Diplomsko Delo

2015

DIPLOMSKO DELO

Žiga Mlakar

DIPLOMSKO DELO DIPLOMSKO

Celje, 2015 iga iga Ž MLAKAR

MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi

Diplomsko delo

VPLIV PRORAČUNOV NA USPEŠNOST ROKOMETNIH KLUBOV

Žiga Mlakar

Celje, 2015 Mentor: doc. dr. Kristijan Breznik

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisan študent Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Žiga Mlakar z vpisno številko 101091003015, sem avtor diplomskega dela z naslovom: Vpliv proračunov na uspešnost rokometnih klubov.

S to izjavo zagotavljam: • da sem avtor diplomskega dela, • da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, • da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabil v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter navedena v seznamu literature, • da je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov, • da je elektronska oblika te diplomske naloge identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo diplomske naloge na svetovnem spletu, • da sem za še ne objavljena gradiva, preglednice, slike in ostali material, ki sem ga uporabil v diplomskem delu, pridobil soglasje avtorja, • da sem poskrbel za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji.

V ______, dne ______. Podpis avtorja: ______

POVZETEK

V diplomskem delu je analizirana primerjava proračunov rokometnih klubov z njihovo uvrstitvijo na lestvici domačega prvenstva. Na začetku so opisane tri obravnavane lige (1. slovenska rokometna liga, 1. nemška rokometna liga in 1. francoska rokometna liga), načini financiranja v športu, ter vpliv gospodarske krize na š port. V empiričnem delu so podani odgovori na tri raziskovalna vprašanja: ali obstajajo statistično značilne razlike v višini proračunov med slovenskimi in tujimi rokometnimi klubi, ali gospodarska kriza vpliva na višino proračunov in ali obstaja povezava med višino proračuna ter uvrstitvijo kluba na lestvici. Ugotovili smo, da so v tujih klubih proračuni veliko višji kot v slovenskih, in da med klubi ne obstajajo statistično značilne razlike v višini proračunov v tekmovalnih sezonah v obdobju od leta 2010 do 2014. Višina proračunov je torej pomemben dejavnik pri uspešnosti kluba, gospodarska kriza pa na višino proračuna ne vpliva.

Ključne besede: rokomet, financiranje klubov, proračun, gospodarska kriza, končna uvrstitev

ABSTRACT

In the following thesis I compared budgets of handball clubs due to their standings on a scale of domestic championships. At the beginning I started with identifying three Handball Leagues (First Slovenian Handball League, First German Handball League and First French Handball League), methods of their funding and the impact of the economic crisis on sport. In the empirical part of the thesis I have answered three main research questions: are there any statistically significant differences in the amount of budgets comparing Slovenian and foreign Handball Clubs, did the economic crisis had any significant impact on teams budgets and if there is any correlation between the amount of the annual budget and team standing. I came to conclusion that bugets of foreign Handball clubs are incomparably higher than of Slovenian ones. Another outstanding closure is that between the foreign and Slovenian clubs there are no statistically significant differences comparing the seasons 2010– 2014. Therefore the budget is an important factor which influences the success of Handball club, but on the other hand economic crisis does not have any impact on the certain budget amount.

Keywords: handball, sport clubs funding, budget, economic crisis, final standings

III

VSEBINA

1 UVOD ...... 1 1.1 Obravnavani problem ...... 1 1.2 Namen in cilji ...... 2 1.3 Hipoteze ...... 2 1.4 Metodologija raziskovanja ...... 3 2 ROKOMET ...... 4 2.1 Zgodovina rokometa ...... 4 2.2 Slovenske rokometne lige ...... 5 2.3 Rokometne lige v tujini ...... 6 3 NAČINI FINANCIRANJA V ŠPORTU ...... 9 3.1 Proračun športnega kluba ...... 9 3.2 Pridobitev finančnih sredstev ...... 9 3.3 Financiranje športa v Sloveniji in v drugih evropskih državah ...... 13 3.4 Vpliv gospodarske krize na športne klube ...... 14 4 REZULTATI RAZISKAVE ...... 17 4.1 Predstavitev obravnavanih klubov ...... 17 4.1.1 Slovenska rokometna liga ...... 17 4.1.2 Nemška rokometna liga ...... 20 4.1.3 Francoska rokometna liga ...... 22 4.2 Razlike med rokometnimi ligami v višini letnega proračuna ...... 23 4.3 Razlike v višini letnega proračuna med tekmovalnimi sezonami ...... 27 4.4 Vpliv oz. povezanost med letnim proračunom in končno uvrstitvijo kluba ...... 33 4.5 Razprava ...... 37 5 ZAKLJUČEK ...... 41 6 LITERATURA IN VIRI ...... 44

SLIKE

Slika 4.1: Proračun rokometnih klubov 1. slovenske rokometne lige po sezonah ...... 17 Slika 4.2: Proračuni rokometnih klubov 1. nemške rokometne lige po sezonah ...... 20 Slika 4.3: Proračuni rokometnih klubov 1. francoske rokometne lige po sezonah ...... 22 Slika 4.4: Povprečje proračunov za obravnavane lige ...... 24 Slika 4.5: Povprečja proračunov za posamezne tekmovalne sezone ...... 28 Slika 4.6: Povprečja proračunov za tekmovalne sezone v 1. slovenski ligi ...... 29 Slika 4.7: Razsevni grafikoni vpliva proračuna na končno uvrstitev na lestvici za tekmovalne sezone 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 v 1. slovenski ligi ...... 35

PREGLEDNICE

Preglednica 4.1: Osnovni statistični izračuni za obravnavane rokometne lige ...... 24 Preglednica 4.2: Rezultati Shapiro-Wilkovega testa za ugotavljanje normalnosti porazdelitve rokometnih lig ...... 26 Preglednica 4.3: Rezultati Levenovega testa za ugotavljanje homogenosti variance med rokometnimi ligami ...... 26 Preglednica 4.4: Rezultati Brown-Forsythe testa za ugotavljanje razlik med ligami ...... 26 Preglednica 4.5: Rezultati Post Hoc Dunnettov T3 testa za ugotavljanje parov razlik rokometnih lig ...... 27 Preglednica 4.6: Osnovni statistični izračuni proračunov za obravnavane tekmovalne sezone ...... 27 Preglednica 4.7: Osnovni statistični izračuni proračunov za obravnavane tekmovalne sezone v 1. slovenski ligi ...... 29 Preglednica 4.8: Rezultati Shapiro-Wilkovega testa za ugotavljanje normalnosti porazdelitve za tekmovalne sezone ...... 31 Preglednica 4.9: Rezultati Levenovega testa za ugotavljanje homogenosti varianc med tekmovalnimi sezonami ...... 31 Preglednica 4.10: Rezultati Brown-Forsythe testa za ugotavljanje razlik med tekmovalnimi sezonami ...... 31 Preglednica 4.11: Rezultati Shapiro-Wilkovega testa za ugotavljanje normalnosti porazdelitve tekmovalnih sezon v 1. slovenski ligi ...... 32 Preglednica 4.12: Rezultati Levenovega testa za ugotavljanje homogenosti varianc tekmovalnih sezon v 1. slovenski ligi ...... 33 Preglednica 4.13: Rezultati Brown-Forsythe testa za ugotavljanje razlik med tekmovalnimi sezonami v 1. slovenski ligi ...... 33 Preglednica 4.14: Vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta za ugotavljanje jakosti/moči vpliva ...... 34 Preglednica 4.15: Izračuni Pearsonove korelacije in določena jakost/moč vpliva višine proračuna na končno uvrstitev na lestvici ...... 34

1 UVOD

Šport je v današnjem času pomembnejši, kot je bil v preteklosti. Ker moderni način življenja teži k temu, da vse postaja bolj avtomatično in posledično za ljudi manj aktivno, se veliko ljudi odloča za rekreacijo, večje pa je tudi zanimanje za šport. Rekreacijo lahko povezujemo s številnimi amaterskimi klubi, katerih nadgradnja so profesionalni klubi. Le-ti so akterji velikih športnih dogodkov, ki pritegnejo tudi zanimanje večjega deleža prebivalstva. Ob današnjem hitrem življenjskem tempu se lahko ob ogledu športnega dogodka sprostimo, družimo in zabavamo. Za investiranje sponzorjev v športne klube je poglavitno število obiskovalcev teh športnih prireditev, saj zanimanje sponzorjev za nek klub raste premo sorazmerno s številom obiskovalcev na športnem dogodku določenega kluba.

1.1 Obravnavani problem

Rokomet je ena od najbolj razširjenih in priljubljenih športnih iger tako v Sloveniji kot v Evropi. Rokometna igra se je v zadnjem obdobju zelo razvila in postala zelo priljubljena, njeni glavni značilnosti pa sta dinamičnost in nepredvidljivost. O priljubljenosti rokometa govori predvsem dejstvo, da si tekme ogleda zelo veliko ljudi. Na zaključnem turnirju četverice v ligi prvakov, ki je potekal v nemškem Kölnu, se je na primer v dveh dneh zbralo kar 40.000 gledalcev (Radojkovič, 2013, str. 7).

V današnjem času so vsa športna društva in športni klubi (torej tudi rokometni), povezani z okoljem, v katerem delujejo. Za delovanje in obstoj kluba so najpomembnejša finančna sredstva. Glavni vir prihodkov so sponzorska sredstva (generalni sponzorji), donacije (proračunske donacije, donacije pravnih in fizičnih oseb), prihodki od prodaje vstopnic in rekvizitov, osvojene nagrade in sredstva lokalnih skupnosti. Ti prihodki tvorijo proračun kluba. Večji kot je ta, boljše pogoje si lahko klub ustvari za svoje delovanje. Klubi z boljšimi pogoji so zanimivejši za kakovostnejše igralce, saj jim lahko ponudijo boljše strokovno vodstvo, zdravstvene storitve, treninge in splošne življenjske pogoje, posledično pa je tudi večje zadovoljstvo vseh, ki v teh klubih delujejo. Vse te dobrine označujemo kot odhodek kluba. Večina teh odhodkov je načrtovanih, vsako sezono pa nastanejo tudi nenačrtovani odhodki (Dolenec, 2012, str. 1).

Klubi si prizadevajo zagotoviti čim višji proračun, ki pa ga je v času gospodarske krize težko doseči. Če želi športni klub zagotoviti vire financiranja, mora spremljati dogajanje v okolju in poslovanje največjih sponzorjev ali ustanoviteljev, ter pravočasno reagirati, saj se v nasprotnem primeru začnejo viri financiranja zmanjševati ali celo prenehajo. Posledično se zmanjša proračun kluba ali društva, kar se odraža pri uspešnosti njegovega delovanja. Hitreje kot vodstvo kluba odkrije znamenja porajajočih problemov, hitreje lahko sprejme učinkovite odločitve v zvezi z njihovim reševanjem. Če navedenih problemov klub ne odpravi, ga lahko to pripelje do propada. Kot primer na slovenskem prostoru lahko navedemo Rokometni klub

Cimos Koper, ki se je moral leta 2013 zaradi finančnih težav umakniti z rokometne scene (RTV Slovenija, 2013).

Kljub svetovni gospodarski krizi, ki se je dotaknila tudi rokometnega sveta, pa se pričakovanja gledalcev nikakor niso zmanjšala. Še vedno pričakujejo, da bodo kljub manjšim proračunom njihove ekipe dosegale enake rezultate. Čeprav bi pričakovali, da bodo ekipe z višjimi proračuni brez težav premagovale tiste z nižjimi, pa to ni vedno tako. Kot primer navajamo lani izpadlega francoskega prvoligaša Ivry, ki razpolaga s poltretjim milijonom evrov velikim proračunom, kar je približno toliko, kot če bi združili proračuna slovenskih prvouvrščenih rokometnih klubov Celje Pivovarna Laško in Gorenje iz Velenja. Slovenski prvak in podprvak pa sta večinoma brez posebnih težav premagovala bistveno bogatejše ekipe, kot je npr. francoski Ivry (Grčman, 2014).

1.2 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je večplasten. V prvem delu želimo predstaviti teoretična izhodišča o rokometu in oblikah financiranja v športu, nato pa s pomočjo zbranih podatkov o proračunih rokometnih klubov primerjati tri rokometne lige (slovensko, nemško in francosko) ter ugotoviti, kakšne so finančne razlike med njimi, in kaj jih povzroča. Naš namen je tudi proučiti vpliv gospodarske krize na finančno stanje klubov in odgovoriti na vprašanje, ali višina proračuna rokometnega kluba vpliva na njegovo uspešnost.

Za raziskavo te problematike smo se odločili zato, ker se v zadnjem obdobju pojavlja vedno več migracij slovenskih rokometnih igralcev v tujino, ker smo v času gospodarske krize priče propadanju številnih rokometnih klubov in ker v širši javnosti velja, da klubi z višjimi proračuni premagujejo tiste z nižjimi, v praksi pa smo pogosto priča ravno nasprotnemu, to je, da »majhen« klub premaga rokometnega velikana.

Cilji naloge: • Raziskati in predstaviti financiranje rokometnih klubov. • Primerjati višine proračunov slovenskih in tujih rokometnih klubov. • Ugotoviti vpliv krize na višino proračunov v Sloveniji in v tujini. • Ugotoviti povezanost proračuna kluba s tekmovalnimi rezultati.

1.3 Hipoteze

H1: V tujini imajo rokometni klubi višje proračune kot v Sloveniji.

H2: V obdobju gospodarske krize proračuni rokometnih klubov padajo.

H3: Proračun rokometnega kluba je premo sorazmeren z uvrstitvijo kluba na lestvici domačega prvenstva.

1.4 Metodologija raziskovanja

Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V prvem delu bomo uporabili metodo deskripcije, s katero bomo na podlagi pregleda literature opisali značilnosti rokometa, značilnosti financiranja rokometnih klubov in vpliv gospodarske krize na šport. Z metodo analize bomo kritično analizirali pridobljena spoznanja, z metodo sinteze pa bomo strnili sklepne ugotovitve.

V praktičnem delu diplomske naloge bomo analizirali proračune klubov 1. slovenske moške rokometne lige (16 klubov), 1. nemške moške rokometne lige (14 klubov) in 1. francoske moške rokometne lige (13 klubov), v obdobju od leta 2010 do leta 2014. Za obdelavo podatkov bomo uporabili programski paket SPSS (Statistical package for the social sciences). Izračunali bomo osnovne statistične značilnosti, za ugotavljanje razlik med ligami in sezonami bomo uporabili test Enosmerna analiza variance (ANOVA), alternativni Brown- Forsythe- jev test, ter Dunnetov T3 Post Hoc test. Za ugotavljanje povezanosti oz. vpliva dveh spremenljivk (letni proračun, končna uvrstitev kluba) bomo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Grafične podatke bomo predstavili s pomočjo Office programa Excel.

2 ROKOMET

2.1 Zgodovina rokometa

Ljudje so že v preteklosti iskali sprostitev in veselje v igrah, pri katerih so metali žogo ali kakšen drug predmet, zato lahko trdimo, da ima rokomet dolgo zgodovino. Poznan je kot igra, pri kateri igralec z žogo v roki poizkuša zadeti zastavljeni cilj.

Že v stari Grčiji so poznali igro z imenom urania, to je bila gimnastična igra lovljenja, z elementi plesnega gibanja. Stari Rimljani so poznali borbeno igro, ki je bila podobna današnjemu rugbyju in so jo imenovali herpaston, po letu 1000 n. š. pa se je tovrstna igra prenesla v osrednjo Evropo, kjer so jo poimenovali fives. V kasnejšem obdobju se je pojavila tudi v Franciji in na Grenlandiji, velik razvoj pa je predhodnica današnjega rokometa doživela v 19. stoletju. V Nemčiji, kjer so tovrstno igro imenovali Raftball, jo je utemeljil športni pedagog Koch. V igri sta se pomerili dve ekipi, od katerih je vsaka štela od 10 do 12 igralcev (Šibila, 2004, str. 10–13).

Za neposredno predhodnico rokometa velja danski handbold, ki se je pojavil leta 1898. Igro je zasnoval športni pedagog Holger Nielsen, v njej pa sta igrali dve moštvi, vsako z 11 igralci. Igrišče je bilo veliko 30 x 45m, gol pa je bil velikosti 3 x 2m. Označen je bil tudi kazenski prostor, v katerega igralci niso smeli vstopiti. Prva pravila igre so bila objavljena leta 1906, naslednja pa deset let kasneje. Na razvoj rokometa je pomembno vplivala tudi igra, ki so jo na Češkem imenovali hazena. Posebnost te igre je bila, da so jo igrale samo ženske (Radojkovič, 2013, str. 9).

Veliki rokomet, kot ga poznamo danes, se je začel igrati leta 1915 v Nemčiji, dve leti kasneje pa so bila napisana tudi pravila te igre. S tem je rokomet dobil svojo končno obliko. Prva uradna tekma v velikem rokometu je potekala leta 1925 v Berlinu, med moštvi Avstrije in Nemčije. (Šibila, 2004, str. 10–13).

Leta 1926 so rokomet sprejeli v IAAF – Mednarodno amatersko atletsko zvezo, dve leti kasneje pa so ga kot demonstracijsko športno zvrst že igrali na Olimpijskih igrah v Amsterdamu. Prvi uradni nastop rokometašev na Olimpijskih igrah je bil leta 1936 v Berlinu, prvo svetovno prvenstvo v dvoranskem rokometu pa je bilo leta 1938, prav tako v Berlinu.

Rokomet v Sloveniji je bil pred drugo svetovno vojno malo znan. Med drugo svetovno vojno so Nemci ustanovili nekaj rokometnih klubov na Štajerskem, v katerih pa večina Slovencev ni sodelovalo. Najprej so rokometne klube ustanovili v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Lendavi in na Ptuju. Zaradi sodelovanja na 1. jugoslovanskih študentskih igrah, je bila v Ljubljani ustanovljena prva rokometna ekipa na univerzi. Rokometna zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 1950, po letu 1958 pa je bil izdelan prvi perspektivni načrt razvoja slovenskega rokometa. S tem so bili postavljeni trdni organizacijski temelji in podrobna

4 shema sistema tekmovanj, od najnižje do najvišje stopnje (Šibila, 2004, str. 10–13). Največji uspeh slovenskih rokometnih klubov je v okviru tedanje Jugoslavije dosegel ljubljanski Slovan, ki je leta 1980 postal jugoslovanski prvak, leto kasneje pa tudi finalist pokala državnih prvakov. V okviru mednarodnih tekmovanj je slovenska moška reprezentanca na Sredozemskih igrah v Franciji, leta 1993, osvojila prvo medaljo za samostojno Slovenijo v moštvenih športih. Največji uspeh slovenske moške rokometne reprezentance je bilo drugo mesto na evropskem prvenstvu leta 2004, v Sloveniji.

Na klubskem nivoju je bil največji slovenski uspeh zmaga rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško leta 2004, v Ligi prvakov. Ženske rokometašice so kot igralke kluba Krim osvojile evropski vrh v letih 2001 in 2003, ženski rokometni klub Olimpija pa je leta 1997 osvojil pokal EHF (Radojkovič, 2013, str. 9).

2.2 Slovenske rokometne lige

V Sloveniji se rokometni klubi združujejo v nacionalno rokometno zvezo – Rokometno zvezo Slovenije, ki je članica Evropske rokometne zveze in Mednarodne rokometne zveze. Slednja združuje 147 državnih rokometnih zvez s celega sveta. Rokometna zveza Slovenije je tudi članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Slovenski rokometni klubi so preko nacionalne zveze člani evropske in mednarodne zveze. Vsi rokometni klubi morajo biti vpisani v Register klubov pri Rokometni zvezi Slovenije. Trenutno je v Sloveniji registriranih 55 moških in 26 ženskih rokometnih klubov, ki nastopajo v državnih ligah in na nižjih regijskih tekmovanjih (Rokometna zveza Slovenije – RZS, 2012).

Uradni naziv lige v tekmovalni sezoni 2014/2015 je 1. NLB Leasing liga (1. A državna rokometna liga moški), v njej pa nastopa 14 klubov. Do lanske sezone so se tekme igrale po sistemu vsaka ekipa z vsako. Ekipe, ki so bile uvrščene do 6. mesta, so se nato za naslov državnega prvaka pomerile še vsaka z vsako doma in v gosteh, ekipe od 6. mesta navzdol pa so se za obstanek pomerile še vsaka z vsako doma in v gosteh. Za sezono 2014/2015 je sprejeto novo pravilo, po katerem se ekipe najprej pomerijo vsaka z vsako doma in v gosteh, nato pa prve 4 ekipe odigrajo »play-off« za naslov državnega prvaka (RZS, 2014).

Najuspešnejši moški rokometni klub v Sloveniji je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ki ima 18 naslovov državni prvak in 17 naslovov pokalni prvak Slovenije (RK Celje Pivovarna Laško, 2014). Med ostale uspešne rokometne klube v Sloveniji uvrščamo še RK Gorenje Velenje, RK Branik Maribor, RK Trimo Trebnje in RD Riko Ribnica. Ti klubi so trenutno uvrščeni v zgornji del lestvice slovenskega državnega prvenstva.

V sezoni 2014/2015 v 1. NLB slovenski rokometni ligi igra 14 klubov, kar je novost glede na prejšnja leta, ko jih je nastopalo samo 12. Ti novi klubi, ki so se uvrstili v ligo, so: RK SVIŠ Ivančna Gorica, RK Krško, RK Slovenj Gradec (leta 2011) ter RD Loka (leta 2012). Preostali klubi v ligi so še: RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje, RK Maribor Branik, RD

Ribnica Riko Hiše, RK Trimo Trebnje, RK Sevnica, RK Istrabenz Plini Izola, RK Jeruzalem Ormož, MRK Krka ter RK Slovan.

Pod okriljem Rokometne zveze Slovenije poleg 1. slovenske rokometne lige pri nas delujeta še dve ligi, to sta 1. B državna rokometna liga in 2. državna rokometna liga.

V 1. B državni rokometni ligi v sezoni 2014/2015 nastopa 14 klubov, in sicer: RD Koper 2013, MRD Dobova, RD Herz Šmartno, RK Drava Ptuj, RK Dol TKI Hrastnik, ŠD Škofljica Pekarna Pečjak, RD Moškanjci – Gorišnica, RK Brežice, RK Grosuplje, ŠD Mokerc – IG, RK Velika Nedelja Carrera Optyl, RK Črnomelj, RK Radeče – MIK Celje in RK Cerklje.

V 2. državni rokometni ligi v sezoni 2014/2015 nastopa 10 klubov: RK Krim ŠD Krim – Olimpija, RD Rudar, RD Jadran 2009 Hrpelje Kozina, RD Alples Železniki, RK Pomurje, RK Mitol Sežana, RK Ajdovščina, RK Radovljica, RK Grča Kočevje, RK Arcont Radgona.

2.3 Rokometne lige v tujini

Vsaka kontinentalna rokometna zveza organizira svoje celinsko prvenstvo na državni in klubski ravni. Mednarodna rokometna zveza organizira svetovno prvenstvo in sodeluje pri organizaciji turnirja na Olimpijskih igrah. Najelitnejše rokometno klubsko prvenstvo je Liga prvakov, kjer igrajo samo klubi iz držav, katerih zveze so članice European Handball Federation – EHF (Dolenec, 2012, str. 5).

Po podatkih, ki jih posreduje IHF (International Handball Federation – Mednarodna rokometna zveza), se rokomet igra v 165 državah sveta, registriranih je 15 milijonov igralcev, ki igrajo v 741 tisoč moštvih. Mednarodno rokometno zvezo sestavljajo kontinentalne rokometne zveze: Evropska rokometna zveza (EHF), Afriška rokometna zveza (CAHB), Azijska rokometna zveza (AHB), Pan Ameriška rokometna zveza (PATHF), Oceanska rokometna zveza (OHF). Mednarodna rokometna zveza ima sedež v Baslu (International Handball Federation – IHF, 2014a).

Evropska rokometna zveza (EHF) je krovna organizacija za 50 zvez članic in dve pridruženi zvezi (Anglija in Škotska) in vključuje zveze iz celotnega evropskega kontinenta. Njen sedež je v Avstriji, na Dunaju. Od ustanovitve, do novembra 1991, je EHF prevzela vlogo veleposlanika Evropskega rokometa, ki deluje kot skupni glas za evropske zveze držav in zastopa celotno evropsko rokometno družino na mednarodnem športnem prizorišču (European Handball Federation – EHF, 2014).

Več kot 250 klubov sodeluje na tekmovanjih Evropskega pokala EHF, ki vključujejo pokal EHF, Pokal pokalnih zmagovalcev in Evropsko ligo prvakov. EHF vsako leto organizira več kot 730 evropskih klubskih tekem, ki potekajo na vseh delih naše celine. Vse ekipe, ki

6 nastopajo pod okriljem Evropske rokometne zveze, so iz držav članic Evropske unije (EHF, 2014).

Zagotovo velja, da je evropski rokomet najkakovostnejši. To dokazujejo rezultati z velikih tekmovanj, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo. Dejstvo, da na Svetovni rokometni lestvici (IHF) prvih 9 mest zavzemajo evropske državne organizacije, to kakovost le še potrjuje. Na prvo mesto je uvrščena Nemška rokometna zveza, ki je najuspešnejša tako na klubskih kot na reprezentančnih rokometnih tekmovanjih, Francija na tej lestvici zaseda sedmo mesto, Slovenija pa štiriindvajseto (IHF, 2014b).

Evropski rokometni klubski vrh predstavljajo večinoma nemški in francoski klubi, v manjšini tudi drugi (npr. Celje Pivovarna Laško, Kielce idr.). V sam vrh evropskih rokometnih klubov sodijo Rokometni klub Barcelona, Rokometni klub Pariz (oba sta del bogatih istoimenskih nogometnih klubov), Rokometni klub Kiel, Rokometni klub Vezprem in ostali (Dolenec, 2012, str. 5).

Nemška rokometna liga

Uradni naziv 1. nemške rokometne lige je DKB Handball Bundesliga. Liga je bila ustanovljena leta 1966. Takrat je bila razdeljena na vzhodno in zahodno ligo, od leta 1977 pa se ne deli več na dva dela. V ligi nastopa 18 ekip, tekme pa so odigrane v šestintridesetih tekmovalnih tednih, brez zaključnega turnirja. Skoraj vsi klubi v tej ligi imajo občutno višje proračune kot klubi v slovenski ligi.

Ekipe, ki v sezoni 2014/2015 nastopajo v DKB Handball Bundesligi, so: Bergischer HC, Frisch Auf Göppingen, Füchse Berlin, GWD Minden, HBW Balingen-Weilstetten, HC Erlangen, HSG Wetzlar, HSV Hamburg, MT Melsungen, Rhein-Neckar Löwen, SC Magdeburg, SG BBM Bietigheim, SG Flensburg-Handewitt, TBV Lemgo, THW Kiel, TSG Friesenheim, TSV Hannover-Burgdorf, TuS Nettelstedt-Lübbecke in VfL Gummersbach.

Ob 1. nemški rokometni ligi je bila leta 1981 ustanovljena tudi 2. nemška rokometna liga, ki organizacijsko prav tako deluje pod okriljem DKB Handball Bundeslige. Finančno je to močna liga, v kateri tekmuje 20 ekip (DKB Handball Bundesliga, 2014).

Francoska rokometna liga

Originalno ime 1. francoske lige je Ligue Nationale de Handball. Ustanovljena je bila leta 1952 in deluje pod okriljem Francoske rokometne federacije. Najuspešnejši klub v tej ligi je Montpellier Agglomération Handball, ki ima 14 naslovov prvakov v 1. francoski ligi. Liga se v zadnjem času močno vzpenja, kar gre pripisati dobremu delu ter velikim vložkom v francoski klubski rokomet. V 1. francoski rokometni ligi nastopa 14 klubov.

Klubi, ki v sezoni 2014/2015 nastopajo v prvi francoski ligi, so: Paris Saint Germain, Montpelier, Saint Raphael, Nantes, Cesson, Chambery, Dunkerque, Touluse, Tremblay, Aix, Creteil, Selestat, Nimes in Istres.

3 NAČINI FINANCIRANJA V ŠPORTU

Šport in ekonomija sta tesno povezna in prepletena. Na nastanek in razvoj športa je v preteklosti močno vplivala družbeno ekonomska razvitost, danes pa velja tudi obratno. Cooke (1994, str. 4), navaja štiri pogoje, ki so morali biti izpolnjeni v preteklosti, da lahko danes govorimo o takšni obliki športa, kot jo poznamo: • Razvoj športa in potrošnjo športnih dobrin sta omogočili predvsem splošna gospodarska rast in rast realnega dohodka. • Za ukvarjanje s športom je potrebnega več prostega časa (omogočili so ga tehnološki napredek, večja mehanizacija ter avtomatizacija proizvodnih handball procesov). • Večja mobilnost prebivalstva in pojav globalizacije. • Spoznanje in spodbuda s strani države, da ukvarjanje s športom prinaša mnoge koristi tako posamezniku, kot družbi.

3.1 Proračun športnega kluba

Računovodsko predračunavanje je obdelovanje v denarni in naravni (nedenarni) merski enoti izraženih podatkov o načrtovanih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih predračunov, ki zajemajo denarno in v naravnih merskih enotah izražene podatke o načrtovanih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih, odhodkih, stroških ter prejemkih in izdatkih (Slovenski računovodski standardi – SRS, 2006).

Tako kot vsaka profitna ali neprofitna organizacija ima tudi klub svoje prihodke in odhodke. Ob koncu vsakega leta vodstvo kluba naredi finančni plan za naslednje leto in pri tem upošteva vse dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kluba. Ta finančni plan se imenuje proračun ali »budget« kluba.

3.2 Pridobitev finančnih sredstev

Pri planiranju prihodkov kluba mora vodstvo izhajati iz ciljev, ki jih želi doseči, in načina, kako bo te cilje dosegel. Za doseganje zastavljenih ciljev klub nujno potrebuje finančna sredstva, ki jih v računovodskih evidencah prikazujemo kot prihodke. Glede na višino prihodkov klub določi odhodke, ki jih bo lahko realiziral. Prihodke lahko klub doseže neprofitno (nepovratna sredstva) ali profitno (klub opravlja pridobitno dejavnost).

Vire financiranja kluba lahko razvrstimo v dve skupini, in sicer na proračunska in neproračunska (zasebna) sredstva (Šugman idr., 2006, str. 69). Proračunska sredstva so (Šugman idr., 2006, str. 69): • Sredstva državnega proračuna, ki se vsako leto opredelijo v državnem proračunu. Za pridobitev teh sredstev velja načelo javnih razpisov, tako kot za vsa druga proračunska sredstva.

• Sredstva lokalnih skupnosti (občin), ki se določajo vsako leto v proračunih občin. • Sredstva Športne fundacije iz iger na srečo, ki jih upravlja Svet Fundacije. Tudi za pridobitev teh sredstev velja načelo razpisov.

Nekatere države teh sredstev ne prištevajo med proračunska (javna), ker se igre na srečo pogosto prirejajo v sklopu športnih organizacij.

Neproračunska (zasebna) sredstva so (Šugman idr., 2006, str. 69): • sredstva sponzorjev, • sredstva donatorjev, • sredstva gospodinjstev (članarine, vstopnine itd.), • darila, • druga lastna sredstva (tombole, srečelovi, prodaja navijaških artiklov itd.)

Razmerja med viri sredstev se med klubi razlikujejo. Raziskava je pokazala, da so v povprečju slovenski prvoligaški klubi v največji meri odvisni od sponzorskih sredstev. Ta so predstavljala več kot polovico vseh prihodkov rokometnih klubov. Sledijo sredstva, ki so zagotovljena iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, ki so predstavljala v povprečju petino vseh sredstev rokometnih klubov. Na tretjem mestu so sredstva, ki jih zagotavljajo razni donatorji. Ostali viri niso pomembno vplivali na višino prihodkov rokometnih klubov v sezoni, ki je bila predmet te raziskave (Turnšek Čretnik, 2007, str. 34).

Sredstva državnega proračuna

Pomemben vir financiranja športnih organizacij predstavljajo sredstva iz državnih in občinskih proračunov ter iz Fundacije za šport, v zadnjem obdobju pa tudi iz evropskega proračuna. Določbe za sofinanciranje športa s strani javnih financ so zapisana v Nacionalnem programu športa (Šugman idr., 2006, str. 90).

Raziskave, ki so jih izvedli Fakulteta za šport, Agencija za plačilni promet Republike Slovenije in Olimpijski komite Slovenije, kažejo, da približno 20 % vseh finančnih sredstev v Sloveniji prihaja v športne organizacije oz. dejavnosti iz javnih virov. Ta delež je primerljiv z deleži javnih sredstev večine drugih evropskih držav (Šugman idr., 2006, str. 69–70).

Za javni interes v športu država skrbi tako, da (Zakon o Športu – ZSpo, 1998, čl. 3): • zagotavlja sredstva za realizacijo nacionalnega programa športa, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športne dejavnosti, • načrtuje, gradi in vzdržuje športno infrastrukturo, • vodi stimulativno davčno politiko.

Država financira šport s pomočjo državnega proračuna za tekoče leto. Sredstva razporejajo preko Urada za šport. Državni proračun (vsaj neposredno) ne podpira rokometnih klubov, temveč Rokometno zvezo Slovenije (Dolenec, 2012, str. 8).

Sredstva lokalnih skupnosti

Lokalna skupnost financira tiste športne programe, ki so v javnem interesu določene lokalne skupnosti. Športne programe določi Občinski svet, sredstva za zagotovljeno porabo v občinah, ki so namenjena športni dejavnosti, pa določi ministrstvo. Občine morajo iz lastnih virov zagotavljati sredstva za gradnjo in vzdrževanje športne infrastrukture, ki je v lasti občine, ter sredstva za nadstandardne programe športa v občini. V občinah se praviloma financirajo vsebine, ki so opredeljene v Nacionalnem programu športa v Sloveniji (Strel, 1997, str. 73).

Turnšek Čretnikova (2007) je v raziskavi ugotovila, da so v sezoni 2006/2007 sredstva iz lokalnih proračunov v povprečju predstavljala 20,8 % vseh virov sredstev rokometnih klubov, pri čemer je eden izmed rokometnih klubov Prve lige iz lokalnega proračuna pridobil kar tretjino vseh sredstev, najmanj uspešen na tem področju pa le tri odstotke (Turnšek Čretnik, 2007, str. 34).

Sredstva Športne fundacije iger na srečo

V Sloveniji se šport financira tudi s pridobljenimi sredstvi od iger na srečo (Loterija Slovenije, Športna loterija, igralni saloni, igralnice). Iz tega naslova se pretežno financira Fundacija za šport (Šugman idr., 2006, str. 70).

Fundacija za šport ne predstavlja pomembnejšega vira financiranja za rokometne klube. Ta fundacija svoja sredstva razdeljuje na podoben način, kot so razdeljena sredstva iz državnega proračuna, kar pomeni, da je pomemben vir financiranja le za Rokometno zvezo Slovenije (Dolenec 2012, str. 9).

Sponzorska sredstva

Retar (2006) sponzorstvo v športu definira kot menjavo med sponzorjem in sponzoriranim, pri kateri dobi sponzor v zameno za sponzoriranje ustrezno in primerno povračilo, sponzorirani pa finančna ali druga sredstva, ki jih potrebuje za uresničitev svojega poslanstva. Za večino športnih organizacij so najpomembnejši vir financiranja prav sponzorji, saj od njih pridobijo skoraj polovico vseh finančnih sredstev (Retar, 2006, str. 117).

Pungartnik (v Kresnik, 2012), ugotavlja, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, veliko profesionalnih klubov, reprezentanc in zvez, sponzorjev pa je veliko premalo, zato ni čudno, da se med njimi pojavljajo eni in isti, in da so njihova sredstva za sponzorstvo omejena.

Če govorimo o sponzorstvu kot samostojni dejavnosti, potem zanj veljajo enaka pravila kot za podjetja, kar pomeni, da mora sponzor vedeti, kaj bo pridobil za vložena sredstva in da morajo biti učinki, podobno kot v poslu, merljivi. Konec koncev so jasna pravila, kriteriji, pričakovanja in obveznosti dobra spodbuda tudi za športne projekte. Zelo pomemben je športni menedžment, saj redko kdo sponzorira nekega športnika, klub ali prireditev, ki nima jasne strategije, ciljev in rezultatov. Ne glede na vse omenjeno pa moramo upoštevati, da sponzorstvo športa ni samo posel, saj se ob športu sprošča veliko čustev, strasti in energije, kar govori v prid temu, da gre pri njem za nekaj več, in sicer za tisto, kar močno povezuje, navdihuje in združuje ljudi (Doler, 2009, str. 31).

Donatorska sredstva

Donatorstvo lahko opredelimo kot podzvrst sponzorstva. Med sponzorskimi in donatorskimi obveznostmi obstaja bistvena razlika v obveznostih sponzoriranca oz. doniranca. Sponzorski odnos temelji na pogodbi z opredeljenimi obveznostmi, donacija pa pomeni predvsem darilo, zaradi katerega doniranec nima nikakršnih obveznosti do donatorja. Prav tako mu ni treba opraviti nikakršnih storitev, ali mu v zameno ponuditi kateregakoli produkta (Retar, 2006, str. 133).

Podobno opredeljujejo donatorstvo tudi Bednarik, Simoneti in Kline (1998, str. 19), ki pravijo, da je donatorstvo podaritev, darovanje nečesa, ne da bi obdarjenec darovalcu karkoli obljubil, dal, storil. Donatorju ne gre za dobiček pri zamenjavi produktov. Produkt, ki je donatorju predlagan v menjavo, so prednosti, ki so lahko altruistične (dober občutek, ker nekdo podpira vredno naložbo), lahko pa tudi egoistične (osebno zadovoljstvo videti svoje ime na listi donatorjev, pojavljanje na televiziji, oz. v družbi pomembnih oseb, usluge prijatelju, družbena uveljavitev odgovorne osebe itd.).

Donacija je navadno enkratno dejanje. Če se ponavlja, lahko sicer govorimo o večkratnih donacijah, ne moremo pa reči, da gre za neko trajno, partnersko razmerje, kakršno je na primer pri sponzorstvu ali pokroviteljstvu (Peternelj, 2006, str. 21).

Donatorstvo predstavlja tudi določene finančne ugodnosti. Podjetju, ki donira, se donacije sicer ne priznavajo kot odhodki, iz tega naslova pa lahko uveljavljajo olajšavo.

Sredstva gospodinjstev

Izdatke, ki jih namenjajo za šport posamezna gospodinjstva, uvrščamo med zasebne vire financiranja. V Sloveniji iz družinskih proračunov namenimo za šport nekaj manj kot za kulturo, pri čemer gre večina izdatkov v blagajne športnih trgovcev (Retar, 2006, str. 38). Turnšek Č retnik (2007 str. 34) v ta sklop uvršča tudi sredstva, ki so zbrana iz prispevkov članov in simpatizerjev rokometnih klubov ter sredstva, ki so zbrana iz pridobitne dejavnosti

12 rokometnega kluba. Avtorica (prav tam) poudarja, da gre za slabo izkoriščen vir financiranja klubov, saj nekateri iz teh dveh naslovov sploh nimajo prihodkov.

3.3 Financiranje športa v Sloveniji in v drugih evropskih državah

Zaradi vse večje profesionalizacije športa, s tem povezanim povpraševanjem po novih virih sredstev, ter zaradi ugotovitve, da je šport izjemno sredstvo za promocijo izdelkov in storitev, se tudi gospodarstvo vse bolj učinkovito vključuje v nove menjalne odnose. V Evropi in v ostalem svetu so se razvili različni modeli financiranja športa. V socialističnem modelu, ki danes v svetu velja za preživelega, so bili najpomembnejši in praktično edini financer športa država in nekatera večja podjetja, ki pri tem niso imela komercialnega namena. Za zahodnoevropski model je značilno, da so glavni finančni vir uporabniki športa (gospodinjstva), njim pa sledi lokalna vlada. Pri ameriškem modelu je glavni finančni vir zasebni kapital oz. podjetja, ki financirajo šport preko televizijskih pravic, sponzoriranja, zasebnih lastnikov itd. (Peternelj, 2006, str. 21).

Če primerjamo financiranje športa v Sloveniji z drugimi evropskimi državami, ugotovimo, da v drugih evropskih državah zasledimo mnogo različic organiziranosti in financiranja športa, povsod pa zanj na različne načine skrbi država. Organiziranost in financiranje športa v mnogih državah je tudi zrcalo splošne organiziranosti družbe in kulture, zato imajo v zahodnoevropskih državah drugačne rešitve kot v vzhodnoevropskih, kar je tudi posledica različnih zgodovinskih okoliščin. S tega vidika zato vpliv države ni povsod enak.

V splošnem poznamo tri modele financiranja športa. Za zahodnoevropski model je značilno, da so gospodinjstva (prebivalci) glavni finančni vir med zasebnimi viri, lokalne skupnosti pa glavni finančni vir med javnimi viri. Omenjeni model se bistveno razlikuje od ameriškega, pri katerem predstavljajo glavni vir zasebni kapital in podjetja, ki financirajo šport preko sponzoriranja, televizijskih pravic in zasebnih klubov. Oba modela pa se razlikujeta od tako imenovanega socialističnega modela, pri katerem je bilo v ospredju državno financiranje športa (Bednarik, 1999, str. 37).

Omeniti velja še eno značilnost zahodnoevropskega modela financiranja športa, to je prostovoljno oz. volontersko delo. To je opredeljeno kot prostovoljna aktivnost, ki ni plačana ali pa oseba (prostovoljec oz. volonter) zanjo prejme le povračilo stroškov. V zahodnoevropskih državah v športu oz. v športnih organizacijah deluje veliko število prostovoljcev, kar pa ne velja za države v tranziciji. V teh državah vlada kriza na področju prostovoljnega dela, kar je po vsej verjetnosti posledica slabih razmer v gospodarstvu. Pomemben razlog za pomanjkanje prostovoljcev v teh državah je tudi prezaposlenost ljudi, ki imajo zaradi nizkega življenjskega standarda pogosto več zaposlitev hkrati. Vse to posledično vpliva tudi na miselnost ljudi, da nobeno delo, ki ga opravljajo, ne more biti neplačano, prav tako tudi ne prostovoljno delo v športu (Peternelj, 2006, str. 31).

Slovenski tip financiranja športa se približa zahodnoevropskemu v tem, da se šport pri nas večinoma financira iz zasebnih virov in lokalnih skupnosti, manj pa s strani države. Glede na to, da športne organizacije pri nas dobijo veliko sredstev od podjetij (v obliki sponzorstva, donatorstva ipd.), lahko rečemo, da ima naš model financiranja športa tudi značilnosti ameriškega sistema, vendar pa je največja razlika med obema državama predvsem v motivih podjetij za podporo športu; v Ameriki so ti motivi največkrat strogo komercialni, pri nas pa ni povsem tako. Podjetja pri nas so tradicionalno podpirala šport, vendar le redko iz komercialnih motivov. Še danes je v Sloveniji malo športnih organizacij v zasebni lasti, njihov namen pa ni le dobiček, kar je ključni razlog, da je naš način financiranja bolj podoben zahodnoevropskemu modelu (Bednarik, Simoneti, Kolenc in Šugman, 2000, str. 18).

Ker se viri financiranja športa pri nas bistveno ne spreminjajo, in so že vrsto let na podobni ravni, finančne potrebe vrhunskega športa pa so vsako leto večje, morajo izvajalci športa, če želijo ostati v stiku z najboljšimi, slediti razvojnim tokovom v Evropi, in pridobiti vedno več finančnih sredstev. Slovenski šport, še posebej vrhunski, se je zaradi pomanjkanja državnega denarja oprl predvsem na financiranje s strani podjetij (kot sponzorjev) in na pridobivanje dodatnih lastnih sredstev, predvsem z visokimi vstopninami za nekatera tekmovanja (Šugman, 2002, str. 91).

Če se osredotočimo le na sponzorska sredstva podjetij, lahko ugotovimo, da so sponzorska in donatorska sredstva skoraj takšna potencialna finančna vira, kot javne finance. Sredstva sponzorjev in donatorjev v Sloveniji so nadvse pomemben finančni potencial, zlasti za vrhunski šport. Brez sodelovanja podjetij in športnih klubov, se slovenski vrhunski šport ne bi mogel kosati z močno konkurenco. Ob današnjem slabem finančnem stanju v skoraj vseh športnih panogah v slovenskem športu, si najbrž niti ne znamo predstavljati, kaj bi za slovenski šport pomenila odsotnost sponzorjev v tolikšnem obsegu, kot smo je vajeni v zadnjih letih (Peternelj, 2006, str. 33).

3.4 Vpliv gospodarske krize na športne klube

Ker se gospodarska kriza odraža na vseh področjih v Evropi in drugje v svetu, ni presenetljivo, da se pojavlja tudi v športu. V večini evropskih držav (izjema sta Nemčija in Francija), se športni klubi srečujejo s precejšnimi finančnimi težavami, tako da so se nekateri celo prisiljeni zapreti. V Nemčiji je videti, kot da krize sploh ne poznajo, saj se njihovi proračuni zelo malo spreminjajo ali celo večajo, kar daje ligi stabilnost (vedno močnejša postaja na primer Nemška rokometna bundesliga). Poleg Nemčije beležijo rokometni klubi v povprečju večje prihodke tudi v Franciji. Ostale evropske države se na področju rokometa srečujejo s precejšnjimi težavami (Ahl, 2012).

Gospodarska kriza se prav tako ne odraža v nekaterih rokometnih oazah, kot sta na primer makedonski Vardar, ki ga sponzorira ruski mogotec Sergej Samsonenko ali francoski Paris Saint-Germain, ki je s 14,7 milijona evri postavil rekord v rokometnih proračunih.

Kot pravi Ludwig (2009, str. 27), je gospodarska kriza dejansko bolj kot velike, prizadela manjše klube, saj je njihov domet pogosto regionalen ali zgolj lokalen. Zaradi tega se morajo le-ti osredotočiti na zmanjševanje stroškov in jih prilagoditi v skladu s prihodki.

V zgoraj omenjene manjše š portne klube vsekakor sodijo tudi slovenski, ki so posledice negativnega gospodarskega stanja močno občutili na lastni koži. Ker so prav vsi močno odvisni od sponzorskih prihodkov, se je bistveno zmanjšal njihov proračun, v nekaterih klubih tudi za več kot polovico. Paradoks nastalega stanja je, da različne javnosti (privrženci, mediji itd.), od njih še vedno želijo in pričakujejo vrhunske rezultate tako na evropski kot na svetovni ravni, čeprav je finančno kosanje z njihovimi konkurenti v svetu pravzaprav nemogoče (Gradišar, 2010, str. 3).

Rezultati interne SPORTO raziskave, ki so jo leta 2009 izvedli v podjetju S. V. – RSA (športno-marketinška agencija) so pokazali, da bo tretjina slovenskih podjetij prisiljena skrčiti svoje sponzorske proračune. Iz manj dobiti več, je danes pogosto uporabljen stavek, ki nekako povzema razmišljanje sponzorjev. To je povsem razumljivo, saj spremenjene gospodarske razmere podjetja prisilijo, da začnejo razmišljati o prioritetah. Vse to govori o pomembnosti učinkovitega in profesionalnega sponzorskega odnosa, ki je ob medijski izpostavljenosti in potencialnih ciljnih skupinah ključen za doseganje dobrih športnih rezultatov (Gradišar, 2010, str. 3).

Eden od razlogov za slabo finančno stanje v našem rokometu je lahko tudi ta, da je po slovenski osamosvojitvi veliko klubov postalo profesionalnih in da so se začeli množično udejstvovati velikih evropskih in svetovnih tekmovanj. To je hkrati z evforijo prineslo tudi potrebo po velikih finančnih sredstvih in odrekanju, na kar pa Slovenija ni bila pripravljena in čuti posledice še danes.

Kresnik (2012) navaja, da omenjene težave niso samo slovenski fenomen in da se ob številnih slovenskih klubih zapirajo tudi tisti z zelo bogato zgodovino in s številnimi lovorikami, ki so jih dosegli na vseh športnih področjih, ne samo v rokometu. Večina je postala žrtev finančne krize, ki je podjetjem otežila ali pa celo onemogočila investicije v šport.

Podjetja v času gospodarske in finančne krize zaradi pomanjkanja denarja pogosto krčijo stroške svojega poslovanja. Sredstva prerazporedijo, racionalizirajo stroške in omejujejo izvedbe posameznih že začrtanih projektov. Prvi in najbolj tipičen odziv menedžmenta v času krize je zmanjševanje proračuna za tržno-komunikacijske aktivnosti (Makovec Brenčič, 2010, str. 18).

Kakorkoli, trenutna situacija slovenskemu športnemu okolju zagotovo ni naklonjena, po drugi strani pa se ravno v kriznih časih ponujajo in rojevajo nove konstruktivne zamisli in ideje, ki vodijo naprej. Izkazalo se je, da morata gospodarski in športni sektor še bolj sodelovati in iskati medsebojne sinergije (Gradišar, 2010, str. 3).

Po mnenju Hočevar (2009, str. 47), bosta gospodarska in finančna kriza nedvomno vplivali na športno industrijo ter hkrati na športno potrošnjo, vendar pa kriza na razvoj športa ne bo imela samo negativnih posledic. Avtor poudarja, da bodo organiziranost, entuziazem, delo z mladimi oziroma delo na dolgi rok, talent in veselje do športa postali še pomembnejši dejavniki za športni uspeh, športnim panogam, ki nimajo podmladka, klubom in športnim zvezam, ki so slabo organizirane in vodene, športnikom brez rezultatskih perspektiv in športom brez gledalcev ter medijske zanimivosti, pa bo kriza prav gotovo otežila njihov obstoj.

V nadaljevanju diplomskega dela bomo analizirali vpliv gospodarske krize na proračune rokometnih klubov in s tem na dejansko stanje rokometa.

4 REZULTATI RAZISKAVE

4.1 Predstavitev obravnavanih klubov

V empiričnem delu diplomske naloge bomo obravnavali rokometne klube iz treh državnih lig: 1. slovenske rokometne lige, 1. nemške rokometne lige in 1. francoske rokometne lige. Podrobneje bomo opisali tiste klube, ki v posamezni ligi najbolj izstopajo po višini proračunov. Slovensko ligo smo izbrali zato, ker nam je najbližja, nemška liga ima v povprečju najvišje proračune, v 1. francoski rokometni ligi pa nastopa klub z najvišjim proračunom v zgodovini rokometa.

4.1.1 Slovenska rokometna liga

Uradni naziv lige v tekmovalni sezoni 2014/2015 je 1. NLB Leasing liga (1. A državna rokometna liga moški). V njej nastopa 14 klubov. Tekmovanje v tej sezoni poteka po sistemu, da igra vsak klub z vsakim, na koncu pa najboljše 4 ekipe igrajo po sistemu prva s četrto, druga s tretjo, do izpada (RZS, 2014). Na Sliki 4. 1 vidimo stanje proračunov osmih ekip, ki v ligi najbolj izstopajo.

Slika 4.1: Proračun rokometnih klubov 1. slovenske rokometne lige po sezonah Vir: Gvin, 2014.

Rokometni klub Celje Pivovarna Laško

RK Celje Pivovarna Laško velja za klub z najbogatejšo tradicijo v Sloveniji. Za začetek organiziranega igranja rokometa v Celju štejemo leto 1946, čeprav je klub takrat deloval še pod drugim imenom. V sezoni 1965/66 so Celjani prvič postali republiški prvaki, po uspešnih kvalifikacijah v Slavonskem Brodu v sezoni 1966/1967 pa so prvič postali člani najelitnejše 1. jugoslovanske zvezne lige. Leta 1978 je pokroviteljstvo nad klubom prevzela delovna organizacija Aero, zato se je klub takrat preimenoval v Rokometni klub Aero Celje. Dvanajst let kasneje je klub dobil novega pokrovitelja, to je Pivovarno Laško, kar je odločilno prispevalo k vsem njegovim nadaljnjim uspehom in ga vodilo do nastopov na vsa najkakovostnejša rokometna tekmovanja. Do danes je klub 18 krat osvojim državno prvenstvo, 17 krat pa je postal pokalni prvak v samostojni Sloveniji. Njegov največji uspeh je zagotovo naziv »Evropski klubski prvak v sezoni 2003/2004« (RK Celje Pivovarna Laško, 2014). Iz Slike 4.1 je razvidno, da je imela gospodarska kriza na klub velik vpliv in da je njegov proračun iz leta v leto nižji.

Rokometni klub Gorenje Velenje

Rokometni klub Gorenje Velenje ima svoje začetke v Šoštanju, kjer so leta 1958 pod okriljem TVD Partizan ustanovili sekcijo za rokomet. Čeprav so sprva igrali otroci iz šoštanjskih šol ob pomoči nekaterih košarkarjev, lahko govorimo o začetku organiziranega igranja rokometa. Najprej so zaigrali v Celjski okrajni ligi, v začetku šestdesetih let pa dve sezoni sploh niso nastopali. V sezoni 1964/1965 so bolj resno pristopili k treningom in uspehi so bili takoj vidni, saj so se uvrstili v Štajersko ligo, kjer so osvojili 4. mesto. Kasneje je klub začel delovati v Velenju, kjer se je pod okriljem generalnega sponzorja tovarne Gorenje tudi preimenoval v Rokometni klub Gorenje Velenje. Klub je 3 krat osvojil naslov Slovenski državni prvak, njegov največji uspeh pa je naziv Evropski podprvak v pokalu EHF. Njegov proračun je zelo primerljiv s proračunom RK Celje Pivovarna Laško in se je v zadnjih sezonah prav tako močno znižal (RK Gorenje, 2014).

Rokometni klub Maribor

Klub, ki v novi preobleki deluje zadnjih 10 let, je dal močan pečat zgodovini slovenskega rokometa, saj je bila njegova prva uradna tekma odigrana že leta 1952, nato pa je nastopal tudi v jugoslovanski, slovenski in evropski ligi. Njegov največji uspeh je osvojeno 3. mesto v 1. slovenski državni ligi ter preboj v skupinski del evropskega pokala EHF. V primerjavi z RK Celje Pivovarna Laško in RK Gorenje Velenje ima klub bistveno nižji proračun, vendar je videti, kot da se ga gospodarska kriza ni tako zelo dotaknila (RK Maribor, 2014). Na Sliki 4.1 vidimo, da se njegov proračun, v primerjavi s proračuni drugih klubov, celo nekoliko povečuje.

Rokometni klub Trimo Trebnje

V Trebnjem je bila precej časa v ospredju odbojka, rokomet je začel pridobivati svoje privržence šele v začetku 80-ih let. Leta 1983 je bil ustanovljen Rokometni klub Trebnje, s sedežem v Osnovni šoli Trebnje. V sezoni 1983/1984 se je članska ekipa vključila na prvenstvo Ljubljansko – Dolenjske regije. Nova dvorana, zgrajena ob novi osnovni šoli v Trebnjem, je bila pomembna prelomnica v razvoju rokometa. Tako so leta 1995 prvič nastopili v 1. slovenski rokometni ligi, kar je vse do danes postala stalnica. Največji uspeh je klub doživel v sezoni 1999/2000, ko je članska ekipa osvojila tretje mesto v 1. slovenski ligi, leto kasneje pa so nastopili v pokalu EHF. S kakovostno igro klub že vrsto let preseneča in premaguje tudi najboljše v slovenski ligi. Poleg uspehov na igrišču, klub uspešno deluje tudi po finančni plati in ohranja proračun na približno enaki ravni (RK Trimo Trebnje, 2014). To je razvidno iz Slike 4. 1.

Rokometno društvo Riko Ribnica

Začetek rokometa v Ribnici sega v leto 1955, prvo uradno ime društva pa je bilo Rokometna sekcija Partizani. Za njihovo prvo tekmovalno sezono velja leto 1960, ko je klub nastopal v Dolenjski rokometni ligi. Z osamosvojitvijo Slovenije, leta 1991, in z nastankom samostojne države, je tudi v slovenski šport prišel profesionalizem, ki pa ribniškemu rokometu ni bil blizu, saj je v vsej svoji zgodovini deloval zgolj na amaterski ravni. Zanje je bila najuspešnejša sezona 2004/2005, ko so dosegli osmo mesto in minimalno zaostali za najboljšimi šestimi ekipami v Sloveniji. To je članski ekipi vlilo veliko upanja za vrnitev v širši vrh slovenskega rokometa. Kljub krizi je Rokometno društvo Riko Ribnica večji del obstoja preživelo v 1. slovenski rokometni ligi, kjer pa ni doseglo vidnejšega uspeha (RD Riko Ribnica, 2014). Na Sliki 4.1 je razvidno, da se proračun kluba v zadnjem obdobju bistveno ne spreminja.

Rokometni klub Krka

V Novem mestu je bil v preteklosti rokomet ena najbolj priljubljenih športnih aktivnosti, vendar je žal odšel v pozabo. V želji po obuditvi rokometa so, na pobudo dveh uspešnih igralcev bivše generacije, v Novem mestu jeseni leta 2000 igrali kvalifikacije za 2. slovensko rokometno ligo. Ekipa je tako v sezoni 2000/2001 nastopala v 2. ligi, ter z osvojitvijo 1. mesta že po prvi sezoni napredovala v 1. B slovensko rokometno ligo. V tej ligi je nastopala 3 sezone, nato pa z dobrimi igrami napredovala v 1. slovensko rokometno ligo. Ta uvrstitev je bila zagotovo največji uspeh kluba, ki s toplo hladnimi predstavami vse do danes uspešno igra v 1. ligi. Mladi in borbeni igralci so zagotovo razlog, da močan sponzor, kot je novomeško farmacevtsko podjetje Krka, temu klubu še vedno zagotavlja finančna sredstva (RK Krka, 2014). Na Sliki 4.1 je razvidno, da ta sredstva sicer niso velika, zadoščajo pa za uspešno delovanje kluba.

4.1.2 Nemška rokometna liga

Uradni naziv 1. nemške rokometne lige je DKB Handball Bundesliga. V njej nastopa 18 ekip, tekme pa so odigrane v 36-ih tekmovalnih tednih po sistemu vsaka ekipa igra z vsako doma in v gosteh. Na Sliki 4.2 so prikazani proračuni 14-ih ekip, ki so stalne članice 1. nemške lige.

Slika 4. 2: Proračuni rokometnih klubov 1. nemške rokometne lige po sezonah Vir: Handball – world, 2013.

THW Kiel

THW Kiel je nemški rokometni klub, ki je med leti 2007 in 2012 doživljal največje uspehe tako v Nemčiji, kot tudi v ostalih evropskih državah. Naslov nemškega državnega prvaka je osvojil kar 19 krat, trikrat pa je postal evropski prvak. Iz Slike 4.2 je razvidno, da je proračun kluba v zadnjih letih zelo stabilen in se ga gospodarska kriza ni pretirano dotaknila.

HSV Hamburg

Klub, ki pod tem imenom nastopa šele od leta 2002, je bil pred tem razdeljen v dva kluba, in sicer VfL Bad Schwartau ter HSV Lübeck. Kljub združitvi so imeli v njem finančne težave vse do leta 2005, ko ga je vzel pod okrilje Andreas Rudolph. Od takrat je klub doživel tako igralski kot finančni vzpon. Leta 2011 je osvojil naslov nemški prvak, v sezoni 2012/2013 pa

20 je osvojil Ligo prvakov (Wikipedia, 2014). Iz Slike 4.2 je razvidno, da je proračun kluba stabilen in da ima zelo malo padcev.

Rhein – Neckar Löwen

Klub Rhein – Necker Löwen iz Mannheima je bil leta 2002 združen iz dveh nemških klubov, in sicer iz TSG Kronau in TSG Baden Östringen. Klub je vsako sezono v vrhu 1. nemške rokometne lige, prav tako pa tudi vsako leto nastopa na evropskih tekmovanjih. Največji uspeh kluba je pridobitev naziva evropski prvaki EHF pokala leta 2013 (Wikipedia, 2012). Na Sliki 4.2 lahko vidimo, da je proračun kluba v zadnjih treh letih močno padel. Upravičeno lahko sklepamo, da je na njegov proračun vplivala gospodarska kriza

SG Flensburg – Handewitt

SG Flensburg – Handewitt je največji uspeh doživel v sezoni 2013/2014, ko je osvojil prvo mesto v Ligi prvakov in se tako pridružil najboljšim klubom v zgodovini rokometa. Iz Slike 4. 2 je razvidno, da je njegovo finančno poslovanje zelo dobro, saj njihov proračun v zadnjih letih narašča.

TBV Lemgo

TBV Lemgo je sprva deloval pod imenom vojaškega kluba Ballspielverein Lemgo. Prvo uradno tekmo je odigral leta 1942, ko so pod organizacijskim okriljem Franza Brenkerja v njem igrali upokojeni nogometni igralci. Prvi vidni uspehi kluba segajo v šestdeseta leta, ko je klub pustil močan pečat takratni najmočnejši regionalni ligi. Zasluge za to gre pripisati predvsem Dieterju Schönbrodtu, ki je najprej kot igralec, nato pa tudi kot trener, leta 1974 deloval v klubu. Leta 1981 se je klubu uspelo uvrstiti v novoustanovljeno 2. nemško Bundesligo, kjer jim je že naslednjo sezono uspelo osvojiti drugo mesto. To je klub spodbudilo za nadaljnje dobro delo vse do leta 1984, ko so se uvrstili v 1. nemško Bundesligo, kjer so še vedno uspešni. Lahko rečemo, da gre za enega najbolj tradicionalnih klubov v Nemčiji, kar potrjujejo tudi njegovi uspehi v nemški ligi ter na mednarodnih tekmovanjih. Klubu je leta 2004 skupaj s klubom THW Kielom uspelo postaviti nov rekord v številu gledalcev na rokometnih tekmah. Na Veltins areni se je ob odprtju sezone zbralo kar 30. 925 gledalcev (TBV Lemgo, 2014). Iz Slike 4.2 je razvidno, da se klub v zadnjih sezonah spopada s finančnimi težavami, kar posledično pomeni tudi padec proračuna.

VfL Gummersbach

Ekipa rokometnega kluba VfL Gummersbach se je med nemško rokometno elito pojavila leta 1985, ko ji je v 1. nemški Bundesligi uspelo osvojiti deseto mesto. Dve leti pozneje so si z zmago v nemškem pokalu zagotovili udeležbo na mednarodnem tekmovanju Pokal pokalnih zmagovalcev. V sezoni 1986/1987 se je klub lahko pohvalil z najmočnejšo obrambo v ligi, saj

21 so njegovi igralci prejeli le 454 golov. Trdo delo kluba se je nadaljevalo in stopnjevalo vse do leta 1991, ko je bil Gummersbach nagrajen z naslovom nemškega državnega rokometnega prvaka. Od takrat naprej klub niza nastope v 1. ligi, leta 2009 pa je po 26-ih letih osvoji naslov Evropskih pokalnih zmagovalcev. Dve naslednji sezoni zapored je ponovi enak uspeh in si zagotovil trikratni zaporedni naslov v pokalu pokalnih zmagovalcev, kar kaže na to, kako dober je ta klub (VfL Gummersbach, 2014). Na Sliki 4.2 lahko vidimo, da je finančno stanje kluba dokaj stabilno, čeprav se je njihov proračun v zadnjih treh sezonah nekoliko znižal.

4.1.3 Francoska rokometna liga

Originalno ime 1. francoske lige je Ligue Nationale de Handball. V njej nastopa 14 klubov, ki tekmujejo po enakem sistemu kot v nemški rokometni ligi, kar pomeni, da igra vsaka ekipa z vsako doma in v gosteh. Na Sliki 4.3 je prikazanih 9 proračunov prvoligaških francoskih klubov.

Slika 4.3: Proračuni rokometnih klubov 1. francoske rokometne lige po sezonah Vir: Hand News, 2014; En la grada balonmano, 2013.

Paris Saint – Germain

Rokometni klub Paris Saint – Germain je bil ustanovljen leta 1941 in velja za enega najstarejših francoskih rokometnih klubov. Njihovo uspešno nastopanje v prvi francoski in v evropskih ligah je doseglo vrh leta 2012, ko je v klub vložilo finančna sredstva podjetje Qatar Sports Investments. Z visokim vložkom denarja se je proračun kluba ekstremno zvišal in v

22 rokometnem svetu postavil rekord v proračunih (PSG, 2014). Na Sliki 4.3 je dobro razvidno, da je njihov proračun v obdobju zadnjih 3 let iz povprečnega narastel v zelo visokega.

Montpelier

Predhodnik kluba je bil rokometni klub Comos, ki je bil ustanovljen 1982, deset let kasneje (leta 1992) pa se je preimenoval v rokometni klub Montpelier. Klub je do sedaj osvojil 38 lovorik, od tega 14 naslovov državnih prvakov, 12 naslovov pokalnih prvakov Francije, leta 2003 pa je osvojil evropsko Ligo prvakov (Montpelierhandball, 2014). Iz Slike 4.3 je razvidno, da je proračun kluba konstanten in da se v zadnjih 4 letih niso pojavila večja odstopanja. Lahko rečemo, da gospodarska kriza ni vplivala na višino njegovega proračuna.

Dunkerque

Ustanovljen je bil leta 1958 in ima bogato tradicijo tako v francoskem kot tudi evropskem rokometu. Klub dosega zelo dobre rezultate, saj je v zadnjih 4 letih dvakrat osvojil naslov državnega prvaka Francije. Klub deluje dobro, saj je njihovo finančno stanje pozitivno, njihov proračun pa je iz leta v leto višji (USDK Dunkerque, 2014).

Chambery

Klub je bil leta 1983 združen iz dveh okoliških klubov z namenom, da bi bil bolj konkurenčen drugim v Franciji. Pod enakim imenom Chambery Handball Club (C. H. B. C) sta delovali tako moška kot ženska rokometna ekipa. Zaradi slabih rezultatov je bila uprava kluba leta 1990 prisiljena ločiti moško in žensko selekcijo. Ženska selekcija se je preimenovala v rokometni klub La Motte Servolex, moška pa v rokometni klub SO Chambery Handball. Po tem dogodku se je klub stabiliziral in se leta 1994 vrnil nazaj v 1. francosko ligo. Od takrat je stalni član 1. francoske lige in deluje na zelo visokem nivoju. Čeprav imajo v klubu v zadnjih dveh letih nekoliko nižji proračun, ne moremo govoriti o pomembnem padcu (Chambery, 2014). Na Sliki 4.3 vidimo, da so imeli v sezoni 2012/2013 nekoliko višji proračun, kar je verjetno posledica 2. mesta na lestvici domačega prvenstva v pretekli sezoni. To pa je bila tudi ena njihovih boljših klubskih uvrstitev v zgodovini.

4.2 Razlike med rokometnimi ligami v višini letnega proračuna

V tem poglavju bomo predstavili statistične izračune, s pomočjo katerih bomo poskušali odgovoriti na naše prvo raziskovalno vprašanje. Zanima nas, ali v višini letnega proračuna obstajajo razlike med slovenskimi in tujimi rokometnimi ligami.

Preglednica 4.1: Osnovni statistični izračuni za obravnavane rokometne lige 1. slovenska l. 1. nemška l. 1. francoska l. POVPREČJE 593708,12 4653571,43 3934950,37 MEDIANA 198936 4200000 3230000 ST. ODKLON 952350,634 2160720,779 2784672,71 MINIMUM 7456 2000000 1500000 MAXIMUM 4147913 9500000 14760000

Preglednica 4.1 prikazuje osnovne statistične izračune proračunov rokometnih klubov v treh različnih ligah, za pet tekmovalnih sezon (od 2010 do 2015). Vrednosti povprečij oz. aritmetične sredine so različne, še posebej odstopa 1. slovenska liga. Povprečje proračuna v 1. slovenski ligi znaša 593.708,12 evrov, kar je približno 13 % proračuna 1. nemške lige (povprečje proračunov znaša 4.653.571,43 evrov) in 15 % 1. francoske lige (povprečje proračunov je 393.4950,37 evrov). Ali obstajajo tudi statistično značilne razlike med proračuni v različnih ligah, bomo dokazovali z enosmerno analizo variance.

5000000 4653571,43 3934950,37 4000000

3000000

2000000

1000000 593708,12

0 1. Slovenska liga 1. Nemška liga 1. Francoska liga

Slika 4.4: Povprečje proračunov za obravnavane lige

Mediana je srednja vrednost, ki pove število, za katerega velja, da je polovica podatkov manjša od te vrednosti, polovica pa večja. Mediana v 1. slovenski ligi znaša 198.936 evrov, kar pomeni, da ima polovica klubov proračun manjši od te vrednosti, polovica klubov pa večjega. Veliko večji mediani imata 1. nemška liga (4.200.000 evrov) in 1. francoska liga (3.230.000 evrov). Med medianami so razlike še večje, kot pri povprečju. Vzrok za to je, da v slovenski ligi močno izstopajo dva do trije klubi, ki imajo nekoliko višji proračun, vsi ostali pa precej nižjega. Veliko višje proračune imajo RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje in RK Maribor Branik. Tako so se npr. letni proračuni v RK Celje Pivovarna Laško v petih obravnavanih sezonah gibali od 2.317.488 do 3.836.102 evrov, v RK Gorenje pa od 1.827.401 do 4.147.913 evrov. RK Maribor Branik sicer nima tako visokih proračunov, vendar so le-ti v primerjavi z drugimi rokometnimi klubi v Sloveniji vseeno veliko višji, in

24 znašajo od 505.830 do 828.847 evrov. Na dnu lestvice najnižjih proračunov v Sloveniji so klubi, ki ne dosežejo niti 100.000 evrov letnega proračuna. To so RK Sevnica, v katerem se letni proračuni gibljejo od 65.997 do 80.793 evrov, RK Slovenj Gradec, kjer proračuni znašajo od 41.266 do 62.575 evrov in RD Slovan, v katerem opazimo najvišje nihanje proračunov, in sicer od 7.456 do 69.435 evrov (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – Ajpes, 2014; Gvin, 2014).

Za analizo sta zanimivi tudi vrednosti minimum in maximum. V 1. nemški ligi je najnižji proračun 2.000.000 evrov (letni proračun HBW Balingen – W, v tekmovalni sezoni 2010/2011), v 1. slovenski ligi pa znaša le 7.456 evrov (RK Slovan v tekmovalni sezoni 2011/2012), kar je le 0,3 % vrednosti proračuna v nemški ligi. Tudi v Franciji, kjer znaša najnižji proračun 1.500.000 evrov (letni proračun kluba Cesson v tekmovalni sezoni 2011/2012) je le-ta bistveno višji, kot je najnižji slovenski proračun. V razmerju je to 0,4 % francoskega proračuna. Tudi pri maximumu obstajajo razlike, vendar niso tako ekstremno velike. Maximum proračuna v 1. slovenski ligi je v obravnavanem obdobju znašal 4.147.913 evrov (RK Gorenje Velenje v tekmovalni sezoni 2010/2011), v 1. nemški ligi pa 9.500.000 evrov (letni proračun THW Kiel v tekmovalnih sezonah 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013), kar pomeni, da je bil najvišji proračun v nemški ligi za skoraj 50 % višji od najvišjega slovenskega proračuna. Francoska liga pri tej statistični vrednosti nekoliko izstopa, saj je njen najvišji proračun 14.760.000 evrov, kar je skoraj 3 krat več kot znaša najvišji proračun v slovenski ligi. Klub z najvišjim letnim proračunov v zgodovini rokometnih klubov je v tekmovalni sezoni 2013/2014 postal Rokometni klub Paris Saint-Germain (Hand News, 2014; En la grada balonmano, 2013).

Preverjanje hipoteze

H0: Med 1. slovensko ligo, 1. nemško ligo in 1. francosko ligo ni razlik v povprečju proračunov (µS= µN= µF).

HA: Med 1. slovensko ligo, 1. nemško ligo in 1. francosko ligo so razlike v višini proračunov

(µS≠ µN≠ µF).

Enosmerna analiza variance (ANOVA)

Predpostavke: • Normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test). • Homogenost varianc (Levenov test).

Normalnost porazdelitve:

• H0: Porazdelitev je normalna. • Ha: Porazdelitev ni normalna.

Preglednica 4.2: Rezultati Shapiro-Wilkovega testa za ugotavljanje normalnosti porazdelitve rokometnih lig Shapiro-Wilk Liga, v kateri igra klub Statistic df Sig. Proračun 1. slovenska liga ,597 57 ,000 1. nemška liga ,880 56 ,000 1. francoska liga ,677 43 ,000

Shapiro-Wilkov test za testiranje normalnosti porazdelitve je pokazal, da lahko s 5 % tveganjem trdimo, da ničelna hipoteza pri vseh ligah ne drži, torej porazdelitve niso normalne (to nam kažejo vrednosti sig., ki so manjše od vrednosti 0,05).

Homogenost varianc:

• H0: Variance so homogene. • HA: Variance niso homogene.

Preglednica 4.3: Rezultati Levenovega testa za ugotavljanje homogenosti variance med rokometnimi ligami Levene Statistic df1 df2 Sig.

9.368 2 153 ,000

Vrednost Levenovega testa je 9.368, vrednost p pa je 0,00, kar je manjše od 0,05. S 95 % verjetnostjo lahko trdimo, da je tudi druga predpostavka zavrnjena, torej variance niso homogene.

Ker so predpostavke za enosmerno analizo variance zavrnjene, uporabimo alternativni test za ugotavljanje razlik med ligami, in sicer Brown-Forsythe test.

Preglednica 4.4: Rezultati Brown-Forsythe testa za ugotavljanje razlik med ligami Brown-Forsythe Statistica df1 df2 Sig.

56.681 2 91.710 ,000

Vrednost Brown-Forsythe testa je 56.681. Za potrditev ali zavračanje ničelne hipoteze nas zanima vrednost p (Sig.), ki znaša 0,00, kar je manjše kot 0,05. S 5 % tveganjem lahko zavrnemo ničelno hipotezo in potrdimo alternativno hipotezo. Torej s 95 % gotovostjo trdimo, da med 1. slovensko ligo, 1. nemško ligo in 1. francosko ligo obstajajo statistično značilne razlike v višini letnega proračuna.

Post Hoc test

Brown-Forsythe test nam je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike med ligami. Zanimalo nas je tudi, med katerimi pari so te statistične razlike. To nam izračuna Post hoc test, in sicer bomo uporabili Dunnettov T3 test.

Preglednica 4.5: Rezultati Post Hoc Dunnettov T3 testa za ugotavljanje parov razlik rokometnih lig

(I) Liga, v kateri igra klub Mean Difference (I-J) Std. Error Sig. 1. slovenska liga 1. nemška liga -4059863,306* 315089,960 ,000 1. francoska liga -3341242,249* 442997,424 ,000 1. nemška liga 1. slovenska liga 4059863,306* 315089,960 ,000 1. francoska liga 718621,056 513521,987 ,416 1. francoska liga 1. slovenska liga 3341242,249* 442997,424 ,000 1. nemška liga -718621,056 513521,987 ,416

Post Hoc Dunnettov T3 test je pokazal, med katerimi pari lig obstajajo statistične razlike in med katerimi ni teh razlik. Med 1. slovensko ligo in 1. nemško ligo obstaja statistično dokazljiva razlika, saj je vrednost p manjša od 0,05, zato smo lahko s 5 % tveganjem zavrnili ničelno hipotezo, ki pravi, da ni razlik. Enako je med parom 1. slovenska liga in 1. francoska liga. Med parom 1. nemška liga in 1. francoska liga je test pokazal, da statistične razlike ne obstajajo. Vrednost p znaša 0,416, kar je več od 0,05, zato lahko s 95 % gotovostjo potrdimo ničelno hipotezo, da ni razlik v proračunih med tema dvema ligama.

4.3 Razlike v višini letnega proračuna med tekmovalnimi sezonami

V tem poglavju bomo odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje, saj bomo ugotavljali, ali obstajajo razlike v višini letnega proračuna posameznih klubov med tremi tekmovalnimi sezonami.

Preglednica 4.6: Osnovni statistični izračuni proračunov za obravnavane tekmovalne sezone Sez. 2011/2012 Sez. 2012/2013 Sez. 2013/2014 POVPRE ČJE 2685478,5 2734379,73 3128474,09 MEDIANA 2335000 2517401 3000000 ST. ODKLON 2420801,755 2488329,187 3049031,393 MINIMUM 7456 58436 62575 MAXIMUM 9500000 9500000 13580000

Preglednica 4.6 prikazuje osnovne izračune statistik proračunov glede na tekmovalno sezono. Zanimale so nas razlike med skupinami oz. sezonami pri teh izračunanih parametrih. Izračun povprečij je pokazal, da med sezonami ni velikih razlik. V sezoni 2011/2012 je v povprečju proračun znašal 2.685.478,50 evrov, v sezoni 2012/2013 pa se je v povprečju zvišal za

100.000 evrov. Tudi v sezoni 2013/2014 se je povprečni proračun nekoliko zvišal, in sicer na 3.128.474,09 evrov. Ali obstajajo statistično značilne razlike, bomo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA).

3128474,09 3200000 3100000 3000000 2900000 2734379,73 2800000 2685478,5 2700000 2600000 2500000 2400000 SEZONA SEZONA SEZONA 2011/2012 2012/2013 2013/2014

Slika 4.5: Povprečja proračunov za posamezne tekmovalne sezone

Vrednost mediane, ki kaže proračun, od katerega je polovica ostalih proračunov manjša, polovica pa večja, je v tekmovalni sezoni 2011/2012 znašala 2.335.000 evrov. V naslednji tekmovalni sezoni je bila ta vrednost za 200.000 večja, v sezoni 2013/2014 pa je znašala kar 500.000 evrov več, torej 3.000.000 evrov. V minimumih je nekoliko večja razlika, saj je v tekmovalni sezoni 2011/2012 v 1. slovenski ligi igral klub z zelo nizkim letnim proračunom, ki je znašal 7.456 evrov (letni proračun RD Slovan). Naslednji dve sezoni je bil minimalni proračun okoli 60.000 evrov (v obeh sezonah je imel najmanjši letni proračun RK Slovenj Gradec, leta 2011). Maximuma za tekmovalni sezoni 2011/2012 in 2012/2013 sta bila enaka, in sta znašala 9.500.000 (najvišji proračun dve sezoni zapored je imel nemški THW Kiel). V tekmovalni sezoni 2013/2014 se je proračun dvignil kar na 13.580.000 evrov (v Rokometnem klubu Paris Saint-Germain) (Gvin, 2014; Handball – world, 2013; En la grada balonmano, 2013).

Zanimivo je opazovati letni proračun posameznega rokometnega kluba v triletnem tekmovalnem obdobju. Pri nekaterih klubih zaznamo padanje proračuna, pri drugih pa naraščanje. Med štirinajstimi obravnavanimi klubi iz 1. nemške lige je pri petih klubih proračun iz sezone v sezono naraščal, pri petih je padal, pri štirih pa je bil približno enak. Tako je bil na primer v Rokometnem klubu THW Kiel v tekmovalnima sezonama 2011/2012 in 2012/13 znesek proračuna 9.500.000 evrov, v sezoni 2013/2014 pa je padel na 9.000.000. evrov. Letni proračun se je še nekoliko bolj znižal Rokometnemu klubu Rhein-Necker Löwen. V tekmovalni sezoni 2011/2012 je le-ta znašal 7.500.000 evrov, v naslednji sezoni pa je padel na 5.500.000 evrov. Na drugi strani so klubi, v katerih je proračun v tem obdobju naraščal (rokometni klub SG Flensburg-Handewitt je imel v tekmovalni sezoni 2011/2012

28 proračun 5.000.000 evrov, v naslednji sezoni je narastel na 5.700.000 evrov, v sezoni 2013/2014 pa na 6.000.000 evrov (Handball – world, 2013).

Če analiziramo letni proračun v 1. francoski ligi, lahko rečemo, da le-ta pri večini klubov v treh tekmovalnih sezonah narašča, oziroma, da ostaja približno enak. Najzanimivejši klub v tej ligi v zadnjih sezonah je gotovo Rokometni klub Paris Saint-Germain, saj njegov proračun iz sezone v sezono enormno narašča. V tekmovalni sezoni 2011/2012 je znašal 2.450.000 evrov, naslednjo sezono se je zvišal na 9.233.780 evrov, v tekmovalni sezoni 2013/2014 pa kar na 13.580.000 evrov. Omeniti velja tudi Rokometni klub Dunkerque, ki je zadnja leta osvajal vrh francoske lestvice. V tekmovalni sezoni 2011/2012 je bil njegov proračun 3.660.000 evrov, naslednjo sezono pa se je nekoliko znižal, in sicer na 3.530.013 evrov. Ker so v tekmovalni sezoni 2012/2013 kljub padcu proračuna v zaključnem tekmovanju osvojili 2. mesto, se jim je v naslednji sezoni proračun povišal na 4.600.000 evrov. V 1. francoski ligi ni niti enega kluba, ki bi se mu letni proračun v tem obdobju znižal (En la grada balonmano, 2013).

Preglednica 4.7: Osnovni statistični izračuni proračunov za obravnavane tekmovalne sezone v 1. slovenski ligi 1. SLOVENSKA LIGA Sez. 2010/2011 Sez. 2011/2012 Sez. 2012/2013 Sez. 2013/2014 POVPREČJE 849435,15 611942,7 445088,2 495899,5 MEDIANA 268994 300078,0 175140,0 183594,5 ST.ODKLON 1407855,37 918642,2 684759,7 749656,7 MINIMUM 65997 7456,0 58436,0 62575,0 MAXIMUM 4147913 3117449,0 2317488,0 2410297,0

900000 849435,15 800000 700000 611942,7 600000 495899,5 500000 445088,2 400000 300000 200000 100000 0 SEZ. 10/11 SEZ. 11/12 SEZ. 12/13 SEZ. 13/14 1. SLOVENSKA LIGA

Slika 4.6: Povprečja proračunov za tekmovalne sezone v 1. slovenski ligi

Ker smo v prvi hipotezi ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med 1. slovensko ligo in tujima ligama, smo se odločili, da bomo še ločeno prikazali osnovno statistiko za slovensko ligo. Z izračuni povprečij smo ugotovili, da se povprečja iz sezone v sezono znižujejo. Iz Preglednice 4.7 je razvidno, da je v sezoni 2010/2011 povprečni proračun znašal 849.435,15 evrov, naslednjo sezono pa je bil le-ta dobrih 200.000 evrov nižji. V sezoni 2012/2013 se je znižal še za dodatnih 150.000 evrov. V zadnji obravnavani sezoni, to je v sezoni 2013/2014, pa se je povprečni proračun spet povišal za približno 50.000 evrov. Padanje proračunov v obdobju zadnjih štirih let je dobro razvidno tudi iz Slike 4. 6.

Če obravnavamo vsak klub 1. slovenske lige zase, ugotovimo, da mu, v nasprotju s 1. francosko ligo, proračun pada. Še posebej je to opazno pri dveh slovenskih najmočnejših klubih, to sta RK Celje Pivovarna Laško in RK Gorenje Velenje. Proračun RK Celje Pivovarna Laško je v tekmovalni sezoni 2010/2011 znašal 3.836.102 evrov, v naslednji sezoni je padel na 3.117.449 evrov, v sezoni 2011/2012 pa je bil padec še višji, in sicer na 2.317.488 evrov. Še bolj se je proračun v tem obdobju spreminjal v RK Gorenje Velenje. Iz proračuna, ki je v tekmovalni sezoni 2010/2011 znašal 4.147.913 evrov, se je naslednjo sezono znižal skoraj za polovico, in sicer na 2.253.742 evrov. Naslednje leto se je njihov proračun prav tako znižal na 1.827.401 evrov, v tekmovalni sezoni 2013/2014 pa je zopet nekoliko narasel, in sicer na 1.976.076 evrov. Edini klub v 1. slovenski ligi, v katerem je v tem obdobju proračun naraščal, je bil RK Maribor Branik. Iz 505.830 evrov, kolikor je znašal v sezoni 2010/2011, se je v naslednji sezoni zvišal na 546.718 evrov, v sezoni 2012/2013 na 672.487 evrov, v zadnji sezoni, to je 2013/2014, pa na 828.847 evrov (Gvin, 2014).

Preverjanje hipoteze

H0: Med tekmovalnimi sezonami 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 ni statističnih razlik v povprečju proračunov ((µSEZ.11/12= µSEZ.12/13= µSEZ.13/14).

HA: Med tekmovalnimi sezonami 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 so razlike v povprečju proračunov (µSez11/12≠ µsez.12/13≠ µsez.13/14).

Enosmerna analiza variance (ANOVA)

Predpostavke: • Normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test) • Homogenost varianc (Levenov test)

Normalnost porazdelitve:

• H0: Porazdelitev je normalna. • Ha: Porazdelitev ni normalna.

Preglednica 4.8: Rezultati Shapiro-Wilkovega testa za ugotavljanje normalnosti porazdelitve za tekmovalne sezone Shapiro-Wilk Tekmovalna sezona Statistic df Sig. Sezona 2011/2012 0,885 40 ,001 Proračun Sezona 2012/2013 0,882 40 ,001 Sezona 2013/2014 0,861 35 ,000

Normalnost porazdelitve smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom. S 5 % tveganjem lahko zavrnemo ničelne hipoteze za vse tri tekmovalne sezone, da je porazdelitev podatkov proračunov klubov normalna, saj so vse vrednosti p (Sig.) manjše od 0,05. Trdimo torej lahko, da porazdelitve niso normalne.

Homogenost varianc:

• H0: Variance so homogene.

• HA: Variance niso homogene.

Preglednica 4.9: Rezultati Levenovega testa za ugotavljanje homogenosti varianc med tekmovalnimi sezonami Levene Statistic df1 df2 Sig. 0,655 2 112 ,521

Z Levenovim testom smo preverjali hipotezo, da so variance homogene. S 95 % verjetnostjo lahko ničelno hipotezo potrdimo (vrednost p je večja od 0,05 in znaša 0,521), torej so variance homogene.

Ker je predpostavka o normalnosti porazdelitve zavrnjena, smo za ugotavljanje razlik med sezonami uporabili alternativni test Brown Forsythe.

Preglednica 4.10: Rezultati Brown-Forsythe testa za ugotavljanje razlik med tekmovalnimi sezonami Brown-Forsythe Statistica df1 df2 Sig.

0,301 2 101,479 ,741

Vrednost Brown-Forsythe testa je 0,301, vrednost p pa je 0,741. S 5 % tveganjem lahko potrdimo ničelno hipotezo. V višini letnega proračuna med sezonami 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 torej ni statistično značilnih razlik.

Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično značilne razlike v zadnjih štirih sezonah za 1. slovensko ligo. Iz Preglednice 4.7, kjer so prikazani izračuni povprečij za vsako sezono, lahko razberemo, da so razlike, vendar jih je bilo treba še statistično dokazati.

Preverjanje hipoteze

H0: Med tekmovalnimi sezonami 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 v 1. slovenski ligi ni statističnih razlik v povprečju proračunov (µSEZ.10/11=µSEZ.11/12= µSEZ.12/13=

µSEZ.13/14).

HA: Med tekmovalnimi sezonami 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 so v 1. slovenski ligi razlike v povprečju proračunov (µSEZ.10/11≠ µSez11/12≠ µsez.12/13≠ µsez.13/14).

Enosmerna analiza variance (ANOVA)

Predpostavke: • Normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test). • Homogenost varianc (Levenov test).

Normalnost porazdelitve:

• H0: Porazdelitev je normalna. • Ha: Porazdelitev ni normalna.

Preglednica 4.11: Rezultati Shapiro-Wilkovega testa za ugotavljanje normalnosti porazdelitve tekmovalnih sezon v 1. slovenski ligi Shapiro-Wilk Tekmovalna sezona Statistic df Sig. Sezona 2010/2011 0,566 13 ,000 Proračun Sezona 2011/2012 0,66 15 ,000 Sezona 2012/2013 0,596 15 ,000 Sezona 2013/2014 0,611 14 ,000

S Shapiro-Wilkovim testom smo preverili predpostavko o normalnosti porazdelitve. S 5 % tveganjem lahko zavrnemo ničelno hipotezo, torej porazdelitve niso normalne.

Homogenost varianc:

• H0: Variance so homogene. • HA: Variance niso homogene.

Preglednica 4.12: Rezultati Levenovega testa za ugotavljanje homogenosti varianc tekmovalnih sezon v 1. slovenski ligi Levene Statistic df1 df2 Sig. 1,501 3 53 0,225

Vrednost Levenovega testa je 1,501, vrednost p pa je 0,225 (več od vrednosti 0,05). S 5 % tveganjem lahko potrdimo ničelno hipotezo, torej so variance homogene. Zaradi zavrnjene predpostavke o normalnosti porazdelitve smo za ugotavljanje razlik med skupinami oz. sezonami uporabili alternativni Brown-Forsyte test.

Preglednica 4.13: Rezultati Brown-Forsythe testa za ugotavljanje razlik med tekmovalnimi sezonami v 1. slovenski ligi Brown-Forsythe Statistica df1 df2 Sig. ,452 3 34,825 ,717

Vrednost Brown-Forsythe testa je 0,452, p vrednost pa je 0,717. Na podlagi izračunanih vrednosti lahko s 5 % tveganjem potrdimo ničelno hipotezo. Torej v 1. slovenski ligi ni statistično značilnih razlik v letnem proračunu med tekmovalnimi sezonami 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014.

4.4 Vpliv oz. povezanost med letnim proračunom in končno uvrstitvijo kluba

Spremenljivka, ki nas je ob letnem proračunu kluba zanimala v diplomskem delu, je tudi končna uvrstitev kluba na lestvici. Njun medsebojni vpliv ugotavljamo z metodo korelacije.

Korelacija

Z metodo korelacije ugotavljamo povezanost dveh spremenljivk. Izračunamo Pearsonov korelacijski koeficient in izdelamo razsevni grafikon. Glede na velikost korelacijskega koeficienta lahko določimo, kako močna je povezanost. Razvidna je iz Preglednice 4. 14.

Preglednica 4.14: Vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta za ugotavljanje jakosti/moči vpliva Pearsonov korelacijski koeficient Jakost/moč vpliva 0,00 ni povezanosti 0,01–0,19 neznatna povezanost 0,20–0,39 nizka/šibka povezanost 0,40–0,69 srednja/zmerna povezanost 0,70–0,89 visoka/močna povezanost 0,90–0,99 zelo visoka/zelo močna povezanost 1,00 popolna (funkcijska) povezanost Vir: Benstat, 2014.

Preverjanje hipotez in ugotavljanje jakosti vpliva

H0: Spremenljivki letni proračun in končna uvrstitev kluba nista linearno povezani (r=0).

HA: Spremenljivki letni proračun in končna uvrstitev kluba sta linearno povezani (r≠0).

Preglednica 4.15: Izračuni Pearsonove korelacije in določena jakost/moč vpliva višine proračuna na končno uvrstitev na lestvici Pearsonov Jakost/moč correlation (r) Sig. vpliva 1. slovenska liga Sezona 2010/2011 -0,631 0,068 srednja/zmerna Sezona 2011/2012 -0,805 0,005 visoka/močna Sezona 2012/2013 -0,793 0,004 visoka/močna Sezona 2013/2014 -0,727 0,011 visoka/močna 1. nemška liga Sezona 2010/2011 -0,844 0,000 visoka/močna Sezona 2011/2012 -0,781 0,001 visoka/močna Sezona 2012/2013 -0,644 0,013 srednja/zmerna Sezona 2013/2014 -0,734 0,003 visoka/močna 1. francoska liga Sezona 2011/2012 -0,675 0,023 srednja/zmerna Sezona 2012/2013 -0,648 0,031 srednja/zmerna Sezona 2013/2014 -0,583 0,047 srednja/zmerna

V Preglednici 4.15 so prikazani Pearsonovi korelacijski koeficienti in vrednosti p, na podlagi katerih zavračamo, ali potrjujemo ničelne hipoteze. Skoraj pri vseh ligah in sezonah, z izjemo sezone 2010/2011 v 1. slovenski ligi, lahko zavrnemo ničelno hipotezo. S 5 % tveganjem lahko trdimo, da je letni proračun kluba linearno povezan s končno uvrstitvijo na lestvici. Pri vsaki ligi lahko za vsako sezono posebej iz Preglednice 4.15 razberemo tudi podatek, kako

34 močan vpliv ima proračun na končno uvrstitev. Za 1. slovensko in 1. nemško ligo lahko trdimo, da ima proračun visok oz. močan vpliv, kar pomeni, da klubi z višjim proračunom na končni lestvici dosegajo tudi višja mesta. V 1. francoski ligi je moč vpliva zmerna oz. srednja, kar pomeni, da letni proračun kluba nima velikega vpliva na končno uvrstitev.

Kakšen vpliv so imeli proračuni kluba na končno uvrstitev na lestvici v 1. slovenski ligi v posameznih sezonah, prikazuje Slika 4. 7.

Slika 4.7: Razsevni grafikoni vpliva proračuna na končno uvrstitev na lestvici za tekmovalne sezone 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 v 1. slovenski ligi

Predstavljeni so štirje razsevni grafikoni vpliva proračuna na končno uvrstitev kluba v 1. slovenski ligi, za vsako tekmovalno sezono posebej. Kot smo že ugotovili z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta, v sezoni 2010/2011 ni statistično dokazanega vpliva med tema dvema spremenljivkama. To je razvidno tudi iz grafikona za to tekmovalno sezono. Na Sliki 4. 7 vidimo, da je imela prvo uvrščena ekipa na končni lestvici veliko manjši proračun, kot sta ga imela drugo in tretje uvrščeni klub. Iz grafikonov je tudi razvidno, da za sezone 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 obstaja negativna linearna povezanost; boljša kot je uvrstitev na lestvici, višji proračun ima klub, in obratno, slabša kot je uvrstitev, nižji je proračun.

V proračunih 1. slovenske rokometne lige v sezoni 2010/2011, lahko izpostavimo 4 klube z najvišjimi proračuni in z najboljšimi uvrstitvami. Klub, ki je v tej sezoni najbolj izstopal v višini proračuna, je Rokometni klub Gorenje Velenje, v katerem je le-ta znašal 4.150.000 evrov, v slovenski ligi pa so se uvrstili na drugo mesto. Klub z drugim najvišjim proračunom, in sicer s 3.850.000 evrov, je bil RK Celje Pivovarna Laško, ki je končal sezono na tretjem mestu. V tej sezoni je nekoliko presenetil Rokometni klub Cimos iz Kopra, ki je osvojil prvo mesto, čeprav je bil njegov proračun nekoliko nižji, in je znašal 710.000 evrov. Četrti klub po višini proračuna je bil v sezoni 2010/2011 Rokometni klub Maribor, ki je s proračunom 506.000 evrov zasedel peto mesto. Izpostavimo lahko še RD Šmartno pri Litiji, ki je imelo v tej sezoni najnižji proračun, (znašal je 82.000 evrov), na lestvici 1. slovenske lige pa je dosegel solidno osmo mesto (Gvin, 2014; RZS, 2014).

Sezona 2011/2012 je bila glede višine proračunov in uvrstitve na lestvici 1. slovenske lige podobna prejšnji. Izpostavimo lahko iste štiri klube, le da je imel tokrat najvišji proračun RK Celje Pivovarna Laško. Znašal je 3.100.000 evrov, klub pa je zasedel drugo mesto. S proračunom v višini 2.300.000 evrov je v tej sezoni razpolagal RK Gorenje Velenje, ki je na koncu osvojil tudi naslov državnega prvaka. RK Cimos Koper je prvenstvo končal na tretjem mestu, njegov proračun pa je bil prav tako tretji najvišji, in je znašal 1.400.000 evrov. Tudi to sezono je peto mesto v 1. slovenski ligi osvoji RK Maribor, njegov proračun pa je znašal 560.000 evrov. Najnižji proračun, v višini 105.000 evrov, je imelo v tej sezoni Rokometno društvo Izola, ki je sezono končalo na desetem mestu (Gvin, 2014; RZS, 2014).

V sezoni 2012/2013 je ponovno z najvišjim proračunom razpolagal RK Celje Pivovarna Laško. Le-ta je znašal 2.300.000 evrov, klub pa je v slovenski ligi dosegel drugo mesto. Prvo mesto je tudi to sezono osvojil Rokometni klub Gorenje, ki je imel, podobno kot prejšnjo sezono, drugi najvišji proračun (1.800.000 evrov). Četrto uvrščeni klub v sezoni 2012/2013 je bil RK Maribor, njegov proračun pa je v tej sezoni znašal 670.000 evrov. Klub z najnižjim proračunom v tej sezoni (77.200 evrov) je bil RK Sevnica, na lestvici pa je zasedel enajsto mesto (Gvin, 2014; RZS, 2014).

Najbolj skladna z našimi pričakovanji je bila sezona 2013/2014, v kateri so bili proračuni in končne uvrstitve prvih treh klubov lepo razporejeni/razporejene. Najvišji proračun je imel RK Celje Pivovarna Laško (2.400.000), uvrstili pa so se na prvo mesto. Drugo mesto je zasedel RK Gorenje iz Velenja, njegov proračun pa je bil prav tako drugi najvišji v ligi, in je znašal 1.980.000 evrov. RK Maribor se je v sezoni 2013/2014 povzpel na končno tretje mesto in si povišal proračun na 830.000 evrov. Podobno kot v prejšnji sezoni je bil klub z najnižjim proračunom RK Sevnica, ki pa je kljub nizkemu proračunu (81.000 evrov) zasedel šesto mesto (Gvin, 2014; RZS, 2014).

V 1. nemški ligi lahko v vseh štirih tekmovalnih sezonah (od 2010/2011 do 2013/2014) izpostavimo tri klube, ki so imeli najvišje proračune. Na tej lestvici vodi THW Kiel, ki je imel v predhodnih obravnavanih sezonah proračun v vrednosti 9.500.000 evrov, v zadnji sezoni pa

36 se mu je znižal na 9.000.000 evrov. Skladno s proračunom je bila vsa leta odlična tudi njegova uvrstitev. V sezoni 2010/2011 je ta klub v nemški ligi zasedel drugo mesto, v ostalih treh analiziranih sezonah pa prvo. Drugi najvišji proračun v vseh štirih sezonah je imel HSV Hamburg. Njegov proračun v prvi in zadnji analizirani sezoni je bil 8.500.000 evrov, v sezoni 2011/2012 je znašal 9.000.000 evrov, v sezoni 2012/2013 pa 8.100.000 evrov. Hamburg je v prvi sezoni zasedel prvo mesto, v sezonah 2011/2012 in 2013/2014 četrto mesto, v sezoni 2012/2013 pa peto mesto. Zanimiv je tudi Rhein-Neckar Löwen. Njegov proračun je v sezonah 2010/2011 in 2011/2012 znašal 7.500.000 evrov, v naslednjih dveh pa se je znižal na 5.500.000 evrov. Klub je v sezoni 2010/2011 zasedel četrto mesto, v sezoni 2011/2012 peto, naslednjo sezono pa tretje mesto. Najnižji proračun v 1. nemški ligi je imel TSV Hannover. V prvih dveh analiziranih sezonah je njihov proračun znašal 2.100.000 evrov, njihova uvrstitev na lestvici pa je bila v obeh sezonah na štirinajsto mesto. V sezoni 2012/2013 je klub povišal proračun za 200.000 evrov in osvojil šesto mesto. Ne glede na to, da se je v naslednji sezoni njihov proračun zvišal š e za 300.000 evrov, so dosegli slabši rezultat, to je osmo mesto (Handball DatenBank, 2014; Handball – world, 2013).

Glede višine proračunov gotovo najbolj izstopa 1. francoska liga, za analizo pa je najzanimivejši Rokometni klub Paris Saint-Germain. Njegov proračun v sezoni 2011/2012 je povprečno znašal 2.500.000 evrov, v ligi pa je klub zasedel dvanajsto mesto. V naslednji sezoni se je proračun kuba povišal na 9.200.000 evrov, klub pa je osvojil naslov francoskih prvakov. V sezoni 2013/2014 se je proračun kluba še povišal in je znašal 13.500.000 evrov, na lestvici pa so zasedli drugo mesto. Po višini proračuna izstopa tudi Montpelier, ki je v sezoni 2011/2012 osvojil naslov francoskega prvaka, razpolagal pa je s 6.670.000 evri proračuna. Naslednjo sezono se je njihov proračun zvišal za 700.000 evrov, zasedel pa je tretje mesto. V sezoni 2013/2014 je bila višina njihovega proračuna 6.600.000 evrov, uvrstitev na lestvici pa enaka kot v prejšnji sezoni. V vseh treh analiziranih sezonah je imel najmanjši proračun Rokometni klub Cesson. V prvi analizirani sezoni je ta znašal 1.500.000 evrov, klub pa se je uvrstil na deseto mesto. V sezoni 2012/2013 se je proračun kluba povišal za 300.000 evrov, njegova uvrstitev na lestvici pa se je izboljšala za tri mesta. Klub je zasedel sedmo mesto tudi v sezoni 2013/2014, čeprav je razpolagal še z nekoliko višjim proračunom (2.000.000 evrov) (SportStats, 2014; Hand News, 2014; En la grada balonmano, 2013).

4.5 Razprava

V diplomskem delu nas je zanimalo predvsem financiranje rokometnih klubov. Da bi prišli do ugotovitev, smo izvedli analizo proračunov za tri različne rokometne lige, v obdobju zadnjih petih let. Višine proračunov za vseh triinštirideset rokometnih klubov (16 klubov iz 1. slovenske rokometne lige, 14 klubov iz 1. nemške rokometne lige in 13 klubov iz 1. francoske rokometne lige) smo pridobili s spletnih virov.

Zastavili smo si tri raziskovalna vprašanja. Najprej nas je zanimalo, kakšna je višina proračunov slovenskih rokometnih klubov v primerjavi z višino proračunov tujih rokometnih

37 klubov. Že izračun povprečij proračunov posamezne rokometne lige je pokazal, da imajo tuji rokometni klubi pričakovano višje proračune, kot slovenski. V povprečju je proračun 1. slovenske rokometne lige za obdobje štirih let (od tekmovalne sezone 2010/2011 do tekmovalne sezone 2013/2014), znašal 593.708,12 evrov, povprečni proračun 1. nemške rokometne lige za enako obdobje pa je bil skoraj osemkrat višji, torej 4.653.571,43 evrov. Tudi v 1. francoski rokometni ligi so višine proračunov zelo visoke, kar 85 % višje kot proračuni rokometnih klubov v Sloveniji. Tako kot navedeni zneski, je tudi test za ugotavljanje razlik med skupinami potrdil, da obstajajo statistične razlike med 1. slovensko rokometno ligo in tujima rokometnima ligama.

Na podlagi te analize smo lahko potrdili prvo ničelno hipotezo, in sicer, da imajo v tujini rokometni klubi višje proračune kot klubi v Sloveniji. Razloge za višje proračune v tujini lahko iščemo v boljši gospodarski razvitosti držav, ki lahko zato tudi več vlagajo v š port. Rokometni klubi lahko pridobijo več finančnih sredstev tudi od sponzorjev, ki so, v primerjavi s slovenskimi, bolj stabilni. Zagotovo je eden od razlogov tudi večje zanimanje za šport, saj so rokometne tekme v tujini dosti bolj obiskane kot v Sloveniji. Ker se gledalci v tujini tekem ne udeležijo le zaradi zanimanja za rokomet, ampak jim to predstavlja tudi ritual oz. razlog za zabavo in sprostitev, lahko športni klubi, razen od prodaje vstopnic, pridobijo več finančnih sredstev tudi od prodaje hrane, pijače, spominkov ipd. v času druženja gledalcev pred in po tekmi.

V drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, ali se v času gospodarske krize proračuni rokometnih klubov nižajo. To smo najprej ugotavljali za vse obravnavane klube, ne glede na to, v kateri ligi igrajo. Med seboj smo primerjali tri sezone, in sicer sezono 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014. Za vsako sezono posebej smo izračunali povprečno vrednost proračunov in ugotovili, da je bilo povprečje vsako sezono nekoliko višje. Tako je v sezoni 2011/2012 to znašalo 2.685.478,50 evrov, v sezoni 2012/2013 je bil v povprečju proračun za približno 50.000 evrov višji, v sezoni 2013/2014 pa se je proračun v primerjavi s sezono 2012/2013 povečal še za 400.000 evrov, in je znašal 3.128.484,09 evrov. Povprečja so pokazala razliko med sezonami, vendar smo to še statistično preverili. Alternativni Brown- Forsythe test je pokazal, da lahko s 5 % tveganjem trdimo, da ne obstajajo statistične razlike med posameznimi sezonami. Drugo ničelno hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da proračuni rokometnih klubov v obdobju gospodarske krize padajo, smo tako zavrnili.

Ugotovili smo torej, da kljub gospodarski krizi držav, v katerih klubi igrajo, le-ta na njihove proračune v smislu zmanjšanja finančnih sredstev, ne vpliva. Najpomembnejši razlogi za to so najbrž v tem, da je v obdobju treh let, v katerih smo proučevali obe državi, tako v Nemčiji kot v Francij najhujša kriza ž e mimo, v Sloveniji pa imajo klubi tako in tako že nizke proračune, ki so jih nekako uspeli zadrževati. Poudariti je potrebno tudi nekatere ekstreme, ki so vplivali na povprečno višino proračunov. To je na primer francoski Paris Saint Germain, ki je našel finančno zelo močnega katarskega vlagatelja, zato se mu je proračun iz sezone 2011/2012 na sezono 2012/2013 povišal skoraj za 7 milijonov evrov.

Podrobneje smo analizirali tudi vpliv gospodarske krize na višino proračunov v 1. slovenski ligi, za obdobje štirih tekmovalnih sezon. Čeprav tudi v teh primerih izračuni Brown-Forsythe testa kažejo, da ni statističnih razlik med sezonami, pa izračuni povprečij kažejo drugače. Tako je bil v sezoni 2010/2011 povprečni proračun najvišji, in je znašal 849.435,1, v naslednji sezoni pa je povprečje padlo za približno 240.000 evrov, in je znašalo 611.942,70 evrov. V sezoni 2012/2013 je povprečje proračunov padlo še za približno 170.000 evrov in s tem doseglo dno v povprečju proračunov. Zadnjo obravnavano sezono, 2013/2014, se je povprečje zvišalo za dobrih 50.000 evrov. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da ima gospodarska kriza v Sloveniji, v primerjavi s tujino, večji vpliv na proračun klubov. To lahko pripisujemo predvsem nestabilnosti gospodarstva v Sloveniji. Ker ima veliko podjetij pri nas finančno krizo (dolgove), niso sposobna vlagati v šport, to pa posledično vpliva na zmanjševanje sponzorskih sredstev in hkrati na zniževanje proračunov.

Nazadnje nas je zanimalo, ali višina proračuna rokometnega kluba vpliva na njegovo uvrstitev na lestvici domačega prvenstva. Ugotavljali smo torej povezanost dveh spremenljivk (letni proračun in končna uvrstitev kluba) za vsako ligo in za vsako sezono posebej. Izračunali smo Pearsonov korelacijski koeficient, ki nam je pokazal, ali obstaja povezanost med danima spremenljivkama. Za vsako ligo in sezono smo določili še, kako velik oz. močan je ta vpliv. Najprej smo analizirali slovensko ligo. Ugotovili smo, da v sezoni 2010/2011 višina proračuna ni vplivala na rezultatsko uvrstitev na lestvici, saj je RK Cimos Koper osvojil naslov državnega prvaka z več kot 3 milijone evrov nižjim proračunom, kot sta ga imeli drugo in tretje uvrščeni ekipi. Na njihovo uspešnost v tej sezoni torej proračun kluba ni vplival. V naslednjih treh opazovanih sezonah je bil letni proračun linearno povezan s končno uvrstitvijo kluba na lestvici. Ta povezanost je bila precej visoka oz. močna.

Z enako metodo smo preverili tudi 1. nemško ligo. Preverjali smo povezanost za štiri sezone, in sicer od sezone 2010/2011, do sezone 2013/2014. V vseh sezonah je statistično dokazana linearna povezanost med višino proračuna in končno uvrstitvijo kluba na lestvici. Skoraj v vseh sezonah, z izjemo sezone 2012/2013, smo ugotovili visoko oz. močno jakost povezave, v slednji pa je bila srednja oz. zmerna. Ugotovili smo, da ima proračun v 1. nemški ligi velik vpliv na končno razvrstitev na lestvici domačega prvenstva. Na to najbrž vpliva dejstvo, da si klubi z nižjimi proračuni v primerjavi s tistimi z višjimi, ne morejo privoščiti tako kakovostnih igralcev, kar pomembno vpliva tudi na končni rezultat ekipe. To je v praksi dokazal rokometni klub THW Kiel, ki je imel v zadnjih štirih sezonah najvišji proračun, osvojil pa je tudi največ odličij na nemškem prvenstvu.

Nazadnje smo obravnavali 1. francosko rokometno ligo. Zaradi pomanjkanja podatkov smo analizirali samo tri tekmovalne sezone in dokazali, da obstaja povezanost proračuna s končno uvrstitvijo na lestvici, vendar je bil vpliv v vseh treh sezonah srednje oz. zmerno močan. Da je bil vpliv zmeren, je najbrž posledica tega, da so bili klubi z dna proračunske lestvice, v primerjavi s tistimi iz sredine lestvice, uvrščeni višje. V sezoni 2013/2014 je na jakost

39 vplivalo tudi to, da je bil klub z ekstremno visokim proračunom, Paris Saint Germain, uvrščen na drugo mesto.

S to zadnjo analizo smo preverili tretjo ničelno hipotezo in jo potrdili. Proračun rokometnega kluba je torej premo-sorazmerno povezan z uvrstitvijo kluba na lestvici domačega prvenstva.

5 ZAKLJUČEK

Rokometna zgodovina sega daleč v preteklost, ko so različni narodi igrali številne različic te igre. Na začetku 20. stoletja so poenotili pravila te igre, rokomet pa je bil uradno priznan kot šport. V Sloveniji se je rokomet začel razvijati šele po drugi svetovni vojni, danes pa velja za eno najpopularnejših športnih iger. Od leta 1949, ko je bila ustanovljena Rokometna zveza Slovenije, delujejo vsi slovenski rokometni klubi pod njenim okriljem, podobno kot v Nemčiji in Franciji, kjer njihovi rokometni klubi delujejo pod okriljem panožne nacionalne zveze. Slednje delujejo pod okriljem Evropske (EHF) in Mednarodne rokometne zveze (IHF).

Ker v zadnjih desetletij v Evropi opažamo trend naraščanja priljubljenosti rokometa (na tovrstnih tekmah je vedno več gledalcev, večja pa so tudi finančna sredstva, ki jih vlagajo vanj), nas je zanimalo finančno stanje rokometnih klubov v nekaterih evropskih državah, predvsem pa smo želeli prikazati vpliv gospodarske krize na ta šport, saj predvidevamo, da se v današnjem času, ko se celotno svetovno gospodarstvo v manjši ali večji ali meri spopada s finančnimi problemi, z njimi srečujejo tudi v profesionalnem športu, ki je močno odvisen od gospodarstva.

V diplomskem delu smo primerjali finančno stanje rokometnih klubov v Sloveniji in tujini, analizirali vpliv gospodarske krize na finančno stanje rokometnih klubov in ugotavljali povezanost med višino proračuna in tekmovalno uspešnostjo rokometnega kluba. Zastavili smo tri ničelne hipoteze, in sicer, da imajo v tujini rokometni klubi višje proračune kot rokometni klubi v Sloveniji, da proračuni rokometnih klubov v obdobju gospodarske krize padajo in da je proračun rokometnega kluba premo-sorazmerno povezan z njegovo uvrstitvijo na lestvici domačega prvenstva.

Za uresničitev ciljev in preverjanje hipotez smo v vzorec vključili triinštirideset rokometnih klubov, in sicer šestnajst klubov iz 1. slovenske rokometne lige, štirinajst klubov iz 1. nemške rokometne lige in trinajst klubov iz 1. francoske rokometne lige ter analizirali njihove proračune v obdobju od leta 2010 do leta 2014. Analizo smo izvedli s statističnim programskim paketom SPSS (Statistical package for the social sciences).

Najprej nas je zanimala primerjava med višino proračunov slovenskih rokometnih klubov in višino proračunov rokometnih klubov iz dveh tujih lig. Z izračunom povprečij proračunov posamezne rokometne lige (slovenske, nemške in francoske), smo v primerjavi s Slovenijo v tujini ugotovili pričakovano višje proračune. Razlike so bile zelo velike, saj so bili v tujini povprečni proračuni sedem do osem krat višji od slovenskih. Tudi s testom za ugotavljanje statističnih razlik med skupinami smo potrdili, da obstajajo razlike med 1. slovensko rokometno ligo, 1. nemško rokometno ligo in 1. francosko rokometno ligo. Prvo ničelno hipotezo, v kateri smo trdili, da imajo v tujini rokometni klubi višje proračune kot v Sloveniji, smo tako potrdili. Po našem mnenju je lahko eden od vzrokov za višje proračune v tujini njihovo stabilnejše gospodarstvo, ki lahko klubom zagotovi več finančnih sredstev. Rezultati

41 govorijo v prid temu, da bi se za izboljšanje razmer morali v Sloveniji bolj zgledovati po zahodnoevropskem modelu financiranja, pri katerem so pomembnejši vir financiranja porabniki in države, manj pomembni pa so sponzorji.

Predvidevali smo tudi, da gospodarska kriza vpliva na višino proračuna rokometnih klubov. Da bi to ugotovili, ali je res tako, smo primerjali proračune treh tekmovalnih sezon. Podatki so nas nekoliko presenetili, saj smo ugotovili, da je bilo povprečje proračunov vsako sezono nekoliko višje, čeprav je statistična analiza pokazala, da ne obstajajo razlike med posameznimi sezonami. Ker smo se oklepali statističnih ugotovitev, smo zavrnili drugo ničelno hipotezo, v kateri smo trdili, da proračuni rokometnih klubov v obdobju gospodarske krize padajo. Lahko rečemo, da prisotnost gospodarske krize v tujini ni vplivala na višino proračunov rokometnih klubov, oziroma, da so se klubi v tujini že izkopali iz finančne krize.

Posebej smo analizirali povprečne višine proračunov za štiri tekmovalne sezone v 1. slovenski ligi, saj je znano, da se je gospodarska kriza pomembno odrazila v naših rokometnih klubih. Test za ugotavljanje razlik je pokazal, da v Sloveniji prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike med zadnjimi štirimi tekmovalnimi sezonami, ko pa smo med seboj primerjali povprečne vrednosti proračunov za vsako tekmovalno sezono, smo skladno s pričakovanji ugotovili, da so se proračuni klubov, z izjemo zadnje sezone, vsako leto zniževali. Iz teh podatkov sklepamo, da ima kriza v Sloveniji na šport večji vpliv kot v tujini, oziroma, da je Slovenija še vedno v gospodarski krizi.

Da bi odgovorili na glavno raziskovalno vprašanje, ali višina proračuna rokometnega kluba vpliva na njegovo uvrstitev na lestvici domačega prvenstva, smo ugotavljali povezanost dveh spremenljivk (letni proračun in končno uvrstitev kluba), za vsako ligo in sezono posebej. Izračun Pearsonovega korelacijskega koeficienta je podal naslednje ugotovitve: v 1. slovenski ligi v sezoni 2010/2011 višina proračuna ni vplivala na rezultatsko uvrstitev na lestvici, v vseh ostalih sezonah in drugih ligah pa je obstajal statistično značilen vpliv. V slovenski in nemški ligi smo ugotovili močan vpliv proračuna na rezultat, v francoski pa je bi le-ta zmeren. Lahko rečemo, da v športu sicer ne velja pravilo, da je ekipa z višjim proračunom tudi zmagovalka, vendar smo v analizi ugotovili, da imajo v rokometu (razen nekaterih izjem) ekipe z višjim proračunom tudi več možnosti za boljšo uvrstitev na tekmovalni lestvici. Boljši pogoji dela, kakovostnejši ter bolje plačani igralci in trenerji so torej recept za višjo končno uvrstitev.

Menimo, da bi lahko vpliv gospodarske krize na razmere v rokometu bolje proučili, če bi razpolagali s podatki za daljše časovno obdobje (zadnjih 10 let), vendar so v bazah podatkov žal na razpolago samo tisti za obdobje zadnjih štirih let.

V zaključku lahko poudarimo, da se glede urejenosti in finančnih razmer slovenski rokomet bistveno razlikuje od nemškega in francoskega. Iz vseh podatkov je razvidno, da se klubom v omenjenih tujih ligah ni potrebno obremenjevati z reševanjem finančnih težav in s svojim

42 obstojem, medtem ko slovenska rokometna liga deluje že skoraj na pol amaterskem nivoju. Na srečo v športu včasih denar tudi ne igra odločilne vloge, zato lahko upamo, da bo zaradi dinamičnosti in presenetljivih izidov rokomet pri nas še vedno ostal zanimiv in da bo privabljal množice gledalcev, ki bodo ob njem uživali.

6 LITERATURA IN VIRI

1. Ahl, C. (2012). The impact of the financial crisis in Europe. Pridobljeno s http://teamhandballnews.com/category/christer-ahl-commentary/ 2. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). (2014). Letna poročila. Pridobljeno s https://www.ajpes.si/JOLP 3. Bednarik, J., Simoneti, M., in Kline, M. (1998). Ekonomski pomen slovenskega športa: Sponzorski potencial slovenskega športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. 4. Bednarik, J. (1999). Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport. 5. Bednarik, J., Simoneti, M., Kolenc, M., in Šugman, R. (2000). Analiza organiziranosti in financiranja slovenskih športnih organizacij: Nekatere značinosti financiranja in organiziranosti slovenskih športnih organiziacij. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. 6. Benstat. (2014). Pearsonov koeficient korelacije. Pridobljeno s http://www.benstat.si/blog/pearsonov-koeficient-korelacije 7. Chambery. (2014). Chambery Savoie Handball History. Pridobljeno s http://www.chamberysavoiehandball.com/UserFiles/File/CSH-EN.pdf 8. Cooke, A. (1994). The economics of Leisure and Sport. London: Routledge. 9. Dolenec, J. (2012). Analiza uspešnosti poslovanja izbranega športnega društva (diplomsko delo). Fakulteta za management, Koper. 10. DKB Handball Bundesliga. (2014). Organisationsstruktur. Pridobljeno s http://www.dkb- handball-bundesliga.de/home 11. Doler, J. (2009). Sponzorstvo športa ni le posel – je nekaj, kar povezuje, navdihuje in združuje ljudi. Sporto magazin, 7, 30–31. 12. En la grada balonmano. (2013). LNH teams budgets 2013/2014: PSG Handball world’s richest handball team!. Pridobljeno s http://enlagradabalonmano.blogspot.com/2013/09/lnh-teams-budgets-20132014-psg- handball.html 13. European Handball Federation (EHF). (2014). About the EHF. Pridobljeno s http://www.eurohandball.com/ehf/about 14. Gradišar, L. (2010). Vpliv globalne krize za sponzoriranje športa v Sloveniji (magistrska naloga). Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 15. Grčman, L. (2014). Francoski drugoligaš ima proračun kot Celje in Velenje skupaj. Pridobljeno s http://www.siol.net/sportal/rokomet/tuja_prvenstva/2014/09/francija_proracuni.aspx 16. Gvin. (2014). Letna poročila. Pridobljeno s http://www2.gvin.com 17. Hand News. (2014). Des budgets toujours en hausse. Pridobljeno s http://handnews.fr/2014/lnh-budgets-toujours-en-hausse/

18. Handball – world. (2013). Ein Blick auf die Etatentwicklung der Erstligisten in den letzten fünf Jahren. Pridobljeno s http://www.handball-world.com/o.red.c/news-1-1-1- 50491.html 19. Handball DatenBank. (2014). Tabelle 1. Bundesliga Saison 2013/14. Pridobljeno s http://handball.wettpoint.com/tabellen/deutschland-1-bundesliga.html 20. Hočevar, M. (2009). Tudi padanje je (še) letenje. Sporto Magazin, 6, 47. 21. International Handball Federation (IHF). (2014a). Continental Federations. Pridobljeno s: http://www.ihf.info/TheIHF/ContinentalFederations/tabid/83/Default.aspx 22. International Handball Federation (IHF). (2014b). Ranking Table. Pridobljeno s http://www.ihf.info/TheGame/RankingTable/tabid/98/Default.aspx 23. Kresnik, D. (2012). Recesija (še) ne trka na vsa vrata. Pridobljeno s http://www.dnevnik.si/sport/timeout/1042535345 24. Ludwig, S. (2009). Gospodarska kriza bo prizadela predvsem manjše klube. Sporto magazin, 6, 27. 25. Makovec Brenčič, M. (2010, 14. april). Nakupne navade porabnikov se po koncu recesije ne bodo spremenile. Finance, 71, 18–19. 26. Montpelierhandball. (2014). Naissance d'une légende. Pridobljeno s http://www.montpellierhandball.com/fr/club/historique-12 27. Peternelj, N. (2006). Financiranje športnih društev (diplomsko delo). Fakulteta za management, Koper. 28. PSG. (2014). History. Pridobljeno s http://psghand.fr/index.php/en/club/history 29. Radojkovič, J. (2013). Taktika napadanja proti različnim conskim obrambam pri rokometu (diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. 30. RD Riko Ribnica. (2014). Zgodovina. Pridobljeno s http://www.rokometno-drustvo- ribnica.si/o-drustvu-2/zgodovina/ 31. Retar, I. (2006). Uspešno opravljanje športnih organizacij. Koper: Fakulteta za management. 32. RK Celje Pivovarna Laško. (2014). Največji dosežki kluba. Pridobljeno s http://www.rk- celje.si/o-klubu/najvecji-dosezki-kluba 33. RK Gorenje. (2014). Največji uspehi in ostali rezultati. Pridobljeno s http://www.rk- gorenje.com/si/klub/119 34. RK Krka. (2014). Zgodovina. Pridobljeno s http://www.mrk-krka.si 35. RK Maribor. (2014). Zgodovina mariborskega moškega rokometa. Pridobljeno s http://www.rk-maribor.si/nstran333/zgodovina-kluba/ 36. RK Trimo Trebnje. (2014). Zgodovina rokometnega kluba Trimo Trebnje. Pridobljeno s http://www.rktrimotrebnje.si/zgodovina/ 37. Rokometna zveza Slovenije (RZS). (2012). Zgodovina. Pridobljeno s http://www.rokometna-zveza.si/si/info/10 38. Rokometna zveza Slovenije (RZS). (2014). InfoStat. Pridobljeno s http://infostatx.rokometna-zveza.si/scripts/RZS/default.asp

39. RTV Slovenija. (2013). Zbogom, Cimos Koper: rokomet se iz bonifike za zdaj poslavlja. Pridobljeno s http://www.rtvslo.si/sport/rokomet/zbogom-cimos-koper-rokomet-se-iz- bonifike-za-zdaj-poslavlja/311168 40. Slovenski računovodski standardi (SRS). (2006). Slovenski računovodski standardi 20. Pridobljeno s http://www.si-revizija.si/sites/default/files/publikacije/srs_2006.zip 41. SportStats. (2014). Champions League 2013/2014 Results (Handball-Europe). Pridobljeno s http://www.sportstats.com/handball/europe/champions-league-2013- 2014/results/ 42. Strel, J. (1997). Šport v Sloveniji 92 – 96. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 43. Šibila, M. (2004). Rokomet izbrana poglavja. Ljubljana: Fakulteta za šport. 44. Šugman, R. (2002). Športni management. Ljubljana: Fakulteta za šport. 45. Šugman, R., Bednarik, J., Doupona Topič M., Jurak, G., Kolarič, B., Kolenc, M., idr. (2006). Športni menedžment. Ljubljana: Fakulteta za šport. 46. TBV Lemgo. (2014). Historische momente. Pridobljeno s http://www.tbv- lemgo.de/verein/historie/ 47. Turnšek Čretnik, N. (2007). Pridobivanje sponzorskih sredstev v neprofitnih organizacijah na primeru športnih klubov 1.a državne rokometne lige (diplomsko delo). Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor. 48. USDK Dunkerque. (2014). Le Handbal a Dunkeruque, toute une historie. Pridobljeno s http://www.usdk.fr/club/historique/ 49. VFL Gummersbach. (2014). VfL – eine tradition vereint. Pridobljeno s http://vfl- gummersbach.de/ueber/historie/ 50. Wikipedia. (2012). Rhein-Neckar Löwen. Pridobljeno s http://en.wikipedia.org/wiki/Rhein-Neckar_Löwen 51. Wikipedia. (2014). HSV Hamburg. Pridobljeno s http://en.wikipedia.org/wiki/HSV_Hamburg 52. Zakon o športu (ZSpo). (1998). Uradni list Republike Slovenije, št. 22.