Rezultati Ocenjevanja Vinska Vigred 2009
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Kronologija Sadržava Najbitnija Zbivanja I Događaje U Povijesti Razvoja Grada Karlovca Od Njegova Osnutka 1579
Kronologija sadržava najbitnija zbivanja i događaje u povijesti razvoja grada Karlovca od njegova osnutka 1579. pa do 2000. godine. 16. stoljeće – stoljeće izgradnje U ožujku 1578. u Brucku na Muri plemstvo njemačkih i austrijskih zemalja donosi odluku da „negdje u Hrvatskoj treba izgraditi novu tvrđavu“ za obranu protiv turskih osvajanja. U lipnju se obavljaju pripreme za gradnju: izbor lokacije i plan gradnje, prikuplja se novac i radnici, traži voditelja građevinskih radova. U prosincu I. Ferenberg izvještava da je građevno povjerenstvo na čelu s predsjednikom Dvorskog ratnog savjeta F. Popendorfom donijelo odluku da će se nova tvrđava graditi na sutoku Kupe i Korane, podno grada Dubovca. Podignuti su i mostovi preko Kupe i Mrežnice. 1579, dana 13. srpnja, preko 1 000 radnika pod nadzorom građevnog povjerenstva i graditelja Martina Gambona te pod vojnom zaštitom počinje graditi novu tvrđavu. Tijekom kolovoza i rujna tvrđava počinje dobivati oblik šesterokrake zvijezde. Istovremeno se podižu i prvi vojni objekti, a izdane su i prve dozvole za izgradnju dviju kuća, prvih građana, plemića Jurja Švaračkoga i Bartola Juričića. U studenome su visoke vode Kupe i Korane prvi put poplavile još nedovršenu tvrđavu. Iz Ljubljane dolazi prvo naoružanje: 89 teških pušaka, 200 malih i 100 velikih bedemskih pušaka. 1580. U zimskim mjesecima traju pripreme za nastavak radova. Tijekom ožujka i travnja gradi se prva crkva, zgrada za čuvanje živežnih namirnica i oružarnica. U ljetnim mjesecima podižu se mostovi preko Mrežnice i Korane, a u rujnu je u gradu uređena prva vojna pekarnica. 1581. U travnju car Rudolf u svojoj rezidenciji u Pragu izdaje „gradu novom Karlovcu pod Dubovcem“ ispravu posebnih povlastica: vojnici koji u gradu podignu kuću nasljeđuju je s pravom vlasništva i pravom prvenstva, u svemu, pred drugim građanima. -
Izlazi Prema Potrebi Broj 6. Godina XLVI. Karlovac, 11. Svibnja 2011. GRAD KARLOVAC GRADSKO VIJEĆE Str. 107. PRVA
Izlazi prema potrebi Broj 6. Godina XLVI. Karlovac, 11. svibnja 2011. GRAD KARLOVAC GRADSKO VIJEĆE Str. 107. PRVA IZMJENA i dopuna Plana nabave roba, radova i usluga velike vrijednosti za 2011. godinu i Plan nabave roba, radova i usluga male vrijednosti za 2011. godinu 232. 108. ODLUKA o donošenju Izmjena i dopuna Prostornog plana uređenja Grada Karlovca 238. 109. ODLUKA o donošenju Izmjena i dopuna Generalnog urbanističkog plana grada Karlovca 334. 110. ODLUKA o donošenju Detaljnog plana uređenja „Mahično FV“ 418. 111. ODLUKA o odobrenju sklapanja ugovora o uređenju međuvlasničkih odnosa s tvrtkom Dubovac d.d. u odnosu na zemljište oznake k.č. br. 2315/1 u k.o. Karlovac 1 433. 112. ODLUKA o raspisivanju natječaja za prodaju poljoprivrednog zemljišta u vlasništvu Republike Hrvatske u k.o. Skakavac 434. 113. ODLUKA o prihvaćanju ponude za kupnju poljoprivrednog zemljišta u vlasništvu Republike Hrvatske u k.o. Trebinja 434. 114. ODLUKA o postupku nabave radova na rekonstrukciji postojeće građevine i uređenju okoliša zgrade u Karlovcu, Nehajeva 9 435. 115. ZAKLJUČAK o potvrdi Rješenja Gradonačelnika grada Karlovca KLASA: 020-04/11-01/30, Ur.broj: 2133/01-04/20-11-2 o raspodjeli sredstava na ime subvencija javnom gradskom prijevozu za 2011. godinu 435. 116. ZAKLJUČAK o prihvaćanju Izvješća o radu Zajednice tehničke kulture za 2010. godinu 436. 117. ZAKLJUČAK o prihvaćanju Izvješća o poslovanju Vatrogasne zajednice Grada Karlovca za 2010. godinu 437. 118. ZAKLJUČAK o prihvaćanju izvješća o radu za 2010. godinu tvrtke Zelenilo d.o.o. Karlovac 437. 119. ZAKLJUČAK o prihvaćanju izvješća o radu za 2010. godinu tvrtke Čistoća d.o.o. -
REZULTATI OCENJEVANJA VIN V OKVIRU VINSKE VIGREDI 2013 Št. Vz. Vinogradnik Naslov Letnik Ocena BELOKRANJEC PTP 1 Vinska Klet Pr
REZULTATI OCENJEVANJA VIN V OKVIRU VINSKE VIGREDI 2013 št. vz. vinogradnik naslov letnik ocena BELOKRANJEC PTP 1 Vinska klet Prus Krmačina 6, Metlika 12 16,97 176 Kajin Ivan G.Lokvica 54, Metlika 12 16,83 377 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 16,70 376 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 16,70 255 Vrtin (družina) Dobliče 35, Črnomelj 12 16,67 427 Konda Anton Sadinja vas 25, Semič 12 16,60 426 Konda Anton Sadinja vas 25, Semič 12 16,57 276 Klet Malnarič NAMPEL Vavpča vas 40, Semič 12 16,57 197 Kapušin Jože Pot na Veselico 25, Metlika 12 16,53 106 Gršič Anton Bojanja vas 11, Metlika 12 16,53 52 DOLC 1834 Drašiči 13, Metlika 12 16,47 102 Bajuk Jože Radovica 4b, Metlika 12 16,43 METLIŠKA ČRNINA PTP 378 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,50 127 Pečarič Martin Čurile 7, Metlika 12 17,43 380 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,40 77 Plut (družina) Drašiči 48, Metlika 12 17,37 78 Plut (družina) Drašiči 48, Metlika 12 17,30 2 Vinska klet Prus Krmačina 6, Metlika 12 17,27 135 DV Metlika Mestni trg 24, Metlika 12 17,27 105 Bajuk (družina) Radovica 54a, Metlika 12 17,23 379 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,20 134 Stopar Janez Gubčeva 20, Metlika 12 17,17 358 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 17,07 356 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 16,97 357 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 16,90 185 Šuklje (družina) Trnovec 22, Metlika 12 16,90 157 Pečarič Jože Čurile 4, Metlika 12 16,87 333 Šoško (družina) Železniki 29, Metlika 12 16,87 160 Šegš (družina) Otok 4, Metlika 12 16,83 277 Klet Malnarič NAMPEL Vavpča vas 40, Semič 12 16,77 192 Kramarič (družina) Dragomlja vas 6, Suhor 12 16,73 336 Simčič (družina) Železniki 4, Metlika 12 16,73 253 Bahor (družina) Dragovanja vas 15, Dragatuš 12 16,70 METLIŠKA ČRNINA PTP '11 381 KZ Metlika C. -
Soseska Zidanica Drašiči, Vita Jankovič
SEMINARSKA NALOGA V OKVIRU PROROGRAMA TURISTIČNI VODNIK TURISTIČNEGA OBMOČJA BELA KRAJINA Udeleženec/ka izobraževanja: Vita Jankovič Kraj in datum: Črnomel, 25. 6. 2020 Program Turistični vodnik turističnega območja Bela krajina sofinancirajo Občine Črnomelj, Metlika in Semič. SOSESKA ZIDANICA DRAŠIČI Po vsej verjetnosti so soseske zidanice obstajale že vsaj od 17. stoletja naprej. Ker pa so delovale po ustnem izročilu in pravilih, ki so se prenašala iz roda v rod, nimamo o njih nobenih zapisanih virov. Pa vendar ne moremo brez, da bi se ustavili pri njih kot središču vaškega upravljanja ter pokrivanja finančnih potreb vaških skupnosti. Dejstvo je, da je jih je bilo veliko, pa ne samo v Beli krajini, pač pa po celotni Sloveniji. Praktično je obstajala v vsaki vasi oziroma širši skupnosti, vendar so se po letu 1880 začele ukinjati zaradi napada trtne uši in posledično izseljevanja prebivalstva. Najdlje v Sloveniji so se ohranile prav pri nas, v Beli krajini, natančneje v metliškem vinskem okolišu. Danes neprekinjeno od ustanovitve deluje samo še soseska zidanica Drašiči v občini Metlika in je bila zaradi svoje pomembnosti, prenašanja družbenih vrednot preteklosti, obujanja običajev, sodelovanje ter solidarnost na nove generacije leta 2012 vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine. Zgodovina soseskih zidanic Sosesko zidanico so v Beli krajini poimenovali tudi cerkvene ali vasne zidanice ali hise. Prve zapise oziroma raziskovanja o le teh pa najdemo na začetku 20. stoletja, ko jih je opisal Janko Lozar v razpravi o Belokranjski hiši, kasneje pa jih je zgodovinar Sergij Vilfan omenil v članku Naše lesene listine. 1 Znano je, da so bile soseske zidanice razpršene po celotni Beli krajini, ne samo v metliškem koncu. -
Okupacijske Meje V Beli Krajini 1941–1945**
73 Božidar Flajšman, Bojan Balkovec* Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945** Italijanska okupacijska cona, poimenovana Provincia di Lubiana (Ljubljanska pokra- jina), je zajemala Notranjsko, Ljubljano, večji del Dolenjske in Belo krajino oziroma območje sreza Črnomelj. Belo krajino so okupirali spomladi 1941.1Po kopnem je ta meja potekala od Trdinovega vrha ali cerkve sv. Jere do izliva Kamenice v Kolpo pri Božakovem in nato ob Kolpi navzgor do Predgrada. Že pred letom 1941 je srez Čr- nomelj (oziroma Bela krajina) obsegal tudi takratno občino Radatovići v Žumberku, zato so tudi to območje leta 1941 v celoti okupirali Italijani.2 Ob italijanski okupaciji je tako meja Dravske banovine postala tudi meja med fašistično Italijo in ustaško Hrvaško. Prihod okupatorske vojske je bil sprejet na različne načine. Po pričevanju Marije Starešinič s Preloke je preloški župnik Jože Pokorn dekletom dejal: »Dekleta, zdaj so v Preloki tuji ljudje, ki nosijo uniforme. Ako bo šla katera s temi fanti plesat, ali da bi se z njimi družila, ona ni vredna, da bi jo po vojni en slovenski fant povohal, ni vredna, da jo obsije slovensko sonce.«3 Posamezniki, nezadovoljni, ker je Bela krajina prišla pod Italijo, pa so maja 1941 zače- li zbirati podpise za priključitev Bele krajine (sreza Črnomelj) k Nemčiji. Iz poročila * Dr. Božidar Flajšman, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected], dr. Bojan Balkovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected] ** Prispevek je nastal v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško … itali- jansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva« ( J6-8248), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). -
Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110 -
II. IZMJENE I DOPUNE PROSTORNOG PLANA UREĐENJA OPĆINE KAMANJE Sa Smanjenim Sadržajem
3. UVJETI KORIŠTENJA I ZAŠTITE PROSTORA 3A. PODRUČJA POSEBNIH UVJETA KORIŠTENJA TUMAČ ZNAKOVA REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNA GRANICA GRANICA OPĆINE OG 02 OG 03 1.1. PK 01 GRANICA NASELJA PK 01 EKOLOŠKA MREŽA CG 05 1.1. PODRUČJA EKOLOŠKE MREŽE VAŽNA M 1:25.000 GG 02 PRESEKA OZALJSKA ZA VRSTE I STANIŠNE TIPOVE S EG 16 HR2000642 - KUPA AP 03 MG 01 3.1. 10 ha ORLJAKOVO AP 01 GG 01 GG 03 OG 01 SP HR2001372 - PODRUČJE OKO ŠPILJE VRLOVKA AP 04 0 250 500 1000 AP 02 EG 15 KK 01 MALI VRH EG 14 Županija: Općina: KAMANJE KAMANJSKI 2.1. 4.3. R P POO PRIRODNA BAŠTINA GG 05 status zaštite KARLOVAČKA KAMANJE VELIKI VRH ZAŠTIĆENI DIJELOVI PRIRODE Naziv prostornog plana: KAMANJSKI EG 23-26 II. IZMJENE I DOPUNE SG 02CG 01SG 01MO 01 ZNAČAJNI PRIRODNI KRAJOBRAZ 4.2. 1.1. dolina rijeke Kupe PROSTORNOG PLANA UREĐENJA OPĆINE KAMANJE SA SMANJENIM SADRŽAJEM CG 02 1.2. šire područje vrha Vodenica EG 17-22 CG 03 Naziv kartografskog prikaza: REŠTOVO CG 04 ZNAČAJNI KULTIVIRANI KRAJOBRAZ PODRUČJA POSEBNIH UVJETA KORIŠTENJA GG 04 2.1. Veliki Vrh Kamanjski - Mali Vrh Kamanjski, vinogradi i voćnjaci 2.2. Reštovo, vinogradi Broj kartografskog prikaza: Mjerilo kartografskog prikaza: SG 04 EG 04,06,09 3A. 1 : 25 000 2.2. GEOMORFOLOŠKI SPOMENIK PRIRODE SP 3.1. Spilja Vrlovka Odluka o izradi plana: Odluka predstavničkog tijela o donošenju plana: BRLOG OZALJSKI EG 01-03,05,07,08,10-13 KK 02 SG 03 VIDIKOVAC Glasnik Općine Kamanje 02/17 Glasnik Općine Kamanje 04/19 4.1. -
HIKING in SLOVENIA Green
HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea. -
REFERENCE Organizacija Opomba
REFERENCE Organizacija Opomba ReCO #NA Samostojne organizacije Reševalna postaja Ljubljana UKC LJ ReCO Celje GZ Žalec PGD Vrbje PGD Velika Pirešica PGD Griže PGD Ponikva pri Žalcu PGD Braslov če PGD Zabukovica PGD Arja Vas PGD Loke PGD Gomilsko PGD Levec PGD Ložnica PGD Kapla - Pondor PGD Ojstriška vas - Tabor PGD Trnava PGD Zavrh pri Galiciji PGD Gotovlje PGD Lo čica ob Savinji PGD Kasaze - Liboje PGD Dobrovlje PGD Drešinja Vas PGD Žalec PGD Dobriša vas - Petrov če PGD Polzela PGD Andraž PGD Letuš Gasilska zveza Prebold PGD Kaplja PGD Latkova vas PGD Matke PGD Sv. Lovrenc PGD Šeš če GZ Saleške dolie PGD Vinska Gora GZ Slovenske Konjice PGD Slovenske Konjice Samostojne organizacije PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka PGD Šempeter PGD Rimske Toplice PGD Parižlje-Topovlje PGD Mozirje PGD Nazarje PGD Gorenje pri Zre čah 7. januar 2014 Stran 1 od 9 Organizacija Opomba ReCO Kranj GZ Ob čine Radovljica PGD Brezje na Gorenjskem PGD Podnart PGD Ljubno Društvo gorske reševalne službe Radovljica PGD Mošnje PGD Lesce PGD Srednja Dobrava PGD Lancovo PGD Radovljica PGD Hlebce PGD Podgora PGD Begunje PGD Kamna Gorica PGD Kropa IPGD Elan GZ Jesenice PGD Zabreznica PGD Smoku č GARS Jesenice PGD Jesenice PGD Hrušica PGD Koroška Bela PGD Planina pod Golico PGD Blejska Dobrava PGD Javorniški Rovt Gasilska zveza Škofja Loka PGD Stara Loka PGD Škofja Loka PGD Trata PGD Virmaše-SvetiDuh PGD Bukovica PGD Rete če Gasilsko reševalna služba Kranj PGD Besnica PGD Bitnje PGD Breg ob Savi PGD Britof PGD Golnik PGD Gori če PGD Jošt PGD Kokrica PGD Kranj - Primsko PGD Mav čiče PGD Podblica PGD Stražiš če PGD Trstenik PGD Žabnica PGD Predoslje PGD Suha Štab CZ za Gorenjsko ReCO Kranj URSZR Kranj CZ Regije - Logisti čni center CZ Regije - Oddelek za RKB CZ Regije - iskanje zasutih v ruševinah CZ Regije - Oddelek za tehni čno reševanje CZ Regije - Ekipa za reševanje iz vode 7. -
3500-1/2014-127 Datum: 18. 2. 2019 OBČINSKEMU SVETU OBČINE METLIKA Zade
OB ČINA METLIKA MESTNI TRG 24 8330 METLIKA Številka: 3500-1/2014-127 Datum: 18. 2. 2019 OB ČINSKEMU SVETU OB ČINE METLIKA Zadeva: STALIŠ ČA DO PRIPOMB NA JAVNO RAZGRNJEN DOPOLNJEN OSNUTEK SPREMEMBI IN DOPOLNITEV OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA (SD OPN 1) Predlagatelj: Darko Zevnik – župan Ob čine Metlika Pravna podlaga: 112. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17). Predstavitev postopka: Odlok o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Metlika (Uradni list RS, št. 31/13; v nadaljnjem besedilu: OPN) je za čel veljati aprila 2013. Ob čina Metlika je v letu 2016 pristopila k pripravi sprememb in dopolnitev OPN zaradi velikega števila pobud ob čanov z novimi razvojnimi potrebami ter predlogi za spremembe v tekstualnem delu. Poleg tega so bili v času po sprejemu akta na razli čnih podro čjih spremenjeni ali sprejeti novi predpisi in nastopila so nekatera nova dejstva. Zaradi tega se s spremembami in dopolnitvami OPN preverijo podane razvojne pobude in akt se uskladi z novimi predpisi in dejstvi. Poleg tega pa se na podlagi dosedanje uporabe akta preverijo posamezne rešitve in se po potrebi izboljšajo. Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo tako na prostorske izvedbene pogoje kot na namensko rabo prostora, zato priprava sprememb in dopolnitev OPN te če po rednem postopku. Sklep o za četku priprave 1. sprememb in dopolnitev Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Metlika je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 74/16. V novembru 2017 je bil pripravljen osnutek dokumenta za pridobitev prvih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. Izdelan je na osnovi strokovnih podlag, presoje sprejemljivosti podanih pobud ter na podlagi splošnih smernic nosilcev urejanja prostora. -
Lilijana Žnidarši@ Golec 5. Zvezek
Lilijana Žnidarši@ Golec VODNIK PO URBARJIH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. zvezek Popis na novo evidentiranih urbarjev, zbir podatkov o urbarjih v vseh petih zvezkih in skupno imensko kazalo Lilijana Žnidarši@ Golec Lilijana Žnidaršič Golec VODNIK PO URBARJIH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. zvezek Popis na novo evidentiranih urbarjev, zbir podatkov o urbarjih v vseh petih zvezkih in skupno imensko kazalo Ljubljana, 2021 Lilijana Žnidaršič Golec VODNIK PO URBARJIH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. zvezek: Popis na novo evidentiranih urbarjev, zbir podatkov o urbarjih Knjigo posvečam spominu dr. Vladimirja Žumra, v vseh petih zvezkih in skupno imensko kazalo ki je bistveno pripomogel k izvedbi projekta »Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije« Prevod povzetka: Marija Mojca Peternel Izbor slikovnega gradiva: Lilijana Žnidaršič Golec Reprodukcije: Danilo Glažar, Andrej Furlan Oblikovanje in prelom: Tiskarna DTP, Ljubljana Založil in izdal: Arhiv Republike Slovenije, zanj Bojan Cvelfar https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Zalozba/e-publikacije/Vodnik-po-urbarjih-5.pdf računalniški datotečni format: pdf datum javne objave: 24. 5. 2021 Prva e-izdaja Ljubljana 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 63195395 ISBN 978-961-6638-39-5 (PDF) Slika na naslovnici: Gruberjeva palača v Ljubljani, sedež Arhiva Republike Slovenije. Foto: Andrej Furlan Zadnja stran platnice: Stran iz urbarja za del posesti graščine Tariška vas iz leta 1629. (SI AS 2, Deželni stanovi za -
Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna