NASILJE NA ŠPORTNIH TERENIH – Primerjava Slovenije in Hrvaške
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Glas Mentor: izr. prof. dr. Andrej Anžič NASILJE NA ŠPORTNIH TERENIH – primerjava Slovenije in Hrvaške Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1 KAZALO 1. Uvod 1 2. Metodološki okvir 2 2.1. Cilji proučevanja 2 2.2. Hipoteze 3 2.3. Metode 3 2.4. Struktura naloge 4 2.5. Opredelitev pojmov 4 3. Varnost 5 4. Šport in nasilje 5 5. Sociološko proučevanje problematike obnašanja nogometnih navijačev in njihovih skupin 8 5.1. 4 osnovni teoretski pristopi problematike obnašanja nogometnih navijačev in njihovih skupin 8 5.1.1. Subkulturna teorija ritualizirane agresije 8 5.1.2. Razredna teorija obnašanja navijačev in njihovih skupin 9 5.1.3. Zgodovinsko-evolucionistična teorija 9 5.1.4. Teorija Alessandra Dal Laga – svet športa kot svet za sebe 10 5.2. Teoretska misel o nogometnih raziskovanjih na področju bivše Jugoslavije 10 6. Nasilje na športnih prireditvah 11 6.1. Vrste nasilja na športnih prireditvah 13 6.1.1. Vandalizem 13 6.1.2. Huliganstvo 14 6.2. Oblike nasilja na športnih prireditvah 15 7. Navijači 16 7.1. Definicija navijača 16 7.2. Vrste navijačev 17 7.3. Navijaški ritual 20 7.4. Struktura navijaških skupin 20 8. Navijaško nasilje 22 8.1. Oblike fizičnega nasilja 23 9. Nogometni navijači in politika 24 10. Slovenija 25 2 10.1. Normativna ureditev športnih prireditev v Sloveniji 27 10.1.1. Zakon o javnih zbiranjih 32 10.1.2. Zakon o športu 35 10.1.3. Zakon o policiji 36 10.1.4. Zakon o prekrških 37 10.1.5. Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah 38 10.1.6. Zakon o omejevanju porabe alkohola 39 10.1.7. Varnost na stadionih 40 10.1.8. Red na športnih prireditvah in drugih javnih prireditvah 40 10.1.9. Sklep o objektih (stadionih), na katerih lahko nastopa ekipa v določenem rangu tekmovanja 42 10.2. Predstavitev treh najpomembnejših navijaških skupin v Sloveniji 42 10.2.1. GREEN DRAGONS 42 10.2.2. VIOLE 43 10.2.3. GORIŠKE VRTNICE 43 10.3. Slovenske navijaške skupine in nasilje 43 10.3.1. Kazniva dejanja in kršitve javnega reda in miru, povezane z nasiljem na športnih prireditvah v Sloveniji 45 11. Vzroki za nasilje 47 11.1. Mediji kot vzrok navijaškega nasilja 48 11.2. Ukrepi za preprečitev nasilja 48 11.2.1. Policijske naloge pri varovanju na športnih tekmah 50 11.2.1.1. Prometno-varnosti ukrepi 50 11.2.1.2. Zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja 51 11.2.1.3. Vzdrževanje javnega reda in miru 51 11.2.2. Delo z navijači in navijaškimi skupinami 52 11.2.3. Ukrepi lastnikov stadionov in dvoran 53 11.2.4. Ukrepi klubov oziroma prirediteljev 53 11.2.5. Ukrepi nacionalni športnih zvez 54 12. Hrvaška 54 12.1. Normativna ureditev nasilja na športnih terenih 56 12.1.1. Zakon o preprečitvi neredov na športnih tekmovanjih 56 12.1.2. Zakon o policiji 58 12.1.3. Pravilnik o načinu policijskega obnašanja 59 3 12.2. Navijaške skupine 60 12.2.1. Torcida 60 12.2.2. Armada 62 12.2.3. Bad Blue Boys 62 12.3. Kaj pravijo BBB, Armada in Torcida? 64 12.3.1. Torcida 64 12.3.2. Bad Blue Boys 65 12.3.3. Armada 66 13. Neredi med slovenskimi in hrvaškimi navijaškimi skupinami 67 13.1. Zlata Lisica na Pohorju 26.1.2003 67 13.2. Finale evropskega prvenstva v vaterpolu v Kranju med Hrvaško ter Srbijo in Črno Goro 15.6.2003 68 13.3. Nogometna 2. kola kvalifikacij za ligo nogometnih prvakov med Mariborom in zagrebškim Dinamom v Mariboru 30.7.2003 73 13.4. Nogometna 2. kola kvalifikacij za ligo nogometnih prvakov med Mariborom in zagrebškim Dinamom v Zagrebu 6.8.2003 74 13.5. Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v Zagrebu 15.11.2003 74 13.6. Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v Ljubljani 19.11.2003 75 13.7. Polfinale evropskega rokometnega prvenstva med Slovenijo in Hrvaško v Ljubljani 31.1.2004 76 14. Zaključek 77 15. Literatura 80 15.1. Samostojne publikacije 80 15.2. Članki 80 15.3. Dokumenti 83 15.4. Intervjuji 84 15.5. Internet strani 84 4 1. UVOD Šport je danes izrazito množična pojava, s katero se na takšen ali drugačen način ukvarja veliko ljudi. Kot tak zelo vpliva na telesno in duševno stanje športnikov in gledalcev. Sodobni šport ima pomembno gospodarsko vlogo, saj ustvarja eno od najpomembnejših oblik industrije zabave, ki se je do sredine 20. stoletja že zelo profesionaliziral in komercializiral. V današnji družbi ima šport pomembno komunikacijsko vlogo, katero mediji, še posebej elektronski, uporabljajo za promoviranje, da bi povečali svojo publiko in vpliv, s tem pa tudi dobiček. Šport se danes pojavlja kot fenomen, ki je pomemben tudi v političnem okolju. Čeprav se poskuša zanikati, šport in politika sta tesno povezana. Danes se skozi šport izražajo različne socialne in družbene napetosti saj je zelo primeren za izražanje nasilja in drugih deviantnih oblik obnašanja. Nasilje v športu je vedno aktualna tema, lahko bi rekli, vedno bolj aktualna tema. Z razvojem športa in z novimi kvalitetami smo vzporedno priča tudi nekaterim nezaželenim pojavom. Negativni izgredi v športu in okoli njega so stari kot je star sam šport; rodili so se z njim in iz njega izhajajo. Prav tako je dogajanje v športu in okoli njega povezano z dogajanjem in razmerami v družbi. Ta dogajanja v družbi tako ali drugače vplivajo na občinstvo. Na in predvsem ob športnih igriščih se vedno pogosteje srečujemo s človeškim nasiljem vseh vrst. Vstopnica navijaških izgredov je bila še pred kratkim rezervirana samo za stadione, kasneje pa se je prestavila v ostale dvorane in na ostala igrišča, kot so rokometne in košarkarske dvorane, celo smučarske arene. Danes pa so tudi ti prostori že preozki, vsakodnevno se pojavljajo novi epicentri, na katere včeraj, kot obliko protesta, ne bi nihče niti pomislil. Za vsem tem stoji družba, lahko rečemo celo politika. V svoji nalogi bom večjo pozornost namenila nogometnim navijačem, saj so le-ti najpogostejši vzrok nasilja na športnih terenih, saj ne spremljajo samo nogometa, temveč tudi ostale športe, kot so rokomet in košarka, na hrvaškem pa po uspehih njihovih smučarjev in smučark, tudi smučanje. V zadnjih 25-ih letih je svet mladih doživel mnogo sprememb, vendar je zelo malo tako pomembnih kot je bil nastanek in razvoj subkulture nogometnega navijača. 5 Čim večje in izrazitejše je bilo nerazumevanje resnične narave ekstremnega nogometnega navijaštva, tem bolj se je ta pojav širil in pridobival na popularnosti v svetu mladih ter na društvenem pomenu. Navijaški subkulturni stil stoji na sto tisočih mladih, ki jim je navijanje stil življenja. Nogometne navijaške skupine v bivši Jugoslaviji so začele delovati kmalu po nastanku navijaških skupin v Veliki Britaniji in skoraj hkrati z nastankom takšnih skupin v Italiji in Nizozemski. Že od sredine 80.-ih let imajo ti navijači pomembno družbeno vlogo, ki prihaja do izraza na mnogih področjih družbenega življenja, od športa do politike. Kot primer tega je ocena, kako ni slučajno, da do očitne krize nogometa na prostorih bivše Jugoslavije in širše, prihaja sočasno s širjenjem plime navijaških neredov v drugi polovici 80-ih let. (Lalić; 1993 : 20). Torej, možno je predvidevati, da je, zraven slabše kakovosti igre, občutnega zmanjšanja standarda življenja in ostalih faktorjev, na upadanje interesa za nogomet vplivalo tudi dejstvo, da so navijaški incidenti postali bistveno pogostejši in bolj drastični kot prej (Lalić; 1993 : 21). Značaj obnašanja pripadnikov nogometnih navijaških skupin je viden tudi v okviru politike. Nogometni stadioni pogosto delujejo kot oder za izražanje svojih političnih stališč, v glavnem tistih z radikalnim izvorom; to je bilo še posebej izrazito v Hrvaški do sredine 90-ih let. 2. METODOLOŠKI OKVIR 2.1. Cilji proučevanja V svoji nalogi bom pregledala, kje so vzroki, da prihaja do vse večjega nasilja na športnih terenih. Medtem ko je v večini evropskih držav to že star pojav, v Sloveniji temu ni tako. Pri nas je nogomet postal deležen večje pozornosti po mednarodnih uspehih slovenskih klubov in reprezentance, s tem pa je tudi navijaštvo v Sloveniji dobilo večje razsežnosti. Za razliko od Slovenije, v sosednji Hrvaški poznajo izraz »huliganizem« že iz 80-ih let. Glede na to, da bom 6 primerjala Slovenijo in Hrvaško bom poskušala prikazati, zakaj in kako prihaja do vse večje napetosti med hrvaškimi in slovenskimi navijači. 2.2. Hipoteze V primerjavi s Hrvaško, v Sloveniji obstaja manjša verjetnost večjega obsega incidentov in s tem povezanega huliganizma. Vzrok nasilja med slovenskimi in hrvaškimi navijači je nacionalizem. Za resnično varnost na športnih prireditvah je pomembno tesno sodelovanje med krovnimi športnimi zvezami, varnostnimi organi in skupinami organiziranih navijačev. 2.3. Metode V svoji nalogi sem uporabila kombinacijo različnih metod. Najprej sem uporabila primarno analizo virov, tako da sem proučila zakone, nato pa še sekundarno analizo virov, kjer sem analizirala strokovne članke in ostale publikacije o tej problematiki. Analizirala sem članke iz dnevnih časopisov Ekipa, Dnevnik in Delo, ki so opisovali primere, ki sem jih predstavila v nalogi. Prav tako sem intervjuvala predstavnika slovenske policije in predstavnike navijaških skupin v Sloveniji in Hrvaški. Uporabila sem tudi metodo opazovanja z udeležbo na športnih prireditvah v vlogi aktivnega navijača navijaške skupine Bad Blue Boys oziroma hrvaške reprezentance. Med ostalimi tekmami, sem bila prisotna tudi na prireditvah, ki jih opisujem v svoji nalogi, in sicer: Zlata Lisica, 26.1.2003, na Pohorju, finale evropskega prvenstva v vaterpolu v Kranju med Hrvaško ter Srbijo in Črno Goro, 15.6.2003, nogometna tekma 2. kola kvalifikacij za ligo nogometnih prvakov med Mariborom in zagrebškim Dinamom v Mariboru, 30.7.2003, in Zagrebu, 6.8.2003, kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v Ljubljani, 19.11.2003, in Zagrebu, 15.11.2003, ter polfinale evropskega rokometnega prvenstva med Slovenijo in Hrvaško v Ljubljani, 31.1.2004.