ODSEVI PRETEKLOSTI 4
* * ~ DDD
IZ ZOODOVI~E CEUA 1941 -1945 A·v·r·O·R·J·1
Miija FERENC
t Tone FERENC
Bozo REPE
Aleksander ZIZEK
A·v·r·O·R·J·1 VSEBINA
t Tone Ferenc NEMSKA OKUPACIJA CELJA IN OKOLICE ...... 5
Aleksander Zizek »SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« ...... 83
Tone Kregar OKUPACIJSKO NASILJE NA CELJSKEM ...... 137
Tone Kregar CELJE V UPORU PROTI OKUPATORJU ...... 165
Bozo Repe PREVZEM OBLASTI V CELJU IN OKOLlCI LETA 1945 ...... 193
Mitia Ferenc TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENIJI ...... 215 Tone Ferenc
v NEMSKA OKUPACIJA CELJA IN OKOLICE*
Prof. d,·. Tone Ferenc Ie leta 1998 za Odseve p,·etekios!i wcel priprovlja!i clanek, v katerem ie med drugil11 zelel predsto'liti okupocijski sistem in politicne fozmere pod civil no in vojasko uprovo, gosporlmski roZYoi, preskrbo, sols!vo ter vsokda nje zivljenle pod okupacija, vendor go ie pri uresnii'evanju tega ve likopo!eznega naeria no ialos! prehitela smr! Pricujoci prispevek predstavlia wto Ie del ol11eniene problematike; dolocene ostale vsebine pa so poskusali osvetliti nekateri drugi avtarji v tem zbomiku
5 TONE FERENC
CELJE V NEMSKIH SPOMENICAH POLETI 1940
Poleti 1940 so v Berlinu nekaj coso predvidevali, do bo prislo do sporazuma med Nemeijo in Veliko Britanijo, ki je po prvih vojaskih zmagah Nemeije in Italije v drugi svetovni vojni ostala soma, brez zaveznikov. Hitler ji je namree ponudil delitev sveta tako, do bi ji prepustil gospostvo no morjih, ana po naj bi Nemeiji prepustila gospostvo v Evropi. Seveda iz tega ni bilo nie, saj je imela Velika Britanija ze odloeno vlado no eelu s premierom Winstonom Churchillom.
Najbrz so v Celovcu in Gradcu dobili naroeilo iz Berlina, naj za primer Hitlerjeve preureditve jugovzhodne Evrope pripravijo spomenice 0 novi razmejitvi med Nemeijo in Jugoslavijo. Kraljevina Jugoslavija je namree po izbruhu druge svetovne vojne razglasila svojo nevtralnost, se je po gospodarsko vedno bolj povezovala z Nemeijo, ki je nekaj coso upostevala njeno nevtralnost. V Gradcu je spomenice izdelal Institut za jugovzhodno nemstvo (Sudostdeutsches Institut Graz), ki go je vodil dr. Helmut Carstanjen. Predvideval je tri moznosti za novo razmejitev, tj. za prikljueitev delov Siovenije k Stajerski. Dve moznosti sta v Stajersko vkljueevali tudi Celje s sirso okolico. Prva moznost je ponavljala ze stare avstrijske zahteve iz coso po prvi svetovni vojni, tj . razmejitev po t. i. vitanjski erti, ki bi Celje z okolico pustila v Jugoslaviji. Druga moznost je predvidevala razmejitev po t.i. laski erti (Lasko = Tuffer), ki gre po hribovju od Laskega prek Kozjanskega. T retja moznost po je bila prikljueitev cele Spodnje Stajerske z razmejitvijo po reki Savio Te spomenice so seveda spravili v predal in jih niso nikdar vee obravnavali. Po zmagi v vojni z Jugoslavijo in potem ko je okupirala precejsen del njenega ozemlja, si je Nemeija pac vzela, kar se ji je zljubilo. Hitler je porazeno Jugoslavijo razkosal, in to se preden so njeni predstavniki v Beogradu 17. aprila 1941 podpisali premirje oz. bloezpogojno vdajo jugoslovanske kraljeve vojske.1
NEMSKA ZASEDBA CELJA APRILA 1941
Po mnozienih demonstracijah jugoslovanskih narodov proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu med Nemeijo, Italijo in Japonsko, v katerem so bile tudi ze vse jugoslovanske sosede razen Greije, in po drZavnem udaru v Beogradu 27. marco 1941 se je mnogo pripadnikov nemske manjsine z vlaki odpeljalo v Avstrijo, med njimi so bili tudi celjski Nemci. Kot zvemo iz dnevniskih zapiskov celjskega Nemca Eduardo Paidascha, so nekateri sodelovali pri pripravi okupacije Celja in njegove okolice, nekatere, med njimi je bil tudi celjski industrialec Max Adolf Westen, po so uporabili za t. i. posebne vodnike (Sonderfuhrer) nemskim enotam v vojni aprila 1941 . V pripravah za zasedbo Celja in okolice so imeli v Gradcu kar precej gradiva, saj je bil zlasti v letih 1938-1941 zelo delaven celjski nemski vohunski center, ki so go vodili Werner Stiger, za njim Willfried Hofmann in koneno Max Adolf Westen/ graski obmejni urad nacistiene stranke (Gaugrenzlandamt NSDAP Graz), v katerem je bil delaven tudi Anton Dorfmeister, po je imel ze prej sestavljen seznam zaupnih Ijudi v Spodnji Stajerski, no
, Tone Ferenc, Spornenice 0 nernskih ozel11eljskih zahtevoh v Siovelliii. Zgodovinski casap;s. , Tone Ferenc, Celjski vahun Werner Slig8/'. Vodjo vohunskego centro y Ce/iu. Zgadovina ZCl vse . Vi l, 1998, sir. 77·-92.
6 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOUCE katere se lahko nemski prisleki obraeajo za novice in podatke. Nemska varnostna sluzba v Gradcu, ki jo je vodil esesovski polkovnik (SS-Standartenfuhrer) Otto Lurker, pa je po ze zbranih podatkih in tistih, ki jih je se naglo zbrala, za vsak okraj no Spodnjem Stajerskem sestavila poseben dosje z raznimi podatki, se posebej s seznami nemstvu neprijaznih in nacizmu sovraznih organizacij, drustev in ustanov. Tak dosje se je ohranil tudi za mesto Celje. Poleg podatkov 0 celi dravski banovini je v njem mnogo podatkov o upravi, gospodarstvu, drustvih, osebah itd. v mestu Celje, med drugim tudi seznam profesorjev Prve drzavne realne gimnozije z ocenami njihove politiene opredelitve (strogo klerikalen, klerikalen, klerikalen, a miren, nacionalist, komunist itd.) .3
Ni se minil teden po Hitlerjevem sklepu, do bo Nemeija skupaj z Italijo in Madzarsko 6. aprila napadla Jugoslavijo, so v Gradcu 3. aprila ze doloeili okrajne politiene komisarje za Spodnjo Staiersko in tudi za Prekmurje, ki so go stajerski nacisti tudi zeleli prikljueiti k Stajerski. Za politienega komisaria samostoinega mesta Celje so imenovali ze omenjenega graskega nacistienega funkcionarja Antona Oorfmeistra, za celiski okrai po stiriinpetdesetletnega uradnika iz Neumarkta no Zgornjem Stajerskem Josefa Eidenberga. Ooloeili so tudi vee deset staierskih uradnikov, ki naj odrineio v Spodnjo Stajersko sluzbovat v nemsko civilno uprav0 4 Vse imenovane funkcionarje in oborozene oddelke bodoee civilne uprave, tj. policijo, oroznistvo Sturmabteilungen (SA), nacionalsocialistieni motorizirani korpus (NSKK) itd., za vsak spodnjestajerski okraj, so 10. aprila vkljueili v t. i. akcijski stab (Einsatzstab), ki bo na ukaz odpotoval v doloeen okrai· Hitler je ze zgodaj sklenil, do bo nemska vojaska uprava v Spodnji Stajerski kratkotraina in ji bo kmalu sledila civilna uprava z nalogo, do Spodnio Stajersko pripravi za dejansko in tudi formalnopravno prikljueitev k nemskemu rajhu, tj . k pokrajini Stajerski (Gau Steiermark). T ako za Spodnio Stajersko kot za Gorenjsko in Mezisko dolino je izbral tak okupacijski sistem, kot go ie ze izbral za dye zahodni poljski pokrajini in dye vzhodni francoski pokraiini ter veliko vojvodino Luksemburg. Obema ze zgodai imenovanima sefoma civilne uprave - pokrajinskemu vodji NSOAP za Stajersko dr. Sigfriedu Uiberreitheriu in namestniku pokrajinskego vodie za Korosko Franzu Kutscheru - ie Hitler ze zgodaj (konec marca ali v zaeetku aprila 1941) tudi doloeil osnovno nalogo, in to z zloglasnim naroeilom: »Napravite mi to dezeto zopet nemsko!« (Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!) . Oba imenovana naj bi funkciji opravliala do formalnopravne prikljueitve zasedenih slovenskih pokrajin k nemskemu rajhu, za kar so ze zelo zgodaj predvidevali 1. oktober 1941 .
Med stirimi divizijomi iz treh nemskih armadnih zborov, ki so 6. aprila 1941 zaeele prodirati v Jugoslavijo, ie bila 1. gorska diviziia pod poveljstvom generallajtnanta Huberta Lanza tista, ki ie od Oravograda prek Siovenj Gradca in skozi Mislinisko,
] Arhiv Republike SlovGniie, II. dislocimno enolo (bivsi miliv Insiituio zo noveiso zgoclovino, dolw: ARS·II), fond ddelnego svei ni ko Celi e (dolie Lei. Cil", f. ). , Po nekoierih podotkih so v Grodcu okroine polilicne komisorje za Spodnlo Sioiersko dolociii ze 3 . opr-il o 1941. za eelo vrsto !judi je don njihovego Imenovonjo za delo no celiskem obmocju 1 1. opril 194 1 Do srede julijol941 so ji h dolo Ci li vee kot 75. ARS·II, Ld . Cilli, f. 35, seznom i oseb, dolocenih zo delo no celjskern obrnociu.
7 Prihod nemske voiske v Celie, 11. 4. 1941 .
8 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE
Solesko in Sovinjsko dolino prodirolo proti Celju, ki go je doseglo 11. opril0 5 Boje so se tisti dan odpeljoli noproti omenjeni diviziji do lolco srezki noeelnik dr. lobec, zupan dr. Alojzij Vorsie in mogistratni ravnotelj Iva Subic 6 NojbrZ so njenemu poveljstvu povedoli, do v Celju ne bo nobenego odpora, ker so se jugoslovonske enote ze umoknile proti Hrvoski ali po rozsle . 0 delovonju celjskego 39. pehotnego polka, ki so go vkljueili v Dravsko divizijo (poveljstvo v Siovenski Bistrici), ne vemo nieesor. Stab te divizije se je po umiku eez Kozjonsko 11. oprilo rozsel. V somem mestu se do prihoda nemske vojske ni zgodilo nie pretresljivego. »Somo zo dye uri je propodojoco oblast pridrzala peterico celjskih Nemcev, do bi bili nekaksni talci za vsak prim er. Potem jih je z opraviCilom izpustila,« beremo v Rosevem Celjskem dnevniku za 10. april? Omenjeno nemsko divizijo se v Celju ni mudilo dolgo in je po dolini Sovinje in Save ter Mirne, Novego mesta in Metlike odhitelo proti Korlovcu, ki go je s predhodnico doseglo se isti dane Koze, do je povelj stvo divizije ostolo se en dan v Celju, kamor je 12. oprilo z dovoljenjem itolijanske vojske s spremstvom prispel ban drovske banovine in predsednik narodnego sveto za Siovenijo dr. Morko Notloeen, do bi z nemske stroni dobil zagotovila, do bo Nemeija zasedlo vso dravsko banovino in nod njo uvedlo nekoksen protektorot. Vendor je Notloeenovo delegocijo sprejel Ie zastopnik nemskego zunonjego ministrstvo pri poveljstvu 2. nemske ormade in mu povedol, do so v Berlinu sklenili drugoee. la 1. gorsko divizijo so prihojole druge, monjse nemske enote iz 2. nemske ormode, ki so tudi hitele proti Hrvoski, za njimi po monjse enote 188. gorske divizije, ki so jo sestovili no Koroskem in Stojerskem iz tomkojsnjih rekrutnih, solskih in rezervnih delov nemske vojske in so imele predvsem zasedbene no loge. Toko so npr. neko eeto tankovskih lovcev iz St. Poltno posloli v Prekmurje in 16. oprilo iz Murske So bote prek Gornje Stojerske v Celje, do bi tam 20. oprilo proslavljolo Hitlerjev rojstni dan. Tam je nosla ze eeto nemske zaseitne policije.
Isti dan ko je Hitler imenovol obo sefo civilne uprove za Spodnjo Stojersko in za t. i. zasedeno obmoejo Koroske in Kranjske, je Uiberreitherjev stab prispel iz Gradca v Moribor, tisti dan so se z ovtomobili pripeljoli v razne okraje Spodnje Stojerske tudi okrajni okcijski stobi, ki so jih zbrali v raznih krojih 19ornje Stojerske. Akcijski stab za mesto in okraj Celje pod poveljstvom orozniskego poroeniko Josefo Kolmonitscho so zbrali v Frohnleitnu, Grotweinu in Kohlsdorfu, in to 31 oroznikov, 159 moz SA in 24 moz NSKK. Proti Celju je odpotovol 14. oprilo po glovni cesti preko Mariboro, Siovenske Bistrice in Konjic 9 »Orozniski okrozni vodja porocnik Josef Kolmanitsch in orol. nadslrazmojster Franz Rohling sla 15. aprila 1941 zvecer prispela v Celje. 16. apri/o 1941 sto opravifo predhodna dela za zasedbo orozniskih postaj. 16. aprifa zvecer so prispeli orozniki za okrozje Celje in prenoCili v Celju. ) 7. aprila ) 94) so zasedli vse
) Bu rdick Charles, Huberi Lam. General cler Gebi"gstruppe; 1896- 1982. Osnobrlick; Biblia, 1988. 266 Seiten. Reihe; SokJotensch icksole des 20. Jahrhunderls cds Gcsch,cHsquelle; Bond 9 . 6 Fran Ros, Celjski dnevnik 1941 Celjski zbomik 1961, sir. 147-165 (uCllje; Ros, Celiski dnevn ik). i Ros, Cel;ski dne·mik. GLa nz, n. d. ? ARS-II, BDO Alpenland .
9 TONE FERENC
Baklada pred celjskim magistratom, 12 . 4. 1941.
10 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE
oroz. postaie okrozia Celie - podezelie. jugos/ovanske oroznike smo odpustili, razorozili in so nam na volio,« beremo v orozniskem porocilu 18. aprila 1941 .10 Medtem se je tja pripelial tudi okreplieniv 72. rezervni policijski bataljon, katerega cete so porazdelili v juznem delu Spodnje Stajerske. Poleg teh oborozenih oddelkov nemske redarstvene policiie so na zosedeno ozemlje takrat prispeli uradi nemske varnostne policiie, in to tajne drzavne policiie (gestapo), kriminalisticne policiie (kripo) in varnostne sluzbe (SO); vsi triie uradi so prispeli tudi v Celie kot izpostave tovrstnih uradov komandanta varnostne policiie in varnostne sluzbe v Mariboru.11
OKUPATORJEVA CIVILNA UPRAVA V CEUU
Urada okrajnih civilnih komisarjev v Celju in preureditev okrajev v okroije Celje
V Celju sta se 14. aprila 194 1 nastanila politicna komisarja zo mesto Celje in zo celiski okraj s svoiimi uradniki, dolocenimi v Zgornii Stajerski. Ie prva odredba sefa civilne uprave dr. Uiberreitherja 14. aprila 1941 v Mariboru (kamor je prispel tisti dan), ki so jo razglasili tudi na lepakih, je odpravila jugoslovanska srezka nacelstva in obcinska zostopstva (odbore), izvoliena na obCinskih volitvah v drugi polovici tridesetih let, 12 so pa okrajni politicni komisarji se nekaj dni ali kak teden pustili v obcinskih uradih nekaj dotedanjih zupanov. V celjskem okraju so nanovo imenovani zupani prevzeli vodstvo obcinskih uradov od 17. do 22. aprila 1941 in so bili razen enega vsi nemske narodnosti. 13 Za urada nemskih politicnih komisarjev v Celju je primanjkovalo Ijudi in se je zoto Oorfmeister konec aprila 1941 pritozeval visjemu vladnemu svetniku dr. Adalbertu W6hrerju iz urada sefa civilne uprave v Mariboru: »Ko sem od gau/eiteria in drzavnega namestnika preiel povelie, nai takoi odidem z nemskega poslanistva v Budimpesti v Celie, da bi tukoi nastopil sluzbo kot politicni komisar, tokrat nisem nosel v Celiu nobenih Volksdeutscheriev in Reichsdeutscheriev, ker ie znoten del niih pred zacetkom voine proti jugos/oviii zbezol v Gradec, no Ounoi, v Celovec itd., medtem ko se ie drugi del se skrivol zunoi mesto. Do bi sploh lohko zocel deloti, sem po telefonu poklicol iz Gradco clonico stranke Liselotte Pickel in tovorisico Wilmo Polzi ter clona stranke Honso Lercheria. /. . ./ Tovoriso Eduardo Poidoscho sem moral vzeti v komisoriot zo svoiega volksdeutscherskego svetovolco, ker ie moral tovoris Werner Stiger, ki sem go svoicos predvidel in go ie gauleiter potrdil, medtem v voisko in do danes se ni prost.«1 4 Ceprav sta bila zdaj v mestu dva politicna komisorjo, so bili nekateri zavodi iz predokupacijskega coso v mestu skupni in sta tudi nekatere nove urade imela skupne, ze predvidevajoc upravnopoliticno preureditev Spodnje Stajerske.
~o ARS-Ii, oroznisko okro:~ie Celie, f. 80/1, Kolmonitschevo porocilo st. 2 z dne 18. 4. 1941 " Verordnungs- und AmlsblCltl des Chefs der Ziyilvelwoltung in der Untersteiennark (dClije: VABI. Ustmk.) . ., VABL Ustmk., Folge 1 - odredbo Cdz 14. 4.1941. :; ARS-II, Ld. Cilli, f. podolki a prevZGmu obCin 18. 4. 1941. ;. ARS-II, Lei. Cilli, f. 20, Aktennotiz fur Herm ORR Dr. Wohrer, nedat. Vendor so nato Dorfmcislru poslali uradnikc ZCI voelstvo posarneZf1ih referalov in uraelov . Toko so bili sredi iuniio 1941 tile povcl'icniki in vodie uradov' poverienik w fl110ncno uprovo dr. Kroulonel, ZCI d,zovno bonko Alberli ZCI zelezn ice Hillebrand, ZCI postno upravo Wilfling, za 50lsl'lo Rudolf Rentmeister, za prehrono Paul Mertznich vodio urodo w gradnio cest inl:. Igler, za voono gospodorsh/o ,nz Berkol. za delo Tanzer, za ldrovstvo ell. Harold Vv'eikmw11, zo veterino dr. Roder in za prevozno sluibo Hoqleitner. lARS -II, Ld. Cilli, f. 8/1, Der Politische Kommissor der Stadt Olli 16.6. 1941).
11 TONE FERENC
Anton Dorfmeister prevzema oblast v Celiu, april 1941.
12 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE
Upravnopoliticno ureditev, kakrsno je nasel v Spodnji Stajerski, je imel namrec nemski okupator za zacasno in jo je hitel prilagojevati tisti v Zgornji Stajerski, ki bi naj bila, podobno kot v drugih avstrijskih pokrajinah, vzor za povojno preureditev vsega velikega nemskega rajha. Pri tem je slo predvsem za odpravo okrajev in ustanovitev okrozij ter za zdruzitev manjsih obcin v vecje. 0 tem je sef civilne uprave po 3 . juniju izdal nekaj okroznic15 in nato 18. junija tudi posebno uredbo. 16 Med petimi t. i. podezelskimi okrozji je ustanovil tudi okrozie Celie. Samo mesto z nekaterimi predmestji je bilo premajhno, do bi go, podobno kot Maribor, uredili kot okrozje Celie-mesto, zoto so go zdruzili s celjskim podezelskim okrajem in z drugimi okraji oz. njihovimi deli. Podezelsko okrozje Celie so sestavili iz mesta Celje, okrajev Celje (22 obCin) in Gornji Grad (9 obcin), vecine okrajev Smarje pri Jelsah (12 obCin) in Siovenj Gradec (7 obcin) ter iz dela okraja Lasko (3 obcine), torej je slo za skupaj 54 obcin. Prevzem obcin v novo okrozje so opravili 23., 24. in 27. junija 1941 v navzocnosti dotedanjih politicnih komisarjev, njihovih namestnikov in predstavnika sefa civilne uprave dr. Wbhrerja iz Maribora. Celisko podezelsko okrozje je merilo 1826,28 km 2 in je junija 1941 imelo 54 obcin, 10. oktobra 1941, ko je nemska uprava v Spodnji Sta jerski opravila prvo stetje prebivalstva po obcinah (1942 je izid objavila v uradnem listu sefa civilne uprave za Spodnjo Stajersko), po 33 obcin s 143.410 prebivalci. Zupani v obcinah so bili neposredno podrejeni okroznemu politicnemu komisarju (kasneje preimenovanemu v dezelnega svetnika).
Celjsko okrozje je bilo najvecje okrozje Spodnje Stajerske in je no vzhodu mejilo no t. i. Neodvisno drzavo Hrvatsko, zoto mu je okupator pripisoval poseben pomen in za politicnega komisarja imenoval Oorfmeistra . To je no tem polozaju ostal do svoje smrti 3. februarja 1945, ko je izgubil zivljenje ob partizonskem napadu pri Frankolovem. Nasledil go je esajevski funkcionar Heinz Mayerhofer. Poleg politicnega komisarja okrozja Ptuj, ki je no vzhodu tudi mejilo no NOH, je bil edini upravni funkcionar, ki je bil tudi okrozni vodja politicne organizocije Stajerske domovinske zveze. Ohranil po je tudi nekaj funkcij v Gradcu.
Celje kot sredisce najvecjega spodnjestajerskega okrozja je bilo tudi za Mariborom najvecje mesto, gospodarsko sredisce in je v nekaterih pogledih imelo no jugu pokrajine enak polozaj kot Maribor no severu. Oobilo je namrec nekatere urade, ki niso imeli pristojnosti samo za celjsko podezelsko okrozje, temvec tudi za trboveljsko in brezisko okrozje. Urad politicnega komisarja oziroma dezelnega svetnika za podezelsko okrozje Celje
Urad politicnega komisarja in nato dezelnega svetnika okrozja Celje je bil zelo razvejen in se je, podobno kot urad drzavnega namestnika (Reichsstatthalter) dr. Uiberreitherja v Gradcu delil v dva dela, in to v drzavno upravo in okrozno samoupravo, ki po je imela Ie malo pristojnosti (se najvec no zdravstvenem in socialnem podrocju). Sestavo urada so veckrat spremenili. Po zacasnem nacrtu, ki so go 3. junija 1941 izdelali v uradu sefa
" ARS-II, Ld. Cilii, f. 20, ZI. U/: 10 2/10-1941. Aufbou del' LO!1dkreise Morburg, CiI!;, Petiou mel Ronn, Morburg 3. 6. 1941. Tokrol se se !lisa riokol,cno oolcei!i hJdi W okra!'!'3 Trbovlje. Newi coso so prcd"ioevoli ureditev velikegCl okroiiCl 3 sred iscem v Se'mid. !6 VAB!. Uslmk., Nr. 25, 20. 6. 1941, Verord"ung liber die gebiclliche Gliederung der Unlersleiennork in LClnd- und Siocilkreise '10m 18. Juni 1941.
13 TONE FERENC
civilne uprave V Mariboru, naj bi poleg dezelnega svetnika bila dva oddelka, in to prvi za drz.avno upravo in drugi za okrozno samoupravo. Prvi oddelek naj bi imel sest podrocij (t. i. deeernatov): 1. politicne, splosne notranje in polieijske zadeve ter nadzor nod obCinami, 2. gospodarske zadeve, 3. zdravstveni oddelek, 4. veterinarski oddelek, 5. okrozni solski svetnik in 6. okrozni orozniski vodja. Drugi oddelek po bi naj imel samo dye podrocji: 1. splosna in financna vprasanja okrozne samouprave ter skrbstvene zadeve in 2. vojnogospodarska vprasanja (delovni podrocji: a) prehrambne zadeve - prehranjevalni urad - oddelek B in b) vojnogospodarske zadeve). Takrat so predvidevali, do bo imel urad dezelnega svetnika najvec do sestdeset uradnikov in namesceneev razlicnih stopenj in ker jih niso mogli toliko poslati v vsako okrozje, so svetovali, naj si v okrozjih izberejo domace Nemee. Ko se je urad eeljskega okroznega politicnega komisarja do zaeetka julija 1941 tudi tako organiziral, je bil Dorfmeistrov namestnik, vladni svetnik dr. Ernst Heeke (prisel je iz Siovenj Gradea in nasledil dr. Prantnerja), ki je vodil tudi I. oddelek, medtem ko je II. oddelek vodil vladni prisednik dr. Franz Ultsehnigg. 17
Nekaj dni zatem ko je Dorfmeistrov okrozni urad zaeel poslovati, je Dorfmeister izdal zaupno okroznieo vsem svojim funkeionarjem in poklienim zupanom: »Vsak clovek, ki ;e no povel;e sefa eivilne uprave prisel no delo v osvobo;eno Spodn;o Sta;ersko ali bo se prisel, se v oceh spodn;estaierskega prebivalstva po;avi kot nosilee naeionalsoeialisticnega nemskega veden;a. Kar nekdo med nami stori, ne obremeni n;ega, temvec nos vse in, kar ;e se tez;e, sam naeionalnosoeialisticni ra;h. KI;ub temu ;e toliko in toliko sodelaveev in sodelavk v akei;i, ki se te velike in tezke zaveze in odgovornosti do firer;a in bo;u;oCih se vo;akov no fronti zal ne zaveda;o. Zato bom v prihodn;ih dneh spre;el ustrezne ukrepe, ki bodo nasta;a;oce neprovilnosti ;asno prepreCili.« Kot se vidi iz nadaljnjega besedila okrozniee, ni slo za nobene politiene prekrske, temvec za voznje z avtomobili po mestu. 18
V posebnih razmerah okupaeije, ko se niso veljali vsi predpisi nemskega rajha, se je stevilo uradnikov, nameseeneev in delaveev v eeljskem okroznem uradu v nasprotju s pricakovanji skoraj podvojilo. Tako je Dorfmeister 21 . avgusta 1941 poroeal 0 personalnih zadevah v Maribor: »Personalno stan;e drzavne uprove in okrozne samouprove vkl;ucno z zdrovstvenim urodom obsega zda; 118 delovnih moCi. Med niimi ;e 19 odre;enih urodnikov in 9 delovnih zavezaneev. Ostanek ;e bil, rozen posameznih odre;enih namesceneev, spre;et no novo. V drzavni uprovi ie 66 delovnih moCi, v okrozni samoupravi II, v gospodarskem urodu 21, v B oddelku prehron;evalnega urada 5 delovnih moCi ter v zdravstvenem urodu 15 namesceneev. 19 Del iz ro;ha odre;enih uradnikov in namesceneev ;e ze iziavil, do zeli ostati tuka;. Drugi del bi se po vo;ni rod vrnil domov, ker po eni stroni sili t;a in ker po drugi stroni tuka; ni moznosti za napredovan;e v zelenem obsegu. Tuka; zaposlene delovne moCi so se dobro izkazale,
;7 ARS-II, Ld . Cilli, 1. IS/I, De,- Polilische Kommissar fOr den Landkreis Cilli 31. 7. 1941: Geschaflsverfeilungsplan. l" ARS-II , Ld, CiI!i. 1. IS/I, Der Polifische Kom",issor fUr den Landkre's Cilli, 'ierfrou!ich, Rvnderloss N,-_ 2, 6 , 7,1941. :9 Ko! vidimo iz romih sezno~1av, so v nemski upravi sle li ZCl urodnike tiste, ki so bili v placilnih razrcdrh od I do IV oz. od f\ 1 do A 10, zo namescence flO v plaCilnih roz,edih od V do X. Zavezonke za sluzbo so bile ve~inol11a neporocene zenske ali zenskc brez otro',.
14 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE potrebujejo pO veCinomo podporo in uvidevnost. Nocrtujemo se pridobitev nodoljnjih dobrih pisorniskih moCi, poleg tego po bo tukaj v sluzbi tudi 17 bukovinskih preseljencev. Pri obCinah po se delomo zelo manjkojo uvedeni obCinski tajniki, kakor tudi zenske pisarniske moCi, ki bi neoporecno obvladale nemsCino. Zacasno se moromo uporobljati dosedanje obCinske usluzbence, ki slabo govorijo nemSko. Tudi tukaj nacrtujemo zaposliti nekaj bukovinsl Ko so se pogajali za sistemizacijo delovnih mest v uradu celjskega dezelnega svetnika za leto 1941, ki se je sicer ze iztekalo, so predvideli 22 uradniskih in 38 namescenskih mest, za leto 1942 pa samo za drzavno upravo 16 uradniskih in 18 namescenskih mest, za okrozno samoupravo po celo 37 uradniskih in 16 namescenskih mest. 5tevilo delovnih mest v okroznih upravnih uradih je bilo odvisno predvsem od notranjega ministrstva v Berlinu. V zasedenih slovenskih pokrajinah naj bi do njihove formalnopravne vkljucitve v nemski rajh se veljale nekatere izjeme, za katere sta se zavzemala urada sefov civilne uprave oz. drzavnih namestnikov za 5tajersko in Korosko, ki sta tudi prispevala veliko denarja za place in gmotne izdatke. Tako je dr. Uiberreither 2. februarja 1942 zagotavljal okroznim politicnim komisarjem: »Glede no obstojece posebne rozmere v Spodnji Stajerski bom pri drzavnem notronjem ministrstvu zahteval povecanje stevila delovnih mest za rocunsko leto 1942. Prizadeval si bom, do po moznosti dosezem odobritev za sedanjo zasedbo delovnih mest.«21 Ko je Dorfmeister 7. februarja 1942 predlagal 5 novih delovnih mest k ze obstojecim 64 (22 uradniskih, 32 namescenskih in 10 delavskih), je sodil: »Ta zasedba se morda zdi prevelika g/ede no dosedanjo zasedbo delovnih mest v rojhu . Vendor je treba pri tem poudariti, do se z ustanovitvijo okrozja z okoli 150.000 prebivalcev v primerjavi z veCino okrozij v drugih pokrojinah rojha tukaj kaze osebje kot zdruzeno iz 3-4 okrozij in do sta zato obseg in odgovornost no posameznih mestih obcutno povecana. Poleg tega gre upostevati, do je v interesu utr;evan;a nemstva v obme;ni deieli (poudaril T. F.) posebno pomembno, do sposobnim uradnikom in namescencem damo moznost napredovanja.«22 Iz poznejsih pregledov osebne sestave Dorfmeistrovega urada razberemo, do je bilo stevilo osebja vecje od tistega v letu 1941; bilo je 26 uradnikov, 119 namescencev in 23 delavcev.23 Ko je Dorfmeister utemeljeval vlogo za boljse nagrajevanje zacasno poslanih uradnikov in namescencev v Celje, je dejal: »OkolisCina, do so redke Spodnjestajerke, zmozne govora in pisave nemsCine, ze v drugih urodih ali industrijskih ter gospodarskih obrotih, kjer so dobro p/acane, me sili k temu, do uporobim za sluzbo obvezne akcijske moCi, ker druge Spodnjestajerke ne obvladajo popo/ne nemsCine in ne zmorejo stenogrofije niti pisanja s strojem, so torej samo omejeno uporobne in ne nudijo nobenega nadomestila za odvzete za sluzbo obvezne moCi. Za zdaj je pri meni v sluzbi zaposlenih 13 za delo obveznih akcijskih moCi.«24 5e junija 1943 je sef civilne uprave v svojem uradnem listu objavil zacasen organizacijski nacrt za urade dezelnih svetnikov25 Za primer naj navedem, da je imel ARS-II ; Ld Cilii, f. 35/1; poroblo pol. kOI1l .. Celie z ci ne 2 1. 8. 1941. ARS-II , Lei. Ciili; f. 35, GZ : Ib - 66 Sire 13/50 - ! 942; 2. 2.1942: Ste li enplo n fOr eli Lo nciroisarnter. ?2 ARS-I I, Lei. Cilli; f. 35 : 1- 10 Per5/1942, 7.2. 1942: Siellenp!an fur ci ie La ncirotsamter. )] ARS-II; Lei. Cilli; f. 35, Verz<,;i ch ni , uber ;\ngestellte; Beomie des Londroies Ciili. c', ARS -I I, Ld Ci lli; f. 35, ZI: I 10 - PA - 837/ 31 - 1942, 30. 12. 1942. '-, VASI. Ustmk ., junij 1943, we-osni org noert Ld. Ce li e. 15 TONE FER ENC Politicni komisar Anton Dorfmeister, industria lee Max Adolf Westen In propagandist Eduard Paidaseh (od leve proti desni). 16 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Dorfmeistrov urad v letih 1942-1943 v t. i. driavni upravi celo 16 t. i. upravnih oddelkov, v katerih so bili tudi zdravstveni urad, veterinarski urad, okrozni solski svetnik, okrozni orozniski vodia, vodia voznega parka itd.), v t. i. okrozni samoupravi po pet oddelkov26 Tako razveien celiski okrozni urad ie seveda zahteval tudi veliko prostorov, zato ni mogel biti nameseen v eni stavbi, temvee v vee zgradbah. Poroeilo dr. Prantneria iz urada politienega komisaria Celie - podezelie z dne 29. maio 1941 pove, do se ie niegov urad naselil v poslopiu dotedaniega srezkega naeelstva no Presernovi ulici, katere del so nacisti prekrstili v Adolf Hitler Platz. Tam so nastanili drzavno upravo vkliueno z veterinarskim oddelkom, okroznega solskega svetnika, okrozno oroznisko povelistvo, gospodarski urad in prometni urad, zaeasno po tudi vodnogospodarski urad in del urada za gradnio cest, medtem ko ie moral zdravstveni urad delovati no drugem kraiu. lata so predvideli, do z gradnio razsiriio poslopie tako, do bi pridobili 35- 40 novih uradnih prostorov ter 2 seini sobi za driavno upravo in okrozno samoupravoY Ves eas voine so bili oddelki Dorfmeistrovega okroznega urada no razlienih kraiih v Celiu in ne samo no omenienem trgu. T udi veliko stevilo uradnikov in nameseencev, ki so prisli iz Avstriie in kaksen tudi iz Nemeiie, ie zahtevalo precei stanovani. lata so pri izganianiu Siovencev iz mesta Celie upostevali tudi stanovaniske potrebe. la stanovania osebia upravnih uradov in tudi drugih organov ie morala skrbeti celiska obeina . lato se ie to 18. septembra 1941 obrnila no pokrapnskega stanovaniskega komisaria v Gradcu, do bi odobril gradnio stanovani za uradnike. Dorfmeistrov urad ie to priporoeil in potrdil, »da ;e zda; v Ce/;u taksna stanovan;ska stiska, do ni mogoee nastaniti uradnikov in namescencev, ki priha;a;o no de/o v posamezne urade. Niti s seda; ze koncano prese/itveno akci;o se ni posreCi/o pokriti stanovan;ske potrebe. Urad za utr;evan;e nemstva /ahko pridobi /e ma;hno stevi/o stanovon; za uradnike in namescence, ker mu ;e zaupana prise/itev bukovinskih Nemcev in mora predvsem preskrbeti stanovan;a zan;e. Po/eg tega odpade tudi vrsta stanovan; za uradnike, ker mora;o obrtniki in trgovci svo;a stanovan;a enako spet odda;ati v svo;em krogU .«28 Do bi omilila stanovanisko stisko, ie celiska mestna obeina poleti 1941 prosila sefa civilne uprave, nai posreduie pri dodelitvi kreditov 7 zasebnikom za dokoneanie naiemniskih stanovani 29 Obcine Obeine so bile edine upravne enote, ki ph nemski okupator v zasedenih slovenskih pokrajinah ni nameraval odpraviti, temvee Ie preurediti po zgledu obein v Nemeiii in v prikliucenih avstriiskih pokraiinah. Politieni komisarii so morali po pozivu sefa civilne 26 ARS-II, Ld. Ci lli, f. 27/1, Londrot Cilli, 1942: Geschaftsverteilungsplon. 27 ARS-I I, Ld. Cilli, f. 24, Pron!nerievo pismo 001/1 z cine 29. 5. 1941 ko! oelgovor no okroznico sefo civilne uprove U/I Au 1/11- 1941 z cine 2'< 5. 1941. 2.3 ARS-II , Lei. Cilli, f. 13/IV, pismo zupono Celie, ZI . 3657-1941 z dnelS. 9. 1941 in pismo pol. kom. Celie, SO-Wo-l 13-1941 z cine 19. 9. 1941 . 29 ARS-II, Ld. (illi , r 13/IV, vlogo celiske meslne obCine Pras. ZI.: 356/1941 z elne 30. 7. 1941: Fertigstellung von Neubouien. 8ehondlung eler Grundbuchgesuche. 17 TONE FERENC uprave za Spodnjo Stajersko sporoeiti seznam obstojeeih obein,30 njihov obseg in stevilo prebivalcev. Nato jih je sef civilne uprave 2. mojo posebej opozoril, do je zavarovano delo poklicnih zupanstev »osnova za graditveno delo v Spodnji Stajerski« in zahteval, do se osebno s posebno skrbjo zavzamejo za izgradnjo zupanstev. Ko je navedel minimalno kadrovsko zahtevo za izgradnjo zupanstev (poklicni zupan, obeinski uradnik, pisarniska moe), je ugotavljal, do mnoge obeine ne morejo ustreei tej zahtevi, »ker ni no voljo ustreznih Volksdeutscherjev«, in zahteval, do mu do 7. mojo sporoeijo imena velikih obCin in predvideni kader. Nato je obljubil: »Storil bom vse, da bom manjkajoce polozaje izpopolnil z mozmi iz Stare Stajerske in z drugih obmoCij rajha. « Svetoval je, naj polozaj resujejo no izreden naein, npr. do posamezni izkuseni poklicni zupani motorizirano nadzirajo nezadostno zasedene obeine. Napovedal je, do bo glede na to, do gre v Spodnji Stajerski povpreeno za velike obeine z vee kot dva tisoe prebivalci, z velikimi obmoeji in jezikovnimi posebnostmi, imenoval zanje poklicne zupane. Opozoril jih je no zahtevo po polni strokovni usposobljenosti pri predlaganju poklicnih zupanov.31 Medtem so v okrajih no sirsem celjskem obmoeju 18. aprila brez formalnih odlokov razresili dotedanje zupane in doloCili nove, seveda Nemce. Med njimi so nato nekateri med 22. in 25. aprilom prevzeli se upravo nod nekaterimi manjsimi sosednjimi obeinami. Iz dveh razlogov - gospodarskega in kadrovskega - so ze kmalu mislili no zdruzevanje dotedanjih obein v t. i. velike obeine. Vendor so iz urada sefa civilne uprave 10. mojo odgovarjali, do »za sedaj ni treba upostevati zdruzevanja obCin in postavljati taksnih predlogov.«32 Sele eez 14 dni so sporoeili, naj bi predloge za zdruzevanje obein pripravili najkasneje do 10. junija. 33 Ko je Dorfmeister skupaj z dotedanjimi okrajnimi politienimi komisarji in dr. Wohrerjem iz Maribora obiskal vse obeine, je 5 . junija predlagal sefu ci vilne uprave zdruzitev obein v bodoeem celjskem okrozju . Mestna obeina Celje naj bi ostala v dotedanjem obsegu. Iz dotedanjega gornjegrajskega okraja naj bi 9 obCin zdruzili v 6, iz dotedanjega celjskega okoliskega okraja naj bi 22 obein zdruzili v 16, iz dotedanjega smarskega okraja naj bi 12 obein zdruzili v 7, iz dotedanjega slovenjegraskega okraja naj bi 7 obein zdruzili v 2, iz laskega okraja naj bi 3 obeine zdruzili v eno, pri eemer po naj bi nekaj obein iz enega okraja prikljueili k obeinam iz sosednjega okraja. Nekaj obein iz teh okrajev, ki jih niso vkljueili v celjsko okrozje, so vkljueili v sosednje trboveljsko, brezisko, mariborsko in ptujsko okrozje. Tako naj bi novo celjsko okrozje imelo 33 obcin, kar so eez nekaj tednov v Mariboru tudi potrdili. Za predvidene obeine je Dorfmeister tudi povedal, ali je ze potrjen nepoklicni ali poklicni zupan . Za nekatere obeine je povedal : »Pok/icni zupan je potreben, ker ni ustreznega Volksdeutscherja .« Pri dveh obeinah (Slivnica, Velika Piresica) je zapisal, do je potreben poklicni zupan, ker v obeini sploh ni nobenega Volksdeutscherja, pri 30 ARS.II, Ld. Ci!li, f. 11/111, okroznica sefa civi!ne uprove ZI. U/I Ge 1/1·1941 z dne 21 . 4. 1941, f. 24, poroeilo pol. korn. za Celie· okolico, PK·18/1 11941 z dne 25. 4. 1941. Eidenberger ie poroeol za 16 obcin s 57.411 prebivolci in dodo I tudi seznom medtem zac.osno imenovonih zupanov 3' ARS.II, Ld. CiI!i, f. 11/111, CdZ, Z! U/I, AU 1/1 1941: Aufbou der Amtsburgermeistereien, 2. 5. 1941. J2 ARS.II, Lei. Cilli, f. 4, ZI. U/I WI 6/1·]941 z dne 10. 5. 1941 :3 ARS.II, Ld. Cilli, f. 4 in 11/111, okroznica sefa civilne uprove, ZI. U/! Ge 14/1·1941 z dne 26. 5. 1941. 18 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE nekaterih obCinah je bil ze potrjen poklicni zupan ali po nepoklieni zupan - Volksdeutscher.34 Vendor sef civilne uprave iz finanenih razlogov najprej ni bil pripravljen dovoliti toliko poklicnih zupanskih mest, temvee Ie 11.35 Vendor je nato Dorfmeister 27. junija 1941 prosil, naj dovolijo poklieno opravljanje zupanske funkcije 5e osmim Ijudem. V utemeljitvi beremo tudi tole : »Sestovo obCin ie tok5no, do od neprofesionolnego zupono, ki mora predvsem opravlioti svoi poklie, ne moremo zohtevoti delo, ki zohtevo vedno vee noro5eoioCih uprovnih del. Prebivolslvo ie no temeliu tuie norodne pripodnosti posebno 5e v politienem pogledu tezko vzgoioti. Neprofesionolni zupan, ki ie celo leta zivel skupai s prebivo/ei, v morsikoterem pogledu niti ne bi mogel premogati norovnih ovir. i.e zoto ie nuino potrebno nastoviti zo profesionolnego zupono moza, ki ie vzgoien v nocionolsociolistienem duhu in odloeen. Deloma po sploh ni mogoee noiti ustreznego neprofesionalnego zupona, ker v roznih obCinoh sploh ne ziviio Volksdeutscherii.« Zo mesto poklicnih zuponov noi bi se potegovoli zlasti »izkozoni in zo delo priprovlieni zuponi in obCinski uradniki«, ki so sedaj v veejem stevilu no delu v Spodnji Stajerski, in tudi ustrezni Volksdeutseherji 36 Sef eivilne uprave je 18. junija 1941 z uredbo doloeil, katere obeine tvorijo posamezno podezelsko ali mestno okrozje, ter okraj Ljutomer, ki go je upravljal dezelni svetnik iz nemske Radgone. Pri celjskem okrozju so 5e vedno navedene dotedanje obeine, in to 5437 Ko je 1. julija zaeel delovati okrozni urad politienega komisarja v Celju, so imeli zupani 17. julija v hotelu Evropa v Celju sestanek, no katerem sta Dorfmeister in dr. Heeke govorila 0 bliznjem zdruzevanju obCin. Dr. Heeke je poudoril, »do vzposta vliene obCine 5e niso skupno dobro nem5ke uprove, temvee se bali podvrzeio okreplienemu drzavnemu nadzoru in zoenkrot obCinski red, ki se go v osnovi molee uporoblio, v Spodnii Staierski 5e ni uveden, do po tudi notonko toko kot pri drugih oblosteh velja za upravo v obc;n; osnovno nacelo, da je treba Spodnjo Stajersko spet naprav;t; nemsko.« (poudari l T. F.) Dorfmeister je tudi sporoeil zupanom, do bo imel stirinajstdnevno ali meseeno z njimi sestanke in do mu morajo tudi meseeno pisno poroeati, sam po bo imel tedensko uradni dan v Mozirju za zahodni del okrozja, v ~. ARS-II, Ld. Cilli, r. 24, Dorfmeislrov predlog za zdruzevonie obcin 5. 6. 1941. Dvo dni prei ie Dorfmeister predlogal ludi razdelilev okrozia v kraievne sku pine Staierske domovinske zveze. Po novno ie Dorimeister v porocilu selu civilne uprave 3. lulija 1941 predlagal zdruzitev obcin in novedel potrebe po poklicnih zupanih. (ARS-II, Ld. Cilli, f. 24/111. Gemeincle-Zusammenlegung im LOIldkreis Cilli und hauptamtliche BUrgerrneister, 3. 7. 1941. Polilicni komisar za okroi Smarie pri Jelsoh v Rogoski Sialini ie zclruzitev obcin predlogol 6. 6. 1941 (ARS-II, Ld. Cilli, f. 4) 35 ZL. UNI Bu 1/2-1941,9. 6.1941: Besetzung mil hauptamtlichen BOrgenneislern. 36 ARS-II, Ld. Cilli, f. 26/111, UNI BU 1/2-1941, Bewilligung von houptamllichen BOrgermeisterstelien, 27. 6. 1941, Ko ie utemeljeval s'loi predlog, ie zapisol: "Zgoraj /lovedene obCille zdaj vodijo /lepoklieni zuponi, deloma Volksdeuischerji, Doseda/lje izku5nje so pokozale, do no daljso dobo ni mogoce opravljati rednega upravnega dela, /. .. / Na osnovi luje naeionalne pripadnosti je prebivalslvo posebno lef.ko vzgajoli, 5e posebej v polilicnell1 pogleelu, /. .. / Delomo po niti ni 1l10goce najfi uslreznegn nepoklienega zupana, kef v raz/lih obCinah sploh ne zivijo Volksc/eulseiJelji,« 27 VABI. Ustmk., NI'. 25, 20. 6, 1941, Verordnung Ober die gebietliche Gliederung del' Uniersteier'mork il1 Lancl- und Stacltkreise yom 18, Juni 1941, 19 TONE FERENC Smarju pri Jelsah pa za njegov vzhodni del. Drugi funkcionarji so govorili 0 vprasanjih s svojih delovnih podroeij 38 o zdruzevanju obein v Spodnji Stajerski je sef civilne uprave 18. avgusta 1941 izdal posebno uredbo, s katero je imenoval obeine, ki se zdruzujejo v Spodnji Stajerski. 39 Na tej osnovi je Dorfmeister 22. avgusta izdal okroznico st . 53, s katero je posebej obvestil uradnike 0 Uiberreitherjevi odredbi, ki je zaeela veljati 15. avgusta. Napovedal je izvedbene predpise in od zupanov zahteval priprave za izroeitev in sprejem obein v upravijanje40 Sele nato so opravili formalno zdruzitev. Z novo uredbo z dne 20. septembra 1941 »0 obmocni c/enitvi Spodnie Staierske« ie sef civi/ne uprove za celisko okrozie navedel ze zdruzenih 33 obtin.41 Pozneie so od obCine Lasko odcepili bivso obCino Rimske Toplice in io osamosvoiili, toko do ie bilo leta ) 943 ze 34 obCin. Dorfmeister po ie nato z okroznico pozvol funkcionorie svoiego urodo, !loi no svoiih podrociih odredbo Cimprei izvedeio, »da bo celo podezelsko okrozie dobilo svoi enovit obroZ«. 42 Vsaka obeinsko uprava naj bi imela no voljo 4 ali 5 ustreznih prostorov 4 3 To je zahtevalo njeno poslovanje, ki je bilo zaradi vojnih razmer in nalog precej drugaeno od poslovanja v Kraljevini Jugoslaviji. Ze iz Dorfmeistrovega predloga za zdruzevanje obein in potegovanja za eim vee poklicnih zupanstev se vidi, da je zelo primanjkovalo domaeih Nemcev, t. i. folksdojeerjev. Ti so se namree ukvarjali predvsem z gospodarstvom in niti niso bili usposobljeni za upravne posle, ki bi jih morali opravljati poklicno. Zato je morala okupatorjeva civilna uprava v Spodnji Stajerski pripeljati iz Zgornje Stajerske na desetine uradnikov. Pregled zupanov in obeinskih poverjenikov iz konca leta 1941 nam za celjsko okrozje pokaze taksno podobo: 27 jih je bilo elanov NSDAP iz Zgornje Stajerske, eden je bil iz Zgornje Stajerske in ni bil clan NSDAP, 5 jih je bilo folksdojeerjev s stalnim nemskim drZavljanstvom (v Celju, ReCici ob Savinji, Rogoski Slatini, Sostanju in Laskem), nekateri tudi s elanstvom NSDAP. Nekateri so bili tudi krajevni vodje Stajerske domovinske zveze 4 4 Zaradi premestitev ali vpoklica v nemsko vojsko se je sestava zupanov menjavala, tako da so se v nekaterih obeinah izmenjali trije zupani ali morda 2 celo vee. Po povrsini je bila najveeja obeina Luee v Savinjski dolini (214,1672 km ), 2 najmanjsa pa Smartno v Rozni dolini (18,1022 km ); po stevilu prebivalstva je bila 1: ARS-II, Ld. Cilli, f. 24, Der Politische Kommissar fUr den Londkreis Cilli: BOrgermeistertogung am 17. 7. 1941. 3° VABI. Ustmk. Nr. 36, 18. 8. 1941, Verordnung Ober Eingerneindungcn in den Landkreisen del' Untersteiennark vom 15. August 1941. '0 ARS-II, Ld. Cilli, f. 15/1, Der KreisfUhrer und Politische Kommissar Cilli, ZI. 012001/20, Runderlass Nr. 53,22. 8. 194 L I VAB I. Ustmk., Nr. 43, 25. 9. 1941 , Verordnung Ober die gebietliche Gliederung der Untersteiermark, 20. 9.1941. .::> ,!..RS·ii, Ld. Cilli, f. 15/1, Der Poi itische Ko mmissor [Or den LClndk reis Cilli, ZI. : 00 01 - 1941. Runderlass N,·. 102, 1. 10. 1941. ·:3 ARS- II, Ld. Ci lli, f. 11/11 1, okrozn ica sefa ci viln e uprove za Sp . Sio ie rsk o, 24. 5. 194 1 , ARS-II, Ld. Cilli, f. 35, seznom zupanov okrozjo Celie, nedof. Ikonee 1941!. 20 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE najvecja mestna obcina Celje (18.300) in na jmanjsa Smartno v Rozni dolini (1450) 45 Kasneje je dezelni svetnik Dorfmeister po navodilih sefa civilne uprave ukazal, da mora biti od obcinskih funkcionarjev nekdo vedno navzoc pri »mocnih obremenitvah«, npr. »pri sodelovon;u v okci;i v zo unicevon;e drzovi sovraznih elementov«, ob povodnjih, prometnih nesrecoh itd. Zupan ali neki drugi strokovno ustrezen zastopnik naj bo, je zahteval, ve dno navzoc v kraju, da lahko v posebnih primerih resuje nastopajoce zadeve. Zupani so sicer imeli pravico, da za narocila za jayne potrebe do 2000 mark placujejo brez dovoljenja sefa civilne uprave.46 Ne da bi cakali na posebno imenovanje, naj si zupani izberejo svojega zastopnika, ki mora imeti stalno nemsko drzovljanstvo in 47 ga mora potrditi dezelni svetn ik. Zaradi v nekaterih nesporazumov med vodilnimi funkcionarji v obcinah in krajevnih skupinah Sta jerske domovinske zveze je Dorfmeister tudi pozval zupane, vodje krajevnih skupnosti in vodje orozniskih postaj k sodelovanju : »Zoto prosim, do v prihodn;e male ribari;e, ozkosrcnosti pustite ob strani, ker ;e nemsko I;udstvo v odloCilnem bo;u no smrt in zivl;en;e in se lahko pricaku;e, do imo vsok vodilni clan stranke in drzov/;on dovo/; horizontal do ne bo svo;ih in drugih moCi oviral s taksnimi neumnostmi.«48 Kot od drZavnih uradnikov je okupator tudi od zupanov zahteval, da s stiskom rok opravijo zaobljubo. Obcinske uprave v nemskem rajhu so se ravnale po Nemskem obcinskem redu (Deutsche GemeindeordnungL ki so go nacisti postopoma uvajali tudi v zasedenih slovenskih pokrajinah. Kot kazejo organizacijski nacrti nekaterih obcinskih uprav, so se le-te organizacijsko deli Ie na vee oddelkov: 1. splosna uprava z 0) glavno upravo, b) policijskim podrocjem in c) socialnim skrbstvom in mladinskim uradom, 2. blagajna in knjigovodstvo, 3. finance in davki, 4. vojnogospodarske zadeve z oddelki: 0) prehrana, b) gospodarstvo in c) urad za izdajo kart, 5. maticni urad z vodenjem maticnih knjig. 49 Ponekod so obcinske uprave, zgledujoc se po Nemskem obcinskem redu sestavile svoje zacasne statute. Tako je npr. zacasni statut obcine Sv. Jurij pri Celju dolocal, da ima zupan tri podzupane (Beigeordnete) in 12 obcinskih svetnikov (Gemeinderate).50 Nemski uradniki v Spodnji Stajerski so bili vecinoma tudi vojaski obvezniki in so nekatere res vpoklicali v nemsko vojsko in jih nadomestili z drugimi uradniki ali pa ukinili njih delovno mesto. V ce ljskem okrozju si je Dorfmeister prizadeval zlasti za odlozitev vpokl ica nemskih zupanov. Dne 16. mojo 1942 je npr. takole utemeljeval potrebo po odlozitvi vpoklica nekaterih zupanov: »Orugoce kot v obCinoh Store Sta;erske in ostalega sto rego ra;ho v obCinah ce/;skego okroz;o poklicni zupan veCinomo ni soma edin i Nemec, temvec istocasno zupan in kra;evni kmecki vod;o v eni osebi, edina zores 45 ARS-II, Ld . Cilli, I. 24, Einwohnel"Zahl der Ortsgruppen und Gemeinden. F. 35, pregled zupono'l, obCinskih tajnikov, vodij krojevnih skupin, orozniskih postaj, soclisc, postnih urodov, zupnij, Stevila prebivolstvo v obcinoh in povrs;n obcin (nedat.) 46 ARS-II, Ld. Cilli, I. 8, okroznico sefa civilne uprave Je/1941 z dne 27. 6. 1941. Glede na tovrstno noredbo z dne 7. 5. 1941 je pol. kom. za Celje - okolico 9. in 10. 5. 1941 zohtevol za nadaljnje 4 mesece zo potrebe obCin 34.635 mark. 47 ARS-II, Ld. Cilli, I. 27/1, ZI. 1 b - V-l /1-1942, okroznico sf. 136 z dne 20. 5. 1942: Verwoltung def Gemeinden. 18 ARS-II, Ld . Cd Ii, I. 27/1, Sonderrundschreiben Nr. 3, streng veriraulich, 27. 5. 1942. 19 ARSJI, ld. Cilli, f. 50, organizacijski naed obcin Pristova 15.7.1942 in Sv. Jurij pri Ceiju 23. 7. 1942. 00 ARS-II, Ld. Cilli, f. 50, Der BUrgenneister der Gemeinde Anderburg, G.Z.: 920/1-243: Varlaufjge Houptsatzung. 21 TONE FERENC zonesliivo osebo V obCini in obenem tudi edini, ki ustno in pisno obvlodo nemsCino ter ie tudi zmozen odgovorioti zohtevom donosniego coso.« Potrebo, do ostonejo zuponi no svojih mestih, je utemeljevol tudi stem, do »so zuponi ravno sedoi intenzivno zopos/eni s tem, do spodniestoiersko mlodino zoiomeio zo sluzbo v nemski vOiski.« T retji rozlog je Dorfmeister videl v tem, do woinogospodorski ukrepi domovine ne zohtevoio soma notoncnego poznovonio, temvec predvsem izrecno nepodkupliivost in odgovornost zo voine potrebe« in to lostnost lohko zahtevojo somo od neoporecnih Nemcev. Koncno je pri utemeljevonju novedel se to, do bodo politicne rozmere v celjskem okrozju v noslednjih mesecih zahtevole posebne previdnostne ukrepe 51 Obcina Celje-mesto Nemski okupotor je mestno obCino Celje pustil v dotedonjem obsegu (3.934,3964 ho) s sedmimi kotostrskimi obcinomi (Celje, Kosnica, Lisce, Medlog, Ostrozno, Spodnjo Hudinjo in Zograd),52 Ie do jo je po svojem prihodu podredil politicnemu komisarju Dorfmeistru . To je ze zgodoj za bodocego celjskego poklicnego zupono izbral cel jskego Nemco Roberta Himmerjo. To je bil od 1. marco 1920 prokurist pri celjskem veletrgovcu Fronzu Zonggerju in se je konec marco 1941 skupoj z okoli 50 celjskimi Nemci umoknil v Avstrijo in se nato po nemski zasedbi Celjo vrnil vonj 53 Dorfmeister je 6. mo jo 1941 pisol sefu civilne uprave: »lo bodocego komisoricnego poklicnego zupono ie predviden gospod Robert Himmer, roi- 25. 3. ) 890 v Be/ioku, trgovinski prokurist, porocen, r. k., v Celiu, Lutrovo ulico st. ). Do niegove umestitve zo poklicnego zupono sem go nostovil zo pogodbenego uradniko pri mestni upravi, do bi se vpeliol v razlicne upravne zodeve, po drugi strani po mi lohko nudi drogocene usluge pri politicnem ocenievoniu oseb. Himmer ie Volksdeutscher, clan Kulturbundo od niegove ustonovitve, od ieseni ) 940 niegov orgonizociiski vodio, politicno ie neoporecen v vsokem pogledu, obsolviral ie pravno fokulteto v Gradcu in uspesno polozil ). in 2. drzovni izpit. 3. drzovni izpit mu ie prepreCilo prvo svetovno voino, novembra ) 9) 8 se ie demobiliziral kot rezervni porocnik pri zeleznicorskem in telegrafskem polku v St. Poltnu in se nato obrnil h gospodorstvu. Po moiih informociioh ie on tisti clovek, ki go ie trebo upostevoti zo poklicnego zupono.« 54 Sef civi ln e uprove je 14. mo jo stem soglosol in 17. junijo 1941 je Dorfmeister izdol Himmerju odlocbo, do je z 19. mojem 1941 sprejet v sluzbo mesto Celje55 Himmer se je pri zaslisonju po vojni izgovorjol, do je bil do septembra 1941 Ie nekoksen priprovnik in do je zuponske posle do tokrat oprovljol kot obcinski poobloscenec dr. Karl Heidinger. 56 Iz odlocbe, ki jo je 2. septembra 1941 izdol sef civilne uprave, res rozberemo, do mu je s 1. septembrom 1941 zaupol »komisoricno vodstvo predvidenego poklicnego zuponskego mesto obCine Celie.« Obenem mu je sporocil, do bo sklep 0 dokoncnem imenovonju za poklicnego zupono sledil sele po 51 ARS-II, Ld. Cilli, f. 35N, Ust.lo-PA-U12/4 zdne 16.5.1942. S7 Splosni pregled drovske bonovine. Glovni statisticni podotki, uprovno, sod no in cerkveno razdelitev ter imenik krajev po stonju 1. julija 1939 z dvemo zemljevidomo, Ljubljana 1939 (dolje: Splosni pregled drovske bonovine), mesio Celje, sir. 89. 5: Arhiv Republike Siovenije, III. dislocirollo enoio (Bivsi orhiv ministrstva zo notranje zodeve; dalje: ARS-III), ZA-450/2536, Robert Himmer, Zopisnik zoslisanja v Ljubljoni 2. in 7. 6. 1945 (dalje: Himmer, zaslisanje). 5; ARS-III, ZA-4S0/2536,R. Himmer, Dorfmeistrovo pismo Per-so zl. 49/194 1 z dne 6. 5. 1941. ,,5 ARS-III, ZA-450/2536, R. Himmer, Dorfmeistrova odlocbo ZI. Pers. 166/1-1941 z dne 17.6. 1941. 56 Himmer, zoslisonje, 2. 6. 1941. 22 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE vkljueitvi Spodnje Stajerske v nemski rajh. Zato pa naj bi si Himmer do takrat pri Zanggerjevi tvrdki izposloval najprej sestmeseeni brezplaeni dopust.57 Istoeasno se je sef civilne uprave zahvalil dr. Heidingerju za opravljeno delo pri vodenju eeljske obeine in mu naroeil, naj svoje posle izroei Himmerju, kar se je nato zgodilo 12. septembra 58 1941 Na neko vprasanje 0 dotedanjih zaposlitvah je Himmer odgovoril: »Od 76 . 4. 47 do 4. 5. 47 sem bil iz Gradea dodeljen politicnemu komisarju za okrozje Celje kot strokovni svetovalee - poznavalee kroja. Od 5. 5. sem namescen kot komisaricni poklicni zupan mesta Celje in kot tak vkljucen v plaCilno skupino III TOA.« 59 Sef civilne uprave dr. Uiberreither mu je odloebo izdal 9. septembra 1941 »v pricakovanju, da bo imenovani zvest svoji sluzbeni prisegi vestno izpolnjeval svoje urodne dolznosti in oproviCiI zaupanje, ki mu je izkazano 5 tem imenovanjem. Obenem lahko zaupa v posebno zasCito firerja .« 60 Potem ko so v Berlinu sredi decembro 1941 ze tretjie odlozili formalnopravno prikljueitev zasedenih slovenskih pokrajin k nemskemu rajhu in ko so bivsi ciani Kulturbunda dobili stalno nemsko drZavljanstvo za Himmerja, ki je novembra 1941 postal tudi clan NSDAP, 61 ni bilo nobene ovire vee, do ne bi pri zupanskem nazivu odpadel prilastek »komisaricni«, vendor listine 0 tem nisem nase!. V obeinski upravi, ki se je ravnala po Nemskem obeinskem redu, je bilo poleg zupana Himmerja in njegovega namestnika dr. Heidingerja (prisel iz Gradea), ki je bil tudi ravnatelj mestne uprave, vee uradov, ki so jih veeinoma vodili Nemei. Dne 1. januarja 1942, ko se je mestna uprava ze preeej uredila, je imela skupaj s svojimi sluzbami tele oddelke in urade: I. zupanov urad z zupanom Robertom Himmerjem, namestnikom dr. Korlom Heidingerjem, sekretarjem Ernstom Klunkerjem in tremi pisarniskimi moemi, II. personalni urad, ki ga je vodil zupan, z dvema referentoma, III. finaneno podroeje, ki ga je vodil dr. Heidinger in so na njem delali: a) pravni urad in zakladniea z vodjem dr. Bernhardom Wokaunom in stirimi moemi, b) mestna blagajna in knjigovodstvo z vodjem Josefom Tausehmannom in sestimi moemi, c) mestni daveni urad z vodjem Rudolfom Winhandlom in trinajstimi moemi, IV. glavna pisarna z vodjem Antonom Tisehino in sedmimi moemi, V. telefonska eentrala z dvema telefonistkama, VI. urad za nakaznice z vodjem Alfredom Medwedom in sedmimi moemi, VII. urad za zivilske nakazniee z vodjem Rudolfom Arehom in devetimi moemi, VIII. gospodarski inspektorat z vodjo dr. Alfredom Juehartom in stirimi moemi, IX. skrbstveni urad z vodjo Ivanom Subieem in sedmimi moemi, X. dom za ostarele obeane z vodjo dr. Juehartom in enG moejo, XI. matieni urad z vodjo Rudolfom Gbtzejem in petimi moemi, XII. stanovanjski urad z vodjo Gbtzejem in stirimi moemi, XIII. prijavni urad za obeane z vodjo Franzem Kopsehetom in stirimi moemi, XIV. obrtni in trZni urad z vodjo Jozefom Pogaenikom in tremi moemi, XV. mestni gradbeni urad z vodjo dip!. inz. Hansom v. T ornagom in trinajstimi moemi, XVI. mestni obrati (vodovod, posestvo, avtobusi, gramozniea, kopalisee) z vodjo dipl. inz. Hansom v. Kleinsehrodtom in dvanajstimi moemi, XVII. pogrebni zavod (z mestnim pokopaliseem in mestno vrtnarijo) z vodjo dr. Juehartom in sestimi moemi, XVIII. mestna ',J ARS-II I, ZPA50/2536, R. Himmel, odlocbo sefo civilne uplove zo Sp. Stoiersko E.ZI. UNI, Du 1/26 194 i z dne 2.9. 1941 58 f\RS-III, ZA-450/2536, R. Himmer, pismo sefo civilne upmve za Sp. Stajersko dr. Heidingelju 2. 9. 19 4 1 in Heidingerievo poroeilo 27. 9. 1941. 59 ARS-I!I, ZA-450/2536, R. Himmel, Himmerievo pismo 17.9. 194 1. 60 ARS-III, ZA-450/2536, R. Himmer, Ernennungsurkunde 9. 9. 1943. 6) ARS-III, Himmel, zoslisonie, 2 . 6. 1945. 23 TONE FERENC ekonomija (z mestnimi gozdovi) z vodjo dr. Juchartom in dvemi mocmi, XIX. mestna knjiznica s tremi mocmi, XX. solstvo z dvema slugama, XXI. mestna klavnica z vodjo zivinozdravnikom dr. Antonom Lampretom in stirimi mocmi. Skupno je bilo v mestni upravi in njenih sluzbah zaposlenih 132 delovnih moCi. V seznamu so jih 8 oznacili za Nemce iz rajha (Rei chsdeutscheL 33 za Nemce zunaj rajha (Volksdeutsche), veCina je bila torej slovenske narodnosti; precej so jih vzeli iz bivse jugoslovanske mestne uprave. 62 Neki drugi, nedatiran seznam, navajo 137 obCinskih uradnikov, namescencev in delavcev, od katerih jih je 50 ze prej delalo v celjski mestni upravi, drugi so bili z raznimi poklici in prejsnjimi zaposlitvami (npr. 6 uciteljev in profesorjev). Po politicni organiziranosti so bil i 3 ciani NSDAP, 51 jih je bilo z rdeco izkaznico Stajerske domovinske zveze (stalno nemsko drzavljanstvo), 70 z zeleno izkaznico (nemsko drZavljanstvo no preklic), za 16 po seznam navajo, do so v vojski, pri vermansaftu, drZavni delovni sluzbi itd .63 Vsi oddelki in uradi mestne uprave so bili nastanjeni v magistratni stavbi, razen gospodarskega inspektorata, ki je bil no Bismarckovem trgu 6 . Obcinska uprava Celje je 1. avgusta 1941 ocenila vrednost svojih nepremicnin v Celju in okolici. Mestno hiso in drugih 34 poslopij (tudi muzejsko, gledalisko, gasilsko itd.) je ocenila no 2,237.530 mark, obcinski napravi (mestno klavnico in mestni vodovod) po no 597.240 mark. To cenitev je bilo nujna zaradi hipoteke no dolgove, ki so vecinoma izvirali se iz predokupaci jske dobe. V to ceno po niso vkljucili mestnego elektricnega in plinskega podjetja, ker go je sef civilne uprave sredi junija 1941 vkljucil v delnisko druzbo za energetsko preskrbo Sudsteiermark (Energieversorgung »Sudsteiermark« A.G. Marburg s. d. Drau). Odskodnino zanj noj bi placali iz izkupicka za prodana zemljisca, ki ph je zaplenil pooblascenec drzavnega komisarja za utrjevanje nemstva, tj. sef civilne uprave. Mestnega avtobusnego podjetja po ni bilo vec, ker je bivse mestne avtobusne linije prevzela nemska drzavna posta . Mestna obcina Celje je imela tudi 335 hal 75 a, 7 m2 zemljisc (na jvec - vec kot 2 18 ha - gozdov); njive in travnike je dajala v najem za letno najemnino 1.168,05 mark64 Organi za preskrbo prebivalstva Zo pres krbo prebivalstva sto bilo pomembna predvsem dva urada, in to okrozni prehranjevalni urad (Ernahrungsomt) in okrozni gospodarski urad (Wirtschaftsamt). Te urade je v Spodnji Stajerski ukazal ustanoviti sef civilne uprave junija 1941 in je zanje dolocil tudi njihovo osnovno sestavo . T reba je namrec upostevati, do je bila Nemcija ze vec kot poldrugo leto v vojni in je ze v zacetku vojne racionirala zivila, tekstilno blago in usnje ter tekstilne in usnjene izdelke. Upostevati je treba tudi to, do je ze Kral jevina Jugoslavija poznala celo vrsto omejitev pri razdeljevanju potrosnih dobrin in do je s 1. februarjem 1941 uvedla tudi karte za kruh in moko. Nemski okupator je takoj po 61 ARS-II, Ld. Cilli, f. 432, Siodtgemeinde Cilli, Ist-Stellplon noeh dem Stonde vom 1. 1. 1942. 63 ARS-II, Ld. Cilli, f. 36, seznom osebja mestne obCine Celie. 64 ARS-II, Ld. Cilli, f. 432, Himrnerievo poroCilo pol. komisarju Celie, 06-062-04/K/41 z dne 23. 12. 1941 in 4932/42 z dne 2. 2. 1942, Aufstellung der Schotzwertes der stadt. Gebaude noeh dem Zeitwert (teilweise beriehiigte Schatzung va. 1. 8. 1941). 24 NEMSKA OKUPACIJA CEUA IN OKOLICE zasedbi slovenskih pokrajin zacel nanje postopoma siriti sistem preskrbe, kakrsen je veljal v Nemciji in je koncno se v letu 1941 uvedel enake zivilske in oblacilne korte, kot so jih imeli prebivalci v Nemciji. Kasneje, ko je po splosnem politicnem in rasnem pregledu in ocenitvi velike vecine prebivalstva zasedenih slovenskih pokrajin nekaj deset tisoc oseb dolocil za t. i. zascitence nemskega rajha (Schutzangehorige), tj . osebe brez drzavljanstva, je zanje uvedel nekaj omejitev pri dodeljevanju nekaterih zivil. Okrozni prehra njevalni urad v Celju se je delil no dva oddelka, in to oddelek A, ki je moral preskrbeti zivez in go je vodil okrozni kmecki vodjo (Paul Mertznich), ter oddelek B, ki je razdeljeval racionirana zivila (vodja Ernst Schweickhardt) . Strokovno sta bila podrejena pokrajinskemu prehrambnemu uradu »Sijdmark« v Gradcu, ki je tudi imel oddelka A in B. Po obcinah so ti nalogi opravljali krajevni kmecki vodje (OrtsbauernfOhrer) in oddelki za izdajo zivilskih kart. No ze omenjenem sestanku okroznih funkcionarjev in zupanov 17. julija 1941 v Celju je Merznich podol pregled preskrbovalnih razmer v okrozju in posebej v nemskem rajhu ter pojasni~, kaksne zaloge je Ie -to imel ob zacetku vojne, poudarjajoc, »da je Spodnjo Stajerska zaradi dosedanjega s/abega gospodarjenja izrecno uvozno obmocje, ceprav bi ob racionalnem gospodarjenju nacelno lahko brez nadaljnjega bila v polozaju, do prehranjuje prebiva/stvo.« Izpostavil je pvotrebo po vecjem pridelovanju krompirja in strogem omejevanju nasadov hmelja. Zupane je pozval, naj obcane osvobajajo liberalisticnega nacela, do ponudba in povprasevanje dolocata ceno. Koncno je spregovoril se 0 ustanovitvi celjske mlekarne z zmogljivostjo 12.000 litrov65 Gospodarski urad, vcasih naveden tudi kot vojnogospodarski urad (vodja Josef Wagner), ki je skrbel za oskrbo prebivalstva z vsemi drugimi potrebscinami (tekstilno blago, usnje, tekstilni in usnjeni izdelki), je bil podrejen dezelnemu gospodarskemu uradu v Salzburgu. To podrocje je bilo torej se bolj centralizirano kot podrocje za preskrbo z zivili, saj so bili dezelni gospodarski uradi Ie pri tistih drzavnih namestnikih, kjer so bili tudi sedezi vojnih okrozij . Gospodarski uradi pri dezelnih svetnikih v vseh stirih t. i. alpskih pokrajinah, tj. Stajerski, Koroski, Tirolski in Salzburski, so morali redno dostavljati podatke 0 stevilu prebivalstva v svojih okrozjih, nato po je dezelni gospodarski urad v Salzburgu dolocal kontingente posameznih potrosnih predmetov glede no izdane dr±avne oblacilne karte (Reichskleiderkarte), prijavljene potrebe (t. i. Antrag), no katere so izdajali nakaznice (Bezugscheine) itd. Dr±avne oblacilne karte so bi le letne z dolocenim stevilom tock in vsak oblacilni predmet je veljal doloceno stevilo tock . Tako so prebivalci zasedenih slovenskih pokrajin jeseni 1941 dobili tretjo drzavno oblacilno karto. Z vedno dlje trajajoco vojno se je manjsala zaloga surovin in je bilo blago vedno slabse kakovosti; hudo pomanjkanje bombaza in volne so nadomescali z umetnimi vlakni iz celuloze . Podobno kot se ni ohranilo gradivo celjskega okroznega prehranjevalnega urada, se ni ohranilo tudi gradivo okroznega gospodarskega urada. Iz lastnih izkusenj bi lahko rekli, do je bi lo pomanjkanje raznih potrosnih predmetov proti koncu vojne vec je kakor pomanjkanje zivil . 65 ARS.II, Ld. Cilli, f. - zapisnik sestonka z zupon i okroiio Celie 17. 7. 1941 z dne 18. 7. 1941 25 TONE FERENC Pravosodje Nemska okupacija je V Celju odpravila tri sodisca, in to upravno sodisce za celo dravsko banovino, okrozno sodisce in okrajno sodisce. Poverjenik sefa civilne uprave za izvajanje posameznih pravovarstvenih ukrepov dr. Gerhard Amlacher v Mariboru je na mesta dotedanjih okrajnih sodisc imenoval vodje svojih izpostav. V okupatorjevem politicnem in upravnem okrozju Celje so bile taksne izpostave v Celju (Johann Heller, nato Dully), Laskem (Franz Strobl), Rogatcu (Franz Judmaier), Smarju pri Jelsah (Wilhelm Osimitsch), Sostanju (Johann Krainz) in na Vranskem (August Tschiedl). Ukvarjale so se predvsem z natanko predpisanimi civilnimi nepravdnimi zadevami, medtem ko okupator pravih sodisc v bivsih okrajnih mestih ni nikdar vzpostavil. T. i. policijska oblastva - upravni, policijski in orozniski funkcionarji - so lahko izrekali mandatne kazni, in to zaporne in denarne, vendar Ie do dolocenega obsega. la obravnavo nepoliticnega hudodelstva je bil pristojen kazenski oddelek pri komandantu varnostne policije in varnostne sluzbe v Mariboru, za politicnega pa gestapo. Referent na gestapu je po zaslisanju osumljenca, ki je lahko bilo tudi poostreno (praviloma z udarci), sestavil sklepno porocilo s predlogom kazni . T a je lahko bila bodisi odgon v koncentracijsko taborisce I., II. ali III . stopnje ali pa usmrtitev. Prvi predlog je potrdil vodja urada gestapa pri omenjenem komandantu v Mariboru (1942 v Celju), predlog za usmrtitev pa sam komandant, medtem ko je imel sef civilne uprave pravico do spremembe kazni I ali za pomilostitev. la lepsi videz so leta 1944 v Mariboru ustanovili sodisce za politicna hudodelstva, ki pa je obravnavalo Ie malo primerov. I Ker so okupatorjeve oblasti v zacetku zasedbe se predvidevale vzpostavo sodisc, kakrsna so bila v Nemciji in Avstriji (Landgericht, Amtsgericht), so se zavzele za gradnjo novega sodnega poslopja v Celju, v katerem bi bili obe omenjeni sodisci, tozilstvo in zapori, kar so baje nacrtovale ze jugoslovanske oblasti. Baje so ze izbrale gradbeni prostor, ki pa ga je okupator namenil za »slavnostni travnik« (Festwiese) . »Prostor, ki ie bil namenien za gradnio veciega sodnega poslopia in ie bil last iugoslovanske pravosodne uprave - katere pravni naslednik ie nedvomno pravosodna uprava raiha -, ie preisnie obCinsko zastopstvo mesta Celie pridobilo z zameniavo za staro sodno posloPie na trgu Adolfa Hitleria.« lata naj bi nemska pravosodna uprava dobila drugi gradbeni prostor. »Kakor hitro bo Spodnia Staierska prikliucena k raihu, bodo zacela delovati tudi sodisca. Prostori, ki so zato no volio v Celiu, so nezadostni in tako omeieni, da se lahko v niih nastanita Ie okraino sodisce in del toiilstva, medtem ko bi deielno sodisce moralo zacasno poslovati v Mariboru .«66 Na pogovoru z zupanom Himmerjem in drugimi 15. oktobra 1941 so se odlocili za prostor na podaljsku Beethovnove ulice (last bratov Rakusch). Iz rokopisne belezke bi lahko sklepali, da so mora Ii zamisel 0 novogradnji odloziti na povojni cas . lato so vprasanje prostorov za obe predvideni sodisci obravnavali na novem sestanku s II predsednikom visjega dezelnega sodisca v Gradcu dr. Fritzem Meldtom. Sklenili so, da bo bodoce okrajno sodisce v prostorih Grofije st. 17 in 19, kjer so bila sodisca pred okupacijo, za dezelno sodisce pa so predvideli poslopje Grofije st. 13. l zadovoljstvom 66 ARS-II, Ld. Cill " f. 13/ IV, Dul lYlevo pismo DOl'fme isiru 53 E-89/4 1 7 dne 9. 10. 1941 . 26 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE so se seznanili 5 prizodevanjem obcine, da bo zo nekatere urade zgradilo lesene barake. 67 Ureditev solstva Mesto Celje je imelo pred drugo svetovno vojno zelo razvejeno solstvo, saj je imelo drzavno realno gimnazijo, dye drzavni mescanski soli, dvorazredno trgovsko solo, tri drZavne osnovne sole, rudarsko solo itd. V pripravah na zasedbo Spodnje Stajerske so v Gradcu sklenili, do se bodo glede solstva drZali petih nacel, in to: 1. »V Spodnii Staierski bodo vzpostavliene samo nemske sole. Ucni iezik v solah bo edinole nemski. 2. Ne bo niti dvoiezicnega pouka niti manisinskih sol. 3. Delo v soli in delo Nemske mladine v Staierski domovinski zvezi bosta naitesneie povezani in postavlieni no enotne temelie. 4. Nemski vzgoiitelii bodo vodili iezikovne tecaie v okviru urado zo liudsko izobrazbo v Staierski domovinski zvezi. 5. Sola predstovlio sredisce ee/otnego ponemcevolnego proeeso (pouk, iezikovni tecoii, liudske kniizniee).« 68 Pri predvidenem s~fu eivilne uprave dr. Uiberreitherju v Gradeu so sestavili eel stab zo solstvo v Spodnji Stojerski, ki so ga sestavljali poverjenik zo solstvo dr. Karl Urragg, referent zo personalna vprasanja in opremo sol z uCili dr. Peter Sernetz, referent zo izgradnjo visjih sol dr. Manfred Straka in referent zo gmotne zodeve sol in posebej za solska poslopja dr. Wilhelm Kern. 5e v Gradeu so dolocili poverjenike zo solstvo zo vseh 15 okrajev; zo mesto Celje Rudolfa Rentmeistra, zo Celje - okolieo Hermanna Dohrna, zo 5marje pri Jelsah Roberta Trotseherja, zo Gornji Grad Hermanna Stauda, zo Lasko Franzo Lorenzo in za Siovenske Konjice Erwina Dukarja. Ti so tvorili t. i. akeijsko sku pi no I; v zocetku aprila so jo seznanjevoli 5 prihodnjimi nalogami v Wetzelsdorfu pri Gradcu in jo 14. in 15. aprila skupaj z drugimi uradniki poslali v Spodnjo 5tajersko. T. i. akcijsko skupino II je sestavljalo 150 vzgojiteljev, ki so jih v tridnevnem pripravljalnem tecaju v Svecini in Betnavi seznanili z nalogami in jih 23. aprila zoceli posiljati v Spodnjo 5tajersko, 26. aprila pa so se lahko udelezili Hitlerjevega obiska Maribora. Vecino so dolocili zo solske upravitelje. »23. oprilo ) 94) so me dodelili zo Celie, ki ie pod srbskim gospostvom zelo trpelo, vendor zo vedno ostolo nemsko. Besede bi bile prerevne, do bi lohko izrazile moie vese/ie, ko sem drzol v rokoh okeiisko povelie, koiti tezko bi bilo Ie doziv/ioti ve/iki cas, ne po moCi sodelovati no odloCilnem mestu«, je izpovedal nemski ucitelj Walter Forster iz Weizo. 69 Za njimi so po tridnevnih tecajih v Mariboru poslali t. i. akeijsko skupino III, tj. ucitelje in uciteljiee zo osnovne sole. »Cez tri meseee ie 860 nemskih vzgoiiteliev poucevolo v 2) 23 razredih 72.400 otrok jO Po ze omenjeni upravni preureditvi Spodnje 5tajerske v okrozja sta bila v okrozju Celje dva poverjeni ka zo solstvo, in to eden (Robert T rotseher) za njegov vzhodni del, v katerem je bilo tudi mesto Celje, in drugi (Erwin Dukar) zo njegov zohodni del. Dne 1. oktobra 1941 so bile v vzhodnem delu okrozja Visja sola (gimnazija) v Celju (direktor dr. von Sehnehen), 4 mescanske sole v Celju, in to dye moski in dye zenski, 47 osnovnih sol s skupaj 124 ucnimi mocmi, medtem ko so bile v zohodnem delu okrozja mescanske 67 ARS-II, Ld. Cilli, f. 13/IV, ZI. Pras. 540/1941, Gedachtnisniederschrift, 21. 10. 1941. 68 Der Aufbau des Schulwesens in der Untersteiermark, Marburg, Oktober 194 i, sir. 7 (dalie: Der Aufbou des Schulwesens) . 69 Der Aufbau des Schulwesens, str. 69. 70 Der Aufbau des Schulwesens, sir. 7-9 in 38··39. 27 TONE FERENC sole v Zalcu, Sostanju in Vojniku ter skupaj 112 uenih moei. V mestu Celje je bilo v meseanskih in osnovnih solah 39 uenih moei, rozen dveh vse iz Zgornje Stajerske.71 Nemsko solstvo v SpodnU Sta jerski je bilo povezono s solskim uradom (vodja Michl Strobl) zveznega vodstva Stajerske domovinske zveze v Mariboru. Njegov zostopnik pri celjskem okroznem vodstvu Stajerske domovinske zveze je bil Herbert T rotscher. Nemski ueitelji in ueiteljice so takoj prevzeli vodenje nemskih jezikovnih teeajev, ki so bili zo spodnjestajersko prebivalstvo skoroj obvezni . One 1. avgusta 1941 jih je bilo v celjskem okrozju 282 z 11.367 teeajniki. Mnogi so prevzeli tudi vodilne funkcije v nemski mladinski organizociji Deutsche Jugend, medtem ko je nekoj deset funkcionarjev te organizocije poueevalo v solah kot loieni ueitelji. Kako se jim je mudilo ne samo s ponemeenjem solstvo, temvee tudi z njegovo nocifikocijo, kaze zgodnje pismo solskega poverjenika za okraj Smarje pri Jelsah 29. aprila 1941 glavni nacistieni zolozbi Eher v Munchen: »V osvoboieni Spodnii Staierski ie potrebno vzpostaviti zivahno naciona/socia/isticno propagando. Pri tern mora g/avno na/ogo opraviti so/a.« Poverjenik je zoto prosi l zo slikovno grodivo in sklenil: »Zgoditi 5e mora to, kar ie ukaza/ firer: Napravite mi Spodnio Staiersko zopet nemsko.«72 Gospodarstvo Vojaske operacije aprila 1941 niso prizodele gospodarstva v celjskem okroju. Morda je bila se najveeja skoda v poljedelstvu zoradi odvzema konj zo jugoslovansko vojsko, ti so bili najbolj potrebni zo pomladanska poljedelska oprovila, toda to je veljalo zo celo dotedanjo dravsko banovino. Ce je bilo industrija kaj prizodeta, je bilo temu vzrok pomanjkanje surovin in delovne sile, ki je bila mobilizirona v jugoslovansko vojsko, ni pa bilo nobenih rusenj. Najbrz je bil sam drzavni komisar za utrjevanje nemstva Heinrich Himmler tisti, ki je po obisku nekaterih slovenskih krajev, tudi Celja, napotil iz svojega urada v Berlinu v zosedene slovenske pokrojine posebno komisijo. Ta je v prv i polovici leta 1941 obiskala vse okroje pod nemsko civi lno upravo in izdelala vee sto strani dolg elaborot,73 v katerem je navedla vse bistvene podatke, in to od okroja do okroja, tudi za celjski okroj skupaj z mestom Celje. Natanene jsi vpogled v elaborat pokaze, do se je pri statistiki opirala na ze objavljene podatke v Krojevnem leksikonu dravske banovine (L jubljana 1937) in Splosnem pregledu drovske banovine (Ljubl jana 1939). V elaborotu je predstavila tudi vee gospodarskih panog . Glede poljedelstva je navedla, da je v okroju 34.085 ha obdelovalne zemlje (13.486 ha njiv, 12.822 ha travn ikov, 5054 ha pasnikov, 1027 ha sadovnjakov in vrtov ter 1696 ha vinogrodov), 28.627 ha gozdov in 1735 ha drugih povrsin. 20 odstotkov naj bi bilo zelo dobrih, 40 % dobrih, 25 % srednje dobrih in 15 % slabih njivskih povrsin, zorodi cesar naj bi bile talne rozmere v tem okroju bistveno boljse kot v drugih okrajih 71 Der Aufbau des Schulwesens, sIr. 95·-99. Seznam navaia eno ucno moe, Siovenko in enego Nemco iz Bukovine. 7? ARS-II, Ld. Cilli, f. 4, pismo R. TrOtscheria, Zahl 9 z dne 29. 4. 1941. n Notionol Archives Washington, Microcopy T- , porocilo komisi ie iz RKFDV Berlin, VOMI 278 - 296), posnetki 2407096-·12 1 (Celie), 301-322 (Gornii Grad), 373-393 (Smorie pri Jelsah), 422-443 (La sko) 28 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Spodnie Stoierske. Pri niivskih podotkih ie komisiio novedlo tudi kulture in poudorilo poseben pomen hmeliorstvo, ki po ie v zadnPh letih nozadovolo zaradi slobih moznosti prada ie, zarodi cesar so v letu 1940 svetovoli hmeliariem, noi svoio hmelpseo zmonisoio za tretpno in ph poseieio s psenico (kat vema, ie bil tisto leta pridelek psenice slobsi kat preisnio leta). Ugodno ie komisiio ocenilo razmere v zivinoreil in novedlo stevilo glov zivine iz posledniego popiso v Krolievini JugosloviP (2871 koni, 7453 govedi, 9790 krav, 17.528 svini, 885 ovoc, 592 koz, 55.944 perutnine in 2486 eebelnih poniev). Sodilo po ie, do ie pridelek mleko, ti. 1000 I no krovo, premoihen. 0 posestni sestovi ie komisiio novedlo, do ie med 8177 posestmi noivee (2931) tokih z moni kat 2 ho velikosti, do ph ie skoroi toliko (2923) v velikosti ad 5 do 10 ho in do ie rozmeromo malo (16) veleposesti z vee kat sto ho velikosti. Poudorilo ie velik pomen 2600 hmelpse in mali pomen vinogrodov (veeinomo v obeini Oramlie). Pri gozdovih ie komisiio novedlo, do ie 29.330 ho razdelienih med 7918 lostnikov, vendor do imo veeino (7896) Ie do 50 ho gazda, Ie 7 lostnikov po vee kat sto ho. Kokovost gozdov do ie slobso kat drugod, letni prirastek noi bi znosol Ie okoli 70.000 3 m3, pasek po okoli 90.000 m . Komisiio ie omenilo tudi splovarstvo (leta 1937 noi bi no 275 splovih iz okroio splovili 3875 m3 rezonego in tesonego leso). V celiskem okraiu noi bi les zogolo 14 zag, pri eemer ie komisiio mislilo noibri Ie no polnoiormenike. Glede obrti in industriie ie komisiio omenilo, do sto za celo okrozie Ie dvo veeio mlino in celo vrsto moihnih mlinov, ki po melieio za monisi krog liudi, dye opekorni (v Celiu in Zolcu), poimensko po ie novedlo celo 82 obrtnih in industriiskih obrotov (nekotere celo dvokrotL nekoi tudi z meinih obmoeii sosednph okraiev. Izstopoio cinko rna, Westnovo tovorno emoilirone posode in nekoi tekstilnih tovorn . Zonimivo, do komisiio ni nie poiosnievolo razmer v obrti in industrip . Podobno kat za celiski okrai ie berlinsko komisiio popisolo tudi druge okra ie, koterih veeino ie nato prislo v celisko okrozie: gorniegraiskego, smarskego in loskego. Zo gorniegroiski okrai ie poroeolo a pieli poliedelski povrsini, razbiti no 2363 kmetii, med koterimi iih ie veeino (832) imelo moni kat 2 ho povrsine, 52 po iih ie imelo vee kat sto ho . T udi a stoniu zivine ie novedlo notonene podotke, noibrz tudi iz leta 1937 (1135 koni, 3082 govedi, 3460 krov, 5341 svini, 2664 ovoc, 755 koz in 16.983 perutnine), in poudarilo pomen oveereie. Pri gozdnih povrsinoh (28.540 ho) ie vee kat polovico lostnikov (1150 ad okoli 2000) imelo moni kat 5 ho, vee kat eetrtino (658) ph ie imelo 5 do 10 ho, en sam po (mordo liublionsko nodskofiio) celo 7742 ho. Letni pasek do znoso okoli 76 .840 m3 ali 2,42 m3 no ho. )JOo bi na vsak naCin odpravili pomanikanie pasnikov, so samo v obCini Luce po iugoslovanski agrarni reformi doloCili 1300 ha skofiiskih gozdov za iztreblienie. Oelo ie zdoi v teku.« Gozdnim posestnikom, so poroeoli, prinasa gozd 80 % dohodkov, zivinoreio po Ie 20 %. Les obdeluieio celo 203 zoge, veeinomo no porni pagan, vendor soma 9 polnoiarmenikov. V letu 1937 so iz okroio odposloli 2230 splovov z 20.200 m3 zogonego in rezonego leso . Glede obrtnih in industriiskih obratov so zopisoli, do ph ie malo: medtem ko ie v celiskem okraiu presezek obrtnikov, ph v gorniegraiskem okraiu primonikuie. T udi zo okrai Smarie pri Je lsoh ie komisiio poroeolo, do imo no poliedelskem podroeiu med 8326 posestniki veeino (2664) moni kat 2 ho zemlie, Ie 2 po vee kat sto ho, do po ie razmeromo moni koeariev kat drugod. Obmoeio okrog Smario pri Jelsoh, Podeetrtko 29 TONE FERENC in Rogatca da so veeinoma v rokah treh veleposestnikov. Za zivino je komisija navedla »novejse« podatke, vendar manj natanene kot za druge okraje (600 konj, 15.500 govedi, 11 .300 svinj, 44 ovac, 300 koz, 45.000 perutnine in 2000 eebelnih panjev). Obdelovanje zemlje s stroji, so zapisali, je slabo razvito. 22.960 ha gozda pomeni okoli 42 % povrsine okraja. Veeina gozdnih posestnikov (6157 od 6169) ima manj kot 50 ha gozda, 2 veleposestnika pa vee kot tisoe ha, veeina gozdov pa da meri od 2,5 do 3 ha. 3 3 Letni prirastek je okoli 50.000 m , letni posek v poslednjih letih pa okoli 85.000 m Les obdeluje 5 zag. Obrtnih in industrijskih obratov da je malo, pomembnejse je Ie steklarstvo v Rogaski Slatini (280 steklarjev) in Rogatcu (700 steklarjev), ki pa sodi v obeino Hum; lastnik obeh je Nemec Abel, ki pa ima steklarski obrat tudi v Laskem. Rogaska Slatina je tudi pomembna zaradi zdraviliskega turizma. 2 Nekdanjemu okraju Lasko (800 km ) so okupacijske meje odrezale precejsen kos (250 2 km ), ki je prisel pod italijansko zasedbeno obmoeje, nato pa so iz njegovega zahodnega dela ustanovili se okrozje T rbovlje. 0 okraju Lasko je berlinska komisija poroeala se pred ustanovitvijo trboveljskega okrozja. T udi tam je bila zelo razdrobljena poljedelska posest, vendar je najvee lastnikov (37 %) imelo od 5 do 20 ha, do 2 ha (31,S %), medtem ko ni bilo veleposesti. »V prihodnie bo v po/iedelstvu treba povecati obrate.« Razdrobljena je bila tudi gozdna posest, saj je veeina (2485) od 3250 lastnikov (skupno 16.231 hal imela manj kot 5 ha. Pri obrti in industriji sta bili seveda najpomembnejsi pivovarna v Laskem (z okoli sto zaposlenimi) in tekstilni tovarni (z okoli 150 zaposlenimi). Komisija je seveda poroeala tudi 0 industrijskih obratih na trboveljskem obmoeju, kar pa nas tukaj ne zanima. Podobno kot v nekaterih drugih okrajih je bil tudi v laskem okraju presezek obrtnikov. Dejstvo, da se je omenjena komisija veliko bolj zanimala za poljedelske in gozdne povrsine, kaze na doloeen interes berlinskega urada. Ta je po naeelu, da je Ie kmet stabilen element, koloniziral predvsem nemske kmete. Zasedeno slovensko ozemlje so nacisti predvideli za kolonizacijo in jo tudi zaeeli izvajati se med vojno, se bolj pa po vojni, ee bi jo seveda dobili. Okupatorjeva civilna uprava v Spodnji Stajerski se seveda ni mogla zadovoljiti z vee kot deset let starimi podatki 0 stevilu prebivalstva in z dye leti starimi statistienimi podatki 0 gospodarstvu, zato je sklenila opraviti svoje stetje prebivalstva in popisati gospodarske obrate na podroeju obrti in industrije. V Spodnji Stajerski so v letu 1941 opravili celo dva popisa industrijskih in obrtnih obratov, in to 15. septembra ter 10. oktobra. Iz obeh popisov so se ohranili podatki tudi za celjsko okrozje in mesto Celje. Prvi popis je sledil odredbi sefa civilne uprave »0 zacasni ureditvi obrtnistva na Spodniem Staierskem«, v kateri je ukazal obvezno prijavo obrti, in to tudi za osebe, ki ne opravljajo vee obrti, pa jim obrtno dovoljenje se ni poteklo (el. 1). PridrZal si je pravico do prepovedi opravljanja obrti v posameznih primerih in to pravico je podelil tudi politienim komisarjem (el. 4), ki da lahko izdajajo dovoljenja za novo opravljanje obrti {el. 5) 74 Navodila sefa civilne uprave so zahtevala, da se nova obrtna dovoljenja i < VASI, Ustmk., 1941, Nr. 38, 18. 8. 1941, Verordnung Ober die vorlaufige Regelung des Gewerbe'Nesens in der Untersteierrnarkm 15 . 8. 1941; Mbg. Ztg ., 21 . 8. 1941. Uposteveti ie trebe, do pri 30 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE izdaiaio samo ustrezno lOnesljivim (soglasie Staierske domovinske zveze) in lo opravljanie obrti sposobnim osebam (soglasie prevodnega urada Gospodarske zbornice Sudmark v Mariboru),15 poverienik lo gozdove pa ie iz trinih razlogov svetoval odvzem 76 obrtnih dovolieni na podrociu gozdov in lesarstva, ces da gre lo presezek. Ko so opravili ta popis, so lo celisko okrozie ugotovili, da ie v niem 313 upravicencev do obrti, ki niso lOvelOnci davka od osebnega dohodka (v mestu Celie 26), in 799 upravicencev, ki so davcni lOvelOnci (v mestu Celie 214), upravicencev pri rokodelskih obratih da ie 1840 (v mestu Celie 403), pri koncesiiskih obratih 149 (v mestu Celie 48), gostilniskih obratih 676 (v mestu Celie 70), skupno torei 3778 (v mestu Celie 761). Navedli so 143.368 prebivalcev (v mestu Celie 18.190).77 Nalogo, opraviti drugi popis obratov, ki ie lOiel tudi prebivolstvo, je sef civilne uprave lOupal svojemu statisticnemu uradu, ki go je vodil profesor dr. Otto Wittschieben v Mariboru. Podatki tega popiso naj bi pomogali 1. gospodarskemu svetovalcu sefa civilne uprave pri usmerjanju svoiega podrocjo in 2. financnim uradom pri doloconiu davkov lo leto 1942. »Popis bo dol pomembno osnovo zo delovonje finoncnih urodov in pomenil tudi podlogo zo zmoznosti obdovCitve po obCinoh . Sef civilne uprove je sog/osol 5 temo rozmislekomo in je odrediC do bo popis oseb in obrotov J 94 J po stonju J O. oktobro J 94 J tudi v Spodnji Stojerski.« To dan je bil namrec podoben popis v nemskem rajhu . Brez tega popisa baje v Spodnji Stojerski ne bi mogli uvesti nekaterih davkov lo leto 1942. Zato so morali financni uradi sodelovati z obCinomi pri tem popisu 78 Politicni komisar Dorfmeister pa je norocil zupanom, ki so predstavljali t. i. »prijovno oblostvo« (Meldebehorde), da ob popisu uvedejo »kortoteko registrironih oseb«, in to lo 79 moske v beli in lo zenske v modri barvi, ter dol navodila lo izpolnievanie te kortoteke. Po predhodnem preizkusnem popisu v mestu Maribor in na nekaterih drugih obmociih so nato 10. oktobra 1941 res opravili splosen popis v celi Spodnji Staierski in nato 80 izdelali ustrezne kartoteke. Zaradi lOnimonja raznih uradov lo to statistiko, io je februaria 1942 Ie lo »sluzbeno uporobo« in kot >>Strogo zoupno« razmnozil omenieni statisticni urad. Popisoli so namrec tiste obrate, ki so davcni lOvelOnci, in jih razdelili v t. i. velike obrate (Grossbetriebe) in male obrate (Kleinbetriebe); mejo med njimi je bila 20 zoposlenih. Nerncih pomeni poiem Gewerbe obrt v sirsern pomenu in zajema poleg obrti tudi industriio, trgovino, pro met itd. 70 ARS-II , Ld . Cilli , f.1 01 /1 1, Cell, U/I, Ge 16/3-1 94 1, Runderlossl5. 8. 1941 . 76 ARS .II, Ld. Cilli,f. 101///, Cdl, Mu/J, 12. 9. 194 1. 77 ARS-II, Ld . Cilli, f. 102/1, Uebersicht uber die Gewerbebereehligtcn in der Gemeinden des Landkreises Cilli naeh der Anzeigepflieht '10m 15. September 1941. 78 ARS.II, Ld . Cilli, f. 11/111, okroinica poverjeniko za financno upmvo pri setu cuvulne uprove dr. Allbergeria, 0 2010-5 z dne 3. 9. 1941. 19 ARS-II, Ld. Cilli, f. 15/1, pol. kom. Celie, 14 a-EI-l/1-41 7 dne 7. 10. 1941, Runderlass Nr. 113, Erfassung der Wohnbevolkerung dureh die Meldebehorden aus Anlass der Personenstand· und Betriebsaufnahme am 19. 10. 1941. 30 ARS.II, Ld. Cilli, f. 11/111, okrozniea poverjenika sefa civ. uprave za financno upravo v Sp. Stajerski, 0 2020-5 z dne 3. 9. 1941, Personenstands- und Betriebsaufnahme 1941 in der Untersteiermark; f. 15/1, pol. korn. Celie, 14 a-E I- l/1 z dne 7. 10. 1941, Runderlass Nr. 113, Erfassung der Wohnbe'lolkerung durch die Meldebeh6rclen aus An loss der Peronenstands- un ci Betriebsoufno hme om 10. 10. 1941 . 31 TONE FERENC Tukaj nos zanimata predvsem celjsko okrozje in posebej mesto Celje, zato bom navedel Ie podatke za njiju. V mestu Celje so popisali 22 velikih obratov z 2912 zaposlenimi, med katerimi jih je bilo 14 industrijskih (2596 zaposlenih), 4 trgovski (180 zaposlenih), 3 rokodelski (91 zaposlenih) in 1 koncesijski (45 zaposlenih). Pri industrijskih obratih so bili trije kovinski (1790 zaposlenih), 2 kemicna (168 zaposlenih), tekstilni (132 zaposlenih), gradbeni (129 zaposlenih) itd. V celjskem okroiju brez mesta Celje so popisali 40 velikih obratov s 6994 zaposlenimi, med njimi najvec, tj. 36, industrijskih (6707 zaposlenih), trgovski (68 zaposlenih) in 3 koncesijske (219 zaposlenih) . Med industrijskimi obrati jih je bilo 5 rudniskih (2082 zaposlenih), trije gradbeni (1207 zaposlenih), najvec, tj. 6, po je bilo tekstilnih (821 zaposlenih). Drugi obrati so bili manjsi (5 za »kamen in zemljo«, 2 elektricna, 3 gradbeni, 4 lesnopredelovalni, 2 steklarska, 2 usnjarska, 2 zivilska in po en livarski, keramicni, kemicni, oblacilni in zganjarski). T. i. malih obratov so v mestu Celje popisali 921 s 1609 zaposlenimi. Najvec - kar 496 z 810 zaposlenimi - je bilo rokodelskih, 234 koncesijskih (377 zaposlenih), 179 trgovinskih (367 zaposlenih), 2 javna (23 zaposlenih) in 10 drugih (32 zaposlenih); povprecje no obrat pomeni 1,7 zaposlenega. Med rokodelci je bilo najvec krojacev (100), cevljarjev (58), mizarjev (34), mesarjev (30), sivilj (29) itd. V celjskem okroiju brez mesta Celje po je bilo 1614 malih obratov s 1371 zaposlenimi (kar morda pomeni, do so imeli nekateri po dva ali vec obratov), med njimi 878 rokodelskih (858 zaposlenih), 44 1 koncesijskih (316 zaposlenih) in 295 trgovinskih (197 zaposlenih), kar pomeni no obrat povprecno 0,84 zaposlenega B l Po novem popisu prebivalstva, ki go je opravila Stajerska domovinska zveza za svoje in tudi za drZavne potrebe, so objavili tud i njegovo »pripadnost h gospodarskim oddelkom« (Zugehorigkeit zur Wirtschaftsabteilung), ki je bila pri stalnem prebivalstvu, tj. brez tistih, ki so bili v vojski ali drzavni delovni sluzbi (RAD), v celjskem okroiju (skupno z mestom Celje) in posebej v celjski obcini (skupaj z druzinskimi ciani) taksna : Gospodarski oddelek v celjskem okroiju v celjski obcini a) poljedelstvo in zivinoreja 76.356 55,8 % 1.494 8,2 % b) industrija in obrt 33.007 24,1 % 7.812 42,6 % c) trgovina in promet 8.659 6,3 % 2.980 16,3 % c) jayne sluzbe in zasebne zaposlitve 6.597 4,8 % 3.248 17,7 % d) hisne sluzbe 4.708 3,4 % 1.240 6,8 % e) samostojni brez poklica 7.650 5,6 % 1.543 8,4 % Skupaj 136.977 100,0 % 18.317 100,0 % Ce upostevamo celjsko okrozje brez mesta Celje, so imele najvecji delez (v %) pri posameznih gospodarskih oddelkih tele obcine: v poljedelstvu in zivinoreji Podcetrtek (88,9), v industriji in obrti Skofja vas (52,8), v trgovini in prometu Rimske Toplice (12,7), v javnih sluzbah in zasebnih zaposlitvah Zalec (5,2), v hisnih sluzbah Skofja vas (6,5) in samostojnih brez poklica Vojnik (8,9). 81 ARS-II, Ld. Ci!li, f. 101/11, CdZ, Sfatisfische Diensfstelle, 100-42, Graz, 23. 2. 1942, Befriebszahlung in der Unfersteietmark. 32 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Utrinek iz medvojnego dogojonjo v celjski tekstilni tovorni. 33 TO NE FERENC Obiavili so tudi statistiko 0 »socialnem polozaju V poklicu« (soziale Stellung im Beruf) »pri zaposlenih in njihovih 50rodnikih, ki 50 brez g/avnega poklico« zo obe obmocni enoti: Socialni polozaj v celjskem okrozju V celjski obcini a} samostoini 53.691 41,5 % 2.722 16,2 % b} pomozni druzinski ciani 16.237 12,6 % 429 2,6 % c} uradniki 2.619 2,0 % 1.018 6,1 % c} namescenci 8.297 6,4 % 3.922 23,4 % d} delavci 48.483 37,5 % 8.683 51,7 % Skupaj 129.327 100,0 % 16.774 100,0 % Ce podobno kot prei upostevamo celjsko okrozie brez celjske obcine, so imele naivecii delez (v %) pri posameznih socialnih polozajih v poklicu: pri samostoinih Podcetrtek (64,7), pomoznih druzinskih clanih Dobrna (28,4) , uradnikih Sv. Jurij pri Celiu (4,2), namescencih Sostani (8,4) in delavcih Aria vas (52,0). Obiavili so tudi statistiko 0 pridobitvenih osebah (Erwerbspersonen), ki izkazuie zo celo celjsko okrozje 65210 oseb (47,5 %) in zo celjsko obcino 9346 oseb (51,0 %). Pri podezelskih obcinah ie bil naivecii delez (v %) taksnih oseb v Arji vasi (54,8). V ohranienem seznamu 24 industrijskih obratov v mestu Celie so po stevilu zoposlenih izstopale Westnova tovarna emailirane posode (1358 zoposlenih), Cinko rna (380 zoposlenih) in Unger-Ullmannova opekarna (226 zoposlenih), med veletrgovskimi podietji pa Rakuscheva trgovina z zeleznino (108 zoposlenih} 82 Nemski okupator ie spostoval zosebno lastnino nemskih drzavljanov (zo prebivalstvo Spodnie Staierske, Goreniske in Meziske doline so neko obliko nemskega drzavljanstva ze pripravljali). Gospodarske obrate ie med voino glede no niihov pomen zanio delil v tri velike skupine, in to 1. oborozitvene, 2. pomembne za voino in 3. za liudsko potrosnio. Podreiene so bile dolocenim oborozitvenim in gospodarskim ustanovam v raihu, tako do urad politicnega komisaria ali dezelnega svetnika, niti niegov gospodarski urad, ni skrbel za niihovo proizvodnio. Med 12 oborozitvenimi obrati v Spodnji Staierski z 8242 zaposlenimi so bili tudi stirie iz Celia in okolice z 2498 zaposlenimi, in to Westnova tovarna emajlirane posode (2083 zaposlenih), zelezarna v Storah (350 zaposlenih), Rebekova tovarna voz in kliucavnicarstvo (56 zaposlenih) in Javorskova tovarna fine mehanike. (9 zoposlenih}.83 Izde lovali so predmete za nemsko voisko in bili podreieni oborozitveni inspekciii pri poveljstvu 18. voinega okrozia v Salzburgu, nad katero ie kasneie prevzelo pristoinost Speerovo ministrstvo zo oborozitev in voino proizvodnio. Westnova tovarna ie npr. izdelovala stabilizatorie za letalske bombe, morske mine, oklepne plasce, razno posada itd. ter popravliala letalske dele. V prvih dveh letih okupaciie ie niena proizvodnia 'j? ARS-II, Ld . Cilli, f. 102/111, Industl"ie- und Grosshandelsbetriebe ill Cilli, nedat. ::~ Stefan Korner: Die Sleiermark im Dritten Reich 1938 - 1945. Aspekte ihrer politischen, wirtschoftlich soziolen una kultu.-ellen Entwicklung. Graz - Wien 1986 (dalje: Karner, n. d.). 34 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE noroseolo, leta 1940 je bilo npr. 5629 ton, leta 1942 se je povzpelo no 5937 ton, nato je upodolo in bilo leta 1944 Ie se 1784 ton. Podobno je bilo z zoposlenimi, do leta 1944 se je njihovo stev ilo zmonjsolo no 1079.84 Nekoliko monjsi pomen kot oborozitvenim obratom je nemski okupotor pripisovol za vojno pomembnim obratom. Pri sefu civilne uprave v Moriboru oz. Grodcu je bilo zo posomezne gospodorske ponoge vee poverjenikov, zo splosno gospodorstvo po so bili pomembni predvsem trije, in to gospodarski svetovolec pri sefu civilne uprave (dr. Jentl), poverjenik zo splosno gospodorsko vprosonjo in poverjenik zo noertovonje in usmerjonje gospodarske graditve v Spodnji Sto jerski (dr. Jentl). Koksen pomen je okupotor pripisovol obrotom, ki so pomembni zo vo jno (W-Betriebe), koze to, do je gospodorski svetovolec dr. Jentl ze 22. oprilo 1941 razposlol politienim komisorjem seznome obrotov, »ki se po zocosnih raziskovoh in preverioniih lohko smotroio zo voinogospodorske obrote.« Naroeil jim je, da morajo ti obrati eimbolj nemoteno nodoljevoti delo, do je trebo torej poskrbeti zo njihovo zoseito pred zunonjimi vplivi, zo energijo, transport in delovne moei.85 Nimomo (se) podatkov, koliko toksnih obrotov je bilo v Spodnji Stojerski in koliko v ce ljskem okrozju ter somem mestu Celje. Mordo lohko domnevomo, da je mednje sodila tudi Cinkorno Celje, ki je med vojno izdelovola cinkovo ploeevino, cinkovo belilo, zvepleno kislino, modro galico in umetno gnojilo (dnevno 2 vogona). Glavni izde lek - cinkova ploeevino - je bilo veeinomo zo potrebe nemske vojske. Od aprilo 1941 do konca tego leta je izdelolo okoli 3440 ton izdelkov iz cinka. Zo leto 1944 je predvidevola, da jih bo izdelolo skupno 6580 ton in predelola okoli 13000 ton svetlice, ki jo je dobivolo iz Pliberko, Mezice, T repee in Rablja 86 Leta 1944 je boje zoposlovalo 422 delavcev, 46 uradnikov in 12 obrotnih strazarjev 87 Celjsko Cinkorno si je dye leti zelo prizodevolo zo svojo vkljuCitev v zvezo tovarn zo voljonje cinko (Zinkwalzwerksverband) v Berlinu, ki je zojemolo 13 cinkarn in koze, do je bilo na ozjem interesnem obmoeju rojha Ie cel jska Cinkorno zunoj nje. Dogovorjoti so se zoeeli ze poleti 1941, vendor celjsko Cinkarno ni mogla sprejeti vseh pogojev zo vkljueitev. Nojprej je zorodi nekdanjega drazjego nokupo jugoslovonskih surovin imela tudi visje prodojne cene kot omenjena berlinsko zvezo. Ko je to privolilo vonje, pa je pris lo do nove tezave. Cinkorna nomree ni mogla nakozoti dela dobieko od izvozo svojih izde lkov, ker ga je uporabljalo zo prenovo svoje tolilnice, naprov zo izdelovo zveplene kisline in desti lacijo, v skupni vrednosti okoli 9 milijonov mark. Stem bi proizvodnjo izdelkov cinkove ploeevine poveeola od 6000 no okoli 16.000 ton, zvep lene kisline od okoli 5000 na okoli 26.000 ton. Oviro je pomenilo tudi odklonilno stalisee Berlino, do bi dunojski tvrdki Metoll und Farben AG., ki se je imelo zo nekaksno krovno tvrdko nod ce ljsko Cinkarno, dovolili grosistieno prodojo cinkovih izdelkov v Nemeiji. Medtem sta se berlinsko zvezo tovorn zo voljonje cinka in celjsko Cinkarno 84 Janko Orozen, Tovarno emojlirone posode v Celju (1884-1945). Celjski zbamik 1975-1976, Celie 1977, str. 397-399. 3; ARS-II, Ld. Cilli, f. 3, CdZ, Je/40 z dne 22. 4. 1941, W-Betriebe. 86 Bundesarchiv Koblenz, R/ 16 7. 87 ARS-II, part. voini orhiv, f. 59/1, Industrijo v Sioveniii 1944-1945. Obvescevolni center Kozionskego odreda po je 0 mesecni pmizvodnji Cinkarne zbrol tele podatke: 300 I surovega cinko, 25 t cinkove plocevine, 80 t cinkovega belila, 300 t zveple ne kisline, 75 t cinkovego sulfalo, 30 t aluminijevega sulfato, 7 t natrijevega hidmsulfota, 180 t modre galice, 1 t zelene galice, 58 t romih barv. No'/edel je tudi odnos vodilnega osebja do slovenstva in NOB. (prov lam) 35 TONE FE RENC sporazumeli glede triiseo za cinkove izdelke. Po pogojonjih je Cinkorno doseglo, do se je omenjeno berlinsko zveza odreklo delu njenego dobieko od izvoza za celo leto 1943 in prvo polletje 1944 ter polovici obroko za drugo polletje 1944. Vendor po dveh letih dogovorjonj in pogojonj Cinkorne se vedno niso sprejeli v berlinsko zvezo . 5e vedno je bilo odloeilno, do je zveza odklonjolo izdojo dovoljenjo omenjeni dunojski tvrdki za grosistieno prodojo v Nemeiji. To so v Berlinu utemeljevoli z zmonjsonjem meseenih potreb po izdelkih iz cinko s prejsnjih 12 .000-14.000 ton no 8000-9000 ton, zaradi eesor niso potrebovoli novego prodojolco. Po vkljueitvi Cinkorne v omenjeno berlinsko zvezo po bi itok to soma skrbelo za prodojo svojih izdelkov v nemskem rojhu. Po okupociji Siovenije so berlinski uradi sodili, do bi Cinkorno Celje svoje izdelke prodojolo se noprej v bivse jugoslovonske pokrajine. Izvoz v t. i. Neodvisno hrvosko driovo je bil v letih 1941 in 1942 toko ugoden, do so decembra 1942 predlogoli se nodoljnji izvoz v jugoslovonske pokrajine. Zoto je bil tudi z zvezo tovorn za vo ljonje cinko sklenjen sporozum, do bo celjsko Cinkorno prodojolo »znofroi NemCiie Ie no zosedenih obmociih Spodnie Sfoierske, Spodnie Koroske (I) in Goreniske.« Koko so vprasonje vkljueitve celjske Cinkorne v omenjeno berlinsko zvezo, iz kotere so nomerovoli ustonoviti kortel, resevoli po ovgustu 1943, ne vemo, ker 0 tem nisem nosel grad iva. Ne vem niti, ali je Cinkorni Celje uspelo dokoneoti omenjeno prenovo in kdoj as Financne zadeve V priprave no zasedbo slovenskih pokrajin so v Gradcu vkljueili tudi tomkojsnjo finoneno upravo za 5tojersko in Korosko, ki jo je predstovljol visji finoneni predsednik (Oberfinonzprdsident) Richter. To je za poverjeniko za finonene zadeve v Uiberreitherjev stab poslol dr. Albeggerjo in doloeil nologe za prevzem finonenih urodov ob zasedbi. 510 je za noslednje: zapisniski prevzem urado, popis vseh jugoslovonskih finonenih uradnikov, preverjonje njihove politiene zanesljivosti, prevzem orhivov, zaprtje bonenih raeunov, nodoljevonje poslovonjo pod strogim nodzorom. Poleg tego je bilo trebo se: 1. izbroti ustrezno poslopje za urad; 2. zagotoviti dovolj stonovonj za nemske finonene urodnike; 3. »iz krogov Volksdeufscheriev dobifi usfrezen noroscoi za urodnike in nomescence«; 4. preveriti, kdoj se opustijo nekoteri bivsi jugoslovonski urodi in zdruzijo s tistimi, ki bodo poslovoli pod nemsko finoneno upravoa9 Orgonizacijo finonene sluzbe v Spodnji 5tojerski je sef civilne uprave objovil v svojem uradnem listu 24. oprilo 1941 90 Poverjenik za finonene zadeve dr. Albegger je imenovol poverjenike za predvideno nova okrozjo, in to za Celje vlodnego finonenego svetniko dr. Kraulondo. Ker so v nemskem rojhu granieorji sodili pod finoneno ministrstvo, so v Gradcu imenovoli tudi vodji poveljniskih mest corinske zaSCite za Moribor (dr. Riesch) in Celje (visji corinski svetnik Deimel, ki go je kmolu nosledil Sooms) . 0 prevzemu jugoslovonske finonene uprove v Celju je dr. Kroulond poroeol tole: 33 Bundesorchiv Koblenz, Abteilullg Potsdc!om, Reichsvvirtschoflsmin iste ri um, RWM , 31 .01/11.713, dopisoYClnle od novembl'O 1942 do ovgusto 1943. 39 ARS-II, Le!. (illi, f. 20, Richllinien fOr' die Solorimossnohmendes Beouftrogten des Oberfinonzpri3sidenten Groz. OG IIABI. Ustmk., 1941. 36 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE » 1. Poverjenik v Celju je jugos/ovonsko finon cno upravo Celje in kotostrski urad Celje zosedel 16. oprilo 1941 in opravil vso potrebno zovorovonjo . 2. Kolikor je lohko ugotovil, so okti ohranjeni. Pos!ovonje se nodoljuje brez tezov z novzoCimi jugos/ovonskimi uradniki in nomescenci. Stevilo v celjskih uradih zoposlenih urodnikov in nomescencev znoso 22, od teh je bil eden vpoklicon in drugi oretiran. Gotovino in prihronki so prevzeti v redu. Gotovine je bilo 34.893,01 dinorjev. 0 znesku v blogojni in vrednostnih popirjih je bil sestovljen zopisnik. Dvojniki in trojniki blogojniskih kljucev so pri finoncni direkciji v Ljubljoni. 3. Dovcne uprave Gornji Grad, Losko, Smorje pri Jelsoh in Sostonj so bile zosedene 17., 18., 19. in 20. oprilo 1941. Urade so prevzeli v neposkodovonem stonju . Vsi okti, knjige in opremo so popolnomo ohranjeni. Jugos/ovonski uradniki in namescenci vodijo uradne posle noprej pod nodzorom in kontrolo un:?dnikov rajho. Nojdeno gotovino pri dovcni uprovi C;;;ornji Grad znoso 457,75 dinorjev, Smorje pri Jelsoh 848,25 din, Lasko 1051,25 din in Sostonj 5398,75 din . Zneski v blogojnoh in vrednostni predmeti so ohranjeni in popisoni. Zvezo s politicnimi komisorji je vzpostovljeno. Storjeni so potrebni koraki zo zogotovitev noroscojo zo urodnike in nomescence. Zdruzitve dovcnih uradov zdoj ni mogoce upostevoti zoradi pomonjkonjo prostorov.«91 No prvem delovnem sestonku okroznih poverjenikov v Moriboru 22. oprilo je dr. Kroulond poroeol 0 prevzemu finonenih uradov v celjskem okrozju, kor sem ze novedel. Potozil je, do zoradi preobremenjenosti politienih komisorjev se ni opravljeno preverjonje bivsih jugoslovonskih finonenih urodnikov in nomeseencev. T udi vprasonje prostorov zo njegov urad v Celju je bilo se odprto, ker je bil zaeosno nostonjen v postnem poslopju in je postno upravo soma potrebovolo te prostore. No tem sestonku so zvedeli, do do nodoljnjego ve lj o pobiranje dovkov in toks po bivsem jugoslovonskem sistemu in do vse nologe jugoslovonskih finonenih urodov, zlosti pobironje dovkov, preidejo no urade nemske drzovne finonene uprove. Okroznim poverjenikom so obljubili pomoe delovnih moei iz Zgornje Stojerske, dopustili po so jim, do poleg domoeih Nemcev zaposlijo tudi Siovence, s koterimi po morajo soglosoti politieni komisorji in urodi vornostne sluzbe. Ker sto bilo tobok in sol v Kraljevini Jugosloviji drzovni monopol, so okrozni poverjeniki tozili, do ju primonjkuje, vendor so zvedeli, do je to zadevo politienih komisorjev, no kotere po finoneno upravo ni imelo vplivo. Sredi oprilo so Albeggerjevi okrozni poobloseenci prevzeli tudi kotostrske urade. 26. in 27. mojo 1941 je bi l sestonek zastopnikov finonene uprove in XIV. glovnego oddelko za meritve (Houptvermessungsobteilung XIV) z Dunojo (vodjo dvorni svetnik Mortinz). No njem je Mortinzev g lovni oddelek prevzel vse kotostrske urade v Spodnji Stojerski in imenovol njihove vodje v okrozjih. Zo vodjo kotostrskego urado v Celju je imenovol visjego meritvenego svetniko Michorjo. Vendor kotostrskih urodov glede no dovene nologe, ki so jih imeli po jugoslovonskem provu, se niso mogli lobti od finonene uprave in so zato sklenili, do bo njihovo poslovonje tesno povezano s poverjeniki za finoneno uprovo. Zoto sto se dr. Albegger in Mortinz dogovorilo: 1. do bodo kotostrski uradi v 9: ARS-II, Ld. Cdli, f. 20, pO·I. za fin. upr. v Sp. 51.,0 1483-7 z dne 28. 4. 1941, Auszug ClUS den Berichten liber die ObernClhme der iugoslClwischen Sieuerverwaltungen und Kotosteral1liern in der Unlersleiermork. 37 TONE FERENC Spodnji Stajerski se naprej sodili k financni upravi; 2. da jih bo vodil uradnik omenjenega glavnega meritvenrega oddelka; 3. da bo za vse gmotne izdatke skrbela financna uprava, razen za omenjenega uradnika; 4. da bodo katastrski uradi delali se naprej po do tedaj veljavnih zakonih , odredbah in dolocbah, razen tehnicnih del, za katera zacno takoj veljati dolocbe Technische Anleitung za voden je zemljiskega katastra v Ostmarki (Tako so namrec nacisti nekaj casa imenovali prikljuceno Avstrijo, dokler niso zavrgli tudi tega izraza in so uporabljali ime podonavske in alpske pokrajine; op. p.), da katastrski uradi sprejemajo smernice v vseh davcnih zadevah od financne uprave, v vseh tehnicnih zadevah pa jih dobivajo od omenjenega glavnega meritvenega oddelka na Dunaju.92 Na tretjem uradnem pogovoru vseh vodij uradov financne uprave v Spodnji Stajerski in Gorenjski ob Richterjevi navzocnosti 27. maja 1941 v Mariboru so ugotavljali, da je financna uprava v Spodnji Stajerski formalno sicer podrejena sefu civilne uprave, da pa »mora;o biti vsi organizaci;ski in davcnopravni ukrepi naravnani tako, do bo ob dolocenem casu zagotovl;ena brezhibna prevedba tega upravnega aparata v drzavno financno upravo, tako no podroc;u davcnega prava kot tudi no upravnotehnicnem pol;u, se posebe; po glede personalnih vprasan;'« Ugotavljali so tudi pomanjkanje ustreznih Ijudi za financno sluzbo in moznosti za zaposlovanje bivsih jugoslovanskih financarjev in carinikov, vendar Ie pod pogojem, da se naucijo nemscine. V Celju - tako so poroeali - bivsi, upokojeni slovenski solski upravitelj poueu je nemseino vse slovensko osebje v finaneni sluzbi. Podobno kot ze na drugem delovnem pogovoru so tudi na tretjem govorili 0 ukrepih za pobiranje jugoslovanskih davkov in dajatev. »Ra;h lahko uresniCi svo;e velike naloge Ie, ce ;e zagotovl;en redni dotok vseh davkov in da;atev, « so poudarili. Zaeetna tezava je bila v tem, da bi to lahko delali Ie z gotovino, ker drugi denarni zavodi in posta glede tega se niso poslovali.93 Energija Nemski okupator je v Spodnji Stajerski popolnoma spremenil organizacijo energetike in njeno preskrbo. Vee obratov je zdruzil v javnopravno telo z imenom Energieversorgung Sudsteiermark (E.V. Sud) s sedezem v Mariboru. To je utemeljeval takole: »la raz;asnitev zapletenih razmer v spodn;esta;erskem energetskem gospodarstvu in za zagotavl;an;e enotne in po nac. soc. nacelih usmer;ene preskrbe z energi;o, se ;e sef civilne uprave v Spodn;i Sta;erski odloCiI za zaplembo v Spodn;i Sta;erski lezeCih premozen;skih vrednosti Elektrarne Fala a. d., Trbovel;ske premogokopne druzbe, Drzavnega rudnika Velen;e in Kran;skih dezelnih elektrarn in za n;ihovo izroCitev novoustanovl;enemu ;avnopravnemu telesu 'Energieversorgung Sudsteiermark', ustanovl;enemu z odredbo 6. 6. 1941.« V to javnopravno telo sta poleg omenjenega premogovnika v Velenju iz celjskega okrozja sodila tudi premogovnika Huda Jama pri Laskem in Zabukovica. Vodstvo vseh teh v n ARS-II, Ld. Cilli, f. 20, poobl. zo fin. upr. v Sp. St ., 0 1483-36, Niederschrift uber die Besprechung wegen del' Obernohrne der Kotasterverwaltung durch die Hauptverrnessungsobteilung XIV in Wien orn 26. und 27. Moi 1941. 93 ARS-II, Ld. Cilli, f. 20, poobl. Zo fin. Upr. V Sp. St., 0 1483-39 z dne 30.5.1941, Niederschrift uber die dritte Arntsbesprechung mit den Dienststellenleitern in der Untersleiermork om 27. Moi 1941. 38 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE jovnopravno telo vkljucenih premogovnikov je bilo v Celju, no Grabengosse 2, in je bil yes cas njihov direktor dipl. inz. Ernst Loffler. 94 Cestna uprava Nemski okupotor je v Spodnji Stojerski prevzel tudi cestno uprovo. Do tokrat je ceste I. do III. redo vzdrievolo bonsko upravo prek srezkih cestnih odborov, medtem ko so ceste IV. redo vzdrzevole obcine. Vse bonovinske ceste je okupotor lOcosno prevzel kot dezelne ceste, do bi jih pozneje glede no njihov pomen prekrstil v dezelne ceste I. in II . redo. Upravo drzovnih in dezelnih cest je glede no predvideno formolnopravno prikljucitev Spodnje Stojerske k nemskemu rojhu rozdelil toko kot v ovstrijskih pokrajinoh, toko do je uprovo vseh driovnih in dezelnih cest I. in II. redo vodil driovni nomestnik lo Stojersko s svojim grodbenim oddelkom. Osebne in gmotne stroske je nosilo drzova, in to urad generalnego inspektorjo lo nemske ceste dr. Fritzo T odto, po njegovi smrti po Alberta Speero . V stobu sefo civilne uprove je bil poverjenik lo gradnjo cest vladni gradbeni svetnik Hans Renner. V okrozjih so ustonovili urade lo cestno upravo (Strassenomt), v Celju go je vodil dip!. inz. Libert Igler. To urad je skrbel lo vse ceste, razen lO obcinske, lO katere so morale skrbeti obcine. 95 Socialno zavarovanje Direktor Dezelne bolniske blogojne (Londkrankenkasse) v Grodcu dr. Hermann Gorger - St . Jorgen je 6. jonuarjo 1942 pisol Dorfmeistru, do mu glede no njun pogovor posilja v prilogi osnutek pismo, ki do noj go poslje zuponom, do bi le-ti pospesili urejonje sociolnego lOvorovanjo, ki go predvidevo Dezelno bolnisko blogojno zo lOposlene v spodnjestojerskem poljedelstvu in gozdarstvu. Prosil je tudi, do bi mu dovolili govoriti no prihodnjem delovnem pogovoru z zuponi, ker do bi jim rad posredovol ustrezno pojosnilo.96 Omenjeni direktor se je 10. jonuarjo res udelezil delovnego pogovora z zuponi v Celju in lOto Dorfmeister ni rozposlal zupanom ze pripravljenego pismo . V njem opozorjo no objovljeno odredbo sefo civilne uprove in no novodilo Dezelne bolniske blogajne. »Pri tem de/u ;e trebo izkoristiti priloznost in opozoriti no nemski noCin pison;o imen.« Posebej opozorjo no lOvorovonje somostojnih lostnikov in nojemnikov, ki si iz gospodarskego razlogo ne bodo mogli privosciti pomoci v primeru bolezni in se bodo pogosto obrocoli no sociolno skrbstvo. »loto ni somo v interesu I;udskego zdrav;o, temvec v neki meri tudi v interesu obCine, ce bodo vsi posestniki in no;emniki pristopili k ZOl 'o rovon;u, so; ni zogotovilo, do bi si v primeru lostne bo/ezni ali bo/ezni svo;e druzine mogli ustrezno pomogoti.« Cerkvene in verske zadeve Nocionolsocializem je bil protikrsconski in se je lOvzemol lO neko novo vero, ki naj bi temeljilo no germanski mitologiji. V Nemciji sto vera in Cerkev sodili med notranje 94 VASI. Ustmk. 1941 . ARS-l i. Lei. Cilli. f. 11 II. EV SOd. sporocilo z elne 22 . 8. 1941 . 95 ARS-II , Ld . Cill i, CelZ. U/I Ra 18/2-1941 z elne 5. 9. 1941 , Strassenverwaltung. 96 ARS -II , Lei. Cilli, f. 13/IV, Lanelkrankenkasse f. cI . Stmk. z cine 6. 1. 1942, EinfOhwng cler Sozialversicherung fUr die in cler Lancl- und Forslwilischafttaligen. 39 I, TONE FERENC I nasprotnike nacizma in bili podvrzeni nadzoru tajne drzavne policije - gestapa. 97 V I zasedenih slovenskih pokrajinah so imeli nacisti vero in Cerkev za sovraznika tudi iz nacionalnopoliticnih razlogov, ces da sta nosilki slovenstva. Zato so bili proti njima uperjeni prvi nasilni ukrepi nemskega okupatorja: zaplemba cerkvene posesti, mnozicen izgon duhovnikov in omejevanje cerkvenih in verskih obredov. V Spodnji Stajerski so te ukrepe izvajali urad za utrjevanje nemstva v Moriboru in njegove podruznice v okrozjih (zaplembe), policija (mnozicno izganjanje duhovnikov) in poverjenik za cerkvene zadeve pri sefu civilne uprave dr. Paul Hillinger v Moriboru (ad 1942 v Gradcu) ter drugi upravni organi. 98 Sef civilne uprave za Spodnjo Stajersko je ze kmalu ukazal zapleniti cerkveno posest, tudi zupnisca, ki so jih nato uporabili za nastanitev raznih uradov ali za druge namene. Prostore zupnijskih uradov, kjer so sploh se ostali, so omejili zgolj na bivanje v kaplanijah, vendor ob placevanju najemnine.99 Pri tem so bili najbolj prizadeti samostani, ki so bili brez izjeme zaplenjenii v Celju npr. kapucinski samostan, v katerem so kmalu uredili zacasno sprejemno taborisce za izgnance. Drugacen je bil odnos nemskega okupatorja do evangel icanske cerkve, ki je bila v Spodnji Stajerski nemska in so bili njeni verniki ciani precej nacificirane Svabsko-nemske kulturne zveze. Okupatorjev mnozicen izgon Siovencev je prizadel vecino slovenske duhovscine, saj je ta bila med najbolj prizadetimi poklicnimi skupinami izgnancev. Okupator je zaradi zunanjega politicnega videza pustil v Mariboru lavantinskega skofa dr. Ivana Jozefa T omazica, po nekaterih zupnijah pa kaksnega duhovnika, za katerega je sad ii, da zaradi starosti ne bo mogel ovirati ponemcevanja in nacifikacije. Nemski policist Kurt Mack v Mariboru je namrec ze 22. aprila 1941 norocil izpostavam gestapa in varnostne sluzbe: »Duhovnike lahko oretirate v vecjem stevilu. Do ne bi nostolo slobo razpolozenje, po je trebo poziti, do bo no nekem vecjem obmocju ostol vsoj eden, ki bo opravljol pogrebe in podobne obrede. «10 0 V okupotorjevem celjskem okrozju je bilo 66 kotoliskih, ena (nemsko) protestantska in ena storokatoliska zupnija. Katoliski zupnijski uradi so bili v vseh obcinah, razen v dveh (Arja vas in Skofja vas) . Nimamo podatkov, koliko duhovnikov je bilo v njih in v samostanih in koliko jih je okupator izgnal na tuje spomladi in zgodaj poleti 1941 ter koliko se jih je umaknilo v Ljubljansko pokrajino. 101 Iz porocil okupatorjevih uradov v OJ Friedernann BedOrfllg: Ki,-chenkompf. Zentner - BedO,-ftig: Das grosse Lexikon des Dritten Reiches. Augsburg 1993, sir. 311·-313. Janez Jonlekavic, Narodni socializern kot svetovni nazor, v: J Janiekovi,:, Domoliubni spisi - Veb,-ova filozofija, Celje 1997, sf ... 20-21; Vekoslav Grmic, Ideoloske osnove nacifasizma (nacionalsociaiizma). Mojo misel. Zbirko clankav in I"Ozprav. Liubliana 1995, sfr. 217·-229. 9[: Tone Ferenc, Cerkev na Siovenskem pod nernsko in italijansko okupaciio. Chiesa e Socieia nel Goriziano fro guerro e movimenii di Liberazione. Cerkev in druzba na Goriskem, njih odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. Gorizia 1987, str. 73-78 (v italqanscini sfr. 79-85); Milos Ribor, Nacisticni ukrepi zoper duhovsCino lava/liinske skofiie 1941··· 1 945. Zbomik ob 750-letnici mariborske skofije. Maribo,- 1978, str . 44-- 102; Vekoslov Gnnic, Sfajerska duhovsCina med okupaciio 1941-1945. Iskanje resnice. Zbirko clankov in razp,-av. Llubljana 1997, sfr. 163-173. ~9 ARS-II, Ld. Cdli, f. 15/1, zaupna ak,-olnica pol. kom. Celie, ZI. la SO 3/1-1941 z dne 11. 10. 1941. :CD Milan Zevali, Nmodnoosvobodilni boi ., Saleski dolini. Liubljana 1977, sir. 100. V Saleski dolini sta osfala Ie dva dotedania duhovnika, in to tisti v Zavodnjah in hisni kaplan grofice Herbel"stein, ki je bil po rodu sudetski Nemec. :0: Na nepopolnem seZilomu skofiiskih duhovnikov lavontinske skofije v Spodnii Slaierski, izdelonem v vojllem casu, ki mi go ie Ijubeznivo posrcdovol prof. dt. Milan levari in se mu zanj ob tej prilozllosti lepo 40 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE okraju Smarje pri Jelsah zvemo, da SO nekaj Judov in duhovnikov pognali eez mejo na Hrvasko in da so 22 zaprtih duhovnikov odpeljali v Maribor. Po mnozienem izgonu slovenskih duhovnikov iz Spodnje Stajerske je politieni komisar Dorfmeister 30. avgusta 1941 zahteval od zupanov podatke 0 duhovnikih, ki so ostali in opravljajo svojo sluzbo.102 V takratnih 33 obeinah so bili katoliski duhovniki samo v 19 obeinah, in to skupaj 29. Vee kot dye tretjini jih je bilo rojenih se v 19. stoletju (7 je bilo starih med 50 in 60 leti, 3 med 60 in 70 leti, 11 med 70 in 80 leti, najstarejsi pa je imel 83 let). 103 Med rojenimi v 20. stoletju je gestapo zaradi sodelovanja v odpornistvu tri aretiral, enega med njimi usmrtil (Izidor ZavrsnikL dva pa poslal v koncentracijsko taborisee (Feliks Podpeean in Franc Puncer) .104 Predvsem iz germanizacijskih razlogov je sef civilne uprave izposlovol pri sekavski skofiji v Gradcu, da je ta poslala v Spodnjo Stajersko 62 nemskih duhovnikov. Kaze, da jih je bilo med njimi kaksnih pet, ki so v celjskem okrozju delovali ze leta 1941 ali vsaj leta 1942. 105 V celjski katoliski zupniji sta po izgonu ostala Ie dva duhovnika, in to 57-letni Peter Jurak in 55-letni Jozef Kardinar, ki je po Jurakovi odselitvi na Hrvasko (tam je bil tudi rojen) ostal sam . Sef civilne uprave je ze 6. maja 1941 izdal strogo zaupna »novodilo zo verske zadeve«, v katerih je doloeil, koj se sme in eesa se ne sme opravljati no verskem podroeju (prepoved procesij po cestah, delovanje verskih drustev, javnih zborovonj, izobesonje cerkvenih zastav itd.). Ukazal je »nodziroti vedenie rimsko-kotoliske duhovsCine in 0 tem nenehno poroeoti.« 106 Cez nekaj dni je noroeil, »noi se pri vsei omeiitvi cerkvenego vplivo izogne, do bi oretociie in po niih izpodlo cerkveno deionio neugodno vplivo/o no poeutie prebivo/stvo« ter zahtevol, naj mu politieni komisarji 0 tem poroeajo. 107 Iz trske obeine Vojnik so poroeoli : »V tei zupniii so delovoli 3 dusebrizniki, bili so oretironi. Pomozno oprovlio dusebriznisko sluzbo sedoi 65-leten, upokoien, bolehen bivsi zupnik. / .. ./ Glede no sedonie rozmere ie duhovno zivlienie prebivo/stvo nekoliko potloeeno. Spreieti ukrepi sevedo neugodno uCinkuieio no poeutie prebivo/stvo. « 108 Ceprav je sef civilne uprove v prvih navodilih glede cerkvenih zadev nopovedal, da bosta Cerkev in drZava loeeni in do se drZava ne bo vmesa vala v dusebriznistvo, ni bilo tako. Ze kmalu, zaradi priblizevanja praznikov (Vidovdana, 28. 6 ., in sv. Cirila in Metoda, 5 . 7.L je komandant varnostne policije in varnostne sluzbe v Mariboru Lurker v pismu lavontinskemu skofu dr. Tomazieu prepovedol, da bi sluzba bozja tista dva dni zohvaliuiem, sem za 58 zupnij na51el 94 kaloliskih duhovnikov fmed niimi opata in bolnisnicnega duhovnika). Zo zupnijo Celie navaia 10 duhavnikov. MOl1ika jo torei podolki zo 8 monjsih zupnij. Ker zo nekatere duhovnike l1e navaia zupnije, ie morda no seznamu ludi koksen duhovnik iz laksne zupnije. lO2 ARS-II, Ld. Cilli, f. 15/1, Runderlass Nr. 64, ZI. I c: SO Alig. z dne 30. 8. 1941. ;03 ARS-II, Ld. Cdli, f. 13/IY, pregled duhovnikov v okroziu Celje, avgusl 1941. 10, Franc Puncer, Duhovnik v laboriscu smdi, Celje 1991. 105 Eden (Fran z Treiberg v Soslafl ju) ie bil raien no Koroskem, stirie (Franz Hiersche pri St. ,\ndrozu, Yenceslav Ceh v Frankolovem, Robed Yoclowik v Golovlioh in Johann Keller v Smarinem pri Yelenlu) so bili raieni no Ceskem). i06 ARS-II, Ld. Olli, f. 11/111, ZI. U/VII Ko 1/1-1941 z dne 6. 5. 1941, Richtlinien in konfessionellen Angelegenheiten. 107 ARS-II, Ld. Olli, f. 11/111, ZI. UNII Ko 1/2-1941 z dne 12. 5. 1941, Richtlinien in konfessionellen Angelegenheilen. 108 ARS-II, Ld. Cilli, f. 102/1, ZI. BY 117!2 z dne 19. 5. 1941. 4 1 TONE FERENC kakorkoli presegala tisto ob delavnikih, krsilcem pa je zagrozil z driavnopolicijskimi ukrepi. I09 Po mnozicnem izgonu slovenske duhovscine iz Spodnje Stajerske je sef civilne uprave brez jayne objave prepovedal slovensko pridiganje, molitve in petje, medtem ko je bilo masevanje takrat itak samo v latinsCini. Tam, kjer je se bila sluzba bozja, so odpadle pridige, petje pa, kolikor ga je sp loh se bilo, je bilo tudi v latinscini (ponekod je pel samo organist). Kako dosledni so bili nacisti pri tem ukrepu, kaze primer iz Skofje vasi. Ko so pozno jeseni 1941 v Mariboru zvedeli, da se v Skofji vasi se vedno moli in poje slovensko, je zvezni vodja Stajerske domovinske zveze Franz Steindl pisal Dorfmeistru: »Tvoie pismo v zgorai navedeni zadevi /slovenski iezik v cerkvi, op. p./ sem uporabil zo to, do sem moriborskemu skofu sporoCiI, do ie dolgoroeno nevzdrzno, ee se v dezeli, ki sodi v NemCiio in ie bilo zoto nemsCino razgloseno zo uradni iezik, v cerkvi poie in moli s/ovensko. V konkretnem primeru '5kofio vas' prosim, do zupnika na ustrezen naCin osebno primes.« 110 Ta primer ie Dorfmeister izkoristil, da ie na sestanku z zupani 12. decembra le-tem naroeil, »da moraio zupnike in vikarie pozvoti k sebi in iih izrecno opozoriti, da se v cerkvah ne sme slovensko (vindisarsko) pridigati, moliti in peti.« III Kljub tako strogim navodilom in groznjam so ponekod se molili in peli slovensko. Tako je Friedrich Steinbock iz lalca prijavil duhovnika Antona Veternika, da so tam na velikonocno nedeljo 5 . 4. 1942 pri masi peli slovensko. Dorfmeister je ukazal dr. Lehnertu , naj 0 tem poroca dr. Hillingerju, Veterniku pa izreci strogi opomin z denarno kaznijo. ll2 Sredi marca 1942 je Sepp Jellenz prijavil Dorfmeistru, da so v Vojniku opravili cerkveno poroko v slovenscini. Prijave so sle na gestapo, varnostno sluzbo, k sefu civilne uprave in morda se kam. 10. aprila 1942 je dr. Hillinger iz Gradca sporocil, da naj zupnika Janeza Goricana ne kaznujejo, ker »odredbo 0 uporabi iezika pri cerkvenih opravilih sele pripravliaio.« Zato je Dorfmeister 16. aprila prosil Hillingerja: »Ker se ni pravne podlage za kaznovanie zgorai imenovanego, ie ne bom izrekel. Prosim po, do Cimprei izdote odredbo 0 uporabi ieziko pri cerkvenih opravilih, ker so se tukoi ravno po velikonoenih praznikih pritozevoli, do so celo v mestu Celie g/osno molili in peli s/ovensko. To navada ogrozo nos ponemeevolni proces in ie zelo nevorno. V tem primeru sem pooblostil zupan a trgo Voinik, do ustno opozori Gorieono. « Ta je to res storil. Goricanu je zabical: »V cerkvi se ne sme slisoti nobeno slovensko besedo!«113 :09 ARS-II, Ld. Cilli, f. 102/1, Kdr. Sipo u. SD Ustmk., IV B 1 z dne 10. 6. 1941. :10 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, Der BundesfOhrer, St/Sch. 1934 z dne 27 . 11 1941, Siowenische Sproche in der Kirche. Ko bi moml zupnik iz Vojniko Ivan Gorican no pogovor k DOlimeisfru, je vojniski zupa n Ste inberger sporoeil: .»Ouhovnik ne more prili v Celje, ker je slar in ze lo sibek in bi lohko bila zo njego pot v Celje k polilicnemu komisorju nevorno.<' Nato je uradnik Olishober v Lehnertovi odso!nosti sporoCiI zuponu, noj zupn iko pozove k sebi »in mu v imenu politic neg a komisarjo pove, do so cerkveni obredi (priciige, pelje, molilve ild.) v slovensCini slrogo prepovecione in do bo v ponovnih primerih zupnik strogo koznovon.« (Prav tom). 1 i; ARS-II, Ld. Cilli, I. 77, zopisek d". Lehnerta 12. 12. 1941. 111 ARS- II, Ld. Cilli, f. 77, poroblo oroz. posfaje Zalec 5. 4. 1942 in osnutek Dorfmeistrovega porocila dr. Hillingerju, III - 70-26-3/1 - 1942 z dne 15. 4. 1942. Rokopisno pripombo: »Kozenski nolog je preseien 5 pismom sefo civilne uprave 10. 4. 1942 - Cd.Z. 356 G 186/1-1942." 113 ARS -II, Ld. Cilli, I. 77/1, Jellenzovo pismo 15. 3. 1942; porocilo zupana Vojnik 3094/42 z dne 20. 3. 1942; Dorfmeistrovo poroCilo dr. Hillingel'ju, gesfopu in SO, 111-70-11-1/1-1942 z dne 2. 4. 1942; Hillingerjevo pismo Dorfmeistru, CdZ 356 G 186/1-1 942 z dne 10. 4. 1942; Dorfmeisfro'lo pismo dr. 42 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Ko sta nemska ueitelja iz Rogaske Slatine zatozila kmetico Berto Fajs, da v Dreveniku v zupniseu pripravlja otroke za birmo v slovenseini, SO to iz Celja sporoeili v Gradec. Od tam so ukazali, da je treba toksen pouk prepreeiti. 11 4 Najbrz so bili v Spodnji Stojerski mnogi primeri, ko so kljub ustnim in tudi pisnim ukazom nizjih uprovnih organov po cerkvoh se molili in peli slovensko. Verjetno je zarodi njih sef civilne uprove no prvo obletnico uvedbe civilne uprove, tj. 14. oprilo 1942, z odredbo prepovedol v cerkvoh uporobljoti drug jezik kot latinseino in nemSCino . Izjemo .Ie davo 1'11'1 e pn spove d'I. 11 5 Po nekem primeru je Dorfmeister opozoril zupane in vodje orozniskih postaj, da morojo paziti no to, da bodo po zupnijah pri verskih obredih poleg lotinseine uporobljoli nemseino. »To odredba se ne nanasa sarno no uporabo nemsCine pri pridigah, molitvah in petiu, temvec posebei tudi pri porokah.« Ce poroeni po~ sploh ne zna nemsko, se mora poleg slovenskega besedila uporabiti tudi nemsko. Ce bi bile cerkvene poroke samo v slovenseini, »bi to povzrocalo dvom in negotovost glede vrednosti in dostoionstvo poroke pred maticariem v nemsCini in bi bilo enoko cerkveni propagandi za slovenski iezik.« Povedal je, da je ze davno prek zupanov pozval zupnike, da se morajo drzati te 116 odredbe in do zahteva strog nadzor nod njenim izvajanjem in porocanje 0 prekrskih. Viri pricajo, da je zarad i ene same cerkvene poroke v slovenscini nastal velik vik in krik v Celju in Grodcu, kamor so poroeali 0 vsakem, tudi najmanjsem prekrsku. Okupatorjevo goreenost za odprovo vsega slovenskega v cerkvenem zivljenju v celjskem okrozju kaze tudi Dorfmeistrov odlok zupanom iz srede leta 1943. Ta se glasi: »V mnogih cerkvah so se nopisi, p/osce itd. v slovenskem ieziku in pisavi. Posebno gre zo nopise in noslove no svetniskih podobah (kriiev pot), za nopise no glovnih in stranskih oltoriih, kipih in drugih likih. Te cerkve, v koterih so se toksni nopisi, p/osce itd. v slovenskem ieziku in pisavi, ie treba ugotoviti in sem porocoti 0 imenu in kroiu.« Zahteval je porocilo nojkosneje do 18. 7. 1943, ees do je tudi sam vezan no to rok. 1I7 Celjski zu pan Himmer je 17. julijo poroeol, do Donijelovo, Morijino in Nikolojevo cerkev nimajo nobenego slovenskego nopiso, druge cerkve po do so zaprte. Glede rozpel in ka pel po je noroeil poizvedbe. 0 njih je poroeol 28. julijo, rekoc, »da od 26 pregledonih razpel ob poteh in kapel no obmociu meta Celie niti eno nima slovenskega nopiso, temvec lotinskego ali nemskega.«118 Sef civilne uprove je 24. marco 1942 odredil, do so v vojnem casu iz delovnopravnih rozlogov verski obredi ob proznikih, ki niso drzovni prozniki, lohko somo v obsegu kot Hillingeriu, 111-70-11-1/2-1942 z dne 16. 4. 1942; Dorfmeistmvo pismo zuponu VOl'liko 18 . 4. 1942, poroCilo voiniskego zupono 3364/42 z dne 20. 4. 1942. 111 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, poroCilo zupono Herberto Miglitscho, sl. 360/1 z dne 18. 2. 1944; Hillingerievo pismo, CdZ 10-354 F 17/1-1944 z dne 6. 3. 1944. ];5 VABI. Ustmk., 1942, Nr. 78, 20. 4. 1942, Verordnung Ober den Sprachgebrauch bei kirchlichen Hondlungen, 14. April 1942. 116 ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/1, dei. svel. Celie, 111-70-11-1/1 -1942 z dne 2. 4 1942, Runderloss Nr. 86, Verwendung der slowenischen Sprache bei kirchliehen Hondlungen. 117 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, del. svet. Celie, 1!I-70-Allg. - 25/1-1943 z dne 13. 7. 1943, Runderloss Nr. 182, Kil'ch liche Ange legenheiten. 113 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77/11, Himmerievi poroCili, Pras. 206/2-1943 z dne 17 . 7. in 206/3-1943 z dne 28. 7. 1943. 43 TONE FERENC ob novodnih delovnih dneh in do lohko to obseg presezejo Ie po 19. uri. l19 One 16. oprilo 1943 po je sef civilne uprove zarodi potrebe »po totalnem delu « do 15. oktobra 1943 omejil verske obrede, rozen porok in pogrebov ob delovnikih, no cas pred 7. uro in po 19. uri, s cimer so moroli zuponi duhovnike ustno seznoniti. 120 Tricetrt leta pred tem so prepovedoli »postovl;an;e sto;nic in proda;an;e verske krame ob cerkvenih praznikih.« 121 Spomlodi 1942 so nekoliko omilili svoje odklonilno stolisce do cerkvenih obredov, zlosti procesij zunoj cerkve, ki so potekale drugoce kot v Zgornji Stojerski. 20. marco 1942 je Oorfmeister notancno in strogo zaupno predpiso l postopek za moznost uporabe prostora zunoj cerkvo in kopel za cerkvene prired itve. Zon je do ne smejo uporobljoti zupnisc in zosebnih poslopij, glede procesij po do se morato upostevoti zrocno zascito (kot bomo videli, tokrot v Spodnji Stojerski se ni bilo nevornosti za letalske nopode) in cestnopolici jski predpisi. PridrZo l si je provico odloconjo 0 vlogoh, ki so mu jih mora Ii v pisni obliki posloti 4 tedne pred predvideno procesijo. Ce zuponi, toko je obveljolo, ne dobijo do treh dni pred nomerovano procesijo njegove ustne prepovedi, se procesi jo lohko opravi.122 Isti dan je sef civi lne uprove ome ji l moznost procesij no tiste, ki so bile ze od prej v novodi. »Uva;an;e novih procesi; tore; ni dovol;eno in ;ih ne sme biti.« Ce po bi procesije motile cestni promet, je zapisol, jih bo prepovedol, ustrezno omejil ali preusmeril. »V Stari Sta;erski smo na ta naCin dosegli bistveno zman;san;e procesi; in cerkvi nismo doli povodo za pritozbe.« 123 30. marco 1943 je dr. Hi llinger pisol Oorfmeistru: »Uva;an;e verskih procesi; v Spodn;i Sto;erski ni zazeleno. Tore; prosim, do ;ih na ustrezen naCin prepreCite.«124 Oorfmeister je nato odklonjol vse vloge za opravl jonje procesij. Ko je zvedel, do je zupan no Ljubnem sam dovolil zupniku cerkveno procesijo, go je pokoral in go opozoril no svojo odloko st. 69 in 71 iz marco 1942.125 119 ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/1, dez. svet. Celie, 111-70-V0-4/2-1942 z dne 31. 3. 1942, Runderloss Nr. 79, Kirchliche Veronstaltungen. ,"0 ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/111, del.. svet. Celie, 111-70- VO-l 0/1 -1943 z dne 19. 4. 1943, Runderlass Nr. 1 11, Kirchliche Veronsfoltungszeit, Fesllegung. '·'1 ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/11, dez. svet. Celje, IV-3-M-12/1-1942 z dne 8. 8. 1942, Runderlass NI. 216, Markffohrer bei kirehliehen Feiern. 127 ARS-II, Ld. Cdli, f. 27/1, del. svet. Celie, 111-7o-Vo-4/1-1942, RunderlClSS Nr 69, Kirchliche Veronsfaltungen 9'y..>.s!,!rho.lli. cler Kirchen. !23;~:' ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/1, del.. svet. Celie, 111-70-VO-5/1-1942 z dne 20.3.1942, RUllcierioss Nr. 71, Kirehliehe UmzOge. 12, ARS -II, Ld. Cilli, f. 77/1, CdZ, I a 354 P 5/1-1943 z cine 30. 3. 1943. 120 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, dez . svet. Celie, I-Bev . 3-13-2/1-437. cine 10. 9. 1943. Zupan Peter Schlindwein je odgovoril: ,,0 Vosern pisollju J O. I. m. lahko domnevorn, do je njegova vsebino 20me osebno groja. Rod bi povedol, do sem prevzel ob6no, kolere prebivolstvo se je po pravici zn0510 v opozieiji. Zavedol sem se, do se mi bo abcone Ljubnego pasreCilo pripeljati k Ilocionalsociolisticni ideji Ie taka, do bom uporobljol noCin, kokrben v rednih cosih ni moien. Kot stor bojevnik giboll/a sem pobijol poliliclle Ilasproillike duhovllo in sem uporobljol nosilje Ie tokrot, ko go je kdo uporabil nod menoj. Lohko domnevam, do morole kritiziroti moi noCin delo. Zogotovljom Vom, do ne mislim kreniti 5 poti, no kc;tero sem krenil, ker glede nologe voditi Ijudslvo, ne vidim rozlike med zuponom in vodjem krajevne skupine (Stajerske domovinske zveze; op. PI. Gospod deteilli svetnik, upam, cia boste iz plikoza maiega stalisca potegnili neke konsekvenee in Vas prosim, d(l me ro zresite funkcij zupona in vadJe krajevne skupine LJubno. Zome je nadoljnje delo nemogace, ce vel11, do g(l ne odobravate.« (ARS-II,. Ld. Cilli, f. 77, Schlindweinovo pismo Dorfmeisfru 14. 9. 1943). Schlindweina je res kmalu nasleclil Johann Serler. 44 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Kot ze receno, so moroli okupatorievi organi nadzirati delo in vedenie duhovscine in 0 tem porocati svoiim nadreienim. Pri nadziraniu verskega in cerkvenega zivlienia ie dezelni svetnik Dorfmeister veckrot zahteval od zupanov porocila 0 personalni zasedbi 126 zupnii, tako tudi 1. avgusta 1942, in sprotno porocani~ 0 vsaki spremembi. Zahteval ie tudi porocila 0 izkusniah z duhovniki iz Zgornie Staierske, ki deluieio v celiskem okroziu .127 Glede rozsiriania tiska po cerkvah in zupniscih ie veliala prepoved sefa civilne uprave z dne 6. maia 1941. Sirienie vsakrsnega tiska pa sta ureiala odlok sefa civilne uprave z dne 6. maia 1941 in naredba driavnega ministrstva za propagando in liudsko ra zsvetlievanie z dne 22. ianuaria 1942; slednia ie dovolievala sirienie Ie s pisnim dovolieniem opremlienim zastopnikom. 128 Ko ie groska zalozba Styria v nekaterih zupniiah celiskega okrozia prodaiala nemsko nabozno literoturo, ie to pri celiskih na cistih izzvalo vznemirienie. Dorfmeister ie vprasal v Grodec, ali ima ta zalozba sploh provi co prodaiati kniige v Spodnii Staierski in izrozil svoie stalisce: »Druiilace pa si dovolim, da se pripomnim, da ;e posil;an;e taksnih cerkvenih kn;ig v Spodn;i Sta;erski oz. v ce l;skem okroz;u nezazeleno.« Prosil ie, nai po dolocbah odredbe 0 priiavi moskih in ze nsk za naloge drzavne obrombe zapreio kniigotrstvo Styria vsai, kar zadevo izdelavo in prodaio cerkvenih kniig, ter tam zaposlene delovne moci poslieio na drugo delo, ki ie pomembno za voino. Kmalu nato ie poverienik za liudsko prosvetlievanie in propagando pri sefu civilne uprave v casniku Marburger Zeitung rozglasil, da se vedno ve lia zaporo za prosto vnasanie tiska in umetnostnih predmetov v Spodnio Staiersko ter niihovo rozsirianie v tei pokraiini, odreiena 20. aprila 1942.129 O menil sem ze aretaciio treh duhovnikov iz celiskega okrozia. Posebnega nadzoro ie bil poleti 1942 delezen tudi zupnik Stefan Stiper, ki ie aprila 1942 prispel v Luce iz brez iskega okrozia in ie oprovlial dusnopastirsko delo v zupniiah Luce, Liubno in So lcava. 0 niem ie sredi iuliia 1942 Dorfmeister porocal dr. Hillingeriu: »Kot sem navedel v svo;em poroCilu 0 poloza;u za mesec ;uni; 7942, so pri tolova;stvu v zahodnem delu cel;skega okroz;a poleg bivsih komunistov posebno udelezeni klerika/ni krogi. Kakor mi sporoca okrozni vod;a, clan stronke, IAdolf! Swoboda iz breziskega okroz;a, se ;e v obCino Luce premesceni zupnik Stefan Stiper v breziskem okroz;u ude;stvoval zelo sovrazno nemstvu. On go;i tudi ze tudi v Lucah zaupno druzen;e z zagrizenimi sovrazniki nemstva . Morda ;e mogoce pripraviti skofa do tega, da sam ne bi v ogrozene obCine namescal na;bol; cudaskih moz za zupnike.«130 Kot zvemo iz zapiska dr. Lehnerta, se do ;26 ARS -II, Ld. Cilli, f. 27/11, dei. svel. Celie, 111-7o-VO-8il-1942 z cine 1 8 . 1942, Runclerlass Nr. 209, Besetzung der Pforren unci ieweiiige Veranderungen. 127 ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/11, del:. svel. Celie, 111 -7a-Vo-9/1-1942 z dne 28. 8. 1942, RunderlClS5 Nr. 233, AusObung der 5ee1501-ge dureh altstei rische Plorrer in cler Untersteiermork. Ko so ugolovili, do prihaia v SolCavo masevol taksen duhovnik - Va le ntin StOckier iz Meziske doline. so 5e v Celiu vznemirili in zahtevali, do predlali dovoljenie moriborskega skofa. (ARS-II, Ld. Cilli. f. 77, clel. svet. Celie, 111-70- 14-3/1 -1943 z dne 10. 2. 1943. 0 Stlicklerievem delovoniu v Iv\eziski dolini glei niegovo kniigo: Duhovnik med okupaciio in revolueiio, Celovec '1987. 128 AR5-II, Ld. Ciili, f. 27/1, dei. svet. Celie, 111-7a-VO-6i1 -1942 z cine 23.4. 1942, Runderlass ~ II· . 104, Konfessionelles Sehl ifitum '29 ARS-II, Ld. Cilli, 1. 77/, del. svet. Celie, III 7 0·14-4/1-1943 z cine 18. 2. 1943. Bekonntmachung liber die Zulassungsspene fOr Such · unci KUl1stvertreter, 24. 3. 1943. 130 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, clez. svet . Celie, 1I!-7a·14-2/1-42 z dne 16. 7. 1942, Antrog auf Versetzung eines Pfarrers. 45 TONE FERENC zoeetka oktobra ni zgodilo nie in naj bi se Dorfmeister 0 tem 3. in 5 . oktobra 1942 pogovarjal v Gradeu, nato po sklenil, »skupen pogovor zaradi zupnikov« . 131 Kako so naeisti v Celju nadzirali duhovnike, priea tudi prijava vodje krajevne skupnosti Stajerske domovinske zveze zo Celje-Lisee Reinholda Bleehingerja, do duhovnik Jozef Kardinar »dnevno obiskuie dom onemoglih v Celiu no Soehsenfelderstrasse in se tom eele ure pogovorio s stonovolei«. Zupan Himmer se je pogovoril s Kordinorjem, ki mu je izjovil, do je obiskal dom onemoglih somo no zeljo stanovalcev, nakar je Himmer odgovoril Bleehingerju: »Moram povedoti, do so duhovnikovi podotki resnicni in yam zagotovliom, do se po izdonih novodilih zo Spodnio Stoiersko poe zelo zonimom za eerkvene zadeve. Celiskego opoto Jurako sem veckrat pozvol v svoi urad in ie dobil ustrezno novodilo, ki se iih bo tudi drzol.« Iz Gradeo po so ukazoli: »Ker duhovnik ni zaposlen v domu zo storee, se lohko v niem poiavi, ko to zeliio stanovalci in niegov obisk ustreza vodstvu domo.« Dorfmeister po je Himmerju pisal, do mu je sef eivilne uprave 27. februarja prepustil v odloeanje, do to ustrezno uredi. »loto zahtevam, do zo obisk duhovnika doloCite pol dnevo no teden.« 132 Podobno kot do ve li kih eerkva je bil nemski okupator sovrazen do verskih locin ali sekt. Ko so v Celju odkrili krog Ijudi, ki naj bi sodil v baptistieno obeino in imel 7. 2. 1943 sestanek, jih je gestapo zoprl in dva organizotorja poslal v koneentraeijsko taborisee, druge po opomnil in izpustil. Ob tem je Dorfmeister predlagal prepoved delovanja krajevnih skupin »freikirehliehen Gemeinden«. 133 Poleg okupatorjevih upravnih organov sta se z verskimi in eerkvenimi zodevami ukvarjala tudi varnostna polieija in varnostna sluzba. Tako je III. oddelek (obveseeva lna sluzba zo notranjost drzave) komandanta varnostne polieije in varnostne sluzbe v Mariboru 9. aprila 1943 zohteval od svojih izpostav v Celju, no Ptuju, v Brezieah, Trbovljah in Ljutomeru »splosen pregled 0 razvoiu eerkvenih razmer«, posebej »1. 0 vedeniu slovenskih duhovnikov in duhovnikov, ki so no delu v Sp. Staierski, 2. 0 dusebrizniskem delu (posebno ce ie norastlo, kaksni posebni dogodki se ugotavliaio, dusebrizniska oskrba zunai eerkva itd., 3. 0 nabirkah v eerkvah, 4. 0 verouku, in 5. 0 raznem. « 134 Potem ko so no to vprasanja do 6. mojo mora Ii odgovoriti zupani dezelnemu svetniku v Celju, je to (referent Vinzenz Watzlawik) poroeal omenjenemu III. oddelku v Maribor: »Dusebriznisko delo v mestu Celie se ie zmanisolo, ker po odselitvi opata Petro Jurako no HNosko dusebriznisko delo zo vso zupniio, razen za bolnisnico, opravlia 83-letni upokoieni profesor verouka Frane Kardinar. Obisk mas ie ob nedeliah in praznikih zelo mocon, tako do liudie veCinoma stoiiio se pred eerkvenimi vrati. To po ne pomeni porasta obisko eerkve glede no iugoslovanski cas, ker ie treba upostevati, do so bile v Celiu ob osvoboditvi Spodnie Stoierske zaprte 3 eerkve (kapueinska, Jozefova in Saleziianski dom), tako do se moraio obiskovalei preisniih 5 eerkva zdai omeievati no '3' Prav tam. Zapisko dr. Lehnerto 1. in 7. 10. 1942. lJ2 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77/1, Blechingerievo pismo Himmeriu 17. 2. 1942, DOf1meistralfo pismo sefu civilne uprove, 111 -70 -6-1/1-1942 z dne 2 1.2.1942; Himmerievo pismo Blechingeriu 3. 3.1942; Dorfmeistravo pismo Himmeriu 3. 3. 1942. /33 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, dez. svet. Celie, 111-70-Allg. -15/1-1943 z dne 10. 3. 1943. 13 ' ARS-II, Ld. Cilli, f. 102/11, Kdr. Sipo u. SO Ustmk., Abt. III B Nr. III C 2 z dne 9. 4. 1943. Dez. svet. Celie, 111- 70 - AIIg. -18/1-1943, Runderloss Nr. 122, Erziehung und Religionsleben, Enlwicklung der Loge im dortigen Bereich. 46 NEMSKA OKUPACU A CEUA IN OKOLICE dye cerkvi.« Glede obiska verskih obredov je se pripomnil, do je zdaj manj moskih obiskovalcev, ker so v drzavni delovni sluzbi in vojski. »Pridig ni vee, krst, poroke in pogrebi se oprov/jaio tudi cerkveno, dusebrizniskega de/a zunai cerkva, rozen obiskovania bolnikov in niihovega previdenia ni, zato pa ie vee stikov duhovnikov s prebivalstvom prek spovednic, ki so nenehno zasedene. Pos/edice spovedi so precei huise od drugih dusebrizniskih deiavnosti, ker iih ni mogoee nadziroti. V nekaterih obCinah ie duhovna oskrba skraino omeiena, ker visoka starost mnogih zupnikov ne dopusea vee zivahnega delovania.« Glede nabirk je poroeal, da jih opravljajo in do v Celju prinesejo ve9no od 20 do 50 mark, ob veejih praznikih po tudi vee. »Verouka ie v splosnem malo. Zupniki ga imaio veCinoma Ie pred Veliko noeio in Binkostmi, ko pripravliaio otroke na p~o spoved in obhaiilo.« Za Celje je poroCilo zasnoval po Himmerjevem poroeilu. Zupan Himmer je poroeal tudi 0 protestantski cerkvi v Celju: »Dusebriznistvo oprovlia zupnik May, Cigar deiavnost se rozteza eez mesto na celotno celisko okrozie ter na okrozii Trbov/je in Brezice in na 6 obCin mariborskega okrozia.« Nave del je tudi, do dusebriznistvo za starokatolike opravlja zupnik Jakob Jost, ki ga je za to imenoval skof Marko Kaludjera iz Zagreba. Masuje pa do v svoji pisarni no Jesenkovi ulici, pri eemer se njegova dejavnost razteza na enako obmoeje kot Mayeva. 135 V drugi polovici leta 1943, ko je okupator uvedel odvzem zvonov za vojaske potrebe, je na pobudo upravnih organov prislo tudi do zapiranja cerkva, v katerih ni bilo cerkvenih opravil. Tako so avgusta zaprli tri cerkve v obeini Pristova, dye cerkvi v obeini Luee in kapelo v Logarski dolini. 136 Nemski nacisti se leta 1941 niso prikazovali soma kot osvoboditelji t.i. Vindisarjev »izpod srbskega iarma «, temvee tudi kot pobudniki verske svobode. V resnici je bilo njihovo prizadevanje usmerjeno zlasti proti katoliski cerkvi, ki je bila v Spodnji Stajerski eisto slovenska. Sef civilne uprave je 18. junija 1941 izdal dye odredbi, in to »0 izstopu iz verskih skupnosti« in »0 varovoniu izpovedne prostosti«. S prvo odredbo je omogoeil no preprost naein (s pisno ali ustno izjavo pred zupanom ali politienim komisarjem) osebam z izpolnjenim 14. letom storosti izstop iz verskih skupnosti. Z drugo odredbo po je prepovedal vsako javno objavo oseb, ki so izstopile iz verskih skupnosti, ki to nameravojo storiti ali ki se ne udelezijo ali se ne nameravojo udeleziti prireditev verskega znaeoja. Isti dan je izdal tudi sluzbena navodila za izvajanje teh odredb. 137 Politieni komisar Dorfmeister je mesec dni po objavi teh odredb zahteval od zupanov, da z njimi seznanijo zupnijske urode in mu takoj sporoeijo »prekrske duhovnikov proti tem odredbam.« 138 Da izstopa iz verskih skupnosti v celjskem okrozju niso podcenjevali, ;35 ARS-II, Ld. Cilli, f. 192/11, Watzlawikowo pOloCilo iz Celia 10. 5. 1943. F. 77/11, Himmerievo porocilo Pras. 215/1-1943 z dne 5. 5. 1943. ;36 Predloga sta dolo zupana, poclprl iu je Dorfmeister, ocloblil po clr. Hillinger. Ker se je Franc Logar pritozil, do ie kapela njegova last, so mu kliuce vrnili. 137 VABI. Ustmk., 1941, Nr. 27, dne 24. 6. 194 1, Verordnung uber den Austritt aus Re lig ionsgemeinschoften, Verordnung ZUI' Vv'ohrung del' Bekenntni sfrei heit , 18. Juni 1941 . ARS-I I, Ld. Cilli, f 11/V, CdZ, ZI . U/VII Ki 1/3-1941 z dne 18. 6. 1941, Dienstonweisung zu del Vcrordnung uber den Austritt aus Religionsgemeinschoften '10m 18. Juni 1941. ,33 ARS-II, Ld. Cilli, f. 102/1, pol. kom. Celie, 360/1-41 z cine 25. 7. 1941, Runderlass Nr. 15, Unterrichtung del' Pfarramter. Opozoril iih je tudi no odredbo 0 sklepaniu zokonske zveze, 0 kateri pisem no drugel11 mestu. No predpise 0 izstopu iz verskih skupnosti ie Dorfmeister zarodi nekih neiosnosli opozonl vod ie 47 TONE FERENC priea tudi to, do je referent Lehnert 0 tem najmanj dvakrat (17. in 31. julija 1941) govoril no delovnih sestankih zupanov. Z omenjenima odredbama je okupator hotel dobiti eim vee Ijudi v skupino t. i. bogovercev (deistov, Gottglaubige), kakrsni so bili elani NSDAP. Ti so namree morali ob vstopu v stranko s pisno izjavo izstopiti iz verske skupnosti in so nato v dokumentih no vprasanje 0 veri odgovarjali, do so »gottg/6ubig«. Izstopov iz verskih skupnosti po takrat ni bilo niti tako malo. Medtem ko so pravoslavni izstopali zato, ker so mnogi Ijudje pravoslavnega porekla biti podvrzeni izgonu in je nemski okupator zlasti v prvih mesecih okupacije zganjal hud sovinizem proti pravoslavnim Srbom (v Celju je razstrelil pravoslavno cerkev), po so za izstop iz veeinske katoliske cerkve v Spodnji Stajerski morali biti drugi vzroki. Po statistiki z dne 29. novembra 1942 je bilo v Spodnji Stajerski 4.324 oseb, ki so se izjavile za »gottg/6ubig«. V celjskem okrozju jih je bilo 828 ali 0,6 %, vee kot polovica (499) jih je bila v mestu Celje, manjse skupine so bile v obeinah Lasko (51), Sostanj (37) in Rogaska Slatina (33), Ie v 4 obeinah ni bilo nobenega. 139 Po tej statistiki je bilo takrat v celjskem okrozju 136.711 katolieanov (v Celju 17.426), 632 protestantov (v Celju 419), 196 drugih kristjanov (v Celju 125), 1 Jud (v Celju), 45 vernikov-nekristjanov (v Celju 22), 828 bogovercev (v Celju 499) in 18 brezvercev (v Celju 6). 140 Po 7. elenu sluzbenih navodil za izvajanje odredbe 0 izstopu iz verskih skupnosti so morali zupani vsako leto do 15. januarja uradu dezelnega svetnika sporoCiti stevilo izstopov. Tako je celjski zupan Himmer za leto 1943 navedel 100 izstopov, in to 85 iz rimskokatoliske, 10 iz protestantske, 2 iz pravoslavne in 3 iz starokatoli ske ve rske skupnosti. Isti je za leto 1944 navedel 47 izstopov (torej vee kot polovico manj), in to 31 iz katoliske, 19 iz protestantske, 5 iz starokatoliske in 1 iz muslimanske verske skupnosti. To zmanjsanje stevila izstopov je bilo najbrz ze posledica spremenjenih razmer no velikih frontah in tudi doma.141 OBOROZENI ODDELKI CIVILNE UPRAVE A. Redarstvena policija Podobno kot v Nemeiji in avstrijskih pokrajinah so temeljne oborozene oddelke predstavljali obe glavni veji nemske policije, tj . redarstvena policija (Ordnungspolizei), ki jo je v 18. vo jnem okrozju (sredisee v Salzburgu) vodil poveljnik polkovnik Helmut Mascus v Mariboru in nato no Bledu (za njim generalmajorja Karl Brenner in Hans Knofe no Bledu), z zaseitno policijo (Schutzpolizei), organizirano po vo jaskem vzoru (vodi, eete, bataljoni itd.), oroznistvom (Gendarmerie), organiziranim po teritorialnem naeelu, in tehnieno nujno pomoejo (Technische Nothilfe), nekaksno civilno zaSCito za primere naravnih katastrof itd . Ker je v mestih za red in mir pristojna predvsem policija, so v mestu Celje vzpostavili t. i. posamezno sluzbo zaseitne policije (Einzeldienst der moticnih urodov mojo 1942. (ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/1, dez. svef. Celje, 11I-7o-Vo-7/1-42 z dne 16. 5. 1942, Runderloss Nr. 133, Austritt ous Religionsgemeinschofien). '~,9 Bev61kerungsbestondsoufnohme 29. 11. 1929. Po isti stotistiki je bilo tokrot v celjskem okrozju 629 clonov NSDAP, med njimi v mestu Celje 351 . : 1') Prov tom. q, ARS-II, Ld . Cilli, f. 102/111, ZI. 040/20 z dne 6. 1. 1944 in 12. 1.1945. 48 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Schupo) z razmeroma majhnim stevilom policistov (30), ki so pod vodstvom poroenika Winklerja prisli iz Celovca. Glede oroznistva pa so v Gradcu v zaeetku aprila 1941 sklenili, da bodo v Celju vzpostavili oroznisko glavarstvo (Gendarmerie hauptmannschaft) z glavarjem, stotnikom Fehleisnom, ki mu b090 podrejeni okrajni orozniski vodje v Celju (za okraj Celje), La sko, Gornji Grad, Smarje pri Jelsah in Brezice. Za okrajnega orozniskega vodjo Celje so ze zgodaj imenovali poroenika Josefa Kolmanitscha, ki je 0 prihodu v Celje poroeal: »Orozniski okrozni vodja, porocnik josef Kolmanitsch in nodstrazmojster Franz Rohling sta prispe/a v Celje 15. apri/a zvecer. Dne 16. apri/a sta zace/a pripravljati vse nujno za zasedbo orozniskih postaj. 16. apri/a zvecer so v okraj Celje prispeli orozniki in prenoCili v Celju. 17. aprila so zasedli vse postaje. jugos/ovanske oroznike smo razorozili in so nam na voljo. Prevzeti orozniski sluzbeni prostori so veCinomo v dobrem stanju. Tako smo lahko ta dan povsod zaceli delati. Na nekaterih orozniskih postajah smo nasli mnogo vojnega materia/a, ki so ga deloma zbrali Vo lksdeutscherji in deloma jugos/ovanski orozniki.« Mostvo SA in NSKK, ki je bilo prve tedne okupacije v pomoe oroznistvu, so eez nekaj easa vrnili na Zgornje Sta jersko. Po ustanovitvi okrozij je bilo v Celju poleg orozniskega glavarstva za celjsko, trboveljsko in bre:lisko okrozje tudi oroznisko okrozno poveljstvo z ze omenjenim Kolmanitschem, ki je bil baje doma blizu Radgone in je znal slovensko. Takrat je bilo v celjskem okrozju na postajah Ie majhno stevilo oroznikov, zato so sprejeli v sluzbo kot pomozne policiste (Hilfspolizei) po politienem preverjanju in celo rasnem pregledu tudi nekatere bivse jugoslovanske oroznike, ki so jih za sluzbo novemu gospodarju posebej urili v raznih teeajih (Ptuj, Hollabrunn). S sirjenjem partizanskega osvobodilnega boja se je stevilo orozniskih postaj manjsalo, stevilo oroznikov po nenehno veealo, tako da je ze npr. leta 1943 vsaka postaja pomenilo majhno trdnjavo s strelnimi linami, strojnienimi gnezdi, strelskimi jarki in okopi, bunkerji, z. alarmnim sistemom itd., ki jo je bilo tezko zavzeti ali uniCiti ce lo veejim partizanskim en otam. Dne 31. maja 1943 je bilo v celjskem okrozju ze 435 oroznikov, in to 7 eastnikov, 216 podeastnikov in navadnih oroznikov, 16 pomoznih policistov, 146 rezervnih policistov in 50 strazarjev pri raznih napravah. Orozniski glavar v Celju je bil podrejen poveljniku oroznistva pri sefu civilne uprave za Spodnjo Stajersko, polkovniku Hugu Novotnyju v Mariboru (1941) in nato v Gradcu, ta pa je imel v Mariboru ali Celju svojega namestnika, npr. majorja Sagerja (1942-1943) in majorja Schneiderja (1944). V mirnem casu bi tistih trideset zaseitnih policistov v mestu Celje najbrz zadostovalo za vzdrzevanje reda in mira. Ker pa je okupator v svoji zasedbeni politiki uporabljal tudi ostrejse ukrepe, zlasti mnozieen izgon slovenskega zivlja, je pripeljal v Spodnjo Stajersko tudi vo jasko organizirane enote zaseitne policije. Tako je bilo v Celju vel ikokrat nasta njeno poveljstvo bataljona zaseitne policije, npr. 72. rezervnega policijskega batalj ona (pozneje preimenovan v I. bataljon 19. SS policijskega polka), I. bataljon 5 . policijskega polka, I. bataljon »Cholm« 25. SS-policijskega polka, vsekakor pa je bila tam vedno kaksna eeta zaSCitne policije, npr. 1. eeta 72. rezervnega policijskega bataljona, 1. rezervna orozniska motorizirana eeta »Alpenland«, rezervna policijska eeta »Wien« itd . 49 TONE FERE NC B. Varnostna policija in varnostna sluiba Varnostna policija in varnostna sluzba sta bili druga velika veja nemske policije, v Spodnji Stajerski yes cas podrejeni komandantu varnostne policije in varnostne sluzbe v Mariboru (leta 1942 v Celju). Sem je sodila tudi kriminalisticna policija. V nemskem rajhu in avstrijskih pokrajinah so bili njihovi uradi po dezelah loceni, v zasedenih pokrajinah pa zdruzeni pod vodstvom komandantov (Kommandeur) ali poveljnikov (Befehlshaber). Za celjsko okrozje je komandant, esesovski polkovnik Otto Lurker, se v Gradcu dolocil vodje izpostav (Aussenstelle) vseh treh omenjenih sluzb: tajne drz.avne policije ali gestapa (esesovski podporocnik Hermann Jung), 142 kriminalisticne policije (?) in varnostne sluzbe (esesovski stotnik Gustav Fast). Med temi izpostavami je bila seveda najpomembnejsa izpostava gestapa na Wokaunplatz 6. Lurker je osebje zanjo vzel iz dotedanjega obmejnega policijskega komisariata Lipnica. Jungu so kot vodje sledili Hans Toby, Fritz Schbnrock in Georg Krammhbller. o poslopju, v katerem so namestili celjsko izpostavo gestapa, se je ohranilo zanimivo porocilo: »Dne 27. 4. 41 sta bi/a na osebni ukaz drzavnega vod;e 55 (Heinricha Himm/er;a; op. p.) ob n;egovem obisku Celia za izpostavo ta;ne drzavne po/ici;e zasezena bivsa ;ugos/ovanska borza de/a in zavetisce za brezdomce. / .. ./ Notran;ost s/uzbenega pos/op;a smo medtem preuredi/i, ustrezno pove/;u drzavnega vod;e 55. Vgradi/i smo zaporno ce/ico in temnico. Napravi/i smo priprave za vgraditev te/eprinterskega aparata. 0 zasedbi pos/op;a smo obvesti/i g/avni drzavni varnostni urad, da bo opravi/ dokoncno zap/embo.« 143 Njena glavna naloga je bila zatiranje sovraznikov in nasprotnikov nacionalsocializma in nemskega rajha. Kot druge izpostave gestapa v Spodnji Stajerski je tudi celjska imela mnogo posla z mnozicnim izganjanjem Siovencev, tako tistih v Srbijo in Hrvasko kot tudi sorodnikov partizanov in ubitih talcev v nemska preselitvena taborisca . Za izsledovanje nasprotnikov in sovraznikov nacizma in nemskega rajha je uporabljala zaupnike, od leta 1942 tudi t. i. izvidnike (Aufklarer), ki so jih Ijudje zaradi njihovega nastopanja v partizanskih uniformah imenovali raztrganci, nastanjeni pa so bili predvsem na postojankah (Stutzpunkt) gestapa, ustanovljenih v nekaterih vecjih krajih celjskega okrozja zaradi razmaha partizanskega gibanja. Ker se je Ie-to najbolj razmahnilo ravno v celjskem okrozju, se je komandant Lurker z nekaterimi svojimi sodelavci spomladi 1942 preselil iz Maribora v Celje, kjer je ostal do novembra 1942. To je bil cas, v katerem je vodja nemske policije Heinrich Himmler 25. junija 1942 ukazal izvesti ofenzivo na Gorenjskem in Spodnjem Stajerskem in v katerem se je tudi najbolj razmahnilo okupatorjevo krvavo nasilje, saj je takrat postrelil najvec talcev v zasedenih slovenskih pokrajinah. Fotografije, ki jih je ob ustrelitvi sto talcev 22. julija 1942 v celjskem Starem piskru posnel neki gestapovec, so med najzgovornejsimi dokumenti okupatorjevega nasilja v okupiranih evropskih drzavah. i'? V nekaiet'ih virih se navaia kot prvi vodia neki Salicites, 0 kaierem ne verno nicesar. ,;3 !~RS-III (bivsi arhiv minisirstvo za notranie zadeve), zbirka gestCipo Celie, Jungovi poroeili Dorfrneistlu 28. 4 .in26.5.1941. 50 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE MATICARSTVO IN DEMOGRAFSKE ZADEVE Kot no mnogih drugih podroeph ie nemski okupator tudi no podroeiu civilnega provo marsikai spremenil. Podroeie, ki mu ie namenil posebno pozornost, ie bila demogrofska politika. Razloga za to sta bila naibrz dva, in to: 1. teznia po Cim hitreisi in eim veep rosti nemstva in 2. rosizem. To politika se ie izrazila tudi v zasedenih slovenskih pokrapnah. V zasedeni Spodnii Staierski si ie do predvidene splosne uvedbe nemskega provo ob formalnoprovni prikliueitvi te pokraiine k nemskemu roihu pridrZal provico do ureiania tega podroeia sef civilne uprove dr. Uiberreither. Ker do ze natanko predvidene prikliuCitve ni prislo,144 si ie to provico pridrzal tako rekoe do konca voine. To podroeie ie bilo pomembno tudi za urod politienega komisaria ali dezelnega svetnika celiskega okrozia Dorfmeistro in niegovega referenta dr. Karla Lehnerta. To ie delal no matienem uradu v Batzenu, dokler go niso 1. 5. 1940 premestili v vladni urod v Dresdnu in go skorai nataneno po enem letu, konec maio 1941, poslali v Celie. Sreeuiemo go tudi pri 145 resevaniu verskih in cerkvenih zadev celiskega okrozia. Ko ie leta 1943 odsel iz Celia, go ie nasledil vladni inspektor Primschitz. Prva zadeva no tem podroeiu ie bil odvzem matienih kniig zupniiskim uradom. Politieni komisar za okroi Celie - podezelie ie ze 30. aprila 1941 sporoeil zupanom, do bo »celotno matiearstvo v prihodnje na/oga drzavne uprave in bo v rokah bodoCih matienih uradov, ki jih bo treba ustanoviti«. Zato iim ie ukazal pobroti matiene kniige pri zupniiskih urodih in ph zavarovati do ureditve matienih urodov. To ukaz ie nato ponovil 146 se 14. maio 1941. Zupani so nato poroeali, do so to ukaz tudi izvedli. Nihee po takrot se ni izdol novodil, kdo noi vodi v obeinskih urodih sprovliene matiene kniige do ureditve matienih urodov. Prva, in kot kaze zelo pomembna zadeva omenienego provnego podroeia, ie bilo skleponie zakonske zveze, ki so io se nekai tednov opravlioli zupniki, ee ph niso ze prei oretirali in sprovili v spreiemno preselitveno toboriseo. Do se ie okupotoriu mudilo rovno s to zadevo, ie naibrz vzrok v nomeri prepreeeti poroke, s koterimi bi se kdo hotel izogniti aretocip in izgonu. Tako ie sef civilne uprave v Mariboru ze 12. maio 1941 opozoril politiene komisarie, »da se zenitvenim oklicem ne smejo vee dovoljevati krajsanja uradno dolocenih rokov«.147 Oeitno ie ze pripravlial »odredbo 0 sklepanjih zakonske zveze v Spodnji Stajerski« z dne 16. iuniio 1941, ki io ie obiavil tudi v svoiem urodnem listU. 148 V 1. elenu ie doloeil: »Vsaka sklenitev zakonske zveze je zvezana z mojo predhodno odobritvijo. Sklenitev zakonske zveze brez moje odobritve je za drzavno podroeje pravno neveljavna.« 2. elen ie doloeal, do morota oba kandidata za poroko 144 Metod Mikuz, Ali je narodlloosvobodilna bOl"bo preprecila prikljucitev ... ; TOile Ferenc, Vprasonje prikljucitve zosedeni slovenskih pokrajin nemskemu rajhu . 145 ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/IV, Lehnertovo pismo zolol:bi Max Hettosch v Dresdnu 7. 7. 1941. '46 ARS-II, Ld. Cilli, f. 69//, pol. korn. Celie podezelje, BV-64/1/1941 z dne 30.4. in 14.5.1941. Ohronjeno so poroCilo zupanov 0 prevzemu maticnih knjig . V Polzeli npr. so wpisnik 0 izrocitvi in prevzernu 21 moticnih knjlg 5. majo 1941 podpisoli zu pn ik Andrej Pirc, zupon Geor'g Eftkowski in urodnico Christine Suppontschitsch . 1'7 ARS-II, Ld. Cilli, f. 72/1, okrolnica sefo ei v. uprave zo Sp. St., ZI. U/I Ee 2/1-1941 z dne 12. S. 1941, Eheoufgebot, KOrzung der Aufgebotsfrist 148 VASI. Ustmk., 1941, Nr. 26, 23. 6. 1941, Verordnung Ober Eheschliessungen in del' Unter'steiermork, 16. Juni 1941, 51 TONE FER ENC predloziti osebne dokumente zupanu obcine, V katero je pristojen zenin. V 3. clenu je za primer, ce oba kandidata predlozita izkaznico 0 stalnem ali zacasnem clanstvu v Stajerski domovinski zvezi, prepustil odobritev pristojnemu zupanu, tj . zupanu obcine, v katero je pristojen zenin. V prvem letu nemske okupaeije Ijudi pri odlocanju za zakonski stan ni oviralo kaj posebnega . Zu pani so sprejemali v pre j navedeni odredbi predpisane dokumente in jih posiljali dr. Lehnertu v Celje, to po v Maribor, vendor ne v kaksen pravni urad, temvec v urad poverjenika za rasna vprasanja pri sefu eivilne uprave, dr. Walterju Walluseheku Wallfeldu {bil je tud i vodja rasnega urada v zveznem vodstvu Stajerske domovinske zveze v Moriboru).149 Dr. Uiberreither je namrec 1. ju lija 1941 z okroznico - izvedbenim od lokom - obvestil politicne kom isorje in prek njih pokliene zupane: »Moja odredba 76. junija 7947 0 skleponju zakonskih zvez v Spodnji Stajerski nudi moznost, do do uvedbe zokono a osebnem stonu (Personenstandsgesetz) skleponje zakonskih zvez vodimo.12Q nacelu norodnostne in rasne politike.« (podcrtal T. F.) Narocil je, do morajo vloge za dovolitev poroke, »ki omogocajo oeeno zoroceneev po rasnih in norodnopoliticnih nocelih« (podcrtal T. F.), posiljati dr. Walluseheku-Wallfeldu. Predpisal je tudi ustrezen obrazee in postopek za resevanje vlog ter jih obvestil, do tega izvedbenega odloka ne bo objavil. 150 Dr. Wallusehek-Wallfeld je vloge reseval pocasi ali po tako zavlaceval z odobritvami ali zavrnitvami, do so no odgovor cakali tudi po vee meseeev. To je najprej razhudilo vodjo krajevne skupine Stajerske domovinske zveze Celje-Lisee Reinholda Bleehingerja in se je pritozil Dorfmeistru kot politicnemu komisarju in tudi kot okroznemu vodji te organizaeije. Prosil go je, naj posreduje, »do se to nepravilnost, ki Cisto nosprotuje nasi demografski politiki, Cimprej odpravi in Spodnjestojereem nudi moznost zo poroko se pred pricokovonimi vpokliei v vojosko sluzbo« . Posebej je opozoril no okoliscino, do je nekaj prosilk »ze visoko noseCih« in so pred porodom. 151 Ko mu je pisal kot politicnemu komisorju, je uporabil nekoliko drugacno utemeljitev: »V interesu velikego nemskego rajho je, do se ravno v vojnem casu po moznosti forsirajo poroke, do bi v vseh smereh preprecevoli izpod rojstev. Sedoj po v Moriboru ze 6 mesecev lezijo neresene vloge zo poroke in med njimi tudi zo visoko nosece zenske.«15 2 Dorfmeister je res posredoval in za cas julij- november novedel 46 neresenih vlog ter pri tem uporabil utemeljitve iz Blechingerjevih pisem. 153 Wolluschek-Wallfeld je odgovoril 5. deeembro in novedel »somo« 43 neresenih vlog ter tezave pri resevanju. Pregledoti do mora, je zopisal, namrec prijavniee obeh zenitvenih kondidatov za sprejem v Stojersko domovinsko zvezo, ki so urejene po krojevnih skupinoh. No prijovnicoh je bil nomrec podatek 0 norodnosti prosilco ali prosilke, politicno in rosno oceno, po katerih so odlocoli 0 sprejemu v orgonizaeijo a li 0 zavrn itvi .154 Ko so razdelili clanske izkazniee ].:~ Potem ko so go vpoklicoli v nemsko voisko, ie kmolu podel no franti. 'of, ARS-IJ, Ld. Cilli, f. 11/1, Cdl, ll. U/I Ee 3/1-1941 z dne 1. 7. 1941. ~o' ,\RS-II, Ld. Ciili, f. 72/1, Blechingerievo pismo Dorfmeis!ru 19. 11. 1941. 1S? ARS-II, Ld. Cilli, f. 72/1, Blechingerievo pismo Dorfmeistru 19. 11. 1941. :53 ARS-II, Ld. Cilli, f. 72/1, pol. kom. Celie, 11I-2b-Eo-ll/1-1941 z dne 26. 11. 1941. Zonimivo ie, do ie tudi Dorfmeister novedel, do gre rocuno!i z vpoklici, v voisko. ;5' ARS-II, Ld . Cilli, f. 72/1, Cdl, W/M 221/2419 z dne 5. 12. 194 I in W/O 221/2725 z dne 18. 12. 1941. 0 postopku pri spreiemaniu 'I Staiersko domovinsko zvezo glei rozprovo Tone Fere nc, Politicne in driovlionske kotegorije prebivolstva no StCJie rskem pod nern5ko okupociio, Prispevki za zgodovino delovskega gibaniCJ 1960/61 , 5t. 2. 52 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Stajerske domovinske zveze, je bilo odobravanje vlog za doloeene prosilce in prosilke prepuseeno zupanom. Sef civilne uprave je 4. junija 1941 prvie obvestil okrajne politiene komisarje, do bo v Spodnji Stajerski predvidoma 1. oktobra 1941 (takrat so predvidevali tudi formalnopravno prikljueitev zasedenih slovenskih pokrajin k nemskemu rajhu) uveden zakon 0 osebnem stanu (Personenstandsgesetz). Zato naj bi pripravili vse potrebno za ustanovitev matienih uradov: do 30. junija naj bi poslali predloge, kje naj jih ustanovijo. Naeeloma naj bi imela vsaka obeina z najmanj 3000 obeani svoj matieni urad, obeine z manjsim stevilom prebivalcev po Ie v primeru utemeljenih posebnih krajevnih razmer. Do matienega urada naj ne bi bilo vee kot 6-8 km, meje obein in matienih uradov se ne bi smele sekati, kar pomeni, do kraji v eni obeini ne bi smeli soditi k matienemu uradu v drugi obeini. Ce naj bi dye ali vee obein imelo skupen matieni urad, bi morale predvideti njegov sedez. Sef civi lne uprave je navedel tudi smernice za izbor matiearjev in usluzbencev matienih uradov: 1. za vsako obmoeje matienega urada je treba imenovati matiearja; 2. praviloma naj bo zupan tudi matiear; 3. obmoeja, ki tvorijo mestno okrozje (to je bi l samo Maribor), morajo doloeiti posebne matiearje, ker tega posla ne morejo opravljati nadzupani sami; 4. stroske poslovanja matienih uradov 155 placujejo obeine. V nadaljevanju je bil doloeen naein plaeevanja matiearjev. Se konec avgusta 1941 so predvidevali prikljueitev 1. oktobra 1941 in uvedbo provo 0 osebnem stanju (Personenstandsrecht). Zato je drzavna zveza matiearjev (Reichsverband der Standesbeamten Deutschlands) pripravila tridnevne teeaje za predvidene matiearje, za celjsko okrozje od 26. do 30. septembra. Napovedali so tudi, do bo septembra no voljo ustrezno nemsko gradivo za poslovanje matiearjev (matiene knjige, pravna literatura, pomozna sredstva, uradni zigi itd.) . Napovedali so tudi, do bodo 0 ureditvi notranjosti matienih uradov izdali posebna navodila. 156 To navodila je Dorfmeister ze drugi dan sporoeil zupanom in jim naroeil, naj mu do 4. septembra (ees do ze naslednji dan mora predloge poslati v Maribor) predlagajo maticarje, ki naj bodo predvidoma zupani sami, in namestnike matiearjev, ki naj bodo praviloma »splosni zastopniki zupanov«. V nobenem primeru po ne more biti zupan matiearjev namestnik, kakor ne more biti duhovnik ali drugi verski sluzabnik maticar. Predloge za matiearje bo potrjeval sef civilne uprave, ki lahko v primerih zupanove preobremenjenosti ali nesposobnosti za vodenje matienih zadev imenuje za matiearja ali njegovega namestnika (nemskega!) ueitelja ali solskega upravitelja . Proti koncu je Dorfmeister zupanom se sporoeil: »Poloioi moticorio ie teiok in zelo odgovoren, vendor tudi lep. Prvi pogoi, ki go morato izpolnievati moticor in nomestnik, ie popolno govorno in pisno obvlodonie nemsCine. On mora biti zmoien tudi oproviti poroko no dostoionstven naCin in pri tem zorocencemo podoti kratek nogovor 0 smis/u in nomenu zokonske zveze.« 15 7 Kmalu je sef civilne uprave naroeil politienim komisarjem, naj zacno pripravljati ustrezne prostore za matiene urade in je ze lo natanko predpisal njihovo notranjo opremljenost, se posebej poroene 155 ARS-I I, Ld. Cilli, f. 1 1II, Uiberreitherieva okrozl1ico, CelZ, U/I Sta 3/3-1941 z. dne 4. 6. 1941, EinfOhrung des Persol1enstandsrechtes in der UntersteierrnCll"k. !56 ARS -II, Ld. Cilli, f. 11 (II, se! civ. upr, CdZ, U/I Sta 3/34-1941 z dne 2S. S. 1941, EinfOhrung des Personenstandsrecht unci Einrichtung cler Stondesarnter. 157 ARS -II, Ld . Cilli, f. 15/1, poi. korn. Celje, Zl. I C- S VO-l z dne 29. 8 . 1941, Runderloss Nt. 57, Beste llu ng der Standesbeomten . 53 TONE FER ENC dvorane. Dorfmeister je zelel imeti pripravljene prostore do 24. septembra. 158 Cez nekaj dni je sef civilne uprave narocil celo, kaksne Hitlerjeve podobe je treba obesiti v maticnem uradu.15 9 Isti dan je sef civilne uprave ukazal politicnim komisarjem, naj poskrbijo za odvzem maticnih knjig zupnijskim uradom in za uskladiscenje v obcinskih uradih. Zahteval je, da morajo izdelati seznam odvzetih knjig v treh izvodih, ki ga podpiseta zupnik in zupan, vsak obdrzi en izvod, tretji izvod pa zupan poslje politicnemu komisarju. Ta ukrep je bilo treba izvesti do 24. septembra 1941.160 Ko je Dorfmeister sredi septembra to nalogo sporocil zupanom, je iz odvzema izvzel protestantske maticne knjige. Rok za odvzem je skrajsal do 20. septembra 1941, razen za tiste knjige, ki so jih se uporabljali in jih je bilo treba izrociti do 30. septembra 1941 .16 1 Kot ze receno, 1. oktobra 1941 ni prislo do formalnopravne prikljuCitve zasedenih slovenskih pokrajin k nemskemu rajhu. Zato tudi ni prislo do predvidene splosne uvedbe vsega nemskega prava v Spodnjo Stajersko, med drugim tudi zakona 0 osebnem stanu. Zato je sef civilne uprave 30. septembra 1941 izdal odredbo 0 uvedbi drz.avnega vodenja maticnih knjig in porok pred maticarjem. Do predvidene uvedbe prava 0 osebnem stanu, naj bi veljalo: 1. da se za vpis porok, rojstev in smrti doloca drz.avno voden je maticnih knjig; 2. da glede porok se dal je ve ljajo dolocbe odredbe z dne 16. junija 1941; 3. da so poroke lahko Ie pred zupanom obcine, v katero sodi zenin; 4. da rojstva in smrti vpisuje v maticne knjige zupan ali njegov namestnik; 5. da zupan kot maticar vodi tudi rojstno porocno in mrlisko knjigo; 6. da za naloge drzavnega vodenja maticnih knjig lahko zupan uporablja ze zdaj za maticarja predvidenega cloveka in njegovega namestnika; 7. da za drz.avo veljajo samo tiste zakonske zveze, ki so sklenjene pred zupanom, in tozadevne listine, ki jih izda zupan . Ceprav je uradni list to odredbo objavil sele 8. oktobra, je zacela veljati ze 1. oktobra. 162 Ob zacetku veljavnosti odredbe je sef civilne uprave izdal od lok, s katerim je opozoril na svojo odredbo s prejsnjega dne in povedal, da je do uvedbe prava 0 osebnem stanu maticar zupan, ki tudi osebno opravlja poroke in zapisuje rojstva in smrti v maticne knjige. K delu lahko za namestnika pritegne uradnika, ki ga je predvidel za bodocega maticarja, in njegovega namestnika. Poudaril je, da mora »imeti porostvo za to, da bosta vpisovanje in poroka opravljeno v redu, opirajoc se no dolocbe pravo 0 osebnem stonu.« (Podcrtano v izvirniku.) Da bi pojasnil nekatera vprasanja, je Dorfmeister 17. oktobra sklical pogovor vseh zupanov in bodocih maticarjev. Ker 0 tem nimamo zapisnika, ne vemo, za kaksna vp rasanja je S10. 163 Le v casn iku Marburger Zeitung lahko zasledimo tole novico: »V petek, ) 7. oktobra, ie bil v obCinski hisi v Ce1iu iS3 ARS.II, Ld. Cilli, f. 15/1, pol. kom. Celie, ZI. I c: 1 VO-41 z dne 4. 9. 1941, EinfOhrung des Personen- Siandrechtes und Errichlung der Standesarnter. :59 ARS.II, Ld. Cilli, f. 11 IV, CdZ, U/I Sto 3/47-1941 z dne 9. 9. 1941, FOhrerbilderfOr Standesamter. 160 ARS.II, Ld. Cilli, f. 11 IV, CdZ, UIVI Sta 3/51 z dne 9.9. 1941, KirchenbUcher, Einziehung. :6: ARS.II, Ld. Cill;, r. 15/1, pol. korn. Celje, Runderlass Nr. 87 z dne 16. 9. 1941, Einziehung der KirchenbOcher. 167 VABI. Ustmk., 1941, Nr. 44, 8. 10. 1941, Verordnung Ober die EinfOhrung der staatlichen MotrikenfOhrullg und standesarntlicher Trauungen, 1. Oktober 1941. '6:, ARS.II, Ld. Cilli, f. 15/1, CdZ, U/I Ma124/1·1941 z dne 1. 10. 1941; pol. korn. Celje, ZI. 1/2b: Ma I I l dne 13. 10. 1941, Rundellass Nr. 120, EinfOhrung de,. stootlichen MotrikenfOhrung. 54 NEMSKA OKUPACUA CELJA IN OKOLICE prvi sestanek bodoCih maticarjev ce/iskega okrozja. Uvedeni so bili v svoje bodoce delo. Inspektor Lehnert jih je s temeljnimi izvajanii vpe/ial v naloge maticarjev.« 164 V pripravah no popolno drzavno maticno sluzbo je Lehnert imel vec tecajev s predvidenimi maticarji in njihovimi namestniki. Taksen tecaj je bil npr. 17. oktobra 1941 v »okrozni hisi« v Celju. Po nagovoru Dorfmeistrovega namestnika dr. Heckeja je govoril Lehnert »0 vprasanjih, ki izhajajo iz odredbe 0 drzavnem vodenju maticnih knjig«. Na njegovo spodbujanje zupanov k cimprejsnji ureditvi porocnih dvoran, »da bi te napravile preprost, vendar dostojanstven vtis, ko bodo maticarji predvidoma 7. 7 7. 7947 zaceli delovati«, jih je mnogo odgovorilo, do to ne bo mogoce, ker so prepozno dobili tozadevna navodila sefa civilne uprave. 165 o nalogah maticnih uradov je Lehnert veckrat govoril no delovnih sestankih zupanov, tako prvic 31.7., nato 20.9. in 21.11.1941 ter 12 . 1.,7.2.,14. 3. in 11.4. 1942. '66 Imel je tudi nekaj sestankov z zupani kot bodocimi maticarji in z njihovimi namestniki. Tako je 7. novembra 1941 pojasnjeval vodenje maticn ih knjig in tudi nacin odpravljanja zamud pri vpisovanju rojstev in smrti, kar kaze no tezave pri vzpostavljanju maticne sluzbe ob pricakovanju splosne uvedbe nemskega provo ob prikljucitvi Spodnje Stajerske k nemskemu rojhu. Ko je nato porocal 0 tem sestanku, je povedal: »Potem ko provo 0 osebnem stanu in pravo 0 zakonu proti pricakovanju 7. t. m. se nista zacela veljati in maticarji se niso uvedeni v svoje urade, se ne sme, kot mi je znano iz nekaterih primerov, se naprej odlasati s pogajanji 0 oklicih in sklepanju zakonske zveze, temvec jih je po odredbi sefa civilne uprave z dne 30. 9. 7947 - Uradni list sefa civilne uprave st. 44 - treba opraviti. Poroke mora opraviti 'zupan - maticar'«. Osebe, ki so predvidene zo maticarje in njihove namestnike, je poudaril, so do nadaljnjega dodane zupanom kot pomozne moci za opravljanje maticarskih nalog in ne smejo samostojno opravljati uradnih poslov in tudi niso pooblascene podpisovati uradnih aktov. Lehnert je takrot tudi opozoril bodoce maticarje na Uibetrreitherjevo odredbo 0 nemskem nacinu pisanja krstnih imen in priimkov z dne 20. 10. 1941: »Zupani in drugi uradniki ter namescenci v obCinah morajo tudi drugace paziti no to, do izginejo s/ovenska pisna znamenja in table z imeni, napovedi in drugi napisi in se nadomestijo z nemskimi. Pri tem morajo pomagati obcanom in skrbeti za to, da ponemcenje ne bo samovoljno, temvec strogo po predpisih omenjene odredbe.« 167 Ceprav naj bi maticni uradi zaceli poslovati 1. oktobra 1941, so najbrZ zaceli sele 10. oktobra. Kasneje so namrec iz Gradca zahtevali seznam porok, ki so jih opravili samo zupnijski uradi med 1. in 10. oktobrom 1941.'68 Sredi decembra 1942 po je sef civilne uprove odlocil, do imajo samo cerkveno opravljene poroke v omenjenem casu »polno veljavo tudi za drzavno podrocje.«' 69 Ko so 29. septembra 1941 v casniku Marburger 16' Mbg. Ztg., sf 104,20. 10. 1941. 165 ARS-II, ld. Cilli, I. 10/1, lehnertoyo poroblo 17. 10. 1941. 166 ARS-II, ld. Cilli, I. 10, pol. kom. (del. svet.) Celje, delovni pogo'iori z zupani 1941·-1943. '07 ARS- II , ld. Cilli, r. 10/1, lehnertov zapisnik scstonko 7. 111941 . 168 ARS-II, ld. Cilli, f. 27/11, CdZ, 10 105 P 483/8-42 z dne 3. 9. 1942; dez. svef Celie, 11I-2b-VO-23/1- 1942 z dne 12. 9. 1942, Runderloss Nr. 251, Kirchliche Eheschliessungen in der Zeit yom 1. 10. 1941 - 10. 10. 1941. 169 ARS-II, Ld. Cilli, f. 77/1, CdZ, 105/Allg.23!537 -1942 z dne 16 . 12. 1942; dez. s'let. Celje, 111-2b-VO- 31/1-1942, DOl1meistroYo pismo moticnemu urodu Rogaska Slatina 31. 12. 1942. 55 TO NE FERENC Zeitung objovili novico, do bosto 1. oktobro v Celju zoeelo delovoti okrajno sodisee in motieni urad, so v istem eosniku ze 2. oktobra razglosili, do »to sporoCilo ne ustrezo 70 dejstvom« in do bodo zaeetek poslovonjo provoeosno uradno razglosili. 1 Vendor 0 zaeetku poslovonjo motienego urado Celje v eosniku ni bilo nobenego uradnego sporoeilo vee. Objovili so Ie krotko novico, do je bilo v soboto, 15. novembro dopoldne, v Celju prvo civilno poroko in tudi novedli imeni poroenego poro. 171 Do so motieni urodi tudi z zakosnitvijo lohko zaeeli poslovoti, so morali biti vsoj zaeosno imenovoni njihovi motieorji. Kot prieojo ohranjeni viri, so vprosonje motieorjev resevoli tjo do srede leta 1942, personolno po pac ob vsoki spremembi zupono ali njegovego nomestniko. Celjski zupan Himmer je npr. 0 tem poroeol: »S svojim poroCilom 4. septembra sem zo moticorjo predlogol nomescenco Honso Mirtho, upokojenego stotniko, in zo njegovego namestniko namescenco Eduardo Lokoscheggo. Medtem po so pas/ali v Spodnjo Stajersko zo moticorjo visjego obCinskego inspektorja Rudolfo G6tzeja iz Neuhagno pri Berlinu in go d%Ci/i zo s/uzbovonje v Celju. On je no svojem sluzbenem mestu dolgo vrsto let delol kot moticor. Zato predlogom zo moticorjo visjega obCinskego inspektorja GOtzeja, zo nomestniko po nomescenca, upokojenego stotnika Mirtho in prosim, do pri visji nodzorni oblasti izpos/ujete njuno imenovonje.« 172 Dorfmeister je prepis Himmerjeve vloge res poslol v Moribor, eeprav je medtem ze izslo Uiberreitherjevo odredbo, po koteri so moroli zuponi prevzeti funkcijo motieorjev. Himmerju po je Dorfmeister predlogol, noj k motieorju G6tzeju poleg Lokoscheggo imenuje se koksnego nomestniko. 173 To je sele 19. decembra zo drugego nomestniko predlogol Josefo Stenglo, ki je bil tokrat tudi vodjo mestnego prehranjevolnego urado v Celju. Ker je predvidevol se kodrovske spremembe, je odsvetovol, do bi za Stenglovo imenovonje zaprosili sefo ci vilne uprave. 174 Koze, do se je Himmer 17. decembra 1941 ze moral sprijozniti stem, do mora prevzeti funkcijo motieorjo. »Zoradi velikega stevilo primerov rojstvo in smrti tukoj, konkretno v deze/ni bolnisnici, bom ze/o obremenjen in bo moje drugo res obsezno uradovonje zelo ohromljeno. « Zoto je prosil, noj dovolijo, do go bo pri vpisovonju rojstev in smrti lohko nodomeseol nomestnik G6tze, ki do je tego poslo vese in je predviden tudi zo bodoeego motiearjo. Sef civilne uprove je to 3. jonuorjo 1942 tudi dovolil. 175 eez tri mesece je Himmer pisno obnovil predlog za svojego drugego nomestniko Stenglo, medtem ko 0 Lokoscheggu ni vee pisol. 176 T okrat po se je ze blizol cas za splosno imenovonje komisorienih motiearjev celjskego okrozjo. Do delo motienih urodov v zaeetku ni teklo toko glodko, kot so predvidevoli, prieojo obsezno, pet stroni dolgo Lehnertovo novodilo (podpisol jih je sevedo Dorfmeister) iz srede decembra 1941. V njih je ponovno zobieol, do se smejo poroke opraviti somo v ;70 Mbg. Ztg., st. 244 in 247, 29.9. in 2.10. 1941. '" Mbg. Ztg., st. 292, 17. 11. 1941. V Moriboru ie bila prva taksna poroka 18. oktabra 1941. mARS-II, Ld. Cilli, f. 70, Himmerie'la pismo Dorfmeistru, 431/1941 Pers. z dne 13. 10. 1941; pol. kom. Celje, 1/2b: Sa 3-1 z dne 15. 10. 1941, DOI'fmeistroYo pismo sefu civ. up ... 173 ARS-II, Ld. Cilli, f. 70, pol. kom. Celje, 1/2b: Sa 3-1 z dne 15. 10. 1941. 17' ARS-II, Ld. Cilli, f. 70, Himmerievo pismo DOl1meistru, Pers. 431/2-3/41 z dne 19. 12. 1941. 175 ARS-II, Ld. Cilli, L 70, Himmerjevi pismi Dorfmeistru in sefu ci". upr. 17. in 19. 12. 1941; pismo sefa civ. upr., U/VI Go 19/5-1941 z dne 3. 1. 1942. ,76 ARS-II, Ld. Cilli, f. 70, Himmerievo pismo Dorfmeistru, Pers., 431/2-41 z dne 17. 3. 1942. 56 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE obcini, v kateri prebiva zenin in v nobenem primesu kje drugje. Zarocenca si morata priskrbeti potrdilo, do sta stalna ali zacasna ciano Stajerske domovinske zveze . Potrdilo velja Ie tri mesece in go je treba predloziti pred prvim oklicem. Pravico do oprostitve oklica ali za skrajsanje oklicne dobe ima samo politicni komisar. Do srede decembra po so vendarle imeli pripravljene uradne zige komaj za polovico maticnih uradov. Ceprav se niso do konca uredili porocnih dvoran, so zakoncema ze podeljevali Hitlerjevo knjigo Mein Kampf in tudi tako vecali njeno naklado. Niso po se uporabljali predpisov druge odredbe 0 izvajan ju zakona 0 zdravi zakonski skupnosti (Ehegesund heitsgesetz) kot v Nemciji od 22. oktobra 1941 in si zato zarocencema se ni bilo potrebno priskrbeti potrdila zdravstvenega urada, do ni zdravstvenih pomislekov za sklenitev zakonske zveze (Eheunbedenklichkeitsbescheinigung). Vseeno po so morali zdravstveni uradi se naprej po ustaljenem postopku no predpisanem obrazcu B 142 obvescati maticne urade. Ce je 510 za utemeljen sum, do ima eden od zarocencev kaksno nalezljivo ali dedno bolezen, je bilo treba zahtevati potrdilo glede zdravstvenih pomislekov za sklenitev zakonske zveze . Zupan kot maticar je moral pred zacetkom postopka za sklenitev zakonske zveze zahtevati od zarocencev izjavo, pri kateri krajevni skupini Stajerske domovinske zveze sta bila pred sprejemno komisijo.l77 Sio je torej za strogi nadzor nod porokami, do se tisti, ki so ali se bodo po odredbi ministrskega sveta za obrambo z dne 14. oktobra 1941 postali nemski driavljani, ne bi porocali s tujci ali t. i. zaSCitenci, ali pac obratno, po tudi za to, do se ne bi porocali dedno bolni. Kot bomo videli, so nadzor se poostrili z drugimi zakonskimi dolocbami. Ker so bila se nekatera nejasna vprasanja, je Uiberreitherjev poverjenik za rasna vprasanja dr. Waluschek-Wallfeld telefonicno sporocil Dorfmeistru, naj zupanom do dodatna navodila za izdajanje dovoljenj za poroke, in to: a) ce sta oba zarocenca nemska driavljana in ciano NSDAP, morata tudi imeti dovoljenje, ki go po pooblastilu sefa civilne uprave izda zu pan; b) ce sta oba zarocenca nemska drzavljana, po nista ciano NSDAP, mora sklenitev zakonske zveze odobriti sam sef civilne uprave, kar po ne velja za Volksdeutscherje in Stajerce; c) ce je eden od zarocencev clan NSDAP in drugi stalni ali zacasni clan Stajerske domovinske zveze, lahko poroko dovoli zupan; c) ce je eden od zarocencev clan NSDAP in drugi se ni dobil clanske izkaznice Stajerske domovinske zveze, lahko dovoli poroko samo sef civilne uprave.178 T orej, mnogo napisanega 0 porokah, a zelo malo 0 locitvah. No Dorfmeistrovo vprasanje z dne 14. avgusta 1941, ki go ne poznamo, je odgovoril vodja celjskega urada pooblascenca za izvedbo pravovarstvenih ukrepov pri sefu civilne uprave Dully. Pojasnil je, do locitve zakonske zveze pac niso mozne, ker se niso uvedli rednih sodisc. V zelo nujnih primerih je za dovoljenje pristojen poverjenik za izvedbo pravovarstvenih ukrepov dr. Gerchard Amlacher v Mariboru. Sam Dully je sodil, do locitve niso posebno nujne in lahko kandidati pocakajo no uvedbo rednih sodisc, kar naj bi se predvidoma zgodilo 15. oktobra 1941 (torej po predvideni formalnopravni prikljucitvi). 179 Sele po m ARS.II, Ld. Cilli, f. 11 N, pol. kom. Celie, 111-2b-So-4/5-1941 z dne 15. 12. 1941, Runderloss Nr. 174, Stondesomtswesen. po ARS-II , Ld . Cilli, f. 15/1, pol. kom. Celie, 111-2b- Eo-12/1-1941 z dne 19. 12. 194 I, Runderloss Nr. 179, Genehmigung bei Eheschliessungen. 16 ARS-II, Ld. Cilli, f. 11/1, Dullyjevo pismo Dorfmeistru G.ZI.Nc 94/41 z dne 19. 8. 1941. 57 TONE FERENC izidu odredb 0 zacosni ureditvi civilnego provo v Spodnji Stojerski in 0 posebnem vzroku za locitev zakono v Spodnji Stojerski z dne 23. marco 1942 je sef civilne uprove dovolil locitev zakoncu, ki imo nemsko driovljonstvo, in to pod pogojem, do je njegov zakonski drug v tujini in se domnevo, do se ne bo vec vrnil v Spodnjo Stojersko.180 Potem ko je bilo ze povsem josno, do se precej coso ne bo prikljucitve zasedenih slovenskih pokrojin k nemskemu rojhu in ko je nemsko notronje ministrstvo izdolo izvedbeni odlok k odredbi 0 drzovljonstvu v zasedenih slovenskih pokrojinoh, je sef civilne uprove za Spodnjo Stojersko marco 1942 izdol nekoj pomembnih odred, s koterimi je nekoj podrocij nemskego provo rozsiril no Spodnjo Stojersko. Z odredbomi 24. in 25. marco je uvedel nemsko vojno provo in z njim tudi vojosko obveznost, obveznost sluzenjo v drzovni delovni sluzbi (ReichsorbeitsdienstL posebno delovno obveznost za t. i. zascitence in nurnberske rosne zakone. 18 1 T ukoj je za nos pomembno odredbo 0 uvedbi nurnberskih rosnih zakonov, ki v prvem clenu provi: »V Spodnji Stojerski se nurnberski rosni zokoni, d%ebe zo obvorovonje pred dedno bo/nim noroseojem in zo zasCito dednego zdrovjo nemskego /judstvo, do/je provo 0 osebnem stonu in druzini uporob/jojo no noCin, kokrsen ve/ja v pokrojini Stajerski.« Ce se ne morejo uporobljoti neposredno, se morajo smiselno. V tretjem clenu je ukozal, da se smejo t. i. zascitenci veljovno porocati somo z dovoljenjem nizjih uprovnih organov. Pridrzal si je provico, da k odredbi izdo potrebna novodilo. Ko 1. oprilo 1942 zacne veljoti to odredbo, se rozveljovito odredbi 0 sklenitvi zakonske skupnosti z dne 16. junijo 1941 in 0 uvedbi drzovnego vodenjo moticnih knjig in porokoh v moticnih urodih z dne 30. septembro 1941. Kot vidimo, je sele zdoj uvedel provo 0 osebnem stonu, ni po nikjer novedel njegovih dolocb. Enoko je bilo z uvojonjem provo, ki je veljolo v Zgornji Stojerski: nikdor ni objovil njegovih dolocb. Nopovedono novodilo k odredbi 0 uvedbi nOrnberskih rosnih zakonov je dr. Uiberreither sporocil ustno (!) dezelnim svetnikom. Dorfmeister jih je sporocil zuponom 20. oprilo 1942. Prepovedol je poroke med funkcionorji NSDAP, okroznimi in krojevnimi vodji Stojerske domovinske zveze, vodji vermonsofto od sturmfirerjo dolje ter urodniki povzdignjene in visje sluzbe z nemskimi driovljoni no preklic. Prepovedol je tudi poroke nemskih drzovljonov z zascitenci. Dovolil po je poroke med t. i. zaSCitenci, vendor po predhodnem dovoljenju dezelnego svetniko, sevedo Ie ce ni rosnih ali dednobioloskih pomislekov, za kor se lohko zahtevo spricevolo 0 sposobnosti za zakon (Ehetouglichkeitszeugniss). Vse moticne knjige in driovne knjige 0 osebnem stonu, ki se vodijo od 1. 10. 1941, je ukozal Dorfmeister, morajo zupani izrociti moticorjem. IG0 VAB!. Ustmk., 1942, Nr. 75 , 30. 3 . 1942, Verordnung Ober die einstweilige Regelung der bOrgerlichen Rechtspflege in der Untersteiermark, 23. Marz 1942, Verordnung Ober einen besonderen Ehescheidungsgruncl in der Untersteiermark, 23. Marz 1942. I~i VAB!. Ustmk, 1942, Nr. 75, 30. 3 . 1942, Verordn ung Obel· die EinfOh rung des Wehrrechtes in der Untersteiermork, 24. Marz 1942, Verordnung Ober die EinfOhrung des Reichsarbeitsdienstes in der Untersteiermork, 24. iV\arz 1942, Verordnung Ober die Sonderdienstpflicht von Schutzongehbrigen in der Unterste iermork, 24. Marz 1942, Verordnung Ober die EinfOhrung der NOrnberger Rassengesetze, der Bestimmungen zur VerhOtung erbkranken Nachwuchses und zum Schutle der Erbgesundheit des deutschen Volkes, ferner des Personenstands- und Familienrechtes in der Untersteiermark, 25. Marz 1942. 58 NEMSKA OKUPACUA CEU A IN OKOLICE Uvedba rasn ih zakonov je takrat najbolj prizadela t. i. zascitence. 0 njih je Walluschekov sodelavec Wilfried Hofmann pisal Dorfmeistru: »Uradni list 75 z dne 30. /II. 1942 ;e odpravil odredbo z dne 16. VI. 1941 0 sklepan;u zakonskih zvez v Spodn;i Sta;erski. Odredba 0 uvedbi nOrnberskih rasnih zakonov v Spodn;i Sta;erski ima zda; za posledico, do se zascltenci, to so taksni, ki so od rasnopoliticnega urada dobili sklep 0 zavrnitvi (spre;ema v Sta;ersko domovinsko zvezo; op. p.), ali po taksni, ki se niso stopili v zvezo s Sta;ersko domovinsko zvezo, ne more;o poroCiti z zacasnimi ali stalnimi drzavl;ani. Zato so n;ihove vloge no sefa civilne uprave zaman.« Tisti, ki jim je bila v casu od 1. 7. 1941 do 30. 3. 1942 vloga za poroko zavrnjena, po so medtem postali ciani Stajerske domovinske zveze, so se lahko porocili, ce za to ni dednozdravstvenih zadlikov ali »ce med obema porocencema ni prevelika razlika v starosti.« 182 Torej so poleg ze znanih zadlikov hoteli uveljaviti se novega, starostnega. 183 Izidu vseh navedenih odredb sefa civilne uprave iz marco 1942 je v celjskem okrozju sledilo »komisaricno imenovan;e maticar;ev in n;ihovih namestnikov«.To je bilo zacasno imenovanje, ki go je Dorfmeistru ustno zaupal dr. Uiberreither in go je Dorfmeister v ciklostiliranih odlocbah, ki jih je izdal 15. aprila 1941, tudi navedel. Za komisaricnega maticarja v mestu Celje je imenoval zupana Himmerja in za njegove namestnike Gatzeja, Mirtha in Stengla, 0 katerih je tekla beseda ze jeseni 1941. Ce se je prej maticar podpisoval »zupan kot maticar« ali »zupan kot vodja maticnih knjig«, se je odslej podpisoval »maticar«(, 184 V svojem odloku st. 100 z dne 20. aprila 1942, katerega del smo ze navedli, je Dorfmeister (spet po Uiberreitherjevem ustnem narocilu) do 25. aprila zahteval od zupanov predloge za koncno imenovanje maticarjev, kajti »pri odlocan;u, ali ;e kdo sposoben za maticar;a, ;e treba praviloma upostevati rezultat prakticnega coso za izobrazevan;e ali posebno preizkusn;o(c 185 Predlogi zupanov so ohranjeni, med njimi tudi Himmerjev, ki je zelo zanimiv, ko med drugim pravi: »Na svo;e imenovan;e za komisaricnega maticar;a sem g/edal kot no prehodno imenovan;e, ker mi kot komisaricnemu zupanu mesta s skora; 20.000 prebivalci, ki kot ;uzna trdn;ava velikega nemskega ra;ha vidi pred sebo; prihodnost in izgradn;o, naloge narasca;o in se bodo narascale. Maticni urad mesta Cel;e mora voditi za to usposobl;en strokovn;ak in prakticno izobrazen uradnik, ki se posveca samo maticarstvu. Za primer;avo nava;am stevilke, do ;e bilo v Cel;u od 1. ;anuar;a po do tega poroCila v maticnem uradu 53 porok in 578 vpisov porok in smrti.« Za svojega namestnika je predlagal Gatzeja, roj. 1C2 ARS-II, Ld. Cilli, f. 72/1, Hofmonnovo pismo W/M 221/4835 z dne 12. 5.1942; dei. svef. Celie, 111-2b, okroznica zupanom 3. 6. 1942. 183 Ko ie zupan iz lalco 26. 11. 1942 odrekel mol.nosl poroke dvema kondidolomo, ker ie neveslo ze preslopilo 40. lelo starosti, je vodia z.drovslvenego domo v Celiu dr. Richard Weikmann pf'Olesliral, ces do se lahko moinost poroke odrece Ie iz zdravstvenego in ne samo iz staroslnega razlago. Ko se je neko dekle iz Sostania hotela pOf'OCiti, do ji ne bi bilo trebo iti v drz.avno delovno sluibo (RAD), zupan ni dovolil poroke in ie sporoi'il v Celie: "Zaroi'enko kaze zelo mlod, nezre! viis ill nernsCine sploh ne obvlC/da. CelolnC/ pOiOV(1 koie ontisociolno in ol1tinocionail1o vedel1ie, do ni osnO'le za zokon.« V Celiu so s lem sogl05ali in sklenili spof'Ociti v Gradec, do zarocenko cimprej vpoklice jo v drZavno delovno SIUlbo . ;8' ARS-II, Ld. Cilli, f. 70, del. svel. Celie, 111-2b-Alig. 27/42 z dne 15. 4. 1942, odlocba 0 imenoyonju moticarjo in namestnikov meslo Celje. iD, ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/1, del. svef. Cel je, 11 1-2b-AlIg.-28/1-1942 z dne 20 4 . '1942, Runderloss Nr. 100, Slondesomtswesen. 59 TO NE FERENC 18. 6. 1885 v Altlandsbergu, odrejenega iz Berlina - Neuenhagna v Celje, ki je bil od 1908 do 1931 matiearjev namestnik in od 1931 dalje matiear ter se udelezil 2 teeajev za matiearje. Predlagal pa je tudi, naj bi na njegovo mesto poklicali matiearja iz Berlina - Birkenwerderja Norberta Gottschalka, ki bi ga bil pripravljen vzeti za samega matiearja. Za drugega namestnika je predlagal upokojenega jugoslovanskega stotnika Hansa Mirtha, roj . 8. 4. 1887 v Ljubljani, ki da je v matienem uradu zaposlen ze od septembra 1941 . Tretji namestnik naj bi bil tudi upokojeni jugoslovanski stotnik Josef Stengl, roj. 20. 6. 1884 v Vinkovcih, ki da tudi ze od 15. 2. 1942 del a v ce ljskem matienem uradu.Tudi obeinsko nameseenko Mario Trawirko, roj. 9. 3.1913 v Trstu, ki je bila do 15. 7. 1931 kot ena redkih Nemk zaposlena v celjski mestni upravi, bi lahko upostevali za namestnico.186 Kaze, da se je Himmer julija 1942 res znebil Gatzeja, 187 vendar ga ni nasledil Gottschalk iz Berlina, temvee Friedrich Bagusat iz obeinske uprave Schildow, ki ga je notranje ministrstvo v Berlinu 20. julija 1942 odredilo za matiearja v Celju in ga je Himmer 28. julija doloeil za svojega namestnika. 188 Ko je Bagusat odsel iz Celja, ga je 22. marca 1943 nasledil mestni visji inspektor Wilhelm Bergmann iz Ostrowa v Povartju 189 na Poljskem, ki je, kot kaze , ostal v Celju do konca vojne. Kot smo videli na primerih dr. Lehnerta, Gatzeja, Bagusata in Bergmanna, je notranje ministrstvo posiljalo v Celje za matiearje same Nemce iz rajha in ne iz kaksne avstrijske pokrajine. M orda se tudi v tem zrcali pomen tega podroeja za nacistiene namene. Matiearje in njihove namestnike so obeasno poklicali v Celje na t. i. solanje. Sele eez poldrugo leto so doloebe 0 poenostavitvi uradovanja na podroeju osebnega stana z dne 22. junija 1942 sklenili uveljaviti tudi v Spodnji Stajerski in so poslej bili dezelni svetniki pristo jni za imenovanje matiearjev in njihovih namestnikov.190 Vse matiearje in njihove namestnike so v letu 1943 sprejeli v uradnisko delovno razmerje, ee ze prej niso 19l I I bili v njem, jih zaprisegli in jim podelili tovrstne listine. Matiearji, ki so bili seveda vsi Nemci, so mora Ii strogo spostovati zahtevo, da se v matienih uradih govori in pise samo nemsko. l92 Drzati so se morali tudi doloeb ,go ARS-II, Ld. Olli, f. 70, Himmerjevo pismo 2523/1-1942 Dotfmeistru 25. 4. 1942. i37 Dne 31. 7. 1942 so Gotzeiu izstovili potrdilo 0 njegovern delovoniu no moticorskem podroeiu v mestu Celie. i38 ARS-II, Ld. Olli, f. 70, Pers. 379/1-42 z dne 28. 7. 1942. 18' ARS-II, Ld. Cilli, f. 70, Pers. 89/3-1943, Himmerievo pismo DOlfmeistru 23. 3. 1943. 1yO ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/IV, dei. svet. Celie; I-Bel'. 2-AlIg.-50/1-1943 z dne 27. 11 1943, RunderlClss Nr. 304, Bestellung der Stondesbeomten. '9' Listine so imele tole vsebino v nemsCini: "Sklicujoc se no uradnisko razmerje vos Ome in priimek; op. p.) kot costnega uradnika imenujem zo maticarjevega namestni,~a, Listino podpisujem v pricakovonju, do bo imenovoni zvesto svoji sluibeni prisegi izpolnjevol svoje sluzbene dolinosti in 0plClviCiI zauponje, ki se mu izkozuje stem imenovonjem. Obenem je lahko prep/ican 0 posebni firerjevi zosCiti.« (ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/111, listino za uprovniko sole Alfredo Korlo LOdlerio, v Celju, dne 30. 7. 1943. 197 Odvetnik elr. Georg Skoberne ie 17. 9.1941 prilovil Dorlmeistru, do mu ie stronko prineslo krstni list v slovensCini, ki go ie izdol zupnijski urod Sv. Rupeli nod Loskim (podpison Ie bil koplon Franc Siono) "locudil sem se, do go je izdal 23. junijo t. I., torej v tretjem mesecu po prevratu in do navedeni iupnijski urad domnevl1o 5e dones uraduje v s/ovensCini. « Dorfmeister je noroCii zuponu v Loskem, noi opozori zupniko no obveznost urodovonio v nemscini in noi mu za ponovell primer zagrozi s koznijo, To je lupon 19.9.1941 hotel storiti s pismom, ki po omenjenego koplono Ili vee doseglo. (ARS-II, Ld. Cilli, f. 77, Skobernetovo pismo 60 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Uiberreitherieve odredbe 0 nemskih krstnih imenih in 0 nemski pisavi priimkov. Vloge za spremembo priimkov so iz obcin prek dr. Lehnerta ali samega Dorfmeistra romale v Maribor k ze omenienemu dr. Walluscheku-Wallf~ldu ali v urad sefa civilne uprave v Gradec, a Ie redko kateremu prosilcu so ugodili. Sef civilne uprave si ie z odlokom 16. maio 1942 pridrZal pravico, ~a odloca tudi 0 vseh vlogah za spremembe podatkov v 193 starih maticnih knjigah. eez nekai dni ie zahteval, do zupani sporocaio dr. Walluscheku-Wal lfeldu v Maribor za cas od 1. aprila 1942 dalie podatke 0 roistvih nezakonskih otrok, ce ie eden od starsev t. i. zascitenec ali ce se zdi dvomljivo v I' tv 194 d rzav Ions o. Maticni uradi so morali voditi tudi dvoinike maticnih knjig (Zweitbucher), dvoiniki stareisih kniig po so ostali pri skofiiskem ordinariatu v Mariboru. Ko ie Dorfmeister vprasal urad sefa civilne uprave, ali ie treba sporocila, overiene prepise ali obrobne pripombe, ki jih ie treba vn esti v stareise maticne knjige, posiliati ordinariatu, so 31. avgusta 1943 iz Gradca odgovorili, »da zupni;ski uradi ne opravl;a;o vec nobenih maticnih funkei;, zato ni treba lavantinskemu ordinariatu v Mariboru posil;ati nobenih sporoCiI za nadol;n;e voden;e dvo;nikov.« 195 Sef civilne uprave po ie 12. decembra 1943 pisol skofijskemu ordinoriotu v Moriboru, do po niegovi odredbi vodiio maticno sluzbo drZavni maticni uradi, »somo dvo;niki pred 1. 10. 1941 so se v tomko;sn;em varstvu in ;e do sedo; obrobne pripombe in popise vodil knezoskofi;ski ordinoriot. Sedon;a nostonitev dvo;nikov ;e nezodostno, ker so ti zasilno spravl;eni v bivsem kon;skem hlevu«. Zato ie ukazal, nai jih ordinariat do 15. februaria 1944 izroci uradom pristoinih dezelnih svetnikov, istocas no po ie 0 tem obvestil dezelne svetnike in zahteval, do mu do omenienega roka porocaio 0 izvrsitvi.1 96 Na ordinariatovo vprasanie z dne 12. ionuaria, kam bodo spravili dvoinike, ie urad sefa civilne uprave odgovoril, do jih bodo odpeliali v grad Hrastovec (Gutenhag) pri St. Lenartu v Siovenskih goricah, za kar ie sef pooblastil dezelnega svetnika za mariborsko podezelsko okrozie dr. Engelharta. 197 Cez deset dni ie Hans Nuck iz urada poverienika za rasna vprasania v Mariboru obvestil dezelne svetnike o odvozu dvoinikov v Hrastovec - cesar, kot kaze, se niso opravili - in obliubil, da bo 198 nato sklical pogovor 0 vprasaniih odvoza dvoinikov. Obliublieni pogovor nai bi bil 24. aprila 1944 popoldne v Mariboru, medtem ko bi si moticarji dopoldne ogledali spravliene dvoinike v Hrastovcu, vendar 0 pogovoru samem nimamo podatka.199 Pac pa vemo za sestanek maticariev iz vse Spodnie Staierske v Mariboru 2. iunija 1944, no katerem so triie visoki uradniki odgovariali na vprasania maticariev. Tako zvemo, da 17. 9. 1941; DOlfmeistrovo pismo zuponu Laskegal7. 9. 1941; zupanovo pismo zupnijskemu uradu 19. 9. 1941 in Donmeisll'v 27. 9.1941). 193 ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/1, CelZ, 10 105il-Allg. 7/3-1942 z dne 16. 5. 1942; dei.. svel. Celie, 111-2b-VO- 6/1-42 z dne 28.5.1942, Runderloss Nr. 148, Berichligung clel' Einlragen in clen Kirchenmatriken und in den stoallichen Perso nenstondsbOchern. 19·! ARS-II, Ld. Cilli, f. 27/11, CdZ, 10 195 Alig. 23/463-42 z cine 20.5. 1942; el el. svet. Celje, 111-2b-VO, 8/1-42 z dne 18. 6. 1942, Meldung ausserehelichen Geburten an den Chef der Zivilverwolfung. l?b ARS-II, Ld. Cilli, L 69/11, CdZ, 10 U/VII Ma 1/16-1943 z dne 31. 8. 1943; dri.. Svet. Celie, I Be v. 2-M- 11/2-1943 z dne 11. 9. 1943, Runderloss Nr. 245, Nachfrage fOr die MofrikenzweitbOcher. 190 ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/11, CelZ, U/VII Ma 1/18-1943 z dne 12. 12. 1943, Abgabe der ZweitbOcher on die Landrofsarnfer. 197 ARS-II, Ld . Cilli, r. 69/11, CdZ, 10 U/VII Ma 1/25-1944 z cine 11. 2. 1944, Abgobe der ZweilbOcher. 19[\ ARS-II , Ld. Cilli, f. 69/11, Nuckova okrol.nicCl U. Z N/K 215/5170 z dne 21 . 2. 1944. 0 1 9 ARS- II , Ld . Cilli, f. 69/11, Nuckova okroznica del. svelnikom U.Z. N./K 21515170 z dne 21. 3. 1944. 61 TONE FERENC npr. V Zgornji Stajerski nacisti zupnijskim uradom niso pobrali matienih knjig. Precej so govorili 0 vojaskih porokah, 0 pritozbah, do enote ne sporoeajo podatkov 0 padlih in ubitih, 0 porokah tujcev, podelitvi priimka nezakonskemu otroku, 0 1 O-meseeni eakalni dobi loeencev no pravico do ponovne poroke, 0 moznostih za posmrtno poroko padlih vojakov itd 200 Potem ko so partizanske enote zavze le nekaj obCinskih sred ise v Zgornji Savinjski dolini, no Pohorju in Kozjanskem, je poverjenik drZavnega rodoslovnega urada za Stajersko Hans Nuck v Mariboru 19. avgusta 1944 svetoval dezelnim svetnikom, naj zaradi partizanske ogrozenosti obeinskih uradov poskrbijo, do se dvojniki matienih knjig drZijo loeeno od knjig. V prihodnje naj izdelajo se trojnik in go posljejo uradu dezelnega svetnika. 201 To je Dorfmeistrov urad eez devet dni sporoeil matienim uradom.202 Novembra 1944 po je urad sefa civilne uprave ukazal vse matiene knjige iz Spodnje Stajerske odpeljati v Murau-Stolzalpe.203 Dorfmeistrov urad je celjskemu matienemu uradu to ukazal 5. januarja 1945.204 Tako je to 21. februarja 1945 izroeil dezelnemu svetniku za odvoz v Murau 6 knjig iz leta 1944, 2. marco po 35 matienih knjig zupnije sv. Danijela iz Celja, 4 knjige starokatoliske cerkve v Celju, 3 knjige matienega urada v Celju, 8 knjig pravoslavne cerkve v Celju in 3 knjige c. in k. rezervne vojaske bolnisnice v Celju.205 No temelju nacistiene rasne teorije, do sta krvna povezanost prebivalstva in njegova rasna sestava osnovni gonilni sili v zgodovinskem razvoju neke pokra jine, so nacisti se posebej skrbeli za geneolosko pomembno gradivo. Drzavni rodoslovni urad (Reichssippenamt) v Berlinu je ze zgodaj po zasedbi Spodnje Stajerske poslal v Maribor svojega sodelavca Hansa Nucka, do pripravi ustanovitev okroznih rodoslovnih uradov (Kreissippenamt) in za njih zbere matiene in druge tovrstne knjige. Sef civilne uprave je 206 namree izdal odredbo 0 ustanovitvi okroznih rodoslovnih uradov v Spodnji Stajerski 3. februarja 1943 je dr. Walluschek-Wallfeld z okroznico povprasal dezelne svetnike, tudi Dorfmeistra, kako dalee so s pripravami no ustanovitev teh uradov. Povedal jim je, do bo vsak urad potreboval »okoli 2- 3 prostore, v koterih bodo sprov1iene vse moticne kniige, zbrone iz moticnih urodov, in kier bo prostor zo delo in rozstovo listin«. Potreben bo tudi vodja urada, ki je lahko hkroti vodja delovnega podroeja 0 osebnem stanu, in glede no velikost okrozja 3 do 5 sodelavcev. Ko bo Walluschek-Wallfeld dobil sporocila, do so priprave koneane, bo k Uiberreitherjevi odredbi izdal izvedben odlok207 20') ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/1, Cdl, 10 105 C 2/18-1944 z dne 5. 7. 1944, Aktenvermerk Ober die Dienstbesprechung der Sochbearbeiter fOr Personenstandsangelegenheiten bei den Landratsamtern und dem OberbOrgermeister der Stadt Marburg/Drau, 2. Juni 1944. 201 ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/11, Nuckava okroznica del. svetllikom, sl. 215 z dne 19. 8. 1944. 2G} ARS.II, Ld. Cilli, f. 69/11, dez. svet. Celie, I-Bev. 2-Allg .. 14/1-1944 z dne 28. 8. 1944, Runderlass Nr. 168, SlandesamtszweitbOcher. "03 ARS-II, Ld . Cilli, f. 69/11, Nuckova okroznica u.z M/Ha 215/54 z dne 20.11. 1944. 20' ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/11, del. svet. Celie, I Bev. 2-Allg. - 3/13 z dne 5. 1 1945. 200 ARS.II, ld. Cilli, f. 69/11, Bergmannova sporoCila del:. svetniku 21. 2. in 2. 3. 1945 s seznami maticnih kniig· lnal) ie tudi seznam 189 kniig iz 21 malic:llih uradov celiskega okrozja z dne 19. 1. 1945, odpelianih v Murau. 206 VABI. Ustmk., 1943, Nr. 2, 26. 1. 1943, Verordnung liber die Errichtung von Kreissippenamtern in der Untersteiermark, 31 . Dezember 1942. 207 ARS-II, ld. Cilli, f. 69/IV, Cdl, U.Z. IN/K 1555/2506 z dne 3. 2. 1943, EITichtung von Kreissippenamtern. 62 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE Dorfmeister je odgovoril, do v njegovem okrozju ni moznosti zo ustanovitev taksnega urada, ker ni no volio ne Ijudi ne prostorov, ter prosil, naj ustanovitev taksnih uradov »odloziio do zmagovitega konca voine«208 Najbrz so podc:bno odgovorili tudi drugi dezelni svetniki, saj nimamo podatkov, do bi v Spodnji Stajerski ustanovili kaksen rodoslovni urad. Maticni uradi so morali voditi tudi natancno statistiko 0 demografskih razmerah, tj . 0 rojstvih, porokah in smrti prebivalstva. Obcasno so kaksne podatke objavili tudi v casniku Marburger Zeitung. 209 Za obdobji 1. 7. 1941- 30.6. 1942 in 1. 7. 1942-30. 6. 1943 so morali no Dorfmeistrovo zahtevo z dne 12. 7. 1943 (Runderlass Nr. 183) porocati tudi 0 razmerju med stevilom rojstev in smrti, in to posebej zo vse prebivalstvo svojega maticnega okolisa in posebej zo ~ojencke. Navesti so morali tudi vzroke zo porost ali upad rojstev in umrliivost otrok. Zupani - maticarji so navaiali zelo rozlicne vzroke. 210 Maticni urad Celje je posredoval tele podatke: 0) v obdobju 1. 7. 1941-30. 6. 1942 se je rodilo 841 in umrlo 531 oseb; v tem casu po ie umrlo 106 otrok ali 19,96 %; b) v obdobju 1. 7. 1942-30. 6. 1943 se je rodilo 1031 in umrlo 600 oseb; v tem casu je umrlo 117 otrok ali 19,50 %. Te podatke je poiasnil takole: »Celotno stevilo umrlih od 1. 7. 1942 do 30. 6. 1943 ie po mrliski kniigi za 363 enot vecie. Pri teh vpisih po gre za ustrelitve, ki sem iih v zgorai navedenih stevilkoh izpustil. Orugoce bi to dolo nopacno podobo. OkolisCine, poiovi in ukrepi, ki vplivaio no roistvo zovira/no ali pospeseva/no, so tile: V letu 1941/42 ie uCinkovolo zoviralno izse/ievonie (beri: izgonjanie Siovencev; op. p.). V noda/iniem razvoiu ni opaziti nazadovonia, ceprav bi, gledono biolosko, lohko uCinkovoli stonovaniska stisko, vpoklici, zmanisonie mesnih obrokov. Do sedoi se to se ni zgodilo, temvec belezimo nenehno stopnievanie, cemur ie vzrok uvedbo posoiil zo zokonce, posebno po otroski dodotek.«21 1 Nemski okupator je dvokrat opravil stetje prebivolstvo, in to 10. oktobra 1941 212 in 29. 213 novembra 1942. V primerjavi 5 stevilom prebivalstva poslednjega stetia v Kraljevini Jugoslaviji so bile demografske razmere v celiskem okrozju toksne: 2·.£ ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/IV, dez. svet. Celie, 111-2b-Allg.22a/1-1943 z dne 15. 2 . 1943. -" Za mesec ok!ober 1941 je poroeal, do se je v rnes!u Celie rodilo skupna 15 o!rok, umrlo pa je 27 obcanov in veliko s!evi lo sm,ii u!emeljil z bolnisnico. V samern rnestu je bilo 12 sm,inih prirnerov in ph tudi imensko nasteje. (Mbg . Ztg., sL 292,17.11. 1941). 210 Matieni urod z Dobrne ie npr. poroca l, do gre visok odsto!ek umrljivosti otrok pripisati njihovi priroieni sibkosti, "ki jo pri kmeckem prebivolstvu pogojuje spacevonje veCinoma pod alkaholom, kajti glavni pijoCi podezelskega prebivals~/a sla jabolcnik in samarocinico« Zupan - matiear iz Vronskega pa je poroeo!, da je no niegovem obmociu »zivohno gibanje rojslev in noj vplivaio veselje do rojevonja pri prebivolstvu in drzClvno /socialno/ skrbslvo<1. 211 ARS-II, Ld. Cilli, f. 69/IV, poroCilo maticnego urado Celje 20. 7. 1943. V ohronjenih, a ne datironih tobeloh, so ZC1 mesto Celie 5e loksni podatki: 0)193 porok, 1157 roistev in 576 sm,1; b) 126 pmok, 903 rojstva in 616 smrti . (Prav tom .) 212 VAB!. Nr. 73, 22. 3. 1942, Bekonntrnochung Ober die Erfossung del' I//ohnbev61kerung in der Untersteiennark Yom 14. Marz 1942 in Nr. 89, 13. 7. 1943, E,{assung ... (Berichtigung). 213 Ergebnisse der Bev61kerungsbestondsoufnahme in de,' Untersteiermork vom 29. November 1942. Schriftenreihe des Steirischen Heimotbuncles, Bo nd 1, Marburg/Drou 1943. 63 TONE FERENC Stetie prebivalstva Obcina 3l. 3. 1931 10. 10. 1941 29. 11. 1942 M Z M Z M Z Celie - mesto 8.490 8.664 8.852 9.338 8.380 10.111 Skofja vas 1.572 1.630 2.059 2.087 1.960 2.152 Dobrna 860 997 1.464 1.661 1.33 1 1.594 St. Janz no Vinski Gori 589 662 Braslovce 1.350 1.537 1.836 2.154 1.787 2.125 Gomilsko 421 514 Vransko 1.241 1.291 1.260 1.376 2.608 1.355 Troiane /Zaplanina/ 230 Velika Piresica 1.141 1.140 1.196 1.199 1.099 1.190 Polze la 861 l.01O 1.283 1.470 1.244 1.476 St. Andraz 431 442 Voinik mesto 763 886 1.618 1.956 1.654 1.946 Vo jnik okolica 1.055 1.129 Nova Cerkev 941 1.013 969 1.066 884 1.018 Petrovce / Aria vas/ 1.415 1.446 1.392 1.523 Zalec 1.042 1.108 1.618 2.032 1.773 2.113 St. Peter v Say. dolini 666 775 Sv. Jurij ob Taboru 915 1.041 876 1.034 850 1.005 Sv. Jurii pri Celiu 2. 135 2.299 3.208 2.800 1.113 4.992 Draml je 798 919 Smartno v Rozni dolini 664 721 621 698 644 729 St. Pavel pri Preboldu 1.305 1.553 2.592 2.734 2.524 2.734 Grize 1.087 1.000 Teharje 2.190 2.253 2.537 2.454 2.347 2.503 Slivnica pri Cel ju 1.004 1.083 1.920 2.139 1.229 2.176 Kalobje 632 732 Gornji Grad 623 685 1.879 2.084 1.673 1.873 Bocna 762 776 Nova Stifta 470 489 LLubno 1.362 1.406 1.346 1.499 1.330 1.452 Luce 783 797 1.223 1.336 1.273 1.302 Solcava 440 403 Recica ob S. 1.745 1.944 1.900 2.152 1.793 2.110 Mozirie 1. 398 1.488 1.514 1.473 1.403 1.441 Smartno ob Paki 917 l..096 843 1.006 739 970 Velenje 1.765 1.791 3.013 3.083 3.012 3.088 St. Iii 365 387 Skale 887 935 Sostanj l.954 2.108 3.273 3.606 2.993 3.378 Topolsica 1.235 1.283 64 -~-~-~---- NEMSkA OKUPACUA CEUA IN OKOUCE Ponikva 1.091 1.263 1.163 1.339 1.041 1.253 Prista va 857 948 2.097 2.404 1.957 2.170 St. Peter na Medved. selu 492 557 Zibika 661 768 Rogatec 1.670 1.785 1.954 1.715 1.695 1.837 Rogaska Slatina 2.134 2.4 17 3.386 3.464 2.704 3.247 Kostrivn ica 705 758 Sma rje pri Jelsah 2.317 2.665 2.778 3.345 2.673 3.340 Sv. Vid pri Grobelnem 619 659 Zusem 633 659 1.065 1.305 1.116 1.231 Sv. Stefan 539 610 Podcetrtek 1.100 1.263 1.090 1.212 1.060 1.213 Lasko 2.168 2.455 5.588 5.253 4.286 4.912 Sv. Kristof 1.849 1.833 Skupai 65.224 70.199 69.413 73.997 62.175 74.036 Po podatkih stetja 10. oktobra 1941 je imelo cel jsko okrozje 32.276 gospodinjstev, od tega obcina Celje 4.598, po stetju 29. novembra 1942 pa jih je imelo 31.756, od tega obcina Celje 5.008. Za 1. avgust 1942 pa seznam 89 ulic in cest v mestni obCini Celje navaja 1971 stanovanjskih his, pri cemer so upostevana Ie poslop ja za stanovanjske 214 namene, ne pa tudi uradna in poslovna poslopja 5 kaksnim hisniskim stanovanjem. 214 ARS.II, Ld. Cilli, f. 20/V1, poroCilo mestnega gradbenega uroda, ZI. SA 615/1·1942 z dne 1. 8. 1942. 65 TONE FERENC Tone Ferenc DEUTSCHE BESATZUNG VON CEUE UNO UMGEBUNG Zusammenfassung Bereits vor dem Beginn des Balkanfeldzuges gegen Jugoslawien beschloss Hitler, der kurzen deutschen Militarverwaltung in der Untersteiermark eine Zivilverwaltung mit der Aufgabe folgen zu lassen, die Untersteiermark auf eine faktische und auch formalrechtliche Eingliederung zum Deutschen Reich vorzubereiten, d.h. zum Land Steiermark. Das Besatzungssystem, das er auswahlte, war gleich ienen, die bereits in einigen Gebieten Polens, Frankreichs und auch im GroBfurstentum Luxemburg angewendet wurden. Dem Reichsstatthalter und Gauleiter der NSDAP fur den Gau Steiermark bzw. Chef der Zivilverwaltung Dr. Siegfried Uiberreither stellte er die fundamentale Aufgabe, das Land erneut deutsch zu machen. Seine Funktion sollte er bis zum formalrechtlichen Anschluss der besetzten slowenischen Landstriche zum Deutschen Reich, vorgesehen war bis zum 1. Oktober 1941, ausfUhren. Am 14. April ubernahmen Politkommissare die Macht. Dies waren fur die Stadt Celie Anton Dorfmeister und fur den Gau Josef Eidenberg. Nach der Auflosung der iugoslawischen politischen Bezirksverwaltungen und der Gemeindenvertretungen, wurden Mitte April die Leitungen der Gemeindeamter durch neu aufgestellten Burgermeister ubernommen, auBer einem waren aile deutscher Abstammung. Damit die Besatzungsmacht das Reichsrecht ienem in der Obersteiermark schnellstmoglichst anpasste, loste der Besatzer die Bezirke auf und grundete Kreise bzw. Gaue und vereinigte kleinere Gemeinde in groBere. 1m Juni wurden so funf Landkreise gegrundet. Der groBte unter ihnen war der Kreis Celie (aus der Stadt Celie, den Gemeindenbezirken von Celie, Gornii Grad, den meisten der Gemeindenbezirke von Smarie pri Jelsah, Sioveni Gradec und einem Teil des Bezirks Lasko). 1m Juni 1941 gab es 54 Gemeinden, am 10. Oktober 1941 aber nur noch 33 Gemeinden mit 143.410 Einwohnern. 1m Osten grenzte der Kreis an den sogen . NDH - Unabhangiger Staat Kroatiens, deshalb widmete ihm die Besatzungsmacht eine besondere Bedeutung. In einigen Hinsichten hatte Celie im Suden des Gebiets die gleiche Stellung wie Maribor im Norden und bekam sogar einige Reichsamter, die nicht nur Zustandigkeiten fur die Landkreise von Celie hatten, sondern auch fur die Kreise T rbovlie und Brezica. Das Amt des Polit-Kommissars und anschlieBend das des Landrats des Kreises Celie war sehr verzweigt und war, ahnlich wie das Amt des Reichsstatthalters und Gauleiters, Dr. Siegfried Uiberreither in Graz, in zwei Teile aufgeteilt, d.h. in die Reichsverwaltung mit sechs W irkungsgebieten (1. politische, allgemein innere und Polizeiangelegenheiten sowie die Aufsicht uber die Gemeinden, 2. wirtschaftliche Angelegenheiten, 3. Gesund heitsabteilung, 4. Ti erarztabteilung, 5. Kreisschulrat und 6. Kreisgendarmerieleiter) und der andere fur die Kreisselbstverwaltung mit zwei Wirkungsbereichen (1. allgemeine und finanzielle Fragen sowie Versorgungsangelegenheiten und 2 . Kriegswirtschaftsfragen). Die Gemeinden waren die einzige Verwaltungseinheiten, die der deutsche Besatzer in den besetzten slowenischen Gebieten nicht abschaffen wollte, er wollte sie nur nach dem Vorbild der Gemeinden in Deutschland umgestalten und den osterreichischen 66 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE ______---' Gebieten eingliedern. Aus wirtschaftlichen und personellen Grunden schlossen sich die bisherigen Gemeinden zu sg. GroBgemeinden zusammen. Der Kreis Celie hatte ab Oktober 1941 33 Gemeinden (ab Jan . 1943 34 Gemeinden). So wie bei den anderen Beh orden sollte fur die Verwaltung in der Gemeinde das Grundprinzip gelten, dass die Untersteiermark wieder deutsch gemacht werden so llte. Dort, wo es in der Gemeinde keinen angemessenen Volksdeutschen fur die Position eines nebenamtlichen Bu rgermeister gab, wurden hauptamtliche Burgermeister aufgestellt. Die Burgermeister in den Gemeinden waren unmittelbar dem Kreispolitkommissar, der spoter in Kreisrat umbenannt wurde, unterstellt. Weil fur die Verwaltungsgeschofte an qualifizierten heimischen Deutschen, sogen . Volksdeutschen Mangel herrschte, musste man aus der Obersteiermark ein paar Dutzend Beamte heranholen. Aufgrund von Versetzungen und wegen Einruckungsbefehlen in die Wehrmacht wechselten die Burgermeister stondig, so wechselten in manchen Gemeinden sogar drei Burgermeister. Die Gemeinde verwaltungen im Deutschen Reich hielten sich on die sogen. Deutsche Gemeinde ordnung, die von den Nazis allmohlich auch in den besetzten slowenischen Gebieten eingefuhrt wurde. Sie teilten sich auf in mehrere Abteilungen (allgemeine Verwaltung mit der Hauptverwaltung, Polizeibereich und Sozialfursorge mit dem Jugendamt, Kasse und Buchfuhrung, Finanzen und Steuern, Kriegswirtschaftsangelegenheiten mit der Unterabteilung fur Ernohrung, W irtschaft und dem Amt fur Kartenausgabe sowie dem Standesamt) . Die deutsche Besatzungsmacht belieB die Stadtgemeinde Celie im vorherigen Umfang und unterstellte sie dem Polit-Kommissar Dorfmeister. Fur das Amt des hauptamtlichen Burgermeisters stellte dieser bereits Mitte Mai 1941 den Deutschen Robert Himmer aus Celie auf, dem der Chef der Zivilverwaltung am 1. September 1941 die kommissarische Fuhrung des vorgesehenen hauptamtlichen Burgermeisterpostens der Stadtgemeinde Celie anvertraute. Die endgultige Ernennung zum hauptamtlichen Burgermeister sollte aber erst nach der Eingliederung der Untersteiermark zum deutschen Reich erfolgen. In der Stadtgemeinde gab es neben dem Burgermeister Himmer und seinem Stellvertreter Dr. Heidinger, der auch Direktor der Stadtverwaltung war, 21 Abteilungen und Amter, die hauptsochlich von Deutschstommigen geleitet wurden: Burgermeisteramt, Personalamt, Amt fur den Finanzbereich, das Hauptburo, Telefonzentra le, Amt fur Bezugsscheine und Lebensmittelkarten, Wirtschaftsinspektorat, Versorgungsamt, Altersheim, Standesamt, Wohnungsamt, Einwohnermeldeamt, Handwerks- und Handelsamt, stodtisches Bauamt, Stadtwerke (Wasserversorgung, Grundstucke, offentliche Verkehrsmittel im Stadt- und Nahverkehr, Kiesgrube, offentliche Badanstalt), Bestattu ngsamt (mit Stadtfriedhof und Stadtgortnerei), Stadtokonomie (mit Stadtwoldern), Stadtbibliothek, Schulwesen und stodtischer Schlachthof. Insgesamt waren in der Stadtverwaltung und in ihren Amtern 132 Personen beschoftigt. Der GroBteil war slowenischer Nationalitot, viele wu rden aber auch aus der ehemaligen iugoslawischen Stadtverwa ltung eingegliedert. Ai le Abteilungen und Amter der Stadtverwaltung waren im Rathaus untergebracht, auBer dem Wirtschaftsinspektorat, das sich am Bismarckplatz 6 befand. Fur die Versorgung der Stadtbewohner waren vor allem zwe i Amter bedeutend, und zwar das Ernohrungsamt und das Kreiswirtschaftsamt. Auf diesen Amtern begann sich langsam das Versorgungssystem wie im Dritten Reich durchzusetzen. Schon im Jahre 67 TONE FERENC 1941 fUhrte man die gleichen Lebensmittel- und Kleiderbezugskarten ein, wie sie die Burger in Deutschland benutzten. Spater, als nach der allgemeinen politischen und Rassenauflistung und der Einstufung des GroBteils der Bewohner in den besetzten slowenischen Gebieten einige Tausend Personen zu sogen. "Schutzlingen des Deutschen Reiches" erklart wurden, d.h. Personen ohne Staatsburgerschaft, fuhrte man fur diese Einschrankungen bei der Austeilung von einigen Lebensmitteln ein. Die Amter mussten die Lebensmittel beschaffen und unter der Bevolkerung verteilen. [n den Gemeinden wurden diese Versorgungsaufgaben von den lokalen Bauernfuhrern und von den Abteilungen fur die Lebensmittelkartenausgabe durchgefuhrt. [m Justizbereich loste die deutsche Besatzungsmacht in Celie drei Gerichte auf, das Verwaltungsgericht fur die gesamte Draubanschaft, das Kreisgericht und das Bezirksgericht. An Stelle der bisherigen Bezirksgerichte ernannten sie Leiter von AuBenstellen als Beauftragte zur Durchfuhrung einzelner RechtsdurchfUhrungs maBnahmen. Die AuBenstellen befassten sich vor allem mit genau vorgeschriebenen zivilrechtlichen Angelegenheiten, wahrend die Besatzungsmacht in den ehemaligen Bezirksstadten niemals Gerichte aufstellte. Die sogen. Polizeimacht - Verwaltungs-, Polizei- und Gendarmeriefunktionare - konnte nur Strafmandate ausstellen, und das waren Gefangnis und Geldstrafen bis zu einem gewissen Umfang. Fur Verhandlungen von nichtpolitischen Verbrechen war die Strafabteilung beim Kommandanten der Schutzpolizei und dem Sicherheitsdienst in Maribor zustandig, fUr politische Vergehen aber die Gestapo. Der Referent bei der Gestapo erstellte nach dem Verhor des Verdachtigten einen Schlussbericht mit dem Strafvorschlag. Dieser lautete auf Deportation in ein Konzentrationslager I., 1[ . oder [[I. Grades oder aber auf Hinrichtung. Den ersten Vorschlag bestatigte der Leiter des Gestapo-Amtes in Maribor (1942 in Celie) , den Vorschlag zur Hinrichtung aber der Kommandant, wahrend der Chef der Zivilverwaltung uber das Recht auf Strafanderung oder Begnadigung verfugte. [m Schulbereich hielt sich der Besatzer an die Prinzipien uber die Schule als Zentrum des gesamten Germanisierungsprozesses. Zu diesem Zweck stellte man in Graz einen Schulstab fUr die Untersteiermark (teilweise ouch Sudsteiermark genannt) mit Bezirksbeauftragten fur Schulwesen zusammen - fUr die Stadt Celie war das Rudolf Rentmeister, fUr die Umgebung von Celie Hermann Dohrn - und sandte sie mit anderen Beamten in die Untersteiermark. Bis Ende 1941 folgten ihnen 150 Erzieher, meistens als Schulleiter bestimmt und donn noch Volksschullehrer und -Iehrerinnen. [m Juni 1941 unterrichteten 860 deutsche Erzieher in 2.123 Klassen 72.400 Kinder bzw. Schuler. Deutsche Lehrer und Lehrerinnen ubernahmen sofort die Leitungen von Deutschkursen, die fUr die Bewohner der Untersteiermark gewissermaBen obligatorisch waren. Viele ubernahmen ouch Leitfunktionen in der Jugendorganisation "Deutsche Jugend", wahrend einige Dutzend Funktionare dieser Organisation an den Schulen als Laienlehrer unterrichteten. Dos deutsche Schulwesen in der Untersteiermark war mit dem Schulamt der Bundesleitung des Steirischen Heimatbundes in Maribor verbunden. [hr Beauftragter bei der Kreisleitung von Celie des Steirischen Heimatbundes war Herbert T rotscher. Die Militaraktionen im April 1941 fUgten der Wirtschaft im Landkreis Celie eigentlich keinen groBeren Schaden zu. Wenn die Industrie irgendwie in Mitleidenschaft gezogen 68 NEMSKA OKUPAC UA CElJA IN OKOLICE wurde, war doran meistens der Mangel an Rohstoffen und Arbeitskroften schuld, von denen letztere in die iugoslawische Armee mobilisiert wurden, es wurden aber keine Zerstorungen verursacht. Eine besondere Kommission aus der Reichsstadt Berlin besuchte in der ersten Holfte des Jahres 1941 aile Bezirke unter deutscher Zivilverwaltung, sie erstellten einen mehrere hundert Seiten starken Bericht, in dem aile wesentlichen Angaben aufgefuhrt wurden, und zwar von Bezirk zu Bezirk, unter anderem ouch yom Bezirk und der Stadt Celie. Sie stellte in dieser Darlegung mehrere Wirtschaftsbranchen ouch von Celie und seiner Umgebung vor. Von den Deutschen wurde das besetzte slowenische Gebiet zur Kolonisierung vorgesehen, diese wurde bereits wohrend des Krieges in Gang gesetzt. Deshalb interessierte sich die Kommission ouch mehr fur land- und forstwirtschaftliche Flochen. Die deutsche Zivilverwaltung fuhrte am 15. September und am 10. Oktober 1941 ouch eine Inventaraufnahme von Industrie- und Handwerksbetrieben durch. Die Letztere erfasste ouch die Bevolkerung. Aus der Inventaraufnahme und der Volkszohlung blieben ouch die Angaben fur den Bezirk Celie und die Stadt Celie erhalten. Fur die Abwicklung der Angelegenheiten im Finanzbereich ernannte der Beauftragte in Uiberreithers Stab Ermochtigte fur die neuen Landkreise, fur Celie war das der Regierungsfinanzrat Dr. Krauland, die ouch die Katasteromter ubernahmen. Do im Deutschen Reich die Zollbehorde dem Finanzministerium unterstellt war, ernannte man ouch Leiter der Kommandostellen des Grenzschutzes fur Maribor und Celie (hoherer Zollrat Deimel, der bald yom Saams abgelost wurde). Die Erhebungen von Steuern und Gebuhren wurden am Anfang nach dem ehemaligen iugoslawischen System durchgefuhrt, aile Aufgaben der iugoslawischen Finanzomter, vor allem die der Steuererhebungen, gingen aber auf die Amter der deutschen Staatsfinanzbehorde uber. Die deutsche Besatzungsmacht in der Unter- oder Sudsteiermark onderte komplett die Organisation der Energetik und ihrer Versorgung . Mehrere Betriebe wurden zur offentlich-rechtlichen Korperschaft Energieversorgung Sudsteiermark (E.V. Sud) mit Sitz in Maribor zusammengeschlossen. Die Leitung oller in der offentlich-rechtlichen Korperschaft vereinigten Kohlewerke befand sich in Celie, in der Grabengasse 2, ihr Direktor war die ganze Zeit Dipl. Ing . Ernst Loffler. Die Verwaltung der Staats- und LandesstraBen teilte die deutsche Besatzungsmacht, hi ns ichtlich auf die vorgesehene formalrechtliche Eingliederung der Untersteiermark zum Deutschen Reich, wie in den osterreichischen Londern auf, auf diese Weise wurde die Verwaltung oller Staats- und LandesstraBen des I. und II. Grades yom Reichsbeauftragten fur die Steiermark mit seiner Bauabteilung geleitet. Die personlichen und materiellen Kosten trug das Reich. In den Landkreisen grundeten sie Amter fur die StraBenverwaltung, in Celie leitete dies Dipl. Ing. Libert Igler. Dieses Amt sorgte fur aile StraBen, auBer fur die der Gemeinden, fur die die Gemeinden seiber sorgen mussten. In den besetzten slowenischen Landstrichen galt fur die Nazis Glauben und Kirche als Feinde, ouch aus nationalpolitischen Grunden, angeblich sollten sie T roger des Siowenentums sein. Deshalb waren ouch die ersten gewalttotigen Repressalien seitens der deutschen Besatzer gegen diese angelegt: Konfiszierung von Kirchenbesitz, massierte 69 TONE FERENC Verbannungen von Geistlichen und Einschrankung der Kirchenrituale und der Religionsausubung. In der Untersteiermark wurden diese MaBnahmen vom Amt fur Starkung des Deutschtums in Maribor und von dessen AuBenstellen in den Landkreisen (Konfiszierungen), von der Polizei (massierte Verbannungen von Geistlichen) und vom Beauftragten fur klerikale Angelegenheiten beim Chef der Zivilverwaltung sowie von sonstigen Verwaltungsorganen durchgefuhrt. Der Chef der Zivilverwaltung ordnete bald die Konfiszierung des gesamten Kirchenbesitzes an, ouch der Pfarrhauser, in den en donn diverse Amter untergebracht wurden oder die sonst anderen Zwecke dienten. Am meisten betroffen waren hier die Klosteranlagen, die ohne Ausnahme konfisziert wurden, in Celie beispielweise das Kapuzinerkloster, in dem bald ein temporares Aufnahmelager fur Vertriebene eingerichtet wurde. Ein ganz anderes Verhaltnis der deutschen Besatzungsmacht bestand gegenuber der evangelischen Kirche, die in der Untersteiermark deutsch war und deren Glaubige Mitglieder des ziemlich nationalsozialistisch orientierten Schwabendeutschen Kulturbundes waren. Die massenhafte Vertreibung von Siowenen durch die Besatzungsmacht traf ouch den GroBteil der slowenischen Geistlichkeit, diese war eine der meistbetroffenen Berufsgruppen bei den Vertriebenen. Wegen des politischen Ansehens nach auBen hin belieB man in Maribor den levantinischen Bischof Dr. Ivan Jozef T omazie, in verschiedenen Pfarrgemeinden ein igen Pfarrer, von denen man annahm, doss sie wegen ihres Alters der Germanisierung und der Nazifizierung nichts mehr entgegenzusetzen hatten. 1m besetzten Landkreis Celie gab es 66 katholische Pfarreien sowie eine deutsch protestantische und eine altkatholische . Ende 1941 blieben nur noch 29 katholische Priester in 19 Gemeinden ubrig. Der katholischen Stadtpfarre von Celie blieben nach der Verbannung nur zwei Priester, spater nur noch einer. Von funf Kirchen waren drei geschlossen. Der Chef der Zivilverwaltung untersagte Predigten, Gebete und Kirchengesang in slowenischer Sprache, wobei der Gottesdienste damals nur in lateinischer Sprache verlief. Eifer fur die Beseitigung alles slowenischen aus dem kirchlichen Leben im Landkreis Celie zeigt ouch die Verordnung von Dorfmeister an aile Burgermeister aus der Mitte des Jahres 1943, in der er darauf aufmerksam machte, doss in Kirchen, auf Bildstocken, Statuen, Altaren noch immer Aufschriften in slowenischer Sprache standen. Der Burgermeister von Celie teilte mit, doss die Daniel-, die Marien- und die Nikolaikirche keine slowenischen Aufschriften hoben, die anderen Kirchen aber geschlossen seien. Bei 26 uberpruften Kruzifixen an den Wegen und Kapellen im Stadtbereich Celie war keinerlei slowenische Inschrift mehr zu finden, sondern nur noch solche in lateinischer und deutscher Sprache. Dorfmeister lehnte ouch aile Antrage zur Ausfuhrung von Prozessionen ab und verbot ouch iedwede Verbreitung von Drucksachen in den Kirchen. Neben den Verwaltungsorganen des Besatzers befassten sich ouch die Schutzpolizei und der Sicherheitsdienst, welche laufend von einem Referenten mit Berichten uber die Glaubenslage in Celie informiert wurden, mit den Religions- und Kirchenangelegenheiten. Die Nazis stellten 1941 sich seiber nicht nur als Befreier der sogen. Windischer "unter dem serbischen Joch" hin, sondern ouch als Befurworter der Glaubensfreiheit. Zwei vom Chef der Zivilverwaltung herausgegebene Erlasse trugen die Titel "uber den Austritt aus der Glaubensgemeinschaft" und "uber den Schutz der Bekenntnisfreiheit". Durch diese wollte er moglichst viele Menschen in die Gruppe der sogen. Gottglaubigen ziehen, wie 70 NEMSKA OKUPACUA CELJA IN OKOLICE es die Mitglieder der NSDAP waren. Diese mussten beim Eintritt in die Partei schriftlich erklaren, aus der Religionsgemeinschaft auszutreten und antworteten dann in den Unterlagen auf die Frage nach der Religion, sie seien "gottglaubig". Austritte aus den Religionsgemeinschaften waren damals keine seltene Erscheinung. Nach einer Statistik vom 29. November 1942 waren es in der Untersteiermark 4324 Personen, davon 828 im Landkreis Celie. Nach dieser Statistik gab es damals im Landkreis Celie 136.711 Katholiken, 632 Protestanten, 196 sonstige Christen, 1 Juden, 45 glaubige Nichtchristen, 828 Gottglaubige und 18 Nichtglaubige. Ahnlich wie im Deutschen Reich und in den osterreichischen Landern stellten die bewaffneten Abteilungen der Zivilverwaltung die beiden Hauptzweige der deutschen Polizei dar, d.h . die Ordnungspolizei mit der Schutzpolizei, die nach Militarmuster organisiert waren (Zuge, T ruppen, Batail lone etc.), die Gendarmerie, organisiert nach territorialem Prinzip, und die technische Nothilfe, eine Art Zivilschutz in Fallen von Naturkatastrophen usw .. Da in den Stadten vor allem die Polizei fur Recht und Ordnung zustandig war, formierte man in der Stadt Celie einzelne sogen. Dienste der Schutzpolizei mit Polizisten aus Klagenfurt. Hinsichtlich der Gendarmerie stellte man in Celie eine Gendarmeriehauptmannschaft mit einem Hauptmann auf, dem die Bezirksgendarmerieleiter untergeordnet waren. Die Mannschaften SA und NSKK, die in den ersten Wochen der Besatzung der Gendarmerie zu Hilfe standen, versetzte man nach einiger Zeit wieder in die Steiermark. Nach der Grundung der Landkreise bestand in Celie neben der Gendarmeriehauptmannschaft fur den Kreis Celie, T rbovlie und Brezice auch eine Gendarmeriekreisleitung, die dem Befehlshaber der Gendarmerie beim Chef der Zivilverwaltung fur die Untersteiermark untergeordnet war. Durch die Ausdehnung des Befreiungskampfes der Partisanen verringerte sich die Anzahl der Gendarmeriestellen, die Zahl der Gendarmen aber erhohte sich. Da die Deutschen in ihrer Besatzungspolitik auch scharfere Maf3nahmen durchfuhrten, vor allem Massenvertreibungen der slowenischen Bevolkerung, verlegten sie auch ihre militarisch organisierten Einheiten der Schutzpolizei in die Untersteiermark. In Celie war haufig die Bataillonkommandatur der Schutzpolizei einquartiert, iedenfalls war in Celie immer irgendeine T ruppe der Schutzpolizei prasent. Die Sicherheitspolizei und der Sicherheitsdienst waren der zweite machtige Zweig der deutschen Pol izei. Hierzu gehorte auch die Kriminalpolizei. 1m Deutschen Reich und in den osterreichischen Landern waren ihre Amter nach Landern aufgeteilt, in den be setzten Gebieten aber unter der Leitung eines Kommandanten oder Befehlshabers vereinigt. Fur den Landkreis Celie bestel lte der Kommandant, der SS Oberst Otto Lurker, schon vor der eigentlichen Besatzung die Leiter der Auf3enstellen aller drei erwahnten Dienste: Geheime Staatspolizei bzw. Gestapo, Kriminalpolizei und Sicherheitsdienste. Von diesen Auf3enstellen war die der Gestapo die wichtigste. Ihre Hauptrolle bestand darin, die Feinde un d Gegner des Nationalsozialismus und des Deutschen Reiches zu bekampfen. Wie die anderen Auf3enstellen der Gestapo in der Untersteiermark, hatte auch die Gestapostelle von Celie viel mit den Massenvertreibungen von Siowenen zu tun, sowohl iener nach Serbien und Kroatien, als auch die der Verwandten von Partisanen und getoteten Geiseln in die deutschen Ubersiedlungslager. Fur die Verfolgungen von Gegnern und Feinden des Nazismus und des Deutschen Reiches setzte sie Vertrauensmanner ein, se it 1942 auch sogen . Spaher, die yom Volk wegen 71 TONE FER ENC ihres Auftretens in Partisanenuniformen auch "raztrganci" - Lumpen - genannt wurden. Untergebracht waren sie vor allem in sogen . Gestapo Stutzpunkten, die man in einigen gro!3eren Gebieten des Kreis Celje wegen der Ausdehnung der Partisanenbewegung grundete. Weil sich diese Ausdehnung gerade im Kreis Celie am meisten entfaltete, siedelte im Fruhling 1942 der SS Kommandant Lurker mit einigen seinen Mitarbeiter aus Maribor nach Celie. Und das war auch die Zeit in der sich die blutigen Gewalthandlungen der Besatzer am meisten verbreiteten, denn damals wurden in den besetzten slowenischen Gebieten die meisten Geiseln hingerichtet. Die Fotos die bei einem ErschieBungskommando von hundert Geiseln am 22. Juli 1942 im Celjer Stari pisker von einem Gestapomann aufgenommen wurden, gehoren zu den schrecklichsten Dokumentationen der Besatzergewalt in den besetzten Te ilen Europas. Wie in vielen anderen Bereichen, anderte der deutsche Besatzer auch im Bereich des Zivilrechts so manches. Bereiche, denen eine besonderen Aufmerksamkeit zuteil wurden, waren die demographische Politik und das Standesamtswesen. Die Politik, die sich in der Tendenz nach einem rascheren und groBeren Wachstum der Germanisierung und im Rassismus zeigte, druckte sich auch in den besetzten slowenischen Gebieten aus. Da es zur vorgesehenen allgemeinen Einfuhrung des deutschen Reichsrechts nicht kam, blieb dem Chef der Zivilverwaltung das Recht zur Regelung dieses Gebiets sozusagen bis zum Kriegsende. Dieser Bereich war auch fur das Amt des Politkommissars des Kreises Celie, Dorfmeisters, und seines Referenten Dr. Karl Lehnert sehr bedeutend. Die erste Sache in diesem Bereich war die Wegnahme der Personenstandsbucher aus den Pfarramtern und die Ubertragung der Standesamtsangelegenheiten unter die Aufgaben der Reichsverwaltung und an die zukunftigen Standesamter, die aber erst gegrundet werden mussten. Eine sehr wichtige Angelegenheit des erwahnten Rechtsgebietes war die EheschlieBung. Durch Verordnung wurde es den deutschen Machthabern ermoglicht, die EheschlieBungen nach dem Prinzip der nationalen und nach der Rassenpolitik zu leiten. Ais die Mitgliedskarten des Steirischen Heimatbundes verteilt wurden, oblag die Zustimmung fur bestimmte Antragsteller und Antragstellerinnen dem Burgermeister. Weil es zu keiner Inkraftsetzung dieses Gesetzes uber den personlichen Stand kam, fuhrte man mittels Verordnung eine staatliche Fuhrung von Standesbuchern und EheschlieBungen vor dem Standesbeamten ein. Eine Ehe konnte nur in der Gemeinde geschlossen werden, in welcher der zukunftige Ehemann lebte. Die Verlobten mussten eine Bestatigung beibringen, dass sie standige oder temporare Mitglieder des Steirischen Heimatbundes waren. Angewandt wurden aber noch nicht, wie in Deutschland, die Vorschriften der zweiten Verordnung uber die Durchfuhrung des Gesetzes uber gesunde Ehegemeinschaften und desha lb war es den Verlobten noch nicht auferlegt, eine Bestatigung hinsichtlich gesundheitlicher Bedenken zur SchlieBung einer Ehe beizubringen. Die Gesundheitsamter mussten die Standesamter aber noch weiterhin daruber informieren, wenn es sich um einen begrundeten Verdacht uber eine infektiose Krankheit oder eine Erbkrankheit handelte. Es ging also um eine scharfe Kontrolle uber die EheschlieBungen, ob sich iene, die entweder schon deutsche Staatsburger waren oder es noch werden wollten, sich nicht mit Aus landern oder mit dem sogen. Schutzlingen verheirateten, oder umgekehrt, aber auch deshalb, um keine Ehe mit Erbkranken zu schlieBen. Dies wurde noch durch andere Gesetzesbestimmungen verscharft. Da noch keine ordentlichen Gerichte aufgestell t waren, waren auch ke ine 72 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKO LICE Ehescheidungen moglich. In dringenden Fallen war fur die lustimmung der Beauftragte fUr RechtsschutzmaBnahmen in Maribor zustandig. Der Chef der livilverwaltung erweiterte im Marz 1942 einige Gebiete des Reichsrecht auf die Untersteiermark; die Einfuhrung des deutschen Kriegsrechtes und mit ihm die Weh rpflicht, den obligatorischen staatlichen Arbeitsdienst, eine besondere Arbeitspflicht fUr die sogen. Schutzlinge und die Nurnberger Rassengesetze. Die Einfuhrung der Rassengesetze traf am meisten die sogen. Schutzlinge, die weder mit zeitweiligen oder noch mit standigen Staatsburgern eine Ehe schlieBen durften. Es folgte die Ernennung von Standesbeamten (fur Celie der Burgermeister Himmer) und ihren Beauftragten. Das Innenministerium entsandte als Standesbeamte nur Deutsche aus dem inneren Reich nach Celie, aber keine aus den osterreichischen Landern. Vielleicht spiegelt sich gerade hier die Bedeutung dieses Gebietes fur nationalsozialistische lwecke wider. Sie mussten streng die Forderung befolgen, dass in den Standesamtern nur deutsch geredet und geschrieben wurde . Auch die Verordnungen uber deutsche Taufnamen und uber die deutsche Schreibweise der Nachnamen mussten befolgt werden. Unter der deutschen Besatzungsmacht wurde zweimal eine Volkszahlung durchgefuhrt, und zwar am 10. Oktober 1941 und am 29. November 1942. Nach Angaben der l ahlung vom 10. Oktober 1941 hatte der Kreis Celie 32.276 Haushalte, davon die Gemeinde Celie 4.598, nach der lahlung vom 29. November 1942 aber 31.756, davon Celje 5.008. Nach der Auflistung vom 1. August 1942 gab es in der Stadtgemeinde Celie 89 StraBen und Gassen und 1.971 Wohnhauser. 73 TONE FERENC Tone Ferenc THE GERMAN OCCUPATION OF CELJE AND ITS SURROUNDINGS Summary Even before the attack on Yugoslavia, Hitler had plans for the administrative rule in Lower Styria. An initial brief period of German military rule was to be followed by a civil administration, the purpose of which would be to prepare all aspects of the annexation of Lower Styria to the German Reich, i.e. to the region of Styria: both de facto and de iure. The occupation system decided upon was equal to the one already implemented in a number of regions in Poland, France and in the Grand Duchy of Luxembourg. The primary task assigned the Head of the Civil Administration, Dr. Sigfried Uiberreither, was to "make the region German again". Dr. Uiberreither was to exercise this function until the formal legal annexation of the occupied Sloven ian regions to the German Reich, the conclusion of which was anticipated by 1 October 1941 . The Political Leader for the city of Celie, Anton Dorfmeister, and for the Celie region, Josef Eidenberg, together with their officials, took over control of the city on 14 April. Upon the dissolution of the political departments and municipal representative offices of the old Yugoslavia, government of the municipal offices was taken over in mid-April by the newly-appointed mayors, all but one of whom were of German nationality. In order to adapt the administrative and political system to that of Upper Sty ria as soon as possible, the occupational forces abolished the city's wards, established districts and merged the smaller municipal communities into larger ones. In this way, five rural districts were established in June. The largest of these was the Celie district, comprised of the city proper, the municipal communities of the city's wards, Gornii Grad, the maiority of the municipal communities of the wards of Smarie pri Jelsah, Sioveni Gradec and a part of the ward of Lasko. In June 1941, this district encompassed 54 municipal communities, while on 10 October 1941, it comprised 33 municipal communities with a total of 143A 10 inhabitants. As it bordered on the Independent State of Croatia (NOH) in the east, the occupying forces considered it particularly important. In some respects, Celie, with its location in the south of the region, was ascribed a similar status as was Maribor in the north. Celje was allocated a number of offices whose iurisdiction extended not only to the Celje rural district, but also to the T rbovlie and Brezice districts as well. The office of the Political Officer and later of the District Political Leader or Kreisleiter of the NSDAP for the Celie district had many departmental divisions and offices, and similar to the office of the Kreisleiter in Graz, was divided into two sections. The state administration had iurisdiction over six areas: politics, general internal and police matters and supervision over the municipal communities; matters related to the economy; the health department; the veterinary department; the district school advisor; and the district chief of army equipment. Meanwhile, the second section was competent for the district's self-management and operated in two areas: general and financial issues and social welfare matters, and war economy issues . 74 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE The municipalities were the only administrative units in the occupied Sloven ian territories that the Germans did not intend to abolish, but rather model after their counterparts in Germany and the annexed Austrian territories. For reasons of an economic and staff related nature, the municipal communities at that time were soon merged to form so called greater municipalities, 33 of these comprising the Celje department from October 1941 onwards (and 34 starting in 1943). As with other German wartime governments, the primary directive for these municipalities was also to make Lower Styria "German again" . Where there was no suitable "Volksdeutsch" or German national for the post of honorary mayor, the appointment of a professional mayor from Upper Styria was planned. The mayors of the greater municipalities answered directly to the District Political Leader (Politischer Leiter) - a title which was later changed to Kreisleiter. As there were not enough German nationals, the so-called "Volksdeutsche", qualified for administrative posts, several dozen officials had to be transferred from Upper Styria. As officials were transferred or drafted into the German army, the office of mayor changed hands, causing the appointment of up to three consecutive mayors in some of the municipalities. The administration of the municipalities was ordered according to the so called German Municipal Order, which was being introduced progressively by the Nazis also in the occupied Siovenian regions. The municipalities were divided into a number of departments, these being: the general management and the main administrative office; the police and social welfare department with a youth office; the cashier's office and bookkeeping department; the department for wartime economy with its subdivisions for food supply, the economy and the office for the issue of food vouchers; and the registry office. The Germans did not alter what were then the boundaries of the Municipality of Celje, and placed it under the jurisdiction of the Kreisleiter Dorfmeister. In mid-May of 1941, Dorfmeister appointed the Celje German national Robert Himmer as professional Mayor of Celje, whom the head of the civil administration entrusted on 1 September with the planned commission of the post of professional Mayor of the Municipality of the City of Celje. Himmer's definitive appointment as Mayor was to take place after the incorporation of Lower Styria into the German Reich. In addition to Mayor Himmer and his deputy, Dr. Heidinger, who was at the same time also head of the municipal administration, the administration consisted of 21 departments and offices, the majority of which were headed by Germans. These consisted of the office of the mayor; the personnel department; the bureau of financial affairs; the head office; the telephone exchange; the office for money orders; the office for food vouchers; the economic inspectorate; the we lfare office; the home for senior citizens; the registry office; the housing department; the registration office for the inhabitants of the city; the office for small businesses, crafts and the market; the municipal office for construction; the municipal community services and industrial plants (the water supply, property ownership, buses, gravel pit, and swimming pool); the funeral home (including the municipal graveyard and plant nursery); the municipal economy (including the forests owned by the city); the municipal library; education; and the city slaughter house. Altogether, 132 people were employed in the city administration and its offices and departments. The majority of these were of Siovenian nationality, and many were formerly employed in the Yugoslav municipal administration. All the departments and 75 TONE FERENC offices of the city's administration were located in the Town House, with the exception of the inspectorate for the economy, which was located at Bismarckov trg 6. In the legislative area, the German occupation in Celie abolished three courts, the Administrative Court for the entire Banovina of Croatia, the District Court, and the Municipal Court. In place of what were then the municipal courts, commissioners in charge of administrative bodies were appointed for the implementation of various order enforcing decrees and regulations. These administrative bodies concerned themselves primarily with precisely prescribed civil non-litigational matters. The occupying forces in fact never established rea l courts of law in the cities of the former district. The police officials of the police administration, "Order Police" (Ordnungspolizei) and Gendarmerie had the power to pronounce mandatory sentences, both gaol sentences and fines, within a certain scope. Non-political crimes were dealt with by the Criminal Police (Kriminalpolizei) under the iurisdiction of the Commander of the Security Police and the Security Service in Maribor, while the Gestapo dealt with political crimes. After interrogation of a suspect, the competent Gestapo official would write out a concluding report, which also included the recommended punishment. These punishments ranged 51 nd rd from deportation to a concentration camp of the 1 , 2 or 3 degree of severity, to execution. This first recommendation was then approved by the Beauftragter (authorized officer) of the Gestapo Headquarters in Maribor (or in Celie in 1942), while recommendations for execution required the approval of the Kommandant himself. However, the Head of the Civil Administration had the right to transmute the sentence or to lift it entirely. In the area of education, the German occupying forces acted in keeping with the principle that schools were crucial to the whole process of enculturation. To this end, a headquarters for education in Lower Styria was established in Graz. This was comprised of the district commissioners for education, Rudolf Rentmeister for the Municipality of Celie and Hermann Dohrn for the Cel ie outer suburbs and the city's surroundings, who were transferred together with a number of other officials to Lower Styria. By the end of April 1941, these were followed by 150 teachers, the maiority of whom were designated for the post of school principals, and not long after by the teachers for the primary schools. In July 1941, there were 860 German teachers teaching 72,400 children in 2,123 classes. The first task of these teachers was to supervise and conduct German language courses, which were almost mandatory for the inhabitants of Lower Styria. Many also assumed leading functions in the German youth organisation of "Deutsche Jugend", while a few dozen functionaries of this organisation also taught in schools as lay teachers. The German school system in Lower Styria was connected with the office for education of the "Kreisleitung" of the Styrian Heimatbund in Maribor. The representative of this body in the Celie District Leadership of the Styrian Heimatbund was Herbert T rotscher. The military operations conducted in April 1941 had no detrimental effect on the economy in the Celie district. Any adverse effects suffered by the industry were due to the lack of raw materials and labourers, which were mobilized into the Yugofslav army, as none of the industrial plants were demolished. In 1941, a special committee from Berlin made a tour of all the districts governed by the German Civil Administration and 76 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE elaborated a report of over 100 pages. This report recorded all the essential data for every district, including the Celje district together with the city of Celje, listing a number of industries seated in Celje and its surroundings. The Nazis had designated the occupied Sloven ian territories for colonisation, which they had already commenced during the war. For this reason, the committee was more interested in the agricultural capacities and forested areas of the territory. The German Civil Administration also carri ed out two surveys of the industrial plants and small manufactories on 15 September and 10 October 1941. The latter also encompassed the population statistics . The data recorded on the Celje district and the city of Celje are preserved in both these surveys. For regulation of matters in the area of finances, the commissioner for financial matters in Uiberreither's headquarters appointed commissioners for the new departments. For Cel je, this was the government financial counsellor Dr. Krauland, who also took over administration of the land registry offices. Since the frontier forces fell under the ju ris diction of the Reich Finance Ministry, a commander of the Border Customs Protection Service for Maribor and Celje was also appointed, Senior Customs Counsellor Deimel, who was soon succeeded by Saams. Tax collecting and taxation in general was initially carried out according to the former Yugoslav system, whi le authorisation to carry out all the tasks of the Yugoslav financial offices, including tax collection, was transferred to the offices of the German Re ichsfina nzm i n isteri um. Th e German occupying forces in Lower Styria completely reorganised the power supply system and the management of its resources. Several plants were merged into a public legal entity under the name of Energieversorgung Sudsteiermark (EV Sud), seated in Maribor. The head office of all the collieries was located in Celje, at Grabengasse 2, and the General Manager throughout this period was a construction engineer by the name of Ernst Loffler. The head administrative office of the national highroads and county roads was divided by the occupying forces in anticipation of the planned de jure annexation of Lower Styria to the German Reich according to the same principles as in the Austrian regions. The nd management of all the national and district 1sl and 2 category roads was therefore headed by the Gauleiter for Styria through the appropriate office under the jurisdiction of the Central Planning Board . All personal and material expenses were covered by the state. In the counties, offices for road maintenance and construction were established, and the Celje office was headed by the engineer Libert Igler. This office concerned itself with the maintenance of all roads in Styria, with the exception of the municipal roads, which were maintained by the municipalities. In the occupied Sloven ian territories, the Nazis viewed religion and the Church as an enemy for reasons of national policy, as they were one of the cornerstones of Slovenia's national identity. For this reason, the first violent measures carried out by the Germans in the occupied territories - the expropriation of church property, the mass deportation of priests and the curtailment of church services and religious rites - were aimed at religion and the Church. In Lower Styria, these measures were carried out by the office 77 TONE FERENC for Germanisation, seated in Maribor, and through its district branch offices (confiscations), the police (the mass deportation of priests), and the commissioner for Church matters of the Head of the Civil Administration, as well as other administrative bodies. The head of the Civil Administration for Lower Styria soon also ordered the expropriation of Church properties, including parishes, which were then used to house various offices or for other purposes. The monasteries came out worst in this process, as all without exception were expropriated, such as the Capuchin monastery in Celje, in which a temporary detention camp for deportees was set up. The attitude of the Germans differed towards the Evangelical Church, however, as in Lower Styria this Church was German and its congregation were predominantly members of the rather Nazified Schwa bisch-Deutscher Kulturbund cu ltural association. The mass deportation of Slovenes carried out by the occupying forces dea lt a blow to the majority of Slovenia's clergy, as priests were among those groups of deportees treated the most severely. For political appearances' sake, the Germans did not substitute the Levantine bishop Ivan Jozef T omazic. Here and there, a priest or two was allowed to remain in his parish, if the authorities judged him too old to be able to pose an obstacle to the Germanisation and Nazification in progress. In the Celje district of the occupying forces, there were 66 Catholic parishes, one German Protestant parish, and one parish of the Old Catholics Christian denomination, but by the end of August 1941, only 29 Catholic priests still remained in 19 municipalities. Only two priests remained after the first wave of deportations in the Celje Catholic parish, and later there was but one. Of the five churches in the city, three had been closed down and the Head of the Civil Administration had prohibited all sermons, prayers and singing in Slovene - even though the celebration of mass was held in Latin in Catholic churches at that time. This fervour in the abolishment of all that was Slovene in the religious life of the Celje department was also evident in the decree issued to all the mayors in mid-1943 by Dorfmeister. In this proclamation, he pointed out that there were still Slovene inscriptions that had yet to be removed present in the churches on the symbols, statues, and altars. The mayor of Celje reported that the churches of Sts . Daniel, Mary and Nicholas had no Slovene inscriptions, whereas th e other churches had been closed down. On the 26 statues of the crucifixion examined along the church paths and in the chapels in the area of the city of Celje, there were evidently no Slovene inscriptions left, as all were now either in Latin or in German. Dorfmeister also denied all requests for permission to carry out processions and prohibited the dissemination of all printed material in the churches. In addition to the administrative bodies of the occupying forces, the Security Police and the Secret Service also busied themselves with religious and church matters and received regular reports on the state of affairs in religious circles in Celje from the competent officials. Not only did the German Nazis depict themselves in 1941 as liberators of the so-called "Vindische" from "under the Serbian yoke", but also as advocates of religious freedom. The head of the civil administration issued two decrees on "dissociation from religious communities" and "the protection of rel igious freedom". The aim of these was to encourage as many new members as possible to join the group of so-called "believe rs in God" as were for example the NSDAP members. Namely, upon joining the party, new members were required to renounce all previous religious affiliations and henceforward 78 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE supply the response of "gottglciubig" to all questions in documents inquiring as to their faith . During this time, the number of dissociations from religious communities was not even that small. According to the statistics recorded on 29 November 1942, there were 4)24 such persons in Lower Styria, 828 of these being from the Celie district. Also according to the records, there were 136J 11 Catholics, 632 Protestants, 196 members of other Christian denominations, 1 Jew, 45 non-Christians of other denominations, 828 "believers in God", and 18 atheists in the Celie district at that time. Similar to Germany and the Austrian regions, the fundamental armed divisions of the civil administration were the two main branches of the German Police. These were the Ordnungspolizei or "Order Police", comprised of the Schutzpolizei (the regular uniformed municipal and country police forces) organised in military fashion (squads, companies and battalions), and the Gendarmerie organised according to the principles of territorial defence. There were also the Technische Nothilfe units for urgent technical assistance - a kind of civil defence force for deployment in case of natural catastrophes and other disasters. As maintaining law and order in urban areas is primarily the task of the police, the Germans established a Kommandatur of the Schutzpolizei or "Protection Police" in the city of Celie, comprised also of policemen from Klagenfurt. As regards the Gendarmerie, Kommandatur or General Headquarters was established in Celie with a Kommandeur, to whom all the Gendarmerie leaders within the district answered. The troops of the SA and NSKK, which assisted the Gendarmerie during the first few weeks of the occupation, were later transferred to Upper Styria again. After the establishment of the rural districts, Celie was not only the location of the HQ of the Gendarmerie for the Celie, Trbovlie and Brezice rural districts, but also the location of the HQ of the Gendarmerie for the rural districts. This answered directly to the Befehlshaber of the Gendarmerie at the HQ of the Gauleiter or Head of the Civil Administration for Lower Styria. With the growth of the Partisan resistance movement, the number of Gendarmerie outposts dwindled, while the ranks of the Gendarmerie grew constantly. As the planned policy of the occupying forces also included more severe measures, including the mass exodus of the Slovene population, units of the Schutzpolizei, organised in the same way as the military, were also brought into Lower Styria . Consequently, Celie was frequently the location of the HQ for a battalion of the Schutzpolizei, in addition to the Schutzpolizei company regularly stationed there. The Sicherheitspolizei (Security Police) and Sicherheitsdienst (Security Service) comprised th e second maior branch of the German police force. This also included the Kriminalpolizei (Criminal Police). In the Austrian regions of the German Reich, these two offices had separate headquarters in each county, whereas in the occupied territories, the offices were combined under the command of commanders or "Kommandants". The Kommandant for the Celie district was the SS Colonel Otto Lurker, who had already appointed the heads of all the three above-listed organisations prior to the occupation: the Security Police or in this case, the Gestapo, the Criminal Police, and the Security Service. The foremost among these three organisations was the Gestapo. Its main task was to quash the enemies of the state and all who were opposed to the Nazis and the Reich. Like all the other Staatspolizeistelle offices of the Gestapo in Lower Styria, the Staatspolizeileitstelle offices in Celie also had much to do with the mass exodus of the Slovenes. These Slovenes were both those sent to Serbia and Croatia, as well as the 79 TONE FER ENC relatives of the partisans and shot hostages who were sent to the German resettlement camps. Informants, and after 1942, also spies were employed to track down the opposition and enemies of the Nazis and the German Reich. The general populace soon dubbed these spies the "raztrganci" ("ragamuffins"), as they often tried to pass themselves off as Partisans. They were mostly housed in the Gestapo outposts, which were set up in some of the larger settlements of the Celje district because of the growing partisan resistance movement. As the resistance was strongest in the Celje district, Kommandant Lurker with a number of the members of his staff moved in 1942 from Maribor to Celje, where he remained until November 1942. This period was also the time in which the terror of the occupying forces in this region reached its peak, with the largest number of hostages shot in the occupied Siovenian territories. The photographs made by an officer of the Gestapo of the execution of 100 hostages in the Celje Stari Pisker gaol on 22 July 1942 are amongst the most resounding witnesses of the terror waged by the Germans in the occupied regions of Europe. As in many other areas, the Germans also altered much in the area of civil law. Particular attention was paid to demographic policies and registrarship. The aim of these policies, which was to promote the fastest and greatest possible growth of the German population - along with racist ideas, soon became evident also in the occupied Slovene territories. As the planned general implementation of German law was never carried out, the head of the Civil Administration retained his competencies in this area right until the end of the war. This area was also important to the office of the Political Commissioner of the Celje district Dorfmeister, and his Referent Dr. Karl Lehnert. The first step taken in this area was the confiscation of all parish registrars and the transfer of all registrary competencies to the state administration and the future registrar's offices which were not yet founded at that time. The juridical field of matrimony was a very important aspect of this legal area to the Germans. By means of a decree, German officials were able to exercise a discriminatory policy according to nationality and race in their record-keeping in this area. Applications for membership of the Styrian Heimatbund, for example, were approved or rejected at the discretion of the mayors and membership identification cards distributed accordingly. As the planned law on marital status was never enacted, it was instigated by decree that all civil registers were to be kept by state authorities and all weddings conducted before state-appointed registrars in order to be valid. Marriages could only take place in the municipality where the groom had permanent residence and engaged couples had to produce a certificate of permanent or temporary membership of the Styrian Heimatbund. Unlike in Germany however, the provisions of the second decree pertaining to matrimony on what was deemed a healthy marital union was not in force yet, so that couples wishing to marry were not yet required to produce certificates stating that there were no health-related scruples against their union. The medical authorities were however still under the obligation to inform the registrar's offices when there was reasonable suspicion of contagious or congenital disease. In this way, weddings were strictly monitored so that those who already were or might in future become German citizens would under no circumstances marry with foreigners or persons classified as "Mischlinge" (offspring from "mixed marriages"), or members of the so-called "Iesser races" . This was also to prohibit persons with congenital illnesses or defects from having 80 NEMSKA OKUPACUA CEUA IN OKOLICE offspring. These measures were also further reinforced by means of other legal provisions. As regular courts had not yet been established, divorce was not possible. In extreme cases, permission for divorce could be obtained pending approval of the request by the Commissioner competent for the implementation of ci vil decrees and regulations in Maribor. In March 1942, however, the head of the civil administration did extend certain areas of German law to Lower Styria. This entailed the enforcement of German mi litary law and with it also compulsory military service, the introduction of the compulsory Reichsarbeitdienst, forced labour for " lesser race" members, and the implementation of the Nurenberg racial laws. The enforcement of the German racial laws affected the "lesser race" members the most, which could not marry with temporary or permanent citizens. This was followed by the appointment of the registrars (for Celie, this was Mayor Himmer) and their deputies. The Ministry of Internal Affairs sent only Germans directly from the Reich and not from any of the Austrian territories to Celie to fill the posts of registrar. Possibly, this also reflects iust how great an import was attributed to this region in the plans of the Nazis. The demand that German be the only language used in the registrars' offices was strictly adhered to, as were the provisions on German first names and the German or Germanised spelling of surnames. The German occupying forces carried out two population censuses, the first on 10 October 1941 and the second on 29 November 1942. According to the data compiled in the census of 10 October 1941, there were 32,276 households in the Celie district, of which 4,598 were located in the Celje municipality, while the census of 29 November 1942 lists 31,756 households and of these, 5,008 in the Celie municipality. A list of 89 streets and roads in the Municipality of Celie compiled on 1 August 1942 states that there were 1,971 buildings containing housing units. 81 Aleksander Ziiek »SE NIKOLI NISMO BILl TAKO v MLADI, MOCNI, VERNIIN v FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« Franz Steindl (1944) Zvezni vodja Stajerske domovinske zveze 83 AlEKSANDER Zi t EK Orugo svetovno vojno in nemsko okupocijo Spodnje Stojerske sto pomenili tudi zo preprostego cloveko pomembno prelomnico. Ne somo, do sto v temeljih pretresli desetletjo nespremenjen nocin zivljenjo, novo ideologijo je poseglo tudi v posomeznikovo nojintimnejso sfero, mu skusolo nosilno privzgojiti nov sistem vrednot in go vkljuciti v zivljenje »nove skupnosti«. Nomesto bloginje posomezniko je stopilo v ospredje bloginjo skupnosti, ideole posomezniko so kruto podrejoli ideolom druzbe. Osebo je bilo vozno Ie kot »osebek«, sestovni del novego >>norodo«. Vzivljonje posomezniko v druzbo noj bi se kljub nocisticnemu ideolizironju druzine, izvedlo cimprej - to nologo noj bi prevzeli tudi no Stojerskem mnozicno orgonizirani vrtci, vzgojo zo skupnost in njene vrednote po noj bi nato prevzele posebne rezimske mlodinske orgonizocije (Hitlerjugend - HJ oziromo Deutsche Jugend - OJ). Mlodostniko bi no progu odroslosti prevzelo ORGANIZACIJA in go oblikovolo po svojih potreboh (go »uporabilo« kot vojscoko, delovco, posvetilo dekle moterinstvu ipd.). Toksen program je bil izdelon tudi zo Spodnjo Stojersko kot nov del rajho . Vlogo vsemogocne NSOAP je tu prevzelo Stajerska domovinska zveza (SOZ), ki se je pri uresnicevonju svojego poglovitnego ciljo (Hitlerjevo norocilo Uiberreitherju) oprlo tudi no domoce nocisticno usmerjeno nemstvo. Z delovonjem SOZ je bilo stojersko prebivolstvo prvic v zgodovini izpostovljeno toko vseobsegojocemu delovonju koterekoli posvetne orgonizocije. Z groznjomi podprto pridobivonje clonstvo po je dolo izjemen rezultot (kor 95 % zojetih) pri vkljucevonju v to politicno formocijo. Stiriletno delovonje SOZ je v slovenski zgodovini torej precej zonimivo obdobje, ki nom lohko sluzi kot izvrsten primer zo studij delovonjo rezimsko vodenih politicnih formocij . Obstoj in delo te orgonizocije sto sorozmerno dobro dokumentirono, soj so posomezne krojevne skupine, okrozjo in urodi Zveznego vodstvo ustvorili obsezne orhive, ki jih ni pretirano prizodelo niti neusmiljeno unicevonje orhivskego grad iva ob koncu vojne. 0 delovonju SOZ se lohko rozen tego poucimo tudi iz cosopisov Marburger Zeitung, ki je (?ostol urodni organ SOZ 5 . 7. 1941, in Stojerski Gospodor, ki go je Zvezno vodstvo SOZ ustonovilo 3. 5. 1941 in je zo ucinkovitejse sirjenje idej orgonizocije sprvo izhojol izkljucno v slovenscini (Ie z nemskimi podnopisi k fotografijom), kosneje po dvojezicno. Vsekoko so zo mikroraven (okrozje in krajevne skupine - KS) mnogo zonimivejse publikocije okroznih vodstev. Za Celje, ki go obravnovom v svoji razpravi, pride v postev Logebericht, l ki ga je Vodstveni urad II (VU II ) okroznego vodstva sprva izdajal v ciklostirani obliki, kasneje (avgust 1942- 1944) po so go tiskali v Cillier Oruckerei. Najprej je to list urejal Herbert Erker, kasneje pa je to nalogo prevzel Eduard Paidasch.2 List je objovljal predvsem povzetke vesti iz Stojerskega Gospodarja, Marburger Zeitunga in Siovenca, sodelovci okroznego VU II po so se v svojih prispevkih ukvarjali s tematiko Celja in okolice. Veliko prostora so namenjali protiboljseviski propagandi (akcijam proti narodnoosvobodilnemu gibanju), objavljali spiske ustreljenih - vedno je slo zo »komunisticne zlocince« in ne take - , ter zugoli crnoborzijancem in spekulantom. , Logeberichf, fose. 8, arhivski fond (AF) Der Londmt, Zgodovinski orhiv Celie (dolje: ZAC). ? Poidosch ie to nologo opmvliol od ieseni 1942 do pole1io 1944. Zosiisol1je E. PoiJoscho pred Voioskim sodiscern v Liubljoni 13. 6. 1945, Sad 66/45, clokumenfo 1 in 2, fose. 27; fv\uzei noveise zgodovine Celje (dolie: MNZC). 84 » 5E N IKOLI NISMO Bill TAKO MlADI, MOeNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« Lagebericht (marca 19~3 so ga preimenovali v Was ieder wissen muss) je torej postal na lokalni ravni trobilo SOl in obenem eksponent nacistienih raznarodovalnih ciljev. Priprave na ustanovitev in rojstvo Stajerske domovinske zveze 5pomladi 1941 se je zaeel odvijati ze dolgo pripravljan in naertovan proces, katerega cilj je napovedal ze Hitler v svo jem govoru 25. 2. 1940 v Munchnu. Kot nemski zivljenjski prostor je namree oznaeil »vse tisto ozem/ie, ki so ga kultivira/i, civilizirali in gospodarsko razviia/i Nemci«. Vse kasnejse parole in propaganda ter dejanja okupacijskih oblasti nam dokazujejo, da so si kanili Nemci 5 podobno argumentacijo prilastiti tudi zasedena slovenska ozemlja. 50013 je ze od leta 1940 napovedoval ustanovitev nove organizacije »domoljubnih« 5podnjestajercev,4 tako da so potekala obeasna posvetovanja spodnjestajerskih Nemcev v Gradcu in druge dejavnosti ze z nataneno doloeenimi cilji. Visek je tovrstna »pripravljalna mrzlica« dosegla konec marco 1941, ko so pod pretvezo ogrozenosti (Nemci naj bi bili v Sioveniji zrtve pravih pogromov) v Avstrijo evakuirali veeino Nemcev iz Siovenije. Celjski ueitelj Fran Ros v svojem dnevniku5 opisuje skorajda idilieno vzdusje v takratnem Celju: pastor dr. Gerhard May (nosilec reda Sv . Save III. stopnje) je 30. 3. 1941 se opravil sveean obred za kralja Petra II. in tako manifestiral navidezno kulturbundovsko lojalnost, dva dni kasneje (evakuacijo so izvedli 1. 4. 1941) pa je nemska propaganda ze objavljala »vesti« 0 terorju nad Nemci v Sioveniji (tudi v Celju) . Tik pred napadom na Jugoslavijo so v Gradcu zaeeli 5 solanjem bodoeih funkcionarjev SOl in doloeili veeino politienih komisarjev. Prvi dnevi v aprilu so tudi v Celju minili v znamenju negotovosti in obeutka nemoei sprieo blizajoeega se napada. 5. aprila so po Rosevem pripovedovanju unieili veeino arhiva mestne uprave in okrajnega sodisea, sicer pa vojne mesto skorajda ni eutilo. Celjsko obeinsko vodstvo (sreski naeelnik dr. lobec, zupan dr. Alojzij Vorsie in ravnatelj magistrata Ivo Subic) se je na veliki petek (11. 4.) odpeljalo proti Zalcu prieakat predhodnico 1. divizije planinskih lovcev (49. planinskega korpusa 2. armade), ki jo je vodil general Hubert Lanz. Ta enota je se isti dan zasedla mesto,6 eez nekaj dni pa je vojasko upravo zamenjala civilna. Nanovo formirana civilna oblast se je v veliki meri opirala na domaee nemstvo (kadrovanju je sluzila pray evakuacija v zaeetku aprila), medtem ko so visje stopnieke 3 Sudostdeuisches Inslitul (SOD I) je bil ustonovlien v Grodcu mojo 1938, vodil po go je dr. Helmut Corstonien. SODI se ie ukvorjol z bo li »znonstven im, ulemeljevonjem oneksionisticnih tezenj nocislicnego rezimo - dr, Helmut Corslonjen je 5e pred ustonoyilvijo lego institulo kot dr, Gerhord Werner poloyol po Slojerskern in zbirol gradiYo zo svojo knjigo Sproche lind Volkslum in der Uniersteiermork (i7510 ie lelo 1935), v koteri je ugotovljol, elo je Spodnjo StajNsko po krivici pripodlo Jugosloviji, soj se lu pojma jezik in naroelnosl ne krijeto (vecillo prebivalstvCl Ivorijo sicer slovensko govoreCi, toda nemstvu naklonjeni Vindism'ji!Vendi, medlem ko je norodnozovednih »Slo'lencevc molo), Tone Ferenc, Polilicne ill drZovljollske kotegorije prebivolslvo no Slojerskern pod nem5ko okupocijo, Prispevki zo zgodovino delovskego gibonjo 1960/61, IZDG Liubljono, iiI. 2 fdolje: T, F,: Polilicne.,j. 4 Tone Ferenc, Nocislicno fOmorodovolno politiko v lelihl941 -1945 (dolie: T, F" Nocisticno , .. ), Moribor 1968; sir, 745. ; Fron Ros, Celjski dnevnik, Celjski zbornik 1961, 6 Morburger' Zeitung, 20, 5. 1942. 85 ALEKSANDER ZitEK hierarhije zasedli predvsem avstrijski nacisti. Kot nekaksne civilne urodnike so tako iz Avstrije 16. 4. poslali vec stajerskih Nemcev - organizacijo uprovnega aparata v Celju naj bi prevzel Franz Konig, bodoco krajevno skupino Gaberje pa Karl Korber. 7 Vodilno garnituro so za oba celjska okraja Celje-okolica in Celje-mesto (okraj Celje okolica so ukinili ze 18. 6. 1941, ostale okroje pa 1. 7. 1941, ko so presli na okrozno organizacijo) oblikovali v Frohnleitnu 8 Akcijski stab so poleg obeh politicnih komisarjev T onija Dorfmeistro (mesto) in Josefa Eidenbergerja (okolica) sestavljali se komandirji zandarmerije (v Celju je bilo od poletja 1941 dalje oroinisko glavarstvo) in urodniki varnostne sluzbe (SD; v Celju najprej esesovski stotnik Gustav Fast, kasneje podporocnik Siegfried Presuhn) in gestapa (v Celju esesovski podporocnik Hermann Jung in kasneje narednik vodnik Toby)9 Teritorialno je celjsko okrozje obsegalo ozemlje naslednjih okrojev: Celje-mesto, Celje okolica, Gornji Grad, vecino okroja Smarje pri Jelsah in del okrojev Siovenj Gradec in 2 Lasko . Okrozje je merilo 1.826,28 km , v 54 oziroma 33 obcinah (jeseni 1941 je prislo do njihovega zdruzevanja) pa je zivelo 143.410 Ijudi. IO 14. 4. 1941 so okupacijske oblasti rozpustile stare obcinske odbore, politicni komisarji pa so zaceli z delom 15. ali 16. 4. 11 in najprej oprovili imenovanja novih zupanov (seveda iz vrst »Iojalnih« SpodnjestajercevL ki so bili podrejeni celjskemu dezelnemu svetniku (Landrotu) . Toni Dorfmeister je kasneje s to upravno funkcijo zdruzil se politicno (kot okrozni vodja SDZ). Celjski zupan Robert Himmer je pred vojaskim sodiscem povedal,12 da je Dorfmeister opravil njegovo imenovanje konec aprila, z delom pa je zacel v zacetku maja (3. 5.). Potenciral je predvsem svojo vlogo uradnika v upravi, medtem ko naj bi politicno poslanstvo opravljali predvsem funkcionarji (krajevni vodje) SDZ - ti naj bi tudi sestavljali spiske oseb, ki bi prisli v postev za preselitev. Podobno formulacijo 0 razmeroh na Spodnjem Stajerskem v casu okupacije l3 najdemo tudi v besedilu vojaskega sodisca v Celju - tudi po mnenju sestavljalca tega porocila naj bi glavno vlogo pri izganjanju imela krajevna vodstva SDZ. Na podlagi korespondence krajevnih uradov SDZ z okroznim vodstvom lahko trdimo, da je bil odnos posameznih vodij KS SDZ do problematike izganjanja simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja zelo razlicen. Veliko urgenc okroinega vodstva, v katerih pozivajo krajevne organizacije, naj dostavijo sezname simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja s svojih obmocij, se namrec vraca kot Leermeldung (taksnih oseb v nekem okolju naj li ne bi bilo't po drugi stroni pa so stevilni zupani (sodec po pricevanjih tudi Himmer) rode volje oprovljali tudi posle, ki niso neposredno sodili v »uprovno« sfero. ; Ivan Jurcec, Nocisticni "IJbermensch" v nosih krolih; Celjski zbornik 1961. 5 Med Bocem in Bohoriem (ured . M. Zagar ot 01.), Sentiu,', Srnarie pri Jeisoh 1984, Tone Ferenc, Nemsko okupociio, sir. 249. " Pray tam, sir. 259. lO Prov lam, sir. 253. 1: Prov 10m, st.-. 249. 1? Zosiisonie Roberto Himmerio prod Val. sodiscem v Liubljoni, I. Sod 58/45, dokument 51. 2, lose. 27, MNZC :3 Priiike no Spodniern Sfoierskem 'I cosu okupociio, Voiosko sodisce Celje, 20. 6. 1945, lose. 27, mopo I, MNZC 86 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« Zvezni vodia Staierske domovinske zveze Franz Steindi. 87 AlE KSANDE R ZIZEK Z vzpostovitvijo sistema civilne uprave, ki ji je no Spodnjem Stojerskem nocelovol dr. Sigfried Uiberreither (izvojol je tudi zokonodojno oblost), je nopocil tudi tezko pricokovoni trenutek obrocuno z nodlezno »slovensko« inteligenco (iz Celjo in okolice so 16. 4. odgnoli prek Maribora v Srbijo kar 40 uciteljev in profesorjev) 14 in obenem trenutek, do spodnjestojersko Ijudstvo s primernimi sredstvi novdusijo za Veliko Nemcijo in nocizem. T ovrstno novdusenje noj bi predvsem budilo SOZ, ki je dobilo ime po predvojni Steirer Portei in so jo 7. 5. nojprej nopovedoli z lepoki, 10. 5. po so Uiberreitherjevo odredbo 0 ustonovitvi SOZ objovili tudi v mariborskem Stojerskem Gospodarju. Okroznico Zveznego vodstvo SOZ z dne 28. 4. 15 je predvidevolo razdelitev 100.000 dvojezicnih letokov, ki so jih politi cni komisorji dobili iz Moriboro, 4. in 5. mojo so izobesili serijo plokotov in razdelili brosurice 0 vkljucevonju v SOZ, 7. in 8. mojo so propogondno okcijo rozsirili no cosopise (Stojerski Gospodor in Marburger Zeitung) in radio. Stojerski Gospodor je obljubljol, do bo nova orgonizacijo omogocolo »vsem domoCim in z iskrenim domoljubjem prezetim Stojercem, do dojo izrazo svoji pripodnosti k domovini, Reichu in Fuhrerju«, zatorej: »Pricokujemo, do ne bo niti enego posten ega Stojerco, ki bi ostol ob strani, temvec bodo vsi brez pridrzko vstopili v SOZ, kdor ostone izven SOZ, se izreko zo strahov/odo v zadnjih 23 letih«. 16 Uiberreither po je zatrjevol: »SOZ bo ana velika orgonizocijo, ki bo obsego/o vse dobromis/ece Stojerce «. 17 Sef civilne uprave je no celo SOZ postovil ovstrijskego nocisto Franza Steindlo, ki se je radii v Eisenerzu 5.4. 1911, 1928. vstopil v HJ, leta 1930 po so go sprejeli v NSOAP. 18 Ce je bilo stem imenovonjem reseno vprosonje vrhovnego vodstvo, sevedo se ni receno, do je bilo tud i no nizjih nivojih orgonizacije no voljo dovolj sposobnih voditeljskih osebnosti . Novi oblostniki so se pri oblikovonju vodstvene hierorhije zopet nasion iii no tiste, »ki so se v nojtezjih cosih, ne oziraje se no pregonjonjo, odkrito prizno/i k nemskemu norodu«. 19 Take Ijudi po je povezovolo orgonizacijo Kulturbund, ki so jo 11. 5. 1941 z vsemi costmi kot celoto vkljucili v SOZ (kulturbundovci so postoli jedro SOZ, brez preverjonj so postoli njeni stolni ciani). Uiberreither je kulturbundovce v Mariboru opozoril, do bodo »kot predhodnico, kot jedro SOZ, prevzeli vodilno mesto« in nodoljevol, do noj njihova ovtoriteto temelji no »zauponju, Cistosti in pravicnosti«.20 SOZ je bilo misljeno kot vmesno orgonizacijo, ki noj bi Ijudstvo vzgojilo v nocisticnem duhu in mu privzgojilo nocisticni sistem vrednot, NSOAP (vonjo je bilo vclonjeno Ie izredno tanka vodilno plost SOZ) po bi no Spodnjem Stojerskem ustonovili sele cez nekoj " Fran Ros, Celjsko solstvo med ok upocijo, Celjski zbornik 1961. ~, Tone Ferenc, Quellen zur nationalsozialistischen Entnationaliesierungspolitik in Siowenien 1941-1945, Zaloibo Obzorja, Maribol" 1980 (dolje: T. F, Quellen ...), dokumenl 51. 39, str. 81. 16 Stajerski gospodar , 51. 1, 3. 5. 1941. 17 Stajerski gospodar, sl. 1,3.5. 1941 . '3 Po poklicu je bil ui'itelj, vendar so ga leta 1933 iz politicnih razlogov odpustili. Poslej se je prezivljal kot uCitelj smucanja, vodil po je tudi brigado SA v Avstriji. Po neuspelern nacisticnem pucu leta 1934 je bil obsojen no 9 mesecev zapora, po anslusu pa go je Uiberreither poklicol v vodstvo gaua NSOAP Steiennark. Udelezil se je tudi vojne no Norveskem in ze od aprila 1941 sodelovcd pri pripravi SOZ. Staierski Gospodar, sl. 2,10.5. 1941. 1y Staierski Gospodar, 51. 1, 3 . 5. 1941. ,0 Marburger Zeitung, 12. 5. 1941. 88 »SE NIKOll NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« let. Nova organizacija naj bi se financirala z mesecnimi prispevki clanstva, ki bi glede na dohodek posameznika znasali 20 pfenigov in vec2 1 Ze pred uradnim zacetkom delovanja je imela SDZ v blagajni kar precejsnje premozenje - prisvojila si je namrec kapital in prostore zvez in drustev, ki so prenehala delovati z odlokom komisarja za ukinitev drustev, organizacij in zvez (Stillholtekomissor).22 Vodstvo SDZ je med 11. in 17. majem pripravilo vrsto zborovanj,23 na katerih so prebivalstvo spodbujali k vpisu} SDZ. Temu prvemu valu zborovanj je sledil ori~ntacijski popis interesentov za vstop v SDZ. Popis so pripravili po krajevnih skueinah SDZ med 17. in 25. majem 1941 . Krajevna vodstva so vpisovala bodoce clane SDZ in Nemske mladine (DJ) v tako imenovani »zbirni seznam« (Erfossungsliste), ki je vseboval osebne podatke prosilca (ime, priimek, naslov, kako dol go ze zivi v doloceni KS) in opombo 0 tem, v kateri formaciji je pripravljen sodelovati (Nemska mladina, za moske vermansaft (We hrmonnschoft)). Prosilec je nato dobil »predlozitveni list« (Antrogeschein) za vpis v SDZ oziroma Nemsko mladino in osebni vprasalnik (ime, poklic, obcevalni jezik, narodnost, podatki 0 sodelovanju v politicnih in drugih organizacijah ter 0 predkaznovanju), ki ga je moral skupaj z »m alim dokazom 0 izvoru« (kleine Abstommungsnochweis - »rodovnik« s podatki do starih starsev) osebno predati komisiji za sprejem (s tem potrdilom so preprecevali sprejemanje JUdov) 24 Rezultati tega orientacijskega vpisa v SDZ so bili izjemni - kar 95 % spodnjestajerskega prebivalstva (vpis v SDZ so v T rbovljah in Brezicah zaradi negotove nemsko-italijanske meje izvedli sele od 25 . 10 do 2. 11 . 1941 ) se je odzvalo pozivom Zveznega in drugih vodstev SDZ, se bolj pa so se Ijudje seveda odzivali na neprikrite groznje z izgonom, ce se s svojim pristopom k SDZ ne bi hoteli »priznati k firerju in rojhu« 25 Voditelji krojevnih skupin so najpozneje do 27. 5. okroznemu vodju sporocili stevilo ka ndidatov za vstop v SDZ, okrozni vodje pa so Zveznemu vodstvu poslali podobna porocila do 29. 5. S 1. junijem 1941 se je zacelo delo sprejemnih komisij, ki so na osnovi zbirnih seznamov rosno in politicno ovrednotile prosilce za vstop v SDZ. Delo sprejemnih komisij Problematiko rasnopoliticnega ocenjevanja spodnjestajerskega prebivalstva in sprejemanja v SDZ je izcrpno obdelal dr. Tone Ferenc v razpravi Politicne in drzovljonske kategorije prebivolstvo na Stojerskem pod nemsko okupacijo,26 tako da bom na tem mestu po omenjeni razpravi povzel Ie najbistvenejse in za razumevanje strukture SDZ najpomembnejse ugotovitve. Mobilne (Ietece) sprejemne komisije so zacele z delom 1. 6. 1941 . Rasnopoliticna ocenjevanja so bila organizirana po krajevnih skupinah (vodja krajevne skupine je ?l Befehlsblolt del' Bundesfuhrung des Steirischen Heimotbundes (dolje: Befehlsbloti), Folge 1, Moi 1941. 72 V okraju Celje-mesto je obstajolo kar 163 drustev, katerih premozenje je Emil M;glitsch (ta je opravljal funkcijo ukinilvenega komisarja za Celje) pa poroCilih bank ocellil Ila okrog 3 milijone ciinorjev. T. F., Quellell ... , dokumenl st . 46, srr. 89. )3 T. F., Politicne ... , str. 72. 7' Befehlsblott, Folge 1, Ma; 1941 . 25 T. F.: Pol ilicne ... , str. 73 . ?6 Prav lam. 89 AlEKSANDER ZIZEK sodeloval tudi pri delu komisiie, niegovo mnenie pa ie bilo odlocilno pri politicni oeeni posameznika ali druzine, sai ie dobro pozna I lokalne razmere}. Spreiemno komisijo so sestavliali: liudskopoliticni referent (imenoval ga ie dr. Helmut Carstonien, Ijudskopoliticni referent pri lveznem vodstvu SDl), rasni preiskovalee (imenovol ga ie Rasni in kolonizaeiiski glavni urad SS), kot pomozno osebie pa so vsaki komisiji dodelili dye urodniei (urodnika), kuririo in soferio. 27 Kot receno, so splosno oeeno posomezniko sestovili no osnovi rasne in politicne oeene. 28 Politicno oeeno ie oblikovol kraievni vodio; odlocilen ie bil sevedo odnos do nemstvo, svoio tezo po sto imelo tudi soeiolno onomneza in seznom opriori zovrnienih oseb (v to kotegoriio so sodili vplivni in nemstvu izrozito sovrozni izobrozenei - te so lOvrnili, ceprav so bili mordo rosno ustrezni). Priblizno mesee dni kosneie (8 . 7. 1941) ie v Stoierskem Gospodoriu izsel Steindlov clonek Kdo lahko postone clan SOl, v koterem ie pohvolil rosno sliko no Spodniem Stoierskem, ki do ie »izreeno dobra«, soi ie Ie 2- 3 % liudi, ki ne lOdoscoio bioloskim lOhtevom lo spreiem. Steindl sevedo ni pozabil povedoti, do »osebe, ki so se kot vodilni Siovenei udelezili protinemskih okeii, asoeialni elementi, zloCinei in piianei ne moreio postati ciani SOl«. Pod drobnogled so vzeli tudi doselienee z Goreniskego in Primorskego (posebno razumnike). Izsledke rasnopoliticnih pregledov v eeljskem okroziu ie vestno obiovil tudi Stoierski Gospodor (7. 6.). V prvem valu spreiemov ie bilo v okroziu v SDl spreietih 101.759 liudi, 24.831 moskih med 18. in 45. letom ie bilo priprovljenih sodelovoti v vermonsoftu, 9.635 mlodih med 14 . in 18. letom po se ie vpisolo v Nemsko mlodino. Clonstvo v eeljskem okroziu ie preielo izkozniee s stevilkomi od 100.001 do 200.00029 locosno oziromo stolno clonstvo v SDl ie toko postolo nov kriterii lo rozvrsconie spodniestoierskego prebivolstva, ki go ie okupator do tedoi (v sklodu z raziskovomi SODI) delil no folksdoicerie (ti so imeli vsoi enego roditeljo nemske norodnosti), vindisarie (germonizirano prebivolstvo, ki govori »slovensCini podoben« iezik - kriterij ie bilo rabo germonizmov!) in Siovenee (somo tem so »pripisovoli« slovensko narodno lOvest). Spremembe stotuso clonstvo (iz zocosnego v stolno) in vstopi novih clonov so se v okviru kraievnih sku pin (v zocetku iziemno svecano) izvaiole dvokrat letno (iunijo in deeembro) s simbolicno predoio clonskih znokov (izkozniee in znocke Stoierske domovinske zveze). ?/ V celiskem okroziu so delovole kor Iri loksne skupine, eno od mesl zo politicnorosno vrednolenje po ie bilo v Villi Deulsch ab Voglaini (no iugavzhodnem obrobiu meslo). 2e Leslvieo polilicnih oeen ie imela pel stopeni: A vodilno nemski, B - nemski, C - rovnodusen, D - nemslvu sovrazen, E - nemsivu vodilno sovrazen. Najvec kondidalov ZC1 5preiem je dobilo oeeno C (noved. rozprova sir. 75). Rosni p,-egled ie delil liudi no sliri skupine: prav dobra (I), dobro (II), povprecno (III) in nelJstremo (IV). Skupno oceno se ie lahko glCJ5ilo "brez pomislekov" ali "nepoiaslljeno" (kar Ie pomenilo odklonitev) . 79 BefehlsblCJH, Folge 1, Ma; 1941. NotCJncnejse podolke povzemam iz razprave dr. Tonela Ferenca: vseh komisiisko preg1edonih ie bilo v eeliskem okrozju 115.451,48 jih ie dobilo rasno oeeno I, 17.286 II 85.615 III (74 %) in 12 .502 IV. Politieno oeeno A ie dobilo 333 kCJncliciatov, B 7362, C 102.746 (GO %), D 4489 in E 521 . Ocene lO meslo somo se razlikujejo v delezu II. rasne skupine (10 v meslnih KS prevladuie z 52 %) kar priea 0 subieklivnosli strokovniakov za rasna vprasonjo. 90 »SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« Teritorialna organizacija I I Ok r 0 it i 0 30 I... c_e.lie __ .. 11 Maribor-mesto I I Maribor-okolica I I Ptui I .1_L.iu.t.o.m_e.r_.. 1 I Brezice I I T rbovlie I /~ 31 144 k r 0 i e v nih sku p i n DDDDDDDDDDDDDD + ------. (s po 800 d 0 10001iudmi) 32 0000 0000 + + + B '0k i (od 100 do 200 liudi) 33 00000000000000000000000000000000000000 ," Teritoriolno organizociia SDZ se je opda no okupotorjevo ci'/iino oblasf. Spr/CJ se je zo potrebe orgonizociie formirolo 5 okrOlij, po dokoncni razmejilvi z Iialijo po sta bili oblikovani SC okrozji Brezice in T rbovlje. Q\ 91 AlEKSANDE R ZIZEK Z odredbo Zveznega vodstva SOZ 34 ie bila potriena teritorialna organizaeija SOZ v ee liskem okroziu - to ie bi lo razdeljeno no 38 kraievnih sku pin, 158 celie in 687 blokov. Mesto samo ie bilo razdelieno no 4 kraievne skupine: Ostrozno (Forstwald), Gaberje-Hudinja (Kotting), Lisee (Laisberg) in Zagrad (Sehlossberg) 35 StnJdl/ra i:lanstva Sol v mestnih krajevri h skLpinah leta 1942 IBvSi aari kUtubuldl 2828 DZaCasri aani 2177 Soz Ostra1no Naistevilneisa ie bila kra ievna skupina Gaberie- Hudinia s skupai 4341 prebivalci. Ob dnevih kraievnih skupin 31. 7. in 1. 8. 1943 so v Staierskem Gospodariu36 to KS pohvalili kot skupino z naivecjim delezem nemsko govorecih (tedai ie imela to KS 6053 prebivalcev). V KS Gaberie- Hudinia ie delovalo 7 celie in 25 blokov37 Stevilcno druga ie bila s 3016 (1942) oziroma 4471 (1943) prebivalci pretezno kmecka kraievna skupina Ostrozno. Clanstvo SOZ ie bilo organizirano v 4 eelieah in 20 blokih. Leta 1942 sta imeli preostali mestni kraievni skupini Lisee in Zagrad skorai enako stevilo prebivalcev (glei grafikon), leto kasne ie po se ie stevilo prebivalcev (do razlike prihaia zato, ker so upostevani Ie za ieti v SOZ, tisti ze vclanieni ali po v proeesu regulirania clanstva) v KS Zagrad povzpelo no 3904, v KS Lisee po no 3437. KS Zagrad ie bila leta 31 Befehlsblatt, Foige 3, Seplember 1941 , Verordnung VA 10/41. 35 AF Okroznega vodstva SOZ Celie, Arhi'l Republike Siaveniie, Oddelek zo dislocirono orhivsko grodivo II (dalje: ARS OOAG II), lose. 632 (novo ureditev 3), mapa III, podatki zo leto 1942. 36 Stajerski Gospodar, 7. 8. 1943. 3; AF Okroznega vodstvo SOZ Celie, ARS OOAG II, lose. 632 (novo ureditev 3), mapa III, podotk, zo leto 1942. 92 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOeNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« 1942 rozdeljena no 5 celic in 20 blokov, KS Lisce po no 6 celic in pray tako 20 blokov38 lnacilnost teh dveh KS je tudi visok delez bivsih clanov kulturbunda. Ozemlje navedenih KS je namrec obsegalo center mesta in ozja juzna predmestja (tezisce celjske obrti, trgovine in administrativne dejavnosti). Marburger leitung je 14. 8. 1942 objavil clanek 0 resevanju vprasanj Clanstva SOl, s katerim lahko zakljucimo poglavje 0 clanstvu in teritorialni organizaciji SOl. V clanku izvemo, do so pristopne izjave (Antrogschein) po komisi jskem rasno-pol iticnem pregledu iz krajevnih skupin poslali lveznemu vodstvu. Ovomljivi primeri so morali pred komisijo se enkrat, pristopne izjave spre jetih po so ostevilcili (s clansko stevilko novosprejetega ciano SOl). V Upravnem uradu (Verwoltungsomt) lveznega vodstva so nato podatke 0 novih clanih pretipkali, uredili po krajevnih skupinah in clanskih stevilkah ter vnesli v tri kartoteke: v kartoteko krajevnih sku pin in centralno kartoteko (obe pri lveznem vodstvu) ter v kartoteko krajevne skupine. Pri lveznem vodstvu je poleg obeh navedenih kartotek obstajala tudi temeljna knjiga clanstva (Grundbuch), ki je vsebovala tudi podatke 0 denarnih prispevkih posameznega ciano. Vnosu v evidenco je nato sledila izpolnitev clanske izkaznice, primerjava podatkov, zigosanje in posiljanje izkaznic v krajevne sku pine. Stroga kontrola nod clanstvom ki je segala vse do celice (seznam clanov v posamezni celici - Zellenliste, ki jo je oblikoval vodja celice, ter kartoteka - Zellenkartei, ki so jo hranili pri vodstvu KS SOZ) in bloka (seznam z naslovi, podatki 0 spremembah stanja - rojstvih, porokah, smrtih, preselitvah ipd.), je pray gotovo znak za izjemen pomen te organizacije, ki je svojemu clanstvu zagotavljala vsaj simbolicen obcutek vornosti. Ze ce je nekdo postal zacasni clan te organizacije, je obenem dobil tudi drzavljanstvo no preklic, ki go je (teoreticno) obvarovalo preselitve, mu omogocalo zaposlitev in napredovonje v sluzbi, skratka prezivetje. Kljub izjemno strogim kriterijem za sprejem, ki so jih komisije uporabljale v zacetku, po so vojni dogodki (porozi sil Osi) poskrbeli za otopitev osti elitizma pri sprejemanju novih clanov. Vedno vee odklonjenih prosilcev za vstop v SOl (ki so z zavrnitvijo avtomaticno postali zascitenci) je bilo naknadno sprejetih (zadnja in najvecja taka akcija je potekala poleti 1943)39 Vprasonje drzavljanskih kategorij40 spodn jestajerskega, gorenjskega in koroskega prebivalstva je bilo nakazano v Odredbi 0 pridobitvi drzavlianstvo v osvoboienih -q /\F Okroinego vodstvo SDZ Celie, ARS ODAG II, fose. 632 (novo IJreciitev 3), mapa III , podolki zo lelo 1942. 39T. F., Politiclic .. " str. 87 in nasI. ,(, T, F.: Nacislicno ,., Po drlovljanstvu se je prebivalstvo delilo na : 1) liemsgLd.u.o.YiiOJ.!.e, (10 so bili vsi Nel1lci ali nemski drzavliclili brez drzovljanslva, bivaioCi no Spodniem Stoierskcm, Koroskem in Kronjskem, ocllok notronjego ministra je za vslap v to kolegorijo zohte'lol Ciansl'la v Kullurbundu, akfivno zavzcmonje za nemstvo ze pred zasedbo in seveda uslrezen rodovnik); 2) DJj.9'{]j(JDSL.D..a_PleI<:Jic - po 10 letih bi posamcznik, uv(scen 'I to kotegorijo, postal polnopraven driavljon oli po bi mu drzovlionslvo preklicali {to bi se zgodilo, ce bi denimo adklonil gennanizocijaJ. To kotegorijo je bilo namenjeno lojalnim prebivalcem zosedenih obmoCij, To je pomenilo vsaj zacasno c':Ianstvo v SDZ (ol i 'I 93 AlEKSAN DER ZIZEK podroejih Spodnje Stojerske, Koroske in Kronjske 14. 10. 1941, to okt sefov ci vilne uprove po je svojo potrditev dozivel z odlokom drzovnego notronjego ministro 10. 2. 1942. To kratek ekskurz v provni polozoj spodnjestajerskega prebivalstvo in po mraene napovedi glede usode zasCitencev (izselitev v IV. valu, ki je pa niso izvedli, zadnji pregled za sprejem v SOl ter izgon, sterilizacijo in koncno unicenje z delom) pray gotovo pojasnjujejo neverjeten »uspeh« te orgonizacije in tudi strog nodzor nod elonstvom ter dokumentocijo SOl. 14. 4. 1942 je l vezno vodstvo za clane odredilo tudi obvezno nosenje oznacb SOl, sicer jim je grozila podobno obravnava kot zascitencem. Okupator se seveda ni slepil z neprekosljivo vnemo Spodnjestajercev za vzgojo v nacisticnem duhu. lvezni vodja Franz Steindl je tako 1. 7. 19424 1 izjavil: »Politieno rozpolozenje je po oprilu 7947 nedvomno podlo. To po zoto, ker novdusenje soma po sebi ni neko trojno stonje in so Ijudje mnogokje imeli pretirono ideolno predstovo 0 rojhu ... Tezko je no stevilkoh ugotoviti rozpo/ozenje. Do bi v neki meri mogli prikozoti to sliko v stevilkoh, bi mordo 'ohko rekli, do je 7 % Spodnjestojercev priprovljen, do gre z rojhom eez drn in strn do konco, mordo 9 % je brezpogojno zonesljivih, vendor ne odloenih, do bi vzeli nose tudi skrojne konsekvence. No nosprotni stroni rozmerje ne utegne biti drugoeno. Morda je tudi tom somo 7 % priprovljenih, do gre z nosprotnikom do krojo v vseh okolisCinoh, 9 % po bi se jih ustrosilo zodnje konsekvence. Vmesnih 80 % Ivori siroko mnozico, kotere pridobitev je nasa nologo.« Notranja struktura SDZ Notranje oblikovonje, predvsem po seveda kodrovska politiko SOl, je v stiriletnem obdobju obstojo te organizacije sledilo splosnim razmeram in ra zvoju okupacijske uprave pri nos. Medtem ko je bilo obdobje do pomladi 1942 posveceno izgradnji upravnih in politicnih struktur (ustanavljanje novih uradov in sluzb ter kadrovska siritev obstojecih), je cas do pomladi 1943 cas nojvecjega vzpona novega politicno-upravnega sistema (v SOl je znacilnost tega obdobja prirejanje t. i. »okroznih dni« - Kreistog), ki ga v nadaljevanju leta 1943 zaustavita neugodna svetovna politicna situacija in mocan protinemski naboj, s katerim usmrtitve, deportacije in drugi okupatorjevi ukrepi zaznamujejo v zacetku precej pronemsko (ali vsaj strpnejso) zavest stajerskega prebivalstva 4 2 Izrazito odklonilen odnos do okupatorjeve oblasti se manifestira tudi z neizpolnjevanjem clanskih obveznosti do SOl (denarni prispevki), kar je hromilo delovanje organizacije in povzrocalo redukcije uradniskega aparata. lvezno vodstvo tako v dopisu, ki ga je Kamtner Volksbundu -' koroski razliciei SOZ, ki io je Friedrich Rainer kljub negodovaniu paliiiskega vrha vse boli organiziral kot NSOAP); 3) ZQS~ililll~_e, katerih status ie ugasnil, ko so zop usf ili Roih, l1 iso pa mogli postali polnopravni nemski driovlioni, hkrafi po ie njihova "zosi'ito" omogoi'.ala izrabo njihove delovne sile It. i. posebno delo'lna obveznost - Sonderdiellslpflicht je bila zanje uvedeno 24. 3. 1942, skupaj z uniformirano delovno sluzbo za driavliane no preklie) . .., Stone Tereak, Iz fainih okupatorievih orhivov, Cefiski zbomik 1961, Stabni razgovor 1. 7. 1942. str. 108 :7 To zaves! ie bi!a vsekokor posledica ideolne pl'edstove 0 nemski organizoeiii in ureienosfi >>I1ove« NemCiie; v tem so vieleli provo oloisonje v primerjovi s korumpiranos!io in zoostalostio bivse Jugoslavije. 94 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MlADI, MOeNI, VERNIIN FANATleNI, KAKOR SMO DANESI« poslolo 18. 12. 1944 celjskemu Uprovnemu urodu SOZ (to po je 0 tem obveseol vodstvo KS), ugotavljo, do je zbrane elonarine vedno monj ter do je eostno nologo vsokega okrozja ali KS nobroti vee, saj je od uspesnega pobironjo elanorine odvisno normal no delovonje SOZ . Osnovno organizacijska shemo, ki jo sreeamo od Zveznego vodstva do vodstvo krojevne sku pine, je noslednjo: 43 Vodji posamezne teritorialno-orgonizacijske enote je bil podrejen uradniski oporat, zdruzen v tri veeje sklope. Vodstveni urad 144 Nalogo Vodstvenego urado 1 (VU I) je bilo opravljanje nalog s podroeja orgonizocije, kodrovonja in izobrozevanja osebja SOZ (honorarnih in stalno zaposlenih). To urad je skrbel tudi za delovonje vertikalne in teritoriolne organizacije SOZ.4 5 Solanje zo nizje funkcionarje SOZ (od KS navzdol) so organizirala okrozna vodstva. V Celju so nosproti kopalisea (no desnem bregu Sovinje) 1. 5. 194346 odprli toko imenovano Wochenendeschulungshaus, ustanovo za izvojonje izobrazevanja ob koncu tedno. Solonja »blokfirerjev« so v celjskem okrozju izvajoli vsok konec tedna (v skupinoh po 50 teeajnikov), Marburger Zeitung po je 3. 4. 1944 zapisol, do so do tedoj v celjskem okrozju izsolali ze 158 vodij celie (ZellenfOhreriev) in vee kot 600 blokfirerjev SOZ.47 Pomemben faktor pri konectedenskih teeajih za nizje uradnike SOZ, ki so jih orgonizirali pri okroznih vodstvih, so bili toko imenovani »predovotelji« (Schulungsredner; voditelji izobrozevonja za nizje uradnistvo SOZ) . To pomozni instruktorski kader, ki so go no rovni okrozij izobrazevoli »ob delu«, izhojal po je veeinoma iz spodnjestojerskih Nemcev in »Nemcev« (s tovrstnim delom se je med drugimi ukvarjala tudi Teresio Paidosch, zena vodje propogonde pri celjskem okroznem vodstvU), 48 je pridobil no pomenu zlosti po objavi odredbe 9/44 zveznego vodje Steindla,49 s kotero je bilo v sklodu z noeeli totolne vojne ustovljeno svetovnonazorsko solanje no gradu Vurberk, izobrozevonje kodra SOZ po je bilo omejeno no »izobrozevolne zbore« (Schulungsoppe/) po krajevnih skupinoh. Voditelji teh teeojev so posredovoli ueno snov slusoteljem s pomoejo vnoprej priprovljenih predlog za »stud ij in propogando«. Omenim noj Ie dejstvo, do se je solonje, ki so go izvojali v okviru okrozja, omejevolo zlosti no mikroraven orgonizacije: '3 BefehlsblaH, Falge I, Januor 1942. , Fuhrungsamt I. 1:) Vodje lega urada so bili: net zvezni rovni Sepp Broumoller, v celjskem okroinem vodslvu Anion Flaser, v KS Zetgrod Hetns Jellenz, v KS Gaberje-Hudinja dr. Alfred Juchetrt, v KS Oslrozno Adolf Letschnig in v KS Lisee Reichel; podolki zo kretlevne skupine so iz lelol942. :0 Marburger Zeilung, 4. 5. 1943. :7 Ui'ne vsebine so bile zdruzene " naslednje sklope: I) Temelii nosego svetO'lnego nazora (Adolf Hitler, temelji nacionolsocializmo, gibollje, nosprotniki nosego svelo'lnega nozora, rajh). 2) Dec/nasi, no uk 0 rosi, prebivolsl'/eno polilika. 3, Nasproln:ki 11C1cionolsocialisticnegCl svetovnega nazoro. Poleg leh teoreticnih vsebin je progrom vzgoje funkcionarje'l SDZ vseboval ludi pelje in lelovadbo - ob'lezn i '1sebini nacisticnega izobrazevan ja ad vrtca do univerze in od '1ojske do tovorn. Belehlsblat!, September 1941. 'c Predlogi zo sprejem 'I NSDAP, podani 13. 10. 1942, lase. 18, mapa VIII, MNZC. :\. Belehlsbla!l, Folge 9/10, September 1944. 95 AlEKSANDER ZIZEK precej pozornosti so posvetili liku blokfirerja (temu »propagandistu, pridigariu in borcu«, ki se »vedno trudi siriti nacionalsocialisticne ideie«) in no splosno stiku organizacije z Ijudmi no terenu. Vodstveni urad II (VU II) je s svojimi glovnimi delovnimi podrocji (Hauptarbeitsgebiet) Propagando, Tiskom in Urodom zo kulturo skrbel za »obdelavo propagandisticnih vprosani in usmerianie kulturnega rozvoia«50 To vodstveni urad je bil zaradi svojega poslonstva - »obde/ove propogandisticnih vprosoni in usmeriania kulturnega rozvoia «5 1 - neprestono novzoc v javnih medijih (predvsem v tisku), kjer je posredno vplival tudi no odnos stojerskega prebivolstva do nemske okupacijske oblasti, z njegovim delovonjem pa se je Ijudstvo srecevolo tudi pri tedonjem (zelo oklescenem) druiobnem in kulturnem iivljenju, kjer je bila nalogo tego urada predvsem skrb za primerno (ideolosko) vsebino pokozanego (in dovoljenego). Funkcijo vodje tega urado bi lohko (z nekaj rezerve) primerjoli z dolinostjo politicnego komisarjo in vodje ogitpropa obenem. No zvezn i ro vn i je to polozoj zasedol Siegfried Treml, v okroznem vodstvu v Celju po je bil vodja VU II do 3. 9. 1941 Wilhelm Ziwotsky, kasneje po go je zamenjol Eduard Poidasch (od aprilo do septembra 1941 je delovol v Breiicah).52 Paidosch je to nologo opravljol do konca vojne (vmes je bil od ovgusta 1944 do februorja 1945 kazensko prestovljen v Moribor, kjer je za Zvezno vodstvo SDZ prevojol portizanski ter domobranski tisk in tudi najbolj udarne clanke iz Ijubljanskih listov) .5 3 Poleg imena vod je okroinego VU II (E . Poidosch) poznomo (po seznomih predlaganih v NSDAP z dne 9. 12. 1941 in 13. 10. 1942; obo hrani MNZq tudi voditelja teh urodov v dveh mestnih KS. V KS Zagrod je to funkcijo opravljal Adolf Perissich (kot fotoreporter je precej sodelovol s Stajerskim Gospodorjem in Marburger Zeitungom), v KS Gaberje Hudinjo po Wolter Sam ide. Med sodelovci VU II noj omenim se Herberto Erkerjo, vodjo glavnego delovnego podrocja Tisk, ki je do svojega odhodo v vojsko 31. 3. 1943 urejal list Logebericht,54 ki go je izdajol VU II pri okroinem vodstvu v Celju in je bil v zacetku ciklostiran, kasneje po so go tiskoli v Cillier Druckerei (bivso Mohorjeva tiskarno). Urejonje tego listo, ki so go polnili z ostrimi clanki proti grabeiljivcem, crnoborzijoncem in boljseviskim odpodnikom, je po Erkerjevem vpoklicu prevzel Poidosch, ki je skupaj z Erkerjem skrbel za novinorsko »pokritost« celjskego okroija - obo sta bila nomrec vneto dopisnika obeh mariborskih listov. Logebericht so marco 1943 prekrstili v Was ieder wissen muss, slog in urednisko politiko po se tudi pod Poidoschem nista spremenila, brikone se je tudi novi urednik zavedol dejstvo, do je do konco vojne se dolec in do se ni pogojev, v koterih bi lohko opustili prevode clonkov v »spodnjestajersko norecje« (mislili so sevedo no slovenscino). 5(1 Pray tam, str. 1. 51 Befehlsblat1, Folge 1, Januar 1942. 52 0 niegovih obcutkih ob prihodu no sluzbovClnie y Brezice glej: E. Paidaseh Ablauf der Ereignisse, lase. 18, snopic 9, MNZC. S1 Zasl isanie E. Paidascho. 51 Nekai stevilk Lageberiehta hrani ZAC. AF Del' Landrat, lase . 8. 96 » SE NIKOLI N ISMO Bill TAKO MlADI, MOCNI, VER NI IN FANATICNI, KAKOR SMO DAN ESI« o izjemnem pomenu, ki so go okupaeijske oblasti in strukture SOZ posvecale propagandni dejav~ost i in delovanju VU II v eeloti, nos preprica tudi pismo eeljskega okroznega vodstva SOZ vsem vod jem VU II in vodjem uradov za tisk v eeljskem okrozju z dne 24. 9. 1944,55 v katerem skusa okrozno vodstvo mobilizirati dopisnike za opisovanje dogodkov, »iz katerih ie razvidno Ioiolno in hrabro ravnonie«, 0 akeijah SOZ no podrocju soeialnega skrbstva in podobnem. Oopisniki naj se posvete tudi »obravnovi bonditskego problemo« in porocajo 0 odmevih med Ijudstvom. Pismo se konca s pravim pozivom, kjer zvemo do je »danes boli kot kdoikoli dolznost sodelovoti, poiosnievoti in prebivo/stvo oskrbovoti z novieomi. Tudi to ie prispevek k zmogi.« Voditeljski kader ima podobne nazive kot pri VU I - vodja glavnega delovnega podrocja, vodja strokovnega podrocja, soma delitev uradov po nakaze tud i tezisca, ki jim je propagandna akeija tega urada SOZ namenjala najvec pozornosti (velika zborovanja SOZ, dobrodelnost - zimska pomoc, akeije zensk, domoznanstvo - Heimotpflege in podobno). Med naloge VU II no zvezni ter okrozni ravni je sodilo tudi solanje govornikov za velika zborovan ja SOZ (0 njih bo govor kasneje) in za razlicne »apele« delavstva. Te je organiziral Oelovnopoliticni urad SOZ ali po so bili organizirani za doloceno tovarn%brat. Vsi govorniki so od Zveznega vodstva prejeli posebno izkaznieo s fotografijo (med njimi najdemo znanee iz razlicnih sfer SOZ, prevladovali po so vodje VU II, okrozni vodje ali vod je uradov za solstvo (Amt Schulwesen) - v Celju so to nalogo opravljali ree imo Oorfmeister, Oukar, Flaser in drugi, svojega prosvetnega dela po niso opravljali niti brez potrebne »Iieenee« niti brez simbolicnega piacila S 6 Zadnja skupina uradov je pray gotovo najbolj raznolika, saj pokriva prakticno vsa podrocja delovanja SOZ (od administrativnih vprasanj do Ijudskega izobrazevanja in vojaskega urjenja clanstva), posvetili po se bomo zgolj tistim, ki so s svojim delovanjem najbolj intenzivno vplivali no oblikovanje zavesti in skusali preoblikovati sistem vrednot spodn jesta jerskega prebiva Istva. Delovnopoliticni urad57 Oelovnopoliticni urad58 je deloval no podrocju soe ia lne oskrbe vseh proizvajalcev - delodajalcev in delojemaleev ter skrbel za politicno in strokovno solanje delavstva . Urad je skrbel za obravnavo gospodarskih vprasanj ter enotnega planiranja in usmerjanja gospodarskega razvoja, posebno pozornost po so posvecali tudi skrbi za strokovni narascaj v tehnicnih poklieih in nagrajevanju inovatorjev. Osnovno obliko je dolo uradu odredba 13/41,59 ki je predvidela siritev vpliva poverjenikov OPU v prakticno vse pore ekonomskega zivljenja druzbe. Urad je bil (po vzoru sindikatov) organiziran po posameznih gospodarskih panogah. Oelovna podrocja no zvezni ravni so bila: Energiio, Promet, Upravo, Trgovina, Obrt, Industriio, Kmetiistvo in Svobodni pokliei. Nasteta delovna podrocja so bila bolj sindikalno-povezovalnega znacaja, medtem ko so oddelki pravnega svetovanja, soeiale, tehnike, gospodarske politike in 55 AF Der Londrat, fose. 8, ZAC. '0 Befehlsblott, Folge 4, April 1943, VA 32/43 Gebuhren und Reisekosfen. 57 Arbeilspolitisches Am!. 56 Befehlsblott, Folge 1, JOf1uar 1942, strani 25-29, 79-81, 123, 124 . 59 Befehlsblail, Folge 3, September 1941. 97 11 AlEKSANDER ZIZEK zaposlovania opravliali naloge s podroeia planirania, solania in poklicnega svetovania (prek Nemske mladine so strokovniaki tega urada svetovali pri izbiri poklica). Mladino so seveda usmeriali v deficitarne poklice: v kmetijstvo, kovinarstvo pa tudi v ielezniearsko sluibo, zlasti ie bila odmevna akciia Kaj naj postanem, ki sta io spremliala tudi Marburger Zeitung in Staierski Gospodar. Podobno razveiano strukturo kot zvezni DPU ie imel tudi okroini, katerega oddelki pa se niso delili naprei na strokovna (specializirana) podroeia kot no zvezni ravni (to delitev ie na okroini ravni ohranila Ie strokovno-svetovolno sfero), medtem ko ie ustroi tego urada na kraievni ravni omeien Ie no naslednio delovno podroeia: Kmetijstvo in gozdorstvo, Trgovina, Obrt, ter Turizem, odgovornost DPU kraievne skupine po so tudi poverieniki tega urada po podietiih no obmoeiu doloeene KS SDZ. Imenovanie poverienika DPU ie bilo obvezno v vseh podietiih z vee kot 5 zaposlenimi, 60 to poverienik po ie odgovarial za »usmerianie politiene volie liudi«. Pri veejih podietiih (z vee kot 20 zaposlenimi) so v doloeenih primerih v okviru podietio imenovoli tudi predstavnico za ienske in poverieniko ali poverienico za mladino (pogoi za enG in drugo ie bil vsai 10 iensk ali elanov Nemske mladine v podietiu) ter poverieniko za »liudsko izobraievonie« (Vo/kbi/dung); imenovonie sledniego ie bilo nuino za izvoionie iezikovnih teeaiev v podietiu. Ti pomoini poverieniki so bili seveda odgovorni poverieniku DPU. No zvezni ravni ie DPU vodil Otto Hackel, ki se ie pogosto udeleieval tudi posvetovani DPU v posameznih okroijih. Teh posvetovani in solonio novih poverienikov po ie bilo vedno vee. Oktobra 61 1942 so namree intenziviro li prisotnost SDZ (predvsem nienega DPU) v veeiih podietjih - v podietjih z vee kot 30 zaposlenimi so moroli do konco oktobra imenovati obratne blokovske poverienike, ki noi bi obratnego poobloseenco DPU zastopoli no politienem, socialnem in poklicnem podroeiu. »Betriebsb/ockbeouftragte« nai bi bil politieno zanesliiv in nemske krvi, imenovol pa bi ga obrotni poverienik ali pa kar vodia DPU KS SDZ. »Blok« ie v podietiu pomenil 15 do 20 zaposlenih. Zo podietia z vee kot 200 zoposlenimi so v isti odredbi predvidevali ustanavlianie »ce lic« (Betriebszellen), ki nai bi povezovale 4 do 8 blokov (60 do 160 liudi). Sodelovci DPU so bili tako ali drugaee novzoei v 5754 podietjih. Za kontrolo nod temi podietii so sluiilo predvsem redno meseena poroeila delodaiolco 0 zaposlenih (stevilcno stanie, delei zaseitencev in tuicev).62 Vodia DPU pri celiskem okroinem vodstvu ie bil naiprei (do septembra 1942) Flodischer (tedai ie kot vodia delovnego podroeio Gospodarska po/itika deloval Daniel Rokusch) , decembra 1942 po ie postal vodia DPU Rudolf Lenz, ki ie to funkciio oprovliol do 31.7. 1944, ko ga ie zameniol Anton Kern. V KS Ostroino ie imel konec leta 1942 to resor no skrbi Wilhelm U:ischnig, v KS Lisce pa Hans Putan. 6() Pray tom, odredbo i 4/41. 61 Belehlsblott, Folge 10, Oktober'1942, odredbo 71/42. 6, Glei AF Okroz. vodstvo SDZ Celie, lose. 1 1, ARS RDAG II. 98 » 5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI , MOC:NI, VERNI IN FANATIC:NI, KAKOR SMO DANES!« Sam obstoj, predvsem pa razvejana struktura in izjemen pomen tega urada v shemi SOl, bi utegnila marsikoga zoc:uditi, ces, cemu bi vendor politicna organizacija, kot je bila SOl, poskusala tako temeljito prodreti v ekonomsko strukturo druzbe. Ta zocudenost pa izgine seveda ze s prvim srecanjem z nacisticno propagando ter osnovami svetovnega nazara, ki ga je nosila SOl. Nacisticna Nemcija se je povsem javno in ponosno deklorirala zo prvo socialisticno drzavo na svetu, program NSOAP (tocke 13- 17)63 pa se jasno zovzema za nacisticno verzijo »drZave blaginje« (welfare state). Temelj takih tezenj je seveda delavec, proizvajalec fizicnih ali duhovnih dobrin, ki ga je treba iztrgati vplivu zidovskega marksizma ali liberalizma. Temu »boju zo duse« delavstva sta bila torej posvecena pomembna segmenta NSOAP in njene stajerske sestre SOl. Urad za Ijudsko blaginjo64 Na ime tega urada se bolj kot negativen ideoloski naboj in slab sloves, ki ga a priori pripisujemo institucij am okupatorjeve uprave, veze njegova poslovna uspesnost in mobilizocijska moc, ki jo je imel med Ijudmi (ciani SOl). 0 pravih razlogih zo taksno ali drugacno uspesnost tega urada lahko seveda presodi vsak bralec sam. Stvarniki SOl so temu uradu nalozili »obde/avo vseh vpra san;, povezanih z ;avno blagin;o in skrbstvom« .65 la to spartansko formulacijo se seveda skriva siroka fronta dejavnosti, ki so v Ijudeh budile predstavo 0 nacisticni socialni drZavi. Oe lovanje urada zo Ijudsko blaginjo (ULB) je med vsemi uradi SOl najlaze zosledovati, porocanje 0 najrazlicnejsih socialno-skrbstvenih podvigih tega urada (razdeljevanje toplih obrokov otrokom, odpiranje vrtcev), je bilo namrec precej visoko na prednostnih listah zozelenih tem lokalnih dopisnikov Marburger leitunga in Stajerskega Gospodarja (ti dopisniki so bili v vecini primerov itak iz lokalnih vodstev SOZ). Priljubljeni pa so bili zlasti nekaksni primerjalni clanki med »zlato dobo« nemske oblasti in balkansko temo - tudi na podrocju socia Ie (treba je povedati, da ti clanki niti niso bili brez stvarne podlage). lloglasna in v vseh rezimih izvajana porola: »Wer die Jugend fuhrt, gestaltet die Zukunft« 66 nam lahko sluzi kot izhodisce pri pisanju 0 mnozicnem ustanavljanju vrtcev in drugih oblik otroskega varstva in skrbstva v casu okupacije. Pravi cilj tega pocetja je odkril zvezni vodja SOl Franz Steindl sam: »Mi zelimo, da sedi poleg nemskega otroka otrok Sta;erca, cetudi se ne obv/ada nemsCine. Zelimo, da vsi, ki zive tuka;, ubere;o isto pot. Vsi so nom enoko dobrodosli in prihodnost ;e odprto zo vse. ((67 6313. tocka progrmna NSDAP govori ° podrzavljaniu velikih podietii, 14.0 delilvi dobii'ka pri le-teh, 15.0 socialnem skrbsivu, 16.0 nuinosti zagotavljanio ekonomske blaginie sredniemu sloiu in 17 . tocko 0 smolrnem razpolaganiu z nepremicninami. i, 'Amt Volkswohlfuhrt. ,,5 Befehlsblatt, Folge 1, Januar 1942, strani 33-35, 85, 86, 125, 126. 66 Kdor vodi mladino, obvladuie pl·ihodnost. 07 Porociio 0 odpiraniu nemskih otroskih vlicev na Sp. Staiel'skem, T. F : Quellen ... , dokumcI1t iiI. 107, sir. 217. 99 AlEKSANDER ZIZEK Vsakdan v otroski skupini. 100 »5E NIKOLI NISMO BIU TAKO MLADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANESk< Temeliiteie se 0 razvoiu otroskega varstva poueimo v elanku, ki ie izsel v Marburger Zeitungu 1. 7. 1944. Pisec elanka ie naiprei orisal historiat te deiavnosti v Celiu, kier so (samo za obmoeie mesta) leta 1941 oblikovali 4 otroske sku pine. To izraz pomeni posebno »Iaieno« (neprofesionalno) obliko varstva otrok med 6. in 10. letom, ki so ze prerasli standarden vrtec. Otroske skupine ie organiziral Urad za zenske (Amt Frauen). Mrezo teh sku pin so nato (pozimi 1941/42 in spomladi 1942) razsirili tudi no podezelie, pri organizaciji po so imeli preceisnie tezave z osebiem. Leta 1942 so doziveli vzpon tudi stacionarni vrtci. V Marburger Zeitungu 25. 8. 1942 beremo, da ie bilo v 36 vrtcev v celiskem okroziu vkliueenih 2029 otrok, podatki, pripravlieni za proslavo okroznega dne (poleti 1942), pa govore 0 44 vrtcih z 2560 otroki. V zaeetku leta 1943 ie obstaialo ze 56 otroskih skupin, v katerih ie bilo zaietih 1117 otrok, za katere ie skrbelo 25 vzgoiiteliic in 30 pomoenic. 1. 3 . 1943 ie bilo otrosko varstvo preureieno no osnovi teritorialne pripadnosti skupin. 27 skupin (532 otrok) ie sodilo v enoto Celie - zahod, 30 skupin (603 otroci) pa v enoto Celie - vzhod. Ob izidu tega elanka ie bilo v te skupine vkliueenih 2377 otrok. Podroeie otroskega varstva ie bilo, kot reeeno, Ie ena izmed oblik delovania ULB. To urad se ie intenzivno ukvarial tudi z oskrbovaniem lokalnih voiaskih bolnisnic (v okolici Celia ie slo pri tem za Novo Celie, splosno bolnisnico v Celiu ter zavod v Rimskih T oplicah) ter oskrbo voiaskih transportov In tuiih delavcev no kolodvorih (Bahnhofsdienst). Vse nastete akciie (tudi delitev toplih obrokov v solah in obiske patronaznih sester na domovih otroenic) ie ULB izvaial v sodelovaniu z Uradom za zenske. ULB ie v celiskem okroziu do sredine leta 194268 porabil kar 1,071 .311 RM v dobrodelne namene, ta sredstva pa ie organizacija seveda veekratno dobila nazai· Magiena beseda, ki ie financirala razliene podvige dobrodelnih organizacij, ie bila namree Zimska pomoc (Winterhilfswerk - WHW), v katero so bili vkliueeni tudi »raihu vrnieni« Spodniestaierci. Osnovna oblika zbirania sredstev za zimsko pomoe so bile cestne in hisne nabirke, ki ph ie izvaialo osebie SDZ, Nemske mladine, vermansafta ali pripadniki voiske (Wehrmacht) in policiie, ee ie bila v kraiu nastaniena voiaska ali policiiska enota. Marburger Zeitung se ie 4./5. 3. 1944 obsirno razpisal 0 Zimski pomoei in razlozil delovanie te instituciie. Po mneniu pisca nai bi bilo zmotno preprieanie, da gre veeina na ta naein zbranih sredstev v voiasko blagaino. Dohodek Zimske pomoei ie bil namree izkliueno socialnega pomena. Denar se ie seveda dolo zbrati tudi na stevilne druge naeine - prireianie tako imenovanih »veselih veeerov« ie bilo precei razsirien naCin zbirania sredstev v razliene dobrodelne namene. Pripravo pravcate kampanie tovrstnih manifestacii ob bozieu in novem letu ie no delovnem posvetu 3. 12. 1943 v celiski »okrozni hisi« (Narodni dom) napovedal celiski okrozni vodia Toni Dorfmeister. Naiprei ie pohvalil vnemo nabiralcev, ki so s cestno nabirko v celiskem okroziu nabrali kar 11.000 RM vee kot leta 1942, nato po poudaril pomen rednega obiskovania in obdaritve ranienih pripadnikov voiske in vermansafta v '" Marburger Zeitung 31. 8. 1942. 101 ALEKSANDER ZitEK voiaskih in civilnih bolnisnicah.69 Tovrsten poziv ie bil kaipak na mestu, sai ie drzava predpisala 70 kot dovolien meseeni izdatek za oskrbo ranienega voiaka Ie 5 RM. Uspesne so bile tudi proslave, ki so jih v dobrodelne namene organizirale posamezne KS SOl. Tako ie pod naslovom »Urlaub vom Alltag« KS Lisce 4. 12 . 1943 71 v korist limske pomoci priredila v Nemski hisi (Celjski dom) sreeanie, ki so ga oblikovali godbeniki vermanskega polka Celie - zahod ter otroska igralska skupina. Mlade igralce ie kraievni vodia Ferdinand Wusser zaposlil tudi kot pobiralce prispevkov za limsko pomoe. Sodee po zapisih v Marburger leitungu, ie bil celiski ve rmanski polk Celje - zahod v predbozienih dneh 1943 zaposlen predvsem s protokolarnimi zadevami in zabavniastvom, sai ie godba te enote sodelovala tudi v programu Necera vermansafta« v Nemski hisi 11. 12. 194372 Kot govornik ie na tei prireditvi sodeloval povelinik vermanskega polka esaievski polkovnik (StandartenfOhrer) Helmut Wolf, »iunaski spomin padlih vermanov« pa ie prisel poeastit tudi Toni Oorfmeister. Se izkupieek te prireditve: 8.419,36 RM. Popolno bilanco sredstev, zbranih v akciiah limske pomoei, ie zvezni vo dia SOl Franz Steindl podal 10. 1. 1944 v Marburger leitung. Steindl ie v tem elanku navedel 17,000.000 RM kot »dokaz odloeenosti Spodniestaiercev za raih«. Inzenir Siegfried Treml, vodia zveznega VU II ie v svoiem elanku v Staierskem Gospodariu ob tretii obletnici »osvoboditve« Spodnie Staierske zapisal, da ie novi del raiha do aprila 1944 prispeval v sklad limske pomoei ze skorai 23,000.000 RM (nataneneie 22 ,881.896 RM). Nai koneam z nekoliko Ironlcnlm komentariem, da ta »od loeenost Spodniestaiercev za Raih« ni ugasnila niti ob blizaioeem se zlomu nacizma, sai so udelezenci prvega podeastniskega teeaia folkssturma v Celju zbrali za limsko pomoe 1324 RM 73 Urad za liudski blagor se seveda ni ukvarial samo z oskrbo ranienih in obolelih pripadnikov voiske ali verman safta (eeprav ie precei pozornosti namenil pray niim), ampak ie podobno kot drugi uradi ali formaciie SOl skusal predvsem poiskati stik z domaeim prebivalstvom. Temu ciliu ULB ie sluzilo organiziranie »poeitniskega dela« za nemske studente (elane HJ), ki so devet tednov pomagali na kmetiiah na Spodniem Staierskem . V tei obliki dela ULB, ki so io seveda z iziemno pozornostio spremliali v obeh osredniih li stih, lahko ze povrsen bralec prepozna ozivlianie predvoine obi ike »zetvene pomoei« (Ernteeinsatz), ki ie predstavljala popkovino med Nemci v raihu in tistimi v diaspori. Na zvezni ravni ie ULB v zaeetku vodil dr. Neumann, ki ga ie 1. 12 . 1944 zamenial Franz Gillming. V celiskem okroznem vodstvu ie ta resor vodil naiprei (do 15. 11 . 1943) dr. Karl Wollouscheg, nato pa ga ie nasledil Fritz Kals. 6" Marburger Zeitung 6. 12. 1943. 10 Befehlsblott, Feige 6, Juni 1942, edredba 12/42. 11 Clonek e lem ie izsel v Marburger Zeitung 8. 12 . 1943. 7?GlejMarburgerZeitung 15. 12. 1943. 73 Marburger Zeitung, 16. 12. 1944. 102 »5E NIKO LI NISMO Bill TAKO MlADI, MOeNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« Zahvaljujoc seznomu predlagonih v NSOAp74 , pa lahko rekonstruiramo tudi stonje v teh uradih pO posameznih mestnih KS SOZ. Jeseni 1942 (seznam je datiran 13. 10. 1942) so ULB v teh KS vodili naslednji funkcionarji SOZ: v KS Lisee Anton Hofbauer, v KS Zagrad Wilhelm Krick in v KS Ostrozno Hans Reiter. Urad za ienske75 Mesto tega urada v celotni strukturi SOZ in njegovo glavno akcijsko podrocje doloco ze dejstvo, da so teoretiki SOZ omenjen urad v predstavitvi sluzb SOZ76 postavili neposredno za opisom nalog in dejavnosti ULB (torej urada, s katerim je Urad za zenske (UZ) se posebno pogosto sodeloval). Za formulacijo »obravnova vseh deiavnosti zensk v SDZ« 77 se je torej v organizaciji skrival verjetno eden izmed najpomembnejsih in tudi najuspesnejsih uradov SOZ. Urad, ki je bil oblikovan na vseh organizacijskih ravneh SOZ od zvezne do krajevne, se je delil na stiri oddelke oziroma delovna podrocja. Na zvezni ravni so se ti oddelki delili naprej na strokovna podrocja (npr. na posvetovalnice, strokovne sluzbe za organiziranje t. i. »obveznega leta« - Pflichtiahr78 ter no sluzbe za stik z ORK/9 na nizjih ravneh (okrozje in KS) pa so bili oddelki Materinska sluzba (MOfferdienst), Gospodinistvo in narodno gospodarstvo (Volks- und Haus-wirtschaftL Pomor: (Hilfsdienst) ter Otroske skupine (Kindergruppen) nedeljivi. V sklopu materinske sluzbe sta na zvezni ravni delovali dye soli za matere (v Mariboru in v CeljuL v Ljutomeru pa sola za neveste (Brauterschule). lzobrazevanje mater so razen tega za svoje potrebe izvajala tudi okrozja (to moznost je predvidela tudi osnovna shema SOZ). Urad za zenske je nedvomno (to velja posebno za nase kraje) prinasal nekaj novega in ponujal zenskam nov prostor v druzbenem in posebej v gospodarskem zivljenju. Skladno z doktrino 0 svetosti »dobre krvi« in 0 pomenu zdravega potomstva so v okviru tega urada organizirali celo vrsto posvetovalnic in tecajev za nego dojenckov (s tem se je ukvarjalo v okviru UZ materinska sluzbaL zaposlene matere (posebno tiste s stevilnim potomstvom) pa so sodelavke tega urada razbremenjevale z raznimi oblikomi pomoci (akcija Hilfsdienst je bila namenjena pray njim; clan ice SOZ so v okviru skupnih sivalnic opravljale manjsa popravila oblacil zanje, poskrbele so za napotitev njihovih otrok v solo ali vrtec in podobno). Na nov polozaj v druzbi je zenske pripravljal tudi oddelek za gospodinjstvo in gospodarstvo (bol je receno za ekonomiko). Ta oddelek je imel na skrbi predvsem dodatno izobrazevanje zena na gospodinjskem podrocju. Pomanjkanje in racionirana preskrba sta namrec prisilila okupacijsko oblast, da je tudi v zasedenih pokrajinoh Siovenije s siroko zastavljeno akcijo varcevanja z zivili in energijo (predvsem s premogom), vplivala na vedenje prebivalstva. Akcija varcnega gospodinjenja (vanjo sta bila z objavljanjem »vojnih« kuharskih receptov ter simpaticnih nasvetov, kako /: To ze prece jkrat eiliran vi r hroni MNZC, fase 18, mopo VIII. /', Amt Frauen. 70 Befehlsbloft. Folge 1, Jonuor 1942, strani 37 38,87,88 127, 128. /., Pray tom, stron 37. i5 To ie bilo obvezno wposlovanle nekmecke zenske mladine, ki ie pri nos ponavodi trajalo pol lelo. ;9 Deutsehes Roles Kreuz -- nemski RK. 103 AlEKSANDER ZIZEK onemogociti »kradljivca premoga« - Kohlenklau, vkljucena tudi Marburger Zeitung in Stajerski Gospodar), je bila seveda namenjena vecinoma zenskam, ki so lahko s pametno rabo skopo odmerjenih zivil in teksti la zadovoljivo krmarile skozi to obdobje pomanjkanja. Posebno priljubljena dejavnost tega oddelka Urada za zenske je bilo prirejanje razlicnih kuharskih tecajev, ki so bili, kot bomo videli, pray povsod lepo obiskani (ceprav je tudi za eksperimentiranje na teh tecajih veljala skrajna varcnost glede surovin). Zenske so se v okviru oddelka za gospodarstvo in gospodinjstvo povezova le tudi z RK , vojsko (Wehrmacht) ter Nemsko mladino. V obeh mariborskih listih najdemo ogromno zapisov 0 delovanju t. i. sivalnic (Nohestuben), v katerih so clanice SDZ opravljale razlicna sivilska opravila; poleg ze omenjenega krpanja oblacil za druzine zaposlenih mater tudi sivanje za potrebe razlicnih ustanov SDZ, pletenje zimskih oblacil za vojake na fronti ter zbiranje pletenin in krznenih oblacil za vojake BO o delovanju celjskega zenstva v tem uradu SDZ, vemo po zaslugi marljivih dopisnikov iz okroznega vodstva SDZ kar precej. Urad za zenske je bil pri celjskem okroznem vodstvu ustanovljen ze maja 1941. Zensko organizacijo je v okrozju postavila na noge Dora Fellhuber iz Kindlberga, ki jo je na celu urada ze kmalu zamenjala Celjanka Marie Hotko, ki je to funkcijo opravljala do 15.9. 1942, 1. 10. 1942 pa jo je uradno nasledila Flora Konig . Uspesno delo zensk celjskega okrozja je opazil tudi pisec clanka, ki je stem naslovom izsel v Marburger Zeitungu 13./14. 12. 1941, v katerem je omenil, da so celjske zenske novembra 1941 pripravile kar tri vrste tecajev (najuspesnejsi je bil seveda kuharski, ki se ga je v 32 skupinah udelezilo kar 555 udelezenk) in priredile 4 pevske vecere. »Zensko podrocje« je bila tudi oskrba vrtcev, zato so Celjanke zanje zbrale oziroma sesile 543 oblacil ter vkuhale kar 1136 kg marmelade. Zenske so konec leta poskrbele tudi za obdaritev otrok v vrtcih in otroskih skupinah (te skupine 6- do 10-letnikov so itak sodile v izkljucno pristojnost Uz, ki so s to obliko otroskega varstva masile vrzel, ki je nastala med vrtcem in sprejemom v Nemsko mladino), preko celega leta pa so organizirale tudi delitev toplih obrokov v solah (zenske celjskega okrozja so leta 1941 dnevno pripravile in razdelile po 2008 toplih obrokov).81 Skrb za otroke se je pri delu tega urada dopolnjevala s skrbjo za vojake (zlasti ranjence). Zenske celjskega okrozja so svoje obiske v bolnisnicah (Novo Celje, Celje) ter okrevaliSCih (Dobrna, Rimske T oplice) plan irale vnaprej, tako da je vsakomesecne obiske teh institucij izmenoma pripravljalo pet KS SDZ, obiske v celjski bolnisnici pa so dvakrat tedensko organizirale stiri mestne KS. Z izcrpnimi podatki 0 vzgo jnoizobrazeva lnem delu urada so nam postregli sestavljalci pregleda dela SDZ v celjskem okrozju, ki so ga objavili ob okroznem dnevu 29./30. 8. 1942.82 e~ To okciio ie SDZ izvedla decembro 1941. 81 Marburger Ze ilung, 5. 4. 1944. 82 Pregled dela OV SDZ Celje, AF OV Celie, fose. 632 (3), mapa III, ARS ODAG II. 104 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« Urad za zenske je do jeseni 1942 izvedel 126 kuharskih tecojev z 2.137 udelezenkomi, 21 moterinskih tecojev (495 udelezenk) ter 4 strokovne posvete za voditelpce urado v KS SOl, ki se jih je udelezilo 143 zensk. Clonice UZ pri celiskem okroznem vodstvu SOl po so rozen tego orgonizirale 3 strokovne posvete s podrocjo PomoCi (96 udelezenk), 20 strokovnih posvetov za varuske otroskih sku pin (187 udeleZenk) ter 3 posvetovonjo za orgonizatorke sportnih dejovnosti (101 udelezenko). Pomembno prelomnico za urad je bilo pray gotovo orgonizacijsko delitev pristojnosti no dye enoti (ze znono delitev no Celie - vzhod in zahod), pri cemer je verjetno slo za prilogoditev orgonizacije otroskih skupin vrtcem. Zenske so v treh letih (do pomlodi 1944) priredile 195 druzobnih sreconj, ki se ph je udelezilo kor 12.733 clonic SOl,83 govori ideologinj tego urodo po so bili verjetno vedno ubroni no struno zenskego zrtvovonjo, soj nphovo »se taka velika breme ne more biti vec;e ad zrtve vo;oko no fronti Urad zo zenske je prov gotovo v neki meri razgibol vsoj del »Iojolnego« stojerskega zenstva (predvsem mesconke) in pm ponudil novo mesto v druzbenem zivlienju . Vojno je nomrec »zaposlilo« mosko delovno silo no bopscih, proizvodnjo ter druzino sta taka oblezalo v vecp meri no ramah zensk. Nocizem je v tej obliki premeteno kombiniral tehnicni napredek z ideologijo ter druzbeno revolucijo s starogermanskim mracnjastvom. Urad za Ijudsko izobrazevanje85 Nologe tega urada so bile vezane no »usmer;on;e celotnega vzgo;no izobrazevolnego de/a za odrasle «. S »primernimi prireditvami, spodbu;an;em in teca;i« noj bi »vsem ro;akom (misli seveda no Spodnjestajerce) omogoCili dostop do duhovnih dobrin Velike NemCi;e«B6 Urad za Ijudsko izobrazevanje (ULI) je bil zadolzen tudi »za nacrtovon;e in izvedbo vseh de;avnosti no sportnem podroc;u in posredovan;e kulturnih in druzbenih dobrin nove NemCi;e« (no novih ozemljih rajha) . Nologo, ki se jo je to urad z vso resnostjo lotil in jo kanil v skladu s firerjevim ukozom tudi v kratkem (stiri ali najvec petletnem) obdobju tudi izpolniti, je bilo dejansko ponemcenje prebivalstvo, ki go je ULI kat orgonizator stevilnih nemskih jezikovnih tecajev sklenil tudi jezikovno (in idejno) priblizoti »drugim Nemcem« v rojhu. V pristojnost ULI so spodoli vsi jezikovni tecaji za odrasle87 (taka po KS, kat tudi obratni jezikovni tecaji in jezikovni tecoji za vermone, ki so jih orgoniziroli po vermonskih enotoh). V vsoki KS SOl so moroli med funkcionarji doloCiti poobloscenco zo prirejonje Lezikovnih tecojev, no koterih so poucevoli nemski ucitelji, premesceni no Spodnje Stojersko. Izbor ucnego osebjo je oprovil ULI v sodelovonju z Uradom za solstvo (Amt Schulwesen). BJ Mmburger Zeilung, 5. 4. 1944 J, Marburger Zeitung, 22. 12. 1941. B' Am! Vol kbildung . 86 Befehlsblott, Foige 1, Januor 1942, siron 37. 31 Befehlsbloff, Fo ige 2, Juni 1941. 105 AlEKSANDER ZLZEK SOZ in z njo celotna nemska zasedbena oblast so brzkone gradili na teoriji, po kateri naj bi bili »Spodniestaierci ze od nekdai znani kot liudstvo dobrega spomina in bistrih glav, 5 posebno nadarienostio za uc.enie iezikov«. 88 Ce pustimo za trenutek ob strani obdobje, iz katerega je ta citat (evforicno leto 1942), ko se je po podatkih iz Stajerskega Gospodarja89 uc.ilo nemscine ze okoli 130.000 Spodnjestajercev, ki si seveda »niso mogli misliti, do se bo 100 miliionov Nemcev nauCilo niihovega nare c.ia «, kot je slikovito zapisal zvezni vodja SOZ Franz Steindl 90 Leta 1942 so bile stvari glede jezikovnih tecajev ze bolj ali manj jasne, v tecaje nemscine se je vkljucil tudi Stajerski Gospodar s posebno prilogo, sami zacetki leta 1941 pa niso bili tako obetavni. Zacetna kampanja za vpis v SOZ je v zameno za relativno »varnost« drZavljanstva na preklic poleg »moralnopoliticnih kvalitet« zahtevala tudi znanje nemscine, ki ga je moral vsak kandidat za stalnega clana SOZ pokazati pred komisijo ULI (zahteve so bile prilagojene starosti in izobrazbi prosilca), vs i zacasni ciani SOZ pa bi morali nemscino obvladati najkasneje v petih letih, sicer bi jim drZavljanstvo prenehalo (Marburger Zeitung je na to opozoril 24. 10. 1941). Splosni maniji prirejanja jezikovnih tecajev kajpak ni uslo niti celjsko okrozje in njegove KS SOZ. Konec julija 1941 je v okrozju potekalo ze 268 jezikovnih tecajev (skupin) in 9 poklicnih tecajev (tu gre predvsem za tecaje stenografije, strojepisja ter knjigovodstva), skupno je obe zvrsti tecajev obiskovalo 12.000 tecajnikov, 91 v zacetku novembra 1941 92 se je stevilo jezikovnih tecajev ULI povzpelo na 409, zajeli pa so kar 16.897 tecajnikov. Spomladi 194293 je ULI pri celjskem OV SOZ organiziral skupaj ze 985 jezikovnih tecajev s 40.900 udelezenci. T ovrstni uspehi so napeljali zvezno vodstvo SOZ k novim propagandnim akcijam. Oktobra 1942 so razpisali tekmovanje »Uci se nemscine - govori nemsko«,94 s katerim so hoteli za ucenje nemscine motivirati poleg krajevnih sku pin tudi enote Nemske mladine in vermansafta . Pravila tekmovanja so obljubljala za 12 najbolj sih krajevnih skupin, 12 najboljsih cet vermansafta ter 12 enot Nemske mladine lepe nagrade (ze standardna potovanja v Gradec, knjige, ucila in seveda zastavice ter priznanja). Pogoji za sodelovanje pri tem tekmovanju so bili seveda (bogatim nagradam primerno) ostri (slo je predvsem za politicno zavzetost, prezetost z novim redom, pri vermanih pa tudi za kvaliteto urjenja). Precej visoko postavljenih zahtev najbrz vodje tega tekmovanja niso pretirano strogo preverjali, kako naj si sicer razlozimo dejslvo, da je kar 7 cel vermansafta in 10 enol Nemske mladine iz celjskih mestnih KS prejelo tovrslne nagrade,95 nagradne zastavice pa so prejele tudi vse sliri mestne KS SOZ. 08 Sfaierski Gospodar, 3. 10. 1942. 3" Sfaierski Gospodar, 5. 9. 1942. 90 Pray tam. \'1 Unfersfeirischer Heimofdiensl (billen Zveznega vodstvo SOZ), 13/41, 30. 7. in 14/41, 31. 7. 1941. 9'! Untersfeirischer Heimafdiensf, 95/41,5. 11. 1941 03 Un!ersleinscher Heimafdiensi ,204/42, 18. 3. 1942. 9: BefehlsblaH, Folge 10, Ok!ober 1942, odredbo 32/42 95 Befehlsblaft, Folge 7, Juli 1943, odredbo 24/43 106 »5E NIKO LI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNI IN FANATICN I, KAKOR SMO DAN ES !« Ob narascajocih tezavoh z motivironjem prebivolstvo zo obiskovonje jezikovnih tecojev, je pravo osvezitev opis dela ULI pri celjskem OV SDl,96 ki so go pripravili ob okroznem dnevu 29./30. 8. 1942. Urad je do tedaj v celjskem okrozju odprl 52 knjiznic, kulturne prireditve, ki jih je orgoniziral, po si je dotlej ogledolo 110.000 Ijudi. Ob tokem uspehu delovonjo ULI in SDl nosploh se nom nopovedi, po koterih noj bi oprovili pri nemskih tecojih v letu 1944/ 45 Ie se kozmeticne poprovke, sicer po mora stvor »teCi «,97 ne bi smele zdeti preoptimisticne. la solsko leto 1944/45 so nocrtovolci jezikovnih tecojev sicer se vedno nocrtovoli splosne (po KS), obrotne in mlodinske jezikovne tecoje, resnicnost po jih je ze pred letom 1944 posteno streznilo. Nodoljnji potek vojoskih akcij na svetovnih (in tudi no domocih) bojiSCih je ohlodil tudi »zo gretost« za obiskovonje jezikovnih tecajev in robo nemskego jeziko. Dr. Mijller Hoccius je zoto no stabnem razgovoru 17. 5. 1943 resignirano povedol: »Pri uporobi nemskego ;eziko v morsikoterem pog/edu ne zaznamu;emo nobenega nada/;n;ega napredka. V tem lahko vidimo nekaksen barometer rozpolozen;a. Vztro ;ati moromo na nacelni lini;i, da se v uradih in na sluzbenih mestih sme govoriti samo nemsko, in se osebe, ki dovol; obv/ada;o nemski ;ezik, moro;o posluzevati tega ;ezika. V OSTALEM PA JE TRENUTNO VAlNEJSE, DA UUDJE OPRAVUAJO SVOJE DELO« (podcrtal A. tV8 Kljub tej kapitulaciji glede ponemcenja prebivalstvo se celjski zupan Himmer ni sprijaznil s cosom in je v porocilu svojemu predstojniku, dezelnemu svetniku Dorfmeistru, se jeseni 1943 (po podcu fasizma) tozil nad »flagrantnim krsen;em doloCiI 0 robi nemskega ;ezika v ;avnosti«.99 Sprico grozecego defetizmo med sodelovci ULI je bilo nujno strniti njihove vrste in jih ojekleniti zo bodoce akcije pri ponemcenju stojerskega zivlja . Stem name nom so se 3. in 4. 6. 1944 zbrali v Gozdni hisi (bivse Housboumovo kopalisce, med vojno ucni center razlicnih uradov SDl) voditelji jezikovnih tecajev, pisci voskih knjig, lOO knjiznicarji in drugi sodelavci ULI ter noredili obracun svojega dela. IOI Pregled uspesnosti delo je pokazol, do je celjsko okrozje v prirejonju in uspesnosti jezikovnih tecajev vodilno no Spodnjem Stojerskem, ULI je v okrozju poskrbel zo 7 hribovskih sol s 600 ucenci, od mojo 1941 do ma ja 1944 po so pripravili 385 prireditev, ki si jih je ogledalo 115.442 Ijudi, ter 277 proslav zo vojoke. ULI si je lastil tudi zasluge za organizocijo 160 sportnih prireditev in izgradnjo savne no Westnovem igriscu, Celjanom in okoliconom po je dol na voljo ce lo potujoco knjiznico (knjige zanjo je prispevolo berlinska drzavno knjiznica). ?6 Stajerski Gospodar, 5. 9 . 1942. 0) Slajerski Gospodar, 30. 10. 1943. '.'8 Stane Tercak, Iz tajnih okupotorjevih arhivov, Celjski zbornik 1961, stron 106. "9 Prov tom, stron 125. ;'JO Vasko knjigo (Dorfbuch) so si okupaci jske oblasti zLlmislile kot nodomestek za zupniiske kronike, vanio naj bi vpisovali vse pomembne dogodke v neki KS - rojstva, poroke, smrti, posebno pozornost pa naj bi posvetill fantom , ki so bili vpokliconi v vojsko ali pa so padli v enotah vermonsafto . To akcijo, ki io ie koordinirol proy ULI, so v vodstvu SDZ vzeli silno resno. V Celju je napovedal vpeljovo vaskih kniig sam Dorfmeister, ko je 16. 4 . 1942 obiavil clanek v Morburger Zeitungu . Cosopisie ie nasploh pogosto porocalo o ureienosti in izgledu neKaterih vaskih kniig, v Celju po so v mestni hranilnici 16. 10. 1943 odprli celo rozsto'lo "askih knjig in nailepsih skrini zonje. ;01 Marburger Zeitung, 7. 6. 1944. 107 AlEKSANDER ZIZEK To nedvomno precei uspesno delo SO, kot sem ze omenil, prekiniali razlicni voiasko roliticni dogodki, ki ph delno omenia tudi okroznica ULI pri celiskem okroznem vodstvu 102 SOZ z dne 29. 2. 1944. V niei organizator iezikovnih te caiev v celiskem okroziu Herbert Kiegerl svetuie vodiem tecaiev po KS in obratih, nai »nuino izrabiio marec in april. Kier so bili (teeaii) zaradi deiovnosti band prekinieni, iih ie trebo nuino (ee ie Ie mogoee) nodolievoti - poiosniti, do ie bonditsko nevornost odstranieno in do zoto ni vee potrebe po prikrivoniu svoie podpore nemstvu, ki se izrazo tudi z obiskom teh teeoiev«. V casu nastanka te okroznice ie verietno, vsai med nekaterimi liudmi SOZ in okupaciiske oblasti nosploh, ze prevladovalo prepricanie, do ie razlicen iezik Ie naimanisi problem pri ureianiu odnosov med novimi pokrapnami in raihom. Nai sklenem pripoved 0 tem uradu s standardnim obrazcem - z omembo glavnih usluzbencev. Na zvezni ravni ie za »Iiudsko izobrazevanie« skrbel Robert Komarek (padel ie kot esaievski polkovnik 4. 2. 1944), v Celiu pa ie to delo od zacetka pa skorai do konca (natancneie do 30. 9. 1944) opravlial Odo Hafner. Kmetijsko politicni urad 103 To urad ie bil organiziran vse do kraievne sku pine, vendar so bile med uradom na visiem (zveznem) nivoiu in med uradoma nizph ravni (okrozia in KS) pomembne organizaciiske razlike. Kmetijsko politicni urad (KPU; pod tem imenom ie deloval do pomladi 1942, ko so ga z uredbo 23/42 preimenovali v Urad za kmete (UK) - Amt fOrs Londvolk 104), ie skrbel za »obdelovo vseh kmetiisko politienih vprasani ter za sodelovanie z drzavnim uradom za preskrbo in drugimi drzovnimi sluzbami«. )05 Nadomescal ie t. i. Reichsnahrstond, ki so go uvedli za obmocie nemskego raiha. Kot dopolnilo zgorai citiranemu odlomku 0 nalogoh in cilph KPU lohko v ilustraciio in dopolnilo navedem se nekoksno razlago delovonia tega urada no Spodniem Staierskem, kot io ie obiavil Marburger Zeitung 11. 5. 1942. Pisec prispevka ie v uvodu potozil nod »rozsezno balkanizaciio Spodnie Stoierske med voinama«, ko ie celisko okrozie od izvoznika hrane (v Avstroogrski) zdrsnilo no raven komai 20 % pokrivania lastnih potreb po hrani, to vsesplosno gospodarsko mrtvilo (sprico prevloduiocego deleza kmetov se ie Ie-to naiboli manifestiralo v kmetijstvu), ie bilo po piscevem mneniu vzrok druzbene apatije in apoliticnosti spodniestaierskega prebivalstva. Ideologi nove organizacije (S OZ) so kmetstvu kot prevloduiocemu stonu spodniestaierskega prebivalstva ze od zacetka nameniali posebno pozornost. Poleg splosnih zborovani clanstva SOZ so se voditelp SOZ (predvsem pa voditelii KPU in Preskrbovalnih uradov - Ernahrungsomter) vsai z dvema veciima (dokumentiranima) sklopoma zborovani obrnili izkliucno na spodniestaiersko kmetstvo. Prvi val posebnih zborovani za kmete so izvedli med 4. in 18. 12. 1941,106 drugega pa med 18. 3 . in 2. 107 4. 1944. Organizatorii teh zborovani (ki so bila po pisaniu tiska vselei iziemno dobro IG, Okroznica st. 5 z dne 29.2. 1944, AF Der Londrot, fase. 8, mopo I, lAC. IOJ Agrarpolilisches Ami. 10' Befehlsblait, Falge 10, Oktober 1942. l~j Befehlsbloit, Folge 1, Jonuar 1942, stroni 43, 44, 9 1, 92. 131, 132. :06 Marburger leitung, 27. 11. 1941. 107 Stojerski Gospodor, 18. 3. 1944. 108 »SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI , MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESk< obiskana) so predvsem apelirali na povecanie pridelave ter modernizaciio kmetovania. Voina in z nio povezano pomanikanie (ie-to ie bilo v raihu neprimerno huise kot pri nas) sta okupaciiske oblasti prisilila, da so svoie govorance podkrepile z deianp. Vodia KPU (ali UK) pri celiskem OV SOZ Franz Wolf (na tem polozaiu ie nasledil Erwina Petritschka) ie v svoiem pregledu dela poleti 1942 zapisal, 108 da ie trenutno v celiskem okroziu na volio 84.500 ha obdelovalnih povrsin, vecinoma v lasti malih in srednph kmetov. V celiskem okroziu ie bilo namrec tedai 22.323 kmetii. UK ie v tem casu 1 9 predvsem skrbel za organiziranie stroinih skupnosti ter izgradnio silosov. 0 Poleg skrbi za mehanizaciio so se sodelavci UK posvecali tudi poklicnemu in strokovnemu usposablianiu kmetstva. Celiski UK ie pozimi 1943/ 44 organiziral 60 predavani 0 umnem kmetovaniu, ki ph ie obiskalo okrog 10.000 kmetov, predavania pa so popestrili z ucnimi filmi n o V »dopolnilno solanie« se ie vk liuci l tudi Gospodar, ki ie redno obiavlial kmetiiske nasvete in reportaze na to temo, pogoste pa so bile tudi raznovrstne kmetiiske razstave (te so prireiali tudi v Celiu; prostor zanio so nasli celo v Nemski hisi). Urad za solstvo 11 1 Urad SOZ za so lstvo ie v skladu z zasnovo organizaciie skrbel za solanie mladine ter za stanovsko povezovanie ucitelistva .l12 Urad ie deloval na zveznem in okroznem nivoiu, v obeh primerih pa se ie delil na dva oddelka, in sicer na oddelek za pouk in vzgoio (namenien strokovnemu delu) ter na oddelek za stanovsko povezovanie (Kameradschaftsdienst) . Ponemcenie solstva ie vsekakor sodilo med primarne naloge okupaciiskih oblasti, ki so svoi angazma na tem podrociu temeliito pripravile se pred napadom na Jugoslaviio, zadnie podrobnosti pa so dodelale v prvih tednih okupaciie. Za celisko okrozie ie za podrocie solstva med nemsko okupaciio na volio tudi iziemno pricevanie Frana Rosa, celiskega ucitelia , ki ie na lastni kozi dozivlial preoblikovanie sol v nacisticne trdniave. V Rosevem pricevaniu 113 beremo, da ie rekrutiranie nemskega ucitelistva za poucevanie na Spodniem Staierskem potekalo preko organizaciie Ehrendienst im Unterland, ki ie poskrbela za kadrovsko izpopolnitev treh akciiskih skupin za prevzem solskega sistema iCC Pregled dela OV SOZ Celje pred 29, 8 . 1942, OV SOZ Celje, lose. 632 (3), mapa III, ARS OOAG II. 'G, Siroine skupnosli so no celiskem obmoi'ju weeli ustonovljoti poleli 1942, potem ko so po voseh Ilojprej !?,'iprovili predslavitev krnetijske mehaniZCIcije (pornernben center lov,'stne dejovnosti ie bilo krnelijsko sola v Sentjurju), Zointeresirono vos (pono;(1di je bilo laksna skupnosl pac orgonizirono 10 eno vas) je morola nojprej poskrbeli 10 primerno goraio za slroje, nokor so se odloCili ZC1 nobovo potrebne rnehonizaciie. Akcijo je v okrozju vodil stabni vodjo Me,iznich (vodio Preskrbovolnego urado, ki je bil zadolzen zo dobovo rocionironih ii'/il in obleke), prIG slroi'lo zadrugo (sp loh so bi le 10 prvo 10'lrstne inslitucije v roihu) po so oblikovoli y Sovinjski dolini - y Tobol'U, skupoj iih ie bilo do pomlodi 1943 1.e 34. :;0 Marbu,'ger Zeitung, 3. 3. 1944. ,., Ami Schulwesen. ; i? Befeh lsbiott, Folge 1, JO IlUOl 1942, slron i 49,50, 97,98. '3 Fran Ros, Celjsko solstvo med okupacijo, Ceijski zbornik 1961. 109 AlEKSANDER ZI ZEK na Spodnjem Stajerskem (te skupine so bile ustanovljene v zacetku aprila). 11 4 V prvi skupini je na Spodnje Stajersko prislo 15 solskih nadzornikov, ki so jih usposobili blizu Gradea (v Celje je tedaj prisel Rudolf Rentmeister, bivsi ravnatelj sulferajnske sole v Brezieah in osnovne sole v Gradeu) . Prihodu prve skupine so sledile aretaeije in izgoni slovenskega uCiteljstva (v Celju sta bila zrtvi te akeije tudi Fran Ros ter ravnatelj trgovske sole Franc Marincek), s cimer so pridobili »prosta delovna mesta« za zaposlitev drugih dveh skupin. ll5 Ros v svojem zapisu omenja, da je prisla 25. 4. 1941 na Stajersko vecja skupina uciteljev iz Avstrije, ki se je spotoma ustavila na tridnevnem zborovanju v Svecini (Witsehein) oziroma Betnavi (Windenou), kjer je ucitelje v okviru svojega obiska na Spodnjem Stajerskem pozdravil tudi Hitler. V treh tednih je iz Avstrije prislo S60 uciteljev, k vzgojnemu delu pa so pritegnili tudi SO domacih folksdojcerjev ter 153 maturantov z avstrijskih uciteljisc, tako da je skupno 116 stevilo nemskih uCiteljev kasneje naraslo na 1235. Fran Ros nas seznani tudi s potekom preoblikovanja solskega sistema. Najprej so tako pritegnili v solo 10- do 14-letnike, kjer so jih poucevali pogosto pomanjkljivo usposobljeni 17- in lS-letniki (ti so vodili tudi delo Nemske mladine), ki se seveda niso trudili s prevajanjem razlage iz nemskega v slovenski jezik. V Celju je delovala Ie sola v Gregorcicevi uliei, druge pa je zasedla vojska. V to edino delujoco solo na vsem obmocju mesta je po Rosevih podatkih hodilo 2600 otrok. Zaradi neznosne prenapolnjenosti je pouk potekal v treh turnusih po dye ali tri ure dnevno, scasoma pa so imeli nekateri razredi pouk Ie se dvakrat ali trikrat tedensko. Pri uvajanju nemskega solstva je bila zelo agilna tudi SOZ, ki je omogocila izdajo prvih »novih ucbenikov«, ki so bili namenjeni predvsem pouku zgodovine. Kot avtor knjiziee Cilli se pojavi eelo eeljski pastor (tedaj kulturni referent OV SOZ) dr. Gerhard May. Na seznamu priporocljivih (beri obveznih) del pa najdemo tudi knjigi Koi mora Spodniestoieree vedeti 0 spodniestoierski zgodovini ter Zokoi ie Spodniestoieree Nemec. Kljub tovrstnim didakticnim in drugacnim pomagalom (najprizadevnejse ucenee pri pouku nemscine so posiljali na poCitniee v avstrijske Alpe) pa je bil koncni uspeh v osnovni soli zelo slab; pogosto se je dogajalo, da je izdelalo Ie po 30 % uceneev. Temu se glede na potek dela v soli ne gre cuditi. Pouk so vedno znova prekinjale razlicne svecanosti Nemske mladine, vaje protiletalske obrambe (ki so se leta 1944 zacele spreminjati v resnicnost) in drugi »izvensolski« dogodki (med posebno slaboumne prireditve, ki si jih je privosCilo okupotorsko uciteljstvo sodi nedvomno »ogled izpostavljenih banditov« pred tedanjo Okrozno hiso (Narodnim domom, oziroma mestno kosarno) leta 1942. V zacetku leta 1944 so solska vodstva v vis jih razredih osemletke (od 5. do S. razredo) doloCila »razredne mostvene vodje« (spiclje), ki naj bi merili »temperaturo« med sosolci III T. F., Nocisticno .. " stron 790. liS V drugi skupini ie bilo 150 uciteljev, ki noi bi orgonizirali 50151'10 po posClrnezn ih obCinoh, '/ tretii po uCitelji za posornezne sole. li0 T, F., Nocisticno ... , stron 791, 792. 110 » SE NIKOU NISMO Bill TAKO MLADI, MOeNI, VERNI IN FAN ATICNI, KAKOR SMO DANESl« (in stem posredno tudi med starsi) . Ovakrat je lo prekinitev pouka pozir12i 1944 poskrbela tudi 14. divizija, ko je 15. in 16. 2. 1944 prekinila zeleznisko progo Sentjur Store, lo prekinitve pa so poskrbela tudi lOvezniska letala, ki so od februarja 1944 dalje bolj ali manj redno vznemirjala prebivalstvo. Ookoncen polom nacisticne vizije solske reforme na Spodnjem Stajerskem je bil gotovo odziv ob vpisu novincev poleti 1944 (15./16. 6. 1944), ko se je v mestu v osnovno solo vpisalo Ie 34 deckov, kar je predstavljalo komaj tretjino vseh novih prvosolcev. Nic bolje ni bilo na visjem nivoju. Gimnazijo so preimenovali v drzavno visjo solo, njeni nemsko opredeljeni dijaki (teh je bilo 60) pa so se morali vkljuciti v »preusmeritveni tecaj lo Nemce« (Um/eitungskurs fOr Volksdeutsche), ki naj bi jih pripravil na nadaljevanje solanja na kateri izmed visokosolskih institucij v rajhu. Siovenskim dijakom so bili na voljo »tecaji«, ki so bili sestavljeni iz telovadbe, petja in nemSCine. Nov pristop okupacijskih oblasti k vzgoji in izobrazevanju se je manifestiral ze julija 1941 pri sprejemnih izpitih, ko je gimnazijsko vodstvo (ravnatelj je bil dr. Schneehen) pazilo pri kandidatih predvsem na rabo nemscine (nemska pisava priimka), pri Siovencih pa so lo vpis lOhtevali tudi priporocilo krajevnega organa SOZ. 1l7 Nov veter je z razdelitvijo Siovenije lOvel tudi na visokosolskem podrocju. Stajerska mladina je z italijansko lOsedbo Ljub ljane prakticno izgubila moznost lo visokosolski studij . Pra y gotovo je okupatorski upravni sistem pozdravil »destajerizacijo« Ijubljanske ', univerze, ki so jo izvajale italijanske oblasti z restriktivno vpisno politiko, ki je II onemogocala vpis studentom izven Ljubljanske pokrajine ali pa njihov studij vsaj Ii neznosno otezi la. Ii Spodnjestajerski studentski vodja pa je bil v svojem izvajanju se natancnejsi. '18 Nemske I visoke sole so morale ob koncu semestra pisati karakteristike 0 vedenju ze tako in tako I~ strogo selekcioniranih spodnjestajerskih studentov (vpisali pa so se lahko Ie pravi nemski drzavljani, medtem ko bi morali drzavljani na preklic pred vpisom dobiti Uiberreitherjevo dovoljenje) . Sam Uiberreither je z navodili 23. 11. 1943 reguliral pravico do solanja lo posamezne kategorije spodnjestajerskega prebivalstva . Nemskim drzavljanom so bila brez ovir odprta vsa vrata izobrazeva lnih ustanov od osnovne sole do univerze . Orzavljani na preklic so morali obiskovati osnovno solo, dovoljen jim je bil vpis v poklicne sole, na mescansko ali drugo srednjo solo pa so se lahko vpisali Ie tedaj, ce so bili rasnopoliticno ustrezni. Skoraj popolnoma so jim bila lOprta vrata na uciteljiscih, saj so Ie na mariborskem izjemoma sprejemali tudi drZavljane na preklic. Zascitenci so ze med okupacijo okusali blazenost nevednosti, ki jo je nacizem obljubljal vsem Spodnjestajercem - razen osnovne so jim bile nedosegljive prakticno vse sole (»ce je bi l prostor«, so se lahko vpisali na kaksno poklicno solo). Na delo Urada lo solstvo SOZ ter na uspesnost ponemcenja solskega sistema na Spodnjem Stajerskem so bili ponosni tudi v Zveznem vodstvu SOZ. Zvezni vodja SOZ Franz Steindl je 0 stajerskem solskem sistemu, ki ga je sestavljalo 367 osnovnih ter 23 mescanskih sol s skupno 2133 razredi, 991 ucitelji in 92.362 ucenci (s kmetijskimi in , ,7 Rdeco izkoznica SDZ, ki je izpricevola nemsko pareklo ali po vsaj najvisjo stopnjo Ioja!nosti Spodnjestojerca, je seveda olroku imetniko ornogoCilo neoviran vpis. ", T. F., Nacisticno ... , siron 793. I II AlEKSANDER ZIZEK poklicnimi solami ie stevilo ucencev naraslo na 130.000), deial: »Vse te sole so utrdbe nasega politicnega hotenja in poroki uresniCitve nasih namenov glede jezika (ponemcenia, op. p.). Organizatorji Nemske mladine in SOl, kamor so vkljuceni vsi fantje med 10. in 18. letom ter dekleta med 10. in 21. letom, podpira, siri in poglablja to delo sole. «119 laradi pretirane vneme pri vzpostavlianiu in siritvi mreze Nemske mladine so nacrtovalci dela z mladino pri SDl pripravo ucnih nacrtov in drugih osnov izgradnie solskega sistema precei zonemarili. Celisko ucitelistvo se ie 3. 2. 1944 zbralo na posvetovaniu, 120 kier so tarnali nad tezavami z izvedbo pouka zgodovine, nemskega iezika in domoznanstva (kliub »kvalitetnim prirocnikom« dr. Maya in E. Paidascha). Solski svetnik Dukar pa ie govoril 0 ucnem nacrtu zo prve stiri razrede osnovne sole. Proti koncu voine so nemske oblasti zocele tudi s siroko zostavlieno propagandno akciio zo vpis na mariborsko uciteliisce .1 21 Pisec clanka v Marburger leitungu 122 omenia glavno vlogo organov SDl pri izbiri bodocih uciteliiscnikov. Kondidat ie moral vodstvu sole prinesti priporocilo (mnenie) krajevnega vodje SDl, pred vpisom pa se je predstavnik sole pogovoril tudi s starsi . Kondidati so morali svoje prijavnice oddati do 1. 6. 1944 okroznemu solskemu svetniku (v Celju je bil to Dukar), ki je prijavnice poslal vodstvu uciteliisca. Bodoci uciteljiscniki so se morali pred dokoncno odlocitvijo udeleziti tridnevnega pripravljalnega tabora (nemski izraz zonj je Musterungslager - naborni tabor), ki je vodstvu pomagal bolje oceniti kandidata (tabor je bil nekaksno zodnje in najgostejse sito). Po kratkem pregledu dela tega urada (na zvezni ravni ga je vodil Michael Strobl, pri okroznem vodstvu Celie pa najprej Robert T rotscher, po njegovem odhodu v vojsko 1. 9. 1943 pa ga je zomenjal Hugo Stibor), si ne moremo kaj, da se ne bi zgrozili sprico slaboumnih namenov ideologije, ki je razen fizicnega pogina pripravljala slovenskemu narodu popolno umsko smrt. V nekem smislu (gledano s stopnje danasnje in tedanje razvitosti druzbe) je druga oblika iztrebljenja se neprimerno strasnejsa. 19o1j oddahnemo si lahko, da se nacrtovano poneumljanje celih generacii fizicno prezivelih ni uresnicilo. Urad za obrambno vzgojo 123 Vloga svetovalca in organizotoria »vojaske in svetovnonazorske vzgoje moskih v SOl« ie pripadla ideoloski vojski nacisticne Nemciie (SA - Sturmabteilungen), ki so ii v zomeno zo izgubljene pozicije doma (po noci dolgih nozev) pustili proste roke pri oblikovanju brambovskih enot na Spodnjem Stajerskem. Osnovne enote vermansafta (obveznost aktivne sluzbe v vermansaftu je zojemala moske clane SDl med 18. in 45. letom starosti) so bile cete, ki so hkrati predstavliale "9 Untersteirischer Heimaldienst, 146/42,9. 1. 1942. ;20 Marburger Zeitung 12. 113. 2. 1944. ;?l 0 lem, komu ie veljala fa propaganda, sem govOI'il ze prei. 1?~ Morburger Zeilung, 9. 3 . 1944. 1)2 Ami We hrerLiehung. 112 »5E NIKO LI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERN I IN FANATICNI, KAKOR SMO DANES !« oborazeno enoto vermansafta neke kraievne skupine, sestavlialo pa jih ie 150 do 200 moz. Do ieseni 1941 ie bi l vermansaft v celoti vzpostavlien, vani pa ie bilo vkliucenih 84.700 moz (v celiskem okroziu 10.709).124 Odlicen pregled formirania in delovania vermansafta na celiskem obmociu naidemo v Marburger Zeitungu ob tretji obletnici »osvoboditve«. 125 V celisko okrazie ie bil aprila 1941 poslan oblikovat vermansaft esaievski podpolkovnik (Obersturmbannfuhrer) Alexander Szilagi, ki ie v casu svoiega enomesecnega sluzbovania (odpoklicali so ga ze konec aprila) organiziral prvih pet vermanskih cet. 1. 5. 1941 ie polozai vodie Urada za obrambno vzgoio (UOV) prevzel esaievski porocnik Fritz Maitzen, ki ie mrezo vermansafta razsiril kar na 37 KS SDZ celjskega okrozia (od skupno 38 KS v okroziu), vendar ie bil podobno kot niegov predhodnik kmalu razresen (ze 21. 5.). Za dva meseca ie celiski vermansaft nato prevzel esaievski maior (Sturmbannfuhrer) Karl Zdralek (od 21. 5. do 21. 7.), ki ie prvotnih pet iurisnih cet (Einsatzsturm) preoblikoval v 99 obicainih cet, vermanski polk celiskega okrozia pa so razdelili na dva dela. Polk Celie - zahod ie imel poslei 56 cet, polk Celie - vzhod pa 43 cet. Prva iavna predstavitev celiskih verma nov ie bila 3. 8. 1941 na Skalni kleti, nastopilo pa ie kar 132 voiakov in castnikov, ki so se pomerili v petiu, ekserciraniu, telovadbi in premagovaniu zaprek. Castniski in podcastniski kader celiskega vermansafta se ie usposablial na 14-dnevnih tecaiih v Rogaski Slatini, kier so tecainiki poslusali razlicna predavania s podrocia svetovnonazorske vzgoie, veliko casa pa so prebili tudi na terenu (pomembni vzgoini vsebini sta bili orientacija in poznavanie orazia). Urienie pripadnikov vermansafta ie obsegalo voiasko in domovinsko vzgoio, pozimi pa so v enotah vermansafta izvaiali tudi tecaie nemscine. Celjski vermani so svoie delo predstavili spet 6. in 7. iuniia 1942, ko ie nastopilo kar 1.500 moz, pripadniki obeh celiskih polkov pa so se vkliucili tudi v tekmovanie za znacko SA (slo ie za nacisticno razliCico kavelicev in korenin - telesna vzdrZliivost ie namrec morala biti »podprta« z ustrezno svetovnonazorsko vzgoio) . Zvezni vodia SDZ Franz Steindl ie imel 0 zagrizenosti Spodniestaiercev visoko mnenie, sai ie ob otvoritvi nove sezone urienia enot vermansafta v Mariboru napovedal, l26 da bodo voiaskega urienia do leta 1944 delezni pray vsi Spodniestaierci, ter se pohvalil: »Se nikoli nismobili tako mladi, moeni, verni in fanatieni, kakor smo danes!« Zanimivo ie, da Dorfmeister sprva ni dovoljeval uporabe enot vermansafta v bojih z narodnoosvobodilno voisko, 127 vermani nai bi se omeievali zgoli na obvescevalno in diverzantsko deiavnost, ze septembra pa ie moral popustiti pod pritiskom komandanta SIPO (varnostne policiie) Alpenland. Podobno ie menil tudi Franz Steindl, ki ie 1. 11 . ,0, Tone Ferenc, Wehrmonnschafl v boiu proti NOV no Sioierskem (dolie: T. F.: Wehrmannschaft v boiu .); Lelopis Muzeio norodne osvobodilve LRS, Liubliana 1958, sfr. 86. 123 Marburger Zeitung, 12.4. 1944. P6 Stajerski Gospodor, 25.9. 1944. 121 T. F. , Wehrman nschaft v bO lu ... , sIron 86. 113 AlEKSANDER ZIZEK 1943 zagotovliol, do so vermonsoft prisilile v boi bonditske okciie, sicer po ie bil nomenien Ie za svetovnonozorsko in obrambno vzgoiO. 128 Obo celisko vermonsko polka sto moralo dati poslei zo »posebne nologe« no volio zondormeriii skupoi 900 moz (Vzhod 400 in Zohod 500), ki so ph oborozili z oroziem, ki go ie priskrbel vodio vermonsofto (Franz Blasch). Do orozio so lahko prisli zgoli zelo zanesliivi vermoni, kliub temu selekcionironiu po se sodelovonie ni vedno obneslo. VeCino skupnih okcii ie propodlo zarodi slobe uskloienosti med poveliniki policiie in vermonsofto, nesoglosio po so se zaostrilo do te mere, do ie polkovnik Wolf, povelinik vermonsofto celiskego okrozio, 26. 11. 1941 celo prekinil sodelovonie z zondarii, predstoiniki po so go ze eez stiri dni prisilili v sporozum z niimi. 129 Kot primer »vzornego sodelovonio« zondoriev in vermonov so 22. 6. 1942 ustonovili samozaseitne oddelke (Selbstschutz), Dorfmeister ie oktobro 1942 skupoi z vodii vermonsafto na »ogrozenih« podroeiih (slo ie za obmoeio, ki so ph pogosto obiskovali partizani) noertoval dezelno strozo (Londwocht), ki noi bi policiP (kot »policiste« so pogosto uporoblioli rezervne policiste, roiene pred 1903 ter bivse iugoslovonske zandarie) pomogolo pri kontrolironiu tereno, lovilo ubezne voine uietnike ter oprezala zo partizani. 130 V dezelno strozo so hoteli vkliueiti moze med 18. in 55. letom (tudi zoeasno nesposobne za vermansaft), ki noi bi potruliirali med 18. uro zveeer in 5. uro ziutroi. Sistem se ie obdrZol vse do ustanovitve folkssturma februario 1945. T udi pri formiraniu vermonsofta se izkoze oeitno hlastnost in povrsnost v delovoniu okupociiske uprove, ki ie sprieo voinih rozmer seveda neizogibno . Kliub doslei opisanim okciiom in reorgonizociiom vermonsofto, ie to kodrovsko sele v zaeetku leta 1943 postal provo voisko; sele tedoi so nomree zaeeli izvoiati pravi nobor. l odredbo 1/43 so nomree priprovili pogoie zo pregled in kotegorizaciio sestove vermonsofto. 131 Voiok vermansofta ie po zdrovniskem pregledu dobil splosno oceno (to se ie lohko glosilo »sposoben«, »omeieno sposoben«, »zoeosno nesposoben« ali »nesposoben« in stem oproseen sluzbe v vermonsoftu). Sluzeniu v vermonsoftu so se lohko odtegnili tudi gosiici, resevaici pri DRK, zelezniearii in delovci v oborozevolni industriii. lonimivo ie, do se sodelovoniu v vermonsoftu niso mogli (teoretieno) odtegniti niti zoposleni v SDl, zanie so nomree z odredbo 22/ 41 132 predvideli posebne vermonske oddelke, ki so bili vkliueeni v obstoieee polke. lo urienie noi bi bili urodniki SDl no volio dvokrot meseeno, voie po bi orgoniziroli ob koncu tedno ali po delu, sporazumno z okroznim vodiem. l odredbo ie bilo utemelieno tudi solanie podeostniskego kodro teh enot. No to noein ie bilo trebo kotegoriziroti celotno mostvo vermonsofto in mu do 15. 9. 1943 izdoti ustrezne dokumente vermansofta. Noiobsezneiso akciio, ki so se ie lotili vermoni, ie bila prov gotovo povezano s preboiem 14. diviziie no Stoiersko. Steindl ie notoneno mesec dni po prihodu 14. diviziie 0 tei iunoski okciii »svoiih« sil zapisol, do ie bila omenieno portizonsko enoto (»bondo« ie bilo sevedo po poreklu iz Liublionske pokroiine in Koeevskego, v treh »brigadoh« - "p Prov tam, stron 116. ,"0 Prov tam, stroni 88, 89. ':J) Logebericht, 24 . 1. 1943, rase. 8, AF Del' Lo ncirot, lAC. 'J, Befehlsblolt, Folge 7, Juli 1943. '3' Befehlsblott, Folge 2, Juni 1941, siron 90. 11 4 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« Pocostitev podlih no Pokopoliscu junokov nod mestnim parkom, 1943. 115 II Al EKSANDER ZI ZEK narekovaji so Steindlovi - po je bilo preko 1000 moz in 150 konj) ze dvajset dni po svojem prihodu »v rojh« (6. 2. 1944) uniceno. Bonditi so imeli po Steindlovih podatkih kar 612 mrtvih, 182 (med njimi tudi neko j »Flintenweiber« - nemski zonicljiv izraz zo portizonke) po so jih ujeli. Steindl v svojem clonku razkriva tudi prazne upe bonditskego vodstvo, ki je (po pricevonjih ujetnikov) konilo do 1. 3. zovzeti Celje in Maribor, kar jim je sevedo preprecilo »odlocno akcija visjego SS in po/icijskega vodstva« ter sku pen nastop vojske (Wehrmacht), oborozenih enot SS (Woffen 55), vermonsafta in policije. 133 Svojevrstna pohvalo zo pogum v akciji proti »bonditom« je bil tudi sprejem 16 verma nov iz celjskego okrozjo v SA, ki so go orgonizirali v celjski okrozni hisi 12. 3. 1944. Pri tej (prvi) pocastitvi sto seveda sodelovala tudi Dorfmeister (»Zo vsokego 5A-jevca je odlikovonje, ce sme stoti v prvih vrstoh bojo proti boljsevizmu .« ) in Wolf (»Nojvisjo dolznost vsokego SA-jevco je do zodnjego diho sluziti firerju in NemCiji.«). 134 Po »dokoncnem unicenju« 14. divizije so marco 1944 ustanovili vermonski polk »Untersteiermork« (njegovo 2. in 3. batoljon sto bilo orgonizirano v celjskem okrozju, drugemu je poveljevol Wolf, tretjemu po Franz Worndle), ki je med drugim pred »unicenimi bondomi« varovol tudi tovarne in rudniske obrote (»uniceno 14. divizijo« je namrec 1. 5. 1944 nopodlo Velenje). Pretirano (in precenjeno) bojevitost verma nov je dodobro ohlodilo tudi portizonsko zasedbo Zgornje Sovinjske doline konec julijo 1944 (Luce, Ljubno, Gornji Grad), ki je bilo posledica ofenzive IV. operotivne cone. To epizodo je sprozilo val dezertiranja iz vermonskih enot po vsem Stajerskem, kljub temu po so jo ideologi SDZ izrabili zo izjemno ucinkovito propogondno okcijo (obo moriborsko lista sto bilo pol no pretresljivih pricevanj in opisov pomanjkonjo med banditsko strahovlodo). Jeseni 1944 je okupotorska upravo presodila no Stojersko tudi nojnovejsi Hitlerjev odut - Volkssturm (»Ijudski nopad«), ki je bil zo Nemcijo ustonovljen 25. 9. 1944,135 zo Spodnjo Stajersko po me sec dni kosneje (rozglos 0 njegovi ustonovitvi je objovil Stajerski Gospodor 28. 10. 1944, istego dne po je Marburger Zeitung pozvol moske med 16. in 60. letom, noj se prijovijo v uradih svojih KS). »Nojvecji ideolisti Nemcije« (tako je folkssturmovce imenovol Stajerski Gospodar) so v Celju prisegli 12. 11. 1944, no svecanosti (to je bilo mimogrede no »pokopoliscu junokov« nod Savinjo; koko simbolicno!) je sodelovala tudi mlodino iz »ucnego centro« (Wehrertuchtigungsloger) Nemske mlodine iz Bukovzlako, slovnostni govornik po je bil Dorfmeister.136 Mesec dni kasneje so v Celju zoceli usposobljoti podCostnike folkssturmo, njihovo solanje po so vodili pripadniki vojske. 137 Okupocijske oblasti so nocrtovole kar stiri vpoklice spodnjestojerskego prebivolstvo, ki noj bi zodrzoli ruski preboj; 1. poziv je predstavljolo 5 bataljonov vermonskego polka Untersteiermark (tego so marco 1945 vkljucili v folkssturm), 2. moski med 19. in 60. letom, ki so delali v vojosko pomembnih vejoh gospodarstvo in omejeno sposobni, 3. poziv letniki 1927- 29 ter 4. poziv monj sposobni. 138 Skupno noj bi iz zodnjih treh vpoklicev pridobili kor 49 batoljonov. V 1:;2 Marburger Zeitung, 7. 3.1944. '3, Marburger Zeitung, 15.3. 1944. l~S T. F., Wehnnannschaft y boiu ... , siron 140. 1," Marburger Zeilung, 14. 11. 1944. 137 Marburger Zeitung, 16. 12. 1944. '38 T. F., Wehrmannschafl v boiu ... , stron 140. 116 »SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MIADI, MOCNI, VERNIIN fANATICNI, KAKOR SMO DANESI« ____ pricakovanju vojaskih akcij pO so V zveznem UOV s pravcato nemsko natancnostjo poskrbeli tudi lo bolj morbidne podrobnosti. V zadnji stevilki Befehlsblatt (Foige 1/2, 1945) so priporocali posiljanje enotnih sporocil 0 smrti druzinam padlih verma nov in folkssturmovcev (poslej so vs i umirali v protinapadih, zadeti v glavo od granatnih drobcev, in obvezno pohvaljeni lo pogum). Na visji ravni je folkssturm tudi lo Spodnjo Stajersko formalno vodil Uiberreither, medtem ko je bil njegov dejanski poveljnik esajevski general (Oberfuhrer oziroma Brigadefuhrer) Steindl, »junak bojev z banditi« (Marburger leitung, 4 . 4. 1945), ki je padel »med jurisem na celu folkssturma«. 27. 3. 1945 so poslali na madzarsko mejo lOustavljat prodor Rdece armade kar 3 bataljone (iz Celja, Maribora in Brezic) iz enot polka Untersteiermark, ze tri dni kasneje (30. 3.) po je padel poveljnik tega polka in zvezni vodja SOl Franz Steindl. Na sreco njegovega fanatizma mostvo ni ponavljalo, saj je vecina vpokli cancev ze ob prihodu no polozaje dezertirala, kot »lOnesljive« so no poveljstvu oznacili Ie dvajsetino vpoklicancev. 139 Odnosa spodnjestajerskega prebivalstva do »castne smrti lo veliko Nemcijo« ni spremenil niti Uiberreitherjev poziv, naj zenske in otroke po potrebi evakuirajo, moski pa naj ostanejo doma in se vkljucijo v folkssturm, niti ustanovitev vojaskega sodisca, ki go je vodil dr. Fritz Meldt. To sod isce je lahko izrekalo smrtne kazni, oprostitve ali po je obdolzenca predalo civi lnim organom, pristojno po je bilo lo prestopke zoper obrambno sposobnost rajha .140 Vermanske enote kot ekvivalent ideolosko podprtih oborozenih oddelkov (stajerska SA), so bile nedvomno misljene kot se ena oblika mobiliziranja prebivalstva na strani okupacijskih oblasti (zato seveda ne cudi, ce so jih organizirali po shemi teritorialnih enot SOl). Kot vse druge oblike propagiranja nove ureditve so tudi enote vermansafta zdruzile in pritegnile del prebivalstva, ki so mu bile namenjene, precej vecji del po je gledal na to formacijo kot na nujno zlo, vseeno pa je bilo to zlo manjse kot vpoklic v vojsko in odhod no rusko fronto. Povel jniski kader enot vermansafta (vsaj visji), ki je izhajal iz avstrij skih in nemskih castnikov SA, je v glavnem delil mnenje mostva in posebej proti koncu vojne imel pred sabo Ie eno nalogo - preziveti. Popolnoma so se v delovanje vermansafta vziveli Ie malostevilni domaci Nemci in nemskutarji, ki sta jih pritegnila strumnost in pruski dril in so lo to rode volje zrtvovali svoj cas in vcas ih tudi zivljenje . Mogoce je res, do so si v vodstvu SOl predstavljali vermansaft zgolj kot se eno izmed politicnih sol, kaj kmalu pa so jih »razmere no terenu« prisilile v popolnoma drugacno uporabo verma nov. Kljub posameznim pohvalam s strani policijskih in esesovskih castnikov, ki so z vermani sodelovali v boju, po ostaja splosna slika precej manj blesceca. Pripadnike vermansafta so lahko vojaske in policijske enote uspesno uporabljale Ie lo razlicne lOledne in strazarske naloge (varovanje skladisc ali uradov SOZ no podezelju), bojne akcije pa so se kljub napihnjeni propagandi koncale ponavadi s precejsn jim "primanjkljajem" verma nov. NenalOdnje tudi dejstvo, do no 1;,9 T. F., Wehnnannschaft y bOil) ... , stron 141. 1 '0 Morburger Zeitung, 30. 3.1945. Rozyoi verlTlonsolto y celjskelTl okroziu ie podrobno popison tudi y i.e citiranem zborniku ivied Bocem in Bahoriem (clonek T. Ferenca, NelTlsko okupociio). 117 AlE KSANDE R ZIZEK Stajerskem skorajda (razen nekaj samoiniciativnih poskusov) ni bilo t. i. Gegenband (raztrgancev), govori v prid trd itvi, da je pri vermansaftu slo za zgresen poskus mobilizacije prebivalstva v oborozene enote brez domaeega jedra (tujerodni castniki) in na osnovi tuje ideologije, s katero se vpoklicanec nikakor ni mogel poistovetiti. Pray gotovo je imel stajerski mladenie lazjo izbiro kot njegov gorenjski vrstnik ali vojaski obveznik v bivsi Ljubljanski pokrajini. Strogo erno-belo razdelitev, ki je na nemskih zasedenih obmoejih veljala v zacetku, so nemske okupacijske oblasti po letu 1943 obogatile z italijansko dediseino - organiziranjem vojaskih enot, ki so sicer prevzele okupatorjev »material«, vodil pa ph je slovenski kader, ki je vsaj nazivno uzival tudi podporo domaee politiene scene. Urad za mladino141 Poleg vrtcev in otroskih skupin so za »blagor« (in germanizacijo) stajerskih otrok obilno poskrbeli tudi pri tem uradu SOl, ki je bil organiziran vse do KS SOl. Glavne naloge tega urada so bile: telesna, duhovna in znacajska vzgoja vse spodnjestajerske mladine v duhu nacionalsocializma, vodja tega urada pa je bil hkrati tudi poveljnik Nemske mladine142 na svojem podroeju. 143 Mladina je bila vkljucena v Nemsko mladino (NM) z dopolnjenim 10. letom, ko so decki in deklice zapustili otroske skupine. Organizacija Nemske mladine je ze s svojo strukturo obvladovala vsa za mladino pomembna podroeja. V 6 oddelkih zveznega vodstva deske Nemske mladine ter 4 oddelkih dekliskega zveznega vodstvo so tako zastopani: telovadba, obrambna vzgoja, kultura, tisk, propaganda, sociolno delo in uprovo, pod pokroviteljstvom zveznega vodstva Nemske mladine po so delovole tudi sole za vodje oddelkov Nemske mladine (obvezno so bili tu zaposleni ucitelji telovadbe, nazorskego solanja ter petja). Oddelki, ki sem jih omenil pri opisu zveznego mlodinskego vodstva, so oblikovoni tudi na ravni okrozij. Vodstvu deskega krila Nemske mladine je na vseh rovneh organizacije dodano tudi ustrezno vodstvo dekliske veje NM, razliko je Ie pri nizji nomenklaturi (namesto vodi j rodov (Stamm), ki so stopnjo pod vodjo obmocjo oz. podobmoeja deske NM, pozna deklisko NM voditeljice »dekliskih krozkov« - Modelringfuhrerin). No ravni KS je vodjo Urada za mladino hkroti tudi vodjo enote (Gefolgschaft) NM (to je ime za skupino NM oz. Hitleriugend, ki povezuje fante med 14. in 18. letom, organizirano pa je v okviru KS SOl (ali NSOAP) ali delu taksne KS). Ekvivalent tej enoti je »dekliska skupino« (Modchengruppe). , .: Am i Jugcndluhrung. : ,;. Deutsche Jugend. ,,0 Befehlsblotl, Foige 1, JOl1uar 1942, stra"i 53-55, 101-103, 135, 136. 118 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« Clanice Nemske mladine pred tekom pO celjskih ulicah. 119 ALEKSANDER ZItEK No ravni okrozij so delovale naslednje formacije Nemske mladine: Velika obmocja (Gross-Bonn) IMaribor-okolical Podobmocji Sostani Sioveni Gradec iUnterbann) (Mozirie) Obmocja (Bonn) ttrbovlje I ILjutomerl IMaribor-mestol Sprva zelo zapletena organizacijska shema deske Nemske mladine nom bo mogoce jasnejsa, ce jo ilustriramo s prakticnim primerom. Kot osnovo bomo vzeli organizacijo Nemske mladine v celjskem okrozju. 144 Najvisja enota NM v celjskem okrozju je bila obmocje oziroma nadobmocje NM (imela je oznako OJ 1), bila je razdeljena no 13 rodov (Rod - Stamm je enota, ki jo tvorijo »spremstva« - Gefolgschoften no dolocenem zakljucenem obmocju. I. rod je tako povezovol enote (Gefolgschaften) iz vseh 4 mestnih KS v Celju, II. rod po Lasko in Rimske Toplice.) oziroma 44 enot (Gefolgschoften; v nasem primeru gre razen za omenjene enote po KS SOl tudi za 2 posebni enoti - motorizirano in letalsko, ki sta bili organizirani za veliko obmocje Celje). Po tem kratkem pregledu organiziranosti NM se lahko posvetimo tudi vclanjevanju mladine v to organizacijo ter razlicnim oblikam dela v njej. Omenil sem ze, do so desetletnike vsako pomlad (marco) svecano sprejeli v vrste Nemske mladine. la sam sprejem so jih predlagale voditeljice otroskih skupin (sodelavke Urada za zenske) ze februarja, tako do so voditelji NM v enomesecnem poskusnem roku med njimi ze lahko izvedli prvo selekcijo. 145 Vodstvo SDl si je silno prizadevalo, do bi temu dogodku doli kar najvecji pomen. T ako so mora Ii ciani vodstev Nemske mladine, zadolzeni za sprejem, obvezno obiskati domove kandidatov za vstop v NM in se pogovoriti s starsi. Oruzina naj bi sam sprejem v NM proslavila kot druzinski praznik in podobno. la blesceCimi kulisami so priprave no sprejem potekale podobno kot sprejemanje v SOl. la sprejem so no ravni okrozja odgovarjali vodje obmocij (Bonn) Nemske mladine, v krajevnih skupinah po vodje »cet« (Fahn/ein; enot NM ali HJ, v katere so bili vkljuceni decki med 10. in 14. letom) oziroma voditeljice »dekliskih skupin« (Jungmade/gruppen; te enote so dekliska varianta Fahnleinov). Vodstvo obmocja je vodji krajevnega Urada za solstvo (Amt Schu/wesen) pred nacrtovanim sprejemom poslalo prijavnice za vstop v NM, ki so jih otroci izpolnjevali po solah. No osnovi prijavnice so bodoci ciani Nemske mladine prejeli »povabilo« k vpisu, : ;4 Befehlsblott, Folge 3, Marz 1944, odredbo FA 18/44. "5 Procedura sprejemo je obsirno popisano v Befehlsblott, Folge 3, Marz 1944, odredbo BF 4/44 in odredba Amt JugendfUhrung 2/44. 120 » 5E NIKO LI NISMO BIU TAKO MLADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DAN ES !« pred spreiemno komisiio pa so mora Ii priti skupai 5 storsi (preverioli SO namree niihov status v SDZ, ki ie vplival no to, ali bo niihov otrok dobil Bali C izkoznico). Ogleimo si primeriovo med desko in deklisko veio Nemske mladine. STAROST DECK. DEKLICE 10 do 14 let Jun~ volk Pimpfi Jungmadel 14 do 18 let Deutsche Ju gend Madel 18 do 21 let Madelwerk146 Uene in vzgoine vsebine so bile v posameznih formociioh noslednie: naimloise clane NM so lOposlili z igromi in petiem, mlodino med 14. in 18. letom po predvsem s telesno in svetovnonozorsko vzgoio. Dekleto so se v noistoreisi skupini priprov/iolo no svoi bodoCi »pokli c« zene in matere, lOto so se posamezna vodstvo Nemske mladine in Hitleriugend iz roiho pogosto dogovariolo lo izmeniovo teh deklet, ki so kot praktieno delo opravlialo gospodinisko delo no kmetijoh (0 gostovoniu deklet iz Brucka no Muri v ce/iskem okroziu ie poroeal tudi Marburger Zeitung). 147 Usmerioniu v »deficitarne poklice« ie sluzila tudi orgonilOcijo taborov lo predvoiosko vzgoio (WehrertOchtigungs/ager) , 148 komor so odhoioli na urienie sedemnaistletni ciani NM. Odhod v tok tabor ie bil naeelomo prostovolien, vendor si ie kondidat stezko priboril opravieilo, ee si ie premislil (razlog lo odlog urienia ie moral uteme/iiti in potrditi Urad lo delo, Prehranievalni urad ali vodia Urado lo kmete pri KS). Mesec dni pred vpoklicem ie kandidot dobil ukoz»o pripravlienosti« (Bereithaltungsbefehl), tri tedne pred vpoklicem po so z vodstvo obmoeio posloli vodstvu NM v kroievni skupini imenski seznom vpokliconih no urienie. T ok tabor Nemske mlodine so lo obmoeie Celio orgoniziroli v Bukovzlaku, obiekte (boroke) po ie kasneie uporobil tudi novi rezim, Ie do lo drugoeno »vzgoio«. NM ie tesno sodelovola tudi z Uradom lo liudsko izobrozevonie in kasneie tudi z Delovsko politienim uradom (to ie nomree prevzel poklicno usmerionie mlodih) . Celotno delo Nemske mlodine ie v noiveeii meri slonelo no vodite/iskem kodru, ki ie tudi sam izsel iz HJ (Hauptstammfohrer Nemske mlodine ce/iskego obmoeio ie toko postal predvoini vodia HJ v Celiu Sepp Jellenz), vodstva SDZ po so se skozi vso stiri leta trudilo z rekrutironiem sposobnih voditeliev in niihovim zopetnim vkl iu eevoniem v delo NM, tokrot kot voditel iev enot. Nocistieno liubezen do sposobnih voditeliev ie iedrnato poiosnil zvezni vodia Nemske mlodine Rudolf Schilcher: »Kakrsen vodia, taksna enotai«.1 49 Dobro strokovno in predvsem svetovnonazorsko izobrozbo bodoeih voditeliev in voditeljic NM so lOgotovlioli stevilni ucni centri: Betnovo (Windenau) lo fonte in Freudenou zo dekleta no zvezni ravni, okrozno vodstvo po so po potrebi vzdrzevolo uene centre lo solonie lostnih kodrov (mlodinski vodite/ii celiskego okrozio so se sololi no 110 Za dekleta je i'lansivo v NM trajalo do 21. leta starosti. 117 Marburger Ze it ung, 6. 10. 194 1. ".0 Befehlsblatt, Folge 12, Dezember 1942., odredba 7/42. 119 Marburger Zeitung, 4./5. 9. 1943. 12 1 AlEKSAND ER ZIZEK tecajih v Hisi mladih v Celju ali pa v solskem centru Nemske mladine v hotelu Posta v Rogaski Slatini). Pray solanje voditeljev Nemske mladine je bilo prva naloga, ki so se je lotili »uvozeni« mladinski aktivisti. V Celju sta delovala kot organizatorja Nemske mladine Trude Nitsche in dr. Julius letter (tega so 28. 2. 1943 poklicali v lvezno vodstvo kot stabnega vodjo, kot vodja obmocja pa ga je zamenjal Alfred Oberraner, njega pa proti koncu vojne sudetski Nemec Adolf) . Ze 3. avgusta 1941 so se voditelji Nemske mladine s celjskega obmocja zbrali v Nemski hisi na posvetovanju, na katerem so podali porocila 0 delu svojih enot, kot slavnostni govornik pa je nastopil sam Dorfmeister.150 21. 8. 1941 so v Celju izvedli prvi Morgenfeier, dopoldansko slovesnost NM, na kateri je govoril dr. letter. 151 Septembra 1941 se je zacelo tudi redno solanje voditeljev NM - za voditeljice dekliskih skupin je petdnevne tecaje petja, sportne vzgoje in svetovnonazorskega pouka vodila Trude Nitsche, do tedaj pa so izsolali ze 20 voditeljic dekliskih enotl52 Podoben tecaj so v Celju izvedli tudi za mladenice. 28 kandidatov za vod itelje (kandidati so morali biti stari od 13 do 16 let) enot Jungvolka je med 17. in 24. 9. opravilo izpit, s katerim so postali vodniki (JungzugfOhrerii) , kar 20 med njimi pa jih je osvojilo tudi znacko NM kot pohvalo za poseben uspeh. lavzetost celjskih mladincev in mladink za delo v NM lahko ilustriram s podatkom, da je bilo med kandidati za sprejem v NSDAP na seznamu, sestavljenem 13. 10. 1942, med 32 imeni kar 6 vodij enot Nemske mladine, vecinoma iz »znanih« druzin . Delo Nemske mladine na Spodnjem Stajerskem je spremljala tudi »centrala« (vodstvo HJ) v Berlinu . V zacetku leta 1942 je tako Spodnjo Stajersko obiskal namestnik drzavnega mladinskega vodje (Arturja Axmanna) stabni vodja Mackel, med svojim inspekcijskim potovanjem pa se je ustavil tudi v Celju (tu ga je sprejel OberbannfOhrer Dorfmeister, ki si je to stopnjo prisluzil v Avstriji kot voditelj HJ) in v Mariboru. 153 Od 16. do 18. januarja 1942 je vodstvo Nemske mladine v Celju organiziralo tudi zimske igre NM na Celjski koci, prireditev pa sta si ogledala tudi Steindl in Rudolf Schilcher iz zveznih vodstev SDl oziroma Nemske mladine. Spomladi 1942 so pri NM zaceli s prirejanjem petdnevnih taborov, ki so bili organizirani kot tecaji za voditelje Nemske mladine. Sedmih taborjenj, ki so jih organizirali v okrozju (v Smarju pri Jelsah, Gornjem Gradu, Rimskih Toplicah, Zalcu, Dobrni in Sostanju), se je udelezilo 250 otrok, usposabljanja pa so vodili kadri zveznega vodstva Nemske mladine. 154 NM celjskega okrozja je do poletja 1942 organizirala predvojasko vzgojo za 800 fantov, izsolala pa je tudi 135 vod iteljev Jungvolka v taboru Smarje pri Jelsah (nadaljnih 130 se jih je izsolalo na Pragerskem) . Med dosezke Nemske mladine so pristeli tudi napotitev 110 deklet na kmecko delo v rajh ter izsolanje 647 voditeljic dekliskih enot. ISO Untersteirischer Heimotdienst, 17/41,4. 8. 1941 lei Untel'steirischer Heimotdiensl .. 32/41,21. 8. 1941. IS? Untersteirischer HeimCltdienst ,60/41, 23 . 9 . 1941 . 153 Untersteirischer Heimotd;enst, 148/42, 12. 1. 1942. 15' Untersteirischel' Heimatdienst, 242/42, 5. 5. 1942. 122 »SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESJ« Nemska mladina v snegu, januar 1942. 123 AlEKSANDER ZIZEK NM je bilo vkljueeno v zivljenje KS SDZ no razliene noeine. Otroci so v okviru te orgonizacije priprovljoli storsevske veeere (0 toksni prireditvi v Celju je poroeol tudi Marburger Zeitung), 15 5 progrome zanje po so sevedo pripravljoli starejsi »kulturniki« v NM (kako si sicer razlagati igrice z naslovi Plutokrotski skeCi ali pa Scene izzo ruske fronte, ki so jih uprizarjali mali igralci). Enote Nemske mladine so bile vkljueene tudi v delo Urada za dobrodelnost. Dekleta in fantje so za boziene in novoletne nabirke izdelovali razliene igraee in okraske, ki so jih dobili darovalci v zameno za svojo »zrtev«, ciani Nemske mladine (resda Ie polnoletni) pa so sodelovali tudi pri nabiranju denarja za Zimsko pomoe. Pogosto so se enote NM odloeile tudi za razliene »udarniske« akcije; celjska dekleta so toko ob Hitlerjevem rojstnem dnevu (20. 4. 1942) poslala na fronto kar 1100 paketov priboljskov za vojake. 156 NM je poskrbela tudi za kulturni utrip v posameznih krajih, eemur so sluzi li »kulturni dnevi Nemske mladine«, ki so jih organizirali vsako leto. Temu kulturnemu poslanstvu se NM v Celju ni odrekla niti leta 1944, ko so 21. in 22. 5. pripravili prireditev, ki je »pokoza /o , do se do tudi z malo nostopo;oCimi in molimi stroski veliko doseCi«, kot je v Marburger Zeitungu zapisol E(duard) P(aidasch). Konec junija 1943 je bilo Celje zopet prireditelj tokrat letnih iger Nemske mladine, na katerih je sodelovalo kar 1262 tekmovalcev, v okviru prireditve pa so organizirali tudi podelitev eastnih znack HJ zasluznim pri utrjevanju nemstva. Veeina odlikovancev se je seveda ze davno vkljueila v SS ali Wehrmocht, tako da se prireditve niso mogli udeleziti. 157 Proti koncu vojne je vedno bolj stopala v ospredje vloga mladih pri totolni mobilizaci;i vseh sil zo koncno zmogo. Casopisi so se polnili z nasveti gospodinjam in obrtnikom, kako naj z minimalnimi sredstvi in stroski pomagajo pri izkoriseanju se zadnjih skritih rezerv. Solarji so dobili nalogo, da nadaljujejo z zbiranjem odpadnih surovin (cunj, kovin, papirja) tudi eez poletne poeitnice leta 1944, svoj »plen« pa so morali vsak teden oddati v soli. NM seveda ni zanemarjala niti "vzgojne" komponente svojega delovanja. Leta 1943158 so uvedli posebne patrulje Nemske mladine, ki naj bi »pomagale« elanom NM v javnosti. Te patrulje, ki so delovale v sodelovanju 5 policijo, so v glavnem kontrolirale vedenje mladih na ulici (preganjale mlade kadilce) in njihovo spostovanje »horae legalis«, ki se je tedaj zaeelo ob 9. zveeer. Seasoma so voditelji Nemske mladine vedno vee pozornosti pri delu z mladimi namenjali oroznim vajam in fanatiziranju. Vedno veekrat so omenjali predvojaske tabore (ali pa posebne vojaske teeaje voditeljev NM, kot je bil na primer tisti v vermanski soli v Rogaski Slatini, kamor so na osemdnevno urjenje prihajali mladeniei iz cele Spodnje Stajerske 159) ter njihov pomen pri »pravilni« vzgoji mladega eloveka. NM je podobno kot ostale institucije okupatorske uprave zgledno delovala do samega konca vojne . 5e vse leto 1944 so potekali teeaji in tabori Nemske mladine ter spre jemi 155 Marburger Zeitung, 3. 12. 1941. 1S6 Marburger Ze itung, 20. 4. 1942. 157 Marburger Zeitung, 28. 6. 1943. 155 Untersteirischer Heimotdienst, 552/43, 16. 1. 1943. ;;9 0 soli za Yzgojo vodij NM, ki jo je vodil vodjo obmocjo (Bannh.ihrer) Karl Heinz Wippel, je pisal Marburger Zeitung 11./12. 12. 1943. 124 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICN I, KAKOR SMO DANES!« 1 O-Ietnikov v Jungvolk in 14-letnikov v »provo« NM (spreiemi so leta 1944 potekoli se prav posebno rozkosno; za KS lograd no primer v celiskem hotelu EvropO). 160 l zadnio »posvetitviio zivljenio fireriu«, ki so io v Celju izvedli 25. 3. 1945 za zadnio generaciio celjskih 14-letnikov, ki ie bilo delezno elonstvo v tei orgonizaciji, se ie za vee kot 7000 mlodih v celiskem okroziu (toliko elonov ie po podotkih SOl imelo NM celjskego okrozio konec leta 1943) 161 koneolo svoievrstno izkusnio . Stoiersko mlodino ie bilo s elonstvom v NM prvie (po zol ne zadniie) mnozieno vkliueeno v program stroge ideolosko-militoristiene vzgoie, ki noi bi skupoi z delovoniem SOl med odroslimi preoblikovolo sistem vrednot, ki go ie imelo domoee prebivolstvo ze stoletio. Nocistieno totolitorno orgonizacijo ie za vzgoio »novego eloveko«, prezetego z nocistieno ideologijo, ubrolo skroino nemorolno, a hkroti tudi edino mozno in uspesno pot - ideolosko zastrupljonie mlodine. 101 nos pretekli in polpretekli totolitorizmi somo potriuieio v preprieoniu, do ie nocizem glede vzgoie »novego eloveko« ravnol prav, soi so (bili) prav vsi opremlieni tudi z iziemno ueinkovitimi mlodinskimi orgonizocijomi, temeljeeimi no prvinoh, srhliivo podobnih tistim, no koterih ie slonelo orgonizaciio, ki sem io skusol predstoviti v tem pogloviu. Nacionalnopoliticni referent Sprvo ie bilo to funkcijo uvedeno Ie v lvezno vodstvo SOl, kier io ie vee kot uspesno oprovliol dr. Helmut Corstonien, vod iteli 5001 (dr. Corstonien ie nologe nocionolnopolitienego referento opravliol tudi pri sefu civilne uprove). Ze iz tego podotko, kokor tudi iz deistvo, do ie podobno funkciio v celjskem okroziu (v okrozno orgonizociio so uvedli »delovno mesto« nocionolnopolitienego referento s 1. 1. 1943) 162 pastor dr. Gerhard May, si lohko ustvorimo podobo 0 nologoh tego urodo. Nocionolnopolitieni referent ie »stol ob stroni zveznemu vodji (in okroznim vodjem) ter zagotovljal enotno nacionolnopoliticno linijo«. Referent ie zato vsoko odredbo, smernico ter ukrep izpostov in sluzb SOl temeliito prestudirol in po potrebi »sprovil v sklad z nacionalnopoliticno linijo«.163 Urod nocionolnopolitienego referento se ie delil no vee oddelkov (Evidentiranje, Nacrfovanje, Nadzor (izpostov SOl in tuiego tisko) ter Preseljevanje, naseljevanje in narodnopovezovalno de/o), pred letom 1943 po so poverienisko mrezo zveznego nocionolnopolitienego referento predstovljoli »primerni, v narodnostnem boju prekaljeni mozje iz vrst okroznih in krojevnih vodstev SOl« (te so vkliueili kot honororne sodelovce referento). 164 Poleg ze znonego delovonio no podroeiu »narodnego buditelistvo«, ki smo go omenili ze no zaeetku (slo ie v bistvu za nodolievonie in potencironie »znonstven ih« izsledkov 5001), ve lia omeniti okciio »p reso ionio «, ki io ie SOl izvoiolo tudi preko teh referentov. Sio ie v bistvu za dvo, dopolniuioeo se proceso. No eni stroni so toko orgoniziroli priselievonie, oziromo »uvoz« delovnih moei za vasko srediseo, kier bi ti :6() Marburger Zeiiung, 28. 3 . 1944 ;", Marburger Zeitung, 29.12.1943. ;{'2 Befehlsblatl, Folge 2, Februor 1943. '6J Befeh!sblatt, Folge 1, Jonuar 1942, stroni 59, 60 - sevedo Ie za zveznega nacionoinopo!iiicnega referenta. 16 Pray lam. 125 AlEKSANDER ZIZEK doselienci skrbeli za premozenie, ki so go zapustili izselieni ali pobegli lostniki. Nemske doselience so hoteli mnozieno zaposliti posebno no sodiseih, dovenih uprovoh, obeinskih urodih, postoh, v solstvu, no zeleznici, kot zupnike in lokolno inteligenco (zdrovnike, le kornarie, veterinorie in podobno). Od kroievnih vodstev SOl po so zahtevoli nocionolnopolitiene korakteristike vodii gospodarskih obrotov in tistih kroionov, ki se odkrito upiraio germonizaciji in boikotiroio delo v SOl. 165 Orugo, neprimerno zgodneiso komponento tego proceso ie bilo izselievonie slovenske inteligence in polinteligence. V prvi fozi so kondidote za preselitev predlogoli okrozni vodie SOl ali vodie okroznih VU I. Kot »primerne za izselitev« ie Steindl v svoiem »Novodilu stevilko 5« (27.2. 1942)166 omeniol predvsem ueitelie (kar iih se niso izg noliL odvetnike, trgovce in gostilniearie, skratko vse tiste, pri koterih germonizacijo ni uspe(vo)lo, bili po so se posebei nezozeleni - zarodi poklicev, ki so ph opravlioli, so bili nomree nenehno v stiku z liudmi. Poleg nostetih so v roih premeseoli tudi zeleznieorie (delno sevedo zarodi pomonikonio moske delovne sile, medtem ko ie bilo denimo premeseonie ueiteliev no 19ornie Stoiersko eisto politieno poteza). Urad, ki so go vodili toko ugledni teoretiki in znonstveniki, se sevedo niti v vo ini nl popolnomo odpovedol «raziskovolnemu delu«. lo stik s »stroko« ie poskrbelo delovno skupino za norodopisie (Volksforschung). 167 To skupino ie noertno usmeriolo celotno etnolosko raziskovolno delo in spodbuiolo nova delo s tego podroeio, ukvoriolo po se ie tudi s strokovnim vrednoteniem zbronego gradivo. V okviru skupine ie delovolo vee podskupin, ki so se ukvariole z rozlienimi ozjimi strokovnimi podroep (zgodovinske roziskove, iezikoslovie, umetnostno zgodovino, liudske pripovedke, spodniestoiersko voiosko zgodovino, kmeeke segel liudske pesmi in podobnoL neuresnieen sen skupine po ie ostolo odprtie etnografskego muzeio. Kot smo videli, ie delovonie tego urodo med voino poleg eisto strokovnih (in »strokovnih«) podroeii, zoslo tudi no boli tuzemsko tlo (nosilno spreminionie norodnostne sestove no nekem obmoeiu ie poe boli nologo voiokov in politikov kot po roziskovolcev). Nekoteri med voditelji tego urodo so se v voinih razmerah poeutili kor prevee domoee in so z obemo rokomo zgrobili priloznost, do v senci orozio uresnieijo svoie »roziskove«. Komuniciranje organizacije s clanstvom Sprieo nekoksnego pionirstvo, ki go ie to orgonizaciio predstovliolo glede vkliueevonio noisirsih plosti stoierskego prebivolstvo, ie povsem iosno, do so strategi orgonizacije tudi no podroeiu komuniciranio s elonstvom izbroli dotlei se malo uporobliono sredstvo. Kot osnovno orodie za stik s elonstvom so si stvorniki SOl izbrali neposreden, ziv stik, ki so go lohko vzpostovili no velikih zborovoniih. V stirih letih obstoio SOl se ie zvrstilo no ti soee toksnih zborovoni, ki so bilo orgonizirano bodisi za posomezno celico SOl (t. i. celieni opeli) ali po so bilo predvideno za celotno 165 Dopis ZV SDZ nacionalnopoliticnemu referentu (poverjeniku) Kullichu v Celie, AF Der Landral, fase. 9, ZAC 166 T. F" Nacisticna ... , stroni 777 in 778. 167 0 delu Ie skupine ie pisal Befehlsblall, Foige 2, Februar 1944, Smernice, siron 37. 126 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNIIN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« ~ ___~_~, Toni Oorfmeister govori na zborovanju SOZ na Kaiser Josefplatzu (T rg Celjskih knezov), 31 . 5. 1943. 127 AlEKSANDER ZIZEK okrozje (okrozni dnevi). Zborovonjo so se vrstilo po vnoprej nopovedonih in priprovljenih temotskih sklopih, bilo po so sevedo tudi primerno »medijsko pokrito« lobo moriborsko listo sto nojprej nopovedolo cikel zborovonj, sledilo po so se izcrpno porocilo s krojo somego). Soma zborovonjo so bilo orgonizirano no noslednje teme: mojo 1941 - poziv k vpisu v SOZ, oktobro in novembro 1941 - »lakai voina?«, marco 1942 - »NemCiia zmaguie«, novembra 1942 - »NemCiia ima zmago v zepu, NemCiia ie postala nepremogliiva« ter februorjo in marco 1943 - »lmogati za vsako ceno«]68 Rozen teh vecjih temotskih sklopov zborovonj so posamezna okrozna vodstva po potrebi izvajalo tudi lasten program prosvetljevanja clanstva SOZ. Celjski okrozni vodja Oorfmeister je na primer od zacetko vojne obiskoval vasi v celjskem okrozju ter govoril na improviziranih nedeljskih zborovanjih, kjer je razen tega inspiciral lokalne urade SOl. Gospodar je 0 tej Oorfmeistrovi akciji zapisal naslednje: »Govore Kreisfuhreria ie tovaris Kindlhofer no humoristicen naCin posladil in prevedel. V tem ie tudi porostvo, do s/eherni hribovski kmet ve, zakai gre in kako se mu ie zodrzati.«169 Celje je prvic izkusilo nova zborovanja ze v drugi polovici aprila 1941. 19. 4. 1941 so namrec celjski kulturbundovci organizirali proslavo Hitlerjevega rojstnega dne, govornika dr. Gerhard May in Toni Oorfmeister pa sta poudarjala nemski znacaj mesta. 170 Stajerski Gospodar je 18. 10. 1941 napovedal nov val zborovanj, ki so jih nato izvedli med 25. 10. in 15. 11. 1941, govorniki pa so na njih pojasnjevali vzroke za vojno in izseljevanje ter razlagali polozaj na bojiscih. Manj kot mesec dni kasneje 171 so v istem listu pod naslovom »lakai zboruie SDl« zapisali: »Vi niste Siovenci. 19odovina ni zobe/ezila obstoia s/ovenskega liudstva. Sele ob pricetku preisniega sto/etia ie nasto/o no Kraniskem in Primorskem neko s/ovensko i;jibanie.« Izcrpnemu nastevanju dokazov za dvajsetletno srbsko-»slovensko« zaroto proti Stajercem pa sledi sklep: »Tako se nom ie torei predstavil Siovenec: kot motilec miru, zagovornik balkanizaciie, izkorisceva/ec in korupcionist. TI 51 DOMOVINI lVESTI STAJERC!« Bilanco jesenske serije zborovanj je v Gospodarju podal sam Zvezni vodja SOZ. Izvedli so kar 386 zborovanj, ki jih je obiskalo 117.000 Ijudi, »ker so bili vpostavlieni govorniki poprei natancno izsolani in razen tega tudi obvezani, govoriti po predlozenem pismenem konceptu, ie [. ... ] mozno govoriti 0 prvem edinstvenem politicnem izravnaniu vsega spodniestaierskega prebivalstva«. l72 V celjskem okrozju se je tedaj zborovanj udelezilo okrog 6.700 Ijudi, Marburger Zeitung pa je 13. 11. 1941 zapisal, da je »domovini zvesti Spodniestaierc odlocen zastaviti vso svoio moe za domovino. Veriame v svoio srecno bodocnost, veriame v Adolfo Hitleria«. Uspeh prve serije zborovanj je ideologe SOZ spodbudil, da so svoj podvig ponovili marca naslednje leto (8.-14. 3. 1942), ko so 168 T. F., Quellen .. , stron 362, opomba k dokumentu 51. 18l. 169 Staierski Gospodar, 1. 8. 1942. 170 Morburger Zeitung, 22. 4. 1941. 17: Staierski Gospoe/or, 8. 11 . 1941. 172 Staierski Gospoe/or, 29. 11. 1941. 128 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI. MOCNI. VERN I IN FANATICNI. KAKOR SMO DANES!« govorniki poudariali predvsem nuinost, da se zaledie zrtvuie v korist voiakov no fronti. V tem sklopu so organizirali kar 400 zborovani s preko 110.000 udelezenci. 173 Leto 1942 ie pomenilo za SOZ, podobno kot za yes okupaciiski sistem, neponovliiv visek. Visek delovania te organizaciie so vsekakor pomenili t. i. »okrozni dnevi«, ki so iih organizirali poleti 1942, niihov glavni namen po ie bil prikaz uspesnosti nove ureditve in povezanost spodniestaierskega prebivalstva z »novo domovino« (in nienim vodiem). V Celiu so okrozni dan izvedli 29. in 30. 8. 1942, "Cil/i" po ie na to dan »dobil velemestni izgled«. 174 Na to dogodek se ie pripravila celotna struktura SOZ, ze mesec prei so posamezni uradi sestavliali porocila 0 svoiem delu (v porocilu 0 delu propagandnega urada zvemo, do so celiski propagandisti dotlei organizirali kar 134 ve li kih zborovani, 157 zborov na ravni celice in 25 obratnih zborovani za delavce ter pripravili 15 filmskih predstav), pripravili so razstavo drustva staierskih umetnikov, vermani pa so priredili razstavo zaplenienega banditskega orozia. Kulturne prireditve ie v teh dneh obiskalo kar 110.000 liudi. Medtem ko ie bila sobota (29 . 8.) nameniena boli strokovnim srecaniem in posvetovaniem (s »politicnim aktivom« Celia sta se v Nemski hisi pogovariala Oorfmeister in Steindl), ie bila nedelia nameniena zabavnim prireditvam . Oopoldanske proslave na Starem gradu se ie udelezilo kar 22.000 liudi, ki so poslusali govora Steindla in Oukaria. Propagandna deiavnost SOZ se ie priblizevala tudi posameznim druzbenim skupinam. 0 prireianiu zborovani za kmecko prebivalstvo sem ze govoril, vseskozi pa ie bilo odlicna tarca propagande tudi delavstvo. Marburger Zeitung se ie 3. 5. 1943 razpisal 0 eraznovaniu prvega maia v Celiu, ki go ie z vsem bliscem pripravilo okrozno vodstvo SOZ. Osrednie prizorisce ie bilo ob znani gostilni Zeleni travnik, mlai (postavlianie mlaia ie seveda star nemski obicail pa so od »okrozne hise« v slavnostnem sprevodu ponesli po celiskih ulicah. Oopisnik seveda ni pozabil omeniti, do ie bilo praznovanie 1. maia v stari Jugoslaviii prepovedano. Leto 1943 ie za propagandiste SOZ in za celotno organizaciio sprico neuspehov na boiiSCih minilo v znameniu prvih resneisih porazov. Namesto spektakularnih okroznih dni so se morali v vodstvu SOZ zadovoliiti z mnogo skromneisimi »dnevi kraievnih skupin«. Tudi program za te prireditve ie bil seveda vnaprei dolocen: prireditve so se zacele v soboto popoldne z vel ikim zborom funkcionariev SOZ (vodie uradov in sluzb posameznih KS SOZ), vzporedno so potekala sportna tekmovania clanov vermansafta in Nemske mladine med KS, prvi dan prireditev po se ie koncal s skupinskim ogledom kake kulturne prireditve. Nedeliski spored prireditev se ie zacel z »iutranio svecanostio« in pocastitviio padlih iunakov (sku pen obisk grobisca), temu ie sledil veliki zbor za celotno clanstvo SOZ in podelitev zastavice kraievni skupini. Svecanosti ob dnevu kraievne sku pine (celiske mestne KS so slavile 31 . 7. in 1. 8 . 1943) so se koncale z mimohodom formacii SOZ (Nemske mladine in vermansafta) in popoldansko liudsko veselico. 175 Velik preobrat ie tudi za propa£1andiste pomenila kapitulaciia ItaliieJ ki ie dodobra omaiala ze precei krhko zaupanie Staiercev v zmago nemskega orozia. SOZ ie ,/:_ Staierski GospodCll'. 11.4. 1942. 1/1 Stajerski Gospodar, 5. 9. 1942. " 5 Befehlsblatt, Folge 7, Juli 1943, odredba 53/43. 129 AlEKSAND ER ZIZEK novembra 1943 organizirala nov val zborovani, vodstvo cel iskega okrozia pa ie bod ace 176 govornike in druge funkcionarie SOZ poklicalo na predhoden posvet 4. 11. 1943. V okroziu so nameravali prirediti 147 shodov, potem ko ph ie 12.000 udelezencev na 37 ze izvedenih zborih v Mariboru prepricalo, da so liudie »zelini obiektivnih informacii«. Steindl ie tokrat v svoph govorih poudarial predvsem »mobilizaciio srco«, sai ie Nemciia kljub porazom v dobrem polozaiu - niene meie da se vedno teceio stotine in tisoce kilometrov ad nemskega ozemlja. Naloga domovine ie: verieti, delati, boriti se in izpolnievati svoie dolznosti. Bilanca teh zborovani v celiskem okroziu se ie za iavno robo glasila takole: v celiskem okroziu so izvedli 119 zborovani po cel icah, udelezba ie bila v glavnem zadovoljiva, sovrazna propaganda pa med Spodniestaierci nima nobenega vpliva - po teh zborih se ie zanimanie za tecaie nemscine boida se povecalo. 177 Za interno rabo ie celiski zupan Robert Himmer napisal precei drugacno porocilo: »Po mojem mnenju je val zborovanj v zadnjih tednih Ie malo vplival no potlaeeno razpolozenje. Pac po se opaza, do poslusa/ci tudi po obicajnem aplavzu tapa in brezbrizno poslusajo govore, ki kljub razlienim dogodkom skozi yes cas niso spremenili vsebine ... Ljudje no dezeli so v vse veejih skrbeh zaradi banditov, ki jih stanovitno ogroza;o. Vpoklic v vermansaft ne povzroea ravno veselja.« 178 Kljub tei porazni oceni zborovani SOZ so tovrstne manifestaciie prireiali vse do konca voine (16. 3. 1945 ie novi celjski okrozni vodia Heinz Mayerhofer govoril na zadniem velikem zborovaniu SOZ, v svoiem govoru pa ie razgrnil povoino ureditev Spodnie Staierske, ko nai bi le-ta postala cvetoc vrt, rane, ki sta p ph povzrocila voina in razboinistvo, pa se bodo s pomocio raiha zacelile). 179 Nov visek zborovalne mrzlice ie pomenil neuspel atentat na Hitleria 20. 7. 1944, ko se ie tudi v Celiu 6.000 Ijudi pred sedezem okrozia zbralo in skupai s predstavniki Wehrmachta in vodstva SOZ dokazalo, da ie »prebivalstvo Celja [... ] zvesto firerju in do bo v velikonemskem ra;hu zivelo in delalo za zmago«. Skupno se ie tedai na 10 zborih celic v obsodbo zarotnikov zbralo kar 15.000 liudi (v mestu in ozp okolici). 180 Orugo plast komunikacii organizaciie s clanstvom ie predstavlialo ze uteceno dopisovanie med posameznimi organi in vodstvi organizaciie. Poleg ze preceikrat omeniene »uradne« korespondence, ki io obilno uporobljam v tem prikazu, bi se rod v tem poglaviu posvetil tudi bali »neuradnemu« dopisovaniu med posameznimi stopniami organizaciie. Poskusal bam osvetliti nekai nacinov, s katerimi ie vodstvo SOZ (okrozno in preko niega tudi zvezno) skusalo izmeriti razpolozenie na terenu. :76 Marburger Zeitun g, 8. 11. 1943. '77 Marburger Zeitung, 25. 11 . 1943. ; 73 S. Tercak, Iz tainih okupatorievih arhivov, Celjski zbornik 1961, Poroi'ilo Roberta Himmeria T. Dorfmeislru z dne 24. 11 . 1943. 179 Marburger Zeilung, 24 . 3. 1945. :eo Marburger Ze itung, 26. 7. in 8. 8. 1944. 130 »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI. VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANES! « Kot primer bom uporabil gradivo OY SOl Celje, ki ga hrani Oddelek za dislocirano arhivsko grodivo II pri Arhivu Republike Siovenije v Ljubljani. 181 Poroeila nizjih (pomoznih) funkcionarjev SOl so zbiroli in obdelovali v vodstvih KS SOl, ki so meseeno podajala pisna poroeila OY SOl. Okrozno vodstvo je vodje KS s posebnimi navodili opozarjalo, 0 eem naj pisejo v svojih poroeilih. Yodstvo SOl je zanimalo predvsem, kako se prebivalstvo odziva na zmanjsano preskrbo, omejitev zivilskih kart, omejitev gibanja, kako sprejema vpoklice v Wehrmocht, RAO ,1 82 ali gmotno podpira duhovseino, koko se vedejo zaseitenci in podobno. Krojevni vodjo SOl KS Ostrozno Kurt Grbger je 30. 4. 1941 poroeal okroznemu vodstvu: »Aprilo nisem bil obveseen 0 nikokrsnih novih govoricoh . Tu se ziveco inteligenco ie prevec previdno, do bi razsirio1o pons/ovisticne govorice. Obisk cerkve ie slei ko prei mocon ". Prebivolstvo ie ze generaciie prevec kotolisko, do bi lohko govorili o mnozicnem izstoponiu (iz Cerkve, op. p.). Trebo ie poziti no to, do prideio sem duhovniki, ki so dovo/i norodni, do bodo pripomogli predvsem k vzponu nemstvo. « Podobno meseena poroeilo, sestavljena poe glede na trenutno zanimanje »centrale«, so bila visjim vodstvom SOl pray gotovo drogocen barometer razpolozenja, ki so ga uporabljala za doloeanje svojega pristopa k spodnjestajerskemu prebivalstvu. Niti taka porobla niti vse naertovane in izvedene propagandne akcije pa niso mogle vee obrniti razpolozenja Ijudstva, ki je po zaeetni evforiji in dojemljivosti za »pridobitve novega reda«, dozivel kruto in krvavo streznitev in obeutil vso ostrino okupatorjevega nasilja. Yal povojnih procesov proti voditeljem SOl, ki so se mu glavni nosilci SOl tako ali drugaee izmaknili (Oorfmeistro so ubili 3. 2. 1945 med sluzbeno voznjo pri Frankolovem, Steindl je padel v boju, Uiberreither pa koneal v Juzni Ameriki), in je zajel »ma njse ribe« (Paidascha, Georga in Paula Skoberneta, Himmerja, Krella in druge) 183 ter prove nepomembneze, ki so jih v tisku opisovali kot vojne zloeince velikega kalibra. Ta val procesov seveda ni pomenil nie drugega kot potrditev vojaskega poraza neke ideologije. laradi svojih postopkov so bili obsojeni in justificironi posamezniki, ker so pripadali napaeni (porozeni) ideologiji - ne v obsodbo ideologij nasploh in njihovega pogubnega manipuliranja z usodami Ijudi. Obroeun je bil torej obroeun dveh enako brezprizivnih ideologij in nikakor ne tisto, za kar so ga tedaj razglasali - boj za osvoboditev cloveka. ;;)1 ARS ODAG II, AF OV Celie. fase. 632 (3), mapa I, Mesecno poroCilo KV SDZ KS Ostrozno z dne 30. 4. 1943 in Okrozni ca slevilka 99 dezelnega svetn ika 'I Celju z dne 21 4. 1942. I:;, Reichsorbeitsclier'si - obvezna delovno sluzbo. lE3 Gre zo skupino, obsojeno v Ljubljoni junija 1945. 131 AlEKSANDER ZIZEK Aleksander ZIZEK "NOCH NIE WAREN WIR SO JUNG, STARK, GLAUBIG UNO FANATISCH, WIE WIR ES HEUTE SIND!" Zusammenfassung Der Steirische Heimatbund, eine Organisation die fast 95 % der Untersteirer erfasste, ist wegen seiner auBerordentlichen Bedeutung bei der Realisierung der Assimilierungsziele einer groBerer Aufmerksamkeit wert, als er bisher genoss. Der Zweite Weltkrieg und die deutsche Besatzung der Untersteiermark bedeuteten auch fur den einfachen Menschen bedeutende Wendepunkte. Nicht nur, dass die jahrzehntelang unveranderte Lebensweise im Fundament erschuttert wurde, nein, die neue Ideologie schnitt auch in die intimste Sphare des Einzelnen ein, sie versuchte ihm gewalttatig das neue Wertesystem anzuerziehen und ihn in das Leben der "neuen Gemeinschaft" einzugliedern. Anstatt des Wohles des Einzelnen trat das Gemeinwohl in den Mittelpunkt, die Ideale des Einzelnen wurden auf brutale Art dem Ideal der Gesellschaft unterjocht. Die Person war nur als "Subjekt" bedeutend, als Bestandteil des neuen "Volkes" . Die Eingliederung des Individuums in die Gesellschaft sollte trotz der nazistischen Idealisierung der Familie als solche schnellstmoglich durchgefuhrt werden - diese Aufgabe sollten in der Untersteiermark auch die massiert organisierten Kindergarten ubernehmen, die Gemeinschaftserziehung und ihre Werte dann von besonderen reichstreuen Jugendorganisationen (Hitlerjugend bzw. Deutsche Jugend) nahegebracht werden. Die ORGANISATION sollte den Jugendlichen an der Schwelle se ines Erwachsenwerdens ubernehmen und nach ihren Bedurfnissen (ihn "benutzen", ihn als Krieger, Arbeiter, der Mutterschaft zugeneigtes Madchen etc.) gestalten. Ein sol ches Programm wurde auch fur die Untersteiermark als neuen Teil des Deutschen Reiches erarbeitet. Die Rolle der allmachtigen NSDP ubernahm hier der Steirische Heimatbund, der sich bei der Verwirklichung seines Hauptzieles (Hitlers Auftrag an Uiberreither) auch auf das heimische nazistisch orientierte Deutschtum stutzte . Durch die Aktivitaten des Steirischen Heimatbundes war die Steirische Bevolkerung erstmals in ihrer Geschichte einer so allumfassenden Tatigkeit einer weltlichen Organisation ausgesetzt. Durch von Drohungen gestutzte Anwerbungen neuer Mitglieder ergab dies ein auBerordentliches Resultat (95 %) bei der Eingliederung in diese politische Formation. Die Existenz und Arbeit dieser Organisationen sind verhaltnismaBig gut dokumentiert, denn die einzelnen Ortsgruppen, Kreise und Amter der Bundleitung erstellten umfassende Archive, die auch von der erbarmungslosen Zerstorung des Archivmaterials bei Kriegsende nicht sonderlich betroffen wurden (nach Aussagen des Funktionar der Kreisleitung des Steirischen Heimatbundes in Celje, Eduard Paidasch, zu urteilen, wurden diesbezugliche Befehle von der Bundleitung aus Maribor erst am 7. Mai. 1945 erteilt). AuBer der Korrespondenz der einzelnen Amter der Bundleitung und der Kre isleitungen sowie Leitungen der Ortsgruppen (OG) - es geht vor allem um diverse Rundschreiben und Anweisungen sowie um Beschlusse, welche die Bundleitung an die Kreise verschickte sowie um Berichte an die OG und Kreisleitungen nach oben - sind 132 »5E NIKO LI NISMO Bill TAKO MlADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI. KAKOR SMO DANES!« ouch die zahlreichen Publikationen, die entweder die Bund- oder die Kreisleitung seiber herausbrachten eine bedeutende Quelle zur Erforschung des Steirischen Heimatbundes. Die vier Jahre andauernden Aktivitoten des Steirischen Heimatbundes sind also in der slowenischen Geschichte ein ziemlich interessanter Zeitabschnitt, der uns als ausgezeichnetes Beispiel fur Wirkstudien von regimegefuhrten politischen Formationen dienen konnen. 133 '--______--' AlEKSA NDER ZIZEK ______--' Aleksander Zizek "NEVER BEFORE HAVE WE BEEN SO YOUNG, SO STRONG, WITH AS MUCH FAITH AND FANATICISM AS WE HAVE TODAY!" Summary The Styrian Heimatbund, the organisation which encompassed as much as approximately 95% of the population of Lower Styria, due to its exceptionally important role in the realisation of the German goal of acculturisation, without doubt merits more detailed attention than it has received to date. The Second World War and the German occupation of Lower Styria were also turning points in the everyday lives of people. Not only did it shake the very foundations of a way of life that had remained unchanged for decades, but the new ideology also made greater incursions into the most intimate spheres of people's lives. This was due to the attempts to forcibly re-educate the population to accept a new system of values and to incorporate these into the life of the "new community". Instead of individual prosperity, the prosperity of the community was now in the forefront, wh ile the ideals of the individual were ruthlessly made subject to the ideals of society. A person was important only in the capacity of a "subject", a component of the new "nation". Despite the Nazi idealisation of the family, it was expected that the individual would accept their allotted place in society as rapidly as possible, a task which was to be carried out in Styria also by the large and organised network of kindergartens. The process of educating individuals to serve the community and its values would then be continued by the regime's special youth organisations (the Hitlerjugend, or the Deutsche Jugend). The young people would then be taken over at the threshold of their adulthood by the organisation, and moulded to suit its needs, such as being "used" as soldiers, workers, or girls dedicated to motherhood, as well as other roles. Such a programme was elaborated also for Lower Styria as a new part of the Reich . The role for the almighty NSDAP was taken over here by the Styrian Heimatbund, which, in realising its primary goal which Uiberreither had been charged with by Hitler, also relied upon the support of the Styrian Nazi-oriented German population. Through the operations of the Steirischer Heimatbund, the population of Styria was, for the first time in history, exposed to such widespread workings of a secular organisation. The policy of recruiting new members through threats also gave excellent results in enlisting 95% of the population in this political formation. The existence and work of this organisation are relatively well documented, as various groups within municipal communities (Ortsgruppe - OG), districts and offices subordinate to the NSDAP Kreisleiter created extens ive archives. These were not significantly affected by the merciless destruction of archival material towards the end of the war. Judging by the testimonial of the official of the district leadership of the Steirischer Heimatbund in Celje, Eduard Paidasch, such orders were only rece ived from the Kreisleitung in Maribor on 7 May 1945. 134 » SE NIKOLI NISMO Bill TAKO MIADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANESI« Several sources exist for the study of the Steirischer Heimatbund. An interesting source are the numerous publications issued either by the Kreisleitung or by the other Hoheitstrager (Leading Functionaries) themselves. This is in addition to the correspondence between individual offices of the Kreisleitung and Leading Functionaries, and the Ortsgruppe leaders. This consists primarily of various circular letters, instructions and resolutions sent to the Leading Functionaries by the Kreisleitung, and of reports from the OG and Leading Functionaries to their superiors. The four years of operations of the Steirischer Heimatbund is therefore a rather interesting period in Siovenian history, which serves as an excellent example for the study of regime-guided political formations. 135 Tone Kregar OKUPACIJSKO NASILJE NA CELJSKEM 137 TONE KREGAR Uvod Nasilja, ki go je nemski okupator nod prebivalstvom izvajal v Celju in njegovi okolici, seveda ni mogoce izvzeti iz sirsega konteksta druge svetovne vojne no slovenskih tleh. Dejstvo je, do je nasilje od vsega zacetka dajalo pecot fasisticni in nacisticni okupaciji in je bilo sestavni del raznarodovalnih nacrtov in brutalnega zatiranja uporniskega in osvobodilnega gibanja. To se toliko bolj velja za ozeml ja , ki jih je zasedel nemski okupator (v grobem torej za slovensko Stajersko, severni del Dolenjske, Gorenjsko in Mezisko dolino). Dogajanja no Celjskem ni mogoce locevati od splosnih medvojnih razmer no Spodnjem Stajerskem. 0 okupatorjevem nasilju no Siovenskem - kot tudi njegovih izhodiscih in namenih - je bilo doslej napisano kar nekaj temeljitih raziskav in pregledov, pri cemer je zagotovo treba posebej izpostaviti opus vodilnega slovenskega raziskovalca tega obdobja, pred kratkim preminulega dr. T oneta Ferenca. 1 Tudi del in avtorjev, ki so posamezne kategorije in oblike nasilja predstavili se podrobneje, ne manjka. Zato pricujoci prispevek ne namerava poseci no siroko polje nasilja, kateremu je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen slovenski narod, temvec zeli zgolj poudariti najnasilnejse dogodke, pojave in procese, ki so kakorkoli (ne)posredno povezani s celjskim obmocjem in katerih zrtev je bilo predvsem civi lno prebivalstvo. Pri tem kot najhujse nasilje razumemo predvsem odvzem svobode, pregon z doma ter nasilje nod telesom, ki (ne)posredno vodi v smrt. T udi to podrocje je v doloceni meri ze zadovoljivo obdelano, saj so denimo ze pred desetletji izpod peresa Staneta Tercaka 2 in drugih izsle monografije, ki so podrobno predstavile tragicno usodo ustreljenih talcev in njihovih svojcev, t. i. ukradenih otrok ter frankolovskih zrtev. Podobno velja za dogajanje v celjskih zaporih nasploh ter za izgnance, pri cemer se lahko opremo tudi no dokaj verodostojno spominsko gradivo ali dnevniske zapise 3 Ze lep cas je javnosti znana tudi tragicna usoda leta 1941 usmrcenih bolnikov umobolnice Novo Celje, v devetdesetih letih 20. stoletja po so bile opravljene tudi prve resne raziskave 0 usodi slovenskih fantov, ki so se bili prisiljeni bojevati v nemskih uniformah. Po dolgih letih molka in zatiskanja oci je tako splosno sprejeto, do je bilo tudi nod prisilno mobiliziranimi izvajano grobo nasilje, ki je zajelo velik del slovenske populacije in zahtevalo izredno visok krvni davek. V kratkem smo torej omenili Ie najznacilnejse in tudi najmnozicnejse obi ike nasilja, ki go je izvajal nemski okupacijski aparat in ki jih pricujoci prispevek zeli predstaviti v zaokrozeni obliki. Ob tovrstnem opisovanju in pregledu razlicnih kategorij nasilja, katerega zrtve stejemo v tisocih, je seve do tezko obravnavati posamicne primere, ki bi si to sicer nedvomno zasluzili. Ne Ie tiste, ki po svoji krutosti se posebej izstopajo, temvec vse individualne usode znotra j omenjenih kategorij ali izven njih. Nasilje, ki go je no ! Predvsem temeljni deli: Tone Ferenc, Nacisticno roznarodovalno politiko v Sioveniji v letih 1941 -· 1945 (v nCldClljevaniu: Ferenc, Raznarodovalna ... J, Zalozba ObzorjCl, Moribor 1968; Tone Ferenc, Viri 0 naeisticni raznarodovalni poliliki v Sioveniii 1941-1945, Zalozbo Obzorja, Maribor 1980. 7 Stane Tereok, Celjski stari pisker, (v nCldoljevaniu: Te rcok, Celjski stari pisker .. 0) Boree, Ljubljana 1976; Stone Tercak, Ukradeni otroci (v nadaljevonju: Tercak. Ukrodeni otroci ... J, Borec, Ljubljana 1973; Stane Tercok, Frankolovski ziocin, Parlizonska knjigo, Ljubljana 1971 0 3 Prim.: Fran Ros, Siovenski izgnonci v Srbiji 1941-1945, Zolozbo Obzorja, Maribor 1967. 138 OKUPACIJSKO NASIUE NA CEUSKEM svoj i kozi dozivel posomeznik, je s strani zrtve ze nomree soma po sebi in v vsej boleeini, ki jo prinoso, edinstveno, neprimerljivo in nepoprovljivo. Prav toko v prieujoeem prispevku ni zaobsezeno vse ostolo nosi lje, ki so go Ijudje dozivljoli in ki go v opisone kotegorije ne moremo umestiti. Pri tem mislimo predvsem no pomonjkonje in slobe zivljenjske pogoje, izgubo moznosti solonjo ali delo ipd. ter strah, zolost in osto le oblike psihienego trp ljenjo, kor vse je bilo posledico vojnego nosiljo, koterego rone se pri morsikom niso nikoli zacelile. Aretacije, deportacije in zaplembe premoienja Ze po nekoj dneh okupocije, notoneneje 14. oprilo 1941, je bilo no okupiranem ozemlj u Spodnje Stojerske vzpostovljeno civil no zasedbeno upravo pod vodstvom dr. Siegfriedo Uiberreitherjo, ki noj bi delovolo do predvidene formolnopravne prikljueitve dezele k tretjemu rojhu. Istego dne je no okupirano ozemlje prislo tudi tojno drz.ovno pol icijo oziromo zloglosni gestapo, soj je bil v Moriboru ustonovljen urad policije in vornostne sluzbe. Komondont urodo, znotraj koterego je gestapo delovol, je postal dotedonji vodjo groskego odseko vornostne sluzbe, nekdonji »Hitlerjev poznik« SS polkovnik Otto Lurker, eno od njegovih pomembnejsih izpostov po je zoeelo delovoti tudi v Celju 4 Nocistieni upravni in policijski oporot je no podlogi pripravljenih noertov in smernic toko rekoe nemudomo zoeel izvojoti raznorodovolne ukrepe, koterih osnovni nomen je bi l popolno germonizocijo in nocifikocijo dezele ter njenego prebivolstvo . Z rosnimi pregledi in kotegorizocijo prebivolstvo, z ustonovitvijo Stojerske domovinske zveze in razpustitvijo slovenskih drustev, orgonizacij in zdruzenj, z unieevonjem slovenske kulture in solstvo, spreminjonjem zunonjego videza dezele ipd 5 so Nemci ze v prvih dneh okupocije zaeeli obroeunovoti s tistim delom prebivolstvo, ki noj bi po predvidevonjih predstovl jol nojveejo oviro no poti noertnego roznorodovonjo. T emeljni noert zo un ieenje slovenskego norodo kot etniene enote je nomree - ob nemski kolonizociji ter popolnem ponemeenju preostolih Siovencev - predvidevol predvsem izgon velikego delo norodnozovednih Siovencev in protifosistov, predvsem priseljencev, izobrozencev in drugih kulturno in gospodorsko moenejsih slojev slovenske druzbe, koterih imetje je bilo predvideno za utrjevonje nemstvo v zosedeni dezeli 6 Osnovne smernice zo mnozieen izgon Siovencev, s koterimi so bile doloeene kotegorije prebivolstvo, ki do go je trebo izseliti, je predpisol sam drzovni vodjo SS Heinrich Himmler in jih 18. opri lo 1941 sporoeil no svojem tojnem obisku v Moriboru/ , Vee 0 slrukturi in delavaniu Gestapo na slovenskih in stoierskih tleh glei: Tone Ferenc, Gestopo v Siovenlii, (Ruperl Butler, Ilustrirana zgodovina Gestapo), Slyle maxima, Rodenci 1998, sir. 212-214 (v nadaljevaniu: Ferenc, Gestopo ... ). 5 Vee ° tem v prispevkih A. Zizko in T. Ferenco v pricujocem zborniku; prim. ludi: Ferenc, Roznorodovolno ... (Poglovie VI); Tone Ferenc, Politicne in drz.ovljanske kategorije prebivolstva na Slojerskem pod nemsko okupocijo, Prispevki zo zgodovino delavskego gibanja 1960/61, IlDG Ljubliana, st. 2; Marion Znidoric, Nasilje akupatoriev no Siavenskem med drugo svelovna vojno (v nodoljevaniu: Znidorie, Nosilje ... J, Ko la nosilja (ur. Monika Kokolj Kocevar), Muzei novejse zgadovine Sioveniie, Liubljona 2004, sir. 57··65. 6 Tone Ferenc, Milan Zevarl, Nekatere znaeilnosli in posebnosti fosisticne okupocije ter narodnoosvobodilnega bOia in revoluciie no slovenskem Stoierskem, ClN, 1·-2/1979, str. 450; Tone Ferenc, Mnozicno izganianie Siovencev med dl'ugo svelovno voino (v nadolje'/aniu: Ferenc, Mnozicna ... ). Izgnonci, Dl"Ustvo izgnancev Siovenije, Liubliono 1993, sir. 31 . 7 Pray tam, str. 32; Ferenc, RoznarodovCllnCl ... , sir. 176-·178. 139 TONE KREGAR nasledniega dne, ko se ie odpelial no inspekciio v CeUe, po ie no poti celo »Iastnorocno« aretiral dva duhovnika 8 Do bi no Spodniem Staierskem Cim uspesneie udeianiali te »smernice«, sta bila v Mariboru ustanovliena t. i. preselievalni stab (pod vodstvom samega Lurkeria!) ter t. i. urad za utrievanie nemstva, katerega temelina naloga ie bila (vsai v zacetku) upravlianie z zaplenienim premozeniem ter naselievanie Nemcev9 Liudem iz prvih dveh tock Himmlerievih »smern ic«, torei izobrazencem in priselienim po letu 1914, ie bil namenien tudi prvi udarec okupaciiskih oblasti . Po prvih posamicnih aretaciiah in »divph« izgonih preko hrvaske meie, ki so iih v glavnem izvaiali ze kulturbundovci, ie 15. aprila prislo do mnozicnih aretacii noiprei v Mariboru, nas ledniega dne po tudi v Celiu w Tako kot v drugih kraph so tudi v Celiu pri aretaciiah kot vodniki sodelovali domaci Nemci, cian i Kulturbunda, 11 ki so sicer ze dosti pred tem sodelovali tudi pri sestavlianiu seznamov zavednih Siovencev, predvidenih za aretaciio in izsel itev, kar ie med drugim eksplicitno potrdil tudi nacisticni zupan Celia Robert Himmer. 12 Natancnega stevila vseh aretiranih Celianov v prvem mesecu okupaciie sicer ni mogoce ugotoviti, a ze 29. aprila 1941 ie no razgovorih no mestnem magistratu politicni komisar Velikega Celia Anton Dorfmeister iziavil, do ie akciia aretacii v mestu zaiela 13 priblizno 300 oseb, v niegovi okolici po 250. Aretirance iz Celia in drugih bliznph kraiev so na iprei zaprli v celisko mestno kasarno in kapucinski samostan, nato po ph vecie stevilo prestavili v Stari pisker, kamor so ze od 22. aprila zapirali tudi prve aretirance iz Smartnega ob Paki, Voinika in Saviniske doline. Celiski zapor oz. Stari pisker ie sluzil kot prehodno taborisce za deportaciie in maio 1941 ie bilo tam ze vec kot 700 oseb . Stevilo zapornikov, ki so bili razdelieni no stiri moske in en zenski oddelek, se ie v casu voine spreminialo ter gibalo med 300 in 900. Zaradi pomanikania virov l4 natancnega stevila vseh zaprtih ni mogoce ugotoviti, po grobih ocenah po nai bi skozi zapore med voino slo priblizno 4000 zensk in 12000 moskih. V prvem voinem obdobiu Starega piskra so bile razmere v zaporih seveda tezke, a vendarle se niso dosegle taksne neclovecnosti in barbarstva, kot sta sledila pozneie. Kot v ostalih preselitvenih taboriscih ie bil rezim Starega piskra se naiboli podoben rezimu v koncentraciiskih taboriscih prve oz. lazie stopnie, I5 sai do sistematicnih muceni in usmrtitev v niem v glavnem ni prihaialo. Seveda po se ietnikom ni uspelo izogniti 8 Na cesti med Frankolovim in Sfronicomi je Himmler s svojim spremstvom najprei orelirol fronkolovskego zupnika SunCica, nato po v Vojniku 5e zupnika Lassbacherja in ju odpelial v celjske zapore, kamor je bil sicer namenjen ludi sam. Milos Rybor, Kako ie Himmler arelirol dva slovenska zupniko, Druzinska pratika 1993, Mohorieva druzbo, Celje 1992, sIr. 87-90; Tercok, Celjski siori pisker .. , sIr. 60. 9 Ferenc, Roznorodovalno ... , slr.179 -186. IG Prim: Fron Ros, Celjski dnevnik, Celiski zbornik 1961, sIr. 156-157. 1; Prov tom; Ferenc, Roznarodovalna .. . str. 189- 190; Maleia Malnar, Kulturbund v Celju, Odsevi preteklosti 3, Iz zgodovine Celja 1918-1941, Muzej novejse zgodovine Celje, 2001, sIr. 341. 12 Prov 10m, str. 344; Tomo Jurcec, Nacistii'.ni "Ubermensciw v nosih kraiih, Celjski zbornik 1961, sIr. 91; Tercok, Celjski stori pisker ... , sIr. 1 5. IJ Pray tam, sir. 17. l' Ohraniena ie Ie vpisna kniiga zapornikov III. moskega oddelka, ki io hroni Muzej novejse zgodovine Celje. 15 Ferenc, Mnozicno . . , sIr. 38. 140 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM razlienim oblikom psihienego in fizienego moltretiranio (preteponio in izerpuioeo telovadba), zaslisevoniu, zasramovaniu in ponizevoniu, pri eemer so ob gestopovcih prednioeili predvsem domaei, celiski nocisti. 16 Zapornike so ponizevoli ter moltretirali predvsem zato, ker so bili Siovenci, se posebei pod udorom pa so bili izobrazenci, predvsem duhovniki, sicer do izselitve zaprti v kopucinskem somostonu. Med kategorije prebivolstvo, ki ga ie bilo v sklodu s Himmlerievimi smernicomi potrebno takoi izseliti, ie nomree sodila tudi slovenska duhovseina. 17 V glovnem so bili ali izseljeni na Hrvosko ali pa so prebegnili v Liubljonsko pokrajino, redki, ki jim ie bilo dovolieno (vkl iueno s skofom T omozieem) ostoti, po so se v sistemu nove kategorizacije prebivolstva znosli v polozaiu t. i. zaseitencev. Duhovniki so tudi umirali v ustaskih ter nemskih taboriseih in zaporih. V celiskem zaporu ie bil 22. 7. kot tolec ustrelien kaplan Martin Gresok, medtem ko so kateheto Ferdinanda Potokario nekoi mesecev pozneie no istem mestu Nemci izmueili do smrti. ls Duhovnike v Celiu so sicer oretirali 19. aprila 1941 in iih odpeliali v kapucinski samoston. Na prostosti so pustili Ie opata Petra Jurako, po se to iz povsem praktienih razlogov, soi ie imel zupnijski urad obilo dela z izdaioniem potrdil 0 arijcih, ki iih ie zahtevalo Stoiersko domovinsko zveza. Zadnia slovenska pridiga v Celju ie bila v zaeetku iuniia 1941. V Celiu so bile spremeniene v sklodisee kapucinsko cerkev ter cerkvici sv. Maksimiliono in Sv. Duho, zapleniena ie bilo imovino Druzbe sv. Mohoria v Celiu s tiskorno vred, medtem ko so vso knjizno zalogo v vee kot desetih tovorniokih odpeliali v Rodeee in io tam zmleli. 19 Okupacijske oblasti so zasedle tudi samoston in misiionsko hiso redovnikov lozaristov pri sv. Jozefu nod Celjem ter tam noselile svoie urade. Tamkoisnji lazaristi so se resevali no rozliene naeine, veeina pa ie bilo izselienih 20 Kot reeeno, so bili duhovniki zaprti v kopucinskem somostanu in bili 25. iuniio 1941 od tam odpelioni v Roihenburg. Ze eez tri dni so kopucinski somoston izproznili in zaeosnego taboriseo v niem ni bilo vee. Poslei ie bilo v niem nekai coso se zbirolisee za zapleniene slovenske kniige. 2 1 Zapornikom v somostonu in Starem piskru ie uspelo obdrZoti visoko mero zavesti, pogumo in ponosa, pri eemer ie potrebno se posebei izpostaviti predrzno ilegalno izdaianie zaporniskega lista. Naiprei so go zaeeli izdaiati (pet stevilk) somostonski zaporniki in go na temelju predvoinego humoristienega eosopisa poimenovoli Kopucinski toti. Njihovemu zgledu so sledili tudi v Starem piskru, kier so ga poimenovali Toti Stori pisker. Pod urednistvom dr. Ervino Meioka so izsle stiri stevilke, prvi dye celo nopisoni z roko, v njih po so zaporniki no humoren ter na trenutke celo luciden noein somi opisovoli svoie ietnisko zivljenie in delo ter pri tem z optimizmom razbiiali malodusie in potrtost22 :0 Prim: Ervin Mejak, Izgnali so me 1 Srbija, Boree 1977, str. 665-667. 1j Vee 0 tem v: Milos Rybar, Naeisticni ukrepi zoper duhovsCino Lovontinske skofije 1941 - 1945, Zbornik ob 750-letniei Moriborske skolije, Moribor 1978, st,·. 44-·102. '8 Prav tam, str. 64. ·9 Prav tam, str. 70. cO Bogdan Kolar, Sv Jozef nod Celjem in lazaristi, Mohorje1a druzba, Celie 2002, str. 94-95. ': V kapueinskenl somoslonu naj bi bilo zaprtih dobrih dvesto Sioveneev, od tega 80 duhovnikov. Tercok, Celjski stari pisker '" str. 41·-44. n Pray tom, str. 41 - 66; Kopucinski toti in Toli stari pisker, Foksimilirano izdoja, Muzej revolueije Celie, 1981; Mejok, n. d., str. 666. 141 TONE KREGAR Ce1iski Stari pisker. 142 OKUPACIJ SKO NASIUE NA CEUSKEM V zacetku junija 1941 se je zacel t. i. prvi val izganjanja Siovencev iz Spodnje Stajerske in Gorenjske, ki je trajal do 10. julija, sledil pa mu je t. i. drugi val izgona iz Spodnje Stajerske, ki je trajal do 17. septembra 1941. Zapornikom so prikljucili njihove druzinske clane ter jih iz Maribora in Rajhenburga (Gorenjci so bili zaprti v St. Vidu nad Ljubljano) izselili najprej v Srbijo (okoli 7500), v t. i. drugem valu pa pretezno na Hrvasko (okoli 10.000). V skupno 31 transportih je bilo v omenjenem obdobju izseljenih priblizno 17.500 Ijudi,23 med katerimi je bilo veliko stevilo celjskih druzin in posameznikov. 24 Porocilo okrajne komisije, ki je po vojni ugotavljalo vojno skodo no obmocju okraja Celje-mesto, navaja 920 izseljenih oseb,25 medtem ko se v raznih pregledih pojavljajo tudi visje stevilke 26 Zaradi napak ni zanesljiv niti nemski seznam transportov, 27 na katerem je sicer mogoce presteti 1211 izseljencev iz Celja, za boljsi vpogled v obseg deportacij pa bi bilo najbrZ treba upostevati tudi vse Celjane, ki so bili izseljeni kako drugace, od kod drugod, marsikdo pa se je predvideni deportaciji tudi izognit. Natancnega stevila izseljenih Celjanov zato sicer z gotovostjo ne moremo navesti, je pa nedvomno preseglo stevilo 1000 oseb 28 Kot sestavni del nacisticne raznarodovalne politike so obenem z nacrti 0 izselitvi zavednega slovenskega prebivalstva, nastajali ter bili sprejeti tudi nacrti zaplembe njihovega premozenja, cigavo lastnino je treba zapleniti pa je pray tako doloCiI Himmler ob svojem mariborskem obisku, 18. aprila 1941. V pristojnost ze omenjenega Urada pooblascenca drZavnega komisarja za krepitev nemske narodnosti v Mariboru, ki ga je 22. aprila 1941 ustanovil sef civilne uprave za Spodnjo Stajersko Uiberreither, je prislo tudi izvrsevanje zaplemb premozenja izseljencev ter njegovo upravljanje. V ta namen je bil v okviru omenjenega urada ustanovljen poseben zemljiski urad in tako kot je imel Urad za utrditev nemske narodnosti svoje izpostave v vseh vecj ih spodnjestajerskih mestih, so tovrstni zem ljiski uradi delovali tudi znotraj njih. To je veljalo tudi za izpostavo za celjsko okrozje v Celju 29 ":J Podrobneje glej: Ferenc, Mnozicno .. , sir. 42-53; Ferenc, Nacislicna ... , sIr 239 ··263; prim: Znidaric, Nasilie ... , sir. ? ?, Misljeni so vsi, ki so imeli pred zocetkom vojne slolno prebivalisce v obCini Celje. ,5 Milko Mikola, Vojno skoda, ki jo je Celje utrpelo med vojno 1941 - 1945 (v nadoljevonju: Mikola, Vojna skoda ... ), Celjski zbornik 1986, sir. 199. ~6 joze Vurcer v Enciklopediji Slo'lenije (sf. 2, Mladinska Knjiga, Ljubljana 1988, sir. 9) navajo slevilo 1080 izgnanih oseb. '7 Gre zo imenski seznam izseljenih oseb iz Spodnje Slajerske in zaplenjenih podjetij oz. ),verzeichnis der aus der Untersleiermark ausgesiedelten Personen und der Belrieoe, welche durch die Dienststelle deutschen Volb/ums beschlognahmt lVurden« (v nadalievanju: Verzeichnis ... j, ki go je izdelal I. oddelek urado poobloscenca d,.zavnega kOlllisarjo za ulrjevanje nemsl'la. Enega od originalov hrani tudi Muzej novejse zgodo/ine Celie; prim: Ferenc, Naeisticna ... , sir. 244. ',R Himmlerjeve smerniee so predvidevale izgon 220-260.000 Sioveneev ali treljino prebivalslva no nemskem okupiranem oze rnliu v Sioveniji, kar po zaradi gospodarskih razlogov ler parliza nskega uporo ni bi la v eelati realizirano. Ob ornenjenern izseljevanju v Srbijo in Hrvasko poleli 1941 je bilo rned oklobrorn 1941 in julijem 1942 iz Posavja v laborisco v NemCiji izgnonih 'lee kot 35.000 oseb. Tjo so od leta 1942 do 1945 izgon jali tudi s'lojce partizonov in ustre"enih lolcev. Skupno je bila med vojno izgnanih oz. ilseljenih vec kot 79.000 Ijudi. Prirn: joze Dezman, Alfred Elste in drugi, Med kljukastim krizem in rdei'o zvezdo (rozsto'lni kafolog), Koroski pokrojinski mlJzej v Siovenj Grodeu, Mohorjeva druzba '/ Celoveu, Slo'lenj Gradec, Celovee 2002, sir. 41. 29 Podrobneje 0 tern v: Milko Mikola, Nocisticne zoplembe zemljiskih posesti no obmocju eeljskega okrozja 1941-1945, Celjski zbornik 1987, sir. 139-187. 143 TONE KREGAR Izseljenci v Bjelovarju, 28. 8. 1941. 144 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM mandeur der Sicnerheitspo!izei und des SO 10 der Untersfe rmark. Beschlagnahme. Zaplenitev. filr geL:. Lurker If- tandattenfuhr r. Obvestilo 0 zaplembi premozenja. 145 TONE KREGAR Ze Himmler je doloeil, da je treba zapleniti vso jugoslovansko driavno lastnino, vso cerkveno lastnino, posest vseh izgnancev ter habsbursko posest. Temu so sledile se nove odredbe sefa civilne uprave, s katero so se zaplembe premozenja razsirile z novimi kategorijami prebivalstva, kot so bili Zidje, drzavliani drzav, ki so se nahajale v vojni z Nemeiio, driavljani lDA, pred nacisti pobegli in se nekateri drugi. Prvotno so zaplembe zasebnega premozenja, kot reeeno, zajele predvsem izgnane Siovence. 0 obsegu v prvih mesecih okupacije zaplenjenega premozenja na Spodnjem Stajerskem priea ze omenjeni seznam izseljeniskih transportov, ki mu je dodan tudi seznam zaplenjenih obratov. Po, kot ze receno, nepopolnih podatkih, je bilo leta 1941 v obeini Celje zaplenjenih 88 obratov in delavnic. Ko pa je poleti 1941 na Spodnjem Stajerskem prislo do vstaje, so nacistiene oblasti izvajanje zaplemb premozenja razsirile tudi na pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja ter vse, ki so bili obdolzeni, da z njim sodelujejo in ga podpirajo. Stevilo tovrstnih zaplemb je narasealo z razvojem NOB leta 1942. Najbolj dosledno in brutalno so zaplembe izvajali pray v celiskem okrozju, kjer se je odpor tudi najbolj razsiril, pod udarom pa se je znaslo predvsem kmeeko prebivalstvo, ki je osvobodilnemu gibanju nudilo zavetje in pomoe.30 Najvee zaplenjenih posesti je tako bilo v ruralnih obeinah okrozja ter tam, kjer je bilo nemsko nasilje najsilovitejse (Gornji grad, Luee .. . ), v obeini Celie, ki je bila (po 20. septembru 1941) ena izmed 33 obein celjskega okrozja, pa je bilo v letih 1941 - 1945 zaplenjenih skupaj 42 zemliiskih posesti, katerih skupna povrsina je znasala nekaj vee kot 315 hektarjev 31 laplembe se v glavnem obsegale tako premienine kot nepremienine, za gospodarjenje oz. upravlianje zaplenjenega pa je bil postavljen zaeasni skrbnik oz. upravnik, saj naj bi po koncu vojne zaplenjena zemlja - kot tudi ostali objekti, lokali in obrati - pripadli nemskim vojnim veteranom 32 Skupno je bilo v celjskem okrozju v easu okupaciie zaplenjeno 1360 slovenskih posestev, 71 trgovinskih obratov, 85 delavnic in 20 industriiskih obratov33 Zlocin nad dusevno prizadetimi - evtanazija Vzporedno z aretaciiami zavednega slovenskega prebivalstva ter izselitvami pa so nacistiene okupaciiske oblasti izvedle tudi prvi mnozieen zloein na celjskem obmoeju. V skladu z rasnimi idejami in teoriiami so nacisti v Nemeiji ze leta 1939 zaeeli s t. i. »unieevanjem zivljenja nevrednega zivljenja«, za katerega se je uveliavil tudi izraz nacistiena »evtanazi ja«, kar je v proksi pomenilo mnozieen pomor oz. zaplinjanje dusevno in neozdrovljivo bolnih ter telesno onemoglih moz in zena, otrok in starejsih Ijudi.34 Po okupaciji Sioveniie so se pod drobnogledom zdrovniskih komisij znasle umobolnice, hirolnice in ostali podobni zavodi na Spodnjem Stajerskem, med njimi tudi umobolnica v Novem Celju, v kateri se je po nemski okupaciji nahajalo priblizno 400 bolnikov. Nemska zdrovniska komisiia je tja prisla konec maja 1942, pregledala bolnike in jih razdelila v dye oziroma celo tri sku pine. Prva je bila doloeena za usmrtitev v »evtanazijskem« zavodu na gradu Hartheim pri Linzu, druga za nadaljnje zdravljenje v 30 Pray tam, sIr. 149- 152. 3; Pray lam, sIr. 159. 3? Pray lam, sir. 152-154 J3 Tercak, Uktadeni olroci . .. , sIr. 55. :' Vee 0 tem v: Tone Ferenc, Nacisticna })evtanoziiacc v Sioveniji leta ] 941, Prispevki za zgadovino delavskega gibania, 1975- 76, 1-2, sIr 98-109. 146 OKU PACU SKO NASIUE NA CE USKEM bolnisnici Fel dhof pri Gradcu, v tretjo skupino pa so bili uvrsceni bolniki, katerih usoda se ni bila dokoncno dolocena. Podoben postopek je bil izveden tudi v mestnem zavetiscu za onemogle v Medlogu, kjer se je nahajalo 20 oskrbovancev, in v hiralnici v Vojniku z 92 oskrbovanci. Na sirsem stajerskem obmocju so nacisti tako ukrepali se v hiralnicah na Ptuju in v Muretincih. Ze kmalu po tej »kategorizaciji«, natancneje 9. junija 1941, so na slovensko 5tajersko pripeljali prazni avtobusi, nalozili bolnike v omenjenih ustanovah in jih odpeljali v Avstrijo. Po ugotovitvah dr. Ferenca je bilo tako med 20. Lun ijem in 2. julijem 1941 v Hartheimu pomorjenih okrog 583 bolnikov iz Spodnje Stajerske. 35 o usodi bolnikov iz umobolnice Novo Celje pa se podrobneje pricata v Zgodovinskem arhivu Celje ohranjena seznama tamkajsnjih, v Avstrijo premescenih bolnikov. Prvi seznam obsega 357 imen in je opredeljen kot premestitev v Feldhof, na drugem pa so imena 30 Ij udi, ki naj bi bili odpel jan i v Hartheim . Vendarle pa predvsem obvestila svo jcem 0 smrti Ijudi s prvega seznama (ti naj bi sicer uradno sli na nadaljnje zdravljenje), a tudi dejstvo, da so tudi nekateri drugi, uradno v Feldhof napoteni transporti bolnikov, v resnici koncali v plinskih celicah, upraviceno vodijo k sklepu, da je usodo bolnikov z obeh seznamov potrebno obrniti. In da je na nadaljnje zdravljenje v Feldhof v resn ici prispela druga, manjsa skupina, v kateri so bili tudi sicer pretezno mladi in delovno sposobni bolniki, medtem ko so bili bolniki s prvega seznama odpeljani naravnost v smrt. 36 Vecina bolnikov iz umobolnice Novo Celje je tako dozivela tragicen konec, sama ustanova pa se je se isti mesec spremenila v bolnisnico za ranjene esesovce. Nasilje nad pripadniki osvobodilnega gibanja in njihovimi druiinami 5e v casu mnozicnih deportacij in v neposredni povezavi z napisno in trosilno akcijo v zacetku julija 1941 ter drugimi akcijami na Spodnjem 5tajerskem poleti 1941 je okupacijski aparat na celu z gestapom julija in avgusta 1941 izvedel prvi val aretacij clanov in pristasev odporniskega gibanja oz. Osvobodilne fronte. 37 Razen v mariborskih zaporih ter del om a gradu Bor! pri Ptuju so bili aretirani zaprti v Starem piskru, po zaslisanju pa ali izpusceni ali ustreljeni ali pa odpeljani v koncentracijsko taborisce. V noci s 23. na 24. avgust je tako v koncentracijsko taborisce Mauthausen prispel prvi transport politicnih zapornikov iz slovenske 5tajerske. V njem je bilo 251 oseb, od katerih jih je bilo kar 152 pripeljanih iz celjskega zapora 38 Z razmahom in siritvijo odpora, posledicno pa tudi z vdori v odpornisko mrezo in z mnozicnimi aretacijami so se jeseni 1941, se posebej pa spomladi 1942 celjski zapori povsem napolnili. Ob grozovitih mucenjih, ki so se neredko koncala s smrtjo, je okupator na dvoriscu zaporov kot mascevanje in povracilo za akcije odporniskega gibanja in partizanov 3S Pray tom, str. 109-118. 36 Bojon Himmelreich, Seznom lela 1941 usmrcenih bolnikov umobolniee Novo Celie, Celiski zbornik 1991, str. 255··264; ZloCin y Novem Celju , EvtonozijCl, Obrnocno zclruzenje boreb' in uclelezencev NOB Spoclnje Sovinjske cloline in Obcino lolee, 1999. 31 Giej prispevek Celie v uporu proti okupatoriu. 28 Ve.: 0 tem v: Franee Filipic, Siovenci v Mauthousnu, Cankorjevo zolozbo, Ljubliana 1998, ~tr. 77-90. 147 TONE KR EGAR izvoiol mnozicne likvidocije zapornikov, za kotere se ie uveliovil noziv tolci 39 V zacetku so usmrtitve potekole no kraph portizanskih okcii, ovgusto leta 1941 po ie do prvego strelionio prislo v mariborskih sodnih zaporih,40 ze 4. septembra po so streli odieknili tudi v Starem piskru. Po marcu 1943 so ustrelitve in druge eksekuciie (med npmi obesonie no Fronkolovem) ponovno potekole no kroph portizanskih okcij, v zadniih mesecih voine po so mesto zlocino spet postoli mariborski sodni zapori. No okupiranem slovenskem Stoierskem ie bilo toko med voino v 66 skupinoh ubitih 1590 liudi, koterih imeno so obiovili z rozglosi, v neobiovlienih strelioniih po ie podia se preko tristo liudi 4 1 No dvoriscu Storego piskra v Celiu ie bilo v skupoi sestih strelioniih pobitih 374 liudi, od tego 325 moskih in 49 zensk. Prvo strelionie ie bilo, kot receno, 4. septembra 1941, ko so ustrelili deset tolcev, vso ostolo strelionio po so bilo leta 1942, v casu noihuisego okupociiskego terorio. 23. iunijo ie podlo 62, 7. iuliio 37, 22. iulijo 100,30. iulijo 70 in 15. ovgusto 95 tolcev. Ustrelieni tolci niso bili obsoieni pred sodiscem, soi v tem casu no okupironem ozemliu se ni bilo rednego sodstvo . Aretironi politicni osumlienci so bili doloceni za usmrtitev no podlogi predlogov referentov gestapo pri komondontu vornostne policije in vornostne sluzbe. Slednii ie 0 teh predlogih tudi dokoncno osebno odlocol in odreiol smrtne kozni. No tem mestu sto se se posebei »proslovilo« Otto Lurker, ki ie zarodi poveconego terorio no Celiskem iunijo 1942 celo prestovil svoi sedez iz Mariboro v Celie, in niegov noslednik Kurt Stage, ki ie med drugim odgovoren za obesonie no Fronkolovem. Obo (kot tudi Rosener) sto bilo po voini izroceno iugoslovonskim oblostem in obsoieno no smrt. Z odlocbo 0 smrtni kozni ie bil zapornik seznonien neposredno pred usmrtitvijo. Zopornike, dolocene za usmrtitev, so novodno ze dopoldne ali vsoi nekoi ur pred moriio strpoli v skupno celico, iim povedoli, do bodo ustrelieni ter iim razdelili popir zo poslovilno pismo. Pred strelioniem so iih odvedli no monise dvorisce, iim prebroli smrtno obsodbo ter iih v spremstvu mocne stroze odpelioli no veliko dvorisce. Tom so ph, zastrozene z mitraliezi, postovili k zidu, iim v skupinoh po pet liudi zavezali oci in ph odgnoli no monise dvorisce, kier ie ze bilo priprovlieno skupino voiokov s puskomi. Po eksekucip so truplo strpoli v grobo zbite mrtvoske krste, ph v noglici nolozili no priprovlien pokrit tovorniok ter iih odpelioli v graski kremotorij. Usmrtitve tolcev so obiovlioli posebni rdeci razglosi, pod koterimi ie bil do maio 1942 podpison sef civilne uprove za Spodnio Stoiersko dr. Siegfried Uberreither, nato po visp vodio SS in policije v XVIII. voioskem okroziu Ervin Rosener, ki ie od leta 1943 tudi 42 deionsko odlocol 0 usmrtitvoh tolcev Omenili smo ze, do so tolci pred vecino strelioni v letih 1941 in 1942 lohko nopisoli poslovilno pismo. No to nocin ie okupotor hotel dodotno odvrniti prebivolstvo od upora, kar po ie dosegolo prov nosprotni ucinek. Zodnie besede svoicev, znoncev in prijoteliev so med liudmi Ie se krepile prepriconie v uprovicenost uporo in zelio po moscevoniu. T udi zato po novembru 1942 poslovilnih pisem ne zosledimo vec, po tudi sicer vso -9 Poslovilna pismo za svobodo usirelienih -I okupirani slo'le"ski $tajerski, Zalozba Obzorja, /·Aaribor 1965, iI'\ilana Zevali, Uyodna beseda Iv nadalievanju: levart, Uvodna besedo ... L sir. 14 17- 18. ;0 Pray tam, sir. 10-13; Marjon Znidaric, Streljol,ja no dvo";scu sodnih zaporoy 'I Moriboru (v nodolje'lonju: ZnidoriC, Streljonjo .. /, Borec 1973, str. 269-284 . . : Znidaric, Nosilie ... , sir. 61. ·2 levari, Uvodno bescda .. . , sir. 15. 148 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM Streljanje talcev, 22. 7. 1942. 149 TONE KREGAR napisana pisma zaradi svoie vsebine niso pri51a v rake naslovliencev, 5e vec pa se iih ie v voini vihri in po niei izgubilo.43 Predstavljaio pa zagotovo naipretresljivei5i dokument voinega casa; iz njih ie poleg povsem osebnih razmi5ljani in izpovedi mogoce razbrati tudi spl05ni prafil takratnega slovenskega cloveka, sai so ustreljeni talci izhaiali prakticno iz vseh druzbenih plasti, naivec pa ie bilo delavcev in kmetov. Vecina pisem izpricuie globoko in iskreno religioznost, s cimer lahko 5e dodatno podkrepimo deistvo, da ie pratiokupaciiski liudski odpor na Staierskem vsai v prvih letih temeljil izkliucno no patriotizmu in narodni zavesti ter do ie niegova ideoloska dimenziia zgoli obrabna, ce ze ne povsem zanemarljiva. Kliub ze omenieni cenzuri ie ohranienih ostalo tudi nekai pisem, ki po svoji vsebini in sporocilnosti se posebei izstopaio in si zasluziio traino pozornost. 44 Naimnozicneise strelianie ie v Starem piskru potekalo 22. iuliia 1942, ko ie pod puskinimi cevmi omahnilo sto liudi. Ohranieni nemski dokument prica, da so se kot gledalci ustrelitev udelezevali tudi razni usluzbenci okupatorievega aparata in niegovi sodelavci, predvsem celiski Nemci. Zijala so v toliksni meri napolnila zaporni5ko dvorisce, zaporniske prostore ob oknih ter celo prostor pred zaporam, da se ie predstoinik zaporav zaradi tega celo pritozil gestapu. Poleg tega so pray usluzbenci gestapa streljanie 22. 7. 1942 - kliub prepovedi - tudi fotografirali. 45 Film so nato odnesli razvit k celiskemu fotografskemu moistru Josipu Pelikanu, po cigar zaslugi se ie seriia grazovitih in pretresljivih fotografii tudi ohranila . Zadnie streljanie na dvoriscu Starega piskra ie potekalo 15. 8. 1942, pozneie pa so likvidaciie, kot receno, ponovno potekale v Mariboru ter na prizoriscih partizanskih akcii. Tako v Celiu pobijania talcev ni bilo vec, pac pa so streliali v niegovi neposredni blizini, kot npr. v Vitaniu 14. 2. 1944, v Laskem 11. 12. 1944 ter v Voiniku 19. decembra 1944, ko so Nemci ob zidu pokopalisca ustrelili 8 talcev v povracilo za likvidacijo tamkaisniega nacisticnega funkcionaria. Naihuisi mnozicni zlocin na Celiskem pa ie z obesaniem talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem okupator storil komai tri mesece pred osvoboditviio, natancneie 12. februaria 1945. Sio ie za nemsko mascevanie zaradi partizanske zasede (drugi batalion Braciceve brigade) v soteski T esno, v katero ie 2. februaria 1945 padel celjski okrozni vodia Anton Dorfmeister, ki ie za posledicami ran nasledniega dne umrl v celjski bolnisnici. Za eksekuciio talcev na mestu partizanskega napada so bili doloceni oddelki pomozne policije, umikaioci se iz Banata in to cas nastanieni v Zabukovici in Preboldu, pripravila in vodila pa sta io takratna vodilna usluzbenca varnostne sluzbe in varnostne policije za Spodnio Staiersko, komandant Stage ter vodia zunanie izpostave Celie Georg Kramholler. Iz niunih povoinih zaslisani ter na podlagi drugih pricevani ie razviden tudi '3 Del ohranjenih poslovilnih pisem iz Starega piskra (predvideva se, da ph je bilo napisanih vsaj dvesto) v posebni Inuzejski zbirki hrani tudi Muzej novejse zgadovine. " Zevart, Uvodna beseda ... , str. 21-24; Tone Kregar, Mal'ijCl Pocivavsek, StClri pisker, rClzsto'lni kCltolog, Muzej novejse zgodo'line Celje, 2002 sIr. 10-13; podrobneje 0 dogojonju v Slorem piskru glej ornenjeno Tercoko'lo delo, predvsern poglo'ljo »/v\ucenje in mucilei«, "Poslovilna pismo« in »Streljanje folce'l«. ,:, Tone Ferenc, Okupoforje'l dokument 0 streljanju talce'l v Celju, Soree 1975, str. 369-372; Tercak, Celjski stari pisker .. , 128-130. 150 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM sam potek tragienego dogodko. Ze dan pred eksekucijo so Nemci v Celje pripeljoli se tolce iz Moribora in Trbovelj ter jih prikljueili skupini tolcev iz 5torego piskro, predvideni za usmrtitev. 5kupno stevilo za smrt doloeenih je toko znosolo 100 Ijudi. No moeno zastrozeno prizorisee zloeino so 12. februorjo ze pred osmo uro zjutroj stirje komioni pripeljoli tolce, med koterimi je bilo precejsnje stevilo v nemski zimski ofenzivi ujetih, tudi ronjenih in bolnih portizanov. Koksno uro za njimi po so se no dveh komionih pripeljoli se zaporniki, zadolzeni za izkop grobov. Ova pomozno policisto sto se prostovoljno jovilo zo rabljo in no joblone ob cesti zaeelo obesoti tolce, pri eemer je bilo no posomezno dreveso obesenih tudi do pet Ijudi . Krvovo poeetje je trajolo skoraj tri ure in bilo koneono okoli poldnevo. Obesenih je bilo 99 tolcev, medtem ko je bil eden ustreljen ob poskusu bego. Tolci so viseli do 14. ure, vse dokler niso za to doloeeni zoporniki izkopoli (dveh) grobov, obesene po sneli, slekli in sezuli ter zagrebli . 46 Nocistieno nosilje po se ni ustovilo Ie pri usmrtitvoh zopornikov, ki so bili toko ali drugoee osumljeni upora proti okupotorju, temvee je z vso silo in krutostjo prizadelo tudi njihove druzine. Ze ovgusto 1941 je okrozni vodjo Stojerske domovinske zveze Anton Dorfmeister ukozal aretiroti vse zene celjskih komunistov in jih predoti celjskemu gestopu, spomlodi in poleti 1942 po je pregon svojcev ustreljenih tolcev dosegel svoj visek 47 Ze 24. jonuorjo 1942 je drZovni vodjo 55 Himmler izdol povelje za deportocije druzin tolcev, marco 1942 po je deportocije svojcev no Stojerskem ustreljenih tolcev predlogol tudi ze omenjeni Dorfmeister. Aretocije svojcev ustreljenih in portizanov so se toko zaeele ze marco, druzine po so bile prepeljone v toboriseo Volksdeutsche Mittelstelle (VoMi) oz. Repotriocijskego urado zo etniene Nemce v Nemeiji, komor je bilo med oktobrom 1941 in julijem 1942 poslonih tudi vee kot 36.000 slovenskih izgnoncev iz Posovjo in Obsoteljo. Nojhujsi val nosiljo nod slovenskimi druzinomi po je sledil ovgusto 1942, po sestonku pri dr. Uiberreitherju 29. julijo 1942, no koterem so vodje okupocijskih oblasti in gestapo sklenili, do je trebo oretirati svojce vseh ustreljenih tolcev, portizonov, podlih portizanov in tistih, ki so bili ustreljeni no begu. Akcijo je potekolo med tretjim in petim ovgustom, vse oretirone po so Nemci zaprli v predvojno desko okolisko solo v Celju, ki je no to noein postolo zbirno toborisee,48 ograjeno z zieno oviro in straznim stolpom ob njej. Notonenego stevilo vse h aretironih ni mogoee ugotoviti, seznom, ki go je 7. ovgusto izdelolo gestopovsko izpostovo v Celju, po obsego 1260 Ijudi, od koterih je bilo pozneje izpuseenih 292 osebVendor po je od povsem notonenego stevilo aretiranih pomembnejso njihova nodoljnjo usodo. Aretironce so, no osnovi spodoj novedenih Himmlerjevih novodil, rozdelili v tri osnovne skupine. Odrasle moske med 18. in 55. letom starosti so prepeljoli v mestno osnovno solo in jih tam dokoneno popisoli. Zenskom so v noei no 10. ovgust odvzeli otroke ter jih se isto noe v skupnem transportu z omenjenimi moskimi odpeljoli v koncentraci jsko toborisee Auschwitz-Birkenou. 5kupno '6 Stone TercClk , Frankolovski zlo(in, Parlizanska kn ji ga, Llubljana i 971 . " In ida ric, Streljanja .. . , sir. 282. "8 Nemei so mu rekli "Aufiangslager«, ka .. bi v neposrednem prevodu pomenilo preslrezno ali sprejemno laborisce. Slane Tereak go v svojem delu imcnuje ludi wlovitveno',. 151 TONE KREGAR je bilo v tem transportu 118 moskih in 333 zena in ze bezen pregled seznama priea 0 tem, do jih je velika veCina se istega leta tam tudi umrla.49 Starejse Ijudi so s posebnim transportom odpeljali v taborisee Buch no Bavarskem, posebej tragieno usodo po so nacisti namenili materam odvzetih otrok50 Heinrich Himmler je namree v navodilih k povelju 0 »pomiritvi« Gorenjske in Spodnjem Stajerske 25. junija 1942 nataneno doloCiI tudi, kako ravnati z otroki odpornikov in ubitih talcev oz. tistih oseb, ki so se »pregresile zoper raih «. Y Himmlerjevih navodilih je bilo doloeeno, do je treba ». .. otroke odpe/iati z niihovih domov in iih zbrati v pokraiinah starega raiha ... «. Pri tem je treba omeniti, do ni slo za popolno novost v nacistienem odnosu do prebivalstva okupiranih dezel, saj so no podoben naein Ie nekaj tednov prej postopali v primeru eeskega kraja Lidice, kjer so pray tako postrelili odrasle moske, zenske poslali v koncentracijska, otroke po v posebna taborisea . Y skladu z nacistienimi rasnimi in drugimi teorijami bi namree nekateri otroci slovanskih upornikov, ki ustrezajo rasnim merilom, ob uspesni (pre)vzgoji lahko zrasli v »polnovredne« clone oz. predstavnike nemske narodne skupnosti . Pri tem se je raeunalo predvsem no majhne otroke, katerih spomin no domaee okolje in starse je bil se zelo sibak. Za taksno vzgojo so bili doloeeni zavodi esesovskega drustva Lebensborn, ki so tudi sicer sluzili nacistienim demografskim naertom 51 Tako so po opravljenem rasnem pregledu otroke iz zbirnega taborisea v okoliski soli v Celju 10. avgusta z vlakom odpeljali v taborisee Yolksdeutcshe Mittelstelle Frohnleiten pri Gradcu. Od tam so mlajse otroke prepeljali v ze omenjene zavode Lebensborn, starejse po v posebna mladinska taborisea za prevzgojo. Yiri in izjave 0 stevilu v Frohnleiten odpeljanih otrok se med sabo razlikujejo. Ena najverodostojnejsih prie, nemska ueiteljica Anna Roth, ki je delala za nemski Rdeei kriz, v svojem poroeilu omenja 430 otrok, no transportnem seznamu po se nahaja 441 otrok. Druga in tudi zadnja podobna akcija loeitve otrok od starsev je potekala ze eez deset dni, in sicer v povezavi z zadnjim streljanjem talcev v Starem piskru. Odrasli zenske in moski so bili ponovno odpeljani v Auschwitz,52 medtem ko stevilo otrok iz transporta v Frohnleiten ni znano. Priblizna, a precej verjetna ocena no podlagi razlienih virov po je, do so Nemci avgusta 1942 iz Celja v dveh transportih odpeljali skupaj 600 t. i. ukradenih otrok. Y naslednjih akcijah kaznovanja in preseljevanja partizanskih druzin, ki so leta 1942 in 1943 sledile no Stajerskem in Gorenjskem, po do 10Citev otrok od starsev, kljub tovrstnim naertom, ni vee prihajalo. Konkretni razlogi za to niso jasni, znano po je, do je loeitvi otrok od starsev nasprotovala predvsem organizacija YoMi. Tako so poslej svojce '9 I)rim: Koncentraciis~o taborisce Auschwitz--Birkenau ('I nadalievaniu: Auschwitz-Birkenau ... ), Zalozba Obzoria, Maribor 1982, str. 515-518 il1521 530_ sc levart, Uvadna beseda .. , str. 20; Tone Ferenc, Nacisticni cili: ullicenie slovenskega naroda (v nadaljevanju: Ferenc, Nacisticni cilj ... ), Taboriscniki ukradeni otraci, 60-letnica nl1cisticnegl1 genocidl1 (v nadalievanlu: Tabor'iscniki ukradeni otroci .. J, Drustvo toboriscnikov ukradenih otrok, Celje 2002, str. 29-30. 0; Podrobneje 0 organizociii >:Lebensborn« glei: Cotrine Clay, Michael Leapman, Herrenmenschen, Dos Lebensborn-Experiment der Nazis, Wilhelm Heyne Verlag, Munchen, 1997. 52 Odpeljonih ie bilo 21 moskih in 6·1 zena. VeCina je umrlo ali bila ubita ze lela 1942 oz. naipozneje 1943, prezivelo po iih ie izredno malo. Auschwitz-Birkenau ... , sIr. 518 in 530-532. 152 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM Locitev mater od otrok, avgust 1942. 153 TONE KREGAR partizonov in ubitih talcev iz Spodnje 5tajerske ponovno posiljali v taborisea VoMi ter nekatero druga, predvsem delovna taborisea, do ponovnih loeitev starsev od otrok po je prihajalo konec leta 1944 in 1945 ob deportacijah, ki so bile predvsem posledica nemskega vdora no osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline in Kozjanskega. 53 Nadaljnja usoda avgusta 1942 iz Celja odpeljanih »ukradenih otrok« je, kot reeeno, bila rozliena. V prehodnem taboriseu Frohnleiten pri Grodcu so ostali do 18. septembro 1942, nato po so jih poslali v izkljueno njim namenjena mladinska taborisea po vsem rajhu in drugih okupiranih dezelah (Saldenburg, Neustift, Neumarkt, Eisenstein, Himmelberg ... ). Otroci, loeeni od druzin konec leta 1944 in v prvih dneh 1945, po so bili poveeini poslani v taborisee Kobenz no Gornjem 5tajerskem. Mladinska taborisea so se sicer rozlikovala od koncentracijskih in unieevalnih, saj v njih ni bilo naertnega ubijanja, vendarle po so bile tudi tamkajsnje zivljenjske rozmere vse prej kot lahke. Otroci so bili pogosto izpostavljeni pomanjkanju hrone, mrazu ter bolezenskim epidemijam, starejsi otroci po so morali tudi trdo delati, predvsem zo potrebe vojne industrije. Zarodi nastetih rozlogov je nekaj otrok celo pomrlo, zo mnogimi je izginila vsaka sled, veCina po je v taboriseih doeakala amerisko osvoboditev ter se preko repatriacijskih centrov vrni la domov.54 5e bolj kruta po je bila prihodnost dojenekov in otrok do tretjega leta starosti, ki so jih iz Frohnleitna odpeljali najprej v Mainburg, nato po v rozne domove organizocije Lebensborn, predvsem v njegov dom z imenom Sonnenweise v Kohrenu. VeCino teh otrok so nato posvojile nemske druzine (med njimi ce lo Himmlerjev bratronec) brez otrok, ki so se obvezole, do bodo otroke vzgajale v nacionalsocialistienem duhu. Pravi dokumenti teh otrok so bili skrbno varovani in poeasi se je zo veeino od njih izgubila vsaka sled. Predvsem tistih otrok, ki so izgubili oba starsa in druge bliznje, ni po vojni iskal nihee ali po je bilo iskanje neuspesno, zoto nikoli niso izvedeli za svojo pravo identiteto. Veeina takih otrok, ki so jih njihovi preziveli svojci po vojni iskali, po se je ob ve likih, tudi medijsko rozvpitih tezavah in sodnih procesih, koneno (nekateri sele po desetih letih in vee) vendarle vrnila domov. Veeina kot sirote, z izgubljenim delom mladosti, boleeimi spomini in nezoceljenimi ronami, ki so pogosto vpl ivale tudi no njihovo nadaljnjo zivljenjsko pot.55 T udi zoto so po mnenju dr. Toneta Ferenca »po/eg smrfnih zrfev "ukradeni otroci" najhuje prizadeta skupina Mev okupatorjevega nasi/ja no S/ovenskem«.56 Sramotilni sprevod po celjskih ulicah Leta 1942, v letu najhujsega nacistienega nasilja no 5tajerskem, je no celjskih ulicah potekalo se enG presunljivo dogajanje, v zgodovinskem spominu znano kot zosramovanje ujetih in padlih partizonov. 7. novembra 1942 je namree na Dobrovljah potekala huda bitka med Nemci in partizoni Savinjskega bataljona II. grupe odredov. V neenaki borbi so Nemci zojeli 5 partizonov, 12 po jih je padlo. Tako mrtve kot ujete 51 Pray tam, str. 30-33; podrobneie 0 tem glei: Tercok, Ukrodeni otroci ... , str. 29- 180. " Tercok, Ukrodeni olroci .. . , sIr. 357-·360; Janez Stiglic, Vso taborisco slovenskih »ukrodenih olrob, Tobor iscniki ukrodeni alroci ... , str. 34-35. 55 Vee 0 tem Tercok, Ukradeni otroei ... , str, 363-453. 56 Ferenc, Nacisticni eHi ... , str. 33. 154 OKU PACUSKO NASIUE NA CEUSKEM partizane so nato prepeljali na Vransko, od tam pa v Celje, kjer so ujete zaprli v samice Starega piskra. Cez nekaj dni, najverjetneje v nedeljo, 15. novembra, so ujetim partizanom Savinjskega bataljona prikljucili se sedem drugih ujetih partizanov in aktivistov, med katerimi je bila tudi Toncka Cec, sekretarka Kozjanskega okrozja. Skupaj trinajst ujetih, izmucenih, zvezanih in s sramotilnimi napisi opremljenih partizanov so potem vodili po glavnih celjskih ulicah. Skozi sramotilni spalir, ki so ga sestavljali nemski privrzenci, pa tudi nakljucni mimoidoci, so skupino privedli do prostora med mestno vojasnico in Narodnim domom. Ujetnike so postavili pred zid, prednje polozili se dvanajst trupel padlih na Dobrovljah, vse skupaj podrobno fotografirali in na ta nacin se dodatno poskusali ustrahovati in prestrasiti Celjane ter jih odvrniti od upora. 57 Vecina ujetih partizanov in partizank iz sramotilnega sprevoda je bila nato ustreljena ali pa poslana v koncentracijska taborisca. Prisilna mobilizacija v nemsko delovno sluibo in vojsko Kljub nemskim nacrtom slovensko okupirano ozemlje nikoli ni bilo formalnopravno prikljuceno tretjemu rajhu. Vendarle pa so Nemci obenem z odlozitvijo prikljucitve zasedenih slovenskih pokra ji n za nedolocen cas uvedli posamezne zakone, odredbe in odloke, ki so tamkajsnje prebivalstvo obravnavali na podoben ali enak naCin kot prebivalce rajha. Mednje sodijo tudi odredbe 0 obvezni uniformirani drzavni delovni sluzbi (Reichsarbeitsdienst) ter vojaski obveznosti (Wehrpfl icht), kar je bilo v popolnem neskladju s takrat veljavnim mednarodnim vojnim pravom. 58 Razlogi za mobilizacijo so se poleg osnovnega, se pravi pridobivanja novih vojakov, skrivali tudi v ponemcevalnih nacrtih. Okupacijske oblasti so namrec predvidevale, da bo vpoklicane Siovence lazje ponemciti, nenazadnje pa na ta nacin tudi popolnoma onemogociti njihov odhod v partizane. Pri tem so izvajale tudi aktivno propagando, ki se je sklicevala na med Ijudstvom se vedno zivo zgodovinsko povezanost Siovencev z nemskim orozjem, ki je vsaj v zacetnem obdobju uspesno odpravljala moraine pomisleke vecine, v usodo bolj ali manj vdane slovenske javnosti glede nosenja tuje uniforme in orozja. Nacrti za mobilizacijo so obstajali ze leta 1941, priprave nanjo so potekale od januarja 1942, do njenega izvajanja pa je prislo spomladi tega leta. 24. marca 1942 je tako sef civilne uprave dr. Siegfried Uiberreither izdal odredbo 0 uvedbi vojaske obveznosti, drzavne delovne sluzbe in posebne delovne obveznosti za zascitence na Spodnjem Sta jerskem, s cimer je vojasko obveznost na slovenskem Stajerskem, kot ze receno, izenacil s tisto na avstrijskem Stajerskem. Dva dni pozneje je izsel se razglas 0 popisu vseh moskih, rojenih v letih 1923 in 1924, za drzavno delovno sluzbo in vojsko ter zensk istih letnikov za drzavno delovno sluzbo. Vsak za delo sposoben mladenic in mladenka sta bila tako zavezana prebiti pol leta v uniformiranih ter po vojasko organiziranih enotah drzavne delovne sluzbe, fantje pa so po poteku le-te bili predvideni 57Tercok, Celiski slari pisker ... , sIr. 225-236. 53 Morjon Znidaric, Nemska mobilizoeijo no slovenskem Stcqerskem 1942--1945 (v nodoljevanju: Znidaric, Nemsko mobilizoeiio ... ). V: Marian Znidoric, Joze Dezmon, Ludvik PukloYec, Nemsko mobilizoeijo Sioveneev v drugi syelovni Yoini, Zvezo druslev mobiliziranih Sioveneev v nemsko yojsko 1941--1945, Celie 2001, sl,' 27-28; Prim. ludi: Boris Golec, Pismo sloyenskego yoioko Oskario Dragorjo (1918- 1944) - prebezniko iz nemske voiske - od 12. 4. do 16. 12. 1943, Celiski zbornik 1991, str. 99- 138. 155 TONE KREGAR za vpoklic v nemsko vojsko. Posebej je bila dolocena delovna obveznost za slovenske mladenice, ki so sodili v kategorijo zascitencev in za vojsko niso bili predvideni, pray tako pa popis ni veljal na (nemskem) naselitvenem obmocju breziskega in trboveljskega okrozja 590b ze omenjenih letnikih je okupator popisal se vse ostale letnike od 1908 do 1929 ter glede no vse omenjene omejitve lahko leta 1942 racunal na slabih 67.000 potencialnih kandidatov za mobilizacijo v nemsko vojsko na celotnem obmocju okupirane slovenske Stajerske.60 I.e konec leta 1941 so bili na sirsem celjskem obmocju 61 popisani vsi za mobilizacijo predvideni moski letnikov 1900 do 1924. Skupaj ph je bilo 6807, od tega 486 tistih, ki so se kot bivsi jugoslovanski vojaki se nahajali v nemskem ujetnistvu ter bili nato poleti 1942 izpusceni in ponovno rekrutirani v nemsko vojsko. Obenem s tehnicnimi so potekale tudi politicne priprave no mobilizacijo, pri cemer je bila se posebej angazirana Stajersko domovinska zveza. Vsi vodje njenih krajevnih sku pin so morali tako po Steindlovem ukazu osebno nagovorjati fante omenjenih letnikov in jih prepricevati, naj se odzovejo pozivu in naj ne poslusajo propagande odporniskega gibanja, ki jih je nagovarjalo, naj se naboru izognejo. Opozarjali so ph tudi na povracilne ukrepe, ki do bodo v tem primeru sledili. Fantje bi izgubili domovinsko pravico na Spodnjem Stajerskem, njihovi starsi po bi bili izkljuceni iz Stajerske domovinske zveze, odpeljani v koncentracijska taborisca ali celo ustreljeni. Prvi vpoklici so se zaceli julija 1942, pri cemer so odsli fantje letnika 1923 naravnost v vojsko, letnika 1924 pa najprej v drzavno delovno sluzbo in sele nato v vojsko. Zacetek nemske mobilizacije je bil zelo uspesen, saj se naborov ni udelezil Ie 1 % nabornikov, pa se tu je slo pretezno za do takrat ze ustreljene fante, upostevati pa je treba se 13 % vojasko nesposobnih ali oproscenih. Ta uspeh je razen omenjeni propagandi potrebno pripisati predvsem hudemu nemskem terorju in vsesplosnemu strahu pred povracilnimi ukrepi. Po odhodih s Ptuja (21. 7.) in iz Maribora (22. 7.) je 23. julija 1942 prislo na vrsto tudi Celje. T u je bil sedez okrajnega vojaskega poveljstva (Wehrbezirks-Kommanda Cilli), ki je bilo poleg celjskega pristojno se za obe stajerski obmejni okrozji Brezice in T rbovlje ter del podezelskega okrozja Maribor, natancneje za obmocje Siovenskih Konjic. Rekruti so se zbrali v celjski mestni vojasnici (od leta 1944 so na nabor prihajali v Ljudsko solo), kjer jim je med drugim spregovoril tudi Anton Dorfmeister ter izrazil zadovoljstvo nad tako polnostevilnim odzivom. Pri tem se resni cno ni motil, saj se od vseh 770 vpoklicanih niso odzvali Ie trije, iz celotne slovenske Stajerske pa je v omenjenih treh dneh vpoklicev v nemsko vojsko odslo preko 1600 rekrutov letnika 1923. ;" Znidoric., Nemska mabilizaciia .. , sfr. 29-33; Emil Laih, Nameni in posledice nacisficn8 prisilno mobilizaciie Slo'lencev 'I Celiu in okolici mod drugo svolovno vOlno Iv nQ(Jaljevaniu: Laih, Nameni in posledice ... j, Celjski zbornik 1992, sfr. 192: Joie Delman, Jozo Vurcer, Po sili voiok (rozsfn mi katcdog)' Muwi revoluciie Celie, 1990, sfr. 5 tv nadaljevaniu: Po sili voiak ... ). 60 Znidaric, Nemska mobilizociia ... , sfr. 33. o· Pri tem ie mislieno politicno obCino Celie fer obCine Skofio '/OS, Vo inik s Fronkoiovim, Stnnec, Dobrno, Smarino v Rozni dolini in Teharie s Storami in Svetino, oz. haii ki so sestavliali nekdanio abcino Celie, za katero ie bila r'Oziskovo noreieno. 156 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM Prvi mobiliziranci odhajajo v nemsko vo jsko, 23.7. 1942. 157 TONE KREGAR v celjskem okrozju je takrat (pO popisu 29. novembra 1942) zivelo 138.431 prebivalcev.Vseh moskih letnika 1923 je bilo 918, od katerih je bilo julija 1942 mobiliziranih 572 moz oz. 62,3 % potencialnih vo jaskih obveznikov. V samem mestu Celje, kjer je zive lo 18.491 Ijudi, pa je bilo mobiliziranih 66 od 75 potencialnih vojaskih obveznikov oz. 88 %. 62 Zanimivi SO tudi rezultati nabora (potekal je med 27. majem in 18. junijem 1942) na sirsem celjskem obmocju. V politicni obcin i Celje ter obcinah Skofja vas, Vojnik s Frankolovim, Strmec, Dobrna, Smartno v Rozni dolini in Teharje s Storami in Svetino je takrat (po ze omenjenem popisu) zivelo 37.253 prebivalcev. Potrjeni so bili 203 naborniki letnikov 1923 in 1924, medtem ko deset nabornikov v casu nabora ni bilo ne popisanih ne potrjenih, saj so bili ali ze ustreljeni ali v jeci ali pa na begu oz. v partizanih 63 Odhodu letnika 1923 v vojsko je ze avgusta sledil nabor letnikov 1921 in 1922, do konca leta pa se letnika 1920 in 1919. Skupno so bili leta 1942 v Celju oz. takratni politicni obcini Celje na naborih letnikov 1919- 1924 potrjeni 803 obvezniki, od katerih jih je bilo vpoklicanih 343, na navedenem sirsem obmocju pa je bilo potrjenih 1523 ter vpoklicanih 634 obveznikov. Leta 1943 so bili vpoklicani letniki 1914-19 18 in 1925- 1927, leta 1944 letniki 1908- 1914 in letnik 1928, kot zadnja pa je bila leta 1945 vpoklicana generacija fantov, rojenih leta 1929. Podrobnejsi podatki 0 stevilu nabornikov na teh naborih so pomanjkljivi ali pa se niso obdelani, zato je natancno stev ilo vseh mobiliziranih v nemsko delovno sluzbo in nemsko vojsko iz Celja ter iz celjske regije nemogoce ugotoviti 64 Vendarle pa se po razlicnih kriterijih ter pribliznih izracunih na podlagi obstojecih, a nepopolnih seznamov ocenjuje, da je bilo iz slovenske Stajerske skupaj mobiliziranih 28.000 fantov in moz, od katerih jih je na bojiscih padlo priblizno 7.000. 65 Na podoben nacin se ocenjuje, da je bilo na omenjenem sirsem celjskem obmocju skupno mobiliziranih nekaj manj kot 5000 moz, od katerih jih je padlo okrog 670.66 Od leta 1943 mobilizacija ni bila vec tako uspesna, vrstili pa so se tudi prebegi k zaveznikom ter mnozicne dezertacije in odhodi v partizane. Siovenski fantje in mozje, ki se za to niso odlocili oz. niso imeli moznosti, pa so v nemskih uniformah se naprej umirali in trpeli na evropskih bojiscih. Njihove neprijazne usode ni bilo konec niti z osvoboditvijo, saj so bili kot »svabski vojaki« se dolga desetletja stigmatizirani in diskriminirani.67 6, Loih, Nomeni in posledice ... , sir. 194; In ida ric, Nemsko mobilizaciio .. , sir. 42- 43. 63 Loi h, Nomeni in posledice ... , sir. 195; Po si li voiok .. . , sir. 5--6. 6' Prim: Daria Jan, Stotisticno obdelovo podotkov vpoklieanih moz v nemsko voisko s podrocio celjskego okroio, 3. posvet 0 nemski mobilizaciji v 2. svetovni voini, 3 . zbornik referotov, Moribor 1996, str . 32- 29. 65 Znidaric, Nemska mobilizociia .. . , sir. 118. 66 Po sili voiak ... , str. 7. 67 Prim : Inidari.:', Nemsko mobilizaciio ... , str. 70-143; Zbornik posveta 0 nemski mobilizaciii Siovencev v 2. svetovni voini, Moribor 1992 ter slevilno spominsko grodivo in biografiie mobilizironih v nemsko vOisko. 158 OKUPACUSKO NASIUE NA CEUSKEM Zakljucek Zgornji prikaz medvojnega nacisticnega nasilja na Celjskem se zdalec ne predstavlja popolnega pregleda omenjene problematike, temvec se posveca zgolj najocitnejsim vrstam nasilja, ki so prizadele najstevilnejse skupine Ijudi in zahtevale najvisji krvni davek. Prispevek tudi ne govori 0 vseh drugih zrtvah vojne, kot so denimo zrtve zavezniskih bombardiranj Celja,68 ter predvsem tiste zrtve, ki so jih povzrocile partizanske enote oz. pripadniki odpora. Slednje si zasluzi posebno pozornost in upati je, da bo v prihodnosti tudi to podrobneje raziskano. Vendarle pa tudi pricujoci clanek 0 nacisticnem nasilju v Celju in njegovi okolici na vsa zastavljena vprasan ja zaenkrat se ne odgovarja. T u gre predvsem za vprasanje natancnega stevila vseh prizadetih, se posebej pa smrtnih zrtev. Ze omenjeni popis vojne skode, ki je bil leta 1945 izdelan na ta kratnem obmocju okraja Celje-mesto, sicer ponuja konkretne stevilke in podatke, ki pa niso popolni. Popis za izhodisce jemlje stetje prebivalstva iz leta 1938, po katerem je Celje z okolico stelo dobrih 17.000 prebivalcev. Od tega naj bi med vo jno zivl jenje izgubilo 577 prebivalcev, in sicer 456 civilnih oseb in 121 partizanskih borcev. Pray tako omenjeni popis navaja skupaj 2545 oseb, ki jim je bila odvzeta prostost. Od teh naj bi bilo po zaporih 633 oseb, v ujetnistvu 168, v internaciji 171, v konfinaci ji 59, izseljenih 920, na prisilnem delu 256, prisilno mobiliziranih pa 338 oseb 69 Omenjeni podatki sicer lahko sluzijo za dobro izhodisce, vendar pa, kot smo v prispevku ze nakazali, marsikje ostajajo nejasni in pomanjkljivi. Natancnejse podatke si, vsaj kar zadeva smrtne zrtve tako okupacijskega kot ostalega vojnega nasilja, lahko obetamo sele takrat, ko bo koncan projekt Instituta za novejso zgodovino v Ljubljani s podrobnim popisom vseh mrtvih na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno. 6e 0 lem glei: AndreiCl Rihier, Nemsko protilelolsko obramba in bombni napodi no Celie 1943-1945, Celiski zborn ik 1986, str. 194 - 195. 09 Mikola, Voina skoda ... , str. 198- 199. 159 TONE KREGAR Tone Kregar NAZIGEWALT 1M GEBIET VON CEWE Zusammenfassung Die Repressalien, die die deutsche Besatzungsmacht auf dem Gebiet von Celie und uber die hiesige Bewohnerschaft ausubte, konnen nicht aus dem breiteren Kontext des Zweiten Weltkrieges auf dem slowenischen Boden herausgenommen werden, denn es geht um einen Bestandteil gewalttotiger Assimilierungsplone und brutaler Unterdruckung der Widerstands- und Befreiungsbewegung, welche die nazistische und faschistische Besatzung von Anbeginn an verfolgte. Bereits einige Tage nach dem Balkanfeldzug, genauer am 14. April 1941, wurde auf dem Gebiet der Untersteiermark eine zivile Besatzungsverwaltung unter der Fuhrung des Gauleiters Dr. Siegfried Uiberreither aufgestellt, die bis zur vorgesehenen formalrechtlichen Eingliederung des Landes zum Dritten Reich totig sein sollte. Am gleichen Tag liel3 sich ouch die beruchtigte geheime Staatspolizei, die Gestapo, auf dem besetzten Gebiet nieder. Der nazistische Verwaltungs- und Polizeiapparat begann aufgrund der Vorbereitungsplone und Leitlinien sozusagen umgehend die Assimilierungsmal3nahmen, deren Grundziel es war, eine komplette Germanisierung und Nazifizierung des Landes und seiner Burger durchzufuhren. Der Basisplan zur Ausloschung des slowenischen Volkes als ethnische Einheit soh neben der deutschen Kolonialisierung sowie einer volligen Germanisierung der ubrigbleibenden Siowenen vor allem die Vertreibung des Grol3teils der nationalbewussten Siowenen und der Antifaschisten vor, insbesonders der Zugewanderten, der Intellektuellen und der anderen kulturell und wirtschaftlich mochtigen Schichten der slowenischen Gesellschaft, deren konfisziertes Hob und Gut fur die Kroftigung des Deutschtums zu gebrauchen sein wurde. Aus diesem Grund kam es in Celje am 16. April 1941 zu den ersten massenhaften Verhaftungen und nur im ersten Monat der Besatzung wurden 300 Personen aus der Stadt und 250 Personen aus der nahen Umgebung festgenommen. Die Inhaftierten brachte man zuerst in der Stadtkaserne und im Kapuzinerkloster unter, spoter wurde eine grol3ere Anzahl in das Gefangnis von Celie bzw. den Stari pisker verlegt, was als Ubergangslager fur Deportierte diente, so waren bereits im Mai 1941 mehr als 700 Personen eingesperrt. Spater wurden die meisten (zwischen Juni und September 1941) gemeinsam mit den Familienangehorigen nach Serbien und Kroatien ausgesiedelt, ihr Vermogen aber beschlagnahmt. Parallel zu den Verhaftungen der bewussten slowenischen Bevolkerung sowie seine Aussiedlung, verubten die nazistischen Besatzungsmachte den ersten Massenmord auf dem Gebiet von Celie. Aus der Nervenklinik in Novo Celie wurden am 9. Juni 1941 357 Patienten fortgebracht, die spoter in Hartheim bei Linz hingerichtet wurden bzw. dem Euthanasieprogramm, gemal3 der nazistischen Theorien uber die Rassenreinheit, zum Opfer fielen . 160 OKUPAC USKO NASIUE NA CEUSKEM Bereits einige Monate nach der deutschen Besatzung fuhrte der aktive Widerstand der slowenischen Bevolkerung im Celjer Gebiet zu beachtlichen Aktionen, der Besatzer erwiderte umgehend mit erbarmungsloser und ungehemmter Gewalt. Es gelang ihm das illegale Widerstandnetz in der Stadt kopflos zu machen und zu zerschlagen, auf dem Lande dagegen versuchte man durch Repressionen iedwede Unterstutzung der Existenz und der Aktivitaten der Partisanenverbande zu vereiteln. Deshalb begann sich das Gefangnis von Celie bereits in der zweiten Halfte des Jahres 1941, besonders aber im Fruhling und im Sommer 1942 mit Anhangern und Mitarbeitern der Nationalbefreiungsbewegung zu fullen. Neben schrecklichen Folterungen, die nicht selten mit dem T ode endeten, fuhrte der Besatzer auf dem Gefangnishof, als Vergeltung fur Partisanenaktionen, Massenhinrichtungen von Haftlingen durch. Vom 4. September 1941 bis zum 15. August 1942 wurden in sechs ErschieBungskommandos, ohne irgendwelche Urteile 374 Personen regelrecht liquidiert, 325 Manner und 49 Frauen. Eine MassenerschieBung im Stari pisker verlief am 22. Juli 1942, als hundert Menschen unter den Gewehrkugeln ihr Leben lassen mussten. Die letzte Massenhinrichtung von Geiseln fuhrte der Besatzer nur einige Monate vor Kriegsende durch, als am 12. Februar 1945 in Stranice pri Frankolovo hundert Geiseln erhangt wurden. Die Gewalt traf aber nicht nur die aktiven Teilnehmer der Widerstandsbewegung - gefangene Partisanen, Aktivisten und Anhanger der Befreiungsfront, sondern ouch ihre Familienangehorigen. Durch Repressalien versuchten die Deutschen die Bevolkerung einzuschuchtern und von antideutschen Aktivitaten gleich welcher Art abzuschrecken. Erpressungsaktionen gegen Partisanenfamilien und gegen Familien bereits getoteter Geiseln erfasste im August 1942 die gesamte besetzte Steiermark, die Zentralbasis fur aile Inhaftierten war die Bezirkschule von Celie, wo man die Mutter gewaltsam von den Kindern trennte. In die Konzentrationslager des T odes wurden mehrere Tausend erwachsene Personen transportiert, die meisten kamen nicht mehr zuruck, ungefahr sechshundert IIgeraubte" Kinder, dem Schoss ihrer Mutter entrissen, wurden einer Rassenkontrolle unterzogen und in Kinderlager nach Osterreich und Deutschland gebracht. Dort wurden sie im deutschen und nazistischen Geiste erzogen, viele von ihnen wurden aber ouch von deutschen Familien adoptiert. Dos Jahr 1942 wird der Stadt Celie durch ein weiteres finsteres Ereignis in Erinnerung bleiben. 1m September wurde ein Schmahzug einer Gruppe gefangener Partisanen und Aktivisten durch die StraBen getrieben. Gemeinsam mit toten Mitkampfern wurden sie auf dem Plotz vor dem Nationalhaus und der alten Kaserne zur Androhung und Warnung on die Bevolkerung versammelt und der Verhohnung ausgesetzt, spater aber hingerichtet bzw. in Konzentrotionslager transportiert. Eine besondere Form der Gewalt uber die slowenische Bevolkerung stellten ouch die Zwangsmobilisierungen in die deutschen Arbeitsdienste und zum deutschen Militar dar, der Besatzer fuhrte dies im Fruhling 1942 ein, damit verletzte er grob das internationale Recht. Seit 1942 bis zum Kriegsende wurden mehrere Zehntausend slowenische Jungen und Manner zur Wehrmacht zwangsmobilisiert. Von ihnen waren die meisten aus der slowenischen Steiermark (co. 28.000), von denen etwa Siebentausend bzw. ein Viertel der Mobilisierten fielen oder in Gefangenschaft kamen, die Prozentzahl der Mobilisierten sowie der Gefallenen zahlte im Kreis Celie zu den hochsten. 16 1 TONE KREGAR Tone Kregar NAZI TERROR IN CEUE Summary The acts of violence perpetrated by the occupying forces against the population in the area of Celje cannot be taken out of the broader context of the events of the Second World War on Slovene territory. They are a composite part of the violent policy of acculturisation and brutal attempts to smother the resistance and liberation movement that accompanied the Nazi and Fascist occupation from the beginning. Already, after the first few initial days of the occupation on 14 April 1941, the civil administration of the occupying forces headed by Dr. Siegfried Uiberreither was established in the occupied territories of Lower Styria. This was to operate until the planned de jure annexation of the region to the Reich. On the same day, the secret state police, the notorious Gestapo, also arrived in the occupied territory. The Nazi administrative and police networks began almost without delay to implement acculturisation measures based on pre-prepared plans and guidelines. The primary aim of these measures was the complete Germanisation and Nazification of the land and its inhabitants. The fundamental plan for the destruction of the Slovene nation as an ethnic whole included, above all, the exodus of the greater part of the patriotic and anti-fascist Slovenes, especially the emigrants, the educated and all other culturally and economically more active social strata of Siovenian society. Their confiscated property was to be used to reinforce the establishment of all that was German in the region. Furthermore, the German colonisation and complete Germanisation of all the remaining Slovenes was also a part of this plan. These endeavours led to the first mass arrests in Celje on 16 April 1941. In the first month of occupation alone, 300 persons were arrested in the city proper and 250 in the near surroundings of Celje. Those arrested were first incarcerated in the Celje army barracks or the Capuchin monastery buildings. Following this, they were transferred in greater numbers to the Celje gaol, the "Stari Pisker", which served as a transit camp for deportations, where already in May 1941 , over 700 persons were being held. The majority of these were later, between June and September 1941, deported together with their families to Serbia and Croatia and their property was seized. In parallel with the arrests of all the nationally conscious Slovenes and their deportation, the Nazi occupational authorities also carried out the first mass crime in the Celje area. From the hospital for the mentally ill in Novo Celje, 357 patients were taken on 9 June 1941, and were then put to death, or "euthanised" as they put it in Hartheim, near Linz, in keeping with the Nazi theories on racial purity. Only a few months after the German occupation, the active resistance of the Slovene population also led to resounding operations being carried out in the Celje area, to which the Germans responded immediately with merciless and unbridled violence. This forced the resistance leaders to abdicate and shattered the illegal resistance network in 162 OKUPAC USKO NASIUE NA CEUSKEM the city. Meanwhile, attempts were made through reprisals in the rural area to render impossible all forms of support to the formation and operations of partisan groups. Subsequently, in the second half of 1941 and particularly in the spring and summer of 1942, the Cel je gaol began to fill with members of the national liberation movement as we ll as those cooperating with them. In addition to the horrific scenes of torture which often ended in death that took place in these gaol, the German occupying forces also carried out mass executions of prisoners in the gaol courtyards, as reprisals for actions carried out by the Partisans. From 4 September 1941 until 15 August 1942, 374 persons were killed in six executions without trial. Of these, 325 were male and 49 female. The largest mass shooting took place in the Stari Pisker gaol on 22 July 1942, when one hundred people were put to death by execution squads. The last mass killing of hostages was carried out by the occupying forces only a few months before the end of the war, when one hundred hostages were hanged on 12 February 1945 in Stranice, near Frankolovo. The violence was aimed not only at the active participants in the liberation movement, the Partisans, activists and sympathisers of the liberation Front, but also the members of their families. By carrying out reprisals on them, the Germans attempted to intimidate the population and to discourage them from attempting any anti-German activities whatsoever. The campaign of deporting the families of Partisans and of the executed hostages carried out in 1942 encompassed the whole of the Styrian occupied territories. The central base where all those arrested were taken to was the Celje regional school, where mothers were separated from their children. Several thousand adults were taken from this place to concentration camps, otherwise known as death camps, from which the great majority never returned . In addition, around six hundred "stolen" children, torn from the arms of their mothers, were subjected to examinations to determine their level of racial purity and then deported to children's camps in Austria and in Germany. There they were brought up in the German and Nazi spirit, and many were adopted by German families. The year of 1942 will remain emblazoned in the memory of Celje due to one other sinister event. In November of that year, the streets of the city were the site of a procession designed to shame a large number of captured Partisans and activists. As a threat and warning to the city's population, they were herded to the square between the Narodni Dom cultural centre and the old army barracks, and exposed to mockery and derision before they we re executed or deported to concentration camps. One of the specific forms of aggression perpetrated against the Siovenian population was the forced mobilisation into the German forced labour gangs or military service, introduced by the occupying forces in the spring of 1942, which also represented a severe violation of international law. From 1942 until the end of the war, several tens of thousands of Slovene men and boys were drafted into the German army. The greater part of these were taken from Styria (28,OOOL and roughly seven thousand, or one in every four of them, fell in battle or died in captivity. The percentage of mobilised and fallen on the whole was the greatest amongst those taken from the Celje district. 163 Tone Kregar CELJE V UPORU PROTI OKUPATORJU 165 TONE KREGAR Uvod Z nacisticno okupacijo ter prevzemom vseh oblastnih, upravnih in javnih struktur, ki sta jima sledila germanizacija in nacifikacija na vseh podrocjih javnega pa tudi zasebnega zivljenja, se je mesto Celje znaslo v povsem novi politicni realnosti. Hiter zlom precej nepriljubljene stare jugoslovanske oblasti in vojske, mocna nemska propaganda ter doloceni, prebivalstvu naklonjeni gospodarsko-socialni ukrepi okupacijskih oblasti, so povzrocili, da zacetni odnos prebivalstva do okupatorja ni bil v celoti odklonilen, kar je bilo nasploh znacilno za celotno slovensko Stajersko pa tudi nekatera druga obmocja na Siovenskem l Ob razmeroma stevilnih in dobro organiziranih celjskih Nemcih in nemsko cutecih Siovencih oz . nemskutarjih, ki so z redkimi izjemami okupacijo z navdusenjem pozdravili oz. pri njej celo sodelovali, je okupatorju na svojo stran uspelo vsaj zacasno pridobiti precejsen del mestnega in primestnega kmeckega ter industrijskega delavstva, predvsem social no najsibkejsih slojev. Po drugi strani so mnozicne aretacije in pozneje deportacije celih druzin tako rekoc obglavile slovensko politicno, gospodarsko in kulturno elito, se pravi tisti sloj prebivalstva, ki je po nemskih pricakovanjih pomenil najvecjo oviro ponemcevalnim procesom in znotraj katerega se bi lahko razvili zametki narodnega in protiokupacijskega odpora. A ze tovrstni ukrepi (nato pa se mobilizacija v nemsko vojsko) so v precejsnji meri zmanjsali simpatije oz. toleranco do okupatorja in kljub omenjenim dejstvom je na Celjskem se vedno obstajalo precejsnje stevilo narodnozavednih Ijudi iz razlicnih druzbeno-socialnih slojev in sku pin ter ideoloskih prepricanji ti se s pasivnim odnosom do okupatorja niso bili pripravljeni sprijazniti. 0 tem prica razmeroma hiter in mnozicen razcvet mreze odporniskega gibanja v prvih mesecih po okupaciji, v katerega so se ob organiziranih komunistih2 in levo usmerjenih industrijskih delavcih vkljucevali tudi prebivalci iz obrtniskih, uradniskih in ostalih (malo)mescanskih vrst, ki jih je izseljevanje obslo. Drugi pomemben temelj upora, ki je posredno vplival tudi na dogajanje v mestu, pa je bilo primestno oz. okolisko kmecko prebivalstvo. Le-to se je v casu okupacije in upora izkazalo za nacionalno najbolj zaveden in zanesljiv segment takratne slovenske druzbe. Med najzanimivejse in najpovednejse ocene razpolozenja in odnosa spodnjestajerskih Ijudi do okupatorja nedvomno sodi izjava zveznega vodje Stajerske domovinske zveze Franza Steindla z dne 1. 7. 1942, se pravi v casu najhujsega nemskega obracuna z osvobodilnim gibanjem v Celju. Po dobrem letu okupacije Steindl dokaj realno ugotavlja naslednje: »Politicno razpolozenje je po apri/u J 94 J nedvomno padlo. To pa zato, ker navdusenje samo po sebi nikakor ni neko trajno stonje in so Ijudje mnogokje imeli pretirano ideolno predstovo 0 rajhu. Tudi omejitve no mnogih podrocjih zivljenja, ki jih je mora/o povzrociti vojno, so norovno prispevole k temu. V sp/osnem je po dec razpolozenjo vendor povzroCilo dejstvo, da je bil Ijudem vsiljen nek nov zivljenjski noCin, do so mora/i opustiti mnoge priljubljene obicoje in slobe novode. Tezko je no stevilkoh ugotoviti razpolozenje. Do bi v neki meri mogli prikazoti to sliko v stevilkoh, bi mordo lohko rekli, do je J % spodnjestojerskego prebivolstvo pripravljen in odlocen, do gre z ; Prim: Tone Ferenc, Milan Zevert, Nekelere znocilnosti in posebnosti fasisticne okupacije ter nerodnoosvobodilnego boio in revoluci ie no slovenskem Staie rs kem, (ZN, 1-2/1979, sir. 448-459; Marion Znidaric, Vpliv okupaciie no zivlienie Siovencev leta 1941, Siavenei in leto 1941, Prispevki zo noveiso zgodovino 2001/2, slr-. 199. 2 Komunisli so Ivorili kor 4/5 mostvo plvih staierskih partizonskih enol. Ferenc, Zevart, 11. d., str. 452. 166 CEUE V UPORU PROTI OKUPATO RJU rajhom cez drn in strn do krajo, mordo 9 % je brezpogojno zones/jivih, vendor ne od/ocenih, do bi nose vze/i tudi skrojne konsekvence. No nosprotni strani razmerje ne utegne biti drugocno. Mordo je tudi tam soma 1 % priprav/jenih, do gre z nosprotnikom do krajo v vseh oko/iSCinoh, 9 % po bi se jih ustrasi/o zodnje konsekvence. Vmesnih 80 % tvori siroko mnozico, ki je njeno pridobitev nasa no/ago .. . «3 Gre za priblizno, a vendarle dokoj objektivno oeeno tokratnih razmer s strani enego nojpomembnejsih naeistienih ve ljokov. Nonjo se nedvomno velja spomniti tudi ob nadaljnjem opisovanju razvoja protiokupaeijskega oz. osvobodilnega gibanja v Celju in na Celjskem. Komunisti na celu odpora Pred okupaeijo je za dejavnost ilegalne Komunistiene partije Siovenije v eeljski reglp skrbel Okrozni kom ite KPS Celje (zadnji sekretar Franjo VruneL ki je pokrival siroko obmoeje med Savinjskimi Alpami in Sotlo ter Zasovskim hribovjem in Pohorjem. Ceprav no vsem obmoeju vsega skupaj ni bi lo vee kat 150 komunistov, razdeljenih na vee krajevnih partijskih celie, pa njihov pomen ni bi l zanemarljiv. Zaradi svoje soeialne in narodnoobrambne politike so komunisti imeli preeejsen vpliv predvsem med naprednejso delavsko, krlleeko ter dijasko in studentsko mladino. Uspesno so delovoli v Drustvu kmeekih fantov in deklet ter delavskem ku lturnem drustvu Vzajemnost in sodelovali s krseanskosoeialistieno Jugoslovansko strokovno zvezo . Ob nemskem napadu na Jugoslavijo se je preeej komunistov in skojeveev odzvalo »proglasu« partije in se prostovoljno udelezilo obrambe domovine. Slednje sieer na patek dogajanj ni velika vplivolo, je pa komunistom dvignilo ugled tud i med ostolim del am zavednega slovenskega prebivalstvo. Neposredno po kapitulaei ji in vrnitvi prostovoljeev so komunisti in skojevei obnovili svoje delo; zaeeli so zbirati vojni material in orozje ter se poeasi pripravljati na oborozen upor,4 ki naj bi v spee ifi enih slovenskih razmerah zanje pomenil tudi veejo politieno uveljavitev.5 Taka je ze 17. aprila 1941 v Vruneevem bivaliseu v Jostovem mlinu v Medlogu prislo do prvega sirsego sestanka organizatorjev vstaje na Celjskem. Udelezila sta se ga tudi pomembno slovenska komunista in glavna orgonizatorja narodnoosvobodilnega boja na Stajerskem Milos Zidansek in Slavko Slander. Na sestanku eentralnega komiteja KPS, 25. aprila, kjer je bilo med drugim sklenjeno, da se ustanovi Osvobodilna franta, je Slander postal clan eentralnega komiteja KPS in sekretar pokrajinskega komiteja KPS za severna Siovenijo, Zidansek pa vodja vo jne komisi je pri istem komiteju. Pokrajinski komite se je do julija 1941 zadrzevaI pretezno na eeljskem podroeju, zarodi boljse organizaeije in obvladljivosti pa je Slander ze konee aprila velika eeljsko partijsko okrozje razdel il na eeljsko, savinjsko in salesko-misl injsko. Sekretar zmanjsanega okroznega komiteja KPS Celje je ostal Vrune, na eelu SKOJ-a pa Dusan Finzgar, ciani 3 Stone Tercak, Iz tajnih akupalarjevih arhi'lov (v nadolj8vanju: Tercak, Iz tajnih .. J, Ccljski zbornik 1961, str. lOS . . 0 organizaciji vstaje ter osvobodilncm gibanju na Celjskem lela 1941 glej: Jow Vurcer, Vstajo no celjskem abmocju 1941 (v nodoljevanju: Vureer, Vstaja ... J, Muzej revolucije Celje 19S1, 26 sir.; Joze Vurcer, NOB no Celjskem 1941 (v nadaljevallju: Vureer, NOB no Celjskem .. . ), tipkopis, arhiv Muzeja novejse zgodovine Celje, fosei kel 42, mapa XIX, 133 st r; Fra',jo Fij avi, Iz zgodovine NOV v Celju ( v ncrdcrljevanju: Fijavz, Iz zgodovine ... ), Novi tednik (padlistek), Celje 1978-79. 5 Vee 0 odnosu slavenskih kamunislov do uporo v: Dcrmijon Guslin, Vproscrnja aborozenego adparo 1941, Siovenei in lelo 1941, Prispevki w novejso zgodovino 2001/2, str. 130-132. 167 TONE KREGAR komitejo pO so bili se M ilan Borsic, Tone Grcar in Peter Stante - Skolo. 6 Slednji trije so se ze tokoj po omenjeni seji CK KPS in nojverjetneje se pred delitvijo okrozjo tudi udelezili sestonko vojoskego komitejo pri okroznem komiteju KPS Celje v gramozni jomi pod Petrickom ob Sovinji, kjer so se skupoj z nekoterimi drugimi komunisti dogovorjoli 0 zbiranju orozjo in orgonizaciji uporo. Stevilo orgoniziranih komunistov, no kotere je lohko rocunol okrozni komite KPS Celje, je bilo mocno omejeno oz. skromno. Stelo je okoli 50 do 60 clonov portije oz. kondidotov zanjo ter koksnih 30 skojevcev, po okupociji po je v Celje prislo tudi nekoj komunistov od drugod. Nekoteri po sluzbeni dolznosti, soj so bili zaposleni v okupocijskih sluzboh in uradih, druge po je no ilegolni teren poslolo portijo ? Orgonizocijsko strukturo portijske orgonizocije v mestu so sestovljole portijske eel ice v mizarskem podjetju Vehovar, v Novi vosi in Goberjoh, medtem ko so v osto lih podjetjih in ustonovoh komunisti delovoli predvsem kot posomezniki. Skojevci so bili razdeljeni v sku pine, med koterimi je bilo nojstevilnejso in nojmocnejso skupino skojevcev in mlodincev v Westnovi tovorni emojlirane posode oz. v Cretu in Zovodni, kjer je bilo domo vecino njenih cia nov. Pray ti skojevci in mlodinci so izvedli tudi prvo nopisno okcijo v Celju, no predvecer 1. mojo 1941, iz svojih vrst po so orgonizirali dye udorni trojki, ki sto izvojoli nopisne in trosilne okcije v Cretu in Zovodni 8 Nosploh je skojevsko mrezo pokrivolo prokticno celotno Celje z okolico, soj so njene skupine ter mlodinski oktivi delovoli tudi no Bregu (tam je bil se pred nopodom no Sovjetsko zvezo prvi mnozicni sestonek skojevcev in mlodincev), no G lovnem trgu, Spodnji Hudinji, v Novi vosi, v Tremorjoh, no Poluloh in v Kosnici, po tudi znotro j nekdonjih sportnih drustev Jugoslovijo, Olimp in Celje. Dvo mocno mlodinsko oktivo sto delovolo tudi no obmocju Petrovc in Arje vosi ter no skofjevosko-vojniskem obmocju, kjer so njuni ciani v glovnem prihojoli iz vrst ze predvojnego Drustvo kmeckih fontov in deklet in Vzojemnosti. Osvobodilna fronta Vzporedno z vzpostovitvijo odporniske komunisticne in skojevsko-mlodinske orgonizacije je potekolo tudi orgonizironje Protiimperiol isticne oz. Osvobodilne fronte slovenskego narodo, ki je bilo ustonovljeno 27. aprilo v Ljubljani. Na Celjskem sto njeno organiziranje prevzela pokrajinski komite KPS za severna Siovenijo (Zidansek, Slander, Novak) in po krscanski sociolisti, pred vojno organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi (JSZ), ki jim je clan vodstva JSZ Stane Kovac prenesel navodila 0 sodelovonju s komunisti. Krsconski socialisti in komunisti no Celjskem so uspesno in dobro sodelovoli ze pred vojno, zato skupno delo pri snovanju odborov OF prakticno ni noletelo no vecje probleme. Pac po sto bili iz orgoniziranjo OF no Celjskem, kot tudi no Stojerskem 6 Prim: Vida Dezelak-Boric, Razvoi komunislicne parliie Siovenije na Stajerskem v lelih 1941-1943 s slalisca niene organizironosti ( v nodcdjevaniu: Dezelok-Baric, Razvoj KPS ... ), Prispevki za novejso zgodovino 1978, St. 1·2, Institut za zgodovino delavskega gibonio LjubliCinCl, sIr. 111. ) Pro" iam, sIr. 112; Joie Vurcer, Razvoi narodnoosvobodilnega bojo in revolucioname oblosli v meslu Celie in okolici 1941 -1943, Celjski zbornik 1982-83 (v nodaljevanju: Vurcer, Razvoj NOB ... ), sIr. 203-206; Loize poz.un, Celjsko por'IizanskCl ceta in nieno obdobje, M uzei rev oluciio Celie 1976 ( v nadaljevoniu: Por un, Celjska partiza ns ka cola ... ), sIr. 33-34. 8 Vurcer, Razvoi NOB ... , sir. 207. 168 CEUE V UPORU PROTI OKUPATORJU , C I .J a j t s I J t i v n v svo, ih 5 - I h -'-' Za- • .Za 0 ,nl I I IZ aJ Ice r ... se hit - Eden prvih letakov odporniskega gibania, ki poziva k nepokorscini in uporu. 169 TONE KREGAR nosploh, izvzeti dye sicer ustonovni skupini OF, kulturni delovci in levo krilo Sokolo; predstovniki le-teh so sodelovoli bolj kot posomezniki . Rozloge zo toko stonje je potrebno pripisoti ze omenjenim oretocijom in izseljevonju slovenske inteligence in norodnozovednego mesconstvo, ki je prakticno sestovljolo omenjeni formolni skupini. Delomo tudi zoto je do formolne ustonovitve OF no teh obmocjih prislo z doloceno zomudo oz. 22 . mojo 1941, ko je bil no Kojzici nod Smorjeto pri Rimskih T oplicoh (srecolo se je pet komunistov in osem krsconskih sociolistov) ustonovljen Pokrojinski odbor OF slovenskego norodo zo severna Siovenijo. Ustonovitvi PO OF je v noslednjih tednih sledilo ustonovljonje krajevnih in okroznih odborov po vsej Stojerski. Sestego julijo 1941 je bil toko v Govcoh nod Hudo jomo ustonovljen Okrozni odbor OF Celje, se istego dne po no sestonku pri krsconskem sociolistu Cirilu Debeljoku v Rokunovi hisi no Ljubljonski cesti tudi mestni odbor OF zo Celje. Toko okrozni kot mestni odbor so, kot receno, sestovljoli v glovnem komunisti in krsconski sociolisti 9 Mestni odbor OF je v povezovi s portijskimi in skojevskimi celicomi in skupinomi zocel ustonovljoti sku pine in odbore OF v primestnih predelih ter po roznih podjetjih in orgonizocijoh v mestu. Odbori OF so se med drugim vzpostovili v Westnovi tovorni, tekstilni tovorni Weinberger, Kudisevi tekstilni tovorni, tkolnici Bergman, v rudniku Pecovnik, Rebekovi tovorni tehtnic, no zelezniski postoji, posti, mestni bolnisnici, Mohorjevi tiskorni ipd. 0 mnozicnem zogonu in pod pori OF prico tudi dejstvo, do so njeni odbori delovoli tudi v orgonih okupotorjeve uprove, no celjski mestni obcini in celjskem okrojnem vodstvu. Po posomeznih mestnih predelih so delovole kurirske jovke in postojonke OF, kjer so zbiroli sredstvo in material, v ilegolnih tehnikoh in tiskornoh (osrednjo celjsko tiskorno »Igor« je bilo pri Jogricu no Cesti no grad) po je nostojolo propogondno grodivo. 'O Notoncno stevilo vseh, ki so se v poletnih mesecih leta 1941 vkljucili v orgonizirano odpornisko gibonje no Celjskem, je zol nemogoce ugotoviti. Vendorle po no podlogi izjov prezivelih ter po pribliznih ocenoh stevilo orgonizironih komunistov, skojevcev in krsconskih sociolistov, cemur je trebo dodoti se clone Sokolo ter politicno neopredeljene pripodnike OF predvidevomo, do je jedro odporniskego gibonjo no obmocju mesto in okolice tvorilo priblizno 120 oseb, stevilo Ijudi, ki so s KPS in OF Ie obcosno sodelovoli ali bili z odporom toko ali drugoce povezoni, po je bilo kljub povsod prisotnemu strahu pred nemskimi represolijomi se dosti visje. 11 Prve akcije in oborozen upor Prvo okcijo, ki je okupotorje in prebivolstvo Celjo opozorilo no obstoj uporniske orgonizocije, smo ze omenili. No predvecer 1. mojo so skojevci po Ljubljonski cesti od Glozije do Levco trosili listke z nopisi »Zosuznjeni 1. moj«, lepili slovenske zostovice no kozipote, zostovo po obesili tudi no smreko no Gloziji. 12 S podobnimi monjsimi okcijomi so skojevci, portijci ter oktivisti OF nodoljevoli, junijo 1941 po so se no podlogi odlocitev in novodil portijskego vodstvo v Ljubljoni (portijsko konferenco 1.- 2. junijo) oktivneje zocele tudi priprave no oborozen upor. V to nomen je v Celje prispel tudi dr. 9 Pray tom, str. 210; Vurcer, Vstojo ... , str. 11. 10 Vurcer, Vstajo ... , str. 13; Vurcer, Roz'loj NOB .. , str. 214; Vet 0 ilegolnih lehnikoh 'I: Pozun, Celjska pa.-tizonsko (eta ... , sir. 49-50. 11 Pray lam, sIr. 48 I, Vu rcer, NOB no Celjskem ... , SiT. 8. 170 CEUE V UPO RU PROTI OKUPATORJU Ales Bebler, predsednik vojaske komisije centralnega komiteja KPS, ki je vodstvo celjskih komunistov pozval k vecji aktivnosti v pripravah oborozenega upora in predvidel nastanek cete ilegalcev tudi na Celjskem. Zadeve je pospesil nemski napad na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, po katerem se je KPS dokoncno odloCila za vstajo, 13 obenem pa so se komunisti znasli pod udarom nemskih oblasti in se bili pred aretacijami, ce tega niso storili ze prej, prisiljeni zateci v ilegalo. Ze cez dva dni je v Celje prispel Zidansek kot bodoci clan glavnega poveljstva slovenskih partizanskih cet za Stajersko okupacijsko podrocje ter Franjo Vrunca imenoval za komandirja, Petro Stonteto pa za politicnego komisarjo nastajajoce portizanske enote. Borce zanjo je bilo treba sevedo se poiskati, zarodi Vrunceve nove zadolzitve po je okrozni sekretor KPS Celje postal dotedonji clan komiteja Tone Grcar - Johon. Slednji se je konec junija udelezil partijske konference Pokrojinskega komitejo KPS za severna Siovenijo na Teznem, na koterem je bila ponovno poudarjeno zahtevo, do vsi komunisti preidejo v ilegalo, sprejeto po je bilo tudi odloCitev 0 obsezni nopisni okciji, ki noj bi zajela celotno ozemlje okupirone slovenske Stojerske in stem prebivolstvo pozvala na zacetek oborozenego upora. Do te okcije je res prislo v noci iz 6. na 7. julij 1941, na Celjskem po jo je izvedel okrozni komite SKOJ-a. V skupine razdeljeni skojevci so po celem mestu in okolici, po tudi v Skofji vosi, Vojniku in drugih bliznjih krojih, roztrosili letake s protiokupatorsko vs ebino, pulili table z nemskimi nopisi ter zidove popisali z gesli, kot so »livela OF«, »livel Stalin«, »Smrt Hitlerju« ipd. 14 Po tej okciji, ki je casovno sovpodolo z ze omenjeno ustanovitvijo okroznega in mestnega odbora OF Celje, se je sprozila zgoroj opisono dejovnost Osvobodilne fronte, obenem pa je no akcijo ter rost odporniskego gibonjo nemudoma odgovoril tudi okupotor. Gestapo, zascitna policija in oroznistvo so aretiroli priblizno 90 oseb, v glovnem skojevcev in drugih mladincev, ki so bili nato 23. ovgusto 1941 s prvim transportom politicnih zaporn ikov z okupiranega slovenskego ozemlja odpeljoni v nemska koncentrocijska taborisca, zlasti v Mauthausen. Celjska (eta in njen propad 20. julija 1941 so celjski komunisti in skojevci v blizini Mulejeve domacije no Resevni ustonovili celjsko partizansko ceto. Njen komandir je bil, kot je bilo ze prej doloceno, ucitelj Franjo Vrunc - Buzdo, politicni komisar pa delavec Peter Stante - Skala. Po leg njiju je ceto ob ustanovitvi sestavljalo se sedem borcev in borka, 15 vs i pa so bili aktivni komunisti ter organizatorji Osvobodilne fronte, katerih terensko delo je postalo ze prenevarno. Ceti sta se v naslednjih dneh povsem nepricakovano pridruzila se dva angleska vojaka, sicer palestinska Arabca, ki sta bila ujeta na Kreti , na poti v nemsko ujetnistvo pa sta v Celju pobegnila in se slucajno zatekla k pripadnikom OF, ki so ju tudi spravili v partizane. 16 Tudi sicer se je stevilo borcev celjske cete yes cas spreminjalo, saj so jo nekateri njeni ciani zaradi potreb terenskega in politicnega dela zapuscali, spet drugi pa vanjo vstopali. V doloceni meri so v sestav cete spada Ii tudi kurirji in drugi sodelavci, ki so skrbeli za povezave z organizacijo OF in KPS v mestu ter ceto oskrbovali ,3 Gustin, n. d., sIr. 132. ;4 Vee 0 le i akciii ter nienih aklerph v: Vurcer, Razvoi NOB .. . f sir. 212. :5 To so bili Janko Skvarca, Joze Turk, Milan Borsic, Mirko Verckovnik, Mira Sirca, Joze Mlakar ter Rudi in Joi ico Hribar, kos neie po 510 se jim pridruzila 5e Hermina Senii'ar in Karel Vovk. 16 Porun, Celisko pOliizonska ('eta ... f sIr. 78-80. 171 TONE KREGAR z zivezem in drugim materialom. 17 Natancnega stevila vseh borcev in pripadnikov cete zato ni mogoce povsem dolociti, po iziavah prezivelih borcev l8 pa se ie njihovo clanstvo gibalo okrog petnaist liudi. Kliub mocnemu razmahu organizocij OF se ie namrec zo odhod v partizone odlocilo razmeroma malo prostovolicev, mobilizociia pa takrat seveda se ni prihaiala v postev. Temu ie deloma botroval strah pred nemskim mascevaniem nad svoici, kakor tudi nepripravlienost na trdo, neudobno in nevarno partizonsko zivlienie. Za odhod v partizonsko gverilo so se zoto poleg predanih partijcev, ki so izpolnievali ukaze, odlocili predvsem aktivisti, katerih terensko delo ie bilo ze precei kompromitirano in so se zoto znasli pred nevarnostio nemske aretaciie. 19 Po ustanovitvi se ie ceta ukvariala predvsem z voiaskim usposabljaniem svojih borcev, sai vecina izmed njih voiaskih izkuseni in znania ni imela, pa tudi oborozitev ie bila pomanikliiva in nezodostna. Prvo vecio akcijo ie, v koordinaciii s PK KPS in Savinisko ceto, Celjska ceta izvedla 4. avgusta 1941. V okviru sirse akciie poziga pridelka na posestvih, ki so iih Nemci zoplenili izgnanim Siovencem, so stirie ciani Celiske cete pozgali gospodarsko poslopie na veleposestvu Bezigrad v Bukovzlaku. Po tei uspesni akciji, zo katero Nemci na samem zocetku sicer se niso vedeli, da so io izvedli partizoni,20 pa se ie Celiska ceta soocala s cedal ie veciimi tezavami . Pokraiinski komite KPS ie od partizonskih cet na Staierskem zohteval nove akcije, med katere so poleg sabotaz sodili tudi napadi na okupatorieve postoianke. V okviru sledniega nai bi Celiska ceta napadla zandarmerijs ko postaio v Slivnici pri Celiu. V ta namen ie vodstvo cete poslalo v Slivnico borca Skvarco, ki nai bi si ogledal razmere in moznosti zo napad. Ker se ie niegovo oglednistvo izialovilo, sta 11. avgusta v Slivnico z istim namenom odsla se komandir Vrunc in komisar Stante, ki pa pray tako nista imela srece. Zaradi sumljive obleke in vedenia so naniu postali pozorni orozniki ter pri zosledovaniu ranili in uieli Vrunca, medtem ko se ie Stantetu po dolgotrainem pregonu in medseboinem obstrelievaniu umik posrecil. Vrunc ie bil nemudoma predan celjskemu Gestapu, ki pri zoslisevaniu kliub muceniu iz niega ni izvlekel nobenih informacii. Mestna partiiska organizocija ie sicer nacrtovala Vruncevo osvoboditev iz Starega piskra, vendar pa ie bil prvi komandir Celiske cete se pred nieno izvedbo odpelian v Maribor in tam 24. avgusta (skupai s Siandrom, Klavoro in drugimi) kot talec ustrelien. 21 Ko se ie Stante vrnil v cetni tabor, ie bil preostanek cete ze pripravlien zo odhod, sai so terenski oz. mestni aktivisti borce pravocasno opozorili, da ie njihovo skrivalisce izdano. Ponoci ie do napada tudi prislo, toda Celiska ceta z novim komandiriem Stantetom ie se pred niegovim zocetkom svoi tabor prestavila na priblizno pol ure hoda oddaljeno tezko dostopno podrocie v blizini vasi Javornik, t. i. »Langerieve peci«. A ze cez nekai dni ie bilo izdano tudi to taborisce. Nemski orozniki so borce kliub postavlieni strazi presenetili, zoto se ie ceto v zmedi razbila. Borcem se ie sicer uspelo umakniti in se nato na varnem 11 Eden od niih, Joze Bozic-Pino, ie bil izdon in areliron ze konec iulilO, 10. ovguslo po kol tolec ustreljen. 18 Iziave so po voini pridobivali kustosi Muzeio revolucije Celie, v cigar arhivu se tudi nClhCliaia, nanie po se sklicuieio oz. iih navoiojo ludi navedena Vurcerieva, Pozunovo in Tercakovo dela. Prim. ludi: Peter Stante SkalCl, Bitka kakor zivljenje dolgo, Pricevonia 0 revolucionarnom in oS'lobodilnem bajl! Sla'lencev, Conkarieva zalozba 1975, str. 208--210. 19 Prim: Gustin, n. d., str. 139. 2~ Stone Tercak, K zgodoyini I. celiske cete (v naclaljevanju: Te rcak, K uslanovitvi ... ), Celjski zbornik 1961, sir. 15-16. ,; Pray 10m, sir. 17--19; Pozun, Celjska partizansko cela .. , 511_ 89- 93. 172 CEUE V UPOR U PROTI OKUPATORJU spet zbrati, vendar pa so v taboru pustili veliko opreme in orozja. Nemski napad zrtev sicer ni terjal, je pa ceta ostala brez komandirja Stanteta, ki se je pri umiku tezko poskodoval, se zatekel na zanesljivo kmetijo ter bil zacasno nesposoben za vrnitev v ceto. Na njegovo mesto je PK KPS poslal Vilka Siandra, dotedanjega politicnega komisarja Pohorske partizanske cete, sicer pa predvojnega komunista iz Prebolda . Slander je ceto, ki so jo iskale policijske in orozniske sile, sicer zelel spraviti v Savinjsko dolino in se povezati s tamkajsnjo Savinjsko ceto, vendor je po navodilih PK KPS s skupino borcev odsel proti Kozjanskemu. Skupina, ki je stela sedem ali osem moz (natancno stevilo ni znano), je 25. ali 26. avgusta prispela do kmetije v Pustih njivah pri Planini in tam ubila komandirja orozniske postaje Plan ina. Pri umiku je skupina izgubila enega od obeh Arabcev, ki se je izgubil in prisel v nemske roke, od cete pa se je loci I tudi borec Skvarca. Ostali so se umaknili na staro operacijsko podrocje in se 27. avgusta ustavili v Zavskovem mlinu v Sentrupertu (Breze) nad Laskim . Nameravali so prenociti na tamkajsn jem skednju, a so jih domaci prijavili na orozniski postaji Store. Orozniki so okrog desete ure zjutraj obkolili domacijo in po nekajurnem obstreljevanju zazgali poslopje, iz katerega so se partizani branili. Eden od borcev se je skusal prebiti, pri tem smrtno ranil enega oroznika, a bil pri tem tudi sam ranjen in ubit. Ostali borci so se znasli v brezizhodnem polozaju in si najverjetneje sami vzeli zivljenje, njihova trupla pa so zgorela. V naslednjih dneh je policija na pogoriscu nasla stiri trupla, kor prica 0 tem, da je skupaj z borcem, ki se je skusal prebiti, v zadnjem boju Celjske cete sodelovalo pet partizanov. Stem je Celjska ceta kot organizirana vojaska enota prenehala obstajati, njeni preziveli ciani pa so se razprsili po terenu kot ilegalci ali pa se pridruzili drugim partizanskim enotam 22 Zalostni konec glavnega del a cete oz. njen razpad je bil nedvomno posledica tezkih objektivnih razmer, v katerih se je partizanska enota nahajala, nezadostne takticne usposobljenosti23 in pa, kar nedvoumno dokazujejo nemski dokumenti,24 prepogostih izdaj domacega pre bivalstva. Slednje najverjetneje ni bilo toliko rezultat ideoloskega prepricanja, temvec preplet strahu, osebnega koristoljubja, tradicionalnega spostovanja (kakrsnekoli) oblasti in reda ter nezaupanja do oborozenih Ijudi, katerih cilji in nameni preprostemu prebivalstvu se niso bili povsem jasni. Na tovrstne pojave izdajstva je zato osvobodilno gibanje po zacetnem omahovanju25 radikalno odgovorilo. Neuspeli poskus obnovitve cete in vdor v odpornisko organizacijo Izdaja je nenazadnje preprecila tudi obnovitev Celjske cete, ki sta jo ze septembra nacrtovala OK KPS Celje oz. bivsi komandir cete Peter Stante. Sestavljali naj bi jo takrat najaktivnejsi celjski skojevci in mladinci, doma pretezno iz Creta ter v glavnem zaposleni pri Westnu, v Cinkarni ter pri regulaciji Savinje. Omenjeni fantje so v noci na 27. september izvedli vecjo napisno in trosilno akcijo, prvega oktobra pa je na javki OK KPS v Zavodni potekal zadnji sestanek organizatorjev partizanske mobilizacije pred predvidenim nastankom nove Celjske cete. Med udelezenci je bil tudi eden od °2 Pozun, Celjska partizanska cela , .. , sir. 107-114; Vurcer, NOB no Celjskel11 .. " str. 66-69. ,"J Podobno kot druge lakralne partizanske oddelke lohko ludi Celjsko celo uproviceno oznaCimo za »illlprovizirano zdruibo upomikov -i" ki 5e ni pre roslo v provo '!ojasko enola. Gustin, n. d., sIr. 136, '" Prim: Pazun, Celjska pmiizanska cela .. , sIr. 109-113; Tercak, K uslano'lilvi ... , sir. 20-21,24-25. 0, Taka Celjska ceta naj ne bi likvidirola enega od Izdojalcev, sai se ga Ie komClndir Slunder zovOljCl olmk usrnilil. 173 TONE KREGAR aktivistov, ki ie sodeloval z Gestapom26 ter sestanek izdal. Nekai udelezencev ie bilo aretiranih, Stantetu in Skvarci po se ie ponovno uspelo izvleci. Izdaii pri Farcniku ie sledil val mnozicnih aretacii, v katerih ie Gestapo pozaprl okrog trideset naiaktivneisih skoievcev in mladincev ter stem unicil skoievsko skupino v Cretu in lavodni. Vecina aretiranih ie bila nato ustreliena no dvoriscu sodnih zaporov v Mariboru (21 in 30. oktobra, 15. novembra in 27. decembra 1941), nekai po iih ie bilo odvedenih v koncentraciiska taborisca, kamor so naslednie leto odgnali tudi naiblizie sorodnike ustrelienih talcev27 Okupatoriev vdor v mrezo osvobodilnega gibania ie bil posledica v glavnem z muceniem in drugimi pritiski izsilienih izdai, a do tega ie ze prei prislo tudi v Mariboru. 28 To ie prisililo PK KPS za severna Sioveniio, do ie svoio deiavnost ze konec septembra prenesel v Celie. 29. oktobra ie tako v srediscu Celia, v slascicarni RU-GO potekal sestanek vodstva pokraiinskega komiteia (Milos lidansek), OK KPS Celie ter Staierskega partizanskega bataliona, no katerem se ie razpravlialo 0 predvideni vstaii obmeinega prebivalstva ob Sotli in Savi, ki go ie okupator nameraval izseliti. T udi to sestanek ie bil izdan in sekretarka PK KPS ie nani pripeliala gestapovce, vendor po se ie vsem udelezencem, razen kuririu Staierskega bataliona, ki ie padel, uspelo umakniti aretaciii. Tei izdaii znotrai PK KPS so sledile se druge aretaciie clanov KP in OF ter razbitie tistega dela odporniskega gibania, ki ie bil neposredno povezan z delom pokraiinskega komiteia, sovpadle po so z ze omenienim razbitiem skoievske sku pine. Uspeh Gestapo, ki si ie obetal uniCiti vodstvo osvobodilnega gibania no Staierskem, ie odporniskemu gibaniu v Celiu seveda povzrocil preceisnio skodo. Poleg aretiranih in usmrcenih sodelavcev ie bila unicena ali po vsai mocno prizadeta tudi niegova tehnicno-propagandna mreza, sai so z delom prenehale naivazneise tehnike, pray tako po ie zaradi velikih izgub razpadla do tedai samostoina skoievska organizaciia in se poslei povsem stopila s frontovsko. Posamezni aktivisti in funkcionarii odpora so podobno kot v mariborskem primeru klonili med muceniem in grozniami, s cimer se ie krog izdaistva razsiril in prizadel se vec liudi, tako do ie samo v novembru bilo aretiranih okrog 180 liudi.29 Vendarle po cili Gestapo ni bil v celoti dosezen, sai mu partiiske organizaciie in organizaciie OF v Celiu ni uspelo razbiti v toliksni meri, kot se mu ie to posrecilo v Mariboru. Predvsem se ie uspelo obdrzati mestnemu odboru OF, ki ie bil sredi novembra dopolnien z dvema novima clanoma,30 nadalievalo po se ie tudi delo drugih odborov OF. Precei vecie spremembe po so bil potrebne v organih KPS. Sekretar okroznega komiteia KPS Grcar se ie pred nevarnostio aretaciie umaknil v Liubliano, nato po ie bil v zacetku leta 1942 imenovan za sekretaria okroznega komiteia KPS Maribor. lata ie bil konec decembra 1941 postavlien nov triclanski okrozni komite KPS Celie, z dotlei razmeroma nekompromitiranimi ciani, ki so se naprei zivel i in delali legalno. 26 Aprila 1946 ie bil omenjeni policiiski sodelavec na sodnem procesu v Celju obsojen na smrt. ,7 Por un, Celjsko partizonsko ceto '" sir. 122-1 30. n Prim: Marjan Inidoric, Do peklo in nazoj, Nocisticna okupacija in norodnoosvobodilni boj v Moriboru 1941-1945, Muzej norodne osvoboditve Maribor, 1997, sir. 198-199. ?9 Vurcer, NOB no Celjskem " ., sir. 84-92; Vurcer, Rozvoj NOB. ,,' sir. 2 15-2 17. 30 Mesini odbor OF so od novembra 1941 do mojo 1942 sestavljoli Mirko Gorenjok, Franci Sorean, Franjo Fijovz, Metod Hocevar, Cird Debeljok, Drago Hojkar in Bralomil Rebek. 174 CEUE V UPORU PROTI OKUPATORJU Slavko Slander. Franjo Vrune. Vilko Slander. Tone Grear. 175 TONE KREGAR Prov tako se je se edini ziveci clan PK KPS za severna Siovenijo Milos Zidansek decem bra 1941 moral umakniti v Ljubljansko pokrojino, imenovan po je bil nov, zacasen komite, ki se je kasneje nekaj coso nahajol tudi v Zadobrovi pri Celju, v glavnem po v blizini Rogaske Siotineal Krvavo leto 1942 Obnovljena odporniska organizacijo se je no prehodu let 1941 - 42 zacosno odpovedola konkretnejsim akcijam, utrjevola svojo mrezo ter jo celo sirila z novimi odbori OF in novimi zaupniki. Podobno se je dogajalo tudi no sirsem celjskem obmocju, v Savinjski dolini in no Kozjonskem, optimizem po se je stopnjeval tudi zato, ker v prvih mesecih leta 1942 ni bilo oretacij a2 Ravno v casu, ko se je mestna organizacija OF najbolj pripravljala no izvedbo prvomajske akcije, po so Nemci ponovno udarili. Konec aprila jim je namrec uspelo vdreti v organizacijo OF v Skofji vasi, ki je bilo od samega zacetka uporo izredno aktivno, v veliki meri po se ji je uspelo izogniti tudi aretacijam v letu 1941.33 Aretacije in z mucenjem izsiljeni podatki nekaterih tamkojsnjih clonov so posledicno sprozili val aretacij tudi v Celju in drugi okolici. Ze v zacetku mojo je bilo v celjskem okrozju aretiranih 235 oseb, 34 med njimi tudi sekretor OK KPS Celje, ki je pri mucenju klonil, s Cimer je bil razkrit velik del odporniske mreze 35 Okupator je sklenil v celoti zatreti odpornisko gibanje v Celju in celjskem okrozju, ki je po njegovem mnenju predstovljalo tudi glavni center upora no Spodnjem Stojerskem, potem ko je bilo odpornisko gibanje v Mariboru ze skoraj v celoti razbit0 36 V to nomen je komandant varnostne policije in varnostne sluzbe za Spodnjo Stojersko Otto Lurker junija 1942 skupaj z nekaj sodelavci za pet mesecev preselil svoj sedez iz Maribora v Celje, zahteval po je tudi okrepitev Gestapo. Iz Strassburga je tako prispela vecja skupina gestapovskih oficirjev, ki so po vsej regiji postavili nove postojonkea 7 Iz vseh omenjenih razlogov je Nemcem do julija 1942 uspelo v veliki meri uniciti odpornisko gibanje v mestu in okolici. Razbite so bile tako krajevne oz . lokalne organizacije in odbori OF, pray tako po tudi mreza OF po celjskih podjetjih in ustonovoh. Vecino aktivistov in njihovih zaupnikov je bila aretirana, nekaterim se je uspelo v zadnjem hipu umokniti, a tudi tam, kjer organizacija ni bila odkrita, so njeni ciani zaradi pretrganih povezav in strahu prenehali z delom in se pritajili. Nasilje nod aretironimi je namrec preseglo vse do tedaj znane okvire in doseglo grozljive razseznosti. V petih streljanjih (23. junij, 7.,22. in 30. julij, 15. avgust 1942) je bilo no dvoriscu Starega piskra umorjenih 374 Ijudi, stevilo vseh, ki so podlegli ze med zaslisevanjem in mucenjem, po najbrZ nikoli ne bo znano. Streljalo po se ni zgolj v Celju, temvec tudi v Mariboru. V obeh mestih skupaj je bilo leta 1942 v 21 streljanjih 3: Vurcer, Razvoi NOB ... , sir. 217-218. 3, Fijavz, Iz zgodoYine ... , Novi lednik, 17.8. 1978. 33 Prim: Vurcer, NOB no Celiskem ... , str . 93-96; FijovI, Iz zgodovine .. , Novi tednik, 31. 8. 1978. '. Vurcer, Rozvoi NOB ... , sir. 218. 35 Poroblo celjske izposlove Gestapo Lurkel'iu v Maribor 0 Goreniokovi orelaciii in zaslisoniu z dne 6. 5 . 1942, Arhiv Muzeia noveise zgodovine Celie, foscikel 20, mopo II. 36 Prim: Znidaric, n. d., sir. 217-229. ~, To ne Ferenc, Geslapo v Sioven iii, (Rupert But ler, lIuslrirono zgodovino Gestapo), Style moximo, Radenci 1998, str. 219-220. 176 CEWE V UPORU PROTI OKUPATORJU ubitih 866 tolcev, v veliki meri prov pripodnikov Osvobodilne fronte s Celiskego. 38 Ce k temu dodamo se nasilje nad svojci ustreljenih ter njihovo deportacijo v koncentrocijsko in otroska toborisca, lohko rozumemo, v kaksnem polozaju se je znaslo obglovljeno ce ljsko odpornisko gibanje. Nalogo, da prezivele in neodkrite pripadnike OF ponovno poveze in orgonizira ter odpornisko mrezo dopolni in obnovi, je sedaj prevzel nekdanji sekretar OK KPS Celje Tone Grear, v tem casu sekretor moriborskega okrozjo, ki je s tem nomenom zacel prihajoti v Celje. Vendar pa je bil v svojih prizadevonjih in ob pomoCi redkih sodelovcev v glovnem neuspesen. Stroh pred izda jstvi in Gestapom je nomrec se tako zveste pristase gibanjo odvrocol od aktivnejsega sodelovanja, predvsem po orgonizironego vkljucevonja v odbore OF.39 V tem casu, se provi med majskimi oretacijami in jesenjo 1942, sta bolj orgonizirono delovoli Ie se organizaciji no mestnem financnem uradu ter na celjski zelezniski postaji, s katerima je Grear tudi imel zvezo. A ze oktobro je sledilo izdajo in gestopovski vdor v organizacijo OF no financnem uradu ter nekaterih mestnih delih. Ponovno so sledile aretacije, 12. novembra 1942 po je v svoji stalni celjski postojanki v spopadu z Gestapom padel tudi Grcor.40 Stem je bilo odpornisko in norodnoosvobodilno gibanje v Celju in (tudi sirsi) okolici prokticno uniceno, preziveli aktivisti pa so se bili prisiljeni zateci v portizanske enote ali pa so zo dolocen cas popolnoma preneholi s svojim delovonjem. Obcutka nemoci in strohu, ki se je naselil med prebivalstvom, ni spremenil niti prihod sicer mocno oslabljene II. grupe odredov oz. delovanje drugih, precej sibkih portizanskih enot na Stojerskem. Nasprotno, z razkozovonjem ubitih partizanov ter ujetih borcev in aktivistov po celjskih ulicah novembro 1942, se je polozoj se poslabsol. Organizirono odpornisko gibanje se je znaslo povsem no tleh, nemocno pa je bilo tudi pokrajinsko partijsko vodstvo, ki se je skrivolo no Kozjonskem in izgubilo vsakrsen stik z okrozji ter partizanskimi enotomi 41 Obnova odporniskega gibanja v primestnih predelih Taksen nezavidljiv polozaj je trojal vse do pomlodi 1943, ko je reorganizacijo savinjskega okrozja (OK KPS za Sovinjsko dolino je okrozje rozdelil na okroje) vzpodbudila tudi ozivljanje odporniske mreze v okolici Celja, pri cemer sta nojaktivnejso vlogo odigralo zakonca Julijano Cilensek - Betka in Rudi Cilensek - Uronkar. Najprej je bil v rudarskem Pecovniku ustanovljen odbor OF, junija 1943 po no drugi stron i Cel ja se odbor OF za Gorico, Lokrovec in Dobrovo, sodelavci in zaupniki OF po so delovali tudi v drugih okoliskih predelih in krajih kot npr. no Dobrni, v Vojniku, Dromljoh in no Frankolovem. Tudi v samem mestu je poleti 1943 (ponovno) zacela delovati skupina OF no zelezniski postoji in v Gaberjoh, ki je prov tako vzdrZevalo stike z okroznim komitejem za Sovinjsko dolino. Po aretaciji in izdaji kurirke pa je bi la un iceno tudi to skupino. Oktobro 1943 je bilo aretiranih okrog 80 Ijudi, od katerih je bila dobra tretjina pozneje ustreljeno, ostali po odgnoni v koncentrocijska taborisca. V mestu so poslej prokticno vse do zadnjih dni okupacije ostoli Ie redki, med sabo nepovezani simpotizerji :p. lnidaric, n. d., str. 218-220; prim: Stone Tercak, Ce!jski Stari plsker, Boree, Liubljana 1976, sfr. 67- 221. 39 Fi iavz , Iz zg odovlf1e ... , Novi tednik, 29.3.1979. ,0 Pray tom, Novi lednik, 5. 4. 1979; Vurcer, Razvoi NOB . . , str. 220. " Prim: Deze lok-Baric, Razvoj KPS ... , sIr. 124 . 177 TONE KREGAR OF, nadaljnje organiziranje in vodenje odpora po je ostalo skoraj izkljucno v domeni orgonizacij OF v primestnih predelih 42 Razmere no Stajerskem sredi leta 1943 je kriticno obravnavalo tudi takratno slovensko partijsko vodstvo. Tako junija 1943 instruktor CK KPS za Stajersko v pismu Centralnemu komiteju KPS potozi 0 dvomu in negotovosti no terenu, saj do Ijudje v glavnem niso seznanjeni z uspehi NOB drugod. Pri opisovonju terenske partijske in frontovske mreze po zapise, do sta v Celju Ie dva ciano KP in kaksnih 40 zvez z OF. T udi okroznica Pokrajinskega komiteja konec septembra 1943 ne izraza zadovoljstva z aktualno organizacijo OF v severni Sioveniji. Glede no mnenje, do je veCina prebivolstva protihitlerjevsko usmerjeno, okroznica poziva k organiziranemu povezovanju v okrozne in rajonske odbore OF, ki naj bodo sestavljeni iz najboljsih aktivistov, ki med Ijudmi uzivajo ugled. Poudarja tudi razlikovanje med partijskimi in frontovskimi organizacijomi, pri cemer po je partijska kontrola nod celotnim delovanjem se naprej samoumevna. Okroznica zahteva tudi ponovni prodor organizacije v mesta in centre, pri cemer je poudarjeno tudi Celje 43 Stem namenom je poleti 1943 iz partizanskih vrst, notancneje iz Siandrove brigade, no teren prise I Leon Cibic - T omaz, nekaj mesecev za njim po se Milica Gabrovec - Lenka . Medtem ko se je Cibic ukvarjal predvsem s pridobivanjem mladine ter ustanovljal mladinske aktive OF in SKOJ, je Gabrovceva postala sekretarka novoustanovljenega okrajnega komiteja KP za Celje. 44 Razmere za organizacijo osvobodilne mreze so bile vse prej kot ugodne. Tako je denimo Cibic ob svojem prihodu no teren v Gorico pri Celju lahko racunal zgolj no redke posameznike. Tako rekoc vse je bilo treba postavljati znova, pri cemer je otezevalno okoliscino predstavl jal tudi povsod prisoten stroh pred nemskim nasiljem ter medsebojno nezaupanje. Pri tem so aktivistom najvecjo oporo nudile zavedne in zanesljive domaCije (Rebec v Gorici, Pisek in Dimec v Medlogu .. ..), katerih prebivalci so tvorili tudi prve terenske odbore OF in mladinske aktive, preko njihovih sorodstvenih in prijoteljskih zvez ter z individualnim pridobivanjem predvsem mlajsih posameznikov po se je mreza sirila tudi no ostale celjske predele (Lokrovec, Ljubecna, Nova Cerkev, Frankolovo ... )45 V izredno tezkih razmerah kaksnih vecjih vojaskih akcij oktivisti niti niso nacrtovali, omeniti po velja vdor v graSCino v Slatini pri Celju poleti 1943, kjer so tamkajsnjega zupana terenci prisilili, do jim je izrocil orozje lokalne Landwache. 46 Pray tako je nekaj coso uspesno delovala naveza z italijanskimi ujetniki v skladiscu streliva v Gorici, ki so v zameno za hrano dostavljali strelivo, ki je bilo nato poslano portizanskim enotam. Planirana vecja akcija v skladiscu, po kateri naj bi del italijonskih ujetnikov celo odsel v <2 Fiiovz, Iz zgodovine .. , Novi tedllik, 10. 5. 1979; Vurcer, Rozvoi NOB ... , st,-. 221·-222. '1 Metod Mikuz, Pregled zgodovine NOB v Sioveniii, III. kniiga, Cankorieva zalozba, Liubljolla 1973, str. 83- 85. " Fijavz, Iz zgodovine ... , Novi ieclnik, 17. 5. 1979. b Leon Cibic -- Tomaz, Orgonizaciio Ijudske oblosti no Stoierskern od leto 1943 dolje, iipkopis (kopiio v orhivu Muzeio Iloveise zgodovine Celie -. MNZC). ' 6 Dopis Rudija Cilensko, Leona Cibica in Milice Molek 00 ZB Celje z cine 22. 3. 1961 Ikopijo " orhivu MNZC). 178 CELJE Y UPORU PROTI OKUPATORJU partizone, pa je bila kasneje izdana in Nemci so z ujetniki krvavo obraeunali 47 V prvih mesecih leta 1944 je prislo do izdaje v delu nanovo organizirane odporniske mreze in odkritja Rebeeve postojanke, kar je bila tudi po mnenju vodilnih terencev deloma njihova krivda. Zaradi stevileno skromne aktivistiene mreze so bili redki predani posamezniki, predvsem tisti, pri katerih so se organizotorji odpora zodrZevali, preobremenjeni in prevee eksponirani, oeitno pomanjkljiva pa je bila tudi komunikacija z visjimi politienimi in vojaskimi organi, kar pray tako ni prispevalo k veeji konspiraciji .48 Organizotorji odporniske mreze so se zoto pogosto bili prisiljeni zotekati k improvizociji ter lastni intuiciji, po omenjeni izdaji po so svoj center prestavili no sirse obmoeje Rozne doline, kjer je bila postavljena tudi kurirska bazo ter organiziran dejaven mladinski aktiv. Leto 1944 in razmah osvobodilnega gibanja V taksnih razmerah so do organizatorjev odporniske mreze in do prebivalstva februarja 1944 prisle prve novice 0 prihodu moenejse partizonske enote no Stajersko ter njenih bojih. 0 naertovanem prihodu XIV. divizije terenski delavci niso imeli nikakrsnih informacij, zoto v zvezi stem tudi ni bilo nikakrsnih priprav 4 9 Slednje ponovno dokazuje veliko neusklajenost med stajerskimi partizonskimi enotami in terenskimi mrezami ter visj imi vojaskimi in politienimi organi, eeprav je seveda vprasljivo, koliksno pomoe so sibki terenci sploh bili sposobni nuditi preganjani diviziji. Pac pa so se zoto ti stiki v naslednjih mesecih precej okrepili. Reorganizacija divizije in njene uspesne akcije so naletele na odziv stajerskega prebivalstva, ki se je ob poveeanem pritoku v partizonske vrste kazol tudi v aktivnejsi podpori terenskim delavcem ter siritvi odporniske mreze. Vanjo je vstopalo vse vee domaeinov, med njimi tudi vedno pogostejsi dezerterji iz nemske vojske. Taksno poveeanje stevila domaeinov v odporniskih vrstah je seveda ugodno vpliva lo no odnos prebivalstva do terencev in partizanov nasploh, krepilo se je medsebojno zoupanje, manjsal stroh pred okupatorjevimi povraeili, po tudi do izdaj iz lojalnosti do oblasti, ideoloskih nagibov ali osebnih koristi skorajda ni vee prihajalo. Veeina narodnozovednega prebivalstva se je otresla s strahom povezone apatije in neprimerno odloeneje kot v preteklih letih stopila no stran slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Slednje velja tudi zo razmere v okolici Celja, kjer je narodnoosvobodilni boj v pozni pomladi in poletju 1944 se posebej zozivel, prislo pa je tudi do organizocijskih sprememb. T ako je bil januarja 1944 obnovljen Okrozni komite KPS Celje. Sekretarka je postala Milica Gabrovec, ki jo je no tem mestu aprila zomenjal Joze Gojc, julija 1944 pa Joze Griear. Februarja je bil OK KPS razsirjen in je obsegal rajone Frankolovo, Smartno, Piresica ter Celje, v njih po so delovali tudi rajonski odbori Osvobodilne fronte. Aprila 1944 je bilo okrozje razdeljeno no okraje Celje-mesto, Celje-okolica, Dramlje, Frankolovo ter Petrovee-Lopata-Loznica, v katerih so delovali tudi odbori OF, SKOJ in Zveze slovenske mladine. Po osvoboditvi Zgornje Savinjske doline sta bila 'i Leon Cibic - Tomaz, Akciia lIa municijsko slladisce na Gorici pri Piresici, tipkopis (kopiia v arhivu MNZq . .lo Vec 0 lem v: Leon Cibic - Tomal, Prvo ol'gonizociiska formaciia Ijudske oblasti no Staierskem, tipkopis (kopiia v arhivu MNZq. ·r" Prav tam. 179 TONE KREGAR ------~ _ _ u~ odbo o lje Izkaznica okroznega odbora OF Celie s podpisom sekretarke Gabrovceve. 180 '--______CEUE V UPORU PROTI OKUPATORJU avgusta 1944 celisko in savinjsko okrozje zdruzena v enotno okrozje Celje, ob ponovni reorganizaeiji septembra 1944 pa je bilo ustanovljeno obsezno eeljsko okrozje, kamor sta ob okrajih Zolec, Mozirje, Vransko, Sostanj, Litija, Trbovlje in Konjiee spadala tudi okrajo Celje-mesto in Celje-okoliea, vodil po ga je sekretar Sergej Kraigher. 50 No podoben naein je bila reorganizirana tudi organizaeijo Osvobodilne frovnte. AV9usta 1944 je bilo eeljsko okrozje razdeljeno na deset okrajev, in sieer Celje, Zalee, Store, Sentjur, Frankolovo, Sentpavel, Smartno ob Poki, Braslovee, Reeiea in Gornji Grad. Okrozju je naeeloval, na odseke in komisije razdelien, stirinojstelanski Okrozni odbor OF s sekretarjem Jozetom Griearjem. V vseh okrajih so bili organizirani okrajni odbori OF, znotraj njih pa se krajevni odbori. 51 27. septembra 1944 je predsedstvo SNOS izdalo odlok 0 ze omenjeni razdelitvi Stajerske na nova okrozja, s eimer se je poenotila organizaeijska in teritorialna struktura OF in KPS, eeprav so ju praktieno ze pred tem usmerjali v glavnem isti Ijudje. Kadrovska struktura je namree se naprej ostojala izredno skromna in pomonjkljivo, no kar so opozarjala tudi posamezna poroeila CK KPS. Poleg tego organiziranost odpora in njena poveeona dejavnost v samo mesto ni uspela prodreti. V Celju razen treh odborov delavske enotnosti ni deloval noben drug organ OF in KPS, pray tako pa v mestu naj ne bi bili vee kot trije med sabo nepovezani ciani partije. Oeitki 0 premajhnem razvoju odporniske mreze v mestu samem so leteli predvsem na okrajni komite, ki naj bi zavraeal odhod v mest0 52 Predvsem s eiljem veeje organiziranosti, usklajenosti in inieiativnosti je med 7. in 9. novembrom 1944 na osvobojenem ozemlju potekolo zborovanje aktivistov eeljskega okrozja, ki se go je udelezilo 160 delegatov iz sestih okrajev, med katerimi sieer ni bilo delegatov okraja Celje-mesto, in izvolilo okrozni plenum ter sekretariot OF.53 Do sprememb je se istega meseea prislo tudi v neposrednem eeljskem prostoru. Konee oktobra je bil iz zasavskih revirjev poslan Martin Klaneisar - Nande, ki je postal sekretar OF za okraj Celje, obenem pa prevzel tudi funkeijo sekretarja nonovo ustanovljenega okrajnega komiteja KPS za Celje.54 Komite, ki so ga sestavljali predvsem domaeini,55 se je sieer zadrzevol v predmestju oz. okoliskih vaseh, predvsem okrog Lokrovca, vendar pa mu je po zaslugi dobre zaupniske in kurirske mreze, ki so jo sestavljale predvsem mlade aktivistke, vedno bolj uspevalo prodirati tudi v mesto.56 Tam so bile organizirane tri partijske eeliee z nekaj vee kot dvojset komunisti, stirje aktivi SKOJ s tridesetimi ciani, naraseali pa so tudi ulieni odbori OF ter odbori Delavske enotnosti. Te stevilke so bile predstavljene na zborovanju aktivistov OF za okraje Konjiee, Celje-mesto in Celje- 50 Joze Vurcer, Celisko okrozie, Enciklopedija Sioveniie, Mlodinska knjigo, Ljubljono 1988, sir. 17; prim: Hedviko Verhovsek, Delo KP in OF no obmocju OK KPS Celie od oprilo 1944 do osvoboditve. Celiski zbornik 1986, sir. 162··· I 64; Melod Mikuz, Pregled zgodovine 1~08 v Sioveniji, IV. knjiga, Cankarjevo wlozbo, Liubljona 1973, sir. 650. i1 Verhovsek, n. d., sir. 167. :,' Prim: Mikuz, IV. kniigo, sir. 598-599, 53 Prim: Tone Ferenc, Liuclska oblosl no Siovenskem 1941-45, 3. knjigo ('I nodolievonju: Ferenc, Ljudsko oblosl 3 ,,), Mladiko, Ljubljana 199 i, sIr, 407. 5: Klanbsor v svojih spominih zapise, do so je po nie\Jovem prihodu nOlprei fonnirol okrojni komilo KPS w Celje·meslo, sele decel11bro v Drarnljoh po noj bi bil konslituiron 00 OF za rnesto Celje. Arhi" MNZC, fascikel 40. 55 Terensko clelo v iem obdobju opisuje ludi Ivan Grobelnik - 1'10 v svoiih sporninih, ki bodo v soclelovaniu z Muzeiem novejse zgodovine Celie preclvidomo izsli decembm 2004 , 56 Stone Tereak, Celiski Stori piske,', 80rec, Ljubliona 1976, sir. 239, 181 TONE KREGAR okolica, ki je potekalo 7. in 8. decembra 1944 v Dramljah in katerega osnovna tema je bila nemska ofenziva oz. vdor no osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini.57 Porast no novo organiziranih clanov in pristasev odpora v mestu v razmeroma kratkem casu kaze poleg uspesnega dela komiteja tudi no spremembo splosne klime mestnega prebivalstva, ki je v vzdusju partizanskih uspehov v neposredni blizine ter splosne situacije no evropskih bojiSCih bilo vedno bolj pripravljeno vkljucevati se v osvobodilno gibanje. Po drugi strani po tega porasta ne velja precenjevati, saj je v mestu se naprej, kljub poudorjenim simpatijam do NOB, vladal strah in precejsnja nepripravljenost prebivalstva za kakrsenkoli aktivnejsi odpor. Nenazadnje so bili neuspesni tudi posamicni morebitni poskusi organiziranja protirevolucionarnega tabora. 58 Prevladovala je torej previdnost, kar se kaze tudi v dejstvu, do je vecina odporniskih akcij v tem obdobju ostala omejena no ozek krog primestnih aktivistov oz. funkcionarjev osvobodilnega gibanja. Nasploh se leta 1944 v Celju in okolici razen posamicnih preskrbovalnih in propagandnih akcij, rekvizicij in razorozitev ni zgodilo nlc odmevnejsega. Vojaska oz. terenska aktivnost v okraju Celje-okolica je bila poleg zbiranja sanitetnega in drugega materiala namrec prvenstveno usmerjena v postavljanje kurirskih postojank in zvez ter v aktivno mobilizacijo v partizanske enote. Mobilizacijo so izvajale mobilizacijske patrole, ki so zbrane novince posiljale v enote IV. operativne cone. Mobilizacija je bila sicer uspesnejsa no dezeli, vendor po tudi pritok novincev iz Celja ni bil zanemarljiv, pri cemer je treba poudoriti predvsem dopustnike ali prebeznike iz nemske vojske, ki so ravno preko terenskih zvez in postojank prihajali v partizane S9 Ob terenskih in politicnih delavcih so mobilizacijo izvajale tudi redne partizanske enote. Tako je sredi septembra BraCiceva brigada napadla rudnik v Pecovniku in mobilizirala vecje stevilo rudarjev.60 To akcija je med domacini in okoliskim prebiva lstvom mocno odmevala, po tudi veliko mobiliziranih je bilo pristasev OF, ki so v partizane v bistvu odsli prostovoljno, navidezna mobilizacija po je v doloceni meri sluzila za zascito svojcev pred okupatorjevim mascevanjem. 61 Partizanska aktivnost v neposredni blizini Celja, predvsem po no sirsem obmocju celjske regije (Zgornja Savinjska dolina, Kozjansko .. . ), je precej vznemirila tudi nemsko okupacijsko oblast v Celju, saj je njena varnostna sluzba ze konec avgusta 1944 izdala tajno okroznico z obrambnim nacrtom za mesto Celje v primeru partizanskega napada,62 varnostne ukrepe oz. tozadevna navodila po je redno izdajal tudi celjski okrozni vodja in dezelni svetnik Anton Dorfmeister63 Kljub tovrstnim strahovom, ki jim je botrovalo se takratno precejsnje pomanjkanje redne nemske vojske v mestu, po do napada nikoli ni prislo. Slednji s strani partizanskih enot tudi nikoli ni bil planiran, po 07 Prim: Ferenc, ljudsko oblasl 3, sir. 408; Verhovsek, n. d., str. 169. 58 Verhovsek, n. d., sir. 166. 59 Celotno celjsko okrozje je v avgustu in septembru 1944 v enote Narodnoosyobodilne vojske poslolo skupoj 1697 novincev. Pray tam, str. 167. 6G Prim: Zbornik dokumentov in podalkov 0 narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih norodov, del VI., knl igo 16, BO li v Siovenij i 1944, str. 494; Mikuz, IV. knj igo, str. 683. 6; Mirko Fajdigo, Brociceva brigado no Stojerskem, Koroskem in Gorenjskem, 1. knjigo, Zo lozba Obzarjo, Maribor 1994, str. 251-252. 62 Slane TercClk, Iz tajnih ..., siT. 130·-133. 6:; Prav lam; Prim : Dokumenlocijo Okroznego vodje v Arhivu MuzelO novcjse zgodovine Celje, fosc ikli 19, 20,21,22. 182 CEUE V UPORU PROT! OKUPATORjU tudi aktivisti, kot smo ze deiali, V samem mestu vse do decembra 1944 niso izvedli nobene vecie akciie. Osvoboditev Starega piskra Mocna nemska zimska protiofenziva je narodnoosvobodilnemu gibanju no celotnem Stajerskem zadala tezke udarce. Vecina podezelia, se posebej po mesta, so bila decembra 1944 spet trdno v nemskih rokah, zapori po so se spet polnili z ujetimi partizani in aktivisti ter njihovimi sodelavci in druzinskimi ciani. Nemske zasede so se vrstile tudi v neposredni blizini Celja, pri cemer je v roke Gestapo padlo precej tamkajsniih aktivistov. Delovaniu aktivistov v taksnih razmerah ie bilo namenjeno tudi ze omenieno zborovanie aktivistov OF v Dramliah, ki mu ie cez nekai dni (11 . 12.) sledil se sestanek partijskega vodstva no ce lu z okroznim sekretariem KPS Sergeiem Kraigheriem . Po trditvah clan ice Okroznega komiteia KPS Celje Milice Gabrovec naj bi bila takrat tudi spreieta odlocitev 0 vdoru v celiski zapor, ki go ie no pobudo celiskih aktivistov predlagal sekretar Okrainega komiteia KPS za Celie Klancisar.64 Natancen potek dogodkov oz. priprav no akciio zaradi pomanikania ustreznih virov ni povsem ugotovljiv, pray tako tudi ni mogoce z gotovostjo trditi, v koliksni meri (ce sploh) ie bil Okrozni komite KPS povezan oz. seznanien z akcijo. Pricevania vecine osvoboditeljev ter nekatera druga sklepania namrec boli govoriio v prid deistvu, do ie slo za spontano in precej improvizirano akcijo iedra ce liskih aktivistov okrainega komiteja KPS in OF za Celie-mesto.65 K niihovi odlocitvi ie naiverjetneie prispevalo tudi deistvo, do so nekateri med njimi imeli v celiskem Starem piskru svoie naiblizie sodelavce, sorodnike in prijatelie, prisoten po ie bil tudi stroh pred novimi, z muceniem izsilienimi izdaistvi. Poleg tega so 14. decembra od zaporniskega paznika Grado, s katerim so imeli zvezo, izvedeli, do nameravaio Nemci nasledniega iutra v Maribor odpeliati vecio skupino (okoli 80) zapornikov in jih tam postreliti. Zato ie bilo treba reagirati nemudoma. 14. decem bra se je no domu Lebi cevih v Slatini v Rozni dolini zbrala skupina celiskih aktivistov, natancneie Riko Presinger, ki ie akcijo tudi vodil, okraini sekretar OF Martin Klancisar, niegov namestnik Joze Zelinka, Ivan Grobelnik, Joze Brus in Dominik Lebic. V nemske uniforme preobleceno sesterica se je v noci no 15. december mimo mocnih nemskih postoiank prikradla v sam center mesta, priblizno ob drugi uri ziutrai ob pomoci ze omenjenega paznika vstopila v zapore, razorozila tamkaisnio strazarsko posadko in zacela odpirati zaporniske celice. Zaporniki so se kljub zmedi in zacetni neieveri (najprei so mislik do gre za nemsko provokaciio oz . za transport no mariborsko morisce) pocasi zbrali no notraniem zaporniskem dvoriscu. Osvoboditelji so nekatere med niimi, predvsem bivse partizane, oborozili z zaplenienim oroziem, nato po so se 66 zaporniki (tisti, ki so se za to odlocili oz. so bili za beg sposobni ) posamezno ali v skupinah zaceli prebijati no varno. Sesterica aktivistov se ie skupai s skupino okrog 40 6' Izjava Milice Gabravec, Arhiv MNZe, foscikel 40. ;.5 To stolisce orgurnentirono zogovorjo ludi edini 5e ziveCi osvobadifelj Ivan Grobelnik~· Ivo. 66 Precej zopornikov je bilo no podlagi pricevoni toko izmuc.enih in obnemoglih, do niso mogli bezali. Verjetna je v zoporu prostovoijno oslolo fudi p,ecei tistih, ki l1iso pricokovali tczjih kazni, kai sele usnlliilve. 183 TONE KREGAR Osvoboditelji Starega piskra (od leve proti desni) : Riko Presinger - Zarko, Ivan Grobelnik - Ivo, Joze Gaber - Brus, Martin Klancisar - Nande, Joze Zelinka - Ocka, Dominik Lebic - Boris 184 CEUE V UPORU PROTI OKUPATO RJU osvobojencev vrnilo po isti poti in priblizno ob petih zjutroj prispelo v Siotino, odkoder je resene zapornike kurir odvedel do portizanske mobilizacijske potrulje 6 7 Nemsko prijovo 0 osvoboditvi zapornikov z dne 16. 12. 1944 poroco, do noj bi zaprti pozniki ob 3. uri zjutroj obvestili policijo 0 pobegu zapornikov. Nemci so tokoj reogirali in posloli oddelek vojokov zavorovot jetnisnico, zatem po v razlicne smeri posloli se zasledovolne sku pine. Porocilo tudi navajo, do je bilo v jetnisnici pred nopodom zaprtih 352 zapornic in zapornikov, od koterih jih je uslo 127, ob njih po se dvo pripodniko vojske oz. pozniko. Slednjo sto se tudi vrni lo , ob nji ju po se je vrnilo oz. je bilo nozaj privedenih se 35 ujetih zapornikov. No prostosti noj bi toko ostolo 92 zapornikov. Ob nopodu so odnesli tudi stiri puske, dye brzostrelki in sed em pistol. 68 Te podotke povzemo tudi dopis okroznego vodje sefu civilne uprove za Stojersko z dne 29. 12. 194469 in nojverjetneje gre za dokoj verodostojne podotke. Po drugi strani porocilo Okroznego odbora OF Celje Pokrojinskemu odboru OF za Stojersko ter Izvrsnemu odboru OF z dne 27. 12. 194470 (podpisono sto Gobrovcevo v imenu Okrajnego odboro OF Celje-mesto ter Kroigher za Okrozni odbor OF) navajo stevilo 400 izpuscenih zopornikov, medtem ko noj bi po spominih udelezencev okcije in somih ujetnikov no prostost prislo do tristo Ijudi. Ti podotki so sevedo monj zanesljivi, a ze omenjene nemske novedbe same dovolj josno pricojo 0 neverjetno uspeli okciji, ki je bilo povrhu vse go izvedeno brez enego somego izstreljenego nobojo, in to v centru mesto, polnego nemskih vojoskih in policijskih enot. Osvoboditev zopornikov iz celjskego Starego piskro zato nedvomno pomeni nojvecjo okcijo odporniskego gibonjo, izpeljono v obdobju okupocije in nemske zasedbe Celjo. Zoradi neposredne resitve zivljenj ujetih portizanov, oktivistov in pristosev OF je to dogodek mocno vpli vol tudi no morolo celjskego prebivolstvo, ki je ze noslednjego dne z neskritim zadovoljstvom sepetolo 0 tem, do je »pisker pocik Pomlad 1945 in osvoboditev Celia Nemsko zimsko ofenzivo je, kot receno, v ve liki meri prizadelo tudi terensko orgonizacijo. Podlo je precej oktivistov celjskego okrozjo, nekoteri so bili razhojkoni, prihojolo je do pojovov nediscipline, skrivostvo ipd., toko do je bilo marco 1945 okrozje reorgonizirono, obnovljeno in spremenjeno po je bilo tudi kodrovsko in vodstveno strukturo odporniske (OF, KPS, SKOJ ... ) mreze. 71 Vse skupoj je sevedo vplivolo tudi no sicer Osvobodilni fronti ze vecinomo odkrito noklonjeno prebivolstvo, ki go je dodotno prestrosilo in demoraliziralo se obesonje no Frankolovem. Posledice so se cutile tudi med prebivolstvom Celjo, koterego vedenje je bilo zato s stroni okroznego vodstvo KPS oz. OF oznoceno zo «oportunisticno«. 72 Vendorle po je jedro terencev in politicnih delovcev, ki so skrbeli zo okraj Celje-mesto, ostolo neokrnjeno, vorno je prezimilo in 67 Vee 0 poteku akciie v: Tercak, Celjski Stari pisker ... , 242- 267; Emil Laih, Stari pisker, Komunist, Liubliana 1983, sIr. 17- 29; iziave osvobad itel iev in nekaterih osvoboienih zapornikov v arhivu MNZC, fosciklo 38 in 40. (.e Dokument ie skupa i s slovenskim prevodom obiavljen v: Tercak, Celjski Stmi pisker .. ,247- 251 69 Kopija dokumenta v arhivu MNZC, fascikel 38. 70 Prov tam. j) Vee 0 tern v: Verhovsek, n. d., sIr. 170- 173; Mikuz, Pregled NOB ... V, sIr. 204- 207. n Pray tam, sir. 172 oz. 205. 185 TONE KREGAR dokaj hitro nada/ievalo s pridobivanjem novih sodelavcev ter koordinaciio z organizacijami OF v mestu. 73 V zadnjih tednih pred osvoboditviio je bila organizaciia OF v mestu ze zelo dobro strukturirana in razsirjena, 0 cemer prica ohranjeni zapisnik seje okrajnega odbora OF Ce/ie-mesto z dne 15. aprila 1945.74 Seja je bila namenjena razmeram v mestu in pripravam na preobrat, no njej pa so poleg clanov okrajnega komiteja sodelovali se clanica Okroznega odbora OF Gabrovceva ter predstavnika OZNE; eden od njiiu je bil ze omenjeni Leon Cibic - T omaz. 75 No seji je sekretar Klancisar najprej ocenil polozaj v mestu ter spregovoril 0 splosni demoralizaciji nemskih oblasti ter njej naklonjenega prebivalstva, kar do se kaze - je poudaril - tudi v tem, da »razni gestapovci, partajgenosovci in bivsi kulturbundovci« iscejo zveze z OF. No sestanku so v okrajni odbor kooptirali nove clane, bil po je ustanov/ien tudi mestni odbor OF, ki so ga, podobno kot okrajni odbor, sestavljali ciani s tocno dolocenimi zadolzitvami in nalogami oz. koordinatorji s posameznimi organizacijami v mestu. 76 Iz poroCiI clanov okrajnega odbora tudi izvemo, v koliksni meri ter no kaksen nacin je bila organizirana mreza OF v mestu. Najaktivnejsa organizacija je bila Zveza slovenske mladine, ki je bila organizirana v desetih odborih ter je za jemala vec kot 50 % celjske mladine. Mladina je bila aktivna predvsem pri propagandnih (napisnih in trosilnih) akcijah, bila po je pripravljena tudi na sabotaze in vecje akcije. Ob njej so delovale se Siovenska protifasisticna zenska zveza (SPZZ) s 144 clonicomi v stirintridesetih odborih, odbor Rdecego krizo, v celjskih podjetjih yes cas delujoca Delavska enotnost (DE), ki je denimo v Cinkorni pokrivala nad 90 % delovcev, ter Norodno zascito. Predvsem slednji je bilo nomenjeno pomembna vlogo ob blizajocem se prevzemu oblasti. NZ je imela v vsakem vecjem oz. pomembnejsem delu mesta ter v celjskih podjetjih in tovornah svoje zaupnike, ki so se skupoj s svojimi pomocniki in drugim clanstvom priprovljali na razorozevanje sovraznika, vzdrzevonje jovnega redo ter zavorovanje objektov. Ena od tock omenjene seje je bila tudi priprovo no spreiem NOV in Rdece ormode, za kateri se ie predvidevalo, do bosta osvobodili Celie, vendor pa do tego ni prislo, sai ie tok dogodkov prisilil terensko orgonizacijo, do je soma zacelo s prevzemom oblasti v mestu. V mestu in okolici je takrat ze vlodolo hudo zmedo. Okupocijski aparat je razpadal, skozi Celje po so se zacele voliti kolone umikojoce se nemske ormade, kvislinskih enot in civilistov. Ze 5. maja 1941 sto se sekretor in clonico Okrojnego odbora OF Martin Klancisor ter Stefko Cater sestala z enim nojvplivnejsih celjskih Nemcev Maksom Westnom in od njega zahtevala, do uredi sestonek s komondantom celjskego sektorjo. Dogovorili naj bi se 0 koncni predoji, 0 zohtevi, do se celjska industrijo ohrani neposkodovana ter 0 predoji policijskega in gestopovskego orhiva Ijudski oblasti. Westen je privolil v sodelovanje in no stab nemskega garnizono v Celju odnesel pismo z zahtevami, no katerego po Nemci niso odgovorili. Po Westnovih besedoh predoje sicer niso odklonili, vendor po niso bili pripravljeni dati pismenega pristanka. Ob novicah 0 razpadu zadnjego odseka nemske fronte no Bolkonu se je Okrajni odbor OF Ce/ie-mesto odlocil, da bo 8. maja zjutraj zacel s prevzemom 7.3 Prim : Iyanko Zogar-Milovanovic, Celie no pragu svobode, Celiski zbornik 1985, str. 29,30. " Dokument (fotokopijo hroni Zgodovinski arhiy Celie) objoyljen v: Milko Mikola, Razvoj oblasti no obmocju Celia v obdobju i 945·-1954, Celjski zbarnik 1985, sir. 12-14. 75 ZClgor-Milovanovic, n. d., str. 30. 76 Kadrovska sestava akrojnega in mestnega odborCi v: Miko!CI, n. d. sir. 11 in 14. 186 CEUE V UPORU PROT! OKUPATORJU Praznovanje osvoboditve pred magistratom, 13. 5 . 1945. 187 TONE KREGAR oblasti. Kurirji z navodili so odhiteli do mestnih odborov OF, vodilne aktiviste na celu s Klancisarjem pa je 8. majo okrog osme ure zjutraj Westen s svojim avtom, no katerem je ze bilo jugoslovanska zastavo z rdeco zvezdo, odpeljol v mesto. V mestu se je trio sovrazne vojske vseh barv in pogojalci so se znasli v nic koj prijaznem okolju. Pogovori a predaji so potekali v kaosu in brezvlodju. Medtem ko je stab nemske vojske pristal na predojo, je bilo stanje na celjskem magistratu precej bolj negotovo. Tam so nomrec komando prevzeli ustasi, ki ne Ie da niso pristoli no predajo in razorozitev, temvec so partizanske pogajolce za nekoj coso celo aretirali, a jih proti veceru vendorle izpustili, tako da so se lahko vrnili v celjsko predmestje77 Se istega dne sta v Celje prispela Milica Gobrovec - Lenko, clanica okroznega odboro OF in komiteja KPS, ter Cveto Vidovic - Gorski, pomocnik komisarja Kamnisko-zasovskego odreda, ki sta bilo s stroni okroznego odbora OF zodolzena, da skupaj z okrajnim odborom OF v Celju prevzameto oblost. Ceprav je Nemcijo v noci z 8. na 9. maj tudi uradno kopitulirala, kar je se pospesilo odhod sovrazne vojske iz Celja, po so pogajanja in pregovori 0 predaji in razorozitvi potekali se yes dan 9. maja.78 Zvecer je v mesto prispel del staba IV. operativne cone in nekateri ciani Okroznega komiteja KPS, naslednjego dne je bila vzpostavljena vojna komanda mesta, okrog pol petih popoldne po je kat prva partizansko operativna enota v Celje prispela Siandrova brigada. 79 Ob navdusenem sprejemu celjskega prebivalstva sta ji sledili Zidonskovo in Prekmursko brigado in se istega dne je Generalstab JLA v svojem dnevnem povelju objavil, do je Celje osvobojeno BO Zvecer je bil v Unionski dvorani tudi prvi pravi veliki miting, na katerem sta igrola tudi Soncinov simfonicni orkester in zeleznicarska godba na pihala. 10. moj 1945 lahko zato upraviceno stejemo za datum konca nemske okupacije Celja, ceprav so se mimo mesto se nekoj dni umikole kolone sovrazne vojske in civilistov, koterih deli so se sicer mirno predajali enotam vojske, narodne zascite in oborozenih mescanov, precejsnje stevilo pa si jih je bilo pripravljeno tudi s silo izboriti prost prehod na Korosko. Vendarle po do vecjih ekscesov ni prislo, v mesto so prispele stevilnejse enote jugoslovonske armode, na celjskem magistratu pa je zagospodarilo nova oblast. Po dobrih stirih letih brutalne nemske okupacije je bilo mesto ob Sovinji ponovno v slovenskih rokah. 81 77 Zagar-Milovanovic, n. d., str. 32; Martin KlanCisar - Nande, Zadnii dnevi akupaciie Celio, Arhiv MNZC, fascikel 40, mapa VI. lB Prim: Milica Molek-Gabrovec, Bilka kakor zivlienie dolga, sir. 669-672. 79 Miroslav Stiplavsek, Siandrova brigada, Kniiinica NOV in POS, Liubljona, MaribOl' 1971, sir. 690-693. e~ Prepis povelja se nahaia v orhivu MNZC; prim: Rolando Fugger-Germadnik, Prvi koroki v svobadi, Celiski zbornik 1984, sir. 66. 31 0 zadniih dneh okupociie glei tudi prispevek B. Repeta. 188 e EUE v UPORU PROTI OKUPATORJU Tone Kregar CEUE 1M WIDERSTAND GEGEN DEN BESATZER Zusammenfassung Ais am 11. April 1941 die deutsche Besatzungsmacht Celje besetzte, ubernahm sie zuerst aile behbrdlichen, verwaltungsmassigen und bffentlichen Strukturen, es folgten Germanisierung und Nazifizierung in allen Bereichen des bffentlichen und privaten Leben. Auf die Assimi li erungspolitik des Besatzers, die in grbbster Form durchgefuhrt wurde, reagierte die hiesige Bevblkerung, ahnlich wie anderenorts in der slowenischen Steiermark auf verschiedene Art. Bei der uberwiegenden nazifizierten deutschen Minderheit fiel die deutsche Propaganda, verbunden mit bestimmten sozialen MaBnahmen auf fruchtbaren Boden auch bei einem bestimmten T eil der slowenischen Bevolkerung. Von der neuen Macht erhoffte sie sich ein besseres Leben und eine gerechtere Ordnung, als sie damals im jugoslawischen Kbnigreich herrschte. Auf der anderen Seite vertrieb bzw . siedelte die Besatzungsmacht bereits in den ersten Wochen und Monaten die slowenische politische, Wirtschafts- und die kulturelle Elite aus ihren Heimen aus, d.h. jene Bevblkerungssehicht, die nach den deutschen Erwartungen das grbBte Hindernis im Germanisierungsprozess darstellte und in deren Kreisen sich Ansatze eines nationalen und antifaschistischen Widerstands bilden kbnnten. Aber schon derartige MaBnahmen (und spater noch die Zwangsmobilisierung in die Wehrmacht) verringerten die Sympathie bzw. den T oleranzgrad gegenuber dem Besatzer in betrachtlichem MaBe und trotz der erwahnten Tatsache existierte im Gebiet von Celje noch immer eine betraehtliche Anzahl von nationalbewussten Menschen aus verschiedenen gesellschaftlich-sozialen Schichten und Gruppen und ideologischen Uberzeugungen, die sich mit der passiven Haltung gegenuber dem Besatzer nicht abfinden konnten. Davon zeugt eine verhaltnismaBig schnelle und kraftige Entwicklung der Widerstandsbewegung in den ersten Monaten nach der Besatzung. Dem Widerstand schlossen sich neben den organisierten Kommunisten und den christlichen Sozialisten sowie linksgerichteten Industriearbeitern auch Bewohner aus Handwerks-, Beamten- und sonstigen Burgerschichten an, die der Zwangsaussiedlung entgangen waren . Das zweite bedeutende Fundament des Widerstands, das mittelbar auch die Ereignisse in der Stadt beeinflusste, war die periphere bzw. die umwohnende Bevolkerung yom Lande, die sich in der Zeit der Besatzung und des Widerstands als nationalbewusstestes und zuverlassigstes Segment der damaligen slowenischen Gesellschaft zeigte. Der Widerstand gegen den Besatzer bekam bald ein organisiertes Bild, denn am sechsten Juli 1941 wurde in Govce uber Huda jama das Kreiskomitee der Befreiungsfront des slowenischen Volkes OF Celje gegrundet, und noch am gleichen Tag auf der Sitzung beim christlichen Sozialisten Ciril Debeljak im Rakuns Haus in der Ljubljanska StraBe auch die OF fur Celje. Das Stadtkomitee der OF begann in Verbindung mit den Partei- und SKOJ-Zellen (Bund kommunistischen Jugend Jugoslawiens) und Gruppen, Verbande und OF-Komitees in der Peripherie sowie in diversen Unternehmen und Organisationen der Stadt ins Leben zu rufen. Bereits am Vorabend des ersten Mai 1941 kam es zu den ersten Flugblatt- und Propagandaaktionen, die grbBte davon verlief in der Nacht yom 6. auf den 7. Juli und 189 TONE KREGAR erfasste sozusagen die gesamte Stadt Celje mit Vororten. Am 20. Juli 1941 entstand aus den Reihen der Kommunisten und der SKOJ-Mitglieder auch der erste Partisanenverband im Celjer Gebiet - die Celjer T ruppe, die aber nach einigen erfolglosen Aktionen Ende August des gleichen Jahres zerschlagen wurde. Ebenso viele Opfer beklagte die Widerstandsbewegung in der Stadt, der verbleibende Kern konnte sich aber noch einige Zeit halten. Zu einem schlimmeren Einbruch in die Celjer Befreiungsbewegung kam es im Fruhling 1942. In der Zeit der sch limmsten Nazigewalt wurde die Widerstandsbewegung sozusagen gekopft, die OF-Mitglieder und Anhonger sowie ihre Familienangehorige endeten vor den Gewehrloufen, in Kinder- und in Konzentrationslagern . Celje konnte sich nach dem blutigen Jahr 1942 praktisch nicht mehr erholen, wegen der allgegenwortigen Angst vor den deutschen Repressalien konnte sich auch das Widerstandsnetz nicht mehr so erneuern und solche Totigkeiten an den Tag legen, wie in den ersten zwei Besatzungsjahren. Die Befreiungsbewegung verlegte sich in die Vororte von Celje und in die umliegenden Dorfer, von wo sie Kontakte mit der Stadt aufrechterhalten konnte; sie sammelte das erforderliche Material und versorgte die Partisanenverbonde mit immer mehr Neuzugongen, unter ihnen auch viele Wehrmachtsdeserteure. Auch mit ihrer Hilfe erlebte die slowenische Steiermark im Sommer und Herbst 1944 eine wahre Partisanenrenaissance und die Entstehung der ersten befreiten Gebiete. Den Aufschwung, der eine baldige Freiheit versprach und den Bewohnern auch groBe Hoffnungen aber auch neuen Mut brachte, konnten weder die schreckliche deutsche Winteroffensive, noch die brutale Gewalt, die ihren tragischen Hohepunkt durch die Erhongungen auf Stranice am 12. Februar 1945 erlebte, aufhalten. Den Glauben an einen Endsieg bekroftigte auch eine gewagte Aktion von sechs mutigen Celjer OF-Aktivisten, die in der Nacht yom 14. auf den 15. Dezember 1945 die beruchtigten Celjer Gefongnisse sturmte und einige Dutzende zum Tode verurteilte Haftlinge befreite. Die politischen AuBendienstler aus den OF-Reihen und der KPS setzten im Fruhling 1945 mit der Anwerbung neuer Mitarbeiter sowie mit der Koordinierung der Wiederbelebung von OF-Organisationen in der Stadt fort. In den letzten Wochen vor der Befreiung war die OF-Organisation in der Stadt bereits sehr gut strukturiert und sehr verzweigt. In Erwartung einer baldigen Kapitulation Deutschlands begann man bereits mit den Vorbereitungen auf die Befreiung bzw. auf die MachtUbernahme in der Stadt. Wegen des massierten Ruckzuges der feindlichen Militortruppen waren die Verhandlungen mit den vom Celjer AuBendienst und von den politischen Aktivisten gefuhrten Gruppen stark eingeschrankt und dauerten mehrere Tage, jedenfalls bis zum 10. Mai 1945, als mit begeistertem Empfang durch die Celjer Stadtbewohner groBere Partisanenverbonde einmarschierten; damit war Celje auch offiziell befreit. 190 eEUE v UPORU PROTI OKU PATORJU Tone Kregar THE RESISTANCE IN CEUE Summary When the German forces occupied Celie on 11 April 1941, their first move was to take over the entire government, administrative and public infrastructure followed by Germanisation and Nazification in all levels of public and private life. The response amongst the population of Celie to the policy of acculturisation carried out by the occupying forces in the most ruthless way possible varied, iust as in the rest of the Siovenian Styrian territories. The German propaganda carried out in coniunction with certain social measures fe ll on fertile ground not only with the predominantly Nazified German minority, but also amongst a certain part of the Siovenian population. This section of the population entertained hopes of the new German authorities providing them with a better life and a more iust social system than the one in effect during the time of the Yugoslav monarchy. However, already during the first few weeks and months of the occupation, the Germans had evicted the Sloven ian political, economic and cu ltural elite from their homes and deported them. This removed the stratum of society which, according to their calculations, posed the greatest obstacle to the process of Germanisation and within which the seeds of national resistance and a liberation movement could have developed. These actions alone, along with the subsequent forced mobilizations into the German army, were enough to reduce the sympathies or tolerance of many towards the occupying forces. Despite the above listed measures taken by the Germans, there was still a large number of nationally aware people left in Celie from various walks of life, social strata, groups and of various ideological convictions, who were not prepared to adopt a passive attitude towards the occupying forces. The relatively rapid and widespread growth of the res istance network during the first few months of the occupation bears witness to this. Alongside the organised Communists, Christian Socialists and left-wing oriented workers from the industrial sector, the resistance also drew its numbers from amongst the small-business owners, civil servants and other social strata within the city, which had themselves not been afflicted by the deportations. The second most important foundation of the resistance, which had an indirect effect also on events in the city, was the regional farming population, which, during the time of the occupation and resistance, proved to be the most nationally aware and reliable segment of Slovene society at that time. The resistance against the Germans soon began to assume an organised form, with the founding of the Celie Regional Committee of the Liberation Front in Govce near Huda Jama on 6 July 1941 . In addition to this, the meeting for the founding of the municipal committee of the Celie Liberation Front was held on the same day in the home of the Christian Socialist Ciril Debeliak in Rakun House on Liublianska Cesta Street. The municipal committee of the liberation Front, in coniunction with the Party and SKOJ cells and groups, began founding groups and committees of the liberation Movement in 191 TONE KREGAR the outer suburbs and in various companies and organisations throughout the city. On the eve of 1 May 1941, the first campaign for the dissemination and aerial distribution of propaganda material took place. The largest of these, which encompassed the whole of Celie and all its outer suburbs, occurred during the night of the 6th to the 7th of July. On 20 July 1941, the first Partisan unit in the Celie region was also formed from amongst the ranks of the Communists and SKOJ members, the Celie Company, which, however, was destroyed after a number of successful battles at the end of August of the same year. The resistance movement in Celie itself also suffered a large amount of casualties, yet its core succeeded in surviving a considerably longer period. The Germans achieved the greatest breakthrough into the Celie liberation movement in the spring of 1942. During the peak of the Nazi terror, the leadership of the liberation movement was destroyed, while the lives of its members and the members of the Liberation Front and their fam ilies ended before firing squads, in concentration camps and children's camps. Celie practically never recovered from the bloody year of 1942 and because of the omnipresent fear of German violence, the resistance network could never achieve the level of operations it had during the first two years of occupation. The liberation movement did, however, found a foothold again in Celie's outer suburbs and the surrounding villages. Here, it maintained contact with the city, collected the necessary materials and sent the ever-growing number of new recruits to the Partisan units, amongst them numerous deserters from the German army. This also helped in bringing about the powerful renewal of the Partisan forces in Siovenian Styria in the summer and autumn of 1944, and the formation of the first liberated territories. The momentum thus gathered, with its promise of imminent freedom bringing the population great hope and a renewal of their courage, could not be curbed by the vehement German offensive launched that winter. Nor could the brutal violence of the occupying forces which reached its tragic peak with the hangings in Stranice on 12 February 1945, achieve this aim. Faith in the final victory was additionally reinforced by the daring actions of six brave activists of the Celie Liberation Front, who on the night of the 14th to the 15th of December 1944, emptied the notorious Ce lie gaols, setting free dozens of prisoners awaiting the death sentence. The field political activists in the ranks of the Liberation Front and the Communist Party of Slovenia continued in the beginning of spring 1945 with the recruitment of new compatriots and the co-ordination of their activities with the reviving organisations of the Liberation Front in the city. During the last weeks before the liberation, the Liberation Front organisation operating within the city was already very well structured and widespread. In anticipation of the pending German capitulation, preparations for the liberation of the city and the takeover of power in the city by the organisation had already begun. The negotiations in progress between the German authorities and the organisation of the Liberation Front conducted by the Celie field and political activists were strongly obstructed by the large number of withdrawing enemy troops. Negotiations subsequently lasted several days, until, cheered on and greeted enthusiastically by the population of Celie, several larger Partisan units marched into town on 10 May 1945, and Celie was also officially liberated. 192 Boio Repe PREVZEM OBLASTI V CELJU IN OKOLICI LETA 1945 193 BOZO REPE »Kodor bo zno/o zodnjo kuhorico v/odoti driovo, bo dobra no svetu«l Stovek, ki noj bi ga izrekel sovjetski diktator Josip Visarionovic DZugasvi li - Stalin, so si celjske oblasti po drugi svetovni vojni vze le za mota pri izgradnji nove, Ijudske oblasti. Povojni sistem Ijudske demokracije in nato social izma je bil vzpostavljen na mesanici navdusenja in represije. Siovensko (jugoslovansko) partizansko vo jsko so po okrasenih mestih in vaseh sprejemale mnozice s cvetjem, z godbami in proslavami. V navdusujocih govorih so novopeceni mladi politiki, prepricani, do lahko spremenijo svet, se v partizanskih uniformah obljubljali svetlo prihodnost: enakopravno zivljenje narodov v novi Jugoslaviji, odpravo socialnih krivic in enakost med Ijudmi. Cloveske zrtve med drugo svetovno vojno so bile velike, tako zaradi okupatorjevega nasilja kot bojev in medsebojnih spopodov. T udi za Siovence je bila druga svetovna vo jna toto Ina vojna. V celoti je zivljenje med vojno ali neposredno po njej izgubilo vec kot 70.000 Siovencev, njena posledica pa so bile tudi mnozicne migracije zaradi politicnih in nacionalnih razlogov. Vojna je prizadela gospodarstvo, zlasti infrastrukturo. Socialna struktura druzbe se je zacela naglo spreminjati. Nova elita so postali vodilni Ijudje iz partizanskega in predvojnega revolucionarnega gibanja, ki so vecinoma izsli iz nizjih slojev in so bili pomanjkljivo izobrazeni. Izvedena sta bili agrarna reforma in nacionalizacija. Cerkev je bila z nasilnimi ukrepi locena od drZave. Pojem mescanstva je dobil negativni prizvok. Kljucni kriterij za dosego polozaja v druzbi je postal politicni in ne strokovni. Ena glavnih novih znacilnosti je postala egalitarnost. Vpeljan je bil kult fizicnega dela, medsebojnega tekmovanja v dosegonju zastovljenih delovnih rezultatov, udarnistva. »Junakom borbe naj slede junaki de/a«, je bilo tedaj vodilno geslo, ki ga je izrekel Boris Kidric. Na kulturnem in umetniskem podracju se je poveceval sovjetski vpliv, kulturni ustvarjalci so postali drzavni uradniki, organizirani v stanovskih drustvih, prevladujoca smer v umetnosti je postal socrealizem. V razmerah zelo skromnega standarda in vsesplosnego pomanjkanja so oblasti oskrbo, se zlasti mestnega prebivalstva, skusale resevati s prisilnim odkupom pridelkov in zivine pri kmetih (ti so se temu upirali), z administrativnim razdeljevanjem zivil (zivilske in druge nakaznice) ter z mednarodno pomocjo Unrre. Uvedena je bila vecja socia Ina in zdravstvena zascita, se posebna skrb po je bila namenjena zasciti in varstvu otrok ter zagotovitvi enakih moznosti za solanje vsem slojem prebivalstva. Med zapoznelimi procesi modernizacije slovenske druzbe, ki so jih nove oblasti na hitro skusale uresniciti v okviru uvajanja novega druzbenega redo, je bila tudi zenska emancipacija. Ta je bila pojmovana na specificen, socialisticni nacin; glavne nosilke enakopravnosti so bile revolucionarke, ki so se prebile v politicni vrh med vojno in so svet dojemole »skozi Marxo in Lenino« ter z »ognjem svetego zonoso.«2 Zenske noj bi v vsakem pogledu, tudi kar zadevo fizicno delo, postale enokovredne moskim. Dobile so volilno pravico, vecje moznosti zaposlitve, porodniski dopust (sprva zelo skromen, manj kot trimesecni). Zasedle so okrog 10 % vodilnih polozojev v politiki. Politicno angaziranje noj bi potekalo predvsem skozi mnozicno Protifosisticno zensko zvezo, kot enG mnozicnih organizacij, ki po je, tudi no Celjskem, Ie stezko nasla svojo vlogo. »AFZ je pri nos trenutno najsibkejso orgonizocija. 1 Nova pot, i"lorrnacijski veslni~ 00 OF, Celie 9. 6. 1945. ? Bozo Repe, Pamen pr/ih povo!nih volifev in z njimi povezonih sprememb zo zenska emoncipocijo v SIO'Icniji, zbornik Nose iene volijo, Umd zo iensko paiitiko, Ljubl iana 1999, sIr. 87-99. 194 PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOllCllETA 1945 Okrajni odbor steje 3-clonsko tojnistvo in 32-clonski plenum. Voskih odborov AFZ je 93, izmed koterih po jih soma 66 oktivno delo. Zensko orgonizocijo pam ago v g/ovnem pri delu odboram OF, v krojevne NOO je bilo izvoljenih 54 zeno. Zene so se volitvom povsod odzvole, volile po so skora povsod Ie moske kondidote«, je zapisono v enem ad tedonjih poracil 3 Kljub tem posebnostim je zaceti proces v kosnejsih desetletjih omogocil, do se je zoposlilo skoroj dye tretjini zensk, do so se po dosezeni izobrazbi postopomo izenocevole z moskimi, v posomeznih poklicih (tudi intelektuolnih) po zacele tudi prevlodovoti.4 Rozmere v Celju ob koncu druge svetovne so bile odsev splosnih razmer v Sioveniji: mesonico veseljo ob koncu strahotne morije, ki jo je prineslo drugo svetovno vojno, velikih pricokovonj ad nove povojne ureditve in obrocunov z resnicnimi ali domnevnimi koloboracionisti, rozrednimi in nocionolnimi sovrozniki. Zoradi specificnih vojnih razmer, velikego nosiljo nod slovenskim prebivolstvom in vloge nemske monjsine (t. i. folksdojcerjev) v njem, je bil to obracun v Celju in okolici verjetno se ostrejsi kat kje drugje in tudi v nocionolnem smislu pray nic selektiven, soj so nemsko poreklo, se pogosteje po »nemskutorstvo« pripisoli tudi morsikoteremu Siovencu 5 Taka kat no celotnem Stojerskem se je med vojno tudi v Celju nocisticno oblost »v veliki meri apr/a no domoce nemstvo (kodrovonju je sluzilo evokuocijo v zacetku oprilo)6, medtem ko so visje stopnicke hierarhije zosedli predvsem ovstrijski nocisti.«7 Obracun z nemstvom no Siovenskem (za koterego so se sicer zavzemole oziromo go ze med vojno nocrtovole vse ? Pismo Okrojnega komiteja KPS Celte-okolica Okroznemu komiieju KPS, 1 oklober 19~5, ARS, disloeirana enota I, fond Okrozni komite ZKS Celie, leto 1945, skotia 37. , Vee 0 tem: Bozo Repe, Rdeca Siovenila, Sophia, Ljubliana 2003. :; Velika veei na folksdoicerjev je po VOII1I zbezala sarno. Del Ie bil zopri 'I toboriseih Strnisce, Breslmico, Hroslovee, Kamnica, T eharie, Fiio'lci, Hrostnik, Temo, Kocevje Begunje, Senl'lid in verjeil10 58 kje) in nato poslan z zelezniskimi transporti v Avstrijo in Nemcijo oli s tovomjaki do meje ii, noio neposredno pleko zelene meje. Postopki so bili podobni kot pri deportaeijoh slovenskih prebi'lolcev med drugo svelovno 'Iojno (Ijudje so moroli spakiroti tokoj in vzeti s sobo Ie najnujnese osebne slvori in nekaj obleke). Po podotkih siCitisticnegCl uroda Kulturbunda naj bi bilo v Sioveniji januarjCl 1941 28.075 folksdojcerjev. Med vojno naj bi jih po raznih virih ostalo okrog 24.000 (ad tega 15.000 Ko('evarjev). ob koneu vojne jih je pobegnilo plibliillO 16 .000. Izseljenih jih je bilo okrag 9000. Kaliko jih je motraj te ste'/ilke izgubila i.i'lljenie pamjni bodisi zmadi usmrlitev bodisi zarodi krutego rovnonjo in nei'loveskih iOzmer v toborisCih, 'I eeloti ni mana. Roziskovolno skupina je identifieirala 589 usmrcenih, zocinjo !eto 1948 (glej danek: Bozo Repe, Nemci no Sbtenskem po drugi svetovni vojni, objovljeno v: Duson Necak (ur. in vodjo projekto), ·,Nemci" no Siovenskem, Znanstveni institut Filozofske fokultete Ljubljana, 2002, clruga izdajo}. To slevilko 5e priblizno ujemo s 5e no do~oncnimi ugotovitvo'ni instituta zo novcjso zgodovino v Ljubljoni . T vdi La Celje in okolico l1oioncnih stcyilk ni vee mogocc ugotoviti. Ilustrotiven po je podotek, do , ohranjenih gradivih abstClja amako Ircrnspori 220 in tronsporl 220 iz Te (Teharij), ki nedvomno pomenito usmriitev in ki se pOjavljota izkljueno no celjskem obmocju. To oznako zaznamuje usodo 162 ijudi, od leg a 87 slovenske, 60 nemske, 10 ovstrijske, 4 ce5ke in 1 hrvoske narodnosti (glcj Repe, novedcni ('Ionek, in Moteja Mainor, Anolizo fonda Kulturbunda v ,A,rhivu MNZ, diplomsko nologo, Oddelek La zgodovino, Filozofsko fokulteta v Ljubljani, 1987). 6 Pod pretvezo ogrozenosti - Nemei no bi brli v Slovcniji Irtve zotiranio in eelo pogroillov _. je tik pred nemskim napodom no Jugoslavilo v zocetku aprila 1941 prisio do mnozicne eVClkuClcije folksdo iccrjev iz Siovenije, ludi iz Celja. No drugi slroni meje, v Avstrili so nato potekale 5e zadnie priprcrve zo npho,o vrnitev, okupacijo in nacisticni prevzem oblasti no okupiranih ozemljih. , Vee 0 tem: Tone Ferenc, Naeisticna roznorodoyolno poi:tika v Siover;iji v letif 19~ 1-1945, Maribor 1968 (glej tudi druga dela istega avtorjo); Aleksander Ziiek, Kratek O"is strukture in delovanjo Stajerske domoviqske zveze no Celjskem 'I lelih 1941 do 1945, Ceijski zbornik 1993, str. 199-·266 kited str. 204). 195 BOZO RE PE politiene opcije na Siovenskem in ne Ie zmagovita partizonska),8 je sicer potekal tudi v kontekstu razrednega obraeuna oziroma prevzema oblasti, agrarne reforme in nacionalizocije. Nekateri najpomembnejsi voditelji nacistienega aparata na Stajerskem in v Celju so pa smrt doziveli se pred koncem vojne, nekateri (npr. vodja civilne uprave dr. Sigfried Uiberreither) so uspeli pobegniti in kasneje emigrirati v Ameriko, val povojnih procesov pa »ie zaiel 'manise ribe' (Paidascha, Georga in Paula Skoberneta, Roberta Himmeria, Jozeta Krella in druge) in ostale nepomembneze, ki so iih v tisku sicer opisovali kot voine zloCince velikega kalibra.«9 Kakorkoli ze: druga svetovna vojna je koneala neusmiljen, vee kot stoletje trajajoe obraeun med narodoma, ki zal nista zmogla zivljenja niti drug ob drugem, kaj sele drug z drugim. Prvi povoini popis prebivalstva ie na tedaniem ozemliu Liudske republike Siovenije leta 1948 nastel 1824 Nemcev in 582 Avstrijcev, skupai torei 2406 oseb. Nemstvo ie kot prevladuioea politiena in ekonomska sila izginilo iz celotne Staierske in tudi iz Celia. Celie ie zodnie dni voine dozivlialo boli intenzivno kot veeina drugih kraiev v Sioveniji. V mesto so se nagnetle bezeee nemske, eetniske, ustaske in druge enote, ki so se skusale resiti z begom proti severu, v Avstrijo, kier nai bi se predale britanskim enotam. Z nemskimi oblastmi sprva ni slo vse gladko, sai so elane okrainega odbora OF vzeli zo talce in iih zostrazili na dvoriseu magistrata. Predati se niso hoteli ustasi, ki so v Celje prisli 7. maia, zato sta na zohtevo predstavnika 4. operativne cone v Celie prispela dela Kozianskega in Kamnisko-zosavskega odreda. Boji z ustasi so potekali v vsei sirsi okolici Celia, ustaske enote, ki so se prebiiale proti Veleniu in naprei, pa so grozile, da bodo Celie pozgale, ee iim ne bo omogoeen prost prehod. Zaradi takih razmer ie vodstvo 4. operativne cone v Celje (in nato v Oravograd ter Maribor) poslalo veeino Siandrove in Zidanskove brigade, na pomoe pa ie (potem ko ie bil osvoboien Maribor) prisel tudi en batalion Prekmurske brigade, ki se ie v Grobelnem spopadel z ustasi, iih premagal, nato pa nadalieval pot v Store in v Celie. V samem mestu so poleg enot kamnisko zosavskega odreda in Siandrove brigade delovale tudi lokalne enote Narodne zoseite, ki so razorozevale sovraznike in varovale gospodarske obiekte ter drugo premozenie. Vodstvo 4. operativne cone je s sibkimi silami uspelo sovrazne enote deloma razoroziti, deloma pa z zoporami (pomembna ie bila zlasti tista pri Oravogradu) ustaviti ali upoeasniti njihov beg, hkrati pa so partizonske enote in enote Narodne zoseite ustvariale moznost zo prevzem oblasti. 10. maia 1945 ie generalni stab Jugoslovanske armade obiavil, da ie Celie osvobojeno, eeprav so v okolici se diviali veeji boji. 12 . maia sta celisko obmoeie dosegli naiprei 11. in 5. divizija 1. armade JA, nato pa se 16. diviziia 3. armade. Jugoslovanske armade so veeino nemskih in kvislinskih enot nato zoiele in razorozile se na slovenskih tleh, Ie del pa se ie uspel prebiti do Koroske in se predati britanskim enotam. 13. maia 1945 ie bila v Celiu prva veeia proslava osvoboditve W e 0 nel1lski monjsini na Siovenskem in vzrokih zo njeno izginotje po drugi svelovni voini glei ie omenjeno studiio "Nemci« no Siovenskem, Duson Necak (ur. in vodia projekla), Znanstveni insfituf Filozolske fakultete Ljubljana, 2002, druga izdaio. 9 Aleksonder Zitek, Kratek oris slrukture in delovanja Stoierske dornovinske zveze na celjskem v letihl941 do 1945, Celjski zbornik 1993, str. 266. '0 Vee ° tern: Nov no Siovenskem (v ee ovtoriev), Ljubljono 1978, sfr. 997-999; Konec druge svetovne voine v Jugosloviji lur. Duson Biber), Boree st. 12, 1985; Miroslav Sliplo'lsek, Siollcirovo brigodCl. Kniiznica 196 PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOUCILETA 1945 Spominski vir osvoboditev Celja opisuje takole: »Na hisoh v Celju so vihrole nose zostove. No dvoriscu mogistroto je vrvelo nemskih zbegonih vojokov, oboroienih ustosev, cetnikov in drugih. Ie popoldne 8. mojo so Nemci izpustili clone okrojnego odboro. Ti so ods/i v okolico mesto. Trgovine, tovorne, ieleznisko postojo, mostove, sklodisco hrone v 5podnji Hudinji so stroiile enote Norodne zoSCite, ki jo je vodil Ivan Veber. Urodno kopitulocijo je bilo objovljeno v noCi od 8. no 9. mojo 9. mojo 1945 se je od Rogoske 510tine in Kozjonskego po do Vojniko in Tehorij vila vec kot 250 OO-g/ovo mnoiico vojske, civilnego prebivolstvo, vozov, iivine itd. istego dne so poveljniki vseh vrst sovroinikovih enot pris/i v pisorno mogistroto in zohtevo/i, do jim Milico do portizonsko potruljo zo spremstvo po portizonskem ozemlju, no poti v Ljubljono. Tom se bodo predo/i ong/o-omeriski vojski. Ko so spozno/i, do je tudi v Ljubljoni portizonsko vojsko, so postovili drugo zohtevo. lose so zohtevoli celjske vojosnice in druge objekte. Grozili so, do bodo poigo/i in unicili Celje, ce ne sprejmejo njihovih zohtev. losedbo vojoskih objektov v Celju in nostonitev Nemcev v mestu ni pris/o v postev, ker mesto niso mog/i spremeniti v toborisce zo vojne ujetnike. loto so se dogovorili 0 rozoroiitvi in umiku iz Celjo. Kolone, ki so prihojole 5 Kozjonskego, So preusmerili no Vojnik, proti Vitonju in Mislinjski dolini. 9. mojo zvecer so pris/i v Celje nekoteri ciani OK KP5 zo Celje in ciani stobo 4. operotivne cone. lidonskovo brigodo, ki je 10. mojo 1945 vkoroko/o kot prvo enoto nose vojske v Celje, je prebivolstvo sprejelo z veseljem in cvetjem. Se isti don zvecer je no ieleznisko postojo v Celje prispe/o tudi Prekmursko brigodo (t. botoljon) . Nekotere enote 55 in ustosi niso hoteli odloiiti oroijo. PreobloCili so se v civilne obleke, vdiroli v hise, ropoli v Celju in okolici. 12. mojo zjutroj je v Celje vkoroko/o 2. divizijo in zo njo se isti don 5. divizijo 3. ormode. Do 15. mojo so enote teh divizij dokoncno rozoroiile okupotorjo in se usmerile proti ovstrijski meji.« II Kaoticna situacija, ogromno stev ilo Ijudi, ki so v zodnjih dneh vojne in prvih dneh po njej sli skozi Celje a li se vonj vrocali (izgnanci, internironci in drugi), vsesplosno pomanjkanje hrone in pomanjkljiva higiena so mesto in okolico izpostavili nevarnosti razlicnih epidemij. To je bila prva ve lika preizkusnja zo organe, ki so prevzemali oblast, predvsem pa zo zdrovstveno sluzbo, ki je izziv uspesno prestala. »l mocno preventivno okcijo je uspelo zdrovstveni oblasti v Celju prepreCiti vecjo epidemijo pegavice, griie in podobnih obolenj v svojem okroiju. Hkroti po so skozi to okcijo vzpostovili mocnejsi stik 5 kroji (oziromo njihovimi zdrovstvenimi kodri) in svojo regijo nosploh, kor je kasneje koristilo pri orgonizociji siroke jovne zdrovstvene mreie no Celjskem.« 12 Nova formalna oblast je izslo iz organov Osvobodilne fronte, to je iz Okrajnega odboro OF Celje-mesto, ki je bil ustanovljen jeseni 1944, nato po obnovljen spomladi (marco) NOV in POS, Ljubliana 1971, sIr. 685-689; Mirko Fajdiga, Zidansko'la brigado, Knjiznica NOV in POS, Liubljana 1975, sfr, 685,-698; Tone Ferenc, Druga svefovna Yoina v Evropi se jc koncalo v Sioveniii: ob petdeseflofnici bridkega porow si l osi in veli eastne zo vemiske zmagc. Prdernov koledor, Ljubljana 1995, sfr. 87-101; isti O'/tor: Priprave no kOllec vojne, obiovljcna v: Siovenijo v lefu 1945 (zbornik referatov), Zvezo zgodovinskih drusfev Siovenije, Ljubljana 1996, str. 7-36, Glej fudi: Hedvika Verhovsok, Dela KP in OF no obmociu OK KPS Celje od aprilo 1944 do osvoboditve, Celjski zbornik 1986, sfr 159-175. 1: Miliea Molek GablOvec, doniea O K KPS Cel ie, objovlj eno v: Bitko , kokot, zivljenje dolgo, COllkorjovo zolozba Ljubijollo 1978, str, 669-671. :2 Sovino Cetina Zuraj, Mestne funkcije Celja v lub gospodarskego in polificnega raz'loio v pi',i poloviei 20. stoletia, mogistrsko nologa, Ocldelek zo zgodovillo, Filozofsko fakulteta Ljubliono 2003, str 66, 197 BOZO REPE ---~- Nemci se umikajo skozi Celje, maj 1945. 198 L-______PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOLICI LETA 1945 1955. 13 Vodstvo narodnoosvoodilnega gibanja v Sioveniji se je na novo ureditev zacelo sistematicno pripravljati kmalu po drugem zasedanju AVNOJ-a novembra 1943, ko so v grobem postali jasni obrisi nove jugoslovanske d,-lave, Siovenija pa je v njej postala ena od federalnih enot (kasneje republik). Spomladi 1944 je bila zacrtana tudi nova teritorialna ureditev Siovenije (ki se je sicer kasneje zelo pogosto spreminjala). Predsedstvo SNOS je 21. maja 1944 sprejelo odlok 0 krajih in okrozjih ter njihovi politicni oblasti (narodnoosvobodilnih odborih) in na tej podlagi je bilo celjsko obmocje upravno razdeljeno na okraja Celje-mesto in Celje-okolica. 14 Te, 5e provizoricne odlocitve, je septembra 1945 dopolnil lakon 0 upravni razdelitvi federalne Siovenije, ki je bil sprejet septembra 1945. 15 Nova oblika upravnih enot, ki je bila vpeljana po vojni, sprva ni poznala obCin, pac pa je uvedla kraje, (in v mestih) cetrti ter okrozja, od predvojne ureditve pa so se ohranili okraji (prej t. i. srezi). Celje je tako v obdobju, ki ga obravnavamo, postalo sedez okrozja Celje, okraja Celje-mesto in okraja Celje okolica. 16 Administrativne (re)organizacije, ki jih je Celje dozivljalo v mesecih po drugi svetovni vojni (seveda pa tudi prej in kasneje), so odsevale zeljo novih oblasti po cim bolj ucinkovitem obvladovanju polozaja, kar pa v zgodovini Celja vse od srede 19. stoletja dalje - 5e posebej z ozirom na njegovo nacionalno me5ano strukturo prebivalstva - ni bilo nic posebnega. 17 Tisto, kar so vnesle nove oblasti, je bila razredna komponenta, ki je povsem nanovo pregnetla socialno strukturo mesta. Ze v pripravah na osvoboditev je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja zavzelo stal i5ce, da na obmocjih, kjer so narodnoosvobodilni odbori 5ibki ali pa jih sploh ni, prevzame oblast vojska. Odbori OF naj bi prevzeli oblast Ie na obmocjih, kjer ni narodnoosvobodilnih odborov in/ali ni mozno vzpostaviti voja5ke oblasti. lato je bilo sprva doloceno, naj bi oblast na Celjskem prevzela vojska, potem pa je bil nacrt zaradi JJ Vzpostovitev oblasti, voliive in uprovno-polilicne spremembe v Celiu in okolici po',zemom po ohronjenih zopisnikih, porocilih in drugih grodivih okrojnih komiteiev KPS in okroznih komilejev KPS Celie-mesto in Celi e okolica (ARS, dislacirona enola I, Okrorni komite ZKS Celie) tel' po: Janko Ororen, Oris sodobne zgodovine Celio 1941-1979, Celjski zbornik 1980; Rolanda Fugger Germodnik, Prvi koroki v svobodi, Celiski zbornik 1984; Milko Mikolo, Razvoj oblosli no obmociu Celio 1945--1954, Celiski zbornik 1985; isli ovlor, Mestni liudski odbor Celie 1945-1954, Zgodovinski orhiv Celie (Inventarji 1), Celie 1987; Hedviko Verho{sek, Delo KP in OF no obmocju OK KPS Celje od oprilo 1944 do osvobodit'le, Celish zbornik 1986; Razvoj meslo Celio 1945-1963 (vodic po stolni rozslovi), Celie 1988; Bronko Goropevsek, Nose poti; 50 lei Novego tedniko : p.vih 50 lei - od Nave poti do NO'lego ledni ka, Celie 1995; Tamara Kolarie, Voliivc v okmJu Celie mesto v obdobiu 1945-1951, diplomsko no1090, Ped090sko fokulleio Moribor 1994; Franc Mcjcen, Uprovnopolilicni rozvoi celiskego obmociCi od osvoboditve leto 1945 do uvedbe komunCilnegCl sisiemCi 1955, diplomsko nCilaga, Pedogosko fakulleto Moribor 1998; StonislavCl Ferianc, Volitve v norodnuosvoboclilne odbore 5. avgusta 1945, okraj Celie-mesto, diplornskCl naloga, Pedogosko fokulteto i'-Aoribar 1999· Sovina Celina Zurai, Mestne funkcije Celia II luti gospodorskego in polilicnego rozvaia v prvi polovici 20. slolelio, mogistrska naloga, Oddelek zo zgodovi no, Filozofsko fakulteto LiubljonCl 2003. I' Uradni list SNOS sl. 2, leto 1944. 15 Umdni list SNOS in Norodne vlade Sioveniie sl . 33, 8. 9. 1945 (do delnih spremernb, ki po w 10 obrovnavo niso bislvene, ie prislo v zacetk u leta 1946). '0 0 vseh nodolinjih spremembah glei Bozo Grafencluer, Lokolna somouprovo no Siovenskem. Teritorinlno organizacijske strukture, Prallno fakultela Moribor, 2000. ;j Ve e 0 tem 91ei Janez Cvirn, Trdniavski trikotnik, Obzarjo Maribar, 1997. Glej tueli deia islego avlorjo in dru90 literaturo v monografiji »Nemci" no Siovenskem 1941-1955 (u •. Duson Necak, Znonst'feni institut Filazofske fakullete v Liubliani 2002, drugCl izdoja) 199 BOZO REPE razmer deloma spremenjen . Novo oblast so seveda predstavljali Ijudje, ki so izsli iz narodnoosvobodilne borbe. Sprva (od 9. maja 1945 do volitev 5. avgusta 1945) je bil to na mestni ravni okrajni odbor OF Celje-mesto z raznimi odseki, 18 ki ga je vodil sekretar Martin Klancisar (Nande), 19 ko je postal komisar pri komandi mesta, pa ga je zamenjala Milica Molek Gabrovec (Lenka). Okrajni odbor OF Celje-okolica je vodil sekretar Marjan Zagar, nato pa Siavo Cernelic.20 Na nizjih ravneh so organe oblasti predstavljali krajevni in cetrtni odbori OF. Ze od zacetka je med okrajnim komitejem KPS za Celje in okrajnim odborom OF obstajala tesna povezava. »Kar pet od sestih c/anov okrajnega komiteja je bilo hkrati v sestavu okrajnega odbora OF.« 21 Kljub navedenim personalnim povezavam pa je danes ze skoraj stereotipno stalisce, kako je »partija« (KPS) iz ozadja obvladovala vse, OF pa je bila Ie njena »ekspozitura«, precej posploseno, kar ve lja tudi za celjsko obmocje. Tok odnos se je oblikoval postopoma v naslednjih letih, se posebej za leto 1945 pa porocila kazejo, da gre za nekaksno skorajda stihijsko stanje, v katerem so med sabo Ie delno povezane centre moci predstavljali vojska, Ozna (ta s partijskimi organi in organi oblasti skorajda ni sodelovala), 22 organi OF in organi Ijudske oblasti. Se v zacetku leta 1946 je bilo v Okrajnem komiteju KPS Celje-mesto Ie 222 komunistov, 23 ki niso mogli obvladovati vsega, mnogi pa bodisi zaradi gorece angaziranosti in stevilnih funkcij bodisi zaradi premajhne »izgrajenosti« niso znali vzpostaviti »pravih« hierarhicnih razmerij med posameznimi organizacijami in organi in so verjel i v OF kot tisto mnozicno organizacijo, ki ji pripada resnicna oblast. Pa rti jski organi so tako npr. steli za napako, »da so ciani Okroznega Komiteta delali po OF liniji.« 24 ;8 Financni, persanalni, informacijski in propagandni, stanovanjski, grodbeni, promefni, vojaski, stanovanjski, prosvefni odsek, odsek za narodno imovino, za kmetijstvo in gozdarsf'lo, za notranje zadeve, ZCl trgovino in pteskrbo, socialno skrbslvo in Ijudsko zdravstvo, za ugofavljanje vojnih zloCinov ter 5e nekateri odseki. 19 Okrajni odbor OF Celje-meslo so sesfavljali: KlanCisar Matiin (Nande) ._. sekretar, Zagar -Milovanovic Ivanka - organizacijska sekretarka, Gorensek - Cvar Danica (Vlasta) - sekretarka Zveze slovenske mladine, Anka - referentka za finance, Brglez - Dob,·ino Milena - sekretarka Siavenske profifasisticne zenske zveze, Krusic Vera -- referentka za socialna skrbstvo, Kamericki Drago (Aljosa) -. nocelnik odseka za prehrano, Anton Senica (Boris) - nacelnik odseka za ugotavljanje zlaCinav, Bobovnik Miso - nacelnik odseka za upravo narodne imovine, Janka Sfrukelj (Hary) - TOI, Preseren -referenf za obnovo, Jovanav - predstavnik Delavske enotnosti. ?O Orozen, Oris sodobne zgodovine Celja, sfr. 61. 2; Rolando Fugger Germadnik, Prvi koraki v svobodi, Ce\iski zbornik 1984, str. 66. n Ze no zacefku ovgusta 1945 je bila izrazena zahfeva: "Takoi ie Ireba odpravili neprovilne odnose med OZN-o in Komileli! Povezali OZN-a s Komileli. Vsak dan KP mora biti OZN-ovec.« {porocilo a seii Okroznego Ko miteta KPS Celje dne 6. VIII. 1945, ARS, dislocirono enota I, skalla 37. Konec leta (5. 12 . 1945) po je Okrozni komife Celje Centralnemu komiteju KPS med drugim poroeal naslednje: "Parliia v OZNI ie tudi precei olopela, ne toliko kar se lice organizaci;e, lemvee fa zadeva zaves!. Ravno radi leg a se culi pri posameznih orgonih navelieanos! dela, ki je sedai ukrojeno skora izkljucno no sislemu vojaske discipline. Sehe!ar partijske orgonizacije okrazne OZNE ni odgovarjol, ker skoro ni holel vzdrtevali konlaklo Z okrozn im komilelom, lemvec so vse, 5e celo porliisko c!clI1arino upravl;oli po lirlJii OZNE. Posledica vsega lega je bilo, do ni OZNA skora nikdar inforl11iralo portije a ZCldevah politicnega karaklerjo, ki bi pOI liji zelo prov prisla za upravljonje s polozajem. Tudi sam ohozni nace/nik ie kozal prelirane znoke osamosvoiilve ... « (ARS, dislocirana enota I, fond Okrozni komife ZKS Ceije, skaflo 37). ,3 Zapisnik seje Okrojnega komiteja KPS Celje-meslo, 17 . 2. 1946, ARS, dislocirana enota I, Fond Okrajni kom ile ZKS Celje. 2' Porocilo 0 seji Okroznega Komifefa KPS Celje dne 6. VIII. 1945, ARS, dislocirana enota I, skalla 37. 200 PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOllCilETA 1945 I. okrozna manifestacija V Celju, 28.5. 1945. 201 BOZO REPE Skupscina se je konstituirala 12. avgusta 1945.30 Pri MLO so delovali razni odseki 3 1 in komisije (med pomembnejsimi so bile KUNI - Komisija za upravljanje narodne imovine, komisija za zaplembe in mestna planska komisija). V letu 1946 in kasneje so bile ustanovljene tudi direkcije, ki so upravljale z mestnimi podjetji. Taka struktura oblasti se je ohranila do leta 1952, ko je z uvedbo samoupravljanja in z decentralizacijo prislo do vecjih reorganizacij, med drugim tudi do uvedbe zbora proizvajalcev. Za federalne volitve v ustavodajno skupscino Demokraticne federativne Jugoslavije 11. novembra 1945 sta bila volilna okraja Celje-mesto in Celje-okolica zdruzena v en volilni okraj. Te volitve so potekale po zveznem volilnem zakonu, sprejetem na 3. zasedanju AVNOj-a oziroma zacasne narodne skupscine avgusta 1945 v Beogradu, ki je bil glede odvzema volilne pravice natancnejsi kot odlok SNOS, volilni spiski pa so bili kljub temu tudi v Celju se vedno precej pomanjkljivi. Volilnih upravicencev je bilo skupaj 13.649, glasovalo jih je 13.390, to je 98,1 %, kandidat okrozne kandidatne liste za zvezno skupSCino, domacin Franc Leskosek - Luka (predvojni sindikalist in eden od vodilnih revolucionarjev) je v Celje-mestu dobil 12.366 glasov, skrinjica brez liste pa 1034. Na federalni kandidatni listi za skupscino narodov je kandidat Josip Vidmar, knjizevnik in predsednik SNOS-a dobil 12.379 glasov, skrinjica brez liste pa 985. Nekoliko nizji rezultati so bili v Celju-okolica. T u je od 52 049 na volisca prislo 50.534 volilnih upravicencev (97,04 %), za Leskoska jih je glasovalo 45.986 (91 %), za skrinjico brez liste pa 4548 (9 %). Vidmar je dobil 45.481 glasov (90 %), skrinjica brez liste pa 5035 (10 %) 32 Zadnja volilna faza v casu prevzema oblasti so bile volitve Ijudskih odposlancev v ustavodajno skupscino LR Siovenije oktobra 1946. Na volitvah sta nastopala po dva kandidata s svojima namestnikoma. V Celju-mestu, razdeljenem na dye volilni enoti, sta v prvi volilni enoti zmagala Franc Leskosek in njegov namestnik Jakob Draksler proti Fedorju Gradisniku (Iekarnarju) in namestniku Francu Zganku (k ljucavnicarju), ter Boris Kidric (zvezni minister za industrijo) ter namestnik Franc Popit (sekretar okroznega odbora OF Celje), ki nista imela protikandidata. V drugi volilni enoti so zmagali Ivan Ocvirk, Rudi Hribar, Joze Lampert, Peter Stante, Milica Gabrovec, Joze Brilej in Alojzij Lesnik proti protikandidatom Ivanu Vodovniku, Stefanu Trobisu, Alojziju Korenu, Alojziju Zupanku, Albinu Zupancu, Ivanu Zdolsku in Cenku Jancicu. Vsi kandidati so bili preverjeni kadri in privrZenci narodnoosvobodilnega gibanja in novih oblasti, na vseh volitvah, tako lokalnih kot republiskih in zveznih, pa so kandidate predlagale druzbenopoliticne organizacije. Tako kot predstavniska in izvrsna se je po vojni zamenjala tudi sodna oblast. Sprva civilna sodisca niso delovala, med majem in septembrom 1945 so kazensko sodstvo opravljala vojaska sodisca in sodisca narodne casti (ta so prenehala delovati 25. 30 Za predsednika je bil izvalien, kat ze omenjeno Vladimir Mocnik, ZCI podpreclseclnico Emilijo GC1brovec, ZC1 tal'lika Hinko Komnikar, ZCI odbornike po Cilensck Rudi, lesek Simon, Dobrotinsek Anton, ing. Strukeli Janko, Komericki Drago in Jost Mclhior (ZClpisnik I. zaseclan ja okrojnc narodne skupsCine za mesto Celje, ki se je vrsila dne 12.8. 1945 ob 16 uri v poslopju Okrajnega narodnega odboro Celie-mesto (Objavlieno v Mikola: mestni Ijudsko oelbor Celje 1945-1954 str. 12-13). 3; Finanen; odsek, gospoclarski odsek, odsek za trgo'lino i!l preskrbo, odsel ZCI clelo, oelsek zo sociolno skrbstvo in Ijudsko zelrovstvo, prosvetni, groelbeni, sianovonjski odsek. 37 Novo pot 51. 19, 16. november 1945. 204 PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOLICllETA 1945 Sodni proces proti okupatorievim sodelavcem V Ce1iu, 12 . 7. 1945. 205 BOZO REPE avgusto 1945).33 Od jeseni dolje sta v Celju delovali Okrozno sodisee v Celju (s podrejenimi okrajnimi sodisei v Gornjem gradu, Siovenskih Konjicoh, Smarju pri Jelsah, Sostanju in Trbovljah) in Okrajno sodisee v Celju, ki je bilo pray tako podrejeno okroznemu. Stalne sodnike in sodnike prisednike Okrajnego sodisea v Celju so izvolili odborniki skupsein okrajnih narodnoosvobodilnih odborov Celje-mesto in Celje-okolica 12. in 30. avgusta, na prvih zasedanjih. Sodnike Okroznega sodisea v Celju je imenoval Okrozni odbor OF Celje no svoji seji 22. ovgusta 1945. V kasnejsih letih je tudi sodstvo dozivelo vee reorganizacij (leta 1949 je bilo Okrozno sodisee v Celju ukinjeno in je preslo pod pristojnosti Okroznega sodisea v Ljubljoni, deloma tudi Okroznego sodiseo v Mariboru, leta 1951 pa je bilo znovo ustanovljeno). Proces agrarne reforme in nato nacionalizacije je v Celju potekol gladko, soj so veeino premozenja no osnovi patriotiene nocionolizacije lohko podrzavili ze v letih 1945- 34 1946. V Okroju Celje-okolica je bilo po zakonu 0 agrorni reformi rozloseenih okrog 8500 hektorov zemlje (kaksnih 500 zemljiskih posestiL od tega dobrih 13 % veleposestev, dobra 2 % zemlje bank in podjetij, 5,39 % cerkvene in somostanske zemlje, 12 % zemlje nekmeekih lastnikov, 2,41 % zemlje velikih kmetov, vse ostalo (skoraj 63 %) po z zaplembomi. Kot je leta 1948 poroeal portijski sekretar, so jo zaplenili »I;udem, ki so sodelovali z okupator;em. Ti I;ud;e so bili v veliki veCini vaski magnati, ki pa so se veza/i na okupator;a rodi svo;ih rozrednih interesov. Taka ;e bila pot burzoazi;e povsod v drzovi, taka ;e bila tudi pri nos, to ;e pot nacionolnega izda;stvo.« 35 Po istem viru je bilo od celotnega ograrnego sklodo 70 % gozdov, ki so ostali v drzavnem sektorju, od obdelovalne zemlje po je je ostolo v drZovnem sektorju 46 %, zadruge so je dobile 11 %, agrarni interesenti pa 42,4 %. Se istega leta (1948) pa se je zaradi informbirojo tudi no Celjskem zaeela kolektivizacijo, s katero naj bi dokozali, do jugoslovansko portijo ne dopusea »kapitalisticnih elementov na vasi.« Kmete, ki so komoj dobili zemljo, so silili, naj jo dajo v zodruge. Podoben proces kot ograrno reformo se je zgodil tudi z nacionolizacijo, kjer je bilo med leti 1945 in 1948 zajeto predvsem premozenje oseb nemske narodnosti in premozenje nemskega rojha ter njegovih drZovljonov, to je priblizno 350 gospodarskih podjetij oziromo preko 70 % vseh industrijskih podjetij. Enega od industrijskih simbolov Celjo, T ovarno emojlirane posode, so v upravo predstavnika Ijudske oblasti prevzela ze 10. maja 1945,25. maja je ministrstvo za industrijo imenovolo novega uprovitelja (inzenirja Riharda Pompeto), lastnik tovarne inzenir Moks Adolf Westen pa je zapustil drzavo in se no koncu nostonil v Argentini, kjer je tudi umrl. Ob koncu vojne se je v tovarni organizirolo Narodna zaseito, ki je imelo nologo, do prepreei unieenje tovorne (podobno je bilo tudi v vseh drugih veejih industrijskih obratih v CeljuL lostnik Westen 30 Vee 0 povojnih sodnih procesih glej: Bozo Repe, Povoini sodni pracesi, objavqeno v zborniku Povojna zgodovina no Siovenskem, Koroski pohaiinski muzej, Sioveni Gradec 1992, str. 54-63; Je ra Vodusek Stmic, Prevzem oblosti, Cankmieva zalozba, Ljubljano 1992, za ceqsko obmoi'.ie po Milko Mikola, Sodni procesi no Celiskem 1944-1951, Celie 1995. 34 Vee 0 tem: Milko Mikola, Nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij no Celiskem, Celiski zbornik 1991, stl". 139-156. 3::; Referat sekretarja no partijski konferenci Celje-okolica 1948, material pl"edkongresne okrajne partijske kanference Celie-okolico, ARS , dislocirona enota I, fond Okrozni komite ZKS Celje. 206 PR EVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOLICl l ETA 1945 pa je na zahtevo OF in KPS pri nemskih oblasteh uspesno posredoval, da so industrijska podjetja v Celju ostala neposkodovana a6 »l razlastitviio proti-driavnih in proti-liudskih elementov se ie nenehno krepil in utrieval drzavni sektor. Z naciona/izaciiami pa se ie tako razsiril in oiaca/, da lahko potom zadruznega sektoria usmeria vse gospodarstvo nasega mesta. « 37 Celje je bilo od 10. novembra 1944 do 5 . aprila 1945 kar sestnajstkrot bombardirano, vendar industrija ni bila zelo prizadeta. Kljub temu pa je bila zaradi posledic vojne, pomanjkanja financnih sredstev, surovin in sibke strokovne delovne sile dalec od predvojne proizvodnje. Huje kot z industrijo je bilo s stavbami (42 porusenih, 456 poskodovanih). »Mesto se ie poskusa/o izkopati iz rusevin, pri cemer so v prvi vrsti rocunali na prosotvolino delo, z/asti m/adine. Celiska m/adina se ie izkazala . Za suti so bili iarki v okolici Celia, odstranieni bunkerii, oc;scene struge.« 38 Obnovitvene zadruge so s prostovoljnim delom in posojili uspesno obnovile mesto. Celje je naglo roslo v regionalni center, kljub vojnim izgubam in izgonu folksdojcerjev se je nenavadno hitro povecevalo stevilo prebivalstva (po stetju leta 1931 18.000 prebivalcev, leta 1945 ze okoli 20.000 prebivalcev), kar je povzrocalo hudo stanovanjsko krizo ter se dodatne tezave z oskrbo, ki so jih oblasti sku sale resevati s prisilnim odkupom in zivilskimi nakaznicami. Politicna organiziranost se je v naslednjih mesecih in letih polagoma zlozila v deloma nacrtovano, deloma pa improvizirano strukturo Ijudske oblasti. Njen sestavni del so bile poleg KPS mnozicne (kasneje druzbenopoliticne) organizacije. V OF (kasneje Ljudsko fronto) je po za cetnem obotavljan ju39 vstopila vecina Ijudi, tudi kar nekaj duhovnikov, v sindikatu je bilo ob zacetku leta 1946 91 % delavcev40 (v industrijskem Celju je to pomenilo vec kot 55 % prebivalstva), po zacetnih tezavah sta svojo vlogo v sistemu dobili tudi zenska in mladinska organizacija. Revolucionarnemu valjarju na gospodarskem in politicnem podrocju je sledilo organiziranje solstva (Celje je v naslednjih letih postalo pomembno izobrozevalno sredisce) in Ijudske kulture. Agitacijsko propagandna komisija (agitprop) je s studijskimi krozki, roznimi oblikami mitingov (t. i. partizanski veceri), stenskimi casopisi in drugimi kulturno-propagandnimi oblikami skusala angazirati Ijudi tudi na kulturnem podrocju ter jih usmeriti v novi cas egalitarnosti. Preko krojevnih Ijudsko-prosvetnih svetov, v katerih je »dobila Partiia /. . ./ mocan klin «,41 so politiki preprostim Ijudem skusali odpreti novo obzorje socialno provicnejsega sveta, ceprav jim je za velike podvige primanjkovalo kadra. Se leta 1948 sta bila med 21 reziserji Ie dva partijca, od 47 knjiznicarjev 6, od 15 pevovodij pa 4 42 Kljub tezavam se je Ijudska kultura krepila. Ceprov so se agtipropovci pritozevali, da Ijudje slabo berejo (zlasti cez poletje), da ni dovolj knjig (kar '" Janko Orozen, Tovorna emailirane po~ode v Celju (1894--1945), Celiski zbornik 1975-1976 sir. 399. 37 Referol sekretario Okrainego komilcto KPS Celie-mesto, ki go ie imel no okroini porlijski konferenci v Cellu 12. junijo 1948 ob V. kongresu KPS, ARS, dislocirono enola I, fond Okrolni komite Celie 1948. 3[, Rolonda Fugger Gennadnik, pryi koroki v s'lobodi, Celjski zbornik 1984, sir. 71 in 72. ",' »Ponekod gfedo;o fjud;e vpis v OF 5 preceisn;o rezerviranost;o, ozironlo go prirnerja;o »)/-feill1olbullciu.,( lPorociio okrainega kornitcia KPS Celie-oKolica Okroznemu komiteju KPS Celje, oklober 1945, ARS, dislocirano enoio I, fond Okrozni komile ZKS, leto 1945, skotlo 37). IQ Zapisnik seie Okr. Kom. KP dne 17.2. 1946, /,RS, dislocirano enota I, Okrozni komite ZKS, lelo 1946. , Okrajni komile KPS Celie-okolica, Agit-prop: Leino porocilo zo 1947, Celje, dl e 7. 8. 1948, ARS, dislocirana enoto I, fond Okrozni komita ZKS . ,-. Prav lam. 207 BOZO REPE Zborovanje V mestnem parku, 29. 7. 1945 208 PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOLICi LETA 1945 je bila posledica nacisticnega unlcevanja med okupacijo, a tudi povojne ideoloske selekcije), pa je v okraju Celje-okolica tri leta po vojni delovalo 52 Ijudskih knjiznic, 10 Ijudskih univerz, 21 amaterskih gledalisc, 9 moskih, 2 zenska, 8 mesanih in 12 mladinskih zborov, stiri godbe na pihala in en tamburaski zbor. Razmere v mestnem okraju, ki je imel ze prej moeno kulturno tradicijo, so bile se boljse. Novi druzbeni red po letu 1945 je bil uveden revolucionarno. Svojo vizijo - socialno pravicnejso druzbo je uresniceval no silo, bil je brutalen (tudi zloCinski) do mnogih druzbenih skupin in posameznikov, a tudi delezen pod pore pri veeini prebivalstva, ki je verjela v boljsi jutri . Celje in okolica sta v njem prvie v zgodovini dosegla nacionalno gospodarstvo in po kriznih povojnih letih tudi spodobno gospodarsko in socialno rast. Kuharice v casu, ko so iz Celja tovarisu Marinku in CK KPS posiljali »plomtece in revolucionorne pozdrove«, sicer niso zavladale, v njih imenu so to poceli partijski in drugi funkcionarji, so pa imeli delavci nojbrz vee besede kot kdaj prej in kdaj pozneje. NajbrZ so zoto imeli mnogi pisci - kar se pokaze ze ob beznem prelistavanju Celjskih zbornikov in drugih publikacij, ki pisejo 0 novejsi cel jski zgodovini - do prevzema oblasti leta 1945 vcasih faktografsko-nevtralen, do leta 1990 pa v glavnem afirmativen odnos. Z novo druzbeno spremembo v letih 1990- 1991 so ga nekateri precej spremenili. Ni naloga pisca tega clanka, da ocen juje, ali je 510 zo vp liv casovne distance, nova znanstvena spoznanja, opustitev samocenzure, dolgo zotajevano drugacno ideolosko prepricanje ali kaj drugega. Brez namena po relativiziranju, a z zeljo, da bi brolci dogajanje v Celju leta 1945 morda rozumeli tudi v globljem zgodovinskem kontekstu, naj na koncu zgolj spomnim, da se je eden od cel jskih trgov (podobno pa velja tudi za druge trge in ulice) samo v 20. stoletju imenovol kaj rozlicno: Bismarckov trg (1900), Krekov (1923), zotem Aleksandrov trg oziroma T rg kralja Aleksandro, Bismarckplatz (1941), Titov trg (1945)43 in danes znova Krekov trg. ;~ Metka Plcmk, Imena celjskih ulic in It'go, do leta 1945, Celiski zbornik 1987, sir. 355-3.58. 209 BOZO REPE Bozo Repe MACHTUBERNAHME IN CEUE UND UMGEBUNG 1M JAHRE 1945 Zusammenfassung Der Autor beschreibt in diesem Artikel den Machtwechsel in Celie und Umgegend nach dem lweiten Weltkrieg. Celie erlebte die letzten Tage des Krieges viel intensiver als die meisten anderen Orte in Siowenien. In der Stadt konzentrierten sich auf dem fluchtartigen Ruckzug befindliche Wehrmacht, Tschetniks, Ustascha und sonstige paromilitarische Einheiten, die sich durch Flucht gegen Norden, nach Osterreich, zu retten versuchten, wo sie sich britischen Einheiten ergeben sollten. Die Stadt wurde am 10. Mai 1945 befreit. Die Macht in Celie ubernahmen zuerst die Organe der Befreiungsfront - OF, donn wahlte man reprasentative Organe der Volksmacht, an der Spitze der Stadtvolksausschuss Celie, der eine Bezirks- (spater Stadt-) versammlung mit 55 Ausschussmitgliedern, die unmittelbar fur drei Jahre gewahlt wurden, und einen Exekutivausschuss MLO mit Prasidenten, Sekretar und Mitgliedern hatte. Die Versammlung konstituierte sich am 12. August 1945. Dos System der Volksdemokrotie und donn des Sozialismus wurde in einer Mischung von Begeisterung und Repressionen herbeigefuhrt. Die sozio Ie Struktur der Gesellschaft begann sich sehr rosch zu verandern. Die neue Elite wurde aus fuhrenden Personen aus der Partisanen- und aus der Vorkriegszeitbewegung zusammengestellt, diese stammten meistens aus niederen sozio len Schichten und waren mangelhaft ausgebildet. Agrarreform und Nationalisierung wurden durchgefuhrt. Durch gewaltsame MaBnahmen trennte man die Kirche yom Staat. Der Begriff Burgertum bekam einen negativen Beigeschmack. Dos Schlusselkriterium zur Erreichung einer Position in der Gesellschaft wurde politisch und unsachlich. Eines der neuen Merkmale wurde der Egalitarismus. Eingefuhrt wurde der Kult der physischen Arbeit, gegenseitige Wettbewerbe zur Erreichung der aufgestellten Arbeitsergebnisse, Aufbauschicht. Die politische Organisiertheit stellte sich in den folgenden Monaten und Jahren teilweise aus einer geplanten und teilweise aus einer improvisierten Struktur der Volksmacht zusammen. Ihr Bestandteil waren auBer der Kommunistischen Partei Sioweniens, die am einflussreichsten war auch uberous viele (spater Gebietskerperschaften) Organisationen. Der Organisation OF (spater Volksfront) traten nach anfanglichem legern die meisten Menschen bei, unter anderem ouch einige Priester, in den Gewerkschaften waren zu Jahresbeginn 1946 sogar 91 % der Arbeiter organisiert (im industriellen Celie bedeutete dies mehr als 55 % der Bewohner), nach einigen Anfangsschwierigkeiten bekamen ouch die Frauen- und Jugendorganisation ihre Rolle im System. Der Prozess der Agrarreform und dann die Durchfuhrung der Nationalisierung verlief in Celie reibungslos, denn das meiste Vermegen (mehr als 70 %) konnte aufgrund der patriotischen Nationalisierung bereits in den Jahren 1945-1946 verstaatlicht werden . So wie die Reprasentativ- und Exekutiv- wurde nach dem Krieg ouch die Gerichtsgewalt ausgetauscht. luerst arbeiteten die livilgerichte noch nicht, zwischen Mai und 210 PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOllCiLETA 1945 September 1945 wurde die Strafgerichtsbarkeit von Militargerichten und von Gerichten der Nationalehre (diese wurden am 25. August 1945 aufgelost) durchgefuhrt. Wegen der spezifischen Kriegsverhaltnisse, der groBen Gewalthandlungen uber die slowenische Bevolkerung und der Rolle, welche die deutsche Minderheit (de r sogen . Volksdeutschen) darin spielte, kam es nach dem Krieg zu einer schrecklichen Abrechnung mit der deutschen Minderheit, die aber nicht richtig im nationalen Sinn selektiv war, denn man schrieb die deutsche Abstammung, haufiger aber das "Deutschtum" ouch so manchen Siowenen zu. Der revolutionaren Walze auf dem wirtschaftlichen und politischen Gebiet folgte die Organisierung des Schulwesens (Celie wurde in den folgenden Jahren ein bedeutendes Bildungszentrum) und der Volkskultur. Die neue Gesellschaftsordnung, eingefuhrt 1945, wurde revolutionar durchgefuhrt. Ihre Vision - eine sozialgerechtere Gesellschaft - wurde ouch in Celje gewaltsam verwirkl icht, sie fuhrte eine egalitare Gesellschaft ein, gleichzeitig versuchte sie aber dem Volk moglichst viele Rechte und sozio len Schutz zu gewahrleisten. 211 BOZO REPE Boio Repe THE TAKEOVER OF POWER IN CEUE AND ITS SURROUNDINGS IN 1945 Summary In this contribution, we look at the takeover of power in Celie and its surroundings after WWII. Celie experienced the final days of the war more intensively than most of the other cities in Slovenia. The city was inundated by fleeing German, Chetnick, Ustashi and other units, all trying to save themselves by heading northwards into Austria, where they were to surrender to the British units. On 10 May 1945, the city was liberated. Government of the city of Celie was first taken over by bodies of the liberation Front, followed by elected members of the bodies of the People's Government. The primary of these was the Municipal People's Committee of Celie, which established a district (later a municipal) assembly of 55 committee members, elected directly for three years, and an Executive Committee of the Municipal People's Organisation (MLO) with a president, secretary and members. The assembly was constituted on 12 August 1945. The post-war system of people's democracy, followed by Socialism, was established on a foundation of enthusiasm and repression . The social structure of society began to undergo rapid changes. A new elite arose, comprised of the leaderships of the Partisan and pre-war revolutionary movements, which had predominantly come from the lower classes and therefore were lacking in education. An agrarian reform and the process of nationalisation were carried out and the Church was separated from the state, also by means of violent measures. The concept of bourgeoisie received a negative connotation. The ke y criteria for achievi ng status in society became o ne' s political, not professional standing. Egalitarianism became one of the main new characteristics of society. The cult of physical labour and competitiveness in achieving set working goals, or "shock working", was introduced. Over the next several months and years the political organisation of society gradually crystallised into a partly planned and partly improvised structure of the people's government. It was comprised, in addition to the Communist Party of Slovenia which was the most important constituent organisation, of the organisations of the masses, which later became socio-political organisations. After a period of initial hesitation, the maiority of people ioined the liberation Front, which later became the People's Front, including a number of priests, while 91 % of all workers were already trade union members in 1946. In the industrial city of Celie, this amounted to over 55% of the population. After a few initial difficulties, the women's and youth organisations were also given a role within the system . The agrarian reform, followed by the process of nationalisation, proceeded smoothly in Celie, as the bulk of the private property, over 70%, had been easily nationalised already in 1945 to 1946, on the basis of the patriotic nationalisation act. Just as in the state representative and executive branches of government, change also took place in the iudiciary branch after the war. Initially, the civil courts were not in operation, and military courts and the courts of national honour exercised the penal iustice system. The 212 PREYZEM OBLASTI Y CEUU IN OKOLICi LETA 1945 courts of national honour ceased to operate on 25 August 1945. Owing to the specific wartime conditions, such as the tremendous violence perpetrated against the Slovene population and the role played by the German minority, the so-called "Volksdeutsche", a campaign of retribution was launched against the German minority. This was also by no means selective in the nationalistic sense, as many a Slovene was accused of having German ancestry or even more frequently, of having German affinities. The revolutionary changes that swept over the areas of the economy and politics was followed by the organisation of a people's culture and a new school system , causing Cel je to become an important centre of education over the next few years. The new social order introduced in 1945 was instated by means of revolution. Its vision, that of a socially more just society, was also realised by force in Celje, establishing an egalitarian society, while at the same time attempting to ensure maximum rights and social security for the people. Power also changed hands in the judicature and a campaign of retribution was carried out against the German minority. 213 Mitia Ferenc v v TABORISCE TEHARJE v v IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENIJI 215 MITJA FERENC Izrazi zomolcona grobisca, povoina grobisca, foibe ali izraz prikrita grobisca, ki se ie sedai naiboli uveliavil, so oznaka zo grobisca skupinskih in posamicnih usmrtitev pripadnikov oborozenih formacii protipartizonskega tabora in tudi civilistov ob koncu 2. svetovne voine ter tudi med voino samo. V politicni, publicisticni in deloma strokovni rabi se ie zonie uporablial tud i izraz (mnozicna) povoina grobisca. Iz Koroske do Teharij Britanske enote so sred i maio 1945 zocele iugoslovanskim oblastem s Koroske vracati oborozene pripadnike protipartizonskega gibania in civiliste. Med 18. in 23. maiem 1945 so vrnili okoli 13.000 Hrvatov, od teh okoli 3000 civilistov, med 24. in 26. maiem pa okoli 4000 pripadnikov Srbskega dobrovoliskega korpusa (t. i. lioticevce) ter nekai pripadnikov Srbske drZavne straze (t. i. nedicevce) in cetnikov. V nedelio 27. maio so prisli no vrsto pripadniki Siovenske narodne voiske (SNV), ki io ie no papiriu pred koncem voine ustanovil Siovenski norodni odbor. l Sestavliali so io pripadniki Siovenskega domobranstva, Goreniske samozoscite (Gorenisko domobranstvo), del Policiiskega zbora v Liubliani in nekai cetnikov. Iz taborisca Vetrinie pri Celovcu, kamor so bili internirani, so ph britanske enote vsak dan do vkliucno 31. maio vozile do ze lezniskih postai Podgorie (Moria Elend) in Pliberk (Bleiburg), kier so iih spreiele enote Jugoslovanske ormade in ph z vlaki prek PodroZce in Jesenic ali po Dravograda odpeliale v Jugoslaviio. V celoti nai bi zavezniki vrnili okoli 10.000 oseb, od tega okoli 9500 domobrancev in policistov ter okoli 600 civilistov. Vendor se v virih poiavliaio razlicne stevilke; od 8263 do 11.850.2 Vecina ocen se giblie med 8000 in 11.000 vrnienih pripadnikov SNV. T ransporte iz Podgoria so cez spreiemni taborisci v Radovliici in Kraniu usmerili no skofieloski grad in v osrednie taborisce v sentviskih Skofovih zovodih v Liubliani in nato vecinoma v Kocevski Rog. Iz Pliberka vrniene osebe so vodili prek Sioveni Gradca ali Maribora. Za 27. mai ni podatka, do bi iz Pliberka odsel transport, pac pa so tega dne iz Podgoria odsli se (zodnii?) cetniki in ustasi ter domobranci ter 600 Siovencev - civilistov, pa orozniski in tehnicni batalion ter del staierskega cetniskega odreda 3 Transport, ki ie 28. maia krenil iz Pliberka, sta sestavliala del od okoli 200 civilistov in 2800 voiakov 4. (goreniskega) polka SNV in dopolnilni bata1ion, transport 29. maio pa 3. polk SNV pod povelistvom Maksa Kunstlia. 30. maia ie krenil iz Pliberka 2. polk pod povelistvom Vuka Rupnika, ki po se ie zodnii cas izognil izrocitvi. Tega dne ie vodstvo SNV koncno spoznalo (prve informaciie 0 izrocitvi iugoslovanskim oblastem so dobivali ze od noci s 26. na 27. mai dalie, vendar iim niso verieli), do so ph Britanci prevarali, tako da ie povelinik 1. polka, ki bi moral kreniti tega dne no pot, voisko razpustil. Kliub : Oko!i 40 pripadnikoy Siovenske narodne yojske (SNV) noj bi prek Jesenic prepeljoli ze 24. mojo s prvim transporiom Srbov. ~ The Repatriations from Austria in 1945. COVlgilllnquiry, london 1990, str. 299. 3 Iz viroY ni povsem jOSIlO, oli gre Ie za skupno 600 oseb, izrocenih tego dne (glej: Franc Grum, Stone Plesko, Vetriniska trageciija, Clevelond 1960 (dolje: Vetriniska Iragediia), sIr. 40), oli po za 1300, kot iih noYoio '1ojni dnevnik britonskega 5. korpusa; Boris Mlakor: Sloyensko domobranstvo 1943-1945. UstanoYitev, orgonizocija, icleino ozodie (dalje: ~/dakar, Siavensko clomobranstvol, sIr. 511. 216 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVENUI temu jih je z zadnjim transportom 31 . maja odslo se veliko - po nekaterih podatkih prek 1900ljudi 4 V Siovenj Gradcu so domobrance in civiliste spravili z vagonov in namestili v vojasnici. Organi slovenske OZNE so tu ze izvajali prve delitve in tudi prve likvidacije.5 Transport, ki je iz Pliberka krenil 28. maja popoldne, je zvecer prisel do Siovenj Gradca in nadaljeval pot se le 31. maja skupaj s transportom z dne 29. maja 6 Nalozili so jih na tovorne vagone in z veCkratnimi voznjami pripeljali do Mislinje, kjer se jih je nabralo do 7 2000 (3000 ). Zaradi razrusene proge so pot nadaljevali pes skozi Hudo luknjo do Velenja, kamor so prispeli do mraka oz. noCi. Okoli 4. ure zjutraj so jih znova nalozili na tovorne vagone in odpeljali do Celja, kamor so prispeli 1. junija zjutraj. Nekaj jih je voznjo, predvsem pa hojo, izkoristilo za beg, saj strazarji (vecina omenja srbohrvasko govorece vojake) niso bili posebej pazljivi. T ako je na tem odseku uslo nekaj domobrancev, med njimi npr. Vinko Levstik in poveljnik 3. polka Maks Kunstelj.8 Transport, ki je iz Pliberka odpeljal 30. maja, je sel po drugi poti, prek Maribora. Pripeljal pa je v Celje 31. maja zjutraj, torej en dan pred transportom, ki je odsel 29. maja. Tudi transport z 31. maja je peljal prek Maribora. Od Dravograda so jih spremljali pripadniki slovenskega Knoja 9 Preziveli opisujejo, da se je odnos do njih spremenil, ko so jih v Celju sprejeli pripadniki slovenske Ozna in Knoja, kjer se je zacelo pretepanje in ponizevanje. IO T u so ze zaceli odbirati oficirje, podoficirje in duhovnike. 11 Slediia je pot do nekaj kilometrov oddaljenega taborisca Teharje, vzhodno od Celja. Taborisce Teharje Do kraja, kjer je bilo taborisce Teharje, nas pot pripelje po cesti iz Celja proti Rogaski Slatini, mimo Cinkarne do krizisca v zaselku Selce. Pri kazipotu Teharsko grobisce zavijemo levo proti Bukovzlaku in Proseniskemu. Po nekaj manj kot 2 km zavijemo desno mimo komunalnega odlagalisca na parkirisce. Med 2 . svetovno vojno je bil tu nemski center za predvojasko vzgojo. Do konca maja 1945 so ga spremenili v zbirno taborisce. 12 Kdo ga je izbral, ni mogoce reci. Po vsej 4 Drcariev dnevnik, Vetriniska lragedija, str. 40, navaia 500 vmjenih lega dne, britanski vir po 1950, sai ie po vsej verietnosti tudi iz Podgoria odpeljal se en transport; Mlakar, Siovensko domobranstvo, sIr. 510, 511. Za 31. maj se navajo ludi stcvilo 2700; Franc lianee, Odprtl grobov;, IV, Buenos Aires 1971 (dalje Iranee, Odprti grobovi IV), Dokument sl. 150, str. 85. s lianee, Odprti grobovi IV, sIr. 93 . .\ Jote Ceror, Iii skozi Teharje in osloli ziv , ZoveZCI, 2000, st. 37, str. 52-54. , IIanee, Odplti grobovi IV, pricevonje Slovka Smolela, sir. 207. B Zo resn;cni konee vojne (film), iziava Vinka Levslika; Frane Izanee, Odprt; grobovi II, Buenos Aires 1970 (dalje: lianee, Odprt; grobovi II ), sir. 89, 90, dok. st. 27. 9 Zdenko Zavadlav, Iz dnevniskih zapiskov mariborskcga oznoveo (izbrani listi), 1. del: leto i 945, Maribor 1990, str. 45,46. 10 Pol; eijska uprava (dalje PU) Celje, Uradni zoznomek (dalje UZ), Joze Grdadolnik, 10. 10. 1997. ; I PU Celie, dopis Marijona Velikonie, PU Celje, 10. 6. 2000. 1~ Glede no do pis oddelko Ozne za okrozje Celje centrali v Ljubljano 30. mojo, v kalerem spra sujejo, karn nai dostavijo ;z Pliberka v Sioven i Gradee vrniene siovenske domobranee, ie moe domnevati, do taborisce no Tehariah konee maio 5e ni bilo ureieno ;n namenjeno za spreiem; ARS III, OZNA za Siovenijo, Odclelek zo okrozie Celje. 217 MITJA FERENC Taborisce Teharje med vojno. 218 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVENU I verjetnosti je vplivalo dejstvo, do je z ze zgrajenimi barakami in ugodno prometno lego, ki jo je imelo bliznje Celje, bilo nojprimernejse. Lezalo je v mojhni dolinici pod vosjo Vrhe, no gozdni poseki, obdani s smrekovim gozdom. 0 stevilu barak so podotki razlicni in nezanesljivi. Ob urejanju taborisco so v zapore spremenili tudi skladisco. Sestavljo lo naj bi go okoli 17 ve likih barak in se nekoj manjsih. Osrednji del taborisco, ki je lezal najnizje, je obsegal sest vecjih barok (no skici taborisca stevilke 10, 11, 12, 13, 14 in 15) in stiri dvorisca (no skici taborisca stevilke 16, 17, 18 in 19). Vse okoliske baroke so bile postovljene ze nekoliko v bregu. Do bi preprecili pobege, so taborisce ogradili z zelezno mrezo in bodeco zico (okoli 500 m sirine in 800 m dolzine). Za lazji nadzor so postavili opazovolnice in naredili cistine. Z bodeco zico so sredi junijo ogradili tudi posamezne vecje barake in stirikoten prostor sredi taborisca, ki je bil posut z debelim komen jem. 13 T aborisce je bilo obdano s stroznimi stolpi. 14 Vodilo go je slovenska Ozna; zaslisevonjo zaprtih so opravljali slovenski pripodniki Ozne, varovanje in eksekucije po so izvajali pripadniki Knojo. Poveljnik taborisca je bil Tone T urnher, za odlocujoci osebi po viri omenjajo se M ilano Venisnika in Jozeta Skuljo. T eharje so bil e toborisce predvsem za okoli 4000- 4500 s Koroske vrnjenih slovenskih domobrancev in civi listov, a tudi za druge. Stevilo jetnikov v taboriscu se v izjovah zelo razliku je, sa j so jih stalno odvozoli, v moihnem stevilu tudi dovozoli nove, enako veljo za stevilo usmrcenih in umrlih ietnikov. Ujetnike raznih norodnosti so po novedbah pric zb ira li tudi v rozlicnih drugih priprovnih obiektih. Poleg taborisca no T eharjih so bila v Celju in okolici se drugo zasilno oz. zacasna toborisca, ki so delovala Ie do koncnega »ciscen jo«. Nemski vojni ujetniki so bili vecinomo zbroni no sportnem stodionu Westen in no Bezigradu, lS cetnike so zaprli v kletne prostore takratne obCine no T ehariah, 16 Hrvate v vrtnarijo Medlog in kmetijo Fozarinc ter v toborisce Bezigrad, 17 Siovence se v zopore Stari pisker, stovbo nekdanje policije, klet domacije Strmecki itd. Zivljenje v taboriscu Ob prihodu v toborisce so morali domobranci (pod groznjo smrti) oddati zlotnino, ure, nahrbtnike s hrano, opasoce, ostolo po so jim oblacila. Opravljeno je bilo prva se lekcijo. Domobranske ujetnike so postovili v vrsto pred okno baroke, kjer so morali zaslisevolcu in zapisnikarici povedoti osnovne podatke: ime in priimek, rojstni kraj in datum, koteri enoti pripodajo in staz pri domobroncih, po nekaterih izjavoh po tudi, katerih bitk so se udelezevali. Nekoteri niso dajali pravih podotkov in se tako zo nekoj coso izognili najhujsemu. Koze, do vsi niso bili zaslisoni takoj po prihodu v taborisce, temvec dan ali dva kosne je. Po kratkih informotivnih zaslisanjih so ujetnike razdelili v tri sku pine. Verjetno so seznome nato tudi pri merjoli s podotki, ki jih je Ozna zbralo v letih 1944- 45, in oprovili poizvedbe v domocih krojih. V skupini A so bili zlasti mladoletni 13 Matiaz Klepee, Teharie so tlokovane z naso krvio, Buenos Aires 1973 (dolie: Klepee, Taharie), str. 48- 51; plimeriaj stevilo (78) z Izonee, Odprti grobovi IV, str.1 01. 1< lianee, Odprti grebo"i IV, str. 210. 15 Romon Lellak, Tehorske zive rane, Liubljana 1990 (dolie: Leljok, Tehorske live rone), sir. 51, 52, ;zio'lO domatina Z. D. :0 leliok, Teharsko zive rane, sir. 57, zapis Iziove Franco Soiario. 17 Kol kaze, nokoteri 10 laborisce zOll1eniujejo 5 lehmskil11; Bleibursko lrogediio hi vatskog narodo, tlece izdonje, Zogreb 1993, dokulnenl 51. 17, sIr. 298-300. 219 MITJA FERENC se ver -0 "0o o .<: ..c o N N > jug Skica teharskega taborisca (Matjaz Klepec, Teharje so tlakovane z naso krvjo, Buenos Aires 1973, str. 49): 1 - vhod v taborisce; 2 - strazarnica; 3 - ambulanta in »sodisce« ; 4 - delavnica; 5 - Kocevarii; 6 - opeka; 7 - konienica; 8- 10 - Kocevarp; 11 - zenske in otroci; 12 - moski civilisti; 13 - baraka A; 14 - baraka B; 15 - baraka za duhovnike; 16- 17 - dvorisce; 18 - manise dvorisce, kamor so nagnali prve ietnike; 19 - vecie C dvorisce, kier so stali za usmrtitev doloceni; 20 - koniusnica; 21 - pralnica; 22- 24 - supa; 25 - skladisce, pod niim klet, imenovana bunker, kier so mucili domobranske castnike in poznane domobrance; 26 - taboriscna posadka; 27 - partizanska menza; 28 - pisarne, kier so zaslisevali in odreiali domobrance v sku pine A, B in C; 29 - umivalnice; 30 - stranisca; 31 - iame za mrlice no severni strani taborisca; 32 - tu so mladoletni domobranci nosili posekana drevesa in ph metali no mrtve v iamah; 33 - od sive lise med prednio supo (24) in skladiscem (25) so mladoletni domobranci, ki so iim prizanesli 5 smrtio, konec iuniia in v zacetku iulija 1945 vozili prst do sive lise med zunanio zicno ograio in koniusnico (20), kier so bili protitankovski iarki, prvi grob pobitih domobranskih casnikov; 34 - prostor, kier so za pokol zvezane domobrance metali no tovorniake, crni pravokotniki so vozila; 35 - zicne ograie v taboriscu in okrog ograi; 36 - ceste znotrai in zunai taborisca; 37 - zunania zicna ograia. 220 TABORISCE TE HARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVEN UI domobronci do 18 let, ki noj bi jih izpustili, vendor so bili tudi ti, kot pncolO viri, obsojeni no prisilno delo, del po tudi odpeljan na morisco. V skupino B so uvrstili mlodoletne domobronce, stare od 18 do 21 let, in domobrance z monj kot enG leto stozo, predvsem tiste, ki so se domobroncem pridruzili po 1. jonuorju 1945, ter bolnicorje. Tej skupini noj bi sodili pred vojoskimi sodisci. V skupino C so uvrstili vse ostole. 18 To skupino je bilo nojstevilnejso in doloceno za usmrtitev. Sevedo je pri selekciji in kosnejsi usodi bilo nojvec odvisno od trenutne odlocitve zaslisevolco. Medtem ko so ostole nomestili v boroke, so tisti iz skupine C mora Ii ostoli no dvoriscu. Oficirje (in podoficirje), okoli 80, so zaprli loceno, v bunker, kjer so z njimi se prov posebej obracunovoli. 19 Ker so ob prihodu domobranci, zlosti oficirji in podoficirji, novojoli nopocne osebne podotke, jih je vodstvo toborisco poskusolo z razlicnimi metodomi identificirati, a pri tem niso imeli veliko uspeho. Toko so pobeg 21. junijo orgoniziroli pray oficirji Rupnikovego botoljono, za kotere vodstvo toborisco ni vedelo. 20 Zivljenje v toboriscu so v svojih spominih opisoli nekoteri zaporniki 21 Poleg stroho, koj bo z njimi, so se toboriscniki spopodoli z nestetimi tezovomi: z usmi, stenicomi, boleznimi, predvsem po z lokoto in zejo. Tistim v skupini A in B, s koterimi so no splosno bolje ravnoli, so doli nekoliko boljso hrono, vrnili noj bi jim tudi nohrbtnike s hrono.22 Dobili so dvo obroka; zajtrk - vodo z okusom kove in kosilo, ki je bilo nojveCkrot suho zelenjovo in krompir ter pol kilogramo kruho za 5 oseb.23 Vecerje ni bilo. Po nekoj dneh so bili telesno in dusevno povsem izcrponi. 5e slobse se je godilo tistim iz skupine C, ki so po nekoj dneh toko obnemogli, do niso mogli iti niti po hrano, se zlosti, ker so jim v tistih vroCih junijskih dneh odtegnili tudi potrebno kolicino vode. VCosih so jim skozi ogrado s hrono in pijoco pomogoli domobronci iz sku pin A in B, ceprov je bilo prepovedono z njimi celo govoriti.24 V zocetku so hrano kuholi in del iii itolijonski vojni ujetniki. Tiste iz sku pin A in B so obcasno uporobljoli za monjso opravilo v toboriscu, vecino po se je po nekoj ur no dan »kratkocosilo « s pobijonjem usi no svojih oblekoh. Zdrovnik je nojhuje obolele sicer oskrbovol, vendor je bilo to pomoc nezadostno in tudi prepozno. V emigrociji zapisono pricevonjo opisujejo odnos do zapornikov kot nezaslisono mucenjo, zlosti domobronskih costnikov. Opisujejo stradonje, izpostovljanje pekocemu soncu oziromo lezonje no komenju, sikoniron je , tepez, somovol jne ustrelitve toboriscnikov s stroni vodstvo toborisco, trpljenje in smrt otrok, tudi dojenCkov 25 Nekoliko drugoce po se zivljenjo v toboriscu spominjojo tisti, ki so v zadnjih letih :8 PU Celie, do pis Morijana Velikonie, 10. 6. 2000. 19 PU Celie, Ul - Joze Grdadolnik, 10. 10. 1997; Izanee, Odprti grobovi, IV, sfr. 110. 70 Tine Velikonia, Stari Hrastnik, laveza, 2002, 5t. 46 (dalie: Velikonia, Stari Hrastnik), str. 48. Drugaee razlaga niegov brat Mariian, ki provi, do domobranee Rupnikovega bafaliona niso razdelili po skupinoh, ampak so iih drZali loceno v soscdnii ogradi v severnem delu taborisca. Po nekai dneh so iih nekega veeera vse skupai odpelioli; PU Celie, dopis Marijana Velikonje, 10. 6. 2000. 2: Ivan Korosee, Teharie. Krvave orene, Liubliona 1994 (dalie Korosec, Teharie); Leliak, Teharske zive rane; Klepec, Teharie; Mariian Trsar, Dotik smrii, Ljubljana 2000, Janez ldesar, Spomini no fezke dni, Ljubliona 1990 (dalie: ldesar, Spomini). "2 Izonee, Odprti grobovi IV, str. 96. 73 ldesar iz sku pine C navaia, do ie bi lo zo kosilo obii'oino voda z nekai lisl i suhega zelja oli '1odo z rcdko vkuhanim koruznim zdrobom. Kruh po so dobili v tmh tednih trikrat; ldesor, Spomini, str. 42 in 46. 2' ldesor, Spomini, str. 50. 75 Tine Velikonia, Sle so 5 svojimi skozi Teharie, lovezo, 1994, sf. 12, str. 17-29. 221 MITJA FERENC Pogled na obmocie taborisca iz zraka, 1956. (Mitia Ferenc, Ales Hafner, Alenka Kolsek, Peter Skoberne, Spominski park Teharie. Smernice za nacrt ureditve, Liubliana 1991). 222 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVENUI Pogled na obmocje taborisca iz zraka, 1990. (Mitja Ferenc, Ales Hafner, Alenka Kolsek, Peter Skoberne, Spominski park Teharje. Smernice za nacrt ureditve, Ljubljana 1991). 223 MITJA FERENC organom pregona dajali uradne razlage. Le redki so namrec potrjevali mnOZICna, sistematicna mucenja in trpljenje ter smrt otrok, ce odmisli mo seveda tezavne pogoje za prezivetje v taksnem taboriscu. V taborisce naj bi tudi posamezni aktivisti s terena prihajali poizvedovat po svojih krajanih. Nekatere naj bi tudi odvedli in se je za njimi zgubila sled. 26 Kot kaze, so taborisce obiskali tudi nekateri visoki funkcionarji nove oblasti, npr. 1. junija predsednik Komisije za ugotavljanje zlocinov okupatorjev in njegovih pomagacev dr. Lado Vavpetic in sredi junija minister za kmetijstvo Janez HribarY T rditve, da je ob taboriscu grobisce, kjer naj bi izginila vecina taboriscnikov (omenja se ce lo 5000-6000 zrtev), nimajo trdnih podlag. V zapisih, nastalih po vojni vemigraciji, pogosto navajajo streljanja taboriscnikov, vendar je iz izjav razvidno, da osebe, ki so zapisovalcem dajale podatke, niso bile neposredne price. Mozno je, da so zapisovalci zgodbam pricevalcev tudi kaj dodali in jih pomesali. Ce zgodbe primerjamo med seboj, se namrec marsikaj ne ujema. Ker drugih virov ni, je zato se tezje lociti zrno od plevela in iz zgodb dobiti prove podatke.28 Vseeno velja omeniti nekatere kraje, ki se v blizini toborisco pojovljajo kot mozna grobisca: Cotrov travnik severna od toborisco, obmocje donasnje komunolne deponije in obmocje nekdanjih vojaskih sklodisc zahodno od toborisco, pregrodo za T ravnikom (vsa v Bukovzlaku), pokopalisce Tehorje, obmocje Bezigrodo itd . Spominski zapisi zadnjih let novajojo, do so vecino taboriscnikov odpeljali na morisca drugom in do noj bi ob toboriscu bilo Ie nekaksno prirocno grobisce, kjer so pokopovoli tiste, ki so v toboriscu umrli zaradi bolezni in lokote ali pa so bili toko pretepeni, da so jim doli milostni strel, pa tudi take, ki so jih postrelili v svarilo povsem brez rozlogo, iz objestnosti. Nekateri, ki niso bili dovolj mocni, do bi zdrzoli bolecine, so nopravili tudi samomor2 9 Pod Sv. Ano je izviral potok, ki se je vii po dolinici pod toboriscem proti ravnini. No levi strani potoka, 10m nod njim, v pobocju, je bil izkopan okoli 100 m dolg jorek, v katerega so pokopavali zrtve. 30 0 grobiscu zvemo najvec od Pavia Kogejo, ki je pokopal okoli 20 oseb in bil eden od toboriscnikov, zadolzenih za pokope. Osebe in njihovo lego v jarku si je zapisoval v knjizico, ki jo je imel skrito v cevljih z nomenom, da bi kosneje ob izkopih umrle lozje identificirali. Zrtve so pokopovoli drugo ob drugo in na vsako nosuli nekaj centimetrov prsti. Ko je bilo vrsta izpolnjeno, so zaceli pologoti v drug031 Danes, ko je obmocje prekrito z vec kot 10m visokim nasutjem odpadkov, je njihov izkop skorajdo nemogoc. Dolgo je veljolo prepricanje, da so v blizini taborisco, za hribom sv. Jozefa v blizini Catrove groscine med cesto in reko Voglojno, 32 ze kmolu po njihovem prihodu, 3. ali 4. ,:6 PU Celie, Magnetogram pogovora s Pavlom Kageiem; lianee, Odprti gmbovi IV, str. 106. 27 Zdesor, Spomini, str. 49,32. ?8 0 problemotiki spominskih zapisov glei Tine Velikonia: Stari Hrastnik, Zaveza, sl. 46, september 2002, str . 40-·66 (dolje: Velikonia, Stari Hrastnik) . 29 Izanec, Odplii grobovi IV, stl', 109 :0 Justin Stanovnik, Teharska nedelia, Zaveza, 1992, st. 6, str. 9-13; PU Celje, UZ - Justin Stanovnik, 2. 2. 1998. '; PU Celie, Magnetogrom iziave Pavia Kogeia " addaii TV Sioveniio Povoini poboii, 12. 12. 1996. 32 Izanec, Odprti grobovi IV, str. 214. 224 TABORISCE TEHARIE IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENUI junija33 ustrelili okoli 80 domobranskih castnikov in podcastnikov. Iz zapisa enega izmed ofieirjev, ki se je resil na poti do morisca, pa zvemo, da so castnike 2. junija odpeljali 34 nekam zahodno od Savinje. Streljanje nekaj minut po odhodu prvega transporta, ki ga nekateri omenjajo, bi lahko bilo povezano s pobegom nekaj domobraneevJ5 Bo lj znana je zgodba 0 likvidaeiji treh taboriscnikov iz skupine A (neznana oseba hrvaske narodnosti, domobranee Vesel in Joze Krampelj iz Scurkov pod T urjakom). Datumi ocivideev so sieer razlicni. Tako naj bi konee junija (Stanovnik) ali med 5. in 12. junijem (M. Velikonja) nekaj taboriscnikov poslali na ciscenje skladisc v kletne prostore barak, kjer je bil komandni kader taborisca. Tam so bili shranjeni nahrbtniki, ki so jih taboriscniki morali oddati ob prihodu. T rije (ali vee) so pri tem vzeli konzerve hrane, kar je opazil »komisar«, izbral tri in jih zarad i tatvine obsodil na smrt. Vsi taboriscniki so se mora Ii postrojiti, iz bunkerja so privedli trojieo, prebrana jim je bila obsodba - smrt z ustrelitvijo. Trojieo so odpeljali, z njimi pa tudi okoli 10 izbranih taboriscnikov, ki so poboj lahko spremljali. Odsli so do doliniee potoka, do ze omenjenega jarka, ki so ga uporabljali za pokope. Tam jih je z revolverjem ustrelil v tilnik partizan, ki so ga trije ocividei prepoznali 36 V polieijskem preverjanju leta 1996 in 2000 je oseba dejanje zanikala,37 kazenskega postopka pa polieija ni uvedla. Stem v zvezi je potrebno povedati, da so nekatere price prepoznale posameznike, ki so v taboriscu opravljali pomembnejse naloge, vendar vsi, ki so se zivi, zanikajo dejanja, s katerimi jih povezujejo. Eden od strazarjev v taboriscu je pred parlamentarno komisijo zatrjeval, da likvidaeij na Teharjah ni bilo, da omenjenega komandanta Turnherja v taboriscu ni videl, pray tako tudi ne slovenskih ofieirjev. 38 Poleg vrnjenih eivilistov in pripadnikov SNV so na Teharjah zapi rali tudi kocevske Nemee39 z naselitvenega obmocja ob Savi in Sotli, druge pripadnike nemske manjsine, v okoliei aretirane eiviliste in tiste, ki so jih zajeli na begu proti Avstriji . Taka so v Sostanju zaustavili vlak, nemski transport, na katerem so bile slovenske druzine. V Sostanju so jih nalozili na tovornjake ter odpeljali v taborisce Teharje . Tu so otroke, mlajse od 15 let, locili od mater (ocete so locili ze prej) 40 Te »teharske otroke« so 3" Ira nee, Odprii grobovi IV, sir. 11,112. 3 , Filip Zokelj, Revolucijo okrog lirnborskc gOle, Buenos /\ires, 1979, str. 287--295, zapis izpovedi JOleto Cerorjo (dolje: Zakeli, Revolucija) 35 Zdesor.. Spornini, str, 33, 36 PU Celie, UZ "Joze Grdodolnik, 10, 10, 1997; Pisrno Jozelo Grdodolniko PU Celie. 7. 12. 1997, Juslin Stonovnik, Tehorska nedelia, Zovezo, 1992, St. 6, sir 9,-13; PU Celie, UZ - Justin Stonovnik, 2 , 2. 1998; PU Celie, Priconie Morijono Velikonie, 10, 6. 2000, 3/ PU Celje, PoroCilo PU Celie OOT Celie, 26, 10,2001; UZ, 24 , 10. 1996, 10.4,2000, ":; Glede no druge podotke, ki ph nO'lOia, je njegovo izjo'lo neverodostoino, mOIno po ie pomoto in zorneniova Tehorij z drugim laboriscern v blizini, Prica Irdi, do ie bil komoncJoni Bogo MilenkoYic iz Kroguievco, kom isor po Milan Obrodovic iz Krolje'/o, Prov tako noj bi pri predaji taboriscnikov kornunicirol s srbsko goYoreCirni nodreienimi; bile noi bi Ie 3-4 barole, dotumi se ne uiemojo Vmesno porocilo Preiskovolne kornisije zo roziskovonie povoinih mnozii'nih pobojev, provno dvomliivih procesov in drugih tovrstnih neprovilnosti , POIocevolec DrZovnego zbo ra, St. 42, 17. 10. 1996 (dolie: Vrnesno porocila Preiskovalne komisije), sir, 50, prii'evonie Iva na Ivlithanso, 39 li anee, Odprti grobovi IV, sir. 106. ·10 V zopisih, ki so po vOlni nostojoli v emigrociji, veekrot ameniojo no soncu umirojoi'e doiencke, a Ie redko so to neposredni ocividci . Eden, ki trdi, do ph ie osebno videl, je Franc Kreze , ki je zopisol, do je po pribli zn o 6 ted nih biYonio v taboriscu Tehor ie rn 01'0 I nekega dopoldnevCl skupoi s 5e nekoj soietniki pobroti v kmgu premero 8 rn 20 trupel doienckov ill jih z d'lemo 110s ilorno prenesti ill zokopoti v iamo v ze vechot ornel1 jenern 225 MITJA FER ENC odpeljali V pose ben dom, zacasno otrosko zavetisce, V prostore gostilne pri PetriCku ob reki Savinji . Glede no rezim, ki je vladal V njem, je bilo to neke vrste otrosko taborisce. Otroci so obicajno postali sirote ali po so jih po odsluzeni zaporni kazni ali amnestiji poiskale in ponovno prevzele matere.41 Iz taborisca na morisca Vecino domobrancev so prepeljali no monsca V okolici Hrastnika ze prve dni po prihodu. Prvi so bili no vrsti oficirji, ki so bili no Teharjah zaprti posebej. Odpeljali so jih 2. ali 3. junija zvecer, najverjetneje V rudniske razpoke no hribu Starega Hrastnika,42 ki so jih nato polnili vsak dan do 8. jun ija . 5e v dolini pod hribom, kjer so jih razkladali, je uspelo pobegniti Jozetu Cerarju, poveljniku domobranske postojanke v Lukovici . Janezu Ozimku, ki je morisce tudi najpodrobneje opisal, je uspelo pobegniti iz jame 5. junija,43 7. junija v jutranjih urah je enako uspelo Antonu Petkovsku, 44 istega dne zvecer po no poti do morisca se Lojzetu Opeki. 45 V Arhivu Siovenija hranijo tudi zapisnik 0 zaslisanju Vladimirja Zingra iz Ljubljane, ki se je 6. junija pray tako resil s hrastniskega morisca. 46 Sprva so taboriscnike odvazali ponoci, in to veCkrat, kmalu po tudi podnevi. Postopek, ki so go opazovali taboriscniki, je bil naslednji: V taborisce je prislo nekaj oficirjev, ki so zaceli klicati taboriscnike po seznamu . Izbranim so najprej s telefonsko ZiC0 47 zvezali roke no hrbtu, nato so zvezali se po dva skupaj . Skupaj sta morala preko zaboja stopiti no tovornjak, prekrit s ponjavo. T ovornjak so napolnili in ko se je zmraCilo, je odpeljal v neznano. Vrnil se je po priblizno 3 urah. Postopek naj bi izpeljali brez kricanja in udarcev. Izbranim je bilo receno, do jih peljejo v delovno taborisce. 48 Nekateri preziveli menijo, do pri izbiri niso imeli nobenega sistema in do so jih kli cali preprosto po skupinskih seznamih, narejenih ob prihodu v taborisce.T 0 je trajalo en teden, torej do 8. junija, nakar so transporte nenadoma prekinili. Kaze, do se je streljanje nadaljevalo po pobegu skupine domobrancev iz taborisca 21 . junija, ko so v treh noceh med 22. in 24 . junijem odpeljali se zadnje iz sku pine c. 49 Koliko taboriscnikov so no vecer odpeljali no morisca, ni znano. Navajajo se razlicna stevila prevoznih sredstev in ujetnikov. Za prvi dan navajajo stiri tovornjake, nekdo drug pobocju pod Sv. Ano; PU Celje, Lostnorocno napisona izjova Fronco Krezeta, no pisano ob prisolnosti Petro Urbaneo 16 . 4. 1993 v Kanadi; glej tu di lianee, Odprti grobovi IV, str. 213. '1 PU Celie, UZ - Iva no Pivee, 22. 10. 1996; Stanko Rajer, 2. 12. 1996; Izja'le Lolke Pire, Albine Podkoritnik, Rezke Osterman v oddap TV Sioveniia Povoj ni poboii, 12. 12. 1996; Ivan Ott, Ukrodeno otrosl'lo, Maribor 1991, sir 157; MOlliko Kokolj - Kocevor, Mamo, kam gremo? Boree 1998, sf. 567-569, sfr. 382-AO 1; Temna stron meseeo. Krotko zgodovino totolitarizmo v Sioven iii 1945--1990 (u red il Drago Joncor), Ljubliona 1998 (dCllie: Temno stron meseeo), pric8vonie Albine Podkoritnik, roi. Roier, str. 504-506. 47 Zokelj, Revolueijo, sir. 288. ,3 lionee, Odprti grobovi IV, str. 224 -228. , , Franc lianee: Odprti grobovi I, Buenos Aires 1965 (dalie: lionee, Odplti grabovi I), sfr. 60-70. 's Izanee, Odpdi grobavi I, str. 48-59. '6 Temna stran meseca, str. 413, izjavo VladimiriCl Zingerjo. Moino ie, do so se pobegli tudi Znlotili v dolumih. Tako Zdesar novoja kot datum prvega fronsporta ie 1. iunii; Zdesor, Spomini, str. 32,33. 7 PU Celie, UZ - joze Grdodolnik, 10.10. 1997. ,3 PU Celje, UZ - Tine Velikonjo, 4. 6 . 1997. '9 Justin Sionovnik, Mnozicno moriio mladoletnih domobroneev no Tehorjoh, Zaveza, 2002, sf. 46 (dalje: Stonovnik, Mnoficno rnori ja), sfr. 67. 226 TABORlseE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISeA V SlOVENUI sest, sku poi okoli 300 oseb, in to vsak dan skorai do konca iuniia so Spet drugi govoriio o 100 do 200 vsak veeer in tudi 0 10 tovorniakih s po 30 do 40 taborisenikov.51 Nekdo se spominia sedem ali osem tovorniakov s po nekai sto domobrancev vsak Veeer, 52 safer tovorniaka po, do ie bilo vozeni no veeer vee. Sredi iuniia se ie tudi zgodilo, do ze pripravlienih zo transport niso odpeliali, ker tovorniakov ni biloS3 Za zodnie transporte 54 konec iuniia so uporabili Ie dva tovorniaka. Po vsei verietnosti domobrancev niso vozili v iasek Sv. Barbara v Hudi iami, zo katerega domnevamo, do so v niem pobiti Hrvati, eeprav bi prieevanie ze umrle price, soferia tovorniaka, pred parlamentarno komisiio lahko napelievalo tudi no toS5 Do sredine iuniia so veeino uvrseenih v skupino C ze odpeliali. Ostalo ph ie okoli 80, ki ph niso imeli no seznamu oziroma so imeli napaene podatke 0 niih in so se zoto izognili transportom. Te so ponovno zaslisali. 56 Proti koncu meseca iuniia so ostali v taboriseu veeinoma Ie se mlaisi od 18 let. Kaze, do so vsai dvakrat, okrog 10. iuniia in v zoeetku avgusta, med mladoletniki napravili novo selekciio: odbrane so s kamioni odvazali ter ph v blizini Celia pobili. 57 To so izvedli s prevaro. Eden od vodii v taboriseu ie zbranim domobrancem deial, nai izstopiio tisti, ki so stareisi od 17 let in imaio dalisi staz pri domobrancih, ker do bodo sli v delovno taborisee. Veliko taborisenikov, ki tem pogoiem niso ustrezali, se ie lahkoverno ia vilo. O koli 100 domobrancev so zunai taborisea slekli, zvezoli in odpeliali, domnevno v Zahom v Saviniski dolini. Usoda druge sku pine mladoletnih domobrancev ie povezona z zaeetkom avgusta, torei s easom, ko ie ze bila spreieta odloeitev 0 amnestip (3. avgust, obiavliena 5. avgusta) . Izbrali so 80- 100 domobrancev, ki so zveeer eakali no dva tovorniaka. Ker ie prise I Ie eden, ph ie odpelial Ie okoli 40 S8 Kaze, do so to skupino odpeliali v Grize, v t.i . Dolino zvonekov in ph tam usmrtili s9 Iz taborisea Teharie so veekrat poskusali pobegniti, a Ie redki taboriseniki so uspeli. Naiveeii pobeg se ie zgodil 21. iuniia, ko ie skupina enaistih domobrancev s pilo prepilila zice no prvi ograii in napravila odprtino. Napadli so strazaria, ki ie pred niimi pobegnil, in se prevalili preko druge ograie. Za sed em se pobeg ni koneal uspesno, stirie po so se resili in pobegnili eez mei060 c,o PU Celje, MagnetogfOm pogovoro 5 ravlom Kogejem v oddoji TV Siovenija Povojni poboji, 12. 12. 1996. >: Ilanee, Odprli grobovi IV, st,·. 114. 5" Stanovnik, Mnozieno morija, str. 67. 5~ Zelesar, Spomini, str. 53. :,.: Stanavnik, Mnozicno morijo, sir. 67 55 Vmesno porodo Preiskovolne kOlllisije, str. 36; zopis priccvanlo Jakoba Ugovsko. Prieo, ki je vmila zapornike in ujetnike iz mzlienih bojev Siovenije, f,di, do so Ijueli no tovornjakih, kotere so strozarji prisilili peti dOl11obranske pp-smi, vozili s Tehorij do ruelnika Losko. Isti novaio tudi od·/Ow s Teharii do profifankovskega jorka Mostec pri DobovL "" Zdesar, Spolllini, str. 44, 45. 57 Sianovnik, Mnoz;cno morija Stl-_ 66·7 1. :J Stanovnik, Mnoz;cl1o moriia, sir. 69, 70. w Ob evidenfimnju prikritih grobisc v RS SOlO 4. 11. 2002 poskusali obmacje pregiedoti z eletektorjem za odkrivanje kovin, vendor je bilo delo zoweli stevilnih oelpadkov in smeti neuspesno. bG PoroCilo preiskovalne komisiie, prieanje Ivana KorascCl, sir. 49; Korosec, I charie, str. 154, Zelesar, Spomini; Franc Grmek, Orl; pod Tr·iglovof1l, Ljubljana 1995, sir. 137. 227 MITJA FERENC Amnestija Julija se je taborisee ze zelo spraznilo. Veeinoma so ostali Ie mladoletni. Te je med 19. in 24. julijem obsodilo Vojasko sodisee mesta Celje oz. Vojasko sodisee Mariborskega vojnega podroeja, senat v Celju. 405 ohranjenih odloeb kaze, da so bili vsi obsojeni na odvzem svobode s prisilnim del om za obdobje nekaj mesecev do najvee enega leta in da so kazen zaeeli prestajati 12 . maja 1945 (predaja Anglezem). Po odloku predsedstva AVNOJ-a s 3. 8. 194561 so veeji del obsojencev, zlasti mladoletne, pomilostili. Iz teharskega taborisea so v zaeetku avgusta izpustili okoli 400 zapornikov, v glavnem mladoletnikov;62 ostalo jih je 409. 63 Nekateri zaporniki trdijo, da so za pot domov dobili dokumente, drugi temu oporekajo. Znano je, da vsi izpuseeni iz zaporov in taborise niso prisli domov. Nekatere od njih so nato izvensodno usmrtili po odloeitvi krajevnih nosilcev oblasti oziroma so jih prieakale in usmrtile razliene neformalne sku pine »maseevalcev« ali pa so izginili kasneje64 Koliko je taksnih primerov bilo med amnestiranci s Teharij, se ni ugotovljeno. »Ureditev« komunalnih in cinkarniskih deponij Po opravljenem t. i. eiseenju v maju in juniju in po izpustitvi amnestiranih avgusta 1945 je taborisee postalo kazensko taborisee za obsojence. Ko so ga ukinili, so kaznjence premestili veeinoma v Maribor. Kasneje so odstranili tudi barake, vendar ni znano kdaj . Do zaeetka 70. let prejsnjega stoletja obmoeje ni spreminjalo videza. Leta 1974 pa so tja pripeljali gradbene stroje. Okrog delovisea so postavili zieno ogrado in obmoeje zaeeli spreminjati v deponijo za odpadni material iz celjske Cinkarne. Kopali in odvazali so zemljo in piritne odpadke in z njimi gradili prvo, najnizjo pregrado. Pri tem so naleteli na kosti. Ze predhodno so bili delavci opozorjeni, da naj taksno najdbo takoj javijo. Izjave, kaj so v resnici storil i, pa si nasprotujejo. Po eni verziji naj bi kosti zasuli in tam niso vee kopali,65 po drugi pa so jih porinili v spodnji del zgornje pregrade. Sirse obmoeje nekdanjega taborisea in grobisea se torej zdaj razprostira tam, kjer sta danes dye odlagalisei odpadnega materiala Cinkarne Celje: odlagalisee odpadnega materiala titanovega dioksida (sadre) oz . t. i. zgornje odlagalisee66 - odlagalisee trdih odpadkov, pa t. i. spodnje odlagalisee67 ter odlagalisee komunalnih odpadkov.68 Kar 61 Ukaz 0 omnestiii in pOnlilostilvi, Siovenski poroce'la!ec, st . 93, 7. 8. 1945. ARS, III, semam amnesliranih oseb iz Teharij; glei tudi obiovlien seznom It Milko Mikolo, Sodni procesi no Celiskem 1941-1951 , Celie 1995, str. 48, 51-60 ,,3 Brez novedbe vira; Jera Vodusek Storie: Prevzern oblasti 1944···1946, Ljubljonol 992, str. 273. i., Povel Kogej, Krvova rihto pod Krvovcem, Demokmciio, 12. 2. 1998, sfr. 12; PoroCilo preiskovolne komisije, odgovori Borisa Mlokorio, str . 73 . 65 Kornisijo Vlode RS zo resevanje vprasanj prikritih qrobisc, dopis Tineta Velikonie, 27. 12.2002. Posnetek iziave buldozeristo Viktorjo Miholiea hrani T. Velikonjo. 60 Zgornje odlogolisce sadre _. urnetno iezero imo povrsino 26,4 ho. No severnem delu iezero omejuie zerneljsko pregrado, ki se zocne no koti 295 fTl in je visoko 37 fTl ter dolgo 513,5 m. Vanio ie vgraieno 640.1 77 m3 gline, mel ja in piritnih ogorkov. Skupni yolumen odlogolisco znoso 3.8 10.500 me, koristni volumen po 66.000 m3 monj. ZemeJiska pregrado odlogolisco frdih odpodkov S8 prii'ne no koti 253 m. Visoko Ie 10m in dolgo 140 "'. Vonio ie vgrojenih 36.731 ",3 melio, piritnih ogorkov in gli ne. Volumen odlogolisco znoSCl 208.350 m" odlogolisce po ima povl'sino 4,5 ho. Spodn ja pregrado odlagolisco pirif nih ogorkov ie od ceste Sionee . Prosenisko oddoljeno 200 m, obe odlogolisc; po sfo od kompleksa Cinkorne Celie oddaljeni monl kot 2 km. Na spodnje odlogolisce so dovozoli 228 TABORISCE TEHARJ E IN PRIKR ITA GROBISCA V SlOVEN UI nekaj dejstev govori v prid temu, da so deponijo lo odpadke Cinkarne izbrali naertno, z namenom, da bi prekrili grobove in lObrisali sledi. Po izgradnji nove deponije sadre Za travnikom, ki je od prve oddoljeno okoli 2 km, so z odlogonjem sadre v zgornjem odlagoliseu preneholi, saj je bilo ze polno. Odlogonje piritnih in zemeljskih odpodkov v spodnjo deponijo so konea li ze v letih 1991-1992. Obmoeje so posejoli s travo, vendor zdo j tam potekojo dejovnosti, ki so v nasprotju s pieteto do umrlih. Tri odlagoliseo, ropot, smrod, prah, v blizini tudi kosneje ukinjeno vezbolisee lo motokros, igrisee lo golf itd. so do neprepoznovnosti spremenili in razvrednotili podobo obmoeja grobiseo in taboriseo Teharje. Na podlagi primerjove letolskih posnetkov iz let 1953 in 1990 ugotovljam, do je grobisee vee kot 10m globoko lOhodno od sredine igrisea lo golf (prej odlagalisee trdih odpadkov Cinkarne) in sego pray do temeljev 69 druge pregrade, lo katero se siri t. i. Tehorsko jezero Spominski park Teharje Leta 1993 je obeina Celje lOvorovolo obmoeje taboriseo in grobiseo Teharje. Na njem niso dovoljeni posegi, ki bi spreminjoli oktualno stonje. Poseben dogovor obeine in Cinkorne/o po katerem bi vzpostovili celovitost z ograjo rozmejenega parka (Spominski pork in lOtravljeno spodn je odlagolisee), slednjo kljub pritozbam celjske Tehorske komisi je in Komisi je Vlade RS lo ureditev vprasonj prikritih grobise, ter kljub prijovom in odloebi inspekcije, se nikokor ne uresniei. Tako obeino kot Cinkorno sta tolerirali, do je Drustvo zo golf Cinkorne Celje obmoeje nod grobisei uredilo v vodbisee lo golf z vsemi spremljojoeimi napravomi in objekti; tako sto go dejonsko nomenilo lo sportno rekreativno dejovnost. Leta 1995 je bi l sprejet Odlok 0 ureditvenem noertu lo park spomina Tehorje .71 DrZOvo je sk lenilo, do bosta tehorski spominski park in kopelo pri Jomi pod Krenom no Koeevskem Rogu osrednjo simbolno objekta spomino no vee tisoe pomorjen ih v letu 1945. Spom in ski park se sicer grodi po noertih arhitekto Marka Musieo,72 vendar so dela veekrat lOstola, tudi lOrodi tezov no ravni projektont - investicijska sluzbo Ministrstvo lo delo. Samo sonocijo se nedokoneanego osrednjega spominskego objekta je stoia 30 milijonov tolarjev, dosedanjo gradnjo pa preko 500 milijonov. 73 Se ne dokonconi Spominski pork je bil sveeano odprt 10. oktobra 2004. Irde odpodke s po sebnimi 10YOrniOki iz Cinkome po cesti, sodra po so no zgornje odlagalisce tronsportirali po podzemnem cevovodu 63 Zahodno od obeh odlagolisc Cinkarne so uredili meslno deponijo ZC1 komunalne odpadke, ki so jih zaceli dovalali I. 1972. Povrsina odlogalisca je masala 15 ho. 69 Milja Ferenc, Ales Hafner, Alcnka Kolsek, Pete r Skoberne, Spominski park Teharje . Smernice ZC1 nacrt ured itve, Ljublja na ! 99 1. 70 Arhiv Komisije Vlade RS zo uredilev vprasanj prikritih grobisc, Dogovor 0 aktiviranju novega cevovoda za novo akumulacijo nod Parkom spomina Teharje, 23. 10. 1998. 71 Ur. I. RS, sl 9/95 n Komisiia Vlade RS za re sevonje vprasanj prikritih grobisc, gra di vo za se je; Edvard Kovac, Pravico do imeno : Zomisel spominskego parka no Teharjah, Ampak, november 2001 , sir. 20-22. 13 Dopis predsednika Komisije Vlade RS za resevanje vprasanj prikritih grabisc ministru dr. Vladu Dimovskemu, 27 . 10.2003; Tiskovno konferenca, 8.10.2004. 229 MITJA FERENC Otvoritev Spominskega parka Teharje, 10. oktober 2004 230 TABORISCE TEHARJE IN PR IKRITA GROBISCA V SlOVEN UI Preiskovo 0 odgovornosti Vzporedno z urejonjem Spominskego parka Tehorje poteko tudi preiskovo, kotere nomen je odkriti in obsoditi krivce za poboje, ki po doslej se ni dolo rezultatov. Studentski list Tribuna je ze 21. 12. 1989 vlozil ovadbo zoper neznane storilce povojnih pobojev na Tehorjah oziroma njegovi okolici, in sicer za kaznivo dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike in spodbujanja h genocidu in vojnemu hudodelstvu. 74 Ko je policija ugotavljala podatke 0 zrtvah povojnih pobojev oz . zapornikov iz taborisca Tehorje, je poskusala pridobiti podatke tudi od amnestiranih domobrancev. Pripravili so seznam 378 oseb, od koterih so za 127 pridobili natancne noslove, vendor jih je 22 ze umrlo (I. 1994).75 Samo z namenom rekonstrukcije dogajanja v zaporu je policija opravila 93 razgovorav z razlicnimi osebami. Rozgovore je opravila tudi z nekaterimi neposrednimi ali posrednimi prii:'ami zunaj taborisca, ki pa niso hotele nastopati v morebitnem postopku pred sodiscem kot price, pray tako pa so se izogibale navajanju podatkov 0 storilcih oz. osebah, ki naj bi dajale naloge za izvrsitev pokolov. Izrazali so strah pred morebitnimi posledicami, ker naj bi glovni krivci za pokole se ziveli, se 76 izgovarjali, da so 0 tem ze govorili porlamentarni komisiji itd. Izjave iz druge rake se pri tem tudi razlikujejo od izpovedi neposrednih ocividcev dogodkov. Osebe, ki so jih zlasti anonimne prijave dolzile likvidacij ali dejanj, povezanih z slabim ravnanjem z zaporniki, ali pa so bile povezane z delovanjem oz. vodenjem taborisca, so ocitano dejanjo zanikali 77 Ob vseh oprovljenih razgovorih policija brez ohranjenega arhivskega gradiva in zaradi velikega stevila ze umrlih prii:' ni mogla niti za enG osebo zbrati dovolj dokaznego gradiva za uvedbo kozenskega postopkO. 78 V zadnjih letih je Nova slovenska zaveza med 90 prezivelimi taboriscniki izvedla anketo in v kasnejsih pogovorih z njimi slobo roziskone dogodke podrabno zapisolo. Njihove 79 izjove se cakojo na zgodovinsko obrovnovo in pripravo knjige 0 Teharjah . Prikrito grobisco no Celjskem V Celju in njegovi okolici je evidentironih nojvec mnozicnih grobisc no Siovenskem. Odlok 0 zavarovonju in zocosnem urejonju grobisc in grabov vojnih in povojnih zrtev revolucije na obmocju obcine Celje je evidentiral 30 lokocij,80 ki jih je Teharsko komisijo 7' ODT, kazensko ovodba Studenlskego lista Tribuna, 21. 12. 1989. 75 V grodivu omnestironih so na'iedeni priimki in imena, rojstni podalki ter kroj oziroma naslov, kamor so bili napoteni. Podatki, ki so jih amnestironi, na'lajali ob izpustitvi so lahko pomanjklii'li, netocni, osebe so lahko izmisljene ali resnii'.ne. 16 PU Celie, PoroCilo Urada kriminalisticne sluibe UNZ Celie Temeljnemu javnemu lozilslvu Celie z dne 19. 1. 1991 in 15.9.1994. i7 PU Celje, Dopolnilev poroCilo 0 pO'lojnih pobojih vojnih ujetnikov Uroda kril11inalisticne sluzbc okroznemu javnemu tozilstvu, 16. 6. 1995. 70 Pavel Jamnik, Ugotovitve policijskega preiskovanja povojnih pobojev. ;,AkciJa sprava". ZakljuCno poroCilo, marec 2004. 79 Velikonja, Stari I-irastn ik, sfr. 50. nJ Ur. I. RS, sl. 12/93, 15/93,56/99. O. Spominski pork Teharje, 1 Bezigrad - Gaji - Cret, 2 . Iv'Ilinarjev Janez, 3 . Zgomja Hueiinjo- Nova vas, 4. Kosnica, 5. Selce - razeiel ilna Iransfarmatorska postoja, 6. Meslno pokopalisce Mirna pot, 7. Tumova ulico, 8. Tud"er, 9. Babno, 10. Socka, 1 1. Zgomje Selo, 12. Trnovlie pri Socki, 13. (atrova hosta, 14. Soneni pork, 15. Bezo'lica, 16. Vojnik .- pokopalisce, 17. W;nja vas, 18. Smarjcta - Hrnezad, 19. Medlog _. Siovenijales, 23 1 MITJA FERENC MO Celje V poizvedboh 0 lokoeiji eeljskih povojnih in medvojnih grobisc zbrolo no podlogi izjov neposrednih in posrednih pric ter ononimnih sporocil. Kosneje so bilo opisono se dodotno B1 Ne glede no to, do je potrebno ohroniti kriticno distoneo do virov, zlosti ustnih, in do so zopisone oeene 0 stevilu zrtev verjetno pretirane, po so nom zorodi pomonjkonjo pisnih virov spominski zopisi in izjove neposrednih pric skoroj edine sledi, ki nos privedejo do lokoeije grobisc. Ker se drzovo razen v nekoj redkih primerih nocrtnego roziskovonjo - sondiranjo grobisc se ni lotilo, je posomezne lokoeije se nemogoce potrditi ali zovreci . Med 13. in 16. novembrom 2001 so delovei pod jetjo Veking iz Celjo sondirol i teren no trosi prikljucko z ovtoeeste no eesto Celje - Zolee v Medlogu (grobisce Siovenijoles). Sondozo so opravili no trosi, dolgi 600 m, toko do so diogonolno no vsoke 4 m nopravili izkop, sirok 80, dolg 1 10 in globok 200 em. No zokljucnem obmocju med potokom Loznieo in eesto, ki vodi proti Lopoti, ve likem 15 x 15 x 20 m v obli ki trikotniko, je bilo sondiranje izvedeno toko, do so odkopoli vso zemljo do globine 2 m. Pri tem niso nosli nobenih ostonkov cloveskih teles ali drugih sledi, ki bi kozole no obstoj grobisca B2 Po mnenju nekdanjega predsedn ika Tehorske komisije Jo neza Crneja se je projektant pri sondazi spretno izmaknil obmocjem z grobisci B3 Nasprotno po so primeri, ki posamezne evidentirane lokaeije potrjujejo. Najbolj tipicen primer je grobisce v delu preiskonega protitonkovskega jarko na Zgornji Hudinji. 84 Dne 8. oktobro 1996 je pri izkopu (iskanju posmrtnih ostankov) z gradbenim strojem na travniku v blizini Osnovne sole Frana Rosa delovna ekipa85 nosla posmrtne ostonke Ijudi, ostanke usnjenih obuval in kos prepletene ziee B6 Vodjo izkopavanja Janez Crnej je o najdbi obvestil polieijo. Preiskovolni sodnik je domneval, do gre zo zrtve t. i. povojnih pobojev, taka dejanja pa je moc opredeliti kot vojna hudodelstva in je zoto odredil zovarovonje grobisca in nadaljevanje izkopa s strani pogrebnego podjetjo Veking, d.o.o. iz Celja. 87 Ker zemljisce ni bilo primerno zo izkop, soj je bil o jomo poplovl jeno s tolnieo, pray tako po je bilo skupina pristojnih 88 pred dilemo, v koksnem obsegu noj izkopovonje v nekdonjem protitonkovskem jarku zocnejo, so izkop zaceli skoraj leto 20. Medlog - Lipovskov travnik, 21. Voinik - hmeljisce, 22. Voinik - pod gozdom, 23. lindek - pod grodom, 24. Bukovie, 25. Rakova stew - pod Sirozo, 26. Rakova stew - Strazico, 27. Koziek, 28. Mestni park, 29. Na gricku - Petricek. 81 Janez Crnei, Grobisca na Celiskem. V zborniku Siovenija 1941-1948-1952. Tudi mi smo umrli zo dOll1ovino . ZarnolC'ani grobovi in niihove zlive, Ljubljana - Grosuplje 2000, str. 234-243. 8:' PU Celie, dopis PU Celje OOT Celie, 22. 11. 2001. 83 Ustna iziava avtorju, 28. 4. 2004. d' Evidentiranje prikritih grobisc v RS, 10 172, Celie - Grobisce Zgornia Hudinja. 35 Pod vodstvom Janeza Crneia, predsednika Teharske komisije. b6 Vodja izkopavania Janez Crnei ie 0 naidbi obvestil Policiisko postaio Celje. Na krai izkopa ie odsla policiiska ekipa in kraj wvarovala do prihoda kamisije Uroda kriminalisticne sluzbe UNZ Celie in okroznega driovnega torilca tel' preiskovalnega sodnika. Slednii ie odredil zovarovan ie grobisca in nadalievanie izkopa s slrani pogrebnega podietio Veking iz Celia. Ze izkopane posmrtne ostanke so prenesli v Sp losno bolnisnieo Celie; OOT Celie, wpisnik dezurnega preiskovalnega sodnika Zorana Lenovska, 51. I KO 268/96, 8. 10. 1996. 81 OOT Celie, dopis okroznega driavnega tozi/stva preiskovalnernu sodniku, sf. KTN 923/96, 9. 10. 1996. 88 Skupi no sa sesta vljali: izvedenca Instituta zo sadno med icino, podpredsednik okroznega soclisca v Celi u, akrozni driavni tozi/ee, kriminalista UNZ Celie, pomocnik komondiria PP Celie, predstavnik Splosne bolnisnice Celje, direktor pogrebnega podjetia Veking d.o.o., zdravstveni inspektor in preiskovalni sodnik; Arhiv OOT Celie, wpisnik preiskovalnega sodnika sf. I KPO 268/96 z dne 10.10 1996. 232 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENUI kasneje, 8. septembro 1997. V jami 2,40 m x 3 m x 1,5 m so delavci podjetja Veking, d.o.o. v treh dneh izkopali posmrtne ostanke vee deset trupel . 10. septembro 1997 se je izkopavanje koneolo, obe jami so zasuli. 89 Izvedensko mnenje Instituto za sodno medicino v Ljubljani je bilo, do posmrtni ostanki pripadojo najmonj 40 osebam, razlienih starosti in obeh spolov, med koterimi so identificiroli 37 moskih oseb in 3 zenske osebe. Poimensko identifikocijo zarodi pomonjkanja bistvenih primerjolnih podatkov ni bila mozna. Posmrtnih ostankov, ki bi lahko pripodali otrokom, ni bilo. Veeino umrlih je bilo iz srednjego starostnego obdobja, nekaj po je bilo tudi starejsih oseb. Poleg eloveskih ostankov so izkopali ziene zanke, ki so veza le bodisi kosti podlohti, bodisi so se nahojale prosto ob kosteh zgornjih udov, kor pomeni, do so osebe bile s to zico zvezane, preden so bile usmreene. Po mnenju sodnih izvedencev z Instituto za sodno medicino, naj bi bili usmreeni po koncu druge svetovne vojne. Ceprav je pri najmanj 25 osebah smrt nostopila zaradi strelnih poskodb glove in mozganov, 0 eemer prieojo ugotovljene poskodbe kosti lobanje, pa ob izkopu posmrtnih ostankov ni bil najden noben tulec. To bi lahko potrjevalo nekatere izjave, do so jih usmrtili drugje. VeCino strelnih poskodb se nohojo no zadnjem delu lobonje, v zatilju, kor je znaeilno za t. i. likvidatorske strele 90 Posmrtni ostanki so shronjeni v prostorih Instituto za sodno medici no v Ljubljoni. Na podlagi ostankov osebne91 in vojoske92 opreme je sodni izvedenec za podroeje militarij vseh zakoponih in ustreljenih oseb ni mogel povsem nesporno opredeliti kot jasno doloeeno skupino glede no njihovo drzovno pripadnost ali status. Nojdeni predmeti po omogoeojo skleponje, do gre za skupino vojoskih oseb, nojverjetneje veeinomo pripodnikov oborozenih sil NOH. Zo enG osebo je ta opredelitev nesporna, za del drugih zelo ve rjetno, ena osebo po je bilo verjetno pripodnik eetn iski h formacij .93 Po izvedenih izkopih so jami zasuli. Grobisee so ponovno oznaeili s krizem, ki ga je postovilo obeinska komisija za roziskovanje povojnih pobojev. (t. i. Crnejevo komisija). Z izkopi 40 trupel v nekdanjem protitankovskem jorku je bil obstoj grobiseo potrjen no obmoeju dolzine 4,20 m in sirine 3 m. Noprej se ni roziskovolo, toko da ni znon celoten obseg grobiseo. Predvidevo se, do se v jorku, vzhodno in zahodno od izkopa, se nahajajo posmrtni ostanki, kar pa bi bilo potrebno ugotoviti s sondironjem. Drug primer, Ie nekoj sto metrov stron, je grobisee v zasutem jorku za protiletalske topove ob gostiseu Klukec, kjer so delovci ob koponju temeljev za izgradnjo vodovodo 20. avgusto 1996 noleteli na golenieno kost in eevelj ter nekaj manjsih prhlih kosti. Obvestili so pristojne, ki po so dovol ili nodaljevanje del. 22. ovgusto, ko so nosli se vee e9 OOT Celie, dopis Urodo kriminolisticne sluzbe UNZ Celie okroznemu drZClvnemu toiilsivu, 51. 0221/24- 5990-5-24/B-85/91 , 22. 9. 1997. 90 Arhiv OOT Celie, dopis Medicinske fakultete, IllstitutCi za sodno medicino, 51. E 166/97 BJ/PK, 17. 2. 1998. Sod no izvedenca doc. dr. Joze Balozic, dr. medicine, ter osistent Peter Kadis, dr. medicine. 91 Zavoi prve pomoci z nemskim Ilapisom, dellCirnicCi in v niei zaleplieni listiCi z natisnienim besedilom v hrvaskem ieziku, zepni noz, kondomi, moski kovinski brivnik, rocai zobne scetke, kovinski zlici, lesen svincnik, zenski glClvnik zo spenianie los, osto nki propodle ze lczne konzervc, vee koso v Icscn ih vzigCllic v sopu, vee kosov prepletene zice. 92 HIClce, posovi za hlClce , opasoci, eulmico , kovinski gumbi, kos slabo ohranjenegCl crnega blago, verieino ostanek uniforme, 26 kosov eevliev oziroma obuvol, od katerih je veCino visokih vojaskih. 92 Arhiv OOT Celie, dopis Jonezo J. Sva jncerjo z izvedenskim mnenjem okroznemu sodiscu v Celju, 31 . 1. 2002. 233 MITJA FERENC kosti, pO ie dezurno preiskovolno sodnico no podlogi ogledo lokociie odredilo, noi podietie Veking izkoplie truplo. 24. ovgusto so izkopoli 64 stegnenic, 13 celih in vee zdroblienih loboni. Nosli so tudi kosti rok, zvezon ih z zico. Poleg ostonkov trupel so izkopo li razliene predmete (eevlp, posovi, zlico, glovniki, tulec noboio kolibra 7.65 mm, zlot poroeni prston itd.). Po ugotovitvoh sodnego izvedenco z Instituto lo sodno medicino so no sestih lobonioh bile strelne poskodbe (strel od lOdoi), no dveh po poskodbe od udorco s topo silo. Posmrtne ostonke so lOeosno shranili no potologiP Splosne bolnisnice Celie, noidene predmete po no UNZ Celie 94 No posmrtne ostonke so pri izvoioniu gradbenih del noleteli ze v preteklosti, vendor so le-te boli ali moni no skrivoi odstronili in prepelioli no mestno pokopolisee ali kom drugom. Stem v zvezi ie pomembno, do v Siovenip se nimomo obiekto oz. prostoro, kier bi eloveske ostonke dostoino pokopoli; tudi lOto kosti z Zgornie Hudinie ze 7 let leziio no Institutu lo sodno medici no. Prostor lo pokope ie predviden v Spominskem porku Teharie. Obeino Celie ie prieokovolo, do bodo ob izgrodnp prikliuekov no ovtocesto noleteli no ve liko stevilo trupel in ie ponuiolo prostor no mestnem pokopoliseu, kier bi 95 lohko pokopoli okoli 15.000 trupel. Zarodi se neureienih prostorov lo pokope Institut lo sodno medicino ni bil vee pripravlien spreiemoti v hrombo posmrtnih ostonkov izvensodnih povoinih poboiev, soi ie imel sklodiseo polno. T udi lOrodi tego ie DrZovno tozilstvo RS vodie okroznih in visiih drzovnih tozilstev lOprosilo, do do nodoliniego ne predlogoio izvedb ekshumocii iz grobise, kier so lOeeli z oktivnostmi, v uponiu poe, do bodo Vlodo RS in obeine eimprei omogoeile spostlpvo shronitev izkoponih posmrtnih ostonkov96 Od tokrat so preteklo ze tri leta. Prikrita grobisca v Sioveniji Republiko Sioveniio ie potrebovolo 12 let, do ie spreielo Zokon 0 voinih grobiSCih, v koterego so vkliueeno (0 ne vso) tudi t. i. prikrito grobiseo. Nekoi coso bo se potrebno, do bodo spreieti rozni podlOkonski okti, no podlogi koterih ph bo (ee sploh) moe ureioti. Somo postovlionie enotnih spominskih znomeni noi bi potekolo deset do dvoiset let. Osnovno sistemotieno evidentiranie po enotni metodologiP se ie lohko lOeelo sele leta 2002. V obdobiu morec 2002- februar 2003 svo dr. Mitio Ferenc (vodio) iz Komisiie Vlode RS lo resevonie vprosoni prikritih grobise in Moteio Bo vdoz iz Ministrstvo lo kulturo s pomoeio poznovolcev grobise no terenu in kriminolisti obiskolo (pri ogledih ie bil obieoino prisoten tudi Tine Vel ikonio iz Komisiie Vlode RS lo resevonie vprosoni prikritih grobise) in lOielo podotke 0 vsokem grobiseu in ph obdelolo po enotni metodologiP (priprovilo mag. Kseniio Kovoeec - Noglie, Ministrstvo lo kulturo) . Delo se ie kosneie lohko nodolievolo ovgusto 2003, ko sto Ministrstvo lo delo in Ministrstvo lo kulturo sklenili dogovor 0 sodelovoniu pri evidentironiu prikritih grobise v RS. S sotelitsko novigociio (GPS) svo do oktobra doloeilo 390 lokocii grobise, naredilo okoli 3400 fotogrofii, pripravilo 998 topografskih in ortofoto kart, zbrolo, preneslo in uredilo okoli 2800 skic, zemlievidov, fotografii in druge dokumentociie, pripravilo 295 kart s parcelnimi stevilkomi, opravilo stevilne ovdio in video lOpise. Zo vsoko grobisee svo 9·j OOT Celie, operativno poracilo ODT Celje Oriovnemu tozilstvu RS, 27. 8. 1996; Poracilo podie1io Veking, d.o.o. 0 poteku del prekopo posmrtnih ostonkov no osnovi odredbe I-Kpd 209/96. ~5 Dopis zupono obCine Celie Ministrstvu zo delo, druzino in socialne zocleve, 27. 2. 2002. 96 OOT Celie, clopis, 3. 12.2001. 234 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V 5l0VENUI podala identifikacijske podatke (oznaka, evidencna stevilka, ime, sinonim), opis grobisca (kratek in daljsi opis, tip, geslo, kategorija, narodnost, oznacitev, status) in lokacijo grobisca (naselje, obcina, centroid, karta; TTN5, TK25, kratek in daljsi opis lokacije, opis dostopa in lOris lokacije) itd. Do konca leta 2004 bo v evidenci nekaj cez 400 lokacij grobisc, lo leto 2005 pa je na seznamu lo evidentiranje ostalo se najmanj 130 lokacij. Evidentiranje ne obravnava Ie grobisc povojnih pobojev, temvec vsa prikrita grobisca, tudi tista iz casa med vojno kot tudi grobisca padlih v lOkljucnih bojih, lo katere ni bilo poskrbljeno ali pa 5e lOnje ni vedelo. Ce ne upostevamo grobisc iz maja 1945, je nekaj vec kot desetina doslej evidentiranih 97 t. i. medvojnih. Iz leta 1942 so to npr. grobisca v Krimski jami, Ziglovici nad Ribnico, Gricu pri Klevevzu, Cuznji vasi, Iski vasi 98 Drugo vecjo skupino grobisc lahko umestimo v cas septembra in oktobra 1943, po kapitulaciji Italije. Gre za usmrtitve in poboje lOjetih vaskih strazarjev in cetnikov ter nekaterih civilistov, npr. Travna gora, Mackovec, Mozelj, Jelendol - prekopani v Hrovaco, Bavdle pri Grcaricah, Mihovska jama itd. 99 Iz leta 1944 so npr. grobisca v Gorenji T rebusi, Lajse pri Cerknem, Suhor, jama Klemenca, iz zime 1945 pa Zakriz pri Cerknem itd. 100 Med sklepnimi boji lo osvoboditev Siovenije so se s slovenskega ozemlja in cezenj umikale na avstrijsko Korosko in tudi v Italijo stevilne oborozene enote, ki so se bojevale na strani nemskih oborozenih sil proti jugoslovanski in slovenski narodnoosvobodilni vo jski in gibanju. Med umikom jih je spremljalo tudi vecje stevilo civilistov. V strahu pred JA in novimi oblastmi so se ze leli predati Anglezem in Americanom. Grobisc oborozenih pripadnikov in civilistov iz NDH je v Sioveniji Ie nekaj manj kot slovenskih. Ob umikanju iz Hrvaske preko slovenskega ozemlja se je njihova pot v vecjem stevilu koncala ze v Bistrici ob Sotli, 101 v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici ob Krki in v okolici Krskega, 102 na poti do Celja in v okolici Celja. Veliko stevilo jih je koncalo na poti iz Velenja do Dravograda - v okolici Gornjega Dolica, v mislinjski dolini, okolici Siovenj Gradca. Najdemo jih v Kamniku in bliznjih krajih (Kamniska Bistrica, Podgorje, Sidol) .103 Kaze, da so Hrvati tudi v dveh jaskih Sv. Barbare v Hudi jami. Tisti, ki so jih vrnili iz Koroske sredi maja 1945, so koncali bodisi v Zgornji Lipnici blizu Radovljice ali v grobiSCih v Crngrobu, predvsem pa v Kocevskem RogU .104 Nasli bi jih tud i v protitankovskem jarku pri Dobovi wS 97Mitja Ferenc, Mateja Bevdaz, Evidentironie prikritih grobisc v RS, slonie oktober 2004 (da\ie: EYidentiranie prikritih grobisc); Mitia Ferenc, Koko do evidence prikritih grobisc v RS, Prispevki zo noveiso zgodovino, 1/2004, str. 125-141. 9" Evidentironje prikritih grobisi', 10148 Krimska iomo; 10 99 Jama Ziglovico; 10 165-177 Kleyeyz 1-3; 10 168, 169 Lukoynik 1, 2; 10 35 Grobisce Romoy. "9 Proy tom, 10 100, 194 Travno goro 1, 2; 10 196 Mockoyec; 10 120 Mozeli. ;00 Pray tam, 10 31-33,143, Mokcevo gropa 1,2, Podgriysko gropo, Petroyo gropa; 10 93 Loise; 10181 Zokriz. lei Pray tam, 10 1, 2, 9, 92 Grobisca y strelskem jorku pod hribom Ceho'lec, pri noyem in slorem gosilskem damu, pri osnovni soli; 10 56, 57 Pies - G,-obisCi pod hribom Vinogoro 1 in 2. :02 Prav tam, 10 101, 102 Sojevce 1, 2; 10 157 Mrtvice. Oomnevno ludi v Hafnerjeyem grobnu v Brestonici. 103 10 95 Cuzokoy troynik; 10 78-81, 96 Mecesnoyec, Simoy ploz, Kroljev hrib, Kapisco 1, 2, Oolski plae; 1061-64 Podgorje 1-4; 10103 Jevnik. 1e1 Prov tam, 10 128, 129 Loncoyo 1,2; 10 68-72 Cmgrob 1-5. lC5 Pray tam, 10 53 Protitankovski iorek v Mostecu. 235 MiTJA FERENC 0 I> 11111 - Q;- •<:r 3 :e_ ;:: ~ to ,. ';0- -0 0- 3 0 ::> S; N a. (II' ::> 0 .. 0 C o:r .. ::> 0 < !i!' "'" » Q;' "0 ::> w II> _",~ ,.." N W' ,.... ;;; 0- ::> " iii< ,"H '" Evidentirana grobisca V RS, stanie oktober 2004. 23 6 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVENUI Najvecje grobisce Hrvatov pO je V Tezenskem gozdu. Tu SO aprila 1999 V samo 70 metrih protitankovskega jarka, prek katerega so speljali avtocesto, odkopali 1179 trupel. 106 Vrnjene vojake srbske norodnosti (cetniki, Srbski dobrovoljski korpus, Srbska norodna straza) naj bi ustrelili V Kocevskem Rogu, no Pohorju, V Kamniku in njegovi okolici, vendor se ni ugotovljeno, kje natancno. Del tistih cetnikov, ki so jih zajeli blizu Laskega, lezi V rudniskih razpokah Starega Hrastnika. Najvec lokacij z nemskimi vojaki je doslej znanih V okolici Ilirske Bistrice, 107 no Gorenjskem (Mosnje, Krize pri T rzicu, Kranjska gora, Kocna, Gorice, morda tudi V Begunjah no Gorenjskem, V Mojstrani) 108 in V nekaj V kraskih breznih no Primorskem (Bukovje, Divaca, ObroV). 109 Siovenske domobrance, ki so bili vrnjeni prek Podroke, so zaprli deloma v loski grad in nato del v manjsih skupinah usmrtili no razlicnih lokacijah v okolici (Pevno, T rnje, Gabrovo, Bodovlje, Sopotnica). "o Vecino so prepeljali v zbirno taborisce Sentvid in od tam najvec v kraske jame v Kocevskem Rogu. Predvidevamo, do jih najvec lezi v Jami pod Macesnovo gorico. Manjsi del je koncal no Golem, morda v Brezarjevem breznu v Podutiku oziroma nato v bliznji Kucji dolini. Ob koncu vojne zajeti domobranski ranjenci so verjetno koncali v breznih nod Glazuto, Isko ter v Iski vasi. 11I Tiste, ki so jih vracali prek Pliberka in Tehorij, so odpeljali vecinoma do rudniskih razpok Starega Hrastnika in v njegovo okolico. Mnozicnejsa grobisca slovenskih civilistov so zlasti v blizini taborisc Ozne (npr. Strnisce, Hrastovec v Siovenskih goricah, Brestrnica) oz. njenih okrajnih zaporov. V hribu Gorica nod Sostanjem naj bi poleg Hrvatov in kocevskih Nemcev koncali tudi nekateri mescani Sostanja, 112 v 13 evidentiranih lokacijah v Mariji Reki in no Knezdolu so domacini iz Posavja, 1I3 v Kosnici pretezno celjski mescani. Domacini iz vasi okoli Logatca leze v tamkajsnjih breznih. 114 Iz Idrije so jih verjetno vozili no Jelicni vrh. lls Del no silo prepeljanih civilistov iz Koroske so usmrtili no Lesah pri Prevaljah. Civiliste iz Maribora so vodili no morisca no Pohorju. V Zgornji Bistrici so jih »pokopavali« se v zacetku I. 1946. Avgusta 2001 in februarja 2002 so tam iz dveh rovov oziroma zaklonisc izkopali 431 skleletov. '06 PU Moribor, PoroCilo 0 izkopO'Voniu no trosi Bohova Tezno. '07 Mitia Ferenc, "Grobovi so zrovnani in zarasccni.« (Seznam grobov sovraznikovih vOiakov padlih iz coso 2. svelovne vojne flO obmocju obi'ine Ilirsko Bislrica) . Prispevki za novejso zgodovino, 1/2004, sir. 160-168. Ookumcnt ki go je priprovila verjetno UOBA med letoma 1957 in 1963 obsega v obCini 120 grobi:;i' z 1387 nemskimi voiaki z navedbo loslnika porcele, imenom parcele, slevilorn iriey in slanjern grobisco. 'OR Proy 10m, 10 131, 132, 133 Mosnje- Grobisca Zgosa, Senozelo, Lisicji Rep; 10 152 Koena; 10 159 Savsko naselje; 10 149 GOlice; 10 151 Mloeca, '09 Prov tam, 10 10 Brezen y Moriinovih hraslnicah; 10 13 Kacna jarna; 10 42 Kaserava jama; 10 88 Joma pod Kotarjevo ogrodo ;;0 Prov tarn, 10 73 Matjazevo jorno; 10 74 PocJtm; 10 75, 76 l.ovrcnska gropa 1 in 2; 10 77 Bodovlje, 10 292, 293 MuretoviflO 1 in 2. ,,, Pray tam, 10 3 Brezno pri Konfinu I; 1034 Kascevo bremo; 10 34 Grobisce ronjencev. 112 Proy lam, 10 176 -,180 Gorice 1-3, Oruzmirje 1,2. '13 Proy tam, 10 29, 51,52, 183 ,192 Kregorjey groben 1-13; 10 43 Grobisce za Lovsko koco. ", Proy tarn, 10 40 Bremo no Repisoh; 10 47 Jomo Grodisnica; 10 45 Semonovo brezno. liS Prov tarn, 1038,39 Brusova gmpa 1,2; 10 110 Zakovski gozd pod Strmco . 237 MITJA FERENC No Primorskem so v treh breznih no Trnovski planoti pri kraiih Trnovo, Grgar, Voglarii pretezno osebe, ki so ph iugoslovanske oblasti aretirale no obmociu Gorice, 116 v Aidovscini in breznih v okolici Idriiskega Logo po verietno del tistih, ki so ph po umiku iz Gorice prepeliali v taborisce v Aidovscini. ll7 V kraske iame so ph vozili tudi iz T rsta in s Koprskega . 11 S Mnozicnih usmrtitev ie bilo v Siovenip naivec od maio do iuliia 1945 - gre zlasti za vrniene ali doma zaiete slovenske domobrance ter uietnike in ietnike iz drugih iugoslovanskih pokrajin - in nato do ianuaria 1946, ko gre za naivec Nemcev, Italijanov ter kolaborantstva osumlienih Siovencev. Do posameznih skrivnih usmrtitev po ie prihaialo tudi se pozneie. Evidentirane lokacije grobisc bo treba raziskati, zavarovati, urediti, oznaciti. To zahteva tako pieteta do tam pokopanih kot zavezanost obliubam in deklaraciiam, ki smo ph kot drzava spreieli. 11 6 Prov tam, 10 162 Trnovo - Zalesnika, 10 163 Voglarji .. , Bremo za Cvelrezem, 10 164 Grgar .. B,'ezo Podgornila. ,,7 Prav tam, 10 105 Aidovsko polje (nemski in ila lijanski vojaki ., prekopani I. 2002); 10 36, 37 Ajharjevo in Andrejckovo brezno. ' :8 To je po vsej verjetnosti 7 iam v obCini Koper in Sezona (Spirnca, Jama pri Socerbskem kalu, Socerbska sveta jamo, Vilenica, Bremce, Oalska iamo, Socerbska jomo za vrhom). Iz njih so jomorli juliia 1992 iznesli posmrtne ostonke okoli 60 oseb. Do pomladi 2004 so lelali v sklodiscih Instituto za sodno medici no v Llubljani, v letu 2004 bodo pokoponi no pokopoliscu v Kopru. 238 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVENUI'--______ Mitja Ferenc VERNICHTUNGSLAGER TEHARJE UNO VEROECKTE GRABER IN SLOWENIEN Zusammenfassung Britische Einheiten ubergaben der neuen jugoslawischen Macht zwischen dem 27. und 31. Mai 1945 aus dem Auffanglager Vetrinje in Karnten die Anhanger der Siowenischen Nationalarmee (SNV), diese bestand uberwiegend aus Siowenischen Landwehrmannern, der Gorenjska Selbstwehr (Oberkrainer Landwehr), einem Teil des Polizeikorps aus Ljubljana und aus einigen Offizieren. Insgesamt wurden von den Alliierten etwa 10.000 Personen abgeschoben, davon 9.500 Landwehrmanner und Polizisten sowie rund 600 Zivilisten. Die T ransporte aus Podgorje wurden uber die Auffanglager in Radovljica und Kranj auf das Schloss von Skofja Loka und in das zentrale Lager der Sentvider Bischofsanstalt in Ljubljana gefuhrt und dann uberwiegend auf die Hinrichtungsstatte in Kocevski Rog. Aus Bleiberg abgeschobene Personen fuhrte man uber Siovenj Gradec oder Maribor. Ihre Endstation war das Vernichtungslager Teharje bzw. Tuchern. Die neue Macht erweiterte das ehemalige deutsche Lager fur vorm ilitarische Ausbildung, umzaunte rund 17 grof3ere und einige kleinere Baracken mit Eisengittern und Stacheldraht und stellte Beobachtungsstellen und WachtUrme auf, auch wurden Waldlichtungen gerodet. Dies alles wurde von der OZNA (Abteilung fur Volksschutz bzw. zentraler Geheimdienst) geleitet, die Verhore der Verhafteten wurden von den slowenischen Anhangern der OZNA durchgefuhrt, Sicherung und Exekutionen dagegen vom KNOJ (Korps der nationalen Verteidigung Jugoslawiens). Lagerbefehlshaber war Tone T urnher, als entscheidende Personen erwahnen die Quellen aber auch noch Milan Venisnik und Joze Skulj. Das Lager Teharje war vor allem fur rund 4.000 bis 4.500 aus Karnten abgeschobenen slowenischen Landwehrmannern und Zivilisten aber auch fur andere Personen bestimmt: Angehorige der deutschen Minderheit und Zivilisten. In den Aussagen unterscheiden sich die Angaben uber die Anzahl der Inhaftierten im Lager sehr, denn laufend wurden diese abtransportiert, in kleineren Zahlen wurden auch neue gebracht, das gleiche gilt auch fur die hingerichteten und gestorbenen Haftlinge. Haftlinge verschiedener Nationalitaten zag man auch in anderen geeigneten Gebauden und Notlagern zusammen. Nach einem kurzen informativen Verhor (personliche Angaben, Einheit, Kampfe) wurden die Haftlinge dann in drei Gruppen aufgeteilt. Wahrscheinlich wurden die Angaben dann auch mit jenen Daten verglichen, welche die OZNA in den Jahren 1944- 1945 sammelte, dann wurden Nachforschungen in den Heimatorten durchgefuhrt. In der Gruppe A befanden sich vor allem minderjahrige Landwehrmanner bis zum 18. Lebensjahr, die man anscheinend freilief3, jedoch wurden auch sie, wie die Quellen bezeugen, zu Zwangsarbeit verurteilt, einige wurden aber auf die Hinrichtungsstatten gebracht. In die Gruppe B ordnete man Jugendliche vom 18. bis zum 21. Lebensjahr ein und Landwehrmanner mit weniger als einem Jahr Dienst, vor allem jene, die sich nach dem 1. Januar 1945 angeschlossen hatten sowie die Sanitater. Fur diese Gruppe sollten die Urteile von einem Militargericht gefallt werden. In die zahlenmaf3ig grof3te Gruppe C, wurden dann aile restlichen zur Hinrichtung eingeordnet. 1m Rahmen des 239 MITJA FER ENC Lagers befand sich ein e Grabstatte, in der man aile iene begrub, die im Lager wegen Krankheit oder Hungers starben, oder so brutal geprugelt wurden, dass man ihnen den Gnadenschuss gab, aber auch solche, die grundlos zur Warnung, aus Obermut, erschossen wurden. Ei nige verubten auch Selbstmord, weil sie die Schmerzen und Leiden nicht mehr ertrugen. Heute ist das Gebiet mit einer mehr als 10m hohen Mulldeponieaufschuttung bedeckt, eine Ausgrabung ist schier unmoglich. AuBer mit der Angst vor dem Schicksal mussten sich die Lagerinsassen mit unzahligen Schwierigkeiten, vor allem mit Krankheiten, Hunger und Durst auseinandersetzen. Am schlimmsten ging es ienen aus der Gruppe C, ein wenig besser den ubrigen Insassen, aile waren aber nach einigen Tagen korperlich und seelisch vollig erschopft. Die medizinische Versorgung war unzureichend, kam aber oft auch zu spat. Die meisten Landwehrmanner brachte man schon in den ersten Tagen nach dem Eintreffen auf Hinrichtungsstatten in der Umgebung von Hrastnik, das waren uberwiegend Bergwerksspalten auf dem Berg Stari Hrastnik. Zuerst kamen die Offiziere, die in Teharie gesondert inhaftiert waren, an die Reihe. Die Abtransporte begannen am 2. oder am 3. Juni abends und wurden dann ieden Tag bis zum 8 . Juni weitergefuhrt. Einigen gelang die Flucht. Einige Oberlebende sind der Meinung, dass bei der Auswahl kein System verwandt wurde, die Aufrufung einfach nach Gruppenverzeichnissen, die man bei Eintreffen in das Lager erstellte, erfolgte. Dies dauerte eine ganze Woche bis zum 8. Juni, worauf man die Transporte auf einmal unterbrach. Es deutet daraufhin, dass die ErschieBungen nach der Flucht einer Gruppe von Landwehrmannern aus dem Lager am 21. Juni fortgesetzt wurden, als in drei Nachten, yom 22. bis zum 24. Juni, noch die letzten aus der Gruppe C abtransportiert wurden. Gegen Ende Juni verblieben zum GroBteil nur noch solche im Lager, die iunger als 18 Jahre waren. Es deutet darauf hin, dass sie unter den Jugendlichen mindestens zweimal, um den 10. Juni und Anfang August, eine neue Selektion machten, die Ausgewahlten wurden mit Lastwagen weggebracht und in der Nahe von Celie exekutiert. 1m Juli leerte man das Vernichtungslager schon sehr stark. Die Oberlebenden wurden zwischen dem 19. und 24. Juli vor ein Kriegsgericht gestellt und verurteilt. Der GroBteil der Verurteilten, vor allem die Minderiahrigen, wurden durch eine Amnestie im August 1945 begnadigt. Freigelassen wurden etwa 400 Inhaftierte, ubrig blieben 409. Jedoch kehrten die Freigelassenen nicht aile nach Hause zuruck, einige wurden bei ihrer Heimkehr getotet. Nach der durchgefUhrten sogen. Sauberung im Mai und Juni und nach der Freilassung der Amnestierten im August 1945 wurde dieses Lager zum Straflager fur Verurteilte. Nach dessen Auflosung wurden die Straflinge zum GroBteil nach Maribor verlegt. Spater wurden auch die Baracken beseitigt, wann das geschah ist nicht bekannt. Bis Anfang der 70. Jahre des vorigen Jahrhunderts wurde dieses Gebiet optisch kaum verandert, 1974 begann man es aber in eine Deponie fUr Abfallmaterial aus der Zinkhutte Celie und fUr den Stadtmull umzuwandeln. So wurde der Lagerplatz bis zur Unkenntlichkeit verandert und das Bild des Lagers und der Grabstatten von Teharie vollig entwertet. Letztere liegen mehr als 10m tief, westli ch der Mitte des Golfplatzes (fruher Halde fur Hartabfalle aus der Zinkhutte) und reichen bis in das Fundament der zweiten Sperre, hinter der sich der sogen. Teharie See erstreckt. 240 TABORISCE TEHARJE IN PRIKR ITA GROBISCA v SlOVENUI Der Staat widmete Teharje neben der Kapelle an der Jama pod Krenom auf dem Kocevski Rog ein zentrales Symbolgebaude zum Gedenken an die mehrere tausend Ermordeten. Die Gedenkstatte wurde nach einem Entwurf des Architekten Marko Music errichtet. Dos Gefallenendenkmal eroffnete man am 10. Oktober 2004. Parallel zur Planung des Erinnerungsparks Teharje laufen aber ouch noch Untersuchungen, um die Schuldigen fur das Morden aufzuspuren und zu verurteilen, bis jetzt ergaben sie noch keine Ergebnisse. Bei allen durchgefuhrten Gesprachen konnte die Polizei ohne erhaltenes Archivmaterial und wegen der groGe Anzahl bereits gestorbener Zeugen nicht einmal fur eine Person ausreichend Beweismaterial zusammenstellen, um gegen sie ein Strafverfahren ei nzu leiten. In der Stadt Celje und ihrer Umgegend sind die meisten Massengraber auf slowenischem Boden erfasst. Ungeachtet dessen, doss eine kritische Distanz zu den Quellen zu bewahren ist, vor allem zu den mundlichen, und darauf, doss die Schatzungen uber die Opferzahl wahrscheinlich ouch ein wenig ubertrieben dargestellt sind, sind wegen des Mangels an schriftlichen Quellen Niederschriften aus der Erinnerung und Aussagen unmittelbarer Zeugen fast die einzige Spur, die uns vor Ort fuhren. Weil der Staat, auGer in einigen seltenen Fallen geplanter Erforschung - Sondierung von Grabstatten noch nicht in Angriff nahm, sind die einzelnen Orte noch nicht zu bestatigen oder zu verwerfen. Auf dem Gebiet von Celje wurden nur zwei untersucht. 1m kleineren Teil eines Panzergrabens in Zgornja Hudinja wurde zwischen 1996 und 1997 Uberreste von mindestens 40 Personen ausgegraben, die oller Wahrscheinli chkeit nach den NDH Streitkraften (Unabhangiger Staat Kroatien) zuzuordnen sind. Der zweite Fall ist die Grabstatte im verschutteten Flakgraben neben dem Wirtshaus Klukec, wo 1996 bei Ausschachtungsarbeiten mehrere Dutzend Leichen gefunden wurden. Auf sterbliche Uberreste stieG man schon bei Bauarbeiten in der Vergangenheit, jedoch wurden diese mehr oder weniger in oller Stille beseitigt und auf den Stadtfriedhof oder a nderenorts gebracht. Die Republik Siowenien brauchte 12 Jahre, um ein Kriegsgrabergesetz zu verabschieden. In diesem Gesetz sind ouch (aber nicht aile) sogen. verdeckte Graber berucksichtigt. Es wird noch einige Zeit erforderlich sein, um diverse Durchfuhrungsvorschriften zu verabschieden, aufgrund derer dies (wenn uberhaupt) zu regeln ist. Nur fur die Aufstellung einer ganzheitlichen Gedenkstatte sollten zehn bis zwOlf Jahre vergehen. Eine fundamentale und systematische Erfassung nach einer einheitlichen Methodologie konnte erst 2002 in Angriff genom men werden. 1m Zeitraum Marz 2002- Februar 2003 und August 2003- 0ktober 2004 haben Dr. Mitja Ferenc aus der Regierungskommission der Republik Siowenien zur Fragenlosung von verdeckten Grabstatten und Mateja Bavdaz aus dem Kulturministerium mithilfe von Kennern von Grabern auf dem Gelande und von Kriminologen Angaben uber 390 Standorte erfasst und diese besucht. Wahrend der Endgefechte um die Befreiung Sioweniens zogen sich zahlreiche bewaffnete Einheiten, die aile auf der Seite der deutschen Streitkraften gegen die jugoslawische und die slowenische Nationalbefreiungsarmee und Bewegung gekampft 241 MITJA FERENC hatten, uber das slowenische Gebiet nach osterreichisch Karnten wie auch nach Italien zuruck. Wahrend des Ruckzugs wurden sie auch von einer Masse von Zivilisten begleitet. In ihrer Angst vor der Jugoslawischen Armee und den neuen Herrschern wollten sie sich lieber den Englandern und den Amerikanern ubergeben. Graber von bewaffneten Anhangern und Zivilisten aus den NDH-Reihen gibt es in Siowenien etwas weniger als slowenische. Beim Ruckzug aus Kroatien uber das slowenische Gebiet endete ihr Weg in groBerer Zahl meistens schon in Bistra ob Sotli, im Krakovski Wald bei Kostanjevica ob Krka und in der Umgebung von Krsko, auf dem Weg nach Celje und in der Umgebung von Celje. Eine groBe Anzahl beendete ihren Ruckzug auf dem Weg von Velenje bis Dravograd - in der Umgebung von Gornji DoIic, in Mislinjatal und in der Umgebung von Siovenj Gradec. Sie findet man in Kamnik und in den naheliegenden Orten. Es deutet daraufhin, dass auch in zwei Stollen der HI. Barbara in Huda jama Kroaten vergraben liegen. Jene, die sich Mitte Mai 1945 aus Karnten zuruckzogen, endeten entweder in Zgornja Lipnica in der Nahe von Radovljico oder in den Grabern von Crngrob vor allem aber in den Waldern des Kocevski Rog. Sie konnte man auch im Panzergraben bei Dobova finden. Die groBte Graberstatte von Kroaten befindet sich aber im Tezenski Wald. Hier wurden im April 1999 auf einer Lange von nur 70 m Panzergraben, uber den die Autobahn gebaut wurde, 1.1 79 Leichen ausgegraben. Die zuruckkehrenden Soldaten serbischer Nationalitat (Tschetniks, Serbische Freiwilligenkorps, Serbische Burgerwehr) sollen im Kocevski Rog, auf dem Pohorje, in Kamnik und Umgebung hingerichtet worden sein, eine genauere Stelle wurde noch nicht festgestellt. Einen T eil jener Tschetniks, die man in der Nahe von Lasko festnahm, liegen in den Be rgwerkspa lten von Stari Hrastnik. Die meisten Massengraber mit deutschen Soldaten sind in der Umgebung von Ilirska Bistrica, in Gorenjska und in Karster Schachten in Primorska bekannt. Die slowenischen Landwehrmanner, die man uber Podrozca zuruckbrachte, wurden teilweise im Schloss von Loka eingesperrt, und in kleineren Gruppen in verschiedenen Orten in der Umgebung (Pevno, Trnje, Gabrovo, Bodovlje, Sopotnico) schlieBlich hingerichtet. Die meisten wurden in das Auffanglager nach Sentvid abtransportiert und von hier aus am haufigsten in die Karster Hohlen auf dem Kocevski Rog. Wir sind der Meinung, dass die meisten in Jama pod Macesnova gorica liegen. Ein kleinerer Teil endete in Gola, vielleicht in der Brezor Schlucht in Podutik bzw. dann in der Nahe des Kucjatal. Bei Kriegsende gefangene und verwundete Landwehrmanner endeten aller Wahrscheinlichkeit nach in den Felsspalten uber Glazuta, Iska sowie in Iska vas, etc. Jene, die man uber Bleiburg und Teharje zuruckbrachte, endeten zum GroBteil in den Bergwerksspalten des Stari Hrastnik und seiner Umgebung. Massengraber von slowenischen Zivilisten befinden sich insbesonders in der Nahe der OZNA-Lager (z.B. Strnisce, Hrastovec in Siovenske gorice, Brestrnica) bzw. in ihren Bezirksgefangnissen. 1m Berg Gorice nad Sostanjem endeten auBer den Kroaten und den Gottscheern auch einige Bewohner aus Sostanj, in 13 erfassten Orten in Marija Reka und in Knezdol liegen Einheimische aus Posavje, in Kosnica uberwiegend Bewohner aus Celje. Einheimische aus dem Dorf um Logatec liegen in den dortigen 242 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENUI -~------'" Felsspalten. Aus Idrija brachte man sie wahrscheinlich nach Jelicni vrh. Auf gewaltsame Art zuruckgebrachte Zivilisten aus Karnten wurden in Lese pri Prevaljah exekutiert. Zivilisten aus Maribor fuhrte man auf Hinrichtungsstatten nach Pohorje. In Zgornja Bistrica wurden sie bereits Anfang 1946 "bestattet". 1m August 2001 und im Februar 2002 wurden dort aus zwei Stollen bzw. Schutzraumen 431 Skeletts freigelegt. In Primorska findet man in den Hbhlen auf der T rnovska Hochebene bei den Orten T rnovo, Grgar und Voglarji uberwiegend von der jugoslawischen Herrschaft auf dem Gebiet von Gorizia verhaftete Personen, in Ajdovscina und in den Abgrunden in der Umgebung von Idrijski Log liegt wahrscheinlich jener Teil, den man beim Ruckzug aus Gorizia in die Lager nach Ajdovscina brachte. Aber ouch aus T riest und aus der Gegend von Koper erfolgten T ransporte in die Karster Hbhlen. Die Massenhinrichtungen in Siowenien fanden zum Grol3teil von Mai bis Juli 1945 stott, und dies vor allen an den Zuruckgebrachten oder Zuhause festgenommenen slowenischen Landwehrmannern sowie an Gefangenen aus anderen Teilen Jugoslawiens; danach, bis Januar 1946 am meisten an Deutschen, Italienern sowie der Kollaboration verdachtigten Siowenen . Zu einzelnen geheimen Hinrichtungen kam es aber ouch noch spater. 243 MITJA FERENC Mitja FERENC THE TEHARJE CONCENTRATION CAMP AND THE SECRET GRAVES IN SLOVENIA Summary 3etween 27 and 31 May 1945, British troops delivered members of the Siovenian ~ational Army (SNV) from the holding camp in Vetrinie in Carinthia into the hands of he Yugoslav authorities. The SNV was comprised of members of the Siovenian Home :Juard, the Goreniska Self-Defence Organisation (Goreniska Home Guard), a part of he police force in Liubliana, and a few Chetnicks. In the whole, the Allies were to repatriate around 10,000 persons, of these Jpproximately 9,500 members of the Home Guard and police force, and 600 civilians. rhe transports from Podgorie went via the holding camps in Radovliica and Krani, and hen on to the castle in Skofia Loka and the central concentration camp on the premises )f the Liubliana Bishopric in the city's suburb of Sentvid. From here, most of the )risoners were taken to the killing grounds in Kocevski Rog. The route of the refugees 3ent back by the Allies from Pliberk proceeded via Sioveni Gradec or Maribor. The final ;tation here was the Teharie concentration camp. The former German boot camp was Jdapted by the new authorities and around 17 of the larger and a number of the ;maller barracks were surrounded with wire mesh and barbed wire. Guard houses and ·owers were built and the area around the camp cleared. rhe camp was run by the Siovenian OZNA. Members of this organisation also :::onducted the interrogations of the prisoners, wh ile the KNOJ was in charge of security :md carried out the executions. The commander of the camp was Tone T urnher, and sources also list Milan Venisnik and Joze Skuli as principal figures. Teharie was the concentration camp where mainly around 4,000 to 4,500 of the Home Guard members and civilians handed over by the Allies were detained, along with civilians from the German minority. The number of prisoners in the camp differs considerably from statement to statement, as there were constant transports going out and new arrivals coming in. The same also applies to the number of executed and deceased prisoners. Prisoners of various ages were detained also in a number of other suitable buildings and makeshift camps. After relatively brief informative interrogations, on such information as personal data, unit, and battles fought in, they were divided into three groups. The lists compiled in this way were probably compared with the prisoners' statements and the data compiled by the OZNA in 1944 to 1945, such as identities being investigated by operatives in their home towns. Group A consisted mainly of underage Home Guard members, less than 18 years old, who were to be released, but who were, according to the sources, condemned to forced labour and a part of them also taken to the killing grounds. Group B contained underage Home Guard members aged from 18 to 21 years and Home Guard members who had served for less than a yea r, above all those who had ioined up after 1 January 1945, and medics. This group was to stand trial before a military court. The largest group, group C, contained all the other persons, who we re marked for execution. Within 244 TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SlOVENU"1 ------, the premises of the camp, there was also a grave-pit. Here were buried those who had died in the camp due to illness or starvation, or who had been so brutally beaten that they were given a mercy shot, as well as those who were killed outright as a warning to others, or simply out of sheer wantonness. Some also committed suicide because of the unbearable pain they were subiected to. Today, with this area covered in over 10 metres of industrial waste, the exhumation of their bodies is rendered almost impossible. In addition to the constant anxiety over their fate, the inmates were also faced with numerous other difficulties, such as disease, hunger and thirst. Worst off were the inmates in group C, while the others were treated only slightly better. All, however, were physically and mentally totally exhausted only a few days after their arrival. The health care was insufficient and mostly provided too late. The maiority of the Home Guard were taken to the killing fields close to Hrastnik already in the first few days after their arrival, predominantly to chasms caused by mining in the hill of Stari Hrastnik. The first to be killed were the officers who had been detained in separate barracks in Teharie. Groups were taken to the killing grounds starting on the night of the 2nd or 3rd of June, and then every subsequent evening until 8 June. Some succeeded in escaping from these places of death. According to the testimonials of some of the survivors, there was no method in these executions, and the victims were called up simply by the list compiled upon their arrival in the camp. This went on for one whole week until 8 June, after which the transports were suddenly halted for a while. It seems that the killings continued after the escape of a group of Home Guard members from the camp on 21 June, when in the three following nights, from 22 to 24 June, the last of the people in group C were executed . Towards the end of June, the camp was mainly inhabited by those younger than 18 years. It seems that at least twice, around 10 June and at the beginning of August, a new selection was made from amongst these youths, in which those singled out were taken by truck to somewhere in the vicinity of Celie and killed there. By July, the camp was already almost completely empty. The survivors were sentenced before a military court between 19 and 24 July. The greater part of these prisoners - particularly those who were under-aged, were pardoned with the general amnesty declared in August 1945. Around 400 prisoners were released at that time, leaving 409 still in the camp. Yet not all those released were allowed to go home. A number of them were mysteriously killed on the way. At the end of the so-called "cleansing" in May and June, and upon the release of those pardoned in August 1945, the premises were converted into a labour camp for those convicted . When it was closed down, most of the inmates were transferred to facilities in Maribor. Later, the barracks were also torn down, although it is not known when. Until the beginning of the 1970s, the area underwent no changes. In 1974, however, it was turned into a dumping ground for industrial waste from the Cinkarna Celie zinc factory. Two separate industrial dumps for the zinc factory and the city dump established on the premises had succeeded in completely obliterating beyond recognition and demeaning the area where the Teharie concentration camp and grave-pits were once located. The latter lies over 10 metres underground, west of the centre of the golf course (formerly the dumping ground for solid waste from the zinc factory) and extends all the 245 MITJA FERENC way to the foundations of the second sluice-gate behind which lies the so-called lake of Teharje. The state has designated that the central memorial in memory of the several thousands who were killed should stand in Teharje, in addition to the chapel near Jama Pod Krenom in the Kocevski Rog region of Slovenia. Construction of the memorial park designed by Marko Music was completed in October 2004. In parallel with the landscaping of the Teharje memorial park, an inquest is also in progress, the aim of which is to discover and bring to justice those guilty of the killings. However, this inquest has not produced any results to date. Despite all the interviews conducted by the police, it has been impossible in view of the lack of preserved archival records and the fact that few witnesses are still alive today, to compile enough evidence for even one indictment or court hearing. Records show that the largest number of mass graves in Slovenia are located in Celje and its surroundings. The principle of maintaining a critical distance concerning historical sources, particularly oral ones has been adhered to. Furthermore, it has been taken into account the fact that recorded assessments of the number of victims may be exaggerated, owing to a lack of preserved written sources. Despite these measures, memoirs and statements of direct witnesses are almost the only clues we have to the locations of these graves. As the State, with the exception of a few rare cases of methodical research, has not yet devoted its resources to taking soundings of the mass graves, it is impossible to verify or discount many possible locations. Only two so far have been researched in the area of Celje. In a small section of the anti-tank trenches in Zgornja Hudinja, the remains of at least 40 persons were exhumed in 1996 and 1997, who were most likely members of the armed forces of the NOH (Independent State of Croatia) . The second example is the mass grave in a filled in anti-aircraft battery trench near the Klukec Inn, where during the construction works for the foundations in 1996, the remains of several dozen bodies were found. This is not the first case where the remains of victims were uncovered during construction work, yet before, these were always removed more or less secretly and taken to the municipal graveyard or elsewhere. The Republic of Slovenia needed 12 years to pass the Law on Wartime Graves, which includes some, but not all of the so-called "hidden graves". It will take some time for the various regulatory decrees to be passed, and until that time, it will not be possible to mark and tend these graves, if at all. The task of erecting unified memorials alone is planned to take from ten to twenty years. The basic, systematic creation of records following a unified methodology was only able to begin in 2002. In the periods from March 2002 to February 2003 and August 2003 to October 2004, a team visited and gathered data on 390 locations. This group consisted of Dr. Mitja Ferenc from the committee of the Government of Slovenia for resolving issues pertaining to the hidden graves, and Mateja Bavdaz from the Ministry of Culture, together with experts on these graves and criminalists. During the final battles for the liberation of Slovenia, numerous armed units beat their retreat from and through Sloven ian territory headed for Austrian Carinthia and Italy. These had fought on the side of the German armed forces against the Yugoslav and 246 TABORISCE TE HAIIJE IN PR IKR ITA GROBISCA V SlOVENUI Siovenian national liberation army and movement. During the retreat, several hundred civilians accompanied them. From fear of the Yugoslav Army and the new authorities, they chose rather to surrender to the English and to the Americans. There are only slightly fewer graves of civilians and members of the armed units of the NDH in Slovenia than Slovene graves. Upon retreating from Croatia via Siovenian territory, large numbers were cut short already in Bistrica Ob Sotli, in the Krakovski Gozd forests near Kostanjevica Ob Krki and in the area of Krsko; on the way to Celie and in the city's surroundings. A large number found their demise on the path from Velenje to Dravograd - in the area of Gornji Dolic, in the Mislinja valley, or the surroundings of Siovenj Gradec. One can also find their graves in Kamnik and the surrounding settlements. It seems that Croatians were also buried in two ditches at Sveta Barbara, near Huda Jama. Those who were returned from Carinthia in mid May 1945 ended up mostly in Kocevski Rog, in Zgornja Lipnica near Radovljica, or in the graves at Crngrob. Their remains can also be found in the anti-tank trenches near Dobova. The largest mass grave of Croats, however, is located in Tezenski Gozd. Here, along the length of only 70 metres of an anti-tank trench, over which a motorway had been built, 1,179 bodies were discovered in April 1999. According to sources, the soldiers of Serbian nationality that were returned, comprised of Chetnicks, Serbian Voluntary Corps, and Serbian National Guard, were shot in Kocevski Rog on the Pohorje plateau, and in Kamnik and its surroundings, although it is not yet known exactly where. Some of the Chetnicks that were captured close to Lasko lie in the chasms caused by mining in the hill of Stari Hrastnik. The largest number of graves containing German soldiers to date have been found around Ilirska Bistrica, in the Gorenjska region, while some are also located in the karst chasms in the Primorska region. The Siovenian Home Guard soldiers who were returned via PodroZce were incarcerated first in the castle of Skofja Loka, after which many of them were executed in small groups at various locations in the town's nearby surroundings, such as Pevno, Trnje, Gabrovo, Bodovlje, and Sopotnica. The majority were then taken to the holding camp in the Ljubljana suburb of Sentvid and from there mostly to the karst caves in Kocevski Rog. Most likely, the majority lie in the cave of Jama near Macesnova Gorica. A smaller percentage of them were executed at Golo, possibly in the chasm of Brezarjevo Brezno in Podutik. When this chasm became full, nearby Kucja Dolina was then used for this purpose . The bodies of the executed wounded so ldiers of the Home Guard captured towards the end of the war were probably disposed of in the chasms by Glazuta, in Iska and in Iska Vas, and other locations. Those who were returned via Pliberk and Teharje were, for the most part, taken to the mining chasms of Stari Hrastnik and the town's surroundings. The larger graves of Siovenian civilians are located close to the concentration camps run by the OZNA, such as Strnisce, Hrastovec in the Siovenske Gorice hills, and Brestrnica, or in the OZNA-run district gaols. In addition to the Croats and Kocevje Germans, inhabitants of the town of Sostanj are also believed to be buried in the hill of Gorice Nod Sostanjem. In 13 recorded locations in Marija Reka and in Knezdol, Slovenes from the Posavje region were buried, while predominantly inhabitants of the 247 MITJA FERENC city of Celje were killed and buried in Kosnica. Inhabitants of the villages around the town of Logatec were also buried in the karst chasms in that area . The condemned from Idrija were probably taken to Jelicni Vrh. A number of the civilians forcibly transported from Carinthia were put to death in Lese, near Prevalje. Civilians from Maribor were led to the killing grounds on the Pohorje Plateau and in Zgornja Bistrica; accounts say they were "burying 'em" still in the beginning of 1946. In August 2001 and in February 2002, 431 skeletons were exhumed in two anti-mortar trenches there. In the Primorska region, the chasms on the T rnovska Planota plateau close to the settlements of Trnovo, Grgar and Voglarji revealed the bodies of mainly those persons arrested by the Yugoslav authorities in the areas of Gorica. Furthermore, Ajdovscina and the chasms surrounding Idrijski Log most likely hold the bodies of a part of those who were taken to the camp in Ajdovscina after the withdrawal of the occupying forces from Gorica. The karst caves also hold the bodies of many taken from Trieste and Koper and the surrounding areas. The largest number of mass killings took place in Slovenia from May to July 1945, during which time mainly the soldiers of the Sloven ian Home Guard returned to Yugoslavia by the Allied forces, or captured in Slovenia were executed, along with prisoners and captives from the other Yugoslav regions. Thereafter, until January 1946, mostly Germans, Italians and Slovenes suspected of collaboration with the occupying forces were executed. The executions did not cease at this time, however, as individual instances of secret executions also occurred at later dates. 248 IZ ZGODOVINE CEUA 1941 - 1945 SINOPSISI 249 IZ ZGODOVINE CEUA 1941 - 1945 94(497.4 Celje)"1941 /1945" t Tone FERENC, dr., znanstveni svetnik v pokoju, Institut za novejso zgodovino, Kongresni trg 1, SI- 1000 Ljubljana NEM5KA OKUPACIJA CEUA IN OKOLICE Razprava opisuje nemsko okupacijo Celja in okolice v letih 1941 - 1945, okupatorjevo civilno oblast na upravni, socialni in gospodarski ravni. Posebno pozornost razprava posveca predvideni formalnopravni prikljucitvi Spodnje Stajerske k nemskemu Rajhu in posledicni cimprejsnji prilagoditvi zasedenih ozemelj tistim v sami Nemciji. 329.4(497.4 Celje)"1941 / 1945" 94(497.4 Celje)"1941 / 1945" Aleksander ZIZEK, mag., arhivski svetovalec, Zgodovinski arhiv Celje, Teharska 1, SI - 3000 Celje »5E NIKOLI NISMO Bill TAKO MLADI, MOCNI, VERNI IN FANATICNI, KAKOR SMO DANES!« Sele po dolgoletnem raziskovanju "dogodkovne zgodovine" se je svetovna (in seveda tudi slovenska) zgodovinska znanost posvetila tudi manj "prelomnim" in manj "usodnim" temam. Mednje pray gotovo sodi tudi preucevanje mnozicnih organizacij, ki v sodobnosti skrbe za "pravilno" druzbeno drZo posameznika. Ziasti usodna je vloga tovrstnih mnozicnih organizacij v najrazlicnejsih totalitarizmih (od nacizma in fasizma do ortodoksnega socializma), kjer predstavljajo podaljsano roko rezima , ki grobo poseze tudi v najintimnejso sfero posameznikovega zivljenja. Pray zaradi teh skupnih potez vseh totalitaristicnih organizacij je raziskava 0 delovanju Stajerske domovinske zveze na Celjskem v letih 1941 - 1945 uporabna kot informacija in svarilo hkrati, saj so ideje 0 "edini pravi poti in edinem pravem sistemu" mnogokje se danes zive in tlijo pod krinko demokraticnih in vecstrankarskih sistemov. 251 IZ ZGODOVINE CEUA 1941 - 1945 94(497.4 Celie) "1941 / 1945" t Tone FERENC, Ph.D., Historical Adviser (retired), Institute of Modern History, Kongresni trg 1, SI-1 000 Liubliana; posthumous publication. THE GERMAN OCCUPATION OF CEUE AND ITS SURROUNDINGS The paper describes the German occupation of Celie and its surroundings during the years 1941-1945; the civil administration of the occupying forces on the administrative, social and economic levels; and the efforts made to adapt the administration in the occupied territory of Lower Styria to that of Germany as speedily as possible, pending its planned formal and legal annexation to Germany. 329.4(497.4 Celie)"1941 / 1945" 94(497.4 Celie)"1941 / 1945" Aleksander ZIZEK, MA Hist., Archival Advisor, Historical Archives of Celie, Teharska 1, SI- 3000 Celie »NEVER BEFORE HAVE WE BEEN SO YOUNG, SO STRONG, WITH AS MUCH FAITH AND FANATICISM AS WE HAVE TODAY!« It was not until numerous years of researching "event-oriented history" had passed that the historical profession throughout the world, including Slovenia, began focusing also on less "pivotal" and "momentous" events. An example is the study of large mass organisations, which in modern times ensure the "proper" social attitude and conduct of the individual. A particularly decisive role has been played by such organisations within the various totalitarian regimes (from nazism and fascism to orthodox socialism), whe re they function as the long arm of the regime, which makes direct incursions into even the most intimate spheres of the lives of individuals. It is precisely due to these actions common to all totalitarian organisations that this study on the operations of the Styrian Heimatbund in Celie during 1941-1945 is extremely useful as both a source of information and a warning, as the idea of "only one right path and only one right system" is still very much alive today and flourishing under the guise of many a democratic and multiparty system. 252 IZ ZGODOVINE CEUA 1941 - 1--'.-94..0.:5'--______---' 94(497.4 Celje)"1941 / 1945" Tone Kregar, mag., visji kustos, Muzej novejse zgodovine Celje, Presernova 17, SI- 3000 Celje OKUPACIJSKO NASIUE NA CEUSKEM Prispevek govori 0 nasilju, ki ga je nacistieni okupator med vojno izvajal na celjskem obmoeju. Predstavljene in opisane so najbrutalnejse oblike in kotegorije nosiljo (izseljevon je, streljonje tokev, deportocije v otrosko in koncentrocijska toborisca ... ), ki so no kokrsenkoli noein povezone s Celjem med drugo svetovno vojno in koterih zrtev je bilo v pretezni meri civilno prebivolstvo. 94(497.4 Celje)"1941 / 1945" 355.425(497.4 Celje)"1941 / 1945" Tone Kregar, mag., visji kustos, Muzej novejse zgodovine Celje, Presernovo 17, SI- 3000 Celje CEUE V UPORU PROTI OKUPATORJU Prispevek prinaso pregled rozvojo odporniskego gibonjo v mestu Celje in njegovi neposredni okolici v obdobju nemske okupocije 1941 - 1945. Na upor, ki se je pod vodstvom komunistov rozplamtel ze v prvih mesecih po nemski zosedbi Celja, je okupotor odgovoril z brutolnimi ukrepi in go v letu 1942 skoroj popolnomo zodusil. Zorodi povsod prisotnego strohu pred nemskim nosiljem, odporniske mreze v mestu poslej ni bilo vee mogoee obnoviti . Poe po se je osvobodilno gibonje reorgonizirolo v primestnih noseljih, izvojolo okcije in se od tom priprovljalo no nemsko kopitulocijo ter prevzem oblasti v mestu . 253 IZ ZGODOVINE CEUA 194 1 - 1945 94(497.4 Celie)"1941 / 1945" Tone KREGAR, M.A. Hist., Senior Curator, Celie Museum of Recent History, Presernova 17, 51-3000 Celie NAZI TERROR IN CEUE Th e paper looks into the violent deeds perpetrated by the Nazi occupying forces during the war in the Celie area and presents a categorized and descriptive list of the most brutal incidents and forms of terror, such as extortion, the shooting of hostages, and deportations to children's and adults' concentration camps. It also examines in cidences connected in any way with Celie during WWII, where the victims were predominantly from amongst the civilian population. 94(497.4 Celie)"1941 / 1945" 355.425(497.4 Celie)"1941/1945" Tone KREGAR, M.A. Hist., Se nior Curator, Celie Museum of Recent History, Presernova 17,51-3000 Celie THE RESISTANCE IN CEUE The article gives an account of the development of the resistance movement in the city of Celie and its immediate surroundings during the German occupation from 1941- 1945. The German occupying forces retaliated to the resistance that flared up under the leadership of the communists already in the first few months following the occupation of the city, with brutal acts of retaliation which almost succeeded in smothering it in 1942. The paralysing fear of the German terror that permeated the city made it impossible to re-establish the resistance network after that date. The movement, however, found a foothold in the surrounding villages, from where it carried out operations and made preparations to take over control of the city upon capitulation of the Germans. IZ ZGODOVINE CEUA 1941"1 -- "19'i'A4" 352/354(497.4 Celie)11945" Boio REPE, dr., red. prof., Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Askereeva 2, SI-1 000 Ljubljana PREVZEM OBLASTI V CEUU IN OKOLICI LETA 1945 Pisec v elanku opisuje zamenjavo oblasti v Celju in okolici po drugi svetovni vo jni. Celje je zadnje dni vojne dozivljalo bol j intenzivno kot veCina drugih krajev v Sioveniji. V mesto so se nagnetle bezeee nemske, eetn iske, ustaske in druge enote, ki so se skusale resiti z begom proti severu, v Avstrijo, kjer naj bi se predale britanskim enotam . 10. ma ja 1945 je bilo mesto osvobojeno. Oblast v Celju so najprej prevzeli organi Osvobodilne fronte, potem pa so bili izvoljeni predstavniski organi Ijudske oblasti; glavni je bil Mestni Ijudski odbor Celje. Zamenjala se je tudi sodna oblast. Izvedeni sta bili agrarna reforma in nacionalizacija. Prislo je do obraeuna z nemsko manjsino. Revolucionarnim spremembam na gospodarskem in politienem podroeju je sledilo organiziranje solstva in Ijudske kulture. Nove oblasti so svojo vizijo - socialno pravienejso druzbo - tudi v Celju uresnieevale na silo, uvedle so egalitarno druzbo in skusale Ijudem zagotoviti eim vee pravic in socialne zaseite. 94(497.4 Teharje)11945" Mitia FERENC, dr., docent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Askereeva 2, SI-1 000 Ljubljana TABORISCE TEHARJE IN PRIKRITA GROBISCA V SLOVENIJI Razprava opisuje taborisee Teharje in usodo spomladi in poleti 1945 v domovino vrnjenih slovenskih domobrancev. V Sioveniji je okoli 400 posameznih in mnozienih prikritih grobise razlienih narodnosti, ki jih drzava Siovenija odkriva in ureja sele po sestdeseti h letih. 255 IZ ZGODOVINE CEUA 194 I - 1945 352/354(497.4 Celje)"1945" Bozo REPE , Ph.D., Associate Professor, Department of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Askerceva 2, SI-1 000 Ljubljana THE TAKEOVER OF POWER IN CELJE AND ITS SURROUNDINGS IN 1945 In this study, the author describes the takeover of power in Celje and its surroundings after WWII. Celje experienced the final days of the war more intensively than most of the other cities in Slovenia . The city was overrun by fleeing German, Chetnick, Ustash and other units, all trying to save themselves by heading northwards into Austria, where they were to surrender to the British units. On 10 May 1945, the city was liberated. The government of the city of Celje was first established by bodies of the Liberation Front, followed by elected members of the bodies of the People's Government, the primary of which was the Municipal People's Committee of Celje. Power also changed hands in the judicature. An agrarian reform and the process of nationalisation were carried out and a campaign of retribution was launched against the German minority. The revolutionary changes in the economy and the political arena were followed by the organisation of the field of education and a people's culture. The new authorities also realized their vision of a socially just society by force in Celje by establishing an egalitarian society in their attempt to ensure maximum rights and social security for the people. 94(497.4 Teharje )" 1945" Mitia FERENC, Ph.D., Assistant Professor, Department of History, Faculty of Arts, University of Lj ubljana, Askerceva 2, SI- 1000 Ljubljana THE TEHARJE CONCENTRATION CAMP AND THE SECRET GRAVES IN SLOVENIA The paper describes the concentration camp of Tehar je and the fate of the Slovene Home Guard members returned to Yugoslavia in the spring and summer of 1945. There are over 400 secret individual and mass graves of members of several nations in Slovenia, the existence of which the former communist government of this country only revealed to the public after 60 years, when they also began tending these burial sites. 256