•• ,,••

Pričetek gradnje avtoceste med Vrbo in Peračico ob prelomu tisočletja !IZ VSEBINE • REFERENDUM: Podpora jugovzhodni varianti 21. junija referendum o samostojni občini Lipnica o tem, ko so o trasah bodoče avtoceste od Vrbe do Peračice Stran 2 P na javnih predstavitvah študi• je že razpravljali krajani Lesc, • POGOVOR: Radovljice, Mošenj in Brezij, je svoje mnenje zadnjo sredo v aprilu obliko­ Boris Kunčič, član val tudi radovljiški občinski svet. hokejske reprezen­ Tako kot ministrstvo za okolje in tance Slovenije: "Ime­ prostor je z trinajstimi glasovi za in dvema vzdržanima podprl jugov­ li smo izredne navi­ zhodno varianto v poglobljeni izved­ jače" bi in se odločno izrekel proti cestnin­ ski postaji pred Peračico. Stran 3

"Prepričan sem, da je svet ravnal • VAROVANJE OKOLJA: premišljeno in med tremi osnovnimi Bomo lahko tudi na variantami izbral jugovzhodno traso, poglobljeno mimo Lesc in Ra­ Gorenjskem postavili dovljice. Zavedam se , da avtocesta sežigalnico sredi me­ pomeni veliko obremenitev za naš prostor, izbrana jugovzhodna vari­ sta? anta pa dolgoročno predstavlja Stran 6 manjše zlo za naše okolje, ki ga sicer prepohosto premalo cenimo," je • ANKETA: odločitev svetnikov komentiral predsednik radovljiškega občinskega Kaj menite o projektu sveta Zvone Prezelj. razvojn_e politike v Več na 8. in 9. strani. občini ? !bi Marjana Ahačič Krajani Mošenj so za izgradnjo ceste v južnem koridorju ob trasi sedanje magistralne ceste. Foto: Alojz Vengar Stran 7 • DEDIŠČINA: V Begunjah so praznovali Šivčeva hiša: kulturni 4. maj je dan, ki so si ga v Krajevni skupnosti Begunje izbrali za krajevni spomenik, galerija in praznik. 4. maja 1945 so partizani Kokrškega odreda iz begunjskega zapora osvobodili 632 zapornikov. Med vojno je bilo v Begunjah zaprtih več kot poročna dvorana 12.000 ljudi. Med njimi je bilo 8.641 Gorenjcev, 3.02§ jih je bilo iz ljubljanske pokrajine, precej pa jih je bilo tudi iz Koroške in Stajerske. V Begunjah, v Stran 10 Dragi ter drugod je bilo ustreljenih 1.54 7 talcev, 5.100 zapornikov pa so odpe­ ljali v taborišča. Ob obletnici osvoboditve so člani krajevne skupnosti Begunje • ŠPORT: v graščinskem vrtu pripravili spominsko slovesnost, na kateri je njen predsed­ Zbiralci medalj iz nik Drago Finžgar dejal: "Slovenci smo že pregovorno priden narod, dovolimo celo, da.nam na hrbtih cepijo polena, kopaje sila le preveJika, se znamo tudi Lipniške doline upreti. Se je tu generacija, ki se ji za to lahko zahvalimo. Ce smo hoteli, smo Stran 12 se od nje tudi kaj naučili." B. I.

MAKLER BLED d.o.o. Med največje pridobitve lanskega l,eta v Begunjah sodi otroški vrtec, v katerega so se PRODAJA NEPREMIČNIN begunjski malc"ki s svojimi vzgojiteljicami vselili konec lanskega l,eta (Foto: Alojz Vengar) . M 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3 Velikonočni potres tel.: 064/742-333, 742-334, fax: 064/742-335 Vzaključni fazi gradnje

Naselje že dobiva končno obliko, izdelujemo zelo lepe In bolj živahne zunanje omete, Radovljiški občini ' pričenjamo pa tudi že z urejanjem okolice. Takoj vam_lahko pošljemo prodajni katalog s tlorisi, izmerami In tehničnim opisom, ni bilo prizaneseno ogled pa nas lahko pokličete tudi na mob.: 0609/647 974 ali 043./706 548.

elikonočni potres v nedeljo, popotresne škode, tako da bomo v 12. aprila, kije po dvaindvaj­ naslednjih Deželnih novicah o tem V setih letih spet dodobra pre­ natančneje poročali. tresel Posočje, je od gorenjskih V torek zjutraj, dva 9ni po potresu, najhuje prizadel bohinjsko občino. je župan Vladimir Cerne imenoval Kako je v radovljiški občini? Najbolj komisijo za oglede in evidentiranje dramatične poškodbe so prav na poškodb na objektih, ki so nastali objektih nepremične kulturne de­ kot posledica velikonočnega potre­ diščine, razpoke pa niso prizanesle niti novejšim zgradbam. sa. Predsednik Tone Kapus, sicer strokovni sodelavec za zaščito in Na občini smo zaprosili za reševanje občin Bohinj, Bled in natančno poročilo o škodi na Radovljica, in član komisije Marko objektih v radovljiški občščini, pa Markelj, svetovalec predstojnika za tudi o ukrepih, ki jih v zvezi s komunalo in varstvo okolja, sta pre­ sanacijo pripravljata občina in jela 69 prijav o poškodbah na objek­ država. V tem trenutku, ko ocenje­ tih, od katerih sta si jih ogledala vanje posledic še ni končano, je okoli petdeset. poročilo le začasno, prav tako pa Več na 2. strani. tudi ukrepi v zvezi z odpravo !bi Eva Senčar 21. junija tudi referendum o samostojni občini Lipnica "Za svoj denar'' "'la tisto, kar nam pripada -za svojo občino, za svoj denar. " To je geslo, ki so "Zgodovinske priložnosti si ga v predreferendumskj kampanji izbrali možje, ki vodijo akcijo izločitve Lipnice iz občine Radovljica. Se dobro se spominjam seje občinskega sveta konec januarja, na kateri je eden od avtorjev elaborata o utemeljenosti , ustanovitve občine Lipnica dejal: "Dve ločeni občini bosta v to okolje pripeljali več denarja. "Koristi od izločitve Lipnice iz občine Radov~'ice naj bi tako imela ne smemo izpustiti iz rok" tako razviti "sever", ki mu ne bi bilo treba več skrbeti za nerazviti "jug", kot tudi nerazviti "jug", ker bo zanj skrbela razvita Slovenija in ne mačehovska omisija državnega zbora za K projektu samostojne občine dobivale nekajkrat več denarja kot občina. Ta naj bi, smo lahko slišali v razpravi pred sprejemom radovljiškega lokalno samoupravo je skleni­ Lipnica - ta bo imela 3917 prebival­ doslej. Za večje naložbe bo pet kra­ proračuna, več denarja namenila za prvo fazo obnove plavalnega bazena v K la, da bodo poizvedovalni ref­ cev - so soglasno pristopili sveti vseh jevnih skupnosti dobivalo denar Radovljici, kot za petih krajevnih skupnosti, ki se hočejo izločiti. Ne gre torej l,e erendumi za ustanovitev novih občin petih krajevnih skupnosti. Ob tem so izmenično, tako da bo vsaka prišla na za to, da bi "v to okolje pripeljali več denarja", temveč tudi za to, da jih ne bi v nedeljo, 21. junija. O tem, ali so za podpisali tudi Pismo o nameri, v vrsto vsakih pet let. več izkoriščal razviti "sever". Slovenska država jim mora dati denar, ki jim pri- samostojno občino Lipnica, bodo katerem so se med drugim dogovorili pada. , odločali tudi krajani krajevnih skup­ tudi o delitvi sredstev v bodoči občini Nova občina - če se bodo seveda kra­ nosti Kamna Gorica, , Ljubno, Lipnica. Prav finance so eden glavnih jani zanjo odločili - bo imela sedež v Odgovor na vprašanje, kako spraviti v sklad predreferendurnski slogan in . "Za razlogov, zakaj so se v petih krajevnih Lipnici, sedež bo v šoli ali v stari Iskri, "... za svojo občino, za svoj denar" in trditvijo, da bosta dve ločeni občini v tisto, kar nam pripada - za svojo skupnostih sploh odločili za svojo na občini pa naj bi bilo zaposlenih tri občino, za svoj denar" - se glasi nji­ občino. Kot pravijo, proračun občine do pet ljudi, poleg župana še tajnik in to okolje pripeljali več denarja, je torej za aktiviste nove občine enostaven. hov referendumski slogan. Radovljica razen nekaj drobnjarij ne strokovni sodelavci. Za njihove plače Njihov je tudi denar, ki ga ima sicer država, pa jim ga v dolino ne uspe vsebuje nobenih investicij izven naj bi porabili zanemarljivo majhen dobiti, ker nimajo svoje občine. Računica pobudnikov nove občine (v omen­ Nova občina Lipnica bo urejala mesta Radovljica in bližnje okolice, delež v občinskem proračunu, zago­ jenem elaboratu so podpisani Janko Petermel, Janez Pušavec, Tone Kapus, zadeve, s katerimi se ukvar3ajo za ostalo pa ne ostane skoraj nič tavljajo v pripravljalni skupini za Damjan Hafner in Brane Fajfar) verjetno ni napačna. Kako drugače si sicer predvsem krajevne skupnosti. To denarja. Tako naj bi bile po mnenju ustanovitev občine Lipnica. Tako lahko pojasnimo, da v postopku preoblikovanja občin niti eni ni prišlo na so razne investicije, reševanje pobudnikov za ustanovitev občine župana kot občinski svet bodo kra­ misel, da bi se (vnovič) priključila kakšnemu močnejšemu in bogatejšemu infrastrukture, urejanje prostora Lipnica ostale krajevne skupnosti jani izvolili na jesenskih lokalnih središču. Opozorilo, da naj bi bilo državnega denarja za novoustanovljene in podobno. Ostale zadevt;, kot odrinjene na stran, problemi se volitvah. V pismu o nameri se je pet "podhranjene" občine v prihodnje manj, jJreg/,asi dejstvo, da je ustanovitelji­ denimo služba za · zaščito in kopičijo že vrsto let, saj ni denarja za krajevnih skupnosti tudi odločilo, da ca občin nenazadnje le država in da je zanje dolžna skrbeti. reševanje, pa bo občina Lipnica njihovo rešitev. Zato menijo, da jih v župan in tajnik ne moreta biti iz iste­ reševala skupaj z obstoječo občino samostojni občini čaka pravičnejša in ga kraja. Kakorkoli že, prebivalci lipniške doline bodo na posvetovalnem referendumu Radovljica, tako kot to delata tudi bogatejša prihodnost, saj bodo s svo­ imeli možnost povedati, ali hočejo v prihodnje živeti v svoji občini, odloči,tm.J občini Bled in Bohinj. V Radovljici jim denarjem lahko sami gospodarili. ':Lokalna samouprava nam pripada. pa bo na koncu sprejel državni zbor, ali - kot smo tega že navajeni - ustavno bodo občani nove občine še Ze ves čas smo stali na pragu samo­ naprej urejali tudi različne Kot so zapisali v pismo o nameri, bo stojnosti, zdaj pa so ljudje to končno sodišče. Obano Radovljica pa veliko bolj kot lipniški "separatizem" ali upravne zadeve, kot so osebni nova občina Lipnica večino dočakali. Te zgodovinske priložnosti posledice potresa (mimogrede: ministrstvo za okolje irt prostor še nima dokumenti, registracije vozil in finančnih sredstev namenila za skup­ ne smemo izpustiti iz rok," še menijo podatkov o škodi v Radovljici) pretresajo gospodarske razmere in skoknvita podobno. ne projekte, poleg tega pa naj bi kra­ v delovni skupini za ustanovitev rast brezposelnosti. Če je bilo v decembru v januarju 990 brezposelnih, kar jevne skupnosti za svojo dejavnost občine Lipnica. D. N. znaša 12, 9 odstotka, se je njihovo število v marcu zar,adi februarskega stečaja Verige povečalo skoraj za dvesto. V statistiki tako Radovljica belež.i neslaven državni rekord 12,5 odstotnega povečanja registrirane brezposelnosti. Velikonočni potres - Nadaljevanje s l. strani Na Zavodu za varstvo naravne in Radovljica je tako dosegla in verjetno tudi presegla 15-odstotno državno kulturne dediščine Kranj so nam povprečje v stopnji brezposelnosti. povedali, daje dvočlanska komisija, za radovljiško občino sta.bili to višja 16/vanPuc Ogroženi spomeniki konservatorka za nepremično dediščino Renata Pamic in restavra­ torka kiparka Eva Tršar Andlovic, že zaključila vse oglede poško• kulturne dediščine · dovanih objektov kulturne de­ diščine. Večjih poškodb, kjer bi bili oškodbe so v večini primerov bo prosnJO za dodelitev bivalnega potrebni hitri ukrepi, sicer ni, pač omejene na razpoke sten in zabojnika. pa bodo za nekatere objekte P zidov, seveda pa so najbolj potrebni dodatni ogledi zaradi ogroženi stari dotrajani objekti, V Bohinju so se 20. aprila sestali statične sanacije. Nekateri poško• neredko spomeniki naše kulturne predstavniki Ministrstva za okolje in dovani objekti so že bili predvideni dediščine. V radovljiški graščini so prostor RS z župani ter za obnovo v rednih letnih pro­ zabeležili razpoke na stenah ter v pooblaščenimi za pripravo poročila gramih za sanacijo, potresne stičišču (dveh r~ličnih materialov) občin Bohinj, Jeseni~e, !(ranjska poškodbe bodo le še dodatni motiv. stena - strop, v Sivčevi hiši pa se je Gora, Bled, Radovljica, Ziri, Zelezniki Državna komisija ministrstva za delno sanirana razpoka ponovno in Gorenja vas-Poljane. Prisotne so kuluro je ocenila, da znaša škoda pojavila v večjem obsegu. seznanili o osnutku predloga inter­ na kulturni dediščini na Gorenj­ Zaskrbljujoče je poškodovana farna ventnega zakona, ki bo urejal odpra­ skem okoli 100 milijonov. cerkev v Kropi, kjer je poleg manjših vo posledic potresa, pripravljen pa razpok na fasadi delno poškodovan naj bi bil predvidoma sredi maja in prostor pa je organiziralo tudi semi­ zgornji del zvonika, večja razpoka, sprejet po hitrem postopku. Po tem nar za usposabljanje teh komisij. široka od 2 do 3 cm, teče čez ves zakonu naj bi trideset odstotkov sred­ Komisija bo ocenjevala škodo le, če notranji obok ladje~ poškodovane pa stev za sanacijo poškodovanih objek­ bo ta presegla vsoto 450 000 SIT, so tudi freske. Ze prej nastale tov zagotovila vlada (nepovratna takih objektov naj bi bilo v občini 400 tisoč tolatjev za bolne otroke razpoke na zgradbi Kovaškega muze­ sredstva), za tretjino sredstev bo Radovljica po oceni Antona. Kapusa Podmladek Rdečega križa v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta je sredi pretekl,ega ja v Kropi so se le še povečale, država jamčila ugodna posojila, osta­ od pet do osem. Ocenjevanje škode meseca v avli Osnovne šol,e Antona Tomaža Linharta v Radovljici organiziral že poškodovanih pa je tudi več starejših lo pa bi prizadeti pokrili z lastnimi naj bi bilo zaključeno do 15. maja. drugo dobrodelno prireditev. Po tem, ko so lani zbirali denar za obnovo Debel,ega stanovanjskih hiš v Kropi. sredstvi. Ob tem so bila podana tudi Tehnične pisarne, v katerih bodo Rtiča, so izkupiček l,etošnje prireditve namenili izgradnji otroškega oddelka bolnišnice natančna navodila za enotno ocenje­ strokovnjaki svetovali o projektih, na Jesenicah. Ekonomska šola v Radovljici ima vanje škode. Posebne strokovne pravnih in drugih zadevah, ustanavl­ razpoke na stičišču starega in novega· komisije, ki jih bo potrdilo ministrst­ ja jih gradbeni inštitut ZRMK, naj bi "Odziv, tako pri nastopajočih, ki so se vsi po vrsti odpovedali honorarju, kot tudi pub­ dela, vila Beli dvor pa, poleg zasuka vo, naj bodo primerno sestavljene bile po potrebi odprte tudi za liki, ki je je biw l,etos cew precej več kot na lanskoktni prireditvi, je presegel naša dimnika, pravzaprav nima stene, ki (sodni cenilec gradbene stroke, grad­ Gorenjsko, in sicer za vse, ki se bodo pričakovanja, " je po prireditvi povedala mentorica Mira Stušek. ''Denarja se je ne bi bila razpokana. Poškodbe sten beni inženir ter inženir statik VI. ali nabralo kar precej in po takšnem uspehu smo dobili veselje tudi za delo- naprej. lotevali obnove. beležijo še v zgradbi Gorenjske banke VII. stopnje), ministrstvo za okolje in b Eva Senčar Radovljičanom očitno ni vseeno za soljudi, posebej za otroke, zato bomo z organizaci­ v osmih prostorih, v zgradbi sodišča jo dobrodelnih prireditev še nadaljevali. "Program dobrodelnega koncerta je bil zares je odpadel omet v razpravni dvoran~ pester: zapelo je kar sedem zmagovalcev festivala Prvi glas Qorenjske -Franci in Miha hotel Grajski dvor ima razpoke v ste­ Rebernik, skupina Izabela z Natašo Artiček in Klemenom Cernetom, Manca Urbanc, nah in na stropovih v nekaj pros­ Uspešno poslovanje Iskre Mehanizmi Sabina Berce in Andreja Talan - pa lanski zmagoval,ec Prvega glaska Gorenjske torih. Huje je poškodovana bolnica v Direktor Iskra Mehanizmi PE kot v letu 1996 in približno 10 Kkmen Torkar, zmagoval,ec l,etošnje Eme Vili Resnik, Damjana Golavšek, Romana Begunjah (grad Katzenstein), kjer je Aparati Matjaž Mazi in glavni direk­ odstotkov več, kot so načrtovali. Krajnčan in Braco Koren. Občinstvo je z navdušenjem prisluhnilo odlomkom, ki jih visoka . tudi stopnja statične tor Iskra Mehanizmi d.d. Lipnica Direktno so izvozili za 1925 mili­ je iz svoje knjige Moj oča so včasih zapodval prebrala Marija Cvetek, pa deklis"ki ogroženosti; poškodovane so štuka• Milan Bavec sta aprila na tiskovni jarde tolarjev, kar predstavlja 76 skupini a capella, Barbari Koblar, Domnu Uršiču ter spremljaw nastope folkwrnih ture in freske, vse etažne stropne konferenci povedala, da so za sve­ odstotkov celotne prodaje in znaša in baktnih skupin. konstrukcije stolpa, zlasti pa zna­ tovno znano firmo Philips iz 18 odstotkov več kot leta 1996. Ob Na fotografiji so pksalci folklorne skupine Mlinček iz wtca na Brezjah. menita lovska soba v stolpu. Potres ni Avstrije izdelali za tri milijone malih ugodnih indeksih rasti poslovanja prizanesel farni cerkvi v Radovljici, gospodinjskih aparatov, od tega so zabeležili še večji porast na celo­ kjer se je razbil tudi kip sv. Janeza samo paličnega mešalnika Billy en tnem dobičku, ki znaša 48,5 mili­ Deželne novice, majl 998. Izhajajo enkrat mesečno. Cena 1 SIT. Prejemajo ga vsa gospodr Evangelista. Največja škoda, kjer je milijon. jonov tolarjev ali 56 odstotkov več injstva v občini Radovljica. Ustanovitelj in izdajat.elj: Obči,nski svet Radovljica. potres le sprožil verigo dogodkov, je kot leto prej. Uredništvo: Ivan Puc (odgovorni urednik), Pet'!" Colnar (pomočnik odgo-vornega ured­ nastala v stanovanju leškega bloka; S poslovnim načrtom za leto 1997 Lani so za 65 milijonov zmanjšali ob potresu se je odtrgal stenski nika), AIJJin Lampe, Uroš Jaušovec, Bine Meglič, Janez Resman, Rafael Podwgar (c'1ani). so si v Iskra Mehanizmi d. d. zadolženost, ki je nastala v preteklih bojler, ki je poškodoval kopalno kad, Sedef. glasi.la: Gorenjska c. 19, 4240 Radovljica. Lahko nas dobite tudi na telefonu 718 Lipnica lani postavili dve skupini letih zaradi investiranja in pove­ pralni stroj in keramiko, prekinil 636 (med delavnikom od 9. do 12. ure). Organizacija, noui.narsk.a in grafična pripra­ ciljev: poslovni, ti so opredeljeni s čevanja proizvodnje in zaloge. Tako vodovodne cevi, voda pa je projekcijami poslovnih rezultatov, so omenjene rezultate dosegli ob va: Specom d.o.o. Radovljica, p.p. 39. Tisk: Del.o TČR. Po mne-nju Ministrstva za kul­ poškodovala parket, tapison in in cilji splošnih dolgoročnih treh odstotka nižjih angažiranih turo št. 415-1475/97 z dne 24.12.1997 spada časopis med proizvode informativnega pohištvo. Bivanjsko ogrožena pa sta dejavnosti. Poslovne cilje so v celoti sredstvih. Njihov cilj je prodreti na dva stanovalca na Brezjah, kjer stara značaja na osnovi 13. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvoduv in dosegli. S prodajo izdelkov in nova področja dela, kot so računal­ hiša ob potresu ni več primerna za storitev, za katerega se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Časopis Deulne novice storitev so dosegli 2536 milijarde ništvo, avtomobilska industrija, bivanje in za katera je radovljiški je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1522. tolarjev, kar je za 13, 74 odstotka več medicina, ipd. V. K. župan vložil na Ministrstvo za obram- Boris Kunčič, član hokejske reprezentance Slovenije Imeli smo izredne navijače

okejska reprezentanca Slo­ tekma je bila za nas dokazovanje. na vse probleme. Vseeno pa je treba venije· je . poskrbela, da je Skoda je za tekmo z Ukrajino, ki se ni poudariti, da mora klub priskrbeti H hokej med športnimi navdu­ končala po naših željah. Imeli smo že vsaj osnovne stvari, kot so hokejske šenci prva tema razgovorov. Po lepo prednost 2:0, ob tem pa zapravili palice. Kot tudi pri vseh drugih špor• lanskem uspešnem preboju v sku­ še nekaj zrelih priložnosti. Ukrajinska tih so tudi pri hokeju vzponi in padci pino B, so se slovenski hokejisti na ekipa je zelo močna, saj se jim pozna, in če to znaš premostiti, je pol dela letošnjem pr.venstvu, ki je potekalo v da imajo v sezoni veliko težkih opravljenega." Ljubljani in na Jesenicah prebili pod tekem." sam vrh skupine B·- točneje na drugo Na SP so dobre igre slovenske mesto. Med tvorci uspeha je bil tudi A!i ste drugo mesto pričakovali? reprezentance z zanimanjem spremlj­ 28-letni radovljičan Boris Kunčič, ki "Ce sem popolnoma odkrit, sem ali tudi tuji hokejski strokovnjaki. sicer nasti:>pa za jeseniški Acroni. S pričakoval, da smo lahko v zgornjem Marsikateri slovenski hokejist bo svojimi igrami je povsem upravičil delu razpredelnice, o drugem mestu dobil priložnost, da svoje znanje zaupanje selektorja Pavleta Kavčiča. pa glasno res nisem razmišljal." pokaže v dresu tujega kluba. Bi se vi Kunčič ni igralec, ki bi nase opozarjal z~ to, če bi imeli priložnost, odločili? z zadetki, ampak tip igralca, ki s svojo Pomembno vlogo je zopet odigral "Ce bi bila ponudba boljša kot doma, borbeno in nepopustljivo igro prido­ trener Pavle Kavčič. Kakšno je vaše bi se za to odločil. Vsak bi se rad bi gledalce na svojo stran. mnenje o njem? izkazal drugje in sebi dokazal, da "Na prvenstvo nas je res dobro nekaj velja. Pravijo, da če se nikoli ne Kako. ste vi videli to prvenstvo? pripravil. Pred vsako tekmo je prodaš, nisi dovolj vreden. Sam sem "Že same priprave na svetovno prven­ preučeval nasprotnika in pripravil že imel ·priložnost za igranje v tujini. stvo bi ocenil za zelo dobre. V začetku temu ustrezno taktiko." Dvakrat je bila v igri Rusija, pred je bil poudarek na tem, da se čimprej letošnjo sezono pa Italija. Razlog, da pozabi, kdo je bil zmagovalec, kdo Ste s svojo igro zadovoljni? . se nisem prodal, je bila želja, da bi z poraženec državnega prvenstva. Na "S svojo igro, ki sem jo prikazal na Jesenicami zopet osvojil naslov prvenstvo smo bili vsi igralci pripravlj­ tem prvenstvu, sem zadovoljen tako najboljšega v državi, kar mi zelo eni tako fizično kot psihično . Vsi smo sam kot trener Pavle Kavčič." veliko pomeni." se zavedali, da je to velik dogodek za slovenski hokej, obenem pa velika Če ste zadovoljni s svetovnim prven­ Profesionalni šport zahteva odreka­ priložnost te generacije. Z nestrpnos­ stvom, tega verjetno ne morete reči nja. Kako vaša družina gleda na to? tjo smo pričakovali prvo tekmo s za državno prvenstvo, kjer ste z vašim "Doma se prilagajamo drug druge­ Poljsko. Pred začetkom prvenstva o klubom zopet ostali brez naslova. Kaj mu. Zahvalil bi se ženi Maji in hčerki drugih tekmah nismo razmišljali, saj je glavni razlog, da se ekipa Acroni Hani za potpežljivost. Mislim, da smo smo se dobro zavedali pomena prve Jesenice ni povzpela na prvo mesto? kar zadovoljna družina." tekme. Popolnoma nam je bilo jasno, "Po mojem mnenju je bilo med da na tem prvenstvu ne bo slabih sezono preveč menjav igralcev. Tiste, Koliko časa ste že občan Radovljice? nasprotnikov, saj je igralo veliko igral­ ki so odšli, so ponavadi nadomestili "Tu bivam že skoraj štiri leta in sem cev, ki nastopajo po uglednih klubih slabši hokejisti. S tem prifte v ekipo povsem zadovoljen." jitev državnega prvenstva s članskim Obenem si želim, da bi se kakovost po Evropi. Z dobro psihično pripravo nelagodje in slaba volja. Zal je tako, moštvom." državnega prvenstva dvignila. Po smo bili stoodstotno prepričani vase, če ni rezultatov, se iščejo izgovori v V svoji dosedanji karieri ste zagotovo mojem igra v naši ligi preveliko da resnično nekaj zmoremo. Ob sebi stvareh, na katere prej sploh ne imeli dobre in slabe trenutke? Bi za konec še kaj dodali? število tujih hokejistov, kar onemo­ pa smo imeli še nekaj, česar ostale pomislimo. Pomembno, da vsak "V slabem spominu mi je ostala "Upam, da bo reprezentanca nadalje­ goča talentiranim . mladim hokejis­ reprezentance niso imele - izredne igralec sam sebe vpraša, kaj mu hokej turneja v Rusiji, ko sem imel razlitje vala s podobnimi igrami tudi na kvali­ tom, da bi se izkazali, s tem pa izgu­ navijače. Slednji so bili dejansko naš pomeni. Hokej je šport, kjer odloča slepiča in kazalo je že zelo slabo, ven­ fikacijah za skupino A. Kakšen bo blja slovenski hokej." šesti igralec in so nas spodbujali tako v celota, ne pa posameznik. Za igralca dar se je na koncu vse lepo izteklo. uspeh, bo v veliki meri odvisno od dobrih kot slabih trenutkih. Vsaka je pomembno, da med tekmo pozabi Lepe spomine pa imam na prvo osvo- nasprotnikov in samih priprav. rhi Matjaž Klemenc

Občinski svetje sprejel proračun

Svetniki so sprejeli tudi osnutek Radovljiški odloka o spremembah in dopol­ Za nitvah prostorskih sestavin dolgo­ odpadki na obnovo letnega bazena ·rornega (1986-2000) in sred­ njeročnega (1986-1990) družbe• neg.a: plana občine. Obravnavali so Malo Mežaklo tudi stanovanjski program občine Radovljiški občinski svet je v Radovljica za leto 1998. Za prvem tednu po prvomajskih 38 milijonov tolarjev reševanje stanovanjske proble~ praznikih nadaljeval prekinjeno matike so namenili 135 milijonov 36. sejo, na kateri so v prvem delu tolarjev. Največ denarja bodo največ pozornosti namenili grad­ a letošnji· je činske uprave, s katerim so med poročilo o poslovanju je pripravil proračun občinski namenili za dodeljevanje ugodnih nji avtoceste, v drugem pa ·zsvet namenil več, kot je predvi­ drugim namenili dodatna sredstva tudi Javni zavod Linhartova dvorana. stanovanjskih posojil, poplačilo dersmiji komunalnih odpadkov denih prihodkov. Občina se bo 14, 4 milijone tolarjev za obnovo Financiranje dejavnosti so v večjem _investicije v stanovaajsko poslovno na Crnivcu. Tam ob že septem­ do sprejetja rebalansa proračuna regionalne ceste Kamna Gorica - delu zagotavljali s prodajo vstopnic in stavbo Prešernova 6, 8, za dodelje­ bra letos potekla najemna pogod­ kratkoročno zadolžila za 18,2 mili­ Podnart. Za obnovo Alpske ceste v zaračunavanjem storitev, v enem delu vanje socialnih stanovanj v najem, ba, zato bo radovljiška komunala jona tolarjev. Lescah ~o prispevala 10 milijonov pa z dotacijami. Osnovni bilančni in .za izpolnjevanje obveznosti po tolarjev. Ce država do konca septem­ podatki kažejo, da je zavod v lanskem odtlej vozila odpadke na Malo zakonu o denacionalizaciji. Pripra­ Mežaklo. Na seji občinskega sveta - ta je bra ne bo zagotovila denarja za obno­ letu posloval brez izgub. Največji vili · bodo dokumentacijo za na­ po.tekala 25. marca in l. aprila - se je vo regionalne ceste skozi Lesce, bo strošek še vedno predstavljajo najemi domestno stavbo na Gubčevi ulici Občinski odbor za kmetijstvo je zataknilo predvsem pri predlogu občina denar po sklepu občinskega filmov, je povedal v. d. direktor Jože v Radovljici, za gradnjo več­ sredstev za obnovo letnega bazena v sveta namenila za posodobitev ceste Resman. sprejetju omenjenega odloka stanovanjske stavbe v Vodnikovi sicer nasprotoval, z utemeljitvijo, Radovljici. Ta je namenjen občanom, . Rovte-občinska meja. ulici v Lescah, večnamenske stavbe naj bi deponija ne posegala na predšolskim, osnovnošolskim in sred­ Poročilo o delu in poslovanju Mu­ v Kamni Gorici. nješolskim otrokom za plavalno opis­ Za gradnjo obvoznice od Gorenjske zejev radovljiške ob(ine je predstavila zdaj še neokrnjene lokacije, prav menjevanje in mladini ter PK ceste do ceste Svobode v Radovljici je direktorica Verena Stekar-Vidic. Pou­ tako pa so proti deponijam na direktorica Komunale Bernarda Pod­ svojih področijih protestirali prav Radovljica za športno-tekmovalne svet namenil 35 milijonov tolarjev. darila je, daso največja dela počasi in lipnik. Predstavila je tudi poročilo o vsi krajani potencialno prizadetih namene in trening. Bazen je za Graditi naj bi jo pričeli letos in jo ne v takem 9bsegu, kot so si želeli, pilotnem projektu ločenega zbiranja krajevnih in vaških skupnosti. rekreacijske namene in za potrebe dokončali prihodnje leto. S tem opravljali v Cebelarskem muzeju ob bioodpadkov v občinah Radovljica, Seveda pa je proti širitvi sedanje turizma. Vroča razprava se je sukala bodo lahko za ves promet zaprli prenovi, ki še traja. Z jasnim ciljem in Bled in Bohinj. Po razpravi so svetni­ 4eponije tudi vaški odbor okoli vprašanj, ali je treba bazen Linhartov trg po katerem zdaj poteka dobro zastavljenim programom in ki v svežnju sprejeli dva sklepa. obnoviti in ali je res treba, da . se promet enosmerno, in izboljšali vsaj takšnimi možnostmi, kakršne so Crnivec, kjer so že zbrali Komunala Radovljica naj s poskus­ protestne podpise krajanov in nameni toliko denarja za njegovo dostop do pokopališča. imeli do zdaj, upajo, da bodo muzeju nim ločenim zbiranjem komunalnih občino obvestili, da po septrem­ obnovo. -Svetniki so se na koncu strin­ dali dokončno podobo vsaj do kon­ odpadkov na območju občine Ra­ brskem poteku pogodbe ne bodo jali, da za obnovo bazena namenijo Zataknilo se je pri poročilu o poslo­ gresa v Sloveniji leta 2003. dovljica letos nadaljuje, konec leta pa 38 milijonov tolarjev. več dajali soglasja za nadaljne vanju Komunale Radovljica v letu naj občinskemu svetu ponovno pred­ odlaganje odpadkov na svojem zato so se odločili, da Komu­ V poročilu, ki ga je svetnikom prebral 1997, loži poročilo o rezultatih. S primer­ področju . Svetniki so po razpravi umaknili svoje nala Radovljica poročilo vnovič direktor Alpskega letalskega centra nimi članki in objavami v Deželnih Lesce-Bled Franci Lajovic, je posebej predloge in sprejeli dopolnilo ob- pripravi za naslednjo sejo. Letno novicah lahko Komunala Radovljica Sicer pa je župan Vladimir Černe poudaril, da jim je na pomoč zagotovi osveščanje in izobraževanje svetnike v zvezi s tem obvestil, da priskočila občina Radovljica, ki se je Svetniki so namenili dodaten genar tudi za vzdrževanje gozdnih cest, ure­ prebivalcev glede ločenega zbiranja ta čas potekajo prizadevanja za janje poljskih poti, pripravo za načrt poslovilnih vežic v Ljubnem, za odkup lani odločila, da financira upravnika komunalnih odpadkov. letalske šole, ter župani nekaterih regijsko sežigalnico odpadkov. zemljišča in pripravo projekta za dom PGD Lesce, rekreacijsko prireditev Dokler te ne bo, pa bodo drugih gorenjskih občin, ki so za Pohod na Stol, ureditev javne razsvetjave pri zdravstvenem domu, ureditev rhi Valerija Keršič Bohinjci, Beljci in Radovljicšani delovanje ALC primaknili določeno prvega dela kolesarske steze med Lescami in Bledom ter ureditev mete­ morali svoje odpadke voziti na ornih voda v novem naselju . Za prireditve v Lipniški dolini, sofinan­ občinsko podporo. Poslovanje JGZ ALC je bilo v letu 1997 pozitivno in jeseniško deponijo in za tono ciranje mladinskih organizacij, analizo vodovodnih sistemov, dežurno odpadkov plačevati več kot sto odplačani so bili vsi krediti. Dopisujte v zdravstveno službo in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol je dodatna sred­ nemških mark. stva ali njihovo prerazporeditev predlagala - svetniki pa so to sprejeli - O poročilu o ločenem zbiranju · občinska uprava. Deželne novice rhi Marjana Ahačič odpadkov za leto 1997 je govorila Župan Vladimir Černe Predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj Avtocesta pnnasa.. "' konstI, . . Bo treba zapreti .viadukt? srednja točka sveta naselij z vodo in čiščenju občine Radovljica je odpadnih voda. V tem letu bo terja pa tudi žrtve O prav gotovo sprejeman­ zgrajen vodovod Zgornja Lipni­ je občinskega proračuna občine. ca - Ravnica, poravnane bodo obveznosti pri obnovi vodovoda poštovani bralci Dežel• varianto št. 8, kar poµieni Kot običajno je sestavljen iz l).a Kopališki cesti v Radovljici. nih novic, dragi občani . poglobljeno avtocesto v jugo­ dela, ki se ga v glavnem ne da Zal svetniki niso prisluhnili občine Radovljica! vzhodnem koridorju, brez S spreminjati, ter dela s katerim težavam prebivalcem Zaloš v KS cestninske postaje na teritori­ V zadnjem obdobju je občina razpolaga.samostojno. V Podnartu s pitno vodo, saj ju občine Radovljica. To je občinsko življenje popestrila njem je postavka cestno - komu­ imajo oporečno pitno vodo. zelo pomembna odločitev, ki izbira variante trase avtoces­ nalna infrastruktura dobila pre­ Gradnja vodovoda se bo daje temeljna izhodišča za te, ki bo potekala skozi našo cejšen kos proračuna - skoraj zavlekla v leto 1999-. V razpravi nadaljnja pogajanja in do­ občino . Javne razprave so 256 milijonov tolarjev. Največji je bila omenjena tudi prob­ končen izbor in za načrto­ potekale v vseh krajevhih delež pripada investiciji lematika poslovilnih vežic v vanje cestne infrastrukture v skupnostih, skozi katere po­ obvoznice, ki bo povezala Ljubnem. Pobuda za izdelavo občinskem okoljM. teka trasa. Gorenjsko cesto s cesto Svo­ projektne dokumentacije sicer Zvone Prezelj bode, S to novo cesto bo razbre­ ni dobila zelene luči, prepričan Že v prejšnjih številkah sem Na vseh razpravah so sodelo­ menjen promet na Linharto­ pa sem, da bo v tem letu Občinski svet je določil tudi vas obvestil, da je oblikovana vali z zelo številnim zastop­ vem trgu in s tem omogočeno ustrezne korake storila tudi KS koridor bodoče trase avtoceste delovna skupina, ki spremlja stvom investitor - ministrstvo oživljanje trga. Gradnia bo Ljubno in bo izgradnja vežic od Vrbe do Peračice. Na zahte­ stečajni postopek Plamen Vladimir Černe za promet in zveze, izdajatelj potekala v dveh fazah. Ce bo postala aktualna že v prihod­ vo gorenjskih poslancev v DZ in Kropa in pripravlja izhodišča potrebnih dovoljenj - min­ sveženj sodi tudi prihodnja pridobivanje potrebne doku­ njem letu. Projektna doku­ svetnikov v DS se bo gradnja AC za ponovni zagon podjetja. istrstvo za okolje in prostor, občina Lipnica. Občinski svet mentacije potekalo hitreje mentacija bo v tem letu med Kranjem in Naklem začela Skupina intenzivno spremlja urad za prostor, predstavniki je že dal pozitivno mnenje za kakor smo navajeni, lahko pripravljena za vodovode: že letos. Ostaja pa pereč prob­ dogajanja in analizira prispe­ Darsa in predstavniki ljublj­ ustanovitev te občine. Z novo otvoritev napovedujemo za leta Hraše - Ledevnica, Praproše in. lem, ki se ga verjetno še prema­ le ponudbe. anskega urbanističn~ga za­ lokalno samoupravo so po 2000. Na pobudo svetnikov Peračica. lo zavedamo. Viadukt Peračica voda kot načrtovalci, Stevilna mojem mnenju precej prido­ Lipniške doline bodo vse kra­ je v vse slabšem stanju in grozi, Največ burne razprave in dilem zastopstva navedenih. usta- Izoblikovano je stališče, da se bile-nove občine, predvsem v jevne skupnosti v tem letu da ga bo za popolno obnovo · h · 'h čimprej izbere najemnika· okoljih, kjer je bila stara dobile več denarja kakor je bila deležna obnova kopa­ potrebno za lep spešena dela na · . · d . ms e z , v a ero 1 1 1 80 milijonov, ki bo pokrita v Avtocesta Je 1zre no pomem- kl' • • k · · 'ki K razdrobljena lokalna samo­ obnovi ceste obljublja več kot mostu na s-tari cesti pred . kt . k' b ln· _ v u_ucem upcnn upm . u- . milijonov. Sofinanciranju se dveh letih potrdil. Gradnja se b en o b~e . , . 1 g1 -o a o b' • •ki uprava pa več stane. 50 Posavcem nam lahko dajo misli­ 1 bo pričela konec leta, kopališče prinafavelike0·koristi, zato pa pec mora t y. s~ate; ··part- pridružuje tudi občina. Tako ti, da bo viadukt zapr.t, ves terja na~ lokalni ravni·. tudi ner 2 zago ovuemm gom. Pričakovanja, da . bo nova bo za njeno hitrejšo obnovo pa bo nared v začetku kppalne promet pa se bo odvijal po cesti sezone 1999. Projekt plinifikaci­ določene žrtve in obre• občina pridobila več državne• namenjena vsa renta· na račun mimo. Posavca. je se nadaljuje, letos je težak 50 menitve, ki prizadenejeo pre­ Ko že govorim o Kropi irr ga denruja, niso več · realna. kamnolomov v Kamni Gorici in milijonov. Ne glede na to,.daje Upravičena je. javna zahteva za bivalstvo, naravno okolje in Lipniški dolini, se·mi zdi zelo, Vedno bolj so-glasni tisti-; ki se Brezovici. Z dodatnim občin­ proračun naravnan gospo­ čimprejšnji . začetek del na kulturnost krajine. pomembna odločitev Ustav­ zavzemajo, naj se občine skim deležem. ·to pomeni do­ nega sodišča za razpis -poizve­ čimveč financirajo iz lastnih­ brih 14 milijonov tolarjev. darno in investicijsko, pa je novem Peraškem viaduktu in Ob upoštevanju vseh . inte­ dovalnih. referendumov na virov, kar pa ustanavljanje predvsem svetnikom lipniške­ predoru. Ministrstva za premet resov je svet na 35. seji sprejel območjih, kjer bi se lahko novih občin postavlja v V postavki Komunalno gospo­ doline ostal grenak priokus pa bi moralo sprejeti pretr­ izmed 9 pomembnih variant ustanovile nove občine. V ta povsem nov kontekst. darstvo in varstvo okoija je svet zaradi premajhnega deleža na smeritev vsega težkega prometa znatna sredstva namenil oskrbi njihovem koncu občine . na železnico.

40 let Turističnega društva Lesce . d. TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE Pester program pnre .•Itev "40 let smo turizem ljudje"

uristično društvo Lesce ·v svoje delovan­ PROGRAM PRIRE·DITEV OB 40-LETNICI je vključuje vse organizirane oblike živ• .. ...• .. T ljenja krajanov in sodeluje z vsemi ·•· •· društvi in jim tudi pomaga; Pri razvoju kra­ jevne skupnosti sodeluje· tudi z vodstvom KS 1.moi petek 5.30 Pivomoisko ouonico Pihalnega o~estro lesce lesce, zokliučel no šobcu Lesce. 40-obletnico TD Lesce praznuje z.vsemi krajani, saj so jih povabili k sodelovanju. -l. moj petek 14.00· 19.00 Traoic~nolno pivomoisko srečanje: šobec kulturni program in vnoooljevo~u zabavo splesom, igra onsomo~ llP TOP Z njihovo pomočjo je nastal obsežen program, ki ga predstavljamo: v marcu so članice KO RK 8. moi petek 19.00 finale kviza lesKih osnovnošokev no temo 'lesce inturizem' Osnovoo šolo lesce Lesce obiskale in obdarile oskrbovance iz Lesc 10,moi neoel'o a.:m-16.00 Mednorooni Š-Onovski!umir Center lesce v domu dr. Janka Benedika v Radovljici in starejše krajane po domovih v KS Lesce. Z 15.moj petek 19.00' Večer oiopozitivov o~scoh in okolici (preosto~tev prostorskega razvoja) Centei.tesce nageljčkom in. darilom so obdarili 97 krajanov, nmai četrtek Izlet le~ih upokoiencev vVače ki so bili pozornosti nadvse veseli. 12. marca so 22. moi omek 19.00 Vefer zleškim peSTiikom francem Ankerstom in pisoteliico Ivanko Korošec (ent01 lesce upokojenci odšli na izlet v Izolo, 20. marca so Preo ll!iče!Kom o!voritev razstave oomooli likovnih umetnikov na večeru diapozitivov Janka Avsenika obisko­ 23: moi solioto &,oo- 1s:oo Prealed oosikKih oooratov za boione ~ed Gusilskim oomom vlescoh valci veliko izvedeli o Lescah in okolici. Večer je bil dobro obiskan. Janko Avsenik je vneti 29.moi petek 10.00 Likovno oelovnico no temo Šooec (sooeluieio učenci osnovnih šol iz veČln ooan) . šobec fotograf - amater član Foto kluba Jesenice in 30.moj soooto 17.00 Meooruš1veno Qosi~ko voio (reševanje omoženih vpožaru) Sooec navdušeni planinec - član Planinskega društva ~.IOOiJ·b.irn'i oo 11.00 D~ovno oivens1vo vprostem leteniu r zmaji Kio ooro · le!ulišče vlescoh, Javornik-Koroška Bela. S pomočjo diapozitivov Ob 40-1,etnici Turističnega društva Lesce je ,iz rok in pripovedjo popeljal obiskovalce v _same podpredsednice Krajevne organizacije R.dečega križa začetke turizma v Lescah, v čas ko kampa Sobec Lesce Antonije T(ffkar prejel darilo tudi nekdanji ..7. iunii neoelio 8.30· 16.00 Meonoror!ni šahovski turnir (enterlesce še ni bilo. Njegova ljubezen so seveda tudi predsednik l,eškega turističnega društva Janez 7.iunii. neool~ 15.00 Kasaške oi~e za pokol lurističnego orušlVtl ~sce Hloodiom lesce gore. Kot poznavalec mnogih turističnih krajev, Geričnik . 18.junij četrtek Izlet leškil upokoiencev vCel~ je meddrugim poveoal, da Leščani živijo v prelepem kraju, ki pa bi ga z razvojem turizma šahovski turnir, 16 aprila so upokojenci iz Lesc 25. junij četrtek 7.00 MoninsKi izlet leščonov še polepšali. 27. marca je bila Glasova preja z odšli na izlet v Podčetrtek, 18. aprila je bil kon­ 27.~~ solioto 19:30 Večeni koll(ert oomoano Nejca Brenceto (violino) vsooeffi vonju zAcijem 8ertond jem (~ovir) lupni~o cemev lesce naslovom" Vsi naši turizmi", na kateri se je Jože· cert Pihalnega orkestra Lesce. 19. aprila so se Dežman pogovorjal z gosti: Zlatkom Kavčičem, leške raglje predstavile s poezijo, pesmijo in 3:-5.iulijo pet.· ned. 8,00 ·.20.00 Pooolsko tekmovonie vskokih no cilj za pokol Ble

onec aprila je občinski odor partnerji so se dogovorili za znižano odstotkov upokojencev Socialdemokratske stranke starostno mejo za ženske, pa tudi a občnem zboru Zveze Glede na to, da so določene težave K Slovenije pripravil javno tri­ drugi steber naj ne bi bil obvezen. društev upokojencev občin in pobude žgoče tudi v letošnjem buno o pasteh pokojninske.reforme Verjetno bo prišlo še do pomemb­ N Bled, Bohinj in Radovljica so letu, jih lahko strnemo v več Gosta sta bila prof. Aleksandra Forte nejših sprememb, ko bo zakon obrav­ delegati 13 društev ~pokojencev te področij . Pripravili in izvedli bodo in Slavko Kmetič, predsednik naval parlament. Iz besedila zakona zveze obravnavali opravljeno delo letni program medobčinskih in reg­ sindikata Neodvisnost. V polni dvo­ bo tudi mogoče ugotoviti, kako pred­ zveze v lanskem letu in sprejeli pro­ ijskih športnih prireditev upoko­ .rani so se zbrali vsi, ki jih ta tematika lagatelj predvideva reševanje social­ gram za letos. jencev, vključno s financiranjem, pri zanima tudi "pripadniki" mlajše gen­ nega zavarovaaja za kmete, ki niso čemer je Matija Markelj še posebej eracije. vplačevali zavarovanja in za delavce, Predsednik -zveze Matija Markelj je v poudaril problem pomanjkanja ki so začeli delati zelo mladi. svojem poročilu podrobno pred­ denarja. Program kulturno-izobra­ Aleksandra Forte je izhajala iz stavil opravljeno delo. Občnega ževalnih dejavnosti - ta je bil na ravni domačih in tujih dognanj o Če bi reforma predlagana v "Beli zbora -zveze DU občin Bled, Bohinj zveze dogovorjen in usklajen -je bil reformah pokojninskih sistemov. knjigi" obveljala v celoti, lahko in Radovljica sta se udeležila tudi izveden v posameznih društvih. Skušala je odgovoriti na vrsto perečih pričakujemo: spremembo pogojev za ž_upan občine Radovljica Vladimir Pripravljenost medicinskega kadra vprašanj: Kaj pomeni zviševanje upokojitev (zvišanje delovne in Cerne in župan občine Bled Vinko za sodelovanje je bila zelo velika, za starostne meje za upokojitev na 65 let starostne dobe), izenačitev pogojev Golc ter obljubila v okviru možnosti kar jim je predsednik ob tej za ženske in za moške, glede na za ženske in moške, spremenjene finančno pomoč za vsestransko priložnosti izrekel vso pohvalo. kakovost našega življenja? Ali lahko osnove za odmero pokojnine (zad­ dejavnost zveze in posameznih Posebej je poudaril aktivnost pri nas sploh pristanemo na njih 25 let, ,namesto dosedanjih 1O društev. Občnega zbora se je Zdravstvenega doma,Radovljica, ki je izenečevanje ·pogojev za upokojevan­ let) in spremembe pri najnižji in udeležila tudi direktorica doma dr. ob sodelovanju KS in društva upoko­ je glede na sedanji položaj žensk? · najvišji osnovi.za-odmero pokojnine. Janka Benedika Minka Škantar in jencev organiziral zdravstveno vzgo­ Kakšna bo predvidena raven pokoj­ Nova najniija osnova naj .bi bila Aleksandra Forte predsednica Območnega združenja nine glede na to, da je že zdaj jo v petih KS radovljiške občine. enaka minimalni plači, najvišja pa RKS Radovljica Anica Svetina. Poleg predavanj o zdravju so povprečna ženska pokojnina za tretji­ štirikrat minimalna plača {sedaj je ekonomske interese kapitala ter udeležencem merili tudi krvni tlak no nižja od povprečne moške? najnižja osnova 64 odstotkov po­ zavarovalnic (ki so zaenkrat še Dosedanja programska usmeritev vprečne slovenske plače na zapo­ monopolisti, brez tuje konkurence). in s1adkor v krvi. Slavko Kmetič je poudaril, daje treba dejavnosti ostaja tudi za letošnje leto slenega, najvišja pa 3,1 krat Ne ugotavlja se rizičnost zavaroval­ izhodišče za načrtovanje in i-zvajanje vse probleme, ki nastajajo z poko­ povprečna plača). Spremembe niških (naložbenih) sistemov. Ta je Glede lastninjenja društvenih pros­ jninsko reformo, strpno reševati. Kot dela -zveze. Zveza deluje na ·območju torov v Radovljici in drugih krajih pomenijo poslabšanje tako za pri­ zaradi negotove ekonomske uspešno• občin Bled, Bohinj in Radovljica z so ugotovili vsi navzoči razpravljalci, hodnje prejemnike najnižjih in sti zavarovalnic, slabih možnosti za postopki tečejo počasi zaradi števil• se postavlja vprašanje, ali ima nalogami in cilji vzpodbujanja, orga­ nih ovir pravne-lastniške narave. najvišjih pokojnin. Možno bo investicije, pa tudi zaradi pričako­ niziranja in koordinacije dejavnosti, sindikat na potek reforme sploh kaj predčasno upokojevaaje (zadrtjih pet vanega neustreznega nadzora nad Zveza sicer nudi strokovno pomoč vpliva. opredeljenimi v pravilih zveze. pri reševanju, bili pa bi še bolj let), vendar pomeni vsak manjkajoči njihovim poslovanjem in negotovih Sestavlja jo 11 samostojnih društev ·0,3 učinkoviti, če bi lahko nastopala kot Na javni tribuni so se dotaknili mesec odstotka manj pokojnine jamstev za vložena sredstva upokojencev, od januarja letos pa še (letno 3,6 odstotka oz. 18 odstotka denacionalizacijski upravičenec. pomembnih vprašanj, ki "žulijo" tako zavarovancev, velika. dodatno -- dvoje novo ustanovljenih _mlado kot starejšo generacijo. nižja pokojnina za petletno društev, skupaj torej 13 društev. Eno izmed stj upravnega odbora so Strinjali so se, da -obstajajo razlogi za predčasno upokojitev). "Številne globalne probleme bi bilo Vključenih je 5405 članov, -kar je -66 posvetili tudi vprašanjem o kakovosti različno obravnavo moških in žensk. nujno treba reševati vzporedno s članov več - kot leta 1996. Od skupaj Vsi našteti ukrepi bi -se izvedli v okviru življenja starejših ljudi, s poudarkom Pri tem so si postavljali tudi vprašanje prenovo pokojninskega sistema. 8416 upokojencev je 64 odstotkov .prvega dela reforme v t.i. fazi če je ženska zdravstveno sposobna, Sedanja oblast ni -storila nič bistvene­ na programu razvoja varstva starejših "čiščenja sedanjega sistema". Prvi ste­ članov - društev. da ima pi:i 65. letih enake možnosti ga za temeljito reformo plačnega sis­ ljudi v Sloveniji do leta 2005. V ber bi temeljil na (že obstoječem) sklopu tega programa je tudi pred­ za upokojitev kot moški. tema, ki doživlja že vrsto let hude kri­ Temeljito so na-.rednih sejah dokladnem načelu, drugi steber pa tike strokovnajakov. V plačnem siste­ upravnega odbora in na posebej log reševanja stanovanjskih zadev pomeni obvezno zbiranje denarja na starejših in subvencioniranje Sicer pa je od javne tribune prišlo do mu obstajajo hude anomalije, ki se organiziranih o·kroglih mizah osebnih računih zavarovancev (kapi­ najemnin. Na območju -zveze razpo­ nekaterih sprememb. Koalicijski prenašajo na pokojninsko zavarovan­ proučili osnutek sprememb talski oz. naložbeni sistem). Obseg lagajo z 31 stanovanji v lasti je. Vlada ni sposobna učinkovito pokojninske zakonodaje. Vse pričakovanih pravic iz naslova prvega stanovanjskega sklada ZPIZ in s pra­ Že nekaj let je znano dejstvo, da rešiti problema velike brezposelnosti, pripombe, stališča in predloge stebra bo močno znižan, zagotavljal vico -zveze glede samega dodeljevan­ slovenska nataliteta ne zadošča za čeprav bi večja zaposlenost in s tem bo ·-zveza-posredovala občnemu naj bi neko minimalno so.cialno ja stanovanj upokojencem. -Predsed­ enostavno reprodukcijo prebival­ izboljšanje razmerja med aktivnimi in zboru Zveze društev upoko­ stva, vendar usklajenih ukrepov varnost. Ukrepi, ki jih imenuje pred- nik Markelj je v tej točki opozoril na upokojenimi delovalo ~elo pozitivno jencev Slovenije, kjer se bo 1agatelj "čiščenje sistema", bodo opre­ okrnjeno dežurno zdravstveno države, id bi omogočili aktivno na pokojninski sistem. Stevilne resne oblikovalo skupno stališče do družinsko politiko, ni. Brezposel­ deljene v zakonu, (ki ga sedaj pripravl­ kritike se nanašajo tudi na varstvo pri pokojninske reforme ,iseh službo in na participacijo pri ja ministrstvo za delo) in bo v parla­ plačevanju zdravil in okulističnih nost se ne zmanjšuj~. stanovanjs­ delu. To področje ureja zelo zastarela upokojencev Slovenije. kritična, mentu pred poletnimi počitnicami, pripomočk-0v. V. K. ka preskrba je raziskave zakonodaja, neprimerljiva z zahod­ o kvaliteti življenja kažejo, da se uveljavil pa naj bi se z letom 1999. noevropskimi standardi. Prav tako je pogoji za življ.eaje družine bistvenega pomena primerno zago­ slabšajo. Ob vsem tem bo država Socialdemokrati, je poudarila tavljanje pravnega varstva delavcev. Skupščina Rdečega križa Radovljica naložila mladi, aktivni generaciji Aleksandra Forte, se bojijo, da je cilj Temeljita in z evropskimi standardi še dodatno breme .skrbi za njiho­ sedanjega čim hitrejšega prehoda na . primerljiva ureditev navedenih Na skupščini Območnega združenja V marcu je RKS skupaj z območnimi vo lastno socialno varnost na reformiran sistem (ob poprejšnjem področij je rešila marsikatero Rdečega križa Slovenije Radovljica so združenji rdečega križa za potrebe starost, kot tudi za zagotavljanje večletnem namernem zavlačevanju iz vprašanje, .ki nam sedaj odpira 6. aprila za predsednico izvolili Anico zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani pokojnin sedanjim upokojencem. političnih razlogov), preprečiti številne dvome in povzroča, da z Svetina, za podpredsednico pa Mojco v 18 rednih krvodajalskih akcijah Ob vs~m tem se · postavlja poglobljeno javno razpravo o tem nezaupanjem pričakujemo spremem­ Arih. Dosedanjemu predsedniku skupaj privabil 4290 krvodajalk in vprašanje, kdo ·bo v taki situaciji "socialnem pr-ojektu stoletja". Namen be pokojninskega sistema, meni Justinu Zorku so se zahvalili za 12- krvodajalcev. Najbolj obiskane krvo­ sploh še .pomislil, da bi si ·osnoval reforme ni v tem, da bi izboljšali Aleksandra Forte." letno vodenje območnega združenja dajalske akcije so bile na Bledu, v številčnejšo družino. ekonomsko in socialno varnost RKS. Kranju in Sevnici. V. K. večine državljanov, ampak gre za · rbi Valerija Keršič - - , PIS_MA BRALCEV , PISMA BRALCEV O .zgodovini vasi Mošnje Vas je bila izrazito kmečka, razen nekaj Jakob Aljaž. Sam je napravil predračun Mošnje popoln9ma izseljena, kljub v ra-zvoju kraja precej odrinjen. V obrti, predvsem ob potoku Dobruša v za izgradnjo šole !' višini takratnih temu pa gasilci niso odnehali. Predtrgu je kar nekaj znamenitosti, Vesel sem, da -so se naši "občinarji" Grabnu. Tod so se nekdaj vrtela vodna 11.298 goldinarjev. Sola je bila zgraje­ vrednih ohranitve (ostg.nek vaškega čemer končno odločili za izdajo lastnega kolesa trem mlinom in dvema žagama na in nared že jeseni 1894. leta. To je le drobec tistega, o bi se korita, freska na Zilhovi hiši, glasila. V njem bo lažje predstaviti sle­ veneciankama. Mošnje je prafara, ki je dalo o naši vasi in njenih prebivalcih najstarejša Sandrova hiša, Motelnova kašča, Katrinekova hiša, Dolnica, herni kotiček naše občine in njene bila nekdaj med bogatejšimi po poses­ V tem času so se nekateri vplivni še pisati, kajti življenje se je še zlasti probleme. V njem bodo, upam, našli ti in velikosti. Tudi življenje samo je farani in vaščani na čelu z županqm po drugi svetovni vojni znatno spre­ Dol...) ter precej problematike svoj prostor razni prispevki, ki sicer v bilo odyisno od upraviteljev fare in dogovarjali za ustanovitev gasilskega . menilo. Danes v vasi ni nobenega (nezaščiteno, verjetno le g.rhitek­ drugih medijih zanje _ni bilo prosto­ cerkve. Se v 19. stoletju je bila v farovžu društva v vasi, ki je zaživelo jeseni leta pravega kmeta več. Nekateri se sicer turno zaščiteno vaško jedro, Struklje­ ra. Radovljiška kotlina - kot jo ne~a­ hranilnica in posojilnica. V 18. stoletju 1898 pod imenom Prostovoljno ogn­ ukvarjajo z obdelovanjem zemlje, ki va ulic_a, manjkajoča kanalizacija, ure­ teri imenujejo - je geografsko tako je takratni župnijski upravitelj Urban jegasno društvo v Mošnjah.' Pri pa ni njihov glavni vir zaslužka. Tudi ditev Sercerjeve ulice itd.). Dozdeva razgibana, da je prav, da nekatera Poličar veliko pripomogel k ra-zvoju ustanovitvi društva je pomagal tudi sama vas se je po obsegu močno se mi, da ob brezbrižnosti ljudi dan­ povečala. področja našim občanom pobliže šolstva v vasi. takratni lastnik gradu Podvin princ . Na naše Mošnje smo ponos­ danes marsikaj tone v pozabo . predstavimo. Nekateri kraji so Polignac. Društvu je dal na voljo pro­ ni, ·saj so lepo urejene in tudi infra­ zgodovinsko zelo zanimivi in zato se V tistem času je bil v Mošnjah store v gradu za hrambo prvega gasil­ struktur.a je zadovoljiva. Jmamo šolo, Turistično društvo Radovljica je po našemu turizmu, upam, obetajo -cerkovnik in organist Franc Reš, ki je ska orodja in opreme, dokler niso trgovino, kulturni dom itd., pred­ vzoru drugih krajev začelo ,oživljati boljši · časi. Ta področja hi občinski že leta 1788 za"čel poučevati uka željne zgradili lastnih ·prostorov. Za nov vsem -pa pridne krajane, ki za vse to hortikulturno misel, saj je bilo nek­ zgodovinarji morali našim občanom otroke. Njegovo delo je rodilo sadove, gasilni dom, ki je bil zgrajen kmalu lepe skrbijo. Mladi in manj mladi se daj v Radovljici zelo uspešno in tudi.širšijawiosti ter predvsem tur­ saj ga je pri tem podpiral prav omen­ po ustanovitvi društva, je podaril množično družijo v · · šport:nem Hortikulturno društvo (vodila ga je istom :pobliže predstaviti. V -svojem jeni dttšni .pastir, S skupnimi močmi zemljišče Ivan Trpin, takratni župnij• društvu, nekateri od njih pa na tek­ gospa P~luševa z Bleda). Kako je .prispevku.bi rad predstavilnekaj lan- sta uspela zgraditi prvo šolo, ki je bila ,ski upravitelj v Mošnjah. movanjih dosegajo lepe rezultate. .delo zamrlo, ne vem. • Predsednik Turističnega . društva Sirnem Zore je v . imivosti-o zgodovini nase vasi Mošnje, dana v ·svoje namene 'leta 1839. · ,/6 Ciril Zupan ,Mošaje o njeni ·bližnji preteklosti in razvoju .Kasneje je-bil interes za šolanje že tako Prostovoljno gasilsko društvo Mošnje .2. številki Deželnih novic omenil akci­ do danes. velik; da .-zaradi velikosti Jare niso bo letos pramovalo i-00.letnico ,.clela. jo najlepše· urejene hiše in balkona. m0gli sprejeti vseh. šolarjev. Zato je "2. Ob tej priložnosti bodo_izdaliposeoen ·Hortikulturni odmev Menim, daje-to-sporno,-ke,bi verjet­ Mošn.je soaijo nedvomno med .starejša junija ·1891 -padla · odločitev, da se v ·bilten, v katerem ,bo predstavljeno no vsak-pravi'ljubite1j cvetja.dejal, da . naselja Gorenjske. :Omenjajo jih že v Mošnjah zgradi nova šola. 1Idejni·vo

Brezje so središče verskega turizma. Spoštovani ! O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Delovna skupina, ki jo je imenoval Vladimir Černe, župan občine Radovljica, pripravlja izho­ dišča razvojne politike občine Radovljica. Vse, ki vam ni vseeno, kako bo z našo občino v pri­ Za Begunje je pomembna identitetna prvina Elan. Begunje dobivajo svoj osrednji trg s programom hodnje, prosimo, da odgovorite na anketna vprašanja, ki jih objavljamo. Vaši odgovori nam družine Avsenik (gostilna, prireditvena dvorana, galerija, načrtovane prenočitvene zmogljivosti), bodo v dragoceno pomoč pri nadaljevanju našega dela. razvojem krajevnih ustanov (pošta, vrtec, šola) in programom na gradu Kamen. O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Če se vam zdi, da so katera od navedenih izhodišč napačna in če so katera, ki jih vi ocenjujete kot posebno pomembna, pa v anketi niso zajeta, vas prosimo, da nam sporočite svoje Kropo je izredno prizadel konec klasične železne dobe z nesomernim razvojem Plamena in spreminjevalne predloge in dopolnitve. • poselitveno politiko. Občina Radovljica si bo prizadevala za ohranitev zgodovinske tradicije (kovaška šola) in vzpodbujala revitalizacijo industrijskega prostora. Vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje, veseli bomo slehernega vašega odziva. O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Koordinator projekta Župan . Jože Dežman Vladimir Cerne V Kamni Gorici je neizkoriščen potencial objektov nekdanjega zavoda. Posebna značilnost kraja so vodni kanali, ki jib ohranjamo kot spoznavni znak gorenjskih Benetk. Izrežite stran z anketo in vaše odgovore na postavljena vprašanja, spreminjevalne predloge in dopolnitve pošljite na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska 19, 4240 Radovljica! O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Poselitvena politika Prosimo vas, da se opredelite tako, da označite odgovor, s katerim najjasneje izrazite svoje mnenje: Občina Radovljica umi1ja blokovno gradrtjo in preprečuje pozidavo na centralnih kmetijskih O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mije poVI·šinah od Kašarije do Ljubnega in na Dobravah. Namesto blokovne gradnje vzpodbuja razvoj vaških jeder z zgostitvami ("plombe") in omogoča zasebno stanovanjsko gradnjo na novih lokaci­ Izhodišča projekta razvojne politike v občini Radovljica jah, ki so izbrane po načelih celostne presoje. Projekt razvojne politike v občini Radovljica nastaja pod geslom: O strinjam se o ne striruam se O vseeno mi je Občina Radovljica - kultura prostora in prostor kulture Več kapitala in samozavesti Gospodarski razvoj O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Občina Radovljica vzpodbuja razvoj obrti in drobnega gospodarstva. V razvojnih načrtih ponuja možnim investitorjem prostorske in druge pogoje za uresničitev njihovih načrtov. Proizvodne in Razvojna politika občine Radovljica nastaja z upoštevanjem strokovnih meril in z upoštevartjem servisne dejavnosti načrtujemo predvsem ob železniški progi (Podnart, Otoče , Lesce) . Novi pro­ sprememb, ki jih pred nas postavlja osamosvojitev. Občina Radovljica prestaja težaven proces tranzi­ grami lahko nastanejo tudi s spremembo namembnosti obstoječih industrijskih in drugih proizvod­ cije družbene industrije, nima na razpolago velikih zazidalnih površin, naši naravni viri so omejeni. nih lokacij. Zato v občini Radovljica načrtujemo razv9j z upoštevanjem vseh razvojnih omejitev in z izkoriščanjem naših prime1jalnih prednosti. Zelimo ohraniti bogas~o naše narave in razviti kul­ O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je turno krajino. Izhajamo iz dejstva, da je osrednja značilnost občine Radovljica povezanost prostora Občina Radovljica je turistična občina .. Z izkoriščanjem naravnih pogojev in razvojem že obstoječih in kulture. Varovanje obstoječih kvalitet in poudarjanje specifičnih funkcij različnih delov objektov in programov bo razvijala ekološki (planinstvo, pohodništvo, kempiranje), športni (letal­ občinskega prostora je temelj občinske razvojne politike. stvo, padalstvo, konjeništvo, golf, tenis, vodni športi, tek na s mučeh), kulturni (festivali, sred­ O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je njeveška in ljudska dediščina), verski (romanja), kongresni turizem.

Naravna dediščina O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je

Ob č ina Radovljica bo zaščitila dele svojega ozemlja kot krajinske parke oz. naravne spomenike. V Občina Radovljica bo podpirala kmetijstvo, ki bo ohrartjalo kulturno krajino (preprečevanje skladu s strokovnimi ugotovitvami bomo ščitili območja Begunjščice , Rebra, Dobrče, doline Drage zaraščanja) in ki se bo razvijalo v skladu z načeli ekološkega kmetovanja, torej v sožitju z naravo in in vodozbirnega območja Peračice, Savo (posebej sotočje Save Bohinjke in Dolinke), območje z upoštevanjem sodobnih ekološko ustreznih metod kmetovanja. Jedra ekološkega kmetovanja so lipniških Dobrav. varovana območja naravnih parkov. O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je O strinjam se • O ne strinjam se O vseeno mi je Kulturna dediščina Uprava in družbene dejavnosti

Občino Radovljico odlikuje izjemna srednjeveška dediščina z imenitnimi gradovi in starim mestnim Uprava občine Radovljica bo delovala tako, da bo vzpodbujala razvoj občine. Posebno pozornost jedrom Radovljice, nič manj ni prepoznavna romarska os Marijinih cerkva, imenitne, spomenike namenja občina sodelovanju z nosilci razvoja. Za vzpodbujanje razvojnih projektov se občina imamo v železarskih središčih Kropi in Kamni Gorici, številni so spomeniki ljudske arhitekture. Radovljica vključuje v regionalne, državne in mednarodne programe. Občina varuje svojo kulturno dediščino, iz katere razvija tudi svojo identiteto in programsko pre­ O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je poznavnost. Občina Radovljica bo še vnaprej razvijala kvalitetne pogoje za delovanje šol, vrtcev in zdravstvenih O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je ustanov. Posebno zahtevna naloga je prehod na devetletno šolanje. Prehod nanj bomo omogočili Infrastruktura postopoma in ob tem zagotovili tudi ohranitev in razvoj podeželskih šol.

Občina Radovljica z infrastrukturnimi in ekološko/ sanacijskimi posegi ohranja okolje in si zago­ O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je tavlja razvojno potenco. Prednostni infrastrukturni projekti v občini so izgradnja kanalizacijskega Občina R'adovljica bo vzpodbujala razvoj ljubiteljskega in poklicnega kulturno-umetniškega delo­ omreija in centralne čistilne naprave, deponiranje in gospodarjenje s komunalnimi odpadki, vanja in ustvarjanja. Sodelovala bo pri obnovi kulturnih domov (Kamna Gorica, Lesce). Posebno okolju prijazna oskrba z energenti, urejanje prometa (avtocesta, mirujoči promet, drugi tir pozornost bomo posvetili tradicionalnim prireditvam (prireditve ljudskega izročila, Radovljiško železnice s primestnim železniškim prometom), razvoj komunikacijskih sistemov. poletje, Rešte se rešte starga leta, Venerina pot). Zavod Linhartova dvorana postaja občinska kul­ O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je turna ag~ncija, razvijali bomo festival Radovljica in Avsenikov festival v Begunjah. O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mije Avtocesta skozi občino Radovljica poteka po jugovzhodni poglobljeni varianti mimo naselij Lesce in. Radov_ljica ob n:_as_i se~anje magi~tralne_ ceste, n~to pa po jugo~~h_odni varianti mimo gozdne Občina Radovljica je občina športa in rekreacije. Ima izjemno naravno okolje, ki omogoča številne ucne potr, pod Mosnpm1, nad Dobnm Po!Jem do Viadukta na PeraclCI. aktivnosti, in odlične športno - rekreacijske objekte. Tako naravno okolje kot že zgrajene objekte O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je pa je možno še pomembno opremiti in razviti za uspešnejše delovanje in bogatejšo ponudbo: spre­ hajalne, kolesarske jn konjeniške poti, postajališča oz. izletniški prostori, nadaljnji razvoj letališča, Občina Radovljica bo gradila centralno čistilno napravo za komunalne odplake skupaj z občinama golfa, hipodroma, Sobca, krajevnih športno - rekreativnih območij. Osredrtja občinska naloga je Bled in Jesenice na lokaciji sedanje separacije Gorenjca ob Savi pod Radovljico. Kraje, ki jih cen­ gradnja bazena v Radovljici. tralna čistilna naprava ne bo zajela, bomo priključili na lokalne čistilne naprave. O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Samoprispevki Občina Radovljica nadaljuje z izgradnjo plinovodnega sistema v Radovljici, Lescah in Begunjah in posveti posebno pozornost tudi energetski zasnovi krajev (obnovljivi viri energije), kijih plinovod Ali bi bili pripravljeni plačevati samoprispevek za projekte v vašem kraju, krajevni skupnosti ne bo zajel. O da One O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mije Če bi se v vaši krajevni skupnosti odločali za samoprispevek, ali bi glasovali za:

Občina Radovljica z gorenjskimi občinami sodeluje pri pripravi skupnega centra za ravnanje s Infrastrukturne objekte (cesta, vodovod, pokopališče) komunalnimi odpadki. Dokler ta ne bo zgrajen, bomo nadaljevali z odlaganjem na sedanji občinski O da O ne deponiji na Crnivcu, če pa to ne bo mogoče, jih bomo vozili v jeseniško deponijo na Mežakljo. Šolstvo, otroško varstvo O strinjam se O ne strinjam se o vseeno mi je Oda One Urbanizem ali funkcije mesta, somestja, trga in vasi Kulturo, šport Oda One Mesto Radovljico razvijamo kot urbano središče občine, kot Linhartovo mesto kulture in vrtno mesto. Nadgrajujemo njen razvoj v regionalno upravno, šolsko, zdravstveno, kulturno-informaci­ jsko, športno-rekreativno središče (obnova starega mestnega jedra, razvoj dijaškega in zdravstvene­ Spoštovani ! ga doma, mestnega muzeja, knjižnice). Anketa je anonimna, vendar pa vas prosimo, da nam posredujete naslednje podatke: O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Spol Za vzpodbujanje razvoja urbanega tkiva občine načrtujemo razvoj skladnega urejanja in organske O moški O ženski prerazdelitve prostorsko-programskih funkcij v somestju Radovljica - Lesce. Ob Radovljici z zgoraj naštetimi centralnimi funkcijami se Lesce razvijejo kot nosilec proizvodnih in servisnih dejavnosti, Starost kot trgovsko in turistično-športno središče z dragocenim športno rekreacijskim prstanom (Alpski O do 20 let ·O 20-40 let O 40-60 let O nad 60 let letalski center, golf igrišče, hipodrom, Sobec-Sava). Kraj bivanja: ______O strinjam se O ne strinjam se O vseeno mi je Brezje z baziliko Marije Pomagaj, ki nosi identiteto Brezij, postajajo vse pomembnejše slovensko Izobrazba: duhovno središče, ki z razvojem vaškega in cerkvenega trga dobivajo centralni prireditveni prostor. O osnovna šola ali manj O strokovna ali srednja šola O višja ali visoka šola ali več Podporajugovzhodnemu koridorju - Nadaljevanje s l. strani Rešitev, ki bi ustrezala vsem, ne obstaja

Minister za okolje in prostor Pavle Gantar predlaga kot najustreznejšo nepoglobljeno traso avtoceste v jugovzhodnem koridorju, občina po­ globljeno, ponekod celo prekrito, krajani Mošenj pa izključujejo vse, razen izgradnje ceste v južnem koridorju, ob trasi sedanje magistralne ceste. Za investitorja je najprimernejši in najcenejši severni koridor. Proti cestninski postaji že pred osmim/ leti.

tednu pred velikonočnimi učinkovitost, prometno ekonomsko ·, prazniki so v treh krajevnih vrednotenje ter družbena spre­ V skupnostih občine potekale jemljivost. Po konceptu usklajenega javne predstavitve primerjalnih študij urbanega razvoja, gradbeno tehnične tras avtomobilske ceste na odseku primernosti in prometne učinkovi­ Vrba - Črnivec, ki jo je izdelal Ljublj­ tosti je glede na že omenjeno študijo anski urbanistični zavod po naročilu najprimernejši jugovzhodni koridor. Urada za prostorsko planiranje pri V poteku preko Radovljiškega polja / Ministrstvu za okolje in prostor. Za ohranja današnje stanje, sledi obsto­ izgradnjo približno deset kilometr­ ječim mejam urbanizacije in ohranja skega radovljiškega odseka avtomo­ funkcionalne celote nedotakanje. bilske ceste - po nacionalnem pro­ Koridor, ki se za razliko od južnega in gramu igradnje avtomobilskih cest severnega_ izogne prehodu mimo naj bi ga začeli graditi leta 2002 in Podvina, Crnivca in Brezij, podpirata dokončali v dveh letih - od Vrbe do tako občina kot država. Peračice so predvideni trije koridor­ / ji: severni, južni in jugovzhodni. Slabe strani omenjenega koridorja pa Primerjava investicijskih. stroškov so seveda vpliv na naselja Mošnje in //. med devetimi različicami trase po­ Dobro Polje, velik vpliv na naravno kaže, da je razlika med najcenejšo, ohranjeni dolini Zgoše in Dobroše, severno nepoglobljeno, iztegnjeno kulturno okolje Predtrškega polja z (9,01 milijarde tolarjev) in najdražjo, gozdno učno potjo in spodnjih južno poglobljeno, prekrito (15,39 savskih teras z rekreativnim poten­ milijard) velika. cialom ter sadovnjak Resje, kjer pridelujejo sadje po načelih naravi Predvideni severni koridor poteka prijazne tehnologije. Ne gre pa zane­ vzhodno od športnega letališča Lesce, mariti tudi potrebnih prilagoditev se med naseljema Vrbnje in Nova vas športnega strelišča južno od prek območja Ledevnice n~daljuje Mošenj, ki v današnji obliki ni varno proti Podvinu in se pri Crnivcu za okolico in bi ga bilo potrebno v priključi na magistralno cesto, ob vsakem primeru preurediti. kateri bi zgradili še severni pas. Južni koridor ne bi Izbira koridorja in različice trase na novo posegal v okolje bodo vplivale tudi na delovanje Alpskega letalskega centra. Pri Južni koridor poteka v že obstoječem Seji radovijiškega OjJčinskega sveJa so prisostvovali Žarko Pregelj, državni sekretar za ceste z Ministrstva za promet in zveu, Metod variantah severnega koridorja cestnem koridorju in ne posega na Di Batista, Slavko Zličar in Ida Suhic iz Družbe za državne ceste, Damijana Bevak, Jože Novak in Dušan Blaganje iz Ministrstva za dodatne rešitve niso potrebne, pri nova območja. Najmanjši je vpliv na okolje in prostor, Janez Repež, Projekt nizke zgradbe ter Abdon Peklaj, Mojca Novak in Peter Gaspari iz Darsa. Foto: Alojz Vengar ostalih pa je predvidena pri­ gozdna in kmetijska zemljišča, zato lagoditev - zamik obstoječe . vzlet­ ga podpira Minstrstvo za kmetijstvo, kvalitetno kulturno krajino in vrezal usklajen med pristojnimi ministrstvi, dala Republiška uprava za ceste no pristajalne steze do mere, da gozdarstvo in prehrano ter Uprava rano v značilno radovljiško ravan. bo šel ta ponovno v javno obravna­ Krajevni skupnosti Mošnje celo pis­ ukrepi na •trasi ceste ne bi bili RS za varstvo naravne in kulturne Poudarjajo še, da je v območju leta­ vo, kjer imajo laokalne skupnosti spet meno zagotovijo, da bo sprejeta potrebni. Studija je ovrednotila dediščine . Bistvene slabosti, ki bi jih lišča ustrezna le trasa ob obstoječi možnost pripomb," je na eni od južna varianta. Sele potem je krajev­ tudi prekritje avtoceste v odseku prinesla izbira južnega koridorja, pa magistralni cesti, ki ostane v normal­ javnih predstavitev študije o trasah na skupnost soglašala z ureditvijo so v njegovem negativnem vplivu na ob letališču, vendar bi bili stroški ni uporabi ves čas gadnje avtoceste, radovljiškega odseka avtoceste križišča brez podvoza.v Podvinu, pod prekritja kar desetkrat višji od pri­ urbani razvoj in bivalno okolje, potem pa prevzame funkcijo medkra­ poudarila predstavnica republiškega pogojem, da bo problem v celoti lagoditve oziroma zamika steze. predvsem med Podvinom in jevne povezovalne ceste in napajalne urada za prostorsko planiranje, ki rešen z gradnjo avtoceste po južnem Brezjami. Ob tem so variante južnega prometnice za naselji Radovljica in vodi postopek. koridorju. Za Krajevno skupnost je koridorja tudi gradbeno tehnično Lesce. Prav tako občinska uprava zato gradnja po jugovzhodnem kori­ Južni koridor poteka mimo Lesc in manj primerne in investicijsko ocenjuje, da je zaradi zagotovitve Krajani Lesc in Radovljice so na pred­ dorju nesprejemljiva, ker bi popol­ Radovljice v območju sedanje magi­ zahtevnejše. ustreznih lokalnih cestnih povezav z stavitvi posebej poudarjali potrebo noma obkrožila Mošnje z različnimi stralne ceste, na prečkanju ceste občinskim središčem naselij na obeh po varstvu okolja in se zavzemali vrstami cest in onemogočila miren Radovljica - Zapuže zavije vzhodno in Severni koridor ponuja straneh bodoče avtoceste spre­ predvsem za poglobljene različice razvoj vasi. Zlasti viadukta v se nadaljuje južno od naselij Vrbnje in jemljiv le poglobljen potek trase tras nove avtoceste. Na ta način bi neposredni bližini vasi bi povzročila Gorica proti P.odvinu, pri Crnivcu pa najcenejše rešitve mimo Lesc in Radovljice. okolje obvarovali pred hrupom in velik hrup, po vsej verjetnosti pa bi se ponovno naveže na magistralko. Njegove prednosti so enostaven škodljivimi emisijami in vzpostavili prišlo tudi do prave ekološke katas­ Tako občina kot vse štiri krajevne m·ožnost kasnejšega prekritja tega trofe," je mnenje sokrajanov povzel Jugovzhodni koridor poteka mimo potek trase, najmanjši investicijski skupnosti vztrajajo pri že večkrat dela avtoceste. Kljub temu stroko­ Janez Globočnik. "Uničen bi bil del Lesc in Radovljice po magistralni stroški in nepotrebnost prilaganjanja športnemu letališču v Lescah. Več kot poudarjenem stališču proti gradnji vnjaki opozarjajo, da imajo poglo­ zelo rodovitne zemlje na južnem·delu cesti, od katere se loči pri Batranci, prednosti je slabosti; gradnja v sev­ cestninske postaje kjerkoli na obrav­ bitve cest tudi svoje slabe strani. vasi, ogrožen bi bil obstoj sadovnjaka nato pa se nadaljuje proti jugovzho­ navanem odseku, prav tako so proti Gradnja v nepoglobljeni izvedbi Resje, ki bi bil obkrožen s cestami z du vzdolž Stranskih bregov, južno od ernem koridorju bi namreč one­ mogočila nadaljnji urbani razvoj odločitvi, da se na tem odseku avto­ tako zahteva manj zemljišča (37,5 dveh strani, skoraj v celoti bi bila naselja Mošnje, vzdolž rečnih teras cesto projektira tako, da je uporabna metra širine v primerjavi s uničena Gozdna učna pot v severno od Dobrega Polja ter se pri naselij in se približala vasem ob vzhodnem robu Radovljiškega polja, kot letalska steza v posebnih prime­ poglobljeno, ki zahteva skoraj 80 predtrškem gozdu pa tudi gozd sam, Peračici priključi na magistralno rih. Cestninska postaja, predvidena metrov), pogledi s ceste so možni v zelena pljuča Radovljice, bi utrpel cesto. ki doslej s takšnim posegom niso bile obremenjene. Najmočneje bi vplivala ob viaduktu Peračica, bi namreč vse smeri, vožnja je za voznika prijet­ bistveno škodo. Ne nazadnje je treba V vseh treh koridorjih so predvidene na z naselbinsko kul­ pomenila oblikovanje okolju zelo" nejša, lažje je urediti odvodnjavanje omeniti, da bi se bistveno poslabšale možnosti gradnje v poglobljeni in turno ded(ščino, povzročila velik neprijazne cone s povečanim hru­ in nadzorovati vplive na podtalnico. življe1B5ke razmere v Mošnjah in nepoglobljeni izvedbi, v severnem pa poseg na Crnivcu in Podvinu ter pom in emisijami škodljivih snovi v Investicija je sicer man:jša, a tudi 3,2 Globokem, na obrobju Mošenj pa bi ozračje povzročala metra visoka zaščitna ograja ob avtocesta spodbudila delovanje pla­ še nepoglobljena iztegnjena različica posredno vplivala na Brezje in njihov in nerazumljivo ter v južnem in jugovzhodnem kori­ verski turizem. Omenjeni koridor je pogosto ustavljanje, kar trikrat na Radovljici in Lescah je za prebivalce zov, ki bi ogrozili najmanj tri dorju kot možnost tudi poglobljena tudi edini, v katerem so ob morebitni vsega dobrih petdesetih kilometrih veliko bolj moteča. stanovanjske hiše." cesta, ki bi bila vzhodno od Lesc zara­ gradnji avtoceste predvideli rušenje ceste, za katere je sicer potrebno manj kot pol ure vožnje. Poleg tega di bližine letališča še prekrita. dveh kmetij. Mošnje: Kogar je pičila Brez.le: "Nočemo kolon so na predlagani lokaciji pred stojecih avtomobilov" Peračico zaščitena kmetijska zem­ kača, se boji zvite vrvi Odločno proti cestninski Država in občina za jugo­ ljišča prve stopnje. Krajani Mošenj in Mošnjani se (žal) iz dneva v dan ''Večina krajanov krajevne skupnosti postaji predvsem Brezij pa so še posebej vzhodni koridor soočajo s posledicami varčevanja z Brezje podpira potek avtoceste po poudarjali problem zastojev ob Po mnenju radovljiške občinske denarjem pri gradnji cest. Kot so Ljubljanski urbanistični zavod je v prometnih konicah, predvsem ob svoji študiji analiziral vplive po­ uprave je torej prostorsko naj­ poudarili na javni predstavitvi koncih tedna in počitnicah, ki bi bili Po trije priključki na avtocesto, za sameznih koridorjev in različnih tras sprejemljivejša trasa v jugovzhodnem primerjalne študije, so zaradi poma­ Lesce, Radovljico in Brezje, so koridorju, pogojno v južnem, povsem zaradi morebitne cestninske postaje njkanja denarja pred nekaj leti dobili v njem na regionalni in urbani razvoj še veliko hujši. predvideni v vseh koridorjih. Na ter na okolje. Upoštevane so grad­ nesprejemljiv pa je potek v severnem križišče s preobremenjeno magistral­ predlog Družbe za avtoceste je no cesto, ki je vsaj dva dni na teden za beno tehnične značilnosti, prometna koridorju, ki bi grobo prerezal pred -viaduktom Peračica predvi­ domačine povsem neprehodna. Zato dena cestninska postaja, mi­ Radovljica in Lesce pou­ pravijo, da bi raje počakali še leto ali Proti cestninski postaji že pred osmimi leti nistrstvo. za obrambo pa vztraja darjata varstvo pred lrru­ dve, da se nabere dovolj denarja in pri predlogu, da bi avtocesto v avtocesta zgradi tako, da bo kar se le Radovljiški odbor SKD je že pred osmimi leti zbral več kot dva tisoč pod­ in povezanost urba­ izjemnih primerih lahko upora­ pom da malo obremenjevala okolje. pisov občanov takratne občine Radovljica, ki so zahtevali ponovno nega prostora bljali za zasilno pristajalno stezo. proučitev trase radovljiškega odseka avtoceste. V protestni izjavi so podpis­ "Presenetljivo je stališče občine Slednje je povsem v nasprotju z niki med drugim zahtevali, naj avtocesta poteka na trasi obstoječe magis­ "Želimo pridobiti vaše stališče do Radovljica, da se občinska uprava zahtevami Radovljičanov, da je tralne ceste z ekološko neoporečno izvedbo in da se "opusti vsaka misel na predlaganih variant. Nobena od ajih zavzema za traso, ki je bila pred dese­ avtocesta vsaj močno vkopana, če cestninsko postajo (ogromnih razsežnosti) na Brezjanskem polju". še ni dokončno izbrana. Po pripravi timi leti uradno zavrnjena. Pred leti, že ne prekrita. osnutka lokacijskega načrta, ki bo ko so preurejali križišče v Podvinu,je jugovzhodnem koridorju. Zanj se je Leta 2004 po novi avtocesti? namreč izrekla velika večina krajanov Brezij in Crnivca, kar so podkrepili s Radovljiški župan je na predlog odb-­ 497 podpisi," je na predstavitvi na ora za urejanje prostora in varstvo Brezjah povedal predsednik sveta KS okolja pri občinskem svetu že imeno­ Janez Zupan. "Po drugi strani tej vari­ val delovno skupino za spremljanje anti nasprotujejo vaščani Dobrega aktivnosti pri načrtovanju avtoceste, v Polja, ki so svoje mnenje izrazili na kateri so člani odbora, predsedniki podoben način. Zato pa vsi krajani krajevnih skupnosti ob trasi načrto­ KS Brezje odločno nasprotujemo vane ceste in pomočnik predstojnika postavitvi cestninske postaje zahodno za prostor v občinski upravi. Mi­ od viadukta Peračica, saj smo nistrstvo za promet in zveze pa je v prepričani, da se bo v tem primeru skladu z nacionalnim programom promet po stari cesti proti Kranju čez izgradnje avtocest že predlani Mi­ vas Dobro Polje močno povečal, ker nistrstvu za okolje in prostor dalo se bodo mnogi izogibali plačevanju pobudo za začetek postopka za cestnine. To bo še dodatno obreme­ izdelavo)okacijskega načrta za odsek nilo vaščane Dob_rega Polja." Vrba - Crnivec oziroma Peračica. V Krajani Brezij, Crnivca in Dobrega tem postopku je bila prva naloga · Polja zahtevajo še, da naj bodo pro­ . ovrednotenje, primerjava in izbor tihrupne zaščite proti Dobremu najustreznejšega koridorja. Polju izvedene tudi z gozdnim varovalnim pasom širokim vsaj deset Vlada naj bi uredbo o lokacijskem metrov. Urejen naj bo še pred načrtu za ta odsek predvidoma spre­ začetkom gradnje. Predvsem pa se jela leta 2000 in če ne bo obveljala zavzemajo za to, da bi bil priključek trasa, kakršna je že dobrih deset let na avtocesto izveden tako, da bi določena v občinskem družbenem omogočal dovolj tekoče vključevanje planu, torej južna, bo občina plan v regionalni promet. Izkušnje s morala spremeniti, kar bo hkrati tudi Leški gasilci očistili Šobčev bajer . v . Tako kot vsako leto so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Lesce tudi letos v začetku aprila očistili Sobčev bajer. kolonami stoječih vozil, ki se ob ver­ priložnost za uveljavitev občinskega skih praznikih ali koncih tedna in vpliva pri trasi in gradnji avtoceste. V dvodnevni akciji, ki se je običajno udeleži med dvajset in štirideset gasilcev, so bajer izpraznili in očistili dno, pri prostih dnevih ure in ure pomikajo tem pa so si pomagali z gasilskimi cevmi in ostalo opremo. Sicer leški gasilci tovrstne akcije opravljajo že okrog petindvajset let, na ta način pa se odkupijo Turističnemu društvu Lesce za finančno pomoč. D. N. skozi kraj, vsekakor niso prijetne. h Marjana Ahačič Matjaž Geršič, mladi raziskovalec Učna pot v gozdičku . Ogroženost močvirske trstnice onec maja se kmetje lotijo ob leški osnovni šoli košnje travnikov in čiščenja Kaj torej storiti? Kot pravita Na Osnovni šoli F.S. Finžgarja ob šoli v Lescah. Ideja je uresničljiva K jarkov, s tem pa nevede Matjaž. Geršič in Boris Kozinc, bi želimo učencem približati dogajanja že od takrat, ko je šola odkupila uničujejo življenjski prostor nekate­ močvirska trtsnica lahko gnezdi­ la, če bi kmetje na vsaki strani v naravi, zato, da bodo znali naravo zemljišče z gozdičkom od gospoda rih živalskih vrst. Med tako ceniti in jo neokrnjeno ohranjali Lapa. Pred leti smo v njem uredili ogroženimi vrstami je ptica močvirs­ potoka pustili vsaj dva metra naslednjim generacijam. učilnico, aprila letos posadili mlada ka trstnica, katere gnezdilna nepokošenega ter če bi ohranili drevesa, čaka pa nas še veliko dela. gi:mmje ob strugi. Stanje bi se Predavanja in razgovore o prob­ zmožnost se je zaradi napačnih Nad strokovnim potekom urejevanja posegov v naravo v preteklih letih na 12boljšalo že, če bi .kmetje eno lematiki negativnih vplivov človeka bdi dipl. ing. Urša Ahačič iz Zavoda leto očistili le pol struge, nasled­ na naravo smo že začeli izvajati v Gorenjskem močno zmanjšala. Na to za gozdove republike Slovenije - v svoji zanimivi raziskovalni nalogi nje leto pa drugo polovico. S temi učilnici v gozdičku. Naravoslovna območna enota Bled. opozarja učenec osmega razreda priporočili nameravata seznaniti učna pot, ki smo jo pričeli leške osnovne šole Matjaž Geršič. V lastnike zemljišč ob potoku. uresničevati v letošnjem šolskem Gozdno učno pot bodo obiskovali nalogi je pod mentorstvom profesor­ Seznanila jih bosta s pravilnim letu, pa naj bi bila podaljšana učilni­ učenci med poukom, ter v okviru ja Borisa Kozinca proučeval vpliv načinom košnje, pri čemer naj bi ca, zakladnica, iz katere· naj bi izvenšolskih dejavnosti. S postopnim košnje in drugih posegov v letu 1997 ohranjali grmovno podrast. učenci črpali znanja in spoznanja o vpeljevanjem devetletnega šolanja, ob potoku Blatnica na gnezdilne Zeleno podrast neposredno ob in dogajanjih v naravi. bo pot izredno pomembna pri izva­ strugi"Blatnice in v njej pa naj bi janju izbirnih vsebin. Tudi marsika­ možnosti močvirske trstnice. Gozd je pomembna vrednota za vsa kosili po 1O. avgustu, ko je gnez­ teri naravoslovni dan bo organiziran živa bitja na Zemlji. Gozdovi pokri­ Raziskava je potekala ob celotni denje ptic že končano. tam, učna pot ne bo namenjena vajo polovico Slovenije, pa je vseeno dolžini potoka Blatnica, ki izvira med Upravljalcem farme Poljče ob samo opazovanju, načrtujemo, da 'vprašanje ali ga dovolj dobro poz- vasema Poljče in Rodine, nato pa zgornjem toku Blatnice pa bosta bodo učenci opravili v gozdičku Mladi ornitolog Maijaž Geršič opozarja: namo. Le z neposrednim opazovan­ teče od vasi Poljče skozi Studenčice priporočila, najjarkov ne zasipajo določene raziskave. Z aktivnim "Kmeije naj ne kosijo ob strugi,!" jem in spoznavanjem medsebojno mimo Hraš, dokler pred letališčem v ter jih prilagojeno čistijo . učenjem učenci osvajajo znanja odvisnega delovanja vsega živega in Lescah ne ponikne. Ob potoku je Studenčic do Hraš pa šest samcev. Zal samostojno. Spoznanje, do katerega neživega, bomo lahko doumeli našla prostor za gnezdenje močvirska pa so nato kmetje junija pokosili člo v ek pride sam, je veliko bolj cen­ namreč bistveno zmanjšala gnezdilne zapletenost življenja v gozdu. Ta trstnica, ptica, ki za gnezdenje potre­ večino travnikov ob spodnjem delu jeno, kot vse druge resnice. možnosti. Kmetje iz estetskih razlo­ misel je bila osnovno vodilo pri pro­ buje močvirnate predele, počas i toka, s čimer so onemogočili gnez­ gov kosijo celotno površino, travnik jektiranju ureditve gozdne učne poti hi Neda Golmajer tekoče vode v potokih ali jarkih, ki denje. Od šestih samcev v spodnjem pokosijo čisto do struge, odstranjuje­ toku, kjer je stanje najbolj kritično, morajo biti obdani z bujno vegetacijo jo tudi grmovno podrast ob kanalih Le kdo od mlajših bralcev ne pozna pr

V ogledalu karikature ČEBEIARSKI MUZEJ RADOVLJICA, stalna zbirka panjskih končnic, Graščina Radovljica, Linhartov trg 1, tel. 715 188, fax 715 .049. Odprto: Galeriji Zveze društev sloven­ zgodovinska epska pesnitev Primož· 10-13, 16-18, ponedeljek zaprto. skih likovnih umetnikov v Trubar iz leta 1905, ki jo je napisal v LINHARTOVA SOBA RADOVLJICA, Graščina Radovljica, Linhartov V Ljubljani so 9. aprila pred­ počastitev štiristoletnice Trubarje­ trg 1, tel. 715 188, fax 715 049 Odprto: 10-13, 16-18, ponedeljek zaprto. stavili knjigo Radovljičana mag. vega rojstva. Damirja Globočnika 12 jeznih mož- MUZEJ TALCEV BEGUNJE, Poslopje Psihiatrične bolnice, tel. 733 790, 12 zgodb o slovenski karikaturi. O V knjigi, ki jo lahko prebira vsak, ki odprto: torek-petek 9-14, sobota-nedelja 13-17. knjigi sta spregovorila dr. Cene ga ta zvrst slovenske zgodovine zani­ Kropa 10,- tel. 736 717, odprto: 10-13, 15-1~, Avguštin in dr. Milček Komelj. ma, bo našel poleg karikatur tudi KOVAŠKI MUZEJ KROPA, galerijo dvanajstih jeznih mož, ki so ponedeljek zaprto. Damir Globočnik je zgodbe o dvanaj­ vidno zaznamovali zgodovinsko in Linhartov trg 1, tel. 715 188, 715 049, stih znamenitih slovenskih možeh v kulturno pot slovenskega naroda v ŠIVČEVA HIŠA RADOVLJICA, fax odprto - do 31.5.:· 10-12, _16-18, ponedeljeJ< zaprto; 1.6.-30.6.: 10-12, 17-19, knjigi predstavil v karikaturah. drugi polovici 19. stoletja vse do prve ponedeljek zaprto. Do 25. maja razstava ZlVALI IN OBRAZI avtorice Ane Poanta karikature naj bi se sicer svetovne vojne in še leta po njej. V Sfiligoj, ki se ukvarja z oblikovanjem, arhitekturo in risanjem. porazgubila takoj, ko mine aktual­ knjigi prevladujejo karikature avtor­ nost dogodka, ki mu je posvečena. jev Smrekarja, Gasparija, Birolle, STUDIO RACE RADOVLJICA, Kolodvorska ulica 1, tel. 712 632. Odlika knjige je predvsem v tem, da Podrekarja, Pirnata in Bambiča . je berljiva. Besedilo je obogateno s Damir· Globočnik je pripoved o GALERIJA KAŠČA RADOVLJICA, župnišče, Linhartov trg l , tel. 715 številnimi citati iz tujih zgodovinskih karikaturi obogatil _s številnimi citati 003. Kiparska razstava figuralna mala plastika Andreja Pibernika ( do študij. Ena izmed njih je tudi zgodo­ iz takratnega tiska. Zelel je biti objek­ 25.5.); odprto: vsak dan 17-18.30, ob nedeljah po maši oz. po dogovoru. vina karikature. tiven, zato je navedel tudi ugovore nasprotne strani pa tudi mnenja GALERIJA AVSENIK, , tel&fax. 733 055. novejših avtorjev. Za pomoč pri izdaji V knjigi je avtor podal odgovore na TURISTIČNO DRUŠTVO RADOVLJICA, Kranjska 13, tel 715 300, knjige se je zahvalil predvsem Mariji vprašanja, zakaj je Hinko Smrekar Damir Globočnik foto : Alojz Vengar odprto vsak dan 8-15, sobota 8-12. karikiral Antona.Aškerca kot heretika Ani Globočnik, Silvi Sever, Bernardi ter verskega reformatorja. V odgo­ žil s tedanjimi slovenskimi izobra­ Pavlovec, dr. Cenetu Avguštinu, voru se skriva Aškerčeva življenjska in ženci, zato mu ni bilo težko vpeti svo­ Dragu Holynskemu, Rozi Zvirc in KNJIŽNICA:A. ·T. LINHARTA RADOVLJICA pesniška pot. Smrekar je bil namreč jih karikatur v širši kulturni prostor. Dušanu Rehbergerju ter Igorju kulturno razgledan, mnogo se je dru- Povod za karikaturo je bila Aškerčeva Pustovrhu. V. K Matična knjižnica Radovljica, Gorenjska c. 27, tel. 714.534, 714 579, fax: 715 840. Odprto: ponedeljek-petek 8-19, četrtek 10-19, sobota 8-12; Izšla knjiga .Gorjakove avtorja Borisa Kozinca Spominska razstava akadem­ Knjižnica Begunje, Begunje 23, odprto: torek 15-18 skega slikarja Kamila Legata Gorjak je bil lovski čuvaj. Zivel je· pri je odločil za izdajo knjige. V njej je 22 Knjižnica Brezje, Brezje 80 c, odprto: petek l~-19 Svetem Petru in vedno je rad zgodb, nekatere so resnične , večji del Februarja in Il}arca so si obisko­ pripovedoval. Kakšno resnično, kak­ pripovedi pa si je Gorjak izmislil. Kropa 3, odprto: sreda 17-19 valci Galerije Sivčeva hiša lahko Knjižnica Kropa, "Lovci jo "ušvatamo", vemo, da je šno pa je čisto po lovsko malce zabe­ ogledali spominsko razstavo pred izmišljena. Bralci pa bodo morali Knjižni<;a Lesce, Alps&-a c. 58, tel. 718 834, odprto: ponedeljek in sreda lil... Zdaj Gorjaka že štirinajst let ni tremi leti umrlega akademskega presoditi sami ... " pravi avtor. 15-19, petek 11-14 več. A njegove pripovedi bodo živele . slikarja Kamila Legata. Leta 1935 Knjiga je napisana v pristni še naprej, saj je pred dnevi izšla nad­ v Kropi rojeni slikar je študiral na Knjižnica Ljubno, bjubno 82, ponedeljek 15-16. vse zanimiva knjiga z naslovom Gor­ gorenjščini , v jeziku, v kakršnem je Akademiji za likovno umetnost v pripovedoval Gorjak in ki žal vse bolj jakove. V njej je avtor Boris Kozinc Ljubljani, od leta 1958 pa je bil avtentično, tako kot je pripovedoval izginja. Kljub temu pa se je avtor zaposlen kot likovni pedagog na GLASB.ENE IN GLEDALIŠKE PRIREDITVE -Linhartova dvorana Gorjak, zapisal 22 lovskih zgodb, odločil za slovarček k vsaki zgodbi, _osnovni šoli v Tržiču. Retrospek­ uri _, komedij~ gledališ~a Kulturnega doma Španski borci resničnih ali v "lovski latinščini". kjer je gorenj-ske izraze prevedel v tivna razstava ga je predstavila kot 18. maj, ob 20. Kot pravi avtor, sta z Gorjakom - nje­ knjižni jezik, tako da bo branje iz Ljubljane ISCEM MOZA KULTURO SRCA vsestranskega umetnika, čigar uri - koncert komorne glasbe za klavir in saksafon z Nino govo pravo ime je bilo Franc Močnik dostopno tudi negorenjcem. Knjiga, opus predstavljajo risbe, grafike, 29~ maj, ob .20. in Dejanom Prešiček iz Radovljice - večkrat skupaj lovila, saj sta bila oba ki je v nakladi 700 izvodov izšla v olja in akvareli. Postavitev je zaob- · uri - Lutkovni čiračara (Lutkovna matineja Triona) člana lovske družine Stol. Ob vsakem samozaložbi, je opremljena z jela vodilni repertoar s poudark­ 30. maj, ob 10. srečanju, najsi bo v gozdu -ali v lovski odličnimi barvnimi akvareli Franceta om na krajinskih slikah. Legat se koči na Gozdecu je Gorjak rad Berceta z Brega pri Žirovnici, slikarja je na poti oblikovanja: krajinskih pripovedoval lovske zgodbe in nez­ kluba Dolik. TORKOVI VEČERI-MAJ 1998, ob 19.30 uri _ upodobitev sredi sedemdesetih v Knjižnici A.T.Linharta v Radovljici, Gorenjska c. 27, tel. 714 534. gode. Ker je bil dolga leta lovski Zanimivo je, da je avtor knjige usmeril v oblikovanje t. i. "nove čuvaj, je doživel veliko stvari v naravi odkupil avtorske pravice od Gorja­ krajine". Stilizacija krajinskega 19. maj - PO POTEH JUŽNOAMERIŠKIH INDIJANCEV. Svojo vzne­ in z živalmi. Nekaj pripovedi je kovih dedičev. Knjigo je mogoče do­ prostora; abstraktnost razgibane­ mirljivo pot po državah Južne Amerike po ob diapozitivih in tradicional- Kozinc posnel na magnetofon, druge biti pri avtorju (Hraše 1 pri: Lescah), ga površja in dvoumnost oblik, ni glasbi predstavil popotnik Rok Robič . pa je povzel iz Gorjakovega dnevnika. del naklade pa je že odkupila Občina predvsem pa intenzivno toniran In dolgih 14 let po Gorjakovi smrti se Radovljica za poslovna darila. D. N. kolorit so elementi Legatove pre­ 21. maj, 10.30.- POGOVOR'O NOVIH IN MALO MANJ NOVIH ~JIGAH obrazbe, ki je sonastajala s pri­ 26. maj-ČAS DUŠE, ČAS TELESA, 2. del. O ' človekovi . usodi, ljubeznih, Razstava pirhov v Turističnem društvu Radovljica zadevanji pomembnih novokra­ sanjah, poteh n brezpotjih se bo s-pesnikom Tonetom Pavčkom pogovar- jinskih slikarjev. v Sloveniji v jala Daniela Leskošek. . v •• sedemdesetih. Drugi del razstavl­ jenega opusa predstavljajo akvare­ Sk rb ·.· ni aranzmaJI li lirično interpretirane narave in OTROŠKE PRIREDITVE - četrtki ob 17. uri v knjižnici Radovljica lepote kmečkih zaselkov, tretji del pa je simbolično vračanje v rojst­ 14. maj- PlAŠČEK ZA JEŽKA. Z igrico za otroke, stare vsaj 3·1eta, se prostorih Turističnega društva vzoru starih ljudskih ornamentov, no Kropo s ciklusom oljnih slik bodo predstavili otroci iz dramske 9elavnice Vrtca Radovljica, kijo vodi Radovljica je bila v času tisti, ki so jih izdelali ali poslikali·otro­ kovaške obrti in vigenjcev. (E. S.) ·Ana Soberl. V velikonočnih praznikov orga­ ci so bili zelo pisani, nenavadni, v nizirana razstava ocenjevanj ročno zanimivi tehniki, kot bi bili obdelani 21. maj - PLEŠEMO IN SE IGRAMO. Folklorni skupini otrok iz Vrtca poslikanih pirhov. Na razpis so se z živobarvnim krep papirjem; na Begunje in Osnovne. šole Begunje, ki ju vodita Irena Kotnik in Ana odzvali otroci radovljiškega vrtca likovno bolj dognanem je bila celo Mednarodni festival "Violina 98" Vogelnik, bosta prikazali, kako -so se otroci nekoč igrali in plesali. (skupini Metuljčki in Ježki) , likovni podoba A T. Linharta. Vsi pirhi so Na Bledu bo letos že tretjič prire­ IN LISICA. uro za otroke, stare vsaj leta, krožek OSA. T. Linharta v Radovljici, bili na ogled v skrbno pripravljenih ditev, namenjena mladim violinis­ 28. maj - ZAJČEK Pravljično i bo pripravila Alenka Potočnik. Bojana Stare iz Bohinja, Marisa in aranžmajih. tom in violistom z vsega sveta. Od 4. Marina Bačar ter Blaž in Jaka Intihar Razstava je bila letos organizirana do 18. julija bomo lahko vsak večer yes mesec OTROŠKA ILUSTRACIJA MESECA. V sodelovanju z Galerijo z Bleda. Pirhe je ocenila komisija v prvič, a kot je povedala vodja pisarne prisostvovali koncertom, predvsem Sivčeva hiša smo pripravili -razstavo originalne ilustracije in knjig ilustra­ sestavi Barbara Boltar, Simon Zore in Turističnega društva Nadja Jere, jo na Bledu, istočasno pa bo za mlade torke Marlenke Stupica. Nadja Jere. Turistično društvo pa je bodo kljub skromni u_deležbi v upan­ godalce potekala poletna šola, ki jo pripravilo tudi simbolične nagrade. ju na boljši odziv drugo leto spet bodo vodili vrhunski profesorji: 8. - 23. maj • KIPARSKA RAZSTAVA. Ob zaključku otroške kiparske Nekateri pirhi so bili narejeni po ponovili. E. S. Michael Frischenschlager (dunajska delavnice, ki jo je vodil kipar Andrej Pibernik, si boste lahko ogledali visoka šola za glasbo), Dejan razstavo male plastike. Bravničar (Akademija za glasbo v Ljubljani), Helfried Fister (Koroški deželni konzervatorij) in Jernej KINOPREDSTAVE - Linhartova dvorana Brence (violinist in pedagog), MOŽ Z ŽELEZNO MASKO (zgod. spektakel), Leščan, ki je živel in študiral na četrtek, 14.5., ob 20. uri, petek, 15.5. ob 20. uri, nedelja, 17.5. ob 18. in 20.30 uri. Dunaju in je tudi organizator festi­ RAZTRESENI PROFESOR, sobota, 16.5. ob 18. in 20. uri. vala. Lani se ga je udeležilo petdeset BOKSAR (drama), učencev iz šestnajstih držav, raz­ sreda, 20.5. ob 20. uri, p~tek, 22.5. ob 20. uri, sobota, 23.5. ob 18. in 20. uri. ličnih starosti in različnega znanja, MARVINOVASOBA (drama), redno pa se ga udeležujejo tudi četrtek, 21.5. ob 20. uri, nedelja, 24.5. ob 18. in 20. uri. učenci Glasbene šole Radovljica. BOLJE NE BO NIKOLI (rom. komedija), sred4, 27.5. ob 20. uri, četrtek, Skupaj z otvoritvenim in zaključnim 28.5. ob 20. uri, nedelja, 31.5. ob 18. in 20.30 uri. koncertom je to res vrhunska VRT DOBREGA IN ZLA (triler), sobota, 30.5. ob 18. in 20.30 uri. ponudba klasične glasbe, saj so mnogi od udeležencev že vrhunski mojstri glasbila, uveljavljeni v svetu in pri nas kot solisti in obenem NAPOVEDI'PRIREDITEVZA KULTURNI KAŽIPOT NAM nagrajenci nekaterih pomembnih SPOROČAJTE NA NASLOV: . glasbenih tekmovanj. E. S. SPECOM d.o.o.,-p.p. 39, 4240 RADOVLJICA! Zbiralci medalj iz Lipniške doline v s ·PORT EKSPRES Z razlogom več kot ponosni Radov~iške plavalke uspešne na svetovnem pokalu Radovljiske :reprezentantke (Nataša in Alenka Kejzar, Urška Slapšak in Tanja Blatnik) so se udeležile zadnjih dveh tekem v svetovnem pokalu v ital­ ako bi se lahko Lipniška Zdravljica, me je začel prevevati odlično in to je bila tudi najvišja ijanskem mestu Imperia in francoski prestolnici. Tako na prvi kot drugi dolina lepše predstavila svetu poseben občutek, ki ga je nemogoče ocena dneva." tekmi je bila konkurenca močna , saj je bilo med plavalci tudi nekaj takih, ki K kot s svojimi delavnimi in opisati, ampak ga je treba doživeti. Da pa ne bi ostali samo pri zlatih so v Perthu posegli po najvišjih mestih. Največ je pokazala Alenka Kejžar, ki uspešnimi ljudmi. Med drugim To srečo imajo le redki. Vesel ,sem, da medaljah, smo obiskali tudi starejše je v Imperii osvojila drugo mesto na 200 m hrbtno. V Parizu pa je bila v isti uspešnimi tudi v športu. To smo sem eden izmed njih in ni me sram krajane, ki so se v preteklosti bolj ali disciplini le za mesto nižje. hoteli uresničiti v letošnjih "Odme­ prizna.ti, da mi je šlo na jok," je dejal manj uspešno ukvarjali s športom. Z vih izpod Jelovice", našem šolskem Luka Spik, dobitnik zlate medalje na njimi smo se pogovorili o razvoju Rezultati naših predstavnic v Imperii -Alenka Kejžar: 2. mesto: 200 -m hrbt­ glasilu, ki smo ga v večini posvetili MSP v enojcu. športa v Lipniški dolini in o njihovih no, 8. mesto: 50 m hrbtno; Nataša Kejžar: 5. mesto: 100 m prsno; Tanja športu in uspešnim športnikom v športnih doživetjih. Zanimivi in Blatnik: 8. mesto: 200 m prosto; Urška Slapšak: 14. mesto: 50 m prosto. In da bi tisti, ki Luka ne poznajo, Lipniški dolini. Rečeno, storjeno! vzpodbudni so se nam, nezJ.atim iz vedeli o njem kaj več, (razen tega, da Rezultati Pariza -A. Kejžar: 3. mesto: 200 m hrbtno; N. Kejžar: 4. mesto: športnikom, zdeli verzi Janeza Smit- 100 m prsno, 5. mesto: 200 m mešano; Tanja Blatnik: 6. mesto:.200 m·prosto. Napotili smo se k znanemu udele­ je hodil ,na . našo šolo pred petimi . ka, ki jih je posvetil svojemu vnuku: žencu olimpijskih iger paraplegikov, leti), smo ga obiskali na domu in Marjanu Peternelju . iz Rovt, dobit­ potešili nekaj svoje radovednosti. Pa "Poražencem naj v tolažbo olimpij­ Državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice niku zlate medalje iz leta 1984. še poster z njegovo fotografijo na sko geslo pomaga - v življenju in V kranjskem pokritem olimpijskem bazenu je potekalo ekipno in posa­ (Stocke Mandeville - Anglija} v metu hrbtni strani naslovne strani glasila športu, pri delu in v šcili važna je mično državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice. Tekmovanja se koeja in bronaste medalje v suvanju zgovorno kaže, da Luka v tem športu borba in ne samo zmaga." je udeležilo preko 240 plavalk in plavalcev iz 17 slovenskih klubov. Vidnejše uvrstitve plavalk in plavacev PK Radovljica Park hotel·Bled : mlajši dečki - krogle, dobitniku bronaste olimpij­ uživa. Zlatih odličij na naši šoli pa še Seveda je v glasilu še veliko ske medalje iz leta 1980 (Ahnemi - ni konec, saj ga je na mednarodnem Luka Turk: l. mesto: 200 m hrbtno, 2. mesto: 100 m hrbtno, 50 m delfin, prispevkov učencev, ki so pisali o Nizozemska) v metu kopja, dobitniku tekmovanju (26 držav) v alpskih dis­ 100 m prosto, 3. mesto: 100 m delfin, 100 m mešano, 4. mesto: 50 m delfin, športu v različnih .literarnih zvrsteh. 100 mprosto; Matej Globočnik: 2. mesto: 100 m delfin, 100 m mešano, 50 bronaste olimpijske medalje iz leta ciplinah (superveleslalom) v Andori Novost letošnjega glasila pa so 1988 (Seul - Koreja) v metu kopja, prejel Gašper Vrhunc, učenec 8.b m delfin, 100 m prosto, 3. mesto: 50 m prosto, 50 m hrbtno,.200 m prosto; Odmevčki (sredinski del), v katerih mlajše. deklice - Sara Isakovič: l. mesto: 50 m prosto, .200 m hrbtno, 2. dobitniku treh zlatih medalj s sve­ razreda. so objavljeni domišljijski prispevki tovnega prvenstva iz leta 1974 v metu mesto: 100 m hrbtno, 100 mmešano, 100 m prosto, 200 m prosto, 3. mesto: učencev razredne stopnje in jih je krogle, kopja in diska. Med drugim ·je o ,svojem doživetju 50 m delfin, 50 m hrbtno; Rebeka Babič: l. mesto: 50 m prsno, 5. mesto: uredila Ana Maček. zapisal tudi tole: 100 m prosto, 200 m prosto; Petra Klemenc: 2. mesto: 50 m prsno, 4. mesto: Dekleta, ki so ga obiskala in se z njim ''Vsak zmagovalec posamezne disci­ Predstavitev glasila je bila konec 100 m prsno, 200.m prsno;Jasna Ovsenik: 2. mesto: 200 m prsno, 3. mesto: pogovarjala, so ob koncu intervjuja pline je dobil toliko lizik, k-0likor je marca. V živo smo se srečali z 100 m prsno, 50 .m prosto; Anja Klinar: l. mesto: 5Q m delfin, 100 m pros­ zapisala: tehtal. Jaz sem jih dobil 60 kg. gospodol)l Marjanom Peterneljem, to, 200 m prosto (DR), 2. mesto: 50 m hrbtno; Zenska :Štafeta 4x50 m "Marjan Peternelj nam je pokazal Polovico sem jih daroval v otroško Luko1!1 Spikom, Gašperjem Vrhun­ mešano (Isakovič, Babič, Klemenc, Klinar) je osvojila l. mesto. Najhitrejše tudi svojo zbirko medalj. Verjemite bolnišnico, ostale pa sem razdelil cem, Zivo Gašperšič in Spelo Petrač, pa so bi~e tudi v štafeti 4x50 m prosto. V tej disciplini so plavale: Isakovič, ali ne, če bi jih vzeli v roke samo pol med prijatelje." nekdanjo učenko naše šole, sedaj pa Ovsenik, Klemenc, ·Klinar. Malce slabše se je odrezala moška -vrsta. V disci­ toliko, kolikor jih ima, bi se vam ver­ študentko fakultete za šport in držav• plini 4x50 m mešano, v kateri so plavali Turk; Vodišek, Globočnik , Isakovič , jetno udrla tla poet nogami. Seveda bi Živa Gašperšič je najmlajša dobitnica no reprezentantko v odbojki. Od njih je zasedla 2. mesto. V disciplini 4x50 m prosto so. zasedli stopnico nižje. se vam zaradi sija zlatih medalj, ki zlate medalje, saj hodi šele v 4. smo izvedeli še marsikaj zanimivega. Tretje mesto so priplavali: Turk, Globočnik, Noč in Stiherle. V ekipnem tek­ prevladujejo, gotovo bleščalo pred razred. Osvojila jo je na državnem Naš klepet pa so popestrili šp9rtni movanju so radovljiški plavalci · prepričljivo osvojili 1. mesto z 26424 očmi. Nam se je, da veste!" tekmovanju v ritmični gimnastiki. plesni par iz plesne šole Urška, Ziva s točkami . Drugi so bili plavalci Ilirije iz Ljubljane, na 3. mesto pa so se ·O svojem nastopu je .zapisala: svojim tekmovalnim programom ter uvr.stili Triglavani; v mlajšem- letniku so bile uvrstitve sledeče: Nejc "Zdaj vem, zakaj zmagovalci na "Ko sem bila na vrsti jaz, sem se Deana in Sarah s klasičnim baletom Pogačnik: l. mesto: 100 m delfin,'200 m hrbJno, 2. mesto: 100 m mešano, olimpijskih igrah jokajo, ko igrajo dobrn zbrala in naredila svojo vajo po Rdeča kapica. 200 m prosto, 3 .. mesto: 200 m prsno; Matej Stihrle: 2. mesto: 50 m prosto; himno njim v čast. Ko sem prišel na · n,yboljših močeh. Na koncu sem Gal Isakovič : 2. mesto: ,100 m hrbtno, 3. mesto: 50 m prosto, 200 m hrbtno, oder za zmagovalce, ni bilo nič stekla k mamici. Ocena 9.05 mi je Mentorica Odmevov 50 m delfin, 50 m hrbtno; Nina Cesar: 2. mesto: 200 m hrbtno, 200 m prsno; posebnega. Ko pa je zadonela potrdila, da sem vajo opravila res Marjana Žmavc Monika Močnik : 3. mesto: 50 m delfin. Nataša Kejžar najuspešnejša v Spittalu Slovenski kfubi so se udeležili že tradicionalnega plavalnega mitinga v Spittalu. Kot že tolikokrat doslej, tudi tokrat naši plavalci niso skoparili z Sport in ·davkoplačevalec odličnimi rezultati. Posebej odmeven rezultat so dosegle članice , saj so se v seštevku dveh rezultatov uvrstile na prva štiri mesta (l. mesto Nataša Kejžar, v 2. mesto Alenka Kejžar in 4. mesto Tanja Blatnik) . port je dejavnost, itl ··vedno gorskih poti z motorji in gorskimi delajo v športnih .klubih, ne da bi bili ·s politično kolesi. za to plačani ali pohvaljeni, temveč posega tudi na Namiznoteniški iwalci Ljubna brez poraza prvi področje. Ni vlade, ni občin­ preprosto iz ljubezni do športa. Njim 5. ·življenjsko obdobje Igralci Ljubno Steefplast so povsem zasluženo osvojili letošnji občinski skega sveta, ni župana, ki se prej ali naj velja naša posebna zahvala. naslov, saj -so v finalni skupini v štirih tekmah zabeležili prav toliko zmag. Na slej ne hi srečal s problemom športa, Primerjajmo smučarski tek, s katerim rhi dr. Avgust Mencinger drugo mesto so se uvrstili Leščani, ki so dosegli dve zmagi, en neodločen če ne . drugače takrat, ko je treba raz­ se lahko človek ukvarja daljše življenj­ rezultaJ in en poraz. Z istim številom točk so se na tretje mesto uvrstili igral­ deliti denar. Ker pa za vse športe, s sko obdobje. c;,i SETS Radovljica, a so imeli v primerjavi z ekipo Lesc slabšo razliko v nizih. katerimi bi se ljudje želeli ukvarjati 6.Tradicija .Predprodaja sezonskih dru­ Cetrto in peto mesto sta sirazdelila Brezje in Mošnje. V skupini od 6. do 9. tudi v najbogatejših občinah, ni do­ Radovljica je znana po plavanju, Bled žinskih kart za k-0pališče mestaie bila uvrstitev sledeča: 6. mesto Podnart, 7. mesto Stara Fužina I, 8. volj denarja, moramo imeti neka po veslanju, Jesenice po hokeju. -mesto SD Radovljica in zadnje mesto Stara Fužina II. merila, s pomočjo katerih bo denar Povsem normalno ima prednost Plavalni klub Radovljica - Park namenjen športu najbolj pošteno hotel Bled · obvešča občanke in šport, s katerim se kraj istoveti. Občinsko posamično razdeljen. Menim, da bi bila primer­ občane, da bo letos predprodaja prvenstvo v namiznem tenisu V novi radovljiški telovadnici je potekalo občinsko prvenstvo v namiznem na naslednja merila: Seveda so še druga merila, ki opre­ sezonskih družinskih kart za tenisu, katerega se je udeležilo 50 tekmovalcev in tekmovalk iz Brezij, Lesc, . radovljiško kopališče v sezoni deljujejo šport. Kadar gre za dilemo, Ljubnega, Mošenj, Podnarta, Stare Fužine in Radovljice. Po posameznih l. Zdravstvena vrednost športa kako najbolje naložiti davkopla­ 1998 pote_kala od 25. do· 31. maja kategorijah so najvišja mesta dosegli: čl~ce do 18 let: l. Klara Pintar, 2. Vsi športf niso enako zdravi. čevalčev denar, nam bodo morda ta 1998 od 17. do 19. ure v blagajni Nuša Arko, 3-4. Maruša Praprotnik, Spela Vidic (vse NTK Steelplast Primerjajmo zdravstveno vrednost enostavna merila koristila. kopališča. planinarjenja,smučarskega teka, pla­ V predprodaji bodo karte Ljubno) ; člani in članice do 45 let: 1. Zdravka Soklič (NTK Steelplast Ljubno), 2. Darjo Muznik (NTK Lesce), 3-4. Matija Pogačnik , Boris Prestrl vanja, košarke in · rokometa, ki .so Kaj pa v naši občini? občutno znižane: prvi družinski (oba NTK Steelplast Ljµbno); člani od 45 do 60 let: J.Janez Globo č tiik , 2. izrazito aerobni športi, koristni pred­ Odkar sem predsednik odbora za član 8.000 SIT (prihranek 3.000 Srečo Vernig (oba SETS Radovljica), 3-4. Josip Jauk (SD Rad9vljica), Stefan vsem za srce in ožilje, istočasno pa kulturo, šport in društvene dejavnos­ SIT), vsak naslednji član 2.500 razvijajo tudi spretnost in moč, z dvi­ ti pri občinskem svetu, imam več SIT (prihranek 500 SIT). Kunstelj (SET§ Radovljica) ; člani nad 60 let: l. Anton Pene (§D Mošnje), 2. ganjem uteži, ki zvišuje krvni pritisk, vpogleda v športno dogajanje. Prep­ Edi Cilenšek (SD Brezje) , 3-4. Boris Horvat, Polde Gros (oba SD Radovljica) boksom, pri katerem prihaja do ričal sem se, da je naš denar n.aložen Kopališče bo odprto od 30. maja Odigran p~ je bil tudi turnir v dvojicah, kjer sta bila najuspešnejša Miro pogostih pretresov možganov ali pa v najbolj kakovostne športe. Se več , dalje. Potočnik (SD Brezje) in Darjo Muznik (NTK Lesce). Drugo mesto je osvo­ tako popularnim body-buildingom, spoznal sem kar nekaj občanov, ki jil par Prestrl BorisaSoklič Zdravka ( oba NTK Steelpla~t Ljubno) , tretje pri katerem že na televizijskem mesto pa sta si razdelila para Janc-Pogačnik in Potočnik- Svab. ekranu opazimo, da imajo športniki mozoljasto in zaradi hormonov Malonogometna igrišča oživela okvarjeno kožo. V letošnji sezoni nastopa 34 ekip, ki so razdeljene na štiri skupine. Lansko prvo mesto brani Mladina Radovljica. V najmočnejši skupini nastopajo: -g. Vzgojna vrednost športa Mladina Radovljica, Calimero boys, Sm_ola (vse Radovljica), Cifra, Bistro Sport je tudi vzgojno sredstvo. Jurček (qba Beguaje), Kašarija team (Zirovnica) , Prva jakostna (Gorje), .. Uresničuje težnje po harmoniji, saj Lipce in SD Brezje. Skupino B sestavlja 9 ekip: Jack Daniels z Brezij, Adrijan, spodbuja požrtvovalnost, tovarištvo ·Casino (Radovljica),. Gostišče Rupa (Bohinjska Bistrica), Iskra Instrumenti ter uči prenašati poraze. Vsi pa poz­ . (Podnart), Atelje B &M (), ·Mošaje, Pizzeria Jurček (Zasir,) ter Stol­ namo tudi športe, ki Sf)Odbujajo bolj Vipro iz•Zirovnice. V skupini C je 7 predstavnikov: TVD Begunje, SD Kropa, sovraštvo, surovost in podobna nega- ·Podnart veterani, Zasip, Sokol bar-grafiti (Podnart),.Lene kosti Oe~enice), . tivna čustva. Fratelli cento. (Lipnica). Zadnjo skupino sestavljajo: Iso-Span„KRS ( oba Radovljica), Utrip, Zois ( oba Bohinjska Bistrica), Brezje mladi, SD Ribno in 3. Množičnost in cenenost Koroška Bela. Prvi del se bo tretjo in četrto skupino končal ob koncu maja, Ni vseeno, ali se na nekem približno · skupina A in B pa bosta prvi del zaključili sredi junija. enako velikem prostoru -· istočasno '.lahko s športom ukvarja dva ducata ·-V Prijareljski tekmi tesna zma,p Radovlft.ce . V,pokalu·Gorenjske Leščani v polfmalu Jan.tičev ali pa le dva. Primerjajmo 06 koncu uspešne sezone so se radovijis"ki košarkaryi v·dmnači, dvorani pomerili z mladin­ Po izpadu iz tretje slovenske lige.zahod leški nogometaši zopet nastopajo v .nogomet :S tenisom.ali golfom. sko slovensko reprezentanco. Gostiteijisose morali za tesno zmago 75:71 poštenopotru · prvi gorenjski ligi. V jesenskem delu-so v 14 .krogih zbrali 14,.-sponila

Nagrajencem čestitamo!

Ko boste križanko rešili do konca, si po vrstnem redu od 1 do 21 izpišite črke z oštevilčenih polj v križanki v okenca, ki tvorijo geslo križanke. Končno rešitev napišite na dopisnico (sprejemali bomo samo dopisnice z veljavno poštnino) in jo pošljite na naslov SPECOM d.o.o., p.p. 39, 4240 Radovljica najkasneje do petka, 12. junija 1998: Med izžrebance bomo razdelili šest nagrad podjetja PIS, ki je pokrovitelj tokratne križanke. (Računalniška igra na CD romu; učenje angleščine na CD romu, diskete Maxel 3,5";-slušalke).

Horoskop Bik 21. 4. --· 21. .• 5·., o. ·VOJC •vk , a 22 . 5· . - 21. 6. Bik: 21. april - 21. maj Barva - rožnata, svetlo modra in zele­ Idealni partnerji: Tehtnica in na. Vodnar; najbolj primerno znamenje Vladajoči planet venera, planet lep­ za zakon je Strelec, za poslovnost Ribi ote in ljubezni.,. zato Bik nadvse ceni Srečne številke• 6, 18 in 23. in za čustveno oporo Devica. fl::n Ana Matkovič lepoto, je čuten ljubimec in uživa v Znani Biki: Marija Terezija, Honore de Balzac, Hlena Blagne, Janez Značilne lastnosti·Bilca: Drnovšek,. Ivan Cankar. Značilne lastnosti Dvojčkov: Biki so izjemno prijazni ljudje, Idealni parnerji: Devica, Kozorog; Prilagodljivi in mnogostranski, odlični sogovorniki in dobri gos­ komunikativni, duhoviti, zgov­ znamenje, ki mu daje čustveno oporo titelji. So borbeni in neustrašni, - Lev; najbolj primerno znamenje za orni... Najhujša napaka Dvojčkov vržejo se v boj, tudi ko je že zakon je škorpijon. Poklicno se je površnost, ki jo je treba nad­ vnaprej jasno, da bodo i.2zubili. najbolj ujemajo z Devicami. zorovati - ti ljudje hočejo vedeti o Ljudje jih zaradi tega cenijo. So vsaki stvari nekaj, zato jim včasih materialisti, vendar ne v slabem ne uspe pridobiti res širokega pomenu besede. Najhujša Bikova razkošju. Je vztrajen in ljubitelj Dvojčka: 22. maj- 21. junij zadihanost; paz1t1 morajo, da ne znanja o rečeh , 1G jih zares zani­ napaka, ki se.kaže na mnogih živl• varnosti. Je zelo posesiven, ljubo­ bodo vdihavali mrzlega zraka. majo. Dvojčki: so zelo logični, jenjskih področjih, je posesivnost. sumen, zmerljiv, pohleven. Vladajoči planet-- Merkur, ki mu daje razumski ljuqje, nasplošno njiho­ Bikov razum deluje metodično, bistrost in potrebo-po komunikaciji. Dragi kamen - ahat va misel deluje zelo hitro, vendar skrbno in odločno. Ena izmed nji­ Merkur daje Dvojčkom praktičnost, je vpliv vladajočeg.a planeta. Element - zemlja Barva - večina barv, najbolj pa rume­ hovih najbolj prikupnih last:Dosti stabilnost in intuitivnost, ki so dobra Telesno območje, ki mu vlada Bik, je na. Merkurja pomemben in ga je je neprisiljena očarljivost, ki se protiutež muhavosti in površnosti. grlo in žleza ščitnica. Tu je lahko treba upoštevati. Pretirana amhi­ kaže na mnogo načinov. B'iki si doznost sicer , ni značilna za to vzrok za nenadno povečanje telesne Srečne številke• hočejo ustvariti udoben in varen Element - zrak 11, 16, 20. teže, če ta ni očitna posledica znamenje; vendar pa Dvojčkova . dom, preden si omislijo družino. prehrane. domišljija zasanjano uživa v uspe" Po naravi so konvencionalni in· Telesno območje• znamenje Dvojčka Znani Dvojčki: Marilyn Monroe, hu, še preden je- ta zares. dosežen, potrebujejo pravila. vlada pljučem in ljudje, rojeni v tem Thomas Mann, Alka Vuica, Ilka in to učinkuje spodbudno. Dragi kamen - smaragd znamenju, morajo biti pozorni na Vašte, Janez Trdina.

Napove

VELIKA IZBIRA BELE TEHNIKE GORENJE • -:BARVNI .PRALNI ·STROJI .UGODNI PLAČILNI POGOJI LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 064/715-265,' fax: 064/710-058 a gotovinski -po.pust O· Velika izbira glasbenih stolpov IZOBRAŽUJEMO VPROGRAMIH: NOVOST • NOVOST • NOVOST v sodelovanju z CDI Univerzum Ljubljana izobražujemo v programih : (Sony, Sharp, Philips, Samsung, o prodaja .na 6 čekov ❖ brezplačna osnov.na šola - (6., 7., in 8. razred) ❖ -ekonomsko - komercialni tehnik Panasonic, ltchnics, Grundig) · brez obresti ❖ trgovsk11 dejavnost - vpis v 1. in 3. letnik po končanem - prodajalec (1., 2. in 3. letnik) trgovskem programu (program 3+2) - prekvalifikacija ❖ upravni tehnik Pooblaščeni prodajalec v Kranju, o VELIKA IZBIRA TELEVIZORJEV ❖ gostinska.dejavnost - vpis v 1. letnik in 3. letnik po končanem Savska 34, Kranj (bivši lntex), - 3. letnik administrativnem programu ..:go.renje tel:: 064/224 012, odprto: 9 -19, sobota: ·8 -12. ❖ usposabljanje za računovodja 3-letno izobraževanje za poklic . ❖ visoka upravna šola ❖ cvetličar ❖ vrtnar MOŽNOST NAKUPA NA VEČ ČEKOV, BREZPLAČNA DOSTAVA (1. in 2. letnik) .,.~----1 INFORMACIJE IN VPIS: 715 265 ali osebno v tajništvu v 1. nadstropju G r aščine KOMUNALA RADOVLJICA

Ljubljanska 27, 4240 Radovljica telefon: -064/700-010, faks: 064/700-01-40

SPOŠTOVANI OBČANII Vobčini Radovljico proizvedemo letno 8.000 ton komunalnih odpadkov, kor predstavijo okoli 430 kg odpadkov no prebivalca no leto. Posebno poglavje med gospodinjskimi odpadki brez dvoma predstavljajo t. .i.

fOSEBNI -IN NEVARNLDDPADKI vgospodinjstvu, to so·store barve in loki, škropivo, zdravilo, baterije in drugi odpadki, ki vsebu~jo nevarne snovi. Ti otlpodki predstavljajo približno l odstotek vcelotni količini odpadkov iz gospodinjstev. Navidezno majhne količine omenjenih odpadkov lahko vprostoru povzročijo - velike težave, zato je zelo pomembno, do tovrstnih snovi kupujemo izključno toliko, kolikor jih potrebujemo. Vvašem gospodinjstvu imate prav gotovo tudi nevarne odpadke, ki vsebujejo strupene snovi. Do bi ohranili naravo, bomo letos pričeli z brezplačno AKCIJO ZBIRANJE -NEVARNlH .· ODPAD·KOV. KAJ SODI KNEVARNIM ODPADKOM: ❖ barve, loki, topilo; smole, lepilo, kiti ❖ pesticidi, herbicidi, ... . Akcija bo potekala vpetek, moja od l t .ure do ure in v · ❖ olja, emulzije, hladilne tekočine (ontifriz) ❖ kozmetični izdelki (ličilo, pršilo, čistilo) 22. l998, 20. ❖ okomulotorji, baterije ❖ zdravilo · soboto, 23. maja 1998, od 8. ure do 12. ure, na deponiji Črnivec. Zaradi lažje razvrstitve odpadkov vas prosimo, da, če je možno, odpadke prinesete v originalni embalaži ali no embalaži vsebino označite. Odpadke bodo sprejemali UDELEŽITE SE AKCIJE IN .TUDI VI PRISPEVAJTE KLEPŠI DEŽELI! ·predstavniki Komunale in pooblaščena institucija s posebnim.prilagojenim vozilom. [SATV SERVICE) Privlačne linije Škode Felicie smo naredili še bolj O RTV SERVIS O TV in SAT antene Z NOVIM OBRAZOM vabljive. Pred vami je obraz Gregor VAVPOTIČ s.p. O ugodna prodaja televizorjev Gorenje od 1 .456.000 SIT s posodobljeno prednjo

Sp. Otok 22/0 1 4240 Radovliica1 tel./fax: 064/138 333 1 mobitel: 0609 /628 616 Kar pa· še ni vse! Nova Felicia prihaja med vas z AKRIS d.o.o. dopolnjeno osnovno KO UGASNE ŽIVLJENJE Obraz, ki ga boste vzljubili PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI ;, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA D~J~ Salon Radovljica: Cankarjeva 62 Prevozi, turizem, prodaja vozil in servisi d.d. tel.: 064/715 698 Nova vas 17, 4240 Radovljica, tel: 064/733-365 (NON STOP) Maršala Tita 67, 4270 Jesenice (odprto: 8 - 17, sobota: 8 - 12) n . c. tel.: 064/862 600, fax: 064/864 605 (odprto: 9- 121 14 - 181 sobota: 9- 12. Ugodna cena LIČARSTVO• AVTOSERVIS Brezje 18a, 4243 Brezje AVTO testnega vozila 1'-l~Co VLEKA• KLEPARSTVO tel./lax: 064/138-233 Golf 3 MARKELJ TRGOVINA ZAVTODELI GSM: 041 / 639 543 1~jf ~*~$ki o ob nakupu olja in C, filtrov brezplačna menjavo C,> UGODNO: MENJAVA, t.[ CENTRIRANJE IN PRODAJA o izpušni lonci ® ~ WALKER in BOSAL NOVI g >g O PNEVMATIK {Sava, Dunlop, Goodyear, fulda) w •• o amortizerji MONROE ~ -1.... O ALU PLATISC o pripravo vozil .; S% - 1O % POPUSTI za tehnični pregled Odprto: 7. - 1 9 ., sobota: 8. - 1 S. Možnost plačila J~ tel./fax: 1 Prevozi, turizem, proda;a vozil in servisi d.d. 1:lii;t,11~•~•t!~~lrMt 11•~~J~t•l~Sit•l~ na več čekov Maršala Tita 67, 4270 Jesenice (odprto : 8 - 17, sobota: 8 - 12) 064/861 175

v Studijski krožki na Ljudski univerzi

LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 Radovljica

Vsak človek nekaj ve (vendar ne vsega) in enkrat na mesec do dvakrat na teden v krožkov kot neformalne oblike učenja in Imeli smo kar nekaj gostov. Izdelke iz narave je sposoben to (ne vsega) prenesti skupini od pet do dvanajst članov. Ker za v tem kontekstu smo se srečevali · z za pomoč ljudem - od oblog in mazil,a iz čebel­ drugim. Vsakdo lahko nekaj (ne vsega) uspešno delo v krožku ni dovolj le eno različnimi vsebinami-, ki se nas tičejo in jega voska; sveč, do kopalnih soli - nam je nauči in po tem sprašuje. Iz tega izhaja srečanje, se isti člani in članice sestanejo vznemirjajo: literarna ustvarjalnica, suc­ razložil . gospod Aleš Ogrin iz Bohinjske tudi delo študij-skega krožka, saj je to večkrat (vsaj 20 ur), proces učenja pa cessful leaming, tehnike vezenja, zdravo Bistrice. -Nekaj o radiosteziji, o kozmosu, avri, oblika učenja, ki je najbližja življenju in ima svoj cib in načrt, Ki odseva skupne - življenje, šola - družina, jaz ženska, ob zdravljenju z bioenergijo in na splošno o pozi­ sloni na sodelujočem učenju v majhni interese. Načrt dela si pripravijo praznikih pri nas doma, za boljši jutri in tivni in negativni energiji, nam jef;av skupini. Vsi člani.in članice se učijo drug udeleženci(ke) skupine sami, potem ko naravno zdravljenje. nazorno prikazal bioenergetik gospod anez od drugega, znanje . črpajo iz študijskega prete~tajo ~voje int~rese, pro~l~m~, želj~ Ferjan iz Ribnega. Nadišavili in osveži i smo gradiva, na podlagi posebnih študijskih m moznostl glede virov, znanJa m casa, ki V tem času se nam je pridružilo vedno se ob razlagi gospe Pike Rajnar in čudovitih obiskov in od izvedencev. Učenje je pros­ so ga pripravljeni nameniti študiju. več udeležencev in udeleženk, kar kaže eteričnih oijih. tovoljno in vzajemno, v skupini pa vlada Vodilo delovanja je demokratičnost in na povečanje zanimanja za tako obliko To je resnično: čista radost živ-ijenja. Prav demokratičn9, prijateljsko m neformal­ prostovoljnost, enakopravnost in učenja, eotrjuje ea se tudi potrebnost poskočni smo bili po masaži s poprovo meto. no vzdušje. Clani(ce) študijskega krožka sproščenost, sodelovanje in prijateljstvo. drugačmh oblik 1zobraževarJJa. Odrasli Obiskala nas je tudi gospa Romana težijo k povečanju izkušenj in izboljšanju imaJO željo po učenju, vendar ne v Kleindienst, višja fizioterapevtka in dipl. vsakdanJega življenja. Skupaj oblikujejo Udeleženci in udeleženke prihajajo v kozmetičarka. Tudi ona nam je pokazala študij-ske krožke pogosto zato, da bi si klasičnem smislu, pač pa učenje na pod­ program, v katerega zajamejo vsebine, o nekaj masažnih veščin za sproščanje in boijše pridobili neko funkcionalno znanje, pa lagi izkušenj, sproščenosti in radoved- · katerih želijo vedeti več. nos ti, saj se učijo tistih stvari, ki jih želijo počutje. Vsak sam mora imeti veliko pozitivne tudi zato, da bi razvili nove vrednoste, si energije zase, da lahko premaguje vsakdanje izmenjali izkušnje in pridobili nova pri­ obvladati ali z izkušnjami prenesti na Študijski krožki kot demokratična oblika druge. težave in potem l,ahko pomaga tudi drugim. izobraževanja odraslih so se pojavi!i na jateljstva, ali pa nadomestili pomanjkanje Prav z zanimanjem smo poslušali razl,ago o pripadnosti dru-gim socialnim prelomu 19. v 20. stoletje v.ZDA., na Sved­ govorici teksa in se prav prijetno sproščali ob Namesto zaključka pa vam predstavljamo skem, v Avgliji in tudi drugod v Evropi. skupinam.· Pričakujejo, da bodo dobili vsakdanjih pogo-vorih. Obdržali so se vse do d~nes, najbolj potrebne informacije in tudi spretnosti. mnenje Božene Pretnar, redne članice trdno tradicijo pa imajo na Svedskem, saj Tako bi bolje razumeli svet okoli sebe, študijskih krqžkov na Ljudski univerzi so tam postali nepogrešljiv del vsakdanji­ prenašali svoje življenjske izkušnje Radovljica: "'le nekaj /,et zapored se zbiramo Dolgi zimski večeri so ob prijetnem k!,epetu kar ka večine odraslih prebivalcev te dežefe. drugim, ustvarpli, dokazali, kaj zmorejo v stari graščini v Radovijici na študijskem prijetno minili. Najkpše se zahvaijujemo vodji Pobuda za izvajanJe študijskih krožkov in se ob vsem tem bolje povezali z drugi­ krožku. Organizira ga gospa direktorica LU gospe mariji in upamo, da se bomo kmalu pri nas pa se je porodila na mi ljudmi. Marija Purgar, ki je tudi naša mentorica in srečali na naskdnjem zanimivem študijskem Andragoškem centru Slovenije. voditeijica. Ker nas je bilo /,etos kar !,epa krožku." Tudi na Ljudski univerzi Radovljica že števiw, ji je pomagala gospodična Lea. Letos V študijskem krožku se sestajajo ljudje od dalj časa uporabljamo metodo študijskih smo se pogovarjali o naravnem zdravijenju. Marija, Lea in c1ani/ce krožka Sk.9k čez občinski plot Radovljiško župnišče Cebele grajskega vrtnarja dobiva novo streho odrec je rekel: "Človek krajih po Sloveniji. Znana so njegova jo, s katero so se zavzele za samosto­ Radovljiško župnišče naj bi bilo po odprli razstavo v galeriji Kašča . mora v življenju sam delati dela Ovčar Marko, Cvetkova Tilka in jno Slovenijo. Deklaracijo so pod­ načrtih z več kot 800 kvadratnimi M čudeže, ker je bog zaposlen Trop brez zvoncev, njegovo pisali Društvo slovenskih pisateljev, Zdaj je v obnovi prvo nadstropje metri nove sJrehe prekrito že v drugje!" Bo držalo! Mar naj vse, kar najpomembnješe delo pa je trilogija Slovenska demokratična ·zveza, tem tednu. Ze do jeseni naj bi župnišča, kjer bodo pridobili se dogaja, tudi gorje in krivice, Bobri. Jalen je napisal tudi scenarij za Slovenska kmečka zveza, Slovensko bila J končana tudi obnova manjšo dvorano, namenjeno sre­ pripišemo enostavno bogu? S to mis­ prvi slovenski igrani film Triglavske krščansko socialno gibanje in župniškega atrija, kjer bo prostor čanjem, seminarjem in predavan­ lijo poglejmo v kroniko časa. strmine režiserja Metoda Badjure. Socialdemokratska zveza Slovenije. tudi za najrazličnejše kulturne jem, obnova notranje fasade in atri­ ja z balkonom. M. A. * 1508 * 1917 * 1990 prireditve. 9. junija se je rodil protestantski refor­ 30. maja je dr. Anton Korošec v dunaj­ Med 15; in 19. majemjejugoslovans­ Medtem ko je bila prednja fasada mator in utemeljitelj slovenskega skem parlamentu prebral majniško ka armada razoroževala slovensko V letošnjem šolskem letu je k župnišča obnovljena že pred štirimi knjižnega jezika Primož Trubar. deklaracijo. Z zahtevo po združitvi Teritorialno obrambo. Temu so se verouku hodilo 260 otrok. leti, so v župnišču le leto za tem vseh južnih Slovanov na ozemlju habs­ uprli samo poveljniki nekaterih Zadnjo aprilsko nedeljo jih je 49 dokončno obnovili pritlične pro­ * 1734 - 20. 5. burške dinastije v samostojno državno območij . Nekateri menijo, da odšlo k birmi, 10. maja pa jih je store, kjer so sedaj učilniq, pisarna 20. maja se je v Breznici pri Radovljici telo brez nadvlade drugih narodov in pomeni zato 15.junij 1990, ne pa 27. 41 prejelo prvo obhajilo. in knjižnica, leta 1996 pa so prvič rodil slovenski čebelar in slikar pod dinastijo Habsburžanov je junij 1991 začetek vojne v Sloveniji. V Anton Janša. Bil je sicer svetovno deklaracija izražala radikalizacijo nar­ teh dneh je tudi slovenska skupščina znan čebelar, ki pa se je nekaj časa odnostnega gibanja zlati Slovencev, pa izvolila prvo slovensko demokratično preživljal tudi s slikarstvom na tudi drugih južnih Slovanov habs­ izvoljeno vlado pod vodstvom Lojzeta Dunaju, tako kot oba njegova brata burške monarhije. Peterleta. Dogodki z razoroževanjem in nečak. so povzročili, da je bila 17. maja Anton Janša je najprej delal kot grajs­ * 1920 ustanovljena manevrska struktura ki vrtnar v Radovljici. Ko je bil star 32 17. maja se je rodil Karel Wojtila, narodne zaščite . Rezultat akcije, ki jo let je odšel v bakrorezno risarsko sedanji papež Janez Pavel II. je vodil Tone Krkovič, je bila 20.000- šolo akademije likovnih umetnosti na glava oborožena formacija, ki je bila Dunaj in se deloma preživljal s * 1971 sposobna slabe tri mesece po slikarstvom. Leta 1770 je začel 26. maja so študenti zasedli razorožitvi slovenske TO zavarovati poučevati na Dunaju kot cesarsko­ Filozofsko fakulteto v Ljubljani in je Slovenijo pred oboroženim pre­ kraljevi učitelj čebelarstva. Prvi je imeli v rokah do 2. junija. Povod za senečenjem. populariziral Scopolijeva odkRitja o zasedbo so bili represivni postopki življenju čebel in tudi sam odkril vrsti organov državne varnosti proti poli­ * 1991 zanimivosti iz njihovega življenja. tično angažiranim študentom. Oklepniki JLA so 23. maja obkolili Ugotovil je, da vzleti matica na par­ učni center s prvo generacijo jenje peti ali šesti dan po rojstvu, da 1976 slovenske vojske v Pekrah v se pari med 11 . in 14.uro. Prvi je učil, 6. junija zjutraj ob 0.48 in 1.31 so se Mariboru. Prišlo je do prvega inci­ da je mogoče rojenje preprečiti z zaradi potresa dvakrat silovito zatres­ denta med JLA in Teritorialno večanjem prostora in z izrezovanjem la tla v Posočju in na Tolminskem. obrambo Slovenije. To je bil začetek trotovine vsakih 14 dni. Izdelal je Potres je bil sedme stopnje, v epicen­ vojne za samostojno in neodvisno postopek za dodajanje matic in tru v Furlaniji pa devete do desete Slovenijo. iznašel napravo za prestrezanje rojev. stopnje Mercalijeve lestvice. K sreči * 1996 V avstrijskih deželah je razširil ni bilo človeških žrtev, vendar pa je prišlo do velike materialne škode. Papež Janez Pavel II. je 17. maja prevažanje panjev na druge paše. prišel na tridnevni obisk v Slovenijo. Jeseni čebel ni moril, kot je bilo Kraja Podbela in Breginj sta skoraj Obiskal je Ljubljano, Postojno in takrat v navadi, ampak jih je ohranjal izginila. Brez domov je ostalo 4.700 ali 21 odstotka ljudi. Maribor. V Postojni je praznoval svoj za prihodnje leto. Napisal je razpravo 76. rojstni dan. o rojenju čebel, kratko navodilo, Nova streha na radovljiškem župnišču je tudi finančno ogromen zalogaJ kjer je * 1988 kako naj kmečki ljudje uspešno čebe­ * 1997 - 10. 6. dobrodošel ne l,e vsak prispevani tolar temveč tudi pridne roke župljanov Radovljice larijo, v rokopisu pa je zapustil knjigo 31. maja so aretirali publicista Mla­ V severni steni Turske gore nad in okolice, ki v teh dneh pomagajo pri obnovi. Foto: Bojan R.auh dine in kandidata za predsednika Popolni nauk o čebelarstvu , ki jo je Okrešljem nad Logarsko dolino se je ZSMS Janeza Janšo, zastavnika Ivana izdal leta 1775, to je dve leti po nje­ 10. junija zgodila Borštnerja, novinarja Mladine Davida govi smrti njegov učen e c. najhujša nesreča v Tasica, kasneje pa še odgovornega Savinjskih Alpah urednika Francija Zavrla. Obtožili so * 1867 doslej. Pri opravl­ jih izdajanja vojaških skrivnosti. Are­ 15. junija se je rodil v bajtarski janju reševalne tacije so opravili slovenski varnostni or­ družini v Spodnji Sorici eden vaje s pomočjo gani, nato pa obtožene predali pre­ največjih slovenskih slikarjev Ivan helikopterja se je iskovalnim in sodnim organom JLA. Grohar. smrtno ponesre­ ENSO .d.o.o. čilo pet slovenskih * 1891 * 1989 vrhunskih gorskih - lzdela~a boj/erjev_iz Na Rodinah pri Žirovnici se je rodil Stranke slovenske pomladi in nerjaveče pločevine reševalcev. 26. maja slovenski pisatelj Janez Jalen. Društvo slovenskih pisateljev so 8. 11111111 1- Montaza ogreva/n,h naprav Ustvaril je slovensko enačico alpske maja na velikem zborovanju v - Montaža plinskih sistemov povesti. Bil je duhovnik v različnih Ljubljani sprejele Majniško deklaraci- {6i Peter Colnar Vrbnje 19b, 4240 Radovljica, tel./lax: 064/715 184, mob.: 0609/633 768

Odprto: 8 - 19, sobota: 8 - 12 SVETOVANJE: Trgovina kjer boste našli vse Obiščemo vas na domu in na podlagi naših izkušenj in vaših želja izberemo najboljšo rešitev za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. kar potrebujete za preprečevanje in P'ROJEl(Tl'RANJE: lajšanje svojih bolezenskih in starostnih tegob. Izdelava dokumentacije hišnih plinskih instalacij na zemljski ali tekoči plin. Najem plinohramov za čas, ko zemljski plin še ni Gorenjska c. 33c, 4240 Radovljica, tel.: 064n14 711 instaliran do vašega objekta. Uredimo vse potrebno za ekološko posojilo. Pridobitev ustreznih dovoljenj za izvedbo: v okviru celovite ponudbe sodelujemo s podjetjem Basing - bazični strojni inženiring Bled, ki pripravi ustrezno projektno dokumentacijo in firmo GBD Bertrams (sanacija in izgradnja novih kovinskih dimnikov) ter s . dimnikarstvom Dovrtel (strokovni pregled pred izdajo so-glasja). Gorenjska borzno posredniška družba d.d. IZVAJANJE: korak na.P,rej ❖ Usposobljeni smo za izvajanje plinskih instalacij - nakup in prodaja delnic, obveznic in blagajniskih ❖ Montažo stropnih in stenskih plinskih seval zapieov na borzi in izven nje ❖ Centralna ogrevanja - odkup in prodaja delnic iz privat:.izaclje ❖ Toplotne črpalke (delnic serije B, C, O, delnic PIO-ov) ❖ Servis in montaža oljnih gori/cev Hansa, Man - upravljanje s finančnim premoženjem - prenosi last:.ništ:.va v Klirinško depot:.ni družbi Pooblaščeni servis za kvalitetne kotle: - invest:.icljsko evet:.ovanje --=--- Buderus HYDROJHERM 0 C,&'Bereiflt) - bilt:.en Moj broker Naša dejavnost je tudi proizvodnja grelnikov sanitarne vode iz "VARNOST - STROKOVNOST - DONOSNOST" nerjaveče pločevine (atestirani grelniki) velikosti od 5/ - 1000/ v vseh Koroška 33, Kranj možnih variantah priključitve. tel.: 064/380100,fax: 064/3801012 OD SVETOVANJA DO IZVEDBE 'PLINSKIH INSTALACIJ