Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXIII 113 30. 12. 2013

VLADA

4293. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj razvoja podeželja Republike Slovenije podeželja (EKSRP) (UL L št. 105 z dne 13. 4. 2013, str. 1), za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014 (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES), – Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in nav- Republike Slovenije zkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. ok- U R E D B O tobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne podeželja Republike Slovenije za obdobje mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev 2007–2013 v letih 2010–2014 sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta I. SPLOŠNE DOLOČBE (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU), 1. člen – Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta (vsebina) in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj pode- želja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (1) Ta uredba določa ukrepe osi 2, ki se v letih 2010–2014 (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL izvajajo kot ukrepi razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487) in ukrepi osi 2) v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni – Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljnjem Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho- besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega Slovenije za obdobje 2007–2013 za izvajanje: kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi – Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijske- glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem- ga sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla- 1312/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. de- menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. cembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865). glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere (2) Program razvoja podeželja Republike Slovenije države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z za obdobje 2007–2013, potrjen z Odločbo Komisije z dne njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 339 z dne 21. 12. 2011, 10. septembra 2007 o odobritvi programa razvoja podeželja str. 1), Slovenije za programsko obdobje 2007–2013, št. CCI 2007 – Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra SI 06 RPO 001, zadnjič spremenjen s potrditvijo Komisije 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, do- št. Ares(2013)2087409 z dne 13. 6. 2013 (v nadaljnjem be- ločeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne sedilu: PRP 2007–2013), je dostopen na spletnih straneh mi- 6. 9. 2006, str. 6), nistrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: – Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decem- ministrstvo), in izpostavah kmetijske svetovalne službe. bra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega 2. člen kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Izvedbeno (ukrepi) uredbo Komisije (EU) št. 335/2013 z dne 12. aprila 2013 o Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi osi 2: spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih – izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za za kmetijsko dejavnost, Stran 13428 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

– kmetijsko okoljska plačila, ki vključujejo 24 kmetij- – obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP‑ja sko okoljskih podukrepov (v nadaljnjem besedilu: podukrepi 2007–2013, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za KOP‑a). ukrepe osi 2 v letih 2009–2013, – obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP‑ja 3. člen 2007–2013, prevzete v letih 2010–2013 v skladu s to uredbo, (upravičenci) – kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in (1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetij- 2008 v skladu s predpisom za kmetijsko okoljske ukrepe v letih ska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določe- 2007–2010, na z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo pogoje iz te uredbe. – kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa za kmetijsko (2) Nosilci KMG‑jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic okoljske ukrepe v letih 2009–2010, in obveznosti upravičencev po tej uredbi. – kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisov za ukrepe v letih 2004–2006 in 4. člen – pritožbe za ukrepe iz prve do šeste alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno. (sredstva) (4) Za ukrepe iz prve do četrte alineje točke a) prejšnjega (1) V letih 2010–2013 se skladno s PRP‑jem 2007–2013 odstavka se namenja do: ukrepi osi 2 financirajo iz sredstev proračuna Republike Slo- – 47 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010, venije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega – 46.358.046 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2011, kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov. – 42.516.337 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2012, (2) V letu 2014 se skladno s Programom razvoja podeže- in lja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem – 45.006.059 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2013. besedilu: PRP 2014–2020) ukrepi osi 2 financirajo iz sredstev (5) Za ukrepe iz prve do šeste alineje točke b) tretjega proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 25 odstotkov in iz odstavka tega člena se namenja do: sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – 44 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010, v višini do 75 odstotkov. – 39.181.446 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2011, (3) Za obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2007 – 40.874.819 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2012, in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 in iz PRP 2007–2013 v letih 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: – 34.078.738 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2013. predpis za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013), obveznosti za (6) Za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe se sredstva ukrepe osi 2, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom, za obveznosti, prevzete v letu 2014, namenjajo v skladu s ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 v letih PRP‑jem 2014–2020. 2009–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 (7) V tekočem letu se v primeru pritožb, ki jim je bilo ugo- v letih 2009–2013), obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v deno, za obveznosti iz prve do četrte alineje točke a) in prve letih 2010–2013 v skladu s to uredbo, obveznosti za kmetij- do šeste alineje točke b) tretjega odstavka tega člena višina sko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s sredstev iz četrtega in petega odstavka tega člena zniža za predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Pro- znesek pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno. grama razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v (8) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz tre- letih 2007–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko tjega odstavka tega člena in pritožbe za te ukrepe, ki jim je bilo okoljske ukrepe v letih 2007–2010), kmetijsko okoljske ukrepe ugodeno, preseže višino sredstev iz četrtega in petega odstav- iz predpisa, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Pro- ka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega grama razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 ukrepa za tekoče leto sorazmerno zniža. v letih 2009–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetij- (9) Plačila za izvajanje ukrepov iz četrtega in petega od- sko okoljske ukrepe v letih 2009–2010), ukrepe iz predpisov, stavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najpozneje ki urejajo plačila za ukrepe iz Programa razvoja podeželja v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2). za Republiko Slovenijo 2004–2006 za programsko obdobje (10) V skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega 2004–2006, za katere so bile odločbe izdane do 31. decem- člena se višina plačil za ukrepe iz tretje alineje točke b) tretje- bra 2006 (v nadaljnjem besedilu: predpisi za ukrepe v letih ga odstavka tega člena v tekočem letu lahko zviša do višine 2004–2006), in za pritožbe za ukrepe iz tega odstavka, ki najvišjega mogočega plačila iz preglednice 3 iz priloge 1, ki je jim je bilo ugodeno, je za programsko obdobje 2007–2013 skladno s PRP‑jem 2007–2013 skupno namenjenih do sestavni del te uredbe. 574.440.943 eurov, od katerih se namenja do: (11) Sredstva iz tretjega odstavka tega člena ne sme- a) 302.327.970 eurov za: jo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevze- – obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z te obveznosti iz točke a) in točke b) tretjega odstavka tega omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih člena. 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih (12) Če sredstva, namenjena za posamezne ukrepe osi 2, 2007–2013, v tekočem letu niso v celoti porabljena, se lahko v skladu s – obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z tretjim, devetim, desetim in enajstim odstavkom tega člena omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letu sredstva med temi ukrepi za tekoče leto prerazporedijo. 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013, (13) Sredstva iz četrtega in petega odstavka tega člena – obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z vključujejo tudi neporabljena sredstva za ukrepe osi 2 iz prete- omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih klih let, določena s PRP‑jem 2007–2013. 2010–2013 v skladu s to uredbo, (14) Neporabljena sredstva iz četrtega in petega odstavka – ukrep izravnalnih plačil iz predpisov za ukrepe v letih tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdo- 2004–2006 in bja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom osi 2 za – pritožbe za ukrepe iz prve do četrte alineje te točke, ki programsko obdobje 2007–2013. jim je bilo ugodeno; 5. člen b) 272.112.973 eurov za: – obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP‑ja (ukrepi samoupravnih lokalnih skupnosti) 2007–2013, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom Samoupravne lokalne skupnosti ne morejo izvajati ukre- za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013, pov iz te uredbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13429

II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA dejavnost še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI plačila za ta namen, razen če prvo izravnalno plačilo prejme ZA KMETIJSKO DEJAVNOST za leto 2014. (2) Na GERK‑ih s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik« 6. člen izravnalnih plačil za ukrep OMD‑ja ni mogoče uveljavljati. (namen ukrepa) (3) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejeni- ukrep OMD‑ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugo- mi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: tovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s ukrep OMD‑ja) je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih kontrolo velikosti površine na kraju samem. pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na ob- 11. člen močjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. (izravnalna plačila) 7. člen (1) Višina izravnalnega plačila na območjih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se določi tako, da se sešteje fiksni (razvrstitev in seznam območij) in variabilni del izravnalnega plačila. (1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejav- (2) Skupni fiksni del izravnalnega plačila pomeni 55 od- nost se delijo na hribovska in gorska območja, druga območja stotkov vseh izravnalnih plačil. in območja s posebnimi omejitvami. (3) Fiksni del izravnalnega plačila se določi glede na po- (2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko datke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za dejavnost je kot priloga 2 sestavni del te uredbe. kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar (3) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega 2003, tako da vrednost fiksnega dela izravnalnega plačila na odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva. ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi v letih 2010–2014 znaša za: 8. člen – gorsko višinske KMG‑je: 114,45 eura/ha, (točkovanje KMG-jev na območjih – KMG‑je planine: 114,45 eura/ha, z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) – strme KMG‑je: 85,69 eura/ha, (1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG‑jev – kraške KMG‑je: 99,18 eura/ha, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, – gričevnato hribovite KMG‑je: 70,49 eura/ha, se točkovanje KMG‑jev na območjih z omejenimi možnostmi – različne neugodne pogoje (drugi KMG‑ji): 34,43 eura/ha, za kmetijsko dejavnost opravi za vse KMG‑je, ki imajo na teh – osnovne KMG‑je (KMG‑ji, ki v elaborat niso vključeni, območjih kmetijska zemljišča v uporabi. njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi (2) Število točk se za vsak KMG vodi v registru kmetijskih možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). 13,66 eura/ha. (3) Razvrstitev KMG‑jev na območjih z omejenimi mo- (4) Variabilni del izravnalnega plačila se izračuna po na- žnostmi za kmetijsko dejavnost iz prvega odstavka tega člena slednji formuli: predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem bese- variabilni del plačila izravnalnega plačila = število točk dilu: minister). KMG‑ja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost x vrednost točke. 9. člen (5) Skupni variabilni del izravnalnega plačila pomeni (upravičenci) 45 odstotkov vseh izravnalnih plačil. (6) Izravnalno plačilo se določi po naslednji formuli: (1) Do izravnalnih plačil so za kmetijska zemljišča v upora- izravnalno plačilo v eurih/ha na leto = fiksni del + (število bi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, točk KMG‑ja x vrednost točke x odstotek variabilnega dela). opredeljenih na seznamu območij iz priloge 2 te uredbe, v (7) Vrednost točke v skladu s PRP‑jem 2007–2013 znaša skladu s to uredbo upravičeni: 0,43 eura. – KMG‑ji, (8) V tekočem letu se višina izravnalnega plačila za tra- – kmetijska gospodarstva planine (v nadaljnjem besedilu: vinje na planinah pri obtežbi vsaj ene glave velike živine na KMG planina) za kmetijska zemljišča v uporabi, na katerih se hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) travinja obračuna tako, izvaja planinska paša, in da se upošteva dejanska površina travinja, prijavljenega na – kmetijska gospodarstva skupni pašniki (v nadaljnjem obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na po- besedilu: KMG skupni pašnik). vršino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike (2) Nosilci KMG‑jev lahko uveljavljajo izravnalna plačila le za tekoče leto. Če obtežba ne dosega 1 GVŽ‑ja/ha, se višina za zemljišča na območju Republike Slovenije. izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je za- gotovljena obtežba 1 GVŽ‑ja/ha. 10. člen (9) Obtežba iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se (pogoji) pri dejanskem izračunu števila glav velike živine (v nadaljnjem (1) Upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrep OMD‑ja besedilu: GVŽ) za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficien- za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, ti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na pod naslednjimi pogoji: planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov – velikost grafične enote rabe zemljišč kmetijskega go- kmetijske politike za tekoče leto. Če je na KMG‑ju planini oziro- spodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katero se lahko ma KMG‑ju skupnem pašniku med pašo izvedena tudi kontrola uveljavlja plačilo za ukrep OMD‑ja, je lahko manjša od 0,1 hek- na kraju samem, se pri izračunu obtežbe upošteva tudi število tarja (v nadaljnjem besedilu: ha), najmanjša skupna površina živali, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor. na KMG‑ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep (10) Če na KMG‑ju obseg kmetijskih zemljišč v upora- OMD‑ja, pa je 1 ha in bi, vključenih v ukrep OMD‑ja, presega 100 ha, se znesek – upravičenec se mora zavezati, da bo opravljal kmetijsko izravnalnih plačil zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko presegajo 100 ha. Stran 13430 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

III. KMETIJSKO OKOLJSKA PLAČILA Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko‑Ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja 12. člen in okolice Ljubljane, Rižane ter vodonosnikov za območja občin (namen ukrepa) Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, Jezersko in Jesenice, upravičenci zaključene petletne obveznosti za izvajanje po- Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje dukrepov KOP‑a 214‑I/2 in 214‑III/6 iz 15. člena te uredbe ne 24 podukrepov KOP‑a, je popularizacija kmetijske pridelave, morejo podaljšati. Natančnejši vpogled v evidenco teh vodo- ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagota- varstvenih območij je mogoč na spletnih straneh ministrstva. vlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje (7) Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih KOP‑a iz 15. člena te uredbe je plačilo mogoče uveljavljati za danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne vključeno površino podukrepa KOP‑a, ki se lahko poveča za kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovo- 13. člen ljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca. Ne glede na določbo prejšnjega stavka v letu 2014 povečanje (upravičenci) površine podukrepa KOP‑a ni mogoče. (1) Upravičenci lahko za tekoče leto pridobijo plačila za (8) Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov podukrepe KOP‑a na način, kot ga določata predpis, ki ureja KOP‑a iz 15. člena te uredbe je površine mogoče zmanjšati za izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ta uredba, največ deset odstotkov. ter pod pogoji, določenimi v prilogi 1 te uredbe. (9) Upravičenci zaključeno petletno obveznost za izvaja- (2) Upravičenci ne morejo prevzemati novih obveznosti nje podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe podaljšajo tako, za izvajanje podukrepov KOP‑a, razen za podukrepe 214‑I/7, da podajo izjavo na obrazcu izjav nosilca kmetijskega gospo- 214‑I/8, 214‑II/2, 214‑II/4, 214‑II/5, 214‑II/6, 214‑II/10, 214‑III/2, darstva iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike 214‑III/3, 214‑III/4 in 214‑III/5 iz 15. člena te uredbe. za tekoče leto, zahtevek pa vložijo v skladu s prvim odstavkom (3) Za izvajanje podukrepa 214‑II/2 iz 15. člena te uredbe 23. člena te uredbe. upravičenci lahko prevzamejo novo obveznost le v letu 2012. 15. člen (4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko upravičenci na območjih vodnih teles podzemnih voda Dravske, (podukrepi KOP-a in plačila) Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območjih zadrževalni- (1) Ciljne vrednosti plačil za izvajanje podukrepov KOP‑a kov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero iz priloge znašajo: 3, ki je sestavni del te uredbe, prevzemajo nove obveznosti tudi za I. skupina – zmanjševanje negativnih vplivov kmetij- podukrepa 214‑I/1 in 214‑I/2 iz 15. člena te uredbe. stva na okolje: (5) Na območjih, na katerih se območja iz prejšnjega 214‑I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/hektar (v nadalj- odstavka prekrivajo z območji iz šestega odstavka 14. člena te njem besedilu: eura/ha) letno; uredbe, upravičenci ne morejo prevzemati novih obveznosti za 214‑I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,2 eura/ha letno; podukrep 214‑I/2 iz 15. člena te uredbe. 214‑I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno; 214‑I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno; 14. člen 214‑I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno; (podaljšanje obveznosti za podukrepe KOP-a) 214‑I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarova- (1) Zaključena petletna obveznost za izvajanje posame- nih prostorih): 184,91 eura/ha letno; znih podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe in za dve leti 214‑I/7 ekološko kmetovanje: podaljšana obveznost iz tretjega odstavka tega člena se lahko 1. izvajanje: v letih 2012–2014 podaljšata ali končata, pri čemer je mogoče – njive‑poljščine: 298,07 eura/ha letno, podaljšati le celotno obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti – vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno, zavrne. – vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno, (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zaklju- – oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sa- čena petletna obveznost za izvajanje podukrepa 214‑II/6 reja dovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in ko- avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 15. člena stanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: te uredbe lahko podaljša, če število v ta podukrep vključenih 554,73 eura/ha letno, živali ni manjše od 1 GVŽ‑ja. – travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50‑200 (3) Obveznost izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena dreves/ha: 237,80 eura/ha letno, te uredbe je mogoče v letu 2012 podaljšati za dve leti in v letu – vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno, 2014 še za eno leto, če se petletna obveznost konča z letom – travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, 2011. trajno travinje): (4) Nosilci KMG‑jev, ki so v letih 2011, 2012 in 2013 a) obtežba 0,2‑0,5 GVŽ‑ja/ha: 213,20 eura/ha letno, na določenih površinah KMG‑ja izvajali podukrepe KOP‑a iz b) obtežba 0,5‑1,9 GVŽ‑ja/ha: 227,55 eura/ha letno; 15. člena te uredbe in se petletna obveznost za izvajanje teh 2. preusmerjanje: podukrepov z leti 2011, 2012 in 2013 konča, lahko te površine v – njive‑poljščine: 357,52 eura/ha letno, letih 2012, 2013 in 2014 vključijo v podaljšanje obveznosti tudi – vrtnine na prostem: 600 eurov/ha letno, s prenosom obveznosti na druge KMG‑je na podlagi obrazca – vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov/ha letno, prodaje ali odstopa zemljišč, vključenih v podukrepe KOP v – oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sa- predhodnem letu, drugemu KMG‑ju iz predpisa, ki ureja izved- dovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in ko- bo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. stanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: (5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega 753,58 eura/ha letno, člena zaradi spremenjenega načina ugotavljanja nagiba strmih – travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50‑200 dre- travnikov zaključene petletne obveznosti za izvajanje podu- ves/ha: 411,23 eura/ha letno, krepa 214‑II/2 iz 15. člena te uredbe v letu 2012 ni mogoče – vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 635,91 eura/ha letno, podaljšati, ampak je v ta podukrep mogoče vstopiti na novo, – travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, kot je določeno v tretjem odstavku prejšnjega člena. trajno travinje): (6) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka a) obtežba 0,2‑0,5 GVŽ‑ja/ha: 197,21 eura/ha letno, tega člena na najožjih vodovarstvenih območjih za vodno telo b) obtežba 0,5‑1,9 GVŽ‑ja/ha: 450 eurov/ha letno; vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, 214‑I/8 neprezimni posevki: 61,09 eura/ha; Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13431

II. skupina – ohranjanje naravnih danosti, biotske (3) Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vklju- raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne čili v podukrep 214‑I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih krajine: letih uveljavljajo plačila za podukrep 214‑I/6 iz prejšnjega člena 214‑II/1 planinska paša: in obratno. – brez pastirja: 61,09 eura/ha letno, (4) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem – s pastirjem: 72,57 eura/ha letno; letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214‑I/4 iz 214‑II/2 košnja strmih travnikov: prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za – nagib 35‑50 odstotkov: 90,20 eura/ha letno, podukrep 214‑I/3 ali 214‑I/6 iz prejšnjega člena in obratno. – nagib nad 50 odstotkov: 142,27 eura/ha letno; (5) Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214‑I/3, 214‑II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno; 214‑I/4, 214‑I/5, 214‑I/6 in 214‑I/7 iz prejšnjega člena v teko- 214‑II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno; čem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane 214‑II/5 strmi vinogradi: pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najpozneje – nagib 30‑40 odstotkov: 326,77 eura/ha letno, do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto. – nagib nad 40 odstotkov: 900 eurov/ha letno; (6) Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo za- 214‑II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih menjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane živali: 89,38 eura/GVŽ letno; pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v tekočem 214‑II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetij- letu, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjava skih rastlin: 102,91 eura/ha letno; je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. 214‑II/8 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha (7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov letno; 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 in 214‑I/6 iz prejšnjega člena vključijo 214‑II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje in- letno; tegrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe 214‑II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov: pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri 191,40 eura/ha letno; katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukre- III. skupina – varovanje zavarovanih območij: pe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe. 214‑III/1 reja domačih živali v osrednjem območju poja- (8) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa vljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno; 214‑I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organi- 214‑III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: zacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma 121,36 eura/ha letno; predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti 214‑III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev: certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov 121,36 eura/ha letno; oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kme- 214‑III/4 ohranjanje steljnikov: 198,44 eura/ha letno; tijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh 214‑III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno; za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe. 214‑III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju: (9) Pri podukrepu 214‑I/8 iz prejšnjega člena se šteje, – njive: 83,64 eura/ha letno, da je zahteva glede pokritosti tal z neprezimnimi posevki iz- – trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno, polnjena, če pokrovnost površine s temi posevki dosega vsaj – travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, 70 odstotkov. trajno travinje): 31,57 eura/ha letno. (10) Pri podukrepu 214‑II/1 iz prejšnjega člena lahko upra- (2) Za površino GERK‑a, ki je delno v ekološki pridelavi vičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za in delno v preusmerjanju v ekološko kmetovanje, se za celotno pastirja ali plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri površino GERK‑a dodeli plačilo za ekološko kmetovanje – iz- čemer je ta dodatek mogoče uveljavljati samo za enega pastirja vajanje. na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem (3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena na poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj najožjih vodovarstvenih območjih, na katerih zaradi prekriva- podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, nja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike območja, prihaja do prekrivanja zahteve po prepovedi upo- za tekoče leto. rabe fitofarmacevtskih sredstev, plačila za podukrep KOP‑a (11) Plačila za podukrep 214‑II/2 iz prejšnjega člena lahko 214‑III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju znašajo upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK‑a ali pa za za: del GERK‑a z vrsto dejanske rabe »1300 – trajni travnik« z – njive: 55,76 eura/ha letno, nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Upošteva se – trajne nasade: 140,63 eura/ha letno, podatek o nagibu GERK‑a ali dela GERK‑a, ki se povzame – travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, iz grafične evidence strmin iz 20. člena te uredbe. Izven ob- trajno travinje): 31,57 eura/ha letno. močij, določenih v grafični evidenci strmin, plačil ni mogoče (4) Vodovarstvena območja iz prejšnjega odstavka so uveljavljati. določena v prilogi 1 te uredbe. (12) Plačila za podukrep 214‑II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na območjih, ki so 16. člen določena v prilogi 1 te uredbe. (pogoji) (13) Plačila za podukrep 214‑II/5 iz prejšnjega člena lahko (1) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uve- upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK‑a z vrsto de- ljavljajo plačila za podukrep 214‑I/2 iz prejšnjega člena, lahko janske rabe »1211 – vinograd« z nagibom 30–40 odstotkov ali v naslednjih letih, do izteka obveznosti, uveljavljajo plačila za nad 40 odstotkov. Upošteva se podatek o povprečnem nagibu podukrep 214‑I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh GERK‑a, ki se povzame iz RKG‑ja. površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep (14) Plačila za podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena lah- 214‑I/1 oziroma 214‑I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh ko upravičenci uveljavljajo za najmanj en GVŽ za avtohtone površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 1 te uredbe. tri različne poljščine. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v (2) Pri podukrepu 214‑I/2 iz prejšnjega člena se šteje, da navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji je zahteva glede pokritosti tal s prezimnimi poljščinami izpol- pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko na- njena, če pokrovnost ozelenjene površine s temi poljščinami domestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te dosega vsaj 70 odstotkov. vrste. Število živali se lahko poveča do obtežbe 1,9 GVŽ‑ja/ha. Stran 13432 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga (23) Plačila za podukrep 214‑III/5 iz prejšnjega člena je KMG vključil v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena v letu lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na osrednjih vstopa v ta podukrep, se lahko število v ta podukrep vključenih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša območjih Natura 2000 iz priloge 1 te uredbe. za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtoh- (24) Plačila za podukrep 214‑III/6 iz prejšnjega člena tonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na najožjih od enega GVŽ‑ja oziroma na način, kot je določen v prilogi 1 te vodovarstvenih območjih po tej uredbi. Natančnejši vpogled v uredbe. V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ta območja je mogoč na spletnih straneh ministrstva. ki jih je KMG vključil v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena, (25) Upravičenci lahko plačila za travniški sadovnjak uve- na paši na KMG‑ju planini ali KMG‑ju skupnem pašniku, se ljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku vsaj ena od naslednjih za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, osnovnem KMG‑ju. Če ena žival posamezne vrste pomeni več sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, man- kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep delj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, 214‑II/6 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v murva. V travniškem sadovnjaku so lahko tudi posamična dre- tekočem letu glede na leto vstopa v ta podukrep lahko zmanjša vesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem pomenijo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa letu vključeno v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena, se šteje oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene število živali, ki je na KMG‑ju za tekoče leto ugotovljeno z ad- na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih ministrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo straneh ministrstva. števila živali te vrste na kraju samem. (26) Upravičenci lahko za travinje na zemljiščih z vrsto de- (15) Za izračun plačil za podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega janske rabe »1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak« člena se za preračun števila živali v GVŽ‑je v skladu s Prilogo V uveljavljajo naslednje podukrepe KOP‑a iz prejšnjega člena: Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti: 214‑I/7, 214‑II/2, 214‑II/8, 214‑II/9, 214‑III/1, 214‑III/2, 214‑III/3, – biki, krave in drugo govedo, starejše od dveh let, konji, 214‑III/4, 214‑III/5 in 214‑III/6. starejši od šestih mesecev: 1,0, (27) Pri podukrepih KOP‑a iz prejšnjega člena se pri izra- – govedo, staro od šestih mesecev do dveh let: 0,6, čunu obtežbe upoštevajo podatki o staležu živali in zemljiščih iz – govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4, zbirne vloge za posamezno leto v skladu s predpisom, ki ureja – konji, mlajši od šestih mesecev: 0,4, izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. – ovce: 0,15, (28) Če pri izvajanju podukrepov KOP‑a iz prejšnjega – koze: 0,15, člena upravičenci ne uporabljajo: – plemenske svinje nad 50 kg: 0,5, – mineralnih gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter – ostali prašiči: 0,3, izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna; – kokoši nesnice: 0,014, – živinskih gnojil, evidence uporabe teh gnojil ni treba voditi. – ostala perutnina: 0,003. (29) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj (16) Plačila za podukrep 214‑II/7 iz prejšnjega člena lah- GERK‑a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep ko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte KOP‑a, je določena v prilogi 1 te uredbe. kmetijskih rastlin iz priloge 1 te uredbe. Na isti površini GERK‑a (30) Upravičenci se lahko v podukrepe KOP‑a iz prej- lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo šnjega člena vključijo s povečanim obsegom površin, kot je samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek. določeno v prilogi 1 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe (17) Če zaradi sprememb tržnih razmer ni na razpolago 1974/2006/ES. semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradici- (31) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep onalnih sort kmetijskih rastlin, morajo upravičenci pri podukrepu KOP‑a v prvem letu obveznosti (v nadaljnjem besedilu: vstopna 214‑II/7 iz prejšnjega člena izvajati vsaj enostaven kolobar, ki površina podukrepa), lahko upravičenec v prvih štirih letih izva- vključuje najmanj tri različne poljščine. V tem primeru se plačilo janja podukrepa KOP‑a v okviru obstoječe petletne obveznosti v zadevnem letu zniža za 60 odstotkov. skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer (18) Plačila za podukrep 214‑II/10 iz prejšnjega člena se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši lahko upravičenci uveljavljajo za GERK s šifro »1430 – ek- za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne stenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje naslednje vrste obveznosti pa se nadaljuje. Ne glede na določbo prejšnjega dejanske rabe: »1300 – trajni travnik«, »1410 – kmetijsko ze- stavka upravičenec, ki v obdobju obveznosti vstopno površino mljišče v zaraščanju«, »1500 – drevesa in grmičevje«, »1600 podukrepov KOP‑a iz drugega in četrtega odstavka 13. člena – neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 – kmetijsko te uredbe za tekoče leto poveča za več kot 2 ha oziroma 20 od- zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK‑i v stotkov, s tem letom prevzame novo petletno obveznost za katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov izvajanje teh podukrepov za celoten obseg površin, ki vključuje iz priloge 1 te uredbe. Delež površin z vrsto dejanske rabe obstoječe in povečane površine. »1300 – trajni travnik« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, (32) Vstopne površine podukrepa KOP‑a iz prejšnjega poraslo z gozdnim drevjem« mora ob vstopu v podukrep zna- člena lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno šati vsaj 20 odstotkov. zmanjša za največ deset odstotkov na način, kot je določen v (19) Če v katastrski občini na območju ekstenzivnih kra- prilogi 1 te uredbe. ških pašnikov iz priloge 1 te uredbe leži del GERK‑a s šifro (33) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključe- »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, se plačila za podukrep na v podukrep KOP‑a v tekočem letu, glede na lokacijo površi- 214‑II/10 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo za celoten ne zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP‑a v preteklem GERK. letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena (20) KMG planina in KMG skupni pašnik ne moreta uvelja- v podukrep KOP‑a v preteklem letu, in hkratno povečanje po- vljati plačil za podukrep 214‑II/10 iz prejšnjega člena. vršine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP‑a v tekočem (21) Plačila za podukrep 214‑III/1 iz prejšnjega člena letu, razen v primerih, določenih v prilogi 1 te uredbe. Zamik lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 20. člena te uredbe GERK‑i v katastrskih občinah iz priloge 1 te uredbe. in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba (22) Plačila za podukrepe 214‑III/2, 214‑III/3 in 214‑III/4 iz lokacije površine zemljišča. prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i (34) V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 1 214‑II/8 iz prejšnjega člena ni treba izvajati na isti površini ves te uredbe. čas trajanja obveznosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13433

(35) Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. ok- je vključeno v podukrep 214‑II/8 iz prejšnjega člena, prizna po- tobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano jav koruznega hrošča, se ne glede na določbo enaintridesetega pridelavo grozdja za tekoče leto; odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča – podukrep 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe – organizaci- ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine je, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zemljišča, ki je vključena v ta podukrep. zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo (36) Če v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ki se najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu nanašajo na razlastitev velikega dela KMG‑ja, če tega ni bilo pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, hudo naravno pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kme- nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče KMG‑ja, napad tijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi katerih leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo je treba ta trajni nasad uničiti, komasacije, zemljiške operacije, zelenjave za tekoče leto; denacionalizacijski postopek, prisilno dražbo ali dedovanje, – podukrep 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe – organizacije upravičenci nadaljujejo z izvajanjem podukrepov KOP‑a iz prej- za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil šnjega člena na drugih površinah kmetijskih zemljišč, kot je to morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje določeno v prilogi 1 te uredbe, se ne glede na določbo triintride- do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo setega odstavka tega člena sprememba lokacije površin tega v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev površin zemljišča, ki so vključene v te podukrepe. in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (37) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o podukrep KOP‑a iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto. tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti povr- (2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, šine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upra- ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do vičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa 10. novembra tekočega leta. KOP‑a iz prejšnjega člena na vstopni površini tega podukrepa. (3) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen iz- (38) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP‑a iz prej- plačila zahtevkov za podukrepe KOP‑a 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 šnjega člena morajo med trajanjem obveznosti opraviti izobra- in 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. ja- ževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno. Kot izpolnitev nuarja do 31. decembra tekočega leta. obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je od 1. septembra (4) Certifikat ali potrdilo, ki je izdano v tekočem letu, se preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje za namen izplačila zahtevkov za podukrep KOP‑a 214‑I/7 iz opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP‑a, katerikoli 15. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavno- 31. decembra tekočega leta. stjo na zadevnem KMG‑ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec (5) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za ude- izobraževanja). Prisotnost na izobraževalnem programu za ležence izobraževanja, ki od 1. septembra preteklega leta tekoče leto se za posamezen KMG prizna le enkrat. do 31. avgusta tekočega leta opravijo izobraževalne tečaje (39) V primeru KMG‑ja planine se kot opravljena ob- za potrebe podukrepov KOP‑a, najpozneje do 30. septembra veznost izobraževanja iz prejšnjega odstavka upošteva tudi tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpol- izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer njevanju pogojev in izdanih potrdilih. se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejav- (6) Agencija za udeležence izobraževalnih programov nostjo na osnovnem KMG‑ju in KMG‑ju planini. iz osemintridesetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta prevzame naslednja 17. člen podatka o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko (dokazila) KMG‑MID in število opravljenih ur izobraževanja. (1) Za namene izvajanja te uredbe je treba za podukrepe KOP‑a, navedene v tem odstavku, posebna dokazila oziroma 18. člen izpolnjevanje pogojev za posamezen podukrep KOP‑a vpisati (izvajanje in kombinacije podukrepov KOP-a) v ustrezno evidenco, in sicer za: (1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več po- – podukrep 214‑I/3 iz 15. člena te uredbe – organizaci- dukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe, na način in pod pogoji, je, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave kot jih za posamezen podukrep določa ta uredba. poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo (2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu je mogoče pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP‑a, znašajo: pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano – njivske površine: 600 eurov/ha letno, pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetij- – trajni nasadi: 900 eurov/ha letno, skih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, – travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin trajno travinje): 450 eurov/ha letno. za tekoče leto; – podukrep 214‑I/4 iz 15. člena te uredbe – organizacije, 19. člen ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje (zamenjave podukrepov KOP-a) do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo (1) Med trajanjem obveznosti se en podukrep KOP‑a sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, lahko zamenja z drugim podukrepom KOP‑a, kot je določeno v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisa- v prilogi 1 te uredbe. ti: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih (2) Mogoče zamenjave podukrepov KOP‑a so navedene certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto; v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. – podukrep 214‑I/5 iz 15. člena te uredbe – organizaci- (3) Med trajanjem obveznosti se pri podukrepu 214‑II/6 iz je, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave 15. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih grozdja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo živali iz štirinajstega odstavka 15. člena te uredbe in pri podu- najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem krepu 214‑II/7 iz 15. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja rastlin iz šestnajstega odstavka 15. člena te uredbe lahko integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev zamenjajo. Stran 13434 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20. člen družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veteri- (uradne evidence) narske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in te- (1) Za namene izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena meljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne po- ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, litike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L uporabljajo: št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1). – grafična evidenca strmin, ki jo agenciji za posamezno (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravičen- leto pošlje ministrstvo, cem, ki uveljavljajo plačila za podukrep 214‑II/10 iz 15. člena – uradne evidence območij grbinastih travnikov, ekološko te uredbe, ni treba izpolnjevati zahtev standardov iz predpisa, pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, najožjih vo- okoljske pogoje pri kmetovanju, in sicer v okviru standarda za: dovarstvenih območij in območij vodnih teles podzemnih voda – ohranjanje habitatov, zahteve, ki določa, da morajo biti Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območij travniške površine vzdrževane vsaj enkrat na leto, zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko – dobre kmetijske in okoljske pogoje, zahteve, ki določa, jezero, ki jih ministrstvu za posamezno leto pošlje ministrstvo, da morajo biti kmetijska zemljišča obdelana vsako leto. pristojno za okolje, in – uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja veli- 23. člen kih zveri, ki jo ministrstvu za posamezno leto pošlje Zavod za (vlaganje zahtevkov) gozdove Slovenije. (1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev (2) Grafična evidenca strmin vsebuje podatke o površi- plačil za ukrepe osi 2 iz te uredbe so določeni s predpisom, ki nah z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Nagibi ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. se izračunajo na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m, ki (2) Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka morajo za ga ministrstvu pošlje Geodetska uprava Republike Slovenije. leto 2013 upravičenci do plačil za določene podukrepe KOP‑a (3) Natančnejši vpogled v evidence iz prejšnjega odstavka iz 15. člena te uredbe oziroma če pri izvajanju podukrepov je mogoč na spletnih straneh ministrstva. KOP‑a uporabljajo mineralna gnojila, do vključno 10. januarja 2014 vložiti izjavo o izpolnjevanju splošnih zahtev pri izvaja- nju posameznih podukrepov KOP‑a (v nadaljnjem besedilu: IV. POROČANJE izjava) tako, da po postopku iz prejšnjega odstavka dajo izjavo, da: 21. člen – imajo za izvajanje podukrepov KOP‑a 214‑I/1, 214‑I/2, (poročanje o ukrepih osi 2) 214‑I/3, 214‑I/6, 214‑I/8, 214‑II/7 in 214‑III/6 iz 15. člena te (1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukre- uredbe izdelane zasnove petletnih kolobarjev, pov osi 2 in ministrstvu poroča v skladu z obveznim navodilom – uporabljajo mineralna gnojila v skladu z gnojilnimi načrti, za delo, ki ga sprejme minister. ki so pripravljeni na podlagi analiz tal. (2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov osi (3) Če upravičenci do plačil iz prejšnjega odstavka ne 2 za preteklo leto pošlje ministrstvu najpozneje do 15. maja vložijo izjave v skladu s prvim odstavkom tega člena, ob upo- tekočega leta. števanju roka iz prejšnjega odstavka, se to šteje za kršitev pri (3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prej- izvajanju podukrepa KOP‑a, ki se sankcionira v skladu s katalo- šnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 15. marca gom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe. tekočega leta. (4) Če upravičenci do plačil iz drugega odstavka tega (4) Organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje in- člena za leto 2014 ne vložijo izjave v skladu s prvim odstav- tegrirane pridelave poljščin, sadja, grozdja oziroma zelenjave, kom tega člena, se to šteje za kršitev pri izvajanju podukrepa ter organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih KOP‑a, ki se sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe. pridelkov in živil morajo za upravičence, ki uveljavljajo plačila (5) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti za podukrepe 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5, 214‑I/6 in 214‑I/7 iz ali v času podaljšane obveznosti za tekoče leto za podukrepe 15. člena te uredbe, do 25. oktobra tekočega leta ministrstvu KOP‑a iz 15. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo poslati podatke o ugotovljenih nepravilnostih. izpolnjevati vse zahteve za izvajanje podukrepov KOP‑a in na (5) Podatke iz prejšnjega odstavka v strukturi, ki jo določi agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. oktobra način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske tekočega leta. politike za tekoče leto. (6) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s V. SKUPNE DOLOČBE prilogo 5 te uredbe. (7) Če zaradi primerov višje sile ali izrednih okoliščin iz šestintridesetega odstavka 16. člena te uredbe upravičenci 22. člen v tekočem letu začnejo izvajati posamezen podukrep KOP‑a (navzkrižna skladnost) iz 15. člena te uredbe na površini, ki je manjša od površine (1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz 11. in v zahtevku za plačilo tega podukrepa, morajo ta zahtevek za 15. člena te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami tekoče leto ustrezno znižati ali o zahtevi za znižanje zahtevka navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve agencijo pisno obvestiti v desetih delovnih dneh od dneva, ko ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, to lahko storijo. ter Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o (8) Upravičenec mora vložiti vlogo za spremembo kmetij- skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v ske rastline po oddaji zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izved- okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem bo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, če spremenjena podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) kmetijska rastlina ne izpolnjuje pogojev v zvezi z izvajanjem št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) zahtevanega kolobarja pri podukrepih KOP‑a iz 15. člena te št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič uredbe. spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja (9) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na vložijo vloge za spremembo kmetijske rastline, sankcionira v področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava skladu s prilogo 5 te uredbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13435

24. člen (3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev upravi- (GVŽ-ji za obtežbo pri podukrepih KOP-a) čenosti za posamezen podukrep KOP‑a, razen pogojev upra- vičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine, številom pri- (1) Pri izračunu povprečnega števila GVŽ‑jev se upo- javljenih živali, zahtev navzkrižne skladnosti, minimalnih zahtev števajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi za uporabo gnojil in zahtev pri gnojenju s fosforjem iz živinskih in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Povprečno števi- gnojil iz te uredbe, se za zahtevek oziroma za del zahtevka, lo GVŽ‑jev posameznega KMG‑ja je seštevek povprečnega ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za ta podukrep števila GVŽ‑jev goveda in števila GVŽ‑jev drugih rejnih živali. KOP‑a za tekoče leto ne dodeli, razen v primerih, navedenih v Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra prilogi 5 te uredbe. govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in ob- 27. člen javi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se upoštevajo na dan (višja sila ali izredne okoliščine) 1. februar tekočega leta, ki jih na obrazcu staleža rejnih živali (1) Primeri višje sile ali izrednih okoliščin, ki vplivajo na na KMG‑ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe osi 2, se obravnavajo politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec staleža v skladu s prilogo 1 te uredbe in prilogo 7, ki je sestavni del te rejnih živali), predloži upravičenec. uredbe. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upraviče- (2) Primere višje sile ali izrednih okoliščin iz prejšnjega nec, ki redi prašiče in perutnino v turnusih, na obrazcu staleža odstavka upravičenci lahko sporočijo agenciji na obrazcu iz rejnih živali navede tudi povprečno število teh živali v turnusu priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem (3) Upravičenci lahko uveljavljajo primer višje sile zaradi letu, ki jih agencija upošteva pri izračunu povprečnega števila smrti člana kmetije ali njegove dolgotrajne nezmožnosti za GVŽ‑jev. delo, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG‑ju (3) Pri izračunu GVŽ‑jev se upoštevajo koeficienti GVŽ‑jev znašal vsaj 0,5 polnovrednih delovnih moči (v nadaljnjem be- iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za te- sedilu: PDM), član kmetije pa je ob uveljavljanju tega primera koče leto. višje sile vpisan v RKG‑ju. Za obseg dela 0,5 PDM‑ja se upo- (4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega od- števa, da ga dosega vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je stavka tega člena se za KMG planino oziroma KMG skupni pa- vpisana v RKG‑ju. šnik število GVŽ‑jev za izračun obtežbe za podukrepe KOP‑a iz (4) Če zaradi priznanega primera višje sile pri izvajanju 15. člena te uredbe izračuna z upoštevanjem podatkov o številu podukrepa KOP‑a 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe ni mogoče živali in koeficientov GVŽ‑jev iz obrazca zapisnika o prigonu izračunati povprečne letne obtežbe v skladu s prilogo 6 te živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja uredbe, upravičenec obdrži pravico do pomoči, ki se izračuna izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. na podlagi povprečne letne obtežbe, ki je enaka ali večja od (5) Ne glede na določbo prvega, drugega in četrtega 0,2 in manjša od 0,5 GVŽ‑ja/ha travinja. odstavka tega člena se za KMG, KMG planino oziroma KMG (5) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izre- skupni pašnik, za katere je izvedena kontrola na kraju samem, dnih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekine- za izpolnjevanje pogojev za obtežbo za podukrepe KOP‑a iz jo izvajanje podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe, morajo 15. člena te uredbe upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na ga ugotovi kontrolor. način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske (6) Kot izpolnjevanje pogojev za obtežbo za podukrepe politike za tekoče leto. KOP‑a iz 15. člena te uredbe se upošteva povprečna letna (6) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne obtežba, ki se izračuna na način, določen v prilogi 6, ki je se- vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s stavni del te uredbe. prilogo 5 te uredbe. (7) Če se živali KMG‑ja pasejo na KMG‑ju planini ali KMG‑ju skupnem pašniku, se povprečna letna obtežba pri 28. člen podukrepu KOP‑a 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe izračuna na (znižanja in izključitve) način, določen v prilogi 6 te uredbe brez upoštevanja datumov, ko se živali KMG‑ja pasejo na KMG‑ju planini ali KMG‑ju sku- (1) Znižanja in izključitve za ukrepe osi 2 se obravnavajo pnem pašniku. v skladu z določbami Uredbe 65/2011/EU. (2) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav, 25. člen ki se nanašajo na živali in niso opredeljene v prvem podod- (sprememba zaradi pojava koruznega hrošča) stavku prvega odstavka 17. člena Uredbe 65/2011/EU, se smiselno obravnavajo tako, kot je določeno v 17. členu Uredbe Upravičenci za tekoče leto uveljavljajo spremembo zaradi 65/2011/EU za govedo. pojava koruznega hrošča iz petintridesetega odstavka 16. čle- na te uredbe v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 29. člen (nadomestitev živali) 26. člen (1) V primeru pogina živali zaradi bolezni, ki vpliva na (sistem kontrol in sankcij) pogoje upravičenosti do plačil za določene ukrepe osi 2 iz te (1) Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki uredbe, je treba žival nadomestiti v 20 dneh od dneva njenega ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpi- pogina. su, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba po- okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 65/2011/EU in prilogi 1 ginulo žival avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, te uredbe. ki je bila vključena v podukrep 214‑II/6 iz 15. člena te uredbe, (2) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli nadomestiti v 60 dneh od dneva njenega pogina. pogoja za ukrep OMD‑ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz (3) V primeru prodaje živali avtohtone ali tradicionalne predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214‑II/6 leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, se za zahtevek oziroma iz 15. člena te uredbe, je treba to žival nadomestiti v 30 dneh del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za po izločitvi. ta ukrep za tekoče leto ne dodeli, razen v primeru, navedenem (4) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agen- v prilogi 5 te uredbe. cijo pisno obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v desetih de- Stran 13436 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije lovnih dneh od dneva pogina živali oziroma izločitve zaradi vključene površine, na kateri se izvajajo podukrepi KOP‑a iz prodaje živali in o nadomestitvi živali v desetih delovnih dneh 15. člena te uredbe, se to zmanjšanje ne šteje: po nadomestitvi. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se – kot zmanjšanje prevzete obveznosti, pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz – v dovoljen obseg zmanjšanja vstopne površine iz dva- predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče intridesetega odstavka 16. člena te uredbe. leto. (2) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka obveznost izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe 30. člen na površinah, ki ne izpolnjujejo več pogojev glede velikosti (poročilo o zahtevkih in pritožbah) iz devetindvajsetega odstavka 16. člena te uredbe, preneha, razen za podukrepe KOP‑a 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 in 214‑I/6 (1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), iz 15. člena te uredbe. zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila (3) Če je GERK razpadel na dva ali več manjših delov za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija pošlje mi- zaradi odprave mostičkov na podlagi ugotovitve kontrole na nistrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta. kraju samem za ukrepe leta 2010 in 2011 in je površina posa- (2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), meznega tako nastalega dela GERK‑a manjša od površine iz odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za tridesetega odstavka 16. člena te uredbe, obveznost izvajanja plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe na teh GERK‑ih pošlje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta. preneha, razen za podukrepe KOP‑a 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 (3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe osi 2, in 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe. ki jim je bilo ugodeno, in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 1. decembra 34. člen tekočega leta. (začeti postopki) 31. člen Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo (spremembe uradnih evidenc) po dosedanjih predpisih. Če zaradi sprememb seznama iz priloge 2 te uredbe 35. člen in uradnih evidenc iz prvega odstavka 20. člena te uredbe upravičenci iz 3. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil (sredstva) za ukrepe osi 2, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih (1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na PRP 2014–2020, obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev. se začnejo uporabljati, ko je PRP 2014–2020 potrjen s strani Evropske komisije. (2) Minister objavi potrditev iz prejšnjega odstavka v Ura- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE dnem listu Republike Slovenije. (3) Za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe se plačila za 32. člen obveznosti, prevzete v letu 2014, izplačajo v skladu s PRP‑jem (plačila za ekološko kmetovanje) 2014–2020, potrjenim v skladu s prvim odstavkom tega člena. (4) Plačila za obveznosti iz prejšnjega odstavka se izpla- (1) Površine, ki so od 1. januarja 2012 do uveljavitve te čajo v skladu z razpoložljivimi pravicami porabe za te ukrepe v uredbe pridobile plačilo za ekološko kmetovanje – izvajanje, posameznem proračunskem letu. ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje – preu- smerjanje iz 15. člena te uredbe, razen na območjih, določenih 36. člen s predpisom, ki ureja degradirana območja. (2) Površine, na katerih je bila od 1. januarja 2013 ugoto- (prenehanje veljavnosti) vljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označena s Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmeto- plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republi- vanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje ke Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni – preusmerjanje iz 15. člena te uredbe. list RS, št. 14/10, 60/10, 12/11, 30/11, 98/11, 8/12, 30/12, 64/12, (3) KMG‑ji, ki so od 1. januarja 2007 v celoti kadar koli 87/12 in 1/13). izgubili certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo eko- 37. člen loško kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko (začetek veljavnosti) kmetovanje – preusmerjanje iz 15. člena te uredbe. Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 33. člen (uskladitev GERK-ov z evidenco Št. 00728-66/2013 dejanske rabe) Ljubljana, dne 27. decembra 2013 (1) Če je zaradi odprave mostičkov – ozkih povezovalnih EVA 2013-2330-0097 pasov med dvema površinama z isto vrsto dejanske rabe (v na- daljnjem besedilu: mostički) – v postopku uskladitve GERK‑ov Vlada Republike Slovenije z evidenco dejanske rabe na dan 17. januarja 2010 v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ali odprave mostičkov po tem datumu mag. Alenka Bratušek l.r. in do oddaje zbirne vloge za leto 2011 prišlo do zmanjšanja Predsednica

Priloga Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13437

Priloga 1: Pogoji za izvajanje podukrepov KOP-a

A. Zahteve, ki se nanašajo na vse podukrepe KOP-a

(1) Do kmetijsko okoljskih plačil, ki vključujejo 23 podukrepov KOP-a, so upravičeni KMG-ji, ki izvajajo vsaj enega od teh podukrepov ter pri različnih načinih kmetovanja upoštevajo zahteve varovanja okolja, vzdržujejo življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst ter s tem prispevajo k ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja. Pristop v ukrep kmetijsko okoljskih plačil je prostovoljen, upravičenci sami izberejo podukrepe, ki jih izvajajo na delu ali celotni kmetiji, in se obvežejo, da bodo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajali podukrep oziroma podukrepe, s katerimi so se vključili v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Pri izvajanju podukrepov morajo upravičenci dosledno izpolnjevati vse pogoje, ki so določeni pri posameznih podukrepih, ter ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih. Kmetijsko okoljska plačila se dodelijo upravičencem na ravni cele države, z izjemo nekaterih podukrepov, ki so vezani na določena območja (npr. območja grbinastih travnikov, osrednje območje pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembna območja, osrednja območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000, vodovarstvena območja). Plačila se izplačajo kot podpore za tekoče leto.

(2) KMG, ki izvaja podukrepe KOP-a, mora izpolnjevati tudi zahteve navzkrižne skladnosti, kakor tudi dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem in izpolnjevati vse zahteve, ki jih določa Integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: IAKS), za celoten čas trajanja obveznosti.

(3) Ukrep kmetijsko okoljskih plačil se izvaja celotno programsko obdobje, zaveze za izvajanje ukrepa kmetijsko okoljskih plačil pa trajajo pet let, z možnostjo podaljšanja.

– Podrobnosti pogojev upravičenosti

1. Upravičenci do plačil

(1) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a so KMG-ji, ki so vpisani v RKG, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, ter se v izvajanje teh podukrepov vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje. Nosilci pravic in obveznosti upravičencev do plačil za podukrepe KOP-a so nosilci KMG-jev.

(2) Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo plačila za podukrepe KOP-a samo za zemljišča na območju Republike Slovenije.

2. Velikost kmetijskih zemljišč

Najmanjša površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a je 0,1 ha, na KMG-ju pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta podukrep, razen če s pogoji za posamezne podukrepe KOP-a ni drugače določeno.

3. Trajanje obveznosti

(1) Upravičenec se z vstopom v ukrep kmetijsko okoljskih plačil obveže, da bo na KMG-ju podukrepe KOP-a izvajal ves čas trajanja obveznosti (najmanj pet let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen podukrep. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:  če po štiriletnem obdobju izpolnjevanja obveznosti upravičenec dokončno preneha s kmetovanjem oziroma če njegov naslednik ni sposoben izpolnjevati te obveznosti;  če se med trajanjem obveznosti površine KMG-ja povečajo, se upravičenec lahko vključi v podukrepe KOP-a s povečanim obsegom površin, v kolikor to povečanje površin prispeva k nedvoumnemu varovanju okolja glede na naravo podukrepov in zahtevane pogoje ter še naprej zagotavlja učinkovito kontrolo nad izvajanjem teh podukrepov; če se upravičenec s povečanim obsegom površin ne vključi v podukrepe KOP-a mora na teh površinah upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem, pri čemer se učinkovitost izvajanja in kontrole ostalih podukrepov KOP-a ne sme poslabšati;  če se med trajanjem obveznosti površine KMG-ja zmanjšajo in to ne poslabša učinkovitosti izvajanja in kontrole podukrepov KOP-a;  če ob sklenitvi obveznosti, spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje podukrepov KOP-a še niso bile znane, oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, kot to določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES.

Stran 13438 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

(2) V skladu s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES so primeri višje sile ali izrednih okoliščin zlasti naslednji: a) smrt upravičenca, b) dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, c) smrt člana kmetije, d) dolgotrajna nezmožnost člana kmetije za delo, e) razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, f) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva, g) uničenje hlevov na KMG-ju zaradi nesreče, h) kužna bolezen, ki prizadene vso živino upravičenca ali njen del, i) izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov, j) pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.), k) škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali, l) napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti, m) sprememba obsega kmetijskih zemljišč na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje) v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Uredbe 1974/2006/ES.

(3) Če gre za smrt ali dolgotrajno nezmožnost člana kmetije za delo, se primer višje sile upošteva, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG-ju znašal vsaj 0,5 PDM1. Član kmetije, za katerega se uveljavlja primer višje sile zaradi smrti ali dolgotrajne nezmožnosti za delo, mora biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG.

(4) V primeru razlastitve velikega dela KMG-ja se šteje, da je razlaščen velik del, če je razlastitvi podvrženih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG.

(5) Naravne nesreče so:  potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava,  neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, toča, led ali žled, deževje (neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji) ali suša, slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah,  množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.

(6) Za hudo naravno nesrečo se šteje, če je na KMG-ju zaradi te nesreče prizadetih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG.

(7) Če upravičenec uveljavlja primer višje sile ali izrednih okoliščin, razen v primeru izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali, lahko:  dokončno preneha z izvajanjem vseh ali posameznih podukrepov KOP-a, če zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin prevzete obveznosti ni mogoče zaključiti,  dokončno preneha z izvajanjem tistih podukrepov KOP-a, ki so vezani na prizadete površine ali živali,  v zadevnem letu prekine z izvajanjem vseh ali posameznih podukrepov KOP-a in po odpravi posledic primera višje sile ali izrednih okoliščin nadaljuje z izvajanjem teh podukrepov do zaključka prevzete obveznosti,  zmanjša obseg površin ali število živali, ki so vključene v podukrepe KOP-a katerih izvajanje je zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin prizadeto ali onemogočeno.

(8) Če je v primeru razlastitve KMG-ja ali naravne nesreče prizadetih manj kot 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, se višja sila lahko uveljavlja le za tiste podukrepe KOP-a, ki se izvajajo na prizadetih zemljiščih.

(9) Če upravičenec uveljavlja primer izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali, v zadevnem letu lahko prekine z izvajanjem tistih podukrepov KOP-a, ki so vezani na prizadete površine, po odpravi posledic te izredne okoliščine pa mora nadaljevati z izvajanjem teh podukrepov do zaključka prevzete obveznosti.

(10) Če pride do primera višje sile ali izrednih okoliščin iz točk e), f), l) in m) iz drugega odstavka, upravičenec prizadete površine lahko nadomesti z drugimi površinami, na katerih nadaljuje z izvajanjem podukrepa KOP-a do zaključka prevzete obveznosti.

1 Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur = 1 PDM), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Po popisu iz leta 2000 v Sloveniji PDM v povprečju znaša 1,2.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13439

(11) V primeru višje sile oziroma zgoraj navedenih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori.

(12) Če upravičenec v tekočem letu ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, upravičenec obdrži pravico do pomoči v zvezi s površino ali živalmi, upravičenimi v času primera višje sile ali izrednih okoliščin, če je upravičenec za to leto vložil zbirno vlogo z zahtevkom za podukrep KOP- a in v primeru zahtevane setve, če je bila na tej površini pred nastankom primera višje sile ali izrednih okoliščin opravljena setev kmetijske rastline v skladu z zahtevami tega podukrepa, ter je upravičenec agenciji v predpisanem roku in načinu sporočil primer nastanka višje sile ali izrednih okoliščin ter predložil ustrezna dokazila.

(13) V primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ko se ne oceni škoda v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o odpravi posledic naravnih nesreč, se kot dokazilo upošteva tudi izjava o ogledu škode na kraju samem in o oceni škode, ki ju opravi kmetijsko svetovalna služba.

(14) V primeru izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali v zadevnem letu, se kljub spremembi stanja na teh površinah plačilo za to leto dodeli v celoti. Upravičenec mora v naslednjem letu površine sanirati do roka za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, in nadaljevati s prevzeto obveznostjo. Če je upravičenec v naslednjem letu površine pričel sanirati, vendar sanacije ne bo zaključil do navedenega roka, do plačila v tem letu ni upravičen.

(15) Vsako odstopanje od obveznosti se na podlagi ustrezne vloge upravičenca, posredovani agenciji, rešuje individualno.

(16) Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev ne upošteva kot kršitev in sankcij ni.

4. Splošni pogoji

Poleg pogojev za posamezen podukrep KOP-a, mora upravičenec izpolnjevati tudi naslednje splošne zahteve:  Posamezne podukrepe KOP-a je treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti, razen podukrepov 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/8 neprezimni posevki in 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter v primeru pojava koruznega hrošča na določenem območju.  Pri izvajanju podukrepov KOP-a mora upravičenec do plačil dosledno upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter kmetijska zemljišča ustrezno obdelovati, pri čemer mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč. Upravičenec mora pri izvajanju podukrepov KOP-a poleg tega obvezno upoštevati vso veljavno kmetijsko zakonodajo, kakor tudi zakonodajo s področja varovanja okolja, zdravstva, veterine ter izpolnjevati tudi vsa ostala zakonska določila.  Tudi na površinah, ki niso vključene v ukrep kmetijsko okoljskih plačil, kmetovanje ne sme negativno vplivati na okolje in zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepov KOP-a na površinah, ki so vključene v ukrep kmetijsko okoljskih plačil.  Upravičenec se obveže, da bo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajal podukrep oziroma podukrepe KOP-a, s katerimi se je vključil v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Med trajanjem obveznosti se med posameznimi leti (in ne med letom) en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim, če ta sprememba prispeva k bistvenemu izboljšanju varovanja okolja. Vsako odstopanje od obveznosti v smislu zamenjave enega podukrepa KOP-a z drugim podukrepom KOP-a, se na podlagi ustrezne vloge upravičenca rešuje individualno.  Obtežba z živino na KMG-ju pri izvajanju podukrepa KOP-a ne sme preseči 1,9 GVŽ-ja/ha. Pri podukrepih KOP-a 214-I/1 ohranjanje kolobarja, 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo, 214-I/6 integrirano vrtnarstvo, 214-I/7 ekološko kmetovanje, razen za travinje, 214-I/8 neprezimni posevki, 214-II/2 košnja strmih travnikov, 214-II/3 košnja grbinastih travnikov, 214-II/5 strmi vinogradi, 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin in 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju, razen za travinje pogoja glede obtežbe ni potrebno izpolnjevati. Obtežba se določi v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in z uredbo, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 (v nadaljnjem besedilu: uredba za ukrepe osi 2).  Pri izvajanju podukrepov KOP-a KMG ne sme proizvajati presežkov živinskih gnojil.

Stran 13440 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 Če se na KMG-ju uporabljajo mineralna gnojila, je kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja potrebno izvajati vsakih pet let, z mineralnimi gnojili pa je potrebno gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta.  Pri izvajanju podukrepov KOP-a uporaba blata iz čistilnih naprav, mulja in ostankov iz ribogojnic ni dovoljena, uporablja pa se lahko samo kompost pridelan na KMG-jih.  Upravičenec, ki zaprosi za plačila iz naslova podukrepov KOP-a, mora poleg evidence o uporabi živinskih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi tudi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih KOP-a, pri čemer lahko uporabi obrazce ministrstva »Evidence o delovnih opravilih«, ali pa lastne zapise. Za podukrepe KOP-a 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo in 214-I/6 integrirano vrtnarstvo ustrezajo evidence, ki jih določajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, predpis, ki ureja integrirano pridelavo sadja, predpis, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina ter predpis, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave. Za podukrep KOP-a 214-I/7 ekološko kmetovanje ustreza vodenje evidenc, ki jih predpiše organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.  Če upravičenec redi prašiče v turnusih, mora pri izvajanju podukrepov KOP-a voditi register prašičev na gospodarstvu.  Upravičenec do plačil iz naslova podukrepov KOP-a mora v času trajanja obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno, in sicer v obdobju, ki je določeno z uredbo za ukrepe osi 2. Po končanem izobraževalnem procesu upravičenec lahko prejme potrdilo o vsebini, izvajalcu in številu opravljenih ur izobraževanja.  Upravičenec, ki mu bodo izplačana plačila iz naslova podukrepov KOP-a, je dolžan na KMG-ju hraniti vse evidence (zasnova kolobarja, zapisi o delovnih opravilih) ves čas trajanja obveznosti ter nato še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil.  KMG, ki izvaja podukrepe KOP-a, mora izpolnjevati tudi vse pogoje, ki jih zahteva IAKS, za celoten čas trajanja obveznosti, kot je to določeno v predpisih o dodeljevanju plačil.

5. Administrativni postopki

(1) Administrativne postopke za dodeljevanje sredstev za podukrepe KOP-a izvaja agencija ob uporabi IAKS-a. Agencija izvaja tudi kontrolo na kraju samem.

(2) Na podlagi ustrezne vloge na predpisanem obrazcu, se upravičenec v izvajanje podukrepov KOP-a vključi prostovoljno in se zaveže k izpolnjevanju vseh pogojev in določil za ves čas trajanja obveznosti.

(3) Način vlaganja zahtevkov za plačila iz naslova podukrepov KOP-a je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, dodelitev sredstev pa poteka skladno z uredbo za ukrepe osi 2.

6. Kontrola in sankcioniranje

(1) Kontrolo nad izvajanjem podukrepov KOP-a in spremljanje porabe sredstev izvaja agencija skladno z Uredbo 65/2011/EU in Uredbo 796/2004/ES.

(2) Agencija preverja izpolnjevanje pogojev na KMG-ju, zlasti izpolnjevanje predpisanih pogojev za posamezne podukrepe KOP-a in upravičenost do zaprošenih ali že izplačanih plačil.

(3) Sistem sankcij je določen z IAKS-om in se uporablja za vse nepravilnosti, ki zadevajo izplačila na podlagi površin in/ali živali. Za te namene je agencija izdelala navodila v skladu z Uredbo 796/2004/ES. Vse ostale nepravilnosti (kršenje minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in ostalih pogojev za podukrepe KOP-a) v postopku izvajanja kontrol pred in po izplačilih se sankcionirajo na podlagi Kataloga kršitev in sankcij, ki je določen z uredbo za ukrepe osi 2.

(4) Kontrola, ki se izvaja v okviru kontrolnih organizacij za integrirano in ekološko pridelavo z namenom pridobitve certifikata poteka ločeno od kontrole izvajanja in izpolnjevanja pogojev za dodelitev sredstev za posamezne podukrepe KOP-a, ki jih izvaja agencija.

(5) Upravičenec mora vrniti vsa od prevzema obveznosti izplačana plačila za izvajanje podukrepov KOP-a, če:  ne omogoči oziroma ne dovoli vpogleda v ustrezno dokumentacijo na KMG-ju oziroma dostopa do kmetijskih zemljišč in zgradb za namene IAKS-a in kontrole izvajanja podukrepov;  ne izpolnjuje splošnih določil in ne izvaja podukrepov KOP-a, za katere je pridobil plačila, skladno s predpisanimi pogoji;  v obdobju, predpisanem za hranjenje dokumentacije ni možno preveriti upravičenosti do že izplačanih plačil.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13441

(6) V primeru, da v tekočem letu KMG ne izpolnjuje pogojev upravičenosti za posamezen podukrep KOP-a, razen pogojev upravičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine ali številom prijavljenih živali, se plačilo za ta podukrep za tekoče leto zniža ali zavrne.

(7) V skladu z 18. členom Uredbe 65/2011/EU so v odvisnosti od resnosti kršitev, le-te razdeljene v štiri skupine, vsaki skupini kršitev pa so pripisane odgovarjajoče sankcije, tako da se za ugotovljeno istovrstno kršitev plačila znižajo kot sledi:

Skupina kršitev 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto I. 5% 20% 40% 100% 100% II. 20% 40% 100% 100% 100% III. 40% 100% 100% 100% 100% IV. 100% 100% 100% 100% 100%

(8) Če pri izvajanju integrirane pridelave oziroma ekološkega kmetovanja, upravičenec že prejme certifikat organizacije za kontrolo integrirane pridelave oziroma certifikat ali potrdilo za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil organizacije za kontrolo ekološkega kmetovanja, kmetijski inšpektor pa z naknadno kontrolo ugotovi odstopanje od predpisanih zahtev in se certifikat oziroma potrdilo razveljavi, je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti morebitno že izplačana plačila.

(9) Če agencija upravičenca pisno obvesti, da mu je bilo plačilo pomotoma izplačano, upravičenec nakazana sredstva vrne skupaj z obrestmi, kot to določa Uredba 796/2004/ES v določilu o vrnitvi neupravičeno izplačanih sredstev.

(10) Upravičenec je oproščen vračila sredstev v vseh primerih, navedenih v točki 3. Trajanje obveznosti.

7. Kombinacije podukrepov KOP-a

(1) Možnosti kombiniranja podukrepov KOP-a na istih površinah so prikazane v preglednici 1. Da bi preprečili preplačila, so možne samo nekatere kombinacije podukrepov KOP-a. S tem namenom so omejeni tudi najvišji zneski plačil na hektar kmetijskih zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a.

(2) Pri plačilu za kombinacijo podukrepov KOP-a se skupni znesek plačila zmanjša za znesek stroškov, ki so vključeni v izračun višine plačila pri podukrepih KOP-a, ki so predmet kombinacije (npr. pri kombinaciji podukrepov 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo in 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, se od skupnega plačila dvakrat odšteje znesek stroškov izobraževanja, ki so vključeni v izračun višine plačila pri vseh treh podukrepih).

(3) Če pri posameznem podukrepu KOP-a ni drugače navedeno, je zahtevek za plačila v okviru podukrepov KOP-a mogoče uveljavljati tudi za površine, za katere se uveljavlja izravnalno plačilo za ukrep OMD-ja in/ali za površine, za katere se uveljavlja enotno plačilo na površino.

Stran 13442 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

VVO VVO 214-III/6 214-III/6

III/6 III/6 III/6 III/6 214- 214- VTR VTR 214-III/5 N

III/5 III/5 III/5 III/5 jih Natura 2000 jih Natura 214- 214-

č STE STE N 214-III/4 N

III/4 III/4 III/4 III/4 214- 214- MET MET na obmo kov N N 214-III/3 N

III/3 III/3 III/3 III/3 214- 214- HAB HAB 214-III/2 N N N III/2 III/2 III/2 III/2 214- 214- ju pojavljanja velikih zveri zveri velikih pojavljanja ju ju

č

č kov ZVE ZVE 214-III/1 N N N bmo III/1 III/1 III/1 III/1 214- 214-

nih habitatov habitatov nih EKP EKP č N N N N N N 214-II/10 N N N

II/10 II/10 II/10 II/10 214- 214- ETA ETA metuljev habitatov nih N N N 214-II/9 č II/9 II/9 II/9 II/9 214- 214-

ih živali v osrednjem obmo osrednjem v živali ih

č REJ REJ N N N 214-II/8

II/8 II/8 II/8 II/8 214- 214- SOR SOR N N N N 214-II/7

II/7 II/7 II/7 II/7 214- 214- V40 V40 214-II/5 N N N N N II/5 II/5 II/5 II/5 214- 214-

VTR travni ekstenzivnih ptic vlažnih habitatov Ohranjanje STE steljnikov Ohranjanje VVO VVO o vodovarstvenem na tal Pokritost HAB traviš posebnih Ohranjanje EKP EKP pašni kraških ekstenzivnih Ohranjanje

ZVE Reja doma ETA travinja ekstenzivnega Ohranjanje MET traviš Ohranjanje V30 V30 N 214-II/5 N N N N N

II/5 II/5 II/5 II/5 214- 214- TSA TSA N N N N N N 214-II/4

II/4 II/4 II/4 II/4 214- 214- GRB GRB N N 214-II/3 N

II/3 II/3 II/3 II/3 214- 214- S50 S50 N N N N N N 214-II/2 N N N N N N

II/2 II/2 II/2 II/2 214- 214- S35 S35 N N N N N N N 214-II/2 N N N N N N N

otkov otkov

II/2 II/2 II/2 II/2 214- 214- PPP PPP N N N N 214-II/1 N N N N N N N N II/1 II/1 II/1 II/1 214- 214-

agibom 35-50 odstotkov odstotkov 35-50 agibom PP PP N N N N N 214-II/1 N N N N N N N N ih živali živali ih č II/1 II/1 II/1 II/1 214- 214- agibom 30-40 odstotkov odstotkov agibom 30-40

onih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin rastlin kmetijskih sort tradicionalnih in onih avnikov z nagibom nad 50 odstotkov odstotkov 50 nad z nagibom avnikov NEP NEP N N N N N N N N N N N N 214-I/8 N

I/8 I/8 I/8 I/8

214- 214- EK EK N N N N N N 214-I/7

I/7 I/7 I/7 I/7

214- 214- IVR IVR N N N N N N N N N N N N N 214-I/6

I/6 I/6 I/6 I/6

214- 214- IVG IVG N N N N N N N N N N N N N 214-I/5 N

I/5 I/5 I/5 I/5

SOR avtoht Pridelava REJ reja doma Sonaravna S35 z n travnikov strmih Košnja V40 odst 40 nad nagibom z vinogradi Strmi PPP PPP s pastirjem paša Planinska V30 z n Strmi vinogradi S50 tr strmih Košnja GRB travnikov grbinastih Košnja TSA sadovnjaki Travniški 214- 214- IPS IPS N N N N N N N 214-I/4 N N N N N N N N N

I/4 I/4 I/4 I/4

214- 214- IPL IPL N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/3

I/3 I/3 I/3 I/3

214- 214- ZEL ZEL N N N N N N N N N N N N N N 214-I/2 N

I/2 I/2 I/2 I/2

214- 214- KOL KOL N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/1

I/1 I/1 I/1 I/1

214- 214-

: Kombinacija je možna možna je : Kombinacija NEP PP Neprezimni posevki pastirja brez paša Planinska IVR IVR EK vrtnarstvo Integrirano kmetovanje Ekološko IPS IPS IVG sadjarstvo Integrirano vinogradništvo Integrirano KOP-a: Podukrepi KOL kolobarja Ohranjanje Preglednica 1: Kombinacije podukrepov KOP-a na isti površini površini KOP-a na isti podukrepov Kombinacije 1: Preglednica 214-I/1 KOL ZEL 214-I/2 IPL N 214-I/3 IPS 214-I/4 N N N IVG 214-I/5 N N N N IVR 214-I/6 N EK N N N NEP 214-I/7 N 214-I/8 N N N PP 214-II/1 N N PPP 214-II/1 N N N S35 214-II/2 N N S50 N N 214-II/2 N N GRB N N 214-II/3 N N N N TSA N 214-II/4 N N N N N V30 N 214-II/5 N N N N V40 N N 214-II/5 N N N N 214-II/7 N SOR N N N N N N REJ N N N 214-II/8 N N N ETA 214-II/9 N N N EKP N N N 214-II/10 N N N N N N N N N N N N ZVE N N 214-III/1 N N N N N N N HAB N N 214-III/2 N N MET N N 214-III/3 N N N N N N N STE N N N N N 214-III/4N N N N N N N N N N N N N N VTR N N N N N N N 214-III/5 N N N N N N N N N N N N N N N VVO 214-III/6 N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N možna ni N: Kombinacija  IPL IPL poljedelstvo Integrirano ZEL površin njivskih Ozelenitev Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13443

– Prilagoditev obveznosti

Kmetijsko okoljske obveznosti se v času izvajanja lahko prilagodijo, če je prilagoditev teh obveznosti ustrezno utemeljena glede na zastavljene cilje. Te prilagoditve se nanašajo tudi na uporabo novih tehnologij in pripomočkov pri izvajanju podukrepov KOP-a ter podaljšanje trajanja obveznosti.

– Spremembe nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti

V primeru sprememb nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti, se obstoječe kmetijsko okoljske obveznosti uskladijo s temi spremembami.

Obveznosti, prevzete na podlagi določil 39. člena Uredbe 1698/2005/ES, se v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov in zahtev iz 39.(3) člena navedene uredbe, vzpostavljenih na podlagi 4. in 5. člena Uredbe 1782/2003/ES in Prilog III in IV te uredbe, ter dodatnih minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in drugih obveznih zahtev, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, lahko prilagodijo tem spremembam. Če upravičenec take prilagoditve ne sprejme, njegova obveznost izvajanja podukrepov KOP-a preneha, pri čemer mu prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala, ni potrebno vrniti.

B. Zahteve, ki se nanašajo na posamezne podukrepe KOP-a

Skupina I.: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje

Podukrep 214-I/1 Ohranjanje kolobarja

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  v podukrep morajo biti vključene vse njivske površine;  v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj tri poljščine, delež žit ne sme preseči 60 odstotkov, v petletnem kolobarju pa morajo biti vsaj enkrat prisotne metuljnice;  strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar, koruza pa kot okopavina. Kot metuljnice se upoštevajo tudi deteljno travne mešanice, pri čemer mora delež metuljnic v tej mešanici dosegati vsaj 50 odstotkov;  kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep;  v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa;  v primeru, da se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;  pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena.

Podukrep 214-I/2 Ozelenitev njivskih površin

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  v petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine;  kmetijska rastlina, namenjena ozelenitvi njivskih površin se upošteva kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;  kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep;  v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa;  obvezna je pokritost tal s prezimnimi poljščinami preko jeseni in zime;  setev prezimnih poljščin je potrebno opraviti v obdobju od 1.7. do 25.10. tekočega leta;  živa (prezimna) zelena odeja mora pokrivati njivske površine od 15.11. tekočega leta do 15.2. naslednjega leta;  obdelava ozelenjenih njivskih površinah je možna od 15.2. naslednjega leta;  v primeru, da se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;  pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena.

Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 ohranjanje kolobarja. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 ohranjanje kolobarja oziroma

Stran 13444 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

214-I/2 ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.

Podukrep 214-I/3 Integrirano poljedelstvo

Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim:  v integrirano pridelavo poljščin vključiti vse površine, na katerih prideluje poljščine v tekočem letu in so v njegovi lasti, zakupu ali najemu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in na katerih se prideluje zelenjava v kolobarju v okviru podukrepa 214-I/3 integrirano poljedelstvo, ali površin, ki so vključene v podukrep 214-I/4 integrirano sadjarstvo - jagode, ali 214-I/6 integrirano vrtnarstvo;  slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva poljščin, ki so navedeni v tehnoloških navodilih, in upoštevati dejansko stanje posevkov;  določiti dejansko stanje posevkov s pregledom poljščin in z uporabo ustreznih pripomočkov;  izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal;  uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev;  gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom;  opraviti analizo tal vsakih pet let;  uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  izdelati petletni načrt kolobarja;  ob morebitni prekoračitvi mejnih vrednosti mineralnega dušika v tleh opustiti gnojenje z dušičnimi gnojili za naslednjo kulturo oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje;  prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave poljščin najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;  voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanih poljščin;  evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto;  evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled;  zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanih poljščin.

Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da:  je prepovedana uporaba vseh gnojil z visokim deležem težkih kovin;  se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18.9.2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 505/2012 z dne 14. junija 2012 o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 154 z dne 15.6.2012, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);  v primeru, da se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;  se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin;  se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo poljščin ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;  je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj;  imajo pri zatiranju plevelov, bolezni in škodljivcev prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi;  je uporaba regulatorjev rasti prepovedana;  je na vseh njivskih površinah obvezen petletni kolobar;

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13445

 so na njivah, kjer ni gnojenja z živinskimi gnojili, metuljnice obvezni del kolobarja;  je potrebno v tleh z manj kot 1,5 odstotka vsebnostjo humusa obvezno na njivi pustiti vse žetvene ostanke, sejati rastline za podor in/ali prekrivne rastline in/ali vrniti na njivo odvzeto organsko snov s hlevskim gnojem;  je žetvene ostanke potrebno zaoravati že jeseni (vendar ne v zamrznjena tla), da ne predstavljajo vira za razvoj škodljivcev;  je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi poljščin;  je prepovedano monokulturno pridelovanje posameznih poljščin in sorodnih rastlinskih vrst (isti rodovi), razen hmelja.

Podukrep 214-I/4 Integrirano sadjarstvo

Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo sadja, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim:  v integrirano pridelavo vključiti vse sadovnjake, ki jih obdeluje in so vpisani v RKG, razen intenzivnih sadovnjakov, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološki v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  upoštevati, da mora število dreves znašati najmanj 150 dreves/ha pri oljki, najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah;  slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva sadnega drevja in jagodičevja, ki so navedeni v tehnoloških navodilih in upoštevati dejansko stanje v sadovnjaku ali nasadu;  določiti dejansko stanje v sadovnjaku ali nasadu s pregledom sadnega drevja in jagodičja ter z uporabo ustreznih pripomočkov;  izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal;  uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev;  uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave sadja najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;  voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanega sadja;  evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto;  evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled;  zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanega sadja.

Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da:  je pridelovalec dolžan vpisovati v evidenco vsa gnojila, ki jih vnaša v sadovnjake;  je prepovedana uporaba vseh gnojil z visokim deležem težkih kovin;  se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES;  se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja;  se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo sadja ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;  je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj;  imajo pri zatiranju plevelov, bolezni in škodljivcev prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi;  mora pridelovalec evidentirati vrsto, količino in čas uporabljene kemikalije in nato sadje najmanj tri mesece po tretiranju skladiščiti ločeno, če je sadje pred skladiščenjem kemično zaščiteno;  širina herbicidnega pasu ne sme presegati v nasadu v povprečju ene tretjine medvrstne razdalje (izjema za starejše večvrstne nasade: do 45 odstotkov);  je ciljna vsebnost humusa v tleh 2 do 4 odstotke;  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2;

Stran 13446 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 v obdobju od odpadanja listja do cvetenja sadnega drevja ali ozelenitve negovane ledine dodajanje dušičnih gnojil ni dovoljeno, prav tako tudi ni dovoljeno v obdobju od konca junija do jeseni. Izjema so češnje, ki jih je dovoljeno dognojiti po obiranju; oljke pridelovalec lahko gnoji z dušikom od konca februarja do sredine junija, orehe pa od konca marca do sredine junija;  je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi sadja;  mora vzdrževati sistem negovane ledine tudi v medvrstnem prostoru, razen izjem (nasadi jagod; mladi nasadi v času, ko formirajo rodni volumen; tereni za breskve in marelice na Primorskem, kjer ni možno namakanje);  mora zaradi zaprtega krogotoka snovi pokošeno travo puščati v nasadu;  je v novih nasadih obvezno takojšnje zatravljanje (izjeme so v nasadih breskev do 3. leta, češenj, višenj, sliv in češpelj do 5. leta, kakija do 6. leta, oljk do 7. leta in aktinidije do 4. leta);  je obvezna košnja nabrežin teras, kadar je nasad na terasah.

Skupna površina sadovnjakov posamezne sadne vrste, za katero se lahko uveljavlja plačilo za podukrep, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe (posameznega sadovnjaka) pa mora biti najmanj 0,1 ha.

Podukrep 214-I/5 Integrirano vinogradništvo

Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, ter tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim:  v integrirano pridelavo vključiti vse vinograde, ki jih obdeluje in so vpisani v RKG, razen vinogradov, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološki v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva vinske trte, ki so navedeni v tehnoloških navodilih in upoštevati dejansko stanje v vinogradu;  določiti dejansko stanje v vinogradu s pregledom vinske trte in z uporabo ustreznih pripomočkov;  izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal;  uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev;  uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave grozdja najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;  voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine pridelanega grozdja in vina, v skladu s predpisi, ki urejajo kletarsko evidenco in register;  evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto;  evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled;  zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanega grozdja in vina.

Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da:  se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo grozdja ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES;  se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo grozdja;  se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo grozdja ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;  je potrebno zmanjševanje števila uporab fitofarmacevtskih sredstev;  imajo prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev ter ukrepi, s pomočjo katerih se zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev (izbira ustreznega rastišča in lege, izbira ustrezne podlage in klonov, usklajeno gnojenje - še posebej z dušikom);  je potrebno odstranjevanje listja iz območja grozdja za dosego dobre prezračenosti, in da je šele po resnični potrebi dovoljena uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin;  se fitofarmacevtska sredstva uporabijo šele takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti, in ko so škodljivi organizmi presegli prag škodljivosti, kar velja predvsem za škodljivce;  je potrebno sistematično menjavanje pripravkov;

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13447

 je potrebno kombiniranje pripravkov iz različnih kemičnih skupin, kolobarjenje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ne samo z aktivnimi snovmi;  se v pasu pod trtami lahko plevele odstranjuje le mehansko, le v primeru da to ne zadostuje, se lahko tretira s herbicidi, vendar pa je širina tretiranega pasu pod trtami lahko največ 25 odstotkov neto površine vinograda;  je uporaba herbicidov lahko le dopolni ukrep;  je uporaba herbicidov dovoljena le do 15. julija (izjema so vinogradi, kjer se pojavljajo posamezne bolezni, npr. rumenica);  so določeni tudi posebni ukrepi za varstvo pred posameznimi boleznimi;  je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi grozdja;  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2;  je prepovedano talno mehansko obdelovanje tal preko vsega leta;  je v integrirani pridelavi grozdja obvezna trajna ozelenitev (setev travno deteljnih mešanic ali naravna ozelenitev, kjer gre za kontroliran razvoj plevelov oziroma travne ruše), kratkotrajna ozelenitev (podorine, s setvijo ali naravna), obdelava tal (grobo rahljanje tal v vsaki drugi vrsti) in pokrivanje tal (slama, lubje);  morajo biti tla v medvrstnem prostoru od 1. novembra do fenološke faze vinske trte B-C zatravljena ali ustrezno pokrita;  če pridelovalec izkrči vinograd in zemljišče, ga mora v naslednjem letu ponovno zasaditi, preko zime pa mora tla zavarovati pred erozijo;  je še posebej pomembno izvajanje zelenih del kot varstveni ukrep pred pojavom okužb (vršičkanje, pletje ipd.);  število mladik ne sme presegati 20 mladik na tekoči meter vrste.

Podukrep 214-I/6 Integrirano vrtnarstvo

Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim:  v integrirano pridelavo zelenjave vključiti vse površine, na katerih prideluje zelenjavo v tekočem letu in so v njegovi lasti, zakupu ali najemu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in površin, ki so vključene v podukrep 214-I/3 integrirano poljedelstvo;  slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva zelenjave, ki so navedeni v tehnoloških navodilih;  določiti dejansko stanje posevka s pregledom posevka in z uporabo ustreznih pripomočkov;  izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal;  uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev;  uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;  ob morebitni prekoračitvi mejnih vrednosti mineralnega dušika v tleh opustiti gnojenje z dušičnimi gnojili za naslednjo kulturo oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje;  prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave zelenjave najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;  voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodane zelenjave;  evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto;  evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled;  zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelane zelenjave.

Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da:  je prepovedana uporaba mulja in kompostov iz mulja čistilnih naprav;  je dovoljeno uporabljati izključno organska gnojila in materiale, ki ne vsebujejo nezaželenih tujih snovi (npr. težkih kovin);

Stran 13448 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES;  se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave;  je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi zelenjave;  morajo biti pri obdelavi tal vsi ukrepi usmerjeni v ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal;  je potrebno preprečevati nastanek plaznine in zbijanja tal;  je tla pri nagnjenih površinah potrebno obdelovati prečno na pobočje (preprečevanje erozije);  je potrebno izvajati globinsko rahljanje, vendar izključno pri optimalnih talnih razmerah;  je jeseni potrebno čim kasnejše zaoravanje ostankov pridelka;  je potrebno preprečevati zimsko praho (preko zime neposejane površine) v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave;  je potrebno izvajati tako obdelavo tal, ki ohranja njihovo strukturo;  ko je potrebna zimska brazda, jo je treba zaorati čim kasneje;  je obvezen več kot triletni kolobar, ki mora biti široko zastavljen in raznolik;  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2;  se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo zelenjave ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;  je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj.

Podukrep 214-I/7 Ekološko kmetovanje

Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil in predpis, ki ureja določitev območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje.

Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da:  je v skladu z Uredbo 889/2008/ES potrebno voditi podrobno tudi evidence o pridelavi in predelavi;  so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20.7.2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 967/2008 z dne 29. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L št. 264 z dne 3.10.2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES) in Uredbo 889/2008/ES pri ekološkem kmetovanju pomembne omejitve pri uporabi gnojil, omejena je tudi uporaba nesintetičnih gnojil in hlevskega gnoja;  je dovoljena samo uporaba ekološko pridelanih semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala, razen izjem;  so v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES pri ekološkem kmetovanju pomembne omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in drugih sredstev za varstvo rastlin;  je uporaba regulatorjev rasti prepovedana;  mora proizvajalec vsako leto izdelati letni načrt pridelave in načrt upravljanja ekološke živinoreje v skladu z Uredbo 889/2008/ES;  v skladu z Uredbo 834/2007/ES uporaba gensko spremenjenih organizmov in izdelkov pridobljenih iz njih ni dovoljena;  je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti potrdilo za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil ali certifikat;  lahko uveljavlja plačila za travinje v uporabi le za ekološko rejo živine z obtežbo 0,2-0,5 GVŽ-ja/ha ali z obtežbo 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha, razen ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku in obtežba na osnovnem KMG-ju lahko znaša 0-1,9 GVŽ-ja/ha;  je ekološko čebelarjenje dovoljeno samo na območju, ki ga predpiše minister, pristojen za kmetijstvo;  je v skladu z Uredbo 834/2007/ES pri ekološki živinoreji prepovedana vezana reja, določene pa so tudi druge omejitve v zvezi s krmo, pašo, zdravljenjem bolezni ipd.

Plačila za ekološko kmetovanje je možno pridobiti za:  njive-poljščine;  vrtnine na prostem,  vrtnine v zavarovanih prostorih;  oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah;  travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto 50-200 dreves/ha;  vinograde, hmeljišča, drevesnice;  travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje);

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13449

 njive-poljščine - preusmerjanje;  vrtnine na prostem - preusmerjanje  vrtnine v zavarovanih prostorih - preusmerjanje;  oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah - preusmerjanje;  travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto 50-200 dreves/ha - preusmerjanje;  vinograde, hmeljišča, drevesnice - preusmerjanje;  travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje) - preusmerjanje.

Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil in predpis, ki ureja določitev območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje.

Za travniške sadovnjake upravičenci lahko uveljavljajo plačila, če upoštevajo tudi naslednje pogoje:  gostota dreves mora znašati najmanj 50 in največ 200 dreves/ha;  vzdrževanje visokodebelnih ekstenzivnih sadovnjakov, ki vključuje tudi nego dreves in obnovo nasadov (dopolnjevanje praznih mest);  oživitvena rez mora biti opravljena v prvem oziroma drugem letu vključitve v podukrep (za upravičence, ki so staro shemo kmetijsko okoljskih ukrepov nadomestili z novo shemo kmetijsko okoljskih podukrepov, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če so oživitveno rez opravili v prvem oziroma drugem letu vključitve v kmetijsko okoljski ukrep iz stare sheme);  pri obnovi nasadov ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag;  zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino;  kosna ali pašna raba zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves);  uporaba fitofarmacevtskih sredstev v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES.

Velikost skupne površine, ne glede na vrsto rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za podukrep, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste rabe ne sme biti manjša od 0,1 ha, medtem ko je najmanjša upravičena površina posameznega travniškega sadovnjaka 0,05 ha.

Podukrep 214-I/8 Neprezimni posevki

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  v petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine;  neprezimni posevek se upošteva kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;  kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep;  v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa;  obvezna je pokritost tal z neprezimnimi posevki preko poletja in jeseni;  setev neprezimnih posevkov je treba opraviti najpozneje do 1.9. tekočega leta;  obdelava tal ozelenjenih njivskih površin je mogoča od 16.10. tekočega leta;  če se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;  pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena.

Skupina II.: Ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine

Podukrep 214-II/1 Planinska paša

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  če gre za skupno uporabo planine ali planinskega pašnika mora biti izdelan pašni red;  uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES;  obdelava travnatih površin se izvaja samo na tradicionalen način ob prisotnosti živali;  obtežba z živino v pašni sezoni mora biti od 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha (ob upoštevanju vseh živali na paši);  pri planinski paši s pastirjem je prisotnost pastirja na planini obvezna;  s pastirjem mora biti sklenjena pogodba;  uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;  po zaključku pašne sezone je potrebno obvezno izvesti ročno čiščenje grmičevja in plevelov.

Stran 13450 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Planina, na kateri se izvaja planinska paša, mora poleg navedenih zahtev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:  da je tradicionalna oblika individualne ali skupinske rabe kmetijskih zemljišč v gorskem svetu Slovenije;  da predstavlja geografsko zaokroženo posest, ki ima lahko gospodarske objekte (hlevi, mlekarne), stanovanjske objekte (stanovi, pastirske koče), lastno oskrbo z vodo za ljudi in živali;  da ima krajšo vegetacijsko dobo, pestre klimatske in talne razmere, raznovrstni živalski in rastlinski svet;  da je na njej organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja živali v domačo oskrbo;  da se živali na planini pasejo vsaj 80 dni na minimalno 5 ha travnatih površinah v rabi.

Podukrep 214-II/2 Košnja strmih travnikov

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  obvezna sta najmanj enkratna košnja (ročna, s samohodno kosilnico ali specialno mehanizacijo) ter spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo) letno;  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2.

Plačila za košnjo strmih travnikov je možno pridobiti za travnike z nagibom 35-50 odstotkov in za travnike z nagibom nad 50 odstotkov.

Podukrep 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na območjih grbinastih travnikov iz uradne evidence območij grbinastih travnikov;  obvezna sta najmanj enkratna ročna košnja in spravilo letno;  uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih območjih grbinastih travnikov iz uradne evidence območij grbinastih travnikov, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 003 BLED 2194 BOHINJSKA BELA 004 BOHINJ 2195 GORJUŠE 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS 2198 STUDOR 2199 SAVICA 006 BOVEC 2203 TRENTA LEVA 2204 TRENTA DESNA 2206 LOG POD MANGARTOM 2207 BOVEC 2209 SOČA DESNA 2210 SOČA LEVA 2213 SRPENICA 046 KOBARID 2215 ROBIDIŠČE 2216 LOGJE 2218 BORJANA 2225 DREŽNICA 053 KRANJSKA GORA 2171 DOVJE 2644 VIŠELNICA II 128 TOLMIN 2238 PODMELEC 2240 RUT 207 GORJE 2185 SPODNJE GORJE 2186 VIŠELNICA I 2187 ZGORNJE GORJE

Podukrep 214-II/4 Travniški sadovnjaki

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13451

 potrebna je zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino;  izvajati je potrebno kosno ali pašno rabo zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves);  pri obnovi nasadov ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag;  potrebno je vzdrževanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki vključuje tudi nego dreves in obnovo nasadov (npr. dopolnjevanje praznih mest);  v travniškem sadovnjaku mora biti najmanj 50 in največ 200 dreves/ha,  oživitvena rez mora biti opravljena v prvem oziroma drugem letu vključitve v podukrep (za upravičence, ki so staro shemo kmetijsko okoljskih ukrepov nadomestili z novo shemo kmetijsko okoljskih podukrepov, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če so oživitveno rez opravili v prvem oziroma drugem letu vključitve v kmetijsko okoljski ukrep iz stare sheme);  kosna ali pašna raba zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves);  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2.

Najmanjša upravičena površina posameznega travniškega sadovnjaka je 0,05 ha.

Podukrep 214-II/5 Strmi vinogradi

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  fungicide z enako sistemično komponento se lahko uporablja največ trikrat v rastni sezoni;  zaradi zmanjšanja negativnih stranskih učinkov na koristne plenilske pršice, je potrebno omejiti uporabo fungicidov iz skupine ditiokarbamatov (aktivne snovi mankozeb, metiram ali propineb);  pripravke z aktivno snovjo ditiokarbamati je v rastni sezoni dovoljeno uporabiti štirikrat: največ dvakrat letno kot čiste pripravke in dodatno še dvakrat letno kot sestavljene fungicide, ki poleg drugih aktivnih snovi vsebujejo tudi ditiokarbamate; ta omejitev velja tudi v primeru uporabe samo sestavljenih pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov ditiokarbamati;  raba herbicidov je dovoljena le v vrsti v pasu do 80 cm in ne sme posegati na kolotečine;  dovoljeno je uporabiti le herbicide na osnovi MCPA-ja, glifosata, glufosinata, oksifluorfena, pendimetalina in piraflufen-etila;  herbicide na podlagi MCPA-ja, oksifluorfena in pendimetalina je dovoljeno uporabiti enkrat letno;  proti grozdnemu sukaču sta dovoljeni največ dve tretiranji z insekticidi letno;  količina vnesenega bakra ne sme presegati 6 kg/ha letno;  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2;  vinograd mora biti trajno ozelenjen, razen v primeru zidanih brežin; pri terasnih sistemih zasaditve mora biti brežina trajno ozelenjena, terasna ploskev pa je lahko obdelana;  v pasu pod trtami je največ do 25 odstotkov neto površine vinograda lahko neozelenjene;  obvezna sta najmanj enkratna košnja med vrstami in najmanj enkratna košnja brežin;  v času trajanja obveznosti se vinograda ne sme krčiti, obnova vinograda pa je dovoljena;  brežine morajo biti vzdrževane.

Plačila je možno pridobiti za vinograde z nagibom 30-40 odstotkov in za vinograde z nagibom nad 40 odstotkov.

Podukrep 214-II/6 Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  upravičenci lahko uveljavljajo plačila za najmanj 1 GVŽ;  pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj 100 odraslih živali;  za živali, ki so predmet podpore po Programu genske banke, ni možno uveljavljati plačil iz naslova podukrepa;  obvezno je vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo;  obvezna je reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki so navedene v posebnem seznamu;  živali morajo biti vpisane v rodovniško knjigo oziroma register;  pri govedu, konjih in drobnici je dovoljen nakup največ 1.200 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno;  pri prašičih je dovoljen nakup največ 2.100 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno;  pri perutnini je za kokoši nesnice dovoljen nakup največ 7.000 kg, za pitovne piščance največ 6.500 kg in za pure največ 4.000 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno;  krma in krmni dodatki, ki se uporabljajo za prehrano živali na KMG-ju morajo biti pridelani oziroma proizvedeni v skladu s prvo točko 9. člena Uredbe 834/2007/ES;  število živali mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep.

Stran 13452 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Plačila se lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali:  govedo: - cikasto govedo;  konji: - lipicanski konj, - posavski konj, - slovenski hladnokrvni konj, - ljutomerski kasač, - haflinški konj;  prašiči: - krškopoljski prašič, - slovenska landrace (linija 11), - slovenska landrace (linija 55), - large white (linija 22);  ovce: - jezersko-solčavska ovca, - bovška ovca, - istrska pramenka - istrijanka, - belokranjska pramenka, - oplemenjena jezersko-solčavska ovca;  koze: - drežniška koza, - slovenska sanska pasma, - slovenska srnasta pasma;  perutnina: - štajerska kokoš - štajerka, - slovenska grahasta kokoš, - slovenska srebrna kokoš, - slovenska rjava kokoš, - slovenska zgodaj operjena kokoš, - slovenska pozno operjena kokoš, - slovenska pitovna kokoš.

V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.

Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec KMG. Za krmo, kupljeno na trgu, morata biti evidenci priložena račun in deklaracija.

Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega KMG-ja, ki je vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo, in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo številko KMG-MID.

Nakup mrve in travne silaže je neomejen.

Podukrep 214-II/7 Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2;  obvezen je petletni kolobar, v katerega morajo biti vključene najmanj tri avtohtone ali tradicionalne sorte poljščin;  strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;  kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep;  v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa;

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13453

 gostota dreves avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin mora znašati 50-200 dreves/ha pri travniških visokodebelnih sadovnjakih in v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 100 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha;  uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena.

Plačila se lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin:  žita: - ajda: 'Darja', 'Siva', 'Črna gorenjska', 'Čebelica', - proso: 'Sonček';  koruza: - 'Lj-275 t', 'Lj-180';  krmne rastline: - visoka pahovka: 'Sora', - rdeča bilnica: 'Jasna', - travniška bilnica: 'Jabeljska', - mnogocvetna ljuljka: 'Draga', - trpežna ljuljka: 'Ilirka', - pasja trava: 'Kopa', - travniški mačji rep: 'Krim', - krmna ogrščica: 'Starška', 'Daniela', - strniščna repa: 'Kranjska okrogla', 'Kranjska podolgovata', - podzemna koleraba: 'Rumena maslena', - črna detelja: 'Živa', 'Poljanka', - inkarnatka: 'Inkara', - lucerna: 'Bistra', 'Soča', 'Krima';  vrtnine: - čebula: 'Belokranjka', 'Ptujska rdeča', 'Tera', - česen: 'Ptujski jesenski', 'Ptujski spomladanski', - korenje: 'Ljubljansko rumeno', 'Semor', - belo zelje: 'Kranjsko okroglo', 'Emona', 'Ljubljansko', 'Varaždinsko', - radič: 'Anivip', 'Monivip', 'Solkanski', - glavnata solata: 'Dalmatinska ledenka', 'Leda', 'Bistra', - motovilec: 'Ljubljanski', 'Žličar', - preklarji, visoki stročji fižol in visoki fižol za zrnje: 'Jabelski stročnik', 'Jabelski pisanec', 'Jeruzalemski', 'Klemen', 'Semenarna 22', 'Ptujski maslenec', 'Maslenec rani', - nizki fižol: 'Češnjevec', 'Zorin', - paprika - feferoni: 'Ferdi', - paradižnik: 'Val';  krompir: - 'Kresnik', 'Jana', 'Cvetnik', 'Vesna';  oljnice: - oljna buča: 'Slovenska golica';  hmelj: - 'Savinjski golding';  sadne rastline: - jablana: 'Dolenjska voščenka', 'Gorenjska voščenka', 'Goriška sevka', 'Lonjon', 'Majda', 'Priolov delišes', 'Bobovec', 'Boskop', 'Beličnik', 'Carjevič', 'Grafenštajnc', 'Kanadka', 'Krivopecelj', 'Londonski peping', 'Štajerski mošancelj', 'Ovčji nos', 'Pisani kardinal', 'Zlata parmena', 'Jonatan', 'Legro', 'Krvavka', 'Bužlovka', 'Jakobovka', 'Rožmarinka', 'Špička', 'Čebulka', 'Peteršiljka', 'Maslenka', 'Grinštantin', 'Klanferca, sladka jabolka', 'Rožnik, rožinski', 'Rambura', 'Lovrenčovka', 'Rdeči bobovec', 'Železnica', 'Vrtnica', 'Vinšca - štrudlovka', 'Brtavka', 'Citronka', 'Štupanka', 'Prsnika', 'Ferdekelca', 'Damasonski kosmač', 'Harbertova reneta', 'Pogačar', - hruška: 'Tepka', 'Rjavka', 'Pohorska moštnica', 'Vinska moštnica', 'Mlečnica ali bela tepka', 'Kraljica julija', 'Šmarjetnica', 'Rožmarinka', 'Vinogradovka', 'Kravšca', 'Špehovka', 'Debela Rupret', 'Pituralke', 'Avranška', 'Druardova maslenka', 'Lukasova', - sliva: 'Domača češplja', - češnja: 'Vipavka', 'Vigred', 'Brusniška hrustavka', 'Kozanka', 'Črna cepika', 'Čufarca', 'Divjaka', 'Terčentka', 'Petrovka', 'Francoska', 'Popovka', 'Napoleonova', - breskev: 'Veteran', 'Triogem', - marelica: 'Pišeška', 'Catarji', 'Domači flokarji', 'Ogrska', - oreh: 'Elit', 'Haloze', 'Maribor-24', 'Petovio', 'Rače-866', - leska: 'Istrski dolgi', 'Istrski okrogli', - kostanj: 'Vitovski maron',

Stran 13454 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

- oljka: 'Istrska belica', 'Črnica', 'Buga', 'Štorta';  vinska trta: - 'Maločrn', 'Pinela', 'Ranfol', 'Radgonska ranina', 'Rebula', 'Refošk', 'Rumeni plavec', 'Šipon', 'Zelen', 'Žametovka', 'Kraljevina', 'Malvazija', 'Vitovska grganja', 'Cipro', 'Klarnica', 'Pergolin', 'Poljšakica'.

Če zaradi sprememb tržnih razmer ni na razpolago semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, morajo upravičenci izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. V tem primeru se plačilo zniža za 60 odstotkov. Obvestilo o nerazpoložljivosti semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin agencija objavi na svojih spletnih straneh.

Podukrep 214-II/8 Sonaravna reja domačih živali

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  obvezno je vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo;  obvezna sta najmanj enkratna raba (paša ali košnja) in spravilo letno;  obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha, razen ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku in obtežba na osnovnem KMG-ju lahko znaša 0-1,9 GVŽ-ja/ha;  količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2;  pri govedu, konjih in drobnici je dovoljen nakup največ 1.200 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno;  pri prašičih je dovoljen nakup največ 2.100 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno;  pri perutnini je za kokoši nesnice dovoljen nakup največ 7.000 kg, za pitovne piščance največ 6.500 kg in za pure največ 4.000 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno;  krma in krmni dodatki, ki se uporabljajo za prehrano živali na KMG-ju morajo biti pridelani oziroma proizvedeni v skladu s prvo točko 9. člena Uredbe 834/2007/ES.

V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.

Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec KMG. Za krmo, kupljeno na trgu, morata biti evidenci priložena račun in deklaracija.

Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega KMG-ja, ki je vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo, in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo številko KMG-MID.

Nakup mrve in travne silaže je neomejen.

Podukrep 214-II/9 Ohranjanje ekstenzivnega travinja

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0-0,5 GVŽ-ja/ha;  obvezna sta najmanj enkratna raba (paša ali košnja) in spravilo letno;  košnja se izvaja v obdobju po polnem cvetenju glavnih vrst trav;  seno se spravlja na tradicionalne načine;  uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Podukrep 214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha;  gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik ni dovoljeno;  uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;  voditi je potrebno dnevnik paše, ki vključuje najmanj podatke o obdobju paše, številu živali in obsegu pašnih površin.

Površine je potrebno vzdrževati s pašo ali čiščenjem.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13455

Pri vzdrževanje površin s pašo:  je potrebno obvezno pripraviti načrt ureditve pašnika in paše;  mora biti površina, kjer se pasejo živali ograjena in razdeljena na čredinke;  obdobje paše znotraj čredinke ne sme presegati 90 normalnih pašnih dni (normalni pašni dan je 1 GVŽ/dan);  mora paša na površini, ki je vključena v podukrep dosegati najmanj 60 normalnih pašnih dni;  se na pa pašniku ne smejo pojavljati znaki preobremenjenosti ali degradiranosti površin.

Z normalnim pašnim dnem se podaja količina krme, ki jo za en dan potrebuje 1 GVŽ za vzdrževanje, prirejo mleka in lasten prirast žive teže ter teže na pašniku rojenih telet za živali, ki se pasejo.

Število normalnih pašnih dni se izračuna po naslednji formuli:

število normalnih pašnih dni = teža črede izražena v GVŽ-jih x število dni paše te črede na določenem zemljišču.

V normalnih razmerah za pašo, žival za en dan potrebuje toliko krme, kot jo predstavlja 3 odstotke njene žive teže. Zato je normalni pašni dan podan z 1 GVŽ-jem na dan paše.

Pri vzdrževanje površin s čiščenjem:  čiščenja zarasti ni dovoljeno izvajati med 1. marcem in 15. avgustom, razen s pašo, ki je dovoljena preko celega leta;  je potrebno obvezno izvajati dodatno čiščenje in krčenje neželenih rastlin in grmičevja, ki se pojavi naknadno;  je dovoljena ozelenitev očiščenih površin s trosenjem senenega drobirja lokalnega izvora;  požiganje ni dovoljeno, dovoljeno pa je nadzorovano kurjenje lesnatih ostankov;  je potrebno ohranjati obstoječe mejice;  je obrezovanje in redčenje mejic potrebno izvajati vsako drugo leto, teh del pa ni dovoljeno izvajati od 1. marca do 30. septembra;  na pašniku ni dovoljeno sajenje drevesnih in grmovnih vrst, razen naslednjih: puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), kraški gaber (Carpinus orientalis), črni gaber (Ostrya caprinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), divja češnja (Prunus avium var. sylvestris), skorš (Sorbus domestica), brek (Sorbus torminalis), jerebika (Sorbus aucuparia), mokovec (Sorbus aria), breza (Betula pendula), glog (Crataegus sp.) in navadni brin (Juniperus communis);  se prednostno odstranjuje robinija (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), navadni derak (Paliurus spina - christi) in črni bor (Pinus nigra),  se prednostno ohranja brinje, če je prisotno na travniku;  je v primeru strojnega čiščenja (mulčenja) dovoljeno čiščenje, ki odstrani samo površinsko zarast, travna ruša pa se ohrani.

Plačilo se lahko uveljavlja za ekstenzivni kraški pašnik z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik«, »1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 - drevesa in grmičevje«, »1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«.

Najmanjša upravičena površina posameznega ekstenzivnega kraškega pašnika je 1 ha.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so v naslednjih katastrskih občinah območja ekstenzivnih kraških pašnikov:

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1302 CERKLJE 1333 PLANINA 1303 BUŠEČA VAS 1334 ČRNEČA VAS 1304 STOJANSKI VRH 1335 OŠTRC 1305 GLOBOČICE 1336 OREHOVEC 1306 ČATEŽ 1398 BISTRICA 1307 CERINA 1400 STRAŽA 1308 VELIKA DOLINA 1404 DOLGA NJIVA 1309 KORITNO 1405 MALI VIDEM 1310 NOVA VAS 1406 ŠKOVEC 1331 KOSTANJEVICA 1407 ROJE 1332 PODBOČJE 1408 ŠEVNICA

Stran 13456 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1409 BREZOVICA 1476 ŠENTJERNEJ 1410 MIRNA 1477 VRHPOLJE 1411 OSTROŽNIK 1478 GABRJE 1412 MOKRONOG 1479 BRUSNICE 1413 LAKNICE 1480 POTOV VRH 1414 JELŠEVEC 1481 SMOLENJA VAS 1415 TREBELNO 1482 RAGOVO 1416 STARO ZABUKOVJE 1483 KANDIJA 1417 ORNUŠKA VAS 1484 ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU 1418 LUKOVEK 1485 GOTNA VAS 1419 PONIKVE 1486 STOPIČE 1420 ČEŠNJEVEK 1487 ZAJČJI VRH 1421 MEDVEDJE SELO 1488 HRUŠICA 1422 TREBNJE 1489 CEROVEC 1423 VRHTREBNJE 1490 TEŽKA VODA 1424 ŠTEFAN 1491 LAKOVNICE 1425 VELIKA LOKA 1492 STRANSKA VAS 1426 PRAPREČE 1493 VELIKI PODLJUBEN 1427 VELIKI GABER 1494 JURKA VAS 1428 ZAGORICA 1495 TOPLICE 1429 STEHANJA VAS 1496 PODTURN 1430 KNEŽJA VAS 1497 PODSTENICE 1431 DOBRNIČ 1498 POLJANE 1432 KORITA 1499 STARE ŽAGE 1433 SELA PRI ŠUMBERKU 1500 DOBINDOL 1434 GORNJI KRIŽ 1501 VINJA VAS 1435 REBER 1502 DOLE 1436 ŽUŽEMBERK 1503 SEKULIČI 1437 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU 1504 HRAST PRI JUGORJU 1438 ŽVIRČE 1505 BUŠINJA VAS 1439 HINJE 1506 LOKVICA 1440 SELA PRI HINJAH 1507 GABROVEC 1441 VELIKO LIPJE 1508 BOJANJA VAS 1442 STAVČA VAS 1509 RADOVICA 1443 DVOR 1510 SLAMNA VAS 1444 AJDOVEC 1511 DRAŠIČI 1445 BREZOVA REBER 1512 BOŽAKOVO 1446 GORENJE POLJE 1513 RADOVIČI 1447 GORENJA STRAŽA 1514 ROSALNICE 1448 PREČNA 1515 METLIKA 1449 GLOBODOL 1516 PRIMOSTEK 1450 GOLOBINJEK 1517 DOBRAVICE 1451 MIRNA PEČ 1518 GRADAC 1452 HMELJČIČ 1519 PODZEMELJ 1453 ZAGORICA 1520 ŠTALE 1454 DALJNJI VRH 1521 ČRMOŠNJICE 1455 BRŠLJIN 1522 PRIBIŠJE 1456 NOVO MESTO 1523 ŠTREKLJEVEC 1457 ŽDINJA VAS 1524 SODJI VRH 1458 ČREŠNJICE 1525 ČREŠNJEVEC 1459 HERINJA VAS 1526 VINJI VRH 1460 ŠENTPETER 1527 SEMIČ 1461 ŽALOVIČE 1528 BREZJE PRI VINJEM VRHU 1462 ZBURE 1529 KOT 1466 GORENJA VAS 1530 BLATNIK 1467 DRUŽINSKA VAS 1531 GOLOBINJEK 1472 OSTROG 1532 PLANINA 1474 POLHOVICA 1533 KLEČ 1475 GORENJA OREHOVICA 1534 PETROVA VAS

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13457

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1535 ČRNOMELJ 1594 MOZELJ 1536 TALČJI VRH 1595 KUMROVA VAS 1537 BUKOVA GORA 1596 BREZJE 1538 DOLENJA PODGORA 1597 KOPRIVNIK 1539 MAVRLEN 1598 HRIB 1540 DOBLIČE 1599 NEMŠKA LOKA 1541 LOKA 1600 KNEŽJA LIPA 1542 ZASTAVA 1601 ČEPLJE 1543 KRASINEC 1602 PREDGRAD 1544 GRIBLJE 1603 DOL 1545 BEDENJ 1604 SPODNJI LOG 1546 TRIBUČE 1605 RAJNDOL 1547 BUTORAJ 1606 ŠKRILJ 1548 GOLEK 1607 SUHOR 1549 TANČA GORA 1608 BRIGA 1550 DRAGATUŠ 1609 BANJA LOKA 1551 BELČJI VRH 1610 VRH 1552 ADLEŠIČI 1611 FARA 1553 BOJANCI 1612 PIRČE 1554 HRAST PRI VINICI 1613 KUŽELJ 1555 NOVA LIPA 1614 SLEMENA 1556 STARA LIPA 1615 PODPOLJANE 1557 STARI TRG OB KOLPI 1616 VELIKE POLJANE 1558 SODEVCI 1617 SUŠJE 1559 RADENCI 1618 VINICE 1560 SINJI VRH 1619 SODRAŽICA 1561 DAMELJ 1620 ŽIMARICE 1562 UČAKOVCI 1621 GORA 1563 VINICA 1622 ZAMOSTEC 1564 PRELOKA 1623 JURJEVICA 1565 MARINDOL 1624 GORENJA VAS 1566 ŽUNIČI 1625 RIBNICA 1567 POTISKAVEC 1626 GORIČA VAS 1568 PODTABOR 1627 PRIGORICA 1569 POLOM 1628 DANE 1570 STARI LOG 1629 DOLENJA VAS 1571 SMUKA 1630 RAKITNICA 1572 ROG 1631 GRČARICE 1573 MALA GORA 1632 OTOK I 1574 KOBLARJI 1633 GORENJE JEZERO 1575 STARA CERKEV 1634 DANE 1576 MAHOVNIK 1635 PODCERKEV 1577 KOČEVJE 1636 LOŽ 1578 ŽELJNE 1637 STARI TRG PRI LOŽU 1579 RAJHENAV 1638 KNEŽJA NJIVA 1580 ONEK 1639 VRHNIKA 1581 LIVOLD 1640 RETJE 1582 KOČE 1641 HRIB 1583 GOTENICA 1642 TRAVNIK 1584 DRAGA 1643 POLJANE 1585 TRAVA 1644 IGA VAS 1586 ŽURGE 1645 VIŠEVEK 1587 OSILNICA 1646 PUDOB 1588 BOSLJIVA LOKA 1647 NADLESK 1589 BOROVEC 1648 KOZARIŠČE 1590 KOČEVSKA REKA 1649 VRH 1591 NOVI LAZI 1650 BABNA POLICA 1592 ŠTALCERJI 1651 BABNO POLJE 1593 ČRNI POTOK 1652 RAKITNA

Stran 13458 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1653 OSREDEK 1715 OSOLNIK 1654 ŽILCE 1716 ULAKA 1655 KRANJČE 1717 VELIKE LAŠČE 1656 OTAVE 1718 DVORSKA VAS 1657 KOŽLJEK 1719 LUŽARJI 1658 BEZULJAK 1781 POLICA 1659 RAKEK 1782 STARA VAS 1660 UNEC 1783 GROSUPLJE - NASELJE 1661 BEGUNJE PRI CERKNICI 1784 STRANSKA VAS 1662 SELŠČEK 1785 SELA 1663 CAJNARJE 1786 ŠMARJE 1664 ŠTRUKLJEVA VAS 1787 MALI VRH 1665 JERŠIČE 1788 VINO 1666 RAVNE PRI ŽILCAH 1789 PONOVA VAS 1667 HITENO 1790 SLIVNICA 1668 ZALES 1791 ŽALNA 1669 KREMENCA 1792 LUČE 1670 ULAKA 1793 ILOVA GORA 1671 GRADIŠKO 1794 RAČNA 1672 RAVNIK 1795 VELIKE LIPLJENE 1673 VELIKE BLOKE 1796 CESTA 1674 RADLEK 1797 ZDENSKA VAS 1675 GRAHOVO 1798 ZAGORICA 1676 CERKNICA 1799 VIDEM DOBREPOLJE 1677 DOLENJA VAS 1800 PODGORA 1678 OTOK II 1801 KOMPOLJE 1679 LIPSENJ 1804 ČEŠNJICE 1680 ŽEROVNICA 1805 BUKOVICA 1681 BLOČICE 1807 TEMENICA 1682 STUDENO 1808 MALE DOLE 1683 NOVA VAS 1809 ŠENTVID 1684 VOLČJE 1810 STIČNA 1685 KRAJIČ 1811 DOBRAVA 1686 STRMCA 1812 DEDNI DOL 1687 VELIKI VRH 1813 VIŠNJA GORA 1688 RUNARSKO 1814 KRIŠKA VAS 1689 BENETE 1815 DRAGA 1690 STUDENEC 1816 HUDO 1691 HUDI VRH 1817 RADOHOVA VAS 1692 METULJE 1818 PODBORŠT 1693 TOPOL 1819 VELIKE PECE 1694 RAVNE PRI TOPOLU 1820 GORENJA VAS 1697 LANIŠČE 1821 VRHE 1698 PIJAVA GORICA 1822 MULJAVA 1699 DOBRAVICA 1823 DOB 1700 IG 1824 VALIČNA VAS 1702 TOMIŠELJ 1825 ZAGRADEC 1703 JEZERO 1826 SUŠICA 1704 KAMNIK 1827 KRKA 1705 PRESERJE 1828 PODBUKOVJE 1706 VRBLJENE 1829 VELIKO GLOBOKO 1707 IŠKA VAS 1830 AMBRUS 1708 GOLO 1831 VIŠNJE 1709 ŽELIMLJE 2000 ZAPLANA 1710 GRADIŠČE 2002 VRHNIKA 1711 TURJAK 2003 VERD 1712 ZAPOTOK 2004 BOROVNICA 1713 KRVAVA PEČ 2005 BREG 1714 SELO PRI ROBU 2006 ZABOČEVO

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13459

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2009 PETKOVEC 2294 BATE 2010 ŽIBRŠE 2295 BANJŠICE 2011 MEDVEDJE BRDO 2296 LOKOVEC 2012 NOVI SVET 2297 ČEPOVAN 2013 HOTEDRŠICA 2298 LAZNA 2014 RAVNIK 2299 LOKVE 2015 GORENJI LOGATEC 2300 TRNOVO 2016 BLEKOVA VAS 2301 RAVNICA 2017 DOLENJI LOGATEC 2302 KROMBERK 2018 LAZE 2303 SOLKAN 2019 GRČAREVEC 2304 NOVA GORICA 2238 PODMELEC 2306 ROŽNA DOLINA 2239 KNEŽA 2307 STARA GORA 2244 GRAHOVO 2308 LOKE 2245 PONIKVE 2309 ŠMIHEL 2246 MOST NA SOČI 2310 OZELJAN 2249 VOLČE 2311 VITOVLJE 2252 ČIGINJ 2312 OSEK 2253 RUTE 2313 ŠEMPAS 2254 SELA 2314 VOGRSKO 2255 LOM 2315 ŠEMPETER 2256 IDRIJA PRI BAČI 2316 VRTOJBA 2257 SLAP 2318 BILJE 2258 PEČINE 2319 BUKOVICA 2259 ŠENTVIŠKA GORA 2320 PRVAČINA 2260 PRAPETNO BRDO 2321 GRADIŠČE 2261 GORENJA TREBUŠA 2322 RENČE 2262 KAL NAD KANALOM 2323 VRTOČE 2263 AVČE 2324 OREHOVLJE 2264 DOBLAR 2325 MIREN 2265 ROČINJ 2326 RUPA 2266 AJBA 2327 GABRJE OB VIPAVI 2267 BODREŽ 2328 OPATJE SELO 2268 VRH KANALSKI 2329 NOVA VAS 2269 KANAL 2330 SELA NA KRASU 2270 MORSKO 2331 VOJŠČICA 2271 GORENJA VAS 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU 2272 IDRIJA NAD KANALOM 2333 TEMNICA 2273 UKANJE 2334 LIPA 2274 ANHOVO 2335 DORNBERK 2275 PLAVE 2336 BRANIK 2276 DESKLE 2337 BUKOVO 2277 MIRNIK 2347 POLICE 2278 KOŽBANA 2348 REKA - RAVNE 2279 KRASNO 2349 ŠEBRELJE 2280 VRHOVLJE 2350 OTALEŽ 2281 ŠMARTNO 2351 IDRIJSKE KRNICE 2282 VEDRIJAN 2352 SPODNJA KANOMLJA 2283 VIŠNJEVIK 2353 SREDNJA KANOMLJA 2284 NEBLO 2354 GORENJA KANOMLJA 2285 BILJANA 2355 VOJSKO 2286 MEDANA 2356 ČEKOVNIK 2287 VIPOLŽE 2357 IDRIJA - MESTO 2288 KOZANA 2358 SPODNJA IDRIJA 2289 CEROVO 2362 JELIČNI VRH 2290 KOJSKO 2363 IDRIJSKI LOG 2291 PODSABOTIN 2364 GODOVIČ 2292 ŠMAVER 2365 ČRNI VRH 2293 GRGAR 2366 ZADLOG

Stran 13460 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2367 KANJI DOL 2426 BRJE 2368 LOME 2427 VELIKI DOL 2369 JAVORNIK 2428 SALEŽ 2370 DOL-OTLICA 2429 PLISKOVICA 2371 KOVK 2430 KRAJNA VAS 2372 KRIŽNA GORA 2431 SKOPO 2373 COL 2432 DUTOVLJE 2374 VODICE 2433 VELIKI REPEN 2375 PODKRAJ 2434 VOGLJE 2376 VIŠNJE 2435 KRIŽ 2377 SANABOR 2436 TOMAJ 2378 VRHPOLJE 2437 UTOVLJE 2379 BUDANJE 2438 KAZLJE 2380 ŠTURJE 2439 GRIŽE 2381 LOKAVEC 2440 VELIKO POLJE 2382 STOMAŽ 2441 DOLENJA VAS 2383 VRTOVIN 2442 ŠTORJE 2384 ČRNIČE 2443 SENADOLE 2385 GOJAČE 2444 GABRČE 2386 BATUJE 2445 POTOČE 2387 SELO 2446 LAŽE 2388 KAMNJE 2447 SENOŽEČE 2389 SKRILJE 2448 GORNJE VREME 2390 DOBRAVLJE 2449 VREMSKI BRITOF 2391 VIPAVSKI KRIŽ 2450 FAMLJE 2392 AJDOVŠČINA 2451 DOLNJE LEŽEČE 2393 USTJE 2452 DIVAČA 2394 VELIKE ŽABLJE 2453 POVIR 2395 BRJE 2454 MERČE 2396 ŠMARJE 2455 SEŽANA 2397 GABERJE 2456 TREBČE 2398 ERZELJ 2457 GROPADA 2399 PLANINA 2458 BAZOVICA 2400 SLAP 2459 LOKEV 2401 VIPAVA 2460 NAKLO 2402 LOŽE 2461 DANE 2403 GOČE 2462 PODGRAD 2404 PODRAGA 2463 ŠKOFLJE 2405 PODNANOS 2464 BARKA 2406 NANOS 2465 VAREJE 2407 LOZICE 2466 MISLIČE 2408 BRESTOVICA 2467 VATOVLJE 2409 IVANJI GRAD 2468 KOZJANE 2410 SVETO 2469 DOLENJA PLANINA 2411 ŠKRBINA 2470 GORENJA PLANINA 2412 KOMEN 2471 KAČJA VAS 2413 MALI DOL 2472 STRMICA 2414 TOMAČEVICA 2473 STUDENO 2415 KOBJEGLAVA 2474 BUKOVJE 2416 ŠTANJEL 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM 2417 HRUŠEVICA 2476 LANDOL 2418 KOBDILJ 2477 ZAGON 2419 KOBOLI 2478 HRAŠČE 2420 ŠTJAK 2479 STUDENEC 2421 AVBER 2480 HRENOVICE 2422 KOPRIVA 2481 VELIKA BRDA 2423 GABROVICA 2482 STRANE 2424 VOLČJI GRAD 2483 RAZDRTO 2425 GORJANSKO 2484 HRUŠEVJE

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13461

KATASTRSKA OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2485 RAKULIK 2544 TRPČANE 2486 OREHEK 2545 PODGRAJE 2487 RAKITNIK 2546 ZABIČE 2488 ZALOG 2547 SUŠAK 2489 STARA VAS 2548 NOVOKRAČINE 2490 POSTOJNA 2549 JELŠANE 2491 MATENJA VAS 2550 DOLENJE 2492 SLAVINA 2551 VELIKO BRDO 2493 VOLČE 2552 STAROD 2494 KOŠANA 2553 GROČANA 2495 SUHORJE 2554 RODIK 2496 STARA SUŠICA 2555 DRAGA 2497 NADANJE SELO 2557 OCIZLA 2498 NARIN 2558 PREŠNICA 2499 KAL 2559 MATERIJA 2500 SELCE 2560 HRPELJE 2501 PETELINJE 2561 BREZOVICA 2502 RADOHOVA VAS 2562 ARTVIŽE 2503 PARJE 2563 TATRE 2504 ZAGORJE 2564 RJAVČE 2505 JURIŠČE 2565 PREGARJE 2506 PALČJE 2566 GABERK 2507 TRNJE 2567 HUJE 2508 SNEŽNIK 2568 MALE LOČE 2509 BAČ 2569 JAVORJE 2510 KORITNICE 2570 RITOMEČE 2511 KNEŽAK 2571 KOVČICE 2512 ŠEMBIJE 2572 HOTIČNA 2513 PODSTENJE 2573 SLIVJE 2514 MEREČE 2574 MARKOVŠČINA 2515 RATEČEVO BRDO 2575 GRADIŠČE 2516 KILOVČE 2576 OBROV 2517 PREM 2577 HRUŠICA 2518 JANEŽEVO BRDO 2578 PODBEŽE 2519 OSTROŽNO BRDO 2579 PODGRAD 2520 PRELOŽE 2580 RAČICE 2521 ČELJE 2581 POLJANE 2522 SMRJE 2582 GOLAC 2523 TOPOLC 2583 PODGORJE 2524 TRNOVO 2584 ZAZID 2525 ILIRSKA BISTRICA 2585 RAKITOVEC 2526 VRBOVO 2589 PLAVJE 2527 JASEN 2590 HRIBI 2528 KOSEZE 2592 JERNEJ 2529 ZAREČICA 2593 OLTRA 2530 DOBROPOLJE 2594 ANKARAN 2531 ZAREČJE 2595 ŠKOFIJE 2532 BRCE 2596 TINJAN 2533 ZAJELŠJE 2597 OSP 2534 TOMINJE 2598 SOCERB 2535 HARIJE 2599 ČRNOTIČE 2536 SABONJE 2600 ČRNI KAL 2537 PAVLICA 2601 GABROVICA 2538 STUDENA GORA 2602 ROŽAR 2539 VELIKA BUKOVICA 2603 DEKANI 2540 MALA BUKOVICA 2604 BERTOKI 2541 DOLNJI ZEMON 2605 KOPER 2542 GORNJI ZEMON 2606 SEMEDELA 2543 JABLANICA 2607 GAŽON

Stran 13462 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME 2608 ŠMARJE 2609 POMJAN 2610 VANGANEL 2611 MAREZIGE 2612 SVETI ANTON 2613 TRUŠKE 2614 KUBED 2615 LOKA 2616 PODPEČ 2617 HRASTOVLJE 2618 MOVRAŽ 2619 SOČERGA 2620 PREGARA 2621 GRADIN 2622 TOPOLOVEC 2623 BORŠT 2624 KOŠTABONA 2625 KRKAVČE 2626 IZOLA 2628 MALIJA 2629 DVORI NAD IZOLO 2631 PORTOROŽ 2632 SEČOVLJE 2633 RAVEN 2634 NOVA VAS 2642 GROSUPLJE 2663 MRAVLJEVI 2664 SPODNJA BRANICA 2675 VRANOVIČI 2676 CERKVIŠČE 2684 DRENIK 2693 LOG 2696 VOJŠČICA 2697 KANALSKI LOM 2698 BUKOVSKI VRH 2699 UTRE 2700 RAKOV ŠKOCJAN 2701 DOLANCI 2702 KODRETI 2703 HRUŠICA 2704 JURJEVA DOLINA 2705 LESKOVA DOLINA 2709 JAVORJE 2710 GLAŽUTA 2715 CETORE

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13463

Priporočila in usmeritve za izvajanje podukrepa:

1. Čiščenje površin

Čiščenje zaraščenih površin in vzdrževanje ekstenzivnih kraških pašnikov je odvisno od višine zarasti, sposobnosti odganjanja rastlin iz panjev ter užitnosti oziroma hranilne vrednosti dreves in grmov:  Grmovne vrste nižje rasti (do 2 m), ki so sposobne intenzivnega odganjanja iz podzemnih delov: potrebno je večletno odstranjevanje nadzemnih delov ročno, s pomočjo strojev (mulčenje) ali z živalmi (koze s pašo, ostale živali z gaženjem). Pri mulčenju je potrebno biti pozoren na izključno pozitivne učinke te dejavnosti, kar pa ni enako pri vseh rastlinskih vrstah. Opravljanje odstranjevanja nadzemnih delov se odsvetuje spomladi, ko gnezdijo ptice, in v času semenitve zelnatih rastlin.  Srednje visoke grmovnate in drevesne vrste, ki odganjajo iz panja in so užitne za domače živali: te vrste ob izsekavanju odženejo hranljive poganjke, ki so dodatna krma za živali v poletni suši. Hrast tvori plodove, ki so lahko dodatna hrana jeseni. Drevesa iz te skupine so najbolj optimalna za drevesno- pašno rabo, ki je na Krasu priporočena kot učinkovit način za zmanjševanje moči vetra in erozije tal. Odstranjevanje teh vrst je pri manjši debelini lahko opravljeno z mulčenjem, pri večji debelini pa z motorno žago. Površina pod drevjem listopadnih vrst je običajno ustrezno prekrita s travno rušo, zato dodatno zatravljanje ni potrebno.  Drevesne in grmovne vrste, ki ne odganjajo iz panjev: enkratno izsekavanje je dovolj, da se površino razredči na primerno gostoto. Pri večji gostoti te vrste ne omogočajo dovolj svetlobe za razvoj goste ruše v podrasti, odpadle iglice pa zavirajo kalitev in rast zelenih rastlin. V primeru slabše pokritosti z zelinjem, je po izsekavanju potrebno zagotoviti dodatno zatravljanje in ozelenitev (trosenje senenega drobirja, preprečevanje prevelike obremenitve na daljše obdobje).

2. Način čiščenja površin

Za čiščenje površin se lahko uporabi stroje, živali ali kombinacijo obojega:  Strojni način (redčenje in obžagovanje dreves, mulčenje), kadar je površina tako gosto poraščena z drevesi, da je potrebno podiranje večjega števila dreves: podre naj se toliko dreves, da se lahko vzpostavi dejanska raba »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«. Drevesom se obžaga veje do višine 2 m, kar omogoča dobre pogoje za uspevanje travne ruše pod njimi, več svetlobe, padavin, zmanjšanje vetrne erozije in zaščito za živali pred neugodnimi zunanjimi razmerami.  Z živalmi se lahko ohranja pašne površine, kjer se pojavljajo zgolj listnate vrste nizkih ali visokih grmov in dreves: na takšnih površinah je primerna paša za krave, telice, konje in drobnico. Potrebna je nadzorovana paša s pregrajevanjem (začasna ali stalna elektro ograja) in ustrezen čas zasedbe ograde z živalmi.  Kombinacija uporabe živali in strojev, kjer živali ne morejo dovolj učinkovito popasti rastlinja (preprečiti širjenje s semeni in vegetativno): mulčenje je potrebno, kjer poteka paša ene vrste živali, goveda ali konj. Te vrste živali s pašo in z gaženjem ne zaustavijo širjenja vseh rastlin, zato je na takih površinah primerna paša koz in oslov, ki zaustavi prekomerno širjenje neželenih rastlin in postopno zmanjša njihov delež. Prav tako je potrebno sprotno spremljanje negativnih učinkov mulčenja izbranih rastlinskih vrst, kot so prekomerno razmnoževanje in ne zmanjševanje.

Skupina III.: Varovanje zavarovanih območij

Podukrep 214-III/1 Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  upravičenci lahko uveljavljajo plačilo samo za pašne površine, ki jih živali v pašni sezoni popasejo;  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri iz uradne evidence osrednjih območij pojavljanja velikih zveri, ki jo v digitalni grafični obliki vodi Zavod za gozdove Slovenije, in je določena v Seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, št. 65/03);  izvajati je potrebno pašo živine (travnate površine morajo biti popasene);  obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha;  drobnica na paši mora biti stalno varovana (obvezna prisotnost pastirja);  kjer je le mogoče, je potrebno uporabljati premične varovalne ograje in mreže.

Podukrep 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih; Stran 13464 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 raba ruše, vključno s pašo in košnjo, ni dovoljena pred cvetenjem trav in speljavo mladičev ogroženih vrst ptic (pred 15. julijem);  paša ali košnja in spravilo se opravita po cvetenju trav in speljavi mladičev ogroženih vrst ptic (po 15. juliju);  osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha;  obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto;  uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 57100 AJŠEVICA CEL EPO 53500 BANJŠICE CEL EPO 17900 BLAGOVNA-RIBNIKI CEL EPO 19500 BOLETINA CEL EPO 78300 DEBELI RTIČ CEL EPO 45100 DEVINA CEL EPO 66300 DOBLIČICA CEL EPO 44700 DOLGA BRDA - STROJNA CEL EPO 41500 DRAVA - SPODNJA CEL EPO 44100 DRAVINJSKA DOLINA CEL EPO, RAZEN CONE MET 42500 DRAVSKO POLJE CEL EPO 44400 FRAM CEL EPO 59500 GORSKA GRAPA CEL EPO 63500 JOVSI CEL EPO 58700 KOBARIŠKO BLATO CEL EPO 17800 KOŠNICA PRI CELJU CEL EPO 12200 KOZJANSKO – SOTLA CEL EPO 45200 LIČENCA CEL EPO, RAZEN CONE MET 35100 LOŠKO POLJE CEL EPO 31400 LJUBLJANSKO BARJE CEL EPO, RAZEN CONE MET 45300 MEDVEDCE CEL EPO 65500 MIRNA CEL EPO 36500 MIŠJA DOLINA Z VELIKIMI LOGI CEL EPO 57700 MLAKE PRI VIPAVI CEL EPO 42100 MURA - RADMOŽANCI CEL EPO, RAZEN CONE MET 54500 NANOŠČICA - POREČJE CEL EPO 31300 NOTRANJSKI TRIKOTNIK CEL EPO 28900 PODHOM CEL EPO 37500 POTISKAVEC CEL EPO 45400 RAČKI RIBNIKI - POŽEG CEL EPO 63600 RADULJA CEL EPO 46100 RAZVANJE CEL EPO 53600 REKA (VELIKA VODA) CEL EPO 34500 RIBNIŠKA DOLINA CEL EPO 25300 SAVA BOHINJKA IN SAVA DOLINKA - ŠIRŠE OBMOČJE SOTOČJA CEL EPO 33500 SAVA OD MAVČIČ DO SAVE CEL EPO 63700 SAVA OD RADEČ DO DRŽAVNE MEJE CEL EPO 42600 SLOVENSKE GORICE - OSREDNJI DEL CEL EPO 37700 SRAČJA DOLINA CEL EPO 46700 STREJACI CEL EPO 78400 STRUNJANSKE SOLINE S STJUŽO CEL EPO 44200 ŠČAVNIŠKA DOLINA CEL EPO 63400 ŠENTJERNEJSKO POLJE CEL EPO 34400 ŠMARNA GORA - SKARUČENSKA RAVAN CEL EPO 18700 ŠMIHEL NAD LAŠKIM CEL EPO 62300 TEMENICA CEL EPO 26300 TUNJŠČICA CEL EPO 42400 HALOZE - VINORODNE CEL EPO, RAZEN CONE MET 17500 VRBJE PRI ŽALCU CEL EPO 38600 ZELENA DOLINA CEL EPO 27700 ZELENCI IN LEDINE POD RATEČAMI CEL EPO 38200 ŽEJNA DOLINA CEL EPO 17600 ŽOVNEŠKO JEZERO CEL EPO

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13465

Podukrep 214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih;  med 1. julijem in 20. avgustom, v času razvoja metuljev na travniških hranilnih rastlinah, košnja in paša nista dovoljeni;  paša ali košnja in spravilo se lahko izvajata pred 1. julijem in po 20. avgustu;  obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto;  osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha;  uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 34800 BLOŠČICA CEL EPO 25600 BRDO - GRAD PRI KRANJU SAMO CONA MET 34900 BRIŠE CEL EPO 35600 BUTAJNOVA CEL EPO 39400 ČRNA DOLINA PRI GROSUPLJU CEL EPO 18900 DOBJE (CEROVEC) CEL EPO 71500 DRAGONJA - POREČJE CEL EPO 44100 DRAVINJSKA DOLINA SAMO CONA MET 41300 GORIČKO CEL EPO 42400 HALOZE - VINORODNE SAMO CONA MET 41400 KOBANSKO CEL EPO 64800 LAHINJA CEL EPO 45200 LIČENCA SAMO CONA MET 31400 LJUBLJANSKO BARJE SAMO CONA MET 42100 MURA - RADMOŽANCI SAMO CONA MET 48100 PAVLOVSKI POTOK (LIBANJA) SAMO CONA MET 13600 POSAVSKO HRIBOVJE - SEVERNO OSTENJE - MRZLICA SAMO CONA MET 35400 RADENSKO POLJE - BIČJE CEL EPO 34300 RAŠICA, DOBENO, GOBAVICA SAMO CONA MET 51200 SNEŽNIK - PIVKA SAMO CONA MET 11500 VELENJSKO KONJIŠKO HRIBOVJE SAMO CONA MET 17700 VOLČEKE CEL EPO

Podukrep 214-III/4 Ohranjanje steljnikov

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih;  paša in košnja nista dovoljeni do 25. avgusta;  obvezna sta paša ali košnja in spravilo po 25. avgustu;  obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha;  obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto;  uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 41300 GORIČKO CEL EPO 31400 LJUBLJANSKO BARJE SAMO CONA STE 54500 NANOŠČICA - POREČJE SAMO CONA STE 53600 REKA (VELIKA VODA) SAMO CONA STE 39500 SKOBČEV MLIN CEL EPO

Stran 13466 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Podukrep 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000;  opraviti je potrebno najmanj enkratno košnjo in spravilo letno;  prva košnja je možna šele po 1. avgustu;  pašna raba ni možna;  za GERK, katerega površina presega velikost 1 ha, je obvezno izvajanje tipa košnje iz sredine travnika navzven;  osnovna obtežba na KMG-ju mora biti 0-1,9 GVŽ-ja/ha;  uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST VTR01 LJUBLJANSKO 2003 VERD DEL BARJE 1997 BLATNA BREZOVICA DEL 2004 BOROVNICA DEL 2005 BREG DEL 1996 LOG DEL 1724 BREZOVICA DEL 1704 KAMNIK DEL 1703 JEZERO DEL 1702 TOMIŠELJ DEL 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE DEL 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 1701 IŠKA LOKA DEL 1700 IG DEL 1696 RUDNIK DEL 1697 LANIŠČE DEL 1709 ŽELIMLJE DEL VTR02 CERKNIŠKO JEZERO 1677 DOLENJA VAS DEL 1632 OTOK 1 DEL 1678 OTOK 2 DEL 1633 GORENJE JEZERO DEL VTR03 REKA - DOLINA 2530 DOBROPOLJE DEL 2524 TRNOVO DEL 2529 ZAREČICA DEL 2525 ILIRSKA BISTRICA DEL 2528 KOSEZE DEL 2539 VELIKA BUKOVICA DEL 2527 JASEN DEL 2541 DOLNJI ZEMON DEL 2526 VRBOVO DEL 2543 JABLANICA DEL 2542 GORNJI ZEMON DEL VTR04 SNEŽNIK - PIVKA 2488 ZALOG DEL 2489 STARA VAS DEL 2487 RAKITNIK DEL 2492 SLAVINA DEL 2500 SELCE DEL 2501 PETELINJE DEL 2507 TRNJE DEL 2502 RADOHOVA VAS DEL 2506 PALČJE DEL 2503 PARJE DEL 2504 ZAGORJE DEL VTR05 NANOŠČICA - 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM DEL POREČJE 2481 VELIKA BRDA DEL 2484 HRUŠEVJE DEL 2480 HRENOVICE DEL

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13467

OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST 2476 LANDOL DEL 2478 HRAŠČE DEL 2477 ZAGON DEL VTR06 PLANINSKO 2469 DOLENJA PLANINA DEL POLJE 2470 GORENJA PLANINA DEL VTR07 KOZJANSKO - 1288 JERESLAVEC DEL DOBRAVA - JOVSI 1293 VELIKI OBREŽ DEL

Priporočila:  uporaba strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti;  košnja na višini vsaj 10 cm nad tlemi;  puščanje 3 do 5 m širokih nepokošenih pasov (primerno za GERK s površino, večjo od 5 ha);  enakomerno puščanje in vzdrževanje posameznih grmišč in dreves sredi GERK-a širine 5 do 15 m (skupna površina elementov ne sme znašati več kot 3 odstotke celotnega GERK-a).

Podukrep 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju

Zahteve pri izvajanju podukrepa so:  KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na najožjih vodovarstvenih območjih iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje;  v podukrepe KOP-a mora biti vključen celoten KMG, če leži na najožjem vodovarstvenem območju oziroma vsa tista kmetijska zemljišča, ki se nahajajo na najožjem vodovarstvenem območju;  uporablja se lahko le na KMG-ju pridelana organska masa (odpadki);  uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES;  uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;  v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj tri poljščine;  strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;  kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep;  v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa;  obvezen je celoletni zeleni pokrov;  za celoletni zeleni pokrov so primerni posevki trav, detelj, lucerne, travno deteljnih mešanic, deteljno travnih mešanic, ozimnih žit, krmnih koševin in drugih prezimnih poljščin;  obdelava površin mora biti primerna posevkom, stanju tal in času;  na travinju sta obvezna vsaj dvakratna košnja in spravilo letno;  enkratni odmerek dušika ne sme preseči 30 kg/ha;  gostota dreves mora znašati 50-200 dreves/ha pri travniških visokodebelnih sadovnjakih, v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 100 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na najožjih vodovarstvenih območjih iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje. Natančnejši vpogled v evidenco teh območij je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

Na najožjih vodovarstvenih območjih za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter Rižane, na katerih zaradi prekrivanja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, prihaja do prekrivanja zahteve glede prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev, se plačila znižajo. Ta najožja vodovarstvena območja iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje, so:

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 195 APAČE 181 APAČE 182 SEGOVCI 183 LUTVERCI 5 BOROVNICA 2004 BOROVNICA 2005 BREG

Stran 13468 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2006 ZABOČEVO 8 BREZOVICA 1652 RAKITNA 1703 JEZERO 1724 BREZOVICA 13 CERKNICA 1652 RAKITNA 1656 OTAVE 21 DOBROVA - POLHOV GRADEC 1989 ŠENTJOŠT 2692 SMREČJE 29 GORNJA RADGONA 189 HERCEGOVŠČAK 190 LOMANOŠE 159 HAJDINA 394 GEREČJA VAS 396 SKORBA 397 HAJDINA 399 DRAŽENCI 421 LANCOVA VAS 160 HOČE - SLIVNICA 695 BOHOVA 698 PIVOLA 699 HOČKO POHORJE 700 SLIVNIŠKO POHORJE 701 POLANA 35 HRPELJE - KOZINA 2557 OCIZLA 2561 BREZOVICA 2562 ARTVIŽE 2572 HOTIČNA 2573 SLIVJE 2582 GOLAC 37 IG 1700 IG 1701 IŠKA LOKA 1702 TOMIŠELJ 1706 VRBLJENE 1707 IŠKA VAS 1708 GOLO 1709 ŽELIMLJE 1712 ZAPOTOK 45 KIDRIČEVO 434 PONGRCE 435 ŠIKOLE 50 KOPER 2614 KUBED 2615 LOKA 2616 PODPEČ 2617 HRASTOVLJE 61 LJUBLJANA 1702 TOMIŠELJ 1729 ŠMARTNO OB SAVI 1734 JEŽICA 1735 STOŽICE 1738 DRAVLJE 1739 ZGORNJA ŠIŠKA 1749 GAMELJNE 1754 ŠENTVID NAD LJUBLJANO 1757 NADGORICA 1770 KAŠELJ 1774 PODMOLNIK 1775 SOSTRO 1776 LIPOGLAV 1777 JAVOR 1778 VOLAVLJE 1779 TREBELJEVO 64 LOGATEC 2008 ROVTE 208 LOG - DRAGOMER 1724 BREZOVICA 1996 LOG 70 MARIBOR 636 KAMNICA 637 ROŠPOH 638 KRČEVINA 658 KOROŠKA VRATA 678 SPODNJE RADVANJE 679 RAZVANJE 680 TEZNO

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13469

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 695 BOHOVA 108 RUŠE 665 RUŠE 178 SELNICA OB DRAVI 630 GEREČJA VAS 123 ŠKOFLJICA 1696 RUDNIK 1697 LANIŠČE 1698 PIJAVA GORICA 1709 ŽELIMLJE 2684 DRENIK 135 VIDEM 421 LANCOVA VAS 140 VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA 1998 VELIKA LIGOJNA 2000 ZAPLANA 2002 VRHNIKA 2004 BOROVNICA 2692 SMREČJE

Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve:

Kmetijsko okoljska plačila se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene na podlagi 4. in 5. člena ter Prilog III in IV Uredbe 1782/2003/ES, Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 11/09, z vsemi spremembami), kakor tudi minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji in predpisih ES.

Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pomenijo, da mora kmet izvajati vsaj minimalne tehnološke postopke pridelave, ki bi jih izvajal razumen kmet ob upoštevanju kmetijske zakonodaje. To pa pomeni, da ekonomske aktivnosti izvaja tako, da s kmetijskimi zemljišči ravna gospodarno brez dolgoročnih negativnih vplivov kmetovanja na okolje, zlasti še na tla, vodo in rastline.

Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pomenijo odgovorno ravnanje, ki v skrbi za rodovitna tla, zdrave posevke in čisto okolje, omogočajo pridelavo kakovostne hrane.

– Minimalne zahteve za uporabo gnojil

Upoštevanje minimalnih zahtev za uporabo gnojil pomeni strokovno utemeljeno uporabo rastlinskih hranil, ki:  zmanjšuje tveganje za onesnaževanje kmetijskih tal in voda z ostanki hranil,  varuje naravne vire pred potencialnim kmetijskim onesnaženjem,  dopušča gospodarno kmetijsko pridelavo,

kar se izvaja preko:  zahtev navzkrižne skladnosti, ki so določene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 7/10, z vsemi spremembami),  minimalnih zahtev za uporabo gnojil, ki se nanašajo na evidenco uporabe živinskih gnojil, ki jo mora voditi KMG in iz katere morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnoja, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo, ter na gnojenje z dušikom, pri čemer uporabljena količina skupnega dušika iz mineralnih in živinskih gnojil ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2.

Preglednica 2: Mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla (kg/ha)

Skupni dušik Skupni dušik za Rastlina (standard) podukrepe* Krma s trajnih travnikov in pašnikov 2-kosni travnik 170 115 3-kosni travnik 240 165 4-kosni travnik 320 220 Pašno-kosna raba 240 165 Detelje in deteljne mešanice 80 55 Deteljno travne mešanice 240 165 Trave, travne mešanice in travno deteljne mešanice 320 220 Koruza za zrnje 270 185

Stran 13470 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Skupni dušik Skupni dušik za Rastlina (standard) podukrepe* Koruza za silažo 270 185 Krompir 240 165 Pšenica 180 125 Ječmen 150 105 Tritikala 150 105 Oves 120 80 Rž 120 80 Druga žita 120 80 Oljna ogrščica 200 140 Druge oljnice 80 55 Hmelj 270 185 Soja 80 55 Sončnice 150 105 Krmne korenovke 200 140 Drugi enoletni posevki 200 140 Sadne rastline Sadno drevje 150 105 Oljke 100 70 Drugo sadje (jagode, borovnice) 80 55 Vinska trta 100 70 Zelenjadnice Plodovke 250 175 Korenovke in gomoljnice 170 115 Solatnice 150 105 Kapusnice 300 210 Čebulnice 120 80 Čebulnice - por 250 175 Stročnice 60 40 *: Ne velja za podukrepe KOP-a 214-I/1 ohranjanje kolobarja, 214-I/2 ozelenitev njivskih površin in 214-I/3 integrirano poljedelstvo in 214-I/8 neprezimni posevki, pri katerih količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)«, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno.

– Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev

Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev določajo, da je ta sredstva potrebno uporabljati tako, da:  ne ogrožajo biotske raznovrstnosti širšega biotopa,  v najmanjši možni meri obremenjujejo okolje,  ne ogrožajo virov pitne vode,  ne ogrožajo zdravja izvajalcev ukrepov varstva rastlin in potrošnikov,

kar se izvaja preko:  zahtev navzkrižne skladnosti, ki so določene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 7/10, z vsemi spremembami),  minimalnih zahtev za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki se nanašajo na: – vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03, z vsemi spremembami), iz katere morajo biti razvidni podatki o površinah in kulturah, kjer se ta sredstva uporabljajo, pri čemer se te evidence hranijo najmanj pet let, – opravljen tečaj preverjanja znanja iz fitomedicine, ki ga morajo opraviti izvajalci varstva rastlin skladno s Pravilnikom o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Uradni list RS, št. 36/02, z vsemi spremembami), – uporabo naprav, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu, katerega morajo imetniki naprav pridobiti vsaki dve leti, pri čemer se prvi redni pregled naprav opravi tri leta po prvi pridobitvi znaka o rednem pregledu za nove naprave, za katere je bil pridobljen certifikat v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami).

– Onesnaženje s fosforjem

Da bi preprečili onesnaženje okolja s fosforjem iz kmetijskega izvora, je potrebno pri gnojenju s fosforjem upoštevati:

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13471

 strokovna priporočila za gnojenje s fosforjem,  da je s fosforjem iz mineralnih gnojil mogoče gnojiti le na podlagi analize tal in gnojilnega načrta,  da letni vnos fosforja pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejne vrednosti 120 kg P2O5/ha.

Višina podpor:

Višina plačil za podukrepe KOP-a znaša:

Preglednica 3: Višina plačil za podukrepe KOP-a

Skupina Podukrep Izračunana Najvišje možno Enotno Najvišje Plačilo Pričakovani podukrepov višina plačila plačilo glede na plačilo na možno ha (število po modelni Prilogo Uredbe površino* plačilo živali) kalkulaciji 1698/2005/ES (2013) Skupina I: 214-I/1 Ohranjanje 224 €/ha 600 €/ha - 224 €/ha 91,84 €/ha 17.000 ha Zmanjševanje kolobarja negativnih vplivov 214-I/2 Ozelenitev 420 €/ha 600 €/ha - 420 €/ha 172,20 €/ha 60.000 ha kmetijstva na njivskih površin okolje 214-I/3 Integrirano 481 €/ha 600 €/ha - 481 €/ha 197,21 €/ha 43.000 ha poljedelstvo 214-I/4 Integrirano 821 €/ha 900 €/ha - 821 €/ha 336,61 €/ha 3.000 ha sadjarstvo 214-I/5 Integrirano 931 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 381,71 €/ha 7.500 ha vinogradništvo 214-I/6 Integrirano 451 €/ha 600 €/ha - 451 €/ha 184,91 €/ha 800 ha vrtnarstvo 214-I/7 Ekološko 35.000 ha kmetovanje - Njive-poljščine: 727 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 298,07 €/ha - Vrtnine: na prostem: 1.345 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 551,45 €/ha - Vrtnine: v 1.190 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 487,90 €/ha zavarovanih prostorih: - Oljčniki z gostoto 1.353 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 554,73 €/ha najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: - Travniški 580 €/ha 900 €/ha - 580 €/ha 237,80 €/ha visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: - Vinogradi, 1.412 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 578,92 €/ha hmeljišča, drevesnice: - Travinje**: - Obtežba 0,2-0,5 520 €/ha 450 €/ha 450 €/ha 213,20 €/ha GVŽ/ha - Obtežba 0,5-1,9 555 €/ha 450 €/ha - 450 €/ha 227,55 €/ha GVŽ/ha - Njive-poljščine - 872 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 357,52 €/ha preusmerjanje: - Vrtnine: na prostem 2.506 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 600 €/ha - preusmerjanje: - Vrtnine: v 2.159 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 600 €/ha zavarovanih prostorih - preusmerjanje: - Oljčniki z gostoto 1.838 €/ha 900 €/ha - 753,58 753,58 €/ha najmanj 150 €/ha dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah - preusmerjanje: - Travniški 1.003 €/ha 900 €/ha - 411,23 411,23 €/ha visokodebelni €/ha sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha - preusmerjanje: - Vinogradi, 1.551 €/ha 900 €/ha - 635,91 635,91 €/ha hmeljišča, drevesnice €/ha - preusmerjanje: - Travinje**: - Obtežba 0,2-0,5 481 €/ha 450 €/ha - 450 €/ha 197,21 €/ha GVŽ/ha - Obtežba 0,5-1,9 1.358 €/ha 450 €/ha - 450 €/ha 450 €/ha GVŽ/ha

Stran 13472 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Skupina Podukrep Izračunana Najvišje možno Enotno Najvišje Plačilo Pričakovani podukrepov višina plačila plačilo glede na plačilo na možno ha (število po modelni Prilogo Uredbe površino* plačilo živali) kalkulaciji 1698/2005/ES (2013) 214-I/8 Neprezimni 149 €/ha 600 €/ha - 149 €/ha 61,09 €/ha 3.500 ha posevki Skupina II: 214-II/1 Planinska Ohranjanje paša naravnih danosti, - Planinska paša brez 282 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 149 €/ha 61,09 €/ha 500 ha biotske pastirja: raznovrstnosti, - Planinska paša s 310 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 177 €/ha 72,57 €/ha 5.000 ha rodovitnosti tal in pastirjem: tradicionalne kulturne krajine 214-II/2 Košnja strmih travnikov - Nagib strmih 353 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 220 €/ha 90,20 €/ha 12.000 ha travnikov 35-50 odstotkov: - Nagib strmih 480 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 347 €/ha 142,27 €/ha 4.200 ha travnikov nad 50 odstotkov: 214-II/3 Košnja 457 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 324 €/ha 132,84 €/ha 50 ha grbinastih travnikov 214-II/4 Travniški 230 €/ha 900 €/ha - 230 €/ha 93,89 €/ha 700 ha sadovnjaki 214-II/5 Strmi vinogradi - Nagib strmih 797 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 326,77 €/ha 1.500 ha vinogradov 30-40 odstotkov: - Nagib strmih 2.940 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 900 €/ha 500 ha vinogradov nad 40 odstotkov: 214-II/6 Reja 218 €/GVŽ 200 €/GVŽ - 200 €/GVŽ 89,38 €/GVŽ 16.000 živali avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali 214-II/7 Pridelava 251 €/ha 600 €/ha - 251 €/ha 102,91 €/ha 6.000 ha avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin 214-II/8 Sonaravna 206 €/ha 450 €/ha - 206 €/ha 84,46 €/ha 70.000 ha reja domačih živali 214-II/9 Ohranjanje 251 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 118 €/ha 48,38 €/ha 6.500 ha ekstenzivnega travinja 214-II/10 Ohranjanje 382,80 €/ha 450 €/ha - 382,80 191,40 €/ha 800 ha ekstenzivnih kraških €/ha pašnikov Skupina III: 214-III/1 Reja 71 €/ha 450 €/ha - 71 €/ha 29,11 €/ha 7.000 ha Varovanje domačih živali v zavarovanih osrednjem območju območij pojavljanja velikih zveri 214-III/2 Ohranjanje 296 €/ha 450 €/ha - 296 €/ha 121,36 €/ha 2.040 ha posebnih traviščnih habitatov 214-III/3 Ohranjanje 296 €/ha 450 €/ha - 296 €/ha 121,36 €/ha 3.030 ha traviščnih habitatov metuljev 214-III/4 Ohranjanje 484 €/ha 450 €/ha - 484 €/ha 198,44 €/ha 460 ha steljnikov 214-III/5 Ohranjanje 336 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 203 €/ha 83,23 €/ha 3.500 ha habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 214-III/6 Pokritost tal 600 ha na vodovarstvenem območju - Njive: 204 €/ha 600 €/ha - 204 €/ha 83,64 €/ha 136 €/ha*** 136 €/ha*** 55,76 €/ha*** - Trajni nasadi: 450 €/ha 900 €/ha - 450 €/ha 184,50 €/ha 343 €/ha*** 343 €/ha*** 140,63 €/ha*** - Travinje**: 210 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 77 €/ha 31,57 €/ha 210 €/ha*** 77 €/ha*** 31,57 €/ha*** *: Enotno plačilo na površino v višini 133 €/ha je določeno z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (UL RS, št. 99/06, z vsemi spremembami) in se odšteje od izračunane višine plačila pri tistih podukrepih, kjer reja živali ni obvezna (podukrepi: 214-II/2 Košnja strmih travnikov, 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov, 214-II/9 Ohranjanje ekstenzivnega travinja, 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju - travinje) oziroma so živali vezane na osnovni KMG (podukrep 214-II/1 Planinska paša), ki pridobi le enotno plačilo na površino. **: Trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje. ***: Plačilo na najožjih vodovarstvenih območjih, na katerih zaradi prekrivanja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter Rižane, prihaja do prekrivanja zahteve glede prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13473

Letno višino plačila za posamezne podukrepe KOP-a določa uredba za ukrepe osi 2.

Financiranje:

– Stopnja sofinanciranja s strani Skupnosti

Podukrepi KOP-a se financirajo iz javnih sredstev, pri čemer se do 80 odstotkov sredstev sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vsaj 20 odstotkov pa iz proračuna Republike Slovenije.

– Najmanjši/največji upravičeni stroški

Najvišji zneski plačil na hektar zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP- a, znašajo:

Preglednica 4: Najvišji zneski plačil pri kombinaciji podukrepov KOP-a

Površina Znesek Njivske površine 600 €/ha Trajni nasadi 900 €/ha Travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje) 450 €/ha

Če na KMG-ju skupni obseg kmetijskih zemljišč, vključenih v podukrepe KOP-a, presega 100 ha, se znesek plačil za te podukrepe zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

Stran 13474 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 2: Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost

– Hribovska in gorska območja

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 001 AJDOVŠČINA 2395 BRJE CELA 550 2379 BUDANJE DEL 588 2373 COL CELA 1.337 2384 ČRNIČE DEL 1.381 2370 DOL-OTLICA CELA 2.570 2397 GABERJE CELA 458 2385 GOJAČE CELA 570 2388 KAMNJE DEL 535 2371 KOVK CELA 875 2372 KRIŽNA GORA CELA 1.516 2381 LOKAVEC DEL 1.269 2399 PLANINA DEL 714 2375 PODKRAJ CELA 1.944 2382 STOMAŽ CELA 1.457 2396 ŠMARJE CELA 1.032 2380 ŠTURJE DEL 702 2394 VELIKE ŽABLJE DEL 214 2376 VIŠNJE CELA 858 2374 VODICE CELA 667 2383 VRTOVIN DEL 1.522 195 APAČE 171 VRATJI VRH CELA 79 149 BISTRICA OB SOTLI 1246 DEKMANCA CELA 665 1248 HRASTJE CELA 372 1250 KUNŠPERK CELA 882 1249 PLES CELA 288 1247 TREBČE CELA 518 1251 ZAGAJ CELA 386 003 BLED 2194 BOHINJSKA BELA CELA 2.498 2189 REČICA CELA 299 2193 SELO PRI BLEDU CELA 4.033 2183 ZASIP CELA 431 2191 ŽELEČE DEL 295 150 BLOKE 1689 BENETE CELA 157 1671 GRADIŠKO CELA 333 1667 HITENO CELA 567 1691 HUDI VRH CELA 279 1685 KRAJIČ CELA 437 1692 METULJE CELA 491 1683 NOVA VAS CELA 499 1674 RADLEK CELA 344 1694 RAVNE PRI TOPOLU CELA 509 1672 RAVNIK CELA 384 1688 RUNARSKO CELA 215 1686 STRMCA CELA 339 1690 STUDENEC CELA 268 1682 STUDENO CELA 257 1693 TOPOL CELA 254 1673 VELIKE BLOKE CELA 637 1687 VELIKI VRH CELA 320 1684 VOLČJE CELA 366 1668 ZALES CELA 364 004 BOHINJ 2200 BOHINJSKA BISTRICA CELA 1.867 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA CELA 2.710 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS CELA 2.774 2195 GORJUŠE CELA 1.383 2202 NEMŠKI ROVT CELA 2.626 2201 NOMENJ CELA 2.255 2199 SAVICA CELA 3.800 2198 STUDOR CELA 13.043 005 BOROVNICA 2005 BREG DEL 395 2006 ZABOČEVO CELA 2.187 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13475

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 006 BOVEC 2207 BOVEC CELA 7.725 2211 ČEZSOČA CELA 3.574 2208 KORITNICA CELA 787 2206 LOG POD MANGARTOM CELA 2.619 2209 SOČA DESNA CELA 1.369 2210 SOČA LEVA CELA 4.831 2213 SRPENICA CELA 1.323 2205 STRMEC CELA 2.639 2204 TRENTA DESNA CELA 3.309 2203 TRENTA LEVA CELA 5.977 2212 ŽAGA CELA 2.578 151 BRASLOVČE 985 DOBROVLJE CELA 1.380 1007 GRAJSKA VAS DEL 137 984 LETUŠ DEL 256 986 PODVRH DEL 655 007 BRDA 2285 BILJANA CELA 975 2289 CEROVO CELA 464 2290 KOJSKO CELA 487 2288 KOZANA CELA 369 2278 KOŽBANA CELA 939 2279 KRASNO CELA 253 2286 MEDANA CELA 329 2277 MIRNIK CELA 781 2284 NEBLO CELA 421 2291 PODSABOTIN CELA 555 2281 ŠMARTNO CELA 370 2282 VEDRIJAN CELA 178 2287 VIPOLŽE CELA 223 2283 VIŠNJEVIK CELA 315 2280 VRHOVLJE CELA 536 008 BREZOVICA 1703 JEZERO DEL 554 1704 KAMNIK DEL 1.041 1705 PRESERJE DEL 1.907 1652 RAKITNA CELA 2.098 009 BREŽICE 1264 ARNOVO SELO DEL 200 1257 BIZELJSKO CELA 854 1267 BLATNO CELA 352 1274 BOJSNO DEL 219 1270 BREZJE CELA 165 1256 BREZOVICA CELA 180 1254 BUKOVJE CELA 305 1303 BUŠEČA VAS DEL 420 1307 CERINA CELA 1.016 1266 CURNOVEC CELA 446 1306 ČATEŽ CELA 900 1268 DEDNJA VAS CELA 270 1255 DRENOVEC CELA 395 1305 GLOBOČICE CELA 811 1309 KORITNO CELA 966 1252 KRIŽE CELA 754 1277 MALI VRH DEL 184 1310 NOVA VAS CELA 633 1263 OKLUKOVA GORA CELA 131 1253 OREŠJE CELA 391 1259 PAVLOVA VAS CELA 668 1269 PIŠECE CELA 374 1258 PODGORJE CELA 684 1260 SILOVEC CELA 129 1261 SROMLJE CELA 249 1272 STARA VAS CELA 463 1304 STOJANSKI VRH CELA 625 1308 VELIKA DOLINA CELA 1.105 1271 VITNA VAS CELA 480 1265 VOLČJE CELA 418 1262 ZGORNJA POHANCA CELA 294 011 CELJE 1067 BREZOVA DEL 179 1083 BUKOVŽLAK DEL 138 Stran 13476 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1079 KOŠNICA CELA 598 1078 LISCE CELA 434 1058 ROŽNI VRH CELA 340 1057 RUPE CELA 278 1069 ŠENTJUNGERT DEL 235 1068 ŠMARTNO DEL 286 1072 ŠMIKLAVŽ DEL 372 1082 TEHARJE DEL 90 1080 TREMERJE CELA 274 1081 ZAGRAD CELA 775 2639 ZVODNO CELA 488 012 CERKLJE NA GORENJSKEM 2110 GRAD CELA 539 2111 PŠATA CELA 173 2079 ŠENTURŠKA GORA CELA 2.015 2112 ŠMARTNO DEL 244 2080 ŠTEFANJA GORA CELA 402 013 CERKNICA 1661 BEGUNJE PRI CERKNICI CELA 871 1658 BEZULJAK CELA 2.805 1681 BLOČICE CELA 849 1663 CAJNARJE CELA 309 1676 CERKNICA CELA 1.487 1677 DOLENJA VAS CELA 1.613 2710 GLAŽUTA CELA 197 1633 GORENJE JEZERO CELA 257 1675 GRAHOVO CELA 1.126 1665 JERŠIČE CELA 165 1657 KOŽLJEK CELA 615 1655 KRANJČE CELA 430 1669 KREMENCA CELA 354 1679 LIPSENJ CELA 530 1653 OSREDEK CELA 502 1656 OTAVE CELA 926 1632 OTOK I CELA 1.541 1678 OTOK II CELA 1.851 1659 RAKEK CELA 1.800 2700 RAKOV ŠKOCJAN CELA 1.928 1666 RAVNE PRI ŽILCAH CELA 486 1662 SELŠČEK CELA 1.074 1664 ŠTRUKLJEVA VAS CELA 421 1670 ULAKA CELA 1.012 1660 UNEC CELA 539 1680 ŽEROVNICA CELA 521 1654 ŽILCE CELA 433 014 CERKNO 2337 BUKOVO CELA 1.114 2344 CERKNO CELA 1.047 2341 DOLENJI NOVAKI CELA 413 2342 GORENJI NOVAKI CELA 1.225 2339 GORJE CELA 1.140 2338 JESENICA CELA 667 2340 LABINJE CELA 549 2346 OREHEK CELA 388 2350 OTALEŽ CELA 3.309 2343 PLANINA CELA 1.029 2347 POLICE CELA 483 2348 REKA - RAVNE CELA 914 2349 ŠEBRELJE CELA 2.178 2345 ZAKRIŽ CELA 366 196 CIRKULANE 473 BREZOVEC CELA 332 474 CIRKULANE CELA 255 462 DOLANE CELA 234 461 GRADIŠČA CELA 478 475 GRUŠKOVEC CELA 265 482 MALI OKIČ CELA 192 477 MEDRIBNIK CELA 337 476 MEJE CELA 63 478 PARADIŽ CELA 241 480 POHORJE CELA 161 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13477

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 479 PRISTAVA CELA 231 481 SLATINA CELA 186 463 VELIKI VRH CELA 271 016 ČRNA NA KOROŠKEM 905 BISTRA CELA 2.632 906 ČRNA CELA 437 908 JAVORJE CELA 2.401 904 KOPRIVNA CELA 2.967 907 LUDRANSKI VRH CELA 1.898 902 PODPECA CELA 1.904 903 TOPLA CELA 1.343 899 URŠLJA GORA II CELA 916 900 ŽERJAV CELA 1.098 017 ČRNOMELJ 1537 BUKOVA GORA CELA 1.538 1561 DAMELJ CELA 477 1538 DOLENJA PODGORA CELA 918 1559 RADENCI CELA 837 1560 SINJI VRH CELA 1.868 019 DIVAČA 2464 BARKA CELA 1.023 2441 DOLENJA VAS CELA 1.918 2450 FAMLJE CELA 811 2444 GABRČE CELA 474 2448 GORNJE VREME CELA 769 2468 KOZJANE CELA 525 2446 LAŽE CELA 751 2466 MISLIČE CELA 254 2462 PODGRAD CELA 464 2445 POTOČE CELA 390 2443 SENADOLE CELA 499 2447 SENOŽEČE CELA 1.963 2465 VAREJE CELA 311 2467 VATOVLJE CELA 174 2449 VREMSKI BRITOF CELA 661 154 DOBJE 1151 BREZJE CELA 506 2670 LAŽIŠE CELA 337 1152 SUHO CELA 685 020 DOBREPOLJE 1801 KOMPOLJE CELA 1.199 1800 PODGORA CELA 901 1568 PODTABOR CELA 1.121 1567 POTISKAVEC CELA 1.766 1799 VIDEM DOBREPOLJE CELA 567 155 DOBRNA 1044 BRDCE NAD DOBRNO CELA 1.777 1056 DOBRNA CELA 809 1045 KLANC CELA 322 1046 ZAVRH CELA 258 021 DOBROVA-POLHOV 1983 BABNA GORA CELA 1.486 GRADEC 1988 BUTAJNOVA CELA 990 1985 ČRNI VRH CELA 2.285 1994 DOBROVA DEL 1.384 1995 PODSMREKA CELA 563 1986 POLHOV GRADEC CELA 807 1984 SELO NAD POLHOVIM CELA 1.075 GRADCEM 1987 SETNIK CELA 1.310 1989 ŠENTJOŠT CELA 756 1982 ŠUJICA CELA 1.361 022 DOL PRI LJUBLJANI 1764 KRIŽEVSKA VAS CELA 278 1769 LAZE CELA 384 1766 PETELINJE DEL 48 1762 PODGORA CELA 202 1768 SENOŽETI CELA 392 1765 VINJE CELA 514 157 DOLENJSKE TOPLICE 1446 GORENJE POLJE CELA 702 1497 PODSTENICE CELA 5.006 1496 PODTURN CELA 2.468 1498 POLJANE CELA 965 1499 STARE ŽAGE CELA 1.088 Stran 13478 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1495 TOPLICE DEL 43 023 DOMŽALE 1965 BRDO CELA 372 1958 BREZOVICA DEL 464 1964 IHAN DEL 43 1935 ROVA CELA 999 1957 TROJICA CELA 318 025 DRAVOGRAD 828 ČRNEČE CELA 377 827 ČRNEŠKA GORA CELA 590 839 DANIJEL PRI TRBONJAH CELA 1.343 842 DOBROVA CELA 402 829 DRAVOGRAD CELA 209 834 DUH NA OJSTRICI CELA 537 832 GORIŠKI VRH CELA 1.047 830 GRAD CELA 43 836 KOZJI VRH CELA 837 825 LIBELIČE CELA 331 826 LIBELIŠKA GORA CELA 638 833 OJSTRICA CELA 638 840 OTIŠKI VRH I CELA 1.045 841 OTIŠKI VRH II CELA 265 843 SELOVEC CELA 755 844 ŠENTJANŽ PRI CELA 285 DRAVOGRADU 838 TRBONJE CELA 220 835 VELKA CELA 418 831 VIČ CELA 201 837 VRATA CELA 320 026 DUPLEK 685 ZAVRŠKA VAS DEL 121 686 ZGORNJI DUPLEK DEL 125 027 GORENJA VAS-POLJANE 2047 DOBJE CELA 943 2038 DOLENČICE CELA 566 2058 DOLENJA DOBRAVA CELA 1.310 2048 DOLENJE BRDO CELA 581 2039 GORENJA RAVAN CELA 1.200 2057 GORENJA VAS CELA 864 2049 HOTAVLJE CELA 1.397 2053 JAVORJEV DOL CELA 149 2052 LANIŠE CELA 283 2050 LESKOVICA CELA 2.172 2059 LUČINE CELA 1.521 2051 PODJELOVO BRDO CELA 435 2040 PODOBENO CELA 990 2037 PODVRH CELA 802 2055 STARA OSELICA CELA 1.296 2056 TREBIJA CELA 941 207 GORJE 2184 PODHOM CELA 167 2188 POLJŠICA CELA 359 2185 SPODNJE GORJE CELA 2.289 2186 VIŠELNICA I CELA 1.124 2187 ZGORNJE GORJE CELA 7.738 029 GORNJA RADGONA 195 ZBIGOVCI CELA 275 030 GORNJI GRAD 941 BOČNA CELA 1.868 930 FLORJAN PRI GORNJEM CELA 1.135 GRADU 942 GORNJI GRAD CELA 1.095 929 LENART PRI GORNJEM CELA 1.358 GRADU 943 ŠMIKLAVŽ CELA 2.106 944 TIROSEK CELA 1.448 158 GRAD 38 GRAD CELA 942 032 GROSUPLJE 1780 BLEČJI VRH CELA 962 2642 GROSUPLJE DEL 73 1792 LUČE DEL 101 1787 MALI VRH CELA 388 1781 POLICA DEL 550 1785 SELA DEL 458 1782 STARA VAS CELA 656 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13479

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1786 ŠMARJE DEL 63 1791 ŽALNA DEL 417 160 HOČE-SLIVNICA 704 ČRETA CELA 352 699 HOČKO POHORJE CELA 1.134 698 PIVOLA DEL 367 701 POLANA CELA 126 703 RADIZEL CELA 274 700 SLIVNIŠKO POHORJE CELA 1.051 162 HORJUL 1992 HORJUL CELA 976 1991 VRZDENEC CELA 1.102 1993 ZAKLANEC CELA 687 1990 ŽAŽAR CELA 490 034 HRASTNIK 2687 BOBEN CELA 446 1856 DOL PRI HRASTNIKU CELA 1.020 1859 GORE CELA 835 2640 HRASTNIK CELA 530 1855 HRASTNIK-MESTO CELA 165 1857 MARNO CELA 600 1863 PODKRAJ CELA 1.051 2688 STUDENCE CELA 101 2685 ŠAVNA PEČ CELA 211 1858 TURJE CELA 900 035 HRPELJE-KOZINA 2562 ARTVIŽE CELA 571 2561 BREZOVICA CELA 1.459 2555 DRAGA CELA 397 2582 GOLAC CELA 2.421 2575 GRADIŠČE CELA 695 2553 GROČANA CELA 651 2572 HOTIČNA CELA 439 2560 HRPELJE CELA 1.220 2569 JAVORJE CELA 449 2571 KOVČICE CELA 516 2574 MARKOVŠČINA CELA 1.728 2559 MATERIJA CELA 1.484 2576 OBROV CELA 645 2557 OCIZLA CELA 1.568 2581 POLJANE CELA 917 2558 PREŠNICA CELA 1.715 2570 RITOMEČE CELA 99 2573 SLIVJE CELA 332 2563 TATRE CELA 1.089 036 IDRIJA 2356 ČEKOVNIK CELA 3.858 2365 ČRNI VRH CELA 1.421 2361 DOLE CELA 1.859 2364 GODOVIČ CELA 1.513 2354 GORENJA KANOMLJA CELA 1.327 2357 IDRIJA – MESTO CELA 329 2351 IDRIJSKE KRNICE CELA 718 2363 IDRIJSKI LOG CELA 1.857 2369 JAVORNIK CELA 746 2362 JELIČNI VRH CELA 1.506 2367 KANJI DOL CELA 621 2359 LEDINE CELA 836 2368 LOME CELA 1.101 2358 SPODNJA IDRIJA CELA 642 2352 SPODNJA KANOMLJA CELA 1.283 2353 SREDNJA KANOMLJA CELA 1.534 2355 VOJSKO CELA 3.651 2696 VOJŠČICA CELA 292 2360 VRSNIK I CELA 785 2366 ZADLOG CELA 1.828 037 IG 1699 DOBRAVICA DEL 566 1708 GOLO CELA 1.611 1700 IG DEL 493 1707 IŠKA VAS DEL 1.631 1702 TOMIŠELJ DEL 517 1706 VRBLJENE DEL 733 Stran 13480 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1712 ZAPOTOK CELA 1.022 038 ILIRSKA BISTRICA 2509 BAČ CELA 2.661 2532 BRCE CELA 153 2521 ČELJE CELA 548 2530 DOBROPOLJE CELA 167 2550 DOLENJE CELA 695 2541 DOLNJI ZEMON CELA 535 2566 GABERK CELA 167 2542 GORNJI ZEMON CELA 524 2535 HARIJE CELA 529 2577 HRUŠICA CELA 1.199 2567 HUJE CELA 277 2525 ILIRSKA BISTRICA CELA 1.797 2543 JABLANICA CELA 879 2518 JANEŽEVO BRDO CELA 248 2527 JASEN CELA 226 2549 JELŠANE CELA 634 2516 KILOVČE CELA 328 2511 KNEŽAK CELA 1.199 2510 KORITNICE CELA 3.760 2528 KOSEZE CELA 217 2540 MALA BUKOVICA CELA 372 2568 MALE LOČE CELA 229 2514 MEREČE CELA 292 2548 NOVOKRAČINE CELA 905 2519 OSTROŽNO BRDO CELA 932 2537 PAVLICA CELA 74 2578 PODBEŽE CELA 563 2579 PODGRAD CELA 1.216 2545 PODGRAJE CELA 766 2513 PODSTENJE CELA 198 2565 PREGARJE CELA 787 2520 PRELOŽE CELA 382 2517 PREM CELA 320 2580 RAČICE CELA 1.194 2515 RATEČEVO BRDO CELA 417 2564 RJAVČE CELA 407 2536 SABONJE CELA 619 2522 SMRJE CELA 509 2508 SNEŽNIK CELA 9.494 2552 STAROD CELA 1.159 2538 STUDENA GORA CELA 172 2547 SUŠAK CELA 630 2512 ŠEMBIJE CELA 1.187 2534 TOMINJE CELA 410 2523 TOPOLC CELA 358 2524 TRNOVO CELA 1.682 2544 TRPČANE CELA 1.774 2539 VELIKA BUKOVICA CELA 428 2551 VELIKO BRDO CELA 707 2526 VRBOVO CELA 551 2546 ZABIČE CELA 1.807 2533 ZAJELŠJE CELA 223 2529 ZAREČICA CELA 177 2531 ZAREČJE CELA 319 039 IVANČNA GORICA 1805 BUKOVICA DEL 508 1804 ČEŠNJICE DEL 225 1812 DEDNI DOL CELA 742 1811 DOBRAVA CELA 446 1815 DRAGA CELA 603 1814 KRIŠKA VAS CELA 553 1802 LESKOVEC CELA 834 1803 METNAJ CELA 1.249 1806 SOBRAČE CELA 570 1810 STIČNA DEL 656 1807 TEMENICA CELA 463 1813 VIŠNJA GORA CELA 23 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13481

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 040 IZOLA 2629 DVORI NAD IZOLO CELA 494 2626 IZOLA CELA 328 2628 MALIJA CELA 867 2715 CETORE CELA 1.167 041 JESENICE 2176 BLEJSKA DOBRAVA CELA 803 2172 HRUŠICA CELA 959 2177 JAVORNIŠKI ROVT CELA 747 2175 JESENICE CELA 370 2178 KOROŠKA BELA CELA 1.637 2174 PLANINA CELA 1.130 2173 PLAVŠKI ROVT CELA 406 2638 PODMEŽAKLJA CELA 408 2179 POTOKI CELA 388 2637 PRIHODI CELA 728 163 JEZERSKO 2077 SPODNJE JEZERSKO CELA 2.784 2076 ZGORNJE JEZERSKO CELA 4.097 042 JURŠINCI 360 GRADIŠČAK CELA 31 043 KAMNIK 1892 BISTRIČICA CELA 856 1890 ČRNA CELA 1.874 1894 GODIČ CELA 521 2668 GOJŠKA PLANINA CELA 223 1895 GOZD CELA 344 1920 HRIBI CELA 1.012 1915 HRUŠEVKA CELA 920 1911 KAMNIK CELA 801 1899 KOŠIŠE CELA 189 1916 LOKE CELA 824 1898 MEKINJE CELA 323 1923 MOTNIK CELA 371 1897 NEVLJE CELA 514 1912 PALOVČE CELA 509 1913 PODHRUŠKA CELA 503 1918 PŠAJNOVICA CELA 327 2691 RAKITOVEC CELA 279 1893 STRANJE CELA 294 1917 ŠMARTNO V TUHINJU CELA 707 1921 ŠPITALIČ CELA 2.979 1896 TUČNA CELA 393 1900 TUNJICE CELA 704 1910 VOLČJI POTOK DEL 326 1922 ZGORNJI MOTNIK CELA 465 1919 ZGORNJI TUHINJ CELA 1.158 1914 ZNOJILE CELA 738 1891 ŽUPANJE NJIVE CELA 7.194 044 KANAL 2266 AJBA CELA 2.235 2274 ANHOVO CELA 761 2263 AVČE CELA 1.029 2267 BODREŽ CELA 345 2276 DESKLE CELA 2.128 2264 DOBLAR CELA 270 2271 GORENJA VAS CELA 589 2272 IDRIJA NAD KANALOM CELA 318 2262 KAL NAD KANALOM CELA 3.045 2269 KANAL CELA 235 2270 MORSKO CELA 347 2275 PLAVE CELA 1.798 2265 ROČINJ CELA 694 2273 UKANJE CELA 475 2268 VRH KANALSKI CELA 452 046 KOBARID 2218 BORJANA CELA 1.142 2214 BREGINJ CELA 1.908 2225 DREŽNICA CELA 3.635 2229 IDRSKO CELA 1.123 2223 KOBARID CELA 457 2219 KRED CELA 1.157 2228 LADRA CELA 346 2230 LIVEK CELA 1.135 Stran 13482 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2216 LOGJE CELA 842 2215 ROBIDIŠČE CELA 141 2217 SEDLO CELA 1.221 2227 SMAST CELA 610 2220 STARO SELO CELA 650 2221 SUŽID CELA 583 2222 SVINO CELA 410 2224 TRNOVO CELA 1.051 2226 VRSNO CELA 3.065 048 KOČEVJE 1589 BOROVEC CELA 2.125 1596 BREZJE CELA 731 1608 BRIGA CELA 1.419 1601 ČEPLJE CELA 1.195 1593 ČRNI POTOK CELA 959 1603 DOL CELA 608 1583 GOTENICA CELA 2.375 1598 HRIB CELA 640 1600 KNEŽJA LIPA CELA 1.669 1574 KOBLARJI CELA 1.996 1582 KOČE CELA 2.964 1577 KOČEVJE CELA 1.559 1590 KOČEVSKA REKA CELA 2.165 1597 KOPRIVNIK CELA 1.203 1595 KUMROVA VAS CELA 737 1581 LIVOLD CELA 2.045 1576 MAHOVNIK CELA 554 1573 MALA GORA CELA 1.654 1594 MOZELJ CELA 2.347 1599 NEMŠKA LOKA CELA 809 1591 NOVI LAZI CELA 2.170 1580 ONEK CELA 2.115 1569 POLOM CELA 2.328 1602 PREDGRAD CELA 1.279 1579 RAJHENAV CELA 2.196 1605 RAJNDOL CELA 1.707 1572 ROG CELA 2.138 1571 SMUKA CELA 2.215 1604 SPODNJI LOG CELA 1.375 1575 STARA CERKEV CELA 1.535 1570 STARI LOG CELA 3.302 1606 ŠKRILJ CELA 829 1592 ŠTALCERJI CELA 1.293 1578 ŽELJNE CELA 2.228 049 KOMEN 2701 DOLANCI CELA 95 2419 KOBOLI CELA 97 2702 KODRETI CELA 104 2416 ŠTANJEL CELA 565 050 KOPER 2623 BORŠT CELA 944 2600 ČRNI KAL CELA 255 2599 ČRNOTIČE CELA 745 2603 DEKANI DEL 427 2601 GABROVICA CELA 253 2607 GAŽON CELA 330 2621 GRADIN CELA 1.228 2617 HRASTOVLJE CELA 639 2624 KOŠTABONA CELA 1.051 2625 KRKAVČE CELA 645 2614 KUBED CELA 1.255 2615 LOKA CELA 481 2611 MAREZIGE CELA 709 2618 MOVRAŽ CELA 1.788 2597 OSP CELA 634 2589 PLAVJE DEL 281 2583 PODGORJE CELA 1.819 2616 PODPEČ CELA 843 2609 POMJAN CELA 724 2620 PREGARA CELA 805 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13483

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2585 RAKITOVEC CELA 936 2602 ROŽAR CELA 530 2606 SEMEDELA CELA 1.530 2598 SOCERB CELA 741 2619 SOČERGA CELA 1.100 2612 SVETI ANTON CELA 701 2595 ŠKOFIJE DEL 233 2608 ŠMARJE CELA 661 2596 TINJAN CELA 472 2622 TOPOLOVEC CELA 780 2613 TRUŠKE CELA 1.682 2610 VANGANEL CELA 355 2584 ZAZID CELA 1.326 197 KOSTANJEVICA NA KRKI 1334 ČRNEČA VAS CELA 1.195 1331 KOSTANJEVICA DEL 137 1336 OREHOVEC CELA 1.465 1335 OŠTRC CELA 1.096 165 KOSTEL 1609 BANJA LOKA CELA 1.744 1611 FARA CELA 265 1613 KUŽELJ CELA 836 1612 PIRČE CELA 598 1607 SUHOR CELA 1.175 1610 VRH CELA 614 051 KOZJE 1234 BUČE CELA 246 1232 DOBLEŽIČE CELA 257 1235 DRENSKO REBRO CELA 643 1244 GORJANE CELA 748 1242 KOZJE CELA 884 2658 OSREDEK CELA 951 1237 PILŠTANJ CELA 1.047 1245 PODSREDA CELA 1.178 1243 VETRNIK CELA 1.206 1239 VRENSKA GORCA CELA 358 1236 ZAGORJE CELA 942 1238 ZDOLE CELA 581 052 KRANJ 2085 BABNI VRT CELA 1.123 2087 GOLNIK CELA 276 2127 NEMILJE CELA 1.178 2695 PLANICA CELA 317 2130 PŠEVO CELA 466 2129 SPODNJA BESNICA CELA 194 2086 SREDNJA VAS CELA 608 2131 STRAŽIŠČE DEL 218 2128 ZGORNJA BESNICA CELA 1.686 053 KRANJSKA GORA 2171 DOVJE CELA 10.290 2170 GOZD CELA 5.945 2169 KRANJSKA GORA CELA 4.709 2168 PODKOREN CELA 1.366 2167 RATEČE CELA 2.647 2644 VIŠELNICA II CELA 682 054 KRŠKO 1355 ANŽE CELA 292 1351 ARMEŠKO CELA 205 1357 BRESTANICA CELA 267 1348 BREZJE CELA 184 1338 DOBROVA CELA 945 1358 DOLNJI LESKOVEC CELA 495 1349 DOVŠKO CELA 333 1354 GORICA CELA 165 1346 GORNJI LESKOVEC CELA 285 1347 KALIŠOVEC CELA 148 1341 KOPRIVNICA CELA 167 1311 KOSTANJEK CELA 732 1322 KRŠKO CELA 1.461 1352 LOKVE CELA 188 1344 MALI KAMEN CELA 440 1340 MRČNA SELA CELA 382 1333 PLANINA CELA 1.003 Stran 13484 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1332 PODBOČJE DEL 658 1359 PRESLADOL CELA 453 1326 RAKA DEL 968 1324 RAVNE CELA 1.332 1353 RAZTEZ CELA 265 1339 REŠTANJ CELA 934 1360 ROŽNO CELA 393 1350 SENOVO CELA 211 1325 SENUŠE DEL 33 1314 SREMIČ CELA 403 1356 STOLOVNIK CELA 314 1337 STRANJE CELA 606 1345 ŠEDEM CELA 186 1342 VELIKI DOL CELA 277 1343 VELIKI KAMEN CELA 303 1323 VELIKI TRN CELA 1.603 1315 VIDEM DEL 109 055 KUNGOTA 587 CIRINGA CELA 233 604 GRADIŠKA CELA 298 598 GRUŠENA CELA 189 597 JEDLOVNIK CELA 181 599 JURSKI VRH CELA 206 603 KOZJAK CELA 699 620 MALI ROŠPOH CELA 228 600 PESNICA CELA 333 592 PLAČ CELA 267 595 PLINTOVEC CELA 270 586 PODIGRAC CELA 132 589 SLATINA CELA 111 591 SLATINSKI DOL CELA 263 594 SPODNJE VRTIČE CELA 216 588 SVEČINA CELA 216 590 ŠPIČNIK CELA 268 601 VRŠNIK CELA 293 596 ZGORNJA KUNGOTA CELA 364 593 ZGORNJE VRTIČE CELA 129 056 KUZMA 25 DOLIČ CELA 611 24 MATJAŠEVCI CELA 340 23 TRDKOVA CELA 501 057 LAŠKO 2650 DEBRO CELA 244 1035 JURKLOŠTER CELA 898 1030 LAHOMNO CELA 471 1029 LAHOMŠEK CELA 435 1026 LAŠKO CELA 132 1037 LAŽIŠE CELA 563 1041 LOKAVEC CELA 1.059 1040 LOŽE CELA 625 1043 MARIJINA VAS CELA 754 1034 MRZLO POLJE CELA 682 1861 OBREŽJE CELA 626 1031 OLEŠČE CELA 942 1042 PANEČE CELA 2.229 1038 PLAZOVJE CELA 449 2651 POŽNICA CELA 225 1022 REČICA CELA 1.517 1025 REKA CELA 606 1024 RIFENGOZD CELA 945 1039 RIMSKE TOPLICE CELA 639 1028 SEDRAŽ CELA 805 1023 SLIVNO CELA 912 1032 ŠENTRUPERT CELA 579 1860 ŠIRJE CELA 1.049 1027 ŠMIHEL CELA 544 1033 TROBNI DOL CELA 1.200 1036 VRH NAD LAŠKIM CELA 779 058 LENART 527 ZGORNJI GASTERAJ CELA 229 060 LITIJA 1842 DOLE PRI LITIJI CELA 2.484 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13485

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1835 HOTIČ CELA 1.136 1834 KONJ CELA 1.850 1888 KONJŠICA CELA 1.200 1836 KRESNICE CELA 631 1837 KRESNIŠKI VRH CELA 1.446 1838 LITIJA CELA 982 1845 MORAVČE CELA 1.534 1853 OKROG CELA 809 2657 PEČICE CELA 297 1840 POLŠNIK CELA 2.909 1843 PRELESJE CELA 1.484 2656 RIBČE CELA 201 1833 SAVA PRI LITIJI CELA 804 1854 TIHABOJ CELA 554 1832 VAČE CELA 1.427 1841 VELIKA GOBA CELA 1.767 1844 VODICE CELA 599 061 LJUBLJANA 1755 GLINCE CELA 779 2678 GOLOVEC CELA 54 1777 JAVOR CELA 1.142 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 106 1770 KAŠELJ DEL 621 1776 LIPOGLAV CELA 1.063 1774 PODMOLNIK CELA 506 1746 RAŠICA CELA 189 1775 SOSTRO CELA 1.061 1752 STANEŽIČE DEL 481 1779 TREBELJEVO CELA 607 1778 VOLAVLJE CELA 3.920 062 LJUBNO 923 LJUBNO CELA 98 913 PRIMOŽ PRI LJUBNEM CELA 1.676 931 RADMIRJE CELA 494 924 SAVINA CELA 1.180 914 TER CELA 4.113 063 LJUTOMER 274 GLOBOKA CELA 317 265 GRESOVŠČAK CELA 336 267 ILOVCI CELA 210 270 NUNSKA GRABA CELA 125 266 PLEŠIVICA CELA 176 271 PRESIKA CELA 92 269 RINČETOVA GRABA CELA 129 268 SLAMNJAK DEL 271 064 LOGATEC 2016 BLEKOVA VAS CELA 1.059 2017 DOLENJI LOGATEC CELA 2.011 2015 GORENJI LOGATEC CELA 1.597 2019 GRČAREVEC CELA 386 2013 HOTEDRŠICA CELA 423 2703 HRUŠICA CELA 917 2018 LAZE CELA 2.052 2693 LOG CELA 172 2011 MEDVEDJE BRDO CELA 958 2012 NOVI SVET CELA 2.154 2009 PETKOVEC CELA 764 2014 RAVNIK CELA 495 2008 ROVTE CELA 1.695 2007 VRH CELA 849 2010 ŽIBRŠE CELA 1.779 065 LOŠKA DOLINA 1650 BABNA POLICA CELA 1.235 1651 BABNO POLJE CELA 1.640 1634 DANE CELA 930 1644 IGA VAS CELA 618 2709 JAVORJE CELA 580 1638 KNEŽJA NJIVA CELA 739 1648 KOZARIŠČE CELA 1.471 2705 LESKOVA DOLINA CELA 3.113 1636 LOŽ CELA 1.013 1647 NADLESK CELA 909 Stran 13486 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1635 PODCERKEV CELA 568 1643 POLJANE CELA 840 1646 PUDOB CELA 131 1637 STARI TRG PRI LOŽU CELA 229 1645 VIŠEVEK CELA 223 1649 VRH CELA 1.466 1639 VRHNIKA CELA 952 066 LOŠKI POTOK 1584 DRAGA CELA 5.333 1641 HRIB CELA 1.521 1640 RETJE CELA 1.966 1585 TRAVA CELA 2.604 1642 TRAVNIK CELA 1.826 167 LOVRENC NA POHORJU 666 ČINŽAT CELA 334 671 KUMEN CELA 4.103 669 LOVRENC NA POHORJU CELA 315 668 RDEČI BREG CELA 1.618 670 RECENJAK CELA 1.479 667 RUTA CELA 697 067 LUČE 912 KONJSKI VRH CELA 2.586 925 KRNICA CELA 1.581 926 LUČE CELA 41 927 PODVEŽA CELA 3.839 928 PODVOLOVLJEK CELA 1.890 911 RADUHA CELA 1.007 068 LUKOVICA 1927 BLAGOVICA CELA 1.407 1928 ČEŠNJICE CELA 274 1929 KORENO CELA 573 1931 KRAŠNJA CELA 536 1933 LUKOVICA DEL 539 1934 RAFOLČE CELA 382 1947 SPODNJE KOSEZE DEL 388 1926 ŠENTOŽBOLT CELA 903 1924 TROJANE CELA 786 1925 UČAK CELA 154 1932 ZLATO POLJE CELA 786 1930 ŽIROVŠE CELA 137 069 MAJŠPERK 500 BOLFENK CELA 548 443 JANŠKI VRH CELA 504 503 KUPČINJI VRH CELA 569 499 SITEŽ CELA 759 442 SKRBLJE CELA 524 502 STOPERCE CELA 1.099 501 SVEČA CELA 503 198 MAKOLE 775 DEŽNO CELA 719 776 JELOVEC CELA 452 785 STARI GRAD CELA 1.022 070 MARIBOR 635 BRESTRNICA CELA 584 649 CELESTRINA CELA 127 602 GAJ NAD MARIBOROM CELA 715 645 GRUŠOVA DEL 148 675 HRASTJE CELA 511 651 HRENCA CELA 108 634 JELOVEC CELA 102 636 KAMNICA CELA 541 653 KOŠAKI CELA 232 638 KRČEVINA CELA 424 662 LAZNICA DEL 89 661 LIMBUŠ DEL 137 650 MALEČNIK CELA 122 646 METAVA CELA 297 621 MORSKI JAREK CELA 323 648 NEBOVA CELA 129 654 OREŠJE CELA 229 640 PEKEL CELA 217 676 PEKRE DEL 285 639 POČEHOVA CELA 238 679 RAZVANJE DEL 244 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13487

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 637 ROŠPOH CELA 450 644 RUPERČE DEL 265 678 SPODNJE RADVANJE DEL 180 633 SREDNJE CELA 420 622 ŠOBER CELA 1.203 647 TRČOVA CELA 201 652 VODOLE CELA 185 677 ZGORNJE RADVANJE DEL 181 674 ZGORNJI VRHOV DOL CELA 336 2674 ŽAVCARJEV VRH CELA 629 071 MEDVODE 1981 GOLO BRDO CELA 621 1977 SORA CELA 285 1978 STUDENČICE CELA 1.397 1980 TOPOL CELA 737 1979 ŽLEBE CELA 491 072 MENGEŠ 1939 DOBENO CELA 181 073 METLIKA 1502 DOLE CELA 745 1504 HRAST PRI JUGORJU CELA 448 1503 SEKULIČI CELA 342 074 MEŽICA 887 LOM CELA 377 890 MEŽA ONKRAJ CELA 370 888 MEŽA TAKRAJ CELA 1.066 889 MEŽICA CELA 175 901 PLAT CELA 656 075 MIREN-KOSTANJEVICA 2323 VRTOČE CELA 275 170 MIRNA PEČ 1450 GOLOBINJEK DEL 1.622 1452 HMELJČIČ CELA 838 076 MISLINJA 865 GORNJI DOLIČ CELA 566 868 KOZJAK CELA 1.286 864 MISLINJA CELA 5.446 2645 PAKA II CELA 362 2646 SREDNJI DOLIČ CELA 500 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM CELA 1.577 866 ŠENTVID NAD VALDEKOM CELA 1.191 867 ZAVRŠE CELA 289 199 MOKRONOG-TREBELNO 1414 JELŠEVEC CELA 1.145 1413 LAKNICE CELA 828 1412 MOKRONOG CELA 762 1417 ORNUŠKA VAS CELA 991 1411 OSTROŽNIK CELA 763 1416 STARO ZABUKOVJE CELA 895 1415 TREBELNO CELA 2.029 077 MORAVČE 1953 DRTIJA CELA 784 1950 LIMBARSKA GORA CELA 639 1955 MORAVČE DEL 227 1949 NEGASTRN CELA 715 1952 PEČE CELA 1.016 1954 VELIKA VAS CELA 672 1956 VRHPOLJE CELA 779 1951 ZGORNJE KOSEZE CELA 547 079 MOZIRJE 919 BREZJE CELA 579 917 LEPA NJIVA CELA 1.166 918 LJUBIJA CELA 433 937 LOKE CELA 739 920 MOZIRJE CELA 268 915 RADEGUNDA CELA 1.004 916 ŠMIHEL CELA 1.164 081 MUTA 788 BRANIK CELA 711 786 MLAKE CELA 320 787 PERNICE CELA 799 789 PODLIPJE CELA 829 810 SPODNJA GORTINA CELA 397 807 SPODNJA MUTA CELA 157 809 ZGORNJA GORTINA CELA 453 808 ZGORNJA MUTA CELA 211 082 NAKLO 2091 VOJVODIN BORŠT II CELA 443 Stran 13488 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 083 NAZARJE 938 KOKARJE CELA 808 936 PRIHOVA CELA 660 939 PUSTO POLJE CELA 845 940 ŠMARTNO OB DRETI CELA 1.925 084 NOVA GORICA 2295 BANJŠICE CELA 1.434 2294 BATE CELA 2.347 2336 BRANIK CELA 1.722 2297 ČEPOVAN CELA 2.015 2335 DORNBERK CELA 1.444 2321 GRADIŠČE DEL 214 2293 GRGAR CELA 1.828 2302 KROMBERK CELA 834 2298 LAZNA CELA 1.119 2308 LOKE CELA 370 2296 LOKOVEC CELA 1.988 2299 LOKVE CELA 2.715 2663 MRAVLJEVI CELA 287 2312 OSEK DEL 560 2301 RAVNICA CELA 744 2303 SOLKAN CELA 430 2664 SPODNJA BRANICA CELA 108 2292 ŠMAVER CELA 400 2309 ŠMIHEL CELA 489 2300 TRNOVO CELA 2.565 2311 VITOVLJE DEL 1.054 085 NOVO MESTO 1479 BRUSNICE CELA 1.780 1489 CEROVEC CELA 1.745 1458 ČREŠNJICE CELA 828 1478 GABRJE CELA 1.672 1459 HERINJA VAS CELA 502 1488 HRUŠICA CELA 345 1474 POLHOVICA DEL 18 1480 POTOV VRH DEL 645 1481 SMOLENJA VAS DEL 300 1486 STOPIČE DEL 111 1460 ŠENTPETER DEL 41 1501 VINJA VAS CELA 2.766 1453 ZAGORICA DEL 874 1487 ZAJČJI VRH CELA 588 1457 ŽDINJA VAS DEL 516 171 OPLOTNICA 761 BOŽJE CELA 258 762 BREZJE PRI OPLOTNICI CELA 606 760 KORITNO CELA 380 758 OKOŠKA VAS CELA 203 763 OPLOTNICA DEL 449 764 ZGORNJE GRUŠOVJE DEL 127 759 ZLOGONA GORA CELA 258 067 ORMOŽ 299 MALI BREBROVNIK CELA 239 292 RUNEČ CELA 192 293 STANOVNO CELA 296 321 ŠARDINJE CELA 276 297 VELIČANE CELA 265 088 OSILNICA 1588 BOSLJIVA LOKA CELA 1.820 1587 OSILNICA CELA 943 1586 ŽURGE CELA 1.336 089 PESNICA 619 DOLNJA POČEHOVA DEL 101 641 DRAGUČOVA DEL 270 613 FLEKUŠEK CELA 172 610 JARENINSKI VRH CELA 161 616 KUŠERNIK CELA 56 643 LOŽANE DEL 146 642 PERNICA DEL 187 574 POČENIK CELA 261 578 POLIČKA VAS CELA 289 579 POLIČKI VRH CELA 188 606 RANCA DEL 266 571 ROČICA DEL 74 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13489

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 605 SPODNJE DOBRENJE CELA 395 572 SPODNJE HLAPJE CELA 181 580 VAJGEN DEL 162 615 VUKOVJE DEL 282 612 VUKOVSKI DOL CELA 262 611 VUKOVSKI VRH CELA 229 573 ZGORNJE HLAPJE CELA 243 577 ZGORNJI JAKOBSKI DOL CELA 610 090 PIRAN 2634 NOVA VAS CELA 670 2631 PORTOROŽ CELA 1.352 2633 RAVEN CELA 784 2632 SEČOVLJE CELA 1.560 091 PIVKA 2505 JURIŠČE CELA 1.143 2704 JURJEVA DOLINA CELA 2.066 2499 KAL CELA 847 2494 KOŠANA CELA 1.403 2497 NADANJE SELO CELA 791 2498 NARIN CELA 1.067 2506 PALČJE CELA 1.896 2503 PARJE CELA 711 2501 PETELINJE CELA 991 2502 RADOHOVA VAS CELA 722 2500 SELCE CELA 1.030 2496 STARA SUŠICA CELA 999 2495 SUHORJE CELA 567 2507 TRNJE CELA 5.208 2493 VOLČE CELA 1.758 2504 ZAGORJE CELA 1.128 092 PODČETRTEK 1218 EMA CELA 138 1230 IMENO CELA 589 1241 LASTNIČ CELA 705 1212 NEZBIŠE CELA 194 1229 PODČETRTEK CELA 420 1220 ROGINSKA GORCA CELA 748 1240 SEDLARJEVO CELA 403 1219 SODNA VAS CELA 322 1228 SOPOTE CELA 986 1233 VERAČE CELA 589 1216 VIDOVICA CELA 234 1231 VIRŠTANJ CELA 463 1217 VONARJE CELA 275 172 PODLEHNIK 456 DEŽNO CELA 266 451 GORCA CELA 611 492 GRUŠKOVJE CELA 1.076 454 JABLOVEC CELA 198 495 KOZMINCI CELA 161 491 LOŽINA CELA 364 457 PODLEHNIK CELA 419 453 RODNI VRH CELA 385 493 SEDLAŠEK CELA 622 494 STANOŠINA CELA 333 496 STRAJNA CELA 346 455 ZAKL CELA 182 093 PODVELKA 801 BREZNO CELA 736 819 JANŽEVSKI VRH CELA 1.258 800 JAVNIK CELA 666 822 LEHEN CELA 1.543 799 OŽBALT CELA 841 820 PODVELKA CELA 426 821 RDEČI BREG II CELA 1.286 797 SPODNJA KAPLA CELA 1.671 796 ZGORNJA KAPLA CELA 1.387 798 ZGORNJI VURMAT CELA 1.210 200 POLJČANE 784 HRASTOVEC CELA 641 782 POLJČANE CELA 851 783 STUDENICE CELA 506 173 POLZELA 980 ANDRAŽ CELA 1.118 Stran 13490 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 981 DOBRIČ CELA 623 982 PODVIN DEL 255 993 ZALOŽE DEL 571 094 POSTOJNA 2474 BUKOVJE CELA 4.096 2469 DOLENJA PLANINA CELA 558 2470 GORENJA PLANINA CELA 252 2478 HRAŠČE CELA 657 2480 HRENOVICE CELA 407 2484 HRUŠEVJE CELA 551 2471 KAČJA VAS CELA 3.455 2476 LANDOL CELA 428 2491 MATENJA VAS CELA 2.215 2486 OREHEK CELA 909 2490 POSTOJNA CELA 4.127 2487 RAKITNIK CELA 471 2485 RAKULIK CELA 1.375 2483 RAZDRTO CELA 1.390 2492 SLAVINA CELA 1.443 2489 STARA VAS CELA 131 2482 STRANE CELA 613 2472 STRMICA CELA 427 2479 STUDENEC CELA 244 2473 STUDENO CELA 898 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM CELA 1.098 2481 VELIKA BRDA CELA 448 2477 ZAGON CELA 537 2488 ZALOG CELA 257 174 PREBOLD 1004 GORNJA VAS DEL 170 1006 LATKOVA VAS DEL 157 1018 MARIJA REKA CELA 1.964 1019 MATKE CELA 767 1005 PREBOLD DEL 130 095 PREDDVOR 2084 BELA CELA 1.184 2083 BREG OB KOKRI CELA 1.824 2078 KOKRA CELA 5.403 2082 TUPALIČE CELA 414 175 PREVALJE 869 BELŠAK CELA 228 876 BREZNICA CELA 498 875 DOLGA BRDA CELA 593 884 FARNA VAS CELA 198 870 JAMNICA CELA 604 892 LEŠE CELA 805 886 LOKOVICA CELA 331 885 POLJANA CELA 199 891 PREVALJE CELA 330 873 SUHI VRH CELA 489 874 ŠENTANEL CELA 448 893 ZAGRAD CELA 635 098 RAČE-FRAM 717 FRAM DEL 287 718 KOPIVNIK CELA 242 720 LOKA PRI FRAMU CELA 297 721 MORJE DEL 321 719 PLANICA CELA 372 702 RANČE CELA 306 099 RADEČE 1866 HOTEMEŽ CELA 945 1865 NJIVICE CELA 898 1862 RADEČE CELA 246 1864 SVIBNO CELA 2.302 1867 VRHOVO CELA 383 2686 ZAVRATE CELA 260 101 RADLJE OB DRAVI 795 BREZNI VRH CELA 758 790 BREZOVEC CELA 935 805 DOBRAVA CELA 348 802 KOZJI VRH CELA 661 818 ORLICA CELA 1.318 816 PLANINA CELA 2.148 792 RADELCA CELA 592 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13491

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 804 RADLJE OB DRAVI CELA 134 794 REMŠNIK CELA 682 803 SPODNJA VIŽINGA CELA 234 791 SUHI VRH CELA 1.178 793 VAS CELA 581 817 VUHRED CELA 514 806 ZGORNJA VIŽINGA CELA 185 102 RADOVLJICA 2151 BEGUNJE CELA 2.346 2166 ČEŠNJICA PRI KROPI CELA 1.129 2163 KAMNA GORICA CELA 508 2165 KROPA CELA 481 2164 LANCOVO CELA 3.310 2160 LJUBNO DEL 541 2153 OTOK CELA 494 2648 PERAČICA CELA 348 2152 SREDNJA VAS CELA 633 103 RAVNE NA KOROŠKEM 880 BRDINJE CELA 571 883 DOBJA VAS CELA 112 879 KOROŠKI SELOVEC CELA 345 896 KOTLJE CELA 144 894 NAVRŠKI VRH CELA 330 897 PODGORA CELA 948 895 PREŠKI VRH CELA 265 882 RAVNE CELA 204 877 STRAŽIŠČE CELA 384 871 STROJNA CELA 743 878 TOLSTI VRH CELA 1.306 898 URŠLJA GORA I CELA 918 872 ZELEN BREG CELA 525 209 REČICA OB SAVINJI 933 HOMEC CELA 526 922 POLJANE CELA 1.072 921 REČICA OB SAVINJI CELA 688 935 SPODNJA REČICA CELA 316 932 ŠENTJANŽ CELA 529 934 ZGORNJE POBREŽJE CELA 312 201 RENČE-VOGRSKO 2322 RENČE CELA 1.233 104 RIBNICA 1628 DANE CELA 1.986 1629 DOLENJA VAS CELA 1.228 1624 GORENJA VAS CELA 1.286 1626 GORIČA VAS CELA 1.879 1631 GRČARICE CELA 1.463 1623 JURJEVICA CELA 995 1615 PODPOLJANE CELA 601 1627 PRIGORICA CELA 1.242 1630 RAKITNICA CELA 639 1625 RIBNICA CELA 1.119 1614 SLEMENA CELA 1.115 1617 SUŠJE CELA 267 1616 VELIKE POLJANE CELA 1.470 177 RIBNICA NA POHORJU 824 HUDI KOT CELA 3.899 823 RIBNICA NA POHORJU CELA 520 106 ROGAŠKA SLATINA 1196 BRESTOVEC CELA 120 1169 CEROVEC CELA 811 1197 CESTE CELA 145 1166 ČAČA VAS CELA 581 1165 DREVENIK CELA 631 1192 KAČJI DOL CELA 164 1213 KAMENCE CELA 154 1193 MALE RODNE CELA 146 1167 NEGONJE CELA 395 1215 NIMNO CELA 120 1198 PLAT CELA 253 1214 RAJNKOVEC CELA 227 1168 RATANSKA VAS CELA 92 1195 RJAVICA CELA 206 2635 ROGAŠKA SLATINA CELA 385 1182 SPODNJA KOSTRIVNICA CELA 368 Stran 13492 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1170 SPODNJE SEČOVO CELA 333 1172 STRMEC CELA 433 1171 SVETI FLORIJAN CELA 720 1181 TEKAČEVO CELA 160 1180 TOPOLE CELA 102 1179 TRŽIŠČE CELA 136 1194 VELIKE RODNE CELA 165 1164 ZGORNJI GABRNIK CELA 495 107 ROGATEC 1177 DOBOVEC CELA 349 1175 DONAČKA GORA CELA 621 1178 ROGATEC CELA 435 1173 TLAKE CELA 474 1176 TRLIČNO CELA 1.497 1174 TRŠKA GORCA CELA 394 108 RUŠE 663 BISTRICA PRI LIMBUŠU CELA 116 664 BISTRICA PRI RUŠAH CELA 354 673 LOBNICA CELA 1.691 665 RUŠE CELA 447 672 SMOLNIK CELA 3.231 2711 SPODNJI VRHOV DOL CELA 138 178 SELNICA OB DRAVI 625 GRADIŠČE CELA 794 630 GEREČJA VAS CELA 479 629 JANŽEVA GORA CELA 205 631 SPODNJA SELNICA CELA 269 627 SPODNJI BOČ CELA 607 632 SPODNJI SLEMEN CELA 1.106 2667 SPODNJI VURMAT CELA 505 624 VELIKI BOČ CELA 623 628 ZGORNJA SELNICA CELA 177 626 ZGORNJI BOČ CELA 1.241 623 ZGORNJI SLEMEN CELA 440 109 SEMIČ 1530 BLATNIK CELA 730 1521 ČRMOŠNJICE CELA 1.633 1531 GOLOBINJEK CELA 1.206 1533 KLEČ CELA 720 1529 KOT CELA 333 1532 PLANINA CELA 1.511 1522 PRIBIŠJE CELA 2.072 1520 ŠTALE CELA 1.539 1523 ŠTREKLJEVEC CELA 1.203 110 SEVNICA 1377 BLANCA CELA 233 1381 BOŠTANJ CELA 499 1365 BREG CELA 337 1378 BREZOVO CELA 447 1383 CEROVEC CELA 810 1387 CIRNIK CELA 794 1389 GOVEJI DOL CELA 671 1392 HUBAJNICA CELA 988 1386 KAL CELA 1.193 1376 KLADJE CELA 231 1382 KOMPOLJE CELA 1.426 1374 KRAJNA BRDA CELA 171 1396 KRSINJI VRH CELA 599 1366 LEDINA CELA 767 1391 LOG CELA 1.292 1364 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU CELA 371 2662 MALKOVEC CELA 584 1371 METNI VRH CELA 785 1362 OKROGLICE CELA 824 1388 PIJAVICE CELA 666 1385 PODBORŠT CELA 715 1361 PODGORJE CELA 976 1370 PODVRH CELA 555 1368 POKLEK CELA 628 1363 RADEŽ CELA 914 1375 SELCE CELA 90 1379 SEVNICA CELA 416 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13493

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1393 STUDENEC CELA 1.642 1384 ŠENTJANŽ CELA 577 1380 ŠMARJE CELA 289 1395 TELČE CELA 945 1369 TRNOVEC CELA 436 1397 TRŽIŠČE CELA 1.269 1390 VRH CELA 1.803 1367 ZABUKOVJE CELA 1.520 1373 ŽIGRSKI VRH CELA 704 1372 ŽURKOV DOL CELA 259 111 SEŽANA 2439 GRIŽE CELA 1.050 2420 ŠTJAK CELA 1.456 2440 VELIKO POLJE CELA 1.193 112 SLOVENJ GRADEC 862 BRDA CELA 410 861 DOBRAVA CELA 773 852 GOLAVABUKA CELA 982 846 GRADIŠČE CELA 2.172 858 GRAŠKA GORA CELA 370 851 LEGEN CELA 828 845 PAMEČE CELA 1.437 854 PODGORJE CELA 2.151 848 SELE CELA 1.143 850 SLOVENJ GRADEC CELA 215 856 SPODNJI RAZBOR CELA 1.043 849 STARI TRG CELA 684 853 ŠMARTNO PRI SLOVENJ CELA 629 GRADCU 860 ŠMIKLAVŽ CELA 457 857 VELUNA CELA 403 859 VODRIŽ CELA 358 847 VRHE CELA 1.519 855 ZGORNJI RAZBOR CELA 1.797 113 SLOVENSKA BISTRICA 728 BOJTINA CELA 999 741 BUKOVEC CELA 218 729 FRAJHAJM CELA 1.478 743 GABERNIK CELA 197 737 JURIŠNA VAS CELA 376 739 KALŠE CELA 510 725 KOT CELA 3.995 745 KOVAČA VAS DEL 267 734 MALO TINJE CELA 293 740 OGLJENŠAK CELA 267 731 OŠELJ CELA 580 726 PLANINA CELA 2.331 738 PREBUKOVJE CELA 580 733 REP CELA 149 744 RITOZNOJ CELA 211 727 SMREČNO CELA 525 730 ŠMARTNO NA POHORJU CELA 314 735 TINJSKA GORA CELA 286 732 URH CELA 290 736 VISOLE CELA 198 765 VRHOLE PRI KONJICAH DEL 209 754 ZGORNJA BISTRICA DEL 114 114 SLOVENSKE KONJICE 1106 BEZINA DEL 148 1114 KONJIŠKA VAS DEL 302 1118 LIPOGLAV CELA 933 1104 PRELOGE CELA 1.102 1116 SLEMENE CELA 1.052 1115 SLOVENSKE KONJICE CELA 901 1105 ŠKALCE DEL 81 1117 TOLSTI VRH CELA 524 1121 ZBELOVSKA GORA CELA 740 1113 ŽIČE DEL 370 179 SODRAŽICA 1621 GORA CELA 906 1619 SODRAŽICA CELA 1.405 1618 VINICE CELA 522 Stran 13494 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1622 ZAMOSTEC CELA 1.006 1620 ŽIMARICE CELA 1.183 180 SOLČAVA 909 LOGARSKA DOLINA CELA 5.020 910 SOLČAVA CELA 5.255 203 STRAŽA 1447 GORENJA STRAŽA DEL 185 181 SVETA ANA 514 KRIVI VRH CELA 66 118 ŠENTILJ 563 CERŠAK CELA 600 583 CIRKNICA CELA 240 581 KANIŽA DEL 107 585 KRESNICA CELA 400 570 PLODERŠNICA CELA 374 565 SELNICA OB MURI CELA 761 566 SLADKI VRH CELA 555 569 SPODNJA VELKA CELA 629 576 SREBOTJE CELA 132 564 ŠENTILJ V SLOVENSKIH CELA 575 GORICAH 575 ŠOMAT CELA 225 582 ŠTRIHOVEC CELA 267 567 ZGORNJA VELKA CELA 796 584 ZGORNJE DOBRENJE CELA 183 119 ŠENTJERNEJ 1475 GORENJA OREHOVICA DEL 730 1472 OSTROG DEL 30 1476 ŠENTJERNEJ DEL 204 1477 VRHPOLJE CELA 3.240 120 ŠENTJUR 2647 BEZOVJE CELA 186 1154 DOBRINA CELA 960 1126 DOLGA GORA CELA 463 1122 DRAMLJE CELA 888 1162 GOLOBINJEK CELA 1.273 1143 GORICA PRI SLIVNICI CELA 443 1148 JAVORJE CELA 475 1150 KALOBJE CELA 871 1140 KRAJNČICA CELA 414 1155 LOKA PRI ŽUSMU CELA 892 1160 LOKE PRI PLANINI CELA 539 1156 LOPACA CELA 444 1131 MARIJA DOBJE DEL 262 1125 OSTROŽNO CELA 298 1153 PARIDOL CELA 768 1161 PLANINA CELA 164 1145 PLANINCA CELA 249 1159 PLANINSKA VAS CELA 362 1123 PLETOVARJE CELA 472 1139 PODGRAD DEL 362 2671 PODPEČ CELA 158 1127 PONKVICA CELA 450 2672 PRAPRETNO CELA 356 1158 PRESEČNO CELA 530 1141 RIFNIK CELA 438 1124 SLATINA CELA 477 1147 SLIVNICA PRI CELJU CELA 373 1157 STRAŠKA GORCA CELA 348 1163 ŠENTVID PRI PLANINI CELA 1.297 1142 TRATNA DEL 326 1146 VEZOVJE CELA 263 1144 VODRUŽ CELA 606 1149 VODUCE CELA 448 1130 VODULE DEL 313 1129 ZAGAJ DEL 329 1134 ZLATEČE DEL 164 211 ŠENTRUPERT 1398 BISTRICA CELA 1.195 1401 NOVO ZABUKOVJE CELA 394 1400 STRAŽA CELA 1.152 1399 ŠENTRUPERT CELA 1.706 121 ŠKOCJAN 1394 BUČKA CELA 1.874 1464 DOLE CELA 718 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13495

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1465 STARA VAS DEL 370 1463 ZAGRAD CELA 1.078 122 ŠKOFJA LOKA 2043 BARBARA CELA 824 2067 BUKOVICA CELA 769 2065 BUKOVŠČICA CELA 1.036 2033 DRAGA CELA 601 2046 KOVSKI VRH CELA 967 2133 KRIŽNA GORA CELA 241 2069 LENART CELA 801 2044 OŽBOLT CELA 1.272 2026 PEVNO CELA 565 2034 PUŠTAL CELA 427 2036 SOPOTNICA CELA 1.485 2045 STANIŠE CELA 848 2027 STARA LOKA DEL 269 2035 ŠKOFJA LOKA CELA 599 2041 VISOKO CELA 445 2068 ZGORNJA LUŠA CELA 977 2042 ZMINEC CELA 892 123 ŠKOFLJICA 2684 DRENIK DEL 72 1710 GRADIŠČE DEL 240 1697 LANIŠČE DEL 962 1696 RUDNIK DEL 978 1709 ŽELIMLJE CELA 1.042 124 ŠMARJE PRI JELŠAH 1226 BABNA GORA CELA 732 1224 BABNA REKA CELA 433 1189 BOBOVO CELA 244 1203 BODREŽ CELA 568 1207 BRECLJEVO CELA 123 1208 DOL CELA 289 1188 DVOR CELA 262 1191 GRLIČE CELA 220 1225 GROBELCE CELA 359 1211 HAJNSKO CELA 230 1206 JEŠOVEC CELA 593 1209 KORETNO CELA 349 1199 KRISTAN VRH CELA 281 1183 LEMBERG OKOLICA CELA 509 1184 LEMBERG TRG CELA 236 1223 OREHOVEC CELA 339 1185 PIJOVCI CELA 585 1205 PLATINOVEC CELA 656 1190 PRELOGE CELA 330 1210 PRISTAVA CELA 326 1202 SENOVICA CELA 236 1186 SLADKA GORA CELA 370 2660 SPODNJA PONKVICA CELA 185 2659 SPODNJE SELCE CELA 184 1200 ŠMARJE PRI JELŠAH CELA 366 1227 TINSKO CELA 547 1187 VRH CELA 371 1222 VRŠNA VAS CELA 260 1201 ZADRŽE CELA 216 1221 ZIBIKA CELA 294 206 ŠMARJEŠKE TOPLICE 1468 BELA CERKEV CELA 333 1462 ZBURE DEL 901 1461 ŽALOVIČE DEL 836 125 ŠMARTNO OB PAKI 970 GAVCE CELA 133 962 GORENJE CELA 412 973 REČICA OB PAKI DEL 274 972 ŠMARTNO OB PAKI DEL 97 969 VELIKI VRH CELA 494 194 ŠMARTNO PRI LITIJI 2654 GOZD REKA CELA 648 1851 GRADIŠČE CELA 504 1839 JABLANICA CELA 1.321 1850 JEŽNI VRH CELA 516 1846 LIBERGA CELA 1.529 Stran 13496 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1852 POLJANE CELA 588 2655 RAČICA CELA 408 1847 ŠMARTNO CELA 1.255 1848 ŠTANGA CELA 1.593 1849 VINTARJEVEC CELA 1.713 126 ŠOŠTANJ 945 BELE VODE CELA 2.412 960 FLORJAN PRI ŠOŠTANJU CELA 377 958 GABERKE CELA 525 963 LOKOVICA CELA 903 949 RAVNE CELA 1.482 961 SKORNO PRI ŠOŠTANJU CELA 466 946 ŠENTVID PRI ZAVODNJAH CELA 931 959 ŠOŠTANJ CELA 253 948 TOPOLŠICA CELA 1.176 947 ZAVODNJE CELA 1.033 127 ŠTORE 1085 KOMPOLE CELA 605 2652 OGOREVC CELA 103 1084 PEČOVJE CELA 216 1086 PROŽINSKA VAS CELA 549 1087 SVETINA CELA 1.159 184 TABOR 1016 ČRNI VRH CELA 1.383 1017 MIKLAVŽ CELA 1.287 1009 OJSTRIŠKA VAS DEL 62 128 TOLMIN 2698 BUKOVSKI VRH CELA 316 2235 ČADRG CELA 2.161 2252 ČIGINJ CELA 491 2233 DOLJE CELA 690 2261 GORENJA TREBUŠA CELA 2.342 2244 GRAHOVO CELA 1.215 2256 IDRIJA PRI BAČI CELA 503 2231 KAMNO CELA 798 2697 KANALSKI LOM CELA 703 2239 KNEŽA CELA 1.864 2251 KOZARŠČE CELA 252 2237 LJUBINJ CELA 1.032 2255 LOM CELA 989 2250 MODREJCE CELA 304 2246 MOST NA SOČI CELA 741 2243 OBLOKE CELA 607 2258 PEČINE CELA 490 2242 PODBRDO CELA 2.779 2238 PODMELEC CELA 2.217 2247 POLJUBINJ CELA 862 2245 PONIKVE CELA 1.186 2260 PRAPETNO BRDO CELA 1.976 2240 RUT CELA 1.684 2253 RUTE CELA 403 2254 SELA CELA 430 2257 SLAP CELA 878 2241 STRŽIŠČE CELA 1.412 2259 ŠENTVIŠKA GORA CELA 1.874 2248 TOLMIN CELA 275 2699 UTRE CELA 500 2232 VOLARJE CELA 504 2249 VOLČE CELA 1.460 2234 ZATOLMIN CELA 1.919 2236 ŽABČE CELA 2.096 129 TRBOVLJE 2707 BEVŠKO CELA 111 2689 ČEBINE CELA 364 1869 ČEČE CELA 580 1872 DOBOVEC CELA 2.238 1868 KNEZDOL CELA 919 1870 OJSTRO CELA 149 2690 PRAPREČE CELA 218 1871 TRBOVLJE CELA 1.074 1877 VRHE I CELA 131 130 TREBNJE 1409 BREZOVICA DEL 709 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13497

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1403 ČATEŽ CELA 845 1420 ČEŠNJEVEK DEL 102 1404 DOLGA NJIVA CELA 420 1418 LUKOVEK CELA 1.189 1405 MALI VIDEM DEL 231 1410 MIRNA CELA 1.162 1407 ROJE CELA 298 1402 SELO-MIRNA CELA 590 1408 ŠEVNICA DEL 194 1427 VELIKI GABER DEL 92 131 TRŽIČ 2144 BISTRICA CELA 981 2146 KOVOR CELA 430 2147 KRIŽE CELA 778 2145 LEŠE CELA 460 2142 LOM POD STORŽIČEM CELA 7.569 2141 PODLJUBELJ CELA 3.965 2148 SENIČNO CELA 345 2143 TRŽIČ CELA 484 2150 ZVIRČE DEL 113 2149 ŽIGANJA VAS DEL 142 133 VELENJE 955 BEVČE CELA 216 952 CIRKOVCE CELA 378 976 ČRNOVA CELA 378 951 HRASTOVEC CELA 597 967 KAVČE CELA 112 965 LAZE CELA 495 954 LIPJE CELA 400 966 LOŽNICA CELA 483 953 PAKA CELA 789 2669 PAŠKI KOZJAK CELA 569 950 PLEŠIVEC CELA 909 968 PODKRAJ CELA 451 974 PRELSKA CELA 477 957 ŠKALE CELA 794 964 VELENJE CELA 1.082 975 VINSKA GORA CELA 219 134 VELIKE LAŠČE 1718 DVORSKA VAS CELA 1.034 1713 KRVAVA PEČ CELA 2.045 1719 LUŽARJI CELA 1.072 1715 OSOLNIK CELA 840 1714 SELO PRI ROBU CELA 1.787 1711 TURJAK CELA 1.838 1716 ULAKA CELA 719 1717 VELIKE LAŠČE CELA 984 135 VIDEM 486 BELAVŠEK CELA 163 452 DOLENA CELA 667 460 DRAVCI CELA 248 447 DRAVINJSKI VRH CELA 265 484 GRADIŠČE CELA 145 449 LJUBSTAVA CELA 240 450 MAJSKI VRH CELA 221 489 MALA VARNICA CELA 220 459 REPIŠČE CELA 180 485 SKORIŠNJAK CELA 130 458 SPODNJI LESKOVEC CELA 487 488 TRDOBOJCI CELA 106 448 VAREJA CELA 423 490 VELIKA VARNICA CELA 573 483 VELIKI OKIČ CELA 259 487 ZGORNJI LESKOVEC CELA 147 136 VIPAVA 2398 ERZELJ CELA 385 2403 GOČE CELA 452 2407 LOZICE CELA 866 2406 NANOS CELA 3.813 2405 PODNANOS DEL 1.136 2404 PODRAGA DEL 496 2377 SANABOR CELA 536 Stran 13498 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2401 VIPAVA DEL 721 2378 VRHPOLJE DEL 390 137 VITANJE 1094 BREZEN CELA 1.099 1091 HUDINJA CELA 2.250 1097 LJUBNICA CELA 681 1092 PAKA I CELA 867 1093 SPODNJI DOLIČ CELA 678 1096 STENICA CELA 654 1095 VITANJE CELA 173 139 VOJNIK 1063 BEZOVICA CELA 321 1047 ČREŠKOVA CELA 389 1050 DOL CELA 136 1055 HOMEC CELA 315 1059 LEMBERG CELA 450 1049 LIPA CELA 328 1053 LOKA CELA 319 1062 MALE DOLE CELA 563 1054 NOVAKE CELA 458 1052 PODGORJE CELA 595 1048 SOCKA CELA 414 1060 STRMEC PRI VOJNIKU DEL 128 1064 TOMAŽ CELA 286 1051 VERPETE CELA 682 1061 VIŠNJA VAS DEL 338 1066 VOJNIK OKOLICA DEL 214 189 VRANSKO 1013 JERONIM CELA 1.423 1014 LOČICA CELA 1.098 1010 PREKOPA DEL 572 1011 TEŠOVA CELA 618 1012 VRANSKO CELA 309 1015 ZAPLANINA CELA 1.044 140 VRHNIKA 2004 BOROVNICA DEL 2.465 1999 PODLIPA CELA 556 2692 SMREČJE CELA 645 2001 STARA VRHNIKA DEL 667 2003 VERD DEL 1.776 2002 VRHNIKA DEL 1.754 2000 ZAPLANA CELA 1.117 141 VUZENICA 811 DRAVČE CELA 610 815 PRIMOŽ NA POHORJU CELA 1.646 812 ŠENTJANŽ NAD DRAVČAMI CELA 1.527 814 ŠENTVID CELA 1.015 813 VUZENICA CELA 213 142 ZAGORJE OB SAVI 1874 BREZJE CELA 382 1875 ČEMŠENIK CELA 370 1873 HRASTNIK PRI TROJANAH CELA 520 2649 IZLAKE CELA 109 1876 JESENOVO CELA 400 1881 KANDRŠE CELA 1.346 1880 KOLOVRAT CELA 1.272 1878 KOTREDEŽ CELA 1.137 1884 LOKE PRI ZAGORJU CELA 583 1889 PODKUM CELA 2.164 1885 POTOŠKA VAS CELA 434 2708 RODEŽ CELA 620 1879 RŽIŠE CELA 726 1883 ŠEMNIK CELA 445 1887 ŠENTLAMBERT CELA 2.528 2714 VRHE II CELA 91 1882 ZABAVA CELA 621 2641 ZAGORJE CELA 825 1886 ZAGORJE-MESTO CELA 141 143 ZAVRČ 464 BELSKI VRH CELA 139 468 DRENOVEC CELA 77 472 GORENJSKI VRH CELA 179 467 GORIČAK CELA 174 465 HRASTOVEC CELA 416 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13499

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 470 KORENJAK CELA 232 471 PESTIKE CELA 136 469 TURŠKI VRH CELA 421 466 ZAVRČ CELA 159 144 ZREČE 1099 GORENJE PRI ZREČAH CELA 569 1102 KRIŽEVEC CELA 278 1098 LOŠKA GORA CELA 507 1088 PADEŠKI VRH CELA 969 1101 RADANA VAS CELA 155 1089 RESNIK CELA 648 1090 SKOMARJE CELA 885 1103 STRANICE CELA 794 1100 ZREČE CELA 604 190 ŽALEC 997 GOTOVLJE DEL 503 1002 KASAZE DEL 456 1021 LIBOJE CELA 944 1020 PONGRAC CELA 1.406 979 PONIKVA CELA 865 978 STUDENCE CELA 984 998 VELIKA PIREŠICA DEL 308 1003 ZABUKOVICA DEL 574 994 ZALOG DEL 177 977 ŽELEZNO CELA 1.335 146 ŽELEZNIKI 2073 DANJE CELA 1.407 2075 DAVČA CELA 1.955 2066 DOLENJA VAS CELA 729 2060 DRAŽGOŠE CELA 2.050 2063 KALIŠE CELA 341 2070 MARTINJ VRH CELA 1.583 2061 PODLONK CELA 1.458 2064 SELCA CELA 622 2074 SORICA CELA 2.104 2062 STUDENO CELA 1.009 2072 ZALI LOG CELA 1.469 2071 ŽELEZNIKI CELA 849 191 ŽETALE 505 ČERMOŽIŠE CELA 774 497 DOBRINA CELA 687 498 KOČICE CELA 645 504 NADOLE CELA 431 506 ŽETALE CELA 1.266 147 ŽIRI 2021 DOBRAČEVA CELA 639 2054 KOPRIVNIK CELA 707 2020 LEDINICA CELA 432 2025 OPALE CELA 707 2024 VRSNIK II CELA 363 2023 ŽIRI CELA 766 2022 ŽIROVSKI VRH CELA 1.308 192 ŽIROVNICA 2182 DOSLOVČE CELA 2.233 2181 ZABREZNICA CELA 849 2180 ŽIROVNICA CELA 1.177

– Druga območja z omejenimi možnostmi

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 017 ČRNOMELJ 1552 ADLEŠIČI CELA 1.554 1545 BEDENJ CELA 732 1551 BELČJI VRH CELA 875 1553 BOJANCI CELA 756 1547 BUTORAJ CELA 837 2676 CERKVIŠČE CELA 577 1535 ČRNOMELJ CELA 648 1540 DOBLIČE CELA 641 1550 DRAGATUŠ CELA 2.003 1548 GOLEK CELA 713 1544 GRIBLJE CELA 699 Stran 13500 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1554 HRAST PRI VINICI CELA 892 1541 LOKA CELA 1.264 1565 MARINDOL CELA 1.157 1539 MAVRLEN CELA 1.732 1555 NOVA LIPA CELA 548 1534 PETROVA VAS CELA 1.121 1564 PRELOKA CELA 1.503 1558 SODEVCI CELA 350 1556 STARA LIPA CELA 874 1557 STARI TRG OB KOLPI CELA 1.554 1536 TALČJI VRH CELA 1.367 1549 TANČA GORA CELA 1.404 1546 TRIBUČE CELA 907 1562 UČAKOVCI CELA 1.089 1563 VINICA CELA 1.365 2675 VRANOVIČI CELA 262 1542 ZASTAVA CELA 749 1566 ŽUNIČI CELA 155 020 DOBREPOLJE 1796 CESTA CELA 1.714 1798 ZAGORICA CELA 971 1797 ZDENSKA VAS CELA 1.577 032 GROSUPLJE 1793 ILOVA GORA CELA 374 1794 RAČNA CELA 1.236 1795 VELIKE LIPLJENE CELA 1.288 039 IVANČNA GORICA 1830 AMBRUS CELA 1.394 1827 KRKA CELA 579 1828 PODBUKOVJE CELA 928 1826 SUŠICA CELA 480 1824 VALIČNA VAS CELA 627 1829 VELIKO GLOBOKO CELA 1.498 1831 VIŠNJE CELA 1.299 1821 VRHE CELA 1.353 1825 ZAGRADEC CELA 776 073 METLIKA 1508 BOJANJA VAS CELA 462 1512 BOŽAKOVO CELA 460 1505 BUŠINJA VAS CELA 726 1517 DOBRAVICE CELA 683 1511 DRAŠIČI CELA 841 1507 GABROVEC CELA 383 1518 GRADAC CELA 764 1543 KRASINEC CELA 477 1506 LOKVICA CELA 640 1515 METLIKA CELA 1.313 1519 PODZEMELJ CELA 750 1516 PRIMOSTEK CELA 492 1509 RADOVICA CELA 434 1513 RADOVIČI CELA 115 1514 ROSALNICE CELA 381 1510 SLAMNA VAS CELA 430 109 SEMIČ 1528 BREZJE PRI VINJEM VRHU CELA 460 1525 ČREŠNJEVEC CELA 848 1527 SEMIČ CELA 859 1524 SODJI VRH CELA 478 1526 VINJI VRH CELA 1.074 130 TREBNJE 1431 DOBRNIČ CELA 1.396 1430 KNEŽJA VAS CELA 1.302 1432 KORITA CELA 1.554 1433 SELA PRI ŠUMBERKU CELA 1.676 1429 STEHANJA VAS CELA 673 1423 VRHTREBNJE CELA 291 1428 ZAGORICA CELA 565 193 ŽUŽEMBERK 1444 AJDOVEC CELA 1.786 1445 BREZOVA REBER CELA 1.667 1443 DVOR CELA 1.277 1434 GORNJI KRIŽ CELA 602 1439 HINJE CELA 1.033 1435 REBER CELA 591 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13501

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 1440 SELA PRI HINJAH CELA 1.427 1442 STAVČA VAS CELA 1.654 1437 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU CELA 1.591 1441 VELIKO LIPJE CELA 1.248 1436 ŽUŽEMBERK CELA 1.192 1438 ŽVIRČE CELA 2.366

– Območja s posebnimi omejitvami

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 001 AJDOVŠČINA 2392 AJDOVŠČINA CELA 266 2386 BATUJE CELA 282 2379 BUDANJE DEL 147 2384 ČRNIČE DEL 405 2390 DOBRAVLJE CELA 349 2388 KAMNJE DEL 212 2381 LOKAVEC DEL 178 2399 PLANINA DEL 50 2387 SELO CELA 404 2389 SKRILJE CELA 155 2380 ŠTURJE DEL 140 2393 USTJE CELA 273 2394 VELIKE ŽABLJE DEL 76 2391 VIPAVSKI KRIŽ CELA 834 2383 VRTOVIN DEL 66 195 APAČE 176 GRABE CELA 217 148 BENEDIKT 520 BENEDIKT CELA 754 516 DRVANJA CELA 544 517 IHOVA CELA 328 521 SPODNJA ROČICA CELA 170 518 TRIJE KRALJI CELA 289 519 TROTKOVA CELA 330 153 CERKVENJAK 542 ANDRENCI CELA 340 539 BRENGOVA CELA 550 541 CERKVENJAK CELA 291 540 COGETINCI CELA 526 545 ČAGONA CELA 243 544 SMOLINCI CELA 104 543 ŽUPETINCI CELA 250 005 BOROVNICA 2005 BREG DEL 197 008 BREZOVICA 1724 BREZOVICA CELA 2.873 1703 JEZERO DEL 135 1704 KAMNIK DEL 454 1705 PRESERJE DEL 39 152 CANKOVA 66 DOMAJINCI CELA 346 50 GERLINCI CELA 570 67 GORNJI ČRNCI CELA 159 51 KRAŠČI CELA 339 018 DESTRNIK 352 DESENCI CELA 241 363 DESTRNIK CELA 73 362 DOLIČ CELA 138 368 DRSTELJA CELA 285 369 JANEŽOVCI CELA 590 370 JANEŽOVSKI VRH CELA 149 365 JIRŠOVCI CELA 554 361 LEVANJCI CELA 432 349 LOČKI VRH CELA 80 351 SVETINCI CELA 290 364 VINTAROVCI CELA 311 371 ZGORNJI VELOVLEK CELA 255 019 DIVAČA 2461 DANE CELA 887 2452 DIVAČA CELA 780 2451 DOLNJE LEŽEČE CELA 851 Stran 13502 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2460 NAKLO CELA 554 2463 ŠKOFLJE CELA 446 021 DOBROVA-POLHOV GRADEC 1994 DOBROVA DEL 425 024 DORNAVA 378 BRATISLAVCI CELA 390 379 POLENCI CELA 630 377 POLENŠAK CELA 160 380 PRERAD CELA 127 382 SLOMI CELA 616 028 GORIŠNICA 381 TIBOLCI CELA 260 409 ZAMUŠANI DEL 162 029 GORNJA RADGONA 210 GORNJI IVANJCI CELA 299 206 IVANJŠEVCI CELA 555 209 KUNOVA CELA 311 194 LASTOMERCI CELA 228 208 NEGOVA CELA 746 203 OČESLAVCI CELA 312 197 OREHOVCI CELA 325 196 OREHOVSKI VRH CELA 177 192 PLITVIČKI VRH CELA 170 188 POLICE CELA 524 207 RADVENCI CELA 275 193 SPODNJA ŠČAVNICA CELA 973 211 SPODNJI IVANJCI CELA 390 205 STAVEŠINCI CELA 345 031 GORNJI PETROVCI 15 ADRIJANCI CELA 531 10 BOREČA CELA 349 14 GORNJI PETROVCI CELA 534 57 KOŠAROVCI CELA 289 20 KRIŽEVCI CELA 1.337 22 KUKEČ CELA 330 7 LUCOVA CELA 266 9 MARTINJE CELA 326 8 NERADNOVCI CELA 407 21 PANOVCI CELA 352 16 PESKOVCI CELA 378 13 STANJEVCI CELA 669 12 ŠULINCI CELA 564 11 ŽENAVLJE CELA 353 158 GRAD 37 DOLNJI SLAVEČI CELA 552 43 KOVAČEVCI CELA 311 46 KRUPLIVNIK CELA 376 47 MOTOVILCI CELA 351 45 RADOVCI CELA 486 39 VIDONCI CELA 721 032 GROSUPLJE 1792 LUČE DEL 407 1789 PONOVA VAS CELA 1023 1790 SLIVNICA CELA 1305 1791 ŽALNA DEL 735 161 HODOŠ 1 HODOŠ CELA 1.252 18 KRPLIVNIK CELA 560 035 HRPELJE-KOZINA 2554 RODIK CELA 1.099 037 IG 1699 DOBRAVICA DEL 290 1700 IG DEL 910 1701 IŠKA LOKA CELA 759 1707 IŠKA VAS DEL 133 1702 TOMIŠELJ DEL 1.436 1706 VRBLJENE DEL 188 039 IVANČNA GORICA 1823 DOB CELA 1.148 1808 MALE DOLE CELA 528 1817 RADOHOVA VAS CELA 437 1809 ŠENTVID CELA 535 1819 VELIKE PECE CELA 740 042 JURŠINCI 357 BODKOVCI CELA 273 359 DRAGOVIČ CELA 146 353 GRLINCI CELA 338 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13503

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 376 HLAPONCI CELA 461 358 JURŠINCI CELA 299 374 KUKAVA CELA 200 373 MOSTJE CELA 802 375 ROTMAN CELA 165 356 SAKUŠAK CELA 243 355 SENČAK CELA 205 354 ZAGORCI CELA 461 047 KOBILJE 144 KOBILJE CELA 1.974 049 KOMEN 2408 BRESTOVICA CELA 1.392 2423 GABROVICA CELA 619 2425 GORJANSKO CELA 1.200 2417 HRUŠEVICA CELA 399 2409 IVANJI GRAD CELA 497 2418 KOBDILJ CELA 582 2415 KOBJEGLAVA CELA 958 2412 KOMEN CELA 777 2413 MALI DOL CELA 159 2410 SVETO CELA 546 2411 ŠKRBINA CELA 876 2414 TOMAČEVICA CELA 421 2424 VOLČJI GRAD CELA 480 166 KRIŽEVCI 2643 ZASADI CELA 56 197 KOSTANJEVICA NA KRKI 1331 KOSTANJEVICA DEL 218 056 KUZMA 27 GORNJI SLAVEČI CELA 471 26 KUZMA CELA 363 058 LENART 559 ČRMLJENŠAK CELA 237 557 NADBIŠEC CELA 145 562 ROGOZNICA CELA 263 2666 SELCE CELA 643 554 SPODNJA VOLIČINA CELA 495 522 SPODNJI ŽERJAVCI CELA 241 561 STRAŽE CELA 72 531 VARDA CELA 215 552 VINIČKA VAS CELA 221 558 ZAVRH CELA 158 553 ZGORNJA VOLIČINA CELA 769 523 ZGORNJI ŽERJAVCI CELA 559 511 ŽITENCE CELA 492 061 LJUBLJANA 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 823 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE CELA 1.692 1723 VIČ DEL 297 063 LJUTOMER 252 BUČKOVCI CELA 339 262 DESNJAK CELA 202 253 DRAKOVCI CELA 418 255 GODEMARCI CELA 600 260 KAMENŠČAK CELA 297 249 KURŠINCI CELA 376 263 MEKOTNJAK CELA 273 254 MORAVCI CELA 432 248 PRECETINCI CELA 167 264 RADOMERJE CELA 327 261 STARA CESTA CELA 301 208 LOG-DRAGOMER 1996 LOG CELA 1.291 069 MAJŠPERK 444 BOLEČKA VAS CELA 203 440 DOKLECE CELA 455 438 LEŠJE CELA 428 437 PODLOŽE CELA 708 439 PTUJSKA GORA CELA 87 436 SESTRŽE CELA 752 441 STOGOVCI CELA 141 198 MAKOLE 773 PEČKE CELA 488 774 STOPNO CELA 347 772 ŠTATENBERG CELA 666 075 MIREN-KOSTANJEVICA 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU CELA 1.434 Stran 13504 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2334 LIPA CELA 628 2329 NOVA VAS CELA 301 2328 OPATJE SELO CELA 981 2330 SELA NA KRASU CELA 635 2333 TEMNICA CELA 722 2331 VOJŠČICA CELA 696 078 MORAVSKE TOPLICE 91 ANDREJCI CELA 507 85 BERKOVCI CELA 162 98 BUKOVNICA CELA 385 95 ČIKEČKA VAS CELA 427 90 FOKOVCI CELA 603 86 IVANJŠEVCI CELA 235 81 IVANOVCI CELA 378 82 KANČEVCI CELA 410 80 KRNCI CELA 263 83 LONČAROVCI CELA 341 92 MORAVCI DEL 332 97 MOTVARJEVCI CELA 1.019 96 PORDAŠINCI CELA 243 88 PROSENJAKOVCI CELA 667 84 RATKOVCI CELA 277 89 SELO CELA 923 87 SREDIŠČE CELA 381 2 SUHI VRH CELA 317 94 VUČJA GOMILA CELA 998 084 NOVA GORICA 2304 NOVA GORICA CELA 425 2312 OSEK DEL 305 2310 OZELJAN CELA 387 2306 ROŽNA DOLINA CELA 599 2307 STARA GORA CELA 695 2313 ŠEMPAS CELA 590 2311 VITOVLJE DEL 115 085 NOVO MESTO 1500 DOBINDOL CELA 1.964 1491 LAKOVNICE CELA 1.007 1486 STOPIČE DEL 528 1492 STRANSKA VAS CELA 1.005 1490 TEŽKA VODA CELA 489 087 ORMOŽ 326 BRESNICA CELA 473 296 CEROVEC - STANKA VRAZA CELA 142 304 GOMILA CELA 206 318 HARDEK CELA 323 303 HERMANCI CELA 264 314 HUM CELA 383 294 IVANJKOVCI CELA 223 310 JASTREBCI CELA 182 307 KAJŽAR CELA 86 287 KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU CELA 623 305 KOG CELA 274 309 LAČAVES CELA 150 290 LAHONCI CELA 403 320 LEŠNICA PRI ORMOŽU CELA 484 316 LIBANJA CELA 206 319 LITMERK CELA 398 298 MIHALOVCI CELA 261 302 MIKLAVŽ CELA 432 317 PAVLOVCI CELA 279 315 PAVLOVSKI VRH CELA 155 327 PODGORCI DEL 242 323 SENEŠCI DEL 129 324 SODINCI DEL 226 325 STRJANCI CELA 222 331 VELIKA NEDELJA DEL 318 300 VELIKI BREBROVNIK CELA 303 322 VIČANCI CELA 368 301 VINSKI VRH CELA 446 312 VITAN CELA 241 311 VODRANCI CELA 555 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13505

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 306 VUZMETINCI CELA 214 308 ZASAVCI CELA 170 295 ŽEROVINCI CELA 372 291 ŽVAB CELA 78 200 POLJČANE 778 BREZJE PRI POLJČANAH CELA 464 781 LUŠEČKA VAS CELA 201 777 MODRAŽE CELA 328 779 PEKEL CELA 408 780 STANOVSKO CELA 351 096 PTUJ 391 GRAJENA CELA 178 367 GRAJENŠČAK CELA 442 387 KICAR CELA 249 366 KRČEVINA PRI VURBERGU CELA 970 390 MESTNI VRH CELA 530 372 SPODNJI VELOVLEK CELA 407 097 PUCONCI 53 BODONCI CELA 737 79 BOKRAČI CELA 284 55 DANKOVCI CELA 420 58 DOLINA CELA 333 56 KUŠTANOVCI CELA 587 41 MAČKOVCI CELA 555 59 MOŠČANCI CELA 322 40 OTOVCI CELA 679 54 PEČAROVCI CELA 811 44 POZNANOVCI CELA 373 42 PROSEČKA VAS CELA 415 61 ŠALAMENCI CELA 552 52 VADARCI CELA 575 60 VANEČA CELA 592 100 RADENCI 216 HRAŠENSKI-RAČKI VRH CELA 93 204 JANŽEV VRH CELA 271 202 KAPELSKI VRH CELA 298 219 MURSKI VRH CELA 218 217 MURŠČAK CELA 35 212 OKOSLAVCI CELA 275 200 RADENCI DEL 245 201 RIHTAROVCI DEL 129 105 ROGAŠOVCI 35 FIKŠINCI CELA 302 31 KRAMAROVCI CELA 194 32 NUSKOVA CELA 288 30 OCINJE CELA 295 48 PERTOČA CELA 473 33 ROGAŠOVCI CELA 295 49 ROPOČA CELA 328 29 SERDICA CELA 499 28 SOTINA CELA 436 34 SVETI JURIJ CELA 392 36 VEČESLAVCI CELA 514 111 SEŽANA 2421 AVBER CELA 934 2458 BAZOVICA CELA 762 2426 BRJE CELA 655 2432 DUTOVLJE CELA 1.186 2457 GROPADA CELA 294 2438 KAZLJE CELA 725 2422 KOPRIVA CELA 605 2430 KRAJNA VAS CELA 347 2435 KRIŽ CELA 1.001 2459 LOKEV CELA 1.833 2454 MERČE CELA 638 2429 PLISKOVICA CELA 1.222 2453 POVIR CELA 1.889 2428 SALEŽ CELA 8 2455 SEŽANA CELA 2.401 2431 SKOPO CELA 431 2442 ŠTORJE CELA 1.163 2436 TOMAJ CELA 593 2456 TREBČE CELA 226 Stran 13506 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2437 UTOVLJE CELA 651 2427 VELIKI DOL CELA 575 2433 VELIKI REPEN CELA 20 2434 VOGLJE CELA 390 113 SLOVENSKA BISTRICA 768 HOŠNICA CELA 567 769 LAPORJE CELA 375 771 PRETREŽ CELA 452 765 VRHOLE PRI KONJICAH DEL 821 770 VRHOLE PRI LAPORJU CELA 595 767 ŽABLJEK CELA 586 114 SLOVENSKE KONJICE 1111 JERNEJ PRI LOČAH CELA 420 1110 LIČENCA CELA 464 1119 LOČE CELA 355 1120 ZGORNJE LAŽE CELA 577 202 SREDIŠČE OB DRAVI 313 ŠALOVCI PRI SREDIŠČU CELA 584 182 SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH 344 DRBETINCI CELA 235 GORICAH 342 HVALETINCI CELA 405 339 NOVINCI CELA 318 341 RJAVCI CELA 210 340 SLAVŠINA CELA 144 343 VITOMARCI CELA 449 204 SV. TROJICA V SLOV. 556 GOČOVA CELA 422 GORICAH 538 OSEK CELA 602 534 ZGORNJI PORČIČ CELA 230 181 SVETA ANA 513 KREMBERK CELA 234 512 LEDINEK CELA 345 507 LOKAVEC CELA 290 508 ROŽENGRUNT CELA 355 510 SPODNJI DRAŽEN VRH CELA 340 515 ZGORNJA ROČICA CELA 418 509 ZGORNJA ŠČAVNICA CELA 1.234 524 ŽICE CELA 435 116 SVETI JURIJ 213 DRAGOTINCI CELA 370 228 GALUŠAK CELA 328 224 GRABONOŠ CELA 508 229 KOKOLAJNŠČAK CELA 405 225 KRALJEVCI CELA 446 214 ROŽIČKI VRH CELA 133 220 SELIŠČI DEL 156 226 SOVJAK CELA 215 215 STANETINCI CELA 268 227 TERBEGOVCI CELA 385 210 SVETI JURIJ V SLOV. 529 JUROVSKI DOL CELA 574 GORICAH 528 MALNA CELA 442 530 PARTINJE CELA 928 525 SPODNJI GASTERAJ CELA 432 526 SREDNJI GASTERAJ CELA 146 205 SVETI TOMAŽ 285 BRATONEČICE CELA 517 288 KORAČICE CELA 712 284 MALA VAS CELA 137 289 PRŠETINCI CELA 221 281 RAKOVCI CELA 171 280 RUCMANCI CELA 474 282 SAVCI CELA 587 286 SENIK PRI TOMAŽU CELA 149 283 TOMAŽ CELA 182 279 TRNOVCI CELA 365 033 ŠALOVCI 4 BUDINCI CELA 617 6 ČEPINCI CELA 918 3 DOLENCI CELA 772 19 DOMANJŠEVCI CELA 1.158 5 MARKOVCI CELA 817 17 ŠALOVCI CELA 1.535 118 ŠENTILJ 568 TRATE CELA 447 2665 ZGORNJI DRAŽEN VRH CELA 196 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13507

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 119 ŠENTJERNEJ 1473 GRADIŠČE DEL 357 1472 OSTROG DEL 105 120 ŠENTJUR PRI CELJU 1133 GORIČICA CELA 543 1137 GROBELNO CELA 445 1136 KAMENO CELA 271 1135 LOKARJE CELA 131 1131 MARIJA DOBJE DEL 515 1139 PODGRAD DEL 10 1128 PONIKVA CELA 607 1132 PRIMOŽ CELA 881 1138 ŠENTJUR PRI CELJU CELA 234 1142 TRATNA DEL 228 1130 VODULE DEL 181 1129 ZAGAJ DEL 577 1204 ZGORNJE SELCE CELA 104 1134 ZLATEČE DEL 56 121 ŠKOCJAN 1470 DOBRAVA DEL 45 1471 MRŠEČA VAS DEL 535 1465 STARA VAS DEL 55 1469 TOMAŽJA VAS DEL 19 123 ŠKOFLJICA 2684 DRENIK DEL 16 1697 LANIŠČE DEL 442 1698 PIJAVA GORICA CELA 369 1696 RUDNIK DEL 515 130 TREBNJE 1409 BREZOVICA DEL 155 1420 ČEŠNJEVEK DEL 361 1405 MALI VIDEM DEL 179 1421 MEDVEDJE SELO CELA 652 1419 PONIKVE CELA 762 1426 PRAPREČE CELA 364 1408 ŠEVNICA DEL 521 1406 ŠKOVEC CELA 299 1424 ŠTEFAN CELA 729 1422 TREBNJE CELA 482 1425 VELIKA LOKA CELA 601 1427 VELIKI GABER DEL 546 185 TRNOVSKA VAS 346 BIŠ CELA 690 347 BIŠEČKI VRH CELA 474 350 LOČIČ CELA 314 345 TRNOVSKA VAS CELA 568 348 TRNOVSKI VRH CELA 279 135 VIDEM 446 JUROVCI CELA 361 445 ZGORNJA PRISTAVA CELA 728 136 VIPAVA 2402 LOŽE CELA 391 2405 PODNANOS DEL 105 2404 PODRAGA DEL 194 2400 SLAP CELA 513 2401 VIPAVA DEL 393 2378 VRHPOLJE DEL 244 140 VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA CELA 1.561 2004 BOROVNICA DEL 648 2001 STARA VRHNIKA DEL 117 1998 VELIKA LIGOJNA CELA 981 2003 VERD DEL 445 2002 VRHNIKA DEL 128

Stran 13508 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 3: Območja vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevna območja zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero

Območja vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevna območja zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero iz uradne evidence, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje, so:

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 195 APAČE 171 VRATJI VRH 172 VRATJA VAS 173 PODGORJE 174 KONJIŠČE 175 DROBTINCI 176 GRABE 177 NASOVA 178 ŽIBERCI 179 ŽEPOVCI 180 ČRNCI 181 APAČE 182 SEGOVCI 183 LUTVERCI 191 PLITVICA 2 BELTINCI 129 GANČANI 130 LIPA 131 BELTINCI 132 BRATONCI 133 LIPOVCI 134 DOKLEŽOVJE 135 IŽAKOVCI 136 MELINCI 151 BRASLOVČE 971 PAŠKA VAS 983 MALE BRASLOVČE 984 LETUŠ 986 PODVRH 987 BRASLOVČE 988 SPODNJE GORČE 989 ŠMATEVŽ 990 TRNAVA 991 ORLA VAS 1007 GRAJSKA VAS 1008 GOMILSKO 152 CANKOVA 51 KRAŠČI 65 TOPOLOVCI 66 DOMAJINCI 69 CANKOVA 70 SKAKOVCI 11 CELJE 1057 RUPE 1058 ROŽNI VRH 1067 BREZOVA 1068 ŠMARTNO 1069 ŠENTJUNGERT 1071 ŠKOFJA VAS 1072 ŠMIKLAVŽ 1073 TRNOVLJE 1074 SPODNJA HUDINJA 1075 OSTROŽNO 1076 MEDLOG 1077 CELJE 1078 LISCE 1081 ZAGRAD 1082 TEHARJE 1083 BUKOVŽLAK 2639 ZVODNO 196 CIRKULANE 461 GRADIŠČA 462 DOLANE 463 VELIKI VRH 15 ČRENŠOVCI 138 TRNJE V PREKMURJU Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13509

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 139 ŽIŽKI 140 ČRENŠOVCI 141 GORNJA BISTRICA 142 SREDNJA BISTRICA 143 DOLNJA BISTRICA 155 DOBRNA 1056 DOBRNA 156 DOBROVNIK 145 ŽITKOVCI 146 DOBROVNIK 147 STREHOVCI 24 DORNAVA 383 MEZGOVCI 384 DORNAVA 26 DUPLEK 684 ZGORNJI DUPLEK 685 ZAVRŠKA VAS 686 ZIMICA 689 SPODNJA KORENA 691 CIGLENCE 692 SPODNJI DUPLEK 710 DVORJANE 711 VURBERK 28 GORIŠNICA 406 ZAGOJIČI 407 MOŠKANJCI 408 GORIŠNICA 409 ZAMUŠANI 410 FORMIN 411 GAJEVCI 412 MALA VAS 413 MURETINCI 29 GORNJA RADGONA 184 GORNJA RADGONA 186 MELE 187 ČREŠNJEVCI 188 POLICE 189 HERCEGOVŠČAK 190 LOMANOŠE 192 PLITVIČKI VRH 197 OREHOVCI 159 HAJDINA 393 SLOVENJA VAS 395 HAJDOŠE 396 SKORBA 397 HAJDINA 399 DRAŽENCI 160 HOČE-SLIVNICA 694 ROGOZA 695 BOHOVA 696 SPODNJE HOČE 697 ZGORNJE HOČE 698 PIVOLA 703 RADIZEL 704 ČRETA 705 SLIVNICA 706 OREHOVA VAS 707 HOTINJA VAS 45 KIDRIČEVO 394 GEREČJA VAS 424 APAČE 425 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 426 ŽUPEČJA VAS 427 PLETERJE 428 MIHOVCE 429 DRAGONJA VAS 430 CIRKOVCE 431 STAROŠINCE 432 SPODNJE JABLANE 433 ZGORNJE JABLANE 434 PONGRCE 435 ŠIKOLE 749 STRAŽGONJCA 59 KOBILJE 144 KOBILJE 166 KRIŽEVCI 230 VUČJA VAS

Stran 13510 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 231 BUČEČOVCI 232 STARA NOVA VAS 235 ILJAŠEVCI 236 KRIŽEVCI 244 LUKAVCI 245 KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU 246 BORECI 247 LOGAROVCI 59 LENDAVA 153 RADMOŽANCI 154 KAMOVCI 155 GENTEROVCI 156 MOSTJE PRI LENDAVI 157 DOLGA VAS PRI LENDAVI 158 BANUTA 161 HOTIZA 162 KAPCA 163 KOT PRI MURI 164 GABERJE 165 LAKOŠ 166 LENDAVA 167 ČENTIBA 168 DOLINA PRI LENDAVI 169 PETIŠOVCI 170 PINCE 63 LJUTOMER 238 KRIŠTANCI 239 KRAPJE 240 MOTA 241 CVEN 242 BABINCI 243 NORŠINCI 256 RADOSLAVCI 257 BRANOSLAVCI 259 LJUTOMER 272 STROČJA VAS 273 PRISTAVA 274 GLOBOKA 69 MAJŠPERK 437 PODLOŽE 438 LEŠJE 439 PTUJSKA GORA 440 DOKLECE 444 BOLEČKA VAS 70 MARIBOR 633 SREDNJE 634 JELOVEC 635 BRESTRNICA 636 KAMNICA 637 ROŠPOH 638 KRČEVINA 647 TRČOVA 649 CELESTRINA 650 MALEČNIK 654 OREŠJE 655 MELJE 656 BREZJE 657 MARIBOR-GRAD 658 KOROŠKA VRATA 659 TABOR 660 STUDENCI 661 LIMBUŠ 662 LAZNICA 675 HRASTJE 676 PEKRE 677 ZGORNJE RADVANJE 678 SPODNJE RADVANJE 679 RAZVANJE 680 TEZNO 681 POBREŽJE 682 ZRKOVCI

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13511

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 683 DOGOŠE 2712 DOBRAVA 2713 OB ŽELEZNICI 168 MARKOVCI 403 BOROVCI 404 PRVENCI 405 SOBETINCI 414 STOJNCI 415 BUKOVCI 416 NOVA VAS PRI MARKOVCIH 417 MARKOVCI 418 ZABOVCI 169 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 693 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 708 SKOKE 78 MORAVSKE TOPLICE 78 SEBEBORCI 92 MORAVCI 93 TEŠANOVCI 94 VUČJA GOMILA 99 FILOVCI 100 BOGOJINA 101 IVANCI 102 MLAJTINCI 103 LUKAČEVCI 106 NORŠINCI 107 MARTJANCI 80 MURSKA SOBOTA 104 RAKIČAN 105 MURSKA SOBOTA 108 NEMČAVCI 109 MARKIŠAVCI 110 POLANA 111 ČERNELAVCI 112 VEŠČICA 113 KUPŠINCI 127 KROG 128 BAKOVCI 86 ODRANCI 137 ODRANCI 87 ORMOŽ 318 HARDEK 323 SENEŠCI 324 SODINCI 327 PODGORCI 328 OSLUŠEVCI 329 CVETKOVCI 330 TRGOVIŠČE 331 VELIKA NEDELJA 332 ORMOŽ 333 PUŠENCI 334 FRANKOVCI 335 LOPERŠICE 89 PESNICA 577 ZGORNJI JAKOBSKI DOL 578 POLIČKA VAS 579 POLIČKI VRH 580 VAJGEN 608 GAČNIK 609 JARENINSKI DOL 610 JARENINSKI VRH 611 VUKOVSKI VRH 612 VUKOVSKI DOL 613 FLEKUŠEK 615 VUKOVJE 616 KUŠERNIK 617 VOSEK 642 PERNICA 172 PODLEHNIK 451 GORCA 457 PODLEHNIK 173 POLZELA 982 PODVIN 992 POLZELA 993 ZALOŽE

Stran 13512 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 174 PREBOLD 1004 GORNJA VAS 1005 PREBOLD 1006 LATKOVA VAS 96 PTUJ 366 KRČEVINA PRI VURBERKU 385 PODVINCI 386 PACINJE 388 ROGOZNICA 391 GRAJENA 392 KRČEVINA PRI PTUJU 400 PTUJ 401 BRSTJE 402 SPUHLJA 97 PUCONCI 62 ZENKOVCI 64 BEZNOVCI 71 STRUKOVCI 72 PUŽEVCI 73 LEMERJE 74 BREZOVCI 75 PREDANOVCI 76 GORICA 77 PUCONCI 98 RAČE-FRAM 716 RAČE 717 FRAM 721 MORJE 722 JEŠENCA 723 PODOVA 724 GORICA 100 RADENCI 198 BORAČEVA 199 ŠRATOVCI 200 RADENCI 201 RIHTAROVCI 218 HRASTJE-MOTA 176 RAZKRIŽJE 275 VEŠČICA 276 RAZKRIŽJE 277 ŠAFARSKO 278 GIBINA 105 ROGAŠOVCI 49 ROPOČA 108 RUŠE 663 BISTRICA PRI LIMBUŠU 664 BISTRICA PRI RUŠAH 665 RUŠE 666 ČINŽAT 667 RUTA 672 SMOLNIK 673 LOBNICA 178 SELNICA OB DRAVI 626 ZGORNJI BOČ 627 SPODNJI BOČ 628 ZGORNJA SELNICA 629 JANŽEVA GORA 630 GEREČJA VAS 631 SPODNJA SELNICA 632 SPODNJI SLEMEN 113 SLOVENSKA BISTRICA 741 BUKOVEC 742 ZGORNJA POLSKAVA 748 SPODNJA POLSKAVA 202 SREDIŠČE OB DRAVI 336 OBREŽ 337 GRABE PRI SREDIŠČU 338 SREDIŠČE 115 STARŠE 709 LOKA PRI ROŠNJI 712 STARŠE 713 ZLATOLIČJE 714 PREPOLJE 715 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU 118 ŠENTILJ 564 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH 565 SELNICA OB MURI 576 SREBOTJE 581 KANIŽA

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13513

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 582 ŠTRIHOVEC 120 ŠENTJUR 1133 GORIČICA 125 ŠMARTNO OB PAKI 972 ŠMARTNO OB PAKI 973 REČICA OB PAKI 127 ŠTORE 1084 PEČOVJE 1085 KOMPOLE 1086 PROŽINSKA VAS 184 TABOR 1009 OJSTRIŠKA VAS 1016 ČRNI VRH 1017 MIKLAVŽ 10 TIŠINA 114 VANČA VAS 115 RANKOVCI 116 BOREJCI 117 KRAJNA 118 GEDEROVCI 119 SODIŠINCI 120 MURSKI PETROVCI 121 PETANJCI 122 TIŠINA 123 TROPOVCI 124 GRADIŠČE 125 MURSKI ČRNCI 126 SATAHOVCI 132 TURNIŠČE 148 RENKOVCI 149 TURNIŠČE 150 GOMILICA 152 NEDELICA 187 VELIKA POLANA 151 BREZOVICA V PREKMURJU 159 MALA POLANA 160 VELIKA POLANA 188 VERŽEJ 233 BUNČANI 234 VERŽEJ 237 GRLAVA 135 VIDEM 419 ŠTURMOVCI 420 POBREŽJE 421 LANCOVA VAS 422 SELA 423 TRNOVEC 445 ZGORNJA PRISTAVA 446 JUROVCI 447 DRAVINJSKI VRH 448 VAREJA 450 MAJSKI VRH 460 DRAVCI 139 VOJNIK 1053 LOKA 1054 NOVAKE 1059 LEMBERG 1060 STRMEC PRI VOJNIKU 1061 VIŠNJA VAS 1065 VOJNIK TRG 1066 VOJNIK OKOLICA 1070 ARCLIN 189 VRANSKO 1010 PREKOPA 1011 TEŠOVA 1012 VRANSKO 1013 JERONIM 143 ZAVRČ 465 HRASTOVEC 466 ZAVRČ 190 ŽALEC 977 ŽELEZNO 994 ZALOG 995 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 996 ŽALEC 997 GOTOVLJE 999 GORICA 1000 LEVEC 1001 PETROVČE

Stran 13514 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1002 KASAZE 1003 ZABUKOVICA 1020 PONGRAC

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13515

Priloga 4: Zamenjave podukrepov KOP-a

Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v posamezne podukrepe KOP-a, so v tekočem letu mogoče naslednje zamenjave podukrepov: Preteklo leto Tekoče leto 1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje - 214-I/1 ohranjanje kolobarja - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/2 ozelenitev njivskih površin - 214-I/1 ohranjanje kolobarja - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem - 214-I/3 integrirano poljedelstvo in v zavarovanih prostorih) - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-I/8 neprezimni posevki - 214-I/1 ohranjanje kolobarja 2. ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine - 214-II/1 planinska paša brez pastirja - 214-II/1 planinska paša s pastirjem - 214-II/1 planinska paša s pastirjem - 214-II/1 planinska paša brez pastirja - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom - 214-I/7 ekološko kmetovanje 35-50 odstotkov - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 odstotkov - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom - 214-I/7 ekološko kmetovanje nad 50 odstotkov - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev Stran 13516 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Preteklo leto Tekoče leto - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/3 košnja grbinastih travnikov - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/5 strmi vinogradi - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih - zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna pasem domačih živali - 214-II/7 pridelava avtohtonih in - zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna tradicionalnih sort kmetijskih rastlin - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/2 košnja strmih travnikov - 214-II/3 košnja grbinastih travnikov - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških - zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna pašnikov 3. varovanje zavarovanih območij - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem - 214-I/7 ekološko kmetovanje območju pojavljanja velikih zveri - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-IIII/2 ohranjanje posebnih traviščnih - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja habitatov - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja metuljev - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja ekstenzivnih travnikov na območjih Natura - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem - 214-I/3 integrirano poljedelstvo območju - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13517

Priloga 5: Katalog kršitev in sankcij

Katalog kršitev in sankcij za ukrepe osi 2 iz PRP-ja 2007–2013 vključuje kršitve in sankcije za: – izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, – kmetijsko okoljska plačila (24 podukrepov KOP-a), – minimalne zahteve za uporabo gnojil, – zahteve glede gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil.

A. Kršitve in sankcije pri ukrepu OMD-ja

Upravičenec do plačila za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007–2013, ki pred potekom petih let, šteto od leta za katero je prejel prvo izravnalno plačilo za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007–2013, preneha opravljati kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, mora vrniti izplačana plačila, ki jih je prejel za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007–2013.

B. Kršitve in sankcije pri podukrepih KOP-a

(1) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev upravičenosti za posamezen podukrep KOP-a, razen pogojev upravičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine ali številom prijavljenih živali ter zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C. in D. iz te priloge, določenih v PRP-ju 2007–2013 oziroma v uredbi, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba za ukrepe osi 2), se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zniža ali zavrne.

(2) Če je pri kontroli na kraju samem za podukrepe KOP-a ugotovljena kršitev zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo na predpisane zahteve ravnanja za odpadno blato, nitrate, fitofarmacevtska sredstva in/ali dobro počutje živali ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na triletni kolobar, se ta kršitev sankcionira tudi v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju.

(3) V skladu z 18. členom Uredbe 65/2011/ES so kršitve razdeljene v štiri skupine, pri čemer se za ugotovljeno istovrstno kršitev plačila znižajo kot sledi:

Skupina kršitev 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto I. 5% 20% 40% 100% 100% II. 20% 40% 100% 100% 100% III. 40% 100% 100% 100% 100% IV. 100% 100% 100% 100% 100%

(4) Če je v tekočem letu pri določenem podukrepu KOP-a ugotovljenih več kršitev, se za ta podukrep uporabi znižanje z najvišjim odstotkom znižanja plačila.

(5) Posamezna kršitev, ki se upošteva kot kršitev za celoten podukrep KOP-a, se v prvem letu ugotovljene kršitve sankcionira kot sledi:

Znižanje Skupina Podukrep Opis neizpolnjene obveznosti ali neupoštevanega merila/pogoja plačila v 1. kršitev KOP-a letu (%) I. Zasnova petletnega kolobarja ni izdelana že ob vstopu v podukrep. 5 KOL, ZEL, IPL, IVR, NEP, SOR, VVO Fitofarmacevtska sredstva se ne uporabljajo ustrezno. 5 KOL, ZEL, NEP, S35, S50, TSA, SOR, REJ Kmetovanje se ne izvaja v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano 5 IPL, IPS, IVG, pridelavo in pravilnikom, ki ureja integrirano pridelavo. IVR Kmetovanje se ne izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko 5 EK Stran 13518 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Znižanje Skupina Podukrep Opis neizpolnjene obveznosti ali neupoštevanega merila/pogoja plačila v 1. kršitev KOP-a letu (%) pridelavo. Za skupno rabo planine ali planinskega pašnika ni izdelan pašni red 5 PP, PPP (potreben je samo, če planino uporablja več KMG-jev). Evidenca o nakupu krme in krmil se ne vodi. 5 PAS, REJ Dnevnik paše se ne vodi oziroma načrt ureditve pašnika in paše ni 5 EKP izdelan. Evidence o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri podukrepu, se ne 5 VSI vodijo oziroma ne hranijo. Izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno ni opravljen. 5 VSI II. Obdobje paše znotraj čredinke presega 90 normalnih pašnih dni 20 EKP oziroma paša na površini, ki je vključena v podukrep, traja manj kot 60 pašnih dni. Pojavljajo se znaki preobremenjenosti in degradiranosti. 20 EKP Petletni kolobar se ne izvaja na vseh njivskih površinah. 20 KOL, IPL Na KMG-ju nakup krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne 20 PAS, REJ krme presega 1.200 kg na GVŽ letno pri govedu, konjih in drobnici, 2.100 kg na GVŽ letno pri prašičih, 7.000 kg na GVŽ letno pri kokoših nesnicah, 6.500 kg na GVŽ letno pri pitovnih piščancih in 4.000 kg na GVŽ letno pri purah. Uporablja se krma in krmni dodatki, ki vsebujejo gensko spremenjene 20 PAS, REJ organizme oziroma izdelke pridobljene iz njih. KMG, od katerega je bila odkupljena koruzna silaža, ni vključeno v 20 PAS, REJ integrirano ali ekološko pridelavo. Za krmo, kupljeno na trgu evidenci o nakupu krme in krmil nista 20 PAS, REJ priložena račun in deklaracija. Organizirana je sezonska paša živali z vsakodnevnim vračanjem živali 20 PP, PPP v domačo oskrbo. Po zaključku pašne sezone na planinskem pašniku ni opravljeno ročno 20 PP, PPP čiščenje grmičevja in plevelov. Pri planinski paši s pastirjem pastir na planini ni stalno prisoten. 20 PPP S pastirjem ni sklenjena pogodba (vložen je zahtevek za podukrep 20 PPP KOP-a 214-II/1 planinska paša s pastirjem, ni pa priložena pogodba s pastirjem). Upravičenec nima gnojilnega načrta veljavnega za leto vlaganja 20 VSI, razen zahtevka na podlagi analize tal, ki ni starejša od petih let (potrebno le, GRB, PAS, če se gnoji z mineralnimi gnojili) oziroma se gnojenje ne izvaja v skladu ETA, HAB, z gnojilnim načrtom. MET, STE, VTR Na površinah, ki ležijo na vodovarstvenem območju, se ne izvaja vsaj 20 VVO en podukrep KOP-a. III. Uporabljajo se mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik. 40 EKP Uporabljajo se fitofarmacevtska sredstva. 40 GRB, ETA, EKP, HAB, MET, STE, VTR Uporabljajo se mineralna gnojila. 40 GRB, ETA, HAB, MET, STE, VTR Količina uporabljenega dušika presega vrednost iz stolpca »Skupni 40 IPS, IVG, dušik za podukrepe*« iz preglednice 2 priloge 1 iz uredbe za ukrepe IVR, S35, osi 2. S50, TSA, V30, V40, SOR, REJ Količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil presega 170 kg/ha 40 KOL, ZEL, letno oziroma vrednost iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz IPL, NEP preglednice 2 priloge 1 iz uredbe za ukrepe osi 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno. Pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale se uporabljajo 40 KOL, ZEL, regulatorji rasti. NEP, SOR Količina vnesenega bakra presega 6 kg/ha letno. 40 V30, V40 Uporaba insekticidov proti grozdnemu sukaču ni ustrezna. 40 V30, V40 Uporaba predpisanih fungicidov ni ustrezna. 40 V30, V40 Uporaba predpisanih herbicidov ni ustrezna. 40 V30, V40 Enkratni odmerek dušika na posamezni površini z zahtevkom za 40 VVO podukrep VVO presega 30 kg N/ha.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13519

Znižanje Skupina Podukrep Opis neizpolnjene obveznosti ali neupoštevanega merila/pogoja plačila v 1. kršitev KOP-a letu (%) IV. Uporabljajo se fitofarmacevtska sredstva, ki niso dovoljena v ekološki 100 PP, PPP, pridelavi. VVO Uporabljajo se gnojila, ki niso dovoljena v ekološki pridelavi. 100 PP, PPP, VVO Uporablja se blato iz čistilnih naprav, mulj in ostanki iz ribogojnic 100 VSI, razen oziroma kompost, ki ni pridelan na KMG-ju. PAS, VVO Upravičenec ne omogoči oziroma ne dovoli vpogleda v ustrezno 100 VSI dokumentacijo na KMG-ju oziroma dostopa do kmetijskih zemljišč in zgradb za namene IAKS in kontrole izvajanja podukrepov KOP-a (upravičenec ne omogoči inšpekcijskega pregleda). Upravičenec ni pridobil certifikata o integrirani pridelavi. 100 IPL, IPS, IVG, IVR Upravičenec ni pridobil certifikata oziroma potrdila za ekološko 100 EK pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Ne uporablja se le na KMG pridelana organska masa (odpadki). 100 VVO

KOL Ohranjanje kolobarja V30 Strmi vinogradi z nagibom 30-40 odstotkov ZEL Ozelenitev njivskih površin V40 Strmi vinogradi z nagibom nad 40 odstotkov IPL Integrirano poljedelstvo PAS Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali IPS Integrirano sadjarstvo SOR Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin IVG Integrirano vinogradništvo REJ Sonaravna reja domačih živali IVR Integrirano vrtnarstvo ETA Ohranjanje ekstenzivnega travinja EK Ekološko kmetovanje EKP Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov PP Planinska paša brez pastirja ZVE Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri NEP Neprezimni posevki HAB Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov PPP Planinska paša s pastirjem MET Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev S35 Košnja strmih travnikov z nagibom 35-50 odstotkov STE Ohranjanje steljnikov S50 Košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 VTR Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura odstotkov 2000 GRB Košnja grbinastih travnikov VVO Pokritost tal na vodovarstvenem območju

TSA Travniški sadovnjaki

(6) Če je pri podkrepu 214-I/1 ohranjanje kolobarja v petem letu obveznosti izvajanja tega podukrepa z administrativno kontrolo ugotovljeno, da so kršene zahteve, da: – morajo biti v petletni kolobar vključene najmanj tri različne poljščine, – delež žit v petletnem kolobarju ne sme presegati 60 odstotkov, – morajo biti v petletnem kolobarju vsaj enkrat prisotne metuljnice,

se te kršitve v petem letu sankcionirajo z 20 odstotnim znižanjem plačila.

(7) Če organizacija za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave za tekoče leto ugotovi, da KMG ne kmetuje v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo in predpisom, ki ureja integrirano pridelavo, vendar certifikat o integrirani pridelavi vseeno podeli, se plačilo za podukrepe 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo in 214-I/6 integrirano vrtnarstvo za tekoče leto zniža za 5 odstotkov.

(8) Pri podukrepu 214-I/4 integrirano sadjarstvo se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja; – obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

Stran 13520 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

(9) Pri podukrepu 214-I/5 integrirano vinogradništvo se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina; – obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(10) Pri podukrepu 214-I/7 ekološko kmetovanje se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove: 1. sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; – obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

2. vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; – obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13521

3. travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; – obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(11) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave za tekoče leto ugotovi, da KMG ne kmetuje v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, vendar certifikat ali potrdilo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil vseeno podeli, se plačilo za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje za tekoče leto zniža za 5 odstotkov.

(12) Če organizacija za za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave KMG-ju za tekoče leto podeli delni certifikat ali delno potrdilo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, se plačilo za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje za tekoče leto zniža za 20 odstotkov.

(13) Pri podukrepu 214-II/4 travniški sadovnjaki se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto; – obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(14) Pri podukrepu 214-II/5 strmi vinogradi se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne upošteva kot kršitev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto; – obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(15) Če se število živali posamezne vrste, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v podukrep 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, glede na leto vstopa v ta podukrep zmanjša za več kot 10 odstotkov oziroma je število živali, ki so vključene v ta podukrep manjše od 1 GVŽ-ja, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Če ena žival posamezne vrste

Stran 13522 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste vključenih v ta podukrep, se število živali te vrste glede na leto vstopa v ta podukrep v obdobju petletne obveznosti lahko zmanjša za eno žival.

(16) Če se površine zemljišč, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v podukrep KOP-a, glede na leto vstopa v ta podukrep zmanjšajo za več kot 10 odstotkov, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, upravičencu ni potrebno vrniti tistih delov izplačanih plačil za površine, ki so zaradi sprememb uradnih evidenc območij grbinastih travnikov, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 in najožjih vodovarstvenih območij, v celoti ali delno izpadle iz teh evidenc, in v primeru zmanjšanja površin zaradi priznanega pojava koruznega hrošča.

(17) Pri podukrepih KOP-a, pri katerih je pogoj za upravičenost do plačila tudi celoletno vzdrževanje zahtevane povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju, se zmanjšanje obtežbe pod dovoljeno spodnjo mejo ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če nosilec KMG-ja neizpolnjevanje pogoja pisno sporoči agenciji v roku 10 delovnih dni od dneva neizpolnjevanja tega pogoja ter priloži ustrezna dokazila o obnovi hleva, in če obnova hleva traja: – le nekaj mesecev, tako da je pogoj glede spodnje meje povprečne letne obtežbe izpolnjen za tekoče leto, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto; – daljše obdobje, tako da je pogoj glede spodnje meje povprečne letne obtežbe izpolnjen za naslednje leto. Nosilec KMG-ja v obdobju mirovanja do ponovnega izpolnjevanja pogoja glede spodnje meje obtežbe ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(18) Pri podukrepih KOP-a, pri katerih je pogoj za upravičenost do plačila tudi celoletno vzdrževanje minimalne zahtevane povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju, se obtežba preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2. Če ob tem preverjanju obtežbe pogoj glede zahtevane spodnje meje povprečne letne obtežbe za tekoče leto ni izpolnjen, in je minimalna zahtevana povprečna letna obtežba pri podukrepih:  214-I/7 ekološko kmetovanje - travinje, 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev in 214-III/4 ohranjane steljnikov: – manjša od 0,2 GVŽ-ja/ha, vendar enaka ali večja od 0,15 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za 20 odstotkov, – manjša od 0,15 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli;  214-II/8 sonaravna reja domačih živali in 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: – manjša od 0,5 GVŽ-ja/ha, vendar enaka ali večja od 0,4 GVŽ-jev/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za 20 odstotkov, – manjša od 0,4 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli.

(19) Če je za tekoče leto zgornja meja povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju pri podukrepih KOP-a, razen pri podukrepih 214-I/1 ohranjanje kolobarja, 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo, 214-I/6 integrirano vrtnarstvo, 214-I/7 ekološko kmetovanje, razen za travinje, 214-I/8 neprezimni posevki, 214-II/2 košnja strmih travnikov, 214-II/3 košnja grbinastih travnikov, 214-II/5 strmi vinogradi, 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja in 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju, razen za travinje, ki se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2:  večja od 1,9 GVŽ-ja/ha, vendar manjša ali enaka 2,1 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za 20 odstotkov,  večja od 2,1 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli.

(20) Če je za tekoče leto zgornja meja povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju pri podukrepu 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja, ki se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2:

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 113 / 30. 12. 2013 / 13523

 večja od 0,5 GVŽ-ja/ha, vendar manjša ali enaka 0,6 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za 20 odstotkov,  večja od 0,6 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli.

(21) Če je za tekoče leto spodnja meja obtežbe z živino na KMG planina in KMG skupni pašnik pri podukrepu 214-II/1 planinska paša (s pastirjem ali brez pastirja), ki se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2:  manjša od 0,5 GVŽ-ja/ha, vendar enaka ali večja od 0,4 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za 20 odstotkov,  manjša od 0,4 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli.

(22) Pri podukrepu KOP-a se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture, ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – podukrepa ni mogoče izvajati le nekaj mesecev in je površina sanirana ter podatki o tej površini vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto; – sanacija površine sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od začetka gradnje infrastrukture, pri čemer nosilec KMG-ja za površino v mirovanju v obdobju do zaključka sanacije te površine ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(23) Če je v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje pogojev za izvajanje teh podukrepov, agencija te kršitve sankcionira v skladu z določbami te priloge, ob upoštevanju ugotovljenih kršitev za leto 2011, 2012 oziroma 2013.

(24) Če upravičenec v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a, v letu 2013 ugotovljene površine iz leta 2012 zmanjša za več kot 10 odstotkov, mora vrniti neupravičen del že izplačanega plačila za leto 2012.

(25) Če upravičenec v posameznem letu za izvajanje podukrepa KOP-a ne uveljavlja plačil, se to ne upošteva kot kršitev in sankcij ni, razen v primeru kršitev pogojev pri izvajanju tega podukrepa, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C. in D. iz te priloge, določenih v PRP-ju 2007-2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, ugotovljenih z administrativno kontrolo oziroma s kontrolo na kraju samem. Te kršitve agencija sankcionira v skladu z določbami te priloge.

(26) Če upravičenec za tekoče leto ne uveljavlja plačila za podukrep KOP-a in na agencijo v skladu z uredbo za ukrepe osi 2 ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev vseh pogojev pri izvajanju podukrepa KOP-a.

(27) Če upravičenec, ki uveljavlja primere višje sile ali izrednih okoliščin, začasno prekine z izvajanjem podukrepov KOP-a in na agencijo v skladu z uredbo za ukrepe osi 2 ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev vseh pogojev pri izvajanju podukrepov KOP-a, razen tistih pogojev, ki jih zaradi priznanega primera višje sile ali izrednih okoliščin ne more izpolnjevati.

Stran 13524 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

C. Kršitve in sankcije minimalnih zahtev za uporabo gnojil

PODROČJE A: Varovanje okolja

Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki Nacionalni Izvajanje zahtev iz Zahteve iz Stopnja kršitve se upoštevajo pri navzkrižni predpisi nacionalnih nacionalnih zahtev iz skladnosti Republike predpisov na ravni predpisov, ki jih nacionalnih Slovenije, ki KMG-ja mora izpolnjevati predpisov, povzemajo upravičenec in jih izražena z oceno zahteve iz preverja kontrolor predpisov ES Direktiva Sveta Člen 4 PRP 2007-2013 KMG mora voditi KMG mora voditi 50 z dne 12. 1. Države članice za (Odločba evidenco uporabe evidenco uporabe decembra 1991 zagotovitev splošne ravni Komisije z dne živinskih gnojil iz živinskih gnojil iz o varstvu voda varstva pred 10.9.2007 o katere morajo biti katere morajo biti pred onesnaževanjem za vse odobritvi razvidni najmanj razvidni najmanj onesnaževanje vode v dveh letih po programa količina in vrsta podatki o: GERK- m z nitrati iz notifikaciji te direktive razvoja živinskega gnoja, PID-u in domačem kmetijskih virov sprejmejo naslednje ukrepe: podeželja čas gnojenja ter imenu GERK-a, (91/676 EGS) (a) izdelajo kodeks ali Slovenije za podatki o površini, količini in vrsti (UL L št. 375 z kodekse dobre kmetijske programsko kjer se ta gnojila živinskega gnoja dne prakse, ki jih bodo kmetje obdobje 2007- uporabljajo. ter času gnojenja. 31.12.1991, str. izvajali prostovoljno in naj bi 2013, št. CCI 1) vključevali določbe, ki 2007 SI 06 RPO zajemajo vsaj točke iz 001), z vsemi Priloge II A. spremembami

Člen 5 1. Države članice za uresničitev ciljev iz člena 1 v dveh letih po prvem imenovanju iz člena 3(2) ali v enem letu od vsakega dodatnega imenovanja iz člena 3(4) izdelajo delovne programe za imenovana ranljiva območja. 4. Delovni programi se izvedejo v štirih letih od izdelave in so sestavljeni iz naslednjih obvezujočih ukrepov: (a) ukrepov iz Priloge III; (b) ukrepov, ki so jih države članice predpisale v kodeksu (-ih) dobre kmetijske prakse, izdelanih skladno s členom 4, razen tistih, ki so bili nadomeščeni z ukrepi iz Priloge III.

D. Kršitve in sankcije pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil

PODROČJE A: Varovanje okolja

Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki Nacionalni Izvajanje zahtev iz Zahteve iz Stopnja kršitve se upoštevajo pri navzkrižni predpisi nacionalnih nacionalnih zahtev iz skladnosti Republike predpisov na ravni predpisov, ki jih nacionalnih Slovenije, ki KMG-ja mora izpolnjevati predpisov, povzemajo upravičenec in jih izražena z oceno zahteve iz preverja kontrolor predpisov ES PRP 2007-2013 Pri gnojenju z Na KMG letni vnos 10 (Odločba živinskimi gnojili fosforja pri Komisije z dne letni vnos fosforja gnojenju z 10.9.2007 o ne sme presegati živinskimi gnojili ne odobritvi 120 kg P2O5/ha. presega 120 kg programa P2O5/ha. razvoja podeželja Slovenije za

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13525

Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki Nacionalni Izvajanje zahtev iz Zahteve iz Stopnja kršitve se upoštevajo pri navzkrižni predpisi nacionalnih nacionalnih zahtev iz skladnosti Republike predpisov na ravni predpisov, ki jih nacionalnih Slovenije, ki KMG-ja mora izpolnjevati predpisov, povzemajo upravičenec in jih izražena z oceno zahteve iz preverja kontrolor predpisov ES programsko obdobje 2007- 2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami

Kršitve minimalnih zahtev za uporabo gnojil in zahtev gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil se prištejejo h kršitvam navzkrižne skladnosti in se vrednotijo skupaj z navzkrižno skladnostjo.

Pri obravnavi zahtevkov agencija upošteva tudi nepravilnosti, ugotovljene v drugih uradnih postopkih.

Stran 13526 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 6: Izračun povprečne letne obtežbe na KMG-ju za podukrepe KOP-a

Za podukrepe KOP-a se kot izpolnjevanje pogojev za obtežbo upošteva povprečna letna obtežba na KMG- ju. Izpolnjevanje tega pogoja agencija preverja z administrativno kontrolo in kontrolo na kraju samem.

A. Preverjanje obtežbe z administrativno kontrolo

Pri izračunu povprečne letne obtežbe na KMG-ju za podukrepe KOP-a agencija upošteva pet različnih datumov, in sicer:  1. februar tekočega leta,  štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi.

Povprečna letna obtežba je količnik med povprečnim letnim številom GVŽ-jev (v nadaljnjem besedilu: PGVŽ) in ugotovljenimi površinami kmetijskih zemljišč v uporabi in ekstenzivnih kraških pašnikov iz obrazca prijave površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: ugotovljena površina).

Povprečna letna obtežba je = PGVŽ / ugotovljena površina

PGVŽ = PGVŽ(GOV) + PGVŽ(DRŽ) + PGVŽ(TR),

pri čemer je:

 PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ-jev govedi,  PGVŽ(DRŽ): povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali,  PGVŽ(TR): povprečno letno število GVŽ-jev živali v turnusni reji.

Povprečno letno število GVŽ-jev za posamezne vrste rejnih živali se izračuna na naslednji način:

1. Govedo

Povprečno letno število GVŽ-jev govedi se izračuna kot aritmetično povprečje seštevka zmnožkov števila govedi posameznih kategorij iz centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in štiri reprezentativne naključno izbrane datume ter ustreznih koeficientov GVŽ-jev iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

PGVŽ(GOV) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(D1) + GVŽ(D2) + GVŽ(D3) + GVŽ(D4)) / 5,

pri čemer je:

 PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ-jev govedi,  GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev goveda po stanju na dan 1. februar tekočega leta,  GVŽ(D1): število GVŽ-jev goveda po stanju na prvega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(D2): število GVŽ-jev goveda po stanju na drugega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(D3): število GVŽ-jev goveda po stanju na tretjega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(D4): število GVŽ-jev goveda po stanju na četrtega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13527

2. Druge rejne živali

Podatke o številu drugih rejnih živali posameznih kategorij agencija povzame iz obrazca staleža rejnih živali na KMG-ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto po stanju na dan 1. februar tekočega leta.

Povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih živali posameznih kategorij pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ-jev iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

PGVŽ(DRŽ) = GVŽ(1.2.),

pri čemer je:

 PGVŽ(DRŽ): povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali,  GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev drugih rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta.

3. Turnusna reja

Povprečno letno število GVŽ-jev živali v turnusni reji se izračuna kot seštevek povprečnega letnega števila posameznih kategorij živali v turnusni reji.

PGVŽ(TR) = PGVŽ(TR)1 +…+ PGVŽ (TR)n,

pri čemer je:

 PGVŽ(TR): povprečno letno število GVŽ-jev živali v turnusni reji,  PGVŽ(TR)1 … PGVŽ(TR)n: povprečno letno število GVŽ-jev posameznih kategorij živali v turnusni reji.

Povprečno letno število GVŽ-jev posameznih kategorij živali v turnusni reji se izračuna po naslednji formuli:

PGVŽ(TR)k = (PŠŽk x D) / 365,

pri čemer je:

 PGVŽ(TR)k: povprečno letno število GVŽ-jev posameznih kategorij živali v turnusni reji,  PŠŽk: povprečno letno število GVŽ-jev živali posamezne kategorije v turnusu,  D: skupno število dni vseh turnusov posamezne kategorije živali v tekočem koledarskem letu.

B. Preverjanje obtežbe s kontrolo na kraju samem

Izpolnjevanje pogoja glede zahtevane spodnje in zgornje meje povprečne letne obtežbe na KMG-ju pri podukrepih KOP-a se preverja tudi s kontrolo na kraju samem. Za KMG-je za katere je izvedena kontrola na kraju samem, se v izračunu povprečne letne obtežbe upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor.

1. Govedo

PGVŽ(GOV) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(D1) + GVŽ(D2) + GVŽ(D3) + GVŽ (D4) + GVŽ(DK)) / 6,

pri čemer je:

 PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ-jev govedi,  GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev goveda po stanju na dan 1. februar tekočega leta,

Stran 13528 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 GVŽ(D1): število GVŽ-jev goveda po stanju na prvega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(D2): število GVŽ-jev goveda po stanju na drugega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(D3): število GVŽ-jev goveda po stanju na tretjega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(D4): število GVŽ-jev goveda po stanju na četrtega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,  GVŽ(DK): število GVŽ-jev goveda ugotovljenih na dan kontrole na kraju samem.

2. Druge rejne živali

PGVŽ(DRŽ) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(DK)) / 2,

pri čemer je:

 PGVŽ(DRŽ): povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali,  GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev drugih rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta,  GVŽ(DK): število GVŽ-jev drugih rejnih živali ugotovljenih na dan kontrole na kraju samem.

Pri turnusni reji kontrolor na podlagi verodostojnih listin KMG-ja o turnusni reji, preveri točnost podatkov na obrazcu staleža rejnih živali na KMG-ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

C. KMG planina, KMG skupni pašnik

Za KMG planino oziroma KMG skupni pašnik se obtežba za podukrepe KOP-a izračuna tako, da se število GVŽ-jev vseh rejnih živali iz obrazca zapisnika o prigonu živali na pašo na planino in skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, deli z ugotovljenimi površinami kmetijskih zemljišč na KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku. Če je na KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku v času paše izvedena tudi kontrola na kraju samem, se pri izračunu obtežbe za podukrepe KOP-a iz prejšnjega stavka upošteva tudi število živali posameznih kategorij, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13529

Priloga 7: Višja sila ali izredne okoliščine pri ukrepu OMD-ja

(1) V skladu s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES so primeri višje sile ali izrednih okoliščin zlasti naslednji: a) smrt upravičenca, b) dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, c) smrt člana kmetije, d) dolgotrajna nezmožnost člana kmetije za delo, e) razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, f) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva, g) uničenje hlevov na KMG-ju zaradi nesreče, h) kužna bolezen, ki prizadene vso živino upravičenca ali njen del, i) izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov, j) pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.), k) napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti, l) sprememba obsega kmetijskih zemljišč na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje) v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Uredbe 1974/2006/ES.

(2) Če gre za smrt ali dolgotrajno nezmožnost člana kmetije za delo, se primer višje sile upošteva, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG-ju znašal vsaj 0,5 PDM1.

(3) Član kmetije, za katerega se uveljavlja primer višje sile zaradi smrti ali dolgotrajne nezmožnosti za delo, mora biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG.

(4) V primeru razlastitve velikega dela KMG-ja se šteje, da je razlaščen velik del, če je razlastitvi podvrženih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG.

(5) Naravne nesreče so: • potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, • neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, toča, led ali žled, deževje (neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji) ali suša, slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah, • množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.

(6) Za hudo naravno nesrečo se šteje, če je na KMG-ju zaradi te nesreče prizadetih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG.

(7) V primeru višje sile ali izrednih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori.

(8) Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se plačilo za leto, v katerem je prišlo do primera višje sile ali izrednih okoliščin dodeli v celoti, če je upravičenec za to leto vložil zbirno vlogo z zahtevkom ter agenciji v predpisanem roku in načinu sporočil primer nastanka višje sile ali izrednih okoliščin.

(9) Vsako odstopanje od obveznosti se na podlagi ustrezne vloge upravičenca, posredovani agenciji, rešuje individualno.

(10) Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev ne upošteva kot kršitev in sankcij ni.

1 Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur = 1 PDM), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Po popisu iz leta 2000 v Sloveniji PDM v povprečju znaša 1,2. Stran 13530 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

enije za

EPUBLIKE SLOVENIJE ZA EPUBLIKE

RTNO KODO S Č RTNO

PROSTOR NALEPKO ZA PROSTOR

podeželja Republike Slov

IN

A RAZVOJA PODEŽELJA R PODEŽELJA RAZVOJA A

2 iz Programa razvoja

in za ukrep: ukrep: za in

č

EMŠOoz. MŠO:

e gospodarstva, gospodarstva, e

sko dejavnost (ukrep OMD) zaradi: zaradi: OMD) (ukrep dejavnost sko č

akovatina dan sprejetja obveznosti, č

KMG- MID: č in«

e pri

č

e, vljam primer višje sile ali izrednih okoliš izrednih ali sile višje primer vljam

č

e tega ni bilo mogo bilo ni tega e OBDOBJE 2007-2013 V PRIMERU VIŠJE SILE ALI Č IZREDNIH OKOLIŠ 2007-2013 OBDOBJE č OBVEZNOSTI IZVAJANJA UKREPOV OSI 2 IZ PROGRAMOBVEZNOSTI IZVAJANJA UKREPOV sile ali izrednih okoliš enca za delo, delo, za enca

č

e odstopanja od obveznosti izvajanja ukrepov osi

lana kmetije za delo, delo, za kmetije lana komunikaciji, ki bi se vršila preko telefona. telefona. preko vršila se bi ki komunikaciji, ja zja možnostmiomejenimi za kmetij

č

e, ki je resno prizadela kmetijsko zemljiš kmetijsko prizadela resno je ki e, č

enca, il za obmo

lana kmetije, lana

č enja hlevov na KMG-ju zaradi nesre zaradi KMG-ju na hlevov enja č č upravi smrti upravi nezmožnosti dolgotrajne smrti č nezmožnosti dolgotrajne KMG-ja, dela velikega razlastitve nesre naravne hude uni

na številka: na

* č

UVELJAVLJANJE UVELJAVLJANJE ODSTOPANJA OD gospodarstva kmet. Nosilec in ime/naziv: Priimek Naslov: Dav Tel.:

Podatek ni obvezen. Namenjeni je lažji hitrejši in lažji je Namenjeni obvezen. ni Podatek Priloga 8: Obrazec »Uveljavljanj uvelja gospodarstva kmetijskega nosilec Podpisani 1. pla č izravnalnih * obdobje 2007-2013 v primeru višje

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13531 enca (komasacije, zemljiške operacije, enca enca (komasacije, zemljiške operacije, č e njegov naslednike njegov nisposoben izpolnjevati te č iti, iti, č č lena Uredbe 1974/2006/ES. 1974/2006/ES. Uredbe lena 1974/2006/ES. Uredbe lena ina ina kmetovanja neodvisno od upravi ina ina kmetovanja neodvisno od upravi č č č Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 zaradi: zaradi: za obdobje 2007-2013 Slovenije Republike no preneha s kmetovanjem, oziroma no oziroma s preneha kmetovanjem, etrtim odstavkom 45. č odstavkom etrtim etrtim odstavkom 45. č odstavkom etrtim č č č ni udar, padci ipd.), ipd.), padci udar, ni ipd.), padci udar, ni č č e gospodarstva, gospodarstva, e č akovatina dan sprejetja obveznosti, č kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov, ukrepov, predpisanih vseh izvedbi kljub ukrepov, predpisanih vseh izvedbi kljub enec dokon enec č e pri zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uni nasad trajni ta potrebno je katerih zaradi uni nasad trajni ta potrebno je katerih zaradi č enca ali njen del, del, njen ali enca del, njen ali enca č č e, č na KMG, vrste dejanske rabe ali na na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali na č č ile divje živali, divje ile e (požar, udar strele, elektri strele, udar (požar, e elektri strele, udar (požar, e č č mogo bilo ni tega e č č enca za delo, delo, za enca č njevanja obveznosti upravi obveznosti njevanja lana kmetije za delo, delo, za kmetije lana ih živali zaradi napada divjih zveri, divjih napada zaradi živali ih zveri, divjih napada zaradi živali ih č č e, ki je resno prizadela kmetijsko zemljiš kmetijsko prizadela resno je ki e, il (podukrepi KOP-a) iz Programa razvoja podeželja podeželja razvoja Programa iz KOP-a) (podukrepi il č č ihzaradiživali nesre ihzaradiživali nesre č č enca, lana kmetije, lana č enja hlevov na KMG-ju zaradi nesre zaradi KMG-ju na hlevov enja č e po štiriletnem obdobju e izpol obdobju po štiriletnem kužne bolezni, ki je prizadela vso živino upravi živino vso prizadela je ki bolezni, kužne doma pogina ali izgube doma pogina nasadu trajnem v škodljivcev oziroma bolezni napada spremembe obsega kmetijskih zemljiš č č upravi smrti upravi nezmožnosti dolgotrajne smrti č nezmožnosti dolgotrajne KMG-ja, dela velikega razlastitve nesre naravne hude uni upravi živino vso prizadela je ki bolezni, kužne doma pogina ali izgube doma pogina povzro jo so ki površinah, na škode nasadu trajnem v škodljivcev oziroma bolezni napada spremembe obsega kmetijskih zemljiš obveznosti, s skladu v dedovanje), dražba, prisilna postopek, denacionalizacijski denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje), v skladu s skladu v dedovanje), dražba, prisilna postopek, denacionalizacijski

2. pla kmetijsko okoljskih Stran 13532 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

4

Parcelna številka

3

ina

ob č

Katastrska Katastrska

a

in izvajanje prevzete obveznosti nadaljujem: prevzete in izvajanje

Površina ha

in z izvajanjem prevzete obveznosti nadaljuje, je potrebno navesti na katere podukrepe KOP-a se č

oliš

ino. ino. č in nanaša na katastrsko ob katastrsko na nanaša in in nanaša na parcelno številko. na parcelno nanaša in č č e ime GERK-a e ime GERK-a i posledic primera višje sile ali izrednih okoliš č i posledic primera višje č Doma prekine prekine in po odpravi posledic primera višje sile ali izrednih ok

, in sicer: sicer: in , sicer: in ,

1 2 ukrepov KOP-a, je potrebno navesti s katerimi podukrepi se odstopa. se katerimi s podukrepi navesti potrebno KOP-a, je ukrepov

no v celoti: v no č

GERK_PID

ina se navedene v primeru, ko se dokazilo o primeru višje sile ali izrednih okoliš ali izrednih sile višje o primeru se dokazilo primeru, ko v se navedene ina no preneha z izvajanjem posameznih pod posameznih izvajanjem z preneha no č č z vsemi podukrepi KOP-a KOP-a podukrepi vsemi z KOP-a podukrepi posameznimi s KOP-a podukrepi vsemi z KOP-a podukrepi posameznimi s

KOP-a KOP-a e se v zadevnem letu z izvajanjem posameznih KOP-a podukrepov e se dokon se e Č Č Podukrep površino: na vezane KOP-a podukrepe Katastrska ob okoliš ali izrednih sile višje o primeru se dokazilo primeru, ko v se navedene številka Parcelna

Od obveznosti izvajanja podukrepov KOP-a odstopam, tako da: tako da: KOP-a odstopam, podukrepov izvajanja Od obveznosti a) dokon preneham z izvajanjem , , , , , , , b) , in po odprav prekinem letu izvajanje zadevnem v , , , , , , , c) , za: živali število ali površin obseg zmanjšam • 1 2 3 4 to nanaša. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13533

4

Število živali Število Parcelna številka

3

ina

ob č

Katastrska Katastrska

a

ih živali živali ih (PAS) č

Površina ko 2.: ha č

ih živali č ko 1. oziroma pod to 1. oziroma pod ko

e ime GERK-a e ime GERK-a č Doma

in, ki se uveljavlja pod to č č Avtohtona / tradicionalna pasma doma pasma tradicionalna / Avtohtona

Podukrep KOP-a: reja avtohtonih in tradicionalnih pasem doma pasem tradicionalnih in avtohtonih reja KOP-a: Podukrep

GERK_PID

KOP-a KOP-a Podukrep živali: na vezan KOP-a podukrep • 3. sile ali Opis primera izrednih okoliš višje

Stran 13534 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije ZA KMETIJSKE TRGE ENEC AGENCIJO RS Č

Podpis (žig) nosilca: (žig) Podpis

IN, RAZEN V PRIMERU KOMASACIJ, MORA UPRAVI MORA V PRIMERU KOMASACIJ, IN, RAZEN

Č POSREDOVATI USTREZNE DOKAZE V ROKU 10 DELOVNIH DNI OD DNEVA, KO TO LAHKO STORI. STORI. LAHKO KO TO DNEVA, DNI OD DELOVNIH V ROKU 10 DOKAZE USTREZNE POSREDOVATI

leto

.

mesec mesec

.

dan dan

IN RAZVOJ PODEŽELJA PISNO OBVESTITI TER JI TER OBVESTITI PISNO PODEŽELJA RAZVOJ IN V PRIMERU VIŠJE SILE V PRIMERU OZIROMA IZREDNIH OKOLIŠ Datum: 4. Dokazila,priloženaso ki vlogi: Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13535

4294. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropske- za leto 2014 ga kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 118 Na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu z dne 3. 5. 2012, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja 885/2006/ES); Vlada Republike Slovenije – Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem U R E D B O podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) o izvedbi ukrepov kmetijske politike št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), za- za leto 2014 dnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja I. SPLOŠNE DOLOČBE oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politi- 1. člen ke, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, (vsebina) pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, (1) Ta uredba določa natančnejše postopke v zvezi z okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadalj- in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike njem besedilu: IAKS) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem skladnostjo za izvajanje: besedilu: Uredba 73/2009/ES); – Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in – Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in pro- št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spreme- sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi siste- njene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 ma razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 94 z dne 8. 4. 2009, o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih str. 38), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, (EU) št. 30/2013 z dne 17. januarja 2013 o spremembi Ured- politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske be Komisije (ES) št. 288/2009 o določitvi podrobnih pravil za in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdav- uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomo- čitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih čjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 šolah ter odstopanju od Uredbe (ES) št. 288/2009 (UL L št. 14 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba z dne 18. 1. 2013, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1760/2000/ES); 288/2009/ES); – Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra – Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravi- 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), lih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o pri- oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti lagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politi- št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na ke, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, besedilu: Uredba 1120/2009/ES); okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne – Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslo- besedilu: Uredba 21/2004/ES); vov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), – Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 8. maja 2013 o prilagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje št. 121/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. febru- neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127, z dne 9. 5. 2013, arja 2012 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1290/2005 in (ES) str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES); št. 1234/2007 glede razdeljevanja prehrambnih proizvodov naj- – Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novem- bolj ogroženim osebam v Uniji (UL L št. 44 z dne 16. 2. 2012, bra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES); št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter – Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in dru- uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 gih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije str. 90), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 649/2013 z dne 8. julija 2013 o odstopanju od Uredb (EU) št. 375/2012 z dne 2. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede znižanja zneskov (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo pomoči za pozno predložene enotne zahtevke v zvezi z viso- Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih kogorskimi pašniki v goratih predelih Avstrije za leto 2013 (UL L Stran 13536 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

št. 188 z dne 9. 7. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba e) kmetijsko zemljišče je orno zemljišče iz točke a) 2. čle- 1122/2009/ES); na Uredbe 1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v upo- – Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja rabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU), 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in nav- gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK-e z zkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja naslednjimi vrstami dejanske rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Iz- rastline na njivskih površinah, če poteka pridelava na zemljišču, vedbeno uredbo Komisije (EU) št. 649/2013 z dne 8. julija 2013 1190 – rastlinjak, če poteka pridelava na zemljišču, 1300 – o odstopanju od Uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1211 – vinograd, 1212 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložene enotne – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni zahtevke v zvezi z visokogorskimi pašniki v goratih predelih oziroma travniški sadovnjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, Avstrije za leto 2013 (UL L št. 188 z dne 9. 7. 2013, str. 5), (v 1240 – ostali trajni nasadi in 1800 – kmetijsko zemljišče, pora- nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU) in slo z gozdnim drevjem; – Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in f) trajni travnik je trajni pašnik iz 2. točke 2. člena Uredbe Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho- 1122/2009/ES in vključuje GERK-e z vrsto dejanske rabe 1300 dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik ali 1800 – kmetijsko kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem; Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta g) trajni nasadi so vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadov- glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem- njaki, vključno z nasadi jagod, oljčniki in ekstenzivni oziroma bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, travniški sadovnjaki, ki so vpisani v RKG; (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla- h) ugotovljena površina KZU je tista površina KZU, ki je menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontro- št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865). lah na kraju samem ter pomeni površino iz 23. točke 2. člena (2) Elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se Uredbe 1122/2009/ES oziroma iz točke c) drugega odstavka uporabljajo za: 6. člena Uredbe 65/2011/EU; – uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja i) ugotovljena površina ekstenzivnega kraškega pašnika neposredna plačila v kmetijstvu in je tista površina ekstenzivnega kraškega pašnika, ki je ugoto- – uveljavljanje plačil iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz vljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje kraju samem in pomeni površino iz točke c) drugega odstavka 2007–2013 v letih 2010–2014 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi 6. člena Uredbe 65/2011/EU; osi 2). j) zbirna vloga je enotni zahtevek iz 10. člena Uredbe (3) Posamezni elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 1122/2009/ES; 73/2009/ES se v celoti ali delno uporabijo tudi za: k) zapisnik o kontroli je poročilo o kontroli iz 32. in – uveljavljanje ukrepov iz predpisa, ki ureja ukrepe 1., 3. 54. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. člena Uredbe in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za 65/2011/EU in obdobje 2007–2013, ki se nanašajo na posamezno kmetijsko l) potencialno upravičena žival za ukrep dodatno plačilo gospodarstvo; za ekstenzivno rejo ženskih govedi je žensko govedo, ki teli – uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradni- od 2. septembra 2013 do 1. septembra leta 2014 in je hkrati ških površin iz predpisa, ki ureja trg z vinom; mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar – vračila neupravičenih plačil zneskov pomoči Evropske morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov mesne pasme (k me- unije za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in snim pasmam spadajo vse pasme, ki niso navedene v Prilogi IV zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz ba- Uredbe 1121/2009/ES). nan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz predpisa, (2) Obrazca B1 in B2 iz točke c) četrtega odstavka 10. čle- ki ureja ureditev trga s svežim sadjem in zelenjavo; na te uredbe sta po vsebini ustrezna Prilogi 3 iz predpisa, ki – ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki se nanašajo virov. na posamezna kmetijska gospodarstva, in – državne pomoči s področja kmetijstva. 3. člen (4) V predpisih, ki določajo ukrepe iz prejšnjega odstavka, (pristojni organ) se določi, kateri elementi IAKS-a in v kolikšnem obsegu se Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj uporabijo pri posameznem ukrepu. podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za izvajanje IAKS-a, vključno s kontrolo upravičenosti in nav- 2. člen zkrižne skladnosti. (pomen izrazov) 4. člen (1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: a) navzkrižna skladnost so predpisane zahteve ravnanja (nosilec kmetijskega gospodarstva) ter dobri kmetijski in okoljski pogoji, določeni v predpisu, ki ure- (1) Za kmetijsko gospodarstvo vlaga zbirno vlogo in zah- ja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske tevke za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zah- pogoje pri kmetovanju, in v predpisu, ki ureja ukrepe osi 2; tevek) nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je tudi prejemnik b) skupina rastlin je skupina posevkov iz 56. člena Uredbe sredstev, razen če je s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1122/2009/ES oziroma 16. člena Uredbe 65/2011/EU; 1. člena te uredbe določeno drugače. c) kmetijska parcela je enota rabe ali poljina iz 1. točke (2) Vlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo pri izpolnjeva- 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in pomeni strnjeno površino nju zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega zemljišča znotraj grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID). gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), na kateri se goji (3) Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena Ured- ena skupina rastlin. Če se zahteva ločena prijava kmetijske be 1122/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki rastline znotraj skupine rastlin, potem ta prijava razmeji kme- je hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva – planina (v tijsko parcelo; nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskega gospo- d) poljina je strnjena površina posamezne kmetijske ra- darstva – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni stline na njivi ali hmeljišču v premeni znotraj enega GERK-a; pašnik), v posameznem letu vloži zbirne vloge za vsa kmetijska Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13537 gospodarstva, na katerih je v RKG določen za nosilca kmetij- 6. člen skega gospodarstva. (splošna načela v zvezi s kmetijskimi zemljišči) (4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku (1) Za izvajanje devetega odstavka 13. člena Uredbe izbrisa iz RKG in je v letu 2013 za nekatere površine uveljavljal 1122/2009/ES je najmanjša površina kmetijske parcele, za kmetijsko okoljske podukrepe iz predpisa, ki ureja ukrepe osi katero se lahko uveljavlja zahtevek, 0,1 hektarja, razen če je 2 (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP), v letu 2014 pa iste v predpisih, ki urejajo ukrepe iz drugega in tretjega odstavka površine uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, elektronsko 1. člena te uredbe, določeno drugače. izpolni obrazec F iz petega odstavka 11. člena te uredbe in ga (2) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi in je v pošlje agenciji praviloma v elektronski obliki od 26. februarja do RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obrav- vključno 31. avgusta 2014. navi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe za podukrepe (5) Agencija nakazuje sredstva za ukrepe kmetijske poli- KOP, pri izračunu letnega vnosa dušika iz 7. člena te uredbe tike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe nosilcu in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo kmetijskega gospodarstva na transakcijski račun, ki ga nosilec ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kme- navede na obrazcu A iz točke a) četrtega odstavka 10. člena tijstvu, če leži v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva te uredbe. in če nosilec kmetijskega gospodarstva priloži izjavo, da za to 5. člen zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji državi. (3) Če ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na trajnih (identifikacijski sistem za zemljišča) travnikih v skupni rabi vsaj 80 dni na KMG – planina ali KMG (1) Identifikacijski sistem za zemljišča, ki se uporablja v – skupni pašnik, se mu sorazmerni delež površin v skupni rabi okviru IAKS-a, temelji na GERK-ih. GERK je referenčna par- upošteva pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno cela za IAKS in je enolično določen z identifikacijsko oznako rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v GERK-PID. kmetijstvu. Sorazmerni delež površin trajnih travnikov, ki se pri- (2) V zbirni vlogi in zahtevkih iz te uredbe se za posame- ključijo posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna zen GERK obvezno navede GERK-PID, domače ime GERK-a, tako, da se upošteva delež površine, ki ga na KMG – planina ali vrsta dejanske rabe in površina. KMG – skupni pašnik uporabljajo živali posameznega kmetijskega (3) Če je na GERK-u z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o površinah ali 1160 – hmeljišče, ki je v premeni, več poljin, se meje med trajnih travnikov z obrazca D – Prijava površin kmetijskih rastlin njimi pri vnosu v zbirno vlogo vnesejo grafično. Površina tako in zahtevkov na površino za KMG – planina ali KMG – skupni pa- opredeljene poljine je podlaga za uveljavljanje zahtevkov. šnik, vse živali, navedene na obrazcu Zapisnik o prigonu živali na (4) Površina poljine se izračunana iz ravninskih koordinat pašo na planino ali skupni pašnik, z upoštevanjem koeficientov za točk, ki določajo mejo poljine, in je izražena v m2. preračun v število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), (5) Podatki o površinah zahtevkov se navedejo v hektarjih navedenih na tem obrazcu, in število dni, ko so živali na paši. na dve decimalki. (4) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za KMG – planina v individualni rabi.

(5) Površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po enačbi: površina GERK-a X število sadik avtohtonih in tradicionalnih sort površina avtohtonih in tradicionalnih sort = število vseh sadik v trajnem nasadu.

7. člen (letni vnos dušika iz živinskih gnojil) (1) Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospo- darstvu se izračuna tako, da se seštejejo letni vnosi dušika, iz- računani po postopku iz šestega odstavka tega člena, ki jih pri- spevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali, ter delijo z ugotovljeno površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e z obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila oziroma digestat, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih ali nabavljenih živinskih gnojil z obrazca B1 in oddanih ali prejetih količinah digestata z obrazca B2 iz točke c) četrtega odstavka 10. člena te uredbe in vseb- nost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Letni vnosa dušika se izračuna z upoštevanjem GVŽ oziroma v primeru digestata z upoštevanjem količine dušika, ki izvira iz živinskih gnojil. (2) GVŽ posameznih vrst in kategorij rejnih živali se izračuna posebej za govedo, posebej za druge rejne živali in posebej za živali, ki se redijo v turnusih. Za izračun GVŽ za govedo agencija prevzame podatke iz centralnega regi- stra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar 2014 in na štiri naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Za izračun GVŽ za druge rejne živali se upoštevajo podatki o številu živali na dan 1. februar 2014, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Za prašiče Stran 13538 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu elektronsko in jih pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisane GVŽ upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali in skupno število dni vseh turnusov, ki jih na obrazcu B iz toč- kot podpisan računalniški izpis, razen obrazca B2 iz točke c) ke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec drugega odstavka 10. člena te uredbe, ki se pošlje agenciji v kmetijskega gospodarstva. fizični obliki. (3) GVŽ goveda se izračuna kot aritmetično povprečje (4) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev zmnožkov števila živali posameznih kategorij govedi iz CRG vlog iz prvega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno na pet datumov iz drugega odstavka tega člena in ustreznih vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katere- koeficientov GVŽ iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. GVŽ ga se nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblašče- drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih nec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz priloge 1. GVŽ podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem prašičev pitancev in perutnine, ki se redijo v turnusih, se izra- agencije, ima dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na nje- čuna tako, da se povprečno število živali v turnusu pomnoži s govo kmetijsko gospodarstvo in so potrebni za izpolnitev vlog, skupnim številom dni vseh turnusov in ustreznim koeficientom izvede elektronski vnos, vključno z varnim elektronskim pod- GVŽ iz priloge 1 ter deli s 365. pisom s kvalificiranim potrdilom, in vloži vlogo v informacijski (4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega sistem agencije, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi. člena se GVŽ za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik (5) Pooblaščenec za elektronsko izpolnjevanje in elek- izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnju- tronsko vložitev vlog je lahko le oseba zaposlena v javni službi jejo pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2, in številu dni, ko za kmetijsko svetovanje. so živali na paši, ter koeficientov GVŽ iz Zapisnika o prigonu (6) Če vlaga vloge pooblaščenec za elektronsko vložitev, živali na pašo na planino ali skupni pašnik. se mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na agenciji. (5) Ne glede na določbo drugega, tretjega in četrtega Šteje se, da je pooblastilo za vlogo, ki je vložena v elektronski odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in KMG – obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvali- planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero je izvedena ficiranim potrdilom, dano skupaj z vlogo in nosilcu k vlogi ni kontrola rejnih živali na kraju samem, pri računanju GVŽ upo- treba priložiti pooblastila v fizični obliki. Nosilec kmetijskega števajo tudi ugotovitve kontrolorja o številu živali posameznih gospodarstva in pooblaščenec morata hraniti pooblastilo še kategorij goveda, številu drugih rejnih živali, povprečnem števi- najmanj pet let od dneva, ko nosilec kmetijskega gospodarstva lu živali v turnusu in skupnem številu dni vseh turnusov. pridobi sredstva. (6) Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije (7) S podpisom na zbirni vlogi ali na posameznem zahtev- živali se izračuna po enačbi: ku nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec LVN (kg N) = n x LKN (kg), pri čemer je: potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebi- – LVN: letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorijo tnega grafičnega vnosa. rejnih živali, (8) V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka – n: GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije živali, izra- 1. člena te uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2014 čunan po postopku iz drugega do petega odstavka tega člena, upoštevajo podatki o GERK-ih za KZU, podatki o GERK-ih – LKN: letna količina dušika za en GVŽ posamezne vrste 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki izpolnjujejo pogoje za ali kategorije živali iz sedmega odstavka tega člena. prijavo podukrepa KOP ohranjanje ekstenzivnih kraških pašni- (7) Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice, kov (EKP), podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih kuncev in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov rastlin, vinske trte, hmelja in oljk, podatki o sadni vrsti in številu in mul 60 kg, za en GVŽ prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine dreves ali grmov na hektar, podatki o razvrstitvi kmetijskih 85 kg, razen za kokoši nesnice, za katere je 105 kg. gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi de- (8) Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svo- javniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja je živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se 2003, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki jo te živali z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem prispevajo k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina besedilu: OMD) in podatki o vključenosti GERK-ov v OMD, ki ali KMG – skupni pašnik. jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski sistem v skla- du s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES. II. VLOGE IN ZAHTEVKI (9) Pri izpolnjevanju vlog iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo: Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin 1. Splošno ter pomoči, Šifrant avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih 8. člen rastlin ter pomoči in Šifrant avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. (vlaganje vlog) (1) Vloge v skladu s to uredbo so: zbirna vloga iz 10. člena 9. člen te uredbe, priloge iz 11. člena te uredbe, spremembe zbirne vloge iz 12. člena te uredbe in umiki zahtevkov iz 13. člena te (objava podatkov) uredbe. (1) Agencija pred rokom za vložitev zbirne vloge za kmetij- (2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja kateri ska gospodarstva, za katera so bila v letu 2013 oddane zbirne koli ukrep iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, vloge, pripravi in na svoji spletni strani objavi opisne podatke o mora biti vpisan v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG, kmetijskem gospodarstvu, ki vključujejo stanje podatkov iz RKG in mora imeti v RKG prijavljena vsa KZU v Republiki Sloveniji. na dan 12. januar 2014 in informacije o vključenosti GERK-a v Podatke v RKG, ki so neusklajeni z določbami predpisa, ki ureja posamezna območja. Grafični podatki o zemljiščih, ki jih ima RKG, mora nosilec kmetijskega gospodarstva urediti na pristojni kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, so dostopni na spletni upravni enoti najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjeva- strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: njem zbirne vloge. ministrstvo): http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, podatki o plačilnih (3) V skladu s poenostavitvami postopkov iz prvega od- pravicah pa na spletni strani agencije: http://pregled.arsktrp.gov. stavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec kmetijskega si/rpp.php. Dostop do podatkov, objavljenih na spletu, je mogoč gospodarstva vloge iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje z navedbo KMG-MID-a. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13539

(2) Opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vključujejo: d) obrazec D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zah- a) podatke o vrsti kmetijskega gospodarstva; tevkov na površino (v nadaljnjem besedilu: obrazec D), ki b) podatke o KZU: vključuje: – GERK-PID, – zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2 in – domače ime GERK-a, – prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic; – vrsto dejanske rabe GERK-a, e) obrazec G – Zahtevek za podukrep KOP – reja av- – površino GERK-a, tohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (v nadaljnjem – podatek o povprečnem nagibu GERK-a, če je ta večji besedilu: obrazec G); od 20 odstotkov, f) obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev – podatke o krajinskih značilnostih na posameznem njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: obrazec E); GERK-u za krajinske značilnosti, določene v predpisu, ki ureja g) obrazec H – Zahtevek za podukrepe KOP za neprezi- predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske mne posevke (v nadaljnjem besedilu: obrazec H) in pogoje pri kmetovanju; h) obrazec Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno c) podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih rejo ženskih govedi in Zahtevek za dodatno plačilo za mleko za z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost; gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva. d) podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na pod- (5) Če po izvedenih kontrolah iz III. poglavja te uredbe lagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za agencija v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, ugotovi, kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003 in da se je nosilec kmetijskega gospodarstva z vložitvijo zahtevka e) podatek o vključenosti GERK-a v območja, za katera za posamezen podukrep KOP prvič vključil v izvajanje tega podukrepa, se v skladu z izjavo pod točko 5 z obrazca A šteje, veljajo določene zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo da se nosilec z letom 2014 obveže prevzeti nove obveznosti (vodovarstvena območja (VVO_14) in območje NATURA 2000 za izvajanje tega podukrepa v skladu s predpisanimi pogoji. (NATURA_14)). (6) Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazci A, B, B1 (3) Če so podatki v RKG neusklajeni, je navedena tudi in B2 ter na obrazcu D prijava vseh površin, kmetijskih rastlin informacija o neusklajenosti. in sort, če tako določajo predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega (4) Neusklajene podatke iz prejšnjega odstavka nosilec odstavka 1. člena te uredbe. Oddaja obrazca B1 je obvezna, če kmetijskega gospodarstva uredi na pristojni upravni enoti vsaj kmetijsko gospodarstvo oddaja živinska gnojila, oddaja obraz- en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. ca B2 pa, če oddaja ali prejema vsaj 1 m3 digestata. (7) Na obrazcu B nosilec kmetijskega gospodarstva v 2. Zbirna vloga in zahtevki razdelku »drugo« lahko navede samo naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, 10. člen lame in drugo rastlinojedo divjad za prirejo mesa. (zbirna vloga) (8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se (1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci obrazec B ne izpolnjuje, če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo KMG – planina in KMG – skupni pašnik, morajo od 26. febru- živali. V tem primeru se ob vnosu zbirne vloge v evidenco o finanč- arja do 6. maja 2014 pri agenciji vložiti zbirno vlogo, če: nih pomočeh navede, da kmetijsko gospodarstvo ne redi živali. – uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz (9) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se tretjega odstavka 1. člena te uredbe ali imajo obveznosti za obrazec D ne izpolnjuje, če kmetijsko gospodarstvo nima KZU izvajanje podukrepov KOP in v tem letu za te podukrepe ne oziroma ekstenzivnih kraških pašnikov. uveljavljajo zahtevkov, (10) Obrazec B1 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, – uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz ki oddaja živinska gnojila, obrazec B2 pa nosilec kmetijskega tretjega odstavka 1. člena te uredbe in opravljajo kmetijsko de- gospodarstva, ki oddaja ali prejema digestat. Prejemnik ži- javnost na KZU v skladu s točko c) 2. člena Uredbe 73/2009/ES vinskih gnojil s podpisom računalniškega izpisa obrazca B1 oziroma na ekstenzivnih kraških pašnikih ali redijo živali, potrdi prejem gnojil. Prejemnik digestata s podpisom obrazca – so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skla- B2 potrdi prejem digestata. Podatki iz obrazca B1 in B2 se dnosti, upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe – dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodar- kmetijske politike za kmetijsko gospodarstvo, ki oddaja živinska stvom ali gnojila in digestat in za kmetijsko gospodarstvo, ki je prejemnik – bodo postali člani organizacije proizvajalcev v sektorju živinskih gnojil in digestata. zelenjave v skladu s predpisom o priznavanju organizacije (11) Ne glede na rok za oddajo zbirne vloge iz prvega odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva proizvajalcev. obrazec B1 vloži na agencijo najpozneje do 30. septembra (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nosilcem 2014, obrazec B2 pa najpozneje do 15. novembra oziroma v kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi do 0,3 ha kmetijskih katastrskih občinah iz Priloge 2 predpisa, ki ureja varstvo voda zemljišč ter vzrejajo samo čebele in uveljavljajo le ukrepe iz pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov najpozneje programa za čebelarstvo, ni treba vložiti zbirne vloge. do 1. decembra 2014. (3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena no- (12) Zbirna vloga mora biti v celoti pravilno izpolnjena. silcem kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe iz tretjega Na obrazec B se ob vnosu zbirne vloge prevzamejo podatki o odstavka 1. člena te uredbe, ni treba vložiti zbirne vloge, če je v govedu iz CRG po stanju na dan 1. februar 2014. Na obrazcu predpisih, ki urejajo te ukrepe, določeno, da se za administra- D nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline tivno kontrolo posameznega ukrepa lahko uporabijo podatki iz in, če je predpisano, tudi sorte rastlin, ki jih poseje jeseni leta RKG ali drugih evidenc. 2013 ali spomladi leta 2014. Na obrazcu E nosilec kmetijskega (4) Zbirno vlogo sestavljajo: gospodarstva navede kmetijske rastline, za katere uveljavlja a) obrazec A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva podukrep KOP ozelenitev njivskih površin (ZEL) oziroma podu- (v nadaljnjem besedilu: obrazec A); krep KOP pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih b) obrazec B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospo- rastlin (SOR) iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2. Na obrazcu H darstvu (v nadaljnjem besedilu: obrazec B); nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline c) obrazec B1 – Oddaja in nabava živinskih gnojil (v na- za neprezimne posevke, za katere uveljavlja podukrep KOP daljnjem besedilu: obrazec B1) in če oddaja ali prejema dige- neprezimni posevki (NEP) oziroma podukrep KOP pridelava stat tudi obrazec B2 – Oddaja/prejem digestata (v nadaljnjem avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) iz besedilu: obrazec B2); predpisa, ki ureja ukrepe osi 2. Stran 13540 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

11. člen (4) Ne glede na rok iz prvega odstavka tega člena nosilec (priloge zbirne vloge) kmetijskega gospodarstva vloži vlogo za spremembo zbirne vlo- ge tudi v primerih, ko podukrepe KOP: ozelenitev njivskih površin (1) Kadar je na obrazcu D prijavljena konoplja, nosilec (ZEL), neprezimni posevki (NEP) oziroma pridelava avtohtonih kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) na obrazcih E ali H, Vsa potrebna dokazila za pridelavo konoplje iz prvega odstavka za enako površino kot je bila prvotno prijavljena na zbirni vlogi, 13. člena Uredbe 1122/2009/ES ministrstvo posreduje agenciji premakne na drugo prijavljeno površino. najpozneje do 31. julija 2014. (2) Kadar je na obrazcu D prijavljen vrtni mak, nosilec 13. člen kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. (umik zahtevkov) Vsa potrebna dokazila za pridelavo vrtnega maka ministrstvo (1) Umik zahtevka za pomoč iz 25. člena Uredbe posreduje agenciji najpozneje do 31. julija 2014. 1122/2009/ES nosilec vloži elektronsko na način iz tretjega do (3) Pri uveljavljanju izravnalnih plačil za OMD in plačil za šestega odstavka 8. člena te uredbe. podukrep KOP za planinsko pašo nosilec kmetijskega gospodar- (2) Za potencialno upravičene živali iz točke l) 2. člena te stva za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik najpozneje do uredbe se premik ženskega goveda ali njenega teleta na drugo 30. junija 2014 pošlje agenciji Zapisnik o prigonu živali na pašo lokacijo v obdobju obvezne reje, ki je sporočen v CRG, šteje kot na planino ali skupni pašnik, če za podukrep KOP za planinsko pisni umik zahtevka, razen pri premikih na KMG-planino ali na pašo uveljavlja dodatek za pastirja, pa tudi kopijo pogodbe s KMG- skupni pašnik ali na sejem ali na razstavo. pastirjem. (4) Podatki z obrazca Zapisnik o prigonu živali na pašo 14. člen na planino ali skupni pašnik se v skladu z Odločbo Komisije (nakazila sredstev) 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih Če zahtevke za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike vla- (UL L št. 235 z dne 4. 9. 2001, str. 23), zadnjič spremenjeno ga pooblaščenec nosilca kmetijskega gospodarstva, se sredstva s Sklepom Komisije 2010/300/ES z dne 25. maja 2010 (UL L nakažejo neposredno nosilcu kmetijskega gospodarstva. št. 127 z dne 26. 5. 2010, str. 19), uporabijo za sporočanje po- 15. člen datkov o premiku govedi v skladu s predpisom o identifikaciji in registraciji govedi. V tem primeru mora nosilec KMG – planina (javna služba za kmetijsko svetovanje) ali KMG – skupni pašnik poslati en izvod tega obrazca poobla- (1) Če javna služba za kmetijsko svetovanje elektronsko ščeni veterinarski organizacijo najpozneje v sedmih dneh po izpolni in vloži zbirno vlogo iz 10. člena te uredbe, nosilec kme- prigonu živali na pašo. tijskega gospodarstva financira stroške vnosa v višini 15,70 eura (5) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2013 na na vsakih začetih trideset minut vnosa. določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavljali po- (2) Oseba, zaposlena v javni službi za kmetijsko svetova- dukrepe KOP, v letu 2014 pa na istih površinah uveljavljajo po- nje, ima za opravljanje nalog iz te uredbe in nalog, določenih dukrepe KOP druga kmetijska gospodarstva, vložijo kot prilogo v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, zbirne vloge obrazec F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih možnost vpogleda v: v podukrepe KOP v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu – podatke iz RKG, gospodarstvu. – podatke iz evidence o finančnih pomočeh za tekoče in (6) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v skladu s pred- predhodna leta, pisom, ki ureja ukrepe osi 2, na določeni površini uveljavljajo – podatke o individualnih referenčnih količinah mleka, spremembo pri podukrepu KOP sonaravna reja domačih živali – podatke iz CRG, (REJ) zaradi pojava koruznega hrošča, priložijo k zbirni vlogi tudi – podatke iz centralnega registra drobnice (v nadaljnjem obrazec Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju podukre- besedilu: CRD), pov KOP zaradi pojava koruznega hrošča. – podatke iz centralnega registra prašičev (v nadaljnjem (7) Priloge iz tega člena nosilci kmetijskih gospodarstev besedilu: CRPš), pošljejo agenciji na način iz tretjega do šestega odstavka 8. čle- – podatke iz centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem na te uredbe. besedilu: CRK), – evidence, ki se uporabljajo za kontrolo navzkrižne skla- 12. člen dnost in podukrepov KOP, (spremembe zbirne vloge) – podatke zemljiškega katastra in (1) Spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje iz – druge grafične podatke: zemljiškokatastrski prikaz, or- prvega odstavka 10. člena te uredbe vloži nosilec kmetijskega tofoto in dejansko rabo iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gospodarstva najpozneje do 31. maja 2014 na agencijo v skladu gozdnih zemljišč. s tretjim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe in ob upošteva- nju določb 14. člena Uredbe 1122/2009/ES. III. KONTROLE (2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe 1. osi 2, vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji Splošno zbirne vloge le, če spremenjena kmetijska rastlina vpliva na 16. člen višino plačila ali izpolnjevanje pogojev v zvezi z izvajanjem zah- tevanega kolobarja pri naslednjih podukrepih KOP: ohranjanje (kontrole) kolobarja (KOL), ozelenitev njivskih površin (ZEL), integrirano (1) Agencija v skladu z akreditacijskimi merili za kontrole, poljedelstvo (IPL), integrirano vrtnarstvo (IVR), ekološko kmeto- določenimi v Uredbi 885/2006/ES, za posamezna kmetijska go- vanje (EK), neprezimni posevki (NEP) in pridelava avtohtonih in spodarstva, za katera je bila v tekočem letu izvedena kontrola na tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR). kraju samem, opravi dodatno preverjanje v skladu s točko C. (vi) (3) Ne glede na rok iz prvega odstavka tega člena mora priloge I Uredbe 885/2006/ES (v nadaljnjem besedilu: superkon- nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vlogo za spremembo trola). S superkontrolo se delno ali v celoti ponovijo že izvedene kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge, če gre za konopljo ali kontrole na kraju samem zaradi dodatnega preverjanja dela vrtni mak. Vlogo za spremembo kmetijske rastline mora nosilec posameznih kontrolorjev in za izboljšanje učinkovitosti kontrole. kmetijskega gospodarstva vložiti vedno tudi, kadar katero koli (2) Zahtevki za zadevno pomoč se zavrnejo, če nosilec drugo kmetijsko rastlino nadomesti s konopljo ali vrtnim makom. kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči iz- Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13541 vedbo kontrole na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in omogoči izvedbe kontrole. uporabo komposta ali digestata; podatke iz zahtevkov, če je tako določeno v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, glede na evidenco o finančnih podporah in ugotovitvah 2. Kontrole upravičenosti inšpekcijskega nadzora RKG; – ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno 17. člen številko ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in članov (administrativne kontrole) kmetije glede na podatke iz RKG; Agencija navzkrižno preverjanje iz 28. člena Uredbe – podatke o poslovnih subjektih glede na podatke iz poslov- 1122/2009/ES, administrativne kontrole za ukrepe osi 2 iz pred- nega registra Slovenije. pisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz 11. člena Uredbe 65/2011/EU, in administrativne kontrole posebnih podpor iz 29. člena Uredbe 18. člen 1122/2009/ES izvaja tako, da preverja podatke iz vlog glede (kontrole na kraju samem za živali) na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih državnih (1) Kontrole na kraju samem za živali se izvajajo v skladu organov, in sicer: z 41. do 45. členom Uredbe 1122/2009/ES in hkrati tudi za na- – podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke mene, določene v: o GERK-ih iz RKG-ja; – Uredbi Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 – podatke o plačilnih pravicah, za katere se zahteva izpla- o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 čilo, glede na podatke iz registra plačilnih pravic; Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih – pri zahtevkih za posebne plačilne pravice brez upraviče- je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo nih površin se preveri GVŽ iz referenčnih obdobij glede na GVŽ govedi (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, str. 9), zadnjič spreme- na kmetijskem gospodarstvu za leto 2014, tako kot je določeno njeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1034/2010 z dne 15. novembra v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2003 o pregledih glede se za govedo uporabijo podatki iz CRG, za drobnico pa podatki zahtev za identifikacijo in registracijo goveda (UL L št. 298 z dne z obrazca B; 16. 11. 2010, str. 7); – zahtevke za ekstenzivno rejo ženskih govedi glede na – Uredbi Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra podatke iz CRG na dan 1. december 2014 in na podatke o indivi- 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje dualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2014; ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in – zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska registracijo ovc in koz (UL L št. 280 z dne 12. 10. 2006, str. 3), in strma kmetijska gospodarstva glede na podatke o individual- zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1033/2010 z dne nih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2014 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1505/2006 gle- in podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Ela- de letnih poročil držav članic o rezultatih pregledov opravljenih v borata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 298 z dne Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003; 16. 11. 2010, str. 5); – zahtevke za izravnalna plačila za OMD glede na podatke – predpisu, ki ureja ukrepe osi 2. o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z ome- (2) Pri izračunu pomoči, znižanj in izključitev za plačila iz jenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z drugega odstavka 1. člena te uredbe se upoštevajo tudi podatki dne 15. februarja 2003, podatke o vključenosti GERK-ov v OMD o nadzoru, ki ga opravijo uradni veterinarji organa, pristojnega in podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v OMD iz RKG v za veterinarstvo, in podatki o nadzoru, ki ga opravi Inšpektorat skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem bese- v OMD; dilu: IRSKO). – posamezne zahtevke za podukrepe KOP glede na po- datke iz naslednjih uradnih evidenc: evidence območij grbinastih 19. člen travnikov (GRB_12), evidence osrednjega območja pojavljanja (kontrola na kraju samem za površine) velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih obmo- čij – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB_14), evi- Kontrole na kraju samem za sheme pomoči na površino dence ekološko pomembnih območij – ohranjanje traviščnih in ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skla- habitatov metuljev (MET_14), evidence ekološko pomembnih du s 33. in 34. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 14. in območij – ohranjanje območja steljnikov (STE_14), evidence 15. členom Uredbe 65/2011/EU, pri čemer upošteva tudi določbe osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov predpisa, ki ureja RKG. na območju NATURA 2000 (VTR_14), grafične evidence strmin in evidence najožjih vodovarstvenih območij razdeljenih na dva 20. člen sloja (VVO_1_14_in VVO_1_14­_KOP) v skladu s predpisom, ki (preverjanje konoplje na kraju samem) ureja ukrepe osi 2, in območij vodnih teles (VOD_14), določenih Inšpektor IRSKO v skladu s 40. členom Uredbe v predpisu, ki ureja ukrepe osi 2; 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki določa pogoje za – zahtevke za podukrep KOP – reja avtohtonih in tradici- pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, opravi in- onalnih pasem domačih živali, za govedi glede na podatke iz špekcijski pregled ter ugotovitve preverjanja za konopljo predloži CRG; ministrstvu in agenciji, ki jih upoštevata v skladu s predpisi. – zahtevke za podukrepe KOP za integrirano in ekološko pridelavo glede na podatke o izdanih certifikatih za integrirano 21. člen pridelavo in podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil (stopnja kontrole in izbira vzorca za kontrolo na kraju samem) iz evidence pridelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih (1) Agencija skupno število kontrol na kraju samem določi pridelkov oziroma živil; v skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES, za ukrepe osi 2 v – zahtevke za podukrepe KOP glede na evidenco izobra- skladu z 12. členom Uredbe 65/2011/EU in v skladu z določbami ževanja kmetijskih gospodarstev; tega člena. – okoljevarstveno dovoljenje za uporabnike komposta ali (2) Skupno število kontrol vključuje vsaj: digestata 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato – 20 odstotkov površin s konopljo v skladu z 39. členom komunalnih čistilnih naprav glede na podatke o izdanih okolje- Uredbe 73/2009/ES; varstvenih dovoljenjih za kompost ali digestat 1. razreda kako- – pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtev- vosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato komunalnih čistilnih naprav ke za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi; Stran 13542 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zah- člena te uredbe ter določb tega člena. Kontrola se izvede pred tevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma izplačilom zahtevkov za posebne podpore. kmetijska gospodarstva; (2) Za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih – pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtev- govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu se ke za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin. upošteva kontrola izpolnjevanja pogojev v zvezi s KZU, ki se izvede na kraju samem hkrati s kontrolo površin. Pri izbiri vzorca 22. člen kmetijskih parcel v skladu s 33. členom Uredbe 1122/2009/ES se za kontrolo na kraju samem vključi vsaj en GERK z dejan- (daljinsko zaznavanje) sko rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 (1) Agencija izvede del kontrol površin na kraju samem – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ali 1800 – kmetijsko z daljinskim zaznavanjem v skladu s 35. členom Uredbe zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. 1122/2009/ES. (3) Za ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in (2) Kontrola z daljinskim zaznavanjem vključuje fotointer- strma kmetijska gospodarstva iz predpisa, ki ureja neposredna pretacijo prijavljenih zahtevkov na ortofotih, narejenih iz sate- plačila v kmetijstvu se kontrola na kraju samem izvede v sklopu litskih ali letalskih posnetkov tekočega leta z namenom ugota- kontrole mlečnih kvot za kvotno leto 2013/14. vljanja vrste dejanske rabe, vrste kmetijskih rastlin in merjenja površin. 25. člen (3) Če s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi (izračuni za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali po- ženskih govedi) vršine zahtevkov na posameznem GERK-u, je treba za zadevni (1) Zgornja meja obtežbe iz predpisa, ki ureja neposredna GERK opraviti hiter terenski ogled, ki je sestavni del kontrole z plačila v kmetijstvu, se za posamezno kmetijsko gospodarstvo daljinskim zaznavanjem. Kontrolor o izvedbi hitrega terenskega preveri tako, da se ta meja pomnoži z ugotovljenimi površinami ogleda na kraju samem ne obvešča nosilca kmetijskega gospo- KZU in primerja z GVŽ, ki se izračuna v skladu s predpisom, ki darstva in lahko opravi ogled brez njegove navzočnosti. ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Če je zgornja meja obtež- be presežena, se zahtevek zavrne ter se zanj ne upoštevajo zni- 23. člen žanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/EU. (zapisnik o kontroli) (2) Če posamezno kmetijsko gospodarstvo ne izpolnju- (1) Kontrolor vse ugotovitve kontrole na kraju samem je deleža ugotovljenih kmetijskih zemljišč iz predpisa, ki ureja navede v zapisnik v skladu z 32. in 54. členom Uredbe neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek za dodatno pla- 1122/2009/ES oziroma 13. in 19. členom Uredbe 65/2011/EU čilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi zavrne ter se zanj ne ter določbami tega člena. Zapisnik o kontroli podpiše nosilec upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, če je bil 1122/2009/EU. navzoč pri izvedbi kontrole. (3) Če so na posameznem kmetijskem gospodarstvu živali, (2) Pri kontroli z daljinskim zaznavanjem iz prejšnjega ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, člena, pri kateri niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti ozi- namenjeno reji telet za prirejo mesa, se število krav molznic in roma ni bila ugotovljena neustrezno prijavljena dejanska raba število krav, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo GERK-a in v primeru, ko ugotovitve superkontrole z daljinskim mesa določita po postopku, iz predpisa, ki ureja neposredna pla- zaznavanjem ne odstopajo od ugotovitve kontrole z daljinskim čila v kmetijstvu, pri čemer se upošteva povprečno število krav iz zaznavanjem, podpis nosilca kmetijskega gospodarstva v zapi- CRG na pet datumov iz postopka določitve GVŽ, ki se izračuna sniku o kontroli ni potreben. v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. (3) Če je ugotovitev neskladja pri kontroli na kraju samem, (4) Če je za potencialno upravičene živali za ekstenzivno ki se nanaša na posamezen GERK, prostorsko opredeljena, je rejo ženskih govedi ali njihova teleta pri kontroli na kraju samem sestavni del zapisnika tudi grafični podatek o GERK-u, vključno ugotovljeno, da niso pravilno identificirani in registrirani v skladu z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordi- s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, se zanje natnem sistemu. uporabijo znižanja in izključitve pomoči, določene v 65. členu (4) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno Uredbe 1122/2009/ES. izvedena kontrola ali superkontrola na kraju samem za pre- (5) Nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, ki so ugotovljene veritev izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep iz drugega na kraju samem, se v primerih iz tretjega odstavka tega člena so- odstavka 1. člena te uredbe, se v skladu s pogoji za posamezen razmerno porazdelijo med živali, ki spadajo v čredo krav molznic, ukrep upoštevajo ugotovitve vseh izvedenih kontrol. Ne glede in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa. na določbe prejšnjega stavka se pri kontroli površine in vrste dejanske rabe GERK-a upošteva ugotovitev zadnje izvedene 26. člen kontrole za posamezno površino, razen v primeru, ko je nosilec (izračuni dodatnega plačila za mleko za gorsko višinska na zadnji zapisnik podal pripombe glede ugotovitev površine ozi- in strma kmetijska gospodarstva) roma vrste dejanske rabe GERK-a. V tem primeru se presojajo Če se za kmetijsko gospodarstvo, ki vloži zahtevek za vse izvedene kontrole. dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska (5) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno gospodarstva, pri kontroli ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za iz- predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek polnjevanje zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, se v zavrne ter se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve pomoči skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti upoštevajo ugotovitve iz Uredbe 1122/2009/ES. vseh kontrol. 4. Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo 3. Kontrole in način izračuna za posebne podpore 27. člen 24. člen (kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo) (kontrola zahtevkov za posebne podpore) (1) Agencija izvaja vse kontrole navzkrižne skladnosti v (1) Za izvajanje 46. člena Uredbe 1122/2009/ES se kon- skladu z drugim odstavkom 48. člena Uredbe 1122/2009/ES. Za trola zahtevkov za posebne podpore iz predpisa, ki ureja ne- preverjanje izpolnjevanja določb navzkrižne skladnosti v skladu posredna plačila v kmetijstvu, izvaja z uporabo določb, ki se z 22. členom Uredbe 73/2009/ES uporablja administrativni in nanašajo na kontrolo živali iz 16., 19., 20., 21. in prejšnjega kontrolni sistem po tej uredbi. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13543

(2) Pristojni organi za preverjanje izvajanja predpisov, ki (2) Nosilca kmetijskega gospodarstva o malih kršitvah iz se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za navzkrižno skla- prejšnjega odstavka ni treba posebej obveščati. dnost, morajo v skladu z medsebojnim sporazumom poslati (3) Druge male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane agenciji podatke v zvezi z ugotovljenimi kršitvami. zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kme- (3) Agencija pri določanju znižanj in izključitev zaradi neiz- tovanju, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, kontrolor polnjevanja navzkrižne skladnosti upošteva podatke o kršitvah ugotavlja na kraju samem in jih navede v zapisniku o kontroli iz prejšnjega odstavka. na kraju samem. Če nosilec kmetijskega gospodarstva odpravi (4) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kon- malo kršitev med kontrolo na kraju samem, kontrolor to navede troli ekstenzivne reje ženskih govedi ugotovi neizpolnjevanje v zapisniku. Če pa mala kršitev med kontrolo na kraju samem ni pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev nav- odpravljena, jo mora nosilec kmetijskega gospodarstva odpraviti zkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe in pisno poslati agenciji dokaze o njeni odpravi v 15 dneh od 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za ekstenziv- dneva, ko je bil z zapisnikom obveščen o tej kršitvi. no rejo ženskih govedi ne upošteva, upošteva pa se kot kršitev (4) Odpravo malih kršitev iz prejšnjega odstavka agencija navzkrižne skladnosti pri vseh drugih shemah pomoči tega preveri z dokazi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje kmetijskega gospodarstva. agenciji. Kot dokazi iz tega odstavka se štejejo kopije listin ali iz- jave zavezanca, iz katerih je razvidno, da je kršitev odpravljena. 28. člen (5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena mala kršitev ni (kontrola navzkrižne skladnosti) bila ustrezno odpravljena in nosilec kmetijskega gospodarstva ni poslal dokazov o njeni odpravi, se ne šteje več za malo kršitev (1) Agencija izvaja kontrolo navzkrižne skladnosti v skla- in se ugotovitve kontrole na kraju samem v zvezi s to kršitvijo du s 47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s upoštevajo v skladu s 70. do 72. členom Uredbe 1122/2009/ES. predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, ter za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2, tudi v skladu z 19. in 20. členom Uredbe IV. IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE 65/2011/EU, za podukrepe KOP pa tudi v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2. 30. člen (2) Za kontrolo navzkrižne skladnosti se uporabljajo na- slednji podatki: vodovarstvena območja (VVO_14), območje (neprijava vseh KZU) NATURA 2000 (NATURA_14), naravne vrednote iz registra (1) Za izvedbo 55. člena Uredbe 1122/2009/ES se nosilcu naravnih vrednot, ki se v skladu s predpisom, ki ureja predpisa- kmetijskega gospodarstva, ki ni prijavil vseh KZU iz drugega od- ne zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri stavka 8. člena te uredbe ter pri katerem je razlika med skupno kmetovanju, štejejo za krajinske značilnosti, podatki z obrazca prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več B in iz CRG, CRD, CRPš, podatki z obrazca B1, B2, podatki z kot tri odstotke ter ne več kot 20 odstotkov skupne prijavljene po- Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, vršine KZU, znesek neposrednih plačil zmanjša za en odstotek. podatki o površini KZU z obrazca D, podatki o uporabi kompo- (2) Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na sta ali digestata 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod, če vsebuje zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 20 odstotkov in ne več blato komunalnih čistilnih naprav z obrazca A, podatki o izdanih kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek okoljevarstvenih dovoljenjih za kompost ali digestat 1. razreda neposrednih plačil zmanjša za dva odstotka. Če je razlika med kakovosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato komunalnih čistilnih skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh naprav, podatki o nadzoru, ki ga opravijo uradni veterinarji or- KZU več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se gana, pristojnega za veterinarstvo, in podatki o nadzoru, ki ga znesek neposrednih plačil zmanjša za tri odstotke. opravi inšpektorat IRSKO. (3) Kontrola navzkrižne skladnosti za letni vnos dušika 31. člen pri gnojenju z živinskimi gnojili se izvede za vsa kmetij- (ugotovitve v zvezi z upravičenostjo) ska gospodarstva na način, določen v 49. členu Uredbe (1) Za ugotovitve v zvezi z upravičenostjo in uporabo zni- 1122/2009/ES, ki redijo živali, nabavljajo ali oddajajo živinska žanj in izključitev pri čezmernih prijavah se uporabljajo določbe gnojila tako, da se letni vnosa dušika izračuna po postopku 56. do 58. člena Uredbe 1122/2009/ES, določbe 16. do 18. člena iz 7. člena te uredbe. Uredbe 65/2011/EU in določbe tega člena. (4) Najmanjša stopnja kontrole navzkrižne skladnosti za (2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zahtevek pravočasnost priglašanja dogodkov v CRG, CRD in CRPš iz za KZU ali za kmetijsko rastlino, pri kateri zadevni zahtevek ni 50. člena Uredbe 1122/2009/ES se izvede na način, določen v mogoč, se tak zahtevek le zavrne in se ta površina ne šteje kot 49. členu Uredbe 1122/2009/ES. prijavljena površina. Določba tega odstavka se ne uporablja, če (5) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in je to neskladje ugotovljeno s kontrolo na kraju samem. CRPš za leto 2014 se kontrolira za obdobje od 1. septembra (3) Zahtevki za kmetijske parcele, ki so manjše od površi- 2013 do 31. avgusta 2014. ne, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrnejo (6) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in in ta površina se ne šteje kot prijavljena površina za posamezno CRPš za leto 2015 se kontrolira za obdobje od 1. septembra skupino rastlin. 2014 do 31. avgusta 2015. (4) Če je na posameznem GERK-u ali kmetijski parceli, pri- (7) Podatke o kršitvah pravočasnosti priglasitev dogodkov javljeni na zbirni vlogi, ugotovljena površina manjša od površine, v CRG, CRD in CRPš ministrstvo predloži agenciji do 30. sep- določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrne celotna tembra 2014. prijavljena površina na tej kmetijski parceli ali na tem GERK-u. Če je znotraj posameznega GERK-a oziroma kmetijske parcele, 29. člen prijavljene na zbirni vlogi, ugotovljena površina druge dejanske (male kršitve) rabe, ki bi v skladu z določbami predpisa, ki ureja RKG, morala (1) Za izvajanje drugega odstavka 24. člena Ured- sestavljati svoj GERK, in je ta površina manjša od površine, be 73/2009/ES in drugega odstavka 54. člena Uredbe določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se ugotovljena 1122/2009/ES agencija male kršitve iz predpisa, ki ureja pred- površina, ki bi morala sestavljati svoj GERK, zavrne. Za tako za- pisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje vrnjeno površino se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena pri kmetovanju, ki se nanašajo na pravočasnost priglasitve Uredbe 1122/2009/ES in 16. člena Uredbe 65/2011/EU. govedi v CRG, drobnice v CRD in prašičev v CRPš, ugotavlja (5) Za prekrivajoče GERK-e ni mogoče uveljavljati zahtev- z administrativno kontrolo podatkov v CRG, CRD in CRPš. kov in to zemljišče se ne upošteva kot KZU. Stran 13544 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

(6) Če nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso upravičeni govedi, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino do plačil zaradi dvojne prijave zahtevkov na istih zemljiščih, ne oziroma številom upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih umaknejo zahtevkov in zemljišč, prijavljenih na vlogah, se za okoliščin, če v desetih delovnih dneh od datuma, ko to lahko sto- zavrnjeno površino zemljišča uporabijo znižanja in izključitve v ri, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji skladu z 58. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri ukrepih osi 2 pa in priloži ustrezna dokazila. v skladu s 16. členom Uredbe 65/2011/EU. (2) Nosilec kmetijskega gospodarstva neizpolnitev obve- znosti obdobja obvezne reje za ukrep ekstenzivne reje ženskih 32. člen govedi zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstav- (namerne čezmerne prijave) ka sporoči agenciji na obrazcu Obvestilo o izločitvi ali nadome- stitvi živali in priloži ustrezna dokazila. (1) Če agencija za GERK, prijavljen na zbirni vlogi, po (3) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in nadome- kontroli na kraju samem ugotovi, da je izjava nosilca kmetijskega stitev živali v primeru neizpolnjevanja pogojev upravičenosti za gospodarstva o dejanskem stanju v naravi, ki jo je dal ob vpisu ukrepe osi 2 zaradi pogina živali zaradi bolezni sporoči agenciji ali spremembi GERK-a v RKG, v očitnem neskladju z dejanskim na obrazcu Obvestilo o izločitvi ali nadomestitvi živali in priloži stanjem, se navedena kršitev šteje kot namerna čezmerna prija- ustrezna dokazila. va površin, za katere se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil v skladu s 60. členom Uredbe 1122/2009/ES 34. člen oziroma 16. členom Uredbe 65/2011/EU. (2) Šteje se da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva (povrnitev neupravičenih plačil in neupravičeno dodeljenih o dejanskem stanju v naravi iz prejšnjega odstavka v očitnem plačilnih pravic) neskladju z dejanskim stanjem, če agencija ugotovi: (1) Neupravičeno izplačana plačila mora nosilec kmetij- – da površina posameznega GERK-a, za katero je nosilec skega gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem sta- 1122/2009/ES. nju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski (2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija v skladu s rabi v obsegu, večjem od 1 ha, ali 5.a členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičeno izplačan zne- – da več kot 80 odstotkov površine posameznega GERK-a, sek, ki brez obresti ne presega 100 eurov, ne zahteva vračila. za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali iz- (3) Agencija ne odvzame neupravičeno dodeljenih plačil- jave o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja nih pravic, če je skupni znesek vrednosti plačilnih pravic, ki je RKG, ni v kmetijski rabi in je hkrati ta površina večja od tehnične bil nosilcu kmetijskega gospodarstva neupravičeno dodeljen, tolerance GERK-a kot jo določa predpis, ki ureja metode merje- 50 eurov ali manj. nja zemljišč in tehnične tolerance meritev. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjava no- 35. člen silca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi ne (roki za izdajo odločb) šteje da je v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, če agencija (1) Odločbe o izplačilu plačilnih pravic, odločbe o izplačilu s kontrolo na kraju samem za površino posameznega GERK-a, dodatnega plačila za gorsko višinska in strma kmetijska gospo- za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo o de- darstva ter odločbe o izplačilu dodatnega plačila za ekstenzivno janskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, rejo ženskih govedi se izdajo najpozneje do 30. aprila 2015. ugotovi površino, ki se v skladu s predpisom, ki določa evidenco (2) Odločbe o izplačilu izravnalnih plačilih za OMD in od- dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvršča v dejansko ločbe o izplačilu za podukrepe KOP se izdajo najpozneje do rabo 1600 – neobdelana kmetijska zemljišča. 30. junija 2015. (4) Ne glede na določbe o posamičnih primerih namernih čezmernih prijav iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega 36. člen člena lahko agencija v postopku obravnave zahtevkov ugotovi (priloge) tudi druge primere namernih čezmernih prijav. Če agencija v postopku obravnave zahtevkov in po predhodnem opozorilu, naj Obrazci in šifranti, ki jih določa ta uredba, so kot priloga se odpravijo točno določene nepravilnosti, navedene v zapisniku 2 sestavni del te uredbe ter so dostopni tudi na spletni strani o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu, naj se razja- agencije. sni dejansko stanje, ugotovi, da gre za namerno ali namerno ponavljajoče se kršenje predpisov glede izpolnjevanja pogojev 37. člen za določen zahtevek za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka (navodila) 1. člena te uredbe, nosilcu pa v postopku ne uspe dokazati Navodila za izvajanje IAKS-a po tej uredbi se objavijo na nasprotnega, se uporabijo znižanja in izključitve za površine iz spletni strani ministrstva. 60. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU, za živali pa iz četrtega odstavka 65. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 17., 18. in 30. člena Uredbe VI. KONČNA DOLOČBA 65/2011/EU. 38. člen (začetek veljavnosti) V. SKUPNE DOLOČBE Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 33. člen (sporočanje višje sile ter izjemnih in naravnih okoliščin) Št. 00728-81/2013 (1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v Ljubljana, dne 27. decembra 2013 31. členu Uredbe 73/2009/ES oziroma v predpisih za ukrepe EVA 2013-2330-0094 osi 2, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino oziroma Vlada Republike Slovenije živali za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali ob- veznosti v zvezi z obdobjem obvezne reje za krave, za katere je mag. Alenka Bratušek l.r. vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih Predsednica

Priloga Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13545

Priloga 1: Koeficienti za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali Vrste in kategorije rejnih živali Koeficient GVŽ teleta do šest mesecev 0,15 mlado govedo od šest mesecev do enega leta 0,3 mlado govedo od enega do dveh let 0,6 GOVEDO govedo nad dve leti 1 pritlikavi zebu do dveh let 0,2 pritlikavi zebu nad dve leti 0,4 jagnjeta do enega leta 0 ovce, starejše od enega leta oziroma so že jagnjile 0,15 ovni, starejši od enega leta 0,15 DROBNICA kozlički do enega leta 0 koze, starejše od enega leta oziroma so že jarile 0,15 kozli, starejši od enega leta 0,15 lame 0,25 žrebeta do enega leta 0,5 poniji 0,5 KONJI konji, starejši od enega leta 1 osli, mezgi in mule 0,5 pujski do 20 kg 0 mladi prašiči od 20 do 110 kg 0,13 PRAŠIČI plemenski merjasci 0,34 mladice 0,23 plemenske svinje 0,32 kokoši nesnice 0,004 pitovni piščanci 0,002 purani 0,02 purice 0,009 noji 0,25 pitovni noji, stari manj kot eno leto 0,08 jarkice 0,0016 PERUTNINA druge kokoši (težke, petelini, ...) 0,004 gosi 0,01 race 0,004 pegatke 0,0035 jerebice 0,0003 prepelice 0,0003 golobi 0,0003 pavi 0,006 plemenski kunci 0,006 KUNCI kunci v pitanju 0,0024 činčile 0,001 damjaki in mufloni 0,1 JELENJAD navadna jelenjad 0,14 druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa 0,14

Stran 13546 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije NE 7/12 in 7/12 DA a ukrepe, rane in ekološke jalci izobraževalnih jalci ARSKTRP-SNP-2/14 iz vlog v ravnali skladu arstvo osebnih podatkov. osebnih arstvo - Uprava Republike Slovenije Republike UVHVVR - Uprava – Statistièni urad Republike Slovenije, SURS – Statistièni Republike urad ______ki raèun: js Fotokopija veljavne banène kartice (obe strani veljavne kartice) o odprtju ali potrdila Fotokopija raèuna transakcijskega Podpis nosilca: Podpis nsakci ki raèun: js t tra dpr nsakci e o t t tra ma i dpr er – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje, okolje, in za kmetijstvo Slovenije – Inšpektorat Republike IRSKO t e o t – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, podeželja, in razvoj trge za kmetijske Slovenije ARSKTRP Republike – Agencija i ka ma i leto er t nosilca i ka nilnice, pr . a: tv s mesec nilnice, pr kega raèuna - dar . js nke ali hra po ba

a t dan nsakci nke ali hra kega gos js vna eno – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, okolje, in kmetijstvo za Ministrstvo – ti tum: vilka tra ziv ba ki jih uveljavlja in predpisanimi sankcijami in da dovoljujem izvedbo kontrol na kraju samem. kontrol izvedbo in predpisanimi in da dovoljujem sankcijami ki jih uveljavlja 90/12 - ZdZPVHVVR) pridobijo in uporabljajo MKO, ARSKTRP, UVHVVR, KGZS, IRSKO, uprave parkov (za obmoèje, ki ga pokrivajo), ga ki obmoèje, (za parkov uprave IRSKO, KGZS, UVHVVR, ARSKTRP, MKO, uporabljajo in pridobijo ZdZPVHVVR) - 90/12 e a oslo 2. Izjavljam, da sem prijavil vsa kmetijska zemljišèa v uporabi, da sem seznanjen z zahtevami navzkrižne skladnosti, s pogoji z s pogoji skladnosti, z zahtevami da sem seznanjen navzkrižne v uporabi, zemljišèa vsa kmetijska da sem prijavil 2. Izjavljam, uporabiti tudi za namene pomoèi in državnih zahtevkov vloge in zbirne vsi podatki da se smejo iz 4. Dovoljujem, v kmetijstvu. dogodkih pomoèi ob nepredvidljivih finanène ki ureja predpisa, iz politike za ukrepe kmetijske da za novo ugotovljeno, kontrolah èe bo po izvedenih obveznosti, prevzemam nove 5. Za posamezne KOP podukrepe pogoje. predpisane izpolnjujem posameznega KOP, podukrepa površino prijavljeno poveèano ukrepe in/ali prijavljene lahko po posameznem zahtevkuKOP za plaèila podukrepe da se upravièenja z možnostjo, da sem seznanjen 6. Izjavljam, na dan o zahtevku. odloèanja veljavnim s PRP 2007-2013, v skladu spremenijo 1. Kompost ali digestat 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod in vsebuje blato vsebuje komunalnih in ki ni proizvod ali digestatrazreda kakovosti, 1. Kompost 1. (vpišite GERK_PID-e): GERK-ih naprav uporabljam na navedenih èistilnih RS, št. 45/08, 5 list (Uradni o kmetijstvu èlena Zakona 3. 169. iz pogoji pod v vlogah lahko navedene sem, da podatke, Seznanjen izva oz. predelave, pridelave integrirane skupine, in ekološke organizacije za kontrolo lokalne akcijske lokalne skupnosti, plaèil in SURS za statistiène potrebe. v okviru programov kmetijskookoljskih Da N P Št kme Soglašam, da MKO podatke za stike (telefonske številke in naslov E-pošte) pridobi iz te vloge. iz E-pošte) pridobi naslov in številke (telefonske za stike podatke Soglašam, da MKO PODATKI O RAÈUNU PODATKI SOGLASJE IZJAVE Seznanjen sem s kazensko in materialno odgovornostjo ob posredovanju lažnih podatkov in izjav. lažnih podatkov ob posredovanju in materialno odgovornostjo Seznanjen sem s kazensko MKO zbornica Slovenije – Kmetijsko–gozdarska KGZS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, rastlin, varstvo in za varno veterinarstvo hrano, MKO, ARSKTRP, UVHVVR, KGZS, IRSKO, uprave parkov, lokalne skupnosti, lokalne akcijske skupine, organizacije za kontrolo integri organizacije za kontrolo skupine, lokalne akcijske lokalne skupnosti, parkov, uprave IRSKO, UVHVVR, KGZS, ARSKTRP, MKO, plaèil in SURS z bodo osebnimi podatki izvajalci izobraževalnih programov v oz. okvirupredelave, pridelave kmetijskookoljskih v urejajo ki drugimi in besedilo) predpisi, preèišèeno uradno – 94/07 št. RS, list (Uradni podatkov varstvuosebnih o Zakonom z t.: t.: dh.š dh.š / t.: t.: h.š h.š // // * MID t.: KMG- on: t. š elef t Ma Mobilni Izpolnijo samo pravne osebe Izpolnijo Ime: Podpis: ______za leto _____ a aziv: tv s N ziv: dar po me/na t. gos n i EMŠO: : mek i ii Pr osilec kme a: a: N t t oš oš P P A – IZJAVE NOSILCA KMETIJSKEGA NOSILCA GOSPODARSTVA A – IZJAVE / a: t. tv : n s ziv e: e: dar * j j a kme a:* na: na: t t tna s: s: mek i tna s po mek: vèna REPUBLIKA SLOVENIJA IN OKOLJE ZA KMETIJSTVO MINISTRSTVO ZA REPUBLIKE SLOVENIJE AGENCIJA PODEŽELJA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ a sel a sel r vilka: ii vilka: el.: vilka: oš v v oš ii a a e e V e T t me/na P t t gos P Ulica / Ulica / Da Obèi i Pr š KMG-MID: KMETIJSKO GOSPODARSTVO KMETIJSKO Obèi N N š NOSILEC KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NOSILEC š E-poš Pr * Lahko se odloèite za posredovanje ali telefonske številke ali E-pošte. številke ali telefonske za posredovanje se odloèite * Lahko izpolnijo samo pravne osebe) ( izpolnijo Oseba za stike Priloga 2: Obrazci in šifranti Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13547 D ARSKTRP-SNP-4/14 živali v turnusu živali Povpreèno štev. Povpreèno 01.02. Štev. živali na živali Štev. 0 K 0,13 0,34 0,23 0,32 0,08 0,02 0,25 0,009 0,004 0,004 0,002 0,0016 ______Podpis nosilca: ______Podpis MID KMG- . plemenski merjasci plemenski do 20 kg* od 20 do 110 kg** 20 do 110 od mladice svinje plemenske . ŽIVALSKA VRSTA ŽIVALSKA dan mesec leto edu se ob vnosu vloge prevzamejo iz CRG na dan 1.2.2014 in pozneje še na štiri nakljuèno izbrane datume. izbrane nakljuèno še na štiri pozneje in na dan 1.2.2014 CRG edu se ob vnosu vloge prevzamejo iz

Kokoši nesnice Kokoši pišèanciPitovni Purani Purice Noji 1 leto stari kot manj noji Pitovni Jarkice (težke,petelini,...) Druge kokoši Prašièi pitanci prašièi Plemenski Pujski

tum:

PERUTNINA PRAŠIÈI DRUGO Da Podatki o gov Podatki * V to kategorijo lahko vkljuèite tudi pujske, ki jih redite do teže 25 kg. ki jih redite do teže tudi pujske, vkljuèite lahko * V to kategorijo kg. tudi pitance, 110 od vkljuèite ki so težji lahko ** V to kategorijo D skem živali v turnusu živali Povpreèno štev. Povpreèno 01. 02. 01. Štev. živali na živali Štev. 0 0 1 1 K 0,1 0,5 0,2 0,4 0,3 0,5 0,6 0,5 0,15 0,15 0,15 0,15 0,15 0,14 0,006 0,0024 a tv s ziv: dar po me/na t. gos n i B - STALEŽ REJNIH ŽIVALI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU za leto REJNIH ŽIVALI B - STALEŽ v: mek i ii slo a Pr osilec kme N N – èe redite doloèene kategorije živali v turnusih, ki vpišite jih povpreèno število redite živali, v ŽIVALSKA VRSTA ŽIVALSKA Jagnjeta, do enega leta Jagnjeta, so že jagnjile 1 leta od oziroma Starejše leta 1 od starejši Ovni, do enega leta Kozlièki, so že jarile 1 leta od oziroma Starejše leta 1 od starejši Kozli,

Mlado govedo od šest mesecev do enega leta šest mesecev od govedo Mlado Govedo nad dve leti dve nad Govedo let zebu do dveh Pritlikavi Pritlikavi zebu nad dve leti dve zebu nad Pritlikavi Teleta do šest mesecev Teleta kunciPlemenski Kunci v pitanju mufloni in Damjaki jelenjad Navadna Mlado govedo od enega do dveh let enega do dveh od govedo Mlado Žrebeta do enega leta Poniji enega leta starejši od Konji mule mezgi in Osli,

OVCE KOZE

GOVEDO KONJI REPUBLIKA SLOVENIJA IN OKOLJE ZA KMETIJSTVO MINISTRSTVO ZA REPUBLIKE SLOVENIJE AGENCIJA PODEŽELJA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ DROBNICA KUNCI da jih redite 365 dni. letu, sicer bo ARSKTRP upoštevala, enem turnusu. JELENJAD –koledar tekoèem v turnusov vseh dni število skupno vpišite turnusu”,obvezno v živali štev. “Povpreèno polje izpolnili ste èe – koeficient GVŽ. K živali v turnusu štev. Povpreèno D Stran 13548 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

B1 – ODDAJA IN NABAVA ŽIVINSKIH GNOJIL za leto_____

ODDAJALEC, zapisan v glavi obrazca, oddajam živinska gnojila in izjavljam, da sem/bom presežke živinskih gnojil:

oddal drugemu kmetijskemu gospodarstvu

odstranil v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki(*)

prodal v razliènih oblikah na trgu(**)

(*) V tem primeru KMG-MID prejemnika ni potreben. (**) V tem primeru podpis prejemnika ni potreben. POZOR! Na enem obrazcu lahko oddajalec oznaèi samo eno izjavo.

– izpolnite, èe je prejemnik kmetijsko gospodarstvo ali èe odstranjujete presežke živinskih gnojil v skladu s predpisi; PREJEMNIK – pustite prazno, èe presežke živinskih gnojil prodajate na trgu, in oznaèite izjavo, da prodajate na trgu.

Priimek in ime/naziv:

Naslov: KMG- MID

Tel.:

EMŠO oz. MŠO: Davèna št.:

ODDANE OZ. PREJETE KOLIÈINE ŽIVINSKIH GNOJIL

Izvor gnoja Kolièina v m3 Izvor gnojnice Kolièina v m3

Govedo , Govedo ,

Drobnica , Prašièi , 3 Konji , Izvor gnojevke Kolièina v m

Prašièi , Govedo ,

Perutnina , Prašièi ,

Podatki, navedeni na tem obrazcu, se upoštevajo pri kontroli pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki oddaja živinska gnojila, in za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je prejemnik živinskih gnojil. ARSKTRP jih bo upoštevala na obeh vlogah.

Oddajalec Prejemnik priimek in ime/naziv : ______priimek in ime/naziv: ______(podpis) (podpis) dan mesec leto

Datum: . .

ARSKTRP-SNP-43/14 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13549

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA

B2 - ODDAJA/PREJEM DIGESTATA

ODDAJALEC

Nosilec kmet. gospodarstva/bioplinarna: Priimek in ime/naziv bioplinarne:

Naslov nosilca/bioplinarne: KMG- Davèna Tel.: MID št: Izjavljam, da sem/bom digestat oddal drugemu kmetijskemu gospodarstvu.

POZOR! V primeru, da oddajalec nima KMG-MID-a ali ni oddal zbirne vloge, mora ta obrazec posredovati prejemnik in v rubriko oddajalec navesti le naziv bioplinarne, ki mu je digestat oddala.

PREJEMNIK – izpolnite, èe je prejemnik kmetijsko gospodarstvo

Nosilec kmet. gospodarstva Priimek in ime/naziv:

Naslov nosilca:

Tel.: KMG- Davèna MID št:

ODDANE/PREJETE KOLIÈINE DIGESTATA

Ostanek proizvodnje bioplina Kolièina v m3 * kg N / m3 * Delež N iz živinskih * gnojil

digestat , , % * Podatki se prepišejo iz specifikacij za digestat oziroma deklaracij za digestat.

Podatki, navedeni na tem obrazcu, se upoštevajo pri kontroli pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki oddaja digestat in za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je prejemnik digestata. ARSKTRP jih bo upoštevala na obeh vlogah.

ODDAJALEC: ______PREJEMNIK: ______(podpis) (podpis) dan mesec leto

Datum: . .

ARSKTRP-SNP-44/14 Stran 13550 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije ali Dosevek podsevek . ARSKTRP-SNP-6/14 . , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , dan mesec leto tum: Da , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , * , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , Podpis nosilca: Podpis Uveljavljam pomoè za : Uveljavljam , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , Kmetijskookoljska plaèila Kmetijskookoljska V40, SOR, REJ, ETA, EKP, ZVE, HAB, MET, STE, VTR, STE, VVO ZVE, HAB, MET, EKP, V40, SOR, REJ, ETA, KOL, IPL, IPS, IVG, IVR, EK, PP, PPP, S35, S50, GRB, TSA, V30, PPP, IVR, EK, PP, IPL,KOL, IPS, IVG, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , Ukrep OMD *** Travniški (izjava) sadovnjak pravic izplaèilo plaèilnih površina za površina Upravièena MID KMG- kmetijske rastline kmetijske Sorta konoplje, maka ali maka Sorta konoplje, avtohtone in tradicionalne avtohtone Šifra rastline kmetijske teh pogojev, in se zavezujem, da bom podukrep(e) dosledno izvajal ves èas obveznosti. trajanja dosledno izvajal ves da bom podukrep(e) in se zavezujem, teh pogojev, – da sem seznanjen z vsebino in pogoji o izvedbi neposrednih plaèil v kmetijstvu; – o izvedbi pogoji z vsebino in da sem seznanjen le-teh; – neupoštevanju ukrepa OMD ter sankcijami, za izvajanje ki sledijo in pogoji z vsebino da sem seznanjen neupoštevanja zaradi sankcijami ter 2007–2013 KOP podukrepov izvajanje za – pogoji in vsebino z seznanjen sem da S podpisom zahtevka jamèim: zahtevka S podpisom ha a Površina posamezne vrste kmetijske rastline kmetijske 2 ha a m Površina GERK-a Površina za leto _____ a tv s ziv: dar /na po v: me slo t. gos n i a N GERK-a mek i Domaèe ime ii Pr osilec kme N GERK PID REPUBLIKA SLOVENIJA IN OKOLJE ZA KMETIJSTVO MINISTRSTVO ZA REPUBLIKE SLOVENIJE AGENCIJA PODEŽELJA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ Kmetijskookoljska plaèila vkljuèujejo podukrepe KOP 2007–2013. KOP podukrepe plaèila vkljuèujejo Kmetijskookoljska Izjava: skupaj: – raba sadovnjaka je dvonamenska; – raba sadovnjaka in do 200 dreves/ha; 50 dreves/ha od je veèja dreves sadnih – gostota sajenja so visokodebelna. – drevesa Površine Izjavljam, da na ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih izpolnjujem naslednje pogoje: naslednje izpolnjujem sadovnjakih da na ekstenzivnih oz. travniških Izjavljam, D – PRIJAVA POVRŠIN KMETIJSKIH RASTLIN IN ZAHTEVKOV NA POVRŠINO ZAHTEVKOV IN RASTLIN KMETIJSKIH POVRŠIN PRIJAVA – D * ** Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13551

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

ZAHTEVEK ZA IZPLAÈILO PLAÈILNIH PRAVIC za leto ______

Uveljavljam zahtevek za izplaèilo navedenih plaèilnih pravic z vsemi dodatki.

Zap. št. Identifikacijska številka Interval Interval Vrsta plaèilne Število pravic Vrednost plaèilne plaèilne pravice od do pravice pravice v EUR

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, ,

, , Legenda: vrsta plaèilne pravice PPN – plaèilna pravica za njivo PPT – plaèilna pravica za travnik PPIV – plaèilna pravica iz naslova izkrèitve vinograda PPPG – posebna plaèilna pravica za govedo PPPM – posebna plaèilna pravica za mleko

S podpisom zahtevka izjavljam, da sem seznanjen z vsebino in pogoji za pridobitev izplaèil plaèilnih pravic.

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca: ______

ARSKTRP-SNP-56/14 Stran 13552 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

G – ZAHTEVEK ZA KMETIJSKOOKOLJSKA PLAÈILA* – REJA AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH PASEM DOMAÈIH ŽIVALI za leto ______

GOVEDO, KONJI, OVCE, KOZE** PRAŠIÈI, PERUTNINA Zap. Šifra Identifikacijska številka živali / Šifra pasme Število živali Šifra pasme Število živali št. pasme številka vpisa v register

* Kmetijskookoljska plaèila vkljuèujejo podukrepe KOP 2007–2013. **Pri konjih se navede življenska številka konja.

S podpisom zahtevka jamèim: – da sem seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje podukrepov KOP 2007–2013 ter sankcijami zaradi neupoštevanja teh pogojev, in se zavezujem, da bom podukrep(e) dosledno izvajal ves èas trajanja obveznosti.

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca: ______dan mesec leto Podpis in žig odgovorne osebe obmoènega Datum: . . kmetijskega zavoda oz. pristojne selekcijske službe: ______ARSKTRP-SNP-15/14 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13553

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

E – ZAHTEVEK ZA KMETIJSKOOKOLJSKA PLAÈILA – OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN za leto_____

Površina Uveljavljam Površina GERK-a posamezne vrste Šifra Sorta avtohtone in kmetijsko- GERK PID Domaèe ime okoljska GERK-a kmetijske rastline kmetijske tradicionalne rastline kmetijske rastline plaèila* ha a m2 ha a ZEL SOR

Površine skupaj: * Kmetijskookoljska plaèila vkljuèujejo podukrepe KOP 2007–2013.

S podpisom zahtevka jamèim: – da sem seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje podukrepov KOP 2007–2013 ter sankcijami zaradi neupoštevanja teh pogojev, in se zavezujem, da bom podukrep(e) dosledno izvajal ves èas trajanja obveznosti.

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca:

ARSKTRP-SNP-9/14 Stran 13554 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

H – ZAHTEVEK ZA KMETIJSKOOKOLJSKA PLAÈILA – NEPREZIMNI POSEVKI za leto ______

Površina Uveljavljam Površina GERK-a posamezne vrste Šifra Sorta avtohtone in kmetijsko- GERK PID Domaèe ime okoljska GERK-a kmetijske rastline kmetijske tradicionalne rastline kmetijske rastline plaèila* ha a m2 ha a NEP SOR

Površine skupaj: * Kmetijskookoljska plaèila vkljuèujejo podukrepe KOP 2007–2013.

S podpisom zahtevka jamèim: – da sem seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje podukrepov KOP 2007–2013 ter sankcijami zaradi neupoštevanja teh pogojev, in se zavezujem, da bom podukrep(e) dosledno izvajal ves èas trajanja obveznosti.

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca:

ARSKTRP-SNP-45/14 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13555

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

ZAHTEVEK ZA DODATNO PLAÈILO ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH GOVEDI za leto 2014

Uveljavljam zahtevek za dodatno plaèilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2014 v skladu z Uredbo o neposrednih plaèilih v kmetijstvu.

ZAHTEVEK ZA DODATNO PLAÈILO ZA MLEKO ZA GORSKO VIŠINSKA IN STRMA KMETIJSKA GOSPODARSTVA za leto 2014

Uveljavljam zahtevek za dodatno plaèilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, ki se dodeljuje v skladu z Uredbo o neposrednih plaèilih v kmetijstvu.

S podpisom Zahtevka za dodatno plaèilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi (v nadaljnjem besedilu: ukrep ERG) izjavljam, da sem seznanjen z: - vsebino in pogoji za pridobitev izplaèila za ukrep ERG, ki so opredeljeni v predpisu, ki ureja neposredna plaèila v kmetijstv u; - da je za ukrep ERG upravièeno žensko govedo, ki teli med 2.septembrom 2013 in 1.septembrom 2014 in je po telitvi skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca; - da se vse potencialno upravièene živali* za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo goveda, štejejo za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz 65.èlena Uredbe 1 122/2009/ES.

*Potencialno upravièena žival za ukrep ERG je žensko govedo, ki teli od 2.septembra 2013 do 1.septembra leta 2014 in je hkrati mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov mesne pasme (k mesnim pasmam spadajo vse pasme, ki niso navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES).

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca: ______

ARSKTRP-SNP-12/14 Stran 13556 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: IZVIRNIK AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

ZAPISNIK O PRIGONU ŽIVALI NA PAŠO NA PLANINO ALI SKUPNI PAŠNIK Ime planine / skupnega pašnika ______

dan mesec leto dan mesec leto Datum prigona živali na pašo: . . Predvideni datum odgona: . .

Podatki o nosilcu kmetijskega gospodarstva Identifikacijska številka živali*** Zap. št. Kategorija živali živali Koda Priimek in ime nosilca KMG-MID države Številka živali 100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100 Podatki o živalih: GOVEDO KONJI DROBNICA* Pozor! Kategorija Kategorija Kategorija Z izvodom obrazca, ki ima v zgornjem desnem kotu živali Živalska vrsta K** živali Živalska vrsta K** živali Živalska vrsta K** oznako IZVIRNIK-SIR, sporoèite v Centralni register G0 Teleta do 6 mesecev 0,15 ŽR žrebe do 1 leta 0,5 OML ovce / ovni - mleène pasme 0,15 govedi premik govedi na planino ali skupni pašnik. G1 Mlado govedo od 6 mes do 1 leta 0,3 M mule, mezgi, osli, poniji 0,5 OME ovce / ovni - mesne pasme 0,15 Obrazec predložite pooblašèenemu veterinarju G1-2 Mlado govedo od 1 do 2 let 0,6 K kobile / konji 1 KML koze / kozli - mleène pasme 0,15 v sedmih dneh po prigonu živali na pašo. MOL Krave molznice 1 KME koze / kozli - mesne pasme 0,15 DOJ Krave dojilje 1 G2 Drugo govedo nad 2 leti 1 * drobnica mora biti stara najmanj 12 mesecev oziroma je morala vsaj enkrat jagnjiti ali jariti ** koeficient za izraèun GVŽ *** Pri konjih se navede življenska številka konja. Podpis nosilca: ______dan mesec leto Datum: . . Številka strani od

ARSKTRP-SNP-53/14 Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13557

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

F - PRODAJA ALI ODSTOP ZEMLJIŠÈ, VKLJUÈENIH V KMETIJSKOOKOLJSKA PLAÈILA** V PREDHODNEM LETU, DRUGEMU KMETIJSKEMU GOSPODARSTVU za leto ______

Prodana/oddana površina Podukrep* drugemu kmet. gosp. KMG - MID Ime in priimek/naziv Podpis v pred.letu GERK PID prevzemnika prevzemnika prevzemnika ha ar

**Kmetijskookoljska plaèila vkljuèujejo podukrepe KOP 2007-2013. Številka strani od

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca: ______ARSKTRP-SNP-46/14 Stran 13558 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije KOP-a Podukrep 2 ARSKTRP-SNP-70/14 Površina ha a m MID KMG- Domaèe ime GERK-a PO SPREMEMBI Podpis nosilca: Podpis rabe Vrsta dejanske GERK PID t.: KOP-a REJ REJ REJ REJ REJ REJ REJ REJ REJ REJ Podukrep vèna š Da 2 Površina ha a m ZARADI POJAVA KORUZNEGA HROŠÈA KORUZNEGA ZARADI POJAVA a tv : s ziv dar /na po v: me Domaèe ime GERK-a slo t. gos n i a PRED SPREMEMBO N mek i ii Pr osilec kme N EMŠO oz. MŠO: rabe Vrsta dejanske . . dan mesec leto GERK PID tum: REPUBLIKA SLOVENIJA IN OKOLJE ZA KMETIJSTVO MINISTRSTVO ZA REPUBLIKE SLOVENIJE AGENCIJA PODEŽELJA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ Da Seznanjen sem z vsebino in pogoji za izvajanje podukrepa KOP ter sankcijami, ki sledijo neupoštevanju le-teh. neupoštevanju ki sledijo ter sankcijami, KOP podukrepa za izvajanje Seznanjen in pogoji sem z vsebino Podpisani nosilec kmetijskega gospodarstva za leto pojav koruznega hrošèa uveljavljam kot spremembo zaradi katere obstojeèo lokacijo za izvajanje podukrepa 214-II/8 sonaravna rej a domaèih živali - REJ iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 nadomešèam z drugo lokacijo oziroma podukrepom na naslednjih GERK-ih: VLOGA ZA UVELJAVLJANJE SPREMEMB PRI IZVAJANJU UKREPA KMETIJSKOOKOLJSKIH PLAÈIL (PODUKREPOV KOP) PLAÈIL (PODUKREPOV KMETIJSKOOKOLJSKIH UKREPA SPREMEMB PRI IZVAJANJU VLOGA ZA UVELJAVLJANJE Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13559

REPUBLIKA SLOVENIJA Nosilec kmet. gospodarstva MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Priimek in ime/naziv: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Naslov: KMG- MID

EMŠO oz. MŠO: Davèna št.:

OBVESTILO O IZLOÈITVI ALI NADOMESTITVI ŽIVALI za leto ______

Žensko govedo za ekstenzivno rejo Ostalo govedo Ostale vrste domaèih živali (vpišite):

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA IZLOÈENE ŽIVALI** Se pase Pod Vzrok Datum izloèitve na ukrep izloèitve Koda planini države Številka živali PAS

.. PRILOGE:

Zdravstveno potrdilo ..

Uradni zapisnik (lovci, .. policija, higienska služba, organi pristojni za .. veterinarstvo,...)

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA Se pase NADOMESTNE ŽIVALI** Pod Datum nadomestitve na ukrep Datum rojstva Pasma Koda planini živali države Številka živali PAS

..

..

..

.. Nadomestitve za žensko govedo za ekstenzivno rejo niso mogoèe, prodaja ni dovoljena. **Pri konjih se navede življenska številka konja. ŠIFRANT VZROKOV IZLOÈITVE 1 Smrt nosilca kmetijskega gospodarstva 2 Dolgotrajna delovna nesposobnost nosilca kmetijskega gospodarstva (priloga: zdravstveno potrdilo) 3 Hujša naravna katastrofa, ki je resno vplivala na kmetijske površine gospodarstva (priloga: uradni zapisnik) 4 Unièenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreèe (priloga: uradni zapisnik) 5 Kužna bolezen, ki je prizadela del ali vse živali nosilca kmetijskega gospodarstva (priloga: uradni zapisnik) 6 Pogin živali zaradi bolezni (priloga: uradni zapisnik) 7 Pogin živali zaradi nesreèe, za katero nosilec kmetijskega gospodarstva ne more nositi odgovornosti (priloga: uradni zapisnik) 8 Prodaja živali, ki je navedena na obrazcu G - podukrep PAS 9 Drugo – višja sila (ustrezne priloge) 10 Drugo – naravne okolišèine (ustrezne priloge)

Opis dogodka:

dan mesec leto

Datum: . . Podpis nosilca: ______dan mesec leto Podpis in žig odgovorne osebe obmoènega Datum: . . kmetijskega zavoda oz. pristojne selekcijske službe***: ______*** Polje izpolnite le v primeru nadomestitve živali iz obrazca G - podukrep PAS. ARSKTRP-SNP-17/14 Stran 13560 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

ŠIFRANT VRST KMETIJSKIH RASTLIN IN POMOČI

Šifra Vrsta dejanske Vrsta Skupina kmet. rabe kmetijske kmetijskih VRSTE POMOČI rastline rastline rastlin EKO 0 Ukrep Podukrepi KOP OMD I. POLJŠČINE 001 1100 N/ pšenica žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 025 1100 N/ trda pšenica žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 002 1100 N/ rž žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 003 1100 N/ žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO pira 1160 HM (B) (G) 004 1100 N/ ajda žita R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 005 1100 N/ koruza za žita R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM zrnje (B) 006 1100 N/ silažna koruza žita R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM (B) 007 1100 N/ tritikala žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 008 1100 N/ oves žita R OMD KOL ZEL IPL EK NEP( VVO 1160 HM (B) (G) H,K) 009 1100 N/ ječmen žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 010 1100 N/ proso žita R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 011 1100 N/ mešanica žit žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (1) (B) (G) 021 1100 N/ soržica žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 022 1100 N/ ptičje seme žita R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM (B) 023 1100 N/ sladka koruza žita R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM (B) 024 1100 N/ sirek žita R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM (B) 032 1100 N/ bar žita R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 012 1100 N/ sončnice oljnice R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 013 1100 N/ oljna buča oljnice R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM (B) 014 1100 N/ oljna ogrščica oljnice R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 015 1100 N/ oljnice R OMD KOL IPL EK NEP VVO soja 1160 HM (B) (H) 034 1100 N/ rjava indijska oljnice R OMD KOL IPL EK NE VVO 1160 HM gorčica (B) (H)P 030 1100 N/ soja stročnica R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 016 1100 N/ grah stročnica R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 017 1100 N/ krmni bob stročnica R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 018 1100 N/ lupina stročnica R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 033 1100 N/ krmni grah stročnica R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 027 1100 N/ konoplja konoplja R OMD KOL IPL EK NEP( VVO 1160 HM (B) H) 031 1100 N/ vrtni mak poljščine R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 028 1100 N/ lan lan R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM (B) (H) 035 1100 N/ kamut žita R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM (B) (G) 036 1100 N/ riček oljnice R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM (B) 101 1100 N/ krmna pesa krmne R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM rastline (B) 102 1100 N/ krmna repa krmne R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM rastline (B) 103 1100 N/ krmna krmne R OMD KOL ZEL IPL EK NEP VVO 1160 HM ogrščica rastline (B) (G) (H,K) 104 1100 N/ krmna repica krmne R OMD KOL ZEL IPL EK NEP( VVO 1160 HM rastline (B) (G) H,K) 105 1100 N/ krmni ohrovt krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM rastline (B) (G) 106 1100 N/ krmni radič krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM rastline (B) (H) 107 1100 N/ krmno krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM korenje rastline (B) (H) 108 1100 N/ podzemna krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM koleraba rastline (B) (H) 109 1100 N/ strniščna repa krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM rastline (B) (H) 110 1100 N/ grašica krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM metuljnice (B) (G) 111 1100 N/ bela gorjušica krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM rastline (B) (H) 112 1100 N/ krmni sirek krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM rastline (B) (H) 113 1100 N/ oljna redkev krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM rastline (B) (H) 114 1100 N/ druge rastine krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM za krmo na rastline (B) (G) njivah (2) 115 1100 N/ abesinska krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM gizotija rastline (B) (H) 116 1100 N/ sudanska krmne R OMD KOL IPL EK NEP( VVO 1160 HM trava rastline (A,B) ,H) 117 1100 N/ westerwoldsk krmne R OMD KOL IPL EK NEP( VVO 1160 HM a ljuljka rastline (A,B) ,H) 206 1100 N/ deteljnotravne krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM mešanice rastline (B) (G) Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13561

Šifra Vrsta dejanske Vrsta Skupina kmet. rabe kmetijske kmetijskih VRSTE POMOČI rastline rastline rastlin EKO 0 Ukrep Podukrepi KOP OMD 207 1100 N/ krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM detelja metuljnice (B) (G) 208 1100 N/ lucerna krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM metuljnice (B) (G) 209 1100 N/ njivska krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM grašica (ki ni metuljnice (B) (H,K) požeta pri polni zrelosti) 210 1100 N/ volčji bob krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM metuljnice (B) (H) 211 1100 N/ grahor krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM metuljnice (B) (H) 212 1100 N/ medena krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM detelja metuljnice (B) (G) 213 1100 N/ turška detelja krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM metuljnice (B) (H) 214 1100 N/ šmarna detelja krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM metuljnice (B) (G) 215 1100 N/ medenica krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM metuljnice (B) (G) 216 1100 N/ navadna krmne R OMD KOL ZEL IPL EK VVO 1160 HM nokota metuljnice (B) (G) 217 1100 N/ vzhodna krmne R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM jastrebina metuljnice (B) 218 1100 N/ sabljasti krmne R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM triplat metuljnice (B) 219 1100 N/ facelija krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM metuljnice (B) (H) 220 1100 N/ aleksandrijska krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM detelja metuljnice (B) (H) 221 1100 N/ perzijska krmne R OMD KOL IPL EK NEP VVO 1160 HM detelja metuljnice (B) (H) 406 1100 N/ mešanice za R OMD KOL IVR EK NEP VVO 1160 HM neprezimno (A,B) (,H,K) ozelenitev (12) 026 1100 N/ njiva v prahi R OMD 1160 HM 019 1100 N/ sladkorna sladkorna R OMD KOL IPL EK VVO 1160 HM pesa pesa (B) 020 1100 N/ krompir R OMD KOL IPL EK IVR VVO 1160 HM (B) (I) 029 1100 N/ ukorenišče R OMD EK VVO 1160 HM hmeljnih sadik (9) II. VRTNINE 1190 N/ vrtnine v vrtnine R OMD KOL IVR EK VVO 1100 N zavarovanem (D) 401 prostoru (3) (12 ) 1100 N/ vrtnine na vrtnine R OMD KOL ZEL IVR EK NEP( VVO 402 1160 HM prostem (3) (B) (E,G) M) 403 1190 N/ njivska vrtnine R OMD KOL IVR EK VVO 1100 N zelišča v (D) zavarovanem prostoru (7) (11) 404 1100 N/ njivska vrtnine R OMD KOL IVR EK NEP( VVO 1160 HM zelišča na (B) O) 1180 N prostem (7) 405 1100 N/ mešana raba vrtnine R OMD KOL IVR EK VVO 1160 HM/ (vrtnine, (B) 1190 N poljščine, dišavnice, zdrav.zelišča na prostem) (8) (11) 703 1160 HM/ šparglji vrtnine R OMD IVR EK VVO 1180 N 733 1180 N artičoka vrtnine R OMD IVR EK VVO 734 1160 HM/ rabarbara vrtnine R OMD IVR EK VVO 1180 N 735 1100 N/ okrasne R OMD 1180 N/ rastline 1190 N (11) III. HMELJ 501 1160 HM hmelj R OMD IPL EK VVO IV. SADNE VRSTE 601 1221 IS jablana sadne vrste R OMD IPS EK VVO 601 1222 SD jablana sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 602 1221 IS hruška sadne vrste R OMD IPS EK VVO 602 1222 SD hruška sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 603 1221 IS češnja sadne vrste R OMD IPS EK VVO 603 1222 SD češnja sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 604 1221 IS breskev sadne vrste R OMD IPS EK VVO 604 1222 SD breskev sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 605 1221 IS nektarina sadne vrste R OMD IPS EK VVO 605 1222 SD nektarina sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 627 1221 IS breskev in sadne vrste R OMD IPS EK VVO nektarina 627 1222 SD breskev in sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR nektarina 606 1221 IS sliva ali sadne vrste R OMD IPS EK VVO češplja 606 1222 SD sliva ali sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR češplja 607 1221 IS oreh sadne vrste R OMD IPS EK VVO 607 1222 SD oreh sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 608 1221 IS marelica sadne vrste R OMD IPS EK VVO 608 1222 SD marelica sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 609 1221 IS kaki sadne vrste R OMD IPS EK VVO 609 1222 SD kaki sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 610 1221 IS mandelj sadne vrste R OMD IPS EK VVO 610 1222 SD mandelj sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 611 1221 IS kutina sadne vrste R OMD IPS EK VVO 611 1222 SD kutina sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 612 1221 IS citrusi sadne vrste R OMD IPS EK VVO Stran 13562 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Šifra Vrsta dejanske Vrsta Skupina kmet. rabe kmetijske kmetijskih VRSTE POMOČI rastline rastline rastlin EKO 0 Ukrep Podukrepi KOP OMD 612 1222 SD citrusi sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 613 1230 O oljka sadne vrste R OMD IPS EK VVO 614 1221 IS višnja sadne vrste R OMD IPS EK VVO 614 1222 SD višnja sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 615 1221 IS leska sadne vrste R OMD IPS EK VVO

615 1222 SD leska sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 616 1221 IS aktinidija sadne vrste R OMD IPS EK VVO 617 1221 IS kostanj sadne vrste R OMD IPS EK VVO 617 1222 SD kostanj sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 618 1100 N/ jagode sadne vrste R OMD IPS EK VVO 1190 N 619 1221 IS maline sadne vrste R OMD IPS EK VVO 620 1221 IS robide sadne vrste R OMD IPS EK VVO 621 1221 IS rdeči ribez sadne vrste R OMD IPS EK VVO 622 1221 IS črni ribez sadne vrste R OMD IPS EK VVO 623 1221 IS bezeg sadne vrste R OMD IPS EK VVO 623 1222 SD bezeg sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 624 1221 IS ameriške sadne vrste R OMD IPS EK VVO borovnice 628 1221 IS aronija sadne vrste R OMD IPS EK VVO 625 1221 IS smokva sadne vrste R OMD IPS EK VVO 625 1222 SD smokva sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 626 1222 SD travniški sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR sadovnjak različnih sadnih vrst(5) 629 1221 IS namizno sadne vrste R OMD IVG EK VVO grozdje (J) (L) 630 1222 SD mešani sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR lupinarji 630 1221 IS mešani sadne vrste R IPS EK VVO lupinarji 631 1221 IS kosmulje sadne vrste R OMD IPS EK VVO 632 1221 IS murva sadne vrste R OMD IPS EK VVO 632 1222 SD murva sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 633 1221 IS granatno sadne vrste R OMD IPS EK VVO jabolko 633 1222 SD granatno sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR jabolko 634 1221 IS naši sadne vrste R OMD IPS EK VVO 634 1222 SD naši sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 635 1221 IS goji sadne vrste R OMD IPS EK VVO 636 1221 IS asimina sadne vrste R V. DRUGI TRAJNI NASADI 701 1211 V vinska trta R OMD V 30 V 40 IVG EK VVO 706 1240 OT trta za drugo R OMD EK VVO rabo, ki ni vino ali namizno grozdje

702 1180 N drevesnice R OMD EK VVO 704 1180 N trsnice R OMD EK VVO 707 1212 VM matičnjaki (4) R OMD EK VVO 708 1180 N nasadi R OMD EK VVO matičnih rastlin (6) VI. TRAVINJE 201 1100 N/ trave krmne R OMD KOL ZEL EK VVO REJ 1160 HM rastline (A,B) (F,G) 203 1100 N/ travnodeteljne krmne R OMD KOL ZEL EK VVO REJ 1160 HM mešanice rastline (A,B) (F,G) 204 1300 T/ trajno travinje krmne R OMD GRB EK PP PPP MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 1321 T/ rastline 1800 T 205 1430 T ekstenzivno EKP kraško (10) travinje VII. OSTANEK 904 1100 N/ neozelenjeni 1160 HM del enote rabe 999 1100 N/ enostavni 1160 HM kolobar 444 1180 N/ pridelava ni v 1190 N tleh VIII. PRIDELAVA SEMENA 301 1100 N/ krompir – R OMD KOL IPL EK IVR VVO 1160 HM semenski (B) (I) nasadi 302 1100 N/ krompir – R OMD KOL IPL EK IVR VVO 1160 HM nasadi v 100- (B) (I) metrskem izolacijskem pasu

Pri rabi HM (razen šifra 501) je v hmeljiščih na površinah v premeni mogoče uveljavljati plačila za podukrep KOP 2007–2013, če je na teh površinah 5-letna premena.

Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep ZEL, pri čemer morajo biti te rastline prezimne in posejane od 1.7. do 25.10. v tekočem letu.

Podukrep NEP je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep NEP, pri čemer morajo biti te rastline neprezimne in posejane do 1.9. v tekočem letu.

LEGENDA:

(1) Vključno z mešanicami stročnic in žit. Pri uveljavljanju podukrepa ZEL mora biti posevek prezimen. (2) Druge rastline za krmo na njivah: sem spadajo tudi mešanice krmnih rastlin s travo oziroma deteljo, mešanice krmnih rastlin in žit, krmnih rastlin in stročnic in druge mešanice, ki vsebujejo več kot 50% trave, detelje ali krmnih rastlin in se pridelujejo za krmo živali. Pri uveljavljanju podukrepa ZEL mora biti posevek prezimen. (3) Vrtnine: paradižnik, čebula, šalotka, česen, por, zimski luk, zelje, kitajsko zelje, cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovt (glavnati, listni, brstični), solata, radič, endivija, motovilec, rukola, korenček in korenje, repa (nekrmna), rdeča pesa, črni koren, redkev, redkvica, peteršilj, pastinak, koleraba, hren, zelena (gomoljna, belušna, listna), kumare in kumarice, stročnice v strokih ali zrnu (grah, fižol in druge stročnice), jajčevec, gobe (le na kmetijskih zemljiščih), paprika, feferoni, špinača, blitva, sladki janež, bučke (vse Cucurbita spp., tudi muškatna buča), melone, lubenice. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13563

(4) Matičnjak (raba 1212) je površina, zasajena z matičnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo ključev podlag vinske trte, vključno z obračališči in potmi. (5) Travniški sadovnjak, v katerem so različne vrste visokodebelnih sadnih dreves. (6) Nasad matičnih rastlin (raba 1180) je njivska površina, na kateri se gojijo matične rastline, iz katerih se jemlje material za vegetativno razmnoževanje rastlin. (7) Njivska zelišča: arnika, bazilika, baldrijan, bela mrtva kopriva, beli vratič, bolhač, borago, citronka, divja mačeha, dobra misel, drobnocvetni vrbovec, dveletni svetlin, drobnjak, gabez, gorski vrednik, gosji peteroprstnik, gozdni koren oziroma angelika, gozdni slezenovec, hermelika, indijski trpotec, izop - ožepek, janež, jeglič, jetičnik, kamilica, kitajski ožep, klasasta meta, kolmež, komarček, koper, kopriva, kordabevedikta, koriander, kumina, luštrek, majaron, melisa, milnica, muškatna kadulja, ognjič, origano, ozkolistni ameriški slamnik, ozkolistni trpotec, pegasti badelj, pehtran, pelin, plahtica, plavica, poprova meta, purpurni ameriški slamnik, repik, regrat, rman, rožmarin, rumeni svišč oziroma košutnik, sivka, sladki koren, slez, slezenovec, srčnica, šentjanževka, šetraj, tagetes (žametnica), tavžentroža, timijan, triplat, velecvetni lučnik, veliki oman, vinska rutica, zlata rozga, žafranika, žajbelj (8) Mešana raba (vrtnine, poljščine, dišavnice oziroma zdravilna zelišča) vključujejo mešano rabo poljščin z vrtninami oziroma dišavnicami ali zdravilnimi zelišči, pri čemer prevladujejo vrtnine in površina poljščin ne sme presegati 0,1 ha.

(9) Ukorenišče hmeljnih sadik je njivska površina, na kateri dve leti niso rasle hmeljne rastline in je neokužena v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje in zatiranje hmeljeve uvelosti. V ukorenišču certificirane sadike A in B donegujejo eno leto pred sajenjem v proizvodno zemljišče. (10) Upravičenci plačila lahko uveljavljajo za GERK s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje te vrste dejanske rabe: »1300 – trajni travnik«, »1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 – drevesa in grmičevje«, »1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov. Delež površin z dejansko vrsto rabe »1300 – trajni travnik« oziroma« ,1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« mora znašati vsaj 20%. (11) Če pridelava vrtnin, njivskih zelišč ali okrasnih rastlin NE poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko, ipd., to ni upravičena površina in se navede ločeno pod šifro kmetijske rastline »444«.

(12) Mešanice za neprezimno ozelenitev vključujejo tiste vrste kmetijskih rastlin, za katere je mogoče uveljavljati podukrep NEP.

KOL (A) Podukrep KOL je za trave ali travno-deteljne mešanice na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. KOL (B) Pri rabi HM je podukrep KOL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave ali travno-deteljne mešanice pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja poukrepov KOP 2007-2013. KOL (D) Podukrep KOL je mogoče uveljavljati, če pridelujete dišavnice oziroma zdravilna zelišča ali vrtnine, razen špargljev, pod premičnimi nadkritimi prostori na njivskih površinah (tuneli ipd.). ZEL (E) Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati, če je posajena vrtnina motovilec, radič, rukola. ZEL (F) Podukrep ZEL je za trave ali travno-deteljne mešanice na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. ZEL (G) Pri rabi HM je podukrep ZEL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni za prezimne poljščine, motovilec, radič ali rukolo, za trave ali travno-deteljne mešanice pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. IVR (I) Podukrep IVR je mogoče uveljavljati, če se prideluje zgodnji krompir.

NEP (H) Pri rabi HM je podukrep NEP mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave ali travno-deteljne mešanice le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. NEP (K) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le, če gre za neprezimni (jari) posevek. NEP (M) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le za vrtno redkvico. NEP (O) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le za gozdni slezenovec. 904 Vpisuje se le na obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. 999 - Vpisuje se na obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. Če na površini, vključeni v podukrep ZEL, v tekočem letu tega podukrepa ne uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa ZEL. - Vpisuje se na obrazec H – Zahtevek za podukrepe KOP – pridelava neprezimnih posevkov. Če na površini, vključeni v podukrepa NEP oziroma SOR, v tekočem letu podukrepa NEP oziroma SOR ne uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa NEP oziroma SOR. 444 Vpisuje se na rabi 1180 ali 1190 v primerih, ko pridelava ne poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko in podobno.

I. EKO 0 - Neposredna plačila:

R – upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic

II. Ukrep OMD – Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe 2. osi iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014.

III. Podukrepi KOP – Plačila za podukrepe KOP, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe 2. osi iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014.

KOL – ohranjanje kolobarja V 30 – strmi vinogradi z nagibom 30-40% ZEL – ozelenitev njivskih površin V 40 – strmi vinogradi z nagibom nad 40% IPL – integrirano poljedelstvo PAS – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali IPS – integrirano sadjarstvo SOR – pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin IVG – integrirano vinogradništvo REJ – sonaravna reja domačih živali IVR – integrirano vrtnarstvo ETA – ohranjanje ekstenzivnega travinja EK – ekološko kmetovanje (izvajanje ali preusmerjanje) EKP – ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov NEP – neprezimni posevki ZVE – reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri PP – planinska paša brez pastirja HAB – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov PPP – planinska paša s pastirjem MET – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev S 35 – košnja strmih travnikov z nagibom 35-50% STE – ohranjanje steljnikov S 50 – košnja strmih travnikov z nagibom nad 50% VTR – ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 GRB – košnja grbinastih travnikov VVO – pokritost tal na vodovarstvenem območju TSA – travniški sadovnjaki

Stran 13564 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

ŠIFRANT AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH SORT KMETIJSKIH RASTLIN TER POMOČI 2007–2013

Šifra Vrsta Vrsta Skupina VRSTE POMOČI kmetijske dejanske kmetijskih kmetijskih Sorta Ukrep EKO 0 Podukrepi KOP rastline rabe rastlin rastlin OMD I. POLJŠČINE 004 1100 N/ ajda žita darja, siva, R OMD KOL (B) IPL EK NEP SOR (N) VVO 1160 HM črna (H) gorenjska, čebelica 005 1100 N/ koruza za zrnje koruza Lj-275 t (FAO R OMD KOL (B) IPL EK SOR (N) VVO 1160 HM 200), Lj-180 010 1100 N/ proso žita sonček R OMD KOL (B) IPL EK NEP SOR (N) VVO 1160 HM (H) 013 1100 N/ oljna buča oljnice slovenska R OMD KOL (B) IPL EK SOR (N) VVO 1160 HM golica 103 1100 N/ krmna ogrščica krmne starška, R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK NEP SOR (N) VVO 1160 HM rastline daniela (H, K) 108 1100 N/ podzemna krmne rumena R OMD KOL (B) IPL EK NEP SOR (N) VVO 1160 HM koleraba rastline maslena (H) 109 1100 N/ strniščna repa krmne kranjska R OMD KOL (B) IPL EK NEP SOR (N) VVO 1160 HM rastline okrogla, (H) kranjska podolgovata 207 1100 N/ črna detelja krmne živa, poljanka R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK SOR (N) VVO 1160 HM metuljnice 207 1100 N/ inkarnatka krmne inkara R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK SOR (N) VVO 1160 HM metuljnice 208 1100 N/ lucerna krmne bistra, soča, R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK SOR (N) VVO 1160 HM metuljnice krma 020 1100 N/ krompir kresnik, jana, R OMD KOL (B) IPL IVR(I) EK SOR (N) VVO 1160 HM cvetnik, vesna II. VRTNINE 401 1190 N/ čebula (v vrtnine belokranjka, R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem ptujska rdeča, prostoru) (2) tera 402 1100 N/ čebula (na vrtnine belokranjka, R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) ptujska rdeča, tera 401 1190 N/ česen (v vrtnine ptujski R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem jesenski, prostoru) (2) ptujski spomladanski 402 1100 N/ česen (na vrtnine ptujski R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) jesenski, ptujski spomladanski 401 1190 N/ korenje (v vrtnine ljubljansko R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem rumeno prostoru) (2) 402 1100 N/ korenje (na vrtnine ljubljansko R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) rumeno 401 1190 N/ belo zelje (v vrtnine kranjsko R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem okroglo, prostoru) (2) emona, ljubljansko, varaždinsko 402 1100 N/ belo zelje (na vrtnine kranjsko R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) okroglo, emona, ljubljansko, varaždinsko 401 1190 N/ radič (v vrtnine anivip, R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem monivip, prostoru) (2) solkanski 402 1100 N/ radič (na vrtnine anivip, R OMD KOL (B) ZEL(E,G) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) monivip, solkanski 401 1190 N/ glavnata solata vrtnine dalmatinska R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N (v zavarovanem ledenka, leda, prostoru) (2) bistra 402 1100 N/ glavnata solata vrtnine dalmatinska R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM (na prostem) ledenka, leda, bistra 401 1190 N/ motovilec (v vrtnine ljubljanski R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem motovilec, prostoru) (2) žličar 402 1100 N/ motovilec (na vrtnine ljubljanski R OMD KOL (B) ZEL(E,G) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) motovilec, žličar 401 1190 N/ fižol (v vrtnine sorta* R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem prostoru) (2) *jabelski stročnik, jabelski pisanec, jeruzalemski, klemen, semenarna 22, ptujski maslenec, maslenec rani, češnjevec, zorin 402 1100 N/ fižol (na vrtnine sorta* R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) *jabelski stročnik, jabelski pisanec, jeruzalemski, klemen, semenarna 22, ptujski maslenec, maslenec rani, češnjevec, zorin 401 1190 N/ paprika – vrtnine ferdi R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N feferoni (v zavarovanem prostoru) (2) 402 1100 N/ paprika – vrtnine ferdi R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM feferoni (na prostem) 401 1190 N/ paradižnik (v vrtnine val R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO 1100 N zavarovanem Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13565

Šifra Vrsta Vrsta Skupina VRSTE POMOČI kmetijske dejanske kmetijskih kmetijskih Sorta Ukrep EKO 0 Podukrepi KOP rastline rabe rastlin rastlin OMD prostoru) (2) 402 1100 N/ paradižnik (na vrtnine val R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO 1160 HM prostem) III. HMELJ 501 1160 HM hmelj savinjski R OMD IPL EK SOR (N) VVO golding IV. SADNE VRSTE 601 1221 IS jablana sadne vrste sorta* R OMD IPS EK SOR (N) VVO *bobovec, boskopski kosmač, beličnik, carjevič, dolenjska voščenka – sevniška voščenka, gorenjska voščenka – besniška voščenka, goriška sevka – tolminka, grafenštajnc, kanadka, krivopecelj, londonski peping, štajerski mošancelj – zimski mošancelj, lonjon, majda, ovčji nos, pisani kardinal, zlata parmena, priolov delišes, citronka, damasonski kosmač, harbert reneta, štajerski pogačar 601 1222 SD jablana sadne vrste sorta* R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO *bobovec, boskopski kosmač, beličnik, carjevič, dolenjska voščenka – sevniška voščenka, gorenjska voščenka – besniška voščenka, goriška sevka – tolminka, grafenštajnc, kanadka, krivopecelj, londonski peping, štajerski mošancelj – zimski mošancelj, lonjon, majda, ovčji nos, pisani kardinal, zlata parmena, priolov delišes, legro, krvavka, bužlovka, jakobovka, rožmarinka, špička, čebulka, peteršiljka, maslenka, grinštanin, klanferca (sladka jabolka), rožnik (rožinski), rambura, lovrenčkova, rdeči bobovec, zeleznica, vrtnica, vinšca – štrudlovka, brtavka, citronka, prsnika, ferdekelca,damasonski kosmač, harbert reneta, štajerski pogačar 602 1221 IS hruška sadne vrste sorta* R OMD IPS EK SOR (N) VVO *tepka, rjavka, pohorska moštnica, vinska moštnica, dobra luisa, druardova, aleksander lukas 602 1222 SD hruška sadne vrste sorta* R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO *tepka, rjavka, pohorska moštnica, vinska moštnica, mlečnica ali bela tepka, kraljica julija, šmarjetnica, rožmarinka, vinogradovka, kravšca, špehovka, debela rupret, pituralke, dobra luisa, druardova, aleksander lukas 603 1221 IS češnja sadne vrste sorta* R OMD IPS EK SOR (N) VVO *vipavka, vigred, brusniška hrustavka, kozanka, črna cepika, čufarca, divjaka, terčentka, petrovka, francoska, popovka, napoleonova 603 1222 SD češnja sadne vrste sorta* R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO

*vipavka, vigred, brusniška hrustavka, kozanka, črna cepika, čufarca, divjaka, terčentka, petrovka, francoska, popovka, napoleonova 604 1221 IS breskev sadne vrste veteran, R OMD IPS EK SOR (N) VVO triogem 604 1222 SD breskev sadne vrste veteran, R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO triogem 606 1221 IS sliva sadne vrste domača R OMD IPS EK SOR (N) VVO češplja 606 1222 SD sliva sadne vrste domača R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO češplja 607 1221 IS oreh sadne vrste elit, haloze, R OMD IPS EK SOR (N) VVO MB-24, petovio, rače- 866 607 1222 SD oreh sadne vrste elit, haloze, R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO MB-24, petovio, rače- 866 608 1221 IS marelica sadne vrste pišeška, R OMD IPS EK SOR (N) VVO catarji, flokarji, ogrska 608 1222 SD marelica sadne vrste pišeška, R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO catarji, fokarji, ogrska 613 1230 O oljka sadne vrste istrska belica, R OMD IPS EK SOR (N) VVO črnica, buga, štorta 615 1221 IS leska sadne vrste istrska R OMD IPS EK SOR (N) VVO dolgoplodna (debeloplodna ) leska, Istrska okrogloplodna leska 615 1222 SD leska sadne vrste istrska R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO dolgoplodna (debeloplodna ) leska, Istrska okrogloplodna leska 617 1221 IS kostanj sadne vrste vitoveljski R OMD IPS EK SOR (N) VVO maron 617 1222 SD kostanj sadne vrste vitoveljski R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO maron 626 1222 SD travniški sadne vrste različne R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO sadovnjak avtohtone in različnih sadnih tradicionalne vrst (1) sorte sadnih vrst V. DRUGI TRAJNI NASADI 701 1211 V vinska trta sorta* OMD V 30 V 40 IVG EK SOR (N) VVO *maločrn, pinela, ranfol, radgonska ranina, rebula, refošk, rumeni plavec, šipon, zelen, žametovka, kraljevina, malvazija, vitovska grganja, cipro, klarnica, pergolin, poljšakica 702 1180 N drevesnice različne R OMD EK VVO avtohtone in tradicionalne sorte sadnih vrst 704 1180 N trsnice različne R OMD EK VVO avtohtone in tradicionalne sorte vinske trte VI. TRAVINJE 201 1100 N/ trave – visoka krmne sora R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO 1160 HM pahovka rastline (F,G) 201 1100 N/ trave –rdeča krmne jasna R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO Stran 13566 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

Šifra Vrsta Vrsta Skupina VRSTE POMOČI kmetijske dejanske kmetijskih kmetijskih Sorta Ukrep EKO 0 Podukrepi KOP rastline rabe rastlin rastlin OMD 1160 HM bilnica rastline (F,G) 201 1100 N/ trave – travniška krmne jabelska R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO 1160 HM bilnica rastline (F,G) 201 1100 N/ trave – krmne draga R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO 1160 HM mnogocvetna rastline (F,G) ljuljka 201 1100 N/ trave – trpežna krmne ilirka R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO 1160 HM ljuljka rastline (F,G) 201 1100 N/ trave – pasja krmne kopa R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO 1160 HM trava rastline (F,G) 201 1100 N/ trave – travniški krmne krim R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO 1160 HM mačji rep rastline (F,G) VII. OSTANEK 904 1100 N/ neozelenjeni del 1160 HM enote rabe 999 1100 N/ enostavni 1160 HM kolobar 444 1180 N/ pridelava ni v 1190 N tleh VIII. PRIDELAVA SEMENA 301 1100 N/ krompir – kresnik, jana, R OMD KOL (B) IPL IVR (I) EK SOR (N) VVO 1160 HM semenski nasadi cvetnik, vesna 302 1100 N/ krompir – kresnik, jana, R OMD KOL (B) IPL IVR (I) EK SOR (N) VVO 1160 HM nasadi v 100- cvetnik, vesna metrskem izolacijskem pasu

Pri rabi HM (razen šifra 501) je v hmeljiščih na površinah v premeni mogoče uveljavljati plačila za podukrep KOP 2007-2013, če je na teh površinah petletna premena.

Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep ZEL, pri čemer morajo biti te rastline prezimne in posejane od 1.7. do 25.10. v tekočem letu.

Podukrep NEP je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep NEP, pri čemer morajo biti te rastline neprezimne in posejane do 1.9. v tekočem letu.

LEGENDA:

(1) Travniški sadovnjak, v katerem so različne vrste visokodebelnih sadnih dreves. (2) Če pridelava vrtnin, njivskih zelišč ali okrasnih rastlin NE poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko, ipd., to ni upravičena površina in se navede ločeno pod šifro kmetijske rastline »444«.

KOL (A) Podukrep KOL je za trave ali travno-deteljne mešanice na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007–2013. KOL (B) Pri rabi HM je podukrep KOL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007– 2013. KOL (D) Podukrep KOL je mogoče uveljavljati, če pridelujete vrtnine pod premičnimi nadkritimi prostori na njivskih površinah (tuneli ipd.). ZEL (E) Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati, če je posajena vrtnina motovilec, radič. ZEL (F) Podukrep ZEL je za trave na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. ZEL (G) Pri rabi HM je podukrep ZEL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007- 2013. NEP (H) Pri rabi HM je podukrep NEP mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni. NEP (K) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le, če gre za neprezimni (jari) posevek. IVR (I) Podukrep IVR je mogoče uveljavljati, če se prideluje zgodnji krompir. SOR (N) Plačila za podukrep SOR je na isti površini mogoče uveljavljati samo enkrat (ali na obrazcu D ali na obrazcu H ali na obrazcu E), odvisno od vrste posevka: glavni posevek na obrazcu D, prezimni posevek na obrazcu E in neprezimni posevek na obrazcu H. 904 Vpisuje se le na obrazec E - Zahtevek za podukrep KOP - ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. 999 - Vpisuje se na obrazec E - Zahtevek za podukrep KOP - ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. Če na površini, vključeni v podukrep ZEL, v tekočem letu tega podukrepa ne uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa ZEL. - Vpisuje se na obrazec H - Zahtevek za podukrepe KOP - pridelava neprezimnih posevkov. Če na površini, vključeni v podukrepa NEP oziroma SOR, v tekočem letu podukrepa NEP oziroma SOR ne uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa NEP oziroma SOR. 444 Vpisuje se na rabi 1180 ali 1190 v primerih, ko pridelava ne poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko in podobno.

I. EKO 0 ukrepi – plačila na površino:

R – upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic

II. Ukrep OMD – Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014.

III. Podukrepi KOP – Plačila za podukrepe KOP, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014.

KOL – ohranjanje kolobarja V30 – strmi vinogradi z nagibom 30-40% ZEL - ozelenitev njivskih površin V40 – strmi vinogradi z nagibom nad 40% IPL – integrirano poljedelstvo PAS – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali IPS – integrirano sadjarstvo SOR – pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin IVG – integrirano vinogradništvo REJ – sonaravna reja domačih živali IVR – integrirano vrtnarstvo ETA – ohranjanje ekstenzivnega travinja EK – ekološko kmetovanje (izvajanje ali preusmerjanje) EKP – ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov NEP – neprezimni posevki ZVE – reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri PP – planinska paša brez pastirja HAB – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov PPP – planinska paša s pastirjem MET – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev S35 – košnja strmih travnikov z nagibom 35-50% STE – ohranjanje steljnikov S50 – košnja strmih travnikov z nagibom nad 50% VTR – ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 GRB – košnja grbinastih travnikov VVO – pokritost tal na vodovarstvenem območju TSA – travniški sadovnjaki

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13567

ŠIFRANT AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI (PRP 2007–2013)

KOEFICIENT ŠIFRA PASMA GVŽ CK1 cikasto govedo, mlajše od šest mesecev 0,4 GOVEDO CK2 cikasto govedo, staro od šest mesecev do dveh let 0,6 CK3 cikasto govedo, starejše od dveh let 1 HK haflinški konj 1 HK06 haflinški konj, mlajši od šest mesecev 0,4 HP posavski konj 1 HP06 posavski konj, mlajši od šest mesecev 0,4 L lipicanski konj 1 KONJI LUK ljutomerski kasač 1 LUK06 ljutomerski kasač, mlajši od šest mesecev 0,4 L06 lipicanski konj, mlajši od šest mesecev 0,4 SHL slovenski hladnokrvni konj 1 SHL06 slovenski hladnokrvni konj, mlajši od šest mesecev 0,4 DRK drežniška koza 0,15 KOZE SAN slovenska sanska koza 0,15 SRN slovenska srnasta koza 0,15 BKP belokranjska pramenka 0,15 BVO bovška ovca 0,15 OVCE IST istrska pramenka – istrijanka 0,15 JSO jezersko-solčavska ovca 0,15 OJSO oplemenjena jezersko-solčavska ovca 0,15 POK1 slovenska pozno operjena kokoš (kokoši nesnice) 0,014 POK2 slovenska pozno operjena kokoš (preostala perutnina) 0,03 SGK1 slovenska grahasta kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SGK2 slovenska grahasta kokoš (preostala perutnina) 0,03 SK1 štajerska kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SK2 štajerska kokoš (preostala perutnina) 0,03 SPK1 slovenska pitovna kokoš (kokoši nesnice) 0,014 PERUTNINA SPK2 slovenska pitovna kokoš (preostala perutnina) 0,03 SRK1 slovenska rjava kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SRK2 slovenska rjava kokoš (preostala perutnina) 0,03 SSK1 slovenska srebrna kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SSK2 slovenska srebrna kokoš (preostala perutnina) 0,03 ZOK1 slovenska zgodaj operjena kokoš (kokoši nesnice) 0,014 ZOK2 slovenska zgodaj operjena kokoš (preostala perutnina) 0,03 KP1 krškopoljski prašič (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 KP2 krškopoljski prašič (drugi prašiči) 0,3 SL111 slovenska landrace (linija 11) (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 SL112 slovenska landrace (linija 11) (drugi prašiči) 0,3 PRAŠIČI SL551 slovenska landrace (linija 55) (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 SL552 slovenska landrace (linija 55) (drugi prašiči) 0,3 VBP1 veliki beli prašič (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 VBP2 veliki beli prašič (drugi prašiči) 0,3

Stran 13568 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

4295. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega o neposrednih plačilih v kmetijstvu kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem- list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, Republike Slovenije (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla- menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: U R E D B O Uredba 1310/2013/EU).«. o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu 2. člen Za četrtim odstavkom 18. člena se doda novi peti odsta- 1. člen vek, ki se glasi: V Uredbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list »(5) Za zahtevke iz 7. člena te uredbe, ki se vlagajo v RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12 in 85/13) se letu 2014, se v skladu s 6. členom Uredbe 1310/2013/EU 1. člen spremeni tako, da se glasi: zniža vrednost regionalnega plačila plačilnim pravicam, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan »1. člen 1. oktober 2014.«. (vsebina) Ta uredba določa shemo enotnega plačila, posebne pre- 3. člen mije za bike in vole, posebne podpore in druge sheme pomoči V 21. členu se besedilo »6.624.100 eurov« nadomesti z oziroma podpor za izvajanje: besedilom »6.380.938,49 eura«. – Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 4. člen o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem V drugem odstavku 23.a člena se druga alinea spremeni podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) tako, da se glasi: št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) »– biti mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pa- št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič smo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov mesne spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 929/2013 pasme (k mesnim pasmam spadajo vse pasme, ki niso nave- z dne 26. septembra 2013 o spremembi Priloge VIII k Uredbi dene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES);«. Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme nepo- Na koncu osme alinee se pika nadomesti s podpičjem in srednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike doda nova deveta alinea, ki se glasi: »– za leto 2014 teliti od 2. septembra 2013 do 1. septem- (UL L št. 255 z dne 27. 9. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: bra 2014.«. Uredba 73/2009/ES); Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: – Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra »(4) Za kmetijska gospodarstva, ki imajo individualno re- 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila ferenčno količino mleka, se za leto 2014 število ženskih govedi, iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravi- upravičenih za ukrep ekstenzivna reja ženskih govedi, določi lih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete na dan 1. aprila 2014 koledarskega leta in povprečne mlečnosti (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z v Republiki Sloveniji, ki znaša 4 787 kg, ugotovita število živali, Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o pri- ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih lagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) reji telet za prirejo mesa.«. št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Peti odstavek se črta. Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem Dosedanji šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo besedilu: Uredba 1120/2009/ES); peti, šesti, sedmi in osmi odstavek. – Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. okto- bra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 5. člen Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete V četrtem odstavku 25. člena se besedilo »2.000.000 iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, eurov« nadomesti z besedilom »1.926.611,86 eura«. str. 27), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1147/2013 z dne 14. novembra 2013 o spremembi 6. člen Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za V prvem odstavku 26. člena se besedilo »5.800.000 eu- izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemo rov« nadomesti z besedilom »5.587.174,40 eura«. enotnega plačila na površino za kmete na Cipru (UL L št. 305 z dne 15. 11. 2013, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 7. člen 1121/2009/ES); V 29. členu se za petim odstavkom doda novi šesti od- – Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novem- stavek, ki se glasi: bra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) »(6) V letu 2014 nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru ukrepov kmetijske politike, za: shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno – izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki in posebnih uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v plačilnih pravic iz te uredbe; zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, dolo- – dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in čene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), – dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z kmetijska gospodarstva.«. dne 8. maja 2013 o prilagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje 8. člen neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, V Prilogi 3 se naslov spremeni tako, da se glasi: str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES) in »Pretvorbena tabela: koeficienti, ki se upoštevajo pri iz- – Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in računu GVŽ v skladu s četrtim odstavkom 23. člena te uredbe Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho- in petim odstavkom 23.a člena te uredbe«. Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13569

9. člen Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme nepo- Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- srednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike dnem listu Republike Slovenije. (UL L št. 255 z dne 27. 9. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES); Št. 00728-70/2013 – Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novem- Ljubljana, dne 27. decembra 2013 bra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) EVA 2013-2330-0203 št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru Vlada Republike Slovenije shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v mag. Alenka Bratušek l.r. zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, dolo- Predsednica čene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o prilagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, 4296. Uredba o spremembah Uredbe o predpisanih str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES); zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih – Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja in okoljskih pogojih pri kmetovanju 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in nav- Na podlagi 10. člena ter v zvezi z 11. in 12. členom Za- zkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja kona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. ok- tobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) U R E D B O št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne o spremembah Uredbe o predpisanih zahtevah mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) pogojih pri kmetovanju št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v 1. člen nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU) in V Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih – Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho- št. 98/11 in 1/13) se v prvem odstavku 1. člena prva do četrta dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega alinea spremenijo tako, da se glasijo: kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi »– III. pododdelka oddelka IVa III. poglavja in oddelka IVb Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta IV. poglavja naslova I II. dela Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem- z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetij- bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, skih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proi- (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla- zvode (Uredba o enotni SUT), (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865).«. z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja 2. člen oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti Prilogi 1 in 2 se nadomestita z novima prilogama 1 in 2, hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politi- ki sta kot priloga sestavni del te uredbe. ke, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, 3. člen okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne (začetek veljavnosti) in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem Ta uredba začne veljati 1. januarja 2014. besedilu: Uredba 1234/2007/ES); – Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 Št. 00728-73/2013 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v Ljubljana, dne 27. decembra 2013 okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem EVA 2013-2330-0119 podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) Vlada Republike Slovenije št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 929/2013 mag. Alenka Bratušek l.r. z dne 26. septembra 2013 o spremembi Priloge VIII k Uredbi Predsednica

Priloga Stran 13570 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije 100

STOPNJA KRŠITVE iz zahtev kršitve predpisov RS, oceno z izražene L S T na sodba za þ 1. Pravnomo kaznivo dejanje ni bila dejanje kaznivo izdana. ZAHTEVE iz predpisov RS, ki zahteve jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor evati þ ena lenu Uredbe þ þ ih živalskih vrstah živalskih ih lena te uredbe þ þ lena Uredbe o þ na sodba za kaznivo dejanje þ itvi divjadi in lovnih dob); to pomeni þ velja, da jim ne sme biti izre pravnomo predpisov: naslednjih kršitev zaradi – 5., 10., 13. in 14. iz 3. Za vse zavezance brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju ustreznega brez neskladju v ali dovoljenja zavestno z izdanim dovoljenjem poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz vznemirjati, uni narave, loviti, ujeti, gnezda, zadrževati v ujetništvu, prevažati, prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati zavarovanih prosto žive so zavarovane in v za vrste ptic, ki Prilogi 1 omenjene uredbe (to so vse, ki niso lovne – navedene v 4. o dolo IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva ih rastlinskih ih rastlinskih ih živalskih þ þ ý I PREDPIS vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07 in 36/09) vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 102/11)in 36/09 96/08, Uredba o zavarovanih žive prosto Uredba o zavarovanih žive prosto DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU iz predpisov zahteve jih in þ ujejo þ lanice þ ij; ij; þ enih biotopov; þ lena 2 države lena 2 þ lena 1. þ len len izven njih; izven njih; ponovno vzpostavitev(c) uni (d) ustvarjanje biotopov. 4. þ 1. Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi sprejmejo potrebneohranitev, ukrepe za vzpostavitev zadostne vzdrževanje ali ponovno vrste raznovrstnosti in površine habitatov za vse ptic iz 2. Ohranjanje, vzdrževanje in ponovno vzpostavljanje biotopov in habitatov vklju habitatov(b) vzdrževanje in upravljanje v skladu z zahtevami na zavarovanih obmo ekološkimi zlasti naslednje ukrepe:zlasti (a) ustanovitev zavarovanih obmo 3. þ 1. Glede na zahteve iz zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni ZAHTEVE lena ter ka (b) þ lena, prvi, þ lena, to þ þ Seznam predpisanih zahtev ravnanja ravnanja zahtev predpisanih Seznam lena JE A: Varovanje okolja JE A: Varovanje þ ih ptic (UL L 20 z dne ih ptic (UL L št. 103 z þ þ ý etrti odstavek 4. þ ke (a), (b) in (d) prvega I. Predpisane zahteve ravnanja za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst vrst rastlinskih in živalskih ohranjanje za ravnanja zahteve Predpisane I. þ PREDPIS EU EU PREDPIS odstavka 5. to 26. 1. 2010, str. 7) odstavek 3. prvi drugega odstavka 3. drugi in dne 25. 4. 1979, str. 1) razveljavljena z Direktivo 2009/147/ES Evropskega z dne 30. parlamenta in Sveta novembra 2009 o ohranjanju žive prosto PRILOGA: »Priloga 1: Kratice S, L in T v stolpcuSTOPNJA KRŠITVE pomenijo: kršitve stopnja S – srednja kršitve stopnja lažja – L kršitve stopnja težja – T PODRO (EGS) z 409/79 Sveta Direktiva dne 2. aprila 1979ohranjanju o žive prosto Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13571

evati, þ itvi divjadi in divjadi itvi þ ajo selektivnega lova; þ ke, ne glede na vrstoke, ne živali, ih rastlinskih vrstah za vrstah za ih rastlinskih þ lena Uredbe o zavarovanih þ lena Zakona o divjadi in lovstvu za lena Zakona o divjadi in lovstvu, 1. lena Uredbe o dolo lena, 24. to þ rastline, ki so zavarovane in v poglavju A Priloge omenjene uredbe; to pomeni prosto žive – 4. þ to pomeni zunaj lovne dob za ptice; lovnih vrste ptic; dobe loviti lovne – 4. in 9. to pomeni uporabljati pasti stopalke in ki ne omogo pasti, za prodajo ali zamenjavo te vrste; – 44. þ pomenizavarovane; to vrste ptic, ki so so prepovedi pri lovu na vrste ptic, ki kršiti zavarovane; – 44. þ þ brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju uni zavestno dovoljenjem izdanim z iz zlasti trgati, rezati, ruvati in odvzemati te rastline, narave, poškodovati ali zbirati ter posedovati te, odvzete iz narave. itvi divjadi þ Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni16/04, list RS, št. 120/06 – odl. US in 17/08) Uredba o dolo in lovnih dob (Uradni101/04) list RS, št.

þ ja þ lanice þ ju morja in þ ter zlasti mokriš ene spremembe v þ a na njihovih selitvenih a na njihovih selitvenih þ þ ivališ þ e se selitvene vrste, ki niso e se selitvene vrste, þ lanice zato posvetijo posebno ja za razmnoževanje, goljenje in þ utljive na dolo utljive þ lanice sprejmejo podobne ukrepe za þ ju morja in kopnega, kjer se uporablja ta ju razširjenosti. V zvezi s tem se ju razširjenosti. V zvezi s tem þ þ mednarodnega pomena. varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevajevarstva za ohranjanje teh vrst, varstvene zahteve teh vrst na geografskem obmo preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem obmo upoštevajo: (a) vrste, ki jim grozi izumrtje; (b) vrste, ob svojih habitatih; (c) vrste, za katere se šteje, da so redke, ker njihove populacije ali pa so omejeno lokalno razširjene; majhne (d) druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost posebne naravezaradi svojih habitatov. Kot osnova za vrednotenje se upoštevajo trendi in Države nihanja populacijskih nivojev. so glede na število in ki ozemlja, razvrstijo zlasti kot posebna obmo velikost najprimernejša, direktiva. Države 2. redno pojavljajo kopnega, kjer se uporablja ta direktiva,zadeva kar njihova obmo prezimovanje ter po poteh. Države þ pozornost varovanju mokriš navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem obmo

Stran 13572 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50 ba þ na odlo ali sodba za prekršek ni bila izdana. 2. Pravnomo þ ena þ lena te uredbe þ ba ali sodba za ba ali þ na odlo þ prekršek zaradi kršitev v prejšnjem stolpcu prekršek zaradi kršitev v prejšnjem navedenih predpisov. velja, da jim ne sme biti izre velja, da jim ne sme pravnomo iz 3. Za vse zavezance enje ali þ asu þ ev, in zadrževanje in zadrževanje ev, lenom 7 omenjene ij varstva. ij þ þ þ e vrste ptic namerno þ ju morja in kopnega, þ lanice si prizadevajo, da lanice þ ji varstva iz odstavkov 1 in 2 in 1 odstavkov iz varstva ji þ lanice predložijo Komisiji vse ustrezne vse lanice predložijo Komisiji lena. Države lena. þ ja, predvidena v odstavkih 1 in 2, tvorijo þ þ lanice sprejmejo primerne ukrepe, da ne þ len Direktive 79/409/EGS zahteva,države da asu lovne dobe v skladu s þ lanice prepovejo (razen kadar je izdano ustrezno teh ptic. razmnoževanja in vzreje mladi direktive) za vse prosto žive direktive) za vse jajc ali odstranjevanje poškodovanje gnezd in teh zadrževanje in narave iz jajc odvzem gnezd, jajc, namerno vznemirjanje ptic, zlasti v ubitje ali ujetje s kakršno koli metodo, uni kakršno koli metodo, ali ujetje s ubitje ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja teh obmo habitatov tudi izven 5. þ þ kadar se lovijo lovne vrste ptic dovoljenje in razen v pride do onesnaženjastanja ali poslabšanja meri taki v ki motenj, koli kakršnih ali habitatov na na ptice, da bi bilo to pomembno glede vplivajo cilje tega kjer se uporablja ta direktiva. ta direktiva. se uporablja kjer obmo z zvezi V 4. države 3. Države Države 3. informacije, tako da lahko sprejme primerne pobude za usklajevanje, potrebno za zagotovitev, da obmo jasno celoto, ki izpolnjuje varstvene zahteve teh na geografskemvrst obmo

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13573

L S T STOPNJA KRŠITVE predpisov kršitve zahtev iz RS, izražene z oceno - ZAHTEVE iz predpisov RS, ki zahteve jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor - IZVAJANJE ZAHTEV na RS predpisov iz zahtev izvajanje gospodarstva ravni kmetijskega - ý I PREDPIS DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU iz predpisov zahteve - zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti navzkrižni pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve II. Predpisane zahteve ravnanja za podzemne vode II. Predpisane zahteve ravnanja EU PREDPIS ZAHTEVE - Stran 13574 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

jih þ 100 100 na vodovarstve nih obmo

50

L S T STOPNJA KRŠITVE predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene e vsebujejo blato e vsebujejo blato þ istilnih naprav) iz Uredbe istilnih naprav), se nase naprav), istilnih þ þ komunalnih o predelavi biološko razgradljivih odpadkov je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje 3. Za uporabo komposta ali digestata 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod na tepotrebe (za površinah kmetijskih uredbe samo,

4. Kompost ali digestat 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod (za potrebe te uredbe samo, þ komunalnih kmetijskih površinah uporablja v skladu dovoljenjem z okoljevarstvenim ZAHTEVE RS, ki jih mora zahteve iz predpisov in jih preverja zavezanec izpolnjevati kontrolor e se blato ne e se istilne naprave þ þ istilnih naprav, naprav, istilnih lena, ki ni uporaba þ þ len len e je obdelano v þ istilnih naprav ali þ 6. þ 2. þ (uporaba) istilne naprave, male istilne naprave, skupne istilne istilna naprava, mala istilna naprava ali skupna istilna istilne naprave, ki ni istilne naprave, ki þ þ þ þ þ istilnih naprav se sme uporabljati istilnih þ (pogoji za uporaboblata v kmetijstvu) istilne naprave ali druge istilne istilna naprava, se lahko uporablja kot komunalne þ ga dati v sama uporabiti v kmetijstvu ali promet zaradi uporabevkmetijstvu, mora zagotoviti njegovo obdelavo. (2) Obdelava blataiz prejšnjega odstavka je aerobna ali anaerobna obdelava blata v obdeluje s postopki biološke razgradnje, obdeluje s postopki biološke razgradnje, predpis, ki ureja ravnanje z odpadki. (1) Oseba, ki nameravablato iz komunalne blata za gnojilo v kmetijstvu, se uporablja blata za gnojilo v kmetijstvu, predpis, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali komunalna komunalna þ gnojilo v kmetijstvu, skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. (3) Za ravnanje z blatom iz prvega in tega odstavka tretjega malih komunalnih skupnih s to v skladu samo kot gnojilo v kmetijstvu uredbo. (2) Blato iz (1) Blato iz komunalnih IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva istilnih istilnih þ ý I PREDPIS Uredba o uporabi blata iz komunalnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08) DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU iz predpisov zahteve enje þ lanica iš þ istilnih naprav za istilnih nih greznic in drugih þ þ enje odpadnih voda; enje þ istilnih naprav, ki niso iš þ istilnih napravistilnih za þ þ þ e je zadevna država þ lena 2(a)(iii) sme uporabljati v 2(a)(iii) sme uporabljati lena lena 2(a)(ii) sme uporabljativ lena þ þ lena 2(a)(i)lena se sme uporabljati v þ lanica meni, da so nujni za varovanje meni, lanica þ len þ enje odpadnih vod podobne sestave,kot so len þ iš odpadnih vod iz gospodinjstev ali komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev ali odpadnih vod in iz drugih þ odpadne vode iz gospodinjstev in komunalne vode iz odpadne gospodinjstev in odpadne vode; (ii) odpadno blato iz preto podobnih naprav za (iii) odpadno blato iz s predpisi uredila njegovo uporabo. 2(a). (i) odpadno blato iz kmetijstvu samo, zdravja ljudi in okolja, zdravja iz blato se – 1. Blato iz 1. Blato samo v skladu s to direktivo. kmetijstvu 2. Brez poseganja in v direktivi 75/442/EGS 78/319/EGS: – se blato iz kmetijstvu pod pogoji, za katere zadevna katere za pogoji, pod kmetijstvu država 3. þ zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni istilnih istilnih þ

þ III. zahteve ravnanja za odpadno blato Predpisane len spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamentain Sveta z dne 11. marca 2009 (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109) 3. þ naprav uporablja v kmetijstvu (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 6), zadnji EU PREDPIS ZAHTEVE Direktiva Sveta 86/278/EGSzdne 12. junija 1986 o okolja, varstvu zlasti tal, kadar se blato iz Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13575

e ima e þ na ali e þ þ za uporabo no þ

lenom, lenom, þ len e gre þ þ 20. enje blata ali katera koli druga ali katera koli druga enje blata (okoljevarstveno dovoljenje) dovoljenje) (okoljevarstveno þ lena je tudi katera koli kemi tudi katera lena je þ lenom te uredbe. þ

obdelava, ki zagotavlja aerobni ali aerobni zagotavlja ki obdelava, anaerobni obdelavi blata enakovredno izpolnjevanje in higienizacijo stabilizacijo, kakovost. zahtev za okoljsko (4) Za obratovanjenaprave za obdelavo odstavka je treba blata iz prejšnjega dovoljenje za pridobiti okoljevarstveno predelavo odpadkov po postopku z s predpisom, ki ureja oznako R3 v skladu ravnanje z odpadki. Za predelavo odpadkov po postopkuz oznako R3 šteje tudi priprava blataza njegovo predelavo v gnojilo. dovoljenje v skladu okoljevarstveno s predpisom, ki urejaodpadke. (2) Ne glede na prejšnji odstavek vlagatelju vloge za pridobitev ni treba okoljevarstvenega dovoljenja na ki se nanaša izpolnjevati pogoja, registracijo za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, (1) Uporabnik komposta ali digestata lahko uporablja kompost ali digestat v 26. ali 25. z skladu skladiš toplotna obdelava ali dolgoro komposta ali digestata v skladu s 25. ali 26. skladu s predpisom, ki ureja obdelavos predpisom, skladu biološko razgradljivih odpadkov, zagotavlja, da obdelano blato izpolnjuje razred okoljske zahteve za 1. ali 2. komposta ali pregnitega blata iz kakovosti tega predpisa. (3) Obdelava blata iz prvegaodstavka tega Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi odpadkov ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13) navedene v (i) in (ii)]

Stran 13576 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

  oceno  z  izražene  RS,  S T S 50  predpisov  iz zahtev   L STOPNJA KRŠITVE kršitve        jih    ne  in  ob  ali  se  jih  obdobja  dni  ki  kmetijstvo,  RS,  prepovedi.  gnojila  za   zavezanec  imi  organskimi ē trideset ē  nepredvidenih  podaljšanje  obdobju  predpisov  v  organska s  teko   pristojen  najve   kontrolor a  iz ē  za  dovoli  izpolnjevati  Teko ZAHTEVE zahteve preverja mora uporablja lahko Minister, 5. gnojenja upoštevanju gnojili izjemnih  razmer.            RS   imi  v  te  ē  ne   na   enih ē  iz  1.      del    lena  iz  m  s  od  odeje ē  s teko  kmetijskih    nad  novembra  novembra  gnojili imi  na  odstavek   pred  Slovenije ē  ih celotno ih predpisov  nitrati 800   ē ē   je  na  januarja.  z   15.  15.  tega  ranljivo  iz  je sestavni  prvi  prejšnji inah,  dolo   zelene ē  voda od od     31. kot  gnojenje  je    na  na višino  prepovedi  gnojenje   gnojili  gnojili ZAHTEV  ob  ki  je  do  brez   je  zahtev  Republike  organskimi  kmetijskega  2, ih  prepovedano je. je  odstavka   februarja.  varstva  glede  glede lena ē ē imi  marca. asovne ē len len  Ne  Ne  Gnojenje  s teko    ravni ē ē  Prilogi opredeljeno obmo 8. zemljiš ē katastrskih v uredbe, decembra (3) organskimi obmo (1) kmetijskih  zemljiš prepovedano organskimi 3. do  15. (2) odstavek tega Zaradi onesnaževanjem kmetijskih  virov IZVAJANJE  izvajanje na gospodarstva ē teko kmetijskih  zemljiš prepovedano prvega nadmorsko (4) do  1.        z  EU  virov  113/09   voda št.   povzemajo  ki  RS,  predpisov  varstvu   PREDPIS  kmetijskih  RS, I o  iz  list   iz  05/13) (Uradni in DOMA predpisi zahteve  Uredba nitrati  onesnaževanjempred     v        ih)   ja.  II A. ē  ki  itev   3(2)  lena   se  ē  jih ē be,  ki  so  ki   te  ē   vode  v  iz lena  izvedejo  in  obmo  Priloge   kodekse   III; ē  EU,  prostovoljno  se  kodeksu( Ͳ  vse  iz  uresni  zagotovitev  naslednje  iz  dolo  ali v vsakega   ke  za  za  za  dveh  letih po ē  v  od  so jih  države  navzkrižni evali  ranljiva  Priloge  to  izdelave  varstva  pred ē  1  izvajali  naslednjih  delovne  programe  ki  ukrepov:  iz  pri  kodeks lanice lanice  imenovanja  iz  letu ih   programi  predpisov ē ē   vsaj lena  sprejmejo  vklju  iz   ravni ē  predpisale   kmetijske  prakse,  imenovanju bi    kmetje  iz  letih od  letih po notifikaciji  enem len len  izdelajo  ukrepov  v  imenovana ē ē  Države  naj  Države  Delovni lanice upoštevajo skladnosti ZAHTEVE zahteve  5. 1. ciljev prvem ali dodatnega 4. dveh direktive dobre bodo in 1. splošne onesnaževanjem zajemajo za ē 3(4)  izdelajo (b)  ukrepov, ukrepe: (a) 4. sestavljeni obvezujo ē (a) štirih        in  št.  št. L   str.  pred  (ES) (UL   dne  12.   z 1)    1991,  voda  iz  parlamenta 12.  Uredbo   z 31.  nitrati varstvu 2008,  str.    z   o 91/676/EGS  2008  oktobra  11.  dne   z    Evropskega 1991 21.    EU len  375  dne 22. ē spremenjenaē št.  z  dne   5.  z  L   in (UL onesnaževanjem kmetijskih  virov 311 PREDPIS  Sveta Direktiva decembra 1137/2008 Sveta 1), zadnji  4. za nitrate IV. Predpisane zahteve ravnanja Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13577

50   v  uporablja  ne   se  gnoj  prepovedi.  Hlevski 6. obdobju           1.              so ē  z imi enih   iz  gnojil  od  dni  rokih    je ē ē imi ajo ē ē e  in   gnojem ena  gnojenje  ē a  drugi  njivah ē bo  ē    kmetijskih  najve ē  decembra  je  in  lahko  in  vremenske   najpozneje za  razvoz odstavka  s teko  na  odejo v podaljšanje  e 1.  s  teko    za  na   februarja. omogo  izjemne  tal ē  za  poplav  a.  dvajsetih lena ē  dolo  prvi inah,  dolo  prepovedi  prizadetih  od ē  tla zasi ē  ali  zato  15.  gre  predpisanih  uredbe.  na  na  zaoran  in e  na  prepovedano  zeleno  dovoli  gnojili  gnojili  ob  gnojem  ter  do  tudi  zaradi  te  z  gnojenje  drugega  mogo  tega  pristojen etkom  gnojenja  2 ih  dni   razmere ē obdobju jih, ē  obdelavo ine  gnoj  in   za  februarja,  glede  glede lena ē  v  bila  njivah len ē  kmetijska zemljiš ē  Ne  Gnojenje  s hlevskim  Ne  gnojenje  v  talne  na  Prilogi in  za pred organskimi prvega tega nista  bila poplavljena vodo (2) prejšnjega  odstavka dovoljeno do  15. je (1) trideset nepredvidene okoliš ē s  hlevskim decembra in zimsko 8.a obmo kmetijstvo, hlevski obdobja veljajo minister, v (5) odstavek katastrskih zemljiš ē organskimi               iz   bi   tla   ali  in  je    v  z  ujejo    nitrati  ē  je   tistih, v  cilj  z  tla blizu  posod    in ena  izdelanih  gnojil,  ukrepi  vsebujejo  v ē  kot  z  gnojil  ki  strmih  dobre  vklju  razen   so  odtokom eni  vode in, odplak,  nasi  ki  KMETIJSKE  katerih e ē  gnojil 4, ē     za  vnos razmere ē  zgradbo  Skupnosti, naj   in be,  tla na  tla,  živinskih  onesnaževanja ē  je  in ke,  v  v  kodeksi  ē   vnos ko    shranjevanju  DOBRE lenom  enje  materialov,   ukrepi  ali  prakse,  onesnaževanje I) ē   dolo  za  II Ͳ  regijah  nadomeš  pri  gnojila, evanje  podzemne  s ē   s snegom;  gnojil  gnojil  III. ē kmetijske  prakse, jih;  v  no  z nih ē  s površinskim ē ē  upoštevajo  skladiš  Kodeks  ki  vnos  obdobja,  pogoje  vnos  zmogljivost  so bili skladno Priloge  PRILOGA KODEKS( dobre ki PRAKSE A. kmetijske rastlinskih zmanjšati in razli silaža, neprimeren; 2. nastalih pomembne: 1. pobo pokrita 4. živinska 3. vodo,  poplavljena,  zmrznjena vsebovali naslednje  to pronicanjem  teko vodotokov; 5. vklju vode prepre za

Stran 13578 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 dneh.  treh v         pri v        vodo    V  v  za  gnojil,  LENU ITI  tla,  nekaterih   ravni.    pravila   v in   hranil  vnos  nanosa  PO  posod  ujejo  vnos ē VKLJU  JE   je  živinskih  za  tla prepovedan;  ko JIH  in  vodo;    stopnjo  v  PROGRAME  sprejemljivi  vklju  III  KI  bo izguba   TREBA no  s ē  gnojil  postopke  Ukrepi  obdobji,  zmogljivostmi ostala  na površinsko 6.  PRILOGA UKREPI, katerih vklju enakomernostjo mineralnih 5(4)(a) DELOVNE 1.  z: zvezi 1. 2. vrst

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13579

   100 na   50 50              gnoji  ki  ne  ne  se  gnojila   vodo, na e  se  se  z ē  poplavljenih  rastlinjakih.  dušik.  gnojili, enih v na   ē razen   mineralnimi  mineralna  z  prepovedi  prepovedi  nasi  in  rastline  dušik,  vsebujejo  tleh,  ki  mineralnimi ozimine  uporabljajo   z  na  obdobju  obdobju  ne  V  Organska  V kmetijske gnoji 8. gnojili, vsebujejo 9. 7. gnoji se tleh,      ki       v  in  za   gnojenje  gre bo   gnojili,  novembra ē e  je  rastlin  dušik, je  15. ē  15.  prepovedano  do  dolo od  mineralnimi  organskimi  razen   na   odstavka   dušik,  vsebujejo  mineralnimi   ki  z   glede  marca,  decembra len len ē  Ne  Gnojenje  z  Gnojenje  z  1. ē prepovedano gnojenje  kmetijskih rastlinjakih. (2) gnojili, do  1. (1) 9. prejšnjega februarja. 10. ozimin vsebujejo od (1)                   ki  ob    v  v   koli      ina  nagib;  neto  od  tla, ē  in  na ja  v   med: vnos ilnosti ē  okolju;   dušikom  trenutku,  padavine ē  ustreza:   z  koli  razen  v  tal  je  organu  gnojil;  ve ki   izrabljati  kakršna  zlasti:  organskega  za  zna  gnojil tip kmetijsko  kmetijsko kolobarjenjem;  ne biti najdaljšim   tleh ja,   ē  bo  presega ē  v  in ē  škodoval  potrebo posevkov  ki razmere,   za  da no  s   ravnotežju  tleh, katerem   odstranjena med ē   vnosa   posevkov  živinskih   v  dobro  dušikom  preko  mora  (preostala  bo  v  na  z  z  obmo  in  potrebna  upošteva  zmogljivost  dušika  prepovedan,  gnojenjem,  pristojnemu  ne vklju  zemljiš enja, enje enje  gnojil,   je  z ju  in ē ē ē ini  meri  zime),  ki ē  se  ranljivem  dokaže, ē  posevek in  ki  ina ē in, rabo  temelji  razmere  preskrbo ē  ga  predvidljivo  namakanje;  omejitvijo  skladna  tal  preskrbi  koli (b)  podnebne koncu in prakso, (a) mineralizacije  zalog znatni – – (c)  ter (i) po  dušiku iz prakso dejansko skladiš 3. je ranljivega skladiš ko (ii) koli zmogljivost tiste, lahko kadar na skladiš tla  na obmo obdobjem,

Stran 13580 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

    je  jih ē   vodovarstvenih obmo Odmerek presežen   100   se   vodi  Evidenca ne  50   se    vodi  Evidenca ne ažurno  20           asu  ega ob %,         ē   vrsti, ih   o  za 20  o  vodi  na    ki  in  le se kg/ha.   odejo,  in   nagibom ini  dušika  s ē  teko ē  obstaja   80  predpisanim  posameznem e Ͳ organskega  velja  gnojila nevarnost organskih  vode, nim  površinske    gospodarstvih,  ē ob koli  evidence  ih   v  tleh. ē ega ē  gnojenju katerih  GERK   nagibom nad  preseže  takšna vrsti, asu  uporabe teko ē  odtekanja  obstaja povpre   teko  na  gnojil  odmerkom ē  dušika  o  ne nim  s %,   površinske ē  in kmetijskih    jim ih   v ē Ͳ ini  prekritih  s snežno  20 ē  Na  zamrznjenih  katerih  potrebe  sledenja  obdelujejo tleh, na uporabe  teko evidenca vode. odmerek gnojenju gnojila.  Zahteva  vodenja organskega  gnojila posameznem koli 10.  nad nevarnost organskih kmetijska  gospodarstva, uporabljajo odtekanja gnojil GERK Za ki najve na povpre              ki  s    vodo       tleh.   vodo,  kjer  ob  v  širok   ne   z  pasovi,   ki ih,  s m   ih, ē  njivah,  ukrepov: ē  treba  je delov  tako, ē odtekanja pesa) 15 enih  snežno gnojil  prejšnjega  na    s  ē inah  organskih  je  poplavljenih imi  organskimi  razmejena ē  iz  zagotoviti   ve ē ih  gnojili,  površinsko  v ē  N/ha.   odmerek  na  zemljiš  nasi  biti  zemljiš  gnojili  zamrznjenih  površinskim  kg  treba   poljš  vode, ujejo  odplavljanje  k (koruza,  spomladanskim  dušik,  naslednjih   najmanj ē   je  zahtev  ozelenjenimi  s teko  na 80   prekritih   tleh,  organskih  nevarnost  mora  in  njivo in  ali  strmih ih  razdeliti  biti  strmih len  na nimi asnim ē ē  Poleg  Na  tleh,  posamezni  mineralnimi  prepre  njiva  med mineralnimi gnojil, prepovedano tleh, na – pre ki odejo,  – mora presega  (3) odstavka vsebujejo  od enega so  na 10. obstaja ē teko površinske odmerke  teko da ali nagnjenih vodam,  pri (2) gnojil gnojenju po ē razvojem            ene ina  ne unajo ē  ē ē  N.   podlagi obrat   koli  izra  gnojili.  kg  spojinam z  spojinam z  živinskega  na  samih,  je no  dolo  tla vsako  vsak  2  v  ina 170  ē   za  lahko  živali  drugimi  hektar  koli    in  živinorejski  bodo lanice  hektar.  dušikovim  na  da  odstavka  gnojili,  vsebuje ē  preko  ali  tleh,  iz  na ina  ki  vnesenega ē  živali.  v ine ine  tudi  ukrepi ē ē  koli  Države  Ti  dodanim  dodanim dušikovim 3. števila   leto, bo  presegala  natan ē Ta gnojila, koli zagotovili, koli gnojila, 2. kmetijski dušika – živinskimi – mineralnimi

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13581

   %   80 jih ē  kot    ē 100  na vodovarstvenih obmo 100 ve pasu   80  do    50 50 20,1 %   %    20 do  20 pasu                      s  z v a ki ki ih  2.  no  pri  pas   ē kjer   ih zime vodo  v  odejo  asnim asnim gnojil,    ē teko  1. pre obstaja ē teko   gnojil  se  ali  nagibom širok   razvojem  po ē po ē  gnojila,  pasovi,  naslednjih   rastlinami,   gnoji    njivah, m  preko  zemljiš ē s  razmejena zeleno nim od  ne  vodotokov     ē na    15 z    katerih površinsko le obdelana s   od  odejo. biti  razvojem uporablja  biti   vodotokov     eden  mineralnih odplavljanje  m  in vode,  na inami odtekanja  mineralna biti   od  povpre ē  5   kmetijskimi ali s    porasel dušik,    najmanj   m ozelenjenimi ali    %,  zeleno mora pesa) kmetijskih  mora     njivo   z  a, ujejo  poljš   vodotokih  se mora  15  širini ē   biti inah  20 njiva   Na ē  nimi  ē   Ob njiva drugimi njiva  strmino ali zagotovljen med     njiva      ali –  . ukrepov: – pre – prekrita prepre – zemljiš ē spomladanskim rabo je mora na ali  11. vsebujejo organska razen poljš spomladanskim (koruza, površinske nevarnost organskih nad tlorisni reda. 12.  in reda      s  ki       na  zeleno inami  zime  tlorisni ē  z   v  ih  ali gnojil   je  kmetijskimi  poljš  odejo.  obdelana  preko  zakonom,  z  porasel  biti  biti  a, eni  razen ē  zemljiš ē  strmino  spomladanskim  zeleno  ali  drugimi  z   na  mora  mora  vodotokih len no asnim ē ē  Ob  njiva  njiva prekrita razvojem – pre – po ē rastlinami, odejo  ali prepovedan  vnos pas  zemljiš ē 11. priobalnih širini,  dolo (4)

Stran 13582 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

 100  pasu 50     ni  v ē  ali    in  izcedkov  so skladiš  izdelani  gnojila eno  izlivanje,   oceni  podzemne  vode  odtekanje  ali  živinska  prepre ē  gnojevko  je  za   vizualni  da  Po okolje. površinske tako, izpiranje  ali  13. prostori bioplinsko               a     a  a ē  za  (v  ih ē ē    a  ali  in  Biti   je  iti  ē ni ih    biti ē  in ē  pride   tal.  grajena  tal.   biti  seboj,   ali  proti ē  teko  stabilni,  vsebuje  ne  skladiš  iztekanja  cevovoda   ali  bioplinska  živinska  skladiš  skladiš  cevovodi,  ali  ali  hitro  objektih  ter  nim  Skladiš  ne skladiš  stabilna  Preto  organskih za gnojiš ē ali pride  do  da  in morajo  med ali ē  redno    in     morajo   Pri   a ih  ta ē ē  ali  poškodbah  na  se  ne  morajo  vode  vode  biti  mehanskim,  odporni  gnojila  hleve  in  tako,  kemi  toplotnim  da  prostor  Ob  kanali  zbiralnikih  in  gnojila  besedilu: etudi  kanala  vodotesni,  teko  gnojila).  gnojila  gnojila  gnojevko  v  ali ni  vplivom.  v ē ni ē  Skladiš  proti  gnojil,  gnojil, ē  cevovodi  dovoljeno..   gnojila iti  biti  vodotesna,  morajo ē vzdrževani. ena  tako, uporabiti  in nim   ni ē  živinska  vode. ē len ē  Živinska  Preto  živinska  živinska  živinska  upravljana  onesnaženja  povezujejo  drugih vodotesnih živinskih v za živinska umeš nadaljnjem skladiš mehanskim, kemi ureja 12. nepremi in ki za morajo živinskih (1) gnojevka, toplotnim bioplinsko varno vzdrževana. treba (2) za do  nenadzorovanega gnojila in morajo odporna vplivom. pretakanje drugje onesnaževanja poškodbah gnojil redno  kanali

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13583

   %  50  kot  ē 100 ve manjša zmogljivost     %  50 5,1–50 manjša zmogljivost    %   20 do  5 manjša zmogljivost               od    o  kar   so  ima  nimi  ē  oblikah  iz  živinskih  prodanih  živinska gnojila nih Uredbe   razvidna  odpadki,  bioplinsko  3  zmogljivosti  ker  je  po predpisih,  z zmogljivosti  eviden  nitrati in    ne ē razli  z  z kmetijsko  ē   ali  , ne  v  gospodarstvu  knjigovodskimi ē   živinska  gospodarstvo  pred  ker  predelanih,  jih  katerih  odstranjenih  trgu,  gnojila ravnanje  e  ina ē ē  na  voda drugimi  odstranjuje    koli  ali  Kmetijsko  kmetijskem  druga  živinska  s Prilogo izkazano  urejajo predpisanih, listi onesnaževanjem kmetijskih  virov predeluje  in gospodarstvo je varstvu prodaja gnojila ki listinami,  iz tudi ali gnojil gnojevko.  Na manjše  skladiš za 14. zadostne  skladiš             in          se  za        živali ne    (npr.   ē krmilni  te  te  za  mora unajo. e  in       ali  po  ē a  živinska  živinska  1  1  se  v ine  živinskih ē enje.  ē   živali  biti  vrsti  ob  kar   na  živinska ē  potem  zbiranja  v  e  dovolj za ē za ē  gnoj ene  in vrsto za  na prera    skladiš ē  ini a  kategorije ē  gnojevko,  posebej ene ne ē  mora  Priloge  Priloge  skladiš  potrebe  najmanj  gospodarstvu  uporabljajo ē ē  nastil  najemno  zbiranja skladiš  nima  uporabljajo iz  manjkajo ē  ali  za  na  iz   z  hodniku  se  za  skladiš  najame,  skladiš  kmetijskem  vsako  hlevski  številu ini  3  3 ni  kmetijsko  potrebne no   kategorije  živali ē ē  razli e   so dolo ē  seštejejo.  prostoru),  na  najmanjše  potrebne   za  na  ali  gnojil  skladiš    ustrezno  gnojila  vrste  lahko  ki  na  na  so dolo  globoki  iste  se razli  se  živali,  zagotavljati  ni ne len e ki ē ē  in ē  izkazano ē unajo  Zmogljivost   se  kmetijskem  koncu ē e 12. mora zmogljivosti zmogljivosti gnojila preglednici (3) živinska na šestmese Najmanjše uredbe. prilagojena zmogljivosti biti pogodbo. (4) razli gnojila, gospodarstvo velikega preglednici gospodarstvu gnojil, zmogljivosti gnojila, zmogljivostih rejnih na gnojnico  živinskih razli ra kategorijo uredbe, gnojevka ležalnem izlo zbirajo mizi

Stran 13584 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

           ē       i  za   so   ē  jih   v  v  inov     ē  na   treba e  in za ē  ki    te  zaradi  treba   te  ali lena  a  e ene ē   1  je  hlevu.  ē ē  1 be ē  ni  skladiš ē  in  živali  , ē  v  gnojil  pasejo  ne ē  skladiš a  preglednici  tretjega  zmanjša nih   nastilom  manjše, ē  primeru  se v ē z iz   se  gnojila dolo reje   na  vseh  skladiš  dolo   ve    tega  dolo  preglednice 3  ki  šestino  Priloge lena  uredbe,  gnojnico  predeluje  tudi  Priloge  ali  jih  so  lahko ene  primeru  tem  bivanja ē  iz  iz  uredbe. ē  na inov ki  iz  globokem  nastilu  te   ki  za  V ē  živinskih  gnoja  skladiš  gnojnica  3  potrebno,  skladiš  po predpisih, e  3  te  1  gnojila  zmogljivost ē  oblikah prodaja   živinska  na  živali,  tem  gospodarstvo  gnoj  na  ni  1  tega  ali e  potrebnim  dolo V  odstavka    gnojila  gnojila enja enja  glede  mesec ē nih ē ē mesecev  reji  reji kombinacija ē  hlevu.  so  zagotoviti  zmogljivosti    ali  v  Priloge  Pri  Pri  Skladiš  hlevski  živinska  vsak  Priloge  iz  razli mora zmogljivostim skladiš zadostiti odstavka za iz (7) se tudi zmogljivosti, zahtevana osem zagotavljati zmogljivosti, prostornino (8) preglednica hlevu uredbe. za preglednici tretjega lahko uredbe. (9) gnojevko gnojevka nastajata. (10)  Ne 3 kmetijsko živinska v posebnih skladiš živinska kakor trgu odstranjuje

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13585

             iz     se  je   iz  in kar  in     in    150 ē  ga ina  tudi  biti  in   ē     iz   ki  lena lena ih   ob  štiri ē  ne be ē  vrste dušika ē be  gnojil  koli   ē  mora  preglednici   prodanih  treba  drugimi v  govedu, odpadki,   zmogljivosti, ne  ina praši perutnini  katerih  presega  gnojil,  tega    kmetijska  ē ē  razvidna  živali,  dolo  ali  letna  pri  uredbe.«.  dolo  nih  listinami,  najmanj  za  ne ene  pri  pri  na ē ē  na  biti  koli  te  listi  na  živinskih  pomeni dve  za  katastrskih  prejšnjega ē  uredbe  odstranjenih  1  konjih,   odstavka ju  skladiš e  z  izkazano be  ē kar  te ē  živinskih  gnojil.  gnojil  dolo  dušika   in ē  odstavka nimi  katerih enje  predelanih,  glede   letna  dušika  dušika  mora  ravnanje  z  2  skladiš ē ē  iz  glede kg len  so   biti  na ina ē  kg  kg ē  Priloge  Dolo  Ne  uporabljajo  obmo  druga  in  iz  120  60  20 gospodarstva, skupna tretjega na Priloge koli (1) ne ali (11)  Ne 3 12.a presegajo: – urejajo mora kategorije  rejnih prispevajo  posamezne katerih živinskih kakor eviden zmogljivosti kg drobnici zagotoviti dušika – – knjigovodskimi mesece, tretjini živinskih kuncih. (2) prejšnjega skladiš

Stran 13586 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

      eno  ē  z  ne  se   okolje.  reje  odtekanje  izcedkov  prepre ine ali površinske lena   ē ē  je  v  na da   tega  za  gnojevke.«.  gnoja be  izpiranje ali  gnojnice ē  tako,  Dolo  podzemne vode  ali uporabljajo zbiranjem ali (3) hlevskega izcedkov izlivanje, urejeno

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13587

  ju ē    100 na vodovarstvenem obmo  50    da ih, Ͳ    se  GERK gnoj na   onesnažujejo.   hlevski  shranjuje asno  Uležan  vode  ne ē za 15. se    s      e m    en   je ē ē   od  lahko      asno  100  se m. ē  objekta  biti   dolo  v    sistem  gnoja u  pitne  ni  dlje kakor ē  v  Za  25  voda na   gnoj  tega ih mora en   ne ē  razdalji  režim.  leto.  zajem  v  obvezno  menjavo  s pitno vodo,  z  zemljiš  okoli  shranjevanje  za  predpisi  stoje ē  vklju  hlevskega  hlevski  najmanj  gnoja je ē  vendar  shranjuje   je  ali asno ki ē  ih  oskrbe len  meseca asno ē  Za  Uležan  objekta  obmo ē posebnimi vodovarstveni (6) shranjevanje  uležanega hlevskega ē teko oddaljeno za kmetijskem uporabi, dva lokacije  vsako 12. uležanega prepovedano od vode, (5) za javne

Stran 13588 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

  %   20 kot  ē 100 ve presežka    %  50 5,1–20 presežka   %   20 do  5 presežka          3    gnojil  gnojila   oddane,  N/ha  dovoljeni in   pred ē kg  za   uporabi.  Priloge  na gospodarstvu  kmetijskih  živinskih živinska  živinskih iz  v ē  170   ima  voda  iz  iz  drug  presegajo viške   na varstvu  gospodarstvo,  na  dušika,  dušika   obrazec  presega  ali  nastajajo  o kmetijskem  inah,  ki   ne ē  vnos  vnos  Na  koli 16. Uredbe izpolnjen letni v katerem prodane odstranjene Kmetijsko gnojil kmetijskih  zemljiš letni virov. onesnaževanjem           v     na   ki      in   iz   na  in  te ē   ē  ali  iz  na    na   na  živinskih una     na lena ē  iz  presegajo   uporabi ē  upošteva  dušika   urejajo   , živinska drug 3.  dušika živali ē v ē  sme      izra  drug  N/ha  prejšnjega  prodajo  planinah  iz  oblikah ali  na  se  ne  dušika  vnos kg   med  na  ju inah,  ki  uporabnikom  gospodarstvo,  na ē ē  vnos svoje  zagotoviti:  nih  oddanega,  ali ē  gospodarstvu.  skupne  pašnike, se  odpadki.  170  letni  presežkov  živinskih  z ajo  gnojil  gnojil  gnojil  nastajajo  koli  kmetijskega ina  njihovo  pašnikih ne  gnojil ē  ali  letni ē  odstavka  v    s predpisi,  ki  obmo  mora  razli  drugim  in ina  v ē len len  Kmetijsko  Koli  Na  ravni  samem  gospodarstva,  kmetijska ē ē  oddajo  predelavo  presežkov  odstranitev presežkov lena, – gnojil kmetijskih  zemljiš – dovoljeni prvega ē katerem gnojila gnojil prodanega na gospodarstva. Za premeš (1) trgu – prebivanjem 6. živinskih skladu presegati kmetijskih  zemljiš planine koli ravnanje (2) odstranjenega živinskih na (1) uredbe živinskih 5. skupnih

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13589

  20    ali   ki   o   nakup  izpolnjen  zunaj  za  Uredbe   kmetijskih  ali 3, gnojil     ima  iz  gospodarstvo,  pridobljena   pred  Priloge  kupljena  gnojila,  kmetijskega  iz  voda  organskih   Kmetijsko uporablja 17. virov.  gospodarstva organska onesnaževanjem lastnega varstvu prejem obrazec       3   ki        v   na  teh  Priloge  v  izven  odstavka  izkazati  ali   prodanih  biti  iz  ali  preglednice ino   dušika ē  organska   odstranjenih  iz  dušika in  mora  gnojila  izven lastnega ē  pridobljena   uredbe  gospodarstvo,  koli  tretjega lena.  gospodarstva  obrazcu  oddanih,  iz  ali  druga  te  na   kupljena  1  na  gnojil  gnojilih  kmetijskega ina  ali   analize  vsebnosti ē  drug len ē  Koli  Kmetijsko  obrazcu  na  uredbe.  Priloge ali gnojilih.  (3) živinskih izkazana te podlagi kmetijskega pridobljenega (1) 2 uporablja lastnega gospodarstva živinska gnojila,  mora kupljenega na podlagi živinskih 6.a prejšnjega ē

Stran 13590 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

   %  %    20  20 kot kot   ē ē 100 ve presežka 100 ve presežka      %  %   50 5,1–20 presežka 50 5,1–20 presežka     % %     20 do  5 presežka 20 do  5 presežka           za    ki  ne  te  te iz  in   rabe  pri  3  3  voda  4    organskih  iz   iz  dušika  enoto  uporabi  pašnikov  presega  zavezance  zavezance za  priloge  priloge  vrednosti,  varstvu v ē  iz  iz  o   vse  vse  vnos  N/ha.  preglednici  dušika  za  za kg  v  kraških   mejnih rastlin  ne  letni  posameznih vrst  Uredbe  vnos evidence evidence  posamezno 250      1  na  Letni  Skupni  navedene gnojil kmetijskih  zemljiš ekstenzivnih presega  19. Zahteva  velja vodenje uredbe. 18. gnojenju so predpisanih Priloge kmetijskih  kmetijskih  virov.  onesnaževanjempred  Zahteva  velja vodenje uredbe.          Te     v    te  N/ha.  mejnih  drugih     1 kg  gnojenju  zemljiš ē    Ob  rastlin.   iz  posamezno  uporabljati rabe vrednost podnebnih pri ē    kmetijskih  na  navedene  Priloge  tla na  presegati  podlagi  dušika  razmer.  iz  v  zemljišin ē  treba  tleh,  navedenih  so enoto   vrst  mejna  4  kmetijskih  v   na  je  ki  gnojil  sme  vnos ijo  s potrebami     rabe  250  presegati ē  dušika len len  pridelkov,akovanih  tipov  razmer ē ē  Gnojila  Letni ē  sme  dolo  skladu 13. se 13.  pri tal, razmer, pridelovalnih upoštevanju dejavnikov (1) v (2) organskih enoto  rabe ne vnosa posamezno kmetijskih  zemljiš vrednosti, preglednici posameznih rastlin  ne uredbe.   

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13591

    vodi    ne 50 se evidenca 50    20 nepopolna evidenca             te   iz   kg   vodi   in  gnojil  gnojila   iz na  gnojili   Pri  350    vsa  kmetijskih   pašnikov.  Priloge 3  obrazcu  ni   gnoji,  za in iz živinskih  dušika       letna  predvidenega  na  se  organska  N/ha ki  presega  živinskimi  pa   in  gospodarstvo  z  kraških  raztrošena.  vnos  kg  uredbe.  zunaj  gnojil  gnojenju  gospodarstva,  uporabi  obvezno  uporabe  gnojil  te  gnojenja. v  evidence  140 hkrati   je  letni ē  3 ja površini, ē  Kmetijsko  Mineralna  po  gnojenja N/leto, živinskih katerih mineralnih Priloge Vodenje uredbe 20. evidenco kmetijska obremenitev ekstenzivnih presega obmo in 21. so zemljiš nenadzorovanega  raztrosa enakomerno prevozu  in           o       na          iz  ino, iti 140   in  v  iz  te   gnojil.  pisni ē ē  1     rabe  v se ē  hkrati  živinskih    z ja  analize koli  enoto  podatke   iz  ē  uredbe   vsebnosti  gnojenih z  uporabljati ,  dušika zemlje enot  po površini,   ē ter  te  zunaj  gnojilih  prepre mineralnimi   gnojil  prevozu  drugega   presega  organska  Priloge  zemljiš  N/leto,  z  iz  biti  voditi  morajo  in  iz  dušika  vnos  Pri  gospodarstvo,  podlagi lena kg 2   gnojilih.  podlagi ē  uporabljenih  treba  raztrošena  na  gnojili,  gnojili  seznam   5.  je  posamezno 350  gnojil  dovoljeno kmetijske   letni  mora  na  vnos  obremenitev  živinskih  teh  gnojenje     živinskih  ali  morajo  v  v  je  Podatki  gnojenje  vrsto  in  na len len una  kmetijskih  gnoji, ē  in ē ē  Za  Kmetijsko  Letni  Mineralna  letna  N/ha  se as živinskimi vsebovati kmetijskih  zemljiš ē obliki. živinskih uporabi gnojili katerem odstavka gnojenja.  (2) presega  preglednice  uredbe dušika dušika (4) pa živinskimi uporabi, predvidenega  obmo kg izra nenadzorovano  raztrošanje gnojil 13. 14. gnojil ki enakomerno. (3) rabe (1) gnojila gnojenju

Stran 13592 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

          z      v  in  s   s   je       za      za  z     ali     plitev  s no   cevi  je  s  o  gnojili  z  z   gnojil  gnojili ē  gnojenje  za   gnojili  cisterne   ali ene  bo ē  gnojili  organskih ē  gnojenje  drugimi  Za  za  organskih  napravo  cisterne  cevjo,  raztros.  z vrte enojno naprave metalne  organskih cisterne ih vertikalnimi       ih Za  za  cisterne metalne  cistern ē ni  in   o  z ih ē o,  naprave  (vle ē cevi  in ē  prejšnji  in   trosilnike  ali ē  gnojenje  (centrifugalni  cisterne  režami  ro  trosilnike,  gnojenje s o  organskih  uporabljati  na  organskimi  teko ē  za ē  teko  organskimi  rež  topom,  tudi  Poleg  vrte  nihajno ih ne  organskimi  za  uporabljati  napravo. ē  valji, ē  s trosilno  s polžastim  z  z  je  trosilnike  gnojem  tudi  organskimi sani), imi pasovih  napravo  kom  na  tla.  imi  trosilniki), ē  ploš  gnojenje.  in ē  glede   trosilnike, ē e  v imi  v o ni  teko ē ē  odprtimi ene ē  Ne  dovoljeno trosilnike široke neteko je hlevskim trosilnike transporterjem ploš s  teko gnojil trosilno izmetalno dovoljeno ē teko horizontalnimi trosilnimi uporabljati dvojno trosilnike pnevmati trosilnike ē teko ploš razpršilnim nanašanje  teko dovoljeno razpršilno  ploš gnojil zapiranjem globok  vnos priklju mineralnimi odstavek dovoljen tla  z vnos distribucijo gnojil.  (3) vle

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13593

  na      manjše  vplivajo   pravilne im  ē  raztrosa,  gnojenje  ne  lahko  ter  poškodovanih  za  ki  morajo  njihovo  vnosu.  Naprave izgube  pri porazdelitev enakomernost zagotavljati odmerke  in smejo  imeti tistih  delov, (4)

Stran 13594 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20 20 STOPNJA KRŠITVESTOPNJA kršitve zahtev iz predpisov RS, oceno z izražene L S T ega ega þ ega leta. þ 22. Travniške površine 22. Travniške površine so vzdrževane enkrat letno, najpozneje vsaj do 15. 10. teko leta. 23. Zatravljena ekstenzivnih površina sadovnjakov je enkrat vzdrževana vsaj 15. letno, najpozneje do 10. teko ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor un þ ja iz þ velja za velja þ z varstvenim un površin v

þ ilnosti ilnosti þ lena te uredbe, ki þ Natura

ja Natura 2000)) z anju. þ jih Natura (obmo jih þ þ þ lenu te uredbe, ali ohraniti lenu þ e razmerje med gozdnimi in e ekološke zna þ þ jih (obmo anju. anju. ati obseg trajnih travnikov, kot so ati obseg trajnih travnikov, kot þ eni v 8. lena te uredbe, ki imajo v obdelavi (lasti lena te uredbe, ki imajo v obdelavi imajo v obdelavi (lasti ali najemu) imajo v obdelavi da deleža teh površin travniške površine, ne smejo zmanjšatina ra zaraš Priloge 1 Uredbe o posebnih varstvenih obmo þ 3. vse zavezance iz obstoje travniškimi površinami, ali ohraniti obstoje ekstenzivno obdelovanih traviš obmo Na vseh varstvenimi cilji ohraniti sedanji obseg ali pove þ dolo þ površin v zaraš površin ciljem ohraniti sedanji delež ekstenzivnih ekstenzivnih delež sedanji ohraniti ciljem iz 3. vse zavezance sadovnjakov velja za þ se ali najemu) take sadovnjake, da ra zmanjšati na površine ne smejo obmo Na vseh IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva jih jih þ jih þ jih Natura 2000) ý I PREDPIS

þ (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12 in 33/13) (Uradni48/04 in list RS, št. 33/13) (obmo Uredba oUredba ekološko pomembnih obmo Uredba o posebnih varstvenih obmo DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU iz predpisov zahteve ijo þ je þ ja ali þ ujejo ustrezne þ ajo, da ne bo þ e je primerno, ko e je primerno, ja. Glede na lanice dolo þ þ þ ja, in, je in ob upoštevanju þ þ ja države þ ijo slabšanje stanja naravnih þ rtih, ter ustrezne zakonske, rtih, ter þ rti ali projekti lahko pomembno vplival rti ali þ ja ali zanj potreben, pa ali v bi sam ja ali zanj potreben, jih prepre þ ena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko vznemirjanje tako ena, kolikor bi þ rtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z þ þ jih. lanice storijo vse potrebno, da na posebnihlanice storijo vse potrebno, da ja dolo þ je, je treba opraviti ustreznoje, je presojo njegovih þ þ b odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z rtom ali projektomko se prepri šele potem, rte upravljanja, pripravljene posebej za ta obmo len þ þ škodoval celovitosti zadevnega obmo škodoval celovitosti pridobijo mnenje javnosti. za obmo 4. ý e je treba kljub negativni presoji posledic na obmo posledic glede na cilje ohranjanja tega obmo ugotovitve presoje posledic za obmo dolo þ na pomembno vplivalo na cilje te direktive. pomembno vplivalo na cilje te direktive. 3. Pri vsakem na obmo upravljanjem povezavi z drugimi na zajete v drugih razvojnih na upravne ali pogodbene ukrepe,ustrezajo ekološkim ki zahtevam naravnihiz Priloge habitatnih tipov in vrst I iz Priloge II na teh obmo þ Države 2. ohranitvenih obmo habitatov in vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila obmo na potrebne ohranitvene ukrepe,ki po potrebi vklju 1. Za posebna ohranitvenaobmo 6. þ zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti ZAHTEVE þ lena ivalskih in ž ivalskih þ ka (a) prvega þ ih þ ih ž ive len in to rastlinskih vrst 7. 22. dne z 206 št. L (UL zadnji 7), str. 1992, Direktivo z spremenjena dne z 2006/105/ES Sveta L (UL 2006 novembra 20. 2006, 12. 20. dne z 363 št. 368) str.

PREDPIS EU EU PREDPIS 92/43/EGS Sveta Direktiva o 1992 maja 21. dne z ohranjanju ter habitatov naravnih prosto 6. þ odstavka 13.

V. Predpisane zahteve ravnanja za ohranjanje habitatov habitatov za ohranjanje zahteve ravnanja V. Predpisane Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13595

50 asu. þ enje samo v þ 24. Obrezovanje in Obrezovanje24. in red dovoljenem obrezovanje in

Natura

jih þ enje mejic nista dovoljeni od obdobja þ obmo Na vseh red 30. septembra,olistanja mejice do razen od 15. na Primorskem, kjer nista dovoljeni marca do 30. septembra. je s þ evanje þ ega þ ju þ je obmo þ lanica izvede lanica þ len. len. þ e je zadevno obmo ý e je zadevno no tistih socialne ali gospodarske ali gospodarske no tistih socialne þ ega javnega interesa. þ lanice sprejmejo potrebnelanice ukrepe, da vzpostavijo rt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujo nujnih razlogov projekt iz rt ali þ þ etkom izvajanja te direktive. þ len þ prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno ljudi, ali le razlogi, se lahko upoštevajo povezani z zdravjem pomena koristnimiposledicami bistvenega javno varnostjo, ali predhodnempo drugimi, ali nujnimi okolje Komisije za mnenju razlogi prevladujo vse izravnalne ukrepe, potrebnevse izravnalne ukrepe, za zagotovitev varstva Nature 2000.celovite usklajenosti O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo. 13. 1. Države Države 1. razširjenosti; posedovanje,(b) prevoz in prodajo teh ali izmenjavo osebkov ponujanje za prodajovrst, vzetih iz narave, in njihovo ali iz narave vzeti bili zakonito izmenjavo, razen za osebke, ki so za pred 2. Prepovedi iz odstavka 1(a) in (b) se uporabljajo za vse razvojne oblike rastlin, za katere velja ta sistem strogega varstva rastlinskih vrst iz Priloge IV(b), ki strogega varstva rastlinskihsistem Priloge IV(b), vrst iz prepoveduje naslednje: (a) namerno trganje, zbiranje, rezanje, ruvanje ali uni teh rastlin v naravi na njihovem naravnem obmo teh rastlin v naravinaravnem na njihovem javnega interesa, vklju narave, in ni drugihustreznih rešitev, država izvesti na izvesti

Stran 13596 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

T en þ 50 50 manj kot 50 % ozna ih živali živali ih S no no þ þ enih enih þ þ

10 20 vklju od 50, a manj kot 80 % ozna živali živali STOPNJA KRŠITVESTOPNJA predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene L vklju od 80, a manj kot 100 % ozna živali živali

ene þ itev živali ev. þ 25. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot imetnik praši

26. Oznaþ živali število skupno (v se štejejo samo tiste, ki morajo biti ozna v skladu s predpisi – in v skladu s predpisi sicer najpozneje, zapustijo preden gospodarstvo). ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, ki jih mora zavezanec izpolnjevati preverja kontrolor in jih

þ uje. uje. þ ev. þ i na novo. þ o uporaboo z žival se in im prej po rojstvu, þ iti þ ev, razen prevoznikov, þ þ ujejo z namestitvijo ušesne ujejo z namestitvijo þ i, in vsi imetniki praši itev pri živalih izgubi ali postane itev pri živalih izgubi þ þ za lastno doma za lastno þ etom. etom. itljiva, se žival na gospodarstvu, na katerem je na katerem na gospodarstvu, se žival itljiva, þ þ Uporabi se identifikacijska ki se uporablja oznaka, na gospodarstvu, na katerem se žival ozna 5. Vsak imetnik praši mora sproti dopolnjevati RPG. bilo to opaženo, nemudoma ozna ne 4. ý e se ozna znamke v desno uho, lahko tudi s tetoviranjem v lahko tudi s v desno uho, znamke desno uho ali na desno stran hrbta tik za ple vendar najpozneje pred premikomna z rojstnega drugo gospodarstvo. 3. Živali se ozna njih ne premika, se v EIRŽ vpišejo na podlagi njih ne premika, se prijave premika živali na to gospodarstvo. 2. Živali je treba ozna Gospodarstva, na katerih se naenkrat redi najve en praši 1. V evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) vsa gospodarstva, na katerih morajo biti vpisana se redijo praši IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva ev (Uradni list ev þ þ ý I PREDPIS in identifikaciji o Pravilnik registraciji praši RS, št. 4/11) DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU ev (v þ itev živali živali itev þ Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) Ozna Vodenje registra praši RPG) na nadaljnjem besedilu: gospodarstvu zahteve iz predpisov EU, ki se skladnosti navzkrižni pri upoštevajo ZAHTEVE ev þ len JE B: Varovanje zdravja ljudi in živali živali in ljudi zdravja Varovanje B: JE þ ý PREDPIS EU EU PREDPIS Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. 2008 o identifikaciji julija in registraciji praši (UL L št. 213 z dne8. 8. 2008, str. 31) 3., 4. in 5. VI. Predpisane zahteve ravnanjaza identifikacijo in registracijo praši

PODRO Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13597

50 se ne vodi

þ 20 se ne vodi ažurno in v skladu s predpis

(MK) do 21 dni 20 ali 22 dni ve ev þ enem s þ ajo v CRPš, kot þ 27. Register praši na RPG. 28. Premiki se sporo je predpisano (najvišje število zamujenih dni priglasitve premika na med vsemi premiki gospodarstvu v obdobju, dolo predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov politike). kmetijske ati ev mora v CRPš sporo þ þ itvah živali. živali. itvah þ 6. Iz RPG morajo biti razvidni trenutni stalež živali, kronološko vodeni zapisi o prihodih živali na gospodarstvo in odhodih z njega ter o ponovnih ozna 7. Vse spremembe morajo biti redno vpisane v CRPš, najpozneje v sedmih dneh. 8. Vsak imetnik praši podatke o odhodihz gospodarstva in živali prihodih nanj najpozneje v sedmih dneh po živali. premiku spremljati 9. Žival mora v Republiki Sloveniji dokument (spremni list) z izpolnjenimi obveznimi podatki. potrdi 10. Dokument napišein s podpisom oddaja. žival ki imetnik, ev þ anje premikov praši þ Sporo Spremni identifikacijski dokument

Stran 13598 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

T enih þ 50

S ivali manj kot 50 % ozna ž no 80, a no 50, a þ þ enih živali enih živali enih živali enih živali þ þ

L STOPNJA KRŠITVESTOPNJA predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene 0 10 vklju od % 100 kot manj ozna od vklju od manj kot 80 % ozna 2 itev govedi 29. Oznaþ živali na (v skupno število gospodarstvu se štejejo od starejše so ki tiste, samo 20 dni).

ZAHTEVE iz predpisov RS, ki zahteve jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor no þ im prej þ eno itljiva, jo mora jo itljiva, þ þ enem za enem þ lanic EU, mora biti lanic EU, þ itvi govedi, rojenih v e dokumentacije mora biti þ þ im prej, najpozneje pa v štirih im prej, e je namenjeno za zakol in je e je namenjeno za zakol in lanic EU, dobi novo oznako, lanic EU, anje podatkov v centralni register þ þ eno, spremljati pa ga mora potni þ þ razen opravljenih v 20 dneh po zaklano ozna prihaja. Iz list, izdan v državi, iz katere spremljajo razviden tudi datum njegovega prihoda v Republiko Slovenijo. 5. Uvoženo govedo,iz ki ne prihaja držav govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG). 4. Govedo, ki prihaja v Republiko Slovenijo iz držav sporo poškoduje ali postane ne poškoduje ali postane imetnik þ Republiki Sloveniji, mora njihov imetnik poskrbeti tudi za njihovo registracijo, kar storiti v roku, dolo mora po rojstvu oziroma preden se premakne drugam, najpozneje pa do starosti 20 dni. mo 2. ý e se ušesna izgubi, znamka tednih od dneva, ko to opazi, dvojnikom. nadomestiti z njenim živali mora biti Identifikacijska številka ista kakor na izvirniku. 3. Ob ozna 1. Govedo mora biti ozna IZVAJANJE ZAHTEV predpisov RS na iz izvajanje zahtev gospodarstva ravni kmetijskega ý I PREDPIS in identifikaciji o Pravilnik registraciji goved (Uradni16/03 in list RS, št. 45/08 – ZKme-1) DOMA predpisi Republike Slovenije, iz ki povzemajo zahteve predpisov EU je Republike Slovenije iz držav þ itev govedi ki prihaja itev in registracija goveda, itev in registracija uvoženega goveda uvoženega itev in registracija þ þ þ lanic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Ozna Registracija govedi Ozna na obmo þ EU) Ozna list Potni zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni ZAHTEVE þ

len evanju govejega þ 4. in 7. þ

spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 20. 1791/2006 z dne (UL L novembra 2006 št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1) mesa in proizvodov iz govejega mesa in Uredbe razveljavitvi Sveta (ES) št. 820/97z dne 17. julija PREDPIS EU EU PREDPIS UREDBA (ES) št. 1760/2000 EVROPSKEGA INPARLAMENTA SVETA z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in ter o registracijo govedi ozna (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnji govedi in registracijo VII. zahteve ravnanja za identifikacijo Predpisane

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13599

þ 50 50 nad 90 dni ali 2 oziroma ve premikov, ki so evidentira ni kot nepravilno st manj kot 50 % ima živali potnilist no 80, no 50, þ þ (MK) do 14 dni 10 od 15 do 42 dni 20 20 od 43 do 90 dni ali en premik, ki je evidentiran kot nepravilnost 10 od vklju kot 100 a manj % živaliima potni list od vklju a manj kot 80 % živali ima potni list itve þ itve ali þ itve in þ itve ali itve e število e þ enem s þ þ asnost ozna Pravo þ (najvišje mogo zamujenih dni ozna priglasitve ozna priglasitve premikov v CRG na žival gospodarstvu v obdobju, dolo predpisom, ki ureja izvedbo kmetijske politike). ukrepov

premikov govedi govedo 30. Potni listi za živali se (v skupno število ki morajo samo tiste, štejejo imeti predpisan potni list). 31. ter priglasitve ozna eno govedo, ki ga þ ý e imetnik goveda izgubi potni list, spremlja veljavni potni list. zdravstvenih pregledih v karanteni. kmetijstvo, gozdarstvo 6. Ministrstvo za in prehrano (v nadaljnjembesedilu: podlagi potni list na ministrstvo) izda v CRG. registracije govedi na 7. Imetnik goveda hrani potni list gospodarstvu, na katerem je govedo. 8. Potni list mora spremljati govedo pri premiku. vsakem 9. Vsak naslednji imetnik goveda mora po prejemu vpisati v potni list takoj o svojem gospodarstvu in podatke datum prejema goveda ter se podpisati. 10. mora najpozneje v sedmih dneh od dne, dvojnik za ko je izgubo opazil, zaprositi lista. potnega list mora biti vrnjen ministrstvu 11. Potni v sedmih dneh od dneva izvoza, zakola, kraje ali izgube goveda. pogina, 12. Imetnik goveda sme na gospodarstvo ali z njega sprejeti premakniti le ozna anje podatkov þ o kotitvah, poginih in premikih goveda Izguba potnega lista Premiki govedi Register govedi na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RGG) Roki za sporo

Stran 13600 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50 se ne vodi 20 se ne vodi sproti in v skladu s predpisi 32. Register govedi na gospodarstvu (RGG). no þ anje in vpis podatkov vpis podatkov anje in þ govedi, razen 13. Vsak imetnik prevoznika, mora sproti dopolnjevati RGG. 14. RGG mora imetnikhraniti tam, kjer je govedo oziroma tako,da je prakti dostopen. 15. Roki za sporo v CRG je 7 (sedem) dni od dogodka oziroma pred premikomdrugam. govedi

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13601

en þ 50 50 manj kot 50 % ozna ih živali živali ih no no þ þ enih enih þ þ

10 20 vklju od 50, a manj kot 80 % ozna živali živali vklju od 80, a manj kot 100 % ozna živali živali STOPNJA KRŠITVE predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene L S T ene v þ itev živali živali itev 33. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot imetnik drobnice.

34. Ozna þ živali se (v skupno število ki štejejo samo tiste, morajo biti ozna skladu s predpisi). ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, ki jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor iti þ ijo þ uje z eno ušesno þ e, namenjene za e, namenjene im prej po rojstvu, þ iti þ im prej, najpozneje pa v štirih tednih pa v štirih im prej, najpozneje þ itljiva, mora imetnik drobnice ušesno þ e žival ušesno znamko izgubi ali ta postane ali znamko izgubi ušesno ý e žival dvojnik ušesne znamke in ga vstaviti v uho dvojnik dneh od takoj oziroma najpozneje v sedmih od dneva, ko to opazi,z dvojnikom nadomestiti najpoznejemora Imetnik znamke. ušesne v sedmih dneh od dneva, ko to opazi,naro znamko znamko, na kateri je skupna identifikacijska oznaka. 5 ne najpozneje do starosti devetih mesecev. najpozneje do starosti devetih mesecev. 4 Jagnjeta oziroma kozli zakol pred dvanajstim mesecem in niso v namenjeni trgovanju na ozemlju EU ali izvozu države, se lahko ozna tretje IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva 1 V evidenco imetnikov rejnih živali morajo biti vpisani vsi imetniki drobnice in vsa gospodarstva, na katerih so živali. 2 Žival je treba ozna þ najpozneje do starosti šestih mesecev. razmerah se redijo v ekstenzivnih 3 Živali, ki oziroma na prostem, se lahko ozna

ý I PREDPIS DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU in identifikaciji o Pravilnik registraciji drobnice (Uradni75/10) list RS, št. itev živali živali itev þ zahteve iz predpisov EU, ki se skladnosti navzkrižni pri upoštevajo Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) Ozna Register drobnice na gospodarstvu

þ PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 45/2012 z dne 19. januarja 2012 (UL L št. 17 z dne 20. 1. 2012, str. 1) Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o sistema za uvedbi identifikacijo in koz registracijo ovc in ter o spremembi Uredbe (ES) 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in št. 64/432/EGS (UL L 5 z dne 9. 1. 2004, zadnji 8), str. VIII. Predpisane zahteve ravnanja za identifikacijo in registracijo drobnice in registracijo VIII. Predpisane zahteve ravnanja za identifikacijo

Stran 13602 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50 se ne vodi

þ

(MK) do 21 dni 20 22 dni ali ve 20 se ne vodi ažurno in v skladu s predpisi ajo þ enem s þ 35. Register drobnice na gospodarstvu. 36. Premiki se sporo za CRD, kot je predpisano

(maksimalno število zamujenih dni priglasitve premika med vsemi premiki na gospodarstvu v obdobju, dolo predpisom, ki ureja ukrepov kmetijske izvedbo politike). iti podatkena svojem o staležu þ iti podatke o premikih živali na obrazcih iti podatke o premikih živali þ (spremni list) v sedmih dneh po premiku.(spremni list) v sedmih dneh 8 Žival mora pri enega na drugo premikih z gospodarstvo spremljati spremni list, ki ga oddaja ki imetnik, potrdi podpisom s in napiše žival. mora hraniti spremni list še 9 Prejemnik živali prejemu živali. najmanj tri leta po drobnice mora enkrat letno v imetnik 10 Vsak CRD sporo gospodarstvu. dneva prejema dvojnika ušesne znamke. Izgubljena ušesna znamka se lahko, pod ni ogrožena, nadomesti pogojem, da sledljivost tudi z novim parom ušesnih znamk, na katerih je odtisnjena druga identifikacijska številka. Preostalo staro znamko mora v tem primeru imetnik odstraniti iz ušesa. 6 Vsak imetnik drobnice, razen prevoznika, mora voditi register drobnice na gospodarstvu (v nadaljevanju RDG), v katerega mora vpisovati podatke najpozneje v sedmih dneh po dogodku. centralni 7 Vsak imetnik drobnice mora v register drobnice (v nadaljevanju CRD) sporo

anje premikov živali anje staleža živali þ þ Sporo Sporo len þ

3., 4. in 5.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13603

50 100

L S T STOPNJA KRŠITVESTOPNJA predpisov kršitve zahtev iz RS, izražene z oceno nih þ lanic EU. EU. lanic þ eno od živil in drugih þ 37. Uporaba samo registriranih ali sredstev fitofarmacevtskih je bilo izdano sredstev, za katera izjemno dovoljenje, dovoljenje za razširitev uporabe v RS ali dovoljenje za promet identi drugih državFFS iz 38. Registrirana fitofarmacevtska sredstva uporabljati je v skladu z navodilom za uporabo, navedbo na etiketi ali treba s podatki v dovoljenju za uporabo. pravilno ZAHTEVE RS, ki jih iz predpisov zahteve zavezanec in jih izpolnjevati mora preverja kontrolor 39. Fitofarmacevtsko sredstvo je shranjeno v lo izvirni predmetov embalaži, splošne rabe, otrok,dosega ustreznipri zunaj temperaturi, vlagi in skladu svetlobi z navedbami v proizvajalca. v navodilu 40. Izvajalec varstva kmetijskem gospodarstvu ima rastlin na veljavno potrdilo iz fitomedicine. znanja o pridobitvi 41. Za uporabljajo varstvo pregledane naprave, rastlin znak o rednem pregledu. samo ki se imajo redno el Fitofarmacevtskih sredstev, ki niso Fitofarmacevtskih sredstev, ki niso registrirana v RS, ni dovoljeno uporabljati. FFS se morajo skladu pravilno z uporabljati navedbo na etiketi s spoštovanjem na þ v navodilom za dobre kmetijske prakse varstva uporabo rastlin v skladu in s uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Pravilnikom o dolžnostih IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva ý I PREDPIS Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradnilist 83/12) RS, št. Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list 5/07, 62/03, št. RS, 30/09 in 83/12 – ZFfS- 1) DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU iz predpisov zahteve el dobre prakse lena 31, ki so þ þ uje uporabo na þ navedeni na etiketi. navedeni na etiketi. varstva rastlin in skladnost s pogoji iz pogoji s skladnost in rastlin varstva zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni Pravilna uporaba vklju ý len 55 Fitofarmacevtska sredstva se pravilno uporabljajo. þ (ULšt. L zadnji

þ len (prvi in drugi 309 z dne 24. 11. 24. dne z 309 2009, 1), str. PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v prometin direktiv razveljavitvi Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS stavek) stavek) 55. 55. spremenjena z Uredbo z Uredbo spremenjena Sveta (EU) št 518/2013 2013 o z dne 13. maja prilagoditvi Uredbe št. 1107/2009 (ES) Evropskega parlamenta in Sveta zaradi pristopa Republike Hrvaške 10.6.2013, L 158, (UL str. 72) IX. Predpisane zahteve ravnanja za fitofarmacevtska sredstva za fitofarmacevtska IX. Predpisane zahteve ravnanja

Stran 13604 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

ih þ i dve uri þ nim vzhodom. þ nem zahodu do dve uridve do zahodu nem þ ebelam nevarna FFS, kontaktna, ebelam nevarna FFS pa se po son po pred son 42. Med cvetenjem gojenih rastlin se ne uporabljajo sistemska, þ þ uporabljajo samo pono 43. Na parcelah v bližini voda se z skladu upošteva varovalni pas v navodili za uporabo in navedbami na etiketi. Na priobalnih zemljiš 44. Na kmetijskem gospodarstvu se vodijo evidence o uporabi FFS na prostem in v zavarovanih prostorih ter o uporabi obdelanega semena po GERK- s skladu (v kulturah in PID-u prilogo I Pravilnika o uporabnikov FFS).Evidence se dolžnostih let. hranijo najmanj pet v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od voda 2. reda se fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13605

100 100 50 STOPNJA KRŠITVE predpisov kršitve zahtev iz RS, izražene z oceno 20 L S T h sestavin za prodajo, za prodajo, h sestavin ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, ki jih mora in jih preverja zavezanec izpolnjevati kontrolor 45. Upoštevana je prepoved uporabe prepovedanih snovi pri farmskih živalih ali akvakulturah. 46. Živali, ki so bile obdelane s prepovedanimi snovmi, se ne dajejo v promet za prehrano ljudi. je bilo ki meso živali, 47. Akvakulture ali obdelano s prepovedanimi snovmi, se ne daje v promet in predeluje.ne 48. Samo veterinar vsebujejo testosteron in progesteron ter daje preparate, ki e so þ ilo, pa tudi prodaja, distribucija in druge oblike njihovega prenosa tudi prodaja, distribucija in druge oblike ilo, pa þ no ali za pla no ali þ e so bili obdelani s snovmi iz so bili e þ

IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva bile obdelane s snovmi iz priloge 1 ali bile obdelane s snovmi iz priloge priloge 2 pravilnika. Samo veterinar sme živalim na kmetiji za in dajati testosteron terapevtske namene smejo uporabljati snovi in Imetniki živali ne 1 in pripravkov, ki vsebujejo snovi iz prilog 2 pravilnika. promet za smejo dati v Imetniki živali ne prehranoali izdelkov ljudi akvakultur, živali iz njih, prilog 1 ali priloge 2 pravilnika. in Prepovedan je promet z akvakulturami živali, mesa predelava ter mesom

enih snovi I PREDPIS ý predpisi Republike predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU predpisov iz zahteve DOMA Pravilnik o prepovedi uporabe dolo þ s hormonskim ali tireostatskim delovanjem in beta-agonistov v živinoreji (Uradni4/09) list RS, št.

þ leni 4, 5 þ ke (b); þ e da so dokazati, asno þ

e: þ þ ke (d).

þ e je mogo : Seznam za i druga : Seznam prepovedanih þ

þ lanice prepovejo, za snovi iz Priloge II, in len þ asno prepovejo, za snovi iz Priloge III: ke (a) na gospodarstvu in in gospodarstvu na (a) þ ke bile zadevne živali zdravljene v skladu s s skladu v zdravljene živali zadevne bile 5a; ali iz živali ljudi prehrano trg za na dajanje (c) so bile dane zgorajribogojstva, katerim navedene iz pridobljenih izdelkov, predelanih in snovi, živali; navedenih to iz živali trg na mesa dajanje (d) (e) predelavo iz to mesa Priloga II snovi: Seznam A: – tireostatske snovi – stilbeni, derivati stilbenov, njihove soli in estri Seznam B: – estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati – beta-agonisti Priloga III (b) – rejo, razen pod uradnim nadzorom, živali iz nadzorom, pod– razen (b) rejo, uradnim to – dajanje na trg ali v zakol za prehrano ljudi in II Priloge iz ki snovi živali, vsebujejo farmskih bila ugotovljena prisotnost Priloge III ali v katerih je navedenih snovi, razen Države za in živalim farmskim snovi navedenih dajanje (a) metodah; koli kakršnih po ribogojstva, iz živalim zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni 3. þ prepovedanih snovi, dokler Komisija EU ne dolo – snovi z estrogenim (razen estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati), androgenim ali je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, živalskih proizvodov, krme in nekateri ki niso namenjeni prehrani ljudi, živalskih proizvodov, živali in živalskih proizvodov, je komercialni premik no s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezpla no s ponujanjem

þ vklju þ v EU. þ no delovanje,

– promet þ lena ter 4., 5. in 7. þ ke(b),(a), (d) in(e) PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Direktiva Sveta 29. dne z 96/22/ES aprila 1996 o prepovedi živinoreji v uporabe ki dolo þ enih snovi, ali hormonalno imajo tirostati o ter beta-agonistov in razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, in 88/146/EGS (UL 88/299/EGS L št. 1996, 5. 125 z dne 23. str. 3), zadnji to 3. þ len spremenjena z Direktivo Direktivo z spremenjena Evropskega 2008/97/ES Sveta in z parlamenta 2008 novembra dne 19. (UL L št. 318 z dne 28. 9) str. 2008, 11. X.zahtevePredpisane ravnanja zazdravstveno ljudi varstvo in živali opredelitev: Za te predpisane zahteve ravnanja se uporablja ta Stran 13606 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

derivate. kom le veterinar ali oseba þ

Zdravila, ki betaagoniste, vsebujejo sme aliltrenbolon dajati hišnim ljubljen ali kopitarjem in z neposredno odgovornostjo veterinarja. progesteron ter derivate, ki po absorpciji na kraju izhodne (starševske) sestavine. uporabe hitro razpadejo v za zdravil imeti smejo ne živali Imetniki uporabo v veterinarskiz medicini lahko vsebnostjo betaagonistov, ki se uporabijo za indukcijo tokolize. e lanice þ kom – þ þ

lena 2 in 3 smejo države þ nih spiral pri zdravljenju disfunkcije þ in zdravljenja, þ len nikov, ni pa dovoljeno dajanje zdravil v obliki þ e ga ta zahteva. se uporabljajo v skladu z navodili proizvajalca; proizvajalca; se uporabljajo v skladu z navodili injekcije za sprožanje ii) beta-agoniste v obliki – vrsto zdravila za uporabo v veterinarski ima dovoljenje za promet, ki je bilo medici, ki uporabljeno, – datum zdravljenja, – identiteto zdravljenih živali. Register mora biti na voljo pristojnemu organu, þ 2. Za terapevtske namene dajanje zdravil za dovoljenjem uporabo v veterinarskiz medicini za promet, ki vsebujejo: i) alil trenbolon, ki se daje oralno, ali beta- agoniste, kopitarjem in hišnim ljubljen podkožnih vstavkov živalim na kmetiji, ki so bile so ki kmetiji, na živalim vstavkov podkožnih nedvoumno identificirane. Zdravljenje identificiranih živali mora evidentirati odgovorni veterinar. Zabeležiti mora vsaj naslednje register, ki je lahko podatke v registru, predpisan v Direktivi 81/851/EGS: – na dovoliti: dajanje živalim na kmetiji, za dovoliti: dajanje živalim na kmetiji, terapevtske namene, testosterona in progesterona ter po absorpciji na derivatov, ki mestu uporabe hitro razpadejo v izhodne (starševske) komponente. Zdravila za uporabo uporabljajo za v veterinarski medicini, ki se zahtevami v zdravljenje, morajo biti v skladu z 81/851/EGS, prometu, predpisanimi v Direktivi v ali injekcijo z veterinar, samo da lahko jih in nožni obliki jaj gestagenim delovanjem. 4. þ Ne glede na

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13607

50 50 50 50

v veterinarski medicini, ki vsebujejo v veterinarski medicini, ki vsebujejo 52. Imetnik živali nima zdravil za uporabo veterinar 49. Le ali oseba z neposredno konjemodgovornostjo veterinarja daje vsebujejo alil trenbolon zdravila, ki oralna beteagoniste. ali 50. Nima zdravil, ki vsebujejo betaagoniste, ki se lahko uporabijo za indukcijo tokolize. za snovi daje živali Imetnik 51. in pripravo živalisinhronizacijo estrusa darovalk in prejemnic za presaditev zarodkov samo z neposrednim dovoljenjem veterinarja. e so e so

þ e imajo e imajo þ inkovanjem, inkovanjem, no uporabo pri þ inkovanjem je inkovanjem je

ene. Za sinhronizacijo sinhronizacijo Za ene. þ na uporaba zdravil z estrogenim þ no s plemenskimi živalmi med þ

e imajo dovoljenje za promet in e imajo dovoljenje pitanjem proti koncu razplodnega koncu proti pitanjem obdobja. estrusa in lahko zarodkov presaditev pripravo za prejemnic živali druga oseba, za katero zdravila daje tudi darovalk in je neposredno odgovoren veterinar. dajati Veterinar sme v z akvakulturo zvezi mladim ribam v prvih treh mesecih življenja zaradi spremembe spola zdravila zauporabo v veterinarski z medicini androgenim delovanjem, dovoljenje za promet estrom njegove in ß 17 estradiol (razen podobne derivate), androgenim ali gestagenim u þ prepovedana pri vklju proizvodnih živalih, živali jasno ozna Veterinar sme za zootehni farmskih estrogenim (razen estradiola 17ß živalih in njegovih estrom podobnih derivatov), dajati androgenim ali gestagenim u þ zdravila þ z Veterinar sme za sme Veterinar zdravljenježivali farmskih pri plodu ali ob mumifikaciji maceraciji pri govedu ali za zdravljenje piometre govedu dati zdravila za uporabo v veterinarski ali ß 17 estradiol vsebujejo ki medicini, podobne derivate v skladu z njegove estrom Direktivo 2001/82/ES. govedu, pri za estrusa indukcijo sme Veterinar kozahali zdravila ovcah dati za konjih, vsebujejo ki veterinarski v medicini, uporabo podobne estradiol 17 ß ali njegove estrom oktobra 14. do najpozneje vendar derivate, z Direktivo 2001/82/ES. 2006 in v skladu Imetniki živali ne smejo imeti ki medicini, veterinarski v uporabo zdravil za vsebujejo estradiol 17 ß ali njegove Zootehni

þ no s þ be prvega þ þ len 2 lahko

. * lanice dovolijo, da dovolijo, lanice þ da se to opravi na þ ke 2(ii) prepovedano ke 1.

þ þ len 3(a) in brez vpliva na no uporabo, zdravil za uporaboza v zdravil uporabo, þ no lanice dovolijo dajanje farmskim živalim, farmskim dajanje dovolijo þ lanice len Ne glede na na Ne glede države za zootehni veterinarski z estrogenim (razen estradiola medicini derivatov), podobnih estrom njegovih in 17ß so ki delovanjem, gestagenim ali androgenim z Direktivo 2001/82/ES dovoljena v skladu in Sveta z dne 6. novembra Evropskega parlamenta Skupnosti v zvezi z zdravili za 2001 o kodeksu uporabo v veterinarski medicini Vendar pa lahko države in darovalk pripravo in estrusa sinhronizacijo prejemnic za presajanje zarodka ne opravi veterinar sam, temve njegovo odgovornost. njegovo za razplod. 5. þ plemenskimi živalmi, ki se ne uporabljajo ve tokolize pri kravah, ki se telijo. tokolize pri kravah, Take snovi mora dajati veterinar, ali, pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, navedenih pod (i),njegovo neposredno na odgovornost; zdravljenje mora evidentirati odgovorni veterinar, ki mora zabeležiti vsaj iz to podatke je prepovedanoKmetom posedovanje zdravil ki vsebujejo za uporabo v veterinarski medicini, lahko uporabljajo za beta-agoniste, ki se tokolize. indukcijo pri zdravljenju Vendar pa je brez poseganja v dolo to þ pododstavka zdravljenje živali za proizvodnjo, vklju

Stran 13608 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

100 50 50 evalo ali potni list s þ inkom ali betaagonisti, se inkom þ no z registriranimi kopitarji, ki jim je þ estradiol 17 ß ali njegove estrom podobne derivate. podatki o zdravljenju. podatki bile jim ki so živali, 55. Meso in izdelki dane snovi z estrogenim, androgenim ali gestagenim u ne dajejo v promet za prehranoljudi, živali, daje ne živali Imetnik 53. in plemenskih živali, namenjene za pleme, s je veterinardajal snovi ki jim delovanjem hormonskim ali tireostatskim in betaagoniste, v promet za prehrano ljudi pred potekom karence. skrbi, da dragocene 54. Imetnik živali konje ter dirkalne in tekmovalne konje ali konje, namenjene za razplod ali razstave, vklju bilo dano zdravilo za uporabo v vsebnostjo veterinarski medicini z aliltrenbolona ali betaagonistov, spremlja veterinarsko spri evalu ali evalu þ ena v dovoljenju za lena tega pravilnika, je þ þ no z registriranimi kopitarji, inkom ali so jim bili dani inkom e vsebuje veterinarsko þ þ e so bili upoštevani prej našteti e so izpolnjeni pogoji iz 4., 5. ali e so izpolnjeni pogoji iz þ þ evalo, ki spremlja te živali, navedena ki evalo, þ lena pravilnika, upoštevana pa mora dovoljen tudi pred potekom karence, vendar mora biti dokazano, da so in za dajanje v promet izpolnjeni vsi pogoji da sta v veterinarskem spri listu, potnem spri datum in vrsta zdravljenja. dana je bila Meso in izdelki živali, ki jim snov z estrogenim, androgenim ali gestagenim u þ betaagonisti v skladu s tem pravilnikom, prehrano promet za se ne smejo dajati v 6. þ biti karenca, dolo zdravilom. z promet z dragocenimiPromet posebno konji ter cirkuškimi dirkalnimi in tekmovalnimi konji, ali razplod za namenjenimi konji, s ali konji vklju razstave, uporabo v je bilo dano zdravilo za ki jim vsebnostjo veterinarski medicini z v skladu in aliltrenbolona ali betaagonistov za namene iz 4. pogoji. lahko dobi veterinarsko Meso teh živali oznako, estrom podobne derivate. in Z živalmi, namenjenimi za pleme, proti koncu njihovega plemenskimi živalmi razplodnega obdobja življenja je promet dovoljen,

þ ino þ ena þ ni ukrepi lanice þ lenih 4, 5 asu pitanja þ þ þ lenu, veterinar þ evanje zdravstvene evanje þ bami direktiv 81/851/EGS in þ len leni 4, 5 ali 5a, in lahko dovolijo tudi za in lahko dovolijo 5 ali 5a, leni 4, þ e so izpolnjeni pogoji, predpisani v e so izpolnjeni pogoji, v dovoljenju za promet z zdravilom. v dovoljenju za promet Vendar pa je dovoljena trgovina z dragocenimi konji in zlasti dirkalnimi in tekmovalnimi konji, ali 5a, in je bila upoštevana karenca,ali 5a, in je bila upoštevana dolo ustreznosti mesa, pridobljenega od takih živali, þ dovolijo dajanje na trg živali, namenjenih za dovolijo dajanje pleme, in plemenskih živali proti koncu njihovega razplodnega obdobja življenja, ki so bile v navedenem obdobju zdravljene skladu s ozna Skupnost veljavno 1. Za namene trgovine lahko države pri živalih za proizvodnjo, in tudi v pri plemenskih živalih, ki se ne uporabljajo ve za razplod. 7. þ Pri vodnih živalih je spremembo spola dovoljeno, mladim ribam da v prvih se mesecih treh življenja dajejo zdravila za za uporabo v veterinarski medicini, ki delovanje in ki imajo imajo dovoljenje za androgeno promet skladu v z dolo 81/852/EGS. V primerih, predvidenih v tem napiše recept za enkratno uporabo, v katerem opredeli zdravljenje oz. potrebnega proizvoda ter ukrepe evidentira predpisane in koli proizvode. Vendar pa so prepovedani zootehni

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13609

e je živali zdravil veterinar in je e je živali þ razen upoštevana karenca,bile preden so zaklane. e je upoštevana þ e je bilo živalim dano zdravilo bilo živalim e je þ karenca, preden so bile zaklane. za uporabo v veterinarski medicini, ki ima za uporabo v veterinarski medicini, dovoljenje za promet, in ljudi, razen ljudi, e sta na potrdilu o lena 4 dana4 lena za zdravila bami te direktive, nedirektive, te bami e je bila pred zakolom je bila e þ þ þ no z registriranimi kopitarji, ki so no z registriranimi kopitarji, ki so þ e so živali dobivale zdravila za þ e so izpolnjeni pogoji, ki urejajo izpolnjeni pogoji, ki urejajo e so þ lena 6, in lena 6, þ živali upoštevana predpisana karenca.živali cirkuškimi konji in konji za vzrejo ali za ali vzrejo za konji in konji cirkuškimi razstave, vklju jim bila za namene iz alil veterinarskivsebujejo v ki uporabo medicini, trenbolon ali beta-agoniste, še pred koncem karence zdravil za uporabo v veterinarski medicini, uporabo zdravil, in þ listu, ki ali na potnem zdravstvenem stanju spremlja živali, napisana zdravljenja. vrsta in datum 2. Meso ali proizvodi živali, ki so jim bile dane androgenim alisnovi z estrogenim, gestagenim beta-agonisti,ali delovanjem s skladu v dolo farmakopejskimi v prodajo na trg smejo biti dani za prehrano razen ljudi, izpolnjujejo ki uporabomedicini, veterinarski v zahteve

Stran 13610 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

T na ba za Pravnomo þ odlo þ prekršek je izdana. 50 20 L S STOPNJA KRŠITVE predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene elih þ þ ajnih na

anje kupcev, umik in anje nim potrošnikom na lokalnih trgih na lokalnih nim potrošnikom þ þ ju. þ odpoklic) ali obvesti o tem pristojne organe (npr. pozitivnemo izvidu notranje kontrole). kmetovanja, ki jih upošteva preudaren kmet na posameznem obmo 57. Nosilec dejavnosti ob sumu ali ni ugotovitvi, da njegova krma/živilo varno, sprejme ustrezne ukrepe (obveš 56. (MK) Gospodarski prostori, naprave in delovna oprema, ki se uporabljajo in pridejo v neposreden stik s proizvodom v primarni rastlinski ali živalski pridelavi (proizvodnji) in primarni proizvodnji krme, so þ isti, urejeni in vzdrževani po obi ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, ki jih mora in jih preverja zavezanec izpolnjevati kontrolor

enje in ravnanje s þ :

itev prejemnikov njihovih proizvodov, nemu potrošniku. Te podatke dajo na þ e to ne spremenine e to bistveno njihovih

Sledljivost živil živil pridelave dejavnosti Nosilci za in postopke vzpostavijo sisteme dolo þ razen ob dobavi teh živil neposredno kon na njihovo pristojnim organom voljo zahtevo. IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva primarnimi proizvodi na kraju proizvodnje, þ lastnosti; prevoz(b) živih živali; izvora, (c) prevoz proizvodov rastlinskega zaradi njihove in divjadi ribiških proizvodov v obrate dostave nadaljnjo predelavo.za ŽIVILA Zahteve se preverjajoprimarni v celotni njo in v naslednjih z proizvodnji hrane povezanih postopkih: skladiš prevoz, (a)

I PREDPIS ý enih uredb Skupnosti predpisi Republike Slovenije, Slovenije, Republike predpisi zahteve iz ki povzemajo EU predpisov Uredba oUredba izvajanju delov dolo þ DOMA glede uradnega nadzora nosilcev obveznosti in dejavnosti v primarni krme in proizvodnji živil (Uradni120/05) list RS, št. Zakon o veterinarskih merilih skladnosti 93/05) št. RS, (Uradni list vodi Pravilnik o pitni (Uradni19/04, list RS, št. 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) o krmiZakon (Uradni list RS, št. 127/06) Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni58/11) list RS, št.

len len len 14. þ Zahteve glede živil varnosti se ne smejo dajati ki niso varna, Živila, v promet. 15. þ Zahteve glede varnosti krme Krma, ki ni varna, se ne sme dajati v ne sme krmiti živali ali z njo se promet za pridobivanje hrane. 17(1). þ Pristojnosti 1. Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije v podjetjih pod njihovim in krma nadzorom zagotavljajo, da živila živilske zahteve izpolnjujejo zakonodaje, ki veljajo za njihove dejavnosti, in preverjajo izpolnjevanje zahteve iz predpisov EU, ki se skladnosti navzkrižni pri upoštevajo

þ krme in pridelkov kmetijskih pridelava – proizvodnja primarna ali krmo kon kot hrano prodajajo ali krme, ki jih – vsi pridelovalci kmetijski pridelkov tržni pridelovalci – – itvi splošnih itvi splošnih el in zahtevah þ živilske živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, zadnji 1), str. spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. na PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o dolo þ XI. Predpisane zahteve ravnanja za varno hrano in krmo hrano za varno zahteve ravnanja XI. Predpisane opredelitev: Za te predpisane zahteve ravnanja se uporablja ta Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13611

na ba za Pravnomo þ odlo þ prekršek je izdana. 50 50 20 20 20 e ve ali utemeljeno e ve þ enju rastlinskih in živalskih živalskih enju rastlinskih in þ itev prejemnikov svojih itev prejemnikov svojih nemu potrošniku. þ proizvodov (živil rastlinskega in proizvodov (živil krme). ter izvora živalskega trg58. Nosilec dejavnosti ne daje na krme/živila, sumi, da niso varna. 59. (MK) Zagotovljenahigiena je delovnih postopkov pri primarni inprevozu krme, in živil proizvodnji skladiš 60. Nosilci dejavnosti pridelave živil sistem za imajo vzpostavljen dolo þ proizvodov (kmetijskih pridelkov), razen ob dobaviživil neposredno teh kon 61. (MK) Za vso dobavljeno krmo, za pridobivanje namenjeno živalim hrane, nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost. 62. (MK) Nosilci dejavnosti proizvodnje krme imajo vzpostavljen

ne potrebe iti vsako osebo, þ þ enje in ravnanje s þ be o higieni živil in krme

itev prejemnikov njihovih proizvodov. þ lastnega gospodarstva brez uporabe dodatkov razen za siliranje; (d) krmljenje živali, namenjenih za proizvodnjo hranetrg. za dajanje na primarnimi proizvodi na kraju proizvodnje; kraju na proizvodi primarnimi mesta (b) prevoz primarnih proizvodov z obrat; v proizvodnje (c) mešanje krme za izklju krmo. dobavila mu je ki proizvodnje krme dejavnosti Nosilci in postopke za vzpostavijo sisteme dolo þ Te podatke dajo voljo pristojnim na organom nazahtevo. njihovo KRMA Zahteve se preverjajoprimarni v celotni njo naslednjih z v in krme proizvodnji povezanih postopkih: (a) prevoz, skladiš Sledljivost krme: za krmo, namenjenoZa vso živalim pridobivanje hrane,mora biti nosilec dolo dejavnosti sposoben Dolo

ju þ

krme (Uradni list RS, št. 44/06 in 87/10) Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (Uradni list RS, št. 38/09) Pravilnik o registraciji in Pravilnik o registraciji odobritvi obratov nosilcev dejavnosti na podro len þ len

þ þ

þ spremenjena z þ spremenjena þ len 5(1) in del A 3(1) in poglavje 1 oddelka IX Priloge III I- c; ii), (i, b e; iii), d, c, I-2 ii, b, (i, a (I-1 1(a, II-B 1, 2, 4; I-5;3, II-A d), 2, I-4; 3; 4 (a, b)), poglavje 1 (1) oddelka X III. Priloge ZAHTEVE KRMA: Uredba Evropskega parlamenta in (ES) št. 183/2005Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (ULšt. L 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1), zadnji Uredbo Komisije (EU) št. 225/2012 z dne 15. marca 2012 (UL L št. 77 z dne 16. 3. 2012, str. 1): spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 16/2012 z dne 11. januarja 2012 (UL 29): str. 12. 2012, dne z 1. 8 št. L teh zahtev. ZAHTEVE ŽIVILA: Uredba Evropskega parlamentain Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29.aprila z dne (UL L št. 139 2004 o higieni živil 30. 4. 2004, str. 1), zadnji spremenjena z Uredbo(ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Svetazdne 11. marca2009 (UL Lšt. 109): 2009, 3. str. 31. dne z 87 4 j), Priloge(II h, A I (f, 5 (g, del in 4(1) h), 6; III 8 (a, b, d, e), 9 (a, c)); Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živalskega izvora (UL L št. 139živila z dne 30. 4. 2004, str. 55), zadnji lena þ len, ) prvega 1 ka ( þ len odstavka 17. ter 18., 19. in 20. þ junija 2009 (UL L z dne 18. št. 188 7. 2009, str. 14) 14. in 15. þ to

Stran 13612 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50 50 20 20 ajo þ ijo. þ uje dostop þ itev podjetij, þ ene tako, da ni kontaminacije þ ito pred škodljivci, tako da ito pred škodljivci, þ živil in krme. krme. in živil 65. (MK) Na kmetijskem gospodarstvu se vodijo predpisane z evidence, ki so usklajene zahtevami za posamezno vrsto primarne proizvodnje živil in krme (zahteva ne velja za evidence iz predpisanih zahtev ravnanja za fitofarmacevtska sredstva ter identifikacije in registracije živali). 66. Nosilci dejavnosti nabavljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani ali odobreni pri pristojnih sistem za dolo razvoj škodljivcev, po potrebi razvoj škodljivcev, nastavlja vabe ter prepre krme, opreme in do živil škodljivcev in naprav, kadar skladišse 64. Snovi, ki pomenijo tveganje za morajo biti in krme, varnost živil skladiš prejemnikov njihovih proizvodov njihovih prejemnikov (krme). 63. (MK) Gospodarstvo skrbi za zaš odpravlja razmere, ki omogo o enja s þ iteni þ itev isto þ þ iste vode, þ þ evanje, da bi živali þ e vseh objektov, þ ili kontaminacijo; ili kontaminacijo; enja ter þ þ isto þ

in njihovega razkuževanja po þ in ravnanja in skladiš evanje bolezni, ki se s evanje bolezni, ki se þ enju; enju; þ iš primarnimi proizvodi živalskega izvora prenašajo na ljudi; (g) tak na þ (f) prepre kontaminacije; kontaminacije; zagotovitev, da(d) ravna z je osebje, ki pozna zdravstvena živili, zdravo in da tveganja; (e) po možnosti prepre in škodljivci povzro (b) zagotovitev higienske proizvodnje, prevoza in skladiš rastlinskih proizvodov; (c) uporabo pitnevode ali kadar je potrebnoprepre za naprav, opreme, posode, zabojev in vozil pri primarni (plovil), ki se uporabljajo ter po potrebi za proizvodnji in krmljenju, primeren na þ Nosilci primarne proizvodnje krme in živil morajo po možnosti zagotoviti, da so primarni proizvodi zaš pred kontaminacijo ob upoštevanju kakršnih koli postopkov njihove nadaljnje predelave. V ta namen morajo nosilci primarne proizvodnje živil in krme sprejeti vse potrebne ukrepe za: (a) vzdrževanje ne potrebe þ be Priloge I, þ ujejo: ujejo: þ itve nevarne þ eno in varno ravnanje Priloge I (I-4 e, g; II-2 a, b, e).b, a, e, II-2 (I-4 I g; Priloge ý len 5: 1. Za posle na ravnipridelave primarne posle: povezane naslednje in krme s ravnanje in shranjevanje transport, (a) mestu na proizvodi primarnimi proizvodnje; (b) transportne posleza dobavo primarnih proizvodov z mesta proizvodnje v obrat; (c) mešanje krme za izklju lastnega gospodarstva brez uporabe dodatkov ali predmešanic dodatkov, razen dodatkov za siliranje, dejavnosti izpolnjujejo nosilci dolo poslovanja s krmo kadar je to potrebno za posle, ki se izvajajo. Priloga I 4. Po potrebi nosilci dejavnosti sprejmejo ustrezneposlovanja s krmo ukrepe, ki zlasti vklju (e) lo þ shranjevanje odpadkov ter nevarnih snovi zaradi prepre kontaminacije; kontaminacije; (g) upoštevanje rezultatov vseh izvedenih na vzorcih, ustreznih analiz, proizvodov, ali odvzetih iz primarnih drugih so pomembni za varnost vzorcih, ki krme. krmo s poslovanja 2. Nosilci dejavnosti evidence o: zlasti voditi morajo

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13613

e se registracija v þ organih, razen z Uredbo 183/2005 ES ne skladu zahteva. snovmi, ki lahko pomenijo tveganje, da je snovmi, ki zagotovljena. krme in živil varnost Vodenje evidenc živila za primarne proizvodnje morajoNosilci voditi na ukrepe, evidence, ki se nanašajo sprejete za nadzor nad tveganji v primarni proizvodnji. Te evidence morajo biti na in organom pristojnim razpolago nosilcu ki opravlja nadaljnje živilske dejavnosti, postopke obdelave, predelave in proizvodov. distribucije primarnih primarne proizvodnje morajoNosilci voditi evidence o: in (a) uporabi fitofarmacevtskih sredstev biocidov pri proizvodnji rastlinskih proizvodov ini vse eno od þ len 5(5) in be, þ þ ini vseh surovin za krmo vseh surovin za ini þ nih sredstev in drugih proizvodov, nih sredstev þ ito rastlin in biocidov; ito rastlin in biocidov; þ (a) morebitni uporabi proizvodov za zaš (b) uporabi genetskospremenjenih semen; (e) viru in koli ter namembnem kraju in koli proizvedene krme. št. 183/2005, Uredba (ES) Priloga III (1, 2), ý len 5 5. Kmetje upoštevajodolo opredeljene v Prilogikrmijo III, kadar živali za prehrano. Priloga III Shranjevanje 1. Krmo je treba shranjevati lo þ kemi ki se ne smejo uporabljati za živalsko za živalsko ki se ne smejo uporabljati

Stran 13614 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

ini vse

þ

ini vseh þ ilih o þ

ne namene, ki so þ ito rastlin in biocidov; þ (b) vsakem pojavu škodljivcev ali bolezni, škodljivcev ali (b) vsakem pojavu varnost rastlinskih na ki lahko vplivajo proizvodov; živalim; jo dajejo krme, ki (c) vrsti in izvoru (d) zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, medicirani krmi ali drugih sredstvih, danih živalim, datumih dajanja in karencah; analiz, pomembnih za (e) izsledkih vseh zdravje ljudi, opravljenih na živalih ali rastlinah; (f) vseh poro preverjanjih, opravljenih na živalih in živalskih proizvodih; Vodenje evidenc za krmo Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo zlasti voditi evidence o: a) morebitni uporabi proizvodov za zaš (b) uporabi genetsko spremenjenih semen; (c) morebitnih škodljivcih ali bolezni, ki lahko vpliva na varnost primarnih proizvodov; (d) izsledki vseh analiz, narejenih na vzorcih, odvzetih iz primarnih proizvodov, ali drugih vzorcih, odvzetih za diagnosti pomembni za varnost krme. ((e) viru in koli dokupljenih surovin za krmo ter namembnem kraju in koli in, i þ þ no þ len 5(6);n þ i þ ja in vsebnike je ja in vsebnike je ja in vsebniki morajo ja in vsebniki morajo þ þ eno od medicirane þ istiti, zato da se prepre þ na obmo na obmo ne kategorije ali vrste živali se živali vrste ali kategorije ne nih þ þ þ þ ij in opreme. Nemedicirana krma þ isti in suhi, po potrebi se izvedejo isti in suhi, po þ istijo, zlasti kadar se uporabijo za kadar zlasti istijo, þ krme. medicirane in distribucijo dostavo št. 183/2005, Uredba (ES) ý len 5: krmo poslovanja s 6. Nosilci dejavnosti in kmetje pridobivajo obmo se obravnava lo krme, zato da se prepre kontaminacija. krme na kmetiji in za prevoz Vozila oprema za krmljenje se periodi ki zagotavlja, da ne pride do ne ki zagotavlja, da onesnaženih kontaminacije iz skladiš shranjuje tako, da se zmanjša tveganje shranjuje tako, da se zmanjša tveganje jim taka krma ni ki krmljenja živali, namenjena. 2. Distribucija krme na kmetiji mora Sistem distribucije zagotoviti, da je prava krma poslana na pravo namembno mesto. Med distribucijo s krmo ravna na na in krmljenjem se nepotrebna navzkrižna kontaminacija. nepotrebna navzkrižna kontaminacija. Semena je treba pravilnohraniti tako, živalim. dosegljiva niso da Medicirana krma in nemedicirana za razli treba redno biti ustrezni ukrepi za zatiranje škodljivcev. Skladiš krmo. Skladiš

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13615

þ e izpolnjuje

þ lena Uredbe 178/2002 ES in þ lena Pravilnika o pogojih za najvišjih dovoljenih vsebnosti vsebnosti najvišjih dovoljenih snovi, nezaželenih vsebnost ni predpisana, vendar se z oceno tveganja potrdi tveganje. proizvedene krme. Nosilci dejavnosti lahko nabavljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani ali odobreni pri pristojnih organih, razen kadar se po uredbi 183/2005 ES registracija ne zahteva. Proizvodi za prehrano uporabljajo za prehrano živali, živali, ne smejo ki pomeniti nevarnosti za zdravje ljudi, živali se na škodljivo vplivati in okolje ali živali. proizvodnost rejnih Varnost krme je zagotovljena, merila iz 15. merila iz 4. glede krme varnosti zagotavljanje V prodaji in uporabi je lahko samo krma,medicirana v proizvedena je ki ki ureja proizvodnjo, skladu s pravilnikom, promet in uporabomedicirane krme. drugih snovi, katerih najvišja mikrobioloških meril, . . . ajo þ ijo ali itev þ þ akuje, da se akuje, þ

iti vsako osebo, ki jim þ eno dolo þ anje teh informacij pristojnim anje teh informacij þ len akuje, da se bodo uporabile v živilih akuje, þ je dobavila živilo, krmo, žival za je dobavila živilo, pridobivanje hraneali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pri bo uporabila v živilu ali krmi. bo uporabila v živilu ali krmi. zato vzpostavijo Nosilci dejavnosti ki omogo sisteme in postopke, sporo organom nazahtevo. njihovo 3. Nosilci živilske dejavnosti in vzpostavijo krme proizvodnje dejavnosti dolo za postopke in sisteme podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo. 4. Živila in krma, ki se dajejo v promet ali se bodo verjetno dajali v promet ozna Skupnosti, se ustrezno ali krmi, se zagotovi sledljivost v vseh sledljivost ali krmi, se zagotovi fazah pridelave, predelave in distribucije. dejavnosti in 2. Nosilcem živilske dejavnosti proizvodnje krme mora biti omogo in uporabljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani in/ali odobreni v skladu s to uredbo. 18. þ Sledljivost živali za krmo, 1. Za vsa živila, pridobivanje hranesnovi, in vse druge namenjene uporabise ali za katere pri

Stran 13616 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

e e že þ þ inkovito in e drugi ukrepi ne þ þ etnega nosilca þ ý e je proizvod morda evanje, varnost in þ pod neposrednim pod

þ nost teh živil, v mejah svoje þ ajo za doseganje visoke ravni ajo za doseganje visoke ravni no obvesti potrošnike o razlogih þ þ b. len zadoš varovanja zdravja. 2. Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za dejavnosti prodaje na na ali distribucije, ki ne vplivajo drobno pakiranje, ozna neopore vsakokratne dejavnosti sproži postopke niso v ki za umik iz prometa proizvodov, varnosti živil, in skladu z zahtevami s živil varnosti k prispeva ter sodeluje živilske dejavnosti, ter o tem obvesti živilske dejavnosti, pristojne organe. že lahko v rokah potrošnika, nosilec u dejavnosti živilske natan in po potrebi odpokli za umik živila dobavljene izdelke, nadzorom tega za opredelijo za lažjo sledljivost z ustrezno z ustrezno sledljivost opredelijo za lažjo skladno dokumentacijo ali informacijami posebnih z ustreznimi zahtevami dolo þ 19. þ Odgovornosti za živila: nosilci živilske dejavnosti 1. ý e nosilec živilske dejavnosti presodi je ki ga ali utemeljeno meni, da živilo, ali proizvedel predelal, pridelal, uvozil, zahtevami z v skladu ni distribuiral, varnosti živil, takoj sproži postopke za umik zadevnega živila iz prometa, ve ni živilo

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13617

evanje e presodi ali þ þ ujejo ali ga þ nega potrošnika, in þ i, zmanjša ali odpravi þ evanje ali zmanjševanje evanje ali zmanjševanje ajo od sodelovanja s pristojnimi ajo od þ len þ utemeljeno meni, da živilo, ki ga je dal v ki ga je utemeljeno meni, da živilo, Nosilci ljudi. zdravju škodi lahko promet, pristojne organe o dejavnosti obvestijo ukrepih, sprejetih za prepre tveganja za kon nikomur ne prepre odvra v skladu z nacionalno organi zakonodajo in pravno prakso, kadar to lahko prepre tveganje, povezano z živilom. sodelujejo dejavnosti živilske Nosilci 4. ukrepih sprejetih pri organi pristojnimi s za prepre þ ga tveganja, povezanega z živilom, ki dobavili. ga dobavljajo ali so 20. Odgovornostiza krmo: nosilci dejavnosti proizvodnje krme 1. ý e nosilec dejavnosti proizvodnje presodi ali utemeljeno meni, da krme pridelal, predelal, krma, ki jo je uvozil, izpolnjuje ne proizvedel ali distribuiral, takoj sproži varnosti krme, zahtev postopke za umik zadevne krme s trga in o tem obvesti pristojne organe. V teh posredovanjem ustreznih informacij, ter živila, potrebnih za sledljivost sprejmejo sodeluje pri ukrepih, ki jih pridelovalci, predelovalci, proizvajalci in/ali pristojni organi. 3. Nosilec živilske dejavnosti mora takoj organe, obvestiti pristojne

Stran 13618 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

e i, i þ þ a þ e þ inkovito inkovito itev þ þ lena 15(3), tj. ajo za doseganje þ uje ali ga odvra þ evanje, varnost in þ e pristojni organ ne dolo þ i, þ nost te krme, v mejah svoje no obvesti uporabnike krmeo þ e že dobavljene izdelke, þ þ þ inah ali v primeru þ inah ali v e. Nosilec dejavnosti u e. Nosilec dejavnosti þ þ okoliš kadar serija, partija ali pošiljka ne varnosti krme, se ta izpolnjuje zahtev krma uni druga in natan in po potrebi za njen umik vzroku odpokli drugi ukrepi ne zadoš zdravja. visoke ravni varovanja krme, proizvodnje 2. Nosilec dejavnosti odgovoren za dejavnosti prodaje na na ali distribucije, ki ne vplivajo drobno pakiranje, ozna neopore vsakokratne dejavnosti sproži postopke niso v ki za umik iz prometa proizvodov, in krme, varnosti zahtevami z skladu sodeluje ter prispeva k varnosti krme s posredovanjem ustreznih informacij, krme, ter potrebnih za sledljivost sodeluje v ukrepih, ki jih sprejmejo pridelovalci, predelovalci, proizvajalci in/ali pristojni organi. krme proizvodnje 3. Nosilec dejavnosti organe, mora takoj obvestiti pristojne krma, ki presodi ali utemeljeno meni, da jo je dal v promet, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme. Pristojne organe obvesti prepre o sprejetih ukrepih za in tveganja pri uporabi take krme nikomur ne prepre od sodelovanja s pristojnimi organi v z nacionalno zakonodajo in skladu pravno prakso, kadarlahko prepre to

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13619

evanjeali þ zmanjša ali odpravi tveganje, povezano s krmo. krme proizvodnje 4. Nosilci dejavnosti organi pri sodelujejo s pristojnimi ukrepih, sprejetih za prepre zmanjševanje tveganja, povezanegas so jo dobavili. krmo, ki jo dobavljajo ali

Stran 13620 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

100 50

L S T STOPNJA KRŠITVE iz zahtev kršitve predpisov RS, izražene z oceno 67. Prežvekovalci se ne 67. Prežvekovalci beljakovinami, z krmijo pridobljenimi iz živali vrst sesalcev. 68. Farmske živali se ne krmijo s proizvodi razen živalskega izvora, izjem iz priloge IV Uredbe 999/2001. ZAHTEVE zahteve iz predpisov RS, ki jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor lena lena þ kah od i do v;. þ lenom Uredbelenom þ lena, se razširi na þ beljakovinami; beljakovinami; prežvekovalcev; trikalcijevim fosfatom fosfatom trikalcijevim živalskega izvora (dikalcijev in trikalcijev fosfat); fosfat naštete v to predelanimi živalskimi želatino, pridobljeno iz krvnimi proizvodi; hidroliziranimi beljakovinami; in fosfatom dikalcijevim beljakovine, krmo, ki vsebuje – – – – – – 999/2001 ES je prepovedanoje ES 999/2001 z prežvekovalcev krmljenje živali iz beljakovinami, pridobljenimi sesalcev. vrst iz KRMLJENJE ŽIVALI 1. Prepoved, predvidena v prvem odstavku 7. krmljenje: (a) rejnih živali, razen krmljenja za gojijo se ki živali, mesojedih kožuh, s: V skladu s 7. s skladu V (b) prežvekovalcev z živalskimi živalskimi z prežvekovalcev (b) vsebujejo in krmili, ki beljakovinami take beljakovine. 2. I Odmiki od prepovedi skladno s 7. drugim odstavkom in prvim IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na izvajanje zahtev gospodarstva ravni kmetijskega nih þ

len þ I PREDPIS enje ribje moke, mle enje ribje evanje, nadzorevanje, in izkoreninjenje þ ý þ nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata in trikalcijevega živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in mešanic na kmetijskem njihovih krmnih gospodarstvu (Uradni30/09) list RS, št. Pravilnik o pogojih za varnosti zagotavljanje krme (Uradni list RS, št. 58/11 ukrepih za Pravilnik o nekaterih prepre spongiformnimih transmisivnimih 52/11 encefalopatij (Uradni list RS, št. 37/10, in 74/2013) Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiš Zakon o veterinarskih merilih skladnosti Zakon o veterinarskih merilih skladnosti 93/05) št. RS, (Uradni list 28. in 33. DOMA Slovenije, ki povzemajo predpisi Republike EU predpisov iz zahteve evanje širjenja TSE TSE širjenja evanje be iz Priloge be iz Priloge þ len Prepovedi v zvezi s krmljenjem živali 1. Prepovedano je krmljenje beljakovinami, z prežvekovalcev pridobljenimi iz živali. 2. Prepoved iz odstavka 1 se razširi tudi na druge živali, razen prežvekovalcev, in omeji živali takih krmljenjem s zvezi v se skladu s na proizvode živalskega izvora v Prilogo IV. 3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v dolo IV o odstopanjih od prepovedi iz prepovedi od odstopanjih o IV omenjenih odstavkov. 7 . þ zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni pri ZAHTEVE itvi þ

þ evanje, nadzor in evanje, nadzorevanje, in þ þ itvi predpisov za izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij Besedilo velja za EGP predpisov za prepre prepre izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, zadnji 1), str. spremenjena z Uredba Komisije (EU) št. 630/2013 z dne 28. junija 2013 o spremembi k Uredbi prilog Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o dolo PREDPIS EU EU PREDPIS Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 999/2001št. (ES) dne z 22. maja 2001 o dolo þ

XII. zahteve ravnanja za prepre þ Predpisane Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13621

ki D þ ki C priloge IV ki B priloge IV lena uredbe k i, ii in in k i, ii þ þ þ þ k i, ii, iii in iv ter in iv ter iii k i, ii, enimi v to þ ni izdelki; ni izdelki; þ þ enimi v to enimi v to Uredbe 999/2001 ES; skladu s neprežvekovalcev, v dolo pogoji, priloge IV Uredbe 999/2001 ES; Uredbe 999/2001 ES; pogoji, fosfat v skladu s dolo þ kolostrum; neprežvekovalcev; pridobljene iz delov neprežvekovalcev prežvekovalcev; dolo þ (iii) krvni proizvodi, pridobljeni iz (iii) krvni proizvodi, (ii) dikalcijev fosfat in trikalcijev in trikalcijev fosfat dikalcijev (ii) (i) mleko, njegovi izdelki in mleko, njegovi izdelki (i) jaj in jajca (ii) (iii) želatina, pridobljena iz hidrolizirane beljakovine, (iv) malih) in in kož (velikih skladu s pogoji, ribja moka v (i) 999/2001 ES, se ne uporabljajo za: z (a) krmljenje rejnih živali beljakovinami iz to iz takih krmili, pridobljenimi beljakovin: krmljenje rejnih neprežvekovalcev (b) to iz z beljakovinami iz takih ki so pridobljeni iii ter izdelki, beljakovin: in posebne zahteveposebne in njihovo za uporabo. Prepovedi, predvidene v prvem in drugem odstavku 7. len (UL L 179, 29.6.2013, 60) str. 7., 11., 12., 13. in 15. þ

Stran 13622 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

i vir i vir þ ki D nih þ þ enimi v to ina in mogo ina in þ þ enje ribje moke, nega urada þ þ ni namembni þ potrebuje dovoljenje

lanice lahko dovolijo lanice þ enje in uporabo krmnih enje in enje in uporabo mle enje in ke BA priloge IV priloge Uredbe BA þ ke þ þ e je bila presoja tveganja þ nih nadomestkov z ribjo moko, þ nadomestkov z ribjo moko na moko ribjo z nadomestkov kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzrejajo prežvekovalci; b) skladiš Veterinarske uprave Republike Slovenije za: a) skladiš pristojnega obmo dikalcijevega fosfata in trikalcijevega in trikalcijevega dikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne fosfata moke, krvnih proizvodov in njihovih kmetijskem na mešanic krmnih kmetijskega gospodarstvu nosilec gospodarstva kraj pošiljke. živali rejnih (e) neodstavljenih Krmljenje s skladu v ribjo z moko prežvekovalcev to iz pogoji ES. 999/2001 V skladu s Pravilnikom o pogojih za uporabo in skladiš mle ugodna. Pri presojiugodna. tveganja se upoštevajo vsaj koli kon okužbe ter priloge IV Uredbe 999/2001 ES; (d) države gomoljnicami z živali rejnih krmljenje in korenovkami ter krmili, ki vsebujejo take proizvode, po odkritju kostnih iglic, (c) krmljenje rib s krvno moko, v pridobljeno iz neprežvekovalcev, dolo pogoji, s skladu

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13623

za nih krmil nih þ enje in uporabo krmnih enje in enje in uporabo krvnih enje in enje in uporabo krmnih enje in enje in uporaboenje in ribje moke enje in uporabo krvne enje þ þ þ þ þ nih krmil za proizvodnjo nih krmil za proizvodnjo þ þ Posebno dovoljenje mešanic, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev, na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se redijo in druge rejne ribe, prežvekovalci živali. (2) ki mešanic, krmnih proizvodnjo oziroma DCP vsebujejo ribjo moko proizvodov neprežvekovalcev v obliki proizvodov neprežvekovalcev v obliki posami kmetijskih krmnih mešanic na gospodarstvih, na katerih se ne redijo prežvekovalci; f) skladiš obliki posami moke v oziroma krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzrejajo ribe; g) skladiš mešanic, ki vsebujejo krvne proizvode neprežvekovalcev, na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se redijo prežvekovalci in druge rejne živali; e) skladiš oziroma DCP TCP v obliki posami krmnih mešanic neprežvekovalcev na kmetijskih gospodarstvih, katerih se redijo le neprežvekovalci; d) skladiš mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, oziroma DCP TCP, na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se redijo prežvekovalci in neprežvekovalci; skladiš c)

Stran 13624 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

za nih krmil kot surovino surovino kot krmil nih þ oziroma TCP, seoziroma ne zahteva kmetijska gospodarstva, ki ne redijo proizvajajo krmne prežvekovalcev in lastne reje in: mešanice le za potrebe mešanic krmnih proizvodnji v – uporabljajo dopolnilno krmno moko, ki vsebuje mešanico z ribjo manj kot 50 % surovih beljakovin; mešanic krmnih proizvodnji v – uporabljajo dopolnilne krmne mešanice z DCP ali TCP, ki vsebuje manj kot 10 % celotnega fosforja in – so priglasila dejavnost poslovanja s krmo organu, pristojnemu po obratovpredpisu, ki ureja registracijo s povezanih dejavnosti, nosilcev krmo. (3) Kmetijska gospodarstva iz prejšnjega odstavka morajo pridobiti uporabljajo ribjo kadar le, dovoljenje moko oziroma DCP oziroma TCP v posami obliki mešanic. za izdelavo krmnih (4) Posebno dovoljenje za proizvodnjo krmnih mešanic, ki proizvode ali krvno vsebujejo krvne moko iz neprežvekovalcev, se ne gospodarstva: za kmetijska zahteva in – ki redijo le neprežvekovalce proizvajajo krmne mešanice s krvnimi le za proizvodi neprežvekovalcev lastno rejo; ki gojijo – za kmetijska gospodarstva, in proizvajajo krmne mešanicele ribe s krvno moko neprežvekovalcev le za lastno rejo; mešanic krmnih proizvodnji v –

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13625

50

prijavi živali Imetnik 69. živali sum bolezni in pogin veterinarski organizaciji. iti iti in sporo þ þ len 17. þ nih krmil kot surovino za nih krmil e se pojavi bolezen ali se ali se ý e se pojavi bolezen þ no za krmljenje hišnih živali in no za krmljenje hišnih živali þ (pojav bolezni oziroma suma bolezni)(pojav (1) pojavijo znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan na veterinarski organizaciji. (2) Imetnik živali mora do uporabljajo dopolnilno krmno proizvodi ali mešanico s krvnimi ki krvno moko iz neprežvekovalcev, surovih 50 % manj kot vsebuje beljakovin in – so priglasila poslovanje s krmo organu, pristojnemu po predpisu, ki ureja registracijo obratov nosilcev s krmo. dejavnosti, povezano (5) Kmetijska gospodarstva iz pridobitimorajo odstavka prejšnjega uporabljajo krvne kadar le, dovoljenje moko proizvode ali krvno neprežvekovalcev v obliki posami mešanic. izdelavo krmnih (6) Posebno dovoljenje ni potrebno tudi, kadar se na kmetijskem gospodarstvu hkrati vzrejajo in neprežvekovalci prežvekovalci ribjo moko z se krmne mešanice TCPoziroma DCP oziroma uporabljajo krvnimi proizvodi izklju so razglašene kot hrana za hišne živali. len þ evanje, nadzorevanje, in izkoreninjenje þ len in 26. Zakon o veterinarskih merilih skladnosti Zakon o veterinarskih merilih skladnosti 93/05): št. RS, (Uradni list 17. þ Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) ukrepih za Pravilnik o nekaterih prepre spongiformnimih transmisivnimih 52/11 encefalopatij (Uradni list RS, št. 37/10, ajo druga þ

lanice redno obveš lanice zagotovijo, da se pristojnim pristojnim da se zagotovijo, lanice þ þ len NADZOR IN IZKORENINJENJENADZOR IN TSE 11. þ Prijavljanje Brez poseganja 82/894/EGS v Direktivo države organom takoj prijavi žival, za katero se sumi, da je okužena s TSE Države

Stran 13626 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

ba na Pravnom o þ odlo þ za prekršek je izdana. 100

izvaja živali Imetnik 70. predpisane ukrepe ob sumu bolezni TSE. iti iti þ þ in in sporo þ þ rede, jate, rede, þ len len þ in prijaviti pogin in. þ þ 26. þ 17. ne in pravne osebe morajo þ e se pojavi bolezen ali se ali se ý e se pojavi bolezen anja iz prvega odstavka tega þ (trupla poginulih živali in VHS) lena predpiše minister. ebelnjaka oziroma trupla poginule (pojav bolezni oziroma suma bolezni)(pojav na predpisan živali oziroma truplo veterinarsko izvaja organizaciji, ki (v nadaljnjem službo higiensko besedilu: VHS) kot javno službo v urejajo s predpisi, ki skladu veterinarske dejavnosti, in ji truplo Pred oddajo poginule živali predati. morajo imetnikitrupla ravnati z njim na predpisan þ sporo (1) druge fizi Imetniki živali oziroma prihoda veterinarja oziroma prepre ter zavarovati veterinarke drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali, þ živali. (3) Podrobnejši na veterinarski organizaciji. veterinarski organizaciji. (1) se katerih podlagi na znaki, pojavijo sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisani len þ evanje, nadzorevanje, in izkoreninjenje þ in 74/2013) Zakon o veterinarskih merilih skladnosti Zakon o veterinarskih merilih skladnosti 93/05) št. RS, (Uradni list 17.–18. ukrepih za Pravilnik o nekaterih prepre spongiformnimih transmisivnimih 52/11 encefalopatij (Uradni list RS, št. 37/10 in 74/2013) ana ana za laboratorijske þ lenu 12 te uredbe, lenu 12 skupaj z nega in epidemiološkega þ len drugo in Komisijo o prijavljenih primerih prijavljenih drugo in Komisijo o TSE Pristojni organ nemudoma izvede ukrepe, predpisane v þ ukrepi potrebnimi vsemi drugimi 12. þ obstaja sum pri katerih Ukrepi pri živalih, TSE Za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena z TSE, je odrejena uradna znani gibanja,niso dokler omejitev rezultati klini pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali pristojni ki ga izvede pregleda, dokler ni pokon

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13627

iti in þ þ na oziroma in þ rede, jate, þ len iti predpisane þ ena s predpisi, ki þ þ in prevoza materiala lena, mora s pisnim in obvestiti VURS ter þ 18. þ þ (ugotovitev bolezni) anja VURS, ukrepe anja iz prvega odstavka tega þ þ lena predpiše minister. ebelnjaka oziroma trupla poginule poskrbeti, da se sum potrdi ali ovrže oziroma ugotovi vzrok na bolezen pogina živali. Veterinar mora izvesti vse potrebne ukrepe, da predstavlja sam ne vira raznosa Pisno navodilo je bolezni. za imetnika živali obvezno. (2) Podrobnejši veterinarja, na veterinarske ukrepe, predpisani o na tem na obveš þ veterinarka, dolo urejajo veterinarske dejavnosti nadaljnjem (v besedilu: veterinar), posumi ki na odstavka 15. bolezen iz navodilom v prvega dnevniku veterinarskih posegov dolo sporo (1) Veterinar (2) (2) prihoda Imetnik živali veterinarke zavarovati veterinarja ter mora prepre do oziroma drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali, þ živali. (3) Podrobnejši na Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) e lanici, þ þ ena uporabe þ lena 24(2) in z þ i, da se uradni omejitvi þ ujejo med raznimi oblikami ujejo med raznimi þ lanica oproš lanica þ i, da se uradnemu nadzoru þ no razlo þ etrtega pododstavkatega odstavka, je lanici na podlagi objektivnih dokazov, lanici na podlagi objektivnih dokazov, uradnih omejitev premikov živali, podredijo tudi druga gospodarstva ali pa le izpostavljeno gospodartsvo, odvisno od razpoložljivih epidemioloških informacij. Skladno s postopkom iz odstopanjem od zahtev drugega, tretjega in þ lahko država gibanja podredi le žival, pri kateri obstaja gibanja podredi le žival, pri kateri sum okužbe ý e menijo, da je potrebno, pristojni organ lahko odlo se vse druge živali iz vrst govedi na tem iz druge živali se vse gospodarstvu podredijo uradni omejitvi gibanja, dokler niso na voljo rezultati preiskav. vrst iz ý e obstaja sum BSE pri eni živali državi v gospodarstvu na koz ali ovac þ lahko testov, ki kakršni so rezultati prakti TSE, se vse druge živali iz vrst ovac in koz in koz ovac iz vrst TSE, se vse druge živali na gospodarstvu podredijo uradni omejitvi na voljo rezultati gibanja, dokler niso preiskav. ý e obstaja dokaz, da gospodarstvo,kjer je prisotna ob sumu na BSE, bila žival verjetno ni gospodarstvo, na katerem bi pristojni BSE, lahko bila izpostavljena žival organ lahko odlo nadzorom uradnim pod preiskave vrst iz živali pri BSE sum obstaja ý e na gospodarstvugovedi v državi

Stran 13628 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

ba na Pravnom o þ odlo þ za prekršek je

izvaja živali Imetnik 71. predpisane ukrepe po potrditvi TSE. in þ ana þ len

(ukrepi) 20. þ as trajanja nevarnosti, uradni in ugotavljanja bolezni ter na ter bolezni ugotavljanja in financiranja predpiše minister. (1) þ Ko se ugotovi bolezen in za veterinar glede na bolezen odredi poro ter ukrepe predpisane len

Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) 20. þ e lena þ ati, þ þ enimi v þ ni þ lena se þ no s kožo, se kožo, s no þ lenu 19(1), ali v ko 3 ali 4 Priloge V. þ ito ito þ i pristojni organ, je treba i pristojni organ, je þ iti možnosti okužbe z eno možnosti okužbe iti þ ni laboratorij Skupnosti, predviden þ e izklju þ len ijo v skladu s to ijo v þ þ lenu 19(2), naz preglede v skladu lenu 20. je še živanjene možgane in vsa druga je še živanjene jih dolo tkiva, ki od oblik TSE, je treba žival pokon tega 4. Pravila za izvajanje sprejmejo v skladu s postopkom iz sprejmejo v skladu 24(2). 2. ý e pristojni organ oblasti ugotovi, da ni mogo odstraniti in poslati v uradnoodobreni laboratorij, nacionalni referen laboratorij, predviden v þ referen v þ laboratorijskimi metodami, dolo þ za katero je 3. Vsi deli trupa živali, postavljen sum TSE, vklju zadržijo pod uradnimdokler nadzorom, ni ugotovljena negativna diagnoza, ali pa se uni uporabi ukrepe, ki zagotavljajo enakovredno zaš Ukrepi po potrditvi prisotnosti TSE prisotnosti TSE po potrditvi Ukrepi 1. Ko je uradno potrjenaprisotnost TSE, je treba kar najhitreje uporabiti naslednje ukrepe: 13.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13629

izdana. 100 anja in þ eni s predpisi evanje širjenja þ þ in poro þ e. þ nejši ukrepi za in. þ þ e predpisi Skupnosti ne þ anja so dolo þ ajo druga þ lenu in prilogi VII Uredbe lenu in prilogi VII 999/2001. Ukrepi, ki jih je potrebno izvesti po potrditvi TSE, so predpisani v þ 13. Skupnosti oziroma minister, jih predpiše dolo in zatiranja prenehanje bolezni, veljave ukrepov pogoji zaradi bolezni za ter na obveš predpisani na (2) ugotavljanje, Natan prepre evanje, nadzorevanje, in izkoreninjenje þ Pravilnik o nekaterih ukrepih za Pravilnik o nekaterih prepre spongiformnimih transmisivnimih 52/11 encefalopatij (Uradni list RS, št. 37/10 in 74/2013) Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) e þ ite, ko 1 þ þ ijo v skladu s skladu v ijo þ lena 24(2).lena þ a, ko je bila potrjena a, ko þ lanice uporabijo ukrepe, ki uporabijo lanice þ ajo in popolnoma uni þ ke 2 Priloge VII, ki so bili ugotovljeni ke 2 Priloge þ ijo v skladu s Prilogo V razen snovi, ki ijo v kama 3 in 4 Priloge V. kama þ þ so ti ukrepi predhodno odobreniv skladu s postopkom iz Z odstopanjem od tega odstavka lahko države 1(b) in 2. Do izvedbe ukrepov iz odstavka se gospodarstvo,(c) na katerem je bila navzo žival podredi uradnemu TSE, prisotnost nadzoru, vse premike živali, dovzetnih za proizvodov živalskega izvora, TSE, in pridobljenih iz njih, z gospodarstva ali na gospodarstvo pa mora odobriti pristojni organ, zato da se zagotovi neposredna identifikacija zadevnih živali sledljivost in izvora. živalskega proizvodov in ý e obstaja dokaz,gospodarstvo, da na katerem je bila okužena žival prisotna ob potrditvi TSE, po vsej verjetnosti ni gospodarstvo, na katerem je bila žival lahko izpostavljena TSE, pristojni organ ponujajo enakovredno stopnjo zaš stopnjo enakovredno ponujajo (a) vsi deli trupa živali se popolnoma uni VII; Priloge izvora živalskega proizvodi in živali vse c) iz to kot ogroženi s poizvedbo iz (b), se pokon se zadržijo za evidenco v skladu s III; Priloge 2 III, B, poglavjem opravi (b) se poizvedba za ugotavljanje v skladu s to vseh ogroženih živali to

Stran 13630 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50

lena Zakona o 72. Rejec pri dajanju živali na trg upošteva predpisane iz pogoježivali za premike 9. þ len 9. þ (pogoji za premike) za (pogoji eni s predpisi Skupnosti (1) Nekomercialni premiki se s pogoji, ki so v skladu izvajajo dolo þ evanje, nadzorevanje, in izkoreninjenje þ len Zakon o veterinarskih merilih skladnosti Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) 9. þ ukrepih za Pravilnik o nekaterih prepre ne þ anju lena. þ ene, v lena þ lenom þ þ þ lena se þ lena 24(2), þ eni v skladu s þ lanice, ki so izvedle lanice, þ anje Komisije o potrjeni anje Komisije þ ane, ali proizvode živalskega ane, ali proizvode živalskega enju živali. enju živali. þ þ i, da se uradnemu nadzoru podredita len ito, predvideno v petem pododstavku ito, predvideno þ lena 12(1), so lahko z odstopanjem od 24(2). 12(2) ter1(a) in odstavkom (c) tega poseganja5. Brez v Direktivo 82/894/EGS se obveš prisotnosti katere koli oblike TSE razen prisotnosti katere koli oblike TSE osnovi. BSE izvaja na letni tega 6. Pravila za izvajanje sprejmejo v skladu s postopkom iz sprejmejo v skladu 4. Lastniki nemudoma prejmejo bile so ki živali, izgubo za odškodnino pokon izvora, ki so bili uni izvora, ki so bili in uni zahteve po uporabi uradnih omejitev zahteve zahteve po pokonpremikov živali ter skladu s postopkom iz odlo þ le izpostavljeno obe gospodarstvi ali gospodarstvo. Države 3. nadomestni program z enakovredno zaš þ zahtev iz odstavka 1(b) in (c) oproš celice celice DAJANJE NA TRG IN IZVOZ IN TRG NA DAJANJE 15. þ seme, zarodki in jaj njihovo Žive živali,

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13631

999/2001. veterinarskih merilih veterinarskih skladnosti in Uredbe e þ ajo þ e. Ob sprejetju lena tega zakona,tega lena þ e v izvorni državi ali þ þ redo ali žival. žival. ali redo þ e ni s predpisi Skupnosti þ e. Pri sprejetju državnega þ eno druga itni ukrepi zaradi bolezni živali. þ (4) dovoljen samo, Premik živali in proizvodov je regiji oziroma na gospodarstvu izvora pri omejitev ni Skupnosti ozemlju na uvedeni niso oziroma trgovanju zaš dodatna jamstvadodatna druge ali lahko predpisane pogoje, ki se nanašajo na gospodarstvo, državo, regijo, dolo þ državnega programa izkoreninjenja posamezne bolezni za predpišeminister lahko statusa pridobitev dodatne oziroma posebne prometa. pogoje (3) s ki jih predpiše minister v skladu Z živalmi se trguje pod pogoji, posameznih Pri Skupnosti. predpisi boleznih je pogoje glede izpolnjevati tudi za trgovanje 15. iz statusov treba programa izkoreninjenja posamezne bolezni za pridobitev statusa glede zdravstvenega stanja posebnega (v nadaljnjem besedilu: status) lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne pogoje za tovrstne premike. (2) usklajena s pogoji, ki jih predpiše Promet z živalmi mora minister, biti druga predpisi Skupnosti ne dolo oziroma jih predpiše minister, predpiše jih oziroma transmisivnimih spongiformnimih transmisivnimih 52/11 encefalopatij (Uradni list RS, št. 37/10 74/2013) in nih lena þ enimi v þ þ lena se þ enimi v Prilogi nih celicnih se þ þ

lenom 17 ali pri uvozu v skladu s þ enim v poglavju B Priloge VIII. enim v evala o zdravstvenem stanju, kakor þ ne celice morajo ustrezna spremljati þ lenom 18. VIII, ali pri uvozu pod pogoji, dolo 1. Dajanje na trg ali izvozpo potrebi živali iz vrst govedi, ovac ali koz in njihovega semena, zarodkov in jaj izvajata pod pogoji, dolo Prilogi IX. Žive živali in njihove zarodke in jaj jih zahteva zakonodaja Skupnosti, v skladus spri þ 2. Dajanje na trg potomstvaprve jaj zarodkov in generacije, semena, bil ali obstajal je katerih pri živali, celic potrjen sum TSE, se podredi pogojem, dolo þ tega 3. Pravila za izvajanje sprejmejo v skladu s postopkom iz sprejmejo v skladu 24(2)

Stran 13632 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

eni þ ke z lenu þ þ ja, na ja ter þ þ e. þ eni s predpisi þ e ni s predpisi þ eno druga eno þ ja EU. þ eno v predpisih namembne itni ukrepi, ter obmo itni ukrepi, so dolo þ þ nih celic so predpisani v 15. nih celic þ in Prilogi VIII Uredbe 999/01. Skupnosti dolo Skupnosti (6) Izvoz se do izstopne to dajanje na trg in izvoz živih Pogoji za semen, zarodkov in živali, njihovega jaj ozemlja EU odvija v skladu s pogoji, ki veljajo za trgovanje, po izstopu pa se s pošiljkami dolo þ ravna, kot je oziroma to tranzitnih obmo držav zunaj Skupnosti. (5) dodatni in posebni pogoji so Bolezni dolo in obmo s predpisi Skupnosti predpiše oziroma minister, jih Bolezni živali, zaradi katerih se lahko uvedejo omejitve oziroma pri se zaradi zaš trgovanju njih uvedejo katerih veljajo zaš omejitve oziroma

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13633

100

STOPNJA KRŠITVESTOPNJA iz zahtev kršitve predpisov RS, oceno z izražene L S T 73. Imetnik živali vsak sum kužne sum vsak živali Imetnik 73. prijavi veterinarski bolezni pri živalih organizaciji. ZAHTEVE iz predpisov RS, ki jih mora zahteve in jih preverja zavezanec izpolnjevati kontrolor eno od živali þ dovzetnih vrst, za katere obstaja tveganje,dovzetnih vrst, za katere obstaja da bi se okužile. Lastnik ali vsakdo, ki skrbi za živali, spremlja živali, za skrbi ki vsakdo, ali Lastnik med prevozom, pristojni skrbi zanje ali živali organ ali uradnega veterinarjatakoj uradno obvesti o prisotnosti ali sumu in parkljevke živali, okužene s slinavke obstaja katere za ali parkljevko in slinavko nastani lo sum, da so okužene, IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na ravni izvajanje zahtev kmetijskega gospodarstva

I PREDPIS evanje širjenja ý þ Pravilnik o ukrepih za nadzor, zatiranje in prepre slinavke in parkljevke (Uradni list RS, št. 75/05) DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU predpisov iz zahteve

lanicam v lanicam þ eno od živali dovzetnih þ adno obvesti o prisotnosti o zakonodajo Skupnosti o o zakonodajo Skupnosti þ ila Komisiji in drugim državam lanice zagotovijo, da: þ þ eni še pred uradnim posegomeni še pred uradnim v okviru te þ len lanica, na katere ozemlju je potrjen izbruh slinavke in direktive. 2. Brez poseganja v obstoje državaprijavljanju izbruhov živalskih bolezni mora þ parkljevke ali primarni primer slinavke in pri in podatke poslati ter bolezen prijaviti živalih, divjih pisna poro skladu s Prilogo II. (c) veterinarji praktiki,(c) uradni veterinarji, vodstveno veterinarskih ali drugih uradnih zasebnih osebje vsakalaboratorijev ter pri svoji poklicni oseba, ki je s ali vrst dovzetnih živalmi z stiku v dejavnosti živali, takoj proizvodi, pridobljenimi iz omenjenih obvezno uradno obvestijo pristojni organ o vsakem sumu ali prisotnosti slinavke in parkljevke, o katerih so obveš vrst, za katere obstaja tveganje, da bi se okužile ali kontaminirale z virusom slinavke in parkljevke; 3. þ in parkljevke slinavke Prijavljanje Države 1. (a) pristojni organ slinavko in parkljevko uvrsti med uvrsti med (a) pristojni organ slinavko in parkljevko bolezni; prijavljive obvezno (b) lastnik ali vsakdo, ki skrbi za živali, spremlja živali ali skrbi zanje med prevozom, pristojni organ ali uradnega veterinarja takoj ur ali sumu prisotnosti slinavke in parkljevke, in živali, okužene s slinavko in parkljevko ali za katere obstaja sum, da so okužene, nastani lo zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni þ b

þ

þ evanju njenih len glede odborov, ki glede odborov, Komisiji pri pomagajo uresni izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku (soglasje), posvetovanja 1999/468/ES Sklepu (UL L št. 122 z dne 16. 36) str. 2003, 5. 3. þ PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Direktiva Sveta z dne 85/511/EGS 18. 1985 o novembra uvedbi ukrepov za Skupnosti slinavke obvladovanje in parkljevke (UL L št. 1985, 11. 315 z dne 26. 11), str. zadnji z Uredbo spremenjena Sveta (ES) št. 807/2003 2003 aprila o 14. dne z prilagoditvi dolo

XIII. Predpisane zahteve ravnanja za prijavo bolezni slinavke in parkljevke bolezni slinavke XIII. Predpisane zahteve ravnanja za prijavo Stran 13634 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

100

STOPNJA KRŠITVESTOPNJA iz zahtev kršitve notranjih predpisov, izraženih z oceno L S T 74. Imetnik živali vsak sum kužne sum vsak živali Imetnik 74. prijavi veterinarski bolezni pri živalih organizaciji. ZAHTEVE iz predpisov RS, ki jih mora zahteve in jih preverja zavezanec izpolnjevati kontrolor je kuge þ treba nemudoma javiti VURS. Vsak pojav ali sum afriške praši afriške sum Vsak pojav ali IZPOLNJEVANJE ZAHTEV RS na iz predpisov izpolnjevanje zahtev gospodarstva kmetijskega ravni

þ je kuge I PREDPIS

ý þ evanje in zatiranje Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepre afriške praši (Uradni list RS, št. 136/06 42/10) in predpisi Republike predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU predpisov iz zahteve DOMA ja þ je kuge pri þ lanicam o þ ju. þ je kuge, ki so potrjeni þ je kuge je kuge, ki so potrjeni na je kuge, ki so potrjeni na þ þ þ lenom 16(3)(a)lenom in (4) posredovati ih, þ þ jo kugo. lanice morajo zagotoviti, da se pristojnemu þ ih na okuženem obmo þ þ lanicam v skladu s Prilogo I podatke o: lanicam lenom 8; len lanica, na ozemlju katere se potrdi afriška praši lanica, na ozemlju kuga: (a) prijaviti bolezen in posredovatiin drugim Komisiji državam þ – izbruhih afriške praši gospodarstvih, – primerih afriške praši sredstvih, klavnici ali prevoznih – primarnih pojavihafriške praši pri divjih praši podatke Komisiji in drugim državam Komisiji podatke nadaljnjih potrjenih primerih afriške praši nadaljnjih potrjenih divjih praši Prijavljanje afriške praši (1) Države obvezno inorganu sum na nemudoma prijavi pojav ali afriško praši Ne glede na dosedanje predpise Skupnosti o državaprijavljanju izbruhov živalskih bolezni mora þ – rezultatih epizootiološke poizvedbe, izvedene v – rezultatih epizootiološke poizvedbe, skladu s þ (b) v skladu s 3 . þ zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni

þ ev (UL L št. 62 z len þ

PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Direktiva Sveta z dne 92/119/EGS 17. 1992 o decembra splošnih ukrepih za nadzor nad Skupnosti živalskimi dolo þ enimi in o posebnih boleznimi v primeru ukrepih vezikularne bolezni praši 69), str. 1993, 3. dne 15. nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta z dne 15. 2008/73/ES julija 2008 (UL L št. 2008, 8. 219 z dne 14. str. 40) 3.

XIV. Predpisane zahteve ravnanja za prijavo bolezni svinjske kuge svinjske kuge bolezni za prijavo ravnanja zahteve XIV. Predpisane Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13635

STOPNJA KRŠITVESTOPNJA iz zahtev kršitve predpisov RS, izraženih z oceno 100 L S T ZAHTEVE iz predpisov RS, ki jih mora zahteve in jih preverja zavezanec izpolnjevati kontrolor 75. Imetnik živali vsak sum kužne sum vsak živali Imetnik 75. prijavibolezni veterinarskipri živalih organizaciji. IZPOLNJEVANJE ZAHTEV RS na iz predpisov izpolnjevanje zahtev gospodarstva kmetijskega ravni Vsak pojav ali sum bolezni modrikastega modrikastega bolezni sum ali pojav Vsak je treba nemudoma prijaviti VURS. jezika

I PREDPIS ý

evanje in zatiranjeþ evanje in Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepre bolezni modrikastega jezika (Uradni list RS, št. 73/12) DOMA predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo EU predpisov iz zahteve e je prisotnost e je prisotnost þ e obstaja sum prisotnosti e obstaja þ lanice zagotovijo, da se pristojni organ zagotovijo, da se pristojni lanice þ len 3. þ Države potrjena.virusa obvezno takoj obvesti, virusa bolezni modrikastega jezika ali virusa bolezni modrikastega zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri upoštevajo se ki EU, predpisov iz zahteve skladnosti navzkrižni

þ spremenjena z len þ

PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Direktiva Sveta z dne 20. 2000/75/ES 2000 o novembra dolo þ itvi posebnih in dolo þ b za boj zoper izkoreninjenje bolezni jezika modrikastega (UL L št. 327 z dne 22. 74), str. 2000, 12. zadnji Direktivo 2012/5/EU Evropskega parlamenta 14. dne z marca Sveta in 2012 o spremembah Direktive Sveta glede 2000/75/ES cepljenja proti bolezni jezika modrikastega (UL L št. 81 z dne 21. 3. 1) str. 2012, 3. XV. Predpisane zahteve ravnanja za prijavo bolezni modrikastega jezika jezika modrikastega bolezni za prijavo ravnanja zahteve XV. Predpisane

Stran 13636 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50

20 STOPNJA KRŠITVE predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene L SH

morajo

ena v skupinah v ena lahko þ eso teletado ý Teleta,starejša ena posamezno, posamezno, ena ena v skupinah.) ena v skupinah.) þ þ (MK) (MK) biti nameš biti (ne velja za gospodarstva, gospodarstva, za velja (ne pregleda dan na imajo ki in telet, šest kot manj osemtednov starosti nameš tednov, osem od imajo posamezni boksi za boksi posamezni imajo zdravateleta take teleta se da pregrade, vidijo, seboj med ter dotikajo in zaznavajo širini predpisani ustrezajo dolžini in gospodarstva, za velja (ne pregleda dan na imajo ki in telet šest kot manj ob so ki teleta, sesna materi). osem od mlajša (Teleta, so tednov, nameš 77. 76. ZAHTEVE RS, ki iz predpisov zahteve jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor e, þ kot pet kot ena v ne gr ne þ þ þ

2 Najmanjša talna Najmanjša žival na površina m v ajo, vstajajo, legajovstajajo, ajo, þ 1,8 þ Živa teža teleta kg v manj kot 150 150 kot manj 1,7 150–220 1,5 ve in 220 (1) Individualni boksi za teleta, (1) Individualni boksi za boksov razen za teleta, bolna morajo stene, takeimeti pregradne vidijo seboj med teleta lahko se da dotikajo. in boksa individualnega Širina (2) vihra višini enaka vsaj biti mora teleta, dolžina individualnega boksa mora biti vsaj enaka dolžini teleta sedni do nosu konice od pomnoženi s faktorjem 1,1. gospodarstvihve Na (3) z teleti morajo biti teleta, starejša od osem tednov, nameš v Vsa teleta skupinah. skupini morajo imeti dovolj prostora, da se brez težav obra neovirana Minimalna negujejo. in mora jo imeti ki površina, talna najmanj je skupini, v tele vsako

IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na izvajanje zahtev gospodarstva ravni kmetijskega þ ka

iti rejnih iti þ

I PREDPIS ý len þ þ lena). predpisi Republike Slovenije, Slovenije, Republike predpisi zahteve iz ki povzemajo EU predpisov Pravilnik o zaš o Pravilnik živali (Uradni list RS, št. 70/10) in 51/10 16. Tele je govedo do šestega meseca (druga to starosti 2. DOMA utje telet þ uporabljati þ nejo prvi nejo þ lanice zagotovijo, od da lanice þ utje živali živali utje be iz odstavka 1 se ne se 1 odstavka iz be nih boksih ali privezana v privezana ali boksih nih þ þ þ za vsako tele z živo maso vsako za ih, morajo imeti boksi alimorajoboksi ih, imeti a perforirane stene in njihova in stene perforirane a 2 ajo in legajo,in ajo najmanj sicer in þ þ þ

þ len 150 kg, 150 v nastanjena teleta so kjer – posami stojiš stojiš cm 90 kakor manj biti sme ne širina 0,80-krat ali % 10 minus ali plus vihru. pri višina Dolo 2. manj z gospodarstva za uporabljajo kotšestimi teleti. za veljajo 1998 januarja 1. Od 3. ali zgrajena novo na vsa 1. januarja 1994 in za prehodno prehodno za in 1994 januarja 1. novozgrajena vsa let štirih obdobje in/ali gospodarstva prenovljena ali za se ki taka, 1. Države zahteve iz predpisov EU, ki se skladnosti navzkrižni pri upoštevajo 3. 3. vsajizpolnjujejo datumu, tem po zahteve: naslednje v nastanjena teleta so kjer – dovolj imeti morajo skupinah, neovirano lahko se da prostora, obra m 1,5

þ JE C: Dobro po len ý þ itvi ito telet (UL telet ito þ þ

PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Sveta Direktiva z 91/629/EGS 19. dne o 1991 novembra dolo minimalnih za pogojev zaš dne z 340 št. L str. 1991, 12. 11. zadnji 28), z spremenjena Sveta Uredbo 806/2003št. (ES) aprila 14. dne z št. L (UL 2003 5. 16. dne z 122 1) str. 2003, 4. in 3. PODRO po za dobro ravnanja zahteve XVI. Predpisane Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13637

e je 50 þ > odmik % 10 10 % e jee 20 þ odmik ”

ajo, þ 78. Vsa teleta v skupini skupini v teleta Vsa 78. da prostora, dovolj imajo se brez težav obra vstajajo in legajo ter imajo ter legajo in vstajajo najmanj voljo na glede površino predpisano na težo. sesna teleta, ki so ob so ki teleta, sesna materi). lena se ne þ be tega be þ (4) Teleta iz prejšnjega odstavka se (4) Teleta iz prejšnjega odstavka se bokse v individualne lahko namesti presodi, veterinar kadar primerih, v zaradi da je izolacija potrebna zahtev. etoloških ali zdravstvenih (5) Dolo uporabljajo za sesna teleta, ki so ob sesna teleta, ki uporabljajo za materi.

na na þ e þ za tele z za 2 em položaju, be: þ þ za tele z živo z živo za tele 2 ajo, da lahko drug drug lahko da ajo, þ perforirane, ki perforirane, þ , naslednje dolo naslednje , þ in manj kakor 220 kilogramov 220 kakor manj in a), pomnoženo z 1,1. pomnoženo a), z 1,1. za tele z živo maso pod 150 za tele z živo þ þ 2 (b) Za teleta, nastanjena v nastanjena teleta, Za (b) teletom omogoteletom seboj med se in vidijo drugega dotikajo; Individualni boksi za teleta (razen (razen teleta za boksi Individualni izolacijo za uporabljajo se ki tistih, bolnih živali) ne smejo imeti polnih sten,temve veterinar potrdi, da je žival zaradi njenega potrebno vedenja ali zdravja zdravilo. lahko jo se bi da izolirati, Širina individualnega vsakega nastanjeno je katerem v boksa, tele, pri teleta višini najmanj enaka je stoje v merjeni vihru, dolžini telesni najmanj pa višina merjeni teleta, do nosu konice od (sedni ischii tuber roba repnega gr obnovljena se ki tista, vsa za in gospodarstva datumu uporabljala tem po bodo prvi starejšateleta, (a) osem od v nastanjena biti smejo ne tednov, razen boksih, individualnih živo maso 150 kilogramov ali ali kilogramov 150 maso živo ve m 1,8 najmanj ter skupinah, meri neovirani prostor, ki prostor, neovirani meri skupinah, na je voljo vsakemu teletu, najmanj 1,5 m m 1,7 najmanj kilogrami,

Stran 13638 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

enje in razkuževanje. þ iš objektov, gradnjo za Materiali katerimi s opreme, in boksov pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj primerniin odporni enostavno za þ len, þ iti rejnih iti þ len, 20. len, þ len len, prvi, prvi, len, len, 17. len, þ þ þ len, 19. len, þ len, 8. len, lena, prvi odstavek 11. odstavek prvi lena, 15. lena, len in 21. in len Pravilnik o zaš o Pravilnik živali (Uradni list RS, št. 70/10) in 51/10 6. þ odstavekpeti in tretji 9. þ þ 18. þ

lena 7(1) lena þ beiz tega þ kilogramov. kilogramov. þ bePriloge. iz þ lanice zagotovijo, da lanice þ i pristojni i podlagi na organ be za vsa za be þ þ

len þ len in pod nobenim pogojem ne traja ne pogojem nobenim pod in 31. do kot dlje 2003. decembra rezultatov pregledov iz pregledov rezultatov teletrejo za pogoji izpolnjujejo dolo splošne maso 220 ali ve ali 220 maso Vendarpa dolo se za: uporabljajo ne odstavka šestimi kot manj z gospodarstva – teleti, z skupaj nastanjena teleta, sesna – materjo. se 2006 decembra 31. Od navedene zgoraj uporabljajo dolo gospodarstva. objektov, uporabe Trajanje 4. zgrajenih ne ki 1994, januarjem 1. pred – 1, odstavka iz zahtev izpolnjujejo dolo 4. 1. Države

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13639

50

þ na napeljava je napeljava na þ eni elektrošoki). elektrošoki). eni þ Osvetlitev v Osvetlitev

. 2 79. Elektri 79. preboj da tako, urejena elektrike na žival ni mogo (prepre slednjem primeru ustreza primeru slednjem do 9. od osvetlitvi naravni ure. 17. 80. Pri naravni osvetlitvi naravni Pri 80. površine talne 1/20 so in (okna steni v odprtine vrata). je osvetlitvi umetni Pri 11 ali lux 80 zagotovljenih W/m eno tako, da ne predstavlja ne da tako, eno na napeljava oziroma napeljava na no orodjeno biti mora þ þ þ Teleta v objektih ne smejo biti v biti smejo ne objektih v Teleta elektri nameš živali. nevarnosti za stalni temi. Zagotovljena moraZagotovljena temi. stalni biti umetna ali naravna zadovoljiva lx. 80 najmanj jakosti v osvetlitev ustrezati mora osvetlitvi umetni Pri od osvetlitvi naravni najmanj do 9. ure. 17. lena Elektri lena þ len þ peti odstavek 9. 9. odstavek peti 17. na na þ eni v skladu z skladu v eni þ itveo Skupnosti pravil ijo ijo þ lanicah, za primerno primerno za lanicah, þ þ e jih mora biti povsem povsem biti mora jih e þ nih podnebnih sprememb v sprememb podnebnih nih þ istiti in razkužiti. razkužiti. in istiti þ 2. Do dolo Do 2. v nenehno biti smejo ne Teleta 5. za uporabljajo se ki Materiali, 1. ter teleta za prostorov gradnjo in boksov zlasti teleta lahko katero s opreme, stik, v pridejo škodljivi biti smejo ne in teleta za mogo o elektrošoki. veljavnimi nacionalnimi pravili, da da pravili, nacionalnimi veljavnimi prepre se tej zadevi morajo biti elektri biti morajo zadevi tej in vezja nameš oprema državah osvetlitev; umetno ali naravno najmanj delovati mora slednja kolikor toliko, obdobje traja na navadno je ki svetlobe, naravne PRILOGA njihovih zadovoljevanje Za temi. potrebfizioloških je in vedenjskih upoštevanju ob poskrbeti, treba razli

Stran 13640 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50 50 kot eno kot þ Teletane se ena zunaj objekta, þ (MK) ena namestitev bolnih, namestitev ena þ 82. 81. Vsa teleta v objektu so objektu v teleta Vsa 81. pod dnevno dvakrat vsaj skrbnika. nadzorom so ki teleta, Vsa nameš so vsaj enkrat dnevno pod pod dnevno enkrat vsaj so skrbnika. nadzorom biti mora Zagotovljena lo poškodovanih ali poškodovanih s boksih v živali onemoglih steljo. privezujejo. je napajanjem (Med dovoljeno teletaprivezati, vendar ve ne uro.) uro.)

ati þ asu asu i þ kot in in þ þ nim þ þ asno asno pri þ þ ena zunaj zunaj ena þ ati poškodb in poškodb ati þ ena namestitev bolnih, namestitev ena þ dvakrat dnevno pod nadzorom pod dnevno dvakrat skrbnika. nameš so ki teleta, Vsa enkrat vsaj biti morajo objekta, skrbnika. nadzorom pod dnevno poškodovaneBolne, onemogle in živali morajo biti takoj ustrezno prepre se da tako oskrbljene, trpljenje. nepotrebno njihovo ustrezna biti mora Zagotovljena lo poškodovanih ali onemoglih živali. živali. onemoglih ali poškodovanih živali mora pravo Skrbnik pomo veterinarsko zahtevati privezovati. sme ne se Telet dopuš zategovanja, pretiranega vstajanje, nemoteno morajo nego in ležanje stanje, leganje, redno treba je Priveze telesa. pregledovati. oskrbo bolnih ali poškodovanih ali bolnih oskrbo živali, veterinarsko pomo ter potrebna, je kadar porodih, poškodovanihbolnih, nego ustrezno in onemoglih živali. Privezovanje je dopustno le v le dopustno je Privezovanje mle ali mlekom z napajanja ve ne vendar nadomestkom, ne teletom Privezi uro. eno za povzro smejo len vsaj biti morajo objektu v teleta Vsa þ len, 6. len, len þ þ 18. 15. na im prej im þ ati þ þ a preverjanje a þ eno uro. Priprave za privez privez za Priprave uro. eno e veterinarja. e þ nih nadomestkov privezana za za privezana nadomestkov nih þ þ emer se za vsako tele, ki se na se ki tele, vsako za se emer 6. Lastnik ali oseba, ki je ki oseba, ali Lastnik 6. privezovati, sme ne se Teleta 8. voljo med 9. in9. med voljo tega Poleg uro. 17. mo dovolj voljo na biti mora (pritrjena osvetlitev primerna ali omogo ki prenosna), koli. kadar telet pokli ali bolna se potrebno, to je Kadar vizolirajo teleta poškodovana primernih udobnim in suhim s prostorih nastiljem. redno morajo se in poškodb potrebi po in pregledovati udobno se da tako naravnati, telesu.prilegajo za priprava Vsaka da tako, narejena biti mora privez odgovorna za živali, vsa teleta v pregleda reji hlevski v teleta dan, na dvakrat najmanj na enkrat najmanj pa reji pašni ki Teleta, dan. ali poškodbe, bolezni kažejo znake pri zdravijo, ustrezno takoj se þ odziva, ne skrbnika oskrbo ki reji, hlevski skupni v telet razen ali mleka pitjem med lahko so mle najve povzro smejo ne teletih na

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13641

20 istijo. istijo. þ Boksi, in oprema Vsemteletom, Teletavsaj od (MK) (MK) (MK) inom reje. reje. inom þ 84. posoda, ki se uporabljajo se ki posoda, redno se teleta, za mlajšim od dveh tednov, stelja. zagotovljena je na imajo tedna drugega dovolj razpolago krme. strukturne Blato, urin in polita ali polita in urin Blato, redno se krma raztresena Navedeno odstranjujejo. z skladno izvaja se na 83. 85. i þ as þ a, ki ki a, þ isto, suho in ne ne in suho isto, þ i prenos bolezni. isto, suho in zdravju isto, suho in zdravju þ no stopnjono krvnega ajo poškodb,ajo in bolezni þ þ istiti in razkuževati, da se prepre se da razkuževati, in istiti Tla morajo biti morajo Tla ne teletom da taka, neomejen dostop do ležiš udobno, biti mora teleta. na vplivati škodljivo sme Vsem teletom, mlajšim od dveh zagotoviti treba je tednov, primerno, telet neškodljivo steljo. neškodljivo telet

Bokse, opremo in posodo, ki seki posodo, in opremo Bokse, redno treba je teleta, za uporabljajo þ prenos bolezni. prenos raztreseno ter ali polito urin Blato, odstranjevati, redno treba je krmo prepre þ se da povzro neugodja. ves imeti morajo teleta Vsa ustrezno zagotoviti treba je Teletom prehrano, primerno njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in potrebam. fiziološkim vsebovati mora teleta za Krma dovolj železa, ki zagotavlja povpre etrti odstavek etrti þ len len lena þ þ þ 19. 20. do prvi 21. e a þ im im þ þ i þ in im im þ þ utja se vsem þ ko. þ ki za teleta za ki isto in imeti imeti isto in þ þ eni in razkuženi, da se se da razkuženi, in eni iš þ þ iti poškodb ali bole poškodb ali iti i okužba prek njih in þ þ enje þ 9. Namestitveni objekti, boksi, objekti, Namestitveni 9. todagladka, biti morajo Tla 10. ne spodbujanja namenom Z 11. gibanje v skladu s to s skladu v gibanje se tele ne more zadušiti ali zadušiti more ne tele se omogo teletu da in poškodovati pogosteje odstranjevati, da se odstranjevati,pogosteje se da prepre in smrad zmanjša bolj glodalcev. ali muh zbiranje oprema in pripomo in oprema biti morajo ustrezno prepre kopi bolezni. prenašajo ki organizmov, ali nepojedeno ter urin Iztrebke, treba je krmo raztreseno ne teleta se da spolzka, in poškodujejo, morejo ne da tako, zasnovana povzro na ki teletom, ali ležijo. Ustrezati stojijo njih ter telet masi in velikosti morajo trdno, imeti ravno in stabilno površino. Ležiš po dobrega in zdravja mora biti udobno, biti mora sme ne ter odtoke primerne Vsem teleta. na vplivati škodljivo teletom, mlajšim od dveh tednov, steljo. primerno zagotoviti treba je ustrezna zagotovi teletom prehrana, prilagojena njihovi ter masi telesni starosti, potrebam.fiziološkim in vedenjskim vsebuje teleta za krma namen ta V

Stran 13642 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20

iste þ ini z z ini inami. þ þ asno nemoten dostop nemoten asno ini ali pa zadovoljijo þ þ 86. Vsa teleta so krmljena krmljena so teleta Vsa 86. dnevno. najmanj dvakrat 87. V skupinski reji in pri pri in reji skupinski V 87. krmljenju omejevalnem brez elektronskih krmilnih postaj imajo vsa teleta isto do krme. 88. Vsa teleta imajo 88. Vsa teleta imajo dostop do sveže in potrebe po teko drugimi, za napajanje primernimi teko pitne vode v zadostnih zadostnih v vode pitne koli

ini ini im im þ þ in. in. þ jo drugih, za jo þ itena tako, da je þ ina mrve zvišuje od inah ali pa morajo morajo pa ali inah þ þ im prej po rojstvu, iste pitne vode v þ ena in zaš in ena nike. þ þ asno nemoten dostop do krme. þ 50 g na 250 g na dan. dan. na g 250 na g 50 Teletom je prepovedano natikati nagob

hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l. mmol/l. 4,5 najmanj hemoglobina Teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti ponujeno mrvo tako da jo primerne kakovosti, lahko zauživajo, kadar želijo. V obdobju od osmega do 20. tedna starosti se koli sveže in zadostnih koli zadostnih najmanj dvakrat dnevno. V V dnevno. dvakrat najmanj skupinski reji in pri omejevalnem krmilnih elektronskih brez krmljenju postaj morajo imeti vsa teleta isto biti njihove potrebe po teko zadovoljene s pomo teko primernih napajanje krmljenje in napajanje za Oprema mora biti oblikovana, grajena, nameš kolostrum þ onesnaženje vode in krme vode onesnaženje manjše. lena Vsako tele mora prejeti goveji lena Vsa teleta morajo imeti dostop do lena Vsa teleta morajo biti krmljena þ þ þ lena šesti odstavek 21. peti odstavek 21. peti odstavek 21. sedmi odstavek 21. þ osmi odstavek 21. a za a þ eso ý im bolj þ rtovana, nik. nik. þ þ ena in in ena þ asno kot druga in. Vendar pa se in. Vendar þ þ na vrednost krvnega na vrednost ine sveže vode ali pa vode ine sveže þ þ ine železa, ki zagotavlja, da þ im prej po rojstvu in v vsakem vsakem im prej po rojstvu in v 12. Vsa teleta se morajo krmiti krmiti morajo se teleta Vsa 12. 13. Vsa teleta, starejša od dveh in krmljenje za Oprema 14. prejme kolostrum15. Vsako tele 50 g do 250 g na dan. Teletom se se Teletom dan. na g 250 do g 50 nagob natikati sme ne zadostne zadostne koli povpre znaša hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l, vsakemu teletu, starejšemu od se dveh zagotovi tednov, pa vlakninaste obrok dnevni najmanjši stara od krme, ki se za teleta, osem do dvajset tednov, pove potrebe po napajanju zadostiti s zadostiti po napajanju potrebe teko drugih pitjem teletom, ki so izpostavljena visokim ali ki so bolna, temperaturam zagotovi stalen dostop do sveže pitne vode. najmanj dvakrat na dan. na dan. najmanj dvakrat tednov, morajo imeti dostop do koli zadostne na biti mora napajanje konstruirana, nameš þ teleta nastanjena v skupinah in se in v skupinah teleta nastanjena ne krmijo po želji ali prek sistema za avtomatskega krmljenje, mora imeti vsako tele dostop do krme so v skupini. da se tako, vzdrževana krme in zmanjša kontaminacija vode za teleta.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13643

vsekakor pa v prvih šestih urah urah šestih prvih v pa vsekakor življenja. primeruv življenja. urah šestih prvih

Stran 13644 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50 50 < % 30

”

30 % 30 STOPNJA KRŠITVE predpisov RS, izražene z kršitve zahtev iz oceno L S T

e je odmik je e 10 10 þ 10 % % 10 20 odmik < % 10 ” 89. Zagotovljena89. je predpisana najmanjša površina

ZAHTEVE RS, ki iz predpisov zahteve jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor ali pitanec v pitanec ali þ

2 kot 110 … 1,00 1,00 … 110 kot þ do 10 ….. 0,15 ….. 10 do 0,20 ..… 10–20 0,30 ..… 20–30 0,40 ….. 30–50 0,55 ….. 50–85 0,65 ..… 85–110 ve IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na izvajanje zahtev gospodarstva ravni kmetijskega Najmanjša talna površina, ki jo ki površina, talna Najmanjša teka vsak imeti mora po mladice razen skupini, je: svinje, in osemenitvi teža (kg) m

iti rejnih iti lena, prvi lena, lena, prvi, prvi, lena, lena, prvi lena, lena þ len,tretji þ þ þ þ þ

etrti in etrti sedmi I PREDPIS þ ý ev len, 26. len, þ þ predpisi Republike Slovenije, Slovenije, Republike predpisi zahteve iz ki povzemajo EU predpisov DOMA Pravilnik o zaš o Pravilnik živali (Uradni list RS, št. 70/10) in 51/10 22. odstavek 27. odstavek odstavek 30. odstavek drugi, odstavek 33. odstavek odstavek 55. odstavek utje praši þ u ali pitancu, ki pitancu, ali u þ

2 lanice zagotovijo da: þ

len . þ živi v skupini, razen mladicam po razen mladicam živi v skupini, na biti mora svinjam, in osemenitvi talna neovirana voljo najmanj: meri ki površina, m živa masa, kg Države izpolnjujejo gospodarstva vsa 1. zahteve: naslednje teka vsakemu (a) do 10 0,15 10 do 0,20 20 do 10 nad zahteve iz predpisov EU, ki se skladnosti navzkrižni pri upoštevajo 3 ito þ

itvi þ

þ ev (UL L št. ev (UL Predpisane zahteve ravnanja za dobro po za dobro Predpisane zahteve ravnanja . minimalnih minimalnih pogojev za zaš praši þ PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Sveta Direktiva z dne 91/630/EGS 19. novembra 1991 o dolo 12. 11. dne z 340 33), str. 1991, zadnji z spremenjena Sveta Uredbo 806/2003št. (ES) aprila 14. dne z št. L (UL 2003 XVII Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13645

20 ja širina rež in þ 90. Najve 90. rešetk širina najmanjša predpisanim ustrezata velikostim. ja þ ja 20 þ na 2 (mm) (mm) živali, je živali, þ najve širina rež , na svinjo pa svinjo na , na svinjo. 2 2 ev najve ev þ ev i 14 i þ ja širina rež med rež med ja širina þ e v skupini, mora biti: biti: mora skupini, v e þ . þ 2 15 % te površine je lahko je površine te % 15 þ pujski 11 pujski teka pitanci 18 in mladice svinje vrsta praši ja za 10 %. %. 10 za ja vrstapraši þ e se uporabljajo betonske rešetke betonske uporabljajo se e e je v skupini pet ali e manj je živali, v skupini ve ali 40 skupini v je e Najve odprtine. za drenažne ý praši za najve a) rešetkami: 2,25 m 2,25 b) najmanjša širina rešetk: rešetk: širina najmanjša b) ý žival mora biti talna površina na ve ý žival na površina talna lahko %. 10 za manjša najmanjša biti mora živali breje Za m 0,95 tal polnih površina mladico in 1,30in mladico m Najmanjša talna površina za živali v živali za talna površina Najmanjša po mladico na biti mora skupini m 1,64 osemenitvi

þ ja za ja þ živalmi, je živalmi, e so e þ e v skupinah, skupinah, v e . ý þ 2 ja širina rež med þ e so živali nastanjene nastanjene e so živali za mladico in najmanj in mladico za 2 ý za svinjo, morajo biti polna biti morajo svinjo, za 2 oziroma 2,25 m 2,25 oziroma 2 2. površine izpolnjujejo naslednje naslednje izpolnjujejo površine 2. tla, pri katerih je lahko najve lahko je katerih pri tla, drenažnim 15 % namenjenih odprtinam; rešetke betonske se kadar (b) praši za uporabljajo najve (i) presegati: sme ne rešetkami pujske, za mm 11 – 1,3 m 1,3 zahteve: zahteve: in osemenitvi po mladice za (a) delu celotnem na svinje: breje talne najmanj meri ki 1(b), iz površine m 0,95 nad 20 do 30 0,30 0,30 30 do 20 nad 0,40 50 do 30 nad 0,55 85 do 50 nad 0,65 110 do 85 nad 1,00 110 nad talna neovirana skupna (b) vsaki voljo na je ki površina, po mladici so kadar svinji, vsaki in osemenitvi svinjeistih v in/ali mladice 1,64 najmanj meriti mora skupinah, m lahko neovirana površina površina neovirana lahko %. 10 za manjša 10 %. %. 10 ve ali 40 s skupinah v živali nastanjene v skupinah z manj manj z v skupinah živali nastanjene kot 6 živalmi, mora biti ve površina talna neovirana

lena

þ len in prvi þ 122 z dne 16. 5. 16. dne z 122 1) str. 2003, odstavek 4. 3.

Stran 13646 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20 20 anje. anje. ene v ene þ þ akovano þ Svinje in mladice mladice in Svinje (MK) niso privezane. privezane. niso 92. Svinje in mladice so mladice in Svinje 92. po tednov štirih od enega do osemenitvi pri pred tedna nameš prasitvijo skupine. Velikost boksov Velikost skupine. predpisanim ustreza zahtevam. z gospodarstvih Na in svinjami desetimi so manj ali mladicami v tudi živali lahko v boksih, posameznih dovolj imajo katerih obra za prostora 91. 80 enih enih (mm) akovano širina rešetk širina živali, morajo þ þ ene v skupine. v ene i 50i þ þ akovano prasitvijo prasitvijo akovano þ anje. Treba je skrbeti, da skrbeti, je Treba anje. þ pujski in teka in pujski mladice pitanci, svinje in Svinje in mladice morajo biti morajo od mladice in Svinje Gradnja in ureditev objektov, v objektov, ureditev in Gradnja

štirih tednov po osemenitvi do osemenitvi po tednov štirih pri pred tedna enega prasitvijo nameš prasitvijo Stranice boksa, v katerem je katerem v boksa, Stranice ve ali šestih skupina biti daljše od 2,8 m. Stranice m. 2,8 od daljše biti nameš þ je katerem v boksa, pet ali manj živali, morajo biti m. 2,4 od daljše na so odstavek prejšnji na glede Ne desetimi kot manj z gospodarstvih svinjami in mladicami živali od štirih enega do osemenitvi po tednov pri pred tedna v boksih, posameznih v tudi lahko prostora dovolj imajo katerih za obra ni skupini v živalmi med katerih so svinje in mladice mladice in svinje so katerih prepovedani. sta privezane, svinj privezovanje je Prepovedano mladic. in

b izb (a) þ ajo; þ e je v skupini manj kot 6 kot manj skupini v je e ý 3. gradnja ali predelava objektov, v objektov, predelava ali gradnja 3. v se mladice in svinje (a) 4) – 14 mm za odstavljence, za mm 14 – pitance, za mm 18 – in parjenju po mladice za mm 20 – svinje; mora(ii) znašati rešetke širina najmanj: odstavljence in pujske za mm 50 – ter po mladice pitance, za mm 80 – svinje; in osemenitvi so lahko svinje in mladice, ki se ki mladice, in svinje lahko so kot manj z gospodarstvih na redijo (a) iz obdobju v svinjami, 10 pod individualno, nastanjene lahko se da boksih v pogojem, obra neovirano katerih so svinje in mladice mladice in svinje so katerih privezane, januarja 1. Od prepovedana. je svinj privezovanje je dalje 2006 prepovedano; mladic in parjenju po tednov 4 od obdobju 1 do prasitvijo predvideno pred tedna Stranice skupinah. v redijo nastanjena je katerem v boksa, oddaljše biti morajo skupina, m. 2,8 živali, morajo biti stranice nastanjena je kateri v boksa, m; 2,4 od daljše skupina, dolo od odstopanjem z (b)

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13647

50 50

20 50

i imajo i þ asen dostop asen þ inom þ ino þ i se krmijo se i Vsi praši Vsi þ primeren þ enjudobiti insko omejeno, imajo imajo omejeno, insko (MK) þ . reje . na voljo na oziroma material zadostitev za predmete etološkihsvojih potreb skladno z na 95. V skupinski reji, pri reji, skupinski V 95. krmljenje je kateri koli vse živali isto krme. do

96. V se brejese V 96. insvinje mladiceza morajo lakotepotešitev potrebe in po žve zadostnokoli voluminoznevisoko ali vlakninastekrme in visokoenergetskekrme. 93. 94. Praši 94. dnevno. enkrat najmanj

þ

enju. þ asen dostopasen do þ a, vstaja in lega. in vstaja a, þ i morajo imeti na voljo na imeti morajo i þ evanje grizenja repov in in repov grizenja evanje þ e, ki so pretirano napadalni napadalni pretirano so ki e, e je treba krmiti najmanj e je treba

þ þ nih krmil, da bi se nasitile in in nasitile se bi krmil, da nih asno namestiti v posamezne posamezne v namestiti asno þ Živalim je treba pokladati dovolj medsebojnega napadalnega medsebojnega napadalnega vedenja. do drugih ali so pretirano so ali drugih do je drugih, napadanju izpostavljeni jih ter skupine iz odstraniti treba za þ morajo biti primeru tem V bokse. praši lahko se da veliki, tako boksi obra nemoteno Vsi praši Vsi živali morajo imeti krme. Vse breje dovolj krme z visokim deležem dovolj tudi kot vlaknine surove mo zadovoljile potrebo po žve slamo ali drug material oziromamaterial drug ali slamo predmete za zadostitev njihovih potrebetoloških sin tem prepre drugih motenj v obnašanju. obnašanju. v motenj drugih Praši in reji skupinski V dnevno. enkrat brez krmljenju omejevalnem pri postaj morajo elektronskih krmilnih imeti vse živali isto krme. Praši

i, e þ þ in, ki ki in, þ ino ino þ anje, þ e se zanjo ese zanjo asno nastanjeni nastanjeni asno þ þ no agresivni praši agresivni no þ i, ki morajo živeti v v živeti morajo ki i, i trajen dostop do dostop trajen i a neoviranoa obra þ þ þ i, ki so jih napadli drugi drugi napadli jih so ki i, bolniter i poškodovani ali za lahko so i þ þ þ ino krme, tudi krme, ino enju morajo vse breje svinje in svinje breje vse morajo enju þ þ 5. brez poseganja v zahteve iz iz zahteve v poseganja brez 5. v mladic in svinj krmljenje 6. po potrebe in lakote potešitev za 7. praši 8. praši praši praši tem V boksih. individualnih v primeru individualni boks živali omogo posebnimi s nasprotju v ni to skupinah, mo skupinah, Priloge se svinjam in mladicam in svinjam se Priloge omogo lahko se katerim s materiala, vsaj izpolnjuje ki in ukvarjajo Priloge; iz zahteve ustrezne na na potekati mora skupinah žve dobiti mladice koli zadostno vlakninaste visoko ali voluminozne krme; visokoenergetske in krme vsaki živali zagotovi zadostno vsaki živali zagotovi koli hkrati potegujejo druge živali;

Stran 13648 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20

2 najmanj osem ur dnevno. dnevno. ur osem najmanj 97. Zagotovljena97. je 40 osvetlitev najmanj W/m 5,7 ali luksov

i þ en vir en a, ki ki a, þ þ ev. þ isto, suho in ne ne in suho isto, þ pregled praši pregled asno ležijo, normalno normalno asno ležijo, þ þ ajo poškodb,ajo in bolezni þ i v objektih ne smejo biti biti smejo ne objektih v i iisto þ þ asu mogo asu Tla morajo biti taka, da živalim ne Praši Zagotovljenatemi. v stalno mora biti najmanj osvetlitev 40 lx voljo najmanj osem ur dnevno. Na mo dovolj stalen biti mora svetlobe, tako da je ob vsakem þ povzro morajo Ustrezati neugodja. velikosti in teži živali. Vsi praši morajo imeti dostop do ležiš udobno, biti mora Biti nanje. vplivati škodljivo sme prostora,dovolj mora vsi lahko da praši vstajajo in legajo. legajo. in vstajajo len, þ len, 31, len, iti rejnih iti þ þ len in 35. in len þ len, 26. len, len, tretjilen, do þ þ lena, 30. lena, þ len, 24. len, len, 32. len, 34. lena, len Pravilnik o zaš o Pravilnik živali (Uradni list RS, št. 23. 70/10): in 51/10 þ prvi do peti odstavekpeti do prvi 29. þ 33. odstavek sedmi þ þ

enim v enim þ lanic lahko lahko lanic þ b Priloge k Priloge b þ evustrezajo e morajo bitimorajo e þ þ a, ki je primernoje ki a, þ bam, dolo bam, þ lanice zagotovijo, da lanice þ i morajo biti najmanj osem najmanj biti morajo i ajo: þ þ asno, jo þ þ

len 4 len isto inisto 3. Prostori za praši za Prostori 3. pogoji za rejo za pogoji praši dolo splošnim Prilogi. 1995 junija 30. do pa Vendar držav organi pristojni odstavkov odobrijood odstopanje I. poglavja 11 in 8 5, 3, uporabljajo se 98/58/ES Direktivi naslednje zahteve: Praši 2. z svetlobi pri nastanjeni dan na ur mo luksov. 40 najmanj veterinarskimi nasveti; nasveti; veterinarskimi 1. Države I POGLAVJE POGOJI SPLOŠNI dolo ustreznih Poleg glede velikosti in temperature ter temperature in velikosti glede þ sistemom ustreznim z opremljeno živali vse lahko da tako odvajanja, ležijo isto normalno in ležijo lahko da – ý PRILOGA živalim da tako, zgrajeni omogo – dostop do ležiš

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13649

50 50

ipajo þ ih za ih þ . . Zobje se pri praši pri se Zobje 99. Repi se krajšajo pri krajšajo se Repi 99. starosti sesnih živalih do starejših Pri dni. sedem živalih opravlja to le veterinar. krajšajo ne se Repi rutinsko š ali brusijo pitanje dneva sedmega do starosti. 98. Kastracija se opravlja se Kastracija 98. dneva sedmega do sedmemstarosti.Po opravlja jo dnevu uporabo z veterinar dodatne in anestezije analgezije. dolgotrajne nikov þ no no þ ih, ki so ki ih, þ no sedmega no a lahko lahko a þ þ evanje grizenja evanje uje trganja tkiva, tkiva, trganja uje þ þ nikov do nikov vklju ev. Pred izvajanjem takšnih takšnih izvajanjem Pred ev. þ þ emer upošteva okolje in okolje upošteva emer in, ki ne vklju ne ki in, þ Kastracijo samcevKastracijo vklju do

sedmega dneva starosti lahko na na lahko starosti dneva sedmega na opravi veterinar ali druga oseba v oseba druga ali veterinar opravi ureja ki zakonom, z skladu praši Pri veterinarstvo. starejši od sedmih dni, lahko opravi lahko dni, sedmih od starejši uporabo z veterinar le kastracijo dolgotrajne dodatne in anestezije analgezije. oziroma repa dela Krajšanje podo krajšanje enakomerno z brušenjem je dovoljeno opravljatidovoljeno je brušenjem z skrbnik kadar primerih, v samo nasprotnem v da dokaže, živali hujših do pride lahko primeru na ali svinj seskih na poškodb drugih repih oziroma uhljih praši posegov mora skrbnik živali druge izvedel je da dokazati, prepre za ukrepe motenj, vedenjskih drugih in repov þ pri dela Krajšanje naseljenosti. gostoto krajšanje enakomerno in repa podo dneva starosti praši ustrezno ali veterinar opravlja živali v skladu skrbnik usposobljen

e, pri e, þ ev samo ev in, ki ne ne ki in, þ ne þ evanja emer se emer þ þ ev v skladu z skladu v ev þ samo takrat, samo þ ene od sovrstnikov. sovrstnikov. od ene þ anja nosnih obro þ ijo poškodboijo izgubo ali ekani skrajšajo, kjer je kjer skrajšajo, ekani to þ þ nikov se ne smeta opravljati smeta ne se nikov nikov z brušenjem ali ali brušenjem z nikov evanju praši evanju uje pretrganja tkiva, tkiva, pretrganja uje þ þ þ þ utljivega dela telesa ali telesa dela utljivega rtovano kot sedem dni, pri dni, sedem kot þ þ þ ipanjem pri pujskih, ki niso stari stari niso ki pujskih, pri ipanjem emer so lahko v tednu pred pred tednu v lahko so emer þ 8. Vsi posegi, ki se ne opravljajo za opravljajo ne se ki posegi, Vsi 8. vstajajo, praši druge vidijo lahko da – þ na in svinje prasitvijo med in prasitvijo lo mladice rutinsko, temve rutinsko, na dokaže, da so kadar se lahko repih ali uhljih na ali svinj seskih – nameš – pri živalih, ki se redijo na prostem, nacionalno z skladu v in zakonodajo. krajšanje in repa Krajšanje podo ve oblikovatimora nepoškodovana se merjascih pri površina; gladka lahko prepre zaradi potrebno poškodb pri drugih živali ali zaradi varnosti, repa, dela krajšanje – na þ na samcev kastracije – vklju š spremembo zgradbe kosti, so kosti, zgradbe spremembo razen: prepovedani, skrajšanja enakomernega – podo ustrezno zakonodajo, ki pri živalihustrezno zakonodajo, povzro ob terapevtske ali diagnosti namenjeni niso ki ali namene ozna

Stran 13650 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

e je odmik > odmik je e 50 50 þ % 10 10 % 10 e je odmik je e 20 20 þ ” e þ

, 2 ali 10 m 10 ali 2 100. Talna površina boksa površina Talna 100. je merjasca odraslega za m 6 najmanj se boks uporablja tudi za za tudi uporablja boks se pripust. . 2 þ ne e. þ ist, þ ajo, slišijo,ajo, þ þ ev eni in zgrajeni tako, da se da tako, zgrajeni in eni þ ih, ki so starejši od sedmih od starejši so ki ih, þ e je boks za merjasce namenjen namenjen merjasce za boks je e ý talna biti mora pripust, za tudi z zakonom, ki ureja živinorejo. Pri z zakonom, ki praši ali repa krajšanje opravi lahko dni, z veterinar le zob krajšanje dodatne in anestezije uporabo analgezije. dolgotrajne 2. Posebne zahteve za razli za zahteve Posebne 2. vrste praši biti morajo merjasce za Boksi nameš obra merjasci lahko vohajo in vidijo druge praši druge vidijo in vohajo Na voljo morajovoljo imeti Na za prostor udoben in suh primerno ležanje. odraslega za boksa površina Talna m 6 najmanj biti mora merjasca

e. þ a ter sliši, ter a þ ý BE ZA ev nastale poškodbe. nastale ev þ evanje grizenja repov in repov grizenja evanje ý EV ý NE KATEGORIJE þ kot sedem dni, lahko opravi lahko dni, sedem kot þ emer se upoštevata okolje in okolje upoštevata se emer usposobljena direktive te 5 lenom POGLAVJE II II POGLAVJE drugih praši drugih se posegov takšnih izvajanjem Pred za ukrepi drugi sprejmejo prepre pri motenj, vedenjskih drugih þ gostota živali. Zaradi tega se neprimernemorajo razmere bivalne reje sistemi ali nastanitve spremeniti. lahko posege navedene zgoraj Vse s skladno ali veterinar samo opravi þ opravljanju pri izkušnjami z oseba ustreznimi z posegov takšnih ustreznimi pod in sredstvi Kastracijopogoji. higienskimi ali starih pujskih, pri repov krajšanje ve uporabo z veterinar samo dolgotrajne dodatne ali anestezije analgezije. POSEBNE DOLO RAZLI PRAŠI MERJASCI A. biti morajo merjasce za Boksi v se da tako, zgrajeni in postavljeni njih obra lahko merjasec voha in vidi druge praši druge vidi in voha Odraslemu voljo na biti mora merjascu meri ki površina, neovirana

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13651

20 20 e þ in reje þ e breje svinje breje e þ a na a þ Ležiš

ali mladice je dovolj je mladice ali 102. tednu v imajo Svinje 101. voljo na prasitvijo pred za (slamo) material razen gnezda, gradnjo uporabe materiala ne materiala uporabe dopuš (sistem preluknjanih tal in in tal preluknjanih (sistem odgnojevanja).sistem . 2 ist, þ istiti. e to ni to e þ eno sistema zaradi þ em vsake breje svinje ali svinje breje vsake em e je potrebno, odpraviti potrebno, je e þ þ itek ter primeren material za material primeren ter itek þ Treba je skrbeti, da med živalmi v da med živalmi Treba je skrbeti, površina boksa za odraslega odraslega za boksa površina m 10 najmanj merjasca

Na voljo morajovoljo imeti Na za prostor udoben in suh primerno po þ gnezda, gradnjo onemogo Za ležiš razpolago na biti mora mladice skupini ni medsebojnega medsebojnega ni skupini vedenja. napadalnega je mladicam in svinjam Brejim treba, zajedavce. notranje in zunanje treba je mladice in svinje Breje prasitvene v namestitvijo pred o temeljito bokse gnojevke. in tal preluknjanih

, 2 a lažji þ e so e ba za vsa vsa za ba ine ine ý þ þ . 2 no izvedljivo. izvedljivo. no þ ba za vsa gospodarstva. gospodarstva. vsa za ba . Od 1. januarja 2005 velja ta ta velja 2005 januarja 1. Od . þ e je potrebno, se morajo morajo breje se potrebno, je e þ istiti. e se boksi uporabljajo tudi za tudi uporabljajo boksi se e þ B. SVINJE IN MLADICE MLADICE IN SVINJE B. predvideno pred tednu V 3. mora mladico ali svinjo Za 4. biti boks pa ne sme imeti ovir. Odovir. imeti 1. sme ne pa boks januarja dolo ta velja dalje 2003 obnovljena ali zgrajena novo na ki gospodarstva, ali gospodarstva uporabljala tem po datumu bodo se prvi dolo najmanj 6 m 6 najmanj 1. Sprejmejo se ukrepi za ukrepi se Sprejmejo 1. v zmanjšanje agresivnosti skupinah. 2. ý pred tretirati mladice in svinje zunanjimi zajedavci. notranjimi in je boksih, prasitvenih v nastanjene treba temeljito mladice in svinje breje o morajoprasitvijo mladice in svinje na dobiti koli zadostne razpolago izdelavo za materiala ustreznega razen gnezda, za sistema zaradi to kadar uporablja se ki gnojevke, odvajanje obratu, na tehni ni omogoki prostor, neoviran ý na je ki površina, mora pripust, odraslemuvoljo m 10 najmanj meriti merjascu,

Stran 13652 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20 50 20 e ý utja. eni od eni a þ þ ev in ev þ þ ivanja. ivanja. þ premestijov

istijo in istijo þ Tla v gnezdu so gnezdu v Tla enih svinjah enih þ pri prasitvi. V V prasitvi. pri þ (MK) asnega po asnega þ e se odstavijose e in 21. med Pri ukleš Pri imajo pujski možnost, da sesajo. nemoteno 104. Pujski se ne se Pujski 104. predodstavljajo dnem 21. iz razen starosti, in razlogov zdravstvenih po dobrega zaradi ý dnem,28 jih polna (nepreluknjana). (nepreluknjana). polna so preluknjana, so pokrita pokrita so preluknjana, so drugim ali slamo blazino, z Vsi materialom. primernim pujski imajo možnost isto veliko, da omogo da veliko, nemoteno prasitev ali prasitev nemoteno pomo prasitvenih boksih je boksih prasitvenih zagotovljena pujskom umika. možnost 105. Pri reji teka reji Pri 105. pitancev so vzpostavljene vzpostavljene so pitancev posebne prostore, ki se ki prostore, posebne nove nastanitvijo pred izpraznijo, skupine o temeljito razkužijo ter so lo prostorov,so katerih v svinje. 103. a, a þ þ pri pri i in i þ þ asnega þ e so tla v tla so e ý uje gnezdo od od gnezdo uje enih svinjah svinjah enih þ þ isto, suho in in suho isto, þ e so preseljeniso e v þ eno od prostoraod eno za þ utja ali zdravja živali. utja ali zdravja þ e je potrebno zaradi zaradi potrebno je e þ e je treba namestiti v skupine skupine v namestiti treba je e þ ena in razkužena vzrejališ ivanja. Pri ukleš Pri ivanja. ena od objektovod ena svinje. za þ iš þ þ þ im prej po odstavitvi.po prej im Teka Sesnim pujskom mora biti v gnezdu v biti mora pujskom Sesnim nemoteno prasitev ali pomo ali prasitev nemoteno dovolj velik prostor, ki omogo ki prostor, velik dovolj morajo boksi Prasitveni prasitvi. pregrado,imeti lo ki boksa. dela preostalega þ zagotovljeno toplotno ugodje. toplotno zagotovljeno biti mora Gnezdo lo ter udobno biti morajo gnezdu v Tla svinjo. (neperforirana). polna biti morajo perforirana, gnezdu drugimali slamo blazino, z pokrita pujski Vsi materialom. primernim morajo imeti možnost isto po morajo imeti pujski možnost, da sesajo. nemoteno odstavljatidovoljeno je Pujske po starosti. dnevu 28. je odstavek prejšnji na glede Ne do tudi odstaviti dovoljeno pujske prej, dni sedem o lo Izjemoma je odstavitev dovoljena odstavitev je Izjemoma prej, tudi po dobrega Teka

e se e þ . . þ istijoin þ utje ali utje þ eni od prostorov,od eni þ a, da lahko ležijo a, da lahko ležijo i redijo v skupinah, v redijo i þ þ I IN PITANCI IN I ý ati ati þ asno, ito pujskov, na primer z primer na pujskov, ito rešetkami. itnimi e se praši se e þ þ þ C. SESNI PUJSKI SESNI C. TEKA D. 5. Prasitveni boksi, v katerih se katerih v boksi, Prasitveni 5. gibljejo, morajo prosto lahko svinje omogo zaš zaš potek pri prasitve, ali prasitve naravne pomo potrebna je kateri isto poln biti mora blazino, z prekrit ali primernim drugim ali slamo materialom prasitveni uporablja se Kadar 2. dovolj pujski imeti morajo boks, daprostora, lahko sesajo brez težav. ne dni, 28 od mlajši pujski, Sesni 3. odstavljenibiti smejo svinje, od razen škodljivo sesanje nadaljnje bi kadar po dobro na vplivalo zdravje pujska. ali svinje pujski sesni lahko se pa Vendar sedemdo odstavijo prej, dni prostore,posebne v premestijo ki skupine nove nastanitvijo pred se temeljito izpraznijo, o razkužijo ter so lo z svinje, nahajajo se katerih v namenom možnosti zmanjševanja pujske. na bolezni prenosa 1. ý 1. Del celotne Del 1. ki tal, površine živalim omogo

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13653

nih socialnih socialnih nih þ i iz razli iz i þ stabilne socialne skupine. skupine. socialne stabilne Praši skupin se ne smejo mešati smejo ne se skupin seboj. med ena. em na em lahko þ þ þ e, ki se ki e, iti iti eni v eni þ þ þ iti, da iti, se þ im manj im þ ev in pitancev reji reji pitancev in ev þ a, vstaja in lega. in vstaja a, im prej, najkasneje prej, im þ þ i. i. in omogo in þ ev v skupinah je treba treba je skupinah v ev þ e veterinar presodi, da presodi, veterinar e þ e je treba praši treba je e ý e, ki so pretirano napadalni napadalni pretirano so ki e, þ asno namestiti v posamezne posamezne v namestiti asno ne poznajo, združiti v skupino, je v ne skupino, poznajo, združiti storiti to treba teh V odstavitvi. po dneh sedmih v praši vsem treba je primerih na primeren pred skrijejo in umaknejo lahko praši drugimi pitanci morajo pitanci nameš biti s skupinah stabilnih mešanja. praši reji Pri prepre ukrepi ustreznimi z presegajo ki spopade, medsebojne vedenja. normalnega mejo Praši pretirano so ali drugih do drugih, napadalnosti izpostavljeni jih ter skupine iz odstraniti treba je za þ morajo biti primeru tem V bokse. praši se da veliki, tako boksi nemoteno obra nemoteno lajšanja zaradi pomirjeval Uporaba teka prilagoditve v skupini se uporablja samo samo uporablja se skupini v þ izjemoma, upravi pomirjeval uporaba je

e, þ ijo þ e se e i, da se se da i, ý þ ev mešajo, se jim na jim se mešajo, ev i. ine slame ali drugih drugih ali slame ine i, ki se ne poznajo, poznajo, ne se ki i, in omogo in þ þ þ þ þ i morajo biti nastanjeni v nastanjeni biti morajo i evanje medsebojnih medsebojnih evanje þ þ i se nemudoma preu nemudoma se i þ ijo skupine. od þ med seboj ne mešajo. ne seboj med praši morajo združiti v skupino, se mora to starosti, zgodnji da se kar v zgoditi po možnosti najkasneje v enem se Kadar odstavitvi. po tednu praši skupine na primeren pred skrijejo in umaknejo lahko praši drugimi med spopadov hudih znakih Ob 3. praši ustrezni sprejmejo in zanje vzroki zagotovitev primer na kot ukrepi, koli zadostne materialov, ki jih živali lahko raziskujejo. Ogrožene živali ali živali se posamezne agresivne lo namenom z pomirjeval Uporaba 4. na živali prilagajanja lažjega se dovoli samo življenje v v skupini po in primerih izjemnih veterinarjem. z posvetovanju se morajo sprejeti ukrepi za ukrepi sprejeti morajo se prepre mero presegajo ki spopadov, vedenja. normalnega Praši 2. mogo je kolikor se, ki skupinah,

Stran 13654 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20 STOPNJA KRŠITVESTOPNJA predpisov RS, kršitve zahtev iz oceno z izražene L T S ena þ ZAHTEVE iz predpisov RS, ki zahteve jih mora izpolnjevati preverja zavezanec in jih kontrolor kmetijskem Na 106. dolo je gospodarstvu za oseba odgovorna živali, ki ustrezno oskrbo pod dnevno enkrat vsaj so nadzorom njenim rednim teleta). za velja (ne evati mora mora evati ine, poškodbe,ine, þ ijo boleijo þ IZVAJANJE ZAHTEV iz predpisov RS na izvajanje zahtev gospodarstva ravni kmetijskega živali mora storiti vse, da Skrbnik zagotovi dobrobit živali, ki so v oskrbi. njegovi Prepre þ vzroke, ki lahko pri živalih povzro oziromabolezni v motnje obnašanju. skrbeti primerno Za živali mora znanjem, ustreznim z ljudi število odgovornim ter usposobljenostjo odnosom do živali. Vse rejne živali morajo biti vsaj rednim pod dnevno enkrat oskrbovalcev. nadzorstvom

lena lena þ

iti rejnih iti þ iti živali iti len þ þ I PREDPIS len ý þ len PREDPISI Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU zaš o Pravilnik živali (Uradni list RS, št. 70/10) in 51/10 6., 8., 5., 7., 4., 10., 9., 13. 12., 11., zaš o Zakona (Uradni list RS, št. RS, list (Uradni in 14/07 126/03, 98/99, 23/13) 8. odstavek tretji 4. þ 6. 5., DOMA utje rejnih živali živali rejnih utje þ utje þ loveške þ o prakso in prakso o þ lanice zagotovijo, da zagotovijo, lanice so enosti ter fizioloških in fizioloških ter enosti þ þ bami iz te priloge. te iz priloge. bami þ len odvisno od pogosteod odvisno najmanj pregledajo se oskrbe, Živali v drugih enkrat na dan. takšnih v pregledajo se sistemih 4. þ Države pogoji, pod katerimi se živali (razen ob dvoživk) ali plazilcev rib, stopnje vrste, njihove upoštevanju in prilagoditve razvoja, udoma potrebetoloških v redijo ali vzrejajo obstoje z skladu z usklajeni dognanji, znanstvenimi dolo PRILOGA Osebje dovolj številno 1. Za živali skrbi potrebne to za ima ki osebje, znanjesposobnosti, strokovno in usposobljenost. Pregledi reje, v 2. Vse živali v sistemih po dobro njihovo je katerem zahteve iz predpisov EU, ki se skladnosti navzkrižni pri upoštevajo

þ

zadnji

Predpisane zahteve ravnanja za dobro po za dobro zahteve ravnanja Predpisane

iti rejnih živali živali rejnih iti len þ þ spremenjena z spremenjena Sveta Uredbo 806/2003št. (ES) aprila 14. dne z št. L (UL 2003 5. 16. dne z 122 1) str. 2003, PREDPIS EU EU PREDPIS ZAHTEVE Sveta Direktiva dne z 98/58/ES 1998 o 20. julija zaš (UL L št. 221 z 1998, dne 8. str. 23), 4. XVIII.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13655

50 20 eje þ

eno namestijoeno v þ 108. Skrbnik živali vodi 108. Skrbnik veterinarskih dnevnik posegov v skladu s predpisom, ki ureja izjemno uporabo zdravil za tudi Vodi živali. zdravljenje evidenco o poginih živali.

107. Bolne, poškodovane in onemogle živali se takoj ustrezno oskrbijo in, lo treba, primernih ali prostorih udobno in suho s krajih steljo (ne velja za teleta). i in in þ þ asno asno þ

no z zadostno þ asu. asu. þ pri porodih ter ustrezno þ ena namestitev bolnih, namestitev ena þ Za vsakodnevni nadzor, ki ga poškodovaneBolne, onemogle in Skrbnik živali mora na Skrbnik dnevnik voditi gospodarstvu s v skladu posegov veterinarskih predpisom, ki ureja izjemno uporabo zdravil za zdravljenje živali, in voditi evidence o zdravljenju živali. živali mora redno voditi Skrbnik jih ki živali, poginih o evidenco odkrije pri vsakem pregledu. opravlja skrbnik živali, morajo biti biti morajo živali, skrbnik opravlja zagotovljeni pogoji za potrebne preglede, vklju je da tako objekta, osvetlitvijo možno opraviti pregled živali ob vsakem živali morajo biti takoj ustrezno prepre se da tako oskrbljene, njihovo nepotrebno trpljenje. Zagotovljena mora biti ustrezna lo poškodovanih ali onemoglih živali v v živali onemoglih ali poškodovanih in suho s prostorih primernih steljo. udobno živali mora pravo Skrbnik pomo zahtevati veterinarsko oskrbo bolnih ali poškodovanih ali bolnih oskrbo živali, po potrebi veterinarsko pomo in poškodovanih bolnih, nego živali. onemoglih len len þ þ lenom Pravilnika o len len þ Uradni list RS, št. 7. 38/09) 5., 6. 5., 6. in evidenca zdravljenj (dnevnik veterinarskih s skladno se vodi posegov) þ 15. in prometa sledljivosti uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil ( i þ ajo za ajo þ e je treba je e ý im prej poiskatiprej im þ ena ali prenosna), da se se da prenosna), ali ena þ asovnih presledkih, da se prepre se da presledkih, asovnih e se žival na takšno oskrbo e ne se žival na takšno 3. Na voljo je ustrezna razsvetljava znake kaže ki žival, vsako Za 4. vsakršno trpljenje živali. þ Vodenje evidence Vodenje živali vodi 5. Lastnik ali rejec evidenco o zdravljenju in o številu pri odkritih primerov, smrtnih pregledu. vsakem druge v hraniti podatke enake namene, tako ti zadoš prav namene te direktive. (nameš temeljiti opravijo koli kadar lahko pregledi živali. bolezni ali poškodbe, je treba poskrbeti, in nemudoma ustrezno þ odziva, je treba nasvet veterinarja. Kadar je to poškodovaneali bolne se potrebno, živali izolirajo v primernih prostorih s suhim in udobnim nastiljem.

Stran 13656 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50

e so e þ ajo in in ajo e so e ý ajo nemoteno ajo þ inom reje. reje. inom þ privezane, privezi omogo niso in vstajanje in leganje pretesni. 109. Skrbnik živali hrani živali hrani 109. Skrbnik veterinarskih dnevnik leta tri najmanj posegov za od zadnjega vpisa potrebete uredbe, prav pa poginov evidenco leta od tako najmanj tri vpisa. zadnjega opravljajo fiziološke potrebe z v skladu na 110. Živalim je zagotovljena primerna gibanja, svoboda take, vsaj v boksu razmere legajo, nemoteno da obrase vstajajo, þ itvi, þ uje nepotrebno trpljenje nepotrebno uje þ e je žival stalno ali redno živali hraniti najmanj tri leta od vpisa ter jo je dolžanzadnjega na zahtevo predložiti uradnemu vpogled. na veterinarju najmanj hraniti živali mora skrbnik pet ga let od zadnjega vpisa ter predložiti mora na zahtevo pristojnemu inšpektorju na vpogled. Evidenca mora vsebovati najmanj najmanj vsebovati mora Evidenca poginulih število in pregleda datum živali oziroma identifikacijsko oznako živali. Evidenco o poginih mora skrbnik Evidenco o poginih mora skrbnik veterinarskih posegov Dnevnik Živalim mora biti zagotovljena njihovi primerna gibanja, svoboda starosti,pasmi, vrsti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udoma ki prepre ali poškodbe živali. ý ji je treba ali dati zaprta, privezana dovolj prostora z njenimi v skladu fiziološkimi in etološkimi potrebami. Material za gradnjo objektov, boksov in opreme, s katerim pridejo živali v stik, ne sme biti Biti mora dovoljškodljiv za živali. odporen in primeren za enostavno len len len þ þ þ 8. 7. 9. e se e in, pri katerem bi ilo nepotrebno trpljenje nepotrebnotrpljenje ilo þ e zahteva. þ e je žival stalno ali redno 6. Takšni podatki se hranijo vsaj tri se hranijo vsaj 6. Takšni podatki ali poškodbe živali. ý ji je treba ali zaprta, privezana in izkušnje pridobljene na glede dovolj dati dognanja znanstvena prostora v skladu z njenimi fiziološkimi in etološkimi potrebami. Svoboda gibanja Svoboda gibanja v in živali vrste upoštevanju Ob 7. izkušnjami in skladu s pridobljenimi se dognanji znanstvenimi sme svobodnega gibanja živali ne na þ na omejevati se povzro Objekti in prostori za nastanitev 8. Materiali, ki se uporabljajo za gradnjo objektov in prostorov za leta in so na voljo pristojnemu voljo na so in leta organu med izvajanjem pregleda ali þ inšpekcijskega druga

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13657

20 20 20 e, ance þ þ as za as iti rejnih iti þ þ e. iti þ þ ) ali umetnega 2 enju ustreza pogoj, da da pogoj, ustreza enju enja, primernega vrsti itek, ko morajo biti þ þ þ 111. Zahtevi po svetlobi in 111. Zahtevi po zra so 1/20 talne površine in (okna steni v odprtine umetne vir ali vrata) lux 80 jakosti (v osvetlitve W/m 11 ali 112. Živali, nastanjene zunaj objektov, so, kadar je potrebno in mogo zavarovane pred pred zavarovane vremenskimi neugodnimi razmerami, plenilci in zra živali. Za pitovne piš in kokoši nesnice veljajo pogoji, zapisani v Pravilniku o zaš živali. Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. Pri uporabi umetne svetlobe je treba dolo po živali v temi. Ta ne velja zahteva za teleta in praši itek, ko morajo ko itek, þ e ni dovolj naravne naravne dovolj ni e ý as za po za as itvi, fiziološkim in etološkim þ þ iti iti þ enje, koncentracija plinov, enje in razkuževanje. þ iš þ Živali, nastanjene izven objektov, objektov, izven nastanjene Živali, Toplota, vlažnost, kroženje zraka, biti živali v temi. temi. v živali biti þ Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali. zra v in intenzivnost hrupa higiena prostorih, v katerih so živali, in vrsti njihovi ustrezati morajo stopnji razvoja, prilagoditvi in udoma potrebam ter predpisanim higienskim razmeram. Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. svetlobe, mora biti zagotovljena svetloba. Pri primerna umetna uporabi umetne svetlobe je treba dolo morajo biti, kadar je to potrebno, neugodnimi pred zavarovane vremenskimi razmerami, plenilci in neugodnih V nevarnostmi. drugimi imeti morajo razmerah vremenskih len len þ len len þ þ 10. 9. 9. e ý istiti in razkužiti. þ enih delov, ki bi lahko lahko bi ki delov, enih þ a fiziološkim in etološkim e, zavarujejo pred zavarujejo e, þ þ 9. Nastanitev in pribor za za pribor in Nastanitev 9. 10. Kroženje zraka, koncentracijo nastanitev ter zlasti hlevov in hlevov zlasti ter nastanitev pridejo lahko katerimi s opreme, škodljivi biti smejo ne v stik, živali biti za takšni, živali in morajo da se o temeljito da jih neugodnimi vremenskimi vplivi, vplivi, vremenskimi neugodnimi Živali nastanjene izven objektov izven objektov Živali nastanjene v nastanjene niso ki Živali, 12. zgradbah, se, kadar je potrebno in mogo zavarovanje živali se zgradita in živali se zgradita in zavarovanje da ni ostrih robov vzdržujeta tako, ali izbo poškodovali živali. temperaturo, zraku, v prahu relativno vlažnost zraka in koncentracije plina je treba ohranjati v mejah, ki ne škodijo živalim. ne smejo 11. biti Živali v stavbah niti temi stalni v niti nastanjene razsvetljavo umetno pod nenehno brez ustrezne prekinitve. svetloba, naravna ki je na voljo, ne zadoš potrebam živali, se zagotovi razsvetljava. umetna ustrezna

Stran 13658 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

20 20 evanja, je e se uporablja uporablja se e þ ý drugimi nevarnostmi. drugimi 113. sistem vodeni elektronsko prezra zagotovljen alarmni zagotovljen opozarjaki sistem, na okvaro.

a za a þ ito pred ito þ evalnem þ enju objektov enju þ asu. Do popravila popravila Do asu. enja, ki zadoš ki enja, þ na oprema v objektih enkrat objektih v oprema na þ inoustrezne krme ter primeren nim vetrom ali soncem in suh in soncem ali vetrom nim itek. utja živali. utja živali do odprave napake napake odprave do živali utja in krmljenja in napajanja za za in krmljenja napajanja þ þ þ þ þ þ Skrbnik živali mora poskrbeti, da je je da poskrbeti, mora živali Skrbnik Skrbnik živali mora živalim na voljo najmanj zaš najmanj voljo na mo oziromaprostor za mesto suho po tehni Morebitne pregledana. dnevno v odpravljene biti morajo okvare þ najkrajšem morajo biti zagotovljene možnosti dobrega in zdravja zagotavljanje za po zra umetnem Pri alarmni zagotovljen biti mora sistem, ki opozarja skrbnika živali prezra v okvaro na sistemu. Alarmni sistem mora biti mora sistem Alarmni sistemu. v in preizkušen redno vzdrževan proizvajalca. navodili z skladu rezervni biti mora Zagotovljen zra sistem ohranitev zdravja in dobrega dobrega in zdravja ohranitev po sistemu. osnovnem na zagotoviti primerno kakovost inkakovost primerno zagotoviti koli na ter zdravja ohranjanje zadovoljevanje etoloških potreb ob krmljenju. len len len þ þ 11. 12. inah, inah, þ utje e se e þ e to ni to e e se e þ þ ý in oziroma hrana oziroma in þ utje živali, tudi þ ine na na na ine evanja, je treba zagotoviti treba je evanja, þ e,sprejeti ustrezne ukrepe þ þ utja živali. utje živali, je treba pregledati þ þ e sta zdravje in dobro po dobro in zdravje sta e plenilci in tveganji za njihovo njihovo za tveganji in plenilci zdravje. ustrezen rezervni sistem za sistem rezervni ustrezen zagotavljanje zadostnega kroženja in zdravje ohrani se da zraka, po dobro živali odvisna od umetnega sistema sistema od umetnega živali odvisna prezra ý ugotovijo treba je jih okvare, ali, odpraviti nemudoma mogo dobrega in zdravja varovanje za po da in zdravja ohranjanje za po potrebam svojim zadostijo hrane dobivajo ne Živali hranjenju. teko ali Avtomatska ali mehanska oprema mehanska ali Avtomatska mehansko ali avtomatsko Vso 13. dobro in nujno opremo, zdravje za po dan. na enkrat najmanj snovi druge in voda Krma, 14. Živali morajo imeti kakovostno starosti njihovi ustreza ki prehrano, koli zadostnih v je in vrsti in sistem pokvari, in alarmni sistem za sistem alarmni in pokvari, sistem Alarmni okvaro. na opozarjanje preizkušati. redno treba je sistem

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13659

20 20 50 50 in in þ ba ali ali ba

þ evati þ na odlo na þ en dostop do do dostop en þ 115. V prehrano živali se 115. V prehrano smejo vklju dovoljene snovi le za le snovi dovoljene preventivne, dovoljene ali terapevtske zootehniške namene.

116. Na živalih niso vidne vidne niso živalih Na 116. posledice namernega 114. Vse živali morajo 114. Vse živali imeti dostop do vira primernega vodnega ali pa jim mora biti omogo na drug na napajanja Pravnomo (ne velja za teleta). za velja (ne bila ni prekršek za sodba izdana uje uje þ in. in. im manjše. þ þ en dostop do do dostop en þ asovnih presledkih, ki ki presledkih, asovnih þ ena tako, da se prepre se da tako, ena spremenjene z Uredbo þ þ

Vse živali morajo imeti dostop do Krma mora izpolnjevati zahteve, Vse živali morajo imeti dostop do ali pa jim vira vodnega primernega omogo biti mora na drug na napajanja krmljenje in napajanje za Oprema mora biti oblikovana, grajena in nameš vode in krme ter da onesnaženje so vodo za prerivanja zaradi poškodbe živalmi med krmo in Popolno ali delno amputiranje delni ali popolni in delov telesnih

krme v ustrezajo njihovim potrebam. fiziološkim predpisane z Uredbo Evropskega parlamenta in 183/2005 z Sveta dne 12. januarja 2005 (ES) o zahtevah glede higiene krme (UL št. L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1), zadnji Komisije (EU) št. 225/2012 z dne 15. marca 2012 (UL L št. 77 z dne 1). str. 2012, 3. 16. iti živali þ len len len þ þ þ 12. 12. zaš o Zakon (Uradni list RS, št. 12. ne lenu lenu þ im im þ þ inki utju živali. živali. utju no eno v eno rtovana, þ þ þ þ þ eno, da eno, svoje þ ena tako, da so da tako, ena þ ini zadovoljijoini na þ ile nepotrebno ile ine þ þ utju živali ali prakti utju živali asovnih intervalih, ki þ þ ina ne vsebuje snovi, ki bi bi ki snovi, vsebuje ne ina þ e so znanstvene študije o študije znanstvene so e nena þ 15. Vse živali morajo imeti dostop15. Vse živali morajo imeti dostop16. Vse živali 18. Živalim ni dovoljeno dajati ali teko ali povzro lahko poškodbe. ali trpljenje manjše. 17. Oprema za krmljenje in in krmljenje za Oprema 17. na biti mora napajanje nameš zgrajena in možnost kontaminacije vode in prerivanja krme in poškodbe zaradi med živalmi in krmo za vodo potrebe po teko po potrebe druga u da pokazale, izkušnje omenjene snovi ne škodujejo po zdravju ali dobremu Pohabljenja do krme v ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam. pa ali vode dovoda ustreznega do jim mora biti omogo tistih razen snovi, drugih nobenih preventivne ali terapevtske za zootehni ali za namene dolo je kot zdravljenje, 1(2)(c) Direktive 96/22/EGS [1], razen þ dobrem po

Stran 13660 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

itnih þ ina ...). ina þ pohabljanja (manjka uhelj, uhelj, (manjka pohabljanja okon rep, Izjema so pašne živali, ki dele poškodujejo same si telesa. Izjema so poškodbe uhljev ušesnih zatrganja zaradi številk.

117. Na živalih ni o 117. Na živalih zaradi poškodb znakov sistema neustreznega reje. e þ e je je e na þ ajo trajnih trajnih ajo akovati, to da þ no z zdravjem, z no þ þ kom; e pri e enje organov ali tkiv ali organov enje þ þ þ utju. þ ijo živalim nepotrebno arjev, storjeno naklepno, je naklepno, storjeno arjev, þ þ nim obro nim þ enje živali. Prepovedani so: enje živali. Prepovedani so: utje živali, vklju þ þ Reja in postopki z živalmi, ki lahko lahko ki živalmi, z postopki in Reja odvzem ali uni ali odvzem vreten za šteje se in prepovedano mu z kastracije ali amputacije – elasti – krajšanje uhljev živalim, razen je poseg v korist živali. povzro vplivajo škodljivo ali trpljenje na po Živali se smejo rediti le, ali genotipa njihovega podlagi mogo fenotipa in zdravju njihovemu škoduje ne po dobremu so prepovedani. Izjemoma so Izjemoma prepovedani. so dovoljeni postopki, ki pomenijo za žival kratkotrajno obremenitev, povzro ne pa vendar poškodb. len len len len þ þ þ 43/07 – UPB-2) UPB-2) – 43/07 20.

13. 13. ili þ ajo ali ajo be v be þ þ uje uporabe uporabe uje utje. utje. þ þ e to dovoljujejo to e þ be. be. þ akuje, da reja ne ne reja da akuje, lena 5 in brez vpliva vpliva brez in 5 lena þ þ ijo trpljenje ali ali ijotrpljenje þ ba ne izklju ne ba ili minimalno ali trenutno trenutno ali minimalno ili þ e se na podlagi njenega e njenega podlagi na se eno pri eno þ þ b o pohabljenjih v skladu s s skladu v b pohabljenjih o þ na Direktivo 91/630/EGS veljajo 91/630/EGS Direktivo na dolo nacionalne ustrezne pravili. splošnimi s skladu 21. Nobena žival se ne sme rediti, 21. Nobena žival se ne sme rediti, 19. Pred sprejetjem posebnih sprejetjem Pred 19. dolo iz postopkom Postopki reje Postopki in ekstenzivne Metode 20. povzro ki reje, intenzivne povzro lahko zadevne koli katere poškodbo dovoljen. niso živali, dolo Ta lahko bi ki postopkov, nekaterih povzro poškodboali trpljenje lahko bi ki ali povzro bi ne ki posege, zahtevali poškodbe, trajne dolo nacionalne razen þ lahko fenotipa ali genotipa upravi škodljivo more njeno na vplivati po dobro ali zdravje

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13661

T

S 50 50 50 Stopnja kršitve

L

a þ ite pred þ

, je treba med 15. þ e Zahteve þ

þ pokrita z rastlinskim pokrovom. IXX. Standard za minimalno talno odejo 118. Med rastno zemljiš so kmetijska dobo – ali poskrbeti za ozelenitev. ozelenitev. – ali poskrbeti za – ali oranje po plastnicah – ali ohraniti strniš XX. Standard za ohranjanje teras 119. Ohranjanje teras zaradi zaš erozijo. XXI. Standard za minimalno upravljanje zemljiš 120. Na GERK-ihimajo z rabo na njivah, ki srednji naklon 20 % ali ve novembrom in 15. februarjemupoštevati vsaj enega od teh ukrepov: asa þ anje talnih anje þ

in obdelave tal (poleg in obdelave tal (poleg þ Smernice imo vodno erozijo (ki je v naših v imoje (ki erozijo vodno þ as in na ite predtal zagotavlja se erozijo þ þ a, njegovo izpostavljenost vodni ali vetrni izpostavljenost a, njegovo þ no na naklon ob upoštevanju pravega rtovanju varovanja tal pred erozijo je trebaje erozijo pred tal varovanja rtovanju þ þ precej prepre precej najpogostejša). krajih zaš Zaradi v ali zastirko pokritost tal z rastlinami vegetacijskem obdobju. preostalih dejavnikov). Z oranjem po plastnicah plastnicah po oranjem Z dejavnikov). preostalih pre eroziji ter predvsem upoštevati naklon kmetijskega predvsem upoštevati naklon zemljiš Erozija tal je razpadanje in premeš in razpadanje je tal Erozija vetra na tla. Prizaradi delovanja vode ali delcev na im ne þ þ a je a þ

Ukrep inek. þ treba obdelovatitreba datako, bo možnost erozije tal manjša, in hkrati uporabljati agrotehni ukrepe, ki zmanjšujejo njen u Kmetijska zemljiš Kmetijska

þ u in delovanja þ in Na , ki upošteva posebne posebne þ , ki upošteva odeja talna Minimalna – teras Ohranjanje – upravljanje – Minimalno zemljiš razmere na zemljiš

Tema je D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji þ ita tal s primernimi s primernimi ita tal þ ukrepi 1. Erozija tal:1. Erozija zaš Priloga 2: Standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju Priloga 2: Standardi za dobre Podro

Stran 13662 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

50

20

þ i

XXIII. XXIII. Standard za upravljanje z ornimi strniš 122. Žetveni ostanki na njivah se ne smejo kuriti. XII. Standard za Standard XII. kolobarjenje triletnem 121. V obdobju je upoštevan ustrezen kolobar.

þ ni procesi v þ no podlago. evanja in/ali þ evanja in/ali

e þ e so plitva, lahka in þ ljivo. þ evanje erozije in drugih þ rtovanje pove evanje metuljnic v kolobar.v þ evanje metuljnic Zahteva se nadzira na kraju samem na podlagi napodlagi samem kraju na nadzira se Zahteva oziroma vlog zbirnih vsakoletnih pregleda Hranjenje kmet. hrani jih ki evidenc, drugih ni skladnosti navzkrižne zaradi evidenc drugih priporo pa je obvezno, Delež organske snovi in humusa delovanja v podnebja tleh in je posledica rastlinja Razgradnja organskih na ostankov in biokemi mati tleh so najpomembnejši za talnega ekosistema. Gospodarjenje rodovitnost z organsko snovjo v in stabilnost tleh je pomembno za prepre slabih vplivov na tla (slabšanje strukture, sposobnost za zadrževanje vode), še posebno hidromorfna. Za vzdrževanja deleža organske snovi in humusa v tleh na se predvsem upoštevajo kolobar, ostankov, redna zaoravanje in žetvenih vklju ali gnojil uravnotežena uporaba živinskih

kot tri þ

leni. Koruza na leni. Koruza þ ljiv pa je triletni. je ljiv pa Žetveni Žetveni ostanki na njivah se ne smejo kuriti. þ tri leta. tri þ

vseh njivskih površinah gospodarstva se lahko v monokulturi prideluje najve leta. Praha, podsevkiin kot dosevki se štejejo kolobarni Obvezen je ustrezen kolobar na najmanj 50 % njivskih površin celotnega kmetijskega gospodarstva. vsak Kot ustrezen se šteje kolobar, ki ustreza izbrani tehnologiji pridelave, in kot takega lahko štejemo že dveletni kolobar, priporo Trave, detelje, travno- deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice na njivskih površinah so lahko del kolobarja in so ve na isti površini

i i þ – Standardi za kolobarjenje – Standardi za Upravljanje– strniš ornimi z 2. Organska snov v tleh: 2. Organska snov v tleh: ohranjanje ravni organske snovi v tleh s primerno dejavnostjo

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13663

50 20

imi þ ý e itnih sledi sledi itnih þ a ni o a so obdelana vsako leto a so obdelana vsako jih iz predpisanih zahtev predpisanih jih iz jih iz predpisanih zahtev jih iz predpisanih jih iz predpisanih zahtev jih iz predpisanih ega leta. þ þ þ ega leta. þ e so na kmetijskem gospodarstvu. e so na kmetijskem þ živali ni, se travinje vzdržuje s katero koli obliko koli vzdržuje s katero ni, se travinje živali košnje (razen na obmo þ ravnanja za ohranjanje habitatov). XXV. Standard za prepre þ evanje širitve nezaželenega rastja 125. Obdelanost travinja se zagotavlja s pašo, paše in košnje najpozneje košnjo ali kombinacijo do 15. 10. teko (razen na obmo XXVI. Standard za minimalne obremenitve z in/aliživino ustrezni režimi 126. Minimalna obremenitev površin z doma ravnanja za ohranjanje habitatov) živalmi, XXIV. Standard za primerno uporabo strojev 123. Na pretežnemdelu zemljiš þ zaradi neprimerne uporabe mehanizacije. þ zemljiš Kmetijska 124. (razen na obmo ravnanja za ohranjanje habitatov) najpozneje do 15. 10. teko

þ eni

na in in na

jim þ asu. þ þ ; a; þ þ in njihovega þ in njihovega nih dreves pri dreves þ nih uje z ve ezmerne þ þ a; þ ilnosti in na

a, ki pripadajo kmetijskemu kmetijskemu þ a, ki pripadajo þ (erozija, zbitost, onesnaženje) ilnosti na svojem gospodarstvu. gospodarstvu. þ ilnosti na svojem krat posledica þ a tako, da je ob uporabi ustrezne ustrezne uporabi þ a tako, da je ob Nacionalne Nacionalne smernice za krajinske a kar najboljša in najgospodarnejša najgospodarnejša in najboljša kar þ a inom rabe; þ inom ne nasade in skupine olj skupine in nasade þ ne ne nasade v dobrem rastnem stanju; rastnem þ ne nasade v dobrem

evanju nastajanja zbitih tal se ob njihovem þ utljivost tal za zbijanje se pove asno globoko rahljanje in vzdrževanje drenaže. vzdrževanje in rahljanje globoko asno ki so objavljene na spletnem mestu þ ilnosti,na spletnem ki so objavljene þ þ deležem gline v njih in neustrezno setveno sestavo (monokulture in ozki specializirani kolobarji). Pri prepre Ob Zbitost tal je najve uporabe kmetijskih strojev v neprimernem vzdrževanja. – ohranja krajinske zna – ohranja krajinske uporablja Pri tem zna dolo so in okolje, kjer Ministrstva za kmetijstvo tipi krajinskih zna posamezni tradicionalnem gojenju oljk v sredozemskem pasu sredozemskem v gojenju oljk tradicionalnem Slovenije; þ ih pri rabi zemljiš na kmetijskih Dober gospodar ukrepe skladno z ustrezno opravlja najnujnejše da: zlasti tako tehnologijo, kmetijskavzdržuje zemljiš in obdeluje redno – tal rodovitnosti izboljševanje ali ohranitev zagotavlja – na z ustreznim s potrebami rastlin usklajena globina oranja, globina usklajena rastlin s potrebami ob tipu upoštevajo tudi raba primernih kmetijskih tudi raba primernih kmetijskih upoštevajo tipu strojev v primernem stanju tal, kolobar, razli – ne razvrednoti zemljiš z neustrezno tehnologijo; þ zemljiš vzdržuje stalno in zgledno – – obdeluje zemljiš agrotehnike mogo pridelava; zemljiš vsa upravlja – gospodarstvu, tako gospodarstva; ob svoji nezmožnosti za da delo zemljiš za ustrezno obdelavo poskrbi odsotnosti ali daljši ni olj vzdržuje – ogrožena – vzdržuje olj vitalnost

istiti v þ anju se þ evati. þ þ enost. Pri obdelavi tal je upoštevati treba njihovo razmo na kolesnic Globina delu pretežnem parcele ne sme presegati 20 cm. ene površine, ki jih þ e v letu 2005 ni bila

dveh letih od pridobitve. Upošteva se podatek iz zbirne vloge za leto 2005; þ leto upošteva se vložena, letu po vložitve prve njene 2005. Izjema so zaraš kmetijsko gospodarstvo in jih mora o pridobi ne smejo pove smejo ne Površine v zaraš

e þ e

þ ilnosti, no þ no nih nasadov in nasadov þ nih þ enja oljk e jeþ e ustrezno, živimi evanje širitve nezaželene nezaželene širitve þ evanje þ ita pašnikov trajnih þ noz, strojev – Primerna uporaba zna krajinskih Ohranjanje – vklju mejami,v drevesi in jarki ribniki, posami ali skupini vrsti,

– Minimalne obremenitve živine in/ ali ustrezni režimi Prepre – kmetijsko na vegetacije zemljiš – Prepoved izkr Prepoved – Zaš – olj Vzdrževanje – rastnemdobrem v trte stanju iti þ 3. Struktura tal: ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi 4. Minimalna raven vzdrževanja: zagotavljanje minimalne ravni ohranjanja, vzdrževanja in prepre poslabšanje stanja habitatov

Stran 13664 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

100

50 50

20

þ nih morajo biti ilnosti ilnosti þ ito trajnih travnikov þ jih iz predpisanih zahtev predpisanih jih iz ih kmetijskega gospodarstva se ih kmetijskega gospodarstva þ þ in vinogradi vinogradi in ega leta niki þ þ þ ilnosti

XXXI. Standard za varovalne pasove ob pasoveStandard XXXI. za varovalne vodotokih 131. Varovalni pasovi ob vodnih telesih vzpostavljeni biti morajo voda površinskih (razen ob vodnih telesih površinskih voda iz predpisanih zahtev ravnanja za nitrate in predpisanih zahtev ravnanja za fitofarmacevtska sredstva). oskrbovani/obdelani. XXVII. Standard za zaš pašo, košnjo 127. Trajni travniki se ohranjajo s in košnje najpozneje do 15. ali kombinacijo paše 10. teko (razen na obmo XXVIII. Standard za ohranjanje krajinskih zna 128. Na zemljiš Standard IXXX. olj za vzdrževanje nasadov in trt dobremv rastnem stanju. 129. Olj ravnanja za ohranjanje habitatov). zna krajinske ohranjajo XXX. Standard za vodna dovoljenjaXXX. Standard za vodna 130. Vodno dovoljenjekmetijskih za namakanje izdano. biti mora površin

þ no širok pas

en s travo, divje rasto þ imiþ en s travo, a, kjer je prepovedana uporaba sredstev, ki bi se ki bi sredstev, uporaba je prepovedana þ a, kjer Varovalni pasovi ob vodotokih so razli so ob vodotokih Varovalni pasovi zemljiš in v vodotoke lahko izlivala podzemno s površine ali njej. ob ali vodi v življenje ogrozila o z Zakonom v skladu vzpostavijo Varovalni pasovi se ZGO-1, 2/04 – RS, št. 67/02, 110/02 vodah (Uradni list 57/12). in 57/08 ZVO-1, – 41/04 ZZdrl-A, – zaraš Varovalni pas je lahko ali drevesi, lahko pa se obdeluje. grmovjem rastlinami, prakso. kmetijsko dobro z skladu v vzdrževan Biti mora Predvsem pa je v varovalnem pasu treba upoštevati delovanja. režim predpisani Voda je splošna dobrina, zato je z njo treba ravnati treba ravnati njo dobrina, zato je z Voda je splošna gospodarno. Njena razpoložljivost vpliva na rastline in živali. Zaradi ohranjanja preživetje vode je potrebno za za vsako njihovo rabo o vodah predpisano dovoljenje. vode Zakonom osnovno ustrezno z

pasov ob vodotokih Za uporabo vode za za vode uporabo Za potrebno je namakanje dovoljenje, kar pomeni ravnanje v skladu s postopki Za dovoljenja. dodelitev za vodno uporabo kapnice dovoljenje ni potrebno. Varovalni pasovi ob vodotokih ob vodotokih Varovalni pasovi Vzpostavitev varovalnih Vodno dovoljenje

ita in upravljanjein š þ ita z Za ita vodnih virov pred pred virov vodnih š þ ita 5. za onesna ž evanjem ter odplakami in upravljanje vode uporabe vodnimi viri:vodnimi

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13665 r ji

« bmo þ odova tvenih v s o na h 50 100 50

þ ba o prekršku glede þ na odlo þ XXXII. Standard za podzemne vode 132. Na kmetijskem gospodarstvu ni odlagališ nevarnih odpadkov,snovi s ki vsebujejo del Direktive seznamov I in II, ki sta sestavni Sveta 80/68/EGS. 133. Pravnomo emisij nevarnih bila izdana. posledice kmetijske dejavnosti ni snovi v okolje kot evati neposredne izpuste (za potrebe te te potrebe (za izpuste neposredne þ evati Slovenija ima izdatne in sorazmerno dobro ohranjene ohranjene dobro izdatne in sorazmerno Slovenija ima okoli se oskrbuje katerih iz voda, zaloge podzemnih tudi vode so pomembne Podzemne 97% prebivalcev. za industrijo ter v kmetijstvu vode za kot tehnološke za pa vodonosnikov globljih iz vode namakanje, zdraviliški turizem vode. in kot mineralne je lahko ohrani, voda podzemnih Da se dobro stanje prepre potrebno v snovi škodljivih virov) uredbe iz kmetijskih podtalnico.

evanje þ neposrednih izpustov škodljivih snovi iz v virov kmetijskih podtalnico Prepre

ici, kiv razli þ ici, evanje þ ita podtalnice pred þ onesnaževanjem: prepoved neposrednegav podtalnico izpusta in ukrepi za prepre posrednega onesnaževanja in tla v izpustom z podtalnice pronicanjem skozi tla nevarnih snovi, navedenih v Prilogi k Direktivi 80/68/EGS je veljala na zadnji dan njene veljavnosti, kar zadeva kmetijsko dejavnost

Zaš

Stran 13666 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

VLADA 4293. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014 13427 4294. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 13535 4295. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu 13568 4296. Uredba o spremembah Uredbe o predpisanih zah- tevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju 13569

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktorica Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Re­publike Slove­nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2013 je 364 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub­like Slovenije je vračunan 9,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po ­izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 42, ­telefaks (01) 425 01 99, uredništvo (01) 425 73 08, ­uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad­ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad­ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767