letnik 9, februar 2005, {tevilka 1 Turisti~na zveza Slovenije podelila priznanja za najlep{e urejena mestna in va{ka jedra Radovljica nagrajena »Kapo dol« jala. Njihovo ohranjanje in so- ljenjskih. Tak pa je bil zagotovo radovlji{kemu naraven razvoj je posebej drago- predlog Alenke Bole Vrabec. V cena vrednota in kulturna dedi{- zaklju~ni besedi je z njej lastno ~ina. O razvoju turizma, o izku{- pronicljivostjo predlagala, da za- drsali{~u na prostem njah in pogledih, kako naprej, so htevamo, da bi gostilne (kot je spregovorili predstavniki nagra- npr. Kunstelj) {e naprej lahko V radovlji{ki ob~ini je veliko zadovoljni s ponujenim. Kot vse jencev: Majda Odar - Radovljica, tr`ile doma~e koline, ker jih po dvoran, ki nudijo razli~ne mo`- ka`e, bo drsali{~e {e nekaj ~asa v Jure Bernik, predsednik TD novem pa~ ne smejo ve~ zaradi nosti rekreacije in sprostitve. uporabi, zato povabimo tiste, ki Ob zaklju~ku ocenjevanja mest- nih in va{kih jeder v okviru projek- ta Moja de`ela - lepa in gostoljub- na in ob 100-letnici Turisti~ne zveze Slovenije sta TZS in Ob~ina Radovljica organizirali v ~etrtek, 27. januarja, v sejni sobi Ob~ine Radovljica posvetovanje s slovesno podelitvijo priznanj najbolj{im. Po izboru posebne komisije so to mestna jedra Radovljice, [kofje Loke in Kranja ter va{ka jedra vasi Med njimi mo`nosti je tudi pla- so stvar `e videli, niso pa [alek, Dovje in Zakojca. vanje pod balonom. Vse te drsali{~a {e preizkusili. Drsati je Namen sre~anja je predstavil rekreacije so {e kako dobrodo{le, mo`no ob delavnikih od 16. do predsednik TZS dr. Marjan Ro- a imajo eno pomanjkljivost. Do- 20. ure. Ob sobotah in nedeljah `i~. Ta projekt so uresni~evali kot gajajo se v zaprtem prostoru. je mo`no drsati `e zjutraj od 10. sestavni del turisti~ne ponudbe Mo`nosti za rekreacijo v zim- do 12. ure in popoldne od 16. do in tudi v bodo~e se bodo zavze- skem ~asu na prostem je bolj 20. ure. Prispevek, ki se porabi za mali, da postane del nacionalne- malo, saj so sne`ne padavine bolj vodo in elektriko, je 300 tolarjev ga programa varovanja okolja, redek pojav. Vseeno niso pri- za odrasle in 100 tolarjev za saj vsebinsko bogati in prispeva kraj{ani tisti, ki se radi razgibajo otroke. Uvedli so tudi novost. Od k ve~ji kakovosti in kulturi `iv- z drsanjem. Podobno kot lani, je 20. ure dalje je mo`no najeti ljenja, tudi v so`itju s turisti. tudi letos Teni{ki klub Radovljica drsali{~e za igranje hokeja. Pogoj Poleg krajev tekmujejo {e zdra- pripravil umetno drsali{~e. Ob je vsaj 10 igralcev, vsak pa vili{~a, {ole, policijske postaje, koncu decembra je hladno vreme prispeva 300 tolarjev. Z umetnim mejni prehodi in drugi; poseben omogo~ilo pripravo drsali{~a, ki drsali{~em je Radovljica veliko izbor pa velja najlep{e urejenim pa je delovalo le 23. in 24. pridobila. Navajam besede na- kulturnim jedrom. decembra. De` je opravil svoje. {ega nekdanjega nogometnega @upan Janko S. Stu{ek je kot Na sre~o se je spet primerno selektorja Sre~ka Katanca, kak- gostitelj sre~anja pozdravil vse ohladilo in od 30. decembra {no je moje mnenje o tem umet- navzo~e, med katerimi so bili [kofja Loka, Ivan Ho~evar, evropske zakonodaje. Tu pa bi drsali{~e nudi zimsko zabavo. nem drsali{~u: "Kapo dol." poleg predstavnikov nagrajenih direktor ob~inske uprave mestne morala ve~ narediti dr`ava. Vsak dan polno drsali{~e je krajev, oba radovlji{ka pod`u- ob~ine Kranj, Vladka Jan iz TD Po skoraj triurnem posvetova- najbolj{i znak, da so drsalci Matja` Klemenc pana, ob~inski svetniki in drugi [alek, France Voga, predsednik nju je sledil ogled starega mestne- predstavniki ob~ine in krajevnih TD Dovje, in Zorana Hadalin iz ga jedra, nato pa sprejem v skupnosti, predstavniki minis- TD Zakojca. O pomenu akcije [iv~evi hi{i. trstva za kulturo, ministrstva za TZS in ohranjanja starih va{kih Ivanka Koro{ec okolje in prostor in {tevilni in mestnih jeder je govoril prof. Bloudkova nagrada drugi. Predstavil je delovanje Fedja Ko{ir s Fakultete za arhi- turisti~nih dru{tev v ob~ini, za tekturo in poudaril, da du{o kraja Datumi ob~nih njim pa je besedo povzel dr. gradi duh ~asa. zborov PGD v GZOR v ob~ino Radovljica Cene Avgu{tin o starih mestnih ^lani ocenjevalne komisije g. in va{kih jedrih, ki so bila nekdaj Vehovar, g. Ocvirk in g. Mihevc • Podnart 4. februar 2005 Tudi v letu 2004 sta dva {port- prejel ravno v osamosvojitvenem pravilno ume{~ena v prostor in so nato obrazlo`ili in strokovno • Srednja nika iz na{e ob~ine prejela naj- letu. so se po~asi in premi{ljeno razvi- utemeljili odlo~itve o najbolj{ih. Dobrava 5. februar 2005 vi{je priznanje, kamor sodijo Tradicija Bloudkovih nagrad je Sledila je podelitev priznanj. V • Elan 11. februar 2005 Bloudkove nagrade in nazivi v letu 2004 praznovala svojo imenu nagrajencev se je zanje • Hlebce 12. februar 2005 {portnika Slovenije. Za srebrno {tiridesetletnico, v tem ~asu pa Blagovna hi{a zahvalil gostitelj, `upan Janko S. • Kropa 12. februar 2005 medaljo na olimpijskih igrah sta smo v radovlji{ki ob~ini prejeli Stu{ek. • Lesce 12. februar 2005 Iztok ^op in Luka [pik prejela {est nagrad. V letih 1980-1984 Mencinger Lesce MENCINGER d.o.o. V razpravi so bili izra`eni • Ljubno 19. februar 2005 `e tretji naziv najbolj{e ekipe v sta nagrado prejela dva kolektiva komentarji, vzpodbude in pred- • Podgora 19. februar 2005 individualnih {portih. Iztok ^op (begunjski Elan in ALC Lesce) in letos praznuje logi. Nekaj je bilo suhoparno • Radovljica 26. februar 2005 je dva enaka naziva prejel skupaj padalska ekipa ALC. Preostale tri in vam vsakih »slu`benih« in »papirnatih«, le • GZOR 19. februar 2005 z Denisom @vegljem, leta 1995 nagrade so kajpak prejeli {port- malo pa bolj konkretnih in `iv- je bil izbran za najbolj{ega {port- niki Slovenije iz na{e ob~ine petnajst dni poklanja nika med posamezniki, tako da skakalec Franci Petek in vesla~a nove, posebno ima skupaj `e {est naslovov Iztok ^op in Luka [pik. Malce najbolj{ega {portnika v dr`avi. V manj odmevna nagrada so ugodne cene. Sloveniji naziv najbolj{ega {port- Bloudkove plakete - teh so na{i nika v dr`avi podeljujejo `e od {portniki in {portni delavci pre- Vljudno vabljeni leta 1968, a je zanimivo, da je jeli kar 19. prvi naziv {portnika Slovenije (ve~ na strani 17) www.mencinger.si Jelenc s.p. Janez smu~arski skakalec Franci Petek Goran Lavren~ak stran 2 novice in ob~inske hi{e 4. februar 2005 Ustanovljen Gospodarski svet Ob~ine Radovljica Po 21. seji ob~inskega sveta Na pobudo `upana Janka S. Stu{ka se je 19. januarja prvi~ sestal Gospodarski svet Ob~ine Radovljica. Kot posvetovalno telo `upana je Leto{nja prva seja radovlji{kega primeru odlo~itve {e dveh ob~in za nasprotju z zakonom o javnih nasledil Svet modrih, ki je prenehal delovati konec leta 2003. Med ~lani sveta ob~inskega sveta je bila dvodnevna, odlaganje odpadkov na novi deponi- naro~ilih. Ob~ini priporo~a, da za je dvajset gospodarstvenikov, ki delujejo, poslujejo ali `ivijo v radovlji{ki in sicer 26. in 27. januarja. Svetniki so ji - veljavni lokacijski na~rt ter fi- predsednike KS organizira izobra`e- ob~ini in so s svojimi poslovnimi izku{njami vidnej{e osebnosti v razvoju sprejeli spremembe in dopolnitve nan~na konstrukcija bosta predstav- vanje o osnovni zakonodaji, pripravi krajev ali dejavnosti v ob~ini in {ir{e. zazidalnega na~rta za centralno ob- ljena tudi svetoma ob~in Bled in osnutek besedila statuta za vse kra- Svet je bil ustanovljen ob zavedanju nujnosti dobrih povezav in sodelo- mo~je Radovljica. Nana{ajo se pred- Bohinj - bo kon~na cena odlaganja za jevne skupnosti in natan~na navodi- vanja med lokalnimi upravnimi in gospodarskimi subjekti. Redna medseboj- vsem na opredelitev pogojev za tono odpadkov od 13.861 do 25.500 la za izdelavo njihovih letnih poro~il. na izmenjava informacij o na~rtih in potrebah na ravni ob~inske razvojne posege v nekaterih karejih, kot je do- tolarjev, kar je {e sprejemljivo glede Nadzorni odbor je na podlagi vpra- politike bo omogo~ala opredelitve, ki lahko prispevajo k pospe{evanju graditev {portnega parka, ter do- na sedanje tr`ne cene v Sloveniji. {anja ob~inskega svetnika preveril razvoja gospodarstva na obmo~ju ob~ine Radovljica. To bo {e posebej korist- lo~itev pogojev za posege na obsto- no pri pripravi razvojne strategije ob~ine za obdobje 2007-2012 z elementi je~ih stavbah. dolgoro~nih usmeritev do leta 2018. @upan je svetnikom podrobneje Gradnja centralne ~istilne naprave Med cilji delovanja Gospodarskega sveta so pridobiti informacije o razvoj- predstavil stro{ke in predvidene vire po na~rtovanih rokih nih projektih gospodarstva v ob~ini; zagotoviti pravo~asen in ustrezen odziv za izvedbo projekta DIRO - deponi- Gradnja centralne ~istilne naprave Radovljica, na katero bo priklju~enih 60 ob~ine na pobude gospodarstva; predstaviti, izmenjati mnenja in pripombe ranje in ravnanje z odpadki Ra- odstotkov prebivalcev ob~ine, te~e v skladu z na~rti. Od avgusta lani, ko je glede na~rtovanih ob~inskih projektov in dokumentov; sodelovati pri opre- dovljica. Predsednik nadzornega odb- bil polo`en temeljni kamen, so bila izvedena vsa pripravljalna dela za grad- delitvi ciljev razvojnih programov; oceniti prostorske mo`nosti za razvoj ora ob~ine Ambro` Porenta je njo, napajalni vodovod je zgrajen do te faze, da je v teku poizkus vodotes- podjetni{tva ter oblikovati nabor mo`nih in konkretnih projektov za sodelo- poro~al o ugotovitvah nadzora poslo- nosti vodohrama, rekonstruirana je bila transformatorska postaja Gorenjc ter vanje.