DOCSLIB.ORG

BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY in a KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY in a KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro CAPACities5-NSL_idrija_nsl.qxd 31.8.2020 10:02 Page 1 CAPACities 5 5 BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY IN A KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro ISBN 978-961-05-0461-0 LANDSCAPE IN A KARST – SUSTAINABILITY BELA KRAJINA € 19 9 789610 504610 uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 1 1 uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 2 2 uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 3 CAPACities 5 BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY IN A KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 4 4 uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 5 CAPACities 5 BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY IN A KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro LjubLjAnA 2020 uvodne5_idrija.qxd 1.9.2020 10:27 Page 6 Knjižna zbirka CAPACities, ISSN 2232-2477, UDK 91 CAPACities 5 BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY IN A KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro © 2020, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Založba ZRC Editors: Nika Razpotnik Visković, Mateja Šmid Hribar Series Editors: Janez Nared, Drago Perko Reviewers: Andraž Čarni, Matija Zorn Cartographers: Daniela Ribeiro, Manca Volk Bahun Photographers: Daniela Ribeiro, Jure Tičar Translation of abstract: Živa Malovrh Translation of preface: Deks d. o. o. Proofreading: Alexander Jordan Issued by: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika For the issuer: Matija Zorn Published by: Založba ZRC For the publisher: Oto Luthar Editor-in-chief: Aleš Pogačnik Cover design: Jerneja Fridl Cover photographies: Daniela Ribeiro DTP: SYNCOMP d. o. o., Ljubljana Printed by: Collegium Graphicum Print run: 250 copies First edition, first printing. First e-edition of the book is published under terms of Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0.: DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504627 The CAPACities book series is being produced as a part of the research program, Geography of Slovenia (P6-0101), funded by the Slovenian Research Agency. The research is also a result of a postdoctoral project (Z7-1885) also funded by the Slovenian Research Agency. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:551.44(497.4Bela krajina) 711.14(497.4Bela krajina) 502.131.1(497.4Bela krajina) RIBEIRO, Daniela Bela krajina – sustainability in a karst landscape / Daniela Ribeiro ; [cartographers Daniela Ribeiro, Manca Volk Bahun ; photographers Daniela Ribeiro, Jure Tičar ; translation of abstract Živa Malovrh, translation of preface Deks]. – 1st ed., 1st printing. – Ljubljana : Založba ZRC, 2020. – (Knjižna zbirka Capacities, ISSN 2232-2477 ; 5) ISBN 978-961-05-0461-0 COBISS.SI-ID 22518787 COBISS.SI -ID= 22523907 ISBN 978-961-05-0462-7 (pdf) uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 7 bela krajina – Sustainability in a karst landscape CAPACities 5 BELA KRAJINA – SUSTAINABILITY IN A KARST LANDSCAPE Daniela Ribeiro uDC: 913:551.44(497.434bela krajina) 711.14(497.434bela krajina) 502.131.1(497.434bela krajina) CObISS: 2.01 AbSTRACT Bela krajina – Sustainability in a karst landscape Sustainable development in karst areas should be adapted to its specificities and take into account its vulnerability. Since the assessment of the development po tential and management of karst areas is of great importance in Slovenia, the author analysed the impact of landscape features on the land use and sustainable development in bela krajina, as a study region. The monograph is divided into three main parts, essentially based on the approaches used to analyse the selected karst landscape. Firstly, an assess- ment of the degree of human disturbance to the karst environment in bela krajina was done, using an environmental index specific for karst areas, referred to as the ‘Karst Disturbance Index’. The Karst Disturbance Index classified the degree of disturbance in bela krajina as low. In the second part, two case studies were selected (the settlements of Adlešiči and bojanci) for an in-depth study of landscape changes, through land use changes, over the previous 200 years. The results of these analyses confirmed the land abandonment and overgrowth of agricultural land in both case studies, however at different rates. Socio-economic aspects were found to be the most important drivers of land use changes in these case studies. In the third part, quantitative analysis (through the use of sustainable development indi- cators) and qualitative analysis ( through structured interviews) of the landscape features for sustainable development was performed. by means of a comparative approach the reasons for the differences in landscape structure and development in bela krajina were discussed. According to the quantitative analysis, Semič is the most sustainably developed municipality, whilst Črnomelj was identified as the least sus- tainably developed muni cipality in the study region. The results from qualitative analysis of landscape features using interviews didn’t show many differences among the municipalities. However, some dif- ferences among different stakeholders were perceived. The ways in which the karst landscape influences local development mentioned by local stakeholders were that: it hampers agriculture, hampers the build- ing of houses an d other infrastructure, and it is vulnerable to pollution. Karst landscape features affect sustainable development positively and negatively, according to local stakeholders. The positive effects were mainly connected with tourism, and the negative effects were mainly connected with hampered agriculture. Thus karst landscape features cannot only be seen as limiting factors, but also as having their ow n development potential. KEY WORDS karst landscapes, sustainable development, land use, bela krajina, Slovenia 7 uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 8 Daniela Ribeiro CAPACities 5 BELA KRAJINA – TRAJNOST V KRAŠKI POKRAJINI Daniela Ribeiro uDK: 913:551.44(497.434bela krajina) 711.14(497.434bela krajina) 502.131.1(497.434bela krajina) CObISS: 2.01 IZVLEČEK Trajnostni razvoj na kraških območjih bi moral biti prilagojen posebnostim te pokrajine, posebej njeni ranljivosti. Ker je pravilno vrednotenje razvojnega potenciala in upravljanje s kraškimi območji zelo pomembno za Slovenij o, smo na primeru bele krajine analizirali vpliv pokrajinskih prvin na rabo zem- ljišč in trajnostni razvoj. Raziskava je razdeljena na tri sklope, ki hkrati predstavljajo tri pristope k preučevanju pokrajine. najprej smo s posebnim indeksom za kraške pokrajine ocenili stopnjo člo- vekovega vpliva na kraško pokrajino (indeks obremenjenosti kraškega okolja zaradi vpliva človeka). na njegovi podlag i smo belo krajino opredelili kot nekoliko človeško obremenjeno, zato smo ocenili, da je raven obremenjenosti v beli krajini nizka. V drugem sklopu smo preučili dve študiji primerov (naselji Adlešiči in bojanci), kjer smo podrobno analizirali pokrajinske spremembe s poudarkom na rabi tal v zadnjih dveh stoletjih. Rezultati so potrdili opuščanje obdelovalnih zemljišč in zaraščanje pokra- jine. na preuč evanih primerih se je pokazalo, da so najpomembnejša gonila sprememb rabe zemljišč družbeno-gospodarski vzroki. V tretjem sklopu smo opravili kvantitativno (z uporabo kazalnikov traj- nostnega razvoja) in kvalitativno analizo (s strukturiranimi intervjuji) pokrajinskih prvin za trajnostni razvoj. S primerjalnim pristopom smo razpravljali o razlogih za razlike v pokrajinski strukturi in raz- voju bele krajine. Rezultati kvantitativne analize kažejo, da je Semič najbolj trajnostno razvita občina, medtem ko je bil Črnomelj opredeljen kot najmanj trajnostno razvita občina. Rezultati kvalitativne ana- lize pokrajinskih prvin niso pokazali večjih razlik med občinami, a smo zaznali določene razlike med različnimi skupinami deležnikov. načini, kako kraškost vpliva na lokalni razvoj so: zaviranje kmetij- stva, zaviranje gradnje hiš in infrastrukture ter ranljivost na onesnaževanje. Lokalni deležniki so izpostavili, da kraški pojavi na trajnostni razvoj lahko vplivajo pozitivno ali negativno. Pozitivni so večinoma pove- zani s turizmom, negativni pa s kmetijstvom. Delo sklenemo s pozitivno ugotovitvijo, da kraškost ni le omejitveni dejavnik, temveč ima tudi razvojni potencial. KLjuČnE bESEDE kraške pokrajine, trajnosti razvoj, raba zemljišč, bela krajina, Slovenija 8 uvodne5_idrija.qxd 31.8.2020 9:52 Page 9 bela krajina – Sustainability in a karst landscape CONTENT Preface .............................................................................................................................................................................................................................. 11 1 Introduction .................................................................................................................................................................................................. 13 2 Theoretical background and methodology ............................................................................................................................ 14 2.1 Theoretical background ............................................................................................................................................................ 14 2.1.1 Approaches for measuring sustainable development .............................................................................. 16 2.1.1.1 Worldwide .......................................................................................................................................................... 16 2.1.1.2 In Slovenia .......................................................................................................................................................... 19 2.1.2 Landscapes as pivotal areas for sustainable
Load more

Recommended publications
  • Biological and Landscape Diversity in Slovenia
    MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Biological and Landscape Diversity in Slovenia An overview CBD Ljubljana, 2001 MINISTRY OF THE ENVIRONMENTAL AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Published by: Ministry of the Environment and Spatial Planning - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Editors in chief and executive editors: Branka Hlad and Peter Skoberne Technical editor: Darja Jeglič Reviewers of the draft text: Kazimir Tarman Ph.D., Andrej Martinčič Ph.D., Fedor Černe Ph.D. English translation: Andreja Naraks Gordana Beltram Ph.D. (chapter on Invasive Species, ......., comments on the figures), Andrej Golob (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Revision of the English text: Alan McConnell-Duff Ian Mitchell (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Gordana Beltram Ph.D. Designed and printed by: Littera Picta d.o.o. Photographs were contributed by: Milan Orožen Adamič (2), Matjaž Bedjanič (12), Gordana Beltram (3), Andrej Bibič (2), Janez Božič (1), Robert Bolješič (1), Branka Hlad (15), Andrej Hudoklin (10), Hojka Kraigher (1), Valika Kuštor (1), Bojan Marčeta (1), Ciril Mlinar (3), Marko Simić (91), Peter Skoberne (57), Baldomir Svetličič (1), Martin Šolar (1), Dorotea Verša (1) and Jana Vidic (2). Edition: 700 copies CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 574(497.4)(082) BIOLOGICAL and landscape diversity in Slovenia : an overview / (editors in chief Branka Hlad and Peter Skoberne ; English translation Andreja Naraks, Gordana Beltram, Andrej Golob; photographs were contributed by Milan Orožen Adamič... et. al.). - Ljubljana : Ministry of the Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN 961-6324-17-9 I.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • Načrt Šolskih Poti V Šolskem Okolišu Oš Dragatuš
    NAČRT ŠOLSKIH POTI V ŠOLSKEM OKOLIŠU OŠ DRAGATUŠ ŠOLSKO LETO 2019/2020 Koordinatorica za promet: Sabina Lukežič Ravnatelj: Stanislav Dražumerič - 1 - KAZALO: UVOD ....................................................................................................................................4 1 OTROCI POTREBUJEJO POMOČ IN NADZOR............................................................5 1.1 KAJ ZMOREJO OTROCI ..........................................................................................5 1.2 OTROCI V PROMETU POTREBUJEJO POMOČ ODRASLIH ................................5 1.3 PROMETNA VZGOJA VEDNO IN POVSOD ..........................................................5 1.3.1 VZOR ODRASLIH ............................................................................................5 1.3.2 UČENJE ............................................................................................................6 1.3.3 HOJA PO CESTI BREZ PLOČNIKOV .............................................................7 1.3.4 PREČKANJE CESTE ........................................................................................7 1.3.5 PROMETNI ZNAKI ..........................................................................................8 1.3.6 UTRJEVANJE VEDENJA .................................................................................9 1.4 PROMETNA VZGOJA OTROK V ŠOLI ...................................................................9 1.4.1 SESTAVINE POUKA PROMETNE VZGOJE ................................................ 10 1.4.2 PROGRAM
    [Show full text]
  • SEZNAM POTRJENIH KANDIDATUR in LIST KANDIDATOV Za Volitve Dne, 5
    OBČINA ČRNOMELJ, OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj je na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08 in 83/12) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur.l. RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US) na seji dne, 17.9.2014 določila SEZNAM POTRJENIH KANDIDATUR IN LIST KANDIDATOV za volitve dne, 5. oktobra 2014 a) Za volitve ŽUPANA Občine Črnomelj: VOLILNA ENOTA: Občina Črnomelj KANDIDATI: 1. ANDREJ FABJAN , roj. 08.05.1957, Stražnji Vrh 1, Črnomelj, kmetijski inženir, podjetnik Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka OO Črnomelj 2. JOŽE VESELIČ , roj. 27.10.1974, Cankarjeva ulica 2, Črnomelj, poslovni sekretar, projektno delo Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka OO Črnomelj 3. MOJCA ČEMAS STJEPANOVIČ , roj. 03.07.1960, Kanižarica 21c, Črnomelj, univ. dipl. ekonomist, županja Predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije OO Črnomelj in Socialni demokrati OO Črnomelj Voli se enega kandidata. b) Za volitve ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Občine Črnomelj: VOLILNA ENOTA I., ki obsega območje KS Črnomelj Glasuje se za eno listo kandidatov. V volilni enoti se voli 9 kandidatov. Liste kandidatov: 1. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Jože Veselič, roj. 27.10.1974, Cankarjeva ulica 2, Črnomelj, poslovni sekretar, projektno delo 2. Ivanka Štukelj, roj. 17.11.1961, Ulica Pod gozdom 38, Črnomelj, mag. farmacije, farmacevt 3. Stanislav Žlak, roj. 30.08.1960, Ul. 21. oktobra 4a, Črnomelj, tehnik, zavarovalni agent 4. Darja Steiner, roj. 08.08.1972, Ulica Na pristavah 5, Črnomelj, diplomirana ekonomistka, zavarovalni agent 5. Boris Rožič, roj. 06.08.1949, Nova Loka 22, Črnomelj, ing.
    [Show full text]
  • OBČINA ČRNOMELJ K Točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo Za Sejo Občinskega Sveta Občine Črnomelj V Marcu 2018
    OBČINA ČRNOMELJ K točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v marcu 2018 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Zadeva: INFORMACIJA O ZAVZETIH STALIŠČIH DO PRIPOMB NA JAVNO RAZGRNJEN PREDLOG ZA RAZGLASITEV KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ OBRAZLOŽITEV Na območju občine Črnomelj je po Registru nepremične kulturne dediščine glede na vrsto pravnega režima, ki velja na območju kulturne dediščine, evidentiranih 56 arheoloških najdišč, 132 enot dediščine in 7 enot dediščine priporočilno (stavbna, memorialna, naselbinska dediščina, kulturna krajina) ter 70 spomenikov, od tega imajo 4 status kulturnega spomenika državnega pomena, 66 pa status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16 - v nadaljevanju Zakon) v 1. členu definira dediščino kot dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Številčnost evidentiranih enot odraža bogastvo območja na katerem se nahajajo spomeniki in s tem mnogotere priložnosti posameznikov ali skupnosti za dvig zavesti o pripadnosti domačemu kraju kot tudi poslovne priložnosti v turizmu ali drugje. Po drugi strani pa razglasitev spomenikov pomenu tudi zavezo, da se spomenike dostojno ohranja in vzdržuje ter se omogoča dostopnost javnosti. Priprava predloga za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj se poleg tega, da se posodobi veljavne pravne dokumente, pripravlja tudi zaradi dejstva, da so bili z Odlokom o Krajinskem parku Kolpa (Ur.
    [Show full text]
  • Zaključno Poročilo
    »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA LETNI IZVEDBENI NAČRT 2008 Projekt: Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke« Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia 1001 Ljubljana, Hacquetova 17, SLOVENIJA Tel. +386 1 / 28 05 262, p.p. 2553 Telefax +386 1 / 28 05 255 Druga priznana organizacija v čebelarstvu (DPO) Datum: 10. 9. 2010 Končno poročilo »Rezultati raziskav pilotnega projekta testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica) ", Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP, pristop LEADER Projekt sofinancirajo lokalne skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine Prijavitelj in nosilec projekta: Čebelarska zveza Bele krajine Partnerji projekta: Občina Črnomelj, Občina Semič, Občina Metlika, Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja 1 Projekt smo izvedli v skladu s "Pogodbo o raziskovalnem delu", ki so jo sklenili pogodbeni partnerji Občina Črnomelj, Čebelarska zveza Bele krajine in Kmetijski inštitut Slovenije. V skladu s programom naloge smo v letih 2009 in 2010 izvedli naslednje naloge: 1. Priprava programa in koordiniranje dela 2. Strokovna pomoč pri izvedbi raziskovalne naloge 3. Vzorčenje na terenu in razdelitev rodovniških matic 4. Osemenjevanje matic in usposabljanje 5. Obdelava rezultatov morfoloških in genetskih raziskav 6. Obdelava rezultatov ocenjevanja lastnosti čebeljih družin pri 12. čebelarjih in pri 4. vzrejevalcih 7. Spremljanje in pomoč pri odbiri v pogodbenih čebelarstvih in opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem testiranja 8. Zaključki 2 1. PRIPRAVA PROGRAMA I KOORDIIRAJE DELA V okviru projekta smo v sodelovanju z nosilcem projekta določili vsebino in potek dela: a) Ocenjevanje lastnosti čebeljih družin Predvideli smo sodelovanje 12 čebelarjev, ki spremljajo lastnosti čebeljih družin, ki so pomembne za nadaljno odbiro.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Acta Histriae
    ACTA HISTRIAE ACTA ACTA HISTRIAE 23, 2015, 3 23, 2015, 3 ISSN 1318-0185 Cena: 11,00 EUR UDK/UDC 94(05) ACTA HISTRIAE 23, 2015, 3, pp. 309-590 ISSN 1318-0185 ACTA HISTRIAE • 23 • 2015 • 3 ISSN 1318-0185 UDK/UDC 94(05) Letnik 23, leto 2015, številka 3 Odgovorni urednik/ Direttore responsabile/ Darko Darovec Editor in Chief: Uredniški odbor/ Gorazd Bajc, Furio Bianco (IT), Flavij Bonin, Dragica Čeč, Lovorka Comitato di redazione/ Čoralić (HR), Darko Darovec, Marco Fincardi (IT), Darko Friš, Aleksej Board of Editors: Kalc, Borut Klabjan, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Egon Pelikan, Luciano Pezzolo (IT), Jože Pirjevec, Claudio Povolo (IT), Vida Rožac Darovec, Andrej Studen, Marta Verginella, Salvator Žitko Urednik/Redattore/ Editor: Gorazd Bajc Prevodi/Traduzioni/ Translations: Petra Berlot (angl., it., slo) Lektorji/Supervisione/ Language Editor: Petra Berlot (angl., it., slo) Stavek/Composizione/ Typesetting: Grafis trade d.o.o. Izdajatelj/Editore/ Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko / Società storica del Litorale© Sedež/Sede/Address: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, SI-6000 Koper-Capodistria, Kreljeva 3 / Via Krelj 3, tel.: +386 5 6273-296; fax: +386 5 6273-296; e-mail: [email protected]; www.zdjp.si Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o. Naklada/Tiratura/Copies: 300 izvodov/copie/copies Finančna podpora/ Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Supporto finanziario/ Research Agency Financially supported by: Slika na naslovnici/ Foto di copertina/ Picture on the cover: Bodeča žica na slovensko-hrvaški meji december 2015 (Foto Zaklop) Barbed wire on the Slovenian-Croatian border, December 2015 (foto Zaklop) / Filo spinato al confine tra Slovenia e Croazia, dicembre 2015 (foto Zaklop) Redakcija te številke je bila zaključena 15.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • OSNOVNA ŠOLA VINICA Vinica 50, 8344 Vinica
    1 OSNOVNA ŠOLA VINICA Vinica 50, 8344 Vinica Ravnateljica: mag. Ines Žlogar, prof. soc. ped. Svetovalna delavka: Tanja Matkovič, dipl. soc. del. Računovodja in poslovni sekretar: Zdenka Kajin Administrator: Ivanka Moravec Tel.: ravnateljica (07) 3647 102 Tel.: tajništvo (07) 3647 100 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.osvinica.si Številka podračuna: 01217 - 6030648133 Davčna številka: 75824973 Ostale telefonske številke: ZBORNICA (07) 3647 113 KNJIŽNICA (07) 3647 110 SVETOVALNA DELAVKA (07) 3647 111 KUHINJA (07) 3647 112 VRTEC (07) 3647 114 Uradne ure za starše: Vsak delovnik med 7.30 in 14. uro 2 NAGOVOR RAVNATELJICE Spoštovani starši, dragi učenci, cenjeni sodelavci, tudi to šolsko leto pričenjamo zelo spodbudno. Med počitnicami so potekala dela na igrišču, ki je končno dočakalo novo podobo. Prenova igrišča je med seboj povezala krajane in vse, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju preživljamo šolski in prosti čas. Zato ima obnova šolskega igrišča toliko večjo vrednost. Zaposleni bomo skupaj z vami, starši, poskrbeli, da bodo učenci v dobrih pogojih pridobivali nova znanja, razvijali svoje sposobnosti in potenciale ter močna področja, med seboj sodelovali, si pomagali, bili spoštljivi, iskreni in strpni drug do drugega ter pripravljeni na izzive in ovire ter pasti časa, v katerem živimo. Zato tudi letos pričakujem in si želim, da: dobro sodelujemo med seboj, krepimo medsebojne odnose, znamo predvidevati, si pomagamo, si zaupamo, smo iskreni drug do drugega, smo dober zgled, znamo pravočasno poskrbeti za tiste, ki imajo težave. Naj bo tudi leto, ki je pred nami, polno novega znanja, neprecenljivih izkušenj, radovedno, igrivo, ustvarjalno, predvsem pa mirno in predvidljivo.
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]