022/2021, Uredbeni

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

022/2021, Uredbeni Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXXI 22 12. 2. 2021 – ukrepe za preprečevanje čezmernega onesnaževanja VLADA okolja s hrupom; 475. Uredba o podelitvi rudarske pravice – smotrno izkoriščanje mineralne surovine z uporabo za izkoriščanje mineralne surovine tehnični ustrezne sodobne tehnologije; kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru – upoštevanje pravil ravnanja, varstvenih režimov, izho- Suhor 2 v občini Črnomelj dišč in naravovarstvenih pogojev za varstvo tehničnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti; Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o rudar- – ukrepe pri tveganju in nevarnosti za okolje ob morebitni stvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in ekološki nesreči zaradi posega; 61/17 – GZ) Vlada Republike Slovenije izdaja – ukrepe za zavarovanje vodnih virov, če koncesionar odkrije nahajališče vode; U R E D B O – dovozne poti do kraja posega in njihovo primerno ure- ditev; o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje – ukrepe za preprečitev razlitja motornih olj in naftnih mineralne surovine tehnični kamen – apnenec derivatov; v pridobivalnem prostoru Suhor 2 – ukrepe v zvezi s sanacijo in vnovično ureditvijo zemljišč v občini Črnomelj med dejavnostjo in po njej, in sicer tako, da se kar najbolj vzpo- stavi novo ali nadomesti prejšnje okoljsko stanje, in – ukrepe, da se ne poslabšata stanje voda in vodni režim. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 4. člen (vsebina) (zagotavljanje varstva in zdravja pri delu) Ta uredba je rudarski koncesijski akt, ki določa pogoje Varstvo in zdravje pri delu nosilec rudarske pravice za za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje mi- izkoriščanje zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo. neralne surovine tehnični kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru Suhor 2 v občini Črnomelj. 5. člen (obveznost obveščanja in poročanja) 2. člen Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje organom in za- (koncesijska pogodba) vodom poroča v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo, vode, Ob neskladju določb te uredbe in določb koncesijske varstvo podzemnih jam, ohranjanje narave in varstvo okolja, pogodbe veljajo določbe te uredbe. ter drugimi predpisi. 3. člen 6. člen (splošni varstveni pogoji in ukrepi) (obveznost plačila rudarske koncesnine in rezerviranih (1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora med iz- sredstev za sanacijo) vajanjem rudarske pravice in opustitvijo izvajanja rudarskih del (1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je zavezanec izpolnjevati tudi vse pogoje po predpisih, ki urejajo ceste, goz- dove, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo za plačevanje rudarske koncesnine ter za zagotavljanje in pla- kulturne dediščine, varstvo pred tehničnimi in drugimi nesreča- čevanje rezerviranih sredstev za sanacijo v skladu z zakonom, mi, ter po drugih predpisih, s katerimi se urejajo rudarska dela. ki ureja rudarstvo. (2) Poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka (2) Rudarska koncesnina se odmerja, plačuje in usklajuje mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotoviti še: v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, ter predpisom, ki ureja – ukrepe, da se predvideni poseg v okolje izvede tako, da plačevanje rudarskih koncesnin. se čim bolj zmanjša poraba prostora in energije; (3) Rezervirana sredstva za sanacijo se zagotavljajo, – ukrepe, s katerimi se dosega največje mogoče varstvo odmerjajo, plačujejo in usklajujejo v skladu z zakonom, ki okolja pred izpustom plinastih, tekočih ali trdnih snovi v zrak, ureja rudarstvo, ter predpisom, ki ureja plačevanje sredstev tla, površinske vode ali podtalnico; za sanacijo. Stran 1404 / Št. 22 / 12. 2. 2021 Uradni list Republike Slovenije 7. člen (2) Pridobivalni prostor Suhor 2 je nov pridobivalni prostor (prenehanje koncesijske pogodbe) površinskega kopa s površinskim izkoriščanjem mineralne su- rovine v etažah z razstreljevanjem, ki obsega del predčasno Koncesijska pogodba preneha iz razlogov, ki jih določa opuščenih pridobivalnih prostorov Suhor pri Vinici in Suhor pri zakon, ki ureja rudarstvo, in tako, kakor določa zakon, ki ureja Vinici – širitev, na katerih je rudarska pravica za izkoriščanje rudarstvo. ugasnila. 8. člen (3) Pridobivalni prostor Suhor 2 obsega: (odvzem rudarske pravice) – v celoti zemljišča s parcelnimi številkami: *32/2, *32/3, *130, 1061, 1062, 1063, 1064, 1069, 1070, 1072, 1074, 1075, Rudarska pravica za izkoriščanje se odvzame iz razlogov 1076, 1077, 1078, 1079, 1080, 1081, 1082, 1083, 1084, 1085, in tako, kakor določa zakon, ki ureja rudarstvo. 1086, 1089/1, 1089/2, 1089/3, 1089/4, 1089/5, 1090, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098, 1099/1, 1099/2, 1100/1, 1100/2, 1101, II. MINERALNA SUROVINA, PRIDOBIVALNI PROSTOR 1102, 1103, 1104/1, 1104/2, 1106, 1107, 1108, 1110/1, 1110/2, IN POGOJI, POD KATERIMI SE PODELJUJE RUDARSKA 1112, 1115, 1116, 1119, 1120, 1121, 1122/2, 1122/3, 1126, 1141, PRAVICA ZA IZKORIŠČANJE 1142, 1920, 1921, 1922/2, 1927, 1928, 1929, 1934/1, 1934/2, 1940/3 in 1940/4, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa, in 9. člen – dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1091, 1893/4 in (izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec 2796/1, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa. v pridobivalnem prostoru Suhor 2 v občini Črnomelj) (4) Zemljišča s parcelnimi številkami iz prejšnjega od- (1) Predmet rudarske pravice je izkoriščanje mineralne stavka ležijo znotraj poligona, omejenega z lomnimi točkami surovine tehnični kamen – apnenec v količini 1.056.765 (milijon 1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-11a-12-12a-13-1, ki so določene opi- šestinpetdeset tisoč sedemsto petinšestdeset) kubičnih metrov sno oziroma z naslednjimi koordinatami v Gauss-Krügerjevem v raščenem stanju. koordinatnem sistemu: Točka Y X Opis 1 opisno tromeja parcel 2796/1, 1141 in 1144, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 2 opisno tromeja parcel 2796/1, 1142 in 1143, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 3 opisno štirimeja parcel 1104/1, 1103, 1893/3 in 1893/4, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 4 opisno tromeja parcel 1893/4, 1900 in 1902, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 5 opisno tromeja parcel 1100/2, 1893/4 in 2796/1, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 6 opisno tromeja parcel 1910, 1099/2 in 2796/1, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 7 opisno tromeja parcel 1920, 2796/1 in 1921, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 8 opisno tromeja parcel 1919/1, 1922/2 in 2796/1, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 9 opisno tromeja parcel 1927, 1922/1 in 2796/1, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 10 opisno tromeja parcel 1929, 2796/1 in 1926, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa 11 515.193 37.753 presečišče premice skozi točki 11 in 12 ter mejo med parcelama 1091 in 2797/1, obe 11a opisno katastrska občina 1556 Stara Lipa 12 515.189 37.844 presečišče premice skozi točki 11 in 12 ter mejo med parcelama 1091 in 1094, obe 12a opisno katastrska občina 1556 Stara Lipa 13 opisno tromeja parcel 1091, 1094 in 2797/1, vse katastrska občina 1556 Stara Lipa (5) Pridobivalni prostor Suhor 2 sega v najglobljem delu ki jih mora nosilec rudarske pravice upoštevati pri njenem do k. +160 m nadmorske višine. izvajanju, so: (6) Pridobivalni prostor Suhor 2 obsega površino a) revidirani rudarski projekt za pridobitev koncesije za 9,9313 hektara. izkoriščanje, ki ga nosilec rudarske pravice priloži predlogu (7) Koncesija za izkoriščanje se podeli za 20 let. za sklenitev koncesijske pogodbe, mora biti izdelan v skladu (8) Rudarska pravica za izkoriščanje se podeli brez z določbami te uredbe. Pridobivalni prostor in njegova raba javnega razpisa pravni osebi AGM Starešinič, d. o. o., Hrast morata biti v skladu z dokumenti o urejanju prostora. Potr- pri Vinici 26, 8344 Vinica, matična številka: 6744940000. dilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z Rudarska pravica se podeli z dnem sklenitve koncesijske dokumenti o urejanju prostora pred potrditvijo rudarskega pogodbe. projekta pridobi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni (9) Drugi pogoji s področja varstva okolja, ohranjanja dolžnosti; narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine, varstva b) pridobitev soglasij oziroma dovoljenj pristojnih sogla- pred tehničnimi in drugimi nesrečami ter druge obveznosti, sodajalcev k rudarskemu projektu za pridobitev koncesije za Uradni list Republike Slovenije Št. 22 / 12. 2. 2021 / Stran 1405 izkoriščanje in dovoljenj po predpisih, ki urejajo ceste, vode, naravo, naravne vrednote, kulturno dediščino in drugo; USTAVNO SODIŠČE c) upoštevanje naravovarstvenih smernic Zavoda Repu- 476. Odločba o ugotovitvi, da sta Zakon blike Slovenije za varstvo narave številka 6-III-221/2-O-18/AŠP o parlamentarni preiskavi in Poslovnik z dne 7. junija 2018, ki so objavljene na spletnih straneh mini- o parlamentarni preiskavi v neskladju strstva, pristojnega za rudarstvo, in bodo sestavni del odločbe z Ustavo, in o razveljavitvi Akta o odreditvi o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje; parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, č) pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali sklepa v pred- ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi hodnem postopku na podlagi predpisa, ki ureja presojo vplivov političnega in kazenskega pregona zoper na okolje; nekdanjega župana Mestne občine Maribor d) izdelava elaborata o zalogah in virih mineralnih surovin in člana Državnega sveta Republike Slovenije v enem letu od dneva podpisa koncesijske pogodbe; Franca Kanglerja in drugih, zaradi suma, e) izdelava elaborata o izmeri pridobivalnega prostora v da so bile v postopkih
Recommended publications
  • REZULTATI OCENJEVANJA VIN V OKVIRU VINSKE VIGREDI 2013 Št. Vz. Vinogradnik Naslov Letnik Ocena BELOKRANJEC PTP 1 Vinska Klet Pr
    REZULTATI OCENJEVANJA VIN V OKVIRU VINSKE VIGREDI 2013 št. vz. vinogradnik naslov letnik ocena BELOKRANJEC PTP 1 Vinska klet Prus Krmačina 6, Metlika 12 16,97 176 Kajin Ivan G.Lokvica 54, Metlika 12 16,83 377 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 16,70 376 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 16,70 255 Vrtin (družina) Dobliče 35, Črnomelj 12 16,67 427 Konda Anton Sadinja vas 25, Semič 12 16,60 426 Konda Anton Sadinja vas 25, Semič 12 16,57 276 Klet Malnarič NAMPEL Vavpča vas 40, Semič 12 16,57 197 Kapušin Jože Pot na Veselico 25, Metlika 12 16,53 106 Gršič Anton Bojanja vas 11, Metlika 12 16,53 52 DOLC 1834 Drašiči 13, Metlika 12 16,47 102 Bajuk Jože Radovica 4b, Metlika 12 16,43 METLIŠKA ČRNINA PTP 378 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,50 127 Pečarič Martin Čurile 7, Metlika 12 17,43 380 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,40 77 Plut (družina) Drašiči 48, Metlika 12 17,37 78 Plut (družina) Drašiči 48, Metlika 12 17,30 2 Vinska klet Prus Krmačina 6, Metlika 12 17,27 135 DV Metlika Mestni trg 24, Metlika 12 17,27 105 Bajuk (družina) Radovica 54a, Metlika 12 17,23 379 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,20 134 Stopar Janez Gubčeva 20, Metlika 12 17,17 358 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 17,07 356 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 16,97 357 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 16,90 185 Šuklje (družina) Trnovec 22, Metlika 12 16,90 157 Pečarič Jože Čurile 4, Metlika 12 16,87 333 Šoško (družina) Železniki 29, Metlika 12 16,87 160 Šegš (družina) Otok 4, Metlika 12 16,83 277 Klet Malnarič NAMPEL Vavpča vas 40, Semič 12 16,77 192 Kramarič (družina) Dragomlja vas 6, Suhor 12 16,73 336 Simčič (družina) Železniki 4, Metlika 12 16,73 253 Bahor (družina) Dragovanja vas 15, Dragatuš 12 16,70 METLIŠKA ČRNINA PTP '11 381 KZ Metlika C.
    [Show full text]
  • Program Opremljanja in Merila Za Odmero Komunalnega Prispevka Za Obmo Čje Občine Metlika
    OB ČINA METLIKA MESTNI TRG 24 8330 METLIKA Program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za obmo čje občine Metlika Pripravil: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto direktor: Andrej Mirti č Datum: februar 2013 Projekt: Izdelava programa opremljanja stavbnih zemljiš č za obmo čje občine Metlika in iz njega izpeljava Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka Naro čnik: Ob čina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika Odgovorna oseba: Darko Zevnik, župan ___________________________ Žig in podpis Številka projekta: 2-2013 Izdelovalec: iMap d.o.o. Brod 72 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: Andrej Mirti č, direktor ___________________________ Žig in podpis 2 KAZALO I. UVODNO POJASNILO ....................................................................................................... 5 II. PREDLOG ODLOKA .......................................................................................................... 6 III. PROGRAM OPREMLJANJA ......................................................................................... 16 1. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA ........................................................ 16 1.1. Pojmi in kratice ....................................................................................................... 16 1.2. Podatki o naro čniku ............................................................................................... 17 1.2.1. Naro čnik ........................................................................................................... 17 1.2.2.
    [Show full text]
  • Soseska Zidanica Drašiči, Vita Jankovič
    SEMINARSKA NALOGA V OKVIRU PROROGRAMA TURISTIČNI VODNIK TURISTIČNEGA OBMOČJA BELA KRAJINA Udeleženec/ka izobraževanja: Vita Jankovič Kraj in datum: Črnomel, 25. 6. 2020 Program Turistični vodnik turističnega območja Bela krajina sofinancirajo Občine Črnomelj, Metlika in Semič. SOSESKA ZIDANICA DRAŠIČI Po vsej verjetnosti so soseske zidanice obstajale že vsaj od 17. stoletja naprej. Ker pa so delovale po ustnem izročilu in pravilih, ki so se prenašala iz roda v rod, nimamo o njih nobenih zapisanih virov. Pa vendar ne moremo brez, da bi se ustavili pri njih kot središču vaškega upravljanja ter pokrivanja finančnih potreb vaških skupnosti. Dejstvo je, da je jih je bilo veliko, pa ne samo v Beli krajini, pač pa po celotni Sloveniji. Praktično je obstajala v vsaki vasi oziroma širši skupnosti, vendar so se po letu 1880 začele ukinjati zaradi napada trtne uši in posledično izseljevanja prebivalstva. Najdlje v Sloveniji so se ohranile prav pri nas, v Beli krajini, natančneje v metliškem vinskem okolišu. Danes neprekinjeno od ustanovitve deluje samo še soseska zidanica Drašiči v občini Metlika in je bila zaradi svoje pomembnosti, prenašanja družbenih vrednot preteklosti, obujanja običajev, sodelovanje ter solidarnost na nove generacije leta 2012 vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine. Zgodovina soseskih zidanic Sosesko zidanico so v Beli krajini poimenovali tudi cerkvene ali vasne zidanice ali hise. Prve zapise oziroma raziskovanja o le teh pa najdemo na začetku 20. stoletja, ko jih je opisal Janko Lozar v razpravi o Belokranjski hiši, kasneje pa jih je zgodovinar Sergij Vilfan omenil v članku Naše lesene listine. 1 Znano je, da so bile soseske zidanice razpršene po celotni Beli krajini, ne samo v metliškem koncu.
    [Show full text]
  • Okupacijske Meje V Beli Krajini 1941–1945**
    73 Božidar Flajšman, Bojan Balkovec* Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945** Italijanska okupacijska cona, poimenovana Provincia di Lubiana (Ljubljanska pokra- jina), je zajemala Notranjsko, Ljubljano, večji del Dolenjske in Belo krajino oziroma območje sreza Črnomelj. Belo krajino so okupirali spomladi 1941.1Po kopnem je ta meja potekala od Trdinovega vrha ali cerkve sv. Jere do izliva Kamenice v Kolpo pri Božakovem in nato ob Kolpi navzgor do Predgrada. Že pred letom 1941 je srez Čr- nomelj (oziroma Bela krajina) obsegal tudi takratno občino Radatovići v Žumberku, zato so tudi to območje leta 1941 v celoti okupirali Italijani.2 Ob italijanski okupaciji je tako meja Dravske banovine postala tudi meja med fašistično Italijo in ustaško Hrvaško. Prihod okupatorske vojske je bil sprejet na različne načine. Po pričevanju Marije Starešinič s Preloke je preloški župnik Jože Pokorn dekletom dejal: »Dekleta, zdaj so v Preloki tuji ljudje, ki nosijo uniforme. Ako bo šla katera s temi fanti plesat, ali da bi se z njimi družila, ona ni vredna, da bi jo po vojni en slovenski fant povohal, ni vredna, da jo obsije slovensko sonce.«3 Posamezniki, nezadovoljni, ker je Bela krajina prišla pod Italijo, pa so maja 1941 zače- li zbirati podpise za priključitev Bele krajine (sreza Črnomelj) k Nemčiji. Iz poročila * Dr. Božidar Flajšman, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected], dr. Bojan Balkovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected] ** Prispevek je nastal v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško … itali- jansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva« ( J6-8248), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • REFERENCE Organizacija Opomba
    REFERENCE Organizacija Opomba ReCO #NA Samostojne organizacije Reševalna postaja Ljubljana UKC LJ ReCO Celje GZ Žalec PGD Vrbje PGD Velika Pirešica PGD Griže PGD Ponikva pri Žalcu PGD Braslov če PGD Zabukovica PGD Arja Vas PGD Loke PGD Gomilsko PGD Levec PGD Ložnica PGD Kapla - Pondor PGD Ojstriška vas - Tabor PGD Trnava PGD Zavrh pri Galiciji PGD Gotovlje PGD Lo čica ob Savinji PGD Kasaze - Liboje PGD Dobrovlje PGD Drešinja Vas PGD Žalec PGD Dobriša vas - Petrov če PGD Polzela PGD Andraž PGD Letuš Gasilska zveza Prebold PGD Kaplja PGD Latkova vas PGD Matke PGD Sv. Lovrenc PGD Šeš če GZ Saleške dolie PGD Vinska Gora GZ Slovenske Konjice PGD Slovenske Konjice Samostojne organizacije PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka PGD Šempeter PGD Rimske Toplice PGD Parižlje-Topovlje PGD Mozirje PGD Nazarje PGD Gorenje pri Zre čah 7. januar 2014 Stran 1 od 9 Organizacija Opomba ReCO Kranj GZ Ob čine Radovljica PGD Brezje na Gorenjskem PGD Podnart PGD Ljubno Društvo gorske reševalne službe Radovljica PGD Mošnje PGD Lesce PGD Srednja Dobrava PGD Lancovo PGD Radovljica PGD Hlebce PGD Podgora PGD Begunje PGD Kamna Gorica PGD Kropa IPGD Elan GZ Jesenice PGD Zabreznica PGD Smoku č GARS Jesenice PGD Jesenice PGD Hrušica PGD Koroška Bela PGD Planina pod Golico PGD Blejska Dobrava PGD Javorniški Rovt Gasilska zveza Škofja Loka PGD Stara Loka PGD Škofja Loka PGD Trata PGD Virmaše-SvetiDuh PGD Bukovica PGD Rete če Gasilsko reševalna služba Kranj PGD Besnica PGD Bitnje PGD Breg ob Savi PGD Britof PGD Golnik PGD Gori če PGD Jošt PGD Kokrica PGD Kranj - Primsko PGD Mav čiče PGD Podblica PGD Stražiš če PGD Trstenik PGD Žabnica PGD Predoslje PGD Suha Štab CZ za Gorenjsko ReCO Kranj URSZR Kranj CZ Regije - Logisti čni center CZ Regije - Oddelek za RKB CZ Regije - iskanje zasutih v ruševinah CZ Regije - Oddelek za tehni čno reševanje CZ Regije - Ekipa za reševanje iz vode 7.
    [Show full text]
  • Program Praznjenja Greznic in Mkčn
    PROGRAM PRAZNJENJA GREZNIC IN MKČN UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS št. 98/2015) moramo kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode le to zagotavljati vsem prebivalcem občine Metlika. V okviru izvajanja storitve prevzema blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN je potrebno: Uporabnike pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe praznjenja najmanj 15 dni pred izvedbo. Uporabnik lahko zahteva spremembo datuma praznjenja najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru moramo storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Zagotavljati prevzem ter obdelavo blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN na Centralni čistilni napravi Metlika najmanj enkrat na tri leta. Prevzemati celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. OPIS TRENUTNEGA STANJA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Komunala Metlika trenutno na območju občine Metlika upravlja z devetimi čistilnimi napravami. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je urejeno v mestu Metlika in naseljih: Rosalnice, Čurile, Krasinec, Podzemelj, Dolnji in Gornji Suhor, Gradac, Radovica, Drašiči, Križevska vas in Bušinja vas. Čistilne naprave v občini Metlika Št. Čistilna naprava Velikost PE 1 CČN Metlika 4500 2 Rosalnice 600 3 Podzemelj 700 4 Krasinec 250 5 Suhor 250 6 Gradac 700 7 Radovica 350 8 Drašiči 300 9 Bušinja vas 250 PROGRAM IZVAJANJA STORITEV, VEZANIH NA GREZNICE IN MKČN Število greznic in MKČN do 50 PE: V občini Metlika imamo 1178 greznic in 30 MKČN. Evidenca podatkov: Trenutno imamo vzpostavljeno delno evidenco podatkov o greznicah. Ob prvem praznjenju greznic bomo pridobili še ostale podatke, kateri se vnašajo na delovni nalog črpanja in odvoza grezničnih gošč (priloga 1).
    [Show full text]
  • Lilijana Žnidarši@ Golec 5. Zvezek
    Lilijana Žnidarši@ Golec VODNIK PO URBARJIH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. zvezek Popis na novo evidentiranih urbarjev, zbir podatkov o urbarjih v vseh petih zvezkih in skupno imensko kazalo Lilijana Žnidarši@ Golec Lilijana Žnidaršič Golec VODNIK PO URBARJIH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. zvezek Popis na novo evidentiranih urbarjev, zbir podatkov o urbarjih v vseh petih zvezkih in skupno imensko kazalo Ljubljana, 2021 Lilijana Žnidaršič Golec VODNIK PO URBARJIH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. zvezek: Popis na novo evidentiranih urbarjev, zbir podatkov o urbarjih Knjigo posvečam spominu dr. Vladimirja Žumra, v vseh petih zvezkih in skupno imensko kazalo ki je bistveno pripomogel k izvedbi projekta »Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije« Prevod povzetka: Marija Mojca Peternel Izbor slikovnega gradiva: Lilijana Žnidaršič Golec Reprodukcije: Danilo Glažar, Andrej Furlan Oblikovanje in prelom: Tiskarna DTP, Ljubljana Založil in izdal: Arhiv Republike Slovenije, zanj Bojan Cvelfar https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Zalozba/e-publikacije/Vodnik-po-urbarjih-5.pdf računalniški datotečni format: pdf datum javne objave: 24. 5. 2021 Prva e-izdaja Ljubljana 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 63195395 ISBN 978-961-6638-39-5 (PDF) Slika na naslovnici: Gruberjeva palača v Ljubljani, sedež Arhiva Republike Slovenije. Foto: Andrej Furlan Zadnja stran platnice: Stran iz urbarja za del posesti graščine Tariška vas iz leta 1629. (SI AS 2, Deželni stanovi za
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]
  • Belokranjski Okusi Belokranjski Okusi
    #belakrajina www.belakrajina.si belokranjski okusi belokranjski okusi Priporočamo vam, da v Beli krajini raziskujete lokalno kulinariko in poskusite tradicionalne posebnosti. Ne spreglejte gostincev, ki sodelujejo v projektu Okusi Bele krajine, saj vam bodo ponudili slastne jedi iz lokalnih sestavin po tradicionalnih receptih. Belokranjske posebnosti med vini so gotovo metliška črnina, belokranjec in mlada portugalka. Pravo doživetje je nazdraviti z vrhunskimi vini ob belokranjski pogači v domači zidanici. Preden z lepimi spomini odidete iz naših krajev, obiščite Hišo dobrot Bele krajine in delček avtentičnih lokalnih produktov odnesite s seboj domov. Verjamemo, da bo darilo iz dežele belih brez in srčnih ljudi navdušilo tako vas kot tudi vaše prijatelje. Jugorje pri Okusi Metliki Rožni Belo krajino Dol Maline Radovica Komarna vas Črmošnjice Suhor Kal Gače Železniki Dragomlja Drašiči vas Trnovec Črešnjevec Krmačina SEMIČ Čurile METLIKA Kot Vavpča vas Krupa Križevska Vas Ručetna Vas Mihelja Vas Podzemelj Petrova Vas Gradac Rožanec Sela pri Otovcu Lokve Krasinec Jelševnik Bistrica ČRNOMELJ Griblje Kanižarica Dragovanja Vas Adlešiči Dragatuš KP Lahinja Stari trg Prelesje ob Kolpi KP Kolpa Kot ob Kolpi Mali Nerajec Vinica MP Vinica SOSESKA ZIDANICA DRAŠIČI VINSKA KLET LIPEC Drašiči 46, Metlika Kal 3, Semič www.soseskadrasici.net T: +386 40 833 898 VINO T: +386 41 753 017 E: [email protected] VINARSTVO NEMANIČ VINSKA KLET METLIKA ČRNOMALJSKA VINSKA KLET Radovica, Metlika CBE 68, Metlika Ulica Mirana Jarca 2, Črnomelj www.nemanic.si www.kz-metlika.si
    [Show full text]
  • Javna Razsvetljava – Var Čevalni Ukrepi
    Ob čina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika Ob činski svet Ob čine Metlika ZADEVA: Javna razsvetljava – var čevalni ukrepi Namen: Obravnava Pravna podlaga: Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10) Statut Ob čine Metlika (Ur.l. RS, št. 14/09 in 38/10) Predlagatelj: Darko Zevnik, župan Poro čevalec: Irena Švajger Obrazložitev: V prilogi Predlog sklepa: Ob činski svet Ob čine Metlika sprejme Sklep o ugašanju in delni no čni redukciji javne razsvetljave na obmo čju Občine Metlika. Darko Zevnik Župan Priloge: - Obrazložitev - Sklep - Dopisi KS Krasinec, Dobravice, Podzemelj, Grabrovec - Tabela 1: poraba elektrike 2009-2014 - Tabela 2: var čevalni ukrepi OB ČINA METLIKA Mestni trg 24 8330 Metlika Ob činski svet Ob čine Metlika ZADEVA: Javna razsvetljava – var čevalni ukrepi Ob sprejemu prora čuna Ob čine Metlika za leto 2015 je bilo na seji Ob činskega sveta tako ob prvi obravnavi prora čuna, kot tudi ob drugi obravnavi, na skupnih sejah Odbora za urejanje prostora in komunalo in Odbora za gospodarstvo, finance in premoženje ter na seji Nadzornega odbora zahtevano, da se izvedejo ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike na javni razsvetljavi. Ob čina Metlika je že dosedaj izvajala ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike na podro čju javne razsvetljave. Eden od teh ukrepov je zmanjšanje svetilnosti v no čnem času (tim. redukcije). Na vseh odjemnih mestih je že sedaj v času od 23.00 ure do 5.00 ure sprogramirana 50 % svetilnost. Drugi ukrep je bila zamenjava 324 svetilk na 14-ih odjemnih mestih z LED svetilkami v letu 2013.
    [Show full text]
  • Acta Historiae Artis Slovenica 24|1  2019 Umetnostnozgodovinski Inštitut Franceta Steleta Zrc Sazu 2019
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 24|1 2019 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2019 1 | 24 Vsebina • Contents Katarina Šmid, Orfej med živalmi na ptujskem Orfejevem spomeniku – upodobitev ekfraze Filostrata Mlajšega? • Orpheus among the Animals on the Orpheus Monument in Ptuj: An Echo of the Ekphrasis by Philostratus the Younger? Jure Vuga, Podoba samogibljive skulpture malika, mehaničnega čudesa ali »avtomata« na Kranjskem oltarju • A Depiction of a Self-moving Sculpture of an Idol, a Mechanical Marvel or Automaton in the Krainburg Altarpiece Boris Golec, Višnjegorski slikarji 17. in 18. stoletja, njihovo socialno in naročniško okolje. Frančišek Karel Mučeništvo sv. Kancija, Kancijana, (Francesco) Faenzi, Franc Faenzi, Janez Jakob Menhard (Mönhardt), Jakob Killer, Karel Ludvik Gentilli, Peter Kancijanile in Prota (izrez), Kranjski oltar, Straspurger, Franc Anton Nirenberger, Franc Ksaver Nirenberger, Anton Nirenberger • 17th and 18th Century ok. 1500, © Belvedere, Dunaj Painters from Višnja Gora, their Social Environment and Commissioners. Franz Karl (Francesco) Faenzi, Franz Faenzi, Johann Jakob Menhard (Mönhardt), Jakob Killer, Karl Ludwig Gentilli, Peter Straspurger, Franz Anton Nirenberger, Franz Xaver Nirenberger, Anton Nirenberger Renata Komić Marn, »Če bo hotel muzej pridobiti kaj boljših stvari, bo moral za nakup tvegati večje vsote.« Nakupi za Narodni muzej na dražbi Szapáryjeve zbirke v Murski Soboti • “If the museum wishes to obtain better things, it will have to risk higher sums.” The Acquisitions for the National Museum at the Auction of the Szapáry Collection in Murska Sobota Barbara Vodopivec, Restitucija predmetov kulturne dediščine iz Avstrije v Jugoslavijo po letu 1945 • Restitution of Objects of Cultural Heritage from Austria to Yugoslavia after 1945 Jure Volčjak, Cerkve goriške nadškofije na Kranjskem v času nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa.
    [Show full text]