2 6 0 l e t 1746G i m n a z i j e 2006Novo mesto Utrip šole 1996–2006 2 6 0 l e t 1746G i m n a z i j e 2006Novo mesto Utrip šole 1996–2006

Izdala in založila: Gimnazija Novo mesto Zanjo: Helena Zalokar Urednici: Natalija Petakovič, Nuša Rustja Jezikovni pregled: Suzana Krvavica Fotografije: Miha Hadl in drugi Oblikovanje: Nuša Rustja Špes, grafični studio Priprava za tisk: Špes, grafični studio Tisk: Tiskarstvo Opara Naklada: 1500 izvodov

Novo mesto, november 2006

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

373.54(497.4 Novo mesto)”1996-2006”(082)

GIMNAZIJA (Novo mesto) [Dvesto šestdeset] 260 let Gimnazije Novo mesto : utrip šole 1996-2006 / [urednici Natalija Petakovič, Nuša Rustja ; fotografije Miha Hadl in drugi]. - Novo mesto : Gimnazija, 2006

ISBN-10 961-90383-1-2 ISBN-13 978-961-90383-1-4 1. Petakovič, Natalija 229907712 TEMPORA MUTANTUR ČASI SE SPREMINJAJO ET NOS MUTAMUR IN ILLIS. IN MI Z NJIMI. Natalija Petakovič, Nuša Rustja 8 Uvodna beseda Helena Zalokar 9 Čas beži – gimnazija ostaja

TEMPUS VOLAT, VELAT, VALET. ČAS MINEVA, ZAKRIVA, VPLIVA. Suzana Malnar, Robert Šupe 12 Gimnazija skozi čas Natalija Petakovič 21 Prenova stavbe novomeške gimnazije Natalija Petakovič 25 Praznovanje 250-letnice Gimnazije Novo mesto

FRUCTIBUS, NON FOLIIS NE OCENJUJ DREVESA PO LISTIH, ARBOREM AESTIMA! AMPAK PO SADEŽIH. Mojca Lukšič, Helena Zalokar 30 Gimnazija 1996–2006 Helena Zalokar 35 Donatorski sklad Anica Kastelec 36 Matura Anica Kastelec, Janez Mohorčič 38 Športni oddelek Lana Grandovec 40 Izredno delo s športniki Urška in Špela Silvester 41 Pravilna odločitev Mitja Sadek 42 Klasična gimnazija Jernej Radež 44 Non scholae, sed vitae discimus

HOMO SUM, HUMANI NIHIL A ČLOVEK SEM IN NIČ, ME ALIENUM ESSE PUTO. KAR JE ČLOVEŠKEGA, MI NI TUJE. Mojca Lukšič 46 Šolska svetovalna služba Nuša Rustja 48 Življenje ali droga, kdo bo koga Jana Hosta 49 Šola za starše Anica Kastelec 50 Prostovoljno socialno delo Nives Železnik 52 Denar ne poplača nasmeha

VITA NON EST VIVERE, ŽIVLJENJE NE POMENI LE ŽIVETI, SED VALERE. AMPAK TUDI USPETI. Natalija Petakovič 54 Razvojni in inovacijski projekti Robert Šupe 56 Modeli ravnanja šol ob pojavu izostajanja Natalija Petakovič 59 Strategije šole pri preprečevanju nasilja v šoli Jana Hosta 60 Razredništvo kot izziv in navdih Mojca Lukšič 62 Kvalitetne razreden ure – pot do boljšega počutja v šoli Zlatka Butkovec Gačnik, Marinka Kovač 63 Skriti zaklad – projekt ob 250-letnici rojstva Jurija Vege Jana Hosta 64 Partnerstvo fakultet in šol SERIT ARBORES, QUAE SAECULO KDOR SADI DREVESA, MISLI NA KORIST PROSINT ALTERI. BODOČE GENERACIJE. Nejc Novak 66 Ajde, gremo, akcija! Primož Pibernik 68 Glasbeno dogajanje na gimnaziji Katja Saje 69 Parlament mladih Krke

FINES MEI SERMONIS MEJE MOJEGA JEZIKA FINES MEI ORBIS. SO MEJE MOJEGA SVETA. Albina Simonič 72 Gimnazijska knjižnica Natalija Petakovič, Zoran Poredoš 74 Glasila Gimnazije Novo mesto Nejc Gazvoda 78 Gimnazija kot peskovnik Suzana Krvavica 80 Kulturne dejavnosti Irena Potočar Papež 81 Tekmovanje v znanju materinščine Vladka Korošec 83 Gledališka dejavnost Aljoša Vrbetič 87 Audax Tabulatum Renata Čampelj Jurečič 88 Novinarsko-literarna delavnica Suzana Krvavica 90 Bralni krožek Bibliofil Nina Berkopec 92 Spomini bibliofilke Natalija Petakovič 93 Filmski abonma Nuša Rustja 95 Tuji jeziki Nuša Rustja 97 Angleščina Nuša Rustja 98 Nemščina Marko Kastelic 104 Pisan svet jezikov Nuša Rustja 106 Francoščina

SCIENTIAE RADICES AMARAE SUNT, KORENINE ZNANJA SO GRENKE, FRUCTUS DULCES. SADEŽI SLADKI. Alojzija Hržica 108 Dosežki na matematičnih tekmovanjih Andrej Muhič 110 Spomini na gimnazijo Jernej Zupančič 111 Pravi matematik Mariano A. Kostelec 112 Vedno matematika Miha Hadl 113 Fizika Krešimir Tomas 114 Informatika Tatjana Durmič 116 Biologija Stanka Florijančič, Marinka Kovač 118 Kemija Vesna Krošelj 124 Na olimpijadi v Pekingu in Moskvi Alan Bizjak 125 Uspeh kot otrok drznosti HOMO NATURALITER ČLOVEK JE ŽE PO SVOJI NARAVI ANIMAL SOCIALE. DRUŽBENO BITJE. Matjaž Štih 128 Tekmovanja iz znanja zgodovine Robert Šupe 129 Tekmovanja iz znanja geografije Marko Arnuš 132 Raziskovalna naloga Nina Arnuš 132 Sociologija Polonca Kukec 133 Ekskurzije Polonca Kukec 136 Debatni klub Mojca Lukšič, Helena Zalokar 139 Družboslovni festival mladih Mateja Pečjak 140 Debaterji osvajajo Ameriko Jasmina Žagar 142 Likovna dejavnost Jasmina Žagar 145 Božično-novoletni bazar Barbara Maznik 146 Zbirka moderne umetnosti

CIVES MUNDI SUMUS OMNES. VSI SMO DRŽAVLJANI SVETA. Polonca Kukec 148 UNESCO ASP mreža šol Janez Gorenc 150 Comenius - Demokracija v srednjih šolah Nuša Rustja 152 Okolje gradi mostove Mariano A. Kostelec, Žiga Piletič 153 Okolje gradi mostove med Novim mestom in Speyerjem Tatjana Durmič, Janez Gorenc 154 Dijaki 3. b na Danskem

SIT MENS SANA V ZDRAVEM TELESU IN CORPORE SANO. NAJ PREBIVA TUDI ZDRAV DUH. Saša Lavrič 156 Športna vzgoja Ivan Maričič 158 Športni rezultati na državnih prvenstvih

NOMINA NUDA TENEMUS. NA KONCU NAM OSTANEJO EDINO IMENA. Olga Kuzem 162 Delavci šole od 1. 9. 1996 – 31. 8. 2006 Anica Kastelec 169 Dijaki četrtih letnikov 191 Viri

TEMPORA MUTANTUR ET NOS MUTAMUR IN ILLIS. ČASI SE SPREMINJAJO IN MI Z NJIMI.

Lotar I. 260 let Gimnazije Novo mesto

UVODNA BESEDA

ovomeška gimnazija praznuje vsebin. Kot v prejšnjih zbornikih smo letos 260-letnico neprekinje­ popisali tudi vse maturante, profesorje Nnega delovanja. Visoki jubilej ter ostale delavce šole v zadnjih desetih bomo na šoli poleg priložnostne priredi­ letih. Pri pisanju člankov smo se poleg tve 30. novembra obeležili tudi z izdajo obeh prejšnjih zbornikov oprli na letna zbornika. S publikacijo želimo nadaljevati poročila in šolske kronike ter poročila Na­da­lje­va­nje­ izročilo obeh zbornikov, ki sta izšla ob mentorjev v zadnjih desetih letih. Zbrali izro­čila­ 225- in ob 250-letnici šole. V prvem, pa smo tudi nekaj mnenj in vtisov dijakov Dodičevem zborniku, je na 500 straneh o dejavnostih na šoli. obdelano obsežno arhivsko gradivo in podana natančna znanstvena podoba Zahvaljujeva se vsem, ki so sodelovali nastanka in razvoja gimnazije. V njem so pri pripravi tega zbornika z nasveti, zbi- popisani tudi vsi ravnatelji, profesorji in ra­jem podatkov in slikovnega gradiva. maturanti gimnazije do leta 1971. Posebna zahvala gre avtorjem besedil, ki so vložili veliko truda, da bo preteklo Zbornik, ki smo ga izdali ob 250-letni­ desetletje novomeške gimnazije ostalo ci šole, prinaša povzetke 250-letnega zapisano. dogajanja na novomeški gimnaziji, ki jim je dodan natančen pregled vseh novosti V imenu šole se zahvaljujeva tudi vsem in sprememb gimnazijskega programa v sponzorjem in donatorjem, ki so nam naslednjih 25 letih, opis dejavnosti, ki so omogočili izdajo zbornika. na šoli potekale poleg pouka, ter popis najvidnejših dosežkov dijakov na različnih Na­ta­li­ja­ Pe­ta­ko­vi­č, Nu­ša­ Ru­stja­ natečajih, tekmovanjih v znanju in športu. u­re­d­ni­ci­

Namen tega zbornika, ki ga izdajamo ob 260-letnici Gimnazije Novo mesto, je popisati dogajanje v desetih letih od 1996 do 2006, in sicer obnovo šole, nove programe, uspehe naših dijakov, novosti, ki smo jih uvajali pri pouku in v okviru razvojnih in inovacijskih projektov, ter različne dejavnosti v okviru izbirnih

 ČAS BEŽI – GIMNAZIJA OSTAJA

o smo pred desetimi leti praznovali začetku šolskega leta 1998/99 pričaka­ 250-letnico šole in se s ponosom la ne le varna in lepa, temveč tudi dobro Kozirali na vse, kar so ustvarile opremljena gimnazija. Vse to je pomenilo številne generacije dijakov in profesorjev, dodaten izziv za boljše delo, zato smo smo si obljubili, da bomo tudi v prihodnje se vključili v številne projekte – spremljavo skušali nadaljevati poslanstvo, da bi naša prenovljenih učnih načrtov ter razvojne in Tra­dicio­na­lno­ gimnazija ohranila svojo širino in ostala inovacijske projekte ministrstva in zavoda do­bra­ šo­la­ tradicionalno dobra šola. Prepričana sem, za šolstvo. Tako smo skušali vplivati na da v tem uspevamo, saj so tudi danes, izboljšanje našega dela pri pouku in kot so bili vedno v dolgi zgodovini naše v šoli nasploh. Popestrili smo ponudbo šole, profesorji, ki želijo in zmorejo več, dejavnosti izbirnih vsebin in obšolskih kot jim določajo učni načrti in katalogi dejavnosti ter se povezali s šolami v tujini. znanj, in so za svojo šolo pripravljeni Poleg tega smo razširili ponudbo gimna­ žrtvovati tudi svoj prosti čas. V Novem zijskega programa, saj smo v programu mestu pa so šoli vedno stali ob strani splošne gimnazije pridobili športni ljudje, ki so se in se še danes zavedajo oddelek, maturitetni tečaj ter program pomena gimnazije in imajo posluh za klasične gimnazije, kar je vplivalo na želje in hotenja mladih. povečanje števila dijakov.

Desetletno obdobje, ki ga dodajamo in V pričujočem zborniku je zajetih le deset popisujemo v tem zborniku, morda res let. Z gotovostjo lahko trdim, da uresniču­ ni nekaj posebnega za šolo z več kot jemo želje, ki sem jih zapisala ob izidu četrttisočletno tradicijo. Nam, ki smo to zbornika ob 250-letnici šole, da ostajamo desetletje preživeli v naši šoli, pa pomeni tradicionalno dobra in solidna šola, ki se izjemno veliko. Verjamem, da tudi genera­ trudi razvijati vse, kar so ustvarile številne cijam dijakov, ki so z nami krojile utrip generacije pred nami. šole. Tudi na teh deset let gledamo s ponosom. To je bil čas temeljite prenove Čas beži – gimnazija ostaja. gimnazijske stavbe, ki je trajala dve leti. Ostaja s svojo bogato preteklostjo, ki Kljub težjim pogojem dela v popoldan­ obvezuje sedanje in prihodnje generacije ski izmeni na šolskem centru smo uspeli dijakov in profesorjev, da bodo s svojim ohraniti veliko našega gimnazijskega znanjem gradili našo skupno prihodnost. duha. Vrnitev v obnovljeno gimnazijo je bila za nas praznik. Številni donatorji so He­le­na­ Za­lo­ka­r prispevali znatna sredstva, da nas je v ra­vna­te­lji­ca­

 Utrip šole 1996–2006

TEMPUS VOLAT, VELAT, VALET. ČAS MINEVA, ZAKRIVA, VPLIVA.

Napis na cerkvi v kraju Resiutta v Reziji 260 let Gimnazije Novo mesto

Suzana Malnar, Robert Šupe GIMNAZIJA SKOZI ČAS

avgusta 1746 je cesarica Marija Terezija izdala odlok o ustanovi­ 8. tvi gimnazije v Novem mestu. V njem je, med drugim, zapisala, da upa, da bo to dejanje pomagalo k izboljšanju Us­ta­no­vite­v slabih gospodarskih razmer v vojvodini Kranjski, uka željni mladini pa omogočilo pridobivanje spodobne izobrazbe, ki je nujna za nadaljevanje študija na vseuči­ liščih.

Vodstvo šole so prevzeli frančiškani in pouk je stekel 3. 11. 1746. Za šolsko stavbo so izbrali hišico in vrt nekdanjega mestnega sodnika poleg frančiškanske Prvo­tno­ gi­mna­zi­jsko­ po­slo­pje­, d­a­ne­s se­d­e­ž gla­sbe­ne­ šo­le­ cerkve. Samostanska šola je imela šest razredov in tri profesorje. Gimnazija je bila organizirana na podlagi navodil cesarja Karla VI. iz leta 1735, ki so z zahtevo, da se mora pouk približati pouka proste dneve (torek in petek), potrebam vsakdanjega življenja, v tistem procesije s prošnjo za boljši učni uspeh času pomenila poseg državne oblasti ter prepovedovala obiskovanje gostiln, v šolstvo. V gimnazijah so tako poleg ponočevanja in druženja z dekleti. Včasih verouka in latinščine začeli poučevati tudi so morali kakšnega dijaka tudi izključiti zgodovino, zemljepis, aritmetiko, prirodo­ iz šole zaradi ponočevanja, popivanja, pis in grščino, posebno pozornost pa so pretepanja ali celo tatvine. Leta 1751 so namenjali učenju nemškega pravopisa. učenci poetike kolektivno “špricali” pouk V šole so sprejeli tudi revne, a izrazito kar tri dni zapored, četrti dan pa so se nadarjene dijake. Te so podpirali s šti- vrnili k pouku. Za to dejanje jih je prefekt ­pendijami. primerno kaznoval.

Po šolski reformi iz leta 1776 je gimna­ Šo­ls­ka­ pra­vila­ Življenje in delo na šoli je potekalo po posebnih šolskih disciplinskih pravilih, zija postala splošna, realni predmeti pa ki jih je bilo 22. Predpisovala so vestno enakovredni z latinščino. Odpravili so in pravočasno obiskovanje pouka, fizično kazen (tepež), vpeljali pa častno horo legalis, obvezne spovedi, maše in in sramotno knjigo. Postopoma se je molitve, čaščenje svetnikov in patronov, razredni pouk umikal predmetnemu.

12 Leta 1811, v času Ilirskih provinc, so pouk Gim­na­zija­ latinščine opustili in ga nadomestili s v 19. s­to­let­ju francoščino in italijanščino ter vpeljali nov predmet mera in vaga.

Leta 1848 so do tedaj šestrazredne gimnazije začeli preoblikovati v ose­- razredne. Zaradi prostorske utesnjenosti novomeška gimnazija ni izpolnjevala pogojev za pridobitev novega statusa. Iz zagate je šoli pomagal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, ki je zbral potreben denar, s katerim so nato financirali nadzi­ davo šolskega poslopja. Nemščina, a tudi slovenščina sta postali učna predme­ ta. V revolucionarnem letu 1848 so se dijaki izkazali pri podpisovanju peticije Usta­no­vna­ li­sti­na­ gi­mna­zi­je­, ki­ jo­ za Združeno Slovenijo. Ustanovili so tudi je­ i­zd­a­la­ Ma­ri­ja­ Te­re­zi­ja­ Slovensko društvo, da bi dvignili pomen slovenskega jezika v javni rabi.

Obdobje Bachovega absolutizma je zaznamovala huda germanizacija, hkrati pa je naraščala narodna zavest tako med dijaki kot tudi učitelji. Svojo nacional­ no zavest so novomeški dijaki pokazali tudi ob marčnih volitvah leta 1867, ko so nasto­ pili proti izvolitvi nemškega kandidata.

Po cesarjevem odloku iz leta 1870 je postala gimnazija v Novem mestu držav­ na šola. V letih, ki so sledila, je pogosto spreminjala svoje ime: Realna in višja gimnazija, Navadna klasična gimnazija, Prava klasična gimnazija. Sčasoma si je Držav­na­ tudi slovenščina pridobila več pravic, po šo­la­ letu 1871 so v prvih razredih že poučeva­ li v slovenskem jeziku. Stra­n i­z Leta 1874 so začeli s poukom telovadbe ka­ta­lo­ga­ na šolskem dvorišču, ki so ga konec 19. u­če­nce­v stoletja še razširili in uredili. V začetku 20. gi­mna­zi­je­ stoletja je šola dobila vodovod. le­ta­ 1778

13 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Stroški za popravila in vzdrževanje Jeseni 1918 so se vrnili v novo gimnazij­ poslopja so vrtoglavo naraščali – porodi­ sko poslopje, ki so ga za silo obnovili. la se je zamisel o zidavi nove šole. Pouk je stekel 20. septembra. Na gimnazi­ No­vo­ šo­ls­ko­ Graditi so jo začeli leta 1910, slovesna ji je bilo tudi precej dijakov ‘’beguncev’’, Gim­na­zija­ po­ po­s­lop­je­ otvoritev novega poslopja na današnji predvsem s soške fronte. 1. s­ve­tov­ni voj­ni Seidlovi cesti pa je bila 12. 10. 1912. V šol. letu 1918/19 je bil vse večji odpor Novomeška gimnazija je bila pomembna do nemščine in želja po slovenščini kot za ozemlje današnje Slovenije, čeprav učnem jeziku. Z razpadom Avstro-Ogrske je bila v okviru takratne Avstrije majhna in nastankom nove države SHS se je in nepomembna, prvo paralelko je imela poslovenila tudi novomeška gimnazija. šele 1896. leta. Bila je izrazito moška ustanova, prva učenka je v šolo prišla Ustanovitev kraljevine Srbov, Hrvatov in šele v šol. letu 1908/09. Slovencev so na šoli pričakali z optimiz­ mom – slovenščina je končno postala S 1. svetovno vojno so prišli tudi za uradni učni jezik. Predmetnik so razši­ Re­a­lna­ gim­na­zija­ šolo težki časi. V vojsko so vpoklicali rili z nekaterimi do tedaj neobveznimi mnoge profesorje in tudi starejše dijake. predmeti, srbohrvaščina pa je postala V šolskem poslopju je zaživela vojaška maturitetni predmet. Na šolo so začeli bolnišnica. Pouk je bil precej okrnjen in sprejemati tudi več deklet, ki so bila v je potekal na različnih lokacijah v mestu, pravicah in dolžnostih izenačena s fanti. v katerem je poleg vojne pustošila tudi Ministrstvo prosvete v Beogradu je naroči­ španska gripa. lo šolam, da morajo pri pouku utrjevati zlasti ljubezen in pripadnost novi državi. Povečalo se je število praznikov, ki so jih na šoli svečano zaznamovali (Prešernov, Slomškov, Cankarjev dan, sveti Sava, Ciril in Metod, Vidov dan, preboj solunske fronte, Strossmayerjev dan …). V učilni­ cah so poleg križev izobesili slike kralja Aleksandra Karađorđevića. S šol. letom 1919/20 se je gimnazija preosnovala v realno, in sicer postopoma najprej s prvimi tremi razredi. Najpomembnejši predmeti so bili še naprej jeziki. Nov obvezni predmet je postala telovadba, ki se je na gimnaziji začela poučevati že v šol. letu 1874/75, vendar takrat še neobvezno. Lastno telovadnico je šola pridobila v novem poslopju leta 1912. Od ostalih predmetov so največ ur prido­ bili prirodopis, fizika in kemija. Dobili so Gi­mna­zi­jsko­ še predmet opisna geometrija. po­slo­pje­ Dijaki so se vključevali v vse več društev zgra­je­no­ 1912

14 zunaj šole. Jeseni leta 1919 so ustanovili do sprememb tudi v šolstvu. Na novomeš­ društvo Prosveta, ki je imelo svoj sedež v ki gimnaziji so razpustili društva (Prosveto, Narodnem domu. Maja 1919 je J. Jarc Vesno). Znova so uvedli horo legalis, ki De­jav­no­s­ti ustanovil Srednješolsko dijaško organi­ je ostala še v 60. letih 20. stoletja. Dijake izve­n šo­le­ zacijo, ki se je čez nekaj let preimenovala so najbolj nadzorovali glede obiskovanja v Vesno. Prostore za sestanke, dramske gostiln. nastope, recitacije in akademije so imeli pri 31. 8. 1929 je bil sprejet zakon o srednjih frančiškanih. Pripravljali so kulturne prireditve šolah, septembra 1930 pa tudi nov učni ob praznikih in drugih pomembnih dogod­ načrt. Poleg šolskega dela so bili dijaki kih. Sodelovali so tudi v telovadnih društvih zlasti v drugi polovici 30. let vse bolj aktiv­ (Orel, Sokol). Pomembno mesto so imele ni v izvenšolskih dejavnostih. Pripravljali verske obveznosti dijakov. Poleg verouka so so večje javne nastope, športne, glasbe­ morali ob nedeljah obvezno k maši. Skozi ne ali gledališke. Najmnožičnejše društvo leto so potekale duhovne vaje. Vsako leto je ostal Sokol, ki je prirejal tekme tudi v so imeli tudi izlete, zlasti po Dolenjski. Hodili mednarodnem merilu. Dijaška prosveta so predvsem peš in tako spoznavali zgodo­ je bila znova ustanovljena leta 1936 in vinske, kulturne in geografske znamenitosti. je vodila knjižnico ter pripravljala preda­ vanja. Najodmevnejša prireditev je bila Reforma januarja 1925 je predpisala uprizoritev Linhartove komedije Ta veseli učne načrte po vzoru srbskih gimnazij. dan ali Matiček se ženi 18. 12. 1937. Srbohrvaški jezik je dobival vse več ur Najbolj redno je delovala Slovenska na škodo slovenščine. Izrinjali so tudi dijaška zveza. Veliko članov je bilo tudi Re­fo­rm­a­ 1925 latinščino ter črtali ure nemščine. Zaradi v Počitniški zvezi in Podmladku Jadranske pomanjkanja denarja so v šol. letu straže. Vključeni so bili tudi v Podmladek 1928/29 ukinjali neobvezne predmete. Aerokluba, Rdečega križa in Trdinov Spomladi 1926 je dotedanje ocenjeva­ steg skavtov. Za socialne probleme sta nje s štirimi ocenami dobilo še oceno skrbeli dijaška kuhinja in Dijaško podporno odlično. Druga novost pa so bile ženske društvo. Politično bolj desno usmerjeni dijaki Pri­ po­u­ku­ o­pi­sne­ med profesorskim kadrom. so bili organizirani v Marijini kongregaciji, ge­o­me­tri­je­ Z uvedbo diktature 6. 1. 1929 je prišlo v Podmladku Zveze dekliških krožkov ter V šo­lski­ u­či­lni­ci­

15 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

v Dijaškem podpornem društvu. Leta nadaljevala svoje poslanstvo v duhu 1940 je bil na gimnaziji organiziran novega družbenopolitičnega sistema, Ko­ne­c voj­ne­ aktiv SKOJ-a. vendar je bila veliki večini učiteljev strokov­ nost še vedno na prvem mestu. Zaradi Zaradi bližajoče se 2. svetovne vojne je ideološke neustreznosti je oblast nekatere bil pouk konec marca 1941 prekinjen in v učitelje predčasno upokojila, nekaj pa so 2. s­ve­tov­na­ šolo se je vselila vojska. 23. 4. se je pouk jih prestavili na druge šole. Ukinjena sta voj­na­ nadaljeval. Ob napadu na Jugoslavijo bila verouk in šolnina, vpeljani pa rušči­ je bila v bombardiranju in požaru poško­ na in predvojaška vzgoja. Slednji sta se dovana tudi gimnazija. Že v drugem pozneje pridružila še predmeta obramba šolskem letu v vojni je bilo veliko profe­ in zaščita ter samoupravljanje s temelji sorjev in dijakov zaprtih ali odpeljanih v marksizma. internacijo. Pouk je bil večkrat prekinjen, vsa štiri leta so bili dijaki brez telovadbe, Z delom so prenehala še tista redka saj je telovadnico zasedla vojska. Med društva, ki so delovala po začetku vojne. vojno so prenehala delovati dijaška Praznino je zapolnila Zveza mladine Spre­m­e­m­be­ društva, izjema je bila Marijina kongrega­ Slovenije. Od predvojne dijaške dejavno­ po­ voj­ni cija. Na gimnaziji so ustanovili mladinski sti so obnovili Podmladek Rdečega križa odbor OF, ki je sodeloval tudi s profesor­ in tabornike. Novomeška Državna realna skim odborom. Skupaj sta pripravljala gimnazija je postala Državna gimnazija različne akcije (propaganda, bojkot Novo mesto. Šol. leto 1945/46 je bilo fašističnega pozdrava). Veliko dijakov je težko, brez novih učbenikov in na osnovi šlo v partizane, nekateri pa v protikomu­ začasnih pravil, začasnih učnih načrtov nistično milico in kasneje k domobrancem. in začasno veljavnih knjig. Iz predmetni­ ka je izginil verouk, ki se je še nekaj let Odmevna je bila dijaška akcija 1. 12. poučeval predvsem v nižjih razredih kot 1941, ko so z minuto molka počastili neobvezni predmet. Največjo veljavo sta Minuta­ m­o­lka­ jugoslovanski državni praznik. Več kot dobili slovenščina in matematika, med in izključite­v 200 dijakov je bilo izključenih iz šole. tujimi jeziki pa ruščina. Več ur so dobili Zanje so v Novem mestu organizirali glasbeni in likovni pouk ter telovadba. V ilegalno gimnazijo, ki je začela z delom naslednjih letih je bilo kar nekaj reform. 18. 12. 1941. Pouk je dokaj redno V začetku 50. let se je učni načrt že bolj potekal dva meseca, marca 1942 pa ustalil. Edina zapovedana množičnejša je zaradi številnih aretacij sodelujočih kulturna dejavnost so bili obvezni ogledi profesorjev in dijakov prenehala delovati. filmskih predstav, predvsem sovjetskih Ustreznih pogojev za delovanje pa tako propagandističnih. Dijaki so priprav­ ilegalna kot prava gimnazija nista imeli. ljali tudi razne igre, kajti v šol. letu Vojna je prekinila tudi priprave na prazno­ 1945/46 se je oblikovala gledališka vanje 200-letnice gimnazije in izdajanje skupina. Pripravila je skeče in recitacije letnih poročil. za proslave. V šol. letu 1946/47 so uprizorili igri J. Kranjca Direktor Čampa 2. svetovna vojna se je končala z zmago in Na ledeni plošči ter priredili proslavo antifašizma. Novomeška gimnazija je ob 30-letnici Cankarjeve smrti, sodelovali

16 pa naj bi tudi v Moli­èrovem Skopuhu in v V šolskem letu 1955/56 so na novomeš­ igri Gorbatova Mladost očetov. Deloval ki gimnaziji odprli paralelko klasične je tudi baletni krožek, ki je na republiškem gimnazije. Kla­s­ična­ tekmovanju zasedel eno od prvih mest. Gimnazijsko življenje je bilo zaradi gim­na­zija­ zahtevnih načrtov naporno, po drugi 1955/56 V šol. letu 1948/49 je pripravil točko Štirje strani pa zaradi kulturne in športne letni časi. V šol. letu 1947/48 se je osnoval dejavnosti vse bolj živahno. Leta 1956 Pe­s­tro­ kulturno­ MKUD Oton Župančič, ki je združeval so uprizorili igro Katajeva Milijon težav do­ga­ja­nje­ različne krožke oz. sekcije, med najdejav­ in naslednje leto Howardovo igro Pokojni nejšimi sta bili dramska in literarna. V okviru Christopher Bean. V šol. letu 1956/57 teh so dijaki pripravljali šolske proslave in je bil ustanovljen recitatorski krožek, ki je precej iger. Uprizorili so tridejanko A. Ingoli­ nastopal na šolskih proslavah. V tem letu ča Mladi aktivisti in Linhartovo Županovo so pripravili tudi komedijo C.-A. Pugeta Micko. Višek vsakoletnega kulturnega Dnevi naše sreče, ki so jo uprizorili v šol. dogajanja na šoli je bila podelitev gimnazij­ letu 1957/58. skih Prešernovih nagrad. Gimnazijci fotografi so se uveljavljali na Z novim šolskim zakonom so od šolskega državnih umetniških razstavah srednjih šol, leta 1958/59 gimnazije le štiriletne šole. Gim­na­zija­ ko­t uspehe pa so imeli tudi na mednarodnih Ukinjena je bila tudi klasična gimnazija. štirilet­na­ šo­la­ razstavah. Vse pomembnejša je postajala obramba 1958/59 Leta 1946 so ustanovili jazz orkester. Ta in zaščita, novost je bila uvedba sociolo­ glasbena zvrst je prevladovala do začet­ gije na vseh stopnjah šolanja. ka 60. let. Dijaki novomeške gimnazije so sodelovali Leta 1950 je dramska sekcija pripravi­ tudi na različnih tekmovanjih; na matema­ la Gogoljevega Revizorja, uspehe je tičnih že od začetka (šol. leto 1958/59), dosegla tudi folklorna skupina. V nasled­ tekmovanja iz fizike pa so se začela v njem šolskem letu so se lotili Schillerjeve šolskem letu 1950/51. drame Kovarstvo in ljubezen. V šolskem letu 1950/51 so osnovali Sredi 60. let so začele gimnazije vpiso­ literarni krožek, ki je naslednje leto začel vati dijake v smer pedagoška gimnazija. Pe­da­goš­ka­ izdajati glasilo Brstje. Naša gimnazija je vpisala štiri paralelke gim­na­zija­ v in ob koncu 60. let je imela okoli 400 60. le­tih Leta 1951 so tudi na področju športne dijakov. Tudi v 60. letih so bili aktivni na dejavnosti že delovali: Rod gorjanskih kulturnem in športnem področju. Leta tabornikov, Šolsko športno društvo in 1960 so uprizorili Molièrovo komedi­ Šahovsko društvo. jo Scapinove zvijače, v šolskem letu Spomladi 1953 so uprizorili Molièrovega 1960/61 pa komedijo Normana Krasne. Namišljenega bolnika. Naslednje šolsko Leta 1961 je bila ustanovljena Strelska leto se je literarni krožek lotil dramske družina V. Paderšiča. dejavnosti in pripravil Tavčarjevo povest V šolskem letu 1962/63 so zaigrali Cvetje v jeseni. V šolskem letu 1953/54 odlomek iz Shakespearove igre Sen so začeli izdajati Stezice. kresne noči. Do leta 1964 so gledališke predstave dijakov režirali profesorji.

17 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

V šol. letu 1964/65 pa je režijo prevzela izdajanju letnih poročil, ki jih je izdala režiserka in igralka A. Bole Vrabec, ki je nekaj tudi še v začetku 80. let. Zadnje z dijaki pripravila Linhartovo veseloigro letno poročilo v tej seriji je izšlo za šolsko Ta veseli dan ali Matiček se ženi. S to leto 1982/83. uprizoritvijo se je zaključilo obdobje precej rednega uprizarjanja iger. Kulturno H krepitvi vladajoče ideologije v šoli so življenje na gimnaziji je ponovno zažive­ pripomogle različne aktivnosti v Zvezi lo v šolskem letu 1969/70, ko je bilo komunistov, marksističnem krožku in Klubu ustanovljeno društvo Bela krizantema. To OZN. Slednji je zaživel 26. 10. 1972. društvo je prvič nastopilo marca 1970 z Glavna oblika dela so bila predavanja recitalom lastne poezije in proze Življenje znanih osebnosti. Pripravljali so tudi – absurd in postalo gibalo kulturnega radijske ure in proslave ob pomembnih življenja mladih v Novem mestu. Priprav­ dogodkih. Vključevali so se v dobrodelne ljali so recitale, likovne razstave, sodelova­ akcije in sodelovali na literarnih natečajih. li na prireditvah. Sodelovali so tudi na kvizih, kjer so bili V leto 1969 segajo podatki o nastopih zelo uspešni. ekip športnih društev, takrat so se začeli uspehi dijakov v športu. Po zatonu Bele krizanteme je v šolskem Na glasbenem področju je v letih 1963 letu 1971/72 nastala nova kulturna in 1965 delovala skupina električnih kitar skupina Veriga, ki je pripravljala recitale. Ra­zi­sko­val­ne­ The Mosquitos, ki je ustvarjala tudi lastne Dejavna je bila do leta 1973. Takrat je na­lo­ge­ in pesmi. Njihovo tradicijo je nadaljevala bil na gimnaziji ustanovljen tudi kemij­ te­km­o­va­nja­ skupina Dehors, sledili sta ji skupini Črni ski krožek. Dijaki so poglabljali znanje tulipani in Eons. kemije in pripravljali raziskovalne naloge. Člani biološkega in kemijskega krožka V 60. in v začetku 70. let so na šoli z so sodelovali v republiških raziskovalnih nadzidavo telovadnice pridobili tri učilni­ nalogah. Tudi na tem področju so bili Raz­širite­v šo­ls­kih ce, preuredili in dopolnili fizikalno, kemij­ večkrat nagrajeni. Na šoli so leta 1978 pro­s­to­ro­v v sko in prirodoslovno učilnico in nakupili ustanovili Klub mladih raziskovalcev. 70. le­tih opremo za tehnični pouk. Leta 1971 je Namen je bil vzpodbujanje mladih za gimnazija dobila centralno ogrevanje. raziskovalno delo. Organizirani so bili raziskovalni tabori, kasneje je bil večji Poleg kulturnih dejavnosti so postajale vse poudarek na tekmovanjih. pomembnejše tudi ekskurzije. Dodatna V šolskem letu 1974/75 je bil ustanov­ šola so bili številni krožki. Nov predmet­ ljen recitatorski krožek, ki je pripravljal nik je prinesel več praktičnih znanj. Od proslave. Deloval je do leta 1984. V začetka 70. let so organizirali obrambne šolskem letu 1977/78 je ponovno dneve. Kakovost učenja na novomeški oživel MKUD O. Župančič. Povezoval je gimnaziji je prišla do izraza tudi v projek­ dramsko, literarno, recitatorsko, hortikultur­ tih, to so bili razpisi Krkinih nagrad, tekmo­ no, filmsko, likovno in novinarsko sekcijo, vanja mladih raziskovalcev in v znanju krožek OZN, uredništvo Stezic in šolski tujih jezikov. radio. Od leta 1970 je potekala tudi V 70. letih se je gimnazija odlikovala po Župančičeva bralna značka in od leta

18 1976 tekmovanje za Cankarjevo prizna­ lepote in znamenitosti Slovenije in Jugosla­ nje. vije pa so spoznavali na športnih dnevih, planinskih turah in številnih ekskurzijah. Leta 1972 so dijaki novomeške gimnazije Z uvedbo usmerjenega izobraževanja osnovali glasbeno skupino Sonce, leta so se poleg že uveljavljenih literarnih Gla­s­be­ne­ 1975 pa skupino Rudolfovo, ki je izvajala vsebin začele organizirati tudi ekskurzije s­kupine­ tudi lastne skladbe. Leta 1976 je izdala s poudarkom na naravoslovju. Zaključne prvi singel Grem domov v Novo mesto. ekskurzije pedagoških oddelkov so bile Naslednje leto je bila ustanovljena še sestavni del učno-vzgojnega procesa. rokerska skupina Drevored, ki je ustvarjala Ekskurzija je bila večdnevna in je poteka­ do leta 1985. la po krajih bivše Jugoslavije. Še pred osamosvojitvijo Slovenije jo je nadome­ V 70. in 80. letih sta na gimnaziji poteka­ stila ekskurzija Po obrobnih slovenskih la tudi filmski krožek in filmska vzgoja. pokrajinah, ki so se je po letu 1990 udele­ Film­s­ka­ vzgo­ja­ Člani so ob vsaki predstavi pripravili žili dijaki vseh oddelkov 4. letnika. filmski list, ki je služil za iztočnico pri debati dijakov, snemali pa so tudi kratke V 80. letih je bilo živahno delo filmskega filme. krožka. Ustvarili so 22 filmskih zapisov na traku super 8, na katerih je prikazan Pe­s­tro­ kulturno­ V 80. letih prejšnjega stoletja je bila delovni utrip na šoli. Kratke filme so us­tvar­ja­nje­ uvedba usmerjenega izobraževanja pokazali na prireditvah, z njimi so sodelo­ Us­m­e­rje­no­ udarec za gimnazijo. Zakon o usmerje­ vali na srečanjih mladih ustvarjalcev, ki so izo­bra­že­va­nje­ nem izobraževanju je bil sprejet aprila se jih udeleževali od leta 1980. v 80. le­tih 1980, za šol. leto 1981/82 je določal V letu 1982/83 je na šoli delovala vpis po načelih usmerjenega izobraže­ glasbena skupina Didldudl banda, ki je vanja. Izraz gimnazija je bil izbrisan, predstavljala ljudsko glasbo na aktualen vpisani sta bili dve paralelki naravoslov­ način. V leto 1987 segajo začetki skupi­ no-matematične in tri pedagoške usmeri­ ne Proteus, ki je organizirala tudi samosto­ tve. Število dijakov je padlo. V šol. letu jen koncert v Ragovem logu. Skupina 1982/83 se je gimnazija preimenovala se je leta 1990 preimenovala v Društvo v Srednjo šolo pedagoške in tehniško mrtvih pesnikov. Tega leta je prvič nasto­ naravoslovne usmeritve. V času usmerjene­ pila vokalno-instrumentalna skupina ga izobraževanja so kulturne dejavnosti, Copacabana, ki je naslednje leto pripravi­ ekskurzije, športni dnevi, planinske ture in la tudi dva samostojna koncerta. druge interesne dejavnosti postale del obveznega predmetnika in tako bogatile Po devetih letih so se pristojni organi pouk, ki je bil zaradi novih načrtov pri odločili, da zaključijo z usmerjenim izobra­ večini družboslovnih predmetov vsebinsko ževanjem. V šolskem letu 1990/91 se 1990/91 okrnjen zlasti v naravoslovnih oddelkih. V je šola preimenovala in zopet postala okviru le-teh so si dijaki ogledali vrhunske Gimnazija Novo mesto. Z vpisom šestih gledališke in filmske predstave, koncer­ paralelk se je število oddelkov znova te in predavanja v Cankarjevem domu, dvignilo na več kot 20. Gimnazijski razstave in kulturne spomenike. Naravne predmetnik je doživel precej sprememb,

19 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

novost so bile nerazporejene ure, ki jih ostale dejavnosti pa gimnazijski profe­ je določila šola skladno z možnostmi. sorji in nekdanji dijaki naše šole. Oba Do­ku­men­ti o­ Gimnazije so spet postale splošnoizobra­ zbornika sta bogat vir informacij o utripu Gim­na­ziji No­vo­ ževalne šole, ki se zaključijo z maturo. novomeške gimnazije, vsebujeta pa tudi m­e­s­to­ Do leta 1994 je bil to zaključni izpit, ki popis vseh ravnateljev, učiteljev ter ostalih so ga v celoti izvedli gimnazijski profe­ delavcev šole ter popis vseh maturantov sorji, junija 1995 pa so gimnazijci prvič novomeške gimnazije. opravljali maturo po novih predpisih kot Bila sta vir za pričujoči zapis o zgodovini enoten državni izpit z eksternim ocenjeva­ Gimnazije Novo mesto do leta 1996, njem. zadnjih deset let pa podrobneje predstav­ ljamo v naslednjih prispevkih. Iz tega obdobja moramo omeniti Oddelek za špektakelske umetnosti, ki je pod vodstvom Matjaža Bergerja deloval Gle­da­liška­ v letih 1991–1994. V umetniških akcijah de­jav­no­s­t so v njem poleg gimnazijcev sodelovali alpinisti, člani gimnastične in padalske reprezentance, policija in gasilci, umetniš­ ke akcije pa so potekale v gimnaziji, študijski knjižnici, Jakčevem domu, Dolenj­ ski galeriji, kartuziji Pleterje, športni dvora­ ni ter na prostem. Leta 1992 so s predsta­ vo Norge gostovali v Langenhagnu ter na festivalu Eurokaz v Zagrebu. Do­d­i­če­v Gledališko skupino Teater 250 so zbo­rni­k ustanovili dijaki 3. letnika maja 1995. Skupina je do jeseni pripravila Brechtovo Malomeščansko svatbo. S predstavo so gostovali v Brežicah, Črnomlju ter na slovenski gimnaziji v Celovcu. V šolskem letu 1995/96 so uprizorili še več krajših improviziranih produkcij ter predstavo Prepovedano v imenu ljudstva. Pripravili so tudi fotografsko razstavo.

Zgodovina Gimnazije Novo mesto je podrobno opisana v dveh zbornikih, in sicer Dodičevem 225 let novomeš­ ke gimnazije 1746–1971 ter 250 let Gimnazije Novo mesto 1746–1996, Dru­gi­ zbo­rni­k v katerem sta zgodovino popisala po­ 25 le­ti­h dr. Stane Granda in dr. Aleš Gabrič,

20 Natalija Petakovič PRENOVA STAVBE NOVOMEŠKE GIMNAZIJE

tavba, v kateri je še danes sedež gimnazijske stavbe. S pokritjem gimna­ Gimnazije Novo mesto, je bila zijskega dvorišča po načrtih arhitekta Po­kritje­ Szgrajena leta 1912. Vse od izgrad­ Marjana Zupanca je šola pridobila še gim­na­zij­ske­ga­ nje je arhitekturno ena najkvalitetnejših eno telovadnico, večnamenski atrij v 1. dvo­rišča­ 1991 stavb Novega mesta in je razglašena za nadstropju in galerijo. Knjižnica je bila Gim­na­zij­sko­ kulturni spomenik 1. kategorije. preseljena na podstrešje, v pritličju pa so po­s­lop­je­ Številne spremembe programov, narašča­ bili urejeni kabinet, učilnica, računalnica in nje števila dijakov in spremenjeni normati­ fitnes za potrebe športne vzgoje. vi so narekovali posege tudi v gimnazijski stavbi. V 60. letih so se za potrebe pouka Leta 1996, ob 250-letnici šole, je ministr­ preuredila šolska stanovanja, zamenjana stvo šoli prvotno namenilo 50.000.000 je bila streha, posodobljene sanitarije SIT za izvedbo nujnih vzdrževalnih del Obno­va­ in električna napeljava. Leta 1971, ob in širitev knjižnice. Vodstvo šole je več let gim­na­zij­ske­ 225-letnici šole, je bilo še zadnje stano­ opozarjalo, da potrebujemo nove prosto­ s­tav­be­ po­ 1996 vanje preurejeno v učilnico, zgrajeno je re, na dotrajanost opreme in da je gimna­ bilo športno igrišče za šolskim poslopjem, zijska stavba potrebna celovite prenove. obnovili so fasado in pričeli z napeljavo Ministrstvo je nato za celovito adaptacijo centralne kurjave. stavbe namenilo 216.000.000 SIT. Po začetku gradnje se je pokazalo, da so Ob 245-letnici šole, leta 1991, ko je šola konstrukcija stavbe in vgrajeni materiali po devetih letih usmerjenega izobraževa­ bistveno slabši, kot so pričakovali. Zavod nja zopet postala gimnazija, je bil storjen za gradbeništvo je zato v skladu z veljav­ Pre­no­va­ šo­le­ prvi večji poseg v zgradbo kot tako, ki je no zakonodajo opravil pregled stanja Za­ča­sna­ zbo­rni­ca­ 1996–1998 hkrati pomenil začetek celovite prenove in analizo obstoječih nosilnih konstrukcij. na­ Šo­lske­m ce­ntru­

21 Utrip šole 1996–2006

Rezultati so pokazali, da je nosilno zidov­ V prenovljeno šolo smo se preselili konec je prešibko, da bi prevzelo načrtovane avgusta 1998. Na stavbi gimnazije so obtežitve po prenovi. Poleg tega je bili izvedeni številni posegi, ki so ustvarjali Se­lite­v v osnovno zidovje zaradi neenakomerne­ prostorske pogoje za sodoben vzgojno- pre­nov­lje­no­ ga posedanja temeljne konstrukcije že v -izobraževalen proces. V kleti je bila na s­tav­bo­ 1998 preteklosti znatno razpokalo in je imelo novo zgrajena kanalizacija, preureje­ še dodatno zmanjšano nosilnost. Po na garderoba in povečani prostori za ugotovitvah omenjene analize je Gradbe­ hišnika. V pritličju sta bili poleg novega ni inštitut ZRMK v januarju 1997 izdelal stopnišča v klet prenovljeni obe telovad­ Projekt ojačitve stropov in protipotresne nici. V nadstropjih je šlo predvsem za sanacije zgradbe. Poleg del iz osnovne­ tehnično prenovo prostorov, brez bistve­ ga projekta so bili obdelani še naslednji nih posegov v njihovo namembnost. Na nujni sanacijsko ojačitveni posegi: ojači­ podstrešju, ki je bilo prej neizkoriščeno, tev in sanacija osnovnega zidovja, proti­ sta bili na novo zgrajeni dve učilnici za potresno povezovanje nosilnih zidov in slovenščino, trije kabineti, multimedijska ojačitev stropov ter zamenjava nosilne učilnica ter knjižnica s čitalnico. Nasploh konstrukcije ostrešja. je bila gimnazijska stavba tehnično posodobljena. Poleg statične in protipotre­ Seveda je to pomenilo, da se je bistveno sne sanacije so bili zamenjani vsi tlaki v podaljšal čas prenove. Namesto načrto­ prvem in drugem nadstropju, vsi radiatorji Pre­no­va­ tra­ja­ vanih nekaj mesecev do praznovanja ter vodovod in kanalizacija s sanitarno dve­ le­ti obletnice, ko bi bila slavnostna otvoritev opremo po vseh učilnicah. Zgrajen je bil novih prostorov, je prenova trajala kar nov priključek na mestno kanalizacijo, dve šolski leti. Pouk je bil organiziran zamenjana celotna elektroinstalacija, v Šolskem centru, v prostorih strojne učilnice in kabineti so dobili nova alumi­ in elektro šole, v popoldanskem času. nijasta okna, ki ohranjajo obliko starih Pogoji dela so se v tem času za nas lesenih oken. Avtor arhitekturne prenove bistveno poslabšali. Težko je bilo organi­ gimnazijske stavbe je bil Jože Slak, dipl. zirati izbirne vsebine, okrnjen je bil pouk ing. arh., Struktura, d. o. o., Mirna Peč. športne vzgoje, pouk računalništva je potekal v prostorih Intel servisa. Pouk Sanacijo in adaptacijo stavbe ter del je potekal od 14. do 20. ure zvečer, opreme je financiralo Ministrstvo za šolstvo kar je bilo težko predvsem za vozače. in šport, izvajalec gradbeno-obrtniških del Na­kup Zaradi težkih razmer se je v šol. letu je bil Hrast, obrtna zadruga Novo mesto, o­pre­m­e­ 1997/98 zmanjšal vpis na gimnazijo za investicijska vrednost gradbeno-obrtniških en oddelek. Učitelji so se skupaj z dijaki del je na koncu znesla 438.516.447 SIT. trudili, da bi kljub težjim razmeram kar Že med adaptacijo stavbe se je začelo najbolje opravili svoje delo. Učni uspeh zbiranje sredstev za nakup opreme, učil se ni poslabšal, dijaki so na tekmovanjih v in učnih pripomočkov. Bolj ko se je preno­ znanju prejeli številna priznanja in nagra­ va bližala h koncu, bolj nam je bilo jasno, de, generacija maturantov 97/98 pa je da v novo stavbo ne sodi dotrajano, več na maturi dosegla izjemen uspeh in bila desetletij staro pohištvo. Popis opreme so najboljša do takrat. pripravili na LIZ inžiniringu in začelo se

23 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

je aktivno dogovarjanje s potencialnimi donatorji, saj nam za ta del ministrstvo ni namenilo denarja. Da so ti sestanki obrodili sadove, gre zasluga Krki, tovar­ ni zdravil, in vsem ostalim donatorjem, ki so prispevali sredstva za opremo učilnic in kabinetov ali pa sami izdelali potreb­ no opremo, kot npr. oglasne deske ipd. Investicijska vrednost opreme je znašala 100.000.000 SIT.

Svečana otvoritev Gimnazije Novo mesto je bila 2. oktobra 1998. Poleg Šo­la­ v no­vi­ pre­o­ble­ki­ gostov z drugih šol, predstavnikov Sve­ča­na­ ot­vo­rite­v občine, ministrstva za šolstvo, izvajal­ pre­nov­lje­ne­ šo­le­ cev, podjetij, donatorjev in šole sta se ok­to­bra­ 1998 otvoritve udeležila tudi takratna šolski minister Slavko Gaber in predsednik države Milan Kučan, ki sta s simbolnim rezanjem traku slavnostno odprla vrata prenovljene gimnazije.

Mi­la­n Ku­ča­n, pre­d­se­d­ni­k d­rža­ve­, ra­vna­te­lji­ca­ He­le­na­ Za­lo­ka­r i­n mi­ni­ste­r za­ šo­lstvo­ Sla­vko­ Ga­be­r so­ o­tvo­ri­li­ pre­no­vlje­no­ šo­lo­

24 Natalija Petakovič PRAZNOVANJE 250-LETNICE GIMNAZIJE NOVO MESTO

a praznovanje visokega jubileja novomeške gimnazije je iniciativni Zodbor za praznovanje jubileja predlagal takratni Občinski skupščini Orga­niza­cij­ski Novo mesto imenovanje častnega in od­bo­r organizacijsko-pripravljalnega odbora Le­o­n Štu­ke­lj i­n za proslavo 250-letnice Gimnazije Novo Ja­ne­z Drno­vše­k, mesto. Za predsednika odbora je bil pre­d­se­d­ni­k vla­d­e­, imenovan mag. Boris Dular. sla­vno­stna­ go­vo­rni­ka­ na­ Organizacijski odbor je za počastitev a­ka­d­e­mi­ji­ jubileja načrtoval več različnih aktivnosti, s katerimi so želeli prikazati zgodovinski pregled razvoja gimnazije in ustvarjalnost vseh generacij novomeških gimnazijcev. in ostale goste so pripravili predavanja, Člani odbora so bili ob tem prepričani, še posebej pa je bilo zanimivo prisluh­ da je ob jubileju najpomembneje obnoviti niti spominom na novomeško gimnazijo gimnazijsko stavbo ter tako ustvariti primer­ akademika prof. dr. Emilijana Cevca. ne pogoje za delo druge najstarejše gimnazije v državi. Za pester kulturni utrip na šoli je poskrbe­ la dijaška gledališka skupina Teater 250, Vse prireditve na šoli so bile v šol. letu ki je pod vodstvom dijaka Branka Jordana 1995/96 v znamenju praznovanja naštudirala Brechtovo Malomeščansko Prire­ditve­ visokega jubileja. Potekale so športne svatbo in s predstavo gostovala na gimna­ prireditve, v šolskem atriju so bili razstav­ zijah v Brežicah, Črnomlju in v Celovcu. ljeni plakati najuspešnejših raziskoval­ Poleg te so za popestritev dogajanja na nih nalog, ki so jih izdelali novomeški šoli uprizorili več krajših improviziranih gimnazijci, in podatki o dosežkih na produkcij, sodelovali s Tonijem Vovkom na tekmovanjih v znanju. Ena pomembnejših predstavitvi pesniške zbirke Kamnite sence, prireditev je bila Gimnazijci gimnazijcem, z lastno produkcijo Prepovedano v imenu ki je bila v soboto, 30. 3. 1996. Našemu ljudstva v režiji Branka Jordana in organizi­ povabilu so se odzvali številni ugledni rali fotografsko razstavo Klemena Dvornika, znanstveniki, ki so nekoč obiskovali našo na kateri je gostovala glasbena skupina šolo. Za dijake 3. in 4. letnika, profesorje Jazz selection iz brežiške gimnazije.

25 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Se­i­d­lo­va­ ge­o­loš­ka­ zbir­ka­

V sklopu prireditev ob 250-letnici šole je Pošta Slovenije je septembra izdala Se­idlo­va­ bila načrtovana tudi postavitev Seidlo­ priložnostno znamko, na kateri je ge­o­loš­ka­ zbirka­ ve geološke zbirke, kar je bilo zaradi upodobljeno eno najstarejših učil na obnove možno šele ob otvoritvi šole leta novomeški gimnaziji. 1998. Ob tej priložnosti je izšel tudi Septembra je izšel zbornik 250 let zbornik, ki je bogat priročnik, namenjen Gimnazije Novo mesto, v katerem sta pouku oz. vsem, ki želijo poglobiti svoje dr. Stane Granda in dr. Aleš Gabrič znanje o kamninah, mineralih in fosilih. prispevala zgodovinski oris razvoja novomeške gimnazije, ostali avtorji – bivši Začetek javnih slovesnosti ob jubileju profesorji in gimnazijci – pa so opisali Slo­ve­s­no­s­ti o­b Gimnazije Novo mesto je bil slavnostni kulturni utrip na šoli, izhajanje šolskih jubile­ju gim­na­zije­ orgelski koncert v frančiškanski cerkvi glasil, potek različnih dejavnosti, uspehe v Novem mestu, ki ga je organiziral v športu in na tekmovanjih v znanju. V novomeški Lions klub. Koncert je bil 8. zborniku so tudi seznami vseh ravnateljev, avgusta, točno na dan, ko je pred 250 učiteljev in maturantov od ustanovitve leti cesarica Marija Terezija podpisa­ gimnazije do l. 1996. la akt o ustanovitvi gimnazije in njeno vodenje zaupala novomeškim frančiška­ nom.

26 skega programa, ki sta potekala v prosto­ rih Hotela Krke. V Domu kulture je bil filmski večer z ustvarjalcema, nekdanjima novomeškima gimnazijcema, Dušanom Povhom in Ivanom Marinčkom.

V petek, 18. oktobra, so v zgornjih in Jubilej­ne­ Ste­zice­ spodnjih prostorih Dolenjske galerije odprli spominsko razstavo Profesorji in dijaki – likovni ustvarjalci – novomeške gimnazije, ki jo je pripravil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil kulturni minister dr. Janez Dular, za glasbe­ ni predah pa je poskrbela čembalistka Katarina Smrečnik Glachant. Šola je izdala tudi jubilejne Stezice, v katerih so izšli prispevki uglednih Osrednja proslava je bila slavnostna znanstvenikov, ki so bili nekoč dijaki naše akademija v športni dvorani Marof z Os­red­nja­ šole, literarni prispevki bivših profesorjev naslovom Duh je kost režiserja Matjaža pro­s­la­va­ in dijakov, predstavljenih je nekaj nekda­ Bergerja. Slavnostni govornik na akade­ njih profesorjev, utrip sodobnega časa miji 18. oktobra zvečer je bil takratni pa veje iz prispevkov takratnih dijakov predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, gimnazije. poseben pečat pa ji je dal Leon Štukelj, takrat najstarejši živeči maturant novomeške Višek slovesnosti je bil v tednu od 14. do 19. oktobra. Meta Matijevič iz zgodovin­ skega arhiva v Ljubljani, enote za Dolenj­ sko in Belo krajino, je pripravila razstavo dokumentov iz zgodovine novomeške gimnazije od ustanovitve l. 1746 do Ra­zs­ta­va­ leta 1946, Miloš Jakopec pa razstavo do­ku­men­to­v dijaških listov, ki so izhajali na novomeški iz zgo­do­vine­ gimnaziji. Obe razstavi sta bili na ogled gim­na­zije­ v Kulturnem centru Janeza Trdine od ponedeljka, 14. oktobra. Pripravljena sta bila tudi dva simpozija, in sicer o dolenj­ skem srednjem in višjem šolstvu v Novem mestu v prihodnjem tisočletju, ki ga je organiziralo Društvo Novo mesto, ter srečanje skupnosti gimnazij in nacionalne­ ga kurikularnega sveta o prenovi gimnazij­ Sla­vno­stna­ a­ka­d­e­mi­ja­ o­b 250-le­tni­ci­ šo­le­ re­ži­se­rja­ Ma­tja­ža­ Be­rge­rja­

27 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

gimnazije (generacija 1918). V ganljivem pomenu novomeške gimnazije so na govoru se je spominjal svojih sošolcev slovesnosti spregovorili slavnostni govor­ in profesorjev ter začetkov svoje športne nik dr. Slavko Gaber, takratni šolski Sre­ča­nje­ poti v gimnazijski telovadnici. minister, direktor Zavoda Republike Slove­ nek­da­njih nije za šolstvo Ivan Lorenčič, novomeški gim­na­zijce­v Praznovanje častitljivega jubileja je župan Franci Koncilija in ravnateljica zaokrožilo srečanje nekdanjih gimna­ gimnazije Helena Zalokar. Ob tej prilož­ zijcev, ki je bilo v soboto, 19. oktobra, nosti je Gimnazija Novo mesto za svoj v dvorani teniškega centra na Otočcu. izjemen prispevek k slovenskemu šolstvu Udeležilo se ga je približno 1500 in za nadaljevanje žlahtne tradicije maturantov različnih generacij in njihovih prejela priznanje Zavoda Republike profesorjev. O velikem, vseslovenskem Slovenije za šolstvo.

Sla­vko­ Ga­be­r, mi­ni­ste­r za­ šo­lstvo­, ko­t sla­vno­stni­ go­vo­rni­k na­ sre­ča­nju­ gi­mna­zi­jce­v o­kto­bra­ 1996

28 FRUCTIBUS, NON FOLIIS ARBOREM AESTIMA! NE OCENJUJ DREVESA PO LISTIH, AMPAK PO SADEŽIH.

Fedrus 260 let Gimnazije Novo mesto

Mojca Lukšič, Helena Zalokar GIMNAZIJA 1996–2006

letih 1996–2006 se gimnazijski so na voljo tudi knjižnica s čitalnico, dve program ni spreminjal. Vpisujemo v telovadnici in fitnes. Pro­gra­m­ šo­le­ V oddelke splošne gimnazije, od šol. leta 1999/2000 tudi v športni oddelek, V času adaptacije šole (1997–1998) je od leta 2003/04 v klasični oddelek ter pouk potekal v popoldanski izmeni na Orga­niza­cija­ od 2002/03 še v maturitetni tečaj. Šolskem centru. Zaradi povečanega števi­ pou­ka­ Vpis v gimnazijo v zadnjih desetih letih ni la oddelkov od leta 2005/06 že drugo bil omejen, razen v športni oddelek. šolsko leto poteka pouk v dopoldanski in popoldanski izmeni. Zaradi lažje organi­ Pred desetimi leti je bilo na šoli v 25 zacije pouka (delitve v skupine) ima vsak Šte­vilo­ dija­ko­v, oddelkih 765 dijakov, ki jih je poučevalo letnik enkrat tedensko pouk popoldne (1. od­del­ko­v in 50 učiteljev. Število dijakov in oddelkov letnik – ponedeljek, 2. letnik – torek, 3. za­po­s­le­nih se je povečevalo, razen v letu 1997/98, letnik – sreda, 4. letnik – četrtek). Pouk ko je bilo zaradi vpisa na Šolskem centru maturitetnega tečaja poteka le v popol­ v popoldanski izmeni 30 dijakov manj. danski izmeni, pouk športnih oddelkov pa V šolskem letu 2006/07 obiskuje šolo le v dopoldanski. 940 dijakov v 33 oddelkih. Na šoli poučuje 65 učiteljev, vseh zaposlenih je Za dijake 1. in 3. letnika so organizirani 75. sistematski zdravstveni pregledi, za dijake Za­klju­čna­ Ma­tu­ra­nti­ na­ Šola ima 22 učilnic ter specializirane 4. letnika pa cepljenje. pri­re­d­i­te­v na­ spre­vo­d­u­ učilnice za pouk fizike, kemije in biologije šo­lske­m d­vo­ri­šču­ ma­ja­ 1999 ter učilnico za pouk informatike. Dijakom le­ta­ 2000

30 Uči­te­ljski­ zbo­r le­ta­ 2001

Uči­te­ljski­ zbo­r le­ta­ 2006

31 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Dijaki si lahko naročijo malico ali športno Pre­dm­e­tnik s­plo­šne­ gim­na­zije­ malico (možnost subvencije) oziroma jo Predmeti 1. l. 2. l. 3. l. 4. l. kupijo v šolski trgovini. Dijaki malicajo po Σ razporedu med 1. in 2. glavnim odmorom. SLO 4 4 4 4 560 Kosilo si lahko naročijo na OŠ Center. MAT 4 4 4 4 560 TJ1 3 3 3 3 420 Gimnazijski program spodbuja interes za TJ2 3 3 3 3 420 Gim­na­zij­ski teoretična znanja in omogoča oblikova­ ZGO 2 2 2 2 280 pro­gra­m­ nje lastnega pogleda na svet, prav tako ŠVZ 3 3 3 3 420 pa spodbuja uravnotežen razvoj na vseh LUM 1,5 52 področjih osebnosti. Primeren je za vse, ki GLA 1,5 52 se po končani osnovni šoli še ne morejo GEO 2 2 2 210 odločiti za konkreten poklic oz. študijsko BIO 2 2 2 210 smer. KEM 2 2 2 210 FIZ 2 2 2 210 Izobraževalni program splošne gimnazije PSI 2 70 je priprava za nadaljevanje izobraže­ SOC 2 70 vanja na vseh univerzitetnih programih. Na­da­lje­va­nje­ FIL 2 70 Splošna gimnazija je torej namenjena izo­bra­že­va­nja­ na­ INF 2 70 vsem tistim, ki nameravajo študirati na univer­zi Izb. pred.* 3 1 8–12 490–560 univerzi in želijo pridobiti široko splošno OIV 90 90 90 30 300 izobrazbo in razgledanost. Pri tem se *Izbirni predmeti v 2. in 3. letniku: ZGO, GEO, PSI, SOC, KEM, FIZ, navezuje na znanje, spretnosti in stališča, BIO ali drugi tuji jezik. ki so si jih dijaki pridobili v osnovni šoli, in *Izbirni maturitetni predmeti v 4. letniku: ANG 2, NEM 2, FRA, ZGO, sistematično razvija doseženo izobrazbo. GEO, BIO, KEM, FIZ, SOC, PSI, FIL.

Zla­ti­ ma­tu­ra­nti­ le­ta­ 1999

32 Pre­dm­e­tnik špo­rtne­ga­ od­del­ka­ Pre­dm­e­tnik kla­s­ične­ gim­na­zije­

Predmeti 1. l. 2. l. 3. l. 4. l. Σ Predmeti 1. l. 2. l. 3. l. 4. l. Σ SLO 4 4 4 4 560 SLO 4 4 4 4 560 MAT 4 4 4 4 560 MAT 4 4 4 4 560 TJ1 3 3 3 3 420 LAT 4 3 3 3 455 TJ2 3 3 3 3 420 TJ1 3 3 3 3 420 ZGO 2 2 2 2 280 TJ2 3 3 3 3 420 ŠVZ 6 6 6 4 770 ZGO 2 3 3 2 350 LUM 1,5 52 ŠVZ 3 3 3 3 420 GLA 1,5 52 GLA 1 35 GEO 2 2 2 210 LUM 1 35 BIO 2 2 2 210 GEO 2 2 2 210 KEM 2 2 2 210 BIO 2 2 140 FIZ 2 2 2 210 KEM 2 2 140 PSI 2 70 FIZ 2 2 140 SOC 2 70 PSI 2 70 FIL 2 70 SOC 2 70 INF 2 70 FIL 3 105 Izb. pred.* 1 1 10–12 420–490 INF 2 70 OIV 90 90 90 30 300 Izb. pred.* 4 4–8 280–420 *Izbirni predmeti: v 2. letniku angleščina, v 3. letniku matematika. OIV 90 90 90 30 300 *Izbirni maturitetni predmeti v 4. letniku: ANG 2, NEM 2, FRA, ZGO, GEO, *Izbirni predmeti v 3. letniku: GLA, LUM, KEM, BIO, FIZ, zgodovina BIO, KEM, FIZ, SOC, PSI, FIL.. umetnosti ali tretji tuji jezik. *Izbirni maturitetni predmeti v 4. letniku: LAT, ANG 2, NEM 2, FRA, ZGO, GEO, BIO, KEM, FIZ, SOC, PSI, FIL..

Atle­ti­nje­ na­ d­rža­vne­m prve­nstvu­ le­ta­ 2005

33 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Cilj maturitetnega tečaja je omogočiti Približno polovica ur OIV v 1., 2. in 3. Ma­turite­tni dijakom, ki so končali 4-letni strokov­ letniku je namenjena dijakovi prosti izbiri. OIV po­ te­ča­j ni program s poklicno maturo, 3-letni Dijaki jih izbirajo: pro­s­ti izbiri program z zaključnim izpitom ali 3. letnik a) iz kataloga obveznih izbirnih vsebin, gimnazije z enoletnim premorom, ustrez­ ki ga pripravi Zavod Republike Slove­ no pripravo za opravljanje mature. Izobra­ nije za šolstvo, ževanje traja eno leto (29 tednov), pouk b) iz ponudbe obveznih izbirnih vsebin se prične v začetku oktobra in traja do naše šole, konca maja. c) kot programe OIV priznamo tudi aktiv­ no sodelovanje v različnih društvih in Obvezni maturitetni predmeti športnih klubih. SLO 6 174 Učitelji na šoli vsako leto pripravimo svojo MAT 6 174 TJ1 6 174 ponudbo oz. šolski katalog obveznih izbir­ Ka­ta­lo­g OIV nih vsebin. Dijaki se lahko odločajo za Izbirni maturitetni predmeti različna vsebinska področja, kot so: TJ2 4 116 • kul­tu­ra­: bralni klub, šolsko glasilo, ZGO 4 116 dramatika, filmski abonma, tekmova­ GEO 4 116 nje za Cankarjevo priznanje, novinar­ BIO 4 116 sko-literarna delavnica, KEM 4 116 • ma­te­ma­ti­ka­: logika, derive …, FIZ 4 116 • tu­ji­ je­zi­ki­: NJD II, bralna tekmovanja v PSI 6 174 tujih jezikih, jezikovni tabor, glasilo v SOC 6 174 angleščini ..., • na­ra­vo­slov­je­: kemija, laboratorijsko delo, biologija, vivaristika, Poleg rednega pouka izvajamo na gimna­ • špo­rt: smučanje, igre z žogo, planin­ ziji tudi obvezne izbirne vsebine, ki so ski pohodi, atletika, gimnastika ..., Obvez­ne­ izbirne­ sestavni del predmetnika in se od predme­ • ek­skur­zi­je­: Benetke, London, Pariz, vs­e­bine­ tov razlikujejo po načinu izvajanja. München – Salzburg, Rim – Pompeji, Obvezne izbire vsebine se delijo na: Dunaj, Budimpešta, • obvezne vsebine, • d­ru­ge­ d­e­jav­no­sti­, npr.: debatni klub, • vsebine po dijakovi prosti izbiri. likovni krožek, prostovoljno socialno delo itd. Obvezne izbirne vsebine za vse dijake, ki jih organiziramo na šoli, so: K opravljenim uram OIV po prosti izbiri • državljanska kultura, štejemo tudi udeležbo na tekmovanjih iz Te­km­o­va­nja­ iz • knjižnična in informacijska znanja, znanja in športnih tekmovanjih, raziskoval­ zna­nja­ in špo­rtna­ • kulturno-umetniške vsebine, no dejavnost (priprava nalog za Gibanje te­km­o­va­nja­ • športni dnevi, znanost mladini, Krkine nagrade) in • zdravstvena vzgoja, nekatere izvenšolske dejavnosti drugih • vzgoja za družino, mir in nenasilje, izvajalcev (npr. glasbena šola). • medpredmetna ekskurzija.

34 Helena Zalokar DONATORSKI SKLAD

onatorski sklad je bil ustanovljen po prosti izbiri, medpredmetnim taborom v maju 1995, najprej kot razvoj­ in ekskurzijam ter izobraževanju mentor­ Dni sklad, v katerem so se zbirali jev za izvajanje dejavnosti. prispevki podjetij za nakup prepotrebnih Raz­voj­ni učnih pripomočkov in opreme. Z zbira­ Z donatorskim skladom upravlja upravni s­kla­d 1995 njem prispevkov donatorjev smo nadalje­ odbor, v katerem so trije predstavniki vali tudi po zaključeni adaptaciji gimna­ šole, dva predstavnika staršev in dva Uprav­ni zije, saj smo z njihovimi prispevki skoraj predstavnika dijakov. Aktivi posameznih od­bo­r v celoti opremili šolo z novim pohištvom, strokovnih področij v začetku koledar­ računalniško opremo in najnujnejšimi skega leta pripravijo predlog nakupa učnimi pripomočki. potrebne opreme in učil za koledarsko leto ter programe dejavnosti, ki naj bi se V šolskem letu 1998/99 smo za prispe­ sofinancirale iz sredstev sklada. Upravni Pris­pev­ki vek v donatorski sklad prvič zaprosili tudi odbor izdela prednostno listo dejavnosti s­tar­še­v starše in pričeli s sofinanciranjem dejav­ in nakupov, ki se med letom izvedejo, o­d 1998 nosti, ki so presegale s predmetnikom odvisno od višine razpoložljivih sredstev. določen gimnazijski program. Zbrana Poročilo o delovanju sklada v preteklem sredstva so bila in so še vedno namenje­ letu in program dela vsako leto pošlje­ na predvsem izboljševanju materialnih mo staršem in možnim donatorjem in pogojev dela – nakupu opreme za jih zaprosimo za prispevek. Program in fitnes, opremljanju šole s sodobno poročilo obravnavata tudi svet staršev in učno tehnologijo in učnimi pripomočki, svet šole. Med donatorji naj omenim le nakupu leposlovne in strokovne literature, tovarno KRKA, d. d., Novo mesto, ki je sofinanciranju različnih dejavnosti dijakov tudi pokrovitelj šole in s svojimi rednimi – udeležbe na različnih športnih tekmova­ prispevki omogoča opremljanje šole in njih in tekmovanjih v znanju, raziskovalne­ izvajanje dejavnosti sklada. mu in projektnemu delu, programom OIV

35 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Anica Kastelec Zla­ti m­a­turan­ti (30–34 to­čk) o­d 1995 do­ 2006 MATURA 1995 1. Močnik Jaka aključek gimnazijskega izobraže­ vanja je matura, ki je bila v gimna­ 1996 zije v sedanji obliki (5 predmetov, 1. Bajuk Maja Z 2. Ivekovič Špela od tega 3 obvezni, 2 izbirna, zunanje ocenjevanje) uvedena leta 1995. Naši 3. Jerman Melita dijaki na maturi vseskozi dosegajo izjem­ 4. Kosec Gregor no dobre rezultate. Maturo je v desetih 5. Krošelj Vesna letih opravilo 2186 dijakov, od tega je 6. Menger Helena bilo 111 zlatih maturantov. V šol. letu 7. Rifelj Saša 2005/06 je bil uspeh do sedaj najboljši, 8. Staniša Klavdija v povprečju so maturanti dosegli 22,5 9. Špelko Tina točke, zlatih maturantov je bilo 24, od 10. Vukčevič Katja tega pet z najvišjim številom točk. 1997 1. Bešo Adan 2. Fortuna Matija 3. Graberski Marko 4. Jakše Sabina 5. Lenardič Rok 6. Longar Matija 7. Mlačak Romana 8. Plut Samo Zla­ti­ ma­tu­ra­nti­ 2006 9. Žagar Tomaž

1998 1. Bajc Marko 2. Barič Matej 3. Bradač Mateja 4. Florijančič Tina 5. Kočevar Nina 6. Komelj Andrej 7. Lipar Petra 8. Ocvirk Urška 9. Pezdirc Diana

36 10. Plut Katja 2003 8. Kovačič Benjamin 11. Pučko Marjana 1. Krdžalić Safet 9. Lemovec Ana 12. Rustja Nina 2. Rezelj Andreja 10. Mirt Pika 13. Šporar Bojan 3. Romozi Karmen 11. Mohorović Tina 12. Plantan Grega 1999 2004 13. Plazar Andreja 1. Brulc Blaž 1. Brezovar Teja 14. Polenšek Lina 2. Brulc Sara 2. Knez Judita 15. Pršina Mojca 3. Gorenc Mateja 3. Koncilja Aleš 16. Rebselj Vesna 4. Goršin Maja 4. Kovačič Renata 17. Repinc Anja 5. Harlander Matevž 5. Lumpert Mateja 18. Rožanc Maša 6. Kočevar Tina 6. Mamilovič Andreja 19. Saje Andreja 7. Pavlinac Jasminka 7. Povše Maja 20. Saje Kristina 8. Steklasa Nataša 8. Seničar Manca 21. Savić Jasna 9. Šturm Katja 9. Starič Andreja 22. Šašek Suzana 10. Škrbec Katarina 23. Šenica Luka 2000 11. Žiberna Luka 24. Škedelj Jerica 1. Bajec Katja 12. Župan Anja 2. Bobnar Matej 3. Brakočevič Tanja 2005 4. Češnovar Saša 1. Bartol Maja 5. Jukić Miha 2. Bele David 6. Krnc Petra 3. Bernik Marko Zlati maturanti 4. Božič Nina 2001 5. Ferlež Vanja 1995 1 1. Mikec Nina 6. Hrastar Kristina 1996 10 2. Plut Domen 7. Kastelec Ana 1997 9 3. Rman Nina 8. Pirc Blaž 4. Saje Marko 9. Šalehar Lea 1998 13 5. Tucakov Milica 10. Vide Jerneja 1999 9 6. Zoran Silvija 11. Završnik Janja 2000 6 2001 6 2002 2006 2002 7 1. Bukovec Petra 1. Brajkovec Melita 2. Goršin Katarina 2. Dular Aleša 2003 3 3. Kapus Andraž 3. Gorenc Mojca 2004 12 4. Klepac Petra 4. Javoršek Janja 2005 11 5. Musizza Teja 5. Kocjan Magdalena 2006 24 6. Pavlakovič Barbara 6. Koračin Nika SKUPAJ 111 7. Rogelj Tinkara 7. Korasa Klemen

37 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Anica Kastelec, Janez Mohorčič ŠPORTNI ODDELEK

šolskem letu 1999/00 smo na nogomet, odbojka, badminton, tenis, ples, gimnaziji prvič vpisali športni namizni tenis, smučanje, judo, karate, golf, Vo ddelek s 24 športniki. Tako smo plavanje, kolesarstvo in lokostrelstvo. se tudi mi pogumno priključili družini osmih gimnazij po Sloveniji, ki so že Predmetnik se bistveno ne razlikuje od 1999/00 izvajale program splošne gimnazije v predmetnika splošne gimnazije. Razlika je športnih oddelkih. le v tem, da imajo dijaki športnega oddel­ Pre­dm­e­tnik S tem smo zadostili potrebi po izobraže­ ka povečano število ur športne vzgoje, ki vanju dijakov športnikov na Dolenjskem, v se izvaja v obliki treningov po 90 minut. Beli krajini in Posavju. V 1. in 2. letniku je program športne Na tem področju nismo imeli nobenih vzgoje usmerjen v izboljšanje splošne izkušenj, zato smo na začetku veliko motorične sposobnosti in pridobivanje sodelovali s kolegi Gimnazije Ljubljana znanj ostalih športnih panog, ki jih dijaki Šiška, ki imajo najdaljšo tradicijo pri slabo ali sploh ne poznajo. izvajanju tega programa. V 3. in 4. letniku imajo dijaki v okviru športne vzgoje individualne treninge. Sestava športnikov v razredih po športnih panogah je zelo heterogena, saj gre tako Poleg športne vzgoje program ponuja Špo­rtne­ za individualne kot ekipne športe. dijakom v vsakem letniku tudi športni tabor. Špo­rtni pa­no­ge­ Paleta športnih panog, iz katerih izhajajo Program pripravimo na šoli sami, saj predpi­ ta­bo­ri dijaki, je zelo velika: atletika, košarka, rokomet, sanega programa za športne tabore ni.

Pla­va­lni­ te­ča­j v Vrsa­rju­ le­ta­ 2004 Ra­fti­ng v Osi­lni­ci­ le­ta­ 2003 Smu­ča­rski­ te­ča­j v Ce­rkne­m le­ta­ 2003

38 V enem tednu dijaki spoznajo tiste športne zvrsti, ki jih v proces redne Mnenja trenerjev športne vzgoje ni mogoče vključiti. Trener Atletskega kluba Novo mesto Prvi letnik ima potapljaško-plavalni tečaj Slav­ko­ Mal­na­r Slavko Malnar je bil z ustanovitvijo v Poreču (nekajkrat v Vrsarju), drugi letnik športnega oddelka na Gimnaziji Novo smučarski tečaj v Cerknem, tretji letnik pa mesto izredno zadovoljen. Tako je bila ima rafting in kajakaštvo v Osilnici. omogočena boljša možnost vadbe dijakom, ki imajo poleg športnih tudi • V razredu je od 18 do 22 dijakov, visoke izobrazbene cilje. kar pripomore k pristnejšemu stiku Zelo podpira način dela v športnih oddel­ Po­s­e­bno­s­ti dijakov s profesorji in večjemu sodelo­ kih, koristno se mu zdi manjše število de­la­ vanju s posameznimi dijaki. dijakov, kar omogoča lažje delo učiteljev. • Profesorji imajo za dijake individualne Meni, da so zelo koristne tudi dodatne ure, ki so namenjene dodatni razlagi, ure razlage oz. pomoči dijakom po daljši utrjevanju, preverjanju in ocenjevanju odsotnosti zaradi tekmovanj ali priprav. znanja. • Preverjanje in ocenjevanje znanja Igor Vidmar vodi potapljaški tečaj na je načrtovano in dogovorjeno po športnem taboru. Septembra 2001 je Igo­r Vidm­a­r ocenjevalnih obdobjih. v Dolenjskem listu opisal značilnosti • Za usklajevanje dela med učitelj­ športnega oddelka v članku z naslovom skim zborom in dijaki skrbi pedagoš­ Športni oddelek se je dobro obnesel. ka koordinatorica, za povezavo s Po poldrugem letu izkušenj s športnim športnimi klubi in trenerji pa športni oddelkom smo na Gimnaziji Novo mesto koordinator. ugotovili, da je bila naša odločitev pravil­ na. Športni oddelek se je dobro obnesel, Letos smo v 1. letnik vpisali že osmo dijaki praviloma nimajo težav z učenjem. generacijo dijakov v športni oddelek. V športu so pridobili delovne navade in Že štiri generacije so uspešno opravile se naučili postavljati dolgoročne cilje, maturo in si nabirajo nova znanja na športniki kolektivnih športnih panog pa različnih fakultetah. se veliko lažje vključijo v skupinsko delo. Iz izkušenj ugotavljamo, da športniki Medsebojni odnosi med dijaki so prijatelj­ lahko obvladajo gimnazijski program ski, drug drugega spodbujajo in si med z več prilagoditvami, načrtovanjem, seboj pomagajo. dogovarjanjem na šolskem in športnem Zanimivo je, da želi večina dijakov študi­ področju, z več samodiscipline in rati na različnih fakultetah, ki nimajo samostojnim učenjem. neposredne povezave s športom. Rezultati kažejo, da športniki po učnem Nekateri starši se neupravičeno bojijo, uspehu ne zaostajajo za ostalimi gimnazij­ da bodo njihovi otroci omejeni pri vpisu ci, lahko pa se pohvalijo z boljšimi dosež­ na določene fakultete. To seveda ne drži, ki na športnih tekmovanjih. saj obiskujejo splošno gimnazijo in imajo po opravljeni maturi odprto pot na vse fakultete.

39 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Tudi Majda Križe, trenerka atletov, pravi, Lana Grandovec Maj­da­ Križe­ da je športni oddelek tisti del gimnazi­ je, ki je vsa ta leta manjkal v Novem mestu. Veliko mladih odličnih športnikov IZREDNO DELO si je želelo obiskovati tak oddelek, kjer bi lažje vozili na obeh tirih. Pohvalila je S ŠPORTNIKI sistem, ki smo ga razvili za napovedano spraševanje, saj omogoča boljšo organi­ ktivno se ukvarjam z alpskim zacijo dela dijakov. Ugotavlja tudi, da so smučanjem in sem članica ekipe njeni športniki zelo radi v družbi mladih, za evropski pokal. Smučanje je A d­i­ja­ki­nja­ gi­mna­zi­je­ ki imajo podobne želje in cilje, vse to pa del mojega vsakdana že celo življenje, jim omogoča športni oddelek. Pohvalila zelo pomembna pa mi je tudi izobrazba. 2001–2005 je tudi individualne ure, ki bi se jih dalo Prav zato sem se po končani osnovni še bolje izkoristiti, toda žal se tega dijaki šoli odločila, da šolanje nadaljujem v ne zavedajo dovolj. Prav tako izreka novomeški gimnaziji. pohvalo vsem tistim profesorjem, ki jim ni Sistem dela s športniki je pri meni presegel žal časa za pomoč dijaku športniku, ki vsa pričakovanja. Z vsemi profesorji sem je zaradi tekmovanj manjkal in rabi indivi­ vzpostavila zelo korekten odnos, pri čemer dualne ure. mi je močno pomagala moja razredničarka In kaj želi, da bi imeli mladi športniki Polona Kukec. Profesorji so mi brez slabe še boljše pogoje, boljši učni uspeh in volje prilagajali datume za opravljanje odlične rezultate: da bi bilo profesorjem, ustnih in pisnih preizkusov ter hkrati poskrbe­ ki poučujejo v športnem oddelku, izziv li, da sem osvojila potrebno znanje. Prav delati s temi mladimi drugačnega mišlje­ zaradi tega sem tudi maturo opravila brez nja. Vedeti moramo, da imajo ti mladi težav. Na kratko: vsi v Gimnaziji Novo drugačne skrbi in cilje, velikokrat so mesto so pokazali svojo profesionalnost oz. utrujeni. Pravi, da če nam kot pedagoškim strokovnost, hkrati pa so ohranili pristen ter delavcem to ni izziv, nam je težko delati človeški odnos in me zelo dobro pripravili z njimi. na nadaljnje življenje.

Uspe­šne­ o­d­bo­jka­ri­ce­ s tre­ne­rje­m le­ta­ 2003 Ro­ko­me­ta­ši­ce­ s tre­ne­rko­ le­ta­ 2005

40 Urška in Špela Silvester PRAVILNA ODLOČITEV

e od malih nog se ukvarjam s udi zame je enkrat prišel čas, ko sem športom, v četrtem razredu osnovne se morala odločiti, kam me bo peljala Žšole pa je moja strast postal badmin­ Tpot po končani osnovni šoli. Medtem Urška­ Sil­ve­ste­r ton. Da bi lažje usklajevala šport in šolo, so ko so imeli nekateri vrstniki kar precej težav Špe­la­ Sil­ve­ste­r mi svetovali, naj se vpišem v športni oddelek z odločitvijo o nadaljnjem šolanju, sem bila d­i­ja­ki­nja­ gi­mna­zi­je­ d­i­ja­ki­nja­ gi­mna­zi­je­ Gimnazije Novo mesto. Napovedano sama že kar nekaj časa trdno odločena, da 2000–2004 2001–2005 spraševanje, več ur športne vzgoje, indivi­ bo moja naslednja postaja Gimnazija Novo dualne ure s profesorji v primeru odsotnosti mesto. Odločitev ni bila težka, saj je bila ta od pouka in možnost dodatnih rokov za srednja šola najbližja izmed tistih, ki so imele teste so predstavljali odločilne prednosti športni oddelek. Že takrat sem se namreč pri moji odločitvi. Saša Lavrič, takrat naša ukvarjala z vrhunskim badmintonom, hkrati pa razredničarka, sedaj pa moja prijateljica, sem bila tudi zelo uspešna učenka, tako da nam je s svojim materinskim odnosom, sprejem v 1. letnik športnega oddelka Gimna­ mladostnim videzom in polna pozitivne zije Novo mesto ni bil vprašljiv. energije vedno priskočila na pomoč, nas Moji gimnazijski spomini so spomini na skozi vsa štiri leta usmerjala, spodbujala, razumevajoče profesorje, njihovo spoštova­ podpirala ter nam bila vedno pripravljena nje in korektnost do tistih, ki so bili spoštljivi in prisluhniti. Mislim, da smo se včasih tega korektni do njih. Imeli so veliko razumevanja premalo zavedali. Tudi drugi profesorji so za vrhunski šport in so se zelo prilagajali bili po mojem mnenju zelo korektni do nas, vrhunskemu športniku, seveda pa so del spomi­ čeprav smo jim velikokrat povzročali sive nov tudi občasni nesporazumi, delitev profesor­ lase, predvsem s prekomernim izkorišča­ jev in sovrstnikov na tiste všečne, manj všečne in njem ugodnosti, ki nam jih je nudil športni neljube (slednjih res ni bilo veliko). Poleg tega so oddelek. Zelo smo se veselili nekajdnev­ bile tu še vse aktivnosti, tabori, kulturni, razredni in nega športnega tabora, kjer smo plavali, športni dnevi, sošolci, prijatelji …, stvari, ki so me smučali in se vozili s kajaki in kanuji. Poleg spremljale vsak šolski dan in naredile moja dijaš­ samega športa smo se imeli priložnost tudi ka leta še zanimivejša. bolje spoznati, med seboj splesti bolj prija­ Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem teljske vezi in se zabavati. profesorjem in delavcem šole ter tudi nekate­ Na voljo nam je bila tudi posebna športna rim sošolcem, ki so mi pomagali vsa štiri malica, kajti športniki smo bili znani gimnazijska leta, še posebej pa ob neljubi predvsem po tem, da smo pojedli več kot prometni nesreči v četrtem letniku, ki je žal drugi dijaki. Na splošno pa me je gimnazija prekinila mojo športno pot. obogatila z veliko znanja, tudi v vzgojnem S pomočjo vseh je moj spomin na gimnazijo smislu. Vsak dan sem z veseljem odpirala spomin vrhunske športnice, ki si je vsekakor težka vhodna vrata in stopala po številnih izbrala pravo mesto za uresničevanje in uskla­ stopnicah, ki so vodile do posameznih jevanje svojih športnih in srednješolskih priča­ učilnic, kjer smo gulili šolske klopi. kovanj.

41 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Mitja Sadek KLASIČNA GIMNAZIJA

lasična gimnazija je program vse študije, predvsem humanistično- splošne gimnazije z razširjeno -družboslovne, še posebej za študij vseh Kponudbo splošnoizobraževalnih jezikov, jezikoslovja, zgodovine, umetnost­ predmetov. ne zgodovine, arheologije, filozofije ter Osrednji predmet, okoli katerega se ostali prava. 2003/04 povezujejo v smiselno celoto, je latinšči­ na. Poleg tega imata dva humanistična Uvedba klasične gimnazije je prinesla na predmeta – zgodovina in filozofija – s šolo kar nekaj novosti. Glavna izmed njih No­vo­s­ti povečanim številom ur tu vidnejšo vlogo je gotovo ta, da so dijaki dobili na izbiro kot v splošni gimnaziji. Manjše število ur nov program, ki običajni predmetnik naravoslovnih predmetov v obveznem gimnazije dopolnjuje s poukom latinšči­ delu predmetnika klasične gimnazije ne. Pouk latinščine, ki je bil na novomeški lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu gimnaziji prisoten vse od ustanovitve programa 3. in 4. letnika. leta 1746, je leta 2003 po nekajletni prekinitvi znova zaživel. Zaradi večjega • Vzbuja v dijakih živo zanimanje za števila jezikov, poudarjene vloge zgodo­ Po­s­e­bni antiko in njeno usmerjenost v človeka vine, filozofije in večje možnosti izbire cilji ter zavzetost za svobodo misli. (v tretjem letniku lahko dijaki izberejo • Razvija kritično mišljenje in presojanje. tudi tretji tuji jezik) je predmetnik klasične • S tem poudarjeno razvija razume­ gimnazije nekoliko okleščen pri naravo­ vanje soodvisnosti znanj z različnih slovnih predmetih, ki so obvezni le v prvih področij in obdobij ter zavest o dveh letnikih, v tretjem pa so izbirni. Za interdisciplinarni kompleksnosti sveta klasično gimnazijo se zato praviloma in nedeljivi povezanosti sedanjosti odločajo dijaki, ki jih bolj zanimajo jeziki, s preteklostjo. Tako spodbuja tudi humanistika in družboslovje, a to seveda strpnost do drugačnosti in zavest o ne pomeni, da med njimi niso tudi odlični pripadnosti skupnemu kulturnemu naravoslovci. prostoru. Program klasične gimnazije izven šole Klasična gimnazija je namenjena vsebinsko dopolnjujejo obiski muzejev, Do­pol­nitve­ Ko­m­u je­ • vsem, ki jih zanimajo tuji jeziki, slovenš­ kulturnih prireditev in izvedba strokovnih pro­gra­m­a­ na­m­e­nje­na­? čina in splošno jezikoslovje, ekskurzij. Izmed slednjih je treba omeniti • vsem, ki si želijo pridobiti široko večdnevno ekskurzijo v Rim, Vatikan in humanistično znanje ter jih zanimajo Pompeje, ki jo organiziramo vsaki dve zgodovina, umetnostna zgodovina, leti, in sicer za dva letnika skupaj. Poleg filozofija, mitologija … tega organiziramo več krajših izletov, Klasična gimnazija je odlična priprava za na katerih so vključene tudi vsebine iz

42 antične civilizacije, predvsem tiste, ki se klasične gimnazije je treba bolj povezati nanašajo na slovenski prostor (Šempeter v smiselno izobraževalno celoto. V tem pri Celju, Oglej). procesu integracije lahko igra vlogo nekakšnega spodbujevalca prav latinšči­ Učitelji, ki učimo v klasičnih oddelkih, na, za kar je s svojo interdisciplinarnostjo imamo vtis, da so dijaki program sprejeli zelo primerna. Poleg tega je treba dijake za svojega in da so na svojo “klasično” bolj neposredno vključevati v pedagoš­ identiteto ponosni. Kakor nas veseli, da ki proces, in to s čim bolj raznovrstnimi, je ta glavni pogoj, s katerim je klasična tudi izvenšolskimi oblikami pouka. Kot gimnazija na šoli resnično zaživela, eden izmed ciljev pa še vedno ostaja, izpolnjen, se s tem ne smemo zadovoljiti. da bi vsak dijak klasične gimnazije imel Sedaj so pred nami pomembni cilji, ki si možnost v živo videti tako Rim kot Atene. jih zastavljamo za prihodnost. Predmetnik

Na­ d­vo­ri­šču­ Na­ fo­ru­mu­ va­ti­ka­nske­ga­ mu­ze­ja­ v v Po­mpe­ji­h Ri­mu­ le­ta­ 2004 le­ta­ 2004

43 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Jernej Radež NON SCHOLAE, SED VITAE DISCIMUS

obro je, da se takrat, ko moramo Kmalu sem opazil tudi druge prednosti sprejemati pomembne odloči­ tega programa: več zgodovine, filozofi­ Dtve, ki bodo zaznamovale našo je ter seveda latinščina. Glede slednje d­i­ja­k gim­na­zi­je­ prihodnost, obrnemo v preteklost ter sem imel sicer nekaj pomislekov, a sem 2003–2007 ovrednotimo svoje že sprejete odloči­ premagal dvom in čez nekaj tednov na tve. Zdaj se moramo odločiti, kje bomo vpisnici za srednjo šolo odločno obkrožil nadaljevali šolanje. Odleteti moramo program klasične gimnazije. iz gnezda gimnazije ter zapustiti njene učilnice, hodnike in garderobe, ki so nam 1. septembra sem se srečal z novimi v preteklih letih nudili zavetje. Gimnazija sošolci, s katerimi smo v naslednjih letih nam je razširila obzorja znanja ter nas postali dobri prijatelji. Za sabo imamo obogatila z izkušnjami. veliko spominov iz šolskih klopi, pa tudi tistih izven njih, z raznih zabav in izletov. Zame izbira srednje šole ni bila težka. Od slednjih velja omeniti izlet v Rim pred Ek­skurzija­ Lah­ka­ Že od prvih razredov osnovne šole sem dvema letoma. Naključno ravno v času, v Rim­ izbira­ bil prepričan, da bom šolanje nadalje­ ko so milijoni objokovali smrt papeža val na gimnaziji. Bil sem odločen, da se Janeza Pavla II. To nas ni oviralo, saj bom vpisal v program splošne gimnazije. smo se imeli nepozabno in videli mnoge Do informativnega dneva. To je bil moj znamenitosti tega dela Italije. Kako prvi obisk gimnazije, ki sem jo osem let primerno za obujanje spominov na oblet­ opazoval z nekakšnim strahospoštovanjem nicah mature! iz sosednje osnovne šole. Spomnim se težkih vrat, ki jih je ob informativnem dnevu V vseh štirih letih, kolikor obiskujem le stežka odprla roka mozoljastega puber­ gimnazijo, nisem niti enkrat podvomil o tetnika. Ne zaradi njihove fizične teže, pač pravilnosti svoje odločitve glede srednje pa zaradi teže in pomem­nosti prehoda v šole. To me navdaja z optimizmom in srednjo šolo, začetka nove etape na cesti pogumom pri sprejemanju novih odloči­ znanja. Ob predstavitvi šole v atriju mi je tev, ki bodo morda bolj kot izbira srednje­ v roke prišel prospekt o novem programu šolskega programa vplivale na mojo klasične gimnazije. ‘’Vau, nič naravoslov­ prihodnost. ja v 3. letniku!’’ je bilo prvo, na kar sem pomislil.

44 HOMO SUM, HUMANI NIHIL A ME ALIENUM ESSE PUTO. ČLOVEK SEM IN NIČ, KAR JE ČLOVEŠKEGA, MI NI TUJE.

Terencij 260 let Gimnazije Novo mesto

Mojca Lukšič ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

olska svetovalna služba s svojimi na fakultete in izbira poklica. Poklicno dejavnostmi v okviru delovanja šole svetovanje smo izvajale le za dijake Šsodeluje in pripomore, da šola kot 4. letnika, potem pa smo v šolskem celota čim bolje funkcionira. Strokovne letu 2002/03 poklicno svetovanje naloge, ki jih izvajamo v okviru šolske premaknile navzdol v 3. letnik. Tako svetovalne službe, so prvič podrob- zanje vsako leto pripravimo 3 do 4 Stro­ko­vni neje opredelile Programske smernice za šolske ure o sistemu izobraževanja, o s­o­de­la­ve­c svetovalno službo v gimnazijah, nižjih vpisnem in izbirnem postopku, o načinih v šo­li in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih študija, o organiziranosti visokošolskega šolah in dijaških domovih, ki jih je maja prostora v Sloveniji in od leta 2003 tudi 1999 sprejel Strokovni svet RS za splošno predavanje o bolonjskem procesu. Pri izobraževanje, pripravila pa jih je Kuriku- svetovanju ponujamo tudi možnost dela z larna komisija za svetovalno delo in računalniškim programom Kam in kako (to oddelčno skupnost. V teh smernicah je izkoristi 98 % naših dijakov), ki na podlagi šolska svetovalna služba opredeljena dijakovih odgovorov na vprašanja sestavi kot strokovni sodelavec v šoli, ki se na izbor primernih poklicev. Do leta 2003 avtonomen način vključuje v reševanje smo pri poklicnem svetovanju uporabljale problemov na vseh ravneh vzgojno- tudi računalniški program Test študijskih -izobraževalnega dela in sodeluje z interesov, ki pa zaradi razvoja tehnologij vsemi udeleženci. v novih računalniških okoljih ne deluje več. Tudi to možnost je izkoristilo 98 % Svetovalno delo smo v obdobju od leta dijakov. Dijakom 4. letnika ponudimo tudi Sve­to­va­lne­ 1996 do 2006 na Gimnaziji Novo individualni svetovalni pogovor, ki se ga de­la­vke­ mesto opravljale Anica Kastelec, Zlatka udeleži 98 % dijakov, 37 % dijakov pride Butkovec Gačnik, Karmen Zakošek, Jasna na pogovor tudi večkrat. Medjedovič in Mojca Lukšič. Pri svojem delu smo sodelovale z vsemi udeleženci Poleg tega vsako leto pripravimo vzgojno-izobraževalnega programa – povprečno 10–20 predstavitev študijskih Pre­ds­ta­vite­v vodstvom šole, učitelji, starši in predvsem programov. Predstavljajo jih naši bivši študijs­kih z dijaki. dijaki, ki so vpisani v posamezen študijski pro­gra­m­o­v program. Teh predstavitev se povprečno Poleg tega, da smo svetovalne delavke udeleži 15 do 20 dijakov. Po­klicno­ skrbele za vpis dijakov v šolo, da s­ve­to­va­nje­ spremljamo novince in ponavljavce ter Na šoli organiziramo tudi regresirano imamo individualno svetovanje dijakom, prehrano – zanimanje za subvencijo šolske je najobsežnejše področje dela z dijaki malice iz leta v leto pada, menim pa, da to prav gotovo poklicna orientacija – vpis ne kaže na izboljšanje socialnega statusa

46 naših dijakov, temveč dijaki velikokrat V tem obdobju smo svetovalne delavke Re­gre­s­ira­na­ ne zaprosijo za subvencijo malice tudi strokovno sodelovale tudi pri razvojnih So­de­lo­va­nje­ pre­hra­na­ zato, ker se bojijo socialne izključenosti in projektih ZRSŠ. Ti so: Modeli ravnanja pri ra­zvo­jnih etiketiranja v razredu. šol ob pojavu izostajanja, Poklicna pro­je­ktih orientacija v gimnaziji od 2. do 4. letnika, V tem obdobju je bil sprejet Zakon Strategije šole pri preprečevanju nasilja, v o usmerjanju otrok in mladostnikov s šolskem letu 2005/06 pa tudi v inovacij­ posebnimi potrebami, ki je prinesel skem projektu Razredne ure – pot do kar nekaj novosti v šole, med drugim boljšega počutja v šoli. tudi integracijo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Za dijake, ki imajo Delo šolskih svetovalnih delavk v sistemu odločbo o usmerjanju otrok in mladost- šole morda res predstavlja majhen Us­m­e­rja­nje­ nikov s posebnimi potrebami, je potrebno kamenček v mozaiku, vendar brez tega m­la­do­s­tniko­v na začetku vsakega šolskega leta izdelati kamenčka mozaik ne bi bil to, kar je. s­ po­s­e­bnim­i individualiziran vzgojno-izobraževalni po­tre­ba­m­i program. V šolskem letu 2003/04 smo vpisali prvo dijakinjo s posebnimi potrebami, v šolskem letu 2004/05 so bile vpisane štiri dijakinje v vse letnike, v šolskem letu 2005/06 šest dijakinj ter v začetku šolskega leta 2006/07 tri dijakinje.

Sve­to­va­lni­ d­e­la­vki­ Mo­jca­ Lu­kši­č i­n Ani­ca­ Ka­ste­le­c Spro­šče­no­ vzd­u­šje­ v a­tri­ju­ šo­le­

47 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Nuša Rustja ŽIVLJENJE ALI DROGA, KDO BO KOGA

a gimnaziji smo se v vsesloven- Od športnih aktivnosti smo izvedli odprto ski preventivni teden Urada za šolsko tekmovanje v namiznem tenisu Špo­rtne­ Ndroge (november 2001) vključili in odbojki, omogočili uporabo fitnesa a­ktivno­s­ti Pre­ve­ntivni s celotedenskim programom, v katerem dijakom, učiteljem in staršem, zaključili te­de­n smo želeli predstaviti vsebino našega šolsko tekmovanje v športni dvorani projekta Ho­če­mo­ i­n zmo­re­mo­ ži­ve­ti­ Marof s finalom v odbojki in prijateljsko zd­ra­vo­. tekmo med dijaki in učitelji (slednji so slavili zmago) ter se v soboto odpravili na Namen tedna je bil seznaniti dijake s Gorjance. problematiko odvisnosti, jih motivirati za ustvarjalno delo na različnih področjih Preventivna dejavnost je potekala v in vzpodbuditi h koristni izrabi prostega obliki delavnic Mo­tnje­ hra­nje­nja­, debate časa. Tudi tako smo želeli izboljšati Me­hke­ d­ro­ge­ bi­ bi­lo­ tre­ba­ le­ga­li­zi­- medosebne odnose in povezati dijake, ra­ti­, predstavitve projekta Ho­če­mo­ i­n učitelje in starše, krepiti zdrav način zmo­re­mo­ ži­ve­ti­ zd­ra­vo­ za psihologe in življenja, graditi na pozitivni samopodobi socialne delavce drugih šol, predavanja in samospoštovanju, prevzemati odgovor- in razgovora o drogah za dijake, učitelje nost za lastno zdravje ter sodelovati z in starše (dr. Damjan Gazvoda) in v obliki ustanovami, ki se ukvarjajo z zasvojeno- zdravstvene vzgoje Vlo­ga­ d­ro­g v na­še­m stjo in preventivno dejavnostjo. ži­vlje­nju­ za 1. letnik.

Med kulturne dejavnosti smo uvrstili ogled filma Ne­ko­č so­ bi­li­ bo­je­vni­ki­ in razgovor Kulturne­ o filmu (za 2. letnik), likovno delavnico, v de­ja­vno­s­ti kateri so dijaki izdelali plakate in ustvarjali na „stebrih“, in v knjižnici razstavo del, ki obravnavajo problematiko zasvojenosti. V dejavnosti so bili vključeni vsi dijaki šole, številni starši in učitelji.

Za­klju­če­k d­e­ja­vno­sti­ s po­ho­d­o­m sta­rše­v, d­i­ja­ko­v i­n u­či­te­lje­v na­ Go­rja­nce­ no­ve­mbra­ 2001

48 Jana Hosta ŠOLA ZA STARŠE

“Vzgajati pomeni dvigniti človeka v njegovih lastnih očeh.” (iz Afrike)

šolskem letu 2003/04 smo na gimnaziji začeli s Šolo za starše. V Začetek je bil pravzaprav spontan. Po prvem roditeljskem sestanku za 1. letnik sem se v svojem razredu dogovorila Za­če­tki s starši, da vzporedno z govorilnimi urami 2003/04 začnemo še z delavnicami za boljše odnose z mladostniki. Tako smo začeli z nizom petih srečanj, da bi prispevali svoj delež za zdrave odnose z mladostniki.

Starši so pobudo naklonjeno sprejeli, zato smo v delavnicah skupaj osvetlili nasled- nja področja: vzgojne stile, postavljanje šolah, kot je gimnazija, smo s tem še bolj meja, asertivno komunikacijo, reševanje obremenjeni. Starši šolo doživljajo skozi Po­uda­re­k problemov in pomoč pri organiziranju in svojega otroka, skozi njegove uspehe in na­ do­s­e­žkih izboljšanju učnih tehnik. neuspehe. Stiska enega družinskega člana Glede na odziv smo vsebine ponudili tudi zagotovo vpliva na vso družino, gimnazijsko staršem ostalih prvih letnikov. Do sedaj smo šolanje pa je zahtevno, zato prinaša tudi stres. izvedli program za pet skupin staršev (v Včasih je potrebna medsebojna podpora, da vsaki je bilo od 25 do 35 staršev). znova uzremo tudi nove priložnosti, ki nam jih prinaša stres. Skupaj hitreje naredimo korake Vsebine se verjetno hitro izgubijo, ostane naprej, v zdravo smer. pa jasen občutek, da se je vredno truditi za dobre odnose in da vsak mlad človek Ker je vsak človek dragocen. potrebuje naklonjeno podporo, da lahko Toliko bolj to velja za otroka in mladega razvije svoje sposobnosti. človeka. Zato je vreden vsak napor, da »človeka Morda se v naši dokaj individualistični dvignemo v njegovih lastnih očeh«, saj globin- družbi preveč poudarjajo dosežki. V sko prav sebe ne moremo prinašati okrog.

49 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Anica Kastelec PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO

rostovoljno delo dijakov na šoli Preko dejavnosti prostovoljnega social- poteka že desetletja, s prenovo nega dela pa lahko mladi uresničujejo tudi Druga­čne­ Pgimnazijskega programa pa je drugačne vrednote in sledijo drugačnim vre­dno­te­ prostovoljno socialno delo (kratica PSD) idealom. Če razčlenimo besedi prosto- tudi ponudba šole v okviru obveznih voljno in socialno, lahko v njiju najdemo izbirnih vsebin – kot prosta izbira dijakov. veliko pozitivnega, veliko vrednot: svoboda Vsako leto se za to dejavnost odloči od 50 – svobodna odločitev, da narediš nekaj do 60 dijakov iz vseh letnikov. Za prosto- dobrega za druge in tudi zase, solidarnost, voljno delo se odločajo predvsem dekleta, spoštovanje drugačnosti, odgovornost do fantov je le za vzorec. drugih, dobrota, empatija, občutljivost za težave drugih, odprto doživljanje soljudi. V okviru PSD sodelujemo z različnimi So­de­lo­va­nje­ ustanovami v Novem mestu, kot so: Storiti nekaj dobrega za drugega je prav z ra­zličnim­i vrtci, Center za socialno delo, Dom gotovo ena od pomembnih vrednot v us­ta­no­va­m­i starejših občanov, Varstveno delovni današnjem času, še posebej sedaj, ko se center, Osnovna šola Dragotina Ketteja, povečujejo razlike med posameznimi sloji Društvo za razvijanje prostovoljnega prebivalstva. Vsak dan smo namreč preko dela, Posvetovalnica za učence in starše, medijev in v svoji okolici priča hudim stiskam Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in posameznikov in družin, ki se dobesedno Društvo življenje brez nasilja. borijo za preživetje. Z osvetlitvijo njihovih težav in stisk se vedno Splošni cilj prostovoljnega socialnega dela najdejo dobri ljudje, ki na različne načine je pomagati ljudem v življenjskih stiskah. pokažejo svojo solidarnost in nesebičnost Zagotovo pa gre pri PSD za močan ter pomagajo po svojih močeh. interaktiven odnos med prostovoljcem in prejemnikom pomoči, ki na svojevrsten Prav zato je ena od pomembnih nalog način bogati oba. vseh nas predvsem pri mladih povečati So­lida­rno­s­t občutljivost za dogajanje v družbi in jih do­ drugih Z uvedbo mature v gimnazijah se je usmeriti v večjo solidarnost do drugih. povečala storilnostna naravnanost in Razveseljiva je ugotovitev, da so v gibanju tekmovalnost med dijaki. Na splošno je prostovoljstva mladi najštevilčnejša skupina. izobraževalni sistem naravnan tako, da se Mladi so na eni strani najštevilnejši prosto- po lestvici navzgor povzpnejo tisti, ki so z voljci, hkrati pa so mladi in otroci tudi ocenami dokazali svojo uspešnost. V svetu najštevilnejši uporabniki prostovoljnega tekmovalnosti so v ospredju vrednote, kot dela. so: znanje, uspeh, kariera. Mladi sledijo idealom popolnosti, kot so: bodi pameten, V čem vidimo preventivni pomen prosto- poskrbi zase. voljnega dela med mladimi? Prostovoljno delo je prav gotovo ena od

50 oblik delovanja mladega človeka, ki mu omogoča osebnostno rast na podlagi življenjske izkušnje skozi lastno aktivnost in prijazen človeški odnos. Mladi s svojo pomočjo na različne načine lajšajo stiske ljudem, ki jih je življenje prikrajšalo za marsikatero človeško dobrino in jih pahnilo na rob družbe. Pomemben je preprost, pristen in topel človeški odnos do teh ljudi. Mladi se tako začnejo zavedati vrednosti življenja, mnogih dobrin in možnosti, ki so jim v življenju dane, a jih vse preveč dojemajo kot samoumevne oziroma se jih niti dovolj ne zavedajo. Prostovoljno delo daje mladim izkušnjo in priložnost, da v sebi razvijejo pozitivno naravnanost do življenja nasploh. Pre­d­sta­vi­te­v pro­sto­vo­ljne­ga­ so­ci­a­lne­ga­ d­e­la­ v a­tri­ju­ šo­le­ l. 2005 Ko delamo z dijaki prostovoljci kot njihovi mentorji v šoli, jih spoznamo tudi z druge plati. Spoznali smo, da so mladi vir idej, Skrite­ pobud, socialne energije za socialne s­po­s­o­bno­s­ti akcije širših razsežnosti. Pri prostovoljnem pro­s­to­vo­ljce­v delu odkrivamo skrite potenciale dijakov, sposobnosti in spretnosti, ki jih v neposred- nem učnem procesu ne morejo pokazati.

Sodelovanje z dijaki v okviru prosto- voljnega dela nam pomeni velik izziv. Zadovoljni smo, da se za prostovoljno delo vsako leto odločajo novi dijaki in mnogi vztrajajo vsa leta šolanja pri nas, nekateri pa ostanejo prostovoljci tudi med študijem in kasneje.

Mentorice prostovoljnega socialnega dela na šoli smo bile v zadnjih desetih letih: Ivanka Hosta, Anica Kastelec in Mojca Lukšič.

51 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Nives Železnik DENAR NE POPLAČA NASMEHA

prostovoljnim socialnim delom sem Ko razveseljujem druge, raste tudi moj začela že v prvem letniku gimnazi- optimizem. Odločitev, da postanem je. Takrat še nisem vedela, kako prostovoljka, je bila ena pomembnejših, S Ena­ mi bo to v življenju koristilo, a hotela sem saj sem se ob tem ogromno naučila, d­i­ja­ki­nja­ gi­mna­zi­je­ po­m­e­m­bne­jših poskusiti nekaj novega. Res pa je, da sem pomagala ljudem in se tako tudi notranje 2003–2007 o­dlo­čite­v že od nekdaj rada pomagala ljudem in razvila v boljšo osebo. Mislim, da noben bila v njihovi družbi. denar ne more poplačati nasmeha na obrazu osebe, ki ji pomagaš in ji Odločila sem se, da bom prosto- polepšaš trenutek. Na zunaj pa to ni Na­ OŠ voljno socialno delo opravljala na OŠ nič posebnega. A prav zaradi drobnih D. Ke­tte­ja­ Dragotina Ketteja. To je osnovna šola s malih trenutkov je življenje lahko bogato prilagojenim programom in jo obiskujejo in lepo. Nekaj tega mi je podarilo prosto- učenci, ki se težje učijo, nekateri pa se voljno socialno delo. sploh ne morejo učiti. Nekaj učencev od ponedeljka do petka stanuje v internatu. S tamkajšnjo socialno delavko sva se dogovorili, da bom prostovoljka nekemu dečku. Tja sem hodila enkrat tedensko. Čas, ki sem ga preživela z njim, je bil namenjen sprostitvi. Igrala sva se razne družabne igre, včasih sva šla na sprehod ali v trgovino, če je bilo vreme lepo, pa sva bila na igrišču. To delo sem rada opravljala, ker sem se zavedala, da mu moj prihod polepša dan. Vedno je bil vesel, ko sem prišla, in to je razveselilo tudi mene, ker sem vedela, da delam nekaj dobrega. Ne samo da je bil on srečen, tudi jaz sem se zaradi tega bolje počutila. Dobila sem ogromno novih izkušenj. Zanimivo je bilo spozna- vati nove ljudi, predvsem zato, ker so drugačni od mene in se od njih lahko Zbi­ra­nje­ i­gra­č 3. š za­ o­tro­ški­ o­d­d­e­le­k bo­lni­šni­ce­ No­vo­ me­sto­ na­ marsikaj naučim. Po drugi strani pa delo ba­za­rju­ d­e­ce­mbra­ 2003 s takimi otroki zahteva potrpežljivost, prijaznost in pripravljenost na vse.

52 VITA NON EST VIVERE, SED VALERE. ŽIVLJENJE NE POMENI LE ŽIVETI, AMPAK TUDI USPETI.

Marcial 260 let Gimnazije Novo mesto

Natalija Petakovič RAZVOJNI IN INOVACIJSKI PROJEKTI

ola se je od leta 1998 vključevala • Kvalitetne razredne ure – pot do v razvojne in inovacijske projekte boljšega počutja v šoli (2005/06, Šministrstva ter Zavoda Republike 2006/07) Slovenije za šolstvo, in sicer: • Kakovost izvajanja obveznih izbirnih vsebin in obšolskih dejavnosti na • Uvajanje prenovljenega učnega gimnazijski ravni izobraževanja Šte­vilni načrta za slovenščino v 1, 2. in (2006/07) pro­je­kti 3. letniku (šol. leta: 1998/99, 1999/00, 2000/01, 2001/02) V projektih Spremljave prenovljenih učnih Spre­m­lja­ve­ • Spremljava prenovljenih učnih načrtov načrtov in Uvajanje prenovljenega načrta pre­no­vlje­nih ter priprav na maturo v 4. letniku za slovenščino smo ugotavljali prednosti in slabosti prenovljenih načrtov pri pouku. učnih na­črto­v • Ogledalo (98/99, 99/00) Učitelji in dijaki smo svoje mnenje o novostih in spremembah izrazili v anketah, • Modeli ravnanja šol ob pojavu ki so jih pripravili na zavodu za šolstvo, izostajanja (1998/99, 1999/2000, ter v neposrednih razgovorih oz. intervju- 2000/01, 2001/02) jih z nosilci prenove učnih načrtov za • Nivojski pouk matematike v 4. letniku določen predmet. Na podlagi naših (1999/00, 2000/01, 2001/02, skupnih ugotovitev so se uvajale nekatere 2002/03) spremembe v učne načrte.

• Motivacija za kvalitetno delo V okviru projekta Učenje na daljavo Uče­nje­ na­ pri pouku v športnem oddelku smo v sodelovanju z Gimnazijo Poljane da­lja­vo­ (1999/2000) pripravljali elektronska gradiva za pouk • Skriti zaklad: književnosti v 1. letniku. - Poklicna orientacija v gimnaziji od 2. do 4. letnika (2002/03, 2003/04) S projektom Nivojski pouk matematike - Ob 250-letnici rojstva Jurija Vege smo dijake 4. letnika pripravljali na Nivo­js­ki po­uk (2004/05, 2005/06) maturo na dveh ravneh, osnovni in višji. S m­a­te­m­a­tike­ tem smo jim omogočili temeljitejšo pripra- • Ugotavljanje in zagotavljanje vo na maturo iz matematike na tistem kakovosti (2003/04, 2004/05, nivoju, ki so si ga izbrali sami. Vsakoletne 2005/06) analize projekta so pokazale, da so dijaki s takim načinom priprave na maturo bolj • Strategije šole pri preprečevanju zadovoljni in da laže dosegajo dobre nasilja (2005/06, 2006/07) rezultate. Nivojski pouk matematike je zato

54 v zakonu o maturi ponujen gimnazijam Ravnateljica je na podlagi podobnih kot možnost organizacije pouka matema- vprašalnikov z drugih gimnazij izdelala Šo­ls­ka­ ko­m­is­ija­ tike v 4. letniku. Na naši šoli je že od vprašalnika o poteku pouka in napove- za­ ka­ko­vo­s­t zaključka projekta nivojski pouk matema- danem ocenjevanju. Imenovala je šolsko tike ustaljen način pouka. komisijo za kakovost, ki je izpeljala anketo v vseh oddelkih ter za vse učitelje V okviru projektov Ogledalo ter Ugotav­ na šoli. Tako smo dobili celovito povratno Ogle­da­lo­, ljanje in zagotavljanje kakovosti smo informacijo o svojem delu in o tem, kako Ugo­ta­vlja­nje­ in želeli dobiti povratno informacijo nas pri pouku doživljajo dijaki. Skupni za­go­ta­vlja­nje­ od dijakov o poteku našega pouka, rezultati so bili predstavljeni na učiteljski ka­ko­vo­s­ti ocenjevanju in komunikaciji v razredu. konferenci, vsak učitelj pa je zase dobil Ocenjevali smo svoje učne ure ter oceno vseh dijakov, ki jih poučuje. nato primerjali naše ocene z dijaškimi. Na podlagi teh rezultatov lahko V projektu Ogledalo, ki je potekal pod vsak posameznik načrtuje morebitne vodstvom g. Milekšiča z zavoda za izboljšave, spreminja metode dela šolstvo, smo izpolnjevali ankete, ki so oziroma ohranja in nadgrajuje tisto, kar je jih nato obdelali na zavodu za šolstvo dobro. in pripravili skupno analizo za šolo ter Od aprila 2006 za vsakega učitelja sodeluje deset Ka­ko­ do­s­e­či posebej. V okviru slovenskih gimnazij, ka­ko­vo­s­t? projekta Ugotav­ med katerimi je tudi ljanje in zagotav­ naša, pri projektu, ki s ljanje kakovosti pa je pomočjo Evropskega ocenjevanje pouka socialnega sklada in potekalo v računalnici Ministrstva za šolstvo na izdelanem in šport poskuša programu ministrstva, osvetliti in prepoznati s pomočjo katerega je vsak učitelj, ki je težave, ki jih imajo učitelji mentorji in sodeloval v projektu, takoj lahko dobil vodstva šol pri izvajanju OIV in obšolskih povratno informacijo. Organizacijsko je dejavnosti. Vodilni cilj projekta je izdelati bil ta način zahtevnejši, ker v računalnici instrumentarij, s katerim bi lahko vredno- lahko hkrati dela 16 dijakov in le takrat, tili in zagotovili večjo kakovost dela na ko v njej ni pouka. Sodelovanje v omenjenih področjih. Koordinatorsko omenjenih projektih je bilo prostovoljno. vlogo pri projektu je prevzela II. gimnazi- Ker se nam je zdelo smiselno, da učitelji ja Maribor. dobivamo povratne informacije o tem, kako nas vidijo dijaki, kje so naše prednosti, kje slabosti, in da na podlagi tega uvajamo spremembe v svoje delo in se dodatno izobražujemo, smo na šoli sami nadaljevali z ugotavljanjem kakovos- ti našega dela v razredu.

55 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Robert Šupe MODELI RAVNANJA ŠOL OB POJAVU IZOSTAJANJA

rojekt Modeli ravnanja šole ob nost dijakov in staršev tako v odnosu pojavu izostajanja dijakov v do obiskovanja pouka kot do znanja. gimnaziji je na naši šoli potekal Projekt je bil namenjen uvajanju bolj Odgo­vo­rno­s­t P dija­ko­v in s­ta­rše­v v sodelovanju z Zavodom Republike življenjskega odnosa do izostajanja, šola Pro­je­kt v Slovenije za šolstvo štiri leta. Projekt pa vzpodbuja predvsem motivacijo za s­o­de­lo­va­nju sta vodila mag. Mojca Pušnik in mag. pouk in občutek lastne odgovornosti za z ZRSŠ Brane Slivar, ki sta se vrsto let posvečala obiskovanje pouka. raziskovanju problematike izostaja- nja dijakov od pouka v gimnazijah. Z uvajanjem dijakov v projekt smo začeli Na podlagi analize zbranih anketnih v prvem letniku. Dijakom smo natančno vprašalnikov, ki so jih na izbranih gimnazi- predstavili predmetnik, učiteljski zbor, jah anonimno izpolnili učitelji, dijaki in tudi način obveščanja staršev, obvezne njihovi starši, sta prišla do pomembnih izbirne vsebine, hišni red, učni uspeh Za­če­te­k v ugotovitev za šolsko prakso, od katerih tu predhodnih generacij, uspeh na maturi, prve­m­ le­tniku navajam le nekatere: dosežke dijakov na tekmovanjih, dolžnosti - 70 % opravičil je lažnih; in pravice, šolsko zakonodajo. Poudarili - 60 % staršev odobrava odsotnost od smo pomen rednih tedenskih razrednih ur. pouka zaradi učenja za kontrolko; Če so zanimive in strokovno pripravljene, so - dijaki nimajo težav s pridobivanjem odločilnega pomena pri utrjevanju razredne opravičil; samopodobe dijakov. Svetovalna služba - tako dijaki kot njihovi starši so je za dijake in starše pripravila delavnice ravnodušni do šolskih kazni oziroma o učni samopodobi, aktivnem razreševanju “papirnatih vzgojnih ukrepov” problemov, medsebojni komunikaciji. (opomini, ukori …); - pregled izostankov, ki so evidentirani Pri delu s starši smo se osredotočili v šolskih dnevnikih, je pokazal, da predvsem na ozaveščanje o problema- je kar 91 % ur opravičenih in 9 % tiki izostajanja in možnih ukrepih doma neopravičenih (!); (svetovanje, ustrezni pogoji za učenje, - razredniki praviloma sprejemajo in vzpodbujanje, nadzor), poudarili pomen upoštevajo tudi tista opravičila, o oblikovanja ustreznega odnosa do katerih dvomijo. otroka in njegovih problemov, predstavili značilnosti in posebnosti adolescence Za sodelovanje v projektu smo se ter zagotovili obveščanje staršev o odločili, ker smo želeli okrepiti odgovor- izostankih.

56 V drugem letniku smo dijakom ponudili Ob koncu šolskega leta smo zbrali možnost koriščenja tako imenovanih podatke o izostajanju, splošnem učnem Bo­nus­ ure­ bonus ur, za katere jim ni potrebno uspehu in uspehu na maturi za vsakega Re­zulta­ti prinesti opravičila. S tem je bila vsem dijaka posebej ter jih poslali v analizo na pro­je­kta­ dana možnost, da se prinašanje “lažnih ZRSŠ. Rezultati sodelovanja v projektu opravičil” preneha ali vsaj zmanjša so bili za nas znova ugodni. Dijaki, ki so na minimum, hkrati pa dijaki postopno sodelovali v projektu, so od pouka manj prevzemajo odgovornost za svojo prisot- izostajali, na maturi pa so dosegli boljši nost in se tako tudi zrelostno pripravljajo uspeh od vrstnikov, ki se niso vključili v na akademsko svobodo v času študija. projekt. V konferenčnem obdobju je lahko dijak izkoristil osem bonus ur, od tega za en Svoje nekajletne izkušnje pri sodelovanju predmet največ dve uri, hkrati pa ga je v tem projektu smo predstavili javnosti lahko izkoristilo največ šest dijakov. Pred na radiu in televiziji, nazadnje pa tudi začetkom šolske ure je dijak obvestil na simpoziju v Bristolu v Veliki Britaniji. učitelja o nameri brez navajanja razlogov. Na radiu in televiziji so o svojih izkušnjah S tem smo se želeli izogniti izmišljevanju spregovorili tudi dijaki, ki so poudarili, in neiskrenosti. Bonus ur dijaki niso mogli da si želijo predvsem odprte in iskrene koristiti za ure napovedanega spraševanja komunikacije z razredniki in učitelji, in pisnega preverjanja znanja. Ankete so zavračajo pa navidezni red in spreneve- pokazale, da večina dijakov te ure izkoristi danje. za ponavljanje snovi pred kontrolko ali spraševanjem, pa tudi za drobne opravke v mestu, ki jih po šoli ne bi mogli opraviti, ker je večina vozačev. Poudariti je treba, da je sodelovanje v projektu prostovoljno, tako dijaki kot tudi njihovi starši pa so svoje sodelovanje potrdili s podpisom izjave o sodelovanju in izvajanju tega razvojnega projekta.

V četrtem letniku je razrednik sicer še naprej evidentiral izostanke, vendar jih ni Po­s­e­bno­s­ti v delil na opravičene in neopravičene, pač če­trte­m­ le­tniku pa je starše redno obveščal o izostankih. Dijaki in starši so prevzeli odgovornost za prisotnost pri pouku ter pravočasno pridobivanje ocen, merilo napredovanja pa je znanje. Vse izostanke dijakov so morali starši po možnosti javiti razredniku vnaprej ter se redno udeleževati govorilnih ur (po dogovoru lahko tudi v dopoldanskem času) Pi­kni­k 2. a­ z vse­mi­ d­ru­ži­na­mi­ i­n u­či­te­lji­ v Do­le­njski­h To­pli­ca­h in roditeljskih sestankov. ma­ja­ 2002

57 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Pomembno vlogo pri preprečevanju ki močno obremenjuje razrednike in jim Vlo­ga­ ra­zre­dnika­ izostajanja ima tudi razrednik. Učitelji, odteguje dragocen čas, ko bi se sicer ki smo sodelovali v projektu, smo se lahko posvetili delu s starši in z dijaki ter lahko udeležili kar nekaj seminarjev z njimi skupaj sooblikovali in pripravili in delavnic na temo izostajanja, ki jih kakovostne in zanimive razredne ure in je organiziral ZRSŠ. Veliko smo se že roditeljske sestanke. naučili in si izmenjali izkušnje. Funkcija sodobnega razrednika se odraža Kljub številnim prednostim, ki jih je predvsem v ohranjanju in vzdrževanju pokazal tak pristop k izostajanju, nobena kakovostne in odprte komunikacije med od teh novosti ni bila sprejeta v novi dijaki, šolo in starši. To funkcijo pa močno pravilnik o šolskem redu. ovira preobilica administrativnega dela,

58 Natalija Petakovič STRATEGIJE ŠOLE PRI PREPREČEVANJU NASILJA V ŠOLI

aša šola je bila v šol. l. 2004/05 na zavodu. poleg še dveh srednjih šol s Januarja sva pomočnica ravnateljice in Nstrani Zavoda Republike Slovenije svetovalna delavka pripravili predavanje za šolstvo povabljena k sodelovanju v za učiteljski zbor o vrstah agresivnega raziskovalnem projektu Strategije šole pri vedenja in predstavili rezultate ankete. preprečevanju nasilja v šoli. Marca sta Verena Potočnik in Mojca Namen projekta je raziskovati in Lukšič pripravili predavanje o vrstah Na­m­e­n prepoznavati medvrstniško nasilje, agresivnega vedenja za starše dijakov 1. pro­je­kta­ ugotoviti stanje v 1. letniku, naučiti se letnika in jim predstavili rezultate ankete. reagirati ob pojavu nasilja in v šoli Člani skupine so predstavili rezultate razvijati tako klimo, ki bi preprečevala ankete tudi dijakom 1. letnika in izvajali pojave medvrstniškega nasilja. načrtovane dejavnosti na razrednih urah in v okviru svojih predmetov. Kljub splošnemu prepričanju, da na naši šoli ni veliko nasilja, smo se odločili za Starši dijakov vseh letnikov so bili na Pre­ds­ta­vitve­ sodelovanje v projektu, saj o tej tematiki skupnih roditeljskih sestankih in na svetu s­ta­rše­m­ in ne vemo veliko, hkrati pa smo ugotovili, staršev seznanjeni z dejavnostmi v učite­ljs­ke­m­u da bomo lahko uporabili številne izkušnje projektih. Staršem dijakov 1. letnika so bili zbo­ru iz projekta Razredništvo, saj se tematsko podrobneje predstavljeni projekt Strate- projekta v mnogočem prepletata. gije za zmanjševanje nasilja v srednji šoli Na šoli smo v začetku šolskega leta in rezultati raziskave. Pro­je­ktna­ 2005/06 oblikovali projektno skupino s­kupina­ (Mojca Lukšič, Verena Potočnik, Učiteljski zbor je bil s projektom seznan- Polonca Kukec, Nina Arnuš, Marija jen na uvodni konferenci avgusta, Kočar, Tatjana Durmič, Robert Šupe, podrobneje na konferenci in skupnem Barbara Maznik in vodja skupine Natalija izobraževanju oktobra. Januarja je bilo Petakovič), ki se je udeleževala delovnih za učiteljski zbor predavanje o vrstah sestankov na šoli in izobraževanj na agresivnega vedenja in predstavitev zavodu za šolstvo v Ljubljani. rezultatov raziskave v 1. letniku. Izkušnje Člani skupine so izdelali vsak svoj iz projekta smo izmenjevali s člani (19 akcijski načrt za razredne ure in v okviru učiteljev) projektne skupine Razredništvo. predmeta na temo nasilja. Sodelovali smo predvsem pri oblikovanju Decembra so v 1. letniku izvedli anketo razrednih ur za izboljšanje klime v o medvrstniškem nasilju, ki so jo obdelali razredu ipd.

59 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Jana Hosta RAZREDNIŠTVO KOT IZZIV IN NAVDIH

azredništvo je poseben del nalog nove stiske in strahove ter nove radosti. učitelja na vsaki šoli. V srednji šoli, Nobeno šolanje in napredovanje ne Rkot je gimnazija, dobi nove okvire. poteka brez napora, zato je soočenje Dijaki so samostojni, vzpostavljajo drug s težavami in iskanje rešitev sestavni del nivo odnosa do avtoritet, so kritični, a šolanja. Pomoč razrednika pri tem je več hkrati sodelovalni in ustvarjalni. kot dobrodošla, saj v mreži odnosov v šoli predstavlja most med razredom in Vsaka generacija zato predstavlja nov, učiteljskim zborom. Ob vseh zahtevah svojevrsten izziv. odraščanja pa je most na drugi breg In prav vsaka generacija prinaša svež precej krajša pot kot “utiranje lastnih navdih za sodelovanje, delo in reševanje stezic in plavanje čez včasih tudi deročo vsakodnevnih težav, ki spremljajo šolanje. reko”.

Zaokrožujem splošne vtise razredništva, Subje­ktivna­ vendar pa izhajam iz subjektivne izkušnje. izkušnja­ Razmišljam o distanci in bližini dveh hierarhično postavljenih generacij v šolskem sistemu. O avtoriteti in zaščitniški drži, o zavzetosti in brezbrižnosti, o humanosti in birokratstvu, o sopotništvu in “mimopotništvu”, o doslednosti in prilaga- janju danim okoliščinam …

Verjetno je logika razredništva podobna Lo­gika­ logiki vseh dolgotrajnih vnaprej določenih ra­zre­dništva­ odnosov. Nismo se izbrali po simpatijah, ampak smo si določeni – za delček življenja, ki je pomemben korak v izobraževanju (pridobivanju znanj) in tkanju socialne mreže odnosov. Oboje je v odraščanju enako pomembno.

Vrstniška prijateljstva in trenja ter samostoj­ no urejanje hierarhičnih odnosov na eni strani, na drugi pa povezovanje znanj in nova znanja. Vse to prinaša dijakom nove obveznosti, odgovornosti, pa tudi Me­d­ o­d­mo­ro­m v 4. f l. 2006

60 Dinamika razreda se zgodi – z razred- V skoraj štirih letih sodelovanja smo nikom ali pa mimo njega. Vsakdo se stkali pristne človeške vezi, ki presegajo Dina­m­ika­ svojih srednješolskih let spominja s papirologijo in nas obojestransko notran- ra­zre­da­ posplošenim vtisom doživljanja v razredu, je bogatijo. ki mu je bilo v vzpodbudo ali pa ne. Lepo je sodelovati z mladimi na pragu življenja, ko postajajo med seboj dobri Trenutno sem razredničarka maturan- prijatelji, svoje šolsko delo pa opravljajo tom in za nami so štiri leta kvalitetnega odgovorno in konstruktivno rešujejo sodelovanja. S to generacijo sem si težave. zadala en cilj – da bom z njimi prepro- Zaupam, da bodo v življenju izbirali sto to, kar sem, in da bom iskala načine, modre odločitve in da bo vsak od njih kako v vsakem od dijakov v razredu utrditi dejavno pripomogel, da bo naš svet Pris­tne­ ve­zi njegovo osnovno dostojanstvo. Dobila nekoliko boljši. sem krasen razred (tudi razrednikom kdaj pade sekira v med), kjer dijaki dosegajo Zaradi preprostih, drobnih trenutkov visoke učne uspehe, še bolj pa me veseli, vsakdana na šoli je lepo biti razrednik. da v razredu prevladujeta prijateljsko vzdušje in medsebojna podpora.

61 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Mojca Lukšič KVALITETNE RAZREDNE URE – POT DO BOLJŠEGA POČUTJA V ŠOLI

šolskem letu 2005/06 smo na šoli začeli izvajati inovacijski projekt V v okviru zavoda za šolstvo z naslovom Kvalitetne razredne ure – pot do boljšega počutja v šoli. Avgusta 2005 smo začeli pripravljati akcijski načrt ter študirati literaturo. V oktobru smo začeli izvajati konkretne akcije. Najprej smo v razredih merili razredno klimo, ki je bila v vseh razredih zelo pozitivna. Nato je vsak razrednik začel z izvajanjem svojega akcijskega načrta. Teme razrednih ur so izbirali razredniki skupaj z dijaki v razredih. V novembru in januarju smo pripravili interno izkust- veno izobraževanje, kjer smo si izmenjali 3. š na­ ra­zre­d­ni­ko­ve­m d­ne­vu­ v Za­gre­bu­ ma­ja­ 2006 izkušnje, gradiva ter delali različne delavnice, ki smo jih kasneje izvajali v razredih. Imeli smo tudi štiri srečanja projektnih skupin novomeških srednjih šol Ker je vsak razrednik izdelal načrt razred- s konzulentko Cvetko Bizjak z Zavoda nih ur za svoj razred, ga je lahko prilago- Republike Slovenije za šolstvo. Na teh dil željam in potrebam, torej specifiki srečanjih smo delali na metodi akcijskega svojega razreda. Glede na odzive raziskovanja, planiranju in evalvaciji dijakov (evalvacije v razredih) so bile našega dela v okviru projekta. teme ustrezno izbrane in izvedene. Klima v večini razredov se ni bistveno V večini razredov, kjer so razredniki spremenila, v nekaterih pa se je Druga­čna­ izvajali projekt, so se odnosi spremenili poslabšala. Razredniki menimo, da je ra­zre­dna­ oz. se je vzpostavila drugačna razredna vzrok v tem, da smo odpirali probleme, dina­m­ika­ dinamika. Dijaki so na razrednih urah kar je vplivalo na medsebojne odnose in spregovorili o medsebojnih odnosih, posledično na razredno klimo. o njihovi medosebni komunikaciji, o V projekt se je na začetku vključilo 18 nezadovoljstvu oz. zadovoljstvu z njihovi- razrednikov in en nerazrednik, zaključilo mi odnosi, hkrati pa so tudi izražali željo, pa ga je 15 razrednikov, ostali so iz da bi to spremenili na boljše. različnih razlogov prenehali z delom.

62 Zlatka Butkovec Gačnik, Marinka Kovač SKRITI ZAKLAD Projekt Ob 250-letnici rojstva Jurija Vege

šolskem letu 2004/05 smo na razpis ministrstva za šolstvo v okviru V Skritega zaklada prijavili projekt z naslovom Ob 250-letnici rojstva Jurija Vege. Načrtovani projekt je bil obsežen in organizacijsko zahteven, zato je potekal dve šolski leti. Zaradi izvirnosti ga je ministrstvo obe leti sofinanciralo.

S projektom smo vzpodbudili široko Me­dpre­dm­e­tna­ medpredmetno povezavo na gimnaziji, po­ve­za­va­ uporabljali aktivne metode, kot so raziskovalno učenje in projektno učno delo, vzpostavili povezave z Gimnazijo Jurija Vege iz Idrije, vojašnicami, muzeji, knjižnicami, poiskali mednarodne povezave, kjer je deloval Jurij Vega, na temo Jurija Vege (Dunaj, kjer je Ve­go­va­ u­li­ca­ ugotovili, kaj vse je bilo v njegov spomin Vega deloval); na­ Du­na­ju­ natisnjenega, izdelanega, poimenovane- • psihologija: zbiranje informacij o ga (npr. znamke, denar, ulice …). vlogi in liku učitelja v preteklosti in V projekt je bilo vključenih 8 učiteljev danes; različnih predmetnih področij, dijaki 3. f • likovna umetnost: oblikovanje ideje razreda (naslednje leto 4. f) in 8 dijakov za izdelavo kovanca s podobo Jurija iz drugih razredov. Vege; • geografija: primerjanje starih vojaških Predmetna področja in njihovo kart z današnjimi; Pre­dm­e­tna­ raziskovanje: • zgodovina: iskanje virov o njegovih po­dro­čja­ • matematika: spoznavanje nastanka bitkah. logaritemskih tabel; • kemija: ugotavljanje kislosti oz. Pri projektu so kot mentorji sodelovali bazičnosti z uporabo logaritmov; naslednji profesorji: • fizika: zbiranje informacij o delovanju Alojzija Hržica, Marinka Kovač, Miha in pomenu Jurija Vege na področju Hadl, Cveta Štern, Zlatka Butkovec vojaških strategij in astronomije; Gačnik, Jasmina Žagar, Nevenka • nemščina: iskanje mednarodnih virov Malnarič Brulc, Suzana Malnar.

63 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Jana Hosta PARTNERSTVO FAKULTET IN ŠOL

šolskem letu 2004/05 smo in pedagoške kvalitete, za vse to pa je Pro­je­kt s­ sodelovali v projektu Partnerstvo potrebno uvajanje v pedagoško delo ob Filo­zo­fs­ko­ V fakultet in šol, ki ga je organizirala mentorju, saj je čas pridobivanja potreb- fa­kulte­to­ v ljubljanska filozofska fakulteta, vodila pa nih izkušenj za delo v razredu s tem Ljublja­ni dr. Barica Marentič Požarnik. Namen močno skrajšan. projekta je bil ozavestiti pomen mentorst- va študentom in pripravnikom, vzpostaviti Učitelji iz naše šole, ki so se udeležili tesnejše sodelovanje med fakulteto in seminarja za mentorje v okviru projekta, srednjimi šolami, predvsem pa izvesti so bili zelo zadovoljni s praktičnim program aktivne priprave za mentorje. pristopom in prikazom različnih aktivnih Med projektom smo na šoli ocenili svoje oblik poučevanja v razredu. Skorajda učiteljske kompetence in jih potem primer- presenetljivo pa je bilo, da je bilo delo jali z želenimi. mentorjev tudi (minimalno) ovrednoteno. Do sedaj je bila praksa, da učitelj to delo Ugotovili smo, da se sedaj pričakuje opravi z dobro voljo (ali pa brez nje), saj Druga­čna­ drugačna vloga učitelja v razredu, saj mu to narekuje njegov pedagoški etos. vlo­ga­ učite­lja­ naj bi vse bolj postajal organizator Slednji še vedno ostaja, mentorstvo pa dela in usmerjevalec učencev v aktivno se tudi s pomočjo tega projekta počasi sodelovanje. Poleg visokih strokovnih umešča v pedagoški prostor. znanj so vse pomembnejše komunikacijske

64 SERIT ARBORES, QUAE SAECULO PROSINT ALTERI. KDOR SADI DREVESA, MISLI NA KORIST BODOČE GENERACIJE.

Cicero 260 let Gimnazije Novo mesto

Nejc Novak AJDE, GREMO, AKCIJA!

imnazija Novo mesto se od takrat skoraj ilegalnih Pankrtov, lahko pohvali z marsikaterim različnih lokalnih zasedb, ki so bile šele Gdosežkom, predvsem pa z na začetku svoje poti, pa do skupin, kot ljudmi, ki so se na tej šoli izobraževali so Dan D in Big Foot Mama v zadnjih d­i­ja­k gi­mna­zi­je­ ali delali. Ti ljudje so šoli dali svojevrsten letih. Vredno se je vprašati, kaj skupnost 2001–2005 pečat, s svojim delovanjem so nakazovali dijakov, ki se danes imenuje Dijaška nove umetnostne, kulturne, družbene, organizacija Gimnazije Novo mesto, politične in gospodarske smernice. pomeni, na katerih področjih deluje in Danes uspešni gimnazijci, ki so se uvelja- kakšna naj bo njena vloga v prihodnosti. vili v svetu kulture, znanosti, politike in Us­pe­šni gospodarstva, nosijo ime Gimnazije Kot dijak sem imel čast biti predsednik Pre­ds­e­dnik gim­na­zijci Novo mesto s sabo, ne glede na to, dijaške organizacije. Za to priložnost dija­ške­ ali delujejo v lokalnem, državnem ali sem še vedno hvaležen vsem tistim, ki o­rga­niza­cije­ mednarodnem okolju. Gimnazija je so me takrat na tem položaju podpirali vedno združevala skupino mladih ljudi, in verjeli, da sem zanj primeren. V času, ki so predstavljali naprednejši del družbe ko sem postal predsednik, se je dijaška in imeli močan vpliv na bližnje okolje. organizacija soočala s problemom Druženje v okviru učnega procesa na šoli nezainteresiranosti dijakov za delovanje seveda ni zadostovalo potrebam dijakov v njej. Sam sem se kmalu naučil, da ni z veliko energije. Zato so se v zgodovini dovolj samo govoriti, ampak je potrebno šole pod različnimi imeni in organizaci- jami združevali tudi izven pouka.

Skupnost dijakov je večkrat spremenila svoje ime, strukturo, dejavnosti in notranjo organizacijo. Vedno pa je združevala Skupno­s­t dijake, ki so želeli nekaj več, ki so imeli dija­ko­v sveže ideje in voljo, da jih uresničijo. Predvsem pa se je dijaška skupnost vedno ukvarjala s tistim, kar so dijaki in okolje v danem času najbolj potrebovali, in še danes je tako. Na seznamu dejavnosti lahko najdemo boj za pravice dijakov, organizacijo koncertov, dogodkov politične in kulturne narave, športne dogodke in še kaj. Na tradicio- nalnih gimnazijskih koncertih so nastopili No­vo­le­tni­ ko­nce­rt z Bi­g Fo­o­t Ma­ma­ v te­lo­va­d­ni­ci­ l. 2003

66 tudi poslušati in vzpodbujati dialog. organizacija vsem, ki smo sodelovali Kar naenkrat smo, presenečeni eden v njej, omogočila pridobivanje novih nad drugim, ugotovili, da imamo skupaj izkušenj, spoznanj in znanja. Zato želim ogromno idej in še več energije. In da in upam, da bo dijaška organizacija še skupaj zmoremo več. Od takrat naprej naprej uspešno delovala in dejansko je vse samo teklo presenetljivo gladko. predstavljala interese, potrebe in želje Potrebno je verjeti v sposobnosti ljudi, vseh dijakov te šole. In naj zaključim ta odkriti njihove vrline in jih zaposliti. V tem članek z besedami dobrega prijatelja, času nam je uspelo pripraviti novole- zagretega sodelavca Dijaške organizaci- tni koncert, pustovanje, odlično urediti je Gimnazije Novo mesto in večnega odnose z vodstvom šole, izboljšati aktivista: “Ajde, gremo, akcija!” ureditev prehrane na šoli, z novim statutom zastaviti delovanje za naprej in še kaj.

Prepričan sem, da si bom skupaj s svojimi vrstniki za dolgo časa zapomnil vse No­ve­ izkušnje­ in preživete trenutke v dijaški organizaciji, s­po­zna­nja­ vse pogovore in srečanja in vse ljudi, ki so kakor koli sodelovali. Gotovo da gimnazija človeku določeno količino formalne izobrazbe, ki predstavlja temelje znanja vsakega gimnazijca. To znanje Dijaška organizacija pa lahko vsak izkoristi le, če si pridobi še določene izkušnje in dodatna, neformal- na znanja. Prepričan sem, da je dijaška a šoli aktivno deluje dijaška organizacija. Predsedniki Nvseh razredov se srečujejo na sestankih, ki jih sklicuje predsednik šole, in razpravljajo o problematiki na DOG šoli ter skrbijo za organizacijo različnih prireditev, koncertov in tekmovanj. Vsako leto izberemo dijake, ki so odgovorni za posamezno področje (šport, koncerti idr.). DOG se povezuje tudi z dijaki drugih srednjih šol v Novem mestu. Na ravni države sodelujemo z Dijaško organizacijo Slovenije, ki združuje predstavnike vseh srednjih šol. Maja Potočnik je bila v šol. letu 1998/99 predsednica slovenske dijaške organizacije in predstavnica Slovenije v Utri­ne­k z no­vo­le­tne­ga­ ko­nce­rta­ l. 2003 evropski dijaški organizaciji.

67 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Primož Pibernik GLASBENO DOGAJANJE NA GIMNAZIJI

lasba je višje razodetje kot veliko skupinic, ki so jih sestavljali dijaki vsa modrost in filozofija.” Gimnazije Novo mesto. Imena teh skupin “GTako si je glasbo predstav- žal nikoli niso bila zapisana ali pa sploh d­i­ja­k gi­mna­zi­je­ ljal Ludwig van Beethoven že v 19. niso obstajala. 2002–2006 stoletju. Zanimivo je, da si glasbo še vedno predstavljamo podobno kot takrat. Po letu 2000 so se skupine že nekako Glasba igra v kulturi pomembno vlogo, bolje formirale in tako so dijake v letih saj lahko z njo sporočimo tisto, česar 2000–2006 zabavale skupine z imeni ne moremo zapisati ali povedati. Tega Otium, Nameless ter Muvaruvagruva. Gla­s­be­ne­ se dobro zavedajo na Gimnaziji Novo Člani teh skupin so bili predvsem dijaki s­kupine­ Po­s­luh za­ mesto, zato je gimnazija vedno imela Gimnazije Novo mesto. Skupini Otium gla­s­bo­ posluh za glasbo in ga še vedno ima. in Nameless sta ponavadi igrali na zdaj Glasba je prisotna tako rekoč na vsakem že tradicionalnem novoletnem koncertu, koraku bivanja na gimnaziji. Slišiš jo lahko tolkalna skupina Muvaruvagruva pa po šolskem radiu, na šolskih predsta- je popestrila različne prireditve, ki so vah in prireditvah, tudi med poukom, potekale v šolskem času. Leta 2003 so ali pa na hodniku, ko si kakšno znano za dijake drugega in tretjega letnika melodijo skoraj neslišno mrmra profesor. izvedli dobrodelni koncert v šolskem Torej, glasba je eden izmed prijetnejših atriju. Izkupiček je bil namenjen akciji Za dejavnikov, ki vsakodnevno spremlja boljše možnosti. Poleg teh skupin so se dijake in tudi profesorje in jim polepša vedno našli posamezniki, ki so na šolskih marsikateri trenutek bivanja na šoli. prireditvah pokazali, kaj znajo. Še vedno se ob različnih priložnostih V vsaki generaciji so se našli dijaki, ki so skupaj zberejo igranja ter druženja željni poleg vsakodnevnih šolskih obveznosti dijaki, se naučijo različnih skladb in jih obiskovali tudi glasbeno šolo ali pa so kasneje predstavijo zahtevnemu gimnazij­ Gim­na­zijci v znali peti ali igrati kakšen instrument. In skemu občinstvu. gla­s­be­ni šo­li prav ti so s svojim igranjem popestrili marsikatero predstavo ali prireditev na šoli. Sprva se ti dijaki niso formirali v glasbene skupine, temveč so se samo zbrali, se naučili kakšno pesem ali skladbo in jo zaigrali ob določeni priložnosti. Vadili so v glasbeni učilnici ali v kleti, kjer je pač bil prostor. Nikoli pa na vajah ni manjkalo zabave in smeha. V letih 1997–2000 je na šoli obstajalo

68 Katja Saje PARLAMENT MLADIH KRKE

arlament mladih Krke je nastal v primerjalne raziskave o oskrbi s pitno okviru Pilotnega projekta Krka, vodo in čiščenju odpadnih voda v obeh Pki ga za Ministrstvo za okolje in porečjih. Rezultate raziskave, predvsem d­i­ja­ki­nja­ gi­mna­zi­je­ prostor izvajajo konzorcij izvajalcev pa Parlament mladih reke Krke, smo o­d­ 2004 Hidroinženiring, Inštitut za ekološki predstavili na 7. evropskem srečanju inženiring in nizozemsko podjetje Ecorys mladih za vode (porečje Donave), ob finančni pomoči Evropske unije. Ključni na katerega smo bili povabljeni kot namen projekta je, da celovito prouči predstavniki prvega tovrstnega parlamen- porečje Krke, določi okoljske probleme ta mladih iz Slovenije. Srečanje je poteka- Skrb za­ in zasnuje rešitve zanje, pri čemer je lo od 7. do 12. oktobra v Moldaviji in je čis­to­ Krko­ posebna pozornost namenjena odvaja- bilo odlična priložnost, da smo predstavi- nju in čiščenju odpadnih voda. Zelo li Slovenijo in našo Krko, hkrati pa smo pomembno je, da pri tovrstnih okoljskih in dokazali, da želimo sami prispevati k okoljevarstvenih projektih sodelujejo tudi urejenemu in čistemu okolju. mladi. Z aktivnim delovanjem Parlamenta Decembra 2005 se je zbrala skupina mladih reke Krke želimo opozoriti na mladih v vasi Krka, da bi ustanovili vse nepravilnosti, ki obremenjujejo naše Parlament mladih reke Krke. Ustanovnega okolje, saj imamo svoj pogled na svet srečanja se je udeležilo 32 dijakov in okoli nas, na okolje in skrb zanj. Res je, šest profesorjev iz šestih srednjih šol, da se naš pogled velikokrat razlikuje od med katerimi smo bili tudi predstavniki stališča odraslih, a to ne pomeni, da ni Gimnazije Novo mesto. pomemben, zato bi ga odrasli morali Dvodnevno srečanje v vasi Krka je pogosteje upoštevati. potekalo v obliki delavnic in raznih diskusij o tem, kaj lahko mladi storimo za čistejšo Krko. Zasnovali smo okvirni program dela, s katerim želimo izboljšati poznavanje Krke, izpostaviti problem onesnaženja in s konkretnimi aktivnostmi prispevati k čistejši reki.

Na drugem srečanju Parlamenta Sre­ča­nje­ v mladih reke Krke, ki je potekalo junija Mo­lda­viji 2006 v Cerkljah ob Krki, smo se člani odločili za sodelovanje s sorodnim parlamentom mladih za vode Artois- Picardie iz Francije. Z njimi smo izvedli

69 Utrip šole 1996–2006

FINES MEI SERMONIS FINES MEI ORBIS. MEJE MOJEGA JEZIKA SO MEJE MOJEGA SVETA.

Wittgenstein 260 let Gimnazije Novo mesto

Albina Simonič GIMNAZIJSKA KNJIŽNICA

Kdor bere, opravlja številna pomembna dela zase in za druge; kdor bere, je avtorjev soustvarjalec, saj knjiga obstaja le, če jo kdo odpre in začne brati … Co­mi­d­a­, L.: Li­bro­ru­s

red desetimi leti smo prispevek bodo vedeli, kako so zgrajeni dokumenti v zborniku zaključili z mislijo, da (vsebinsko in oblikovno), ki obravnavajo Pknjižnica postaja informacijsko določeno temo, in ne nazadnje, da bodo središče šole. Zdaj lahko govorimo, da za najdene informacije znali pravilno Info­rm­a­cijs­ko­ to je, saj si brez najnovejših informacijskih navesti bibliografsko strukturo – navajati s­re­dišče­ šo­le­ virov tudi sodobnega pouka ne moremo in citirati. predstavljati. Knjižnica tako predstavlja informacijsko Vse to dijaki pridobijo pri knjižnično- in učno središče šole in je namenjena -informacijskih znanjih, ki se izvajajo v tako dijakom kot profesorjem. Vendar pa okviru obveznih izbirnih vsebin in obsega- knjižnica ni le prostor, kjer se pridobivajo jo 15 ur. Spoznajo tudi vrste knjižnic, nova znanja, ampak je tudi prostor prijet- predvsem v domačem kraju in nacionalno nega druženja, sprostitve, prebiranja knjižnico. dnevnega časopisja in še mnogo drugega, kar potrebujejo dijaki poleg S selitvijo (v šol. letu 1998/99) v rednega pouka. prenovljeno šolo smo pridobili prekrasne 520 m­e­tro­v podstrešne prostore v velikosti 300 m2 in po­lic V informacijski dobi je količina informacij, 520 metrov polic. Knjižnica je razdeljena ki nam jih vsak dan posredujejo različni v izposojevalnico in čitalnico. Izposojeval- Prido­biva­nje­ mediji, ogromna. Če želimo, da se nica s periodiko je prostor sproščenega in upo­ra­ba­ bodo dijaki sredi njih znašli, jih znali vzdušja, večinoma tudi prireditveni prostor info­rm­a­cij pravilno ovrednotiti, se znali s pomočjo za razne razstave, literarne in druge teh informacijskih virov učiti in jih znali predstavitve, čitalnica pa je edini prostor uporabiti pri raziskovalnem delu, jim na šoli, kjer se lahko dijaki v miru in tišini moramo tudi pomagati, da se bodo učijo. naučili spretnosti pridobivanja in uporabe informacij. Ob selitvi smo imeli v računalniškem katalogu 1232 enot gradiva, danes Sis­te­m­ Naučiti jih moramo, da bodo pri zbiranju pa je v programu Šolska knjižnica COBISS kritični, da bodo razlikovali informacijske vpisanih 20578 enot in v programu vire po obliki, namembnosti in vsebini, da COBISS 1600 enot iz knjižnice ter 4500

72 Dijakom pa je v čitalnici na voljo pet računalnikov.

Za vso opremo knjižnice, za nakup novega gradiva in nove pristope v učenju iskanja informacij se lahko zahvalimo vodstvu šole, ki ima posluh in izredno Sli­ke­ ni­ mo­go­če­ o­d­pre­ti­ razumevanje za novitete v knjižnici. Zaveda se, da le s sodobnim knjižničnim delom in gradivom naši dijaki uspejo v raziskovalnem in znanstvenem delu ter uspešno opravijo maturo.

Posebnost naše knjižnice predstavljajo faksimilirane izdaje nekaterih mejnikov Fa­ks­im­ilira­ne­ No­va­ pro­sto­rna­ knji­žni­ca­ slovenstva in slovenskih književnikov. izda­je­ O 260-letnem obstoju naše gimnazije prav gotovo govori tudi bogata učbenikov iz učbeniškega sklada. arhivska knjižnica. V njej hranimo več V sistem COBISS je vključen fond večine redkih izvodov leposlovja in učbenikov slovenskih knjižnic (307). Sistem je razvilo v latinščini in nemščini, knjižnica pa podjetje IZUM, ki s svojimi vrhunskimi se ponaša tudi z Valvasorjevo Slavo strokovnjaki pomaga urediti povezave in vojvodine Kranjske (1877–1879) ki je baze knjižnic. bila natisnjena v Novem mestu pri tiskarju Naša knjižnica je v sistemu polnopravna Krajcu. članica od 31. 1. 2006 in ravno v teh dneh že prehajamo na njihovo testno Skozi zgodovino so knjižnice vedno izposojo. imele posebno mesto. Kljub digitalizaciji Prav gotovo je za hiter prehod v nov jim to še vedno pripada, spreminjajo sistem zaslužna naša nova knjižničarka se samo oblike. Za nas je še vedno na Tanja Cuder Udovič, ki vse od svojega prvem mestu bralec, dijak ali profesor, prihoda 1. 10. 2005 zavzeto polni njegove potrebe in zahteve ali pa samo računalniško bazo. Prednost tega sistema zavetje, ki ga išče in tudi dobi pri nas. je pregled nad gradivom in njegovo izposojo ter hkrati pregled nad celotnim knjižnično izposojevalnim sistemom v Sloveniji.

Nove dejavnosti so nas prisilile, da smo Ra­čuna­lniška­ posodobili računalniško opremo knjižnice. o­pre­m­a­ knjižnice­ Za potrebe našega dela imamo dva sodobna računalnika in dobro povezavo preko strežnika.

73 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Natalija Petakovič, Zoran Poredoš GLASILA GIMNAZIJE NOVO MESTO

b 250-letnici Gimnazije Novo mladega rodu ter dokazuje njegovo visoko mesto je izšel obširen zbornik. stopnjo narodnega zavedanja. ONjegova vsebina pove, da je (bilo) delovanje dijakov zelo bogato. Avtor od vseh novomeških glasil na prvo Miloš Jakopec v svojem prispevku o mesto uvršča Stezice. In ne naključno. Ste­zice­ gimnazijskih glasilih to tudi potrjuje (glej Stezice kontinuirano izhajajo že 53 že­ 53 le­t Dija­ška­ literaturo, op. a.). Med vso bogato vsebino let, kar ne velja za večino novomeških gla­s­ila­ delovanja sodi tudi kulturna ustvarjalnost glasil. V Bibliografiji gimnazijskih glasil mladega rodu. Le-ta se je, in se še vedno, je kronološki pregled z navedbo vseh potrjevala v šolskih glasilih. Dijaška glasila podatkov o le-teh: Rojak, Dijaški list, so bila, čeprav je do konca prve svetovne Zora, Brstje, Na prelji, Obad, Ilirija, vojne šolski pouk potekal v nemščini (po Vigred, Petelinček, Trobenta z gimnazije, revolucionarnem letu 1848 v višjih letnikih), Pikrohedis, Aurora, Raglja, Izpod pisana v slovenščini. To pomeni, da veliko Gorjancev, Album, Inter musas septimae, zaslug za prebujanje in izražanje slovenske Vesna, Album I. in II., Soča, Zarja, Krka, narodne zavesti pripada tudi gimnazijs- Mlada misel, Žarki, Mladčevski vestnik, kim glasilom. V le-teh srečamo prispevke Ciganček, Trdinov skavt, Blisk in Stezice. dijakov: prva leposlovna besedila, pesmi in likovne prispevke ter politična Dijaško glasilo Stezice ima na naši šoli razmišljanja. Iz vrst teh dijakov so izšli zelo dolgo tradicijo, saj neprekinjeno uveljavljeni in ugledni slovenski kulturni izhaja že 53 let. Njegovi začetki segajo delavci: literati, slikarji, šolniki, znanstve- v leto 1953, ko se je takratno glasilo niki. Vse to pove, da je (bila) novomeška Brstje preimenovalo v Stezice. Že od gimnazija ne le izobraževalna, temveč vsega začetka so bili poleg literarnih tudi kulturna ustanova, nosilka vsega prispevkov dijakov in profesorjev v glasilu naprednega. Miloš Jakopec pomemb- pogosti tudi polemični spisi, potopisi ipd. nost dijaških glasil utemeljuje z ugotovit- Prve številke Stezic so bile ročno delo v vijo, da je bilo v avstrijskem cesarstvu in pravem pomenu besede, zato je izšlo le kasneje Avsto-Ogrski izhajanje časopisja, po nekaj izvodov, razmnoženih na pisalni zlasti narodnostnega, ovirano, omejeno stroj in zavitih v risalne liste, ki so bili s cenzuro, kljub temu da so se po marčni poslikani s tušem ali šolskimi barvicami. revoluciji 1848 razmere izboljšale. In vendar je, medtem ko je do leta 1868 V šolskem letu 1958/59 so se Stezice izhajalo 24 časnikov in časopisov, v istem iz lista, ki je bil last literarne skupine, Gla­s­ilo­ obdobju izhajalo skupno (na slovenskem razvile v glasilo novomeških gimnazijcev no­vo­m­e­ških etničnem ozemlju) 41 dijaških listov. To in postale odsev kulturnega, športnega gim­na­zijce­v dejstvo potrjuje izredno ustvarjalnost in političnega življenja na šoli. V tem

74 letu je izšlo kar 15 številk, narasla je tudi naklada na več izvodov, kot je bilo Dijaški list Vesna dijakov na šoli (500), kar dokazuje, V diplomski nalogi, v kateri sem opisal da so Stezice našle pot tudi med širšo delovanje srednješolske mladine v javnost. V naslednjih letih je izhajalo od 3 Novem mestu med svetovnima vojnama s do 5 številk letno. V trinajstem letu izhaja- poudarkom na srednješolski organizaciji nja (šol. leto 1965/66) je glasilo postalo Vesna v Novem mestu, sem posebej No­vi izs­le­dki skupen list novomeških srednješolcev, obdelal (raziskal) dijaški list Vesna (vsi o­ Ve­s­ni vendar so v njem sodelovali največ uporabljeni viri in literatura so navedeni gimnazijci. Ker je med šolami prihajalo v omenjeni diplomski nalogi, glej litera- do nesoglasij, so v šol. letu 1973/74 turo, op. a.). To je dodatek k izsledkom zopet postale gimnazijska last. Miloša Jakopca o dijaškem listu Vesna v V naslednjih letih je opaziti upadanje zborniku 250 let Gimnazije Novo mesto zanimanja za literarno področje, v 1746–1996, str.108. 80., predvsem v času usmerjenega izobraževanja, pa je raslo število V šolskem letu 1918/19 je izšla prva polemičnih spisov, kritik, razmišljanj. Da številka novega dijaškega lista, ki so šola ni imela denarja za tiskanje, dokazu- ga imenovali Vesna. Po tem rokopis- je tudi dejstvo, da so izid Stezic takrat nem časopisu je kasneje (1924/25) podpirala novomeška podjetja, med srednješolska organizacija v Novem katerimi izstopa Krka, tovarna zdravil. mestu dobila ime. List Vesna je izhajal s presledki do šolskega leta 1938/39. Po­s­e­bne­ izda­je­ Po letu 1991 je izšlo kar nekaj posebnih Miloš Jakopec je omenil in opisal dve Ste­zic izdaj Stezic, in sicer ob 245-letnici šole, ob 250-letnici, ob 50-letnici izhajanja Stezic. številki 2. letnika v šolskem letu 1920/21. Šolsko glasilo je tudi ob pomembnih Dejstvo je, da sem dobil v roke šest dogodkih in obletnicah beležilo utrip številk 2. letnika. Poleg omenjenih prvih šole in se hkrati z dolžnim spoštovanjem dveh številk so še 3.-4. številka z dne 4. oziralo na prehojeno pot. V jubilejnih 11. 1920 (na koncu so dijaki zapisali številkah so objavljali svoje prispevke nov.–dec. 1920) ter 5.-6. številka brez nekdanji novomeški gimnazijci, danes zapisanega letnika (zadnji številki 2. ugledni znanstveniki, kulturni delavci, letnika) z dne 15. 2. 1921. V uvodu 3.-4. politiki, novinarji ipd. Mnogi so svojo številke je otvoritveni govor predsednika ustvarjalno pot začeli ravno v Stezicah. Srednješolske organizacije Novo mesto Janka Jarca, zgodovinarja in publicista (v: V zadnjih letih izideta dve številki letno. 225 let novomeške gimnazije, Gimnazija Pomembna sprememba je uporaba v Novem mestu, 1971, str. 360 in Portreti, računalniške in digitalne tehnologije pri v: Dolenjski list, 2. 11. 1992, str. 2). oblikovanju. Vse to delajo dijaki sami, Sledijo pesmi, med njimi pa akvarel. tako da je oblika glasila, ne le njegova Številka 5.-6. ima na začetku najprej vsebina, odraz njihove ustvarjalnosti. prikazano vsebino, iz katere je razvidno, Stezice izhajajo v nakladi 300 izvodov, kaj vsebuje rokopisni časopis: prvi del je stroški tiskanja pa se financirajo iz beletristika, drugi pa znanstvo (slika št. 1). šolskega donatorskega sklada.

75 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Sli­ka­ št. 1: Iz 5.-6. šte­vi­lke­ 2. le­tni­ka­ Ve­sne­ Sli­ka­ št. 2: Na­slo­vni­ca­ 5. le­tni­ka­ Ve­sne­

Miloš Jakopec je zapisal tudi, da je v ja, za katerega ni podatkov o pravem šolskem letu 1921/22 izšla ena številka imenu. Sestavki so bili pesmi in proza. na 36 straneh brez vseh drugih oznak. Urednik je za številko prispeval sedem Medtem je Jože Dular (v: 225 let akvarelov. Ko je Jože Dular zaključil svoj novomeške gimnazije, Gimnazija Novo članek o Vesni, je zapisal: “Če pa bo kdo mesto, 1971, str. 302), pesnik, pripoved- le naletel nanje (na izgubljene številke nik, publicist ter krajevni zgodovinar, za Vesne, op. a.), bi bilo morda zanimivo, 4. letnik zapisal, da je prevzel uredništvo če bi z najdenimi dopolnil zapis.” (Jože Vesne šestošolec Lojze Golobič Dular, Novomeški rokopisni list Vesna, (psevdonim Lojze), ki je leto prej prišel iz Dolenjski razgledi, priloga Dolenjskega šentviške gimnazije nad Ljubljano. Imel lista, Novo mesto, 1989, str. 14, fotokopi- je nekaj sodelavcev: tretješolca Otona jo hrani frančiškanski samostan v Novem Berkopca iz Vinice (psevdonim Materin), mestu) Janka Jarca (psevdonim J. D.), Jožeta Schweigerja (psevdonim Peter Ciganov), Vse omenjene številke Vesne, za katere je rojenega v Calumetu v ZDA, ter Zvonimir- Dular zapisal, da so izgubljene, Jakopec

76 pa, da so brez oznak, sem imel na uredništvo, je prosil člane, naj mu izročijo razpolago v frančiškanskem samostanu “svoje literarne duševne produkte”. v Novem mestu. Na naslovni strani 5. Mislil je na leposlovje in razprave. Iz letnika (1922/23) z Golobičevim akvare- poročila revizorjev na 22. občnem zboru lom (SLIKA ŠT. 2) so spodaj z navadnim višješolcev 24. 9. 1930 je razvidno, da “Izgublje­ne­“ svinčnikom zapisali leto 1922, na zadnji jubilejna številka Vesne ni izšla, ker je bilo šte­vilke­ Ve­s­ne­ strani pa II. 23. Vsebina te številke so premalo dobrih prispevkov. Med poročili prav tako pesmi in proza, pojavljata se odbornikov s tega občnega zbora je na Jubile­jna­ psevdonima Lojze in Materin, dopolnjena strani 14 tudi poročilo podpredsednika šte­vilka­ Ve­s­ne­ pa je z Golobičevimi risbami s tušem. Andreja Uršiča, ki je bil tudi predsednik V šolskem letu 1926/27 Vesne ne literarnega krožka. Poročal je, da literarni zasledimo, to pa zato, ker je niso krožek ni imel skupnih sestankov, ker člani, objavili. To je razvidno iz zapisnika ki so obljubili sodelovanje, niso prišli. 1. sestanka dijaške organizacije 9. 9. Zato so Omahen, Finec in Uršič dali svoje 1926. Petošolec Berkopec je k predlogu prispevke uredništvu. To je imelo namen predsednika sedmošolca Škode, da naj izdati 1. številko lista takoj v začetku bi osnovali literarni odsek, »da bi imeli šolskega leta. Bila je posvečena 10-letnici ljudi, ki bi pisali v listu Vesna,« pripomnil, koroškega plebiscita, je poročal urednik »da so list Vesna že zdavnaj razpustili na 23. rednem občnem zboru Vesne 17. zaradi tega, ker se pri tem nič ne 12. 1930. O 2. številki je obvestil, da izobrazijo. A glavni vzrok je ta, ker jih je ne ve, kdaj bo izšla, ker so imeli težave premalo.« zaradi pisanja. O izidu 2. številke je poročal na 24. rednem občnem zboru Na 12. sestanku Vesne 18. 12. 1929 so 27. 5. 1931. Napovedal je, da bo 3. se srednješolci pogovarjali o 10-letnici številka izšla že v tekočem letu. Nobene in jubilejni številki lista, ki so jo hoteli celo od teh številk Vesne nisem našel. natisniti. Omahen, ki mu je odbor poveril

77 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Nejc Gazvoda GIMNAZIJA KOT PESKOVNIK d­i­ja­k gi­mna­zi­je­ o svoje bi lahko napisal tekst, ki Vse bi bilo prav, nič ne bi bilo narobe. 2000–2004 bi bil šolski primer neke preproste, In ko si star petnajst let in prestopiš Pelementarne polkolumne. Malce prag nečesa, kar bo, hote ali nehote, bi napisal o spominih na gimnazijo (kot ena izmed redkih življenjskih prelomnic, prejšnja verzija tega sestavka). Lahko je tovrstna svoboda nekaj, kar najbolj bi začel malce bolj odbito, kot kakšno osvobaja um. kratko zgodbo (predprejšnja verzija tega sestavka). Ampak odločil sem se, da ne Gimnazija je velik peskovnik za malce Čis­ta­ bom nič načrtoval. Samo zagnal se bom večje otroke. Potrebno je sicer skrbeti, s­vo­bo­da­ in nekaj napisal. Zakaj? Ker imam čisto da ne razmetavaš peska in ne polomiš svobodo. Vsaka črka, ki se pojavi pred lopatk in grabeljc, ampak če ti je to mano na zaslonu, ni vodena z ničimer. jasno, pa nekako ni meja. Tega se takrat Sicer imam temo, ampak z njo lahko ne zavedaš, ampak v Stezicah so recimo naredim, kar koli hočem. Dramski tekst? objavili tisto, česar v drugih časnikih nikoli ne bi. In tako dobili razmišljanje Ho­rte­nzi­ja­ vsto­pi­ v knji­žni­co­ Gi­mna­zi­je­ generacije, ki je vse bolj nepomembna in No­vo­ me­sto­ i­n o­d­vrže­ to­rbo­ na­ sto­l. odrinjena na rob, ker lahko preprosto kupi Glo­bo­ko­ za­vzd­i­hne­ i­n se­ za­zre­ sko­zi­ identiteto, ki si jo je morala včasih sama o­kno­. Po­no­sno­ d­vi­gne­ bra­d­o­. ustvariti. Tako je postala uporna, inovativ- HORTENZIJA: Ko­ga­ ča­ka­m? Kd­o­ se­m ja­z? na, celo nevarna. Danes so možnosti tako Gla­s se­ ji­ ra­hlo­ za­tre­se­. zelo odprte, da se zapreš v nek lasten svet in ga furaš do konca, medtem pa Lahko bi šel v smer poezije: vse, o čemer bi lahko razmišljal, švigne mimo. Gimnazijec, ki dela gimnazijo z Trd­i­ so­ zi­d­o­vi­ tvo­ji­, mislijo, da jo bo čim prej končal, zame ni Uči­lne­ so­ ti­ zi­d­a­ne­, vreden spoštovanja. To je najlažja pot. Tako Si­lni­ so­ o­be­ti­ mo­ji­ – za posameznika kot za organizacijo. Ma­tu­ra­, o­h, ma­tu­ra­. In tu Gimnazija Novo mesto vedno Gim­na­zija­ Ali pa v smer izobraževalnega članka z znova tvega. Daje možnost izražanja No­vo­ m­e­s­to­ moralko na koncu: izven pouka, skoraj bi lahko rekel, da tve­ga­ izven sistema. V katerem koli žanru. Če Gi­mna­zi­ja­ to­re­j o­mo­go­ča­ ne­šte­to­ pa tega dijaki ne izkoriščajo, je krivda mo­žno­sti­ ku­ltu­rne­ga­ u­d­e­jstvo­va­nja­, sa­mo­ njihova. Seveda je še vedno samo šola, o­d­lo­či­ti­ se­ mo­ra­te­ za­nj. Vse­, ka­r se­ va­m ki ima svoja pravila. Ampak pravila niso o­d­pi­ra­, d­ra­gi­ d­i­ja­ki­, je­ zla­ta­ vre­d­no­. nikoli ovirala svobode izražanja tistemu, Izko­ri­sti­te­ to­. ki je znal videti, da ni vse na tem, da si

78 po krivici nenapovedano vprašan, ampak da svet, ki je vreden obravnave, leži nekje izven. Raziskovanje tega sveta pa je na dijakih. Gimnazija Novo mesto je bila, vsaj v mojih časih, temu naklonjena. In glede na to, da je tega tri leta, se najbrž ni dosti spremenilo. Najlažje je namreč valiti krivdo, saj je ta kamen težak samo takrat, ko ga nosiš sam. Kraljestvo odprtih možnosti pa je nevarno, a najprijetnejše za raziskovanje. Omejitve pa so tu samo zato, da nam je takoj jasno, kako jih lahko obidemo.

79 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Suzana Krvavica KULTURNE DEJAVNOSTI

rofesorice aktiva za slovenski jezik Sen kresne noči (Slovensko mladinsko in književnost vsako šolsko leto gledališče), Čakajoč Godota (SNG Ppripravimo program obveznih Drama), Idiot (SNG Drama), Pigmalion Pro­gra­m­ kulturnih vsebin, s katerimi želimo dijake (Mestno gledališče ljubljansko), Hodnik vpeljati v svet gledališke, glasbene, (SNG Drama), Kraljica Margot (Sloven- filmske in likovne umetnosti. Pri tem sodelu- sko mladinsko gledališče), Alamut (SNG jemo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani in Drama). Ocenjujem, da smo na šoli Novem mestu. razvili visoko gledališko kulturo in da imajo dijaki kulturne dneve radi, saj jim Dijaki imajo vsako šol. leto vsaj en nudijo vrhunske umetniške užitke, hkrati Kulturni dne­vi kulturni dan v Ljubljani (organiziramo jih pa so dobra priložnost za medsebojno in prire­ditve­ po letnikih), ogledajo pa si tudi vsaj eno druženje in kasneje v razredu za tvorne kulturno prireditev v Novem mestu. V štirih debate in ocene. letih šolanja na kulturnih dnevih obiščejo vse najpomembnejše nacionalne kulturne ustanove v Ljubljani: SNG Dramo, Mestno gledališče ljubljansko, Sloven- sko mladinsko gledališče, Slovensko filharmonijo, Cankarjev dom, Narodno ali Moderno galerijo in tudi druge muzeje ali galerije. Zadnja leta žal nismo sodelovali s SNG Opera in balet.

Pri izbiri gledaliških predstav, ki so tvorile Gle­da­liške­ jedro kulturnih vsebin v zadnjih petih letih, pre­ds­ta­ve­ smo se zlasti v 1. in 2. letniku odločali za klasična dela, ki jih obravnavamo pri pouku književnosti, v 3. letniku smo izbirali dela sodobnih dramatikov, v 4. pa so si dijaki ogledali tudi uprizoritve del maturitetnega sklopa.

Nesmiselno je naštevati naslove vseh gledaliških predstav, ki smo si jih ogledali. Izpostavila bom samo nekaj uprizoritev, ki so med dijaki in profesorji zaradi različnih vzrokov doživele največji odziv: Na­sto­p gla­sbe­ne­ sku­pi­ne­ l. 2003

80 Irena Papež Potočar TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE

njiga je tista, ki v današnjem so se dijaki pripravljali osredotočeni na hitrem življenjskem tempu obeta pesniško ustvarjanje dr. Franceta Prešerna. Kbralcu brezmejno potovanje v To leto je bila bera priznanj novomeških Te­km­o­va­nje­ za­ čudežne dežele in skrite kotičke, kjer ga gimnazijcev izjemna; šest jih je dobilo Ca­nka­rje­vo­ val razčlovečenosti, če noče, ne more zlato priznanje, pet srebrno, enajst pa prizna­nje­ preplaviti in brezčustveno odvreči kot jih je osvojilo bronasto priznanje. Skupni naplavino. Zavestno in odgovorno vstopa izkupiček naših dijakov je tako presegel v areno svojega estetskega doživljanja. deset odstotkov vseh podeljenih zlatih In vsega tega se gotovo zavedajo tudi plaket. V šol. letu 2000/01 je bil naslov dijaki, ki se znova in znova odločajo za tekmovanja Odločitev za jezik. Prvo- in branje malo drugače in jim knjiga pomeni drugošolci so brali knjigo Pot Nejca ugodje, priboljšek in hkrati izziv z okusom Zaplotnika ter Kozinčevo Pot k očetu, po tekmovalnosti. Ja, to je tekmovanje za tretje- in četrtošolci pa roman Vinograd Cankarjevo priznanje. rimske cesarice, katerega avtor je Alojz Rebula. Dijaki so bili uspešni, osvojili so A pred gimnazijskim “razkritjem” še štiri srebrna priznanja in eno diamantno. Zgo­do­vina­ kratek skok v zgodovino omenjenega Največ točk v državi je dosegla naša te­km­o­va­nja­ tekmovanja. dijakinja Anita Tintor. V šol. letu 2001/02 Pred 30 leti, torej leta 1976, ob stoletnici smo se ukvarjali s potopisom. Dijaki na Ivana Cankarja, se je skupina zavzetih tretji stopnji so brali delo Toma Križnarja slavistov v okviru Slavističnega društva z naslovom Nuba – čisti ljudje, naslov odločila učencem pri materinščini tekmovanja zanje pa je bil Vsaka mavrica ponuditi nadstandard. Rodilo se je t. i. je drugačna. Tretje- in četrtošolci so brali Tekmovanje za Cankarjevo nagrado (od Fliserjevega Popotnika v kraljestvu senc, leta 1984/85 Cankarjevo priznanje) in naslov sklopa pa je bil Neskončnost kljub družbenim, vsebinskim in organizacij­ vsake smeri je zmeraj blizu. Naš skim spremembam je osnovni cilj ostal vsa izkupiček je bil tokrat tri srebrna priznan- tri desetletja enak: ponuditi učencem ter ja. V šol. letu 2002/03 so se dijaki na dijakom tekmovalni preizkus iz znanja in tretji stopnji na tekmovanje pripravljali ustvarjalnosti. na podlagi knjige Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka, dijaki 3. in 4. letnika V šol. letu 1998/99 so brali intimistično pa dela Filio ni doma, katerega avtorica Re­zulta­ti zbirko Pesmi štirih (Kajetan Kovič, Ciril je Berta Bojetu. Ena dijakinja je osvojila te­km­o­va­nj Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart). srebrno priznanje. V šol. letu 2003/04 Dijakinje so bile uspešne, s tekmovanja so so dijaki na tretji stopnji brali Tomšičev se vrnile z enim zlatim ter dvema srebrn- roman Grenko morje, na četrti pa roman ima priznanjema. V šol. letu 1999/00 Na obeh straneh stene. Tri dijakinje so

81 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

zbrale dovolj točk za srebrno priznanje. A ne glede na rezultate – dijaki “cankar- V naslednjem šol. letu, 2004/05, so se janci” se s tekmovanj vedno vračajo No­va­ zna­nja­ organizatorji odločili za knjigi Severni sij bogatejši za nova (spo)znanja in in izkušnje­ Draga Jančarja in Otroške stvari Lojzeta izkušnje. Poleg tega pogosto v razredu Kovačiča. Prav za poznavanje slednje je med sošolci širijo bralni virus in so tako ena dijakinja osvojila srebrno priznanje. izjemni ambasadorji ljubezni do lepe V šol. letu 2005/06 se je na priprave slovenske besede, ki jo pogosto poskuša prijavilo izjemno veliko dijakov. Na agresivno pohrustati kakšen tuj izraz. Zato tretji stopnji so brali Gimnazijca Igorja so zmagovalci vsi, ki se družijo s knjigo Karlovška, na četrti pa Miho Mazzinija in ji namenijo prosti čas, navdušenje in (Kralj ropotajočih duhov). Teme vseh spoštovanje. razpisanih knjig so imele skupni naslov – Odraščanje. Naši dijaki so osvojili dve zlati in štiri srebrna priznanja.

82 Vladka Korošec GLEDALIŠKA IN DRAMSKA DEJAVNOST

ledališka in dramska skupina deluje na novomeški gimnaziji Kronološki pregled Gže več kot deset let. Zanimanje dogajanja dijakov za to dejavnost je zelo veliko, a žal vseh, ki bi želeli sodelovati, ne Skupina Audax Tabulatum je delovala moremo vključiti. Ker se sestajamo dve leti od leta 1998 do 2000. V tem večkrat na teden, je problem najti času so uprizorili predstavo Voda marca ustrezen prostor, kjer bi lahko v miru 1998 ob svetovnem dnevu voda, z vadili. V popoldanskem času dejavnosti monodramo Ljubezen pa so se uvrstili Auda­x ni mogoče izvajati, ker je veliko dijakov, na 11. Linhartovo srečanje maja 1998. Ta­bula­tum­ ki so vključeni v to dejavnost, vozačev Oktobra 1998 so ob otvoritvi prenovljene ali pa imajo dijaki še druge popoldan- gimnazije pripravili predstavo Podgane, ske aktivnosti. V gledališki skupini tako Upornik, Beli azil. Januarja 1999 so v vsako leto povprečno sodeluje do 30 atriju šole nastopili s predstavo Simona, gimnazijcev. ki so jo priredili po Wildovi Salomi, ter dramatizirali odlomek iz Sartrove igre Za Cilj gledališke in dramske dejavnosti je zaprtimi vrati. Člani Audax Tabulatuma zbuditi pri dijakih zanimanje za dramsko so sodelovali na produkciji predstave Ja, ustvarjalnost in veselje do igranja. Dijaki jaz sem, zunaj je preveč lep dan, da bi pišejo krajša dramska besedila na ga zapravljali, v režiji Branka Jordana in določeno temo, predelajo in aktuali­ Klemna Dvornika. Septembra 1999 so zirajo že znana izvirna besedila in jih v sodelovanju s skladom za ljubiteljske uprizorijo. Pri tem so zelo ustvarjalni, saj kulturne dejavnosti Novega mesta se preizkusijo tudi v režiji, kostumografiji, uprizorili Pridige Janeza Svetokriškega scenografiji, organizaciji, sami poskrbijo v frančiškanski cerkvi. V okviru Zveze za glasbo, oblikovanje gledaliških listov kulturnih društev Novo mesto so septem- in podobno. bra 1999 kot samostojni projekt pripravili recital z izborom pesmi iz štirih knjig Po potrebi sodeluje z gledališko in Pesmi upora. Decembra 1999 so v dramsko skupino tudi likovni krožek, ki sklopu vseslovenskega projekta Kaj ti ga vodi profesorica Jasmina Žagar, pri je deklica nastopili v Kulturnem centru glasbenih točkah pa nam priskoči na Janeza Trdine. Sodelovali so še na pomoč profesorica Alenka Novak. predstavitvi pesniške zbirke Anice Erič in na prireditvi ob 50. obletnici izgradnje dolenjske avtoceste, ki je bila v Športni dvorani Marof.

83 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Vo­d­a­, 1998 Zgo­d­o­vi­na­ gi­mna­zi­je­ v d­e­se­ti­h sli­ka­h, 2001

ZID.ŠOLA.ZID, 2003 Na­svi­d­e­nje­ v pe­klu­, 2004

84 V letu 2000/01 je na šoli spontano zaživel predstavo je posnela in večkrat predva- Re­cita­to­rs­ki tudi recitatorski krožek. Dijaki so pripravili jala novomeška televizija. kro­že­k nastop za občinsko prireditev ob dnevu V intervjuju za Stezice je Peter Golob upora v KC Janeza Trdine. Nastopili so z med drugim povedal: “Ko sem nekemu dramatizacijo štirih besedil: Upor (Gimnazi- inšpektorju, sicer družinskemu prijatelju, ja Novo mesto med 2. svetovno vojno), po njegovih čestitkah, ki mi jih je izrekel Matej Bor: Srečanje, K. D. Kajuh: Partiza- po telefonu, razložil, kako svinjsko težko novo slovo. Skupina je nastopila tudi na je bilo ustvariti in uprizoriti eno preprosto otvoritvi zbirke starih učbenikov in dokumen- enourno dramico, mi je dejal: Prav je tov, in sicer z recitalom sodobne slovenske tako. Tako se začne. Kaj si pa mislil?” ljubezenske poezije. Z igro ZID. ŠOLA. ZID smo se prijavili Decembra 2001, ob 255-letnici Gimnazi- tudi na območno srečanje mladinskih Zgo­do­vina­ je Novo mesto, so dijaki pod vodstvom gledaliških skupin, ki ga organizira Javni gim­na­zije­ v profesoric Suzane Krvavica in Natalije sklad RS. Strokovni selektor je gledališko de­s­e­tih s­lika­h Petakovič naštudirali predstavo Zgodovi- igro izbral za medobmočno srečanje na gimnazije v desetih slikah. Uprizorili so (Dolenjska, Posavje, Bela krajina), jo v Kulturnem centru Janeza Trdine za vendar se tega srečanja nismo mogli vse dijake šole in za javnost. udeležiti, ker so bili nekateri dijaki ob koncu šolskega leta preobremenjeni z Šolsko leto 2001/02 smo posvetili maturo, tako je odpadla možnost, da bi Kra­jša­ ko­m­ična­ pisanju krajših komičnih besedil na se udeležili republiškega srečanja. be­s­e­dila­ določeno temo (Povprečen dan v življenju dijaka). Dijaki so morali na komičen način Dijak Peter Golob se je s svojim izvirnim prikazati probleme in dileme, s katerimi besedilom ZID. ŠOLA. ZID na literarnem Prva­ na­gra­da­ se srečuje povprečen srednješolec. Dijaki natečaju za festival mladinske literature za­ na­jbo­ljše­ so bili zelo ustvarjalni, saj je nastalo Urška 2003 uvrstil med najboljše in na dra­m­s­ko­ kar nekaj komičnih prizorov in film iz državnem srečanju oktobra 2003 v be­s­e­dilo­ dijaškega življenja POSLANCI PRIHOD- Slovenj Gradcu prejel prvo nagrado za NOSTI. Intenzivno pa smo se ukvarjali najboljše dramsko besedilo. Uprizorili so z daljšo komično igro ZID. ŠOLA. ZID, ga kar dvajsetkrat, izbrana pa je bila tudi avtorja Petra Goloba, pri kateri je v idejni za gledališki festival Linhartovo srečanje zasnovi sodelovalo več dijakov. 2005. Nagrajeno dramsko besedilo je izšlo v knjižni obliki v zbirki Prvenke. Izvirno komično igro ZID. ŠOLA. ZID smo ZID. ŠOLA. ZID uprizorili v letu 2002/03 ob slovenskem V šolskem letu 2003/04 smo z dijaki kulturnem prazniku v KC Janeza Trdine. napisali scenarij Nasvidenje v peklu Na­s­vide­nje­ Namenjena je bila našim gimnazijcem, ki po romanu V. Bartola Alamut in ga tudi v pe­klu so bili nad predstavo izredno navdušeni, uprizorili. Sodelovalo je 35 gimnazijcev, zato smo igro na njihovo željo še trikrat predvsem iz 3. in 4. letnika, saj je šlo za zaigrali, in sicer za dijake zdravstvene in maturitetno besedilo. Sami smo izdelali ekonomske šole, večerna predstava pa je skice za kostume, sceno, poskrbeli smo bila namenjena širši javnosti. Gledališko za glasbo, luči, ličenje in gledališki list.

85 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

V februarju in marcu smo izvedli pet saj je poleg izvirnih Prešernovih besedil predstav, ki so si jih ogledali naši gimnazij­ zajemala tudi čustvene odzive mladih na ci, maturanti iz novomeških šol, iz Brežic, velikega pesnika in aktualizacijo njegovih Krškega, Kočevja in iz Zagorja. Zadnja pesmi. Gledališki skupini je uspelo predstava je bila namenjena staršem in velikega pesnika približati mladim in novomeški javnosti. Gledališka skupina zaradi tega smo se odločili, da predstavo je z nastopom navdušila vrstnike in tudi v nekoliko spremenjeni in dopolnjeni starejšo publiko. obliki ponovno ponudimo ob kulturnem prazniku v letu 2006, in sicer tudi dijakom V šolskem letu 2004/05 so se dijaki šolskega centra, osnovnošolcem in Mla­di gledališke skupine Goga preizkusili v javnosti. Sicer pa so se dijaki gledališke Pre­še­rnu predelavi in aktualizaciji Prešernovih skupine v šolskem letu 2005/06 ukvarjali pesmi in tako smo ob kulturnem prazniku z daljšim dramskim besedilom, ki sta ga v KC Janeza Trdine pripravili prireditev z napisala dva dijaka in ga bomo po naslovom Mladi Prešernu. Namenjena vsej verjetnosti uprizorili v šolskem letu je bila mladim, a tudi mladim po srcu, 2006/07.

Mla­d­i­ Pre­še­rnu­, 2005

86 Aljoša Vrbetič AUDAX TABULATUM

ledališka skupina Audax Tabula­ tum (Drzni oder) je bila produkt Gneverjetno močne energije in d­i­ja­k gi­mna­zi­je­ želje po ustvarjanju. Ta želja je vodila 1996–2000 njene člane tako v gledališko ustvarjanje kakor tudi ustvarjanje na drugih področjih. Članica skupine Magda Lojk je prav v času delovanja skupine spisala nadvse uspešno mladinsko knjigo Dnevnik Pajka Francija. Med dobitniki šolskih literarnih in drugih nagrad so bili tudi člani Audaxa. Kljub temu da je bilo delo skupine predvsem gledališko, so člani vseskozi sodelovali tudi pri raznih drugih projektih, od recitalov, predstavitev knjig do glasbe­ nih nastopov v šoli in zunaj nje. Odzivi Aljo­ša­ Vrbe­ti­č v gle­d­a­li­ški­ pre­d­sta­vi­ le­ta­ 1999 na izpeljane projekte so bili vedno pozitivni. Dejstvo, da je skupina vseskozi delovala brez mentorja, je jasen dokaz, da sta nas pri našem delu vodili velika želja in never­ jetna predanost gledališču. Zanimivo, da so vodilni člani skupine (Miha Lukšič, medsebojno zaupanje. Magda Lojk, Matija Vidiček, Matej V vrstah članov skupine tako danes najde­ Podkrižnik in Aljoša Vrbetič) tudi po konča­ mo sloveniste, dramaturge, kemike, pravni­ ni gimnaziji ostali v tesnih medsebojnih ke, geodete, politologe. Gledališču pa stikih v študijskih letih kakor tudi kasneje. je strokovno in tudi srčno ostala zvesta Duh živosti in neverjetnega elana se kaže Magda Lojk, ki je diplomirala na AGRFT tudi v rezultatih našega sedanjega dela. v Ljubljani, smer dramaturgija. Ostali člani Dober nastop, prilagodljivost in volja do pa se neposredno z gledališčem ne dela so namreč osnove, na katerih gradi­ ukvarjajo več. mo svojo poklicno pot. Tega pa nam ni Za Audax Tabulatum lahko zapišem, da dal učni program, temveč večerne vaje je bil enkraten in nepozaben, tako lep (gimnazija v tem obdobju namreč ni kakor neverjetno naporen. Z njim smo imela svojih prostorov, zato smo vadili na živeli 24 ur na dan, med počitnicami in OŠ Grm), razna gostovanja po Sloveniji, med poukom, bili smo kralji, gimnazija pa predvsem pa timsko delo, navezanost in naša palača.

87 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Renata Čampelj Jurečič NOVINARSKO-LITERARNA DELAVNICA

ovinarsko-literarna delavnica Zadnji dve leti pa smo se udeleževali deluje v zadnjih desetih letih. tudi literarnih natečajev, ki so jih razpisali: NPovprečno jo je obiskovalo Cankarjev dom v okviru festivala Lite­ra­rni 15 dijakov, ki so opravili različno število Transgeneracije, Dijaški dom Lizike Jančar na­te­ča­ji ur, tj. od 10 do 50, odvisno od tega, v okviru Unescovega dneva družine, katere vsebine delavnice so zanimale Slovenska znanstvena fundacija v okviru posameznika. festivala znanosti, Zveza joga društev Slovenije v okviru Svetovnega mirovnega Na srečanjih, za katera smo se vrha, Gimnazija Vič haiku natečaj. dogovarjali sproti, smo spoznavali V Novem mestu pa smo se udeležili osnove literarnih ved, ustvarjali literarne natečajev Zveze kulturnih organizacij, Pe­s­tra­ tekste, si ogledali večerne gledališke in sicer za izvirno humorno ali satirično de­ja­vno­s­t predstave (letos npr. gledališko predstavo besedilo in ob tednu knjige natečaja za Slovenskega mladinskega gledališča najboljše mlade dolenjske literate. v Domu kulture v Novem mestu Che Guevara, se po predstavi udeležili Največji uspeh smo dosegli v šolskem pogovora z igralci in režiserjem Matjažem letu 2004/05, ko je dijakinja Andreja Bergerjem in napisali kritiko te predstave), Saje prejela nagrado Cankarjevega Na­jve­čji spremljali literarne revije, obiskovali doma v okviru festivala Transgenera­ us­pe­hi časopisne hiše (npr. Delo, Dnevnik, Dolenjs- cije za izjemne uspehe na literarnem ki list), radijske (Radio Krka, Studio D), področju (to je prva nagrada za šolo televizijske (Vaš kanal), spoznavali različne v okviru tega festivala) in hkrati prvo vrste medijev, pripravljali srečanja z novinarji nagrado na Unescovem natečaju ob in skupaj z njimi spoznavali tudi novinarski dnevu družine. Posebna pozornost pa kodeks, npr. z Alenko Splichal. Sodelovali velja še prvi nagradi, ki sta jo prejeli smo še pri pripravah različnih razstav v Mirjam Mujić in Tea Malnar na literar- knjižnici, se udeležili literarnih ekskurzij, se nem natečaju ob knjigi Pijevo življenje povezovali z drugimi krožki/delavnicami Yanna Martela, ki sta ga skupaj razpisala šole (bralni klub, gledališče, šolsko glasilo Mladinska knjiga in Živalski vrt Ljubljana. Stezice …). Gotovo so bile med najbolj Najlepši pa je bil trenutek, ko smo se zanimivimi udeležbe pogovorov z različnimi udeležili srečanja s pisateljem Yannom slovenskimi pisatelji, npr. s Tonetom Martelom 30. 9. 2004 v Živalskem Pavčkom, z Igorjem Karlovškom, in drugimi vrtu Ljubljana oz. debate v angleščini o kulturnimi delavci, npr. z Manco Košir, Meto njegovi knjigi Pijevo življenje. Grosman … Uspešni smo bili tudi pri pisanju haikujev,

88 saj je bilo v zbornike haikujev izbranih Delavnica tako s svojo širino delovanja kar nekaj haikujev članov delavnice. Prav omogoča dijakom, da nadgradijo šolske tako pa jih je bilo nekaj izbranih med standarde znanja, da razvijajo svoja najboljše dolenjske mlade literate, dva sta interesna področja oz. jim omogoča ne npr. letos na literarni uri Mladi dolenjski le duhovno, ampak celotno osebnostno literati v šolski knjižnici predstavila svoja rast. besedila in prejela knjižno nagrado.

89 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Suzana Krvavica BRALNI KROŽEK BIBLIOFIL

ralni krožek Bibliofil je bil ustanov- jem. V istem letu smo ob 50-letnici Stezic ljen v šol. letu 2000/01. Število pripravili literarni večer z bivšim in takrat- Bčlanic (le redko članov) ostaja vsa nim stezičarjem: prvi gost je bil Milan šolska leta približno enako – med deset Markelj, novinar, pesnik in pripovednik, Knjižni in petnajst. Dijaki pogosto menijo, da drugi pa Nejc Gazvoda, takrat dijak in m­o­lji se v krožku zbiramo le zagreti “piflarji” urednik Stezic, zdaj študent režije in že in knjižni molji, kmalu pa opazijo naše uveljavljeni mladi pisatelj. Finančno nam številne dejavnosti, ki jih izvajamo v je pri pripravi nekaterih srečanj pomagala sodelovanju s knjižničarkama Albino Založba Goga. Sledili sta srečanji z Simonič in Tanjo Cuder Udovič ter imenitnima publicistkama – Vesno Milek občasno z zunanjimi sodelavci. in dr. Manco Košir. V preteklem šol. letu sta nas obiskala pisatelj Igor Karlovšek Kot mentorica Bibliofila seveda neizmerno in dr. Meta Grosman, prof. angleške uživam v debatah z dijaki o prebranih in ameriške književnosti ter predsednica knjigah, vendar pa se v krožku dogajajo Bralnega društva Slovenije. Sre­ča­nja­ tudi druge imenitne stvari, med katerimi z lite­ra­ti izstopajo srečanja z literati in drugimi Vsa ta srečanja so v meni pustila globok kulturnimi delavci v gimnazijski knjižnici. pečat – ne le zaradi zvenečih imen oseb, Naj naštejem, kdo vse so bili naši gostje. ki so se v dobri uri pogovora in seveda Prvo leto pisateljici Janja Vidmar in Magda preko svojih knjig razkrivala pred nami, Lojk, naslednje leto pisatelj Jani Virk, v šol. letu ampak tudi zaradi dijakov, ki so zagreto 2002/03 pa smo pripravili kar tri srečanja. prebirali dela naših gostov in na prireditvah Najprej je bil naš gost pisatelj in pesnik sodelovali z recitiranjem, muziciranjem, Matjaž Pikalo (literarnega večera so se plesanjem … Prvo leto sva pogovore z gosti udeležili tudi številni zunanji obiskovalci), nato vodili kolegica Liljana Vovk z ekonomske estetologinja Ana Nuša Kneževič (srečanje šole ali/in jaz, zadnja leta pa člani sami. smo pripravili s Študijskim krožkom Beremo z Manco Košir), spomladi pa smo gostili Bibliofili smo doživeli tudi tri nepozabne novomeško pisateljico Ivanko Mestnik. ekskurzije; dve v sodelovanju s Študijskim krožkom Beremo z Manco Košir Eks­kurzije­ Naslednje šol. leto smo aktivno sodelova- (ekskurzija na Koroško in obisk domačije So­de­lo­va­nje­ z li z bralnim krožkom ekonomske šole. na Drečjem Vrhu z Ivanko Mestnik), v bra­lnim­ kro­žko­m­ Srečanja smo pripravljali izmenično na šol. letu 2001/02 pa smo šli po poteh e­ko­no­m­s­ke­ šo­le­ gimnaziji in ekonomski šoli. Organizirali Trubarjeve in Plečnikove dediščine. Takrat smo odprta literarna večera z alpinistom je nastala tudi spominska fotografija pred in pisateljem Vikijem Grošljem ter vsestran- Plečnikovo cerkvijo v Črni vasi na Barju, skim umetnikom Vinkom Möderndorfer- objavljena v pričujočem zborniku.

90 Bi­bli­o­fi­li­ na­ e­ksku­rzi­ji­ po­ po­te­h Tru­ba­rje­ve­ i­n Ple­čni­ko­ve­ d­e­d­i­šči­ne­, ju­ni­j 2002

Vsako jesen smo si v Cankarjevem domu Zadnja tri leta v aprilu aktivno praznu- v Ljubljani ogledali slovenski knjižni sejem, jemo teden knjige. V različne dejavnosti, Ra­zlične­ maja pa dolenjskega v Krkini galeriji v ki jih pripravljamo, vključujemo tako dijake Te­de­n de­ja­vno­s­ti Novem mestu. Decembra leta 2004 kot profesorje. V tednu od 18. do 22. knjige­ smo obisk slovenskega knjižnega sejma aprila 2005 smo poleg literarne ure z združili z ogledom razstave fotografij dr. Manco Košir pripravili več dejavnosti. iz življenja Marilyn Monroe in Franka Prodajali smo rabljene učbenike iz Sinatre v Muzeju novejše zgodovine. šolske knjižnice, denar od prodaje pa je Obiskovali smo tudi literarne večere v knjižnica namenila nakupu novih knjig. Novem mestu (morda nas je najbolj Odmevna je bila tudi humanitarna akcija prevzelo srečanje s pesnikom Tonetom zbiranja slikanic in mladinskih knjig za Pavčkom v Dolenjskem muzeju marca učence OŠ Dragotina Ketteja. Dijaki in 2006), sodelovali s Študijsko knjižnico profesorji so darovali več kot sto knjig s Mirana Jarca in spremljali knjižne novosti posvetili. Vsa tri leta so bile med dijaki ter publikacije o knjigah. dobro sprejete lepe misli iz knjig, ki so jim jih podarili bibliofili, in šolske ure, ko so jim profesorji brali iz svojih najljubših knjig.

91 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Nina Berkopec SPOMINI BIBLIOFILKE

lanstvo v bralnem klubu mi je Najbolj mi je ostal v spominu Matjaž nudilo mnogo ugodnosti. Ne Pikalo, s katerim sem si kasneje še kar popustov pri nakupu knjig, nekaj časa dopisovala po elektronski Č Prija­te­ljs­tvo­ temveč možnost, da sem se družila z pošti. Podpiral me je pri visokoletečih d­i­ja­ki­nja­ gi­mna­zi­je­ z Ma­tja­že­m­ izjemnimi ljudmi. Zaradi knjižničarke ciljih in je vztrajal, naj ga tikam (česar 1999–2003 Pika­lo­m­ Albine Simonič ter profesorice slovenske- pa preprosto nisem mogla, saj se mi ga jezika in vodje kluba Suzane Krvavica je zdel tako velik človek …). Ne bom smo se člani ob knjigah v knjižnici, kjer pozabila knjižničarke Albine Simonič, smo se srečevali, počutili dobrodošli z ki se je izkazala za odlično prijateljico vsemi mislimi in razmišljanji. O prebranih (s treznim razmišljanjem in izkušnjami knjigah smo se veliko pogovarjali, kar je trem dekletom pomagala v stiski), ter nam je odstiralo nova obzorja in počasi profesorice slovenskega jezika Suzane utrjevalo strpnost do drugačnih, saj je Krvavica, ki jo je vse zanimalo. Z ognjem imel vsak možnost pojasniti, kako vidi v očeh nam je govorila o Prešernovih določeno osebo ali kako si razlaga ta ali delih, puščala nam je proste roke pri oni dogodek. Tako smo večkrat videli svet izbiri knjig in interpretaciji, bila je naša še drugače. prijateljica (vsaj tako sem jo doživljala sama). Vsi ljudje, ki sem jih srečala v Prav tako so nam iskrice v očeh prižgali bralnem klubu, so v meni pustili globok zanimivi literarni gostje, npr. Matjaž pečat. Pikalo (ki nas je povsem prevzel s svojim besednim zakladom in žarečo osebnost- jo), Jani Virk (ki nam je dovolil, da smo z vprašanji vstopili v njegovo doživljanje lastnega dela) ali Ivanka Mestnik (ki nam je kot dobrosrčna babica – kakršno srečamo v pravljicah – predstavila Domačijo na sončni jasi).

92 Natalija Petakovič FILMSKI ABONMA

ilmski krožek in filmski abonma sta nagrajeni na evropskih filmskih festivalih na Gimnaziji Novo mesto zaživela ter dobitniki oskarjev. Predstave potekajo Fv začetku 70. let prejšnjega stoletja. ob četrtkih, po pouku, cena abonmajske Člani krožkov na gimnaziji in sosednji vstopnice za deset filmov v enem šol. letu ekonomski šoli so pod vodstvom Erne je 5000 SIT, kar je glede na siceršnjo Horvat in Milke Bobnar, profesoric ceno vstopnic (800 ali 900 tolarjev) zelo Že­ ve­č ko­t slovenščine, ob vsaki filmski predstavi ugodno. Filmski abonma je kot izbirna 30 le­t pripravljali filmski list za dijake obeh vsebina popularen predvsem pri dijakih šol. V okviru abonmaja, ki je potekal v 1. in 2. letnika ter pri vozačih, ki si zaradi sodelovanju z vodstvom kina Krka, so vse slabših prometnih povezav težko dijaki spoznavali najvidnejše dosežke ogledajo večerne filmske predstave. evropske in ameriške filmske industrije, Filmske predstave vključujemo tudi v ogledali pa so si tudi predstave v okviru obvezno ponudbo šole, in sicer kot Tedna slovenskega filma (od leta 1976 kulturne dejavnosti (npr. ogled enega do 1990), ob katerem so dijaki krožka filma v šol. letu) ter pri zdravstveni vzgoji izdali tudi bilten Teden slovenskega (filmi na temo prepovedanih drog) in filma (15 številk v 15 letih). Poleg tega vzgoji za družino mir in nenasilje (filmi o so dijaki posneli 22 kratkih filmov, medsebojnih odnosih, mladostnikih ipd.). uprava kina je za dijake organizirala tudi Odkar je filmska ponudba v Domu kulture srečanja s filmskimi ustvarjalci. (od leta 2006 Kino Gledališče Novo mesto) del slovenske Art mreže Kina Dvor, V šol. letu 1991/92 je organizacijo imata pri izboru filmov prednost evropski filmskega abonmaja prevzela Mateja film in novejša slovenska produkcija. Cvelbar, v šol. letu 1993/94 pa Natalija Petakovič. Filmski abonma je Že nekaj let opažam, da se splošni ena od izbirnih vsebin po dijakovi prosti trend upadanja obiska v kinemato- Ma­njše­ izbiri. Organiziramo ga v sodelovanju grafih odraža tudi pri interesu za filmski za­nim­a­nje­ z Janezom Kovačem, vodjo filmskega abonma. S pojavom multikina (Kolosej v za­ film­ programa v Domu kulture v Novem mestu. Ljubljani in Planet Tuš v Novem mestu) ter bliskovitim razvojem digitalne tehnologije Namen filmskega abonmaja je vsa leta in interneta je opazno upadlo zanimanje Vrhunci film­s­ke­ bil seznaniti dijake z vrhunci evropske in za filmske predstave v okviru šolskega us­tva­rja­lno­s­ti ameriške filmske ustvarjalnosti ter ogled abonmaja. Komercialne uspešnice so vsaj enega sodobnega slovenskega večinoma predvajane najprej v Planetu filma. Nemogoče je našteti vse filme, ki Tuš, dijaki si veliko filmov posnamejo prek smo si jih v desetih letih ogledali, so pa interneta ali pa si jih ogledajo na DDV- pri izboru imeli prednost filmi, ki so bili jih, klasičen kino zanje več nima tistega

93 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

čara, kot ga je imel pred desetimi leti in več. Kljub temu se na gimnaziji vsako leto oblikuje krog 30 do 40 gledal- cev, ki redno in z veseljem gleda filme, ki jih ponujamo. Zato z optimizmom pričakujem ureditev manjše, a udobnejše sodobne dvorane za art kino v okviru Anton Podbevšek teatra v stavbi nekdan- jega Doma kulture, kjer naj bi se filmske predstave začele predvajati novembra letos.

94 Nuša Rustja TUJI JEZIKI

imnazijci se redno učijo Tuji učite­lji na­ šo­li angleščino, nemščino in Glatinščino kot prvi tuji jezik in Jezik Šolsko leto Učitelji angleščino, nemščino in francoščino kot Angleščina 1994–1996 Desmond Moore drugi tuji jezik. V tretjem letniku klasične 1998/99 Richard J. M. Cragg gimnazije dijaki lahko izberejo tretji tuji jezik (npr. španščino). Tuji jeziki so 1999–2002 David Reed obvezni ali izbirni maturitetni predmet. V Nemščina 1998/99 Maurus Steiner okviru OIV ponujamo dijakom fakultativno 2000–2002 Michael Hofmann učenje drugih tujih jezikov (kitajščina, 2002–2006 Georg Merfels španščina, ruščina idr.). 2006/07 Monika Gehrke Pouk tujih jezikov popestrijo in poglobijo Francoščina 2000–2002 Sophie Barré “native speakerji”, ki kot asistenti ali 2002/03 Sofia Pires programski učitelji delajo na šoli. Na 2003–2005 Valérie Breistroff Gimnaziji Novo mesto je do sedaj gostovalo deset tujih učiteljev.

Leto 2001 smo na Gimnaziji Novo Fa­kulta­tivno­ uče­nje­ tujih je­ziko­v Evro­ps­ko­ le­to­ mesto obeležili s številnimi dejavnostmi, s Jezik Šolsko leto Učitelj je­ziko­v katerimi smo počastili 255-letnico šole in evropsko leto jezikov. Kitajščina 1999/00 Nataša Ravbar Afrikaans 1999/00, Robert Šupe Izdali smo predstavitveno publikacijo šole 2001/02 v štirih jezikih. To je “osebna izkaznica” Nemščina 2000/01 Michael Hofmann šole, ki v zgoščeni obliki poskuša ujeti sodoben utrip šole. Čeprav je drobna, Latinščina od 2002 naprej Mitja Sadek Publika­cija­ šo­le­ je obsežno timsko delo – piscev besedil, Portugalščina 2002/03 Sofia Pires v štirih je­zikih prevajalcev, lektorjev, fotografov in Francoščina 2003–2005 Valérie Breistroff oblikovalcev. Besedila so napisana v slovenščini, angleščini, nemščini in Španščina 2006/07 Ema Rajh, francoščini, da se lahko predstavimo Polona Cajnar vsem tistim, s katerimi sodelujemo izven Ruščina 2005–2007 Marinka Povše naših meja. Kastrevc

95 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Pra­zno­va­nje­ s fra­nco­ski­m pe­ci­vo­m se­pte­mbra­ 2004 Kvi­z v a­tri­ju­ šo­le­ se­pte­mbra­ 2006

Poleg publikacije smo izdali tudi posebno • razni natečaji (npr.: najboljši slogan o Ste­zice­ v številko šolskega glasila Stezice v šestih potrebnosti učenja jezikov), še­s­tih je­zikih jezikih in pripravili razstavo o evropskem • zbiranje razglednic z vsega sveta, letu jezikov. • radijske oddaje, Evropsko leto jezikov, nadvse uspešna • peka peciva, zamisel Sveta Evrope, ni ostala le enkrat- Evro­ps­ki da­n • elektronske voščilnice, je­ziko­v na in kmalu pozabljena akcija, saj je odbor ministrov Sveta Evrope 26. septem- • tematska področja (npr. glasba), ber razglasil za vsakoletni evropski dan • prevodi besedil popevk, jezikov. • tujke v slovenščini, Ta dan obeležimo na šoli s številnimi • slovenska narečja, dejavnostmi, v katere poskušamo vključiti vse jezike: • jezikovno drevo z besedami, ki povezujejo narode, v različnih jezikih, • kvizi z nagradami, • druge dejavnosti.

96 ANGLEŠČINA

sako leto tekmujejo dijaki 3. letnika Tekmovanje za angleško bralno značko najprej na regijskem tekmovanju; Epi reading beadge poteka v sodelovan- Vnajboljši se uvrstijo na državno ju z Državno založbo Slovenije (Šolski tekmovanje, kjer tekmujejo v dveh epicenter Ljubljana) od šol. l. 1998/99. Angle­ška­ kategorijah: angleščina kot prvi in drugi Dijaki 1. in 2. letnika preberejo po tri bra­lna­ Drža­vno­ tuji jezik. Za dijake 2. letnika organizira- knjige v angleščini, jih z učitelji analizira- zna­čka­ te­km­o­va­nje­ mo šolsko tekmovanje in najboljšim jo, potem pa rešujejo naloge, ki jih podelimo priznanja in nagrade. Profesorji pripravijo v založbi. Tekmovalci prejmejo angleščine pripravljajo dijake na priznanja in mapo, najboljši pa knjižne tekmovanje, izvajajo šolska in regijska nagrade. Prvo leto je sodelovalo 50 tekmovanja ter spremljajo dijake na tekmovalcev, v šol. l. 2003/04 že 159. državno tekmovanje. V letu 2003/04 se je temu tekmovanju Do­s­e­žki dija­ko­v pridružila še bralna značka Knjižni molj Šol. leto Ime in priimek Priznanje založbe OUP za dijake 3. letnika. Prvič 1997/98 Mateja Gorenc zlato (ANG 2) je tekmovalo 30 dijakov, za nagrado so prejeli priznanje založbe in bon Tina Kočevar srebrno (ANG 2) za popust knjig. V šol. l. 2004/05 je 1998/99 Katarina Turčin srebrno (ANG 1) na obeh tekmovanjih sodelovalo 238 Tina Nenadič bronasto (ANG 1) bralcev od 1. do 3. letnika. Mentorji Gregor Redek bronasto (ANG 1) bralcem so profesorji angleščine. Dolores Modic bronasto (ANG 2) 2001/02 Karmen Romozi zlato (ANG 2) Angleško glasilo je kot priloga Stezic 2002/03 Slobodan Kecojević zlato (ANG 1) prvič izšlo v šol. l. 1998/99, potem pa še dvakrat, nazadnje skupaj z jubilejno Andreja Mamilovič srebrno (ANG 1) številko (ob 50-letnici izhajanja Stezic). Gla­s­ilo­ Nuša Kapš bronasto (ANG 1) Glasilo se imenuje Paper in letno izidejo Pa­pe­r Maja Gričar zlato (ANG 2) od dve do štiri številke. Vsa glasila so Luka Žiberna srebrno (ANG 2) arhivirana v kabinetu za angleščino. 2003/04 Ana Kastelec zlato (ANG 1) Dijaki prodajajo glasilo na šoli, poskušali Jana Rabselj srebrno (ANG 1) so ga prodajati tudi izven šole. Zadnja Grega Zakrajšek srebrno (ANG 2) izdana številka v šol. letu je ponavadi 2005/06 Marko Kastelic srebrno (ANG 1) brezplačna. Mentor glasila je mag. Janez Gorenc. Žiga Piletič srebrno (ANG 1) Maja Jamšek srebrno (ANG 1) V šol. l. 2002/03 je deloval literarni Lite­ra­rni Domen Šmalc srebrno (ANG 1) klub, kjer so dijaki prebirali slovensko in klub Tamara Radoševič bronasto (ANG 1) angleško literaturo. Ajda Plauštajner bronasto (ANG 2)

97 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Od leta 1998 se dijaki od 1. do 3. Eks­kurzija­ letnika lahko udeležijo petdnevne v Lo­ndo­n ekskurzije v London in druge kraje. Program izpeljejo profesorji angleščine v sodelovanju z agencijo. Ekskurzija je bila do sedaj izvedena štirikrat.

Lo­nd­o­n

NEMŠČINA

DUNJ organizira državno Do­s­e­žki dija­ko­v 3. le­tnika­ Drža­vno­ tekmovanje iz znanja nemščine te­km­o­va­nje­ Skot prvega ali drugega tujega Šol. leto Ime in priimek Priznanje jezika za dijake 3. letnika. Profesorji 1996/97 Nina Kočevar bronasto (NEM 1) nemščine pripravljamo dijake na Diana Pezdirc bronasto (NEM 2) tekmovanje, po potrebi izvedemo 1998/99 Mateja Zupančič bronasto (NEM 1) šolsko izbirno tekmovanje in jih 2001/02 Andreja Rezelj bronasto (NEM 2) spremljamo na državno tekmovanje. 2002/03 Anže Kožuh bronasto (NEM 2) Tekmovanja se lahko udeležijo največ po štirje dijaki (NEM 1 in NEM 2). 2003/04 Mia Srebrnjak bronasto (NEM 1) 2004/05 Jasna Savić bronasto (NEM 2) 13. marca 1999 je bila naša šola 2005/06 Jana Višček zlato (NEM 2) gostiteljica državnega tekmovanja iz Marko Kastelic srebrno (NEM 2) nemščine za severovzhodni del Sloveni- je. Tekmovanja se je udeležilo 212 Ajda Plauštajner bronasto (NEM 2) tekmovalcev, ki smo jim poleg prospektov in šolske mape poklonili še glasilo DOCH Do­s­e­žki dija­ko­v 2. le­tnika­ v nemščini. Šol. leto Ime in priimek Priznanje

Op.: Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika je imelo 2005/06 Daniel Miketič srebrno (NEM 1) do leta 2005 svoj pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad na državnem tekmovanju, ki je odstopal od pravil- V šolskem letu 2005/06 je Gimnazija Frana Miklošiča iz nika pri drugih tujih jezikih. Bronasto priznanje pri nemščini Ljutomera v sodelovanju s SDUNJ izvedla še tekmovanje za bi ustrezalo zlatemu priznanju pri drugih tujih jezikih, več dijakov bi prejelo srebrna ali bronasta priznanja. dijake 2. letnika.

98 Nemška jezikovna diploma II

V šol. l. 1999/00 je Sekretariat stalne Od leta 2001 se dijaki, ki želijo konference deželnih ministrov za opravljati izpit, skupaj s program­ izobraževanje Zvezne republike Nemčije skim učiteljem in profesorji nemščine potrdil našo šolo kot eno izmed petih udeležujejo petdnevnega jezikovnega izvajalk nemške jezikovne diplome v tabora v domu Soča v Tolminu (le l. Je­ziko­vni Sloveniji. 2003 na Pohorju). V dopoldanskem času ta­bo­r Prvo generacijo prijavljenih kandidatov poteka delo v skupinah v obliki pouka, je na izpit pripravljal Helmut Sauermann, popoldnevi so namenjeni prostočasnim strokovni svetovalec Zavoda RS za dejavnostim, ki jih izvajajo mentorji iz šolstvo, naslednji dve leti programski doma. Po večerji pripravljajo dijaki učitelj Michael Hofmann, štiri leta Georg projektne naloge za ustni izpit ali krajšo Merfels, v šolskem letu 2006/07 pa gledališko ali glasbeno prireditev, ki jo Monika Gehrke. predstavijo na zaključni prireditvi.

Izpit opravljajo dijaki v 4. letniku, najprej Izvedbo tabora denarno omogoča pisni in kasneje ustni del, na katerem bavarska deželna vlada, delno tudi Pis­ni in med drugim predstavijo tudi svoje udeleženci tabora in šolski donatorski us­tni izpit projektno delo. Testne naloge pripravijo sklad. v Nemčiji enotno za vse šole po svetu in jih tam tudi ocenijo, ustni izpit pa je v pristojnosti lokalne izpitne komisije. Profesorji nemščine sodelujemo v komisiji in pomagamo programskemu učitelju pri izvedbi izpita.

Diploma velja kot dokazilo o zahteva- nem znanju nemščine za možnost V s­e­dm­ih le­tih študija ali dela v ZRN in drugje. V 111 diplo­m­a­nto­v sedmih letih je NJD II na šoli opravilo 111 dijakov, neuspešna je bila le ena dijakinja. Diplome je dijakom petkrat svečano podelil kulturni ataše nemškega veleposlaništva v šolski knjižnici, kjer smo za dijake, učitelje in starše pripravili krajši kulturni program in pogostitev. Od leta 2005 podeljuje diplome nemški velepo- slanik v svoji rezidenci ob Zbiljskem jezeru. Na­ ta­bo­ru­ na­ Po­ho­rju­ le­ta­ 2003

99 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Po­d­e­li­te­v ne­mške­ je­zi­ko­vne­ d­i­plo­me­ prvi­ Mu­lti­me­d­i­jska­ pre­d­sta­vi­te­v gi­mna­zi­je­, No­ve­ga­ me­sta­ i­n ge­ne­ra­ci­ji­ v šo­lski­ knji­žni­ci­ ma­ja­ 2001 o­ko­li­ce­ go­sto­m zd­ra­vi­li­šča­ Šma­rje­ške­ To­pli­ce­ l. 2005

Pri­re­d­i­te­v o­b 5. o­ble­tni­ci­ Pfi­ffi­ku­sa­ v a­tri­ju­ šo­le­ l. 2004 Pri­re­d­i­te­v o­b pri­ho­d­u­ knji­žne­ skri­nje­ l. 2006

100 Na gimnaziji je na tekmovanju prvo leto Bralno tekmovanje sodelovalo 22 dijakov, število se je povzpe- Pfiffikus lo že do 150, leta 2006 jih je bilo 95. Us­pe­šni Najboljši prejmejo priznanja in nagrade, te­km­o­va­lci na­ gim­na­ziji Profesorji nemščine smo z zavistjo tisti, ki so dosegli vsaj polovico točk, gledali kolege angliste, ki so z dijaki pohvale, mentorji pa potrdila. Profesorji izvajali angleško bralno značko. Ker nemščine na gimnaziji sestavljamo naloge pobude za nemško bralno tekmovanje in pripravljamo dijake na tekmovanje. ni bilo od nikoder, smo se povezali s Centrom Oxford. Profesorica Nuša Rustja in Dagmar Dolinar, svetovalka za nemško literaturo, sta skupaj pripravili Projekti idejno zasnovo za tekmovanje, ki sta ga poimenovali Pfiffikus (Nabritež). Določili Leta 1998 smo na razpisu Goethejevega sta okvirna pravila, izbirata knjige za inštituta Wasserwelten (Svet voda) tekmovanje in skrbita za organizacijo in sodelovali z dokumentarno-igranim filmom Krka­, izvedbo tekmovanja za vse srednješolce. v nemščini Krka, ärgere dich nicht (Krka, ne­ je­zi s­e­ ne jezi se). Pri projektu je sodelovalo 18 Leta 2002 se je običajnemu tekmovanju tretješolcev. Za Krko smo se odločili, ker pridružil še bralni maraton na internetu, je to največja samo slovenska reka, v Bra­lni m­a­ra­to­n kjer v timu sodelujejo trije tekmovalci in kateri odsevajo naš vsakdan, kultura in poskušajo prej kot v eni uri rešiti naloge, preteklost. Reko smo poosebili s človeškim ki se pojavijo na spletnih straneh Centra življenjem od rojstva do smrti – od izvira Oxford. do izliva. Režija in scenarij sta delo Estere Lah in Maje Potočnik, montažo filma smo Ob 5. obletnici Pfiffikusa je izšla posebna izvedli na Vašem kanalu. publikacija Centra Oxford z vsemi So­de­lo­va­nje­ s­ podatki o tekmovanjih, s pisnimi sestavki Leta 1999 so ob 250-letnici rojstva J. Ce­ntro­m­ Oxfo­rd o branju in mislimi o knjigah. Na šoli W. Goetheja dijaki pripravili obsežno Sa­lve­ smo želeli izpeljati podelitev nagrad razstavo Salve Goethe o življenju, Go­e­the­ in priznanj za vse šole, vendar se šole potovanjih in delih največjega nemškega vabilu niso odzvale. pesnika. Obdelali so motiv Fausta pri Goetheju in Cankarju in upodobili Pfiffikus poskuša z branjem in tekmovan- njegove pesmi v slikah. Razstavo so si jem popestriti učenje nemščine in številni ogledali tekmovalci državnega tekmovan- V s­e­dm­ih tekmovalci dokazujejo, da mu to uspeva. ja in dijaki gimnazije. le­tih 7000 Prvo leto je tekmovalo 474 dijakov iz 39 te­km­o­va­lce­v šol, sedmo leto pa že 1720 dijakov iz 99 Leta 1999 je izšla edina številka šolskega šol, katerim smo nazadnje podelili 130 glasila DOCH v nemščini, v kateri smo knjižnih nagrad. Število tekmovalcev se objavili intervjuje, članke o preživljanju Gla­s­ilo­ DOCH je zelo povečalo od leta 2003, ko smo počitnic v tujini, fotozgodbo o plonkanju, ukinili omejitev in omogočili tekmovanje smešne šolske dogodivščine in križanko, vsem dijakom od 1. do 4. letnika. ki je nagrajenki prinesla brezplačno

101 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

potovanje v München in Salzburg. samostojno iskali podatke na internetu Uredniški odbor je vodila Estera in obiskovali našo in študijsko knjižnico. Lah, mentorsko pomoč pri teh Ejevci so projekt predstavili vsem dijakom projektih je nudila Nuša Rustja. 4. letnika ter dijakom 2. in 3. letnika Me­dpre­dm­e­tna­ (NEM 1). Projektno delo je dijake po­ve­za­va­ V šol. l. 2003/04 so dijaki pod spodbudilo k razmišljanju, raziskovanju ne­m­ščine­ in mentorstvom profesoric Eve Starič in izvirnosti, kar dokazuje tudi film, ki ga zgo­do­vine­ in Gabrijele Šporar pripravili je posnela ena izmed skupin, in izdelani projekt Multimedijska predstavitev rekviziti za Borchertovo igro. Pomembno Novega mesta in okolice ter je, da so pri projektu sodelovali vsi dijaki zgodovine gimnazije v nemščini – ne glede na ocene – in dokazali, da in angleščini. Dijaki so najprej se lahko veliko naučijo tudi brez ocen. Na­slo­vni­ca­ za­ zbirali gradivo za posamezne tematske DOCH, ma­re­c sklope, potem pa slikovno gradivo V šol. l. 2004/05 je profesorica 1999 opremili s spremljajočimi besedili. Uvodni Nataša Sekula z dijaki 1. BEKŠ razreda predstavitvi Slovenije sledi zgodovina preizkušala gradivo, ki je nastalo v Novega mesta in gimnazije ter sodobni mednarodnem projektu PeriSCop. Cilj utrip življenja v mestu in okolici. Dijaki tega projekta, pri katerem je sodelovalo Pe­riSCo­p Multim­e­dijs­ka­ so projekt večkrat predstavili nemško 12 šol iz Nemčije, Češke in Slovenije, pre­ds­ta­vite­v govorečim gostom Šmarjeških Toplic je razvijati učne pripomočke, ki bi se No­ve­ga­ m­e­s­ta­ (2004, 2005) in drugim dijakom šole, ukvarjali predvsem z identiteto mladih v in o­ko­lice­ te­r v slovenščini učiteljem in ravnateljem Evropi. V prvem delu projekta so dijaki zgo­do­vine­ srednjih strojnih šol (april 2004), maja proučevali in komentirali pripravljeno gim­na­zije­ 2004 pa v angleščini skupini francoskih gradivo ter ga povezovali s pridobljenim dijakov, ki so gostovali na Kmetijski šoli znanjem pri geografiji in zgodovini. V Grm. Za goste so pripravili zgibanko drugem delu so ustvarjali lastne izdelke, ki z zemljevidom znamenitih krajev na so se nanašali na temo prihodnosti. Dolenjskem. Projekt sodelujočim dijakom pomaga uporabiti znanje tujega jezika v Goethejev inštitut iz Ljubljane je februarja praksi, morda je tudi skromen prispevek k 2005 pozval osnovne šole, gimnazije razvoju turizma na Dolenjskem. in druge srednje šole v Sloveniji, naj v okviru pouka nemščine ilustrirajo, grafično Profesorici Nataša Sekula in Suzana ponazorijo, fotografirajo ali kakor koli Malnar sta v šol. l. 2003/04 s 4. E drugače upodobijo svojo najlepšo Na­jle­pša­ razredom medpredmetno povezali nemško besedo. Na natečaj smo poslali ne­m­ška­ be­s­e­da­ obravnavo nemške zgodovine. Vsebine sedem likovnih del in eno fotografijo. so se nanašale na teme: Hitler, Hitlerjevi Med 650 prispelimi deli je žirija podelila sodelavci, koncentracijska taborišča, nagrade v več kategorijah. Prvo mesto je Marlene Dietrich, Leni Riefenstahl in med posamezniki iz srednjih šol dosegla besedilo Wolfganga Borcherta Nachts dijakinja naše šole Andreja Hočevar s schlafen die Ratten doch, ki so ga dijaki sliko “Purzelbaum” (Preval) in za nagrado dramatizirali. Dijaki so se s projektom potovala v Berlin. ukvarjali med poukom in po njem,

102 dijakov prebralo 57 knjig. Svojo pot je knjižna skrinja nadaljevala na Osnovni šoli Šentrupert, kamor smo jo peljali 14. aprila.

Poleti 2006 je v Nemčiji potekalo svetovno nogometno prvenstvo. Sloven- ska reprezentanca se na prvenstvo žal No­go­m­e­tni turnir ni uvrstila, vendar je Goethejev inštitut Go­e­the­je­ve­ga­ inštituta­ Na­gra­je­ni­ Pre­va­l And­re­je­ Ho­če­va­r l. 2005 želel nogometno mrzlico pripeljati tudi v Slovenijo, zato je organiziral nogometni turnir za vse slovenske učence in dijake, ki se učijo nemščino. Goethejev inštitut iz Ljubljane je v Nogometni turnir je potekal po vsej sodelovanju z avstrijskim in švicarskim Sloveniji. Nogometna moštva so se veleposlaništvom, avstrijskim inštitutom ter najprej pomerila na šolskih kvalifikacijah, nemško čitalnico poslal v šol. l. 2005/06 zmagovalci le-teh pa na regionalnem Knjižna­ na popotovanje po Sloveniji štiri knjižne nivoju. Deset najboljših ekip je tekmovalo s­krinja­ skrinje. Dve leti bodo skrinje potovale na zaključnem turnirju, ki je bil 11. 5. po slovenskih šolah, učitelji nemščine pa 2006 v Ljubljani. bodo branje na različne načine vključili v pouk in spodbujali dijake k nadaljnjemu branju. Nogometni turnir je pri dijakih naše šole vzbudil veliko zanimanja, saj je na šolskih Dijaki naj bi pisali priporočila za branje kvalifikacijah tekmovalo 13 ekip oziroma drugim in Goethejev inštitut bo najboljše 88 dijakov in dijakinj. Zmagovalna ekipa sestavke nagradil s knjigami. Knjižne je prvo mesto osvojila tudi na regional- skrinje bodo po dveletnem potovanju nem turnirju in se tako uvrstila na zaključni podarili šolam, ki se bodo pri projektu turnir, kjer je osvojila končno 9. mesto. Vsi posebej izkazale. udeleženci zaključnega turnirja so prejeli nagrade. Knjižna skrinja je na gimnaziji gostovala od 9. 2. do 14. 4. 2006. K nam so Z nogometno tematiko smo poskušali jo pripeljale dijakinje in profesorice s popestriti tudi pouk nemščine, saj smo Kmetijske šole Grm in našim dijakom reševali naloge in izdelovali plakate ter posredovale svoje bralne izkušnje. V seminarske naloge na to temo. Nogomet- knjižnici smo pripravili krajši kulturni ni turnir je bil pri dijakih verjetno toplo program; naš gost je bil A. Naumann, sprejet tudi zato, ker so na njem lahko vodja Goethejevega inštituta iz Ljubljane. sodelovali vsi dijaki, in sicer ne glede Učitelji nemščine smo knjige na različne na znanje nemščine. Mentorji so bili načine vključili v pouk ali pa so jih dijaki profesorji Nataša Sekula Zupančič, Saša brali doma in jih v razredu predstavili Lavrič, Sandi Kostić in Helena Zalokar. drugim dijakom. V dveh mesecih je 50

103 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Marko Kastelic PISAN SVET JEZIKOV

b vpisu na gimnazijo sem sicer rešujemo naloge na papirju, in na bralni na prijavnico zapisal naravo- maraton Pfiffikus, pri katerem se naloge Oslovna smer, a vendar to ni v tričlanskih ekipah rešujejo na internetu. d­i­ja­k gi­mna­zi­je­ povsem res. Poleg sveta, v katerem se Kot navdušenca nad vsem, kar ima 2003–2007 razstreljuje kemijske laboratorije in uničuje kakršno koli povezavo z računalniki, je bil instrumente v fizikalni učilnici, obstaja to zame zato še mikavnejši izziv, ki se mu še en svet, ki je ravno tako zanimiv in nisem mogel upreti. Za­nim­iv in razburljiv – pisan svet jezikov. Tako ni ra­zburljiv s­ve­t nič nenavadnega, da me je že prve V 3. letniku so prišla na vrsto tekmovan- je­ziko­v tedne, ki sem jih preživljal na novomeški ja, in sicer kot prvo tekmovanje iz Drža­vna­ gimnaziji, pritegnil napis, ki je vabil k nemškega jezika. Pred tekmovanjem te­km­o­va­nja­ udeležbi na pripravah za DSD – nemško smo se nekajkrat srečali s profesorico jezikovno diplomo II. Poleg možnosti in si pogledali nam manj znane kotičke pridobitve potrdila, ki omogoča študij in nemščine, nato pa smo se nekega delo v nemško govorečih državah, je bil oblačnega dne odpeljali v Celje pokazat eden od glavnih razlogov, da sem se svoje znanje. To je bilo očitno zelo odločil za udeležbo na pripravah, tudi dobro, saj smo osvojili zlata, srebrna ta, da se na naših tedenskih srečanjih in bronasta priznanja; sam sem dobil lahko sproščeno pogovarjamo z nekom, srebrno. ki govori nemščino kot materni jezik. Po mojem mnenju je tak neobremenjen Zanimiva je zgodba glede angleškega pogovor vsaj tako pomemben kot guljen- tekmovanja – zaradi težav pri Ve­č je nepravilnih glagolov pri rednem pouku. organizaciji in kančka smole je območno te­km­o­va­nj V okviru teh priprav bomo letos, v 4. tekmovanje potekalo isti dan kot bralni na­ is­ti da­n letniku, odšli tudi na enotedenski jezikovni maraton Pfiffikus, le uro ali dve kasneje. tabor v Tolmin, za katerega nam je Bilo nas je nekaj, ki smo se udeležili gospa Gehrke, ki vodi priprave za DSD, obeh, in smo tako imeli na voljo le pol obljubila, da “ko se bomo vrnili domov, ure namesto običajne ene, da smo ne bomo več znali govoriti slovensko.” rešili test na internetu, vendar zaradi izkušenj iz prejšnjih let to niti ni bilo Poleg priprav na DSD sta bili v 1., 2. in pretežko. Nato pa je sledil prizor, ki se Bra­lna­ 3. letniku stalni spremljevalki tudi bralni ga ne bi branil noben spodoben akcijski te­km­o­va­nja­ znački – tako nemška kot angleška. film; torbe so letele po zraku, plašči in Posebnost nemške bralne značke je, puloverji so plapolali za nami in čevlji da se deli na “klasično” bralno značko so se odvezovali, ko smo iz računalniške Pfiffikus, pri kateri (tako kot tudi pri učilnice tekli proti avtobusu. Preskakovali angleški) potem, ko preberemo knjige, smo stopnice, se spotikali po asfaltu in

104 končno skočili na avtobus, vrata za nami okolja (pri njih čebulna peronospora so se še isti hip zaprla, gume so zacvilile, in pri nas čistilne naprave na reki Krki). iz zavor se je pokadilo, mi pa smo se Najprej smo se slovenski dijaki odpravili izčrpani vrgli na sedeže. Imeli smo le v Nemčijo, nato so nas čez dva tedna toliko časa, kolikor je trajala vožnja iz obiskali Nemci. Kaj kmalu se je izkazalo, Novega mesta do Krškega, da možgane da sta čebulna peronospora in čistilne prepričamo, naj nehajo razmišljati v naprave povsem nepomembni temi, kajti nemščini in naj se preklopijo v angleščino. veliko bolj zanimivo je bilo spoznavanje Odhod na državno tekmovanje čez nekaj jezika, tujega okolja in naših vrstnikov. tednov je bil veliko bolj umirjen, vendar Najprej smo postali dobri prijatelji že pa smo se zato toliko bolj razveselili v slovenski skupini, še preden smo se bronastih in srebrnih priznanj, ki smo jih odpravili v Nemčijo, nato so se tesne vezi dosegli, in od katerih se je moje zopet stkale tudi med nami in Nemci in skupaj svetilo v srebrni barvi. smo preživeli dva izmed najzabavnejših in najzanimivejših tednov v mojem Daleč najbolj pozitivna izkušnja v teh življenju. Dejstva, da se je močno Oko­lje­ gra­di treh letih, povezana s tujimi jeziki, pa je izboljšalo tudi moje znanje nemškega m­o­s­to­ve­ bilo sodelovanje v projektu Okolje gradi jezika, ne bom niti omenjal. Stike z mostove. Šlo je za izmenjavo z gimnazijo nemškimi vrstniki smo seveda obdržali in iz nemškega Speyerja, med katero smo že načrtujemo, kdaj se bomo ponovno preučevali teme, povezane z varstvom videli.

Na­ gra­d­u­ v He­i­d­e­lbe­rgu­ ma­ja­ 2006

105 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

FRANCOŠČINA Do­s­e­žki dija­ko­v 3. le­tnika­ na­ drža­vnih te­km­o­va­njih Normandije in številnih pomembnih mest (Strasbourg, Nancy, Reims idr.). Namen Šol. leto Ime in priimek Priznanje ekskurzije je spoznavanje Francije, njene 2000/01 Katarina Novak 3. mesto kulture in življenja ter obisk regij oz. 2001/02 Amerisa Kurbegović bronasto krajev, o katerih se dijaki učijo pri pouku. 2002/03 Andreja Mamilovič srebrno 19 dijakov 2. in 3. letnika je v šol. l. 2005/06 Simona Legiša zlato 2005/06 prebralo drobno knjižico v Fra­nco­s­ka­ francoščini. O določeni temi iz knjige bra­lna­ zna­čka­ Drža­vno­ te­kmo­va­nje­ v organizaciji Zveze so naredili svoj izdelek (risbo, povzetek, za francosko-slovensko prijateljstvo in obnovo s fotografijami) in tako opravili pod pokroviteljstvom Alliance Francaise ure OIV. Namen je bil, da se dijaki poteka za 3. in 4. letnik. navadijo brati drugačna besedila v V šol. l. 2003/04 se je dijakinja 4. letnika francoščini in da z izdelki najdejo svoj Katarina Novak udeležila natečaja za pristop h knjigi oz. zgodbi. pisanje spisov in dosegla 3. mesto. Z dijaki si večkrat ogledamo tudi kakšno Od leta 1998 smo med jesenskimi gledališko predstavo v francoščini, npr. Drugo­ Eks­kurzije­ počitnicami za dijake, ki se učijo Le Professeur (21. 6. 2000), ali kakšen v Fra­ncijo­ francoščino, štirikrat organizirali francoski film. večdnevne ekskurzije v Francijo. Program Mentorica dejavnosti iz francoščine je zajema ogled Pariza, Burgundije ali profesorica Verena Potočnik.

Di­ja­ki­ 2. D ra­zre­d­a­ na­ e­ksku­rzi­ji­ v Pa­ri­zu­ Gi­mna­zi­jci­ pre­d­ No­tre­-Da­me­ ma­rca­ 2006 no­ve­mbra­1999

106 SCIENTIAE RADICES AMARAE SUNT, FRUCTUS DULCES. KORENINE ZNANJA SO GRENKE, SADEŽI SLADKI.

Aristotel 260 let Gimnazije Novo mesto

Alojzija Hržica DOSEŽKI NA MATEMATIČNIH TEKMOVANJIH

ijaki novomeške gimnazije sodelu­ žili državnih tekmovanj, čeprav bi si to jejo na matematičnih tekmova­ zagotovo vsi zaslužili. Veliko dijakov se Držav­no­ Dnjih, ki jih že od vsega začetka je v štirih letih večkrat uvrstilo na državno te­km­o­va­nje­ (šol. leto 1958/59) organizira Društvo tekmovanje, kjer so uspešno zastopa­ iz lo­gike­ matematikov, fizikov in astronomov Slove­ li našo šolo. Mnogo tekmovalcev je nije (DMFA). Tekmovanja so bila do prejelo zlata priznanja in osvojilo visoka leta 1991 organizirana kot republiška, z mesta. osamosvojitvijo Slovenije pa so dobila značaj državnega tekmovanja. Izjemni Najuspešnejše dijake izbirnih tekmovanj dosežki dijakov, ki so jih dosegli od šol. iz matematike komisija pri DMFA izbere leta 1958/59 do 1993/94, so predstav­ za udeležbo na državnem tekmovanju. ljeni v zborniku, ki je izšel ob 250. obletni­ Naj omenim le najboljše uvrstitve v zadnjih ci naše šole. desetih letih na državnih tekmovanjih.

Dijaki se na tekmovanja pripravljajo pri Do­s­e­žki na­ držav­nih te­km­o­va­njih Ma­te­m­a­tični matematičnem krožku. V teh desetih letih kro­že­k so matematični krožek vodili profesorji: Šol. leto Ime in priimek Pohvala, priznanje Jernej Ban, Lojzka Hržica, mag. Andreja 1995/96 Katja Šturm, 1. letnik pohvala Mohorčič in mag. Gregor Mohorčič. Matjaž Košak, 4. letnik pohvala

V letih od 1996 do 2006 smo na naši 1996/97 Blaž Brulc, 2. letnik pohvala Te­km­o­va­nje­ šoli poleg tekmovanj iz matematike 1997/98 Andrej Muhič, 1. letnik pohvala iz lo­gike­ organizirali tudi tekmovanja iz logike in 1999/00 Primož Brkić, 1. letnik pohvala tekmovanje Evropski matematični kengu­ Sanja Bukovec, 2. letnik pohvala ru. Slednjih dveh tekmovanj se, posebno zadnja leta, udeleži veliko dijakov. Dijaki Andrej Muhič, 3. letnik pohvala dosegajo lepe uspehe in zanje prejmejo 2001/02 Mediha Šiljić, 2. letnik 2. nagrada bronasta oz. srebrna priznanja (glede na 2002/03 Marko Muhič, 2. letnik zlato priznanje Evro­ps­ki osvojeno število točk). Evropski matematič­ m­a­te­m­a­tični 2003/04 Jernej Zupančič, 1. letnik 2. nagrada ni kenguru je šolsko tekmovanje, zato se ken­guru 2004/05 Jernej Zupančič, 2. letnik zlato priznanje najboljši tekmovalci ne uvrščajo na tekmo­ vanje višjega ranga. 2005/06 Pablo M. Kostelec, zlato priznanje 2. letnik Najboljši dijaki, ki se udeležijo tekmo­ Mariano A. Kostelec, zlato priznanje vanja iz logike, se udeležijo državnega 3. letnik tekmovanja. Nemogoče je, da bi navedli Jure Kocjančič, 3. letnik zlato priznanje dosežke vseh tekmovalcev, ki so se udele­

108 V šolskem letu 1999/00 nam je bila V šolskem letu 2004/05 so dijaki na 44. držav­no­ zaupana organizacija 44. državne­ naši šoli ponovno opravljali raziskovalne Zla­to­ prizna­nje­ te­km­o­va­nje­ iz ga tekmovanja iz matematike. Tekmo­ naloge. Dijaka 2. letnika, Mariano A. za­ ra­zi­sko­val­no­ m­a­te­m­a­tike­ vanje je potekalo dva dni, in sicer 13. Kostelec in Jernej Zupančič, sta z mentor­ na­lo­go­ in 14. maja. V soboto, 13. maja, je sko pomočjo mag. Gregorja Mohorči­ dopoldne potekalo tekmovanje, mentorji ča izdelala nalogo Polarni koordinatni so si takrat lahko ogledali center Novega sistem v prostoru in se z njo uvrstila na mesta. Po kosilu so se tekmovalci odpra­ državno tekmovanje, kjer sta prejela vili na popoldanski izlet v Kostanjevico zlato priznanje. in Pleterje ali pa so prisluhnili predavanju o divjini Afrike. V nedeljo, 14. maja, je v Uspehi naših dijakov na vseh naštetih šolskem atriju potekala podelitev nagrad tekmovanjih so plod njihovega poglob­ in pohval. Podelitve so se udeležili tudi ljenega dela na področju matematike, predstavniki Mestne občine Novo mesto samoizobraževanja in dela v matematič­ in podjetja Telemach, ki je prispevalo nem krožku. Njihovi profesorji in mentorji glavne nagrade. Naši dijaki so zelo pa smo jim pomagali z ustrezno literaturo, uspešno zastopali šolo, saj so kar trije dodatnimi nalogami, nasveti in jih vedno prejeli pohvale. Na tekmovanju je bila vzpodbujali. V vsako priznanje, naj bo izbrana tudi ekipa za matematično na šolskem ali državnem tekmovanju, je olimpijado. vtkan tudi drobec našega dela. Za uspešno in nemoteno izvedbo tekmo­ vanja je poskrbel mag. Gregor Mohorčič s pomočjo profesorjev matematike in vodstva šole.

Re­še­va­nje­ na­lo­g na­ 44. ma­te­ma­ti­čne­m te­kmo­va­nju­ ma­ja­ 2000

109 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Andrej Muhič SPOMINI NA GIMNAZIJO

emija, matematika in fizika so Najbrž se ne bi naučil delati, če se ne bi mu slajše kakor lizika ...” S temi pripravljal na tekmovanja. Vsa leta sem se Do­s­e­žki na­ “Kbesedami me je predstavil udeleževal tekmovanj iz matematike, fizike, te­km­o­va­njih d­i­ja­k gim­na­zi­je­ sošolec na maturantskem plesu. kemije in logike. Že od 7. razreda osnov­ 1997–2001 ne šole sem vsako leto osvojil nagrado ali Že od malega sem imel izredno veselje priznanje pri matematiki in fiziki. Pri matema­ do matematike. Včasih sem malo pokukal tiki sem z veseljem obiskoval krožek, ki ga k mami, ko je popravljala matematične je nekaj časa vodila profesorica Andreja kontrolke. Da bi se me znebila, mi je Mohorčič, potem pa profesor Gregor ponudila kako nalogo, ki je bila namenje­ Mohorčič. Pri pouku so bile vsebine enostav­ na starejšim od mene. Ne spomnim se, da ne, pri krožku pa se nisem dolgočasil, kake “težke” naloge ne bi rešil. reševali smo naloge s tekmovanj iz prejšnjih let. V 4. letniku sem pri matematiki osvojil Gimnazijo sem začel obiskovati v času, prvo mesto in prvo nagrado. Pri fiziki pa sem ko so jo še obnavljali. Tako smo prvo leto bil malo razočaran, ker se nisem uvrstil na gostovali na Šolskem centru Novo mesto. izbirno tekmovanje za olimpijado, saj sem v Pouk smo imeli popoldne, kar sem izkori­ prvih treh letnikih osvojil drugo nagrado. Pri stil za jutranje poležavanje. V 2. letniku kemiji sem imel prizadevno mentorico profe­ smo se preselili v obnovljeno stavbo, kjer sorico Florijančičevo, v 3. letniku sem dobil so bile razmere za delo veliko boljše. zlato plaketo, prav tako sem osvojil prizna­ nje iz logike. V zadnjem letniku sem se uvrstil Na gimnazijo imam lepe spomine. v prvi krog priprav za olimpijado iz kemije, Le­pi Najraje sem imel naravoslovne predme­ ki se jih nisem udeležil, saj nikoli nisem imel s­po­mi­ni te in športno vzgojo, igral sem tudi šah. preveč rad poizkusov. Na tekmovanja sem Pri naravoslovju sem vse opravil brez hodil iz lastnega veselja in zaradi izziva, ki posebnega truda. V spominu sta mi ostali so mi ga predstavljala. profesorici tujih jezikov Mirjam Skube in Terezija Štern, pri katerih sem moral prvič Spomnim se, da sem pri vpisu na fakulte­ zares delati za želeno oceno. Ukvarjal to skoraj do zadnjega trenutka kolebal sem se tudi s športom, saj sem imel veliko med matematiko in fiziko. Nazadnje sem Ma­te­m­a­tika­ prostega časa. Moja največja strast je se odločil za matematiko, mogoče prav a­li fizika­? bila in ostaja reševanje zahtevnih proble­ zaradi uspeha v 4. letniku. Diplomiral sem mov, zato so bili moji najljubši predmeti iz matematike – uporabna smer. Letos sem matematika, fizika in kemija. S sošolci se kot mladi raziskovalec vpisal v 1. letnik smo se dobro razumeli, pred kontrolko so podiplomskega študija matematike. Čedalje me kar zasuli z zahtevnimi nalogami. Pri bolj se zavedam, da je prav matematika pojasnjevanju rešitev sem vedno užival. primerno orodje za reševanje širokega spektra problemov.

110 Jernej Zupančič PRAVI MATEMATIK

ihče ne bo prodrl daleč v med tistimi s skoraj vsemi, izgubil sem matematiki in ne bo postal eno točko. Za take dosežke se je skoraj “Npravi matematik, če nima vredno potruditi. Že uvrstitev na držav­ Zla­to­ d­i­ja­k gim­na­zi­je­ nujno potrebnih lastnosti. V njem morajo no tekmovanje pomeni dobro kosilo in prizna­nje­ 2003–2007 živeti Vera, Upanje in Radovednost, pri ogled znamenitosti kraja, kjer tekmovanje čemer je slednja najpomembnejša. Verjeti poteka. Ker pa sem bil tudi eden izmed mora v svoje sposobnosti, v svojo moč in dobitnikov nagrad, nas je DMFA povabil upati na uspeh.” (L. Mordell) na brezplačno kinopredstavo, pogosti­ tev, prejeli pa smo tudi praktične nagra­ Te misli mi je ob koncu osnovnošolskega de. Ponudili so nam tudi možnost, da se Po­s­e­be­n od­no­s­ izobraževanja posredovala učiteljica udeležimo matematičnega tedna v naši do­ m­a­te­m­a­tike­ matematike Viktorija Pirc in že takrat sem prestolnici, kjer bi še dodatno izbrusili imel do matematike poseben odnos. To je matematično žilico. Seveda sem prilož­ bil predmet, pri katerem sem brez kakršnih nost izkoristil in se podal v Ljubljano, kjer koli težav razumel snov, edini predmet, pri so nas poučevali o raznih matematičnih katerem se mi pred kontrolnimi nalogami “čudesih”. Zapiski s teh predavanj so mi ni bilo potrebno učiti (domače naloge še vedno v pomoč. sem seveda pridno pisal). Na srečo je do Zelo lahkim nalogam v 1. letniku so sledi­ zdaj v gimnaziji podobno, le da je ljube­ le izjemno težke v 2. Kljub takim nalogam zen do matematike še narasla. Skoraj mi je tudi takrat uspelo dobiti zlato prizna­ vsa zasluga za to gre super profesorju nje, čeprav sem ga po končanem reševa­ Gregorju Mohorčiču. Tako pri pouku nju problemov že odpisal. kot tudi pri matematičnem krožku je znal Seveda pa ne more biti zmeraj vse tako zanimivo predstaviti snov. rožnato. Tudi jaz imam pri matematiki Pri krožku smo v začetku leta obravnavali šibko točko, in ta se imenuje trigonome­ še dodatno snov, kasneje pa smo se z trija. Je ena redkih snovi, ki mi povzroča reševanjem problemskih nalog pripravljali težave, vendar me še zmeraj ne more na tekmovanje. Kljub temu da bi se običaj­ odvrniti od matematike. nemu dijaku kaj takega zdelo nesprejem­ Letos me čaka še eno, zadnje leto gimna­ ljivo, so mi bili ti krožki zabavni. Rezultat zijske matematike; tokrat bo moj mentor vsega tega pa so bili seveda dobri rezul­ (tudi super) profesor Vanja Popov. Potem tati na tekmovanjih. pa kdo ve, morda bo ravno matematika moja prihodnost. Državno tekmovanje v 1. letniku je bilo zagotovo najlažje od vseh do zdaj. To je potrdilo veliko število tekmovalcev z vsemi ali skoraj vsemi točkami. Bil sem

111 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Mariano A. Kostelec VEDNO MATEMATIKA

e od nekdaj sem imel rad matema­ prostega časa porabil za učenje francošči­ tiko. Spoznal sem jo, ko sem ne, saj brez tega ne bi mogel nadaljevati Žzačel obiskovati osnovno šolo šolanja v novi domovini. V Franciji ni bilo Sagrado Corazón v mestu Buenos Aires, takega matematičnega tekmovanja kot v d­i­ja­k gim­na­zi­je­ v katerem sem živel do trinajstega leta. Argentini, ampak zgolj Evropski matematični 2003–2007 kenguru. Drugo leto bivanja v Franciji, ko Matematika je bila moj najljubši predmet, sem francoščino že zelo dobro obvladal in zato sem se jo zelo rad učil. Ko sem mi pouk v tem jeziku ni več povzročal težav, Ma­te­m­a­tika­ ko­t obiskoval sedmi razred osnovne šole, je sem se udeležil tega tekmovanja in se uvrstil naj­ljubši pre­dm­e­t učiteljica vprašala, če bi se kdo rad udele­ med najboljše v državi. žil matematičnega tekmovanja. Takoj sem se prijavil ter začel obiskovati matematični Naslednje leto sem se preselil v Slovenijo krožek, obenem pa sem se intenzivno in se vpisal v Gimnazijo Novo mesto, kjer pripravljal tudi doma. Tekmoval sem na vseh bom leta 2007 maturiral. Prvo leto sem Se­lite­v v ravneh, vendar se nisem uvrstil na državno se moral na novo potruditi, da sem se čim Slo­ve­nijo­ tekmovanje, kajti za to je bilo treba na regio­ bolje privadil na slovenski šolski sistem in nalnem tekmovanju dobiti vsaj dve od treh učenje v slovenščini. možnih točk. Največji poudarek na tekmo­ vanju je bil na logičnem sklepanju, vendar V šol. letu 2005/06 sem se med drugim je bilo potrebno tudi dobro znanje matemati­ udeležil tudi državnega matematičnega ke za reševanje nalog. tekmovanja, kjer sem osvojil zlato prizna­ Zla­to­ nje. To tekmovanje je podobno kot v prizna­nje­ V osmem razredu sem se spet udeležil Argentini, le da je tukaj večji poudarek na tekmovanja v upanju na še boljši uspeh. matematičnem znanju, manj pa na logič­ Na vseh stopnjah sem dosegel vse nem sklepanju. možne točke in se uvrstil na državno tekmovanje, kjer sem zasedel tretje mesto. Julija 2006 sem se kot vodič udeležil To je bilo zame zelo pomembno in moj mednarodne matematične olimpijade, največji uspeh, saj sem se lahko udele­ ki je potekala v Ljubljani. Na olimpijado žil še latinsko-ameriškega tekmovanja je prišlo več kot petsto mladih matemati­ Vo­dič na­ (Olimpíada matemática Iberoamericana). kov iz 95 držav. Tu sem srečal mlade iz m­a­te­m­a­tični Argentine, s katerimi sem pred šestimi leti o­lim­pija­di Naslednje leto sem se z družino preselil v tekmoval v Mar del Plati. Ob tej priložno­ Iz Argen­tine­ Pariz, kjer sem začel deveti razred (nižja sti sem spoznal, da matematika ni pomem­ v Fran­cijo­ gimnazija po francoskem programu) v bna le kot znanost, temveč je lahko tudi mednarodni gimnaziji Lycée International sredstvo za povezovanje mladine najraz­ de Saint Germain en Laye. Tam sem večino ličnejših kultur, z vseh koncev sveta.

112 Miha Hadl FIZIKA

sa minula leta so se dijaki naše Žal zaradi sprememb v pravilnikih tekmo­ gimnazije udeleževali regijskih vanja in drugačni razporeditvi dijakov v Vtekmovanj iz fizike, pogosto pa so skupine posamezni rezultati niso popolno­ se uvrščali tudi na državna tekmovanja. ma primerljivi med seboj.

Na državnih tekmovanjih so vidnejše rezultate dosegli naslednji dijaki:

Držav­na­ Šolsko leto Ime in priimek Uspeh te­km­o­va­nja­ 1997/98 Andrej Muhič 2. nagrada v skupini A 1998/99 Andrej Muhič 2. nagrada v skupini B Damjan Golob pohvala v skupini B 1999/00 Andraž Kapus pohvala v skupini B Andrej Muhič 2. nagrada v skupini C 2002/03 Monika Turk 2. nagrada in zlato prizna­ nje v skupini II

Iz zbi­rke­ sta­ri­h fi­zi­ka­lni­h u­či­l

113 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Krešimir Tomas INFORMATIKA

ijaki imajo informatiko v obsegu Opremili smo tudi kabinete in administra­ 70 ur v 1. letniku vseh smeri. cijo šole. Za potrebe izvajanja pouka DPouk je sestavljen iz teoretičnega ostalih predmetov smo opremili multimedij­ in praktičnega dela. Pri teoretičnih urah sko učilnico z 11 delovnimi mesti in projek­ Po­uk se dijaki učijo o zgodovini informatike, torjem. Vsak kabinet ima vsaj en prenosni splošnih pojmih predmeta ter strojni in komplet za delo v učilnici – prenosni programski opremi računalnika. Pri praktič­ računalnik in projektor. Trenutna poveza­ nem delu se razred deli na dve skupini, va šole v internet je optična povezava s tako da vsak dijak samostojno dela z hitrostjo 1 Gb/s do Arnesovega vozlišča. računalnikom. Ure so namenjene spozna­ vanju operacijskih sistemov, urejevalni­ Zaradi potreb pedagoškega in tudi admini­ Po­s­ta­vite­v kov besedil in tabelaričnih podatkov ter strativnega dela šole imamo postavljene s­trež­niko­v izdelavi predstavitev. Veliko ur je posve­ strežnike za delo. Trenutno imamo v vsakem čenih iskanju podatkov in skupinskemu ter delu omrežja podatkovni strežnik za tudi samostojnemu delu. hrambo podatkov, potrebnih pri delu. Navzven smo razpoznavni z našo Info­rm­a­tiza­cija­ Z začetkom šolskega leta 1996/97 smo spletno stranjo, ki je postavljena na šo­ls­ke­ga­ de­la­ zaradi obnove šole preselili računalniško lastnem internetnem strežniku, kjer imamo s­ s­troj­no­ in učilnico na Loko v prostore podjetja Intel tudi strežnik za elektronsko pošto ter pro­gra­m­s­ko­ servis, kjer smo gostovali ves čas obnove sodelovanje in izmenjavo datotek. o­pre­m­o­ šolske stavbe. Po povratku v obnovljeno stavbo smo Kot ena od osrednjih šol programa opremili računalniško učilnico z računal­ Računalniško opismenjevanje (Ro) smo Se­mi­nar­ji za­ niki Pentium I, projektorjem ter mrežnim izvedli prek 150 seminarjev o uporabi za­po­s­le­ne­ v tiskalnikom. Povezava v internet je bil IKT za zaposlene v šolstvu. Poleg aktiv­ šo­ls­tvu najeti vod 64 kB/s. To je bila v tistem nega sodelovanja v programu Ro smo času najsodobneje opremljena šolska zelo dejavni tudi na področju prenosa računalniška učilnica. Kabineti in admini­ znanj v projektu Multiplikator, ki se izvaja stracija so bili povezani v internet prek s pomočjo ESS. iste povezave, vendar s slabšimi računalni­ ki. V želji, da bi izboljšali delovne in učne Pri programu OIV smo dolga leta učili pogoje učiteljev in dijakov, smo se v prete­ dijake preproste uporabe računalnika. OIV in klem desetletju sodobno opremili. Zadnje čase v sklopu OIV deluje skupina od­prta­ šo­la­ dijakov (CET ekipa), ki poskrbi za računal­ Trenutno imamo računalniško učilnico s niško podporo skoraj vseh dejavnosti na 17 sodobnimi računalniki, projektorjem šoli – spletne strani, raziskovalne naloge, ter mrežnim laserskim barvnim tiskalnikom. informativni dnevi, različna tekmovanja idr.

114 V projektu Odprta šola smo izvedli precej Aktivno sodelujemo pri šolskih projektih, Šo­ls­ki kratkih, vendar intenzivnih seminarjev kjer je potrebna računalniško-informacij­ pro­jek­ti za starše naših dijakov o uporabi IKT v ska podpora. sodobnem življenju. V letih 2002–2006 smo imeli na šoli tudi V šolskem letu 1996/97 smo imeli v v popoldanskem času odprto računal­ E-šo­la­ olimpijski reprezentanci na tekmovanju v niško učilnico v sklopu projekta E-šola. Južni Afriki najbolje uvrščenega gimnazij­ Trenutno je zaradi težav pri financiranju Te­km­o­va­nja­ ca znotraj slovenske ekipe – Matevža mentorja za delo v popoldanskem času dija­ko­v Harlanderja, takrat dijaka 2. letnika. E-šola zaprta. V šolskem letu 1998/99 je na državnem tekmovanju v programiranju dijak 3. letni­ ka Jernej Kovačič dosegel tretje mesto.

Ra­ču­na­lni­ca­ le­ta­ 2001 Ra­ču­na­lni­ca­ le­ta­ 2006

115 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Tatjana Durmič BIOLOGIJA

čitelji biologije poskušamo Med mladimi spodbujamo tudi razisko­ mladim še dodatno približati valno dejavnost. Naši dijaki so izvajali Unaravoslovje z laboratorijskim in raziskovalne naloge pod mentorstvom terenskim delom ter z medpredmetnim zunanjih sodelavcev in profesoric Tatja­ povezovanjem na vseh področjih. Vključu­ ne Durmič ter Barbare Bajc Šerovič; z jemo se v najrazličnejše dejavnosti, ki nalogami so uspešno kandidirali v skladu potekajo na šoli, in sodelujemo s strokov­ Krkinih nagrad. njaki tovarne zdravil Krka, Zavoda za zdravstveno varstvo, Splošne bolnišnice Držav­no­ te­km­o­va­nje­ o­ poz­na­va­njus­ lad­kor­ne­ bo­lez­ni Novo mesto, Zavoda za naravno in Leto Ime in priimek Priznanje kulturno dediščino in Gozdnega gospo­ 1999 Klavdija Hočevar zlato darstva. Naima Ouerfelli zlato Nina Rman zlato V okviru dejavnosti OIV poteka pod De­jav­no­s­ti OIV vodstvom profesorice Tatjane Durmič izbir­ 2000 Sanja Cerjak zlato na vsebina vivaristika, kjer dijaki spoznajo Teja Širec srebrno metode gojenja različnih organizmov in Katja Zorc srebrno skrbijo za živali, ki jih gojimo na šoli. V 2001 Simona Colarič zlato botaničnem krožku, ki ga vodi profesori­ Jana Kovač srebrno ca Marija Kočar, poglabljajo botanična Tina Šutar srebrno znanja in spoznavajo zdravilne rastline, 2002 Maja Somrak srebrno pod vodstvom profesorice Barbare Bajc Asja Ercegovčevič srebrno Šerovič pa se pripravljajo na državno Vesna Kelbl srebrno tekmovanje o poznavanju sladkorne Simona Samide srebrno bolezni, ki ga od leta 1999 organizira 2003 Špela Pečarič srebrno Zveza društev diabetikov Slovenije. Jana Kovač srebrno Od leta 2002 se v Sloveniji odvija držav­ 2004 Jasmina Knap srebrno Do­s­e­žki no tekmovanje srednješolcev iz znanja Andreja Plazar srebrno dija­ko­v biologije, ki je hkrati tudi izbor za udelež­ Sandra Bizjak srebrno bo na vsakoletni biološki olimpijadi. 2005 Jana Višček srebrno Novomeški četrtošolci so pod mentor- Marko Kastelic srebrno stvom profesoric biologije Tatjane Durmič Špela Vidmar srebrno in Barbare Bajc Šerovič dosegli lepe Op.: Bronasta priznanja so prejeli dijaki, ki so na šolskem tekmovanju prejeli rezultate. predvideno število točk.

116 Držav­no­ te­km­o­va­nje­ iz zna­nja­ bio­lo­gije­ Krkine­ na­gra­de­ Leto Ime in priimek Priznanje Leto Ime in priimek 2002 Nastja Iskra bronasto 1988 Matej Kolenc, Gregor Škrbec, 2004 Renata Blatnik srebrno Klemen Kolenc Teja Širec srebrno 2000 Maja Gal, Marko Saje David Bele srebrno Boštjan Markelc bronasto 2001 Anela Bešo, Anja Dular Gašper Kren bronasto 2002 Katja Plaper, Ksenja Turk 2005 Jasna Savić srebrno Peter Plut srebrno 2003 Ivana Kadič, Ivo Veselič, Benjamin Kovačič bronasto Jasna Zadnik

Nekateri dijaki so prejeli občinske nagrade za raziskovalno delo, prav tako profesorica Barbara Bajc Šerovič za mentorsko delo z mladimi.

Di­ja­ki­ 3. a­ ra­zre­d­a­ na­ go­zd­ni­ po­ti­ Ja­sna­ Sa­vi­ć me­d­ pri­pra­va­mi­ na­ d­rža­vno­ te­kmo­va­nje­ Ro­že­k le­ta­ 2002 i­z bi­o­lo­gi­je­ fe­bru­a­rja­ 2006

117 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Stanka Florijančič, Marinka Kovač KEMIJA

ouk kemije je zadnjih deset let V vsakoletnih šolskih kronikah smo opisali potekal po učnem načrtu za splošno tudi druge dejavnosti: kemijske delavni­ Pgimnazijo, v katerem je obveznih ce, ekskurzije v Krko, d. d., ekskurzijo v 210 ur, za dijake klasične gimnazije le Revoz z ogledom filma o procesu prido­ 140 ur. Dodatno uro v 2. letniku sta vsako bitve certifikata ISO 14001, sodelovanje leto izbrala po dva razreda, v 4. letniku na raziskovalnih taborih, poletnih šolah, pa smo imeli dve maturitetni skupini. organizacijah in izvedbah regijskih tekmo­ Z dodatnim poukom in programi obvez­ vanj osnovnošolcev in raziskovalcev. nih izbirnih vsebin se pripravljamo na tekmovanja in na višje ocene pri maturi. Zmanjšanje števila ur in vsebin glede na program naravoslovno-matematične usmeritve, selitev in obnova so vplivali na rezultate tekmovanj iz znanja kemije in na dosežke dijakov z raziskovalnimi nalogami.

Rezultati tekmovanj po letih niso primerljivi tudi zaradi pravilnika državnega tekmo­ Raz­lična­ vanja, ki ima kot nagrade zapisane tri te­km­o­va­nja­ plakete, ki so odvisne od deleža rešenih nalog za posamezno leto. Tako je dijak lahko dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju, a le bronasto priznanje, ker je zbral le 75 % točk pri reševanju nalog. Vsako leto smo izvedli šolsko tekmovanje, okoli 16 dijakov se je udeležilo državne­ ga tekmovanja iz znanja kemije, okoli 16 iz znanja kemije z raziskovalno nalogo in 6 izbirnega tekmovanja za mednarodno Ve­sna­ Kro­še­lj pri­ pre­gle­d­o­va­nju­ ra­zi­sko­val­ne­ na­lo­ge­ Si­mo­ne­ kemijsko olimpijado. Le­gi­ša­, Mar­ka­ Ka­ste­li­ca­ i­n Ži­ge­ Pi­le­ti­ča­.

118 Državna tekmovanja

Giba­nje­ Zna­no­s­t m­la­dini iz zna­nja­ ke­mi­je­, ude­le­žen­ci m­e­dna­rod­nih ke­m­ij­skih o­lim­pija­d

Leto Ime in priimek Plaketa, mesto, olimpijada Leto Ime in priimek Plaketa, mesto, olimpijada 1996 Jasminka Pavlinac zlata, 1. mesto 2000 Monika Turk zlata, 2. mesto Janez Ilaš srebrna, 1. mesto Simon Kukec zlata, 3. mesto Samo Plut bronasta, 1. mesto Nina Rman zlata Mojca Šimc bronasta, 3. mesto Andrej Muhič zlata Matej Kolenc bronasta Mojca Kolenc srebrna Vesna Krošelj bronasta, 2. mesto, Domen Plut srebrna srebrna medalja na mednarod­ Alan Bizjak srebrna, ni kemijski olimpijadi v Moskvi priznanje na mednarodni Gregor Kosec priznanje na mednarodni kemijski olimpijadi na Danskem kemijski olimpijadi v Moskvi Janez Barbič bronasta Milan Car bronasta 1997 Jasminka Pavlinac srebrna, 1. mesto Samo Plut srebrna, 3. mesto Aleša Repše bronasta Matej Kolenc bronasta Milica Tucakov bronasta Peter Cimermančič zlata 1998 Alojzij Sinur srebrna, 3. mesto 2001 Alan Bizjak srebrna Jure Bezenšek srebrna Milan Car srebrna Jasminka Pavlinac srebrna, 1. mesto Andrej Muhič bronasta 2002 Blaž Pirc zlata Miha Jukič bronasta Marko Muhič zlata Janez Ilaš bronasta David Škarja zlata Matej Kolenc bronasta Milan Car zlata Miloš Repše srebrna Jernej Kovač srebrna, 3. mesto 1999 Peter Cimermančič srebrna Tea Musizza srebrna Blaž Šterbenc bronasta Alan Bizjak bronasta Monika Turk bronasta Jasminka Pavlinac bronasta, Simon Kukec bronasta priznanje na mednarodni kemijski olimpijadi v Bangkoku 2003 Vesna Kren zlata, 4. mesto Sebastjan Skube srebrna Kristina Saje srebrna Marko Muhič srebrna Luka Šenica bronasta Melita Brajkovec bronasta Jaka Glavač bronasta Blaž Pirc bronasta

119 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Pre­glo­ve­ pla­ke­te­ za­ zna­nje­ ke­mi­je­ z ra­zi­sko­val­no­ na­lo­go­

Leto Ime in priimek Plaketa, mesto, olimpijada Leto Ime in priimek Plaketa Naslov razisk. naloge 2004 Jernej Zupančič zlata 1996 Sabina Jakše, bronasta Sinteza optično aktiv­ Vesna Kren zlata Vesna Krošelj bronasta nega lansoprazola Andreja Junc srebrna Zvone Simončič bronasta Optimizacija postopka Ana Lemovec srebrna priprave homogene Luka Šenica srebrna polimorfne oblike »B« Aleša Dular srebrna famotidina in okarak­ Simon Kovačič bronasta terizacija nekaterih Jerica Škedelj bronasta njegovih soli ter deriva­ Kristina Saje bronasta tov 2005 Matic Kastelec zlata, 3. mesto Aleša Dular srebrna Janez Ilaš srebrna Mašenje ultrafiltracij­ Melita Brajkovec srebrna skih membran Luka Šenica srebrna Ana Lemovec srebrna 1997 Mojca Šimc bronasta Validacija spektroskop­ Veronika Žurga bronasta Samo Plut srebrna ske in potenciometrič­ Peter Smolič bronasta ne metode določeva­ Polona Mihalič bronasta nja vsebnosti tiklopidin Srebrnjak hidroklorida Jasna Štupar bronasta Janez Ilaš bronasta Okoljevarstveni razlogi Valerija Kramarič bronasta za redno kontroliranje Jernej Zupančič bronasta in servisiranje plinskih Simon Kovačič bronasta gorilnikov Mojca Gorenc bronasta Vesna Kren bronasta Iztok Flek bronasta Kerrock 2006 Janja Mirtič zlata, 2. mesto 1998 Matej Kolenc srebrna Obarjanje težkih kovin Luka Andrejčič zlata, 3. mesto Miha Lukšič bronasta iz odpadnih voda, ki Simon Kovačič zlata, 5. mesto nastanejo pri fosfati­ Marko Kastelic srebrna ranju Valerija Kramarič srebrna Jasminka Pavlinac srebrna Vina, razlike med Matej Smolič srebrna različnimi vrstami vin in Nina Turk bronasta krajem, kjer so ta vina Matija Smrečnik bronasta pridelana Jasna Štupar bronasta Petra Hudoklin bronasta Matic Kastelec bronasta Kaja Primc bronasta Eva Pušavec bronasta Peter Smolič bronasta Jernej Zupančič bronasta Iva Ocvirk bronasta Aleša Dular bronasta

120 Leto Ime in priimek Plaketa Naslov razisk. naloge Leto Ime in priimek Plaketa Naslov razisk. naloge 1999 Alojzij Sinur bronasta Odstranjevanje olja iz 2003 Renata Blatnik bronasta Nevarne snovi v odpadnih vod razmaš­ Maja Barbo bronasta šolskem laboratoriju čevanja s pomočjo Jaka Glavač bronasta Čiščenje vina koalescentnih filtrov 2004 Mojca Gorenc srebrna Vpliv PH-ja na sestavo Alan Bizjak srebrna Vsebnost kalcija, brinovega olja magnezija in fosfor­ ja v serumu visoko Simon Kovačič srebrna Deviška voda DANA proizvodnih krav v Simona Legiša bronasta Kompostiranje občini Šentjernej Živa Gradecki bronasta 2000 Alan Bizjak zlata Klorofil pod udarom Aleša Dular bronasta Ali barve za lase Andraž Kapus bronasta okolja Jerica Škedelj bronasta vplivajo na okolje? Jernej Kovač srebrna Jaka Glavač bronasta Lasni filtri Tea Musizza srebrna Sol – smo odgovorni Luka Šenica srebrna ljudje? 2005 Luka Šenica zlata Matiranje stekla Petra Bukovec srebrna Namerni in slučajni Jaka Glavač bronasta galvanski členi Jernej Zupančič srebrna Določanje vitamina C Milan Car srebrna Z glino v svet kemije in Aleksander Berus bronasta v šipkovem čaju ustvarjalnosti Jaka Kranjc bronasta Karmen Romozi bronasta Vodnjaki Urša Kovač srebrna Antacidi Mojca Kolenc zlata Barbara Starič bronasta Domen Plut srebrna Vpliv izvajanja Simon Kovačič srebrna Stabilizacije barve Nina Rman zlata samokontrole na ureje­ PMMA Milica Tucakov srebrna nost sladkorne bolezni Aleša Dular srebrna Citronka Nastja Iskra bronasta Obarjanje cinka iz Jerica Škedelj bronasta Andrej Košak bronasta odpadnih vod razmaš­ Petra Klepac bronasta čevanja Jernej Fišter bronasta Kemijske analize prsti Rada Molek bronasta 2001 Milan Car bronasta Pomlad, barve ... Veronika Žurga bronasta 2002 Monika Turk bronasta Oblačenje Nd-Fe-B Milan Car srebrna magnetnih prahov s silanom in stearinsko Udeležila sta se kislino kot osnovo za EX­po-sciences panca­ nadienne v Saskka­ izdelavo plastomag­ toonu in prejela netov priznanje

121 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Krkine nagrade

Leto Ime in priimek Plaketa Naslov razisk. naloge Leto Ime in priimek 2006 Simon Kovačič zlata Kopolimerizacija metil 1996 Mateja Bobnar, Maja Kuzem, Mojca Šimc, Andrej metaakrilata Pureber, Samo Plut, Jaka Jenko Matej Smolič srebrna Kemično čiščenje 1997 Nina Rustja, Tina Florijančič, Pavlina Zajec, Janez Iva Ocvirk srebrna Jerman, Matej Barič Peter Zajc srebrna 1998 Matej Kolenc, Gregor Škrbec Jernej Fišter bronasta Avtomobilski izpušni 1999 Mihela Žura, Špela Zaletel, Simona Iskra, Katja Marko Remec srebrna plini Bajec, Lena Ražen, Tanja Brakočevič, Alan Bizjak, Klara Kumar srebrna Marko Krošelj Maja Bregar bronasta Kako izboljšati pitno 2000 Andraž Kapus, Jernej Kovač, Gregor Hudovornik, Kaja Primc srebrna vodo? Polona Bukovec Eva Pušavec srebrna 2001 Irena Šutar, Igor Vizec, Petra Bukovec Simona Legiša bronasta Ali znamo pravilno jemati tablete? 2002 Milan Car, Polonca Legan, Monika Turk, Nina Murko, Barbara Turk, Mija Rangus Janja Mirtič bronasta Neguje ali škoduje 2003 Teja Brezovar, Petra Hočevar, Lana Kambič, Katja Tjaša Brcar bronasta Potegni in poglej, kaj Zorc, Miloš Repše, David Bele, Maj Luzar se skriva v embalaži tej 2004 Jure Bezenšek, Peter Cimermančič, Mojca Gorenc, Diana Šinkovec, Petra Janc, Urška Gračner, Mirjana Beretič, Branka Kos 2005 Aleša Dular, Jerica Škedelj, Klemen Korasa, Igor Pokorny, Urša Kovač, Andrej Majcen, Barbara Starič

Krkine nagrade s področja kemije je v zadnjih desetih letih preje­ lo 54 dijakov za 20 nalog.

Pri delu so mladim raziskovalcem poleg profesoric kemije na šoli pomagali strokovnjaki iz Krke, Revoza, Zavoda za zdravstveno varstvo, Dane iz Mirne, Akripola in Šiško steklarstva. An­dre­j Maj­ce­n, Bar­ba­ra­ Sta­ri­č Številni dijaki so prejeli občinsko nagrado za svoje raziskovalno i­n Urša­ Ko­va­č delo, prav tako njihovi mentorici: Marinka Kovač za mentorsko pri­ d­e­lu­ v delo z mladimi, Stanka Florijančič pa občinsko nagrado za la­bo­ra­to­ri­ju­ življenjsko delo na področju raziskovanja.

122 Projekti

Aktivno smo sodelovali s Fakulteto za Pa­rtne­rs­tvo­ kemijo in kemijsko tehnologijo in Naravo­ fa­kulte­t in šo­l slovno tehnično fakulteto v programih vseživljenjskega izobraževanja učiteljev in pri temah, kako izboljšati pouk kemije. Dijaki so sodelovali pri testiranjih.

Pri tem projektu, ki ga organizira Inštitut Ino­va­tivno­s­t in za inovativnost v sodelovanju z ministrs­ us­tvar­jal­no­s­t tvom za znanost in tehnologijo, smo leta 2004 ob zaključku natečajev Poletite z idejo in Najbolj inovativni in podjetniško usmerjeni projekti prejeli prvo nagrado – zlato priznanje za ekoembalažo (Urša Mi­lo­š Ko­va­či­č i­n d­r. Mi­ha­ Ja­pe­lj po­d­e­lju­je­ta­ Krki­ne­ na­gra­d­e­ Kovač). Projekt Luke Šenice in Jaka Glava­ le­ta­ 1997 Ti­ni­ Flo­ri­ja­nči­č, Ni­ni­ Ru­stja­ i­n Pa­vli­ni­ Za­jc ča Lasni filtri pa je bil nagrajen z bronasto plaketo. Leta 2005 smo na natečaju Inovacija prinaša koristno novost prejeli plakete za idejni načrt Streha za invalide, in sicer zlato plaketo Urša Kovač, brona­ ste plakete pa Jaka Glavač, Luka Šenica in Jurij Smrke (Matiranje stekla).

Sodelovali smo z raziskovalno nalogo Eko­par­la­m­e­nt Avtomobilski izpušni plini. Izsledke smo v m­la­dih Slo­ve­nije­ pismu predali evropskemu komisarju za okolje Stavrosu Dimasu.

Ra­zi­sko­val­ci­ s svo­ji­ma­ me­nto­ri­ca­ma­ le­ta­ 2005 o­b raz­sta­vi­ pla­ka­to­v na­ šo­li­

123 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Vesna Krošelj NA OLIMPIJADI V PEKINGU IN MOSKVI

a gimnazijska leta imam same nas vozili na čudovite izlete po Pekingu in lepe spomine. Ne le, da smo okolici. Pri vsem tem pa smo našli čas tudi Nvsa štiri leta uživali, kolikor se za kakšno predavanje in seveda tekmo­ d­i­ja­ki­nja­ gim­na­zi­je­ je dalo, ampak smo s sošolci dosegli vanje. Slovenci žal nismo bili med dobit­ 1992–1996 tudi nekaj zelo lepih uspehov na različ­ niki medalj, vseeno pa smo bili s svojimi nih področjih, predvsem v naravoslovju. dosežki kar zadovoljni. Poleg državnih tekmovanj iz kemije, matematike in fizike, na katerih smo bili Pridobljene izkušnje smo znali izkoristiti zmeraj v slovenskem vrhu, smo se skušali leto kasneje – v Moskvi nam je šlo odlič­ dokazati tudi v mednarodnem okolju, in to no in na koncu smo se lahko pohvalili s zelo uspešno. srebrno medaljo. No, če sem iskrena, tudi neuradni program ni prav nič zaostajal za Mednarodne kemijske olimpijade sem tekmovalnim. Da bi se izognili incidentom Med­na­rod­ni se udeležila dvakrat, leta 1995 v Pekin­ iz Pekinga, so nas organizatorji razpo­ ke­m­ij­ski gu in leto kasneje v Moskvi. Pravijo, da redili po hotelih po celi Moskvi, kar pa o­lim­pija­di prve(ga) ne pozabiš nikoli, ampak v nam ni preprečilo, da se ne bi vsak večer, tem primeru ne bom pozabila ne prve seveda s pomočjo ruskih vodičev, dobili ne druge, saj sem obakrat preživela v enem od njih in se zabavali do jutra­ nepozabna tedna v družbi vrstnikov z njih ur. Vezi, ki so nastale takrat, skrbno vsega sveta. V tistih letih smo dijaki z negujemo še danes. novomeške gimnazije na kemijskih tekmo­ vanjih prevladovali, tako da sem obakrat Tako kot obe olimpijadi so tudi gimna­ odpotovala v dolenjski družbi, prvič je zijska leta (pre)hitro minila, vendar so v Vra­ča­nje­ bil to Tomaž Maras, drugič pa Gregor nas pustila globok pečat, in kljub temu “na­ kra­j zlo­čina­“ Kosec, novopečeni doktor kemijskih da smo se raztepli po celem svetu, se znanosti. vsak po svoje nenehno vračamo na “kraj zločina”. Sama sem že poskusila, kako V Peking smo zaradi zasedenosti kasnej­ je sedeti za katedrom, trenutno pa posku­ ših letov morali odpotovati že nekaj dni šam biti tudi kar se da prijazna mento­ pred dogodkom, tako da smo se lahko rica mladim in zagretim raziskovalcem. dobro aklimatizirali na njihove prehranje­ Seveda mi ni potrebno poudariti, da pri valne in pivske navade še pred uradnim tem zelo uživam. začetkom, skupaj z nekaterimi drugimi ekipami, ki so ravno tako prišle prej. Ko se je začelo zares, je bil tempo zelo hud, včasih celo prehud. Spali smo bolj ali manj samo v avtobusih, medtem ko so

124 Alan Bizjak USPEH KOT OTROK DRZNOSTI

em Alan Bizjak iz Mokronoga našteval. Največ časa sem preživel v in kot bivšega dijaka Gimnazije kemijskem laboratoriju. Končno sem se SNovo mesto me je doletela čast, počutil kot pravi gimnazijec. d­i­ja­k gim­na­zi­je­ da napišem nekaj svojih vtisov ob njeni 1996–2000 260-letnici. Zaposlen sem na Fakulteti Z največjim veseljem sem spremljal pouk za kemijo in kemijsko tehnologijo, imam kemije. Moje zanimanje je še dodat­ Us­pe­hi in status mladega raziskovalca in priprav­ no vzpodbudila profesorica Marinka študij ljam doktorsko nalogo na področju fizikal­ Kovač. Začeli so se vrstiti uspehi na ne kemije. državnih tekmovanjih iz znanja kemije, ki so dosegli vrhunec z mojo udeležbo na Gimnazijo Novo mesto sem začel mednarodni kemijski olimpijadi leta 2000 Pre­no­va­ obiskovati leta 1996. Stavba gimnazije na Danskem. Po končani maturi sem se gim­na­zije­ je bila stara več kot 80 let in potrebna vpisal na Fakulteto za kemijo in kemijsko korenite prenove. To so bili časi, ko smo tehnologijo Univerze v Ljubljani in jo gimnazijci gostovali na šolskem centru. končal z odliko. Nato sem se odločil za Pouk je zaradi pomanjkanja prostorov podiplomski študij, smer fizikalna kemija. potekal popoldne. Še danes občudu­ Raziskujem v mednarodni skupini, ki jo jem profesorje in njihov pogum, kako so sestavljamo predstavniki različnih držav nam s svojo iznajdljivostjo in vztrajnostjo sveta. Ukvarjamo se s postavitvijo teore­ predajali znanje. Vpisal sem se v naravo­ tičnega modela vode, ki naj bi bil upora­ slovni oddelek. Najbolj mi je ostal v ben predvsem v farmacevtski industriji za spominu pouk kemije, saj smo kar naprej natančnejše napovedovanje zdravilnih delali poskuse, in to kar v improviziranem učinkovin. laboratoriju – razredu. Znanje, ki sem ga pridobil v Gimnaziji Po dveh letih je bila gimnazija prenovlje­ Novo mesto, je tisti temelj, ki mi je omogo­ Vztraj­no­ de­lo­ Ko­t “fa­za­n” na. Veselili smo se selitve v nove prostore. čil študij na univerzi in uspešen vstop v in po­gum­ v pre­nov­lje­ni Takrat sem drugič vstopil v stavbo Gimna­ raziskovalno delo. Na koncu bi zaključil s­tav­bi zije Novo mesto, kajti moj prvi obisk hiše z nasvetom za nadebudne dijake. Uspeh znanja je bil na informativnem dnevu. boste želi, če boste vztrajno delali in Spet sem se počutil kot fazan, čeprav boste pogumni, kajti “uspeh je bil vedno”, sem obiskoval že tretji letnik. Zopet se kakor je povedal francoski filozof Voltaire, je začelo raziskovanje stavbe in iskanje “otrok drznosti”. učilnic. Takoj smo občutili prednost lastnih prostorov. Obiskovali smo razne dodat­ ne krožke, imeli smo dobre pogoje za raziskovalne naloge in še bi lahko

125 Utrip šole 1996–2006

HOMO NATURALITER ANIMAL SOCIALE. ČLOVEK JE ŽE PO SVOJI NARAVI DRUŽBENO BITJE.

Aristotel 260 let Gimnazije Novo mesto

Matjaž Štih TEKMOVANJA IZ ZNANJA ZGODOVINE

preteklih petih letih smo se redno V šol. letu 2004/05 sta dijakinji Anita udeleževali državnega tekmovanja Mirtič in Maša Rožanc sodelovali na Te­km­o­va­nje­ iz Viz znanja zgodovine, ki ga organizi­ tekmovanju iz novejše slovenske zgodo­ no­vej­še­ s­lo­ve­ns­ke­ rata Zavod Republike Slovenije za šolstvo vine z raziskovalno nalogo Vpliv medijev zgo­do­vine­ in Društvo učiteljev zgodovine. na aktualizacijo politike. Uvrstili sta se Pred državnim smo vedno organizirali med pet najboljših v Sloveniji. Po uspešno šolsko tekmovanje, na katerem smo izbrali opravljenem preizkusu znanja angleščine ekipo treh tekmovalcev. sta svojo nalogo predstavili v Berlinu. Šolska tekmovanja iz zgodovine smo organizirali učitelji zgodovine Matjaž Štih, Zoran Poredoš, Suzana Malnar in Nevenka Malnarič Brulc. Pri pripravah dijakov in spremstvu na tekmovanja smo se izmenjavali.

Do­s­e­žki na­ držav­nih te­km­o­va­njih

Šol. leto Ime in priimek Priznanje 2001/02 Andreja Mamilovič srebrno 2002/03 Andreja Mamilovič srebrno Mateja Klobučar bronasto Aida Murčehajić bronasto 2003/04 Andreja Mamilovič srebrno Tjaša Žugelj bronasto 2004/05 Bernarda Bele srebrno Barbara Borse srebrno Stanka Krnc srebrno 2005/06 Jurij Smrke srebrno Anže Gliha bronasto Anže Štupar bronasto Andrej Bučar bronasto

128 Robert Šupe TEKMOVANJA IZ ZNANJA GEOGRAFIJE

eografskih tekmovanj smo se Vsako šolo je zastopala tričlanska ekipa. začeli udeleževati leta 2000. Dijaki so najprej posamično pisali test, Na­čin GPotekala so v sodelovanju med ki je bil tematsko obarvan (vode, gore, te­km­o­va­nja­ Zavodom Republike Slovenije za šolstvo promet, turizem, astronomija, kmetijstvo, in šolami gostiteljicami tekmovanj širom ledeniki, puščave). Sledil je terenski del, po Sloveniji. kjer so se ekipe pomerile v poznavanju geografskih značilnosti določene pokra­ jine. Do­s­e­žki na­ držav­nih te­km­o­va­njih

Šol. leto Tekmovanje Ime in priimek Priznanje 1999/2000 območno Primož Planinšek državno Meta Kržan priznanje Maja Erhovnic 2000/01 območno Miha Veselič državno Maja Erhovnic srebrno Barbara Debeljak 2000/01 državno Miha Veselič Maja Erhovnic zlato Barbara Debeljak 2001/02 območno Miha Veselič državno Maja Erhovnic srebrno Barbara Debeljak 2001/02 državno Miha Veselič Maja Erhovnic zlato Barbara Debeljak 2002/03 območno Miha Veselič državno Maja Erhovnic srebrno Barbara Debeljak 2002/03 državno Miha Veselič Maja Erhovnic priznanje Barbara Debeljak

129 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Šol. leto Tekmovanje Ime in priimek Priznanje 2003/04 območno Andreja Sintič državno Nina Božič srebrno Ana Kastelec 2004/05 območno Andreja Sintič državno Nina Božič srebrno Simona Colarič 2004/05 državno Andreja Sintič Nina Božič srebrno Simona Colarič 2005/06 območno Žiga Piletič Klemen Dolinar državno srebrno Marko Kastelic Mariano A. Kostelec 2005/06 državno Žiga Piletič Klemen Dolinar zlato Marko Kastelic Mariano A. Kostelec

Med­na­rod­na­ Najvidnejši uspeh je dosegel Mariano začelo se je s pisanjem triurnega testa ge­o­gra­fs­ka­ Alejandro Kostelec, ki je na mednarodni o poznavanju obče geografije. Sledilo o­lim­pija­da­ geografski olimpijadi v Avstraliji osvojil je terensko delo. Ekipe so se pomerile bronasto medaljo. v znanju iz urbane geografije izbrane mestne četrti Brisbanea, ki se imenuje Olimpijada, na kateri je tekmovalo 91 Urban Village. Tretji dan je bil na vrsti udeležencev iz 23 držav, je potekala multimedijski geografski kviz. od 28. junija do 3. julija 2006 v mestu Prejemnikom olimpijskih medalj in njiho­ Brisbane. Člani slovenske ekipe so bili: vim mentorjem je čestital tudi minister za Mateja Jurak in Tadej Švencbir iz Rogaš­ šolstvo in šport dr. Milan Zver na sveča­ ke Slatine, Marko Kek iz Celja in naš nem sprejemu, ki je bil 26. julija 2006 v dijak Mariano Alejandro Kostelec. prostorih ministrstva v Ljubljani. Tekmovanje je potekalo v treh delih;

130 Do­bro­ raz­po­lo­že­na­ slo­ven­ska­ e­ki­pa­ na­ o­li­mpi­ja­d­i­ v Avstra­li­ji­ (spo­d­a­j le­vo­ Ma­ri­a­no­ A. Ko­ste­le­c)

Spo­me­ni­ca­ Kra­ljev­ske­ga­ ge­o­graf­ske­ga­ d­ruš­tva­ Ma­ri­a­nu­ A. Ko­stel­cu­

131 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Marko Arnuš RAZISKOVALNA NALOGA

ablo Martin Kostelec se je v šol. Pre­dm­e­tno­ letu 2005/06 udeležil sreča­ po­droč­je­ Pnja srednješolskih raziskovalcev zgo­do­vine­, novejše slovenske zgodovine, ki so ga s­o­cio­lo­gije­, organizirali Zavod Republike Slove­ ge­o­gra­fije­ nije za šolstvo, Slovensko sociološko društvo, Zveza zgodovinskih društev in Društvo učiteljev zgodovine v sodelo- ­vanju s Koerber-Stiftung iz Hamburga.

Na temo z naslovom Prihajamo in odhaja­ Prvo­ m­e­s­to­ mo je na državnem nivoju dosegel prvo mesto s svojo raziskovalno nalogo Sloven­ ci v Argentini in njihovo vračanje v Slove­ nijo. Pablo se je poleti kot predstavnik Slovenije udeležil tabora raziskovalcev Pre­d­sta­vi­te­v zma­go­val­ne­ ra­zi­sko­val­ne­ na­lo­ge­ v Mu­ze­ju­ no­vej­še­ sodobne evropske zgodovine v Berlinu. zgo­d­o­vi­ne­ v Ljub­lja­ni­ le­ta­ 2006

Nina Arnuš SOCIOLOGIJA

a področju sociologije so bile v Ercegovčević z raziskovalno nalogo šolskem letu 2004/05 aktivne Odvisnost od komuniciranja preko inter­ Ntri dijakinje, ki so sodelovale na neta in dosegla drugo mesto z denarno dveh tekmovanjih na državnem nivoju. nagrado. Fakulteta za družbene vede je v okviru Vse tri dijakinje so se udeležile tudi držav­ projekta Znanost mladini razpisala tekmo­ nega srečanja mladih raziskovalcev Slove­ Odvis­no­s­t vanje Raziskovanje informacijske družbe. nije v okviru Zveze za tehnično kulturo o­d inte­rne­ta­ V ožji izbor (20 najboljših nalog) sta se Slovenije (Gibanje znanost mladini), kjer uvrstili Mirjam Mujić in Tea Malnar, ki sta sta dijakinji Mirjam Mujić in Tea Malnar s izdelali raziskovalno nalogo z naslovom svojo raziskovalno nalogo dosegli brona­ Pornografija na internetu, ravno tako pa sto priznanje. se je v ožji izbor uvrstila dijakinja Asja

132 Polonca Kukec EKSKURZIJE

a šoli smo dijakom v minulih šolskih letih ponudili številne Šo­la­ na­ ko­le­s­ih Nekskurzije, na katerih so pridobi­ … A je­ to­ s­plo­h vali nova spoznanja in nadgrajevali učno kak­šna­ šo­la­? snov, ki so jo usvojili pri pouku.

V okviru obveznih izbirnih vsebin iz obvez­ ne ponudbe šole so se dijaki 4. letnika vsa leta udeleževali štiridnevne ekskurzije z naslovom Znana in manj znana Sloveni­ ja z zamejstvom. Poleg Prekmurja, kamor Dolenjci poredkeje zaidemo, si dijaki ogledajo še avstrijsko Koroško z vojvod­ skim prestolom ter obiščejo Slovence v Reziji. Zadnji dan ekskurzije je namenjen spoznavanju Primorske in Krasa.

Vsako leto smo dijakom ponudili tudi več ekskurzij po prosti izbiri, v okviru katerih so spoznavali številne kraje in pokrajine v tujini. V minulih desetih letih so obiskali Zagreb, Benetke, München in Salzburg, Budimpešto, Dunaj, Pariz, London in Berlin. Dijaki se ekskurzij radi udeležujejo, saj jim ponujajo tudi možnost za prijatelj­ sko druženje z vrstniki, za kar ob številnih vsakodnevnih obveznostih v šoli in izven Na­gra­je­na­ fo­to­gra­fi­ja­ Ja­ke­ Šu­lna­ s pla­ni­nske­ tu­re­ nje pogosto zmanjkuje časa. se­pte­mbra­ 2006

133 Utrip šole 1996–2006 n a n a Š I H P o t e H

1 2

3 4

5 6 7 8 9

10 11 12

1. Vipavski Križ, 2006 2. V Reziji, 2006 3. Na Muri, 2006 13 4. Velenje, 2006 5. Benetke, 2000 6. Wadowice, 2005 7. London, 2006 8. München, 1999 9. Berlin, 2005 10. Goričko, 2006 11. Pariz, 2005 12. Budimpešta, 2001 13. Dunaj, 2002 260 let Gimnazije Novo mesto

Polonca Kukec DEBATNI KLUB

prihodom debatnega programa, ga kluba Hunter College High School iz ki ga je med slovenske srednješol­ New Yorka. Nameščeni so bili pri naših S ce sredi 90. let prinesel Inštitut za dijakih, skupaj pa so obiskali najzanimivej­ odprto družbo (Open Society Institut) iz še slovenske kraje ter se 3. in 4. septem­ New Yorka, smo tudi na naši šoli osnovali bra 1999 pomerili na mednarodnem Za­ in debatni klub. Vsi slovenski debatni klubi debatnem turnirju na naši šoli. Naslednje pro­ti so se povezovali pod okriljem zavoda leto smo odpotovali v New York in vrnili Za in proti – zavod za kulturo dialoga iz obisk ameriškim debaterjem. Ljubljane, ki ga je vodila Bojana Skrt. V vseh debatnih klubih so se zbirali dijaki, Dijakinja Barbara Mali je bila zaradi ki jih je zanimalo aktualno družbeno uspehov na debatnih turnirjih izbrana v dogajanje doma in po svetu, v debatah z petčlansko ekipo, ki je februarja 2000 Sve­tov­no­ vrstniki pa so lahko razvijali svoje kritično zastopala Slovenijo na svetovnem srednje­ s­red­nje­šo­ls­ko­ mišljenje ter veščine javnega nastopanja. šolskem debatnem prvenstvu v Pittsburghu, de­bat­no­ ZDA, mentorica Polonca Kukec Tomas pa prve­ns­tvo­ Oktobra 1998 so se dijaki seznanili s je na prvenstvu sodelovala kot mednarod­ programom in se že v novembru udeležili na sodnica. Mednarodna obzorja debati­ Kultura­ seminarja iz retorike pod vodstvom profe­ ranja so se odpirala tudi drugim dijakom, dia­lo­ga­ sorice Barbare Rebolj. Sledile so redne ki so se usposabljali na Hrvaškem in tedenske priprave na različne teme in Poljskem. debaterji so se začeli udeleževati turnirjev po različnih slovenskih krajih, od Trbovelj, Spomladi 2001 smo na šoli izvedli izobra­ Ljubljane, Kočevja, Črnomlja, kmalu pa ževanje za debaterje Dolenjske, Bele smo tudi na naši šoli organizirali regijski krajine in Posavja, najuspešnejši dijaki Izo­bra­že­va­nje­ turnir in presenetljivo osvojili prvo mesto. pa so se v maju udeležili parlamentarne debate v Ljubljani. Maja 1999 so se debaterji udeležili Ker so postajale debatne teme iz leta mednarodnega turnirja v Ljutomeru in v leto zahtevnejše, smo k sodelovanju Med­na­rod­ni ekipno osvojili tretje mesto. Najuspešnej­ povabili tudi zunanje strokovnjake, ki so us­pe­hi ši dijaki so sodelovali na mednarodnem nam pomagali osvetliti nekatera področ­ poletnem taboru na Pokljuki, kjer jih je ja. Spomladi 2002 sta nas obiskala obiskal Noel Selegzy, direktor Inštituta predstavnika Mirovnega inštituta Aldo za odprto družbo iz New Yorka. Udele­ Miholič in Marta Gregorčič, ki sta dijake ženci so pridobili veliko novega znanja seznanila z begunsko problematiko in in izpopolnili svoje veščine govorništva. varovanjem človekovih pravic. Ob koncu avgusta 1999 je na prijateljski obisk pripotovalo devet članov debatne­

136 Aprila 2002 so naši debaterji ponovno zmagali na državnem srednješolskem Zm­a­ga­ na­ debatnem turnirju, zmagovalna ekipa držav­ne­m­ pa se je maja predstavila v parlamentu. turnirju Nova znanja so debaterji pridobivali še na debatnem taboru na Arehu, dva člana pa sta odpotovala na tabor na Slovaško.

Tudi v šol. letu 2002/03 je bil debatni klub naše šole najboljši v državi, saj so na regijskem tekmovanju naše ekipe zasedle prva tri mesta, na državnem turnirju v Postojni so debaterji zasedli 3. mesto in postali državni prvaki v angleški debati. Da bi v vrste debaterjev priteg­ De­ba­ter­ji De­ba­te­rji­ z me­nto­ri­co­ Po­lo­nco­ Ku­ke­c na­ nili tudi nove dijake, smo v sodelovanju s­pe­t me­d­na­ro­d­ne­m tu­rni­rju­ v Lju­to­me­ru­ l. 1999 z Za in proti – zavodom za kulturo naj­bo­ljši dialoga pripravili predavanje profesorja Alberta Sniderja z univerze v Vermon­ tu, ZDA, njegova predavanja pa smo redno spremljali tudi preko interneta. Zaradi izjemnih rezultatov se je članica našega kluba Vladka Ilić uvrstila v ekipo, ki je zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Peruju. Štirje dijaki so poleti 2003 našo šolo zastopali na mednarod­ nem taboru IDEA in turnirju v Ljubljani, na katerem je sodelovalo več kot 30 držav. Dijaki so bogatili svoje znanje na različnih področjih nacionalne in svetovne problematike, z aktualnimi temami pa so se seznanjali tudi na debatnem taboru na Arehu.

Leto 2003/04 je prineslo nove izkušnje in uspehe na slovenskih in mednarodnih turnirjih. Najmočnejši mednarodni debatni tabor so organizirali v Ljutomeru, na njem pa je sodelovalo 34 ekip iz Hrvaške, Srbije in Črne gore, Madžarske, Romuni­ je in Nemčije. Naši najuspešnejši debater­ ji so odpotovali na tabore in turnirje v Na­ši­ d­e­ba­te­rji­ na­ se­d­e­žu­ OZN v Ne­w Estonijo in na Češko. Yo­rku­ le­ta­ 2000

137 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Menjava generacij debaterjev in mentor­ lijo z različnih zornih kotov. Ob tem se jev je prinesla manjši premor v delovanju učijo strpnosti do drugače mislečih ter kluba, vendar se na prihodnja tekmo­ razvijajo veščine javnega nastopanja. vanja že pripravljajo nove generacije debaterjev. V minulih letih so iz našega debatnega kluba izšli številni uspešni debaterji, ki so Delo v debatnem klubu je zelo intenziv­ jim pridobljene veščine koristile v srednji no, saj je poleg splošne razgledanosti šoli, še bolj med študijem, mnogi pa so za uspehe potrebno tudi trdo delo med svoje govorniško znanje še nadgradili in Trdo­ de­lo­ šolskim letom in med počitnicami. Dijaki ga s pridom uporabljajo na delovnem se izpopolnjujejo s študijem literature mestu. ter iskanjem in medsebojno izmenjavo informacij, da lahko problematiko osvet­

Na­ Dru­žbo­slo­vne­m fe­sti­va­lu­ o­kto­bra­ 2006

138 Mojca Lukšič, Helena Zalokar DRUŽBOSLOVNI FESTIVAL MLADIH

sodelovanju s Slovenskim socio­ Oktobra 2006 smo na gimnaziji v sodelo­ loškim društvom in Dolenjskim vanju s Slovenskim politološkim društvom, Vm uzejem je naša šola v marcu Slovenskim komunikološkim društvom, 2004 prvič organizirala Družboslovni Slovenskim sociološkim društvom ter festival mladih. Nanj smo povabili gimna­ Fakulteto za družbene vede organizirali 2. družbo­s­lov­ni Nič ni bo­lj zijce iz vse Slovenije. Udeležilo se ga 2. družboslovni festival, ki se ga je udele­ fe­s­tiva­l prak­tično­ ko­t je več kot 100 gimnazijcev in učiteljev žilo okoli 100 dijakov in mentorjev iz do­bra­ te­o­rija­ sociologije iz različnih krajev. Po prihodu cele Slovenije. Predavanja z delavnicami v Novo mesto so si v Dolenjskem muzeju so bila v petek popoldan in v soboto ogledali arheološko zbirko in poslušali z zaključkom v šolskem atriju. Izvedli predavanje o Novem mestu skozi čas ter smo naslednja predavanja oz. delavni­ si pod vodstvom naših učiteljev ogledali ce: Šport in politika, So ženske res bolj kulturnozgodovinske znamenitosti čustvene kot moški?, Ali mladi res nimajo Novega mesta. Po kosilu je sledilo plenar­ vpliva na politiko?, Digitalna generacija no predavanje dr. Valerije Korošec o in spletna mobilizacija, Zakaj mestna človekovem razvoju v Sloveniji – dilemah središča umirajo?, Reaktivno in proaktiv­ in priložnostih. no komuniciranje: primer McDonald’sa po napadu dokumentarnega filma Super Delo se je nadaljevalo v skupinah, delav­ size me, Zemlja je moj dom, Od pripo­ 1. družbo­s­lov­ni nicah, kjer so člani Slovenskega socio­ močka za zapeljevanje do političnega fe­s­tiva­l loškega društva in predavatelji Fakultete orožja: družbene funkcije prehranjeva­ za družbene vede dijakom predstavili nja, Religija in pop kultura, Raziskovanje različne aktualne teme z naslovi: Razisko­ posebnosti lokalnih volitev v Sloveniji vanje brez tehtnice in laboratorija, Fair ter Ni vsega na Googlu! Družboslovna play: šport proti politiki, Politična ekologi­ besedila na spletu. ja, Kako sociološko misliti prehranjevalne navade?, Globalizacija kot amerikaniza­ Na obeh festivalih so vsi predavatelji oz. cija sveta, Ko staršev ni doma: sociologija moderatorji delavnic pripravili povzetke, spolnosti, Nova religijska in duhovna ki so jih v zborniku prejeli vsi udeleženci. Zbor­nik gibanja (sekte), Ekologija vsakdanjega Ob zaključku festivala smo med dijaki in življenja, Kjer je dim, ni nujno tudi ogenj mentorji izvedli evalvacijo, ki je pokaza­ (ali o iracionalnem jedru sovraštva do la, da potrebujejo takšne vrste druženja drugega), Kiberseks: kuga fantazem in pridobivanja novih znanj, zato smo se in/ali varni seks?, Prihaja “chat room” odločili, da bo festival postal tradiciona­ generacija?, O novih medijih in novi kultu­ len. ri druženja ter Zamišljanje posameznika v politični teoriji.

139 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Mateja Pečjak DEBATERJI OSVAJAJO AMERIKO

oj prvi in do danes še vedno sni in železniški postaji pričakali naši gosti­ edini obisk Amerike se je telji. Maja (še ena članica naše “odpra­ Mzgodil v času gimnazijskih dni. ve”) in jaz sva bivali pri Elizabeth, ki je Kulturni Takrat je debatni klub dobival svoje prve stanovala v samem centru mesta. Z Majo šo­k d­i­ja­ki­nja­ gim­na­zi­je­ poteze in prve člane v novomeški gimna­ sva bili prepričani, da si ne bova nikoli 1996–2000 ziji. In prav debatni klub je bil vzrok in zapomnili vseh ulic in avenij, po katerih si povod našega obiska Amerike, točneje prišel do stanovanja. New Yorka. Naš obisk je trajal štirinajst dni, od katerih Vse se je začelo s sodelovanjem debat­ smo jih deset preživeli na Manhattnu. So­de­lo­va­nje­ nega kluba, ki je deloval na srednji šoli Sicer smo si želeli videti kar največ mesta, z Am­e­riko­ v New Yorku, ter našega debatnega vendar pa je bil naš čas v New Yorku kluba. Najprej so nas obiskali naši vrstniki veliko prekratek. Polonca in Tomas, naša prek oceana, ki so bili sicer navdušeni vodiča, spremljevalca, svetovalca, sta nad Slovenijo, predvsem jim je bila všeč za nas že vnaprej izdelala program narava z gozdovi, vendar pa mi je v ogledov. Obiskali smo večino lokacij, spominu najbolj ostalo njihovo navduše­ ki jih mora videti vsak turist, ki pride v nje nad McDonald’som, ki so ga zagle­ New York. Obiskali in tudi doživeli smo dali v Ljubljani. Naključnemu opazovalcu Broadway. Ogledali smo si namreč eno bi se lahko zdelo, da so našli kanček izmed predstav, nad katero sem bila doma v oddaljeni deželi. Natanko čez navdušena. Broadway je posebej lep leto dni smo bili tudi mi povabljeni na zvečer ali ponoči. Takrat se prižgejo vse obisk v New York. luči, barve na reklamnih panojih so še izrazitejše, ulice pa se napolnijo z ljudmi. Za večino je bilo to prvo večje potovanje, Tik preden smo zapustili New York, morda tudi prvo potovanje z letalom. Vsi so naju z Majo povabili na poskusno zaspani in pomečkani smo po približno predvajanje filma. Na osnovi kritike in deseturnem letu pristali v Ameriki. Vendar mnenja testnega občinstva lahko ustvarjal­ kakšni Ameriki! Na letališču smo stali v dolgi ci dobijo približno predstavo o uspešnosti dolgi vrsti (morda je takšna ostala le v mojem filma ali serije. spominu), kjer so nam pregledali potne liste ter skušali ugotoviti, kakšen je namen našega Med znamenitostmi me je zelo pritegnila obiska. Že na letališču smo spoznavali različ­ kitajska četrt. Presenetila me je z neskonč­ ne kulture, rase, veroizpovedi … nimi majhnimi trgovinicami, v katerih lahko najdeš skoraj vse, in majhnimi lokali. Ko Po rahlem kulturnem šoku smo se odpravili sem stopila iz podzemne železnice na v New York, kjer so nas na glavni avtobu­ ulico, se mi je za trenutek zazdelo, da

140 sem se znašla na drugem koncu sveta. saj smo debatirali v angleščini, in to z Četrt je pisana, barvita in hrupna, vendar dijaki, ki jim je bila angleščina materni zelo simpatična in res popolnoma drugač­ jezik, poleg tega pa je bil način debate na kot drugi deli mesta. nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni. V debati sta se soočila le dva govorca, V spominu mi je ostala tudi t. i. Modna ne pa dve skupini s po tremi govorci. avenija, kjer je vse dogajanje povezano Nismo se odrezali tako slabo, kot smo z modo. Tam so različni studii in ateljeji, sprva pričakovali; še posebej, ko nas je v katerih številni oblikovalci uresničujejo zapustila začetna trema, smo pokazali svoje kreacije, prava paša za oči pa so svoje znanje. različna oblačila, ki jih prevažajo na stoja­ lih od ene do druge lokacije. Nekoliko Vendar pa mi je bolj ostal v spominu drugačno pa je dogajanje na peti aveniji. New York s svojo mešanico različnih Trgovine, hoteli in muzeji so zelo prestiž­ kultur in ljudi. Slednje mi je bilo tudi ni. Večina ljudi na tej aveniji je podobno najbolj všeč. Zdi se, da mesto nikoli ne urejena, kar je v popolnem nasprotju s spi. Stavek je res klišejski, ampak hkrati pisanostjo ostalih ulic. najprimernejši za opis tega mesta. Večina ljudi pravi, da mesto bodisi vzljubiš ali pa Vendar pa naš obisk Amerike ni bil le ga nikoli več ne obiščeš. Meni je pomenil De­ba­ter­ji na­ turistični. Preizkusili smo se tudi v debatah kratek vpogled v vse možnosti, ki jih lahko pre­izkušnji z nadebudnimi debaterji. Debate so življenje ponudi. Če pomislim na čas, potekale na univerzi Yale, ki je skorajda preživet v New Yorku, še danes čutim mesto v malem. Moram priznati, da so energijo in utrip mesta. In mislim, da moj bile debate na začetku nekoliko slabše, prvi obisk ne bo ostal zadnji.

De­ba­te­rji­ v Ame­ri­ki­ se­pte­mbra­ 2000

141 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Jasmina Žagar LIKOVNA DEJAVNOST

ikovni jezik je univerzalen in izredno vsako sredo skrili v likovno učilnico in raznolik in se v šoli zrcali v mozaikih izdelovali umetniške izdelke iz nevsak­ Lneštetih likovnih izdelkov in dejavno­ danjih materialov. sti. V izdelkih je izražena vsa pisanost mladostniškega videnja, čutenja, dojema­ V okviru natečaja Olimpizem je dijaki­ nja in spreminjanja. Ustvarjalna razno­ nja naše šole Manca Seničar osvojila Raz­lični likost je vnesena v vsako abstraktno in prvo nagrado v svoji starostni skupini, na­te­ča­ji figurativno podobo. Vse te koščke umske deset dijakov je dobilo pohvale za in racionalne ustvarjalne predelave smo sodelovanje. v desetih letih prikazali na likovnih delav­ Sodelovali smo na natečaju Tistega nicah, v likovnem in ustvarjalnem krožku, čarobnega dne. Dela šestih dijakinj so na razstavah, natečajih, v sodelovanju z bila razstavljena, Simona Korošec in drugimi krožki in drugimi ustanovami. Mija Golob pa sta se udeležili ustvarjal­ Razgibana likovna dejavnost in pomem­ ne delavnice v Mariboru. bni dosežki so na šoli prisotni v vsakem Izdelali smo tudi slike, grafike in koledar­ letu posebej. je za natečaj Generacija X­, kamor smo poslali deset del, ki so bila kasneje na Leta 1997 smo na državnem nivoju ogled v Cankarjevem domu. Na­lo­ge­ za­ sodelovali v projektu Gibanje znanost Giba­nje­ mladini in dosegli prvo in drugo mesto z Leta 2001 smo se skrbno pripravljali na zna­no­s­t dvema raziskovalnima nalogama. Dijaki­ mednarodni grafični natečaj Nebesedne Ne­be­s­e­dne­ m­la­dini nja Maja Potočnik je izdelala nalogo z vezi, na katerem so mladi svoje doživlja­ ve­zi naslovom Dolenjski muzej, Maja Sušin nje in razumevanje občečloveških vezi pa nalogo Najvidnejši kulturni spomeniki izrazili popolnoma svobodno v poljubni mesta Trebnje. grafični tehniki. Na natečaju je sodelo­ valo 14 šol in 152 mladih likovnih ustvar­ Naslednje leto smo sodelovali z delavni­ jalcev. Strokovna komisija je za razstavo co slikanje na svilo ob svetovnem dnevu izbrala 80 del, od katerih so jih naši 1998 voda, pripravili razstavo likovnih del ob dijaki izdelali 22. Maruša Spasovski, zaključku leta in ob novem letu okrasili Daša Guštin, Marina Katalenič in Mateja celotno šolo z izdelki, ki so jih naredili Kastelic so za svoje grafike prejele prizna­ sami dijaki. nje z nagrado. Za nagrajence smo aprila 2002 organizirali grafično delavnico v Likovni krožek se je začel redno sestaja­ Kulturnem centru Janeza Trdine, iz najlepših Likov­ni ti v šol. letu 2000/01, kjer smo raznoli­ grafik pa smo leta 2003 naredili novoletni kro­že­k ko likovno dejavnost prikazovali javno, koledar za prodajo na bazarju. Nekatere na razstavah, natečajih ali pa smo se grafike še sedaj krasijo šolski atrij.

142 Gra­fi­čni­ li­sti­ za­ Ne­be­se­d­ne­ ve­zi­ l. 2001 Na­gra­je­na­ gra­fi­ka­ na­ na­te­ča­ju­ Ne­be­se­d­ne­ ve­zi­

Domen Husu je dobil prvo nagrado v Mediha Šiljić pa drugo nagrado za Prva­ skupini srednješolcev za sodelovanje v dosežene uspehe na državnem nivoju, na­gra­da­ natečaju Evropa v šoli 2002, ki ga je zato se je udeležila mednarodnega razpisal Svet Evrope. tabora na Nizozemskem. Evro­pa­ Ustvarjali smo tudi na drugih likovnih Proti koncu šolskega leta smo zbrali v šo­li področjih: okrasili smo šolo ob novem še toliko energije, da smo sodelovali letu, izdelovali knjige ob dnevu knjige in v mednarodnem likovnem natečaju za pomagali ustvarjati sceno za šolsko igro otroke in mladino Claude Monet – the Gimnazija v desetih slikah. gardier of colors, kjer smo izdelovali slike in risbe v različnih likovnih tehnikah. V naslednjem šol. letu je bila dejavnost Spoznavali smo vplive tehnik in materia­ 2002/03 likovnikov prav tako zelo raznolika. Mladi lov in tako odkrivali popolnoma nove likovni ustvarjalci svojo prekipevajočo načine slikanja in risanja. energijo prav radi usmerijo v oblikovanje Želeli smo, da se naše delo tudi javno umetniških izdelkov za različne natečaje. predstavi šoli, zato smo ob koncu novem­ V začetku novembra smo se udeležili bra pripravili razstavo z grafičnimi listi srednješolskega bienala Mozaik prija­ in izdelki iz fuzijskega stekla. Celotni teljstva z naslovom Drevo. Pet dijakov je razstavi smo dodali še fotografije, ki so s prejelo priznanja, Sara Matko in Mirjana pomočjo komentarjev popestrile likovna Beretič pa sta se 28. in 29. 11. udeležili dela. tabora v Mariboru. Tudi veseli december je zanimiv za mlade umetnike. To leto smo izbrali Ponovno smo sodelovali na natečaju posebno izdelane mobile in novoletne Evropa v šoli z naslovom Različni in lučke, ustvarjene iz das mase. Celotno enakopravni živimo skupaj in na planetu dekoracijo smo popestrili s smrekicami, Zemlji. Pet dijakov je dobilo priznanja, izdelanimi iz naravnih materialov.

143 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

De­ce­mbra­ je­ šo­la­ le­po­ o­kra­še­na­ Li­ko­vno­ u­stva­rja­nje­ Mi­rja­ne­ Be­re­ti­č, Sa­re­ Ma­tko­ i­n me­nto­ri­ce­ Ja­smi­ne­ Ža­ga­r le­ta­ 2002

144 Vsakoletna okrasitev šole je bila tudi v teh Zadna tri leta smo pri likovnem krožku letih pomembna popestritev, in tako se je veliko svojega dela posvetili oblikova­ Vs­a­ko­let­na­ lahko izjemna dijaška kreativnost predsta­ nju in urejanju ter izdelovanju izdelkov o­kra­si­te­v šo­le­ vila na ogled zunaj razreda, na hodnikih za bazar. Mladostno energijo in izvir­ in v atriju. Dijaki so s svojo izvirnostjo, nost smo usmerili v dejavnosti, ki niso ročnimi spretnostmi in dekorjem popestrili namenjene samo prodaji, zaslužku, šolske prostore. temveč predvsem druženju, sodelovanju znotraj razreda, spoznavanju in razvijanju Prav tako smo večkrat sodelovali na števil­ čuta solidarnosti. K dogodku smo vsako Za­ bo­ljše­ Na­te­ča­ji nih natečajih, kot so: Znani in manj znani leto pritegnili več razredov, tako da je v m­o­žno­s­ti umetniki, Generacija X­, Evropa v šoli in povprečju sodelovalo okoli 25 oddelč­ drugi. nih skupnosti s prodajnimi akcijami ali z Umetnost je odraz in ogledalo družbe, zabavnim programom. Druženje, novi v kateri je nastajala. Zato so dela, ki jih izzivi in dobrodelnost so vrednote, ki so naredijo mladi likovni ustvarjalci, največ­ še kako dobrodošle v našem vsakdanjiku. krat kritična, izzivalna in inovativna, izdel­ Prvo leto je pri izvedbi bazarja poleg ki pa so zaradi tega izrazno prepričljivi in mentorice Jasmine Žagar sodelovala še bogati ter izžarevajo iskrene misli mladih Nuša Rustja, zadnji dve leti ji pomaga ustvarjalcev. Oglejte si jih vedno, ko imate Verena Potočnik. priložnost, saj so kot likovni film današnje­ ga sveta. Mentorica vseh likovnih dejavnosti na šoli je profesorica Jasmina Žagar.

Božično-novoletni bazar

V decembru 2003 smo prvič pripravili božično-novoletni bazar. Z novimi vsebi­ nami smo želeli popestriti predbožično in prednovoletno dogajanje na šoli, zato smo izdelovali in prodajali voščilnice, okraske, darila, koledar, zbirali igrače, organizirali dobrodelni koncert idr. Na bazarju sodelujejo likovni krožek in posamezni razredi, ki izkupiček namenja­ jo šolski dobrodelni akciji Za boljše možnosti ali za kakšno drugo dobrodel­ no dejavnost. Po 15. decembru je atrij v znamenju bazarja, obiskujejo ga starši, dijaki, učitelji in drugi obiskovalci. Otvo­ri­te­v ba­za­rja­ l. 2003

145 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Barbara Maznik ZBIRKA MODERNE UMETNOSTI

eta 2000 je Gimnazija Novo mesto vrednostni sistem in nanjo ne gledajo kot dobila zbirko moderne umetnosti. na nekaj nerazumljivega in zato nesmi­ LNa pobudo Branka Suhyja, slikarja, selnega. S tem je uresničen cilj zbirke grafika in organizatorja bienala slovenske moderne umetnosti, kot ga je v katalogu grafike, so bienalni nagrajenci Bogdan 6. bienala slovenske grafike opredelil Borčić, Jožef Muhovič, Bojan Kovačič, Igor Zidić: “Udomačevati (slovensko) Karel Plemenitaš in pobudnik Gimnazi­ moderno umetnost, negovati njen podmla­ ji Novo mesto podarili 17 grafik, ki so dek, sklepati prijateljstva in zavezništva, razstavljene na hodniku prvega nadstrop­ iskati bodoče zbiralce. In kaj je še lepše, ja in v zbornici. spodbudnejše, bolj dolgoročno uteme­ ljeno in tržno orientirano kot vlagati v S 6. bienalom slovenske grafike se je mlade, izobražene ljudi in investirati v 6. bie­na­le­ uresničila zamisel o postavitvi zbirke prihodnost?” s­lo­ve­ns­ke­ moderne umetnosti v okviru šole, ki bi gra­fike­ živela in dihala z dijaki, bodočimi intelek­ Po 7. bienalu slovenske grafike leta 2006 tualci, jim približala moderno evropsko bo gimnazijska zbirka bogatejša še za umetnost in v njih prebudila željo po sedem grafičnih listov avtorjev Lojzeta preučevanju grafičnega oblikovanja. Logarja, Marjana Tršarja in Vladimirja Dijaki, ki se dnevno srečujejo z moder­ Makuca. no grafiko, jo lahko sprejmejo v svoj

Gra­fi­čni­ li­sti­ Bra­nka­ Su­hyja­ v šo­lski­ zbo­rni­ci­

146 CIVES MUNDI SUMUS OMNES. VSI SMO DRŽAVLJANI SVETA.

Erazem Roterdamski 260 let Gimnazije Novo mesto

Polonca Kukec UNESCO ASP mreža šol

letu 1997 je bila naša šola v prvi Delavnice, ki so se v preteklem letu skupini srednjih šol, ki so postale izkazale kot uspešne, smo ohranili, Včl anice Unescove ASP mreže šol. predstavljene pa so bile tudi nekatere Vključite­v v Na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu nove vsebine. V delavnicah so se nam Da­n vo­da­ ko­t UNESCO ASP je v juliju 1997 potekal tradicionalni pridružili tudi vrstniki s pobratene gimna­ m­e­dpre­dm­e­tno­ m­re­žo­ šo­l Unescov tabor, nanj pa so bili povabljeni zije iz Nykobinga na Danskem. Projekt po­ve­zo­va­nje­ tudi slovenski srednješolci z namenom, da Dan voda smo aprila 1999 predstavili kot se seznanijo z idejo dela te mednarodne vzorčni primer medpredmetnega povezo­ organizacije. Tabora so se udeležili štirje vanja na sejemski prireditvi Dnevi sloven­ dijaki, ki so novembra istega leta idejo skega izobraževanja v Cankarjevem prenesli svojim vrstnikom z javno predsta­ domu in zanj poželi veliko pohval. vitvijo v Domu kulture Novo mesto. Kmalu so sledile akcije obeleževanja medna­ Z vključitvijo v veliko družino šol z vsega rodnih praznikov, najširši odmev v sloven­ sveta so se našim dijakom odprle številne skih medijih pa je doživel projekt Ulica možnosti za mednarodno sodelovanje. aidsa, ki so ga pripravili dijaki 4. e pod Dijakinja Barbara Mravinec se je julija Med­na­rod­no­ vodstvom Maje Potočnik. 1999 udeležila multidisciplinarnega s­o­de­lo­va­nje­ tabora Modra Donava, ki je potekal v Spomladi 1998 so se dijaki 1., 2. in 3. Passauu v Nemčiji, Boris Anže Dugar Sve­tov­ni letnika vključili v projekt ob 22. marcu, da­n vo­da­ svetovnem dnevu voda. Delo je potekalo v obliki številnih delavnic, ki so pokrivale vsa predmetna področja. Konec junija smo na naši šoli pripravili 1. srednješolski Unescov tabor, ki se ga je udeležilo okrog trideset dijakov iz sedmih slovenskih srednjih šol. Njihovo delo je potekalo v geološki, etnološki, umetnostnozgodovinski, arheo­ loški in astronomski delavnici, k vodenju teh delavnic pa smo pritegnili tudi zunanje sodelavce. Teden druženja je prehitro minil, dijaki pa so jeseni sedli v šolske klopi, obogateni z novimi prijateljstvi in spoznanji, in izkušnjo prenesli svojim vrstnikom.

Tudi spomladi l. 1999 smo ponovili projektne delavnice ob dnevu voda. Ane­la­ Be­šo­ na­ me­d­na­ro­d­ne­m ta­bo­ru­ v Ko­re­ji­ le­ta­ 2001

148 se je avgusta 1999 udeležil umetnostno­ Skupaj z Gimnazijo Celje Center smo zgodovinskega tabora, ki je potekal v prevzeli nacionalno koordinatorstvo za Rørøsu na Norveškem, Jelka Fric in Lučka projekt prostovoljstva z naslovom Človek Člo­ve­k člo­ve­ku – Lihteneger sta konec oktobra in v začetku človeku – človek, saj je na obeh šolah člo­ve­k novembra 1999 prisostvovali svetovnemu med dijaki to že skoraj dve desetletji kongresu mladih Ideje za tretje tisočletje, precej razširjena dejavnost. ki je potekal v Honoluluju na Havajih, ZDA. Naši dijaki so s svojimi prispevki Vsako leto smo se ob 10. decembru, sodelovali tudi na različnih mednarodnih dnevu človekovih pravic, udeleževali natečajih s področja naravoslovja in likov­ osrednje slovenske prireditve ASP mreže 10. de­ce­m­be­r – ne umetnosti. šol, predstavljali svoje dosežke in uživali v da­n člo­ve­ko­vih izmenjavi izkušenj z ostalimi šolami, saj se pra­vic V prihodnjih letih smo kot šola dobro vsi zavedamo, da le ob sodelovanju vsi sodelovali s korejsko nacionalno komisijo pridobimo in dosegamo boljše rezultate. za Unesco, na mednarodne tabore v to daljno deželo pa so od l. 2000 do 2003 potovali dijaki Anela Bešo, Brina Redling, Katja Dular in Radovan Trifković.

Sodelovali smo tudi v številnih projektih, ki so jih pripravljale ostale slovenske šole Pro­jek­ti o­s­ta­lih iz ASP mreže šol. Med najvidnejše prire­ s­lo­ve­ns­kih šo­l ditve, na katerih so sodelovali naši dijaki, vsekakor sodijo: delavnice pustnih običa­ jev in izdelave kurentov na Ptuju, športni tabor na Ptuju, likovni in literarni natečaji v organizaciji Dijaškega doma Lizike Jančar v Mariboru, interdisciplinarni tabor v Trenti v organizaciji Gimnazije Nova Gorica, astronomski tabori v organizaciji Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane, tabor Jezero je – jezera ni na Cerkniškem jezeru v organizaciji SGEŠ iz Ljubljane, srečanje prostovoljcev v Škofji Loki.

Na­gra­je­nke­ na­te­ča­ja­ Ti­ste­ga­ ča­ro­bne­ga­ d­ne­ z me­nto­ri­co­ Ja­smi­no­ Ža­ga­r v Ma­ri­bo­ru­ l. 2000

149 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Janez Gorenc COMENIUS Demokracija na srednjih šolah (2002–2005)

rojekt z zgornjim naslovom, ki je dijaki demokracijo razumejo predvsem potekal v okviru fundacije Cmepius kot izobilje neodtujljivih pravic, svoje Pin Evropske komisije, je na naši šoli dolžnosti in odgovornosti pa razumejo potekal tri leta, v njem pa so poleg naše precej fleksibilno. Približno enak odsto­ Evro­ps­ki sodelovale še štiri šole. Navkljub morebit­ tek, okoli 30 %, je bilo tistih, ki se za pro­je­kt nemu zavajajočemu vtisu pa se v projektu demokracijo sploh niso zanimali. nismo ukvarjali le s pravicami dijakov, temveč tudi z njihovimi dolžnostmi, razmiš­ Seveda pa so bile tudi razlike. Naša ljali smo o možnostih širjenja demokratič­ šola je med vsemi sodelujočimi v projektu Po­s­e­bno­s­ti ne misli med vrstniki in podobno. Na naši edina imela dijake v svetu šole, ki so imeli no­vo­m­e­ške­ šoli so v projektu aktivno sodelovali trije pravico voliti ravnatelja. Na gimnaziji iz gim­na­zije­ profesorji: mag. Gregor Mohorčič, Robert Novega Jičina, denimo, sploh niso imeli Šupe in mag. Janez Gorenc. dijaške organizacije. Ravno tako niso nikjer poznali razrednih ur. Dijakom se V projektu so sodelovali še učitelji in je po prvem letu zdelo, da bi morali na dijaki iz gimnazij v Novem Jičinu (Češka), vseh šolah spodbuditi vrstnike k razmišlja­ Koldinga (Danska), Bolzana (Italija) in nju, zato so se odločili narediti brošuro in Wadowic (Poljska). Čeprav smo bili nosil­ spletno stran, ki bi jo sproti nadgrajevali. ci projektnega dela učitelji, brez dijakov, Ker spletna stran potem ni nikoli zares še posebej pa brez sodelovanja dijaških delovala, so se odločili, da bi naredili film organizacij, ne bi mogli storiti prav veliko. za promocijo demokracije, kar jim je do konca triletja tudi uspelo. Tako smo prvo leto merili demokratični utrip med dijaki, preverjali njihovo sezna­ Učitelji smo se po analizi rezultatov njenost s konceptom demokracije ter jih ankete v drugem letu lotili uvajanja De­m­o­kra­tični spraševali, kaj bi moralo po njihovem demokratičnih principov v razred. Preizku­ principi v delovati bolje. sili smo več modelov evalvacije pouka, raz­re­du enega pa smo uporabili v vseh petih Ko smo kasneje rezultate različnih gimna­ šolah. Ob koncu leta smo primerjali Re­zulta­ti zij na treh letnih projektnih sestankih izkušnje, ki smo jih pri tem pridobili, in primerjali med seboj, smo presenečeni ugotavljali, kateri model je primernejši in ugotovili, v koliko poglavjih se med seboj kateri manj. Poleg skupnih dejavnosti, v ujemajo. Najbolj seveda v tistem, kjer katerih smo sodelovale vse šole v projek­

150 tu, smo na posamičnih šolah delali še delu na naših šolah in na zadnjem druge stvari, povezane s projektom. Tako sestanku, ki smo ga imeli teden dni po smo na naši šoli organizirali dve okrogli smrti papeža Janeza Pavla II. v njegovih mizi o demokraciji, konkretneje o kulturi rodnih Wadowicah, ocenili svoje delo ter pogovora ter o dolžnostih dijakov in učite­ izmenjali izkušnje. ljev, ne le o pravicah. Na okroglih mizah so sodelovali predstavniki večine razre­ Ko smo končali delo v projektni skupini, dov in nekaj profesorjev. Najbrž ni treba je sledila še temeljita evalvacija našega Re­zulta­ti posebej zapisati, da takšno soočanje dela. trilet­ne­ga­ dejstev in mnenj zelo učinkovito prepre­ Lahko smo ugotovili, da je imel triletni pro­jek­ta­ čuje zahrbtnost in obrekovanje, saj smo projekt ogromen vpliv na naše delo in si lahko povedali (bolj ali manj) vse, kar dojemanje dela in bivanja na šolah. nam je ležalo na duši. Med drugim tudi Izboljšali smo svoje komunikacijske to, da se je izkazalo, da se večina razred­ spretnosti v tujih jezikih, poleg tega smo nih predstavnikov zanima za demokracijo se veliko naučili o uspešnejšem spora­ na srednjih šolah le do zvonjenja ob zumevanju z dijaki in starši ter kako jih dveh, potem pa se sredi stavka dvignejo pripraviti do dela in do lastne aktivnosti. in gredo domov. Morda najdragocenejše spoznanje glede dela z dijaki je bilo, da čeprav Tretje leto so dijaki zavzeto delali film, imajo dijaki najraje učitelja “natakarja”, Tim­s­ko­ učitelji pa smo se lotili proučevanja in pa je učiteljeva naloga predvsem ta, da de­lo­ evalvacije timskega dela na različnih dijake prisili, da čim več naredijo sami in šolah. Ker bi bilo preveč, če bi svojim si tako pridobijo prepotrebne izkušnje in kolegom solili pamet, smo se prelevili v navade za življenje in delo v prihodnje, klinične opazovalce razmer v timskem pa čeprav se mu še tako upirajo.

Seveda bi bilo preveč pričakovati, da bodo dijaki zares dovolj zreli za uvid, Izkušnje­ da so njihove dolžnosti ravno tako pomem­ne, če ne še bolj, kot njihove pravice in da gredo ene z drugimi z roko v roki. Če tega tako pogosto nočemo videti odrasli, kako naj to pričakujemo od najstnikov? Toda za dijake, ki so v projek­ tu sodelovali, so bile najpomembnejše izkušnje pri mednarodnem projektnem sodelovanju. Pravzaprav je bilo čisto vseeno, o čem so se pogovarjali. Vseka­ kor je za šolo dobro, da sodeluje v čim več tovrstnih projektih, zato jih toplo pripo­ ročam tudi v prihodnje.

Di­ja­ki­ i­n me­nto­rji­ na­ sre­ča­nju­ v Bo­lza­nu­ le­ta­ 2003

151 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Nuša Rustja OKOLJE GRADI MOSTOVE

imnazija Novo mesto je ena Sodelujoče skupine si izmenjajo enote­ izmed šestih slovenskih srednjih denski obisk, spoznavajo mesto in okoli­ Gšol, ki sodelujejo pri evropskem co, raziskujejo določeno okoljevarstveno projektu, v katerega je vključenih 34 šol temo, pišejo o njej članke v časopise in Mla­di v iz Nemčije in 34 iz Slovenije, Poljske, bivajo pri družinah gostiteljev. e­vro­ps­ke­m­ Slovaške, Češke in Madžarske. Projekt dia­lo­gu vodijo Nemška zvezna ustanova za Naša partnerska šola je Gymnasium am okolje (Deutsche Bundesstiftung Umwelt), Kaiserdom iz Speyerja. Prva izmenjava Inštitut IZOP (IZOP-Institut) in 20 regio­ je potekala od 12. do 19. 5. 2006 v nalnih in državnih časopisov iz držav Speyerju in druga od 2. do 9. 6. 2006 v udeleženk (iz Slovenije Delo). Pokrovi­ Novem mestu. teljstvo nad projektom imajo predsedniki posameznih držav, med njimi tudi dr. Cilji projekta so: Janez Drnovšek. • razširiti znanje o deželah EU, • vzpostaviti komunikacijo o okolje- Projekt bo trajal tri leta, od 2005 do varstvenih temah med starimi in Trilet­ni 2008. Skupine dijakov se vsako leto novimi članicami EU, pro­je­kt menjajo, tako da bodo sodelovale po tri • spoznati posebnosti druge dežele, Cilji različne skupine iz vsake šole. odpravljati predsodke, razvijati pro­jek­ta­ razumevanje in strpnost, • pridobivati spretnosti, ki so potrebne za kritično spremljanje informacij in medijev, • izpeljati projektno delo s pisanjem člankov za časopise, • izboljšati bralne in jezikovne spretno­ sti, • poglobiti in razširiti znanje nemščine.

Pro­u­če­va­nje­ če­bu­lne­ pe­ro­no­spo­re­ v Spe­ye­rju­ ma­ja­ 2006

152 Žiga Piletič, Mariano A. Kostelec OKOLJE GRADI MOSTOVE MED NOVIM MESTOM IN SPEYERJEM d­i­ja­ka­ gim­na­zi­je­ 2003–2007 redi maja se je 15 dijakov novomeš­ li nemške partnerje z učiteljicama Inge ke gimnazije s profesorico Nušo Bellmann in Roswitho Pitsch. Gimnazijci SRustja odpravilo v Speyer na obisk smo se na vso moč trudili, da bi gostom 15 dija­ko­v k tamkajšnjim dijakom Gymnasium am predstavili lepote Dolenjske in Slovenije. Kaiserdom. Nemci so bili nad naravnimi in arhitek­ turnimi lepotami naše dežele navdušeni. Prist­ne­ Obe šoli je povezal mednarodni Presenetile so jih odprtost, prijaznost in prija­te­lj­ske­ projekt Okolje gradi mostove – mladi gostoljubnost Dolenjcev ter gričevnata ve­zi v evropskem dialogu, v katerem poleg pokrajina z lepo urejenimi vinogradi in novomeške sodeluje še pet slovenskih šol. zidanicami. Za zaključek obiska smo jih Cilji triletnega projekta so povezati šole popeljali še na Slovensko primorje in v v evropskem dialogu, razvijati pri mladih Postojnsko jamo. občutek za okoljevarstveno problematiko in jih navajati na kritično spremljanje infor­ Mladi smo se drug od drugega v tem macij in medijev. Poleg raziskovalnega tednu ogromno naučili, najbolj pa so nas dela smo dijaki pisali članke za časopis obogatila nova prijateljstva, saj smo se Delo, nemški partnerji pa za Die Rhein razšli z obljubo, da ohranimo stike in se Pfalz. kmalu spet srečamo. Izle­t na­ Oba­lo­ Ker leži Speyer ob Renu, kjer je veliko ju­ni­ja­ 2006 kmetijskih obdelovalnih površin, smo se tam seznanili s projektom Zwipero, s katerim poskušajo čim naravneje odprav­ Zwipe­ro­ in ljati peronosporo na čebuli. Pri nas pa od­pad­ne­ vo­de­ smo se posvetili ravnanju z odpadnimi v po­reč­ju Krke­ vodami v porečju reke Krke. Številne infor­ macije smo dobili na Komunali Novo mesto, čistilni napravi v Straži in v tovarni zdravil Krka.

V Nemčiji smo ostali teden dni, v katerem smo dodobra spoznali njihov način življe­ nja in dela, med nami pa so se spletle pristne prijateljske vezi, ki so se v začetku junija le še okrepile. Takrat smo mi gosti­

153 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Tatjana Durmič, Janez Gorenc DIJAKI 3. B NA DANSKEM

od vodstvom razredničarke Tatjane Durmič in profesorja angleškega Pjezika Janeza Gorenca so dijaki izvedli samostojni projekt mednarodnega povezovanja in mednarodne izmenja­ ve z vrstniki, ki obiskujejo Munkensdam Gymnasium v Koldingu na Danskem.

Najprej so oblikovali forum, v katerem so se predstavili in med sabo spoznavali v angleščini, ki je za oboje tuji jezik. Na forumu so se tudi dogovarjali o obisku Dancev v Novem mestu in se pripravljali na njihov prihod v marcu 2006. Da bi jim približali deželo, v katero prihajajo, so pripravili zgoščenko, ki vsebuje vsestran­ sko predstavitev Slovenije, Novega mesta Pri­ho­d­ v Ko­pe­nha­ge­n se­pte­mbra­ 2006 in novomeške gimnazije. Ta vsebuje tudi film z utrinki s šolskih hodnikov med polet, ki bo ostal za vedno v spominu. odmori in razredov med poukom. Danci so se izkazali s svojo gostoljubnost­ jo, nam predstavili šolo in njihov način Danske dijake in dva njihova učitelja šolanja, naši dijaki pa so predstavili smo med obiskom po skupinah vključili raziskovalno nalogo o izpušnih plinih, ki ji Obo­je­s­tra­ns­ka­ v dopoldansko dogajanje pri pouku. je sledila še delavnica. Primerjali so, kako go­s­to­ljubno­s­t Predstavili so nam tudi enega od svojih skrbimo za okolje Slovenci in kako Danci. projektov. Prvi večer so naši dijaki organi­ zirali spoznavni večer s programom, v Na poti proti domu so dijaki že pogrešali naslednjih treh dneh pa so jim razkazali danske prijatelje in delali načrte za nova lepote in znamenitosti Novega mesta, snidenja. se izkazali kot odlični gostitelji na svojih Sodobne tehnologije dijakom omogoča­ Spo­mi­n na­ domovih in jih popeljali na enodnevni jo ohranjanje stikov, zgoščenka z utrinki z Ko­pe­nha­ge­n izlet po Sloveniji. Zadnje dni obiska v izleta pa bo lep spomin. Sloveniji so preživeli v Ljubljani. S projektom smo dosegli zastavljene Septembra 2006 smo jim obisk vrnili. cilje, medpredmetno povezovanje je širilo Podali smo se na pot proti Koldingu. obzorja, hkrati pa je timsko delo zelo Potovali smo preko Dunaja in Kopenhag­ dobro vplivalo na izboljšanje klime v na. Za marsikoga je bil to prvi letalski razredu.

154 SIT MENS SANA IN CORPORE SANO. V ZDRAVEM TELESU NAJ PREBIVA TUDI ZDRAV DUH.

Juvenal 260 let Gimnazije Novo mesto

Saša Lavrič ŠPORTNA VZGOJA

ouk športne vzgoje se spreminja. sprostiti in razvedriti, jim oblikovati pristen Dijaki vsak dan raje telovadi­ in spoštljiv odnos do sebe in narave. Pjo, tečejo in se zavedajo, kako Vsak letnik ima dva športna dneva. pomem­no je gibanje v vsakdanjem Dijaki 1. letnika gredo jeseni po Jurčičevi Špo­rtni življenju. A ne vsi … poti od Višnje Gore do Muljave, kjer si dne­vi ogledajo odlomek iz Desetega brata, Športno vzgojo na šoli poučuje sedem ki ga uprizorijo dijaki naše šole. Pozimi Pro­s­to­ri za­ profesorjev. Pouk poteka v veliki in srednji imajo športni dan z različnimi vsebinami špo­rtno­ vzgo­jo­ telovadnici (nekateri dijaki ji zaradi speci­ (smučanje na Gačah, plavanje, pohod, fične gradnje pravijo kar pesjak) ter v aerobika in afriški plesi). fitnesu. Jeseni, pa tudi že zgodaj spomla­ di in poleti, ko so zunaj ugodne vremen­ Z 2. letnikom gremo na dvodnevno ske razmere, smo z dijaki raje zunaj, na planinsko turo (Bohinj–Komna–Krnsko šolskem igrišču. Velikokrat gremo na jezero–Lepena ali obratno), kjer uživamo Marof in v Ragov log, kadar merimo v lepotah hribov, se učimo o prvi svetov­ rezultate tekov, smo na športnih igriščih ni vojni ter spoznavamo geografske in na Loki ali na stadionu. biološke značilnosti pokrajine. Pred leti je trajala planinska tura tri dni. Hodili smo V zimskem času pouk poteka v že prej do Komne, se povzpeli na Bogatin, si Te­lo­vad­ba­ omenjenih prostorih, v katerih se teden­ ogledali vsa Triglavska jezera in šli čez po­zi­mi sko menjavamo. V veliki telovadnici v Štapce, mimo Vogarja do Bohinjskega glavnem poteka pouk iger z žogo jezera. Tridnevna tura je bila tradicional­ (odbojka, košarka, nogomet), v srednji na in izredno lepa, vendar pa smo jo pouk gimnastike, badmintona, namiz­ pred tremi leti zaradi težke organizacije nega tenisa, atletike, aerobike, hokeja. pouka na šoli in napornosti (za nekatere Dijaki prvega letnika so prve tedne dijake) skrajšali na dva dni. najbolj navdušeni nad fitnesom, nato pa Dijaki in dijakinje 3. letnika se jeseni navdušenje počasi zvodeni (zlasti pri pomerijo v medrazrednih tekmovanjih v dijakinjah). V fitnesu delamo vaje za telo košarki, odbojki in nogometu, ob koncu z elastikami, v parih, na velikih žogah, šolskega leta pa organiziramo športni plešemo na steperjih idr. Dijake posku­ dan v Bohinju, kjer dijaki plezajo, vesla­ šamo seznaniti z različnimi tehnikami jo in kolesarijo. Tisti, ki niso navdušeni sproščanja. nad tovrstnimi aktivnostmi, spoznavajo Kočevski rog (pohod Vrčice–Mirna V zadnjih desetih letih smo spreminjali gora–Gače). tudi vsebine športnih dni. Dijake skušamo S 4. letnikom se novembra udeležimo seznaniti z novimi športnimi zvrstmi, jih tradicionalne Levstikove poti, pozimi pa

156 organiziramo športi dan – dijaki izbirajo V šolskem letu 2002/03 se je spreme­ med smučanjem v Cerknem, plavanjem in nilo tudi ocenjevanje športne vzgoje. Iz Oce­nje­va­nje­ pohodom. opisne ocene smo postopoma prešli na špo­rtne­ vzgo­je­ številčno. To je prineslo kar nekaj novosti, Trudimo se tudi s ponudbo športnih dejav­ predvsem pa smo morali izdelati natanč­ Po­nudba­ nosti v okviru OIV. Dijaki na šoli obiskuje­ ne kriterije ocenjevanja (ti morajo upošte­ OIV jo treninge gimnastike, namiznega tenisa, vati posameznikove sposobnosti, njegov odbojke. V večernih urah lahko brezplač­ trud, osebni napredek ipd.). S številčno no obiskujejo fitnes. oceno se je pri marsikaterem dijaku Pohvalimo se lahko tudi z organizacijo povečala motivacija za delo. celoletnih planinskih izletov pod vodstvom profesorja Maričiča, s tečajem smučanja Kot sem omenila že na začetku, se veliko v Cerknem, ki ga organizira profesor dijakov zaveda, kako pomembno je Mohorčič, s športnim taborom v Osilnici. zdravo življenje. Na šoli imamo veliko V lanskem šolskem letu smo peljali dva aktivnih športnikov, ki ne obiskujejo samo avtobusa dijakov na smučanje v Avstrijo, športnih oddelkov, veseli pa smo tudi v Nassfeld, kjer smo se naužili snežnih dejstva, da se veliko dijakov v prostem lepot v prečudovitem dnevu. času rekreativno ukvarja s športom. Mislim in upam, da s svojo voljo, ljubez­ Šo­ls­ka­ špo­rtna­ Vsa leta smo aktivno sodelovali tudi nijo do športa in gibanja k temu pripomo­ te­km­o­va­nja­ na šolskih športnih tekmovanjih, ki jih je remo tudi mi, profesorji športne vzgoje. organiziral Zavod za šport. Dijaki so dosegali odlične rezultate v atletiki, košar­ ki, odbojki, odbojki na mivki, nogometu, rokometu, gimnastiki, badmintonu, judu, namiznem tenisu.

Tu­rni­ smu­k z Vi­še­vni­ka­ a­pri­la­ 2006 Na­ lju­blja­nske­m ma­ra­to­nu­ o­kto­bra­ 2005

157 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Ivan Maričič ŠPORTNI REZULTATI NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH

Šol. leto Ime in priimek Disciplina Dosežek Šol. leto Ime in priimek Disciplina Dosežek 1997/98 Manja Praznik skok v daljino 2. mesto 2001/02 dijakinje ekipno atletika 2. mesto 1. mesto Janja Bučar 1000 m 3. mesto Nina Simčič športno plezanje (nekategorizirani) Nina Šimunić skok v daljino 1. mesto 1998/99 Manja Praznik skok v daljino 2. mesto Blanka Zadel skok v daljino 2. mesto Sašo Rebernik skok v višino 1. mesto Mija Rangus skok v daljino 3. mesto Vesna Goršin športna gimnastika 2. mesto – mnogoboj Nina Murko skok v višino 3. mesto štafeta 4 x 100 m 2. mesto 1999/00 dijakinje ekipno štafeta 4 x 100 m 3. mesto Sašo Rebernik skok v višino 1. mesto ekipno kros 2. mesto dijaki ekipno kros 1. mesto ekipno cestni teki 1. mesto Peter Kužnik ljubljanski maraton 2. mesto Urška Silvester badminton 1. mesto dijakinje ekipno športna gimnastika 3. mesto Špela Silvester badminton 2. mesto Sabina Avguštin gred 2. mesto Teja Musizza športna gimnastika 3. mesto – gred Gregor Miklič športno plezanje 1. mesto (nekategorizirani) 2002/03 dijakinje ekipno atletika 1. mesto 2000/01 dijaki ekipno cestni teki 1. mesto dijaki ekipno atletika 3. mesto dijakinje ekipno cestni teki 1. mesto ekipno kros 2. mesto dijaki ekipno ljubljanski maraton 2. mesto ekipno cestni teki 1. mesto Peter Kužnik ljubljanski maraton 2. mesto dijaki odbojka 3. mesto dijakinje ekipno atletika 3. mesto dijakinje odbojka 2. mesto Nina Murko skok v višino 1. mesto dijakinje odbojka na mivki 3. mesto Blanka Zadel skok v daljino 1. mesto dijakinje ekipno badminton 3. mesto Manja Praznik skok v daljino 1. mesto Urška Silvester badminton 1. mesto štafeta 4 x 100 m 2. mesto Taja Borštnar badminton 3. mesto Matej Smrekar met krogle 3. mesto dijakinje ekipno športna gimnastika 3. mesto dijakinje ekipno kros 1. mesto dijakinje ekipno mala prožna 3. mesto dijaki ekipno kros 2. mesto ponjava Teja Musizza športna gimnastika 2. mesto – gred Cvetka Smrekar športna orientacija 2. mesto

158 Drža­vno­ fi­na­le­ v o­d­bo­jki­ na­ mi­vki­ se­pte­mbra­ 2004 Že­nska­ no­go­me­tna­ e­ki­pa­ s tre­ne­rje­m S. Ko­sti­će­m l. 2006

Eki­pa­ d­rža­vni­h po­d­prva­ko­v v ko­ša­rki­ a­pri­la­ 2006 Ma­ti­c La­mpi­č na­ d­rža­vne­m prve­nstvu­ v ju­d­u­ l. 2004

159 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Šol. leto Ime in priimek Disciplina Dosežek Šol. leto Ime in priimek Disciplina Dosežek 2003/04 dijakinje ekipno atletika 1. mesto 2005/06 dijaki košarka 2. mesto dijaki ekipno atletika 3. mesto dijaki odbojka 3. mesto Janja Bučar 1000 m 1. mesto dijakinje odbojka 3. mesto Mija Rangus skok v daljino 3. mesto dijakinje odbojka na mivki 2. mesto štafeta 4 x 100 m 2. mesto dijakinje ekipno atletika 2. mesto Gregor Košir 2000 m 2. mesto dijakinje štafeta 4 x 100 m 3. mesto ekipno kros 3. mesto posamično dijaki odbojka 3. mesto Gašper Stegnar met krogle 3. mesto dijakinje odbojka na mivki 3. mesto Samo Strniša skok v daljino 3. mesto ekipno badminton 2. mesto Blažka Andoljšek badminton 3. mesto Borštnar, Matevž Bajuk badminton 1. mesto Jezernik ekipno badminton 3. mesto Urška Silvester badminton 1. mesto Bajuk, Andoljšek Taja Borštnar badminton 3. mesto Tadej Jezernik badminton 3. mesto 2004/05 dijakinje nogomet 3. mesto dijaki odbojka 2. mesto dijaki odbojka na mivki 3. mesto dijakinje ekipno atletika 2. mesto dijakinje štafeta 4 x 100 m 3. mesto Gašper Stegnar met krogle 3. mesto ekipno Borštnar, badminton 1. mesto Turk Taja Borštnar badminton 1. mesto Blažka Andoljšek badminton 3. mesto Pika Mirt judo do 63 kg 3. mesto Gašper Kostrevec judo do 90 kg 3. mesto Urša­ Pa­te­ na­ gre­d­i­ na­ d­rža­vne­m prve­nstvu­ v No­ve­m me­stu­ a­pri­la­ 2006

160 NOMINA NUDA TENEMUS. NA KONCU NAM OSTANEJO EDINO IMENA.

Bernardus Morlanensis 260 let Gimnazije Novo mesto

Olga Kuzem DELAVCI ŠOLE OD 1. 9. 1996 DO 31. 8. 2006 Učitelji in strokovni sodelavci Priimek in ime Predmet Od do 1. Arnuš Marko GEO 1. 9. 2002 31. 8. 2006 2. Arnuš Nina SOC 1. 9. 2003 31. 8. 2006 3. Bajc Šerovič Barbara BIO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 4. Ban Jernej MAT 22. 3. 1999 31. 8. 2006 5. Bartolj Tatjana lab. BIO 15. 9. 1997 31. 8. 2006 6. Beznik Ivan FIL, PSI 1. 9. 1996 31. 8. 2005 7. Brinc Toni FIZ 4. 10. 2004 31. 8. 2006 8. Butkovec Gačnik Zlatka PSI, svet. delo 1. 9. 1996 31. 8. 2006 9. Cuder Udovič Tanja knjižničarka 1. 10. 2005 31. 8. 2006 10. Čampelj Jurečič Renata SLO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 11. Dronjak Dijana GLA 1. 9. 1996 31. 8. 1998 12. Durmič Tatjana BIO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 13. Falkner Cvetka ŠVZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 14. Fink Anton SLO, LAT 1. 9. 1996 31. 12. 1996 1997–1999 15. Flajnik Damjana ZGO 1. 9. 1996 25. 11. 1997 16. Florijančič Stanislava KEM 1. 9. 1996 31. 8. 2006 17. Frankovič Melanija SLO 1. 9. 1996 31. 8. 2000 18. Furlan Turk Tina SLO 1. 9. 2003 31. 8. 2006 19. Gabrijelčič Irena ANG 1. 9. 1996 31. 8. 2002 20. Gavrilovič Živojin ZGO, SOC 1. 9. 1996 3. 4. 1997 21. Gorenc Janez ANG 1. 9. 1996 31. 8. 2006 22. Hadl Miha FIZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 23. Hidek Marko PSI 1. 9. 2001 31. 8. 2003 24. Hočevar Franc MAT 1. 9. 1996 31. 8. 2003

162 Priimek in ime Predmet Od do 25. Hosta Ivanka PSI, svet. delo 1. 9. 1996 31. 8. 2001 1. 9. 2002 31. 8. 2006 2001/02 26. Hržica Alojzija MAT 1. 9. 1996 31. 8. 2006 27. Ilc Marija lab. BIO, KEM 1. 9. 1996 7. 1. 2001 28. Jelenc Nina NEM 7. 3. 2005 31. 8. 2006 29. Kalinič Davor NEM 20. 9. 1996 31. 8. 1997 30. Kastelec Anica svet. delo 1. 9. 1996 31. 8. 2006 31. Kavčič Marijan ŠVZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 32. Kisovec Janja NEM 1. 1. 2006 4. 3. 2006 33. Kočar Marija BIO, lab. BIO 1. 9. 1996 31. 8. 1998 1. 9. 1999 31. 8. 2006 34. Komljenovič Boris FIZ 1. 9. 2001 31. 8. 2003 35. Korošec Vladimira SLO 1. 12. 1996 31. 8. 2006 36. Kostić Sandi ŠVZ 1. 9. 2001 31. 8. 2006 37. Kovač Marija KEM 1. 9. 1996 31. 8. 2006 38. Krvavica Suzana SLO 1. 9. 2000 31. 8. 2006 39. Kukec Polona GEO, ZGO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 40. Lavrič Saša ŠVZ 25. 4. 1997 31. 8. 2006 41. Lubej Uroš FIL 1. 9. 2004 31. 8. 2006 2003/04 42. Lukšič Mojca svet. delo, knjižničarka 3. 1. 2000 30. 9. 2000 1. 8. 2001 31. 8. 2006 43. Malnar Suzana ZGO 1. 9. 1997 31. 8. 2006 44. Malnarič Brulc Nevenka ZGO, GEO 1. 9. 2001 31. 8. 2006 45. Maričič Ivan ŠVZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 46. Maznik Barbara ANG 1. 9. 1996 31. 8. 2006 47. Medjedovič Jasna svet. delo, PSI 1. 9. 2005 25. 6. 2006 48. Menger Helena ANG 1. 9. 2001 31. 8. 2006

163 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Priimek in ime Predmet Od do 49. Mežan Janez SLO 1. 9. 1996 27. 11. 1996 1. 9. 2001 31. 7. 2005 50. Močivnik Paternost Helena MAT 1. 9. 1996 31. 8. 1998 51. Mohorčič Andreja MAT 1. 9. 1996 31. 8. 2006 52. Mohorčič Gregor MAT 1. 9. 1996 31. 12. 2005 53. Mohorčič Janez ŠVZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 54. Možina Jožica PSI 14. 10. 1996 31. 8. 1997 55. Nemanič Maja ANG 1. 9. 2005 31. 8. 2006 56. Nose Renata SLO, FRA 1. 9. 2005 31. 8. 2006 57. Pekolj Suzana GEO, SOC 1. 9. 1996 31. 8. 2001 58. Petakovič Natalija SLO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 pom. ravnatelja 1. 9. 1996 31. 8. 2006 59. Pirnar Francka FRA, NEM 1. 9. 1996 25. 11. 1998 60. Popov Vanja MAT 3. 1. 2006 31. 8. 2006 61. Poredoš Zoran ZGO 1. 9. 2002 31. 8. 2006 1998–2000 60. Potočar Papež Irena SLO 1. 9. 2000 31. 8. 2006 61. Potočnik Verena FRA, ANG 1. 9. 1998 31. 8. 2006 62. Rangus Mojca MAT 1. 9. 2001 31. 8. 2006 63. Rupnik Andrej GLA 1. 9. 1998 1. 11. 2001 64. Rustja Nuša NEM 1. 9. 1996 31. 8. 2006 65. Sadek Mitja LAT, ZGO 1. 9. 2004 31. 8. 2006 66. Sekula Zupančič Nataša NEM 1. 9. 2000 31. 8. 2006 1999/00 67. Simonič Albina knjižničarka 1. 9. 1996 31. 8. 2006 68. Skrt Emilija SOC 4. 1. 1999 22. 5. 2000 69. Skube Mirjam ANG 1. 9. 1996 31. 8. 2006 70. Sladoljev Vinko FIZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 71. Sluga Katarina lab. KEM, FIZ 8. 3. 2004 4. 3. 2005 72. Starič Eva ANG, NEM 1. 9. 1996 31. 8. 2006

164 Priimek in ime Predmet Od do 73. Strmole Martina lab. KEM, FIZ 9. 4. 2001 31. 8. 2006 74. Šiško Metka ZGO 1. 9. 2000 31. 8. 2001 75. Škof Agna knjižničarka 1. 9. 1996 10. 9. 2001 76. Šporar Gabrijela ANG 1. 9. 1996 31. 8. 2006 77. Štern Terezija NEM 1. 9. 1996 31. 8. 2006 78. Štih Matjaž ZGO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 79. Šupe Robert GEO 1. 9. 1996 31. 8. 2006 80. Šurla Andrej SLO 1. 9. 1997 31. 8. 2000 81. Tomas Krešimir INF, lab. FIZ 1. 9. 1996 31. 8. 2006 82. Tomažič Bernarda MAT 1. 9. 2003 31. 8. 2006 83. Valentinčič Metka MAT 1. 9. 1996 10. 5. 2000 84. Vene Alenka SLO 1. 9. 1996 30. 9. 1996 85. Vidrih Marjan NEM 1. 9. 1999 31. 12. 2005 1997–1999 86. Vovko Breda ŠVZ 1. 9. 2005 31. 8. 2006 2002–2005 87. Vrček Damjan BIO 1. 9. 2002 5. 1. 2003 88. Zakošek Karmen svet. delo 1. 10. 1999 10. 12. 1999 89. Zalokar Helena SOC 1. 9. 1996 31. 8. 2006 90. Žagar Jasmina LUM 1. 9. 1996 31. 8. 2006

165 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Administrativni in tehnični delavci, javna dela Priimek in ime Del. mesto Od do 1. Abdić Vahida čistilka 1. 3. 2000 31. 8. 2006 2. Drab Mojca rač. – admin. del. 5. 9. 2005 31. 8. 2006 3. Hočevar Pavla pisarniški referent 1. 9. 1996 31. 8. 2006 4. Kastelec Igor hišnik 1. 9. 1996 31. 8. 2006 5. Krašovec Kristina čistilka 1. 3. 2005 31. 8. 2006 6. Kuzem Olga računovodja 1. 9. 1996 31. 8. 2006 7. Manojlovič Zora čistilka 1. 3. 2000 31. 8. 2006 8. Mežnaršič Franc čistilec 7. 5. 2001 31. 8. 2006 9. Muhič Robert spremljevalec 1. 9. 2005 21. 7. 2006 10. Poplašen Nevenka čistilka 1. 3. 2000 15. 2. 2005 11. Simčič Marija čistilka 1. 3. 2000 31. 8. 2006 12. Šketelj Terezija čistilka 1. 3. 2000 31. 8. 2006 13. Zmajšek Marija čistilka 1. 3. 2000 26. 7. 2001 14. Horvat Alenka javna dela 11. 10. 2004 30. 6. 2005 15. Krese Zdravko javna dela 1. 3. 2003 4. 10. 2004 16. Vlaisavljevič Davor javna dela 18. 10. 2005 31. 3. 2006

166 Honorarno so poučevali Priimek in ime Predmet Šol. leto 1. Arnuš Miha FIZ 2004/05 2. Avbar Fani KEM 2002/03–2005/06 3. Avsec Jože ZGO 1997/98 4. Banovič Dragica KEM 2000/01–2001/02 5. Barbič Janez KEM 1997/98 6. Bregač Špela SLO 1996/97 7. Cerovšek Jožica NEM 1997/98 8. Cimperman Jernej ŠVZ 2003/04, 2005/06 9. Dobovšek Tomaž ZGO 1997/98 10. Giodani Klavdija PSI 2001/02 11. Golob Stojan KEM 1996/97–1997/98 12. Grafenauer Zdravka SLO 1996/97–1997/98 13. Hrovatič Helena ŠPA 2005/06 14. Jerman Barbara BIO 2005/07 15. Jud Rudi MAT 2003/04–2005/06 16. Klančičar Dejan BIO 2000/01 17. Krošelj Vesna KEM 2000/01 18. Kuzma Igor GEO 2003/04 19. Malnar Slavko ŠVZ 1999/00, 2002/03 20. Marjanovič Bogataj Darja FRA 1997/98 21. Mervar Janez ITA 1998/99 22. Mohar Rozalija ZGO 1997/98 23. Morosini Italo INF 2004/05–2005/06 24. Novak Alenka GLA 2003/04–2005/06 25. Pečjak Mateja PSI 2005/06 26. Petrov Penca Janika ANG 2000/01 27. Petrovič Andreja SOC 1997/98

167 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Priimek in ime Predmet Šol. leto

28. Pihlar Marta FRA 1996/97 29. Progar Sandra ITA 1997/98 30. Rangus Danica SLO 2005/06 31. Saje Miro GLA 2001/02–2003/04 32. Torbica Zora KEM 1996/97–1997/98 33. Turk Mitja SOC 2002/03–2004/05 34. Vrčko Matjaž FIL 1996/97–1999/00 35. Vrčko Nataša SLO 1997/98–1998/99

Po­gle­d­ na­ No­vo­ me­sto­ i­z knji­žni­ce­

168 Anica Kastelec DIJAKI ČETRTIH LETNIKOV

Šol. leto 1996/97

Razred: 4. A Razred: 4. B Razred: 4. C Razrednik: Matjaž Štih Razrednik: Barbara Bajc Šerović Razrednik: Polona Kukec

1. Bešo Adnan 1. Bednaršek Nina 1. Andromako Polona 2. Bevc Matjaž 2. Bursač Sašo 2. Bizjak Saša 3. Bobnar Mateja 3. Ćosić Darko 3. Fajdiga Barbara 4. Dvornik Marko 4. Drobnjaković Nataša 4. Granda Vida 5. Fortuna Matija 5. Hajnšek Sašo 5. Juršič Urška 6. Graberski Marko 6. Janković Zoran 6. Kastrevc Ana 7. Hančič Aleš 7. Jenko Jaka 7. Ladika Dejan 8. Hostnik Sebastjan 8. Kobe Kristina 8. Lavrič Barbara 9. Jakše Sabina 9. Lenardič Rok 9. Matkovski Nataša 10. Kapetan Jure 10. Ljubec Katja 10. Mlačak Romana 11. Košiček Mateja 11. Makše Martina 11. Perpar Matjaž 12. Kuzem Maja 12. Mandelj Lucija 12. Pirc Katja 13. Longar Matija 13. Maras Marko 13. Podpadec Andreja 14. Marjetič Aleš 14. Možina Lea 14. Povhe Mateja 15. Mikec Katja 15. Muhič Saša 15. Praznik Sonja 16. Miklavčič Matej 16. Novak Andrej 16. Puljak Lidija 17. Nahtigal Miha 17. Novak Anita 17. Rupena Vanja 18. Novak Bojana 18. Pejović Nina 18. Saje Tadeja 19. Presker Matija 19. Plut Samo 19. Seničar Petra 20. Rifelj Tjaša 20. Pureber Andrej 20. Smrekar Gabrijel 21. Simončič Bruna 21. Rangus Zvonko 21. Smrekar Simona 22. Stipič Dejan 22. Rustja Kristjan 22. Šter Aleksandra 23. Škufca Helena 23. Stepanovska Gordana 23. Tratar Polonca 24. Vlašič Boštjan 24. Šimc Mojca 24. Turk Tadej 25. Vučkovič Maja 25. Šterbenc Borut 25. Udovič Špela 26. Zakšek Klemen 26. Vodopivec Luka 26. Umek Darja 27. Žagar Tomaž 27. Založnik Petra 28. Zevnik Mira 29. Zupančič Erika 30. Zupančič Lea

169 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. D Razred: 4. E Razred: 4. F Razrednik: Damjana Flajnik Razrednik: Francka Pirnar Razrednik: Ivan Maričič

1. Bajuk Irena 1. Bečirević Indira 1. Ančimer Karmen 2. Ban Janja 2. Cvelbar Sabina 2. Ašič Mateja 3. Batagelj Kristina 3. Daničič Tea 3. Bevc Andreja 4. Bizjan Marko 4. Didović Tanja 4. Bukovec Kristina 5. Bizovičar Maja 5. Erak Sašo 5. Cajner Polona 6. Budna Andrej 6. Ficko Maja 6. Dragan Anja 7. Cemič Janja 7. Florjančič Andreja 7. Fir Metka 8. Doles Tanja 8. Furlan Manca 8. Gazvoda Simona 9. Fabian Mitja 9. Kotar Tatjana 9. Grivec Vesna 10. Glavan Simona 10. Lešnik Margareta 10. Gutman Klemen 11. Golob Rok 11. Martinović Mirjana 11. Jurglič Jasna 12. Goršič Barbara 12. Murgelj Jana 12. Kostelec Helena 13. Goršič Urban 13. Novak Marko 13. Kralj Helena 14. Gosenca Sabina 14. Penca Marija 14. Luštek Jerneja 15. Haralovič Mihaela 15. Peterle Marko 15. Mesojedec Darja 16. Hribernik Gregor 16. Petrov-Penca Janika 16. Povhe Violeta 17. Jerič Tanja 17. Pirc Branka 17. Stojanović Sonja 18. Kastelic Alenka 18. Povše Urška 18. Šterk Helena 19. Kastelic Irena 19. Rešetič Kristijan 19. Šušterič Sebastjan 20. Kočevar Katja 20. Robar Ajša 20. Trdina Eva 21. Kralj Anita 21. Sinur Joža 21. Turk Gregor 22. Kramarič Bernard 22. Šenica Tina 22. Urbas Matej 23. Krašovec Martina 23. Škufca Zdenka 23. Volčjak Tanja 24. Lusavec Katarina 24. Tiran Aleš 24. Vovk Urška 25. Majcen Alenka 25. Uhan Aleksandra 25. Žabkar Borut 26. Pintar Damjan 26. Vidrih Barbara 26. Žagar Tinkara 27. Premelč Jasna 27. Vodenik Rok 28. Rabzelj Darja 28. Vukoslavović Neda 29. Šenica Romana 29. Žalec Polona 30. Tramte Damjana 31. Vedrić Ivana 32. Vide Melita 33. Vinder Maja 34. Zupan Urška

170 Šol. leto 1997/98

Razred: 4. A Razred: 4. B Razred: 4. C Razrednik: Franc Hočevar Razrednik: Irena Gabrijelčič Razrednik: Cvetka Falkner

1. Barič Matej 1. Bambič Neva 1. Bajc Marko 2. Bizjak Ivan 2. Bartolj Sabina 2. Bele Simon 3. Bradač Mateja 3. Đuran David 3. Bogović Tomislav 4. Budič Maruška 4. Gole Jakob 4. Debeljak Kristina 5. Dragan Darja 5. Goljuf Zoran 5. Dular Janez 6. Dular Dejan 6. Habjanič Jurij 6. Guštin Boštjan 7. Jerman Janez 7. Hodnik Vesna 7. Hrovat David 8. Kašnik Andrej 8. Hudoklin Mina 8. Ilaš Janez 9. Kotnik Jakob 9. Ilijanić Gordana 9. Kiderič Petra 10. Malnarič Damjan 10. Jerman Barbara 10. Kočevar Nina 11. Mandić Dušan 11. Jerman Boštjan 11. Lipar Petra 12. Marolt Robert 12. Juhasz Jure 12. Longar Tanja 13. Obrstar Darja 13. Jukić Luka 13. Malenšek Katarina 14. Ocvirk Urška 14. Kirm Andrej 14. Markelj Matej 15. Pezdirc Diana 15. Komelj Andrej 15. Markovič Helena 16. Pogačnik Jure 16. Korent Vesna 16. Mijoč Maja 17. Pust Mojca 17. Matko Elvira 17. Ožbolt Uroš 18. Rašković Radivoje 18. Mlakar Gregor 18. Pavlin Maja 19. Ratajec Miha 19. Murn Andrej 19. Pucelj Boštjan 20. Redek Jurij 20. Musizza Bojan 20. Pučko Marjana 21. Šenica Slavko 21. Perpar Matej 21. Repovž Slavko 22. Šmalc Dejan 22. Pucelj Andreja 22. Simončič Miha 23. Vene Srečko 23. Škrbec Martin 23. Šprogar Rok 24. Vukomanović Sašo 24. Šporar Bojan 24. Tajčman Natalija 25. Zajelšnik Miha 25. Tomeljak Andrej 25. Trbojević Maša 26. Zupančič Vojko 26. Voćanec Igor 27. Zupančič Uroš

171 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. D Razred: 4. E Razred: 4. F Razrednik: Stanka Florijančič Razrednik: Suzana Pekolj Razrednik: Robert Šupe

1. Bezek Teja 1. Babič Blaž 1. Balaban Johnny 2. Blažič Luka 2. Bahovec Marko 2. Ban Miha 3. Božič Mojca 3. Böhm Carmen Maria 3. Becele Violeta 4. Deželan Tomaž 4. Bregač Gregor 4. Budna Mojca 5. Dreža Nina 5. David Teja 5. Cvetković Jelena 6. Gašperšič Maja 6. Delić Maja 6. Faleskini Katja 7. Gracar Monika 7. Durič Rok 7. Florijančič Tina 8. Kušljan Nevenka 8. Fink Laura 8. Gril Tomaž 9. Majstorović Mario 9. Goršič Katarina 9. Hren Tina 10. Mangotić Saša 10. Gosenca Urška 10. Iskra Gregor 11. Mikša Sebastjan 11. Hazdovac Gregor 11. Jaklič Marjan 12. Mlekuž Alen 12. Hes Saša 12. Janežič Gašper 13. Mulh Urška 13. Hrovat Manca 13. Jugović Dalibor 14. Nikolič Jure 14. Kastrevc Jana 14. Klečina Ana 15. Peterlin Helena 15. Keše Polona 15. Kopač Andreja 16. Peterlin Irena 16. Koščak Jana 16. Kotar Saša 17. Prodanić Irena 17. Matičevič Rebeka 17. Kovač Suzana 18. Recelj Alenka 18. Mrak Vesna 18. Koželj Mirjana 19. Rustja Nina 19. Muhič Jerica 19. Kraševec Danijela 20. Sever Maja 20. Plantan Renata 20. Marijan Andrej 21. Simčič Nina 21. Poredoš Ksenija 21. Markovič Petra 22. Slak Nina 22. Remic Zoran 22. Martinić Petra 23. Sušin Maja 23. Sančanin Urška 23. Medle Borut 24. Šimunovič Tina 24. Starešinič Metka 24. Nardin Lidija 25. Škerlj Lucija 25. Starič Petra 25. Okorn Gordana 26. Štokić Iva 26. Šterbenc Karmen 26. Prijatelj Maja 27. Zajc Pavlina 27. Šuštarič Matevž 27. Rapuš Mojca 28. Zupančič Uroš 28. Tomšič Jernej 28. Saje Franci 29. Žabkar Barbara 29. Turk Boris 29. Zupan Urška 30. Zupančič Helena 30. Žibert Aleš

172 Šol. leto 1998/99

Razred: 4. G Razred: 4. A Razred: 4. B Razrednik: Marjan Kavčič Razrednik: Mirjam Skube Razrednik: Nuša Rustja

1. Blažič Miha 1. Ajdišek Igor 1. Berkopec Marko 2. Colarič Marjeta 2. Bertoncelj Primož 2. Bevc Jernej 3. Derganc Sabina 3. Bizjan Petra 3. Brulc Blaž 4. Dominko Jana 4. Brulc Benjamin 4. Budič Maja 5. Đulić Aida 5. Čuk Gregor 5. Ćosić Julijana 6. Ferkolj Janez 6. Dakić Mladen 6. Goršin Maja 7. Goleš Dragan 7. Damiš Urška 7. Grgič Gregor 8. Jakelj Tanja 8. Ferbežar Tomaž 8. Kambič Maja 9. Jakovljevič Sonja 9. Flek Iztok 9. Kočevar Tina 10. Janota Dubravka 10. Glavač Martin 10. Kolenc Matej 11. Jerković Danijela 11. Harlander Matevž 11. Kotar Liljana 12. Jurak Boštjan 12. Hostnik Uroš 12. Kovačič Luka 13. Kovič Petra 13. Juršič Matjaž 13. Kralj David 14. Lalič Željko 14. Kovač Marko 14. Kregelj Milka 15. Lamut Jaša 15. Kovačič Blaž 15. Luštek Barbara 16. Markelj Ana 16. Livk Jasmina 16. anojlović Žarko 17. Petančič Tea 17. Logar Manca 17. Matekovič Valentina 18. Plut Katja 18. Makše Katja 18. Parapot Tomaž 19. Polenšek Jakob 19. Pavlinac Jasminka 19. Preskar Marko 20. Potočar Barbara 20. Peterlin Martina 20. Prpar Sonja 21. Štokar Janja 21. Plut Boštjan 21. Simonič Katarina 22. Štokar Matej 22. Pučko Matjaž 22. Smrekar Jure 23. Vodopivec Katja 23. Strnad Barbara 23. Steklasa Nataša 24. Zupan Špela 24. Šekoranja Janez 24. Škrbec Gregor 25. Štangelj Majda 25. Šturm Katja 26. Urek Danila 27. Usenik Meta 28. Veselič Irena 29. Zakšek Živa 30. Zupančič Katjuša

173 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. C Razred: 4. D Razred: 4. E Razrednik: Alojzija Hržica Razrednik: Janez Mohorčič Razrednik: Gabrijela Šporar

1. Bajc Katja 1. Abram Mojca 1. Bajt Daša 2. Brgan Nina 2. Bec Janja 2. Blažič Nada 3. Cvelbar Matjaž 3. Dular Petra 3. Brulc Sara 4. Dolinar Klavdija 4. Erman Petra 4. Djurašević Sanja 5. Gazvoda Janja 5. Fajfar Darja 5. Dović Marta 6. Gorenc Mateja 6. Gril Tjaša 6. Grozina David 7. Hočevar Maruška 7. Grm Jasmina 7. Jerele Ines 8. Jaklitsch Klemen 8. Ivanjić Slobodanka 8. Kopinič Andreja 9. Jevnikar Petra 9. Kirn Andreja 9. Lah Estera 10. Kastelic Jernej 10. Knez Blanka 10. Medle Bojana 11. Kirn Matjaž 11. Koncilja Klemen 11. Mežnaršič Marko 12. Koncilja Tadeja 12. Kralj Saša 12. Miklič Tatjana 13. Krese Rok 13. Lakner Vanja 13. Milenković Jelena 14. Lamut Stanka 14. Likar Rok 14. Milić Ida 15. Lužar Klemen 15. Lojk Magda 15. Peteh Siniša 16. Mervar Andreja 16. Lužar Simona 16. Potočnik Maja 17. Pirc Mitja 17. Matijevič Petra 17. Rauh Katarina 18. Pogačar Mirna 18. Mervar Katja 18. Roglič Anton 19. Priselac Sandi 19. Perko Darinka 19. Sedlar Toni 20. Pucelj Primož 20. Plantan Tanja 20. Sladoljev Marija 21. Rebolj Anja 21. Potočar Darja 21. Strahinič Davor 22. Retelj Andreja 22. Ravbar Matjaž 22. Suša Tanja 23. Simčič Mojca 23. Sajovic Hermina 23. Škoda Tina 24. Staniša Nina 24. Simčič Špela 24. Štangelj Urška 25. Vovko Nataša 25. Simič Alma Elizabeta 25. Štemberger Peter 26. Zakrajšek Alenka 26. Slapšak Urška 26. Šušteršič Maja 27. Žagar Lili 27. Šobar Katja 27. Udovič Dejan 28. Štimpfel Tone 28. Zorko Domen 29. Udovč Lea 29. Zupančič Iztok 30. Zalokar Sabina 31. Zupančič Klemen 32. Žibert Eva

174 Šol. leto 1999/2000

Razred: 4. F Razred: 4. A Razred: 4.b Razrednik: Cvetka Štern Razrednik: Matjaž Štih Razrednik: Tatjana Durmič

1. Banovec Christian 1. Antončič Mojca 1. Barič Miha 2. Bdeir Leila 2. Bajec Katja 2. Benković Katarina 3. Dejanović Dejana 3. Bajuk Tjaša 3. Bizjak Alan 4. Franjga Peter 4. Bende Primož 4. Bobnar Matej 5. Goleš Irena 5. Brakočevič Tanja 5. Fideršek Jure 6. Goleš Sanda 6. Brezovar Gašper 6. Gazvoda Grega 7. Golobič Irena 7. Džanković Denis 7. Jevševar Lidija 8. Gorenc Miha 8. Goršin Vesna 8. Klobčar Saša 9. Jelinič Sabina 9. Gotenc Andrej 9. Kovačič Jernej 10. Jovič Dragan 10. Hrastar Robert 10. Krošelj Marko 11. Korošec Hana 11. Iskra Simona 11. Lukšič Miha 12. Lončarevič Aida 12. Jukić Miha 12. Marjetič Alenka 13. Miklavž Simona 13. Lenčič Mateja 13. Mravinec Barbara 14. Mohorič Jože 14. Luzar Irena 14. Mrvar Peter 15. Musić Edita 15. Makovec Boštjan 15. Nenadič Tina 16. Pekolj Katja 16. Osolnik Jasna 16. Novinec Anja 17. Pendić Suzana 17. Ražen Lena 17. Resnik Andrej 18. Pirc Klemen 18. Sever Tadeja 18. Smrekar Franci 19. Pitamic Luka 19. Starič Ana 19. Thorževskij Sašo 20. Rostočil Nina 20. Šepetavc Borut 20. Umek Urška 21. Šikonja Anton 21. Šterk Aljaž 21. Zupančič Andrej 22. Šinkovec Urša 22. Šuln Primož 22. Žnidaršič Katja 23. Štangelj Jure 23. Vertuš Igor 24. Šuln Jure 24. Vranešič Primož 25. Todić Tanja 25. Zaletel Špela 26. Verhovec Alenka 26. Žura Mihelca 27. Zanoški Natalija 28. Zoran Alenka 29. Zrilić Laura 30. Žabkar Maja

175 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. C Razred: 4. D Razred: 4. E Razrednik: Metka Valentinčič Razrednik: Natalija Petakovič Razrednik: Suzana Malnar

1. Avbar Jasmina 1. Drenik Lea 1. Bajec Tina 2. Badovinac Petra 2. Eržek Jaka Andrej 2. Barbo Erika 3. Bizjak Mateja 3. Fric Jelka 3. Cizerle Petra 4. Grimšič Maša 4. Glavič Tina 4. Češnovar Saša 5. Grnović Branka 5. Gliha Žiga 5. Drenik Katarina 6. Habjanič Nina 6. Ilić Jasna 6. Dugar Boris Anže 7. Halas Blaženka 7. Ilijanić Mirjana 7. Goli Petra 8. Ivančič Špela 8. Kek Petra 8. Govednik Darja 9. Jarkovič Mateja 9. Koračin Ana 9. Jerele Saša 10. Kapš Špela 10. Krese Ksenija 10. Luštek Petra 11. Kastelic Petra 11. Lihteneger Lučka Olga 11. Medle Tomaž 12. Klenovšek Jana 12. Maksimović Milijana 12. Menger Anamarija 13. Mohar Helena 13. Mali Barbara 13. Novinec Manja 14. Mušič Matjaž 14. Markovič Silvester 14. Penca Meta 15. Petrovič Jernej 15. Novak Katja 15. Piberčnik Brigita 16. Premelč Rasto 16. Pečaver Jana 16. Pirc Metod 17. Presker Urban 17. Pečjak Mateja 17. Potočnik Leja 18. Progar Špela 18. Perko Sebastjan 18. Retelj Petra 19. Rangus Simon 19. Petančič Ana 19. Rifelj Matej 20. Šenica David 20. Pincolič Primož 20. Šinkovec Špela 21. Šinkovec Miha 21. Povše Špela 21. Šmid Tea 22. Štrbenc Karolina 22. Redek Gregor 22. Tratnik Ksenja 23. Tomšič Jure 23. Repše Barbara 23. Varšek Jerneja 24. Zadel Marko 24. Rodič Mojca 24. Vidiček Matija 25. Zorc Ksenja 25. Struna Simona 25. Vintar Andreja 26. Šali Tilen 26. Vodopivec Špela 27. Tešar Miha 27. Zajc Antonija 28. Vranešič Janja 28. Zupančič Katarina 29. Vrčko Neva

176 Šol. leto 2000/01

Razred: 4. F Razred: 4. A Razred: 4. B Razrednik: Zlatka Butkovec Gačnik Razrednik: Polona Kukec Tomas Razrednik: Barbara Bajc Šerovič

1. Bale Barbara 1. Arnuš Miha 1. Badovinac Katja 2. Barbo Jasna 2. Aš Vanja 2. Blatnik Barbara 3. Bencik Helen 3. Burgar Anja 3. Blažič Ida 4. Dovč Danica 4. David Nataša 4. Bukovec Polona 5. Fink Marija 5. Duh Zvone 5. Cesar Janez 6. Golob Vanja 6. Dular Katja 6. Golob Damjan 7. Hočevar Irena 7. Gal Maja 7. Golobič Jure 8. Končar Maja 8. Hočevar Klavdija 8. Goranić Marko 9. Kotar Silvestra 9. Hribar Nataša 9. Kastelec Tomaž 10. Krnc Petra 10. Ivekovič Aljaž 10. Kecojević Vojislav 11. Majster Aleša 11. Jaki Ana 11. Lavrič Zoran 12. Mišmaš Maja 12. Jakše Tadej 12. Malić Dolores 13. Modic Dolores 13. Jenič Peter 13. Muhič Andrej 14. Nemanič Maja 14. Jurak-Colarič Tanja 14. Novak Janez 15. Nosan Katja 15. Klemenčič Andrej 15. Novak Marko 16. Pate Luka 16. Križ Anže 16. Papež Vesna 17. Perko Drago 17. Kužnik Alenka 17. Pevec Matjaž 18. Petan Maja 18. Makše Irena 18. Plut Domen 19. Potokar Jerneja 19. Matijevič Gal 19. Primc Darinka 20. Priselac Dragan 20. Oblak Jakob 20. Rebernik Rok 21. Šeničar Sandra 21. Ploj Katja 21. Rman Nina 22. Šketa Meta 22. Primic Luka 22. Simončič Tjaša 23. Štefanič Vesna 23. Redling Brina 23. Simonič Andrej 24. Trdina Miha 24. Rezelj Klemen 24. Tucakov Milica 25. Turčin Katarina 25. Saje Marko 25. Tušek Tanja 26. Turk Tanja 26. Sinur Alojzij 26. Udovč Jernej 27. Vrbetič Aljoša 27. Stojaković Nina 27. Udvanc Sanja 28. Zupančič Mateja 28. Štrasner Jernej 29. Verbič Marko 30. Žerajič Marko

177 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. C Razred: 4. D Razred: 4. E Razrednik: Janez Gorenc Razrednik: Ivanka Hosta Razrednik: Vladimira Korošec

1. Bevc Miha 1. Arh Tjaša 1. Božič Maja 2. Burger Kristina 2. Božnik Tilen 2. Činkole Damjan 3. Čampa Blaž 3. Brezovar Gašper 3. Džubur Diana 4. Čarman Mojca 4. Čobo Alja 4. Gabron Vanda 5. Darovec Jernej 5. Hočevar Darinka 5. Gačnik Katja 6. Giodani Peter 6. Lužar Lea 6. Gobec Ajda 7. Iveković Jasna 7. Majzelj Miha 7. Hrovat Irena 8. Jarc Monika 8. Medle Janez 8. Hrovat Luka 9. Juntez Sabina 9. Mikec Nina 9. Hudovornik Grega 10. Kapš Miha 10. Muc Jože 10. Ivanetič David 11. Klobučar Andreja 11. Murn Jana 11. Jazbec Mojca 12. Kopač Peter 12. Murn Vesna 12. Kupljen Maja 13. Kramar Klemen 13. Novak Rok 13. Likar Andreja 14. Križ Špela 14. Pirnar Sabina 14. Mamilovič Jana 15. Likar Urška 15. Predović Aleksander 15. Manojlović Katja 16. Majcen Borut 16. Prijatelj Nika 16. Oblak Naima 17. Majstorović Slaviša 17. Sakelšak Nataša 17. Praznik Manja 18. Mihailović Vladimir 18. Sladič Anica 18. Pušič Nastja 19. Mirtič Mitja 19. Šlajkovec Tina 19. Resman Mitja 20. Osterman Maja 20. Špelko Jasna 20. Rogelj-Ritonja Alenka 21. Plut Jaka 21. Darko Štamcar 21. Sever Urška 22. Rangus Petra 22. Štangelj Melita 22. Špendal Manca 23. Rebernik Sašo 23. Štupar Urška 23. Šporar Irma 24. Šonc Sašo 24. Tomažin Gregor 24. Torkar Gregor 25. Štamfelj Dušanka 25. Žiberna Adam 25. Vrčkovnik Hana 26. Urbančič Petra 26. Žagar Anita 27. Vovko Nina 27. Žalec Andreja 28. Zoran Silvija 28. Žugel Vasko

178 Šol. leto 2001/02

Razred: 4. A Razred: 4. B Razred: 4. C Razrednik: Renata Čampelj Jurečič Razrednik: Marjan Kavčič Razrednik: Jernej Ban

1. Bogatej Eneja 1. Bešo Anela 1. Bajc Darja 2. Dolenšek Maja 2. Bobnar Nežka 2. Brulc Alen 3. Fabjan Bernarda 3. Bukovec Petra 3. Činkole Damjan 4. Gabrijel Petra 4. Bukovec Sonja 4. Čolić Ana 5. Halas Danijela 5. Dular Anja 5. Dragišić Svijetlana 6. Iskra Nastja 6. Ferbežar Maja 6. Goršin Katarina 7. Jamnik Urška 7. Granda Urška 7. Kastrevc Julija 8. Jarkovič Majda 8. Grubar Mitja 8. Knez Gordana 9. Jerič Klement 9. Jurečič Nina 9. Kocjančič Andrej 10. Jordan Jasmina 10. Kastelic Janja 10. Korošec Melita 11. Kapus Andraž 11. Kastelic Polona 11. Kozan Romana 12. Klepac Petra 12. Kobe Helena 12. Kučič Alenka 13. Kokalj Blaž 13. Kuhar Gregor 13. Lah Aleksander 14. Košak Andrej 14. Lužar Borut 14. Luzar Špela 15. Kovač Jernej 15. Mavsar Matej 15. Maresić Ana 16. Kralj Ida 16. Miklič Gregor 16. Martinčič Urška 17. Kulašević Tijana 17. Mrhar Nina 17. Matkovič Živa 18. Matko Vlasta 18. Mučič Saša 18. Mervar Janja 19. Mijoč Sonja 19. Musizza Teja 19. Ostrvica Jasmina 20. Pibernik Janja 20. Papež Tina 20. Pajek Vesna 21. Primic Luka 21. Pavlakovič Barbara 21. Pečar Borut 22. Ribič Leon 22. Radošević Sanja 22. Peteh Tajana 23. Stušek Andreja 23. Skinder Barbara 23. Peterec Darija 24. Šinkovec Ervin 24. Šutar Irena 24. Smrekar Cvetka 25. Špelič Gabrijela 25. Vizec Igor 25. Strašek Petra 26. Šutar Petra 26. Zadel Blanka 26. Tintor Anita 27. Umek Erika 27. Zupančič Črt 27. Tisovec Maja 28. Vesel Blaž 28. Tomažin Andrej 29. Vrček Jerneja 29. Tušek Tea 30. Zavodnik Ina 31. Žabkar Petra

179 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. D Razred: 4. E Razred: 4. F Razrednik: Marinka Kovač Razrednik: Robert Šupe Razrednik: Janez Mohorčič

1. Ajdič Karmen 1. Bdeir Samo 1. Ahlin Jerca 2. Avbar Rok 2. Blatnik Karmen 2. Balog Gregor 3. Bajec Jasmina 3. Bogovac Željka 3. Banovec Anja 4. Balkovec Veronika 4. Borse Mojca 4. Bevc Mojca 5. Benčina Marjeta 5. Bradač Tina 5. Bobnar Petra 6. Bizovičar Barbara 6. Bunderšek Alenka 6. Brodar Petra 7. Brulc Marjan 7. Čampa Domen 7. Činkole Matej 8. Dragaš Klemen 8. Dajčman Katarina 8. Durič Eva 9. Fabjan Zana 9. Fajdiga Jerca 9. Eršte Julijana 10. Gačnik Tina 10. Flek Urša 10. Fejzić Alen 11. Grozina Ingrid 11. Gliha Simona 11. Filej Eva 12. Jakopin Tilen 12. Golob Matija 12. Husić Vanes 13. Kavčič Manca 13. Jožef Maj 13. Jenič Mateja 14. Les Špela 14. Konda Tina 14. Klobčar Irma 15. Malić Slobodan 15. Mikec Matic 15. Knafelc Maja 16. Mikec Jana 16. Nebesni Andreja 16. Kobe Kristina 17. Mohorčič Žiga 17. Novak Matej 17. Konda Natalija 18. Novak Katarina 18. Perko Katja 18. Kupljenk Nataša 19. Opalk Urška 19. Potočar Simona 19. Kužnik Peter 20. Peklar Barbara 20. Pust Katarina 20. Medle Darja 21. Plut Eva 21. Pušič Vanja 21. Medle Irma 22. Premrl Mateja 22. Razpet Simona 22. Plut Mateja 23. Pucelj Petra 23. Romčević Gorana 23. Potočnik Marija Laura 24. Rifelj Nataša 24. Strmole Jerca 24. Prodanović Sanja 25. Rogelj Tinkara 25. Štefanič Iztok 25. Srpčič Marta 26. Rozman Kristina 26. Tori Petra 26. Tisovec Tina 27. Schweiger Eki 27. Virant Alenka 27. Tomažin Maja 28. Šumiga Anja 28. Voćanec Iva 28. Vidmar Bojan 29. Vidmar Maja 29. Zupančič Anja 29. Zadković Maja 30. Vinder Nina 30. Župevec Gašper 31. Volaj Valerija 31. Žvar Luka

180 Šol. leto 2002/03

Razred: 4. A Razred: 4. B Razred: 4. C Razrednik: Gabrijela Šporar Razrednik: Alojzija Hržica Razrednik: Suzana Krvavica

1. Avguštin Maja 1. Berkopec Boštjan 1. Abazovič Alenka 2. Blažič Jasna 2. Bizjak Rok 2. Aleksić Daliborka 3. Čampa Nejc 3. Bračika Katarina 3. Anžlovar Lea 4. Damiš Andrej 4. Breglec Željko 4. Brudar Borut 5. Dular Tina 5. Brezovar Lenka 5. Crljenica Danijela 6. Grimšič Rajko 6. Brkić Primož 6. Cvelbar Marjeta 7. Huč Silva 7. Car Milan 7. Grmovšek Sonja 8. Jovanovič Živa 8. Debeljak Barbara 8. Hasanović Sara 9. Kesić Đorđe 9. Golob Peter 9. Hren Lovro 10. Kolenc Matej 10. Janežič Saša 10. Ivanjić Sandra 11. Kolenc Mojca 11. Krdžalić Safet 11. Jaklič Blaž 12. Košak Barbara 12. Kržan Meta 12. Jordan Marjana 13. Kovačič Nina 13. Kukec Simon 13. Kolenc Tina 14. Lukanc Tomaž 14. Lavrič Petra 14. Korasa Matija 15. Mohar Andreja 15. Legan Polonca 15. Kralj Petra 16. Ožbolt Matic 16. Lipovšek Lea 16. Krese Anja 17. Pavlović Mitar 17. Markelj Maja 17. Luzar Kristina 18. Planinšek Primož 18. Petrič Katja 18. Mežič Stanislava 19. Rezelj Andreja 19. Pirc Andrej 19. Opara Eva 20. Simončič Nada 20. Repše Aleša 20. Pakiž Jasmina 21. Sladič Matej 21. Romozi Karmen 21. Papič Gregor 22. Smrekar Matej 22. Simonič Marjetka 22. Pogačar Jure 23. Struna Erna 23. Smolič Biserka 23. Poredoš Sandra 24. Sušnik David 24. Tavčar Tanja 24. Šavrič Sanja 25. Šekoranja Urška 25. Turk Monika 25. Škoda Nace 26. Šinkovec Jožica 26. Višekruna Žarko 26. Tori Sabina 27. Veselič Miha 27. Zagorc Urška 27. Vidlinovič Mirjam 28. Završnik Darjan 28. Vizler Jožica 29. Vovko Lea 30. Zagoranski Sonja 31. Zupančič Barbara 32. Zupančič Katja

181 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. D Razred: 4. E Razred: 4. F Razrednik: Zlatka Butkovec Gačnik Razrednik: Marija Kočar Razrednik: Ivan Maričič

1. Antončič Neja 1. Ancelj Katja 1. Aščić Danica 2. Ban Vesna 2. Androič Denis 2. Balabanić Ivana 3. Barbič Nastja 3. Banič Ksenja 3. Berkopec Nina 4. Barbič Staša 4. Barbič Janez 4. Cugelj Petra 5. Benčina Urška 5. Bojanec Dejan 5. Dragičević Nina 6. Bevc Polonca 6. Derepasko Petra 6. Đuran Borjan 7. Blažič Tina 7. Franetovič Luka 7. Erhovnic Maja 8. Bregar Mojca 8. Jerman Klavdija 8. Fink Sandro 9. Cemič Andrej 9. Kastelic Tanja 9. Franko Maruša 10. Čosič Nina 10. Kolbezen Ira 10. Jordan Katja 11. Gorenc Suzana 11. Levak Domen 11. Kalin Anja 12. Grčar Jasmina 12. Miklavčič Nina 12. Klobučar Helena 13. Hren Marko 13. Mlakar Alenka 13. Kovačevič Jan 14. Hrovat Jaka 14. Murn Tina 14. Kovačevič Petja 15. Jevšček Manca 15. Orel Tina 15. Krakar Teja 16. Kastelic Andreja 16. Pivačič Igor 16. Lesjak Teja 17. Klemenčič Blaž 17. Rajlić Sanja 17. Marolt Jure 18. Korošec Simona 18. Regent Petra 18. Mikać Dubravko 19. Križman Mojca 19. Rozenberger Sabina 19. Miklič Tomaž 20. Kurbegović Amerisa 20. Škrbec Jasmina 20. Mirtič Teja 21. Mittag Luka 21. Špelič Nika 21. Mrzlikar Stojan 22. Nose Anita 22. Turk Andreja 22. Mržek Romina 23. Papič Katja 23. Turk Matej 23. Radovan Brigita 24. Pavlačić Tatjana 24. Turk Mateja 24. Repovž Maja 25. Pungerčar Vesna 25. Žibert Maruša 25. Struna Sanja 26. Pungeršič Diana 26. Tavčar Simona 27. Rajkovača Janja 27. Zupančič Ada 28. Rešetič Tjaša 28. Žagar Tanja 29. Suhy Mitja 29. Ždrale Petra 30. Zadnik Jure 31. Zorko Bernarda 32. Zupančič Matjaž

182 Šol. leto 2003/04

Razred: 4. Š Razred: 4. A Razred: 4. B Razrednik: Gregor Mohorčič Razrednik: Nuša Rustja Razrednik: Tatjana Durmič

1. Blažon Jasmina 1. Barbo Maja 1. Barbič Tadeja 2. Bon Uroš 2. Bezenšek Jure 2. Belingar Maja 3. Bučar Jože 3. Biček Rok 3. Benković Marko 4. Dular Aleš 4. Blatnik Renata 4. Blatnik Jožica 5. Holc Lea 5. Dajčman Blaž 5. Brezovar Teja 6. Kapš Urška 6. Doberdrug Andreja 6. Cimermančič Peter 7. Kernc Dejan 7. Janežič Suzana 7. Hočevar Petra 8. Kokalović Goran 8. Jesenko Meta 8. Janežič Silva 9. Oberč Janja 9. Jurečič Suzana 9. Jenič Karmen 10. Peterlin Damjana 10. Kalčič Rebeka 10. Jerovšek Barbara 11. Pucelj Tadej 11. Kastelic Peter 11. Kambič Lana 12. Sebič Stanko 12. Kecojević Slobodan 12. Klobučar Klemen 13. Šimunić Nina 13. Kek Katja 13. Kolenac Marko 14. Trifković Radojka 14. Kočevar Tina 14. Koncilja Aleš 15. Tucakov Slavica 15. Kožuh Anže 15. Lamovšek Simon 16. Žibert Tanja 16. Kren Gašper 16. Majzelj Jera 17. Žvab Anja 17. Luzar Anja 17. Matoh David 18. Markelc Boštjan 18. Miklič Boštjan 19. Nahtigal Andrej 19. Mišić Siniša 20. Nose Rok 20. Mlakar Neja 21. Novak Katarina 21. Podržaj Tjaša 22. Oblak Andrej 22. Ribič Urška 23. Petric Jože 23. Samide Simona 24. Pintarič Luka 24. Štaudohar Nina 25. Pršina Aleš 25. Šterbenc Blaž 26. Pungeršič Mija 26. Šuštaršič Nataša 27. Smiljić Kristina 27. Umek Katja 28. Šiljić Mediha 28. Urajnar Renato 29. Širec Teja 29. Usenik Petra 30. Štih Uroš 30. Vesel Andrej 31. Štimfelj Dejan 31. Vlašić Andrej 32. Uhan Jernej 32. Zorc Katja 33. Žefran Mojca 33. Žigante Katja 34. Župan Anja

183 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. C Razred: 4. D Razred: 4. E Razrednik: Matjaž Štih Razrednik: Natalija Petakovič Razrednik: Barbara Maznik

1. Bačnik Klemen 1. Antončič Tina 1. Brunski Ida 2. Bačnik Urška 2. Blažič Lea 2. Bubnjić Darja 3. Bohte Andreja 3. Brezovar Gregor 3. Frelih Peter 4. Doltar Darjan 4. Cerjak Sanja 4. Gruden Anja 5. Galovič Ivo 5. Dajčman Mateja 5. Hribar Boštjan 6. Gazvoda Ana 6. Erpe Erika 6. Humar Mateja 7. Glavan Tanja 7. Gazvoda Nejc 7. Jakše Mateja 8. Golob Mija 8. Hrovat Polona 8. Jenič Mojca 9. Gričar Maja 9. Jaklič Daša 9. Kapš Nuša 10. Jevševar Borut 10. Kastelic Špela 10. Keber Nina 11. Judnič Aleš 11. Klobčar Mateja 11. Kočevar Maja 12. Knez Judita 12. Konte Ksenija 12. Košak Maja 13. Kos Tamara 13. Macedoni Melita 13. Kovačič Renata 14. Kump Nina 14. Mamilovič Andreja 14. Lazić Biljana 15. Lavrič Davorin 15. Mržek Simon 15. Peterlin Tomaž 16. Lekše Kristina 16. Ostanek Maja 16. Petric Tadeja 17. Lumpert Mateja 17. Pavec Petra 17. Plantan Peter 18. Luzar Jasmina 18. Pilić Dejan 18. Povše Alenka 19. Mirtič Andreja 19. Pirnat Anja 19. Povše Maja 20. Murćehajić Aida 20. Plaper Katja 20. Pristov Jernej 21. Murgelj Mateja 21. Potočnik Marko Anton 21. Pureber Tjaša 22. Pavlin Jasna 22. Regina Anže 22. Pušič Vesna 23. Perhaj Tina 23. Salmič Nastja 23. Redek Andreja 24. Razpotnik Matjaž 24. Spasovski Maruška 24. Seničar Manca 25. Simčič Manca 25. Škerbec Domen 25. Smolič Matija 26. Skornšek Dominik 26. Trifković Radovan 26. Starič Andreja 27. Slak Dejan 27. Turk Ksenija 27. Škrbec Katarina 28. Šeruga Katja 28. Zadnik Miha 28. Šuklje Katja 29. Zaletelj Matija 29. Zalokar Maruša 29. Vidic Barbara 30. Zbašnik Polona 30. Zupančič Katja 30. Vovk Anita 31. Zupančič Anja 31. Žagar Mateja 32. Zupančič Petra 32. Župevec Nejc 33. Žiberna Luka 34. Žnidar Ana Nuša

184 Šol. leto 2004/05

Razred: 4. F Razred: 4. Š Razred: 4. A Razrednik: Nataša Sekula Razrednik: Saša Lavrič Razrednik: Irena Potočar Papež

1. Ajdišek Katja 1. Anžiček Aleš 1. Bašelj Bojana 2. Barbo Kristina 2. Cindrić Tomislav 2. Boljte Tadej 3. Bartelj Jaša 3. Hlača Jure 3. Bonifer Aleksander 4. Bevc Bernarda 4. Janežič Zala 4. Bregar Matjaž 5. Dolar Simona 5. Jordan Gregor 5. Bučinel Lea 6. Dreo Andreja 6. Košir Gregor 6. Čegovnik Jure 7. Frlan Tjaša 7. Kraljič Luka 7. Damjanovič Kristina 8. Gornik Teja 8. Lindič Mojca 8. Gognjavec Saša 9. Jakovljevič Milena 9. Majstorović Sanela 9. Gorenčič Klavdija 10. Jerman Katja 10. Malnarič Tadeja 10. Grahek Eva 11. Kotar Tjaša 11. Martinović Teja 11. Grahek Jakob 12. Kovač Petra 12. Novinec Simona 12. Grahek Pia 13. Krese Natalija 13. Pekolj Nina 13. Grubar Petra 14. Kržičnik Urban 14. Petric Urška 14. Jovanović Tabita 15. Kumelj Maja 15. Plavec Marko 15. Kastelec Klemen 16. Legan Jure 16. Rangus Mija 16. Kocjančič Mojca 17. Mervar Anja 17. Silvester Urška 17. Krese Nina 18. Miklič Tina 18. Tejić Sanja 18. Kušić Bojana 19. Perše Andreja 19. Trščinar Sabina 19. Kužnik Marjan 20. Peterec Andreja 20. Mali Miha 21. Ploj Anja 21. Mihalič Klemen 22. Povše Katja 22. Mohorčič Darja 23. Pucelj Nataša 23. Nahtigal Katarina 24. Pušavec Polona 24. Novak Nejc 25. Ravnikar Urška 25. Popovič Julija 26. Savičić Biljana 26. Ribič Lea 27. Stanko Marjana 27. Sajovic Gordana 28. Starina Erika 28. Turčin Mateja 29. Turk Mojca 29. Zoranović Slađana 30. Vehar Nina 30. Zupančič Mateja

185 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. B Razred: 4. C Razred: 4. D Razrednik: Janez Mežan Razrednik: Mojca Zupančič Razrednik: Robert Šupe

1. Bele David 1. Ban Mateja 1. Aleksić Darija 2. Darovec Jaka 2. Bukovec Mateja 2. Bartolj Uroš 3. Ferlež Vanja 3. Cimermančič Franja 3. Božič Nina 4. Gabrijel Jasmina 4. Čampa Tilen 4. Colarič Simona 5. Hosta Cilka 5. Drkušič Maša 5. Černe Matej 6. Kadić Ivana 6. Fink Katarina 6. Erić Vlatka 7. Kermc Nataša 7. Irt Tamara 7. Fabjan Sara 8. Klobučar Klavdija 8. Jaklič Maja 8. Guštin Daša 9. Kolenc Marko 9. Jakša Tanja 9. Hočevar Nina 10. Korevec Marinka 10. Kastelic Mateja 10. Jefim Matic 11. Kren Vesna 11. Katalenić Marina 11. Jezerčić Boško 12. Krese Barbara 12. Kopač Špela 12. Kastelec Ana 13. Ljubi Sanja 13. Lahne Nejc 13. Kodrič Sašo 14. Luzar Maj 14. Lovše Nataša 14. Korošec Primož Rok 15. Majcen Andrej 15. Lučev Josip 15. Kosec Klavdija 16. Miklič Anamarija 16. Luzar Jana 16. Košak Katarina 17. Molek Jernej 17. Macele Matic 17. Lamut Andreja 18. Muhič Marko 18. Muhič Polona 18. Lipoglavšek David 19. Premelč Špela 19. Škarja David 19. Peterlin Matej 20. Pribyl Avsec Anja 20. Štangelj Tina 20. Pincolič Alja 21. Rebselj Jana 21. Tomšič Maša 21. Plavec Maruša 22. Repše Miloš 22. Turk Simon 22. Ratković Nena 23. Simonič Marko 23. Višček Sabina 23. Ristovska Nataša 24. Štupar Anja 24. Zakrajšek Grega 24. Sintič Andreja 25. Šutar Tina 25. Zbačnik Gal 25. Škof Eva 26. Tratar Nina 26. Troha Jana 27. Vide Jerneja 27. Vovk Anita 28. Vukomanović Tea 28. Vučko Matija 29. Zadnik Jasna 29. Zupančič Simon

186 Razred: 4. E Razred: 4. F Razred: 4. Š Razrednik: Suzana Malnar Razrednik: Stanka Florijančič Razrednik: Polona Kukec Tomas

1. Bizjak Jaka 1. Bartol Maja 1. Bučar Janja 2. Brudar Andreja 2. Beretič Mirjana 2. Bučar Klemen 3. Cvelbar Boris 3. Bernik Marko 3. Čampa Manca 4. Cvelbar Damjana 4. Dular Jana 4. Duh Gordana 5. Črček Bojana 5. Dular Manca 5. Gabrič Rok 6. Granda Renata 6. Fink Miran 6. Gerbec Martina 7. Grozina Martina 7. Gole Teja 7. Gradišar Petra 8. Hrastar Kristina 8. Gorenc Teja 8. Grandovec Lana 9. Kambič Primož 9. Gračner Urška 9. Lindič Aleš 10. Krnc Stanka 10. Jerman Mateja 10. Mesojedec Mojca 11. Legan Lea 11. Kastelic Aleš 11. Milanović Goran 12. Mikec Katja 12. Knez Manca 12. Mojstrovič Denis 13. Miklavž Romana 13. Kos Branka 13. Picelj Jernej 14. Novak Melita 14. Kovač Jana 14. Ražem Anej 15. Novak Nina 15. Matko Sara 15. Rolih Petra 16. Oberč Tanja 16. Novak Špela 16. Silvester Špela 17. Pečarič Špela 17. Novina Aljaž 17. Turk Barbara 18. Pekez Laura 18. Pavlović Milica 18. Žlajpah Matija 19. Povše Katja 19. Pirc Blaž 20. Predovič Gabrijela 20. Poličnik Tanja 21. Sladič Mojca 21. Rolih Ana 22. Smolič Anja 22. Simonič Leja 23. Šinigoj Vandy 23. Slapšak Mojca 24. Šobot Marko 24. Srebrnjak Mia 25. Šuklje Tomaž 25. Šalehar Lea 26. Tratar Pina 26. Špehar Petra 27. Turk Urška 27. Švajger Dominika 28. Završnik Janja 28. Zaletel Blaž

187 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Šol. leto 2005/06

Razred: 4. A Razred: 4. B Razred: 4. C Razrednik: Mirjam Skube Razrednik: Marjan Kavčič Razrednik: Zoran Poredoš

1. Blatnik Helena 1. Bele Bernarda 1. Berus Desiree 2. Bon Polona 2. Bukovac Maja 2. Bobič Mateja 3. Fink Elena 3. Cujnik Urška 3. Borse Barbara 4. Glas Lucija 4. Cvek Erik 4. Bratož Karmen 5. Hočevar Andreja 5. Gorenc Katja 5. Femc Veronika 6. Jarc Matej 6. Grabnar Simona 6. Gričar Mateja 7. Javoršek Janja 7. Gregorčič Maja 7. Jarc Luka 8. Jedlovčnik Lara 8. Hrastar Karmen 8. Kobe Katja 9. Jeršin Mateja 9. Jančar Tina 9. Koračin Nika 10. Kastelic Helena 10. Jerin Miro 10. Luzar Maja 11. Kocjan Magdalena 11. Judež Jerneja 11. Majcen Tina 12. Korasa Klemen 12. Knap Jasmina 12. Mantelj Tadeja 13. Kramar Gašper 13. Lemovec Ana 13. Marolt Sebastijan 14. Muhič Mateja 14. Mikec Manca 14. Mirtič Anita 15. Pečjak Nina 15. Mirt Pika 15. Mohar Robert 16. Pirc Marko 16. Murgelj Alenka 16. Novak Alja 17. Pirnat Katja 17. Novak Jože 17. Pakiž Janja 18. Plantan Grega 18. Primc Sanja 18. Požes Aljaž 19. Pokorny Igor 19. Pršina Mojca 19. Rabzelj Alja 20. Potočar Karmen 20. Ržen Ksenija 20. Radovan Jasmina 21. Redling Matej 21. Šašek Suzana 21. Rožac Maša 22. Robek Irena 22. Šimc Maja 22. Skube Sebastian 23. Savić Jasna 23. Špelič Irena 23. Šuštaršič Luka 24. Šenk Katja 24. Udovč Tamara 25. Tejić Danijel 25. Vidic Janja 26. Turk Primož 26. Vidic Matic 27. Zorc Katja 27. Zupančič Anja 28. Zorko Andreja

188 Razred: 4. D Razred: 4. E Razred: 4. F Razrednik: Janez Mohorčič Razrednik: Verena Potočnik Razrednik: Marinka Kovač

1. Bešenić Ljiljana 1. Abram Tadej 1. Barbič Damjana 2. Derganc Katarina 2. Cvetan Dejan 2. Bertole Tjaša 3. Golobič Jernej 3. Derenda Amedea 3. Borštnar Taja 4. Grešak Anja 4. Derepasko Tomaž 4. Brajkovec Melita 5. Henigman Mateja 5. Fir Alja 5. Damjanovič Tina 6. Hrlec Maja 6. Iskra Uroš 6. Dim Barbara 7. Ilar Anja 7. Kermc Vanja 7. Dolenšek Danijel 8. Jenič Petra 8. Košmrlj Gašper 8. Draginc Aleša 9. Klobčar Ana 9. Kovačič Benjamin 9. Eršte Mateja 10. Krašovec Jasmina 10. Kozlevčar Špela 10. Frelih Kristina 11. Kulovec Judita 11. Longar Mojca 11. Gorenc Mojca 12. Lukšič Tilen 12. Longar Vanja 12. Janc Petra 13. Malenšek Dušan 13. Milić Uroš 13. Jožef Sandra 14. Mali Mojca 14. Mirtič Anamarija 14. Kastelec Karmen 15. Mohorko Nastja 15. Pečjak Lidija 15. Kolenc Manca 16. Mohorović Tina 16. Povše Nejc 16. Krištof Igor 17. Pate Urška 17. Primc Petra 17. Nečemer Alenka 18. Pavlič Maša 18. Pungerčar Domen 18. Pavlin Rožle 19. Pibernik Primož 19. Resman Karmen 19. Polenšek Lina 20. Podržaj Teja 20. Saje Kristina 20. Repinc Anja 21. Pogačnik Maruša 21. Sakelšak Sonja 21. Slivnik Anka 22. Pucelj Blaž 22. Skube Jožica 22. Strmole Katja 23. Simončič Ana 23. Slak Peter 23. Šinkovec Diana 24. Slana Maša 24. Sraka Tajana 24. Škoda Barbara 25. Šušteršič Tanja 25. Strojin Sanja 25. Štubljar David 26. Vene Manca 26. Šter Tomaž 26. Tori Miha 27. Vilić Ana 27. Tomažin Gordana 27. Turk Dejan 28. Višekruna Tina 28. Tomažin Katarina 28. Vovko Janja 29. Zore Katja 29. Žužek Anžej 30. Žugelj Tjaša

189 Utrip šole 1996–2006 260 let Gimnazije Novo mesto

Razred: 4. G Razred: 4. Š Razrednik: Renata Čampelj Jurečič Razrednik: Jernej Ban

1. Bele Sabina 1. Balkovec Aleksander 2. Bizjak Sandra 2. Čefarin Ana 3. Brkić Špela Gizela 3. Fink Bojan 4. Dragaš Zala 4. Frančič Matija 5. Dular Aleša 5. Horvat Maks 6. Ercegovčević Asja 6. Jeler Marija 7. Gašperič Kristjan 7. Klobučar Jaka 8. Glavač Jaka 8. Klobučar Tone 9. Jordan Matej 9. Križe Barbara 10. Kastelic Katja 10. Ličen Vesna 11. Kelbl Vesna 11. Luzar Jernej 12. Kržan Matevž 12. Mikec Saša 13. Kužnik Dejan 13. Murn Urška 14. Lapajne Ema 14. Ogulin Tjaša 15. Malnar Tea 15. Sečnjak Maja 16. Mujić Mirjam 16. Stegnar Gašper 17. Plazar Andreja 17. Strniša Samo 18. Rajer Tina 18. Švent Luka 19. Rebselj Vesna 19. Vavžik Luka 20. Riosa Blažka 20. Vukšinič Kaja 21. Rukše Anja 21. Zrimšek Maja 22. Saje Andreja 22. Žagar Jure 23. Somrak Maja 23. Žičkar Dolores 24. Šenica Juš 24. Žulič Jure 25. Šenica Luka 26. Škedelj Jerica 27. Terzić Sandro 28. Zalokar Katja 29. Žagar Domen

190 Viri

225 let novomeške gimnazije 1746–1971, Ljubljana, Gimnazija v Novem mestu, 1971.

250 let Gimnazije Novo mesto 1746–1996, Novo mesto, Gimnazija Novo mesto, 1996.

Knjiga maturantov.

Letna poročila Gimnazije Novo mesto od 1996 do 2006.

Poredoš, Zoran: Srednješolska organizacija “Vesna” v Novem mestu s poudarkom na njeni dejavnosti in vlogi, diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Maribor, 2002.

6. bienale slovenske grafike Otočec, Novo mesto, 2000.

Šolska dokumentacija.

Šolske kronike Gimnazije Novo mesto od 1998 do 2006.

191 Utrip šole 1996–2006 Glavni pokrovitelj Gimnazije Novo mesto in izdaje zbornika 260 let Gimnazije Novo mesto

ZAMENJAJ STRAN Drugi sponzorji