Iz Zgodovine Celja 1941-1945
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ODSEVI PRETEKLOSTI 4 * * ~ DDD IZ ZOODOVI~E CEUA 1941 -1945 A·v·r·O·R·J·1 Miija FERENC t Tone FERENC Bozo REPE Aleksander ZIZEK A·v·r·O·R·J·1 VSEBINA t Tone Ferenc NEMSKA OKUPACIJA CELJA IN OKOLICE .. .... ........ .... ... .. ..... ....... .. ..... .... ... .... 5 Aleksander Zizek »SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« .... .... .... ... ... ..... .... .... .......... ....... ..... ... .. .. ....... .. ...... 83 Tone Kregar OKUPACIJSKO NASILJE NA CELJSKEM ..... ... .. ...... ......... ..... .... ... ... .... ... .. ..... 137 Tone Kregar CELJE V UPORU PROTI OKUPATORJU ... ... ............ .... .. .. ..... ..... ..... ........... 165 Bozo Repe PREVZEM OBLASTI V CELJU IN OKOLlCI LETA 1945 ... ... ... ..... ... ...... .. ..... .... ... 193 Mitia Ferenc TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENIJI ..... ... .. ..... ... .. ...... .. 215 Tone Ferenc v NEMSKA OKUPACIJA CELJA IN OKOLICE* Prof. d,·. Tone Ferenc Ie leta 1998 za Odseve p,·etekios!i wcel priprovlja!i clanek, v katerem ie med drugil11 zelel predsto'liti okupocijski sistem in politicne fozmere pod civil no in vojasko uprovo, gosporlmski roZYoi, preskrbo, sols!vo ter vsokda nje zivljenle pod okupacija, vendor go ie pri uresnii'evanju tega ve likopo!eznega naeria no ialos! prehitela smr! Pricujoci prispevek predstavlia wto Ie del ol11eniene problematike; dolocene ostale vsebine pa so poskusali osvetliti nekateri drugi avtarji v tem zbomiku 5 TONE FERENC CELJE V NEMSKIH SPOMENICAH POLETI 1940 Poleti 1940 so v Berlinu nekaj coso predvidevali, do bo prislo do sporazuma med Nemeijo in Veliko Britanijo, ki je po prvih vojaskih zmagah Nemeije in Italije v drugi svetovni vojni ostala soma, brez zaveznikov. Hitler ji je namree ponudil delitev sveta tako, do bi ji prepustil gospostvo no morjih, ana po naj bi Nemeiji prepustila gospostvo v Evropi. Seveda iz tega ni bilo nie, saj je imela Velika Britanija ze odloeno vlado no eelu s premierom Winstonom Churchillom. Najbrz so v Celovcu in Gradcu dobili naroeilo iz Berlina, naj za primer Hitlerjeve preureditve jugovzhodne Evrope pripravijo spomenice 0 novi razmejitvi med Nemeijo in Jugoslavijo. Kraljevina Jugoslavija je namree po izbruhu druge svetovne vojne razglasila svojo nevtralnost, se je po gospodarsko vedno bolj povezovala z Nemeijo, ki je nekaj coso upostevala njeno nevtralnost. V Gradcu je spomenice izdelal Institut za jugovzhodno nemstvo (Sudostdeutsches Institut Graz), ki go je vodil dr. Helmut Carstanjen. Predvideval je tri moznosti za novo razmejitev, tj. za prikljueitev delov Siovenije k Stajerski. Dve moznosti sta v Stajersko vkljueevali tudi Celje s sirso okolico. Prva moznost je ponavljala ze stare avstrijske zahteve iz coso po prvi svetovni vojni, tj . razmejitev po t. i. vitanjski erti, ki bi Celje z okolico pustila v Jugoslaviji. Druga moznost je predvidevala razmejitev po t.i. laski erti (Lasko = Tuffer), ki gre po hribovju od Laskega prek Kozjanskega. T retja moznost po je bila prikljueitev cele Spodnje Stajerske z razmejitvijo po reki Savio Te spomenice so seveda spravili v predal in jih niso nikdar vee obravnavali. Po zmagi v vojni z Jugoslavijo in potem ko je okupirala precejsen del njenega ozemlja, si je Nemeija pac vzela, kar se ji je zljubilo. Hitler je porazeno Jugoslavijo razkosal, in to se preden so njeni predstavniki v Beogradu 17. aprila 1941 podpisali premirje oz. bloezpogojno vdajo jugoslovanske kraljeve vojske.1 NEMSKA ZASEDBA CELJA APRILA 1941 Po mnozienih demonstracijah jugoslovanskih narodov proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu med Nemeijo, Italijo in Japonsko, v katerem so bile tudi ze vse jugoslovanske sosede razen Greije, in po drZavnem udaru v Beogradu 27. marco 1941 se je mnogo pripadnikov nemske manjsine z vlaki odpeljalo v Avstrijo, med njimi so bili tudi celjski Nemci. Kot zvemo iz dnevniskih zapiskov celjskega Nemca Eduardo Paidascha, so nekateri sodelovali pri pripravi okupacije Celja in njegove okolice, nekatere, med njimi je bil tudi celjski industrialec Max Adolf Westen, po so uporabili za t. i. posebne vodnike (Sonderfuhrer) nemskim enotam v vojni aprila 1941 . V pripravah za zasedbo Celja in okolice so imeli v Gradcu kar precej gradiva, saj je bil zlasti v letih 1938-1941 zelo delaven celjski nemski vohunski center, ki so go vodili Werner Stiger, za njim Willfried Hofmann in koneno Max Adolf Westen/ graski obmejni urad nacistiene stranke (Gaugrenzlandamt NSDAP Graz), v katerem je bil delaven tudi Anton Dorfmeister, po je imel ze prej sestavljen seznam zaupnih Ijudi v Spodnji Stajerski, no , Tone Ferenc, Spornenice 0 nernskih ozel11eljskih zahtevoh v Siovelliii. Zgodovinski casap;s. , Tone Ferenc, Celjski vahun Werner Slig8/'. Vodjo vohunskego centro y Ce/iu. Zgadovina ZCl vse . Vi l, 1998, sir. 77·-92. 6 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOUCE katere se lahko nemski prisleki obraeajo za novice in podatke. Nemska varnostna sluzba v Gradcu, ki jo je vodil esesovski polkovnik (SS-Standartenfuhrer) Otto Lurker, pa je po ze zbranih podatkih in tistih, ki jih je se naglo zbrala, za vsak okraj no Spodnjem Stajerskem sestavila poseben dosje z raznimi podatki, se posebej s seznami nemstvu neprijaznih in nacizmu sovraznih organizacij, drustev in ustanov. Tak dosje se je ohranil tudi za mesto Celje. Poleg podatkov 0 celi dravski banovini je v njem mnogo podatkov o upravi, gospodarstvu, drustvih, osebah itd. v mestu Celje, med drugim tudi seznam profesorjev Prve drzavne realne gimnozije z ocenami njihove politiene opredelitve (strogo klerikalen, klerikalen, klerikalen, a miren, nacionalist, komunist itd.) .3 Ni se minil teden po Hitlerjevem sklepu, do bo Nemeija skupaj z Italijo in Madzarsko 6. aprila napadla Jugoslavijo, so v Gradcu 3. aprila ze doloeili okrajne politiene komisarje za Spodnjo Staiersko in tudi za Prekmurje, ki so go stajerski nacisti tudi zeleli prikljueiti k Stajerski. Za politienega komisaria samostoinega mesta Celje so imenovali ze omenjenega graskega nacistienega funkcionarja Antona Oorfmeistra, za celiski okrai po stiriinpetdesetletnega uradnika iz Neumarkta no Zgornjem Stajerskem Josefa Eidenberga. Ooloeili so tudi vee deset staierskih uradnikov, ki naj odrineio v Spodnjo Stajersko sluzbovat v nemsko civilno uprav0 4 Vse imenovane funkcionarje in oborozene oddelke bodoee civilne uprave, tj. policijo, oroznistvo Sturmabteilungen (SA), nacionalsocialistieni motorizirani korpus (NSKK) itd., za vsak spodnjestajerski okraj, so 10. aprila vkljueili v t. i. akcijski stab (Einsatzstab), ki bo na ukaz odpotoval v doloeen okrai· Hitler je ze zgodaj sklenil, do bo nemska vojaska uprava v Spodnji Stajerski kratkotraina in ji bo kmalu sledila civilna uprava z nalogo, do Spodnio Stajersko pripravi za dejansko in tudi formalnopravno prikljueitev k nemskemu rajhu, tj . k pokrajini Stajerski (Gau Steiermark). Tako za Spodnio Stajersko kot za Gorenjsko in Mezisko dolino je izbral tak okupacijski sistem, kot go ie ze izbral za dye zahodni poljski pokrajini in dye vzhodni francoski pokraiini ter veliko vojvodino Luksemburg. Obema ze zgodai imenovanima sefoma civilne uprave - pokrajinskemu vodji NSOAP za Stajersko dr. Sigfriedu Uiberreitheriu in namestniku pokrajinskego vodie za Korosko Franzu Kutscheru - ie Hitler ze zgodaj (konec marca ali v zaeetku aprila 1941) tudi doloeil osnovno nalogo, in to z zloglasnim naroeilom: »Napravite mi to dezeto zopet nemsko!« (Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!) . Oba imenovana naj bi funkciji opravliala do formalnopravne prikljueitve zasedenih slovenskih pokrajin k nemskemu rajhu, za kar so ze zelo zgodaj predvidevali 1. oktober 1941 . Med stirimi divizijomi iz treh nemskih armadnih zborov, ki so 6. aprila 1941 zaeele prodirati v Jugoslavijo, ie bila 1. gorska diviziia pod poveljstvom generallajtnanta Huberta Lanza tista, ki ie od Oravograda prek Siovenj Gradca in skozi Mislinisko, ] Arhiv Republike SlovGniie, II. dislocimno enolo (bivsi miliv Insiituio zo noveiso zgoclovino, dolw: ARS·II), fond ddelnego svei ni ko Celi e (dolie Lei. Cil", f. ). , Po nekoierih podotkih so v Grodcu okroine polilicne komisorje za Spodnlo Sioiersko dolociii ze 3 . opr-il o 1941. za eelo vrsto !judi je don njihovego Imenovonjo za delo no celiskem obmocju 1 1. opril 194 1 Do srede julijol941 so ji h dolo Ci li vee kot 75. ARS·II, Ld . Cilli, f. 35, seznom i oseb, dolocenih zo delo no celjskern obrnociu. 7 Prihod nemske voiske v Celie, 11. 4. 1941 . 8 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Solesko in Sovinjsko dolino prodirolo proti Celju, ki go je doseglo 11. opril0 5 Boje so se tisti dan odpeljoli noproti omenjeni diviziji do lolco srezki noeelnik dr. lobec, zupan dr. Alojzij Vorsie in mogistratni ravnotelj Iva Subic 6 NojbrZ so njenemu poveljstvu povedoli, do v Celju ne bo nobenego odpora, ker so se jugoslovonske enote ze umoknile proti Hrvoski ali po rozsle . 0 delovonju celjskego 39. pehotnego polka, ki so go vkljueili v Dravsko divizijo (poveljstvo v Siovenski Bistrici), ne vemo nieesor. Stab te divizije se je po umiku eez Kozjonsko 11. oprilo rozsel. V somem mestu se do prihoda nemske vojske ni zgodilo nie pretresljivego. »Somo zo dye uri je propodojoco oblast pridrzala peterico celjskih Nemcev, do bi bili nekaksni talci za vsak prim er. Potem jih je z opraviCilom izpustila,« beremo v Rosevem Celjskem dnevniku za 10. april? Omenjeno nemsko divizijo se v Celju ni mudilo dolgo in je po dolini Sovinje in Save ter Mirne, Novego mesta in Metlike odhitelo proti Korlovcu, ki go je s predhodnico doseglo se isti dane Koze, do je povelj stvo divizije ostolo se en dan v Celju, kamor je 12. oprilo z dovoljenjem itolijanske vojske s spremstvom