»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA LETNI IZVEDBENI NAČRT 2008 Projekt: Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke«

Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of 1001 Ljubljana, Hacquetova 17, SLOVENIJA Tel. +386 1 / 28 05 262, p.p. 2553 Telefax +386 1 / 28 05 255 Druga priznana organizacija v čebelarstvu (DPO)

Datum: 10. 9. 2010

Končno poročilo

»Rezultati raziskav pilotnega projekta testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica) ",

Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP, pristop LEADER Projekt sofinancirajo lokalne skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine Prijavitelj in nosilec projekta: Čebelarska zveza Bele krajine Partnerji projekta: Občina Črnomelj, Občina Semič, Občina Metlika, Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja

1

Projekt smo izvedli v skladu s "Pogodbo o raziskovalnem delu", ki so jo sklenili pogodbeni partnerji Občina Črnomelj, Čebelarska zveza Bele krajine in Kmetijski inštitut Slovenije.

V skladu s programom naloge smo v letih 2009 in 2010 izvedli naslednje naloge:

1. Priprava programa in koordiniranje dela 2. Strokovna pomoč pri izvedbi raziskovalne naloge 3. Vzorčenje na terenu in razdelitev rodovniških matic 4. Osemenjevanje matic in usposabljanje 5. Obdelava rezultatov morfoloških in genetskih raziskav 6. Obdelava rezultatov ocenjevanja lastnosti čebeljih družin pri 12. čebelarjih in pri 4. vzrejevalcih 7. Spremljanje in pomoč pri odbiri v pogodbenih čebelarstvih in opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem testiranja 8. Zaključki

2

1. PRIPRAVA PROGRAMA I KOORDIIRAJE DELA

V okviru projekta smo v sodelovanju z nosilcem projekta določili vsebino in potek dela: a) Ocenjevanje lastnosti čebeljih družin Predvideli smo sodelovanje 12 čebelarjev, ki spremljajo lastnosti čebeljih družin, ki so pomembne za nadaljno odbiro. Te lastnosti so: obarvanost obročkov zadka, mirnost, rojivost, živalnost, odpad varoj ter donos medu. Ocenjevanje družin se opravi trikrat v čebelarski sezoni. Obrazec za ocenjevanje in vnos ocen čebeljih družin je predstavljen v prilogi 1. Odbrane družine so potencialni trotarji na plemenilni postaji in bodo vključeni v nadaljnje testiranje, in vključitev v vzrejni program.

Slika 1: Kranjska sivka ( Apis mellifera carnica )

b) Ocenjevanje lastnosti čebeljih družin pri vzreji matic Vzrejevalci matic so v okviru projekta spremljali lastnosti, ki so pomembne za odbiro matičarjev. Poleg osnovnih lastnosti, ki se spremljajo pri vzreji v odobrenih vzrejališčih, so vzrejevalci spremljali še dodatne lastnosti: izletavanje čebel, skrb za varnost in snago, graditev satja, stanje zalege in razvoj družine, oskrba s hrano, zdravstveno stanje in odpornost. Primer obrazca za vnos ocen lastnosti pri vzreji matic z razlago ocen je v prilogi 2. c) Vzorčenje na terenu (za morfološke in genetske raziskave) Za genetske raziskave smo predvideli 90 vzorcev čebel iz območja Bele krajine. Na vzorcih iz istih družin smo opravili tudi morfološke meritve.

3

č) Izvedba morfoloških meritev Morfološke meritve so vključevale vzorčenje na terenu, pripravo kril, skeniranje in obdelavo zbranih podatkov. Za ta namen smo uporabili podatke, ki vključujejo kubitalni index (Ki), izvedeni pa so bili pregledi družin na obarvanost obročkov zadka. d) Usposabljanje enega do dveh čebelarjev za umetno osemenjevanje matic Osemenitev matic, ki je sestavni del projekta, je pomembna dejavnost v okviru vzrejnega dela in vzreje rodovniških matic. Samo vzrejno delo zahteva kontrolirano parjenje, kar pa v čebelarstvu ni vedno lahko doseči. Med svatbenimi leti se matica opraši z več troti. Z namenom, da bi med seboj parili le točno določene linije matic in trotov, se postavljajo plemenilne postaje, ki pa morajo biti na izoliranih mestih, kjer v polkrogu vsaj 10 km ne sme biti nobenega drugega čebelnjaka (hribi, otoki). Druga možnost za kontrolirano parjenje pa je umetno osemenjevanje, ki v primerjavi z oprašitvijo v naravi tudi ni odvisno od vremenskih pogojev, omogoča pa tudi uporabo različnih linij trotov. Naša naloga je bila pripraviti teoretično in praktično usposabljanje osemenjevanja, ki sta se ga udeležila dva čebelarja. e) Analiza lastnosti čebeljih družin in obdelava podatkov za leti 2009 in 2010 in izdaja priporočila izvajalcem testiranja o čebeljih družinah primernih za nadaljnjo vzrejo Lastnosti, kot so hiter spomladanski razvoj družine, mirnost, sedenje na satju, donos medu, sposobnost prezimitve ter odpornost na bolezni v čebelji družini lahko spremljamo in so osnova vzreje matic. Nezaželena lastnost je tudi nagnjenost k rojenju. Čebelje družine in kvaliteto matic se ocenjuje po ustaljenih pravilih, pri čemer se najprej preveri rasa (pasma) medonosne čebele. S tem namenom se najprej oceni obarvanost obročkov zadka in izmeri kubitalni indeks in nato ekonomske in etološke lastnosti: donos medu, količina zalog hrane, nagnjenosti k rojenju, ocena mirnosti čebel, spomladanski razvoj, velikost zimske gruče itd.

Obarvanost obročkov zadka Ocenjuje se obarvanost prvega in drugega obročka na zadku ter število posameznih čebel z obarvanimi obročki (zapisuje se zastopanost obarvanih čebel v odstotkih). Obarvanost obročkov zadka se ocenjuje trikrat letno. Matice čebeljih družin, pri katerih je ugotovljeno, da ima več kot 2% delavk prvi obroček na zadku obarvan rumeno, se takoj izloči iz nadaljnje reje. Obseg obarvanosti se oceni z ocenami od 1 do 4, pri čemer ocene pomenijo: 1 pri večini obarvanih čebel sta dva obročka na zadku obarvana rumeno (rumen, usnjeno rjavi, oranžni) 2 pri večini obarvanih čebel je prvi obroček obarvan rumeno (prvi obroček je povsem obarvan) 3 pri večini obarvanih čebel je prvi obroček delno obarvan 4 vsi obročki so temni

Mirnost Po mednarodno sprejetih kriterijih se ta lastnost ocenjuje z ocenami od 1 (zelo napadalne čebele) do 4 (mirne čebele). Lastnost je zelo pomembna, saj čebelarji želijo družine, ki ne pikajo zelo pogosto in je delo z njimi lažje.

Rojenje Rojenje testnih družin se prav tako ocenjuje v štirih stopnjah. 1 družina je izrojila 2 rojenje sem preprečil z velikim trudom 3 pojavili so se matičnjaki, čebele so jih same podrle 4 družina ni poskusila rojiti

4

Živalnost čebelje družine Ocena živalnosti družin je eden od kriterijev odbire plemenske družine. Ocenjujemo jo dvakrat letno (april, julij). Ugotavlja se relativno število zasedenih ulic, glede na stanje v vseh družinah na stojišču. Pri odbiri upoštevamo družine, ki v poletnem obdobju kasneje zmanjšajo obseg zaleganja. Živalnost se ocenjuje z ocenami 1 do 4: (ocena 1 ali 2 – pod povprečjem; ocena 3 ali 4 – nad povprečjem.

Odpad varoj (Spremljanje napadenosti testnih družin z varojami) Tretiranja družin in ocenjevanje odpada varoj so bila izvedena v vseh družinah na stojišču v istem obdobju, uporabljene metode in sredstva so bila enotna.

Pridelek medu Ugotavljanje iztočene količine medu. Skupna količina pridelanega medu v čebelarski sezoni je vsota pridelanega medu po vsakem točenju.

f) Analiza lastnosti vzrejenih matic za leti 2009 in 2010 ter ugotavljanje primernosti za nadaljnjo vzrejo Vzrejevalci čebeljih matic, ki so se vključili v projekt so spremljali in ocenjevali številne lastnosti čebel, ki so pomembne za vzrejno dejavnost, niso pa vključene v strokovno nalogo, ki se izvaja v vseh vzrejališčih. Vzrejevalci so v okviru projekta spremljali izletanje čebel, skrb za varnost in snago, graditev satja, stanje zalege in razvoj družine, oskrba s hrano in zdravstveno stanje in odpornost. Vsaka od opisanih lastnosti obsega večje število karakteristik, ki se ocenjujejo. Vsaka od navedenih lastnosti se ocenjuje v skladu s predvidenim programom. Ocene so čebelarji vpisovali v tabelo priloge št. 2.

2. STROKOVA POMOČ PRI IZVEDBI RAZISKOVALE ALOGE

Za strokovnega vodjo testne postaje je bil s strani nosilca projekta imenovan Stanislav Plut, ki je opravil vse predvidene naloge. Sodelujoči sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije smo nudili strokovno pomoč. V samem začetku izvajanja projekta smo sodelovali na področju priprave projekta in pomoči pri nakupu potrebne in ustrezne opreme. V ta namen smo zbirali podatke o karakteristikah posameznih kosov opreme, predvsem za osemenjevanje matic ter predlagali ustrezne rešitve. Vsa potrebna in manjkajoča oprema je bila nabavljena in pri izvajanju projekta tudi uporabljena. Naprava za osemenjevanje matic vključuje samo napravo s stereomikroskopom, svetilko in opremo za narkozo matic in vzdrževanje naprave. Nabavljen je bil tudi mikroskop, ki služi pregledu čebel in ugotavljanju spor osema . Uporaba vse nabavljene opreme prispeva k lažjemu izvajanju projektnih nalog, v nadaljevanju pa bo služila vsem čebelarjem, ki so dejavni v projektu in tudi drugim čebelarjem na tem območju.

Strokovna pomoč je obsegala tudi vsa potrebna navodila in material za zbiranje vzorcev za morfološke in genetske raziskave. Pripravili smo material s fiksativom za zbiranje delavk in posredovali navodila za izvedbo morfoloških meritev. Strokovni vodja pa je pripravil natančen program zbiranja vzorcev in seznam zbranih vzorcev, ki služi obdelavi dosedanjih rezultatov in obdelave v prihodnjem obdobju. Strokovni vodja je izvedel vsa predvidena opravila na terenu in izvedel svetovanje v projekt vključenim čebelarjem. Po potrebi jih je poučil o opazovanju obarvanosti zadkov čebel ter razložil pomen vzrejanja čiste avtohtone kranjske čebele. S podporo strokovnega vodje so čebelarji,

5

vključeni v projekt spremljali in zapisovali lastnosti svojih čebeljih družin. Na osnovi analiz rezultatov in priporočil bo v prihodnje strokovni vodja sodeloval s čebelarji in usmerjal njihovo nadaljnje delo.

3. VZORČEJE A TEREU I RAZDELITEV RODOVIŠKIH MATIC a) Vzorčenje za genetske analize Na osnovi pripravljenega načrta vzorčenja, smo v času od 13.6.2009 do 1.7.2009 za potrebe genetskih raziskav, zbrali 90 vzorcev čebel delavk iz območij Črnomlja (41 vzorcev), Metlike (25 vzorcev) in Semiča (24 vzorcev). Vzorce smo razporedili glede na gostoto čebelnjakov po celotnem območju Bele krajine. Pri čebelarjih, ki so vključeni v delovanje testne postaje sta bila pobrana po dva vzorca, pri ostalih pa večji del po en vzorec. Delavke, ki so predstavljale vzorec iz posameznega panja smo shranili v PVC tubice v 100 % alkoholu. Do analiz se hranijo na 4 °C. Vsi vzorci so označeni z mestom odvzema, lastnikom, registrsko številko čebelnjaka in GPS položajem. Podatke o zemljepisni širini in dolžini smo izmerjeni z GPS napravo Garmin. Za gensko analizo je bila odvzeta mlajša čebela s sata s pokrito zalego. b) Vzorčenje za morfološke meritve V prvem letu izvajanja projekta smo za morfološke meritve skupno nabrali 48 vzorcev čebel delavk iz območij Črnomlja (14 vzorcev), Metlike (16 vzorcev) in Semiča (18 vzorcev). V enem vzorcu je bilo od 40 do 45 čebel. Za vsak vzorec smo pripravili po 25 desnih prednjih kril, hkrati s pripravo kril pa smo opravili tudi pregled obarvanosti čebeljih zadkov. Vsi vzorci so označeni s podatkom o mestu odvzema, čebelarju, z registrsko številko čebelnjaka ter GPS položajem. Vzorčenje smo opravili v obdobju maj – junij 2009. Pri nabiranju vzorcev smo se izognili območjem oz. čebelarjem, kjer je bila v tekočem ali preteklem letu odkrita huda gniloba čebelje zalege, da ne bi prišlo do morebitnega prenašanja povzročiteljev bolezni med čebelnjaki. Prav tako nismo vzorčili tam, kjer čebelar tega ni dovolil.

V letu 2010 pa smo za morfološke meritve zbrali še 38 vzorcev čebel delavk, pri katerih so bile genetske analize že opravljene. 6 čebelarjev pa je preko zime ostalo brez čebel. Pri 14 čebeljih družinah, pri katerih smo meritve opravili že v letu 2009, pa smo se glede na rezultate odločili lete v letu 2010 ponoviti. Vzorčili smo v juniju in juliju. V enem vzorcu je bilo približno 50 mlajših čebel. Vsak vzorec je bil označen s podatki o čebelarju, številko čebelje družine in vpisan v seznam vzorcev. Vzorci so bili do meritev shranjeni v zamrzovalniku. Pri nabiranju vzorcev smo se izognili območjem oz. čebelarjem, kjer je bila v tekočem ali preteklem letu odkrita huda gniloba čebelje zalege, da ne bi prišlo do morebitnega prenašanja povzročiteljev bolezni med čebelnjaki.

Tabela s skupnim seznamom vzorcev za genetske in morfološke analize se nahaja v prilogi 3, v prilogi 4 pa je prikazan zemljevid z označenimi lokacijami vzorčenih čebelnjakov v letu 2009 in 2010. Vzorčenje je bilo izvedeno v sodelovanju z vodjem testne postaje RogPonikve.

6

Slika 2: Zbrani vzorci čebel

c) Razdelitev rodovniških matic V obeh letih so čebelarji, ki sodelujejo v projektu, prejeli rodovniške matice. Cilj razdelitve matic je bil zamenjava neustreznih matic v svojih čebelarstvih (čebele z obarvanimi zadki, napadalne, neproduktivne družine). Čebelarji so z rodovniškimi maticami prejeli zelo kvaliteten vzrejni material, ki ga bodo uporabili pri nadaljnji vzreji matic za lastne potrebe. V okviru projekta so čebelarji imeli možnost pridobiti visoko kakovostne rodovniške matice.

4. OSEMEJEVAJE MATIC I USPOSABLJAJE a) Usposabljanje V čebelarskem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije smo v letu 2009 pripravili teoretično in praktično usposabljanje umetne osemenitve matic. Prvega usposabljanja v letu 2009 sta se udeležila dva projektna sodelavca, strokovni vodja testne postaje Stanislav Plut in sodelavec Vlado Avguštin. Prvi del je bil namenjen teoretičnim osnovam osemenjevanja, pravilni pripravi in rokovanju z osemenjevalno aparaturo, postopku zbiranja trotovskega semena, kratkoročnemu shranjevanju semena, pripravi matice na osemenitev, poteku osemenitve in ravnanju z matico po osemenitvi. Seme smo shranjevali v mikropipete, kjer pri sobni temperaturi ostane živo do okrog 7 dni. Velik poudarek je bil namenjen tudi ustreznim higienskim ukrepom pri postopku zbiranja semena in osemenitvi ter skrbi za aparaturo (čiščenje in shranjevanje aparature). Udeležencema smo posredovali tudi pisno literaturo in video gradivo o postopku osemenitve. Drugega dela usposabljanja v letu 2009, ki je bil namenjen predvsem konkretnim praktičnim napotkom in praktičnemu delu ter pomoči med samim postopkom zbiranja semena in osemenitve, se je udeležil en projektni sodelavec, ki se je usposobil izvesti vse postopke osemenitve. V nadaljevanju čebelarske sezone je uspešno osemenil 16 matic, ki jih je dodal v testne družine, kjer spremlja njihove lastnosti.

7

V okviru projekta smo 16. 7. 2009 na plemenilni postaji RogPonikve predstavili tehniko osemenjevanja tudi drugim čebelarjem s področja Bele krajine.

V letu 2010 smo na Kmetijskem inštitutu pripravili dodatno praktično usposabljanje, ki se ga je udeležil projektni sodelavec, vodja testne postaje RogPonikve, Stanislav Plut.

Slika 3: Praktično usposabljanje Slika 4: Zbiranje semena

b) Izvajanje in rezultati umetne osemenitve Na opremi, nabavljeni iz projektnih sredstev v letu 2009, je vodja testne postaje v letu 2010 osemenil 35 matic. V primerjavi s preteklim letom je bila smrtnost umetno osemenjenih matic večja, nekaj osemenjenih matic pa ni bilo sprejetih v plemenilnikih. Posamezne matice kljub pravilno izvedeni osemenitvi niso pričele z zaleganjem. V prvi seriji je bilo osemenjenih 14 matic. Od tega jih je 5 odmrlo ali jih čebele niso sprejele, 8 jih pravilno zalega, ena pa ni pričela z zaleganjem niti po dveh mesecih . V drugi seriji, v prvi polovici julija, je bilo osemenjenih 21 matic. Od tega jih je 10 odmrlo tretji dan po osemenitvi, oz. po ponovljenem tretiranju s CO 2, 2 pa nista bili sprejeti v poskusnih družinah. 5 matic je začelo zalegati v roku 5 do 15 dni, 1 matica je začela zalegati po 1 mesecu, 3 matice niso začele zalegati po preteku enega meseca.

Seme za osemenjene matice je bilo nabrano v čebelnjaku SI 166360 v Tribučah, iz panja št. 10. Odbrana družina je v vseh lastnostih ustrezala plemenski družini, čebele so bile nenapadalne in so mirno sedele na satju. Meritve čistosti rase so se gibale okoli 90%, vse družine v čebelnjaku so bile glede morfoloških značilnosti dokaj izenačene. Mladi troti so bili v času poleganja zalege na hrbtni okrov oprsja označeni z barvnim flomastrom. Pokazalo pa se je, da se ti troti ne vračajo samo v matično družino, pač pa jih je bilo veliko tudi v sosednjih družinah, kar kaže na to, da se troti selijo iz družine v družino, verjetno tudi iz čebelnjaka v sosednje čebelnjake. Za ohranjanje variabilnosti je ta pojav nedvomno dober, pri odbiri trotov za umetno opraševanje je potrebno trote iz odbranih družin izolirati, da se ne mešajo s troti iz ostalih družin.

Vzrejni material za matice je bil odvzet v Črnomlju s pomočjo »jenterjeve« kasete za vzrejo matic v družini št. 5 v čebelnjaku SI 166647, kjer je genski test pokazal 92,6 % čistost rase, rezultat v programu Beemorph pa je pokazal 96 % čistost. Čebele so bile pri pregledu nenapadalne in zelo mirne na satju. Pri pregledu obarvanosti zadkovih obročkov pa je bilo opaziti le zelo redke čebele s posamezno liso temno rjave barve. Vzrejni material je bil po izvalitvi jajčec prestavljen v starter, po

8

pokritju matičnikov pa so bili ti nameščeni v inkubator. Osemenjene matice bomo, če bodo pokazale ustrezne lastnosti, uporabili za vzrejo trotov na plemenilni postaji Rog – Ponikve.

Odločitev za nabavo opreme za umetno osemenjevanje matic in usposabljanje za to opravilo se je pokazalo kot dobra naložba v razvoj vzreje matic, oz. v pridobivanje kakovostnega vzrejnega materiala, bodisi za vzrejo matic ali vzrejo trotov za plemenišče. S to metodo lahko selektivno in kontrolirano oprašimo matice, ki služijo kot osnova za odbiro družin za trotarje ali matičarje na vzrejališču matic.

5. OBDELAVA REZULTATOV MORFOLOŠKIH I GEETSKIH RAZISKAV a) Morfološke meritve

Kubitalni indeks Kubitalni indeks (Ki) predstavlja razmerje med venama na spodnjem delu tretje kubitalne celice prednjega krila. Povprečna vrednost kubitalnega indeksa pri kranjski čebeli znaša 2,7 (2,4 3,0). V letu 2009 smo za meritve Ki uporabili računalniški program Beewings. Kubitalni indeks smo izmerili pri 48 družinah in sicer za vsako družino na 25 krilih. Prednja desna krila čebel delavk smo nalepili na podlago ter jih preslikali s pomočjo stereomikroskopa.

Ki = a/b

Ki = kubitalni indeks

Slika 5: Tretja kubitalna celica prednjega krila

Obarvanost obročkov zadka Pri kranjski čebeli je hitin zadkovih obročkov temne barve. Le ob straneh ima lahko svetlorjave lise, v nobenem primeru pa ne smejo biti svetli celi obročki. Če je čebel s svetlejšim obročkom veliko, gre za čebele druge rase oziroma za križance. Čebelje družine pri katerih ugotovimo, da ima več kot 2 % delavk prvi ali več obročkov na zadku obarvan rumeno, se izločijo iz nadaljnje vzreje. Pregled na obarvanost obročkov smo opravili hkrati s pripravo kril za morfološke meritve in sicer na vseh čebelah v vzorcu (4045 čebel na vzorec).

Rasna razvrstitev delavk na podlagi morfoloških analiz ožiljenosti kril V letu 2010 smo izračun kubitalnega indeksa uporabili računalniški program Beemorph, ki pa se ga uporablja tudi za izračun rasne razvrstitve čebel na podlagi morfoških analiz ožiljenosti kril. Meritve smo za vsak vzorec opravili na 25 do 26 krilih. Prednja desna krila smo odstranili in jih nalepili na prozorno podlago, jih poskenirali v ločljivosti 1200 dpi ter pripravili v programu za obdelavo slik. Vsi vzorci kril so bili označeni s podatki o čebelarju, lokaciji čebelnjaka, čebelji družini in ustrezno arhivirani. Meritve smo opravili na 38 na novo nabranih vzorcih ter 14 vzorcih, ki jih je bilo potrebno ponovno preveriti glede na rezultate iz leta 2009. Tako je bilo skupno obdelanih 52 vzorcev. 9

Priprava vzorcev in meritve so bile opravljene v sodelovanju z vodjem testne postaje RogPonikve.

b) Rezultati morfoloških meritev v letih 2009 in 2010

• Leto 2009 Srednja vrednost vseh meritev kubitalnih indeksov je znašala 2,67, povprečni koeficient variabilnosti pa 0,40. Podatki za posamezne opazovane družine so prikazani v razpredelnici 1. Od 48 družin, je 5 družin imelo Ki nižji od 2,40, kar je spodnja meja za kranjsko čebelo, 22 pa jih ne ustreza standardu, ki upošteva kriterij, da več kot 15 % izmerjenih krilc v posameznem vzorcu ne sme imeti kubitalnega indeksa nižjega od 2,40. Od skupno 48 čebeljih družin, pri 25 nismo našli čebel z obarvanimi obročki zadka, pri še 5 družinah pa je bil odstotek obarvanosti do 2%, kar še ustreza zahtevam o pasemski čistosti. Pri 18 družinah je bil ta odstotek višji in bi bilo potrebno zamenjati matice.

Razpredelnica 1: rezultati morfoloških meritev za leto 2009

Št Št. čeb. % kril % Ime in priimek Št.panja Ki vzorca SI < 2,40 obarvanosti 1 AUGUŠTIN VLADIMIR 153454 20 2,74 28 25 2 AUGUŠTIN VLADIMIR 153454 29 2,88 4 0 3 CVITKOVIČ IVAN 166663 25/I 2,62 28 15 4 CVITKOVIČ IVAN 166663 28/2 2,83 8 0 5 ČD SEMIČ 191832 3 2,80 20 0 6 ČD SEMIČ 191832 4 2,73 20 0 7 GOSENCA JOŽE 153311 18 2,41 50 0 8 GOSENCA JOŽE 153311 15 2,70 12 0 9 GOVEDNIK JOŽEF 153148 16 2,34 72 0 10 HORVAT IVAN 153249 1 2,46 44 0 11 HUDELJA JOŽEF 18767 1 2,72 16 15 12 HUDELJA JOŽEF 18767 2 2,54 40 0 13 JANJAC MARINA 153630 2 2,52 52 9 14 MEDIC PETER 166142 30 2,34 56 5 15 MEDIC PETER 166142 24 2,70 23 13 16 MILINKOVIĆ DUŠAN 166558 35 2,83 17 2 17 MILINKOVIĆ DUŠAN 166558 90 2,68 15 0 18 MOVERN FRANC 169862 1 2,34 60 2 19 MOVERN FRANC 191861 2 2,92 8 5 20 MOVERN JANEZ 169820 16 2,34 44 0 21 MOVERN JANEZ 169817 20 2,68 17 4 22 PEZDIRC ANTON 166302 4 2,68 29 0 23 PEZDIRC ANTON 166302 3 2,70 24 2 24 PLUT MARTIN 169905 2 3,05 0 0 25 PLUT MARTIN 169905 1 2,84 8 6 26 PLUT MARTIN 153308 12 2,56 28 0 27 PLUT MARTIN 153308 6 2,83 20 5 28 PLUT STANISLAV 169888 17 2,73 20 0 29 PLUT STANISLAV 169950 33 2,65 38 0 30 PREVALŠEK VEKOSLAV 153122 14 2,56 32 4 31 PREVALŠEK VEKOSLAV 153122 6 2,90 12 7 32 SEVER ANTON 169790 20 2,66 28 15 33 SEVER ANTON 169790 2 2,72 24 0 34 SEVER JOŽEF 169514 44 2,66 15 3 35 SEVER JOŽEF 169556 1 2,76 4 0 36 SEVER TEREZIJA 169774 9 2,62 20 0 37 STARIHA STANISLAV 169572 11 2,77 12 2 10

Št Št. čeb. % kril % Ime in priimek Št.panja Ki vzorca SI < 2,40 obarvanosti 38 ŠIMEC ANTON 153526 5 2,71 32 0 39 ŠKETA ŠTEFAN 191858 4 2,79 8 0 40 ŠTUBLJAR BRANKO 169992 D3 2,25 76 0 41 ŠUŠTARŠIČ IVAN 153539 2 2,53 28 7 42 TOMC ANTON 153542 15 3,06 0 0 43 VESELIČ JOŽEF 153151 12 2,48 32 29 44 VESELIČ JOŽEF 153164 5 2,86 0 7 45 VRANIČAR VINKO 166966 10 2,72 38 15 46 VRANIČAR VINKO 166966 3 2,67 12 2 47 ZORE BOJAN 166647 15 2,63 20 0 48 ZORE BOJAN 166647 5 2,69 20 0 Legenda: družine z ustreznim Ki Rdeče št. neustrezen, prenizek Ki družine, pri katerih ni čebel z rumeno obarvanimi obročki na zadku oz. manj od 2%.

• Leto 2010 Srednja vrednost vseh meritev kubitalnih indeksov (Ki) je znašala 2,59. Od 36 družin, so 4 družine imele Ki nižji od 2,40, kar je spodnja meja za kranjsko čebelo. 13 družin je pri morfoloških meritvah kril doseglo več kot 80% za Carnico. Z morfometrijo dokazujemo rasno čistost, kadar rezultat analize kril pokaže vrednost višjo od 80 %. Stopnje obarvanosti zadkov čebel so različne. Čebelarji opazijo, če imajo čebele na zadku enega ali dva rumena obročka. Pazljivejši opazijo rumene lise, zelo redki pa tudi pike. V kolikor pri raziskovanju obarvanosti čebel rezultate izražamo v odstotkih, je poleg tega potrebno navesti za kakšno stopnjo obarvanosti gre, saj ne moremo enačiti dveh rumeno obarvanih obročkov s komaj opaznimi rumenimi pikami na zadku.

Slika 6: V družinah, kjer so delavke z rumenimi obročki, moramo zamenjati matico V razpredelnici 2 so prikazani rezultati morfoloških meritev izmerjenih z računalniškim programom Beemorph ter ocene obarvanosti zadka.

Razpredelnica 2: Rezultati morfoloških meritev za leto 2010

Čebelar Št. čeb. Št. panja Morfološke meritve Beemorph Ocena 11

SI Carnica Ligustica Macedonica obarvanosti Ki % % % ZUPANČIČ BORIS 153106 5 90 2 5 2,50 4 DRAGOVAN DARINKA 153207 4 57 4 5 2,35 3 PETRIC ZVONKO 153337 2 54 3 10 2,50 4 GAČNIK JANEZ 153470 13 93 0 2 2,72 34 GUŠTIN PETER 153614 2 89 6 2 2,52 34 ŠIMEC BRANKO 166126 4 63 26 7 2,68 34 ŠIKONJA ANTON 166360 1 90 3 0 2,73 3 ROŽMAN JOŽEF 166487 5 72 1 23 2,54 4 ŠTAJDOHAR ANDREJ 166591 13 52 36 0 2,42 4 PETER BARBIRIČ NIKOLA 166634 39 87 5 2 2,34 34 ŠTAJDOHAR FRANC 166748 4 52 14 28 2,66 4 VESELIČ MIRKO 166865 1 79 6 1 2,78 3 PRINC ŠTEFAN 166995 21 71 4 16 2,24 3 STARIHA STANISLAV 169585 1 73 10 5 2,75 4 PLUT ZDRAVKO 169615 12 81 6 2 2,69 34 ŠKRINJAR JANEZ 169631 9 51 0 0 2,31 3 PEČAVAR MARTIN 169804 3 74 6 14 2,61 4 CELESTINA IGOR 184731 12 79 0 11 2,63 4 BARIČ IVAN 187611 14 75 1 7 2,50 3 HORVAT PETER 187640 9 81 6 1 2,57 4 HORVAT PETER 187640 85 9 1 2,77 4 DRAKULIČ SLOBODAN 187666 15 69 17 4 2,51 4 VLAHOVIČ JANEZ 187712 10 79 6 2 2,44 4 LAKNER ZLATKO 187741 39 56 22 7 2,70 34 ČEMAS MIROSLAV 219293 2 88 4 2 2,64 4 ŠKOF ANTON 219613 1 65 15 3 2,52 4 BARBIRIČ MATIJA 220879 49 44 18 26 2,61 4 ČD ČRNOMELJ 221559 4 67 12 11 2,55 34 KRAJINSKI PARK KOLPA 226525 6 81 8 1 2,71 2 KRAJINSKI PARK KOLPA 226525 2 85 8 3 2,66 3 CINDRIČ LEOPOLD 268879 2 81 6 3 2,75 34 ŠPEHAR IVAN 269025 2 61 2 5 2,77 1 KLOBUČAR ALOJZIJ 269067 7 76 13 5 2,64 34 VRANEŠIČ JOŽE 269256 11 53 13 13 2,49 3 LILEK NATAŠA 282068 3 73 7 7 2,69 34 MEŠIČ JURIJ 283315 23 89 2 2 2,82 34 Legenda: pri tem vzorcu se je pri meritvah v velikem % pojavila rasa monticola visok izmerjen odstotek Carnice Rdeče št. neustrezen, prenizek Ki in nizka ocena obarvanosti obročkov zadka

Ugotovitve morfoloških meritev: Čebelje družine, ki imajo ustrezne morfološke lastnosti ostanejo v nadaljnji vzreji in jih bodo čebelarji v prihodnjem obdobju še spremljali in si prizadevali, da vse lastnosti ostanejo v okviru 12

predlaganih vrednosti. Upoštevali smo tudi izločitveni kriterij, ki se nanaša na obarvanost obročkov zadka. Obarvanost obročkov zadka je opredeljena v Rejskem programu za kranjsko čebelo. Glede na sorazmerno visok delež družin v testiranju, pri katerih so bile ugotovljene delavke z oranžno obarvanimi obročki zadka, bo potrebno z začetim delom nadaljevati. Kljub temu, da gre za spremljanje lastnosti v geografsko omejenem območju Bele krajine, kjer bo smiselno vzrejati lokalno prilagojeni ekotip medonosne čebele, predlagamo nadaljnje spremljanje obarvanosti obročkov zadka. Predlagamo, da v okviru prihodnjih projektnih aktivnosti, odstotek obarvanih vzorčenih delavk postopno zmanjšujemo. Pri tem je potrebno upoštevati, da je rejski cilj tudi ohranjanje variabilnosti. Zato je pri izločanju družin iz nadaljnje vzreje potrebno smiselno upoštevati vse rejske cilje.

Glede izmerjenega kubitalnega indeksa ugotavljamo precejšen delež družin, ki odstopajo od predvidenih kriterijev. Zato moramo tudi v primeru spremljanja izračunanega kubitalnega indeksa upoštevati geografsko pogojenost dosedanjega čebelarjenja in vzdrževanja populacije kranjske čebele v Beli krajini. Nadaljnji ukrepi v okviru projekta bodo morali temeljiti na osnovi dobljenih rezultatov, s potrebnim vzdrževanjem variabilnosti in postopnim selekcijskim delom. To naj vključuje prednostno izločanje družin z najnižjimi vrednostmi.

Rezultati rasne razvrstitve čebel, dobljeni z računalniškim programom Beemorph na podlagi merjenja ožiljenosti kril delavk, so se v primerjavi z genskimi analizami pokazali za zelo primerljive. Potrebno pa je poudariti, da je izredno pomembna sama priprava kril za obdelavo, možen pa je tudi vpliv izvajalca analize. Samo genske analize ali meritve na podlagi ožiljenosti kril nam niso omogočale zanesljive ugotovitve čistosti rase kranjske čebele. Dobljene rezultate smo zato združili z ostalimi lastnostmi opazovane čebelje družine, kot je obarvanost. Poleg tega pa smo upoštevali še ugotovljene etološke lastnosti: nenapadalnost in mirno sedenje na satju. Pri testiranih družinah s kakovostnimi rezultati lahko odbiramo najboljše družine za nadaljnjo vzrejo v čebelnjaku ali vzrejališču matic.

b) Rezultati genetskih raziskav

Vzorci za molekularne genetske analize so bili zbrani v letu 2009 in analizirani v začetku leta 2010. Analiziranih je bilo 90 vzorcev. Seznam vzorcev je prikazan v prilogi 3.

V grafu 1 (a in b) so prikazani rezultati genetskih analiz 90. vzorcev čebel v okviru projekta. Za potrebe analize in primerjave med različnimi rasami so bili uporabljeni vzorci čebel iz Makedonije za Apis m. macedonica in čebel iz Italije za Apis m. ligustica . To nam je omogočalo opredeliti stopnjo čistosti analiziranih čebel izraženo v odstotkih (%). Na osnovi primerjav frekvence pojavljanja alelov v 25 analiziranih lokusih v genomu čebele, smo določili delež verjetnosti, da posamezne analizirane delavke spadajo v eno izmed primerjanih ras čebel. Čistost izražena v odstotkih zato ni dokončni podatek, ki bi omogočal izločanje posameznih populacij, temveč je potrebno pri tem upoštevati še podatke morfoloških in etoloških lastnosti. Pri morebitnem nižjem odstotku "čistosti rase" pri analiziranih vzorcih na območju RogPonikve, je možna prisotnost večje variabilnosti alelov in ni nujno pokazatelj, da posamezna čebela ne pripada rasi kranjske čebele. Nasprotno pa je možno, da visok odstotek zastopanosti "čistosti" kaže na nizko variabilnost alelov v analiziranih lokusih.

13

100% 80% 60% 40% Macedonica% 20% Ligustica% Carnica % Rasna sestava vzorca sestava Rasna 0% 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 Oznaka vzorca

Grafikon 1a: Rezultati genetskih analiz vzorcev čebel (vzorci od 1 do 45).

100%

80% 60%

40% Macedonica% Ligustica% 20% Carnica % Rasna sestava vzorca sestava Rasna 0% 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64 66 68 70 72 74 76 78 80 82 84 86 88 90 Oznaka vzorca

Grafikon 1b: Rezultati genetskih analiz vzorcev čebel (vzorci od 46 do 90).

c) Razvrstitev čebeljih družin glede na primernost za odbiro in nadaljnjo vzrejo V letu 2009 smo pobrali vzorce pri 90 družinah za genetske analize. Pri 48 družinah smo opravili tudi morfološke meritve. V letu 2010 pa so bile morfološke meritve opravljene tudi pri preostalih 36 družinah. 6 družin pa je v zimskem obdobju odmrlo.

Po skupno zbranih podatkih genetskih analiz, morfoloških meritev in ocen obarvanosti zadka, smo družine razporedili v 3 skupine:

1) V prvi skupini so čebelje družine, ki ustrezajo vsem kriterijem za nadaljnjo odbiro in vzrejo. Te družine so pri genetskih, morfoloških (obarvanost obročkov) kot tudi etoloških analizah dosegle dober rezultat. Zbrane so v razpredelnici 3. Na osnovi genetskih analiz, morfoloških meritev in zaznamkov o obarvanosti, navedenih 34 družin ustreza kriterijem za odbiro in vzrejo. Čebelje družine je potrebno pred odbiro v prihodnji čebelarski sezoni ponovno pregledati na »obarvanost« in tudi oceniti etološke lastnosti. V kolikor po obarvanosti ali etoloških lastnostih (agresivnost, sedenje na satju, kvaliteta zalege) ne ustrezajo pričakovanim kriterijem, se te družine lahko izločijo. V kolikor družin ni več, (zaradi odmrtja), se v čebelarstvu pregledajo ostale družine in se jih v primeru pozitivnih analiz vključi v vzrejo. 14

2) V drugo skupino spada 18 družin, pri katerih ena od opazovanih lastnosti ni ustrezala zastavljenim rejskim ciljem (razpredelnica 4) . Predlagali smo ponovne preglede in nadaljnje spremljanje vseh lastnosti družin v prihodnjem obdobju. V primeru pozitivnih ugotovitev bi lahko te družine vključili v vzrejo.

3) V tretjo skupino so bile razvrščene družine (32), ki niso primerne za nadaljnjo vzrejo, zaradi nizkega deleža alelov značilnih za kranjsko čebelo oz. je bil ugotovljen višji % za ligustiko ali makedoniko. Pri nekaterih vzorcih je bila izmerjena prenizka vrednost za kubitalni indeks oziroma so bile prisotne čebele z obarvanimi obročki zadka. Te čebelje družine so prikazane v razpredelnici 5.

15

Razpredelnica 3: Seznam čebeljih družin (34), primernih za nadaljnjo vzrejo.

Podatki o čebelarju Genetika Morfologija – program Beemorph Obarvanost obročkov Ki - Št . Carnica Ligustica Macedonica Carnica Ligustica Macedonica 1. 2. Čebelar Panj Beewings pika liska čeb. SI % % % % % % obroček obročka HUDELJA 18767 2 61,2 33,4 5,4 72 9 17 2,54 0 0 0 0 JOŽEF PREVALŠEK 153122 14 78,8 4,4 16,8 45 9 19 2,56 2 0 0 0 VEKOSLAV HORVAT IVAN 153249 1 69,7 27,6 2,7 91 1 3 2,46 0 0 0 0 PLUT MARTIN 153308 12 74,9 21,5 3,6 81 2 9 2,56 0 0 0 0 ŠIMEC ANTON 153526 5 88,2 4,1 7,7 47 11 33 2,71 0 0 0 0 JANJAC 153630 2 91,7 6 2,3 64 10 1 2,52 2 2 0 0 MARINA PEZDIRC 166302 4 58,7 37,4 3,9 99 0 0 2,68 0 0 0 0 ANTON PEZDIRC 166302 3 87,1 6,2 6,7 74 2 2 2,70 1 0 0 0 ANTON MILINKOVIČ 166558 35 87,2 9 3,8 61 26 2 2,83 1 0 0 0 DUŠAN ZORE BOJAN 166647 5 92,6 5,5 1,9 46 32 7 2,69 0 0 0 0 CVITKOVIČ 166663 28/2 57,2 21,1 21,7 43 1 0 2,83 0 0 0 0 IVAN SEVER JOŽEF 169514 44 62,5 10,2 27,3 92 4 1 2,66 1 0 0 0 SEVER JOŽEF 169556 1 89,4 9,2 1,4 54 2 38 2,76 0 0 0 0 SEVER 169774 9 59,2 32,1 8,7 53 5 31 2,62 0 0 0 0 TEREZIJA PLUT 169888 17 74,8 14,5 10,7 74 4 2 2,73 0 0 0 0 STANISLAV PLUT MARTIN 169905 2 89,3 5,8 4,9 67 16 8 3,05 0 0 0 0

16

Podatki o čebelarju Genetika Morfologija – program Beemorph Obarvanost obročkov Ki - Št . Carnica Ligustica Macedonica Carnica Ligustica Macedonica 1. 2. Čebelar Panj Beewings pika liska čeb. SI % % % % % % obroček obročka PLUT MARTIN 169905 1 79,1 14,2 6,7 70 11 11 2,84 2 1 0 0 PLUT 169950 33 86,9 10,6 2,5 72 12 7 2,65 0 0 0 0 STANISLAV ČD SEMIČ 191832 3 86,9 4,3 8,8 56 9 30 2,80 0 0 0 0 PREVALŠEK 153122 6 71 22 4 2,80 3 0 0 0 VEKOSLAV * GOSENCA JOŽE 153311 15 72,7 25,2 2,1 70 20 8 2,64 0 0 0 0 PETRIC 153337 2 81,9 11,7 6,4 54 3 10 2,50 0 1 0 0 ZVONKO GAČNIK JANEZ 153470 13 47,8 15,6 36,6 93 0 2 2,72 3 0 0 0 TOMC ANTON 153542 15 43,2 51,9 4,9 86 1 3 2,94 0 0 0 0 GUŠTIN PETER 153614 2 94,8 1,9 3,3 89 6 2 2,52 0 0 0 0 ROŽMAN JOŽEF 166487 5 93,5 3,6 2,9 72 1 23 2,54 2 0 0 0 CELESTINA 184731 12 59,6 34,3 6,1 79 0 11 2,63 2 0 0 0 IGOR HORVAT PETER 187640 9 85,5 4,4 10,1 81 6 1 2,57 3 0 0 0 HORVAT PETER 187640 20 74,3 5,5 20,2 85 9 1 2,77 2 0 0 0 LAKNER 187741 39 86 3,3 10,7 56 22 7 2,70 0 2 0 0 ZLATKO ČEMAS 219293 2 90,1 3,7 6,2 88 4 2 2,64 0 0 0 0 MIROSLAV ŠKOF ANTON 219613 1 80,7 16,8 2,5 65 15 3 2,52 0 0 0 0 KRAJINSKI 226525 2 71,6 8,9 19,5 85 8 3 2,66 0 0 0 0 PARK KOLPA LILEK NATAŠA 282068 3 85,4 5,9 8,7 73 7 7 2,69 0 2 0 0 opomba: * genetska analiza ni bila opravljena

17

Razpredelnica 4: Seznam čebeljih družin (18), ki jih je potrebno ponovno preveriti .

Podatki o čebelarju Genetika Morfologija – program Beemorph Obarvanost obročkov Ki Št. Carnica Ligustica Macedonica Carnica Ligustica Macedonica 1. 2. Čebelar Panj Beewings pika liska čeb. SI % % % % % % obroček obroček ZUPANČIČ 153106 5 33,9 49,5 16,6 90 2 5 2,50 2 0 0 0 BORIS ŠIKONJA 166360 1 95,1 2,7 2,2 90 3 0 2,73 0 1 1 0 ANTON ŠTAJDOHAR 166591 13 69,9 16,7 13,4 52 36 0 2,42 3 0 0 0 ANDREJ PETER BARBIRIČ 166634 39 58,7 35,8 5,5 87 5 2 2,34 2 0 0 0 NIKOLA ŠTAJDOHAR 166748 4 59,2 18 22,8 52 14 28 2,66 3 1 0 0 FRANC VESELIČ 166865 1 27,3 13,7 59 79 6 1 2,78 7 1 0 0 MIRKO VRANIČAR 166966 10 94,9 2,8 2,3 48 5 23 2,65 7 0 0 0 VINKO STARIHA 169585 1 42,7 51,5 5,8 73 10 5 2,75 0 0 0 0 STANISLAV PEČAVAR 169804 3 24,7 69,2 6,1 74 6 14 2,61 1 0 0 0 MARTIN BARIČ IVAN 187611 14 76,3 17 6,7 75 1 7 2,50 4 1 0 0 DRAKULIČ 187666 15 19,6 76,7 3,7 69 17 4 2,51 0 0 0 0 SLOBODAN VLAHOVIČ 187712 10 46,5 50,7 2,8 79 6 2 2,44 1 0 0 0 JANEZ BARBIRIČ 220879 49 62 34 4 44 18 26 2,61 2 0 0 0 MATIJA ČD ČRNOMELJ 221559 4 88,3 6,1 5,6 67 12 11 2,55 0 MEŠIČ JURIJ 283315 23 60,9 31,6 7,5 89 2 2 2,82 4 0 0 0 18

Podatki o čebelarju Genetika Morfologija – program Beemorph Obarvanost obročkov Ki Št. Carnica Ligustica Macedonica Carnica Ligustica Macedonica 1. 2. Čebelar Panj Beewings pika liska čeb. SI % % % % % % obroček obroček CINDRIČ 268879 2 70,3 13 16,7 81 6 3 2,75 2 0 1 0 LEOPOLD KLOBUČAR 269067 7 89 3,7 7,3 76 13 5 2,64 0 ALOJZIJ VRANEŠIČ 269256 11 86 9,3 4,7 53 13 13 2,49 0 0 0 0 JOŽE

19

Razpredelnica 5: Seznam čebeljih družin (32), ki niso primerne za nadaljnjo vzrejo.

Podatki o čebelarju Genetika Morfologija – program Beemorph Obarvanost obročkov Ki Št . Carnica Ligustica Macedonica Carnica Ligustica Macedonica 1. 2. Čebelar Panj Beewings pika liska čeb. SI % % % % % % obroček obroček GOVEDNIK 153148 16 59,2 37,4 3,4 70 3 21 2,34 0 0 0 0 JOŽEF HUDELJA 18767 1 26,4 61,8 11,8 58 2 35 2,72 6 0 0 0 JOŽEF MEDIC PETER 166142 30 92,8 5,4 1,8 38 16 14 2,34 0 0 2 0 MEDIC PETER 166142 24 53,9 6,5 39,6 52 7 33 2,70 5 0 1 0 MILINKOVIČ 166558 90 49 49 2 27 59 8 2,68 0 0 0 0 DUŠAN MOVERN 169820 16 8,3 59,7 32 57 3 27 2,34 0 0 0 0 JANEZ MOVERN 169817 20 52,6 22,6 24,8 30 12 49 2,68 2 0 0 0 JANEZ SEVER ANTON 169790 2 38,9 26,2 34,9 10 46 38 2,72 0 0 0 0 STARIHA 169572 11 52 43 5 9 7 75 2,77 1 0 0 0 STANISLAV ŠKETA ŠTEFAN 191858 4 37,6 58,2 4,2 86 6 6 2,79 0 0 0 0 ŠTUBLAR 169992 D3 22,3 57,2 20,5 70 0 2 2,25 0 0 0 0 BRANKO VESELIČ JOŽEF 153164 5 12 85,4 2,6 50 1 26 2,86 1 2 0 0 DRAGOVAN 153207 29,6 63,3 7,1 57 4 5 2,35 5 0 0 0 DARINKA 4 GOSENCA JOŽE 153311 18 25,3 39,3 35,4 47 11 32 2,32 0 0 0 0 AUGUŠTIN 153454 92,5 5,2 2,3 57 32 2 2,64 4 0 7 0 VLADIMIR 20 ŠUŠTARŠIČ 153539 82,9 6 11,1 63 1 14 2,53 0 1 2 0 IVAN 2 20

Podatki o čebelarju Genetika Morfologija – program Beemorph Obarvanost obročkov Ki Št . Carnica Ligustica Macedonica Carnica Ligustica Macedonica 1. 2. Čebelar Panj Beewings pika liska čeb. SI % % % % % % obroček obroček ŠIMEC 166126 85,8 10,2 4 63 26 7 2,68 3 0 1 0 BRANKO 4 ZORE BOJAN 166647 15 40,5 20 39,5 24 70 1 2,50 0 0 0 0 CVITKOVIČ 166663 81,8 16,5 1,7 42 31 24 2,57 5 0 1 0 IVAN 25/I PRINC ŠTEFAN 166995 21 27,6 47,5 24,9 71 4 16 2,24 0 0 0 0 PLUT 169615 76,4 5,7 17,9 81 6 2 2,69 0 5 1 0 ZDRAVKO 12 ŠKRINJAR 169631 41,3 54,4 4,3 51 0 0 2,31 0 0 0 0 JANEZ 9 MOVERN 169862 62,6 32,5 4,9 84 8 1 2,22 1 0 0 0 FRANC 1 MOVERN 191861 63,2 34,5 2,3 62 22 21 2,92 1 0 1 0 FRANC 2 KRAJINSKI 226525 83,7 4 12,3 81 8 1 2,71 3 0 3 0 PARK KOLPA 6 DRAGOVAN 153207 4 29,6 63,3 7,1 57 4 5 2,35 5 0 0 0 DARINKA ŠPEHAR IVAN 269025 2 8,6 73,3 18,1 61 2 5 2,77 0 0 0 10 VESELIČ JOŽEF 153151 12 71,4 11,1 17,5 87 2 5 2,47 12 0 0 0 PLUT MARTIN 153308 6 29,1 64 6,9 59 32 2 2,79 2 0 0 0 AUGUŠTIN 153454 29 52,5 13,3 34,2 42 49 4 2,79 0 0 0 0 VLADIMIR VRANIČAR 166966 3 78,8 17,8 3,4 39 49 1 2,60 1 0 0 0 VINKO SEVER ANTON* 169790 20 28 52 2 2,63 6 0 0 0 opomba: * genetska analiza ni bila opravljena

21

Glede na rezultate genetskih analiz ter glede na lanskoletne rezultate morfoloških meritev smo v letu 2010 ponovno preverili 14 čebeljih družin. 3 družine smo predlagali za nadaljnjo vzrejo, 1 v ponovno kontrolo, preostalih 10 pa ni primernih. V razpredelnici 6 je podan seznam ponovno preverjenih družin.

Razpredelnica 6: Seznam 14. ponovno preverjenih družin

Podatki o čebelarju Št . Nadaljna vzreja Čebelar Panj čeb. SI PREVALŠEK VEKOSLAV 153122 6 DA GOSENCA JOŽE 153311 15 DA TOMC ANTON 153542 15 DA VRANIČAR VINKO 166966 10 preveriti GOSENCA JOŽE 153311 18 NE AUGUŠTIN VLADIMIR 153454 20 NE ZORE BOJAN 166647 15 NE CVITKOVIČ IVAN 166663 25/I NE MOVERN FRANC 169862 1 NE VESELIČ JOŽEF 153151 12 NE PLUT MARTIN 153308 6 NE AUGUŠTIN VLADIMIR 153454 29 NE VRANIČAR VINKO 166966 3 NE SEVER ANTON 169790 20 NE

22

6. OBDELAVA REZULTATOV OCEJEVAJA LASTOSTI ČEBELJIH DRUŽI PRI 12. ČEBELARJIH I PRI 4. VZREJEVALCIH

6.1. Ocenjevanja čebeljih družin čebelarjev

V letu 2010 je testiranje opravilo 12 čebelarjev, ki so ocenili 331 čebeljih družin. 275 družin je imelo ocenjene vse lastnosti v opazovanju, 56 družin pa je imelo izvedenih po nekaj ocenjevanj.

Slika 7: Ocenjevanje čebelje družine

a) Pridelek medu Pridelek medu je bil zabeležen za 311 matic. Donosi so se gibali med 0 in 57 kilogrami, v povprečju pa 25,8 kg. V statistični obdelavi je vpliv čebelarja pojasnil 41,9% variabilnosti, kar pomeni, da na pridelek medu v veliki večini vpliva skupno okolje, to je čebelar in stojišče. Teh dveh vplivov zaradi strukture podatkov ne moremo razločiti med sabo in ju običajno obravnavamo skupno. Podoben delež pojasnjene variance je tudi pri rojivosti in mirnosti. V tej obdelavi genetskih vplivov posamezne matice nismo mogli vključiti, saj tudi letos nobena od matic ni imela rodovniške številke in s tem znanega porekla vsaj po materini strani. Tehtano povprečje (z upoštevanjem vpliva čebelarja) za lastnost medu je tako 19,8 kg medu na čebeljo družino z razlikami od + 17 do – 6 kg pri posameznem čebelarju. Kljub temu, da je maksimalna količina medu nižja kot lani, pa je povprečen pridelek medu večji (grafikon 3).

23

Pridelek medu po kategorijah 5% 20%

28% 014 kg 1529 kg 3044 kg nad 45 kg

47%

Grafikon 2: Povprečen pridelek medu prikazan z deležem posameznih kategorij

Pridelek po kategorijah in letih

100% 80% nad 45 kg 60% 3044 kg 40% 1529 kg 20% 014 kg 0% 2009 2010

Grafikon 3: Povprečen pridelek medu z deležem posameznih kategorij in po letih.

b) Mirnost Vsaka matica je bila glede na mirnost ocenjena trikrat. V aprilu je bilo ocenjenih 312, v juniju 321 in v juliju 324 čebeljih matic. Najnižja tehtana ocena mirnosti je bila v aprilu 3,73; v juniju je bila 3,76 in v juliju 3,73 točke od štirih možnih. Te ocene so višje kot lani in zelo visoke. Ocenjeni vpliv čebelarja na mirnost čebelje družine je bil od + 0.2 do 1.3 točke. Pozitiven vpliv pomeni, da so bile družine pri tem čebelarju v povprečju mirnejše, negativen vpliv pa, da so bile napadalnejše.

točk Mirnost 4 3,8 3,6 2009 3,4 2010 3,2 3 april junij julij

Grafikon 4: Mirnost po mesecih

24

V grafikonu 5 so prikazane pogostnosti posameznih ocen za mirnost po mesecih.

Mirnost po mesecih ocen 200

150

100

50

ju 0 lij ju 4 nij 3 ma 2 1 j

Grafikon 5: Fenotipske vrednosti za mirnost po posameznih mesecih

Glede na dane ocene za mirnost je bilo 41% družin vedno ocenjenih kot zelo mirnih, 10.8% družin pa je vsaj enkrat dobilo oceno dva ali manj. V primerjavi z letom 2009 je nemirnih družin bistveno manj (z 31% na 11%). Tako hitra sprememba je nepričakovana in najverjetna razlaga je, da čebelarji do te lastnosti niso bili več tako strogi. Druga možna razlaga pa je tudi ta, da so na podlagi ocenjevanja v letu 2009, čebelarji napadalne roje zamenjali. V progenem testu čebeljih matic, je bilo ocenjenih kot nemirnih le 1% družin. Za takšno razliko je lahko več vzrokov. Prvi možni vzrok je, da so čebele z vzrejališč resnično manj napadalne in so tako njihove matice bolje ocenjene. Druga možna razlaga pa bolj natančno spremljanje ocenjevanje mirnosti in odbira matic z namenom izboljševanja mirnosti pri svojih čebelah.

ocen Pogostnost posameznih ocen mirnosti 160 136 140

120

100

80 64 60 41 29 36 40 24 20 1 0 3x4 2x4+3 4+2x3 3x3 dva ena brez

Grafikon 6: Ocena mirnosti po kategorijah

c) Rojivost Rojivost so čebelarji ocenjevali v juniju, v času najintenzivnejšega razvoja družin. Ocenjenih je bilo 320 matic, ki so imele tehtano srednjo vrednost ocene 1,8 z vplivom čebelarja od +2,1 do 0,45. Povprečja ocena je bila 2,48, kar pomeni, da so imeli v letu 2010 čebelarji velike 25

težave s preprečevanjem rojenja. 32% družin sploh ni poskusilo rojiti, pri 28% so same podrle matičnike, v 19% je rojenje preprečil čebelar in 21% družin je izrojilo.

Rojivost

30% 30%

rojilo preprečeno ustavljeno ni rojilo

20% 20%

Grafikon 7: Delež ocen za rojivost

Rojivost po letih 100% 80% 60% ni rojilo 40% ustavljeno preprečeno 20% rojilo 0% 2009 2010

Grafikon 8: Delež ocen za rojivost po letih

č) Živalnost Čebelarji so razvitost družine ocenjevali na osnovi spremljanja zasedenosti panja oziroma pokritosti satja. Vsaka družina je dobila dve oceni. V aprilu je bilo ocenjenih 311 in v juliju 324 družin. Tehtani povprečji ocen živalnosti sta bili 3,73 v aprilu in le 3,00 v juliju, kar je v primerjavi z letom 2009 izredno nizko.

Živalnost 4,00 3,63 3,53 3,50 3,21 2009 3,00 3,00 2010

2,50 april junij

Grafikon 9: Tehtane ocene živalnosti po mesecih

V grafikonu 10 so prikazane pogostnosti posameznih ocen po mesecih.

26

Živalnost po mesecih ocen 150

100

50

0 ju nij 4 a 3 pri 2 1 l

Grafikon 10: Fenotipske ocene živalnosti po mesecih

d) Odpad varoj Po pričakovanjih so bile ocene odpornosti na varoje zelo raznolike. Ocenjenih je bilo 296 družin. Naravni odpad je bil med 0 (nič) in 70 pršicami, v povprečju pa le 8 pršic. Kar 72% družin je imelo nizek odpad (pod 10 pršic).

družin Odpad varoj po razredih 218 250 200 150 100 33 50 40 5 0 0 010 1120 2150 51100 >100

Grafikon 11. Število družin po posameznih razredih odpadlih varoj

e) Rasne karakteristike Tudi rasna čistost čebelje družine je bila ocenjena trikrat, v aprilu, juniju in juliju. V aprilu je bilo ocenjenih 312 družin, v juniju 317 in julija 322. Tehtana ocena rasnih karakteristik je bila tudi v letu 2010 med posameznimi meseci približno enaka (april 3,76, junij 3,76 in julij 3,93). 81 družin je dobilo oceno obarvanosti 3 (25,2%), 6 družin je dobilo oceno 2 (1,9%) in nobena družina oceno 1. Ocene rasne čistosti so bile v letu 2010 veliko boljše kot v letu 2009. Verjetni sta dve razlagi in sicer, da so čebelarji na podlagi ocen iz leta 2009 zamenjali problematične družine, ali pa v letu 2010 niso tako strogo ocenjevali. Če drži prva domneva, potem je zagotovo dosežen prvi namen ocenjevanja čebeljih družin – izboljševanje njihove čistosti in proizvodnih lastnosti.

27

Rasne karakteristike

300

250

200

150

100 50 julij 0 junij 4 3 2 apr 1 il

Grafikon 12: Pogostnost posameznih ocen za rasno karakteristiko po mesecih

f) Zaključek Rezultati dvoletnega ocenjevanja lastnosti čebeljih družin pri čebelarjih, ki poteka v okviru projekta v Beli krajini, izkazujejo izredno ugodne trende v lastnostih, na katere lahko čebelarji vplivajo z odbiro matic za naslednje leto. Ocene za mirnost in predvsem rasne čistosti, so v letu 2010 opazno boljše v primerjavi z letom poprej. In če je to res posledica načrtnega odbiranja čebeljih družin za naslednje leto oz. premišljene menjave čebeljih matic iz dobrih vzrejališč, potem je projekt že dosegel svoj namen. Čebelarji lahko hitro ugotovijo, da vodenje evidence lastnosti njihovih družin čez leto izredno olajša gospodarjenje z njimi in ne nazadnje tudi omogoča njihovo primerjavo in seveda tudi odbiro. Ocena, ki naj jo čebelarji najbolj upoštevajo pri odbiri družin, je rasna čistost. Čebelarju, ki je odkril družino z oceno čistosti 1 ali 2, priporočamo takojšnjo zamenjavo matice, pri oceni 3 pa zamenjavo takoj po zaključku pašne sezone. Zamenjavo priporočamo tudi za vse matice, katerih čebelje družine so za mirnost dobile oceno 1 ali 2. Zamenjane matice naj čebelarji, če imajo to možnost, nadomestijo z maticami iz svojih najboljših družin v okviru programa lastne vzreje matic ali pa z maticami iz odobrenih vzrejališč, v katerih bodo lahko dobili najboljši plemenski material. Kakovost čebeljih družin se bo tako posledično izboljšala na čebelarstvu in seveda tudi na ožjem čebelarskem področju.

6.2. Ugotovitve obdelave podatkov ocenjevanja čebeljih družin vzrejevalcev matic

Testiranje čebel so opravili 4 vzrejevalci, ki so ocenili 170 čebeljih družin po projektnem sistemu, kjer so spremljali 6 sklopov: • izletavanje čebel (max. št. točk 15, min. 7); • skrb za varnost in snago (max. št. točk 20, min. 7); • graditev satja (max. št. točk 10, min. 5); • stanje zalege in razvoj družine (max. št. točk 20, min. 0); • oskrba s hrano (max. št. točk 20, min. 0); • zdravstveno stanje in odpornost (max. št. 15 točk, min. 2).

Ocenjevanje poteka z negativnim ocenjevanjem, kjer ocenjevalec od najvišjega števila točk odšteva negativne točke za vsako opaženo pomanjkljivost. Odbitki se seštevajo, vendar 28

obsta jajo tudi odbitki, ki se izključujejo, ker je izmed več odbitkov možno izbrati le enega. Primer: Čebele začnejo izletavati v prvi četrtini družin ali Čebele izletavajo med zadnjimi. Za vsako lastnost je tako napisano najvišje in najnižje število točk.

a) Izletavanje čebel Najvišje število točk je 15, najnižje pa 7 ( izletavajo med zadnjimi, -3; vračajo se med prvimi, -3; slab izlet v brezpašnih dneh, -1; izlet v najslabšem vremenu, -1).

Povprečna ocena je bila 12,9 točk. Najpogostejša ocena je bila 14. V grafikonu 13 je prikazana pogostost posameznih ocen. 24% družin je dobilo dva odbitka ali več. Ena družina je dobila vse možne odbitke. Vpliv čebelarjaocenjevalca je pojasnil 27,6% variabilnosti.

Grafikon 13: Delež posameznih ocen za lastnost "Izletavanje čebel"

b) Skrb za varnost in snago Najvišje število točk je 20, najnižje pa 8 ( žrelo nezastraženo, -2; v panju je vse zalepljeno s propolisom, -2; na podnici drobir, -2; satje zgriženo od voščenega molja, -3; družina se ne brani, 3 ).

Delež pojasnjene variance z vplivom čebelarja je le 13,8%, kar pomeni, da ima sam čebelar vzrejevalec na to lastnost zelo malo vpliva. Povprečna ocena je bila 18,8 točk. To lastnost so v letu 2010 vzrejevalci ocenjevali strožje, zato so ocene tudi bolj enakomerno porazdeljene, vendar še vedno preveč ob najvišjih vrednostih. Najpogostejša ocena je bila 18, ki jo je dobilo 34,7% družin. Dve družini sta dobili osem odbitnih točk, več kot tri odbitne točke pa le 5 družin (3%).

29

Grafikon 14: Delež posameznih ocen za lastnost "Skrb za varnost in snago"

c) Graditev satja Najvišje število točk je 10, najnižje pa 2 ( počasna gradnja, 2; nedograjeno satje, 1; prekomerna gradnja trotovine , 3; prekomerno nadzidavanje ali podzidavanje ; 2).

Povprečna ocena je bila 9,1 točke in tudi pri tej lastnosti so ocene povsem na desni strani (grafikon 15). Samo 6 družin (3,5%) je dobilo več kot dve odbitni točki. Variabilnosti pri tej lastnosti glede na območje možnih vrednosti praktično ni, zato je kakršnakoli odbira na podlagi te lastnosti nemogoča. Praktično to pomeni, da zaradi naključne napake ocene lahko katerakoli družina izpade kot najslabša.

Grafikon 15: Delež posameznih ocen za lastnost "Graditev satja"

č) Stanje zalege in razvoj družine Najvišje število točk je 20, najnižje pa 4. Štirje pari odbitkov se izključujejo in tako lahko dobimo najvišje odbitke pri sedmih slabostih ( grbasta zalega ali upadli pokrovci, 2; raztresena zalega ali nezaključena zalega, 4; zgodnje spomladansko zaleganje ali pozno

30

spomladansko zaleganje, 3; hiter spomladanski razvoj in potem stagnacija, 2; ob majhni prekinitvi paše takojšnja prekinitev zaleganja, 2; močna družina brez medu ali šibka družina z obilno zalego, 3).

Povprečna ocena je bila 18,7 točke. Večina družin sploh ni dobila nobenega odbitka (grafikon 16), vendar je bilo kar 6 družin z dvema ali celo tremi odbitki in tem rojem priporočamo zamenjavo matice.

Grafikon 16: Delež posameznih ocen za lastnost "Stanje zalege in razvoj družine"

d) Oskrba s hrano Najvišje število točk je 20, najnižje pa 4. Odbitki večina medu v medišču ter večina medu v plodišču ter med je raztresen med zalego se izključujejo in največji odbitek je 3. Tudi odbitka ličinke slabo oskrbovane kljub obilni zalogi ter ličinke slabo oskrbovane – zalega ni v razmerju s hrano se izključujeta in tu je odbitek lahko 4 točke. Ostali odbitki so še: med je pri zmerni paši raztresen med zalego, 2; medeno satje je nepravilno razporejeno po plodišču, 3; obnožina je raztresena med zalego, 2; sati ob zalegi so brez obnožine, 2; samo v tej družini primanjkuje obnožine, 3.

Povprečna ocena je bila 18,5 točke. Z vsemi možnimi točkami je bilo ocenjenih 39% družin (grafikon 17). 29 družin (17%) je dobilo več kot dve odbitni točki, pet celo 8 ali več odbitnih točk, kar bi lahko bil zadosten razlog za takojšnjo nadomestitev matice s primernejšo. Kot vse ocene v letu 2010, so vzrejevalci tudi to ocenjevali strožje kot leto poprej.

31

Grafikon 17: Delež posameznih ocen za lastnost "Oskrba s hrano"

e) Zdravstveno stanje in odpornost Najvišje število točk je 15, najnižje pa 2. Družina tako lahko dobi odbitke za: madeži griže po panju in satju, 2; zelo veliko mrtvic spomladi, 3; prekomerna poraba hrane pozimi, 2; hiter upad živalnosti spomladi, 3; deformirane čebele, 3. Številne ocene v tem sklopu od ocenjevalca zahtevajo bogate izkušnje, da lahko zazna nenormalno stanje v družini.

Povprečna ocena je bila 14,3 točke, kar pomeni, da je bilo 52,3% družin ocenjenih z vsemi možnimi točkami (grafikon 18). Vse ostale družine so imele samo po en odbitek.

Grafikon 18: Delež posameznih ocen za lastnost "Zdravstveno stanje in odpornost"

f) Skupna ocena Najvišje število možnih točk je 100, kar je seštevek vseh sklopov. Najnižje možno število točk je 25.

Povprečna ocena vseh 170 družin je bila 92,2 točke, kar je za dve točki nižje kot v letu 2009. V grafikonu 19 lahko vidimo razporeditev ocen po pogostnosti. Seveda je tudi pogostnost

32

skupnih ocen pomaknjena na desno stran grafikona, saj je večina družin imela le točko ali dve odbitka.

Grafikon 19: Razporeditev skupnih ocen po pogostnosti.

Menimo, da bi moralo biti ocenjevanje še strožje. Skupna ocena po pogostnosti bi morala imeti približno enako število družin z vsemi ali skoraj vsemi točkami, kot tistih z veliko odbitki. V tem primeru bi imeli vzrejevalci možnost tudi pozitivne selekcije (uporabiti najboljše matice kot matere naslednjih generacij). Trenutno lahko izvedejo le negativno selekcijo (izločajo najslabše).

g) Razmerja med sklopi lastnosti Z večlastnostno analizo smo poizkušali ugotoviti kako so posamezne lastnosti med seboj povezane. Korelacije med posameznimi lastnostmi so lahko med 1 in 1, kjer vrednosti nižje od nič pomenijo, da sta lastnosti obratno sorazmerni; ko ena narašča, druga pada. Pozitivna vrednost korelacije pa pomeni, da ko ocena ene lastnosti narašča, narašča tudi ocena druge. Zanimivo pri vseh korelacijah je, da so vsi sklopi med seboj pozitivno korelirani, torej med nič in ena. V primerjavi z ocenami z leta 2009, kjer so bile korelacije med posameznimi lastnostmi zelo visoke (med 0,3 in 0,7), pa so letošnje korelacije med ocenami zelo nizke. Najvišjo korelacijo imata skrb za zalego ter oskrba s hrano kar 0,62.

Razpredelnica 7: Korelacije med posameznimi sklopi lastnosti

okr. I VS GS ZR OH izlet I varnost in snaga VS 0,23 graditev satja GS 0,08 0,31 zalega in razvoj ZR 0,21 0,12 0,10 oskrba s hrano OH 0,12 0,13 0,18 0,62 zdravje in odpornost ZSO 0,23 0,24 0,30 0,15 0,26

33

h) Sklepna beseda Po sistemu točkovanja z odbitki je bilo ocenjenih 170 čebeljih družin pri štirih vzrejevalcih čebeljih matic. Negativno točkovanje, kjer od najvišjega števila točk odštevamo odbitke zaradi pomanjkljivosti, je prijazno do ocenjevalca in od njega ne zahteva dolgotrajne rutine, saj je teža posamezne napake natančno določena.

Ocenjevalci so v spremljanje čebeljih družin vložili veliko truda in že sam potek ocenjevanja je ocenjevalce pripeljal k podrobnemu opazovanju posameznih družin. Ocene posamezne družine so zbrane na enem mestu in so lahko nadvse koristen pripomoček pri primerjavi družin znotraj vzrejališča.

Izredno pomembna je velika razlika v korelacijah med lastnostmi v letu 2009 in 2010. Tako velika razlika pomeni, da na posamezne lastnosti v veliki meri vplivajo zunanji vplivi, saj genetska sprememba populacije in s tem razmerja med posameznimi lastnostmi v tako kratkem času ni možna. Iz tega lahko sklepamo, da na podlagi teh ocen družine odbiramo predvsem fenotipsko na podlagi lastnosti družine, ki lahko v različnih letih (razmerah) dobi zelo različne ocene, saj je vpliv okolja na podeljene ocene bistveno večji od genetskega vpliva.

Splošno pravilo za odbiro na podlagi posameznih kriterijev je zelo težko postaviti, saj so družine zelo izenačene. Najenostavnejše priporočilo za vzrejevalce je, da izločijo vse matice, ki so v posameznem sklopu dobile več kot dva odbitka.

Povprečna vrednost skupnih ocen je bila 92,2 točki in standardni odklon 5,45 ocene. Dva standardna odklona od sredine pomenita 81 točk, kar predstavlja mejo za izločanje najslabših oz. t. i. negativno odbiro. Postavitev zgornje meje za odbiro najbojših pa, kot že razloženo, ni smiselna.

7. SPREMLJAJE I POMOČ PRI ODBIRI V POGODBEIH ČEBELARSTVIH I OPRAVLJAJE STROKOVEGA ADZORA AD IZVAJAJEM TESTIRA JA

Za strokovnega vodjo testne postaje je bil s strani nosilca projekta imenovan Stanislav Plut, ki je opravil vse predvidene naloge. Sodelujoči sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije smo nudili strokovno pomoč. V okviru projekta je bila nabavljena oprema, ki je prispevala k uspešnejšemu izvajanju projektnih nalog, v nadaljevanju pa bo služila vsem čebelarjem, ki so dejavni v projektu in tudi drugim čebelarjem na tem območju. Strokovna pomoč je obsegala tudi vsa navodila in material za zbiranje vzorcev za morfološke in genetske raziskave. Strokovni vodja je izvedel vsa predvidena opravila na terenu in izvedel svetovanje vsem v projekt vključenim čebelarjem. Po potrebi jih poučil o opazovanju obarvanosti zadkov čebel ter razložil pomen vzrejanja čiste avtohtone pasme kranjske čebele. S podporo strokovnega vodje so čebelarji, vključeni v projekt spremljali in zapisovali lastnosti svojih čebeljih družin. Na osnovi analiz rezultatov in priporočil je strokovni vodja sodeloval s čebelarji in usmerjal njihovo nadaljnje delo.

34

8. ZAKLJUČKI

V dveh letih izvajanja projekta se je zanimanje čebelarjev za ohranjanje avtohtone kranjske čebele v območju izvajanja projekta zelo povečalo. Sodelovali so tudi čebelarji, ki niso bili vključeni v testno postajo. Sodelovali so na predavanjih in se zanimali za rezultate testiranja in stanje čistosti kranjske čebele ter pokazali velik interes za sodelovanje pri nadaljevanju dela na testni postaji. V okviru izvajanja projekta smo motivirali čebelarje, da bolj opazujejo čebelje družine v svojih čebelnjakih. Neustrezne matice zamenjujejo z ustreznejšimi maticami iz lastne vzreje.

V dosedanjem delu je bil velik poudarek na odbiri matic, odbira trotarjev pa se je izvajala le za potrebe vzreje rodovniških matic. Da bi v prihodnje zagotovili potrebno število odbranih trotarjev, so čebelarji dobili priporočila za vzrejo večjega števila kakovostnih trotov. Čebelarji, ki so vključeni v projekt, so dobili podatke o rasni ustreznosti njihovih čebeljih družin, vodstvo plemenilne postaje pa podatke o potencialnih plemenskih družinah.

Ocenimo lahko, da se je v času od oblikovanja testne postaje stanje v čebelnjakih, kjer smo opravili testiranje, začelo popravljati. Prav tako so čebelarji pridobili potrebno znanje, ki ga bo potrebno vzdrževati in dopolnjevati z novimi spoznanji, da bodo lahko vzdrževali čistost rase v svojih čebelnjakih in njihovi okolici na ustrezni ravni.

Rezultati dvoletnega ocenjevanja lastnosti čebeljih družin pri čebelarjih izkazujejo izredno ugodno izboljševanje lastnosti, na katere lahko čebelarji vplivajo z odbiro matic za naslednje leto.

Ocena, ki naj jo čebelarji najbolj upoštevajo pri odbiri družin, je rasna čistost. Čebelarju, ki je odkril družino z oceno rasne čistosti 1 ali 2, priporočamo takojšnjo zamenjavo matice, pri oceni 3 pa zamenjavo takoj po zaključku pašne sezone, ob omejeni vzreji trotov.

Zamenjavo priporočamo tudi za vse matice, katerih čebelje družine so za mirnost dobile oceno 1 ali 2. Zamenjane matice naj čebelarji, če imajo to možnost, nadomestijo z maticami iz svojih najboljših družin v okviru programa lastne vzreje matic ali pa z maticami iz odobrenih vzrejališč, v katerih bodo lahko dobili najboljši plemenski material.

Projekt testiranja čistosti rase kranjske čebele je bil izveden posebno skrbno; s pomočjo vrhunske tehnologije so bile izvedene molekularne in morfološke analize in z zavzetostjo in podporo domačih čebelarjev tudi etološke analize čebel.

Predlagamo, da v okviru prihodnjih projektnih aktivnosti, odstotek obarvanih vzorčenih delavk postopno zmanjšujemo. Pri tem je potrebno upoštevati, da je rejski cilj tudi ohranjanje variabilnosti. Zato je pri izločanju družin iz nadaljnje vzreje potrebno smiselno upoštevati vse rejske cilje. Nadaljnji ukrepi v okviru projekta bodo morali temeljiti na osnovi dobljenih rezultatov, s potrebnim vzdrževanjem variabilnosti in postopnim selekcijskim delom. To naj vključuje prednostno izločanje družin z najnižjimi vrednostmi.

Samo genske analize ali meritve na podlagi ožiljenosti kril nam niso omogočale zanesljive ugotovitve čistosti rase kranjske čebele. Dobljene rezultate smo zato združili z ostalimi lastnostmi opazovane čebelje družine, kot je na primer obarvanost. Poleg tega pa smo upoštevali še ugotovljene etološke lastnosti: nenapadalnost in mirno sedenje na satju.

35

Dosedanje analize in ocenjevanje družin omogočajo potrditev, da imajo čebele z območja Bele krajine podobne lastnosti kot primerjane čebele z ostalih območij v Sloveniji.

Menimo, da bi moralo biti ocenjevanje še strožje, tako ki bi zagotavljalo enakomernejšo porazdelitev ocen. V tem primeru bi imeli vzrejevalci možnost tudi pozitivne selekcije (uporabiti najboljše matice kot matere naslednjih generacij). Trenutno lahko izvedejo le negativno selekcijo (izločajo najslabše). Izvedba projekta je omogočila strokovno delo in izboljševanje rasnih lastnosti, ter delovanje vzrejnega območja. Čebelarji in vzrejevalci so se usposobili za samostojno vzrejno delo in sodelovanje pri tem. Navedeni pozitivni rezultati projekta narekujejo potrebo nadaljevanja projektnega dela, da bi dodatno usposobili še ostale čebelarje, ki bodo skrbeli za ohranjanje čistosti rase in zamenjali matice z rodovniškimi tam, kjer bi bilo to najnujnejše.

Strokovno delo na območju Bele krajine s projektom ni zaključeno in se bo nadaljevalo v nadaljevanju vzreje rodovniških in gospodarskih matic. Rezultati in pridobljene izkušnje pa omogočajo ustrezno certificiranje vzrejenega materiala in nastopanje čebelarjev in vzrejevalcev na trgu.

Potek in rezultati projekta so bili predstavljeni tudi na Evropski konferenci o čebelah (EurBee), septembra 2010, v predavanju z naslovom: "Carniolan honeybee (Apis mellifera carnica) conservation in local geographic area".

Zahvala

Pri projektu so vzorno sodelovali vsi aktivni udeleženci. Zato se vsem sodelujočim čebelarjem in vzrejevalcem, posebno še vodji testne postaje gospodu Stanetu Plutu in sodelavcem na Kmetijskem inštitutu zahvaljujemo za tvorno in uspešno sodelovanje in zaključek projekta v letu 2010. Zahvaljujemo se tudi financerjem, ki so omogočili izvedbo projekta.

Pri projektu so sodelovali: Vesna Lokar Peter Podgoršek Mitja Nakrst Aleš Gregorc

Dr. Aleš Gregorc vodja naloge

36

PRILOGA 1 : Obrazec za oceno lastnosti čebeljih družin – čebelarji

Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica)

OCEA LASTOSTI ČEBELJIH DRUŽI za leto 2010

Testna postaja Bela krajina čebelar: Stojišče: Registrska oznaka čebelnjaka:

Št. Št. ~ 15.april ~ 15.junij ~ 10.julij Odpad varoj Med panja matice OMŽOMROMŽ 15.6 10.7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 O obarvanost obročkov zadka, M mirnost, R rojivost, Ž živalnost

37

PRILOGA 2: Obrazec za oceno lastnosti čebeljih družin pri vzreji matic vzrejevalci

Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica) Ocena lastnosti pri vzreji matic za čebeljo družino št.: ...... Registrska oznaka čebelnjaka: Oznaka in barva matice: Rodovniška št.: 1. IZLETAVAJE ČEBEL datum datum datum Možno število točk 15 opomba Čebele začnejo izletavati v prvi četrtini družin 0 Čebele začnejo izletavati v drugi četrtini družin 1 Čebele začnejo izletavati v tretji četrtini družin 2 Čebel izletavajo med zadnjimi 3 Zvečer zaključeno vračanje v prvi četrtini družin 3 Zvečer zaključeno vračanje v drugi četrtini družin 2 Zvečer zaključeno vračanje v tretji četrtini družin 1 Zvečer zaključeno vračanje v zadnji četrtini družin 0 Slab izlet v brezpašnih dneh 1 Čebele silijo iz panja tudi v najslabšem vremenu 1 povprečno prejeto število točk

2. SKRB ZA VAROST I SAGO datum datum datum Možno število točk 20 opomba Žrelo nezastraženo, na bradi nikoli mnogo čebel 2 V panju je malo propolisa 1 V panju je vse zalepljeno s propolisom 2 Podnica pokrita z drobirjem kljub normalni jakosti družine 2 Med zalego rovi voščenega molja 2 Satje zgriženo od voščenega molja 3 Opaziti je tihi rop 2 Družina se ne brani roparicam 3 povprečno prejeto število točk

3. GRADITEV SATJA datum datum datum Možno število točk 10 opomba Počasi gradi v primerjavi z ostalim družinami 2 satje ni dograjeno, popackano z zadelavino 1 Trotovina zgrajena sredi sata 2 Prekomerna gradnja trotovine 3 Prekomerno nadzidavnje in podzidavanje 2 povprečno

38

4. STAJE ZALEGE I RAZVOJ DRUŽIE datum datum datum Možno število točk 20 opomba Raztresena zalega 2 Med čebeljo zalego je grbasta zalega 2 Pokrovci nad zalego so upadli in neenake barve 2 Zalega je razmetanane tvori zaključene celote 4 Pozno spomladansko zaleganje in razvoj 3 Prezgodnje zaleganjeneenakomeren razvoj 3 Spomladi močan razvoj potem stagnira 2 Ob najmanjši prekinitvi paše takoj prekine zalegat 2 Primerno zaleganje –močna družina, vendar brez medu 3 Kljub obilni zalegi je razmeroma šibka družina 3 povprečno prejeto število točk

5. OSKRBA S HRAO datum datum datum Možno število točk 20 opomba Večina medu v medišču plodišče brez hrane 2 Večina medu v plodišču 2 Med je razstresen med zalegopri zmerni paši 2 Medeno satje nepravilno razporejeno po plodišču 3 Obnožina razstresena med zalego 2 Stranski sati ob zalegi so brez obnožine 2 Pomanjkanje obnožine(v drugih družinah dovolj) 3 Kljub obilni zalogi ličinke slabo oskrbovane 4 Ličinke slabo oskrbovane zalega ni v razmerju s hrano 4 povprečno prejeto število točk

6. ZDRAVSTVEO STAJE I ODPOROST datum datum datum Možno število točk 15 opomba Madeži griže na bradi i pročelju panja 1 Madeži griže v paju in po satju 2 Veliko mrtvic spomladi 2 Zelo veliko mrtvic spomladi 3 Dolgi trakovi drobirja, prekomerna poraba hrane pozimi 2 Hiter upad živalnosti spomladi 3 Čebele padajo z brade,lezejo po tleh,trepečejo s krili,so 3 deformirane in odmirajo povprečno prejeto število točk

skupna Ocena čebelje družine 100

39

PRILOGA 3: Seznam 90 vzorcev, zbranih za genetske raziskave čebel s področja Bele krajine (občine Črnomelj, Metlika in Semič).

Št. Datum Št. Št. Čebelar aslov Lokacija stojišča vzorca vzorčenja čebelnjaka panja

RUČETNA VAS 9 B 1 17.6.2009 VRANIČAR VINKO 166966 RODINE 3 8340 ČRNOMELJ RUČETNA VAS 9 B 2 17.6.2009 VRANIČAR VINKO 166966 RODINE 10 8340 ČRNOMELJ TUŠEV DOL 2 3 17.6.2009 MEDIC PETER 166142 NAKLO 30 8340 ČRNOMELJ TUŠEV DOL 2 4 17.6.2009 MEDIC PETER 166142 NAKLO 24 8340 ČRNOMELJ VODNIKOVA ULICA 6 5 17.6.2009 PEZDIRC ANTON 166302 DOBLIČKA GORA 4 8340 ČRNOMELJ MILINKOVIĆ 25 6 17.6.2009 166558 SELA PRI OTOVCU 90 DUŠAN 8340 ČRNOMELJ VODNIKOVA ULICA 6 7 17.6.2009 PEZDIRC ANTON 166302 DOBLIČKA GORA 3 8340 ČRNOMELJ MILINKOVIĆ SELA PRI OTOVCU 25 8 17.6.2009 166558 SELA PRI OTOVCU 35 DUŠAN 8340 ČRNOMELJ KRAJINSKI PARK ADLEŠIČI 15 9 18.6.2009 226525 ŽUNIČI 2 KOLPA 8341 ADLEŠIČI KRAJINSKI PARK ADLEŠIČI 15 10 18.6.2009 226525 ŽUNIČI 6 KOLPA 8341 ADLEŠIČI STAREŠINIČ 46 11 18.6.2009 219394 ZILJE 2 IVANKA 8344 VINICA KOLODVORSKA CESTA 12 18.6.2009 ČD ČRNOMELJ 221559 VINICA 4 34, 8340 ČRNOMELJ SEČJE SELO 4 13 18.6.2009 HUDELJA JOŽEF 18767 UČAKOVCI 1 8344 VINICA SEČJE SELO 4 14 18.6.2009 HUDELJA JOŽEF 18767 UČAKOVCI 2 8344 VINICA NOVA LIPA 4 15 18.6.2009 VLAHOVIČ JANEZ 187712 NOVA LIPA 10 8344 VINICA CANKARJEVA ULICA 3 16 18.6.2009 BARIČ IVAN 187611 14 8340 ČRNOMELJ 3 17 18.6.2009 HORVAT PETER 187640 DALNJE NJIVE 9 8344 VINICA DALNJE NJIVE 3 18 18.6.2009 HORVAT PETER 187640 DALNJE NJIVE 20 8344 VINICA BREG 3 19 18.6.2009 ŠPEHAR IVAN 269025 BREG 2 8344 VINICA ULICA 21.OKTOBRA 2 20 19.6.2009 ČEMAS MIROSLAV 219293 ČRNOMELJ 2 8340 ČRNOMELJ ŠPEHRJI 2 21 19.6.2009 LAKNER ZLATKO 187741 ŠPEHARJI 39 8344 VINICA 5 22 18.6.2009 MEŠIČ JURIJ 213693 SODEVCI 23 8342 STARI TRG ŠTAJDOHAR 9 , 8342 23 18.6.2009 166591 DESKOVA VAS 13 ANDREJ PETER MOČILE 7 24 18.6.2009 PERŠE PAVEL 166012 STARI TRG 12 8342 STARI TRG LOČKA CESTA 63 25 19.6.2009 BARBIRIĆ NIKOLA 166634 ČRNOMELJ 39 8340 ČRNOMELJ TABORSKA ULICA 8 8333 26 13.6.2009 ČD SEMIČ 191832 PONIKVE 3 SEMIČ LOČKA CESTA 63 27 19.6.2009 BARBIRIĆ MATIJA 220879 ČRNOMELJ 49 8340 ČRNOMELJ 40

Št. Datum Št. Št. Čebelar aslov Lokacija stojišča vzorca vzorčenja čebelnjaka panja

TABORSKA ULICA 8 8333 28 13.6.2009 ČD SEMIČ 191832 PONIKVE 4 SEMIČ PREŠERNOVA ULICA 20, 29 19.6.2009 CVITKOVIČ IVAN 166663 25/I 8340 ČRNOMELJ PREŠERNOVA ULICA 20 30 19.6.2009 CVITKOVIČ IVAN 166663 BOJANCI 28/2 8340 ČRNOMELJ TRIBUČE 50 A 31 19.6.2009 VRANEŠIČ JOŽE 269256 TRIBUČE 11 8340 ČRNOMELJ TRIBUČE 42 32 19.6.2009 ŠIKONJA ANTON 166360 TRIBUČE 1 8340 ČRNOMELJ ULICA 21.OKTOBRA 17B 33 19.6.2009 ROŽMAN JOŽEF 166487 JANKOVIČI 5 8340 ČRNOMELJ FUČKOVCI 4 34 19.6.2009 VESELIČ MIRKO 166865 FUČKOVCI 1 8341 ADLEŠIČI FUČKOVCI 3 35 19.6.2009 PRINC ŠTEFAN 166995 FUČKOVCI 21 8341 ADLEŠIČI PAVIČIČI 20 36 19.6.2009 CINDRIČ LEOPOLD 268879 PAVIČIČI 2 8340 ČRNOMELJ

37 19.6.2009 LILEK NATAŠA 9 282068 BUTORAJ 3

DRAGATUŠ 22 A 38 19.6.2009 ŠIMEC BRANKO 166126 DRAGATUŠ 4 8343 DRAGATUŠ ŠTAJDOHAR 20 8343 39 19.6.2009 166748 VELIKI NERAJEC 4 FRANC DRAGATUŠ ULICA DANILA KLOBUČAR 40 19.6.2009 BUČARJA 3 269067 KNEŽINA 7 ALOJZIJ 8340 ČRNOMELJ DRAKULIČ 1 41 19.6.2009 187666 PERUDINA 15 SLOBODAN 8344 VINICA KOČEVJE 20 42 19.6.2009 ZORE BOJAN 166647 KOČEVJE 15 8340 ČRNOMELJ KOČEVJE 20 43 19.6.2009 ZORE BOJAN 166647 KOČEVJE 5 8340 ČRNOMELJ KRVAVČJI VRH 1 A 44 21.6.2009 PLUT STANISLAV 169888 KRVAVČJI VRH 17 8333 SEMIČ KRVAVČJI VRH 1 A 45 21.6.2009 PLUT STANISLAV 169950 KRVAVČJI VRH 33 8333 SEMIČ ČREŠNJEVEC 23 46 21.6.2009 PLUT ZDRAVKO 169615 ČREŠNJEVEC 12 8333 SEMIČ PRAPROT 11 47 21.6.2009 MOVERN FRANC 169862 PRAPROT 1 8333 SEMIČ PRI POŠTI 9 48 21.6.2009 MOVERN JANEZ 169820 PRAPROT 16 8333 SEMIČ PRI POŠTI 9 49 21.6.2009 MOVERN JANEZ 169817 KAL 20 8333 SEMIČ DICHLBERGER VAJDOVA ULICA 42 50 21.6.2009 169569 SEMIČ 3 ALOJZIJ 8333 SEMIČ NESTOPLJA VAS 1 51 21.6.2009 PEČAVAR MARTIN 169804 NESTOPLJA VAS 3 8333 SEMIČ STARA CESTA 12 52 21.6.2009 SEVER JOŽEF 169556 SEMIČ 1 8333 SEMIČ STARA CESTA 12 53 21.6.2009 SEVER JOŽEF 169514 BLATNIK 44 8333 SEMIČ ČURILE 4 A 54 21.6.2009 VESELIČ JOŽEF 153151 ČURILE 12 8330 METLIKA NASELJE STANETA PREVALŠEK 55 21.6.2009 ROZMANA 23 153122 STRMEC 14 VEKOSLAV 8330 METLIKA

41

Št. Datum Št. Št. Čebelar aslov Lokacija stojišča vzorca vzorčenja čebelnjaka panja

NASELJE STANETA PREVALŠEK 56 21.6.2009 ROZMANA 23 153122 STRMEC 6 VEKOSLAV 8330 METLIKA ARCHINETOVA ULICA 9 57 21.6.2009 CELESTINA IGOR 184731 GABROVEC 12 1000 LJUBLJANA JEREBOVA ULICA 8 8330 58 21.6.2009 GAČNIK JANEZ 153470 BERČICE 13 METLIKA ČURILE 4 A 59 21.6.2009 VESELIČ JOŽEF 153164 VIDOŠIČI 5 8330 METLIKA DRAŠIČI 61 60 21.6.2009 GUŠTIN PETER 153614 DRAŠIČI 2 8330 METLIKA RADOVICA 84 61 21.6.2009 GOSENCA JOŽE 153311 RADOVICA 18 8330 METLIKA RADOVICA 84 62 21.6.2009 GOSENCA JOŽE 153311 RADOVICA 8330 METLIKA ČRMOŠNJICE 2 C 63 28.6.2009 ŠKETA ŠTEFAN 191858 ČRMOŠNJICE 4 8333 SEMIČ BREZOVA REBER 2 64 28.6.2009 SEVER ANTON 169790 BREZOVA REBER 20 8333 SEMIČ BREZOVA REBER 2 65 28.6.2009 SEVER ANTON 169790 BREZOVA REBER 2 8333 SEMIČ VAJDOVA ULICA 45 66 28.6.2009 ŠKRINJAR JANEZ 169631 SODJI VRH 9 8333 SEMIČ CEROVEC 6, 67 28.6.2009 ŠTUBLAR BRANKO 169992 CEROVEC D3 8333 SEMIČ STARIHA ANZLOVA GORA 35 8333 68 29.6.2009 169572 PRAPROČE 11 STANISLAV SEMIČ STARIHA ANZLOVA GORA 35 8333 69 29.6.2009 169585 SEMIČ 1 STANISLAV SEMIČ PRAPROT 11 BREZJE PRI 70 29.6.2009 MOVERN FRANC 191861 1 8333 SEMIČ ROŽNEM DOLU PRIBIŠJE 2 71 29.6.2009 SEVER TEREZIJA 169774 PRIBIŠJE 9 8333 SEMIČ KOLODVORSKA CESTA 72 29.6.2009 BUKOVEC ALBINA 169761 SEMIČ 2 30, 8333 SEMIČ STRANSKA VAS 1 73 29.6.2009 PLUT MARTIN 169905 VINJI VRH 2 8333 SEMIČ STRANSKA VAS 1 74 29.6.2009 PLUT MARTIN 169905 VINJI VRH 1 8333 SEMIČ GRM 1A 75 30.6.2009 PLUT MARTIN 153308 GRM 12 8332 GRADAC GRM 1A 76 30.6.2009 PLUT MARTIN 153308 GRM 6 8332 GRADAC GRADAC 29 77 30.6.2009 ŠUŠTARŠIČ IVAN 153539 GRADAC 2 8332 GRADAC GERŠIČI 3 78 1.7.2009 ŠIMEC ANTON 153526 GERŠIČI 5 8332 GRADAC DRAGOVAN SVRŽAKI 3 A 79 30.6.2009 153207 KRIVOGLAVICE 4 DARINKA 8330 METLIKA AUGUŠTIN MESTNI TRG 4 80 30.6.2009 153454 BOJANJA VAS 20 VLADIMIR 8330 METLIKA AUGUŠTIN MESTNI TRG 4 81 30.6.2009 153454 BOJANJA VAS 29 VLADIMIR 8330 METLIKA SLAMNA VAS 25 82 1.7.2009 GOVEDNIK JOŽEF 153148 SLAMNA VAS 16 8330 METLIKA RAKOVEC 2 83 1.7.2009 JANJAC MARINA 153630 BOŽAKOVO 2 8330 METLIKA

42

Št. Datum Št. Št. Čebelar aslov Lokacija stojišča vzorca vzorčenja čebelnjaka panja

ŠESTOVA ULICA 16 84 30.6.2009 HORVAT IVAN 153249 METLIKA 1 8330 METLIKA KRIŽEVSKA VAS 52 8330 85 1.7.2009 TOMC ANTON 153542 KRIŽEVSKA VAS 15 METLIKA RAVNACE 11 86 1.7.2009 PETRIC ZVONKO 153337 RAVNACE 2 8331 SUHOR KOLODVORSKA CESTA 87 1.7.2009 PENICA JOSIP 153324 SUHOR 27 18, 8340 ČRNOMELJ DOLNJI SUHOR 15, 88 1.7.2009 ŠKOF ANTON 219613 DRAGOMLJA VAS 1 8331 SUHOR DRAGOMLJA VAS 10 , 89 1.7.2009 ZUPANČIČ BORIS 153106 DRAGOMLJA VAS 5 8331 SUHOR BOČKA 5 , 90 1.7.2009 OGULIN ANTON 153438 BOČKA 1 8330 METLIKA

43

PRILOGA 4: Lokacije vzorčenja za genetske analize v letu 2009

44