ekonomske cene je bila s 1. 2. 2014. Prihodki Ob!ine Metlika so se v letu 2016 nominalno pove!ali, enako tudi v deležu v skupnih prihodkih. Zmanjšal se je delež financiranja drugih ob!in (vpisanih manj otrok katerih starši imajo stalno bivališ!e v drugih ob!inah), pove!ali so se prihodki za pokrivanje stroškov aktivnosti z otroki s posebnimi potrebami (v letu 2016 zaposlena spremljevalka gibalno oviranega otroka). Delež financiranja s strani Ministrstva je nekoliko manjši od preteklega leta, delež financiranja staršev se ni pomembno spremenil.

Prihodki so lo!eni na prihodke iz naslova opravljanja javne službe in prihodke iz tržne dejavnosti ob upoštevanju dolo!il Pravilnika o ra!unovodstvu. Podlaga za izkazovanje prihodkov so knjigovodske evidence vrtca, kjer je zagotovljeno sprotno lo!eno spremljanje prihodkov in odhodkov po razli!nih dejavnostih z uporabo s istema stroškovnih mest. Uporabljeno je bilo sodilo razvrš!anja glede izvajanja osnovne dejavnosti in drugih dejavnosti in ne kriterij razvrš!anja glede na vir financiranja (javni, drugi), tako je tudi del tržne dejavnosti v znesku 3.901,57 € (prevozi šolskih otrok, plavalni te!aj in dejavnosti za otroke, ki ne obiskujejo vrtca) financiran iz javnih virov.

B) Finan•ni prihodki vklju•ujejo prihodke od zara•unanih zamudnih obresti za zapoznela in izterjana pla•ila in obresti sredstev na podra•unu UJP, skupaj v višini 407,50 €.

C) Drugi prihodki vklju•ujejo pri hodke od donacij v višini 1.650 € in prihodke od izkoriš•enih odstopljenih prihodkov za invalide nad obvezno kvoto v višini 3.500 €.

Prihodki vrtca so v primerjavi z na•rtovanimi (po rebalansu) rea lizirani 99,92%, od tega prihodki iz opravljanja javne službe 99,91% in prihodki iz tržne dejavnosti v višini 100,65%.

ODHODKI:

Odhodki poslovnega leta 2016 zajemajo:

Odhodki: Teko•e poslovno leto Predhodno poslovno Indeks 2016 leto 2015 Stroški blaga materiala in storitev 268.199 249.603 107,45 Stroški dela 1.031.409 914.876 112,74 Amortizacija 2.815 2.386 117,98 Finan•ni odhodki 0 0 0 Prevrednotovalni odhodki 471 1.114 42,28 SKUPAJ: 1.302.894 1.167.979 111,55

E) Stroški blaga, materiala in storitev ter F) Stroški dela predstavljajo ve•ino odhodkov poslovnega leta in jih tudi razvrš•amo glede na izvajanje javne službe in tržne dejavnosti, ter jih podrobneje raz•lenjujemo v naslednji tabeli:

Teko•e poslovno Predhodno Delež v Indeks Odhodki: leto 2016 poslovno leto 2015 celoti 1. Javna služba: - material: živila 80.921,67 72.940,62 6,21 110,94 didakt.material 13.435,25 10.750,85 1,03 124,97 energija: elektrika, kur.olje, 54.518,85 50.406,28 4,18 108,16 ogrevanje, plin ostali (•istila, vzdrž., strok.lit.,) 14.955,95 12.902,49 1,15 115,91 - storitve: ŠS, telefon, poštnine, 19.187,21 20.231,61 1,47 94,84 ra•unov., ostalo

X 40

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

vzdrževanje objektov in opreme 22.241,31 20.579,93 1,71 108,07 zavarovanje in pla!.promet 3.905,44 3.893,51 0,30 100,30 izobraž., zdrav.stor, ra!unaln. 18.961,60 15.707,13 1,46 120,72 stor., !iš!enje komunalne storitve 10.366,89 8.821,18 0,80 117,52 stroški službenih potovanj 2.538,70 2.672,51 0,19 94,99 stroški drugih storitev 189,73 473,21 0,01 40,09 Projekt Comenius 0,00 6.610,05 0,00 0,00 Skupaj material in storitve: 241.222,60 225.989,37 18,51 106,74 - pla•e: Bto pla•e in nadomestila 775.553,24 702.810,08 59,53 110,35 Prispevki na pla•e 125.619,39 113.639,74 9,64 110,54 Regres 41.424,95 23.459,20 3,18 176,58 Povra•ila (prehrana, p.n.d.) 53.361,31 49.114,29 4,10 108,65 Odpravnine, jub.nagr., obresti 10.622,12 5.551,88 0,82 191,32 Premije KDPZ 3.059,26 2.827,26 0,23 108,21 Pog. svet.del., vol.pripr.DKD 7.286,29 4.658,82 0,56 156,40 Skupaj strošek dela: 1.016.926,56 902.061,27 78,05 112,73 amortizacija DI 1.222,40 2.176,51 0,09 56,16 finan!ni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 prevrednotovalni odhodki 470,93 1.113,63 0,04 42,29 investicijsko vzdrževanje 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj javna služba: 1.259.842,49 1.131.340,78 96,70 111,36 2. Tržna dejavnost: - športne aktivnosti – plavalni te•aj 2.258,85 0 0,17 0,00 - program za otroke iz okoliša 576,21 0 0,04 0,00 - kombi – prevoz za OŠ (brez pla•) 1.208,45 969,64 0,09 124,63 - stroški od prodaje (voš•ilnice.,…) 2.112,43 2.617,92 0,16 80,69 - prehrana zaposlenih 21.152,54 20.026,46 1,62 105,62 Skupaj material in storitve: 27.308,48 23.614,02 2,10 115,64 - pla•e: Bto pla•e in nadomestila 12.188,52 10.035,60 0,94 121,45 Prispevki na pla•e 1.962,36 1.610,64 0,15 121,84 Drugi stroški dela 0,00 1.168,49 0,00 0,00 Skupaj strošek dela: 14.150,88 12.814,73 1,09 110,43 amortizacija DI 1.592,80 209,22 0,12 761,30 Skupaj tržna dejavnost: 43.052,16 36.637,97 3,30 117,51

SKUPAJ: 1.302.894,62 1.167.978,75 100,00 111,55

SKUPAJ poslovni izid: 549,79 24.933,14 2,21

Odhodki iz naslova materiala so glede na na•rtovane realizirani v višini 103,31%, ter ve•ji od preteklega leta z indeksom 111,45. Stroški nabave didakti•nega materiala so v primerjavi z letom 2015 ve•ji, predvsem zaradi pove•anega obsega poslovanja in dodatnih nabav, financiranih iz donacij.

Ostali stroški materiala so v okviru na•rtovanih in primerljivi s strošk i materiala preteklih let, sorazmerno pove•ani zaradi ve•jega števila oddelkov. Odstopajo stroški ogrevanja, ki so višji od

X 41

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

na!rtovanih (40% pove!anje pavšala s 1. 8. 2016) ter stroški materiala za vzdrževanje ter strokovne literature za zaposlene.

Stroški storitev so se v primerjavi s preteklim letom pove•ali z indeksom 100,64. Najve•je povišanje glede na preteklo poslovno leto in tudi glede na plan je izra•unano pri stroških vzdrževanja (vsak leto ve•ji zaradi staranja osnovnih sredstev ter dodatnih zahtev po periodi•nih pregledih opreme) in stroških zdravstvenih storitev (dodatno javna dela in delavci na usposabljanju).

Stroški vzdrževanja so v letu 2016 bistveno višji od preteklih let. Poleg rednih stroškov vzdrževanja so tu vklju•eni tudi stroški periodi•nih strokovnih pregledov zgradbe, inštalacij, opreme in igral. Vzrokov za pove•anje je ve•. Od izgradnje prizidka in adaptacije vrtca je minilo 6 let, potrebna so že nujna teko•a vzdrževalna dela. Ugotavljamo, da bo potrebno nadomestiti nekatera osnovna sredstva (predvsem v kuhinji in pralnici) z novimi, saj so okvare in s tem povezani stroški v letu 2016 zelo porasli.

Za nadomeš•anje zaposlenih v •asu kratkotrajnih bolniških odsotnosti in dopustov, ki ga izvajamo s pomo•jo študentskega dela, je bilo por abljenih 1.286,85 €, vse financirano iz invalidskih kvot. Sicer nadomeš•anje izvajamo s prerazporeditvijo zaposlenih in otrok ter s pomo•jo zaposlenih prek ukrepa usposabljanja na delovnem mestu.

V letu 2016 je pove•an strošek zdravniških pregledov zaradi novih zaposlitev. Poglavitno pove•anje pa je zaradi kratkotrajne zaposlitve ve•jega števila delavcev na usposabljanju v programu Zavoda za zaposlovanje, ki je tudi poravnal dodatne stroške.

Opazno so se zmanjšali stroški •iš•enja (strošek samo za •iš•enje in premaz tal, •esar zaposlene •istilke same ne morejo izvajati) ter stroški telefona (prehod k drugemu operaterju).

Stroški dela predstavljajo 78,05 % vseh odhodkov vrtca, njihov delež v strukturi odhodkov se je v primerjavi s preteklimi leti nekoliko zm anjšal. Stroški dela so se v primerjavi s preteklim letom tudi nominalno pove•ali. V vrtcu je bilo v letu 2016 povpre•no zaposlenih 53,65 delavcev, v letu 2015 pa 47,32 delavcev.

V letu 2016 je bila iz programa javnih del v vrtcu zaposlena 1 delavka - Ro mska pomo•nica za polovi•ni delovni •as. Sredstva za stroške dela je zagotovil Zavod RS za zaposlovanje v višini 95% BtoBto pla•e in stroške povra•il prehrane in prevoza na delo, razliko pa Ob•ina Metlika.

Povpre•na Bto pla•a na zaposlenega v letu 2016 je bila Bto 1.270,88 € (v letu 2015 pa 1.261,20 €). Pove•anje povpre•ne pla•e je predvsem iz naslova nominalnega pove•anja pla•ne lestvice javnih uslužbencev in napredovanj. Pove•anje se bo realno na stroških dela izkazalo šele v letu 2017, saj so se vsa po ve•anja zgodila konec leta 2016.

Vrtec je v letu 2016 obra•unal za 22.782,99 € (3.812 ur oziroma 3,40% vseh ur) boleznin v breme delodajal ca, v breme ZZZS pa 6.744,39 € (dodatnih 1.380 ur oziroma skupaj 4,63% vseh ur), kar je precej ve• od preteklega leta (3.197 ur oz. 3.24% vseh ur). Zaradi pogostih krajših odsotnosti smo obvezno prisotnost v oddelkih zagotavljali z notranjo prerazporeditvijo in študentskim delom. Pri nadomeš•anju zaposlenih invalidov smo strošek nadomeš•anja krili iz prejetih nagrad in odstopljenih prispevkov, pridobljenih v preteklih letih (knjiženi v P!R).

Je pa bilo v letu 2016 v breme ZZZS obra•unanih in refundiranih za 24.498,88 € (dodatnih 3.224 ur) boleznin iz naslova dolgotrajnih bolniških odsotnosti treh zaposlenih. Zaposlitve so bile nadomeš•ene v skladu s predpisi z dnem, ko je financiranje bolniških prešlo v breme ZZZS. Ker gre za odsotnost starejših zaposlenih (z vsemi napredovanji in prido bljenimi nazivi), ki so bile nadomeš•ene z zaposlitvami za•etnikov (brez napredovanj in nazivov) je prišlo do pomembne razlike pri izra•unu stroškov dela v primerjavi tako z na•rtovanim stroški kot tudi z vkalkuliranimi stroški dela v EC.

X 42

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Želeli bi opozoriti, da je v bilo v letu 2016 v vrtcu zaposlenih 10 delavcev, katerih obra!unana Bto pla!a v skladu s sistemizacijo in predpisi ter vsemi dodatki ne dosega minimalne pla!e. Vsem je bila pri obra!unu pla!e dodana razlika do minimalne pla!e ter obra!unana razlika prispevkov do najnižje zavarovalne osnove.

Regres je bil izpla!an v skladu s predpisi, povpre!na vrednost izpla!anega regresa je bila 744,38 € .

Povra!ila stroškov v zvezi z delom so bila obra!unana in izpla!ana v višini do višine, dolo!ene za U redbo vlade RS oziroma v višini, ki jo dolo!a KP ViZ ter ZUJF.

V letu 2016 so bile izpla!ane 4 jubilejne nagrade, 1 odpravnina ob upokojitvi in 1 odpravnina ob delni upokojitvi, v se skupaj v višini 10.622,12 € .

Izvedbo dodatne strokovne pomo!i izvajajo zunanje strokovne sodelavke na podlagi sklenjenih pogodb z drugimi delodajalci, kjer so polno zaposlene. Strošek dodatne pomo!i v letu 2016 je bil 6.967,52 €. Dodatna strokovna pomo! je zagotovljena šestim otrokom.

Amortizacija drobnega inventarja, ki se v celoti obra!una ob nabavi sredstev drobnega inventarja, je bila na!rtovana in vkalkulirana v ekonomski ceni in je tudi izkazana v izkazu poslovnega izida. Na!rtovani znesek ni bil presežen. Amortizacija ostalih opredmetenih osnovnih sredstev in neopred metenih sredstev je knjižena v skladu s predpisi glede na vir financiranja v breme dolgoro!no odloženih odhodkov za nabave iz invalidskih kvot, v breme dolgoro!nih rezervacij za nabave iz namenskih donacij in iz sredstev v upravljanju.

Finan•nih odhodkov v letu 2016 ne izkazujemo.

Za oblikovan popravek vrednosti terjatev so bili izkazani prevrednotovalni poslovni odhodki.

Odhodki iz naslova tržne dejavnosti so bili pripoznani ob uporabi dveh sodil. V primeru, ko so stroški neposredno izmerljivi (plavalni t e!aj, prevoz šolskih otrok, Cicibanove urice…) so bili knjiženi na podlagi dejanskih stroškov neposredno ob pripoznanju. Za dejavnost priprave prehrane za zaposlene pa so stroški knjiženi na podlagi sprejete kalkulacije stroškov. Stroški porabljenih živil so knjiženi na podlagi vodenih evidenc, neposredni in posredni stroški dela ter posredni stroški materiala in storitev so izra!unani na podlagi sprejete kalkulacije stroškov. Prihodki in odhodki iz tržne dejavnosti so tudi vodeni na lo!enih stroškovnih me stih. S 1. 9. 2016 je bila opravljena ponovna preveritev ustreznosti kalkulacije cene prehrane zaposlenim, po kateri je ostal izra!un cene prehrane za zaposlene nespremenjen. Nespremenjena je ostala tudi cena uporabe telovadnice.

PRESEŽEK PRIHODKOV:

Iz naslova opravljanja javne službe je bil izra!unan presežek odhodkov v višini 4.762,00 €. Presežek odhodkov je posledica ve!jih stroškov (predvsem stroškov vzdrževanja in stroškov dela konec leta) kot so vkalkulirani v EC. Primanjkljaj je pokrit iz presežka tržne dejavnosti. Sicer je bilo poslovanje vrtca v okviru sprejetega finan!nega na!rta (z rebalansom) in sprejeto EC, za pove!anje odhodkov so bili zagotovljeni tudi prihodki.

Iz naslova izvajanja tržne dejavnosti je izkazan presežek v višini 5.311,76 € . Pretežni del presežka predstavlja presežek iz naslova prodaje lastnih izdelkov – prehrane zaposlenim in prihodkov od oddaje telovadnice.

V Izkazu prihodkov in odhodkov izkazujemo skupni presežek prihodkov v višini 549,79 € . Presežek ostaja na predlog vr tca za!asno nerazporejen, o razporeditvi bo odlo!il Svet zavoda.

X 43

LETNO PORO•ILO FEEBRUAR 2017

Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NA•ELU DENARNEGA TOKA

Izkaz prihodkov in odhodkov po na!elu denarnega toka je eviden!ni izkaz, potreben za spremljanje gibanja javnofina n!nih prihodkov in odhodkov. Pri sestavitvi je upoštevano na!elo denarnega toka, torej izdatkov in prejemkov. Izkaz ni primerljiv z Izkazom prihodkov in odhodkov.

Prihodki/prejemki so izkazani v naslednji tabeli: Teko!e poslovno Predhodno poslovno Indeks Prihodki: leto 2016 leto 2015 Prihodki za izvajanje javne službe 1.249.545 1.152.986 108,37 - prejeta sredstva javnih financ: 928.464 845.808 109,77 Državni prora•un 60.785 66.922 90,83 Ob•inski prora•uni 867.679 778.886 111,40 Skladi in agencije 0 0 0,00 - drugi prihodki za izvajanje javne službe 321.081 307.178 104,53 Prejete obresti 407 420 96,90 Drugi teko•i prihodki 319.024 305.512 104,42 Prejete donacije 1.650 1.246 132,42 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 47.613 39.355 120,98 SKUPAJ: 1.297.159 1.192.341 108,79

Odhodki/izdatki so raz•lenjeni na: Teko!e poslovno Predhodno poslovno Indeks Odhodki: leto 2016 leto 2015 Odhodki za izvajanje javne službe 1.261.277 1.141.291 110,51 - pla•e in drugi izdatki zaposlenim 876.113 784.663 111,65 - prispevki delodajalcev 127.936 117.130 109,23 - izdatki za blago in storitve 247.056 233.900 105,62 - investicijski odhodki 10.172 5.598 181,71 Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu 42.955 34.304 125,22 - pla•e in drugi izdatki zaposlenim 12.188 11.204 108,78 - prispevki delodajalcev 1.963 1.611 121,85 - izdatki za blago in storitve 28.804 21.489 134,04 SKUPAJ: 1.304.233 1.141.291 114,28

SKUPAJ presežek/primanjkljaj prihodkov: -7.074 16.746

Presežek odhodkov je izkazan kot zmanjšanje stanja na ra•unu ter zmanjšanje terjatev do ZZZS. Presežek odhodkov je predvsem posledica pla•il investicijskih odhodkov, katerih vir financiranja je presežek preteklih let (ni teko•ega priliva, presežek izkazan v letu 2015).

X 44

Na podlagi 16. ćlena Statuta Ob ćine Metlika (Uradni list RS, št. 79/2016) je Ob ćinski svet Ob ćine Metlika na 17. redni seji, dne 30. marca 2017, sprejel naslednji

S K L E P

Ob ćinski svet Ob ćine Metlika sprejme letno poro ćilo o poslovanju javnega zavoda Otroški vrtec Metlika v letu 2016.

Številka: Metlika: 30. marec 2017

Darko Zevnik župan Ob ćine Metlika

POSLOVNO POROĆILO ZA LETO 2016

I. Splošni del Podatki o muzeju Naziv muzeja: Belokranjski muzej Metlika Skrajšan naziv: BMM Naslov: Trg svobode 4, 8330 Metlika Mati ćna številka: 5052149 Dav ćna številka: 23901233 Številka podra ćuna pri UJP: SI56 0127 0603 0378 057 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.belokranjski-muzej.si Telefon: 07 306 33 70 Direktor: Andreja Brancelj Bednaršek Vrsta muzeja po ustanovitvenem aktu: splošni regionalni muzej

1. Opis sedanjega položaja Belokranjski muzej Metlika je osrednja regionalna ustanova, ki ji je Vlada Republike Slovenije podelila pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev. Muzej je leta 1951 odprlo Muzejsko društvo, danes pa so njegove ustanoviteljice tri belokranjske ob ćine Metlika, Ćrnomelj in Semi ć. V petinšestdesetih letih delovanja je muzej prerasel ozke lokalne okvire in se postavil ob bok drugim slovenskim splošnim muzejem. Poleg treh dislociranih enot (Spominska hiša Otona Župan ćića Vinica, Muzejska hiša Semi ć, Galerija Kambi ć Metlika) ima muzej veliko skrbi z metliškim gradom, kjer ima sedež in s katerim upravlja. V njem so v preteklih letih potekala obnovitvena dela, ki pa še niso zaklju ćena. Nujno potrebujemo dvigalo, za katerega je projekt že pripravljen, da bodo v muzej lahko prihajali gibalno ovirani ljudje. Zaradi nedokon ćanih del v muzeju ne moremo uresni ćevati v strateškem na ćrtu napisanih ciljev. Zato z nestrpnostjo pri ćakujemo rezultate razpisov, na katere se prijavlja Ob ćina Metlika kot lastnica metliškega gradu. Belokranjski muzej skrbi za belokranjsko premi ćno kulturno dediš ćino, ki jo predstavljajo predmeti petih osnovnih zbirk (arheologija, kulturna zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, novejša zgodovina), sedmih dodatnih zbirk (lapidarij, numizmatika, plakati, razglednice, diapozitivi, tehnika, naravoslovje) in ene posebne zbirke (donacija Kambi ć). Kot splošni regionalni muzej predstavlja vez med preteklostjo in sedanjostjo zlasti v izobraževalnih procesih, ko s stalnimi in ob ćasnimi razstavami, založniško dejavnostjo ter pedagoškimi, andragoškimi in popularizacijskimi programi prispeva k utrjevanju narodne zavesti in nacionalne identitete. Njegova skrb za dediš ćino je v obmejni pokrajini še toliko pomembnejša. Glavni težavi Belokranjskega muzeja še vedno ostajata trajna rešitev za depojske prostore in pomanjkanje kadra. Pomagati si moramo z zunanjimi sodelavci in će ne bi bili zaposleni pripravljeni delati najrazli ćnejših del, po posebnih razporedih in marsikdaj tudi brezpla ćno, ne bi zmogli realizirati v ćasih res preve ć ambiciozno zastavljenih programov. Belokranjski muzej Metlika je bil ob petdesetletnici delovanja leta 2001 odlikovan za zasluge na podro ćju kulture z državnim odlikovanjem Ćastni znak svobode Republike Slovenije. 2. Predstavitev vodstva Belokranjski muzej Metlika vodi direktorica Andreja Brancelj Bednaršek, ki opravlja naloge poslovnega in programskega vodenja. Pogodba o zaposlitvi direktorice velja za ćas od 24. 12. 2014 do 23. 12. 2019. Andreja Brancelj Bednaršek je univerzitetna diplomirana etnologinja in profesorica umetnostne zgodovine s strokovnim nazivom muzejske svetnice, ki ga je pridobila v letu 2016. Direktorica organizira delo muzeja, ga zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja. Poleg tega ima še nekaj drugih funkcij: je predsednica nadzornega odbora Slovenskega muzejskega društva, ćlanica strokovnega sveta Dolenjskega muzeja Novo mesto in predsednica Belokranjskega muzejskega društva. Andreja Brancelj Bednaršek je za svoje strokovno delo leta 2011 prejela Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva in leta 2016 Ganglovo plaketo Ob ćine Metlika.

3. Predstavitev organov javnega zavoda Organa Belokranjskega muzeja Metlika sta direktor in svet muzeja. Svet Belokranjskega muzeja Metlika sestavlja enajst ćlanov, in sicer: šest predstavnikov ustanoviteljic, tri predstavniki zainteresirane javnosti in dva predstavnika delavcev muzeja. Mandat ćlanov sveta muzeja, ki mu predseduje Nikola Ladika, je pet let, od 24. 11. 2014 do 23. 11. 2019. V letu 2016 je svet med drugim sprejel program dela in finan ćni na ćrt za leto 2016, zaklju ćni ra ćun in letno poro ćilo 2015 ter polletno poro ćilo 2016.

4. Predstavitev dejavnosti Belokranjski muzej opravlja na podro ćju varstva premi ćne kulturne dediš ćine kot javno službo naslednje dejavnosti, zapisane v odloku o ustanovitvi: - evidentira, pridobiva, dokumentira, varuje, hrani ter raziskuje posamezne predmete, zbirke in arhivsko gradivo v skladu s poslanstvom muzeja; - posreduje podatke v register; - pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja muzejskega dela doma in v tujini ter organizira gostovanja doma ćih in tujih razstav; - izdaja razstavne kataloge ter strokovne in poljudne publikacije s svojega podro ćja dela; - premi ćno kulturno dediš ćino iz svojih zbirk posoja doma ćim in tujim muzejem za njihove razstave, objave in raziskovalne potrebe; - pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za skupine s posebnimi potrebami, sodeluje z izobraževalnimi in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami; - razvija zavest o pomenu dediš ćine, širi vedenje o dediš ćini in kulturi v širšem smislu; - sodeluje z doma ćimi in tujimi kulturnimi inštitucijami ter strokovnjaki; - organizira strokovne pogovore, seminarje, predavanja in druge oblike izobraževanja.

5. Obseg delovanja Belokranjski muzej Metlika deluje na obmo ćju Bele krajine oziroma treh ob ćin Metlike, Ćrnomlja in Semi ća. Muzej ima sedež v metliškem gradu, kjer ima poleg upravnih prostorov še knjižnico, arhiv, depoje in najobsežnejšo od svojih stalnih razstav. Druge stalne razstave so v dislociranih enotah. II. Posebni del – poro ćilo o doseženih ciljih in rezultatih

1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro ćje posrednega uporabnika • Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Belokranjski muzej Metlika (Ur. l. RS, št. 47/09) • Zakon o varstvu kulturne dediš ćine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13) • Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev (Ur. l. RS, št. 47/12) • Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 (Ur. l. RS, št. 99/2013) • Zakon o uresni ćevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07, 56/08, 4/10, 20/11,111/13) • Pravilnik o strokovnih izpitih na podro ćju varstva kulturne dediš ćine in varstva arhivskega gradiva (Ur. l. RS, št. 101/08, 23/13) • Pravilnik o pridobivanju nazivov na podro ćju varstva kulturne dediš ćine in varstva arhivskega gradiva (Ur. l. RS, št. 101/08, 47/10) • Icomov kodeks muzejske etike, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor, Ljubljana 2005 • Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 45/94, 45/94, 39/96, 39/99, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 43/06, 60/08, 32/09, 32/09, 40/12, 46/13, 106/15) • Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/08) • Strateški na ćrt Belokranjskega muzeja Metlika 2011 – 2021 (17. 2. 2011) • Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest Belokranjskega muzeja Metlika (5. 1. 2016)

2. Dolgoro ćni cilji posrednega uporabnika, ki izhajajo iz ve ćletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oz. podro ćnih strategij in nacionalnih programov Prioritetni dolgoro ćni cilji Belokranjskega muzeja Metlika so: - nemoteno izvajati javno službo v skladu s poslanstvom (evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, raziskovanje, varovanje, konserviranje, restavriranje, vrednotenje, populariziranje premi ćne kulturne dediš ćine), - evidentirati in inventarizirati premi ćno arheološko dediš ćino Bele krajine, - nadaljevati s prenovo in razširitvijo stalne razstave v metliškem gradu (pogojeno z dokon ćanjem prenove metliškega gradu), - nadaljevati s prenovo in razširitvijo stalnih razstav v dislociranih enotah (pogojeno s prenovo stavb, v katerih so razstave), - prenoviti obstoje će depoje in skupaj z ustanovitelji poiskati trajne depojske prostore, - nadgraditi sistem varovanja in ga vzpostaviti, kjer ga še ni, - nadaljevati z digitalizacijo muzejskih predmetov in drugega gradiva, - pove ćati število zaposlenih (kustos arheolog, kustos umetnostni zgodovinar, kustos zgodovinar, konservator – restavrator), - poskrbeti za obiskovalce s posebnimi potrebami (pogojeno z dokon ćanjem prenove metliškega gradu), - svojo dejavnost še bolj povezati s turizmom, intenzivno delati na podro ćju odnosov z javnostjo in z mediji. 3. Letni cilji posrednega uporabnika, zastavljeni v obrazložitvi finan ćnega na ćrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela - kratek povzetek letnih ciljev iz programa dela I. sklop: dokumentiranje (evidentiranje predmetov; akcesija in inventarizacija teko će pridobljenih predmetov in za nazaj ter njihovo vrednotenje, objave na spletni strani muzeja), konserviranje in restavriranje (v lastni delavnici za lastni muzej; v drugih delavnicah), prou ćevanje (Beti, Bela krajina za samostojno Slovenijo, Krona zmaja Jurija), udeležba na izobraževanjih, sre ćanjih in dogodkih (sre ćanja sekcije za dokumentacijo pri SMS, sre ćanja sekcije za izobraževanje in komuniciranje pri SMS, dogodki SMD), nakup strokovne literature II. sklop: lastna stalna razstava – dopolnjevanje: Oton Župan ćić; Lapidarij; lastna ob ćasna razstava: Beti; Bela krajina za samostojno Slovenijo; gostovanje razstave drugod: Belokranjske pisanice

4. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizi ćne, finan ćne in opisne kazalce, dolo ćene v obrazložitvi finan ćnega na ćrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih podroćjih dejavnosti Finan ćni na ćrt in letni program dela je Belokranjski muzej Metlika uresni ćeval v skladu s: - pogodbo št. 3340-16-187013 o financiranju pooblašćenega muzeja v letu 2016 (sklenjeno med Ministrstvom za kulturo RS, Ob ćino Metlika, Ob ćino Ćrnomelj, Ob ćino Semi ć in Belokranjskim muzejem Metlika), - pogodbo št. 410-4/2016 o sofinanciranju investicijskega vzdrževanja gradu Metlika in financiranju dejavnosti Belokranjskega muzeja in Galerije Kambi ć v letu 2016 (sklenjeno med Ob ćino Metlika in Belokranjskim muzejem Metlika), - pogodbo št. 621-30/2015-45 o sofinanciranju dejavnosti Belokranjskega muzeja Metlika v letu 2016 (sklenjeno med Ob ćino Ćrnomelj in Belokranjskim muzejem Metlika), - pogodbo št. 621-01/2016-2 o financiranju dejavnosti Belokranjskega muzeja Metlika v letu 2016 (sklenjeno med Ob ćino Semi ć in Belokranjskim muzejem Metlika). Belokranjski muzej Metlika je bil pri doseganju zastavljenih ciljev v letu 2016 uspešen. Z zelo majhnimi odstopanji sta bila realizirana tako vsebinski kot finan ćni na ćrt, prijavljeni program pa je bil znatno presežen pri inventarizaciji (I. sklop) ter pri razstavni in pedagoški dejavnosti (II. sklop). Visoko zastavljene naloge glede na kadrovski primanjkljaj muzeja je bilo mogo će uresni ćiti le zaradi nadpovpre ćne angažiranosti vseh šestih zaposlenih.

PRIHODKI Belokranjskega muzeja Metlika (po na ćelu denarnega toka) so bili v letu 2016 v primerjavi s finan ćnim na ćrtom realizirani z indeksom 102 (300.874 EUR) in tudi ODHODKI (po na ćelu denarnega toka) z indeksom 102 (301.147 EUR). Prihodke so sestavljala sredstva iz državnega proraćuna (Ministrstvo za kulturo, drugi prihodki iz državnega prora ćuna) v višini 219.306 EUR (indeks 102) ali 72,9 % vseh sredstev, sredstva iz ob ćinskih prora ćunov v višini 56.787 EUR (indeks 104) ali 18,9% vseh sredstev in lastna sredstva v skupni višini 24.781 EUR, kar je 8,2% vseh sredstev (prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe v višini 18.727 EUR – indeks 106; prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu v višini 6.054 EUR – indeks 86).

PRIHODKI

PLA ĆE

Sredstva za pla će šestih zaposlenih je zagotovilo Ministrstvo za kulturo, sredstva za pla ćo ene zaposlene (do odpovedi pogodbe o zaposlitvi) Obćina Ćrnomelj, sredstva za javna dela dveh zaposlenih Zavod za zaposlovanje in Ob ćina Metlika, Belokranjski muzej pa je iz lastnih sredstev prispeval 4.716 EUR, da so bile pla će izpla ćane v skladu s kolektivno pogodbo in veljavnimi zakoni.

SPLOŠNI STROŠKI DELOVANJA

Glede na finan ćni na ćrt 2016 so bili splošni stroški delovanja realizirani z indeksom 95. Sredstva so prispevali: Ministrstvo za kulturo v višini 31.681 EUR, Ob ćina Metlika v višini 11.210 EUR, Ob ćina Ćrnomelj v višini 3.9000 EUR in Ob ćina Semi ć v višini 1.280 EUR. Odstopanja med na ćrtom in realizacijo so nastala na naslednjih postavkah: - ćistilni material in storitve (indeks 60) Prihranili smo pri pla ćevanju storitev, saj marsikatero tovrstno delo opravimo sami. - elektri ćna energija (indeks 77) Z zamenjavo dobavitelja elektri ćne energije smo naredili dobro potezo. - voda in komunalne storitve; odvoz smeti (indeks 87) Malo nam je uspelo zmanjšati tudi porabo vode. - zavarovalne premije za objekte in opremo (indeks 88) Na nekaj zavarovalnih policah nam je uspelo pridobiti ve ć popusta. - drugi izdatki za teko će vzdrževanje in zavarovanje – varstvo pri delu (indeks 66) Na ćrtovano zamenjavo gasilnikov smo prenesli v leto 2017. - pla ćila po pogodbah o delu – ćiš ćenje, varovanje, vzdrževanje (indeks 49) Ćiš ćenje, ki ga pla ćujemo po pogodbi o delu, smo zaradi visokih stroškov pogodbenega dela zmanjšali.

Splošna ocena v zvezi s splošnimi stroški delovanja Belokranjskega muzeja je, da se kljub temu, da porabimo dokaj malo sredstev v te namene, trudimo obnašati gospodarno in racionalno. Za nekatera prepotrebna dela teko ćega vzdrževanja (beljenje razstavnih prostorov) žal nimamo dovolj sredstev.

PROGRAMSKI MATERIALNI STROŠKI

I. SKLOP Glede na finan ćni na ćrt 2016 so bili programski materialni stroški I. sklopa realizirani z indeksom 104. Sredstva so prispevali: Ministrstvo za kulturo v višini 15.000 EUR, Ob ćina Ćrnomelj v višini 884 EUR in Belokranjski muzej iz lastnih sredstev v višini 3.905 EUR. Namenili smo jih za: - pisarniški in splošni material in storitve (indeks 103) Nekaj ve ć sredstev od na ćrtovanih smo porabili za pisarniški material in storitve, manj pa za restavriranje, ker predmeti, ki smo jih dali restavrirati v druge delavnice, še niso prišli na vrsto. - posebni material in storitve (indeks 21) Nabavo arhivskih škatel, ki smo jo na ćrtovali v letu 2016, smo prestavili v leto 2017. - komunikacije (indeks 109) Ker smo organizirali ve ć dogodkov kot smo na ćrtovali, smo poslali ve ć vabil in to je pomenilo nekaj ve ć sredstev za poštnino. - izdatke za službena potovanja (indeks 83) Stroške prevoza in druge izdatke za službena potovanja smo nekoliko znižali. - teko će vzdrževanje komunikacijske opreme in ra ćunalnikov (indeks 152) Ćeprav so se izdatki za servisiranje fotokopirnega stroja in ra ćunalnikov nekoliko pove ćali, še vedno v te namene porabimo dokaj malo sredstev. - druge operativne odhodke (indeks 233) V finan ćnem na ćrtu nismo predvideli stroškov za storitve odvetnika. Ker je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi bivša zaposlena delavka vložila proti Belokranjskemu muzeju tožbo, smo morali najeti odvetnico. Stroške njenih storitev je pla ćal muzej iz lastnih prihodkov.

Realizacija zastavljenih ciljev I. sklopa 1. Evidentiranje dediš ćine na terenu, delo z zbiralci, … V skladu z na ćrtom smo evidentirali zbirko orožja in vojaške opreme Alfonza Baškovi ća v Prapro ćah (Ob ćina Semi ć), in sicer 630 predmetov. 2. Akcesija Prejeli smo na ćrtovano število predmetov. V akcesiji nam iz prejšnjih let ostajajo le arheološki predmeti, ki jih sami ne moremo inventarizirati, za zunanjo pomo ć pa nam Ministrstvo za kulturo ne odobri sredstev. 3. Inventarizacija Inventarizirani so bili vsi na novo pridobljeni predmeti, razen arheoloških. Kot novo zbirko smo inventarizirali 1798 diapozitivov, s ćimer smo mo ćno presegli na ćrte, za nazaj pa je bilo digitaliziranih 158 predmetov numizmati ćne zbirke. 4. Objave gradiva na spletu Na spletni strani muzeja smo na ćrtovali objaviti 150 predmetov numizmati ćne zbirke, vendar smo se odlo ćili druga će. Zdelo se nam je, da za predstavitev posamezne zbirke zadostuje 30 predmetov. Tako smo za objavo poleg numizmati ćnih predmetov pripravili še 30 diapozitivov, tematsko vezanih na metliški pust v šestdesetih letih 20. stoletja. 5. Vrednotenje inventariziranih predmetov Vsi inventarizirani predmeti, tudi za nazaj, so bili ovrednoteni. 6. Digitaliziranje V Belokranjskem muzeju uporabljamo program Galis pogodbenega izvajalca Semantika d.o.o.. Skupaj imamo digitalno inventariziranih 43% predmetov. Trudimo se, da bi ta procent pove ćali, vendar ga brez pomo ći zunanjih sodelavcev ne bomo mogli. 7. Konserviranje in restavriranje V lastni delavnici so bili konservirani vsi novo pridobljeni predmeti in ve ćina vseh, ki so bili vklju ćeni na razstave. Od dveh predmetov, ki smo ju dali restavrirati Romanu Zupan ćiću, eden še ni dokon ćan, za restavriranje rimske are s Ku ćarja pa se z Narodnim muzejem Slovenije še nismo dogovorili. 8. Prou ćevanje, strokovno sodelovanje in usposabljanje Prou ćevanje je bilo tako kot smo na ćrtovali vezano na razstavne in pedagoške programe. Strokovni delavci muzeja so se udeleževali strokovnih sre ćanj, ki so jih organizirali Slovensko muzejsko društvo, Skupnost muzejev Slovenije, ICOM in drugi prireditelji. Udeleževali so se odprtij razstav, predavanj, delavnic. Vsi zaposleni so bili na enodnevni strokovni ekskurziji. Direktorica je v ćasu dopusta in na lastne stroške obiskala nekaj muzejev v Berlinu. 9. Nakup strokovne literature Kupili smo nekaj strokovne literature, ki jo potrebujemo pri svojem delu, in nekaj del z domoznansko vsebino, vezano na Belo krajino. Smo naro ćniki naslednjih ćasopisov in revij: Kronika, Rast, SLO, Zgodovinski ćasopis. Ve ćina knjig, ki jih letno pridobimo, je poklonjenih. Sodelujemo pri med muzejski izmenjavi publikacij v Sloveniji in na Hrvaškem. 10. Restavriranje glasbila Restavriranja glasbila nismo na ćrtovali.

II. SKLOP Glede na finan ćni na ćrt 2016 so bili programski materialni stroški II. sklopa realizirani z indeksom 126. Sredstva so prispevali: Ministrstvo za kulturo v višini 14.000 EUR, Ob ćina Metlika v višini 4.775 EUR in Belokranjski muzej iz lastnih sredstev v višini 15.281 EUR. Namenili smo jih za: - pisarniški in splošni material in storitve (indeks 121) Ker je katalog Beti / 60 let spominov presegel naćrtovani obseg, so se posledi ćno pove ćali tudi stroški prevajalskih storitev. Razliko med naćrtom in realizacijo smo krili iz lastnih sredstev, enako pri stroških oglaševalskih storitev in izdatkih za reprezentanco. - posebni material in storitve (indeks 97) Nekoliko ve ć sredstev od na ćrta smo namenili fotografskim in oblikovalskim storitvam (tudi zaradi izdaje koledarja) in nekoliko manj dvema razstavama v Metliki. - prevozne stroške in storitve (indeks 319) Opravili smo ve ć selitvenih storitev kot smo na ćrtovali; vse so bile vezane na prevoz raznoraznega gradiva. Razliko je kril muzej iz lastnih sredstev. - druge operativne odhodke (indeks 304) V finan ćnem na ćrtu ni bila prikazana zaposlitev v Spominski hiši Otona Župan ćića. Gre za pogodbeno delo, ki ga pla ćuje muzej iz lastnih sredstev.

Realizacija zastavljenih ciljev II. sklopa

1. Razstave Štiri obstoje će stalne razstave Belokranjskega muzeja na štirih lokacijah (Metlika, Vinica, Semi ć, Metlika) si je ogledalo 9.526 obiskovalcev , kar je 20% ve ć kot prejšnje leto. K obiskovalcem stalne razstave moramo prišteti še ocenjenih 6.000 ljudi (bilo jih je sicer znatno ve ć), ki so si v letu 2016 ogledali lapidarij v pritli ćnem arkadnem hodniku in razstavo Metlika in njen grad v podhodu metliškega gradu. Na ćrtovana dopolnitev lapidarija z legendami bo javnosti predstavljena do 31. marca 2017. Naš zunanji sodelavec Janez Weiss, univ. dipl. zgod., je pripravil strokovne opise razstavljenih kamnitih spomenikov. Nove lastne ob ćasne razstave Pripravili smo štiri ob ćasne razstave, od teh dve v Galeriji Kambi ć v sodelovanju z drugimi (ve ć v to ćki 2 – projekti). Študijsko razstavo s katalogom Beti / 60 let spominov je pripravila Andreja Brancelj Bednaršek, razstavo Bela krajina za samostojno Slovenijo 1990 – 1991 z zloženko pa Leon Gregor ćić. Vse štiri ob ćasne razstave si je ogledalo 5.799 obiskovalcev , zlasti zadnji dve sta imeli izjemen obisk. Gostovanja v muzeju Nena ćrtovano smo na grajskem dvoriš ću gostili razstavo Društva arhitektov Dolenjske Odprta arhitektura , ki si jo je ogledalo 200 ljudi (zimski ćas!). Gostovanja naših razstav v drugih institucijah Z razstavo Belokranjske pisanice smo gostovali v Kulturnem centru Semi ć, nena ćrtovano pa z razstavo Tince Stegovec (donacija grafik Belokranjskemu muzeju) v Galeriji gradu Bogenšperk. Obe razstavi si je ogledalo ocenjenih 1.500 obiskovalcev .

2. Projekti, ki jih ne financira Ministrstvo za kulturo Ob ćina Metlika je financirala raziskavo o zgodovini Metlike, ki so jo opravili sodelavci Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Prav tako je krila stroške dveh razstav v Galeriji Kambi ć, in sicer V ćast sliki in Leto in dan metliških folkloristov .

3. Pedagoški in andragoški program Lahko se pohvalimo z bogatim pedagoškim in andragoškim ter popularizacijskim programom. Zlasti veliko je bilo aktivnosti za otroke in družine. Vsi novi programi so bili vezani na aktualne razstave. Omeniti je treba dva inovativna projekta, in sicer: razpis za izdelavo plakata za belokranjske osnovnošolce na temo 25 let Republike Slovenije (štiri izbrani so bili vklju ćeni na razstavo), in pripravo modne revije Beti (New York, Milano, London, Pariz, Metlika), za katero smo angažirali 40 prostovoljcev, in koledarja za leto 2017. Predstavili smo tudi na novo posnet dvajsetminutni film Podobe Bele krajine v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku ter s podnapisi za gluhe in naglušne obiskovalce. Izvedenih je bilo 62 pedagoških programov (40 razlićnih) in 6 andragoških, ki jih je skupno obiskalo 1.885 udeležencev , kar je približno toliko kot leto poprej. Na 9 dogodkov za popularizacijo je prišlo 529 ljudi . III. sklop – odkupi V letu 2016 Belokranjski muzej ni namenil sredstev za odkupe, saj je vseh 166 novo pridobljenih predmetov dobil v dar.

Splošna ocena v zvezi s programskimi materialnimi stroški I. in II. sklopa je, da je Ministrstvo za kulturo zagotovilo Belokranjskemu muzeju sredstva za opravljanje javne službe in za odobrene razstavne projekte, h katerim sta znatni delež prispevala tudi Ob ćina Metlika in Belokranjski muzej, ki je z 19.186 EUR lastnih sredstev obogatil pedagoške in andragoške programe ter založniško dejavnost.

5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepri ćakovanih posledic pri izvajanju programa dela (po potrebi) Nedopustnih ali nepri ćakovanih posledic pri izvajanju programa dela Belokranjskega muzeja Metlika v letu 2016 ni bilo.

6. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poro ćila preteklega leta ali ve ć preteklih let – za tiste kategorije, katerih na ćrtovanje in uresni ćevanje spremljamo vsako leto in po isti metodiki Za primerjavo ocene uspeha s prejšnjimi tremi leti lahko izberemo: - število predmetov, na novo vpisanih v inventarno knjigo ( 2016 – 2.072 , 2015 – 365, 2014 – 827, 2013 – 960) je ve ćje od povpre ćja prejšnjih treh let (717), - število obiskovalcev ( 2016 – 23.939 , 2015 – 20.244, 2014 – 20.356, 2013 – 21.928) je ve ćje od povpre ćja prejšnjih treh let (20.843), - delež lastnih prihodkov v celotnem letnem prihodku ( 2016 – 8,2% , 2015 – 7,2%, 2014 – 7,4%, 2013 – 8,7%) je ve ćji od povpre ćja prejšnjih treh let (7,8%).

7. Ocena gospodarnosti in u ćinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oz. župan (op. ni treba, v kolikor ni predpisanih meril) in ukrepe za izboljšanje u ćinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika. Priporo ćljivo je, da si vsak javni zavod za merjenje dosežkov pripravi svoje lastne kazalnike, ki odražajo pogoje delovanja, posebnosti dejavnosti in razmere pri delu. Belokranjski muzej Metlika ima izoblikovana lastna letna merila, in sicer: skupno število obiskovalcev (18.000); skupni delež ustvarjenih izvenprora ćunskih sredstev (10%); število razstav (1 stalna + 2 ob ćasni, od teh 1 študijska z ve ć kot 1000 obiskovalci ali 3 ob ćasne, od teh 1 študijska z ve ć kot 1000 obiskovalci); pridobljeno in obdelano muzejsko gradivo (1000 enot); pedagoški in andragoški program (10 razli ćnih delavnic in drugih programov s ponovitvami); založniška in izdajateljska dejavnost (2 izdaji s kataložnim zapisom). V letu 2016 smo dosegli in presegli (pedagoški program) vsa opredeljena merila, le skupni delež ustvarjenih izvenprora ćunskih sredstev še ni dosegel 10%, je pa za 1% višji kot leto poprej. Gospodarnost in u ćinkovitost Belokranjskega muzeja je bila glede na razpoložljive prihodke dobra. Prav tako kvaliteta, ki jo merimo tudi s številnimi pohvalami v medijih ter pri obiskovalcih muzeja in drugih uporabnikih naših storitev.

8. Ocena delovanja sistema notranjega finan ćnega nadzora posrednega uporabnika Delo Belokranjskega muzeja Metlika je v vseh pogledih javno. Finan ćni nadzor nad njegovim poslovanjem imajo financerji (Ministrstvo za kulturo, ustanoviteljice Ob ćina Metlika, Ob ćina Ćrnomelj in Ob ćina Semi ć), Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Dav ćna uprava RS, dav ćni urad Novo mesto, pa tudi svet Belokranjskega muzeja Metlika, ki potrjuje letni finan ćni na ćrt in sprejema letno finan ćno poro ćilo. Belokranjski muzej ima sprejet pravilnik o ra ćunovodstvu, v zvezi s finan ćnim poslovanjem ter pla ćami in drugimi prejemki pa upošteva kolektivni pogodbi za javni sektor in kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter veljavno zakonodajo. Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ je v prilogi! 9. Pojasnila na podro ćjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski na ćrt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, će zastavljeni cilji niso izvedljivi. Vzrok za manj objav gradiva na spletni strani muzeja je v odlo ćitvi, da bomo posamezne zbirke predstavljali z najve ć 30 predmeti. Pri restavriranju predmetov v drugih delavnicah se soo ćamo s ćakalno vrsto, kar nas ne moti, će dolo ćenega predmeta ne potrebujemo takoj. Ćeprav je število pedagoških programov preseglo na ćrte, pa nismo realizirali programa za mladino v Spominski hiši Otona Župan ćića v Vinici. Ni nam namre ć uspelo zainteresirati dijakov, da bi poleg ogleda razstav imeli še kakšno dodatno aktivnost.

10. Ocena u ćinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro ćja, predvsem na gospodarstvo, socialne razmere, varstvo okolja, regionalni razvoj, urejanje prostora in podobno Kakšni so u ćinki poslovanja Belokranjskega muzeja Metlika na druga podro ćja, lahko le predvidevamo, ker pa ć ne delamo takšnih analiz. Danes je Belokranjski muzej Metlika pika na i belokranjski turisti ćni ponudbi. Glede na bogate izkušnje, ki si jih je pridobil v dolgih letih delovanja, je nepogrešljiv sogovornik vsem, ki se v Beli krajini ukvarjajo z dejavnostjo turizma. Sklepati je, da si mnogi turisti, ki obiš ćejo muzej, ogledajo še druge znamenitosti, gredo v industrijske prodajalne, degustacijske kleti, v gostiš ća ali na kme ćke turizme. Belokranjski muzej sodeluje s turisti ćno informacijskimi centri v Metliki, Ćrnomlju in Semi ću ter z nekaterimi turisti ćnimi organizacijami, vendar bo potrebno to sodelovanje še okrepiti.

11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj

ANALIZA KADROVANJA Na dan 31.12.2016 je bilo v Belokranjskem muzeju Metlika osem zaposlenih, šest za nedolo ćen ćas, ki jih je pla ćevalo Ministrstvo za kulturo in dva za dolo ćen ćas preko javnih del, ki sta jih pla ćevala Zavod za zaposlovanje in Ob ćina Metlika. Dva zaposlena sta imela srednješolsko izobrazbo (en s strokovnim nazivom samostojni muzejski tehnik), štirje višješolsko izobrazbo in dva univerzitetno izobrazbo s strokovnima nazivoma (kustosinja pedagoginja, muzejska svetnica). V dislociranih enotah v Vinici in Semi ću so opravljali delo pogodbeno zaposleni. Koliko je bilo mogo će, so se zaposleni izobraževali in strokovno izpopolnjevali, veliko tudi v ćasu dopustov in na lastne stroške. Povpre ćna starost zaposlenih za nedolo ćen ćas je bila v letu 2016 49,3 leta, njihova povpre ćna bruto pla ća z vsemi dodatki pa je znašala 1.663 EUR. V Belokranjskem muzeju je odnos do dela na zavidljivi ravni. Bolniške odsotnosti je zelo malo, v glavnem le zaradi nege in spremstva otroka. Ker zaposleni delamo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, izkoriš ćamo proste ure, redni dopust pa nam v teko ćem letu ostaja in ga s težavo izkoristimo do 30. 6. naslednjega leta. Direktorica muzeja dopusta v letu 2016 ni porabila v celoti. Del ra ćunovodstva opravlja za nas podjetje Partner d.o.o. iz Metlike. Ker nas je v Belokranjskem muzeju v primerjavi z drugimi muzeji (pre)malo zaposlenih, si moramo pomagati z zunanjimi sodelavci. V skladu s sprejeto sistemizacijo delovnih mest bi v muzeju potrebovali še šest ljudi.

INVESTICIJSKA VLAGANJA Investicijski odhodki v višini 2.909 EUR so bili namenjeni nakupu ra ćunalniške in druge opreme. Sredstva sta zagotovila Ob ćina Metlika in Belokranjski muzej iz lastnih sredstev.

RA ĆUNOVODSKO PORO ĆILO – POJASNILA IN RAZKRITJA K RA ĆUNOVODSKIM IZKAZOM

Ra ćunovodski izkazi dolo ćenega uporabnika kontnega na ćrta Belokranjski muzej Metlika so sestavljeni v skladu z dolo ćbami: − Zakona o javnih financah (ZJF, Ur.l.RS 11/11-UPB4, 110/11, 46/13), − Navodila o pripravi zaklju ćnega ra ćuna državnega in ob ćinskega prora ćuna ter metodologije za pripravo poro ćila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora ćuna (Ur.l.RS 112/09, 58/10,104/10,104/11,97/12), − Zakona o ra ćunovodstvu (ZR, Ur.l.RS 23/99, 32/02) in SRS, − Pravilnika o raz ćlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l.RS 134/03,34/04,13/05,114/06,138/09,120/07,112/09,58/10,97/12), − Pravilnika o sestavljanju letnih poro ćil za prora ćun, prora ćunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l.RS 115/02,21/03,134/03,124/04,120/07,124/08,58/10,60/10,104/10,104/11), − Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o na ćinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l.RS 12/01,10/06,8/07,102/10), − Zakona o uravnoteženju javnih financ. Ra ćunovodsko poro ćilo in pojasnila so sestavni del letnega poro ćila Belokranjskega muzeja Metlika.

POJASNILA K BILANCI STANJA

1. Sredstva

Belokranjski muzej Metlika ima po stanju 31.12.2016 sredstva v višini 2.539.646 EUR. V primerjavi z letom 2015 se je stanje sredstev zmanjšalo za 1.996 EUR, to je z indeksom 99,92.

Struktura sredstev je naslednja: Vrsta sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015

Dolgoro ćna 2.505.172 2.505.965 99,97 Kratkoro ćna 15.861 19.187 82,67 Zaloge 18.613 16.490 112,87 Skupaj 2.539.646 2.541.642 99,92 a) Dolgoro ćna sredstva vklju ćujejo: Vrsta dolgoro ćnih sredstev Neodpisana vrednost po Neodpisana vr ednost po Indeks stanju 31.12.2016 stanju 31.12.2015 Stavbno zemljiš će 9.579 9.579 100,00 Nepremi ćnine 1.430.957 1.452.103 98,54 Oprema in dr.inv. 14.238 16.555 86,00 Muzejski predmeti in stavbe 262.859 240.189 109,44 Donacija Kambi ć 787.539 787.539 100,00 Skupaj 2.5 05.172 2.505.965 99,97

Po stanju 31.12.2016 ima Belokranjski muzej Metlika v upravljanju dolgoro ćna sredstva v višini 2.505.172 EUR, kar je 100% vseh sredstev.

V letu 2016 ni bilo investicij v nepremi ćnine v upravljanju. Neodpisana vrednost zgradb se je zmanjšala za obra ćunano amortizacijo v višini 21.147 EUR.

1 V letu 2016 je bilo za 1.791 EUR novih nabav OOS. Izveden je bil nakup ra ćunalniške opreme v višini 1.118 EUR (vir presežek preteklih let) in 1.791 EUR opreme za Galerijo Kambi ć (vir namenska sredstva Ob ćine Metlika). Sredstva za nakup smo zagotovili v skladu s finan ćnim na ćrtom.

V letu 2016 ni bilo odkupljenih muzejskih predmetov, je pa Belokranjski muzej v letu 2016 prejel za 22.670 EUR donacije muzejskih predmetov.

Amortizacija za osnovna sredstva je obra ćunana v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o na ćinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l. 120/2013) in pojasnilom MF, Direktorata za javno ra ćunovodstvo št. 450- 17/2013/1 z dne 31.1.2013. Obra ćunana amortizacija v višini 26.372 EUR je v celoti knjižena v breme ustanoviteljev – sredstev v upravljanju. Popisna komisija je predlagala odpis opreme in drobnega inventarja v skupni višini 4.145 EUR. Vsa sredstva predlagana v odpis so v celoti amortizirana. Za predlagani odpis so bila knjižena zmanjšanja sredstev na ustreznih kontih dolgoro ćnih sredstev in popravkov sredstev.

V letu 2016 ni bilo opravljeno prevrednotenje dolgoro ćnih sredstev. b) Kratkoro ćna sredstva so po sestavi naslednja:

Vrsta kratkoro ćnih sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Denarna sredstva v blagajni 150 222 67,57 Denarna sredstva na ra ćunih 76 293 25,94 Terjatve do kupcev in dani avansi 423 393 107,63 Terj atve do uporabnikov 15.130 18.218 83,05 EKN Druge terjatve 0 61 Aktivne ćasovne razmejitve 82 0 Skupaj 15.861 19.187 82,67

Na dan 31.12.2016 ima Belokranjski muzej na ra ćunu 75,35 EUR, v blagajnah pa 150,21 EUR.

Terjatve Belokranjskega muzeja do kupcev znašajo 423,00 EUR. Med terjatvami po stanju 31.12.2016 ni spornih terjatev.

Terjatve do uporabnikov enotnega kontnega na ćrta v višini 15.129,90 EUR zajemajo: − za pla će 12/2016 do MK v višini 10.986,44 EUR, − za pla će 12/2016 do Zavoda za zaposlovanje iz naslova JD v višini 2.028,28 EUR − terjatve do ob ćine Metlika v višini 1.530,00 EUR, to je za stroške pla ć JD november- december 2016 v višini 657,50 EUR, materialne stroške za november-december 2016 v višini 503,65 EUR ter stroške Galerije Kambi ć v višini 368,85 EUR, − terjatve do Ob ćine Ćrnomelj v višini 512,86 za materialne stroške za obdobje november- december 2016, − terjatve do Ob ćine Semi ć za materialne stroške december 2016 v višini 72,32 EUR.

Vse terjatve do uporabnikov EKN so usklajene, niso sporne in so pretežno popla ćane do 15.1.2017.

2 c) Zaloge po stanju 31.12.2016 znašajo 18.613 EUR, in sicer: Vrsta zalog Nabavna vrednost po Nabavna vrednost po Indeks stanju 31.12.2016 stanju 31.12.2015 Trgovsko blago 18.613 16.490 112,87 Skupaj 18.613 16.4 90 112,87

Tudi v letu 2016 izkazujemo pove ćanje zalog blaga v trgovini – nabava blaga je bila nekoliko ve ćja od prodaje. Muzej v skladu z likvidnostnimi možnostmi in potrebami trga dopolnjuje ponudbo blaga v muzejski trgovini. Zaloge se zadnja leta gibljejo v približno enaki višini.

Zaloge so vrednotene po nabavnih vrednostih. Maloprodajna vrednost zalog trgovskega blaga je 46.134 EUR. Muzej ni zavezanec za obra ćun DDV.

Za poslovanje muzejske trgovine zavod vodi predpisane trgovske evidence. Popis trgovskega blaga je bil izveden po stanju 31.12.2016.

2. Obveznosti do virov sredstev

Belokranjski muzej Metlika ima po stanju 31.12.2016 obveznosti do virov sredstev v višini 2.539.646 EUR. V primerjavi z letom 2015 se je stanje sredstev zmanjšalo za 1.996 EUR, to je z indeksom 99,92.

Struktura obveznosti do virov sredstev je naslednja: Vrsta obveznosti Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Dolgoro ćne obveznosti 2.512.241 2.513.489 99,95 Kratkoro ćne obveznosti 27.405 28.153 97,34 Skupaj 2.539.646 2.541.642 99,92 a) Kratkoro ćne obveznosti Vrsta kratkoro ćnih obveznosti Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Obveznosti do zaposlenih 12.578 14.511 86,68 Obveznosti do dobaviteljev 12.924 11.459 112,78 Druge obveznosti iz poslovanja 1.887 2.155 87,56 Druge obveznosti do EKN 16 28 57,14 Pasivne ćasovne razmejitve 0 0 Skupaj 27.405 28.153 97,34

Kratkoro ćne obveznosti do zaposlenih v višini 12.578 EUR so obveznosti iz naslova pla ć in povra ćil stroškov za december 2016, izpla ćanih 5.1.2017 in 15.1.2017 (javna dela).

Kratkoro ćne obveznosti do dobaviteljev v višini 12.924 EUR so se glede na preteklo leto pove ćale. Ve ćina projektov in nabav je bila izvedena med poslovnim letom, konec leta so odprte le teko će obveznosti do dobaviteljev iz naslova teko ćih stroškov poslovanja. Obveznosti rednega delovanja poravnavamo teko će v valutnih rokih, obveznosti, ki jih na podlagi zahtevkov refundirajo ob ćine ustanoviteljice, pa v skladu z namenskimi prilivi. V letu 2016 smo imeli težave pri teko ćem poravnavanju obveznosti zaradi poznega podpisa pogodbe z Ob ćino Ćrnomelj.

3 Na dan 31.12.2016 imamo odprtih 12.924 EUR obveznosti do dobaviteljev, od tega 4.093 EUR zapadlih obveznosti, pretežno iz naslova stroškov, ki so predmet refundacij. Obveznosti do dobaviteljev iz tujine ali EU nimamo.

V letu 2016 Belokranjski muzej ni oblikoval pasivnih ćasovnih razmejitev. b) Dolgoro ćne obveznosti in lastni viri Vrsta dolgoro ćnih sredstev Vrednost po stanju Vrednost po stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2015 Sredstva v upravljanju 2.505.836 2.505.965 99,99 Presežek prihodkov 6.405 7.524 85,13 Dolgoro ćno razmejeni prihodki 0 0 Skup aj 2.512.241 2.513.489 99,95

Sredstva v upravljanju v celoti pokrivajo opredmetena osnovna sredstva. Zmanjšanje sredstev v upravljanju z indeksom 99,99 je posledica presežka obra ćunane amortizacije nad vrednostjo donacij in nabav v letu 2016. Gibanje neopredmetenih dolgoroćnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je prikazano v prilogi, vsebinsko je opisano pri 1. a) – Dolgoro ćna sredstva. Ker so vsa dolgoro ćna sredstva zavoda v upravljanju, sta višini postavk enaki.

Presežek prihodkov v letu 2016 je 664 EUR. Viri presežka prihodkov so navedeni v pojasnilih k Izkazu prihodkov in odhodkov. Presežek ostaja za ćasno nerazporejen, o razporeditvi bo odlo ćal svet zavoda.

Belokranjski muzej Metlika nima zunajbilan ćnih evidenc.

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV

Belokranjski muzej Metlika izkazuje v Izkazu prihodkov in odhodkov prihodke v skupni višini 307.466 EUR, odhodke v višini 307.013 EUR in presežek prihodkov nad odhodki v višini 453 EUR.

1. PRIHODKI

Prihodki Belokranjskega muzeja Metlika so v letu 2016 znašali 296.009 EUR. V primerjavi s poslovnim letom 2015 so se prihodki zmanjšali z indeksom 96,27. a) Struktura prihodkov po vrstah je naslednja: Vrsta prihodkov Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja Prihodki iz poslovanja 295.679 307.466 96,17 Finan ćni prihodki 0 0 Drugi prihodki 330 0 Skupaj 296.009 307.466 96,27

4 b) Struktura prihodkov iz poslovanja po virih je naslednja: Vrsta prihodkov - vir Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja celoti Prihodki iz prora ćunov 271.215 284.928 95,19 91,73% za redno dejavnost Prihodki od prodaje 18.446 15.372 120,00 6,24% storitev in blaga za opravljanje javne službe Prihodki pridobljeni na 6.018 7.166 83,98 2,04% trgu Skupaj 295.679 307.466 96,17 100,00%

Iz tabel je sicer razvidno zmanjšanje prihodkov v primerjavi s preteklim letom, kar je predvsem posledica zmanjšanja zaposlenih in posledi ćno tudi zmanjšanje sredstev Ob ćine Ćrnomelj iz istega naslova. V letu 2016 so bili prihodki MK za sofinanciranje dejavnosti na ravni prihodkov 2015, pove ćani so bili prihodki za pla će, tudi iz naslova naknadnega financiranja že izplaćanih pla ćnih nesorazmerij. Manjši so bili prihodki iz ob ćinskih prora ćunov, tako za financiranje pla ć kot za pokrivanje stroškov dejavnosti. Sredstva ZRSZ za financiranje JD so bila manjša zaradi kasnejšega razpisa in realizacije zaposlitev s 15. 2. 2016.

V letu 2016 ugotavljamo pove ćanje nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe in zmanjšanje prihodkov od prodaje na trgu.

V letu 2016 smo prejeli namenske donacije in sponzorska sredstva v višini 1.932 EUR, prihodki so zajeti med prihodki iz poslovanja.

V letu 2016 smo prejeli tudi odškodnine zavarovalnice v višini 330 EUR, prihodki so zajeti med drugimi prihodki.

2. ODHODKI

Odhodki Belokranjskega muzeja so bili v letu 2016 v višini 295.345 EUR in so se v primerjavi z letom 2015 zmanjšali z indeksom 96,20. a) Odhodki po strukturi so bili naslednji: Vrsta odhod kov Odhodki teko ćega Odhodki preteklega Indeks Delež v obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja celoti Stroški blaga,materiala in 112.301 111.066 101,11 38,02% storitev Stroški dela 183.044 195.947 93,42 61,98% Finan ćni odhodki 0 0 0 0% Skupaj 29 5.345 307.013 96,20 100,00% b) Odhodki po viru financiranja Vrsta odhodkov Odhodki iz Odhodki iz Delež prora ćunskih virov neprora ćunskih virov Stroški blaga,materiala in storitev 93.085 19.216 79% / 21% Stroški dela 178.130 4.914 98% / 2 % Finan ćni odhodki 0 0 0% / 100% Skupaj 271.215 22.085 92% / 8% Stroški blaga v višini 503 EUR zajemajo nabavno vrednost prodanega blaga in se med stroške

5 prenašajo ob porabi (prodaji) po nabavni vrednosti. Belokranjski muzej Metlika ni zavezanec za DDV.

Stroški materiala v višini 33.713 EUR se oblikujejo ob nabavi in se ne zadržujejo v zalogah. Najve ćja postavka stroškov so stroški postavitve razstav in kurjave.

Stroški storitev v višini 78.085 EUR se nanašajo predvsem na stroške rednega poslovanja in so ve ćinoma ćasovno enakomerno razporejeni. Najvišja postavka stroškov so stroški zunanjih izvajalcev v zvezi z razstavami (založniške in tiskarske storitve, oblikovanje in fotografske storitve, …)

Razmerje med stroški materiala in stroški storitev se, v primerjavi s preteklim letom in ob predpostavki izvzetja stroškov izvedbe projekta »Raziskava o nastanku in razvoju mesta Metlike«, v letu 2016 ni pomembno spremenilo.

Prav tako se v primerjavi s preteklim letom ni pomembno spremenilo razmerje med stroški blaga, materiala in storitev ter stroški dela. Spremenilo se je le razmerje pri virih financiranja predvsem tako, da se je v letu 2016 pove ćal delež stroškov dela financiran iz prora ćunskih sredstev, hkrati je vse ve ćji delež materialnih stroškov financiran iz nejavnih sredstev.

Sredstva za teko će poslovanje in izvedbo programa zagotavljata Ministrstvo za kulturo in Belokranjski muzej z lastno dejavnostjo v skladu s sprejetim finan ćnim na ćrtom. Ostale stroške zavarovanja in najemnine so v skladu s pogodbami financirale vse tri ob ćine ustanoviteljice v dogovorjenih deležih. Stroške delovanja Galerije Kambi ć financirata Ob ćina Metlika in Zavod RS za zaposlovanje.

Pla će in drugi stroški dela so obra ćunani v višini, ki jo dolo ćajo ustrezni predpisi. V letu 2016 je bilo ves ćas redno zaposlenih 6,1 delavcev. Zaposleni, katere zaposlitev je financirala Ob ćina Ćrnomelj, je v februarju prenehala pogodba o zaposlitvi. Dodatno sta bila pretežni del leta zaposlena tudi 2 delavca iz programa javnih del.

Stroški dela so se zaradi zmanjšanje zaposlenih v primerjavi z letom 2015 zmanjšali z indeksom 93,42.

Povpre ćni mese ćni bruto znesek pla će na redno zaposlenega je znašal 1.663 EUR, pla ća delavcev iz programa javnih del pa 870 EUR. Znesek zajema poleg osnovne pla će tudi vse dodatke. Regres za letni dopust je bil izpla ćan vsem zaposlenim, zmanjšan v skladu z ZUJF.

Redna delovna uspešnost za leto 2016 ni bila obra ćunana in izpla ćana. Prav tako ni bila izpla ćana odobrena delovna uspešnost iz pove ćanega obsega prodaje na trgu. Predlog za obra ćun in izra ćun višine za delovno uspešnost iz tega naslova je bil predložen svetu zavoda skupaj z letnim poro ćilom. Odobrena delovna uspešnost ni bila izpla ćana niti direktorici.

Prispevki in davki iz in na pla će se izpla ćujejo v skladu s predpisi in v zakonsko dolo ćenih rokih.

Povra ćila stroškov in drugi prejemki so obra ćunani in izpla ćani v višini, dolo ćeni s kolektivno pogodbo. Stroški prevoza na delo in kilometrine so obra ćunani in izpla ćani do višine, dolo ćene z Uredbo in ZUJF.

Zaposlena, ki ji je v letu 2016 prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga pri delodajalcu, je v skladu s predpisi prejela odpravnino v višini 7.932 EUR. V letu 2016 je bila izpla ćana jubilejna nagrada 1 zaposleni, solidarnostnih pomo ći, odpravnin ob upokojitvi nismo izpla ćali. Amortizacija je bila obra ćunana v predpisani višini, prehodno knjižena na ustrezne konte razreda 4

6 in v celoti prenesena v breme sredstev v upravljanju na kontu 980.

Iz naslova poslovanja zavoda v letu 2016 je bil ugotovljen presežek prihodkov v višini 664 EUR. Presežek iz naslova rednega poslovanja zavoda znaša 55 EUR, presežek iz naslova pridobitne dejavnosti pa 609 EUR.

Presežek je za ćasno nerazporejen, o razporeditvi presežka bo odlo ćil svet zavoda.

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH

Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti je sestavljen na podlagi Izkaza prihodkov in odhodkov.

Sestava prihodkov po vrstah in dejavnostih je naslednja: Vrsta prihodkov - vir Prihodki teko ćega Odhodki teko ćega Presežek obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja Prihodki/odhodki iz prora ćunov za 271.215 271.215 0 redno dejavnost Prihodki/odhodki od prodaje 18.446 18.391 55 storitev in blaga za opravljanje javne službe

Finan ćni prihodki/odhod ki 0 0 0

Drugi prihodki/odhodki 330 330 0

Prihodki/odhodki pridobljeni na 6.018 5.409 609 trgu Skupaj 296.009 295.345 664

Iz naslova opravljanja javne službe izkazujemo prihodke v skupni višini 289.661 EUR in po odštetju ustreznih odhodkov 55 EUR presežka prihodkov.

V izkazu izkazujemo 6.018 EUR prihodkov od prodaje na trgu in odhodke, povezane s prihodki od prodaje na trgu v višini 5.409 EUR. Odhodke nabavne vrednosti prodanega blaga smo upoštevali v dejanski višini, odhodke stroškov materiala, storitev in pla ć pa v razmerju prihodkov iz tržne dejavnosti glede na celotne prihodke. Dejavnosti smo med dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti uvrš ćali na podlagi razvrstitve MK. Presežek pri tržni dejavnosti je 609 EUR, o porabi bo odlo ćal svet zavoda.

POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NA ĆELU DENARNEGA TOKA

Po na ćelu denarnega toka izkazujemo 300.874 EUR prihodkov/prejemkov, 301.147 EUR odhodkov/izdatkov in presežek odhodkov/zmanjšanje sredstev na ra ćunih v višini 273 EUR.

Izkaz vsebuje podatke o prihodkih/prejemkih in odhodkih/izdatkih v obra ćunskem obdobju 1.1.2016 do 31.12.2016 po na ćelu denarnega toka.

7 Prihodki/prejemki so raz ćlenjeni na: Vrsta prihodkov Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v obra ćunskega obdobja obra ćunskega o bdobja celoti Prihodki za izvajanje 294.820 302.750 97,38 97,99% javne službe Prihodki od prodaje 6.054 6.872 88,10 2,01% storitev na trgu Skupaj 300.874 309.622 97,17 100,00%

Prihodki za izvajanje javne službe so po viru naslednji: Prihodki za izvajanje Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v javne službe obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja celoti Državni prora ćun 219.306 209.407 104,73 74,39% Ob ćinski prora ćuni 56.787 77.856 72,94 19,26% Prihodki od prod aje 18.727 15.487 120,92 6,35% storitev Prihodki od obresti 0 0 0,00 0,00% Skupaj 294.820 302.750 97,38 100,00%

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so po viru naslednji: Prihodki od prodaje Prihodki teko ćega Prihodki preteklega Indeks Delež v blaga in storitev obra ćunskega obd obja obra ćunskega obdobja celoti Prihodki od prodaje blaga 2.208 2.672 82,63 36,47% Najemnine 3.846 4.200 91,57 63,53% Skupaj 6.054 6.872 88,10 100,00%

Odhodki iz naslova javne službe: Odhodki za izvajanje Odhodki teko ćega Odhodki preteklega Indeks Delež v jav ne službe obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja celoti Pla će in izdatki 185.288 196.857 94,12 62,11% zaposlenim Izdatki za blago in 110.148 104.256 105,65 36,92% storitve Investicijski odhodki 2.909 6.667 43,63 0,98% Skupaj 298.345 307.780 96,93 100,00%

Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev: Odhodki iz naslova Odhodki teko ćega Odhodki preteklega Indeks Delež v prodaje blaga in storitev obra ćunskega obdobja obra ćunskega obdobja cel oti Pla će in izdatki 0 0 0 0,00% zaposlenim Izdatki za blago in 2.802 2.244 124,87 100,00% storitve Skupaj 2.802 2.244 124,87 100,00%

Primerjava prihodkov/prejemkov in odhodkov/izdatkov iz naslova opravljanja javne službe je primerljiva s podatki iz preteklega leta. Pove ćanje/zmanjšanje na obeh straneh zaradi uporabe razli ćnih usmeritev (prihodki-prejemki oz. odhodki-izdatki, investicijski izdatki,…) ni povsem primerljivo s pove ćanjem/zmanjšanjem v Izkazu prihodkov in odhodkov. Bistvena odstopanja glede

Na podlagi 16. ćlena Statuta Ob ćine Metlika (Uradni list RS, št. 79/2016) je Ob ćinski svet Ob ćine Metlika na 17. redni seji, dne 30. marca 2017, sprejel naslednji

S K L E P

Ob ćinski svet sprejme letno poro ćilo o poslovanju javnega zavoda Belokranjski muzej Metlika v letu 2016.

Številka: Metlika: 30. marec 2017

Darko Zevnik župan Ob ćine Metlika

Na podlagi 16. člena Statuta Ob čine Metlika (Uradni list RS, št. 79/2016) je Občinski svet Ob čine Metlika na 17. redni seji, dne 30. marca 2017, sprejel naslednji

S K L E P

Ob činski svet Ob čine Metlika sprejme letno poro čilo o poslovanju javnega zavoda Zdravstveni dom Metlika v letu 2016.

Številka: Metlika: 30. marec 2017

Darko Zevnik župan Ob čine Metlika