Analiza Članske Ekipe Bc Divac Zürich Za Sezono 2015/2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

LUKA STIPLOŠEK

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Košarka

ANALIZA ČLANSKE EKIPE BC DIVAC ZÜRICH ZA SEZONO 2015/2016

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: Avtor dela: izr. prof. Goran Vu čkovi ć LUKA STIPLOŠEK RECENZENT: red. prof. dr. Frane Er čulj KONZULTANT: asist. dr. Tine Sattler

Ljubljana, 2016 ZAHVALA

Ob zaklju čku študija bi se najprej želel zahvaliti mentorju prof. dr. Goranu Vu čkovi ću za vse napotke, strokovne nasvete in spodbude, ki mi jih je nudil pri izdelavi tega diplomskega dela.

Hvala vsem sošolcem in prijateljem za pomo č in spodbudo pri študiju ter za pre čudovita študijska leta.

Izkoriš čam to priložnost, da se na tem mestu zahvalim ge. Heidi Läubli in predsedniku kluba g. Vladeti Stojanovi ću za njuno pomo č pri pridobivanju podatkov. Seveda to delo ne bi moglo nastati brez izkušenj, do katerih sem prišel na podlagi svoje nekdanje in sedanje ekipe, zato se vsem košarkarjem zahvaljujem, da so mi omogo čili se priu čiti veš čin trenerja. Na tem mestu pa bi se rad zahvalil tudi prijatelju Lovrencu, ki si je vzel čas za razpravo ob nalogi.

Posebej pa se zahvaljujem tudi svoji družini, ki me je ves čas študija bodrila in mi finan čno pomagala, ter ne nazadnje svoji partnerki Christini, ki me je s svojo vztrajnostjo spodbudila, da sem študij dokon čal. Klju čne besede: košarka, članska ekipa, analiza, Zürich, trener.

ANALIZA ČLANSKE EKIPE BC DIVAC ZÜRICH ZA SEZONO 2015/2016

Luka Stiplošek

Športna vzgoja, Teorija in metodika košarke

Število strani: 61 Število slik: 32

Število tabel: 9 Število virov: 30

IZVLE ČEK

Cilj vsakega trenerja je, da svojo ekipo pripravi na novo tekmovalno obdobje. Pri tem so mu poleg dobrih priprav v pomo č tudi analize prejšnjih sezon, iz katerih lahko potegne tako dobre kot tudi slabe izkušnje. Namen diplomskega dela je predstaviti člansko košarkarsko ekipo BC Divac Zürich, ki si je za sezono 2015/16 postavila cilj: prehod v višji tekmovalni rang.

Zaradi omejenih in slabih finan čnih sredstev BC Divac Zürich sem poskušal ekipo pripeljati do želenega cilja predvsem na podlagi lastnih izkušenj in znanja. Kot trener mlajših starostnih kategorij sem za čel delovati v košarkarskem klubu Portorož ter si tam za čel nabirati trenerske izkušnje in znanje, ki mi pridejo prav še danes.

Pri analiziranju dela članske ekipe BC Divac Zürich za tekmovalno sezono 2015/16 sem predstavil vaje, ki so sestavni del treninga: tehnično-takti čne vaje z žogo in brez nje, kondicijske vaje, vaje mo či in vzdržljivosti. Ekipa je s pripravami na novo sezono pri čela v drugi polovici avgusta 2015, pred tem pa je bila opravljena še selekcija ekipe. BC Divac Zürich je v sezoni 2015/16 odigral 20 tekem, od katerih je štiri izgubil. Ob koncu sezone je na lestvici zasedel tretjo mesto in s tem izpolnil želeni cilj. Napredovanje v višjo ligo je dokaz, da je bil celoten tekmovalni ciklus delovanja ekipe dobro zastavljen. Ob koncu diplomskega dela obravnavam še primerjalno analizo treninga v ekipah KK Portorož in BC Divac Zürich. Keywords: basketball, team, analysis, Zürich, coach.

ANALYSIS OF THE BASKETBALL CLUB BC DIVAC ZÜRICH IN THE PLAYING SEASON 2015/2016

Luka Stiplošek

Sports training, Theory and methods of basketball

Number of pages: 61 Number of figures: 32

Number of tables: 9 Number of sources: 30

ABSTRACT

Every coach is trying to prepare his team properly for the new season. Beside good preparation the analysis of former seasons could help him to achieve good, but also bad experiences. The aim of this thesis is to analyse the senior team BC Divac Zürich, which tried to progress to the higher competitive level. Due to the restricted financial possibilities I tried to fulfil the planned goal mainly based on my own knowledge and experiences, which I gained as a trainer of younger selections in the Basketball Club Portorož.

By analysing the work of the senior team BC Divac Zürich for the season 2015/16 I tried to present the training elements as: technical and tactical workouts with ball or without it, conditioning workouts, strength and persistence workouts. The team started with preparation in the second half of August 2015, after the selection of the team was done. In the playing season 2015/16 BC Divac Zürich played 20 games and lost only four of them. By the end of the season the club reached the third position and in that way realized the planned goal. The progression to the higher league demonstrates that the proposed competitive plan was appropriately prepared. At the end of the thesis I am presenting a comparative analysis of the studied clubs, namely Basketball club Portorož and BC Divac Zürich. KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 11 1.1 Za četki današnje košarke...... 11 1.1.1 Razvoj košarke v Evropi...... 12 1.1.2 Razvoj košarke v Sloveniji ...... 14 1.2 Zna čilnosti trenerjev in sodnikov v košarki...... 15 1.3 Trening...... 16 1.3.1 Kondicijska priprava v košarki ...... 19 1.3.2 Košarkarska tehnika...... 19 1.3.3 Takti čne priprave...... 21

2 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...... 23

3 METODE DELA...... 24

4 PREDSTAVITEV KLUBA BC DIVAC ZÜRICH...... 25 4.1 Zgodovina kluba BC Divac Zürich...... 25 4.2 Predstavitev švicarske košarkarske lige...... 26 4.3 Predstavitev organizacije ProBasket...... 27 4.4 Opis ekipe ...... 28 4.5 Posezonsko obdobje...... 30 4.6 Selekcija v košarkarski ekipi BC Divac Zürich ...... 31 4.7 Treniranje košarkarske ekipe BC Divac Zürich...... 32 4.8 Pripravljalno obdobje...... 32 4.8.1 Razvijanje gibalnih sposobnosti ...... 34 4.8.1.1 Razvoj mo či...... 34 4.8.1.2 Razvoj funkcionalnih sposobnosti...... 39 4.8.2 Vadba tehni čnih elementov v napadu in obrambi...... 39 4.8.2.1 Tehni čni elementi v napadu...... 39 4.8.2.2 Tehni čni elementi v obrambi ...... 41 4.8.3 Takti čne vaje v napadu in obrambi ...... 41 4.8.4 Prijateljske tekme...... 42 4.9 Potek treningov v tekmovalnem obdobju...... 43 4.9.1 Napadalne kombinacije ekipe BC Divac Zürich ...... 44 4.9.1.1 Napadalna sestava »two down« (dva dol) ...... 44 4.9.1.2 Napadalna sestava »one« (ena)...... 45 4.9.1.3 Napadalna sestava »zone offense« (conski napad)...... 46 4.9.2 Bo čni in čelni vnos žoge na igriš če ekipe BC Divac Zürich ...... 47 4.9.2.1 Bo čni vnos žoge na igriš če »side« (stranski out)...... 47 4.9.2.2 Čelni vnos žoge na igriš če »baseline one« ( čelni vnos ena)...... 48 4.9.2.3 Čelni vnos žoge na igriš če »baseline two« ( čelni vnos dva) ...... 49 4.9.3 Obrambne kombinacije ekipe BC Divac Zürich...... 49 4.9.3.1 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »red« (rde ča) ...... 49 4.9.3.2 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »yellow«...... 50 4.9.3.3 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »blue« (modra)...... 51 4.9.3.4 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »switch« (menjati)...... 51 4.9.3.5 Conska obrambna postavitev ekipe BC Divac Zürich...... 52 4.10 Nadzor nad treningi košarkarske ekipe BC Divac Zürich ...... 53

5 OPIS TEKMOVALNE SEZONE...... 54

6 PRIMERJAVA TRENINGOV MED KK PORTOROŽ IN BC DIVAC ZÜRICH...... 56

7 ZAKLJU ČEK...... 58

8 VIRI...... 60 KAZALO SLIK

Slika 1. Sistem treniranja košarke ...... 17 Slika 2. Dejavniki košarkarjeve uspešnosti...... 18 Slika 3. Klasifikacija elementov košarkarske tehnike ...... 20 Slika 4. Prikaz švicarskega tekmovalnega sistema...... 26 Slika 5. Obseg ProBasketa...... 28 Slika 6. Ekipa BC Divac Zürich v sezoni 2015/16...... 29 Slika 7. Primer obhodne vadbe...... 34 Slika 8. Potisk z nogami ...... 35 Slika 9. Iztegovanje rok na pokon čni klopi ...... 36 Slika 10. Iztegovanje rok na poševni klopi...... 36 Slika 11. Vle čenje navzdol do vratu...... 37 Slika 12. Veslanje z obema rokama sede...... 37 Slika 13. Upogibanje trupa ...... 38 Slika 14. Razli čni na čini vodenja žoge...... 40 Slika 15. Razli čni meti žoge na koš...... 40 Slika 16. Razli čni na čini podajanja žoge...... 40 Slika 17. Razli čni na čini lovljenja žoge ...... 40 Slika 18. Razli čni na čini izvajanja tehni čnih elementov v obrambi...... 41 Slika 19. Postavljen napad »two down«...... 44 Slika 20. Postavljen napad »two down«...... 45 Slika 21. Postavljen napad »one«...... 45 Slika 22. Postavljen napad »zone offense«...... 46 Slika 23. Postavljen napad »zone offense«...... 46 Slika 24. Postavljen napad »zone offense«...... 47 Slika 25. Bo čni vnos »side« ...... 48 Slika 26. Čelni vnosi žoge »baseline one« ...... 48 Slika 27. Čelni vnosi žoge »baseline two«...... 49 Slika 28. Branjenje »pick-and-roll« po principu izstopanja centra ...... 50 Slika 29. Branjenje »pick-and-roll« po principu izrivanja centra...... 51 Slika 30. Branjenje »pick-and-roll« po principu zoniranja ...... 51 Slika 31. Branjenje »pick-and-roll« po principu prevzemanja...... 52 Slika 32. Obrambna postavitev »3« (CONA 2 : 3)...... 53

KAZALO TABEL

Tabela 1 Temeljne taktike v košarki v napadu in obrambi ...... 22 Tabela 2 Pozicije igralcev BC Divac Zürich v sezoni 2015/16 ...... 30 Tabela 3 Vsebine treningov v pripravljalnem obdobju...... 33 Tabela 4 Rezultati prijateljskih tekem BC Divac Zürich ...... 42 Tabela 5 Vsebina treninga v tekmovalnem obdobju...... 43 Tabela 6 Rezultati tekem BC Divac Zürich v tekmovalni sezoni 2015/16...... 54 Tabela 7 Kon čna lestvica ...... 55 Tabela 8 Termini treningov v Portorožu za kategorije U19, U17 in U15...... 56 Tabela 9 Termini treningov v BC Divac Zurich za kategorije U19 in člani...... 56 1 UVOD

Košarka se je med športi, ki si jih je izmislil človek, gotovo najhitreje razširila po celem svetu. Razlog vidi Žibrat (1996) predvsem »v samem duhu tega športa« (str. 4) oz. v gibanju, ki je tudi njegova osnova. Skrivnost razvoja košarke je vsekakor tudi v njenem nenehnem razvoju. Etnološka raziskovanja so pokazala, da naj bi košarko igrali že Azteki in Maji v Južni in Srednji Ameriki 3400 let pr. n. št. V Chiapasu v Mehiki so ameriški in kanadski antropologi izkopali ostanke igriš ča, katerega izvor sega v leto 1400 pr. n. št., kar je veliko prej, kot je Amerika bila odkrita. Ugotavljajo, da so takratni igralci igrali košarko tako, da so potisnili gumijast predmet skozi obro č, ki je bil pritrjen na stebru. Košarki podobno igro, imenovano olamalicli , so igrali Azteki v 16. stoletju, vendar naj bi ta bila izredno groba. Za igro so uporabljali žogo iz kav čuka, ki so jo metali v nekakšen krog, postavljen dva metra nad tlemi (Pavlovi č, 2000).

Iz bakroreza Dietricha de Briesa iz leta 1603 je vidno, da so igro, podobno košarki, igrali pripadniki indijanskih plemen, ki so na »sredini travnika postavili steber in nanj četverokotni obro č« (Pavlovi č, 2000, str. 13). Najbolj podobna današnji košarki je bila igra Korbball , ki so jo v Nem čiji igrali že okoli leta 1850. Igriš če je bilo razdeljeno na dva dela, velikost igriš ča se je spreminjala od 75 × 30 metrov do 22 × 10 metrov, na vsaki strani pa je bil steber s košem. Moštva so štela po sedem igralcev, šest jih je igralo v »polju« eden pa je branil »koš« v polju pred stebrom. Na za četku so to igro igrali v gimnasti čnih dvoranah in jo kasneje prenesli na prosto. V času med obema svetovnima vojnama se je razširila po Nem čiji, Avstriji, Švici in na Nizozemsko, za čeli pa so jo igrati tudi v šolah (Žibrat, 1996).

1.1 Za četki današnje košarke

Košarka spada med ekipne športne igre in je nastala povsem naklju čno. Za njenega izumitelja se šteje u čitelj športne vzgoje James Naismith, ki je pou čeval na YMCA (angl. Young Men’s Christian Association ) v Springfieldu v ZDA. Direktor šole mu je zadal nalogo, da razmisli o novi igri z žogo, ki mora ustrezati naslednjim zahtevam (Pavlovi č, 2000, str. 15):

− lahko se igra na vseh športnih igriš čih, − privla čna je zaradi žoge, − igra mora imeti stalno »tar čo«, − izmeni čno se morajo razvijati elementi napada in obrambe.

Tako je James Naismith postavil temelje današnji košarki. Prvotno je imela košarka vlogo dopolnilnega športa v zimskem času za trening igralcev ameriškega nogometa, kasneje pa se je razvila v samostojno igro. James Naismith je v 14 dneh napisal 13 osnovnih pravil nove igre, in sicer: žogo podajamo z eno ali obema rokama v katerokoli smer; ob podajanju jo udarjamo ob tla; igralec z žogo ne sme te či; tekmecev se ne sme porivati z ramenom in nogo; če ekipa naredi tri zaporedne prekrške, se koš prizna nasprotni ekipi; ko žoga pade izven igriš ča, se je lahko dotakne le sodnik; tekma traja dvakrat po 15 minut in zmaga tista ekipa, ki doseže najve č košev (Karaleji ć, Ahmetovi ć, Jakovljevi ć in Novovi ć, 1998). Po teh pravilih so poskusne tekme v ZDA igrali leta 1891, pri čemer so bile ekipe sestavljene iz devetih igralcev. Kasneje so igralci naredili manjšo žogo, košari odstranili dno in število igralcev zmanjšali na pet. Leta 1892 so izšla tudi prva tiskana košarkarska pravila v časopisu Triangle, s čimer so bili postavljeni temelji nove športne igre (Pavlovi č, 2000).

Prva uradna napisana pravila, ki so prav tako vsebovala 13 to čk, pa so bila napisana leta 1894. Po tem letu se je košarka razširila po vsem svetu, in sicer po ZDA, Japonski, Kitajski, Filipinih, Južni Ameriki in Evropi. Ve činoma so jo prenašali študentje, misijonarji in vojaki (Dežman, 2000).

1.1.1 Razvoj košarke v Evropi

V Evropi naj bi košarko pri čeli igrati že leta 1892 na podružnici YMCA v Ženevi, ki je tako postala središ če košarke v Evropi. Iz Švice se je košarka razširila po drugih evropskih državah, kot so Anglija, Nizozemska, Češka, Francija in Nem čija (Pavlovi č, 2000). V Parizu je imelo združenje YMCA svojo podružnico na Montmartru, kjer so pri čeli igrati košarko že leta 1893. Dvajset let zatem so v Evropi pripravili prvi uradni sestanek, ki se je odvijal v okviru vojaške olimpijade leta 1919. Tako je bila prva uradna tekma odigrana med Francijo in Italijo, na turnirju pa je igrala še ekipa ZDA. Prva mednarodna tekma v zgodovini košarke pa je bila organizirana v Sankt Peterburgu v Rusiji, kjer se je ekipa YMCA pomerila z ruskim klubom Marjak (Žibrat, 1996).

Košarka se je najbolj razširila v obdobju med obema vojnama. Ameriški vojaki so gradili igriš ča in igrali košarko v mestih po Evropi. Število privržencev košarke je iz leta v leto rastlo, še posebej zato, ker je postala košarka tudi olimpijska disciplina. Prvi č so jo zaigrali na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. Ker se je košarka igrala brez dolo čenih pravil, so bila v Ženevi leta 1932 sprejeta enotna pravila. Zato lahko Švico štejemo za zibelko košarke v

Evropi. Ne samo, da naj bi tam prvi č pri čeli igrati košarko že ob koncu 19. stoletja na YMCA, ampak je tedanjemu glavnemu ženevskemu inšpektorju telesne vzgoje Leonu Bouffardu uspelo organizirati ženevsko košarkarsko ligo. Iz nje je kasneje nastala švicarska košarkarska zveza, kjer so že igrali po novih pravilih, ki so bila nato uradno sprejeta 11. maja 1930.

V Ženevi se je leta 1932 odvijal zgodovinski sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki Argentine, Gr čije, Italije, Latvije, Portugalske, Romunije, Švice in Češkoslovaške, opazovalci pa so prišli tudi iz Madžarske in Ukrajine. Na tem sestanku so poenotili pravila in organizirali avtonomno mednarodno zvezo. Tako je nastala mednarodna košarkarska zveza FIBA (fr. Federation Internationale de Basketball Amateur ). Njen prvi predsednik je postal predstavnik Švice, že omenjeni Leon Bouffard (Žibrat, 1996).

V Švici je bil sklenjen tudi dogovor o prvem evropskem prvenstvu leta 1935, vendar takrat že ustanovljena FIBA ni uspela združiti vseh košarkarskih zvez. FIBA je bila uradno priznana kot samostojna organizacija in sprejetja v Mednarodni olimpijski komite šele leta 1934 v Oslu, kjer je košarka dobila svojo pravo in dostojno mesto v družini ostalih olimpijskih športov (Žibrat, 1996).

Kljub velikim finan čnim težavam krovne košarkarske organizacije je na prvem evropskem prvenstvu v Ženevi leta 1935 sodelovalo deset evropskih držav. Prvenstvo je trajalo šest dni, velikega zanimanja zanj pa ni bilo. Zmagala je ekipa iz Latvije, ki je Španijo v finalu premagala s 25 : 23. Dve leti kasneje so Latvijci organizirali drugo evropsko prvenstvo, vendar so do zlata prišli njihovi baltski »bratje« Litovci. Dogajanja na evropskem prvenstvu je prekinila druga svetovna vojna. Leta 1946 se je evropska košarkarska družba ponovno zbrala v Švici, kjer je zmagala Češkoslovaška republika. V tem letu so se predstavniki FIBE odlo čili, da bo evropsko prvenstvo potekalo vsako parno leto (M. P., 2009).

Košarka se je razvijala tudi v tedanji skupni državi Jugoslaviji, prinesli pa so je študentje iz Francije in Češke v Beograd. Od tam se je razširila še v druge kraje države, kot so Split, Zagreb in Sarajevo. Prvo prvenstvo Jugoslavije je bilo leta 1940 v Beogradu, čeprav so bila že pred tem, in sicer leta 1936, odigrana neuradna prvenstva v Zagrebu. Na prvenstvu leta 1940 so sodelovala razli čna košarkarska društva, kot so Reka, Zrenjanin, Karlovac in Osijek, iz katerih so se kasneje razvili centri kakovostne košarke (Pavlovi č, 2000).

1.1.2 Razvoj košarke v Sloveniji

Tudi v Sloveniji naj bi košarko za čeli igrati že pred drugo svetovno vojno, in sicer že leta 1905, ko so jo pod imenom korball igrali v šolah in telovadnih društvih. Po nekaterih trditvah naj bi košarko za čeli igrati v Mariboru leta 1920, vendar takrat ni imela širšega kroga privržencev. Košarka naj bi v Sloveniji zaživela šele po drugi svetovni vojni, ko je bil leta 1945 v Ljubljani ustanovljen Fizkulturni odbor Slovenije, ki se je kasneje preimenoval v Fizkulturno zvezo Slovenije. Z njegovo ustanovitvijo je prišlo do prve organizirane košarke (Žibrat, 1996).

Košarko so že pred letom 1945 igrali po Sokolovih društvih, kjer so jo smatrali za dopolnilni šport pri urah telovadbe. Do prvih uradnih tekem je prišlo leta 1945 na Centralnem stadionu v Ljubljani. Tudi prva mednarodna tekma je bila odigrana v Ljubljani. Leta 1947 je bila v Ljubljani prva mednarodna tekma in to leto Pavlovi č (2000) navaja kot »izredno bogato s košarkarskim dogodki« (str. 41). Od tega leta dalje se je košarka v Sloveniji za čela hitro razvijati, nastalo je ve č organizacij, društev in sekcij (npr. v Ljubljani, Mariboru, Solkanu, Murski Soboti, Lendavi, Sežani, Brežicah, Kopru in Gorici). Odraz tega je bila vedno ve čja prisotnost gledalcev na tekmah.

Leta 1955 sta na evropskem prvenstvu v Budimpešti v okviru jugoslovanske reprezentance nastopila tudi slovenska košarkarja, Jože Zupan čič in Bogdan Müller, dve leti kasneje v Sofiji pa še Marjan Kandus, Matija Dermastija, Boris Kristan čič in Ivo Daneu. Slovenijo so v okviru jugoslovanske reprezentance tudi na EP leta 1959 zastopali njeni igralci. Leta 1961 je jugoslovanska reprezentanca dosegla drugo mesto na EP, ki so ga nato ponovili tudi leta 1969. Med letoma 1973 in 1977 so jugoslovanski košarkarji s pridihom Slovenije tako reko č kraljevali po evropskih igriš čih (M. P., 2009).

Po razpadu Jugoslavije je morala Slovenija prepri čati Mednarodno košarkarsko zvezo, da je samostojna, mirna in varna država ter da ima vse pogoje za nadaljevanje športa v novi državi. Tako so 19. februarja 1992 Slovenijo uradno sprejeli v Mednarodno košarkarsko zvezo. Prva slovenska košarkarska kluba, ki sta igrala v Evropi, sta bila Smelt Olimpija pri moških in Ježica pri ženskah leta 1994 (Žibrat, 1996).

Slovenska moška reprezentanca v košarki je pod vodstvom Zmaga Sagadina leta 1992 prvi č zaigrala na tekmi v Slovenskih Konjicah proti Hrvaški. Na evropskem prvenstvu je igrala tudi leto kasneje v Nem čiji pod vodstvom trenerja Janeza Drvari ča. Leta 2006 se je slovenska moška reprezentanca prvi č udeležila svetovnega prvenstva na Japonskem pod vodstvom

Aleša Pipana (Šefic, 2016). Slovensko moško člansko reprezentanco je v zgodovini samostojne države vodilo devet selektorjev, in sicer poleg že omenjenih še Andrej Urlep, Boris Zrinski, Slobodan Suboti ć, Memi Be čirovi ć, Božidar Maljkovi ć in Jure Zdovc. Najve čje uspehe je dosegel Pipan, ki je na EP leta 2005 osvojil šesto, na EP leta 2007 pa sedmo mesto in naše leta 2006 prvi č popeljal tudi na svetovno prvenstvo na Japonsko. Najboljšo uvrstitev na EP in SP pa je dosegel Jure Zdovc. Leta 2009 je na EP reprezentanco popeljal do četrtega mesta, leta 2014 pa je na SP reprezentanco popeljal do sedmega mesta ( Slovenska košarkarska reprezentanca , 2016). Kakšne vrline morajo imeti trenerji v košarki, kakšna je vloga sodnika, kako naj bi bili sestavljeni treningi, da lahko dosegajo vrhunske rezultate, pa navajam v naslednjem poglavju.

1.2 Zna čilnosti trenerjev in sodnikov v košarki

Vsak trener je nekaj posebnega ter s svojim zna čajem, pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, prednosti in slabostmi vpliva na igralce. Bistvo je, da trenerji dobro poznajo svoje igralce in vedo, kako jih lahko spodbudijo, pomirijo, motivirajo ali potolažijo. Trenerji se pogosto znajdejo v vlogi »očeta«, zaradi česar lahko igralcu bolje svetujejo, oz. se do igralca obnašajo kot »starejši brat«. Glede na navedeno je Lon čar (2005) trenerje razvrstila v štiri skupine:

− Strokovnjaki zelo dobro poznajo košarko, znajo igralce izvrstno motivirati in so odli čni pedagogi. Prav tako dobro poznajo svoje igralce, jim znajo svetovati, jih spodbujati, zavedajo pa se, kdaj je poraz na mestu in kako od njega izvle či najve č koristi. Takšni trenerji so najbolj zaželeni, posebno v mlajših starostnih skupinah. Njihove pripombe in napotki so na tekmah korektni, strokovni in umestni, kar je za igralca le koristno. − Pedagogi so dobri vzgojitelji in poznajo košarko, vendar manj kot strokovnjaki. Edini cilj trenerjev pedagogov je igrati košarko. Pri tem odmislijo napake igralcev in sodnikov, saj je edini cilj korektno, pošteno in zasluženo zmagati. − Navija či so trenerji, ki na tekmi predvsem želijo izpostaviti svojo široko paleto košarkarskih in pedagoških znanj. Takšni trenerji so se ves čas pripravljeni izpopolnjevati, vendar teh znanj ne znajo nadzorovati in se umiriti, saj so precej neu čakani. Na tekmah si trenerji navija či izredno zapomnijo podrobnosti, niso pa sposobni oceniti tekme kot celote. − Zmagovalci so trenerji, ki so za vsako ceno usmerjeni izklju čno k zmagi, ostalo pa jim ni pomembno. Pri teh trenerjih gre za zmago ne glede na ceno, pa tudi če so kršena pravila. Ekipa, ki deluje pod takšnim trenerjem, bo dobro funkcionirala, dokler bo na tekmi vodila,

ko pa se bo rezultat obrnil v nasprotno smer, lahko ti trenerji postanejo žaljivi do drugih igralcev in trenerjev, druge podcenjujejo in zani čujejo ter glasno kritizirajo sodniške odlo čitve.

Kot smo že omenili, so bila pravila košarke napisana hkrati z njenim nastankom. V tem času so se dopolnjevala, popravljala in spreminjala skladno z razvojem igre. Košarko igrata dve ekipi z nasprotujo čimi si interesi. Ekipa, ki je v napadu, želi preigrati nasprotnika in dose či zadetek, nasprotna ekipa pa se brani, želi prepre čiti zadetek in prevzeti vlogo napadalca (Li čen, 2016). O tem, ali igra poteka skladno s sprejetimi pravili, dolo čata dva ali trije sodniki, odvisno od nivoja lige, njihovo delo je zahtevno in odgovorno zaradi razli čnih interesov udeležencev. Pri delu sodnikom pomagajo še pomožni sodniki, kot so zapisnikar, pomo čnik zapisnikarja, časomerilec in merilec 24 sekund (Dežman in Er čulj, 1999).

Sodniki so pri sojenju dolžni upoštevati temeljna na čela sojenja, in sicer morajo (Li čen, 2016, str. 77):

− »dobro spoznati in spremljati razvoj košarkarske igre, − natan čno poznati pravila in tekmovalne propozicije, mehaniko sojenja in sodniške znake, − spremljati in sprejemati spremembe in novosti v pravilih ter mehaniki sojenja, − znati sodelovati s sosodniki, pomožnimi sodniki in drugimi udeleženci košarkarske tekme, − biti psihi čno in kondicijsko primerno pripravljen, − skrbeti za svoj videz in športni na čin življenja, − razumno oceniti in rešiti nastalo situacijo, delovati zbrano, umirjeno in odlo čno, − biti jasen, prepri čljiv in nevtralen, − imeti enak odnos do sojenja na sleherni tekmi, ne glede na rang tekmovanja«.

Košarka je kompleksna in komplicirana ekipna igra. Zaradi tega se je treba zelo na črtno pripraviti na trening, saj je v prvi vrsti treba igralce usmeriti k pravilnemu razmišljanju in dojemanju, da je uspešnost odvisna od integritete ekipe, v kateri mora vsak posameznik ustrezno izvajati svoje naloge .

1.3 Trening

Uspešnost v igri je odvisna od razli čnih faktorjev, kot so morfološke zna čilnosti, funkcionalne sposobnosti, gibalne sposobnosti, psihosocialne sposobnosti in nivo tehni čno-takti čnega košarkarskega znanja igralca. Treniranje je Dežman (2013) definiral kot pedagoški (vzgojno-

16 izobraževalni) proces, s katerim želi trener ekipo ali posameznega igralca s pomo čjo posameznih treningov pripeljati iz za četnega stanja preko etapnih stanj do želenega (kon čnega) stanja na kar se da gospodaren na čin. Sistem treniranja prikazuje Slika 1.

BAZI ČNO SPECIFI ČNO Bazi čni trening – osnovni Specifi čni trening: – posebni – temeljni – lastni – klju čni – svojevrstni – oskrbni – izraziti – izhodiš čni – zna čilni – dolo čen ZNANJE SPOSOBNOSTI Takti čna znanja Motori čne sposobnosti/temeljne ali osnovne in specifi čne Takti čni programi Motori čni programi

Tehnika igre Bazi čni TR Taktika igre Specifi čni TR Kondicija

Latentna struktura Manifestna struktura DEJAVNIKI Sposobnosti MEHANIZMI Gibanje igralca z žogo ali brez nje CENTRI V ČŽS RAVEN DELOVANJA Enodimenzionalno Stopnja usvojenosti Simetri čno Informacijska sestava Interaktivno Energijska sestava Hierarhi čno KINEZIOLOŠKI MODEL KOŠARKE

Slika 1. Sistem treniranja košarke (Pavlovi č, 2013, 52).

Sistem treniranja košarke je »proces, razvoj, ki poteka v preoblikovanju (transformaciji) košarkarja ali skupine v daljšem časovnem obdobju« (Pavlovi č, 2013, str. 48). Treningi omogo čajo trenerju, da pri igralcih spodbuja in krepi vsestranskost, individualni nastop, specializacijo, cikli čnost in spremenljivost, postopno obremenitev in racionalnost.

Treniranje ekipe se pri čne z na črtovanjem treningov, ki je poleg izdelave na črta in predvidevanj, kako bo ekipa napredovala, igrala in tekmovala, tudi zahtevno, natan čno, strokovno in odgovorno delo. Uspešnost treniranja je posledi čno tudi uspešnost njihovega igranja, vse to pa je odvisno od poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na kakovost igranja. Zato je treba ustrezno izbrati tiste vsebine in metode ter obremenitev, ki bodo optimalno vplivale na razvoj igralcev in ekipe (Slika 2).

Koordinacijske Tehni čno znanje sposobnosti, preciznost

TEHNIKA

Psihosocialne lastnosti in Spoznavno-takti čne vrednostni sistem sposobnosti in takti čno znanje

USPEŠNOST V KOŠARKI

Zdravstveno stanje in Življenjske razmere in konstitucija razmere za treniranje

KONDICIJSKE SPOSOBNOSTI

Mo č Hitrost Vzdržljivost Gibljivost

Slika 2. Dejavniki košarkarjeve uspešnosti (Dežman in Er čulj, 2000, str. 9).

Kot je razvidno iz Slike 2, je uspešnost v košarki odvisna od ve č dejavnikov, ki so med seboj povezani. Najbolj stabilen dejavnik so kondicijske sposobnosti, ki vklju čujejo mo č, hitrost, vzdržljivost in gibljivost igralca (Dežman in Er čulj, 2000). Doseganje rezultatov v košarki na razli čnih tekmovalnih nivojih je neposredno pogojeno s primernim treningom, navaja Truni ć (2007), ki posebej izpostavlja rezultate v košarki pri mladih. Avtor tudi meni, da ti ne morejo biti ovrednoteni le po zmagah, ampak predvsem po njihovem napredovanju, izpopolnjevanju in sodelovanju znotraj ekipe. Kot navaja Johnson (2005, v Truni ć, 2007), je za uspeh košarkarske ekipe pomembna interakcija med znanstveniki in strokovnjaki, trenerjem in košarko, trenerjem in znanstveniki ter trenerjem in strokovnjaki.

Kot smo že navedli, je trening proces, katerega vodenje je osnovna in najpomembnejša naloga vsakega trenerja. To delo vklju čuje na črtovanje, s katerim predvidevamo proces, nato izvajanje, ki sloni na neposredni izvedbi vadbe, ter dva procesa za preverjanje doseženega, in sicer nadzor in ocenjevanje. Vsi štirje elementi so pomembni za izvedbo procesa, najve č pozornosti pa trenerji namenjajo njegovi izvedbi (Ušaj, 2003).

1.3.1 Kondicijska priprava v košarki

Razvoj košarkarske igre od igralcev vedno bolj zahteva dobro kondicijsko pripravljenost čez celotno sezono. Košarkarska igra vsebuje veliko kompleksnih dinami čnih gibanj (kot so skoki, meti, hitri tek, blokade, pospeševanje ipd.), s katerimi želijo igralci dose či maksimalen rezultat. Kot navaja Drakslar (2009), so se kondicijske priprave v košarki šele za čele uveljavljati, zato so še vedno redko vklju čene v sistemati čni trening. Dejstvo je, da morajo imeti igralci ob napornih treningih in tekmovanjih čim boljšo kondicijsko sposobnost, da ne pride do prehitre utrujenosti, pomanjkanja mo či in s tem do upada koncentracije ter slabših rezultatov na pripravah in tekmah. Kondicijske priprave vsebujejo praviloma treninge za mo č, hitrost, vzdržljivost, pomembna pa je tudi primerna prehrana (Bra čič, 2006b).

Vzdržljivost omogo ča športniku, da dalj časa prenese obremenitev s sorazmerno visoko intenzivnostjo. Raven vzdržljivosti pa je odvisna od funkcionalnih sposobnosti sr čno-žilnega, dihalnega in živ čno-miši čnega sistema, koli čine energijskih snovi v mišicah itd. Pri razvijanju osnovne vzdržljivosti je osnovno sredstvo pri košarki tek, kot dopolnilno sredstvo pa lahko uporabljamo tako imenovane »kardio« naprave. Vzdržljivost lahko razvijamo z razli čnimi metodami. Najpogostejše so: neprekinjena, variabilna, ponavljalna, ekstenzivna intervalna in intenzivna intervalna (Dežman in Er čulj, 2000).

Pri razvijanju mo či v košarki obstajajo splošne in specialne metode. Splošne so namenjene mladim športnikom, ki s treningi šele za čenjajo. V času odraš čanja (med 15. in 18. letom) mladi košarkarji ne smejo biti izpostavljeni velikim bremenom. To je čas, ko morajo biti treningi v košarki usmerjeni predvsem v tehni čno in takti čno usposabljanje igralcev, nikakor pa ne v treniranje mo či z dodatnimi bremeni in na trenažerjih 1 (Truni ć, 2007).

1.3.2 Košarkarska tehnika

Osnovni elementi košarke tvorijo košarkarsko tehniko. Pod pojmom košarkarska tehnika razumemo racionalno, ekonomsko in u činkovito izvajanje dolo čenih gibov z žogo ali brez nje in skladno s pravili igre; njen cilj je reševanje takti čnih nalog oz. situacij v košarkarski igri. Vsak element košarkarske tehnike predstavlja specifi čen gib telesa, izražen s hitrostjo,

1 Trenažerji so naprave, ki omogo čajo stopenjsko dolo čanje obremenitve in u činkovanje na to čno dolo čene miši čne skupine (Dežman in Er čulj, 2000).

19 tempom in ritmom. Vse to pa je predvsem odvisno od telesnih zna čilnosti igralca in njegovih gibalnih sposobnosti. Ena izmed najbolj pomembnih gibalnih sposobnosti, ki bi jih moral imeti košarkarski igralec, sta vsekakor ravnotežje in eksplozivnost (Karaleji ć idr., 1998).

Košarkarsko tehniko lahko razdelimo na tehniko v napadu in obrambi. Kot prvo mora igralec obvladati tehniko rokovanja z žogo. Pri prvem spoznavanju s športom je žoga klju čnega pomena, saj predstavlja motivacijski dejavnik. Karaleji ć in Jakovljevi ć (2001) menita da, je žoga magnet za vsakega igralca, posebej za mlade, vendar brez dobre igre igralca brez žoge ne more biti uspešnega napada. Cilj košarke je zadeti koš, zato Vehovar (2002) daje igri v napadu posebno pozornost. Obenem se strinja, da je najpomembnejši del napada vsekakor igra brez žoge. Da bi igralec v napadu bil uspešen, mora znati igrati tudi brez žoge.

Igralci se v napadu ves čas gibljejo, z žogo ali brez nje. V obrambi pa obstajajo razli čne vrste obrambe, npr. osebna obramba in razli čne conske obrambe, lahko govorimo tudi o odprti in zaprti obrambi. Odprta obramba sloni na igri po celotnem igriš ču, na polovici ali na tretjini igriš ča, pri zaprti obrambi pa je osredoto čena na tretjino igriš ča in na consko obrambo (Karaleji ć in Jakovljevi ć, 2001). Tehni čne elemente v košarki prikazuje Slika 3.

TEHNIKA (tehni čni elementi v košarki)

TEHNIKA V NAPADU → ← TEHNIKA V OBRAMBI (tehni čni elementi v napadu) ↓ ↓ (tehni čni elementi v obrambi) ↓ ↓ ↓ ↓ Z žogo Brez žoge Proti žogi Vodenje Preža Izbijanje Lovljenje Hoja Prestrezanje Podaje Tek Blokiranje meta Meti Gibanje s prisunskimi Skoki za žogo Obrati koraki Varanja Zaustavljanje Spremembe smeri Obrati Skoki brez žoge

Slika 3. Klasifikacija elementov košarkarske tehnike (Kratek zgodovinski razvoj (velike) košarke, 2016, str. 2).

Dežman (2013) lo čuje košarkarsko tehniko še v širšem in ožje smislu. Pri prvi gre za najbolj učinkovit na čin gibanja igralca ne glede na to, ali ima žogo. V ožjem smislu pa se tehnika nanaša na izvajanje dolo čenega tehni čnega elementa ali sestave. Celotna tehnika mora biti skladna s sprejetimi pravili igre in taktiko reševanja igralne situacije. Dejstvo je, da v košarki 20 sodelujeta dve ekipi z nasprotujo čimi si interesi, kar pripelje tudi do spornih (konfliktnih) situacij, ki jih igralci poskušajo reševati s taktičnim preigravanjem, vendar mora biti to usklajeno s pravili igre.

1.3.3 Takti čne priprave

Taktiko si v širšem smislu predstavljamo kot sklop najbolj u činkovitih takti čnih elementov, sestav, sistemov in oblik vodenja igre, ki jih igralci uporabljajo v napadu in obrambi (Dežman, 2013, str. 28). V ožjem smislu pomeni taktika smotrno izbiranje in uporabljanje sredstev in oblik v igri s tekmecem, da bi dosegli čim boljši rezultat. Na videz je košarkarska igra enostavna, hkrati pa kompleksna. V bistvu gre za to, da ekipa doseže ve č to čk kot nasprotnik. Ekipa, ki se brani, želi prepre čiti zadetek in prevzeti vlogo napadalca. Vrhunske ekipe imajo v te namene dobro izdelane igralne sisteme in ni česar ne prepuš čajo naklju čju. Ko gre za izena čene ekipe, odlo čajo malenkosti, zato je med tekmo najbolj potrebna kontinuirana zbranost. Trener je tisti, ki ves čas razvija svoje moštvo in prilagaja igro nasprotniku, kar doseže le s sistemati čno in ustrezno pripravo igralcev (Filipovski, 2001).

Temeljna taktika v košarki je razdeljena na taktiko napada in obrambe ter obsega veliko število kombinacij. Na splošno je taktika razdeljena na posami čno, skupinsko in skupno taktiko (Tabela 1).

Iz Tabele 1 je razvidno, da pomeni taktika v košarki skupek individualnih, skupinskih in skupnih elementov, ki so potrebni za doseganje maksimalnih športnih rezultatov. Pred vsako tekmo se trener odlo či za taktiko igre. Karaleji ć in Jakovljevi ć (2001) menita, da ne obstaja dobra ali slaba taktika v košarki, temve č le dober ali slab izbor taktike. Preden se trener odlo či za konkretno taktiko, mora vedeti, kakšne osnovne cilje želi dose či, in sicer:

− privesti nasprotno ekipo v podrejeni položaj ali − vsiliti ritem igre nasprotni ekipi in napadati njene slabe to čke.

Pri sodobni taktiki v košarki je znana množica sredstev in oblik vodenja igre. Pri tem mora trener uporabiti takšno taktiko, ki je najbolj primerna v dolo čenih pogojih. Pred tekmo trener preu či pogoje, na podlagi katerih bo potekala tekma, ter zna čilnosti oz. zmožnosti tekmeca in svoje ekipe. Trener mora imeti vse razpoložljive podatke, da bodo lahko njegovi igralci izpeljali vse izbrane takti čne rešitve (Dežman, 2013).

Tabela 1 Temeljne taktike v košarki v napadu in obrambi (Dežman, 2000, str. 91)

TEHNIKA NAPADA TEHNIKA OBRAMBE Posami čna Preigravanje Proti preigravanju Gibanje v skok za žogo v napadu Zapiranje poti do koša Skupinska Odkrivanje Odkrivanje Vtekanje Vtekanje Križanja z žogo Križanja z žogo Blokade igralcu z žogo Blokade igralcu z žogo Križanja brez žoge Križanja brez žoge Blokade igralcu brez žoge Blokade igralcu brez žoge Napad 2 : 1, 3 : 2, 3 : 2 Napad 2 : 1, 3 : 2, 3 : 2 Skupna (moštvena) Hitri (prehodni) napadi Proti hitrim napadom Protinapad Proti protinapadu Zgodnji napad Proti zgodnji napadu Postavljeni napadi Proti postavljenim napadom Brez centra 4 : 4, 5 : 5 Osebna obramba (mož na moža) Z enim centrom 5 : 5 Proti prenosu žoge (prehodne obrambe) Napadi proti prehodnim obrambam Osebna presing obramba Proti osebni presing obrambi Pri posebnih situacijah Posebne situacije Pri sodniškem metu Pri sodniškem metu Pri prostih metih Pri prostih metih Proti podajam žoge v igriš če Pri podaji žoge v igriš če

Taktika je posebno pomembna pri delu z mlajšimi košarkarji. Pri njih je treba izbrati takšno taktiko, na podlagi katere se bodo igralci razvijali in izpopolnjevali svoje sposobnosti. Pri tem je treba stremeti k razvoju samostojne (individualne) in skupinske taktike (Karaleji ć in Jakovljević, 2001).

2 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Temeljni cilj diplomskega dela je analizirati delo članske ekipe BC Divac Zürich v tekmovalni sezoni 2015/16. Ker sem kot trener za čel delati v KK Portorož, bom bežno predstavil tudi ta klub ter se dotaknil razlik med treniranjem v Švici in Sloveniji. Za dosego navedenega cilja sem si zastavil naslednje cilje:

− predstavitev košarkarskega kluba BC Divac Zürich, − predstavitev tekmovalnega ranga BC Divac Zürich, − predstavitev ciljev pred pri četkom sezone, − opis posezonskega obdobja, − opis priprav na sezono (predsezona), − opis tekmovalne sezone (rezultati, doseženo mesto).

V diplomskem delu nameravam odgovoriti tudi na naslednja vprašanja:

1. Kako sem sestavil igralski kader in kaj je na to vplivalo?

2. Ali smo zastavljene cilje dosegli ne samo z doseženim želenim mestom, ampak tudi z vklju čitvijo mlajših igralcev (priložnost za udeležbo na tekmah)?

3. Ali so se igralci privadili na proces treniranja in kako je to vplivalo nanje?

4. Kakšne pogoje za treniranje smo imeli, da bi dosegli kon čni cilj?

5. Ali obstajajo razlike med treniranjem v Švici (BC Divac Zürich) in treniranjem v Sloveniji (KK Portorož)?

3 METODE DELA

Diploma je monografskega tipa, zato sem si pri pisanju pomagal z doma čimi in tujimi viri iz razli čnih medijev. Temelji na lastnih spoznanjih iz obdobja, ko sem kot trener deloval tako v KK Portorožu in v BC Divac Zürich. V slednjem klubu sem s trenerskim delom zaklju čil, saj so mi dobri rezultati in kvalitetno delo odprli nove priložnosti za nadaljevanje trenerskega dela na višjem nivoju.

4 PREDSTAVITEV KLUBA BC DIVAC ZÜRICH

Kot trener opravljam delo, ki me veseli in navdaja s pozitivno energijo. Prvotno sem imel možnost opravljati delo trenerja v KK Portorož, kasneje pa me je življenjska pot popeljala v tujino, k novim trenerskim izkušnjam. Zato je namen mojega diplomskega dela analizirati in predstaviti člansko ekipo košarkarskega kluba BC Divac Zürich, v katerem sem deloval kot članski in mladinski trener. Opisal in predstavil bom zgodovino kluba, tekmovalni rang, v katerem je ekipa tekmovala, člansko ekipo in analiziral tekmovalno sezono 2015/16. Na koncu bo predstavljena primerjava obeh klubov, v katerih sem imel do sedaj priložnost delati.

4.1 Zgodovina kluba BC Divac Zürich

Košarkarski klub BC Divac Zürich je bil ustanovljen leta 2005 z odcepitvijo od košarkarskega kluba BC Korac Zürich. Zaradi nesoglasij med vodilnimi možmi v BC Korac Zürich so se nekateri odlo čili zapustiti klub in ustanoviti novega. Pobudniki ustanovitve novega kluba BC Divac Zürich so bili Vladeta Stojanovi ć (predsednik), Branislav Milenkovi ć (podpredsednik) in Mihajlo Boškovi ć (blagajnik). Poleg omenjenih, ki vodijo klub, ima ta tudi svoj izvršni odbor. Klub je od košarkarja Vladeta Divca pridobil dovoljenje, da se imenuje po njem. Tako se je lahko prijavil v ligo in za čel septembra 2005 nastopati v članski konkurenci četrte regionalne lige (Stojanovi ć, osebno sporo čilo, 5. 5. 2016).

V tistem času so za BC Divac Zürich nastopali ve činoma starejši igralci, ki so se s košarko ukvarjali bolj rekreativno. Ekipa je tri sezone igrala v četrti regionalni ligi (H4LZ). Po treh sezonah je ekipa osvojila prvo mesto in napredovala v tretjo regionalno ligo (H3LO). Ker je ekipa v naslednjem letu tudi v višji ligi osvojila prvo mesto, se je uvrstila v drugo regionalno ligo (H2LR). V tej ligi je nastopala dve sezoni. Nato je tudi v tej ligi osvojila prvo mesto in se uvrstila v prvo regionalno ligo (H1LRA), v kateri klub nastopa še danes. V tekmovalni sezoni 2014/15 je ekipo treniral Vladeta Stojanovi ć.

Leta 2007 so v klubu za čeli delati z mlajšimi selekcijami v kategorijah U19 in U16. Vsa leta so si prizadevali, da bi v svoj klub zvabili čim ve č otrok. Na osnovi tega cilja jim je leta 2009 uspelo sestaviti še selekcije U14, U12 in U10 ter žensko selekcijo ekip U16 in U19. Danes ima košarkarski klub BC Divac Zürich prijavljene vse selekcije v moških kategorijah (U8, U10, U12, U14, U16, U19 in člansko ekipo) ter U16, U19 in članice med ženskimi kategorijami. Članice košarkarskega kluba BC Divac Zürich prav tako nastopajo v prvi ženski

25 regionalni ligi (D1LRA). Danes ima klub registriranih 95 igralk in igralcev (Stojanovi ć, osebna komunikacija, 5. 5. 2016).

4.2 Predstavitev švicarske košarkarske lige

Švica je država, ki ima eno izmed najdaljših tradicij igranja košarke na svetu.2 Za organizacijo košarke na državni ravni je zadolžena njihova košarkarska zveza (Swiss Basketball Association).

Swiss Basketball League

ProBasket BC Divac Zürich

Slika 4. Prikaz švicarskega tekmovalnega sistema (osebni arhiv).

Iz shemati čnega prikaza švicarskega tekmovalnega sistema (Slika 4) sta razvidni nacionalna (rde če) in regijska organizacija košarke (zeleno). Švicarska nacionalna liga (Swiss Basketball League) vklju čuje prvo (LNA), drugo (LNB) in tretjo nacionalno ligo (1LN), ki je razdeljena

2 Na evropsko prvenstvo se je reprezentanca Švice uvrstila petkrat. Najboljši rezultat je dosegla leta 1935, in sicer četrto mesto, kar jo je pripeljalo tudi na olimpijske igre, na katerih je leta 1948 dosegla tudi najboljši rezultat, in sicer deveto mesto.

26 na Vzhod in Zahod. Regijska organizacija ProBasket pa vklju čuje prvo (H1LRA), drugo (H2LR) in tretjo regijsko ligo (H3L), ki se deli na Vzhod in Zahod, ter četrto regijsko ligo (H4L) ki se deli na Center, Jug, Vzhod in Zahod. Košarkarski klub BC Divac Zürich tekmuje v prvi regijski ligi (H1LRA).

Poleg regijske organizacije ProBasket obstaja še osem regijskih organizacij, ki pokrivajo ostale predele Švice in vodijo svoje tekmovalne lige. Sistem napredovanja pa je v vsaki ligi enak. Iz prve lige znotraj regijske organizacije lahko napredujejo klubi v švicarsko nacionalno ligo (1NL) Vzhod ali Zahod. Ostale regijske organizacije so: ACGBA – Association Cantonale Genevoise de Basketball; ACNBA – Association Cantonale Neuchâteloise de Basketball Amateur; AFBB – Association Fribourgeoise de Basketball; ATP – Associazione Ticinese Pallacanestro; AVB – Association Vaudoise De Basketball; AVSBA – Association Valaisanne de Basketball Amateur; BVN – Basketballverband Nordwestschweiz; KBBV – Kantonal-Bernischer Basketballverband.

4.3 Predstavitev organizacije ProBasket

Od leta 1972 naprej je znotraj Švice delovalo košarkarsko združenje Basketballverband Zürich Ostschweiz (BVZ). V sezoni 1995/96 je združenje obsegalo kar 57 klubov. V sezoni 2000/01 je BVZ skupaj še z dvema združenjema, Basketballverband Nordwestschweiz (BVN) in Basketballverband Innerschweiz (BVI), izpeljalo prvenstvo med klubi znotraj nemško govore čih kantonov Švice. BVI je bilo prav tako združenje košarkarskih klubov znotraj države in je v sezoni 2005/06 razpadlo. Zato so se klubi iz BVI priklju čili združenju BVZ, ki se je nato preimenovalo v Nord-Ostschweizer Basketballverband (Probasket) (Läubli , osebno sporo čilo, 7. 5. 2016).

Probasket obsega delovanje na obmo čjih od Aargaua in Luzerna na zahodu do St. Gallen- Appenzella in Liechtensteina na vzhodu ter od Schaffhausna in Thurgaua na severu do Glornerlanga in Urija na jugu (Slika 5). Znotraj združenja deluje od 60 do 65 klubov. V sezoni 2009/10 je združenje imelo med 3200 in 3500 igralcev z licenco. Na za četku je združenje zaposlovalo operativnega direktorja, danes pa je v upravi zaposlenih deset ljudi. Od sezone 2005/06 ima združenje strateško in operativno vodstvo, v katerem delujejo osebe, odgovorne za posamezna podro čja.

Slika 5. Obseg ProBasketa (Cantons of Switzerland , 2016).

ProBasket v eni sezoni izvede okoli 1600 prvenstvenih tekmovanj in približno 21 mini turnirjev z dvajsetimi tekmami. Prav tako v združenju deluje 144 sodnikov, ki pokrivajo vse prvenstvene tekme, in 133 sodnikov za mini turnirje. Sodniki tudi pomagajo pri kantonskih in šolskih športnih turnirjih, kakor tudi pri specialnih olimpijskih turnirjih ( Läubli , osebno sporo čilo, 7. 5. 2016).

4.4 Opis ekipe

BC Divac Zürich je v sezoni 2015/16 nastopil v H1LRA ligi, kar pomeni v prvi regionalni severovzhodni švicarski ligi (Nord-Ostschweizer Basketballverband, 2016). Ekipa, ki je nastopila v tej sezoni, je razvidna na Sliki 6 (nekateri košarkarji manjkajo).

Slika 6. Ekipa BC Divac Zürich v sezoni 2015/16 (osebni arhiv).

Ekipo je v sezoni 2015/16 sestavljalo 18 igralcev, polovica jih prihaja iz Švice, ostali pa iz držav, kot so Srbija, Španija, Avstrija, Barbados, Brazilija in Avstralija. Glede na razli čno govore čo jezikovno strukturo igralcev sem na treningih in tekmah uporabljal angleš čino. Starost igralcev se je gibala od 17 do 38 let. Igralcem sem na podlagi njihovih igralnih sposobnosti in telesnih zna čilnosti dolo čil igralna mesta skladno s klasi čno delitvijo igralnih mest:

− številka 1 – prvi branilec (organizator igre, graditelj igre; angl. playmaker ); − številka 2 – drugi branilec (branilec strelec, branilec realizator, visoki branilec; angl. shooting guard ); − številka 3 – nizko krilo (angl. small forward ); − številka 4 – krilni center (krilni igralec, visoko krilo; angl. power forward ); − številka 5 – center (nizki, srednji in visoki post; angl. center ).

Kakšne pozicije so zasedali igralci BC Divac Zürich v sezoni 2015/16, prikazuje Tabela 2.

Tabela 2 Pozicije igralcev BC Divac Zürich v sezoni 2015/16 (osebni arhiv)

Priimek in Ime Državljanstvo Datum rojstva Višina (cm) Igralna pozicija Hoein Daniel SUI 18. 10. 1990 192 2, 3, 4 Kourouma Malik SUI 18. 12. 1995 191 2, 3, 4 Obradovic Miljan SRB 05. 03. 1987 188 1, 2 Frei Michael SUI 13. 09. 1978 195 4, 5 Williams Cecil Bernard BAR 25. 02. 1983 181 1, 2 Ivkovic Ljubisa SRB 24. 10. 1992 184 1, 2 Hertweck Basil SUI 21. 12. 1995 188 1, 2 Villarroel Diego SUI 18. 05. 1992 185 2, 3 Bianchi Luca SUI 29. 08. 1982 200 4, 5 Belos Igor SUI 27. 05. 1996 180 1, 2 Merse Julian Francis AUS 16. 04. 1982 196 4, 5 Gonzalez Alfredo ESP 09. 09. 1983 200 4, 5 Ljubanic Jovan SRB 01. 11. 1991 208 4, 5 Bogdanov Artem AUT 14. 12. 1987 191 2, 3 Durmic Armin SUI 12. 01. 1999 185 1, 2, 3 Lima Wesley BRA 29. 12. 1997 185 2, 3 Fernandez Yohanni USA 09. 04. 1997 188 3 Dimitrijevic Andrija SUI 08. 06. 1997 190 2, 3

Glede na to, da je tekmovalna sezona 2015/16, trajala od za četka oktobra 2015 do konca aprila 2016, sem za četek junija 2015 pripravili na črt in izvedbo priprav košarkarske ekipe za sezono 2015/16. Ker je treniranje košarkarske ekipe zahtevno strokovno delo, je proces potekal v treh fazah, kot jih navaja Pavlovi č (2013), in sicer so to sistemi selekcije, treniranja in nadzora.

4.5 Posezonsko obdobje

Po kon čani tekmovalni sezoni 2014/15 sem konec aprila pripravil časovni potek klju čnih aktivnosti. Košarkarska ekipa BC Divac Zürich je nadaljevala s treningi do 25. junija (posezonsko obdobje), pri čemer je bila vadba usmerjena predvsem v programe razvijanja individualne tehnike in vadbo za mo č. Treningi so potekali štirikrat tedensko (ponedeljek, torek, četrtek, petek), pri čemer sta bila za vse igralce obvezna treninga ob ponedeljkih in četrtkih, torek in petek pa sta bila namenjena igralcem, ki so želeli posvetiti ve č časa individualnem napredku, zato je bil vadbeni na črt prilagojen posamezniku. Sledil je premor od 25. junija do 17. avgusta. Ekipa se je ponovno zbrala 17. avgusta na sestanku in prvem

30 pripravljalnem treningu za novo sezono. Igralci so bili obenem seznanjeni s programom dela, termini treningov in datumi pripravljalnih tekem v sezoni 2015/16.

V obdobju aktivnega odmora nisem imel vpogleda v to, ali so se igralci individualno pripravljali na pri četek sezone ali ne, sem pa ve čini igralcev iz selekcije U19 pripravil program vadbe za mo č na trenažerjih (Slike 8–13), da bi v času odmora mladi fantje predvsem fizi čno napredovali. Šarabon (2001) je namre č mnenja, da je zaradi nizke stopnje pripravljenosti igralcev ob koncu odmora za novo sezono potrebno uvajalno obdobje, ki je daljše od enega meseca.

4.6 Selekcija v košarkarski ekipi BC Divac Zürich

O definiciji selekcije obstaja ve č variant. Najbolj ustrezna naj bi bila tista, ki definira selekcijo kot »celotnost vseh postopkov in mer« (Pavlovi č, 2013, str. 43), na podlagi katerih trener dolo či tiste kandidate, ki imajo najve č možnosti pri doseganju vrhunskih rezultatov v dolo čenem tekmovalnem obdobju.

Sistem selekcije v košarkarski ekipi BC Divac Zürich je potekal pred pri četkom sezone 2015/16 v avgustu. Ta proces je temeljil na izbiri košarkarjev iz drugih klubov, med mlajšimi selekcijami in takratnimi člani kluba. Kot navaja Truni ć (2007), je proces selekcije najbolj talentiranih otrok ena izmed najve čjih ugank v sodobni košarki, obenem pa zelo pomembno opravilo za sestavo ekipe za novo tekmovalno sezono.

Glede na to, da je šlo za mešano generacijo mladih in odraslih igralcev, ki že imajo dolo čena košarkarska znanja, sem pri selekciji upošteval naslednje:

− zdravstveno stanje kandidatov, − motori čne in psihološke sposobnosti kandidatov, − starost (ker gre za starejše od 16 let, sem se moral držati omejene starosti), − tehni čno in takti čno znanje kandidatov.

Selekcijo sem izvajal v dvorani in na zunanjem igriš ču. Namen je bil obdržati kar se da veliko število svojih članov in ekipo okrepiti še z dvema ali tremi igralci. Na podlagi opravljenih osebnih pogovorov in treningov sem dobil širši vpogled v kvaliteto dolo čenih igralcev, ki so se mi zdeli zanimivi za priklju čitev k članski ekipi. Na podlagi navedenih kriterijev je bila izbrana ekipa 18 igralcev, ki so bili pripravljeni za treniranje in igranje v sezoni 2015/16 (Tabela 1).

4.7 Treniranje košarkarske ekipe BC Divac Zürich

V za četku pripravljalnega obdobja sem si s podporo uprave kluba zadal cilj, da se v sezoni 2015/16 ekipa uvrsti v višji tekmovalni rang. To pomeni uvrstitev v 1NL, ki jo je mogo če dose či z uvrstitvijo na eno izmed prvih štirih mest na lestvici. Prav tako je bil cilj, da se članski ekipi pridruži kar se da veliko število mladih igralcev iz selekcije U19, ki kažejo neki košarkarski potencial, in se jim omogo čijo igralne minute v članski konkurenci. S tem bi jih pripravili, da bi v prihodnosti prevzeli vodilne vloge tudi na članskih tekmah, s čimer bi se jim morda omogo čil prehod na višji tekmovalni rang.

Tekmovalna košarkarska sezona poteka od oktobra do aprila. Aktivnosti treniranja so bile dolo čene iz predpriprav, predtekmovanj in tekmovanj. Cilj je bil pripraviti ekipo za naslednjo tekmovalno sezono 2015/16. Ker je bilo do prvih uradnih tekem skoraj mesec in pol, sem ta čas namenil kondicijski pripravi, treniranju individualne tehnike in uigravanju ekipe.

4.8 Pripravljalno obdobje

Za kandidate, ki sem jih uvrstil v člansko ekipo BC Divac Zürich, sem pripravil proces treningov in pripravljalnih tekem pred sezono 2015/16. Prav tako smo se dogovorili, da se morajo igralci udeležiti dveh obveznih treningov, če so želeli biti v ekipi za tekmo. Predvidenih je bilo pet pripravljalnih tekem, v obdobju med 10. in 29. oktobrom 2015. Na splošno sem si zastavil časovno zasnovo treningov, bolj podrobno pa sem pripravljal tedenske na črte.

Kondicijske priprave so eden izmed najobsežnejših in najpomembnejših elementov vsakega športnika. Pri tem košarkarji niso nobena izjema. V Tabeli 3 je prikazan na črt treningov med 17. in 30. avgustom 2015.

Tabela 3 Vsebine treningov v pripravljalnem obdobju (osebni arhiv)

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 20 minut 20 minut 20 minut 20 minut ogrevanje ogrevanje ogrevanje na ogrevanje (lahkotni tek in (lahkotni tek in koordinacijski (lahkotni tek in raztezne vaje) raztezne vaje) letvi in raztezne vaje) raztezne vaje 25 minut 25 minut 30 minut 25 minut razvijanje razvijanje tek po razvijanje vzdržljivosti specialne stopnicah vzdržljivosti (ponavljalna vzdržljivosti navzgor (tek (ponavljalna metoda, hrbtno, sonožni metoda, intervalna poskoki, intervalna metoda) izmeni čni metoda) poskoki z ene na drugo nogo) in teki v klanec 20 minut 30 minut 20 minut razvijanje mo či razvijanje mo či razvijanje mo či

brez dodatnih z dodatnimi Prosto z dodatnimi Prosto Prosto bremen – bremeni bremeni obhodna vadba (medicinke) – (medicinke) – (razvijanje mo či obhodna vadba obhodna vadba celotnega telesa)

15 minut 20 minut 15 minut igra z žogo igra z žogo igra z žogo (3 :3 : 3, (3 :3 :3, (3 :3 :3, 4 :4 :4, 4 :4 : 4, 5 : 5) 4 :4 : 4, 5 : 5) 5 : 5) 10 minut 15 minut 20 minut 10 minut lahkotni tek, lahkotni tek, lahkotni tek, lahkotni tek, vaje za vaje za vaje za vaje za ravnotežje in ravnotežje in ravnotežje in ravnotežje in raztezne vaje raztezne vaje raztezne vaje raztezne vaje

Cilj treningov je bil izboljšati tekmovalno zmogljivost članov ekipe do ravni, ki je v dolo čenem trenutku bila možna. Pri na črtovanju vadbenega na črta sem upošteval obseg, intenzivnost, tehni čno-takti čne priprave, nivo treniranosti posameznega igralca in razpoložljiva materialna sredstva ter izhajal iz izhodiš č, ki jih navaja Ušaj (2003), in sicer:

− pregledati tekmovalni koledar, ki je bil izto čnica za izdelavo vadbenega na črta, − predstaviti ciklizacijo vadbenega procesa skladno s tekmovalnim koledarjem, − pripraviti sredstva in metode, ki sem jih med treniranjem uporabil za razvoj telesnih sposobnosti igralcev.

4.8.1 Razvijanje gibalnih sposobnosti

4.8.1.1 Razvoj mo či

Uspešnost igranja košarke temelji tudi na mo či, zato jo poskušamo čim bolj razvijati. Mo č pomaga igralcu pri skokih, doskokih, pospeševanjih, zaustavljanjih, spremembah smeri, v boju za prostor, podajah in metih na koš z ve čje oddaljenosti. Igralec, ki mu primanjkuje mo či, težko postane uspešen, hkrati pa ima ve č možnosti za poškodbe, zato so igralci z dobro razvito mo čjo sposobni uspešneje izvesti sodobne tehni čne in takti čne elemente košarke (Dežman in Er čulj, 2000). Zaradi tega so bili kondicijski treningi usmerjeni tudi v razvoj mo či.

Vadbe za mo č so v pripravljalnem obdobju potekale po obhodni metodi: igralci so na vsaki vadbeni postaji izvedli le eno serijo dolo čene vaje, obseg obremenitve pa smo dolo čili s časom. Na vsaki vadbeni postaji sta bila po dva igralca, ki sta izvajala nalogo na dolo čen čas, nato je sledil odmor z menjavo postaje v dolo čeni smeri. Vadbene postaje smo dolo čili glede na število vade čih na treningu. Vadba je časovno potekala tako, da so 30 sekund izvajali obremenitev, 30 sekund pa je trajal odmor z menjavo postaje. Igralci so opravili 2–4 obhode (serije), med serijami pa so imeli 2–3 minute odmora.

Slika 7. Primer obhodne vadbe (Pao čić, 2010). 34

Treninge vadbe mo či smo v pripravljalnem obdobju izvajali trikrat tedensko (Tabela 3). V fitnesu pa so starejši igralci vadbo za mo č opravljali sami. Za igralce selekcije U19, ki so bili priklju čeni članski ekipi, sem naredil individualni program vadbe na trenažerjih. Pri tem sem upošteval tudi starost športnika, saj lahko prevelike obremenitve pri mladih igralcih povzro čijo poškodbe hrbtenice, sklepov, vezi in mišic (Bračič, 2007).

Vaje, ki so jih košarkarji selekcije U19 BC Divac Zürich sami opravljali v fitnesu, so prikazane na Slikah 8–13.

V procesu treninga mora biti poudarek na u čenju tehnike dviganja uteži, pri čemer moramo razvijati vzdržljivostno mo č mišic (veliko ponovitev z majhnimi težami). Pri načrtovanju treninga moramo upoštevati (Bra čič, 2006a):

− enostavne vaje, izbor 6–12 vaj za celotno telo, poudarek na krepitvi mišic trupa; − srednja bremena (50–57 % 1RM), število ponovitev je 50 % maksimalnega števila ponovitev, odmori 3–4 minute; − 2–3 treningi na teden; − vaje zamenjamo na 6–8 tednov, tehniko prejšnjih vaj pa vsak teden ponovimo; − tempo gibanja mora biti prilagojen kompleksnosti vaje (teko č, srednje hiter, hiter).

Slika 8. Potisk z nogami (osebni arhiv).

Pri potisku z nogami (Slika 8) je poudarek na iztegovanju v kolku in kolenu. Športnik leži na hrbtu, pri čemer je hrbtiš če visoko in z nogami, ki so upognjene v kolenu pod kotom 90°, potiska in spuš ča odrivno ploš čo. Te vaje so namenjene krepitvi naslednjih mišic: velika

35 zadnji čna, dvoglava in štiriglava stegenska, polkitasta in polopnasta ter dvoglava me čna mišica.

Slika 9. Iztegovanje rok na pokon čni klopi (osebni arhiv). Pri iztegovanju rok (Slika 9) športnik sedi na klopi, naslonjen s hrbtom na naslonjalo naprave. Z rokami potiska breme naravnost pred sabo do iztegnitev rok in ga nato po časi spuš ča nazaj ter ponavlja vajo skladno s programom. Te vaje so namenjene krepitvi naslednjih mišic: velika in mala prsna, troglava nadlahtni čna in trikotna mišica.

Slika 10. Iztegovanje rok na poševni klopi (osebni arhiv).

Pri iztegovanju rok (Slika 10) športnik leži na poševni, klopi nagnjeni za 45°. Z rokami potiska breme navzgor, tako da popolnoma iztegne roke, in ga nato spuš ča v za četni položaj.

Nato malo po čaka in vajo ponovi. Te vaje so namenjene krepitvi naslednjih mišic: velika in mala prsna, troglava nadlahtni čna, trikotna in kapucasta mišica.

Slika 11. Vle čenje navzdol do vratu (osebni arhiv).

Pri vaji vle čenja navzdol do vratu (Slika 11) športnik sedi na klopi, noge ima fiksirane, tako da so stegna pod uporno blazino, trup je zravnan. Športnik drži drog v širokem nadprijemu ter z iztegnjenimi rokami vle če breme navzdol do vratu in nazaj. Te vaje so namenjene krepitvi naslednjih mišic: široka hrbtna, dvoglava nadlahtnična, trikotna in kapucasta mišica.

Slika 12. Veslanje z obema rokama sede (osebni arhiv).

Pri vaji veslanja z obema rokama sede (Slika 12) športnik sedi na klopi, noge ima pokr čene, stopala so plosko na ploš či, roke iztegnjene, hrbet zravnan. Športnik drži z iztegnjenimi

37 rokami držalo in vle če breme k sebi skoraj do trebuha in nazaj. Vaje so namenjene krepitvi naslednjih mišic: kapucasta, široka hrbtna, dvoglava nadlahtni čna in trikotna mišica.

Slika 13. Upogibanje trupa (osebni arhiv).

Pri vaji upogibanja trupa (Slika 13) športnik sedi tako, da se s stopali opira na podporno ploskev, blazino namesti na vrat in prime za držala. Iz sede čega položaja se s trupom nagiba proti kolenom in nazaj. Pri tem je glava upognjena, stopala pa fiksirana na ploskev. Vaja je izrazito namenjena krepitvi trebušnih mišic.

Po opravljenih dveh tednih kondicijskih treningov sem izvedel testiranje gibalnih sposobnosti igralcev. S tem sem želel analizirati in ovrednotiti njihove gibalne sposobnosti ter jim prikazati, kako približno potekajo testiranja v profesionalnih klubih, ki nastopajo na višjem nivoju. S tem sem želel igralce tudi motivirati, da so teste izvajali zbrano in zavzeto ter skladno s svojimi sposobnostmi. V ta namen sem uporabil naslednje teste:

− eksplozivna mo č nog – skok v daljino z mesta; − hitrost – sprint na 20 m z žogo in brez nje; − eksplozivna mo č rok – suvanje žoge iz sede čega položaja in suvanje 2-kilogramske medicinke iz sede čega položaja; − agilnost – tek s spremembo smeri (6 × 5 m) z žogo in brez nje; − vzdržljivost – za anaerobno-aerobno vzdržljivost so igralci tekli na 800 m, za anaerobno vzdržljivost so tekli 300 m ali 3 × 150 m z odmorom do treh minut, za aerobno vzdržljivost so tekli na 1500 m.

4.8.1.2 Razvoj funkcionalnih sposobnosti

V košarki lahko govorimo o osnovni in specialni vzdržljivosti. Osnovna vzdržljivost je vezana na razvijanje aerobnih kapacitet. Specialna vzdržljivost je povezana z anaerobnimi laktatnimi in alaktatnimi kapacitetami ter razvijanjem takih odnosov v delovanju funkcionalnih sistemov, ki so zna čilni za košarko (Dežman in Er čulj, 2000).

Pri razvoju vzdržljivosti sem dal prednost predvsem ponavljalni in intervalni metodi. Pri ponavljalni metodi sem izbiral teke v submaksimalni intenzivnosti (5 × 800 m ali 3 × 1200 m) pri sr čnem utripu 85–90 % maksimalnega in z odmorom 2–3 minute. Pri intervalni metodi pa sem izbiral teke maksimalne in submaksimalne intenzivnosti (8 × 200 m, 6 × 400 m ali 10 × 100 m), pri čemer je odmor trajal, dokler sr čni utrip ni padel na 120–140 ud/min. Kot vajo sem uporabljal tudi tek po stopnicah navzgor (30 stopnic), sonožne poskoke, izmeni čne poskoke iz leve na desno nogo, tek hrbtno, teke po stopnicah z menjavanjem ritma (dve stopnici gor, ena dol ali tri gor ena dol).

4.8.2 Vadba tehni čnih elementov v napadu in obrambi

4.8.2.1 Tehni čni elementi v napadu

Napadalne aktivnosti so vsebovale:

− nadzor nad žogo, pri čemer je bila uporabljena napredna tehnika s kombinacijo že uveljavljenih elementov; − podajanje žoge z eno in obema rokama, tako na mestu kot v gibanju, vklju čena je bila celotna ekipa, skupne vaje z dodatnimi obremenitvami z medicinkami; − preigravanje je vsebovalo vse tehnike s pritiskom in brez pritiska na žogo ter gibanje igralca; − sprejem žoge; − vse vrste metanja na koš; − postavljanje blokad, protinapadi, obrambe; − priprava igralcev v specifi čnih akcijah napada; − pokrivanje skoka v napadu.

Te napadalne aktivnosti so prikazane in opisane na Slikah 14–17.

Visoko (hitro) vodenje žoge Nizko vodenje Sprememba smeri Menjava roke spredaj žoge naprej-nazaj z menjavo pri spremembi smeri roke spredaj cikcak

Slika 14. Razli čni na čini vodenja žoge (Dežman, 2000).

Met iz dvokoraka s Met z eno roko Met s polaganjem Met z eno roko prek polaganjem iznad glave glave

Slika 15. Razli čni meti žoge na koš (Dežman, 2000).

Podaja z obema Podaja z eno roko od spodaj Podaja z obema rokama Podaja z eno roko v rokama izpred prsi iznad glave višini rame

Slika 16. Razli čni na čini podajanja žoge (Dežman, 2000).

Lovljenje žoge z obema Lovljenje žoge z obema rokama Lovljenje žoge z obema rokama od rokama nad glavo pred prsmi spodaj

Slika 17. Razli čni na čini lovljenja žoge (Dežman, 2000).

4.8.2.2 Tehni čni elementi v obrambi

Tehni čni elementi v obrambi so vsebovali naslednje aktivnosti (Slika 18):

− pokrivanje igralca z žogo in brez nje v razli čnih situacijah; − pokrivanje igralca ob sprejemu žoge; − usmerjanje napadalca, ki vodi žogo; − pozicija obrambnega igralca na igriš ču glede na razli čne premike žoge v napadu; − zagrajevanje napadalca (zapiranje poti do koša) in borba za prostor pod košem; − pokrivanje igralca pri postavitvi bloka in igralca z žogo ob napeljevanju na blok; − pokrivanje dela igriš ča in igralcev v conski postavitvi.

Obrambna preža Gibanje s prisunskimi koraki Blokiranje meta Skok za odbito žogo

Pokrivanje igralca z Usmerjanje napadalca, ki vodi Zagrajevanje Pokrivanje napadalca žogo žogo napadalca (zapiranje na strani žoge poti do koša)

Slika 18. Razli čni na čini izvajanja tehni čnih elementov v obrambi (Dežman, 2000).

4.8.3 Takti čne vaje v napadu in obrambi

Pri takti čnih vajah je šlo za izpopolnjevanje skupinske in skupne taktike ter razvijanje takti čnih sposobnosti in psihosocialnih lastnosti igralcev. Poudarek je na razvijanju sodelovanja med igralci, uigravanju in s tem v zvezi na u činkovitosti igranja ve čjega števila

41 igralcev ali celotnega moštva. Obi čajno ga organiziramo v ve čjih skupinah ali z vsemi igralci (Dežman, 2000). Pri vajah sem bil pozoren tudi na naslednje okoliš čine:

− hitrost odlo čitev v dolo čenih improviziranih situacijah, − reakcija nasprotne ekipe na spremembe v dinamiki igre, − izvajanje takti čnih veš čin napada in obrambe.

Pri takti čnih vajah v napadu sem bil pozoren, da so igralci izvajali hitre protinapade, da so zaklju čevali protinapade s števil čno premo čjo (2 : 1, 3 : 2), da so znali zavzeti svoja mesta na postavljen napad, da so znali odreagirati na napad proti osebni presing obrambi in na consko presing postavitev, da so znali odigrati z blokadami k žogi in od žoge ter da so znali odigrati napad proti conski postavitvi 3 : 2 ali 2 : 3.

Pri takti čnih vajah v obrambi sem želel, da igralci z govorjenjem sodelujejo med seboj in se opozarjajo na morebitno pomo č, da znajo odigrati obrambo proti blokadam k žogi in od žoge, da znajo odigrati presing obrambo proti postavljenemu napadu, da znajo odigrati presing consko obrambo po celem terenu, da znajo odigrati consko obrambo 3 : 2 ter da znajo v obrambi menjavati mesta in pomagati v obrambi igralcu z žogo, če ta preigra svojega obrambnega igralca.

4.8.4 Prijateljske tekme

V predtekmovalnem obdobju, od 31. avgusta do 2. oktobra 2015, smo odigrali pet prijateljskih tekem. Rezultati so razvidni v Tabeli 4. Prav tako sem v tem obdobju na treningih namenil precej časa uigravanju ekipe ter izvajanju obrambnih in napadalnih takti čnih zamisli. Treningi so potekali tako kot med tekmovalnim obdobjem (Tabela 5).

Tabela 4 Rezultati prijateljskih tekem BC Divac Zürich (osebni arhiv)

Datum tekme Ekipi Rezultat 10. 09. 2015 BCKE Wallabies – BC Divac Zürich 64 : 64 14. 09. 2015 Opfikon Basket – BC Divac Zürich 55 : 89 16. 09. 2015 BC Winterthur – BC Divac Zürich 71 : 75 23. 09. 2015 GC Zürich Basketball – BC Divac Zürich 61 : 84 29. 09. 2015 BBZU – BC Divac Zürich 65 : 88

4.9 Potek treningov v tekmovalnem obdobju

Vsebina treninga v tekmovalnem obdobju je predstavljena v Tabeli 5. Vsi treningi so se pri čeli z ogrevanjem; izvajali smo ga pred vsako intenzivnejšo gibalno dejavnost, saj je pomemben dejavnik za izboljšanje dosežkov v športu. V košarki ima ogrevanje velik pomen, zato je sestavni del kondicijske, tehni čne in takti čne priprave. Z ogrevanjem telesa pripravimo vse poglavitne miši čne skupine in sklepe, vezivno tkivo ter sr čno-žilni in dihalni sistem, da bodo kos napornim treningom oz. tekmam, hkrati pa tudi zmanjšamo možnost poškodb (Dežman in Er čulj, 2000).

Tabela 5 Vsebina treninga v tekmovalnem obdobju (osebni arhiv)

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 15 minut 15 minut 15 minut 15 minut ogrevanje (vaje ogrevanje ogrevanja (vaje s ogrevanje s stožci, (2 : 0 in 3 : 0) stožci, (2 : 0, 3 : 0) koordinacijska koordinacijska letev) letev) 15 minut 15 minut 15 minut 15 minut dinami čne dinami čne dinami čne dinami čne raztezne vaje raztezne vaje raztezne vaje raztezne vaje 15 minut 15 minut 15 minut 15 minut specialna individualna specialna individualna vzdržljivost tehnika (stožci vzdržljivost tehnika (stožci 15 minut in druge ovire) 15 minut in druge ovire) vaje za 15 minut vaje za 15 minut protinapad igra z žogo protinapad igra z žogo

(2 : 1, 3 : 2, (1 : 1, 2 : 2, Prosto (2 : 1, 3 : 2, (1 : 1, 2 : 2, Prosto Prosto 3 : 2 + 1, 4 : 3, 3 : 3) 3 : 2 + 1, 3 : 3) 4 : 3 + 1) 4 : 3 + 1) 25 minut 30 minut 25 minut 30 minut uigravanje razvijanje mo či uigravanje razvijanje mo či obrambnih in z dodatnimi obrambnih in z dodatnimi napadalnih bremeni napadalnih bremeni taktik, igra 5 : 5 (medicinke) – taktik, igra 5 : 5 (medicinke) – 10 minut obhodna vadba 10 minut obhodna vadba vaje za metanje vaje za na koš, prosti izmeni čno meti in vaje za metanje na koš, mo č prosti meti in vaje za mo č

Tekmovalno obdobje je obsegalo takti čne vaje, ki sem jih prilagodil posamezniku in celotni ekipi. Kot navaja Dežman (2005), skupna taktika daje le okvir, znotraj katerega se igralci usklajujejo in izvajajo igralne dejavnosti, pri čemer igralcem ne omejujemo njihove

43 ustvarjalnosti. Taktika zajema sklop najbolj u činkovitih takti čnih elementov, sestav (kombinacij), sistemov in oblik vodenja igre, ki jih trener prilagodi, da bi proti tekmecem dosegel čim boljši izid.

Pri takti čnih vajah sem košarkarje razdelil v dve skupini. Takti čne elemente so izvajali v skupinah po dva ali ve č igralcev. Pri tem so bili uporabljeni temeljni in sestavljeni takti čni elementi. Takti čna sestava je v košarki sestavljena iz za četnih, veznih in sklepnih tehni čnih elementov. Ker dobi sestava tehni čnih elementov takti čni zna čaj šele v okviru takti čnih elementov, je izpopolnjevanje tehnike v tesni povezavi z utrjevanjem in izpopolnjevanjem taktike ter igre na en in na dva koša (Dežman, 2005). Za vsakega igralca sem pri tehni čni pripravi trening prilagodil njegovim posebnostim oz. ravni razvitosti gibalnih sposobnosti. Primeri takti čnih elementov v napadu in obrambi so predstavljeni v nadaljevanju.

4.9.1 Napadalne kombinacije ekipe BC Divac Zürich

Treningi so vsebovali uigravanja in vadbo napadalnih kombinacij, da smo lahko smiselno in racionalno zaklju čevali napade. Napadalne sestave, ki smo jih najve č uporabljali na tekmah, so predstavljene v nadaljevanju.

4.9.1.1 Napadalna sestava »two down« (dva dol)

A B C

Slika 19. Postavljen napad »two down« (osebni arhiv).

Slika 19A: Igralca 2 in 3 se odkrijeta ob blokadah igralcev 4 in 5 na krilna mesta. Igralec 1 poda žogo igralcu 3. Slika 19B: Igralec 4 postavi blokado igralcu 5 brez žoge in vte če na mesto zgornjega centra. Slika 19C: Zaklju ček 1: igralec 5 sprejme žogo na mestu nizkega centra in zaklju či z metom na koš.

A B C

Slika 20. Postavljen napad »two down« (osebni arhiv). Slika 20A: Zaklju ček 2: igralec 3 poda žogo igralcu 4 na mesto zgornjega centra. Igralec 4 po sprejemu žoge zaklju či napad z metom na koš ali igro 1 : 1. Slika 20B: Zaklju ček 3: igralec 4 poda žogo igralcu 2 na krilo in postavi blokado igralcu 1, ki ste če proti košu. Igralec 2 poda žogo igralcu 1 in ta zaklju či z metom na koš ali s podajo igralcu 5. Slika 20C: Zaklju ček 4: igralec 4 poda žogo igralcu 2 na krilo in postavi blokado k žogi. Igralca 2 in 4 odigrata igro 2 : 2 proti košu. Igralec 2 med prodorom proti košu zaklju či z metom na koš ali poda žogo igralcem 3, 4 ali 5.

4.9.1.2 Napadalna sestava »one« (ena)

A B C

Slika 21. Postavljen napad »one« (osebni arhiv).

Slika 21A: Igralec 1 poda žogo igralcu 2, ki se odkrije ob blokadi igralca 5 na mesto krila nad črto treh to čk. Igralec 1 po podani žogi ste če mimo blokade igralca 5 proti košu. Zaklju ček 1: igralec 2 poda žogo igralcu 1 in ta zaklju či z metom na koš. Slika 21B: Zaklju ček 2: igralec 2 poda žogo igralcu 3, ta ste če mimo blokade igralca 5 proti košu in zaklju či z metom na koš; če žoge ne dobi, se giblje vstran izza črte treh to čk. Zaklju ček 3: igralec 5 ste če proti košu ob blokadi igralca 1, igralec 2 mu poda žogo in igralec 1 zaklju či z metom na koš. Slika 21C: Igralec 1 se po postavljenem bloku odkrije na mesto srednjega branilca nad črto

45 treh to čk, igralec 2 mu poda žogo. Igralec 5 postavi blokado k žogi igralcu 1 in sledi igra 2 : 2 proti košu. Igralec 1 lahko zaklju či napad z metom na koš po prodoru ali polprodoru oz. ali poda žogo igralcem 3, 4 in 5.

4.9.1.3 Napadalna sestava »zone offense« (conski napad)

Conska obramba zaradi svoje specifi čnosti terja poseben na čin napadanja. Glede na to, da poznamo prehodno in postavljeno consko obrambo, lahko govorimo o napadu proti prehodni conski obrambi in postavljeni conski obrambi (Er čulj, 1999). Tako smo v BC Divac Zürich napadali nasprotne ekipe na postavljeno consko obrambo 2 : 3 (Slike 22–24).

A B C

Slika 22. Postavljen napad »zone offense« (osebni arhiv).

Slika 22A: Za četna postavitev napada. Slika 22B: Igralec 1 vodi žogo na nasprotno stran od postavitve igralca 5. Igralec 2 zapolni mesto igralca 1 in igralec 3 prete če mimo blokade igralca 4 na nasprotno stran in zapolni mesto igralca 2. Slika 22C: Zaklju ček 1: igralec 1 poda žogo igralcu 2, ta pa igralcu 3, sledi met na koš igralca 3.

A B C

Slika 23. Postavljen napad »zone offense« (osebni arhiv).

Slika 23A: Če igralec 3 sprejme žogo in ne zaklju či, sledijo zaklju čki, ki so odvisni od gibanja obrambnih igralcev. Slika 23B: Zaklju ček 2: igralec 3 poda žogo igralcu 4 na mesto zgornjega centra, ta po sprejemu žoge zaklju či z metom na koš. Slika 23C: Zaklju ček 3: igralec 3 poda

žogo igralcu 5, ki se je odkril na mestu spodnjega centra, igralec 5 poda žogo igralcu 4 na vtekanju proti košu, čemur sledi met na koš.

A B C

Slika 24. Postavljen napad »zone offense« (osebni arhiv).

Slika 24A: Igralec 3 poda žogo igralcu 5, ki zaradi dobre postavitve obrambnih igralcev ne more podati žoge igralcu 4. Slika 24B: Zaklju ček 4: igralec 5 poda žogo diagonalno na pozicijo krila igralcu 1, sledi met na koš izza črte treh to čk, lahko pa igralec 1 prodre proti košu in zaklju či napad z metom na koš po prodoru ali polprodoru oz. poda žogo igralcu 4, če pride v obrambi do pomo či igralca 3. Slika 24C: Zaklju ček 5: igralec 1 po podani žogi igralcu 2 prete če na drugo stran igriš ča v kot, mimo blokade igralca 5, igralec 2 poda žogo igralcu 3 in ta poda žogo v kot igralcu 1, sledi met na koš.

4.9.2 Bo čni in čelni vnos žoge na igriš če ekipe BC Divac Zürich

Treningi pri BC Divac Zürich so vsebovali tudi razli čne vnose žog v igriš če proti osebni obrambi. V nadaljevanju so razloženi in prikazani bočni in čelni vnosi žoge.

4.9.2.1 Bo čni vnos žoge na igriš če »side« (stranski out)

Slika 25A: Igralec 3 stoji za bo čno črto. Sledi znak »go«. Igralec 5 postavi blok igralcu 1 in ta se odkrije na mesto srednjega branilca nad črto za tri to čke. Sledi podaja izza bo čne črte igralcu 1. Igralec 5 po postavljenem bloku igralcu 1 nadaljuje gibanje proti igralcu 3 in mu prav tako postavi blok. Igralec 3 po podani žogi ste če mimo bloka igralca 5 proti košu. Slika 25B: Zaklju ček 1: igralec 1 lahko žogo poda igralcu 3, ki vteka proti košu, da zaklju či z metom na koš. Če podaja ni možna, postavi igralec 5 blokado k žogi igralcu 1 in odigrata 2 : 2 proti košu. Igralec 3 nadaljuje gibanje vstran izza črte treh to čk. Igralca 2 in 4 sledita igri 2 : 2 in se temu primerno gibata (spacing).

A B

Slika 25. Bo čni vnos »side« (osebni arhiv).

4.9.2.2 Čelni vnos žoge na igriš če »baseline one« ( čelni vnos ena)

Slika 26. Čelni vnosi žoge »baseline one« (osebni arhiv).

Iz Slike 26 je razvidno, da stoji igralec 2 z žogo za čelno črto. Sledi znak »go«. Igralec 1 postavi blokado igralcu 5, ta vte če mimo blokade proti košu, če žogo dobi, zaklju či na koš, sicer se pomakne ven iz trapeza. Igralec 1 po postavljeni blokadi nadaljuje gibanje mimo bloka, ki mu ga postavi igralec 4, na mesto krilnega napadalca. Sledi podaja žoge igralca 2. Igralec 4 po postavljenem bloku igralcu 1 nadaljuje gibanje do igralca 3 in mu postavi bo čni blok, igralec 3 ste če mimo bloka in se odkrije na mesto organizatorja igre. Sledi podaja žoge igralca 2. Igralec 4 po postavljenem bloku igralca 3 nadaljuje gibanje proti stranski bo čni črti, sledi podaja žoge igralca 2.

4.9.2.3 Čelni vnos žoge na igriš če »baseline two« ( čelni vnos dva)

Slika 27. Čelni vnosi žoge »baseline two« (osebni arhiv).

Slika 27 prikazuje igralca 2, ki stoji z žogo za čelno črto. Sledi znak »go«. Igralec 5 postavi blok igralcu 1, ki mimo bloka vte če proti košu. Če žogo dobi, lahko zaklju či z metom na koš, sicer nadaljuje gibanje proti bo čni črti. Igralec 5 se po postavljenem bloku pomika proti košu. Če dobi žogo, lahko zaklju či z metom na koš, sicer nadaljuje gibanje izven trapeza. Igralec 4 postavi blokado igralcu 3, ki se mimo bloka odkrije na mesto organizatorja igre. Igralec 4 se po postavljenem bloku odkrije na mesto zgornjega centra. Če dobi žogo, lahko zaklju či z metom na koš ali z igro 1 : 1.

4.9.3 Obrambne kombinacije ekipe BC Divac Zürich

Obramba je tista faza košarkarske igre, ki omogo ča moštvu, ki je v obrambi, da pride do žoge, še preden nasprotnik doseže koš. Posami čno in skupinsko taktiko v obrambi sestavljajo posami čni in skupinski takti čni elementi. Z njimi poskušajo obrambni igralci otežiti nasprotnikov napad ali ga onemogo čiti. Predstavljajo temelj uspešne skupinske taktike v obrambi, zato jih morajo igralci dobro usvojiti, kasneje pa nenehno izpolnjevati (Dežman, 2000).

4.9.3.1 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »red« (rde ča)

Pri branjenju na znak »red« smo se dogovorili, da branimo »pick-and-roll« po principu izstopanja centra oz. krilnega centra (Slika 28). Ta na čin branjenja smo uporabljali v veliki ve čini branjenja »pick-and-roll«. Slika 28A: Krilni center (trikotna 4) opozori obrambnega

49 igralca (trikotna 1) na blokado. Slika 28B: Obrambni igralec (trikotna 1) usmeri napadalca (igralec 1) z žogo na blokado in se poskuša prebiti nad blokado skupaj z napadalcem. Obrambni krilni center (trikotna 4) napadalno izstopi pred napadalca z žogo (igralec 1) in mu prepre či gibanje proti košu. Slika 28C: Obrambni igralec (trikotna 1) se vrine za napadalcem (igralec 1) nad blokado in podvoji napadalca (igralec 1) s krilnim centrom (trikotna 4). Pri podvajanju sta obrambna igralca (trikotna 1 in trikotna 4) postavljena pod kotom 90 ° drug glede drugega. Podvajanje traja kratek čas, saj se obrambni krilni center (trikotna 4) hitro vrne k svojemu igralcu, ostali obrambni igralci pa so pripravljeni na morebitno pomo č ali rotacijo.

A B C

Slika 28. Branjenje »pick-and-roll« po principu izstopanja centra (osebni arhiv).

4.9.3.2 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »yellow«

Pri branjenju na znak »yellow« smo se dogovorili, da branimo »pick-and-roll« po principu izrivanje centra, tj. gibanje branilca pod blokado in nad obrambnim igralcem – vrivanje (Slika 29). Ta na čin smo uporabljali pri igralcih, ki niso bili dobri strelci iz razdalje. Slika 29A: Center (trikotna 5) opozori obrambnega igralca (trikotna 1) na blokado. Slika 29B: Obrambni igralec (trikotna 1) gre za napadalcem (igralec 1), pod blokerjem (napadalec 5), skozi vrzel, ki jo je ustvaril obrambni igralec (trikotna 5) s kratkim pomikom nazaj. Slika 29C: Obrambni igralec (trikotna 1), ki se je prebil skozi vrzel, se tako ponovno vrne v položaj branjenja 1 : 1. Vsi ostali obrambni igralci morajo biti pripravljeni na morebitno pomo č.

A B C

Slika 29. Branjenje »pick-and-roll« po principu izrivanja centra (osebni arhiv).

4.9.3.3 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »blue« (modra)

Pri branjenju na znak »blue« smo se dogovorili, da branimo »pick-and-roll« po principu zoniranja (Slika 30). Ta na čin smo uporabljali pri igralcih, ki niso bili dobri strelci iz razdalje. Slika 30A: Center (trikotna 5) opozoril obrambnega igralca (trikotna 1) na blokado. Slika 30B: Obrambni igralec (trikotna 1) usmeril napadalca (igralec 1) z žogo na blokado in se poskuša prebiti nad blokado skupaj z napadalcem. Obrambni center (trikotna 5) izstopi kak meter pod blokom, v smeri zapiranja poti do koša. Slika 30C: Obrambni igralec (trikotna 1) se tako ponovno vrne v položaj branjenja 1 : 1, obrambni center (trikotna 5) pa se vra ča nazaj proti napadalnemu igralcu (igralec 5). Vsi ostali obrambni igralci morajo biti pripravljeni na morebitno pomo č.

A B C

Slika 30. Branjenje »pick-and-roll« po principu zoniranja (osebni arhiv).

4.9.3.4 Osebna obrambna postavitev proti igralcu z žogo »switch« (menjati)

Pri branjenju na znak »switch« smo se dogovorili, da branimo »pick-and-roll« po principu prevzemanja (Slika 31). Ta na čin branjenja smo uporabljali v situacijah, ko smo zamujali z ostalimi obrambnimi postavitvami ali je bil napadalec (igralec 1) bolj po časen in ni imel dobrega driblinga. Slika 31A: Center (trikotna 5) opozori obrambnega igralca (trikotna 1) na

51 blokado. Slika 31B: Obrambni igralec (trikotna 1) usmeri napadalca (igralec 1) z žogo na blokado in zakri či »Tvoj!«, obrambni center (trikotna 5) pa »Moj!«, takoj ko prevzame napadalca (igralec 1). Slika 31C: Pri tem na činu branjenja se pojavi težava (tako imenovani mismatch), saj je po navadi napadalec (igralec 1) hitrejši od obrambnega centra (trikotna 5) oz. je napadalec center (igralec 5), ta pa je višji in mo čnejši od obrambnega igralca (trikotna 1). Tu so poudarjene razlike v višini in sposobnostih (C). Ostali obrambni igralci morajo biti pripravljeni na morebitno pomo č.

A B C

Slika 31. Branjenje »pick-and-roll« po principu prevzemanja (osebni arhiv).

4.9.3.5 Conska obrambna postavitev ekipe BC Divac Zürich

S consko obrambo lahko branimo veliko površino igriš ča in jo lahko izvajamo na celem igriš ču, treh četrtinah ali polovici igriš ča (Er čulj, 1999). Pri conski obrambi 2 : 3 lahko uspešno branimo predvsem prostor v polju omejitve. Tovrstna obramba je zaradi svoje enostavnosti in u činkovitosti ena izmed najpogosteje uporabljenih conskih obramb. Tako kot ve čino conskih obramb tudi cono 2 : 3 trenerji uporabljajo kot takti čno presene čenje. Obi čajno je to zgoš čena in dokaj pasivna conska obramba, ki pa je znana tudi v svoji agresivni razli čici.

Glede na osnovno postavitev igralcev cona 2 : 3 precej spominja na cono 2 : 1 : 2, zato je na prvi pogled pogosto težko razlikovati med njima. V nasprotju s cono 2 : 1 : 2 se srednji igralec v drugi obrambni črti (obi čajno center) postavi bliže košu (v linijo z zadnjima dvema igralcema). Tudi razporeditev igralcev znotraj cone je dokaj standardna in podobna kot pri coni 2 : 1 : 2. (Er čulj, 1999).

V conski postavitvi 2 : 3 smo v BC Divac Zürich dodelali razli čico, in sicer menjavo mest z nizkim in visokim branilcem ter krilnimi obrambnimi igralci. Ta del conske postavitve je opisan na Sliki 32.

A B

Slika 32. Obrambna postavitev »3« (CONA 2 : 3) (osebni arhiv).

Slika 32A: Osnovna postavitev obrambnih igralcev in prilagoditev, ko je žoga na sredini. Obrambni igralec (trikotna 2) krije napadalca z žogo (igralec 1). Napadalci s hitrimi podajami skušajo žogo podati v kot.

Slika 32B: Ko ima žogo napadalec v kotu (igralec 4), se obrambna postavitev spremeni. Obrambni igralec (trikotna 4) krije napadalca z žogo (igralec 4) in ga usmerja proti čelni črti. Ostali obrambni igralci se pomaknejo na pomo č na stran žoge. V konkretnem primeru, v katerem sledi podaja napadalca z žogo na drugo stran, h krilnemu napadalcu (igralec 3), smo v obrambi izvedli rotacijo obrambnih igralcev z menjavo mest (trikotna 3 in trikotna 1).

4.10 Nadzor nad treningi košarkarske ekipe BC Divac Zürich

Ker je treniranje proces, ki sloni na razli čnih kiberneti čnih sistemih, ga je poleg na črtovanja in izvajanja vadbe nujno tudi spremljati. Pri tem ne gre le za testiranja, o katerih smo že pisali, ampak daje vsakemu trenerju povratno informacijo in osnovo za nadaljevanje in prilaganje treningov. Hkrati nam nadzor nad treningi pokaže tudi morebitne pomanjkljivosti že narejenega programa vadb (Šarabon, 2011).

Na črtovanje procesa športne vadbe pomeni izbiranje in razvrš čanje vadbenih koli čin v izbranem ciklu procesa športne vadbe tako, da omogočimo uresni čitev zastavljenega cilja. Torej se na črtovanje športne vadbe za čne z jasno definicijo vadbenega cilja. Cilj je mogoče definirati na podlagi strategije športne vadbe v tekmovalni sezoni. Na temelju izbrane ciklizacije je mogo če definirati najpomembnejše cilje v posameznih ciklih. Tem ciljem je potem prilagojena vadba (Ušaj, 2003).

Najve čji nadzor nad potekom treningov ima trener, ki izdela vadbeni na črt, s katerim želi dose či zastavljene cilje. V BC Divac Zürich sem vadbeni na črt prirejal igralcem, saj sem moral upoštevati njihove življenjske prioritete, ki so povezane z življenjem v Švici.

5 OPIS TEKMOVALNE SEZONE

Tekmovalna sezona 2015/16 je od 3. oktobra 2015 do 23. aprila 2016 obsegala dvajset tekem. Rezultate tekmovanja s strelci BC Divac Zürich na tekmah prikazuje Tabela 6.

Tabela 6 Rezultati tekem BC Divac Zürich v tekmovalni sezoni 2015/16 (osebni arhiv)

Datum Tekmec Ekipa Rezultat Strelci 03. 10. 2015 BC Korac Zürich D 71 : 57 Hoein 15, Ljubanic 14, Ivkovic 14, Merse 11 30. 10. 2015 Unicorn 02 G 65 : 97 Ljubanic 29, Bogdanov 24, Merse 10, Spreitenbach-Dietikon Ivkovic 8 07. 11. 2015 Opfikon Basket G 79 : 82 Hoein 23, Bogdanov 17, Ivkovic 15, Ljubanic 13 29. 11. 2015 Emmen Basket G 80 : 73 Hoein 20, Bogdanov 18, Merse 16, Obradovic 8 13. 12. 2015 BC AKA G 85 : 58 Ljubanic 21, Bogdanov 12, Hoein 8, Bianchi 8 18. 12. 2015 LK Zug Basket G 81 : 84 Hoein 27, Ljubanic 21, Bianchi 18, Hertweck 8 20. 12. 2015 SCB D 70 : 51 Ljubanic 26, Hoein 17, Gonzalez 6, Williams 6 09. 01. 2016 SCB G 64 : 71 Ljubanic 27, Hoein 18, Bianchi 14, Merse 5 16. 01. 2016 Opfikon Basket D 50 : 66 Ljubanic 16, Bogdanov 15, Hertweck 7, Merse 3 20. 01. 2016 KTV Schaffhausen G 64 : 68 Hoein 22, Ljubanic 19, Bogdanov 13, Merse 6 24. 01. 2016 BC AKA D 79 : 98 Ljubanic 37, Bogdanov 11, Ivkovic 8, Hertweck 7 30. 01. 2016 KTV Schaffhausen D 62 : 55 Ljubanic 19, Hertweck 10, Williams 10, Ivkovic 8 31. 01. 2016 BCKE D 99 : 66 Ljubanic 32, Ivkovic 17, Villarroel 10, Hertweck 7 07. 02. 2016 Unicorn 02 D 82: 55 Ljubanic 31, Ivkovic 14, Hertweck 11, Spreitenbach-Dietikon Williams 8 27. 02. 2016 BCKE G 53 : 87 Hertweck 14, Gonzalez 12, Bogdanov 11, Merse 9 16. 03. 2016 LK Zug Basket D 64 : 47 Ljubanic 10, Obradovic 10, Merse 10, Kourouma 8 03. 04. 2016 Rüti Basket G 61 : 78 Ljubanic 21, Obradovic 12, Kourouma 10, Bianchi 9 10. 04. 2016 Emmen Basket D 78 : 75 Ljubanic 33, Merse 12, Kourouma 8, Hertweck 4 16. 04. 2016 BC Korac Zürich G 67 : 73 Ljubanic 21, Merse 15, Ivkovic 13, Hertweck 11 23. 04. 2016 Rüti Basket D 78 : 55 Ljubanic 23, Merse 12, Frei 11, Bogdanov 8 Opomba . Navedeni so štirje strelce z najve čjim številom to čk na tekmi. Oznake: D – doma ča ekipa, G – gostujo ča ekipa.

Iz Tabele 6 je razvidno, da je košarkarska ekipa BC Divac Zürich v sezoni 2015/16 izgubila štiri tekme, kar jo je v košarkarskem rangu ProBasket (Nord-Ostschweizer Basketballverband) oz. v severovzhodnem švicarskem košarkarskem združenju, kjer nastopa, pripeljalo na tretjo mesto (Tabela 7).

Tabela 7 Kon čna lestvica (ProBasket, 2016)

Rang Ime ekip Število Zmage Porazi Zadeti Prejeti Razlika Število tekem koši koši v koših to čk 1 BC AKA 20 18 2 1550 1222 328 36 2 Opfikon Basket 20 16 4 1598 1311 287 32 3 BC Divac Zürich 20 16 4 1504 1324 180 32 4 Emmen Basket 20 15 5 1696 1449 247 30 5 LK Zug Basket 20 13 7 1556 1348 208 26 6 KTV Schaffhausen 20 9 11 1290 1270 20 16 Unicorn 02 7 Spreitenbach- 20 8 12 1348 1520 –174 16 Dietikon 8 SCB 19 5 14 1375 1405 –30 10 9 Rüti Basket 19 3 16 1210 1421 –211 6 10 BC Korac Zürich 20 4 16 1177 1451 –274 6 11 BCKE 20 2 18 1092 1673 –581 4

Iz Tabele 7 je vidno, da je BC Divac Zürich zasedel tretje mesto, čeprav je imel enako število to čk kot drugo uvrš čeni Opfikon Basket, ki pa je imel boljšo razliko v koših. Ekipa BC Divac Zürich je izgubila štiri tekme, in sicer ga je dvakrat porazil BC AKA, po enkrat pa Emmen Basket in Opfikon Basket.

6 PRIMERJAVA TRENINGOV MED KK PORTOROŽ IN BC DIVAC ZÜRICH

Za četki delovanja Košarkarskega kluba Portorož (v nadaljevanju: KK Portorož) segajo v leto 1982, ko je društvo delovalo pod okriljem TVD Partizan Piran. Po osamosvojitvi Slovenije se je zbrala manjša skupina zanesenjakov, in sicer Borut Žerjal, Rado Bedene, Darjo Reš čič, Rajko Ožbolt in Leon Grošelj, ki so se odlo čili izboljšati in razširiti delovanje košarke v Ob čini Piran. Danes pokriva KK Portorož celotno Ob čino Piran (KK Portorož, 2016)

KK Portorož sestavljajo ekipe od najmlajših pionirjev do članov. Člani tekmujejo v prvi ligi (Liga NOVA KBM) in bodo nastopali v njej tudi v sezoni 2016/17. Njihov trener je Konstantin Suboti ć.

Kot sem že omenil, se je moja trenerska pot za čela v KK Portorož. Za treninge je KK Portorož imel na razpolago od pet do sedem terminov na teden, za razliko od BC Divac Zürich, kjer smo lahko uporabljali le štiri termine tedensko. Potek treningov v obeh klubih je prikazan v Tabelah 8 in 9.

Tabela 8 Termini treningov v Portorožu za kategorije U19, U17 in U15 (osebni arhiv)

Čas treningov Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Jutranji U19 in U17 : U19 in U17 : — — — trening 6.30–7.30 6.30–7.30 Popoldanski U15 : U15 : U15 : U15 : U15 : trening 16.00–17.30 15.30–17.00 16.00–17.30 15.30–17.00 16.00–17.30 U17 : U17 : U17 : U17 : U17 : 17.30–19.00 17.00–18.30 17.30–19.00 17.00–18.30 17.30–19.00 U19 : U19 : U19 : U19 : U19 : 19.00–20.30 18.30–20.00 19.00–20.30 18.30–20.00 19.00–20.30

Tabela 9 Termini treningov v BC Divac Zurich za kategorije U19 in člani (osebni arhiv)

Čas treningov Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Jutranji — — — — — trening Popoldanski U19 : U19 : U19 : U19 : trening 18.30–20.00 18.30–20.00 — 18.30–20.00 18.30–20.00 Člani : Člani : Člani : Člani : 20.00–21.30 20.00–21.30 20.00–21.30 20.00–21.30

V KK Portorož smo zaradi šolskih obveznosti jutranje treninge prilagajali zmožnostim fantom U19 in U17, a se jih kljub temu niso mogli vedno udeležiti. Tako smo ve čino jutranjih

56 treningov posvetili individualnemu treniranju. Popoldanski treningi pa so bili obvezni za vse igralce. Fantje so se zavedali, da se morajo treningov udeleževati, saj je v nasprotnem primeru obstajala velika verjetnost, da na tekmi ne bi igrali oz. ne bi bili uvrš čeni v ekipo za tekmo.

V Švici je treniranje potekalo druga če. Pri kategoriji U19 šolski sistem ni dopuš čal jutranjih treningov. Problemi so se pojavili tudi pri ve černih treningih, saj se jih fantje niso mogli redno udeleževati zaradi šolskih obveznostih. Tudi v članski ekipi sem se sre čeval s podobnimi težavami, saj tudi ta ekipa ni redno obiskovala treningov. Dejstvo je, da imajo igralci članske ekipe v Švici svoje službe in tudi dokaj visok življenjski standard, zato jim je košarka bila drugotnega pomena.

Glede na zastavljene cilje BC Divac Zürich ob za četku sezone smo se s člani dogovorili o obveznih treningih vsaj dvakrat tedensko, dva termina (torek in petek) pa sta bila neobvezna, zato sem ju izkoristil za skupne treninge članske ekipe in drugih fantov iz selekcije U19. Vse to je seveda vplivalo tudi na sestavo mojih treningov, saj sem jih moral prilagajati tako članski ekipi kot fantom U19.

Pri članih sem izkoriš čal ponedeljke in četrtke za uigravanje akcij in obrambnih postavitev, saj sem imel na razpolago skoraj vse igralce. Treningi so obsegali uvodno ogrevanje in dinami čne raztezne vaje, 15 minut vaj za vzdržljivost, nato 15 minut razli čnih vaj protinapadov, 25 minut pa je bilo namenjenih uigravanju napadalnih in obrambnih akcij ter igri. V zadnjih 10 minutah smo izvedli vaje za met na koš in vaje za mo č. Pri ekipi U19 sem treninge lahko raz členil na vse štiri termine. Tako sta bila četrtek in petek namenjena uigravanju obrambnih in napadalnih akcij, ponedeljek in torek pa bolj fizi čni pripravi ter izpopolnjevanju tehni čnih prvin.

Izpostaviti bi želel še eno razliko med slovensko in švicarsko košarko. V Švici (specifi čno Zürich z okolico) se veliko fantov odlo ča trenirati košarko dokaj pozno, in sicer med 13. in 16. letom, medtem ko se v Sloveniji s košarko sre čajo že v osnovni šoli pri osmih letih. Tako imajo fantje v Švici pomanjkljivo znanje tehni čnih prvin košarke. Mnenja sem, da je za četek igranja košarke po 13. letu dokaj pozno za doseganje vrhunskih rezultatov. Ti fantje težko nadoknadijo primanjkljaj v letih, kar se ti če tehni čnih elementov košarke, saj je treba v dolo čeni starosti dolo čene košarkarske elemente že dobro obvladati. Sicer pa obstajajo tudi izjeme, ki lahko z voljo in vztrajnostjo marsikaj nadoknadijo in postanejo vrhunski športniki. Vseeno sem mnenja, da je delež takih košarkarjev v neki bazi zelo majhen.

7 ZAKLJU ČEK

Danes je šport eden izmed pojavov, ki pomaga pri socialnih vklju čitvah mladih ljudi. Eden od teh športov je vsekakor košarka, kjer prihaja do izraza tako igranje posameznika kot delovanje celotne ekipe. Košarka je izredno hitra in dinami čna igra, ki zahteva od igralca veliko motori čnih gibov in s tem tudi dobro fizi čno pripravljenost. Zato smo pri ča nenehnim spremembam v treniranju ekip, ki slonijo na podrobnem na črtovanju, izvedbi, nadzoru in analiziranju ekipe.

Košarka se je razvila iz dopolnilnega športa, ko so jo začeli uporabljati ameriški igralci nogometa v zimskem času, saj se je izvajala v zaprtih prostorih. Z njenim širjenjem v druge dele sveta so nastajala tudi pravila igranja, ki so se spreminjala skladno z razvojem košarke. Zna čilnost košarke je, da igrata dve ekipi s petimi igralci, ki jima sodita dva ali trije sodniki, pomaga pa jim še pomožno osebje. Uspešnost košarkarske ekipe je odvisna od številnih dejavnikov, kot so poznavanje tehnike in taktike, kondicija igralcev, njihove gibalne sposobnosti ipd. Glede na navedeno so tudi treningi usmerjeni v te dejavnike.

V zadnjem času trenerji v košarki posve čajo posebno skrb kondicijskim treningom, na katerih igralci s trenažerji pridobivajo mo č. Na tekmah je pomembna še ena vrlina, in to je vzdržljivost. Če pride do preutrujenosti igralca, je ta manj odporen za morebitne poškodbe, hkrati pa prihaja do tehni čnih in takti čnih napak. Treningi košarkarjev vsebujejo razli čne tehnike igre v napadu in obrambi ter takti čne priprave, ki so še posebno izrazite pri mlajših športnikih.

Tudi na treningih BC Divac Zürich se upoštevajo vsi navedeni dejavniki. BC Divac Zürich je v tekmovalni sezoni 2015/16 tekmoval v H1LRA oz. prvi regionalni severovzhodni švicarski ligi (Nord-Ostschweizer Basketballverband), nad njo pa obstajajo še trije višji rangi. Da bi ekipa lahko napredovala v višji rang, je morala med enajstimi ekipami dose či eno izmed prvih štirih mest na lestvici. Glede na navedeno so se prvi treningi za čeli takoj po kon čani tekmovalni sezoni, čeprav v zmanjšanem obsegu, in so potekali do konca junija.

Pred pri četkom dvotedenskih kondicijskih treningov, ki so se za čeli 17. avgusta, je v ekipi bila opravljena selekcija članov. Poleg nekaterih igralcev, ki so v ekipi nadaljevali tekmovanje, smo želeli v svoje vrste pritegniti še katere mlajše igralce iz drugih klubov. Pri tem ni bilo težav, saj so se nekateri mladi igralci kar sami prihajali ponujat oz. pokazat svoje znanje in sposobnosti. Tako smo pri sestavi ekipe upoštevali zdravstveno stanje, motori čne in psihološke sposobnosti, kondicijsko pripravljenost in znanje kandidatov.

Izbrana ekipa iz 18 tekmovalcev je za čela s treningi v popoldanskih urah štirikrat tedensko. Priprave so bile obvezne za vse člane ekipe, vsebovale so treninge na prostem in v dvorani. Na prostem so se izvajali kondicijski treningi, teki, ogrevanja; dvorana je bila namenjena tehni čno-takti čnim vajam v obrambi in napadu z žogo in brez nje; za vadbo mo či smo uporabljali obhodno vadbo. Starejši igralci so obiskovali fitnes posamezno v svojem prostem času, brez nadzora. Igralci selekcije U19, ki so želeli izvajati treninge tudi v fitnesu, pa so dobili program s prikazom slik, s priporočeno težo bremena, ki naj ga dvigujejo, in številom ponovitev v seriji. Tako so se lahko izognili poškodbam in pretiravanju pri dviganju bremen.

Čas, ki ga je imela ekipa na razpolago, je bil kratek za prilagajanje novih članov, kondicijske priprave in uigravanje ekipe. Prve pripravljalne tekme so se za čele v prvi polovici septembra, tekmovalna sezona pa je za čela v za četku oktobra. Kot sem že omenil, je bilo časa na razpolago malo, zato sem igralce poskušal čim bolj motivirati, narediti vaje zanimive, da so treninge redno obiskovali in delali skladno z navodili.

Tekmovalno obdobje je trajalo od za četka oktobra 2015 do konca aprila 2016. Ekipa je v tem obdobju odigrala 20 tekem, izgubila štiri in delila drugo/tretje mesto na lestvici. Obenem smo v igralni sistem čedalje bolj uvajali mlajše igralce in s tem v celoti izpolnili zastavljene cilje. Proces treninga, ki je potekal čez celotno tekmovalno sezono, lahko ocenimo dobro in tudi rezultat oz. doseženo mesto na lestvici je to nekako potrdil. Kot slabost pa moram omeniti pomanjkljivo obiskovanje treningov. Pogosto se člani ekipe treningov niso udeleževali, bodisi zaradi šolskih ali službenih obveznosti bodisi zaradi osebnih razlogov, kar jih tudi najbolj razlikuje od igralcev v KK Portorož, kjer so igralci redno prihajali na treninge. Tako lahko sklenem, da med kluboma obstaja ogromna razlika že pri opravljenih treningih, kar je vsekakor poglaviten razlog, da je košarka v Švici na nižjem nivoju kot v Sloveniji.

8 VIRI

Bra čič, M. (2006a). Primer na črtovanja kondicijskega dela treninga rokometne ekipe v poletnem pripravljalnem obdobju. Trener rokomet , 13 (2), 34–40. Bra čič, M. (2006b). Razvijanje mo či s prostimi utežmi v košarki . Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Bra čič, M. (2007). Košarkar v fitnesu = Basketball player in fitness. Šport , 55 (4), 22–28. Cantons of Switzerland. (2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno 11. 9. 2016 iz https://en.wikipedia.org/wiki/Cantons_of_Switzerland#/media/File:Suisse_cantons.svg Dežman, B. (2000). Košarka za mlade igralce in igralke . Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Dežman, B. (2005). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Dežman, B. (2013). Osnove teorije treniranja v košarki (Skripta). Ljubljana: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Dežman, B. in Er čulj, F. (1999). Priro čnik za mladinske košarkarske sodnike. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Dežman, B. in Er čulj, F. (2000). Kondicijska priprava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Drakslar, J. (2009). Kondicijska priprava slovenske košarkarske reprezentance do 20 let za nastop na EP 2007 v Novi Gorici (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Er čulj, F. (1999). Conske in kombinirane obrambe ter napadi proti njim. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Filipovski, S. (2001). Preu čevanje nasprotnih moštev in priprava na njih. Šport , 59 (4), 20 −25. M. P. (4. 8. 2009). Kar 76 let dolga zgodovina . SiolNET. Pridobljeno 4. 7. 2016 iz http:// siol.net/sportal/kosarka/kar-76-let-dolga-zgodovina-185688 Karaleji ć, M., Ahmetovi ć, Z., Jakovljevi ć, S. in Novovi ć, M. (1998). Košarka: priru čnik za trenere . Beograd: Košarkaški savez Srbije. Karaleji ć, M. in Jakovljevi ć, S. (2001). Osnove košarke. Beograd: Fakultet sporta i fizi čkog vaspitanja. KK Portorož. (2016). Zgodovina kluba . Pridobljeno 4. 7. 2016 iz http://www.kklub- portoroz.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=26 Kratek zgodovinski razvoj (velike) košarke. (2016). Pridobljeno 11. 7. 2016 iz http://www2 .arnes.si/~osticnalj/docs/teorija_kosarka.pdf

Li čen, S. (2016). Mehanika sojenja za košarkarske sodnike pripravnike. Pridobljeno 2. 7. 2016 iz http://www.kosarkarski-trenerji.com/ftp/trener/sojenje/Licen_mehanika sojenja za kosarkarske sodnike pripravnike.pdf Lon čar, M. (2005). Štiri kategorije trenerjev in pogled na njihovo delo. Strokovni bilten Združenja košarkarskih trenerjev Slovenije , 5(2), 69–62. Pao čić, Z. (2010). Organizacijsko-metodi čne oblike kondicijskega treniranja rokometašev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Pavlovi č, M. (2000). Mejniki slovenske košarke . Ljubljana: Pisanica in Bonus Pavlovi č. Pavlovi č, M. (2013). Košarka: teorija in metodika treniranja . Ljubljana: Bonus Pavlovi č. ProBasket. (2016). Nord-Ostschweizer Basketballverband. Pridobljeno 15. 2. 2016 iz http:// probasket.ch/ranglisten/H1LRA/4872 Slovenska košarkarska reprezentanca. (2016). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno 25. 8. 2016 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_košarkarska_reprezentanca Šarabon, N. (2001). Predlog za optimizacijo letnega trenažnega na črta v slovenski košarki. Šport , 59 (4), 12–19. Šefic, L. (2016). Zgodovina slovenske košarke. Pridobljeno 30. 6. 2016 iz http://sportdogaja.si /zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic Truni ć, N. (2007). Trening mladih košarkaša razli čitih uzrasnih kategorija. Beograd: Visoka škola za sport. Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja . Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Vehovar, M. (2002). Pripravljamo se na pouk športne vzgoje. Košarka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Žibrat, M. (1996). Košarka od za četka do danes . Maribor: Avtor.