VIII. POSEBNI DEL ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA
2. Obrazložitev realizacije finančnih načrtov uporabnikov
176
01 KABINET ŽUPANA
1. POROČILO O DELU KABINETA
Kabinet župana opravlja strokovne in organizacijske naloge za župana, podžupana in direktorico mestne uprave, izvaja protokolarne zadeve, seznanja javnost o delu in aktivnostih župana in mestne uprave ter rešuje vloge in pritožbe občanov.
V letu 2001 v kabinetu ni prišlo do kadrovskih sprememb.
Delo je potekalo s svetovalci župana in v okviru notranjih organizacijskih enot: - Službe za medmestno sodelovanje in protokol - Službe za odnose z javnostmi in - Službe za vloge in pritožbe občanov.
Kabinet je sodeloval pri pripravi mnogih dokumentov (načrt razvojnih programov MOM, urbanistična zasnova, …), strategij (prometna strategija, strategija turističnega razvoja, …) in projektov (Lutkovno gledališče, zahodna obvoznica, vzhodna obvoznica, …), ki so se tekom letom oblikovali v okviru Mestne občine Maribor. Skrbeli smo za kontinuiteto komunikacij z Vlado Republike Slovenije in ministrstvi, kot tudi organizacijsko pripravljali tematske delovne razgovore in konference (Konferenca o oblikovanju regij, …) v sodelovanju z njimi. Regionalno smo sodelovali z drugimi občinami, skupnostmi ali institucijami pri različnih projektih (AC od Maribora do Lendave, obramba pred točo, razvojne naloge, …). Na področju medmestnega sodelovanja so bile aktivnosti usmerjene v sodelovanje z mesti, s katerimi je podpisana listina o partnerskem sodelovanju, kakor tudi s številni drugimi. Sodelovali smo s slovenskimi društvi v tujini, katerih pokrovitelj je mesto. Opravljali smo strokovne in organizacijsko tehnične naloge v zvezi s pripravo in organizacijo protokolarnih dogodkov, sprejemov in obiskov za župana ter druge predstavnike Mestne občine Maribor, kakor tudi organizacijo proslav in slovesnosti ob državnih praznikih, mestnem prazniku, spominskih dnevih mesta Maribor in drugih večjih prireditvah, katerih organizator je Mestna občina Maribor. Skrbeli smo za informiranje predstavnikov sredstev javnega obveščanja o delu mestne uprave ter hkrati o pomembnejših dogodkih v mestu, organizirali tiskovne konference in izjave, skrbeli za urejanje internet strani, itn.. Posebno pozornost smo posvetili pritožbam, pobudam in vlogam občanov in jih v sodelovanju z vsemi upravnimi organi občine obravnavali oziroma razreševali.
Svetovalci župana
Svetovalec za družbene dejavnosti
Naloge so bile opravljene na naslednjih področjih: - LGM – investicija: izvedena je bila vrsta aktivnosti, kot so: načrtovanje in priprava ustreznih postopkov za izvedbo investicije, izvedba javnega naročila za svetovalni inženiring, izvedba razpisa za pridobitev/primerjavo možnih lokacij, izdelava planskih izračunov za razvojni načrt in proračun MOM, ipd.;
177
- SNG Maribor – ureditev statusa: izvedene so bile priprave za sklenitev dogovora z Ministrstvom za kulturo o ureditvi statusa SNG Maribor - usklajevanja različnih stališč, analize posameznih pogojev, sodelovanje s SNG Maribor pri pripravi razvojnega programa itd. - Vodenje različnih aktivnosti za Teden vseživljenjskega učenja (povezovanje in usklajevanje sodelujočih v projektu TVU v Mariboru, sodelovanje s koordinatorji), pri usklajevanju interesov občin ter strokovnih služb varstva narave v pripravah za pričetek dela projektnega in programskega sveta regijskega parka Pohorje, pomoč pri iskanju ustreznih prostorov za shranjevanje arhivskega gradiva Pokrajinskega arhiva Maribor ipd. - Izdelava strokovnih mnenj oz. ekspertiz za potrebe reševanja ali odločanja o posamičnih zadevah, kot npr.: o posledicah predlaganih ali sprejetih zakonov (zakon o medijih, zakon o nacionalnem kulturnem programu, zakon o javnem interesu na področju kulture, zakon o knjižnicah), o problematiki izobraževanja odraslih, o svetovalnem centru AZ, o programu forma viva, o projektnem svetu za tehniško dediščino, o projektnem svetu za regijski park Pohorje, o radiu MARŠ, o Mariborski filharmoniji, investicijah v mreži srednjih šol v Mariboru itd. - Zbiranje gradiv za posamezna kulturna obeležja ipd.: ustanovitev slovanske čitalnice, selitev škofije v Maribor, slovensko poimenovanje Maribora, življenje Nikole Tesle v Mariboru… - Sodelovanje pri pripravi posameznih kulturnih dogodkov: koncerti, proslave, javna radijska oddaja, razstava oblačil, razstava ljubljanskih razglednic… - Razno: zastopanje MOM na javnih dogodkih doma in v tujini, sodelovanje na mednarodnih konferencah ter sodelovanje na posameznih odborih Mestnega sveta ter sejah organov javnih zavodov ipd.
Svetovalec za področje komunalnih dejavnosti
Naloge so bile opravljene na naslednjih področjih: - Avtocesta Ptujska cesta-Pesnica: vodenje koordinacije projekta izgradnje AC in zahodne obvoznice ter koordinacija poslancev in županov iz severovzhodne Slovenije z Ministrstvom za promet in Družbo za avtoceste v RS, v zvezi z načrtovanjem in izgradnjo AC med Mariborom in Lendavo. - Zahodna obvoznica: V okviru spremljanja gradnje Zahodne obvoznice je teklo sodelovanje z Družbo za državne ceste, ki za investitorja izvaja tehnično svetovanje, v sodelovanju s ŠD Studenci pa se je pripravljalo ter usklajevalo besedilo investicijske dokumentacije za gradnjo nadomestne telovadnice pri Srednji prometni šoli. - Urejanje prometnega režima v mestu: potekale so aktivnosti pri delu prometne komisije, sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za spremembe prometnih ureditev in priprave odlokov o kategorizaciji občinskih cest, avto-taksi službe ter ureditve cestnega prometa (v sodelovanju z drugimi upravnimi organi) in koordiniranje akcije Dan brez avtomobila. - Urbanistično načrtovanje in prostorsko planiranje: potekale so aktivnosti pri delu Urbanistične komisije in sodelovanje na posameznih odborih Mestnega sveta.
Svetovalec za izvirne proračunske prihodke
Od leta 2000, ko se je začelo direktno spremljanje izvirnih proračunskih prihodkov na področju komunalno-cestnega gospodarstva, so se te aktivnosti nadaljevale tudi v letu 2001. Redne mesečne kontrole pri posameznih javnih gospodarskih službah, ki po pooblastilu zbirajo in prenakazujejo te prihodke, so nam zagotavljali sprotno prenakazovanje vseh namenskih sredstev v proračun MOM. Tako se je lahko sproti ugotavljalo doseganje
178
prihodkov v primerjavi s planom proračuna, njihova odstopanja in aktivno vključevanje v doseganje potrebnih investicijskih sredstev. Ob koncu l. 2001 smo izdelali prehodno, vmesno in končno poročilo za celo leto 2001, ki bi naj bilo osnova za pripravo planskih dokumentov za leto 2002.
Služba za medmestno sodelovanje in protokol
V preteklem letu so bile opravljene strokovne naloge na področju medmestnega sodelovanja s partnerskimi in drugimi mesti ter s slovenskimi društvi v tujini, nad katerimi ima mesto pokroviteljstvo. Prav tako so bile realizirane številne strokovne in operativno tehnične naloge vezane na pripravo, organizacijo in izvedbo protokolarnih dogodkov, obiskov in sprejemov ob različnih priložnostih; aktivnosti vezane na organizacijo proslav in prireditev ob državnih praznikih in spominskih dnevih Mestne občine Maribor, jubilejih, otvoritvah, komemorativnih in žalnih slovesnostih ter drugo. Posamezne aktivnosti so podrobneje opredeljene v nadaljevanju v točki 2. Poročilo o izvedbi nalog in programov.
Služba za odnose z javnostmi
Opravljena so bila naslednja dela in naloge: - seznanjali smo javnost o delu župana, podžupana, upravnih organov mestne uprave (sprejemi, svečanosti, sestanki, otvoritve…) ter mestnega sveta in hkrati spremljali poročanja sredstev javnega obveščanja o njihovem delu. Novinarje smo sprotno obveščali o sprejemih, ki sta jih priredila župan ali podžupan. Obveščali in vabili smo jih na nekatere delovne sestanke, na otvoritve in razstave, ki jih je organizirala mestna občina Maribor, na slovesnosti in osrednje svečanosti ob državnih in mestnih praznikih. Sem je vključena tudi priprava gradiv in informacij, povezanih z dogodki (npr. priprava Maistrove biografije, informacije kdaj in zakaj mestni praznik, zakaj komemoracije konec oktobra in v začetku novembra,…) ter spremljanje novinarjev in predstavnikov medijev ob samih dogodkih. - organizirali smo intervjuje ter srečanja novinar – predstavnik mestne občine Maribor na določene teme, ki so jih predlagali ali novinarji ali mestna občina. Poiskali smo ustrezen in relevanten vir informacij ter ga povezali z novinarsko hišo. Pripravljali smo odgovore na vprašanja, ko je šlo za intervjuje novinarjev z županom. - sklicevali in organizirali smo redne tedenske in izredne tiskovne konference. Pripravljali smo vsebinska sporočila za javnost za redne županove novinarske konference. Za vsako novinarsko konferenco sta se pripravili povprečno dve sporočili. V letu 2001 je bilo sklicanih 41 rednih novinarskih konferenc ter 12 novinarskih konferenc na posebne teme (varuh bolnikovih pravic, zimska služba, čas je za taxi, Teden vse življenjskega učenja,…). V to skupino sodijo tudi izjave, organizirane ob obiskih veleposlanikov, ministrov, delegacij iz drugih držav, ki je bilo v tem obdobju 7. Posebni del so predstavljali podpisi različnih sporočil in izjav, ki smo jih organizirali na mestni občini Maribor (izjava glede privatizacije NKBM, odcepitev dela mestne občine). - pripravljali smo sporočila za javnost in tako javnost obveščali o aktualnih aktivnostih na mestni občini Maribor, npr. o sestankih župana s predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, o sestanki sindikatov, o sestankih, ki so povezani z aktualno temo ali problematiko, o županovih obiskih v tujini,… - pripravljali smo uvodnike za različne priložnostne biltene;, pripravljenih je bilo 20 uvodnikov za različne prireditve (Festival Lent, Svetovno prvenstvo nemških ovčarjev, okrogla obletnica Foto kluba Maribor, za Primat, za Razstavo za male živali, za
179
Borštnikovo srečanje,…). Prav tako smo pripravljali uvodnike ali predstavitve mesta Maribor za razne revije (npr. Avto revija, revija za izseljence Slovenije, …). - pregledovali smo tiskane in elektronske medije ter analizirali objave. Čeprav nam clipping dela izbrano mariborsko podjetje, je bilo potrebno sprotno spremljati objave, iz katerih smo razbrali pomembnost in odmevnost dogodka ali problema v medijih. Analiza odzivov ter obveščanja navzven kaže tudi na najboljši možni način komuniciranja v kriznih situacijah (npr. poslovni prostori, odpadki – organizacija deponije preostanka reciklata). - po potrebi smo pripravljali odgovore na objave v tiskanih in elektronskih medijih. Sprotno spremljanje pomeni, da je potrebno kdaj informacije novinarjev popraviti ali dopolniti za to, da je omogočen celosten pregled. Najpogosteje smo se odzivali na objave v dnevniku Večer, ki jih je bilo tudi največ. Odzivali smo se tudi na pisma in vprašanja bralcev. Hkrati smo posredovali in o določenih člankih obveščali tudi druge organizacije in javna podjetja ter odgovore pripravljali skupaj z njimi. V letu 2001 je bilo pripravljenih in poslanih 18 odgovorov na pisma bralcev ter 39 odgovorov na članke novinarjev. - spremljali smo krizne projekte in zadeve mestne občine Maribor. V letu 2001 se je intenzivno iskala lokacija za deponijo preostanka reciklata, zato smo o tem sprotno obveščali javnost. To je bila tema dveh rednih županovih konferenc ter ene novinarske konference, na kateri so sodelovali delavci Komunalne direkcije. V tej zvezi je bilo napisanih tudi nekaj sporočil za javnost, udeležili smo se sestankov v Ks in MČ ter obiskali podjetje Saubermacher v Lenartu. Konec leta je bila krizno spremljana pobuda za odcepitev Dogoš in Metave (začetek in prve priprave že konec junija), kar je vključevalo odgovore na članke in pisma, organizacija skupne izjave ter udeležba na sestankih, povezanih z omenjeno tematiko. - kvalitativno in kvantitativno smo analizirali pojavljanje v medijih, v sodelovanju s podjetjem Press Clipping. Tako smo analizirali pojavnost in podobe mestne občine Maribor v medijih, pogostost člankov in oddaj, avtorjev, ki so o mestni občini pisali ali govorili ter prevladujoče teme. - urejali smo internetne strani službe za odnose z javnostmi. Na mariborskih internetnih straneh, pod stranjo novice službe za odnose z javnostmi, so bila objavljena vsa vabila za medije, ki smo jih pošiljali iz mestne občine Maribor. Tam so se shranjevala tudi sporočila za javnost iz rednih novinarskih konferenc, zbirale so se objave s tematiko mestne občine Maribor v sredstvih javnega obveščanja, kot so nam jih v clippingu posredovali iz podjetja Press clipping. - zbirali smo informacije oz. podatke za potrebe članov Mestnega sveta pri opravljanju njihovega dela; - opravljali smo naloge v zvezi z objavo odlokov in drugih aktov v Medobčinskem uradnem vestniku; - dajali smo informacije o občinskih in ostalih predpisih delavcem uprave in občanom; - urejali in predvsem dopolnjevali smo spletne strani www.maribor.si;. Aktivnosti so vsebovale posredovanje razpisov, zapisov ter sooblikovanje strani. - izdelovali smo dokumentacijo o dejavnosti mestne občine Maribor ( foto in video); pripravljali in dokumentirali albume ter računalniško shranjevali posnetke z določenih dogodkov (otvoritev cest, razstav, objektov, proslav, sprjemov, mariborskih slik…). Video in kasetne posnetke smo shranili v prostorih službe. - objavljali smo razpise MOM na spletnih straneh; - opravljali smo naloge v zvezi z mnenji lokalne skupnosti glede frekvenc za radiodifuzne in TV postaje;
180
Služba za vloge in pritožbe
Na Službo za vloge in pritožbe se je v preteklem letu obrnilo 616 občanov, ki so se oglasili osebno ali po telefonu. Evidentiranih je bilo 99 pisnih vlog, kar kaže, da občani dajejo prednost osebnemu stiku. Za razgovor pri županu se jih je prijavilo 127, od tega jih je bilo v času pogovornih ur z občani povabljenih 110, drugi bodo na vrsti v letošnjem letu. Na podžupana se je obrnilo 25 občanov, ki so želeli urejati probleme na komunalnem področju. Mnogi se obrnejo na občino kot na naslov, kjer bodo rešili svoj problem, ker ne poznajo razmejitve pristojnosti med občino in državo. Ne glede na to poskušamo občanom čim bolj pomagati oziroma jih napotiti na pravi naslov. Na osnovi razgovorov pri županu in glede na vsebino zadeve smo organizirali sestanke na sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki so se izkazali kot dobra oblika komunikacije z občani, da pridobijo informacije predvsem v zvezi s plani vzdrževanja in obnove komunalne infrastrukture, ki je pogosto vzrok njihovega nezadovoljstva. Pritožbe s področja komunale so po številu namreč na drugem mestu, medtem ko je največ prošenj in pritožb v zvezi s stanovanjsko problematiko. Sem sodijo tisti, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, kakor tudi tisti, ki ne zmorejo plačevati stroškov bivanja. Slednje smo napotili, da izkoristijo možnost subvencije najemnine, ki je namenjena socialno šibkim, medtem ko smo druge seznanili s formalnimi načini pridobivanja stanovanj v najem. V preteklem letu je bilo posebno intenzivno sodelovanje s stanovanjskim skladom ob izvedbi razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v najem, ko je bilo pregledanih 245 vlog prosilcev, omeniti pa je potrebno tudi sodelovanje pri reševanju pritožb. Služba za vloge in pritožbe je sodelovala z varuhom človekovih pravic, predvsem ob njegovih obiskih v Mariboru, pridobila je informacije v zadevah, ko se občani naše občine obračajo na Urad Predsednika republike za pomilostitve in vloge. Čeprav v naši službi pogosto ni možno rešiti problema skladno s pričakovanji posameznika, je mnogim v pomoč že napotilo na pravi naslov oziroma seznanitev z zakonodajo.
Aktivnosti kabineta na regionalnem in mednarodnem področju
Aktivnosti v Kabinetu župana so potekale tudi na regionalnem in mednarodnem področju: - aktivnosti na področju skupnih nalog, projektov in tudi problemov občin bivše skupne občine Maribor in sicer občin Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica od Dravi, Starše in Šentilj (organizirani so bili redni razgovori z župani); - aktivnosti na področju regionalnega povezovanja; Partnerstvo za SV Slovenijo, Konzorcij za razvojne naloge Podravja , SRUČV, RSDP, Garancijski sklad (organizirani so bili razgovori z župani občin, ki so članice oz. soustanoviteljice omenjenih struktur); - aktivnosti v zvezi s sežigalnico odpadkov (organizirane so bile posamezne seje konzorcija SV Slovenije); - aktivnosti na področju projekta CEGOR (v sodelovanju z vodjo projekta so bili organizirani redni sestanki z občinami, članicami konzorcija); - aktivnosti na področju Regijskega parka Pohorje (organizirani so bili razgovori s pohorskimi občinami); - aktivnosti v zvezi z obrambo pred točo (organizirani so bili razgovori županov 47 občin ter izveden svečani podpis pogodbe marca 2001); - opravljeni so bili razgovori z diplomatskimi predstavniki tujih držav s sedežem v Sloveniji (najpogosteje obravnavano področje je bil gospodarstvo); - opravljeni so bili razgovori s predstavniki tujih firm s sedežem v tujini (najpogosteje obravnavano področje so bile možne investicije v Mariboru);
181
Za delovanje kabineta so bila po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljena sredstva v višini 135,6 mio SIT. Planirana sredstva so bila zaradi prerazporeditve sredstev v višini 700.000 SIT iz postavke 2100 materialni stroški znižana na 134,9 mio SIT. Porabljenih je bilo 133,4 mio SIT ali 98,9 % rebalansa s spremembami.
2. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
Za programe in naloge so bila po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljena sredstva v višini 24,3 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 1,5 mio SIT so bila zagotovljena iz proračunske rezervacije, prav tako smo pridobili dodatnih 700.000 SIT iz Materialnih stroškov. Porabljenih je bilo 26,5 mio SIT. Višina realizacije je glede na prvotni plan sredstev za leto 2001 in tudi glede na sprejeti rebalans 2001 višja. Že med letom smo sprotno ugotavljali gibanje porabe sredstev po postavkah in glede na trend opravili dve prerazporeditvi. Prvo prerazporeditev smo opravili znotraj proračunskih postavk v začetku meseca oktobra, kjer smo iz postavke 2100 – Materialni stroški prenesli sredstva v višini 700.000 SIT na postavko 2147 – Proslave, prireditve, sodelovanja. Vzrok je bil velik obseg protokolarnih aktivnosti v oktobru in nepričakovano povišanje ene izmed članarin domačih institucij. Mnoge nepričakovane protokolarne aktivnosti v obdobju zadnjih treh mesecev so povzročile višje stroške kot smo načrtovali in sicer: protokolarni sprejemi zaradi velikega števila odličnih uspehov mariborskih športnikov (v drugi polovici l. 2000 4 sprejemi, l. 2001 v enakem obdobju 10 sprejemov); sprejemi za udeležence različnih mednarodnih in domačih konferenc, simpozijev, srečanj, ipd (v drugi polovici l. 2000 8 sprejemov, l. 2001 v enakem obdobju 12); protokolarne aktivnosti ob obisku visokih državnih predstavnikov (v drugi polovici l. 2000 smo imeli 1 takšen obisk, l. 2001 v enakem obdobju pa 2); protokolarne aktivnosti (podpis sporazuma o sodelovanju) ob obisku delegacij posameznih županij iz Republike Hrvaške (v l. 2000 teh aktivnosti ni bilo, l. 2001 smo organizirali 4 dogodke); dodatne aktivnosti ob spominskih dnevih in prazniku mesta v izvedbi Mladinskega kulturnega centra; gre za prireditve na prostem (Grajskem ali Slomškovem trgu) poleg že tradicionalnih proslav v smislu oživljanja mestnega jedra (v l. 2000 smo tem prireditvam namenili 350.000 SIT, l. 2001 pa zaradi širšega obsega izvedbe samo v drugi polovici leta cca 841.300 SIT). Dodatna sredstva v višini 1,5 mio SIT so bila zagotovljena iz proračunske rezervacije.
2147 Proslave, prireditve, sodelovanja
01 Sprejemi, protokol, reprezentanca Sredstva so bila porabljena za pripravo, organizacijo in izvedbo: - protokolarnih dogodkov, sprejemov, uradnih, delovnih in vljudnostnih obiskov za potrebe župana, podžupana in druge nivoje Mestne občine Maribor ob obiskih visokih državnih predstavnikov iz Republike Slovenije, diplomatsko-konzularnih predstavnikov, županov in delegacij iz prijateljskih in drugih mest iz tujine, predstavnikov gospodarskih, kulturnih, znanstvenih, političnih in drugih ustanov, združenj ter številnih uglednih posameznikov; - sprejemov za športnike ob dosegu pomembnih mednarodnih in domačih rezultatov (izvedeni so bili sprejemi za hokejistke ekipe Terme Maribor - postale so državne prvakinje; za odbojkarice ekipe Infond Branik - osvojile so državni in pokalni naslov Slovenije; za nogometaše Maribora Pivovarne Laško - osvojili so naslov državnih prvakov; za igralce Železničarskega namiznoteniškega kluba Maribor - osvojili so naslov državnih prvakov; za svetovna prvaka v tekvondoju Tomaža Barado in Biancu Tapilatu; za mariborska veslača Roka Kolandra in Mateja Preloga - osvojila sta bronasto kolajno v četvercu brez krmarja na
182
svetovnem prvenstvu; za Robija Verbančiča - osvojeno drugo mesto na evropskem prvenstvu v natančnem letenju; za člane boksarskega kluba Avto Jagodič - nosilce naslova državnih prvakov in podprvakov v boksu; za teniške igralce Branika - osvojeni naslov ekipnih državnih prvakov, za člane Zveze ribiških družin Maribor - udeležence svetovnega prvenstva; za plesni klub Pingi - tretje mesto na evropskem in svetovnem prvenstvu v standardnih plesih; za Franca Kirbiša - kegljača mariborskega Konstruktorja; - žalnih slovesnosti - poslovilna slovesnost od častnega občana Friderika Degna. - komemorativnih slovesnosti in polaganja vencev; - protokola na mestnih proslavah in prireditvah ob obeležitvi državnih in mestnih praznikov; - protokola ob podpisih pogodb in sporazumov, otvoritvah razstav, novih in obnovljenih objektov širšega družbenega pomena (šol, športnih objektov..), komunalnih pridobitev (cest, kanalizacij, vodovodov, plinovodov…) in drugo; - nakupe protokolarnih daril v okviru zgoraj navedenih aktivnosti, plačila gostinskih storitev, nočitev, vodenih ogledov, avtobusnih prevozov in drugo.
02 Pokroviteljstva Sredstva so bila porabljena za sofinanciranje domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih simpozijev in seminarjev, kulturnih, športnih in podobnih prireditev. Nadalje so se iz omenjenega naslova porabila sredstva za finančno pomoč neprofitnim organizacijam in posameznim prostovoljnim društvom pri izvedbi javnih prireditev.
03 Proslave in prireditve Sredstva so bila porabljena za izvedbo proslav in prireditev v počastitev: 1. Praznika Mestne občine Maribor: • svečanost v počastitev praznika je potekala v petek, 19. oktobra, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
2. Spominskih dni Mestne občine Maribor: • 26. aprila je v Unionski dvorani potekala prireditev v počastitev spominskega dne, ko je bila v letu 1941 izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu in državnega praznika - dneva upora proti okupatorju. • 18. maja je bila pred Izobraževalnim centrom Pekre organizirana slovesnost ob dnevu Slovenske vojske in 10. obletnici Pekrskih dogodkov - spominskega dne, ko je Jugoslovanska armada 1991 leta obkolila 710. Učni center teritorialne obrambe. • 4. septembra je v Viteški dvorani mariborskega gradu potekala prireditev v počastitev spominskega dne, ko je leta 1859 škof Anton Martin Slomšek prenesel v Maribor sedež škofije. • 23. novembra je na Trgu generala Maistra potekala prireditev v počastitev spominskega dne, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor.
3. Državnih praznikov: • 7. februarja je v Kazinski dvorani SNG Maribor potekala slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. • 22. junija je bila v Viteški dvorani mariborskega gradu organizirana svečanost v počastitev dneva državnosti. • Od 29. oktobra do 1. novembra so potekale komemorativne slovesnosti v spomin na mrtve ob dnevu mrtvih.
183
4. Drugih večjih prireditev: • 2. marca je bila organizirana tradicionalna rez Stare trte na Mariborskem Lentu. • 21. marca je potekala v Kazinski dvorani SNG Maribor slovesnost ob podelitvi Glazerjevih nagrad. • 30. septembra je na Lentu potekala tradicionalna trgatev Stare trte. • 11. oktobra je Maribor obiskal Njegova kraljeva visokost danski princ Henrik. • 19. oktobra smo pripravili sprejem za odličnjake mariborskih osnovnih in srednjih šol v Narodnem domu. • Skozi ves mesec oktober so potekale številne prireditve, posvečene počastitvi mestnega praznika. • 9. novembra je potekal spominski večer v sinagogi - prva omemba Maribora. • 12. decembra smo pripravili sprejem za učence, dijake in mentorje osnovnih in srednjih šol, ki so na državnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju dosegli najvišje uvrstitve. • Potekale so številne otvoritve komunalnih objektov, obnovljenih in novozgrajenih objektov in drugo.
04 Medmestno in mednarodno sodelovanje Sredstva so bila porabljena za realizacijo aktivnosti vezanih na sodelovanje s partnerskimi in nepartnerskimi mesti iz tujine.
Greenwich/Anglija • Obisk županje Greenwicha, gospe Jagir Sekhon s soprogom v Mariboru.
Marburg/Nemčija • Srečanje predstavnikov komunalne direkcije, Elektrogospodarstva Slovenije-Maribor s predstavniki Stadtwerken Marburg - posvet o trgu električne energije. • Obisk predstavnikov Združenja Kolpingovih socialnih delavcev iz Marburga v Mariboru. • Letovanje mariborskih osnovnošolcev in dijakov v Marburgu. • 10 let delovanja organizacije Freundekreis Marburg, ki skrbi za povezovanje med mestoma. • Podpis protokola o sodelovanju med Lions klubom Piramida in Lions klubom Marburg.
Gradec/Avstrija • Sodelovanje članov društva Slovensko-avstrijskega prijateljstva. • Gospodarsko srečanje strokovnjakov štajerskih regij obeh držav v Gradcu. • Mednarodni seminar o položaju Slovenije v Evropi deset let po osamosvojitvi, naslovljen “Stari sosedje - novi partnerji”. • Predstavitev Maribora v sodelovanju s podjetji Terme Maribor, Športnim centrom Pohorje in Casinom Maribor na tradicionalnem Mednarodnem jesenskem sejmu v Gradcu. • Turistični obisk predstojnikov oddelkov Magistrata Gradec v Mariboru. • Delegacija mesta Maribora na čelu s podžupanom mag. Protnerjem se udeleži komemorativnih slovesnosti v Gradcu in položi venec k spomeniku na centralnem pokopališču. • Literarni večeri in razstave mariborskih umetnikov v Gradcu.
Szombathely/Madžarska • Sodelovanje mariborskih športnikov na 33. mednarodnih športnih igrah za učence.
184
Osijek/Hrvaška • Srečanje s prof. Vlasto Piližota, članico mestnega sveta Osijeka. Maribor je obiskala ob podpisu sporazuma o sodelovanju med Univerzo v Mariboru in Sveučilištem v Osijeku. • Gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor na 18. srečanju lutkovnih gledališč Hrvaške v Osijeku. • Sodelovanje mariborskih športnikov na tekmovanju partnerskih mest Osijeka v plavanju.
Pétange/Luksemburg • Obisk župana Pétanga gospoda Jeana Marie Halsdorfa, z manjšo delegacijo v Mariboru.
Videm /Italija • Sodelovanje predstavnikov Mestne občine Maribor na Plenarni konferenci partnerskih mest. Sankt Peterburg /Ruska federacija • Podpis Protokola o gospodarskem znanstveno-tehničnem in humanitarnem sodelovanju med Mestno občino Maribor in Administracijo St. Peterburga. Ob omenjeni priložnosti je St. Peterburg obiskala močna gospodarska delegacij iz celotne Slovenije.
Kraljevo/Jugoslavija • Obisk predstavnika Mestne občine Maribor v Kraljevu, z namenom dogovora o programih nadaljnjega sodelovanja med mestoma. • Obiski delegacije Mestne občine Maribor, ki jo je vodil župan Boris Sovič in močne gospodarske delegacije Podravske regije v Kraljevu. • Sodelovanje članov Šahovskega kluba “Sloga” iz Kraljeva na Mednarodnem šahovskem turnirju “Alpe-Adria” v Mariboru. • Obisk delegacije iz Kraljeva v Mariboru - izvajanje ekoloških projektov in spodbujanje gospodarskega razvoja.
Novi Sad/Vojvodina • Srečanje župana Borisa Soviča in drugih predstavnikov mestne občine z županom Novega Sada Borislavom Novakovićem - vzpostavitev sodelovanja med mestoma. • Obisk člana Izvršnega sveta Vojvodine Predraga Grgića in Nikole Stojšića, predsednika gospodarske zbornice - možnosti gospodarskega sodelovanja. • Obisk politično gospodarske delegacije iz Vojvodine v Mariboru, v okviru poslovnega srečanja s podjetji AP Vojvodine. delegacijo je vodil Djordje Djukić, predsednik Izvršnega sveta AP Vojvodine. Sofinancirane so bile tudi nekatere proslave in prireditve, ki so potekale v posameznih slovenskih društvih v tujini, katerih pokrovitelj je mestna občina: • mag. Jože Protner, podžupan se je udeležil prireditev v okviru “Meseca slovenske kulture” v organizaciji Slovenskega kulturnega in športnega društva “Drava” v Augsburgu. V okviru kulturnega programa je nastopil nonet Certus. • mag. Jože Protner, podžupan, se je udeležil prireditev na 15. jubilejni Folkloriadi, katere organizator je bilo kulturno umetniškega društva “Triglav” v Stuttgartu. Ob tej priložnosti se je srečal z najvišjimi predstavniki mesta. Pogovor je potekal o vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja in izmenjav med mestoma.
185
05 Nagrade in priznanja Na 33. redni seji Mestnega sveta MOM (01.10.2001) je bil obravnavan predlog Komisije za podelitev nagrad in priznanj MOM, kjer je bil sprejet Sklep št. 90201-2/2001 , da se nagrade za leto 2001 podelijo: - Policijskemu sindikatu Podravja – Listina mesta Maribora; - Mariborskemu vodovodu d.d. – Zlati grb mesta Maribora; - Ivanu Lipovniku – Srebrni grb mesta Maribora in - Adolfu Radohi – Bronasti grb mesta Maribora.
Tako so bila sredstva te postavke porabljena za omenjene nagrade in celotno organizacijo mestne proslave.
06 Članarine Sredstva so bila porabljena za plačilo članarin v mednarodnih in domačih organizacijah in sicer: 1. Članarine v mednarodnih organizacijah: - Delovna skupnost alpskih mest s sedežem v Trentu, - Forumu mest s sedežem v Gradcu, - Fundacija evropskih karnevalskih mest s sedežem v Amsterdamu, - Zveza evropskih informacijskih centrov s sedežem v Baslu in - Mednarodno združenje Nürnberg-Phyrn-Adria s sedežem v Rothu.
2. Članarine v domačih neprofitnih institucijah: - Skupnost občin Slovenije, - Slovenski E-forum Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo ter - Sklad arhitekta Jožeta Plečnika.
02 SLUŽBA MESTNEGA SVETA
1. POROČILO O DELU SLUŽBE
Služba mestnega sveta opravlja strokovne, organizacijske in druge administrativno tehnične naloge za delovanje mestnega sveta, njihovih teles in nadzornega odbora.
V letu 2001 je služba: • izdelala terminski plan dela za mestni svet in delovna telesa; • koordinirala pravočasne priprave in zbrala gradivo mestne uprave za obravnavo na posameznih sejah mestnega sveta; • poskrbela za pravočasno zagotavljanje zadostnega števila izvodov gradiv in pravočasno posredovanje članom mestnega sveta in vodjem svetniških skupin; • članom mestnega sveta, kot predlagateljem gradiva za obravnavo na mestnem svetu pomagala pri pripravi predlogov sklepov in odlokov; • pravočasno posredovala vabila in gradiva (amandmaje, stališča delovnih teles, predloge za razširitev dnevnega reda, dodatne obrazložitve, ipd.) za seje mestnega sveta; • vodila, izdelovala zapisnike in snemala seje mestnega sveta, izdelovala magnetograme, izpise sklepov ter jih posredovala pristojnim v mestni upravi; • zbirala, urejala in posredovala pobude in vprašanja članov mestnega sveta ter zbirala in posredovala odgovore na pobude in vprašanja;
186
• pripravila gradiva, sklicevala seje, pisala zapisnike in posredovala sprejete sklepe in stališča delovnih teles mestnega sveta; • obveščala mestne četrti in krajevne skupnosti o gradivih, ki jih je obravnaval mestni svet in so se nanašala na problematiko ožjih delov lokalne skupnosti; • obveščala javnost o sejah in gradivih mestnega sveta in delovnih teles preko interneta in drugih medijev; • opravljala strokovna in administrativno tehnična dela za člane mestnega sveta in klube svetnikov (dokumentacija, zakonodaja, zapisniki, magnetogrami…); • pripravljala objavo sprejetih sklepov in odlokov v Medobčinskem uradnem vestniku; • opravljala strokovno, tehnično administrativno in organizacijsko delo za nadzorni odbor; • vodila upravne postopke na drugi stopnji; • izvedla nadomestne volitve v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih; • opravljala strokovna, tehnično administrativna in organizacijska dela za varnostni sosvet; • pripravila dokumentacijo za pridobitev standarda ISO 9001 - 2000; • opravila vrsto drugih opravil po navodilih župana.
Na spletnih straneh www.maribor.si predstavljamo delo mestnega sveta. Redno se objavlja: • vabila za seje mestnega sveta s predlogom dnevnega reda; • vabila za seje delovnih teles mestnega sveta in nadzornega odbora; • zapisniki sej mestnega sveta s sprejetimi sklepi; • gradiva, ki jih obravnava mestni svet; • sprejeti odloki; • proračun in zaključni račun Mestne občine Maribor.
V letu 2001 so vsi člani mestnega sveta dobili elektronski poštni naslov.
V letu 2001 so delo v službi mestnega sveta opravljali štirje višji upravni delavci z univerzitetno izobrazbo in štiri strokovno tehnične delavke s srednješolsko izobrazbo.
Za delovanje službe je bilo zagotovljenih 40 mio SIT. Porabljenih je bilo 39,7 mio SIT ali 99,4% planiranih sredstev.
2. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
Za naloge in programe je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 58,1 mio SIT. Porabljenih je bilo 56,2 mio SIT ali 99,2 % rebalansa s spremembami. Izvedena je bila prerazporeditev sredstev iz postavke 2156 volitve, referendumi in ljudska iniciativa v višini 1,5 mio SIT na na delovanje organov.
2156 VOLITVE, REFERENDUMI IN LJUDSKA INICIATIVA
V letu 2001 ni bilo podanih zahtevkov za nadomestne volitve v MČ in KS. 500.000 SIT je bilo prerazporejenih na PP 2154 – Varnostni sosvet za preventivne akcije varnost na smučiščih.
187
8210 FINANCIRANJE STRANK PO ZAKONU
Sredstva za financiranje političnih strank so bila planirana v skladu z določili Zakona o političnih strankah in Sklepom o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank zastopanih v mestnem svetu Mestne občine Maribor, sprejetim na 10. seji mestnega sveta, 8. novembra 1999.
8240 FINANCIRANJE KLUBOV SVETNIKOV
Sredstva za delovanje klubov svetnikov so bila planirana po določilu 80. člena Poslovnika mestnega sveta Mestne občine Maribor.
3. POROČILO O DELOVANJU ORGANOV
Za delovanje organov je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 72,6 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 1,8 mio SIT so bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev v višini 1,5 mio SIT iz postavke 2156 volitve, referendumi in ljudska iniciativa in 300.000 SIT iz državnega proračuna za naloge varnostnega sosveta. Porabljenih je bilo 70,1 mio SIT ali 94,2 % rebalansa s spremembami. IZvedena je bila prerazporeditev med postavkami. Znižana so bila planirana sredstva na PP 2153 odbori in komisije za 4 mio SIT in povečana sredstva na PP 2151 mestni svet za 5 mio SIT.
2151 MESTNI SVET
Mestni svet se je v letu 2001 sestal 25 krat in zaključil dvanajst (12) rednih in štiri (4) izredne seje. Dve seji sta bili opravljeni po telefonu. Vodje klubov so se sestali na 12-ih koordinacijskih sestankih.
Sredstva so bila porabljena za izplačilo nadomestila za neprofesionalno opravljanje funkcije članom mestnega sveta in refundacijo osebnega dohodka svetnika po določilih Pravilnika o plačah in nadomestilih v Mestni občini Maribor, ki jih določa mestni svet, za izvedbo sej mestnega sveta (plačilo dvorane in reprezentančnih stroškov sej), za objavo odlokov in sklepov, sprejetih na mestnem svetu in druge objave v Medobčinskem uradnem vestniku.
2152 NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor Mestne občine Maribor je imel v letu 2001 enajst (11) sej. Sredstva so bila porabljena za izplačilo nadomestila članom nadzornega odbora za opravljanje funkcije po določilih Pravilnika o plačah in nadomestilih v Mestni občini Maribor, ki jih določa mestni svet, za nabavo strokovne literature in izvedbo sej.
2153 ODBORI IN KOMISIJE
Delovna telesa mestnega sveta - 8 odborov in 4 komisije - so imela v letu 2001 stoenajst (111) sej. Sredstva so bila porabljena za nadomestila za neprofesionalno opravljanje funkcij članom delovnih teles po določilih Pravilnika o plačah in nadomestilih v Mestni občini Maribor, ki jih določa mestni svet, za nabavo strokovne literature in reprezentančnih stroškov, objave razpisov za direktorje javnih zavodov in podjetij, priznanja in nagrade ter objavo osmrtnic nagrajencev Mestne občine Maribor.
188
2154 VARNOSTNI SOSVET
Varnostni sosvet Mestne občine Maribor je imel v letu 2001 dve (2) seji. Projekti varnostnega sosveta so bili predstavljeni na sedmih (7) tiskovnih konferencah. Ob rednih obravnavah poročil varnostne problematike so bili izvedeni še naslednji projekti: preprečevanje uporabe pirotehničnih sredstev kot vsakoletni projekt, izvedba prvega državnega prvenstva kolesarjev policistov in mestnih redarjev, vpliv različnih odvisnosti in nasilje med mladimi ter nabava tehničnih pripomočkov za osveščanje mladih pred škodljivostjo uporabe drog, zagotovitve prometne varnosti ob začetku šolskega leta, izdelan je bil elaborat prometnih nesreč za obdobje 1996 do 2000 z evidentiranimi lokacijami prometnih nesreč ter podatki o vzrokih in posledicah nesreč, projekt čas je za taksi s ciljem izboljšati varnost mladih voznikov v cestnem prometu ter zaključena preventivna akcija varnost na smučiščih z izdajo zloženke s pravili varnega smučanja. Projekti varnostnega sosveta so bili tudi v letu 2001 večinoma realizirani s pomočjo sponzorskih sredstev.
03 ODDELEK ZA FINANCE
1. POROČILO O DELU
Oddelek za finance je v letu 2001 opravljal naloge določene v 6. členu Odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave Mestne občine Maribor (MUV št. 13/97, 12/2000 – spremembe z datumom veljavnosti 4.7.2000) in sicer: − naloge, ki se nanašajo na proračun mestne občine, − naloge v zvezi s financiranjem proračunskih porabnikov, − naloge v zvezi z dolgoročnim razvojnim in operativnim planiranjem, − določitev enotne metodologije proračunskega planiranja in izvajanja koordinacije pri pripravi planskih aktov, − analiziranje planov, ugotavljanje odstopanj in predlaganje ukrepov, − predlaganje ukrepov za zagotavljanje sredstev za izvrševanje proračuna in financiranje projektov, − finančna in računovodska opravila za finančno in stvarno premoženje mestne občine ter mestnih četrti in krajevnih skupnosti, − dajanje obveznih strokovnih mnenj finančnih elementov pri sklepanju pogodb in skladnosti investicijskih programov s finančnimi viri, − spremljanje poslovanja in realizacije letnih programov in finančnih načrtov gospodarskih družb s kapitalskim vložkom mestne občine, − izvajanje računovodskega nadzora in nadzora nad izpolnjevanjem terjatev in plačilih obveznosti.
Pri izvajanju pristojnosti, nalog in aktivnosti je upošteval naslednje pravne podlage: Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00), Odločitve ustavnega sodišča objavljene v Uradnih listih RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 59/99), Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98, Odločitve US, objavljene v Uradnih listih RS št. 45/97, 59/99, 61/99, 89/99), Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01), Zakon o izvrševanju proračuna RS (Uradni list RS, št. 103/01, Odločitev US, objavljena v
189
Uradnem listu št. 32/01), Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, 89/98, Odločbe US, objavljene v Uradnih listih RS št. 17/00, 19/00, 27/00, 66/00, 106/01), zakone področij, ki jih pokriva 18 proračunskih uporabnikov, druge predpise in navodila, ki jih sprejmeta država in občina.
PRORAČUNSKO PLANIRANJE IN POROČANJE
Med najpomembnejšimi in najobsežnejšimi nalogami Oddelka za finance v letu 2001 na tem področju je bila priprava zaključnega računa za leto 2000, navodil za izvrševanje proračuna za leto 2001, rebalansa proračuna za leto 2001, proračuna za leto 2002 in načrta razvojnih programov za obdobje 2002-2005.
Čistopis proračuna za leto 2001, ki ga je mestni svet sprejel na seji konec decembra 2000, je oddelek pripravil v začetku leta .
Navodila za izvrševanje proračuna za leto 2001 smo pripravili v mesecu januarju. Vanje so bila vključena tudi določila o obremenjevanju proračunov prihodnjih let, možnosti odstopanj od planiranih sredstev na APP ter prenos pooblastil za sklepanje tipskih pogodb na uporabnike. Navodila je župan izdal 31.1.2001.
Zaključni račun proračuna Oddelek je kot nosilec priprave zaključnega računa pripravil rokovnik za pripravo, obravnavo in sprejem zaključnega računa, koordiniral pripravo vseh sestavnih delov zaključnega računa proračuna in poročil, ki so bila priloga k ZR in so bila obravnavana istočasno z zaključnim računom. Oddelek je pripravil obvezne izkaze, konsolidirano bilanco prihodkov in odhodkov Mestne občine Maribor, KS in MČ, predlog razporeditve ostanka sredstev na računu proračuna konec leta, zbire podatkov po uporabnikih in namenih ter obrazložitve celotnega splošnega dela proračuna. Ostanek sredstev na računu konec leta je bil nižji kot v preteklem letu . Ker je bil ostanek sredstev na računu ocenjen že pri pripravi proračuna za leto 2001 in ocenjen ostanek tudi razporejen v proračunu 2001, je bil ob zaključnem računu pripravljen predlog razporeditve dejanskega ostanka in uskladitev prenosov z dejanskim stanjem. Razlika med ocenjenimi in dejanskimi prenosi sredstev je bila majhna.
Za pripravo realizacije posebnega dela proračuna je oddelek v mesecu januarju proračunskim uporabnikom posredoval navodila za enotno pripravo poročil o finančnem in vsebinskem izvajanju finančnih načrtov na posameznih področjih dejavnosti v letu 2000. Oddelek je kot nosilec priprave ZR koordiniral tudi pripravo finančnih in vsebinskih poročil uporabnikov, preverjal usklajenost poročil z enotno metodologijo, aktivno sodeloval pri pripravi vseh enotnih obrazložitev ter usklajeval finančne realizacije. Oddelek je oblikoval celotno gradivo za zaključni račun in ga v sredini meseca marca posredoval županu. Delavci oddelka so sodelovali na sejah vseh odborov, komisij in mestnega sveta na katerih se je obravnaval zaključni račun. Zaključni račun proračuna MOM za leto 2000 je mestni svet sprejel na seji konec meseca aprila. Oddelek je sodeloval tudi pri prenosu gradiva na internet.
Rebalans proračuna za leto 2001 Aktivnosti za pripravo rebalansa proračuna za leto 2001 so se začele že po sprejetju proračuna za leto 2001. Proračun za leto 2001 je bil namreč pripravljen ob upoštevanju nekaterih predpostavk na strani prihodkov in sprejet z obvezo, da se v primeru, da predpostavke ne bodo izpolnjene, že v začetku leta 2001 pripravi rebalans proračuna. Čimprejšnjo pripravo in sprejem rebalansa je zahtevala tudi omejitev porabe planiranih sredstev za investicije iz
190
integralnih virov – le do višine 50 %, glede na to, da je sezona za izvedbo večine investicij prav v obdobju od meseca marca do oktobra. Najprej smo preverili izhodišča za planiranje odhodkov in ponovno ocenili prihodke. Na strani odhodkov smo preverili obseg planiranih sredstev za posamezne naloge in programe ter možnosti sprememb zaradi nižjih prihodkov. Za potrebe usklajevanja smo pripravili pregled pravnih podlag za zagotavljanje sredstev iz proračuna po področjih, programih in nalogah ter obveznih in interesnih nalog. Pri usklajevanju odhodkov s prihodki in pripravi predloga rebalansa smo izhajali iz usmeritve, da se čimveč planiranih nalog in programov v letu 2001 tudi izvede. Glede na to, da se v proračunu lahko planirajo le odhodki, ki bodo realizirani do konca leta, smo z uporabniki ponovno preverili višino planiranih sredstev za posamezne naloge, predvsem na področju interesnih programov in vlaganj v prostore in opremo glede na pričakovano dinamiko del in plačilne roke. Po oceni uporabnikov je bilo za izvedbo programov in nalog v letu 2001 potrebnih več odhodkov, kot so jih omogočali ocenjeni prihodki, zato smo predlagali tudi prevzemanje obveznosti na račun proračuna za naslednje leto. V ta namen je bila predlagana sprememba odloka o proračunu. V spremembah odloka so bile obveznosti v breme proračuna prihodnjega leta, ki jih lahko prevzemajo uporabniki v tekočem letu navedene v absolutnih zneskih po uporabnikih. To možnost omogoča zakonodaja in smo jo za področje investicijskih odhodkov v letu 2001 prvič uporabili. Delavci oddelka so sodelovali na sejah vseh odborov, komisij in mestnega sveta na katerih se je obravnaval rebalans proračuna. Rebalans proračuna za leto 2001 je mestni svet sprejel na seji v začetku meseca julija.
Proračun za leto 2002 Aktivnosti na področju proračunskega planiranja so bile načrtovane tako, da bi v letu 2001 pripravili proračun za dve leti in sicer en proračun v katerem bi bili finančno in vsebinsko načrtovani odhodki in programi za leti 2002 in 2003 ali dva ločena proračuna z vsemi sestavnimi deli.
Oddelek je terminski plan za pripravo, obravnavo in sprejem proračuna pripravil konec meseca maja. V začetku meseca junija smo upravnim organom posredovali temeljne smernice in kvantitativna izhodišča za planiranje proračunskih odhodkov za leti 2002 in 2003 in jih pozvali, da nam posredujejo oceno potrebnih sredstev za financiranje funkcij in nalog mestne občine v prihodnjih dveh letih. Ocene, ki jih je posredovala večina upravnih organih smo upoštevali pri izračunih dovoljenega obsega sredstev za posamezne uporabnike, ki smo ga uporabnikom posredovali konec meseca julija.
Navodila za enotno pripravo finančnih načrtov, programa dela in programov na posameznih področjih dejavnosti z kvantitativnimi izhodišči smo upravnim organom posredovali konec meseca junija. Navodila je oddelek pripravil tudi za Stanovanjski sklad in Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
Ocene potrebnih sredstev za izvajanje programov v naslednjih dveh letih, ki so jih na podlagi navodil posredovali uporabniki, so zlasti pri investicijskih odhodkih močno presegala ocenjene razpoložljive finančne okvire občine. Zaradi tega so potekala številna dogovarjanja in usklajevanja med oddelkom in uporabniki, na sestankih z županom občine in na političnih koordinacijah. Oddelek je sodeloval v vseh fazah in na vseh nivojih. Oddelek je kot nosilec priprave proračunskih dokumentov koordiniral tudi pripravo programov dela in programov dejavnosti po posameznih področjih, preverjal usklajenost s enotno metodologijo in navodili ter tudi aktivno sodeloval pri njihovi pripravi.
191
Oddelek je na podlagi ocene uporabnikov pripravil oceno ostanka sredstev na računu konec leta 2001 in predlog razporeditve ocenjenega ostanka. V proračun za leto 2002 so bili vključeni prenosi ocenjenega ostanka namenskih sredstev in ocenjenih neplačanih obveznosti na dan 31.12.2001 ter upoštevana možnost prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let tudi na področju investicijskih odhodkov in transferov, kar naj bi prispevalo k točnejšemu planiranju odhodkov in zmanjšanju ostanka na računu konec leta. Pogoj za predobremenjevanje proračunov prihodnjih let na področju investicjskih odhodkov, je namreč sprejeti srednjeročni plan investicij, ki mu je Maribor z načrtom razvojnih programov zadostil. V letu 2001 smo tako, kot določa zakon, v občini pripravljali tudi finančne načrte uporabnikov za dve leti – načrtovali smo tudi sprejem dvoletnega proračuna, ki pa je na žalost odpadla zaradi sprememb zakona o financah, ki je to možnost predvidel le za državni proračun, za občine pa v okviru mandata pristojnih organov. Zaradi različnega tolmačenja, kaj pomeni mandat, je bil v sprejem posredovan le letni proračun s FN za dve leti in obrazložitvami programov za leto 2003 v sklopu programov za leto 2002. V gradivu za drugo obravnavo je iz istega razloga ostalo le leto 2002. Ker pa je celotna priprava v vseh fazah in stopnjah vključevala tudi leto, ki je sledilo prihodnjemu proračunskemu letu, je bil obseg in trajanje priprave ter usklajevanja temu primerno večji. Oddelek je oblikoval celotno gradivo za proračun. Oddelek je sodeloval na sejah vseh odborov, komisij in mestnega sveta, na katerih se je obravnaval proračun. Zahtevni pripravi in usklajevanju je sledila še večkratna obravnava na mestnem svetu. Gradivo za prvo obravnavo je mestni svet obravnaval na treh sejah s tedenskim zamikom. Oddelek je v času med sejami pripravil kratke povzetke obeh planskih aktov proračuna in načrta razvojnih programov, dodatne podatke in odgovore na vprašanja.
Proračun MOM za leto 2002 je bil v skladu z zakonodajo sprejet, tako kot že dve leti poprej pred začetkom obdobja za katerega se je sprejemal.
Načrt razvojnih programov Istočasno s pripravo proračuna za leto 2002 je oddelek koordiniral pripravo načrta razvojnih programov za obdobje 2002-2005 oziroma 2002-2006. Pripravi dvoletnega proračuna oziroma proračuna za dve leti, smo prilagodili tudi pripravo načrta razvojnih programov. Podlaga za pripravo načrta je bilo gradivo, ki ga je mestni svet obravnaval ob obravnavi in sprejemanju proračuna za leto 2001 in sprejel v delu, ki se je nanašal na leto 2001. Oddelek je bil vključen v vse faze priprave, dogovarjanj in usklajevanj na vseh nivojih. Oddelek je aktivno sodeloval pri pripravi in oblikoval posebno gradivo, ki ga je mestni svet obravnaval in sprejemal istočasno kot proračun za leto 2002. Mestni svet je Načrt razvojnih programov MOM za obdobje 2002-2005 razvojnimi usmeritvami, cilji in strategijo sprejel na seji v mesecu decembru 2001. V zadnjih več kot desetih letih je to prvi sprejeti večletni proračunski akt.
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA, SPREMLJANJE IN POROČANJE
Postopek soglasij k pogodbam Na obremenitev delavcev oddelka so pomembno vplivale naloge oddelka v zvezi z dajanjem soglasij k pogodbam. Upravni organi, organizacije, zavodi, službe in inšpektorat so morali v skladu z navodili za izvrševanje proračuna pred posredovanjem pogodb ali dodatkov k pogodbam v podpis županu pridobiti tudi pisno soglasje Oddelka za finance. V letu 2001 je oddelek podal 1.006 soglasij k pogodbam. V številu so zajeta le podana soglasja, čeprav so
192
bile nekatere pogodbe pregledane večkrat. Pri pogodbah, ki prihajajo v soglasje je oddelek preverjal predvsem finančne določbe in predvsem zavračal pogodbe, ki niso upoštevale zakonsko predpisanih rokov in za katere na postavki ni bilo dovolj sredstev. Po uskladitvi so uporabniki pogodbe ponovno predlagali v soglasje ( soglasje št. 2). Pregled pogodb v postopku dajanja soglasij je dodatno oteževalo dejstvo, da vse pogodbe za istovrstne zadeve še niso bile pripravljene po enotnem vzorcu. Zato smo skupaj s predstavnikoma Komunalne direkcije in Oddelka za splošne in pravne zadeve pripravili vzorec pogodbe za redno vzdrževanje na področju komunalnih dejavnosti. Vzorčna pogodba bi naj nadomestila pogodbo o financiranju izvajanja rednega vzdrževanja, ki ni vsebovala vseh pogodbenih elementov ter ni dovolj določno opredeljevala obveznosti obeh pogodbenih strank. Poleg tega je oddelek dajal strokovna mnenja drugim upravnim organom k posameznim gradivom in dokumentom ter drugim pravnim podlagam z vidika finančnih parametrov in posledic za proračun.
Prerazporejanje planiranih sredstev Oddelek je, pred predajo županu v podpis, preverjal predloge uporabnikov za prerazporejanje planiranih sredstev med proračunskimi postavkami po 4. členu odloka, o katerih odloča župan. Pregledal je ali predlog vsebuje vse zahtevane podatke in priloge in ali stanje sredstev na postavkah omogoča prerazporeditev. Nepopolne predloge in predloge, ki jim ni bilo mogoče ugoditi glede na stanje sredstev oz. niso izpolnjevali drugih pogojev, je vrnil uporabnikom v dopolnitev oziroma jih je zavrnil. Zaradi popravkov in dopolnitev je moral oddelek isti predlog večkrat v celoti pregledati. S strani župana odobrene prerazporeditve je oddelek evidentiral kot spremembe v programu IBEA in MAOP. Konec leta je bil program IBEA dograjen tako, da je mogoč avtomatski prenos vnesenih prerazporeditev iz programa IBEA v MAOP. Oddelek je vodil evidenco realiziranih prerazporeditev in pripravil polletno informacijo za mestni svet. Skupno je bilo v letu 2001 odobrenih in realiziranih 45 predlogov za prerazporeditev sredstev.
Kvote V skladu z zakonodajo je oddelek v letu 2001 izračunaval dovoljen obseg sredstev za posamezne proračunske uporabnike v določenem proračunskem obdobju. Tako so bile uporabnikom posredovane dovoljene kvote sredstev za izplačila iz proračuna za obdobja I-III, IV-VI in VII-IX /2001.
Poročanje Oddelek je mesečno pripravljal poročila o realizaciji proračuna za potrebe upravnih organov, organizacij, služb, zavodov in obeh odborov, ki spremljata porabo proračunskih sredstev. Poleg tega je oddelek mesečno sestavljal obvezne obrazce P in P1 za Ministrstvo za finance.
Informacija o realizaciji proračuna Mestne občine Maribor za obravnavo na Mestnem svetu je bila pripravljena za obdobje I-VI/2001 kot določa Zakon o javnih financah.
Oddelek je mesečno spremljal realizacijo plač, prispevkov in drugih osebnih prejemkov delavcev Mestne uprave Mestne občine Maribor, realiziranih refundacij iz naslova boleznin ter realiziranih povprečnih bruto in neto plač zaposlenih, izračunaval maso sredstev za delovno uspešnost zaposlenih v Mestni upravi ter mesečno spremljali razdelitev sredstev za delovno uspešnost.
193
Oddelek je v programu IBEA in MAOP evidentiral tudi vse predloge župana za koriščenje splošne proračunske rezervacije in spremembe zaradi povečanja prihodkov in odhodkov po 41. in 43. členu Zakona o javnih financah in o realizaciji pripravljal informacijo – poročila za mestni svet. Ostale naloge Oddelek je mesečno pripravljal odredbe za dotacije političnim strankam (financiranje po zakonu in za delovanje klubov svetnikov) in ostalim organizacijam, odredbodajalec za ta izplačila je bila direktorica mestne uprave.
Pripravili smo tudi pregled prihodkov, za katere župan, v skladu z odloki, določa osnove za povečanje prihodkov. V pregledu smo določili izvajalce in spremembe, ki so potrebne, da se posamezni prihodki povečajo. Nekatere od teh sprememb so že upoštevane pri planiranju prihodkov ob pripravi proračuna za letošnje leto.
UPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE MARIBOR
Upravljanje s finančnim premoženjem Mestne občine Maribor – kapitalske naložbe V skladu z določili 71. člena Zakona o javnih financah in sprejetim Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave je oddelek za finance vzpostavil sistem uveljavljanja različnih pravic lastnika kapitalskih naložb (sodelovanje na skupščinah in z nadzornimi sveti). V ta namen Oddelek za finance ažurno vodi centralno evidenco pravnih oseb in premoženja občine v teh družbah. Za vsako družbo posebej so tako zbrani naslednji podatki: matični podatki družbe, velikost družbe, število podjetij v dejavnosti, število podjetij iste velikosti v dejavnosti in koliko jih posluje z dobičkom, tržni delež podjetja, kjer imamo kapitalsko naložbo. Primerjalno za obdobje leta 1994 do 2002 so prikazane posamezne postavke iz bilanc, tako da lahko analiziramo gibanje prihodkov, odhodkov, sredstev iz kapitala. Prav tako je primerjalno prikazano gibanje poslovnih izidov, število zaposlenih, cash flow, plače, itd. Za vsa leta so izračunani kazalniki poslovne uspešnosti, kazalniki likvidnosti in finančnega ravnotežja, kazalniki uspešnosti z vidika zaposlenih. Vsi ti kazalniki so primerjani z dejavnostjo. Za določena podjetja so bile izdelane še podrobnejše analize, ki so služile raznim odločitvam.
Za uresničevanje vloge aktivnega lastnika je predstavnik oddelka sodeloval na skupščinah in s predstavniki Mestne občine Maribor v nadzornih svetih gospodarskih družb. Pregledali smo vsa gradiva za skupščine in določena gradiva (razvojni programi družb, itd.), ki so jih posredovale uprave družb in člani nadzornih svetov. Pripravili smo navodila za glasovanje na skupščinah in posamezna stališča za delo v skupščinah in v nadzornih svetih. Navedeno je zahtevalo veliko angažiranje in sodelovanje oddelka z drugimi oddelki Mestne občine Maribor, predvsem s Komunalno direkcijo Maribor in Oddelkom za gospodarske dejavnosti.
Sodelovali smo pri razreševanju finančno strokovnih, razvojnih in statusnih vprašanj, povezanih s strateškim razvojem in statusnim preoblikovanjem družbe Plinarna d.d., pri pripravi gradiva »Informacija o družbi Aerodrom d.o.o.« za sejo mestnega sveta in pri aktivnostih v zvezi z javno dražbo za prodajo dela poslovnega deleža družbe Aerodrom Maribor, d.o.o. - v stečaju.
Oddelek je sodeloval pri pripravi Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, v delu, ki se nanaša na opredelitev vrednosti premoženja sklada in izračuna vložkov oziroma deležev občin ustanoviteljic sklada.
194
Oddelek je sodeloval pri pripravi gradiva za sejo mestnega sveta v zvezi s »Poročilom o poslovanju področja usmerjene stanovanjske gradnje in prenove in zapiranju podračuna« v delu, ki se nanaša na uskladitev vrednosti premoženja podračuna in uskladitvijo obveznosti in terjatev med podračunom in bivšo občino Maribor.
Upravljanje s stvarnim premoženjem Mestne občine Maribor Naloge oddelka so bile usmerjene v zagotovitev evidence premoženja za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem in gospodarskim družbam, ki izvajajo koncesionirano gospodarsko javno službo. Oddelek je sodeloval pri razreševanju strokovnih vprašanj povezanih z amortizacijo in odpisi sredstev danih v upravljanje javnim podjetjem po Računovodskem standardu 35 in zaradi določil Zakona o računovodstvu pri razčiščevanju mnogih z določili zakona povezanih odprtih vprašanj (vključevanje naložb Farmadenta med sredstva dana v upravljanje v bilanci občine, premoženje Mariborske razvojne agencije, itd.).
Izdelava premoženjske bilance Mestne občine Maribor na dan 31.12.2000 Premoženjska bilanca je bila izdelana v skladu s predpisi in navodili Ministrstva za finance. Glede na to, da so evidence družbene lastnine MOM in njenih predhodnic v preteklih destletjih bile vodene v različnih pravnih subjektih in statusnih oblikah družbenopolitične skupnosti, SIS-ov, skladov ostaja delo na vzpostavitvi evidenc vsega občinskega premoženja kot prioritetna naloga še v naslednjih obdobjih. Problematika se nanaša zlasti na vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, evidenc povezanih z usmerjeno stanovanjsko gradnjo (ta evidenca je usklajena v skladu s sklepi 31. seje mestnega sveta v letu 2001), športnimi objekti, itd. Prav tako se še ureja knjigovodsko stanje ob ukinitvi Sklada stavbnih zemljišč, ki se je leta 1998 evidentiralo v glavni knjigi Mestne občine Maribor. Po Sporazumu o delitvi premoženja med občinami so nedokončane naloge, zlasti je izpostavljen problem definiranja prenosa sredstev v upravljanje za nekatere javne zavode.
Javni športni objekti Ker lastninjenje javnih športnih objektov v skladu s 64. členom Zakona o športu še ni zaključeno, je oddelek sodeloval pri usklajevalnih razgovorih s posameznimi športnimi društvi z namenom ugotovitve preteklih vlaganj v športne objekte, kar je podlaga za uveljavitev lastninske pravice.
Delitev premoženja na dan 31.12.1998 med pravne naslednice V letu 2001 je oddelek sodeloval pri pripravi Sporazuma o razdelitvi premoženja Mestne občine Maribor, ki so ga dne 9.2.2001 sklenili župani Mestne občine Maribor, Občine Hoče- Slivnica in Občine Miklavž na Dravskem polju.
Predstavnici oddelka za finance sta bili v ta namen imenovani v ožjo strokovno delovno skupino skupaj s predstavniki finančne stroke Občine Hoče-Slivnica in Občine Miklavž na Dravskem polju z nalogo pripraviti predlog delitve presežka denarnih sredstev na računu Mestne občine Maribor na dan 31.12.1998 ter kratkoročnih in dolgoročnih terjatev in obveznosti. Pregledane so bile vse knjigovodske listine in izdelan je bil predlog delitve premoženja v skladu s sprejetimi načeli iz Sporazuma o načinu razdelitve premoženja.
Na podlagi sporazuma županov smo sodelovali pri pripravi Dogovorov o nosilcih priprave nalog, ki jih je potrebno skupno izvesti za pripravo aktov iz Sporazuma o načinu razdelitve premoženja Mestne občine Maribor.
Ta sporazum določa naloge, nosilce nalog in roke za izvedbo sporazuma.
195
Oddelek je pripravil pravne podlage za prenos delnic na občino Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju ter sodeloval pri pripravi pogodb za prenos kapitalskih deležev.
RAČUNALNIŠKA PODPORA SPREMLJANJA IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V ta namen smo v letu 2001 sodelovali z IBEO pri razvoju računalniško podprte Evidence proračuna. Dopolnjevali so se programi v smislu pridobivanja informacij o obremenitvah proračuna po proračunskih postavkah, analitičnih proračunskih postavkah, planih plačil, prerazporejanja proračunskih postavk in možnosti predobremenitev proračuna prihodnjih let. Dani so osnovni pogoji za možnost izdelave likvidnostnih planov proračuna in večletno planiranje.
Zaradi nujnosti poročanja o stanju izvrševanja proračuna neposredno iz programa Evidenca proračuna, smo dodatno izdelali prenos plač in drugih osebnih prejemkov in prenos izplačil za področje gospodarjenja s stavbnimi zemljišči iz programa MAOP. Sedaj vsak upravni organ lahko spremlja realizacijo finančnega načrta in tudi za Mestno občino Maribor kot celoto lahko zagotovimo poročanje v obliki izpisov, »plan in realizacija«.
Pri planiranju in izpisih finančnih načrtov za več let v programu IBEA, je oddelek nudil uporabnikom pomoč pri uporabi dograjenih programov, pripravil je eno izobraževanje za delavce pri uporabnikih, ki delajo na evidentiranju obveznosti, izdajanju soglasij k pogodbam, izdajanju odredb in planiranju proračuna. Od uporabnikov smo redno zbirali informacije o težavah pri delu s programom in jih skušali skupaj z IBEO tekoče razreševati, predloge uporabnikov za spremembe pa upoštevati pri dograditvah obstoječega programa.
Uvedba notranjih kontrol za izdatke Predobremenitev proračuna, ki lahko nastane s pogodbo ali FOP (finančno ovrednoten program) - za nabave brez pogodb in naročilnice je v postopkih izvrševanja proračuna zahtevala uvedbo dodatnih kontrol: - pri soglasju k pogodbam; kontrola razporeditve celotnega zneska pogodbe po planu plačil in kontrola na celoletni znesek analitične proračunske postavke, - pri FOP in pogodbah; kontrola razporeditve celotnega zneska pogodbe po planu plačil ali avtomatska enakomerna razporeditev obveznosti na željeno število mesecev; - pri izdanih odredbah; kontrola na plan plačil po pogodbi oziroma FOP in kontrola na celoletni znesek analitične proračunske postavke.
V 28. členu Navodila o izvrševanju proračuna za leto 2001 je bilo določeno, da je rok za sklenitev letnih pogodb do 28.2.2001 in tudi da morajo upravni organi skleniti pogodbe pred pričetkom opravljanja storitve ali nabave blaga. V skladu s tem določilom, 50. členom Zakona o javnih financah in priporočilom opravljene revizije smo v juniju upravne organe obvestili, da se brez pravnih podlag – sklenjenih pogodb za izvajanje gospodarske javne službe ne izplačuje sredstev iz proračuna. Kljub temu so nekatere pogodbe sklepali šele v decembru 2001.
Zaradi določitve proračunske postavke kot osnovnega elementa strukture proračuna in kontrole izvrševanja proračuna na nivoju proračunske postavke so v programu MAOP morali izdelati primerjavo plana in realizacije na tem nivoju, saj je bila predhodno na nivoju
196
analitične proračunske postavke.
Povezava računalniških programov MAOP in IBEA Oba programa sta povezana, tako da se podatki iz evidence prispelih računov MAOP prenašajo v evidenco proračuna – IBEA, s čimer je omogočeno izpisovanje odredb za izplačila iz proračuna. Oba programa sta povezana tudi v prenašanju podatkov vseh izplačil iz proračuna iz računovodstva – MAOP v evidenco proračuna – IBEA, kar služi za izdelavo večletnih planskih pregledov in za poročanje o realizaciji proračuna in za podatke o stanju na postavkah.
Na Komunalno direkcijo je bilo preneseno področje oglaševanja od Nigrada, zato smo se aktivno vključevali v dograditev programske podpore za izstavljanje faktur za takse in nadomestilo za oglaševanje.
Za potrebe oddelka za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem in komunalne direkcije se podatki iz področja saldakontov kupcev v MAOP polnijo v evidence terjatev – IBEA, na osnovi katerih se vršijo izterjave in sodni postopki pri komunalni direkciji in oddelku za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem.
V letu 2001 smo pristopili k povezavi IBEA in MAOP tudi na področju vnašanja podatkov za sprejeti proračun, sprejeti rebalans in vse dovoljene spremembe proračuna zaradi prerazporejanja in povečanja prihodkov in odhodkov. Izdelali smo sistem avtomatskega zapisa podatkov v oba programa in s tem dosegli racionalizacijo dela v Oddelku za finance, ki pa se odraža v letu 2002.
Obračun plač V letu 1999 je bil kupljen nov program kadrovske evidence in obračuna plač. Težave so se pojavljale pri prenosu kadrovskih podatkov, zato je največ aktivnosti potekalo na prenosu kadrovske evidence v novo bazo v Oddelku za splošne in pravne zadeve. Na oddelku za finance pa so potekala testiranja programa obračuna plač na osnovi testnih podatkov. Pri prehodu na nov program obračuna plač, ki ga želimo uvesti v letu 2002 pa je pomembno, da se zagotovi kontinuiteta podatkov in arhive.
RAČUNOVODSKO EVIDENTIRANJE IN KONTROLIRANJE
Evidenca vhodnih faktur Centralna evidenca vhodnih faktur dobaviteljev je računalniško podprta v programu MAOP, kar je zahteven organizacijski in informacijski projekt. Vzpostavitev centralne likvidature je bila nujna zaradi uvedbe davka na dodano vrednost (DDV) in zagotovitve pregleda in nadzora obdelave računov od trenutka prispetja do likvidacije – pregleda in potrditve s strani uporabnikov ter plačila, kar sočasno omogoči kvalitetno evidenco odprtih obveznosti oziroma še neporavnanih obveznosti s strani proračuna. V letu 2001 smo prejeli in obdelali 9293 faktur, kar je 1,3 % več kot v letu 2000.
Evidenca osnovnih sredstev Za potrebe računalniške podpore smo vzpostavili šifrante osnovnih sredstev, ki omogočajo uporabo črtne kode (opredelili šifre osnovnim sredstev, nahajališča osnovnih sredstev in druge podatke.) V letu 2001 smo opravili uskladitev knjižnega stanja v računovodstvu z evidenco osnovnih sredstev službe za zaščito in reševanje in za ugotovitev prenešenih
197
osnovnih sredstev na Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, o čemer je odločal tudi mestni svet. V skladu s sprejetim sporazumom o delitvi premoženja z dne 9.2.2001 so bile nepremičnine (zemljišča, brunarice) in premično premoženje knjigovodsko prenesene na občini Hoče Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. Evidenca osnovnih sredstev se je urejala tudi skladno z ugotovljeno inventuro v letu 2000. Evidentiralo se je premoženje: Stavba Union z zemljiščem, objekt Bolfenk z zemljiščem, poslovni prostori Moše Pijade 24, (Minoritski kompleks ni bil vključen, ker ni bilo cenitve in razmejitve). Sodelovali smo pri pripravi in izvedbi inventure za leto 2001 ter pri prenosu sredstev v upravljanje za SK Branik, Javni gospodarski zavod za turizem in Veslaško društvo Maribor. Aktivno smo se vključevali v področje urejanja kmetijskih zemljišč tako, da smo uskladili knjigovodsko evidenco z evidenco Službe za GIS in nam službi kot izhodišče za urejanje prenosa kmetijskih zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč. Tekoče smo tudi evidentirali nova vlaganja v poslovne prostore in se vključevali v razrešitev problematike evidentiranja vlaganj najemnikov v naše poslovne prostore.
Evidenca izhodnih faktur Fakturiranje/obdelava izhodnih računov kupcev – poteka z računalniško podporo - fakturiranje računov v programu MAOP (oddelek za finance) in v programu IBEA (komunalna direkcija, oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem). Vzpostavljen je šifrant v bazi poslovnih partnerjev, ki je enoten za področje financ in računovodstva. Izdanih je bilo 2032 zahtevkov in računov iz naslova najemnin in obratovalnih stroškov upravnih prostorov, storitev vrtcev, storitev občinskih organov ter zahtevkov za prenakazilo državne takse, ekološkega tolarja. Prav tako je bilo izdanih 5617 računov iz naslova najemnin za poslovne prostore in garaže pri oddelku za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem. Za področje prenesenih nalog oglaševanja (takse in nadomestilo za oglaševaje) je bilo izdanih 2.266 računov pri komunalni direkciji (v letu 2000 je to opravljal Nigrad). V oddelku za finance pa poteka celotno evidentiranje plačil za izhodne fakture.
Pisno smo opominjali neplačnike terjatev in posredovali opomine za neplačane terjatve Komunalni direkciji in oddelkom za tiste terjatve, ki so v njihovi pristojnosti za izterjavo. Prav tako smo za saldakonte kupcev konec leta usklajevali stanje terjatev z IOP obrazci.
Evidentiranje prihodkov Na področju evidentiranja prihodkov iz naslova komunalnega gospodarstva so bile v lanskem letu knjižene vse obveznosti javnih podjetij, ki izvajajo javne gospodarske službe. V ta namen smo pripravili obrazce za evidentiranje komunalnih prihodkov in sicer koncesij, priključnin, namenskih sredstev, ki jih v ceni vode in odvoza odpadkov zbirata Mariborski vodovod in Snaga (»ekološki tolar«), parkirnin za javna parkirišča in modro cono ter najemnin in zakupnin za javne površine. Ti podatki so služili kot podlaga za izstavitev računa oziroma zahtevka Mestne občine Maribor javnim podjetjem za prenakazilo prihodkov iz naslova komunalnega gospodarstva. Podatki so se dodatno preverjali tudi z rednimi mesečnimi pregledi, ki jih je v javnih podjetjih opravljal svetovalec župana za izvirne prihodke proračuna.
Računovodska kontrola Računovodska kontrola pred izplačilom iz proračuna je bila opravljena na približno 14.070 izdanih odredbah, ki smo jih prejeli od uporabnikov. Kontrola je bila opravljena glede na roke plačil, pravilnost kontov, analitičnih proračunskih postavk, proračunskih postavk, obstoja pravnih podlag za prevzem obveznosti, glede na sklenjene pogodbe, izdane naročilnice,
198
sklepe in drugo. Prav tako je bilo izdanih 414 drugih izvedenih knjigovodskih listin – temeljnic, ki so se nanašale na izplačila plač in evidentiranje premoženja in drugih poslovnih dogodkov.
Pravilnik o računovodstvu V mesecu juniju je oddelek pripravil osnutek Pravilnika o računovodstvu Mestne občine Maribor in v drugi polovici leta se je pričelo dopolnjevanje in usklajevanje predloženega teksta. Pravilnik o računovodstvu skladno z Zakonom o računovodstvu, ki velja od 1.1.2000: - ureja naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi, - določa vrsto knjigovodskih listin, način sestavljanja knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontroliranje knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje, - določa način in organizacijo rednega letnega popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev.
Opravljena revizija zaključnega računa proračuna Mestne občine Maribor za leto 2000 Revizijo zaključnega računa je na osnovi javnega naročila za male vrednosti in v skladu z izborom najugodnejšega ponudnika opravljala ITEO ABECEDA, podjetje za revizijo in sorodne storitve d.o.o. Ljubljana. Dne 22.6.2001 je bilo izdano mnenje pooblaščenega revizorja, da zaključni račun za leto 2000 podaja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Mestne občine Maribor na dan 31.12.2000 in predvidene in realizirane prihodke in skupne prejemke ter odhodke in druge izdatke za leto 2000. Zaključni račun je izdelan v skladu z Zakonom o javnih financah ter Zakonom o računovodstvu. Ne glede na podano pozitivno mnenje pa je revizija podala pripombe v zvezi z vodenjem finančnega poslovanja za področje prihodkov proračuna, izkazovanja in evidentiranja premoženja in nepravočasnega sklepanja pogodb za opravljanje gospodarskih javnih služb in delovanja notranjih kontrol.
Plačilni promet V začetku leta 2001 smo začeli z aktivnostmi za opravljanje plačilnega prometa iz klasičnih sistemov – plačilnih nalogov na elektronsko poslovanje – TR nalogi. Ta posodobitev je pripomogla tudi k avtomatskemu knjiženju izdatkov v poslovne knjige. V letu 2001 je oddelek za finance izvedel aktivnosti pri odprtju računa in prenosu poslovanja iz Agencije RS za plačilni promet na Banko Slovenije. Prenos računov je bil določen v Zakonu o javnih financah. Preko transakcijskega računa pri Banki Slovenije smo začeli poslovati 10.12.2001.
Opravljanje del in nalog Za delo oddelka je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 111,4 mio SIT. Porabljenih je bilo 105,4 mio SIT ali 94,6 % planiranih sredstev. Sredstva so bila porabljena za plače zaposlenih v oddelku in sredstva za materialne stroške. Sredstva za materialne stroške so bila porabljena v višini 5,1 mio SIT ali 68% planiranih sredstev, od tega največ 3,3 mio SIT za pisarniški, splošni material in storitve in 1,4 mio SIT za druge operativne odhodke (izobraževanje zaposlenih, študentski servis…). Najnižja je poraba sredstev za izobraževanje in usposabljanje.
199
2. POROČILO O IZVEDENIH NALOGAH IN PROGRAMIH
2185 UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM
Planirana sredstva so bila namenjena plačilu storitev, povezanih s strokovno pomočjo zunanjih institucij pri reševanju zahtevnih strokovnih vprašanj vrednotenja družb in naložb Mestne občine Maribor v gospodarske družbe ter za plačilo morebitnih drugih stroškov, povezanih z izdelavo premoženjsko delitvene bilance Mestne občine Maribor. Realiziranih je bilo samo 743.045 SIT ali 7% v primerjavi s planiranimi v rebalansu. Sredstva so bila porabljena za plačilo storitev po pogodbi o izvedbi projekta prodaje poslovnega deleža v družbi Aerodrom in stroškov za vpis v sodni register. Ker je bilo ugotovljeno, da planirana sredstva ne bodo porabljena, so bila sredstva v višini 2.326.100 SIT prerazporejena na postavko drugih odhodkov.
8383 DRUGI ODHODKI
8383-02 Odhodki iz prejšnjih obračunskih obdobij Za pokrivanje obveznosti Mestne občine Maribor do novonastalih občin v letu 1998 (Občina Hoče – Slivnica in Občina Miklavž na Dravskem polju) po sklenjenem sporazumu o načinu razdelitve premoženja, podpisanega 2.2. in 9.2. 2001, je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 51,6 mio SIT, po rebalansu s spremembami pa 91,3 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 39,7 mio SIT so bila zagotovljena iz splošne proračunske rezervacije v višini 37,4 mio SIT in prerazporeditvijo sredstev iz proračunske postavke 2185 Upravljanje z občinskim premoženjem v višini 2,3 mio SIT. Porabljenih je bilo 91,3 mio SIT ali 100% rebalansa s spremembami. Občini Hoče-Slivnica je bilo nakazanih 38,3 mio SIT, občini Miklavž na Dravskem polju 29,3 mio SIT in še dodatno za obveznost do izvajalcev za izgradnjo Miklavške ceste 28,5 mio SIT.
8383-03 Vzdrževanje programske opreme MAOP Sredstva so bila porabljena za pokrivanje stroškov vzdrževanja že nabavljenih računovodskih programskih produktov za računovodsko spremljanje poslovanja Mestne občine Maribor za področja: kadrovska evidenca, plače, osnovna sredstva, fakturiranje, likvidatura, davek na dodano vrednost, računovodstvo glavne knjige in saldakontov.
8383-04 Vzdrževanje programske opreme IBEA Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 4,5 mio SIT. Porabljenih je bilo 4,0 mio SIT ali 90,8% planiranih sredstev. Sredstva so bila porabljena za pokrivanje stroškov vzdrževanja že izdelane in razširjene programske opreme za potrebe načrtovanja in spremljanja obveznosti proračuna pri vseh proračunskih uporabnikih.
8383-05 Stroški plačilnega prometa in bančni stroški Sredstva so bila porabljena za plačilo storitev Agenciji RS za plačilni promet in Banki Slovenije za opravljanje plačilnega prometa za razporejanje sredstev iz prehodnih računov na račun proračuna Mestne občine Maribor, plačila nadomestil za stroške garancij in plačila bančnih storitev pri nakupu in prodaji deviz.
200
PLAČILA OBRESTI ZA DOLGOROČNE KREDITE
6102 OBRESTI – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Sredstva so bila porabljena za plačilo obveznosti iz naslova odplačil obresti po dolgoročnih kreditih naslednjim kreditodajalcem: Novi kreditni banki Maribor (sedem pogodb) in EKO skladu Republike Slovenije Ljubljana (šest pogodb). Sredstva pridobljena s krediti so bila porabljena za izvedbo komunalnih programov (izgradnja vodovodov, kanalizacije, sanacije odlagališča komunalnih odpadkov, sanacijo zraka.....) in programov stanovanjske gradnje in prenove.
REZERVE
1310 PRORAČUNSKA REZERVA
Na postavki so evidentirana sredstva za proračunsko rezervo v skladu z 49. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99). Mestna občina je oblikovala rezerve v višini 0,23% skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, kar za leto 2001 znaša 33.950.000 SIT. Sredstva so bila uporabljena za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Poraba sredstev proračunske rezerve je prikazana v posebnem poglavju.
1320 SPLOŠNA PRORAČUNSKA REZERVACIJA
Splošna proračunska rezervacija predstavlja del predvidenih proračunskih prejemkov, ki niso v naprej razporejeni in se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Nerazporejen del predvidenih proračunskih prejemkov v letu 2001 po 42. členu ZJF, ni smel presegati 0,5 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. V proračunu za leto 2001 je bilo na postavki predvidenih 23.523.156 SIT ali 0,16 % planiranih prihodkov. Sredstva so se z rebalansom proračuna povečala na 86.349.100 SIT; 58 mio SIT je bilo razporejenih iz ostanka sredstev na računu proračuna na dan 31.12.2000 kot rezervacija za pokritje morebitnih dodatnih obveznosti občine po delitveni bilanci. Sredstva so bila že v letu 2000 planirana za delitveno bilanco, ki pa ni bila sprejeta, zato so sredstva v celoti ostala neporabljena.
Razporeditev sredstev je bila izvršena v skladu s 6. členom Odloka o spremembi odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2001, zaradi zagotovitve izvedbe nujnih nalog, za katere v proračunu sredstva niso bila zagotovljena, oziroma niso bila zagotovljena v zadostni višini. Sredstva so bila razporejena v finančne načrte naslednjih neposrednih proračunskih uporabnikov:
¾ Kabinet župana na proračunsko postavko 2147 Proslave, prireditve, sodelovanja v višini 1.500.000 SIT,
¾ Oddelek za finance na proračunsko postavko 8383-02 Odhodki iz prejšnjih obračunskih obdobij v višini 37.364.548,45 SIT,
¾ Oddelek za družbene dejavnosti, stroškovno mesto 0402 Predšolska vzgoja, proračunska postavka 1200-0101 Osnovna dejavnost vrtcev – Plače v višini 1.933.096
201
SIT in proračunsko postavko 4221 Odškodnine po sodnih sklepih in izvensodnih poravnavah v višini 25.795.304 SIT,
¾ Oddelek za splošne in pravne zadeve na proračunsko postavko 2160 Stroški postopkov v zvezi z denacionalizacijo, na novo analitično proračunsko postavko 2160-02 Druge odškodnine in kazni v višini 542.349,65 SIT,
¾ Komunalno direkcijo, stroškovno mesto 0810 Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, proračunska postavka 1538 Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v višini 5.213.801,90 SIT in
¾ Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem, • stroškovno mesto 2002 Upravni prostori, na proračunsko postavko 9110 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije v višini 9.000.000 SIT • stroškovno mesto2001 Delo oddelka, proračunsko postavko 2114 Materialni stroški v višini 5.000.000 SIT.
INVESTICIJE – MESTNA UPRAVA
9400 RAČUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA
9400-01 Računalniška programska oprema – MAOP Sredstva so bila porabljena za nadgradnjo obstoječe programske opreme za: • vzpostavitev enotne metodologije planiranja in spremljanja proračuna po proračunskih uporabnikih, proračunskih postavkah in vrstah odhodkov, z vzpostavitvijo kontrolnih izpisov na nivoju proračunske postavke pri planu in realizaciji, kot določa Odlok o proračunu, • nadaljnji razvoj organiziranosti in izgradnje računalniško podprtega organizacijskega sistema za enotno vodenje in obdelavo prejetih dokumentov (računi, situacije, bremepisi) ter vzpostavitev osnov za obračun davka na dodano vrednost, z vidika davčnih evidenc in sprememb zakona o DDV, • vzpostavite in dograditev aplikacije osnovnih sredstev, • priprave na vzpostavitev kadrovske evidence v povezavi s prehodom na novi obračun plač, • vzpostavitev elektronske pošte za plačilni promet in možnost avtomatskega knjiženja izplačil oz. odhodkov proračuna.
9400-02 Računalniška programska oprema – IBEA Sredstva so bila porabljena za nadgradnjo obstoječih programskih produktov, predvsem za vzpostavitev integracije med programskim produktom za načrtovanje in spremljanje obveznosti proračuna pri posameznih proračunskih uporabnikih (IBEA) s centralnimi računovodskimi produkti za evidentiranje obveznosti proračuna (MAOP) s poudarkom na možnosti avtomatične izmenjave podatkov med produktoma (prepisi realiziranih izdatkov v plan plačil in prenos prispelih faktur, prenos podatkov o datumu plačila odredbe, prenos podatkov o izplačilih plač v realizacijo zaradi enotne evidence izvrševanja proračuna).
Zaradi zahteve po večletnem planiranju je bilo potrebno dograditi program, ki omogoča večletne izpise in omogoča neposredno evidentiranje finančnih načrtov upravnih organov v Mestni upravi, kot priprava za obravnavo na mestnem svetu.
202
Vgrajene so bile dodatne kontrole plana plačil na soglasju, pogodbi in finančno ovrednotenem programu.
Dograjevali smo program za prenos vseh podatkov iz finančnih načrtov v t.i. program MAOP v fazi sprejetega plana, sprejetega rebalansa in ob dovoljenih spremembah (prerazporejanje in povečanje odhodkov zaradi povečanja namenskih prihodkov)
04 DRUŽBENE DEJAVNOSTI
0401 ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. DELO ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V LETU 2001
1.1. TEMELJNE NALOGE ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V LETU 2001 IN OSNOVNA PROBLEMATIKA V ZVEZI Z NJIHOVIM IZVAJANJEM
Temeljne naloge, ki jih je oddelek za družbene dejavnosti izvajal v letu 2001, smo po vzoru prejšnjih let strnili v skupine, ki jih navajamo v nadaljevanju. a) Izvajanje mestnega proračuna za leto 2001 in planiranje le-tega za leto 2002
Na področju skrbi za izvajanje mestnega proračuna je oddelek za družbene dejavnosti opravljal v letu 2001 zlasti naslednje naloge: • pripravil je poročilo o izvajanju programov in finančnih načrtov predšolske vzgoje, šolstva, kulture, raziskovanja, socialnega varstva in zdravstva v letu 2000 in v prvem polletju 2001, predloge in vsebinske obrazložitve za rebalans mestnega proračuna za leto 2001, predloge za prerazporeditve proračunskih sredstev znotraj in med posameznimi proračunskimi postavkami pred zaključkom leta in predloge programov in finančnih načrtov družbenih dejavnosti za leto 2002, ki so bili sestavni del gradiv za obravnavo in sprejem mestnega proračuna za leto 2002, • skrbel je za izvajanje finančnih obveznosti mestne občine do javnih zavodov, društev in organizacij ter drugih izvajalcev programov na področju družbenih dejavnosti, urejal pogodbene odnose in spremljal namensko rabo proračunskih sredstev s strani izvajalcev; • izvajal je naloge za realizacijo posameznih projektov oziroma programov znotraj letnih programov posameznih od družbenih dejavnosti (sofinanciranje programov na področju kulture, projekt Maribor – mesto znanja in ustvarjalnosti in drugi mladinski programi, programi prevencije odvisnosti, dodatni program osnovne šole, socialni programi, programi za krepitev zdravja prebivalstva, programi prenove objektov in opreme na področjih predšolske vzgoje, šolstva in kulture, investicijski programi,....) ter koordiniral izvajanje nalog zunanjih sodelavcev in imenovanih strokovnih organov; • izvajal je naloge naročnika programov javnih del s področja družbenih dejavnosti. V letu 2001 je Mestna občina Maribor na področju družbenih dejavnosti kot naročnik sofinancirala 105 programov javnih del, v katere je (preračunano na celoletno prisotnost) bilo vključenih 255,5 brezposelnih oseb. Po številu programov in številu vključenih so možnosti vključevanja brezposelnih oseb prav na področju družbenih dejavnosti najbolj izkoriščene, v letu 2001 pa smo uspeli bistveno izboljšati tudi odstotek realizacije odobrenega fizičnega obsega programov (92 %) in obenem v maksimalni meri izkoristiti finančne bonitete, ki jih v primeru vključevanja težje zaposljivih zagotavlja republiški zavod za zaposlovanje;
203
• izvajal je predpisane postopke oddaje javnih naročil, vključno z javnimi naročili male vrednosti, • na osnovi javnih razpisov je pridobival in s pomočjo imenovanih ekspertnih odborov in komisij obravnaval vloge javnih zavodov, društev in drugih organizacij ter posameznikov za sofinanciranje programov na področjih šolstva, kulture, zdravstva in socialnega varstva (subvencije in dotacije), županu posredoval v odločitev predloge odločitev, na osnovi odločitev župana pa urejal pogodbene odnose ter skrbel za izvajanje podpisanih pogodb.
b) Planiranje in izvajanje programov investicijsko-vzdrževalnih del in nabave opreme na področjih predšolske vzgoje, šolstva, kulture in socialnega varstva
V okviru skrbi za racionalno gospodarjenje z nepremičninami in premičninami v mestni lasti, s katerim upravljajo javni zavodi s področja družbenih dejavnosti, je oddelek za družbene dejavnosti tudi v letu 2001 izvajal programe obnove objektov in opreme in v tem sklopu opravil zlasti naslednje naloge: • s pomočjo posebnih strokovnih komisij so bili koncem leta 2000 in v začetku leta 2001 ažurirani pregledi vseh potrebnih vlaganj v investicijsko vzdrževanje objektov in obnovo opreme na posameznih področjih družbenih dejavnosti oziroma v posameznih objektih, na tej osnovi pa upoštevajoč razpoložljiva proračunska sredstva oblikovane prioritetne potrebe, ki so bile predmet oddaje javnih naročil v letu 2001, • sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov so bila prioritetno usmerjena v tiste objekte, na katerih je bilo potrebno preprečiti propadanje, zagotoviti normalnejše pogoje za izvajanje javnih služb ali poskrbeti za varnost uporabnikov, • nabavljena je bila najnujnejša (praviloma nadomestna) oprema za potrebe izvajanja dejavnosti javnih zavodov, • dosledno je bil spoštovan Zakon o javnih naročilih – tudi v letu 2001 so bili izvajalci investicijsko vzdrževalnih del in dobavitelji opreme skladno z zakonom dosledno izbrani na osnovi javnih razpisov, z zbiranjem ponudb pa samo v tistih primerih oddaje javnih naročil male vrednosti, ko le-teh ni bilo možno združiti v smiselne sklope skupnega javnega razpisa. Neposredne oddaje javnih naročil z naročilnico predstavljajo minimalen delež v celotni porabi sredstev in so bile praviloma izvedene samo v primerih nujnih manjših intervencij ali v primerih, ko je za določene storitve možen samo en izvajalec (primer: plačilo stroškov za izdajo predpisanih soglasij, ki so pogoj za pridobitev potrebnih dovoljenj pred začetkom dela); • na osnovi svojega javnega razpisa je ministrstvo za kulturo iz sredstev državnega proračuna sofinanciralo del investicijsko-vzdrževalnih del in nabav opreme za potrebe javnih zavodov in nekaterih drugih izvajalcev programov kulture v mestu; oddelek je z ministrstvom usklajeval programe teh del. c) Načrtovanje in vodenje investicij
Oddelek za družbene dejavnosti je tudi v letu 2001 izvajal vrsto nalog v zvezi z investicijami na področju družbenih dejavnosti. Pri tem je pri investicijah v teku imel zagotovljeno pomoč svetovalnih inženiringov, pri investicijah v pripravi pa je naloge koordinatorja priprave investicijske in projektne dokumentacije izvajal sam. V letu 2001 so bile izvedene zlasti naslednje naloge: • na področju osnovnega šolstva je bila v letu 2001 izvedena obnova in (manjša) dograditev zgradbe podružnične osnovne šole v Razvanju;
204
• v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport so potekale priprave (izdelava investicijske in projektne dokumentacije) za investicije na področju osnovnega šolstva, predvidene za naslednje obdobje, pospešeno predvsem za obnovo in dograditev prostorov bivšega vrtca na Metelkovi ulici za potrebe Srednje glasbene in baletne šole Maribor, enota Tabor (za programe osnovnega glasbenega in baletnega izobraževanja) in izgradnjo nadomestne telovadnice Osnovne šole Draga Kobala Maribor; prva od navedenih investicij se bo pričela še v letu 2002, druga pa predvidoma v letu 2003; • na področju kulture se je v letu 2001 z vrsto zapletov predvsem pri oddaji javnih naročil za strojno opremo odra in oblikovanju rebalansa mestnega proračuna za leto 2001 (predobremenitve 2002) nadaljevala izjemno zahtevna obnova in rekonstrukcija stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor, katere zaključek bo kljub drugačnim izhodiščnim predvidevanjem možen šele v letu 2003. Hkrati se je v letu 2001 nadaljeval postopek priprave investicijske in projektne dokumentacije za obnovo mariborskega gradu ter obnovo in prostorsko razširitev Umetnostne galerije Maribor; • na področju zdravstva se je v drugi polovici leta končno pričela izgradnja nadomestnih prostorov za specialistične zobozdravstvene ambulante ob Svetozarevski ulici (faza 1 A izgradnje bodočega večnamenskega linearnega objekta). Investicijo na osnovi posebnega dogovora sofinancirajo vse občine – soustanoviteljice Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in zdravstveni dom sam, iz sredstev državnega proračuna pa bodo v obdobju 2001 – 2003 zagotovljena sredstva v predvideni višini 78.500.000 SIT, kar ustreza 20 % stroškov investicije brez vložka komunalno opremljenega zemljišča in stroškov priprave investicijske in projektne dokumentacije; • na področju socialnega varstva je v letu 2001 končno stekla izgradnja novega doma za starejše osebe na Panonski ulici v Mariboru (glavni investitor je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Maribor zagotavlja 30% sofinanciranje, v njenem deležu se upoštevajo tudi stroški komunalno opremljenega zemljišča). Investicija bo predvidoma zaključena v prvi polovici leta 2003. Pri izvedbi investicije je vse od priprave javnih razpisov končno steklo uspešno sodelovanje oddelka za družbene dejavnosti s pristojno službo ministrstva; • vrsto aktivnosti je oddelek izvajal tudi za pripravo drugih investicij, ki so s področja družbenih dejavnosti vključene v mestni razvojni program za obdobje 2002 – 2005. Pri tem je bilo zlasti na področju osnovnega šolstva zaradi kasnejšega pridobivanja sredstev državnega proračuna potrebno večkratno usklajevanje s pristojno službo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. d) Pravne in upravne naloge oddelka ter naloge v zvezi s statusnimi in drugimi sistemskimi vprašanji področju družbenih dejavnosti
V letu 2001 so bile na tem področju opravljene predvsem naslednje aktivnosti in naloge: • koncem leta 2001 je mestni svet sprejel odlok o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda Center za pomoč na domu Maribor, s tem so bili dani pogoji, da je novi zavod, katerega osnovna dejavnost bo izvajanje javne službe pomoč na domu (le-ta je po zakonu naloga občine) na začetku letošnjega leta začel tudi formalno delovati; • pripravljen in s strani mestnega sveta sprejet je bil statutarni sklep Pokrajinskega muzeja Maribor, s katerim so do sprejema in uveljavitve sprememb in dopolnitev Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture usklajena vprašanja upravljanja, vodenja in strokovnega vodenja zavoda. Navedeni statutarni sklep je tudi podlaga za pripravo enakih aktov še za pet drugih javnih zavodov na področju kulture, ki bo predvidoma zaključena v prvi polovici marca 2002;
205
• za odločitev župana je bila pripravljena množica različnih sklepov in pogodb (o sofinanciranju razpisanih programov na področju kulture, šolstva, zdravstva in socialnega varstva, pogodbe v zvezi z oddajo javnih naročil, razna druga soglasja in sklepi s področij šolstva, kulture, zdravstva in socialnega varstva, …); • vodeni so bili postopki odločanja o plačilih staršev za programe v vrtcih in upravni postopki v zvezi s prekopi; • na področju predšolske vzgoje je bila tudi pred začetkom šolskega leta 2001/2002 skladno s predpisi izvedena izjemno zahtevna uskladitev kadrovskih kapacitet z vpisom otrok v vrtce; • reševana so bila druga pravna in sorodna vprašanja, izvajali smo naloge v zvezi s podeljevanjem koncesij na področju zdravstva, vodili postopke za zagotovitev zdravstvenega zavarovanja oseb brez prejemkov, vključevali smo se v postopke denacionalizacije ter reševali druga tovrstna vprašanja iz področja dela oddelka; • na področju predšolske vzgoje smo v letu 2001 reševali problematiko, ki je v breme javnih vrtcev in posledično mestnega proračuna, nastajala zaradi dokončno izgubljenih delovno pravnih sporov.
Zaradi vrste razlogov tudi v letu 2001 niso bili pripravljeni in sprejeti novi ustanovitveni akti za javne zavode s področja kulture in zdravstva ter spremenjeni (usklajeni s spremembami državnih predpisov) odloki o ustanovitvi osnovnih šol. Poleg kadrovskih težav oddelka za družbene dejavnosti so bili zlasti na področju kulture in zdravstva razlogi tudi povsem objektivne narave (še vedno ni sprejet nacionalni kulturni program oziroma spremenjen Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, med dvanajstimi občinami - pravnimi naslednicami bivše PDPS Mesto Maribor niso načelno dogovorjena stališča glede delitve premoženja, upravljanja in drugih vprašanj, ki so bistvena za statusno ureditev javnih zavodov, ki izvajajo javno službo za širše območje). Dokončanje priprave sprememb in dopolnitev odlokov o ustanovitvi osnovnih šol je v letu 2001 ustavila nova sprememba zakonodaje, ki jo bo potrebno upoštevati pri novelaciji teh aktov, predvidoma v prvi polovici leta 2002. e) Druge naloge, s katerimi se je oddelek za družbene dejavnosti ukvarjal v letu 2001
Med vrsto drugih rednih in občasnih delovnih nalog oddelka kaže omeniti predvsem strokovno in organizacijsko delo za nekatere organe mestne občine (Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad, odbori oziroma projekti na področju šolstva, kulture, zdravstva in socialnega varstva, dodatne naloge za potrebe župana in vodstva mestne uprave). Posebej obširno je bilo delo za Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad, za odbore in komisije, ki so oblikovali predloge za sofinanciranje programov različnih izvajalcev na področju šolstva, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter za izvajanje projekta Maribor - mesto znanja in ustvarjalnosti.
1.2. NEKATERE NALOGE, KI SO JIH RAZEN ŽE NAVEDENIH TEMELJNJIH IZVAJALE NOTRANJE ORGANIZACIJSKE ENOTE ODDELKA
1.2.1. Referat za predšolsko vzgojo
Tudi v letu 2001 sta referat za predšolsko vzgojo in vodstvo oddelka v sodelovanju z vodstvi posameznih mariborskih javnih vrtcev izvajala potrebne aktivnosti v zvezi s prilagajanjem obsega dejavnosti predšolske vzgoje zmanjšanemu številu v vrtce vključenih otrok. Zmanjšanje je bilo tudi v letu 2001 posledica postopnega uvajanja prvih razredov devetletne
206
osnovne šole za šestletne učence. Pri tem je treba poudariti sodelovanje z osnovnimi šolami, ki so za izvajanje programov v prvih razredih devetletne osnovne šole zaposlile 16 vzgojiteljic iz programov priprave na osnovno šolo v vrtcih.
Urejanje tekočih finančnih relacij s 46 občinami, v katerih imajo stalno prebivališče starši otrok, ki so v vrtec vključeni v naši mestni občini, je v letu 2001 potekalo brez posebnih zapletov. Še vedno pa ni zaključen sodni spor z občino Ruše zaradi plačila razlike med ceno programov in plačilom staršev za otroke s stalnim prebivališčem v občini Ruše, ki so bili vključeni v mariborske javne vrtce v letu 1995. Glavnica brez zamudnih obresti znaša 7,488.898,00 SIT, z zamudnimi obrestmi pa znaša celotna terjatev že okoli 27.600.000 SIT.
Posebno angažiranje je tudi v tem letu zahtevalo izvajanje pravilnika o plačilih staršev za programe vrtcev. V letu 2001 je bilo izdanih 4.664 odločb in sklepov, od tega 77 še za leto 2000, 4.366 za leto 2001 in 221 že za leto 2002. V številu navedenih aktov (odločb in sklepov) so vštete večkratne obravnave posameznih vlog zaradi spremenjenega socialnega stanja družin. Pri reševanju vlog staršev je referat za predšolsko vzgojo sodeloval s Centrom za socialno delo, Davčno upravo, Upravno enoto, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (sektor za predšolsko vzgojo), vodstvi in zadolženimi delavkami vrtcev ter referatom za informatiko oddelka za splošne in pravne zadeve, ki skrbi za računalniški program za obdelavo vlog in izpis odločb.
V letu 2001 so se nadaljevale aktivnostmi v zvezi z računalniško identifikacijo podatkov vseh devetih mariborskih javnih vrtcev, kar bo omogočilo širšo uporabnost podatkov o njihovem delovanju, predvsem pa povezavo podatkov o v mariborske javne vrtce vključenih otrocih s podatkovnimi bazami Geografskega informacijskega centra, ki deluje v sklopu mestne uprave.
Oddelek je aktivno sodeloval s Skupnostjo občin Slovenije pri oblikovanju stališč in vrste predlogov v zvezi s sistemom organizacije in financiranja vrtcev za usklajevanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, s strani katerega pa po naši oceni doslej ni bilo izkazanega pravega interesa za ustreznejšo ureditev nekaterih vprašanj.
1.2.2. Referat za šolstvo, mladino in raziskovanje
Ob izvajanju temeljnih nalog in aktivnosti v zvezi s pripravo in realizacijo programov in finančnih načrtov šolstva in raziskovanja, je referat za šolstvo, mladino in raziskovanje v letu 2001 izvajal tudi druge naloge, od katerih izpostavljamo pomembnejše ali obširnejše naloge:
• sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport v zvezi z reševanjem aktualne problematike na področju osnovnega šolstva (financiranje prevozov učencev na nevarnih poteh, izvajanje in financiranje investicij v osnovnošolski prostor, opredelitev dodatnega programa v devetletni osnovni šoli, problematika uvajanja devetletne osnovne šole) in priprava različnih strokovnih gradiv in podlag za reševanje navedene problematike; • v sodelovanju z osnovnimi šolami izvedba potrebnih aktivnosti v zvezi z razporeditvijo državnih sredstev za individualno subvencioniranje šolskih malic v mariborskih osnovnih šolah (na osnovi zahteve Ministrstva za šolstvo in šport); • priprava strokovnih podlag in druge dokumentacije za pridobitev sredstev državnega proračuna za sofinanciranje investicij v osnovnošolski prostor, občinskih programov za otroke in mladino in dodatnega programa osnovne šole – pouka plavanja (prihodki mestnega proračuna);
207
• sodelovanje pri planiranju in izvajanju investicijskih projektov na področju šolstva; • izvajanje vseh potrebnih aktivnosti in nalog v zvezi s postopnim prehodom mariborskih osnovnih šol v sistem devetletne osnovne šole; • urejanje podatkovne baze osnovnih podatkov v zvezi s področjem svojega dela; • organizacija in izvedba projekta Mladi za napredek Maribora v okviru programa Maribor – mesto znanja in ustvarjalnosti; • spremljanje izvajanja raziskovalnih projektov, ki so jih na osnovi javnega razpisa, objavljenega koncem leta 1999, izvajale in v letu 2001 tudi zaključile izbrane raziskovalne organizacije; • priprava osnovnih podlag za spremembe in dopolnitve odlokov o ustanovitvi mariborskih osnovnih šol, ki so potrebne zaradi sprememb zakonov ali novo izdanih podzakonskih aktov na področju vzgoje in izobraževanja.
1.2.3. Referat za kulturo
Referat za kulturo je koordiniral delo strokovnih skupin in krovne komisije za izbiro, usklajevanje in vrednotenje razpisanih programov na področju kulture, ki so tudi v letu 2001 za Mestno občino Maribor odgovorno opravile svoje strokovno delo. Člani skupin so po posameznih področjih pregledali prijave na razpis in oblikovali predlog h kateremu je podal soglasje župan mestne občine. Za izvedbo tega dela je referat za kulturo opravil obsežne analitične preglede prijav in preverbo ustreznosti prijavam priložene dokumentacije. Na javni razpis je v letu 2001 prispelo 448 prijav za sofinanciranje kulturnih programov (akcij in projektov). Po pregledu vlog, izboru in ovrednotenju sofinanciranja s strani mestne občine, je bilo med 173 izbranih programov po sklepu župana razdeljenih 53.778.700 SIT. Celotna prijavljena vrednost vseh programov je znašala 874.270.991 SIT, pričakovana participacija Mestne občine Maribor pa 373.729.019 SIT. Tako so komisije imele možnost predlagati za sofinanciranje skoraj sedemkrat manj sredstev, kot so prijavitelji pričakovali.
Odbor za Glazerjeve nagrade je tudi v letu 2001 pregledal predloge, prispele na razpis, jih predal v strokovno presojo in izbor strokovnim komisijam in po celotni proceduri izbral Glazerjevega nagrajenca za življenjsko delo in dva dobitnika Glazerjeve listine za pomembne dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih. Referat za kulturo je kot vsa leta opravil vrsto obsežnih delovnih nalog v zvezi z delom odbora za podelitev Glazerjevih nagrad in njegovih strokovnih komisij, pripravo in objavo javnega razpisa in organizacijo svečane podelitve nagrad.
1.2.4. Referat za zdravstvo in socialno varstvo
Referat za zdravstvo in socialno varstvo je poleg vseh drugih rednih nalog tudi v letu 2001 izvajal naloge v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem oseb brez prejemkov (v letu 2001 je bilo sprejetih okoli 41.000 strank), mrliško pregledno službo, koncesijami na področju zdravstvene in lekarniške dejavnosti (v obravnavi je bilo 12 zadev in podeljenih 7 koncesij) ter izvajanjem programov za krepitev zdravja in programov socialno humanitarnih društev.
Programi za krepitev zdravja prebivalcev in programi socialno-humanitarnih društev, ki jih je sofinanciral mestni proračun, so bili tudi v tem letu izbrani z javnima razpisoma, njihova realizacija pa pogodbeno urejena in spremljana. Prav tako smo nadaljevali z dosledno kontrolo vseh faktur za plačilo stroškov domskega varstva in vseh drugih plačil, s čimer smo skrbeli za zakonito in racionalno porabo proračunskih sredstev.
208
V letu 2001 smo preko programa javnih del načrtno pristopili k vzpostavitvi celovite baze podatkov o upravičencih do (do)plačevanja stroškov oskrbe v socialno varstvenih zavodih.
Referat je sodeloval pri izvajanju nalog v zvezi z izgradnjo nadomestnih prostorov za specialistične zobozdravstvene ambulante in novega doma za starejše osebe, pri izvajanju nalog v zvezi z ustanovitvijo javnega socialno varstvenega zavoda Center za pomoč na domu Maribor ter oblikovanju predloga javnih del, katerih naročnik je Mestna občina Maribor.
Nosilci izvajanja mestnega programa socialnega varstva so bili tudi v letu 2001 Center za socialno delo Maribor in nekateri drugi izvajalci, med njimi zlasti socialno-humanitarna društva. Izvajanje občinskih socialnih programov je v letu 2001 z izjemo programa Klic v sili, ki je bil s strani izvajalca v drugi polovici leta začasno prekinjen, potekalo brez posebnih motenj.
1.2.5. Odsek za splošne zadeve
V odseku za splošne zadeve je bilo tudi v letu 2001 težišče dela na obnovi objektov in opreme, kar obsega evidentiranje nujnih potreb, pripravo letnega programa vlaganj v investicijsko vzdrževanje objektov in obnovo opreme ter investicije, usklajenega s sprejetim mestnim proračunom, pripravo in vodenje postopkov oddaje javnih naročil in spremljanje izvedbe oddanih del, vključno s prevzemom le-teh. Obsežno delo so tudi v letu 2001 izvajali zgolj trije delavci (na težave pri zagotovitvi nadomestne zaposlitve delavke, ki se je upokojila, smo opozorili v uvodu tega gradiva). Pri investicijsko-vzdrževalnih delih in nabavi opreme je bila za izvajanje nalog, za katere v odseku ni zaposlenih ustreznih strokovnjakov (predvsem za dela v zvezi s strojnimi in elektro instalacijami), na osnovi izvedenega postopka zbiranja ponudb (javno naročilo male vrednosti) zagotovljena pomoč zunanjega svetovalnega inženiringa; pri investicijah pa so izvajalci nalog svetovalnega inženiringa bili izbrani za vsako posebej z javnim razpisom. V letu 2001 je bilo za izbor izvajalcev pri obnovi objektov in opreme na področjih predšolske vzgoje, šolstva, kulture, socialnega varstva in zdravstva objavljenih 20 javnih razpisov (v vrsti od njih je bila razpisana oddaja več različnih del na več objektih) in 34 zbiranj ponudb. Neposredno so bila z naročilnico ali pogodbo v skladu s predpisi oddajana le vrednostno manjša dela oziroma storitve, praviloma interventna in takšna, ko je bilo na osnovi analize cen in primerjave s prejšnjimi ponudbami možno zagotoviti racionalnost in kvaliteto. Obsežno delo v zvezi s pripravo dokumentacije za javne razpise oziroma zbiranja ponudb, analize prispelih ponudb in druge z zakonom predpisane postopke pred oddajo del so ob svojem temeljnem strokovnem delu v glavnem izvajali (pri investicijah so znaten del dela opravili svetovalni inženiringi) trije že navedeni delavci, ki so bili skozi vse leto bistveno preobremenjeni. Pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil je oddelek dosledno spoštoval določila Zakona o javnih naročilih, podzakonskih aktov in mestnih predpisov oziroma navodil mestne uprave. Tudi v letu 2001 odločitve oddelka v postopkih oddaje javnih naročil niso bile spremenjene v revizijskih postopkih. Prav tako ni imel pripomb revizor Ministrstva za finance, ki je v letu 2001 pregledal postopek oddaje javnega naročila pri eni od investicij iz leta 2000.
Pravnica oddelka je v okviru odseka izvajala pravne in upravne naloge v zvezi s pristojnostmi občine do javnih zavodov (Odlok o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda Center za pomoč na domu Maribor, statutarni sklep Pokrajinskega muzeja Maribor in priprava v letu 2001 še ne uveljavljenih statutarnih sklepov drugih kulturnih zavodov, spremembe in dopolnitve statutov, vrsta aktualnih tekočih zadev) oziroma v zvezi s
209
pravicami občanov ter sodelovala pri reševanju vrste drugih pravnih vprašanj, ki so spremljala delo vseh notranjih organizacijskih enot oddelka.
1.3. SODELOVANJE ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Z DRUGIMI ORGANI, ORGANIZACIJAMI IN ZAVODI
Oddelek za družbene dejavnosti je pri izvajanju svojih delovnih nalog tudi v letu 2001 sodeloval z vodstvom mestne uprave, z oddelkom za finance ter z oddelkom za splošne in pravne zadeve. Pri načrtovanju in izvajanju tekočega dela je oddelek sodeloval tudi z županom, podžupanom in svetovalcem župana za družbene dejavnosti, občasno pa pri reševanju posameznih zadev tudi z drugimi upravnimi organi, med njimi s Službo mestnega sveta, Službo za geografski informacijski sistem ter obdelavo podatkov, Komunalno direkcijo, Stanovanjskim skladom, Zavodom za prostorsko načrtovanje in Oddelkom za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem.
Oddelek je tudi v letu 2001 pripravljal za obravnavo in odločanje na mestnem svetu nekatera lastna gradiva, pri pripravi drugih pa je sodeloval s svojim delom (zlasti pri gradivih v zvezi s sprejemanjem in realizacijo proračuna). Redno je bilo sodelovanje z delovnimi telesi mestnega sveta (zlasti z odborom za kulturo, šolstvo in šport ter odborom za socialo, zdravstvo in mladino).
Tudi v letu 2001 je oddelek za družbene dejavnosti redno sodeloval z javnimi zavodi in drugimi izvajalci programov, za katere je pristojna mestna občina oziroma so bili financirani ali sofinancirani iz mestnega proračuna. Razen pisnih stikov je to sodelovanje potekalo na vrsti delovnih razgovorov predvsem z direktorji javnih zavodov. Pri reševanju skupne problematike je oddelek sodeloval s Skupnostjo občin Slovenije, s pristojnimi organi sosednjih občin in s primerljivimi upravnimi organi Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Celje in še nekaterih drugih občin, s katerimi je občasno tudi izmenjaval delovne izkušnje.
Zaradi vrste odprtih vprašanj je bil oddelek v stalnih stikih s pristojnimi ministrstvi - z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (področje predšolske vzgoje, investicije v osnovnošolski prostor, prevozi učencev na nevarnih poteh), Ministrstvom za kulturo (obnova stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor, investicijsko vzdrževanje in obnova opreme, Borštnikovo srečanje), Ministrstvom za zdravstvo (koncesije, investicije v osnovno zdravstveno varstvo), Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (gradnja doma za starejše osebe, pomoč na domu, drugi socialni programi) in Ministrstvom za finance (soglasja k investicijskim programom za investicije, ki so bile financirane iz sredstev državnega proračuna). Največ nakopičenih problemov je tudi v letu 2001 bilo na področjih, ki so v pristojnosti Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (prevozi učencev na nevarnih poteh, sporne rešitve iz Zakona o vrtcih in podzakonskih aktov na področju predšolske vzgoje). Nekatera bistvena vprašanja bo zaradi zaščite interesov mestne občine potrebno reševati tudi v letu 2002.
Z nekaterimi državnimi organi in službami smo sodelovali tudi na nivoju mesta (z upravno enoto, z enotama Zavoda RS za zaposlovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, z davčno upravo). Uspešno je tudi v letu 2001 bilo sodelovanje s Skupnostjo občin Slovenije, ki se je tvorno vključila v poenotena prizadevanja Mestne občine Maribor in vrste drugih lokalnih skupnosti pri preprečevanju sprejemanja oziroma pri zahtevah po korekciji nekaterih za lokalne skupnosti zelo spornih odločitev državnih organov.
210
1.4. OBRAZLOŽITEV REALIZACIJE FINANČNEGA NAČRTA - skupina postavk delo oddelka
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in druge prejemke redno zaposlenih in vključenih v programe javnih del je planiral in obračunaval oddelek za finance. Kadrovski izpadi, ki niso bili (pravočasno) nadomeščeni, so mestnemu proračunu prihranili najmanj 2.917.022 SIT.
Realizacija sredstev za materialne stroške (proračunska postavka 2103) je tudi v letu 2001 opazno manjša od načrtovane, ker nekaterih planiranih izdatkov nismo realizirali v pričakovani višini. Temeljni razlog za to je ob racionalni rabi javnih sredstev predvsem prevelika delovna obremenitev delavcev oddelka, ki jih ni bilo možno v potrebnem obsegu usmerjati v različne programe strokovnega usposabljanja in izobraževanja.
Sredstva za plačilo stroškov iz pristojnosti oddelka (proračunska postavka 2184) so bila realizirana skladno s potrebami. Realizacija je nižja od planiranih sredstev predvsem zaradi skrajno racionalnega obnašanja pri angažiranju zunanjih strokovnih institucij (stroški strokovnega servisa) ter zaradi združevanja več investicijsko vzdrževalnih del oziroma nabav opreme v skupne javne razpise (stroški objave javnih razpisov).
2. POROČILA O REALIZACIJI PROGRAMOV IN FINANČNIH NAČRTOV MARIBORSKIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 2001
0402 PREDŠOLSKA VZGOJA
1. Uvod
Dejavnost predšolske vzgoje se na osnovi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o vrtcih financira s plačili staršev otrok, vključenih v vrtce in s sredstvi proračunov občin, v katerih imajo starši stalno prebivališče. Pri izvajanju dejavnosti in financiranju predšolske vzgoje v Mestni občini Maribor v letu 2001 so bili upoštevani še naslednji predpisi, ki urejajo to področje: Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih v nazive, Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih in Sklep o določitvi cen programov javnih vrtcev na območju Mestne občine Maribor.
1.1. Zagotavljanje sredstev za dejavnost predšolske vzgoje v letu 2001 s plačili staršev
Plačila staršev so bila v upravnem postopku določena na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki na osnovi Zakona o vrtcih opredeljuje pristojnost občin o določanju plačil staršev za programe v vrtcih za otroke, katerih starši imajo na njihovem območju stalno prebivališče. Plačila staršev za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2001 je mestna uprava določila na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede od 1 do 8 glede na njihov dohodek v letu 1999, razen staršev, ki so prejemali denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu in so bili
211
plačila vrtca oproščeni. V posameznem razredu so plačali starši določen odstotek cene posameznega programa, ki ga je otrok obiskoval.
V javnih vrtcih na območju Mestne občine Maribor so do 31. januarja 2001 veljale cene programov, sprejete s Sklepom o določitvi cen programov v javnih vrtcih na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 7/2000), od 1. februarja 2001 do konca leta pa cene, sprejete s Sklepom o določitvi cen programov v javnih vrtcih na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 3/2001). Oba sklepa, veljavna v letu 2001 sta določala tudi naslednja dodatna znižanja plačil staršev s stalnim prebivališčem na območju Mestne občine Maribor: • za 20 % staršem, ki so bili v skladu s pravilnikom uvrščeni v prvih pet plačilnih razredov, njihovi otroci pa so bili vključeni v programe prvega starostnega obdobja, • za 11 % staršem, ki so bili v skladu s pravilnikom uvrščeni od 6. do 8. plačilnega razreda, njihovi otroci pa so bili vključeni v programe prvega starostnega obdobja, • za 14 % staršem, ki so bili v skladu s pravilnikom uvrščeni v prvih pet plačilnih razredov, njihovi otroci pa so bili vključeni v programe drugega starostnega obdobja, • za 4 % staršem, ki so bili v skladu s pravilnikom uvrščeni od 6. do 8. plačilnega razreda, njihovi otroci pa so bili vključeni v programe drugega starostnega obdobja.
Strošek dodatnih znižanj plačil staršev s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor je bremenil proračun Mestne občine Maribor in je v letu 2001 znašal približno 54.500.000 SIT.
V letu 2001 so vrtci obračunali 459.219.110 SIT iz naslova plačil staršev, kar pomeni 17,4 % sredstev, potrebnih v letu 2001 za dejavnost predšolske vzgoje.
1.2. Zagotavljanje sredstev za dejavnost predšolske vzgoje v letu 2001 iz proračunov lokalnih skupnosti
V proračunu Mestne občine Maribor za leto 2001 je bilo za dejavnost predšolske vzgoje porabljenih 2,181.446.711 SIT, oziroma 82,6 % za izvajanje dejavnosti vrtcev potrebnih sredstev. Porabljena sredstva so bila za 35,257.011 SIT oziroma 1,6 % višja od v rebalansu mestnega proračuna načrtovanih sredstev za ta namen, kar je predvsem posledica izplačila odškodnine po sodnem sklepu za delavko iz mariborskega javnega vrtca. Natančneje so odstopanja porabljenih sredstev od načrtovanih obrazložena v poglavju o porabi proračunskih sredstev v letu 2001.
V javne vrtce na območju Mestne občine Maribor je bilo v letu 2001 vpisanih povprečno mesečno 356 otrok s stalnim prebivališčem v 46 drugih občinah v Republiki Sloveniji. Za stroške razlike med ceno programov, v katere so bili posamezni otroci vključeni in plačilom staršev smo obremenili občinske proračune teh občin. Skupna višina izstavljenih računov, plačljivih v letu 2001, je znašala 182.634.296 SIT, kar je 34,034.296 SIT več, kot smo načrtovali pri pripravi rebalansa mestnega proračuna za leto 2001 in je posledica gibanj števila otrok s stalnim prebivališčem izven Mestne občine Maribor v mariborskih vrtcih v drugi polovici leta 2001. Tekoče obveznosti občine redno poravnavajo, še vedno pa je odprta terjatev do občine Ruše za razliko med ceno programov in plačilom staršev za leto 1995, za katero teče sodni postopek.
2. Izvajanje programov predšolske vzgoje v letu 2001
2.1. Organiziranost in obseg predšolske vzgoje v letu 2001
212
Dejavnost predšolske vzgoje v Mestni občini Maribor se je v letu 2001 izvajala v 37 enotah otroških vrtcev, organiziranih v 9 samostojnih javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. V šolskem letu 2000/2001 je bilo v 196 oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja, oblikovanih skladno s prehodnimi in končnimi določbami Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, v vzgojne programe vključenih 3512 otrok v starosti od enega leta do vstopa v osnovno šolo, v šolskem letu 2001/2002 (od 1. septembra 2001) pa je v skupaj 180 oddelkov vključenih 3111 predšolskih otrok.
Število v vrtce vključenih otrok se v Mestni občini Maribor že nekaj let postopno zmanjšuje. V zadnjem šolskem letu je to zmanjševanje samo še posledica uvajanja prvih razredov devetletne osnovne šole za šestletne otroke in ne več padanja števila rojstev. V šolskem letu 2001/2002 se je v mariborskih javnih vrtcih zmanjšalo le število otrok in oddelkov priprave na šolo, medtem ko se je število otrok, starih do šest let povečalo.
2.2. Kakovost programov
V mariborskih javnih vrtcih so bili predšolski otroci v letu 2001 vključeni v dnevne programe oddelkov prvega starostnega obdobja (otroci, stari od enega do treh let), drugega starostnega obdobja (otroci, stari od treh let do vstopa v šolo) in predšolske oddelke s prilagojenim programom. Dnevni programi v skladu z zakonom trajajo od šest do devet ur in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Staršem so bili ponujeni tudi poldnevni (štiri do šest urni) in krajši programi (od 240 do 600 ur letno), vendar jih zaradi premajhnega interesa vrtci v samostojnih oddelkih niso mogli organizirati.
Potrebe staršev narekujejo prilagajanje poslovnega časa vrtcev, ki se je v posameznih enotah ustrezno podaljšal, v enoti Gledališka ulica 5 (Vrtec Ivana Glinška) in enoti Oblakova 5 (Vrtec Otona Župančiča) pa so bili tudi v letu 2001 organizirani izmenični in popoldanski oddelki za vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Popoldanski in izmenični oddelki so bili staršem ponujeni tudi na drugih lokacijah, vendar za njihovo formiranje ni bilo dovolj prijav.
Vrtci si prizadevajo, da bi s kvalitetnimi in fleksibilnimi vzgojnimi programi, temelječimi na sodobnih teorijah in odkritjih, v primerno urejenih bivalnih in ostalih prostorih ter z raznovrstno ponudbo dodatnih programov in izvedbo številnih projektov, obdržati v vrtcih čim večje število otrok ter jim zagotoviti ustrezen fizični, socialni, emocionalni in intelektualni razvoj.
Večina mariborskih javnih vrtcev je vključena v republiški projekt Zdrav vrtec v okviru Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani in v projekt Maribor - zdravo mesto. V posameznih enotah Vrtca Pobrežje, Vrtca Ivana Glinška in Vrtca Jožice Flander izvajajo program Korak za korakom, kot model dobre prakse v okviru sprejetega kurikuluma za vrtce, s sodelovanjem Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ Korak za korakom pri Pedagoškem inštitutu Ljubljana, ki je v letu 2001 sofinanciral stroške dela v višini polovice bruto plače za strokovno delavko v vrtcu Pobrežje, ki kot glavna mentorica projekta opravlja implementacijo iniciativ. V posameznih oddelkih Vrtca Tezno je vzgojno delo obogateno z elementi drugih pedagogik: M. Montessori, Waldorfske pedagogike in pedagogike Reggio Emilio. V Vrtcu Borisa Pečeta in Vrtcu Tezno se v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo nadaljuje izvajanje projekta zgodnjega učenja nemškega jezika. Poleg posebej navedenih projektov oziroma programov pa so tudi v letu 2001 v vseh vrtcih staršem in otrokom ponudili številne obogatitvene (krožki, kot so pravljični, likovni, planinski, pevski zbor,…) in dodatne
213
programe (tečaji tujih jezikov, smučarski, plavalni in drugi tečaji), ki so jih izvajali zaposleni v vrtcih ali zunanji sodelavci.
2.3. Kadrovska ustreznost
Za vzgojo, varstvo in prehrano otrok je v letu 2001 v mariborskih javnih vrtcih skrbelo povprečno mesečno 605 strokovno usposobljenih pedagoških in tehničnih delavcev, od katerih jih je 96 % že napredovalo v plačilne razrede in (ali) v nazive. V vseh oddelkih priprave na šolo sta zaposleni po dve vzgojiteljici, kar v teh oddelkih zagotavlja kvalitetnejše storitve, primerljive s storitvami v prvih razredih devetletne osnovne šole. Skozi vse leto 2001 so se zaposleni vseh delovnih profilov strokovno izpopolnjevali na različnih seminarjih, organiziranih s strani Zavoda RS za šolstvo, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Ministrstva za zdravje in drugih institucij ali na internih strokovnih izpopolnjevanjih, za kar so dobivali namenska sredstva v višini 1,5 % od bruto plač zaposlenih.
3. Poraba proračunskih sredstev v letu 2001
3.1. Osnovni program predšolske vzgoje
Osnovni program predšolske vzgoje se je v letu 2001 v Mestni občini Maribor izvajal v okviru: - osnovne dejavnosti javnih vrtcev za 3.450 otrok prvega in drugega starostnega obdobja v 188 oddelkih do 31.8.2001 in za 3.066 otrok obeh starostnih obdobij v 171 oddelkih od 1.9.2001 dalje; - razvojnih oddelkov pri Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor za 38 otrok s hujšimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju v 7 oddelkih do 31.8.2001 in 45 takšnih otrok v 8 razvojnih oddelkih, ki so v treh enotah vrtcev po 1.9.2001; - kombiniranega oddelka pri Centru za sluh in govor Maribor s 24 otroki.
Za osnovni program predšolske vzgoje je mestni proračun zagotavljal sredstva za plače, prispevke delodajalca in druge osebne prejemke zaposlenih, sredstva za materialne stroške in sredstva za stroške prevoza otrok v razvojne oddelke.
Stroški dela (plače, prispevki delodajalca in drugi osebni prejemki) so v letu 2001 predstavljali 85,7 % sredstev, porabljenih v proračunu Mestne občine Maribor za osnovni program predšolske vzgoje. Stroške dela smo zavodom nakazovali mesečno za dejansko število zaposlenih (povprečno mesečno 605) in 15 invalidov različnih kategorij, ki imajo po odločbah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje takšne omejitve pri delu, da v okviru obstoječih sistemizacij za njih ni možni zagotoviti dela, ob upoštevanju vseh že navedenih predpisov, ki urejajo področje plač.
3.1.1. Osnovna dejavnost javnih vrtcev
Za plače in prispevke zaposlenih v mariborskih javnih vrtcih je bilo porabljenih 3,344.881 SIT več sredstev, kot smo načrtovali pri pripravi rebalansa mestnega proračuna za leto 2001. Potrebna sredstva smo v skladu z Odlokom o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2001 in Navodili o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor za leto 2001 prerazporedili iz proračunske postavke »splošna proračunska rezervacija« v višini 1.933.096 SIT, razliko pa iz postavk posameznih področij družbenih dejavnosti, kjer načrtovana sredstva niso bila v celoti porabljena (energija in elektrika na področju šolstva, izgradnja lutkovnega gledališča na
214
področju kulture). Večja poraba sredstev za plače in prispevke zaposlenih v javnih vrtcih od načrtovane je bila posledica: - nižjega prispevka staršev od načrtovanega zaradi spremenjene (šibkejše) socialne strukture staršev otrok, vpisanih v vrtce od 1. 9. 2001 dalje; - dodatnih obveznosti zaradi Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, štev. 56/2001, z dne 6. 7. 2001) in Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, štev. 64/2001, z dne 3. 8. 2001).
Poraba sredstev za druge osebne prejemke (regres za letni dopust, regres za prehrano med delom, prevozi delavcev na delo, odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči), je bila odvisna od dejanskega števila upravičencev, prisotnosti na delu, objavljenih izhodišč za posamezne vrste stroškov in cen javnih prevoznih sredstev. Odsotnosti zaposlenih v vrtcih so bile v letu 2001 zaradi dolžine rednih letnih dopustov in bolezni večje, kot smo jih ocenili pri pripravi plana in rebalansa finančnega načrta za področje predšolske vzgoje za leto 2001, zato je bila poraba sredstev za druge osebne prejemke za 5,846.328 SIT manjša od načrtovane.
Poraba sredstev za tiste materialne stroške, ki so za vrtce fiksni in na njihovo višino nimajo vpliva, je temeljila na dokazilih vrtcev o dejanski stroških, in pri posameznih vrstah teh stroškov nekoliko odstopa od načrtovane višine. Večja odstopanja in razlogi zanje so pri stroških: - odvoza komunalnih odpadkov, zaradi spremenjenega sistema obračunavanja; - nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi poračuna obveznosti za leto 2000 in višjih obveznosti za leto 2001 od načrtovanih, o čemer so bile vrtcem odločbe izdane šele po sprejetju rebalansa mestnega proračuna za leto 2001; - varovanja objektov, zaradi višje rasti cen od načrtovane; - uporabe in vzdrževanja vozil za prevoz hrane, kjer so višji stroški posledica starosti vozil. Med tovrstne stroške spadajo še: ogrevanje, elektrika, plin, voda, zavarovanje premoženja, najemnine oziroma stroški upravljanja in stroški za obvezne zdravstvene preglede zaposlenih.
Za ostale vrste materialnih stroškov smo nakazovali sredstva glede na: - uporabno površino objektov (za čiščenje mesečno 15,0 SIT na m2 in za tekoče vzdrževanje mesečno 47,1 SIT na m2), - število otrok (za splošno dotacijo, namenjeno v 90 % za stroške prehrane otrok, ostalo pa za plačilo nespecificiranih stroškov, 7.303 SIT mesečno na otroka in namenska sredstva za nabavo didaktičnih pripomočkov 5.775 SIT letno na otroka), - strošek za plače zaposlenih (permanentno izobraževanje - mesečno v višini 1,5 % januarskih plač). Poraba sredstev za to skupino materialnih stroškov je bila v letu 2001 skladna s sprejetim rebalansom, razen pri splošni dotaciji, kjer so bila zaradi nižjega prispevka staršev od 1. 9. 2001 dalje potrebna višja proračunska sredstva.
V okviru specifičnih namenskih dotacij so bila načrtovana sredstva za sodne in odvetniške stroške, ki v vrtcih nastajajo zaradi sodnih izterjav neplačanih obveznosti staršev, pri rebalansu proračuna pa tudi za zamudne obresti za odpravnino upokojene delavke mariborskega javnega vrtca po izvensodni poravnavi. Ta sredstva smo decembra 2001 prenesli na novo proračunsko postavko v finančnem načrtu za področje predšolske vzgoje »odškodnine po sodnih sklepih in izvensodnih poravnavah«.
215
Otroci iz programa priprave na šolo so v skladu z zakonom upravičeni do vrnitve stroškov prevoza, če je njihovo stalno prebivališče oddaljeno do najbližjega vrtca več kot 4 km. V letu 2001 ni bilo upravičencev.
3.1.2. Razvojni oddelki pri Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor
Večja poraba sredstev za financiranje predšolskih oddelkov s posebnimi potrebami je posledica uvedbe dodatnega, osmega tovrstnega oddelka, ki je bil oblikovan v šolskem letu 2001/2002 (od 1. 9. 2001 dalje) zaradi povečanega števila otrok z različnimi motnjami v telesnem ali duševnem razvoju.
Šestim otrokom, ki so zaradi hujše prizadetosti vezani na prevoz v razvojne oddelke, organizirane v treh enotah mariborskih vrtcev (Vrtec Jožice Flander - v Fochovi ulici, Vrtec Borisa Pečeta - v Melju, Vrtec Tezno - v Janševi ulici), smo vračali stroške prevoza za otroka in spremljevalca v višini cene javnega prevoznega sredstva.
3.1.3. Kombinirani oddelki pri Centru za sluh in govor Maribor
Centru za sluh in govor Maribor smo za delovanje kombiniranega oddelka predšolskih otrok, v njem se zdravi otroci integrirajo s slušno in govorno motenimi, financirali stroške dela (plače, prispevke delodajalca in druge osebne prejemke) za vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice v skladu z veljavnimi, že naštetimi predpisi.
3.2. Odškodnine po sodnih sklepih in izvensodnih poravnavah
Proračunska postavka »odškodnine po sodnih sklepih in izvensodnih poravnavah« je bila v finančni načrt za področje predšolske vzgoje za leto 2001 uvedena decembra 2001 na predlog Oddelka za finance zaradi pravilnega prikaza tovrstnih stroškov, ki so kot posledica delovno pravnih sporov nastali v treh mariborskih javnih vrtcih in so bili poravnani v breme proračuna, upoštevaje dejstvo, da javni vrtci nimajo svojih lastnih sredstev, temveč so financirani iz proračuna ustanovitelja in prispevka staršev.
V dveh primerih je šlo za pravnomočne sodbe Višjega in delovnega sodišča v Ljubljani, v katerih je bilo odločeno v korist zaposlenih delavk z obveznostjo posameznega vrtca do izplačila prikrajšanja pri plači z zakonitimi zamudnimi obrestmi tema delavkama. V tretjem primeru pa za izvensodno poravnavo, ki je bila za proračun racionalnejša in odločitev o njej sprejeta zaradi ocen oziroma dejstev, da bo sodni postopek za vrtec izgubljen, da bodo stroški zamudnih obresti vsak mesec višji in da je prizadeti vrtec posebej uspešen pri pridobivanju sredstev za svoje delovanje iz drugih virov, kar je razbremenilo mestni proračun v višjem znesku, kot so znašali stroški omenjene izvensodne poravnave.
Za izplačilo odškodnine po sodnem sklepu, s katero smo bili seznanjeni po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2001 in zanjo ni bilo planiranih sredstev v finančnem načrtu za področje predšolske vzgoje za leto 2001, so bila koriščena sredstva proračunske postavke »splošna proračunska rezervacija«, ki so bila v višini 25,795.304 SIT prerazporejena v finančni načrt za področje predšolske vzgoje. Za ostala dva delovno pravna spora so bila sredstva v finančnem načrtu za področje predšolske vzgoje pri rebalansu proračuna za leto 2001 planirana v okviru posameznih postavk glede na vrsto odškodnine (plače, prispevki delodajalca, drugi osebni prejemki, specifične namenske dotacije) in so bila samo prerazporejena na proračunsko postavko »odškodnine po sodnih sklepih in izvensodnih poravnavah«.
216
3.3. Programi zveze prijateljev mladine
S porabljenimi sredstvi smo v skladu s sprejetim rebalansom proračuna za leto 2001 sofinancirali akcije in prireditve, ki so namenjene tudi predšolskim otrokom: pustovanje z rajanjem za vrtce, prireditve ob tednu otroka, praznične prireditve v decembru, ustvarjalne delavnice v Domu ustvarjalnosti mladih in bralno značko Palček Bralček.
3.4. Obnova objektov in opreme
Poraba proračunskih sredstev za investicijsko vzdrževanje objektov in obnovo opreme mariborskih javnih vrtcev v letu 2001 je temeljila na programih obnove objektov in obnove opreme na področju predšolske vzgoje, ki sta bila pripravljena na podlagi preverjenih in izkazanih potreb ter določitve prioritet glede na višino proračunskih sredstev.
V skladu s programom obnove objektov in razpoložljivimi sredstvi so bile v letu 2001 izvedene najnujnejše sanacije in obnove na objektih vrtcev, kar pomeni, da je bilo realiziranih 9,1 % evidentiranih potrebnih del. Največ porabljenih sredstev je bilo namenjenih obnovam streh in s tem povezanih del (43,9 %), ostala sredstva pa za sanacije sanitarij (27,7 %), obnovo tal, stropov in stavbnega pohištva (17,5 %) sanacije centralnih kurjav (9,6 %) in elektroinstalacije (1,3 %).
Sredstva za obnovo opreme za mariborske vrtce so bila v letu 2001 porabljena v skladu s programom prioritet in so zadoščala za pokritje 18,2 % evidentiranih potreb. Skoraj polovica porabljenih sredstev (48,8 %) je bila namenjena nabavi igral za igrišča vrtcev, za opremo igralnic in garderob je bilo porabljenih 30,3 % sredstev, za opremo kuhinj 18,4 % sredstev in za ostalo opremo za dejavnost vrtcev 2,5 % sredstev. Med opremo za igralnice in garderobe so štete tudi obveznosti za nabavo opreme igralnic za štiri vrtce v skupni vrednosti 3,704.875 SIT, ki so bile plačane v letu 2001 kot prenos pogodbenih obveznosti iz leta 2000.
Programa obnove objektov in opreme je bilo v letu 2001 zaradi več intervencij ob zaključku leta možno realizirati s prerazporeditvami sredstev: - iz proračunske postavke »stroški strokovnega servisa« (stroški postopkov iz pristojnosti Oddelka za družbene dejavnosti) na postavko »obnova opreme« v višini 109.611 SIT in - iz proračunske postavke »javna dela na področju predšolske vzgoje« na postavko »investicijsko vzdrževanje objektov« v višini 471.470 SIT.
3.5. Javna dela
V letu 2001 je na področju predšolske vzgoje Mestna občina Maribor kot naročnik sofinancirala dva programa javnih del: - Urejanje igrišč in vzdrževanje stavb in prostorov za 12 udeležencev s IV. stopnjo izobrazbe - vzdrževalcev različnih profilov, ki so bili na razpolago vsem vrtcem za izvedbo manjših investicijsko vzdrževalnih del v vrtcih. Program se izvaja že nekaj let in se je izkazal za izredno učinkovitega ob nizkih proračunskih vložkih; - Varovanje otrok na domu, ki je bil s strani Zavoda Republike Slovenije potrjen za 10 izvajalk s V. stopnjo izobrazbe od 1. 9. 2001 dalje in za ta obseg tudi načrtovana potrebna sredstva v rebalansu mestnega proračuna za leto 2001 za sofinancerski delež obveznosti
217
Mestne občine Maribor kot naročnika programa. Dejansko se je program izvajal v manjšem obsegu (6 izvajalk), ker je samo šest prijavljenih družin ustrezalo kriterijem, po katerih je družina upravičena do takšne oblike varovanja svojih otrok. V skladu s temi kriteriji imajo možnost varovanja na domu le otroci, ki jih zaradi zdravstvenih razlogov ni možno vključiti v noben program javnega vrtca, dohodek njihovih družin pa je takšen, da bi bili oproščeni plačila prispevka staršev ali razvrščeni v prvi ali drugi plačilni razred.
Realizacija proračunske postavke »javna dela« na področju predšolske vzgoje je bila v letu 2001 za 576.958 SIT nižja od predvidene z rebalansom mestnega proračuna zaradi že omenjenega manjšega obsega izvajanja programa javnega dela Varovanje otrok na domu, pri devetih udeležencih obeh javnih del pa je šlo tudi za posebne kategorije nezaposlenih, zato je bila zanje participacija Mestne občine Maribor kot naročnika za polovico nižja (znašala je 10 in ne 20 %), kot smo načrtovali pri pripravi rebalansa proračuna. Večina neporabljenih sredstev je bila prerazporejena na postavko investicijsko vzdrževanje objektov vrtcev.
3.6. Storitve vrtcev iz drugih občin
V letu 2001 smo razliko med ceno programov vrtcev in plačilom staršev plačevali za povprečno mesečno 87 otrok s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor, ki so obiskovali programe vrtcev v 23 drugih občinah v Republiki Sloveniji. Število teh otrok in starostna obdobja, v katerih oddelke so bili vključeni, so se med letom spreminjali, prav tako cene programov vrtcev v posameznih občinah, zato je prišlo do odstopanja porabljenih sredstev v primerjavi z načrtovanimi. Manjkajoča sredstva za plačilo storitev vrtcev iz drugih občin v višini 2.287.982 SIT smo prerazporedili iz proračunske postavke na področju šolstva, kjer so ostala neporabljena sredstva za stroške ogrevanja in tako omogočili plačilo obveznosti v skladu z zakonom.
0403 ŠOLSTVO
1. Uvod
Pravno podlago za (so)financiranje dejavnosti na področju šolstva iz proračuna Mestne občine Maribor predstavljajo Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 12/96, 23/96 in 64/01), Zakon o osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 12/96, 33/97 in 59/01), Zakon o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS, št. 12/96), drugi državni in občinski predpisi (odloki o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, statut mestne občine,…) in odločitve, ki so jih v preteklosti sprejeli pristojni občinski organi.
S spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 2001 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Ur.l. RS, št. 64/01), ki opredeljuje zakonske obveznosti države in lokalnih skupnosti do področja vzgoje in izobraževanja, so se obveznosti lokalne skupnosti na tem področju pri nekaterih nalogah povečale. Po uveljavitvi navedenih sprememb so zakonske obveznosti lokalne skupnosti pri financiranju vzgoje in izobraževanja zagotavljanje sredstev za pokrivanje naslednjih stroškov: tisti materialni stroški za izvajanje obveznega programa osnovne šole, ki so vezani na uporabo prostora in opreme; vsi stroški dela ter materialni in drugi stroški za izvajanje dodatnega programa osnovne šole (Mestna občina Maribor v okviru dodatnega programa (so)financira šolsko prehrano, fakultativni pouk in pouk plavanja), stroški prevozov učencev osnovnih šol v šolo in iz šole, ki so v skladu s predpisi za učence brezplačni (sprememba predpisov nalaga občini bistveno večje obveznosti – podrobnejša
218
obrazložitev je navedena pri obrazložitvi posameznih proračunskih postavk), del sredstev za pokrivanje stroškov iz naslova odgovornosti (stroški, vezani na prostor) ter investicijsko vzdrževanje objektov, obnova opreme in investicije v javnih zavodih osnovnošolskega izobraževanja, katerih ustanoviteljica je občina. Občina je dolžna sofinancirati tudi osnovno glasbeno izobraževanje, zagotavljati del sredstev za potrebe izobraževanja odraslih in (so)financirati Svetovalni center za otroke mladostnike in starše Maribor. Ob uvajanju programa devetletne osnovne šole je dodatna obveznost občin tudi zagotavljanje prostorskih pogojev za njeno izvajanje.
Ob zakonsko določenih nalogah in obveznostih Mestna občina Maribor (so)financira v okviru šolstva še nekatere druge na nivoju občine dogovorjene programe: programe za otroke in mladino (programe Zveze prijateljev mladine Maribor in v njenem sklopu Doma ustvarjalnosti mladih, Projekt Maribor - mesto znanja in ustvarjalnosti, programe za preprečevanje zasvojenosti mladih, mladinske informativne centre), Višjo strokovno šolo za gostinstvo in javna dela na področju vzgoje in izobraževanja.
V proračunu Mestne občine Maribor za leto 2001 je bilo za področje šolstva predvidenih skoraj 838.500.000 SIT, z rebalansom proračuna pa je bil skupen obseg sredstev povečan še za približno 39.000.000 SIT. Realizacija finančnega načrta za leto 2001 je bila nekoliko nižja od predvidene (97,5 %), zaradi nižjih dejanskih stroškov od planiranih na nekaterih postavkah (drugačna poraba ali/in gibanje cen od predvidene, dokaj zgodnje sprejemanje rebalansa ni omogočalo ustreznejših ocen) in zaradi prenosa dela pogodbenih obveznosti na postavki investicije (rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje) v finančni načrt za leto 2002. Finančni načrt šolstva je bil zaradi omejitve sredstev oblikovan izjemno racionalno, področje obnove objektov in opreme pa je bilo glede na ugotovljene na potrebe tudi v letu 2001 obravnavano restriktivno.
2. Realizacija osnovnih usmeritev in prednostnih nalog
V letu 2001 so bile možno izvedene tudi naslednje naloge, ki so na osnovi ugotovljenih potreb že več let obravnavane kot prednostne: • postopno saniranje obstoječega in pridobivanje novega osnovnošolskega prostora – v tem letu je bila v celoti obnovljena podružnična šola Staneta Lenardona v Razvanju (podružnica Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor); • izvajanje dogovorjenih nadstandardnih pedagoških programov in zagotavljanje pogojev za njihovo izvajanje – fakultativni pouk in pouk plavanja sta potekala v okviru potreb; • izvajanje programa za preprečevanje odvisnosti otrok in mladine – sofinancirani so bili specifični vzgojno-izobraževalno-svetovalni programi za učence, starše in učitelje, ki so jih v okviru letnih programov izvajale mariborske osnovne in srednje šole ter dijaški domovi; sredstva so bila namenjena predvsem pokrivanju stroškov zunanjih strokovnjakov. Po zadnjih podatkih nekaterih šol so ti stroški največkrat bistveno višji od višine sofinanciranja, zato bi bilo v bodoče smiselno posvečati problematiki več pozornosti; • v okviru izvajanja socialnega korektiva na področju šolske prehrane, s katerim se na tem področju izenačujejo pogoji, pod katerimi otroci obiskujejo osnovno šolo, je financiranje stroškov dela za pripravo kosil za učence osnovnih šol potekalo v obsegu potreb; sredstva za individualne subvencije šolske prehrane otrokom iz socialno šibkih družin so bila v letu 2001 sicer povečana za 50 %, vendar še niso omogočala pokrivanja vseh po mnenju šol nujnih potreb, zato bo potrebno tudi v bodoče posvečati tej problematiki večjo skrb.
219
Obseg realizacije sredstev za obnovo objektov in opreme v letu 2001 je bil na nivoju realizacije v letu 2000. Dodatno obremenitev teh dveh postavk pomeni zagotavljanje prostora in opreme zaradi uvajanja devetletne osnovne šole (v šolskem letu 2001/02 se je v program vključilo 8 mariborskih osnovnih šol – skupaj jih je vključenih že 16).
3. Nekateri osnovni podatki o programih na področju šolstva
3.1.Osnovna šola
V Mestni občini Maribor je v letu 2001 delovalo 22 osnovnih šol, med njimi osnovna šola s prilagojenim programom. V osnovne šole so vključeni tudi učenci – osebe z začasnim zatočiščem v Republiki Sloveniji, ki živijo na območju Maribora.
Osnovni podatki o številu učencev in oddelkov v osnovnih šolah:
PROGRAM šol. leto šol. leto šol.leto 2000/01 1999/200 1998/99 0 Število vseh učencev (program 8-letne in 9-letne osnovne 9.152 9.459 9.780 šole)- pouk Število vseh učencev (program 9-letne OŠ) - pouk 835 295 0 Število vseh oddelkov (program 8-letne in 9-letne OŠ) - 459 470 475 pouk Število oddelkov (program 9-letne osnovne šole) - pouk 42 15 0 Število učencev 1.razreda (program 8-letne in 9-letne OŠ) - 1.082 1.136 1.047 pouk Število oddelkov 1. razreda (program 8-letne in 9-letne OŠ) - 61 63 58 pouk Število učencev 1.razreda (program 9-letne OŠ) - pouk 332 142 0 Število oddelkov 1. razreda (program 9-letne OŠ) - pouk 17 8 0 Število učencev (program 8-letne in 9-letne OŠ)- podaljšano 2.537 2.353 2.152 bivanje Število oddelkov (program 8-letne in 9-letne OŠ)- 120 113 105 podaljšano bivanje Število učencev- fakultativni pouk tujih jezikov (program 8- 3.014 3.155 2.910 letne OŠ) Število skupin - fakultativni pouk tujih jezikov (program 8- 158 165 153 letne OŠ) Število učencev - fakultativni pouk računalništva (program 1.015 970 855 8-letne OŠ) Število skupin - fakultativni pouk računalništva (program 8- 62 57 48 letne OŠ) Število učencev- fakultativni pouk-drugi programi (program 94 92 88 8-letne OŠ) Število skupin - fakultativni pouk-drugi programi (program 5 5 5 8-letne OŠ) Število učencev - pouk plavanja (program 8-letne OŠ) 1263 1.447 1.347 Število skupin - pouk plavanja (program 8-letne OŠ) 128 142 116 Število učencev, ki so prejemali kosilo v šoli 4.079 4.199 4.089
220
3.2. Drugi programi oziroma zavodi, do katerih ima mestna občina zakonske ali dogovorjene obveznosti so: • Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza (program osnovne šole in nekateri drugi izobraževalni programi za odrasle); • Srednja glasbena in baletna šola Maribor (program osnovnega glasbenega izobraževanja – nižja glasbena šola); • Center za sluh in govor Maribor (program osnovne šole za slušno in govorno prizadete); • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor (izobraževalno- svetovalni programi); • Zveza prijateljev mladine Maribor in Dom ustvarjalnosti mladih (programi za otroke in mladino); • občinski program za preprečevanje zasvojenosti otrok in mladine; • mladinski informativno-svetovalni centri (več izvajalcev); • Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor.
V navedene programe se občasno ali stalno vključuje več tisoč otrok in mladih, nekateri med njimi so namenjeni (tudi) staršem, podrobnejše informacije o številu udeležencev so navedene v obrazložitvah po posameznih nalogah.
4. Obrazložitev realizacije finančnega načrta po posameznih nalogah
4.1. Dejavnost osnovne šole
Funkcionalni materialni stroški objektov: Sredstva so bila porabljena za pokrivanje stroškov za elektriko, ogrevanje, vodo, odvoz komunalnih odpadkov, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, čiščenje, tekoče vzdrževanje, zavarovanje in varovanje objektov, uporabo in vzdrževanja vozil in najem telovadnice v zimskih mesecih za izvajanje športne vzgoje ene podružnične šole (specifični občasni stroški). Sredstva so bila šolam nakazana na osnovi dokazil o dejanski porabi, razen sredstev za tekoče vzdrževanje in čiščenje, ki so bila nakazana v rednih mesečnih dotacijah
Realizacija na tej postavki je nižja od predvidene zaradi nižjih stroškov ogrevanja in večjih odstopanj od planiranih stroškov elektrike, vode in nadomestila za uporabo stavnega zemljišča (drugačno gibanje cen od predvidenega ali/in drugačna poraba od predvidene, na postavki nadomestilo za stavbno zemljišče sprememba sistema obračunavanja v letih 2000/2001), kar velja tudi za realizacijo te postavke pri drugih nalogah, ki so navedene v nadaljevanju.
Prevozi učencev: Realizacija je višja od predvidene zaradi povečanja obveznosti občine z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil objavljen v avgustu 2001 (Ur. l. RS 64/01). S spremembo zakona je občina dolžna financirati vse prevoze učencev osnovne šole v šolo in iz šole v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli (člen določa pravice učencev do brezplačnega prevoza), razen prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih in sicer: prevoze učencev, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot 4 km, prevoze učencev, katerih pot v šolo pristojni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opredeli kot nevarno pot, prevoze učencev 1. razreda devetletne osnovne šole ne glede na oddaljenost prebivališča od šole in prevoze otrok s posebnimi potrebami. Stroški novih obveznosti so v
221
letu 2001 znašali približno 5.300.000 SIT, stroški edine že prej veljavne obveznosti lokalne skupnosti (prevozi po kriteriju oddaljenosti nad 4 km od šole) so bili nižji od predvidenih (upad števila upravičencev v šolskem letu 2001/02 in drugačno gibanje cen od predvidenega.)
Subvencioniranje šolske prehrane , ki je tudi v letu 2001 potekalo na dva načina : • zagotavljanje sredstev za pokrivanje vseh stroškov dela in nekaterih materialnih stroškov, vezanih na delo za pripravo kosil, zajtrkov in druge malice (malica v podaljšanem bivanju) za vse učence – realizacija porabe je v okviru predvidene (stroški za 44,1 delavcev, katerih število je izračunano na osnovi delovnih ur, potrebnih za izvajanje naloge); • zagotavljanje sredstev za individualno dodatno subvencioniranje cen kosil za učence iz socialno ogroženih družin. V letu 2001 je znesek za individualne subvencije znašal v povprečju 149 SIT na učenca šole mesečno, v letu 2000 pa 98 SIT. Kljub bistvenemu povečanju obsega sredstev v letu 2001 bo potrebno tej problematiki tudi v prihodnje posvečati več pozornosti (po podatkih šol sedanji obseg sredstev za individualne subvencije še ne zagotavlja pokrivanja vseh potreb). Realizacija sredstev je razen na postavki »drugi osebni prejemki« v okviru pričakovane. Nizka realizacija na postavki »drugi osebni prejemki« je posledica manjšega števila izplačanih odpravnin od predvidenih, kar velja tudi za nizko relacijo te postavke pri drugih proračunskih nalogah na področju šolstva.
Nadstandardni pedagoški programi: Sredstva so bila namenjena pokrivanju stroškov dela za izvajanje dodatnega programa - nadstandardnega pedagoškega programa v osnovnih šolah (fakultativni pouk tujih jezikov, računalništva in drugih vsebin v obsegu učne obveze 16,8 delavcev in pouk plavanja za učence 3. in delno 4. razredov osnovne šole v obsegu učne obveze 3 delavcev) in za pokrivanje stroškov prevoza ter uporabe bazena za izvajanje pouka plavanja. Podatki o številu vključenih učencev so navedeni v predhodnem tekstu (poglavje 2.2.3). Realizacija je nižja od predvidene predvsem na postavkah drugih osebnih prejemkov, stroškov uporabe bazena ter prevozov učencev k pouku plavanja (drugačno gibanje cen od predvidenega in nekoliko nižji obseg dejavnosti).
4.2. Osnovno glasbeno izobraževanje
Sredstva so bila namenjena delnemu pokrivanju osnovnih materialnih stroškov za izvajanje dejavnosti osnovnega glasbenega izobraževanja, ki ga na območju Mestne občine Maribor izvaja Srednja glasbena in baletna šola in so bila šoli nakazana v obliki redne mesečne dotacije. Pridobitev teh sredstev šoli omogoča določanje nižjih šolnin mariborskim otrokom iz socialno šibkih družin in s tem večjo dostopnost tovrstnega izobraževanja. V šolskem letu 2000/01 je bilo v vse programe osnovnega glasbenega izobraževanja, ki jih Srednja glasbena in baletna šola izvaja v enotah Center in Tabor, vključenih 811 učencev.
4.3. Občinski programi za otroke in mladino
Programi Zveze prijateljev mladine Maribor in Doma ustvarjalnosti mladih: Sredstva so bila namenjena pokrivanju stroškov dela za dogovorjen obseg dejavnosti Zveze prijateljev mladine Maribor in Doma ustvarjalnosti mladih (7 delavcev), za delno pokrivanje funkcionalnih stroškov prostora in stroškov permanentnega izobraževanja zaposlenih ter za pokrivanje programskih materialnih stroškov za programe, ki po vsebini in ciljni populaciji sodijo na področje šolstva. Programi so za udeležence praviloma brezplačni, za njihovo izvajanje Zveza prijateljev mladine pridobiva ob sredstvih mestnega proračuna še sredstva iz
222
drugih virov: iz državnega proračuna na javnih razpisih, iz občinskih proračunov drugih občin (za pokrivanje stroškov programov, ki jih zanje izvaja), iz različnih fondacij in od sponzorjev.
Osnovni podatki o realiziranih programih: • prireditve - Pustovanje (okrog 2900 aktivnih in 7000 ostalih udeležencev), Otroški Lent - usmerjene delavnice v času Festivala Lent (okrog 300 aktivnih udeležencev dnevno), Teden otroka - tematske delavnice, razstave, dobrodelna zaključna prireditev na letošnjo temo »moj prosti čas« (okrog 3000 udeležencev), Otroški parlament – izvedba občinskega parlamenta (okrog 140 udeležencev) in udeležba na republiškem parlamentu, Veseli december – prireditve z Dedkom Mrazom (okrog 10.000 obiskovalcev); • kulturno izobraževalni programi in akcije - Bralna značka (sodelovalo je okrog 8100 učencev mariborskih osnovnih šol), Vesela šola (sodelovali so učenci skoraj vseh mariborskih osnovnih šol, ki so prispevale tudi lastna sredstva); • stalni prostočasni programi za otroke in mladino - programi Ustvarjalnih delavnic mladih, ki potekajo celo šolsko leto v popoldanskem času v Domu ustvarjalnosti mladih in na nekaterih drugih lokacijah v okviru projekta Deveta dežela (ustvarjalne delavnice: likovne, lutkovne, glasbene, naravoslovne, novinarske, foto, tehnične idr. z dnevno udeležbo med 10 in 50 udeleženci na posamezni lokaciji oziroma delavnici); • počitniški programi – različne ustvarjalne delavnice, poučni izleti, ogledi zanimivih institucij, športne dejavnosti, tekmovanja ipd. so bili v času poletnih in drugih počitnic organizirani v Domu ustvarjalnosti mladih in na drugih lokacijah (v glavnem na Taboru - Osnovna šola Tabor I in OŠ Tabor II in na Teznem - OŠ Martina Konšaka in OŠ Slave Klavore). Programi so potekali v času počitnic vsak dan med 9. in 14. uro, dnevna udeležba v programih na posameznih lokacijah je bila od 70 do 100 obiskovalcev; • razstavna dejavnost (na več točkah v mestu so bile postavljene razstave najboljših izdelkov udeležencev različnih programov Zveze prijateljev mladine); • projekt »Leteči avtobus« - program je namenjen predvsem srednješolski mladini, ki je relativno zahtevnejša in zahteva specifičen pristop. V letu 2001 je bilo izvedenih več kot 10 različnih programov, ki omogočajo tudi dopolnjevanje in svojevrstno popestritev večine drugih programov Zveze prijateljev mladine in povezovanje s programi drugih izvajalcev mladinskih programov.
Projekt Maribor, mesto znanja in ustvarjalnosti: Skupna realizacija proračunskih sredstev je v okviru planirane, realizacija na posameznih nalogah pa odstopa od planirane zaradi nepredvidljivega odziva na javne razpise projekta. Obseg sredstev je dopuščal realizacijo programov, vendar je ob tem potrebno opozoriti, da ni omogočal realnejšega vrednotenja opravljenega dela zunanjih sodelavcev v projektu Mladi za napredek Maribora (ocenjevalci raziskovalnih nalog, mentorji učencem - avtorski honorar je bil tudi v letu 2001 na nivoju leta 1997), in da je omogočal 10 - 20 % sofinanciranje programov oziroma dejavnosti v okviru javnega razpisa projekta Maribor – mesto znanja in ustvarjalnosti.
Projekt Maribor – mesto znanja in ustvarjalnosti je tudi v letu 2001 obsegal več programov, ki so razporejeni v tri vsebinske sklope. Osnovni podatki o obsegu v letu 2001 so naslednji: • mladinski raziskovalni program: program projekta Mladi za napredek Maribora (raziskovalne naloge in inovacijski predlogi mladih) je bil v celoti financiran iz mestnega proračuna, v lanskem letu je v projektu sodelovalo 17 osnovnih šol (219 učencev, 80 mentorjev), 18 srednjih šol in dijaških domov (318 dijakov, 131 mentorjev) ter 115 članov ocenjevalnih komisij. V okviru poletnih raziskovalnih taborov ali šol je bilo v lanskem letu sofinanciranih 26 tovrstnih akcij (okrog 705 udeležencev-učencev/dijakov/študentov s
223
104 mentorji) in 7 drugih izobraževalno-informativnih programov oziroma prireditev (okrog 3000 udeležencev); • program tekmovanja v znanju: v lanskem letu je bilo iz občinskega proračuna sofinanciranih 20 osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanj v znanju, ki so jih organizirale mariborske osnovne in srednje šole (2937 tekmovalcev); dvanajstim šolam (395 tekmovalcev) je bila sofinancirana udeležba na tekmovanjih v znanju izven Mestne občine Maribor na državnem ali/in mednarodnem nivoju. Priznanja Mestne občine Maribor najuspešnejšim učencem osnovnih šol in dijakom srednjih šol ter njihovim mentorjem v šolskem letu 2000/01 so bila podeljena v sodelovanju s službo za protokol; • program mladi talenti - sofinanciranje dodatnega usposabljanja oziroma izobraževanja je bilo odobreno šestim učencem osnovnih in srednjih šol, sofinanciranje rednega študija v tujini (sofinanciranje šolnine) je bilo odobreno šestim študentom.
Programi za preprečevanje zasvojenosti mladih: Sredstva so bila namenjena specifičnim preventivnim programom (vzgojno-izobraževalnim programom za učence osnovnih in srednjih šol ter svetovalno-izobraževalnim programom za učitelje in starše) v smislu seznanjanja s problematiko drog in drugih oblik zasvojenosti, pridobivanja informacij o nevarnosti uporabe drog, o nevarnostih drugih oblik zasvojenosti ter splošno izobraževalnim programom (medsebojni odnosi, pomen in možnosti družine in šole pri oblikovanju pozitivne osebnosti otrok, skrb za zdravje in zdrav način življenja…), ki jih v sodelovanju z zunanjimi sodelavci izvajajo v glavnem vse osnovne in srednje šole ter dijaški domovi v mestni občini. Šolam so bila sredstva nakazana v enkratnem znesku na osnovi predloženega programa za tekoče šolsko leto in poročila o realizaciji programa v preteklem šolskem letu (v letu 2001 je znašal znesek nakazanih sredstev šolam 142,6 SIT na učenca šole).
Mladinski informativno – svetovalni centri: Sredstva so bila namenjena pokrivanju materialnih stroškov za delovanje petih mladinskih svetovalno - informacijskih centrov na območju Mestne občine Maribor (en center in štiri točke, center tudi koordinira delo vseh točk). Mladinski informativni - svetovalni centri in točke mladim omogočajo brezplačen dostop do najrazličnejših informacij. Sredstva za tekoče leto se izvajalcem zagotavlja na osnovi poročila o realizaciji programa v preteklem letu in programa za tekoče leto v obliki rednih trimesečnih dotacij.
4.4. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
Sredstva mestnega proračuna so bila porabljena za pokrivanje stroškov dela za14,5 delavcev, materialnih funkcionalnih stroškov uporabe prostora (poraba je nižja od predvidene zaradi selitve centra v nove prostore konec leta 2000, zato je bil obseg potrebnih sredstev za leto 2001 lahko samo okvirno ocenjen) in stroškov permanentnega izobraževanja zaposlenih. Mestna občina Maribor zagotavlja zavodu sredstva za navedene stroške v višini 74,5 % dogovorjenega obsega dejavnosti, kar je, po podatkih zavoda, skladno z obsegom dejavnosti, ki jo le-ta izvaja za potrebe Mestne občine Maribor.
4.5. Izobraževanje odraslih
Osnovna šola za odrasle: Sredstva so bila namenjena pokrivanju stroškov osnovne šole za odrasle (271 učencev v šolskem letu 2000/01), ki jo za potrebe mariborske občine izvaja Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza in sicer: funkcionalnih materialnih stroškov šolskega prostora, materialnih stroškov dodatnega – nadstandardnega pedagoškega programa (87 udeležencev) in prevozov učencev v šolo in iz šole. Realizacija je nižja od pričakovane
224
zaradi nižjih stroškov predvsem na postavki funkcionalnih materialnih stroškov in stroškov prevozov učencev (manjše število upravičencev in manjše spremembe cen od predvidenih).
Občinski programi izobraževanja odraslih - v okviru občinskega programa izobraževanja odraslih so bili (so)financirani naslednji programi: • dva programa, ki jih je na osnovi javnega razpisa izvajalo več izvajalcev in sicer: program dodatnega izobraževanja za brezposelne (kombinacija izobraževalnih programov na področju računalništva in tujih jezikov s programi za osebnostni razvoj in usposabljanje za življenjsko uspešnost – v program je bilo vključenih 113 brezposelnih oseb, vključitev v programe je bila za mariborske občane brezplačna) in program izobraževanja za kvalitetno starševstvo – šole za starše (v program je bilo vključenih 85 oseb, sredstva občinskega proračuna so omogočala nižji prispevek udeležencev za mariborske občane). Programa sta bila realizirana na osnovi razpisa v letu 2000 in s sredstvi za leto 2000 (prenos pogodbenih obveznosti iz leta 2000). Zaradi teh že nekajletnih zamikov realizacije sredstev v letu 2001 ni bilo novega javnega razpisa, programi, ki bodo izvedeni v letu 2002, pa bodo izbrani z javnim razpisom za to leto in v tem letu tudi financirani; • program projektnega učenja mladih, ki ga izvaja javni zavod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza, je namenjen mladim, ki so izstopili iz rednih izobraževalnih programov in si niso pridobili niti osnovne poklicne izobrazbe. Namen in cilj programa je priprava udeležencev na ponovno vključitev v izobraževalni program vsaj do pridobitve prvega poklica. V letu 2001 je bilo v progam vključenih 28 mladih. Sofinanciranje iz mestnega proračuna omogoča zavodu tudi pridobitev sredstev pristojnih ministrstev za izvajanje programa; • program za tretje življenjsko obdobje, ki ga izvaja javni zavod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je namenjen splošnemu izobraževanju starejših občanov; sredstva so bila namenjena sofinanciranju programov mariborskim občanov (150 udeležencem programov), ki jim socialni položaj sicer ne bi dopuščal vključitve v program.
4.6. Obnova objektov in opreme
Investicijsko vzdrževanje objektov: Realizacija sredstev je v okviru planiranega obsega sredstev in je omogočala izvedbo 11,4 % vseh izkazanih potrebnih investicijsko – vzdrževalnih del na objektih osnovnih šol in drugih zavodov na področju šolstva, ki so v lasti mestne občine. Z razpoložljivimi sredstvi že več let zapored ni možno realizirati vseh najnujnejših investicijsko vzdrževalnih del.
V letu 2001 so bila v okviru programa realizirana tri večja investicijsko vzdrževalna dela v skupni vrednosti približno 53.000.000 SIT (druga faza obnove telovadnice Osnovne šole Maksa Durjave, večja obnova oken na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta in obnova fasade stare zgradbe Osnovne šole Toneta Čufarja). Ostala sredstva so bila realizirana za (delne) izvedbe naslednjih najnujnejših del (dela so prikazana po vsebinskih in prioritetnih sklopih): delna sanacija vlage ene osnovne šole, manjša popravila streh treh osnovnih šol; delna obnova elektroinstalacij ene osnovne šole in manjša popravila na dveh šolah; delne oziroma manjše sanacije instalacij in naprav centralne kurjave na sedmih šolah (manjše zamenjave radiatorjev, toplotnih izmenjevalcev, popravilo vročevodov), delna sanacija sanitarij v eni šoli; obnova oken v manjšem obsegu na devetih šolah, obnova tlakov v najbolj kritičnih prostorih na štirih šolah, delna obnova fasade na eni šoli in manjša popravila na dveh šolah.
225
Obnova opreme: Realizacija sredstev je nekoliko višja od predvidene zaradi nepredvidene interventne nabave termoportov za prevoz hrane za eno šolo. Obseg porabljenih sredstev je omogočal realizacijo 14,5 % vseh evidentiranih potreb po obnovi opreme osnovnih šol in drugih zavodov na področju šolstva, za katere je odgovorna mestna občina. Tudi obseg sredstev za obnovo opreme že nekaj let ne omogoča najnujnejše obnove opreme. Postavko obnove opreme še dodatno obremenjuje uvajanje devetletne osnovne šole (predvsem oprema učilnic in garderob za prvi razred in oprema naravoslovnih učilnic). V letu 2001 je bila realizirana nabava naslednje opreme: oprema za učilnice (28 učilnic, od tega 17 za prvi razred devetletne osnovne šole), termoporti za prevoz hrane za 5 šol, kombiniran mizarski stroj za eno šolo in nabava opreme za Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ki se je v letu 2001 preselil v nove prostore (prenos pogodbenih obveznosti iz leta 2000).
Rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje (investicije): V letu 2001 je bila izvedena investicija »obnova šolske zgradbe in dozidava kuhinje podružnične šole v Razvanju« in naročena izdelava investicijske in projektne dokumentacije za štiri investicije po predlogu občinskega programa investicij v osnovnošolski prostor v obdobju 2001-2004, ki je sestavni del razvojnega programa mestne občine, sprejetega ob obravnavi proračuna mestne občine za leto 2002 (adaptacija in dograditev nadomestne šolske zgradbe za Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor – enota Tabor za izvajanje osnovnega glasbenega in baletnega izobraževanja, izgradnja nadomestne šolske telovadnice Osnovne šole Draga Kobala, izgradnja skupne telovadnice za Osnovno šolo Ivana Cankarja in Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta na lokaciji slednje, dograditev šolske telovadnice Osnovne šole Angela Besednjaka). Investicija v podružnični šoli Razvanje je bila zaključena v decembru 2001, zato bo del pogodbenih obveznosti do izvajalcev poravnan v okviru mestnega proračuna za leto 2002, prav tako bo zapadel v plačilo v letu 2002 del pogodbenih obveznosti za izdelavo navedene investicijske in projektne dokumentacije (postopek priprave podaljšujejo usklajevanja predvidenih rešitev z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport).
Obnova in dograditev podružnične šole Razvanje je bila prioritetna med predvidenimi investicijami v šolski prostor zaradi neustreznosti zgradbe za izvajanje pouka. Neposredna izvedba investicije je bila z 20 % deležem sofinancirana iz državnega proračuna (investicijski transferi občinam). Na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za obdobje 2000- 2004 je bilo sicer prijavljenih šest investicij, ki pa jih, upoštevajoč omejene možnosti mestnega proračuna in prav tako omejene možnosti sofinanciranja s sredstvi državnega proračuna, ne bo možno realizirati v obdobju navedenega razpisa.
4.7. Javna dela na področju šolstva
V letu 2001 je bilo na področju šolstva sofinanciranih 48 programov javnih del, ki jih je pri 29 izvajalcih izvajalo povprečno 88,3 delavcev mesečno. Realizirana so bila vsa odobrena javna dela, vendar v nekoliko nižjem obsegu od predvidenega (indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega znaša 94,88). Realizacija proračunskih sredstev za leto 2001 je manjša od predvidene zaradi manjšega obsega zaposlitev v programih javnih del od predvidenega (kasnitve pri vključitvi posameznih delavcev v programe javnih del, predčasne ali vmesne prekinitve javnega dela) in v nekaterih primerih manjšega sofinancerskega deleža Mestne občine Maribor od predvidenega (glede na status posameznih udeležencev javnih del je bil za določene kategorije delež sofinanciranja mestne občine manjši od predvidenega 20%). V planiranih sredstvih je bila v manjšem obsegu predvidena tudi možnost vključitve novih javnih del med letom, vendar je bil realiziran obseg le-teh manjši od predvidenega.
226
4.8. Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor
Sofinanciranje dejavnosti šole je bilo v letu 1998 vključeno v finančni načrt šolstva na osnovi pogodbe, sklenjene med Vlado Republike Slovenije, Občino Rogaška Slatina in Mestno občino Maribor. Sredstva so bila namenjena pokrivanju stroškov uporabe prostorov in opreme za izvajanje strokovno-teoretičnega dela programa šole. V študijskem letu 2000/01 je bilo v program šole vključenih 221 rednih in izrednih študentov.
4.9. Štipendijski sklad Mestne občine Maribor
V finančnem načrtu šolstva v proračunu mestne občine za leto 2001 so bila prvič predvidena tudi sredstva za štipendijski sklad mestne občine. Zaradi zahtev po zmanjšanju obsega sredstev na področju družbenih dejavnosti v okviru rebalansa mestnega proračuna 2001 in na osnovi realne ocene oddelka, da ob obstoječi kadrovski zasedbi vseh programov ne bo možno realizirati, je bila naloga v rebalansu mestnega proračuna izločena iz finančnega načrta šolstva. V letu 2002 je ta naloga uvrščena v finančni načrt oddelka za splošne in pravne zadeve.
0404 RAZISKOVANJE
V letih 2000 in 2001 so koncem leta 1999 z javnim razpisom izbrani izvajalci na osnovi sklenjenih pogodb izvajali sedem raziskovalnih projektov, za katere je bilo ob javnem razpisu s strani pristojnih upravnih organov in takratnega vodstva mestne uprave ugotovljeno, da bodo služili neposredno za izvajanje nalog mestne uprave oziroma so v posebnem interesu Mestne občine Maribor: • Projekt CRPOV za hribovito obmejno območje Kozjaka - Šober, Žavcarjev vrh, Slemen, Gaj, Srednje in Jelovec, • Otroška igrišča v Mariboru, • Vpliv gostote stavbnih zemljišč na ceno komunalne opreme - strokovne podlage za vrednotenje stavbnih zemljišč, • Dodelava primarnega kolesarskega omrežja v Mariboru, • Metoda vrednotenja poslovnih prostorov za potrebe gospodarjenja, • Vpliv bivalnih in delovnih prostorov na človeški organizem, • Proučitev multimedijske predstavitve značilnosti mesta Maribor v okolju navidezne resničnosti na internetu s pomočjo VRML.
Z izjemo enega raziskovalnega projekta (izvajalcu je bilo odobreno podaljšanje do februarja 2001, zaradi zahtev naročnika in recenzenta pa je bil zaključen šele koncem leta) so bili projekti že v letu 2000 oddani naročniku in dani v recenzijo, vendar izvajalcem pred (pozitivno) recenzijo ni bilo možno poravnati zadnjih 20% pogodbenih obveznosti. Vsi raziskovalni projekti so bili v letu 2001 tudi formalno zaključeni in izvajalcem poravnane vse pogodbene obveznosti.
0405 KULTURA
1. Uvod
227
1.1. Pravne in druge osnove za načrtovanje in izvajanje mestnega kulturnega programa za leto 2001
Temeljno pravno osnovo za sprejem in izvajanje programa in finančnega načrta za področje kulture kot sestavnih delov proračuna mestne občine za leto 2001 predstavlja Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ( Uradni list RS, št. 75/94), zlasti njegov 4. člen, ki opredeljuje, za katere namene se na področju kulture zagotavljajo javna sredstva. Obveznosti Mestne občine Maribor do javnih zavodov pa temeljijo tudi na vrsti drugih splošnih predpisov, ki smo jih omenili že v prejšnjih poglavjih, drugih zakonih in podzakonskih aktih s področja kulture in na ustanoviteljstvu javnih zavodov.
Nacionalnega kulturnega programa, ki bo tudi osnova za kulturne programe lokalnih skupnosti, država kljub nekaterim premikom v zvezi s tem, še vedno ni sprejela. Tako so kot osnova za planiranje in izvajanje nalog Mestne občine Maribor na področju kulture tudi v letu 2001 ostale razmejitve, ki v bistvu veljajo še iz časov kulturnih skupnosti, pravno osnovo pa imajo tudi v ustanovitvenih aktih javnih zavodov ter sklepih mestnega sveta in župana. Pri konkretnem planiranju in izvajanju programskih nalog na področju kulture so bili upoštevani veljavni državni, v posameznih primerih pa tudi mestni predpisi in navodila, med njimi so še posebej pomembni tisti, ki urejajo plače in druge prejemke zaposlenih, javna naročila, vlaganja v prostor in opremo, izvajanje proračuna ipd.
1.2. Ustanoviteljstvo in financiranje javnih zavodov
Mestna občina je (so)ustanoviteljica sedmih javnih zavodov s področja kulture. Izjemo od leta 1997 predstavlja Pokrajinski arhiv Maribor, katerega ustanoviteljstvo je na osnovi določil Zakona o arhivskem gradivu in arhivih ( Uradni list RS, št. 20/97) prevzela država. V letu 1999 je v ustanoviteljstvo države prešel tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Status Slovenskega narodnega gledališča Maribor in štirih javnih zavodov (Pokrajinski muzej, Muzej narodne osvoboditve, Lutkovno gledališče in Umetnostna galerija), ki jih od 1. 7. 2000 zopet financira država, bo predvidoma dokončno določen s sprejetjem sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, pri čemer kaže omeniti, da so prvi koraki, da država prevzame ustanoviteljstvo Slovenskega narodnega gledališča Maribor že opravljeni. Mestna občina Maribor je tako tudi vse leto 2001 celovito izvrševala pristojnosti in naloge ustanovitelja samo nad tremi zavodi, ki jim je tudi financirala redno dejavnost (Mladinski kulturni center, Kulturno prireditveni center Narodni dom in Mariborska knjižnica), preostalim štirim zgoraj omenjenim pa je zagotavljala le sredstva za sofinanciranje nekaterih programov (vsakoletni javni razpis) in vlaganja v prostor in opremo (praviloma v vnaprej dogovorjenih deležih z Ministrstvom za kulturo), v Pokrajinskem muzeju pa še funkcionalne in programske stroške Sinagoge in polovico sredstev za zaposlenega kustusa v Sinagogi.
1.3. Nekateri dosežki na področju kulture v letu 2001
Ugotavljamo, da so bili tudi v letu 2001 na področju kulture doseženi nekateri kvalitetni premiki, med katerimi kaže omeniti zlasti naslednje:
• nadaljevala se je obnova in rekonstrukcija stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru,
228
• za izgradnjo novega Lutkovnega gledališča v Mariboru, ki sodi med nujne investicije v kulturi, je bila s strani župana ustanovljena komisija za izgradnjo novega lutkovnega gledališča, ki je opravila javni poizvedovalni razpis za najprimernejšo lokacijo izgradnje novega lutkovnega gledališča, • imenovana je bila delovna skupina za proučitev statusnih vprašanj Slovenskega narodnega gledališča Maribor, sestavljena s predstavnikov mestne občine in Ministrstva za kulturo. Prvi rezultat njenega dela je že podpisani Dogovor o urejanju statusa Slovenskega narodnega gledališča Maribor med Ministrstvom za kulturo in Mestno občino Maribor, v teku pa so potrebne aktivnosti, ki so pogoj za prenos ustanoviteljstva SNG Maribor na Republiko Slovenijo, • v Mariborski knjižnici se je pričela nujna obnova prostorov osrednje knjižnice na Rotovškem trgu 2, • nadaljevala se je obnova velike dvorane v Narodnem domu.
1.4. Pomembni problemi na področju mariborske kulture, ki v letu 2001 niso bili rešeni, oziroma so bili rešeni le delno
Nerešeni so tudi v letu 2001 žal ostali nekateri vitalni problemi na področju mariborske kulture. Omenjamo samo nekaj najbolj perečih: • kljub navedenemu v prejšnjem poglavju ostaja dejstvo, da tudi v letu 2001 ni bil dokončno rešen prostorski problem nobenega od javnih zavodov s področja kulture; • sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje pa tudi za obnovo opreme objektov, v katerih delujejo javni kulturni zavodi, so bila v primeri s potrebami premajhna, • nekateri kulturni programi so dosegli kvaliteten razvoj, ki bi terjal večje sofinanciranje mestnega proračuna in tudi postopno delno profesionalizacijo, kar pa žal tudi v letu 2001 ni bilo uresničljivo (nekateri stalni programi, vrhunske ljubiteljske kulturne skupine,...).
1.5. Problematika izvajanja mestnega proračuna za področje kulture
Zaradi sprememb posameznih predpisov, ki urejajo področje plač in drugih stroškov dela, je bilo potrebno med letom na novo ovrednotiti potreben obseg sredstev za plače, prispevke delodajalca in druge osebne prejemke zaposlenih tudi na področju kulture. Po sprejemu rebalansa finančnega načrta za leto 2001 je namreč prišlo do dvakratne spremembe kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v republiki Sloveniji. Prve spremembe (Ur.l. RS, št. 52/2001) v 65.a členu določajo dodatke na podlagi umetniških, znanstvenih in strokovnih nazivov, za posebno naravo dela na področju kulture, za posebne obremenitve v nosilnih poklicih in za pridobljene strokovne nazive, v 78.c členu pa dodatke strokovnim delavcem v knjižnicah. Naslednje spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe (Ur.l. RS, št 64/2001) pa v 78.d členu določajo dodatke zaposlenim v kulturi zaradi rasti cen življenjskih potrebščin. Zaradi navedenega je prišlo na področju kulture na postavkah plače in prispevki delodajalca do pomanjkanja sredstev v višini 14.496.900 SIT. V skladu z Navodili o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor za leto 2001 je bila na področju kulture zato pred koncem leta izvedena prerazporeditev sredstev. Potrebna dodatna sredstva za plače in prispevke delodajalca so bila zagotovljena na račun sredstev za pripravo investicijske in projektne dokumentacije, za katera se je koncem leta izkazalo, da ne bodo realizirana (izgradnja novega lutkovnega gledališča, obnova in prostorska razširitev umetnostne galerije).
229
2. Izvajanje temeljnih programskih nalog
2.1. Redna dejavnost kulturnih ustanov
Sredstva za delovanje javnih zavodov (Mariborske knjižnice, domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice, Kulturno prireditvenega centra Narodni dom, Mladinskega kulturnega centra, Pokrajinskega muzeja - Sinagoga) ter sredstva za redno dejavnost ljubiteljskih skupin (vrhunskih in ostalih ljubiteljskih skupin), smo za posamezne namene nakazovali mesečno v dvanajstinah. Enako smo mesečno v obliki dotacij nakazovali sredstva za delovanje zavodov in društev na področju urbane mladinske kulture (Pekarna, Kulturno izobraževalno društvo Kibla in radio MARŠ – zaradi znanih dejstev radiu MARŠ zadnja dvanajstina ni bila nakazana). Del sredstev za materialne stroške (za ogrevanje, elektriko, najemnine, zavarovanje...) je bil Mariborski knjižnici in KPC Narodni dom, kjer so ti stroški največji, priznan v višini dejansko izstavljenih računov, poraba pa spremljana. Na ta način smo omejili prelivanje že tako nizkih sredstev za programske naloge v materialne stroške.
Mariborska knjižnica
Mariborska knjižnica Maribor je največja splošno-izobraževalna knjižnica v državi in največji porabnik mestnih proračunskih sredstev za kulturo. Za izvajanje redne dejavnosti je v letu 2001 prejela iz mestnega proračuna 374.489.173 SIT. Stroški za plače in drugi stroški dela so bili iz mestnega proračuna zagotovljeni za 72 delavcev.Višja rast teh stroškov od planirane je posledica napredovanj zaposlenih v višje plačilne razrede in že prej omenjene dvakratne spremembe kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Zaradi proračunskih omejitev je bil nakup knjižnega fonda financiran v višini 44.350.000 SIT (nekoliko več kot leto pred tem).
V letu 2001 je v celotni mreži knjižnice delovalo 18 enot in potujoča knjižnica z 49 postajališči bibliobusa. Po podatkih Mariborske knjižnice je bilo v njene enote včlanjenih 41.426 bralcev. Knjižnico so obiskali 519.158 krat in si izposodili 1.350.776 knjig in drugega gradiva. Knjižnica je organizirala 1520 različnih prireditev, ki se jih je udeležilo 44.675 obiskovalcev.
Mariborska knjižnica se že vrsto let ubada s prostorskimi zagatami, ki jih s sredstvi mestnega proračuna iz leta v leto postopoma odpravljamo. Tako smo v letu 2001 pričeli z nujno obnovo prostorov osrednje knjižnice na Rotovškem trgu 2.
Zavod deluje na območju več občin, ki tudi zagotavljajo sredstva za delo enot na svojem območju in sredstva pripadajoči del stroškov bibliobusa.
Univerzitetna knjižnica Maribor - domoznanski oddelek
Domoznanski oddelek, ki po kriterijih Ministrstva za kulturo sodi v splošne izobraževalne knjižnice, po dogovoru med knjižnicama deluje v Mariboru v sklopu Univerzitetne knjižnice Maribor. Za pokrivanje stroškov oddelka (zbiranje gradiva in informacij, vezanih na območje severovzhodne Slovenije, obdelave in izposoje gradiva) je bilo iz proračuna mestne občine v letu 2001 zagotovljenih 26.644.104 SIT. Mestna občina Maribor je domoznanskemu oddelku financirala stroške dela 6 delavcev.
Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor
230
Kulturno prireditveni center Narodni dom je mestna občina ustanovila za organizacijo in posredovanje kulturnih prireditev in zbiranje ter posredovanje informacij o kulturnem dogajanju. Zgradba Narodni dom, v kateri zavod deluje, je razglašena za javno infrastrukturo na področju kulture, njeno lastništvo pa pravno formalno še ni urejeno. V teku je tudi denacionalizacijski postopek.
Poleg festivala LENT, ki vključuje tudi mednarodni folklorni festival, po katerem sta KPC Narodni dom in mesto Maribor znana najširšemu krogu obiskovalcev, je zavod tudi v letu 2001 nadaljeval z organiziranjem drugih prireditev, ki so postale tradicionalne in prešle v redni program zavoda: Glasbeni september, komorni in simfonični koncerti, promenadni koncerti, abonma komedije, predstave za glasbeno mladino itd. Po podatkih zavoda je 253 prireditev in okoli 350 dogodkov v okviru festivala Lent na 22 prizoriščih obiskalo okoli 500.000 obiskovalcev, število nastopajočih se je v letu 2001 povzpelo na 3600, prihajali pa so iz 31 držav sveta.
V letu 2001 je zavod za upravljalsko funkcionalo in izvajanje redne dejavnosti prejel iz mestnega proračuna 137.465.871 SIT. Iz mestnega proračuna so bila zagotovljena sredstva za plače in druge stroške dela za 16 delavcev. Višja rast stroškov od planiranih je posledica že omenjenih dvakratnih sprememb kolektivne pogodbe za področje kulture.
Pokrajinski muzej
Proračun Mestne občine Maribor je zavodu v letu 2001 financiral funkcionalne stroške za objekt Sinagoga (konec leta 1999 je bila med zavodom in občino sklenjena in podpisana pogodba o upravljanju mariborske Sinagoge) in funkcionalne stroške v zvezi z obnovo in prezentacijo zaščitenega kulturnega spomenika Tratnikova pasarska delavnica. Financirana je bila tudi polovična zaposlitev delavca v Pokrajinskem muzeju Maribor, ki skrbi za koordiniranje dejavnosti v obnovljeni Sinagogi.
2.2. Ljubiteljska kultura
Za dejavnost preko 200 ljubiteljskih kulturnih skupin smo tudi v letu 2001 lahko iz mestnega proračuna namenili samo minimalen prispevek k stroškom njihovega dela. Za vse ljubiteljske skupine, z izjemo tako imenovanih vrhunskih skupin, je bilo iz mestnega proračuna namenjeno 11.310.700 SIT. Sredstva so bila razdeljena po strokovnih kriterijih Zveze kulturnih društev Maribor na osnovi javnega razpisa.
Status vrhunske ljubiteljske skupine so v letu 2001 v skladu s kriteriji Zveze kulturnih društev Maribor imeli: Vokalna skupina Canticum, Akademska folklorna skupina KUD Študent, Akademski pevski zbor Maribor, Toti big band in Plesna izba Maribor. Večina od njih je že dosegla razvoj, ki bo prej ali slej terjal delno profesionalizacijo. Za vrhunske ljubiteljske skupine je bilo v mestnem proračunu v letu 2001 namenjenih 6.572.500 SIT.
Največ sredstev na proračunski postavki »ljubiteljska kultura« je bilo namenjenih skupnim programom Zveze kulturnih društev Maribor (13.355.200 SIT), ki so obsegali zlasti izobraževanje in usposabljanje mentorjev in organizacijo skupnih predstavitev (revij, delavnic, razstav, srečanj, gostovanj…) in jih je v približno enakem znesku sofinanciral tudi Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
231
2.3. Urbana mladinska kultura
Mladinski kulturni center
Iz mestnega proračuna so bili Mladinskemu kulturnemu centru v letu 2001 financirani štirje zaposleni. Sredstva za plače s prispevki in druge osebne prejemke ter materialne stroške je zavod prejemal v obliki mesečnih dotacij. Mestna občina Maribor je v letu 2001 Mladinskemu kulturnemu centru iz proračuna zagotovila za redno dejavnost 29.526.873 SIT. Odstopanja pri realizaciji stroškov za plače, prispevke delodajalca in druge osebne prejemke so tudi pri tem zavodu posledica že omenjene dvakratne spremembe kolektivne pogodbe v letu 2001.
Med kulturnimi programi zavoda je bil največji projekt že tradicionalni mednarodni Festival računalniške umetnosti, ki je edini tovrstni festival v Sloveniji in je priznan tudi v Evropi. Omenimo še nekaj drugih najpomembnejših prireditev, ki so tudi v letu 2001 našle precej odmeva v javnosti, predvsem med mladimi: multikulturni teden, literarni večeri, MKC črka, Dan knjige, Akademska združbina, No Border Jam festival, Galerija Media Nox, Koncerti za mladino, Gledališka šola, Pustni koncert, Novoletni koncert, mednarodni projekti… Po podatkih zavoda je bilo v letu 2001 organiziranih 191 različnih prireditev, ki se jih je skupaj udeležilo 32.820 obiskovalcev.
Pekarna magdalenske mreže
Pekarna magdalenske mreže – zavod za podporo civilno družbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje deluje na lokaciji Ob železnici 8, v prostorih, ki so bili do 31. decembra 2001 last Ministrstva za notranje zadeve. Formalno pravne relacije med ministrstvom in mestno občino so bile s predajo prostorov Mestni občini Maribor urejene na zadnji dan leta 2001.
V letu 2001 je bilo zavodu v obliki mesečnih dotacij iz sredstev mestnega proračuna zagotovljeno sofinanciranje funkcionalnih materialnih stroškov (4.900.500 SIT) in skladno z določili posebne pogodbe sofinanciranje deleža stroškov dela zaradi zaposlitve dveh oseb v okviru projekta Tisoč novih možnosti, ki ga je za leto 2001 razpisal Zavod RS za zaposlovanje (3.153.843 SIT).
V zavodu deluje večje število mladih ljudi, ki organizirajo kulturne prireditve, koordinirajo programe in informirajo javnost. Programi zavoda so neprofitni.V letu 2001 je bil zavod organizator številnih prireditev (glasbenih, literarnih, vizualnih, multimedijskih, gledaliških, športnih, zvrstili so se številni festivali, predavanja, srečanja, dejavnosti s področja informiranja, kino klub, sodelovanje v radijskih oddajah na Radiu MARŠ…).
Kulturno izobraževalno društvo Kibla
Kulturno izobraževalno društvo Kibla deluje v prostorih KPC Narodni dom Maribor in opazno prispeva h kulturnemu angažiranju mladih v Mariboru. V društvo je vključenih 168 članov in članic. V letu 2001 je Kibla uspešno in v javnosti odmevno organizirala okrog 250 prireditev, ki jih je obiskalo približno 150.000 obiskovalcev. Izvajalci delijo organizirane prireditve po segmentih: dogodki Kibla, dogodki KiBela, dogodki Zamisel, Zofijini ljubimci, izstopajo tudi prireditev Dnevi radovednosti (festival družboslovja in humanistike) in festival HEXPO, mednarodni festival samoorganiziranih kulturnih oblik, ki je v Mariboru skupni produkt Kible, Pekarne magdalenske mreže, Mladinskega kulturnega centra in Radia MARŠ.
232
Kibla je poleg naštetega tudi soorganizator festivala Lent, v letu 2001 pa je sodelovala tudi na več kot desetih različnih mednarodno odmevnih prireditvah v tujini, ki se jih je udeležilo okrog 30.000 obiskovalcev.
Iz mestnega proračuna je bilo za sofinanciranje dejavnosti Kulturno izobraževalnega društva Kibla v letu 2001 zagotovljenih 3.920.400 SIT.
Mariborski radio študent (MARŠ)
MARŠ si je tudi v letu 2001 ustvarjal svojo prepoznavno identiteto naprednega, družbeno kritičnega in kulturno osveščenega medija in je kot tak tudi v tem letu izobraževal, zabaval in informiral. Poleg nekaterih odmevnih oddaj, ki jim je bilo mogoče slediti skozi leto (Zofijini ljubimci, Kulturni sabat, Skrite note, Osamljeni planet, Ritem ulic, Metabolizem sedme dimenzije, Marš jazz...), je radio nadaljeval tudi s tradicijo izobraževanja mladih za delo v medijih, promoviral je slovensko kvalitetno glasbo (prireditev Maršev gojzar), neprofitnim organizacijam urbane mladinske kulture je omogočal medijsko pokroviteljstvo in skrbel za informacije, ki jih je posredoval študentom. Po oceni zavoda ima ta izrazito nekomercialna radijska postaja okrog 10.000 poslušalcev.
V drugi polovici leta 2001 je prišlo v zavodu do znanih težav in reševanja sporov z Univerzo v Mariboru. Zaradi objektivnih okoliščin zavodu ni bila nakazana zadnja dotacija, prav tako tudi ne delež naročniških sredstev za izvajanje javnega dela za enega udeleženca.
Iz mestnega proračuna je MARŠ v obliki rednih mesečnih dotacij v letu 2001 do (začasne) ustavitve nakazil prejel za sofinanciranje svoje dejavnosti 3.486.263 SIT.
2.4. Sofinanciranje stalnih programov
Mestni proračun je v letu 2001 sofinanciral izvajanje osmih pomembnejših, finančno zahtevnejših in že več let širše uveljavljenih stalnih programov. Med stalne programe so bili na podlagi strokovnih kriterijev Komisije za izbor, usklajevanje in vrednotenje kulturnih programov že v proračunskem letu 1999 uvrščeni: Borštnikovo srečanje, Mariborska filharmonija, Lutkovni pristan, Naša pesem, Dialogi, Časopis za zgodovino in narodopisje, Baletni studio SNG Maribor in svetovno uveljavljeni zbor Carmina Slovenica. Iz proračuna je bilo za sofinanciranje stalnih programov v letu 2001 namenjenih in porabljenih 33.651.400 SIT.
2.5. Sofinanciranje razpisanih kulturnih programov
Mestna občina Maribor ima že nekaj let sprejet in uveljavljen Pravilnik o postopkih in merilih za sofinanciranje razpisanih dodatnih programov za področje kulture. Na njegovi osnovi so bile za posamezna področja kulturnega ustvarjanja oblikovane strokovne skupine, iz predsednikov strokovnih skupin pa sestavljena t. im. krovna komisija za izbiro, usklajevanje in vrednotenje razpisanih programov na področju kulture. Strokovne skupine in komisija so tudi v letu 2001 za mestno občino opravili veliko strokovno delo. Pregledale so prijave za vseh 448 kulturnih programov, ki so jih njihovi nosilci prijavili na javni razpis, in oblikovale usklajen predlog županu.
233
Za sofinanciranje kulturnih programov je v letu 2001 mestni proračun zagotovil 49.982.812 SIT. Na javni razpis je bilo prijavljenih 448 različnih kulturnih programov v skupni vrednosti pričakovanega deleža mestnega proračuna 373.729.029 SIT. Po opravljeni selekciji strokovnih komisij je bilo na osnovi sklepa župana sofinanciranih 173 programov. Prednost pri sofinanciranju so imeli programi, ki jih je sofinanciralo tudi Ministrstvo za kulturo.
2.6. Glazerjeve nagrade
Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je v skladu z določili Odloka o Glazerjevih nagradah tudi v letu 2001 odločal o nagrajencih za življenjsko delo (Glazerjeva nagrada) oziroma za pomembne dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih (Glazerjeva listina) in pripravil svečano podelitev. Ob Glazerjevi nagradi za življenjsko delo sta bili v letu 2001 podeljeni še dve Glazerjevi listini. Odbor, ki je za štiriletno mandatno obdobje imenovan s strani mestnega sveta, je deloval tako rekoč vse leto. Takoj po podelitvi nagrad za leto 2001 je namreč začel s pripravami za naslednje leto.
Za Glazerjeve nagrade in stroške svečane podelitve je bilo porabljenih iz proračunskih sredstev 5.592.893 SIT. Prihranek je posledica podeljenih samo dveh Glazerjevih listin (odlok predvideva do tri) in odločitve odbora, da izpelje svečano podelitev s čim manj stroški.
2.7. Obnova zgradb in opreme v kulturnih ustanovah
Investicijsko vzdrževanje zgradb kulturnih ustanov
Za investicijsko vzdrževanje objektov, v katerih delujejo javni zavodi, je bilo v letu 2001 namenjenih iz mestnega proračuna 39.828.060 SIT.
Prioriteta pri porabi navedenih sredstev je bila namenjena celoviti obnovi pritličja in prve etaže objekta Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu 2 (24.178.120 SIT), zaključku obnove velike dvorane, ureditvi prostora za informacijsko pisarno in ureditvi instalacij za računalniško mrežo v Narodnem domu (12.443.571 SIT) in zamenjavi dotrajanih oken na zgradbi Umetnostne galerije Maribor v Strossmayerjevi ulici 6.
Obnova opreme
Za obnovo opreme v kulturnih ustanovah je bilo v letu 2001 v mestnem proračunu vključno s prerazporeditvami ob zaključku leta zagotovljenih 28.751.311 SIT. Večino nabav je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Prednostno so bile nabave nove opreme usmerjene v nakup računalniške in sorodne opreme, v nabavo avdio in video pripomočkov ter specialne pohištvene opreme v Mariborski knjižnici, Mladinskem kulturnem centru, Umetnostni galeriji, Zvezi kulturnih društev, Kulturno izobraževalnem društvu Kibla, Pokrajinskem muzeju in Muzeju narodne osvoboditve. Za potrebe Narodnega doma sta bila nabavljena kombinirano vozilo in oprema za informacijsko pisarno.
Rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje
234
Za investicije na področju kulture so bila v mestnem proračunu planirana sredstva v višini 490.425.400 SIT, z rebalansom mestnega proračuna za leto 2001 pa so bila planirana sredstva zmanjšana na 282.154.800 SIT, od tega 261.250.700 SIT za nadaljevanje obnove in rekonstrukcije stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Predvsem zaradi zapletov z oddajo javnega naročila za strojno opremo odra, ki po temeljiti analizi prispelih ponudb ni bilo oddano nobenemu od ponudnikov, in javnega naročila za dobavo in montažo opreme za avdio, video in inspiciensko-komunikacijski sistem, za katerega bo potrebno javni razpis v letu 2002 ponoviti, ker noben ponudnik ni ponudil zahtevane konfiguracije opreme, ter zaradi dogovora z Ministrstvom za kulturo, da se v letu 2001 prednostno porabijo sredstva državnega proračuna, je bila realizacija sredstev mestnega proračuna za obnovo in rekonstrukcijo stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor opazno nižja od načrtovane, ob predpostavki, da bo mestna občina svoj delež sofinancerskih sredstev, dogovorjen s pogodbo o sofinanciranju, sklenjeno v letu 2000, izravnala z vložki državnega proračuna v letu 2002. Gradbena, obrtniška, instalacijska in restavratorska dela pri obnovi dvorane so v letu 2001 potekala po planu in bodo dela, z izjemo tistih, ki so vezana na rešitve v zvezi s strojno opremo odra, zaključena sredi leta 2002. V zadnji četrtini leta sta bila zaključena javna razpisa za izbor najugodnejših ponudnikov za scensko razsvetljavo ter odrske zavese, preproge, pode in obloge, vendar sta bili pogodbi podpisani šele na začetku leta 2002. O problematiki nadaljevanja in zaključka investicije, ki bo zaradi problemov pri naročilu strojne opreme odra in še vedno nedorečenih vprašanj v zvezi s sofinanciranjem investicije v letu 2002, v najboljšem primeru možen v prvi polovici leta 2003, je bil mestni svet seznanjen ob obravnavi mestnega proračuna za leto 2002.
Za investicijo v izgradnjo novega lutkovnega gledališča je bilo za leto 2001 planiranih 39.404.000 SIT. Ob rebalansu je bilo na osnovi utemeljitve svetovalca župana, ki vodi priprave na to investicijo, predvidenih še samo 10.000.000 SIT, dejansko porabljenih pa je bilo le 579.649 SIT za plačilo študije izvedljivosti lokacije novega lutkovnega gledališča.
Prvotno planirana sredstva za dokončanje dokumentacije za obnovo mariborskega gradu (Pokrajinski muzej Maribor) v višini 4.757.600 niso bila porabljena. Naloga je bila za leto 2001 črtana že ob rebalansu mestnega proračuna in bo realizirana v letu 2002.
Predviden obseg sredstev (15.869.200 SIT in ob rebalansu 10.904.100 SIT) za pridobitev projektne dokumentacije za obnovo in dograditev Umetnostne galerije Maribor je bil zmanjšan zaradi tega, ker so bili predvideni stroški priprave te dokumentacije le delno plačljivi v letu 2001. Tako je bilo na tej postavki v letu 2001 porabljenih le 3.094.000 SIT.
V sprejetem mestnem proračunu za leto 2001 je bilo za pridobitev dokumentacije za začetek prenove območja »Pekarna« predvidenih 10.000.000 SIT. Ker je bil prenos lastništva formalno pravno urejen šele zadnji dan leta 2001, teh sredstev v letu 2001 ni bilo možno angažirati, kar je bilo upoštevano že ob rebalansu mestnega proračuna. Predpogoj za začetek priprave investicijske in projektne dokumentacije je (še vedno) tudi predhoden sprejem predpisanih urbanističnih aktov.
2.8. Javna dela na področju kulture
Mestna občina Maribor je iz proračuna za leto 2001 za področje kulture namenila za stroške javnih del 7.457.717 SIT, kar predstavlja 93,2% realizacijo glede na sredstva, zagotovljena z rebalansom mestnega proračuna za leto 2001 in 87,2% glede na prvotni finančni načrt za leto
235
2001. Pri analizi poteka javnih del v tem letu smo ugotovili, da je odstopanje navzdol pri porabi sredstev posledica nepopolne zasedenosti delovnih mest glede na odobreno število in čas vključitve. Do nepopolne zasedenosti je prihajalo največkrat zaradi pomanjkanja ustreznih kandidatov za razmeroma specifične potrebe na področju kulture, nekaj izpadov pa je bilo tudi zaradi nastopa rednega delovnega razmerja kandidatov, vključenih v javna dela, postopek za nadomestnega udeleženca v javnih delih pa je terjal svoj čas. K manjši realizaciji so prispevali tudi udeleženci s posebnim statusom, ki jih plansko ni bilo mogoče predvidevati – invalidi in starejši, za katere je bil delež obveznosti mestne občine kot naročnika samo 10% izhodiščne plače in ne 20%, kot je veljalo za druge vključene v programe javnih del.
Mestna občina je bila naročnik za 16 programov javnih del s področja kulture. Javna dela so potekala pri trinajstih izvajalcih, vključenih pa je bilo 45 udeležencev, povprečno število dejansko vključenih izvrševalcev pa je bilo zaradi prej naštetih razlogov štiriinštirideset.
0406 SOCIALNO VARSTVO
1. Uvod
Obveznosti lokalne skupnosti na področju socialnega varstva izhajajo iz Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005, Zakona o socialnem varstvu, Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Zakona o izvajanju pokopališke dejavnosti in vrste drugih zakonov in podzakonskih aktov ter na nalogah, ki jih Mestna občina Maribor (so)financira na osnovi odločitev mestnega sveta ob sprejemu vsakoletnega programa in finančnega načrta socialnega varstva v sklopu mestnega proračuna.
Sredstva v višini 511.636.069 SIT so bila glede na obseg, določen z rebalansom mestnega proračuna za leto 2001, realizirana v višini 99,2% in namenjena: 8,7% za redno dejavnost Centra za socialno delo, 6,7% za sofinanciranje socialno humanitarnih društev, 51% za socialno varstvene pravice, 16% za občinske socialno varstvene subvencije, 13,2% za specifične občinske socialne programe, 4,2% za javna dela na področju socialnega varstva in 0,2% za obnovo objektov in opreme. S sredstvi, določenimi in razmejenimi po posameznih postavkah ob rebalansu mestnega proračuna, ni bilo možno tekoče izvesti financiranja nekaterih od programskih nalog, zato so bile na predlog Oddelka za družbene dejavnosti v skladu z odlokom o proračunu in navodili o izvrševanju proračuna izvedene potrebne prerazporeditve sredstev med posameznimi postavkami.
2. Temeljne naloge na področju socialnega varstva po posameznih programskih sklopih
2.1. Redna dejavnost Centra za socialno delo Maribor
V skladu s sklenjeno pogodbo med Mestno občino Maribor in Centrom za socialno delo Maribor je le-ta opravljal za mestno občino naslednje naloge: storitve osebne pomoči, vodenje postopkov socialno varstvenih pravic (institucionalno varstvo, subvencije stanarin, pogrebni stroški), vodenje in koordiniranje izvajanja pomoči družini na domu ter naloge izvajanja oziroma koordiniranja naslednjih programov: javna dela, delovanje skupin starih za samopomoč, razdeljevanje enkratnih pomoči, delovanje kriznega centra, socialne kuhinje, zavetišča za brezdomce in varne hiše, ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja stroškov vključitve v program »klic v sili« in upravljanje s sredstvi socialnih posojil.
236
Mestna občina Maribor je centru za socialno delo v 11,87% deležu sofinancirala plače, davke in prispevke in druge osebne prejemke za povprečno 70 zaposlenih ter materialne stroške po izhodiščih, kot jih predvideva pogodba, sklenjena med Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Centrom za socialno delo Maribor. Ni pa mu zagotavljala sorazmernega deleža sredstev za najemnino prostorov, ki so v lasti Mestne občine Maribor (Dvoržakova 5, Ljubljanska 4 in Trubarjeva 27).
Za realizacijo zapadlih obveznosti iz naslova plač in prispevkov delodajalca načrtovana sredstva niso zadoščala, zato je bila v skladu z navodili o izvrševanju proračuna opravljena prerazporeditev sredstev (plače: povečanje za 2,38%, prispevki: povečanje za 3,9%).
2.2. Socialno humanitarne organizacije in društva
Na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje programov socialno humanitarnih društev v letu 2001 je bilo na predlog posebne komisije s sklepom župana vključenih v sofinanciranje devetindvajset društev: Medobčinsko društvo invalidov vojn Maribor, Območna organizacija Rdečega križa Maribor, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, Društvo paraplegikov severne Štajerske, Klub rejniških družin Maribor, Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Maribor, Društvo svetovalcev zaupni telefon Samarijan podružnica Maribor, Sonček, Škofijska karitas Maribor, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije-podružnica Maribor, Študentsko humanitarno društvo - ŠOUM, Medgeneracijsko društvo Drava, Društvo prijateljev mladine Maribor, Društvo ledvičnih bolnikov – Lilija Maribor, Slovensko društvo HOSPIC, Društvo vojnih invalidov Maribor, Ozara, Združenje multiple skleroze Slovenije-podružnica Maribor, Društvo invalidov Maribor, Zveza prijateljev mladine, Amos - akademsko katoliško združenje, Društvo mladinski ceh - Iskrica, Društvo gluhih in naglušnih Podravja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo za pomoč, samopomoč Zdrava pot, Društvo za pomoč, samopomoč Nova pot, Šent- podružnica Šentlent Maribor, Združenje za pomoč staršem Štorklja in Dom invalidskih društev.
S sofinanciranimi programi so društva uresničevala zagotavljanje socialne in ekonomske varnosti članov in njihovih družin, ter jih s pravočasno in ustrezno strokovno obravnavo vključevala v življenjsko in/ali delovno okolje tudi z vzpodbujeno samoaktivnostjo.
2.3. Socialno varstvene pravice
Zavodsko varstvo odraslih
V skladu z določili Zakona o socialnem varstvu je Mestna občina Maribor zagotavljala sredstva za zavodsko varstvo odraslih oseb v posebnih in splošnih zavodih. Do plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov je bilo upravičenih povprečno 344 (leto prej 332) oseb mesečno; od tega 219 upravičencev v splošnih socialnih zavodih in 117 upravičencev v posebnih socialnih zavodih ter 8 vključenih v tuje družine. Sredstva te programske naloge predstavljajo 45% celotnih sredstev, ki jih mestna občina namenja za področje socialnega varstva, na njihovo višino pa nima vpliva. Pravica do (do)plačila je občanom zagotovljena z zakonom (odločbo izda Center za socialno delo), cene oskrbnega dne pa v zavodih, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva, določajo sveti zavodov (oz. koncesionarji) ob soglasju Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, ki je tudi njihov ustanovitelj (koncendent).
237
Za poravnavo vseh v letu 2001 zapadlih računov načrtovana sredstva niso zadoščala, zato je bila v skladu z navodili o izvrševanju proračuna opravljena prerazporeditev sredstev (povečanje za 4,47%).
Subvencioniranje stanarin
Do subvencije stanarin je bilo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu povprečno mesečno upravičenih 300 občanov (290 leto prej). Ta oblika socialne pomoči je vezana na odločbo Centra za socialno delo in sklenjeno najemno pogodbo, sredstva so bila nakazovana direktno upravljalcem stanovanj. Najvišji znesek doplačila konec leta 2001 je znašal 9.486 SIT na mesec.
Pogrebni stroški
Zakon o pokopališki dejavnosti določa obveznosti lokalne skupnosti za pokrivanje stroškov pogrebov neidentificiranih oseb, umrlih prejemnikov socialno varstvenih pomoči ter oseb, ki nimajo premoženja oziroma svojcev, ki bi lahko plačali nastale stroške. Strošek doplačila je v letu 2001 znašal največ 91.051,00 SIT (kot že dve leti nazaj). Ta znesek je zadostoval za osnovni, najcenejši pokop, ki še zagotavlja primeren odnos do pokojnika. V letu 2001 so bili na osnovi naročilnice Centra za socialno delo Maribor poravnani stroški 27 pogrebov (v letu prej 36 pogrebov).
2.4. Občinske socialno varstvene subvencije
Letovanje otrok in srednješolske mladine iz socialno ogroženih družin in otrok z zdravstveno indikacijo
Kot v preteklih letih sta program letovanj izvajala Zveza prijateljev mladine Maribor (v Poreču in na Pohorju) ter Območna organizacija Rdečega križa Maribor v Punatu. Prostori za letovanja so bili pred leti zagotovljeni s sredstvi samoprispevka občanov oziroma proračuna takratne občine.
Delež sofinanciranja iz občinskega proračuna je bil odvisen od socialnega stanja družine v preteklem letu, upravičenost do letovanja so preverjali organizatorji letovanja na osnovi podatkov iz odločbe o dohodnini. Župan je s sklepom potrdil kriterije za sofinanciranje letovanj otrok v letu 2001, na osnovi katerih je mestni proračun sofinanciral dvanajstdnevna letovanja v Poreču in štirinajstdnevna na Pohorju za 604 otrok in mladine s socialno indikacijo in 61 otrok z zdravstveno indikacijo ter 96 srednješolcev pri Zvezi prijateljev mladine Maribor (skupaj 761, v letu 2000 pa skupaj 809) in štirinajstdnevna letovanja v Punatu za 175 otrok z zdravstveno indikacijo ter 71 otrok s socialno indikacijo pri Območni organizacija Rdečega križa Maribor (skupaj 246, v letu 2000 skupaj 247).
Prehrana dojenčkov
Po sklepu 8. seje izvršnega sveta takratne Skupščine občine Maribor, dne 11.5.1994, je bilo mestnemu programu socialnega varstva dodano financiranje prehrane za dojenčke iz socialno ogroženih družin, namenjene otrokom do 4. meseca starosti, in dietne prehrane za socialno ogrožene otroke z zdravstveno indikacijo do 18. meseca starosti, s stalnim prebivališčem v občini Maribor. V letu 2001 je bilo povprečno mesečno izdanih receptov za okoli 655 (leto
238
prej 600) kosov brezplačne hrane za dojenčke (nadomestek materinega mleka), ki so jih izdajali pediatri v rednih posvetovalnicah.
Za poravnavo vseh v letu 2001 zapadlih računov načrtovana sredstva niso zadoščala, zato je bila v skladu z navodili o izvrševanju proračuna opravljena prerazporeditev sredstev (povečanje za 5%).
Javna kuhinja
Socialna kuhinja deluje v Makedonski ulici 33. Mestna občina Maribor je v letu 2000 na osnovi javnega razpisa izbrala izvajalca programa, s katerim je sklenjena pogodba do 31. 12. 2002. Na tej lokaciji se izvaja kuhanje in razdeljevanje toplega obroka občanom mesta Maribor; upravičenci do toplega obroka so prejemniki socialno varstvenih pomoči po določilih Zakona o socialnem varstvu. Upravičence določa Center za socialno delo Maribor, ki pri izvedbi (nadziranju) programa sodeluje še s programom javnega dela. V letu 2001 je bilo povprečno dnevno izdanih 169 obrokov (8% več kot v letu poprej), pogodbena cena toplega obroka je znašala 321,84 SIT (enako kot v letu 2000). V načrtovanih sredstvih je bilo vključeno povišanje cene v skladu s pogodbo, a je izvajalec ni uveljavljal.
Enkratne denarne pomoči
Program na osnovi pogodbe izvaja Center za socialno delo Maribor. Pomoči dodeljuje komisija, ki jo je imenoval župan, po naslednjih kriterijih: število nepreskrbljenih otrok v družini, nezaposlenost brez lastne krivde, omejitve pri iskanju zaposlitve (bolezen, invalidnost, starost..), morebitna prizadetost otrok, višina zapadlih tekočih mesečnih obveznosti. Enkratno pomoč v višini od 6.000 SIT do 50.000 SIT je v letu 2001 prejelo 247 upravičencev (leto poprej 242).
2.5. Specifični občinski programi
Pomoč na domu
Pomoč je socialno varstvena storitev, namenjena starim, bolnim in invalidnim osebam, ki lahko s to pomočjo varno in dostojno živijo v svojem domačem okolju, tako da se odloži potreba po institucionalnem varstvu. Pomoč na domu je storitev javne službe, ki jo je po Zakonu o socialnem varstvu dolžna zagotavljati lokalna skupnost.
V letu 2001 je to dejavnost kot poseben program še izvajal Center za socialno delo Maribor v kombinaciji javnega dela in rednih zaposlitev. Vključenih je bilo 276 uporabnikov (leto prej 303), zanje je bilo opravljenih 4211 storitev, ki jih je izvedlo 16 redno zaposlenih (od tega jih je 13 financirala Mestna občina Maribor), pet jih je bilo vključenih v program Zavoda RS za zaposlovanje »tisoč novih možnosti« in 25 iz programa javnih del. Delo v programu je teklo po ustaljenem načinu v treh sklopih: pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih kontaktov.
Mestni svet Mestne občine Maribor je na zadnji seji v letu 2001 sprejel odlok o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda Center za pomoč na domu Maribor, ki bo v letu 2002 prevzel in nadaljeval izvajanje te dejavnosti ter programa Klic v sili.
Klic v sili (telealarmni sistem za starostnike)
239
Do konec septembra 2001 je bila Mestna občina Maribor plačnik 70% stroškov dela za vodjo programa klic v sili, a le do enostranske prekinitve pogodbe s strani Zavoda za zdravstveno varstvo v začetku oktobra in plačnik za 13 (leto prej 15) mesečno vključenih uporabnikov na osnovi postopka ugotavljanja upravičenosti do doplačila (okoli 14.000 SIT na osebo), ki ga je izvedel Center za socialno delo Maribor. Uporabnikom je z vključitvijo v program zagotovljeno 24 urno varovanje, ki omogoča intervencijo ob nujni zdravstveni situaciji.
Program je do enostranske prekinitve konec septembra 2001 izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor s sodelovanjem podjetja Protect; slednje je od 1.10.2001 izvajalo le še tehnologijo telealarmnega sistema, delavci iz programa »pomoč na domu« v sklopu Centra za socialno delo pa so v okviru možnosti prevzeli najnujnejšo oskrbo vključenih občanov.
Varna hiša
Tudi v letu 2001 je program vključeval varno nastanitev, osebno pomoč, prvo socialno pomoč, zagovorništvo, pomoč pri urejanju pravic po veljavni zakonodaji in pomoč pri preskrbi osnovnih življenjskih potrebščin za ciljno populacijo žensk z otroci ali brez njih, ki v osebnih odnosih preživljajo nasilje. Program omogoča 24 urno dostopnost do prve socialne pomoči, možnost interventnih sprejemov, anonimnost, tajnost lokacije, prostovoljnost, prehodnost in demokratičnost. Kapaciteta dvaindvajset postelj v sedmih sobah je bila vse leto polno zasedena, skupaj je bilo enainsedemdeset uporabnikov (38 žensk in 33 otrok), deset več kot leto prej. Opravljenih je bilo tudi 452 storitev preko 24 -urnega SOS telefona.
V program, ki ga izvaja Center za socialno delo Maribor, je bilo v letu 2001 vključenih pet redno zaposlenih, ki jih Mestna občina sofinancira v 22,56% deležu, preko programa javnih del pa še hišna gospodinja. Sodelovale so tudi tri prostovoljke.
Za poravnavo obveznosti z rebalansom mestnega proračuna načrtovana sredstva niso zadoščala, zato je bila v skladu z navodili o izvrševanju proračuna opravljena prerazporeditev sredstev (povečanje za 7,52%).
Zavetišče za brezdomce
Od februarja 2001 je zavetišče za brezdomce delovalo na lokaciji Ruška cesta 71 v prostorih, katerih lastnik je Mestna občina Maribor. V zavetišču je bilo na razpolago 15 postelj (13 za moške, 2 za ženske), ob tem pa še čajna kuhinja, dnevni prostor, dve ločeni kopalnici s straniščem in pisarna za zaposlene. Čeprav se nekateri sosedje s prihodom zavetišča niso strinjali, na tej osnovi pričakovanih konfliktov ni bilo.
Zavetišče je bilo odprto vsak dan od 18.00 ure do 10.00 ure naslednjega dne; ob praznikih in slabših vremenskih pogojih je bilo zavetišče odprto od 16.00 ure do 11. 00 ure naslednjega dne. V letu 2001 so evidentirali v povprečju 14 uporabnikov zavetišča mesečno. V zavetišču je bila ob prenočevanju brezdomcem ponujena tudi najnujnejša socialna oskrba - pomoč pri urejanju njihovih pravic, svetovanje in posredovanje pri različnih institucijah, oskrba z obleko in obutvijo ter potrebščinami za osebne higieno, ter skladno s kriteriji tudi brezplačen obrok hrane.
240
Program je na osnovi pogodbe izvajal Center za socialno delo Maribor z redno zaposlenim in petimi vključenimi v program javnega dela. Stroške teh zaposlitev in stroške bivanja brezdomcev je financirala Mestna občina Maribor.
Center za preprečevanje odvisnosti
Center za preprečevanje odvisnosti je samostojni socialno varstveni program, ki deluje pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor (v okviru Centra za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo zdravja) v prostorih na Ljubljanski ulici 4, katerih lastnica je Mestna občina Maribor.
Program je prednostno namenjen šolski populaciji, dejavnosti, ki so jih izvajali so bile razdeljene na: sprejemni center, dnevni center, poldnevni center, podporno skupino, spremljevalno skupino in socialno rehabilitacijo eksperimentatorjev. V program je bilo vključenih 230 zasvojenih oseb, od tega 115 iz Maribora.
V centru so izvajali tudi dodatne aktivnosti: izobraževanja, terapevtski tabor, sodelovanje v koordinaciji vseh tovrstnih mariborskih programov, sodelovanje na posvetih in sodelovanje z raznimi institucijami, predvsem s šolami, s predavanji, svetovanjem in mentorstvom.. V programu je sodelovalo tudi 52 prostovoljcev.
S sredstvi proračuna Mestne občine Maribor so bili na osnovi pogodbe v letu 2001financirani stroški dela dveh od štirih redno zaposlenih (v programu sodeluje tudi oseba na civilnem služenju vojaškega roka) in sofinancirani materialni stroški delovanja centra.
Krizni center za mlade
Program izvaja Center za socialno delo v dislocirani enoti v Trubarjevi ulici 27. Gre za obliko pomoči mladim, ki so bolj ali manj vedenjsko moteni, ne najbolj prilagodljivi, niso pa problematični; v programu aktivno sodelujejo tudi starši. Program v obliki dnevnega centra financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sredstva mestne občine so bila namenjena pokrivanju dodatnih materialnih stroškov in za razvoj dela prostovoljcev.
Skupine starih za samopomoč
V letu 2001 je program na osnovi pogodbe izvajal Center za socialno delo Maribor za deset skupin s 120 člani in 19 voditelji – prostovoljci. To so delovne skupine, ki poskušajo dopolniti bivanjsko praznoto starejših, nadomestiti družino, sorodstvo in sosedstvo ter skušajo vzpostaviti porušene mostove med generacijami. Sredstva so bila namenjena pokrivanju materialnih stroškov delovanja skupin.
2.6. Javna dela
Na področju socialnega varstva je bila v letu 2001 Mestna občina Maribor na osnovi razpisa Zavoda RS za zaposlovanje naročnik 40 programov javnih del pri 23 izvajalcih s 141 vključenimi brezposelnimi osebami. Mestna občina Maribor je kot naročnik programov javnih del zagotavljala 20 % stroškov dela.
Dejansko je bilo v programe javnih del vključenih povprečno 125 brezposelnih oseb. Število vključenih je bilo manjše od pogodbeno dogovorjenega predvsem zaradi časovnega zamika
241
pri začetku izvajanja nekaterih programov in neustrezne ponudbe delovne sile glede na potrebne kvalifikacije v posameznih programih. Posledično je bila v letu 2001 od načrtovane manjša tudi realizacija te proračunske postavke.
2.7. Obnova objektov in opreme
Obnova opreme
Sredstva so bila namenjena nabavi opreme za zavetišče za brezdomce na Ruški 71, ki je bila potrebna zaradi preselitve zavetišča na novo lokacijo.
Izgradnja tretjega doma za starejše osebe
Realizacija na tej postavki obsega samo plačilo še zadnjih stroškov pri pripravi projektne dokumentacije (prenos pogodbenih obveznosti iz leta 2000). Obveznosti Mestne občine Maribor pri sofinanciranju izgradnje doma, ki je v teku, bodo nastopile šele v letu 2002 in to takrat, ko bo v okviru njenega 30% vložka poračunana priznana vrednost komunalno opremljenega zemljišča in predhodni stroški priprave investicijske in projektne dokumentacije. Novo zgrajeni dom bo predvidoma lahko predan namenu v prvi polovici leta 2003. Investicijo vodi pristojna služba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki pri tem korektno sodeluje z Oddelkom za družbene dejavnosti Mestne občine Maribor.
0407 ZDRAVSTVO
1. Uvod
Obveznosti občine na področju zdravstva določajo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, podzakonski akti in Nacionalni program – zdravje za vse do leta 2004, ki so tudi pravna osnova za financiranje posameznih nalog iz mestnega proračuna. S proračunom zastavljen program je bil realiziran v višini 199.882.767 SIT ali 74,6 % glede na z rebalansom mestnega proračuna za leto 2001 načrtovana sredstva. Proračunska sredstva so bila za posamezne namene porabljena v naslednjih deležih: za zdravstveno zavarovanje oseb brez prejemkov 70,9%, za zagotavljanje mrliško pregledne službe 8,6%, za programe za krepitev zdravja prebivalstva 3,2%, za projekt Center zdravo mesto 5,8% in za investicije 11,5%.
2. Izvrševanje programskih nalog
2.1. Zdravstveno zavarovanje oseb brez lastnih prejemkov
Mestna občina Maribor je v letu 2001 skladno z zakonom prijavila v obvezno zdravstveno zavarovanje in poravnala predpisani pavšalni prispevek skupaj za 40.389 oseb (43.588 v letu 2000 in 42.301 v letu 1999), ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v mestni občini in niso zavarovani iz drugega naslova ter nimajo lastnih prejemkov, da bi lahko sami pokrili stroške zavarovanja (povprečno okoli 3365 osebam mesečno). V letu 2001 je pavšalni mesečni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje znašal 3.630 SIT na zavarovano osebo. Med letom smo uveljavljali tudi poračun sredstev za zavarovance, ki so si zavarovanje za nazaj uredili na drugačen način.
Prikaz zavarovancev po starostnih skupinah po stanju v decembru 2001:
242
Starost (v letih) Moški Ženske SKUPAJ do 15 8 13 21 15-19 132 164 296 20-29 764 928 1692 30-39 263 344 607 40-49 275 316 591 50-59 179 105 284 nad 60 31 22 53 SKUPAJ 1652 1892 3544
Realizacija programa je za 0,5 % višja od sprejetega rebalansa finančnega načrta, za ta odklon smo po predpisanem postopku izpeljali prerazporeditev sredstev iz proračunske postavke »center zdravo mesto«.
2.2. Mrliško pregledna služba
Izvajanje mrliško pregledne službe je Mestna občina Maribor dolžna zagotavljati (organizirati in financirati) za pokojne, ki so imeli stalno prebivališč na njenem območju. V primerih, ko mrliški preglednik ne more ugotoviti vzroka smrti, je mestna občina tudi plačnik tako imenovane sanitarne obdukcije. Mestna občina Maribor ima na osnovi posebne pogodbe organizirano mrliško pregledno službo pri Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor. V letu 2001 je bilo plačanih 547 storitev mrliških pregledov, 137 sanitarnih obdukcij in 77 storitev pobiranja posmrtnih ostankov s prevozom. Strošek plačil za opravljene storitve je bil za odstotek nižji od načrtovanih sredstev.
2.3. Projekt Center zdravo mesto
Center zdravo mesto, ki deluje v sestavi Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, je v poročilu o izvajanju programa navedel naslednje naloge, ki so bile realizirane v letu 2001: • aktivnosti izvedene kot občinski program krepitve zdravja prebivalstva v letu 2001, • strokovno organizacijsko in finančno vodenje projekta »Center za preprečevanje odvisnosti«, • strokovno, organizacijsko in finančno vodenje projekta »Klic v sili«; • prevajalska in izdajateljska dejavnost iz promocije zdravja v letu 2001, priprava gradiva za spletne in internetne strani projekta »Maribor zdravo mesto«, • koordinacija, vsebinski in finančni nadzor nad izvajanjem na javnem razpisu izbranih in potrjenih izvajalcev in projektov krepitve zdravja za leti 2000 in 2001, • sodelovanje v aktivnostih Maribor – alpsko mesto in Lokalna agenda 21, • mednarodno sodelovanje projekta »Maribor zdravo mesto« v letu 2001.
S sredstvi proračuna so bili sofinancirani materialni stroški delovanja centra in stroški dela - za vodjo centra (70 %) ter poslovno sekretarko in pisarniško referentko (100%). Zaradi daljše odsotnosti vodje centra je bila dejanska realizacija finančnega načrta na tej postavki za 11,2% manjša od predvidene z rebalansom mestnega proračuna.
2.4. Programi za krepitev zdravja
243
Na osnovi pravilnika o postopkih in merilih za sofinanciranje je bil izveden javni razpis za sofinanciranje programov za krepitev zdravja prebivalcev na območju Mestne občine Maribor. Komisija za izbiro, vrednotenje in usklajevanje je pripravila predlog izbora prijavljenih programov, ki ga je potrdil župan. V sofinanciranje so bili vključeni programi naslednjih izvajalcev: Združenje za pomoč staršem – Štorklja, Društvo za zdravje srca in ožilja, Območna organizacija Rdečega križa, Škofijska Karitas, Društvo Kneipp, Društvo bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom, Splošna bolnišnica Maribor, Zdravstveni dom dr. A. Drolca Maribor, Ozara, Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot, Društvo za pomoč in samopomoč Nova pot, Radiomed d.o.o., Enajsta šola, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, Medicinsko rekreacijski center Fontana, Društvo za boj proti raku in Društvo mladih Osmica.
3. Investicije v primarnem zdravstvenem varstvu
Občina je kot (so)ustanoviteljica po zakonu dolžna zagotavljati ustrezne prostorske pogoje za delo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor v obsegu zdravstvenih storitev, do katerih so občani upravičeni po zakonu.
V letu 2001 sta bili v mestni proračun vključeni dve investiciji, ki omogočata preselitev zobozdravstvenih ambulant iz zgradbe na Žitni ulici 15, katere lastnik je Univerza v Mariboru, ki je že pred leti zdravstvenemu domu odpovedala najemno razmerje, odpoved pa uveljavila tudi v postopku pred sodiščem.
3.1. Izgradnja šolskih zobozdravstvenih ambulant ob Ljubljanski ulici v Mariboru
Investicija je bila v celoti zaključena že v letu 2000, sredstva državnega proračuna (investicijski transferi občinam) v višini 33.000.000 SIT za njeno sofinanciranje pa so bila v mestni proračun nakazana šele januarja 2001. V skladu s sklenjeno pogodbo je bil sorazmerni del teh sredstev (10.044.800 SIT) prenakazan Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je v letu 2000 iz svojih sredstev v celoti zagotovil opremo novih prostorov.
3.2. Izgradnja specialističnih zobozdravstvenih ambulant na Svetozarevski ulici v Mariboru
V prvi polovici leta 2001 je bila dokončana investicijska in projektna dokumentacija za izgradnjo nadomestnih prostorov za specialistične zobozdravstvene ambulante, ki bodo umeščeni v bodoči večnamenski linearni objekt na Svetozarevski ulici v Mariboru. Začetek izgradnje pa je bil mogoč šele, ko je bilo na osnovi predloženega podpisanega dogovora Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in občin – njegovih soustanoviteljic (zadnja občina ga je podpisala 14. 8. 2001) možno pridobiti soglasje Ministrstva za finance. Soglasje je bilo po nekaj zapletih izdano 2. 10. 2001. Prav tako je bilo zaradi vrste dodatnih zahtev pristojnega organa upravne enote šele 16. oktobra izdano gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno 5. novembra 2001. Tako je izbrani izvajalec del lahko pričel s pripravljalnimi deli šele sredi oktobra, z neposrednimi investicijskimi deli pa takoj po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Zaradi vsega navedenega je že na začetku investicije prišlo do zamude 40 koledarskih dni glede na prvotni terminski plan, ki jo bo po oceni nadzornega organa v času izvajanja investicije možno le delno zmanjšati.
Posledica zamude pri začetku investicijskih del je tudi nizka realizacija sredstev proračuna Mestne občine Maribor in drugih občin – sofinancerk v letu 2001. Realizirana sredstva
244
mestnega proračuna obsegajo plačilo prenesenih pogodbenih obveznosti iz leta 2000 za investicijsko in projektno dokumentacijo ter tekoča plačila v letu 2001. Za storitve svetovalnega inženiringa in projektantskega nadzora ter za gradbena, obrtniška in instalacijska dela je bilo zaradi šestdeset dnevnih plačilnih rokov možno v sklopu teh sredstev plačati samo vrednostno manjše obračunske situacije za dela oziroma storitve, opravljene v mesecu oktobru 2001, v višini oziroma deležu, kot to predvideva že navedeni dogovor.
Skladno z že izdanim sklepom Ministrstva za zdravje je za neposredno investicijo zagotovljeno 20 % sofinanciranje s sredstvi državnega proračuna (investicijski transferi občinam), vendar v obdobju 2001 - 2003. Na osnovi tega sklepa in letne pogodbe je bilo v letu 2001 nakazanih v mestni proračun 6.000.000 SIT, v letu 2002 bo državni proračun zagotovil 34.500.000 SIT, v letu 2003 pa preostalih 38.000.000 SIT. Skupaj bo torej investicija sofinancirana v višini 78.500.000 SIT, vendar utegne biti dejanski skupni znesek sofinanciranja nekoliko manjši zaradi ugodnega rezultata do sedaj oddanih javnih naročil. Sredstva za opremo novih prostorov bo po dogovoru v celoti zagotovil Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, na račun sredstev državnega proračuna bodo skladno z dogovorom o sofinanciranju torej zmanjšani deleži občin pri plačilu gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, svetovalnega inženiringa in projektantskega nadzora. Delež Mestne občine Maribor v okviru sprejetih obveznostih občin - sofinancerk znaša po že omenjenem dogovoru 71,59 %, delež drugih občin pa preostalih 28,41 % teh obveznosti. Predvideno je, da bo investicija v letu 2002 zaključena.
05 ODDELEK ZA SPLOŠNE IN PRAVNE ZADEVE
Naloge Ooddelka za splošne in pravne zadeve Mestne uprave Mestne občine Maribor so opredeljene v 7. členu Odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave (Medobčinski uradni vestnik št. 13/97 in 12/2000) in se opravljajo v Odseku za splošne zadeve, v Odseku za pravne zadeve, v Pravni službi, v Odseku za mestne četrti in krajevne skupnosti in Referatu za informatiko. V oddelku je sistematiziranih 32 delovnih mest z 57 izvrševalci. Dejansko je bilo v oddelku na dan 31. 12. 2001 35 zaposlenih. Po stopnji izobrazbe je 6 zaposlenih s VII. stopnjo izobrazbe, od tega 4 diplomirani pravniki (ena ima pravosodni izpit), 6 zaposlenih s VI. stopnjo izobrazbe, 22 zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe in 1 zaposlena z II. stopnjo izobrazbe. Za določen čas je zaposlena ena delavka za opravljanje javnih del.
1. POROČILO O DELU ODDELKA
Glavne pravne podlage za delovanje oddelka so naslednje: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin, Zakon o financiranju javne porabe, Zakon o javnih naročilih, Zakon o obligacijskih razmerjih, Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o upravnem postopku, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o zemljiški knjigi, Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Zakon o stavbnih zemljiščih, Stanovanjski zakon, Zakon o stanovanjskih razmerjih, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o delavch v državnih organih, Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Statut Mestne občine Maribor, Odlok o
245
organizaciji in delovnem področju mestne uprave ter druge pravne podlage, ki se nanašajo na delovno področje oddelka in mestne uprave.
Splošne zadeve
Poleg rednih nalog nudenja pravne pomoči smo pripravili tudi splošne akte, Odredbo o poslovnem času, uradnih urah in premakljivem delovnem času Mestne uprave Mestne občine Maribor in Pravilnik o izplačevanju stroškov v zvezi z delom. V pripravi je tudi splošni akt o izobraževanju in o razporejanju delovnega časa delavcev in evidentiranju prisotnosti.
Pripravljeni so bili obrazci poteka posameznih postopkov dela v oddelku za potrebe ISO standarda.
Delitev skupnega premoženja
V letu 2001 je oddelek sodeloval pri pripravi Sporazuma o razdelitvi premoženja Mestne občine Maribor, ki so ga dne 09. 02. 2002 sklenili župani Mestne občine Maribor, Občine Hoče – Slivnica in Občine Miklavž na Dravskem polju. S tem je bilo delo delo pri pripravi pravnih podlag za delitev premoženja končano. Na podlagi sporazuma županov je bil pripravljen še Dogovor o nosilcih priprave nalog, ki jih je potrebno skupno izvesti za pripravo aktov iz Sporazum o načinu razdelitve premoženja Mestne občine Maribor. Ta sporazum določa naloge, nosilce nalog in roke za izvedbo, ker je potrebno v rokih, določenih v sporazumu županov, skupno pripraviti akte o ustanoviteljstvu javnih podjetij in javnih zavodov, določenih v sporazumu o načinu delitve premoženja Mestne občine Maribor. Težave pri izvedbi teh nalog povzroča tudi to, da Dogovor o delitvi skupnega premoženja Mestne občine Maribor iz leta 1997 ni bil realiziran glede ustanoviteljstva javnih podjetij in javnih zavodov. Zaradi tega je potrebno skupno sodelovanje vseh občin podpisnic dogovora iz leta 1997 in sporazuma iz leta 2000 pri pripravi teh splošnih aktov.
Kadrovske zadeve
Oddelek ureja področje delovno pravnih razmerij za zaposlene v organih mestne uprave in po pogodbi za zaposlene v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu in od 10. 07. 2000 dalje še za Javni gospodarski zavod za turizem. V letu 2001 smo v organih mestne uprave mestne občine Maribor zaposlovali tudi delavce za določen čas za opravljanje javnih del.
Na dan 31. 12. 2001 je bilo v mestni upravi 245 zaposlenih. Od tega je bilo 6 delavcev zaposlenih za določen čas (od tega en pripravnik). Zaradi koriščenja porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka je bilo v letu 2001 odsotnih 7 delavk; vseh 7 se bo vrnilo na delo v letošnjem letu. Na podlagi prijave na razpis za izbor javnih del v RS za leto 2001 smo v Mestni upravi mestne občine Maribor zaposlili za opravljanje javni del 17 delavcev za določen čas: od tega 5 delavcev v Mestnem inšpektoratu, 3 delavke v Oddelku za družbene dejavnosti, 7 delavcev v Komunalni direkciji, 1 delavka v Oddelku za splošne in pravne zadeve in 1 delavka v Oddelku za finance.
Za gibanje zaposlenih v mestni upravi od ustanovitve novih lokalnih skupnosti, ki so pričele s svojim delovanjem januarja 1995, je značilno nihanje v številu zaposlenih, ki je bilo prvo leto predvsem posledica zatečenega stanja po razmejitvi pristojnosti nalog med državo in novo nastalimi lokalnimi skupnostmi. Uvedba novih pristojnosti in organiziranost organov nove lokalne skupnosti je terjala sistemizacijo novih delovnih mest in zaposlovanje novih visoko
246
strokovnih delavcev. Nihanja v zaposlovanju so bila tudi posledica prevzemanja delavcev ob ukinitvah oziroma reorganizacijah krajevnih skupnosti, skladov, strokovnih služb ter nekaterih dejavnosti javnega interesa. V letu 1995 je prišlo do povečanja števila zaposlenih od 200 na 235 na podlagi sprejetega odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Maribor (ustanovljeni novi upravi organi). V letu 1996 se je število zaposlenosti v mestni upravi povečalo zaradi prevzema delavcev iz družbe Martur, d.o.o. (5 delavcev) in 3 nove zaposlitve. V letu 1997 se je zmanjšalo število zaposlenih zaradi ustanovitve Stanovanjskega sklada občine Maribor, v katerega je bilo s sporazumom o prevzemu delavcev iz stanovanjskega referata Komunalne direkcije razporejenih z dnem 1. 7. 1997 11 delavcev. V letu 1997 pa so bili iz KS prevzeti v Oddelek za splošne in pravne zadeve 4 delavci in nove zaposlitve v drugih upravnih organih. V letu 1998 smo v mesecu novembru prevzeli iz krajevnih skupnosti v Oddelek za splošne in pravne zadeve 17 delavcev in 4 v mesecu decembru. V letu 1999 se je število zaposlenih v mestni upravi zmanjšalo zaradi prevzema 9 delavcev iz Komunalne direkcije v Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Aktivnosti na področju racionalnega zaposlovanja novih delavcev so bile izrazite v primerjalnem obdobju 1998 – 1999, saj se ni zaposlovalo novih strokovnih delavcev in je bilo realiziranih več odhodov kot prihodov delavcev. Tudi v letu 2001 je bilo racionalno zaposlovanje novih strokovnih delavcev, kar je razvidno tudi iz grafičnega prikaza.
260 256 255
250 245 245 244 245 243
240 237 235 235
230
225
220 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
V tem letu je bilo nekaj težav pri iskanju novih ali nadomestnih zaposlitev, ki so zahtevale specializirana znanja (npr. Višji upravni delavec za področje prometa, informatike). Zadeve smo začasno uredili tako, da je izvajanje dela teh nalog bilo začasno dodeljeno drugim Višjim upravnim delavcem. Dolgoročno pa bo zaradi zahtevnosti področja potrebno zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedenost.
V letu 2001 smo tudi redno spremljali in ugotavljali pogoje za napredovanja tistih zaposlenih, katerim je preteklo tri leta od zadnjega napredovanja in sicer v mesecu januarju za 12 delavcev, v mesecu maju za 7 delavcev. V mesecu septembru smo zaradi spremembe pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da lahko zaposleni napredujejo največ za pet plačilnih razredov, ugotavljali pogoje za napredovanje za 54 delavcev.
247
Na podlagi letno sprejetih meril direktorja mestne uprave so bile izdane odločbe o določitvi letnega dopusta vsem zaposlenim in pripravljen seznam za izplačilo pripadajočega dela regresa za letni dopust. V skladu z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih smo vsem zaposlenim v mestni upravi s 01. 08. 2001 dalje izdali odločbe o določitvi dodatka v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju.
V letu 2001 so bila izvedena vsa potrebna opravila za zaposlitev 4 delavcev za nedoločen čas, 6 delavcev za določen čas zaradi nadomeščanja delavk, ki koristijo porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka in 17 delavcev za opravljanje javnih del ter vse naloge potrebne v zvezi z razporeditvami zaposlenih v mestni upravi in prenehanjem delovnega razmerja zaposlenih. Delovno razmerje je prenehalo 9 zaposlenim; od tega so bile 4 upokojitve. V letu 2001 je bilo podanih 16 zahtevkov za plačilo jubilejnih nagrad in 4 zahtevki za plačilo odpravnine ob upokojitvi. V letu 2001 ni bilo sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu v interesu delodajalca, ampak so bili izvedeni postopki pregleda izpolnjevanja študijskih obveznosti iz tekočih pogodb ter predlagani ustrezni ukrepi. V tem letu je bilo pripravljenih 6 zahtevkov za izplačilo solidarnostnih pomoči zaposlenim, predvsem zaradi daljše bolezni. V mestni upravi v letu 2001 beležimo porast bolniških staležev z daljšo odsotnostjo delavcev z dela. Porastlo je tudi število delavcev, ki delajo zaradi zdravstvene indikacije skrajšan delovni čas. Tako je kadrovska zasedba v mestni upravi na nekaterih področjih kljub nadomestitvam z delavci za določen čas občasno motena, predvsem kadar gre za visoko zahtevna strokovna dela. V mesecu decembru 2001 smo organizirali cepljenje proti gripi. Cepljenja se je udeležilo 44 zaposlenih.
Tekoče smo opravljali naloge s področja kolektivnega nezgodnega zavarovanja, za ugotavljanje invalidnosti pri pristojnih organih, za opravljanje počitniške prakse, vodenje matične knjige zaposlenih, priprave statističnih poročil, mesečno vnašanje podatkov v MAOP računalniški sistem vodenja kadrovskih podatkov za obračun plač in druge kadrovske zadeve.
Pripravljene so bile vse podlage, ki so potrebne za planiranje sredstev na kadrovskem področju, kamor sodi tudi strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih.
V letu 2001 smo za zaposlene v mestni upravi organizirali seminar in opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka (strokovni izpit je opravilo 8 delavcev), usposabljanja na področju evropskih zadev so se udeležili 4 delavci. Za zaposlene smo v mesecu decembru 2000 na Andragoškem zavodu v Mariboru organizirali 90-urni tečaj angleškega jezika. Tečaj angleškega jezika je obiskovalo 30 delavcev. Tečaj je v mesecu juniju 2001 uspešno zaključilo 24 delavcev.
Delo glavne pisarne
V letu 2001 je bil pri pisarniškem poslovanju dan povdarek pri pomoči in usposabljanju delavcev v organih mestne uprave. Opravljeni so bili pregledi pisarniškega poslovanja in nudena pomoč pri delu vložišča Komunalne direkcije in Zavoda za prostorsko načrtovanje. Meseca decembra je bila sprejeta nova uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom. V istem mesecu je bilo opravljenih že nekaj inštrukcij po tej uredbi. Usposabljanje delavcev se bo nadaljevalo takoj, ko bodo sprejeta tudi navodila o izvajanju omenjene uredbe.
248
Premoženjsko pravne zadeve
Pravni pregled pogodb v skladu z Navodili o izvrševanju proračuna, pravna mnenja ter druga strokovna pomoč pri izvedbi postopkov oddaje javnih naročil in sklepanju pogodb
V skladu z Navodilom o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor smo tekoče izvajali pravni pregled pogodb, pri katerih smo predvsem preverjali skladnost pogodbenih določil z zakoni in drugimi pravnimi predpisi in izvedenimi postopki oddaje javnih naročil. Večjih težav pri tem ni bilo, saj se je na osnovi Zakona o javnih naročilih že izoblikovala tudi določena pravna praksa, z delovanjem pa je pričel tudi Urad za javna naročila, ki na zahtevo posreduje naročnikom pravna mnenja. Na osnovi tega lahko zaključimo, da se je v primerjavi s preteklim obdobjem število zavrnjenih zahtevkov za podajo soglasja k pogodbam bistveno zmanjšalo, posamezne nepravilnosti pa so bile na podlagi medsebojnega sodelovanja z upravnimi organi in organizacijami odpravljene. Prav tako smo v sodelovanju z upravnimi organi in organizacijami nadaljevali s pripravo tipskih pogodb in sicer so izoblikovane pogodbe na področju gospodarskih javnih služb, športnih in kulturnih programov, avtorske in vzdrževalne pogodbe.
Zaradi poenotenja poteka izvedbe postopkov oddaje javnih naročil male vrednosti, ki se izvaja v skladu z Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti z dne 13.11.2000, smo koncem leta pričeli z uvedbo enotnega računalniškega programa za vodenje postopka oddaje javnih naročil male vrednosti, ki bo uporabnikom omogočil enotno izdelavo obrazcev in s tem poenostavitev vodenja postopka vse do izbire najugodnejšega izvajalca.
Poleg tekočega izvajanja pravnega pregleda pogodb bi omenili še naslednja opravila: pravna pomoč pri sklepanju pogodb, pri pripravi razpisne dokumentacije za javne razpise – javna naročila, sodelovanje v komisijah za oddajo javnih naročil, različna pravna mnenja organom, organizacijam, zavodom, krajevnim skupnostim in mestnim četrtem. Prav tako pa se je v preteklem obdobju nadaljevalo strokovno spremljanje in podpora Komisiji za imenovanje ulic.
Izterjave nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča za čas od 1994-1997
V letu 2001 se je nadaljevala izterjava nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, katerih dolžniki so predvsem fizične osebe. Gre za izterjavo nadomestil začetih na predlog Staninvesta v letih od 1994 do 1997, ki so bile prenešene leta 1999 na tukajšnji upravni organ. Na podlagi sklepa 26. seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor z dne 5.3.2001 o odpisu terjatev do višine 5.000 SIT smo pred pristojnim sodiščem umaknili cca. 3200 izvršilnih zadev, v teku pa jih je cca. še 850. Pri izvršilnih zadevah, ki so še v teku so bili po sklepih sodišča opravljeni rubeži premičnih stvari, katerih smo se kot upniki po Zakonu o izvršbi in zavarovanju morali udeleževati, opravljene pa so bile tudi številne dopolnitve vloženih predlogov za izvršbe (posredovanje podatkov o prebivališču dolžnikov, podatkov o imenih in novih naslovih dolžnikov ali dolžnikovih delodajalcev).
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list RS, št. 44/97) in sodelovanje v projektu Evidenca zemljišč v lasti Mestne občine Maribor
Enako kot v preteklem obdobju so se zemljiškoknjižni predlogi za vpis lastninske pravice na Mestno občino Maribor pripravljali vzporedno z urejanjem zemljiško knjižnega stanja bodisi
249
za občane bodisi za potrebe Mestne občine Maribor. Na podlagi zemljiškoknjižnih predlogov bodo lastninjene vse nepremičnine, ki so pripisane pri posameznih vložnih številkah v katastrskih občinah, ki obsegajo območje Mestne občine Maribor.
Tukajšnji upravni organ je s službo GIS in OP vsebinsko sodeloval pri izdelavi II. faze aplikacije Evidence zemljišč v lasti Mestne občine Maribor.
Vknjižba etažne lastnine na podlagi pogodbe, sklenjene z agencijo »ETAŽNA«
V letu 2001 smo v skladu z Zakonom o javnih naročilih izvedli javni razpis za vknjižbo etažne lastnine večstanovanjskih hiš katerih investitorica je bila do ustanovitve Stanovanjskega sklada občine Maribor, Mestna občina Maribor oz. njeni pravni predhodniki ter na njegovi podlagi sklenili pogodbo z izvajalko Agencija »Etažna«. Na podlagi sklenjene pogodbe bo izvajalka opravljala vknjižbe večstanovanjskih hiš po določilih Zakona o zemljiški knjigi in Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. Pripravljene zemljiškoknjižne predloge ter eventualne manjkajoče listine, ki jih pripravlja Agencija »Etažna«, katerih sklenitev je predpogoj za vpis etažne lastnine se preglejujejo v odseku in posredujejo v podpis.
Reševanje premoženjskih zadev
Enako kot v preteklih letih se na odseku na podlagi vlog občanov pripravljajo ustrezne listine za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (uskladitvene listine, izbrisna dovoljenja, dodatki k pogodbam), ki je posledica predvsem neurejenega zemljiškoknjižnega stanja iz preteklosti kadar je bila po pogodbah zavezana opraviti zemljiškoknjižna dejanja pravna predhodnica Mestne občine Maribor. Problematika je kompleksna predvsem v tistih primerih, ko je v preteklosti prišlo do parcelacij nepremičnin za katere ni bilo urejeno zemljiškoknjižno stanje, občani pa sedaj uveljavljajo vpis lastninske pravice ali pa v primerih, ko je v preteklosti pravna predhodnica MOM sklepala pravne posle z občani, predhodno pa sama ni uredila vpisa v zemljiško knjigo.
Na podlagi vlog Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o. in družbe GIPIT d.o.o., ki po pooblastilu DARS d.d. opravlja premoženjsko pravne naloge v zvezi s pridobitvijo zemljišč za potrebe gradnje AC Slivnica – Pesnica, odsek pripravlja gradiva za mestni svet o odvzemu statusa grajenega javnega dobra oz. odločbe o odvzemu statusa grajenega javnega dobra ter zadevne sklepe oz. odločbe zemljiško-knjižno tudi uredi. Predmetna akta sta predpogoj za opravljanje prometa z nepremičninami, ki več na služijo namenu javnega dobra oz. kot predpogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj za gradnjo avtoceste.
Na oddelku se tudi opravlja pregled vseh zemljiškoknjižnih predlogov za vpis lastninske pravice na Mestno občino Maribor oz. drugih stvarnih pravic, ki so posredovani v pregled s strani bodisi upravnih organov bodisi izvajalcev premoženjsko pravnih opravil v zvezi z gradnjo centralne čistilne naprave ter izgradnjo zahodne obvoznice.
V sklopu urejanja premoženjskih zadev se predstavniki odseka približno enkrat tedensko udeležujejo mejnih ugotovitvenih postopkov za nepremičnine v lasti MOM.
250
Prenos zemljišč v skladu s 57. členom Zakon o javnih skladih in prenos kmetijskih zemljišč iz Mestne občine Maribor na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
V skladu z 57. čl. Zakona o javnih skladih ( Ur. list RS, št. 22/00) so nekatere nepremičnine v lasti RS in gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS z uveljavitvijo citiranega zakona postale last občine na območju katere ležijo. Zaradi dejanskega prenosa nepremičnin – sklenitve pogodbe so potekale aktivnosti za prenos nepremičnin v katastrski občini Zg. Radvanje in Kamnica (preveritve po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih
Pravna služba
Pravna služba Mestne občine Maribor je v letu 2001 delovala v sestavi ene zastopnice oz. svetovalke za pravne zadeve. Ta je, v smeri zavarovanja premoženjskih pravic in koristi Mestne občine Maribor, po generalnem pooblastilu izvajala naloge zastopanja Mestne občine Maribor, po posebnih pooblastilih pa tudi naloge zastopanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pred pristojnimi rednimi sodišči, kot tudi pred Upravnim sodiščem RS, Ustavnim sodiščem RS in pred drugimi državnimi organi.
V letu 2001 se je pooblaščenka Mestne občine Maribor udeležila 160 glavnih obravnav. Pri tem je bilo potrebno izvesti predhodna pripravljalna in druga dejanja, t.j. poizvedbe o dejstvih in zbiranje dokazov, študij spisov, študij zakonodaje in sodne prakse, izdelava tožb, odgovorov na tožbe, pripravljalnih vlog in pritožb ter odgovorov na pritožbe itd. Pri delu je pravna služba vezana na kratke, prekluzivne zakonske roke.
Pravni temelji sporov so tudi v letu 2001 obsegali vsa pravna področja. Zajeti so gospodarski spori v zvezi z izterjavo najemnin za poslovne prostore in izpraznitvami (izpostaviti gre zadevo Meljska kasarna), v klasičnih civilnih pravdah prevladujejo stanovanjske in odškodninske zadeve, v določenih primerih je Mestna občina Maribor stranka tudi v zapuščinskih zadevah, v obravnavi pa je tudi manjše število kazenskih zadev, v katerih Mestna občina Maribor nastopa kot oškodovanka. V letu 2001 smo Ustavnemu sodišču RS podali tudi manjše število odgovorov na pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti, odprtih pa je bilo tudi manjše število upravnih sporov.
Pravna služba se je seveda udeleževala tudi postopkov denacionalizacije pred pristojnim upravnim organom. Pri denacionalizacijskih postopkih sodeluje celoten oddelek, delovali pa smo predvsem v smislu, da se ohranijo nepremičnine v lasti Mestne občine Maribor, rezultati teh prizadevanj se kažejo v pozitivno zaključenih denacionalizacijskih postopkih, na primer: smučišča na Pohorju. Omeniti je potrebno obnovitvena predloga v zadevah vračanja zaplenjenega premoženja glede nepremičnin: Grajski trg 7 in 8, Svetozarevska ul. 4 ter Poštna ul. 1.
Mestne četrti in krajevne skupnosti
V oddelku sprotno spremljamo vsa najemna razmerja, mestnim četrtem in krajevnim skupnostim pa pomagamo tudi pri sestavljanju najemnih pogodb in urejanju pogodbenih odnosov z najemniki.
251
Mestnim četrtem in krajevnim skupnostim smo nudili pomoč pri reševanju tekočih problemov, pa tudi pri reševanju pravnih problemov, pregled pogodb in zastopanje na sodišču.
V letu 2001 je oddelek prejel tudi nekaj pritožb krajanov nad delom mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Te pritožbe smo sprotno reševali, bodisi, da smo opravili s stranko osebni razgovor in v nadaljevanju posredovali v mestni četrti oziroma krajevni skupnosti, ali pa v direktnem razgovoru z delavcem, zaposlenim v mestni četrti oziroma krajevni skupnosti. Nekaj krajanov smo napotili na ustrezne pristojne organe in jim pojasnili, da za njihovo zadevo ni pristojna mestna četrt oziroma krajevna skupnost.
Za vzdrževanje poslovnih stavb skrbijo mestne četrti in krajevne skupnosti same in sicer iz sredstev najemnin. Problematično pa je vzdrževanje stavb krajevnih skupnosti, ki nimajo najemnikov in torej tudi ne prihodkov iz najemnin.
Še vedno je nerešeno najemno razmerje z najemnikom v Brestrnici, saj najemnine tudi v letu 2001 ni poravnal. Ker svet krajevne skupnosti ni podal enotnega stališča, smo zaradi zaščite dolga sprožili tožbo in bomo zadevo razrešili na sodišču.
Sodelovanje z drugimi strokovnimi službami
Zaradi zagotavljanja optimalnega delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti smo sodelovali tudi z različnimi vladnimi in strokovnimi institucijami (Vladna služba za lokalno samoupravo, Institut za pravosodje, Računsko sodišče Republike Slovenije itd.).
Velik napredek smo v letu 2001 dosegli na področju sodelovanja med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ter občinskimi javnimi službami. Na podlagi 21. člena Odloka o mestnih četrteh in krajevnih skupnostih je župan v letu 2001 sklical 4 seje posvetovalnega kolegija, ki ima kot institut predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti pravico dajati mnenja, predloge in pobude mestnemu svetu in županu. Vsa pomembnejša vprašanja politike Mestne občine Maribor so bila na kolegijih obravnavana.
Tajniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti so kot strokovni delavci Mestne uprave redno seznanjeni z novostmi, ki jih prinaša zakonodaja. Tajniki imajo enkrat mesečno strokovni kolegij, kjer podajo pobude in iznesejo problematiko, s katero se srečujejo pri vsakodnevnem delu. Istočasno zagotavlja Oddelek za splošne in pravne zadeve udeležbo strokovnih delavcev iz drugih delovnih področjih uprave tako, da ne prihaja med službami do težav pri reševanju problematike, ki zadevajo občane Mestne občine Maribor.
Komisija, ki jo sestavlja pet tajnikov, pripravlja spremembe in dopolnitve statutov mestnih četrti in krajevnih skupnosti ob sodelovanju Oddelka za splošne in pravne zadeve.
Pri izvajanju nalog s področja lokalne samouprave odlično sodelujemo z Odborom za lokalno samoupravo, ki ga sproti seznanjamo z vsemi problemi dela mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Evropske zadeve
252
Septembra leta 2000 je bila v okviru oddelka-odseka za splošne zadeve organizirana »služba« za evropske zadeve, katere poglavitne naloge so sodelovanje pri pripravi projektov mednarodnega sodelovanja ter priprava, zbiranje in posredovanje informacij za sodelovanje z Evropsko unijo.
V okviru navedenega je bilo s sodelovanjem Evropske komisije Urada za tehnično pomoč Taiex dvakrat organizirano izobraževanje za zaposlene v lokalni samoupravi RS v Bruslju.
Na podlagi pridobljenih informacij o razpisih s strani Evropske unije, smo se skupaj s Komunalno direkcijo MOM in avstrijskim mestom Salzburg vključili v 5. Okvirni program s projektom Civitas. Na področju družbenih dejavnosti potekajo projekti pod okriljem italijanskega mesta Udine. Skupaj z ZVO pripravljamo tekoče in nove projekte za prijavo v EU ( sodelovanje z Avstrijo Ökoprofit… ).
Pospešeno smo začeli z razgovori direktno z institucijami EU, katerih glavni cilj je pridobitev sredstev za financiranje programov MOM, na področju infrastrukture, prometa in obnovitve starega mestnega jedra. Pri slednjem smo se povezali tudi z Agencijo RS za regionalni razvoj in Medobčinskem stanovanjskem skladu tako omogočili direktno sodelovanje s pristojnimi za financiranje projekta "Prenova starega mestnega jedra".
Kot koordinator sodelujemo v pripravi projekta E-cities, ki bi ga lansirali v 6. Okvirni program EU.
Prav tako aktivno pripravljamo kandidaturo mesta Maribor za sedež genaralnega sekretariata Mednarodne organizacije Alpske konference.
V mesecu juliju 2001 smo organizirali posvet predstavnikov slovenskih manjšin po svetu z naslovom " Položaj slovenskih manjšin po vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo".
Poleg navedenega se povezujemo z ostalimi institucijami v naši regiji, ki skrbijo za stike z EU, kot so Ekonomski inštitut, Gospodarska zbornica, Evropska hiša, Univerza v Mariboru.
Za delo oddelka je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 169,8 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 5,7 mio SIT so bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev iz nalog in programov - PP 2160, 2161,2163 in 2164 v višini 4,7 mio SIT in investicij - PP 9100 v višini 1 mio SIT. Prerazporejena sredstva so bila porabljena za pokrivanje povečanih skupnih materialnih stroškov mestne uprave, zaradi povečanega obsega dela za mestno upravo, najemnike in višjih stroškov informacijskega sistema. Porabljenih je bilo 165,6 mio SIT ali 97,5% sredstev po rebalansu oziroma 94,4% po rebalansu s prerazporeditvami.
2. POROČILO O IZVEDENIH NALOGAH IN PROGRAMIH
Za naloge in programe je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 36,6 mio SIT. S prerazporeditvijo so bila sredstva znižana na 32,4 mio SIT. Porabljenih je bilo 28,8 mio SIT ali 78,6% planiranih sredstev po rebalansu proračuna oziroma 88,7% po rebalansu s prerazporeditvami.
2160 STROŠKI POSTOPKOV V ZVEZI Z DENACIONALIZACIJO
253
Zaradi večjega števila denacionalizacijskih postopkov in plačila odškodnine v denacionalizacijski zadevi vrnitve premoženja na osnovi delne odločbe upravne enote Maribor, so bili stroški postopkov višji od planiranih po rebalansu. Dodatna sredstva v višini 842.350 SIT so bila zagotovljena iz proračunske rezervacije (542.350 SIT) in prerazporeditvijo med proračunskimi postavkami.
2161 UREJANJE PREMOŽENJSKO PRAVNIH STANJ
Na tej postavki so nastali stroški za plačilo notarskih overitev podpisov župana na pogodbah, sodnih stroškov, stroškov geodetske uprave, delilnih načrtov in urejanja zemljiško knjižnih stanj. Planirana sredstva so bila zaradi prerazporeditve na skupne materialne stroške uprave, znižana od 10,9 mio SIT po rebalansu proračuna na 7,1 mio SIT. Realizacija v primerjavi z rebalansom s spremembami je bila 96,6%.
2162 PRIDOBITEV ISO STANDARDA
S projektom smo pričeli v juniju leta 2000, ko smo opravili zbiranje ponudb za izvajanje svetovanja pri pridobitvi certifikata ISO 9000. Po pridobitvi treh ponudb smo izbrali INSPECT d.d. Ljubljana, s katerim smo 29.09.2000 podpisali pogodbo o "Svetovanju in pomoči pri uvedbi sistema kakovosti ter certifikacijski presoji, skladno z zahtevami serije standardov ISO 9000.". Po sklenitvi pogodbe smo pričeli z aktivnostmi izdelave dokumentacije (tedenski sestanki – nastajali so prvi zapisi). V letu 2001 pa smo izdali interno dokumentacijo MU-MOM, ki v obliki organizacijskih predpisov MU MOM definira delovanje MU v skladu z zahtevami standarda ISO 9000. Izdelali smo tudi "ORGANIGRAME" delovanja posameznih služb na mu in pripravili osnutek poslovnika kakovosti za MU MOM. Z zunanjimi svetovalci smo imeli tedenske sestanke, za kar so nam izstavili tudi račune v skladu s sklenjeno pogodbo o svetovanju. Predvidena sredstva niso bila v celoti porabljena. Postavka se je vodila na Oddelku za splošne in pravne zadeve.
2164 EVROPSKE ZADEVE
Za evropske zadeve je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 1,5 mio SIT. Sredstva so bila znižana zaradi prerazporeditve 500.000 SIT. Porabljenih je bilo 0,9 mio SIT ali 85,4 % rebalansa s spremembami.
2165 E – MESTO
Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 2,5 mio SIT. Porabljenih je bilo 0,4 mio SIT ali 16,7 % rebalansa s spremembami. V letu 2001 smo izdelali osnutek dokumentov (Kratkoročni načrt razvoja e-poslovanja v ni upravi Mestne občine Maribor v letu 2001 in Podprojekt e-mestna uprava in osnovna izhodišča za dolgoročni načrt do leta 2006) in ju predstavili županu. Preučili smo vso dosedanjo dokumentacijo (Evropa in globalna informacijska družba, Poročilo Sveta Evrope, Bruselj, 26. maja 1994; Ministrska deklaracija, Ministrska konferenca o globalnih informacijskih omrežjih. Bonn 6-8 julij 1997; eEuropa, skupna prizadevanja za uvedbo informacijske družbe v Evropi, akcijski načrt-osnutek, 3. maj 2001; E-poslovanje v javni
254
upravi RS za obdobje od leta 2001-2004, CVI, februar 2001; Osnutek strateškega razvoja programa za projekt Maribor e-mesto - Gregor Hauc) in izvedli potrebne razgovore z Centrom vlade za informatiko, FERIjem ter z nekaterimi izvajalci. Na internetu smo preučili sorodne projekte. Podpisane so bile pogodbe za projekt Maribor mesto znanja, za izdelavo portala mestne uprave in za strateški plan informatizacije MOM, katere so v izvajanju. Del pogodbenih obveznosti v višini 2,1 mio SIT bo plačan v letu 2002.
8102 DELOVANJE KS IN MČ
Za poravnavo materialnih stroškov Mestna občina Maribor namenja iz proračunskih sredstev mestnim četrtem in krajevnim skupnostim sredstva v skladu s sklepom o financiranju. V letu 2001 je za pokrivanje materialnih stroškov MČ in KS po rebalansu proračuna predvidenih 17,4 mio SIT, porabljenih je bilo 17,2 mio SIT ali 98,6%. Za programe dela, ki bi jih izvajale mestne četrti in krajevne skupnosti, ki bi bili namenjeni prebivalstvu v proračunu ni zagotovljenih sredstev. Sredstva iz proračuna prejemajo tudi krajevne skupnosti in ena mestna četrt, ki skrbijo za vzdrževanje javnih poti (javna gospodarska služba).
INVESTICIJE
9100 RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA
V letu 2001 smo nabavili novo računalniško in komunikacijsko opremo ter aplikacije za potrebe posameznih upravnih organov.
9200 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
Sredstva so bila porabljena za vzdrževanje računalniške in programske opreme.
06 ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
1. POROČILO O DELU ODDELKA
V skladu z 9. členom Odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave Mestne občine Maribor (MUV, št.13/97) in 5. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave Mestne občine Maribor (MUV, št.12/2000) so naloge Oddelka za gospodarske dejavnosti Mestne občine Maribor naslednje: • opravlja upravne in druge strokovne naloge, ki se nanašajo na izvirne in prenesene pristojnosti občine na področju podjetništva, trgovinske dejavnosti, kmetijstva in gozdarstva ter turizma; • zagotavlja pogoje za pospeševanje gospodarskega razvoja mesta; • pripravlja strokovno analitične preglede gospodarskih gibanj; • sodeluje pri pripravi strokovnih mnenj za predstavnike občine v skupščinah in nadzornih svetih gospodarskih družb; • spremlja gospodarjenje s sredstvi ustanovitelja v zavodu Mariborska razvojna agencija.
Upravne naloge
255
Oddelek za gospodarske dejavnosti je kot pristojen upravni organ v letu 2001 vodil upravne postopke po naslednjih področnih republiških in lokalnih predpisih: Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 59/96, 1/99, 54/2000), Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/2000), Zakon o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93), Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93, 26/98, 11/2000), Zakon o gostinstvu (Ur.l. RS, št. 1/95, 40/99), Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur.l. RS, št. 78/99, 107/00), Sklep o merilih za obratovanje gostinskih obratov v podaljšanem obratovalnem času (MUV, št. 6/2000),Zakon o trgovini (Ur.l. RS, št. 18/93), Pravilnik o obratovalnem času prodajaln (Ur.l. RS, št. 79/97, 78/98, 36/00,19/01), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Ur.l. RS, št. 28/93, 57/93), Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, št. 57/98), Odlok o turistični taksi v mestni občini Maribor (MUV, št. 25/98, 19/00), Pravilnik o kolektivnih znamkah, ki opredeljujejo celostno podobo mesta Maribor (MUV, št. 21/00), Odlok o višini in načinu plačevanja članarine JGZTM (MUV, št.4/01, 25/01).
V tabeli 1 je prikazana informacija o izvajanju upravnih, strokovnih in administrativnih nalog – po vsebini in obsegu:
Tabela 1: Izdane odločbe, soglasja in mnenja v letu 2001
Upravna zadeva Akt Število obravnavanih zadev v letu 2001 prijava urnika obratovalnega časa prodajaln potrditev 1113 vračilo upravne takse odločba 5 prodaja blaga na premičnih stojnicah, s 45 prodajnimi avtomati, iz potujoče prodajalne soglasje prijava obratovalnega časa gostinskega obrata potrditev 369 (kmetije) odločba 12 odločba1 24 posegi na 1.in 2.območju kmetijskih zemljišč mnenja 2 prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča mnenja 155 potrdila o lastni proizvodnji potrdilo 126 oprostitev plačila turistične takse mnenja 12 plačilo članarine JGZTM odločbe 1083 SKUPAJ vsi akti 2946
V grafikonu 1 je podana primerjava z letom 1999 in 2000.
Grafikon 1: Primerjava izdanih aktov v upravnih zadevah v letu 1999, 2000, 2001
1 odločba za enkratno podaljšanje obratovalnega časa (obletnice, mature, rojstni dnevi…)
256
2732 2800 2600 2263 2400 2200 2000 1800 1308 1600 1999 1400 2000 1200 2001 1000 800 600 111 135 91 169 400 29 45 200 0 potrditev ali odločba soglasje mnenje
Druge aktivnosti oddelka Oddelek za gospodarske dejavnosti je v letu 2001 pripravil naslednja gradiva za seje Mestnega sveta:
- Odredba o merilih pri določanju dežurstva prodajaln na drobno na območju Mestne občine Maribor, - Pravilnik o ukrepih kmetijske strukturne politike na območju Mestne občine Maribor - Odlok o višini in načinu plačevanja članarine Javnemu gospodarskemu zavodu za turizem Maribor, - Informacija o družbi Aerodrom Maribor, d.o.o., - Informacija o mariborskem gospodarstvu za leto 1999 in 2000, - Organiziranje regionalne razvojne agencije v statistični regiji Podravje, - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o višini in načinu plačevanja članarine Javnemu gospodarskemu zavodu za turizem Maribor, - Informacija o poteku postopka prisilne poravnave v družbi Mariborski sejem d.o.o. in predlog nadaljnjih aktivnosti na področju sejemske dejavnosti v Mariboru, - Poročilo o poteku postopka prisilne poravnave v družbi Mariborski sejem, d.o.o., - Predlog za izvedbo prodaje nepremičnega premoženja v družbi Mariborski sejem, d.o.o.
V letu 2001 je Oddelek za gospodarske dejavnosti tudi: • pripravil program razdelitve sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva ter objavil javni razpis za subvencije za samozaposlitve; • izvajal aktivnosti pri izvedbi pregleda vlog za subvencije za samozaposlitve (pregled vseh prispelih vlog, priprava predloga za odobritev, priprava zapisnika komisije, priprava sklepov, priprava pogodb); • sodeloval pri pripravi razpisa in izboru programov za vzpodbujanje tehniške kulture med mladimi (8. točka razpisa v okviru programa »Maribor, mesto znanja in ustvarjalnosti); • pripravil razne informacije (informacija o stečajih, podatki o brezposelnosti, zaposlenosti, izobraževanju in samozaposlovanju, informacija o gospodarskem stanju v Mariboru, , podatki o najuspešnejših podjetjih v Mariboru...);
257
• izvajal aktivnosti v zvezi z javnimi deli, ki jih sofinancira MO Maribor preko MRA (prijave, pregled pogodb, pregled planiranih in realiziranih aktivnosti na področju izvajanja programov javnih del) in dajal mnenja o javnem interesu za programe javnih del s področja gospodarstva, kmetijstva ter turizma; • sodeloval z RZZ - Območno enoto Maribor, OZS - Območno zbornico Maribor, GZS - Območno zbornico Maribor in Združenjem podjetnikov (udeležba na sejah, sodelovanje v projektnih svetih in druge oblike sodelovanja), prav tako pa tudi z različnimi ministrstvi in drugimi institucijami (Univerza v Mariboru, Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, Ekonomski institut Maribor, Sklad za razvoj človeških virov, Urad za promocijo tujih investicij, FEMIRC-Institut Jožef Stefan, Varstvo potrošnikov Celje, Slovenska razvojna družba, sindikati...); • sodeloval pri aktivnostih Konzorcija za razvojne naloge Podravja – Garancijska shema, Regionalni sklad dela, SRUČV, izbor nosilne regionalne agencije…; • skupaj z ITEO Ljubljana sodeloval pri pripravi posveta priprave gospodarstva na vključevanje v EU; • izvajal aktivnosti pri reševanju problematike družbe Aerodrom Maribor d.o.o. (javna dražba, stečaj) in Mariborski sejem d.o.o. (prisilna poravnava, likvidacija); • izvajal aktivnosti v zvezi z Mariborsko razvojno agencijo in Štajerskim tehnološkim parkom; • po nalogu župana sodeloval in opravil razgovore s podjetji (Bodočnost, Institut za rehabilitacijo, Aquasystem,Casino, TVT, Metalna Impro, Pomada, MPP Gonila, TVT Nova, Celjski sejem, Lestro Ledinek, Palfinger, ECM, Gemag, TVM, Rutar, MTT Tekstil, Primat, SUN…); • sodeloval s predstavniki tujih podjetij in institucij (Graz, Slavonska Požega, Kraljevo, Finska, Bank Austria, Wiggins, Palfinger, Bremen, Novi Sad, St. Petersburg, grško veleposlaništvo, angleško veleposlaništvo, iransko veleposlaništvo, Udine, Bayerische Landesbank); • pripravil »javni razpis za dodelitev subvencij ukrepov kmetijske strukturne politike v MOM za leto 2001« in »javni razpis za dodelitev sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč in celovitega razvoja podeželja v MOM za leto 2001«; • izvajal vse aktivnosti povezane z obema javnima razpisoma in razdelitvijo sredstev na osnovi odločitev komisije (pregled vseh prispelih vlog, priprava predloga za odobritev, priprava zapisnikov sej komisije, priprava sklepov o dodelitvi sredstev, priprava tipskih pogodb in odredb za izplačilo pogodbenih sredstev); • izvajal vse aktivnosti v zvezi z razdeljevanjem sredstev državne pomoči za sanacijo posledic suše v letu 2000; • izvajal vse aktivnosti v zvezi z prijavami škode zaradi suše v letu 2001 (zbiranje prijav- zahtevkov upravičencev za državno pomoč, ocenitev škode Cenilne komisije, zapisniki Cenilne komisije, priprava seznamov upravičencev, vnašanje podatkov vlagateljev – oškodovanih kmetijskih gospodarstev v računalniški program Ministrstva za okolje in prostor, odstopanje vlog in sodelovanje z drugimi občinami, sodelovanje z MOP oz. državno komisijo za trajne sanacije); • izvajal aktivnosti v zvezi z delom občinske cenilne komisije za oceno ostalih elementarnih nesreč (pozeba, toča); • opravljal naloge za Projektni svet Mariborske vinske turistične ceste; • dopolnitev zahtevkov MO Maribor za državno sofinanciranje, vložene v preteklem letu na javni razpis MKGP za projekte CRPOV na območju KS Limbuš in Kozjaka; • sodeloval in izvajal aktivnosti za projekt Regionalni park Pohorje in Ekološka tržnica Maribor;
258
• izvajal aktivnosti v zvezi z razvojnimi projekti CRPOV – KS Limbuš in CRPOV – Kozjak; • izvajal aktivnosti v zvezi s financiranjem in delovanjem Azila za živali (redno delovanje, kastracija in sterilizacija psov in mačk); • sodeloval pri delu organov Kmetijske gozdarske zbornice Maribor; • sodeloval z drugimi upravnimi organi občine in upravne enote; • sodeloval pri aktivnostih v zvezi z Lokalno Agendo 21 in urbanistično zasnovo Maribora (Te 5); • sodeloval pri pripravah na pridobitev ISO certifikata in izvajal druge naloge, ki so mu bile v teku leta dodeljene. Posamezne naloge, ki so vezane na proračunske odhodke, so podrobneje obrazložene v naslednjem poglavju.
Oddelek za gospodarske dejavnosti ima sistematiziranih 10 delovnih mest od katerih je le 7 zasedenih. Za delovanje upravnega organa je bilo po rebalansu proračuna planiranih 35,6 mio SIT, porabljenih pa 34,6 mio SIT ali 97,1%. Realizacija sredstev za plače je bila 97%, materialnih stroškov pa 99%.
2. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
Oddelek za gospodarske dejavnosti izvaja programske aktivnosti vezane na področje gospodarstva, kmetijstva in turizma na območju Mestne občine Maribor. Za programske naloge Oddelka je bilo po rebalansu proračuna 2001 planiranih 253.596.155 SIT, po prerazporejenem rebalansu proračuna 284.273.173 SIT, realiziranih pa je bilo 263.018.262 SIT. Odstopanje med rebalansom in prerazporejenim rebalansom v skupni višini 30.677.018 SIT je posledica večjega priliva sredstev državne pomoči Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo suše (19.977.018 SIT) in planiranih sredstev po sporazumu o koncesijskih dajatvah, kjer je bil dogovor o delitvi koncesijske dajatve iz naslova prirejanja iger na srečo podpisan šele po sprejemu rebalansa 2001 (10.700.000 SIT).
Za področje programov pospeševanja razvoja gospodarstva se uporabljajo naslednji predpisi: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97, 69/98, 65/2000), Zakon o razvoju malega gospodarstva (Ur.l. RS, št. 18/91), Odlok o pospeševanju malega gospodarstva v občini Maribor (MUV, št. 10/92), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pospeševanju malega gospodarstva v občini Maribor (MUV, št. 26/97), Pravilnik o deležih ZRSZ pri financiranju izhodiščne plače za udeležence javnih del (Ur.l. RS, št. 82/92, 77/00), Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Ur.l. RS, št. 23/96, 55/96, 68/96, 31/97, 61/98, 57/99), Pravilnik o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja (Ur.l. RS, št. 71/96, 42/98, 57/99), Akt o ustanovitvi zavoda Mariborska razvojna agencija, p.o. (MUV, št. 10/93, 18/00), Pravilnik o pridobivanju in razdeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Maribor (MUV, št. 5/98), Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, št. 57/98), Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda za turizem (MUV, št. 5/00).
V okviru pristojnosti lokalne skupnosti in možnosti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, so temeljni cilji Mestne občine Maribor na tem področju naslednji: 1. ustvarjanje novih in v okviru možnosti varovanje obstoječih delovnih mest;
259
2. povečanje števila malih in srednjih podjetij; 3. v okviru možnosti sodelovanje pri reševanju težav v velikih podjetjih; 4. povečanje konkurenčnosti, števila hitro rastočih, inovativnih in izvozno usmerjenih enot malega gospodarstva; 5. usposabljanje zaposlenih v podjetjih; 6. spodbujanje ustanavljanja razvojno - raziskovalnih enot v podjetjih.
Oddelek za gospodarske dejavnosti je v letu 2001 izvajal ukrepe s področja gospodarstva, ki so se nanašali na: − dodeljevanje subvencij za realne obrestne mere kreditov za malo gospodarstvo, − subvencioniranje samozaposlovanja, − sofinanciranje delovanja Sklada za razvoj in usposabljanje človeških virov, Garancijske sheme in Regionalnega sklada dela, − sofinanciranje projektov, − sofinanciranje delovanja Mariborske razvojne agencije, − sofinanciranje delovanja in programov JGZTM, − sofinanciranje javnih del, − podpora potencialnim investitorjem.
Za področje programov pospeševanja razvoja kmetijstva se uporabljajo naslednji predpisi: Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v RS (Ur.l. RS, št. 48/90), Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 59/96), Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/00), Zakon o zaščiti živali (Ur.l. RS, 98/00), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o posesti psov in mačk ter o gojitvi domačih in malih živali na območju občine (MUV, št. 12/94), Pravilnik o ukrepih kmetijske strukturne politike na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 4/01), Zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja (Ur.l. RS, št. 81/00).
Na področju pospeševanja razvoja kmetijstva in pridelave hrane so cilji MO Maribor naslednji: 1. ohranjanje poseljenosti, tradicionalne in ekološko neoporečne kmetijske pridelave ter kulturne krajine na hribovitih, gorsko-višinskih, obmejnih in demografsko ogroženih območjih v Mestni občini Maribor (območje Kozjaka, Pohorja in obrobja Slovenskih goric v neposredni bližini mesta); 2. ohranjanje in izboljšanje osnovne plemenske črede živali (govedo, svinje, drobnica) in čebeljih družin; 3. uvajanje ekološkega načina pridelave hrane; 4. obnova trajnih nasadov na idealnih vinogradniških in sadjarskih zemljiščih; 5. ohranjanje in izboljšanje kakovosti obstoječih kmetijskih zemljišč; 6. dvig strokovne izobraženosti kmetov, kmečkih žena in mladine ter kmetijskih društev; 7. oživljanje kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Programi subvencij za razvoj kmetijstva so se izvajali na osnovi javnih razpisov (objavljenih v aprilu in avgustu 2001). Za doseganje ciljev ohranjanja in pospeševanja razvoja kmetijstva je Oddelek za gospodarske dejavnosti v letu 2001 izvajal subvencioniranje z ukrepi za: • preventivno zdravstveno varstvo in reprodukcija živali, • ohranjanje kmetijske pridelave na hribovitih območjih, • uvajanje ekološkega kmetovanja in ekološke tržnice, • dvig strokovne izobraženosti v kmetijstvu,
260
• samozaposlovanje na kmetijah, • izvedbo razvojnih projektov v kmetijstvu, • uvajanje novih tržnih znamk v kmetijstvu, • izboljšanje kakovosti kmetijskih zemljišč – agromelioracije, • urejanje trajnih nasadov; • uvajanje in izvedba projektov CRPOV (priprava dokumentacije, CRPOV Kozjak in Limbuš, Mariborska vinska turistična cesta).
3310 JAVNA DELA NA PODROČJU GOSPODARSTVA
V letu 2001 je Oddelek za gospodarske dejavnosti sofinanciral izvajanje 6-tih programov javnih del v višini 20% izhodiščne plače in materialne stroške za izvajanje javnih del. Naročnik teh del je bila MO Maribor, izvajalec pa Mariborska razvojna agencija. V programe javnih del je bilo vključenih 23 brezposelnih oseb. V tem času so se štirje udeleženci javnih del tudi zaposlili.
Programi javnih del Rebalans Realizacija 2001 2001 Obmejna turistična cona 1.300.000 1.300.000 Poslovna borza 850.000 850.000 Poslovni direktorij-RGIS 950.000 950.000 Urejanje gospodarske infrastrukture in drugi programi JD 2.900.000 2.278.479 - Urejanje podjetniškega okolja in podeželja 1.500.000 1.017.188 - Drugi programi javnih del 1.400.000 1.261.291 SKUPAJ 6.000.000 5.378.426
V okviru posameznih programov javnih del so se v letu 2001 izvajale naslednje aktivnosti: Obmejna turistična cona – priprava priloge za promocijski material/prospekte, pomoč pri pripravi projektnih aktivnosti kolesarskih tras in pohodništva, koordinacija tekočih aktivnosti projekta Obmejna turistična cona, aktivnosti na področju priprave in organizacije postavitve turistične signalizacije, pomoč pri pripravi promocijskega materiala (prospekt NARAVA, KULTURA), posnetek stanja gostinske in kulturne ponudbe obmejne panoramske poti, zbiranje in obdelava podatkov za potrebe priprave projektih poročil, pregled izvedenih projektnih aktivnosti OTC 96-98; Poslovna borza – aktivnosti podpore obstoječih podatkovnih baz, sodelovanje s podjetji, ažuriranje obstoječih podatkovnih baz (poslovni prostori in zemljišča), tekoče informiranje posameznih iskalcev poslovnih informacij, aktivnosti zbiranja podatkov za analizo podjetij v okviru projekta Belofice, pomoč pri oblikovanju gradiva za potrebe oblikovanja RRA/prijavne procedure; Poslovni direktorij – sodelovanje s posameznimi institucijami in podjetji ter obdelava podatkov (razpisi, termini, novice…), aktivnosti v zvezi z Regionalnim informacijskim sistemom (RGIS), sodelovanje pri zasnovi novega informacijskega sistema (statistična regija Podravje/RRP), priprava informacij za medije ter organizacija podjetniškega srečanja GEBB; Urejanje podjetniškega okolja in podeželja – različna obnovitvena in manjša rušitvena dela na zgradbi KPD, urejanje oklice in vzdrževalna dela v Pekarni (Magdalenska mreža), manjša obnovitvena dela in urejanje okolja na objektu KPD.
V okviru drugih programov javnih del sta bila izvedena naslednja projekta: Projekt ohranjanja in razvoja podeželja (Oddelek za gospodarske dejavnosti) – priprava in izvedba javnih razpisov za subvencioniranje razvoja kmetijstva, aktivnosti v zvezi z
261
razdelitvijo državne pomoči za odpravo posledic suše, zbiranje, obdelava in vnos podatkov v program Ministrstva za okolje in prostor; Projekt razvoja in pospeševanja turizma (Oddelek za gospodarske dejavnosti) – priprava in izvedba aktivnosti v zvezi s članarino JGZTM, sodelovanje pri dopolnjevanju in popravljanju podatkov v zvezi z Odlokom o višini in načinu plačevanja članarine.
Celovito poročilo o izvajanju javnih del bo MRA podala v »Poročilu o poslovanju MRA za leto 2001«, ki ga mora predložiti Mestnemu svetu MO Maribor po potrditvi na Svetu zavoda MRA.
Porabljena sredstva so bila nižja od planiranih zaradi manjše realizacije na programu urejanje podeželja in podjetniškega okolja. Preverjanje dokumentacije v zvezi s projektom obnove KPD, ki ga je MRA prijavila na Evropsko komisijo, je namreč trajalo dlje, kot je bilo prvotno predvideno. Začetek večine izvajalskih del se je zato prestavil v leto 2002.
7110 POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA
Sredstva za pospeševanje in razvoj kmetijstva, ki so bila v rebalansu proračuna planirana v višini 42.082.855 SIT, po prerazporejenem rebalansu pa so znašala 62.059.873 SIT, so bila v letu 2001 realizirana v skupni višini 56.078.204,67 SIT, od tega subvencije za: • živinorejo 3.657.936 SIT, • uvajanje ekološkega kmetovanja in ekološke tržnice 2.742.064 SIT, • strokovno izobraževanje kmetov in kmetijskih društev 1.500.000 SIT, • obrambo pred točo 1.056.999 SIT, • odpravo posledic suše v kmetijstvu – državna pomoč – 41.193.845,82 SIT, • druge oblike pospeševanja kmetijstva 5,927.359,75 SIT Vsa sredstva so bila dodeljena na podlagi javnega razpisa za dodelitev subvencij ukrepov kmetijske strukturne politike v MO Maribor za leto 2001, objavljenem v dnevniku Večer, dne 26.4.2001. Dodatno so bili kmetje seznanjeni z razpisom na krajevno običajen način v posameznih mestnih četrteh oz. krajevnih skupnosti, Kmetijskih zadrugah in preko Kmetijsko gozdarske zbornice. Finančna realizacija programa v primerjavi z rebalansom proračuna je bila 133%. Odstopanje je posledica večjega priliva sredstev državne pomoči za sanacijo posledic suše, ki so bila pridobljena s strani Ministrstva za okolje in prostor. Večina izplačil je bila izvršena do konca decembra 2001. Prav tako je prišlo do odstopanj v okviru same proračunske postavke in sicer pri APP 7110-01 Živinoreja in APP 7110-02 Uvajanje ekološkega kmetovanja in ekološke tržnice. Zaradi večjega interesa na področju ekološkega kmetovanja so bila za ta program zagotovljena dodatna sredstva iz področja živinoreje (1.242.064 SIT).
01 Živinoreja V letu 2001 je bilo za subvencije na področju živinoreje izplačanih 3,657.936 SIT proračunskih sredstev. Na podlagi javnega razpisa so bila sredstva dodeljena za reprodukcijo krav in svinj (520 plemenskih krav na 58 kmetijah, 60 plemenskih svinj na 14 kmetijah), za preventivno zdravstveno varstvo plemenskih svinj (na 2 kmetijah), za rejo krav Pohor-beef (32 krav dojilj na 3 kmetijah), za rejo drobnice (285 glav drobnice na 15 kmetijah) ter za subvencioniranje stroškov prevoza mleka do prve zbiralnice (286.677 litrov mleka iz 15 kmetij na območju Šobra, Gaja in Zg. Slemena). Na področju čebelarstva so bila sredstva namenjena za subvencioniranje zdravil proti čebeljim boleznim in zajedavcem (za 3.130 čebeljih panjev pri 182 mariborskih čebelarjih).
262
02 Uvajanje ekološkega kmetovanja in ekološke tržnice Na podlagi javnega razpisa so bila dodeljena sredstva za: • nadzor ekoloških kmetij (subvencioniranje pridobivanja certifikatov ekološkega kmetovanja za 1 kmetijo v prvem letu preusmeritve), • urejanje Ekološke tržnice (2 mobilni prodajni stojnici in promocijski material) v višini 1.929.531 SIT, • promocijo ekološkega kmetovanja - Biosimpozij v višini 780.000 SIT.
03 Strokovno izobraževanje v kmetijstvu Na podlagi javnega razpisa so bila sredstva v skupni višini 1.500.000 SIT dodeljena Kmetijskemu zavodu Maribor za letni izobraževalni program kmetov ter 8 kmetijskim društvom za strokovno izobraževalne aktivnosti.
04 Obramba pred točo MO Maribor je sofinancirala izvedbo obrambe pred točo na podlagi pogodbe o združevanju sredstev za izvedbo obrambe pred točo z letali za leto 2001, ki jo je podpisalo 39 občin severovzhodne Slovenije, v višini 414.704 SIT ter na osnovi pogodbe o sofinanciranju izvedbe obrambe pred točo z letali v letu 2001 v višini 642.296 SIT.
05 Odprava posledic suše v kmetijstvu Na osnovi sprejetega Zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja (Ur.l. RS št. 81/00) in izvedenega popisa škode za leto 2000 je bil pripravljen program koriščenja sredstev za odpravo posledic suše. Za delno sanacijo posledic suše iz leta 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2001 nakazalo MO Maribor še dve akontaciji in poračun sredstev državne pomoči v skupni višini 47,159.873 SIT (do konca leta 2001 je bilo nakazanih 41.193.845,82 SIT). Z vsemi nakazanimi sredstvi državne pomoči (v letu 2000 in 2001) je bilo doseženo 44,44%-no pokritje ocenjene škode na vseh kmetijskih kulturah s stopnjo poškodovanosti nad 30%. Po kriterijih Ministrstva za okolje in prostor so bila sredstva razdeljena 222 upravičencem.
06 Druge oblike pospeševanja kmetijstva Na podlagi javnega razpisa so bila namenska sredstva dodeljena za: subvencioniranje samozaposlitev na 2 kmetijah, za sofinanciranje projekta ureditve Štajerskega čebelarskega centra in za sofinanciranje promocije novih tržnih znamk v kmetijstvu.
7130 AZIL ZA ŽIVALI
V skladu z obstoječim občinskim predpisom o posesti psov in mačk ter gojitvi domačih in malih živali je Mestna občina Maribor tudi v letu 2001 sofinancirala delovanje Azila Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor v višini 5.500.000 SIT in preventivne akcije kastracije-sterilizacije psov in mačk v višini 557.004 SIT. Realizacija je bila v skladu s planiranimi sredstvi po rebalansu proračuna 2001.
7210 POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Sredstva za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva so bila namenjena za subvencioniranje samozaposlovanja, subvencioniranje realnih obrestnih mer, sofinanciranje Garancijskega sklada, sofinanciranje projektov s področja gospodarstva, sofinanciranje Regijskega sklada dela Podravje, Sklada za razvoj in usposabljanje človeških virov. Po
263
rebalansu proračuna je bilo za te programe planiranih 75.954.400 SIT, sredstva pa so bila realizirana v skupni višini 75.780.516,10 SIT. Finančna realizacija programa je bila v primerjavi z rebalansom proračuna 99,8%. V okviru proračunske postavke je prišlo v primerjavi s planiranimi sredstvi po rebalansu do odstopanj, ker se je na javni razpis za pridobitev sredstev za subvencioniranje samozaposlitev prijavilo večje število brezposelnih oseb, zahtevki za obresti so bili manjši, postopek izdelave regijskega razvojnega programa pa se še ni začel. Tako so bila dodatna sredstva na APP 7210 01 Vzpodbujanje samozaposlovanja (2.702.229,50 SIT) zagotovljena iz APP 7210 02 Obresti za ugodnejše kredite (728.229,50 SIT), iz APP 7210 0404 Pomoč inovatorjem, podjetjem in mali tehnološki centri (474.000 SIT) in iz APP 7210 0409 Sofinanciranje regijskega razvojnega programa (1.500.000 SIT).
01 Vzpodbujanje samozaposlovanja Na področju vzpodbujanja samozaposlovanja brezposelnih oseb Mestna občina Maribor že več let sodeluje z Republiškim zavodom za zaposlovanje, Območno službo Maribor. Na osnovi javnega razpisa, ki je bil objavljen v dnevniku Večer, dne 7.3.2001, so bila razdeljena sredstva za samozaposlitve 60 prosilcem. Za sredstva so lahko zaprosile fizične osebe, ki so bile prijavljene kot registrirane brezposelne osebe pri Zavodu RS za zaposlovanje, Območni službi Maribor in so se samozaposlile kot samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost ali kot ustanovitelji oziroma soustanovitelji gospodarske družbe v kateri so v rednem delovnem razmerju. Znesek subvencije na posameznega prosilca je znašal 250.000,00 SIT.
02 Obresti za ugodnejše kredite – subvencioniranje realne obrestne mere V letu 2001 so bila sredstva na tej postavki namenjena za plačila subvencionirane realne obrestne mere po razpisih iz leta 1998 in 1999.
03 Garancijski sklad (GSP) Na podlagi Konzorcijske pogodbe za razvojne naloge Podravja, ki je bila podpisana 9.6.2000 in vsakoletnih pogodb so bila za Garancijsko shemo namenjena sredstva v višini 12.000.000 SIT. V letu 2001 je Garancijska shema Podravja skupaj z Novo KBM objavila Javni razpis za odobritev dolgoročnih posojil pod ugodnejšimi pogoji in izdajo garancij za projekte malega gospodarstva (15. 06. 2001), ki je odprt do porabe sredstev. Sredstva za dolgoročne kredite po T+2,5% so bila razpisana v skupni višini 231.000.000 SIT. Podjetja lahko preko GSP pridobijo garancije za zavarovanje kreditov do višine 50% kreditov. V okviru javnega razpisa je opredeljena kvota za dolgoročne kredite za podjetnike Mestne občine Maribor v višini 75.867.261 SIT, od tega je bilo do 19.12.2001 odobrenih 8 dolgoročnih kreditov v skupni višini 65.200.000 SIT.
04 Sofinanciranje projektov s področja gospodarstva Realizirana so bila sredstva v višini 2.836.000 SIT, in sicer za sofinanciranje naslednjih projektov s področja gospodarstva:
04-04 Pomoč inovatorjem, podjetjem in mali tehnološki centri Iz navedene proračunske postavke se je sofinancirala izvedba tradicionalne konference PODIM 2001 (Posvetovanje o dejavnosti inoviranja v Mariboru, tema posvetovanja »Prenos novosti v podjetniško prakso«) v višini 400.000,00 SIT. Sredstva v višini 336.000 SIT so bila porabljena za priznanje osmih kolektivnih znamk mesta Maribor, in sicer za veljavnost kolektivnih znamk celostne podobe mesta in pristojbine za listine.
264
04-08 Regionalni center za tehnično kulturo V okviru javnega razpisa Oddelka za družbene dejavnosti (»Maribor, mesto znanja in ustvarjalnosti«, Večer, 28.2.2001) so bila razpisana sredstva tudi za sofinanciranje programov za vzpodbujanje tehniške kulture med mladimi (8. točka razpisa; programi, namenjeni vzpodbujanju tehniške kulture med učenci osnovnih in dijaki srednjih šol ter študenti, ki niso del redne izobraževalne dejavnosti in se praviloma izvajajo med počitnicami). Sredstva so bila na osnovi sklepov Komisije za izbor, usklajevanje in vrednotenje programov v okviru projekta »Maribor, mesto znanja in ustvarjalnosti« v celoti razdeljena 7 institucijam za izpeljavo 15 projektov.
05 Sklad dela (RSDP) Na podlagi Konzorcijske pogodbe za razvojne naloge Podravja, ki je bila podpisana 9.06.2000, in letne pogodbe je bilo za delovanje Regionalnega sklada dela namenjenih 3.489.561,00 SIT sredstev. V letu 2001 je bilo v RSDP vključenih 26 oseb s stalnim bivališčem v Mestni občini Maribor, od tega 22 oseb iz podjetij (Hotel Slavija, Vinag, Pik, Pik Tekstil, Marles hiše) in 4 brezposelne osebe. RSDP je za udeležence izvajal in financiral različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z izdelanimi individualnimi zaposlitvenimi načrti udeležencev, ki so jih izdelali s pomočjo RSDP.
06 Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov (SRUČV) V letu 2001 je znašalo sofinanciranje programov SRUČV s strani MO Maribor 29.082.000 SIT. Iz MO Maribor je bilo v programe SRUČV v letu 2001 vključenih 68 oseb in 14 podjetij (Usposabljanje vodij del. enot za gospodarnejšo proizvodnjo, Usposabljanje analitikov dela za gospodarnejšo proizvodnjo, Uspešno mednarodno trženje z jezikovnimi, komunikacijskimi in računalniškimi veščinami, Strateško razmišljanje za strateško načrtovanje). V projekte SRUČV je bilo vključenih 165 oseb in 44 podjetij iz Maribora (Model usposabljanje izobraževalcev, Phare Partnership, Train the Trainers, Usposabljanje lokalnih/regionalnih razvojnih struktur, Spodbujanje ženskega podjetništva – promotorke).
7410 MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA
Skladno z aktom o ustanovitvi MO Maribor sofinancira delovanje MRA. V letu 2001 je bilo dogovorjeno, da se sofinancira izvajanje štirih projektov: Obnova KPD, CBC - programi mednarodnega sodelovanja, One-stop-advice shop za podjetnike in Euro-info center. Nadzor nad izvajanjem programa dela MRA izvaja Svet zavoda, ki ga je imenoval Mestni svet Mestne občine Maribor. Celovito poročilo o delu bo MRA podala v »Poročilu o poslovanju MRA za leto 2001«, ki ga mora predložiti Mestnemu svetu MO Maribor po potrditvi na Svetu zavoda MRA. Realizacija je bila v skladu s planiranimi sredstvi v rebalansu proračuna 2001.
7420 LTO
Na podlagi Odloka o ustanovitvi JGZTM zagotavlja Mestna občina Maribor sredstva za delo zavoda. Po rebalansu proračuna je bilo planiranih 104.000.000 SIT, realiziranih pa je bilo 100.225.211 SIT, od tega za tekoče poslovanje (plače in drugi osebni prejemki ter del materialnih stroškov) 55.113.000 SIT, za programe pa 45.112.211 SIT. Programi, ki jih je Mestna občina Maribor sofinancirala v letu 2001, so bili: Promocija (17.882.393 SIT), Prireditve (9.201.522 SIT), Razvojni projekti (4.536.764 SIT), Informacijska dejavnost (5.607.530 SIT), Turistična društvena dejavnost (7.000.000 SIT), Prijateljska mesta (884.002 SIT). Nadzor in upravljanje nad zavodom izvaja upravni odbor, v katerega je 7 članov imenoval Mestni svet Mestne občine Maribor.
265
Finančna realizacija je bila v primerjavi z rebalansom proračuna 96% (98% pri tekočem poslovanju in 95% pri programih), ker namenska prihodka vir 25-turistična taksa in vir 58- financiranje ministrstev nista dosegla planirane višine.
7421 SREDSTVA PO SPORAZUMU O KONCESIJSKIH DAJATVAH
Mestna občina Maribor je drugim občinam (Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc, Miklavž, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica, Starše, Šentilj) za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo v skupnem prostoru zagotovila določena sredstva na podlagi sporazuma med občinami. Planirana sredstva za ta namen v višini 10.700.000 SIT so bila vključena šele v prerazporejeni rebalans, saj je bil dogovor o delitvi koncesijske dajatve podpisan po sprejemu rebalansa 2001, do realizacije sredstev v letu 2001 pa ni prišlo, ker je Oddelek za finance nakazal sredstva v januarju 2002.
PROGRAM INVESTICIJ
1610 UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Namenska sredstva za financiranje programov urejanja kmetijskih zemljišč so bila v rebalansu proračuna planirana v skupni višini 34.228.000 SIT, realiziranih pa je bilo 26,098.169 SIT. Sredstva so bila porabljena za sofinanciranje priprave projektov CRPOV, za sofinanciranje urejanja trajnih nasadov in izvedbo projektov CRPOV. Finančna realizacija je bila v primerjavi z rebalansom proračuna 76%. Do odstopanj je prišlo, ker je bil javni razpis odprt do 31.12.2001 in so se sredstva realizirala tudi v letu 2002. Za sofinanciranje trajnih nasadov po javnem razpisu je bilo manj prijav, kot je bilo razpoložljivih sredstev.
01 Priprava projektov in strokovnih podlag Na postavki je realizirano le izplačilo pogodbene obveznosti iz leta 2000 za dokumentacijo podprojekta Podpohorske vinske ceste. Na osnovi javnega razpisa za dodelitev sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč in celovitega razvoja podeželja v MO Maribor za leto 2001 (odprtega od 2.8. do 31.12.2001) pa je bil za sofinanciranje izbran izvedbeni projekt CRPOV za območje Kozjaka. Izplačilo pogodbene vrednosti projektne dokumentacije v višini 2,272.000 SIT je preneseno v leto 2002.
02 Urejanje trajnih nasadov Na podlagi javnega razpisa za dodelitev sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč in celovitega razvoja podeželja v MO Maribor za leto 2001 so bila namenska sredstva razporejena v višini 7,908.000 SIT in sicer za obnovo 14,11 ha vinogradov in 5,66 ha sadovnjakov na 19 kmetijah.
03 Celostni razvoj podeželja-izvedba Namenska sredstva so se porabila v skupni višini 17,990.169 SIT, od tega za: • izvedbo projekta CRPOV na Kozjaku za agromelioracije na 3 kmetijah po javnem razpisu v višini 2,703.141 SIT, • sofinanciranje komunalne ureditve vinske ceste na Urban v višini 15,000.000 SIT in • stroške objave javnega razpisa v višini 287.028 SIT.
266
08 KOMUNALNE DEJAVNOSTI
0801 POROČILO O DELU KOMUNALNE DIREKCIJE
UVOD
Pravne podlage za delo Komunalne direkcije so opredeljene v Zakonu o gospodarskih javnih službah, Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o javnih cestah, Zakonu o javnih financah, Zakonu o javnih naročilih, Zakonu o varstvu kulturne dediščine, Odloku o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Maribor, Odloku o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor ter Odloku o koncesijah z za opravljanje dejavnosti oglaševanja.
Temeljni cilji za izvajanje gospodarskih javnih služb so opredeljeni v veljavni zakonodaji, operacionalizacija postavljenih planskih nalog pa se je izvajala v Komunalni direkciji ter pri javnih podjetjih in koncesionarjih za zagotavljanje javnih komunalnih dobrin in gospodarjenje s komunalno infrastrukturo.
V letu 2001 je Komunalna direkcija izvajala svoje naloge v skladu z 11. členom Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Maribor, to so naloge s področja plana in analiz ter razvoja posameznih gospodarskih javnih služb, strokovne in razvojne naloge v zvezi z načrtovanjem, vzdrževanjem občinske komunalne infrastrukture, naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro najugodnejših izvajalcev, naloge v zvezi s pripravo pogodb, naloge finančnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb, naloge v zvezi z izvajanjem Odloka o opravljanju gospodarske javne službe oglaševanja, naloge usklajevanja komunalnih akcij in programov v krajevnih skupnosti in mestnih četrtih, strokovne in upravne naloge s področja prometa in zvez ter strokovne in administrativne naloge za predstavnike v skupščinah in nadzornih svetih gospodarskih javnih služb.
Operativno izvajanje navedenih nalog se je izvajalo v odseku za gospodarske javne službe, v odseku za ekonomiko in finance ter v prometnem uradu.
Odsek za gospodarske javne službe
Odsek za gospodarske javne službe izvaja upravne, plansko-analitske, organizacijske, strokovne in druge naloge v zvezi z delovanjem sistema gospodarskih javnih služb.
V skladu z navedenim smo v letu 2001 pripravljali vso potrebno dokumentacijo v zvezi z javnimi razpisi za izbor najugodnejših izvajalcev investicijskih del na področju občinske komunalne infrastrukture, ter dokumentacijo za izbor izvajalcev pri izvajanju naročil malih vrednosti. Tako smo izvedli 156 naročil malih vrednosti in 14 javnih naročil večje vrednosti objavljenih v Uradnem listu RS.
Pripravljali smo tudi odloke v zvezi z dimnikarsko dejavnostjo, mestnim avtobusnim prevozom, vzdrževanjem, urejanjem pokopališč in pogrebnih storitev, sortiranjem in recikliranjem komunalnih odpadkov, ravnanju s komunalnimi odpadki na področju MOM, oglaševanjem, priključninami na kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno in toplovodno komunalno omrežje ter vzdrževanjem in opravljanjem infrastrukturnih objektov Mariborskih tržnic.
267
V sklopu rednih nalog smo opravljali strokovne naloge v zvezi z vzdrževanjem obstoječe občinske komunalne infrastrukture in strokovne naloge v zvezi z načrtovanjem nadaljnjega razvoja ter izvajanjem investicij v občinsko komunalno infrastrukturo.
V letu 2001 smo pristopili k izvajanju projektov kot enkratnih procesov. V ta namen smo se odločili uporabljati postopke projektnega vodenja kot sredstvo za doseganje ciljev projektov, ki so časovno in stroškovno omejeni. Uvedli smo projektno organiziranost s potrebnimi organizacijskimi oblikami (subjekti), ki sodelujejo pri planiranju, zagonu, izvedbi, nadziranju in zaključevanju projektov.
Izhodišče za izvajanje postopkov projektnega vodenja je potrjen Strateški razvojni program KD. Na podlagi sprejete strategije smo pripravili projekte, ki se bodo izvajali po metodi projektnega vodenja.
V ta namen smo kupili licenco programskega paketa MS Project. Izveden je bil tudi osnovni tečaj uporabe programskega paketa.
V letu 2001 so se na ta način pripravili naslednji projekti:
Zap. št. Naziv projekta
1. Postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije na območju MOM 2. Javne površine ob javnih prometnih površinah-vzdrževanje 3. Obnova drevoredov v Krekovi, Grajski in Cesta zmage 4. Ureditev novih parkovnih površin ob Pekrskem potoku 5. Vzdrževanje spomenikov in zelenic ob spomenikih na področju MOM ter obnova fontane na Trgu generala Maistra 6. Rekonstrukcija Mladinske, Pohorske in Gosposvetske ceste 7. Redno letno vzdrževanje cest 8. Redno zimsko vzdrževanje cest 9. Redno vzdrževanje signalizacije 10. Zahodna obvoznica Maribora-odsek med Dravo in Tržaško cesto 11. Vzhodna obvoznica Maribora-rekonstrukcija propusta in dela struge Razvanjskega potoka ter dela Razvanjske ceste 12. Regionalna cesta R2-435, odsek rondojskega križišča v Limbušu 13. Lokalna cesta 8702 Kamnica-Morski jarek, odsek Cesta v Rošpoh 14. Vzdrževanje javne razsvetljave 15. Investicije na področju organiziranega prometa 16. Investicijsko vzdrževanje prometa 17. Vzdrževanje podsistemov CPS na področju prometa 18. Priključni objekt kolektorja v Gorkega 19. Energetska zasnova MOM
Za navedene projekte se je izdelal postopek določitve projektov z osnovnimi podatki (prvi zapis projektov-globalni zagonski načrti) in postopek priprave projekta za zagon (izdelava zagonskega načrta)- projektne dokumentacije za zagon projekta. Projekte smo izvajali na podlagi potrjenih zagonski načrtov.
268
Odsek za ekonomiko in finance
Odsek za ekonomiko in finance opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na pripravo gradiv in na operativno izvajanje nalog na področju proračunskega planiranja in financiranja, strategije in letne politike cen javnih podjetij in koncesionarjev ter na področju finančnega nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb.
Proračunsko planiranje in financiranje
V letu 2001 so naloge v zvezi s proračunskim planiranjem in financiranjem zajemale pripravo zaključnega računa proračuna za leto 2000, rebalansa proračuna za leto 2001, proračuna za leto 2002, razvojnih programov za obdobje 2002-2005 ter realizacijo sprejetih planskih nalog na osnovi izdanih odredb odredbodajalca, vključno s pripravo vse potrebne izplačilne dokumentacije in potrebno koordinacijo med odseki v Komunalni direkciji.
Naloge na področju proračunskega financiranja so zajemale ažurno spremljanje realizacije vseh prihodkov komunalno - cestnega gospodarstva ter koordinacijo in potrebno izterjavo od javnih podjetij in koncesionarjev. Financiranje postavljenih planskih nalog na področju vzdrževanja in investicij smo izvajali z izstavitvijo odredb (Oddelku za finance) za izplačilo.
Razen navedenih proračunskih nalog smo na tem področju sodelovali tudi pri razvoju računalniške podpore v zvezi z načrtovanjem in spremljanjem izvajanja sprejetega rebalansa proračuna, pri pripravi dokumentacije za sprejem politike cen za leto 2002 na Mestnem svetu MOM ter pri razreševanju celotne odprte problematike z javnimi podjetji in koncesionarji.
Politika cen javnih podjetij in koncesionarjev
Politika cen komunalnih proizvodov in storitev za leto 2002 temelji na bilančnih podatkih javnih podjetij in koncesionarjev oz. na finančni uspešnosti njihovega poslovanja, pri čemer smo upoštevali tudi predvidene spremembe cen vhodnih surovin in usmeritve Vlada Republike Slovenije glede izvajanja tekoče ekonomske politike v letu 2002. Razen navedenega smo pri definiranju politike cen javnih podjetij in koncesionarjev upoštevali restriktivno cenovno politiko Mestne občine Maribor, ki temelji na relativnem znižanju cen, socialno sprejemljivost in primerljivost cen z drugimi lokalnimi skupnostmi, kvalitetno opravljenih storitev ter upoštevanju nalog na področju varovanja okolja.
S sprejeto politiko cen za leto 2002 skušamo v pogojih racionalnega poslovanja javnih podjetij in koncesionarjev zagotoviti ustrezno finančno uspešnost njihovega poslovanja oz. uspešnost gospodarjenja z občinskim premoženjem, ki jim je bilo s pogodbo predano v upravljanje in vzdrževanje. V primeru izgube v poslovanju, javno podjetje oz. koncesionar ni v stanju oblikovati ustreznih finančnih sredstev za pokritje obračunane amortizacije osnovnih sredstev, kar pomeni, da ne bo ohranjena realna vrednost osnovnih sredstev glede na dobo uporabe.
Finančni nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb
Odsek za ekonomiko in finance je v letu 2001 v sklopu svojih rednih nalog opravil celovit finančni nadzor nad poslovanjem naslednjih javnih podjetij in koncesionarjev: JP Nigrad d.d.,
269
JP Mariborski vodovod d.d., JP Snaga d.o.o., JP TOM d.o.o., Plinarna Maribor d.d., Mariborske tržnice d.d., Certus d.d. in deloma Pogrebno podjetje d.d.
Finančni nadzor smo izvajali na osnovi pooblastila župana MOM, v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami in pogodbami o prenosu javne infrastrukture v upravljanje in vzdrževanje javnim podjetjem in koncesionarjem ter v skladu z 12. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. Pri izvajanju finančnega nadzora smo upoštevali vso veljavno zakonodajo in predpise s tega področja ter postavljene usmeritve in cilje MOM pri izvajanju gospodarskih javnih služb.
Finančni nadzor je zajemal revizijo postavk iz bilance uspeha in bilance stanja za gospodarjenje z občinskim premoženjem ter revizijo realizacije občinskih prihodkov, ki se zbirajo pri javnih podjetjih in koncesionarjih ter prenakazujejo v integralni proračun MOM.
Pri finančnem nadzoru smo v dveh primerih ugotovili, da sprejeti sklepi glede vodenja dokumentacije za izkazano višino občinskih prihodkov niso bili realizirani, v več primerih pa pomanjkljivosti pri knjiženju poslovnih dogodkov in vodenju poslovne dokumentacije, kar je imelo svoj vpliv na višino prenakazanih občinskih prihodkov v proračun MOM ter v posameznih primerih neažurno prenakazilo zbranih občinskih prihodkov v proračun MOM.
Na osnovi ugotovitev so obravnavana javna podjetja poravnala odprte obveznosti do proračuna iz preteklih let ter odpravila ugotovljene pomanjkljivosti pri vodenju poslovnih knjig in dokumentacije.
Na osnovi revizije analitičnih podatkov o realizaciji proračunskih prihodkov komunalno - cestnega gospodarstva ugotavljamo, da je bila njihova realizacija v letu 2001 relativno ugodna, saj le pri sofinanciranju KS, MČ in lokalnih skupnosti ne dosegamo planskih vrednosti.
Pri kontroli prihodkov proračuna, ki jih zbirajo javna podjetja, ugotavljamo, da imajo nekatera javna podjetja še odprte obveznosti do proračuna iz preteklih let, zaradi nedefiniranih pravnih osnov (pogodb) za prenakazilo v proračun MOM. Tako so v zaključni fazi razčiščevanja plačilo neporavnanih priključnin na kanalsko omrežje za leto 1999 (nakazano 9. 1. 2002) in neporavnane parkirnine iz leta 2000, ki se bodo porabile za investicijsko vzdrževanje parkirišč (dogovor v pripravi).
Koncesijski prihodki proračuna MOM za leto 2001 so bili razen koncesij iz naslova avtobusne postaje v celoti realizirani in s tem v glavnem izpolnjene obveznosti koncesionarjev po sklenjenih koncesijskih pogodbah (upepeljevanje, oglaševanje, distribucija zemeljskega plina, vzdrževanje in upravljanje tržnic, dimnikarska dejavnost).
Z operativnim izvajanjem postavljenih planskih nalog za leto 2001 je KD kot strokovna služba skušala zagotoviti ustrezen komunalni standard na vseh področjih javnega vzdrževanja ter, da je bilo gospodarjenje z občinskim premoženjem pri javnih podjetjih in koncesionarjih, kar najbolj učinkovito in da poteka v skladu s sprejetimi internimi predpisi, standardi in veljavno zakonodajo.
270
Prometni urad
Prometni urad opravlja svoje delo na osnovi zakonskih predpisov o varnosti v cestnem prometu in o javnih cestah ter občinskih predpisov, ki temeljijo na teh zakonskih podlagah. Pri tem je pretežni del nalog pogojen z uporabo predpisov o upravnem postopku. Opravljene naloge so se nanašale na vodenje upravnih postopkov v zvezi z določanjem prometnih ureditev in pridobivanje strokovnih podlag zanje, kadar je šlo za odločanje po uradni dolžnosti. Obsežno delo pa je bilo opravljeno tudi v zvezi z izdajanjem soglasij in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom, lokacijskim dokumentacijam in projektom.
Upravno področje: - prejetih 843 vlog, dopisov, itd., - rešenih 803 - nerešenih 40 - terenskih ogledov 777 - sestankov, razgovorov, ustnih obravnav 289 - tehnični pregledi 35 - pregled tehnične dokumentacije 346 - izdaja prometnih izkaznic 59
Normativno področje: Priprava občinskih predpisov: - odlok o kategorizaciji občinskih cest - odlok o avto-taksi prevozih - odlok o ureditvi cestnega prometa.
Gospodarske javne službe - Izvedba javnega razpisa in izbor koncesionarja za mestni prevoz potnikov. - Predaja upravljanja z avtobusno postajo novemu koncesionarju. Prometna komisija
Prometna komisija je bila imenovana kot posvetovalni organ župana pri odločanju o pomembnejših odločitvah, ki se nanašajo na cestni promet v mestu Maribor. Prometni komisiji so bile v lanskem letu predložene v obravnavo in mnenje strokovne podlage za optimalizacijo javnega linijskega mestnega prevoza potnikov in kratkoročni ukrepi za področje prometa v Mariboru.
Za delovanje direkcije je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 146 mio SIT. Porabljenih je bilo 139,4 mio ali 95,5% in sicer: 95,3% planiranih sredstev za plače in 98,5 % planiranih sredstev za materialne stroške.Visoka realizacija kaže, da je bilo planiranje dokaj realno ter da so planska sredstva zadoščala za pokritje stroškov direkcije.
2176 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, dvig prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu.
271
Njegovo delo je bilo usmerjeno na vzgojno preventivno in izobraževalno področje ter na izvajanje vzgojno preventivnih akcij. Tudi v lanskem letu je bila posebna pozornost namenjena najmlajšim udeležencem v prometu. Za njihovo varnost je bilo izvedenih največ aktivnosti in razdeljenega največ gradiva.
Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor so bila v letu 2001 dodeljena proračunska sredstva v višini 5.000.000,00 SIT. Dodeljena proračunska sredstva so bila v celoti porabljena za izvajanje vzgojno preventivne dejavnosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, izvajanje vzgojno preventivnih akcij po programu dela sveta za leto 2001 ter nakup učno vzgojnih pripomočkov za izvajanje prometne vzgoje.
2177 STROŠKI STROKOVNIH PODLAG ZA UREJANJE PROMETNIH REŽIMOV
S strokovnimi podlagami za spremembe prometnih ureditev, s katerimi želimo izboljšati pogoje za javni prevoz potnikov, povečati pretočnost in varnost prometa ter zmanjšati vplive prometa na okolje, smo pridobili projektne rešitve za izvajanje teh ukrepov. Naročene in izdelane so bile strokovne podlage za: STTC-prostorsko prometna prevera, slepi del Prešernove ulice, strokovna prevera fizičnih ovir na Vrbanski cesti, predlog za umirjanje prometa v Brezju, prevera možnosti vzdolžnega parkiranja ob Partizanski cesti, strokovna podlaga za kratkotrajno odplačno parkiranje v mestnem središču. Postavka je bila uresničena 96 odstotno.
2180 IZVEDBA NAPRAV IN UKREPOV ZA UMIRJANJE PROMETA
Zaradi zagotovitve večje prometne varnosti v bližini osnovnih šol in vrtcev in na drugih lokacijah, kjer je bilo na podlagi analize prometnih nesreč v obdobju 1996 do 2000 ugotovljeno pogosto ponavljanje nesreč, smo postavljali ovire za umirjanje prometa. Fizične ovire za umirjanje prometa so bile nameščene na vozišču: Prisojne, Obrežne, Tomšičeve, Prešernove in Ruške, pred šolami: Bratov Polančič, Janko Padežnik in Maks Durjava in pred vrtci; Borisa Pečeta, Pedenjped, Tezno.
Sredstva so bila realizirana 75 odstotno, zaradi dobavljenih ovir, ki niso bile skladne s Pravilnikom o prometni signalizaciji in je bilo potrebno pridobiti novega dobavitelja.
2181 OGLAŠEVANJE
Odlok o oglaševanju je bil vrnjen v prvo obravnavo na junijski seji mestnega sveta. Do konca leta ni prišlo do sprejema novega odloka, kar pomeni da v zvezi s slednjim ni prišlo do dodatnih odhodkov.
V letu 2001 smo na direkcijo prenesli zaračunavanje komunalne takse za oglaševanje. Iz sredstev leta 2001 smo plačali del stroškov za opravljanje storitev JP Nigrad, ki je te storitve opravljal v letu 2000, za mesec december v višini 490.417 SIT.
Sklenjena je bila pogodba o izdelavi elektronskih pisem za pošiljanje računov za obračunavanje takse v višini 113.879 SIT. Plačanih je bilo 97.296 SIT .
V mesecu septembru smo pridobili lokacijsko dokumentacijo za 30 novih avtobusnih nadstrešnic v vrednosti 600.000 SIT. Za ta namen je bilo porabljenih 559.300 SIT.
272
Turističnie in druge obvestilne table so bile postavljene le ob vstopu v mesto, porabljenih je bilo 462.613 SIT.
3320 JAVNA DELA
Na področju javnih del je Mestna občina Maribor na področju komunale zaposlila osem delavcev preko javnih del za dela v KS in MČ, kjer so opravljali drobna komunalna opravila (košnja trave, čiščenje določenih javnih površin, čiščenje okrog zelenih kesonov, čiščenje propustov). Z zaposlenimi delavci smo opravili veliko del in z njihovim učinkom so zelo zadovoljni v vseh KS in MČ.
0802 OKOLJE IN PROSTOR
UVOD
Področje »Okolje in prostor« je v letu 2001 obsegalo izvajanje naslednjih del: − vzdrževanje higiene na javnih površinah, (čiščenje javnih površin v naseljih in odvoz uličnih odpadkov), − vzdrževanje javnih sanitarij − vzdrževanje in urejanje javnih zelenih površin in javnih poti za pešce − vzdrževanje spomenikov na javnih površinah − sofinanciranje izvajanja dejavnosti Akvarij-terarij − investicijsko vzdrževanje javnih infrastrukturnih objektov tržnic ter pokopališča na Dobravi in na Pobrežju.
Redna vzdrževalna dela so izvajali izvajalci gospodarskih javnih služb, t.j.: JP Snaga d.o.o., redno vzdrževanje ostalih javnih površin - PP 5110, JP Nigrad d.o.o., redno vzdrževanje zelenic ob javnih prometnih površinah - PP 5112-0102, Florina d.d., koncesionar, predvsem vzdrževanje javnih parkovnih površin, akvarij-terarij, krasitev mesta, Pogrebno podjetje d.d. Maribor, vzdrževanje zelenih površin ob pokopališču Dobrava in spomenika. Obseg, vrste in vrednosti del so bili določeni s pogodbami za redno vzdrževanje. Izvajalce za ostala dela smo pridobili v skladu s postopkom oddaje javnih naročil.
Zagotavljanje sredstev iz proračuna je potekalo na osnovi Odloka o urejanju zelenih površin na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 6/98 in 9/98), Odloka o koncesiji za vzdrževanje in urejanje javnih peš poti in zelenih površin (MUV št. 1/97), Odloka o načinu upravljanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor (MUV št. 18/95, 11/98 in 17/98), Pravilnika o ravnanju z odpadki, Ur.l. RS št. 84/98, 45/2000, 20/2001, Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor, MUV št. 11/92 ter ostalih veljavnih zakonodaj in podzakonskih aktov. Pripravili smo tudi novi odlok o zelenih površinah, ki nam bo po potrditvi omogočil boljše upravljanje predvsem z javnimi zelenimi površinami.
273
OSTALE JAVNE POVRŠINE
5110 - REDNO VZDRŽEVANJE OSTALIH JAVNIH POVRŠIN
V rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 287,6 mio SIT, sredstva so bila zaradi prerazporeditve 400.000 SIT na PP 5112 – redno vzdrževanje javnih zelenih površin, znižana na 287,2 mio SIT. Porabljenih je bilo 287,2 mio SIT ali 99,9% planiranih sredstev po rebalansu s spremembami.
01 Redno vzdrževanje javne čistoče na javnih površinah Zagotovljenih je bilo 161.799.321 SIT, sredstva so bila v celoti porabljena. Izvajalec je izvajal ročno in strojno čiščenje javnih površin – ulic, trgov, pločnikov, avtobusnih postajališč, struganje ob robnikih. Ročno čiščenje javnih površin je potekalo na 5 glavnih območjih : Tezno, Tabor, Melje, Center in Pobrežje, na 247.000 m2, predvsem na mestih, ki so nedostopna za strojno čiščenje. Strojno čiščenje javnih površin se je izvajalo na cca 906.000 m2. Poleg tega so se izvajala še mokra čiščenja - pranje asfaltnih površin, podhodov, stopnišč; pobiranje listja s sesalcem ter škropljenje makadamskih cestišč ob v sušnih obdobjih, praznjenje koškov za smeti, interventna čiščenja, vzdrževanje lokacij za zelene kesone.
02 Krasitev mesta z zastavami Zagotovljena sredstva so bila v celoti porabljena. Izvajalec je izobešal zastave ob praznikih. Kapaciteta nosilcev je 217 zastav.
03 Redno vzdrževanje javnih sanitarij Zagotovljena sredstva so bila v celoti porabljena. Vzdrževanje je vključevalo javne sanitarije na 4 lokacijah : Magdalenski park, Trg revolucije, Vodnikov trg, Partizanska cesta - Bobi. Na vseh lokacijah je bila v obratovalnem času zagotovljena stalna prisotnost komunalnega delavca.
04 Redno vzdrževanje čistoče na javnih površinah – ostale naloge V rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 103.515.679 SIT, poraba je bila 100%.
0401 Odvoz odpadkov v zelenih kesonih Zeleni kesoni so bili postavljeni na 25 lokacijah, odpeljanih je bilo 95.748 m3 odpadkov.
0402 Akcija od vrat do vrat Akcija se je izvajala spomladi.Zbranih je bilo 9.317 m3 kosovnih, ob interventnih čiščenjih pa več kot 14.000 m3 odpadkov. Postavko so bremenili tudi stroški za 24 urno varovanje odlagališča na Pobrežju.
0403 Akcija mesec čistoče V akciji »mesec čistoče« so z JP Snaga sodelovala tudi razna društva, KS, MČ in šole. Izvajal se je tudi odvoz ostankov vozil z javnih površin. Nevestni lastniki so v letu dni na javnih površinah odložili preko 300 ostankov vozil.
0404 Čiščenje javnih površin po prireditvah Čiščenje je bilo opravljeno po prireditvah, ki so bile organizirane na pobudo ali s soglasjem Mestne občine Maribor ( Zlata lisica, Festival Lent, pustovanje, trgatev stare trte, novoletni sejem, … ). MOM je večinoma sofinancirala cca 50 % stršokov čiščenja.
274
05 Redno vzdrževanje drobne komunalne opreme Sredstva so bila porabljena za vzdrževanje 550 kom košev za smeti, kontejnerjev za pasje iztrebke (11 kom ), 195 klopi, 10 kom stojal za 50 koles, za nakup 68 kom košev za smeti in 21 kom klopi ter za izdelavo in namestitev opozorilnih tabel.
JAVNE ZELENE POVRŠINE
5112 REDNO VZDRŽEVANJE JAVNIH ZELENIH POVRŠIN
V rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo zagotovljenih 262,9 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 31,98 mio SIT so bila zagotovljena s prerazporeditvami sredstev iz PP 1530 investicijsko vzdrževanje, v višini 28,2 mio SIT, 1514 ureditev parkovnih in ostalih zelenih površin, v višini 2,9 mio SIT ter 5110 redno vzdrževanje ostalih javnih površin, v višini 0,4 mio SIT. 0,45 mio sit smo si zagotovili s pogodbo za sofinanciranje ureditve Jožefovega studenca. Rebalans s spremembami je znašal 294,9 mio SIT. Porabljenih je bilo 285,7 mio SIT ali 96,9%. Preostanek pogodbenih obveznosti bo plačan v letu 2002.
Planirana dela smo v začetku leta skrčili na najnujnejši obseg del, vendar je bilo pri izvajanju del potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, ki predpisuje zagotavljanje minimalne varnosti za ljudi in varovanje naravne dediščine. Na obseg del so vplivale tudi vremenske razmere in dodatno pridobljene zelene površine in sprehajalne poti. Dodatni stroški so nastajali še zaradi odpravljanja posledic vandalizma in neprimerne uporabe zelenic, delno pa tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, ki se pojavlja zlasti na kostanjih in platanah ter bele omele na ostalih drevesih. S tem smo preprečili nevarnost propadanja rastlin, ogrožanje zdravja in premoženja prebivalcev in ohranili pričakovani izgled mesta.
01 Redno vzdrževanje javnih zelenih površin
0101 Redno vzdrževanje javnih parkovnih površin Izvajalo se je na 270.000 m2 površin. Vrednost izvedenih del je znašala 100,8 mio SIT in je bila višja od planiranih sredstev. Razlika v višini 12,3 mio SIT je bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev med postavkami.
0102 Redno vzdrževanje javnih zelenic ob javnih prometnih površinah Izvajalo se je na 560.000 m2 . Planirana sredstva v višini 102,4 mio SIT niso zadoščala za plačilo izvedenih del, zato je bilo 27,2 mio SIT zagotovljenih s prerazporeditvami med postavkami. Porabljenih je bilo 126,7 mio SIT ali 97,7% rebalansa s spremembami.
Izvajalec, ( Florina d.d., oziroma Nigrad d.d. ), je oskrboval in vzdrževal trate: košnja ( april do oktober; v parkih cca 10 x, na ostalih zelenicah 6-7 x), drevesa (zalivanje mladih dreves, obrezovanje, odstranjevanje bele omele in suhih ali zlomljenih vej, odstranitev vej, ki povzročajo nestabilnost drevesa, oblikovanje krošenj primerno prostoru in čiščenje odvečnih poganjkov ), grmovnice, žive meje in pokrovne rastline, cvetne nasade (nabava in zasaditev 2x letno), vrtnice ( obrezovanje, dognojevanje, okopavanje in pletje, zalivanje, jesensko zagrinjanje ), cca 1.000 kom betonskih korit, bregove in vodne površine na območju Treh ribnikov v mestnem parku in delno Pekrski potok, pešpoti v parkih in ob Dravi. Razen tega je vzdrževal dvojne javne sanitarije v mestnem parku, skrbel za ptice in javno higieno v parkih.
275
Razlika med vzdrževanjem parkovnih površin in vzdrževanjem zelenic ob prometnih površinah je očitna, ko ugotavljamo dosežene cilje vzdrževanja. Parkovne površine so z rednim vzdrževanjem pridobivale predvsem lepši videz, medtem ko smo pri vzdrževanju zelenic ob prometnih površinah dosegli zlasti večjo varnost za udeležence v prometu in za mimoidoče.
0103 – Redni program dejavnosti Akvarij-terarij V rebalansu proračuna MOM je bilo zagotovljenih 22.392.000 SIT. V skladu s programom izvajalca je bila sklenjena pogodba za 18,4 mio sit, preostala sredstva pa smo prerazporedili znotraj planske postavke 5112, zaradi razmejitve vodenja stroškov za čuvanje javnih sanitarij ob Akvariju.
Sredstva so bila namenjena in porabljena za sofinanciranje osnovne dejavnosti, razstavo vodnih, obvodnih in kopenskih živalskih in rastlinskih vrst, vzrejo plazilcev in žuželk ter skrb za strokovni razvoj dejavnosti. Del sredstev za delovanje je Akvarij terarij pridobil s prihodki od vstopnin.
02 Redno vzdrževanje vegetacije ob cestnih robovih in na brežinah Porabljenih je bilo 66,7% planiranih sredstev, obveznosti v višini 500.000 SIT bodo plačane v letu 2002. Z vzdrževanjem smo dosegli, da je bila zaščitna vegetacija na brežinah usekov, zasekov in nasipov cestnih teles v takšnem stanju, da je bilo zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste na območju mesta. Vzdrževano je bilo cca 100.000 m2 površin.
03 Krasitev mesta s cvetjem na zgradbah in vzdrževanje betonskih korit Porabljenih je bilo 97,4% planiranih sredstev. Pogodbene obveznosti v višini 279.420 SIT bodo plačane v letu 2002. Na objekte in na stebre javne razsvetljave smo na vidnejših lokacijah namestili cvetlične košare in jih vso sezono redno vzdrževali. V letu 2001 so bili tako okrašeni zlasti Trg svobode, Pokrajinski muzej, Rotovški trg in Glavni trg (Rotovž), delno šole ali vrtci, Slovenska ulica, Gosposka ulica, Jurčičeva ulica in Grajski trg. V betonska korita, ki jih je v mestu vsaj 1.000 kom, smo posadili manjkajoče trajnice ali sezonsko cvetje in ga redno oskrbovali. Na brežini ob Koroški cesti je Florina uredila cvetlično gredo. Spomladi je bila izvedena čistilna akcija in odvoz zelenega obreza. Na Rakuševem trgu je bila postavljena kiparska razstava.
276
04 Redno vzdrževanje javnih zelenih površin – ostale naloge Porabljenih je bilo 26,3 mio SIT . Pogodbene obveznosti v višini 2,923.828 SIT bodo plačane v letu 2002.
0401 Vzdrževanje zelenih površin pri pokopališčih, otroških igriščih in rekreacijskih površin Vzdrževali smo pokopališča - košnja trave ob Dobravi, športne površine - košnja trave pri kopališčih Mariborski otok in Tam in rekreacijske površine. Opravljena so bila najnujnejša vzdrževalna dela na sprehajalni poti na Kalvarijo. Pričeli smo s sanacijo bolnih dreves v športnem parku ob Mladinski ulici.
0402 Vzdrževanje fontan – stroški energije Sredstva so bila porabljena za plačilo vode in elektrike.
0403 Vzdrževanje mestne drevesnice za potrebe mesta V mestni drevesnici je Florina d.d. vzdrževala 22 dreves za posaditev na javne zelenice.
0404 Vzdrževanje zelenic ob spomenikih in spomenikov V letu 2001 smo vzdrževali tiste spomenike z okolico, ki so postavljeni na javnih površinah, kot npr.Ledina, Ulica talcev, Volkmerjev prehod, Frankolovska ul, Kamnica, Limbuš, Bresternica, ob Ljubljanski ulici, spomenik na Dobravi, spominske plošče in drugo. Vzdrževanje je obsegalo redni pregled, čiščenje, popravilo poškodb, obnova napisov, vzdrževanje zelenja in drobne komunalne opreme ter pešpoti. Skoraj v celoti smo obnovili Jožefov studenec, vodne izvirke in del gozda z nevarnimi drevesi v neposredni bližini. Zaradi hitre zime dela niso bila zaključena. K urejanju objekta nas je vzpodbudil razpis za pridobitev sofinancerskih sredstev iz Heliosovega sklada za oživljanje krajevnih vodnjakov. Obnovljena je bila tudi grobnica, ki bo namenjena socialnim pokopom, finančne obveznosti pa so bile v letu 2001 delno poravnane.
0405 Košnja trave na neobdelanih stavbnih zemljiščih Izvajala se je sanitarna košnja trave, čiščenje odpadnega materiala, odstranjevanje nevarnih dreves in odvečnih samoniklih grmovnic ob Zagrebški ulici, Kardeljevi, delno ob Pekrskem potoku, ob Engelsovi, trgu Dušana Kvedra, ob Ptujski, ob Ljubljanski, Ob Keleminovi, Majeričevi, Novi Industrijski, Veljka Vlahoviča, Koroški most. Dela niso bila končana, plačana bodo v letu 2002.
0406 Vzdrževanje opreme na javnih zelenicah Izvajalci gospodarskih javnih služb, ( Florina d.d., JP Snaga d.o.o. in JP Nigrad d.d. ), so v okviru pogodbe za redno vzdrževanje izvedli zamenjavo dotrajanih delov klopi, košev za
277
smeti, popravilo ograjic ali lesenih količkov, nabavo vrečk za pasje iztrebke, pleskanje opreme.
0407 Sofinanciranje programov društev Sredstva so bila porabljena za financiranje podelitve Zlate vrtnice za urejeno okolje, ki jo je organiziralo Hortikulturno društvo, akcijo » očistimo in polepšajmo mesto » in urejanje ptičjega gaja Gaj ob Dravi. Delo je izvajalo Društvo za varstvo in vzgojo ptic.
0408 Intervencije na zelenicah Izvedena so bila manjša popravila zaradi nepredvidenih poškodb.
0409 Otroška igrišča v parkih, na šolskih dvoriščih in vrtcih Izvršena so bila nujna vzdrževalna dela na otroških igriščih na javnih površinah v mestnem in Magdalenskem parku ter na površinah, ki so last MOM v Ghegovi, Frankolovski in Machovi ulici. Sodelovali smo tudi pri urejanju otroških igrišč ob vrtcih in šolah. Pri tem smo se omejili le na urejanje zelenih površin - odstranitev dotrajanih nevarnih dreves, posaditev novih dreves in grmovnic, žive meje in podobno.
05 Vodenje evidence javnih zelenih površin Pridobili smo strokovne podlage za računalniški program, dopolnjevali kataster javnih zelenih površin z evidenco vegetacije in pridobili oceno stanja drevoredov in parkovnih dreves. Izvedena so bila predvsem strokovna dela. Strokovnjaka biotehniške fakultete sta pregledala drevesa v Tomšičevem drevoredu in izbrana drevesa na Trgu generala Maistra, Slomškovem trgu in v ostalih drevoredih. Hkrati s poročilom o preiskavi dreves smo dobili tudi prvo navodilo za obžaganje dreves, ki je prvi uradni slovenski arboristični predpis. Pri strokovnem svetovanju je bil vključen tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
1530 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
Za program obnove je bilo po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljenih 62 mio SIT. Zaradi večjih potreb na področju rednega vzdrževanja javnih zelenih površin, je bilo 28,2 mio SIT prerazporejenih na PP 5112. Porabljenih je bilo 19,7 mio SIT ali 58,3% rebalansa s spremembami. Neporavnane pogodbene obveznosti iz l. 2001, (predvsem zaradi daljšega plačilnega roka), bodo plačane v l. 2002.
01 Obnova objektov (travišč, dreves, grmovnic) Z namenom ohranjanja obstoječe vrednosti javnih zelenih površin smo izvedli zamenjavo posameznih dotrajanih dreves v uličnih drevoredih, zamenjavo uničenih grmovnic in prekrivnih rastlin, obnovili nasade trat v parkih, ob desnem bregu Drave smo sanirali del brežine pod Obrežno ulico, uredili smo še nekaj zelenic (obračališče na Studencih, v Praprotnikovi ulici in ob Tržaški cesti). Razen tega smo pridobili dokumentacijo za obnovo drevoreda ob Trgu gen. Maistra.
278
02 Obnova arhitekturnih elementov (fontan, mostičkov, promenade, javne razsvetljave) in investicijski inženiring V rebalansu proračuna MOM je bilo zagotovljenih 15.142.694 SIT, s prerazporeditvijo so bila sredstva znižana za 11.016.000, torej na 4.126.694 SIT. Porabljenih je bilo 3.725.990 SIT.V letu 2002 bo plačanih 400.000 SIT. Pridobili smo dokumentacijo za obnovo dotrajanih mostičkov v Mestnem parku, na Trgu generala Maistra smo tlakovali poti, v parkih smo obnovili igrala in poškodovane ograje ter financirali del sanacije Jožefovega studenca.
03 Posodobitev Mariborskih tržnic V rebalansu proračuna MOM je bilo zagotovljenih 26.054.014 SIT, zaradi prerazporeditve so bila sredstva znižana za 12.461.980 SIT, torej na 13.592.034 SIT. Porabljenih je bilo 5.562.796 SIT, pogodbene obveznosti v višini 8.011.487 SIT bodo plačane v letu 2002. Izvedena so bila investicijsko vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih tržnic na Vodnikovem trgu, Taboru in Kidričevem trgu. Sofinancirali smo tudi izvedbo natečaja za prenovo tržnice na Vodnikovem trgu., ki pa do konca leta še ni bil zaključen.
04 Sanacija obstoječih sanitarij v javni rabi Obnovljene so bile sanitarije na Vodnikovem trgu. Pogodbene obveznosti v višini 1.560.850,85 SIT bodo plačane v letu 2002.
05 Sanacija Treh ribnikov Ribiška družina Maribor je opravila izlov rib, Florina d.d. pa manjša sanacijska dela, vključno s sanacijo brežine potočka.
06 Zastave V let 2001 smo tekoče nadomeščali dotrajane zastave.
279
07 Izdelava projektov za obnovitvena dela in za nove ozelenitve Pridobili smo projekte za urejanje parka Na trati in krasitev mosta preko kanala, zamenjavo dotrajanih dreves v športnem parku ob Mladinski ulici, drevoreda Na gorco, urejanje okolja ob spomenikih v Mladinski ulici in Jožefovega studenca ter sanacijo obrob ob Prešernovi ulici.
1514 UREDITEV PARKOVNIH IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN
Za investicije na področju zelenih površin je bilo v rebalansu proračuna zagotovljenih 30,7 mio SIT. Zaradi potreb na rednem vzdrževanju zelenih površin so bila sredstva znižana za 2,9 mio SIT. Porabljenih je bilo 23,5 mio SIT ali 84,7% rebalansa s spremembami. Neporavnane pogodbene obveznosti iz l. 2001,v višini 4,15 mio SIT, bodo plačane v l. 2002.
01 Zasaditev novih dreves, grmovnic in cvetličnih gred V uličnih drevoredih smo zasadili 60 kom manjkajočih dreves in cca 1000 kom manjkajočih grmovnic, nove sadike grmovnic smo sprotno dosajevali tudi v betonska korita. V Magdalenskem parku je bil na mestu nekdanjega balinišča urejen novi nasad trajnic. Nabavljena je bila manjkajoča drobna komunalna oprema za parkovne površine in za obcestne zelenice
02 Ureditev novih parkovnih in rekreacijskih površin ob Pekrskem potoku, Sred. kmet. šoli, grobišču v Stražunu Postavka je bila najbolj obremenjena s plačili zapadlih obveznosti iz l. 2000, zato v letu 2001 del v večjem obsegu nismo mogli naročati. Izvedena so bila naslednja dela: pridobivanje dokumentacije, namestitev drobne komunalne opreme, nadaljevanje urejanja Pekrskega potoka, posaditev dreves in grmovnic ob brežini sprehajalne poti ob Dravi.
04 Javna razsvetljava na zelenicah Izvršeno je bilo le plačilo zapadlih obveznosti iz l. 2000 za izdelavo geodetskega posnetka – del Mestnega parka zaradi predvidenih sanacijskih del .
05 Izgradnja novih javnih sanitarij Poravnali smo zapadle obveznosti iz l. 2000 za pridobivanje dokumentacije za nove sanitarije pod starim mostom – Lent.
280
06 Drobna komunalna oprema (koški, klopi) Drobno komunalno opremo, predvsem kontejnerje za pasje iztrebke je nakupilo JP Snaga d.o.o.
V primerjavi z letom 2000 smo v letu 2001 izvedli nekoliko manj investicijskih del, predvsem zaradi nujne prerazporeditve sredstev na redno vzdrževanje in zaradi plačila zapadlih obveznosti iz l. 2000.
0803 CESTE
Vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v dobrem stanju, zagotavljanje varnosti in prevoznosti. Cestna infrastruktura je v upravljanju JKP Nigrad d.d, ki tudi izvaja dela s področja rednega vzdrževanja. Vzdrževanje cest je potekalo na podlagi plana, ki ga je pripravil izvajalec JP Nigrad.
5111 REDNO VZDRŽEVANJE CEST
V rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za redno vzdrževanje cest zagotovljenih 637,8 mio SIT. Zaradi plačila neporavnanih obveznosti iz preteklih let, so bila za naloge tekočega leta s prerazporeditvami sredstev zagotovljena dodatna sredstva v višini 93 mio SIT. Prerazporeditve so bile izvedena iz stroškovnega mesta 0810 – komunalno opremljanje stavbnih zemljišč (PP1538) 77 mio SIT, PP 1521-občinske ceste-investicije 13,9 mio SIT, PP 2181- oglaševanje 2,2 mio SIT ter PP 1512- gradnja plinovodov in toplovodov 174.000 SIT. Vsa dodatna sredstva so bila porabljena za redno letno vzdrževanje občinskih cest. Za redno vzdrževanje cest je bilo porabljeno 727,3 mio SIT ali 99,5% rebalansa s spremembami, od tega največ za izvajanje letnega in zimskega vzdrževanja občinskih cest.
0101 Letno redno vzdrževanje občinskih cest Vrste in obsegi vzdrževalnih del so določeni z »Zakonom o javnih cestah« in s »Pravilnikom o vrstah in nivojih vzdrževalnih del na javnih cestah«, z razmerami, ki vplivajo na preprečevanje in nastanek poškodb ter obsegom zagotovljenih finančnih sredstev. Na območju Mestne občine Maribor je 600 km kategoriziranih in 300 km nekategoriziranih javnih cest in poti. Najpogostejša so makadamska in asfaltna vozišča, medtem ko je tlakovanih vozišč še zelo malo, istočasno pa je v dolgoročnih planih predvideno asfaltiranje le teh. Za letno vzdrževanje je bilo po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljenih 406,3 mio SIT. S prerazporeditvijo sredstev se je rebalans povečal na 499.324.100 SIT. Porabljenih je bilo 512,5 mio SIT ali 102,6 %. Od skupnih porabljenih sredstev je bilo 41,6% ali 213 mio SIT porabljenih za plačilo obveznosti iz leta 2000. Redno plačevanje dolgov nastalih z izvajanjem rednega vzdrževanja občinske cestne infrastrukrure v preteklih letih, vodi k nenehnemu zniževanju standarda in s tem tudi k hitrejšemu propadanju cest. Letno redno vzdrževanje cest je v letu 2001 zajemalo naslednja dela po obsegu in vrednosti ( v mio SIT): nadzor nad stanjem in prevoznostjo cest 1 izvajalec 6,4 vzdrževanje makadamskih vozišč 375.000 m2 30,7 vzdrževanje asfaltnih površin 1.800 ton mase 70,0 košnja trave, mletje vej 850.000 m2 25,0 urejanje odvodnjavanja (jarki, mulde, koritnice 3,6
281
urejanje bankin 21.000 m2 8,0 vzdrževalna dela po režiji 105,5 storitve drugih izvajalcev 62,6 čiščenje cest 4,0 izvajanje upravljalskih del 10,0 intervencijski ukrepi 6,47
V letu 2001 so bile iz dodatnih sredstev financirane posodobitve oziroma preplastitve večjih mestnih in zunaj mestnih cest v skupnem obsegu 24.661 m2 in sicer:
Titova 9.687m2 Kamnica-nad elektrarno 1.622 m2 Borcev za severno mejo 1.932m2 Malečnik-Ruperče 1.940m2 Groharjeva 822m2 Mojčina 120m2 Betnavska 1.187m2 Nasipna 1.274m2 Ljubljanska 2.735m2 Kajuhova 676m2 Bresternica-pri žagi 792m2 Kosarjeva 917m2 Zolajeva 957m2
Ugotovljeno je bilo, da je obseg poškodb na nekaterih cestiščih že takšen, da je racionalna njihova preplastitev. S preplastitvijo je bila zajeta večja površina cest kot pri krpanju udarnih jam. S tem je bilo pridobljeno kvalitetno vozišče, zaradi pokritja nosilne konstrukcije pa se bo podaljšala tudi življenjska doba vozišča. Izvedena dela so predstavljala manj kot 50% polnega standarda. Na asfaltnih voziščih se je pretežno krpalo udarne jame manjšega ali večjega obsega, saniralo mrežaste poškodbe večjih obsegov z zamenjavo celotne plasti poškodovanega dela. Makadamska vozišča so se strojno izravnavala s prerazporeditvijo obstoječega materiala v udarne jame in navozom dodatnega sloja. Podobno so se vzdrževale ceste v zadnjih letih, tak način vzdrževanja pa je na nekaterih odsekih neracionalen. Najbolj problematične so poškodbe delovnega osnega stika in prečnih razpok. Zimske razmere take poškodbe zaradi pronicanja vode in zmrzovanja povečujejo ter s tem zmanjšujejo nosilnost cestne konstrukcije. Zaradi tega bi bilo potrebno te poškodbe prioritetno sanirati, kar pa zaradi omejenih finančnih sredstev v letu 2001 ni bilo mogoče realizirati. Cestna mreža na območju MOM je bila zgrajena v obdobju, ko so bile prometne obremenitve in gostota prometa neprimerno manjše kot danes. Nosilne konstrukcije so ustrezale takratnim zahtevam, današnji promet pa nanje deluje rušilno. Del cestnih odsekov je v takem stanju, da je saniranje neracionalno, potrebno jih je rekonstruirati tako, da bodo ustrezali današnjim zahtevam.
0102 Zimsko vzdrževanje občinskih cest V rebalansu proračuna je bilo za zimsko vzdrževanje zagotovljenih 185 mio SIT, porabljenih pa 183,9 mio SIT ali 99,4% razpoložljivih sredstev. 25,5% vseh porabljenih sredstev ali 46,9 mio SIT, je bilo porabljenih za plačilo neplačanih obveznosti MOM iz preteklih let - november 1999 in marec 2000. Obseg del za leto 2001 je bil določen z načrtom izvajanja Zimske službe za zimsko sezono 2000/2001. Finančna sredstva so bila planirana na osnovi izkustveno določenih obsegov in
282
količin snežnih padavin in poledic, ki nastajajo v odvisnosti od vremenskih razmer, zato jih ni možno določiti z visoko stopnjo natančnosti. Zaradi minimalnih snežnih padavin in poledice, načrt izvajanja ni bil izveden v celoti. Iz proračuna so bila zagotovljena sredstva predvsem za izvajanje nadzora, spremljanje vremenskih razmer (dežurstva), stojnine transportnih sredstev, opremljenih z mehanizacijo za posip ter za nabavo materiala za preprečevanje poledice.
02 Redno vzdrževanje javnih površin ob pokopališčih Urejene so bile javne površine (pešpoti) na Pobrežju, vhodna vrata na Dobravi in Pobrežju, pločnik pri cvetličarni in manjše površine na pokopališču Gorca v Malečniku. Dela na Dobravi niso bila dokončana, zato bo 2.314.592 SIT plačanih v letu 2002.
03 Redno vzdrževanje cestne opreme Z obnovo in postavitvijo cestno varnostnih ograj ter ogledal smo zagotavljali večjo prometno varnost. Lokacije za obnovo so bile določene na osnovi predlogov pregledniške službe vzdrževalca in občanov. Postavljenih je bilo 672 m cestno varnostnih odbojnih ograj na več lokacijah: Gaj, Jelovec – Čepe, Gorca Malečnik, zavarovana so bila območja večih propustov in postavljeni manjši premostitveni objekti. Dela so bila opravljena konec leta 2001 in bodo plačana v letu 2002.
04 Vzdrževanje gozdnih cest Plan vzdrževanja je pripravil Zavod za gozdove, izvajalo pa JP Nigrad d.d. Dela so bila izvedena v celoti. Del obveznosti bo plačan v letu 2002, ker Ministrstvo za kmetijstvo svojega deleža še ni poravnalo. Izvedena so bila dela, ki zagotavljajo prevoznost cest (odvodnjavanje, navoz gramoza, grederiranje).
1531 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo zagotovljenih 117,5 mio SIT. Realizacija je bila 99%.
01 Obnova pločnikov, trgov, kolesarskih stez Izvedena je bila II. faza šolske poti Tezno - pločnik ob Vrablovi ulici v dolžini 600 m in sanirana pešpot na Kalvarijo. Plačane so bile neporavnane obveznosti za ureditev pločnikov ob Limbuški in Šentiljski cesti.
02 Ureditve asfaltnih prevlek V letu 2001 so bila izvedena: - zemeljska dela na krajevni cesti v Limbušu - preplastitev krajevne ceste v Ruperčah v dolžini 1100 m (1940 m2 je bilo financiranih iz sredstev za redno vzdrževanje) - ureditev I. faze ceste ceste Košaki – Lovski dom v dolžini 500 m - ureditev kanalizacije in ceste Pri šoli v Razvanju v dolžini cca 300 m - ureditev krajevne ceste Tojzlov vrh v dolžini 500 m - ureditev krajevne ceste v Rošpoh v dolžini 820 m ( sredstva za ureditev odvodnjavanja v višini 3,0 mio SIT so zbrali krajani sami ).
Izvedena ni bila ureditev pločnika v MČ Jože Lacko, za sanacije krajših odsekov pa je bilo porabljenih več sredstev od planiranih. Pločnik ni bil urejen, ker je bila tehnična
283
dokumentacija izdelana šele v mesecu novembru (pozno dorečena prometno tehnična rešitev). Dela se bodo pričela izvajati v mesecu aprilu 2002.
03 Ureditev propustov in opornih zidov Urejen je bil propust fi 100 v Bresternici v dolžini cca 17 m in saniranih več manjših propustov in zidov.
1521 NOVOGRADNJE, REKONSTRUKCIJE IN ADAPTACIJE OBČINSKIH CEST
Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo zagotovljenih 297,8 mio SIT. Zaradi prerazporeditev sredstev je bil plan znižan na 261 mio SIT t.j. za 36,9 mio SIT. Porabljenih je bilo 206 mio SIT ali 79% rebalansa s spremembami. Prerazporeditev je bila izvedena iz APP 09 Izgradnja ceste v Rošpoh v višini 29,1 mio SIT (16,2 mio na PP 1522-državne ceste, 12,9 mio SIT na PP 5111-redno vzdrževanje cest) in APP 15 Izvedbe rondojev v višini 7,8 mio SIT (za redno vzdrževanje semaforskih naprav). Večji del s planom predvidenih del smo v letu 2001 tudi realizirali.Odstopanja so bila pri postavki »Izvedbe rondojev«, kjer zaradi nedorečenih prometno-tehničnih pogojev, nismo izvedli nobenega rondoja in pri izgradnji ceste v Rošpoh.
03 Rekonstrukcija Pohorske ulice – MČ Radvanje Dela so bila izvedena delno v dolžini cca 170 m, ker so bila zaradi zime in smučarske sezone prekinjena. Z deli bomo nadaljevali takoj, ko bodo vremenske razmere to omogočale. Dela v višini 2.942.239 SIT bodo plačana letu 2002.
09 Izgradnja ceste v Rošpoh – KS Kamnica Poraba sredstev je nižja od planirane, del sredstev je bil tudi prerazporejen, ker ni bil zaključen denacionalizacijski postopek za zemljišče namenjeno izgradnji ceste.
10 Rekonstrukcija Gosposvetske ceste Uredili smo vozišče in parkirišča v dolžini 480 m, zavarovali zelenice in uredili povezavo med Gosposvetsko cesto in Vrbansko cesto, tako da je omogočen dvosmerni promet. Obveznosti v višini 17.400.000 SIT bodo plačane v letu 2002.
13 Ureditev Prekmurske ulice – MČ Tezno Sredstva so bila porabljena za plačilo obveznosti oz. dokončanje del iz leta 2000.
17 Ureditev vinskih cest Dokončana je bila vinska cesta Hrenca – Celestrina v skupni dolžini 2500 m ( v letu 2001 550 m ).Urejeni so bili podporni zidovi na Urbanu, s sofinanciranjem iz namenskih sredstev pri oddelku za gospodarstvo pa preplastene in sanirane ceste v dolžini cca 1300 m (delež oddelka za gospodarstvo je bil 15 mio SIT). Uredili smo cesto v Metavi v dolžini 820 m. Porabljenih je bilo 35,4 mio SIT ali 77% več od planiranih.
18 Skupni programi in akcije KS in MČ V rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 20,4 mio SIT, porabljenih pa 3 mio SIT ali 14,8%. Sredstva so bila namenjena za izvajanje sanacij na manjših odsekih krajevnih in povezovalnih cest, pretežno v izven mestnih KS. Dela v vrednosti 17.381.846 SIT so bila opravljena konec leta 2001 in bodo plačana v letu 2002.
284
Sredstva na postavkah 1521-07, 1521-08 in 1521-12 so bila porabljena za odmere zemljišč, tehnično dokumentacijo in nekatere manjše posege za ureditev odvodnjavanj in posameznih odsekov tako, da smo zadovoljili potrebe in želje občanov. Iz realizacije finančnega načrta so razvidna odstopanja porabe sredstev na posameznih APP od planiranih. Nižja je realizacija pri izvedbi rondojev, višja pa pri izgradnji komunalnih vodov in vinskih cest.
1522 NOVOGRADNJE, REKONSTRUKCIJE IN ADAPTACIJE DRŽAVNIH CEST
01 Izgradnja zahodne obvoznice Ob koncu leta 2001 je bil odprt za promet 600 m dolg odsek štiripasovnice med Dravo in Preradovičevo ulico, vključno s cestno železniškim nadvozom in ločenim železniškim podhodom za pešce, 300 m zahodno od nove štiripasovnice. Po rebalansu proračuna je bilo za izgradnjo zahodne obvoznice zagotovljenih 186,2 mio SIT. Med letom so bila dodana sredstva s prerazporeditvijo16 mio SIT iz občinskih cest, ker na postavki 1521-09, obnova Ceste v Rošpoh, ni bil zaključen denacionalizacijski postopek za zemljišče namenjeno izgradnji ceste. Sredstva so bila porabljena v višini 160,9 mio SIT ali 79,5%, ker so pogodbe z izvajalci vezane na napredovanje del, ki ga pogojuje financiranje investitorja - DARS. Del obveznosti v višini 41,5 mio SIT bo plačan v letu 2002.
0105 Sofinanciranje izgradnje druge etape zahodne obvoznice Izgradnja zahodne obvoznice poteka na osnovi Odloka o spremembah in dopolnitvah LN za del ZO MB – Dravograjske ceste, na odseku med Obrežno ulico in Cesto proletarskih brigad (MUV št. 33/99) – protokola o ureditvi medsebojnih razmerij pri izgradnji ZO MB in dodatka k protokolu. Obveznosti v breme proračuna so prevzete s pogodbami z izvajalci pripravljalnih in gradbenih del. Pogoji in merila za sofinanciranje izgradnje so opredeljeni v Sporazumu o sofinanciranju izgradnje ZO MB – 2.etapa – Mariborski most – Erjavčeva ul. – podpisan v februarju 2000.
Izgradnja 800 m dolgega odseka ZO MB med Dravo in križiščem z Erjavčevo ulico je potekala preko celega leta. Do enomesečne prekinitve del je prišlo v aprilu zaradi pritožbe na gradbeno dovoljenje. Zaradi tega je bil odsek ob koncu leta dokončan do Preradovičeve ulice, tako da je promet lahko stekel pod železniško progo po štirih pasovih. Na dokončanem odseku je bil zgrajen cestno-železniški podvoz in navezovalne pentlje, ki se s tremi rondoji vključujejo na mestne ceste. Ob železniškem nadvozu je z obeh strani proge zgrajen tudi cestni nadvoz Sokolske in Limbuške ceste. Za pešce in kolesarje so zgrajeni pločniki in stopnišča za povezavo med nivojem Sokolske, Limbuške ceste in vmesnim nivojem pod podhodom. Poleg ceste, pločnikov in kolesarskih stez je bila zgrajena kanalizacija za odvodnjavanje meteornih vod z asfaltnih površin, javna razsvetljava, toplovod in plinovod. Ob gradnji ceste in podvoza so bili prekinjeni obstoječi energetski in komunalni vodi. Zato so bili na območju gradnje rekonstruirani električni in telefonski vodi, vodi kabelske televizije, vodovoda in mešanega sistema kanalizacije.
Zaradi porušitve športnega objekta ŠD Studenci je v gradnji nadomestni objekt ob Prometni šoli. V okviru sofinancerskih obveznosti MOM so potekala pripravljalna dela za komunalno opremljanje objekta ŠD Studenci.
Na odseku tretje etape ZO MB med Erjavčevo in Cesto proletarskih brigad so potekali odkupi objektov in zemljišč. Za odsek četrte etape ZO MB med Cesto proletarskih brigad in Lackovo
285
cesto je bil v izdelavi lokacijski načrt, potekali so usklajevalni postopki s soglasodajalci. Idejni projekt je bil izdelan tudi za odsek pete etape ZO MB med križiščem z Lackovo cesto in Tržaško cesto. Za vsa navedena dela na ZO MB je MOM kot sofinancer v letu 2001 plačala 134.416.857 SIT. Za izvedena dela pa so izvajalci predložili za 158.023.105 SIT računov. Del obveznosti bo plačan v letu 2002.
0107 Regionalna cesta skozi Limbuš - rekonstrukcija Rekonstrukcija ceste skozi naselje Limbuš poteka na osnovi odloka o LN za rekonstrukcijo R2-435, na odseku skozi Limbuš (MUV št. 27/97). Obveznosti v breme proračuna so bile prevzete s pogodbo z izvajalcem za izvedbo semaforja za pešce. Za rekonstrukcijo še neobnovljenega odseka ceste v dolžini 400 m v področju prečkanja Blažovnice, je bila izdelana in revidirana projektna dokumentacija za izvedbo ceste z rondojskim križiščem. Za plačila računov za opravljena dela in za plačila obveznosti iz leta 2000 je bilo v letu 2001 porabljeno 21.634.483 SIT.
0108 Glavna cesta G1- odkupi zemljišč, pločnik in kolesarska steza Zaključna dela izgradnje pločnika in kolesarske steze so potekala v okviru rekonstrukcije glavne ceste G1. Rekonstrukcija mostu je potekala na osnovi pogodbe z izvajalcem in jo je financirala in vodila Direkcija RS za ceste.
Sofinancerska dela izgradnje pločnika so bila opravljena in plačana v okviru in po pogojih pogodbe z izvajalcem. Odkupi zemljišč so bili izvedeni s kupoprodajnimi pogodbami. V letu 2001 je bil obnovljen obojestranski pločnik preko mostu in asfaltiran nedokončani odsek pločnika zahodno od bodočega rondojskega križišča v Bresternici. Za opravljena dela je bilo porabljeno 4.852.410 SIT.
02 Izgradnja vzhodne obvoznice Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo zagotovljenih 47,5 mio SIT. Realizacija je bila 100%.
0201 Pripravljalna dela za vzhodno obvoznico Sredstva so bila porabljena za plačilo zemljiško pravnih storitev za odkupe zemljišč in plačilo odškodnin za nasade na zemljišču potrebnem za izgradnjo podhoda pri OŠ Borci za Severno mejo. Zaradi dedovanja je bilo plačilo v višini 968.347 SIT realizirano v letu 2001.
0203 Izgradnja vzhodne obvoznice
020301 Podhod OŠ BSM Sredstva so bila porabljena za plačilo odškodnine za zemljišče za izgradnjo podhoda v višini 1.169.711 SIT.
020303 Razvanje II. faza V letu 2001 se je izvajala rekonstrukcija propusta Razvanjskega potoka, regulacija dela Razvanjskega potoka, rekonstrukcija dela vozišča Razvanjske ceste s komunalno opremo (kanalizacija, vodovod in obnova hišnih priključkov). Dela so bila oddana z javnim razpisom. Objekt je v izgradnji in bo končan do maja 2002. Sredstva za dokončanje izgradnje so zagotovljena v proračunu za leto 2002. V letu 2001 je bilo porabljeno 45.411.652 SIT, realizirana in plačana so bila naslednja dela: - regulacija Razvanjskega potoka in izgradnja propusta v dolžini 114 m,
286
- zamenjava javnega vodovoda v območju načrtovanih rekonstrukcijskih del, - delna izgradnja kanalizacije, - delno gradbena dela na voziščni konstrukciji Razvanjske ceste.
020304 AC, lokalne ceste, priključne ceste Kot koordinatorji AC programa smo redno sodelovali na koordinacijah z DARS-om, DDC- jem (nadzor) in izvajalci del. V letu 2001 je bila zaključena in predana v promet etapa HC IIB. Začela se je izgradnja deviacije cestnega odseka. Navedena dela je v celoti financiral DARS.
0804 JAVNA RAZSVETLJAVA
Tudi na področju vzdrževanja javne razsvetljave so se dela opravljala na osnovi pogodbe o prenosu infrastrukturnih objektov v upravljanje in vzdrževanje JKP Nigrad, sklenjene letne pogodbe in potrjenega plana rednega vzdrževanja. Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za področje zagotovljenih 388,7 mio SIT. Sredstva so bila zaradi manjše porabe in nižjih podražitev električne energije od planirane znižana za 26 mio SIT in prerazporejena na področje prometa za redno vzdrževanje prometne signalizacije (10 mio SIT) in redno vzdrževanje semaforskih naprav (16 mio SIT). Porabljenih je bilo 348,5 mio SIT.
5113 REDNO VZDRŽEVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE
01 Redno vzdrževanje javne razsvetljave Sredstva so bila porabljena za tekoča vzdrževalna dela (menjava svetilk iz 400 W VTFe na 250 W VT Na), popravilo in barvanje kandelabrov, odpravljanje napak na kablovodih....,).
02 Novoletna krasitev mesta Za novoletno krasitev so bila porabljena vsa zagotovljena sredstva.
03 Plačilo stroškov za porabljeno energijo Zaradi manjše porabe sredstev, ki je bila posledica uvajanja varčnih svetilk - rumena svetloba in nižjih podražitev od planiranih, je bilo 29 mio SIT prerazporejenih na področje prometa (26 mio SIT) in na redno vzdrževanje javne razsvetljave (3 mio SIT). Porabljenih je bilo 150,4 mio SIT ali 91,3% rebalansa s spremembami.
1532 OBNOVE IN REKONSTRUKCIJE
Zagotovljena sredstva v višini 29.590.500 SIT so bila v celoti porabljena. Izvedene so bile manjše dopolnitve že obstoječe javne razsvetljave po KS in MČ (Bresternica, Kamnica- Urban, Malečnik-Gorca) uvajala so se varčna svetlobna telesa in izvajale rekonstrukcije vezane na dela Elektro Maribor (izpost.omaric, zamenjava golih vodnikov). Izdeloval se je kataster in urejalo centralno krmiljenje.
287
0805 PROMET
UVOD
Zagotavljanje pogojev za normalno odvijanje prometa na ravni Mestne občine Maribor, je zaradi hitre rasti motornega prometa v zadnjih letih zahtevna naloga. Prometne razmere se hitro spreminjajo tudi zaradi pospešene izgradnje državnih cest na območju Maribora ter priključevanja mestnih cest nanje. Spremembe prometnih ureditev so pogosto pogojene tudi z graditvijo objektov ob cestah (veliki nakupovalni centri, poslovne zgradbe, stanovanjski objekti, ...) in sprememb v gospodarskih, turističnih, izobraževalnih in drugih aktivnostih. Ti vplivi pogojujejo večja vlaganja v prometno infrastrukturo, kot jih zmoremo na lokalni ravni, zato bi morala biti bolj sofinancirana s strani države, saj velik del prometa v mestu nastaja zaradi njegove regionalne vloge.
Na področju prometa morajo lokalne skupnosti, po predpisih o prevozih v cestnem prometu, o javnih cestah in o varnosti cestnega prometa, zagotoviti ustrezno prometno ureditev na občinskih cestah, javni linijski mestni prevoz potnikov, redno vzdrževanje in obnavljanje prometne signalizacije ter javnih parkirnih površin in delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Doseženi rezultati v letu 2001
V letu 2001 se je na območju Mestne občine Maribor, v primerjavi z letom 2000, za 22% zmanjšalo število vseh prometnih nesreč. Za 14% se je zmanjšalo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, število nesreč s smrtnim izidom pa je bilo manjše za 33%. Izboljšanje prometne varnosti je bilo doseženo z aktivnostmi policije, ki je izvajala nadzor predvsem nad prekrški, ki so bili v preteklosti pogosto vzrok za prometne nesreče in tudi s postopnim uvajanjem ukrepov za umirjanje prometa, korekcijami prometnih ureditev in z aktivnostmi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Po izteku prvega pet letnega koncesijskega obdobja je bil z javnim razpisom izbran koncesionar za naslednje deset letno obdobje izvajanja javne gospodarske službe javnega linijskega mestnega prevoza potnikov in izdelan elaborat za optimizacijo linij javnega prevoza potnikov, ki predstavlja osnovo za izboljšanje kvalitete javnega prevoza, kot enega od pomembnih ciljev na področju prometa.
POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za področje prometa zagotovljenih 607,6 mio SIT. S prerazporeditvami so bila zagotovljena dodatna sredstva v višini 33,8 mio SIT. V primerjavi z rebalansom se je obseg sredstev zaradi prerazporeditev najbolj povečal na področju rednega vzdrževanja. Na redno vzdrževanje prometa so bila prerazporejena tudi sredstva znotraj stroškovnega mesta. Porabljenih je bilo 584,3 mio SIT ali 91,1% rebalansa s spremembami. Del obveznosti iz leta 2001 bo plačan v letu 2002.
5114 REDNO VZDRŽEVANJE
Za redno vzdrževanje je bilo po rebalansu proračuna predvidenih 324,9 mio SIT, s prerazporeditvami sredstev pa 380,7 mio SIT. Porabljenih je bilo 344,7 mio SIT ali 90,5% rebalansa s spremembami. Obveznosti v višini 36 mio SIT bodo plačane v letu 2002.
288
01 Redno vzdrževanje in upravljanje javnih parkirišč in garaž Za izvajanje nalog iz področja javnih parkirišč in garaž je bilo v proračunu za leto 2001 zagotovljenih 38.616.655 SIT in porabljenih 48.165.520 SIT ali 24,7% več, kot je bilo planiranih sredstev. Odstopanje je bilo pokrito z nižjo realizacijo na drugih postavkah. Iz te postavke so bili pokriti stroški za izvajanje vzdrževanja in gospodarjenja z javnimi plačljivimi parkirišči in garažami.
02 Operativno vodenje svetlobno signalnih naprav Z operativnim vodenjem svetlobno signalnih naprav smo zagotavljali koordinacijo delovanja semaforskih naprav v križiščih na občinskih cestah, ki so preko koordinacijskih kablov vezane v Center za daljinsko vodenje prometa in njihovega koordiniranja s semaforskimi napravami na državnih cestah. Dela so obsegala programiranje krmilnih naprav, diagnostiko okvar, strokovno usmerjanje ter nadziranje tehničnega vzdrževalca semaforskih naprav, sodelovanje s sistemskimi proizvajalci opreme in spremljanje razvoja.
03 Redno vzdrževanje semaforskih naprav Izvedeno je bilo tekoče vzdrževanje semaforskih naprav - čiščenje stekel, menjava žarnic in stekel, barvanje stebrov. Zaradi pomanjkanja sredstev so bila na to postavko prerazporejena sredstva v višini 23,8 mio SIT. Tako smo lahko vsa predvidena dela tudi realizirali. Vsa dela je enako kot pri vzdrževanju JR izvedel Nigrad d.d.
04 Redno vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic V proračunu MOM je bilo zagotovljenih za izvajanje vzdrževanje cestne opreme na področju javnih cest Mestne občine Maribor 6.000.000 SIT realizirano pa je bilo 1.125.264 SIT. MOM je sklenila pogodbo z izvajalcem del, dela so bila opravljena konec leta 2001, obračun izvršenih del bo opravljen v letu 2002. Obveznosti v višini 4.874.736 SIT bodo plačane v letu 2002.
05 Redno vzdrževanje prometne signalizacije V rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 45 mioSIT, s prerazporeditvami pa so bila sredstva povečana na vrednost 66,9 mio SIT . Porabljeno je bilo 43,7 mio SIT, od tega 13,7 mio SIT za obveznosti iz leta 2000. Ker so bila dela opravljena konec leta 2001, bodo obveznosti v višini 20,4 mio SIT plačane v letu 2002. Dela so se izvajala skladno z Zakonom o javnih cestah, Pravilnikom o vrstah in nivoju vzdrževalnih del na javnih cestah Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter na osnovi programa izvajanja vzdrževalnih del na občinskih cestah na področju Mestne občine Maribor. Dela so bila zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev izvajana v zmanjšanem in nujnem obsegu.
Obseg in vrsta izvedenih del: tankoslojne talne označbe 8800 m2 debeloslojna talna signalizasija 6800 m2 prometna ogledala 120 m2 prometni znaki 750 kom smerniki in ostala dela 25 kom
289
Označbe so bile obnovljene le na pomembnejših prometnicah, pred šolami in vrtci. Tankoslojne označbe imajo krajšo obstojnost –od šest mesecev do enega leta. Debeloslojne označbe so kvalitetnejše , imajo večjo obstojnost, so pa dražje. Prometna ogledala smo nameščali na območjih slabe preglednosti.
06 Najemnina za štiri avtobuse Mestna občina Maribor ima v lasti 50 avtobusov, ki jih je s koncesijsko pogodbo dala v upravljanje koncesionarju, kar pa ne zadošča za ustrezno pokritje vseh linij mestnega prevoza. Zato je do izteka koncesijske pogodbe ob koncu julija 2001, manjkajoče avtobuse zagotavljala z najemom štirih avtobusov. Nova koncesijska pogodba pa predvideva, da bo manjkajoče avtobuse zagotovil koncesionar. Delno je bilo plačilo najema avtobusov preneseno v leto 2002, ker se je plačilni rok računa iztekel v začetku januarja.
07 Regresiranje cen mestnega prometa in APM Linijski mestni prevoz potnikov, ki ga izvaja družba Certus d.d. po koncesijski pogodbi, je dejavnost, ki se ne more pokrivati z ekonomsko ceno vozovnice, zato so bila načrtovana sredstva za regresiranje cen v višini 136 mio SIT. Porabljenih je bilo 140 mio SIT za pokritje dela razlike med stroški mestnega prevoza in prihodki iz cene vozovnic in iz reklamiranja na avtobusih, za leti 1999 in 2000.
08 Prometno načrtovanje in prometne spremembe V rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za prometno načrtovanje in prometne spremembe zagotovljenih 25,7 mio SIT. Za izvajane del po odločbah je bilo v okviru skupnih sredstev namenjenih 12,4 mio SIT in porabljenih 9,8 mio SIT. Del obveznosti v višini 2,5 mio SIT bo plačan v letu 2002. Ostala sredstva so bila porabljena za izdelavo strokovnih podlag, ki so obsegale rešitve za postavitev nove prometne signalizacije in strokovnih podlag za optimalizacijo javnega mestnega prevoza potnikov. Dela so se izvajala skladno z Zakonom o javnih cestah, Pravilnikom o vrstah in nivoju vzdrževalnih del na javnih cestah Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter na osnovi izdanih odločb Prometnega urada Mestne občine Maribor. Na obseg del ni bilo možno vplivati, ker je pogojen z rešitvami prometnih študij, elaboratov ali terenskih ogledov prometnih ureditev.
09 Modra cona – vzdrževanje in krediti V rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za izvajanje nadziranega kratkotrajnega parkiranja na področju modre cone zagotovljenih 24,7 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 10,1 mio SIT so bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev. Sredstva so bila porabljena za izplačilo kreditov za nabavo park metrov in vzdrževanje parkirišč za izvajanje nadziranega kratkotrajnega parkiranja - modra cona. Porabljenih je bilo 26,5 mio SIT. Del obveznosti v višini 8,3 mio SIT bo plačan v letu 2002.
1535 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
Za obnovo objektov in opreme na področju prometa je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 45,3 mio SIT. Porabljenih je bilo 32,4 mio SIT ali 71,5 % planiranih sredstev. Del obveznosti po sklenjenih pogodbah v višini 9,8 mio SIT bo plačan v letu 2002.
290
01 Obnova semaforizacije – INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V letu 2001je bila dopolnjena oprema semaforjev v križišču Glavni trg - Stari most. Začeli smo z rekonstrukcijo semaforske naprave z navezavo na center za daljinsko vodenje prometa na križiščih Pobreške ceste z Osojnikovo ulico, Pobreške ceste z zahodno pentljo in Koroške ceste s Strossmayerjevo ulico ter preprogramiranjem in predelavo semaforske naprave v križišču Šentiljske ceste s Praprotnikovo ulico. Poraba sredstev je bila uresničena le 8,75 %, ker je bila v celoti zaključena le oprema križišča Glavni trg - Stari most. Večji del pogodbenih obveznosti bo plačan v letu 2002.
02 Obnova sistema žičnic - SK Branik Načrtovana sredstva v znesku 31,1 mio SIT so bila v celoti porabljena za investicijsko vzdrževalna dela in nabavo investicijske opreme za nemoteno in varno uporabo Pohorske krožne kabinske žičnice. Dela so obsegala obnovitvena dela na kabinah (ležaji obešal kabin, kolesa in gumijaste obloge na kabinah, prižemke, mehanizmi za odpiranje vrat), na nosilnih stebrih (antikorozijska zaščita, ležaji in gumijaste obloge na stebrih, lovilci vrvi ...) ter napravah na spodnji in zgornji postaji žičnice.
INVESTICIJE
1460 VRAČILO ANUITET ZA NAKUP AVTOBUSOV
01 Vračilo anuitet za nakup avtobusov Planirana finančna sredstva v višini 187 mio SIT so bila namenjena za odplačilo kreditnih obveznosti za 25 mestnih avtobusov za izvajanje javnega mestnega linijskega prevoza potnikov, ki so po koncesijski pogodbi bili dani v upravljanje in vzdrževanje koncesionarju. Porabljenih je bilo 181, 6 mio SIT ali 97,1 % planiranih sredstev.
02 Razvoj mestnega prometa v tekočem letu Po rebalansu proračuna je bilo planiranih 23,8 mio SIT. Zaradi potreb na področju rednega vzdrževanja prometa so bila planirana sredstva znižana za 22 mio SIT in prerazporejena na PP 5114 Redno vzdrževanje. Porabljenih je bilo 1,8 mio SIT ali 100 % rebalansa s spremembami. Načrtovana sredstva so bila delno porabljena za ureditev obračališča pri avtobusni postaji v Mlinski ulici, ker je bilo pred realizacijo ukrepov za razvoj mestnega prometa potrebno predhodno izdelati strokovno podlago, ki še ni bila dokončana.
1520 NOVOGRADNJE, REKONSTRUKCIJE IN ADAPTACIJE
Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za investicije na področju prometa planiranih 26,6 mio SIT. Porabljeno je bilo 23,9 mio SIT ali 89,6 % planiranih sredstev. Iz realizacije finančnega načrta so razvidna odstopanja med APP. Za nove semaforizacije je bilo porabljenih več, za izvedbo in opremo kolesarskih povezav in posodobitev cone za pešce pa manj sredstev, kot je bilo planirano.
01 Nove semaforizacije križišč, CAVP V letu 2001 je bilo s sredstvi občine in direkcije za državne ceste semaforizirano križišče Ulice Pohorskega odreda in Ceste Proletarskih brigad, prehod za pešce čez Cesto Proletarskih brigad pri zdravstvenem domu.
291
03 Izvedba in oprema novih kolesarskih povezav Načrtovana sredstva so bila porabljena za izvedbo barvnih epoksi prevlek, s katerimi se doseže boljša vidnost kolesarskih stez na območjih z večjimi prometnimi obremenitvami in na območjih z večjim prepletanjem kolesarskega in peš prometa. Epoksi prevleke so bile iz sredstev te postavke izvedene na Glavnem trgu in ob Mladinski ulici, ob Šentiljski in Partizanski cesti pa jih je izvedel proizvajalec na svoje stroške, zaradi predstavitve materiala.
04 Prometno logistična posodobitev cone za pešce Zaradi zahtevnosti načrtovane razširitve območja za pešce tudi na severni del Svetozarevske ulice in na odsek Partizanske ceste pred Modno hišo, v letu 2001 nismo začeli s posodobitvijo območja za pešce. Sredstva so bila porabljena za pridobitev dokumentacije, realizacija je bila le 6%.
0806 KOMUNALNA HIDROTEHNIKA
Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št. 32/93) je na svojem področju Mestna občina Maribor zadolžena za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod. Mestna občina Maribor je obe dejavnosti pravno regulirala z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Maribor (MUV št. 4/94) in Odlokom o načinu opravljanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor (MUV št. 18/95). Naloge, ki so se v letu 2001 izvajale na področju oskrbe s pitno vodo in zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda so bile definirane v proračunu Mestne občine Maribor, ki je bil usklajen s srednjeročnim in dolgoročnim programom izvajanja aktivnosti na obeh področjih.
Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za področje komunalne hidrotehnike zagotovljenih 1,35 mia SIT, od tega je 264, 9 mio za plačilo obveznosti po pogodbah iz leta 2000. Porabljenih je bilo 795,7 mio SIT ali 58,7 % planiranih sredstev. Del obveznosti po pogodbah iz leta 2001 v višini 176,6 mio SIT bo plačan v letu 2002.
1510 IZGRADNJA VODOVODOV
V rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo za izgradnjo vodovodov zagotovljenih 350,9 mio SIT. Večina sredstev je bila planirana za financiranje obnove vodovodov ob izgradnji kanalizacij in za izgradnjo vodovodov na področju občine, kjer še ni urejene vodooskrbe. Prikazana finančna realizacija v višini 74,4 % ne daje realnega stanja izvedenih del, ker je vezana na 60 dnevni zamik plačil, ki bodo realizirana januarja in februarja 2002. Nekaj investicij je tudi takšnega obsega, da se po sklenjenih pogodbah njihovo izvajanje nadaljuje in končuje v letu 2002. Glede na v letu 2001 sklenjene pogodbe, so bila dejansko angažirana skoraj vsa planirana sredstva.
Fizično je bilo ob izgradnji kanalizacij skupno obnovljeno in zgrajeno 13.523 (v letu 2000- 13.410) m vodovodov in ob obnovi cest 550 m vodovodov. Kot izvenproračunska sredstva je bila porabljena tudi ustvarjena amortizacija javne infrastrukture, ki je bila porabljena predvsem za investicijsko vzdrževanje črpališč pitne vode, obnovo in tudi novogradnje vodovodov. Plan porabe amortizacije, ki ga je pripravilo podjetje Mariborski vodovod je bil predhodno usklajen z izvajanjem drugih aktivnosti v proračunu MOM za leto 2001.
292
01 Raziskovalna dela za nove vodne vire V letu 2001 so se nadaljevala raziskovalna dela s črpalnim poizkusom kvalitete in kvantitete vode iz vrtin ter izdelana dokumentacija za predvideno gradnjo vodnjakov na platoju pred mostom na Mariborski otok. Realizirane so bile vse pogodbene obveze.
04 Vodovodna mreža - hidranti V letu 2001 smo poravnali plačila za obnovo vodovoda v okviru izgradnje kanalizacije po pogodbah iz leta 2000 v Košaškem dolu, po Bezenškovi ulici in na Studencih. Dokončan je bil primarni cevovod DN 125 mm dolžine ca 1150 m po Lavtarjevi ulici - od Studencev do Marlesa. Skozi vse leto so se na omrežju obnavljali vodovodni hidranti, za kar je bilo od celotnega zneska porabljenih 8 mio SIT.
05 Intervencije Planirana sredstva so bila porabljena za pridobitev tehničnih podlag za sprejem Odloka za zaščito vodnega vira za lokalni vodovod Srednje na Kozjaku.
06 Dokumentacija in pripravljalna dela Zaradi omejenih finančnih sredstev v planu 2001 prvotno nismo predvideli sanacijskih ukrepov na vodozaščitnih področjih. Iz sredstev na tej postavki smo pokrivali odškodnine za opustitev kmetovanja v 200 m pasu vodnih zajetij (odškodnine kmetom pri črpališču Betnava, Bohova, plačilo stroškov mulčenja travišč na zemljiščih v 200 m zaščitnem pasu na Vrbanskem platoju). Izdelana je bila tehnična dokumentacija za obnovo kompletnega vodovoda v Damiševem naselju in sklenjena pogodba za izdelavo tehničnih osnov za odlok o zaščiti vodovodnega zajetja lokalnega vodovoda v Razvanju. Del pogodbenih obveznosti v višini 700.000 SIT bo plačan v letu 2002.
09 Sofinanciranje programov po MČ in KS
Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 287,8 mio SIT. Porabljenih je bilo 208 mio SIT. Del pogodbenih obveznosti v višini 62,1 mio SIT bo plačan v letu 2002.
0903 Izgradnja sekundarnega vodovoda KS Kamnica V letu 2001 je bila zgrajena III.faza izgradnje sekundarnega vodovoda v skupni dolžini 9.647 m, z 25 m3 razbremenilnikom in 150 m3 vodohramom. Vrednost del po končni situaciji znaša 87.119.777 SIT, vrednost strokovnega pa 1.481.036 SIT. Opravljen je bil kvalitetni in tehnični pregled in objekt predan v upravljanje Mariborskemu vodovodu. Plačanih je bilo 71,7 mio SIT.
0907 Izgradnja vodovoda Bresterniška graba - KS Bresternica - Gaj V letu 2001 smo pričeli z izgradnjo sekundarnega vodovoda v Bresterniški grabi, v skupni dolžini 2.246 m z 25 m3 vodohramom in prečrpalno postajo, v vrednosti 55.143.028 SIT. Objekt zaradi vremenskih razmer (pogodbe podpisane) v letu 2001 ni bil zaključen. Zaključek del je predviden v mesecu marcu 2002. Del pogodbenih obveznosti bo plačan v letu 2002.
0906 Sanacija lokalnih vodovodov in prevzem po KS in MČ Na vseh potezah izgradnje kanalizacije smo sanirali obstoječi vodovod, zamenjali dotrajane salonitne cevi s kvalitetnejšimi in obstojnejšimi DUKTIL cevmi in sanirali hišne vodovodne priključke. Sanacija se je izvajala v : MČ Studenci po ulicah: Vokačeva, Korenčanova, del I.internacionale, Krpanova, Zrinjskega in del Preradovičeve ulice
293
MČ Pobrežje po ulicah: Zrkovska cesta I.faza, Bantanova, Kagerjeva, Lužiškosrbska, Lovska, Kosovelova, Hrvatska, Belokranjska, Finžgarjeva, Ipavčeva, Srbska, Makedonska. MČ Jože Lacko: naselje Zrkovci I. in II.faza in ob izgradnji kolektorja v naselju Zrkovci. MČ Radvanje – Občinska pot. KS Pekre – Aleševa ulica. KS Limbuš – II.faza sanacije lokalnega vodovoda Vrhov dol.
V letu 2001 smo tudi sanirali oziroma zamenjavali dotrajane vodovodne cevi ob izgradnji cest -Pohorske ceste, Gosposvetske ceste in Ulice pariške komune. Delno se sanacije lokalnih vodovodov - montažna dela v MČ Jože Lacko in MČ Pobrežje - izvedba in sredstva prenašajo v leto 2002 (pogodbe so podpisane), ker je bila izgradnja cest in kanalizacije, ki jo spremljajo, prekinjena zaradi vremenskih razmer. Dokončanje del je predvideno v aprilu 2002.
1511 IZGRADNJA KANALIZACIJE
Z rebalansom proračuna za leto 2001 je bilo za izgradnjo kanalizacije planirano 1,003 mio SIT, ki so bila prvenstveno namenjena za izgradnjo in obnovo kanalizacij, ki se financirajo iz zbranih sredstev odstopljene državne takse za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami in namenskimi sredstvi za investicije v ceni vode. Finančna realizacija v višini 53,3 % zaradi 60 dnevnega roka plačil, ne daje realne slike. Nekatere večje investicije se nadaljujejo in končujejo po sklenjenih pogodbah še v leto 2002. Dejansko je bila angažirana večina planiranih sredstev.
V letu 2001 je bilo zgrajenega za cca 11,2 (v letu 2000-11,4 ) km kanalizacijskega omrežja in trije večji zadrževalni in razbremenilni objekti.
Za financiranje izdelave tehnične dokumentacije za kanalizacijo kraja Razvanje in manjših investicijsko vzdrževalnih del, je bila porabljena tudi izven proračunskih sredstev formirana amortizacija javne infrastrukture, katere poraba je bila predhodno usklajena z aktivnostmi občinskega proračuna.
01 Gradnja kolektorjev Realizacija finančnih sredstev vključuje tudi plačila za investicije, ki so se izvajale že v letu 2000, nadaljevale in končale pa v letu 2001 in sicer: izgradnja kanalizacije od hotela Bellevue do spodnje postaje Pohorske vzpenjače, kolektor Studenci - Limbuš, odsek od Studencev do Marlesa in odsek povezovalnega kanala Limbuša na desnem bregu Blažovnice. V mesecu juliju je bil zgrajen pomemben kolektor Studenci - Pekre dolžine cca 1,3 km z dvema zadrževalnikoma in razbremenilnikoma. Večji del Peker je od takrat navezan na mestni kanalizacijski sistem.
03 Gradnja kanalizacije v dislociranih naseljih Sredstva so bila porabljena za izgradnjo kanalizacije za cerkvijo v Limbušu, izgradnjo povezovalnega kanala Limbuša na desnem bregu Blažovnice, za izgradnjo fekalnega kanala v cesti proti Rošpohu, za dokončanje III. faze kolektorja Studenci I in ca 310 m dolgega meteornega kanala od Damiševega naselja do Drave z razbremenilnim objektom in lovilcem olj. Pogodbene obveznosti v višini 44.746.718 SIT bodo plačane v letu 2002.
294
04 Izgradnja kanalizacije na vodozaščitenih področjih Po rebalansu proračuna je bilo na planski postavki planirano 9,5 mio SIT, ki so bila v celoti porabljena. Delno je bila financirana izgradnja fekalnega kanala v cesti za Rošpoh.
05 Objekti in naprave na kolektorjih Porabljena so bila vsa planirana sredstva. Financirana je bila izgradnja zadrževalnega in razbremenilnega objekta na kolektorju Studenci - Limbuš ob Blažovnici pri Limbušu.
06 Sofinanciranje programov po KS in MČ Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 663 mio SIT. Porabljenih je bilo 278 mio SIT ali 41,9 % planiranih sredstev.
V letu 2001 smo gradili kanalizacijo, uredili odvodnjavanje, hišne priključke in uredili cesto po izgradnji kanalizacije v MČ Pobrežje, MČ Studenci, MČ Jože Lacko, MČ Radvanje, KS Pekre in MČ Magdalena Upoštevali smo tudi želje po sanaciji vodovoda in smo povsod sanirali tudi vodovod. V MČ Pobrežje smo plinificirali vse ulice, kjer se je gradila kanalizacija, v okviru možnosti so se tudi pridružili PTT in kabelska TV (s svojimi programi).
V letu 2001 smo zgradili 8.174 (v letu 2000-5.469) m kanalizacije in 349 (v letu 2000-264) hišnih priključkov v skupni vrednosti 694.739.607 SIT.
Izgradnja kanalizacije na Zrkovski cesti I. faza v MČ Pobrežje, naselju Zrkovci I. in II. faza v KS Jože Lacko in sanacija kanalizacije v Ulici pariške komune bo končana in plačana delno v letu 2002. Dela niso bila izvršena, ker so bile pogodbe zaradi težav pri javnih razpisih podpisane v drugi polovici leta in zaradi prekinitve del zaradi vremenskih razmer. Dela bodo zaključena v aprilu 2002. Prenosi plačil so tudi posledica 60 dnevnih plačilnih rokov.
Z izgradnjo kanalizacije po MČ in KS smo uredili področje MČ Studenci (po sporazumu Koroški most) 80 %, MČ Pobrežje (dogovor odlagališča odpadkov) 80 % in pričeli z uresničevanjem obveznosti do krajanov Zrkovc in Dogoš (ČN) 20 %. Slednja dela bodo imela prioriteto v letih 2002 in 2003, ko bodo tudi zaključena. Ostale manjše izgradnje so dopolnitve k že zgrajeni kanalizaciji po MČ in KS.
0601 MČ Pobrežje II. in III. faza Kanalizacija v skupni dolžini 782 m in 53 hišnih priključkov je bila zgrajena po Hrvatski, Belokranjski, Finžgarjevi, Ipavčevi, Srbski in Makedonski ulici; po Prelogovi, Bantanovi, Lužiškosrbski, Konšakovi, Kagerjevi, A.Trstenjakovi, Kosovelovi in Lovski v skupni dolžini 1.733 m in 119 hišnih priključkov ter I.faza Zrkovske ceste v skupni dolžini 1524 m s 26 hišnimi priključki. 0602 MČ Studenci Izgradnja in celovita ureditev kanalizacije je potekala po ulicah Zrinjskega, Krpanovi, Korenčanovi, Vokačevi, delu I.internacionale v dolžini 975 m in 60 hišnimi priključki. Del Preradovičeve v dolžini 252 m je bil zgrajen za potrebe priključitve novega objekta TVD Studenci.
0603 MČ Jože Lacko Zgrajena je bila I.faza kanalizacije v naselju Zrkovci v dolžini 885 m kanala in 818 m tlačnega voda s prečrpališčem in dvema ponikovalnicama za odvodnjavanje površinskih voda ter 24 hišnih priključkov ter II.faza izgradnje naselja Zrkovci v skupni dolžini 958 m s 42 hišnimi priključki in 688 m tlačnega voda.
295
0605 MČ Radvanje Zgrajena je bila kanalizacija na Občinski poti v dolžini 446 m s 7 hišnimi priključki.
KS Pekre Zgrajena je bila kanalizacija po Aleševi ulici v dolžini 231 m z 8 hišnimi priključki.
MČ Magdalena Podpisane so bile pogodbe za sanacijo oz. zamenjavo kanalizacije od Ljubljanske ulice do Betnavske ceste v dolžini 388 m in 10 hišnih priključkov.
07 Dokumentacija in pripravljalna dela Z rebalansom proračuna je bilo zagotovljenih 36,8 mio SIT. Za izdelavo dokumentacije in druga pripravljalna dela je bilo sklenjenih pogodb za 40,9 mio SIT. Porabljenih je bilo 24,7 mio SIT. Realizirana so bila plačila za: projektno dokumentacijo za kolektor Studenci - Pekre, projektno dokumentacijo za kanalizacijo v Limbušu za cerkvijo, za izvedbeni projekt za priključni objekt kolektorja v Gorkega ul., za idejni in izvedbeni projekt kolektorja Bresternica - Kamnica, za izvedbeni projekt kolektorja skozi Marles in GG, za izvedbeni projekt kolektorja Limbuš - Laznica, za izvedbeni projekt kanalizacije na Mariborskem otoku, za izvajanje nadzorov pri gradnji kolektorjev, za geološko-geomehanska mnenja, za cenitve, za plačilo služnosti za gradnjo in vzdrževanje kanalizacije, za soglasja, za geodetska dela, notarske storitve, za manjša naročila, objave javnih razpisov itd. Pogodbene obveznosti v višini 12,0 mio SIT bodo plačane v letu 2002.
0807 KOMUNALNA ENERGETIKA
Na področju komunalne energetike so se v letu 2001 izvajale aktivnosti na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega programa ter na podlagi planiranih del v okviru postavk proračuna Mestne občine Maribor za leto 2001. Pravna podlaga: veljavna zakonodaja in podzakonski predpisi ter lokalni predpisi s področja energetike in javnih financ.
V letu 2001 je bilo zgrajenih 3.359 m (v letu 2000-7km) plinovodov po MČ. Poraba sredstev amortizacij je potekala v skladu s potrjenim planom porabe (izgradnja plinovoda po Zagrebški ulici, menjava turbinskih števcev in korektorjev na MRP, obnova sistemov katodne zaščite, zamenjava zapornih organov in plinovodnem omrežju z obnovo cestnih kap in oddušnih cevi, vgradnja odorirne naprave).
V letu 2001 sta bila zgrajena tudi nizkotlačni in 6 barski plinovod v dolžini 800 m v sklopu izgradnje zahodne obvoznice. Plinovoda sta bila financirana s sredstvi republike Slovenije v višini 48,5 mio SIT.
Iz sredstev iz leta 2001 so bile poravnane finančne obveznosti za v letu 2000 zgrajen vročevod Pristan - Dravske terase v dolžini 182 m. V letu 2001 je bil izveden priklop vročevoda Dravske terase na kotlovnico v Pristanu. Izgradnja vročevoda v sklopu izgradnje zahodne obvoznice v dolžini 800 m, je bila financirana s sredstvi Republike Slovenije v višini 124,2 mio SIT.
296
Poraba sredstev amortizacije javne toplovodne infrastrukture je potekala v skladu s potrjenim planom porabe (projektna dokumentacija, predelava rezervoarjev za uporabo KO EL, dograditev in predelava vročevodnega kotla za uporabo KO EL, obnova daljinskega nadzora).
V rebalansu proračuna MOM je bilo v letu 2001 na stroškovnem mestu Komunalna energetika zagotovljenih 122,9 mio SIT. Porabljeno je bilo 111,2 mio SIT ali 90,6 % sredstev. Sredstva v višini 174.000 SIT so bila razporejena na proračunsko postavko 5111 Redno vzdrževanje cest.
1512 GRADNJA PLINOVODOV IN TOPLOVODOV
01 Sofinanciranje sekundarnih plinovodov po MČ in KS V rebalansu proračunu MOM za leto 2001 je bilo zagotovljenih 85,7 mio SIT. Porabljenih je bilo 80,7 mio SIT ali 94,1% planiranih sredstev. Dela so se izvajala na naslednjih lokacijah:
MČ Radvanje Plinovod po ulici Katarine Mede DN160 164m Plinovod po ulici Pot k mlinu DN160 66m Plinovod po Grogovi ulici DN110 166m Plinovod po ulici Za gradom DN160 336m Izdelava lokacijske dokumentacije za plinovod v letu 2002 Skupaj 732m
MČ Pobrežje Plinovod po Bantanovi ulici DN250 270m Plinovod po Konšakovi ulici (del) DN160 300m
Plinovod po Prelogovi ulici DN160 215m Plinovod po Lužiškosrbski ulici DN160 54m Plinovod po ulici Ante Trstenjaka DN160 117m Plinovod po Lovski ulici DN160 341m
Skupaj 1.297m (Investicija še ni dokončana in sprejeta v osnovno sredstvo)
MČ Tezno Plinovod po Bolgarski DN160 107m DN110 50m Plinovod po Sarajevski DN225 292m Skupaj 449m
MČ Koroška vrata Plinovod po Bezenškovi ulici DN110 261m Plinovod po Kajuhovi ulici DN90 180m Skupaj 441m
MČ Ivan Cankar Plinovod po ulici Košaški dol DN250 440m Skupaj 440m
297
(Investicija še ni dokončana in sprejeta v osnovno sredstvo)
Del pogodbenih obveznosti v višini 5 mio SIT bo plačan v letu 2002.
02 MRP Koroška vrata Zagotovljenih in porabljenih je bilo 516.911 SIT. Plačana je bila zaključna situacija za dela na MRP Koroška vrata opravljena v letu 2000.
03 Vročevodni razvodi (novogradnja po programu TOM) Zagotovljenih je bilo 30,1 mio SIT in porabljenih 30 mio SIT. Realizacija je bila 99,9 %. Financirana je bila izgradnja vročevoda od kotlovnice Pristan do Dravskih teras v dolžini 182 m v MČ Koroška vrata, priključitev vročevoda Dravske terase na kotlovnico v Pristanu in pridobitev projektne dokumentacije za vročevod čez Koroški most v sklopu aktivnosti za prehod daljinskega ogrevanja JP TOM d.o.o. na levi breg reke Drave. Iz sredstev leta 2001 so bile poravnane obveznosti iz leta 2000 za izgradnjo vročevoda v Pajkovi ulici v dolžini 80 m.
V sklopu izgradnje zahodne obvoznice je bil zgrajen tudi vročevod v skupni dolžini 800 m, ki je bil financiran s sredstvi Republike Slovenije.
08 Izdelava energetske zasnove in bilance MOM Zagotovljenih je bilo 6,4 mio SIT. Sredstva v letu 2001 niso bila porabljena. Energetska bilanca Mestne občine Maribor predstavlja osnovni dokument o količini primarne energije in rabi končne energije po posameznih energentih, ki so potrebne za pokrivanje energetskih potreb Mestne občine Maribor. Energetska bilanca bo izdelana v skladu z metodologijo Eurostat. Na podlagi dobljenih rezultatov porabe energije bo izdelan tudi izračun oziroma ocena emisij škodljivih snovi v zrak (CO2, SO2, NOx in trdni delci) za leto 2000 in 2001. Pogodba za izdelavo je bila podpisana v mesecu decembru 2001. Pogodbene obveznosti bodo plačane v letu 2002.
0808 ČISTILNA NAPRAVA IN KOLEKTOR
V letu 2001 je bilo zagotovljenih 438,3 mio SIT, porabljenih pa 340,5 mio SIT ali 77,7 % razpoložljivih finančnih sredstev. Največji delež 163,7 mio SIT je odpadel na proračunsko postavko 1523 – 03 Izgradnja glavnega kolektorja. Preostala finančna sredstva so se porabila prvenstveno za odkupe zemljišč ali plačilo odškodnine ter za poravnanje pogodbenih obvez za strokovno spremljavo projektov in plačilo pobiranja namenskega vira s strani MB Vododvoda. Kot je že bilo omenjeno v dosedanjih poročilih in materialih za proračunske razprave, se predvideva, da bo za dokončanje obeh projektov in za pokrivanje vseh obvez MOM po pogodbah in dogovorih potrebnih sredstev cca 850 mio SIT.
Potek projektov a) Centralna čistilna naprava Maribor Skladno s koncesijsko pogodbo je pričel teči gradbeni rok ( točka 4.4. Koncesijske pogodbe ) za izvedbo del s pridobitvijo gradbenega dovoljenja ( 17.5.2000) oziroma ko koncesionar prejme nalog o izvrševanju, ki ga je Aquasystems prejel s strani MOM 8.6.2000. Rok za dokončanje I. faze je 24 mesecev od pričetka del. V mesecu juniju 2001 so bila končana
298
glavna gradbena dela na izgradnji I. faze CČN, pričela se je izdelava in montaža strojne in elektro opreme. Prvi “vodni testi” so napovedani za mesec november 2001 in zaključek oziroma prevzem I. faze v mesecu maju/juniju 2002. Končana je monitoring študija, ki jo je po pregledu s strani MOM in pred samo potrditvijo še potrebno dopolniti z nekaterimi komentarji in dejstvi. Kljub vsemu se ocenjuje, da se bo del tretje faze združil z drugo in s tem zadovoljil zahtevam koncesijske pogodbe, gradbenega dovoljenja, veljavne slovenske zakonodaje in študije monitoringa. Ta dejstva bodo tehnično in finančno opredeljena v skupnem dogovoru med AQS in MOM ter zapisana v obliki aneksa h koncesijski pogodbi ( točka 4.17. Koncesijske pogodbe ). S tem ugotavljamo, tako MOM kot podjetje Motmacdonald, ki je pooblaščeni nadzorni organ s strani največjega kreditodajalca EBRD in ki redno spremlja in nadzira potek projekta, da sam projekt poteka skladno z določili koncesijske pogodbe, skladno z pravili izhajajočimi iz gradbenega dovoljenja in skladno z slovensko zakonodajo ter skladno z realnimi pričakovanji MOM. Še vedno pa ostaja nerešen problem deponiranja preostanka blata iz CČN, ki je predviden kot element rekultivacije bodoče deponije Maribora ali konzorcija CEGOR. V koncesijski pogodbi je predvidena oziroma zahtevana kvaliteta blata takšna, da ga je možno uporabiti tudi v kmetijstvu ali pa sežigati (omenjano v vseh dosedanjih poročilih ). Končna uporaba je možna šele po enoletnem monitoringu blata, ki bo deponirano ob CČN. Glede na dinamiko izgradnje ocenjujemo, da bo potrebno zagotoviti rešitev za deponiranje do konca leta 2004 in začeti z samim deponiranjem v sredini leta 2005. b) Glavni kanalizacijski zbiralnik – Kolektor Izgradnja kolektorja glede na osnovni terminski plan nekoliko kasni, saj je bila problematika odkupov zemljišč na trasi dolžine 7,7 km izredno komplicirana in na koncu brez dodatnih tehničnih ukrepov ( podvrtanje namesto izkopov ) sploh neizvedljiva. Zaradi takšnih problemov, ki imajo posledico na dinamiko izvajanja projekta, smo v mesecu maju, ko smo razen denacionalizacijskega paketa parcel rešili vse ostale probleme, zahtevali od izvajalca del Gradis NG, da pripravi potrebne ukrepe, da se kolektor zaključi z izgradnjo v pogodbenih rokih. Sama dela na terenu že potekajo skladno z novimi zahtevami, izvajalec je v roku 30 dni pripravil dodatno poročilo iz katerega je razvidna ocenjena višina sredstev, ki se morajo dodatno angažirati za pospešeno delo in pravočasno dokončanje del in višina sredstev, ki so potrebna za poplačilo zastojev, ki jih je imel izvajalec zaradi neizpolnjenih obvez MOM glede razpoložljivosti celotne trase. Ocenjena višina dosega cca 13% pogodbene vrednosti, ki je bila cca 11,5 miljarde SIT. Končna višina bo določena ob koncu izgradnje kolektorja ( februar 2002).
Opozoriti je potrebno, da je MOM pridobila za ta projekt nepovratna finančna sredstva, ne da bi imela pred tem rešen status zemljišč in pridobljeno lokacijsko dovoljenje, saj je v letu 1998 kolektor še bil vključen v celovit projekt CČN in s tem del koncesije. Same aktivnosti pri odkupih in služnostih zemljišč pa se, skladno s slovensko zakonodajo, ne morejo pričeti pred izpolnitvijo minimalnega pogoja za nakup ali služnost in to je vsaj veljavna in potrjena lokacijska dokumentacija, ki je bila v obliki Lokacijskega načrta potrjena na MS MOM v letu 1999.
Na žalost MOM (prav tako tudi ostale občine) ni imela in še vedno nima nikakršnih pravnih možnosti razlastitve lastnikov, ki postavljajo nerazumne in nemogoče zahteve, ne da bi tvegala dolgotrajni sodni postopek, ki pa do pravnomočnosti sodbe zaustavi gradnjo.
299
0809 RAVNANJE Z ODPADKI
UVOD
Program »Ravnanje z odpadki v Mestni občini Maribor« je v letu 2001 obsegal projekte, ki so v Mestni občini Maribor v teku že nekaj časa in sicer: 1. Odlagališče Pobrežje 2. Projekt CEGOR 3. Ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov 4. Sanacija divjih odlagališč 5. Projekt termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij za SV Slovenijo
Po rebalansu proračuna je bilo za izvajanje programa ravnanja z odpadki zagotovljenih 640,4 mio SIT. Porabljenih je bilo 446,4 mio SIT ali 69,7 % planiranih sredstev.
INVESTICIJE
1461 ODPLAČILO KREDITOV SNAGE
02 Kredit Ekološko-razvojnega sklada RS V rebalansu proračuna so bila planirana sredstva v višini 30,2 mio SITza plačilo celotnega še neodplačanega dela kredita. Odplačilo je bilo planirano na podlagi amortizacijskega načrta, ki je bil izdelan po podpisu pogodbe. Kredit Snage je bil v celoti poplačan v mesecu decembru. Porabljena sredstva so bila višja od planiranih. Razlika je bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev iz proračunske postavke 1515 ravnanje z odpadki.
1515 RAVNANJE Z ODPADKI
Za financiranje programa je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 610,1 mio SIT. Zaradi prerazporeditve sredstev na postavko 1461 odplačilo kreditov Snage so bila sredstva znižana na 605,99 mio SIT. Porabljenih je bilo 413,7 mio SIT ali 68,2 % sredstev po rebalansu s spremembami. Realizacija je bila najvišja na postavki 01 Deponija komunalnih odpadkov Pobrežje – indeks 109,8, medtem ko na ostalih programih ( CEGOR, sanacija divjih odlagališč, ločeno zbiranje odpadkov ) ni dosegla niti 50 % plana.
01 Deponija komunalnih odpadkov Pobrežje
0101 Sanacija deponijskega prostora Zaradi premajhne površine zapolnjenega dela deponije je izvedba etape 2001 odpadla. Po rebalansu proračuna je bilo zaradi tega zagotovljenih le 13 mio SIT. Iz sredstev za leto 2001 je bila plačana sanacija 2000 v višini 8,022.000 SIT in stroški postavitve protihrupne ograje ob Zrkovski ulici v znesku 2.393.480 SIT.
0102 Energetsko izkoriščanje deponijskega plina V letu 2001 je bil realiziran projekt izgradnje Male plinske elektrarne. Skupna vrednost postrojenja z gradbenimi deli je znašala 137.661.800 SIT, od tega oprema (leasing) 95.461.800 SIT in gradbena dela 42,200.000 SIT. Projekt je bil izveden v septembru 2001. Jp Snaga d.o.o.je zagotovilo 34,8 mio SIT, Mestna občina Maribor 10 mio SIT. Oprema – motorgeneratorska enota, je bila nabavljena z leasingom z odplačilno dobo pet let. Investicija je bila dana v uporabo v letu 2001, v mesecu septembru.
300
0104 Izvajanje ukrepov za racionalno rabo deponijskega prostora V skladu z ukrepi za racionalno rabo odlagališča Pobrežje je v letu 2001 potekalo sortiranje in obdelava kosovnih odpadkov, ki se odvažajo na Odlagališče za nenevarne odpadke Pobrežje, ki je pripomoglo k upočasnitvi zapolnitve obstoječega odlagališča. Sortiranje in drobljenje kosovnih odpadkov na odlagališču Pobrežje se je izvajalo v centralnem delu odlagališča in na lokaciji Surovine, Lahova ulica 40. Na lokaciji odlagališča Pobrežje so bili izločeni iz sestave pripeljanih kosovnih odpadkov: tanko kosovno železo, masivno kosovno železo, bela tehnika, kartonska embalaža, lesni odpadki in avtomobilske gume. Stanje zapolnjenosti odlagališča Pobrežje je kritično, zato je bil že v maju leta 2000 izveden razpis za Racionalno rabo deponijskega prostora Pobrežje, kjer je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Surovina d.d. iz Maribora. Pred odlaganjem na odlagališče so se v Surovini predelovali kosovni komunalni in nekomunalni (industrijski) odpadki.
Sklenjene so bile pogodbe o zagotavljanju finančnih sredstev za pokrivanje stroškov racionalne rabe deponijskega prostora, ki so nastali: • s sortiranjem in recikliranjem na odlagališču Pobrežje • na območju Surovine v Lahovi ulici • na lokaciji zelenih kesonov v Streliški ulici, kjer se odpadki pod nadzorom JP Snaga sortirajo. Porabljenih je bilo 133,1 mio SIT. Del pogodbenih obveznosti v višini 20,6 mio SIT bo plačan v letu 2002.Porabljena sredstva so bila za 27 % višja od planiranih.
0105 Odškodnine za zmanjšano kakovost bivalnega okolja Za plačilo odškodnin za zmanjšano kakovost bivalnega okolja prebivalcem v 100 m pasu od roba deponije je bilo porabljenih 72,2 mio SIT. Plačani so bili stroški porabe pitne vodne ( Mariborski vodovod ), odvoza komunalnih odpadkov ter črpanja fekalij ( Snaga) javnim podjetjem zaradi izpada prihodka po sklepu Mestnega sveta MOM.
0106 Obratovalni monitorning Monitoring je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Obsegal je izvajanje meritev, modeliranje, preračune ter izdelavo poročila za: 1. Monitoring emisije plinov in vonjav • Odlagališčni plin • Meritve na plinskih piezometrih • Monitoring prašnih usedlin 2. Monitoring hrupa 3. Monitoring podzemnih vod 4. Monitoring imisij vonjav
02 Center za gospodarjenje z odpadki – CEGOR Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 174,3 mio SIT. Zaradi prerazporeditve 4,12 mio SIT za odplačilo kredita so bila sredstva znižana na 170,2 mio SIT. Porabljeno je bilo 66,7 mio SIT ali 39,2% sredstev po rebalansu s spremembami.
0201 Komunikacije z javnostmi – CEGOR Sredstva so bila porabljena za pripravo strokovnih podlag za tehnično podporo projektu, pripravo in izvajanje komunikacijske strategije (priprava brošur, Dnevi odprtih vrat, uporaba lokalnega medija – CATV Tezno…) pri realizaciji reciklažnega centra na območju Surovine.
301
1,5 mio SIT je bilo namenjeno dejavnostim nevladnih organizacij (Zveza prijateljev mladine – EKO dan, Slovensko ekološko gibanje) pri promociji varovanja okolja.
0202 Študije in raziskave – CEGOR Sredstva so bila porabljena za plačilo svetovalnih storitev v primeru tožbe občine Šentilj zoper izključitev iz konzorcija CEGOR ter pripravo strokovnih podlag pri iskanju možnih lokacij odlagališča preostanka reciklatov z novim konceptom projekta (tri tehnološke enote na treh različnih lokacijah - izdelava idejnih zasnov, predinvesticijske zasnove, idejni projekt, izdelava poročila o vplivih na okolje, zazidalni načrt, investicijski program in pridobitev lokacijskega dovoljenja za objekte predelave ločeno zbranih bioloških odpadkov, z rokom dokončanja februar 2002.
0203 Upravni postopek z dokumentacijo – CEGOR V letu 2001 smo naročili program sprememb prostorskih sestavin srednjeročnega prostorskega plana, izdelavo prostorskega ureditvenega načrta ter PD za pridobitev LD za objekte ločeno zbranih bioloških odpadkov za lokacijo tehnološke enote kompostarna. Izdelan je bil tudi elaborat utemeljitve odlagališča preostanka reciklata v Vihri.
0204 Izdelava idejnega projekta Sredstva so bila porabljena za plačilo izdelave idejnih zasnov in idejnih projektov za kompostarno
0205 Odkup nepremičnin Zaradi težav s pridobivanjem lokacij za tehnološke enote projekta CEGOR, sredstva za odkup nepremičnin za potrebe projekta CEGOR, niso bila porabljena. Za lokacijo reciklažnega centra in kompostarne se ne predvideva odkup, ker je zemljišče za predvideno lokacijo kompostarne v lasti MOM, zemljišča za reciklažni center pa v lasti SUROVINE d.d.
0206 Izvedba prometnega krožišča v MČ Tezno Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 25 mio SIT. Sredstva niso bila porabljena in se prenesejo v leto 2002.
03 Sanacija divjih odlagališč Program Sanacije divjih odlagališč je v letu 2001 obsegal očiščenje gramoznic in njihovo zasutje z gradbeno jalovino, medtem ko so bila smetišča rekultivirana in zasajena s travo. Vsi odstranjeni odpadki so bili delno strojno razgrnjeni, nakar so se ročno in strojno odbrali posebni odpadki. Odbrana mešanica je bila odložena na odlagališču Pobrežje, posebni odpadki pa na skladišču posebnih odpadkov v Metavi, kjer so bili ponovno ločeni na posebne odpadke. Kot preostanek so na nelegalnih odlagališčih ostale le gradbene jalovine, vendar le tiste, ki niso vsebovale asfalta in izolacijskih materialov. Za financiranje Programa čiščenja nelegalnih odlagališč in smetišč ter Programa javnih del je bilo porabljenih 11,3 mio SIT ali 44,5 % planiranih sredstev.
04 Ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov Za ločeno zbiranje odpadkov je bilo zagotovljenih 183,9 mio SIT in porabljenih 89,3 mio SIT ali 48,5 % planiranih sredstev. Projekt ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov je potekal s predinvesticijsko študijo ločenega zbiranja odpadkov, sprejeto na seji Mestnega sveta MOM v mesecu aprilu 1996 in je upošteval reševanje problematike odpadkov na izvoru.
302
V letu 2001 je bilo v sistem ločenega zbiranja odpadkov vključenih 4.572 (v letu 2000-4.111) gospodinjstev oziroma 12.344 (v letu 2000-11.101) prebivalcev. Skupno število vključenih gospodinjstev je tako 29.500 oziroma 79.650 prebivalcev. V naslednjem obdobju je potrebno vključiti še 12.994 gospodinjstev oziroma 35.085 prebivalcev.
0401 Nakup posod Sredstva v višini 23,99 mio SIT so bila porabljena za plačilo obveznosti za nakup posod iz etape 2000. Za etapo 2001 je bil izveden javni razpis in izbrani dobavitelji. Dobava posod za etapo 2001 in plačila bodo izvršeni v letu 2002.
0402 Nakup vozil Zagotovljena sredstva so bila porabljena za nakup dveh smetiščnih vozil.
0403 Stroški uvajanja sistema Stroški uvajanja sistema ločenega zbiranja odpadkov so povezani z delitvijo nabavljenih posod. Glede na to, da so posode iz etape 2000 bile nameščene v letu 2001, so tudi stroški uvajanja v višini 7,9 mio SIT nastali v letu 2001.
0404 Zbirno dvorišče ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov Sredstva so bila porabljena za izdelavo strokovne podlage Analiza prostorskih možnosti za postavitev zbirnih dvorišč v MOM in premestitev lokacije zelenih kesonov v MČ Tezno iz Panonske v Lahovo ulico. V pripravi je pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo zbirnega dvorišča na lokaciji v MČ Tezno, kjer smo v letu 2001 načrtovali postavitev enega zbirnega dvorišča ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
06 Stroški pobiranja namenskega investicijskega vira - SNAGA Stroški pobiranja so znašali 11,8 mio SIT.
07 Termična obdelava trdnih odpadkov iz naselij za SV Slovenijo Zaradi izvedenega referenduma proti objektu termične obdelave trdnih odpadkov v SV Sloveniji v občini Kidričevo, v januarju 2001, je občinski svet občine Kidričevo odložil za obdobje tega mandata aktivnosti na projektu. Ker občina Kidričevo tudi ni podpisala konzorcialne pogodbe o skupnem nastopu občin SV Slovenije pri tem projektu, konzorcij občin oziroma Mestna občina Maribor v letu 2001 ni imela nobenih finančnih obveznosti za pokrivanje stroškov delovanja konzorcija, kateri bi bili posledica nadaljevanja aktivnosti na projektu. Odprto ostaja vprašanje gudronskih jam na območju Mestne občine Maribor, katerih sanacija je obveza PETROLA d.d. Ljubljana in Ministrstva za okolje in prostor.
Odlagališče nevarnih odpadkov Metava ni bilo vključeno v program, vendar bo v bodoče to odlagališče potrebno strateško obravnavati kot sestavni del programa »Ravnanje z odpadki v Mestni občini Maribor«, ne glede na to, da zagotavljanje finančnih virov za aktivnosti na tem odlagališču ni predvideno iz proračuna MOM, temveč izključno iz cene deponiranja in Ministrstva za okolje in prostor.
Za financiranje programa »Ravnanje z odpadki v MOM so bili v letu 2001 namenjeni sledeči viri: - namenska sredstva za investicije v ceni odvoza odpadkov v višini 220,1 mio SIT, - prenesena namenska sredstva iz preteklih let v višini 335,5 mio SIT,
303
- sofinanciranje lokalnih skupnosti v višini 62,0 mio SIT, - občinska komunalna taksa (plačane stare obveznosti) v višini0,3 mio SIT, - prenesena sredstva sofinanciranja lokalnih skupnosti (občin) iz preteklih let v višini 20,2 mio SIT.
Prihodki po posameznih občinah : Uporabnina deponije Odškodnina deponije Sanacija deponije Sofinanciranje občin Provizija CEGOR Skupaj Občina Pobrežje Pobrežje Pobrežje za projekt CEGOR
Ruše 2.104.138,46 SIT 2.680.616,21 SIT 321.244,01 SIT 756.811,24 SIT 18.012,12 SIT 5.880.822,04 SIT Lenart 1.452.253,84 SIT 595.067,99 SIT 26.969,50 SIT 2.074.291,33 SIT Hoče-Slivnica 1.582.715,33 SIT 1.309.542,00 SIT 5.520.728,90 SIT 1.470.763,97 SIT 9.883.750,20 SIT Šentilj 3.493.428,52 SIT 4.507.575,90 SIT 231.896,46 SIT 8.232.900,88 SIT Rače-Fram 1.571.951,68 SIT 1.301.023,51 SIT 2.592.844,08 SIT 593.176,45 SIT 14.117,60 SIT 6.073.113,32 SIT Pesnica 1.612.201,13 SIT 4.195.527,69 SIT 310.383,13 SIT 737.076,95 SIT 17.379,26 SIT 6.872.568,16 SIT Kungota 1.174.619,60 SIT 458.182,80 SIT 1.593.645,52 SIT 212.716,03 SIT 10.661,22 SIT 3.449.825,17 SIT Selnica ob Dravi 1.209.499,92 SIT 1.717.043,35 SIT 205.564,04 SIT 484.768,34 SIT 11.537,49 SIT 3.628.413,14 SIT Starše 1.191.471,98 SIT 1.448.981,73 SIT 186.687,28 SIT 409.087,21 SIT 9.736,28 SIT 3.245.964,48 SIT Miklavž na dr. Polju 1.170.441,97 SIT 2.108.268,41 SIT 1.152.459,72 SIT 595.221,89 SIT 14.166,30 SIT 5.040.558,29 SIT Lovrenc na Pohorju 837.159,51 SIT 1.159.185,38 SIT 138.859,62 SIT 327.269,76 SIT 7.789,02 SIT 2.470.263,29 SIT Cerkvenjak 512.182,41 SIT 767.960,32 SIT 91.001,69 SIT 113.857,77 SIT 5.160,23 SIT 1.490.162,42 SIT Sveta Ana 302.457,34 SIT 833.164,50 SIT 98.748,27 SIT 235.225,14 SIT 5.598,37 SIT 1.475.193,62 SIT Benedikt 726.566,24 SIT 724.490,86 SIT 85.850,67 SIT 204.543,61 SIT 4.868,15 SIT 1.746.319,53 SIT Podvelka 298.633,66 SIT 7.107,49 SIT 305.741,15 SIT Ribnica na Pohorju 139.089,66 SIT 3.310,35 SIT 142.400,01 SIT MOM - 24.973,58 SIT - 24.973,58 SIT Skupaj 18.941.087,93 SIT 23.211.562,66 SIT 12.529.913,39 SIT 7.173.309,67 SIT 131.439,80 SIT 61.987.313,45 SIT
0810 KOMUNALNO OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Po rebalansu proračuna za leto 2001 je bilo zagotovljenih 77,7 mio SIT. Sredstva so bila v celoti prerazporejena na stroškovno mesto 0803 Ceste, na postavko 5111 redno vzdrževanje cest za preplastitve vozišč, ker planirana sredstva zaradi velikih prenosov obveznosti iz preteklih let niso zadoščala. Sredstva so bila prerazporejena, ker je bilo ocenjeno, da planirana sredstva ne bodo porabljena. Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč je bilo v letu 2001 delno preneseno iz Javnega podjetja Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči na Komunalno direkcijo. Pri prenosu ni bila predana dokumentacija v zvezi z neporavnanimi obveznosti iz naslova izgradnje trafopostaje za dom starejših občanov na Panonski. Za plačilo obveznosti v višini 5,2 mio SIT so bila zagotovljena sredstva iz proračunske rezervacije.
09 ZAVOD ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE
1. POROČILO O DELU ZAVODA
Zavod za prostorsko načrtovanje izvaja naloge, ki so opredeljene v finančnem načrtu proračuna, in tiste, ki jih financirajo investitorji. v preteklem letu se je število in obseg investitorskih pobud povečalo, ker so bila s spremembami prostorskih sestavin planskih aktov opredeljena nova stavbna zemljišča, za katera je potrebno izdelati prostorske izvedbene akte.
304
Priprava prostorske dokumentacije je z zakoni dokaj podrobno regulirana v procesnem in vsebinskem smislu. za pripravo sprejme pristojen organ – mestni svet ali župan - program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov oz. program priprave prostorskih izvedbenih aktov; programi se objavijo v medobčinskem uradnem vestniku.
Prostorsko dokumentacijo izdelujejo gospodarske družbe, ki so registrirane in usposobljene za urbanistično načrtovanje. Zavod za prostorsko načrtovanje jo naroča na podlagi finančnega načrta proračuna in v skladu s predpisi o javnih naročilih.
Glavne pravne podlage za delovanje Zavoda za prostorsko načrtovanje v Mestni občini Maribor so: Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, Zakon o urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakon o stavbnih zemljiščih, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih, Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o kulturni dediščini, Zakon o javnih cestah, Zakon o vodah, Zakon o javnih skladih, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o javnih naročilih, Zakon o upravnem postopku, Statut mestne občine Maribor, Odlok o organizaciji in delovnem področju mestne uprave mestne občine Maribor, ter druge pravne podlage z delovnega področja zavoda.
Naloge Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor so opredeljene v Odloku o organizaciji in delovnem področju mestne uprave mestne občine Maribor (MUV št. 13/97, 12/2000). Izvajajo se v referatu za plan in PIA ter v referatu za lokacijsko dokumentacijo in informacije.
V Zavodu je sistemiziranih 10 delovnih mest s 13 izvrševalci. Ob koncu leta je bilo 8 zaposlenih, od tega 5 zaposlenih s VII. stopnjo izobrazbe, 1 zaposleni s VI. stopnjo izobrazbe in 2 zaposleni s V. stopnjo izobrazbe. Trije zaposleni so višji upravni delavci.
Cilj delovanja Zavoda za prostorsko načrtovanje je – v povezavi z drugimi organi MOM – zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski in socialni razvoj ter ohranjanje in izboljševanje kvalitete bivalnega okolja. Med prioritetnimi nalogami za leto 2001 je bila povdarjena izdelava prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo konkretizirali nov, sodobnejši planski koncept razvoja mesta, nadalje izdelava PIA za investicije javnega sektorja, vključno s stanovanjsko gradnjo, izdelava PIA za gospodarske naložbe ter dokončanje nalog v teku.
Pri ocenjevanju realizacije zastavljenih ciljev, prioritet in nalog je potrebno upoštevati, da predstavljajo naloge iz finančnega načrta le del nalog in da se povečuje število tistih, ki jih ne financira proračun. Dinamika izdelave podlag za določitev območij posameznih stopenj varstva pred hrupom – nosilec Zavod za varstvo okolja – ni omogočila njihove vključitve v prostorsko dokumentacijo, vendar je naloga zelo zahtevna in kompleksna. Aplikacija podlag v ustrezno prostorsko dokumentacijo bo naloga leta 2002. Odlok o ugotovitvi, kateri deli PIA se ne morejo izvajati, je bil delno realiziran in bo predlagan v obravnavo v prvi polovici letošnjega leta. V krajevnih skupnostih Malečnik-Ruperče in Bresternica-Gaj smo obravnavali strokovne podlage za usmerjanje poselitve, v katerih so obravnavane tudi vloge za spremembo namenske rabe zemljišč. Lastniki so v letu 2002 vložili 76 novih predlogov za spremembe planskih aktov. Seznanili smo jih, da spremembe za zdaj niso predvidene glede na razpoložljiva nezazidana stavbna zemljišča za različne potrebe.
Skupaj je bilo sprejetih 8 odlokov o PIA. S PUP za Zrkovce in ZN za Laznico sta dokončani nalogi iz preteklega leta –zazidalni načrti za del območja S 16, za center Zgornjega Radvanja,
305
za severni in južni del S-34 na Pobrežju ter za območje ob Kamenškovi ulici pa omogočajo investicije javnega sektorja, gospodarske naložbe, stanovanjsko gradnjo. Drugi prostorski izvedbeni akti, ki so bili v izdelavi že v letu 2000, niso bili usklajeni za obravnavo in sprejem. V razmerah spremenljivih naložbenih pobud in različnih interesov so za tovrstne prostorske akte potrebna dolgotrajna usklajevanja, zato se njihova izdelava pogosto upočasni ali se programi celo redefinirajo.
V Zavodu smo glede na potrebe povečali obseg izdelave strokovnih podlag in se dokaj tekoče vključevali v razreševanje prostorske problematike npr. podlage za preselitve vrtičkov, nadomestne lokacije azila za živali, urbanistične natečaje. Izpopolnjevanje prostorskega informacijskega sistema - digitalizacija prostorskih planskih in izvedbenih aktov – je omogočila predstavitev kartografske dokumentacije planskega akta in pilotno predstavitev raznih faz PIA na internetu ter uporabo digitalnih baz za izdajanje prostorskih informacij v Zavodu za prostorsko načrtovanje. Planski akti in PIA bodo v digitalni obliki v večjem obsegu na razpolago v letošnjem letu.
Pri reševanju vlog fizičnih in pravnih oseb glede posegov v prostor ali statusov zemljišč smo v referatu za lokacijsko dokumentacijo in informacije skrajšali čas izdaje informacij, ne glede na to, da je priprava informacij vedno zahtevnejša in da z izvršilnimi predpisi pridobivamo nove naloge. Zelo se je povečalo število udeležb pristojne delavke Zavoda na obravnavah, ki jih v zvezi z izdajo dovoljenj razpisuje Upravna enota Maribor.
V letu 2001 je bilo skupno 3147 prejetih zadev, od teh je bilo rešenih 2827 ali 90%. Dve petini vseh vlog zadevata opredelitve zemljišč po planskih aktih, 30% je za preveritev možnosti posegov v prostor, 16% pa za potrdila lokacijskih dokumentacij. Vlog za urbanistična mnenja je okrog 10%. Obseg del za občino Hoče-Slivnica se je zmanjšal, v letošnjem januarju smo naloge prenehali izvajati.
V Zavodu smo pripravili podlage za oddajo del v skladu z zakonom o javnih naročilih in izvedli postopek javnega naročanja za več kot 20 nalog. Pripravili in uskladili smo devet programov priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov. V sodelovanju z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi izvedli šest javnih obravnav. V času javnih razgrnitev smo zainteresiranim predstavili razgrnjene akte in jim dali želene informacije, zbirali in evidentirali smo pripombe in predloge, po obravnavah pa smo sodelovali z izvajalci pri oblikovanju stališč do pripomb k javno razgrnjenim aktom. Vsebinsko in organizacijsko smo spremljali in usmerjali pripravo prostorskih planskih in izvedbenih aktov v smislu upoštevanja javnega interesa.
Za delo zavoda je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 43,3 mio sit, porabljenih pa 95 % ali 41,2 mio sit. planirani materialni stroški so bili porabljeni v obsegu treh četrtin. poraba je bila nižja od načrtovane predvsem zato, ker ni bila zaključena publikacija o urbanistični zasnovi in je tisk prenesen v leto 2002.
2. POROČILO O IZVEDENIH NALOGAH IN PROGRAMIH
Program dela in finančni načrt Zavoda za prostorsko načrtovanje obsega področja prostorskih sestavin planskih aktov, prostorske izvedbene akte in strokovne podlage. Program dela je znatno širši od finančnega načrta, ker Zavod vodi postopke tudi za prostorsko dokumentacijo, ki jo financirajo drugi naročniki, npr. Ministrstvo za okolje in prostor, Komunalna direkcija,
306
gospodarske družbe, fizične osebe – v finančnem načrtu pa so zajete le tiste naloge, ki jih financira proračun.
V preteklem letu smo pripravili naslednje programe priprave prostorske dokumentacije, ki sta jih sprejela župan ali mestni svet: program priprave zazidalnega načrta za proizvodno cono Te 5 v Mariboru (MUV št. 13/2001) program priprave lokacijskega načrta za industrijsko cesto od BDC do Jeklotehne v mestni občini Maribor (MUV št. 13/2001) Program priprave zazidalnega načrta za del Ra 4 in del Ra 6, center Zgornjega Radvanja v Mariboru (MUV št. 14/01) Program priprave zazidalnega načrta za območje med Čufarjevo, Šolsko in Osojnikovo ulico v Mariboru v mestni občini Maribor (MUV št. 15/01) Program priprave zazidalnega načrta na ureditvenem območju gruče v Rošpohu v mestni občini Maribor (MUV št. 17/01) Program priprave zazidalnega načrta za del Ta 14-P v Mariboru (MUV št. 19/01) Program priprave zazidalnega načrta za del St 9 – ob Polančičevi in Kamenškovi ulici v Mariboru (MUV št. 19/01) Program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja S-8 in Š-8/1 Pristan v Mariboru (MUV št. 21/01) Spremembe in dopolnitve programa priprave zazidalnega načrta za del stanovanjske cone S-37 v Mariboru – ob OŠ Martin Konšak (MUV št. 25/01).
Navedeni programi so za vse udeležence priprave PIA pomembni kot organizacijske in vsebinske podlage za pripravo prostorske dokumentacije. Pridobivajo tudi večjo veljavo v smislu informiranja javnosti o namerah, fazah in postopku za podrobnejšo urbanistično obravnavo določenega območja.
Župan mestne občine Maribor je osnutke prostorskih aktov javno razgrnil za najmanj 30 dni v pristojnih krajevnih skupnostih ali mestnih četrtih s sklepi o javni razgrnitvi:
osnutka zazidalnega načrta za del St 9 – ob Polančičevi in Kamenškovi ulici v Mariboru (MUV št. 20/01) osnutka zazidalnega načrta za proizvodno cono Te 5 v Mariboru (MUV št. 29/2001) osnutka programske zasnove in osnutka lokacijskega načrta za odsek zahodne obvoznice med Cesto proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru (MUV št. 29/01)
Mestni svet je sprejel naslednje odloke:
odlok o zazidalnem načrtu za del stanovanjske soseske S-34 v mestni občini Maribor (MUV št. 5/01), za 6 ha veliko območje ob ulici Veljka Vlahoviča med Puhovo cesto, Jančarjevo in Kuharjevo ulico, Cesto 14. divizije in Istrsko ulico odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Maribor – Laznica (MUV št. 7/01), velikosti 2,3 ha na vzhodni strani naselja, pretežno za stanovanjske objekte Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Maribor - Zrkovci S 52/2 (MUV št. 7/01) za obstoječ in razširjen del naselja Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S 16 (MUV 18/01) za območje 7,9 ha med Murkovo in Preradovičevo ulico, Ulico na Poljanah in Dravograjsko cesto za športne, poslovne in stanovanjske dejavnosti
307
Odlok o zazidalnem načrtu za del del Ra 4 in del Ra 6, center Zgornjega Radvanja v Mariboru (MUV št. 22/01, popravek 23/01) za območje 5 ha za stanovanjske, turistično nastanitvene in oskrbne dejavnosti Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za del območja motela v Bresternici v mestni občini Maribor (MUV št. 22/01) velikosti 0,9 ha za območje čolnarne Odlok o zazidalnem načrtu za del S 34 Pobrežje (MUV št. 25/01) za območje 1,2 ha med Kosovelovo, Prečno, Prelogovo ter Stražunsko in Ulico Draga Kobala pretežno za stanovanjske objekte Odlok o zazidalnem načrtu za del St 9 – ob Polančičevi in Kamenškovi ulici v Mariboru (MUV št. 29/01) za površino 1,44 ha za varovana stanovanja in stanovanjske vrstne enote.
Sprejeti odloki o zazidalnih in ureditvenih načrtih so neposredna podlaga za pridobitev lokacijskih dovoljenj, prostorski ureditveni pogoji pa podrobneje določajo pogoje za izdelavo lokacijskih dokumentacij.
Za obravnavo na sejah Mestnega sveta so bili pripravljeni in predloženi: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor - programska zasnova za ekonomsko cono v delu območja T-2 – stališča do pripomb ter dopolnjen osnutek primerjava variant in predlog najustreznejše variante, odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov - programske zasnove – in odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Cesto proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru Odlok o zazidalnem načrtu za proizvodno cono Te 5 v Mariboru – širše območje cone TAM Odlok o spremembi odloka o ureditvenem načrtu rekreacijskih površin na Mariborskem Pohorju – sektor Bellevue.
V pripravi so bili še naslednji akti:
programska zasnova za zazidalni načrt za poslovno industrijsko obrtno cono Dogoše, zazidalni načrt za del cone S-25, dom starostnikov prostorski ureditveni pogoji za staro mestno jedro – predloženi v sprejem MS v januarju 2002 Zazidalna načrta za dele prostorsko planske enote Tabor 14 - kompostarna, ekonomska cona oz. logistične dejavnosti Zazidalni načrt za del prostorsko planske enote Tezno 3 (prej stanovanjska cona S-37 v Mariboru ob OŠ Martin Konšak) Ureditveni načrt za območje Š 1 in del območja S 6 - Ljudski vrt, spremembe in dopolnitve Ureditveni načrt za del območja S 8 – Tehnične fakultete geodetske podlage za Krčevino kot 1. faza ureditvenega načrta Zazidalni načrt razpršene gradnje za gručo Rošpoh kot sanacija stanja – zasebni investitorji Zazidalni načrt Čufarjeva Šolska: strokovne podlage in zazidalni koncept se še usklajujeta Ureditveni načrt območja pokopališča Pobrežje – sintezna rešitev še ni potrjena Zazidalni načrt za del območja PPE St6, prej del S-18 – območje med Engelsovo, Cesto proletarskih brigad in podaljškom dravograjske ceste: strokovne podlage še niso usklajene Zazidalni načrt dela območja PPE Po10 vzhodno od Nove in južno od Bantanove ulice: posebne strokovne podlage so izdelane, po potrditvi bo možna izdelava zazidalnega načrta
308
- zasebni investitorji Zazidalni načrt stanovanjske zazidave v Limbušu – zasebni investitorji Zazidalni načrt za območje Br3 v Brezju: v pripravi je projektna naloga za izdelavo strokovnih podlag za ureditev širšega območja Brezja in izdelavo programske zasnove Sprememba zazidalnega načrta za S8 in Š8/1 – Pristan Sprememba URN za C1 in C2: strokovne podlage so pripravljene za obravnavo na urbanistični komisiji.
Zavod je sodeloval z Ministrstvom za okolje in prostor pri realizaciji različnih faz priprave naslednje prostorske dokumentacije na območju MOM: sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov MOM in izdelave lokacijskega načrta za vodnogospodarsko ureditev reke Drave: obravnava programa priprave, predhodna obravnava variant in pridobitev stališč MČ Jože Lacko in KS Malečnik-Ruperče, sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov MOM in izdelave lokacijskega načrta za vzporedni magistralni plinovod M 1/1 Ceršak – Kidričevo: več obravnav študij variant poteka navedenega plinovoda in predlagane variante, vključno s pridobitvijo stališč MČ Jože Lacko in KS Malečnik-Ruperče,
Zelo obsežna in raznovrstna po področjih je bila priprava strokovnih podlag za razrešitev določenih krajinskih, prometnih ali urbanističnih vprašanj. V celoti ali delno so bile izvedene:
strokovne podlage za ureditev parka na širšem območju ribnika v Zg. Radvanju prostorska prevera lokacij za taksi postajališča vzdrževanje in nadgradnja programskega paketa urbanistična informacija ureditev kartografskega dela sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov – digitalne baze analiza veljavnih PIA za vključevanje v informacijski sistem Urban posebna strokovna podlaga za urbanistično in krajinsko oblikovanje prostora v vplivnem območju južnega dela zahodne obvoznice javni anonimni enostopenjski urbanistično arhitekturni natečaj za celostno ureditev osrednje mariborske tržnice – podpis v decembru vabljeni urbanistično arhitekturni natečaj za del RT 1 in Rt2 – levo Dravsko nabrežje od hale C do Vodnega stolpa – pridobiti idejno projektne urbanistične in arhitekturne funkcionalne rešitve strokovne podlage za noveliran načrt kioskov v MOM strokovne podlage za analizo varstvenih pasov črpališča Bohova strokovne podlage za širše območje Puhove ulice so izdelane in obravnavane na urbanistični komisiji strokovne podlage za opredelitev nadomestnih lokacij azila za živali strokovne podlage za nadomestne lokacije vrtičkov izvedene so bile 3 razstave urbanistično arhitekturnih projektov izvedli smo strokovno tehnična dela za 6 sej urbanistične komisije.
3. POROČILO O PORABI FINANČNIH SREDSTEV
V preteklem letu je bil oblikovan enoten program dela in finančni načrt za pripravo prostorske dokumentacije in je vključeval tudi naloge, ki jih je sicer planiralo javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. v primerjavi z doseženo realizacijo v letu 2000 se je zato obseg planiranih sredstev v letu 2001 povečal za 140 % t. j. od 49,4 mio na 118,6 mio SIT.
309
Z rebalansom so se planirana sredstva znižala za 2 mio SIT. V strukturi je bilo razmerje med planskimi postavkami po proračunu 11:59:30, po rebalansu sta se zmanjšala deleža za prostorske sestavine planov in za prostorske izvedbene akte na 10 oz. 50%, delež za strokovne podlage se je povečal na 40%. Sredstva so bila zmanjšana zlasti na postavkah PIA, kjer planiranih nalog ni bilo možno izvajati z načrtovano dinamiko, povečana pa pri strokovnih podlagah, kjer je bilo potrebno izvesti tudi nove naloge, med njimi začeti zlasti z izvedbo natečajev. V realizaciji doseženo razmerje je 11:42:47. V letu 2001 je bilo porabljenih 79,5 mio SIT ali 68,5 % sredstev po rebalansu.
Ocenjevali smo, da bomo skupaj z izvajalci v zadnji tretjini leta izvedli večji del predvidenih nalog, vendar zaradi preobremenjenosti to ni bilo mogoče, kar se je odrazilo tudi v nižji realizaciji. Razlogi za manjšo realizacijo so predvsem v dolgotrajnem vsebinskem usklajevanju pri izvedbi nalog, zlasti prostorskih izvedbenih aktov, v povečanem številu in obsegu vseh nalog in tistih, ki jih ne financira proračun – državni projekti, projekti zasebnega sektorja - v večjem obsegu dela pri izvajanju splošnih nalog in sodelovanju z drugimi organi pri pripravi odlokov ali realizaciji nalog ter v še vedno sorazmerno dolgotrajnih postopkih za oddajo javnih naročil. po sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov se je zelo povečal obseg informacij fizičnim in pravnim osebam v zvezi z novimi statusi zemljišč, faznostjo izvedbe planskih aktov in pripravo prostorskih izvedbenih aktov.
Med letom smo izvedli prerazporeditev planiranih sredstev s postavk 1550 Prostorske sestavine planov v višini 1,1 mio SIT in 1551 Prostorski izvedbeni akti v višini 12,6 mio SIT na postavko 1552 Strokovne podlage. Dodatna sredstva za strokovne podlage so bila potrebna zaradi večjega obsega del in razpisa urbanističnih natečajev za tržnico, prireditveno območje festivala Lent in obalo med Vodnim stolpom in halo C, predvsem pa za izdelavo posebnih strokovnih podlag za urbanistično in krajinsko oblikovanje prostora v vplivnem območju južnega dela zahodne obvoznice.
1550 PROSTORSKE SESTAVINE PLANOV
V finančnem načrtu proračuna predvidene naloge prostorskih sestavin planskih aktov so bile po sprejetju urbanistične zasnove mesta Maribor ovrednotene z nižjim zneskom, vendar je tudi realizacija nižja od načrtovane; 1550-01 urbanistična zasnova mesta - dopolnitev urbanistične zasnove zaradi opredelitev območij varstva pred hrupom ni bila začeta, ker je priprava ustrezne strokovne podlage zahtevna in le-ta ni bila dokončana. V okviru po-planskih aktivnosti so bile v izdelavi podlage za odlok o ugotovitvi, kateri deli pia se ne morejo izvajati, ker niso v skladu s planskimi akti, in pripravljeni kartografski deli in dokumentacija prostorskih planskih aktov za potrebe mestnih četrti in krajevnih skupnosti. 1550-05 usklajevanje izdelave in dogovarjanje s sofinancerji programskih zasnov za nova območja kompleksne graditve v preteklem letu še ni bilo dokončano, zato je bila na postavki financirana izdelava pz za ekonomsko cono.
1551 PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI
Nižja realizacija finančnega načrta za prostorske izvedbene akte je posledica naslednjih razlogov pri posameznih nalogah: 03 programska zasnova za zazidalni načrt za poslovno industrijsko obrtno cono Dogoše: potrebna so bila dodatna strokovna preverjanja variant na predlog JPGSZ in ponovna usklajevanja.
310
10 drugi pia znotraj urbanistične zasnove maribora: predvidena izdelava strokovnih podlag za novelirani načrt kioskov v mom ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja s-8 in š-8/1 pristana je bila realizirana delno, računi so zapadli v plačilo v letu 2002 11 zazidalni načrt za del območja S-8 med Strossmayerjevo, Koroško, Prežihovo in Gosposvetsko cesto je bil izdelan v strokovni fazi z variantami; Univerza oz. fakultete še usklajujejo razvojne prostorske programe. Pred dokončnim definiranjem realnih potrebnih prostorskih kapacitet je potrebna zagotovitev podpore Ministrstva za šolstvo. 12 zazidalni načrt za del s-18: izdelane strokovne podlage še niso dokončno usklajene med vsemi interesenti, zato se izdelava zn ni začela 13 stroške za objave smo previsoko ocenili 14 sprememba urn ljudski vrt – pripravljene in preverjene so bile številne variante in izvedena usklajevanja (krajani, interesne skupine, župan), predvidena je javna razgrnitev spremenjenega osnutka 17 za zazidalni načrt za krčevino je bil naročen geodetski posnetek, realizirana pa polovica del 26 sprememba zn za del s 17; pripravljali smo izhodišča za sprejem programa na tem prostoru. zaradi različnih interesov tako šc studenci, mestne četrti, stanovanjskega sklada in jp gsz kot tudi dejstva, da se obravnava bivše pokopališče, je usklajevanje dolgotrajno. 29 območje obdelave za zazidalni načrt za del S-37 ob OŠ Martin Konšak se je razširilo zaradi potreb občinskega stanovanjskega programa, potrebna je bila študija o morebitnih vplivih obstoječega RTV oddajnika na tem območju
1552 STROKOVNE PODLAGE
Pri strokovnih podlagah je pri postavki 1552-13 - strokovne podlage, urbanistični natečaji in delavnice, geodetske podlage, razstave je postavka – bila priprava podlag in usklajevanje programov in pogodb zlasti za natečaje dolgotrajna, po pozni oddaji del sta računa za 7 mio SIT zapadla v plačilo v letu 2002.
10 ZAVOD ZA ŠPORT
1. POROČILO O DELU ZAVODA
Po Odloku o organizaciji in delu mestne uprave Mestne občine Maribor je Zavod za šport pristojen za področje športa. V okviru svojih pristojnosti je opravljal za potrebe Mestne občine Maribor in njenih organov plansko-analitske, upravne, strokovne in ostale naloge.
Zavod za šport je opravljal tudi vsa strokovna, tehnična in administrativna opravila za organe Športne zveze Maribor, ki povezuje vse izvajalce športne dejavnosti v Mariboru.
Zaradi specifične organiziranosti mariborskega športa je bilo delo zavoda usmerjeno tako, da se je večina gradiv, ki jih je pripravljala strokovna služba zavoda, predhodno obravnavala na organih Športne zveze Maribor in šele nato so se sprejeta stališča uresničevala do izvajalcev ali pa dala v obravnavo Mestnemu svetu Mestne občine Maribor.
Ta način delovanja preprečuje razhajanja in dvotirnost pri vodenju športne politike v Mariboru. Športna zveza Maribor je s tem zadržala svoj položaj kot krovna športna organizacija v Mariboru.
311
Doseženi cilji in rezultati
Razvoj športa v Mariboru je bil usmerjen v: • Vzdrževanje, načrtovanje, dokončanje in izgradnjo javnih športnih objektov
Na tem področju smo v letu 2001 pričeli z dograditvijo zimskega kopališča Pristan, izdelan je idejni projekt za razširitev in posodobitev Veslaškega centra Maribor, dokumentacija identifikacije investicijskega projekta za zapiranje malega stadiona v Ljudskem vrtu in izdelana novelacija idejnega projekta za osrednji stadion v Ljudskem vrtu in aktivno sodelovali pri nadomestni gradnji športnega objekta Športnega društva Studenci.
Prav tako je Zavod je pripravil predlog razvojnega programa investicij do leta 2005, katerega je obravnaval in sprejel Upravni odbor Športne zveze Maribor in potrdil Mestni svet Mestne občine Maribor.
Za javne športne objekte, ki so zajeti v razvojni program, je zavod usmerjal in vodil pripravo tehnične dokumentacije in jo tudi po programu uspešno zaključil. Zagotavljali smo sredstva za protikorozijsko zaščito in doinjektiranje kablov v Ledni dvorani Tabor (8,7 mio SIT), obnovili ograjo na igrišču Partizan ob Mladinski ulici za športno rekreativno dejavnost občanov (1 mio SIT), asfaltirali dvorišče na hipodromu v Kamnici (1,5 mio SIT), obnovili (delno) ograjo v športnem parku Tabor (5,1 mio SIT), nabavili stroje za vzdrževanje travnatih površin (6,7 mio SIT), nabavili igralno površino za odbojko v dvorani Tabor (5,5 mio SIT).
Proračunska sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in nabavo opreme ter obratovalne stroške so se na osnovi javnega razpisa usmerjala le v javne športne objekte in zavod je to nalogo v celoti uresničil.
• Vključevanje mladih v dogovorjene športne programe Mladim je bilo omogočeno, da se vključujejo v dogovorjene športne programe v športnih društvih in drugih izvajalcih športnih programov, ki so se prijavili na javni razpis.
Tako je bilo evidentiranih do 15. leta 10.425 (v letu 2000-8.870) otrok in od 15. do 20. leta 5.420 ( v letu 2000 so bili evidentirani od 15. do 18. leta-3.864) otrok, kateri so uresničevali športne programe v 95 športnih društvih.
• Izbor otrok za uvrstitev v selektivno-usmerjevalni šport na osnovi znanstvenih spoznanj in uveljavljenih metod dela
Programi selektivno usmerjevalnega športa so bili na osnovi predloženih perspektivnih načrtov, ki so jih izdelala športna društva, nastavljeni tako, da z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi pričakujemo čim večji priliv mladih športnikov v članske kategorije.
Sofinanciranih je bilo 129 (v letu 2000-126) športnih šol I., II., III. in V. stopnje, v katere je bilo vključenih 1.533 potencialnih kandidatov, da postanejo vrhunski športniki. Poleg navedenega števila športnikov, je bilo v Mariboru še 210 (v letu 2000-216) kategoriziranih športnikov, kateri so prejeli kategorizacijo po merilih OKS – združenja športnih zvez. Omenjeno število športnikov se je uvrstilo na seznam OKS – združenje športnih zvez na osnovi vrhunskih rezultatov. Tako so športniki in športnice Maribora osvojili v letu 2001 naslednje vidnejše rezultate:
312
• članska ekipa OK Nova KB Maribor je postala pokalni in državni prvak Slovenije in se je uvrstila v najvišjo Evropsko odbojkarsko ligo, kjer je dostojno zastopala mesto Maribor, • prav tako so se v ligo prvakov kot nosilci naslova državnih prvakov Slovenije uvrstili tudi igralci Namiznoteniškega kluba Železničar Maribor.
Poleg omenjenih društev so ekipni državni prvaki postali še: Nogometni klub Maribor Pivovarna Laško, Boks klub Lada Jagodič, Teniški klub Branik, Hokejski klub Maribor (ženska članska ekipa) in ŽŠD Šahovski klub Piramida.
Med posamezniki je Franc Kirbiš iz Kegljaškega kluba Konstruktor postal svetovni prvak državnih prvakov. Rok Kolander in Matej Prelog iz Veslaškega društva DE Branik Maribor sta osvojila 3. mesto na Svetovnem prvenstvu v četvercu. Tomaž Barada iz Tae kwon do klub Hwarang Branik je obranil naslov Svetovnega profesionalnega prvaka v kick boxingu, ponovno postal kraj tae kwon-doja. Rene Mlekuž iz Smučarskega kluba Branik je osvojil 5. mesto na Svetovnem prvenstvu v slalomu. Drago Grubelnik iz Smučarskega kluba Branik je osvojil 8. mesto na Svetovnem pokalu v slalomu. Peter Pen iz Smučarskega kluba Branik je osvojil 7. mesto na Svetovnem prvenstvu v kombinaciji. Zoran Plohl in Tatsiana Lahvinovich sta osvojila 3. mesto v kombinaciji na Svetovnem prvenstvu v ST in LA plesih.
Med posameznicami je Mateja Bukovnik iz Karate kluba Kovinar osvojila 3. mesto na Sredozemskih igrah v Tunisu. Tina Križan iz Teniškega kluba Branik se je uvrstila na Masters 8. parov na svetu. Tina Pisnik se je uvrstila pod 50. mestom na lestvici WTA.
Omenili smo le nekaj vidnejših rezultatov članskih kategorij. Prav tako so pa vidne rezultate dosegali tudi mlajši športniki in športnice mariborskih športnih društev.
Vzpostavljen je takšen informacijski sistem, ki omogoča spremljanje in napredovanje športnikov od začetka (inicialnega stanja) do končnega rezultata (finalnega stanja).
• Družinske športne programe Družinski športni programi so bili namenjeni občanom, ki niso vključeni v organizirano športno vadbo, se pa želijo ukvarjati s športom.
Svoj interes so lahko uresničevali ob športnih vikendih, ko so športna društva predstavljala svojo dejavnost. Športni vikendi so bili načrtovani skozi vso leto za vse športne zvrsti, ki se v Mariboru dogajajo, vendar se vsa društva niso odzvala tako, da je bilo realizirano 5 športnih vikendov (drsanje, kegljanje na ledu, aerobika, fitness in športna gimnastika).
V akcijo za pridobitev lovorike »Pohorc« so vključene prireditve, ki se izvajajo na, pod in okoli Pohorja. Z udeležbo na teh prireditvah smo občanke in občane vzpodbudili za nepretrgano sodelovanje na športnih dogajanjih z možnostjo pridobitve male ali velike pohorske grče. Izvedenih je bilo 5 akcij, na katerih je sodelovalo 642 rekreativcev, žal pa Nočni skok čez Pohorje ni bil izveden zaradi pomanjkanja snega.
V celoti je zaživela akcija »Tota Mariborčanka – Toti Mariborčan«, ki se izvaja na športnih objektih in bližnji okolici Maribora. Na 22 akcijah, ki so se izvajale dvakrat mesečno, je sodelovalo 872 občanov in občank. V primerjavi z letom 2000 se je število udeležencev na akciji »Tota Mariborčanka – Toti Mariborčan« povečalo za 30 %.
313
V letu 2001 smo tudi prvič izvedli akcijo »Toti Pecikl«, v katero je bilo vključenih 7 različnih kolesarskih akcij. V vseh 7 akcijah je sodelovalo 515 udeležencev.
• Športne informacije Z izdajo informativnih brošur (Športni vodič Maribora – 4.000 izvodov, Športne prireditve Maribora – 4.000 izvodov) in ostalih informacij (Mariborski šport – izhaja enkrat mesečno) so bile dane informacije o športnem dogajanju v Mariboru.
Športna dogajanja v Mariboru so tudi prikazana na spletni strani na Internetu – spim.maribor.si.
Izvedene naloge in aktivnosti zavoda
Zavod za šport je: • Sodeloval v postopkih usklajevanja obsega sredstev, ki so bila dodeljena mariborskemu športu iz proračuna Mestne občine Maribor; • Vrednotil športne programe izvajalcem, ki so se prijavili na javni razpis; • Vrednotil obratovalne stroške za delovanje javnih športnih objektov ter plač za delavce na teh objektih; • Sklepal pogodbe z izvajalci športnih programov za dogovorjeno višino proračunskih sredstev (sklenjenih 95 pogodb); • Pripravljal letne programe šolanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov na osnovi prijav športnih društev in zvez; • Pripravljal strokovne podlage za koriščenje promocijskih sredstev, na osnovi zahtev izvajalcev športnih programov; • Sklepal pogodbe z vodstvi šol glede koriščenja šolskih telovadnic za izvajanje dogovorjenih športnih programov; • Spremljal izvajanje dogovorjenih športnih programov in v primeru nenamenske porabe sredstev pripravljal strokovne podlage za obravnavo na organih Športne zveze Maribor; • Spremljal in analiziral finančno poslovanje javnih zavodov ter izvajanje športnih programov v javnih športnih objektih; • Izvajal naloge v zvezi z oddajo javnih naročil za investicije, investicijsko vzdrževanje in nabavo opreme; • Zbiral podatke, oblikoval in posredoval informacije o društvih, javnih zavodih, športnih objektih, športnih prireditvah, športnih programih, športnih delavcih, strokovnih kadrih in ostalem športnem dogajanju v mesečnih informacijah »Mariborski šport«; • Zbiral podatke o izvajalcih športnih programov in jih objavil v brošuri Športni vodič Maribora; • Zbiral podatke o športnih prireditvah in jih objavil v brošuri Športne prireditve v Mariboru; • Usmerjal in spremljal izvajanje akcije »Športno popoldne«, v katero so vključeni otroci iz osnovnih šol; • Zagotovil nemoteno vadbo članom Športnega društva Studenci za čas nadomestne gradnje nove športne dvorane; • Sodeloval pri pripravi dokumentacije za javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport in Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji; • Vsebinsko oblikoval, organiziral in koordiniral prireditev »Športni vikend Maribora«, katerega se je udeležilo preko 45.000 občank in občanov;
314
• Spremljal izvajanje akcije za lovoriko »Pohorc« in »Tota Mariborčanka - Toti Mariborčan«; • Zbiral in oblikoval predloge za sprejem priznanj za dosežene športne uspehe v letu 2001 na področju vrhunskega športa, šolskega športa ter podelitev Cizljevih priznanj za športne delavce; • Usklajeval šolska tekmovanja osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol; • Pripravljal razpise in organiziral v sodelovanju z republiškimi strokovnimi zvezami šolanje kadrov za pridobitev ustreznih strokovnih nazivov; • Sodeloval z Ministrstvom za šolstvo in šport – sektorjem za šport glede angažiranja sredstev za izbrane investicije v Mariboru; • Sodeloval z Olimpijskim komitejem – združenje športnih zvez Slovenije glede evidentiranja kategoriziranih športnikov, športnih prireditev in športnih programov; • Sodeloval z nacionalnimi športnimi zvezami glede položaja mariborskih športnikov, ki nastopajo v državnih reprezentancah in glede programov za šolanje strokovnih kadrov; • Sodeloval z Zavodom za prostorsko načrtovanje mestne občine Maribor v zvezi z izgradnjo športnih objektov v Mariboru; • Sodeloval z Oddelkom za splošne in pravne zadeve glede priprave pogodb z upravljavci javnih športnih objektov, investicij, investicijskega vzdrževanja, nabavo opreme in ostale športne problematike; • Sodeloval z Oddelkom za družbene dejavnosti Mestne občine Maribor glede koriščenja šolskih telovadnic za izvajanje dogovorjenih športnih programov in gradnje šolskih telovadnic; • Sodeloval z Inštitutom za šport pri Športni fakulteti v Ljubljani glede evidentiranja predavateljev za vodenje tečajev za pridobitev ustreznih strokovnih nazivov; • Sodeloval pri pripravi visokošolskega strokovnega študijskega programa za trenerja izbrane športne panoge, ki bi se naj izvajal v Mariboru; • Pripravljal vsa strokovna gradiva za obravnavo na Skupščini Športne zveze Maribor, sejah upravnega odbora, sejah strokovnega sveta, sejah komisije za priznanja, komisije za kolesarjenje ter komisije za hojo in tek na smučeh pri Športni zvezi Maribor in opravljal vsa administrativna in tehnična opravila za Športno zvezo Maribor. Za delovanje zavoda je bilo po rebalansu proračuna zagotovljenih 26,2 mio SIT, porabljenih je bilo 26,4 mio ali 102 %.
2. POROČILO O IZVEDENIH NALOGAH IN PROGRAMIH
Za naloge in programe na področju športa je bilo po rebalansu planiranih 749,2 mio SIT. Planirani odhodki so se povečali za 51 mio SIT zaradi priliva namenskih sredstev za sofinanciranje investicij s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Porabljenih je bilo 595,2 mio SIT ali 74,4 % rebalansa s spremembami. Manjša poraba je posledica nižje 30,5 % realizacije sredstev za investicije na področju športa. Proračunska sredstva za izvajanje dogovorjenih športnih programov v Mariboru so se delila med izvajalce na osnovi prijav na javni razpis in po:
• Pravilniku za vrednotenje športnih programov v Mariboru (MUV št. 23/98); • Pravilniku za vrednotenje, upravljanje in koriščenje javnih športnih objektov v Mariboru (MUV št. 23/98).
315
REDNI PROGRAMI
1204 OSNOVNA DEJAVNOST ZAVODOV
Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih za redno dejavnost 129,8 mio SIT. Porabljena so bila vsa planirana sredstva.
01 Javni zavod dvorana Tabor Javni zavod je upravljal z dvorano Tabor in Ledno dvorano. V obeh dvoranah so se izvajali dogovorjeni športni programi pri: odbojki, košarki, rokometu, karateju, namiznemu tenisu, hokeju, kegljanju na ledu, malemu nogometu, atletiki in lokostrelstvu. Iz proračuna so bila za izvajanje športnih programov zagotavljena sredstva za materialne stroške ter sredstva za pokrivanje plač s prispevki in drugih osebnih prejemkov za 24 redno zaposlenih delavcev zavoda.
V letu 2001 je bilo v dvoranah realiziranih 10.337 (v letu 2000-10.105) ur za vadbo in 547 (v letu 2000-463) ur za tekmovanja, oziroma skupaj 10.866 (v letu 200-10.569) ur. V objektu Dvorana je bilo realiziranih 8.532 (v letu 2000-8.795) ur, v Ledni dvorani pa 2.333 (v letu 2000-1.774) ur.
V objektu Dvorana je bilo 288 prireditev – tekem (v letu 2000-159), ki si jih je ogledalo 141.970 (v letu 2000-35.400) gledalcev, v Ledni dvorani pa 139 (v letu 2000-72) prireditev s 63.160 (v letu 2000-10.800) gledalci.
- Javni zavod Športni center Javni zavod je v letu 2001 upravljal s kopališči Pristan, TAM, Mariborski otok ter Hipodromom v Kamnici. Na objektih so se izvajali dogovorjeni športni programi pri: plavanju, potapljanju, hitrostnem plavanju, vaterpolu in konjeništvu. Zavodu so bila zagotovljena sredstva za materialne stroške za izvajanje športnih programov in sredstva za pokrivanje plač s prispevki in drugih osebnih prejemkov za 14 redno zaposlenih v procentualnem deležu, glede na to, koliko športnega programa se izvaja na teh objektih.
Zimsko kopališče Pristan je bilo odprto 247 (v letu 2000 enako) dni in ga je obiskalo cca 15.000 (v letu 2000 enako) kopalcev, letno kopališče Mariborski otok je obiskalo 18.500 (v letu 2000-18.000) obiskovalcev in kopališče TAM 20.000 (v letu 2000-19.000) kopalcev.
V kopališču Pristan je bilo realiziranih 1.484 (v letu 2000-1.674) ur dogovorjene športne vadbe (Plavalni klub Branik - 871 ur, Akademski vaterpolski klub Branik Maribor – 512 ur, Potapljaško društvo Maribor – 101 ur) in v kopališču TAM 362 ur dogovorjene športne vadbe (PK Branik – 200 ur, Akademski vaterposli klub Branik Maribor – 130 ur in PD Maribor – 32 ur).
Javni zavod Športni center Maribor upravlja tudi z javnim športnim objektom hipodrom, na katerem se izvaja 960 ur dogovorjene vadbe na leto.
1234 ŠPORTNI PROGRAMI
Zagotovljenih je bilo 242,4 mio SIT in porabljenih 242,1 mio SIT ali 99,9 % planiranih sredstev.
316
01 Športna vzgoja otrok in mladine
Akcija Zlati sonček V vzgojno varstvenih zavodih so otroci tekmovali za priznanje Zlati sonček, katerega je osvojilo v A programu 401 (v letu 2000-455) otrok, v B programu pa 719 (v letu 2000-480) otrok iz 9 vzgojno-varstvenih zavodov.
V akcijo Zlati sonček – A program je zajetih 7 najrazličnejših športnih panog (pet izletov, plavanje, kotalkanje, kolesarjenje, drsanje, smučanje in spretnosti z žogo). Ko otrok opravi vse navedene aktivnosti iz A programa, prejme malo modro kolajno.
V akcijo Zlati sonček – B program je zajetih prav tako 7 različnih športnih panog, pri katerih pa je zahtevana nekoliko višja stopnja obvladanja različnih športnih panog. V program je zajeto 6 izletov (plavanje, kotalkanje, kolesarjenje, drsanje, smučanje in spretnosti z žogo). Ko otrok opravi vse navedene aktivnosti, katere potrdi vzgojiteljica ali vaditelj s podpisom, prejme veliko modro kolajno.
Učenci osnovnih šol so tekmovali za priznanje Zlati sonček po C in D programu. C program je osvojilo 437 (v letu 2000-285) učencev, D program pa 271 (v letu 2000-156) učencev. V akciji Zlati sonček je sodelovalo 9 (v letu 2000-6) šol.
Učenci 1. razredov so sodelovali v C programu, kateri zajema (dva izleta, preskoke čez oviro, met žogice v cilj, vaje za krepitev trebušne muskulature – vsaj 10 krat v 20 sekundah, elemente akrobatike in tek na 200 m). Ko učenec opravi vse naštete naloge, prejme diplomo Zlati sonček. V kolikor ne opravi vseh nalog, prejme malo zlato kolajno.
D program je namenjen učencem 2. razredov in zajema šest različnih športnih aktivnosti (dva izleta, preskoke preko ovire, plezanje po žrdi, skok v daljino z mesta, različne spretnosti z žogo in tek na 300 m). Če učenec opravi vse aktivnosti, prejme veliko zlato kolajno.
»Naučimo se plavati« Zadnja leta je dan poudarek na odpravljanju plavalne nepismenosti. Sredstva so bila porabljena za akcijo »Naučimo se plavati«, v katero je bilo vključenih okoli 1.100 (v letu 2000-1.505) otrok.
V akciji »Naučimo se plavati« so sodelovali otroci iz vrtcev, kateri so vključeni v malo šolo. Za učence od 5. do 7. razreda pa je bilo izvedeno testiranje plavanja. Od 786 (v letu 2000- 806) prijavljenih učencev je testiranje pozitivno opravilo 588 (v letu 2000-614) učencev.
Športna društva so najpomembnejši dejavnik za izvajanje organizirane športne vadbe. Športni programi športnih društev so bili ovrednoteni za tiste izvajalce, ki so se prijavili na javni razpis in izpolnjevali zahtevane pogoje. V program je bilo vključenih 257 (v letu 2000- 233) vadbenih skupin z 6.187 (v letu 2000-4.660) športniki.
Šolska tekmovanja je vodila komisija pri Upravnem odboru Športne zveze Maribor. Sredstva so bila namenjena za izpeljavo občinskih in delno medobčinskih, področnih in državnih prvenstev (sodniški stroški, stroški prevozov in prehrane, stroški objektov in priznanja).
317
Najboljše uvrščene ekipe v posameznih športnih panogah so se pa uvrstile v nadaljnja tekmovanja.
Osnovnošolskih tekmovanj se je udeležilo 20 (v letu 2000-21) osnovnih šol z 2.794 (v letu 2000-2.660) učenci in so potekala v atletiki, športni gimnastiki, košarki, nogometu, odbojki, športno ritmični gimnastiki, rokometu, alpskem smučanju, športnem strelstvu, namiznem tenisu in šahu .
Srednješolska tekmovanja so potekala v atletiki, odbojki, rokometu, nogometu, košarki, smučanju in športnem strelstvu in se jih je udeležilo 1.298 (v letu 2000-623) dijakov in dijakinj.
Najboljše uvrščene ekipe v posameznih športnih panogah so se pa uvrstile v nadaljnja tekmovanja.
Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami in športno popoldne Sredstva so bila namenjena za dejavnost otrok, ki se ne morejo vključiti v redne športne programe in te programe izvajajo v Varstveno delovnem centru Polž, Združenju za kakovost življenja Ozara, na Osnovni šoli Gustava Šiliha in Mladinskemu svetovalnemu centru na različnih športnih objektih. Omenjenim ustanovam smo pokrivali stroške vstopnine v v kopališču Pristan, jim omogočili smučanje na Mariborskem Pohorju, jim delno sofinancirali stroške izvedbe najrazličnejših športnih tekmovanj in jim omogočili oglede različnih športnih prireditev.
V okviru akcije »Športno popoldne«, je bila organizirana vadba za učence osnovnih šol, ki imajo dovolj prostega časa in čutijo posebno potrebo po drugačni športni aktivnosti. V akcijo je vključen 501 (v letu 2000-269) otrok iz 18 (v letu 2000-15) osnovnih šol.
Otroci so spoznavali najrazličnejše športne panoge (elementarne in družabne igre, nogomet, odbojko, košarko, namizni tenis, badminton, karate, drsanje, rolanje, plavanje, hokej, kolesarjenje, sankanje in smučanje, pohodništvo, športno gimnastiko in jahanje).
Vse omenjene aktivnosti so bile otrokom omogočene brezplačno. Za vadbo otrok je skrbelo 17 vaditeljev z visokošolsko oz. višješolsko izobrazbo športne smeri.
Akcijo usmerja Zavod za šport in Športna zveza Maribor ter poteka od meseca oktobra do junija s ciljem, da se udeleženci po tej akciji vključijo v redno in organizirano športno vadbo.
02 Selektivno usmerjevalni šport V selektivno usmerjevalni šport so bili vključeni bodoči potencialni kandidati za dosego vrhunskih rezultatov na osnovi predloženih perspektivnih načrtov dela, ki so jih posredovala športna društva in pod pogojem, da so izpolnjevala kriterije iz Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mariboru. Izbrani športniki so prehajali iz najnižje I. stopnje do najvišje V. stopnje selekcijskega procesa na osnovi zahtev, ki so jih morali izpolnjevati glede na specifičnost svoje športne panoge.
• V I. stopnjo športnih šol, kjer je potekala vadba v 24 (v letu 2000 enako) skupinah, je bilo vključenih po športnih panogah naslednje število otrok: hokej na ledu (1 skupina - 22 dečkov), košarka (2 skupini – 24 dečkov in 1 skupina – 12 deklic), nogomet (5 skupin – 90 dečkov), odbojka (3 skupine – 36 dečkov in 3 skupine – 36 deklic), plavanje (4 skupine
318
– 48 dečkov in deklic), alpsko smučanje (4 skupine - 48 dečkov in deklic), namizni tenis (1 skupina - 20 dečkov).
• V II. stopnjo športnih šol, kjer je potekala vadba v 28 (v letu 2000-26) skupinah, je bilo vključenih po športnih panogah naslednje število otrok: hokej na ledu (1 skupina - 22 dečkov), kegljanje (2 skupini –24 dečkov in deklic), košarka (2 skupini - 24 dečkov in 1 skupina – 12 deklic), rokomet (1 skupina – 12 deklic), nogomet (4 skupine – 72 dečkov), odbojka (2 skupini – 24 dečkov in 2 skupini – 24 deklic), vaterpolo (1 skupina – 13 dečkov), plavanje (3 skupine – 30 dečkov in deklic), alpsko smučanje (4 skupine – 40 dečkov in deklic), tenis (2 skupini – 20 dečkov in deklic), namizni tenis (1 skupina – 16 dečkov), športna gimnastika (1 skupina – 10 dečkov) in športno ritmična gimnastika (1 skupina - 10 deklic).
• Program III. stopnje športnih šol se je izvajal v 29 (v letu 2000-32) skupinah pri naslednjih športnih panogah: hokeju na ledu (1 skupina – 22 dečkov), judo (1 skupina 10 dečkov), kegljanju (1 skupine – 12 dečkov), košarki (2 skupini – 24 dečkov in 1 skupina – 12 deklic), rokometu (1 skupina – 12 deklic), nogometu (4 skupine – 72 dečkov), odbojki (2 skupini - 24 dečkov in 2 skupini – 24 deklic), plavanju (2 skupini – 20 dečkov in deklic), alpskem smučanju (3 skupine – 24 dečkov in deklic), športni gimnastiki (1 skupina – 8 dečkov), tenisu (2 skupini – 16 dečkov in deklic), vaterpolu (1 skupina – 13 dečkov), namiznem tenisu (1 skupina – 12 dečkov), veslanju (2 skupina – 16 dečkov) in šahu (2 skupina - 28 dečkov in deklic).
• V programe IV. stopnje športnih šol, ki so potekali v 26 (v letu 2000-24) skupinah, so bili vključeni mlajši mladinci in mladinke iz naslednjih športnih panog: atletike (2 skupini - 12 ml. mladincev in mladink), športno ritmične gimnastike (1 skupina – 6 ml. mladink), kegljanja (1 skupina – 8 ml. mladincev), košarke (2 skupini - 24 ml. mladincev in 1 skupina - 12 ml. mladink), nogometa (4 skupine – 72 ml. mladincev), odbojke (2 skupini - 24 ml. mladincev in 2 skupini – 24 ml. mladink), plavanja (1 skupina – 6 ml. mladincev in mladink), alpskega smučanja (2 skupini – 12 ml. mladincev in mladink), tenisa (2 skupini – 12 ml. mladincev in mladink), vaterpola (1 skupina – 13 ml. mladincev),veslanje (2 skupini 12 dečkov in deklic), namiznega tenisa (1 skupina – 6 ml. mladincev), športni gimnastiki (1 skupina – 8 mladincev) in hokeju na ledu (1 skupina – 22 mladincev).
• Zadnja stopnica pred prehodom v članske kategorije je V. stopnja športnih šol, kjer so se programi izvajali v 22 (v letu 2000-20) skupinah pri naslednjih športnih panogah: športno ritmični gimnastiki (1 skupina – 6 mladink), hokeju na ledu (1 skupina – 22 mladincev), kegljanju (1 skupina –8 mladincev), košarki (2 skupini – 24 mladincev in 1 skupina – 12 mladink), rokometu (1 skupina – 12 mladink), veslanju (2 skupini – 12 mladincev), nogometu (2 skupini – 36 mladincev), odbojki (1 skupina – 12 mladincev in 1 skupina – 12 mladink), judu (1 skupina – 7 mladincev), plavanju (1 skupina – 6 mladincev in mladink), alpskem smučanju (1 skupina – 6 mladincev in mladink), šahu (2 skupini –16 mladincev), tenisu (2 skupini – 12 mladincev in mladink), vaterpolu (1 skupina – 13 mladincev) in namiznem tenisu (1 skupina - 6 mladincev).
Selekcijski proces se je izvajal v 129 (v letu 2000-126) skupinah, v katere je vključenih 1.533 (v letu 2000-1.515) potencialnih kandidatov, da postanejo vrhunski športniki.
Ob športnih panogah oziroma društvih, ki so izpolnjevale pogoje za uvrstitev v področje selektivno usmerjevalnega športa, pa so izpolnjevali pogoje za sofinanciranje športnih
319
programov po teh kriterijih še športniki mladinskega razreda pri alpinizmu(1), atletiki (5), kegljanju na ledu (3), karateju (8), lokostrelstvu (1), športnem plesu (4 para), športnem strelstvu (2), plavanju s plavutmi (5), tenisu(1), judu(1) in rokoborbi (1).
Tako smo imeli v Mariboru v prvi polovici leta 2001 210 (v letu 2000-216) kategoriziranih športnikov, kateri so prejeli kategorizacijo po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije – združenje športnih zvez. Mednarodni razred je imelo 42 športnikov, perspektivni razred je imelo 13 športnikov, državni razred je imel 92 športnikov in mladinski razred 63 športnikov. Tako znaša odstotek kategoriziranih športnikov Maribora glede na število kategoriziranih športnikov v Sloveniji 8,16 %.
Ob navedenem številu kategoriziranih športnikov pa so športniki Maribora dosegali vidnejše rezultate na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih ter najrazličnejših tekmovanjih evropskih panožnih strokovnih zvez (NK Maribor, OK Nova KBM Branik, Vaterpolski klub Probanka-Leasing, ŽNTK Maribor in OK Maribor Stavbar-IGM ).
Naslove ekipnih državnih prvakov pa so dosegli NK Maribor, OK Nova KBM Branik, TK Branik, ŠK Piramida, ŽNTK Maribor, Boks klub Lada Jagodič in članice Hokejskega kluba Maribor
Vsi zgoraj navedeni rezultati so plod načrtnega dela v športnih društvih, kar jim delno omogoča tudi Športna zveza Maribor z usmerjanjem v selektivno-usmerjevalni šport in s tem priznavanjem nekoliko višjega deleža sofinanciranja kot pri športu mladih.
03 Šport invalidov Velika pozornost je bila dana programom športa invalidov in njihovemu vrednotenju tako, da se vrednost njihovih programov ni znižala.
Sofinancirali so se programi Društva paraplegikov severno štajerske regije s 3 skupinami, v katerih izvaja načrtovane programe 28 invalidov, Medobčinskega društva invalidov vojn s 3 skupinami za 25 invalidov, Športnega društva Invalid s 4 skupinami, v katerih izvaja dogovorjene programe 48 športnikov, Društva slepih in slabovidnih s 4 skupini s 83 športniki in Društva gluhih in naglušnih z 2 skupinama z 18 športniki.
04 Športno rekreativna dejavnost odraslih nad 60 let Sofinancirali so se programi 14 (v letu 2000-16) vadbenim skupinam, v katerih je redno vadilo 280 (v letu 2000-320) članov iz naslednjih športnih društev: Društva za šport in rekreacijo Železničar (1), DTV Partizan Limbuš (1), DTV Partizan Pobrežje (1), DTV Partizan Joco Zagernik (1), Kegljaškega kluba MTT (1), Balinarskega kluba Branik (1), Letalski center Maribor (1), Šahovskega kluba Piramida (1), Športnega društva Center (2), Športnega društva Radvanje (1), Športno društvo Razvanje (1) Športnega društva Studenci (1) in Kegljaškega kluba Lokomotiva (1).
05 Športne informacije Načrtovana sredstva so bila namenjena za izdajo mesečnih informacij o dogajanjih v mariborskem športu (Mariborski šport – 350 izvodov), izdajo vsakoletnih brošur (Športne prireditve v Mariboru – 5.000 izvodov, Športni vodič Maribora – 5.000 izvodov), pripravo strokovnih gradiv in ostalih dogovorjenih publikacij.
320
06 Objava javnih razpisov V dnevniku Večer smo v mesecu oktobru objavili javni razpis za izvajanje športnih programov, s katerim smo pozvali vse izvajalce športnih programov, da prijavijo svoje programe za sofinanciranje s strani Mestne občine Maribor.
1270 REDNO VZDRŽEVANJE JAVNIH ŠPORTNIH OBJEKTOV
Zagotovljenih je bilo 78,3 mio SIT, realizacija je bila 100 %.
01 Objekti v Ljudskem vrtu Na objektih je potekala vadba v različnih športnih panogah. Za izvajanje dogovorjenih športnih programov so bila upravljalcem zagotovljena sredstva za materialne stroške in plače s prispevki in drugimi osebnimi prejemki za 12 redno zaposlenih delavcev, ki so združevali delo pri MŠD Branik.
Na športnih objektih v Ljudskem vrtu je izvajalo programe 13 športnih društev – zvrsti. Realizacija ur na posameznih športnih objektih je naslednja: v telovadnicah sever in jug - 3.795 ur športnega programa in 1242 ur ostalega programa, na malem stadionu - 660 ur športnega programa in 315 ur ostalega programa, glavnem nogometnem igrišču - 300 ur športnega programa, pomožnem nogometnem igrišču - 1.200 ur športnega programa, na igrišču z umetno travo - 1.700 ur športnega programa, na odprtih teniških igriščih - 6.375 ur športnega programa in 13.785 ur ostalega programa, v zaprtih teniških igriščih - 2.000 ur športnega programa in 4.000 ur ostalega programa, na baliniščih - 1.300 ur športnega programa in na košarkarskih igrišč - 450 ur športnega programa.
02 Objekti v športnem parku Tabor Na objektih športnega parka Tabor so se izvajali športni programi iz različnih športnih panog. Za izvajanje dogovorjenega športnega programa so bila upravljalcem zagotovljena sredstva za materialne stroške in plače s prispevki in drugimi osebnimi prejemki za 10 redno zaposlenih delavcev, ki so združevali delo pri ŽŠD Maribor.
Na športnih objektih športnega parka Tabor je izvajalo dogovorjene športne programe šest društev iz štirih športnih panog. Realizacija ur na posameznih športnih objektih je naslednja: atletski stadion 1- .920 ur športnega programa in 480 ur ostalega programa, košarkarska igrišča - 400 ur športnega programa in 211 ur ostalega programa, glavno nogometno igrišče 220 ur športnega programa in 88 ur ostalega programa, pomožna nogometna igrišča - 2.820 ur športnega programa in 340 ur ostalega programa, v dvorani za razvoj moči - 540 ur športnega programa, na odprtih teniških igriščih - 5.980 ur športnega programa in 23.420 ur ostalega programa ter na zaprtih teniških igriščih - 1.900 ur športnega programa in 8.520 ur ostalega programa.
03 Objekt Snežni stadion Po koncesijski pogodbi upravlja Smučarski klub Branik s smučišči in napravami na mariborskem in areškem Pohorju. Iz proračuna Mestne občine Maribor se za del dogovorjenega športnega programa, ki se izvaja na Snežnem stadionu, zagotavljajo sredstva za plače dveh delavcev in materialne stroške.
Smučarski klub Branik upravlja in vzdržuje 220 ha smučišč in 22 naprav (vlečnic in sedežnic), ki pripeljejo na uro 19000 oseb. Z 28 (v letu 2000-26) topovi zasnežuje 105 ha
321
smučišč, na katerih lahko letno smuča okoli 250.000 (v letu 2000-200.000) smučarjev, najmanj 100 dni v sezoni .
04 Objekt Čolnarna na Bresterniškem jezeru Za objekt, ki ga upravlja Veslaški klub DE Branik so se zagotavljala sredstva za materialne stroške, redno zaposlenega delavca in za delavca, ki je angažiran preko javnih del.
8360 ŠPORTNA ZVEZA
Vsa zagotovljena sredstva v višini 4,1 mio SIT so bila tudi porabljena.
01 Delovanje organov Športne zveze Maribor Najvišji organ Športne zveze Maribor je skupščina. Ob skupščini pa še delujejo nadzorni odbor, upravni odbor, strokovni svet, komisija za šolska tekmovanja, komisija za priznanja, komisija za kolesarjenje in komisija za hojo in tek na smučeh.
Po sprejetem Pravilniku za vrednotenje športnih programov v Mariboru se lahko za nemoteno delovanje organov Športne zveze Maribor zagotovi do 1,5 % proračunskih sredstev, ki so namenjena za šport v Mariboru. Za delovanje zveze so bila načrtovana znatno nižja sredstva – le 0,49 %.
PROGRAM OBNOVE OBJEKTOV IN OPREME
Po 5. členu Pravilnika za vrednotenje, upravljanje in koriščenje javnih športnih objektov v Mariboru, je Upravni odbor Športne zveze Maribor razdelil proračunska sredstva v višini 17.030.600 SIT, za investicijsko vzdrževalna dela in 13.364.000 SIT za obnovo - nakup opreme.
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
Lokacija Naziv dela Delež proračunskih sredstev JZ Dvorana Tabor Protikorozijska zaščita in 8.713.742,87 doinjektiranje kablov MŠD Branik Obnovitev ograje na igrišču 1.103.749,00 - Ljudski vrt Partizan Hipodrom Ureditev dvorišča 1.447.992,00 – JZ Športni center Maribor ŽŠD Maribor Obnova ograje 4.982.123,12 Uradni list Razpisi 9.948,40 INKA Zmago Kajba, s.p. Investicijski inženiring 600.000,00 SKUPAJ 16.857.555,39
POSEBNI PROGRAMI
Za posebne programe je bilo zagotovljenih in porabljenih 21,1 mio SIT.
322
2206 PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM
Sredstva so bila namenjena za Cizljeva priznanja, katera je prejelo 5 (v letu 2000-7) posameznikov, posebna priznanja za športne uspehe pa je prejelo 229 (v letu 2000-200) športnikov na prireditvi »Športnik leta«. Del sredstev je bil namenjen za plačilo najema Večnamenskega prireditvenega prostora v ciljni areni Snežnega stadiona pod Pohorjem in za sprejem po prireditvi.
2220 ŠPORTNE PRIREDITVE
Športne prireditve so bile glede namembnosti in višine sofinanciranja razdeljene v več skupin:
• Izjemna športna prireditev je tekmovanje v alpskem smučanju za ženske »Zlata lisica«; • Stalne vrhunske prireditve so: Skerbinjekov memorial v odbojki (sodelovalo je 5 držav z 72 športniki), mednarodni veslaški miting (sodelovale so 3 države z 141 športniki), Božičev memorial v plavanju (sodelovalo 5 držav s 700 športniki), Šalamunov memorial v športni gimnastiki (sodelovalo 8 držav z 54 športniki) in mednarodni atletski miting (sodelovalo 10 držav z 242 športniki); • Stalne množično športno rekreativne prireditve na ravni občine so: hoja na Urban (sodelovalo je 500 pohodnikov), smučarski tek Osankarica (odpadla zaradi pomanjkanja snega) in Tek po mariborskih ulicah (sodelovalo 148 tekačev); • Mestne športno-rekreativne prireditve so: • Akcije za lovoriko »Pohorc« (malo in veliko pohorsko grčo) so: hoja na Pohorje (250 udeležencev), gorsko kolesarjenje po označeni poti Pohorja (32 udeležencev), Nočni skok čez Pohorje – s smučmi (odpadel zaradi pomanjkanja snega), pohod čez Pohorje (58 udeležencev), pohorska smučina (258 udeležencev) in tek po Pohorju (44 udeležencev); • Športni vikend Maribora, katerega se je udeležilo preko 45.000 (v letu 2000- 70.000) občank in občanov; • Ulična košarka, ki se je organizirala v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljane in Kopra (udeležilo se je 30 ekip s preko 120 udeleženci); • Akcije za lovoriko »Tota Mariborčanka - Toti Mariborčan«, ki so potekale skozi vso leto (22 akcij, na katerih je sodelovalo 872 rekreativcev). Zaradi pomanjkanja snega nista bila izvedena smučarska teka v Betnavskem gozdu in Mariborskem Pohorju. • Kolesarjenje po Mariboru in okolici je bilo izvedeno v okviru akcije »Toti pecikl«, je bilo izvedeno 7 različnih kolesarskih izletov, katerih se je udeležilo 515 udeležencev. • Množične športne prireditve na ravni države so: kros Dela, na katerem je sodelovala reprezentanca Maribor z 32 udeleženci .
2221 MEDMESTNO SODELOVANJE
Sredstva so bila namenjena za nastopanje mariborskih športnikov na tekmovanjih, ki so dogovorjena v okviru Mestne občine Maribor ali Športne zveze Maribor in za srečanje občinskih predstavnikov in predstavnikov Športne zveze Maribor s predstavniki ostalih mest.
Mariborski športniki so sodelovali na:
323
• Mednarodnih igrah šolarjev v Szombathelyu na Madžarskem, katerih se je udeležilo 21 športnic in športnikov iz atletike, plavanja in tenisa; • tekmovanju za Panonia pokal v Mariboru, kjer so se srečali vrstniki iz Avstrijske Štajerske in Slovenije. Žal se zaradi objektivnih razlogov srečanja niso udeležili športniki iz Železne županije. Tekmovanje je potekalo v košarki (dečki), rokometu (deklice), namiznem tenisu (deklice in dečki), tenisu (deklice in dečki) in plavanju (deklice in dečki); • Mednarodno šahovsko tekovanje Alpe Adria je potekalo na Mariborskem Pohorju, ki se ga je udeležilo 5 mest iz 5 držav (Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Italija in Slovenija). Skupno je tekmovalo 25 šahistov; • Slovenske letne igre šolarjev so potekale v Mariboru, na tekmovanju so sodelovala slovenska mesta (Murska Sobota, Celje, Domžale, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Maribor). Tekmovanje je potekalo v odbojki (deklice), plavanju, atletiki in tenisu (deklice in dečki).
2222 PROMOCIJSKA DEJAVNOST
Sredstva za promocijsko dejavnost so bila namenjena za takšne športne programe, katere je mogoče predhodno načrtovati (organizacija državnih prvenstev za članske kategorije) in za pomembnejše jubileje oziroma odmevnejše športne manifestacije.
Sredstva za promocijsko dejavnost so po sklepu Upravnega odbora Športne zveze Maribor bila dodeljena za organizacijo državnih prvenstev in drugih odmevnejših športnih dogodkov naslednjim izvajalcem: OK Nova KBM, Euro Judo Maribor 2002, Alpinistični klub Maribor, Judo klub Branik Broker, Hokejski klub Maribor, Akademski vaterpolski klub Branik Maribor, OK Maribor, Teniški klub Branik, Kolesarsko društvo Branik, Lokostrelski klub Maribor, Društvo upokojencev Maribor, Planinsko društvo Planika, Društvo paraplegikov Severne štajerske Maribor, Športno društvo Invalid, Atletsko društvo Maribor 98, Društvo za športno rekreacijo Železničar, Železničarsko športno društvo Maribor – judo klub in Kegljaškemu klubu Konstruktor.
2223 ŠOLANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV
Na osnovi javnega razpisa je bil pripravljen program šolanja strokovnih kadrov. Prednost je bila dana šolanju strokovnih kadrov, ki vodijo proces športnega treniranja mladih.
Organizirano je bilo šolanje za pridobitev ustreznih strokovnih nazivov pri nogometu (trener C (33 kandidatov) ter splošni del za trenerje različnih športnih panog (18 kandidatov).
Ostalim športnim panogam, ki nimajo zadostnega števila tečajnikov za izvedbo tečaja v Mariboru, pa je bilo njihovim kandidatom iz tenisa (2), alpinizma (1), odbojke (1), športne gimnastike (2), planinstva (4) in taborništva (4).
3382 JAVNA DELA
Na področju javnih del smo v letu 2001 sofinancirali zaposlitev invalida na Športni zvezi Maribor.
324
INVESTICIJE
Po rebalansu proračuna v letu 2001 je bilo zagotovljenih 256,5 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 51 mio SIT je zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport za izgradnjo zimskega kopališča Pristan. Porabljeni so bili 103 mio SIT ali 33,5 % rebalansa s spremembami.
1050 IZGRADNJA ŠPORTNIH OBJEKTOV
Po 6. členu Pravilnika za vrednotenje, upravljanje in koriščenje javnih športnih objektov v Mariboru, je Upravni odbor Športne zveze Maribor pripravil, Mestni svet Mestne občine Maribor pa potrdil razdelitev višine sredstev za javne športne objekte, ki so zajeti v razvojni program investicij do leta 2005, po naslednjem programu:
03 Načrti in druga projektna dokumentacija – po rebalansu proračuna zagotovljeno 48.012.400 SIT
Upravljalec Vsebina Realizirano MŠD Branik Novelacija idejnega projekta 14.600.000 MŠD Branik Dokument identifikacije investicijskega 343.006 projekta za zapiranje malega stadiona Javni zavod Tehnična dokumentacija za razširitev in 30.000.000 Športni center posodobitev kopališča Pristan Maribor Veslaški klub Idejni projekt za razširitev in posodobitev 2.677.500 veslaškega centra Skupaj A: 47.620.506
01,02,04,05 - 246.098.760 SIT
Upravljalec Vsebina Realizirano MŠD Branik Umetna zatravitev nogomet.stadiona 10.000.000 (obvezna plačila iz leta 2000) JZ Športni center Plačilo anuitet za hipodrom v Kamnici 6.018.760 Maribor JZ Športni center Izgradnja kopališča Pristan 25.000.000 Maribor INKA, d. o. o. Investicijski inženiring 1.000.000 SKUPAJ: 42.018.760 Skupaj A+B: 89.639.266
325
1051 OBNOVA OPREME
Upravljalec Vsebina Realizirano MŠD Branik stroji za vzdrževanje travnatih 6.746.481,90 nogometnih površin
JZ Dvorana Tabor igralna površina za odbojko 5.518.942,04 JZ Dvorana Tabor športna oprema za odbojko 1.062.794,20
SKUPAJ 13.328.218,14
Opomba: V realizaciji niso zajeta načrtovana sredstva od prodaje zemljišča za izgradnjo kopališča Pristan, v višini 178.000.000,00 SIT (realizacija teh sredstev je v teku) ter sredstva MŠZŠ v višini 26.000.000,00 SIT, ki so bila nakazana na Mestno občino Maribor, zadnje dni meseca decembra 2001 in jih ni bilo možno takoj prenakazati na Športni center Maribor. Ta sredstva pa so bila s strani Mestne občine Maribor nakazana na Športni center Maribor v začetku januarja leta 2002.
12 ZAVOD ZA VARSTVO OKOLJA
1. POROČILO O DELU ZAVODA
ZVO je v skladu s programom izvajal naloge in projekte, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in na podlagi zakona sprejetih podzakonskih predpisov, Zakona o lokalni samoupravi, občinskih predpisov ter sklepov Mestnega sveta občine (MS MOM). Pri realizaciji nalog je bil konceptualno in vsebinsko vodilo tudi Nacionalni program varstva okolja (Ur. l RS, 83/99) ter predpisi Evropske unije (EU), katerim se R Slovenija približuje oziroma jih uvaja v svoje zakonske in podzakonske akte ter na državnem in lokalnem nivoju sprejete mednarodne deklaracije in konvencije.
Zavod za varstvo okolja je strokovno koordiniral izdelavo Lokalne Agende 21 – program varstva okolja za Maribor (LA 21 – PVO za MB), ki ga je MS MOM sprejel v septembru 2001 (MUV, 24/01). Tako je MOM realizirala obvezo, opredeljeno v 50. členu Zakona o varstvu okolja, da mora mestna občina sprejeti program varstva okolja kot celovit usmeritveni dokument, ki služi kot podlaga za izdelavo: • občinske strategije na področjih posameznih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, • operativnih programov za posamezna področja (pitna voda, odpadne vode, odpadki, itd.), Hkrati predstavlja dokument strokovno podlago za pripravo vsakoletnih občinskih proračunov.
ZVO - MOM je med aktivnejšimi članicami evropske mreže trajnostnih mest med slovenskimi občinami in tako smo kot prvi v Sloveniji podpisali dokument European Common Indicators – Towards a Local Sustainability Profile, se pravi skupne evropske indikatorje za spremljanje trajnostnega razvoja, ki jih je pripravila Evropska komisija. Namen vrednotenja razvoja na podlagi skupnih indikatorjev je v tem, da mesta držav članic in držav
326
kandidatk po isti metodologiji in z istimi indikatorji spremljajo in ocenjujejo učinke implementacije Lokalnih agend 21. ZVO je koordiniral izdelavo evropskih indikatorjev na lokalnem nivoju. Za ta projekt smo pridobili tudi v celoti financiranje MOP, saj je bil projekt obravnavan kot vzorčni projekt za R Slovenijo. Metodologija vsebuje deset indikatorjev: pet obveznih in pet izbirnih. Poleg teh so za slovenske občine predlagani še trije indikatorji, ki so specifični za naše razmere na področju stanja okolja. Osnovni evropski indikatorji so: zadovoljstvo prebivalcev z občino, lokalni prispevek h klimatskim spremembam, lokalna mobilnost in potniški promet, dostopnost lokalnih javnih zelenih površin in lokalnih storitev ter kakovost zraka. Dodatni evropski indikatorji so: pot otrok v šolo, trajnostno gospodarjenje lokalne uprave in lokalnega gospodarstva, obremenjenost s hrupom, trajnostna raba zemljišč, trajnostni izdelki Dodatni indikatorji za MOM pa so: ravnanje z odpadki, odpadna voda, pitna voda.
Na podlagi nagrade za usklajenost z usmeritvami EU (City Towards EU Compliance Award 1999), ki nam je bila s strani Evropske Komisije podeljena v letu 1999, smo bili povabljeni h kandidaturi za nepovratna sredstva iz fonda PHARE programa. Kandidirali smo s projektom »Sanacija kakovosti podtalnice kot vira pitne vode ter krepitev sodelovanja javnosti«, Kljub strogim merilom je bil prijavljeni projekt potrjen in pridobili smo nepovratno financiranje v vrednosti 12000 EUR-ov. V projekt smo vključili strokovne inštitucije kot Kmetijski zavod, Zavod za zdravstveno varstvo ter nevladne okoljske organizacije – društvo za ekološko pridelavo hrane ter društvo za integrirano pridelavo hrane.
Glede na prednosti, ki nam jih je prinesla nagrada iz leta 1999, smo se odločili, da v letu 2001 ponovno pristopimo k projektu City Towards EU Compliance Award 2001. Ker se je tematika v vprašalniku zelo razširila, je bila ponovna kandidatura za nagrado mestu velik izziv, saj je MOM v zadnjih dveh letih uspešno realizirala več okoljskih projektov, med drugim je sprejela tudi LA 21 – PVO za MB kot krovni razvojni program za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Velik povdarek je bil na poglobljeni analizi glede izpolnjevanja osnovnih zahtev Aarhuške konvencije v zvezi s prostim dostopom do okoljskih informacij ter informiranju javnosti. Ocenjevanje je potekalo oktobra 2001, kjer nam je bila nagrada že drugič podeljena.Tako nagrada iz leta 1999 kot tudi nagrada iz leta 2001 sta potrdilo tega, da so usmeritve MOM – ZVO na področju okolja usklajene s smernicami EU in evropskimi konvencijami.
ZVO je glede kompleksnega reševanja problematike sanacije podtalnic koordiniral dvoletni projekt »Izdelava strokovnih osnov za predpis vlade, ki določa status ogroženega okolja in režim celovite sanacije podtalnic - primer podtalnic Vrbanskega platoja, dela Dravskega polja, ruške podtalnice in Ceršaka. Projekt so sofinancirali MOP ter občine, ki se oskrbujejo z vodo iz mariborskega vodovoda. Cilj izdelave strokovnih osnov, ki bodo podlaga za predpis vlade, je opredeliti območje, na katerem se določa ogroženo okolje, integralna obremenjenost območja, režim celovite sanacije ter zahtevnost sanacije. Uredbo o statusu ogroženega okolja bo sprejela vlada in bo osnova za izvajanje sanacijskih programov prioritetno glede na obremenjenost okolja.
Zaradi skupnega interesa integralnega pristopa k zaščiti podtalnice in zagotovitve varne oskrbe z zdravo pitno vodo, smo izvajali še naslednje podporne projekte k strokovnim osnovam za sanacijski program podtalnic: • izvajanje imisijskega monitoringa površinskih vod, tal in podtalnice, • informiranje, izobraževanje in vzpodbujanje strokovnih javnosti na temo gospodarjenje z vodami,
327
• sofinanciranje izvajanja programov nevladnih okoljskih organizacij (NVO).
Vzpostavitev podrobnejše in posebne mreže imisijskega monitoringa in spremljanje razpršenih virov onesnaževanja, ki ga vzpostavi lokalna skupnost, predpisuje 68. člen Zakona o varstvu okolja. Podrobnejša in posebna mreža imisijskega monitoringa na lokalnem nivoju predstavlja, zaradi poznavanja razmer in terena, eno izmed zelo pomembnih oblik ugotavljanja vplivov onesnaževanja tal, podtalnice in površinskih voda. S posebnimi monitoringi smo pričeli že v letu 1996, ko smo se usmerili v raziskave vplivov ostanka mineralnega dušika v tleh na kmetijskih površinah, zaradi preseženih dovoljenih koncentracij nitratov v pitni vodi, in naslednje leto še na analiziranje ostankov pesticidov v tleh. Podrobnejša in razširjena mreža odvzemnih mest za podtalnico in pitno vodo Vrbanskega platoja je bila izdelana v letu 1998, zaradi dejstva, da so bile ob rednih kontrolah pitne vode ugotovljene povišane koncentracije sredstev za varstvo rastlin. Analiza koncentracij sredstev za varstvo rastlin in kloriranih topil se je primerjala s hidrodinamično sliko podtalnice, z razporeditvijo kmetijskih površin in gospodarskih subjektov. Z analizami in modeliranjem smo dokazali, da pesticidi s tokom podtalnice prihajajo iz desnega brega Drave pod njeno strugo do vodnjakov na Vrbanskem platoju. Ob podatkih, ki so bili na razpolago, ni bilo možno določiti enoznačnih povezav med onesnaževalci in koncentracijami v podtalnici in pitni vodi, zato smo se odločili za nadaljnje sistematično raziskovanje in merjenje. Mrežo odvzemnih mest smo razširili še v letu 1999 in 2000 in dobili jasnejšo sliko o možnih vplivih na podtalnico in se glede na to odločili za vzpostavitev in izvajanje večletnega imisijskega monitoringa tal, površinskih voda na območju podtalnic Vrbanski plato, Dravsko polje, Ruše in Ceršak. Ob tem je pomembno, da se program monitoringa tal, podtalnice in površinskih vod v nespremenjeni obliki izvaja najmanj tri leta (priporočeno je pet let), zaradi nadaljnje uporabnosti in primerljivosti podatkov. V vmesnem obdobju se v program vključijo le parametri, ki so pomembni za spremljanje obstoječih razmer in trendov. Po zaključenem obdobju treh (ali pet) let se glede na rezultate, program monitoringa spremeni (dopolni) in izvaja naslednje tri (sli pet) letno obdobje, da se ugotovijo možni onesnaževalci in izdela program sanacije.
Na področju varčevanja s pitno vodo smo v sodelovanju z Mariborskim vodovodom koordinirali projekt »Zmanjševanje izgub v omrežju Mariborskega vodovoda«, ki ga financira Japonska Vlada preko JICA-e (Japan International Cooperation Agency). Sodelovanje z JICA-o izhaja že iz leta 1995, ko smo kot edina občina v Sloveniji izpolnili kriterije za te vrste mednarodno sodelovanje. Namen tega projekta je zagotoviti zmanjšanje izgub v omrežju, kar bo posledično omogočalo postopno zniževanje stopnje kloriranja pitne vode. Projekt se je začel v marcu 2000 in se je zaključil v juniju 2001. Končno poročilo je bil akcijski program za določitev prioritet sanacije vodovodnega omrežja, dejanske detekcije omrežja in določitve distribucijskih območij. Akcijski program predstavlja osnovo nadaljevalnemu projektu »Nadzor nad izgubami v omrežju pitne vode«, ki se je pričel v avgustu 2001 in bo trajal dve leti. Cilji dveletnega projekta so: odkriti in analizirati mesta okvar in prelomov na omrežju, izdelati načrt izboljšav cevovodnega sistema, izdelati študijo optimiranja vodnega tlaka .
V letu 2001 so potekala številna usklajevanja znotraj delovne skupine za pripravo in uskladitev Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih vod na območju MOM. Potekala so tudi usklajevanja z državnimi inšpekcijskimi službami (okoljsko, zdravstveno inšpekcijo) ter MOP-om. Odlok bo obravnavan na MS MOM predvidoma februarja 2002.
328
V letu 2000 smo v MOM prvič in pilotno v Sloveniji na lokalnem nivoju uvedli sodelovanje nevladnih okoljskih organizacij v lokalnem razvojnem projektu LA 21 – PVO za Maribor. V letu 2001 smo projekt sodelovanje nevladnih okoljskih organizacij razširili, saj smo uspeli zagotoviti sodelovanje že trinajstih NVO (v letu 2000 šest) ter sofinanciranje občin, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistema Mariborskega vodovoda. Preko teh oblik sodelovanja smo dosegli intenzivno, široko zastavljeno sodelovanje zainteresirane in strokovne javnosti na izbranih področjih varstva okolja in aktivno sooblikovanje projekta LA 21 – PVO za MB. Tak pristop je v državah, članicah EU priznana in popularna oblika kreativnega sodelovanja med odgovornimi nosilci projektov lokalnega razvoja in nevladnimi skupinami. Z ratifikacijo Aarhuške konvencije s strani slovenskega parlameta bo tako vključevanje postalo tudi v našem prostoru zakonska obveznost.
V povezavi s projektom »Eko šola kot način življenja« smo v sodelovanju s 13 občinami regije, Zvezo prijateljev mladine Maribor, Slovenskim ekološkim gibanjem in predstavniki nacionalnega projekta "Eko šola", ob Svetovnem dnevu varstva okolja – 5.6.2001, pripravili tako imenovani Eko dan. Aktivnosti, namenjene temu dnevu, so potekale ves dan na različnih lokacijah, med drugim : • EKO piknik pod Pohorjem z ogledom učne, poti kjer smo zagotovili tudi strokovno vodstvo Zavoda za gozdove Slovenije; • otroški parlament na temo "Zmanjšajmo količino odpadkov – varujmo naše okolje"; posvet ravnateljic in ravnateljev vseh vrtcev, osnovnih in srednjih šol 13 občin, predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, županov regije in predstavnikov nevladnih organizacij, kjer je bil predstavljen projekt "EKO šola kot način življenja" z namenom širitve mreže v projekt vključenih vrtcev, osnovnih in srednjih šol; • na Trgu Svobode je potekala predstavitev okoljskih projektov, ki jih izvajajo posamezne šole, vrtci in okoljske nevladne organizacije. Na posebni stojnici se je predstavil tudi ZVO. • V okviru celodnevne prireditve smo udeležencem razdelili 1.500 otroških majic s tematskim napisom "Svetovni dan varstva okolja" in znakoma za LA 21 - PVO za MB in Eko šole.
V sodelovanju z občino Gradec in »Cleaner Production Center Austria« iz Gradca smo pripravili skupni projekt ECOPROFIT. Financiranje je bilo zagotovljeno v višini 80% s strani Evropske komisije in 20% s strani občine Gradec. Projekt ECOPROFIT ima velik pomen za okoljsko upravljanje pri gospodarskih subjektih, tudi zaradi dejstva, ker je Slovenija v zadnjem desetletnem obdobju harmonizacije z EU sprejela obsežen paket strokovno predvsem pa finančno zahtevne okoljske zakonodaje, kateri se bodo morali prilagoditi tudi gospodarski subjekti. Bistvo projekta je, z uporabo okolju prijazne tehnologije doseči izboljšanje stanja okolja v regiji, ter sočasno ekonomsko krepitev podjetij. Udeležba je za podjetja brezplačna. V projekt se bo vključilo približno 20 gospodarskih subjektov iz regije in bo trajal do meseca decembra 2002.
Na projektu varstvo pred hrupom smo za ureditveno območje mesta in naselij izdelali karto obremenjenosti s hrupom iz infrastrukturnih objektov. V letu 2000 so bili izdelani novelirani prometni podatki za ceste in železnico za časovni presek 2019. Na podlagi teh podatkov in na podlagi drugih že izdelanih strokovnih podlag, so bile izračunane dnevne in nočne obremenitve okolja s hrupom zaradi infrastrukturnih virov hrupa. Obdelano je območje, ki ga definira urbanistična zasnova mesta Maribor. Potrebno bo strokovno uskladiti predlog karte s planskimi dokumenti in dejanskim stanjem, saj se v prostoru pojavlja precej konfliktnih situacij. Na podlagi karte območij varstva pred hrupom, ki je izdelana na osnovi namenske
329
rabe prostora in bo sprejeta kot dopolnitev urbanistične zasnove mesta Maribora, bo možno opredeliti območja in stopnje varstva pred hrupom.
V letu 2001 je bila v okviru republiške merilne mreže postavljena nova merilna postaja na merilnem mestu Center, kjer se izvajajo meritve dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ozona, lebdečih delcev in hidrometeoroloških parametrov, med katerimi je tudi nov parameter globalno sončno sevanje. Postaja je bila financirana iz sredstev PHARE. Postaja naj bi delovala poizkusno do marca 2002, vendar pa po dogovoru s Agencijo za okolje RS že redno dobivamo dnevne podatke o onesnaženosti zraka na tem merilnem mestu.
Sodoben pristop k varovanju okolja obravnava posamezne sestavine okolja v njihovi naravni medsebojni povezavi. Takšen pristop pa je možen le, če so podatki o obremenjevanju okolja povezani v enoten sistem in medsebojno primerljivi. Informacijski sistem mora omogočati kvalitativno nov pristop pri uporabi že znanih in na novo pridobljenih podatkov o obremenjevanju okolja.
Na področju informiranja in posredovanja okoljskih podatkov smo zainteresirani javnosti omogočili dostop do okoljskih podatkov preko spletnih strani, na javnem monitorju ter dostop do podatkov s pomočjo mobilne telefonije. Vzpostavili smo dostop do podatkov o stanju onesnaženosti zraka, hidrometeoroloških podatkov ter podatkov o pitni vodi. V letu 2001 smo pripravili nadgradnjo spletnih strani na katerih prikazujemo stanje onesnaženosti zraka iz merilne postaje Center z novimi parametri kot so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, prašni delci in globalno sončno sevanje. Pripravljamo tudi možnost posredovanja podatkov iz občinske merilne mreže (Tabor in Pohorje). Poizkusno deluje prenos podatkov z mobilnim telefonom preko WAP portala, tako da si lahko ekološko meteorološke podatke, ki so vidni na okoljskem monitorju v Gradu ogledamo tudi na mobilnem telefonu. V letu 2001 smo izdelali informacijski sistem za nastavitev, vodenje in vzdrževanje podatkovne baze v informacijskem sistemu, ki omogoča evidentiranje in spremljanje emisij snovi in energije v zrak, tla in vode. Sistem je v fazi testiranja.
Na področju ravnanja z odpadki smo urejali podlage za izplačevanje odškodnin ter zagotavljanje bonitet zaradi razvrednotenega bivalnega okolja v okolici odlagališča komunalnih odpadkov Pobrežje, koordinirali smo izdelavo rednega letnega monitoringa deponije ter sodelovali pri razreševanju problematike delovanja posameznih gospodarskih subjetov v okolici deponije. V zvezi z izplačevanjem odškodnin redno ažuriramo seznam upravičencev . Gre za skupaj 884 upravičencev v letu 2000 in 753 v letu 2001 v 100 m, 200 m in 300 m pasu od roba deponije. Vrednost letno izplačanih odškodnin znaša 87,8 mio SIT. Monitoring vplivov deponije na okolje je tekoča naloga, ki se izvaja na podlagi sklepa MS MOM. Redno se spremljajo vplivi na nasledje sestavine okolja: emisije hrupa, vpliv izcednih vod na podtalnico, širjenje smradu v okolje ter imisije prašnih sedimentov. Rezultati monitoringa kažejo, da ni prekomernega obremenjevanja okolja kot posledica delovanja deponije. V zvezi z delom komisije za preveritev upravičenosti do odškodnin zaradi razvrednotenega bivalnega okolja ob odlagališču Pobrežje, ki jo je župan imenoval v letu 1999, lahko ugotovimo, da je spornih primerov praktično zelo malo in da je v vseh takih primerih dosežen sporazum.
V letih zadnjih letih je ZVO vodil aktivnosti z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) glede odlagališča nevarnih odpadkov v Metavi. Glede na zakonodajo iz področja gospodarjenja z odpadki, je deponija v Metavi potrebna celovitega preprojektiranja in rekonstrukcije.
330
Koordinirali smo izdelavo strokovnih podlag, na podlagi katerih je bil v letu 2001 izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta za odlagališče nevarnih odpadkov Metava. Za izdelavo te naloge smo v celoti zagotovili financiranje s strani MOP. Dokument je fazna študija in podaja samo osnovno oceno investicijskih stroškov za različne variantne rešitve, ki temeljijo na že izdelani dokumentaciji. Rezultati govorijo o tem, da je potrebno pri izdelavi predinvesticijske zasnove še vedno analizirati tako varianto z odstranitvijo odlagališča nevarnih odpadkov, kot tudi varianto s sanacijo na standarde EU in SLO ter obratovanje vmesnega skladišča na lokaciji odlagališča.
ZVO je vodil projekt čiščenje in sanacija divjih odlagališč in smetišč na območju MOM. Prioriteni cilj čiščenja in sanacije divjih odlagališč je varovanje podtalnice in okolja nasploh. V projekt je bil vključen tudi program javnih del.
Pomembno področje delovanja ZVO je okoljsko osveščanje in izobraževanje javnosti. Tako smo v letu 2001 pripravili naslednje zloženke: o LA 21 - zimsko onesnaževanje zraka o LA 21 - Uporaba deževnice o LA 21- Za manj hrupa v okolju o LA 21 – Zdrava hrana iz slovenskega podeželja Zloženke smo glede na vsebino dostavili v gospodinjstva, šole, vrtce, knjižnice in druge javne ustanove. Glede na sofinanciranje lokalnih skupnosti smo dve zloženki posredovali tudi tistim občinam, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistema mariborskega vodovoda. Ugotavljamo, da se na podlagi informacij, ki jih na ta način posredujemo občanovm, pojavlja dokaj množičen odziv tistih, ki imajo razne predloge in pobude za aktivnosti, ukrepe in izboljšave na posameznih področjih, pogostokrat pa nam tudi sporočajo o problemih in napačnih ravnanjih, ki jih zasledijo v okolju. Na ta način se praktično vzpostavi aktiven odnos do okoljskih problemov in želja občanov po reševanju le-teh.
Ostale naloge: • Februarja 2001 smo imeli predavanje na Škofijski gimnaziji v Mariboru na temo LA 21 - PVO za MB. • Ob svetovnem dnevu voda - 22. marca, smo imeli tematsko predavanje na OŠ France Prešeren v Mariboru. • Na povabilo MOP smo se predstavili na EKO sejmu v Celju kot prvo mesto, ki je pričelo izdelovati LA 21. • Na povabilo Evropske komisije smo v aprilu sodelovali na Green Week – u v Bruslju, kjer je potekala konferenca z razstavo držav članic Evropske unije in članic kandidatk. Mesto Maribor je bilo povabljeno s strani Evropske komisije, da bi predstavili posamezna vsebine iz nagrade, ki smo jo prejeli v letu 1999, in sicer: o prosti dostop do informacij - informiranje občanov z zloženkami, knjigami, monitor; o podpora nevladnim organizacijam, o urejeno stanje okolja, o stanje okoljsko komunalnih projektov. • Junija 2001 smo izvedli Eko dan v okviru projekta Eko šola kot način življenja. • Na povabilo Evropske komisije smo konec junija aktivno sodelovali na konferenci o trajnostnem razvoju, ki jo pripravlja The Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe (REC). Konference se je udeležilo preko 500 predstavnikov, predvsem iz Evrope pa tudi vseh ostalih kontinentov. S strani Združenih narodov in Evropske komisije so bile predstavljene aktivnosti na pripravo konference RIO + 10, ki bo septembra 2002 v
331
Johanesburgu. Predstavljen je bil pomen lokalnega nivoja, ki je v primeru vzpostavljanja trajnostnega razvoja lahko celo pomembnejši kot nacionalni nivo. V okviru priprav na konferenco v Johanesburgu naj bi nacionalne vlade pripravile svoja stališča, poročila in programe, v okviru katerih morajo biti z vso težo vključene aktivnosti na lokalnih nivojih. • V mesecu septembru je na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru potekal 13. simpozij IGWT, kjer smo se predstavili z člankom "Analysis of pollution trends using European Sustainability Indicators and Public involvement experience". • Na 7. konferenci Eko dnevi, ki je potekala oktobra v Mariboru smo predstavili „Analizo trendov onesnaženosti okolja z evropskimi indikatorji trajnostnega razvoja in izkušnje glede vključevanja javnosti”. • Oktobra je Gospodarska zbornica Slovenije, Območna enota Maribor pripravila 4. Regionalni posvet – Dan kakovosti v Podravju, kjer smo predstavili članek "Poročilo o stanju okolja in LA 21 - PVO za MB”. • Sodelovali smo na seminarju "Okolje: spremembe in izzivi za države članice eu in države kandidatke", ki ga je pripravila Evropska hiša Maribor, s prispevkoma "Lokalna agenda 21 – Program varstva okolja za Maribor in "Okoljski standardi EU, njihovo uresničevanje v državah članicah in prevzem v državah kandidatkah za področja varstva zraka in pitne vode". Sodelovali smo tudi pri okrogli mizi z naslovom "Trajnostni razvoj v Evropi". • Na povabilo Evropske komisije oz. REC smo se v novembru udeležili podelitve nagrade „Full Award Winner City Towards EU Compliance Award 2001“, ki jo je prejela MOM za področje implementacije, integracije, informiranja in okoljskega izobraževanja. • Decembra smo se udeležili konference “The Commission’s White paper on governance: What’s in it for the Environment?”, ki je potekala v Bruslju. Na konferenco so bili povabljeni predstavniki ministrstev s poudarkom na ministrstvih za okolje in prostor ter lokalnih in regionalnih uprav s strani držav članic in držav kandidatk. Kot opazovalci pa so sodelovali tudi predstavniki vlad Norveške in ZDA. Cilj konference je bil širša predstavitev programskega dokumenta “European Governance – a White paper”. Namen dokumenta je izvedba reforme “evropskega upravljanja – European governance". Z namenom priprav na bodoče institucionalne spremembe, pričenja unija s procesom reform in sicer tudi s pripravo in realizacijo dokumenta “European Governance – a White paper”, ki bo izredno povečal vlogo regionalnih in lokalnih uprav. Evropska komisija je podprla tudi ustanovitev mreže regionalnih in občinskih agencij za varstvo okolja, ki delujejo znotraj občinskih in regionalnih uprav in sicer: European network of Regional and municipal Environmental Protection AgencieS – EURREPAS. V evropsko mrežo se je vključi tudi ZVO-MOM. • Aktivno smo sodelovali tudi na 18. srečanju v projektu Mladi za napredek Maribora, in sicer kot komisija za raziskovalne naloge in inovativne predloge na področju varstva okolja. • Kot komisija za področje varstva okolja smo sodelovali tudi na prvem srečanju mladih raziskovalcev OŠ Podravja, ki ga je organizirala Zveza za tehnično kulturo Sovenije in je potekalo v Staršah.
Za delovanje zavoda je bilo po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljenih 34,2 mio SIT, porabljenih je bilo 32,3 mio SIT ali 94,5 % planiranih sredstev.
332
2. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
Pravne podlage za financiranje nalog in programov Zavoda za varstvo okolja so Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93, 1/96) s podzakonskimi predpisi za področje varstva zraka, varstva pred hrupom, ravnaja z odpadki in varstvo voda, Zakon o lokalni samuopravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 70/97, 10/98, 74/98) s premembami in dopolnitvami, občinski odloki s področja varstva okolja, Odlok o proračunu MOM za leto 2001 ter Odlok o spremembi odloka o proračunu MOM za leto 2001. Naloge so bile financirane v predvidenem obsegu in na podlagi Zakona o javnih naročilih in na podlagi Navodil o oddaji naročil male vrednosti. Sofinanciranje programov nevladnih okoljskih organizacij je potekalo v skladu s Pravilnikom o postopkih in merilih za sofinanciranje razpisanih programov okoljevarstvenih društev v MOM.
Za naloge in programe na področju varstva okolja je bilo po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljenih 40,6 mio SIT. Planirana sredstva so bila povečana zaradi vključitve namenskih prihodkov iz naslova sofinanciranja lokalnih skupnosti za izvajanje investicijskega monitoringa v višini 3.275.000 SIT. Povečana je bila PP 1562-Varstvo voda.
V letu 2001 je bila izvedena tudi prezrazporeditev sredstev s postavke 1564 Krovni program varstva okolja v višini 800.000 SIT na postavko 1562 Varstvo voda za plačilo davka na dodano vrednost in nujnih stroškov mednarodnih projektov, ki niso bili planirani. Prerazporejena sredstva so bila namenjena za izdelavo indikatorjev trajnostnega razvoja, sredstva za izdelavo je v celoti zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Porabljenih je bilo 41,5 mio SIT ali 94,6 % planiranih sredstev v rebalansu proračuna povečanega za namenske prihodke. Odstopanja so nastala na postavki varstvo voda in sicer zaradi kasnitve izdelave lizimetra v okviru projekta Sanacija kakovosti podtalnice. Gre za nalogo, ki smo jo ob rebalansu proračuna vključili v program. Sredstva so bila pridobljena s strani PHARE programa, naloge pa nismo v celoti izpeljali zaradi problemov z lastništvom parcele, katere solastnica je Mestna občina Maribor (MOM). Nalogo bomo dokončali v letu 2002. Na postavki krovni program so nastala odstopanja zaradi kasnitve pri pripravi in podpisu pogodb za strokovna in ekspertna mnenja.
1560 VARSTVO ZRAKA
1560-01 Monitoring onesnaženosti zraka V letu 2001 smo na področju varstva zraka pripravili javni razpis za monitoring onesnaženosti zraka na območju Mestne občine Maribor in izbrali izvajalca, s katerim smo sklenili dolgoročno pogodbo za obdobje petih let. Meritve v okviru občinske merilne mreže potekajo po ustaljenem programu na Taboru - dušikovi oksidi, žveplov dioksid, ozon, benzen, toluen, ksilen, na Pohorju ozon, v Centru lebdeči delci in meritve prašnih usedlin na petih lokacijah. Meritve kažejo, da se znižuje zimska onesnaženost z žveplovimi oksidi, kar je posledica uspešnih sanacijskih in energetskih ukrepov v zadnjem času, in povečuje poletna onesnaženost z dušikovim dioksidom in ozonom.
1560-02 Kataster onesnaževalcev zraka Izdelan je bil informacijski model za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje podatkovne baze v informacijskem sistemu, ki bo omogočal evidentiranje in spremljanje emisij snovi in energije v zrak, tla in vode in je v fazi testiranja. Model je sodoben, zasnovan tako, da vsak izmerjen in verificiran parameter sproti vstopa v bilanco emisij v okolje na območju občine. Zasnovan je
333
na tehnologiji, ki je kompatibilna z informacijsko tehnologijo v MOM: Oracle, MaoInfo, Java Edition.
1562 VARSTVO VODA
1562-03 Strokovne podlage za integralno oceno ogroženosti podtalnice Cilj izdelave strokovnih osnov, ki bodo podlaga za predpis vlade, je opredeliti območje, na katerem se določa ogroženo okolje, integralna obremenjenost območja ter režim celovite sanacije. V letu 2001 je bilo v okviru naloge izdelano naslednje: - opredeljena so bila vsa geografska območja s statusom ogroženosti podtalnice; - pridobljeni so bili vsi podatki o planskih dokumentih občin, ki ležijo na vodovarstvenih območjih; - pripravljene so teze za pripravo Uredbe o statusu ogroženega območja na podzemnih vodah Vrbanskega platoja, Dravskega polja, Selnice-Ruš in Ceršaka; - izdelan pa je tudi seznam indikativnih parametrov.
1562-04 Imisijski monitoring podtalnice V program imisijskega monitoringa na vodovarstvenih območjih podtalnic Vrbanski plato, Dravsko polje, območje Selnica-Ruše in Ceršak, je bilo v letu 2001, v skladu z načrtom monitoringa, vključenih 22 merilnih mest podzemne vode, 5 površinskih vodotokov in 17 merilnih mest za tla. Z matematičnim modelom se je delno ocenilo dogajanje ob pojavljanju pesticidov na Vrbanskem platoju. Pregledali smo večletne analize koncentracij atrazina na Vrbanskem platoju in ocenili koncentracijo atrazina v podzemni vodi. Opazen je pojav atrazina na območju Limbuške dobrave in na območju zahodnega dela mesta Maribor. V podzemni vodi na Limbuški dobravi se giblje koncentracija od 0.1 do 0.2 µg/l atrazina. Na območju mesta so stalno presežene predpisane dovoljene koncentracije 0.1µg/l atrazina. Na podlagi matematičnega modela toka podzemne vode smo ugotovili, da onesnaženje iz Limbuške dobrave teče proti Mariborskem otoku, nato pa s prečrpavanjem do negativnih vodnjakov v dolini Vinarskega potoka in naprej proti Vrbanskem platoju. Drugi del onesnaženja priteče na Vrbanski plato s strani mesta in iz desnega brega Drave na območju Lenta. Raziskave v naslednjih letih nam bodo dale jasnejšo sliko o dejanskem vzroku in lokaciji pojavljanja teh snovi v telesu podzemne vode.
1562-06 Novelacija varstvenih pasov – sanacijski program podtalnic V letu 2001 so bile narejene delne strokovne osnove za novelacijo odloka o zaščiti zalog pitne vode in sicer za vodovod Srednje v KS Bresternica – Gaj.
1562-07 Sanacija kakovosti podtalnice Za projekt so bila pridobljena nepovratna sredstav s strani PHARE programa in so bila porabljena skladno s projektno nalogo. Tako so bile izvedene naslednje naloge: • dodatne analize kakovosti podtalnice in tal na območju Mestne občine Maribor. Namen naloge je pridobiti čim več reprezentativnih podatkov o vsebnosti pesticidov v tleh in o trendih gibanja polutantov v podtalnici. Rezultati analiz bodo koristno vključeni v večletni projekt "Imisijski monitoring površinskih voda, tal in podtalnice na varstvenem območju podtalnic Vrbanski plato, Dravsko polje, Selnica-Ruše in Ceršak • Za kontinuirno vzorčenje in analizo pretoka vode skozi tla v podtalnico in transformacijo kemijskih spojin v vodi, je bil izdelan projekt za študijsko raziskovalni objekt – lizimeterska postaja in merilec nivoja podtalnice. Investicija bo realizirana v letu 2002.
334
• v okviru naloge Svetovanje kmetom je bil izveden posvet o primerni obdelavi, gnojenju in uporabi sredstev za varstvo rastlin z vsemi pridelovalci, ki so bili vključeni v ta projekt. • koordinirali smo pripravo zloženk: "Zelenjava iz integrirane pridelave" in "Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije". V okviru projekta so bile izdelane papirne nosilne vrečke: "Kmečka ekološka tržnica", ki jih kmetovalci lahko dajo kupcem na ekološki tržnici v Mariboru in na mini ekološki tržnici v Europarku. Zloženke in vrečke so bile podarjene obiskovalcem Praznika slovenskih ekoloških kmetij in na drugih prireditvah in sejmih in tudi na ta način promoviramo ekološko kmetijstvo in seznanjamo širšo javnost o pomenu ekološkega kmetovanja z vidika varovanja okolja in zdravja ljudi. • kot zaključek projekta smo 22. in 23.novembra 2001 organizirali dvodnevno mednarodno posvetovanje z naslovom "Gospodarjenje s podtalnico kot virom pitne vode", kjer smo izmenjali informacije in izkušnje na področju gospodarjenja s podtalnico ter se dogovorili za nadaljnje skupno sodelovanje pri mednarodnih projektih s takšno tematiko. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki iz Avstrije in Danske.
1463 OSTALA PODROČJA VARSTVA OKOLJA
1563-01 Kataster hrupa V letu 2000 so bili izdelani novelirani prometni podatki za ceste in železniški promet za časovni presek do leta 2019. Na osnovi teh podatkov in drugih podlag so bile izačunane dnevne in nočne obremenitve okolja s hrupom infrastrukturnih virov hrupa v karti hrupa. V letu 2001 je bila izdelana poskusna verzija informacijskega sistema o virih hrupa na območju mesta Maribor, vnos podatkov o virih hrupa (cesta, železnice), pridobljeni so bili novelirani podatki o emisijah hrupa zavezancev za prve meritve in obratovalni monitoring ter končna verzija.
1564 KROVNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA
1564-01 Program varstva okolja (LA 21) LA 21 – PVO za MB smo pričeli izdelovati v letu 1999. Projekt je v višini 30% sofinanciralo MOP. V letu 2001 je MS MOM potrdil dokument v drugem branju. V skladu s pogodbo so bila sredstva namenjena delu strokovnega koorinatorja in delovnih skupin za posamezna področja.
1564-02 GIS-VO Izdelana je bila nadgradnja spletnih strani, na katerih se prikazujejo podatki imisijskega monitoringa vključno z globalnim sončnim sevanjem. Vzpostavljen je bil poskusni prenos podatkov z mobilnim telefonom preko WAP portala, kar omogoča pregled ekološko meteoroloških podatkov na mobilnem telefonu.
1564-03 Sodelovanje civilnih skupin v projektu LA 21 – PVO za Maribor Na podlagi razpisanih programov smo sofinancirali naslednje okoljevarstvene vsebine: • organizacija Eko dneva 5. junija v prokejtu Eko šol kot načinu življenja, • varne poti otrok v šolo, • nadaljevanje ankete: rekreacija v mestnih gozdovih, • sofinanciranje projekta integrirana pridelave hrane in dejavnosti ekološke tržnice, • nadaljevanje projekta: “zelena mestna uprava”, • izvedba “Evropskega dneva brez avtomobila”,
335
• sodelovanje v spomladanski čistilni akciji.
1564-04 Ekspertna mnjenja: • V letu 2001 je bila izredna seja komisije za pitno vodo v zvezi s poginom rib v Radvanjskem potoku in Betnavskem ribniku. Sredstva za delovanje komisije smo prenesli v leto 2002.
13 MESTNI INŠPEKTORAT
UVOD
Na podlagi 50. a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obv. raz., 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – sklep US in 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 in 28/01 – odločba US) in na podlagi 68. in 69. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98 in 5/00) je Mestni svet Mestne občine Maribor sprejel Odlok o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Maribor (MUV, št. 13/97 in 12/00).
Na podlagi 16. člena citiranega Odloka Mestni inšpektorat opravlja: - inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov in drugih splošnih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, - opravlja redarsko službo na področju mirujočega prometa.
Na podlagi prvega odstavka 88. člena Zakona o upravi (Ur. list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95 in 80/99) inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.
Pristojnosti in področje delovanje Mestne redarske službe izhaja iz Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 30/98), Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 14/96) in Odredbe o določitvi elementov za urejanje prometa, po Odloku o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 21/96).
1. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
1.1 KOMUNALNA INŠPEKCIJA
Komunalna inšpekcija Mestnega inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Maribor je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o upravi v letu 2001 izvajala nadzor izvrševanja občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občine urejajo zadeve iz svoje pristojnosti.
Na podlagi dogovora o nameri o ustanovitvi organa skupne občinske uprave ter programa dela Komunalne inšpekcije za leto 2001 se je inšpekcijski nadzor izvajal tako kot v preteklih letih, na območju Mestne občine Maribor ter občine Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana v Slov. goricah , Šentilj.
336
Zaradi znanih težav, povezanih z nedorečenostjo Zakona o lokalni samoupravi in s tem v zvezi z ustanovitvijo organa skupne občinske uprave, je inšpekcija delovala v zgoraj navedenih okoliških občinah predvsem preventivno in z opozorili. Ukrepi, ki jih je inšpekcija izvajala, pa so bili izrečeni le v skrajnih primerih.
Vsebina in izhodišča za pripravo tega poročila sta črpani iz mesečnih poročil o delu Komunalne inšpekcije, s katerimi je bilo Županstvo Mestne občine Maribor sproti obveščano o številu opravljenih pregledov in izvršenih ukrepov na posameznih področjih inšpekcijskega nadzora. Informacije o delu Komunalne inšpekcije v drugih občinah pa so bile podane, če je bila izražena takšna zahteva.
Pri tem je potrebno opozoriti, da vsega, kar je bilo značilno za delo Komunalne inšpekcije oz. kar je tako ali drugače vplivalo nanj, ni možno zajeti v poročilu. Gre namreč za kadrovske, materialno-tehnične in zakonske vplive, pri čemer pa ne smemo pozabiti tudi na vse tiste poskuse različnih vplivov na samo izvajanje inšpekcijskega nadzorstva, ukrepe in delo Komunalne inšpekcije. Vrste in oblike slednjih so v praksi različne in se iz leta v leto stopnjujejo. Kažejo pa se v izogibanju sodelovanja v inšpekcijskih postopkih, odklanjanju sprejemanja uradnih aktov in pisanj Komunalne inšpekcije, kakor tudi v verbalnih napadih in grožnjah, dajanju napačnih informacij ter v končni fazi v poskusih fizičnih napadov.
Poseben pomen imajo po našem mnenju zgoraj navedeni zakonski vplivi. Pri tem mislimo predvsem na vprašanja razmejitve pristojnosti med občinsko in državno inšpekcijo. Naši državni predpisi, razen nekaj izjem, v katerih je pristojnost državnih inšpekcij in inšpekcij v lokalnih skupnostih jasno določena (npr. ceste), jasne razmejitve ne poznajo.
Tako se v praksi dogaja, da so občine, zaradi močnih pritiskov javnosti v neki konkretni zadevi, ki izvira tudi iz nefunkcioniranja z zakoni že določenih državnih organov, prisiljene sprejeti svoje predpise in s tem določiti tudi lastne pristojnosti in ukrepe za odpravo nepravilnosti. Tu pa se pojavijo težave, saj naenkrat dobimo dva organa z enakimi pristojnostmi. Pri tem pa se po nepisanem pravilu posamezne zadeve, ki so z zakoni, uredbami ali pravilniki že določene, z odlokom drugače urejajo. Takšno stanje v bistvu povzroča pravno zmedo in kompetenčne spore. Pri tem je potrebno ugotoviti, da vprašanje zakonitosti takšnega početja ni v ospredju, saj je postopek izpodbijanja teh aktov pred Ustavnim sodiščem precej dolgotrajen, hkrati pa se ga posamezniki poslužujejo le v skrajnih primerih in zelo poredko.
Razen navedenega moramo omeniti tudi spremembo Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 31/2000), po kateri so se postopki vložitve predlogov sodniku za prekrške, ki so bili vloženi na predlog občinskih inšpekcij oz., ki jih opredeljujejo občinski odloki, spremenili v postopke izreka denarne kazni na kraju prekrška.
Enako rešitev je Ministrstvo za pravosodje povzelo v besedilu osnutka novega Zakona o prekrških. Ker se s takšno rešitvijo nismo strinjali, smo po dogovoru s pristojnimi dejavniki v Mestni občini Maribor vložili preko Ministrstva za notranje zadeve oz. Urada za lokalno samoupravo pripombe na zgoraj navedeni osnutek zakona.
Takšno stanje je v praksi zahtevalo nujno in zelo dobro sodelovanje, zlasti s policijo in drugimi inšpekcijskimi službami ter upravnimi enotami in tudi drugimi državnimi in
337
občinskimi organi, mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, zlasti v fazi ugotavljanja posameznih kršiteljev, dejstev in okoliščin ter drugih zadev v inšpekcijskih postopkih.
Ob tem je potrebno poudariti, da opažamo v zadnjih letih vse večje zanimanje javnosti za delo Mestne uprave in tudi Komunalne inšpekcije. Vse bolj ozaveščeni ljudje sami ali preko medijev, civilne iniciative in drugih inštitucij, zahtevajo od inšpekcije učinkovito ukrepanje. Nemalokrat pa so te zahteve nerealne, saj Komunalna inšpekcija kot občinski organ nima splošne inšpekcijske pristojnosti na vseh upravno - inšpekcijskih področjih. Po drugi strani pa so nekateri odloki oz. predpisi posameznih občin, kljub pripombam Komunalne inšpekcije že zastareli.
1. 2. MESTNA REDARSKA SLUŽBA
Mestna redarska služba (MRS) je v letu 2001 pridobila novo vozilo Renault Kangoo, kar ji omogoča normalno in kontinuirano delo na terenu ter mobilnost redarja ob nujnih klicih strank.
V mesecu aprilu so mestni redarji pričeli z novim načinom dela na terenu, kar je prineslo že določene rezultate (neposredni stik z občani, poznavanje terena s strani mestnega redarja in usmerjanje poostrene kontrole na najbolj kritičnih območjih).
Meseca maja je MRS zapustil mestni redar, tako da je celotno območje mesta Maribor pokrivalo v 2 izmenah 9 redarjev.
V mesecu decembru je MRS vzpostavila elektronsko izmenjavo osebnih podatkov lastnikov vozil z Ministrstvom za notranje zadeve, kar je bistveno skrajšalo čas pridobivanja podatkov (s 14 dni na 2 uri).
Mestni redar - kolesar
2. POROČILO O DELU MESTNEGA INŠPEKTORATA
2.1 KOMUNALNA INŠPEKCIJA
Na območju Mestne občine Maribor je Komunalna inšpekcija izvajala naloge, opredeljene s programom dela za leto 2001, pri čemer je bilo upoštevano, da so bila posamezna območja
338
mesta Maribor, zaradi nadaljevanja gradnje različne komunalne infrastrukture, tekom celega leta večja ali manjša gradbišča.
Zaradi tega ter zaradi različnih zahtev oz. prijav občanov na teh območjih, je Komunalna inšpekcija vse prijave iz svoje pristojnosti prioritetno reševala, ostale prijave pa je odstopala v pristojno reševanje drugim organom in inšpekcijskim službam.
Sicer pa je bila prioritetna naloga Komunalne inšpekcije po programu dela usmerjena na izvajanje inšpekcijskega nadzora na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in vzdrževanja čistoče na javnih površinah v Mariboru in tudi okoliških naseljih na območju Mestne občine Maribor. Ta se je izvajal v treh smereh in sicer: v smeri vključevanja gospodinjstev, samostojnih podjetnikov in pravnih oseb v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, opredeljenem z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, v smeri odkrivanja in sanacije večjih in manjših divjih odlagališč odpadkov ter na nadzor ravnanja s komunalnimi odpadki na javni komunalni deponiji na Pobrežju.
S tem v zvezi se ugotavlja, da po uvedbi novega sistema obračunavanja odvoza komunalnih odpadkov po volumnu, zaradi zmanjševanja volumna posod pri posameznih fizičnih oz. pravnih osebah, pooblaščeni izvajalec ni odstranjeval vseh komunalnih odpadkov , ki so jih zavezanci odlagali na odjemnih mestih v drugačni embalaži od njegove.
Posledica takšnega ravnanja je bilo zbiranje večjih količin odpadkov na odjemnih mestih na celotnem območju mesta, ki jih izvajalec ob rednem odvozu ni odstranjeval. Izvajalec je odstranjeval le tiste odpadke, ki so bili v njegovi embalaži, to je v posodah oz. vrečah, katere obračunava v svojo storitev. Ostale odpadke pa je odstranil na zahtevo inšpekcije, kar je po našem mnenju neustrezna rešitev. Za odpravo tega problema bi bilo nujno potrebno spremeniti veljavni Pravilnik o določitvi zbirnega in odjemnega mesta za ravnanje s komunalnimi odpadki in z njim določiti minimalni volumen posod za posameznega povzročitelja, tako za gospodinjstva, kakor tudi za gospodarske subjekte. Hkrati pa bi kazalo, zaradi spremembe državne regulative, spremeniti tudi veljavni Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 1992 ter v spremembah opredeliti problematiko vključevanja gospodarskih subjektov v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Gre za tiste gospodarske subjekte, ki si pridobijo ustrezna dovoljenja o izpolnjevanju pogojev o opravljanju dejavnosti, niso pa vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. S tem v zvezi menimo, da bi morala pristojna Upravna enota v postopku izdaje dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, obvezno pridobiti tudi ustrezno soglasje Mestne občine Maribor, ki je v smislu Zakona o varstvu okolja oz. Zakona o gospodarskih javnih službah odgovorna za izvajanje gospodarske javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Na področju izvajanja nadzora nad divjim odlaganjem komunalnih odpadkov v naravno okolje in odlaganjem odpadkov v zelene kesone, je inšpekcija delovala v smeri ugotavljanja kršiteljev divjega odlaganja odpadkov v naravo in njihovega sankcioniranja ter sanaciji in odstranjevanja odpadkov z divjih odlagališč. Tako je bilo na podlagi ukrepov Komunalne inšpekcije sanirano 26 manjših divjih odlagališč. Ker je v letu 2001 po precejšnjih zapletih prišlo do delne ureditve območja zelenih kesonov na Lackovi oz. Streliški ulici, v smislu ureditve zbirnega dvorišča, je inšpekcija poostreno nadzirala odlaganje odpadkov v zelene kosone na Lahovi in Plinarniški ulici ter na drugih lokacijah zelenih kesonov. S tem v zvezi je bilo večkrat zahtevano od izvajalca ravnanja s komunalnimi odpadki, JP Snaga, odstranjevanje odpadkov oz. kesonov ter čiščenje celotnih lokacij oz. območij zelenih kesonov. Pri tem se ugotavlja, da bi tudi na teh območjih bilo nujno potrebno urediti lokacije
339
zelenih kesonov oz. zbirna dvorišča tako, da bi se tudi na teh lokacijah zagotovilo redno čiščenje in hkrati ločeno zbiranje odpadkov.
Komunalna inšpekcija je redno izvajala tudi nadzor nad odlaganjem komunalnih odpadkov na javni komunalni deponiji na Pobrežju, pri čemer je bilo večkrat ugotovljeno širjenje smradu v okolico. Zaradi takšnega stanja odlagališča so prebivalci Zrkovske ceste in tudi celotnega vplivnega območja odlagališča čez poletje večkrat zahtevali ukrepanje komunalne inšpekcije zoper upravljalca deponije, vendar po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki ukrepanje Komunalne inšpekcije na deponiji ni možno. O morebitnih ukrepih Inšpekcije za okolje pa nismo bili seznanjeni.
Razen navedenega je potrebno poudariti, da je komunalna deponija že zapolnjena, lokacije za deponiranje ostankov reciklatov pa še nimamo.
Komunalna inšpekcija je v letu 2001 izvajala poostren nadzor na vseh javnih prireditvah, za katere je bilo izdano ustrezno dovoljenje pristojne upravne enote. Tako je inšpekcija poostreno izvajala nadzor na božično-novoletnem sejmu, na prireditvah na Lentu, Zlati lisici in drugih prireditvah. Pri tem je potrebno poudariti, da ob izvajanju nadzora na teh prireditvah ni bilo zaznati večjih kršitev občinskih predpisov. Smotrno pa bi bilo ob spremembi odlokov Mestne občine Maribor natančno definirati in tudi ustrezno sankcionirati vsa ravnanja in obveznosti, ki jih imajo organizatorji prireditev.
Ob rednem izvajanju nadzora Komunalne inšpekcije na področju vzdrževanja čistoče in urejenosti javnih površin v mestu Maribor, je inšpekcija večkrat ukrepala pri fizičnih in pravnih osebah ter upravljalcih javnih površin, za odpravo različnih nepravilnosti.
Ena izmed prioritetnih nalog Komunalne inšpekcije je bil nadzor nad vzdrževanjem in varstvom zelenih površin, predvsem v smeri preprečevanja parkiranja vozil na zelenih površinah in preprečevanja nedovoljenih posegov v te površine. Pri tem je potrebno poudariti, da je zaradi materialnih, tehničnih in zlasti administrativnih težav, nadzor nad parkiranjem vozil na zelenih površinah, v smislu izvajanja nadzora nad mirujočim prometom, prevzela Mestna redarska služba. Sicer pa je bilo do prevzema tega nadzora s strani Mestne redarske službe izrečeno skupaj 149 mandatnih kazni. Na podlagi 13 izdanih inšpekcijskih odločb je bilo izvršeno nekaj sanacij zelenih površin, odstranjenih pa je bilo tudi nekaj dreves in živih mej.
Na področju ravnanja z ostanki vozil in zapuščenimi vozili je Komunalna inšpekcija v letu 2001, v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, izdala 135 (v letu 2000-156) odločb JP Snaga, pri katerih ni bilo možno ugotoviti identitete oz. lastništva vozila. V skladu z Odlokom o ureditvi cestnega prometa pa je bilo izdano Javnemu podjetju Nigrad 239 (v letu 2000-238) odločb za odstranitev zapuščenih vozil iz javnih prometnih površin, v 398 (v letu 2000-409) primerih pa so stranke same odstranile zapuščena vozila. Poseben problem predstavljajo na tem področju avtoodpadi, nadzor nad katerimi pa ima Inšpekcija za okolje in prostor.
Na področju oglaševanja je Komunalna inšpekcija v letu 2001 prejela večje število prijav pooblaščenih koncesionarjev ter drugih fizičnih oseb v zvezi z odstranitvijo reklamnih panojev in drugih objektov ter plakatov, nameščenih izven reklamnih objektov. Po izvedenih ugotovitvenih postopkih je uvedeno 9 inšpekcijskih postopkov, ki so bili zaključeni z izdajo oz. izvršitvijo izdanih inšpekcijskih odločb.
340
Na področju izvajanja nadzora po Odloku o ureditvi plovbe po reki Dravi Komunalna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti, tako da tudi ukrepanje inšpekcij ni bilo potrebno.
V skladu z Odlokom o varstvu zraka je Komunalna inšpekcija večkrat z opozorili ukrepala pri posameznih fizičnih, v nekaj primerih pa tudi pri pravnih osebah, predvsem zaradi kurjenja komunalnih odpadkov na prostem. Poseben problem na tem področju predstavlja nadzor nad kurjenjem v malih kurilnih napravah. To področje je sicer opredeljeno v državnih predpisih, vendar nadzora praktično ni. V kolikor bo obstajal interes tudi za izvajanje tovrstnega nadzora v Mestni občini Maribor, bo potrebno v prihodnje sprejeti ustrezne normativne akte in pridobiti pooblastila pristojnega ministrstva za okolje in prostor.
Na področju izvajanja nadzora po Odloku o varstvu zalog pitne vode je Komunalna inšpekcija nadzor usmerjala predvsem na zagotovitev čistoče in odstranjevanju komunalnih in drugih odpadkov, ki so se v preteklosti občasno pojavljali na vodozaščitenih območjih vendar razen odstranitve komunalnih odpadkov pri Bohovskem vodnjaku drugih ukrepov v letu 2001 ni bilo.
Na področju izvajanja nadzora občinskih javnih cest in poti inšpekcija ugotavlja, da še vedno ni sprejet Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest. Navedeni odlok ter odlok o občinskih cestah in pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, predstavljajo osnovo za določitev nivoja vzdrževanja javnih cest, kakor tudi za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Inšpekcijski nadzor je bil usmerjen zlasti na preprečevanje poškodovanja občinskih javnih cest in poti, odstranjevanja ovir v preglednih trikotnikih cest, zamenjave poškodovane in dotrajane prometne signalizacije in opreme ter na izvajanje nadzora zimske službe. S tem v zvezi je bilo večkrat zahtevano od pooblaščenega vzdrževalca občinskih javnih cest, odprava različnih drobnih pomanjkljivosti, v 16. primerih pa je bilo potrebno inšpekcijsko ukrepati z izdajo ureditvenih odločb, ki so bile pred potekom roka za izvršitev tudi izvršene.
Ob navedenih aktivnostih je Komunalna inšpekcija delovala tudi na drugih področjih, ki so opredeljena z odloki Mestne občine Maribor, vendar je pripadnost teh zadev precej manjša. Tudi na teh področjih bo zaradi normativne nedorečenosti potrebno v letu 2002 ustrezne občinske odloke sprejeti, posamezne pa spremeniti in jih uskladiti z veljavno zakonodajo ter s tem omogočiti večjo učinkovitost inšpekcije na terenu.
V letu 2001 so bila izvršena naslednja opravila in ukrepi:
OPRAVILA Realiz. 2000 Realiz. 2001
redni in izredni 2475 2192 INŠPEKCIJS kontrolni 1725 1400 KI PREGLEDI komisijski 45 108 SKUPAJ OPRAVILA 4245 3700 INŠPEKCIJSKI UKREPI PREDLOGU SODNIKU 469 155 ODLOČBE 492 459
341
OPOZOR. PRED IZVRŠBO 0 2 SKLEPI 2 17 IZVRŠBE 0 8 ODST. VOZIL Z NALEPKO 409 398 OPOZ. ZA ZELENICE 1243 469 DOPISI, ODGOVORI .. 158 178 SKUPAJ UKREPI 2773 1686 SKUPAJ OPRAVILA IN UKREPI 7018 5386
2.2. MESTNA REDARSKA SLUŽBA
Pristojnosti izvajanja nadzora Mestne redarske službe (MRS) nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili izhajajo iz Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 30/98) in Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 14/96). V skladu z navedenimi pooblastili je MRS:
1. Izvajala nadzor: - na območju zaprtega in odprtega dela območja za pešce, - v modri coni na cca. 891 parkirnih mestih, - nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi osebnimi motornimi vozili na javnih prometnih površinah, - nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi tovornimi motornimi vozili in avtobusi na javnih prometnih površinah.
2. Odrejala odvoze vozil s pajkom.
3. Odrejala blokado vozil z napravo (kleščami), s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo.
4. Sodelovala s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvajanju preventivnih akcij (“Preventivni dan”, “Varovanje otrok na šolskih poteh, ob začetku in koncu šolskega leta”, “Teden prometne varnosti”, “Dan kolesarjev”).
5. V sodelovanju s policijo izvajala preventivne akcije za zagotavljanje večjega reda na področju mirujočega prometa.
Kljub nenehnemu represivnemu in preventivnemu delovanju na terenu, število izrečenih mandatnih kazni nenehno narašča, kar dokazuje naslednja primerjava:
Leto 2000 Leto 2001 Število izdanih plač. nalogov 17.594 17.965 Število odredb za pajka 2.606 3.536 Število odredb za klešča 3.181 4.028 Število predlogov za sodnika 371 477 Število predlogov za izterjavo 5.329 5.672 Finančni prihodek 39.604.121 42.848.631
342
Zaradi specifičnosti dela MRS in s tem povezane obdelave podatkov, bodo podatki za leto 2001 v celoti znani meseca marca 2002.
Mestni redarji so se aktivno vključevali v vse prireditve na območju mesta Maribor, ki jih je organiziral Javni zavod za turizem ter sodelovali pri zadevah protokolarnega značaja in ekipnem tekmovanju kolesarjev, ki ga je organizirala policija v sodelovanju z MOM.
3. KADROVSKA ZASEDBA
V Mestnem inšpektoratu Mestne uprave Mestne občine Maribor je bilo na dan 31. 12. 2001 zaposlenih 20 delavcev.
Mestni inšpektorat Število zaposlenih Število zaposlenih 31. 12. 2000 31. 12. 2001 Vodstvo - direktor 1 1 - poslovna sekretarka 1 1 Komunalna inšpekcija - vodja in inšpektor 1 1 - komunalni inšpektor 1 2 - komunalni nadzornik 5 3 Mestna redarska služba - vodja 1 1 - mestni redar – skupinovodja 2 2 - mestni redar 8 7 - administracija,finance 2 2 SKUPAJ 22 20
V letu 2001 se je en komunalni nadzornik upokojil, mestni redar pa je prekinil delovno razmerje.
4. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
2175 STROŠKI UPRAVNIH IZVRŠB
Na podlagi XVII. poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00) organ lokalne skupnosti - Mestni inšpektorat, lahko izvrši izvršbo oz. izda začasen sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti. Zato so potrebna določena finančna sredstva, ki se založijo, nato pa od stranke oz. kršitelja izterjajo.
2182 RAVNANJE Z NEPRAVILNO PARKIRANIMI IN ZAPUŠČENIMI VOZILI
Na podlagi sprejetega Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor (MUV, št. 14/96) in Odredbe (MUV, št. 21/96), mestni redar odredi odvoz vozila, ki ovira promet, s pajkom.
Za zapuščeno vozilo, ki je več kot 3 dni parkirano na javni prometni površini, odredi komunalni inšpektor z odločbo odstranitev vozila na stroške lastnika. Če lastnika ni možno
343
ugotoviti, pa na stroške proračuna. Za odvoz nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil je sklenjena pogodba z JP Nigrad. JP Nigrad mesečno dostavi račun, ki ga na osnovi izdanih odredb in odločb Mestni inšpektorat pregleda in potrdi ali zavrne.
2183 UREJANJE PROMETA S POSTAVITVIJO KLEŠČ
Na podlagi zgoraj citiranega Odloka in Odredbe odredi mestni redar namestitev klešč za blokiranje nepravilno parkiranega vozila. Za zagotavljanje finančnih sredstev za izvajanje del je predvidena proračunska postavka, ki je sestavni del sklenjene pogodbe med izvajalcem JP Nigrad in Mestno občino Maribor.
3360 JAVNA DELA
Na osnovi podpisane POGODBE o izvajanju javnih del med Zavodom RS za zaposlovanje Območna enota Maribor in Mestno občino Maribor, z nazivom javnega dela NADZOR PROMETA NA VSTOPNO – IZSTOPNEM MESTU OBMOČJA ZA PEŠCE (šifra JD 05020605225010501 ) je bilo v program javnih del v letu 2001, vključenih 6 (šest) brezposelnih oseb.
Naloge delavca na vstopno-izstopnem mestu so:
- kontrola vstopov v območje za pešce izven dovoljenega časa dostave za voznike osebnih, tovornih in kombiniranih vozil, ki posedujejo posebna dovoljenja upravnega organa, - kontrola vstopov stanovalcev in lastnikov lokalov, ki imajo izdana dovoljenja in nalepke, - pobiranje prevoznine za enkratno izjemno dostavo v skladu z Odredbo o določitvi elementov za urejanje prometa, - komuniciranje z redarjem, ki dela v območju za pešce v primeru, da voznik ne upošteva njegovih navodil, - zavračanje vseh tistih voznikov, ki niso upravičeni do vstopa v območje za pešce.
Odločitev za izvajanje javnega dela je pravilna, saj se je znatno povečal prometni red in zmanjšalo število vozil, ki vozijo in parkirajo v območju za pešce. Težave nastanejo, ko sta pogrezljiva stebrička (konfina) na izstopnih mestih Glavnem trgu in Slovenski ulici, v okvari in vozila nenadzorovano vdirajo v območje za pešce. Zato je nujno, da JP NIGRAD redno vzdržuje oba konfina in skrbi za pravilno postavljene ovire (klopi, korita, gobice, stebričke).
Sredstva porabljena za izvedbo javnih del v letu 2001 so 7.184.634 SIT, s tem, da Zavod RS za zaposlovanje krije 80 % navedenih sredstev.
14 SLUŽBA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
1. POROČILO O DELU SLUŽBE
Služba za zaščito in reševanje je v letu 2001 izvajala naloge v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi, določenimi v Odloku o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Maribor in sicer: • strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči ter druge operativne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami • ažuriranje dokumentov načrta Z/R/P ;
344
• izdelava ocene ogroženosti ob izrednih elementarnih dogodkih; • izdelava predlogov dokumentov, s katerimi se določa organizacija sil Civilne zaščite in drugih sil zaščite in reševanja; • izdelava predloga finančnega načrta dejavnosti, analize porabe sredstev ter administrativno tehnična opravila za odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada; • izdelava pregledov materialnih sredstev reševalne opreme in dokončna uskladitev inventure osnovnih sredstev in drobnega inventarja; • vodenje kadrovskih postopkov in mobilizacijskih priprav sil zaščite, reševanja in pomoči ter naloge v zvezi z refundacijo zahtevkov aktiviranih obveznikov; • izdelava projekta » Trajnostna raba vodnih virov v MO MB - vodnjaki • Izdelava projekta » Organizacijska in izvedbena zasnova Javnih del – JD 2002« • Izdelava projekta » Reorganizacija javne gasilske službe « • Izdelava projekta ureditve reševalnega centra Maribor • strokovne in druge operativne naloge za preprečevanje nesreč in vodeni ukrepi ob večjih izrednih dogodkih – naravnih nesrečah:
• Nasip ob naselju Dogoše
345
• Odstranitev dreves v KS Limbuš
• ogledi in statistična obdelava posledic naravnih nesreč v prostoru: • vzdrževanje opreme in sredstev Z/R • izvajanje nalog logistične narave v IC Pekre • sodelovanje pri organizaciji proslave ob 130 letnici organiziranega gašenja in reševanja v Mariboru • organizacija in izvedba vaje enot za hitre intervencije v sodelovanju mestnima občinama Ljubljana in Nova Gorica • sodelovanje pri izvedbi vaje stacionarija RK Maribor
346
• sodelovanje in vodenje aktivnosti predaje gasilskega vozila DVD Kraljevo – darilo gasilcev Marburga
Navedene naloge so izvajali trije redno zaposleni delavci in en zunanji izvajalec, pogodbeno zaposlen pri Občinski gasilski zvezi Maribor.
Za delovanje službe je bilo po rebalansu v letu 2001 zagotovljenih 18,4 mio SIT , porabljenih pa 17,8 mio SIT oziroma 96,5 % planiranih sredstev.
Vse operativne naloge, ki jih je izvajala Služba v funkciji Službe za podporo sistema CZ oz. varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so bremenila proračunske postavke programskih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
V letu 2001 so se v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ( 115. in 116. člen ), Zakonom o požarnem varstvu ( 57. člen ), Zakonom o gasilstvu ( 44. člen ) in Odlokom MOM o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ( 46. in 47. člen ) s proračunskimi sredstvi financirale dejavnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Programe financiranja in sofinanciranja programov in nalog zaščite, reševanja in pomoči so določili pristojni organi Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje, Gasilske zveze Maribor, Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, Službe za zaščito in reševanje in predsedstva organizacij - društev, ki imajo zadolžitve v sistemu zaščite in reševanja mesta Maribor.
Za izvajanje nalog in programov je bilo po rebalansu v letu 2001 zagotovljenih 425,1 mio SIT, porabljenih pa je bilo 407,2 mio SIT oziroma 95,8% planiranih sredstev.
347
Ocenjujemo, da so finančna sredstva v letu 2001 omogočala ustrezen razvoj sistema zaščite in reševanja. Pozitivno je, da se je sistem vključil tudi v vodenje aktivnosti in ukrepov za preprečevanje nesreč in da so reševalne sile vzpostavljale različne oblike medmestnega sodelovanja. Leto 2001 je bilo tudi leto, ki je velikokrat zahtevalo ukrepanje zaradi izrednih naravnih in drugih dogodkov. Ocenjujemo, da so reševalne sile uspešno in zadovoljivo opravile pričakovane in načrtovane naloge.
5310 POŽARNA VARNOST
V letu 2001 so poklicna enota Javnega zavoda za zaščito in požarno reševanje in prostovoljne enote 11 gasilskih društev opravile naslednje intervencije:
Požarne intervencije Število Štev. Štev. Štev. vozil gasilcev delovnih ur Požari manjši (do 100.000,00 sit) 213 316 939 758:34:00 Požari večji (nad 100.000,00 sit) 89 165 492 750:40:00 Preprečitve požara 3 8 21 36:15:00 Prijava TUS 9 10 35 28:40:00 Eksplozija 2 7 18 49:48:00 SKUPAJ 316 506 1.505 1.623:57:00
Tehnične intervencije Število Štev. Štev. Štev. vozil gasilcev delovnih ur Prometna nesreča-reševanje 42 54 184 241:25:00 Prometna nesreča-iztekanje 13 19 45 69:03:00 Odstranjevanje dreves-predmetov 16 16 47 39:47:00 Odstranjevanje ledu-sveč Rušitve - plazovi 8 9 25 29:19:00 Odpiranje stanovanj-reševanje 68 73 156 160:46:00 Odpiranje dvigal-reševanje 12 12 45 75:53:00 Zapiranje vode-plina 29 31 61 62:43:00 Črpanje vode 4 4 8 16:54:00 Poplave 5 5 10 8:26:00 Reševanje na in pod vodo 12 18 60 89:48:00 Iskanje utopljencev 4 4 16 31:40:00 Reševanje živali 13 15 46 40:42:00 SKUPAJ 226 260 703 866:26:00
Nevarne snovi Število Štev. Štev. Štev. vozil gasilcev delovnih ur Iztekanje iz vozil 19 21 68 71:51:00 Nevarne snovi-okolje 20 26 69 116:51:00 Nevarne snovi-transport 1 2 5 6:35:00 Nevarne snovi-industrija 3 10 27 29:15:00
348
Nevarne snovi-stanovanjski objekti 6 8 28 18:33:00 SKUPAJ 49 67 67 243:05:00
Lažne prijave - preklici Število Štev. Štev. Štev. vozil gasilcev delovnih ur Lažne prijave - preklici 57 69 196 103:34:00
SKUPNO VSE INTERVENCIJE Število Štev. Štev. Štev. vozil gasilcev delovnih ur SEŠTEVEK 648 902 2.471 2.837:02:00
Število rešenih in mrtvih Nepoškodovani Poškodovani Mrtvi SKUPAJ 24 131 36
POVZROČENA OCENJENA ŠKODA 161,857.550,00 SIT PREPREČENA OCENJENA ŠKODA 1.049,595.100,00 SIT
Tehnična pomoč Število Štev. Štev. Štev. vozil gasilcev delovnih ur Odpiranje stanovanj 30 32 66 73:12:00 Prevozi pitne vode 74 75 85 308:20:00 Testiranje cevovodov 2 2 2 5:35:00 Meritve hidrantnih omrežij 65 64 72 170:30:00 Storitve - usluge 15 17 27 76:56:00 Požarne straže (razen SNG) 33 33 76 319:54:00 Vaje na vodi 5 6 24 98:13:00 Vaje gasilske – na terenu 8 12 29 76:17:00 Prikazi,predavanja za izven 2 3 3 20:10:00 Izvozi – lastne potrebe 11 16 22 71:39:00 SKUPAJ 245 260 406 1.220:46:00
Interne vaje, predavanja in usposabljanja Število Štev. Število vaj,preda. gasilcev delovnih ur 1. gasilski vod 21 149 201:00:00 2. gasilski vod 34 88 147:30:00 3. gasilski vod 34 260 630:30:00 4. gasilski vod 27 207 300:50:00 SKUPAJ 116 704 1.279:50:00
Dejavnost za lastne potrebe Št.gasilcev Št. delovnih ur Servis gasilnih aparatov 185 2.926:00:00
349
Servis dihalnih aparatov in potapljaške opreme 33 598:00:00 Vzdrževanje vozil in opreme 110 1.275:00:00 Vzdrževanje zgradbe 75 708:00:00 Vzdrževanje okolja 57 219:00:00 Dnevni pregledi vozil in opreme 112 830:00:00 Pranje, čiščenje vozil, cevi, opreme 102 387:00:00 Požarna straža SNG iz službene izmene 33 93:30:00 Delo na terenu 54 414:00:00 Sestanki, zbori 365 432:00:00 Administrativna dela v gasilskih vodih 148 845:00:00 SKUPAJ 1.274 8.727:30:00
Servis ročnih gasilnih aparatov in dihalnih aparatov Število Napolnjeno dihalnih aparatov kom. 342 Napolnjeno gasilnih aparatov kom. 7.337 Število tlačnih preizkusov jeklenk kom. 357 Število pregledanih hidrantov kom. 808 SKUPAJ: 8.844
Planirana sredstva so bila nosilcem javne gasilske službe nakazana v obliki rednih mesečnih dotacij in realizirana v višini 100%.
5340 PROGRAM POŽARNEGA SKLADA
Odstopljena namenska sredstva požarnega sklada republike Slovenije so bila realizirana v obliki tekočega oz. investicijskega transfera Javnemu zavodu in PGD Maribor in sicer:
• 100% planiranih sredstev kot tekoči transfer JZZPR • 100% planiranih sredstev kot tekoči transfer prostovoljnim gasilskim društvom oz. gasilski zvezi Maribor • 103 % planiranih sredstev za nakup gasilske opreme dodeljene PGD in sicer: • 4 avtoplašči za gasilsko vozilo PGD MB Mesto • 1 motorna žaga za PGD Dogoše • 15 kos dihalni izolirni aparati za PGD • 30 kos gasilski škorenj • 34 kos zaščitne gasilske obleke PREVENT sredstva rezervirana za nakup podvozja novega gasilskega vozila poklicnih gasilcev so bila kot namenska prenesena v leto 2002. Realizirana bodo po pogodbi v prvi polovici leta 2002.
8370 VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
01 Načrtovana sredstva za sofinanciranje dejavnosti društev so bila razdeljena za izvajanje programskih aktivnosti s poudarkom na usposabljanju v naslednjem razrezu:
Zap/št NAMEN Realizacija Opomba Sofinanciranje pogodbenih izvajalcev 1 Sofinanciranje gorsko reševalne službe 800.000 2 Sofinanciranje Rafting kluba 650.000
350
3 Sofinanciranje kinološkega društva REPS 1.800.000 Skupaj 3.250.000
Sredstva so realizirana 65,5%, ker se vsa načrtovana društva niso programsko oz. pogodbeno obvezala, da bodo izvajala priprave za Z/R v letu 2001.
02 Sredstva za financiranje programov štaba in enot Civilne zaščite so bila porabljena predvsem za programe usposabljanja enot PMP pri stacionariju RK Maribor, dokumentiranje posledic nesreč in izdelavo programskih paketov in načrtov zaščite in reševanja, propagandni material Z/R in tekoče vzdrževanje opreme, sredstev in objektov CZ, osebno oprem enot CZ, plačilo storitev vzdrževanja alarmnega sistema ( 42 siren ) in sredstev zvez ter vozil CZ sofinanciranje prevozov pitne vode v KS Kamnica in KS Bresternica Gaj ter plačilo stroškov začetnih akcij in drugin nalog Z/R/P. Lahko poudarimo, da so vsi sistemi logistične odpore in oprema, ki je namenjena za Z/R v dobrem stanju in v stalni pripravljenosti za uporabo.
1640 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
V Javnem zavodu za zaščito in požarno reševanje so bile obnovljene sanitarije in kuhinja.
1641 OBNOVA OPREME
V letu 2001 je bila nabavljena oprema za potrebe evako sprejemnika ( hitro napihljiv šotor ), oprema za računalniško podporo štaba CZ – računalnik, PVC korita za zbiranje kontaminiranih sredstev, 2 tovorni prikolici za prevoz opreme in druga drobna zaščitna in reševalna oprema.
351
8371 UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA PEKRE
Planirana sredstva so bila porabljena predvsem za plačilo komunalnih in drugih storitev povezanih s poslovanjem IC Pekre.
17 OSTALE ORGANIZACIJE
V proračunu Mestne občine Maribor so bila na stroškovnem mestu Ostale organizacije za leto 2001 planirana sredstva v skupni višini 8.692.040 SIT in so bila namenjena financiranju naslednjih organizacij, združenj in ustanov: • Združenje borcev in udeležencev NOB občine Maribor, • Združenje slovenskih častnikov – Območno združenje Maribor, • Domicilne enote, • Zveza društev upokojencev, • Mladinski svet Maribor in • Evropska hiša.
V skladu s 42. členom Navodila o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor za leto 2001 so se sredstva ostalim organizacijam nakazovala v obliki mesečnih dotacij, zadnji dan v mesecu za tekoči mesec.
8280 FINANCIRANJE ORGANIZACIJ IN ZDRUŽENJ
02 Združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja občine Maribor
Sredstva za delovanje Združenja borcev in udeležencev NOB občine Maribor se zagotavljajo v proračunu Mestne občine Maribor v skladu z Zakonom o financiranju Zveze združenj borcev NOV Slovenije (Ur. list RS, št. 8/90) in predloženega letnega programa dela. Planirana sredstva v višini 1.256.770 sit so bila v celoti realizirana.
Delovanje združenja je bilo v letu 2001 osredotočeno na naslednje naloge: • varstvo zgodovinske resnice o NOB Preko javnih prireditev, tiska in publicistike so člani in vodstvo združenja odgovarjali na izkrivljene zgodovinske resnice o slovenskem uporništvu in boju proti okupatorju. Večina prireditev je bila prežeta s spominom na 60. obletnico ustanovitve OF. • sodelovanje ZB NOB Maribor z veterani vojne za Slovenijo in veterani Sever, ki temelji na podpisanem sporazumu o sodelovanju, • publicistika, zbiranje spominskega gradiva o NOB, skrb za spomenike NOB, • sodelovanje ZB NOB pri pripravi zakonodaje, • skrb za ostarele in bolne, • sodelovanje z Mariborsko turistično zvezo na osnovi sporazuma o sodelovanju.
03 Združenje slovenskih častnikov – Občinsko združenje Maribor
Delovanje združenja slovenskih častnikov – Občinsko združenje Maribor je bilo v letu 2001 usmerjeno v naslednje aktivnosti, ki so jih izvajali v OZSČ Maribor samostojno, skupaj z republiškim združenjem, v sodelovanju z SV in MORS ter drugimi strukturami: • delovanje za mir, varnost, demokracijo in obrambo, • sodelovanje pri izvajanju nalog v organizaciji RZSČR Slovenije,
352
• sodelovanje s poveljstvi SV, • organizacija in sodelovanje na različnih prireditvah in tekmovanjih, • izvedba letne programske konference, sej predsedstva in delovnih teles.
04 Domicilne enote
Sredstva za delovanje domicilnih enot v višini 301.670 SIT so bila v skladu z letnim načrtom v celoti realizirana v obliki tromesečnih dotacij.
05 Zveza društev upokojencev
Zveze društev upokojencev pridobiva sredstva za delovanje iz proračuna na podlagi predloženega letnega programa dela v obliki tromesečnih dotacij. Program dela obsega aktivnosti na naslednjih področjih: športno – rekreativnem, na kulturno – umetniškem, na socialno – varstvenem, na področju stanovanjske problematike in organizacijskem področju. Planirana sredstva v višini 528.500 SIT so bila v celoti realizirana.
06 Mladinski svet Maribor
V skladu z Zakonom o mladinskih svetih (Ur. list RS, št. 70/2000) pridobiva Mladinski svet sredstva tudi iz proračuna lokalne skupnosti na podlagi predloženega programa. Planirana sredstva za leto 2001 v višini 2.028.500 SIT niso bila realizirana, ker Mladinski svet ni poslal številke žiro računa.
8340 FINANCIRANJE USTANOV
01 Evropska hiša
Sredstva za sofinanciranje programa Evropske hiše Maribor so bila realizirana v višini 1.686.130 SIT oziroma 100%. Zneski se nakazujejo mesečno v obliki dotacij na osnovi izstavljenih zahtevkov in letnega programa dela.
Okrogle mize in seminarji V letu 2001 je Evropska hiša organizirala 3 okrogle mize na temo vključevanje Slovenije v EU, ki se jih je udeležilo okoli 250 študentov in 2 okrogli mizi na temo Evropska unija, ki se jih je udeležilo 80 dijakov, študentov in drugih zainteresiranih. Namen sklopa okroglih miz o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, ki jih Evropska hiša Maribor organizira na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor je predstaviti proces približevanja Slovenije Evropski uniji, kako potekajo pogajanja, katera so pogajalska področja, kaj so t.i. screeningi, kako poteka usklajevanje mednarodne slovenske zakonodaje z zakonodajo EU in podobna aktualna vprašanja v zvezi z vstopom Slovenije v EU. Okrogle mize so namenjene študentom, dodiplomcem, podiplomcem, profesorjem in tudi predstavnikom, strokovnjakom s posameznih področij in ostali zainterisirani javnosti.
Mednarodnega seminarja z naslovom »Stari sosedje – novi partnerji, ki je v mesecu aprilu potekal en dan v avstrijskem Gradcu se je udeležilo 47 udeležencev iz Slovenije. Drugi dan je bil seminar v Mariboru. Namen seminarja je bil predstaviti dejansko situacijo med Slovenijo in EU in napore Slovenije pri vključevanju v EU, definirati izzive in priložnosti Avstrije in SLOvenije ob širitvi EU, predstaviti in definirati priložnosti obeh držav za
353
sodelovanje v okviru EU in ustvariti partnerstva na področju politike, gospodarstva, kulture in znanosti.
Projekt »Evropska vas« V tednu Evrope, od 7. do 11. maja, so osnovnošolci mariborskih osnovnih šol predstavili države EU in Slovenijo na osrednjem, Grajskem trgu, v Mariboru. Države so predstavili na stojnicah, vsaka država je imela svojo stojnico. Poleg stojnic so pripravili tudi kulturni program; zbori posameznih šol so zapeli tradicionalne pesmi nekaterih držav EU, zaigrali so igre o medkulturnem razumevanju in predstavili glasbo, hrano in noše posameznih držav. Mladi so predstavili svoje misli in ideje o kulturnih problemih, ki jih vidijo v Evropi in Sloveniji. Tematska prioriteta projekta je bilo medkulturno razumevanje. V prireditev je bilo vključenih 8 mariborskih osnovnih šol: OŠ Ivana Cankarja, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Kamnica, OŠ Bratov Polančičev, OŠ Franca Rozmana Staneta, OŠ Bojana Ilicha, OŠ Ludvika Pliberška.
Projekt »Evropa v šoli« Evropska hiša Maribor je regijski nosilec likovnega in literarnega natečaja, nacionalni nosilec likovnega natečaja ter glavni organizator zaključne pripreditve natečaja ter organizator razstave najboljših likovnih in literarnih del na nacionalnem nivoju za evropski natečaj Evropa v šoli. Razstava je bila v času od 7. do 18. maja 2001 v razstavišču Unionske dvorane v Mariboru. Evropa v šoli je evropski natečaj in je prijazen in neposreden način, kako mlade vzpodbuditi k razmišljanju o Evropi in širiti evropsko zavest. Preko literarnega, likovnega ustvarjanja ter preko interneta se mladi uče zgodovine ter spoznavajo kulturne, socialne, jezikovne in druge razsežnosti ter možnosti sodelovanja v Evropi in svetu. Natečaj Evropa v šoli želi z vključevanjem aktualnih evropskih tem v šolske programe mladim ljudem pomagati pri razvijanju osebnih in družbenih spretnosti in zanj, s katerimi se bodo lahko odzivali na izzive modernih družb v Evropi. Spodbuja medkulturno vzgojo in izobraževanje, razumevanje drugačnosti, strpnosti do drugače mislečih ter solidarnosti med ljudmi, narodi, rasnimi in verskimi skupinami. Omogoča miselni razvoj, oblikovanje lastnih stališč in kritično mišljenje do vprašanj, ki so povezana s skupnimi življenjem v Evropi.
Namenjen je učencem osnovnih in srednjih šol ter pedagoškim in vzgojiteljskim delavcem, mentorjem na šolah.
Glavne aktivnosti v sklopu natečaja so bile: ustvarjanje mladih na likovnem, literarnem in internet področju, seminar za učitelje in mentorje, izbor najboljših del na regijskih in nacionalnem nivoju, kulturne prireditve na regijskih nivojih, razglasitev in podelitev nagrad na zaključni kulturni prireditvi natečaja v tednu Evrope ter mednarodni mladinski tabor v Sloveniji za najboljše mlade ustvarjalce in pošiljanje najboljših slovenskih ustvarjalcev na mednarodne tabore v tujino. Na osnovnih šolah je sodelovalo 16.835 učencev pri likovnem ustvarjanju in 9.060 učencev pri literarnem ustvarjanju. V srednjih šolah je sodelovalo 465 učencev pri likovnem ustvarjanju in 790 učencev pri literarnem ustvarjanju. Skupaj je v natečaju na osnovnih in srednjih šolah sodelovalo 27.150 učencev in dijakov.
Sodelovanje na mednarodnih seminarjih V organizaciji Evropske hiše je na 15 seminarjih v državah Evropske zveze in državah kandidatkah za članstvo sodelovalo 36 pretežno dijakov in učiteljev.
354
20 ODDELEK ZA GOSPODARJENJE S POSLOVNIMI IN UPRAVNIMI PROSTORI TER PREMIČNIM PREMOŽENJEM
1. POROČILO O DELU ODDELKA
Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem je v skladu s Pravilnikom o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Maribor gospodaril z občinskimi poslovnimi prostori, upravnimi prostori, skrbel za tekoče in nemoteno zagotavljanje pogojev delovanja upravnih organov MOM, državnih organov, za izvajanje nalog po Stanovanjskem zakonu in za izvajanje finančno ekonomskih nalog za potrebe oddelka. Delo se je izvajalo v naslednjih organizacijskih enotah: - Odsek za poslovne prostore. - Materialno tehnična služba. - Referat za stanovanjske zadeve. - Referat za ekonomiko in finance.
Oddelek je razpolagal z znatno manjšim številom delavcev kot jih sistematizacija za nemoteno opravljanje dela predvideva.
Doseženi cilji
V okviru zagotovljenih proračunskih sredstev in v skladu z razvojno strategijo je potekalo delo v skladu z načrti. S tekočim in investicijskim vzdrževanjem smo ohranjali vrednost poslovnih in upravnih prostorov; zagotavljali optimalne vrednosti najema, glede na tržne razmere, pri poslovnih prostorih oddanih v letu 2001 in zagotavljali ustrezni prihodek-mestno rento z oddajanjem poslovnih in upravnih prostorov.
Načrtovan del obnove in razvoja mestnega jedra na področju poslovnih prostorov v okviru projekta Prenova mestnega jedra, ki ga vodi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, smo v skladu s postopki skupnega projekta prestavili v leto 2002.
Skladno z dinamiko obnove upravnih prostorov smo obnovili in opremili del pisarniških površin, z investicijsko obnovo upravnih prostorov pa smo zagotovili boljše pogoje poslovanja vseh organov MOM.
Odsek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori
Odsek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori je gospodaril s poslovnimi prostori v lasti MOM v skladu s Strategijo gospodarjenja s poslovnimi prostori, ki je bila sprejeta na mestnem svetu 24. 4. 1996 in v skladu z Odlokom o oddaji poslovnih prostorov (MUV, št. 11/96 in 31/97) in ravnal v skladu z določilom 72/II ZDen, kadar je šlo za vračanje poslovnih prostorov denacionalizacijskim upravičencem.
Na koncu leta 2001 smo gospodarili s 460 poslovnimi prostori in 64 garažami s skupno površino 49.902,50 m2 v skupni točkovalni vrednosti 4.679,6 MIO SIT, od tega je bila površina praznih poslovnih prostorov 10.721,80 m2. Devetintrideset praznih poslovnih prostorov (4.098,30 m2), je v postopku vračanja denacionalizacijskim upravičencem.
355
Nahajajo se na naslednjih lokacijah: v Barvarski 8, Gorkega ulici, 23 in 55, v Gosposki ul.11, v Gregorčičevi 26, na Koroški cesti 8, 13, 19, na Ljubljanski 4, Ob ribniku 2, na Partizanski 18 in 19, na Prešernovi 2, Ptujski 1, Ruški 5, Slovenski 26 in 28, Smetanovi 54 in 60, na Titovi cesti 37, 46, na Taborski 8, v Tkalskem prehodu 11, v Tomšičevi 7, na Trgu generala Maistra 3, v Tomšičevi ulici 7 na Trgu generala Maistra 3, v ulici Vita Kraigherja 2 in v Vojašniški 10. Pri teh poslovnih prostorih je problem v tem, da se mora v času trajanja denacionalizacijskega postopka ob oddaji z izbiro strinjati denacionalizacijski upravičenec. Prav tako ni smotrno izvajati večjih investicijskih vlaganj v tak poslovni prostor. Za poslovne prostore, ki so v postopku denacionalizacije so se izvajala le nujna investicijsko vzdrževalna dela. Osemnajst poslovnih prostorov je nezasedenih zaradi predvidene obnove na naslednjih lokaciajah: V Gregorčičevi ul.6, na Koroški cesti 24 in 33, v Krekovi ulici 8,, na Partizanski cesti 21, na Pobreški cesti 20, Ruški cesti 112a, v Slovenski ulici 13, Taborski 8 in 10, v Vetrinjski ulici 17 in na Vojašniškem trgu 2. Skupna površina teh prostorov je 4.412,50 m2. Na koncu leta 2001 so bili prazni tudi poslovni prostori, ki so bili v razpisu za oddajo novim najemnikom in sicer: na Koroški cesti 6 in 10, v Krekovi ulici 12 , v Metelkovi ulici 26, Miklošičevi 6, Mlinski 1, na Partizanski cesti 12 in 28, ter v Prušnikovi ulici 40, s skupno površino 2.211 m2.
Ko je denacionalizacijski postopek zaključen, je Mestna občina Maribor dolžna vrniti poravnane oz. obračunane najemnine denacionalizacijskemu upravičencu. V letu 2001 smo vrnili ustrezna denarna sredstva najemnin petim denacionalizacijskim upravičencem.
V odseku smo koordinirali delo pri izvedbi investicij, izvajali postopke v zvezi z javnim naročanjem za nabavo materialov in izvedbo del in s pridobivanjem ustrezne gradbene in usposobitvene dokumentacije.
Veliko naporov smo vložili v reševanje problemov v bivši vojašnici Melje. Poslovni kompleks, ki je nastal v objektih bivše vojašnice Melje, je bil v upravljanju Mestne občine Maribor in v dogovoru z lastnikom objektov, Ministrstvom za obrambo, oddan v podnajem z možnostjo odkupa. Z Ministrstvom za obrambo smo v preteklosti že poizkušali opraviti predajo oz. prevzem poslovnih prostorov, vendar MORS ni želelo prevzeti poslovnih prostorov skupaj s podnajemniki. Proti vsem, ki v navedenem roku niso vrnili podpisane pogodbe o odstopu predkupne pravice, smo začeli postopek za odpoved podnajemne pogodbe, tako kot to zahteva MORS, saj le-to ni pripravljeno prevzeti od MOM bivše vojašnice skupaj s podnajemniki, temveč samo poslovne prostore proste oseb in stvari, ki jih bo skupaj s pripadajočim zemljiščem prodalo na javni dražbi.
V Odloku o oddaji poslovnih prostorov v najem, imamo glede na lokacijo več različnih območij. Največ poslovnih prostorov je v območju A1, A2 in B (levi breg), kjer je večji interes za najem.
O oddaji poslovnih prostorov je odločala 5 članska Komisija za oddajo poslovnih prostorov. Za vse sklepe pa je strokovne podlage pripravila strokovna služba Odseka za poslovne prostore.
Komisija za oddajo poslovnih prostorov je v letu 2001 prvič zasedala na 7. redni seji dne 6. 2. 2002, zadnjič pa na 15. redni seji 18. 12. 2001. V letu 2001 je komisija za oddajo poslovnih prostorov zasedala skupaj na 9 rednih sejah, 4 izrednih sejah in na 3 korespondenčnih sejah. Skupaj je na sejah sprejela 247 sklepov.
356
Od skupno sprejetih 247 sklepov je:
33 sklepov o oddaji v najem poslovnih prostorov po javnem natečaju; 43 sklepov o oddaji v najem poslovnih prostorov neposredno s sklepom; 33 sporazumnih odpovedi najema; 7 sklepov za poslovne prostore last Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada; 141 sklepi za ostalo problematiko - soglasja, statusne spremembe, prošnje za najem, odpovedi najemnih razmerih zaradi neplačevanja, vznižanje najemnin, za odpis dolga ali zamudnih obresti ipd.
Za oddajo poslovnih prostorov so bili v dnevnem časopisju objavljeni 4 javni natečaju, istočasno pa so bili objavljeni tudi na spletnih straneh Mestne občine Maribor, www.maribor.si.
Materialno tehnična služba
Dejavnost službe je potekala skladno s pristojnostmi in pooblastili, ki so opredeljeni z odlokom in drugimi akti. Osnovna dejavnost je namenjena tekočemu in nemotenemu zagotavljanju pogojev delovanja upravnih organov MOM. S sklenitvijo pogodbenih razmerij med Mestno občino Maribor in državno upravo, se je ta obveza razširila tudi na servisiranje pogojev dela teh dejavnosti.
Spremljanje in servisiranje upravne dejavnosti se je nanašalo na ogrevanje, čiščenje, varovanje, na telefonijo, vzdrževanje opreme, prostorov, objektov, voznega parka, nabavo in razdelitev pisarniškega materiala, razmnoževanje ter fotokopiranje za potrebe celotne uprave. Za uporabnike oz. najemnike upravnih prostorov, smo opravljali tudi vse druge storitve, ki se v večjem obsegu pojavljajo vsakodnevno.
V Referatu za ekonomiko in finance smo tekoče obračunavali storitve ( ogrevanje, čiščenje in tekoče vzdrževanje) in izvajali mesečno fakturiranje in prefakturiranje obratovalnih stroškov najemnikom upravnih prostorov. Že pri odredbi za izplačilo vsakega posameznega stroška smo račune procentualno razdelili na vse udeležene uporabnike.Tu gre za poravnavanje računov za telefone, vodarino, elektriko, ogrevanje, manjše tekoče vzdrževanje za varovanje in zavarovanje objektov, …
Osnova za uspešno gospodarjenje s premoženjem je tudi preglednost premoženjskega stanja. S tem namenom smo pripravili in na pristojnih organih potrdili menjalne pogodbe med MOM in MNZ RS za kompleks Ob železnici 8 in Ptujski 117, med MOM in Staninvest-om za upravne prostore na Grajski ul.7/I,II in na Gregorčičevi ul.19 ter med MOM in ZIM-om Slovenska 40, kjer je slednja še v fazi zaključne izvedbe. Sočasno pa je bila naša dejavnost usmerjena tudi na področje urejanja počitniških kapacitet, razporejanje le-teh ter tekoče vzdrževanje objektov in upravljanje z obstoječimi kapacitetami.
V upravljanju smo imeli 22 objektov v skupni izmeri 25.030 m2 (od tega oddanih v najem 13.872 m2) , na sledečih lokacijah : - Ulica heroja Staneta 1 – MOM na površini 65,33% glede na celotno stavbo (županstvo, vodstvo uprave, služba mestnega sveta, premoženjsko pravna služba, finance, družbene dejavnosti, gospodarstvo, gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori, geodetski informacijski center, ..), najemnika Upravno enoto Maribor (32,34%) in Uprava za obrambo Maribor (2,33%)
357
- Slovenska 40 - MOM (Komunalna direkcija in Zavod za varstvo okolja) - Ulica heroja Tomšiča 2 – MOM (16,14%), Območna geodetska uprava Maribor (37%) in ministrstva: Zdravstveni inšpektorat RS (11,03%), Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (6,10%), Veterinarska inšpekcija RS (5,53%), Inšpektorat RS za okolje in prostor (17,47%), Energetski inšpektorat RS (4,40%) ter Inšpektorat RS za promet in ceste (2,33%) - Prešernova 6 – Upravna enota Maribor ( 100%) - Dvorakova 5 – Center za socialno delo - Rotovški trg 9 -Uprava za obrambo Maribor - Vrbanska 101 – Krajevni urad Kamnica - Cafova 7 – DURS - Trubarjeva 27 - Center za socialno delo - Ruška 71 – brezdomci - Moša Pijade – Zavod za zaposlovanje - Bolfenk na Pohorju – Zavod za turizem.
Naštetim uporabnikom smo omogočali nemoteno delo s tekočim vzdrževanjem, poravnavanjem obratovalnih stroškov, čiščenjem, varovanjem, zavarovanjem,... (prefakturiranje) Število objektov (22) in njihova starost (od 35 do 100 let) predstavljata nenehno skrb in stroške.
Referat za stanovanjske zadeve
V letu 2001 smo v Referatu za stanovanjske zadeve obravnavali in vodili postopke v posameznih upravnih zadevah ter izdali ustrezne upravne akte, na naslednjih področjih dela:
Na podlagi prejetih izvršljivih odločb Ministrstva za okolje in prostor, smo na predlog Republiške stanovanjske inšpekcije obravnavali 20 predlogov za uvedbo upravne izvršbe zoper etažne lastnike, zaradi vzdrževanja stanovanj, skupnih prostorov, delov, objektov in naprav. Izdali sklepe o dovolitvi izvršbe zoper 118 zavezancev in predlagali prisilno izterjavo denarne kazni zoper 29 zavezancev. Postopke smo ustavili v 7 predlaganih zadevah, v ostalih se postopki nadaljujejo.
Obravnavali ter izdali smo 73 soglasij v zvezi z opravljanjem dovoljene dejavnosti v delu stanovanja – od tega za sedež samostojnega podjetnika 61in 12 za sedež firme. V zadnji polovici leta beležimo upadanje vlog za izdajo soglasij.
V register stanovanj je bilo vloženih in registriranih 1587 najemnih pogodb in 299 aneksov. Od tega s strani pravnih oseb 396 najemnih pogodb in 150 aneksov in s strani fizičnih oseb 1191 najemnih pogodb in 149 aneksov. Skupaj se v registru stanovanj vodi in vzdržuje 25.236 najemnih pogodb in 1.488 aneksov. S 1.8.2001 smo pričeli z računalniško evidenco registra stanovanj.
V register upravnikov (28. in 22. člen SZ) je bilo vloženih in registriranih 26 pogodb. Skupno število pogodb, ki se vodijo in vzdržujejo v registru upravnikov je 2927. Iz uradne evidence registra upravnikov je bilo izdanih 30 potrdil.
Prejete vloge so se ažurno reševale, nerešene zadeve beležimo le v primerih, kjer tečejo postopki uvedene upravne izvršbe ali so stranke vabljene na dopolnitev.
358
Referat za ekonomiko in finance
Na področju ekonomike in financ smo pripravljali finančne načrte in spremljali realizacijo na prihodkovni in odhodkovni strani našega dela proračuna.
Pripravili smo predloge rebalansa 2001, razvojnega programa za obdobje 2002 – 2005 in finančnega načrta 2002 za Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori, ter premičnim premoženjem, v sodelovanju z odgovorno materialno tehnično službo in odsekom za poslovne prostore. V sodelovanju z odsekom za poslovne prostore smo pripravili tudi predlog programa prodaje poslovnih prostorov za leti 2002 in 2003.
Dopolnili smo program evidence najemnin z možnostjo izpisa stanja dolžnikov na določeni dan v povezavi s knjigovodskim programom MAOP, kjer se knjižijo plačila.
S pravno službo Odseka za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori smo izdajali sklepe za izvršbe za neplačnike.
Planirali in spremljali smo realizacijo proračunskih prilivov in odlivov za področje gospodarjenja s poslovnimi prostori, upravnimi prostori in materialno tehnične službe. Za kompletno področje oddelka smo opravljali vsa finančno operativna dela kot so izpisi soglasij k pogodbam in izpisi odredb za plačilo računov. Sodelovali smo pri pripravi finančnih pogodb in skrbeli za tekoče prefakturiranje skupnih materialnih stroškov vsem najemnikom upravnih zgradb.
Za delovanje oddelka in skupne obratovalne stroške je bilo po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljenih 354,9 mio SIT. Planirana sredstva so se povečala zaradi višje refundacije obratovalnih stroškov s strani najemnikov od načrtovanih v višini 2,5 mio SIT in koriščenja proračunske rezervacije v višini 5 mio SIT. Dodatna sredstva so bila porabljena za pokrivanje obratovalnih stroškov. Za pokrivanje višjih obratovalnih stroškov so bila zagotovljena sredstva tudi s prerazporeditvami znotraj področja v višini 23,5 mio SIT in sicer: s PP 5211- Stroški gospodarjenja s poslovnimi prostori 9,5 mio SIT, PP 5212 Vračila najemnin – denacionalizacija 7 mio SIT, PP 1623 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 4,5 mio SIT in PP 5213 Vračila sofinanciranj 2,5 mio SIT. Potrebna sredstva za investicije so se znižala zaradi prenosa del na zgradbah v Vetrinjski 30 in Taborski 10 v prihodnja leta, ko bo v te objekte vlagal tudi Stanovanjski sklad.
Porabljenih je bilo 383,5 mio SIT ali 108, 1% v primerjavi z rebalansom proračuna oz. 99,4% v primerjavi z rebalansom s vključenimi dodatnimi prihodki in prerazporeditvami.
2114 MATERIALNI STROŠKI SKUPAJ
01 Materialni stroški oddelka Porabljena sredstva za materialne stroške oddelka so bila za 12 % nižja od načrtovane zaradi nekoliko nižjih izdatkov za službene prevoze.
359
02 Skupni materialni stroški mestne in državne uprave Porabljena sredstva za skupne materialne stroške MOM so bila za 12 % višja od načrtovane, zaradi porasta stroškov za tekoče vzdrževanje, zavarovanje, varovanje, ogrevanje, telefonijo, najemnine, vodarino, odvoz smeti,…
2. POROČILO O IZVEDENIH NALOGAH IN PROGRAMIH
2002 UPRAVNI PROSTORI
Za vlaganja v upravne prostore je bilo po rebalansu proračuna za leto 2001 zagotovljenih 285,6 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 9 mio SIT so bila zagotovljena iz proračunske rezervacije za izdelavo projektne dokumentacije za fazno izgradnjo kulturnega doma v Kamnici (prvotno planirana sredstva za ta namen so bila porabljena za nujno obnovo objekta Union) in prerazporeditvijo sredstev s SM 2003 Poslovni prostori v višini 17 mio SIT. Prerazporejena sredstva so bila razporejena na postavko 9110 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije za pokrivanje razlike med planiranimi in potrebnimi sredstvi za obnovo in rekonstrukcijo objekta na Zagrebški ulici 20 v višini 15,5 mio SIT in 9201 investicijsko vzdrževanje objektov v višini 1,5 mio SIT za obnovo objekta UNION. Porabljenih je bilo 226,4 mio SIT - 79,6 % v primerjavi z rebalansom oz. 72,2% v primerjavi z rebalansom s prerazporeditvami in povečanji.
9201 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
Realizacija glede na rebalans 2001 je 95,7%. Del obveznosti bo plačan v letu 2002.
V letu 2001 so bila izvedena naslednja dela:
Objekt Ulica heroja Staneta 1 - ureditev sanitarij v prvem nadstropju, - zamenjava oken na hodniku v prvem nadstropju, - ureditev hodnikov v prvem nadstropju, - preureditev sanitarij v tretjem nadstropju, - ureditev arhiva v tretjem nadstropju, - protivlažna zaščita (kapilarna vlaga) dvoriščnega dela objekta H.Staneta 1 - delna obnova kritine in kleparskih izdelkov, Objekt Cafova ulica7 - klimatizacija hodnikov, - delna zamenjava oken, Objekt Ulica Vita Kraigherja 8 - preureditev pisarniških prostorov Objekt Grajska ulica 7 - ureditev avle - zamenjava oken v drugem nadstropju Stavba Union, Prešernova ulica 5 Objekt Ulica heroja Tomšiča 2 - preureditev in obnova dvorane, vgradnja klima naprav na hodnikih v tretjem nadstropju Objekt Partizanska 1 - zamenjava dotrajanih oken Akvarij - terarij - obnova steklene strehe
360
Bolfenk na Pohorju - obnova prezbiterija
V pregledu so zajeta le večja dela oz. posegi, niso pa prikazana dela sprotnega manjšega vzdrževanja ter manjša dela investicijskega vzdrževanja.
2131 NAKUP OPREME
Plan nabave opreme v višini 51,9 mio SIT je bil izveden 100 %. Med večjimi nabavami so bili nakupi dveh avtomobilov, barvnega fotokopirnega stroja, registratorja časa prisotnosti delavcev, pisarniškega pohištva za potrebe Kabineta župana, Oddelka družbenih dejavnosti, Oddelka za splošne in pravne zadeve in delno Oddelka za finance in nakup opreme za razstavni salon v Grajski ulici 7.
9110 INVESTICIJE
Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 115,5 mio SIT, po rebalansu s spremembami pa 140 mio SIT. Dodatna sredstva v višini 24,5 mio SIT so bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev iz poslovnih prostorov in s koriščenjem proračunske rezervacije. Porabljenih je bilo 61,4 mio SIT ali 43,8 % rebalansa s spremembami. Pogodbene obveznosti, ki so nastale za obravnavano proračunsko obdobje niso bile izvršene (menjalna pogodbe MOM-Staninvest), ker je zaradi postopkov prišlo do realizacije v prvi polovici meseca januarja leta 2002. Sočasno je izpadla predvidena realizacija 42 mio SIT (Višja šola za gostinstvo-Zagrebška 20), ker ni bila posredovana zaključna situacija za prvo fazo obnove do zaključka proračunskega leta.
2003 POSLOVNI PROSTORI
Po rebalansu proračuna je bilo zagotovljenih 214,6 mio SIT. Zaradi prerazporeditev v višini 40,5 mio SIT, so planirana sredstva znižana na 174,2 mio SIT. Porabljenih je bilo 138,8 mio SIT ali 79,7 % sredstev.
5211 STROŠKI GOSPODARJENJA S PREMOŽENJEM
Realizacija stroškov na področju gospodarjenja s poslovnimi prostori je bila le 75 % glede na rebalans 2001 oz. 89 % glede na znižan plan zaradi manjšega tekočega vzdrževanja poslovnih prostorov, ki ga opravlja upravnik Staninvest, med letom in znatnega povečanja na koncu leta 2001, kar pa je zapadlo v plačilo šele januarja 2002.
5212 VRAČILA NAJEMNIN DENACIONALIZACIJSKIM UPRAVIČENCEM
Realizacije v primerjavi z rebalansom je 63%. Denacionalizacijskim upravičencem smo vrnili sredstva v skupnem znesku 31,5 mio SIT, kot prenakazilo najemnine za poslovne prostore, ki so bili vrnjeni po ZDen , za čas od vložitve zahteve za denacionalizacijo do pravnomočnosti odločbe.
1623 INVESTICIJE
V letu 2001 smo izvedli večja investicijska in obnovitvena dela na več različnih objektih v skupni vrednosti 19,6 mio SIT. Realizacija je v primerjavi z rebalansom s prerazporeditvami
361
le 48,7 %. Del plačil po pogodbah za leto 2001 zapade v plačilo v letu 2002 - predvsem za dela na objektu Vojašniška 12, katerega obnovo je vodil Javni medobčinski stanovanjski sklad. Načrtovana dela na Taborski 10 in Vetrinjski 30 smo ustavili, ker je v naslednjih letih predvidena na obeh lokacijah prenova skupaj s Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom.
1625 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
Investicijsko vzdrževanje je potekalo po programu del. Večina del je bila izvedena v drugi polovici leta, zato bo del obveznosti zaradi 60 dnevnih rokov plačan v letu 2002.
Porabljenih je bilo 83,8 % zagotovljenih sredstev. Poleg velikega števila manjših popravil in obnov so bila izvedena nekatera večja vlaganja v poslovne prostore na naslednjih lokacijah: - gradbeno obrtniška dela v Krekovi ulici 12A - obnova strešne kritine na Partizanski 12, - dodatna gradbena dela v Slovenski 15, - popravilo garaže v Tomšičevi 9, - prebijanje zidu in druga gradbena dela v Jurčičevi 8, - kitanje steklene strehe nad hladilnico v Gorkega ul.34, - obnova v Krekovi ul.6, - gradbena dela v Vetrinjski ulici 7, - sanacija vlage na Ptujski cesti 182 in - sanacija vlage na Trgu revolucije 9.
362
21 SLUŽBA ZA GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM IN OBDELAVO PODATKOV
1. POROČILO O DELU SLUŽBE
1.1. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
V letu 2001 smo razširili geoinformacijsko podporo tudi na področje internet tehnologije. Izdelana je bila internet aplikacija za pregled prostorskega plana, planskih sestavin merila 1:5000. Operacionalizirali smo tehnologijo odjemalec/strežnik, ki je nujna pri tako velikem sistemu, kot je mestna uprava MOM. Strežnik: Oracle 8i Spatial / Odjemalec: Mapinfo, Mpx, MapXtreme…
Krog uporabnikov geoinformatike smo razširili na cca 50 uporabnikov.Tako imenovanih močnih uporabnikov GISa, ki uporabljajo MapInfo professional je bilo 8. Manjši uporabniki so uporabljali geoinformatiko skozi specifične aplikacije: pregledovalnik zemljiškega katastra (PP DZK), urbanistična informacija (PP UI), Evidenca zemljišč v lasti MOM (EZMOM), evidenca VKO (PP VKO) in splošni pregledovalnik prostorskih podatkov (MPX), zastonj pregledovalnik MapInfo ProView (MI ProView), ONIX aplikacija za izdelavo presoje vpliva na okolje (PROVAL), aplikacija za administracijo Oracle aplikacij (OISD), aplikacija za vnos podatkov (UrbanI) . Uspešno smo izvedli prvo integracijo podatkovnih baz in aplikacij skozi različne izvajalce v implementaciji skupnega jedra UrbanOracle in Centralne baze strank (PP CBS), katerega modul že uporabljajo različne aplikacije (Doksis, Finančni programi, PP UI, PP VKO…
Spisek do sedaj izdelanih aplikacij:
Zap Štev. Štev. št. Ime aplikacije Šifra Baza licenc uporab. Namen 1 Pregledovalnik PP DZK ORACLE 8.1.7 neomejeno 26 Pregledovalnik podatkov zemljiškega zemljiškega katastra z katastra izpisi in izrisi 2 Izdajanje PP UI ORACLE 8.1.7 neomejeno 9 Izdajanje urbanistične urbanistične informacije z izpsi in informacije izrisi 3 Centralna PP CBS ORACLE 8.1.7 neomejeno 25 Programski modul za baza strank nastavitev, vodenje in vzdrževanje CBS 4 Evidenca VKO PP VKO ORACLE 8.1.7 neomejeno 2 Programski paket za nastavitev, vodenje in vzdrževanje VKO 5 Evidenca PP ORACLE 8.1.7 neomejeno 12 Programski paket za zemljič EZMOM nastavitev, vodenje in v lasti MOM vzdrževanje zem. Parcel v lasti MOM 6 Administracija PP A ORACLE 8.1.7 neomejeno 1 Programski modul za URBAN URBAN paketni vnos novih podatkov v PB Urban Oracle
363
7 Administracija PP ORACLE 8.1.7 neomejeno 1 Programski modul za OISD AOISD administracijo PP za Oracle. Aplikacije, moduli, uporabniki, gesla 8 Pregledovalnik PP MPX ORACLE 8.1.7, 30 36 Splošni pregledovalnik prostorskih dat prostorskih podatkov z podatkov izrisi 9 Internet OPPi ORACLE 8.1.7 neomejeno neomejenoInternet aplikacija za pregledovalnik pregled Prostorskega plana prostorskega 5000-informacije o planu plana na DKV IN EHIŠ 10 Intranet iPROP datototeke neomejeno 20 Intranet pregledovalnik pregledovalnik prostorski podatkov, kot prostorskih del Poslovnega IS podatkov namenjen za vodje OE. 11 Internet TURKi datototeke neomejeno neomejenoInternet aplikacija za Turistične karte predstavitev in lociranje turističnih in drugih lokacij in kart 12 Orodja za OrMI ORACLE 8.1.7, neomejeno 8 Orodja za MapInfo: MapInfo dat UrbanRaster, UrbanVektro, Iskanje po naslovu, Spremenba stila MS_MI 13 Kartografski izrisi iz LTB – DTN
Spisek programskih orodij, ki jih uporabljamo pri izvrševanju nalog:
Zap Vrsta Štev. Štev. Št. Ime aplikacije Proizvajalec ProgOrod Licenc Uporab. Namen 1 MapInfo pro MapInfo corp. GIS 8 8 GIS programsko orodje za izdelavo, vodenje in vzdrževanje GIS baz, analize, izrisi, izpisi 2 MapInfo ProView MapInfo corp. GIS neomejeno 5 Brezplačen pregledovalnik za pregled MapInfo tabel in delovnih podroćij 3 MapInfo MapInfo corp GIS internet neomejeno neomejeno Internet kartni MapXtreme WIN aplikacijski strežnik za izdelavo GIS aplikacij na internetu 4 MapInfo GIS MapInfo corp GIS 20 1 Programski Extension modul za GIS analize za Oracle Spatial
364
5 MapInfo Northwood GIS 3D 1 1 Programsko VerticalMaper Tehnologies inc orodje za izdelavo prostorskih in 3D analiz v MapInfu 6 Oracle Spatial EE Oracle corp. RDMS 60 60 Sistem za upravljanje z relacijskimi podatkovnimi bazami 7 Autocad Map Autodesk corp. CAD 1 1 Nastavitev , 2002 vodenje in vzdrževanje Digitalnih topografskih načrtov (DTN) 8 Volo View Autodesk corp. CAD neomejeno 10 Zastonj Express pregledovalnik Autocad datotek 9 ProVal2000 MOP GIC GIS 2 2 Okoljske študije za ZVO 10 MPEdit MOP GIC META neomejeno 2 Nastavitev PODATKI vodenje in vzdrževanje Metapodatkov 11 Geometri Manager MapInfo corp GIS 3 3 Modul za izgradnjo topologije prostorskih podatkov 12 Corel Draw Corel corp. design 1 1 13 MapInfo Propress MapInfo corp GIS 1 1 Modul za kartograske izrise
Spisek podatkovnih baz v lasti MOM:
Zap. Št. Ime baze Sifra Upravitelj Vzdrževalec Vrsta Baze Opis baze 1 Lokalna LTB SGISOP SGISOP GIS-dat Topografska baza topografska baza velikih meril (500,1000) in Zbirni kataster komunalnih naprav 2 Digitalni DTN SGISOP SGISOP CAD-dat Digitalni topografski topografski načrti načrti velikih meril (500,1000) 3 Cestno COMOM KD Nigrad d.d. GIS-dat Osi cestnega omrežja omrežje MOM za Banko cestnih podatkov (BCP) 4 Cone CSZ JPGSZ SGISOP GIS-dat Cone stavbnih Stavbnih zemljišč d.o.o zemljišč za obračun NUSZ
365
5 Kmetijska zemljišča KZMOM MOM SGISOP, OF GIS-dat Evidenca kmetijskih MOM OGD zemljišč v lasti MOM 6 Občinski prostorski OPP5 ZPN ZUM d.o.o. GIS-dat, Občinski prostorski plan 5000 GIS-Oracle plan-planske sestavine merila 5000 7 Občinski prostorski OPP25 ZPN ZUM d.o.o. GIS-dat Občinski prostorski plan 25000 plan-planske sestavine merila 25000 8 Evidenca EPIA ZPN ZUM d.o.o. GIS-dat Evidenca prostorsko Prostorskih izvedbenih aktov izvedbenih aktov PIA: PUP, LN, ZN URN (dokumenti in karte) 9 Evidenca EIU ZPN ZPN, SGISOP Oracle Atributna evidenca urbanistične izdajanja urbanistične informacije informacije 10 Evidenca zemljišč v EZMOM MOM Oracle Evidenca zemljišč v lasti MOM lasti MOM po DZK, 11 Nezazidana stavbna NSZ JPGSZ JPGSZ d.o.o. GIS-dat Evidenca nezazidanih zemljišča d.o.o. stavbnih zemljišč na parcelo DKN 12 Evidenca EVKO MOM KD KD, SGISOP GIS-Oracle Evidenca Vizualno vizualno komunikacijskih komunikacijskih objektov, atributni objektov del, slika in geolokacija 13 Centralna CBS MOM Oracle Centralna baza vseh baza strank fizičnih in pravnih oseb, ki poslujejo z MOM 14 Model MKH MOM GIS-dat Model katastra hrupa katastra hrupa ZVO za potrebe določitve območij pred varstvom hrupa 15 Šolski okoliši PEŠO MOM SGISOP GIS-dat Območja šolskih ODD okolišev za Osnovne šole MOM 16 Kataster KNS SZR, GIS-dat Spisek pravnih oseb, nevarnih snovi ZVO ki proizvajajo in skladiščijo nevarne snovi in spisek nevarnih snovi 17 Evidenca plazov EPLAZ SZR SZR MS Access Opisna evidenca plazov z sliko in geolokacijo 18 Evidenca EPRON MNZ- GIS-dat Evidenca prometnih prometnih nesreč Policija nesreč na območju MOM, opisni podatki z geolokacijo 19 Varovana VOVKO ZPN GIS-dat PUP kot varovana območja VKO območja za VKO
366
20 Globina Podtalnice Gpod ZVO GIS-dat Plastnice, ki predstavljajo povprečno globino podtalnice in 3D model
Spisek podatkovnih baz drugih producentov v uporabi MOM
Zap. Št. Ime baze Sifra Lastnik Vrsta Baze 1 Digitalni zemljiški kataster - opisni del DZK GURS Oracle 2 Digitalni katastrski načrt - grafični del DKN GURS GIS-dat-Oracle
3 Register prostorskih enot(RS, Občine, RPE GURS GIS-dat-Oracle Naselja,..) 4 Evidenca hišnih števil EHIŠ GURS GIS-dat-Oracle
5 Register stavb REST GURS GIS-dat-Oracle
6 Evidenca zemljepisnih imen merila 5000 EZI5 GURS GIS-dat 7 Evidenca zemljepisnih imen EZI25 GURS GIS-dat merila 25000EZI25 8 Generalizirana kartografska baza 25000 GKB25 GURS GIS-dat 9 RASTRI DOF5 DOF5 GURS GIS-dat 10 RASTRI TTN5, TTN10 TTN5 GURS GIS-dat 11 RASTRI TK25 TK25 GURS GIS-dat 12 RASTRI TK50 TK50 GURS GIS-dat 13 RASTRI PK250 PK250 GURS GIS-dat 14 RASTRI PK750 PK750 GURS GIS-dat 15 Turistična karta MB TKMB GUS-IG GIS-dat 16 Centralni register prebivalcev CRP MNZ GIS-dat-Oracle
17 Število prebivalcev na naslovu MOM STPN MNZ GIS-dat 18 Poslovni register Slovenije - MOM PRS SURS GIS-dat-Oracle
19 Poslovni register Slovenije- RS IPIS Novi GIS-dat-Oracle forum d.o.o. 20 Delovno aktivno prebivalstvo DAP SURS GIS-dat 21 Popi kmetij 1991 PK91 SURS GIS-dat 22 Popis gospodinjstev 1991 PG91 SURS GIS-dat 23 Telekomunikacijsko omrežje TKO Telekom d.o.o.GIS-dat 24 Pedološka karta širšega območja MOM Pkar Biotehnična GIS-dat fakulteta LJ 25 Državni prostorski plan 1986-2000 DPP MOP GIS-dat 26 Barvni DOF BDOF GURS GIS-dat
367
Služba je v letu 2001 s pomočjo zunanjih izvajalcev izdelala sledeče podatkovne baze:
- Register vizualno komunikacijskih objektov (VKO) v širšem območju mesta (cca 2600 objektov) nadaljevanje terenskega zajema iz leta 2000, - Register prostorsko izvedenih aktov, tisti del, ki je že v digitalni (CAD) obliki – vsega skupaj 30 PIA-grafični in tekstualni del, - Centralno bazo strank – baza vseh fizičnih in pravnih oseb, ki poslujejo z MOM, - Uradna digitalna baza Občinskega prostorskega plana – planske sestavine merila 1:25000, - Geodetske reambulacije i Digitalne topografske načrte za potrebe PIN. In izdelali aplikacije: − za nastavitev, vodenje in vzdrževanje VKO, − za nastavitev, vodenje in vzdrževanje Centralne baze strank, − za nastavitev in vzdrževanje Registra stavb od GURS, − internet pregledovalnik prostorskega plana, − dokončali drugo fazo EZMOM-postopki odtujevanja parcel, usklajevanja, grafika in spisek parcel grajenega javnega dobra (po lastništvo GURS)
V letu 2001 smo izvajali vzdrževanje in svetovanje programskih orodij in paketov: Oracle, MapInfo, Mpx, MapXtreme, PP DZK,
Zaradi spremenjenih potreb nismo izdelali: Intranet GIS aplikacije za Mestne četrti, Evidenco stavbnih zemljišč in grajenega javnega dobra, vzdrževanje Lokalne topografske baze in Študijo ranljivosti okolja. Namesto tega smo izdelali: Internet pregledovalnik prostorskega plana, Centralno bazo strank, Register stavb-Gurs, Register PIA, Občinski prostorski plan 25 000 (sofinanciranje). V letu 2001 smo se strateško odločili, da usmerimo maksimalno energijo in finančna sredstva v procese, podatkovne baze in aplikacije za potrebe urbanističnega planiranja – Zavod za prostorsko načrtovanje.
Prav tako smo tekoče izvajali servisne storitve po potrebi in po projektih opisane v nadaljevanju.
PRERAZPOREDITEV FINANČNIH SREDSTEV Zaradi zgoraj navedenih sprememb smo morali izvesti sledeče razporeditve finančnih sredstev: Materialna sredstva: 109.042.20 SIT iz 9120/05-4205 na 9120/03-4202 23.541.47 SIT iz 9120/02-4202 na 9120/01-4202 Investicije: 3.825.100.00 SIT iz 9120/04-4202 na 9120/03-4202
368
1.2. POROČILO O IZVEDENIH NALOGAH IN AKTIVNOSTIH SLUŽBE
Služba za Geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov je v letu 2001 redno servisirala županstvo, oddelke in službe MOM in jim nudila geoinformacjsko podporo pri splošnih sprotnih nalogah in raznih projektih. Redno smo pridobivali podatke od državnih in lokalnih ponudnikov, ki so del podatkovnega jedra »Urban» ali specifične podatke za potrebe projektov mestne uprave. Končali smo vse planirane naloge in projekte.
Naloge oziroma dejavnosti službe so bile naslednje: 1. Vsakodnevne servisne GIS storitve referentom mestne uprave, 2. Pridobivanje in posredovanje podatkov, 3. Servisne storitve v projektih in nalogah mestne uprave in komunalnih javnih služb, 4. Vodenje, vzdrževanje in administracija podatkovne hrbtenice »Urban«, 5. Vodenje in vzdrževanje Lokalne topografske baze in Digitalnih topografskih načrtov, 6. Izobraževanje uporabnikov geoinformatike, 7. Izvrševanje nalog proračuna z zunanjimi pogodbeniki, ki jih delimo v 5 sklopov. 7.1. Nabava splošne geoinformacijske programske opreme, PP 9120-1, 7.2. Nakup podatkov, PP 9120-2, 7.3. Izdelava in vzdrževanje prostorskih podatkov, PP 9120-3, 7.4. Izdelava aplikacij, PP 9120-4, 7.5. Vzdrževanje izdelanih aplikacij PP, 9120-5.
Servisne storitve -sprotne
Sprotne servisne storitve so se izvajale kot geoinformacijska podpora sprotnim potrebam županstva, oddelkov, služb, mestnih četrti in komunalnih javnih organizacij. Služba je posameznim uporabnikom svetovala, pripravljala izrise in izpise izsekov iz posameznih potrebnih prostorskih podatkov, izdelovala zahtevane analize kot npr.: izrisi in izpisi iz zemljiškega katastra, izpisi lastništva na območju črpališč…
Servisne storitve –projekti mestne uprave
Služba je idejno, konceptualno in operativno pomagala pri izdelavi sledečih projektov:
Digitalni občinski prostorski plan - planske sestavine v merilu 1:25000. Aktivno smo sodelovali pri zasnovi podatkovno entitetnega modela. Nastavitev operativnega katastra plinskega omrežja. Služba je izvajalcu nudila predvsem strokovno pomoč pri nastavitvi GIS baz in dostavi potrebnih podatkov. Izdelavo modela katastra hrupa in varovanih območij pred hrupom. Priprava podatkov, GIS podpora in svetovanje… Izdelali smo kartografsko dokumentacijo in analizo prometnih nesreč v obdobju 1996- 2000. Vzdrževanje Kmetijska zemljišča MOM, skupaj z oddelkom za finance Služba je v letu 2000 prevzela digitalne podatke Prostorsko izvedbenih aktov, jih po potrebi pretvorila v GIS bazo in namestila na strežnik,. Pripravljali smo predstavitve Prostorsko izvedbenih aktov za Mestni svet, Izdelali smo shematsko kabelsko omrežje skupaj z KRS,
369
Za potrebe nadomestila za mesečne vozovnice računamo razdalje zaposlenih od doma do občine, Izdelava analiz za posamezne lokacije CEGOR in nabava potrebnih podatkov, Izdelava kart investicij proračuna 2002, Sodelovanje pri odloku o oglaševanju in izdelavi načrta VKO, Sodelovali pri pripravi odloka o zelenih površinah, V mejah zmogljivosti - pomanjkanje kadrov, smo vzdrževali Lokalno topografsko bazo. Vzdrževanje je potekalo iz Geodetske reambulacije za potrebe Prostorsko izvedbenih aktov in operativnih katastrov komunalnih naprav, Posredovali smo podatke izvajalcem po pogodbi za razne projekte MOM, Pripravili smo uvodni dokument za razvoj e-lokalne uprave, Sodelovali v pripravi za ISO 9001:2000, Vzdrževanje šolskih okolišev zaradi spremembe prostorskih okolišev, Izrisali karte za potrebe MČ in KS, Za potrebe Zavoda za turizem smo izdelali karte: mestna turistična pot, turistična karta Brestrnica, Bolfenk, kolesarske steze in staro mestno jedro, Testno smo pretvorili PUP Ptujsko iz CAD v GIS sistem, Za kabinet župana smo izdelali več analiz in izrisov, Za potrebe javni del Drava smo izdelali analize in izrise za potrebe načrtovanja del, Za potrebe oddelka za gospodarjenja z občinskim premoženjem smo izdelali grafično dokumentacijo za vse poslovne prostore, itd
Administracija podatkovne hrbtenice Urban
Služba je skrbela za vodenje, vzdrževanje in administracijo podatkovne hrbtenice Urban. V ta namen smo pridobivali nove in ažurne podatke, jih nameščali na strežnik, brisali stare podatke in arhivirali potrebne. Dokumentirali smo pridobivanje in posredovanje podatkov ter vodili Metapodatkovno bazo. Zaradi pomanjkanja kadra, je Metapodatkovna baza neažurna. Administracijo podatkovnega jedra Urban v Oraclu izvaja zunanji izvajalec.
Izobraževanje V letu 2001 smo izvedli izobraževanje za uporabo splošnega pregledovalnika prostorskih podatkov MpX skupaj z teorijo GIS in predstavitev podatkov »Urban«. Prav tako smo nudili tekočo pomoč po telefonu ali z osebnim stikom uporabnikom GIS aplikacij.
2. POROČILO O IZVEDBI NALOG IN PROGRAMOV
INVESTICIJE
9120 GEOINFORMACIJSKI PROJEKTI IN INFRASTRUKTURA
01 Nakup programske opreme za GIS-geografski informacijski sistem V letu 2001 smo nabavljali standardno geoinformacijsko programsko opremo svetovnih proizvajalcev te opreme: Specifična GIS programska orodja od MapInfo corp. in relacijsko podatkovno bazo od Oracle copr. Obe korporaciji imata strateško pogodbo o skupnem sodelovanju. Z novo verzijo Oracle 8i se prostorski podatki shranjujejo v objektno relacijski bazi Oracle 8i Spatial, ki deluje kot strežnik in MapInfo orodja so odjemalci. Tako GIS orodje MapInfo professional v6, OCX componenta MapX v 4.5 in internet aplikacijski strežnik
370
MapXtreme Java v4.0. S tem smo vzpostavili integrirano in kompatibilno informacijsko tehnologijo. V Oracle relacijski bazi so tako shranjene vse osnovne baze, ki jih uporabljajo specifične aplikacije v MOM. S tem prihajamo tudi do osnove za integracijo informacijskih sistemov v MOM: GIS aplikacije, poslovne aplikacije in pisarniško poslovanje.
Izvedli smo sledeče nabave oz. nadgradnje GIS programske opreme:
1.1 Nadgradnja MapXtreme Java v2.02 na MapXtreme Java v4.0. 1.2 Letno vzdrževanje MapInfo Pro. Nabavili smo nove verzije MapInfo Pro v6.5 za 8 uporabnikov v mestni upravi in dodatnih 10 licenc za MapX v katerem je napisan splošni pregledovalnik prostorskih podatkov Mpx, kot samostojno orodje ali kot integriran vmesnik v katerikoli aplikaciji, ki potrebuje vpogled v prostorske podatke. Prav tako smo nagradili MapX verzijo 3.5 z 4.0. 1.3 Licence za ORACLE 8i Spatial, 60 licenc. Pod to postavko izvajamo letno vzdrževanje novih verzij Oracle EE Spatial za 60 licenc
Porabili smo 10.193.171,34 SITod 10.169.630,00 SIT glede na prerazporejen rebalans to je 100% planiranih sredstev.
02 Nakup podatkovnih baz Pod to postavko nabavljamo podatke predvsem od producentov v državni upravi (Geodetska uprava RS, Uprava za prostorsko planiranje, Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve, ELES, Geoplin, DRSC…). S tem redno vzdržujemo z novimi podatki podatkovno hrbtenico Urban in/ali po potrebi razne projekte v MOM.
Porabili smo 1.029.738,09 SIT od 1.100.00,00 SIT to je 94% planiranih sredstev.Višina postavke je zelo nepredvidljiva zaradi širokega spektra uporabe.
Podatke smo pridobivali pretežno samo enkrat na leto, razen Digitalnega zemljiškega katastra, ki smo ga pridobili 3x.
03 Izdelava in vzdrževanje podatkovnih baz Sredstva so bila porabljena za izdelavo (z zunanjimi izvajalci) in vzdrževanje podatkovne baze, ki so v upravljanju MOM. Proces izdelave podatkov je postopen in življenjski po potrebah omejen z finančnimi sredstvi in kadri. Prav tako je GIS tehnologija pri koncesionarjih in uporabnikih v MOM še v zelo začetni fazi. Zelo pomembno je, da se za vsako digitalno bazo, ki ima osnovo v evidenci, registru in katastru ali občinskem odloku določi upravitelj, ki je lahko samo določen upravni organ, ki je zadolžen v področju dela, da s pomočjo urejenih evidenc gospodari z družbeno lastnino. In če upravitelj ne more sam voditi in vzdrževati baze se določi koncesionar!
V letu 2001 so bili izdelani sledeči prostorski podatki:
3.1 Nadgradnja registra Vizualno komunikacijskih objektov (VKO). Izvedli smo terenski zajem 2500 VKO v širšem območju mesta in podatke spravili v podatkovno bazo Oracle. Skupno je do sedaj v bazi 4693 VKO. Glej sliko 1
371
! !! !!!!! !! !!! !!! !
!! !! ! !! !! ! ! ! !! !! !! !!
!! ! !!!! ! ! ! !! ! ! !!! !!! !! ! ! ! !!! ! ! ! !! !! ! ! ! ! ! ! !!!!!! ! !! !! !! !! !!!!! ! !! !! !! ! !! ! ! !! !!!! ! ! !!! !!!!! ! ! !!!!!!!!!!! !!!! ! !! !! !!! !!! ! ! !!!!! !! !!!!!!!! !! !! !! ! ! ! !!! !! !!! !!!! !!!! !!!!!!! ! ! !! !! ! !!!! !!!!!! ! !!!! ! !!!!!! !!! !!! !! ! !!!!! !!!!!!!! !!!!!!! ! ! !!! ! !! !!!!! !!!!! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ! !! !!!! !!! !!!!!! !! !!!!!!!! !! ! !!!!!!!! ! ! !!!!!!!!!!!! !!!!!! !!!!! !!!!!!!!!!!!!!!!!! !! !!! ! ! !!!!!!!!!!!! !!!!!!!!!! !! ! ! !! !!! ! !!!!!!! !! ! ! !!!! !! !!!! !!!! !!!!!!!!!! !!!!!! !!! ! ! ! ! ! ! !! ! !! !! !!!! ! ! !!!!!! ! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ! ! !!!!! ! ! ! !!! !! !!!!!!!! !!!! !!!! !!!!!!!!!!!!!!!! !!!!!!!!!!!!! !!!! !!!!!! ! !! ! !! !!! !! ! !!! ! !! ! !!!! ! ! ! !!! ! !! ! !!!! ! !!! ! !!!!!! !! ! !!! ! !!!! !! ! ! !!!!!!!! !! ! !!!!!!!!!!! !!!! !!!!!!! !!!!!! ! ! ! !!!!! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! !!!!!! ! !!! ! ! !! ! !!! !! ! !!!!!! ! !!! ! ! ! !! !!!!!!!! ! ! ! ! ! ! !! !!!! !!!!!! ! ! !! ! !! ! ! ! ! !! ! !!!!!!!!!!!!!!! !!!! ! ! !!!! ! ! ! !! !!!!! !!! !!! ! !! ! !!! !!!!!!!!!! ! ! !!! ! ! ! !!!!!! ! !! !! !!!! ! !! ! !!!!! ! ! !!! !!! ! ! ! ! ! ! ! ! !!! ! !!!! !!! !! ! !!!! ! ! !!!! ! !!! !!! !! ! ! !!!!!!!! !! !! ! ! ! ! !!!! !!!!!! !! !!!!!!!!!!!!! ! !! ! ! ! ! ! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ! !!! !! ! ! ! ! !!!!!! !!!!!!!!! ! !! !!! !! ! ! ! !!! ! ! !!!! !!!!! ! ! !!!! !!! ! ! !!!!!! !! !! ! ! ! ! !! ! ! !!!! !! !!!!!!!!! !! ! ! ! !!!!! !!! ! !! ! ! !!!!!!!!!!!!!!!!! !! !!! ! !!! !! ! !! ! ! ! ! !!! ! ! !!!!! ! ! !!! !!!!!!!! !!!! ! !! ! !! ! !! ! !! !!!! !! ! ! !!! !!! ! ! ! ! !!! !! !! !!!!!!!! ! !! !!! !!!!!!!! ! ! !! ! !! !!! !!! !!!!!! ! !! !! !! ! ! ! !!!!! !! ! ! ! ! !! !!! !!!! !!!! ! ! ! !! !! ! ! !!!!!!! !!!!! !!! !!! !! !! !! ! !!!! !!! ! !!! !!!! !! ! ! !! !!! !!!! !! !! !! ! ! ! ! !!! !!! !! ! !!!! ! !!! !!!! ! ! !! !! ! !!! ! ! ! !! ! ! !! ! ! ! !!! !!!!!!!! ! ! !!! !! ! ! !!! !!!!! ! ! !!!!! !! !!!! ! ! !!! !!!! ! ! ! ! ! ! !
! !!!! !
Slika 1: Pregled terenskega zajema VKO do leta 2001
3.2 Register prostorsko izvedbenih aktov. Izdelali smo digitalno bazo za 30 PIA, ki so že v osnovi v digitalni (CAD) obliki. Baza zajema: skanograme kart, odlokov in tehnične dokumentacije, ti skanogrami istočasno predstavljajo tudi arhiv PIA. Prav tako se je v projektu izdelal entitetno podatkovni model in predlog razširitve funkcionalnosti aplikacije urbanistične informacije z vidika uporabe PIA.
3.3 Nastavitev podatkovno entitetnega modela Registra stavb (REST)- GURS in aplikacija za paketni vnos novih podatkov. Register stavb je poleg zemljiškega katastra ena od pomembnejših nepremičninskih evidenc. S to nalogo je ta register postal ena od glavnih baz v centralnem jedru »Urban«, iz katerega črpajo podatke različne aplikacije.
3.4 Nastavitev podatkovno intitetnega modela Centralne bate strank (CBS) in izdelava programskega modula za nastavitev, vodenje in vzdrževanje. Centralna baza strank predstavlja vse fizične in pravne osebe, ki poslujejo z MU MOM. Do sedaj se je baza vodila na več mestih, nepovezano in brez povezal na uradne registre. S to nalogo smo naredili enotno bazo strank, jo delno prečistili in navezali na uradne registre: Centralni register prebivalcev, Register lastnikov iz zemljiškega katastra, Poslovni register Slovenije.
3.5 Sofinanciranje izdelave digitalne baze občinskega prostorskega plana 25 000. Po to postavko so sofinancirali izdelavo digitalnega kartografskega gradiva občinskega prostornega plana merila 25000, katerega nosilec je bil Zavod za prostorsko načrtovanje. Služba je aktivno sodelovala pri izdelavi podatkovno entitetnega modela in načina pretvorbe iz CAD v GIS tehnologijo.
372
3.6 Razvoj funkcije koordinatorja geodetskih del MOM – geodetske reambulacije za potrebe izdelave prostorsko izvedbenih aktov. Pod to postavko smo izvajali dela bodoče lokalne geodetske službe v okviru razpoložljivih kadrov. V letu 2001 smo izvedli sledeče reambulacije (priprava razpisa, vodenje poteka izdelave, kontrola izdelka in ažuriranje Digitalnega topografskega načrta) : Vrbanski plato (55 ha), Krčevina (50 ha), območje T2 (84 ha), skupaj cca 200 ha.
Porabili smo 29.146.113,20 SIT od 30.643.932,67 SIT glede na prerazporejen rebalans, to je 95%.
04 Izdelava aplikacij: V letu 2001 so bile izdelane sledeče aplikacije:
4.1 Aplikacija za nastavitev, vodenje in vzdrževanje VKO. Aplikacija predstavlja enega od členov v verigi sistema upravljanju z VKO (drugi so še: upravljavec, izvajalci, podatkovna baza, odlok). Funkcionalnosti aplikacije: pregledi, poizvedbe in izpisi opisnih podatkov, pregled slik in lokacije v GIS sistemu in vodenje postopka od vloge do odločbe.
373
! 162581050049
! 162581050002 ! ! ! 162581050! 0 ! ! ! !
! 162581050029 ! 16258
! 162604360010
! 162604360001 ! 162604360002 ! ! ! 162604360003 ! ! 162604360004 ! 162604360005! ! 162604360019 162604360006 ! 4.2 Intranet GIS pregledovalnik prostorskega plan merila 5000. Prostorski plan je bil sprejet kot analogen dokument decembra 2000, v maju leta 2001 smo imeli ta del baze konsistentno in geometrijsko urejeno v relacijski bazi Oracle Spatial 8.1.6. Aplikacijo je predstavil župan na tiskovni konferenci konec junija 2001. Njen načrtovan nadaljnji razvoj v popolno e-urbanistično informacijo bo del razvoja e-mestne uprave v projektu Maribor e-mesto. Aplikacija je prirejena za internet ali intranet okolja in deluje v načinu odjemalec / strežnik. Vsi podatki so skladiščeni na strežnikih Mestne občine Maribor. Končni uporabniki nimajo dostopa do izvirnih podatkov, ampak le do produktov poizvedb. Za delo z aplikacijo potrebujejo le internet brskalnik (Microsoft internet Explorer, Nescape Navigator…). S pomočjo interneta in internetu prilagojene geoinformacijske tehnologije lahko dobi ustrezne informacije o prostorskem planu občine vsakdo - ne le zaposleni v mestni upravi, občani, planerska podjetja, ampak tudi drugi zainteresirani po vsem svetu.Uporabniki podatkov o Izbrisano: ¶ planu so lahko vse pravne in fizične osebe, ki imajo dostop do interneta: investitorji, planerji, kupci, prodajalci, radovedneži itd. Informacija ali je zemljišče v območju stavbnih zemljišč in ali je v katerem od varovanih območij, ima velik pomen za: okvirno ocenitev vrednosti zemljišča pri investicijski nabavi, splošno informiranost o možnosti gradnje, stopnjo pravnega režima glede na varstvena območja, potek in varovanje glede na predviden in obstoječ potek nekaterih infrastrukturnih objektov in naprav, …
374
4.3 Evidenca zemljišč v lasti MOM – druga faza V drugi fazi izdelave aplikacije smo dokončali naslednje procese in dopolnitve: 1. Pregledi pregled in usklajevanje razlik med DZK in EZ MOM 2. Postopki postopki odtujevanja parcel - prodaja parcele - denacionalizacija - delitev občin postopki spremembe statusa parcele - sprememba podatkov o parceli (parcelni deli, lastniki) 3. Implementacija javnega dobra po spisku DZK 4. Implementacija grafike v PP EZ MOM
Porabili smo 10.174.900,00 od 10.042.316,33 SIT glede na prerazporejen rebalans, to je 100%.
05 Investicijsko vzdrževanje programske opreme: Vsaka specifična aplikacija pisana za potrebe uporabnika potrebuje sprotno vzdrževanje, ki vsebuje pomoč in svetovanje uporabnikom, odpravljanje nepredvidljivih napak (bugs) in potrebnih dodatkov in nadgradenj. Prav tako obstoječa informacijska tehnologija (Oracle in MapXtrem) presega znanje obstoječega kadra v MOM, saj nimamo zaposlenega nobena diplomiranega inženirja informatike-sistemca, ki bi pokrival to področje. Tudi v bodoče, če bomo dobili takšen profil bodo morale te storitve izvajati zunanje firme, zaradi prezahtevnosti in specifičnosti tehnologije.
375
V letu 2000 so bile vzdrževane sledeče aplikacije:
5.1 Oracle Spatial informacijska tehnologija
Postavka vsebuje splošno skrbništvo nad Oracle EE 8i podatkovno bazo (administracija, sistem arhiviranja, namestitev novih verzij, stabilnost sistema (delovanje baze, analiza podatkov), koordinacija različnih procesov, svetovanje uporabnikov in komunikacija z Oracle Slovenija in Oracle corporacijo. Namestili smo novo verzijo 8.1.7, in operacionalizirali enotno podatkovno jedro UrabanOracle. integrirali Pisarniško poslovanje-DOKSIS in operacionalizirali komunikacijo z MAOP, VUŠ in IBEA glede integracije informacijskih sistemov in splošne administracijske naloge opisane zgoraj.
5.2 Pregledovalnik zemljiškega katastra.
Vsebuje pomoč in svetovanje uporabnikom, administracija baze in izdelani so bili manjši popravki in dopolnitve.
5.3 Svetovanje, vzdrževanje in tehnična pomoč MapInfo programskih orodij.
Izvajalo se je stalno skrbništvo nad sistemom web in aplikacijskega strežnika, tudi preko mobilne telefonije. Inštalirana je bila nova verzija MapXtrema Java 3.0 in vzpostavljena komunikacija z Oracle Spatial. Posodobljena in narejena so bila orodja za enostavnejšo uporabo GIS programskih paketov tako kot ocx komponte v MpX kot MapInfu (Avtomatski vnos rastrskih datotek, Avtomtski vnos vektorskih datotek, Iskanje naslova in parcele, Pretvorba entitet iz Microstatiov v MapInfo). Izdelan je bil prototip aplikacije za predstavitev PIA na internetu za primer predstavitve naloge: Optimizacije javnega potniškega prometa MOM.
Porabili smo 8.116.425,00 SIT od 8.424.380,00 glede na prerazporejen rebalans, to je 96%.
Zaključek:
Geoinformatika je v Mestni upravi MOM skozi Službo za GIS in obdelavo podatkov dosegla dober odziv in efekt, vendar je še potrebno razširiti in utrditi uporabo v posameznih oddelkih, predvsem skozi določene kadre, ki so kot močni uporabniki te tehnologije in odgovorni za razvoj geoinformatike znotraj oddelka. Ta koncept v začetni fazi zahteva velik napor v usposabljanju uporabnikov in komuniciranju med SGISOP in posamezno službo. Služba za GIS in obdelavo podatkov se mora razvijati v učinkovit center, ki s pomočjo satelitov (oddelki in službe) izvaja geoinformacijsko dejavnost v MOM in ne kot izključni izvajalec (»AOP« služba).
376
22 SLUŽBA FINANČNEGA NADZORA
1. POROČILO O DELU SLUŽBE
Služba finančnega nadzora je v Mestni občini Maribor začela s svojim delovanjem 01.05.2001. Namen, področje in način delovanja, pooblastila ter odgovornosti službe so opredeljena v Zakonu o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99), Zakonu o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99), Pravilniku o skupnih kriterijih za organizacijo in postopke finančnega nadzora pri neposrednih uporabnikih proračuna RS (Ur. l. RS, št. 14/00) in v Navodilih o oblikah in izvajanju notranjega finančnega nadzora v občinah (Ur.l. RS, št. 09/01 – v nadaljevanju Navodilo).
V povezavi z navedenimi predpisi je služba v času od 01.05.2001, do 31.12.2001, pripravila naslednje dokumente in opravila: • v skladu s 6. členom Navodila je pripravila Interna navodila o delovanju službe, ki jih je župan podpisal 15.05.2001; • v skladu s standardi notranjega revidiranja je bila opravljena seznanitev s predmetom revizije (opravljeno zaradi ocenitve tveganja, kar je pomembno za načrtovanje revizij) – od 06.06.2001, do 16.07.2001 je bil opravljen ogled, v smislu spoznavanja okolja kontroliranja, pri vseh upravnih organih MOM ter v Javnem podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in Stanovanjskem skladu MOM; dne, 24.07.2001, je bilo v povezavi z opravljenim ogledom, županu oddano tudi poročilo; • v skladu s 17. členom Navodila in v skladu s standardi notranjega revidiranja je pripravila dolgoročni načrt notranjih revizij (za obdobje petih let) in na osnovi tega plan revizij za leto 2002 (s pripadajočimi revizijskimi namerami, predračunom stroškov za delovanje službe in razporeditvijo razpoložljivega revizijskega časa), kar je župan podpisal dne, 24.10.2001; • v skladu z 22. členom Navodila in v skladu s standardi notranjega revidiranja je služba izdelala Pravilnik o delovanju službe notranje revizije, ki ga je župan podpisal dne, 24.10.2001; • v skladu s smernicami računskega sodišča je služba opravila dve nenapovedani reviziji denarnih sredstev, in sicer v MČ Studenci ter na Oddelku za finance, MOM; upoštevali smo navodila vrhovne državne revizijske institucije ter nadzor opravili preventivno, o ugotovitvah pa dne 18.12.2001 pisno obvestili župana; • v skladu s standardi notranjega revidiranja je služba pristopila k izdelavi revizijskega priročnika; v povezavi z navedenim smo pripravili revizijske programe za nenapovedan predhodni nadzor denarja, za preveritev notranjega kontrolnega sistema pri plačah delavcev v občinski upravi, za preveritev notranjega kontrolnega sistema pri plačah funkcionarjev, za preveritev notranjega kontrolnega sistema pri investicijah, za preveritev notranjega
377
kontrolnega sistema pri zadolževanju, za preveritev notranjega kontrolnega sistema pri izvrševanju proračuna, za preveritev notranjega kontrolnega sistema pri financiranju političnih strank in za preveritev notranjega kontrolnega sistema pri pobiranju nadomestila za stavbno zemljišče; • v skladu s standardi notranjega revidiranja je služba pristopila k izdelavi stalnega dela revizijskih dosjejev revidirancev (navedeno je zelo pomembno zaradi poznavanja delovanja revidiranega področja; sprotno dograjevanje dosjejev v prihodnje je odvisno od spoštovanja 50. člena Pravilnika) ter jih tudi pripravila (zaradi bolezenske odsotnosti odgovorne delavke manjka samo revizijski dosje oddelka za finance); vsebina takega dosjeja so zakonski in podzakonski akti, ki jih je potrebno upoštevati pri delovanju posamezne organizacijske enote, interni pravilniki in navodila, itd.; ti dosjeji so povezani z določili 2. točke 2. odstavka 16. člena Zakona o javnih financah, in sicer v smislu, da pravne podlage opravičujejo odhodke v finančnem načrtu posamezne organizacijske enote ter so podlaga za izvajanje njihove aktivnosti (pravne podlage so lahko tudi predmet revizije).
V letu 2001 je služba za materialne stroške porabila 98,49 % sredstev, ki so ji bila določena z rebalansom proračuna. Sredstva za plače so bila realizirana za enega zaposlenega, sredstva za materialne stroške pa so bila realizirana za pisarniški material in storitve, izdatke za službena potovanja in druge operativne odhodke.
378