Letnik X, številka 64, oktober 2008 Slovesna trgatev najstarejše potomke trte z Lenta na Dolenjskem V letu 1992 je županja občine Maribor Magdalena Tovornik udeležil tudi prvi minister za kmetijstvo v samostojni ob svečani trgatvi na Lentu, predala rozgo najstarejše trte na Sloveniji, dekan Biotehniške fakultete in vinski vitez prof. dr. svetu županu občine g. Marjanu Dvorniku kot Jože Osterc in prof. dr. Antonija Holcman, ki skrbi za zunanji znak želje po sodelovanju med občinama. Viničar strokovni del oblikovanja pasme šentjernejskega petelina. Dr. mariborske trte, mag. Anton Zafošnik, je poveril strokovni Jože Osterc je poudari, da zagotovo v družini evropskih nadzor in status viničarja trte, ki bo vzgojena iz najstarejše trte narodov Slovenija goji posebno skrb za svoje narodove z Lenta trsničarju, gospodu Francu Martinčiču iz Šmalčje vasi. simbole. Eden izmed njih je tudi vinske trte. In ni se čuditi, da Na Martinovo soboto leta1993 je trsničar Franc Martinčič v so se Mariborčani pred 15. leti enim izmed prvih odločili prisotnosti župana občine Novo mesto Francija Koncilije, podeliti potomko prav Dolenjcem, saj je žametna črnina- državnega sekretarja za kmetijstvo Ivana Obala, viničarja modra kavčina, kot jo imenujejo Mariborčani osnova mag. Antona Zafošnika in drugih visokih gostov iz vlade in posebnežu, čislanemu dolenjskemu cvičku. Po besedah Maribora ter predstavnika Cerkve dekana Antona Trpina viničaja trte Franca Martinčiča je bila trta v letošnjem letu posadil novo vzgojeno trto pri obnovljenem križu na deležna tako rekoč vsemu, soncu, senci, dežju, mrazu, toči, Vrbovcih. V letu 1994 se je iz občine Novo mesto izločila predvsem pa pridnim rokam, ki so skrbele zanjo. In trta se je za samostojna občina Šentjernej. vso skrb in nego oddolžila z obilnim pridelkom, ki so ga trgači Mestna občina Maribor vsako leto podeli rozgo trte komaj spravili v dve brenti. Po slovesni trgatvi je župan Franc predstavniku druge občine. Ob tej simbolni gesti se tvori Hudoklin povabil vse trgače na županov »likof«. Pred posebna skupina krajev, ki žele na tej osnovi sodelovati zaključkom trgatve je Stane Bregar županu občine Šentjernej predvsem na področju razvoja turistične ponudbe in Francu Hudoklinu izročil zadnjega lončenega petelina za na prepoznavnosti svojega kraja tako v Sloveniji kot zunaj njenih streho, ki ga je izdelal ustvarjalec kulturne dediščine, pokojni meja. V tem ekskluzivnem klubu je sedaj tudi občina lončar Jože Pungerčar, zadnji lončar v šentjernejski dolini. Šentjernej. V letu 2000 je občina Šentjernej podelila patronat Petelin bo po pričakovanjih krasil streho novega kulturnega nad trto z ustreznimi pooblastili in nalogami – kulturnemu in centra Primoža Trubarja v Šentjerneju, ali pa nove stavbe v etnološkemu društvu Gallus Bartholomaeus. centru mesta, kamor se bo v kratkem preselila občina. Ob 15. obletnici uspešne vzgoje in skrbi za trto so šetjernejčani Odločitev, na katero streho bo zletel petelin so prepustili odkrili iformativno tablo potomke trte z Lenta. Trgatve se je šentjernejskemu županu. Za svečani pridih slovesnosti so poskrbeli člani vinogradniškega okteta, pesnik Jože Grgovič, Tončka Gunde iz društva kmečkih žena in osem biserov Slovenije, lipicancev iz kobilarne Andreja Hoste iz Sel pri Šentjerneju.

Aleš Kranjc s.p.

Šentjernejsko glasilo izhaja v nakladi 2.100 izvodov. Izdajatelj: Občinska uprava Občine Šentjernej. Računalniški prelom: Andreja Milavec s.p., tisk: Bucik d.o.o. beseda je županova BBEESSEEDDAA JJEE ŽŽUUPPAANNOOVVAA

Spoštovani občani in občanke občine Pri postopku priprave občinskega predloga s sklepom potrdi OPN. Šentjernej! prostorskega načrta občine Šentjernej Terminski plan je zaradi zgoraj (v nadaljevanju OPN) smo v mesecu navedenih dejstev prestavljen na april V mesecu avgustu smo uspešno juliju 2008 na seji občinskega sveta 2009. zaključili s praznovanjem občinskega poleg stališč do pripomb z javne praznika. V jesenskih mesecih pospe- razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN, Otvoritev investicij ''Rekonstrukcija šeno nadaljujemo z zastavljenimi sprejeli tudi sklep, da se za območja ceste LC 394111 v zbirno cesto v investicijami, ki jih bomo do konca leta zidanic na vinogradniškem območju Šentjerneju z vso potrebno infrastruk- predali svojemu namenu. Naj omenim opredelijo stavbna zemljišča za obsto- turo'' in ''Rekonstrukcija regionalne le najaktualnejše. ječe in nove zidanice. Le-ta se opredelijo ceste R3-669/1202 Dobruška vas – na podlagi gradbenih mej, ki so bile Šentjernej od km 5,412 do km 5,833 z Dela na Kulturnem centru Primoža prikazane v javno razgrnjenem dopol- novogradnjo krožišča v dolžini približno Trubarja v Šentjerneju potekajo po njenem osnutku OPN. Občinski svet se 500 m bo v mesecu novembru zastavljenih načrtih, vendar smo je za to odločil na podlagi drugega letošnjega leta. Na območju investicij vseeno morali pristati na podaljšanje odstavka 72. člena Zakona o prostor- bo izgrajena nova zbirna cesta, hodnik roka zaradi dodatnih del, ki so se skem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list za pešce, dvosmerna kolesarska pokazala skozi gradnjo. Končana je RS, št. 33/07), v skladu s katerim je steza, javna razsvetljava, plinovodno fasada, instalacije ter zunanja ureditev. gradnja objektov dovoljena le na omrežje, meteorna in fekalna kanali- Trenutno se polagajo finalne obloge in opremljenih stavbnih zemljiščih in na zacija, kar pomeni, da je za zazidalni dobavlja oprema za objekt. Otvoritev podlagi priporočil Ministrstva za okolje in načrt Sejmišče II pripravljena vsa objekta je predvidena v mesecu prostor RS št. 35001-271/2008/MP, z potrebna komunalna infrastruktura za decembru letošnjega leta. dne 11. 07. 2008, ki obravnavajo tudi bodoče investitorje. načrtovanje na vinogradniškem območ- ju. V servisni coni Sejmišče II smo Na osnovi Uredbe o merilih za slovesno predali svojemu namenu V skladu s sklepom občinskega sveta in oblikovanje javne mreže vrtcev (Ur. l. trgovski center Mercator, ki je svoja sprejetimi stališči do pripomb je RS, št. 63/99), ki določa, da kadar v vrata odprl 1. 10. 2008. Objekt se pripravljavec OPN v septembru pripravil naselju, v katerem imajo starši stalno nahaja na Trubarjevi cesti 44 v nov dopolnjen osnutek akta, ki poleg prebivališče, vrtec ne more vključiti neposredni bližini tovarne Podgorje in stavbnih zemljišč v okviru vinograd- 2 otroka, ker nima več prostih mest, obsega površino 1800 m . V okviru mora občina začeti postopek za niških enot urejanja prostora, obsega tudi nekatere nove širitve poselitve, ki so trgovskega centra delujejo trgovina s zagotovitev dodatnih prostih mest v tekstilom Modiana in dva manjša vrtcu na območju naselja. bile kot pozitivne sprejete v okviru sprejetja stališč do pripomb iz javne najemniška lokala. Trgovski center ima Občina Šentjernej bo zagotovila novo na voljo 103 parkirna mesta. Izvajalec enoto vrtca ''Ringaraja'' v naselju razgrnitve. Tako dopolnjen akt bo občina ponovno javno razgrnila in tako javnosti gradbeno-obrtniških-instalacijskih del Orehovica, katerega otvoritev bo je bilo podjetje Begrad d.d. iz Novega predvidoma potekala v začetku omogočila sodelovanje v postopku priprave akta. Javna razgrnitev bo mesta, skupna vrednost investicije je meseca novembra 2008. znašala dobrih 3,9 milijona evrov. Občina bo plačevala najemnino za potekala v času od konca meseca objekt, kjer bo obratoval vrtec, oktobra do konca meseca novembra Pri postopku izdelave občinskega najemodajalec pa je dolžan zagotoviti 2008. podrobnega prostorskega načrta (v vso potrebno dokumentacijo in nadaljevanju OPPN) za širitev prostore urediti po Pravilniku o norma- Po tej javni razgrnitvi bo ponovno proizvodnih kapacitet Krke d.d. je bilo tivih in minimalnih tehničnih pogojih za potrebno zavzeti stališča do pripomb. gradivo za pridobivanje mnenj v začet- prostor in opremo vrtca. Na osnovi teh se bo pripravil predlog ku septembra posredovano ustreznim OPN in posredoval ministrstvu za okolje nosilcem urejanja prostora. Na podlagi V stanovanjski coni Sejmišče III je in prostor. Ministrstvo potem pošlje v pridobljenih mnenj se bo do sredine končana izgradnja vrstnih hiš, pri blokih roku 7 dni predlog OPN nosilcem meseca oktobra pripravil usklajeni je dokončana streha. Trenutno se dela urejanja prostora. V roku 21 dni nosilci predlog odloka OPPN za širitev na notranjih ometih in položitvi talnih podajo mnenje, ali predlog OPN proizvodnih kapacitet Krke d.d., ki bo oblog. Po besedah investitorja naj bi bila upošteva njihove smernice. Minister za posredovan v sprejem na sejo občin- dela dokončana še v letošnjem letu. okolje in prostor v 75 dneh od prejema skega sveta. Po sprejemu na občin-

Cestna razsvetljava v Ostrogu - V vasi Ostrog je bila v okviru letošnjega občinskega praznika predana svojemu namenu javna razsvetljava s prek 35 kandelabri in ostalo infrastrukturo - elektro- vodi in telekomunikacijski vodi, ki so po novem speljani pod zemljo. Gradbena dela je vodil odbor s predsednikom Jankom Bregarjem, ki se je na krajši slovesnosti po sveti maši na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja ob kapelici sredi vasi zahvalil vsem za sodelovanje. Novo pridobitev je blagoslovil tudi šentjernejski župnik Anton Trpin. Župan Franc Hudoklin je povedal, da so v Ostrogu postavili še dve cestni ogledali in štiri nove zabojnike za smeti, tako da je celotna investicija stala več kot sto tisoč evrov. Dogodek so popestrili pevci Vinogradniškega okteta, Šentjernejski rogisti in harmonikar Janko Jordan iz Ostroga. Vaščani so pripravili bogato pojedino, kjer ni manjkala niti dobra kapljica. Vaščani pa so se pozabavali pozno v noč. Anita Pavlovič Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 3 skem svetu se le-ta objavi še Po novem bomo lahko hodili v Mercator v Uradnem vestniku Občine Šentjernej in z osmim dnem po objavi stopi v veljavo. Na Župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin in član Mercatorjeve uprave Peter Zavrl sta 1. osnovi speljanega postopka oktobra 2008 odprla nov Mercatorjev trgovski center Šentjernej. Poudarila sta pomen in sprememb in dopolnitev sodobnega trgovskega centra za Šentjernej, saj se tudi ta razvija in želi svojim prebivalcem družbenega plana bo nuditi vedno boljše razmere za življenje in delo. Trgovski center na Trubarjevi cesti 44 meri d.d. dobila pravno podlago za skupaj pribl. 1800 m2, v njem je supermarket z 18 zaposlenimi, ki meri 800 m2 prodajne realizacijo izgradnje proi- površine, trgovina s tekstilom Modiana s štirimi zaposlenimi, ki meri 190 m2, in dva manjša zvodnega obrata. najemniška lokala - kava bar Slavko Luzar s.p. s 43 m2 in zunanjo teraso ter trgovina Slowatch Na oktobrsko sejo občin- d.o.o. z urami, nakitom in očali. Parkirnih mest je 103, skupna vrednost investicije skega sveta bomo posredo- vali usklajeni predlog občin- pa dobrih 3,9 milijona evrov. Projekt je vodilo podjetje Mercator-Optima, d.o.o., izvajalec skega podrobnega prostor- gradbeno-obrtniških-instalacijskih del je bilo podjetje Begrad d.d., Novo mesto, dobavitelj skega načrta za rekon- hladilniške opreme pa podjetje Vako d.o.o. Črnomelj. strukcijo lokalne ceste in komunalne infrastrukture na Zaradi odpiranja novega trgovskega centra je Mercator dezinvestiral samopostrežbo v Cesti Oktobrskih žrtev v blagovnici Šentjernej, dan pred odprtjem novega centra so zaprli market Šentjernej, zaposleni Šentjerneju v sprejem. Na pa so se preselili v supermarket v novem trgovskem centru. Bivšo enoto pohištva in tehnike je podlagi sprejetega doku- prevzel Mercatorjev novi franšizer Alojz Globevnik skupaj s sedmimi zaposlenimi. menta se bo začel pripravljati Ob odprtju centra je Mercator doniral 4 tisoč evrov, in sicer Kulturnemu društvu Pihalni projekt za pridobitev grad- orkester občine Šentjernej tisoč, Vrtcu Čebelica pri Osnovni šoli Šentjernej za nakup igral benega dovoljenja in projekta za izvedbo. tisoč in Občini Šentjernej oz. Kulturnemu centru Primoža Trubarja 2 tisoč evrov. Intenzivno potekajo poga- Ob odprtju pa so nastopili Šentjernejski oktet in Pihalni orkester občine Šentjernej ter otroci janja s ponudniki za podelitev vrtca Čebelica, pogostitev pa je pripravil aktiv kmečkih žena Šentjernej. Vsem se prijazno koncesije gradnje kana- zahvaljujemo, kupcem pa želimo prijetne nakupe. (A. P.) lizacijskega omrežja in vzpostavitev druge potrebne komunalne infrastrukture v Občini Šentjernej ter za podelitev koncesije za upravljanje javne gospo- darske službe zbiranja, odvajanja in čiščenja komu- nalnih odpadnih in pada- vinskih voda. Usklajena kon- cesijska pogodba med občino in ponudnikoma bo podana v sprejem oziroma potrditev na oktobrsko sejo občinskega sveta.

Župan Franc Hudoklin OBVESTILO Spoštovani občani in občanke! Liberalni demokrati vabijo na V teh dneh je v Zdravstveni postaji Šentjernej, na pediatričnem 11. Martinov pohod oddelku pričela delovati Irena ZORC, dr. med., spec. pediatrije. Veseli smo, da smo v naš kraj pripeljali pediatrinjo, ki bo odslej V soboto, 8. novembra, bo pod Gorjanci veselo. skrbela za naše najmlajše. Do sedaj ste svoje otroke vozili v oddaljene kraje, zdaj pa imate Že enajsto leto zapored Občinski odbor LDS Šentjernej možnost bližine, zato vljudno vabljeni s svojimi malčki na obisk k zadnjo soboto pred Martinovim pripravlja pohod po pediatrinji Ireni ZORC. podgorjanski vinski cesti. Letos bo to v soboto, 8. novembra Ambulanta za predšolske in šolske otroke ima naslednji 2008. Pohod je namenjen rekreaciji, spoznavanju ordinacijski čas: podgorjanskih kulturnih in naravnih znamenitosti ter veselem jesenskem druženju. Pohod se začne ob 8.30 pri spomeniku Ponedeljek 7.15 - 12.00 (ZD NM 13.00 – 19.30) padlemu borcu pri avtobusni postaji Zapuže. Na start pohoda Torek 7.15 - 11.45 bo izpred Kulturnega centra Primož Trubar ob 8.00 odpeljal Sreda 7.15 – 11.45 avtobus. Pot bo pohodnike vodila preko Tolstega vrha, Četrtek 7.00 – 15.30 (ZD Novo mesto) Cerovega Loga in Mihovega, vse do Rakovnika, kjer bo Petek 7.15 – 11.45 pohodnike čakala topla malica. Lažje hoje je za 3 ure, pot je Vsaka osma sobota v ZD NM. primerna tudi za otroke, s kančkom dobre volje tudi za Telefonska številka: 37-19-528 otroške vozičke. Udeleženci pohoda prejmejo spominsko darilo, pa tudi lačni ZDRAVSTVENA POSTAJA ŠENTJERNEJ in žejni niso bili še nikoli, tudi letos ne bodo. Startnine ni. 4 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 Vabljeni vsi ljubitelji narave in dobre družbe. OB TEDNU OTROKA Zmaga Šentjernejčanov Otroški parlament V Semiču je 4. oktobra potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ). Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Namen preverjanja je bilo okrepiti delo na področju prve Temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je leta pomoči v občinah in v podjetjih ter še izboljšati obstoječe 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Medna- stanje. Šentjernejska ekipa prve pomoči Civilne zaščite rodna zveza za varstvo otrok in Mednarodni fond za pomoč otro- kom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne. je v vsej konkurenci premagala vse dolenjske občinske V letošnjem letu je teden otroka potekal od 4. do 9. oktobra pod ekipe in osvojila odlično prvo mesto. S tem si je priborila uvrstitev na državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ, ki je potekalo 11. oktobra v novem mestu. (A. P.)

sloganom Nekoga moraš imeti rad. Dobro se zavedamo, da je to le mesec dni po pričetku novega šolskega leta in da se otrokom velikokrat posveča premajhna pozornost, zato smo na občinski upravi obeležili teden otroka tako, da smo 8. oktobra povabili malčke vrtca Čebelica in učence OŠ Šentjernej ter podružnice Orehovica, ki so predstavili probleme s svojega vidika in želje. Župan jim je obljubil, da bo občina poskušala uresničiti vsaj nekaj njihovih želja. Ravnateljica Viktorija Rangus se je zahvalila za 11. oktobra je povabilo in lep sprejem ter se zahvalila tudi za dobro sodelovanje v N o v e m med šolo in občino. Prisoten je bil tudi predstavnik policijske mestu pote- k a l o X I V. postaje Šentjernej Robert Grgovič, ki je poudaril pomen varnosti državno pre- otrok v cestnem prometu, obnašanju otrok v prometu ter v šoli. verjanje ekip Ob koncu se je župan zahvalil z darilcem in pogostitvijo. prve pomoči Anita Pavlovič Civilne zaš- čite in Rde- č e g a k r i ž a nadaljevanje na 26. strani KUD Šentjernejski rogisti na 12. srečanju hrvaških lovskih pevskih zborov in rogistov - Člani KUD Šentjernejski rogisti smo se 7. septembra udeležili 12. srečanja hrvaških lovskih pevskih zborov in rogistov. Srečanje je letos gostilo mesto Našice v Slavoniji (Hrvaška). Udeležilo se nas je 21 skupin iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske, ki smo se predstavili na posameznih nastopih z dvema zaigranima skladbama, na koncu pa smo v skupnem nastopu rogistov zaigrali še tri skladbe. Prireditev se je dogajala v naravnem ambijentu našičkega gradu, kar je prineslo še dodaten čar srečanja. Na srečanju so se predstavili tudi tekmovalci v oponašanju jelenjega ruka. Ciril Miklič Športno kulturno društvo Hopla Šentjernej PLESNEvabi k vpisu na IGRICE

Malčki vedo, kako pleše slonček, medvedek, kako se metuljček v vetru igra ... Plesali bomo v dveh skupinah: 2 - 4-letni otroci in 4 - 7-letni otroci. Vsak sklop vsebuje 8 vaj - enkrat tedensko po 45 minut. Cena sklopa je 30 Ä. Plesali bomo ob torkih ob 17. uri (mlajši otroci), ob 18. uri (starejši otroci) v trim kabinetu OŠ Šentjernej. S plesnimi igricami začnemo 7. 10. 2008. Prijavite se lahko na tel.: 041/993 134 (Irena Kovačič). Zapleši tudi ti v veseli svet plesa! Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 5 Šentjernej, 16. oktober 2008 Številka 15/2008

Na podlagi 50. člena v povezavi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 50. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 70/2008) ter 15. člena Statuta Občine Šentjernej (Uradni vestnik Občine Šentjernej, št. 12/07) je župan Občine Šentjernej dne 06.10.2008 sprejel S K L E P o ponovni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Šentjernej (v nadaljevanju OPN) in okoljskega poročila z revizijo dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe občinskega prostorskega načrta na varovana območja z dopolnitvami 1. člen dopolnjenega osnutka prostorskega akta in sicer v četrtek, 13. Javno se razgrnejo: novembra 2008, ob 18.00 uri, v prostorih Osnovne šole - dopolnjeni osnutek OPN Občine Šentjernej, ki ga je izdelal Topos Šentjernej, Prvomajska cesta 9, 8310 Šentjernej. d.o.o. Dolenjske Toplice, Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto, št. 6. člen projekta OPN-1/2007, april 2008, dopolnjeno oktobra 2008, Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec prostorski akt - okoljsko poročilo za OPN Občine Šentjernej, ki ga je izdelal Oikos, podrobneje obrazložila in prisotnim podala dodatna pojasnila. svetovanje za razvoj, d.o.o., Jarška cesta 30, 1230 Domžale, št. projekta 905/07, april 2008, dopolnjeno oktobra 2008, 7. člen - revizija Dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne Občine Šentjernej na varovana območja Natura 2000: SPA pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku na Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, pPSCI Gorjanci – Radoha, naslov Občine Šentjernej, Trubarjeva cesta 5, 8310 Šentjernej, ali pa pSCI Žerjavinski potok, pSCI Krka in pSCI Krakovski gozd k jih na mestu razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb oziroma jih podajo Okoljskemu poročilu za prostorski načrt Občine Šentjernej, ki jo je ustno na zapisnik na javni obravnavi. Pripombe in predloge bo v času izdelal okoljski izvedenec Andrej Uršič, univ. dipl. biol., št. poročila javne razgrnitve mogoče podati na spletnem naslovu AA-4/08, april 2008, dopolnjeno oktobra 2008. www.sentjernej.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za podajo pripomb 2. člen poteče zadnji dan javne razgrnitve. Dokumenti iz 1. točke tega sklepa bodo javno razgrnjeni v času od četrtka 23.10.2008 do vključno ponedeljka 24.11.2008. 8. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Šentjernej in se z 3. člen dnem objave šteje kot javno naznanilo javne razgrnitve na podlagi Dokumenti iz 1. točke bodo javno razgrnjeni v II. nadstropju Občine drugega odstavka 50. člena ZPNačrt. Šentjernej, Trubarjeva cesta 5, 8310 Šentjernej (sejna soba). Ogled je v tem času možen ob ponedeljkih in torkih od 7.30 do 14.30 ure, ob 9. člen sredah od 7.30 do 16.30 ure ter četrtkih in petkih od 7.30 do 13.30 Ta sklep se objavi na spletni strani Občine Šentjernej ure. (www.sentjernej.si), kjer bo v času javne razgrnitve objavljeno tudi 4. člen gradivo dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila. Informacije o razgrnjenem gradivu bodo objavljene na spletnem Številka: 031-05-168/2008 ŽUPAN naslovu www.sentjernej.si. Datum: 06.10.2008 Občine Šentjernej 5. člen Franc HUDOKLIN, l. r. V sklopu javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava ODLAGANJE ODPADKOV Veseli smo, da so naši občani sprejeli zbirno reciklažni center (ZRC) kot mesto Opozorili bi še na zabojnike z mešanimi komunalnimi odpadki, ki jih imamo ob kje odlagamo vso ropotijo, ki se nam zbere doma, jo ne koristimo in nam je cesti. Na določenih lokacijah so zabojniki takoj polni. Polni so zaradi tega, ker seveda v napoto. S tem varujemo potoke in gozdove, ki so ne tako dolgo nazaj se v te zabojnike odlagajo take reči, ki tam ne sodijo. Zadnje čase smo imeli bili 'idealni' za odlaganje. Malce sicer godrnjamo, ko moramo odpadke dosti klicev iz Tolstega vrha, kje se določeni zabojniki polnijo npr. z veliki sortirati, kljub temu pa smo vsi zadovoljni razen…… plastičnimi sodi in ostalo embalažo, ki tam ne sodi. Naprošamo občane, da v Seveda niso vsi zadovoljni in bomo danes malce spregovorili o tem. Kot vemo zabojnike za mešane komunalne odpadke ne odlagajo, kartone, plastenke, je zbirno reciklažni center ustanovljen zaradi občanov, se pravi vsako sode, železo in podobne odpadke. Za take odpadke imamo ZRC. gospodinjstvo ima pravico do za enkrat brezplačnega odlaganja. Včasih je vprašljivo, kaj se lahko odlaga v ZRC. Najboljše je, če niste sigurni, NOV DELOVNI ČAS ZBIRNO RECILKAŽNEGA CENTRA ŠENTJERNEJ poklicati po telefonu. Npr. salonitne plošče se ne odlagajo! Za vsa ostala V ZIMSKEM ČASU (velja od 1. 11. 2008): vprašanja bodo zaposleni z veseljem odgovarjali. OD PONEDELJKA DO PETKA od 11:00 do 15:00 h Telefon v ZRC: 041/69-45-09. OB SOBOTAH od 8:00 do 12:00 Drug problem, ki se tudi pojavlja zadnje čase je ta, da določeni občani V zbirno reciklažnem centru zbiramo naslednje odpadke: papir, kartonska pripeljejo odpad v času ko ZRC ne obratuje in odpad pustijo pred vrati. Ker že embalaža, staro pohištvo in odpadni les, steklo, stara računalniška oprema, nekaj časa imamo instalirane kamere, imamo tudi posnetke teh občanov in bela tehnika, odpadni tekstil, plastična embalaža, kovinski odpadki, odpadna njihovih avtomobilov. Odločili smo se da bomo tokrat samo opozorili, da tako olja … Trenutno je zbiranje odpadkov v Zbirno reciklažnem centru še početje ni zaželeno. Če se bo to še naprej dogajalo, bomo zadevo predali brezplačno! inšpekcijskim organom, ki bodo naprej ukrepali. Dubravka Radakovič 6 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 iz dela društev IZ DELA DRUŠTVA UPOKOJENCEV

POROČILO O IZVAJANJU ŠPORTNIH DEJAVNOSTI ZA ob 9. uri na Javorovici pri spomeniku. Zbralo se je 50 JERNEJEVO 2008 pohodnikov, od tega 29 otrok in 21 starejših. Poleg 18. avgusta se je pri DU Šentjernej odigral turnir v balinanju domačinov so se pohoda udeležili tudi pohodniki iz občin za moške. Igrale so štiri ekipe, od tega ena domača in po ena Novo mesto in Kostanjevica. Ob zelo lepem vremenu so se iz društev upokojencev Semič, Gabrje in . pohodniki vzpeli na Pirčev hrib (Špilerjeva špica) in se ob 12. uri zadovoljni vrnili v dolino. 20. avgusta je bil v prostorih DU Šentjernej odigran turnir pikado za ženske. Igralo je pet ekip: dve ekipi iz DU

Rezultati: 1. DU Gabrje, 2. DU Šentjernej, 3. DU Mali Slatnik. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Stane Sintič

Šentjernej, ekipa iz DU Semič, ekipa iz DU Škocjan in ekipa iz DU Gabrje. Rezultati: 1. DU Škocjan, 2. DU Šentjernej II., 3. DU Gabrje. Posamezno pa so osvojile: 1. mesto Marija Tomažin iz DU Škocjan, 2. mesto Marija Golob iz DU Škocjan in 3. mesto Rezka Rukše iz DU Gabrje. 20. avgusta je bil v prostorih DU Šentjernej odigran hitropotezni šahovski turnir. Tekmovalo je pet ekip. Poleg ekipe iz DU Šentjernej so se turnirja udeležile še ekipe iz DU Mirna, OŠ Šentjernej, OŠ Otočec in ekipa mladih šahistov iz Šentjerneja. Vsaka ekipa je nastopila s petimi igralci. Igrano je bilo po Švicarju 9 kol. Vrstni red na posameznem plasmanu je bil po osvojenih točkah, a štirje najboljši igralci iz vsake ekipe so šteti za vrstni red ekipno. Rezultati: 1. mladi šahisti Šentjerneja (dobili tudi prehodni županov pokal), 2. iz DU Šentjernej, drugi je bil g.Vovko iz DU Mali Slatnik in DU Mirna, 3. DU Šentjernej, 4. OŠ Otočec, 5. OŠ Šentjernej. tretji g.Hudek iz DU Gabrje. Uvrstitve posamezno: 1. Andrej Kuhar, Šentjernej; 2. Arif Dan kasneje so se v balinanju pomerile še ženske. Igrale so Begovič, Mirna; 3. Peter Urbanč, OŠ Otočec. Tekma v štiri ekipe: dve ekipi DU Šentjernej, DU Semič in DU Mali šahovskem turnirju je potekala v prijateljskem vzdušju pod Slatnik. Rezultati: 1. DU Šentjernej; 2. DU Mali Slatnik; 3. nadstreškom DU Šentjernej. Bila je to prva medgeneracijska DU Semič. Uvrstitve posamezno: 1. Tončka Strojin, DU tekma, pri kateri so sodelovali tudi gostje iz OŠ Otočec in Šentjernej, 2. Fani Seničar, DU Mali Slatnik, 3. Kristina sicer vsi igralci od osnovnošolcev do upokojencev pod istimi Zagorc, DU Šentjernej. pogoji. Po zaključku posameznega tekmovanja so ekipe 19. avgusta je bil v okviru DU Šentjernej izveden tudi pohod prejele pokale, katere je podelil župan občine, posamezniki dedkov, babic in vnučkov pod vodstvom članice društva in pa medalje za osvojena prva tri mesta. DU Šentjernej je vse vodje sekcije za rekreacijo Milene Cekuta. Start pohoda je bil tekmovalce pogostilo s hrano in pijačo.

Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 7 iz dela društev 23. avgusta so se člani društva udeležili povorke Jernejevo 2008. IZLET V KOBARID Na čelu naše ekipe v povorki je bil praporonoša, potem pa so bili V petek, 19. septembra, se je 44 članov in članic društva pod predstavniki vseh sekcij in nekaj ostalih članov. Pri izvajanju in vodstvom organizatorja – samega predsednika Franca Goloba, pripravi vseh sekcij DU Šentjernej je bil prisoten in delo odpeljalo na izlet v Kobarid. Pot nas je vodila najprej na odgovorno spremljal sam predsednik DU Franc Golob. Gorenjsko, kjer smo se ustavili na Brezjah in se udeležili svete IZLET PROSTOVOLJCEV V KOPER maše v cerkvi Marije Pomagaj. Potem smo se odpeljali proti V sredo, 10. septembra 2008 se je 18 naših prostovoljcev s Italiji in se ustavili v Trbižu. Tam smo imeli kratek postanek, ki predsednikom društva udeležilo izleta v Koper. To je bilo je bil namenjen nakupom. Od Trbiža smo nadaljevali pot proti povabilo koprskega župana, kot nagrada vsem prostovoljcem, ki Kobaridu. Tam smo si pod vodstvom vodiča ogledali muzej iz I. delajo na projektu:« Starejši za starejše«. svetovne vojne. Kobariški muzej predstavlja bogato zgodovino V lepem sončnem jutru smo se skupaj s prostovoljci iz Škocjana Kobarida in predvsem dogajanje na soški fronti. Po svoji odpeljali proti Novemu mestu, kjer smo avtobus napolnili še s usmeritvi spada med muzeje z vojno tematiko in s proti vojnim prostovoljci iz Novega mesta. V Kopru se je zbralo cca 1650 sporočilom. Vhodna veža obiskovalca uvede v tematiko stalne prostovoljcev. Po razporedu smo si najprej ogledali Luko Koper. postavitve z zemljevidi, ki prikazujejo evropska bojišča v I. To je večnamensko pristanišče, opremljeno in usposobljeno za svetovni vojni. V prvem nadstropju je osrednji eksponat - pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga. Osnovna pristaniška maketa Krna, Batognice in sosednjih vrhov. Bela soba govori o dejavnost se izvaja na specializiranih terminalih, ki so tehnično in trpljenju vojakov v gorah v 29. mesecih bojevanja. Soba zaledja organizacijsko usposobljeni za pretovor in skladiščenje pripoveduje o tem, da je zaledje soške fronte postalo pravo posameznih blagovnih skupin. Osnovno dejavnost izvajajo v mravljišče sto tisočev vojakov in delavcev posejano od sklopu 8 profitnih centrov, ki so organizirani glede na blago Rombona do obale Tržaškega zaliva. Pripoved o 29-tih mesecih oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Najpomembnejša zaledna bojevanja ob Soči zaključuje soba opozorila – črna soba. tržišča so poleg Slovenije še Avstrija, Italija, Madžarska, Češka, Podrobnejši opis dogodkov posreduje multivizijska projekcija, Slovaška, Bavarska, Poljska in države bivše Jugoslavije. enako tudi zvočni zapis vojakovega pisma očetu. Njegova Po ogledu Luke Koper, smo se okrepčali z golažem, potem pa pripoved se dotakne čustev obiskovalcev in jih spodbuja k smo se zbrali v Taverni, kjer nas je vse skupaj pozdravil župan razmišljanju o človeških stiskah in trpljenju, ki so ga morali Boris Popovič, predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in izkusiti vojaki na obeh straneh fronte. predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak. Vsi so v veliki meri Po ogledu muzeja smo se odpeljali do gostilne »Pri Štefanu«, ki pohvalili delo prostovoljcev. Po teh pozdravnih govorih je sledil še krajši kulturni program, potem pa smo se odpeljali v Strunjan, se nahaja na Mostu na Soči kjer nas je prijazno osebje postreglo kjer smo si ogledali še eno cerkev posvečeno Mariji in Beli Križ. z dobrim kosilom. Zadovoljni in polni lepih vtisov in prijetnega druženja smo se Veseli in polni lepih doživetij smo se zvečer vrnili v Šentjernej. odpeljali proti domu. Minka Cvelbar NOVO V ŠENTJERNEJU STUDIO ZA NEGO TELESA R ODPIRA VRATA 30. 10. OD 11.00 DO 18.00

PONUDBA: MASAŽE: klasična refleksna masaža stopal limfna drenaža Za rezervacije na dan aromaterapija otvoritve - 10 % popust shiatsu masaža na vse storitve PEDIKURA Romana Ogorevc s.p. MANIKURA: podaljševanje nohtov Trg Gorjanskega bataljona 3 spa naravna manikura 8310 Šentjernej GSM: 040/770-284 VLJUDNO VABLJENI! 8 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 iz dela društev Različnost je bogastvo družbe in socialna problematika upokojencev

18. septembra je bila v prostorih doma Društva upokojencev Šentjernej okrogla miza z naslovom Različnost je bogastvo družbe in socialna problematika upokojencev. Srečanje je potekalo v sklopu dogodkov projekta PROGRESS, ki ima cilj zbliževanja in sodelovanja med generacijami in različnimi skupinami ljudi. Na srečanju so bili prisotni predsednik starejših v vse sfere družbe, na lokalni, so obiskovali starejše in jim ob mentorjih pokrajinske zveze Jože Jazbec, vodja pro- nacionalni in internacionalni ravni. Politika nudili pomoč. Tudi mi smo se vključili v jekta Starejši za višjo kakovost življenja vključevanja mora temeljiti na integracijski njihov program in naše starejše povprašali doma Rožca Šonc, direktorica Pokojninsko solidarnosti, enakosti in neodvisnosti. po tovrstni pomoči. Osem naših starejših invalidskega zavarovanja Nežka Ivanetič, Zavezujemo se k zaščiti pravic ljudi vseh oseb se je odločilo, da to pomoč sprejmejo. kontaktna oseba za povezovanje med DU in starosti in k preprečevanju diskriminacije. Ob zaključku njihovega tabora, na katerega občino Šentjernej Darja Will, direktor Zagotoviti moramo pogoje za kakovostno smo bili tudi povabljeni, smo bili seznanjeni, Centra za socialno delo Alojz Simončič, staranje in ustvariti pogoje za solidarno da so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. To predstavnici patronažne službe Šentjernej sožitje generacij. Zato so pomembna tri je že medgeneracijsko sodelovanje. Karmen Kerin in Mojca Zoran, člani, področja: dolgotrajne oskrbe, socialno Sledila je diskusija, v katero so se vključili prostovoljci DU Šentjernej in predsednik varstvo in zdravstveno varstvo. Vsem je vsi povabljeni gostje. Darja Will je opisala Franc Golob. treba omogočiti enakomernejšo dostopnost vlogo občine pri reševanju problematike. V Okroglo mizo sta vodili Rožca Šonc in storitev dolgotrajne oskrbe – poudarek na občini je kar 20 ljudi, ki dobi enkratno Minka Cvelbar. Koordinatorka Minka oskrbi na domu, doseči izenačitev pravic socialno pomoč predvsem za nabavo Cvelbar je uvodoma predstavila projekt upravičencev ne glede na kraj bivanja in kurjave. Enkratna socialna pomoč je tudi za Raznolikost je bogastvo družbe, ki je bil vrsto pomoči. Povedala je, da ima kar 85% novorojenčke. Za pomoč na domu imajo odprt že 10. decembra 2007, aktivnosti pa občin organizirano pomoč na domu, katero trenutno zaposleni dve delavki in pol, letos potekajo po celi Sloveniji. Raznolikost uživa 5000 uporabnikov. Pri tem je uporabniki prispevajo 30 % stroškov, ostalih – tako na podlagi osebnih okoliščin, prispevek občine največkrat 50%. Starejšim 70 % financira občina. Takih oseb je rasne/etnične pripadnosti, spola, starosti, je treba omogočiti čim daljše samostojno trenutno 25. veroizpovedi, spolne usmerjenosti in življenje v domačem okolju. Povečati je Direktorica Zavoda za pokojninsko in invalidnosti je potrebno sprejemati, kajti to potrebno število negovalnih oddelkov invalidsko zavarovanje Nežka Ivanetič je je ključno za delovanje sodobne družbe. bolnišnic. V nadaljevanju je poudarila razložila socialno varstvo. Povedala je Nevladne organizacije imamo pri tem revščino starejših predvsem žensk, ki živijo kriterije za pridobitev vdovske pokojnine, pomembno vlogo, da opozarjamo na same. varstvenega dodatka, deleža vdovske primere diskriminacije in nudimo pomoč Koordinatorka Minka Cvelbar je prisotne pokojnine po umrlem zakoncu, dodatek za ciljnim skupinam. Starejši ljudje so v seznanila s podatki, s katerimi razpolagajo pomoč in postrežbo, dodatek za telesno Sloveniji od vseh prebivalstvenih skupin na osnovi obiskov starejših oseb od 69. let in okvaro. V Novem mestu se zelo pogreša najmanj informirani o človekovih pravicah, izpolnjenih anket v občini Šentjernej. Pove- negovalna bolnica. Ko bolnika odpustijo iz kar onemogoča, da bi jih lahko uveljavljali. dala je, da je v občini Šentjernej približno bolnice, doma pa nima organizirane nege, je Starejši se pogostokrat soočajo z nemočjo, 1.450 upokojencev, od tega 239 prejem- nujno potrebna negovalna bolnica. nimajo dostopa do potrebnih informacij, do nikov varstvenega dodatka. Povprečna Direktor Centra za socialno delo Alojz storitev in programov, ovire so v dostopu do starostna pokojnina brez varstvenega Simončič je poudaril, da se je nega, ki jo prevoznih sredstev ipd. Srečujejo se tudi z dodatka je 438 Ä in jo prejema 824 ljudi, kar nudijo delavke na domu povečala, zato se za negativnimi pojavi, kot so omaloževanje, 626 oseb pa prejema pokojnino nižjo od 413 nekaj oseb išče domsko varstvo. Povedal je, podcenjevanje, zloraba, nasilje, zanemar- Ä. da je seznanjen s tem, da bi v srednjeročnem janje, diskriminacija v družinskem okolju in V projekt Starejši za starejše je trenutno obdobju dobili tudi v Šentjerneju dom za v javnosti. Soočajo se tudi s stereotipi do vključenih 652 starejših oseb. Z delom se starejše za kar obstaja še več različnih starosti, češ, starejši ljudje so neuki, nerodni, ukvarja 20 prostovoljcev in ena koordi- variant. gluhi, tečni, vsi so bolni ipd. natorka. Od vseh ostalih podatkov, ki se Minka Cvelbar Starejši človek je potreben drugačnega dobijo iz analize vprašalnika, je najpo- dialoga. Glede na zelo različne potrebe membnejše potreba po pomoči. 49 potrebuje individualni, strokoven in spo- starejših oseb oz. 7% jih je izrazilo, da štljiv pristop vseh, s katerimi prihaja pri potrebujejo pomoč. Vse potrebe so zadovoljevanju svojih potreb v stik. Starejši proučili in 15 vlog posredovali človek potrebuje spoštovanje vsega tistega, patronažni službi, 11 Centru za soci- kar starost prinaša: znanja, izkušenj in alno delo, 13 Rdečemu križu in 10 modrosti. Potrebujejo priznanje tistemu, kar Karitas. Večinoma so vse realizirane. prispevajo k kvaliteti življenja drugih Pomoč RK in Karitas dobivajo po generacij. Potrebujejo podporo skupnosti pri njihovih pravilih (mesečno, na tri naših prizadevanjih za zdravo življenje in za mesece in letno). Lahko rečem, da z preprečevanje bolezni. Potrebujejo večji vsemi nevladnimi organizacijami posluh izvajalcev storitev za njihove sodelujemo dobro. S centrom za soci- potrebe, predvsem v zdravstvu. V nada- alno delo sodelujemo obojestransko. ljevanju je Rožca Šonc poudarila dve točki Oni so rešili nekaj naših posredovanih iz leonske deklaracije, in sicer: primerov (sprejem v dom, pomoč na * ostajamo zavezani s temeljnim ciljem domu), en primer, ki so ga imeli pa so družbe za vse starosti, ki temelji na odstopili nam in ga več kot eno leto tudi spoštovanju človekovih pravic, socialni mi uspešno rešujemo. Tudi z RK smo koheziji in enakih možnosti za moške in imeli malo več sodelovanja. V Osnovni ženske vseh starosti, kot izhaja iz načel za šoli Šmarjeta je potekal od 30.06. do starejše ljudi združenih narodov. 05.07.2008 tabor mladih. V njem so * nadalje se zavezujemo k vključevanju vključeni prostovoljci – srednješolci, ki Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 9 policija svetuje

POLICIJA SVETUJE

Z veseljem smo zakorakali v jesen, seboj, ali pa jih spravljajte na manj zelo slabo zunanjo osvetlitev objek- pred vrati pa je tudi že zima. Prišlo je vidna mesta kot so prtljažni prostori ta oz. parkirnega prostora). Nepri- torej obdobje, ko nam je narava v vozilih in podobno, in nikakor ne dipravi so zelo predrzni, saj smo že ponudila v dar svoje pridelke, ki na sedežih ali pod njimi. S tem boste tudi nemalo vlomov obravnavali tik smo jih čez leto skrbno negovali, pa znatno zmanjšali možnost njihove pred vhodom v zidanico ( meter ali tudi sicer bomo pred prihajajočo se protipravne odtujitve. dva od vrat) in sicer v času, ko so se zimo nekateri poskušali ujeti še Izgovor, da boste vozilo pustili le za gostje zabavali v notranjosti le-te. zadnje lepe in sončne dni za različne »minutko« brez nadzora, se prav Menimo, da na zabavah ne rekreativne aktivnosti. gotove ne obrestuje, saj ponavadi potrebujete večje količine denarja Prihaja obdobje, ko se bo mnogo taka »minutka« traja mnogo dlje, pri sebi oz. kar v vozilu (obravnavali ljudi začasno »preselilo« v gozdove, prav tako pa tudi ne misel, da vam ne smo primer ko je imela občanka v zidanice oz. vikende, na obrežja rek bo nihče vlomil v vozilo. vozilu celo 1000 evrov, pri obisku ter druge podobne kraje. Meseca Zelo pomemben je tudi ukrep božjega mesta v Lurdu pa celo večjo novembra pa se bomo spomnili tudi vklopa alarmne naprav v vozilu, saj količino zlatnine in denarja). na naše pokojne. storilce kaznivih dejanj zelo odvra- Bodite tudi pozorni na pojav Policisti v tem obdobju oz. letnem ča od svoje pokvarjene namere, da nepoznanih vozil in neznancev v času vsako leto beležimo porast bi vlomili v vozilo. bližini oziroma v okolici vašega kaznivih dejanj, kot so vlomi v Tudi pri zidanicah in vikendih oz. vozila ali objekta. Naj vam ne bo vozila (pred zidanicami, pri poko- drugih objektih pa tudi na parkirnih odveč zapisati si registrsko številko pališčih, v gozdu, na osamljenih oz. prostorih pred pokopališčih, kjer v in karakteristike vozila ( nalepke na neosvetljenih površinah in podob- zadnjih letih predvsem na območju vozilu, poškodbe itd), spregovoriti no), ter tudi tatvin iz vozil. Šentjerneja in okolice zaznavamo besedo ali dve z neznancem ali na Da bi bilo tovrstnih kaznivih dejanj porast kaznivih dejanj vlomov v kakšen drug način pridobiti pomem- čim manj, občanom svetujemo, da vozila (na pokopališčih v Šentjer- bne podatke, ki bi vam lahko tudi sicer sami poskrbijo za varnost neju in Šmarju, v vinorodnih koristili v primeru, da bi prišlo do svojega premoženje z naslednjimi okoliših Tolsti vrh, Vajen dol, katerega od zgoraj navedenih preventivnimi ukrepi: Vrbovci, Škrivno itd), poskrbite, da kaznivih dejanj. Po drugi strani pa Denarnic (običajno se v njih ne boste puščali odklenjenih vozil, boste tako »možnega« storilca nahajajo tudi raznovrstne plačilne odprtih vrat in oken, ko se boste kaznivega dejanja odvrnili od kartice oz. t. i. plastični denar, oddaljili od vozila, saj so nepridi- njegovih umazanih namer. neredko pa se dogaja,da imajo pravi lahko prikriti nekje v bližini in Če pa bo že prišlo do takega lastniki teh kar na karticah napisane vas opazujejo, ter čakajo na ugodno neljubega dogodka, pa o tem takoj svoje identifikacijske številke - PIN priložnost za izvršitev kaznivega obvestite POLICIJO na tel. številko kode). Te naj ne bodo pod nobenim dejanja. Zaklenjena naj bodo vozila, 113. Ne dotikajte se ničesar, saj pogojem v bližini kartice. Prav tako pa čeprav se bomo od le-teh boste tako olajšali delo policistov velja, da torbic, orožja in drugih oddaljili le za z»minutko«. pri raziskovanju kaznivega dejanja. vrednejših predmetov ne puščajte v Svoja vozila parkirajte v nočnem Opozorilo pripravil: vodja vozilih oz. na vidnih mestih v le-teh. času na osvetljenih mestih, saj je to policijskega okoliša Robert Tovrstni predmeti so zelo vabljivi za pomemben faktor odločitve ali vam GRGOVIČ s PO Šentjernej razne nepridiprave oz. tatove. bo nepridiprav vlomil v vozilo SKUPAJ ZA VARNOST - Te predmete po možnosti vzemite s (ponavadi imajo lastniki zidanic VAŠA POLICIJA 10 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 ...... Jernejevo 2008 se je pričelo z ribičijo Jernejevo 2008 se je pričelo 10. avgusta v vasi Dobrava ob reki Krki, kjer je potekalo ribiško tekmovanje za pokal Občine Šentjernej. Tekmovali so župani, podžupani, občinski svetniki, zaposleni v občinski upravi, ribiči, gostje in občani. Ribolov je bil v znamenju skupnega druženja, saj rib niso lovili za malico, ampak za zabavo, zato so jih po tehtanju tudi spustili nazaj v reko. Po ribolovu je sledila še okusna malica Pr' Farovžu in nato še podelitev medalj in pokalov. Najboljša med ribiči je bila Simona Zoretič. Nalovila je kar 7 in pol kilogramov rib! Čestitamo! Med župani pa je najbolje metal trnek šentjernejski župan Franc Hudoklin. Anita Pavlovič Slavnostna seja – osrednji dogodek Jernejevega 2008 Osrednji dogodek letošnjega občinskega praznika Jernejevo 2008 je bila slavnostna seja občinskega sveta Občine Šentjernej. Goste je pred vhodom v stavbo Arexa pozdravila glasba godbenikov orkestra Slovenskih železnic. Sledila je proslava, na kateri je zbrane nagovoril župan Franc Hudoklin in predstavil glavne dosežke. Sledila je podelitev občinskih priznanj. Občinska nagrada je šla letos v roke dolgoletnega predsednika TD Šentjernej in na vseh področjih aktivnega Pavleta Turka, občinska plaketa pa PGD Dolenja Stara vas, ki letos slavi 80-letnico. Župan je podelil tudi županova priznanja za enkratne dosežke in uspehe posameznikov, podjetij, zavodov itd. Letos so ga prejele Ljudske pevke Društva kmetic Šentjernej, mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice, športno društvo Kozorog, upokojena učiteljica Milena Cekuta in Franc Gregorčič iz Grobelj, ki se ukvarja s konjerejo in nadaljuje hišno tradicijo. Slovesnost so s petjem popestrile nagrajene pevke Društva kmetic Šentjernej, Šentjernejski oktet, domači godbeniki in ljudski pesnik Jože Grgovič. (A. P.) Povorka, ki ji zagotovo ni para daleč naokrog

Ob vrhuncu praznovanja občinskega praznika občine Šentjernej je bila tudi sobota v znamenju mnogih prireditev. Ena najbolj obiskanih je bila zagotovo tradicionalna povorka, v kateri je sodelovalo več kot 80 društev iz občine in tudi od drugod. Šentjernejčani se lahko ponosni, da jim vsako leto uspe. Žal se je proti koncu povorke ulil dež, ki pa ni bistveno pokvaril razpoloženja. Mnogi so se pozno v noč pozabavali z ansamblom Juhubanda in čakali ognjemet. Anita Pavlovič Tradicionalni Jernejev koncert Pihalni orkester občine Šentjernej je tudi na letošnjem Jernejevem dokazal, da je »paradni konj« na kulturnem področju v občini Šentjernej. Pripravili smo že tradicionalni Jernejev koncert, s pihalnimi orkestri Kostanjevica na Krki, Kamnik in Slovenske železnice imeli skupni promenadni nastop, se udeležili povorke, naši fanfaristi pa so otvorili svečane dogodke, ki so se zvrstili tekom Jernejevega. Naš osrednji nastop na Jernejevem je bil koncert Jernejevo 2008. Izvedli smo ga v ponedeljek, 18. avgusta, pod prireditvenem šotorom. Pod taktirko dirigenta Mira Sajeta smo pripravili pester in zanimiv program. Prisluhnili ste lahko ameriški narodni pesmi, disko ritmom in seveda slovenski narodnozabavni glasbi. Piko na i pa sta dodali melodija iz priljubljene najstniške tv-nadaljevanke Beverly Hills in Šentjernejska koračnica. V soboto, 23. avgusta, na programsko najbolj pester dan Jernejevega, smo dopoldan na trgu pospremili promenadni koncert pihalnih orkestrov Kamnik in Slovenske železnice, nato pa smo z njimi odšli v Kobilarno Hosta. Tam nas je sprejel Andrej Hosta z družino in nam razkazal kobilarno,Šentjernejsko godbeniki glasilo, oktober 2008 11 ...... pa so se lahko poizkusili v jahanju njegovih lipicancev. Seveda smo pri njih tudi zaigrali nekaj skladb, Hostovi pa so nas vse tudi lepo pogostili za kar se jim zahvaljujemo. Popoldan pred povorko pa smo s pihalnimi orkestri Kostanjevica na Krki, Kamnik in Slovenske železnice izvedli skupni promenadni nastop. Po nastopu smo se skupaj ude- ležili povorke, kjer smo nato kljub dežju vztrajali in poskrbeli za zabavno dogajanje pod šotorom. Sedaj se že vneto pripravljamo na novo sezono, zato naj velja povabilo na naše naslednje nastope. Veseli nas pa, da bomo letos dobili nove klubske prostore, in da se ob Božično-novoletnem koncertu, 29. decembra, vidimo v novem kulturnem domu. Dobrodel n a p r i r e d i t e v Andrej Bučar, arhivar V okviru Jernejevega 2008 se je na prireditvenem prostoru odvijal tudi dobrodelni koncert za otroke s cerebralno paralizo, kjer smo Slovenci ponovno dokazali, da smo radodaren narod. Prireditev je vodila Vesna Topolovec, častni govor pa je pripadel županu Občine Šentjernej Francu Hudoklinu in predsedniku TD Pavlu Turku. V zabavnem programu so nastopili Mladinski pevski zbor, harmonikarji iz Mirne Peči, združena Šentjernejski in Vinogradniški oktet, Ana Liza (Nataša Tič Ralijan), 4play, Tanja Žagar in ansambel Vasovalci. Končni izkupiček, zbran s prodajo vstopnic, je znašal 2621 evrov. Med donatorji so bili Rotary klub, Iskra pio d.o.o., Čistilni servis Danica Metelko s.p., Kobra d.o.o., trgovina Ravbar Marjan in svetnik Jože, ki je daroval eno sejnino. Ob samem koncu prireditve se je zahvalila tudi Alenka Brežnjak, mamica Mihe, kateremu je šel denar. Zahvala pa gre tudi Marini Jordan, ki je organizirala to dobrodelno prireditev. Literarni večer V sklopu Jernejevega smo se aktivno udejstvovali tudi študentje ŠKPT-ja in sicer z organizacijo literarnega večera v muzeju na prostem pri Kartuziji Pleterje. Pri tem nas je vodila ideja, da bi šentjernejski in ostali mladini omogočili seznanitev literarnih izdelkov mladih, tako uveljavljenih kot neuveljavljenih avtor- jev. Z avtorsko poezijo so se nam predstavili domačini: Blaž Iršič, Manca Kranjc, Dominik Grubar ter Matija Žnidaršič, osrednji gost večera pa je bil Novomeščan Nejc Gazvoda, pred- stavnik nove prozne generacije pri nas in dobitnik več nagrad, med drugim nagrade Fabula in nagrade Zlata ptica za literaturo. Prebral nam je eno svojih, še neobjavljenih kratkih zgodb. Vreme nam sprva ni bilo naklonjeno, saj smo se zaradi nevihte morali zateči iz vrtov v eno izmed muzejskih stavb, a se je na koncu izkazalo, da je bila majhna s sojem sveč osvetljena hišica še primernejši ambient za zbliževanje obiskovalcev in ustvarjal- cev prireditve. Po končanem uradnem programu, povezovala ga je Ema Lah, smo se ob domačih dobrotah, ki so zasluga Tončke Gunde, družili in izmenjevali mnenja z gosti večera. Vsi smo se strinjali, da tudi šentjernejska mladina rada zamenja bučne zaba- ve za umirjen kulturni večer. Posebno zahvalo dolgujemo še Pav- letu Turku ter vsem, ki so pomagali, da se je večer lahko odvil. Ob tem uspešno izpeljanem projektu ŠKPT-ja želimo izkoristiti priložnost, da povabimo tudi vse ostale zainteresirane občane, da se nam pridružijo na naslednjem literarnem večeru, ki se nam obeta že v kratkem. Ne glede na to, da program snuje mladina, je le-ta namenjen vsem generacijam in ravno medgeneracijski stik ter povezovanje želimo spodbujati tudi v prihodnje. Pohod za babice, dedke in vnuke Anja Smolič (iz ekipe ŠKPT) 19. avgusta je potekal pohod za babice, dedke in vnuke. Omenjeni so se podali na četri pohod na Pirčev hrib (Špilarjeva špica). Udeležilo se ga je več kot 50 pohodnikov. Pot ni bila zahtevna in po dveh urah hoje so bili otroci še vedno razigrani, babice in dedki pa zelo veseli. (A. P.) 12 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 ...... Srečanje rogistov in lovskih pevskih zborov Slovenije V soboto 16. avgusta, je v Šentjerneju in sosednji Kostanjevici potekalo že 35. srečanje rogistov in lovskih pevskih zborov Slovenije. Zbranih je bilo okoli 500 rogistov in pevcev, ki so z glasbo lepo zapolnili šotor na prireditvenem prostoru. Letošnja scena v proreditvenem šotoru je sovpadala s to prireditvijo. Srečanje se je začelo ob 12. uri, saj so najprej morali še malo okrepiti in uskladiti glasove. In posledica je bila izvrstna predstava na večerni prireditvi. (A. P.) Srečanje pritrkovalcev V nedeljo, 17. avgusta, so se pri farni cerkvi v Šentjerneju srečali pritrkovalci iz šentjernejske in sosednjih far. Pozdravil jih je tudi župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin in seveda župnik Anton Trpin. Vsi so se strinjali, da petje zvonov zelo polepša praznik in da brez njih enostavno ne gre. Ponavadi zvonovi nekaj napovedujejo in napovedali so Jernejev god. Pritrkovanje je igranje na cerkvene zvonove, kjer prideta v poštev tako melodija kot ritem. Pestrost le-teh sta odvisna od števila zvonov, ki so na razpolago. Pritrkavanje pride v poštev, če sta v zvoniku vsaj dva zvonova - če je samo eden, gre za navadno zvonjenje. Izvajanje se lahko vrši na tri različne načine: s kembljem - to je z visečim železnim delom zvona, ki niha, s kladivom - s posebnim lesenim kladivom se tolče po zunanjem robu zvona ali z vrvjo - preko vzvoda se enakomerno niha zvon. Vse pesmi so relativno enostavne, saj se uporablja najpogosteje do pet zvonov, kar pomeni pet različnih tonov. Le redke večje cerkve imajo namreč več kot pet zvonov. Število pritrkovalcev je vedno toliko, kolikor zvonov se hkrati uporablja. Izjemoma kakšen pritrkovalec obvladuje dva zvonova. Vaja običajno ne poteka s pravimi zvonovi, ampak z kašnimi majhnimi, saj je lažje zaradi čistejšega zvoka in običajne glasnosti. Nekateri uporabljajo tudi ploščice od ksilofona ali celo kristalne kozarce (kelihe), ki jih primerno uglasijo z nivojem vode. Igranje je lahko nevarno za ušesne bobniče, če so daljši čas izpostavljeni neposrednemu hrupu. Zato pritrkovalci za zaščito uporabljajo naglavne slušalke, ki znatno zadušijo hrup. (A. P.) Slavnostna maša V nedeljo, 24. avgusta, je godoval sveti Jernej, patron šentjernejske fare, zato je na ta dan, zadnji dan praznika, potekala tudi slavnostna maša. Prišlo je veliko faranov, po maši pa je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo. (A. P.) Kuhanje županovega golaža V soboto 23. avgusta je bilo v okviru občinskega praznika zelo živahno tudi na tradicionalnem Jernejevem sejmu na sejmiščnem prostoru, kjer se je trlo obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije. Številni so z zanimanjem kukali v lonce, kjer so župani dolenjskih občin in predsedniki turističnih društev kuhali županov golaž – že desetič po vrsti. Približno ob dvanajstih so obiskovalcem postregli z odličnim govejim golažem. Skuhali so ga namreč po receptu šentjernejskega župana Franca Hudoklina, kjer ni manjkala niti njegova odlična modra frankinja. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo avtomobilov, predstavitev varne vožnje pod geslom Motoristi, vozimo varno in razstavo motorjev v organizaciji društva Divji Petelini. Razstavljala je tudi Policija in Slovenska vojska. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo petelinov in jih ocenjevali. Med razstavljenimi petelini avtohtone šentjernejske pasme, za kar si prizadeva Društvo Gallus Bartholomaeus, so izbrali najlepšega petelina po imenu Gustl Tončke Gunde iz Sel pri Šentjerneju. Pred občinsko stavbo so si mnogo lahko izmerili krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi v organizaciji OZ RK Novo mesto. Anita Pavlovič Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 13 ...... Klopotec so veselo zavrteli V nedeljo, 17. avgusta, je na Tolstem vrhu potekalo prireditev zagon klopotca s kulturnim programom. Klopotec je zagnal Franci Šinkovec. Tako bo vse do jeseni odganjal ptiče in varoval vinograde. Klopotec je eden od mnogih simbolov Slovenije. Marsikdo se najbrž vpraša, kakšen smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poznamo, postal tako priljubljen in nepogrešljiv del krajine in ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Za dober pridelek je šentjernejski župnik Anton Trpin po maši v cerkvici sv. Roka blagoslovil še vinogradnike, zbrane pa sta nagovorila župan Franc Hudoklin in predsednik turističnega društva Pavle Turk. Dogodek je pospremila tudi pesem – šentjernejskega Vinogradniškega okteta, pevske skupine Društva kmetic Šentjernej, ljudskega pesnika Jožeta Grgoviča in ansambla Sončni žarek. Vinogradniki so številnim obiskovalcem postregli z dobro kapljico in domačimi dobrotami. Anita Pavlovič Večerni zvon Na prireditvi Večerni zvon, ki je potekala v torek 19. avgusta, so se srečali bolni občani, ostareli in invalidi, ki so skupaj z duom Carpe Diem prepevali pesmi njihove mladosti. Kulturni program je vodil Dejan Pavlin. Borut Antončič in Jernej Šuštaršič iz prej omenjenega dua pa sta z glasbo poskrbela za dobro vzdušje. Nekaj vzpodbudnih besed so zbranim namenili dekan Anton Trpin, župan Franc Hudoklin in predsednik Turističnega društva Šentjernej Pavle Turk. Za zabavo so poskrbeli tudi fantje iz skupine Sončni žarek. Klepet, poslušanje glasbe in dobra volja so zaznamovali torkov večer. Dalmatinski zabavni večer V nedeljo, 17. avgusta, je v prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo potekal dan oz. večer dalmatinskih jedi. Dišalo je po ribjih jedeh. V Šentjernej pa je prišla tudi klapa iz Rijeke, ki je poskrbela za pravi dalmatinski pridih. Hoteli Otočec so poskrbeli za izvrstno pogostitev z dalmatinskimi jedmi. Na plesišču se je plesalk in plesalcev, šotor in okolica sta bili polni, žur pa je trajal do zgodnjih ur. (A. P.) Zabavni večer z Atomik harmonik V soboto, 16. avgusta, takoj po razglasitvi rezultatov turističnega avtorally-a so za pravo zabavo poskrbeli ansambel Popotniki in skupina Atomik Harmonik. Zaradi dobre izbire kvalitetne glasbe se je v šotoru in okoli njega zbralo ogromno ljudi. Žur je trajal do jutranjih ur, kot se za Jernejevo in šentjernejski tudi spodobi. Dekleta iz skupine Atomic Harmonik so navdušile marsikaterega obiskovalca. (A. P.)

Veliki koncert za mlade

V Šentjerneju je v okviru občinskega praznika na hipodromu potekal tudi koncert za mlade, na katerem so nastopili: Mama z rock Otočec fanti, Angels Perfect Dream, Zgrešeni primeri, BHC, Kontradikšen, Dneeb in domači bendi. Zabavo je potekala do zgodnjih jutranjih ur, kot se za mlade tudi spodobi. Anita Pavlovič

14 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 ...... Podelitev športnih priznanj Petkov večer, 22. avgusta, je bil namenjen slovesni podelitvi nagrad za športna tekmovanja, ki so se odvijala v času Jernejevega. Nagrado za najboljši športni kolektiv leta 2007 je prejel Športni klub Asi, športnik leta 2007 je Slavko Franko, športnica leta 2007 pa je Maja Nose. Podelili so tudi Bloudkovi srebrni znački za 2007, ki sta jih prejela Andreja Novak in Stane Rangus. Posebno športno priznanje za 2007 sta prejela Klemen Penca in Gašper Kralj. Na turnirju v odbojki na mivki sta pri moških zmagala Nejc Prašnikar in Janez Mikec, pri ženskah pa Karmen Hudoklin in Maja Judež. Na Jernejevem teniškem turnirju je pokal prejel Janez Bregar, pri namiznem tenisu pa sta bila najboljša Darko in Katarina Jakobčič. Prvo mesto sta pri košarki zasedla Alf in Alfi. Na rokometnem turnirju veteranov so slavili športniki iz RK Videm Dobrepolje, na nogometnem turnirju pa so prvo mesto zasedli ŠD Asi - Inštalacije Dulc. V Šentjerneju je potekala tudi prijateljska nogometna tekma med obrtniki iz Litije in Šentjerneja, kjer so zmagali domačini z rezultatom 2:0. Ostale rezultate si lahko ogledate na našem portalu, kjer smo že poročali o športnih aktivnostih DU Šentjernej. Nagrade najboljšim sta podelila župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin in predsednik TD Šentjernej Pavle Turk, športni večer pa sta povezovala gdč. Anita Pavlovič in g. Lojze Bojanc. Za zabavni del so poskrbeli ansambel Petra Finka in Turbo Angels, mladi pa so lahko uživali v zvokih techno glasbe vse do zgodnjih jutranjih ur. Jernejev kolesarski maraton spet zelo obiskan V sklopu Jernejevega je letos že tretjič zapored potekal tudi kolesarski Jernejev maraton. Udeleženci so imeli na voljo krajšo (35km) ali daljšo (60km) pot po šentjernejski občini. Na trasi sta bili tudi dve postojanki, kjer so se kolesarji lahko okrepčali. Župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin, ki je prav tako sodeloval na maratonu, je povedal, da se je maratona udeležilo preko 800 kolesarjev in kolesark iz vse Slovenije pa tudi iz sosednje Hrvaške. Na cilju maratona je vsak kolesar prejel praktično darilo in medaljo ter golaž. Nato pa sta župan in predsednik TD Šentjernej Pavle Turk podelila praktične nagrade in priznanja najstarejšemu ter najmlajšemu udeležencu. Najstarejša udeleženca sta bila kar dva, zakonca Miketič. Rajko Miketič je maraton prevozil s svojimi 79 leti, ga. Veronika pa jih je naštela 76. Najmlajši kolesar je bil 6 letni Andraž Rešetič iz Šentjerneja. Nagrado je prejela tudi najštevilčnejša ekipa na maratonu. Iz kluba P'CIKL iz Grobelj se je maratona udeležilo kar 79 kolesarjev! Predsednik TD Šentjernej je izžrebal tudi srečnico, ki je prejela kolo in praktično nagrado grupe Panvita, ki je bil tudi sponzor kolesarskega dneva. Nagrado je prejela ga. Justina Vidmar. Čestitamo vsem, ki so prispeli do cilja! Konjske dirke so bile uspešne Anita Pavlovič Tudi letos so v okviru občinskega praznika potekale konjske dirke in že tradicionalna dirka županov. Vreme je bilo lepo, zato se je zbralo tudi veliko ljudi. Gledalci so imeli priložnost videti kvalitetno dirkanje, predvsem s strani županov. Najhitrejši od županov je bil župan Občine Škocjan Anton Zupet. Župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin je bil odličen drugi. Zagotovo se je spomnil tistega slovenskega reka važno je sodelovati, ne zmagati! Čestitamo vsem tekmovalcem! (A. P.) Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 15 ...... Nekaj športnih dogodkov V okviru Jernejevega vsako leto potekajo tudi številne športne prireditve in tako je bilo tudi letos. Turnirji, mitingi, tekmovanja, maraton, vsega po malem. Kljub slabemu vremenu so potekali kar trije. V petek, 22 avgusta, je bil v podružnični šoli v Orehovici 3. Jernejev turnir v namiznem tenisu, v soboto pa se je na teniških igriščih v Šmarjeških Toplicah odvijal Jerne- jev teniški turnir, prav tako pa je bil na sporedu tudi nogometni turnir za pokal Občine Šentjernej. (A. P.) Osmi atletski miting Na svoj račun so v okviru Jernejevega prišli tudi športniki, ki so se lahko izkazali na atletskem mitingu, ki je letos potekal že osmič. Tekmovanje je otvoril šentjernejski podžupan Igor Kalin. Športniki so tekmovali v različnih atletskih panogah, kot so skok v višinoa, skok v daljino, met krogle, tek na 60m, 100m, 1500m in tako dalje. (A. P.) Športne prireditve ter živ-žav Petek, 22. avgusta, je minil v znamenju športa, saj se je skozi cel dan odvijalo veliko športnih prireditev. Ena izmed njih je bila tudi tako imenovana Rekreatura 2008 oziroma ekipno kolesarjenje po Sloveniji. Kolesarji so iz Črnomlja prišli v Šentjernej, kjer so organizatorji poskrbeli, da so se športniki dodobra okrepčali za nadaljnjo pot. Kolesarje je pozdravil tudi župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin in maskota šentjernejske doline - petelin Jernej. Svojo pot so nadaljevali v Podčetrtek, nato pa še v Žalec in Kranj. Športni program se je nadaljeval z rokometnim turnirjem veteranov, sledil je nogometni turnir za pokal Občine Šentjernej, košarkarski turnir trojk in prijateljska nogometna tekma med obrtniki Občine Šentjernej in Občine Litija. Kot vsako leto so tudi letos na Jernejevem poskrbeli za naše najmlajše, saj so jim priredili pravo otroško veselico. Na ŽIV- ŽAV-u so otroke zabavali animatorji, do polnoči pa je bilo organizirano tudi varstvo otrok, tako da so starši lahko brez skrbi uživali na prireditvenem prostoru. TURISTIČNI AVTORALLY: Spoznajmo našo lepo občino Tradicionalno je tudi letos okviru Jernejevega potekal turistični avtorally po občini Šentjernej. Na turističnem avtorally-ju je vse odvisno od znanja. Udeleženci so na posameznih postajah dobili vprašanja, na nekaterih postajah pa so potekale praktične aktiv- nosti. Trasa je bila skrbno načrtovana in postavljena. Na njej je bilo 9 postaj, na vseh so udeležence pričakali prijazni ljudje, ki so bili v zadregi z odgovori pripravljeni tudi malo pomagati. Vendar ne veliko, saj je to vendarle tekmovanje. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo in jedačo, vendar pa so veliko tekmovalci pripeljali kar s seboj. Dobra organizacija ter trud sta tudi letos pripeljala do lepega števila udeležencev. Kot vsako leto, so se tudi letos rally-ja udeležili starodobniki, ki so posebna atrakcija tega družabnega dogodka. Rally-ja sta se udeležila župan občine Šentjernej Franc Hudoklin in predsednik Turističnega društva Šentjernej Pavle Turk. (A. P.) Jernejevo se je zaključilo z otvoritvijo mostu v Dolenji Brezovici Šentjernejski občinski praznik Jernejevo se je zaključil z otvoritvijo novega mostu in preurejene ceste v vasi Dolenja Brezovica. Prvo preizkušnjo mostu je naredil šentjernejski župan Franc Hudoklin s sodelavci, nato pa so se pripeljali še člani Društva vinogradnikov Šentjernej. Dekan Anton Trpin je blagoslovil most, vinogradniki pa so ga takoj za tem prvič prevozili s traktorjem in vozom in postregli s kapljico rujnega. Otvoritve mostu pa se je udeležila tudi mama Fanika, ki je navdušila od srca nasmejala vse prisotne. Manjkalo pa ni tudi domačih dobrot, ki so jih pripravili vaščani. Zadnji dan praznika je minil v dobrem vzdušju in lepem vremenu. (A. P.) 16 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 PRIDOBITEVpridobitev gradbenega dovoljenja GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA GRADNJO NEZAHTEVNIH OBJEKTOV

Sprememba Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1B), ki velja od 15. aprila letos, prinaša vsem udeležencem pri graditvi objektov: investitorjem, projektantom, soglasodajalcem, občinam in državni upravi, nekaj pomembnih sprememb. V tem prispevku želimo opozoriti na tiste pogojev za graditev, zato svetujemo, da si · če objekt izpolnjuje pogoje, določene spremembe, ki so povezane z gradnjo na občini, na območju katere imajo namen v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtev- manjših objektov, ki jih omenjeni ZGO-1B graditi, pri pristojnih za prostorske zadeve, nost, glede dopustne velikosti objekta, uvršča v skupino nezahtevni objekti, za pridobijo temeljne podatke, in sicer: načina rabe objekta, načina gradnje objekta katere si investitor mora pridobiti grad- ter drugih pogojev za gradnjo nezahtevnih beno dovoljenje. Na podlagi prvih izku- 1. Ali je objekt sploh možno umestiti na objektov, šenj, prejeli smo namreč že preko 150 določeno parcelo? · če je predvidena gradnja skladna z tovrstnih zahtev, želimo investitorjem tudi 2. Kakšni so pogoji umestitve nezahtevnih določili prostorskih aktov, ki veljajo za svetovati, kako naj v postopku pridobivanja objektov v prostor, kot so na primer: zemljišče, na katerem je predvidena gradbenega dovoljenja ravnajo, da ga bodo - dopustna velikost objekta, gradnja, se pravi, če je gradnja takšnega pridobili v pričakovanem roku. - odmiki od sosednjih parcel, objekta dovoljena v obravnavani prostorski - dopustno število takšnih objektov na eni enoti, če so bila pridobljena vsa soglasja Pred letom 2003 so investitorji pred parceli (na dvorišču sta zgrajena dva ali je pristojnih soglasodajalcev in začetkom gradnje takšnih in podobnih dovoljen še tretji?). · če ima investitor izkazano pravico objektov morali pridobiti odločbo o 3. Ali so potrebna soglasja zaradi graditi na predmetnem zemljišču. priglasitvi gradnje pomožnih objektov, po neposredne bližine komunalnih vodov, 1.1.2003 pa si je investitor moral pred ceste, železnice itd? Morebitna vprašanja, povezana z gradnjo začetkom gradnje pri občinski upravi 4. Ali je s posebnim odlokom varovana nezahtevnih objektov, lahko postavite pridobiti lokacijsko informacijo. Od 15. naravna ali kulturna dediščina? svetovalcu za stranke, po telefonu na maja 2008, si mora investitor pridobiti številko (07) 39 39 168 ali po elektronski gradbeno dovoljenje tudi za to skupino Nato pa naj nadaljujejo aktivnosti v zvezi s poti na naslov [email protected], kjer objektov. pridobivanjem gradbenega dovoljenja. boste zagotovo dobili strokovne odgovore. V sorazmerno kratkem obdobju so se Velika olajšava v ZGO-1B za investitorje spreminjali občinski odloki in državni je, da za tovrstne objekte ni potrebna V primerih, ko investitorji zahtevi predlo- predpisi, kar povzroča težave predvsem projektna dokumentacija, da se gradbeno žijo vse predpisane podatke, je postopek investitorjem, ki težko sledijo obsežnim dovoljenje izda v skrajšanem postopku in resnično enostavnejši in hitrejši. Na Uprav- spremembam predpisov za področje da je stranka v postopku praviloma samo ni enoti Novo mesto si želimo čimveč graditve. investitor. takšnih primerov. Seveda pa je tudi natančno predpisano, kaj Osnovni namen ZGO-1B je, da se v mora investitor predložiti k zahtevi za Jože Preskar, načelnik prostoru zagotovi večja preglednost in izdajo gradbenega dovoljenja, zato je zelo Upravne enote Novo mesto usklajenost tudi za tovrstne objekte, da se pomembno, da zahteva vsebuje vse postopek pridobivanja gradbenega dovo- predpisane elemente. ljenja za investitorje poceni, poenostavi in skrajša. Prav zato ZGO-1B natančno Zahtevo investitor vloži na Upravni enoti, določa, kako mora biti objekt umeščen v na območju katere želi zgraditi nezahtevni prostor, kaj mora pripraviti investitor in objekt, na predpisanem obrazcu, ki mu kako vodi postopek Upravna enota, da bi mora priložiti: zagotovili večji red tudi pri gradnji · prikaz lege objekta na zemljišču, tako nezahtevnih objektov. da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu v Vrste nezahtevnih objektov, njihovo do- merilu 1:500 ali 1:1000, z navedbo pustno velikost, način rabe ter način odmikov objekta od parcelnih mej gradnje, podrobneje ureja 11. člen Uredbe sosednjih zemljišč, o vrstah objektov glede na zahtevnost (v · značilne prereze (profile) ter obli- nadaljevanju: Uredba), ki velja od 15. maja kovanje objekta in terena ( skica objekta: letos. Število in opis objektov sta obsežna, tloris in prerez, v merilu 1:100, z vpisom zato navajamo samo nekaj najpogostejših osnovnih dimenzij: dolžine, širine in primerov, kot so: drvarnice, garaže, višine), steklenjaki, vrtne ute, ograje, oporni zidovi, · soglasja pristojnih soglasodajalcev kašče, kozolci, kmečke lope itd. (če so potrebna), Občinski prostorski akti pa določajo ali je · dokazilo o pravici graditi ( podatke iz manjše, torej nezahtevne objekte dovoljeno zemljiške knjige lahko pridobi Upravna graditi, določajo tudi njihovo velikost, enota) . lego, število in druge prostorske pogoje. Upravna enota mora v postopku pred izdajo Za mnoge investitorje je še vedno zahteven gradbenega dovoljenja za gradnjo neza- in težaven postopek ugotavljanja osnovnih htevnega objekta ugotoviti: Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 17 vzpostavitev katastrov OPERACIJA VZPOSTAVITEV KATASTROV GJI V JVSLO

Mestna občina Novo mesto v partnerstvu rabi prostora (Ur.l.RS, 9/04)). Država Analiza stanja je nujno potrebna, saj je na z 19 občinami Jugovzhodne Slovenije potrebuje le osnovne podatke, ki jih vodi v enem mestu nemogoče pridobiti ustrezne izvaja triletno operacijo »Vzpostavitev zbirnem katastru GJI občine, izvajalci podatke o stanju podatkov GJI po katastrov GJI v JVSLO« (gospodarske gospodarskih javnih služb, pa za dobro posameznih občinah in izvajalcih javne infrastrukture). Skupna vrednost gospodarjenje potrebujejo bolj podrobne gospodarskih javnih služb. operacije je 300.000 EUR. Za izvedbo podatke. operacije je na 3. javnem razpisu »Razvoj Analiza stanja GJI bo osredotočena na regij« pridobila 212.499 EUR sredstev iz Način izvedbe objekte GJI, ki so v lasti občin. V analizi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pri izvedbi operacije bodo sodelovali vsi bodo zajete ceste, vodovod, kanalizacija Operacijo delno financira Evropska ključni akterji s področja GJI (predstav- in javna razsvetljava ter dodatno še javne unija, in sicer iz Evropskega sklada za niki občin zadolženi za GJI, predstavniki in zelene površine ter pokopališča. regionalni razvoj. Operacija se izvaja v izvajalcev gospodarskih javnih služb,...) okviru Operativnega programa krepitve na območju regije JV Slovenija. S tem bo regionalnih razvojnih potencialov za zagotovljeno, da bodo rezultati operacije Zunanji sodelavci pri operaciji obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete prilagojeni uporabnikom in da bodo Komunala Novo mesto d.o.o. (analiza »Razvoj regij«, prednostne usmeritve stanja) »Regionalni razvojni programi«.

Kaj je Gospodarska javna infrastruktura? (GJI) Med GJI spadajo omrežja in naprave, ki Razvojni center Novo mesto, zadovoljujejo osnovne človekove Svetovanje in razvoj, d.o.o. (pomoč pri potrebe (oskrba z vodo in energijo, vodenju, naloge informiranja in ravnanje z odpadki, prometno omrežje, obveščanja) zagotavljanje sodobnih telekomunika- cijskih naprav). Je eden temeljnih meril razvitosti vsakega okolja in eden temeljev bodoče gospodarske rasti. Organizacijska piramida GJI IGEA, razvoj, svetovanje in storitve s Operacija izgradnja objektov GJI je zelo Vir: Zbirni kataster Gospodarske javne infrastrukture, področja geografskih informacijskih pomemben segment razvojnih progr- Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava sistemov, d.o.o. (vzpostavitev sistema GJI, amov na ravni občin in regij. Republike Slovenije prenos podatkov v zbirni kataster GJI, svetovanje in vzpostavitev ključni akterji sposobni v prihodnje sami sistema rednega eviden- Urejen in primerljiv kataster GJI je voditi katastre GJI. tiranja/vzdrževanja) pomemben za skladen regionalni razvoj! Stanje podatkov o GJI Kakovosten kataster GJI je temelj za Razlike stanja podatkov GJI med Vsebina operacije dobro gospodarjenje z GJI. Z vzpostav- posameznimi občinami JV Slovenije so Na območju vseh sodelujočih občin bodo ljeno evidenco so ažurni podatki o precejšne. Zaradi velike količine še izvedene vse potrebne aktivnosti (zbi- objektih GJI vedno na razpolago. Občina neevidentiranih podatkov bo potrebno v ranje, urejanje, dopolnjevanje podatkov), in izvajalci gospodarskih javnih služb prihodnjih letih prioritetno urediti stanje da se zagotovi popolno trenutno stanje imajo tako pregled nad stanjem v na področju vodovoda, kanalizacije ter podatkov o vodovodu, kanalizaciji in prostoru. Urejeni podatki so pogoj tudi za cest. Ocenjena vrednost količine podat- cestah. Z izvedbo operacije bomo druge aktivnosti povezane z GJI, kot so kov je cca. 2.100 km vodovoda, 500 km zagotovili tudi prenos podatkov GJI prostorsko načrtovanje, urejanje stvarno kanalizacije ter 2.700 km cest. Ocenju- (vodovod, kanalizacija in ceste) v zbirni pravnih razmerij na zemljiščih, kjer jemo, da okrog 30% podatkov vodovoda kataster GJI. Na osnovi natančne analize poteka GJI, bilanca občine, optimizacija in 35 % podatkov kanalizacije ni ustrezno procesov, priprave inicialnega stanja delovanja in financiranja javnih služb in evidentiranih ter da nastajajo težave pri podatkov ter posredovanja teh podatkov številna druga področja. usklajenosti med občinskimi odloki o v zbirni kataster GJI bo za vsako občino kategoriziranih cestah, banko cestnih zagotovljen sistem za vzdrževanje Razlogi za izvedbo podatkov ter katastrom cest. Nekatere podatkov GJI, ki bo v prihodnje omo- Evidentiranje, vzpostavitev in vodenje javne službe so v preteklosti že gočal delo z ažurnimi podatki tako na podatkov GJI omogoča prikaz zasedenosti vzpostavile svoje geografske informa- ravni izvajalca gospodarske javne službe in opremljenosti prostora z objekti javne cijske sisteme za vodenje katastrov GJI, (GJS), občine kot tudi Geodetske uprave infrastrukture. Je podlaga za odločitve vendar nobena služba nima popolnega RS (zbirni kataster GJI). vezane na razvoj in upravljanje gospo- stanja podatkov.

darskih javnih služb, kot tudi za odločitve Za potrebe regionalnega vidika katastra Prvi korak v smeri dobrega gospo- na področju gradnje in načrtovanja GJI bo izdelana analiza stanja obstoječih darjenja z GJI v regiji je zagotovo prostora. Vpis v zbirni kataster GJI je podatkov GJI za vse občine, ki v operaciji vzpostavitev ustreznih evidenc GJI. zakonska obveza občinam (Zakon o sodelujejo. Analiza obstoječega stanja je Operacija, ki traja od leta 2008 do 2010, prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS ključna z vidika primerjave stanja med bo zagotovila ustrezne rezultate, ki bodo 33/2007) in Pravilnik o vsebini in načinu občinami in osnova za ovrednotenje pripomogli k boljšemu gospodarjenju z vodenja zbirke podatkov o dejanski celotne operacije na nivoju regije. GJI v prihodnje. 18 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 iz dela društev PROJEKT: Izobraževanje pridelovalcev vina – cviček STROKOVNO PREDAVANJE PTP- in kontrola izvajanja ukrepov v vinogradu za PRIPRAVE NA TRGATEV doseganje visoke in pristne kakovosti grozdja. Društvo vinogradnikov Šentjernej je organiziralo strokovno predavanje : Društvo vinogradnikov Šentjernej je pristopilo k omenjenemu projektu, da Priprave na trgatev, ki je potekalo v izboljšamo vstopne parametre kakovosti grozdja in posledično izboljšamo ponedeljek, 15. septembra, v gostilni kakovost cvička. Ponudba vina je zelo velika, imamo količinske letnike grozdja in Jernejev hram. Predaval je enolog g. polne kleti. Grozdje v vinogradu pa kliče k naslednji trgatvi. Rešitev iz dane situacije je kakovost grozdja ter vina in cvičkova zgodba se bo nadaljevala. Jože Simončič, univ. dipl. ing. agr. Kakovost grozdja je tudi opredeljena v Pravilniku z oznako priznanega Velika udeležba naših vinogradnikov - tradicionalnega poimenovanja –cviček PTP, ki nam določa citiram: 115 članov, na predavanju nakazuje na Petletno povprečje pridelka grozdja na hektar pri posamezni sorti vinske trte iz tegobe letošnjega letnika. Vremenske prejšnjega člena tega pravilnika ne sme preseči navedenih količin, pri čemer je v ujme nam niso prizanesle, pri trgatvi je posameznem letu količina pridelka lahko višja od navedene za največ 20 %: veliko poškodovanega grozdja od toče - žametovka 100dt/ha in bolezni vinske trte. Predavatelj se je - modra frankinja 70dt/ha najbolj dotaknil praktičnim rešitvam - kraljevina, laški rizling in ostale sorte 80dt/ha predelave grozdja. Orisal nam je - vinograd mešanih sort 90dt/ha tehnologije predelave belega ter Število trsov mora biti večje od 4000 trsov na hektar, preračunano iz sadilne rdečega grozdja. Pozornost do čistoče razdalje. in higiene je naše stalno vodilo. Količina grozdja na trs izračunana iz maksimalne količine grozdja na ha deljena z Velike zahteve so pri sami trgatvi z številom trsov je presežena in škodljiva za obstoj cvička PTP. odstranitvijo poškodovanih jagod, zasušenega in gnilega grozda ter V Pleterskih vinogradih- Levičnik/ Drča smo v ponedeljek 28.7.2008 organizirali odstranitev zelenih jagod zlasti pri sorti strokovno predavanje in prikaz vseh ukrepov za izboljšanje kakovosti grozdja. žametna črnina zaradi grobe jabolčne Predaval nam je g. Jože Maljevič svetovalec za vinogradništvo. Udeležilo se je 87 kisline. Visoka mikrobiološka aktiv- članov društva. nost nam nakazuje k žveplanju drozge. V prvem delu predavanj nam je osvežil znanje o osnovnih parametrih življenja Za potek alkoholnega vrenja potre- vinske trte in vpliv vseh dejavnikov, ki vplivajo na rast in kakovost količine grozdja bujemo visoko aktivne kvasovke, ki jih na vinski trti. Dodaten poudarek je sledil pri varstvu trte pred boleznimi- dodamo drozgi. Zahteva se doslednost peronospora in oidij. pri oživitvi kvasovk ter počasno Praktičen prikaz rečenja grozdja nam je bil prikazan v pleterskih vinogradih, ki so že naredili eno rečenje grozdja. Drugo rečenje grozdja pa bodo opravili kasneje. S ohlajevanje kvasnega nastavka na škarjami smo strokovno obrazloženo rezali posamezne grozdiče na tla in skupaj želeno temperaturo drozge. pripomogli k visoki kvaliteti grozdja. Sprotna kontrola mošta v fazah Rezultati in kontrola kakovosti grozdja se bo spremljala pri trgatvi, rezultate predelave je potrebno dnevno sprem- predstavljenega projekta pa bomo predstavili kasneje. ljati. Matjaž Zagorc Kmetijsko gozdarski zavod Novo ...... mesto je izdal knjigo: Priročnik za vinarje. V knjigi najdemo vse podatke, Sveča je kot metulj, ki ga ne moreš uloviti, ki so pomembni za vinarje in jo lahko če pa mirno obsediš, lahko sede nate. nabavimo v društvenem laboratoriju. Društvo vinogradnikov Šentjernej želi vsem članom uspešno kletarjenje in kakovosten letnik 2008. Članom ŠD Kozorog se iskreno zahvaljujemo za organizacijo dobro- delnega nočnega turnirja, ki so ga organizirali za našega Žigo Grubarja. Matjaž Zagorc Hvala generalnemu sponzorju prireditve podjetju BRAMAC za podarjene strešnike ter vsem ostalim, ki ste prispevali donacijo in tako pomagali, da je hiša že pokrita. Hvala tudi vse ekipam, ki so se udeležile turnirja in s tem pokazale, da športnikom ni vseeno za ljudi okoli sebe. Če ne bi bilo igralcev, tudi turnirja ne bi moglo biti. Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči in Žiga je s tem turnirjem spoznal ogromno novih prijateljev, ki jih nihče izmed nas ne bo pozabil. Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 19 Negaiz dela društev mladega vina

Vino se rodi šele z alkoholnim vrenjem, g/hl. Polovico odmerka dodamo skupaj s in ogljikov dioksid, ki ga povzročajo ko se sladkor, ki ga vsebuje sok grozdne pripravljenim kvasnim nastavkom, ostalo bakterije mlečno-kislinskega vrenja vrste jagode, pretvori v alkohol. Od tega, kako polovico pa nekako po tretjini povretega Oenococcus oeni. Poleg tega, da pride do poteka pretvorba sladkorja v alkohol, sladkorja. znižanja skupnih kislin, je biološki razkis torej pri kakšni temperaturi in s kakšnimi Še preden sladkor čisto povre v alkohol, del razvoja in zorenja vina, saj lahko kvasovkami, je v veliki meri odvisna vrelno posodo dopolnimo, da po bistveno pripomore k boljšim senzo- kakovost bodočega vina. Pri alkoholnem končanem alkoholnem vrenju ne pride do ričnim lastnostim vina, zlasti rdečega. vrenju nastale glavne in stranske snovi topnosti kisika (zaradi zmanjševanja Idealni pogoji za delovanje teh bakterij tvorijo skupaj z različnimi estri več kot koncentracije ogljikovega dioksida, ki so: polovico vseh sestavin vina, ki jih nastane pri vrenju). Po končanem - pH vrednost najmanj 3,1, prvotno še ni v grozdnem soku. Zato ima alkoholnem vrenju preide mlado vino v - temperatura vina od 17 do 25 °C, dober vinar pri strokovno vodenem obdobje »pubertete«. Kvasovke, t.j. - vsebnost prostega SO2 pod 25 mg/l, alkoholnem vrenju največ možnosti, da droži, ki so opravile svoje poslanstvo in - vsebnost skupnega SO2 pod 45 mg/l, vpliva na kakovost bodočega vina. pretvorile mošt v mlado vino, se počasi - vsebnost alkohola pod 14 vol.%. Zaradi več dejavnikov in novih spoznanj usedajo na dno vrelne posode. Poleg tega Paziti je tudi treba, da so v času »rojstvo vina« ne moremo prepustiti so opravile še drugo zelo pomembno biološkega razkisa posode polne, da se kvasovkam, ki jih grozdje prinese s seboj funkcijo »biološkega filtra« in iz prepreči tvorba hlapnih kislin, saj že v in ki pri pridelavi preidejo z grozdne vrelnega substrata pobrale za človeški idealnih pogojih lahko nastane od 0,1- površine v sam mošt. Prav gotovo je organizem nekatere sporne sestavine, kot 0,15g/l hlapnih kislin. tvegano prepustiti kakovost pridelka so težke kovine, ostanke škropiv,… Da Če se odločimo za biološki razkis, potem naključni sestavi kvasovk, zato je teh snovi kvasovke oz. droži ne bi v tej vina ne pretočimo oz. ga ne ločimo od obvezno potrebno dodati dobro priprav- fazi spet oddale v mlado vino, je le-tega droži, ampak le-te premešamo, da imajo ljen kvasni nastavek iz selekcioniranih potrebno spremljati in razmišljati o mlečno-kislinske bakterije boljše razme- kvasovk. Le-ta naj bo že pripravljen, ko prvem pretoku. re za razgradnjo jabolčne kisline. Seveda pretočimo razsluzen beli mošt v posodo, Zaželeno je, da se v tem času naredi je boljše, če je biološki razkis voden, torej kjer bo potekalo alkoholno vrenje oz. ko kontrola na vsebnost skupnih kislin, po če dodamo čisto kulturo bakterij. imamo rdečo drozgo v kadi. možnosti pa tudi kontrolo pH vrednosti. Namreč, pri spontanem oz. naravnem Sestava mošta tudi ni vedno dovolj Le-ta je namreč odločilna za vzpostavitev biološkem razkisu se lahko pojavijo bogata, da bi bilo zadosti hrane (dušikove biološkega razkisa v mladem vinu po poleg milejše mlečne kisline, ki nastane snovi, vitamin B1) za nemoteno končanem alkoholnem vrenju. iz jabolčne kisline ob sprostitvi ogljiko- razmnoževanje in delo kvasovk. Zato Biološki razkis, ki je lahko spontan vega dioksida, še druge nezaželene lahko to hrano, ki je na trgu dostopna, (naraven) ali voden, je razgradnja ostre sestavine. Vino, zlasti če smo nepazljivi, tudi dodamo, in sicer v odmerku do 30 jabolčne kisline v milejšo mlečno kislino tako lahko dobi okus po maslu, kislem zelju, jogurtu, torej pride do mlečno- kislinskega tona, iz katerega se lahko razvije ena najhujših bolezni vina, to je mlečnokislinski cik. Poleg tega pa lahko nastane tudi histamin, to je sestavina, ki je zdravju škodljiva. Pri vinih, kjer je pH vrednost nižja od 3,1 in vsebujejo več kot 10 g/l skupnih titracijskih kislin, ni pričakovati, da bo stekel biološki razkis, tako spontan kot tudi voden. V tem primeru si pomagamo s kemičnim razkisom. Kemični razkis je zniževanje skupnih kislin v moštu oz. vinu na račun nevtralizacije vinske kisline. Pred samim postopkom izvedbe je potrebno v moštu oz. vinu določiti vsebnost skupnih kislin, pri vinu tudi vsebnost vinske kisline. Po kemičnem razkisu naj bi vino vsebovalo vsaj 2–3 g/l vinske kisline, da ohrani svoj značaj in kakovost. Za znižanje vsebnosti skupnih kislin za 1 g/l se teoretično doda cca. 0,67 g soli na l mošta oz. vina. Količina dodane soli je namreč odvisna od čistosti soli, zato se je pri tem potrebno držati navodil proizva- jalca. Zaželeno je, da se naredi pred- 20 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 iz dela društev poskus v manjši količina mošta, npr. v hitro prekrile vse sortne lastnosti in tem obdobju vsaj približno 30 mg/l enem litru. Pokušnja vina in določitev povzročile oksidiran, prazen okus vina. prostega SO2, rdeče vino pa 25 mg/l vsebnosti skupnih kislin po končanem Vzporedno tečejo tudi druge kemične prostega SO2. V primeru znižanja prostega predposkusu sta najboljša napotka za reakcije med alkoholi in številnimi SO2, je treba le-tega pravočasno dodati, da končni odmerek soli, ki bo prispeval k kislinami, kot posledica teh pa nastanejo ne pride do oksidacijskih procesov in da harmoniji vina. nove aromatične snovi. poteka zorenje vina v optimalnem Kemično znižanje kisline v moštu pomeni Zorenje vina mora biti usmerjeno k oksidoredukcijskem območju. Ko se tudi dvig pH vrednosti, kar daje pogoje in ohranitvi naravne vrednosti ali kakovosti končajo reakcije med porabniki SO2 in SO2, možnost delovanja bakterij. Lahko pride vina. Če upoštevamo pravilen način je vino zrelo. do spontanega biološkega razkisa, kar še predelave grozdja, vodeno alkoholno Ob vseh naštetih opravilih ne pozabimo na dodatno pripomore k znižanju kisline in vrenje, prvi pretok z žveplanjem, so vsi praznik vseh vinarjev in ljubiteljev vina, 11. izboljšanju senzoričnih lastnosti. Zato ne tehnološki posegi v fazi dozorevanja – november – martinovo, kakor tudi ne na bo odveč, da še enkrat opozorimo, da izoblikovanja vina le neznatni. Zdaj je prijavo pridelka na pristojnih Upravnih moramo biti v tej fazi razvoja vina še kako potrebno kontrolirati potek zorenja vina z enotah, ki jo moramo opraviti do 20. pozorni in vino stalno spremljati. Možnost analizami na vsebnost prostega SO2, poleg novembra 2008. stranskih učinkov spontanega biološkega tega pa vino stalno pokušati. Belo suho Samo Hudoklin, KGZS razkisa precej zmanjšamo z dodatkom vino bi potrebovalo za normalno zorenje v – Zavod Novo mesto čiste kulture mlečnokislinskih bakterij, torej z načrtovanim biološkim razkisom!!! Ko se torej odločimo za prvi pretok, mošt pretočimo (zračno) in med pretokom

žveplamo s 50 mg SO2/l (=1dl 5-6% raztopine žveplaste kisline na 100 l vina). Z zračnim prvim pretokom nevtraliziramo kakšne neželene reduktivne vonje, ki so nastali med vrenjem in dosežemo stabilnejšo barvo rdečih moštov oz. vin. V nekaj dneh po pretoku je potrebno opraviti kontrolo prostega SO2, da se vino po potrebi dožvepla. Po pretoku in žveplanju se začnejo medsebojne kemične reakcije.

Žveplov dioksid (SO2) se veže na glavne porabnike, kot so acetaldehid, piruvat, ketoglutarjeva kislina, ki bi v prosti obliki Avtocenter RANN

Avtohiša Kolmanič & Co. D.o.o., PE Avtocenter RANN,Cesta svobode 37, 8250 Brežice EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER v Posavju - tel.: 07 4992 316 izvajanje avtomehaničnih in kiparskih del originalni nadomestni deli priprava za tehnični pregled nadomestni avto menjava vetrobranskih stekel pregledi vozil in svetovanje ročna avtopralnica Naš servis vabi vsak dan med 8. in 17.30, v soboto med 9. in 13. uro.

Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 21 šport 21.Brajkovič vojaško SP v kolesarstvuzopet svetovni v Šentjerneju prvak

Udeleženci 21. svetovnega vojaškega prvenstva v kolesarstvu športnikov. Na pomoč pri so v četrtek 2. oktobra opravili uradni trening kronometra v organizaciji so priskočilo ob- Šentjerneju. Med 15.30 in 17. uro je bilo moč kolesarje čina Šentjernej, Adria Mobil, spremljati na 25-kilometrski trasi Šentjernej-Zameško- Krka ter MONM. (A. P.) Kostanjevica-Zameško-Šentjernej. V novomeški vojašnici, kjer so bili nastanjeni udeleženci prvenstva iz 12. držav, so bili tudi člani slovenske ekipe Grega Bole, Jani Brajkovič, Vladimir Kerkez, Kristjan Koren, Marko Kump, Jure Robič, Simon Špilak in Matic Strgar. V petek pa je šlo zares. Start kronometra je bil ob 16. uri. Belokranjec Jani Brajkovič je še tretjič zapored osvojiti naslov svetovnega vojaškega prvaka v vožnji na čas. na 25 km dolgi progi v okolici Šentjerneja je dosegel povprečno hitrost 49,10 km/h, s progo pa je opravil v času 30:32,93. Drugouvrščenega Nemca Roberta Bartka je prehitel za 28 sekund, njegovega rojaka Roberta Bengscha pa za 35.Četrto mesto je osvojil drugi slovenski kolesar na tej preizkušnji Kristijan Koren, ki je za Brajkovičem zaostal 39 sekund, za tretjeuvrščenim Bengschem pa le štiri. V nedeljo pa je bila na sporedu še cestna dirka na tako imenovanem balkanskem krogu. Tekmovalci so osemkrat prevozili po 18 kilometrov (Novo mesto - Otočec - Ratež - Novo mesto). Razglasitev rezultatov za kronometer je bila na startu v Šentjerneju, najboljše iz cestne dirke pa so razglasili v nedeljo v novomeški vojašnici, kjer je potekala zaključna slovesnost SVP in zaključni banket. Vsi kolesarji imajo s slovensko vojsko podpisane pogodbe, ki jih vsako leto obnavljajo. V enoti je trenutno zaposlenih 75

Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli prodajalno pohištva in bele tehnike v starih prostorih Mercatorja V 1. NADSTROPJU NA TRGU GORJANSKEGA BATALJONA 10 V ŠENTJERNEJU.

Za obisk se priporočamo! 22 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 Oktobrskešport kasaške dirke

Člani KK Šentjernej so v nedeljo 5. oktobra 2008 organizirali svojo letošnjo tretjo in tudi zadnjo prireditev v letošnjem letu. Obiskovalci so si ogledali kar sedem kasaških dirk, med njimi dve tradicionalni, in sicer spominska dirka Alfreda Trenza ter dirka kobil. V spremljevalnem programu so se predstavile eno in dvovprege ponijev, obiskovalci pa so si ogledali tudi šentjernejsko alko oziroma snemanje šentjernejskega venca. V prvi dirki se je sploh prvič v karieri na štart podala domačinka Isidora in domačemu klubu KK Šentjernej z Jernejem Novakom priborila zmago. Drugi je bil Bruno Hauer z Lahti Vito iz KK Posavje Krško, Jože Završek (KK Šentjernej) je z Elvisom osvojil četrto mesto. V drugi dirki je bil najhitrejši Viktor Dolinšek S pontiacom (KK Ljubljana). Domači klub je z Vojom Maletićem in Salvadorjem, sicer že dvakratnim letošnjim zmagovalcem, bil peti. Najbolje so se gostitelji kasaških dirk odrezali v tretji dirki. Andrej Košar je z Ardonionom osvojil zmago. Aleš Pavšič (KK Posavje Krško) je bil z Izak Be peti, Marko Gorenc (KK Šentjernej) z Doris Star šesti in njegov klubski kolega Boštjan Lah z Lepeno Č sedmi. Zmago v četrti dirki je domov odnesla Nina Lovrenčič (KD Slovenske Gorice) z Lilly Marlen. Predstavniki šentjernej- skega kluba so nastopili še v peti dirki oziroma spominski dirki Alfreda Trenza. Po pričakovanjih je zmagala Lora in Franc Lovrenčič (KD Slovenske Gorice), domačin Florijan, ki je po skoraj dveh sušnih letih preteklo nedeljo slavil v Ljubljani, pa je bil z Janezom Košakom četrti. Mesto nižje je pripadlo Jožetu Judežu s Cublai Kanom iz KK Šentjernej. Tradicionalna Dirka kobil, tudi tokrat izvedena kot handicap dirka na distanci 2000m, je zbrala sedem kobil slovenske reje. JO HV (Mirko Gorenc; KK Domžale) je bila včeraj najhitrejša, drugo mesto pa je osvojila Mirabella (Jože Judež; KK Šentjernej) in tretje Rika I (Janez Košak; KK Šentjernej). Domači klub je zastopala še Stella Noble, ki je z Žigo Rumpretom končala na petem mestu. V zadnji kasaški dirki, tako imenovani "free for all", se je pomerilo deset konj. Edini domačin, Angel Sirrius je z Janezom Zaletelom dirko pričel z najugodnejše štartne pozicije in končal na četrtem mestu. Tretji je bil Matej Osolnik s Hypnotica Oz iz KK Posavje Krško, v tej dirki pa je zmagal Tubbe Be z Milanom Žanom iz KK Komenda. V Šentjerneju so si obiskovalci ogledali tudi dirko ponijev in šentjernejsko alko. (A. P.) MK DIVJI PETELINI: TRETJI V DRŽAVNEM PRVENSTVU ENDURA

MK Divji Petelini se je znova izkazal z odličnimi tekmovalci v enduro prvenstvu. Med štiridesetimi enduristi, ki so se letos potegovali za najboljša mesta v enduro prvenstvu Slovenije, so si naši fantje priborili bronast pokal klubov. Letos so k temu uspehu največ prispevali: Miha Piletič, ki se je po seštevku letošnje sezone zavihtel na odlično drugo mesto razreda Amater, Janez Jordan, ki je bil sedmi med Profiji in Ciril Gogala, ki je bil osmi. Zadnja dirka, ki je izpostavila najboljše, se je odpeljala v prvem vikendu oktobra v Mali Mlaki blizu Zagreba. Kar 151 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžar-ske je »nakapalo« na razmočen teren ter odpeljalo dva kroga dolge enduro proge. Vsak krog je vključeval dva specialna testa (kjer je pomembna hitrost) ter dve etapi, katero je potrebno prevoziti v določenem času. Celoten krog, ki je znašal več kot petdeset kilometrov (mokrih, blatnih in napornih gozdnih poti, brezpotij, močvar in naraslih potokov), je bilo potrebno prevoziti v dobrih dveh urah. V nedeljo se je dirka nadaljevala v enakem vrstnem redu, le s to razliko, da je prenehalo deževati, blatne brazde pa so se še poglobile. Vendar teren našim fantom ni delal večjih preglavic. Miha Piletič je bil tako oba dneva odličen drugi v svojem razredu. Janez Jordan je bil v soboto šesti, v nedeljo pa se je povzpel še višje: na nehvaležno četrto mesto. Na dirki smo pogrešali poškodovanega Robek Gregorja, ki mu želimo čim hitrejše okrevanje! Vsem fantom MK Divji Petelini čestita-mo za odličen rezultat ter želimo veliko uspehov tudi v naslednji sezoni! Staša Tajana Grgovič Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 23 NOVA STANOVANJSKA SOSESKA V ŠENTJERNEJU

Dragi občani!

Kot ste že opazili, se v centru Šentjerneja gradi nova stano- vanjska soseska. Lokacija ima številne prednosti, saj se nahaja v samem središču Šentjerneja, v bližini je trgov- ski center, bencinski servis, občina, novi zdravstveni dom, lekarna, osnovna šola, zelene površine ... In tukaj lahko najdete svoj prostor tudi zase. Do konca leta 2008 bo namreč zgrajenih kar 62 stanovanj in 4 VRSTA POVRŠINA CENA z 8,5 % NA VOLJO ...... vrstne hiše! ENOTE DDV ENOT ZNAČILNOSTI ENOT STANOVANJA · lastniška parkirna mesta v garažni hiši ali na zunanjem parkirišču; · na voljo v 4 etažah + mansarda, pripadajoča shramba; · pritlična stanovanja imajo zelenico (vrt); · tehnična opremljenost stanovanj: dvigala, videofon, cevna poveza- va za klimatsko napravo, priklju- ček za kabelsko TV, zunanje žaluzije, vsa ločena odjemna mesta (elektrika, voda, plinska etažna peč); · zgrajeno »na ključ« VRSTNE HIŠE · urejena zunanja ureditev: dovozna cesta, parkirni prostori - garaže, zelenice; Informacije Telefon: 07 33 80 455 · vsaka hiša ima ograjeno zelenico; Fax: 07 33 80 456 in prodaja: GSM: · zasnova hiš: pritličje (bivalni in 051 627 550, 051 616 416 pomožni prostori v skupni izmeri STANDOM e-pošta: 135,55 m2) in mansarda (spalnice NEPREMIČNINE, [email protected], in kopalnica v skupni izmeri posredništvo in storitve d.o.o. splet: 102,55 m2); www.standom- · zgrajeno »na ključ« Novi trg 11, 8000 Novo mesto nepremicnine.si 24 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 skavti Prvi slovenski skavtski jamboree Norost, Konec letošnjega julija se je Bog grmelo in se bliskalo in lilo kot iz škafa. ki deluje! odločil spet malo pokukati na našo Šentjernejčani smo imeli srečo, da smo malo zemljo, da bi preveril kaj neki bili na izhodu (takrat smo spali na počnejo slovenski skavti. Začuda ni mehko postlanem seniku) ravno tisto imel veliko dela, kajti vsi so bili zbrani noč, ko je podiralo in poplavljalo skupaj, na istem travniku ob istem šotore. Skavti sicer rečemo, da ne potoku, pod istim nebom. Pa napne Bog poznamo slabega vremena, ampak oči in si pobliže ogleda tisti travnik. samo dobro in slabo opremo. Kljub »Kaj neki pa so te zelene kabine?«, se vsemu se nismo mogli izogniti začudi stvarnik: »plastični weceji!«. poplavam v šotorih, mokrim pulo- Nato vidi bele škatle na kolesih, ki se verjem, mokrim čevljem in nogavicam, Himna jamboree premikajo po nekakšnih cestah sredi blatni obleki… četudi vremenske razmere niso bile najbolj idealne, so se travnika: »kombiji, ki prinašajo Morje skavtskih rutic je dokaz, otrokom že pripravljeno hrano!« in vidi izvidnikom na glavnem tabornem Da on je z nami to veš ti in jaz. ogromne cisterne vode in motorno žago prostoru pridružili še najmlajši volčiči in traktor in ogromen oder in ozvočenje in najstarejši popotniki. Volčiči in Norost deluje tu kot je nekoč in …in… Gledajoč vse to nemudoma volkuljice so se pred tem po svoje že In skavtska pot mi je v pomoč. sklene: »MOJI SKAVTI SE PA ŽE NE nekaj dni podili po džungli, popotniki BODO POMEHKUŽILI! SIPAA- pa so svojo jamboree pustolovščino Za ideale bodi malce nor, AAAAAJ!!!« In tako je tudi bilo. In komaj pričeli. Vsi skupaj smo uživali v Saj tako boš stopal le družbi nekaj manj kot 3500 skavtinj in bilo je jutro in bilo je blato tretji dan. navzgor. Leto 2008 bo za nas slovenske skavte skavtov, oblikovali smo ogromno Naš tabor zgodovinski da vedno nekaj nepozabnega, že samo kranjsko lilijo, preizkušali skavtske zaradi edinstvenega tabora, kjer se je v veščine, se naučili marsičesa novega na polet, dveh tednih povezalo 3.500 skavtov delavnicah, peli, plesali in skakali v Za nami boljši bo ta svet. vseh starostnih skupin iz celotne dežju, klepetali, se smejali. Norosti ni Slovenije in zamejstva. Zgodil se je bilo konca. V nedeljo, 28. julija smo Norost deluje, v očeh zaključili skupni del legendarnega prvi skavtski jamboree v zgodovini nasmejanih, slovenskega skavtstva. »Jamboree« pa tabora, ki pa ga še ni bilo čisto konec. Ogenj ljubezni prestavlja ni kar neka brezvezna tujka. Sama Popotniki in popotnice smo, kot se za beseda izvira iz jezika Swahili, saj je na naše ime spodobi, ponesli skavtstvo na gore. območju, kjer ga govorijo, dolgo časa vse konce Slovenije. Šentjernejčani Noro zaživi svojo skavtsko pot, prebival ustanovitelj skavtov Robert smo šli na Štajersko. Naš čudovit Sejal veselje boš povsod. Baden Powell. V prevodu pomeni Šentjernej pa so obiskali Logaški, pozdrav »Živijo!«, Baden Powell pa Mariborski in Homški popotniki. Noro-noro-noro-noro- Poleg bogatega šopka žuljev in mu je s pripravo prvega svetovnega norost.t.t.t.t… jamboreeja podal drug pomen. Tako prepotenih majic, smo na cilj prispeli zdaj jamboree predstavlja največje navdušeni nad svojim podvigom in srečanje skavtov oziroma mladih. vsemi norimi stvarmi, ki so se nam med Prvi so na taborni prostor v dolini potjo dogodile. Še poslednjič to poletje Želimeljščice blizu Turjaka prispeli smo se vrnili v dolino Želimeljščice, Izvidniki in vodnice. Takoj so začeli s vsak iz svojega konca Slovenije, tako trdim delom. Postavili so pravo malo smo našo prekrasno deželico spet mestece, razdeljeno na deset pod- prinesli na isti kraj pod svobodnim taborov. Vsak podtabor se je posebej soncem in se tam veselili še tri dni. organiziral in po najboljših močeh in Poseben čar je imela maša na hribu ob čimbolj izvirno postavil svoj ogenj, sončnem vzhodu, presenetila nas je še vhod v podtabor, izobesili so zastave toča in nato spet vročina- noro! Preden vseh stegov in seveda vrsto šotorov. smo zares zaključili ta veliki projekt, Šentjernejski ognjeviti petelini smo nam je zapel Adi smolar (čigar pesmi imeli čast, da smo skupaj s še nekaj skavti še kako radi pojemo)… poma- stegi prebivali v prvem podtaboru. hali smo mu v pozdrav, v srcih pa nam »Prvi na prvem!«, je bil vzklik skavtov je in nam še vedno odmeva himna iz Ankarana, Ribnice, Trsta, Zreč in jamboreeja, ki nam je več kot 14 dni Šentjerneja. Dolino pod svobodnim polnila ušesa. Že komaj čakamo novo soncem je prav kmalu presenetil močan skavtsko leto in nove nore stvari, v veter in dež. Od večera do jutra je katere se bomo spuščali!!! Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 25 šolstvo Odpirajo se vrata nove enote vrtca Čebelica

V Orehovici se v mesecu novembru odpirajo vrata nove enote vrtca Čebelica za varstvo in vzgojo predšolskih Otrok naše občine. Enota vrtca se imenuje Živ žav, v njem se nahajata dve igralnici, skratka vsi prostori v vrtcu so opremljeni in so v skladu z Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Slavnostna otvoritev bo v sredo, 5. novembra 2008, ob 15.30. Več pa pripovedujejo slike. (A. P.)

nadaljevanje s 5. strani POHOD NA GORJANCE Slovenije, kjer so ekipe nudile prvo pomoč - 25. junija je TD Vrhpolje organiziralo poškodovanim in nenadoma obolelim na šestih tradicionalni pohod na Gorjance. Zbrali smo se v Cerovem Logu. simuliranih delovnih mestih in učnih delavnic. Primerna obutev, pohodniške palice, polni nahrbtniki, dobra volja – vse je Ker je ekipa PP Občine Šentjernej dosegla prvo mesto bilo pripravljeno za potep po skrivnostnih poteh Gorjancev. Ker vedno na regijskem preverjanju, so se udeležile tudi državnega, kjer so dosegle odlično tretje mesto. uberemo drugo pot, smo jo tokrat mahnili čez Kozeljevko. Ob sladkih Odlično zato, ker je ekipa opravila izpit iz prve vonjavah narave, prepletu zvokov gozdnih in travniških živali smo pomoči v septembru in ni imela nikakršnih izkušenj s prijetno utrujeni prišli do Miklavža, kjer nas je čakala topla malica. Po tovrstnimi tekmovanji. Znanje prve pomoči je izrednega pomena tudi v krajšem počitku in veselemu druženju pa smo jo ubrali nazaj v dolino. vsakodnevnem življenju. Človeško življenje je eno samo in kot tako najvišja vrednota. To poudarja tudi temeljno načelo Doktrine zaščite, reševanje in pomoči, ki se glasi: »Ob nesrečah imata zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred drugimi zaščitnimi in reševalnimi ukrepi«. Nuditi prvo pomoč poškodovanim in nenadno obolelim ni le hvalevredno-etično dejanje, temveč nas k temu zavezuje tudi zakonodaja. Tako mora vsakdo poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči. Več fotografij v naslednji številki. Mirjam, Marjetki K., Alenki, Renati, Janji, Marjetki Š in Andreju ČESTITAMO! Darja Will 26 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 Intervju:intervju EVA ROLIH

Čeprav je ni na naši šoli, je še vedno v šolskem glasilu. Eva Rolih – znana kot avtorica knjige Gledam za sončnicami. Sedaj je že gimnazijka in zanimalo me je, kako ji gre. In kakor sem se prepričal, ni ravno skromna z besedami.

Zakaj si se odločila za pisanje knjige? Te je kaj prav posebnega nagnilo k temu? Vedno sem sanjala, da bi skupaj spravila nekaj večjega, nekaj kar bi lahko videla javnost. Moja učiteljica slovenščine Ida Zagorc pa me je le spodbudila k temu, da sem ustvarila svoje prvo delo »Gledam za sončnicami«, za kar sem ji zelo hvaležna. Od kdaj se že ukvarjaš s pisanjem? Moji začetki segajo že v drugi razred osnovne šole. Še vedno se spomnim tistega toplega dopoldneva, ko sem prepisovala svoj prvi »resnejši« spis z naslovom Vojak s soške fronte, ki smo ga poslali na moj prvi natečaj Evropa v šoli. Odslej se je vse še stopnjevalo in količina spisov se je krepko povečala. V sedmem razredu pa sem začela tudi s pesništvom, toda ker mi gre proza bolje od rok, svojih pesmi ne kažem preveč naokoli in jih pišem samo za dušo.

Imaš vzornike, povezane z literaturo, posebej priljubljene pisatelje ali pisateljice? predstavlja velik dosežek? Te pri tem kaj moti? Hm … ne bi mogla ravno reči, da imam kakšnega vzornika iz pisateljevanja, imam pa zato veliiiiiiiiiiko najljubših No ja ... seveda je to velik dosežek, toda s samo knjigo nisem pisateljev. Med njimi so tudi Desa Muck, Jacqueline Wilson, ravno zadovoljna. Priznati morate, da ima še navaden Dan Brown in tako naprej in tako naprej. Rada berem vse od trislojni robček več strani kot moja knjiga! Sedaj bi dodala še najstniške tematike do solzavih romanov in napetih veliko zanimivih zadev, ki bi knjigo še bolj popestrile in jo kriminalk. Ni važno, kakšen je žanr, važno je, da je zgodba odebelile. No, ja, vsaj vem za drugič! »ta prava«. Ali tudi sedaj pišeš kaj pomembnejšega? Te kaj mika poklic pisateljice? Se nameravaš ukvarjati s tem Na morju sem začela s pisanjem nečesa, kar bi morda lahko področjem tudi v prihodnosti? postalo nekaj večjega. Vsekakor upam na to! Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Zelo rada pišem, zato jasno da sem razmišljala tudi o pisateljevanju kot služenju kruha, toda zavedam se, da tako Pogrešaš kaj osnovno šolo? življenje ni lahko, in dandanes imajo tudi pisatelji še en »glavni« poklic, tako da mislim, da bom uradno prevajalka, Jaaa, pa še kako! Pogrešam to povezanost in toplino in novinarka ali učiteljica, toda neuradno pisateljica ;). dejstvo, da se vsi poznamo in vemo o vseh vse. V gimnaziji smo spet začeli na novo, spet moramo vezati nova Ti to, da si napisala knjigo, ki je sedaj tudi v prodaji, prijateljstva, spoznavati profesorje in se učiti, učiti in učiti. Ravno v torek smo dobili nazaj prvi spis. Če se smem pohvaliti, sem dobila petico . Moram priznati, da kar uživam tu. Sem v super razredu – 1. a tako kot v osnovni šoli in se dobro razumemo. Še posebej Šentjernejčanke s fanti .

Se ukvarjaš še s kakšnimi drugimi stvarmi? Poleg pisanja pesmi in proznih besedil se ukvarjam še z glasbo in risanjem. Sedaj končujem zadnji razred Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto, in sicer smer prečna flavta. Z risanjem se zelo rada ukvarjam, čeprav mi za vse to kar nekoliko zmanjkuje časa, saj poleg vse te šole 2-krat na teden treniram ples. Prav tako ljubim gledališče. Na odru se lahko resnično sprostim in uživam. Tadej Pečar, 8. a Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 27 Ošolstvo Š OREHOVICA

Tea Lajkovič (5.d) : Poleti je sonce visoko na obzorju, Orke plavajo v morju. Lepo je poletje, Enkratno je poletno petje. Tu na morju je res lepo, Jadrnice ves čas plujejo, Eni pa zelo uživamo.

Karmen Grubar (5.d) : Jesen je lep letni čas…

Nekatere živali se pripravljajo na zimsko spanje, veverica si že nabira kostanje. Listje odpada z dreves, ježek se valja vmes. PLAVALNI TEČAJ 3. B IN 3.D razreda Medved se z medom sladka »Mi gremo pa na Čatež se plavat naučit, da bomo plaval kakor ribce, in si posteljo v brlogu rahlja. žabce al' pa kit… » Na začetku šolskega leta smo imeli plavalni tečaj v Čateških Toplicah. Razdeljeni smo bili v štiri skupine. Moja učiteljica je bila gospa Zdenka. …jesen je lep letni čas. Naučila me je plavati pod vodo, »kravl« in žabico. Zelo lepo in zabavno mi je bilo tudi na toboganih. Šla bi še drugo leto. Tjaša Gornik, 3.d Ema Pavljič (4.d): AEIOU Vreme je bilo lepo. Bili smo na toboganih in gusarskem otoku. Skakali smo na glavo. Plavali smo »kravl«. Delali smo mrtvaka na vodi. A, A, A, A, A, mame ni doma. Lara Švalj, 3.d E, E, E, E, E, tam po polju gre. I, I, I, I, I, glej kako hiti. Plavalni tečaj smo imeli cel teden. Šli smo z avtobusom. Prvi dan smo se razdelili v skupine, zadnji dan pa smo tekmovali. O, O, O, O, O, kmalu tukaj bo. Mateja Balant, 3.d U, U, U, U, U, mama je že tu! Jernejevo 2008

Jan Pavlič (4.d): V četrtek smo z razredom ob 8-ih zjutraj odšli na pohod. Odšli smo na hrib Vrhpolje. S sabo smo vzeli pijačo, sendviče in bonbone. Hodili smo 6 šolskih ur in veliko prehodili. Obiskali smo sedem krajev in videl sem hiše mnogih mojih sošolcev. Čeprav so nas 28 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 Prvošolčke smo vprašali, kako se počutijo v šoli V šoli se počutim dobro zato, ker se V šoli mi je všeč, da se igram s Ne vem kako se počutim v šoli. Kar veliko učimo in to rada počnem. prijatelji in da skačemo po dobro, no. Rad imam igrišče, Všeč so mi naloge in rada rišem. trampolinu. Ni mi všeč, ki se tepemo telovadnico in čas ko rišemo in ANA in spotikamo. V šoli rad jem, ker barvamo. Ni mi všeč čaj. LUKA smo v jedilnici in imamo svoje V šoli je fajn, ker pojemo, gremo se pladnje. ŽAN igrice, gremo ven, rešujemo naloge, rišemo in se igramo. SAŠA

V šoli mi je volj luštno, kot v vrtcu zato, ker imamo veliko pobarvank in ker ne spimo. Pa še zato, ker jemo v jedilnici. Tu je luštno jesti. LEON

V šoli je lepo, ker delamo naloge in v zvezkih delamo črte in rišemo. V podaljšanem bivanju mi je všeč, ker se igram s Sašo in Saro. PIA

V šoli je premalo igranja – več bi rad tekanja in skakanja. Čeprav rad rišem, telovadim in barvam. MICHEL

Dobro se počutim v šoli. Najbolj mi je všeč, ko se igram z Davidom. Rad rišem in vlečem črte. Rad jem v jedilnici, ker imamo pladnje. SAMO

V šoli se počutim dobro. Delamo veliko stvari: izdelujemo buče iz gline, igramo se, pišemo in telovadimo. Jemo dobro, rad bi imel večkrat riž in sladice. JAN

Dobro mi je v šoli, ker se učimo in zato, ker se tudi igramo in ker smo danes izdelovali buče iz das mase. Spremenila ne bi nič. NIKA

Slabo se počutim na šoli, ker ne smem kar nekaj pisati v zvezke ker se tako rada igram. Všeč pa mi je, da se igram. V šoli najraje jem špinačo. PETRA ŠIVANJE ZAVES RAZSTAVNI SALON kres Procesni sistemi in inženiring d.o.o. Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a Trubarjeva cesta 5, 8310 Šentjernej tel.: 07/30 50 153 e-mail: [email protected] www.kres-psi.si GSM: 041 649 872 07/33 72 170 VELIKA IZBIRA MATERIALOV ZA ZAVESE SERVIS in PRODAJA BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZMERA NA VAŠEM DOMU P O K L I Č I T E N A S ! RAČUNALNIŠKE OPREME Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 29 NAJVEČJA PONUDBA DOLENJSKIH, BELOKRANJSKIH IN POSAVSKIH NEPREMIČNIN NA ENEM MESTU Več kot 250 nepremičnin na www.nnrn.si, posredovanje v prometu z nepremičninami, cenitve, prepisi, svetovanje.

Šmalčja vas, Šentjernej - Dobravica, Šentjernej - Dobravica samostojna hiša, 114 m2, leto izgradnje: 1991, samostojna hiša in gostinski lokal, velikost samostojna, 281 m2, leto izgradnje: 2000, e, v, zasnovana K+P+M, zemljišča: 387 m2, e, v, t, CK-olje, velikost zemljišča: 522 m2, e, v, t, CK - cena: 145.000 EUR toplotna črpalka, vseljivo po dogovoru, leto plin, cena: 250.000 EUR izgradnje: 1977, cena: 290.000 EUR

Šentjernej, Trdinova cesta Cerov log - vinske gorice Prapreče pri Šentjerneju samostojna, 101 m2, leto izgradnje: smanjša zidanica, 12 m2, zgrajena leta 1980, samostojna, 112 m2, zgrajena l. 1986, 2002, velikost zemljišča: 218 m2, velikost zemljišča: 410 m2, e, vodnjak - studenec velikost zemljišča: 1.029 m2, e, v, t, CK, e, v, t, CK, vseljivo marca 2008 cena: 25.000 EUR cena: 125.000 EUR Cena: 175.000 EUR

NNRN Nepremičnine d.o.o. Novo mesto, Novi trg 11, 8000 Novo mesto, Robert Nedanovski Tel.: 07 33 79 420, fax: 07 33 79 421, mob.: 040 287 597 Gorenje Vrhpolje, ob potoku www.nepremicnine-novomesto.si, Orehovica - Hrastje samostojna, 87 m2, zgrajena l. 1967, email: [email protected] samostojna, 200 m2, leto izgradnje 1960, velikost zemljišča: 1.379 m2, e, v, prodamo leto adaptacije: 2007, velikost zemljišča: cena: 42.000,00 EUR Nepremičnine Novo mesto 870 m2, e, v, greznica, asfaltni dostop, Robert Nedanovski cena: 120.000 EUR

Šentjernej, Kotarjeva ulica Dolenji Maharovec, sredi naselja Šentjernej, Groblje, samostojna 2-sobno stanovanje, 58,36 m2, leto kmetija, 140 m2, zgrajena l. 1938, 80 m2, leto izgradnje 1960, velikost zemljišča izgradnje 1977, 2. nad., e, v, t, k, velikost zemljišča: 3.684 m2, e, v, t 299 m2, e, v, na parceli garaža, prodamo domofon, satelitska, kabelska, prodamo, cena: 119.000,00 EUR Cena: 70.000,00 EUR opremljeno, cena: 85.000 EUR 30 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 jesenskiJesenski sprehod sprehod

Ko sem prejel povabilo, da kaj napišem za Šentjernejsko glasilo, sem razmišljal, kaj naj povem. Zvečer sem sedel ob svoj računalnik in razmišljal. Ura v stolpu je odbijala svoje četrtinke in odštevala čas za večnost. Zunaj je bila spokojna tišina. Le tu in tam se je zaslišal posamični avto, ki je peljal mimo hiše. Nekoliko je že potrkal v deželo mraz in naznanil, da je nastopila jesen. Jesen. To je čas zorenja in sadov. Prelestne barve, ki se Najpomembnejše je prijetna zavest, da si v življenju izpolnil prelivajo po drevesih, so čudovit odsev božje Lepote. Noben svoje poslanstvo, ki ti ga je zaupal Bog. In to v tisti meri, umetnik ne more upodobiti tako lepe barvitosti, kot so te kolikor si dobil talentov. In tako doživeta jesen življenja je jesenske barve, vpete v krošnje dreves. Škoda, da jih ihteči lepa, bogata in tudi za druge osrečujoča. Izgubljeno življenje človek tako malo opazi, ki hiti mimo njih. Kmet pobira ali premalo izpolnjeno pa včasih išče v pozni jeseni, da bi še sadove svojega dela in truda. Zemlja se pripravlja na počitek kaj postoril več kot je to potrebno ali kar je bilo morda in človek se veseli sadov zemlje in dela svojih rok in upa na izgubljeno. ponovno sajenje in roditev. To je tudi podoba našega To jesen si bomo zapomnili tudi po nekaterih dejstvih, ki se življenja. Narava, ki je vse leto bujno zelenela in rodila, bodo odražali v našem vsakdanjem življenju. To so volitve, postaja vedno bolj rožnata in po svoje tudi lepa. Tudi človek. kjer smo pokazali državljani svojo politično, nacionalno Čeprav v letih, čeprav se mu hrbet upogiba, čeprav se mu zrelost ali nezrelost, svojo odnos do nekaterih vrednot, ki so obraz močno guba, pa je njegovo priletno življenje lepo in sestavni del naše družbe in države. To smo storili ali žlahtno. Tudi skrotovičeno telo in telo počasne hoje je vredno svobodno ali pod vplivom mnogih dejavnikov. Skratka. časti in hvaležnosti. Celo bolj kot mlado, cvetoče in še ne Dana nam je svoboda, s katero sami razpolagamo, v kolikor ovrednoteno. Človeku v jeseni naj bi življenje dajalo prijeten se damo zavesti močnim medijskim vplivom. občutek. Predvsem, da je bilo njegovo življenje bogato, polno in izpolnjeno. Ni nujno, da se zapiše v pomembno Odpira se nov kulturni center. Veličastna stavba, ki se bohoti knjigo, ni potrebno, da je zapisano na kamnitih ploščah in ob obrokih jedra Šentjerneja, nam je v velik opomin. Opomin tudi ne, da ga povzdigujejo ob slovesu med zvezde. zato, ker to še ne daje garancije za kulturno držo. Stavba sama še ne pomeni kulture v kraju, ampak bo ta morala najprej vzkliti v zavesti vseh občanov, v srcih ljudi, ki bodo ta dom tako animirali, da bo iz njega prihajala kultura srca, kultura življenja in kultura duha. To naj bi bil dom, ki plemeniti človeka in mu daje novega upanja in poleta v življenju. Odpira se nov trgovski center, pred njim pa veliko krožišče, ki deli in usmerja promet na štiri strani. Podoba kraja se močno spreminja. Kje so časi, ko smo kupovali z majhno torbico ali košarico in z listkom v roki, kaj je potrebno kupiti. Trgovka nas je prijazno za pultom vprašala, kaj želite in smo ji povedali. Naložili smo vse kupljeno v torbo in se odpravili domov. Sledilo je še nekaj prijaznih besed in se poslovili. Vsega tega ni več. Ni več osebnih odnosov. So le še velikanski nakupi, vozički in avti, s katerimi se zapeljemo do trgovskega centra in iz njega odpeljemo več kot potrebujemo. Želje in potrebe si v mnogočem sami oblikujemo. In če se sprehodim še po naši župniji, ne morem mimo birme, ki jo obhajamo v nedeljo, 12. oktobra. Ta zakrament prejema enainsedemdeset mladih ljudi. Zanje naj bi bila ta jesen pomlad njihovega duhovnega, verskega in kulturnega življenja. Prav k temu jih spodbuja zakrament svete birme. Upati je, da bodo s pomočjo svojih staršev in botrov rasli v spoznanju verskih, kulturnih in narodovih vrednot. Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 31 Pa tudi na kulturnem področju oziroma na obnovitvenih v teh stvareh, potem jo je v obilju med ljudmi. Vendar temu ni delih naših cerkva je jesen 2008 izredno bogata. V Dolenji tako. Slovenski pregovor pravi: Sreča ni v stvareh, sreča je v Stari vasi bo cerkev sv. Frančiška zažarela v vsej svoji lepoti ljudeh. Bolj kot samo blagostanje v družbi je potrebna in enkratnosti. Cerkev je vsa prebeljena in obnovljeni so vsi duhovna in kulturna vsebina današnjega človeka, ki bo znal oltarji. Tudi kor bo dobil svojo prvotno podobo. Vsega tega ovrednotiti materialno vsebino in se veseliti s svojo družino se lahko vsi veselimo. Restavratorsko delo so opravili in sosedom. mojstri iz Ljubljane – Triptih (Bogovčič Luka). Jesenski sprehod po naši lepi dolini, dragi bralec, naj v nama Še bi se lahko sprehajali po naši lepi deželi, kjer rastejo novi vdahne misel, da je jesen podoba minljivosti, a obenem daje bloki, nove stanovanja, lepi prizidki, poslovne stavbe. Vse z upanje na novo življenje. enim samim namenom: za srečo in blagostanje! In če je sreče Anton Trpin jubilej MARIJA BUČAR JE PRAZNOVALA 90. ROJSTNI DAN - Marija Bučar, po domače Polčkova Mimi, je bila rojena 15. junija 1918 na Zalokarjevi domačiji v Dolenji Brezovici. Leta 1951 se je poročila z Leopoldom Bučarjem in se priženila na Polčkovo domačijo v Šentjernej. Prav na njen 90. rojstni dan, v nedeljo, 15. junija 2008, se je v Lurdu zbralo njeno širše sorodstvo. Sveto mašo je daroval gospod župnik Anton Trpin. Doma smo nadaljevali s praznovanjem, kjer smo skupaj obujali spomine na minule dni. Mami smo vsi zaželeli veliko zdravja in na mnoga leta. Ob jubileju pa so jo obiskali tudi predstavniki društva upokojencev Šentjernej in Rdečega križa Šentjernej. Družina Bučar

Že v mladosti in kasneje v bolečini je Gorenčeva mama iz Sel pri Šentjerneju pisala pesmi. Rodila se je pred 90 leti v Apneniku pri Šentjerneju v družini 12 Spomin otrok kot najmlajša v družini Slabetovih. V letu 1999 je prejela priznanje na literarno kulturnem področju od ZDUS-a (Zveze društev upokojencev Slovenije). Zaman solze so, Dekliško slovo ob poroki saj življenje neusmiljeno (zapisano 20. maja 1961) v svoj utrip te sili. Kaj res odhajaš, sestra draga, Kaj mar je tebi potočka žuborenje, Tako si sam, z naše srede? kaj mar ti je bridkost deklet? pa jočeš iz srca, Nastala bo vrzel, ne veš le to? Saj ti v novo, srečno greš življenje, ne kar tako, Saj vedno ljubko smo te spoštovale o, saj bila lepa, čista, tvoja je mladost. da smiliš sam se sebi. in ljubile te kot sestrico. Pa vse zaman je, Me spremljamo te na zakonsko pot, ne pomaga nič, Zdaj zbogom kliče ti potoček žuboreči da z možem bi vzgojila ne jok, ne stok, z bogom kličejo ti ptički žvrgoleči, zdrav in varen rod, in ne solze, studenček pošlje zadnji ti pozdrav, da vse težave lažje bi nosila, dekliški sončnih dni je zadnji dan. prosile bomo njo, ki ne presahnejo naj ti pomaga mati Marija. ti več na licu. Odšel je kar tako. Gorenc Ana Še sam se je začudil, ko večni sen S svojimi pesmimi je Gorenčeva mama sodelovala na kulturno-literarnih dnevih pri se mu na veke LIKUS-DU Slovenije v Mariboru, ki so objavljene v zborniku. Svoja ročna dela je je prikradel mama prispevala za razstave v šoli, ob maturantskih dnevih in ob občinskem in vzel mu vse- prazniku Jernejevem. Ustvarila je veliko lepih izdelkov ter jih podarila za spomin samo Življenje. svojim dragim. Prav tako je sodelovala z Javnim skladom Republike Slovenije (JSRS) za kulturne dejavnosti, kjer ji je bilo podeljeno tudi priznanje. (D. G.) DARINKA 32 PESMI . Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 bilo je nekoč Potrkati po lesu ... njih, sklene svoje žuljave roke in kot travniku. Ko so pospravili žito, so hitro otrok prosi, da jim pustijo živeti. preorali svoje njive in posejali drug Neizprosni so, nakar se pripelje avto in pridelek. Dokler pa ni bilo kozolca, so Naši predniki so ob raznih priložnostih jim da povelje, pojdite tja do konca ljudje postavljali po polju t. i. ostrvi, ki imeli različne pregovore in tega so se vasi. S silo morajo na njivo, na kateri je so jim služile za sušenje. Vrnimo se v tudi držali. Ohranjali so jih iz roda v bila požeta ajda, zadnje jesensko žito. hišo. Najprej, ko si stopil čez hišni prag, rod. V nekaterih je videti, da so odsev Bila je skrbno povezana v snope. Na si prišel v vežo. Nato pa v hišo. Tu je koncu njive je žuborel potok, kakor da bila lončena peč z dvema zapečkoma. V antične dobe. Prav tako se vidi, da je jim je hotel povedati, bežite, skril vas kotu je bila miza z klopmi ob zidu, nad velik spomin na pogansko davnino. bom. Toda ni mu uspelo. Tam ob njivi je mizo pa božji kot, kjer je bil Jezus Ljudje so bili trdno prepričani o zaščiti stala hišo s fračo in tam na oknu je z Kristus. V drugem kotu je stala postelja, lesnega duha - če človek trka po lesu, se brzostrelko kosil krvnik. kjer je spal gospodar. Tudi skrinja je mu izpolni veliko želja. Bili so Rekli so jim: tecite! Kam? Vedeli so, da stala na koncu postelje. Na lesenem prepričani, da če potrkaš po lesu, je to njihov zadnji tek, v srcu pa so tramu v hiši so ponavadi imeli hišni zdravje ostane, kakor tudi uspeh. Bili so mislili: morda bom utekel, a ni bilo arhiv. Bila je pratika, gosposko pisanje, prepričani, da je to vse skrito v lesu lipe, tako… Eden od njih je bil tik ob potoku, tu pa je bila tudi pričvrščena deščica, breze, hrasta, vrbe, prav tako jim je samo korak, rešil bi se, obležal je kjer je bila napisana brejost živine. Pri jablana pomenila veliko. Veljalo je ranjen. Spustili so se po njivi in vsakega vratih, ki so vodila v kamro, pa je visela stenska ura. V kamri je bila tudi postelja prepričanje, da če trkaš po lesu, se lesni pogledali, ali je mrtev in če je imel pri sebi kaj denarja, so mu ga pobrali, pa tudi škrinja. V njo so spravljali razne duh prebudi in tedaj sliši našo prošnjo! denarnice pa odvrgli. Ko pa so prišli do suhe klobase, rebra, orehe, kar je bilo Prav tako so bili prepričani, da ne sme zadnjega ob potoku, so ga hladnokrvno pripravljeno za celo leto. Bili so nihče odstraniti mejnika in to je veljalo, prestrelili na pol. zadovoljni prav z vsem, kar so si da naj si vsak zapiše za uho. Če so Vse to je bilo 21. oktobra 1943 leta. pridelali z rokami, ni jim bilo lahko. nekomu prodali zemljo, so izkopali Letos mineva 65 let, toda ta slika ni Marljivost je bila povsod, kupovali niso zemljo in v to jamo nasuli razne čre- porumenela in oni so še vedno tu med ničesar, saj so največ pridelali sami pinje ali kakšno drugo težko odstran- nami. doma. V tej kmečki hiši so ob dolgih ljivo znamenje. Bili so prepričani, če bi E. Lauševič zimskih večerih pletli razne košare, kdo vsaj poskušal prestaviti ta mejnik, Hiša jerbase, koše cajne pa tudi kolovrat ni bi težko odstranil vsa ta znamenja. miroval. Sejali so lan, ga poželi, nato pa iz njega naredili prejo, saj so imeli vse Vedno pa so v to izkopano jamo rjuhe lanene. Uporabili so ga tudi za postavili sina iz hiše prejšnjega lastnika Glavni bivalni prostor kmečkih prepro- spodnje perilo. stih ljudi na vasi je bila soba, ki so ji in ko si je fant ogledoval domačo in Kuhali so v peči in to vse v lončenih preprosto rekli hiša. Živeli so skromno sosedovo zemljo, mu je priletela zelo posodah. Da pa so bili lonci bolj in preprosto. Vsaka kmetija je zraven močna klofuta za uho. S tem so mu trpežni, so jih opletli z žico. Štedilnika hiše imela še štalo, svinjake in kozolec, zapisali za uho mejnik. ni imela nobena hiša. Kot prva so se ki naj bi se pojavil šele ob koncu 17. E. Lauševič pojavila odprta ognjišča, tako da je bilo stoletja. To naj bi zapisal Valvazor. Bil ženskam malo lažje. Tako so živeli naši jim je potreben za sušenje sena in žita. predniki. Porumenela slika Podnebje ni bili tako darežljivo, da bi dopuščalo, da se vse posuši na njivi oz. E. Lauševič

Bilo je leto 1943 –slike ni, ostali so samo spomini otrok, ki jim je bilo ukradeno otroštvo. Nihče vas ni slikal, ko ste zadnjikrat šli po prašnati cesti, tja na konec vasi. Prelepo jesensko jutro, nebo brez oblakov, sonce je obsijalo travo, polno rose, da se je svetila. Nekje daleč je bilo slišati pokanje, ljudje so bili nemirni, vedeli so, da se približuje nekaj hudega. Želeli so ostati pri svojih družinah, kot da bi jih hoteli obvarovati, vendar ni bilo tako. V zvoniku je ura odbila, približevala se ja ura dvanajst. Tam od trga so že stopali domačini, prišli do njive, kjer so imeli namen jih postreliti. Eden od domačinov poklekne izpred Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 33 DOMAČAdomača zdravila ZDRAVILA

KAŠELJ je čimbolj konstantna temperatura. trakom in pustite delovati čez noč. Kozarce lahko zavijemo v časopisni Med pred spanjem umiri nočni kašelj: ZVAREK pol žličke za 2 – 5 letne otroke, 1 papir in jih postavimo v klet za tri 2 rezini jabolka, 1 rožič, ščep kami- žličko za 6 – 9 let stare otroke in 2 mesece. Nato sirup precedimo. Deluje! ličnih cvetov, 2 suhi figi prelijemo z žlički za starejše. SIRUP PROTI KAŠLJU vodo in pustimo, da zavre. Kuhamo še 5 SIRUP IZ SMREKOVIH zmešamo: 30 kapljic PROPOLISA, minut. Precedimo in sladkamo. Popije- VRŠIČKOV sok 1 limone, 3 velike žlice medu mo še vroče in o kašlju ne bo več sledu. Nepreizkušeno! Naberemo mlade smrekove (tudi jel- SIRUP PROTI KAŠLJU kine, borove) vršičke. V kozarec za ČRNI REDKVI odrežemo koreninico, INHALACIJE vlaganje naložimo plast sladkorja, plast da lepo stoli. Na vrhu odrežemo po- Zavrite 3 l vode ter dodajte 2 žlici kami- vršičkov, plast sladkorja itd. Zaklju- krovček in izdolbemo toliko, da lahko ličnih cvetov in timijana. Pustite 10 čimo s sladkorjem. Zapremo s pokrov- vanjo damo 2 žlici medu. Pokrijemo in minut in prelijte v skledo za inhaliranje; čkom in postavimo na sonce. Ko se pustimo stati 2 dni. Redkev spusti še vdihavajte globoko in počasi, a največ sladkor nekoliko stopi, vsebino preme- svoj sok. Vsak dan se poje 1 žličko. 15 minut. šamo, da se sladkor ne sprime v trde Večjo ČRNO REDKEV odrežete neko- kepe, ki se ne stopijo. Vsebina se skrči ČAJ liko na spodnji in zgornji strani, da na 2/3, zato lahko naknadno dodamo še Pripravite si čaj iz navadnega sleza: 1 nastane ravna ploskev. Nato na vrhu nekaj plasti sladkorja in vršičkov. Na žličko slezovih korenin prelijte z 2,5 dl izdolbete luknjo, do približno četrtine soncu pustimo vsaj 1 mesec. Precedimo hladne vode, da ne uničite sluzi redkve. S tanjšo iglo za pletenje – ožamemo (skozi krpo) v temne slezovih korenin; pustite stati 2 uri. Na prebodete skozi dno. V vdolbino daste stekleničke in hranimo na hladnem (v dan popijte 3 do 4 skodelice. med in vse skupaj postavite v posodico. shrambi). Ko med izteče, ga dodajajte. Zadeva naj TERJAK (za zdravljenje pljučnih in Uporabimo rjavi sladkor. se izceja čez noč. nasploh prehladnih obolenj) Še zdravilnejši pa je z uporabo medu. Sok črne redkvice (naribaš, čez gazo Nabrane zrele bezgove jagode potre- Postopek je enak, vendar kozarcev ne stisneš kolikr se da), dodaš žlico medu, semo z malo sladkorja in pustimo stati postavimo na sonce, ker se med ne sme malo limoninega soka, razredčiš z vodo 24 ur. Nato skuhamo iz tega na preveč ogreti, da se ohranijo vse in spiješ. sokovniku sok. Kolikor dobimo soka, zdravilne sestavine. V olupljeno ČEBULO izdolbemo toliko potem dodamo še sladkorja. V kolikor ni dovolj sonca oz. toplote, si luknjo in damo noter žlico medu. Včasih so gospodinje to počasi cmarile lahko pomagamo s pečico. Pustimo počivati, da se med meša s na robu zidanega šporgeta na drva, ki Preostanek vršičkov s sladkorjem (po čebulnim sokom. seveda gorel večino dneva, tri dni ožemanju) razredčimo s prekuhano skupaj. Danes se kuha na modernih vodo in dodamo tropinovec po okusu. ZA DOJENČKE štedilnikih toliko časa, da se od žlice Dobimo dober smrekov liker oz žganje Za močan kašelj pri dojenčkih, ki se potegne gosto in lepljivo. Nalije se v (če ne dodamo vode). Zelo dober je čas pijejo po steklenički: čaj iz kuhane kozarce (ne v steklenice) in dobro z dodatkom tega žganja. čebule, zaslajen z medom (smrdi kot zapre. Jemlje se po potrebi po žličkah kuga, zato ga večji otroci nočejo piti) BEZEG S SLADKORJEM večkrat na dan, lahko se doda tudi v čaj ali zmešamo enako količino bezgovih in popije. samo prekuhana čebula, se pije cvetov (cvetne koške osmukamo) in precejeno in ohlajeno po požirkih. sladkorja (rjavega), napolnimo v koza- SIRUP ZA PLJUČA (Dedi) rec in postavimo na sonce. Ker ne OBKLADKI (PRSNI) OB BRONHITISU, PLJUČNICI… nastane dovolj sirupa, ne precejamo, Kamilični: na malo olja prepražimo 3 dag planinskega mahu (= islandski ampak shranimo mešanico. Pripravimo vsaj 2 pesti suhih kamilic, da malo lišaj), 1,25 l vode si zelo zdravilen čaj: žlico mešanice potemnijo in močno zadišijo. Stresemo Kuhamo na majhnem ognju 2 uri. damo v plastično cedilce in prelijemo s na krpo, zavijemo, vsaj v dve krpi. Odcedimo in dodamo 1/3 količine kropom, še malo namakamo in odce- Položimo na prsi neposredno na kožo. medu. dimo. Naj bo čim bolj vroče, koliko se še Vsak dan popijemo 1 dl sirupa (odra- V kolikor nam te mešanice ostane prenese. Ko se ohladi, najlažje ponovno sli). Otroci pa manj, glede na starost. neporabljene, pripravimo iz nje liker ali pogrejemo v mikrovalovni pečici. žganje na enak način kot iz smrekovih Čebulni: originalni recept, in tudi PREHLAD (kihanje, moker nos, vršičkov. najučinkovitejši, so obkladki iz prepra- vneto grlu…) žene čebule (enako kot kamilični), le da TRPOTČEV SIRUP Vroča kokošja juha. so precej smrdeči. v kozarec izmenično nalagamo plast na Čaji: Na drobno nasekljajte čebulo in jo drobne kose narezanega ozkolistnega · babičin napoj proti prehladu: 20 g zavijte v bombažno gazo, zatem pa za trpotca in plast sladkorja. Po original- šipka, 5 g hibiskusa, po 14 g bezgovega, nekaj minut postavite v pečico, ki ste jo nem receptu bi morali kozarec za tri lipovega in kamiličnega cvetja,11 g prej ogreli na 200°C. Topel obkladek mesece zakopati v zemljo, saj naj bi robidovih listov, 10 g vrbove skorje. položite na prsi, ga pritrdite s lepljivim bilo zelo pomembno, da je temno in da Vse to prelijte z 2,5 cl vrele vode in 34 Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 RECEPTI pustite stati 10 minut; Peteršiljeva juha s smetano

BOLEČE (VNETO) GRLO Sestavine: 60 dag peteršiljevih korenin, 1 čebula, 1 žlica masla, 1 l jušne osnove, 1 dl sladke smetane, · Grgranje žajbljevega čaja. sol, poper, drobnjak. · Nekaj kapljic propolisa na žličko Peteršiljeve korenine ostrgamo, operemo in narežemo na sladkorja – počasi poližemo. Ali pa kolesca. pošpricamo s propolisem v sprayu. Čebulo olupimo in narežemo na kolobarje. Na maslu popražimo čebulo, · Svež zeljni list zavijemo v kos blaga prilijemo vročo jušno osnovo in zavremo. Dodamo narezane peteršiljeve in ga prelikamo – poparimo. Obložimo korenine in kuhamo približno 10 minut, da se zmehčajo. Odstavimo in vrat. počakamo, da se juha nekoliko ohladi. Vmešamo smetano in še enkrat · Za grlo je dobro med + limona+ pogrejemo, vendar ne zavremo. olivno olje. Zmešamo in popijemo. Juho pretlačimo in začinimo s soljo in poprom. Potresemo z nasekljanim Lahko pijemo vsako jutro, predvsem drobnjakom. pozimi. Špageti z gobami in vinom · V lonček nalijemo 2 dl mleka in dodamo 1 malo žličko suhega žajblja. Sestavine: 35 dag špagetov, 50 dag gob (šampinjonov in ostrigarjev), 3 Pustimo, da zavre in pokrijemo za 5-10 stroki česna, timijan, pol šopka peteršilja, 1 dl suhega belega vina, olivno min. Precedimo in dodamo žličko olje, sol, poper. medu. Pijemo po požirkih - naj ne bo vroče. Ostrigarje in šampinjone očistimo in narežemo na polovice ali četrtine. Na nekaj žlic olja popražimo nasekljan česen. Dodamo gobe, solimo in pražimo dobrih · Karamelno mleko: v suhi kozici pet minut. Zalijemo jih z vinom in dušimo na šibkem ognju. Ko vino izpari, zlatorumeno prepražimo 2 žlici odstavimo in začinimo s poprom, timijanom in peteršiljem. sladkorja, ki se ne sme se zažgati. Previdno zalijemo z 2 dl mleka in Špagete skuhamo v osoljenem kropu, jih odcedimo in zmešamo z gobami. mešamo toliko časa, da se sladkor Takoj postrežemo. razpusti. Pustimo vreti par minut (2). A.P. Lahko dodamo nekaj listkov suhega vici - vici - vici - vici - vici - vici - vici žajblja. Precedimo. Pomaga tudi pri IZGUBI GLASU! NEOBRITA BRADA to izrecno prepovedano. Zavpil je na · Oljni ovitek: laneno krpo namočimo v Po petih letih se je Gorenjec moškega: toplo olivno olje; ožamemo jo in vračal v domovino. Na letališču "Takoj ven iz vode! Ali niste videli je brez uspeha iskal svoja brata, ki naj napisa, da je tu plavanje prepovedano!" ovijemo okoli vratu. Čeznjo ovijtemo bi ga pričakala. Končno je dvojica "Saj ne plavam! Utapljam se!" še suho volneno krpo. Olje ne sme biti bradatih mož pristopila k njemu: "No, potem se pa kar dajte!" je rekel vroče. "Ali naju res ne poznaš?" policist in odšel dalje. "Kaj? Vidva sta? Zakaj imata pa tako BOLEČE UHO dolgi bradi?" KAJENJE Netresk stisnemo v čajno žličko, "Ko si odhajal od doma si vzel britvico s Med delom ne bi smeli kaditi! je šef pogrejemo z vžigalnikom (temp. seboj!" opozoril delavca. "Kdo pa pravi, da delam?" preverimo s prstom) in še topel sok PODOBNOST nakapljamo v boleče uho. Moj sin je pa čisto podoben meni! Pa ne SKLANJANJE Za uho z obližem nalepimo strok česna samo po videzu, tudi po obnašanju! je V soli so se ucili sklanjanje in Janezka in pustimo čez noč. Zbudimo se brez veselo dejal žepar svojemu kolegu. poklicejo k tabli. vsakršnih bolečin. "Kako se pa obnaša?" "Janezek, kako se sklanja dedek?" Sesekljajte eno čebulo, jo zavijte v "Tako kot jaz, ko me prime policija. "Brez kozmodiska zelo tezko!" krpo in jo položite za boleče uho. Včeraj ga je spraševala profesorica matematike, pa ni hotel ničesar V GOSTILNI povedati." "Natakar ali imate še tisto vino, ki sem PREVEČ ŽELODČNE KISLINE ga pil včeraj?" (dr. Jelenc) NIZKE CENE "Še." 2 dag encijanovih koreninic namo- Detektiv v samopostrežni trgovini že "Potem mi prinesite pivo." čimo v 1 litru prekuhane vode. Stoji naj tretjič zaloti isto žensko pri tatvini. 14 dni. Vzamemo 3x na dan 1 žlico 6 "Zakaj stalno kradete v naši tednov. poslovalnici?" OMARA "Zato, ker imate pri vas najnižje cene." Dva pubertetnika se zabavata pred stanovanjskim blokom, ko je mimo SIRUP PROTI VISOKEM ČAS njiju prišla ženska, ki je bila na pogled PRITISKU (dr. Jelenc) "Kateri čas je, če rečem: "Jaz sem bolj podobna moškemu. Eden od 80 listov oljke, 2 l vode bolna!", je učiteljica vprašala učence. pubertetnikov se je oglasil: Kuhamo na majhnem ognju, da povre "Najlepši čas!" se je oglasil Jure. "Poglej jo! Kakšna omara!" na 1 l. Čaj razdelimo na 3 dele (za 3 Ženska je pristopila k njemu in mu dala dni). Prehrana te tri dni naj bo samo riž močno zaušnico, on pa je vprašal: na vodi brez dodatkov. Sirup vzamemo PREPOVED "Kaj pa zdaj to pomeni?" "Vrata od omare so se odprla!" mu je 3x na dan. Policist je patruljiral okoli Bohinjskega jezera in zagledal odgovorila ženska. moškega, ki se je kopal na kraju, kjer je Šentjernejsko glasilo, oktober 2008 35