Zaključno Poročilo
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA LETNI IZVEDBENI NAČRT 2008 Projekt: Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke« Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia 1001 Ljubljana, Hacquetova 17, SLOVENIJA Tel. +386 1 / 28 05 262, p.p. 2553 Telefax +386 1 / 28 05 255 Druga priznana organizacija v čebelarstvu (DPO) Datum: 10. 9. 2010 Končno poročilo »Rezultati raziskav pilotnega projekta testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica) ", Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP, pristop LEADER Projekt sofinancirajo lokalne skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine Prijavitelj in nosilec projekta: Čebelarska zveza Bele krajine Partnerji projekta: Občina Črnomelj, Občina Semič, Občina Metlika, Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja 1 Projekt smo izvedli v skladu s "Pogodbo o raziskovalnem delu", ki so jo sklenili pogodbeni partnerji Občina Črnomelj, Čebelarska zveza Bele krajine in Kmetijski inštitut Slovenije. V skladu s programom naloge smo v letih 2009 in 2010 izvedli naslednje naloge: 1. Priprava programa in koordiniranje dela 2. Strokovna pomoč pri izvedbi raziskovalne naloge 3. Vzorčenje na terenu in razdelitev rodovniških matic 4. Osemenjevanje matic in usposabljanje 5. Obdelava rezultatov morfoloških in genetskih raziskav 6. Obdelava rezultatov ocenjevanja lastnosti čebeljih družin pri 12. čebelarjih in pri 4. vzrejevalcih 7. Spremljanje in pomoč pri odbiri v pogodbenih čebelarstvih in opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem testiranja 8. Zaključki 2 1. PRIPRAVA PROGRAMA I KOORDIIRAJE DELA V okviru projekta smo v sodelovanju z nosilcem projekta določili vsebino in potek dela: a) Ocenjevanje lastnosti čebeljih družin Predvideli smo sodelovanje 12 čebelarjev, ki spremljajo lastnosti čebeljih družin, ki so pomembne za nadaljno odbiro. Te lastnosti so: obarvanost obročkov zadka, mirnost, rojivost, živalnost, odpad varoj ter donos medu. Ocenjevanje družin se opravi trikrat v čebelarski sezoni. Obrazec za ocenjevanje in vnos ocen čebeljih družin je predstavljen v prilogi 1. Odbrane družine so potencialni trotarji na plemenilni postaji in bodo vključeni v nadaljnje testiranje, in vključitev v vzrejni program. Slika 1: Kranjska sivka ( Apis mellifera carnica ) b) Ocenjevanje lastnosti čebeljih družin pri vzreji matic Vzrejevalci matic so v okviru projekta spremljali lastnosti, ki so pomembne za odbiro matičarjev. Poleg osnovnih lastnosti, ki se spremljajo pri vzreji v odobrenih vzrejališčih, so vzrejevalci spremljali še dodatne lastnosti: izletavanje čebel, skrb za varnost in snago, graditev satja, stanje zalege in razvoj družine, oskrba s hrano, zdravstveno stanje in odpornost. Primer obrazca za vnos ocen lastnosti pri vzreji matic z razlago ocen je v prilogi 2. c) Vzorčenje na terenu (za morfološke in genetske raziskave) Za genetske raziskave smo predvideli 90 vzorcev čebel iz območja Bele krajine. Na vzorcih iz istih družin smo opravili tudi morfološke meritve. 3 č) Izvedba morfoloških meritev Morfološke meritve so vključevale vzorčenje na terenu, pripravo kril, skeniranje in obdelavo zbranih podatkov. Za ta namen smo uporabili podatke, ki vključujejo kubitalni index (Ki), izvedeni pa so bili pregledi družin na obarvanost obročkov zadka. d) Usposabljanje enega do dveh čebelarjev za umetno osemenjevanje matic Osemenitev matic, ki je sestavni del projekta, je pomembna dejavnost v okviru vzrejnega dela in vzreje rodovniških matic. Samo vzrejno delo zahteva kontrolirano parjenje, kar pa v čebelarstvu ni vedno lahko doseči. Med svatbenimi leti se matica opraši z več troti. Z namenom, da bi med seboj parili le točno določene linije matic in trotov, se postavljajo plemenilne postaje, ki pa morajo biti na izoliranih mestih, kjer v polkrogu vsaj 10 km ne sme biti nobenega drugega čebelnjaka (hribi, otoki). Druga možnost za kontrolirano parjenje pa je umetno osemenjevanje, ki v primerjavi z oprašitvijo v naravi tudi ni odvisno od vremenskih pogojev, omogoča pa tudi uporabo različnih linij trotov. Naša naloga je bila pripraviti teoretično in praktično usposabljanje osemenjevanja, ki sta se ga udeležila dva čebelarja. e) Analiza lastnosti čebeljih družin in obdelava podatkov za leti 2009 in 2010 in izdaja priporočila izvajalcem testiranja o čebeljih družinah primernih za nadaljnjo vzrejo Lastnosti, kot so hiter spomladanski razvoj družine, mirnost, sedenje na satju, donos medu, sposobnost prezimitve ter odpornost na bolezni v čebelji družini lahko spremljamo in so osnova vzreje matic. Nezaželena lastnost je tudi nagnjenost k rojenju. Čebelje družine in kvaliteto matic se ocenjuje po ustaljenih pravilih, pri čemer se najprej preveri rasa (pasma) medonosne čebele. S tem namenom se najprej oceni obarvanost obročkov zadka in izmeri kubitalni indeks in nato ekonomske in etološke lastnosti: donos medu, količina zalog hrane, nagnjenosti k rojenju, ocena mirnosti čebel, spomladanski razvoj, velikost zimske gruče itd. Obarvanost obročkov zadka Ocenjuje se obarvanost prvega in drugega obročka na zadku ter število posameznih čebel z obarvanimi obročki (zapisuje se zastopanost obarvanih čebel v odstotkih). Obarvanost obročkov zadka se ocenjuje trikrat letno. Matice čebeljih družin, pri katerih je ugotovljeno, da ima več kot 2% delavk prvi obroček na zadku obarvan rumeno, se takoj izloči iz nadaljnje reje. Obseg obarvanosti se oceni z ocenami od 1 do 4, pri čemer ocene pomenijo: 1 - pri večini obarvanih čebel sta dva obročka na zadku obarvana rumeno (rumen, usnjeno rjavi, oranžni) 2 - pri večini obarvanih čebel je prvi obroček obarvan rumeno (prvi obroček je povsem obarvan) 3 - pri večini obarvanih čebel je prvi obroček delno obarvan 4 - vsi obročki so temni Mirnost Po mednarodno sprejetih kriterijih se ta lastnost ocenjuje z ocenami od 1 (zelo napadalne čebele) do 4 (mirne čebele). Lastnost je zelo pomembna, saj čebelarji želijo družine, ki ne pikajo zelo pogosto in je delo z njimi lažje. Rojenje Rojenje testnih družin se prav tako ocenjuje v štirih stopnjah. 1 - družina je izrojila 2 - rojenje sem preprečil z velikim trudom 3 - pojavili so se matičnjaki, čebele so jih same podrle 4 - družina ni poskusila rojiti 4 Živalnost čebelje družine Ocena živalnosti družin je eden od kriterijev odbire plemenske družine. Ocenjujemo jo dvakrat letno (april, julij). Ugotavlja se relativno število zasedenih ulic, glede na stanje v vseh družinah na stojišču. Pri odbiri upoštevamo družine, ki v poletnem obdobju kasneje zmanjšajo obseg zaleganja. Živalnost se ocenjuje z ocenami 1 do 4: (ocena 1 ali 2 – pod povprečjem; ocena 3 ali 4 – nad povprečjem. Odpad varoj (Spremljanje napadenosti testnih družin z varojami) Tretiranja družin in ocenjevanje odpada varoj so bila izvedena v vseh družinah na stojišču v istem obdobju, uporabljene metode in sredstva so bila enotna. Pridelek medu Ugotavljanje iztočene količine medu. Skupna količina pridelanega medu v čebelarski sezoni je vsota pridelanega medu po vsakem točenju. f) Analiza lastnosti vzrejenih matic za leti 2009 in 2010 ter ugotavljanje primernosti za nadaljnjo vzrejo Vzrejevalci čebeljih matic, ki so se vključili v projekt so spremljali in ocenjevali številne lastnosti čebel, ki so pomembne za vzrejno dejavnost, niso pa vključene v strokovno nalogo, ki se izvaja v vseh vzrejališčih. Vzrejevalci so v okviru projekta spremljali izletanje čebel, skrb za varnost in snago, graditev satja, stanje zalege in razvoj družine, oskrba s hrano in zdravstveno stanje in odpornost. Vsaka od opisanih lastnosti obsega večje število karakteristik, ki se ocenjujejo. Vsaka od navedenih lastnosti se ocenjuje v skladu s predvidenim programom. Ocene so čebelarji vpisovali v tabelo priloge št. 2. 2. STROKOVA POMOČ PRI IZVEDBI RAZISKOVALE ALOGE Za strokovnega vodjo testne postaje je bil s strani nosilca projekta imenovan Stanislav Plut, ki je opravil vse predvidene naloge. Sodelujoči sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije smo nudili strokovno pomoč. V samem začetku izvajanja projekta smo sodelovali na področju priprave projekta in pomoči pri nakupu potrebne in ustrezne opreme. V ta namen smo zbirali podatke o karakteristikah posameznih kosov opreme, predvsem za osemenjevanje matic ter predlagali ustrezne rešitve. Vsa potrebna in manjkajoča oprema je bila nabavljena in pri izvajanju projekta tudi uporabljena. Naprava za osemenjevanje matic vključuje samo napravo s stereomikroskopom, svetilko in opremo za narkozo matic in vzdrževanje naprave. Nabavljen je bil tudi mikroskop, ki služi pregledu čebel in ugotavljanju spor osema . Uporaba vse nabavljene opreme prispeva k lažjemu izvajanju projektnih nalog, v nadaljevanju pa bo služila vsem čebelarjem, ki so dejavni v projektu in tudi drugim čebelarjem na tem območju. Strokovna pomoč je obsegala tudi vsa potrebna navodila in material za zbiranje vzorcev za morfološke in genetske raziskave. Pripravili smo material s fiksativom za zbiranje delavk in posredovali navodila za izvedbo morfoloških meritev. Strokovni vodja pa je pripravil natančen program zbiranja vzorcev in seznam zbranih vzorcev, ki služi obdelavi dosedanjih rezultatov in obdelave v prihodnjem obdobju. Strokovni vodja je izvedel vsa predvidena opravila na terenu in izvedel svetovanje v projekt vključenim čebelarjem. Po potrebi jih je poučil o opazovanju obarvanosti zadkov čebel ter razložil pomen vzrejanja čiste avtohtone kranjske čebele. S podporo strokovnega vodje so čebelarji, 5 vključeni v projekt spremljali