letnik 9, februar 2005, {tevilka 1

Turisti~na zveza Slovenije podelila priznanja za najlep{e urejena mestna in va{ka jedra nagrajena »Kapo dol« jala. Njihovo ohranjanje in so- ljenjskih. Tak pa je bil zagotovo radovlji{kemu naraven razvoj je posebej drago- predlog Alenke Bole Vrabec. V cena vrednota in kulturna dedi{- zaklju~ni besedi je z njej lastno ~ina. O razvoju turizma, o izku{- pronicljivostjo predlagala, da za- drsali{~u na prostem njah in pogledih, kako naprej, so htevamo, da bi gostilne (kot je spregovorili predstavniki nagra- npr. Kunstelj) {e naprej lahko V radovlji{ki ob~ini je veliko zadovoljni s ponujenim. Kot vse jencev: Majda Odar - Radovljica, tr`ile doma~e koline, ker jih po dvoran, ki nudijo razli~ne mo`- ka`e, bo drsali{~e {e nekaj ~asa v Jure Bernik, predsednik TD novem pa~ ne smejo ve~ zaradi nosti rekreacije in sprostitve. uporabi, zato povabimo tiste, ki

Ob zaklju~ku ocenjevanja mest- nih in va{kih jeder v okviru projek- ta Moja de`ela - lepa in gostoljub- na in ob 100-letnici Turisti~ne zveze Slovenije sta TZS in Ob~ina Radovljica organizirali v ~etrtek, 27. januarja, v sejni sobi Ob~ine Radovljica posvetovanje s slovesno podelitvijo priznanj najbolj{im. Po izboru posebne komisije so to mestna jedra Radovljice, [kofje Loke in Kranja ter va{ka jedra vasi Med njimi mo`nosti je tudi pla- so stvar `e videli, niso pa [alek, Dovje in Zakojca. vanje pod balonom. Vse te drsali{~a {e preizkusili. Drsati je Namen sre~anja je predstavil rekreacije so {e kako dobrodo{le, mo`no ob delavnikih od 16. do predsednik TZS dr. Marjan Ro- a imajo eno pomanjkljivost. Do- 20. ure. Ob sobotah in nedeljah `i~. Ta projekt so uresni~evali kot gajajo se v zaprtem prostoru. je mo`no drsati `e zjutraj od 10. sestavni del turisti~ne ponudbe Mo`nosti za rekreacijo v zim- do 12. ure in popoldne od 16. do in tudi v bodo~e se bodo zavze- skem ~asu na prostem je bolj 20. ure. Prispevek, ki se porabi za mali, da postane del nacionalne- malo, saj so sne`ne padavine bolj vodo in elektriko, je 300 tolarjev ga programa varovanja okolja, redek pojav. Vseeno niso pri- za odrasle in 100 tolarjev za saj vsebinsko bogati in prispeva kraj{ani tisti, ki se radi razgibajo otroke. Uvedli so tudi novost. Od k ve~ji kakovosti in kulturi `iv- z drsanjem. Podobno kot lani, je 20. ure dalje je mo`no najeti ljenja, tudi v so`itju s turisti. tudi letos Teni{ki klub Radovljica drsali{~e za igranje hokeja. Pogoj Poleg krajev tekmujejo {e zdra- pripravil umetno drsali{~e. Ob je vsaj 10 igralcev, vsak pa vili{~a, {ole, policijske postaje, koncu decembra je hladno vreme prispeva 300 tolarjev. Z umetnim mejni prehodi in drugi; poseben omogo~ilo pripravo drsali{~a, ki drsali{~em je Radovljica veliko izbor pa velja najlep{e urejenim pa je delovalo le 23. in 24. pridobila. Navajam besede na- kulturnim jedrom. decembra. De` je opravil svoje. {ega nekdanjega nogometnega @upan Janko S. Stu{ek je kot Na sre~o se je spet primerno selektorja Sre~ka Katanca, kak- gostitelj sre~anja pozdravil vse ohladilo in od 30. decembra {no je moje mnenje o tem umet- navzo~e, med katerimi so bili [kofja Loka, Ivan Ho~evar, evropske zakonodaje. Tu pa bi drsali{~e nudi zimsko zabavo. nem drsali{~u: "Kapo dol." poleg predstavnikov nagrajenih direktor ob~inske uprave mestne morala ve~ narediti dr`ava. Vsak dan polno drsali{~e je krajev, oba radovlji{ka pod`u- ob~ine Kranj, Vladka Jan iz TD Po skoraj triurnem posvetova- najbolj{i znak, da so drsalci Matja` Klemenc pana, ob~inski svetniki in drugi [alek, France Voga, predsednik nju je sledil ogled starega mestne- predstavniki ob~ine in krajevnih TD Dovje, in Zorana Hadalin iz ga jedra, nato pa sprejem v skupnosti, predstavniki minis- TD Zakojca. O pomenu akcije [iv~evi hi{i. trstva za kulturo, ministrstva za TZS in ohranjanja starih va{kih Ivanka Koro{ec okolje in prostor in {tevilni in mestnih jeder je govoril prof. Bloudkova nagrada drugi. Predstavil je delovanje Fedja Ko{ir s Fakultete za arhi- turisti~nih dru{tev v ob~ini, za tekturo in poudaril, da du{o kraja Datumi ob~nih njim pa je besedo povzel dr. gradi duh ~asa. zborov PGD v GZOR v ob~ino Radovljica Cene Avgu{tin o starih mestnih ^lani ocenjevalne komisije g. in va{kih jedrih, ki so bila nekdaj Vehovar, g. Ocvirk in g. Mihevc • 4. februar 2005 Tudi v letu 2004 sta dva {port- prejel ravno v osamosvojitvenem pravilno ume{~ena v prostor in so nato obrazlo`ili in strokovno • Srednja nika iz na{e ob~ine prejela naj- letu. so se po~asi in premi{ljeno razvi- utemeljili odlo~itve o najbolj{ih. Dobrava 5. februar 2005 vi{je priznanje, kamor sodijo Tradicija Bloudkovih nagrad je Sledila je podelitev priznanj. V • Elan 11. februar 2005 Bloudkove nagrade in nazivi v letu 2004 praznovala svojo imenu nagrajencev se je zanje • Hlebce 12. februar 2005 {portnika Slovenije. Za srebrno {tiridesetletnico, v tem ~asu pa Blagovna hi{a zahvalil gostitelj, `upan Janko S. • 12. februar 2005 medaljo na olimpijskih igrah sta smo v radovlji{ki ob~ini prejeli Stu{ek. • Lesce 12. februar 2005 Iztok ^op in Luka [pik prejela {est nagrad. V letih 1980-1984

Mencinger Lesce MENCINGER d.o.o. V razpravi so bili izra`eni • Ljubno 19. februar 2005 `e tretji naziv najbolj{e ekipe v sta nagrado prejela dva kolektiva komentarji, vzpodbude in pred- • Podgora 19. februar 2005 individualnih {portih. Iztok ^op (begunjski Elan in ALC Lesce) in letos praznuje logi. Nekaj je bilo suhoparno • Radovljica 26. februar 2005 je dva enaka naziva prejel skupaj padalska ekipa ALC. Preostale tri in vam vsakih »slu`benih« in »papirnatih«, le • GZOR 19. februar 2005 z Denisom @vegljem, leta 1995 nagrade so kajpak prejeli {port- malo pa bolj konkretnih in `iv- je bil izbran za najbolj{ega {port- niki Slovenije iz na{e ob~ine petnajst dni poklanja nika med posamezniki, tako da skakalec Franci Petek in vesla~a nove, posebno ima skupaj `e {est naslovov Iztok ^op in Luka [pik. Malce najbolj{ega {portnika v dr`avi. V manj odmevna nagrada so ugodne cene. Sloveniji naziv najbolj{ega {port- Bloudkove plakete - teh so na{i nika v dr`avi podeljujejo `e od {portniki in {portni delavci pre- Vljudno vabljeni leta 1968, a je zanimivo, da je jeli kar 19. prvi naziv {portnika Slovenije (ve~ na strani 17)

www.mencinger.si Jelenc s.p. Janez smu~arski skakalec Franci Petek Goran Lavren~ak stran 2 novice in ob~inske hi{e 4. februar 2005

Ustanovljen Gospodarski svet Ob~ine Radovljica Po 21. seji ob~inskega sveta Na pobudo `upana Janka S. Stu{ka se je 19. januarja prvi~ sestal Gospodarski svet Ob~ine Radovljica. Kot posvetovalno telo `upana je Leto{nja prva seja radovlji{kega primeru odlo~itve {e dveh ob~in za nasprotju z zakonom o javnih nasledil Svet modrih, ki je prenehal delovati konec leta 2003. Med ~lani sveta ob~inskega sveta je bila dvodnevna, odlaganje odpadkov na novi deponi- naro~ilih. Ob~ini priporo~a, da za je dvajset gospodarstvenikov, ki delujejo, poslujejo ali `ivijo v radovlji{ki in sicer 26. in 27. januarja. Svetniki so ji - veljavni lokacijski na~rt ter fi- predsednike KS organizira izobra`e- ob~ini in so s svojimi poslovnimi izku{njami vidnej{e osebnosti v razvoju sprejeli spremembe in dopolnitve nan~na konstrukcija bosta predstav- vanje o osnovni zakonodaji, pripravi krajev ali dejavnosti v ob~ini in {ir{e. zazidalnega na~rta za centralno ob- ljena tudi svetoma ob~in Bled in osnutek besedila statuta za vse kra- Svet je bil ustanovljen ob zavedanju nujnosti dobrih povezav in sodelo- mo~je Radovljica. Nana{ajo se pred- Bohinj - bo kon~na cena odlaganja za jevne skupnosti in natan~na navodi- vanja med lokalnimi upravnimi in gospodarskimi subjekti. Redna medseboj- vsem na opredelitev pogojev za tono odpadkov od 13.861 do 25.500 la za izdelavo njihovih letnih poro~il. na izmenjava informacij o na~rtih in potrebah na ravni ob~inske razvojne posege v nekaterih karejih, kot je do- tolarjev, kar je {e sprejemljivo glede Nadzorni odbor je na podlagi vpra- politike bo omogo~ala opredelitve, ki lahko prispevajo k pospe{evanju graditev {portnega parka, ter do- na sedanje tr`ne cene v Sloveniji. {anja ob~inskega svetnika preveril razvoja gospodarstva na obmo~ju ob~ine Radovljica. To bo {e posebej korist- lo~itev pogojev za posege na obsto- no pri pripravi razvojne strategije ob~ine za obdobje 2007-2012 z elementi je~ih stavbah. dolgoro~nih usmeritev do leta 2018. @upan je svetnikom podrobneje Gradnja centralne ~istilne naprave Med cilji delovanja Gospodarskega sveta so pridobiti informacije o razvoj- predstavil stro{ke in predvidene vire po na~rtovanih rokih nih projektih gospodarstva v ob~ini; zagotoviti pravo~asen in ustrezen odziv za izvedbo projekta DIRO - deponi- Gradnja centralne ~istilne naprave Radovljica, na katero bo priklju~enih 60 ob~ine na pobude gospodarstva; predstaviti, izmenjati mnenja in pripombe ranje in ravnanje z odpadki Ra- odstotkov prebivalcev ob~ine, te~e v skladu z na~rti. Od avgusta lani, ko je glede na~rtovanih ob~inskih projektov in dokumentov; sodelovati pri opre- dovljica. Predsednik nadzornega odb- bil polo`en temeljni kamen, so bila izvedena vsa pripravljalna dela za grad- delitvi ciljev razvojnih programov; oceniti prostorske mo`nosti za razvoj ora ob~ine Ambro` Porenta je njo, napajalni vodovod je zgrajen do te faze, da je v teku poizkus vodotes- podjetni{tva ter oblikovati nabor mo`nih in konkretnih projektov za sodelo- poro~al o ugotovitvah nadzora poslo- nosti vodohrama, rekonstruirana je bila transformatorska postaja Gorenjc ter vanje. vanja prora~unskih uporabnikov. zgrajene obodne in notranje stene biolo{kega bloka. Na tem bloku se gradi Na prvem sre~anju so se ~lani seznanili s sprejetim ob~inskim razvojnim Seznanili so se tudi z informacijo programom in prora~unom do leta 2007, z infrastrukturnimi investicijami ter Agencije za radioaktivne odpadke o s prostorskimi akti. Ob `upanu, pod`upanu Jo`etu Kapusu in direktorju varnih lokacijah odlagali{~a nizko in ob~inske uprave Borisu Mar~eti~u se ga je udele`ilo {estnajst podjetnikov: srednje radioaktivnih odpadkov. Na Milan Bavec, Iskra Mehanizmi; Jo`e Bergant, Regeneracija; Valentin karti potencialnih obmo~ij za odla- Bertoncelj, Potepuh; Jo`e Bi~ek, Obmo~na obrtna zbornica Radovljica; gali{~e v Sloveniji, opredeljenih na Franci ^ampa, @ito Gorenjka; Vili Klan{ek, Klan{ek d. o. o.; Slavko Krek, osnovi geolo{kih razmer, so namre~ Krek Ribno; Jo`e Kumar, SGP Tehnik; Franc Mausser, Emma; Franc Novak, tudi zemlji{~a v ob~ini Radovljica. Glider Service; mag. Emil Peternel, GKZ Sava z. o. o. Lesce; Valentin Ob~inski svet je sprejel {e programa Poga~nik, Steel plast; dr. Marijana Rebernik, Atotech Podnart; Miha [ter, dela razvojnih agencij RAGOR in BSC Elan Inventa; Marko Hafner, Dom Trade, in Ivanka Zupan~i~ Gaber, Kranj za leto{nje leto. Alpetour. Med ~lani so {e Jo`e Andreja{, Gostilna Lectar; Jo`e Knavs, Svetniki so dolo~ili tudi vrednost Elektro Gorenjska; dr. Miroslav Odar, Suzuki Odar, in Peter Primo`i~, ASP faktorja za leto 2005 za izra~un takse - Renault. ob priklju~itvi na javni vodovod in kanalizacijo. Ta zna{a 208.312 tolar- Utrip na gradbi{~u pri Gorenj~evi separaciji v Radovljici v lanski jesenski gradbeni sezoni Idejna zasnova za podvinsko kri`i{~e jev, kar pomeni 3,6 odstotno povi- {ele marca {anje glede na prej{njo vrednost mostna konstrukcija in izvajajo dela na drena`i. Upravna stavba z mehan- Direkcija Republike Slovenije za ceste je ob~ino obvestila, da je potrdila koli~nika. skim blokom ~istilne naprave je zgrajena od temeljev do plo{~e nad projektno nalogo idejne zasnove rekonstrukcije podvinskega kri`i{~a. V idej- Med drugim je bil sprejet {e pravil- pritli~jem, nabavljen je tudi `e del strojne opreme. ni zasnovi bo obdelanih ve~ variant: semaforizirano kri`i{~e, kro`no kri`i{~e, nik o merilih za dolo~anje pla~ direk- V letih 2005 in 2006 je skupaj z dr`avnimi nepovratnimi sredstvi za grad- izvennivojsko kri`anje glavne in lokalnih cest ter povezava obeh lokalnih torjev javnih zavodov, poro~ilo o delu njo in in`enirske storitve zagotovljenih 624 milijonov tolarjev. Gradnja z cest z izvennivojskim priklju~kom na ^rnivcu in/ali v Radovljici. Za pripra- ob~inskega sveta in uprave v letu izvedenim poskusnim obratovanjem bo zaklju~ena v letu 2006. vo idejne zasnove je direkcija izbrala podjetje CE Design, Kri`e, rok za njeno 2004 ter poro~ilo o izvedbi lanskih izdelavo pa je marec 2005. investicij za zagotovitev pogojev za S predstavljenimi izhodi{~i so svet- tudi postopek, po katerem je ob~ina Glede na dogovor na sestanku 1. oktobra 2004 bi morala biti idejna re{itev izvajanje programa devetletke. niki sogla{ali in zadol`ili `upana in oddala javno naro~ilo za opravljanje za izvennivojsko kri`anje cest s prometno ureditvijo pripravljena `e do konca ob~insko upravo, da izvede naloge za strokovnih opravil pri gospodarjenju lanskega leta, zato ob~ina s podalj{anim rokom za pripravo idejne zasnove Informacija o projekt DIRO, opredeljene s prora~u- z ob~inskim premo`enjem. Ugotovil ne more biti povsem zadovoljna. Na neizpolnjevanje dogovora je `upana finan~ni konstrukciji nom za obdobje 2005-2006. je, da je bil pri tem upo{tevan pravil- dodatno opozorila tudi KS Mo{nje. Zato je ob~ina direkcijo pozvala k DIRO Radovljica nik o oddaji naro~il male vrednosti. hitrej{im in ustreznej{im re{itvam, saj je {tevilo vozil na tej cesti vse ve~je, Po tem ko so svetniki decembra lani Poro~ila nadzornega Ker pa izbrano podjetje na pozive trenutna ureditev kri`i{~a pa je popolnoma nesprejemljiva. sprejeli lokacijski na~rt za DIRO odbora ob~ine ni posredovalo vseh naknad- Radovljica, odlagali{~e nenevarnih Nadzorni odbor ob~ine ni ugotovil no zahtevanih dodatnih dokazil o Ponovoletni sprejem odpadkov pri Spodnjem Otoku, so nepravilnosti pri nadzoru javnega izpolnjevanju pogojev in se je tudi @upan Janko S. Stu{ek je 10. januarja s sodelavci v prostorih ob~ine spre- obravnavali {e podrobno informacijo gospodarskega zavoda Alpski letalski izteklo obdobje, za katero je bila jel Jo`eta Drolca, dekana Dekanije Radovljica, ter `upnike in predstavnike o investicijski vrednosti, finan~ni center Lesce-Bled, Ljudske univerze pogodba sklenjena, je bil pripravljen samostanskih redov v ob~ini. Na sre~anju so si izmenjali novoletne ~estitke. konstrukciji do izvedbe ter predvideni Radovljica in O[ Antona Jan{e Ra- nov razpis za opravljanje teh nalog. ceni odlaganja. Skupna investicijska dovljica. Ob pregledu upravljanja vrednost odlagali{~a do za~etka obra- ob~ine s svojim premo`enjem so nad- Pravilnik o merilih tovanja zna{a 930 milijonov tolarjev. zorniki med drugim priporo~ili za dolo~anje pla~ Stro{ki kon~ne rekultivacije odlagal- zmanj{anje {tevila ob~inskih vozil direktorjev javnih nih polj, nadgradnje sanacije zaprte glede na {tevilo prevo`enih kilomet- zavodov deponije, posegov, povezanih s pro- rov in uskladitev evidenc ob~inskih Pravilnik opredeljuje merila za metno ureditvijo, in nakupa dodatnih stanovanj. Sicer pri pregledu uprav- dolo~itev osnovne pla~e in pla~ila za zemlji{~, ki ne bremenijo same grad- ljanja z ob~inskim premo`enjem v delovno uspe{nost direktorjev javnih nje odlagali{~a, pa zna{ajo {e 302 drugi polovici leta 2003 in prvi zavodov in podjetij, ki jih ustanovi milijona tolarjev. polovici leta 2004 ni bilo ugotov- ob~ina. Med drugim upo{teva zakon- Izvedba investicije bo mo`na ob ljenih nepravilnosti. sko dolo~ilo, da njihove osnovne uporabi takse za obremenjevanje Tudi KS Brezje je poslovala zakoni- pla~e ne smejo presegati osnovne okolja, pridobitve dr`avnih nepovrat- to, z dav~no zakonodajo mora uskla- pla~e `upana. Pravilnik ne bo vplival nih sredstev in uspe{ne kandidature diti le izpla~ila v gotovini za ob~asno na `e pridobljene pravice direktorjev, na razpisih za sredstva evropskih delo. Po ugotovitvah nadzornega saj bodo sklenjene individualne skladov. Ob tej predpostavki in v odbora poteka poslovanje KS Kropa v pogodbe veljavne do izteka manda- tov oziroma do razporeditve v pla~ne @upan je uvodoma predstavil ob~inski program dela, temelje~ na sprejetem razrede po novem zakonu o sistemu dveletnem prora~unu. Na podro~ju turizma je izpostavil potencialne Nova {tipendista pla~ v javnem sektorju. mo`nosti razvoja Brezij kot nacionalnega verskega sredi{~a. Dekan pa je Oktobra lani je Ob~ina Radovljica poleg lastnih {tipendij za dodiplomski med drugim povedal, da bi bila pri zahtevni obnovi radovlji{ke cerkve, ki je {tudij razpisala v sodelovanju z dru`bo Iskra Mehanizmi Lipnica tudi dve Poro~ilo o delu kulturni spomenik, dobrodo{la tudi vsakr{na denarna in moralna podpora kadrovski {tipendiji za {tudente III. in IV. letnikov strojne in elektro smeri. Na ob~inskega sveta in ob~ine. razpis je prispelo sedem vlog. Na podlagi razpisanih meril sta bila izbrana uprave v letu 2004 Jure Peternel in Gregor Miko, oba {tudenta ~etrtega letnika Fakultete za Ob~inski svet je v lanskem letu na Pajek tudi v Radovljici elektrotehnikov v Ljubljani. devetih rednih in dveh izrednih sejah, Ob~ina Radovljica je izbrala izvajalca za odvoz vozil s pajkom in njihovo ki so skupaj trajale 62 ur, obravnaval hrambo, in sicer Avtoservis - avtoprevozni{tvo, Andrej An~imer, iz Predoselj. 154 zadev, od tega 28 odlokov, pet Tak{na storitev bo na obmo~ju ob~ine potrebna le izjemoma, predvsem v odredb in osem pravilnikov. Na zad- primeru zapu{~enih vozil, pa tudi nepravilno parkiranih, pokvarjenih ali nji lanski seji je ob~inski svet prvi~ po{kodovanih vozil, ki zapirajo transportne poti, javne prometne povr{ine, sprejel dveletni prora~un. parkirna mesta za invalide, vhode v stanovanjske bloke in podobno. Kot najve~ji investicijski uspeh Ob~inski redarji lahko odredijo odvoz vozil na podlagi aprila lani sprejetih lanskega leta ob~ina ocenjuje za~etek dopolnitev odloka o prometni ureditvi naselij v ob~ini Radovljica. Pravilnik gradnje osrednje ~istilne naprave o odvozu nepravilno parkiranih in zapu{~enih vozil omogo~a tudi prodajo Radovljica, za katero je bilo lani zapu{~enih vozil, kadar lastniku ni mogo~e zara~unati stro{kov odvoza. namenjenih 350 milijonov tolarjev. Po ob~inski odredbi bo, denimo, za odvoz nepravilno parkiranega vozila Celotna vrednost nalo`be zna{a 1,2 lastnik moral od{teti 20.400 tolarjev. Vozila bodo hranjena v varovanem Konec lanskega leta sta {tipendista v Lipnici podpisala pogodbi z `upanom Jankom S. milijarde tolarjev. Nadaljevala se je prostoru na Kolodvorski 2-4 ob `elezni{ki postaji v Kranju: Lastniki jih bodo Stu{kom in direktorjem podjetja Iskra Mehanizmi Milanom Bavcem. dograditev kanalizacijskega zbiralne- lahko prevzeli po pla~ilu stro{kov vsak dan in ob vsaki uri. Foto: Arhiv Iskre Mehanizmi, d. d., Lipnica nadaljevanje na strani 3 4. februar 2005 novice in ob~inske hi{e 3 stran

nadaljevanje s strani 2 Podpis pogodb o sodelovanju `upan ga voda (kolektorja). Zgrajen je bil v sistemu za{~ite in re{evanja primarni kanal v Hlebcah, v delu V prostorih ob~ine so 26. januarja predstavniki gasilskih dru{tev, jamarjev, DIRO Begunj in v Radovljici. gorskih re{evalcev, kinologov, potaplja~ev, radioamaterjev in re{evalcev s Zaklju~ena je gradnja zbirnega cen- podpisom aneksa k pogodbi z `upanom Jankom S. Stu{kom potrdili nada- V torek, 25. januarja 2005, je za~el veljati tra za odpadke, ki bo za~el delovati v ljevanje sodelovanja v ob~inskem sistemu za{~ite in re{evanja. @upan se jim lokacijski na~rt za gradnjo nove deponije DIRO za~etku leto{njega leta. Zgrajena je je zahvalil za dosedanje dobro opravljeno delo. Radovljica v Krajevni skupnosti Otok. Z uvelja- bila nova vodarna Kropa, obnovljeno Med ve~jimi skupnimi akcijami v lanskem letu je bilo odstranjevanje vitvijo operativnega prostorskega akta - ob~inski vodno zajetje Babji mlin. Za zago- svet ga je sprejel na lanskoletni decembrski seji - so tovitev pogojev za izvajanje progra- se spro`ili pogodbeni mehanizmi, ki bodo ob~ino ma devetletke so bile izvedene na- Radovljica, verjamemo, da tudi Bled in Bohinj, lo`be na osnovnih {olah v Lescah in pripeljali do lastne deponije in ravnanja z odpadki Begunjah. Prenovljena je bila kuhinja v skladu z najmodernej{imi evropskimi standardi. in sanitarije vrtca v Radovljici ter V tridesetih dneh po uveljavitvi lokacijskega otro{ko igri{~e na Posavcu. na~rta DIRO Radovljica mora ob~ina za~eti ures- Rekonstruiran je bil del ceste ni~evati pogodbe in pla~ila lastnikom za odkupe Radovljica-Nova vas, Begunje-Dvor- zemlji{~. Potrebne bodo {e dopolnilne geolo{ke ocene lokacije in `e spomladi lahko ska vas, zgrajen del kolesarske steze izvedemo razpis za glavni projekt. Skoraj ni dvomov in tudi potrditev ob~inskega Lesce-Bled, hodnik za pe{ce na Alpski sveta je tak{na, da za okrog 203 milijone tolarjev (kar je samo pet milijonov ve~, cesti v Lescah, raz{irjeno javno par- kot so vse tri ob~ine na leto pla~ale za odlaganje na Mali Me`akli) pridemo do grad- kiri{~e pri le{ki osnovni {oli. Pri tej benega dovoljenja in ob prvih razpisih avgusta 2006 kandidiramo preko dr`ave za {oli je bil urejen tudi prehod za pe{ce evropska kohezijska nepovratna sredstva za ekolo{ki razvoj. Te mo`nosti realno in name{~ene zvo~ne hitrostne ovire. obstojijo in mo~no bi bili skregani s pametjo, ~e jih ne bi izkoristili. Z razpisom, ki Med ve~jimi nalo`bami je tudi novi bo pripravljen `e ob kandidaturi za evropska sredstva, bomo pridobili izvajalca del. Turisti~ni informacijski center Ob~inski razvojni program predvideva, da bi `e v (pozni) jeseni 2006 za~eli s Radovljica, obnovljen mestni jarek, posledic plazu na Begunj{~ici v mesecu avgustu in vaja civilne za{~ite, v pripravljalnimi in drugimi vzporednimi gradbenimi deli. V letu 2007 ali najkasne- soinvestiranje v poslovilni ve`ici v okviru katere je bil postavljen za~asni kamp na Brezjah, ki bi ga potrebovali je spomladi 2008 bomo imeli deponijo komunalnih ter drugih odpadkov dograjeno. Ljubnem in v Oto~ah, vlaganja v v primeru mno`i~ne nesre~e. Po ustrezni metodologiji izra~una bomo za dobrih 930 milijonov tolarjev (brez obnovo rak in Klinarjeve hi{e v Kropi. DDV, ki ga bomo po poznanem sistemu lahko dobili povrnjenega kot pri ~istilni Med lani sprejetimi dokumenti so vlaganja za izvajanje programa vpra{anja, volitve in imenovanja. napravi) dokon~ali I. etapo deponijskega polja. Tega bomo `e v drugi polovici leta dopolnitev razvojnega programa do devetletke namenila 369 milijonov Svetniki so ustanovili komisijo za 2007 morda vsaj poskusno za~eli uporabljati. Tak{en finan~ni in organizacijski leta 2006, spremembi prostorskih tolarjev. V obdobju 2005-2006 bosta mladinsko in {tudentsko dejavnost v ritem spremljajo vse od lanske pomladi pogovori s predsedniki krajevnih skupnos- planov ter prostorski akti za planski obnovljeni {e osnovni {oli v Lipnici in ob~ini Radovljica. Pet~lanska komisi- ti Otok, Brezje in Mo{nje o lokalnih bonitetah. Te ob izpolnjevanju vseh predpisanih celoti Radovljica in Kropa, lokacijski na Ovsi{ah, za kar bo treba predvido- ja, katere pobudnik je bil svetnik standardov seveda ne morejo biti neupravi~eno visoke, {e zlasti v lu~i prizadevanj na~rti za DIRO, povezovalno cesto ma zagotoviti {e 92 milijonov tolar- Maksimiljan Kalan, bo med drugim za pridobitev vsaj dveh partnerskih ob~in, saj bi bila gradnja DIRO samo za ob~ino med regionalno cesto Lesce-Ra- jev. usklajevala delo in programe mladin- Radovljica resni~no predraga. Sicer pa bo moralo biti po izra~unu deponiranje v dovljica-Kropa in glavno cesto Lesce- skih, dija{kih in {tudentskih organi- sistemu DIRO tr`no, torej pomembno cenej{e, kot nas stane danes. ^rnivec, za Langusovo ulico, Mo{nje Volitve in zacij. Usklajevala bo tudi vodenje Z za~etkom obratovanja DIRO Radovljica se bo zaklju~ila desetletna zgodba in Kravjo dolino. imenovanja obnove Mrakove hi{e v Radovljici, v tavanja in iskanja milostnega gostitelja za radovlji{ke odpadke od [kofje Loke, Ob~inski svet je na podlagi javnega kateri bodo prostori Kluba radov- preko Me`akle do Logatca in morda za prehodno obdobje spet nazaj na Me`aklo. Nalo`be za razpisa za direktorja javnega podjetja lji{kih {tudentov. ^lane komisije bo Tristo tiso~ kubi~nih metrov prostornine DIRO bo za tri ob~ine celo z dana{njim zagotovitev pogojev Komunala Radovljica imenoval imenoval ob~inski svet. na~inom ter koli~inami odlaganja odpadkov zadostoval do leta 2032 ali 2035. V za izvajanje Draga Fin`garja, ki je to podjetje Svetniki so imenovali {e pred- primeru v prihodnje izkazane potrebe pa se bo deponijski prostor lahko preuredil programa devetletke vodil `e doslej, in sicer za mandatno stavnike Ob~ine Radovljica v svet O[ in raz{iril za dvesto tiso~ kubi~nih metrov prostornine. V lanskem letu so bila izvedena dela dobo {tirih let. F. S. Fin`garja Lesce, o predlaganih Celotna investicija DIRO Radovljica s spremljajo~imi objekti ter infrastrukturo in v osnovnih {olah v Lescah in Begu- Kandidatki za ravnateljico VVZ predstavnikih v svet O[. A. T. Lin- stro{ki sanacije po zaklju~ku obratovanja bo stala bruto ve~ kot 1,5 milijarde tolar- njah, naravoslovne in gospodinjske Radovljica, ki jo imenuje svet javnega harta Radovljica pa so glasovali jev. To bo najve~ja infrastrukturna investicija v ob~ini doslej, ve~ja od cene osred- u~ilnice pa so bile preurejene tudi v vrtca po pridobitvi mnenj vzgo- dvakrat. Prvi dan seje jih niso potrdili, nje ~istilne naprave. Priznati moramo, da bo to vlo`ek v razvoj, vlo`ek v varstvo Radovljici in Lipnici. Nalo`be v jiteljskega zbora in lokalne skupnosti, drugi dan pa so ponovili glasovanje okolja. Moderno izveden objekt bo koristil mnogim, {e najbolj pa nam samim - devetletko v letu 2004 so bile skupaj Francki Kocjan je ob~inski svet izrekel zaradi utemeljenega ugovora glede ob~anom in ob~ini. vredne pribli`no 93 milijonov, od leta pozitivno mnenje kljub nasprotnemu ugotovitve izida glasovanja. Tokrat so Navedeni potek in hitrost investicijskih vlaganj v DIRO Radovljica in tudi druge 2001 doslej pa je ob~ina za vsa nujna predlogu komisije za mandatna sklep o imenovanju sprejeli. leto{nje ob~inske investicije (dvigalo za invalide v upravni zgradbi na Kranjski 13 `e v februarju, zbirni center odpadkov pri ~istilni napravi v marcu, {olska brv ~ez Na kratko parametre za izdelavo razvojne skih vrst ter habitatnih tipov. Lipnico, verjamemo, aprila itd.) omogo~a ob~inski prora~un, sprejet za leti 2005 • Sprejeti strate{ki razvojni doku- strategije do leta 2012. Delovni do- Obmo~ja Natura 2000, ki so v in 2006. Z dveletnim prora~unom smo racionalizirali postopek in trdnost investi- ment ob~ine Radovljica, ki je tudi kument programa bo za javno celoti ali deloma na ozemlju cijskih vlaganj. Prednost dveletnega prora~una je tudi v tem, da uokviri in zago- podlaga za ob~inski prora~un, je razpravo pripravljen predvidoma ob~ine Radovljica, so Karavanke, tovi izvedbo razvojnega programa ob~ine za obdobje 2002 do 2006. Prora~un razvojni program za obdobje 2002- do konca leto{njega leta. Nakelska Sava, Rodine, Kropa in namre~ ne sme biti polje izmi{ljevanja novih programskih `elja, temve~ 2006. V pripravi pa so `e usmeritve • Kranjska obmo~na enota Jelovica. uresni~evanja sprejetih programov. V tej lu~i je sprejem prora~una, tudi za dve leti, za oblikovanje razvojne strategije Zavoda RS za varstvo narave je • V poslovni stavbi na Kranjski najpomembnej{i dogodek, ne pa edini, in kon~ni cilj, saj je prora~unska investicij- ob~ine za obdobje 2007-2012 z ele- 13. januarja v Radovljici pripravila cesti 13 v Radovljici so se za~ela ska pot obi~ajno {e zelo dolga in zapletena. Zato lahko re~emo, da je ob~inski menti dolgoro~nih usmeritev do predstavitev obmo~ij Natura 2000 dela za vgraditev dvigala. Izbrani prora~un vedno le orodje in ne sredstvo razvoja. leta 2018. ^lani o`je komisije za za ob~ine Radovljica, Bled in Bo- izvajalec je Gradbeno podjetje Ker pa je ob~ina dveletni prora~un sprejemala prvi~, je bil tudi postopek spreje- novelacijo ob~inskega razvojnega hinj ter Upravno enoto Radovljica. Bohinj, dobavitelj opreme pa pod- manja bolj demokrati~en, kot zahtevata poslovnik in ob~inski statut. Poleg treh programa, ki jo je imenoval ra- Natura 2000 je evropsko ekolo{ko jetje za dvigalogradnjo DVG. Dela predvidenih faz obravnave in sprejemanja odloka o prora~unu smo izvedli {e pred- dovlji{ki ob~inski svet, so 12. janu- omre`je obmo~ij za ohranjanje bodo predvidoma zaklju~ena v obravnavo osnutka prora~una. Vsebinski del prora~una pa je temeljil na ob~inskem arja izoblikovali metodologijo in pomembnih rastlinskih in `ival- mesecu dni. razvojnem programu. Le ena stranka v ob~inskem svetu, Nova Slovenija, se v celoti ni strinjala s prora~unom in ga tudi ni sprejela. Sicer pa se ista stranka ni strinjala tudi z razvojnim programom ob~ine in ni vklju~ena v {ir{o komisijo za ta program. Odgovori na pobude in vpra{anja ob~inskih svetnikov K sre~i gre razvoj naprej, ~e si to `elimo ali ne, po na{i zamisli ali brez nas. Napredek je na strani pogumnih. Franci A`man (Obrtni{ko - pod- pretekli neurejeni re`im mirujo~ega za premostitev te`av, ki lahko nas- Janko S. Stu{ek, `upan jetni{ka lista) je zastavil vpra{anje, prometa, celodnevno zasedanje par- tanejo z zagro`eno sistemsko blokado kako je bil izbran koncesionar za kirnih mest v tem trgovskem delu izposoje s 1. oktobrom 2005. Ob~ina opravljanje dimnikarske slu`be - ulice, zahteve trgovcev in krajanov, bo podprla predlog in ga predstavila Primo` Jegli~ (LDS) in Maks Kalan podjetje Dimnikarstvo Dovrtel, saj je predvsem pa ureditev ve~jega par- ministru za kulturo. (Lista mladih Radovljica) sta odstopi- eno od njegovih storitev ocenil kot kiri{~a v neposredni bli`ini nasproti Andrej Kokot je tudi predlagal, naj la od svoje pobude, da se izdelajo viz- predrago. Pogodba o koncesiji za trgovine Mercator. `upan po vsaki seji ob 20. uri pelje itke za ob~inske svetnike in priponke Ob~ina Radovljica izvajanje dimnikarske slu`be na Stane Perc (Lista ni nam vseeno) je svetnike na ve~erjo, ker je to ceneje z ob~inskim grbom. Tako sta se Ob~inska uprava obmo~ju ob~ine Radovljica je bila opozoril na problematiko regionalne kot ena ura seje sveta v polni zasedbi. odlo~ila po tem, ko so se povi{ala Gorenjska cesta 19,4240 sklenjena na podlagi ob~inskih od- ceste -Kropa, predvsem na Teh stro{kov izvedba svetnikovega prora~unska sredstva za financiranje Radovljica, tel. 04 537 230, lokov in javnega razpisa. Tak{na ure- vdore in razpoke, ki nakazujejo, da je predloga pravzaprav ne bi zmanj{ala, politi~nih strank in ker ne `elita {e faks 04 531 46 84 ditev bo veljala, dokler dr`ava ne bo cesta zaradi preobremenjenosti za~ela razen ~e bi bili pripravljeni izpolniti dodatno obremenjevati prora~una. dolo~ila koncesionarjev za izvajanje drseti. Zato je predlagal prepoved sprejeti plan ob ve~erji brez pla~ila PRODAJA dimnikarskih storitev, povezanih z vo`nje ve~jih tovornih vozil na tem sejnin. Narava med STAVBNIH varstvom okolja, u~inkovito rabo odseku. Kljub ve~kratnim zahtevam Ladislav Er`en (N. Si) pa je Radovljico energije, varstvom ~lovekovega ob~ine, naj Direkcija RS za ceste `upana vpra{al, kdaj bo za{~itena in Bledom v Avli ZEMLJI[^ zdravja in varstvom pred po`arom. posreduje natan~ne podatke o potreb- kmetija na Mlaki 8 dobila vodovod. Nova razstava v galeriji Avla v Ob~ina Radovljica prodaja stavbno Te storitve so namre~ po novem ni investiciji za ~imprej{njo sanacijo Izgradnja vodovoda bo ~asovno prostorih Ob~ine Radovljica pred- zemlji{~e za gradnjo v Mo{njah, zakonu o varstvu okolja republi{ka usadov na tem cestnem odseku, je opredeljena v razvojnem programu stavlja skrivnosti mokri{~ blejskega velikosti 465 m², po ceni 22.080 in ne ve~ ob~inska obvezna gospo- doslej znano le, da bo izvedena v za obdobje 2007-2012. Vodooskrba kota in {ir{ega obmo~ja soto~ja Save SIT/m². Prav tako v Mo{njah proda- ja komunalno opremljeno stavbno darska javna slu`ba. leto{njem letu. Tudi zadnji predlog naselja Mlaka namre~ spada v dru- Dolinke in Save Bohinjke ter njihovo zemlji{~e za gradnjo, velikosti 929 Svetnika je zanimalo {e, zakaj so svetnika, naj se postavi prometni go fazo vodovoda Podgora. Tre- vrednost kot vira pitne vode in m², po ceni 15.400 SIT/m². bile ozna~ene modre cone pred lokali znak prepovedi vo`nje vozil, te`jih od nutno se zaklju~uje izdelava projek- rastlinske ter `ivalske raznovrstnosti na Cankarjevi ulici, saj naj bi visoke 15 ton, je bil poslan direkciji. ta za prvo fazo tega vodovoda, to je Razstava bo na ogled do 10. marca Dodatne informacije: Boris kazni odganjale kupce. Ob~inska Andrej Kokot (LDS) je `upanu do naselja , ki bo po sprejetem 2005 ob ponedeljkih, torkih in ~etrtk- Mar~eti~, direktor ob~inske uprave, tel. 04 537 23 13, uprava je odgovorila, da so to cono predlagal, da podpre Knji`nico A. T. prora~unu in razvojnem programu ih od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. [email protected]. kratkotrajnega parkiranja narekovali Linharta Radovljica pri prizadevanjih zgrajen v letu 2007. in ob petkih do 13. ure. stran 4 tribuna 4. februar 2005 Nadzorni odbor ob~ine spremlja porabo prora~unskih sredstev iz `ivljenja politi~nih strank V nadzornem odboru Ob~ine njimi je zaklju~ni ra~un ob- predlog sestavila pravilnik o Radovljica sedi sedem ~lanov, ki ~inskega prora~una ter dvakrat uporabi slu`benih vozil.« so jih predlagale politi~ne stran- letno poro~ilo o razpolaganju z Nadzorni odbor bo v leto{njem Igra~e oddali kriznemu centru ke ali pa `upan. Njihova naloga ob~inskim premo`enjem. Ostalo letu pregledal {e delo radovlji{kega je, da v svojem {tiriletnem izberemo sami, v glavnem pa bazena, Komunale in {e nekaterih Mlada liberalna demokracija Simon Habjan predala zbrane mandatu nadzirajo porabo pro- pregledujemo ve~je prora~unske krajevnih skupnosti, prihodnje, zad- ob~ine Radovljica je v mesecu igra~e mladinskemu kriznemu ra~unskih sredstev na ob~ini in porabnike, kot so {ole, vrtci, nje leto delovanja nadzornega odb- decembru nadaljevala projekt centru Kresni~ka, ki deluje v pri ostalih porabnikih pro- knji`nice in krajevne skupnosti,« ora ob~ine v tej sestavi pa {e enkrat Mladi-mladim, to je zbiranje okviru Centra za socialno delo v ra~unski sredstev. {e pojasnjuje. vse prora~unske porabnike, ki so jih igra~. Odziv je bil precej velik, Radovljici. Igra~e so bile predane Najve~krat ugotovijo, da `e pregledovali, pa so pri njih odkrili saj smo zbrali ve~ igra~ kot kdaj- svojemu namenu direktorici CSD tro{enje ni v skladu z zakonoda- nepravilnosti. »^e se v tem ~asu koli prej. V sodelovanju z Milo{i Kos Avsenik. jo, pri pregledovanju poslovanja odkrite nepravilnosti ne bodo Mladinskim svetom Radovljica Krizni center Kresni~ka, ki je krajevnih skupnosti. »Prav tam je odpravile, bomo seveda ukrepali v smo se tokrat odlo~ili, da igra~e za~el delovati novembra lansko na{a vloga bolj svetovalna: skladu s pooblastili,« pravi Porenta. poklonimo najbolj potrebnim leto, je edini tak{en center na pogledamo, povemo, kaj je na- Priznava, da so mo`nosti ukre- ustanovam v radovlji{ki ob~ini. Gorenjskem, vanj pa se lahko robe, in predlagamo, kako zadeve panja sicer omejene, pa vendarle: Na zadnjo sredo v decembru sta zate~ejo otroci, ki so pod popraviti. Med ve~je uspehe dela »Ob~ino in svetnike vsaj enkrat predsednik Mladinskega sveta vplivom tak{nega ali druga~nega odbora tako {tejem, da je prav na letno seznanjamo z ugotovitvami, Radovljica Maksimiljan Kalan in nasilja. na{o pobudo ob~ina izdala eno- imamo tudi mo`nost, da svoja sekretar OO MLD Radovljica Mlada liberalna demokracija ten obrazec za poro~ila krajevnih poro~ila po{ljemo na ra~unsko skupnosti ter prav tako na na{ sodi{~e in v primeru ugotovljenih huj{ih kr{itev o tem obvestimo Ambro` Porenta, predsednik nad- tudi pristojne organe. Tega doslej zornega odbora Ob~ine Radovljica Tisti ob~ani, ki se `elijo obr- {e nismo naredili, predvsem zaradi niti na nadzorni odbor ob~ine, pomanjkanja konkretnih dokazov.« lahko to storijo pisno na Prav zato v imenu odbora predsed- »Glede na to, da ~lane predlaga- naslov: Ob~ina Radovljica, nik poziva ob~ane, da jih obvestijo, jo svetniki ali `upan, gre v bistvu nadzorni odbor, ali se osebno ~e imajo informacije o (nezakoniti) za politi~no funkcijo, zato sem obrnejo na katerega koli od porabi prora~unskih sredstev. pri~akoval nekaj te`av. Pa smo se sedmih ~lanov odbora: »Seveda, ~e so te informacije podkrep- `e na za~etku dogovorili, da bo- ljene z argumenti. Nadzorni odbor mo delovali strokovno in ne poli- Ambro` Porenta - predsednik vedno lahko v program dela vklju~i ti~no, za skupno dobro, tako da Tedo Djekanovi~ - podpredsednik tudi dodaten nadzor. Naj {e enkrat lahko re~em, da se nas je vseh Andrej Maver poudarim, da odbor ni podrejen ne sedem ~lanov dobro ujelo,« je Rok Ga{per{i~ `upanu ne ob~inskemu svetu, zadovoljen predsednik nadzorne- Tone Kapus ampak je samostojen organ z mo`- ga odbora Ambro` Porenta. Tine [tefelin nostjo ukrepanja.» »Odbor mora vsako leto ob- Marijana Kozamernik Z Ambro`em Porento se je vezno opraviti tri nadzore, med pogovarjala Marjana Aha~i~. tribuna Radovlji{ki svetniki sprejeli prora~un Ob~ina se razvija in se bo tudi v prihodnje Nekaj dni pred koncem leta je ob~ine. Prora~un naj bi, poleg meni, da ne potrebuje nikogar, saj Ob~inski svet je na svoji 20. redni tega so v prora~unu tudi projekti, ki ob~inski svet sprejel prora~un za obveznosti, ki jih ob~ina ima: to so ima za seboj ob~inski svet, za katere- seji sprejel prora~un ob~ine Radov- se bodo zaklju~ile {ele v 2006, in zato leto 2005 in 2006. Svetniki smo zakonsko dolo~eni izdatki, obnova ga ve, da bo vse potrdil. Druga stvar, ljica za leti 2005 in 2006. Sprejetje je prav, da imamo osnovo, da bo do dobili v roke zajeten zvezek gradi- in {iritev infrastrukture, predstavljal ki me moti, je, da je ob~inski svet prora~una je pogoj za izvedbo inves- realizacije tudi dejansko pri{lo. va, nekaj tiso~ {tevilk, o katerih naj tudi »pogled naprej«, iskanje razvoj- sprejel prora~un za dve leti: za 2005 ticij, ki jih je v na{i ob~ini v zadnjem Prora~un izpolnjuje vse zakonske bi odlo~ali. Ogromno delo za nih mo`nosti, ki se skrivajo v kom- in 2006. Videti je, da je predlagatelj ~asu izjemno veliko. obveznosti in vsebuje investicije, brez ob~insko administracijo in za svet- parativnih prednostih ob~ine, prepri~an, da se v dveh letih ne bo To je bil prvi prora~un, ki se je spre- katerih ne bi bil mo`en nadaljnji nika, ki bi se `elel poglobiti v vse te prizadevanje za napredek, za nova ni~ posebnega zgodilo, da ne more jemal za dve leti, saj smo imeli pred razvoj ob~ine, to je npr. gradnja cen- {tevilke. Kljub tako obse`nemu delovna mesta, za ve~jo kakovost priti do nekih novih gibanj v turiz- tem vedno enoletne prora~une. Prvi~ tralne ~istilne naprave Radovljica, gradivu pa s sprejetjem prora~una `ivljenja ob~anov. Tega pa `al v mu, v gospodarstvu, na podro~ju se je zgodilo tudi, da je bil osnova za gradnja ostalih manj{ih ~istilnih ni bilo problemov. Razen svetnikov predlo`enem prora~unu nisem videl. kulture …, ~eprav se velike spremem- pripravo prora~una razvojni program naprav, kanalizacijskih vodov, cestne N.Si, ki smo glasovali »proti« in Za resni~no kakovosten prora~un je be in nove mo`nosti v zadnjem ~asu ob~ine. To je pomembno predvsem z infrastrukture, zdrava pitna voda, nekaj kozmeti~nih popravkov, ki jih potrebno sodelovanje {irokega kroga nakazujejo prav na teh podro~jih. To vidika {ir{e javnosti, ker so predloge projekt DIRO (lastna deponija), pro- je predlagala »opozicija«, ga je ljudi in drugih zainteresiranih sta dva bistvena vzroka, zaradi kate- projektov na ob~insko upravo lahko jekti za mlade in {e bi lahko na{tevali. ve~ina svetnikov pohvalila kot zelo skupin, vendar {e pred predstavitvijo rih radovlji{kega ob~inskega prora- po{iljali vsi ob~ani, poleg njih pa {e Brez teh projektov si ne moremo kakovostnega. Ni jih motilo niti to, osnutka. Kasneje je ob politi~ni ~una nisem mogel podpreti; preve~ je krajevne skupnosti, svetniki ... predstavljati razvoja podjetni{tva, da sprejemajo prora~un za dve leti. mo~i, ki jo pozicija v Radovljici ima, rigiden, brez pogleda v prihodnost, Komisija za novelacijo razvojnega turizma in ostalih gospodarskih @al se sam niti z na~inom spreje- ve~inoma vse samo {e igra. nastajal je brez sodelovanja {ir{ega programa je bila sestavljena iz ~lanov panog ter na drugi strani tudi ne manja prora~una niti z vsebino Dober prora~una naj bi nastajal ob kroga ob~anov. s tako imenovane koalicije, opozicije, dru`benih dejavnosti. prora~una ne strinjam. Zakaj? dialogu in usklajevanju mnenj in strokovnih (razvojnih) agencij, Menim, da je prora~un pripravljen v Sprejemanje prora~una je najpo- pogledov {irokega kroga ob~anov, ne Avgust Mencinger, gospodarstva in ob~inske uprave. dobro vseh ob~anov in ob~ank in ni membnej{i dogodek v `ivljenju pa v ozkih krogih politi~ne elite, ki ob~inski svetnik N.Si Tako smo dobili program, ki daje le odraz neke politi~ne opcije. dobre temelje za nadaljnji razvoj Svetniki si prizadevamo, in to smo ob~ine. pokazali tudi na pretekli seji s sprejet- Da je prora~un dvoletni, se mi zdi jem prora~una, za {e bolj{e in pri- Ustanovljen Gospodarski svet ob~ine Radovljica izrednega pomena, saj so v letu 2006 jaznej{e `ivljenje v na{i ob~ini. lokalne volitve in bi se kaj hitro lahko Na prvem sre~anju Gospodar- nja `upana Stu{ka pri nekdanjem bo le-ta ustanovljen. ^e pa bo ta zgodilo, da bi bil prora~un odraz vse Primo` Jegli~, skega sveta ob~ine Radovljica, ki predsedniku dr`ave Milanu Ku- svet (forum) imel neko te`o, ne kaj drugega kot pa razvoja. Poleg ob~inski svetnik nadome{~a Svet modrih in se je ~anu, ki je osnoval Forum 21. To gre spregledati zgodnjo predvo- sestal na prvi seji 20. januarja dejanje `upana morda ~lani lilno potezo za pripravo na `u- 2005, so se ~lani seznanili z Gospodarskega sveta sploh niso panske volitve ~ez dve leti. Novoletne prireditve in praznovanja ob~inskim razvojnim programom tako vzeli, kar je prav, in so se Kakor koli `e, upam, da bo in prora~unom, infrastrukturnimi radi odzvali temu povabilu. Vse Gospodarski svet imel pomemb- v Domu dr. Janka Benedika investicijami ter prostorskimi skupaj ima zelo veliko poman- no vlogo pri nadaljnjem razvoju akti. Udele`ilo se ga je {estnajst jkljivost. ^e bi bil tak svet usta- gospodarstva v ob~ini in da bodo Novoletni in bo`i~ni prazniki so za se za take praznike vsi zaposleni, od podjetnikov. To je bilo novej{e novljen pred pripravo in spreje- gospodarstveniki razvijali pod- nami. Rada bi vam povedala, da smo direktorice do ra~unovodje in vseh sporo~ilo iz Ob~ine Radovljica. manjem prora~una ob~ine Ra- jetni{tvo z vsaj nekaj pomo~i se imeli zelo lepo. Razveselili so nas ostalih, prelevijo v stre`no osebje. Najprej menim, da Sveta mod- dovljica za leti 2005 in 2006, bi ob~ine Radovljica. Pa saj bodo mladi iz Gostinsko turisti~ne {ole Po ve~erji nas je zabaval ansambel rih ne more nadomestiti Gospo- bil to popolnoma razumljiv in bodo~i ob~inski prora~uni {e Radovljica. Vedno nam kaj zaigrajo "AS" ter nas razveselil s kak{no darski svet, saj gre `e po nazivu hvale vreden korak. Tako pa so kako odvisni od uspe{nosti raz- ali zaple{ejo. Tokrat so nam spekli hudomu{no. Kdor je mogel, je zaple- za dva razli~na svetovalna or- predstavniki ob~ine Radovljica voja gospodarstva v ob~ini! Za tudi doma~e pi{kote, jih lepo sal, seveda so bili prisotni tudi neka- gana. Ni znano ali Svet modrih zgolj seznanili gospodarstvenike ustvarjanje dobi~ka je potrebno aran`irali, zraven pa {e oblikovali teri svojci. Nato je sledil ~isto ta pravi ni dosegal svojega namena ali je in jih postavili pred bolj ali manj zelo veliko truda, za delitev tiste- dedka Mraza iz papirja. Kar toplo ognjemet. Na{a delovna terapevtka postal neu~inkovit debatni klub izvr{eno dejstvo. No, podrobnos- ga, ki ga ob~ina dobi v prora~un, nam je bilo pri srcu. Nada pa fizioterapevtka Polona sta ali pa ni bil primerno voden. Ko ti o pogovorih na seji Gospo- bo pa, tako kot do sedaj, le-ta `e 28. decembra ob l8. uri zve~er je pravi mojstrici za ognjemet. Skratka pa gre za nov Gospodarski svet, darskega sveta podpisniku teh poskrbela. sledila slovesna ve~erja, kot da smo v vsi, ki so se hoteli razvedriti in spros- se v marsikaterih komentarjih ne vrstic niso znane, saj svetniki mag. Anton Poga~nik, Grand hotelu Toplice, pred vhodom titi, so bili dobrodo{li in vedno so. moremo znebiti vtisa zgledova- sploh nismo bili seznanjeni, da ob~inski svetnik pa aperitiv za dobro po~utje. Pri nas Vera Jug 4. februar 2005 zanimivo 5 stran

Obrt mlinarstva gre v pozabo Mednarodno tekmovanje v me{anju pija~ ^e ra~unate, da {teje goldinar dve ki. Iz pobo~ja Begunj{~ice te~e atraktivnem me{anju je bil kroni, je jasno, da so bili mlinarji neko~ imenovan potok Begunj- ponovno Italijan Guido Moreli. bogatej{i in bolj cenjeni kot baroni. {~ica, danes mu pravijo potok V klasi~nem programu je bilo No, ja, to so stara modrovanja, Zgo{a. Ob tem potoku od doline 11 tekmovalcev, ki so se pomerili namen tega prispevka pa je o`iveti Drage do Zapu` so se vrtela vodna v pripravi vro~ega koktajla. spomin na skoraj `e pozabljene kolesa na vsaj 20 lokacijah. To so Najbolj{i v vro~em me{anju kok- mline in mlinarje ter njihovo delo. bili mlini, `age, kova~ije in predil- tajlov so bili Slovenci, prvi bar- O mlinih in mlinarjih na Slo- nice. Danes se ob~asno vrti samo {e man Mladen ^oga, drugo mesto venskem je bilo do zdaj bolj malo eno kolo v obnovljenem grajskem je dosegel Daniel Radoslav, napisanega, zdaj so, `al, le pol- mlinu pri Roba~nek’. Mo{enjski pokal za tretje mesto je od{el pretekla zgodovina. O mlinih ob potok, imenovan Dobru{a, je na svetovnemu prvaku iz Singapur- potokih skoraj ni ve~ sledu, lesena svoji poti do Globokega neko~ dajal ja 2000 barmanu Ale{u Ogrinu. kolesa, ki jih je poganjala voda, z mo~ vodnim kolesom {tirih mlinov Vsi udele`enci tekmovanja so njimi pa {e zapleten mehanizem v in dvema `agama. Trenutno poga- prejeli diplome, zmagovalci pa notranjosti mlina, so se za vedno nja tri turbine, na katerih so instali- December je bil poln veselja in atraktivnem me{anju pija~ in pokale. Za zadovoljstvo gledal- ustavila, morda z redko izjemo. rane MHE. novoletnih dogajanj. Ale{ Petek Slavko Ocepek iz Radovljice v cev je bilo poskrbljeno tudi s Starim mlinarjem so ostali le lepi in Prav bi bilo, da bi objekte, ki je poskrbel {e za eno, in sicer klasi~nem programu me{anja pija~o. Ti so lahko ob~udovali manj lepi spomini na posebno vrsto morda {e obstajajo, a so `e zapisani mednarodno tekmovanje bar- koktajlov. Oba sta v Las Vegasu spretne barmane, ki so steklenice zvoka, ki so jo povzro~ala vrte~a se propadanju, zavarovali in jih tako manov, ki je bilo 15. decembra v zasedla visoko deveto mesto. vrteli in metali v zrak kot pravi kolesa. Tega pa~ ni mo~ kar tako ubranili, saj so vendar del na{e Srednji {oli za gostinstvo v Leto{njega tekmovanja bar- `onglerji. Prireditev je zagotovo pozabiti. bogate kulturne dedi{~ine in zgo- Radovljici. Leto{nje tekmovanje manov v Radovljici se je ude- uspela, saj je bila dvorana v sred- O delu mlinarjev in njihovem dovine. Koristne podatke bi lahko je bilo pozno organizirano (lani le`ilo veliko tujcev iz petih dr`av. nji {oli nabito polna ves ~as tek- v~asih krivi~nem vpra{ljivem po- zbrali iz vodnega katastra, ki obsta- je bilo tekmovanje novembra), Najve~ tujih udele`encev je bilo movanja, kar je potrditev, da so {tenju je bilo marsikaj re~enega. Pri ja v arhivu. V tem katastru so skrb- vendar razlog ti~i v tem, da se je iz sosednje Italije, kamor je od{el tovrstna tekmovanja in prired- nas se na dan sv. Miklav`a (6. no vpisani objekti, imena lastnikov, Slovensko barmansko dru{tvo tudi pokal za prvo mesto v atrak- itve v na{i ob~ini zelo za`elena. decembra) ni mlelo. Ta dan je imel potokov in jezov z natan~no vpisa- novembra udele`ilo Svetovnega tivnem flairtending programu. Zaklju~ek prireditve je sledil v mlinar prost dan. Ob tej prilo`nosti nimi podatki pretoka vode, o kongresa barmanov v Las Ve- Zmagal je Italijan Dario Doimo, Copacabani vse do poznih so se tudi mlinarji sosednjih mlinov vi{inski razliki, nadmorski vi{ini in gasu, ZDA, kjer sta na{o dr`avo drugo mesto je pripadlo Szabo- jutranjih ur. sre~evali v va{ki gostilni in beseda vodni pravici, ki je bila za stalno zastopala Ale{ Petek z Bleda v lcos Soresu iz Mad`arske, tretji v Elvisa Hala~evi} je stekla o njihovem delu in izku{- dodeljena in se je prena{ala iz roda njah. Miklav` je bil zavetnik mli- v rod. narjev, `agarjev in menda tudi Poznavalci kulinarike pravijo, da Stanovalci dr. Janka Benedika za `rtve cunamija tatov. Najbolj so se bali miklav`eve sta moka in ka{a pripravljena v povodnji, saj je ve~krat velika voda mlinu na kamnu bolj di{e~i in bolj ^utiti in razumeti. Dve besedi, ki je svet stanovalcev doma, ki mu slovenski Karitas, potrdilo je odna{ala jezove in mostove. okusni. Zaspati ob {umu vode in imata za vsakega posameznika svoj predseduje Draga Rabi~, odlo~il, da izobe{eno na oglasni deski Doma. Slovenija je bila neko~ zelo boga- ropotu mlinskega kolesa pa je {e pomen. Nekateri ~utijo in so~ustvu- izpelje akcijo zbiranja pomo~i za Dobrota in pripravljenost pomagati ta z mlini in `agami, {e zlasti v kra- posebej ~udovito. jejo z ljudmi, ki so v stiski, jih `rtve cunamija. ^eprav je to samo ljudem v stiski se ne izgubi v nizu jih, kjer so bili bistri in mo~ni poto- Ciril Zupan razumejo in so jim pripravljeni drobna kapljica v morje dobrote, ki katastrof in uni~ujo~ih posledic le- pomagati in jim odvzeti vsaj del bre- so jo ljudje po celem svetu poslali teh. Ostane v na{ih srcih, saj je to mena, ki jih te`i. Razumejo jih lahko `rtvam cunamija, so stanovalci v samo dokaz, da nismo brezbri`ni do le tisti, ki so v `ivljenju do`iveli domu darovali vsak po svojih so~loveka, ~eprav nas lo~ijo kilo- Univerza za tretje `ivljenjsko obdobje podobno izku{njo, ki so trpeli kot finan~nih zmo`nostih od 50 tolarjev metri, in ko vedno znova prihaja oni. In nenazadnje, v dana{njem do 10 tiso~ tolarjev, nekateri so odtr- trpljenje, ki ga moramo razumeti, da Ljudska univerza v Radovljici je saj je del stro{kov za ta ~asu je malo ljudi, ki razumejo gali vsoto od svoje `epnine. Po dva lahko drug drugemu pomagamo. In tudi za {olsko leto 2004/05 orga- izobra`evalni program pokrila so~loveka, se z njim pogovarjajo in predstavnika sveta sta vsak v svo- prav to so dokazali stanovalci v nizirala Univerzo za tretje `iv- Ob~ina Radovljica, za kar ji je mu, ko je v stiski, pomagajo. jem nadstropju zbirala prispevke, ki Domu dr. Janka Benedika, 206 jih je, ljenjsko obdobje. Direktorica Ma- Ljudska univerza zelo hvale`na. Na pobudo posameznih stano- se jih je nabralo kar za 94.250 tiso~ da je dobrota ve~ vredna kot zlato. rija Purgar je povedala, da so Marija Purgar je v nadaljevanju valcev Doma dr. Janka Benedika se tolarjev. Sredstva so bila nakazana Valerija Ker{i~ Nova storitev na spletni strani Naj planinke, Knji`nice A. T. Linharta naj planinci Knji`nica Antona Toma`a Lin- ~i~a, centralna ekonomska knji`- V petek, 14. januarja, je bilo v harta v Radovljici na svoji splet- nica, Institut informacijskih zna- restavraciji Center Lesce ni strani www.rad.sik.si `e nekaj nosti Maribor (IZUM) itd. (podat- dru`abno sre~anje planincev in ~asa ponuja novo povezovalno ki o vseh ponudnikih storitev so vodnikov PD Radovljica. storitev, ki je na voljo vsem na `e omenjeni spletni strani). Na~elnik vodni{kega odseka Ivo uporabnikom elektronske po{te Da pa bi dobili kar se da dobro Reinhart je povedal, da so lani in interneta nasploh. povratno informacijo, se je po- predvideli 25 planinskih izletov Na `e omenjeni strani poi{~ete trebno dr`ati nekaterih pravil, in pohodov, iz objektivnih razlo- Foto: arhiv Ljudske univerze napis Referen~ni servis vpra{aj kot so npr.: vpra{anja naj bodo gov jih je pet odpadlo, tako da so knji`ni~arja in ob izbiri te mo`nosti, ~im bolj konkretna, koristno je jih izvedli 20. Udele`ilo se jih je se vam bo odprlo okno. Referen~ni tudi, da navedete vire, v katerih skupno 533 ~lanov PD, kar je pripravili te~aje za umetnostno opozorila {e na dobro sodelovan- servis vpra{aj knji`ni~arja je storitev, ste `e iskali ipd. povpre~no 27 udele`encev na zgodovino, masa`o in ra~unal- je z Dru{tvom upokojencev iz ki vam omogo~a postavljanje Storitev je brezpla~na in na- izlet. Najve~ja udele`ba je bila ni{tvo. Medtem ko za te~aj ma- Radovljice. Poklonili so jim tudi vpra{anj in takoj{en prejem odgovo- menjena predvsem za razvoj in- 84, najmanj pa 5. Glede na sa`e ni bilo dovolj kandidatov, je ra~unalnik, saj je bilo zaradi pre- rov v mo`nosti klepet ali prejem formacijske in komunikacijske {tevilo opravljenih pohodov so bil za umetnostno zgodovino in nove ra~unalni{ke u~ilnice nekaj odgovora v 24-urah od ponedeljka tehnologije ali druga~e re~eno, razglasili najbolj{e, jim podelili ra~unalni{tvo velik odziv. Za ra~unalnikov odve~. Ra~unalni{- do petka po elektronski po{ti. storitev je namenjena vsem, ki si medalje in jih obdarovali s prak- ra~unalni{tvo so celo organizirali ko znanje si bodo v vsakem Referen~ni servis izvajajo za to `elijo bolj{ega poznavanja dela z ti~nimi darili. dve skupini - za~etno in nadalje- primeru pridobili na Univerzi za usposobljeni knji`ni~arji v knji`- ra~unalnikom, med drugim tudi valno. Vsebina tega te~aja je: tretje `ivljenjsko obdobje. Izo- nicah, kot so Narodna in univer- bolj{e mo`nosti izkori{~anja in- Rezultati: osnove ra~unalnika, word, excel, bra`evanje v vseh obdobjih `ivl- zitetna knji`nica v Ljubljani formacij, ki jih knji`nice lahko 1. Nika Blejc internet, elektronska po{ta, digi- jenja ni samo koristno, pomeni (NUK), Univerzitetna knji`nica ponudijo. 2. Janika Poga~nik talna fotografija. Tudi v tretjem tudi zabavo in dru`enje, pred- Maribor, Knji`nica Otona @upan- Simon Habjan 3. Martina Ivnik `ivljenjskem obdobju moramo v vsem pa postaja vedno bolj tudi 4. Marija Urh korak s ~asom. Prispevek je min- `ivljenjska potreba. 5. Margareta Pangerc, imalen, 12.000 tolarjev za 30 ur, Ivanka Koro{ec Plan{arija {e ni pozabljena 6. Irena Vergelj 7. Marija ^erne, V knji`nici je bila na ogled zani- veliko. Vse je potekalo v prostem 8. Simona Zarnik, miva razstava o plan{arstvu. ~asu. Planinska skupina je imela 9. Milan Zarnik Projekt Slu`be za naravovar- svojega vodnika. Otroci so bili 10. Janja Be{ter stveno vzgojo in izobra`evanje, stari od 10 do 14 let. 11. Janez Oblak ki ga prikazuje razstava, je po- Cilj vsega tega je bilo obisko- 12. Minka Prevodnik. tekal v {olskem letu 2003/2004. vanje in spoznavanje pa{nih Pri projektu so sodelovale O[ planin na so{ki in savski strani Naj-planinski zakonski pari Antona Jan{e iz Radovljice, O[ Triglavskega narodnega parka, so bili: Frana Sale{kega Fin`garja iz zbiranje in pripovedovanje zani- 1. Simona in Milan Zarnik Lesc, O[ Simona Kosa iz Podbrda mivih zgodb iz `ivljenja pastirjev 2. Janika in Matko Poga~nik in O[ Du{ana Muniha iz Mosta ter izdelovanje zna~ilnih znanih 3. Marija in Filip Urh na So~i. Po besedah postavljavca predmetov iz lesa. razstave in enega pomembnej{ih Razstava v radovlji{ki knji`nici Iskrene ~estitke! ~lenov pri tem projektu Jo`eta je bila `e enajsta po vrsti. Miheli~a je bilo zanimanje otrok Matja` Klemenc Ivanka Koro{ec stran 6 aktualno 4. februar 2005 Prvo gorenjsko Po stezah partizanske Jelovice Devetega januarja je Dra`go{e pripeljali z osebnimi vozili ali bataljona ter na padle v boju vinogradni{ko dru{tvo obiskalo okoli 6000 ljudi, okoli avtobusi in po~astili spomin na med 9. in 11. januarjem 1941 in 3000 pohodnikov, ostali so se pogumne borce Cankarjevega 41 umorjenih doma~inov, ki so Prav ste prebrali. Iz Radovljice resno. @eleli smo o`iviti stare izhaja gorenjsko vinogradni{ko obi~aje. Vino predelujemo na dru{tvo [paron. Vrnimo se malce na~in, kot so ga v preteklosti. v zgodovino. Leta 1990 so od Prostori dru{tva so pri na{em mad`arskega prijatelja Janeka predsedniku Cirilu Globo~niku. Derda prejeli deset trsov mad- Vina pa so na {tirih lokacijah. Tri `arske trte mu{kat in zala djend- so v Radovljici in eno v Be- je. Leto 1995 je bilo pomembno gunjah. Dru{tvo [paron sestavl- leto za dru{tvo. Napolnjene so bile prve stekleni~ke z vinom. AVTOHI[A GOLOB d.o.o. Grozdje se je dobro prijelo, PRODAJA pridelki so bili iz leto v leto bolj{i IN SERVIS VOZIL in potrebna je bila pomo~ pri- Polj~e 4b, Begunje jateljev. Ob koncu decembra so v tel.: 04/ 530 75 06 [iv~evi hi{i razstavili deset stek- leni~k, v katerih je vino nepre- jajo trije pari Jure in Silva Smo- cenljive vrednosti. Letos so lej, Tristan in Monika A`man, naredili {e korak naprej. Ale{ Ciril in Mojca Globo~nik ter @agar jim je svetoval pri done- Ale{ in Mojca Klement. V govanju vina. Ob tem je obliko- dru{tvu je vse bolj dejaven tudi valka Zdenka Murn leto{nji podmladek. U`ivamo v kakovosti stekleni~ki vtisnila jubilejni vi- vina, predvsem pa je pomembno, dez z desetimi grozdnimi jagoda- da ohranjamo na{e prijateljstvo. mi. Nekaj besed nam je nameni- Pomembna nam je kakovost in la ena od ~lanic dru{tva Mojca ne koli~ina." Klement: "Ta ideja se je razvijala dolgo ~asa. V za~etku je bila Matja` Klemenc samo zabava, sedaj je `e vse bolj

jih ubili Nemci po umiku parti- zanov, vas pa uni~ili in jo zrav- nali z zemljo. Pri spomeniku pod vasjo je bila osrednja slovesnost, na kateri so spregovorili gostje Ljudska univerza Radovljica Janez Su{nik, Janez Bo`i~, Karel Kranjska c. 4, Radovljica Erjavec, Milan Ku~an, Jelko 04/ 537 24 00, [email protected], www.lu-r.si Kacin, Borut Pahor, Janez Stanovnik, dr. Anton Bebler, diplomatski in drugi predstavniki V sodelovanju z Fakulteto za upravo nekaterih zavezni{kih dr`av in `upan ob~ine @elezniki, sicer organiziramo visoko{olski strokovni program doma~in iz Dra`go{ in poslanec dr`avnega zbora Mihael Prevc. V UPRAVA kulturnem programu so sodelo- vali pihalni orkester Alples @elezniki, Partizanski pevski zbor VPIS V PRVI LETNIK iz Ljubljane, igralca Nadja Strajnar Zadnik in Ivo Godni~, zapel pa je tudi Veteranski pev- JEZIKOVNO IZOBRA@EVANJE ski zbor Obmo~nega zdru`enja • veteranov vojne za Slovenijo ANGLE[KI JEZIK Radovljica-Jesenice. • NEM[KI JEZIK Valerija Ker{i~ • ITALIJANSKI JEZIK Gosttus d.o.o. • FRANCOSKI JEZIK INTEGRAL JESENICE, d.d. • [PANSKI JEZIK Cesta mar{ala Tita 67, 4270 Jesenice tel.: 04/58 33 372, 58 33 373, 58 33 375 KARAOKE • RUSKI JEZIK petek, 18.02.2005

Te~aji potekajo v obsegu 30, 60 in 90 ur.

RA^UNALNI[KO IZOBRA@EVANJE MEGAM • za~etni in nadaljevalni te~aji MEGAM d.o.o., Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica • Word, Excel, Power Point www.megam.si e-po{ta: [email protected] • Internet in elektronska po{ta Imate ob~utek, da ra~unovodskemu servisu

TE^AJI ZA PROSTI ^AS pla~ujete preve~? • osnovni in nadaljevalni te~aj masa`e Pri~akujete za va{ denar ve~? • te~aj kitare in elektri~ne klaviature • oblikovanje keramike Potem poskusite s »Paketom Megam«, ki vklju~uje: 1. vodenje poslovnih knjig; 2. ra~unalni{ke programe ( fakturiranje, potni nalogi, blagajna, ... ); NOVOST 3. vzdr`evanje programov; 4. arhiviranje podatkov; PREDSTAVITEV NOVEGA IZOBRA@EVALNEGA PROGRAMA Vse za ceno vodenja poslovnih knjig!! Ne odla{ajte! JAZ IN MOJE @IVLJENJE Pokli~ite za dodatne informacije! Tel: (04) 531 22 40 Privo{~ite svojemu podjetju samo najbolj{e ... 16.02.2005, OB 19.00 Privo{~ite mu »Paket Megam«! je vzdu{jena naslednji vajipri- morebitne napetostizmeh~ajo in ne smebitiprikraj{ana.Da se ki zbordobrodelati,dru`abnost med prijatelji.^eho~eljubiteljs- {e ~aszamo`evanjeinkozar~ek preve~ manjkalo,dajebilpo njih aturo. Skrbeti,dajihnavajahni bilo vzdr`evatipravotemper- njim paJanezFor{ek.Trebaje let jevodilzborMarjanEr`en,za pevce, najneodnehamo.Nekaj Prepri~eval inprepri~alsemso- `enski delzborajeodnehal. obdobje vPodnartu. Za~elo sejenovozborovsko ga jevodilMatev`Fabijan. ustanovil me{anipevskizbor, ki turnik Anton[olarnanovo je zagnanipodnartovskikul- paj sfanti.[tiriletapoprej,1965, in 1969semprvikratzapelsku- zboru pripeljalmojpokojni brat Podnart. Pravzapravmejek sko prosvetnodru{tvoSvoboda se jetakratimenovalo{eDelav- dedi{~ino uspe{negadru{tva,ki svojim Podnartom. Prevzelsem pa sovtehletihpolnisebe... tudi dolo~enoodrekanje,mladi je zahtevalapo`rtvovalnostin funkcije ob~utilikot breme,saj bili {ezelomladi.Nistete predsednika vKUDPodnart, ste prepevanje vnjem. Podnart inzapetintridesetletno vanje Mo{kemu pevskemu zboru plaketo zauspe{nopredsedniko- k P Marko Konc,mo`neomajnevztrajnosti Predstavljamo dobitnike ob~inskihpriznanj r Zbor jezamenjaldirigenta, Ne, splohne.Zra{~ensems Ko sovasimenovaliza Marko KoncjeprejelLinhartovo a i

z a v , e

n z a d k a a r

j ? j e

k m a l u

Uradne Objave, {tevilka 48, 4. februar 2005 n a s t o p i

l Uradne objave a ro~nost. Zato zdaj vzboru`e sednik jejam{~inazadolgo- Dober tandemdirigentinpred- bi gadodatnoobremenjevale. je dirigent.Organizacijske zadeve na teden.Alfainomegavzboru tom nakoncu sezone. vajo natedeninletnimkoncer- za enoletoprevzelzborz prepri~al EgijaGa{per{i~a,daje du{nosti, posebno,ko sem lo, dajebilove~voljekot malo- gajo vezi.No,1980sejeizkaza- se utrdijoalipazavednopretr- motivira{. Obtakihprilo`nostih ci, jetrebanajtimo~,dajih da tako ~utijotudikolegi sopev- vega `ivljenjain~ejeprepri~an, ~lovek ve,dajepetjedelnjego- jala dopetelinjegapetja.A~e so prijateljskaprepri~evanjatra- vseveden smehljaj.) se Markuprikradehudomu{en, vesel. pevcev nobenzborovodjani jazno inspro{~eno.^emernih o j I p s g k j d m p v v V m Na podlagi 12. in 23. ~lena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Ur. l. RS, {t. 110/03 in 8/03) in 16. ~lena e e z o o s a b u i o r Da in`edolgozdvemavajama V~asih sembiltudizaspan,saj

o o r a

i i s { s l e t i j

l Statuta ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je Ob~inski svet ob~ine Radovljica na svoji 21. redni seji dne j o r t t k i g t g r n a v o s u o

a a b e r a e t

z t

o v r l d l { { r 26.1.2005 sprejel e s n

a i l i n a i n ~ l o a p e

t s v l j i i m n i t b a . d s e l h o l h

n u v j j a k . o t B d a

a u

i i l g

e v c i L n o l i

d

i g s l o . l s e p a `

d e o

t a 1 d o n

j i r r

h v g j e

t u

9 o e i e o a ~ k i s

. l { s 6

, r

e p d e j o a z

n l K

a ODLOK s z 8

k a

r . r e i v d

o b e - a d i v ? t r Z o h p o i l 8 a s i a o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu zazidalnega na~rta s i

h b . (V koti~ke ust r l b 0 k h t

u v

a i ~ i

o o

i ~ g l P

i p d r a

e t

n za centralno obmo~je Radovljice a s l e e

i r e e v . e e s s n v n a

j n v t a

n k e 1 s

i j e c

n

n e h i k j 9 g r i l e i

d j i g

e

, o 8 z a

c

r m

i s g

0 a a j u d n z t p u e e

,

b g a i s 1. ~len - zbirni na~rt komunalnih naprav v M 1:1000

o p n b p j s o i i k l t e t i h n a a a o o e r i i , l - obrazlo`itev zazidalnega na~rta S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopol- - soglasja pristojnih organov in organizacij. decembra lanidopolnil90let. Mil~inskega -Je`ka,kibi14. posve~en ustvarjalnostiFraneta narobe svetjeprimabil pevk ...Zadnjikoncert Moj priredbe znanihslovenskihpo- mo{ki zbor. Peli smotudi samospevov, prelitvpriredboza berta. Samoencvetjebilzbir 200-letnici smrtiFranzaSchu- koncert smovcelotiposvetili zdru`eval koro{ke pesmi.En ki Janez;Nageljslovenskije pesmi podmotomJanez,kranjs- certih smoprepevalisolda{ke stvari. Nana{ihtematskihkon- zbor prireditizelopresenetljive nolog, glasbenik,kiznazamo{ki pozabljenih ljudskihpesmi,et- ni samodirigent,marve~iskalec je avgustovski sade`.Veliko ni{ka vo{~enkaingrafenstein, ki sort minajboljhrustneta bes- delam tudidodvetonijabolk. Od mama. Obdobriletinilahko pri- garkelcu imazelenjavnovzgojo kjer jesadovnjak,zahi{o v sina. tradiciji, kiseprena{azo~etana pojejo {tirjemladifantjepo o o V k v n m l L u j j e e d b a e a b e Za toimazaslugegotovoEgi,ki Sem navdu{envrtnarpredhi{o, a m nitve Odloka o sprejemu zazidalnega na~rta za central- o ~ t v m

k r v m n . l p a e { d . e

e i no obmo~je Radovljice (UVG, {t. 27/83, Ur. l. RS, {t. z n e e

a t

r a o n t n i T j j V k j h b h a a i 20/94, UVG, {t. 31/96, 39/99, DN UO, {t. 1/2000, 3. ~len a o o

e l

t

r n p i k n i l n s s

e 5/2000, 18/2002, in Ur. l. RS, {t. 91/2002), ki jih je

i a e o c i

p k ~ a j n v ~ e n p

a l o

s r izdelala dru`ba Kontura, d. o. o., Bled pod {t. projekta Besedilo 2. ~lena odloka se v celoti ~rta in nadomesti r

o j o s

p t { k t i l h . s o i ~ a e o i

e 2418. z besedilom tako, da se glasi: k

v e h

h s b n o k M { a

e k n e i n ? Spremenijo in dopolnijo se ~leni odloka, v katerih so a n b n o P

i

c v o n m

o Z e d

s dolo~be, ki se nana{ajo na posege v karejih, ki so o p O s r t

a

g

r t i t p ~ j e ? o o a

i predmet te spremembe in dopolnitve akta. MEJA P a i r z d v v t n o i j b n s

o ~ o e d r e o a

r a n d j l

i k ~ e j n

a Meja obmo~ja ZN za centralno obmo~je Radovljice se s m n u o a

z o r i v b s o n t { tem odlokom opredeli po meji, ki je identi~na z mejo v b

a i k

a t t i n z s i e e l t

h 2. ~len prostorskem planu Ob~ine Radovljica in poteka po parcel- a o o o e - - - nih mejah, kar je razvidno iz kartografskega dela zazidalne- jene prostore. Podnart inodprli njeneprenovl- nove simbolekrajevneskupnosti venske vlade.Razvilibomotudi nika, prvegapredsednikaslo- navezuje navitezaJosipaPoga~- jevni praznikKSPodnart, kise no dolo~ilinovdatumzakra- To jetudidan,ko bomoslavnost- zapeli vna{emKulturnemdomu. Pre{ernovo proslavo? praznik. BosteimelivPodnartu nepogre{ljiva napovedovalka. `eni, kijena{adolgoletnain prepletata. Egi nikoli nedvigne pripravi letnegakoncerta vedno certa. Garanjeinveseljese ob zasen~iti sporo~ilonovega kon- opravkov, kipajihsevedanesme leta senabereveliko drobnih ko gapogledajo.Vslabegapol dem pripoveduje`evtrenutku, imamo radidoberplakat,kilju- sponzorje, zapla~ilotiskanja,saj letu seza~enjatudi"fehtarija"za na{em jubilejnem,{tiridesetem tem imaprednostzbor. Zatrdim palahko -predvsem marsikak{no planinsko ko~o. jatelji. Tudizzboromobi{~emo izziv -vdru`biz`enoinpri- tudi zaribolov, hribipasomi smu~am, premorempotrpljenje K p Z p t P Sprememba in dopolnitev zazidalnega na~rta obsega: ga na~rta. u e e Enajstega februarjabomospet Bli`a seslovenskikulturni Za togrezaslugaBranki,moji Dosti delabotrebaopraviti.V o a n d s t e j a j

i - spremembo meje obmo~ij - uskladitev s prostorskim e

t e

~ p m i p ~ m i

a planom l r n . n

e

a l o m

e - funkcijo obmo~ja s pogoji za izrabo prostora in NOTRANJA DELITEV OBMO^JA

u s t b i n t g { e

kvaliteto graditve i l l s

j a v e e k - pogoje glede vrste in oblikovanja posegov v prostor Notranja delitev obmo~ja na kareje, ki predstavljajo { n d a o e a o { n

n - pogoje glede krajinsko arhitekturnega oblikovanja prostorsko ali programsko manj{a zaklju~ena obmo~ja z i , , c h

o e p k

in urejanja zelenih in ostalih zunanjih povr{in enotnimi zna~ilnostmi, se ohranja, s tem da se s to spre- r r i t e

k

p

p - pogoje glede prometnega urejanja membo in dopolnitvijo izvedejo manj{a preoblikovanja 2 u o o r 0 v n v i

e - pogoje glede komunalnega in energetskega urejanja obmo~ij: 0 ~ c e d l e z 5 j e

r - pogoje glede varstva kulturne in naravne dedi{~ine -Kare z oznako "O" se ukine. o i ?

t v v o v o

a - pogoje glede varstva okolja -Povr{ine ukinjenega kareja "O" se vklju~ijo v sosed- v s

n i

a n

j - pogoje, ki so posledica vnosa dolo~b iz pravilnika o nje kareje, in sicer delno v kare "P", delno v kare k e j

o e s . izvajanju zazidalnega na~rta, ki so skladne z veljav- "N" in delno v kare "S" ter v kare "T". no zakonodajo. Zaradi predvidenih prostorskih ureditev in varjala Al energije). nasme{kom inpoln mladostne nam (seposlovishudomu{nim limo. glasu, ajeneizprosen,kadarpi- kete stavili dobitnicoLinhartove pla- V Z Markom Koncemsejepogo- Beseda `e,dolg~asapanepoz- V prihodnji{tevilkibomopred- a Sprememba in dopolnitev zazidalnega na~rta vsebuje: vzpostavitve meje po dejavnostih v naravi se mestoma m - besedilo odloka; prestavi meja med karejema E in D, uskladi se tudi

Miro Stu{ek j e - grafi~ne priloge: meja na vzhodni strani zazidalnega obmo~ja - med

z

n - izrez iz prostorskega plana M 1:5000 karejem V in kmetijskimi zemlji{~i. enka BoleVrabec a

n - ortofoto z vrisom meje ZN M 1:3000 Razmejitve med kareji so razvidne iz kartografskega a

- uskladitev meje ZN s prostorskim planom M 1:3000, dela zazidalnega na~rta." b e

s - meja na katastrskem na~rtu M 1:1000 . e

d - prikaz s predvidenimi spremembami mej med kareji a

d M 1:3000 4. ~len o

l - prikaz obmo~ij sprememb po tem odloku M 1:3000 g ~

a - prikaz predvidenih odstranitev objektov M 1:3000 V seznam karejev iz 3. l. ~lena odloka se doda izpadli . s

? - arhitektonsko zazidalno situacijo M 1:3000 kare "L" - obmo~je prvotno predvidenega trga in - detajle: obdelava posami~nih sprememb v parkiri{~a za potrebe poslovno upravnih dejavnosti posameznih karejih - v M 1:1000 mesta - zdaj obmo~je Mastnakove vile. UO, stran 2 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 15

5. ~len pogojev v sosednjih objektih, in ~e gre za dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost objekta, in ~e je REDAKCIJSKI POPRAVEK Funkcije posameznih obmo~ij zagotovljeno parkiranje na lastnem zemlji{~u oz. da se Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planske celote Radovljica Besedilo 3. m ~lena se pri opisih posameznih karejev ob~ini prispeva za gradnjo ustreznega {tevila prostorov od "A" do "L" in od "N" do "T" dopolni, za kare na javnih parkiri{~ih. (uradno pre~i{~eno besedilo) "M" pa spremeni s slede~im besedilom: Kare "E": Ob objektu lekarne se predvideva dozida- V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planske celote Radovljica (Uradno pre~i{~eno besedilo Kare "A": Obmo~je je zavarovano z odlokom o raz- va za potrebe lekarne. Za potrebe celotnega obmo~ja DN UO {t. 47/2005) se izvede naslednje redakcijske popravke: glasitvi Oble gorice in Vol~jega hriba za naravna in bli`njega kopali{~a se uredi tudi parkiri{~e na se- spomenika (Ur. l. RS, {t. 5/95). verni oz. severozahodni strani objekta lekarne. I.) V 6. ~lenu (morfolo{ke enote) Tabela 2: Morfolo{ke enote v planski celoti Radovljica Parkiri{~e se lahko gradi fazno do kon~no opredeljene se na za~etku doda: Kare "C": Dopu{~ajo se tudi dograditve objektov, ~e velikosti. Potrebno je zagotoviti tudi parkirne prostore to omogo~a velikost gradbene parcele, ~e je oblikova- za invalide. Obmo~je parkiri{~a mora vklju~evati hor- nje skladno z dolo~bami podrobnej{ih meril in pogojev tikulturno ureditev in pe{ pot med ograjo kopali{~a in tega odloka in ~e so zagotovljeni taki odmiki, da ne parkiri{~em ({olska pot). Objekt TVD Partizan in pri- poslab{ujejo bivalnih pogojev v sosednjih objektih, ki padajo~e zemlji{~e se izlo~i iz kareja "E". morajo oblikovno slediti obstoje~im objektom in ki upo{tevajo pogoje za gradnjo po tem odloku. Kare "H": Obstoje~e besedilo za kare "H" se v celoti Predvideva se novogradnja stanovanjskega objekta - ~rta in nadomesti z naslednjim: mestne vile ju`no od Ceste Staneta @agarja kot prvega Obmo~je med gostinsko {olo, Kopali{ko ulico in objekta na za~etku ulice. Kranjsko cesto predstavlja celovit kare v okviru centra Radovljice. Obstoje~a objekta Kranjska 17 in 19 sta Kare "D": Obmo~je kareja se razdeli na podobmo~ja predvidena za ru{enje. z oznakami; obstoje~e dolo~be za posamezna podob- V primeru kakr{nih koli sprememb ali dopolnitev mo~ja se dopolnijo z besedilom: dolo~il za kare "H" je potrebna predhodna celovita D/a) - Kopali{~e in avtokamp: obdelava kompletnega kareja. Posegi se izvajajo na podlagi dolo~il ZN in ne poseb- nega nate~aja. Pod pogoji tega odloka se dopu{~ajo Kare "I": Del obmo~ja, ki meji na Gorenjsko cesto posegi na obstoje~ih objektih z oznakami A, B, C, D in predstavlja {ir{e obmo~je starega mestnega jedra dopu{~a se izgradnja le`alne plo{~adi za tribunami (E). Radovljice in je varovano na podlagi Odloka o razgla- D/b) - Otro{ko igri{~e: sitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in Dopu{~a se pove~ava igri{~a proti jugu v trikotniku zgodovinski spomenik (UVG, {t. 11/87). med pe{ potema na vzhodni in zahodni strani in obsto- je~im igri{~em. Kare "K": Del obmo~ja, ki meji na Gorenjsko cesto, Igri{~e na pove~anem delu naj slu`i predvsem za predstavlja {ir{e obmo~je starega mestnega jedra potrebe najmlaj{ih otrok - t. j. pred{olskih otrok in Radovljice in je varovano na podlagi Odloka o razgla- otrok, ki obiskujejo prvo triado devetletne {ole. Temu sitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in primeren naj bo tudi izbor igral. Ve~ina prostora naj zgodovinski spomenik (UVG, {t. 11/87). ostane travnata povr{ina. II.) V 12. ~lenu se na koncu Tabele 4: Planirani prostorski izvedbeni na~rti doda: D/c) - Gorenjska cesta 28. Kare "L": Rezervat za potrebe javnega zna~aja, ki je D/d) - Rekreacijski park: predvideva se ureditev v 3. m ~lenu odloka opredeljen kot severni del obmo~ja v rekreacijski in {portni park s poslovnim obmo~ja kareja »M«, se ukine. Obmo~je se ponovno objektom in pomo`nim objektom za potrebe uporab- uvrsti v kare "L". Na obstoje~ih objektih - stanovanj- [t. 35003-0002/2004 Janko S. Stu{ek, l.r. nikov {portnih igri{~ ob objektu TVD Partizan. ski vili in gospodarskem objektu, ki sta v tem kareju, Radovljica, 27.1.2005 @UPAN Rekreacijski park predstavlja mestni prostor sestajanja so dovoljena vzdr`evalna dela, investicijsko vzdr`eval- in dru`enja prebivalcev, zato naj bo dostopen in na dela in rekonstrukcije. Spremembe namembnosti in povezan z ostalimi deli naselja. Z ustreznimi povezava- drugi posegi niso dovoljeni. mi, vidnimi (ozna~enimi) dostopi in urejenimi potmi bo Obmo~je se navezuje na Gorenjsko cesto in pred------za`ivel kot mestotvorni prostor. Potrebno je umestiti stavlja {ir{e obmo~je starega mestnega jedra nove dopolnilne vsebine, ki prostorsko in programsko Radovljice, ki je varovano na podlagi Odloka o razgla- REDAKCIJSKI POPRAVEK zapolnijo obmo~je rekreacijskega parka in s tem sitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planske celote Kropa izbolj{ajo ambientalno in funkcionalno kvaliteto mest- zgodovinski spomenik (UVG, {t. 11/87). nega prostora. (uradno pre~i{~eno besedilo) Program v poslovnem objektu naj bo nadaljevanje in Kare "M": Na lokaciji obstoje~ih gara` je na~rtovana dopolnjevanje obstoje~e strukture dejavnosti na tem gradnja ve~stanovanjskega objekta s podzemnimi V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planske celote Kropa (Uradno pre~i{~eno besedilo DN obmo~ju. Mo`nosti namembnosti objekta: poslovna, parkirnimi prostori, ki lahko segajo tudi pod cestne UO {t. 47/2005) se izvede naslednji redakcijski popravek: trgovska, javne slu`be (TIC,... ), {portne in dodatne povr{ine in so povezani s kletjo objekta Cankarjeva 1. zdravstvene dejavnosti, pomo`ni prostori (garderobe, Objekt Kajuhova 12 je predviden za ru{enje in novo- - v 12. ~lenu se na koncu Tabele 4: Planirani prostorski izvedbeni na~rti: sanitarije, shrambe) za rekreacijske povr{ine. gradnjo ve~stanovanjskega objekta. Parkirna mesta je Z namenom zdru`evanja obstoje~e {portne in nove potrebno zagotoviti na lastnem zemlji{~u. dodata vrstici: povr{ine v {portno rekreacijski park se dovoli izvedba Obstoje~e kro`no kri`i{~e se ohranja in se preoblikuje ureditev, s katerimi bo Radovljica pridobila povr{ine, skladno s prometnimi predpisi za tovrstne objekte. ki bodo v korist rekreacije prebivalcev in tudi za Obmo~je, ki se navezuje na Gorenjsko cesto, pred- namene {portnih in drugih dogodkov. stavlja {ir{e obmo~je starega mestnega jedra Radovljice Objekt Gorenjska 26 imenovan TVD Partizan se pre- in je varovano na podlagi Odloka o razglasitvi starega in ~rta vrstica: nese iz obmo~ja kareja "E", kar je skladno tudi s spre- mestnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski membo meje med karejema. Dopu{~ajo se vzdr`evalna spomenik (UVG, {t. 11/87). in investicijska vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, odstranitve, nadomestne gradnje, dozidave objekta, ~e Kare "N": V notranjem atriju hotela - poslovnega [t. 35003-0003/2004 Janko S. Stu{ek, l. r. so zagotovljeni taki odmiki, da ne poslab{ujejo bivalnih objekta se predvideva dozidava za poslovno dejavnost, Radovljica, 27.1.2005 @UPAN UO, stran 14 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 3

Na podlagi 26. in 59. ~lena Zakona o gospodarskih e. te~aji plavanja, smu~anja in drsanja za otroke, ki naj bistveno ne poslab{a delovnih in bivalnih pogo- naprav in da vi{ina objekta ne presega vi{ine javnih slu`bah (Ur. l. RS. {t. 32/93), 7. ~lena Odloka o f. {portne zna~ke, Zlati son~ek in Krpan, jev v obstoje~ih prostorih objekta. obstoje~ih objektov. taksah za priklju~itev na javni vodovod in kanalizacijo g. investicije v {portne objekte in opremo. Obmo~je, ki se navezuje na Gorenjsko cesto, pred- v ob~ini Radovljica (UVG {t. 1/98 in 13/99) ter 7. in 3. Predlagatelji morajo posredovati programe in stavlja {ir{e obmo~je starega mestnega jedra Radovljice Kare "C": Alineja »ni na~rtovanih gradenj« se ~rta in 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG {t. 23/99 in poro~ila o delovanju in rezultatih dose`enih v letu in je varovano na podlagi Odloka o razglasitvi starega nadomesti z besedilom: 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 21. redni 2004 na obrazcih [portne zveze Radovljica, mestnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski Na skrajnem jugozahodnem delu kareja se na seji dne 26.1.2005 sprejel Gorenjska 26 Radovljica. spomenik (UVG, {t. 11/87). zemlji{~u parc. {t. 189/8 k. o. Radovljica dopu{~a 4. Kandidati za prora~unska sredstva morajo delovati dopolnilna gradnja eno ali dvostanovanjske hi{e - na {portnem podro~ju, s svojo dejavnostjo morajo Kare "P": Obmo~je, ki se navezuje na Gorenjsko mestne vile - objekt {t. C 31: ODREDBO promovirati tudi Ob~ino Radovljica. Dru{tvo cesto, predstavlja {ir{e obmo~je starega mestnega jedra - program: stanovanjska stavba o vrednosti faktorja za izra~un takse ob mora imeti sede` v ob~ini Radovljica najmanj eno Radovljice in je varovano na podlagi Odloka o razgla- - tlorisne dimenzije 14m x 12m, tolerance: - 10% leto pred prijavo na razpis, {portne programe pa sitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in - vi{inski gabarit: P + 1 (mo`na podkletitev) priklju~itvi na javni vodovod in kanalizacijo mora izvajati na podro~ju ob~ine Radovljica. zgodovinski spomenik (UVG, {t. 11/87). - streha {tirikapna, naklon 35 - 38 stopinj v ob~ini Radovljica v letu 2005 Kandidati morajo pred kandidaturo izvajati pro- - zunanja ureditev: parkiri{~a v sklopu parcele, gram {portnih dejavnosti v Ob~ini Radovljica naj- Kare "R": Obmo~je predstavlja o`je obmo~je starega parkovna ureditev okolice. manj eno leto in morajo na zahtevo [portne zveze mestnega jedra Radovljice in je varovano na podlagi Oblikovanje posegov na obstoje~ih objektih: Radovljica to tudi ustrezno dokazati. Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Radovljice Dozidave objektov morajo biti oblikovno usklajene z 1. ~len 5. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu za kulturni in zgodovinski spomenik (UVG, {t. 11/87). obstoje~imi objekti. Velikost prizidkov ne sme pre- z Pravilnikom ob~ine Radovljica o vrednotenju segati 50% obstoje~ega tlorisa objekta, vi{insko prizid- Vrednost faktorja za izra~un takse ob priklju~itvi na {portnih programov in rezultatov (DNUO, {t. Kare "S": Obmo~je predstavlja {ir{e obmo~je starega ki ne smejo presegati vi{ine obstoje~ih objektov. javni vodovod in kanalizacijo na obmo~ju ob~ine 21/2002). Pravilnik lahko kandidati dobijo na mestnega jedra Radovljice in je varovano na podlagi Skladnost oblikovanja prizidkov z obstoje~im objek- Radovljica je za leto 2005 dolo~ena v vi{ini [portni zvezi Radovljica. Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Radovljice tom potrjuje `upan ob~ine s posebnim soglasjem pred 208.312,00 SIT. 6. Rok za prijavo na razpis je do 15. februarja 2005, za kulturni in zgodovinski spomenik (UVG, {t. 11/87). izdajo gradbenega dovoljenja. na naslov: [portna zveza Radovljica, Gorenjska 26,4240 Radovljica. Kare "T': Na obmo~ju stanovanjske pozidave znotraj Kare "D": doda se besedilo: 2. ~len 7. Z izbranimi izvajalci bodo za izvajanje programa obmo~ja je ve~je nepozidano zemlji{~e, kjer se na~rtuje {portne dejavnosti in iz tega nastajajo~e obveznos- gradnja {tirih enostanovanjskih objektov. Dostop v D/a) KOPALI[^E IN AVTOKAMP: Ta odredba za~ne veljati naslednji dan po objavi v ti, podpisane pogodbe po sprejemu prora~una obmo~je se uredi preko obstoje~ega priklju~ka z javne Obstoje~i objekt na ju`ni strani - oznaka A: De`elnih novicah, Glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne ob~ine Radovljica za leto 2005. poti, ki poteka po sredini kareja od Jalnove ceste do - program: vstopno recepcijski objekt (recepcija, sani- objave, uporablja pa se od 20.4.2005 dlje. 8. Podrobnej{e informacije dobite na [portni zvezi Kranjske ceste. Cestni priklju~ek na kri`i{~u z Jalnovo tarni blok) Radovljica (Vre~ek Jure, tel: 53 05 730) cesto je potrebno raz{iriti in zagotoviti raz{iritev - tlorisne dimenzije: obstoje~e [tevilka: 01503-2/2005 Janko S. Stu{ek, l. r. obstoje~e javne poti. - vi{inski gabarit: P+N Datum: 27.1.2005 @UPAN [tevilka: 46511-11/2004 Janko S. Stu{ek, l. r. Obmo~je ju`no od Ljubljanske ceste predstavlja {ir{e - streha - ravna ali plitva dvokapnica Radovljica, 07.12.2004 @UPAN obmo~je starega mestnega jedra Radovljice in je - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici nasproti varovano na podlagi Odloka o razglasitvi starega mest- zdravstvenega doma. nega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski Obstoje~i objekt na ju`ni strani - oznaka B: spomenik (UVG, {t. 11/87). - program: gostinstvo, pisarni{ki prostori, sanitarije, prostori za relaksacijo plavalcev - tlorisne dimenzije: obstoje~e 6. ~len - vi{inski gabarit: P+N - streha - ravna ali plitva dvokapnica Pogoji o vrsti in oblikovanju posegov v prostor po - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici nasproti posameznih karejih zdravstvenega doma. ------Na za~etku 3. n ~lena se doda besedilo: Ob~ina Radovljica, @upan Ob~ine Radovljica, "Prostorsko urejanje obmo~ja mora upo{tevati nje- B. 1. dozidava objekta B z zimskim vrtom na zahodni na podlagi 10. ~lena Zakona o {portu (Uradni list RS, REDAKCIJSKI POPRAVEK gove naravne in arhitektonske zna~ilnosti (ohranitev strani: {t 22/98) objavlja Odloka o spremembah in dopolnitvah tipi~ne zazidave v smislu "vrtnega mesta"). - program: gostinstvo kot dopolnitev obstoje~ega, Osnovni element zazidave je uli~ni otok, ki daje ori- pisarni{ki prostori prostorskih sestavin dolgoro~nega entacijo pri oblikovanju mre`e ulic in volumnov novo- - tlorisne dimenzije: 6,50 x 7,10 + 2,40 x 2,40 m JAVNI RAZPIS dru`benega plana ob~ine Radovljica gradenj otoka." - vi{inski gabarit: P+N za zbiranje predlogov za sofinanciranje za obdobje 1986-2000 - streha - ravna - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici nasproti programov {porta za leto 2005, in srednjero~nega dru`benega plana 7. ~len zdravstvenega doma. ki jih bo ob~ina Radovljica sofinancirala ob~ine Radovljica iz ob~inskega prora~una za obdobje 1986-1990 Besedilo 3. n ~lena se pri pogojih za posamezne kare- B. 2. dozidava objekta B na ju`ni strani: je spremeni oz. dopolni: - program: prostori za relaksacijo plavalcev, pisarni{ki prostori 1. Na razpisu lahko sodelujejo {portne organizacije in V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih Kare "A": doda se besedilo: - tlorisne dimenzije: 22,50 x 2,00 m drugi subjekti ustanovljeni na podlagi Zakona o sestavin dolgoro~nega dru`benega plana ob~ine Z odlokom o razglasitvi Oble gorice in Vol~jega hriba za - vi{inski gabarit: P+N dru{tvih in Zakona o gospodarskih dru`bah, ~e Radovljica za obdobje 1986-2000 in srednjero~nega naravna spomenika (Ur. l. RS, {t. 5/95) je kot geomorfo- - streha - ravna ali plitva dvokapnica izvedena kot imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje dru`benega plana ob~ine Radovljica za obdobje lo{ka in krajevna posebnost obmo~je kareja razgla{eno za podalj{ek obstoje~i osnovni strehi {portnih dejavnosti, ter imajo sede` v ob~ini 1986-1990 (De`elne novice - Uradne objave, {t. 44/04 naravni spomenik. - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici, nasproti Radovljica. - strani 1 do 3) se v TABELI 1 (seznam po abecednem zdravstvenega doma. 2. Iz prora~unskih sredstev se bodo sofinancirali redu naselij v ob~ini Radovljica) izvede slede~ redakcij- Kare "B": doda se besedilo: naslednji programi: ski popravek v spremembi z zaporedno {tevilko: Obstoje~i objekti: dopustne so odstranitve objektov, B. 3. dozidava objekta B na severni strani: a. programi za otroke in mladino, vzdr`evalna in investicijsko vzdr`evalna dela, rekon- - program: prostori za sanitarije, garderobe in skupne b. programi kakovostnega in vrhunskega {porta, - 57: se v stolpcu »{t. parcele« doda zapis 353/1 strukcije in nadomestne gradnje objektov. Dozidava prostore plavalcev c. {olanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, lahko dose`e 50% tlorisne povr{ine objekta ob pogo- - tlorisne dimenzije: 15,50 x 5,00 m d. organizacija {portnih prireditev na podro~ju [t. 35008-0044/2004 Janko S. Stu{ek, l. r. ju, da so upo{tevani ustrezni odmiki od parcelnih mej - vi{inski gabarit: P+N ob~ine, Radovljica, 27.1.2005 @UPAN in varovalnih pasov infrastrukturnih objektov in - streha - ravna ali plitva dvokapnica, izvedena kot UO, stran 4 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 13

podalj{ek obstoje~i osnovni strehi posamezne enote, glede na potrebne povr{ine direktorjev javnih zavodov uporabijo dolo~be teh Na podlagi 25. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici nasproti uporabnikov. V 1. nadstropju je na J strani del eta`e predpisov. (Uradni vestnik Gorenjske, {t. 23/99, 19/00) je zdravstvenega doma. namenjen terasi. Servisni vhodi so predvideni s SV Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 21. redni seji dne strani, kjer je tudi mesto za odpadke. V kleti so 26. januarja 2005 sprejel Obstoje~i objekt na severni strani - oznaka C: predvideni servisni (energetski) prostori in garde- 14. ~len - program: gostinstvo, pisarni{ki prostori, sanitarije, robe ter sanitarije, ki so dostopne po zunanjem prostori za relaksacijo plavalcev stopni{~u s pasa`e na JV delu. Sedaj veljavne posamezne individualne pogodbe SKLEP - tlorisne dimenzije: obstoje~e Dopu{~a se tudi druga~na notranja zasnova objekta direktorjev javnih zavodov ostanejo v veljavi do izteka o ustanovitvi komisije za mladinsko in - vi{inski gabarit: P+N pod pogojem, da ostanejo dimenzije objekta v pred- mandata posameznega direktorja oziroma do raz- - streha - ravna ali plitva dvokapnica pisanih tolerancah in da se zagotovi 20% povr{in za poreditve v pla~ne razrede po zakonu o sistemu pla~ v {tudentsko dejavnost v ob~ini Radovljica - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici nasproti potrebe {porta. javnem sektorju. zdravstvenega doma. Tlorisne dimenzije: - skupna klet: 35,20 m x 42,40 m Obstoje~i objekt na severni strani - oznaka D: - objekt A: obe eta`i nad kletjo sta tlorisnih dimenzij 15. ~len 1. ~len - dopustna so redna in investicijska vzdr`evalna dela, 25 m x 25 m odstranitve objekta. - objekt B: tloris eta`e nad kletjo je trapezne oblike s Ta pravilnik za~ne veljati naslednji dan po objavi v S tem sklepom se ustanovi ob~asna delovna komisija Obstoje~e monta`ne tribune - oznaka E: stranicami: 29,00 m, 30,90 m, 16,40 m in 6,00 m De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne za mladinsko in {tudentsko dejavnost v ob~ini - dopustna so redna in investicijska vzdr`evalna dela, - skupna bruto povr{ina A+B: 2644 m2 objave. Radovljica (v nadaljevanju komisija). Mandat komisije odstranitve objekta. - {irina pasa`e: 5,00 m. traja do konca teko~ega mandata ob~inskega sveta. Vi{ine: [tevilka: 015-03-0001/2005 Janko S. Stu{ek, l. r. E. 1. izvedba le`alne plo{~adi za tribunami - objekt A: K+P+1, vi{ina objekta 7,5 m nad koto Datum: 27.1.2005 @UPAN - program: le`alne povr{ine za potrebe letnega obra- pritli~ja 2. ~len tovanja kopali{~a - objekt B: K+P, vi{ina objekta 4,0 m nad koto - tlorisne dimenzije: 68,00 x 18,00 m max. pritli~ja. ------Komisija {teje 5 ~lanov. Predsednik se imenuje izmed - vi{inski gabarit: na nivoju terena Streha: ravna oz. v minimalnem naklonu, ki ga pogo- Na podlagi 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. ~lanov ob~inskega sveta, ~lani komisije pa so lahko - izvedba: zatravljene terasaste povr{ine juje vrsta kritine. list RS, {t. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95 - Odlo~ba US, tudi izmed drugih ob~anov. - parkiri{~a: urejena ob Kopali{ki ulici nasproti Oblikovanje: objekt naj z oblikovanjem dopolnjuje 63/95 OR, 73/95 - Odlo~ba US, 9/96 - Odlo~ba US, zdravstvenega doma. obstoje~i prostor vhoda v Radovljico. Uporaba refleks- 39/96 -26/97, 70/97, 10/98, 70/00 in 51/02) in 127. ~lena nih materialov in uporaba agresivnih nenaravnih barv, statuta Ob~ine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, {t. 3. ~len D/ b) OTRO[KO IGRI[^E - POVE^ANJE ki ne sodijo v ta del prostora, ni dovoljena. Prednostno 23/99, 19/00) je Ob~inski svet ob~ine Radovljica na - program: igri{~e za mal~ke in otroke ni`je stopnje naj se uporabijo naravni materiali. nadaljevanju 21. seje dne 27.1.2005 sprejel Delovno podro~je komisije je dajanje pobud in pred- osnovne {ole Parkirna mesta so ob Cesti Staneta @agarja. Dovoz je logov ob~inskemu svetu in `upanu v zvezi z mladinsko - tlorisne dimenzije: povr{ina cca 1330 m2 mo`en z stranske ulice, ob dovozu je tudi zapornica v kletno in {tudentsko dejavnostjo v ob~ini Radovljica, - obmo~je se ogradi z ograjo, ki je enaka kot na gara`no eta`o. ODLO^BO pripravljanje predlogov za ob~inski svet in izvr{evanje obstoje~em igri{~u [tevilo parkirnih mest: o izvzemu zemlji{~a iz javne rabe politike ob~inskega sveta na tem podro~ju ter usklaje- - izbor igral naj dopolnjuje obstoje~a igrala ob objektu: 35 PM, vanje dela in programov mladinskih, dija{kih in - dopu{~a se raz{iritev parkiri{~a do skupaj 24 PM. klet: 58 PM, {tudentskih organizacij. Obstoje~i objekti in naprave: dopustna so vzdr`eval- skupaj: 93 PM. 1. Zemlji{~e, parc. {t. 1004/5, pot (167 m²), pri- na dela, odstranitve in nadomestna postavitev Predvidena je odstranitev transformatorske postaje v pisano pri Seznamu P008 k. o. Brezje na ^rnivcu., posameznih igral. smislu nadomestne transformatorske postaje v novem se izvzame iz javne rabe. 4. ~len poslovnem objektu. 2. Parcela, navedena v prvi to~ki te odlo~be, se D/d) REKREACIJSKI [PORTNI PARK: odpi{e od Seznama P008 k. o. Brezje in se vpi{e v Komisija pri svojem delu smiselno uporablja statut in 2. Ureditev obmo~ja obstoje~ih {portnih igri{~ ustrezen zemlji{koknji`ni vlo`ek. poslovnik Ob~ine Radovljica. 1. Poslovni objekt - objekt {t. D 32: 2.1. Obstoje~a {portna igri{~a: igri{~e za rokomet, Pred potekom mandata komisija poda Ob~inskemu Za gradnjo predvideno zemlji{~e obsega parc. {t. 176, odbojka na mivki, balini{~e, igri{~e za ko{arko, svetu poro~ilo o delu, ugotovitvah in predlogih. 188/2, 187/2, vse k. o. Radovljica. igri{~e za tenis s spremljajo~im objektom - dovo- Obrazlo`itev: Objekt je ~lenjen in ga tvorita dva dela: A in B. ljeno je vzdr`evanje objektov in urejanje v smislu - Program: Program naj bo nadaljevanje in dopolnje- izbolj{anja pogojev za igro in ureditev prostorov V postopku je bilo ugotovljeno, da zemlji{~e, parc. {t. 5. ~len vanje obstoje~e strukture dejavnosti na tem za gledalce. Obmo~je obstoje~ih {portnih zemlji{~ 1004/5, pot (167 m²), pripisano pri Seznamu P008 k. obmo~ju. Mo`nosti namembnosti objekta: poslov- obsega zemlji{~a parc. {t. 182/2, 178/14, 178/1, o. Brezje na ^rnivcu, predstavlja v naravi dvori{~e in Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v na, trgovska, javne slu`be (TIC,... ), {portne in 178/1, 179/1, 178/13, 178/9, 178/4, 178/12, del pozidane stanovanjske hi{e na zemlji{~u, parc. {t. De`elnih novicah, glasilu ob~ine Radovljica - Uradne dodatne zdravstvene dejavnosti, pomo`ni prostori 178/10, 179/4 in delno 183 ter 176, vse k. o. 390/1 k. o. Brezje na ^rnivcu, in kot pot ne slu`i ve~ objave. (garderobe, sanitarije, shrambe) za rekreacijske Radovljica. javnemu namenu. povr{ine. 2.2. Dostopi, vstopi, poti [t.: 01505-1/2005 Janko S. Stu{ek, l. r. Paviljonski objekt (objekt B) le`i vzdol` Gorenjske Uredijo se dostopi zaradi vzpostavitve povezanosti Odlo~ba je s tem utemeljena. Radovljica, 28.1.2005 @UPAN ceste in je pritli~en, namenjen trgovsko storitveni igralnih plo{~adi. dejavnosti. Objekt A je dvoeta`en, le`i za objektom 2.3. Pomo`ni objekti in prostori za gledalce - objekt {t. Odlo~ba je izdana po uradni dol`nosti in je takse B, namenjen trgovsko storitvenim in pisarni{kim D 33: prosta. dejavnostim. Na JV se odpira proti rekreacijskemu - izvedba: monta`ni objekt paviljonskega tipa parku in je z njim povezan s pokrito pasa`o - avdi- - program: za obstoje~a igri{~a bo pomo`ni objekt POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odlo~bo torijem na prostem. JV del pritli~ja je namenjen (garderobe, sanitarije) lociran v neposredni bli`ini ni dopustna prito`ba, dovoljen pa je upravni spor, ki gostinskemu lokalu in ima pod raz{irjeno pasa`o igri{~, saj obstoje~e garderobe v objektu TVD se spro`i s to`bo pri Upravnem sodi{~u RS v Ljubljani prostor za gostinski vrt. Med seboj sta objekta Partizan niso ustrezne v roku 30 dni po objavi odlo~be v De`elnih novicah, povezana s pasa`no ulico, vhodi v oba objekta so z - tloris: 6 m x 10 m glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. Eventualna omenjenega hodnika - ulice. Pasa`a poteka okrog - vi{inski gabarit: P prito`ba se lahko vlo`i pisno ali ustno na zapisnik pri obeh objektov na SZ, JZ in JV strani. Glavni vhod - streha: ravna oz. v minimalnem naklonu pogojenem navedenem sodi{~u ali pri katerem koli drugem je predviden s SZ strani preko avle v stopni{~e, ki z vrsto kritine sodi{~u. povezuje vse tri eta`e. Ob stopni{~u je predviden - oblikovanje: uporaba refleksnih materialov in agre- sanitarni vozel, nasproti pa dvigalo in servisni ver- sivnih nenaravnih barv, ki ne sodijo v ta del prosto- [tevilka: 46000-0033/03 Janko S. Stu{ek, l. r. tikalni ja{ek. Eta`e je mo`no poljubno razdeliti v ra, ni dovoljena. Prednost imajo naravni materiali. Radovljica, 27.1.2005 @UPAN UO, stran 12 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 5 posameznega javnega zavoda dolo~i organ upravljanja 9. ~len 2.4. Za obiskovalce in gledalce se uredijo prostori Kare "G": Doda se besedilo: s soglasjem ob~inskega sveta. (obmo~ja) za spremljanje tekmovanj. Izvedejo se v Dopu{~ajo se vzdr`evalna dela, investicijsko Vi{ina dela pla~e za delovno uspe{nost lahko zna{a obliki talnih ureditev (o`ji stopni{~ni podesti v vzdr`evalna dela, odstranitve, rekonstrukcije in najve~ 50% osnovne pla~e direktorja javnega zavoda. materialih, ki so obstojni in ne potrebujejo preve- nadomestne gradnje. 4. ~len Ob~inski svet lahko odlo~i, da direktorju javnega likega vzdr`evanja). Poleg osnovne osvetlitve igral- zavoda ne pripada del pla~e za delovno uspe{nost, ~e nih plo{~adi (za uporabo v ve~ernih urah) se Kare "H": Obstoje~e besedilo za kare "H" se v celoti Osnovna pla~a direktorjev javnih zavodov se dolo~i je realizacija in uspe{nost javnega zavoda v dopu{~a tudi osvetlitev poti in dostopov, ki naj se ~rta in nadomesti z naslednjim: na podlagi naslednjih kriterijev: zaklju~enem poslovnem letu slab{a od povpre~ja let izvede s talnimi elementi. V kareju so dopustni posegi: nujna vzdr`evalna dela, - zahtevane strokovne izobrazbe, njegovega mandata. Parkirni prostori, potrebni za igralce in obiskovalce, adaptacije in rekonstrukcije na obstoje~ih objektih in - zahtevnosti dela in V kolikor direktor javnega zavoda v prvem letu novega se re{ujejo v sklopu celotnega obmo~ja kareja D in napravah, ru{itve objektov, postavitve za~asnih objek- - pomembnosti javnega zavoda. mandatnega obdobja dose`e nadpovpre~ne delovne rezul- deloma E. tov in naprav ter urejanje zelenih povr{in, gradnje in Na razvrstitev delovnih mest po prej{njem odstavku tate, je upravi~en do izredne delovne uspe{nosti, na podlagi Na ju`nem delu obmo~ja je objekt Gorenjska 26, rekonstrukcije infrastrukturnega omre`ja in naprav. vpliva zahtevana izobrazba z najve~ 40%, zahtevnost obrazlo`enega predloga organa upravljanja in ob soglasju zemlji{~e parc. {t. 181/1, 82/1, obe k. o. Radovljica. dela z najve~ 40% in pomen javnega zavoda z najve~ ob~inskega sveta. Izredna delovna uspe{nost se dolo~i Posegi morajo biti vi{insko usklajeni z obstoje~imi Kare "J": Doda se besedilo: 20%. enkrat letno, v vi{ini najve~ treh osnovnih mese~nih pla~, pri objekti. Za obstoje~e objekte so dopustne: odstranitve, ~emer se kot osnova upo{teva vi{ina zadnje osnovne pla~e vzdr`evalna in investicijska vzdr`evalna dela, novo- direktorja javnega zavoda. gradnje kot dopolnilne gradnje v gradbenih vrzelih, 5. ~len 3. Ureditev obmo~ja med predvidenim poslovnim rekonstrukcije in nadomestne gradnje, kakor tudi objektom in teni{kimi igri{~i funkcionalne dopolnitve objektov in spremembe V okviru kriterija »zahtevana strokovna izobrazba« 10. ~len Obmo~je obsega zemlji{~a parc. {t. 176,180,183, vse namembnosti za mirne dejavnosti v primeru, ko to se upo{tevajo: k. o. Radovljica. dopu{~ajo povr{ine v objektih in so zagotovljene 1. Zahtevana stopnja {olske izobrazbe: Pri dolo~anju vi{ine dela pla~e za delovno uspe{nost Programska izhodi{~a za rekreacijski park povr{ine za zagotovitev parkirnih mest. - VI 40 to~k, direktorja javnega zavoda se v skladu s podzakonskimi a) dve manj{i igri{~i za mali nogomet dimenzij 27/32 - VII 50 to~k, predpisi na posameznem podro~ju upo{tevajo nasled- m x 47/53 m Kare "L": Obstoje~i objekti: dovoljujejo se vzdr`eval- - VII/2 60 to~k, nja merila: b) igri{~e za metanje na ko{ na in investicijsko vzdr`evalna dela ter rekonstrukcije. - VIII 65 to~k. - izpolnjevanje programa dejavnosti glede c) igri{~e za kotalkanje z mo`nostjo ureditve ledene Obstoje~i objekt - vila in gospodarski objekt: ohra- 2. Potrebna dodatna funkcionalna znanja: na pove~an obseg realizacije do 5%, ploskve v zimskem ~asu njajo se obstoje~i tlorisni in vi{inski gabarit objektov. - vodstvene sposobnosti do 10 to~k, - izpolnjevanje programa dejavnosti glede d) travnate povr{ine med igri{~i z urejenimi pe{potmi. - upravljanje kadrovskih virov do 10 to~k, na realizacijo nad pri~akovano Za potrebe {portnikov se predvidijo sanitarije in Kare "M": V celoti se ~rta besedilo za predvideni - sposobnosti odlo~anja na najvi{jih nivojih do 10 kvaliteto do 15%, garderobe v sklopu novega poslovnega objekta. Za objekt {t. 24 na zemlji{~u parc. {t. 306/8 in 308/11, to~k, - pove~anje {tevila obiskovalcev in obiskovalce in gledalce se uredijo prostori za sprem- obe k. o. Radovljica. - sposobnosti nastopanja v javnosti do 5 to~k. uporabnikov storitev javnih zavodov do 3%, ljanje tekmovanj (tribune). Potrebno je zagotoviti Doda se besedilo: - pridobivanje izvenprora~unskih virov ustrezne re{itve za prepre~evanje motenja prometa na Dopu{~a se prelokacija objekta {t. 27, `e predvidene- financiranja do 20%, cesti - postavitev zaslonov v ~asu ve~jih {portih prire- ga na zemlji{~u parc. {t. 306/16 in 306/11, obe k. o. 6. ~len - izpolnjevanje letnega pogodbeno ditev, ozelenitev pasu med igri{~em in cesto z avtohtono Radovljica, v smislu odmika od parcelne meje na SV dogovorjenega programa dela po obsegu, vegetacijo v obliki visokodebelnih listnatih dreves, `ive strani. V okviru kriterija »zahtevnost dela« se upo{tevajo: strukturi in kakovosti do10%, meje. Objekt Kajuhova 12, na zemlji{~u parc. {t. 1. odgovornost: - izpolnjevanje letnega finan~nega na~rta Osnova {portno rekreacijskega parka je zelenje, ki 306/12,306/13, obe k. o. Radovljica, se poru{i in zgra- - materialna odgovornost do 15 to~k, v delu izvajanja javne slu`be do 40%, slu`i kot zapora proti cestnemu hrupu in hkrati pred- di nov ve~stanovanjski objekt - objekt {t. M 36: - odgovornost za pravilnost strokovnih - nadpovpre~na delovna obremenitev do 7%. stavlja kvaliteten element obmo~ja. Ureditev obmo~ja z Kapaciteta: najve~ {tiri stanovanjske enote, ~e se odlo~itev do 25 to~k; zelenicami, parkovnimi predeli, zasaditvami naj bo ses- zagotovi najmanj dve parkirni mesti na eno stanovanj- 2. velikost javnega zavoda: tavni del projektne dokumentacije. sko enoto. - do 10 zaposlenih v javnem zavodu IV. DODATKI Dopu{~a se tudi druga~na razporeditev posameznih - Tloris: ~lenjen znotraj gabarita najve~ 11,10 m x za nedolo~en ~as 20 to~k, igri{~ v rekreacijskem parku, za kar je potrebno pred- 17,30 m; v primeru, da bodo v kleti parkiri{~a, so - do 20 zaposlenih v javnem zavodu hodno pripraviti celostno re{itev. gabariti kleti lahko ve~ji od max. tlorisnih dimenzij, za nedolo~en ~as 25 to~k, 11. ~len dostop do kleti je lahko s posebnim dvigalom ali z - nad 20 zaposlenih v javnem zavodu Kare "E": Dolo~be, ki se nana{ajo na obstoje~i zunanjo klan~ino. Dopustna je dograditev pokritega za nedolo~en ~as 30 to~k; Direktorju javnega zavoda pripadajo dodatki in nji- objekt, imenovan TVD Partizan, se ~rtajo (objekt se vetrolova ter pokritega dohoda do objekta. 3. obseg storitev: do 30 to~k. hova vi{ina tako kot za druge zaposlene v javnem obravnava v kareju D, obmo~je D/d - rekreacijski - Vertikalni gabarit: ~lenjen. Vi{ji del objekta tlorisnih zavodu v skladu s kolektivno pogodbo oziroma {portni park). dimenzij 17,30 m x 7,00 m obsega klet, visoko zakonom. Doda se besedilo: pritli~je, nadstropje in mansardo, ni`ji del objekta 7. ~len Direktorju javnega zavoda pripadajo povra~ila, nado- b) Lekarna obsega tlorisne velikosti 17,30 m x 4,10 m, po mestila in drugi prejemki v zvezi z delom v skladu s Dozidava na zemlji{~u parc. {t. 177/6, k. o. vi{ini pa klet in visoko pritli~je, nad katerim je V okviru kriterija »pomen javnega zavoda« se kolektivno pogodbo oziroma zakonom. Radovljica - objekt {t. 34: lahko urejena pokrita terasa, ter vmesni del med upo{teva, ali je dejavnost javnega zavoda namenjena - program: prostori za potrebe lekarne dvema terasama s pokritim notranjim stopni{~em, obmo~ju: - tlorisne dimenzije: pove~ava do 50% obstoje~ega ki sega do enake vi{ine kot nadstropje. Nad 1. ob~ine Radovljica 75 to~k, 12. ~len tlorisa dela objekta, v katerem je lekarna. pokritim delom notranjega stopni{~a je dovoljena 2. obmo~ju ve~ ob~in 100 to~k. Oblikovanje naj povzema oblikovanje obstoje~ega izvedba ravne strehe oziroma stre{ine z naklonom Na podlagi teh meril dolo~ene osnovne pla~e direk- objekta, prizidek ne sme presegati vi{ine obstoje~ega 40 stopinj. torjev javnih zavodov ne smejo presegati osnovne objekta. - Sleme vi{jega dela objekta je maksimalno 12 m. pla~e `upana Ob~ine Radovljica. Naklon strehe je 40 stopinj. III. DOLO^ANJE DELA PLA^E Kare "F": Doda se besedilo: - Oblikovanje: ZA DELOVNO USPE[NOST Za obstoje~e objekte so dopustne: odstranitve, - Gara`a, parkiranje: kletna eta`a - za potrebne V. KON^NE DOLO^BE vzdr`evalna in investicijska vzdr`evalna dela, novo- stanovalcev, za obiskovalce na gradbeni parceli gradnje kot dopolnilne gradnje v gradbenih vrzelih, objekta kot zelena utrjena in ustrezno odvodnjavana 8. ~len rekonstrukcije in nadomestne gradnje, kakor tudi povr{ina, zasajena z drevesi. 13. ~len funkcionalne dopolnitve objektov in spremembe - Okolica objekta v maksimalni meri ozelenjena, Vi{ino dela pla~e za delovno uspe{nost direktorja javnega namembnosti za mirne dejavnosti v primeru, ko to delno se ozelenijo tudi povr{ine na terasi. zavoda enkrat letno dolo~i ob~inski svet na predlog organa V primerih, ko so pla~e direktorjev v javnih zavodih dopu{~ajo povr{ine v objektih in so zagotovljene - Ograja: v kombinaciji z `ivo mejo. upravljanja. urejene s podro~nimi predpisi, se za dolo~anje pla~ povr{ine za parkirna mesta. V kareju so na obstoje~ih objektih dovoljena UO, stran 6 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 11 vzdr`evalna, investicijsko vzdr`evalna dela, rekon- jem, da se z dozidavo ne poslab{ujejo bivalni pogoji upo{tevanju specifi~nosti posameznih programov. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na strukcije posameznih objektov, nadomestne gradnje in v sosednjih objektih. Zagotovljeno mora biti parki- Programi bodo za posamezni kriterij prejeli 0, 1, 2 ali Ob~ini Radovljica, tel. 537 23 44. odstranitve objektov. ranje na lastnem zemlji{~u. 3 to~ke. Iz nadaljnje obravnave bodo izlo~eni progra- Komisija bo v roku 20 dni po zaklju~ku razpisa Dopu{~a se izvedba fr~ad v skladu z mnenjem mi, ki bodo za enega ali ve~ kriterijev pod razdelkom ponudbe obravnavala, obvestila `upana, ki bo izdal Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine. A ocenjeni z 0, ter programi, ki od mo`nih 33 to~k ne sklepe o izboru oz. zavrnitvi programov ponudnikov. 8. ~len bodo zbrali vsaj 17 to~k. Izbrani izvajalci bodo z ob~ino sklenili {e posebno Kare "N": Obstoje~e besedilo se nadomesti z nasled- H kon~ni skupni oceni glede na celoten pomen pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2005. njim besedilom: Prometno urejanje socialno varstvenega preventivnega programa v lokalni Novogradnje kot samostojni objekti niso predvidene. V odstavku "motorni promet" v 3. o ~lenu Odloka se skupnosti bo komisija dodelila {e od 1 do 10 to~k. Tu [tev: 150-01-002/2005 Janko S. Stu{ek, l. r. Dopu{~a se dozidava prizidka v notranjem atriju doda nova, 5 alineja z besedilom: bodo vrednoteni programi z upo{tevanjem vklju~eva- Datum: 28.1.2005 @UPAN hotelsko - poslovnega objekta, na zemlji{~u parc. {t. - "Raz{iritev kri`i{~a Jalnove ulice in javne poti nja ve~jega {tevila uporabnikov, manj{i stro{ek na 129/1, k. o. Radovljica - objekt {t. N 35. preko kareja "T" za potrebe ureditve dostopa do uporabnika, pomen programa za to populacijo v - Program: poslovna dejavnost, predvidenih novogradenj in preoblikovanje dostopa lokalni skupnosti. - tlorisne dimenzije 11,75 m x 22,00 m, tolerance: do obstoje~ih objektov v kri`i{~u. [irina ceste 3,50 dozidava v okviru celotne povr{ine atrija m." V. Merila za dodelitev sredstev: - vi{inski gabarit: P+1 1. Programi lahko prejmejo sredstva najve~ do zgor------streha: dvokapna, naklon enak kot na strehi obsto- nje meje sofinanciranja programa - 250.000,00 SIT Na podlagi 29. ~lena in desetega odstavka 100. b je~ega objekta. 9. ~len ne glede na celotno izra~unano vrednost programa. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, Nove poslovne povr{ine morajo imeti zagotovljeno V kolikor pa je celotna izra~unana vrednost pro- {t. 72/93; 6/94 - odl. US RS, 45/94 - odl. US RS, tudi potrebno {tevilo parkirnih mest, bodisi kot inter- V odstavku "parkiranje" 3. o ~lena se na koncu doda grama ni`ja od te meje, je glede na pomen progra- 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US RS, 63/95 - obvezna no povr{ino med objekti ali pa prispevati k ureditvi besedilo: ma mo`no pridobiti do 80% predvidenih odhod- razlaga, 73/95 - odl. US RS, 9/96 - odl. US RS, 39/96 javnih parkirnih mest. - Parkirne povr{ine, ki so potrebne za posamezen kov programa. - odl. US RS, 44/96 - odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, objekt, so izvedene na gradbenih parcelah objektov. 2. Sofinancirani bodo stro{ki izvajanja programa - 68/98 - odl. US RS, 74/98, 59/99 - odl. US RS, 70/00 Kare "T': Doda se besedilo: Potrebno {tevilo parkirnih mest se dolo~i s projekt- stro{ki dela zaposlenih in materialni stro{ki, vezani in 51/02) ter 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica Poleg dovoljenih vrst gradenj je dovoljena tudi rekon- no dokumentacijo in prika`e v na~rtu zunanje ure- na izvajanje programa. (UVG, {t. 23/99 in 19/00) je Ob~inski svet ob~ine strukcija obstoje~ih objektov, odstranitve objektov. ditve. Za enostanovanjsko hi{o je potrebno predvide- 3. Investicije ne bodo sofinancirane. Radovljica na nadaljevanju 21. redne seje dne Predvidena gradnja {tirih stanovanjskih objektov se ti najmanj 2 parkirni mesti, za ve~stanovanjske 4. Materialni stro{ki programov se v izra~unu 27.1.2005 sprejel nana{a na zemlji{~a parc. {t. 137/1, 147/1, objekte pa najmanj 2 parkirni mesti na stanovanj- upo{tevajo najve~ do 80%. Ob~ina bo po 147/3,147/6, vse k. o. Predtrg - objekti {t. T 37. sko enoto. Parkirne povr{ine morajo biti projekti- prou~itvi prijav na razpis ter poro~il o izvedbi pro- - Izvedba: masivna ali monta`na gradnja. Gradnja rane in izvedene skladno s predpisi. grama v preteklem letu ocenila nujen obseg materi- lesenih stanovanjskih objektov v obliki brunaric se Nove poslovne povr{ine morajo imeti zagotovljeno alnih stro{kov programa. V celotni vrednosti pro- PRAVILNIK ne dopu{~a; tudi potrebno {tevilo parkirnih mest, bodisi kot interno grama bo upo{tevano najve~ 5% administrativnih o merilih za dolo~anje pla~ direktorjev - program: enostanovanjske ali dvostanovanjske hi{e; povr{ino med objekti ali pa prispevati k ureditvi javnih stro{kov (stro{ki, ki zagotavljajo delovanje izvajal- - tlorisne dimenzije 8 x 10m (± 5%); parkirnih mest. ca, npr.: PTT storitve, pisarni{ki material, javnih zavodov, katerih ustanoviteljica - vi{inski gabarit: P + M, opcija: klet; ra~unovodske storitve, najemnine ...). je Ob~ina Radovljica - oblikovanje: objekti morajo biti skladni s sosednjimi 5. Ne glede na prej{nje to~ke bodo programi skupin objekti. 10. ~len za samopomo~ in medsebojno pomo~, glede na Streha: dvokapnica naklona 38-42 stopinj. Fasade naj istovrstne programe in ob upo{tevanju bodo obdelane v svetlem ometu drobne teksture, V 3. p ~lenu odloka se doda uvodno besedilo: specifi~nosti posameznega programa, sofinancirani I. SPLO[NA DOLO^BA dopu{~a se delna izvedba fasad v lesu ali steklu. "Pogoji za prometno, komunalno in energetsko ure- najve~ do vi{ine 20.000 SIT za posamezno skupino Stre{na kritina mora biti na vseh objektih poenotena: janje prostora od 8-15 uporabnikov ob~anov radovlji{ke ob~ine. cementni stre{nik ali druga kritina svetlo sive do Realizacija gradnje objektov je pogojena s predhodno 1. ~len grafitno sive barve. Prekrivanje streh s kritinami druge izgradnjo prometne, komunalne in energetske infra- VI. Izbor programov in na~in sofinanciranja: barve ali z refleksnimi plo~evinastimi ali glaziranimi strukture. Ta lahko poteka isto~asno z izgradnjo Programe bo presojala, izbirala in dolo~ila dele` sofi- S tem pravilnikom se dolo~ajo merila za dolo~anje kritinami ni dovoljeno. Obvezna je izvedba `lebov in objektov, ~e se hkrati pridobi gradbeno dovoljenje za nanciranja posebna komisija, ki jo imenuje `upan. Z pla~ direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih snegolovov. Osvetlitev prostorov v izkori{~enih pod- izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture in izbranimi izvajalci bo sklenjena {e ustrezna pogodba o skladov in agencij (v nadaljevanju: direktorjev javnih stre{jih naj bo s posameznimi stre{nimi okni ali s gradbeno dovoljenje za vse stanovanjske objekte. sofinanciranju programov za leto 2005. zavodov), katerih ustanoviteljica je Ob~ina Radovljica. posameznimi manj{imi fr~adami, ki imajo strmo V celotnem obmo~ju je dovoljena izgradnja komu- Pla~a direktorjev je sestavljena iz osnovne pla~e, dela dvokapno streho s slemenom, pravokotnim na nalne infrastrukture." VII. Ponudba programa mora obvezno vsebovati: pla~e za delovno uspe{nost in dodatkov. osnovno sleme objekta. Fr~ade skupaj ne smejo pre- V celoti izpolnjene obrazce Razpisne dokumentacije segati 1/3 dol`ine posamezne stre{ine objekta. za prijavo na javni razpis za sofinanciranje preven- 11. ~len tivnih programov socialnega varstva v letu 2005. 2. ~len Kare "U": Doda se besedilo: Razpis in vsa razpisna dokumentacija je dostopna na Za obstoje~e objekte so dovoljena vzdr`evalna dela, Na koncu 3. p ~lena se doda naslednje besedilo: spletni strani Ob~ine Radovljica: www.radovljica.si in Pla~e oziroma koli~nike za dolo~itev osnovnih pla~ rekonstrukcije, odstranitve in nadomestne gradnje. v glavni pisarni ob~ine v pritli~ju ter v slu`bi direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov, kate- Dopu{~ajo se tudi dozidave objektov, ~e tloris dozi- "Primarna mestna cesta - dru`benih dejavnosti soba 20, II. nadstropje na Ob~ini rih ustanoviteljica je Ob~ina Radovljica, dolo~ajo danega objekta ne presega 50% tlorisne povr{ine poteka v smeri Ljubljana-Radovljica-Bled, v obmo~ju Radovljica, Gorenjska cesta 19. zakoni, ki veljajo za javni sektor, podzakonski pred- obstoje~ega objekta in ~e so zagotovljeni ustrezni ZN po Kranjski in Gorenjski cesti ter njuni novi med- pisi, izdani na podlagi zakonov in kolektivne pogodbe, odmiki od mej in varovalnih pasov infrastrukturnih sebojni povezavi. Cesta ima dva vozna pasova z dodat- VIII. Rok in naslov oddaje ponudb: ki urejajo podro~je dejavnosti javnih zavodov, katerih objektov in naprav ter pod pogojem da se z dozidavo nim razvrstilnim pasom pred kri`i{~em ({ = 9 m) ter Ponudbo z vso potrebno dokumentacijo po{ljite v ustanoviteljica je ob~ina, in na~in dolo~anja pla~ oziro- ne poslab{ujejo bivalni pogoji v sosednjih objektih. nivojsko lo~enimi hodniki za pe{ce z obeh strani zaprti kuverti na naslov: ma koli~nikov za dolo~itev osnovnih pla~ direktorjev Zagotovljeno mora biti parkiranje na lastnem cesti{~a. Ob~ina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 oziroma ravnateljev teh javnih zavodov. zemlji{~u. Radovljica ozna~eno z vidno oznako v levem zgornjem Sekundarna mre`a mestnih cest - kotu na prednji strani kuverte, in sicer "Ne odpiraj - Kare "V": Doda se besedilo: slu`i prometu osebnih in dostavnih vozil znotraj javni razpis programov socialnega varstva 2005". II. OSNOVNA PLA^A Za vse objekte so dovoljene odstranitve, vzdr`eval- mestnega centra. Ima dva vozna pasova ({ = 6 m) z Na hrbtni strani kuverte navedite to~en naslov pri- na dela, investicijska vzdr`evalna dela in rekonstruk- obojestranskim nivojsko lo~enim hodnikom za pe{ce. javitelja programa. cije ter dozidave in nadzidave pod pogojem, da so Kri`i{~a morajo biti urejena tako, da je mo`na 3. ~len zagotovljeni odmiki od mej in varovalnih pasov semaforizacija. Rok za oddajo ponudb je do vklju~no 1.3.2005 do infrastrukturnih objektov in naprav ter pod pogo- Dostavne oz. stanovanjske ulice so namenjene 12 ure. Koli~nik za dolo~itev osnovne pla~e direktorja UO, stran 10 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 7 dokon~no realizacijo vsake posamezne faze ureditve II. Orientacijska vrednost sredstev razpisa za vse pro- priklju~evanju stanovanjskih obmo~ij na sekundarno projektiranju novih ali rekonstrukciji starih objektov je obmo~ja v roku, dolo~enem s tem odlokom. grame skupaj pod to~ko I. je 2.603.000,00 SIT. cestno mre`o ({ = 5 m). potrebno izdelati projekt priklopa objekta na kabelsko Gradenj v ZN je potrebno izvajati tako, da je za Zgornja meja sredstev, ki jih je mogo~e pridobiti za omre`je. obstoje~e naselje ~im manj mote~e." posamezni program je 250.000,00 SIT. Urgentni promet: Pri vseh delih v obmo~ju kablovodov je potrebno Urgentna vozila lahko uporabljajo tudi vse povr{ine, predhodno izvesti zakoli~bo vodov in jih v ~asu grad- III. Splo{ni pogoji prijave na razpis: na razpis se ki so sicer namenjene pe{cem. Zato je treba na vseh nje ustrezno za{~ititi. lahko prijavijo pravne in fizi~ne osebe, ki so registri- odprtih povr{inah predvideti klan~ine, ki tudi vozilom KON^NE DOLO^BE rane za opravljanje socialno varstvene dejavnosti v RS, omogo~ajo premagovati vi{inske razlike. nevladne (neprofitne in prostovoljne) organizacije s 12. ~len 20. ~len podro~ja socialnega varstva, ki so registrirane kot Mirujo~i promet: pravne osebe v RS s sede`em ali podru`nico na Parkiranje osebnih vozil je urejeno ob upo{tevanju Tekst 3. r ~lena se dopolni s slede~im besedilom: Zazidalni na~rt je na vpogled na Ob~ini Radovljica. Gorenjskem in izpolnjujejo (z dokazili ali z izjavo) prostorskih mo`nosti vzdol` vseh cesti{~ sekundarne slede~e pogoje po razpisni dokumentaciji: cestne mre`e. Vsak uporabnik prostora in investitor "KRAJINSKO ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE a. imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in mate- novogradnje je dol`an urediti tudi potrebno {tevilo IN UREJANJE ZELENIH IN OSTALIH 21. ~len rialne mo`nosti za izvajanje programa, parkirnih mest: bodisi kot interno povr{ino med objek- ZUNANJIH POVR[IN b. prijavljajo program, ki je predmet razpisa in izva- ti ali pa prispevati k ureditvi javnih parkirnih mest Nadzor nad izvajanjem ZN opravljajo pristojne jajo program v skladu s kodeksom eti~nih na~el v (glej normative za dimenzioniranje potrebnega {tevila 1. Zunanja ureditev ob objektih in ureditev skupnih in{pekcijske slu`be. socialnem varstvu, parkirnih mest). zelenih povr{in: Potrebno je zagotoviti oz. ohraniti c. imajo na~rt izvajanja programa, ki vsebuje vse ele- ~im ve~ zelenih povr{in. Nove zasaditve z avto- mente, zahtevane v razpisni dokumentaciji, Pe{ poti - htono vegetacijo ne smejo segati v obmo~je obsto- 22. ~len d. imajo izdelano finan~no konstrukcijo, iz katere so predvidene po hodnikih za pe{ce, ki so nivojsko je~ih ali na~rtovanih podzemnih infrastrukturnih so razvidni prihodki in odhodki izvajanja progra- lo~eni od cesti{~, le izjemoma preko notranjega prostora vodov, ki bi jih lahko po{kodovale drevesne kore- Ta odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v ma, dele` lastnih sredstev, dele` javnih sredstev, robne zazidave. nine. Drevesne kro{nje in grmovnice ne smejo De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne dele` uporabnikov in dele` sredstev iz drugih segati v profil ulice oz. ceste ali druga~e ovirati objave. virov. Oskrba s pitno vodo prometa, zato je potrebno redno vzdr`evanje Na razpisu ne morejo sodelovati pravne in fizi~ne Pitna voda in po`arna voda je zagotovljena iz javnega rastlin. [t. 35005-0005/2004 Janko S. Stu{ek, l. r. osebe oz. izvajalske organizacije in dru{tva, ki za izva- vodovodnega omre`ja. Dovoljujejo se vzdr`evalna dela Za vsak objekt, ki je znotraj varovanega obmo~ja Radovljica, 27.1.200 @UPAN janje svoje redne dejavnosti oz. za program, ki ga in rekonstrukcije vodovodnega omre`ja ter dela in o`jega oz. {ir{ega obmo~ja starega mestnega jedra predlagajo, pridobivajo redna letna sredstva ali pomo`ni infrastrukturni objekti skladno z veljavnimi Radovljica, je potrebno v okviru projektne doku- dotacije iz prora~una Ob~ine Radovljica. V kolikor je predpisi. Novi priklju~ki na javno vodovodno omre`je mentacije izdelati poseben krajinski na~rt. Pohodne in organizacija ali dru{tvo v letu 2004 prejelo sredstva naj bodo izvedeni preko zunanjih vodomernih ja{kov dovozne povr{ine se tlakujejo z naravnimi materiali. za programe iz razpisa za leto 2004, pa ni bilo posre- po pogojih upravljavca. Pri izvedbi opornih zidov na uvozih v gara`e je potreb- dovanega ustreznega vsebinskega in finan~nega no zagotoviti intenzivno zimzeleno ozelenitev. poro~ila v skladu s pogodbo, se vloga ne obravnava in Odvajanje odpadnih voda Monolitni betonski oporni zidovi niso dovoljeni. se zavr`e. Na centralnem obmo~ju Radovljice je urejeno odva- Zelene povr{ine ob objektih na vstopih na parcelo ------janje in ~i{~enje odpadnih voda. Dovoljujejo se morajo biti parkovno oblikovane. Na podlagi Odloka o prora~unu Ob~ine Radovljica za IV. Kriteriji za izbor posameznih programov: vzdr`evalna dela in rekonstrukcije kanalizacijskega Opredelitve glede posameznih zna~ilnih elementov leto 2005 (De`elne novice, Glasilo Ob~ine Radovljica, A. Kvaliteta in realnost predlo`enega programa: omre`ja ter dela in pomo`ni infrastrukturni objekti. zelenih povr{in kraja: Uradne objave {t. 47/2004) z dne 24.12.2004 Ob~ina 1. program ima jasno predstavljeno vsebino in cilje, Objekti se na javno kanalizacijsko omre`je - Drevoredi - oblikujejo glavne pe{ smeri v obmo~ju: Radovljica objavlja ki so v skladu s predmetom razpisa priklju~ujejo po pogojih upravljavca. ob Gorenjski cesti, ob novi povezavi s Kranjsko 2. uporabniki programa so jasno opredeljeni Meteorne vode z dvori{~ in s streh objektov se cesto ter v pre~ni smeri od "^ebelice" proti {olske- 3. metode dela v programu zagotavljajo doseganje ponikajo individualno na izvoru. Ureditev mora biti mu kompleksu. ciljev taka, da se vode z zasebnih povr{in ne zlivajo na javne - Parkovne povr{ine - sem sodijo Grajski park JAVNI RAZPIS 4. {tevilo ur vklju~enosti posameznega uporabnika v povr{ine. Meteorne vode s povoznih povr{in morajo (obnovitev po baro~ni zasnovi), park pred hi{o za sofinanciranje program v dolo~enem ~asovnem obdobju omogo~a biti speljane v ponikanje preko lovilcev olj in ma{~ob. Gorenjska c. 8. doseganje ciljev programa. - Notranji prostor uli~ne zazidave - je ozelenjen na preventivnih programov Plinovodno omre`je na~in internih parkovnih ureditev, v kolikor ZN ne socialnega varstva v letu 2005 B. Sodelovanje uporabnikov in prostovoljcev v pro- Na obmo~ju ZN je izvedeno plinovodno omre`je. Pri dolo~a druga~e. gramu: na~rtovanih posegih je potrebno upo{tevati varovalni - Obmo~je avtohtonega zelenja - sta Donica in Obla I. Predmet razpisa so "Preventivni programi socialne- 1. program temelji na principu samopomo~i, samoor- pas koridorja plinovoda. gorica, ki imata status varovanih obmo~ij (za posege ga varstva", ki jih bo v letu 2005 sofinancirala Ob~ina ganizacije uporabnikov na obmo~ju Oble gorice je potrebno pridobiti Radovljica za vklju~ene ob~ane ob~ine Radovljica, in 2. uporabniki aktivno sodelujejo pri na~rtovanju in Elektroenergetsko omre`je soglasje Zavoda RS za varstvo narave). sicer: izvedbi programa Obmo~je je pokrito z elektri~nim omre`jem. Upo{tevati je treba ohranjanje zelenih povr{in. 3. izvajalci programa so tudi prostovoljci. Obstoje~e transformatorske postaje se v primeru Potrebno je varovati obstoje~o vegetacijo in ohraniti 1. programi prepre~evanja, razre{evanja in odprav- C. Finan~na konstrukcija programa: rekonstrukcije nadomestijo z novimi v objektih, ~im ve~ dreves ter jih na podlagi krajinskih na~rtov ljanja socialnih stisk, osamljenosti in izklju~enosti 1. program ima pregledno in jasno konstrukcijo pri- na~rtovanimi v njihovi bli`ini. ustrezno vklju~iti v zunanjo ureditev ob objektih. otrok in mladih; hodkov in odhodkov Javna razsvetljava se redno vzdr`uje in dopolnjuje. 2. Ureditve nivojskih razlik in oporni zidovi 2. programi prepre~evanja in re{evanja socialne prob- 2. vi{ina urnih postavk vseh akterjev v programu je Lokacije svetil in njihovo vi{ino na novih obmo~jih Relief gradbenih parcel, katerih konfiguracija zahteva lematike, povezane z u`ivanjem prepovedanih drog jasno razvidna in realna pogojuje ureditev in zna~aj obmo~ja, ~emur se prilago- vi{inske prilagoditve v zvezi z navezovanjem na dostopno in alkohola; 3. stro{ki progama so glede na {tevilo uporabnikov di tudi izbor konkretnih svetilk. Vse izvedbe elektri- cesto, je dovoljeno preoblikovati na mikrolokaciji 3. programi pomo~i in samopomo~i, usmerjeni v primerljivi s stro{ki drugih istovrstnih programov, fikacije morajo biti izvedene v skladu s predpisi za priklju~kov oz. izvedbi vkopanih parkiri{~. Preoblikovanje zmanj{anje socialne izklju~enosti starej{ih, mladih razen v primerih, ko je odstopanje utemeljeno take gradnje. se izvede z ozelenjenimi bre`inami ustreznih naklonov, ki brezposelnih in drugih marginalnih skupin prebi- glede na cilje in druge specifi~nosti programa. morajo biti izvedene in ozelenjene tako, da se prepre~i valstva; Telekomunikacije in kabelski komunikacijski sistem erozija zemljine. V primeru potrebe po izgradnji opornih 4. programi za pripravo na kvalitetno `ivljenje D. Program je realen glede na celotno vrednost pro- Obmo~je je pokrito s TK kabelskim omre`jem v zidov morajo biti ti izvedeni tako, da ni vidnih betonskih mladih, humanizacijo odnosov v dru`ini in dru`bi; grama in izra~unano vrednost programa upo{teva- zemeljski in zra~ni izvedbi iz ATC Radovljica. povr{in (obloga z naravnim kamnom lomljencem, oblo`ni 5. programi za kvalitetnej{e `ivljenje dru`ine in pod- jo~ merila iz V. to~ke tega razpisa. Dovoljujejo se vzdr`evalna dela in rekonstrukcije TK elementi iz lesa, intenzivna zimzelena ozelenitev). Vi{ina poro dru`ini; omre`ja, ki naj se praviloma izvajajo v zemeljski izved- opornih zidov ne sme presegati 1,2 m. ^e mora biti 6. programi odkrivanja in prepre~evanja zlorab Programi bodo ocenjeni v skladu s kriteriji in global- bi. In{talacija za priklju~itev novih objektov na oporni zid vi{ji, ga je potrebno izvesti v kaskadi z vmesno mladih, prepre~evanja nasilja med mladimi. no ob primerjavi istovrstnih programov in ob omre`je naj bo predvidena v skladu s standardi. Pri intenzivno ozelenitvijo. V okviru dostopov k objektu je UO, stran 8 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 48, 4. februar 2005 {t. 48, 4. februar 2005 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 9 potrebno posebno pozorno oblikovati prostor za 15. ~len 16. ~len Naravne vrednote, zavarovane z odloki kot naravne postavitev posod za komunalne odpadke." znamenitosti na obmo~ju ZN: Doda se nov 6. ~len, ki se glasi: Doda se nov 7. ~len, ki se glasi: 1. Obla gorica - EV. [T. 205 2. Radovljica - grajski park - EV [T. 1883 13. ~len RE[ITVE IN UKREPI 3. Radovljica - lipa ob Gorenjski cesti - EV [T. 2775 ZA VAROVANJE OKOLJA "DRUGI POGOJI 4. Radovljica - lipa v Predtrgu - EV [T. 2777 Za obstoje~im 3. r ~lenom se doda nov 4. ~len, ostali 5. Radovljica - lipa ob Gorenjski cesti - EV [T. 5254. naslednji ~leni se smiselno pre{tevil~ijo. Nov 4. ~len se glasi: Hrup: Re{itve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred na- Povzeto po Pravilniku za izvajanje zazidalnega na~rta V obmo~ju ZN ni predvidenih dejavnosti in objektov, ravnimi in drugimi nesre~ami: je potrebno pri posegih v prostor upo{tevati tudi: DRUGE UREDITVE ki bi povzro~ali prekomerni hrup. Po`arna varnost: 1. Spomeni{ko varstveno valorizacijo IN ENOSTAVNI OBJEKTI V ~asu gradenj objektov in drugih ureditev je potreb- Pri gradnji je potrebno zagotoviti ustrezne Spomeni{ko varstveni re`im I. stopnje, ki velja: no upo{tevati, da bo graditev potekala le v dnevnem protipo`arne ukrepe v smislu odmikov med objekti oz. - za celotno obmo~je Grajskega parka, Postavitev pomo`nih objektov za lastne potrebe je ~asu ter da bo poskrbljeno, da delo poteka s stroji, ki po`arne lo~itve objektov, da se zagotovijo pogoji za - za spomenik padlim borcem NOV arh. E. dovoljena le na obmo~jih strogo stanovanjskih karejev ne povzro~ajo prekomernega hrupa. V primeru, da omejevanje {irjenja ognja po po`aru. ^e odmiki niso Ravnikarja, oz. v obmo~ju gradbenih parcel individualne gradnje, bodo objekti klimatizirani, je potrebno izbrati podrobno opredeljeni s posebnim predpisom, je - za leseni objekt Partizanska pot {t. 8, ~e so za to zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji. nizkohrupne elemente ter jih locirati oz. zvo~no izoli- potrebno upo{tevati smernico SZPV 204 o - za spominsko plo{~o na fasadi stavbe Gorenjska Postavitev je pogojena tudi s tem odlokom dolo~enimi rati tako, da ne povzro~ajo mote~ega hrupa v okolico. po`arnovarnostnih odmikih med stavbami. cesta {t. 2, oz. zakonsko dolo~enimi odmiki od mej, odmiki od Na obmo~ju ZN je mo`en dostop do objektov z - za celotno secesijsko oblikovano stavbo Gorenjska potekov vodov podzemne komunalne infrastrukture in Zrak: interventnimi vozili. Proste povr{ine v ZN zagotavljajo c. {t. 18, varovalnimi pasovi prometnic. Oblikovanje enostavnih Predvideni objekti v ~asu gradnje in obratovanja ne mo`nosti za morebitno evakuacijo ljudi in materialnih - za spomeni{ko plo{~o na fasadi nekdanjega objektov mora biti prilagojeno objektu, ob katerem se smejo prekomerno onesna`evati zraka. Kot energetski dobrin. sokolskega doma padlim ~lanom telovadnih dru{tev enostavni objekt na~rtuje. vir za ogrevanje objektov je predviden zemeljski plin. Potres, geomehanske lastnosti terena: v letih 1941-45, Dopu{~a se tudi lahko kurilno olje ter drva za lokalno Za objekte, ki bistveno posegajo v nagnjen teren ali - za spomeni{ko plo{~o padlim gasilcem v N0V na Ograje: Med posameznimi gradbenimi parcelami ni ogrevanje posameznega stanovanjskega prostora. Vsi kjer se predvideva slab{a nosilnost temeljnih tal, je fasadi stavbe Gorenjska c. {t. 31. dovoljena postavitev medposestnih ograj, razen v obliki izpusti v ozra~je morajo biti pre~i{~eni skladno z ve- potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije izde- 2. Spomeni{ko varstveni re`im II. stopnje, ki velja za: zimzelenih `ivih mej in zelenih zaklonov v skladu s kra- ljavnimi predpisi. Dimovodne in kurilne naprave je lati geolo{ko geotehni~no poro~ilo, na osnovi katerega - zgradbe Gorenjske c. {t. 1, 4, 8, 13, 15, 16, 16, 21, jinskim na~rtom objekta. V obmo~ju prometnic vi{ina potrebno redno ~istiti in vzdr`evati. se izdela zasnova gradbene konstrukcije objekta in 23, 25, 27, 31, `ive meje ali drugih ureditev z zelenjem ne sme ovirati V ~asu gradnje je potrebno prepre~evati pra{enje zunanjih ureditev. " - gospodarsko poslopje pri zgradbi Gorenjske c. {t. 9. preglednosti na cesti in naj zato ne presega vi{ine 80 cm. materiala in razna{anje sipkega in drugega materiala v 3. Ambientalno varstvo, ki velja: Obstoje~e ograje, ki niso zelene, se vzdr`ujejo in obnav- okolico. - za stavbo Gub~eva c. {t. 5, ljajo v obstoje~i obliki. Varovalne ograje, igri{~ne ograje, 17. ~len - za zgradbe Gorenjske c. {t. 2, 6, 5, 5a, 7, 9, 9, 11, protihrupne ograje se izvajajo po veljavnih predpisih. Varstvo voda in tal: 19, 20, 22, 24, Fekalne odplake se odvajajo v javno kanalizacijo. Doda se nov 8. ~len z naslednjim besedilom: - za etno kopali{~e arh. I. Vurnika ob vzno`ju Oble Enostavni objekti, katerih izvedba je mo`na na Meteorne vode s cest je potrebno predhodno o~istiti v gorice, obmo~ju celotnega ZN, so: pomo`ni infrastrukturni lovilcu olj in bencina in jih odvajati v bli`nji vodotok - za zeleno povr{ino Donice, objekti, razen cestnih snegolovov, cestnih silosov, cest- ali ponikanje. Meteorne vode s parkirnih povr{in in "VARSTVO KULTURNE DEDI[^INE - za Oblo gorico. ninskih postaj, pomo`nih `elezni{kih objektov, odpadne vode iz gara` morajo biti o~i{~ene v lovilcih OHRANJANJE NARAVE `i~ni{kih objektov in antenskih drogov. Ni dovoljeno olj in odvajane v ponikanje. postavljanje pomo`nih kmetijskih gozdarskih objektov. Prostori za shranjevanje cistern s teko~im gorivom Na obmo~ju ZN so objekti kulturne in naravne vred- 18. ~len Dovoljujejo se za~asni objekti, namenjeni sezonski tu- morajo biti zvedeni kot vodonepropustne posode note, za{~iteni z odloki o varovanju: Odlok o razgla- risti~ni ponudbi, razen kampa, in za~asni objekti, enakega volumna, kot je cisterna za gorivo. sitvi Oble gorice in Vol~jega hriba za naravna Doda se nov 9. ~len z naslednjim besedilom: namenjeni prireditvam. Od vadbenih pomo`nih objek- spomenika (Ur. l. RS 5/95), Odlok o spremembah in tov se dopu{~a izvedba sprehajalnih poti. Ravnanje s prstjo in odve~no zemljo: dopolnitvah Odloka o razglasitvi Oble gorice in Plodno zemljo je potrebno pred izkopom gradbene Vol~jega hriba za naravna spomenika (Uradne objave FAZNOST Dopu{~a se postavitev spominskih obele`ij in urbane jame odstraniti in jo deponirati tako, da se lahko Ob~ine Radovljica, {t. 43/2004), Odlo~ba o opreme. V pasu ob prometnicah, ki je namenjen uporabi za zunanjo ureditev parcel v obmo~ju ZN. Pri zavarovanju nekaterih dreves kot naravnih znameni- Gradnje in ureditve na obmo~ju zazidalnega na~rta se postavitvi prometne signalizacije, ni dovoljeno postav- ravnanju s plodno zemljo je potrebno upo{tevati tudi tosti v okraju Kranj, UVG 19/1961) in Odlok o razgla- lahko izvajajo fazno po karejih oz. kot posamezne ljati drugih tabel ali reklamnih panojev. Smerokazi in predpise lokalne skupnosti. sitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in funkcionalno zaklju~ene in urejene celote. prometni znaki ne smejo ovirati preglednosti na zgodovinski spomenik (UVG 11/87). Pred pridobitvijo Izgradnja trgovskih povr{in v enoti "J" je mo`na {ele prometnicah ali ote`evati dostopov za interventna Odpadki: gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infra- po prestavitvi avtobusne postaje na novo lokacijo. vozila, za vozila vzdr`evalcev komunalne infrastruk- Po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v strukture in objektov na zavarovanih obmo~jih na Gradnja objektov in urejanje prostora v ostalih pros- ture ali gibanja funkcionalno oviranih oseb. ob~ini Radovljica je obvezen odvoz odpadkov na cen- obmo~ju naravnih vrednot je potrebno pridobiti kul- torskih enotah ~asovno ni opredeljena z gradnjo izven tralno deponijo komunalnih odpadkov. Odpadki se turnovarstveno oz. naravovarstveno soglasje po same enote." Izvedbe pomo`nih objektov so mo`ne na podlagi odstranjujejo po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. zakonu o varstvu kulturne dedi{~ine in zakonu o lokacijske informacije in se lahko izvajajo le na podla- l. RS 84/98 z dopolnitvami). Objekti morajo imeti ure- ohranjanju narave. Naravovarstveno soglasje izda gi zakonskih in podzakonskih predpisov." jene notranje ali zunanje prostore za namestitev zaboj- Ministrstvo za okolje in prostor, za kulturnovarstveno 19. ~len nikov za komunalne odpadke. Zunanji prostori pri soglasje je pristojen Zavod za varstvo kulturne odvoznih mestih morajo biti za{~iteni pred padavinami dedi{~ine Slovenije iz Kranja. Doda se nov 10. ~len z naslednjim besedilom: 14. ~len in ustrezno vizualno urejeni. Gradbene odpadke je Pri na~rtovanju posegov v prostor se upo{tevajo "Pred za~etkom del morajo investitorji oz. izvajalci potrebno odstranjevati skladno z veljavno zakonodajo. konkretne varstvene usmeritve, izhodi{~a in pogoji za posameznih objektov obvestiti upravljavce infrastruk- Doda se nov 5. ~len, ki se glasi: Ravnanje z gradbenimi odpadki se opredeli v okviru varstvo naravnih vrednot in zavarovanih obmo~ij ter turnih vodov ter skupno z njimi zakoli~iti in ozna~iti "Gradbene parcele v obmo~jih, kjer se hkrati pred- projektne dokumentacije. Med gradnjo se odve~ni ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v obstoje~e komunalne vode. Upravljavci morajo podati videva gradnja ve~ kot enega objekta, se lahko izkopni material odva`a na stalno deponijo tovrstnih strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za to~ne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in dolo~ijo na podlagi komasacije. V obstoje~ih pozi- odpadkov, prav tako se po dokon~anju ustrezno spremembe in dopolnitve za pripravo zazidalnega mestih priklju~evanja posameznih objektov nanje. danih predelih se lahko za dopolnilne gradnje dolo~ajo deponirajo ostali odpadki od gradnje. na~rta za centralno obmo~je Radovljice (ZRSVN OE Pri izvajanju gradenj je izvajalec dol`an zagotoviti v okviru obstoje~ih nove gradbene parcele, ~e se s tem Kranj, junij 2004), ki so priloga temu odloku in se varen promet in dostopnost do objektov. Gradbi{~e ne posega v poslab{anje mo`nosti za vzdr`evanje in Oson~enje: hranijo na sede`u Ob~ine Radovljica, kakor tudi mora biti v ~asu gradnje racionalno urejeno, potrebno uporabo obstoje~ih objektov. Medsebojna razdalja med objekti mora zagotavljati splo{ne in podrobnej{e usmeritve za varstvo naravnih je pravilno ravnati s humusom in odpadki ter Gradbena parcela se dolo~i k objektom na podlagi ustrezno oson~enje objektov. Objekti s svojo senco ne vrednot iz naravovarstvenih smernic za prostorski plan upo{tevati vsa dolo~ila tega odloka ter druge veljavne veljavnega zakona o graditvi." smejo vplivati na zdravje ljudi." ob~ine Radovljica. predpise in standarde. Investitor mora zagotoviti 4. februar 2005 gospodarstvo 15 stran [tudenti, dijaki in delodajalci - {tudentsko delo je {e vedno najcenej{e, a bolj nadzorovano Nekaj odgovorov na va{a vpra- nakazila, v praksi to pomeni, da Dohodninska osnova v letu {anja v zvezi z novim Zakonom o bo dejanska akontacija dohodni- 2005 ne sme prese~i 1,6 milijona dohodnini. ne zna{ala 11,25% in 22,50%. tolarjev, ker v nasprotnem pri- Z novim letom je v veljavo meru {tudent oziroma dijak izgu- stopil novi Zakon o dohodnini, ki bi posebno dav~no olaj{avo v pomeni bistvene spremembe na Vra~ilo akontacije vi{ini 1,2 milijona tolarjev, kar bi podro~ju {tudentskega dela tako dohodnine pomenilo, da ne bo dobil povr- za dijake in {tudente kot tudi za Po oceni Vlade RS bo predvido- njene akontacije dohodnine. delodajalce. ma 90% vseh dijakov in {tuden- tov dobilo med letom pla~ano Dav~ne olaj{ave Akontacija akontacijo dohodnine v celoti ali 1. splo{na dav~na olaj{ava v dohodnine delno povrnjeno. vi{ini 564.400 SIT Od vsakega nakazila preko V letu 2006 bo tako potrebno 2. posebna letna olaj{ava samo napotnice, ki jo izda poobla{~ena oddati dav~no napoved za od- za delo {tudentov in dijakov organizacija ({tudentski servis), mero dohodnine za leto 2005 v vi{ini 1.200.000 tolarjev, se obra~una in odvede Dav~ni vsem dijakom in {tudentom, ki ~e dohodninska osnova ne upravi RS akontacija dohodnine, bodo prejemali obdav~ljive do- presega 1,6 milijona in {tu- Po izra~unih dohodnine, ko opravljati delo. Obvestilo je in sicer po stopnji 12,5% (v hodke (tudi delo preko {tudent- dent ni starej{i od 26 let {tudent ali dijak zaslu`i do potrebno poslati ob izdaji napot- primeru, da bo znesek na napot- skih servisov). (obstaja izjema), 1.600.000 tolarjev, se spla~a, da je nice oz. najpozneje na dan za- 3. normirani stro{ki v vi{ini {tudent ali dijak vzdr`evani ~lan ~etka dela {tudenta ali dijaka. 10% (olaj{avo uveljavita o~e ali mati). Ve~ina servisov je delodajalcem 4. olaj{ava za razli~ne namene Delodajalec je dol`an obvestiti ponudila mo`nost, da v njihovem v vi{ini 2% ({olnine, stro- dav~no upravo in in{pektorat za imenu poskrbijo za obvestila. Po kovna literatura …). delo o zaposlitvi {tudenta ali novem je mogo~e po{iljati ob- dijaka, ki bo na podlagi napot- vestila tudi po sistemu e-davki. ^e bo {tudent ali dijak v celem nice {tudentskega servisa za~el Franjo Poga~nik letu zaslu`il 1.600.000 tolarjev (dohodki so samo od dela preko {tudentskega servisa), bo pla~al akontacijo dohodnine v vi{ini 180.000 tolarjev (~e je stopnja nici do vklju~no 74.000 tolarjev) Dohodninska osnova 12,5%) oziroma 360.000 tolarjev ali 25% (v kolikor bo znesek naj- V dohodninsko osnovo se v{te- (~e je stopnja 25%). Iz tabele je manj 74.001 tolarjev). vajo vsi obdav~ljivi dohodki mogo~e razbrati, da bo {tudent Ker se akontacija dohodnine (poleg dela preko {tudentskega ali dijak v glavnem dobil vrnjeno [TUDENTSKI SERVIS odvaja od osnove, ki zna{a 90% servisa sem spadajo {e pokojnine, pla~ano akontacijo dohodnine. 100% akontacija zaslu`ka avtorski honorarji, dividende, brezpla~na uporaba interneta pla~e …) dijaka ali {tudenta. V dohodnina - brezpla~no svetovanje osnovo se ne v{tevajo npr. {ti- MEGAM 04 537 27 30 041 715 063 Alpska c. 43 Lesce, pendije, otro{ki dodatek …, se Ra~unvodski servis tel: 04/5353 800, 5353 803, tel: (04) 531 22 40 www.avto.net/mony pravi dohodki, ki so v zakonu avtoMony d.o.o. MEGAM d.o.o., Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica www.cifra-rad.si [email protected] izrecno izvzeti. Kam z odpadki Vsako leto vsak izmed nas - veje sekundarne surovine - papir, ganizirali akcijo kosovnega od- pridela pribli`no 300-400 kg - vro~ pepel steklo, plastika, kovine, kosovnih voza po sistemu od vrat do vrat odpadkov, med katerimi je v - kosovni material odpadkov in nevarnih odpadkov in akcijo zbiranja nevarnih od- povpre~ju 1,5 kg okolju nevarnih - nevarni odpadki (baterije, iz gospodinjstev prispevamo k padkov iz gospodinjstev. gospodinjskih odpadkov, ki `e v zdravila, barve in topila, zmanj{anju njihovega {kodljive- Vrata za~asnega zbirnega cent- majhnih koli~inah zelo {kodujejo ostanki pesticidov …) ga vpliva na okolje in dalj{i `iv- ra so odprta vsako sredo od 12.- ljudem in okolju. - teko~i odpadki. ljenjski dobi obstoje~ih odla- 18. ure. KOMUNALA Koli~ina komunalnih odpadkov Zaradi tega se tudi zgodi, da gali{~, posredno pa tudi k zmanj- RADOVLJICA, d.o.o. iz leta v leto {e vedno nara{~a posamezni zabojnik, kjer se opa- {anju stro{kov odlaganja. Vendarle pa skupaj kljub vzpostavitvi lo~enega zbi- zijo neprimerni odpadki, ostane lahko uspemo, o~itki, da se ne izvaja lo~eno zbi- ranja posameznih frakcij, kot so neizpraznjen pri rednem teden- Koliko in kaj saj smo v lanskem ranje in da lo~eno zbrane frakci- papir, steklo, plastika, kovine, skem odvozu. smo zbrali letu zbrali: je kon~ajo skupaj z obi~ajnimi nevarni odpadki. Z vzpostavitvijo za~asnega zbir- v lanskem letu? - V zbiralnicah smo lo~eno komunalnimi odpadki, vam mo- Na obmo~ju ob~ine Radovljica nega centra na obmo~ju biv{e Na obmo~ju ob~ine Radovljica zbrali 177 ton papirja, 152 ramo pojasniti, da se odvoz je postavljenih okrog 4000 zaboj- voja{nice je vsem gospodinj- imamo postavljenih 100 zbiralnic: ton stekla, 21 ton plastike in lo~eno zbranih frakcij izvaja z nikov za zbiranje gospodinjskih stvom - pla~nikom komunalnih - 50 zbiralnic je opremljenih z 6 ton kovin. Zbrane koli~ine istimi vozili kot izvajamo reden odpadkov. S {tirimi smetarskimi storitev dana mo`nost brez- zabojniki za lo~eno zbiranje smo v primerjavi z letom tedenski odvoz komunalnih vozili se dnevno zbere 15-18 ton pla~ne oddaje kosovnih odpad- papirja, stekla, plastike in 2003 pove~ali (30 ton ve~ odpadkov. Odvoz poteka ob do- odpadkov iz gospodinjstev. kov vsako sredo od 12.-18. ure. kovin papirja, 19 ton ve~ stekla, lo~enih dnevih v tednu: @al se v zabojnikih vse pre- Za izlo~anje sekundarnih su- - 35 zbiralnic je opremljenih z plastiko in kovine smo za~eli - plastika in kovine se ve~krat znajdejo tudi odpadki, ki rovin so bile v lanskem letu do- zabojniki za lo~eno zbiranje lo~evati v letu 2004). odva`ajo ob ponedeljkih, vanje ne sodijo, kot na primer: polnjene obstoje~e zbiralnice za papirja in stekla - V zbirnem centru in v akciji - papir in steklo se odva`ata - sekundarne surovine (papir, lo~eno zbiranje papirja in stekla - 15 zbiralnic pa je oprem- kosovnega odvoza smo lo- ob sredah. karton, plastenke, steklo …) {e z zabojniki za lo~eno zbiranje ljenih z zabojnikom za lo~eno ~eno zbrali 70 ton kovin- Uspeh lo~evanja pa je v veliki - gradbeni material plastike in kovin. zbiranje ene od {tirih frakcij. skega odpada in bele teh- meri odvisen od doslednosti - zemlja Z izlo~anjem odpadkov, kot so V pomladnih mesecih smo or- nike, 24 ton hladilnikov, 8 povzro~iteljev komunalnih od- ton plastike, 2,4 tone elek- padkov. tronske opreme, 18 ton avto- Z dose`enimi koli~inami smo mobilskih gum, 2 toni aku- zadovoljni, posebno ~e pomis- mulatorjev, na odlagali{~e pa limo kak{en vpliv bi imele na smo odlo`ili 175 ton preo- okolje, ~e jih ne bi primerno stanka odpadkov pri kosov- odstranili. nem odvozu. Svetujemo pa vam, da sku{ajmo - V akciji zbiranja posebnih in prepre~evati nastajanje odpad- nevarnih odpadkov iz go- kov. Pred nakupom premislimo, spodinjstev smo zbrali 3,6 ~emu se lahko izognemo in ~esa tone nevarnih odpadkov. ne potrebujemo, izbirajmo okolju - 77 ob~anov je odlo`ilo grad- prijazne izdelke, kupujmo po- bene odpadke na separaciji vratno embala`o. Gorenjc. Vse lo~eno zbrane frakcije smo In nenazadnje: oddali poobla{~enih zbiralcem ^esar danes ne bomo kupili, (Dinosu, Kemisu, Slopaku) . nam jutri ne bo treba odlo`iti v Ker se v~asih pojavljajo tudi zabojnike. stran 16 aktualno 4. februar 2005 Dragi radovlji{ki ob~ani, ali nas poznate? Gotovo se {e spominjate, ko {olo, iz delavskega in srednjega di mo{ki, stari 40-49 let, zapo- ki slog, priporo~ili vklju~itev v tujemo glede kajenja in tveganja smo vas pred tremi leti obve{~ali dru`benega sloja, iz va{kega sleni, iz delavskega razreda, iz enega od zdravstveno vzgojnih pitja alkoholnih pija~. o tem, da bomo za~eli s preven- okolja in iz vzhodnega dela va{kega okolja in iz vzhodne programov, ki jih izvajamo v Kropa je precej oddaljena od tivnimi zdravstvenimi pregledi Slovenije. Nezdravo prehranje- Slovenije. zdravstveno vzgojnem centru na{ega zdravstvenega doma in odraslih prebivalcev. Gre za iz- vanje ugotavljamo enako pogos- Danes lahko postre`emo `e s na{ega zdravstvenega doma. ovira redno udele`evanje Kro- redno pomemben projekt, ki bo to med mo{kimi in `enskami v prvimi rezultati, ki smo jih do- Menimo namre~, da ni dovolj, da parjev v zdravtsveno vzgojnih kot ka`e preka{al vse doslej 46,5 odstotkih, vendar v podobni segli skupaj z na{imi bolniki. bi bolezni in napake le odkrivali. programih. Zato smo se odlo~ili, znane preventivne projekte, saj je skupini prebivalcev, le da se Zanimivo je, da se rezultati Prav je, da jih posku{amo tudi da prav zanje izpeljemo projekt vzorec ljudi, ki bo vklju~en v to starostno obdobje podalj{a tja do omenjene {tudije dokaj dobro odpravljati, ~e je to le mogo~e. @ivimo zdravo. Ta obsega 14 sre- {tudijo izredno velik (okrog 49 let (za mo{ke in za `enske). prekrivajo z rezultati na{ih pre- Ne mislim, da tisti, ki nezdravo ~anj, dve sre~anji pa se odvijeta v 800.000 prebivalcev). V preven- ^ezmerno pitje alkohola (13,4% ventivnih pregledov. V preteklih `ivijo, ne bi dovolj vedeli, kak{en enem mesecu. V njej sodelujejo tivni program smo vklju~ili prebivalcev) je pogostej{e pri treh letih je bilo v Sloveniji pre- je zdrav `ivljenjski slog. Vsaj pod okriljem Zavoda za zdrav- mo{ke stare 35 do 65 let in aktivno zaposlenih mo{kih v ventivno pregledanih okrog nekaj ljudi med njimi ve celo stveno varstvo Kranj tudi zdrav- `enske stare 45 do 70 let. V teh starostnih skupinah 30-49 let, 200.000 ljudi, kar je izredno zelo veliko. @al pa najve~krat ne stveni delavci iz ZD Radovljica, skupinah ljudi i{~emo bolnike in imajo kon~ano osnovno {olo do visoko {tevilo za relativno majh- vedo, kako se z napakami in raz- patrona`na slu`ba, ob~ina Ra- tak{ne s {tevilnimi dejavniki tve- kon~ane srednje {ole oz. gimna- no {tevilo splo{nih oziroma dru- vadami spoprijeti. Pri dolo~enih dovljica, projekt pa sofinancira ganja za razvoj bolezni srca in zije, ve~ jih je iz vzhodne Slo- `inskih zdravnikov, ki te preglede te`avah, kot je prevelika telesna Ministrstvo za zdravje. o`ilja, ki pa {e niso oboleli. Naj venije, predvsem iz va{kega opravljamo. Tudi v na{i ob~ini je te`a (kadar ITM presega 30; ITM= Naj ob koncu napi{em {e misel {e enkrat napi{em, kateri so okolja, iz delavskega in srednjega bilo opravljenih `e ve~ kot 2500 TT (kg) : TV (m2)) se zavarovanec kolegice, ki mi je zelo blizu. dejavniki tveganja: telesna nede- sloja. Med njimi so tudi `enske, namenskih preventivnih pregle- lahko udele`i delavnice, tudi ~e Vizija nas vseh, ki izvajamo javnost, kajenje, nezdrava pre- stare od 60-64 let, `e upokojene dov poleg pregledov, ki se sicer njegovo zdravje ni hudo zdravstveno vzgojo, je skrbeti hrana, povi{an holesterol, debe- z ni`jo izobrazbeno strukturo, ki opravljajo na medicini dela, ogro`eno. Podobno velja tudi za za bolj{e zdravje vseh ljudi in lost in tvegano pitje alkohola. `ivijo v va{kem okolju in vzhod- prometa in {porta in preventiv- kadilce. Vse ostale pa v zdrav- prebuditi tudi tiste, ki sedaj {e Te`ko bi napisala, kateri dejavnik ni Sloveniji. Nezadostno telesno nih pregledov otrok. Ko primer- stveno vzgojne delavnice napoti niso budni in jih budne tudi ve~ {kodi zdravju, saj so {kodljivi dejavnih je 16,4% ljudi, najve~ jamo pogostnost posameznih izbrani zdravnik na podlagi obdr`ati. prav vsi. Posebno »ubijalsko« pa med zaposlenimi `enskami v dejavnikov lahko pri nekaterih `e predhodnega zdravstvenega pre- Ekipa za preventivo odraslih v deluje kombinacija ve~ dejav- starostnih skupinah med 30-49 zaznamo pozitivne u~inke. Za- gleda. Tako je na{e delavnice ZD Radovljica obsega poleg vseh nikov tveganja, kjer se u~inek ne let, ki so aktivno zaposlene s nesljivo smo skupaj s prebivalci obiskalo `e precej prebivalcev. v izbranih splo{nih oziroma dru- se{teva, temve~ mno`i. kon~ano srednjo {olo ali gimna- dosegli pomemben uspeh na po- leto{njem letu je bilo zaklju~enih `inskih zdravnikov, ki oprav- Pred nedavnim so bili objav- zijo in se uvr{~ajo v srednji sloj. dro~ju kajenja, saj je {tevilo kar 39 razli~nih delavnic za ljamo tudi preventivne preglede, ljeni rezultati {tudije CINDI Okolje je primestno in mestno. kadilcev upadlo v povpre~ju z zdravo `ivljenje. Nekaj so se {e tiste, ki se s preventivo Health Monitor Slovenija, ki ra- Tudi mo{kih je kar precej prema- 42,5% (CINDI 1990/1991) na nau~ili udele`enci delavnic, ne- sre~ujemo dodatno v zdrav- ziskuje z zdravjem povezan ve- lo telesno dejavnih, starih 30-39 23,5%. Zni`alo se je tudi {tevilo kaj pa tudi mi, izvajalci. V stveno vzgojnih programih: denjski slog odraslih prebivalcev let, z dokon~ano srednjo {olo ali prebivalcev z neurejenim krvnim delavnicah delamo radi, saj nam Dr. Marta Ropret, spec. spl. Slovenije. Raziskava je zajela gimnazijo, zaposlenih, iz sred- tlakom z 48,8% (CINDI ponujajo mo`nost, da spoznamo med., dr. Nu{a Poto~nik, spec. vzorec 9034 vpra{anih prebival- njega dru`benega razreda in 1996/1997) na 39,3% kljub temu, ljudi i na druga~en, manj for- spl. med., Darja Anderle, dipl. cev Slovenije. Vzor~enje je opra- primestnega okolja. Tvegano da se je pove~alo {tevilo starej{ih malen na~in, kot je to v prenatr- MS in glavna sestra ZD, Sa{ka vil Statisti~ni urad Slovenije na stresno `ivljenje ugotavljamo kar prebivalcev. @al se ni zmanj{al panih ambulantah. Naj na{tejem Su{nik, MS, Karmen Romih, podlagi Centralnega registra pre- pri 24,3% odraslih prebivalcev, indeks telesne mase, niti vi{ina nekaj zdravstveno vzgojnih pro- VMS, Monika Koblar, VMS, bivalcev. Med vsemi anketirani- kamor sodijo predvsem `enske, holesterola, pa tudi telesna nede- gramov: zdrava prehrana, zdravo Betka Zupan, MS, Sonja Gre- mi je bilo 23,7% kadilcev, ki so stare 30-39 in 40-49 let iz javnost ostaja {e rak rana na{e huj{anje, opu{~anje kajenja, gorc, dipl. med. sestra, Milena kadili v ~asu anketiranja. Med vzhodnega dela Slovenije, imajo dru`be. telesna dejavnost - gibanje, de- Miklavc, dipl. med. sestra in njimi je bilo ve~ zaposlenih osnovno do srednjo izobrazbo in Zdravniki smo ljudem, pri javniki tveganja, zdrav `ivljenj- Marjana Grm, spec. spl. med., mo{kih, najve~ v starostni skupi- sodijo v delavski ali najve~ sred- katerih smo na preventivnem ski slog, ohranjanje zdravja. koordinator za preventivo sr~no ni 30-39 let, s kon~ano poklicno nji dru`beni sloj. Ogro`eni so tu- pregledu odkrili tvegan `ivljenjs- Zdravniki tudi individualno sve- `ilnih bolezni na Gorenjskem.

Drage bralke in bralci, katerega si je neznanec, kot je Vlomil k planincem mu ~asu pozorni in so v eni iz- videti, le izposodil. Radovljica - Za zdaj {e neznani med posod na{li prepovedane policisti PP Radovljica `elijo svoje delo pribli`ati lokalni skup- storilec je vlomil v prostore Pla- substance. Nadaljnji postopek so nosti in s tem tudi ob~anom ob~ine Radovljica. Eden izmed na~inov Gurman na pohodu ninskega dru{tva Radovljica. prepustili policistom, ki bodo seznanjanja javnosti z delom policije je tudi obve{~anje ob~anov o Lesce - Neznanec si je v enem Prostore PD je pregledal in si pri- zoper vpletene ustrezno ukrepali. zanimivej{ih dogodkih, ki so se zgodili na obmo~ju ob~ine. V izmed gostinskih lokalov, v ka- lastil priro~no blagajno z gotovi- preteklih {tevilkah De`elnih novic ste `e lahko prebirali nekatera terem poleg pija~e stre`ejo tudi no in nekaj blagajni{kega mate- Smu~al bo njihova sporo~ila, tokrat pa objavljamo izsek dogodkov s podro~ja hrano, protipravno prilastil ve~ji riala. O neznanem storilcu poli- Begunje - Trgovino znane {por- ~rne kronike na obmo~ju PP Radovljica. kos pe~enke, katero je skrbni cisti {e zbirajo obvestila. tne tovarne je obiskal neznanec, Uredni{tvo De`elnih novic kuhar pripravil za peko. Ali mu je si izbral nekaj kosov smu~arskih pe~enka teknila, ni znano, poli- Veseljak bund, katere pa je kasneje »poz- cisti pa o neznanem gurmanu Radovljica - Ob~an je v znanem abil« pla~ati. [kode je za 640 zbirajo obvestila. gostinskem lokalu v Radovljici tiso~akov. Pod modro lu~jo praznoval veseli december. Ker je Pirotehnika bil `e rahlo okajen, mu natakari- Tr~il in pobegnil Vozil bi se, pla~al pa ne Lesce - Objestne`i, katerim ca ni hotela ve~ postre~i s pija~o. Lesce - Voznik osebnega avto- Radovljica - Policisti so dobili veseli december pomeni le ~as, Veseljak se ni strinjal z ravna- mobila je v zadnjih dneh veselega obvestilo, da je na potni{kem ko lahko kupujejo pirotehni~ne njem stre`nega osebja in je za~el decembra tr~il v parkirano vozilo vlaku oseba, ki se na pozive spre- izdelke in jih nato uporabljajo na groziti ter se nedostojno vesti. in s kraja nesre~e brez ob~utka vodnika ne odziva. Zaradi bo- nepravih mestih, so povzro~ili Ker se vesli gost ni hotel umiriti, krivde odpeljal. Voznika so poli- jazni, da potnik potrebuje zdrav- manj{i po`ar na izdelkih v pri- so poklicali policiste, ki so ga cisti izsledili, ti pa so ugotovili, da ni{ko pomo~, je na `elezni{ko ro~nem skladi{~u ene izmed lahko umirili {ele v zato name- je povzro~itelj njihov stari nez- postajo pri{la tudi zdravni{ka trgovin v Lescah. Da ni nastala {e njenih prostorih na policijski po- nanec. V ~asu povzro~itve pro- ekipa ZD Radovljica. Ko je potnik ve~ja materialna {koda, so poskr- staji. Sledi tudi sre~anje s sod- metne nesre~e je vozil osebni opazil zdravnika, je nenadoma beli gasilci PGD Lesce. [e vedno nikom, ki bo z odmero kazni ve- avtomobil, ki ni bil registriran, o`ivel in vlak zapustil. Neznanca pa je trgovina o{kodovana za seljaka dodatno streznil. brez vozni{kega izpita, kot sopot- so policisti kmalu izsledili. 750 tiso~akov. nik pa je bil z njim tudi alkohol. Ugotovljeno je bilo, da gre za Znova pirotehnika Sre~anje s sodnikom seveda sledi. starega znanca. Ker nima stalne- Napadel jo je pes Radovljica - Policisti so bili ga bivali{~a, je bil predlagan v Srednja vas - Va{~anko je brez obve{~eni, da v Radovljici gori Alkohol v prometu takoj{nji postopek sodniku, ki pravega razloga napadel pes plasti~ni smetnjak. Da na pohodu Radovljica - Glede na napovedi mu je odmeril kar visoko kazen enega izmed prebivalcev vasi pod ni po`igalec, so policisti odkrili z o poostrenem nadzoru v ~asu glede na ceno vozovnice, ki bi jo Dobr~o. Pred huj{imi po{kodbami ogledom, kjer so ugotovili, da je veselega decembra, so tudi po- moral pla~ati sprevodniku. foto: Cox jo je re{ila prisebna soseda, ki je po`ar zanetil objestne`, ki je v licisti na obmo~ju ob~ine Radov- psa odgnala z nekaj dobro smetnjak vrgel pirotehni~ni izde- ljica poostreno nadzirali voznike Pijan povzro~il je bilo teh kmalu konec, saj so ga namerjenimi udarci z metlo. Ne- lek. Po`ar so pogasili gasilci PGD in preverjali, ali ti upo{tevajo naj- prometno nesre~o policisti kmalu zaustavili. Sre- odgovornemu lastniku bodo po- Radovljica. manj{o dovoljeno koli~ino alko- in pobegnil ~anje s sodnikom sledi. licisti napisali pla~ilni nalog. hola v krvi. Policisti z ugotovitva- Lancovo - Veseljak, ki je popi- Zopet mamila mi niso bili zadovoljni, saj je {e val v gostinskem lokalu, je kljub Sposodil si je plati{~e Poslu{al bo glasbo Radovljica - Nekateri so obso- veliko voznikov, ki so jim tovrstne pove~ani koli~ini opojnih snovi Radovljica - Neznanec je z Brezje - Za zdaj {e neznani sto- jeni, da so novoletne praznike omejitve »deveta briga«. Najve~ja sedel v osebni avtomobil in se osebnega avtomobila demontiral rilec je vlomil v mrli{ke ve`ice na morali pre`iveti za re{etkami. Za izmerjena koli~ina alkohola v `elel odpeljati. Zaradi vpliva plati{~e. Lastnik je pogre{ano Brezjah, iz katerih si je prilastil izbolj{anje silvestrskega menija organizmu je bila 2,05 g/kg. Poleg alkohola in neizku{enosti, tudi plati{~e prijavil policistom, ki so oja~evalec zvoka, ki so ga upo- je prijateljica enemu izmed za- sre~anja s sodnikom, vozniku vozni{kega dovoljenja nima, je o neznancu za~eli zbirati ob- rabljali pri pogrebnih slovesnos- pornikov, ki so veseli december sledi tudi sre~anje z in{truktorjem tr~il v parkirano vozilo. To mu ni vestila. @e naslednji dan je tih. S tem dejanjem je povzro~il pre`ivljali v zaporih v Radovljici, v eni izmed avto{ol. bilo mar in se je odpeljal novim za~udeni lastnik pred svojim za 450 tiso~akov materialne prinesla nekaj pribolj{kov. Paz- dogodiv{~inam naproti. Vendar domom na{el pogre{ano plati{~e, {kode. niki so bili kljub prednovoletne- Policijska postaja Radovljica 4. februar 2005 {port 17 stran

Kratke iz {porta Prejemniki Bloudkovih nagrad iz Ob~ine Radovljica Dobra udele`ba na malonogometnem turnirju Ob organizaciji malonogometne zveze Radovljica in [portne zveze Radovljica je bil v dvorani Srednje gostinske {ole v Radovljici organiziran `e Najvi{je {portne nagrade {esti malonogometni turnir. [e enkrat smo pri{li do spoznanja, da je na pros- toru biv{e radovlji{ke ob~ine mali nogomet na prvem mestu med rekreacijski- mi {porti. Na turnirju je nastopilo osemnajst ekip, ki so bile razdeljene v {tiri radovlji{kih {portnikov skupine, pravico nastopa pa so imeli igralci, ki so prijavljeni v medob~inski ligi Radovljica. V prvi skupini so nastopili Sokol bar Grafiti, Krokar, Smola, Extremi 1980 - DELOVNA ORGANIZA- 1989 in bronasto 1990. Uspe{en je 1995 IZTOK ^OP (ekipe in Teater Mesec. O kon~nem zmagovalcu je odlo~alo zadnje sre~anje, v katerem CIJA ELAN, Begunje (za razvoj- bil tudi na tekmah svetovnega v individualnih {portih) sta se sre~ali do tedaj nepremagani ekipi Teater Mesec in Krokarji. Presenetljivo, no delo in prispevek k mno- pokala. Vrhunec pa je dosegle z 1991 DVOJNI DVOJEC a povsem zaslu`eno so slavili Krokarji z 2: 0. Lestvica v skupini A: 1. Krokar `i~nosti telesne kulture in {por- osvojitvijo 1. mesta na svetovnem (Iztok ^op) 12,2. Teater Mesec, 3. Smola 4,4. Extremi 4,5. Sokol bar-Grafiti. ta): Podjetje Elan je znano po prvenstvu v Val di Fiemme (1991 1992 DVOJNI DVOJEC Drugo skupino je prav tako sestavljalo pet ekip: Mladina Ejga, Jack Daniels, Jugoslaviji in na tujem, zlasti po na veliki skakalnici). (Iztok ^op) Karavanke-Oaza, Prva jakostna in Cifra. O zmagovalcu je odlo~alo medseboj- izdelavi smu~i in {portne opreme. 1992 - IZTOK ^OP, Radovljica (za 1999 DVOJEC BREZ no sre~anje med Mladino Ejga in Prvo jakostno. Slednjim je za napredovanje 1982 - ALPSKI LETALSKI CEN- vrhunske dose`ke v veslanju): (Iztok ^op in Luka [pik) zadostoval `e neodlo~en izid. Po vodstvu Mladine Ejga je Prva jakostna TER LESCE-BLED, Lesce (za raz- Skupaj z Denisom @vegljem sta prva 2000 DVOJEC BREZ nespretno zamenjala vratarja s petim igralcem. Mladina je izkoristila ponujeno voj {portnega letalstva in padal- {portnika samostojne Slovenije, ki (Iztok ^op in Luka [pik) in si z zadetkom v prazno mre`o dokon~no priborila polfinale. Lestvica v skupi- stva): Iz{olali so veliko {portnih sta osvojila olimpijsko kolajno. Bila 2004 DVOJEC BREZ ni B: 1. Mladina Ejga 10,2. Prva jakostna 9,3. Karavanke- Oaza 5,4. Jack jadralcev in motornih pilotov ter sta tretja v dvojcu brez krmarja na (Iztok ^op in Luka [pik) Daniels, 5. Cifra 0. padalcev, ki so na svetovni ravni OI v Barceloni. Sta tudi dvakratna Poleg najvi{jih nagrad so v letu Skupino C so sestavljeni Lipce, Lancovo, Jo{tov hram in Iso-span. V tej dosegali vrhunske rezultate. Us- mladinska svetovna prvaka (1989 in 2004 {portniki iz na{e ob~ine skupini so bile ekipe najbolj izena~ene. Zanimivo je, da se je ekipa Lancova pe{no so pripravili tudi {tiri sve- 1990), na ~lanskem SP 1991 na prejeli {e nekaj presti`nih nagrad, uvrstila v nadaljevanje le z eno zmago in dvema neodlo~enima rezultatoma. tovna prvenstva v letalskem mod- Dunaju pa sta osvojila drugo mesto. ki jih ne smemo pozabiti. Mednje Lestvica v skupini C: 1. Lancovo, 2. Lipce 4,3. Iso-span 4,4. Jo{tov hram 3. elarstvu in padalstvu. 1999 - LUKA [PIK, Lipnica (za zagotovo sodijo priznanja OKS. Zadnjo skupino so sestavljali Ka{arija team, Baco, Brezje in Calimero boys. 1984 - PADALSKA EKIPA ALC, vrhunski dose`ek v veslanju): Iztok ^op in Luka [pik sta za sre- Baco si je napredovanje zagotovil z visoko zmago 8: 0 proti ekipi Brezij, edini Lesce (za vrhunske tekmovalne Skupaj z Iztokom ^opom je postal brno medaljo na OI v Atenah pre- ekipi, ki na turnirju ni dosegla nobenega zadetka. Lestvica v skupini D: 1. Baco dose`ke): Na svetovnem prvenstvu svetovni prvak v dvojcu brez jela olimpijsko plamenico OKS. 7,2. Ka{arija team 5,3. Calimero boys 4, Brezje 0. Na prvi polfinalni tekmi je v Franciji so Roman Bo`i~, Du{an krmarja in velja za enega najbolj Malo statuo OKS so za medalje Mladina Ejga s 4: 1 odpravila Krokarje. [e la`je delo so imeli igralci Bakota. Intihar, Branko Mirt, Darko Svetina obetavnih vesla~ev na svetu. Prvo na SP in EP prejeli padalka Irena Lancovo je sicer povedlo s 1: 0, nato pa zapored prejelo kar enajst zadetkov. V in Benjamin [mid zastopali ~lansko kolajno si je s ^opom v Avbelj in plavalki Alenka Kej`ar tekmi za tretje mesto sta se Krokar in Lancovo po rednem delu raz{la z neod- Jugoslavijo in v skupinskih skokih isti disciplini priveslal `e leta in Anja Klinar. Za trenerske lo~enim rezultatom 1: 1. Po kazenskih udarcih so slavili Krokarji s 3: 2. V final- na cilj osvojili srebrno kolajno. 1999 na svetovnem prvenstvu v dose`ke omenjene trojice so sre- ni tekmi so zaslu`eno slavili igralci Bacota, ki so s 4: 2 odpravili Mladino Ejga. 1991 - FRANCI PETEK, Lesce (za Kanadi, bil pa je tudi mladinski brno plaketo OKS prejeli Drago vrhunske dose`ke v smu~arskih svetovni prvak v enojcu. Bun~i~, Ciril Globo~nik in Miha Mednarodni plavalni miting v Mariboru skokih): Sodi med najbolj{e smu- Poto~nik. Mlada plavalka Sara V Mariboru je potekalo mednarodno prvenstvo v plavanju Maribor 2004, ~arske skakalce na svetu. Z mladin- [PORTNIKI LETA Isakovi~ je za zlati medalji na drugo po vrsti, v organizaciji Plavalnega kluba Branik. Nastopilo je 520 plaval- sko reprezentanco je osvojil dve (posamezniki) MEP prejela srebrni znak OKS. cev iz Srbije in ^rne gore, Mad`arske, Hrva{ke in Slovenije. Kot vedno, so bili kolajni: srebrno na mladinskem SP 1991 FRANCI PETEK Goran Lavren~ak tudi tokrat v vrhu radovlji{ki plavalci in plavalke. Pri mo{kih je bil Luka Turk najhitrej{i na 1500 m prosto, drugi na 400 m prosto in tretji na pol kraj{i raz- dalji. Stopni~ke sta si priplavala {e Robi Vovk na 200 m prsno za drugo mesto Novice iz KK Radovljica in Robi @bogar na 100 m prosto s tretjim mestom. [e uspe{nej{i je bil `enski del ekipe. Sara Isakovi~, najuspe{nej{a plavalka prvenstva, je zmagala na 50 m prosto, 100 m prosto, 200 m prosto in 400 m Tri zmage KK Radovljica prosto. Tamara Sambrailo in Anja Klinar sta zmagali po trikrat. Tamara Sambrailo je bila uspe{na na 50 m prsno, 100 m prsno in 200 m prsno. Anja ^lanska ekipa Radovljice se je z gos- Mladinska ekipa Radovljice je Pionirska selekcija Vesele ko{arke Klinar je bila najhitrej{a na 100 m delfin, 200 m me{ano in 400 m me{ano. Ne tovanja v Postojni vrnila z drugo po ogor~enem boju premagala (letnik 1991 in 92) je tokrat smemo pozabiti drugega mesta Jasne Ovsenik na 400 m prosto ter tretjega zmago v 2. SKL. Z 81:72 so premagali ekipo Kolpe iz ^rnomlja z izidom nastopila na turnirju Alpe-Adria v mesta na 200 m prosto in dve tretji mesti Nike Kozamernik (400 m prosto in ekipo Tomas sporta. Tokrat so se 80:76. Feldkirchnu v Avstriji. ^eprav so 800 m prosto). opekli Jeseni~ani, ki so v Tolminu Kadetska ekipa Radovljice je na Radovlji~ani nastopili z eno leto Sara Isakovi~ rekordno klonili z izidom 58:81. Jeseni~ani so gostovanju v Ko~evju visoko mlaj{imi pionirji, jim je v {tirih Radovlji{ka plavalka je ve~ kot uspe{no nastopila na dveh tekmah za sve- padli na ~etrto mesto, medtem ko so premagala doma~ine, saj je bil tekmah uspelo enkrat zmagati. tovni pokal. Na prvi tekmi v Stockholmu se je v vseh {tirih disciplinah uvrsti- Radovlji~ani na osmem mestu. izid 77:61. Goran Lavren~ak la v finale. ^etrta je bila na 200 m prosto (nov dr`avni rekord 1: 57,30) in 100 m prosto z osebnim rekordom 55,10. [esta je bila na 400 m prosto z osebnim rekordom 4: 09,40. Osebni rekord je dosegla tudi na 50 m prosto, ki sedaj zna{a 25,80. Osvojila je osmo mesto. Na drugi tekmi v Berlinu je popravila [ahovska tekmovanja dva dr`avna rekorda. Na 100 m prosto nova znamka zna{a 54,86, kar ji je pri- neslo ~etrto mesto. Kot `e tolikokrat letos nas je spet razveselila z odli~nim Gorenjsko prvenstvo Deklice do 15 let: 3. mesto, O[ 4. maj Begunje. rezultatom na 200 m prosto (1:56,86). V finalu ji je to prineslo peto mesto. O[ v {ahu 2004/05, Patricija Frle`, O[ ATL Fantje do 12 let: 3. mesto, Peter Bled, 11. december 2004 Radovljica. Zupan, O[ ATL Radovljica. [e vse odprto Deklice do 12 let: 1. mesto je Fantje do 9 let: 1. mesto, Medalje in priznanja sta V Kidri~evem je potekal 4. turnir dr`avne lige v streljanju, na katerem so dosegla Janja Gornik, O[ ATL Gregor Ga{per{i~, O[ ATL podelila; velemojster Du{ko nastopile tudi mlaj{e mladinke Strelskega dru{tva Radovljica, tako v posami~ni Radovljica. Radovljica, 3. mesto, An`e Kolar, Pavasovi~ in slovenska mojstrica kot v ekipni konkurenci. V posamezni konkurenci so bile na{e strelke tik pod Karmen Orel. vrhom. Selma [ari~ je bila tretja, Sne`ana Mitri~ ~etrta in Katja Lek{e peta. Otroci obiskujejo {ahovske Odmeven rezultat in uvrstitev so dosegle v ekipni konkurenci. Nastreljale so kro`ke pod vodstvom mentorja 1131 krogov, kar jim je prineslo prvo mesto in osebni rekord. Po {tirih turnir- Janeza Petrovi~a, [D Gorenjka jih je na{a ekipa na prvem mestu s 66 to~kami, druga je Elektra Maribor z 61 Lesce. to~kami, tretja pa Postojna s 57 to~kami. Ostale ekipe so preve~ zaostale, tako Organizator in glavni sodnik da bomo med temi tremi ekipami iskali kon~nega zmagovalca. Med tekmovanja: Janez Petrovi~, [D posameznicami je prva Tanja Djoki~ z 98 to~kami, na drugem mestu je Selma Gorenjka Lesce. [ari~, Katja Lek{e je s 81 to~kami peta, Sne`ana Mitri~ pa s 56 to~kami {esta. Do konca lige so {e trije turnirji. Dr`avno prvenstvo Glavni cilj kolajna na svetovnem prvenstvu osnovnih {ol, Kranj Pri lokostrelskih biatloncih, med katerimi doma in v tujini eno pomembnej{ih 15.-16. januar 2005 vlog igra Mo{njan Andrej Zupan, lahko postre`ejo z veselo novico. Uradno spada- Patricija Frle`, 7. C (3. mesto); jo pod lokostrelsko zvezo, kar pomeni bolj{i finan~ni polo`aj. Andrej je bil zelo Janja Gornik, 4. A (14. mesto). zadovoljen s pripravami na sezono, saj je na Pokljuki zgodaj padel sneg in decem- ^lanici [D Gorenjka Lesce in bra je bil `e v vrhunski formi. Zelo zadovoljen je s strelsko formo, saj je {el letos u~enki O[ A. T. L. Radovljica sta {e stopni~ko vi{je. Za~etek januarja bo sku{al ~im prej pozabiti. Najprej se ga je Patricija med tekmovanjem nastopili v kategoriji do 15 let. lotila angina, sledil je hud prehlad, pika na i pa je bilo vnetje sklepne ovojnice. Patricija in ostali nagrajenci so "Upam, da sem z boleznimi za to sezono zaklju~il," je izjavil kar malce zaskr- prejeli priznanja od najvi{jih bljeno. Kako tudi ne. Lokostrelski biatlon ima zelo nenavaden program, saj celot- predstavnikov [ahovske zveze na sezona traja le mesec in pol. ^e v tem ~asu nisi v pravi formi ali ~e se te loti Slovenije. bolezen, je sezona izgubljena. Svetovni pokal se za~ne s tremi tekmami v Brussonu ^istilni servis v Italiji. Sledijo {tiri tekme v Forni-Avolti. Te tekme bodo {tele tudi za svetovno in vzdr`evalna dela Janez Petrov~i~, prvenstvo. Za konec so {e tri tekme v Mittenwaldu v Nem~iji. Andrejev glavni cilj [D Gorenjka Lesce je medalja na svetovnem prvenstvu. S tem pa njegovih ciljev {e ni konec: "V moji @agar Jure s.p. Begunjska 4, 4248 Lesce tel.: 04/ 531 60 50, gsm: 031 240 617 zbirki mi manjka {e skupna zmaga v svetovnem pokalu." Letos so lokostrelski UGODNO e-mail: [email protected] biatlonci imeli `e dve tekmi za dr`avno prvenstvo. Na prvi tekmi na Pokljuki sta Ogla{ujte imela Andrej Zupan in Vid Von~ina iz Maribora popolnoma enak ~as in enako ~i{~enje poslovnih v De`elnih novicah zgre{enih strelov. Gorju{e nad Bohinjem so bile prizori{~e drugega dela dr`avne- prostorov, ga prvenstva. Skupinskega starta so se poleg slovenskih predstavnikov udele`ili dezelne.novice radovljica.si novogradenj, pokli~’te turka! @ tudi Italijani. Dr`avni prvak je podobno kot lansko leto postal Andrej Zupan, drugo 041/644-986 mesto pa je pripadlo njegovemu najve~jemu konkurentu Vidu Von~ini. stanovanj in hi{. gsm: 031 240 617 www.cistilniservisturk-sp.si stran 18 predstavljamo vam 4. februar 2005 Mojstrica vezenja Anka Medja dovolj vztrajna, da robiti nogavice in vdevati vanje delavnice, delo je potekalo vse bolj enega vnuka in {tiri vnukinje. sem izdelek vedno elastiko, saj tedaj {e ni bilo organizirano, pri{li so tudi novi, @ivim skupaj z eno od h~era in dokon~ala. Izgoto- hla~nih nogavic. Prinesla sem strokovno usposobljeni sodelavci. vnukinjo Oto. Navdihujejo me vila sem mnogo tudi razne krpice blaga, narisala ^utiti je bilo kakovostni premik. zgodnja jutra. Najprej se posve- stenskih prti~kov, sem preproste vzor~ke in pokaza- Pri{la so novej{a, bolj{a zdravila. ki so bili takrat v la pacientkam, kako vesti.« Napredku zdravljenja je stala ob modi. Obrtna {ola Da, tako se je za~elo. Postala je strani delovna terapija. Vezenje je umetnost okra{e- je bila v Radovljici. delovna terapevtka. Pacientke so Najpomembnej{i je stik z bol- vanja tkanin. Za vezenje lahko Spominjam se, ka- se dobivale kar v dnevnem pros- nikom, ga sku{ati razumeti, ga uporabimo skoraj vse vrste blaga ko sem pe{ hodila toru in na hodniku. Te`avno je znati potola`iti in mu vliti novo in od tega je odvisna izbira v {olo, saj tedaj bilo, po drugi strani pa tudi voljo do `ivljenja. Vsakega bolni- {ivanke in preje. La`je vezemo, nismo imeli niti dobro, saj so tako k delu priteg- ka sem spoznavala posebej, za ~e blago vpnemo v primeren kolesa. Izhajam nili lahko ve~ bolnikov. Marsi- vsakega je bilo treba najti svoj okvir za vezenje, ker je tako namre~ iz kme~ko kdaj so pacientke hodile mimo in pristop, kajti vsak prihaja k tebi s blago lepo napeto in ga la`je delavske dru`ine in gledale samo s koti~kom o~i, ka- svojimi te`avami, vsak je osebnost dr`imo in obra~amo. Poznamo `ivljenje je bilo ko druge vezejo. Naposled pa so zase. Vsakega njihovega uspeha razli~ne oblike vezenja (s {tetjem te`ko. Pozimi je na{le stik in se pridru`ile. sem se iskreno veselila z njimi.« niti ali prostor vezenje), pa tudi zapadlo veliko sne- »V~asih se je pacientka mu~ila z Ukvarjala se je tudi s kulturnimi veliko razli~nih vbodov. ga, plu`ili so s najpreprostej{imi vbodi. Za~ela dejavnostmi. Ustanovili so folk- Po vsej srednji Evropi so v konji in lesenimi je in pustila, pa spet znova lorno skupino z bolniki, pevski samostanskih centrih vezli `e od plugi, a v {olo je za~ela. Nisem jih silila, kajti ~e bi zbor, prirejali so tedenske 16. stoletja naprej. Takrat je kul- Gospa Anka Medja z vnukinjo bilo pa~ treba ob hotela na hitro nekaj dose~i, bi zabave. Od prvega leta dalje so tura vezenja sodila v dru`beno vsakem vremenu. podrla prizadevanja zdravnikov. organizirali tudi razstavo ro~nih elito - plemi{ke dame so si s tem Zve~er se je bilo Le navdu{evala sem jih lahko, del. Z razstavami in kulturnimi kraj{ale ~as. Med ljudstvo se je Gospa Anka je znana kot moj- treba u~iti, pa tudi doma je bilo jim dajala voljo. Kot je napre- prireditvami se je bolni{nica vezenje preneslo veliko kasneje, strica vezenja in mentorica kro`- treba pomagati. Pri 18-ih sem dovalo njihovo zdravljenje, je pokazala tudi navzven in se saj je bilo tudi drago. Imeti je ka za ro~no delo. V na{em koncu bila izu~ena, nekaj ~asa sem bila napredovalo tudi njihovo delo. sokrajanom priljubila, saj so bilo treba primerno blago in je kar nekak{en sinonim za v Begunjah v {iviljsko-kroja{kem Koliko jih je pri{lo v delavnico, druga~e gledali nanjo. Gospa lepe, barvaste niti. ~udovite vezene izdelke. Delo, ki podjetju, potem sem bila 15 pa nikoli v `ivljenju niso niti Anka se je upokojila leta 1991. ga je opravljala poklicno in ga mesecev pri modni {ivilji na gumba pri{ile. A tam so postale Ve~ kot 20 let vodi tudi kro`ek tim ro`am, kajti te imam zelo goji ljubiteljsko, je tako obse`no Jesenicah, kjer sem se res veliko prave mojstrice. S pacientkami ro~nih del v Lescah. Delujejo v rada. Poleti se ukvarjam tudi s in pomembno, da je prav, da jo nau~ila. Ko sem imela 20 let, sva smo vezle tudi obredne in okviru RK Lesce. Tri leta je vodi- turizmom, oddajam namre~ sobe podrobneje predstavimo. s sestro Mileno dobili bratca. Pri- nabo`ne prte, vendar nikoli ni la kro`ek udi v Bohinju, 7 let pa turistom. Poleg gospodinjskih »Ko sem za~ela obiskovati prvi {la sem domov in pomagala pri bilo kakr{nikoli pripomb in pri- v osnovni {oli v Begunjah. opravil mi ogromno ~asa vzame razred, je bila {e kraljevina,« je hi{i, delo pa sem dobila pri gospe tiskov zaradi tega.« Izvezla je ogromno, med drugim iskanje in priprava vzor~kov in segla gospa Anka v spominih [u{ter{i~evi v Lescah. [ivali sva Delo je bilo te`ko, a lepo in jo je 18 cerkvenih obla~il, zadnjega kombinacij. Vzorce ri{em vse dale~ nazaj. »Potem je pri{la voj- `ensko spodnje perilo, modr~ke izpopolnjevalo. Medtem se je predlani. Koliko vzorcev pa je ro~no, z indigo papirjem.« na in obiskovala sem nem{ko in steznike. Po vojni kaj takega tudi poro~ila, rodila tri h~erke. Z poiskala in jih narisala na blago, Vedno je ustvarjala z `eljo, da {olo. Po osvoboditvi sem morala ni bilo dobiti, zato je bilo veliko mo`em sta sezidala hi{o v verjetno ne ve niti sama. svoje znanje deli z drugimi in jih opraviti izpit ~ez vso osemletko, povpra{evanje. Zaslu`ila sem Begunjah. Rada se spominja svo- Nedvomno je treba imeti pri tem tako notranje bogati. Prepri~ana da sem se lahko {la naprej u~it. toliko, da sem si kupila kolo in se jih delovnih let. delu obilo smisla za harmonijo, je, da ro~no delo ~loveka spro{~a, Izu~ila sem se za {iviljo, saj je vozila z njim na delo. Leta 1953 »Ro~ni izdelki niso bili cilj, za skladnost barv in vzorcev, ga plemeniti, razveseljuje in mu tako `elela moja mama. Takrat je so v Begunjah odprli psihiatri~no temve~ pot do ozdravljenja. Lepo okus za oblikovanje kompozicij daje uteho tudi v najte`jih urah. pa~ veljajo prepri~anje, da se bolnico in zaposlila sem se v njej. izdelani izdelki so pomenili uspeh in krasilnih sestavov, ki sodijo v Njej sami pa pomaga, da ostaja mora dekle izu~iti nekaj prak- Glavna sestra me je dolo~ila, da in so pripomogli k bolnikovi na{ ~as in se hkrati povezujejo mladostna, iskriva in ljubezniva. ti~nega. Tako so nas vzgajali, da delam s pacientkami v dnevnem samozavesti. Namen je bil ohrani- tudi s preteklostjo. Gospa Anka Naj ohrani svojo vitalnost {e smo se la`je zna{le v vsakdanjem prostoru. Z njimi sem se pogo- ti delovne sposobnosti ~loveka, ga je organizirala pribli`no 40 razs- naprej in naj ustvari {e mnogo `ivljenju. @e sedem let stara sem varjala, jim kaj prebrala, a bilo je iztrgati bolezni in usmerjati k nor- tav v bolni{nici in pribli`no {e lepih vezenin in novih vzorcev, rada dr`ala {ivanko v roki in bila te`ko, saj so bili pogoji dela slabi, malnemu delu. Po letu 1962 se je enkrat toliko drugje, po razli~nih ki bodo privreli izpod njenih sem precej spretna pri vezenju pacienti pa niso imeli na voljo delovna terapija v begunjski krajih, tudi v tujini. spretnih prstov. preprostih prti~kov. Bila sem tudi ustreznih zdravil. Za~eli smo bolni{nici raz{irila. Odprli so nove »@e 13 let sem vdova. Imam Ivanka Koro{ec Ivan Pipan, ~lan Fotografskega dru{tva Radovljica Ivanu Pipanu fotografija `e ve~ darilo kupila prvi fotoaparat 6 x 6. Fotograf ima na razpolago veliko Ste se posku{ali tudi v tujini? smisel za kompozicijo in lastni let pomeni nekaj ve~ kot hobi. Temnice ni bilo, pa sem delal kon- tem za fotografiranje. Kaj vi V tujini sem najve~ sodeloval izraz. Poznati je potrebno foto- Svoje znanje, ki ni tako majhno, taktne kopije. Na raznih potova- najraje ujamete v objektiv? po republikah nekdanje Jugo- grafski aparat, ~e ho~e{ mimo ne dr`i samo zase. Kot in{truktor njih sem veliko slikal tudi na DIA Teme so pri meni razli~ne. slavije. Nekajkrat sem sodeloval avtomatike narediti kaj svojega. fotografije znanje posreduje tudi 6 x 6 in {tevilka teh diapozitivov Najve~ji izzivi so mi motivi, ko na DIA 6 X 6 v Italiji in prejel mladim, ki se s to dejavnostjo se je ustavila na ve~ kot 3000. sem na izletih v bli`ji ali daljni nekaj nagrad. Zakaj se po opravljenem izpitu le {ele sre~ujejo. okolici in ko sem v naravi z redki odlo~ijo za pristop v dru{tvo? Kdaj je to postal va{ resen hobi? mladimi fotografi. Zelo pomem- Katera nagrada in katero prizna- Nekateri se zadovoljijo z Kako ste se sploh sre~ali s foto- Ko sem se o`enil, sem se preselil bna se mi zdi kompozicija in pri nje vam najve~ pomenita? osnovnim znanjem, ki ga lahko grafijo? v . Izvedel sem, da bo v barvni fotografiji barvna kom- Od nagrad mi najve~ pomeni uspe{no uporabijo v {oli ali pri V srednji {oli v Ljubljani sem v Radovljici potekal fotografski pozicija. Zelo rad fotografiram drugo mesto za DIA na mednarod- svojem delu. Mladina je preobre- roke dobil fotografski aparat. te~aj. Ker me je to zanimalo, sem pokrajino, razne detajle, arhi- ni razstavi Zlato oko v Novem menjena s {olo, zato jim ~asa za Poleg dru`inskih in spominskih se z veseljem vklju~il. Te~aj sta tekturo in stare stvari, kot so Sadu. Od priznanj bi na prvo vzporedne dejavnosti primanjku- posnetkov so leta 1952 nastali vodila Janez Koren~an in Marjan gradovi, kozolci, ka{~e in po- mesto postavil Puharjevo zlato je. Mnogi se po kon~ani {ole pre- prvi zanimivi posnetki na snegu, ^erne. V tem ~asu je bil predsed- dobno. plaketo, ki sem jo dobil pred peti- selijo drugam. Nekateri se po ki ga je bilo takrat dva metra. Ko nik dru{tva Adi Fink in nato mi leti. To je najve~je priznanje dolgih letih spet vklju~ijo v dru{- sem prihajal po izdelane slike, Janez Koren~an. Kasneje, ko je Na koliko razstavah ste sodelo- Fotografske zveze Slovenije. tvo, a to so le redke izjeme. kontaktne kopije formata 4,5 x 6 nastala v dru{tvu, takrat foto- vali? Koliko od tega je bilo samo- ali 6 x 9 cm, me je neki gospod v kino klubu »ALPA« Radovljica, stojnih? Niste dejavni samo v Fotograf- Radovlji{ko dru{tvo se po kratki trgovini podu~il, kje sem gre{il. kriza, sem po nagovarjanju ~la- Koliko je bilo skupnih razstav, skem dru{tvu Radovljica. Veliko krizi spet po~asi pobira. Kak{ne Kasneje sem izvedel, da je bil ta nov prevzel to funkcijo in jo bi te`ko rekel. Vem le, da sem ~asa posve~ate tudi delu z mladi- so va{e `elje v letu 2005, po- »u~itelj« fotografski mojster Vlas- opravljal 10 let. V Sloveniji smo dobil ve~ kot 50 nagrad in priz- mi. Je dovolj zanimanja med vezane z dru{tvom? tja Simon~i~, tedaj prijatelj proda- bili v tem ~asu med prvimi, ki nanj. Samostojnih razstav je bilo mladimi fotografi? @elim si, da bi dru{tvo obstajalo {e jalke v foto trgovini. Kasneje sem smo za~eli prirejati razstave ve~ kot 30. Razstavljal sem v Z mladimi delam `e ve~ kot 25 naprej, ~eprav bo to v manj{em si sposodil en, pa drugi fotoaparat. diapozitivov in tudi edini z razs- Radovljici, Bohinjski Bistrici, let. Med njimi zanimanje za {tevilu ~lanov. @elja je, da priredi- @e prej sem z veseljem hodil v tavami barvnih DIA 6 X 6. Ljubljani, Vara`dinu, Brezjah, na fotografsko dejavnost pada. Naj- mo nekaj kakovostnih razstav, se hribe, vse to pa sem oplemenitil z Kasneje se nam je pridru`ilo {e Jesenicah, Grazu in {e bi se na{el ve~ji razlog vidim v tem, da so sre~ujemo vsaj enkrat mese~no in raznimi posnetki. @ena mi je za jeseni{ko dru{tvo. kak{en kraj. fotografski aparati podprti z elek- se pogovorimo o gradivu in na- troniko, kjer ni potrebno veliko predku v fotografiji. @elim tudi, da De`elne novice izhajajo enajstkrat letno. Prejemajo jih vsa gospodinjstva v Ob~ini Radovljica. Odgovorna urednica: Ur{ka znanja. Vendar je treba pridobiti bi bili uspe{ni pri nadaljnjem Intihar (031-325 521). Nenaro~enih rokopisov ne vra~amo in ne honoriramo. ^asopisni svet: Rafael Podlogar (predsednik). vzdr`evanju in redni izmenjavi Sede` glasila: Gorenjska c. 19, 4240 Radovljica. Zalo`nik: Ob~ina Radovljica. Za izdajatelja: Linhartova dvorana Radovljica. razstav v Foto galeriji Pasa`a v e-po{ta: [email protected]. Tisk: Tiskarna @bogar Begunje. Naklada: 6700 izvodov. Na podlagi zakona o DDV (Ur.l. IN[TRUKCIJE: radovlji{ki gra{~ini. Nadaljevati s RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8,5 %. ^asopis De`elne novice je vpisan v matematika, fizika Foto informatorjem ter ga popestri- evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1522. Za vsebino reklamnih oglasov odgovarja naro~nik. Uredni{ki odbor si ti tudi z zanimivimi prispevki in pridr`uje pravico, da prispevke primerno uredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. ^lanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru dru{tva, politi~ne stranke ali skupine morajo biti ~lanki opremljeni z `igom Marko Koselj, prof., s.p. napotki za na{e ~lane in tudi za [ercerjeva ulica 4, Radovljica ~lane sosednjih prijateljskih dru{tev. ali podpisom odgovorne osebe. Prispevke za naslednjo {tevilko De`elnih novic morate oddati do ~etrtka 27. februarja 2005 na Tel.: 04 / 531 58 36 [email protected]. 031 / 847 530 Matja` Klemenc 4. februar 2005 kultura 19 stran

Sedem let Me{anega pevskega zbora Hozana Pojejo z znanjem in srce POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak s.p., Hra{e 19, Lesce DE@URNA V cerkvi Marijinega vnebovzetja v mo~nih revijah pevskih zborov, ✤ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z `alnim sprevodom SLU@BA: Lescah je bil v nedeljo, 23. januarja, dobrodelnih prireditvah `upnije in ✤ ureditev vseh potrebnih dokumentov ✤ velika izbira krst in `ar 04/ 53 33 412, koncert komornega me{anega mesta Radovljice, ob odprtjih razs- ✤ organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopali{~ih 041/ 655 987, pevskega zbora Hozana iz Radov- tav.« v ob~inah Bohinj, Bled, in Radovljica 040/ 887 112 ljice. Z zborom je `e sedem let tesno Skladateljica Ur{ka Pompe in diri- povezan sedanji zborovodja, diri- gent Steven Loy, ki zadnja leta zbor gent Steven Loy, zato so program tudi samostojno vodi, sta s Hozano, pripravili kot prerez sedemletnega kot `e re~eno, za~ela delati pred sed- dela, na katerega so upravi~eno mimi leti. Pevci so navdu{eni nad ponosni. na~inom dela sedanjega zborovodje, Knji`nica Antona Toma`a Linharta kino Hozanin program je pester in izbran ki jih zanesljivo vodi k vse bolj ka- s premislekom, poudarjajo pevci. kovostnim izvedbam dovolj {iroko Vabimo na OTRO[KE PRIREDITVE KINOSPORED FEBRUAR 2005 TORKOVI VE^ERE ~etrtki ob 17.00 Obsega sakralne in posvetne skladbe postavljenega programa. »Steven Loy dokumentarec FEBRUAR 2005 3.2. "TRIJE PUJSKI" (ljudska pravljica). SUPER VELIKI JAZ (96 mi ) razli~nih glasbenih slogov ter `lahtne ima poseben na~in dela; pri njem vedno ob 19.30 Lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 petek, 4.2. ob 20.00 priredbe slovenski ljudskih pesmi. nikoli ni bilo avdicij, niti ni zavrnil leta. Gostuje TEATER KUGLCA iz sobota, 5.2. ob 18.00 1. 2. "ANAPURNA TREKING" Nepal in Ljubljane. nedelja, 6.2. ob 20.00 Tak{en je bil tudi zadnji koncert, na nobenega pevca. Je strokovnjak in treking okoli pogorja Anapurne nam bo 10.2. "VESELI KLOVNI". Likovno katerem so predstavili izbor vsega, umetnik ter obenem odli~en pedagog, ob projekciji posnetkov predstavil Rado delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, bo triler UREVC. pripravila Tanja MENCINGER. POZABLJENI (91 min) kar so peli doslej. Posebej ponosni so, ki nam zna pribli`ati vsako pesem sobota, 5.2. ob 20.00 kot je povedala Tatjana Pintar, na posebej in glasbo nasploh.« 15.2. "OZDRAVIMO 17.2. "PIKA V KNJI@NICI" (Tilka JAM- nedelja, 6.2. ob 18.00 BOLE^INE HRBTA" NIK). Sre~anje z avtorico slikanice Tilko prekmursko pesem Venci veili, ki jo je Kljub temu da triindvajset~lanski Knjigo "Ozdravimo bole~ine hrbta: JAMNIK in ilustratorjem Petrom [KER- drama LOM, manjkala pa ne bo tudi PIKA. prav zanje priredila skladateljica povezanost uma in telesa", ki jo je SEDEM JEZUSOVIH ^UDE@EV napisal dr. John E. SARNO, bo 24.2. "TRIJE MEDVEDI IN …". Pravlji~no (180 min) Ur{ka Pompe, in na {vicarsko ljudsko Komorni zbor Hozana vabi predstavil prevajalec Miran [UBELJ uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo ~etrtek, 10.2. ob 20.00 Anneli, ki jo je prav tako posebej za medse nove pevce, posebej veseli SAGMEISTER. pripravila Marta RUS. ( filmsko gledali{~e ) Hozano priredila skladateljica Yaira bodo novih sopranov in tenorjev. 22.2. "PTICE OKOLI NA[EGA DOMA" ves mesec "USTVARILI SMO KNJIGE" akcijska komedija Yonne. Vsi, ki bi se jim radi pridru`ili, Ptice, ki jih morda nevede sre~ujemo TAKSI (100 min) »Veseli smo, ker smo v teh sedmih lahko pokli~ete predsednika zbora okoli na{ih domov, nam bo slikovito pred- Razstava knjig, ki so jih izdelali u~enci petek, 11.2. ob 20.00 stavil ornitolog Toma` MIHELI^. O[ Antona Jan{e iz Radovljice. sobota, 12.2. ob 18.00 nedelja, 13.2. ob 18.00 letih, kar sodelujemo s skladateljico Miha Kadunca na telefonsko ves mesec "ANGELA VODE V Ur{ko Pompe in dirigentom Steve- {tevilko 040/829-564. Ve~ o zboru ~etrtek, 3.2., ob 19.00 v Psihiatri~ni KNJIGAH" Razstava knjig o Angeli Vode. bolni{nici Begunje komi~na kriminalka nom Loyem, dosegli svoj najpomem- si lahko preberete na njihovi splet- "SKRITI SPOMIN ANGELE VODE" ves mesec "SUPERKNJIGA" POKVARJENI BO@I^EK (93 min) V sodelovanju s Psihiatri~no bolni{nico Predlagajte svojo superknjigo, sobota, 12.2. ob 20.00 bnej{i cilj: napredovati in ~im bolje ni strani www.hozana.tk zgo{~enko, DVD … in poglejte, kaj pred- nedelja, 13.2. ob 20.00 Begunje in Linhartovo dvorano smo lagajo drugi! izvesti posamezne skladbe. Ne `eli- pripravili predstavitev knjige, ki se bere domi{ljijska romanti~na komedija mo, da bi izzveneli kot nekaj pov- zbor dru`i predvsem velika ljubezen kot napeta politi~na kriminalka in je raz- ves mesec "NAGRADNO galjujo~, pretresljiv in ve~ kot resni~en URO^ENA ELLA (95 min) pre~nega. Steven in Ur{ka sta nas do glasbe in petja, jim je dejstvo, da VPRA[ANJE ZA OTROKE" sobota, 19.2. ob 16.00 dokument o `ivljenju `enske, ki je nedelja, 20.2. ob 16.00 nau~ila peti s srcem in znanjem,« je se zbor razvija v vedno bolj zani~evana in zatirana te`ke dneve Vsak mesec poi{~emo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno pre`ivljala tudi v begunjskih zaporih. akcijska pustolov{~ina po koncertu povedala Tatjana Pintar, kakovostno zasedbo, izjemno Knjigo bo predstavila urednica in publi- vpra{anje. ^e `elite sodelovati, se dobi- mo v knji`nici! ZAKLAD POZABLJENIH (131min ) do nedavnega dolgoletna predsedni- pomembno. Tudi zato so oktobra lani cistka Alenka PUHAR. ~etrtek, 17.2. ob 20.00 ca zbora. za~eli sodelovati z vokalnim korepeti- KNJI@NICA "TRA LA LA, ( filmsko gledali{~e ) ~etrtek, 17.2., ob 10.30 TRA LA LA, PUSTNO SMO SEME" petek, 18.2. ob 20.00 Ta ~as je v zboru 23 pevcev, ki vadi- torjem, v Ljubljani `ive~im bolgar- POGOVOR O KNJIGAH sobota, 19.2. ob 20.00 jo v `upni{~u in enkrat mese~no skim opernim pevcem @e~om Vsak tretji ~etrtek se sre~ujemo in pogo- LESCE nedelja, 20.2. ob 18.00 varjamo o zanimivih novih in manj novih Razstava likovnih izdelkov u~encev pojejo pri ma{i v radovlji{ki cerkvi, a Hrustovom. knjigah, tokrat o knjigi D. B. C. Pierrea 2. D razreda O[ F. S. Fin`garja Lesceves akcijska komedija kot poudarja a Tatjana Pintar, kljub Naslednji ve~ji koncert Komornega "Vernon gospod Little", ki govori o mesec pod mentorstvom TU PA TAM ( 88 min ) streljanju v ameri{kih {olah. Vabljeni! Tanje MENCINGER. sobota, 19.2. ob 18.00 temu niso `upnijski zbor v klasi~nem pevskega zbora Hozana bo tradi- nedelja, 20.2. ob 20.00 smislu. »Na lokalni ravni predstav- cionalni letni koncert junija v ljubezenska ZF drama ljamo uveljavljen zbor, ki je dejaven radovlji{ki gra{~ini. VE^NO SONCE BREZMADE@NEGA skozi vse leto: sodelujemo na medob- M. A. Ob osmem februarju UMA (108 min) ~etrtek, 24.2. ob 20.00 ( filmsko gledali{~e ) Ob osmem februarju, Pre{ernovem pesni{kim delom dokazal, da je tudi v sobota, 26.2. ob 20.00 ^ude` v Kropi dnevu in slovenskem kulturnem slovenskem jeziku mogo~e izraziti naj- nedelja, 27.2. ob 20.00 prazniku, je vsako leto mnogo besed. globlje misli in ~ustva, ni~ manj kot v ~rna komedija ELVIS JE OD[EL (87 min) Ustanova »Poti kulturne dedi{~ine« Henrik Neubauer (igralci), Jelena Govoriti o Pre{ernu in njegovem delu jezikih drugih evropskih narodov. petek, 25.2. ob 20.00 Slovenija je izjemno dejavna. Za Boljuba{, klavir; re`ija Henrik Neu- je, kakor govoriti o ljubezni - nikoli Lani v februarju so v Delu objavili sobota, 26.2. ob 18.00 leto{nje leto prirejajo pester program, bauer), ne zmanjka besed in vedno znova jih rezultate ankete o Pre{ernu. Izkazalo nedelja, 27.2. ob 18.00 ki ga bomo podrobneje predstavili v - godalnem orkestru radovlji{ke je te`ko najti za nekaj, kar pravzaprav se je, da na{e vedenje o najve~jem prihodnji {tevilki. Tokrat pa napove- glasbene {ole s solisti (Eva Hribernik `ivimo, se tega znova in znova vse slovenskem poetu ni ravno na Kultura je pa~ stanje duha. dujemo osrednjo prireditev ob slo- in Ma{a Cilen{ek, flavta, Ur{ka [mid, `ivljenje u~imo, na novo spoznava- zavidljivi ravni; da je 8. februar dan Kulturni praznik podaja roko med- venskem kulturnem prazniku »^ude` klavir; dirigentka Hermina Matja{i~; mo, nekaj, kar nas vedno znova pre- Pre{ernove smrti, je vedela le dobra narodnemu dnevu maternega jezika, v Kropi«, ki bo danes, 4. februarja Liza [parovec, violon~elo, Nejc seneti in osmisli na{e bivanje. polovica vpra{anih. Manj od petine ki je na koledarju 21. februarja. 2005, ob 17. uri v Kulturnem domu v Mikoli~, violina, Egi Ga{per{i~, klavir) Umetnost in kultura imata v na{i jih zna Zdravljico, le desetina vsaj »Naj si zamislimo {e tako velik pros- Kropi. in zgodovini posebno mesto. Z njima deloma Krst pri Savici. Pesnikov rojst- tor, vselej bo ta prostor le atom v Ve~er bomo lahko pre`iveli ob: - mo{kem pevskem zboru Koledva smo Slovenci v marsi~em nadome{~ali ni kraj je poznalo 84 odstotkov primerjavi s stvarnostjo sveta. Svet je - glasbenem ske~u Jacquesa iz Krope. odsotnost lastne dr`ave in ustanov vpra{anih. Vrba je na drugem mestu neskon~no velika krogla, ki ima svoje Offenbacha (besedilo: Ernest Bourget, Prireditev bo povezoval Jo`e politi~nega `ivljenja, skozi stoletja pa pesmi, ki jih znamo recitirati, absolut- sredi{~e povsod, oboda pa nikjer.« slovenski prevod Jo`e Humer - »… Humer. V okviru prireditve bo tudi smo se ohranili zaradi jezika in kulture. ni hit pa je bila po pri~akovanjih Tako je pred 300 leti napisal Pascal, zgodba o kroparskem tenorizmu …«; otvoritev fotografske razstave o Potuj~evali so nas Italijani, potuj~evali Zdravljica (48%). Dele` tistih, ki hodi- veliki francoski matematik in filozof. izvedba Slovensko komorno operno znanih kroparskih pevcih. Po dogod- so nas Nemci, vsrkati nas je hotela {e jo na kulturne prireditve, se je v zad- Ali ni podobno tudi z jezikom? gledali{~e iz Ljubljane - izvajalci: Ro- ku bo razstava za ogled na voljo v Jugoslavija. Toda kljub hlap~evstvu po njih dveh letih {e zmanj{al. Zdaj `e Izkazujmo mu svoje spo{tovanje, te bert Vr~on, bariton, Andrej Debevc, galeriji »^evdr«. Cankarju smo Slovenci le kljubovali petina ne obi{~e nobene kulturne dni pa {e posebej Francetu Pre{ernu. tenor, Irena Svolj{ak, Drago Grabnar, Slavko Me`ek vsem mogo~im viharjem in ohranili prireditve, prav tako je manj tistih, ki svoj jezik. Ravno Pre{eren je s svojim se jih udele`ujejo redno ali ob~asno. Ivanka Koro{ec Tretji pohod spomina in prijateljstva Planinsko dru{tvo Radovljica vas vabi Obmo~no zdru`enje veteranov K Pre{ernovemu spomeniku v Vrbi 5. februar: 11. februarja: 19. februar: 6. marec: 12.marec: vojne za Slovenijo (OZVVS) bodo prispeli predvidoma ob 13. uri, KOMNA, 1520 m petek ob 18. uri BABJI ZOB, 1128 m ARIHOVA PE^, Avstrija SNE@NIK, 1796 m Redni OB^NI ZBOR PDR - razgledni vrh nad - tradicionalni spominski - tradicionalni zimski pohod Radovljica - Jesenice vabi ob slo- od koder bo organiziran avtobusni - od ko~e pri Savici do pohod do slovenske ko~e - izhodi{~e naselje Svi{~aki Doma na Komni, v avli Osnovne {ole A. T. Bohinjsko Belo - izhodi{~e zaselek - po dobro uhojeni poti na venskem kulturnem prazniku - prevoz do Sindikalnega doma v sestop po isti poti Linharta v Radovljici - izhodi{~e vas Kupljenik, Hodnina (Kanin) izredno razgleden vrh po gozdni poti na vrh, - zimska tura, 4 ure hoje Pre{ernovemu dnevu na tretji Radovljici. - 5 - 6 ur hoje, zimska tura, - lahka zimska tura, primer- 12. februar: sestop po isti poti Vodnika: Franc na za vse planince, 5 ur hoje Janez Krvina pohod spomina in prijateljstva, ki bo Dodatna pojasnila o pohodu vam primerna za vse planince NO^NI POHOD DO - 5 ur hoje, zimska tura, Vodnika: Franci Golmajer in v torek, 8. februarja, z za~etkom ob bo razlo`il Janez Koselj, predsednik - priporo~amo uporabo VALVASORJEVEGA potrebne gama{e 11. marec: Osrednja Janez Pretnar gama{ in pohodnih palic proslava ob 110-letnici 9. uri izpred Sindikalnega OZVVS Radovljica - Jesenice, dobite DOMA, 1181 M in palice Planinskega dru{tva Prijave ob sredah in ~etrtkih Vodnika: Franci Golmajer - tradicionalni no~ni pohod Vodnika: Matja` Ambro`i~ Radovljica v Linhartovi od 18.00 do 19.30. izobra`evalnega centra ([landrove- ga po telefonu: 041 486- 946. in Matko Poga~nik radovlji{kih planincev in Ivo Reinhart dvorani v Radovljici Telefon: 531 55 44. ga doma) v Radovljici. Valerija Ker{i~ Smer pohoda je: Radovljica (Sindikalni dom) - Lancovo - Bode{~e Kulturno dru{tvo Slovenije in dobitniki bronaste medal- Dogodki ob slovenskem A. T. Linharta - Ribno - Bled (Pre{ernov spomenik) France Pre{eren je iz pevske olimpijade v Bremnu. kulturnem prazniku Revija ma`oretk. - Zasip - Pi{kovca - Vrba. Smo devet~lanska me{ana pevska V svoje vrste vabimo TENORISTA, ki • sreda, 9.2. ob 18.00 - • sobota, 12.2. ob 19.30 - Pri Pre{ernovem spomeniku na skupina »Dr. France Pre{eren« iz ima talent, voljo do petja in ambicije z Preddverje Lihartove dvorane Osnovna {ola F. S. Fin`garja Bledu, kamor bodo pohodniki pred- @irovnice. Delujemo od leta 1992, na{ nami dose~i nove pevske uspehe. Odprtje fotografske razstave Lesce vidoma prispeli ob 11. uri 30 minut program pa obsega priredbe narodnih Ne razmi{ljajte preve~, ampak ~im Klemena Klemenca in Igorja Kulturni ve~er, posve~en 90-let- bodo ~lani OZVVS pripravili kraj{i pesmi, umetno glasbo in priredbe prej pokli~ite: Razingerja. nici rojstva Frana Mil~inskega - kulturni program. Sodeloval bo tudi znanih skladb zabavne glasbe. vodjo skupine Ireno Kosma~ Del~ek `ivljenjepisa zemlje - kan- Je`ka. Veteranski pevski zbor, pohodnike pa Koncertna dejavnost skupine je pestra 041-762-645 joni in parki jugozahoda ZDA. Nastopajo Mo{ki pevski zbor bo kot vsako leto doslej nagovoril tako doma kot v tujini. Smo dobitniki kontaktno osebo Jernejo Stres • petek, 11.2. ob 17.00 - Podnart, doma~i recitatorji in `upan ob~ine Bled Jo`e Antoni~. zlatega `iga malih pevskih skupin 051-411-924. Telodvadnica Osnovne {ole gostje. stran 20 aktualno 4. februar 2005 Katerega pti~ka Govorica preprostih stvari Sve~a radi pri`igamo ob dru`inskih krstno sve~o. Kristusova lu~ boste videle? Vsakdanje stvari, ki nas obdaja- praznikih in slovesnostih. spremlja kristjana od krsta do jo, niso le uporabni predmeti, S svojim navzgor usmerjenim smrti. Na grobovih pri`igamo Valentinovo, 14. februar, vsi pomladi. V obliki, kot ga poz- ampak imajo vsaka svojo govo- plamenom simbolizira vzpenja- sve~e v znamenje vere v posmrt- poznamo kot dan zaljubljencev. namo danes, kot dan zaljub- rico in sporo~ilo. ^e gledamo in jo~e se `ivljenje. Ob `ivljenjskih no `ivljenje. Vendar pa ima tudi ta dan svojo ljencev, je valentinovo v Slo- poslu{amo s srcem, kakor predla- obletnicah jih postavimo na Globok pomen sve~ pride legendo, ki prihaja iz Rima. Sveti veniji mlad praznik. K nam je ga Mali princ, bomo to sporo~ilo torto: kolikor let, toliko sve~. najbolj do izraza na sve~nico, 2. Valentin naj bi bil po legendi pri{el iz Anglije, kjer so si lahko dojeli. Slavljenec jih upihne z enim februarja, ki je praznik Gospo- {kof, ki je slu`il v Rimu v ~asu zaljubljenci `e pred ve~ kot 500 Kogar imamo radi, mu to lahko dihom, to dejanje poudarja vztra- dovega darovanja v templju. Na cesarja Claudiusa II, ki je vladal v leti izmenjavali ro`e, ljubezenska povemo z besedami, {e mo~neje jnost in mo~ `ivljenjskega diha. ta dan je blagoslov sve~. Sve~nica 3. stoletju. Claudius je sklepal, da pisma in pesmi na valentinovo. in lep{e pa lahko to izrazimo z Kot verski simbol je pri`gana je praznik lu~i in spomin na mo{ki, ki so poro~eni in imajo Poleg tega, da se na ta dan objemom, z darilom ali preprosto sve~a najprej podoba Jezusa Jezusovo otro{tvo, zato se z njim dru`ine, niso dovolj predani `enijo pti~ki in po mnenju Ame- cvetlico. V med~love{kih odnosih Kristusa. Po njem je pri{la na kon~a bo`i~na doba. Ves ~as, od vojski, zato je prepovedal poroke, ri~anov tudi zajci, je bilo za dan uporabljamo polno znamenj ali svet »resni~na lu~, ki razsvetljuje bo`i~a do sve~nice, so jo ponazar- saj bi s tem pridobil samske zaljubljencev zna~ilno tudi pre- simbolov. Zelo pogosta so zna- vsakega ~loveka« (Jn 1,9). Sve~a jale jaslice, po sve~nici pa jaslice mo{ke, sposobne za vojskovanje. rokovanje mladim dekletom, ki menja, s katerimi izra`amo svoje sama sebe pou`iva, okrog sebe spravimo in za~ne se ~as med [kof Valentin, ki se mu je to so si hotele ustvariti mnenja in verovanje. pa {iri svetlobo in toploto. Tudi letom. zdelo krivi~no, pa je {e naprej predstave o svojih bodo~ih `e- Sve~a je zelo preprosta stvar, a kristjani naj bi s plemenitostjo in Ob koncu {e pregovor: skrivaj cerkveno poro~al mlade ninih. Pti~, ki naj bi ga mlado je v svoji simboliki zelo bogata. S dobroto {irili okoli sebe svetlobo Ako je sve~nica zelena, pare. Ta vest je pri{la do dekle videlo na ta dan, pove svojo svetlobo ustvarja doma~e in toplino. Velikono~na sve~a je bo velika no~ sne`ena. Claudiusa in ker Valentin ni nekaj o njenem bodo~em `eninu. in prazni~no razpolo`enje in znamenje od mrtvih vstalega spremenil svojih pogledov, ga je Tako naj bi kos predstavljal pri`iga v ~loveku upanje. Zato jo Jezusa. Pri kr{~evanju pri`gemo Ivanka Koro{ec dal Claudius nemudoma zapreti duhovnika, zlati {~inkavec boga- in ga obsodil na smrt. Februarja ta{a, modra ta{~ica sre~nega leta 270 so Valentina kamenjali ~loveka, krivokljun prepirljivca, in nato obglavili. ta{~ica mornarja, vrabec kmeta, Veseli pust prihaja Legenda govori tudi o tem, da golob pa dobrosr~ne`a. Kadar se se je Valentin v ~asu, ko je bil je zgodilo, da je dekle videlo Pust je stara ljudska {ega in zaprt, zaljubil v slepo je~arjevo `olno, je to pomenilo, da se ne pomeni praznovanje konca zime h~i, katero je z bo`jo pomo~jo bo omo`ilo. in skoraj{njega za~etka pomladi. ~ude`no ozdravil. Na dan usmr- Valentinovo, ki ga vsi poznamo V~asih so ljudje prisojali ~asu titve, 14. februarja, naj bi Valen- kot dan zaljubljencev, bi lahko okrog pusta velik pomen v prebu- tin svoji izvoljenki poslal spo- raz{irili na celo leto in na vse, ki janju narave. S svojimi {egami je ro~ilo z napisom "Tvoj Valentin", jih imamo radi, ter tako ne bi pust sredi{~e predpomladnega kar se je ohranilo do dana{njih pozabili, da je ljubezen najlep{e ~aranja plodnosti in preganjanje dni. in najmo~nej{e ~ustvo, ki ga zime. Ime prihaja od mesopust, Seveda obstajajo {e druge teori- lahko gojimo ne le do svojih ker so v starih ~asih od tega dne je, ki razlagajo pomen valenti- partnerjev in simpatij, temve~ do velike no~i opustili ne le novega. Etimologi, ki se ukvarja- tudi do prijateljev, star{ev in u`ivanje mesa, marve~ tudi be- jo z vedo o zgodovini besed, trdi- sploh vseh ljudi na svetu vsak ljenje z mastjo, celo v drugi poso- jo, da sta bili v~asih ~rki v in g v dan v letu. Kot pravi rek "Dobro di so kuhali. To ni pomenilo le preprosti govorici zamenljivi. vedno premaga zlo", bi lahko s pustnega torka, temve~ vso dobo Tako so Anglosasi, ki so pri{li {irjenjem ljubezni, so~utja, vese- od praznika treh kraljev do pepel- pod normansko oblast, njihov lja in dobrih misli premagali nice. Pustni ~as je razdobje vese- izraz galantin, ki pomeni ljublje- sovra{tvo, jezo in zaprtost v last- lja~enja po vsej Evropi `e od nek- nec `ensk, spremenili v valentin. ni svet, prepojen s koristoljub- daj, zato so v tem ~asu tudi naj- Izraz "Bodi moj Valentin" naj bi nostjo. V vsakem od nas se skri- pogosteje prirejali `enitovanja torej pomenil "Bodi moj ljublje- va dobro. Zakaj ga ne bi delili z (znan slovenski rek je: »O pustu so nec". drugimi in bili vsak dan hvale`ni zrele neveste, o postu pa preste«). V Sloveniji poznamo svetega za tople ob~utke, ki smo jih Hrupno, razbrzdano norenje izvi- Valentina `e dolgo, saj po starem dele`ni. ra iz pradavnega odganjanja ljudskem koledarju prinese klju~ {kodljivih sil, vladajo~ih v zimi, do korenin, torej je znanilec Maja Bremec ter iz ~aranja rodovitnosti z obil-

STANOVANJA BLED: 80,18 m², 2 ss v pritli~ju, novogradnja - leto 2003, kuhinja z nostjo v prehrani in s ~arovnimi pustnih {em in ma{kar. Nastopil in`eniring d.d. PRODAMO jedilnico, hodnik, dnevni prostor, dejanji. V dneh pred pustnim bo tudi Pihalni orkester Lesce in Cankarjeva 1, Radovljica kopalnica, spalnica, terasa, klet, vsi Tel. 04 537 45 00, LESCE: 77,79 m², 3 ss v 3. nad- torkom so nastopale razne kot vedno zanimivi vozovi s pri- priklju~ki. Fax. 04 531 42 11 stropju, l. 2002, kabinet, spalnica, na{emljene, zakrinkane postave z zori s panjskih kon~nic. www.alpdom.si Cena: 26.514.928,00 SIT bivalni prostor, kuhinja, kopalnica + burkastimi in {aljivimi prizori, Ivanka Koro{ec katerih vsebino danes le redko {e WC, predsoba, vetrolov, lo`a, - GRADNJA ZA TRG pravilno razumemo. ^lovek si - IN@ENIRING veranda, klet, gara`a, vsi priklju~ki. nadene krinko zato, da skrije svoj OBVESTILO: - UPRAVLJANJE IN VZDR@EVANJE Cena: 26.700.000,00 sit obraz in svoje pravo bistvo bodisi - VPIS V ZEMLJI[KO KNJIGO HI[O KUPIMO zato, da se skrije pred duhovi, Zaradi pustnega sprevoda bo - POSREDOVANJE KUPIMO: Manj{o hi{o z vrtom med bodisi zato, da predstavlja razne dne 5. 2. 2005 v ~asu od 13.30 - ENERGETIKA Radovljico in Ljubljano. duhove, ki jih nato sam uni~uje do 15.00 ure delno oviran ali pa v maski teh duhov sku{a promet po naslednjih ulicah in TPC LESCE Cena: Do 25.000.000,00 SIT RADOVLJICA - PRE[ERNOVA: pospe{evati rodovitnost in sre~o. cestah v Radovljici: Cankar- POSLOVNA PRILO@NOST Prastaro izro~ilo nam obudi jeva (za trgovino Merkur), Pre- V LESCAH 105,72 m², 4 ss z gara`o, novo- vedno na novo porojeno veselje {ernova, Kajuhova, Gorenjska (poleg obstoje~ega Trgovsko poslovnega centra) gradnja - leto 2004, mansarda, gradimo sodoben objekt: do `ivljenja; sla po spro{~eni razi- in Trubarjeva ulica. Linhartov 28 poslovnih prostorov, 43 - 320 m², kuhinja z jedilnico, dnevna soba, PARCELO PRODAMO granosti narekuje v pustnih dneh trg bo za ves promet zaprt od za razli~ne dejavnosti. spalnica, kabinet, kopalnica, wc, posebno veselo vzdu{je in vede- 14. do 18. ure. Cena: 331.200 - 360.000 SIT/m² (DDV vklju~en) MO[NJE pri Radovljici: parcela nje. ^im bolj veselo naj bo tudi na Zahvaljujemo se za razumevanje. Vselitev: avgust 2005 mansardni prostor, klet, vsi 450 m², zazidljiva, v mirnem Opis, tlorisi in slike na www.alpdom.si (novogradnje). pustno soboto, 5. februarja, ko bo Organizator priklju~ki, dvigalo, virtualni ogled naselju, ravna, na son~ni legi, v Radovljici tradicionalni sprevod POKLI^ITE 537 45 15, 041 770 160 na www.alpdom.si komunalni priklju~ki, foto na Cena: 41.684.000,00 SIT www.alpdom.si Cena: 24.000,00 SIT/m²

BLED: 46,92 m², 1 ss v mansardi, STANOVANJA ODDAMO novogradnja - leto 2003, hodnik, VSO PONUDBO NEPREMI^NIN RADOVLJICA - PRE[ERNOVA: kuhinja, kopalnica, bivalni prostor, Oddamo gara`ni boks, 18,35 m² NAJDETE TUDI NA PRENOVLJENI klet, vsi priklju~ki. v prvi eta`i ve~stanovanjskega objekta SPLETNI STRANI www.alpdom.si Cena: 14.434.932,00 SIT Cena 12.000,00 sit / mesec NAJ PREVZAME SKRB ZA VAŠ DOM ALPDOM!