glasilo Občine - , december 2013, leto VII 26 Srečno 2014 2 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti skupaj pridobila 545 tisoč evrov, 900 tisoč evrov pa bo zagotovila občina sama. Dober dan! Obe stavbi je v desetletjih obstoja močno načel zob časa, neka- tere poškodbe smo opazili šele, ko smo začeli prenovo, a v želji Občini Mokronog-Trebelno se izteka drugi po celoviti, kakovostni in dolgotrajni obnovi smo nenačrtovane mandat. Če je Mokronog pred drugo sve- pomanjkljivosti sprejeli kot izziv. Strošek se je zato sicer povečal tovno vojno veljal za industrijsko središče in ga ne bomo v celoti odplačali letos, a zaradi zadovoljstva, da je Mirnske doline in se je lahko pohvalil z za delo temeljito opravljeno in da bosta stavbi v sedanji podobi služili takratne čase dobro stoječo tovarno, s 14 gostilnami, 8 trgovina- svojemu namenu še nekaj desetletij, bomo ob posluhu občinskega mi, velikim številom prebivalstva, se je z izgradnjo ceste bratstva sveta ugriznili tudi v to jabolko. in enotnosti, ki je kraj obšla, in po letu 1958, ko se je dotedanja Tretja pridobitev je prenovljena zobozdravstvena ordinacija in Občina Mokronog priključila Občini Trebnje, zgodba o uspehu nakup zobnega aparata z rentgenom, kar je plod dobrega sodelo- končala. Mokronog je izgubil usnjarno in funkcijo upravnega vanja z Zdravstvenim domom Trebnje. središča, tudi število trgovin in obrtnikov je vse hitreje upadalo, Prav tako velika pa je četrta letošnja pridobitev. Tu gre za novo domačini pa so začeli iskati možnosti za zaposlitve in bivanje lokacijo in na novo urejene prostore Pošte Mokronog. Tudi pri izven Mokronoga. uresničevanju tega projekta, ki je plod večletnega načrtovanja, gre Ko smo se pred leti odločali za samostojno pot, smo verjeli, da za dobro sodelovanje med Občino Mokronog-Trebelno in Pošto bo to prava odločitev. Odločitev, ki bo prinesla našim občanom Slovenije, konkretno s pošto Novo mesto in njenim direktorjem boljše razmere za življenje. Nismo se zmotili. S posluhom za Cvetkom Sršenom. Dokazali smo, da s posluhom za pričakovanja malega človeka, ki so mu vrata občinske uprave vedno na stežaj drugega ter skupnim ciljem, zmoremo. Zmoremo najti pot do odprta, in z dobrim sodelovanjem s sosednjimi, tudi na novo uresničitve želja, ki jih vodi misel o zadovoljnem uporabniku ustanovljenimi občinami, smo v sedmih letih uresničili marsi- storitev, našem občanu. katero dolgoletno željo. Z malo nostalgije izkoriščam to priložnost, da se tudi na tem Leta 2007 smo v Mokronogu obnovili trško jedro, 2009 zgradili mestu zahvalim vsem tistim, ki so pred mnogimi leti v Mokrono- nov vrtec, 2010 smo namenu predali več kot dva kilometra povsem gu gradili večnamensko stavbo z udarniškim delom. Še posebej prenovljene lokalne ceste, ceste Sv. Peter– Drečji Vrh, v naslednjih pa gre zahvala domačinki Mici Koračin, edini še živeči od štirih letih pa obnovili številne odseke drugih občinskih cest. Izgradili mladih prostovoljcev, ki so v okviru povojne Obnovitvene zadruge, smo večnamenski dom na Trebelnem in uredili njegovo okolico. ki jo je vodil Peter Deu starejši, v gradnjo te stavbe vložili vsak Dve leti že uporabljamo športni park s prekrasno športno dvorano po več kot 4000 ur prostovoljnega dela. Prvotni objekt z imenom ob njem, obnovili smo več kot 6 kilometrov cevovoda 45 let starega Zadružni dom so uradno odprli in predali svojemu namenu pred vodovodnega omrežja, izgradili 250 kubični vodohran, obnova devetinpetdesetimi leti. skoraj 7 kilometrov vodovodnega omrežja pa je v teku. V zadnjih Po skoraj šestih desetletjih je tako imenovani Zadružni dom dveh letih smo uspešno vodili medobčinski projekt gradnje prenovljen. V bodoče ga bomo imenovali Upravno kulturno odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, v središče Mokronog. katerega je bilo vključenih sedem občin. 8. novembra smo svečano Ob koncu uspešnega leta 2013 iskrena hvala članom občinskega proslavili letošnje »uspehe«. Namenu smo predali štiri pridobitve. sveta, ki vse prepotrebne projekte podpirajo, hvala vsem izvajal- S prvo smo otrokom in šolskim delavcem pregnali strah pred cem del, zunanjim sodelavcem in mojim sodelavcem v občinski večjim dežjem in snegom, saj so z energetsko sanacijo šole dobili upravi. Hvala tudi vam, spoštovane občanke in cenjeni občani, za urejene, tople, svetle in predvsem suhe prostore, v katerih se bodo vso podporo pri uresničevanju naše skupne vizije. lahko posvetili vzgojno-izobraževalnemu procesu. Hvala je čudežna beseda. Hvaležnost je pozitivna osebnostna Z drugo pridobitvijo smo stopili vsem našim občanom naproti, lastnost in kdor je hvaležen, se zaveda, da nič ni samoumevno. s sodobnejšo podobo Upravno-kulturnega središča Mokronog, v Ob koncu leta vsem vam, ki boste pokukali v rubriko Dober katerem so sedež občine, knjižnica, novi prostori pošte in preno- dan in tudi tistim, ki teh besed ne bodo brali, želim srečno NOVO vljena kulturna dvorana, z vso sodobno tehnično opremo. LETO 2014. Želim si, da bi ta moderno opremljen in tehnično dovršen hram kulture služil svojemu namenu, da bi se v njem dobro počutili vsi Zaključujem z mislijo, ki naj nam bo vodilo tudi za prihodnje ustvarjalci in ob njihovem nastopu uživali obiskovalci. izzive: »Zahvali se in to pomnoži s tistim, kar je dobrega. Na slabo Za oba projekta je naša občina na prvem javnem razpisu mini- pozabi in pojdi naprej.« In Občina Mokronog-Trebelno gre naprej. strstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje energetske Anton Maver, župan

OBČINA MOKRONOG-TREBELNO 041/802-283 UPR AVA Pod Gradom 2 Alojz KOCJAN, 40, 8230 Mojca Pekolj, direktorica SI-8230 Mokronog Mokronog, 041/732-985, [email protected] E-pošta: [email protected] Tel: 07/ 34-98-260 Milica KOROŠEC, Češnjice pri Trebelnem 37, SPREJEMNA PISARNA: Fax: 07/34-98-269 8231 Trebelno, 041/455-033, Jožica Samide 07/34 98 260 Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si [email protected] SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marko KOSTREVC, Trebelno 2, 8231 Trebelno, Marija Sitar OBČINSKI SVET [email protected] PRAVNA SLUŽBA: Saša Hahn Tomaž BRZIN, Puščava 4, 8230 Mokronog, Stanislav RAJER, Slepšek 21, 8230 Mokronog, FINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana Jereb 041/454-142, [email protected] 041/217-705, [email protected] KOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Peter DEU, Stari trg 3, 8230 Mokronog, Marjan STARIČ, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno, Vlado VIDAKOVIČ 041/620-074, [email protected] 041/760-156, [email protected] OKOLJE IN PROSTOR: Franc DRAGAN, 3, Gregor ŠKOPORC, Hrastovica 35, 8230 Mateja Podgoršek 07/34 98 264 8231 Trebelno, 031/611-301, Mokronog, 040/439-837, [email protected] MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT [email protected]. Elizabeta ŽLAJPAH, Stari trg 29, 8230 Mokronog, Brigita KALČIČ, tel. (07) 349 82 67 Rafael ERŽEN, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno, 041/319-578, [email protected] DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec 3 leto VII., številka 26, december 2013

Anton Maver, Zvonka Kostrevc, Vera Rozman Zbor OŠ Mokronog Plesalci s Trebelnega in Boris Novak

Mokronožci Glasbena šola Trebnje Upravno-kulturno središče

Na prireditvi so prepletli besedo, pesem Nepozaben dan in glasbo. Glasbena šola Trebnje je z iz- 8. november je bil pomemben dan. Na do- borom mladih glasbenikov dogodku dala poldanski prireditvi, pred polno dvorano slavnostni pečat, škratje Mokronožci so s obiskovalcev, so simbolno predali namenu hudomušnimi in iskrivimi domislicami štiri velike letošnje pridobitve. S pokom poskrbeli za dobro voljo, osnovnošolci (po- balonov so zaključili uradno slovesnost, ki sebej najmlajši) pa za vzdihe naklonjenosti je sledilo druženje na ploščadi ob okusnem in spontan aplavz številne publike, ki so jo nagovorili tudi župan Anton Maver, rav- praženem krompirju z mesno prilogo. Zobna ordinacija

Šola Župan in direktorica OU Mojca Pekolj Pošta

Uredništvo ODSEVA “HO-HO-HO, JELENČKI, LE URNO NA POT, se zahvaljuje SO PISMA PRISPELA OD VSEPOVSOD. dopisnikom za sodelovanje ZA TISTE, KI PRIDNI ČEZ LETO SO BILI, in bralcem za prijazno SEM LEPA DARILA NALOŽIL NA SANI.” naklonjenost. Dragi otroci, k vam bom prišel Vsem iz srca želimo, v četrtek, 26. 12. 2013 da se jim v novem letu in sicer na TREBELNO v večnamenski dom ob 11. uri uresničijo tudi tiste želje, in v MOKRONOG v kulturno dvorano ob 14. uri. ki se zdijo nemogoče. Vsi, ki boste prejeli vabilo domov, pridite in me pocukajte za brado, jaz pa bom našel lepa darila za vas. Srečno 2014 Vaš Dedek Mraz 4 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

nateljica Osnovne šole Mokronog Zvonka Ko- strevc, direktorica Zdravstvenega doma Treb- Mici nje mag. Vera Rozman in generalni direktor Kadar se oglasim pri Mici (kateri? Koračinovi, seveda!) vedno dobim vsaj rezi- Pošte Slovenija mag. Boris Novak. Prireditev, nico njene bogate potice. Vseeno od kje in v kateri smeri steče pogovor, na nekem ki se je začela s posnetki starega Mokronoga križpotju vedno steče v mokronoške tirnice, se na pravem postajališču ustavi in sklenila s projekcijo fotografij štirih novih in takrat zadiši kot je včasih iz Kraljeve pekarne zadišalo po vročih žemljicah. prireditev, je povezovala Petra Krnc. "Lepo so te počastili!" Gre za energetsko sanirano osnovno šolo, "V jok so me spravili. Sprva sploh nisem hotela iti. Noge so nekaj skregane s energetsko sanirano stavbo Upravno-kultur- nega središča Mokronog vključno s prenovljeno stopnicami, pa jih raje ne silim. Toda Mirjam je vztrajala: brez tebe se ne smem in sodobno opremljeno dvorano, prenovljene pojaviti! Ja, kar zajokala sem, ko mi je župan dal šopek. Veš koliko spominov je prostore zobozdravstvene ordinacije in novega v trenutku pritisnilo. Nekje so morali ven." zobnega aparata z rentgenom v Zdravstveni "Pa si jih še prepoznala pod novo obleko?" postaji Mokronog in novih prostorov pošte. "Dvorana je res samo še v nekih obrisih prepoznavna. Čudovita je. Še Lju- Štiri letošnje pridobitve so skupaj vredne bljana bi jo bila vesela! Zato sem še bolj in res iskreno hvaležna vsem, ki so se 1,84 milijona evrov. v tem slavnostnem trenutku spomnili, da je pred šestimi desetletji ogromno Za energetsko sanacijo Upravno-kulturnega mladih rok, med njimi tudi moje, udarniško prenašalo kamenje, opeko, sejalo središča Mokronog in popolno prenovo odra pesek, mešalo beton in delalo in dvorane ter sodobno tehnično opremo v njej kar so mojstri ukazali. Morda bo občina odštela dobrih 751 tisočakov, na raz- smo se tudi zaradi tega, zaradi pisu ministrstva za infrastrukturo in prostor občutka, da so v temeljih, zido- za sofinanciranje energetske sanacije stavb v vih, na odru, v strešni kritini lasti lokalnih skupnosti pa je za sanacijo uspela pridobiti 175 tisočakov. Objekt je bil zgrajen in v tlakovcih tudi naši žulji, leta 1954 in od takrat le nekoliko obnovljen, tako radi družili v zadružnem tokrat prvič celovito. Stroški ogrevanja UKS domu, kot smo mu rekli takrat. Mokronog se bodo znižali za nekaj manj kot Študirali smo igre, pripravljali sedem tisoč evrov letno. proslave, prepevali, uživali v Šolstvo v Mokronogu ima več kot 200-letno kino predstavah, organizirali tradicijo. Sedanjo stavbo šole so slovesno odprli veselice in plesali. Verjel ali ne, 4. septembra 1976 in jo dogradili ter obnovili tudi na žvižganje in na glavnik, leta 1996. Po slabih dveh desetletjih je tako če je muzikant umanjkal. Pa niti ni bilo tako romantično, kot se morda sliši. Če 2500 kvadratnih metrov strehe dobilo novo smo na primer mladinci organizirali ples, smo punce drugi dan poribale oder izolacijo in novo kritino, 1100 kvadratnih in dvorano, fantje pa poskrbeli, da je bilo drugje vse na svojem mestu. Če se metrov fasade pa novo zunanjo podobo, ki pošalim, tudi takrat ni bilo nič zastonj. Dvomim pa, da bi bilo danes kaj takega se lepo poda z leta 2009 odprtim vrtcem Mo- in na tak način še mogoče organizirati." kronožci in dve leti kasneje namenu predano "Drugačni časi, drugačni ljudje." športno dvorano in športnim parkom ob njej. Za naložbo bo občina odštela skupaj skoraj 694 "Že res. Takrat ni bilo avtomobilov, prenosnih telefonov, računalnikov in vseh tisoč evrov, pri čemer je iz razpisa ministrstva teh aparatov z gumbki in raznobarvnimi lučkami. Lahko bi rekla, da smo se ta- za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje krat preprosto morali družiti, se imeti radi in prepirati, si pomagati in nagajati, energetske sanacije stavb v lasti lokalnih sku- delati udarniško in se veseliti uspehom. Tako je bilo življenje. In bilo je, v to sem pnosti prejela nekaj več kot 370 tisoč evrov. prepričana, bolj v sožitju z naravno. Kot sem prepričana, da se v tem smislu narava Ogrevanje in priprava tople sanitetne vode v ni kaj dosti spremenila. Sprašujem pa se, če je to naravno, da si z neko škatlico šoli bosta na letni ravni cenejša za nekaj manj povezan s celim svetom, nimaš pa časa za soseda. Mislim, da ni!" kot 14 tisoč evrov. "Mici, tudi sam tako mislim. Hvala za tole rezinico." Zdravstveni dom Trebnje (in občine sou- Stane Peček stanoviteljice) je poskrbel za prenovo zobne ordinacije v Mokronogu, ki je opremljena tudi z novim zobnim aparatom z rentgenom. Poslovalnica Pošte Slovenija pa je dobila nove, Za uporabo javnih površin potrebno svetle, moderno opremljene prostore v pritličju Upravno-kulturnega središča Mokronog. pridobiti dovoljenje Vse nove pridobitve so velik finančni za- V Občini Mokronog-Trebelno je pričel veljati Odlok o občinski taksi. Z odlokom logaj za investitorje, hkrati pa pomembne za se urejajo obveznosti uporabnikov, ki uporabljajo oz. zasedajo ali izvajajo kakršno- vsakodnevna opravila vsakega od občanov, od koli dejavnost na javni površini v občini ali pa imajo na njih nameščene predmete. tistih najmlajših, ki obiskujejo osnovno šolo, Tako bo moral vsakdo, ki uporablja javne površine, pridobiti dovoljenje občine, s bolnikov, ki se morajo napotiti k zobozdrav- katerim se bodo določili pogoji glede uporabe javne površine. Vloga za uporabo niku, tistih, ki se željni dušne hrane odpravijo javne površine se nahaja na spletni strani občine oz. v sprejemni pisarni občine. na prireditev, do tistih, ki še prisegajo na kla- Skupna občinska uprava Mirnska dolina sično pošiljanje pošte ali plačevanje položnic Medobčinski inšpektorat in redarstvo na poštnem okencu. P. K. 5 leto VII., številka 26, december 2013

REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE aplikacija najprej zahteva identifikacijo z digitalnim potrdilom. ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Po identifikaciji z digitalnim potrdilom se vaši osebni podatki Goliev trg 5, 8210 Trebnje samodejno prenesejo iz Centralnega registra prebivalstva, zato t: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: [email protected] morate v vlogi le navesti novi naslov stalnega prebivališča. K vlogi je potrebno priložiti še skenirano dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga posameznik prijavlja. Kot dokazi- E-prijava stalnega prebivališča lo, da ima posameznik pravico prebivanja na naslovu, se šteje V Upravni enoti Trebnje v zadnjem času zaznavamo povečanje dokazilo o lastništvu, najemna ali podnajemna pogodba ali števila strank za prijavo stalnega oz. začasnega prebivališča, pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma zato želimo stranke opozoriti na možnost e-prijave stalnega upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer soglasja lastnika oz. začasnega prebivališča, ki vam omogoča lažjo in hitrejšo ni potrebno overjati. Če ste lastnik nepremičnine na izbranem opravljeno storitev. naslovu in imate urejen vpis v Zemljiški knjigi, potem vam ni Posameznik mora prijaviti stalno prebivališče ali spremembo potrebno prilagati dokazil, saj upravna enota to dejstvo lahko naslova stanovanja upravni enoti, kadar se v nekem naselju sama preveri v uradnih evidencah. V primeru, da prijavljate stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja. Posamezniku, stalno prebivališče za mladoletno ali drugo osebo, morate mlajšemu od 18 let, ter posamezniku, ki ni poslovno sposoben, izpolniti vlogo »e-prijava stalnega prebivališča za mladoletno prijavijo stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja ali drugo osebo«. V vlogo je potrebno ročno vnesti podatke o starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih stalno prebiva. V otroku oziroma o drugi osebi. V primerih, ko živijo starši na primeru, ko živijo starši ločeno, otroka prijavi tisti izmed rodi- različnih naslovih ali se z otroki seli samo en starš, je potrebno teljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno priložiti skenirano soglasje drugega starša. Če pa prijavljate prebiva. Pri tem pa velja izjema pri posameznikih, ki so mlajši drugo osebo, ki vas je pooblastila za prijavo prebivališča, pa od 18 let, vendar starejši od 15 let, in so po drugih predpisih je potrebno k vlogi priložiti skenirano podpisano pooblastilo. pridobili popolno poslovno sposobnost. Za te posameznike Enak postopek je v primeru prijave začasnega prebivališča, le da namreč velja, da morajo sami prijaviti stalno prebivališče. pošljete elektronsko podpisano in izpolnjeno vlogo »e-prijava Posameznik mora prijaviti naslov stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča« oz. »e-prijava začasnega prebivališča za spremembo naslova stanovanja stalnega prebivališča v roku mladoletnega otroka ali drugo osebo«. osmih dni od naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za Po prejemu elektronske vloge upravna enota preveri identiteto stalno prebivanje tujca. To lahko stori osebno na katerikoli posameznika na podlagi upravnih evidenc, pravilnost naslova, upravni enoti na območju Republike Slovenije ali preko eno- ustreznost dokazil o pravici do prebivanja na prijavljajočem tnega državnega portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim naslovu ter za tujca tudi veljavnost dovoljenja za prebivanje. potrdilom. Prijavo prebivališča posameznika lahko z njegovim Poleg tega preveri še veljavnost elektronskega podpisa. Upravna pooblastilom opravi tudi tretja oseba. enota po uspešnem evidentiranju prijave stalnega oz. začasnega Za e-prijavo stalnega prebivališča potrebujete veljavno kva- prebivališča izda posamezniku potrdilo o prijavi stalnega oz. lificirano digitalno potrdilo (SIGEN-CA, AC-NLB, Poštar-CA, začasnega prebivališča ter mu ga pošlje po redni pošti. HALCOM-CA), ki omogoča, da je vloga elektronsko podpisana. Po spremembi stalnega prebivališča mora posameznik v do- Vlogo oddate preko spletne strani E-uprava (http://e-uprava. ločenem roku urediti tudi vpis te spremembe v identifikacijske gov.si), ki vas preko storitev javne uprave, ki so razvrščene dokumente oziroma jih zamenjati, kot to določajo področni po življenjskih dogodkih, vodi do spletne strani E-storitve zakoni (osebna izkaznica in potni list: najkasneje v 30 dneh, (http://e-uprava.gov.si/storitve/), kjer najdete elektronsko vlogo orožne listine: v 8 dneh, prometno dovoljenje: v 15 dneh, voz- za prijavo stalnega prebivališča. niško dovoljenje: v 30 dneh). Ko izpolnjujete vlogo za e-prijavo stalnega prebivališča,

Živimo zdravo v naši občini V mesecu novembru smo v občini Mokronog-Trebelno pričeli s sklopom 10. delavnic katerih namen je izboljšanje zdravja preko zdravega življenjskega sloga, krepitvijo dobrega počutja ter telesne kondicije. Delavnice se odvijajo vsak četrtek ob 18. uri zvečer v stari telovadnici OŠ Mokronog. Da smo omogočili obisk delavnic vsem prebivalcem, smo edini v Sloveniji omogočili tudi varstvo otrok za čas delavnic. Zelo nas veseli, da ste se tako zelo dobro odzvali našemu povabilu, saj je povprečen obisk posamezne delavnice okoli 50 ljudi. V naslednjem letu pričnemo 9. januarja, ko bomo prisluhnili pridelavi sadja in zelenjave na naših vrtovih, se pogovarjali z dr. med., specialistko družinske medicine, Marto Pančur ter pri- sluhnili predavanju o zgodnjem odkrivanju raka. Zanimivo bo in poučno, zato toplo vabljeni. Koordinatorka v Občini Mokronog-Trebelno, Mateja Vrabec 6 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Kratka informacija o novem odloku Kakšne in čigave so odgovornosti za zdravo pitno vodo Lokalne skupnosti so med drugim zadolžene Občinski svet sprejel letos, v mesecu oktobru. ki so: Bogneča vas, Velika Strmica, Srednje za zagotavljanje ustrezne pitne vode na svojih Občina zagotavlja izvajanje storitev javne in Gorenje Laknice, Čužnja vas, Brezje, Roje, območjih. Za to so najpogosteje pooblaščene službe preko svojega javnega podjetja Ko- Češnjice, Češnjice-Reber, del Drečjega Vrha, posebne javne službe, kot so komunalna munala Trebnje d. o. o. na vseh poselitvenih Ornuška vas, Podturn in Štatenberk. podjetja itd. Vsi subjekti, ki nastopajo kot območjih, kjer je javni vodovod. Upravljavec Ustrezni predpisi sankcionirajo nepravilno- upravljavci vodnih sistemov, so odgovorni javnega vodovoda tako zagotavlja normalno sti, nedoslednosti in druge pomanjkljivosti za zagotavljanje ustreznosti pitne vode. obratovanje javnega vodovoda ter zdravstve- pri upravljanju javnega vodovoda. Ravnanje To pa hkrati pomeni zahtevno strokovno no ustrezno pitno vodo. Poleg tega je njegova in upravljanje s pitno vodo nadzorujeta usposobljenost pooblaščenih oseb ali najem skrb tudi vzdrževanje celotnega omrežja in zdravstvena in okoljska inšpekcija. Odgo- ustreznih zunanjih izvajalcev, saj je zagota- vseh naprav, s katerimi upravlja. vornost pa ni zgolj na strani neposrednega vljanje higienske ustreznosti vode zapleten Na vseh teh območjih, kjer je javni vodovod, upravljavca, pač pa tudi na strani odgovornih strokoven proces. Poleg tega upravljavce vo- je priključitev nanj obvezna. Poleg tega pa v in pooblaščenih oseb v lokalni skupnosti. dovodnih sistemov zavezuje cel niz zakonov, stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodo- Navsezadnje pa je za to, da imamo zdravo ki jih je treba poznati in upoštevati. voda, kjer se javna služba izvaja, ni dovoljena pitno vodo, odgovoren vsak posameznik, ki Oskrbo s pitno vodo, ki je obvezna gospo- lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Lastna bi kakor koli prispeval k onesnaženju vira darska javna služba, na območju naše občine oskrba s pitno vodo je možna le v naseljih, vode. Kot je bilo že velikokrat napisano in natančno opredeljuje Odlok o izvajanju javne kjer občina te javne službe ne zagotavlja. Se pa slišano, je voda javna dobrina, zato moramo gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Ob- mora ta zasebni vodovod upravljati v skladu zanjo skrbeti vsi. čini Mokronog-Trebelno. Navedeni odlok je s predpisi. Odlok natančno določa ta naselja, Jerneja Dragan OBVESTILO za kmetijska gospodarstva, ki bodo morala s 1. januarjem 2014 začeti voditi računovodstvo

Predvidevamo, da ste do 31.10.2013 vsa kmetijska gospodarstva, Tisti, ki boste v letu 2014 davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ki boste s 1.1.2014 začela voditi računovodstvo, na DURS oddali ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhod- izpolnjen obrazec »Priglasitev davčne osnove od dohodka iz kov, pa morate do 31.12.2013 na DURS poslati »Prijavo za vpis osnovne kmetijske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov dejavnosti fizične osebe v davčni register« in »Davčni obračun in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih od- akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje hodkov in določitev nosilca dejavnosti«. od 1.1.2014 do 31.12.2014«. Predvsem pa je potrebno čimprej Tisti, ki ste se za leto 2014 odločili za ugotavljanje davčne osnove razmisliti, komu boste zaupali vodenje poslovnih knjig, saj lahko od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in računovodja z dobrim poznavanjem vaše dejavnosti pripomore k normiranih odhodkov, morate na DURS do 31.12.2013 poslati uspešnosti vašega poslovanja. S tem, kdo vam bo vodil poslovne »Prijavo za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register« in knjige, morate v »Obvestilu o načinu vodenja poslovnih knjig« »Izračun predvidene davčne osnove, višine akontacije ter obro- DURS seznaniti do 31.12.2013. kov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ob začetku Mateja Zajc, KGZS – Zavod Novo mesto opravljanja dejavnosti«. Spremembe pri rabi gnojil za boljše Nove spremenjene časovne omejitve pa so sedaj sledeče:

varovanje pitne vode Časovna pre- V letošnjem januarju je bila sprejeta nova uredba o varstvu voda Vrsta gnojila na vrsti zemljišč poved rabe pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS 5/2013), Tekoča organska gnojila na kmetijskih zemljiščih (gnoj- ki živinorejskim kmetijam med drugim prinaša tudi nove časovne nica, gnojevka, bioplinska gnojevka ali digestat) 15. 11.–15. 2. in količinske omejitve pri razvozu živinskih gnojil. Spremenjene Tekoča organska gnojila na kmetijskih zemljiščih nad zahteve je potrebno upoštevati kljub temu, da so v priročnikih za 800 m nadmorske višine 15. 11.–1. 3. izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva, Hlevski gnoj za potrebe na njivah, razen če vremenske navedene še stare zahteve. in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo in je hle- 1. 12.–15. 2. Poleg spremenjenih prepovedi razvoza je bistvena tudi sprememba, vski gnoj zaoran najpozneje v treh dneh. ki prepoveduje gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili na tleh, Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik (ne velja za rastli- prekritih s snežno odejo, ne glede na njeno debelino. Seveda pa še njake) 15. 11.–1. 3. vedno velja tudi prepoved rabe gnojil na poplavljenih, razmočenih in Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, za potrebe ozimin 1.12.–15. 2. zamrznjenih tleh. Gnojenje strmih zemljišč, kjer obstaja nevarnost odtekanja tekočih organskih gnojil, je treba omejiti na največji od- Medtem ko glede prostorskih omejitev oz. prepovedi vnosa gnojil merek, ki ne presega 80 kg dušika/ha. To pomeni, da se v enkratnem v tla ni sprememb, je treba upoštevati nove zahteve na področju odmerku lahko gnoji z največ 40 m3 goveje gnojnice na hektar ali začasnega shranjevanja uležanega hlevskega gnoja, ki se lahko 20 m3 goveje gnojevke na hektar, ob pogoju, da rastline to dejansko začasno shranjuje na kmetijskem zemljišču, a ne dlje kot 2 meseca potrebujejo v tistem času. Pridelava na strmih terenih ob uporabi (do sedaj je veljalo pol leta), z obvezno menjavo lokacije vsako leto. gnojil bolj ogroža pitno vodo in površinske vodotoke, zato je treba Dokazila na kmetijskih gospodarstvih so potrebna, kadar se upo- izvajati še dodatne varnostne ukrepe: njivo razmejiti s prečnimi rablja kupljena ali drugače pridobljena živinska ali druga organska ozelenjenimi pasovi, med njivo in vodotokom mora biti najmanj 15 gnojila. Kot dokazila se izkažejo izpolnjeni obrazci, in sicer količina m širok pas zemljišča, ki je porasel z zeleno odejo in njiva mora biti prejetih in oddanih živinskih gnojil. Dokazila se hranijo najmanj 5 let. preko zime tudi prekrita z zeleno odejo. Pripravila: Mateja Strgulec, KGZS Zavod Novo mesto 7 leto VII., številka 26, december 2013

ZIMSKA SLUŽBA

Na Komunali Trebnje d.o.o. smo v letu, ki se izteka, prevzeli izvajanje rednega vzdrževanja lokalnih cest in dela javnih poti na območju občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Mirna ter na območju krajevne skupnosti Trebnje. Zimska služba je tisti del rednega vzdrževanja cestnega omrežja, ki Spoštovani uporabniki komunalnih storitev! ga uporabniki in uporabnice v zimskem obdobju najbolj občutite, zato smo vložili veliko truda v temeljito pripravo na prihajajočo Naj bo med cilji in željami za leto 2014 tudi zmanjšanje zimsko sezono. Zimsko službo bomo izvajali deloma sami, deloma s količin nastalih odpadkov, povečanje ponovne uporabe pogodbenimi podizvajalci. Če bi prišlo do morebitnih neljubih sprememb v načinu izvajanja na in dosledno ločevanje odloženih odpadkov. posameznem odseku, vas prosimo za strpnost. Ob tem je treba tudi vedeti, da je v skladu z zakonskimi normativi prevoznost lokalnih Vsem uporabnikom komunalnih storitev želimo cest zagotovljena, če višina snega ne presega 15 cm, promet pa je blagoslovljene božične praznike, v letu 2014 pa možen z uporabo zimske opreme. predvsem sreče, zdravja, miru in osebnih uspehov. Vsa vaša opažanja lahko sporočite na telefonsko številko dežurne službe 031 609 557, ki je za vas dosegljiva 24 ur na dan, vse dni v tednu. V času zimske službe se lahko obrnete Tu smo za vas. Že 50 let. tudi neposredno na morebitnega pogodbenega izvajalca, ki je zadolžen za izvajanje zimske službe na posameznem območju. Komunala Trebnje d.o.o. Območja ter podatki o posameznih izvajalcih so objavljeni na naši spletni strani www.komunala-trebnje.si.

NOVOSTI NOVEGA ODLOKA O letno je za uporabnika brezplačen. Vedno v času obratovanja pa lahko kosovne odpadke tudi brezplačno predate na zbirnem centru Globoko. RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI - izhodišča za uvedbo z veljavno zakonodajo usklajenega obračuna storitev. Odlok predvideva spremenjen način obračuna storitev Pred kratkim je bil sprejet nov Odlok o ravnanju s komunalnimi ravnanja s komunalnimi odpadki. V skladu z veljavno zakonodajo odpadki, ki bo ob upoštevanju veljavne zakonodaje celovito uredil je namreč treba uporabnikom zaračunavati ceno, izraženo v kg, področje ravnanja s komunalnimi odpadki. Odlok prinaša številne sorazmerno glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. V novosti, bistvene spremembe pa so: gospodinjstvih je merilo za določitev prostornine zabojnika število - spremenjen način zbiranja komunalne odpadne embalaže: članov gospodinjstva. Nov način zaračunavanja storitev bo uveden, rumene vreče se ukinejo oz. nadomestijo z zabojniki. Uporabniki, ki ko bo občinski svet sprejel ustrezen akt o tarifnem sistemu ter nimate zabojnika za embalažo, si ga morate zagotoviti v roku štirih potrdil elaborat o izračunu cene. (4) mesecev od uveljavitve odloka. - poenotenje zabojnikov: za vsako posamezno frakcijo odpadkov je Več podrobnosti o novostih, ki jih uvaja novi odlok, objavljamo na določena barva zabojnika oz. pokrova ter ustrezna nalepka, s katero naši spletni strani www.komunala-trebnje.si. mora biti zabojnik opremljen. Uporabniki, ki imate zabojnik, ki ni v skladu z odlokom, boste tak zabojnik lahko obdržali v prehodnem Uporabniki, ki nimate zabojnikov, jih obdobju petih let, nakar ga bo izvajalec javne službe na lastne lahko dobite pri nas, na sedežu družbe stroške zamenjal. Goliev trg 9, Trebnje, in sicer so z - spremenjen način zbiranja kosovnih odpadkov: ukine se dosedanji Odlokom usklajeni zabojniki z ustrezno sistem odvoza po predhodno objavljenem urniku dvakrat letno. Odvoz nalepko na voljo po naslednjih cenah: kosovnih odpadkov se bo sedaj izvajal na klic uporabnika. V praksi to - 80 l zabojnik stane 26 EUR z DDV pomeni, da nas uporabnik obvesti, mi primer evidentiramo in nato - 120 l zabojnik stane 24 EUR z DDV pred prevzemom obvestimo uporabnika, ki kosovni odpadek odloži - 240 l zabojnik stane 34 EUR z DDV na posamezno prevzemno mesto. Odvoz kosovnega odpadka enkrat

Ko kupujete čistilno napravo, zahtevajte ODLIČNOST! Trajna, zanesljiva in varčna rešitev za odpadne vode iz gospodinjstva

+ ZNATEN PRIHRANEK + ZANESLJIVO DELOVANJE + PREVERJENA REŠITEV + DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI + ZAJAMČENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA

® Komunala Trebnje d.o.o. kot novost v svoji dejavnosti pod Zahtevajte ODLIČNOST! Izberite AQUAmax . ugodnimi plačilnimi pogoji nudi nakup AQUAmax čistilnih naprav. Komunala Trebnje d.o.o. | Goliev trg 9, 8210 Trebnje Z novo ponudbo se želimo še bolj približati našim uporabnikom. T: 07 348 12 60 | E: [email protected] Le skupaj lahko namreč uspešno doprinesemo k varovanju okolja. Vabimo vas, da nas pokličete in se prepričate. www.komunala-trebnje.si

KomunalaTrebnje_oglas_A4_Mirna-Mokronog_12-2013.indd 1 6.12.2013 15:21:09 8 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

NOVA SLOVENIJA z amandmaji predlaga povečanje sredstev za občine, državne ceste in lokalne medije. Na pobudo županov Mirnske doline in na predlog kandidata za poslanca v DZ leta 2011, Matjaža Longarja, ter OO NSi Trebnje, Mir- na, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, je vodja PS NSi z amandmaji poskušal zagotoviti dokončanje že začetih projektov na območju občin Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Mirna in Trebnje. Zavzeli so se tudi za rekonstrukcijo ceste Mali Gaber–Medvedjek, uredi- tev križišča v Štefanu ter ureditev ceste Slovenska vas–Šentrupert. Prav po zaslugi NSi je bila v letih 2007–2008 na določenem delu že obnovljena. Amandma so predlagali tudi za ureditev križišča v Mokronogu in ureditev ceste skozi Mirno. Nova Slovenija je še predlagala, da se občinam vrne določena finančna sredstva, ki jim jih proračuna za leti 2014 in 2015 jemljeta. Žal so poslanci vladajočih strank vse predloge zavrnili, celo poslanka Renata Bronskule (SD), ki prihaja iz naše volilne enote. Občinski odbor Nove Slovenije – krščanskih demokratov Mokronog-Trebelno

Apel podobo na ogled postavi Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Prireditev so pripravili KUD Emil Adamič, glasbena šola Trebnje, Zveza kulturnih društev Trebnje in trebanjska območna izpostava JSKD in se tako Naj bo radodarno z zdravjem, vključili v vseslovenski Ta veseli dan kulture. Stane Peček, slavnostni govornik veseljem in uspehi. in voditelj večera, je uvodne besede namenil skrbi za jezik. Dejal je: Naj vam življenje prinese čimveč "Dovolite mi, da se najprej, tudi v vašem imenu, zahvalim in poklonim srečnih ur in trenutkov. vsem, ki so slovenski jezik ohranjali skozi viharje, požige in druge ujme časa, ga varovali, razvijali, plemenitili in ga postavili v vrsto svetovnih jezikov. Pri Vesele božične praznike tem ne mislim samo na velikane, kot so Trubar, Vodnik, Prešeren, Levstik, in srečno Novo leto 2014. Jurčič, Cankar, Kosovel … pa naša moderna … in naprej do Kocbeka, Pavč- Prostovoljke ka, Minattija, Zlobca, Pahorja, Svetlane Makarovič, Dese Muck in številnih Krajevnih organizacij Rdečega Križa drugih. V mislih imam tudi Pavla Zidarja in njegov literarni opus, ki ga je Mokronog, Trebelno, Ornuška vas in začel v teh krajih, ko je poučeval na Trebelnem in v mokronoški šoli; mislim Čužnja vas na Marušo Krese, po starših iz Bogneče vasi, pisateljico, pesnico in novinarko, edino Slovenko na seznamu stotih najvplivnejših Evropejk, ki je preminula letošnjega januarja; mislim na Trebanjca Franceta Režuna in Barico Smole, pa na Avgusta in Ivana Gregorčiča iz skoraj sosednje vasi, na našo Anico Zidar Ob razidu moškega pevskega in na Mokronožice, ki so pred dnevi izdale brošurico spominov. Mislim tudi zbora Emil Adamič na Aljo Suljić in vsa druga žlahtna, čeprav še drobcena semena, ki kalijo na Hvala je čudežna beseda, hvaležnost je člo- slovenskih besednih poljanah. vekova pozitivna lastnost. In kdor je hvaležen, Zaradi teh in takih rodoljubov, slovenski jezik ni majhen, čeprav ima majhno se zaveda, da nič ni samoumevno. število govorcev. In grozen je občutek, kako se vsi skupaj, kot država in kot Hvala vsem, ki ste v društvu kot člani narod, ne znamo upreti nasilju kapitala, ki se tudi na tem področju trudi, da ustvarjali do zadnje skupaj zapete pesmi. In bi nas zasužnjil. Naj vas spomnim samo na pogled v kakšen trgovski center, saj tistim, ki so kadar koli v preteklosti prepevali se brez angleščine že težko znajdeš. Prisluhnite, koliko tujih besed je v pogo- v mokronoškem pevskem zboru. vorih otrok in mladine. Se kdaj zgrozimo, ko poslušamo, kakšno slovenščino Hvala za vse dni, ki ste jih namenili za vaje. govorijo v parlamentu? Se morda vprašamo, zakaj slovenska pevka, ki jo pošilja Hvala za vse odpete žalostinke in za vse na mednarodni tekmovalni oder Slovenija, poje pesem slovenskega avtorja v vesele pesmi. angleščini? Ali se zavedamo, da dvojina izginja? Itd., itn. Hvala za vse nastope. Hvala za uspehe, ki In se vprašam: So to res drobnarije? Ali pa so morda rakave tvorbe, ki imajo ste jih dosegli. skrbno načrtovano pot? In cilj. Hvala za vaš prispevek h kulturi, tu, v tem Kljub temu trdno verjamem, da je v slovenski narodni zavesti dovolj globoko lokalnem prostoru, kot tudi širše. vgravirana zgodovinska vloga kulture, ki jo je v vseh njenih obrazih in razse- Razšli ste se, bolje rečeno – razšli smo se ob žnostih odigrala v procesu oblikovanja slovenstva, sredi križišča romanskih, kulturnem prazniku, 3. decembru 2013, »Ta germanskih, ogrskih in južnoslovanskih tradicij, ko se je bilo treba oblikovati veseli dan kulture«. Razšli ste se s kulturo! kot narod, ostati in obstati narod, ter na koncu priti do lastne države. Upam, da se bodo naša pota še srečala. Do Upam, da bo tudi nocojšnji dogodek, za katerega je naslov posodil France takrat (in napre) pa naj vaši glasovi ne osta- nejo v tišini. Anton Maver župan Prešeren, vsaj trohico prispeval k utrditvi te zavesti. 9 leto VII., številka 26, december 2013

Neka druga lepota in vsakdanjosti niti nismo več opazili ozi- roma smo pozabili njihov prvotni pomen." "Življenje pod kozolci je utihnilo. Žanjic Štepec med drugim tudi meni, da "gre za ni več, koscev prav tako ne. Žito in krma avtorjev poizkus, kako na umetniški način se že dolgo več ne sušita v rantah. Kozolci aktualizirati dvojnost v odnosu, ki ga Slo- ostajajo prazni. Za kmeta je bil kozolec venci gojimo do naše nepremične kulturne najlepši, ko je bil poln. Ta lepota je minila." dediščine, še zlasti do kozolca, s katerim Tako precej trpko zapiše DAMJAN POPE- se Slovenci tako radi identificiramo, po LAR, arhitekt, umetnik, nemirnež, huma- drugi strani pa se do njega obnašamo nist… Vendar že v naslednjem stavku ve: zelo mačehovsko. Dejstvo je, da so objekti "Toda še vedno ostaja neka druga lepota." Damjan Popelar in Dušan Štepec kmečke kulture najbolj ogrožen segment Na razstavi "OBRAZI DEDIŠČINE – Foto Mojca Žnidaršič, Dolenjski list naše nepremične kulturne dediščine. To kozolec in čebelnjak", odprl jo je magister velja tudi za Mirnsko dolino, kar je dovolj DUŠAN ŠTEPEC, konservatorski sveto- mag. Dušan Štepec. "V njih odpira prostor dobro poznano Damjanu Popelarju, 'otro- valec, je predstavil 14 maket slovenskih za dvogovor z okolji, v katerih so nastajale ku Mirnske doline', ki že celo svoje življenje kozolcev, z njihovimi glavnimi pročelji, v njegove umetniške ideje… S svojo širino spremlja in soustvarja njene zgodbe. Zato merilu 1:70, in 6 čebelnjakov, ki so, razen in globino dojemanja sveta ter s svojimi ni naključje, da si je kot motiv za tokratno enega, v merilu 1:50. Večina jih izvira iz izkušnjami lokalnega okolja, je vedno razstavo izbral kozolec in čebelnjak." Dolenjske, Gorenjske in Štajerske. znova pred nas, obiskovalce (gledalce), po- Povejmo še, da umetnik živi in ustvarja "Damjan Popelar je avtor 25-tih ume- stavil na ogled podobe iz naše neposredne v Zagorici pri Mirni. tniških projektov," razkrije v predstavitvi okolice. Teh podob zaradi samoumevnosti s. p. Po 62 letih se je poslovil moški pevski glasilke in odebeli ušesa. Pa vendar! Že zaradi pesmi. Zaradi tiste pesmi, za katero so se pevci zavestno desetletja marsičemu zbor KUD Emil Adamič odrekali in se trudili razumeti, kaj pesem pričakuje od njih. Pa Organizirano zborovsko petje ima v Mokronogu dolgo tra- tudi zaradi nikjer zapisanih spominov na leta, ko so prinašali dicijo. Že okrog leta 1900 je v Mokronogu deloval Pevski klub, drva na vaje, da je bilo vsaj malo toplo, se vozili na svoje stroške ki se je potem priključil Sokolom. Z manjšimi krizami je ves na vaje in nastope, prevzeli fizična dela, da so zaslužili za enotne čas prepeval cerkveni zbor, sredi dvajsetih let ga je vodil celo obleke, za pianino; peli na veselicah in pogrebih, na proslavah, ugledni slovenski skladatelj Matija Tomc, ko je tu kaplanoval. komemoracijah, koncertih, revijah, šentviškem Taboru, v Ma- Po drugi svetovni vojni so se hitro oblikovale razne kulturni- rezigah na prazniku refoška, v Novem mestu na Cvičkariji, na ške skupine in se leta 1948 tudi formalno združile v Prosvetno Škupanju v Beli Krajini, Razhodnji na Čatežu; na otvoritvah društvo Emil Adamič. V Sokolskem domu so prirejali različne cest, vodovodov, elektrovodov, gospodarskih objektov, gasilskih prireditve – od proslav in koncertov do gledaliških iger ter domov, kapelic in poslovilnih vežic; peli podoknice, godovnice drugih scenskih stvaritev. Spiritus agens takratnega kulturnega in rojstnodnevnice; peli na odru doma in po Sloveniji; naštu- dogajanja je bil zdravnik Rajko Fenc, ki si je »privoščil« celo dirali spevoigri Darilo za god in Oče nebeški, glej in gostovali opereto z domačimi pevci in domačim salonskim orkestrom. celo v Splitu; peli pri postavljanju mlaja, klopotca in ob sajenju Obdobje med 1950 in 1980 je s kulturno sceno zaznamoval najstarejše vinske trte; prepevali po gostilnah in zidanicah… Vilko Videčnik, ravnatelj šole, režiser in zborovodja. Za dana- sebi in drugim v veselje. šnji čas se skoraj neverjetno sliši, da je v veseloigri Kulturna Občina Trebnje je zboru leta 1998 podelila Golievo plaketo, prireditev v Črni mlaki, ki jo je režiral, nastopilo 27 ljudi, da je prejeli so številna druga priznanja in pohvale. njegov osnovnošolski zbor pel štiriglasno, da sta bila ob dvajse- V zboru je prepevalo veliko pevcev. Do 3. decembra 2013 so tletnici moškega zbora, leta 1971, častna gosta Matija Tomc in vztrajali prvi tenoristi Jani REPOVŽ, Jože SEBANC in Silvo Janez Kuhar in še veliko »neverjetnosti«. Vilko je bil z moškim GREGORČIČ, drugi tenoristi Ciril TRATAR, Peter CAMLOH zborom do leta 1990, ko je vodenje zbora prevzel Stane Peček. in Peter GORENC, baritonista Tone SEBANC in Martin GO- Odločitev o zadnjem nastopu je bila vse prej kot enostavna. LOB, basisti Mitja SEBANC, Stane SEBANC in Lojze JARC. V desetletjih se spletejo vezi, ki težko priznajo, da čas skrha Ta dan je tudi dolgoletni predsednik zbora, Stane SEBANC, odložil funkcijo. Zboru so se zahvalili župan Anton Maver, Mojca Femec v imenu JSKD in ZKD Trebnje, ženski zbor Zimzelen Mirna. Zahvalo je poslal tudi Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna, ki je z zborom pred leti kot igralec nastopal v spevoigri. Posebno pozornost so pevcem, slovenski kulturi in slovenski družbi nasploh (kot se za ta praznik spodobi) namenili škratje Mokronožci (lutkovna skupina Mokre tačke: Polona, Polonca, Andreja in Bojana). Njihovo sporočilo in opozorilo, duhovito zavito v soparo družbene »kuhinje«, je v začudenju: prenovljena dvorana - zbor pa odhaja! Vredno razmisleka na vseh področjih. Zbor in zborovodja Stane Peček, Foto Mojca Žnidaršič, Dolenjski list s. p. 10 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

klarinet; Sara KRMC, Vid KOŠČAK, Ema ŠKARJA in Patrik SLUGA - komorna skupina klarinetov; Rok KO- CJAN in Marko POVŠIČ – petje; Zala CURK, Helena PLAVEC, Špela SKUBIC, Ka- tja STARIČ, Laura VENCELJ in Ana JURGLIČ – ansambel flavt; Jernej KORBAR, Jaka ŽGAJNAR, Julija REPOVŽ, Lovro HOČEVAR, Lara KO- ČAN, Tinka GOLOB, Ga- Komorna skupina klarinetov Lana Rupnik šper BREGAR in Boštjan DIMNIK – Komorni orkester klarinetov. Solistka na flavti Ta veseli dan kulture Špela LAMPRET. Učence je s klavirjem spremljal prof. Zoltan so obogatili tudi učenci Glasbene šole Trebnje. Veliko učenk PETER. in učencev je iz naše občine. Naštejmo vse: Ana GREGORČIČ, Za nastop so učence/ke pripravili učitelji: Betka Cimperšek, Jerca KOS, Manca PENCA KOCJAN, Lana RUPNIK – vse Boštjan Dimnik, Vivina Gazvoda, Tanja Kadivnik, Ivana Kr- violina; Natalija SAJE – violončelo; Aljaž STRMOLE in David hin Podlesnik, Špela Lampret, Barbara Lotrič, Lucija Mlakar, KOS – kitara; Zala KOŠČAK, Katja NOVAK, Lara VALENČIČ Mitja Režman in Sara Zajc. Ravnateljica Glasbene šole Trebnje in Špela GRMOVŠEK – kvartet kitar; Ines DOLENŠEK in je Tatjana Mihelčič Gregorčič. Lara HVASTIJA – klavir; Jaka ŽGAJNAR in Lara KOČAN – s.p.

Ustni harmonikarji na svetovnem festivalu v Nemčiji Mednarodni festival "(ah), TE ORGLICE" Mokronog je lani gostil sestav pa je začel delovati marca 2013 in je imel večino vaj svetovno znani kvartet ustnih harmonik Harmonicamento, ki ga en krat tedensko v Ljubljani, v prostorih, ki jih je dal na vodi Gerhard Müller. Ker je gospod tudi predsednik svetovnega razpolago JSKD RS. Delno so bile vaje tudi v Aljaževi rojstni združenja Fédération Internationale de l'Harmonica (FIH) in hiši pod Šmarno goro, kakšna pa celo na domu zakoncev direktor Svetovnega festivala harmonik (WHF), je nastop izko- Hrovat v Sori. ristil tudi za oceno tukajšnjega (slovenskega) igranja na ustno Umetniški vodja Vladimir Hrovat, ki v tej vlogi deluje harmoniko. Očitno zadovoljen s slišanim, je mokronoški festival tudi pri festivalu "(ah), TE ORGLICE", je izbral program in povabil na Svetovni festival, ki se je odvijal med 30. 10. in 3. 11. naredil vse priredbe. v Trossingnu. Ansambel je imel srečo in čast, da je v Trossingenu s svojim SORARMONICA.SI je ime, pod katerim je na WHF 2013 nastopil kombiniranim 20-minutnim sporedom izvedel uvodni na- razširjeni, »vseslovenski« ansambel osmih ustnih harmonikarjev, stop na festivalovem t.i. Odprtem odru. Sledil je prvi tekmo- dopolnjen s kitaro in godalnim kvartetom. Jedro ansambla izvi- valni nastop v ODPRTI KATEGORIJI (različne kombinacije, ra iz sekcije ustih harmonik KUD JaReM (Medvode), razširjeni v katerih je vsaj ena ustna harmonika vodilni instrument).

Oktet Sorarmonica.si Godalni kvartet plus 11 leto VII., številka 26, december 2013

sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje, Kidričeva 5, 8210 Trebnje el. p: [email protected]; tel: 07 348 12 50

»(ah), TE ORGLICE« mednarodni festival ustnih harmonik v Mokronogu Švicarji in Tavžentrože r a z p i s u j e V okviru sodelovanja med pobratenima občinama Velike Lašče in švicarsko občino Lützelflüh v dolini Emmental, kjer REVIJO USTNIH HARMONIK/ORGLIC je doma svetovno znani sir, smo septembra organizirali turi- stično rajžo po Dolenjski. Grad Otočec, vožnja s splavom po KJE: Mokronog, kulturni dom Krki, Dežela kozolcev v Šentrupertu in dobrote Vinskega dvora KDAJ: sobota, 22. februar 2014, ob 18. uri Deu na Malkovcu. Za kulturno hrano so poskrbele pevke DPŽ Namen revije je še bolj približati ljudem to prijazno glasbilo in Tavžentroža Trebelno. Skrbno izbran program, med drugim predstaviti že uveljavljene, znane in manj znane izvajalce glasbe tudi tri švicarske pesmi v originalnem jeziku, izjemna solist- na tem glasbilu. ka Ivica Kocjan Anderlič in pevke v prikupnih podeželskih POGOJI ZA NASTOP NA REVIJI oblačilih, so gostom raznežile duše. V Švico je tako odpotovala • Na revijo vabimo slovenske in druge orgličarje/ustne harmo- prijazna razglednica tega dela slovenske deželice, ki gotovo ne nikarje. bo ostala neopažena. Dober glas pa v turizmu pomeni največ. • Nastopijo lahko solistično ali ob spremljavi drugih glasbil, Zato naj mi bo dovoljeno, da se kot organizator in turistič- vendar mora glasbeno misel nositi ustna harmonika/orglice. ni vodnik zahvalim za to sodelovanje prav vsem, še posebej • Skladbe za nastop izberejo orgličarji/ustni harmonikarji sami. zborovodkinji Gabrijeli Cedilnik, harmonikarju Primožu Ce- Skupna dolžina nastopa je 5 minut. dilniku, Idi Mihelčič in gostišču Deu. Edi Zgonc Nastope bo ocenjevala strokovna komisija po kriterijih glasbene stroke. Vlado in Dinko sta igrala Bacha (Air) in Vivaldija (Koncert • ZLATO PRIZNANJE (za 85% in več) za dve trobenti) ob spremljavi godalnega kvarteta in kitare. • SREBRNO PRIZNANJE (za 70 % - 85%) V drugem tekmovalnem nastopu, kategorija SKUPINE • BRONASTO PRIZNANJE (za 55 % - 70%) USTNIH HARMONIK (4 do 11 članov), je naša osmerica • PRIZNANJE ZA SODELOVANJE (manj kot 55%) predstavila Pet starih francoskih menuetov. Tekmovanje in Trije najboljši med posamezniki in trije najboljši med skupinami/ gostovanje je slovenska odprava zaključila s celovečernim ansambli bodo prejeli ustrezna priznanja za osvojena odličja. koncertom v DEUTSCHES HARMONIKA MUSEUM-u. PR IJAVE Mednarodni strokovni komisiji sta oba tekmovalna nastopa Prijava mora vsebovati našega ansambla ocenili z oceno »excellent« (odlično). (Možne • ime in priimek orgličarja/ustnega harmonikarja, natančen ocene: neocenjen, dobro, prav dobro, odlično in izjemno oz. naslov (poštni, elektronski in številko telefona), izstopajoče (outstanding). • navedbo spremljevalnih glasbil; tudi imena in priimke izva- Člani ansambla SORARMONICA.SI, ki so nastopili v jalcev Trossingnu: Vladimir Hrovat, umetniški vodja (Sora pri • spored nastopa: naslove pesmi oz. skladb in avtorje Medvodah), Valentin Bogataj (Gorenja vas - Škofja Loka), • kratko predstavitev (do 10 vrstic), ki jo bomo uporabili za Dinko Hrabrić (Bukovica - Nova Gorica), Polona Jeršin najavo nastopa in za objavo v biltenu. (Šmarje Sap), Alenka Kogelnik Hrovat (Sora pri Medvodah), • prijave sprejemamo do sobote, 1. februarja 2014 na naslov: Simona Perme (Zagorje ob Savi), Andrej Primc (Lancovo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti -Radovljica), Mira Vidic (Škofja Loka); članice godalnega Območna izpostava Trebnje, Kidričeva 5, 8210 Trebnje kvarteta: Ana Krpan (Ljubljana), Klara Gruden (Grosuplje), el. p: [email protected]; tel: 07 348 12 50 Simona Skvarča (Logatec), Katarina Kozjek (Domžale) in Organizator se obvezuje: kitarist Janez Golob (Virmaše - Škofja Loka). pripraviti primerne pogoje za nastop, Projektu je bilo naklonjeno kar precejšnje število donator- vsem nastopajočim izraziti zahvalo s pisnim priznanjem, jev. Nekateri so darovali hrano in pijačo, nekateri denar, naj- zagotoviti toplo večerjo večji, glavni donatorji pa so bili SAZAS, JSKD, Lojze Peterle, Nastopajoči se obvezujejo: neimenovana gospa, Kmetijska zadruga Trebnje in seveda • nastopiti z dobro pripravljenim sporedom. sami udeleženci, ki so na lastne stroške prihajali na vaje in v • Podrobna navodila bodo prijavljenim posredovana pravoča- Trossingnu za kosila in večerje segli v svoje denarnice. sno. Povejmo še, da je ansambel spremljala RTV SLO 1 (oddaja Stane Peček, vodja festivala Opus, Darja Korez Korenčan). Vladimir Hrovat, umetniški vodja festivala Mojca Femec, vodja OI JSKD Trebnje s.p. 12 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Nagrajen roman naše rojakinje Iz krajevne knjižnice Mokronog Maruše Krese Krajevna knjižnica Mokronog je središče preživljanja prostega Društvo slovenskih literarnih kritikov je nagrado za knjigo leta časa velikega števila otrok in njihovih staršev. Izposojajo si vse 2012 podelilo romanu Da me je strah? žal že pokojne avtorice Ma- vrste gradiva, zelo radi tudi avdio-vizualno gradivo (predvsem ruše Krese, novinarke, pesnice, pisateljice in humanistke. Roman DVD-je), po katerih je vse večje povpraševanje. Zato smo želeli Da me je strah? se je znašel tudi med finalisti v izboru Kresnik. otrokom in njihovim staršem predstaviti potek nastajanja risank. Maruša Krese je, čeprav v naših krajih njena literarna dela žal Povabili smo Tatjano Urbič, strokovnjakinjo s področja anima- (še) niso prav dobro poznana, naša rojakinja. Njene korenine cije, ki je vodila 2 srečanji v začetku oktobra. Otroci so spoznali namreč segajo v Bognečo vas, od koder je bil doma njen oče. Franc nekaj primerov optičnih igrač, izdelali taumatrop, spoznali Krese, poznan tudi pod imenom Čoban, je bil nekdaj gozdarski celoten proces nastajanja animiranega filma; razvoj ideje, sce- delavec na Hmeljniku, v času druge svetovne vojne prvobo- narij, snemalno knjigo, oblikovanje likov, predmetov ter ozadij, rec, partizan, narodni heroj, animiranje in snemanje, snemanje zvoka in montažo. Srečanje po vojni pa član sveta republi- smo zaključili z izdelavo kratke risanke. S pomočjo računalni- ke, aktivni družbenopolitični delavec, uslužbenec uprave državne varnosti, ljudski posla- nec, uslužbenec Muzeja ljudske revolucije itd. Marušo Krese je odraščanje v partizanski družini usodno zaznamovalo in, kot je večkrat priznala, tudi preganjalo. Študirala je v ZDA, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, in sicer psihodramo ter primerjalno književnost. Delala in ustvarjala je pretežno v tujini, v Tübingenu, Parizu, Berlinu, Gradcu in Sarajevu. Iz ka, kamere in malih junakov smo kratko zgodbico spremenili zakona z znanim pesnikom Tomažem Šalamunom, ki ji je posvetil v kratek animirani film. Hkrati smo postavili razstavo risb iz pesniško zbirko Romanje za Maruško (1971), ima dva otroka. animacije Zmajček bruha ogenj, katere avtor je Timon Leder. Maruša Krese se je na jesen svojega življenja po 20 letih vrnila Projekt je sofinancirala Občina Mokronog-Trebelno. domov. Njene smele ustvarjalne načrte je prekrižala bolezen, Oktobra so se v knjižnici srečali starejši iz občine in ob pre- Kresetova je umrla 7. januarja letos. biranju Utrinkov preživeli lep četrtkov večer. Odšli smo tudi na Roman Da me je strah? je tako njen prvi in žal tudi edini. Izšel pot po Turčiji, kamor nas je novembra popeljala Milena Hvastija. je leta 2012 pri novomeški založbi Goga, obeta pa se mu tudi pre- V decembru pa bomo skupaj z Društvom za zdravje in sožitje v vod v angleški jezik. Maruša Krese v veliki meri avtobiografskem družinah Trebnje organizirali predavanje Zdenke Zalokar Divjak romanu skozi tri notranje pozicije (tri različne osebe) pripoveduje o preprečevanju stresa in izgorevanja s smiselnimi življenjskimi zgodbo, nekakšno literarno kroniko svoje družine, od obdobja vsebinami. druge svetovne vojne naprej. Navdih za roman je v avtorici tlel Petra Podkrižnik, Knjižnica Pavla Golie Trebnje dolgo, »od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej, ko se je v Slovenijo začel vračati nacionalizem«. Kresetova se v romanu skozi pripovedovanje partizana (njenega očeta) pogosto vrača v Naj vas v novem letu naše kraje, v očetovo Bognečo vas, za katero odkrito pravi, da jo spremljajo je dolgo sovražila. »Tisti kraj«, kot ji pravi, se je skozi leta, ko je sama potovala po domala vsem svetu, močno spremenil in Kre- otroška radovednost setovi priljubil. Ko je nastajal roman Da me je strah?, je Maruša Golievega Jurčka, Krese nekaj časa prebivala v Novem mestu in naše kraje znova skromnost Bevkovih obiskala ter tudi iz njih črpala navdih za svoj romaneskni prvenec. Pastircev, Maruša Krese je za seboj pustila bogat ustvarjalni opus. Je iskrena ljubezen Cvetja v avtorica več pesniških zbirk, radijskih iger, dokumentarno-ume- jeseni tniških oddaj (nekatere je pripravljala skupaj s svojo sestro, znano ter trdnost in zdravje iz fotografinjo Meto Krese) in člankov v uglednih tujih in domačih Povesti o dobrih ljudeh. publikacijah. Leta 2008 je za zbirko Vsi moji božiči prejela fabulo. Srečno 2014! Nemški predsednik ji je za njeno humanitarno delo v Bosni in Hercegovini podelil zlati križec, avtorice evropskega projekta Vaši knjižničarji Ženske z vizijo (2007) pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših knjižnice Pavla Golie Trebnje žensk v Evropi. Miran Zore 13 leto VII., številka 26, december 2013

našem vsakdanji- če drugega ne, spoznanje: četudi sem star ku. Kakšno temo pa in nosim leta sam, mi prijeten in topel stisk doda tudi naša vodi- roke v naši skupini olajša težo. teljica Darka. Anica Zidar Ob vsem tem pa se je v nas zganila želja, da bi dali na svetlo, Knjižica UTRINKI je na voljo v knjižnici. Iz kar se je nabiralo v nje objavljamo pesem Vide Kačičnik naših srcih, v duši. Pred dnevi pa sem Midva ujela, da besedici Sediva in gledava skozi okno. Mokronožice po duša in srce nista več Molčiva in premišljujeva. v modi. No ja, to se mi ne zdi prav, zato pa Več ne toliko, kaj bo jutri, šestnajstih letih je svet tak, da ga je hudič vesel! Besede imajo za nas poseben čar. Pobr- bolj, kaj je bilo včeraj, V naravi je že tako, da se vse spreminja, skali smo po sebi, odprli kamrico, kamor prejšnji teden, pred leti, desetletji. ostari. Človek pa ostari šele takrat, ko se smo spravljali spomine na otroštvo, na Poboža me po roki, odreče svojim idealom. minule čase, pa tudi na naš vsakdan. Tako malo na njej se pomudi. Mineva šestnajst let, kar smo se zbrali so nastali drobceni zapisi, ki smo jih zbrali Spogledava se, nasmehneva, v skupini za samopomoč Mokronožice. v knjižici UTRINKI. Šestnajsti po vrsti. ne spregovoriva. Vodili sta jo Tina Plazar in Marija Koželj iz Že njihovi naslovi, nekaj jih bom omenila, Dotik, nasmeh neizmerno je bogastvo. centra za socialno delo, voditeljici s poslu- to potrjujejo: Od zrna do kruha, Pravljice, Srce ogrejeta in pomirita. hom za te jesenske duše. V začetku je bilo Iz šolskih dni, Srečanje s knjigo, Šepet z Zdaj že pogled poljub je, slišati več čudnih, skoraj pikrih pripomb, mladostjo, Polje, kdo bo tebe ljubil … Tako dotik rok objem. da s to skupino ne bo nič, saj bodo razpra- se v nas odpirajo tista skrivna vrata, skozi In molk postal zgovoren je. vljali le o boleznih, ki na starost vedno »ven katera pritekajo svetle misli, se prepletajo z Oba skupaj sva za enega, štrlijo«. Taki pogovori pa ne zmanjšujejo dnevom in pomagajo, da kar lepo živimo s osamljenosti, te bolezni današnjega časa. svojo starostjo. a srečna za dva in več, A ubrale smo drugo pot, bolj ravno, prav- Pa kaj hočemo, še sonce se stara! tudi za otroke in vnuke zaprav naravno. Ob vsakem srečanju obde- Težko čakamo petek in naš kofetek. Za in še za koga zraven. lamo nekaj, si čimer si poglobimo znanje o našo Mici je ta petek zapovedan dan. Starost, saj veš, tudi ti si lepa, zdravilnih rastlinah, o vrtu med letnimi Pravijo, da ima ljubezen več obrazov; v četudi večkrat kaj boli. časi, o knjigah, o otroštvu, o mladosti, o skupini je prav gotovo vsak našel nekaj zase, Vida Kačičnik

slovenskih korenin in ponosen sem, da sem pilotiral tudi slovitega lovca F-16, v vseh teh tukaj,« je dejal ob svojem nedavnem obisku letih nabral preko 4.100 letalskih ur, skozi Slovenije. svojo kariero je opravljal mnoge funkcije, Leta 1957 rojeni Frank Gorenc je v ZDA vseskozi pa se je izobraževal, potoval in delal odšel leta 1961 skupaj s svojo družino (ima širom sveta, vztrajno nabiral odlikovanja in še štiri leta starejšega brata), ki je pred tem priznanja ter napredoval v višje čine. Danes živela na Trebelnem (v stavbi poznejšega je, kot že rečeno, general s štirimi zvezdica- matičnega urada). Znašel se je v veliki sloven- mi in je najvišji vojaški častnik slovenskega ski skupnosti Milwuakeeju, v zvezni državi rodu. Trenutno deluje v vojaškem oporišču Wisconsin, kjer so že živeli očetovi bratje, Ramstein, kjer opravlja kar tri funkcije. Je ki sicer izhajajo z Brezovice pri Trebelnem. namreč vrhovni poveljnik zračnih sil ZDA za Ameriški general s Angleščine se je za razliko od svojih staršev Evropo in Afriko, po novem je tudi vrhovni (oče Stanko je bil krojač, mama Francka pa poveljnik zračnih sil Zveze NATO za Evropo Trebelnega babica) hitro naučil. Vojaška letalska akade- in Afriko, za nameček pa vodi tudi NATO-vo Frank (Franc) Gorenc zveni precej slo- mija v Colorado Springsu, kjer je pred njim središče za usposabljanje letalskih sil. vensko, kajne? Verjetno ste težko spregle- študiral tudi njegov brat Stanley (Stanko), Frank Gorenc z ženo Sharon trenu- dali odmeven dvodnevni obisk ameriškega danes že upokojeni general, mu je ponudila tno živi v Nemčiji, tam živi tudi njegova generala Franka Gorenca v Sloveniji, kjer se možnost univerzitetne izobrazbe, do katere hčerka Sharon, ki je poročena z ameriškim je general Gorenc sestal z vodilnimi možmi priseljenci v ZDA navadno niso mogli, saj pilotom, generalov sin Michael pa je nedavno slovenskega obrambnega sistema, na lastne je bila univerzitetna izobrazba onstran diplomiral na univerzi Virginia Tech. Ob oči pa se je prepričal tudi o zmogljivostih in Atlantika plačljiva. Od tam je šla pot Franka svojem zadnjem obisku Slovenije se je general pripravljenosti 15. polka vojaškega letalstva Gorenca po zaključenem študiju leta 1979 le Gorenc v Ljubljani srečal z nekaterimi soro- Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. Čeprav še navzgor. dniki z Brezovice, z njimi obujal spomine in uniforma, general Gorenc nosi štiri general- Danes Frank Gorenc zagotovo lahko trdi, skoval načrte za prihodnja srečanja. Upamo, ske zvezdice, razkriva, da gre za ameriškega da živi ameriške sanje. V tujo deželo je na- da se po dolgih letih odsotnosti nekoč znova vojaškega poveljnika, pa ime in predvsem mreč prišel kot tujec, se tam izšolal in s trdim oglasi tudi na Trebelnem, tam, kjer je pred priimek ne moreta skriti generalovega slo- delom ter prizadevnostjo tudi uspel. Njegova 56. leti začel svojo danes bogato življenjsko venskega porekla. Nanj je Frank Gorenc zelo vojaška kariera je naravnost impresivna. pot. ponosen. »Sem Američan, toda Američan Začel je kot vojaški pilot, ki je med drugim Miran Zore 14 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

90. let Kristine Gričar s Trebelnega 28. novembra je praznovala okroglih 90 let gospa Kristina Gričar s Trebelnega. S toplim stiskom roke in z željo po še dobrem zdravju in počutju so jo na ta dan obiskali na njenem domu župan občine Anton Maver s sodelavko Ma- tejo Vrabec, predsednikom ZB za vrednote NOB Mokronog- -Trebelno Mišom Hrovatom in Mladenka pod 130 let starim portalom. predsednico KO RK Trebelno Tretji Nemirni koncert na Martinovo Ireno Maver. Gospa Kristina je nedeljo obiskovalce pogostila z domačim kruhom in potico, ki ju je sama spekla. Tudi drugače je še zelo pri močeh in si vsak dan Za nami je že 3. Nemirni koncert, ki ga je ansambel Nemir pripravi topel obrok, pa tudi za hišna opravila še poprime. ovekovečil z izdajo tretje plošče z naslovom »Čez praznike Brez dobrih sorodnikov in sosedov pa bi bilo njeno življenje …«. Koncert se je odvijal v polni mokronoški športni dvorani prav gotovo osiromašeno. Mateja Vrabec s številnimi glasbenimi gosti, kot so Navihanke, Modrijani, Stiški kvartet, Dejan Vunjak, Ansambel bratov Poljanšek, Obvezna smer in Tine Lesjak. V sodelovanju z izdelovalcem Čas hiti harmonik Dragom Elikanom so Nemirovci podelili tudi otro- Komaj se je naredilo poletje, že je jesen razlila svoje barve in na ško harmoniko ELIKAN, ki je šla z novim malim lastnikom v vrata že trka hladna starka Zima. Dolgi večeri, skoraj nič dneva. Ljubljano. Za veselo razpoloženje je poskrbela mama Manka, Ure so dolge, včasih predolge. ki je skupaj z županom občine Mokronog-Trebelno razrezala Samota časa je zaveznica pobeglim spominom. Kam? V mla- martinovo gos. dost. Na Sv. Vrh, v Laknice, Ornuško vas, Jelševec, Čilpah, Radno Seveda pa so nemirni fantje obljubili tudi 4. Nemirni kon- vas, na Drečji Vrh. Obujati dogodke, ki jih je že posrkala davnina. cert, ki bo prihodnje leto. V Domu starejših občanov Trebnje je 18 oskrbovancev iz ob- Nina Uhan čine Mokronog-Trebelno. Radi prelistajo Odsev, pokomentirajo ta ali oni dogodek in mnogokrat spet odidejo iz resničnosti v odmaknjenost. Pet se jih udeležuje branja, eni vedno, drugi vsaj občasno. Urice branja potekajo v okviru knjižnice Pavla Golie iz 16. oktober – svetovni dan hrane Trebnjega in povedati je treba, da je sodelovanje lepo in prijetno. Za svetovni dan hrane že tretje leto v Mokronogu organizi- Veseli so zunanjih obiskov, to jim je tema pogovorov za dan ali dva. Osebje doma jim nadomešča domače in znance. Treba ramo humanitarno akcijo DROBTINICO, to je, zamenjamo je poudariti, da je velika večina zaposlenih dobra, prijazna in hrano za denarne prispevke za otroke OŠ. Tako smo tudi letos strokovna. Hvala jih večkrat doseže, se pa v množici stanovalcev na semanji dan, 19. oktobra, prostovoljke RK iz Mokronoga, zgodi, da pade včasih senca, ki pa se kmalu razgubi. s Trebelnega, iz Ornuške vasi in Čužnje vasi postavile stojnici Vsem skupaj in vsakemu posebej najlepša beseda: »Hvala!«. na trgu v Mokronogu in pri gostilni Zlata kaplja, skupaj z Gospodu županu Antonu Mavru, svetnikom, občinski upravi mladimi člani krožka RK OŠ Mokronog. Stojnici sta bili polni in vsem občanom v občini Mokronog-Trebelno lepe praznike, v dobrot, ki so jih prispevale gospodinje društva kmečkih žena novem letu pa veliko uspešnih dogodkov in dobrih odločitev. Lepe iz Mokronoga, Trebelnega, Ornuške vasi, Čužnje vasi in tudi želje so namenjene tudi uredniškemu odboru Odseva. prostovoljke vseh KORK-ov. Sladice so prispevali tudi iz pe- Prostovoljka Pavlina Hrovat karne BRUNO Gabrijele, Pekarne Mokronog, kruh pa trgovsko podjetje Mercator - trgovina Mokronog. Poleg prostovoljk KORK Mokronog in Čužnja vas so bili zelo aktivni tudi mladi člani RK 4. in 5. razreda OŠ Mokronog in podružnične šole s Trebelnega z mentorico go. Marico Tratar. Vso hrano smo dobro zamenjali in dobili 750 evrov. V imenu KORK Mokronog, KORK Trebelno, KORK Čužnja vas, KORK Ornuška vas in v imenu mladih članov RK OŠ Mokronog se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli prispevali in s to humano akcijo pomagali pri stroških toplih obrokov socialno šibkim otrokom na OŠ Mokronog in podružnici Trebelno. Irena Hočevar 15 leto VII., številka 26, december 2013

Simbioza Osnovna šola Mokronog je bila letos prvič vključena v projekt Simbioza, katerega poslanstvo je sodelovanje in prenos znanja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Cilj projekta je dvig računalniške pismenosti in zanimanje za uče- nje e-veščin med starejšimi ter jim pomagati pri (prvem) stiku z računalnikom in internetom. Tako smo na šoli med 21. in 25. oktobrom imeli Simbioza učilnico. V vlogi učitelja so se tokrat za spremembo preizkusili naši učenci – prostovoljci, ki so ude- leženkam pomagali pri učenju dela z računalniki. Pri tem pa sta jim na pomoč priskočili še dve zunanji prostovoljki. Projekt je potekal v obliki dvournih popoldanskih delavnic od 16. do 18. ure, na katere se je prijavilo osem udeleženk. Vsak dan je bil namenjen obravnavi določenega izobraževalnega modula. V ponedeljek smo tako spoznali delovanje in zgradbo računalnika Udeleženec »šole za ta velike« uči Sovice in Želvice vrtca Mavrica ter se poizkusili v pisanju in urejanju besedila v programu Word. Trebnje (foto: M. H.) V torek smo že brskali po internetu in si ogledali zanimive spletne strani ter se naučili poiskati želene informacije. V sredo smo si Center medgeneracijskega učenja v ustvarili račun za elektronsko pošto in se spopadali s pošiljanjem Trebnjem elektronskih sporočil. Četrtek in petek pa smo namenili pona- vljanju in individualnim vprašanjem. Velike družbene spremembe so pripeljale do vse večjega ločevanja generacij, še posebej to velja za t. i. generacije vete- rani in generacija y. Tovrstna ločitev nemalokrat vodi do ne- gativnih stereotipov celih generacij, kar dejansko onemogoča izmenjavo znanj in izkušenj. Zato smo ponosni, da je Center za izobraževanje in kulturo Trebnje vključen v projekt, ki ga koordinira Zveza ljudskih univerz Slovenije, katere član je tudi CIK Trebnje. V ta namen smo odprli Center med- generacijskega učenja Trebnje, v sklopu katerega so zadnji teden v novembru potekale številne aktivnosti na območju občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. K sodelovanju smo povabili različne institucije iz lokalnega okolja in posameznike, ki predstavljajo različne generacije (veterane, otroke blaginje, generacijo X, generacijo Y in tudi generacijo Z). Izvedle so se različne delavnice (ustvarjalne, tuji jeziki, glasbene, plesne, potopisne, računalniške), kjer so udeleženci različnih generacij medsebojno izmenjali znanje in izkušnje. Tako je v sodelovanju z vrtcem Mavrica Trebnje med drugim potekala delavnica »Dobro jutro po špansko«, kjer so udeleženci generacije veterani na zanimiv in igriv način male nadobudneže iz vrtca učili španščine. Dobro uro so »starejši« udeleženci otroke učili španskih besed, otroci pa so presenetljivo hitro osvajali neznane besede. Namen projekta je namreč povezovanje različnih generacij v vzajemno koristne aktivnosti, katerih rezultat bo boljše razumevanje in spoštovanje med generacijami, predvsem pa izmenjava znanja in izkušenj v obojestransko korist. Po besedah direktorice CIK TrebnjePatricije Pavlič se bodo tudi v prihodnje odvijale različne aktivnosti, seveda pa bodo le-te odražale želje in potrebe lokalnega okolja. Poudarek bo na različnih ciljnih skupinah s poudarkom vključevanja različnih generacij. Po napornem, a izpopolnjujočim tednom smo učilnico zapustili Prepričani smo namreč, da bodo organizirane učne aktiv- polni novih znanj, vtisov in izkušenj, predvsem pa z željo, da vse nosti učinkovito povezale različne generacije in pozitivno skupaj ponovimo tudi naslednje leto! vplivale na pogosto negativna stališča, ki jih imamo ljudje do Hvala vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k uspešni izvedbi pripadnikov drugih generacij, še zlasti do starejših in staranja. projekta. Milena Hvastija Mojca Bajuk 16 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

dejavnosti, s katerim smo želeli poudariti pomen kmetijstva Dan slovenske hrane in tradicionalne slovenske hrane. V sodelovanju s svetovalko Tretji petek v novembru je razglašen za dan slovenske hrane. Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto so mlajši učenci S tem praznikom želimo podpreti slovenske pridelovalce in spoznavali postopek pridobivanja jabolčnega soka in primerjali predelovalce hrane, pri učencih pa spodbuditi razmišljanje o domači in industrijski sok. Spoznavali so tudi ekološko gojenje pomenu doma pridelane hrane, pomenu podeželja in ohranjanju zelenjave in pomen zelenjave za zdravje. Nekoliko starejši učenci čistega okolja. so iskali recepte naših babic, jih umestili v posamezne regije, S spodbujanjem uživanja lokalno pridelane hrane smo v OŠ nekateri pa so se mojstrsko lotili tudi kuhanja le-teh. Tako je po Mokronog začeli že v šolskem letu 2009/2010, ko smo se vključili šoli dišalo po marmeladi, po zelju, ajdovih žgancih, krvavicah v projekt Shema šolskega sadja in zelenjave. Pri nabavi sadja in in pečenicah ter proseni kaši s suhimi slivami. zelenjave šola izbira in nabavlja sadje in zelenjavo predvsem pri Bogate dejavnosti so imeli učenci tudi na podružnični šoli, lokalnih pridelovalcih, ki pridelujejo hrano na naravi, človeku kjer so po skupinah spoznavali zdravilna zelišča in čaje, si v in okolju prijazne načine. Temu smo kmalu dodali še projekt culico pripravili malico, zbrali recepte in se v pripravi nekaterih Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga vsako leto izvajamo na tudi preizkusili. Učenci, ki imajo bolje razvite ročne spretnosti, dan slovenske hrane. Tradicionalni zajtrk sestavljajo črn kruh, pa so v delavnici ročnih del izdelali predpasnik. maslo, mleko in jabolka z bližnjih kmetij in med, ki je bil letos Dan smo zaključili s predstavitvijo dopoldanskih dejavnosti še posebej sladek in zdravilen, saj so ga mladi udeleženci čebe- in z manjšo razstavo, predvsem pa z željo, da bi po dobri slo- larskega krožka natočili v novem šolskem čebelnjaku. venski hrani zadišalo tudi v domači kuhinji. Letos smo tradicionalni slovenski zajtrk razširili v dan Stanka Ban Virant

zanimanjem prisluhnili nastopajočim. Najprej najmlajšim, ki Evropski dan jezikov so usvojili prve korake v svet angleških števil, preko tistih, ki so Na evropski dan jezikov, ki ga po celi Evropi praznujemo 26. zapeli angleške in nemške otroške pesmi, ter na koncu do tistih septembra, smo tudi letos v Osnovni šoli Mokronog pripravili najbolj prekaljenih učencev in učenk, ki so predstavili sebe in prireditev, da obeležimo vse tiste evropske jezike, ki se jih učimo ostale v angleškem, nemškem ter tudi v španskem jeziku. na naši šoli. Tako so učenci 1.—9. razreda nastopili v angleškem, Ob koncu naj vam zaželimo to, na kar so nas spomnili učenci, in nemškem in španskem jeziku, povezovalca pa sta spretno ma- sicer: Vaja dela mojstra. Ali kot to povemo v nemškem: Übung nevrirala ne samo v slovenskem, temveč tudi v vseh treh tujih macht den Meister, španskem: La práctica hace al maestro; in jezikih. angleškem jeziku: Practice makes perfect. Pa srečno! Obeležje je 26. septembra potekalo v športni dvorani, kjer smo Mentorice: vsi, tako učenci kot tudi učitelji, z ravnateljico na čelu, z velikim Mojca Zadravec, učiteljica angleščine Mateja Troha, učiteljica nemščine Cilka Zupančič, učiteljica angleščine in španščine

TAVŽENTROŽE vabijo na 5. Božični koncert v sredo, 25. decembra 2013, ob 18. uri, v župnijski cerkvi Svetega Križa na Trebelnem 17 leto VII., številka 26, december 2013

Obisk ekološke kmetije V ponedeljek, 30. 9. 2013, smo učenci 7. razreda v sklopu projekta Šolski ekovrt in naravoslovja imeli naravoslovni dan. Obiskali smo ekološko kmetijo Repovž v Šentjanžu. Najprej smo si ogledali njihov sadovnjak, kjer pridelujejo ekološka jabolka. Nato smo imeli kratko predavanje o žitih, predvsem o piri, ki jo sami pridelujejo na ekološki način. Kasneje pa smo si po skupinah ogledali sušilnico, kjer sušijo jabolka za jabolčne krhlje, in trgovino, kjer prodajajo ekološke produkte njihove kmetije. Obisk smo v njihovem gostišču zaključili z degustacijo ajdovega kruha, jabolčne marmelade in jabolčnega soka. Pogreli smo se s toplim zelišč- nim čajem. Bilo je odlično in obisk bi z veseljem ponovili. Maruša Penca Kocjan,Lara Hvastija, Nina Suljič

Srebrno priznanje na tekmovanju iz logike Letos so se učenci Osnovne šole Mokronog in Podružnične šole Trebelno že drugo leto zapored pomerili v tekmovanju iz logike. Šolsko tekmovanje poteka od 3. do 9. razreda. Od 76 učenk in učencev, ki so se ga udeležili, jih je kar 34 osvojilo bronasto priznanje. Od mlajših gre posebna pohvala učenki 4. razreda, Manci Miklavčič, ki je tekmovalno polo rešila brez napake. Pri starejših gre pohvala prvakom 7. razreda (Maruša Penca Kocjan), 8. razreda (Mitja Macedoni) in 9. razreda (Nina Starič), ki so se udeležili državnega tekmovanja in zelo dostojno zastopali našo šolo. Maruša Penca Kocjan je osvojila srebrno priznanje. Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj! Mentor: Jernej Mauko

Z domišljijo na potep December je za marsikoga, ki zna poiskati otroka v sebi, čaroben mesec, poln pričakovanj, hrepenenj …, a včasih tudi strahu, bojazni. Mladi literati Osnovne šole Mokronog, ki so tudi letos sodelovali na natečaju ZDNP, so težko pričakovali prvega dobrega moža (Miklavža), saj jim je prinesel izbor strokovne komisije. Med nominiranci, izmed katerih bodo zmagovalni naslovi znani marca prihodnje leto, so tudi trije Praznični sejem Osnovne šole učenci 9. razreda, in sicer Petra Pavlin z zgodbo Prekletstvo žužkov, Lan Dvornik (Pričakovana ugrabitev) in Tim Gre- Mokronog gorčič (Prijateljstvo rešuje). Predzadnji novembrski dan smo v prijetnem okrilju stare Pri projektu sta sodelovali še Tina Rejc (naslov njenega šolske telovadnice pripravili praznični sejem. Prireditev že dela je Nesreča je lahko tudi sreča) in Nina Starič (Pobeg z tradicionalno privabi veliko obiskovalcev, saj je dobrodelno razlogom). obarvana, privabijo pa tudi čudoviti izdelki. Te smo izdelovali Vsem iskrene čestitke z željo, da njihova ustvarjalnost nikdar v prostih urah in številnih popoldnevih, piko na i pa postavili ne usahne. s tehniškim dnem, ki smo ga v ta namen izvedli tri dni pred Vesna Magovec Regent, sejmom. mentorica Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi aranžmaji, prazničnimi okraski, igračami in nakitom. Za slajše življenje smo pripravili piškotke, različne marmelade in prah za vročo čokolado. Bogat nabor voščilnic je opominjal, da je še vedno lepo poslati (in seveda tudi prejeti) praznično voščilo po pošti. Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so se tako odgovor- no lotili tega projekta in ustvarili krasne izdelke, in seveda staršem ter ostalim obiskovalcem, da so se tako številčno odzvali našemu povabilu. Skupaj smo namreč v šolski sklad prispevali 2102,85 €. Stanka Ban Virant 18 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Starejši otroci so v nadaljevanju prisluhnili še predstavitvi Mateje Jesen v vrtcu mokronožci Zajc iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Novo mesto, ki je otrokom Prvi cici pohod na zanimiv in nazoren način predstavila pridelavo domačega ja- V četrtek, 17. 10. 2013, so se najmlajši pohodniki podali na bolčnega soka ter ustreznost sokov, ki jih ponujajo naše trgovine. prvi Cici pohod v okviru projekta Ciciban planinec, ki v Vrtcu Praznični sejem Mokronožci poteka že nekaj let. Podali so se po Poti romarjev, ki je označena s čisto pravimi markacijami. Otroci so se sezna- Praznično vzdušje v vrtcu se je pričelo s pripravami na praznič- nili s pravili obnašanja v naravi, hkrati pa so uživali v prekrasni ni sejem. Vsaka skupina otrok je skupaj z vzgojiteljicami vložila jesenski naravi. Med potjo so reševali nagradna vprašanja in veliko truda in iznajdljivosti ter veselo izdelovala in pripravljala tekmovali v vzdržljivosti pri teku navkreber. Kljub utrujenosti božično-novoletne izdelke. Na sejmu je imel vrtec svoj prostor, so se neizmerno uživali. kjer so se ti prodajali. Veseli smo, da se je večji del izdelkov uspešno prodal, zbrani denar pa smo namenili šolskem skladu. Kostanjev piknik Peka parkoljnov z mokronožicami in obisk miklavža Tudi letos, kot že kar nekaj let, smo se v petek, 18. 10. 2013, zaposleni in otroci vrtca Mokronožci, skupaj s svojimi starši December je čas za naše že tradicionalno druženje z Mokrono- zbrali na Kostanjevem pikniku na vrtčevskem igrišču. Preizkusili žicami, ki nam pomagajo pri peki parkeljnov. Z njihovo pomočjo smo se v Igrah brez meja, s katerimi smo opravili novo nalogo za je vsak otrok oblikoval svojega parkeljna. Naši kuharji pa so program Mali sonček ter se po športnih dejavnostih družili ob poskrbeli, da so se dobro zapekli in kmalu je omamno zadišalo krepčanju s pečenim kostanjem. po celem vrtcu. Otroci so svoje parkeljne veseli odnesli domov. Po dnevu druženja z Mokronožicami pa smo nestrpno čakali Tradicionalni slovenski zajtrk dan, ko pride mimo našega vrtca prvi od treh dobrih mož. Mi- V petek, 15. 11. 2013, so imeli v Vrtcu Mokronožci Tradicio- klavž tudi letos ni pozabil na nas. Našo marljivost in pridnost je nalni slovenski zajtrk, na katerega so povabili predstavnike Ob- nagradil z knjigami in suhim sadjem, seveda pa ni pozabil niti čine Mokronog-Trebelno, predstavnike društev in seveda starše. na zlate šibe z rdečo pentljo, ki so se jih otroci zelo razveselili, Številne obiskovalce so otroci pozdravili s prisrčnim kulturnim saj vedo, da so te čisto posebne. Vsi otroci vrtca smo se skupaj programom, potem pa sta jih nagovorila še ravnateljica in župan poveselili in posladkali z miklavževimi dobrotami. Anton Maver, ki je otrokom ob tej priložnosti prinesel tudi dari- Dobrodelna akcija lo. V nadaljevanju so otroci v spremstvu obiskovalcev, ob lično urejenih pogrinjkih, pozajtrkovali med, maslo, mleko, kruh in V najbolj čarobnem mesecu pa smo se v našem vrtcu spomnili jabolka lokalnih pridelovalcev. Zajtrk je vsem odlično teknil. otrok, ki predpraznične dneve preživljajo malo manj veselo kot mi, zato smo se odločili za dobrodelnost. Izpeljali smo humanitarno akcijo v kateri smo zbirali obutev, oblačila in hrano. Del zbranih stvari je bilo na prireditvi Polka Majolka predanih dobrodelnemu društvu Pomagamo odprtih src, zbrano hrano pa bomo namenili Dobrodelnemu zavodu Anina zvezdica. Vsem staršem, ki so nam pomagali se iskreno zahvaljujemo za njihovo dobrodelnost.

Milijon srčnih točk V torek, 3. 12. 2013, smo se strokovne delavke našega vrtca udeležile izobraževanja v okviru projekta Milijon srčnih točk, ki ga izvaja ZD Trebnje. S teoretično platjo nas je seznanil zdravnik Zdenko Šalda in nas opozoril na pomembnost uporabe defibrila- torja ob srčnem zastoju. Pridobljeno znanje smo preizkusile še v delavnicah in se seznanile s pravilno uporabo Avtomatskega eks- ternega defibrilatorja ter se s tem usposobile za prvega pomagalca. Strokovne delavke vrtca 19 leto VII., številka 26, december 2013

vsem ostalim. Na igrišču smo organizirali športne igre. Razdelili smo se v mešane skupine in tekmovali med seboj. Obiskali so nas gasilci iz PGD Trebelno, svoj prihod so naznanili kar s sirenami. Potem pa smo se skupaj odpra- vili v bližnji gasilski dom in gasilci so nam razkazali vso potrebno opremo. Pokazali so nam še, kaj se zgodi, če napačno gasimo ogenj v kuhinji. Naučili so nas tudi, kam in kako moramo poklicati, če pride do kakšne nesreče. Skupaj z vrtcem smo pripravili likovne in kuharske delavnice. Šolarji smo pri ustvarjanju pomagali otrokom iz vrtca, tako da smo tudi mi za nekaj časa postali učitelji. Ustvarili smo lepe in okusne izdelke. Komaj smo pričakali petkovo dopoldne, ki je bilo namenjeno igri z igračami. Tudi ta dan smo šolarji pokukali v vrtec in se igrali z nji- hovimi igračami, mali Murenčki pa so se igrali v šolskih učilnicah, kjer so prav uživali. V popoldanskem času smo lahko šli s starši na pohod v Škratovec, ki so ga organizirali starši v sodelovanju z učiteljicami. Tam smo se lovili, skrivali, se okrepčali in nestrpno čakali škrata. Namesto njega so prišli gasilci iz PGD Štatenberk in nam pokazali, kaj zmore njihov gasilski avto. Ker pa je to čas, ko so zreli kostanji, smo lahko prišli s starši na kostanjev piknik k lovski koči na Trebelnem, pripravile pa so ga vzgojiteljice iz skupine Murenčki. Vsi učenci smo se zelo zabavali – škoda, da ni več takšnih tednov. Učenci iz skupine Čukci in mentorica Saša Brudar. Teden otroka na Podružnični šoli Trebelno Ob Tednu otroka 2013 so učiteljice pripravile različne dejavnosti, saj se je vsak dan, poleg pouka, dogajalo kaj zanimivega. Srečno Vsako jutro smo poslušali pravljice ali pa smo jih starejši učenci brali učencem prvega, drugega in tretjega razreda 2014 ter otrokom iz vrtca. Vsi razredi, in tudi skupina Murenčki iz vrtca, smo pripravili točko, s katero smo se predstavili 20 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Predpraznični dnevi na Podružnični šoli Trebelno Zdi se, da se je šolsko leto 2013/2014 komaj začelo, pa so že pred vrati decembrski prazniki. Na te čarobne dneve so nas najprej opomnile različne ustvarjalne delavnice, ki smo jih pripravili v zadnjem tednu novembra. Vsi učenci so pod vodstvom učiteljic izdelovali različne okraske in dobrote, ki smo jih v petek, 29. 11. 2013, ponudili na prazničnem sejmu v OŠ Mokronog. Izdelali smo voščilnice, obeske za ključe, adventne aranžma- je, naravna mila z dišavami, spekli pecivo, pripravili zdravilne sirupe – med z ingverjem in smrekove vršičke. Izdelali smo okraske za hodnik in učilnice, s katerimi smo Sajenje sadnih dreves pričarali praznično vzdušje. Na vhodna vrata in hodnik smo V četrtek, 28. 11. 2013, je bil v Osnovni šoli Mokronog in Vrt- postavili tudi adventni venček. Naredila ga je Simonova ma- cu Mokronožci prav poseben dan. Učenci izbirnega predmeta mica, učenci pa so ji pri tem pomagali. kmetijska dela in čebelarskega krožka so ob šolskem eko vrtu in pri čebelnjaku posadili dve češnji in dve jablani. Sadike sadnih dreves so bile ekološko vzgojene. Pri posaditvi nam je s svojimi izkušnjami in nasveti priskočil na pomoč g. Jože Repovž iz Šentjanža, ki se na svoji kmetiji med drugim ukvarja z ekološko pridelavo in predelavo jabolk. Prinesel nam je domač ekološki jabolčni sok in jabolka. Pri sajenju dreves so nas prišli pozdravit otroci iz vrtca Mokro- nožci. Ogledali so si, kako se posadi drevo. Ob zaključku smo se okrepčali z jabolčnim zavitkom in vročim čajem. Mentor: Jernej Mauko

Cvičkov turnir v Mokronogu Odbojkarski veterani Mokronoga, zbrani pod zastavo Pnevma center Kos, se ne dajo. Na sobotnem 12. Cvičkovem turnirju odbojke, je ekipa pokazala dobro igro, kljub temu da so posa- mezni igralci že močno prekoračili petdeseta leta. Na turnirju so sodelovale še ekipe OK Triglav Kranj, OK Gorje pri Bledu, ekipa Šentvid iz Ljubljane. Prvo mesto je brez izgubljene tekme osvojila ekipa Mivke, drugi so bili veterani iz Šentvida, tretji pa igralci Pnevma center Kos. Rekreacijska liga v Novem mestu Rekreacijska liga, v kateri tekmuje sedem ekip, se je začela v novembru. Mokronožani sodelujejo z dvema ekipama, in sicer Veterani Pnevma center Kos ter Mivka. Trenutni vrstni red pa je: Bobri – 5 točk, Lekarna Novak – 4, Mivka – 3, PC Kos – 3, RGT – 2, Neuigrani – 1, ŠD Debeli četrtek – 0; Mišo Hrovat

Občinska organizacija borcev za vrednote NOB ob dnevu samostojnosti in enotnosti V decembrskih dneh bomo poleg običajnega pouka prebi- ter bližajočih božičnih in novoletnih praznikih rali pravljice, prepevali in plesali, pogledali kakšno risanko, želi vse dobro napisali in narisali voščila – vse z božično-novoletno tematiko. vsem občanom občine Mokronog-Trebelno, še posebej pa vsem članicam in članom, Morda pa nas bo obiskal tudi kateri izmed dobrih mož … ki so tudi v tem letu pokazali izredno privrženost organizaciji, Učiteljica Saša Brudar ter tako pomagali realizirati načrtovan letni plan. Mirko Hrovat 21 leto VII., številka 26, december 2013

MAŠA UDOVČ – svetovna vice prvakinja Ples ... vertikalni izraz horizontalne želje, pravijo ... Vendar ples je veliko več ... Je tudi energija, je trud, je moč, je volja, je napor ... Več napora vložiš, bolj zgleda ples enostaven, breztežen, zabaven … Prav gotovo je najbolj odmevno ime med slovenskimi hiphoperji Maša Udovč iz Plesnega studia Novo mesto, dekle, ki z neverjetno energijo, bolj moškim stilom hip hopa, še vedno ostaja dovolj feminilna, da prepriča sodnike. »Še veliko si lahko obetamo od nje,« je prepričan tudi vodja in trener Plesnega studia Novo mesto Novoletno srečanje starejših Že šesto leto zapored je v nedeljo, 8. 12. 2013, pod okriljem Območnega združenja Rdečega Križa Trebnje in vseh štirih Krajevnih organizacij Rdečega Križa, ki delujejo v občini Mokronog-Trebelno, potekal pester kulturni program z obdaritvijo starejših občanov, starih nad 75 let. Prireditev je financirala Občina Mokronog-Trebelno, del sredstev pa so prispevale posamezne krajevne organizacije, ki so v sodelovanju z OŠ Mokronog, ljudskimi pevci s Trebelnega ter gosti Bučenskimi ramplači pripravili zanimiv kulturni program. Učenci so pod vodstvom mentorice Marice Tratar prireditev popestrili s glasbo, igro in petjem. Sodelovali so tudi pri izdelavi čestitk, katere so prijeli naši obiskovalci. Z novoletnim voščilom se je na prireditvi oglasil župan občine Mokronog-Trebelno, gospod Anton Maver. Pridružila se mu je predsednica Območnega združenja Rdečega Križa Trebnje, Mojca Mihevc. Prostovoljke pa niso pozabile na pogostitev, kjer so se občani zadržali in malce pokramljali. Nasmejanih obrazov so zapuščali dvorano z mislijo, da se naslednje leto Robi Grmek: »Maša Udovč se je ob istem času ponovno srečamo. Vsi, ki pa se srečanja zaradi upravičeno izkazala za najbolj bolezni niso udeležili, pa so jih prostovoljke Rdečega Križa odmevno ime med slovenski- obiskale na njihovem domu. mi hip hop plesalkami, saj je Marica Tratar, KORK Mokronog dosegla 2. mesto med mladin- skimi pari z Miho Tavčarjem, 6. mesto med solo mladinkami in 3. mesto s člansko veliko Center za izobraževanje in kulturo formacijo. Na njene rezultate Trebnje Vsem udeležencem izobraževalnih sem izjemno ponosen, saj jo programov, obiskovalcem Galerije likovnih spremljam na njeni plesni poti samorastnikov in ostalim občanom že vse od njenega 4. leta dalje. Je izjemno marljiva, vedno na- želi zdravo, uspešno in znanja smejana in preprosta, predvsem polno novo leto. pa obožuje ples, kar je lastnost vseh plesalcev Plesnega studia Novo mesto. Na tem mestu gre posebna zahvala tudi Marku Stamenkoviču, ki je bil letos tudi njen drugi trener.«(vir: www. paradaplesa.si ) Uspešna tekmovalna sezona 2013 se je tako zaključila z novimi pokali na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih, ven- dar Maša že kuje načrte za leto 2014, kjer bo prvič tekmovala v članski konkurenci, prav tako pa bo svoje znanje v trenerski vlogi poskusila prenesti na mlajšo generacijo. PS Novo mesto 22 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Vse se začne v osnovni šoli Mokronožan Janko Bregant nas je znova presenetil z vstopom v najboljšo slovensko ekipo in eno najboljših evropskih ekip v od- bojki, ACH Volley. žavne reprezentance, katere selektor je bil sem se že poznal iz odbojkarskih igrišč, Janko, roj. 21.6.1986 v Novem mestu, je Bojan Brulec. Po enem letu igranja za MOK zato sem bil dobro sprejet in je tista začetna osnovno šolo obiskoval v Mokronogu, Krka sem bil sposojen v ekipo v Žužem- nervoza na treningih hitro minila. kjer se je z odbojko srečal že v 4. razredu. berk, nakar sem se za tri sezone ponovno Za odbojko ga je navdušil sedanji profesor vrnil v ekipo Krke in igral na pozicijah Ko malo pregledamo seznam ekipe ACH telesne vzgoje Matej Dreža, ki je bil takrat še sprejemalca in korektorja. Volley vidimo, da sta v ekipi kar dva bi- študent in je v šoli opravljal prakso. Matej je vša igralca Mokronoga, in sicer kapetan vstopil v razred in preprosto vprašal, kdo bi Lahko opišeš najlepše trenutke v igranju Andrej Flajs, sedaj pa še korektor. Kaj igral odbojko. Janko se je javil in od takrat odbojke oz. največje dosežke s posame- praviš na to? je z odbojko nerazdružljivo povezan. Ekipa znimi ekipami? fantov pod vodstvom Mateja je konstantno Iz Novega mesta me je pot peljala v ekipo Ko sem se odločil, da zaigram za ekipo napredovala in si v 7. razredu priborila, Prvačina, tudi člana 1. DOL, kjer sem ostal ACH Volley, sem bil zelo vesel tudi zaradi v kategoriji starejših dečkov, A ligo, torej dve leti. Z ekipo smo nastopali v enem iz- dejstva, da bom po 15 letih zopet zaigral z uspeli so priti med 12 najboljših v Sloveniji. med evropskih pokalnih tekmovanj in tako Andrejem Flajsom, ki si je v tem času ustva- Po končnem razpletu je ekipa zasedla za sem se imel prvič možnost preizkusiti na ril uspešno kariero v Sloveniji in tujini ter takrat odlično 9. mesto. Matej ga je še kot mednarodni sceni. V domačem prvenstvu postal stalni igralec članske izbrane vrste osnovnošolca peljal tudi na prvi trening smo s klubom osvojili dvakrat tretje mesto in kapetan ACH. članske ekipe OK Mokronog, v kateri je eno v državnem tekmovanju in bili dvakrat na leto tudi nastopal. Od vseh nekdanjih soi- finalnem turnirju Pokala Slovenije. Iz Prva- Kako ocenjuješ svojo prvo tekmo v dresu gralcev iz osnovne šole ima najbolje v spo- čine sem prestopil v ekipo Salonit Anhovo ACH Volley, ki je bila odigrana v Evrop- minu dobrega prijatelja Matica Žlajpaha. iz Kanala, kjer sem tudi ostal dve sezoni. S skem pokalu MEVZA? Matic je še vedno močno vpet v odbojko, Kanalom, ki še vedno uspešno nastopa v 1. Igrali smo proti slovaški Humene. Vem, saj je predsednik športnega društva Mivka DOL, sem prvo sezono v državnem prven- da sem tekmo začel zelo nervozno, kar je Mokronog ter statistik pri ekipi MOK Krka, stvu osvojil 3. mesto in igral na finalnem bilo tudi za pričakovati. Po nekaj odigra- ki igra v 1. državni odbojkarski ligi. Tako ju turnirju Pokala. Drugo sezono pa smo v nih točkah sem hitro ujel ritem tekme. S odbojka nenehno povezuje. Janko pravi, da pokalnem turnirju osvojili 2. mesto. soigralci nismo prikazali najbolj bleščeče ga je za šport, poleg Mateja Dreže, močno predstave, a vseeno je bilo dovolj za dokaj navdušil tudi stric Mihael Bregant, ki je bil In potem presenečenje, ali pa tudi ne, gladko zmago. uspešen rokometaš. povabilo v ekipo ACH Volley. Takoj po končani sezoni 2012/13 me je Po tekmi v Ligi prvakov proti italijanski Dokaj mlad si odšel v ekipo MOK Krka povabilo vodstvo ACH. Ponudba je prišla ekipi Piacenza, je bila tvoja igra ocenjena in kasneje tudi v druge slovenske klube. ravno v pravem času, saj sem polega napre- kot največje presenečenje, saj si zabeležil Pri osemnajstih letih sem na povabilo dovanja na višjo raven imel tudi željo, da največ točk od igralcev ACH-ja in bil Gorazda Kosmine in na pobudo Vida Zu- z družino pridemo nekoliko bližje domu. praktično neustavljiv za Italijane. Novi- pančiča, ki mi je tudi kasneje velikokrat nar Luka Dolar je tvojo igro opisal tako: pomagal na športni poti, iz OK Mokronog Te je bilo kaj strah priti v tako močno »Točko več kot kapetan je dosegel, morda prestopil v ekipo MOK Krka iz Novega ekipo? prvo presenečenje tekme, Janko Bregant. mesta, ki je nastopala v 1. DOL. V tej sezoni Glede na to, da ACH že nekaj časa velja za 27-letni korektor je odlično izkoristil je ekipa igrala zelo dobro in postala pokalni najboljši slovenski klub, ki je visoko kotiran ponujeno priložnost in praktično kar podprvak Slovenije. V času igranja v ekipi tudi v Evropi, igralec vanj vstopi z nekim zasenčil Hrvata Andjelka Ćuka, ki se je Krke sem postal tudi član mladinske dr- spoštovanjem. Z večino sedanjih soigralcev ustavil pri petih točkah.« 23 leto VII., številka 26, december 2013

Ta tekma mi bo najbrž ostala rad posvetil trenerskemu ali celo sodniškem delu, saj že imam v trajnem spominu. Ekipa Pi- opravljen sodniški izpit. acenza velja za eno najboljših ekip v Evropi in je celo favorit Ali lahko kdajkoli računamo na tvoj povratek v matično ekipo? za prvo mesto v ligi prvakov, Glede na to, da sem začel igrati v Mokronogu, imam željo tukaj jaz pa sem prvič nastopal na odigrati svojo zadnjo sezono ter mogoče na ta način dati prispevek najvišjem rangu odbojkarskega k navduševanju mlajših in prispevati k razvoju odbojke na tem tekmovanja. Igralci smo v tek- področju ter se na ta način oddolžiti, kar mi je Mokronog dal v mo vstopili dokaj sproščeno, saj začetku moje športne poti. nismo imeli kaj za izgubiti. Za sebe lahko rečem, da sem ponu- Kako je s tvojim zdravjem, poškodbami, ki so sestavni del jeno priložnost dobro izkoristil vrhunskega športa? in tekmo proti zvezdam italijanske in svetovne odbojke, ki so bili Skozi celotno kariero sem imel klasične poškodbe odbojkarjev, v mladosti moji idoli (Papi, Fei in Zlatanov), odigral zelo kvalite- zvine gležnjev, bolečine v rami in hrbtu. Igralci moramo nenehno tno. Italijani so na koncu zmagali, saj so prišle do izraza njihove skrbeti za svoje telo, saj brez zdravega telesa ne moremo pokazati izkušnje, ki jih imajo na tem rangu tekmovanja. Neverjetno, kako tistega kar znamo. Med posameznimi sezonami se vedno po- ti take tekme vlijejo dodatnega motiva za razvoj in napredek. trudim, da se najbolje kondicijsko pripravim, prav tako izvajam preventivno vadbo celo sezono. Moj sedanji trener Luka Slabe Z vstopom v ACH si dosegel največ, kar lahko odbojkar v Slo- resnično veliko pozornosti posveča preventivni vadbi, saj je po veniji doseže, mogoče ostaja še izziv članska reprezentanca? izobrazbi športni fizioterapevt in zato ve, kako je to pomembno. Reprezentanca je za igralce vedno izziv. Na mojem mestu v re- prezentanci igrata dva vrhunska igralca (Gasparini in Šket), zato Kako vidiš razvoj odbojke v majhnih krajih kot so Mokronog, se mi je vanjo res izredno težko prebiti. Kot športnik poskušam Žužemberk in Kanal? razmišljati le o naslednjem treningu, na katerem veljata samo Glede na kraje, v katerih sem igral odbojko, lahko rečem, da je skromnost in trdo delo. najpomembnejše delo z mladimi. Vse se začne v osnovno šoli, tam je otroke potrebno očarati s tem športom. V omenjenih krajih Kako se uspeš ob taki zasedenosti (treningi, tekme) posvetiti poznam profesorje športne vzgoje v osnovni šoli (Dreža, Brulec, tudi družini, imaš sploh kaj prostega časa? Markič) in za njih lahko rečem, da kontinuirano in kvalitetno Z ženo Uršo in sinom Jakobom imamo stanovanje v Kranju. Žena delajo z mladimi, zato tudi vsi trije dosegajo dobre rezultate na je odraščala v Šenčurju pri Kranju, zato lahko ženine starše pro- šolskih nivojih tekmovanj. siva za pomoč pri varstvu najinega sina. Sam se dvakrat dnevno vozim na treninge v Ljubljano, tako mi treningi vzamejo večji del Kateri trenerji so poleg Mateja Dreže, pri katerem si začel, imeli dneva. Ob vikendih z ekipo potujemo po Evropi na tekme, zato največji vpliv na tvojo odbojkarsko pot? se moram zahvaliti Urši za njeno potrpljenje in njeno neskončno Matej je bil moj prvi trener, on me je navdušil za odbojko, zato je podporo, res je nadomestila moje starše, ki so mi bili v osnovni krivec vsega dobrega in slabega, kar se mi je zgodilo v tem športu in srednji šoli pa tudi kasneje v močno oporo. (smeh). Lahko rečem, da so mojo pot močno zaznamovali tudi Bojan Brulec, Braco Jankovič, Oliver Batagelj in moj sedanji trener Kaj lahko pričakujemo v bodoče, tvoji cilji, želje? Luka Slabe. Gre za trenerje z zelo različnimi pristopi, a od vseh Kot igralec si vedno želim napredovati, izkoristiti ponujene pri- sem se veliko naučil oz. se še učim. ložnosti na tekmah in čim dlje vztrajati na najvišjem nivoju ter Mišo Hrovat na ta način spodbujati čim več mladih k igranju. Kasneje bi se Foto Borut Dvornik in arhiv kluba

Gašper je zbral pogum in skočil V mesecu septembru je v organizaciji Agencije za šport Novo mesto in Zavoda VRT potekala prva tekma v skokih v vodo z višin. Skoki v reko Krko so se odvijali na Kan- dijskem mostu, in sicer na višini 12 metrov. Prireditev, ki je bila hkrati tudi zaključek slovenskega pokala v skokih v vodo, je privabila več kot 2.000 gledalcev in številne tek- movalce. Med 31 pogumnimi skakalci se je znašel tudi Gašper Nahtigal iz ŠD Trebelno. Gašper na gričevnatem Trebelnem pogojev za treninge skakanja v vodo seveda nima, zato je bil to zanj prvi tovrstni skok in hkrati velik preizkus. Z veliko mero mirnosti in poguma je Gašper svoj debi na tovrstnih tekmovanjih opravil z odliko. »Za prvič je bilo v redu,« pravi in dodaja, da je za prvič skočil »bolj na sigurno«, že prihodnje leto, ko se bo znova podal na odskočišče, pa bo imel možnost dodelati svoj slog. Na skokih v vodo s Kandijskega mostu je sodeloval še en naš rojak. Tomaž Strel, ki v Krko skače že 50 let, je bil deležen posebne pozornosti. Njegov letošnji skok je bil menda njegov zadnji, organizator pa ga je ob tej priložnosti presenetil s posebnim priznanjem. Miran Zore 24 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

nitim mostom, po katerem je tudi dobilo ime. S kolesom v Mostar »Bilo je pestro, v vseh pogledih,« pravita Mitja in Drago. »Fan- Ko je črnec prvič videl belca na kolesu, je menda vzdihnil: kako tastična narava ti ne dovoli opaziti klanca, v katerega grizeš s je beli človek len, še ko hodi, sedi! Gotovo bi zelo spremenil pedali, prijatelji, ki se ti priključijo za del poti, te vzpodbujajo, mnenje, če bi spremljal dva člana kolesarskega kluba DO- LENJSKA BALANCA čez hribe in doline, od Mokronoga do Mostarja, 780 km v šestih etapah, v poprečju 130 km dnevno. Ljubitelja kolesar- skih izletov (in izzivov) M it j a Sluga, ki je tudi predsednik kluba, in Drago Kastelic sta se 31. avgusta odpravila na šest- dnevno kolesarsko rajžo iz Slovenije, ob jadranski obali do doline Neretve, skozi osrčje Bosne in Hercegovine v Mostar, največje in najpomembnejše mesto v Hercegovi- ni, s svojim zname-

da zlahka pozabiš na zadnjico, ki bi rada rekla kolesarskemu sedežu adijo, in prečudovito je, za telo in dušo, ko te v Čapljini pričakajo člani kolesarskega kluba Ljubiški, te spremljajo za- ključni del poti, uredijo prenočišče, še prej pa sproščen klepet ob čevapčičih in (ja, seveda!) pijači. Ampak (pa ni fraza!) najlepše je bilo spet, kot vedno, doma. Čeprav sredi noči, so čakali so- sedje, prijatelji … Čestitke, vprašanja in veliko pravega veselja. Takega, iskrenega, ki združuje in ki ostane. Posebej bi se še rada zahvalila članom kluba Vinku, Franciju, Brunu in Matjažu, ki so naju spremljali del poti. Upava, da bodo z navdušenjem sprejeli najino odločitev: drugo leto v Črno goro.« s. p.

Nogometaši so se vrnili v dvorano Športna dvorana pri OŠ Mokronog letos že tretje leto zapored gosti najboljše nogometne ekipe v občini in okolici. V organizaciji Športnega društva Trebelno se namreč tudi letos odvija zimska nogometna liga, imenovana OLMN Mokronog-Trebelno. V ligi sodeluje deset moštev, ki se po sistemu »vsak z vsakim« pomerijo sprva v predtekmovanju, nato pa se liga v drugem delu razdeli na ligo za prvaka in ligo za razvrstitev od šestega do desetega mesta. Aktualni prvak lige je ekipa Skite.si, ki se za naslov skupaj z devetimi Šah konkurenti, tudi Paradižem, ki je slavil v premierni sezoni OLMN, bori tudi letos. Šahovski krožek v OŠ Mokronog Najboljše ekipe in posamezniki bodo ob koncu sezone prejeli priznanja in pokale, nadaljuje z delom tudi v tem šolskem posebno priznanje pa organizator ob zaključku sezone podeli tudi najbolj »fer« ekipi, letu. Mladi šahisti so letos tekmovali dvakrat. Na tekmi v OŠ Mirna Peč ki v tekmovanju za fair play zbere najmanj točk (več kartonov je več točk). je med dekleti do 12 let presenetila s V OLMN Mokronog Trebelno letos sodelujejo naslednje ekipe: ŠD Trebelno-Okrep- 1. mestom Lana Gregorčič, na drugi čevalnica Vinkl, Paradiž, ŠD Trščina, NK Dual Ekspres Bela Cerkev, ŠD Šentrupert, tekmi, v konkurenci deklic do 10 Skite.si, DŠKT Partizan Mirna, Ocrana, ŠD Šentjanž. let, pa je bila Nika Tijana Grabnar Miran Zore tretja. Cvetko Jakša 25 leto VII., številka 26, december 2013

Karmen Romozi, dr. med. Kako se zvišan krvni tlak kaže? V nekaterih primerih je arterijska hipertenzija vzrok glavobolu, Zdravo je vedeti, vrtoglavici, palpitacijam (neprijetni občutki ob hitrem in moč- nem utripanju srca), krvavitvam iz nosu, znojenju in rdečici obraza, večinoma pa visok krvni tlak ne povzroča težav, zato tej bolezni rečemo tudi »tiha ubijalka«. Kako postavimo diagnozo? Zvišan krvni tlak Za diagnozo arterijske hipertenzije so potrebne vsaj dve do tri Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija predsta- meritve krvnega tlaka v ambulanti izbranega zdravnika, ki so vlja enega izmed najpomembnejših in najpogostejših enake ali višje od 140/90 mmHg. dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Arte- Kako znižati visok krvni tlak? rijska hipertenzija pomeni, da so vrednosti krvnega Arterijske hipertenzije ne zdravimo le z zdravili. Enako pomem- tlaka stalno enake ali višje od 140/90 mmHg. ben je tudi zdrav način življenja, zato naj hipertenzivni bolniki upoštevajo tudi naslednja priporočila. · Uživajte uravnoteženo, zdravo prehrano. Kaj povzroča nastanek zvišanega krvnega tlaka? · Omejite vnos soli na 5–6 g na dan. Pri več kot 90 % bolnikov pravega vzroka zanj ne poznamo · Zmanjšajte prekomerno telesno težo. in govorimo o esencialni (primarni) arterijski hipertenziji. Za · Poskrbite za redno gibanje. njen razvoj je pomembna dednost in dejavniki okolja, kot so · Omejite uživanje alkohola. prekomerna telesna teža, pomanjkanje gibanja in prekomerno · Opustite kajenje. soljenje hrane. V tej skupini bolnikov bolezni ne moremo poz- draviti, lahko pa s pomočjo zdravil in zdravega življenjskega Pri hujših stopnjah arterijske hipertenzije je poleg zdravega sloga uspešno nadziramo krvni tlak. načina življenja potrebno uvesti tudi zdravila za zniževanje Pri 5–10 % pa je vzrok znan, npr. določene bolezni ščitnice, krvnega tlaka. Za večino bolnikov velja, da je zdravljenje z zdravila, hormoni itd. V tem primeru govorimo o sekundarni zdravili potrebno celo življenje in poteka pri zdravniku dru- arterijski hipertenziji. žinske medicine. Zakaj je krvni tlak škodljiv? Ali ste vedeli? Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, Kofein povzroča blag porast krvnega tlaka, vendar je njegov srčno in ledvično odpoved, možgansko kap ter druge zaplete. učinek kratkotrajen. Pitje zmernih količin kave (skodelica do Z dolgoročnim zmanjšanjem krvnega tlaka za 10 mmHg lahko dve dnevno) pri večini ljudi nima pomembnega vpliva na krvni verjetnost za pojav srčnega infarkta zmanjšamo za tretjino, pritisk. Če nameravate zmanjšati količino dnevno zaužite kave, verjetnost za razvoj možganske kapi pa kar za polovico. to storite postopoma, da se izognete odtegnitvenemu glavobolu.

izročilu so se ohranile domislice o sajenju krompirja v cvetlične Krompir ta naš vsakdanji lončke, da so ustregli ukazom cesarice, njivam pa prizanesli s to V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, v naših krajih pa ga "nevarno" poljščino. Danes ni kraja, kjer ga ne bi sadili. Belega, je zapovedala cesarica Marija Terezija, da bi izboljšala prehrano rumenega, rdečega, rožnatega, pa mokaste in vodene strukture, prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali tej poljščini. V ljudskem kar niti ni tako pomembno v smislu prehrambene vrednosti, toliko bolj pa za pripravo jedi, saj ne gre vsaka sorta k vsaki jedi. Kot samostojna jed se že nekaj časa (in vedno bolj) uveljavlja pražen krompir. Za to se še posebej trudi slovensko Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. V ta namen organizira razne kulturne, turistične in druge dogodke. Tako je bil leta 2001 v Mokronogu prvi svetovni festival praženega krompirja. Med drugim društvo ocenjuje in ugotavlja, katere sorte so za to jed najbolj primerne. Letos je ocenjevanje potekalo 16. oktobra v Križu pri Komendi. Med dvajsetimi sortami je dvajsetčlanska komisija največ točk dodelila sorti Red fantasy, sledita Concordia in Jelly. V komisijo je bil povabljen tudi Alojz Gregorčič, predsednik TD Mokronog. Ne po naključju, kajti skupina mokronoških "krompirjevcev" se je že velikokrat izkazala na tekmovanjih v pripravi praženega krompirja, doma in izven slovenskih meja, si pridobila strokovni ugled in je sodelovanje predsednika v strokovni komisiji samo še eno ugledno priznanje. s. p. 26 ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

je sodelovalo PGD Štatenberk, je bilo oktobrsko preverjanje od- Jesen v znamenju vaj zivnosti našega OGP na kmetiji Jerman, na katerem so sodelovala Mesec oktober je mesec požarne varnosti. V Prostovoljnem vsa društva iz naše občine. Skupaj s prijateljskim društvom PGD gasilskem društvu Štatenberk so bile jesenske aktivnosti zato Hmeljčič je PGD Štatenberk sodelovalo na vaji v Hmeljčiču, so- usmerjene predvsem na področje izobraževanja, preverjanja delovalo pa je tudi na meddruštveni vaj s PGD Velika Strmica in usposobljenosti in pripravljenosti ter preventive. Trebelno. Cilj vaje, ki se je odvijala v dolini Radulje, je bil preizkus zaporedne vezave motornih brizgaln. Na področju izobraževanja so člani društva med drugim so- delovali na tečaju za varno delo z motorno žago, na tečaju speci- alnosti nosilca dihalnega aparata in tudi na t. i. hot fire (modul A) izobraževanju za gašenje notranjih požarov. Člani PGD Štatenberk so tudi letos, tako kot vsako leto, v jesenskem obdobju pregledali hidrantno omrežje na požarnem območju, ki ga pokriva društvo. V izdelavi je tudi požarni načrt in vris hidrantov ter vodnjakov v grafični obliki. Jesen pa ni bila le delavna, temveč tudi zabavna. Popestrili so jo osnovnošolci s podružnične šole Trebelno, ki so na pikniku na jasi Škratovec spoznali gasilsko tehniko društva, pa tudi stro- kovna ekskurzija, ki je, potem ko je društveni podmladek svojo Poudarek dela PGD Štatenberk je po pestrem poletju padel na ekskurzijo oddelal že v poletnem obdobju, člane društva popeljala vaje, ki so jih štatenberški gasilci izvajali tako v lastni režiji kot v Luko Koper, Vinsko Klet Koper ter Gasilsko brigado Koper. tudi ob sodelovanju z okoliškimi društvi. Največja vaja, na kateri Miran Zore

Potomki najstarejše trte v Sloveniji rasteta tudi v in prepoznavnosti svojega kraja, tako v Sloveniji kot zunaj njenih meja. Občini Mokronog-Trebelno V tem ekskluzivnem klubu se je znašla tudi občina Mokronog-Trebelno, s kar Mestna občina Maribor vsako leto po- gesti se trudi posebna skupina krajev, ki dvema trtama potomkama. Od leta deli rozgo najstarejše trte z Lenta pred- žele na tej osnovi sodelovati predvsem 2002 dalje je prva posajena pri Urbanovi stavniku druge občine. Ob tej simbolni na področju razvoja turistične ponudbe kapelici v Vinskem vrhu na Trebelnem, druga pa od leta 2011 v vinski gorici Vrh nad Ostrožnikom. Prav je, da se ob letošnji, do sedaj količin- sko najbogatejši trgatvi, spomnimo, da so se za pridobitev cepiča te najstarejše trte, tako pred enajstimi leti kot tudi pred dvema letoma, trudili domači vinogradniški društvi in številni posa- mezniki. Med najbolj zaslužnimi so bili na Trebelnem Ciril Pungartnik, Anton Trgatev 2013, v Križnem Vrhu Cvetan in Lojze Papež, v Mokronogu pa Toni Bulc, Mitja Sluga in Franci Žibert ter seveda v obeh primerih tudi nekateri drugi člani. Od posaditve dalje sta trti v skrbništvu VTD Trebelno im Društva vinogra- dnikov Mokronog. Njuni člani pridno skrbijo za vzgojo in njen razvoj in seveda za čim večji in čim kvalitetnejši pridelek. Letos jim je to dobro uspelo. Hvala vsem, ki se trudite z vzgojo te trte in pridelovanjem grozdja na njej in seveda s kletarjenjem pridelka. Hvala vsem, ki se pri trti ob različnih priložno- stih zbirate in srečujete, ter vsem, ki za namen dogodkov ob njej pripravljate in prinašate različne dobrote. Po trgatvi 2013, v Vrhu nad Ostrožnikom Anton Maver, župan 27 leto VII., številka 26, december 2013

Zajedavci pri konjih pri posmrtni obdukciji živali. Zdravje konj je v največji meri odvisno od skrbi, ki mu jo na- Zajedavce pri konjih odpravljamo z zdravili v obliki praškov menja njegov lastnik: od načina prehrane (paša!), primernih in past. Gre za več različnih zdravil, ki se razlikujejo v karenci, bivalnih razmer, nege, zaščitnih cepljenj in odprave zajedavcev. trajanju in predvsem spektru (širini) delovanja. Nekateri an- Zatiranje zajedavcev je preventivni ukrep; le-temu posvečamo tiparazitiki na nekatere skupine zajedavcev, npr. na trakulje, naslednji prispevek. nimajo nobenega vpliva, zato se je pred uporabo priporočljivo posvetovati z veterinarjem. Konjem je potrebno antiparazitik dati vsaj dva do trikrat letno, in sicer spomladi pred pašo ter jeseni, ko spet pridejo v hlev. Priporočljivo je konje razglistiti tudi poleti, saj so takrat s paraziti bolj obremenjeni. Vse konje v skupini praviloma zdravimo istočasno z istim zdravilom. Kadar v čredo pripeljemo novega konja, mu damo antiparazitik 48 ur pred preselitvijo. Vse kobile pred žrebitvijo razglistimo, najbolje en mesec pred rokom žrebitve. Žrebeta so na parazite bolj občutljiva, zato je priporočeno pogostejše dajanje antipa- razitikov, tudi šestkrat letno. Zajedavci lahko na antiparazitike postanejo tudi odporni, zato je potrebno menjati vrsto zdra- vila, ki ga uporabljamo pri določenem konju. Možnost pojava rezistence parazitov zmanjšamo tudi s pravilnim doziranjem antiparazitikov, še posebej je pomembno, da konju ne damo premajhne doze zdravila.

Izpostavljenost parazitom lahko zmanjšamo tudi z vzdrževa- Zajedavec je organizem, ki živi v skupnosti z drugim bitjem njem čim boljše higiene. Na pašniku moramo paziti na primerno – gostiteljem, vendar pa ima v tem odnosu korist le zajedavec, gostoto živali, če je konj preveč, potem popasejo travo bližje tlom gostitelj pa ima le škodo. Zajedavce delimo na zunanje in no- in se pasejo bliže figam ter so tako bolj izpostavljeni okužbi s tranje. Notranji parazitirajo predvsem v prebavilih pa tudi v paraziti. Ponekod na pašnikih skupaj ali za konji pasejo ovce, ki telesnih votlinah in mišičju. Delijo se na enocelične zajedavce zaužijejo jajčeca konjskih parazitov, ta pa se v ovcah ne morejo (protozoji), gliste, trakulje in metljaje, slednji so pri konjih iz- razviti, saj so prilagojena na drugega gostitelja – konja. Razvojni jemno redki. Zunanje zajedavce lahko razdelimo na občasne, krog zajedavcev se tako prekine. Pašnik je potrebno razdeliti na to so razni insekti, npr. muhe in obadi, ter trajne, med katere čredinke, tako da lahko konje na paši selimo. Medtem ko čre- prištevamo garje in uši. dinka ''počiva'', naj bi jajčeca parazitov na njej propadla in ne bi bila več sposobna okužiti konj. Najkrajši čas počivanja čredinke Konji se s paraziti okužijo ob stiku z njihovimi jajčeci ali ličinka- je tri mesece, vendar pa lahko jajčeca v primernih razmerah, kot mi, v nekaterih primerih pa tudi odraslimi oblikami. Dovzetnost je vlažno in toplo vreme, ohranijo svojo kužnost mnogo dlje. za okužbe je odvisna od odpornosti konja, njegove starosti in rejskih razmer, kot so npr. čistoča, temperatura okolja, vlaga, Skrb za redne preventivne posege (odprava zajedavcev, vitamini- zračnost in gostota živali. Zajedavci se v telesu gostitelja pritrdijo, zacija, cepljenja ...) predstavlja za rejce najboljšo in „najcenejšo“ po njem potujejo in se hranijo z gostiteljevo krvjo, s črevesno vse- pot do zdravja živali. bino in z kožnimi celicami. Infestacija (okuženost) s paraziti ima Aleš Koncilja, dr. vet. med. številne negativne posledice, kot so zmanjšana odpornost živali, mag. Iztok Rep, dr. vet. med. hujšanje, zmanjšana zmožnost za delo, neživahnost, naježena dlaka, suha in prhljajasta koža, izpuščaji, kraste in brezdlačna Vsem rejcem in ljubiteljem živali voščimo vesele mesta po koži, bledost sluznic, oteklost nog in trebuha, kašelj božične praznike, veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter driska. Hude okužbe s paraziti lahko včasih povzročijo celo v letu 2014! zvrgatve, kolike in pogin. Zunanji zajedavci, kot so npr. komarji, lahko prenašajo tudi nevarne kužne bolezni, med drugim IAK (infekciozna anemija kopitarjev). mag. Iztok Rep, dr. vet. med.: 051 616 703 Alenka Štirn, dr. vet. med.: 031 696 073 Zunanje zajedavce lahko opazimo na konjih s prostim očesom, Aleš Koncilja, dr. vet. med.: 031 306 558 pogosto pa je potrebno narediti ostružek kože in ga pregledati DEŽURSTVO (24 ur/dan): 051 616 703 pod mikroskopom. V blatu lahko le redko vidimo odrasle parazite. Notranji zajedavci se običajno diagnosticirajo z mi- Ambulanta za male živali je odprta: kroskopskim pregledom iztrebkov konj, pri katerem lahko PON–PET: 8-10 in 14-16 | SOB: 7-9 Telefon/faks: 07 348 1000 | E-mail: [email protected] odkrijemo jajčeca parazitov. Parazite se neredko odkrije tudi ODSEV ISSN 1855-3443 Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Srečno in vse dobro v letu 2014 Uredniški odbor Stane PEČEK, odgovorni urednik, 041 296 111, [email protected] Petra KRNC, namestnica odgovornega urednika, 031 513 462, [email protected] Mojca PEKOLJ, članica/direktorica občinske uprave, Jerneja DRAGAN, članica, [email protected] Milena HVASTIJA, 031 745 044, članica, [email protected] Miroslav HROVAT, član, 040 796 475, [email protected] Grafična realizacija: Tomograf, Novo mesto Naklada: 1200 izvodov ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno. Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi mo- žnostmi. Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presled- ki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi. Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi. Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe kakovosti ne bodo objavljene. Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Tu dobite tudi informacije o oglaševanju. Prispevke za MARČEVSKO ŠT. ODSEVA je treba oddati do petka, 14. marca 2014.