to CS as
ZGODOVINO št. 2
(Erinnerung an Cilli.
..». ID.*. - *., ..Bit Uli*." ju.iuf '
ZGODOVINA ZA VSE
VSE ZA ZGODOVINO
VSEBINA
Zgodbe, kijih piše življenje
Andrej Studen "BOJIMO SE, DA BO TEKLA KRI! " 1 Ekscesi ob obisku =eških visokošolcev v Celju leta 1899 "Wir befürchten, daß Blut fließen wird!" Ausschreitungen beim Besuch tschechischer Hochschüler in Cilli im Jahre 1899
Janez Cvirn OBESITI ZA PETE IN SCVRETI NAD OGNJEM 9 Slovenci in habsburška monarhija (1848-1918) An den Fersen aufhängen und über dem Feuer braten Die Slowenen und die Habsburger Monarchie (1848-1918)
Dragan Mati7 "GLEDALIŠ Aleksander Žižek SIROTA JAZ V ZAPORU ŽIVIM 27 Ich Armer sitze im Gefängnis Aleš Gabrio AL PRAV SE PIŠE ŽUPANOVA MICKA ALI PREDSEDNIKOVA H Brez njih ni športa Igor Grdina S knjižne police 69 ZGODOVINA ZA VSE "Odpevske slavnosti leta 1886 sem nemški oziroma slovenski zna=aj mesta. Okoli te osi se bila je na dnevnem redu gorja=a in kamen, je vrtelo celotno dogajanje v mestnem vsakdanjiku, gnjila jajca, =rnilo in hudi=evo olje, orodje, srednje oziroma nacionalno strpne poti pa ni bilo. s katerim je celjska druhal, kije bila pla=ana Vsakdanje življenje Celjanov so torej pretresali ostri in napoj ena od znanih aranžerjev, vsakokrat po nacionalni boji. Pretepi med Nemci in Slovenci, ki so cele dneve in no=i brez vsake bojazni in žalibože v=asih spominjali na prave male vojne, so sodili v obi- tudi nemoteno od politi=nih oblasti divjala zoper =ajen inventar mestnega vsakdanjika. Ob slovenskih Slovence, jih insultirala, napadala in ranila. " kulturnih in družabnih prireditvah, ki so jih celjski Nem- IvanBovha, 27. 9. 1899 ci redoma razumeli kot navadno izzivanje, je obi=ajno prihajalo do množi=nih spopadov med Slovenci in Nem- Dr. Josip Sernec je leta 1891 izjavil, daje Celje, kar ci. "Do prve ve=je konfrontacije je prišlo v =asu usta- se nacionalnih odnosov ti=e, najbolj zanikrno mesto v novitvene slavnosti celjskega Sokola 7. in 8. septem- monarhiji. Janez Cvirn. Biser na Savinji, Celje na starih razglednicah, Janez Cvirn, Kri v luft! VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE nosti, ki jih je nemško prebivalstvo doživljalo kot pro- poznih slovanskih scen pobratenja. "Ti 1 bi Jem, sir. 58. Glej: Slovenski narod. 8. 7, 18. 7., 20. 7.. 24. 7.. 31. 7. 1899, Deutsche Wacht, 27. 7. 1899. pa tudi 1. 8. in 2. 8. 1899; Domovina. 28. 7. 1899; Slovenski Deutsche Wacht. 30. 7. 1899. gospodar šele 3. 8. 1899; Deutsche Wacht. 23. 7.. 27. 7. in 30. Glej: Deutsche Wacht. 30. 7. 1899; Janez Cvirn, Thomas Fürst- 7. 1899. Glej tudi Janez Cvirn, Thomas Fürstbauer: Kronika bauer: Kronika mesta Celja 1892 - 1907, 1. del, Celjski zbor- mesta Celja 1892 -1907. 1. del. Celjski zbornik 1990, str.251. nik 1990, str.251. Deutsche Wacht. 23. 7. 1899. ZAC: MUC. škatla 20. VSI-; ZA ZGODOVINO ZGODOVINA L\ VSE 3 Celjski župan Gustav Stiger Celjski podžupan Julius Rakttsch razbojniki, divjaki z noži, požigalci in njihovi najsuro- sko odvisno redarstvo", ki je vzdrževalo javni red in vejši pomaga=i Slovenci, ostro obsodilo.10 Spraševalo mir le v interesu celjskih mestnih o=etov - Nemcev." seje, zakaj mora biti ravno Celje prava "tolovajska ja- Slavni celovški magistrat pa je na prošnjo celjskih Nem- ma"" sredi civilizirane in kulturne Evrope. Kako je mo- cev celjskim "odvisnim" mestnim stražnikom poslal na go=e, da imajo "kulturni" Nemci =eške akademike za pomo= še 15 redarjev s "piklhavbami".14 izme=ek =loveštva, za smrkavce ter za navadno sodrgo, ki se ji mora, kot vsakemu ncpovabljencu, s kolom in Še zadnji poskus, da bi prepre=ili VSE /.A ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE do manjših nemških izzivanj, vendar se je vse mirno Ob 2. uri seje za=el banket, ki gaje z napitnico odprl kon=alo.18 dr. Josip Sernec, za njim pa so se zvrstili še številni drugi slovenski in =eški govorniki. Vsi so se navduše- Ob 11. uri, kakor je bilo že poprej dolo=eno, so se slovenski akademiki in celjski Slovenci brez Ob pol dveh seje v Celje pripeljalo nad 120 VSI- 7.A ZGODOVINO ZGODOVINA L\ VSi: 5 tekla kri!" Na nevarnih celjskih ulicah je prišlo do do- godkov, ki jih dandanes vidimo le še v kakšnem ame- riškem vesternu. Poleg tega, da so Nemci v manjših sku- pinah na tema=nih krajih neprestano prežah na Sloven- ce, ki so se vra=ali z veselice v Narodnem domu ter jih izzivali in pretepali, njihove spremljevalke pa opsovali in opljuvali, je namre= prišlo tudi do streljanja. Okrog 1. ure pono=i sta se u=itelj Franc Gostin=ar iz Griž ter tajnik žalske posojilnice Mihael Reicher od- pravila proti domu. V tema=nem kotu pri ljubljanski mit- nici ju je napadla nemška tolpa, oborožena s poleni in noži. Prišlo je do spopada, v katerem se je Gostin=ar branil z revolverjem in pri tem ustrelil Josefa Pollant- za. "Gostin=arja in Reicherja je mestna varnostna stra- ža aretirala, vendar so Reicherja kmalu izpustili. Skoraj isto=asno je tajnik v De=kovi odvetniški pisarni Ivan Bovha v Gosposki ulici ustrelil dninarja Juliusa Gra- bitseha. Tudi Bovhoje aretirala mestna varnostna stra- ža."26 Zaradi opisanih dogodkov je razburjenje celjske- ga nemškega meš=anstva zopet naraslo. Na Trgu cesar- ja Jožefa pred Narodnim domom seje ponovno zbrala razburjena množica, ki se nikakor ni hotela pomiriti. Okrajni glavar grof Attems je pono=i skupaj z župa- nom Stiegerjem in predstojnikom mestnega urada I-'ürst- bauerjem trikrat prišel v Narodni dom in od predstavni- kov Slovencev zahteval, naj VSi;/A ZGODOVINO 6 ZGODOVINA ZA VSE poleglo. Po vsem mestu so se med celj- sko fakinažo razširile govorice, da bodo ob 7. uri zve=er napadli hišo dr. Josipa Serneca. Proti ve=eru seje pred Narod- nim domom zbrala 2000-glava množica, kije kakšne pol ure demonstrirala in pre- pevala "Wacht am Rhein". Nato so odšli po Rotovški ulici, kjer so razbili in vrgli na tla odvetniško tablo dr. De=ka, proti vili dr. Serneca v Gizelini ulici.28 vsi; ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Zusammenfassung seitens der Ciliier Deutschen konnte dadurch nicht gemäßigt werden. Der Pöbel unter ihnen, insbesondere "Wir befürchten, daß Blut fließen wird!" das Lumpenpack, das sich um den in einem üblen Ruf stehenden Schläger Oechs scharte, sowie deutsche Bur- Ausschreitungen beim Besuch tschechischer schenschaftler aus Graz und anderen Orten bereiteten Hochschüler in Cilli im Jahre 1899 sich begeistert auf den Empfang der unliebsamen Gäste vor. "Vom Sängerfest anno 1886 bis heute waren Prügel und Steine, faulige Eier, Tinte und Vitriolöl an der Ta- In Krain (Bled, Laibach, Postojna) war der Empfang gesordnung, das Werkzeug, mit dem der Ciliier Pöbel, der tschechischen Ausflügler "überall äußerst glänzend aus bekannter Quelle bezahlt und betrunken gemacht, und liebenswürdig". In Cilli erwartete die Tschechen jedesmal ganze Tage und Nächte lang ohne jede Furcht dagegen ein (mit Stöcken, Pfeifen, fauligen Eiern, Gra- und leider Gottes auch unbehelligt von der politischen nitstücken und Steinen) bis an die Zähne bewaffnete Obrigkeit gegen die Slowenen wütete, sie beschimpfte, deutscher Pöbel. Die mehr als 120 tschechischen Aus- angriff und verletzte." flügler mußten deshalb auf ihrem Weg zum Slowe- nischen Kulturhaus {Narodni dom), wo nachmittags ein Mit diesen anschaulichen Worten beschrieb Ivan Bankett stattfinden sollte, von einem Militärkordon ge- Bovha, Sekretär in der Anwaltskanzlei Dr. Ivan De=kos, schützt werden. Die Bewaffneten begleiteten die Tsche- am 27. September 1899 die Verhältnisse in Cilli, der- chen und Slowenen auch auf ihrem Ausflug zur Alten jenigen Stadt, die, was die Beziehungen der Nationali- Burg. täten untereinander anging, sicher die schlimmste in der ganzen Monarchie war. Die Zeiten friedlicher Koexis- Sogleich nach ihrer Rückkehr in die Stadt, als sich tenz zwischen Deutschen und Slowenen gehörten seit die k.u.k. Gendarmerie zurückgezogen hatte und die Ende der achtziger Jahre endgültig der Vergangenheit Sorge für Ruhe und Ordnung wieder der Ciliier Polizei an. Schlägereien zwischen Deutschen und Slowenen, die oblag, begann das deutsche "Pack" zu johlen und zu manchmal fast in Kleinkriege ausarteten, gehörten zum pfeifen, und auf die "barbarischen Slaven" und das Na- gewöhnlichen Inventar des Ciliier Alltags. Bei den kul- rodni dom prasselte es mit faustgroßen Steinen, die eini- turellen und gesellschaftlichen Veranstaltungen der Slo- ge Personen verletzten und mehrere Scheiben und Lat- wenen, die von den Ciliier Deutschen schlicht und ein- ernen zerschlugen. Die städtische Polizei drückte bei fach als Provokation empfunden wurden, kam es all dem beide Augen zu. gewöhnlich zu Massenzusammenstößen zwischen Slo- wenen und Deutschen. Die Lage verschärfte sich Um 20 Uhr begann im Narodni dom ein Konzert, zu besonders in der zweiten Hälfte der neunziger Jahre, dem trotz des Tobens der deutschen Krawallmacher "ein nach dem Jahr 1895, als der "urdeutschen" Stadt slo- beträchtlicher Teil der Ciliier Öffentlichkeit und viele wenisch-deutsche Parallelklassen in der gymnasialen Gäste aus den umliegenden Märkten" erschienen. Dem Unterstufe "aufgezwungen" wurden. offiziellen Programmteil folgte eine Feier, die bis in die frühen Morgenstunden dauerte. In den gefährlichen Ci- Im Juli 1898 verbreitete sich in der Stadt die Nach- liier Straßen lauerten kleinere deutsche Gruppen an dun- richt, Anfang August werde eine über hundert Personen klen Stellen Slowenen und Sloweninnen auf, die von starke Gruppe tschechischer Hochschüler Cilli besuchen. den Feierlichkeiten nach Hause gingen, und provozi- Die Reaktion der Ciliier Deutschen, die sich sogleich erten, beschimpften und verprügelten sie. Um 1 Uhr der Ausschreitungen des Vorjahres erinnerten, war zu nachts fielen auch Schüsse. Dabei verletzte der Lehrer erwarten gewesen. Unverzüglich begann die Anti-Be- Franc Gostin=ar aus Griže beim Laibacher Mautamt suchs-Kampagne seitens der Deutschen, wobei die Cil- Josef Pollanz, einen Angehörigen der deutschen Rotte, iier aufgerufen wurden, "den geplanten panslavistischen die mit Holzknüppeln und Messern bewaffnet war. Fast Angriff auf unsere deutsche Stadt" zu verhinden. Die zur gleichen Zeit erschoß der Sekretär der De=koschen Deusche Wacht wiegelte ihre Leser damit auf, es seien Kanzlei Ivan Bovha in der Herrenstraße {Gosposka uli- Schlägertypen, Straßenräuber, Messerstecher und ca) den Tagelöhner Julius Grabitsch. Brandstifter aus Prag und ihre rohesten Helfershelfer unter den Slowenen, die nach Cilli kommen wollten. Diese Ereignisse waren der Anlaß, daß die Erregung der Ciliier Deutschen wieder anwuchs und sich von Der 9. August näherte sich unaufhaltsam. Die slowe- Neuem eine Menschenmenge vor dem Narodni dom nische Seite wies schon von vornherein daraufhin, daß versammelte, die sich durchaus nicht beruhigen wollte. es zu einem ganz üblen Skandal und sogar zu Blutver- Die Landwehr umstellte das Narodni dom, sodaß es nie- gießen kommen könne, doch die Volksverhetzung mand betreten oder verlassen konnte. Um 9 Uhr mor- VSE ZA ZGODOVINO « ZGODOVINA ZA VSE gens bildeten die Soldaten einen Kordon. Die tsche- melte sich vor dem Narodni dom eine 2000 Menschen chischen Gäste mußten sich auf dem vorgeschriebenen zählende Menge, die wohl eine halbe Stunde demon- Weg im Schatten der Bajonette zum Bahnhof begeb- strierte und die "Wacht am Rhein" sang. Um 19 Uhr gen. Die Deutschen johlten: "Abzug! Slavisches Gesin- überfiel der Cillier Pöbel die Villa des verhaßten Slo- del! Slavische Hunde!" und bewarfen sie mit Steinen, wenenführers Dr. Josip Sernec und schlug mit Steinen Um 10 Uhr verließ der Zug mit den Tschechen die Stadt, alle Fenster ein. Da die städtische Polizei sich nicht rührte, ließ das Pack seine Wut noch am Narodni dom Die Erregung der Deutschen legte sich aber auch nach und an der Abtei aus, das Schlagwort "los von Rom" der Abfahrt der Tschechen nicht. GegenAbend versam- brüllend. Die Lage beruhigte sich erst am nächsten Tag. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE OBESITI ZA PETE IN SCVRETI NAD OGNJEM Slovenci in Habsburška monarhija , *;«í«g«;.g^>c>L»¿»v'4--v-¿»z>v^»v^»^^'>:-4^--v--;>4.«1.w'>v'^ Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdi- nih, ker smo izgubili tako dobrega diplomata - bodo=e- nanda je pri Slovencih izzval "mu=en, glo- ga vladarja, iz prakti=nih pa zato, ker nam bode sedaj bok in pretresljiv utis ". Vodilni slovenski po- vlada vedno o=itala nelojalnost, dasi ni menda na sve- litiki vseh politi=nih strank so bili nad zahrbtnim umo- tu bolj cesarju in rodbini vdanega naroda kakor je rav- rom v Sarajevu ogor=eni. " V Ljubljani so se trle repre- no Slovenski. Naj v miru po=iva!!"2 zentance javnih in zasebnih korporacij, brez razlike strank, da izrazijo v vladni pala=i svoje sožalje, ogor- VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE reditev monarhije, v kateri bodo jugoslovanski narodi kon=no dobili svoje pravice. "Mojc trdno prepri=anje je bilo, da leži bodo=nost našega naroda le pod habs- burškim žczlom "je zapisal Šušterši= v knjižici Moj od- govor. "Bil mi je politi=ni aksiom, da razsul habsburš- ke monarhije pomenja obenem razsul našega naroda. In na tem stališ=u je stala, po svojem slovesno doku- mentiranem programu, cela Slovenska ljudska stranka in ž njo ogromna ve=ina slovenskega naroda, ne glede na politi=no strankarstvo "4. In dodal: "Nikdar mi pa ni prišlo niti v sanjah na misel, da bi želel naj se Avstrija ohrani taka kot je bila"*. Prepri=anje, daje slovenski narod "premajhen za last- no samostalnost", da se "njega popolno samostalni na- rodni razvoj brez cesarstva kar misliti ne da "8, je priš- lo prvi= do polnega izraza leta 1848, ko seje zdelo, da Sre=ko Puncer se bo nemška združitev izvedla v velikonemškem duhu. Zaradi nevarnosti, bodo v novo Veliko Nem=ijo prišle bi bil pri dokazovanju Puncerjeve zgodnje protiavstrij- tudi slovenske dežele, ki so bile del Nemške zveze, je ske orientacijo =im bolj prepri=ljiv, paje pri objavi Pun- pri vseh vodilnih slovenskih politikih prevladalo pre- cerjevih dnevnikov enostavno izpustil citirani pasus. In pri=anje, da "=e Austria pade, tudi naša narodna samo- s tem zagrešil nedopustno napako. stalnost bode padla, in, ko da bi trenil, bo nemška cen- tralna oblast nas s svojimi železnimi rokami objela, Bog Takšnih in podobnih "izpustov", potrebnih seveda za- samo tega nedajl '** to, da se uskladi preteklost s trenutno politi=no situaci- jo, paje bilo prav pri presojanju odnosa Slovencev do V takšnem razpoloženju je nastal tudi avstroslavisti=ni Habsburške monarhije še veliko, veliko ve=. Že kmalu program zedinjene Slovenije"10, kije predvideval zdru- po razpadu dvojne monarhije so namre= slovenski poli- žitev slovenskega etni=nega ozemlja v avtonomno ce- tiki kar tekmovali, kdo si bo pripisal ve= zaslug za slo- loto znotraj monarhije"; iz takšnega razpoloženja je izšla vensko rešitev iz "je=e narodov". Ivan Šušterši=, ki je edini do konca dosledno zagovarjal habsburški okvir, je kmalu postal zakleti sovražnik Slovencev, avstrija- * Ivan Šušterši=, n. ti., str. 83. * Ivan Šušterši=, ti. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 akcija za bojkot volitev v frankfurtski parlament12; iz die österreichischen Länder und Nationen objavil de- njega so izšli tudi razli=ni predlogi o koreniti preobraz- cembra 1865 v reviji Slavisches Centralblatt16. Avstro- bi monarhije, ki se naj kon=no nasloni na svoje Slova- slavisti=en je bil tudi t.i. jugoslovanski program iz de- ne13. Andrej Einspieler je v =lankuAustrija noter do Bal- cembra 1870, ki je nastal v =asu globoke krize monar- kana v listu Slovenija že 24. 8. 1848 med drugim zapi- hije, ko se je zdelo, da bo v eventuelni vojni Avstro- sal : "Slavjanske politike se mora naša vlada poprijeti: Ogrske z Nem=ijo monarhija razpadla17. In takšna je bi- naj po pravilu svobode in enakopravnosti vse narod- la seveda tudi ve=ina programov glavnih slovenskih po- nosti enako spoštuje, slavjanski narod pa vender za vo- liti=nih strank v letih pred in med prvo svetovno vojno. dilo celega obnašanja proti zunajnim ima". In dalje: "Austrija, mila Austrija! spoznaj enkrat svoj poklic in Liberalna Narodno-napredna stranka (NNS) je tako zna=aj: oberni svoje o=i proti tistim goram, od kterih v svoj reformirani program, ki so ga sprejeli na shodu zgodaj sonce priplava...Zato Austrija noter do Balka- zaupnikov 15. 11. 1906 v Ljubljani, v to=ki 2 postavila na!". K temu paje še županjem dodal: "Predalj poz- odlo=no zahtevo po narodni avtonomiji, "katere kon=- nej mora vunder postati Austrija združene dežele slav- ni cilj bodi zedinjena Slovenija in združitev s Hrvaš- janske, in narodi, ki bodo v tim ostati hotli, bodo enako ko"•. Dne 18. aprila 1913 paje Izvršilni odbor NNS v deležni naših postav in sre=e, ktere nam ne odidejo, naj posebni izjavi poudaril, da iš=e stranka "bodo=nost slo- se od mnogih strani tudi nebo nad nami trese... " venskega naroda edino le v okviru avstrijske monarhi- je; konštatuje pa, da niti stremljenje po politi=nem in Leta 1848 nastali avstroslavisti=ni program zedinje- kulturnem zedinjenju vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov, ne Slovenije, po mnenju Roberta A. Kanna prvi federa- niti želja po kulturnem zbližanju vseh jugoslovanskih listi=ni program v zgodovini monarhije, kije izhajal iz- plemen ne nasprotuje zgorajšnjemu nepremakljivemu klju=no iz etni=nih danosti14, je (skupaj s svojo jugoslo- temeljnemu na=elu "". vansko komponento) ostal vse do razapada monarhije glavna politi=na zahteva slovenske nacionalne politike Podoben trialisti=en program je v kriznih letih pred (vseh strank). Tudi v kriznih trenutkih, ko se je zdelo, vojno zagovarjala katoliška Slovenska ljudska stranka daboAvstrija razpadi a(kotnpr.vletihl866-1871aliv (SLS) oziroma Vseslovenska ljudska stranka (VLS), ki letih pred prvo svetovno vojno), ni avstroslavisti=ni kurs seje leta 1912 združila s hrvaškimi pravaši20. In tudi slovenske politike nikoli resneje zanihal v iskanje reši- Tivolska resolucija, ki sojo sprejeli na prvi konferenci tve slovenskega nacionalnega vprašanja izven monar- jugoslovanskih socialisti=nih strank v Ljubljani leta hije. 1909, je vztrajala na avstromarksisti=nem stališ=u, da je treba ohraniti enoten gospodarski in politi=ni prostor Kljub mo=ni jugoslovanski in vseslovanski orientaci- monarhije21. ji seje realna slovenska politika vse do razpada monar- hije trdno gibala v okviru možnosti, ki jih je dajala Av- 16 Dušan Kermavner, Politi=nozgodovmske opombe k drugi knjigi strija, in tudi programi, ki so nastajali v kriznih politi=- Ivana Prijatelja, Slovenska kulturnopoliti=na in slovstvena zgo- dovina II, Ljubljana 1956, str. 570-574. nih razmerah, so bili izrazito avstroslavisti=ni. Takšen 17 Dušan Kermavner, Politi=nozgodovmske opombe k tretji knji- je bil npr. mariborski program (1865), ki gaje v življe- gi Ivana Prijatelja, Slovenska kulturnopoliti=na in slovstvena nje obudilo prazno upanje, da bo Belcredi po sistiranju zgodovina II, Ljubljana 1958, str. 526. Prim, tudi polemiko ustave federaliziral monarhijo15. Takšen je bil program med Dušanom Kermavnerjem in Franom Zwittrom v Zgodo- vinskem =asopisu 1962 ter tam navedeno literaturo: Dušan Ker- Matije Majarja, ki ga je v =lanku Betrachtungen über mavner, Hegemonisti=na prekonstrukcijajugoslovanskega pro- grama v Ljubljani leta 1870, Zgodovinski =asopis 16, 1962, Zwitter, O slovenskem narodnem vprašanju, Ljubljana 1990, str. 81-144; Fran Zwitter, Nekaj problemov okrog jugoslovan- str 10: "Ne more biti dvoma o tem, da si avtorji programa skega kongresa v Ljubljani leta 1870, Zgodovinski =asopis 16, zamišljajo Slovenijo kot avtonomno pokrajino v okviru na fe- 1962, str. 145-170; zadnji =lanek je objavljen tudi v Fran Zwit- deralisti=ni bazi reorganizirane Avstrije; oni so pod vplivom ter, O slovenskem narodnem vprašanju, Ljubljana 1990, str. =eškega in hrvaškega avstroslavizma, ki se na eni strani boji, 315-345. 18 da bi nastala Velika Nem=ija na vsem teritoriju Nemške zveze Slovenski narod, 6.11. 1906. in neodvisna Ogrska na vsem ozemlju histori=ne Ogrske... " " Vasilij Melik, Ivan Hribar m njegovi spomini, v: Ivan Hribar, Prim. Vasilij Melik, Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem, Moji spomini, II. del, Ljubljana 1984, str. 602-603. 20 Zgodovinski =asopis 11-111, 1948-1949, str. 69-134. Prim. Janko Pleterski, Zveza Vseslovenske ljudske stranke in Prim. Fran Zwitter, •. d., str. 10. Hrvatske stranke prava v l. 19 J1-1913, v: Janko Pleterski, Štu- ¡4 Robert A. Kann, Das Nationalitätenproblem der Habsburger- dije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor monarchie. Geschichte und Ideengehalt der nationalen Bestre- 1981, str. 167-180; isti, Trializem pri Slovencih in jugoslo- bungen vom Vormärz bis zur Auflösung des Reiches im Jahre vansko zedinjenje, v: Janko Pleterski, Študije o slovenski zgo- '^18, I, Graz-Köln 1964, str. 304. dovini in narodnem vprašanju, Maribor 1981, str. 215-227 15 21 Prim. Franjo Baš, Mariborski program, v Franjo Baš, Pris- Prim. Fran Zwitter, Zlom avstromarksizma pri Slovencih, v: pevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989, str. Fran Zwitter, O slovenskem narodnem vprašanju, Ljubljana 212-218 1990, str. 346-402; Janko Pleterski, O nekaterih vprašanjih VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE O=itno je torej, da je ogromna ve=ina Slovencev sko celoto, pri kateri so mnogi iskali moralne opore za "sprejemala Avstrijo kot danost, ob kateri neke bližnje to, "da bi ogroženi deli v boju za obstanek vzdržali'21. uresni=ljive možnosti ni bilo "22. Vendar so tudi v kriz- Slovenska realna politika paje na rešitev slovenskega nih trenutkih prevladovala stališ=a, kakršnega je 15. ja- nacionalnega vprašanja gledala veliko bolj stvarno in v nuarja 1909 v imenu liberalcev v kranjskem deželnem danih okvirih. zboru formuliral dr. Karl Triller: "Narodno napredna stranka smatra zrelega za blaznico vsakega Slovenca, Slovanska in v njenem okvira vedno bolj prevladujo- ki iš=e bodo=nost našega naroda kjerkoli drugje, kakor =a jugoslovanska orientacija nikakor nista bili protiav- v pravi=ni Avstriji. V Avstriji smo trpeli in krvaveli in v strijski. Veliko bolj sta bila sredstvo odpora proti nemš- tej Avstriji ho=emo živeti tudi še lepšo bodo=nost!"21. kemu in italijanskemu pritisku, kar je lepo izrazil Janez VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 • Odlomek iz Puncerjevega Dnevnika ni situaciji, je iskreno priznal: "Nam bi bil razpad Av- avstrijsko deželo, bodisi v skupno Slovenijo ali Ilirijo, stroogerske silno simpati=en. Vendar pa vanj nismo ali kakor že bodi "H. Vprašanje o tem, v kakšnem okvi- upali. Saj je bilo v njej marsikaj gnjilega; toda v ob=e ru naj bi se rešilo slovensko in jugoslovansko vpraša- je njena državna uprava zadovoljivo poslovala in upa- nje, sploh ni bilo in ni moglo biti v ospredju tedanjih li smo, da svojim narodom - ker je bilo prišlo do splo- razprav in razmišljanj, saj ni nikjer kazalo, da bo stolet- šnega in enakega volilnega prava inje tako poražujo- ne monarhije kmalu konec - le nam, "ki vemo, daje =a slovanska ve=ina prebivalstva prišla do veljave - na- bilo Avstrije kmalu zatem konec, se zdi, da bi moralo vsezadnje vendar še priborimo =loveškodostojno živ- biti "". Ne le majniška deklaracija, ki v vsebinskem po- n ljenje " . gledu ne pomeni ni=esar novega, tudi deklaracijsko gi- banje je bilo povsem v avstrijskih okvirih. Lahko bi O=itno je torej, kar je že pred leti ugotovil dr. Dušan celo rekli, daje avstrijska klavzula majniško deklaraci- Kermavner, da so tudi najradikalnejši slovenski "pan- jo naredila sprejemljivo za ve=ino slovenskega prebi- slavisti" in "rusofili " v slovanskem (ruskem) morju bolj valstva, kar je poudaril na seji ljubljanskega mestnega utapljali svoje "=ustvo nemo=i nasprotipresilnemu so- sveta 19. 2. 1918 (na njej je ob=ina pristopila majniški vražniku ", kot pa svoj narod, za katerega rešitev in deklaraciji) odbornik Ivan Štefe: "Odlo=no avstrijsko okrepitev jim je šlo". Kot Ivanu Hribarju je spomin na stališ=e, katero naglasa ta deklaracija, jo stori spre- "neizmerno in nepremagljivo slovanstvo" mnogim "pri- n i4 jemljivo vsem Slovencem " . Še 29. septembra 1918 je =aral pred o=i svetal grad v oblake" , vendar so ti ob- ljubljanski škof Jegli= na Hussarekove o=itke upravi=e- laki trdno stali na avstrijskem nebu. "Svetal grad v ob- no odgovoril, daje ljudstvo "na temelju majniške de- lakih "je bilo namre= le upanje, da lahko Slovani "=eše klaracije vdano Avstriji in monarhiji"•. In tudi po us- krepko dela lotimo...avstrijsko državo lahko izpreme- 3 tanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil Je- nimo v slovansko " \ gli= prepri=an, da vezi med novo državo in dinastijo še Zato ne presene=a, =e vse do zadnjih mesecev vojne niso pretrgane40. niso resno razmišljali o "odhodu" iz Avstrije, temve= so se v glavnem gibali v okvirih, kot jih je za=rtal že Edini, ki so odkrito stopili na protiavstrijsko stališ=e, leta 1906 Slovenski narod: "Mi Slovenci smo narod, ki so bili preporodovci, tajna organizacija jugoslovansko po pravi=nem in resni=nem ra=unu šteje poldrugi mi- orientiranega dijaštva, kije v letih 1912-1913 izdajal ljo» duš, torej malo manje nego danski in norveški na- r svoje glasilo Preprorod in v njem javno zastopala ide- od, ki imata vsak svojo samostalno in neodvisno drža- jo, daje rešitev jugoslovanskega vprašanja mogo=a le vo in vsaka svojega posebnega kralja. Mi tega zase ne po revolucionarni poti, z razpadom monarhije41. Vodil- zahtevamo in ne potrebujemo. Mi bi bili zadovoljni, ko ni preporodovci so opozarjali, da Avstrija nacionalne- bi se ves naš narod, kije naseljen kompaktno, zedinil v 36 Slovenski narod, 20. 7. 1906. 32 37 Ivan Hribar, Moji spomini, II del, Ljubljana 1984. str 320- Vasilij Melik, Leto 1918 v slovenski zgodovini, Zgodovinski 321. =asopis, 42, 1988/4, str. 526. 33 38 Dušan Kermavner, Politi=nozgodovinske opombe k tretji knji- Slovenski narod, 20. 2. 1918. 39 gi Ivana Prijatelja. Slovenska kulturnopolttt=na in slovstvena Nova revija, 1988, str. 819. 40 zgodovina I84S-I89S, III. knjiga. Ljubljana ¡958, str. 438. Nova revija, 1988, str. 1093. 41 Ivan Hribar, Moji spomini. I. del. Ljubljana 1983, str 487. Prim. Ivan Janez Kolar, Preporodovci 1912-1914, Kamnik Ibidem. 1930; Ernest Turk, Zna=ilnosti preporodovskega gibanja na VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE ga vprašanja ne more rešiti. Zavrnili so tako program je...združeno avstrijsko Jugoslovanstvo", niso uresni- federalizacije Avstrije kakor tudi trialisti=no rešitev. Bili =ile. Tudi zaradi tega, ker so bili avstrijski politiki za so namre= prepri=ani, daje ideja federalizacije Avstrije takšne in podobne apele gluhi. A tudi slepi, saj po mne- neizvedljiva, "ker bi se ne mogla izvršiti mirnim po- nju dr. Ivana Šušterši=a njihovo obzorje ni segalo pre- tom, ampak samo z orožjem v rokf\ vojaško silo pa ko zvonika Štefanove cerkve: "Zgovarjati se z dunaj- imajo v rokah Nemci in Madžari. Bili so prepri=ani, da skimi vladnimi krogi o jugoslovanskem vprašanju je bilo je Avstrija svobodnih narodov utopija, "ker se življen- približno istovetno tozadevni konferenci s kakim hoten- ski interesi teh narodov križajo "n. totom. Pa ne da bi hotel žaliti hotentotski narod! O njem sem prepri=an, da bi imel ve= razumevanja za jugoslo- Vendar pa o=itno preporodovci s svojimi protiavstrij- vanski problem v nekdanji Avstriji kot avstrijska biro- skimi idejami niso prodrli med Slovence. Na preporo- kracija in dunajske vlade, =e bi bil živel tako blizu kot dovsko stran se je "postavil le majhen del inteligence" one plamte=emu ognju tega problema. - Dunajska gos- in tudi oficijelna slovenska politika preporodovcem ni poda je poznala le Dunaj in Gradec, naprej njeno spoz- bila naklonjena43. Narodno-napredna stranka jim je o=i- nanje ni segalo, kar je rodilo ironi=no krilato besedo: tala "slovenskemu narodu skrajno škodljivo groženje z 'Avstrija neha pri Špiljah'. Ko sem neko=, že za =asa iredento". Slovenski narod je aprila 1913 objavil ve= vojske, rabil to besedo napram ministru notranjih za- =lankov proti preporodovcem. 14. aprilaje zapisal: "Vsi dev, je potrdil mojo ironijo s sarkazmom: 'O ne, že pri se veselimo zmag svojih bratov na Balkanu in iz srca Penzingu!'"** jim želimo, da bi se sedaj, ko bo s Tur=ijo sklenjen mir, med sabo ne raztepli in razgrizli. Za nas pa ima jugo- Zato pa se je zgodilo to, kar zapisal Ivan Hribar, koje slovanstvo ', v kolikor ga pišemo na svoj prapor, le po- znano Seidlerjevo izjavo iz septembra 1917 v Spomi- men, v kolikor se da stisniti v meje naše monarhije ". nih komentiral z asociacijo: "Izjava ministerskegapred- Kar gre preko tega je "prismojenapoliti=na otro=jost". sednika pl. Seidlerja napravijo skrajno klavern vtis. Brez Dan kasneje je glasilo Narodno napredne stranke še velike koncepcije, brez državniške kretnje. Avstrijski dr- bolj odlo=no zapisalo, da kar se pisari v Preporodu "je žavniki ostajajo pa= gluhi in slepi za vse nauke zgodo- norost, tem ve=ja norost, ker se pisari še v namenu, da vine". In dodal: "Sicer pa mije glede na to Seidlerjevo se naša mladina spelje na steze, ki vodijo v jetnišnico izjavo prišel na misel nek dogodek, o katerem sem citai ali blaznico". Dne 18. aprila 1913 paje izvrševalni od- že pred približno tridesetimi leti. Ob progi južne želez- bor Narodno napredne stranke sprejel izjavo, s katero nice blizo Postojne pasla seje =reda govedi. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 reagierte auf den Mord von Sarajevo außerordentlich austroslawistische Kurs der slowenischen Politik - trotz emotional. Einige Tage nach dem erschütternden Er- ihrer (jugo)slawischen Orientierung - nie in eine Suche eignis schrieb er nämlich in sein Tagebuch: "Diese Tat nach Lösungsmöglichkeiten für die slowenische nation- hat alle Jugoslawen mit Schande befleckt, wenn auch ale Frage außerhalb der Monarchie um. nicht sie die Schuldigen sind, sondern ein bösartiger Anarchist und Mörder. Die beste Strafe für ihn wäre, Die slawische und die in ihrem Rahmen immer domi- daß man ihn an den Fersen über einem Feuer aufhängte." nanter werdende jugoslawische Orientierung waren nie- mals antiösterreichisch, sondern bildeten in erster Linie Die emotionale Reaktion des jungen Gymnasiasten, ein Mittel zum Widerstand gegen den von Deutschen der ansonsten die Lösung der jugoslawischen Frage und Italienern ausgeübten Druck. Dies brachte bereits sehnlichst herbeiwünschte, wäre freilich nichts Beson- im Jahre 1861 der Führer der slowenischen Narodna deres, hätte Puncer nicht als "Wiedergeburtler" gegolten, stranka, Janez Bleiweis, schön zum Ausdruck, als er der sich bereits in den Jahren vor dem I. Weltkrieg of- den Panslawismus mit den Worten definierte: "Pans- fen für eine Lösung der jugoslawischen Frage außerh- lawismus bedeutet das Bestreben oder die Tendenz, daß alb des habsburgischen Rahmens ausgesprochen hatte. sich die slawische Nationalität entwickelt, ausbildet und Sein Biograph stellt ihn als radikalen Gegner Österreichs erhält mit Hilfe und Unterstützung der anderen Slawen; dar, und aus Mangel an Argumenten ließ bei der Veröf- bei uns Slowenen heißt das, daß wir die slowenische fentlichung von Puncers Tagebüchern der zitierte Pas- Sprache fort- und weiterbilden und unsere Nationalität sus einfach aus, womit er sich einen schwerwiegenden mit Blick auf die übrigen Slawen von Germanisierung, Fehler leistete. Jtalianisierung und Magyarisierung erretten." Dergleichen "Auslassungen", die nötig waren, um die Auch die bekannte Deklarationsbewegung für die Vergangenheit mit der augenblicklichen politischen Si- Errichtung eines jugoslawischen Staates innerhalb der tuation in Gleichschritt zu bringen, gab es gerade bei Habsburger Monarchie in den Jahren 1917/18 bewegte der Beurteilung der Beziehung der Slowenen zur Habs- sich noch völlig im österreichischen Rahmen. Viele, wie burger Monarchie noch sehr viel mehr. Schon kurz nach auch der Laibacher Bischof Jegli=, waren auch nach der dem Zerfall der Doppelmonarchie wetteiferten die slo- Gründung des Staates der Slowenen, Kroaten und Ser- wenischen Politiker nämlich darum, wer die meisten ben (5. November 1918) davon überzeugt, daß die Verdienste um die Befreiung Sloweniens aus dem Bande zwischen dem neuen Staat und der Dynastie noch "Völkergefängnis" für sich verbuchen konnte. Der ehe- nicht zerrissen waren. malige Vorsitzende der slowenischen Ljudska stranka, Doch der Wunsch der slowenischen Politik (jeglicher Ivan Šušterši=, der als einziger bis zum Schluß konse- Couleur), die Regierung würde schließlich doch einse- quent den habsburgischen Rahmen befürwortete, wur- hen, daß "das vereinigte österreichische Jugoslawentum de bald als eingeschworener Feind Sloweniens, Austria- der stärkste Pfeiler der Habsburger Monarchie" werde, kant und Habsburger Agent verteufelt, über den sich die ging nicht in Erfüllung. Auch deswegen, weil die öster- slowenische Presse jeglicher Couleur Jahr für Jahr das reichischen Politiker für solche und ähnliche Appelle Maul zerriß. auf beiden Ohren taub waren. Und blind waren sie noch dazu, denn nach Meinung Dr. Šušterši=s reichte ihr Doch Šušterši=s politische Orientierung unterschied Gesichtskreis nicht über den Glockenturm des sich in Wirklichkeit bis weit in das Jahr 1918 hinein in Stephansdoms hinaus: "Mit Wiener Regierungskreisen gar nichts vom Standpunkt der Mehrheit der slowe- Gespräche über die jugoslawische Frage zu führen, kam nischen Bevölkerung. Wenn man von wenigen Extrem- ziemlich genau auf das Gleiche heraus, als hätte man isten (absolute Österreichhasser einerseits und absolute diesbezüglich eine Konferenz mit irgendeinem Hotten- Osterreichanhänger andererseits) absieht, nahm die totten abgehalten. Nicht, daß ich das Volk der Hotten- überwältigende Mehrheit der Slowenen noch 1918 Ös- totten beleidigen wollte! Ich bin nämlich überzeugt, daß terreich als gegeben hin - wenn man auch mit diesem es mehr Verständnis für das jugoslawische Problem im Staat, so wie er war, keineswegs zufrieden war. ehemaligen Österreich hätte als die österreichische Bürokratie und die Wiener Regierungen, wenn es genau- Bereits seit dem Jahre 1848 war die Föderalisierung so nah an dem brennenden Feuer dieses Problems leb- der Monarchie die Grundforderung der slowenischen te, wie diese es tun. - Die Wiener Herrschaften kannten Politik gewesen, im Rahmen derer auch für eine slowe- nur Wien und Graz, weiter reichte ihre Erkenntnis nicht, nische nationionale föderative Einheit (das Programm was das ironische geflügelte Wort prägte: 'Österreich des "vereinigten Sloweniens") Raum wäre. Auch in endet bei Spielfeld'. Als ich, schon in Kriegszeiten, Krisenmomenten, als es schien, als werde Österreich dieses Wort einmal dem Innenminister gegenüber ge- auseinanderfallen (wie z.B.in den Jahren 1866-1871 brauchte, bestätigte er meiner Ironie mit Sarkasmus: 'Oh oder in den Jahren vor dem 1. Weltkrieg), schlug der nein, schon bei Penzing'. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE mk3s3>oo©£>oöi>Oki>^aooooooos»a©04öi>30ö^ö»oo£K>a^ Dragan Mati7 v >< "GLEDALIŠ Kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja, s posebnim ozirom na gledališ=e in kinematograf Flrancoska revolucija, ki je prinesla demokraci- cesa delitve, ki sta imela za cilj, v naših krajih ustvariti jo in nacionalizem, je vplivala tudi na podobo novo kulturno podobo. Prvo razdvajanje na kulturnem kulture, ki je dotlej enovita po=ivala v varnem podro=ju, ki je imelo svoje korenine v narodni prebuji naro=ju katoliške Cerkve. Medtem ko sta posledice raz- iz konca 18. in prve polovice 19. stoletja, je intenziv- širitve svobodomiselnosti tja do šestdesetih let 19. sto- neje potekalo od šestdesetih do za=etka sedemdesetih letja v naših krajih brzdala reakcija in absolutizem, pa let prejšnjega stoletja. Ustanovitve Narodne VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 jih društev in zidavo lastnih kulturnih hramov (Ljudski 1896), v katerem so Nemci v zameno za svojo part- dom, Rokodelski dom) izvedli pravzaprav podoben pro- nerstvo od slovenskih liberalcev - poleg ostalega - do- ces, kot je bilo razdvajanje na nemško in slovensko kul- bili predvsem stalno deželno podporo za nemško gle- turo iz druge polovice 19. stoletja. Razlika je bila v tem, dališ=e, njihov eminenten interes. Deželno gledališ=e - daje tokratna kulturna delitev potekala znotraj Sloven- tako slovenski kot nemški del - paje bilo deležno izra- cev, povzro=ila pa jo je rekatolizacija, t.j. poskus, da bi zite nenaklonjenosti klerikalcev in katoliške Cerkve. S z demokrati=nimi sredstvi (splošna volilna pravica) in cerkvene strani bolj zaradi tega, ker so se z gledališke- hkrati agresivno ter ostro "lo=itvijo duhov" dosegli po- ga odra velikokrat širili svobodomiselni nazori in lete- dobne pozicije, kot jih je katoliška Cerkev v javnem in le zbadljivke na ra=un Cerkve, ravno tako pa tudi zato, kulturnem življenju imela v prejšnjih dobah. "Po zami- ker je bilo veliko število predstav "nemoralnih in po- slih papeža Leona XIII. naj bi do nove krš=anske druž- hujšljivih", tako spri=o pikantnih vsebin kot ve=krat po- be prišlo postopoma...", tako da bi se: "...katoli=ani manjkljivo oble=enih igralk. Klerikalna stranka je sicer organizirali v stranke in najraznovrstnejša združenja, poudarjalaprav iste "pomanjkljivosti" gledališ=a, kijih da bi mogli prek njih postopoma prekvasiti oz. pokrist- je naštevala njena mati katoliška Cerkev, vendar se zdi, janiti podro=ja javnega in zasebnega življenja... " ter bi da jo je bolj motilo gledališ=e kot institucija, v kateri o tako ustvarili "novo krš=ansko družbo prihodnosti".' vsem, predvsem pa finan=nih transakcijah, odlo=ajo nji- hovi sovražniki liberalci. Ob vsem ne smemo pozabiti Ustanovitev Leonove družbe (1896), ki je postala ne- na vlogo države, ki je preko ostrega o=esa cenzorja skr- ke vrste protiutež Slovenski matici, nastanek Orla bela, da se gledalci le ne bi preve= moralno pohujšali, (1906) kot odgovor povsem liberalnim Sokolom, pre- dobili kak antinemški navdih in da se ne bi na odru tenzije pevskega društva Ljubljane, da bi kot glasbeni povedalo ne=esa, kar bi pretirano razjarilo cerkvene do- zavod postal konkurenca Glasbeni matici, klerikalni po- stojanstvenike. skusi na gledališkem podro=ju z Ljudskim odrom2, preu- reditev Slovenske katoliškosocialne zveze v mrežo kul- O vseh omenjenih momentih, ki so bili zna=ilni za turno-prosvetnih društev, ki so obvladovala predvsem stališ=a strank, seje govorilo na zasedanjih deželnega podeželje (1902)..., so bili tako konkreten izraz teženj, zbora. Na februarskem zasedanju 1. 1896 je klerikalni da bi dekadentno, liberalno in brezbožno meš=ansko poslanec Kalan, denimo, nasprotoval predlogu finan=- kulturo zamenjali s katoliško in ljudsko - ali kot se je nega odseka, da se nemškemu Theatervereinu dodeli izrazil Aleš Ušeni=nik: "...kultura ne bo ve= u=iteljica enaka podpora (6000 kron) kot slovenskemu Drama- ateizma in naturalizma, temve= bo, kakor je po svojih ti=nemu društvu in zahteval, da se podpora za izvajanje resni=nih prvinah izšla iz Boga, tako tudi =loveštvo vo- slovenskih predstav dodeli v višini 8000 kron, za nemš- dila k Bogu...".3 ke pa le 2000 kron. Argumenti so bili: Nemcev je v deželi le 5% in so gospodarsko dobro stoje=i, zatorej V takšni situaciji so na Kranjskem, posebej pa v Ljub- ne rabijo podpore; slovensko gledališ=e paje šele v raz- ljani, nastali trije kultumo-politi=ni tabori: slovenski kle- voju in potrebuje sredstva za prevode in spodbujanje rikalci in liberalci ter Nemci.'1 Med njimi je potekal boj, pisanja novih dramskih del, =esar nemško ne rabi, pred- v katerem meje med politiko in kulturo nikakor niso stave v obeh ljubljanskih gledališ=ih pa služijo le peti=- bile jasno za=rtane. nežem v zabavo in kratek =as in "... =lovek ko celi dan trpi in dela ne iš=e potem še tudi zve=er prilike, da bi ••• mu=il svojega duha...". Kalanje posebej okrcal nemš- ko gledališ=e, ki nastopa "... z igrami nekaterih mo- Gledališko vprašanje je bilo v =asu, o katerem je go- dernih pisateljev, kakor Ibsena in Sudermanna...", s ka- vora, izrazito v ospredju. Zna=ilen je politi=ni pakt med terimi da se ne more sprijazniti nih=e "...kdor ima še slovenskimi liberalci in Nemci (sklenjen v za=etku 1. koli=kaj krš=anskega prepri=anja...". Tem predlogom se je postavil po robu Tav=ar ter obtožil klerikalce, da so na vseh svojih zborovanjih na=elno proti gledališ=u Jožko Pire, Utopija "nove kri=anske družbe " - zbornik Cerkev in da ga ho=ejo uni=iti. Po njegovem mnenju je bil nji- kultura in politika 1890 - 1941, Ljubljana, 1993, str. 109-110. hov predlog le slepilo - =e bi liberalci glasovali za nje- Že od 1899, posebej pa v sezoni 1911/12 po prezidavi Ljudske- ga doma. ga, bi razdražili Nemce, ti pa bi naslednje leto predla- Jožko Pire, Aleš Ušeni=nik in znamenja =asov, Ljubljana, 1986, gali, da se sploh nobenemu gledališ=u ne dodeli pod- 4 str. 1S1-152. pore, kar bi nato klerikalci z veseljem podprli. Zato je Socialdemokratskega tabora - kljub temu, da je imel npr. Et- Tav=ar pribil: "... glasovali bomo, kakor v zadnjih še- bin Kristan vidno vlogo v gledaliških zadevah - ob tej priliki stih letih, tudi danes zato, da obe društvi dobita jednaki posebej ne bomo omenjali, saj je bil njihov vpliv na usodo de- želnih institucij zaradi njihove neprisotnosti v deželnem zboru podpori, ker sta jih obe potrebni. To pa storimo samo sorazmerno majhen. zategadelj, ker ho=emo prepre=iti, da ne bi gledališ=e VSE ZA ZGODOVINO IS ZGODOVINA ZA VSE prišlo v Vaše roke in v tak položaj, da bi ga popolnoma zadavili, kakor bi ga radi...".5 Igralci slov. gledaiš=a pred nekaj leti Predlog liberalnonemške koalicije je bil seve- da izglasovan. Ob=asno pa so slovenski klerikalci in libe- ralci vendarle imeli skupno stališ=e v gleda- liških zadevah, posebej kar zadeva obsojanje neumnosti, ki jih je zagrešila cenzura. V raz- pravi o finan=nih zadevah gledališkega zakla- da februarja 1898 se je zopet pritoževal ka- nonik Kalan. Društvo Krš=anska delavska zve- za je hotelo igrati staro, znano igro "Nemški ne znajo", ki so jo igrali že v =asu VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 "deutsche Fürsten", "deutsche Pflüger" in tako dalje. mo pod enim pogojem, in to sem hotel povedati, na- Vmes pa so švigali "Heil" klici otro=ajev iz parterja, in mre= pod tem pogojem, da se dramati=na umetnost raz- nemški nacijonalni duh je ležal nad odli=no družbo, ki vija na tak na=in, da se nikjer ne kršijo zapovedi Božje, se je zbrala ta ve=er v deželnem gledališ=u. Prav ni= se ki niso druzega nego naravna postava, ki je vsakemu ne bi =udili, =e bi bil ta ve=er zasedel deželne vlade =loveku, tudi nekristjanu, globoko v srce zapisana. V ložo gospod Schönerer... 8 Prav tam, zv. 40 - seja z dne 23. marca 1899; pravkar citiran Prav tam, zv. 40 - seja z dne 23. marca 1899, str. 90-91; dežel- tekst je del =lanka, kije izšel v liberalnem Slovenskem narodu ni glavar, ki je vodil zasedanje je ob koncu tega govora ome- 7. 12. 1898, v deželnem zboru pa ga je prebral klerikalni po- nil, daje sicer škof Jegli= v svoji razpravi mo=no presegel ok- slanec Kalan, koje liberalce prepri=eval, naj ne odobrijo pod- vire zadane teme, a ga zaradi spoštovanja do njega ni hotel pore nemSkemu gledališ=u. prekinjati. VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE Obupani pozivi škofa Jegli=a do 1. 1908 - ko so ob- ljala "Lepa Helena", torej igra, ki ni posebno morali=- last v deželi prevzeli klerikalci - v deželnem zbora sicer na in katera bi se kon=no, =e bi se hotelo, mogla v celo- niso obrodili sadov, toliko bolj pa jih je upoštevala dr- ti prepovedati. No naš cenzorje ni prepovedal, vendar žavna cenzura, ki je skrbela, da se gledalcem ne bi pa je imel grozovite skrbi za moralo. Pripoveduje se, "obujala po=utnost" in "omamljala duhovna mo=, ki =lo- daje pri predstavi ti=al za kulisami ter pazil, da se do- veka usposobljuje gledati vzvišene resnice o zadnjem ti=na lepa Helena morda preve= ne razkrije pred ob- cilju...". S tovrstno cenzuro pa nikakor ni bil zadovo- =instvom. Potem pa, ko je bila igra v lepem tiru, je, ljen liberalni deželni poslanec Tav=ar. Njegov nastop kakor se mije iz verodostojnega vira povedalo, ta mož, na zasedanju deželnega zbora 1. 1900, ki je takrat po- ki je polen skrbi za moralo, pritekel v parter in straho- slance veselo zabaval, nam govori o prav groteskno- pezdljivo vprašal: "Hat man vielleicht zuviel gesehen?", komi=nih razmerah na tem podro=ju: "Pri nas v Avstri- nakar je naravno dobil odgovor: "Nein, wir hätten noch ji, kakor je znano, uživamo na papirju veliko svobodo, mehr sehen wollen." Še vse druga=e kakor pri nemških ki je zajam=ena v temeljnih zakonih, ki pa takoj izgine igrah pa se postopa pri slovenskih... Ko se je v sloven- s površja in se v ni= raztopi, =e le kak kardinal kje kih- skem gledališ=u predstavljal Hamlet, je cenzor staknil, ne ali pa se kak škof pri kakem ministru oglasi. (Posla- daje Shakespeare v mnogih ozirih nekaj tacega spisal, nec Kalan: "Brez škofa ne morete nobenega govora spu- kar ne ugaja naši deželni vladi. ...jeden najlepših pri- stiti! To je že manija".) Seveda ne, ker ta škof venomer zorov v Hamletu... je tisti, ko pri igri kraljevi= Hamlet sili v ospredje, in opravi=eno je torej, da se o njem go- leži pred Ofelijo in jej ho=e glavo položiti v naro=je... vori. Sicer pa bo gospod Kalan imel pozneje priliko, Ali naša slavna cenzura je tisto sceno =rtala in kraljevi- mi odgovarjati, =e bo hotel. =u prepovedala, da ni smel glave položiti v naro=je svo- jega dekleta in da javno ni smel povedati, da je jako Torej pri nas teoreti=no velja svoboda, v praksi pa prijetno ležati pred nogami svoje ljubice! uživamo tako malo svobode, da morda nobena država ne tako malo. Pri nas je stvar za oblastnije jako pri- Še veliko hujše je cenzura postopala glede naših "Ro- pravna. Temeljni zakoni sicer veljajo, ali tik teh zako- kovnja=ev"... VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 nja provincijalnih gledališ= silno pada v zadnjem =a- la!") stoji še danes na istem stališ=u kot 1894., ko smo su...kadar se igra kaka klasi=na igra, ki res stoji na vi- imeli burne deželnozborske volitve... takrat je ta stran- sokem eti=nem stališ=u, ko je mogo=e, da si ob=instvo ka stopila na "Plattform" in izdala takozvan volilni pro- ublaži srce, izbistri um in se povzdigne iz vsakdanje gram. Glavna to=ka tega volilnega programa je bilo rav- mizerije na višje stališ=e, takrat je gledališ=e prazno; no vprašanje slovenskega gledališ=a... Jaz ponavljam, kadar se pa igra kaka druga igra, ki uprizarja kak ten- da seje takrat z vso strastjo napadalo slovensko gleda- den=ni, - ne vem ali smem sploh rabiti ta izraz, - umo- liš=e, da nima nobene pravice, da se podpira od dežele, tvor, kaka igra, kjer se morebiti uganja še nekoliko por- skratka, pela se je grobna pesem nad slovenskim gle- nografije ali kaj podobnega in kjer se daje prilika, gle- dališ=em.. . O gledališ=u se naši pojmi ne dajo združiti. dati veliko nuditet, takrat je gledališ=e natla=eno... Gle- Dr. Šušterši= je mnenja, da nimajo provincialna gleda- dališka podpora na eno in drugo stran za slovensko, liš=a nobenega kulturnega pomena, drugi slovenski ro- kakor za nemško gledališ=e, je žalibog - into je gotovo doljubi pa smo pa= mnenja, daje posebno naše sloven- ena najmanj =astnih strani v zgodovini deželnega zbo- sko gledališ=e za nas eminentnega kulturnega pome- ra Vojvodine Kranjske, ta gledališka podpora ni ni= dru- na. .. Opozarfam na to, kako eminentnega pomena je za =eški narod njegovo "Narodno di- vadlo", in to dobiva izdatno podporo od dežele, dasiravno je Praga vse dru- go mesto, kakor Ljubljana...". Dr. Kreka je Tav=arjevo nasproto- vanje razjarilo, tako daje pred dežel- nim zborom nastopil z izjavami, ki so bile še "odlo=nejše" od dr. Šušterši=e- vih. Okarakterizirali bi jih lahko celo kot bolj revolucionarne od onih stališ=, ki smo jih imeli še ne tako davno prili- ko =utiti na lastni koži. Tako se zdi, da se nekatera skrajna mnenja o kulturi pri nas nikakor niso pojavila šele po 1945, oz. ob nastopu komunisti=ne re- Zakaj naš mojster Jakopi= volucije: "...Jaz bom takoj razvil par svoj nosi paviljon mislij, ki opravi=ujejo to naše stališ=e. zato ker je deželni svet Moderno gledališ=e, kakor seje sedaj umetnosti patron. razvilo, je doma na Francoskem in je iz tiste dobe, ko je ravno za=elo svo- gega, kakor kupnina za neko politi=no kup=ijo, ki se je bodomiselno gibanje. Domaje na francoskem dvoru, - sklenila prvikrat 1. 1895. in ki se je ponovila 1. 1901., to A bove maiore discit arare minor, - prevzeli so ga ple- je tista kup=ija, s katero sta stranki ve=ine ena drugo mi=i po deželi in potem, - proti koncu 18. stoletja, -je kupili, takoreko=, to je tista vez, katera ju je združila. prišlo k nam na Kranjsko. Jasno je, da so zastopniki AH, gospoda moja, nam vendar ne morete pripisovati stanov, ki so takrat edino dominirali, plemenitaši in za- naivnosti, da bi mi glasovali za tisto kupnino, katero vi stopniki višje duhovš=ine, prelati, glasovali za to, da se potrebujete zaradi tega, da se skupaj držite kot ve=ina osnuje deželno gledališ=e. To na=elo deželnega zbora deželnega zbora. Tega ne more nih=e od nas zahteva- pa, da naj dežela gledališ=e zida in vzdržuje, bi moralo ti...".10 pasti s tistim trenotkom, ko se je spremenila struktura deželnega zbora. To na=elo je zastarelo na=elo, katero Dr. Tav=ar ga je zavrnil: "Jaz opozarjam na to, da je zvezano s privilegirano dražbo. Gledališ=a kot taka nasprotna katoliško-narodna, ali po doma=e re=eno kle- po svojem nastanku nimajo kulturnega pomena, tega rikalna stranka (Poslanec dr. Krek: "Bog lonaj!" "Hva- ne more nih=e trditi. Naj si bo dramatika, katero je ro- dilo novo, moderno gledališ=e, naj si bo vse drugo, kar je zvezano z gledališ=em, to vse nima kulturnega pome- Prav tam, zv. 46, seja z dne 26. novembra 1905 - Dr. Šušterši= na, to ne izvira iz ljudske duše, to nima služiti kulturi, Je v svojem govoru nemško gledališ=e prav zanimivo oprede- ampak ima le namen delati prijetno in lahkotno zaba- •'!•' "... VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE pomanjkljivosti majhnega, malomestnega, provincial- nega uspeha. S tem je bilo delovanje deželnega gleda- nega, po jako =udnih, malenkostnih spletkah razritega liš=a ustavljeno in postalo je jasno, da naslednje redne življenja..."." sezone ne bo. Na interpelacijo, v kateri so deželni po- slanec Novak in tovariši spraševali deželnega glavarja Leto 1908 je prineslo spremembo ve=ine v deželnem Šušterši=a, s =im opravi=uje dejstvo, da je slovensko zboru, oblast na Kranjskem so prevzeli klerikalci in za- gledališ=e edino deželno gledališ=e v monarhiji, ki ne vel je spremenjen veter, ki je v marsi=em odgovarjal "posluje", je ta cini=no odvrnil: "Ako je deželni odbor na=elom dr. Kreka. Že od 1. 1905 je visel v zraku pred- hotel v svoji hiši vladati, je moral varovati pravice hi- log dr. Šušterši=a, naj mesto Ljubljana prevzame de- šnega gospodarja... Stvar mestne ob=ine je bila ako ho=e želno gledališ=e v svojo oskrbo. Pogajanja o tem so se sprejeti te samo po sebi umevne pogoje...". Obenem je med mestnimi in deželnimi oblastmi vlekla vse do za- deželni glavar izrazil veselje nad stalnim gostovanjem =etka vojne, do sporazuma pa tako kot na vseh drugih Zagrebškega kazališta, ki bo v sezoni 1913/14 z oper- podro=jih med strankama ni prišlo. nim programom redno nastopalo v Ljubljani.14 Dram- ske predstave so v zadnji predvojni sezoni pod vods- S spremembo politi=ne ve=ine je prevladalo mnenje, tvom Borštnika uprizarjali tisti slovenski igralci, ki da je slovensko gledališ=e v službi meš=anske zabave Ljubljane niso zapustili. Ta improvizorij pa ni trajal dlje in da naj zato zanj skrbe meš=ani. Gledališ=e je do 1. kot eno sezono - že v za=etku aprila 1914 je mestna 1908 dobivalo dolo=eno deželno podporo, vendar je ve- gledališka komisija ugotovila, da mesto ne vzdrži ve= =ino finan=nih sredstev prispevala ljubljanska mestna finan=nega bremena, deželni odbor pa svojega stališ=a ob=ina. Potem ko so deželno oblast prevzeli klerikalci, ni spremenil. To je bil konec slovenskega deželnega je edina deželna podpora deželnemu gledališ=u ostala gledališ=a, ki ga torej ni zakrivil izbruh prve svetovne v obliki oskrbovanja iz gledališkega zaklada (zavarova- vojne.15 nje, razsvetljava, vzdrževalna dela.. .).12 Pogoji, pod ka- terimi je dramati=no društvo gledališ=e lahko uporab- Potem ko je med prvo vojno sezono deželno gleda- ljalo, pa so se zelo zaostrili 1.1912. Stališ=e finan=nega liš=e zevalo prazno, se je tja maja 1915 vselil kinema- odseka deželnega odbora iz 1. 1910, po katerem se je tograf Central, ki gaje upravljal bivši urednik Sloven- deželno gledališ=e prepuš=alo dramati=nemu društvu v ca Ivan Štefe. Vsekakor lahko pri tem govorimo o dvoj- uporabo brezpla=no, se je na predlog dr. Šušterši=a spre- nih merilih klerikalnih oblastnikov - koje deželno gle- menilo - deželni odbor je z odlokom dne 20. 2. 1912 dališ=e še uporabljalo Dramati=no društvo inje hotelo prvi= postavil izredne pogoje, in sicer, da je ravnatelj svoj primanjkljaj po koncu gledališke sezone reševati s imenovan le v soglasju z deželnim odborom ter da je kinematografom, gaje deželni odbor že po dobrem me- treba celotni repertoar pravo=asno predložiti deželne- secu zaprl, ker so bile nekateri filmi baje nemoralni. mu odboru v "aprobacijo".13 S tem ko je deželni odbor Liberalni poslanec Reisner je o tem vedel povedati: odstavil ravnatelja Frana Govekarja in intendanta Etbi- "...deželni glavar oz. deželni odbor je pokazal svoje na Kristana, so gledališ=e spravili v velike težave. Dra- krš=ansko srce zlasti s tem, daje dal letos zapreti kine- mati=no društvo je odložilo upravo prireditev gledališ- matograf v deželnem gledališ=u, samo ker je bila nje- kih predstav, pogajanja z deželnimi oblastmi je prev- gova duša ogor=ena, ker se je predstavljalo triletnega zela gledališka komisija, ki jo je izvolila mestna ob=ina otroka brez kopalnih hla=k. Par mesecev pozneje paje ljubljanska, ta pa v pogajanjih prav tako ni imela nobe- govoril v deželnem zboru veliki moralist dr. Krek o svo- jih ljubavnih zadevah in dr. Šušterši= je pozabil na svo- je nežno srce, klerikalci pa so objemali dr. Kreka in 16 11 Prav tam, zv. 46 - seja z dne 24. novembra 1905. klicali: "Kaj nam ministri! Ti in samo ti!"..." Vseka- 12 Predlog liberalcev, naj dežela iz prora=una daje podporo Dra- kor je jasno, da kino v deželnem gledališ=u tudi potem mati=nemu društvu za prirejanje slovenskih predstav, so kleri- ko so ga za=eli upravljati klerikalci ni bil kaj dosti bolj kalci vztrajno zavra=ali - glej npr. zavrnitev resolucije poslan- ca Novaka na seji deželnega zbora 1. 2. 1910 (Obravnave de- moralen (bil je last Slovenske krš=ansko socialne zve- želnega zbora Kranjskega za 1910 - št. 47 - str. 1051). ze). Škof Jegli=, ki so ga njegovi "informatorji" sproti 13 Do 1. 1912 so se pogoji, ki jih je deželni odbor narekoval Dra- obveš=ali, je nad kinematografom Central naravnost mati=nemu društvu, nanašali zgolj na hišni in požarnopolicij- obupoval: "...Zadnje =ase sem naro=il presbiteriju, naj ski red, oddajo lož in sedežev, kurjavo, razsvetljavo... - Glej interpelacijo dr. Novaka in tovarišev na deželnega glavarja gre k predstavam in mi sporo=i. Prvi= ni bilo ni= poseb- na seji deželnega zbora 9. 10. 1913 (Obravnave deželnega zbo- ra Kranjskega 1912/13 - 49. zvezek); povod za zadrgnitev zan- ke j e bila po besedah mestnega odbornika prof. Reisnerja upri- 14 Glej op. 10. zoritev Straussove politi=ne satire Zlata skleda "...z zelo kon- Glej: Dušan Moravec, Slovensko gledališ=e Cankarjeve dobe, kretnim ozadjem in s prizoriš=em v prestolnici doma=e monar- Ljubljana, 1974, str. 284 - 294. hije... " - Dušan Moravec, Slovensko gledališ=e Cankarjeve do- 6 Slovenski narod, 27. 11. 1913 -poro=ilo o predvolilnem shodu be, Ljubljana, 1974, str. 264 - 265. kandidata za mestno kurijo Josipa Reisnerja. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 23 no hudega, akoravno dosti zaljubljenosti. V drugi= je Ker so te predstave v deželnem gledališ=u, je mislil da bila silno velika grdobija: Harem, "Kraljica" harema bi liberalci mogli moj list zoper kino zlorabiti in ven- malo oble=ena, prsi komaj pokrite, okoli pasu gola, po- dar o teh predstavah ni ni=esar vedel. Želel je, naj se le tem prav kratke hla=ice in =ez široke, turške, popolno- posvare ljudje, toda naj se ne govori o kino sploh. Te- ma prozorne hla=ice; plesala je vsaka kretnja nog, prav mu sem ustregel. - Prašal je ali naj zapre gledališ=e za do vrha se je videla. Bilo je ostudno; v drugi igri ren- te predstave? Rekel sem, naj jih strogo posvari, da bo dez-vous dveh ljubimcev in njihovih ljubic: objemanje zaprl pri prvi nespodobni predstavi. ...16. 4. Deželni m poljubovanje brez konca. In ob=instvo? V parteru odbor - podjetja Kino: Od deželnega odbora sem dobil nad 150 de=kov 10-15 let, nekaj dijakov, precej voja- prepis dopisa podjetju "Kino Central": prepove se vsa- kov. - To me je užalilo; v vesti sem dolžan nastopiti ka nespodobnost, pri prvi se gledališ=e odkaže in filmi proti. Po posvetovanju z nekaterimi gospod sem skle- verske vsebine se dopuste edino le, ako dovoli cerkve- di: a) pisati tiskovnemu društvu, naj odredi da "Slove- na oblast... Štefe me je prosil, da naj se dopusti film nec" in "Bogoljub" ne boste ve= prenašala oznanil teh "življenja Jezusovega", ker je že vse pripravljeno inje predstav in sploh o kinu b) deželni odbor, ki ima upra- že stroškov nad 600 K, odgovoril sem: dovoliti ne mo- vo gledališ=a, kjer se igra, naj prepove nemoralne pred- rem, samo zamižal bom. In kaj mi naredi? Kljub pre- stave in naj prepove predstave ob nedeljah in praznikih povedi je sino=njemu Slovencu priložil oglase za kino dopoldne in popoldne, dokler je krš=anski nauk. - Ti- predstave in med drugimi dvomljive vrednosti, tudi skovnemu društvu sem že pisal...".17 Zdi se, daje po- "življenje Kristusovo". Silno sem bil nejevoljen in ža- leg državne in deželne cenzure obstajala tudi cerkvena, losten. In =as? Danes v nedeljo ob 10 1 /2,2,3,4 1 /2,6: kije bila v svoji vplivni sferi še bolj u=inkovita od urad- torej vse med službo božjo! - Zato sem danes g. Štefetu ne. Glede namena ustanovitve kina Central, škof Jegli= poro=al, kako meje ta brezobzirnost razžalostila in da ni imel pretirano pozitivnega mnenja: "... Kino dobi- bom storil vse potrebno, da Slovenec ne prinese nobe- =ek - Se to. Kino Central ima od maja do sedaj kosma- nega poro=ila o kino predstavah in da filme verske vse- tega dohodka 88.000K, =istega pa 22.000K, so kot fond bine sploh ne bodo ve= dopustili. - Prelatu Kalanu, na- za slovensko gledališ=e. Torej nravno nevarni kino naj =elniku tiskovnega društva sem že pisal..."" Res, od utemelji nravno nevarno gledališ=e! Pomagati ne mo- Velike no=i leta 1916 v Slovencu ni najti reklam za film- rem."18 Škof se pri obrambi morale ni pomišljal upora- ske predstave... Vendar kljub vsem škofovim grožnjam biti svoj vpliv na deželne oblasti in klerikalni tisk: "7. in intervencijam kina Central niso zaprli. Podjetja, kije 4- - Kino Central: Pri današnji seji je kanonik Nadrah finan=no tako uspešno poslovalo, klerikalci za nobeno Poro=al o seji vseh g. g. katehetov: Kino Central pred- ceno niso hoteli izpustiti iz rok. Še 27. 2. 1917 škof stavlja jako umazane slike, vanj zahajajo dijaki, vanj Jegli= v svojem dnevniku zapiše: "...Kino Štefetov - zahaja mladina, prihajajo verniki z dežele, posebno iz Moji gospodje so mi pravili, da kino g.Štefeta ima zo- okolice. Ako se posvare, pravijo, ta kino je škofov, du- pet slabe predstave. Ljudje mislijo, da je ta kino naš hovniški. Nekatere predstave sedanjih =asov so se opi- duhovski. Slišale so se besede: "Kakšni svinjarji so du- sale. Sklenilo seje a) tiskovno društvo naj prepove va- hovni, ki imajo tak kino." Mladina moška in ženska ga bila in inserate v naših listih b) jaz dam izjavo o teh zelo obiskuje, posebno, kadar se oznani, daje le za odra- predstavah, ki naj se prebere v cerkvah po ljubljanski sle. Kaj naj storim? Ker so predstave v deželnem gle- dekaniji. Vse to sem že koncipiral in poslal v pisarno dališ=u sem pisal g.deželnemu glavarju: naj prihodnjih mojo in tiskarno. ...8. 4. Štefe in kino: Štefe je vedel, 10-14 dni pošilja poštenega zaupnika k predstavam, ki da se nekaj snuje zoper kino inje sino=i, kakor nalaš= naj mu to=no poro=a in ako vidi, da so predstave nemo- dal v Slovenca silno bogat insérât. Prijavil je tudi pred- ralne, naj konsorciju Štefe gledališ=e odpove. Tudi od stavo "življenja Jezusovega" za veliki teden. Danes sem moje strani bo pošten mož hodil v kino in bo pove- mu koj pisal in ga nujno prosil, naj to "profamacijo" dal..." opusti: kako more Gospodovo življenje predstavljati na odru kjer se predstavljajo nesramnice, nagote in preše- Štefetovo podjetje pa ni bilo antipati=no samo kleru, stovanja! Prosil sem ga, naj mi sporo=i, da li me bode pa= pa tudi kulturnikom, ki so se zavzemali za obnovi- uslišal. Ako ne odstopi bom podvzel dalje korake: po- tev slovenskega gledališ=a. Izidor Cankarje ustanovi- licija in deželni zbor... Deželni glavar in kino - moj tev kina Central podprl, v dobri veri, da se bo na ta dopis - V ponedeljek je prišel k meni deželni glavar. na=in nabral denar za gledališki fond. S tem naj bi do- Zvedel o predstavah kino Centrala in mojih namerah. segli finan=no neodvisnost gledališ=a, ki ne bi ve= po- trebovalo dotacij s strani politi=nih oblasti, predvsem pa se mu ne bi bilo treba prilagajati nizkemu okusu pub- Arhiv Slovenije, Arhiv inStituta za novejSo zgodovino. Dnevnik škofa Jegli=a (prepis v lipkopisu) - 7. 10. 1915. 19 Prav tam - S. 12 1915. Prav tam - po navedenih datumih. VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE like. Vendar sta Šušterši= in Štefe stvari obrnila neko- podovanje jemalo sodobno vero v kulturno mo= krš- liko druga=e - Cankarje o tem zagrenjeno pisal: ".. .Ki- =anstva; in =e ne bo preve= suhoparen bo pristavil: Na no Central, ki seje deželno gledališ=e zagotovil tja do programe in oklice ni veliko dati, dejanje velja..."20 15. 10. 1918 je postal slovenska kulturna sramota... deželni odbor ni mislil, da bi utegnila biti korist njego- ••<• vih agrarnih volilcev v kakšni zvezi z gledališ=em v Ljubljani... kino je bil v cvetju in jaz sem silil, naj se I Gledališki ravnatelj Govekar In slovenski Igralci zapmšlajo slov. gledalište. Glosa. Propadla kmalu vsa slovenska bo kultura =e na nji ležala, klerikalna bo cenzura. skrivaj izposloval koncesijo in daje gledališ=e dobil v ve=krat niso mogli potekati, ne da bi bilo v njihovi vse- najem. Tedaj sem vse razumel in ne =udil bi se ve=, =e bini, ali pa v vsaj eni od posameznih to=k, izraženo do- bi bral, da seje deželno mesto za nakup živine preseli- lo=eno idejno-politi=no sporo=ilo. Še najbolj je to priš- lo v deželni muzej. Za naše narodno življenje je ta do- lo do izraza pri predavanjih klerikalnih društev in pa na godek prav malo pomemben. Slovenske kulturne sile veselicah liberalnih društev. Klerikalni predavatelji - se zadnje =ase živo prenavljajo in deželni odbor naj spre- ponavadi duhovniki - so poslušalce velikokrat svarili jema pogodbe, s komer ho=e in kakor ho=e, slovensko pred pogubno svobodomiselnostjo, "razkrinkovali" li- gledališ=e bo danes ali jutri vendar oživelo. Le nekaj je beralne laži ipd., liberalni organizatorji domoljubnih ve- na vsem, kar nam vzbuja v srcu globoko in bridko ne- selic pa so ve=krat v svoj program vklju=ili kako hu- soglasje. Kulturni zgodovinar bo moral pisati, da ljud- moristi=no to=ko, v kateri so se iz klerikalcev in du- je, ki so se dali voliti s katoliškimi oklici, svoje kultur- ne dolžnosti niso storili, da so celo staro kulturno de- diš=ino lahkomiselno zapravili; rekel bo, daje njih gos- 20 Slovenec, 22. 12. 1917 - =lanek Moj greh. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 hovš=ine nor=evali.21 Zdi se, da so tisti, ki so ta društva politi=no sumljivih na podlagi seznamov tistih, ki pre- vodili, take razmere imeli za normalne oz. obi=ajne. Ta- jemajo liberalne =asopise itd., je želel novonastale raz- ko npr. na ob=nem zboru Slovenske krš=ansko social- mere izkoristiti tudi za obra=un s Sokoli, najbolj razve- ne zveze - krovne organizacije klerikalnih društev - dr. jano mrežo liberalnih društev. Potem koje bil na podro=- Krek, ki je vodil ob=ni zbor, =lanstva ni spodbujal k ju kulturnih institucij uspešen z zaprtjem deželnega gle- =imve=jemu kulturno-prosvetnemu udejstvovanju, pa= dališ=a, se mu je zdaj izpolnila davna želja po uni=enju pa k boju. Pri tem, koje navduševal slovenske krš=an- kulturne aktivnosti liberalnih društev. Deželna vlada je ske kulturnike, si je pomagal z germansko mitologijo: 30. 7. "za=asno" suspendirala delovanje sokolskih dru- "• • .preteklo leto je bilo na Slovenskem bojno leto. Imeli štev.24 Šušterši=a pa to ni zadovoljilo - predsednika av- smo skoro povsod volitve. V bojnem =asu je izobraže- strijske vlade Stürgkha je v svojem pismu z dne 3. 8. valno delo nekoliko zastajalo... Nemška pravljica pri- 1914 moledoval, naj kranjski deželni vladi podeli pra- poveduje o junaku Siegfriedu, da seje kopal v krvi zma- vico, da ne le ustavlja delovanje društev, pa= pa da jih ja, katerega je premagal in daje bil potem neranljiv... tudi razpuš=a.25 Kmalu za tem se je Sušterši= v maniri SKSZ naj bi bila tudi tak Siegfried... Mladi Siegfried, pravega jani=arja pritoževal tudi pri deželnem predsed- Slovenska krš=ansko socialna zveza, dalje v svojem delu niku Schwarzu, ker niso ustavili izhajanja Slovenskega in svojem boju!"22 naroda, sokolskih društev pa kljub sumljivim odnosom z dijaškimi organizacijami niso razpustili. Vendar go- Liberalna dojemanja društvenega življenja so bila re=nost deželnega glavarja pri gospodarjih ni naletela prav tako bojevita. Precej "krvolo=na" se zdi analiza, na ugoden sprejem - Šušterši=eve zahteve so se Schwar- objavljena v liberalnem dnevniku Dan, v kateri avtor zu zdele pretirane in brez pravne osnove, kar je tudi opisuje razmere v ljubljanskem Šentpetrskem okraju: zapisal v svojem poro=ilu notranjemu ministrstvu.26 Proti Sokolu I v Ljubljani delajo velike sovražne na- =rte. Zbirajo Orle, bogomile, marinarice, oborožujejo Željeni namen paje bil le dosežen - delovanje najm- svojo armado s srditim sovraštvom proti Sokolu - še noži=nejše liberalne društvene organizacije je bilo us- nekaj mesecev in armada bo pripravljena za boj. Šent- tavljeno. S tem so liberalna društva dobila jasno sporo- petrski fajmošter je zgradil na svojem vrtu veliko dvo- =ilo, daje njihovo delovanje nezaželeno. Tako je npr. rano - tu se bodo spopolnili veliki na=rti. V arsenalu odbornik Gospodarskega in izobraževalnega društva za dobi križarska vojska potreben pogum, laži in obreko- dvorski okraj Fran Kraigher na rednem ob=nem zboru vanja se bodo sula na Sokole. Ta boj so pri=eli misijo- 15. 6. 1918 - ko je bila strahovlada že mimo - poudar- narji v pretekli pomladi v Šentpetrski cerkvi, danes so jal: "...da nam je vlada ves =as vojne branila ne-le skli- že posvetnjaki v službi sovražne bojne parole. Letajo k cati ob=ne zbore, temve= omejila tudi na minimum druš- gospodarjem, obrtnikom, trgovcem itd. moledavajo za tveno delovanje. Društveno =lanstvo se je vsled tega mladino, da naj jim je starši izro=e v vzgojo. Kdorpaje zreduciralo...".27 od njih gospodarsko odvisen tajim mora h=ere in sino- ve brezpogojno odstopiti, =e ne, gorje mu...". VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE kulturnemu ustvarjanju" v tem =asu postavljale. Pri tem Zusammenfassung omenja nekaj znamenitosti iz klerikalne kulturne poli- tike takratne dobe (Mahni=eva stališ=a do umetnosti, "Niemand kann behaupten, Theater als solche kratenje svobode ustvarjanja in izsiljevanje ustvarjal- hätten ihrer Entstehung nach keine kulturelle cev (Štrekelj), akcija škofa Jegli=a v zvezi s Cankarje- Bedeutung" vo Erotiko, šikaniranje zaradi osebnega življenja (Val- ter Šmid)), omeni pa se tudi uspeh klerikalne politike Kultur und Politik in Krain zur Zeit der do Deželnega gledališ=a in odnos do liberalnega u=i- Jahrhundertwende mit besonderer Rücksicht auf teljstva. Vendar se zaklju=ek na koncu tega naštevanja Theater in Kinematograph glasi v pogojniku: "Ti in drugi primeri kažejo, da bi klerikalna stranka, =e bi bila deželna avtonomija širša, In Krain liefen gegen Ende des 19. und zu Beginn des mo=no zavirala svobodno kulturno ustvarjanje."28 20. Jahrhunderts auf kultureller Ebene zwei Differen- zierungsprozesse ab - ein nationaler und ein ideolo- Morda je =as, da se resno premisli, =e ne bi veljalo gischer. Institutionen und Vereine spalteten sich national pogojnike v citirani oceni odstraniti in preprosto spre- wie auch politisch in drei große Lager: Deutsche, slo- jeti dejstvo: Klerikalna stranka in katoliška Cerkev sta wenische Klerikale und slowenische Liberale. Zwischen po vseh svojih mo=eh zavirali svobodno kulturno us- ihnen fand ein politischer Kulturkampf statt, der der tvarjanje na Kranjskem, v vsakem primeru pa tisto us- Kultur selbst nicht eben nützte und vor allem den Slo- tvarjanje, ki se ni skladalo s pojmovanji klerikalnih ideo- wenen beträchtlichen Schaden einbrachte. Der Krieg logov. Po 1. 1908, potem koje klerikalna stranka prev- zwischen Liberalen und Klerikalen zerstörte vor Beginn zela oblast v deželi, se je vrsti kulturnih institucij in des I. Weltkriegs das slowenische Landestheater und društev enostavno "privilo pipo" - odtegnilo deželno die slowenische Philharmonie, außerdem entzogen die podporo in se jih nadlegovalo s cenzuro. Pri tem svo- Klerikalen - als sie später an die Regierung gekommen jem po=etju je bila deželna oblast zelo u=inkovita in waren - einer ganzen Reihe von kulturellen Institutio- deželna avtonomija ji je nudila =isto zadosti prostora nen und Vereinen die finanziellen Zuwendungen. Ihren za legalno ugonabljanje kulturnih institucij, ker te pa= Höhepunkt erlebte diese Politik zu Beginn des I. niso bile po okusu klerikalcev. SLS se je na kulturnem Weltkriegs, als es den Klerikalen gelang, durch ein podro=ju uravnala na valovno dolžino cerkvenih vrhov Verbot den Sokol-Vcrc'm lahmzulegen und unter dem in svojih "agrarnih" volilcev. Kranjski je skušala vti- Deckmantel außerordentlicher Maßnahmen jegliche sniti pe=at t.i. katoliške kulture, nad vsem paje bil se- Aktivität der liberalen Vereine im Keim zu ersticken. veda cilj, z vsemi sredstvi utrditi politi=no premo=. Ve- Es war dies eine Zeit, für die auch die hartnäckige Ableh- ljalo bi torej tudi pretehtati, do katere mere je "idejna nung der Klerikalen in Bezug auf die Wiederaufnahme in politi=na diferenciacija, kije nasledila slogaštvo, kul- des Spielbetriebs des slowenischen Theaters kennzeich- turni rasti v mnogo=em odprla širšo in svobodnejšo pot", nend ist, womit man Ljubljana angesichts der regulär koliko paje ta razpor pospešil prakso brezobzirnih pose- ablaufenden Saisonen des deutschen Theaters auf kul- ganj politike v kulturo, njeno vlogo dekle dnevni poli- turellem Feld ganz den Deutschen überließ. Die Kul- tiki, koliko je torej prispeval k uni=enju osnovne kul- turpolitik, wie sie von 1908 bis 1918 in Krain geführt turne avtonomije in nazadovanju nacionalne kulture.29 wurde, ist alles andere als positiv zu nennen. 2S Zgodovina Slovencev, Ljubljana, 1979, sir 556-557. Trmasto odklanjanje obnovitve delovanja slovenskega gleda- laca, s =imer so - ob rednih sezonah nemškega gledališ=a - Ljubljano na kulturnem polju prepustili Nemcem, bi teiko blažje ocenili. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE sre=anje z novim redom ranilo za vedno. Desetletja za- zen primer, arhivistu, ki se spopada z obsežno sodno tajene zgodbe o usodah tiso=ev pred našimi vrati so nas dokumentacijo pa s tem ponuja dobrodošel miselni pre- streznile. Majski dnevi nove svobode se nam naenkrat dah. niso ve= bleš=ali v isti svetlobi kot poprej. Doumeli smo, daje znala =loveška slepota zaliti s krvjo tudi tako svet Sodnemu spisu K 15/49 omenjenega sodiš=a je bil in velik dan, kot je bila osvoboditev izpod nacisti=ne tako priložen rde= šolski zvezek, katerega platnico kra- strahovlade. si žig zidarskega polirja Alojza Tirguška iz Šmarja pri Jelšah. Ni= pretresljivega - obrtniki ponavadi beležijo Za množico Slovencev je bila pomlad 1945 žalostna, to in ono v zvezi s poslom, še zlasti pri delu z merami za mnoge celo zadnja - svobode so se smeli veseliti le in številkami; toda "službeni zvezek" polirja Tirguška nekateri. ni iztrgal pozabi naro=il za apno in zidake. Njegov last- nik je pisal pesmi, navdih zanje pa je dobil na dveh Zlasti zadnja leta se v Sloveniji pojavlja cela vrsta postajah svojega križevega pota - v Starem piskru in v zapisov o tragi=nih dogodkih ob prevzemu oblasti leta teharskem taboriš=u. 1945. Njihovi avtorji se po pravilu ukvarjajo zgolj s problematiko vrnjenih in pobitih domobrancev (deni- Kratek življenjepis Alojza Tirguška mo Roman Leljak in Ivan Korošec), tej tematiki pa pos- ve=a najve= pozornosti tudi ustrezna parlamentarna ko- Alojz Tirgušek seje rodil 22. junija 1911 v Vojniku. misija (celo svoj=as konjunkturno gibanje za dosego Otroška leta je preživel v Kostrivnici pri Rogaški Slati- sprave je zvodenelo ob trku ideologij). ni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Ker je bil njegov o=e zidar, seje tudi on po kon=ani osnovni šoli odlo=il Uspešno smo zdrsnili v nevarnost, da se namesto z za zidarski poklic, ki se gaje izu=il pri celjskem stav- ljudmi in njihovo osebno tragiko za=nemo ukvarjati z beniku Konradu Golograncu. V letih pred drugo sve- apologetstvom neke davno poražene in obsojene ideo- tovno vojno in med njo seje tako preživljal z opravlja- logije, pri tem pa gladko in brezbrižno odvržemo toli- njem zidarskih del v Šmarju pri Jelšah in okolici. Leta ko in toliko tiso=ev usod, ki smo jih valjali po ustih 1932 seje poro=il z Amalijo Drobne iz Zadrž pri Šmar- med vzponom na oblast. ju, kjer sta si Tirguškova ustvarila tudi svoj dom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka. Morda je edini pravi na=in razmišljanja o povojnih dogodkih in zlorabah mo=i ta, da v ukvarjanju s prete- Vse do konca druge svetovne vojne je njegovo živ- klostjo pustimo do besede neposrednim sopotnikom do- ljenje teklo, kot je tedaj teklo življenje ve=ine navadnih godkov - pa ne jurišnikom z ene ali druge strani, tem- ljudi, burni dogodki prvih povojnih dni pa so ga poteg- ve= ljudem, ki so jih vrenja premetavala med kladivom nili v vrtinec, iz katerega se ni ve= rešil, in ki gaje kon=- in nakovalom - ve=inoma brez njihove volje in za tuje no pahnil v smrt. Za=elo seje 19. junija 1945, ko gaje interese. OZNA aretirala in odpeljala v zapor v Šmarje, od tam pa v teharsko taboriš=e, kjer je ostal zaprt pol leta. 20. Malo je teh pri=evanj, še manj živih pri=evalcev - os- julija 1945 je OZNA zoper njega pri Javnem tožilcu za tali so nekje na obrobju zamrlega bojiš=a; truš= se je okrožje Celje vložila kazensko prijavo, v kateri ga je polegel, dogajanje se je preneslo drugam. Bili so so- obtožila "radi njegovega zagrizenega sodelovanja z potniki tektonskih družbenih prelomov, ki so jih po- Nemci ter kot zaupnika župana pri katerem je bil kot tegnili v vrtinec, iz katerega ponavadi ni bilo rešitve - tajni policist" in še nekaterih drugih kaznivih dejanj, ki neznatni zaživa, pozabljeni v smrti. Je njihova edina naj bi jih storil med okupacijo.2 V tem =asu je Vojaško pravica res le ta, da jih predmestni politikantski kri=a=i sodiš=e mariborskega vojnega podro=ja-senat v Celju in zastrupljenci jemljejo iz jam za volilne potrebe? Je proti njemu za=elo preiskovalni postopek, vendar je pri- njihova prva opredelitev res domobranec, belogardist, mer nato prepustilo Okrajnemu narodnemu sodiš=u nemškutar, kulak - in ne morda Med ve=inoma suhoparnimi sodnimi akti Okrožnega Za informacijo o Tirguškovi "pesmarici " in za posredovanje sodiš=a v Celju, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Celju, osebnih podatkov Alojza TirguSka se zahvaljujem kolegu mag 1 Milku Mikali se najde marsikaj - justica pa= vklju=i v sodni spis raz- Zgodovinski arhiv v Celju, arhivski fond Okrožnega sodiš=a v li=ne predmete, ki dokazujejo ali osvetljujejo posame- Celju (dalje: ZAC AFOkroíno sodiš=e Celje), spis KO 105/45- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 Teharsko taboriš=e med drugo svetovno vojno - takrat vadiš=e Hitlerjeve mladine vojno dobro vedel za ljudi, ki so imeli zveze s partiza- Tirgušek, aretirani. Proti desetim pripadnikom te orga- ni, vendar ni nikogar izdal. Nasprotno, kot je povedala nizacije je bil pred senatom Okrožnega sodiš=a Celje 4. ena izmed pri=, ji je, ko je bila v kazenskem taboriš=u v in 5. februarja 1949 organiziran velik javni sodni pro- Rogaški Slatini, po raznih posrednikih tja pošiljal hra- ces. Alojzu Tirgušku in še trem soobtoženimje sodiš=e no, že prej pa ji je dal tudi 100 mark. Ista pri=a je pove- na osnovi Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in dala, daje imel stike s partizani in daje nekemu delav- državo izreklo smrtno kazen z ustrelitvijo.4 Tirgušek se cu ob njegovem odhodu v partizane celo izro=il 150 je sicer na izre=eno kazen pritožil, vendar je bila njego- nabojev. va pritožba zavrnjena. Smrtna kazen nad njim je bila izvršena 13. septembra 1949, kje je njegov grob pa nje- Na osnovi teh dejstev gaje senat Okrožnega sodiš=a govi svojci še do danes niso izvedeli. Celje, ki mu je predsedoval sodnik dr. Milan Švab, na glavni obravnavi 13. decembra 1945, v celoti oprostil.1 Tirguškovo "pesmarico" sestavljajo tri pretežno v šti- rivrsti=nih kiticah napisane pesmi (Pesem o teharskem Iz teharskega taboriš=a so Tirguška izpustili šele 23. taboriš=u, Restantska in O Piskru), med katerimi je da- januarja 1946. Že en mesec po izpustitvi iz teharskega le= najobsežnejša prav "teharska", ki jo sestavlja 107 taboriš=a se je, verjetno razo=aran nad novo oblastjo, kitic. Zadnja vpisa v zvezek sta posvetili Tirguškovih priklju=il ilegalni skupini z imenom Gorje razbojnikom sotrpinov: I-'ranca Križanca, Stanka (priimek je neber- - osveta morilcem (GROM), s =imer si je nevede pod- ljiv) ter patra Josipa. pisal smrtno obsodbo. Skupino GROM sta januarja 1946 ustanovila Ivan Satler in Albert Žager iz Celja. Delova- V svoji najobsežnejši pesmi namenja avtor precej pro- la je na širšem celjskem obmo=ju, njen cilj pa je bila stora svojim sozapornikom, zato je bilo potrebno raz- priprava terena za prevzem oblasti ob prevratu, do ka- rešiti precej neznank - od imen obsojencev, njihovih terega naj bi prišlo s pomo=jo tuje intervencije. Ta ile- bivališ= in deliktov pa do ugotavljanja =asa, ki bi ga galna organizacija je delovala do novembra 1948, ko lahko "identificirani" zapornik preživel v teharskem ta- so bili vsi njeni pomembnejši =lani, med njimi tudi Alojz boriš=u skupaj s Tirguškom. Pri tem sem se oprl na ohra- Prav lam. 4 ZAC AF Okroino sodiš=e Celje, spis K 15/49. VSI- ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE njeno gradivo Okrožnega sodiš=a v Celju, kjer je mo= liktov). Del svojih zmot je država priznala že z izvedbo zaslediti ve=ino Tirguškovih portretirancev. Pri objavi (maloštevilnih) rehabilitacij, ve=ina obsojencev pa te- njihovih deliktov in izre=enih kazni ne gre za senzacio- ga formalnega opravi=ila za storjeno krivico ne bo do- nalizem ali poseganje v posameznikovo intimo, temve= =akala. Ta zapis seveda ne bo popravil ni=esar, lahko za ilustriranje neznosne lahkosti in površnosti obsoja- pa nas pou=i o ljudeh in njihovih ob=utkih ter odzivih nja, ki si jo je privoš=il tedanji sistem, kije ljudi veliko- na posebne stresne in dramati=ne razmere, v katerih ne- dušno obkladal z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci kateri kljub stvarni nemo=i in brezizhodnosti niso klo- (najve= zapornikov je bilo obsojenih prav tovrstnih de- nili. izgledal je kakor eden car. dobimo drotfrhan vsaki dan, "Pojdi ti z menoj, tako slabo je tukaj nam, v zaporu spal boš ti nocoj.' saj plota 9 juh je zram. 12 Prišla je moja mamica Dolo=en sem bil na vojaško sodiš=e, in si reu=ek zdaj, zato so mi dali trdo ležiš=e. tukaj prinesla froštik zdaj Za hrano smo vodo dobivali dnevno, in jedi reu=ek zdaj. stražari ravnali z nami so pohlevno. 13 To teklo je vsaki dan Cigaretov in kruha nismo ni= imeli, in pripeljali so še druge zram. =e kaj smo prišmuglali, še to so nam Zdaj tukaj mi sedimo vzeli. in suhe uši redimo. Bolh in uši, teh blo je zadosti, so hitro obrale nas =isto do kosti. 7 To debeli mesec teklo, 14 Alojz Tirgušek bile so uši kakor jeklo. Bledi in suhi smo padali vsi, Prišel neki dan je Zmago =isto fsran, bog se usmili nedolžnih ljudi. rekel: "Danes odpeljani boste vstran." Predolgo je cela re= že trpela, Pesem o teharskem skrajni bil =as je, da nas spravijo do taboriš=u 8 Celja. Prišel Tašner z avtom tam, i naložil nas in stražarje zram, 15 Meseca junija 19stega odpeljali nas iz Šmarja vstran. Svežega zraka smo dobili in ga zau- prišla sta s puškami dva "Prclubi Tašner ti, kam se ti tako mo- žili, bunbarja, di, cigarete, kar smo imeli vse smo po- prišel sem ravno iz lumpanja. saj na Teharju še žganca ni ?" kadili. Za bolne in slabe je treba letoviš=a, zato so poslali nas v teharsko taboriš- "Oble=i se tovariš Tirgušek, Prepeljali na Teharje smo vsi, =e. šel boš z nami malo pre=, pred OZNO stopili smo pa= vsi, ker Pe=nikF nisi vše=, oddala nas je straža tam 16 ker si eden velik pti=." in vzel nas tovariš Vitez zram. Brez klju=ev in mrež izgleda, daje raj, svobodo zlato uživamo zdaj, 10 vsaki dan je zbor, na delo kli=e: V Šmarje prišel sem, Odpeljal v barake tam, "Brž mi postrojite vse te mrli=e !" po OZNI ogledal sem pokazal nam stenice zram. in videl Vilmo sem, Saj stenic ni veliko, 17 pod o=mi =rna sem. za eno veliko polno hišo. Stražar Zdolšek ima komando, na delo goni vsak dan bando, 11 leta sem ter tja kot nor Prišel je tovariš klu=ar, Tuje lepo nam, in preiš=e vsak prostor. Baltazar Pe=nik, kmet in zidar iz Zadri, je bil na prvem procesu zoper Tirguška glavna pri=a obtožbe. Trdi! je, da mu je neko=, ko sta skupaj delala, kazal "legitimacijo z mrtvaško glavo ". Resnici na ljubo je treba povedati, da se Pe=nik prve razprave ni udeležil. ZAC A F Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 105/45. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 18 saj ga dosti ni, 35 Strela božja ga naj ubije, ker le dobimo mi kosti. Sladko bode vsak smejal, tistim, ki se pred delom skrije. ko pri svoji bode spal. Pozna ga vsak, da nima mira, 27 Sedaj pa tukaj, spat ko greš, zato tudi ženske komandira: Kidri=6 in Meh7 vedno to=na, se vležeš pa zaspat ne smeš. brž drvi en voz naredita. 19 Ženskam voz takoj peljata, 36 'Ti boš šla v vešeraj, kruh za drva tam dobita. Stenic milijon se oživi, nema govora zdaj! jih ubijaš, da kar vse smrdi, Disciplina mora vladat, 28 =loveško tako je življenje, Prane Kidri= iz Sp. Se=ovega pri Rog. Slatini je bil zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na 3 leta odvzema prostosti in na 5 let izgube politi=nih pravic (dolžili so ga podobnih "zlo=inov " kot ve=ino Tirguškovih sojetnikov - =lanstva v Nemški mladini (Deutsche J"gend), vermanša/tu. vohunstva ipd). ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 142/45 Jakoba Meha iz Velenja je sodiš=e slovenske narodne =asti 12.7. 1945 obsodilo na 4 leta prisilnega dela, izgubo narodne =asti za 8 'et 1er 75 % zaplembo premoženja. To sodbo je okrožno sodiš=e razveljavilo 29 4. 1946. ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 280/ 46. VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE 43 50 in v lager nas nagnal. Emil Gresseli i je bil trgovec v Slivnici. Ivan Gu=ek je v Zidanem Mostu trgoval z radioaparati. Obtožen je bil sodelovanja z okupatorjem, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Iz zapora je bil izpuš=en 18. aprila 1946. ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 159/46. Gostilna Tlakarje bila med Mlinarjevim Janezom in železniško progo Celje-Štore, na desni strani ceste. Franc Križanec, terenec iz Stop= (prim. M. Mikola: Sodni procesi na Celjskem 1944-1955). Obsojen je bil skupaj s Senico, Stojanom in Budjo zaradi neupravi=enih medvojnih rekvizicij in likvidacij. ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 257/46. Stanko Budja. Glej zgornjo opombo. Kari Pondelak, kmet (posestnik) in =evljar iz Zadržje bil obsojen najprej na 7-letno zaporno kazen (kazen so po pritožbah znižali na 2 leti in kon=no na 15 mesecev zapora in na 1 leto izgube politi=nih pravic) zaradi sodelovanja z okupatorjem (o=itali so mu med drugim =lanstvo v Štajerski domovinski zvezi (bilje Blockführer)), omenja pa se tudi v sodnem spisu A. Tirguška). ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 117/45. Rehabilitiranje bil 22. septembra 1955. 14 Med zaporniki seje razpaslo pravcato trgovanje s paketi in hrano, ki sojo dobivali od svojcev in si z njo izboljševali pi=lo odmerjene taboriš=ne obroke. Sto trgovino so si do priboljškov pomagali tudi zaporniki, ki zunaj niso imeli svojcev ali pa so le-ti živeli predale=. 15 Erhard Lederer, cestni nadzornik iz Šmarja pri Jelšah, je bil obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem (med vojno je delal kot cestni nadzornik v Mozirju, bil pa je vodja tamkajšnjega Delovnopoliti=nega urada ŠDZ) na 1 leto zapora s prisilnim delom. Izpuš=en je bil 8. avgusta 1946, sodno rehabilitiran pa 4. februarja 1959. ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 135/46. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 bilje tak biri=, da privedla ga do Teharja. to bilo jim je nepri=akovano. nad delavcam bil je hud, Vodili drugo so propagando, zato zraven nas je tud. 72 zato zaprli so to bando. "Sedaj tukaj kuham si v pe=i, 65 moja mama prinese mi vsake re=i, 80 Mama prinaša mu živila: kuham si kavo in še žgance, Pripeljal se z avtom Zdenko, krompirja, moke in masti, zraven še Stojan pa okol' mene ska=e." zdaj strah in še dihanje tenko, fižola, kaj se iz tega izteklo bo, 73 °n kuha, ska=e okrog pe=i, 8 svobode dane nam ve= ne bo. Stojan' rad komandira, Že želodec mu kri=i: saj je namestnik "komandira", 81 66 paketa ne dobi pogosto, Zdaj zaslišani so bili, o=e Stojan gaje "opusto"*. 'Sedaj najedel se pa= bom, gotovo kaj =ez nas govorili, ker tukaj sedaj je dom, 74 saj mi nismo krivi, tega sit sem že =ez glavo, Pri "Seniceti" drži se ti, da jih prej niso ulovili. sa J presko=il bi trdnjavo. saj nisi aboniran ti, dobim od doma po kruhe tri, 82 67 sedaj Stojan prileti: "Daj mi ga polo- Skupaj so jih zbrali ßil sem jaz gospod, vico ti! in v Pisker so jih odpeljali. ker vozil sem povsod, Nekaj ostalo jih pa je tu, bil sem jaz nadzornik, 75 in ti iz zapora pravijo kuku. Sedaj sem pa jaz pripornik." Na kruh sem jaz strašno dan in pri delu stopim jaz na stran, 83 68 kdaj* (kadar) je treba delat tam, Uprava gleda zdaj grdo, PrišelknamjeSenica16, tedaj takoj "gratam" jaz bolan. in postalo še za nas (je) bolj strogo, to je ena druga ptica, izgleda pa= tako, hodil (je) za vodi=a, 76 da zmeraj slabše bo. ker rad jedel je praši=a'7. Punce jaz rad imam, ker se rad po "njimi"* guncam, 84 69 imam jih v marsikateri vasi, Uprava govori nam zdaj tako, Kuhal si skrivaj je sam, =e mi zvesta ni, obrijem še ji lasi*." da od naših dobrih paketov ve= ne bo: ker gaje bilo pred švabi sram, "Ne bom pustil paketov ve= vam, ker (je) od Nemcev "dezentiral" 77 tole je kazen vam!" ln v dimniku "kvantiral". Meseca novembra bila je milica "razrožena", 85 70 nekaj so se "pobunili", Kazen smo dobili za pla=ilo, nšel je na plan na svobode dan, saj mi nismo vedeli." ker so 3 preko plota Jn Konajzar ("komunajzar"?) ga za- "izsko=ili". lotil tam, 78 Zakaj so oni odvozili, z motorjem v Celje odpeljan, Dali predpostavljenemu so ustavo, saj nam niso ni= naro=ili? tam sem pa= v pisker d'jan. ker niso vredni za to državo, delali so nekateri proti, 86 71 zato so jih takoj zalot(l)i. Bili 3 z nami so faloti: Pelcgutar20 bil je v ruski fronti, Nekega dneva bil pozvan, 2 misle=, da bo domov poslan, 79 Brezinšek* ' bil takoj on je zram, kruta usoda ta, Zaprli so jih v dvorano, Križanec star je on partizan. Terenec Franc Senica iz Sp. Selc pri Grobelnem (prim. M. Mikola: Sodni procesi na Celjskem ¡944-1951). Glej opombo 11. Opazka o praSi=ih se nanaša na sladko medvojno življenje nekaterih terencev, ki so svoj vpliv "na terenu "izrabljali tud, za polnjenje sv°jih nikoli sitih želodcev, v katere je izginilo precej rekvirirane mukajo=e in krule=e "narodne imovine". Terenec Franc Stojan iz Sp. Selc pri Grobelnem (prim, nav.d.). Glej opombo 11. G>-e za pobeg treh zapornikov: Ivana Petcgutarja. Franca Blazinška in Franca Križanca iz teharskega taboriš=a. Pri pobegu j,m je Pomagal (ali pa jih vsaj ni oviral/prijavil) mili=nik Drago Pirš. Pelcgutarje bil tedaj obsojen na 12 let odvzema prostost, s •••'•• delom ter „a ]0 let izgube politi=nih pravic. Pirš pa na 2 leti zapora s prisilnim delom. (Uroš Lipovšek: Teharske travme. Celje 1994. priloga raziskovalne naloge) Ivana Pelcgutarja je obtožnica bremenila celo bojevanja v oboroženih oddelkih SS (glej prejšnjo opombo). Francu BlazinSku so o=itali, daje kot nemški ujetnik izdal svoje saboree, ki so jih Nemci v akciji pobili. Prvotno kazen 20 let zapora so mu kasneje (po pobegu?) spremenili v smrtno kazen z ustrelitvijo. ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 367/46 (ohranjen je le vpis v vpisnik, sam sodni spis pa ne). VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE 87 96 kat. Pritekajo nam dnevi dan v dan, Mi govorili smo jim pa= tako, To ni plakat, temve= star recept, a veselja ni ve= na dan, da tukaj jemo le vodo. dobil bom "lapo za en pet". žalost ostaja le pri nas, Vjutro kava, opoldne juha in zve=er, ker prihaja zimski =as. zato le naj vzame to hrano hudir. 105 Konja ozdravil dobro sem, 88 97 veselje storil jaz sem vsem, Zjutraj ob 5. uri vstajamo, Goleš, to je en gospod, obljubili nato so mi svobodo, žalostni postelje postiljamo. poznat je vsepovsod, zdaj zopet po Šentjurju bom jaz "bio- Vsaki vzame otera=o in "sapun", s konji dobro baranta, do". da pomije vsaki svoj "klun". ker on dobro hvalit zna. 106 89 98 Pa nažalost, kaj zgodilo se je z me- Že ob 7. uri na delo gonijo, Konje kupi tu in tam, noj, nekateri se le radi izognejo, proda jih spet drugam, odpeljan "svobodoj" sem drugam, delati bi morali zmeraj mnogo, ker* (kdor) od njega konje kupi vrag ga vzami, kam sedaj z menoj, za to prazno belo godljo. ga Goleš dobro zram olupi. še ta dan Goleš zram nas je dan." 90 99 107 Drva smrekova nam delajo, Konje drugim je prodal, Sedaj po taboriš=u špancira, štore iz zemlje kopljejo, in zopet po vaseh druge je nabral. z metloj zraven muzicira ker pa= druga nimajo, "Partizanom konje sem pobral, in še zraven komandira, zato pa ženske jamrajo. zato sem na magistrat zram stenic sem jaz "kvantiral". prepeljan. 91 Celi dan štore kopljejo, 100 Restantska na kup drva me=ejo, Od milice prišel (je) partizan v roke pihajo in "fulijo", in me vzel zram, 1 zato ker štore iz zemlje kaj 'na žalost bo z menoj, Sirota jaz v zaporu živim, pulijo. na magistratu spal boš ti nocoj. ubogi sem restant, V samoti celi se solzim, 92 101 ker =uje me le bog. Na vozi=ek drva nakladajo, Poslali na magistrat me v Celje, v barake drva vozijo, to bilo Šentjur=anom je 22 tam tovariš Hefla stoji veselje, Odkar v zaporu jaz sedim in nam drva deli. v Celju na magistrat nikdo ne mara me, bom mogel na komando srat. prijaznega pogleda ni, 93 ker vsak sramuje se. Prišla zopet je novica, 102 poslali spet so nam novince, Prišel je komandant, iz Celja, magistrata, z Golešom poznat, Prijatelji, znanci vsi okrog poslali zopet so nam brate. vpraša ga in pogleda ga poglet*: so zapustili me, - Goleš, vzel boš mojega konja na pre- vsak stražnik, kuhar in kurir 94 glet*. nad mano stresa se. To mešani so ljudje, ker radi v mesu imeli so zobe. 103 Klali so na =rno, meso pa prodajali, Seveda Goleš hitro je za to, Ednajst dek kruha intendant zato v taboriš=e (so) jih pripeljali. saj jaz dohtar spoznam se na to, odmeri ti na dan, hitro stražarja prosim sem, fižolna juha, suh krompir 95 grem takoj s cekrom jaz na se'm. je skoraj vsak ve=er. To nerodno zdelo se jim je, ker dosti jesti ne dobe, 104 5 prašali so tu in tam, Grem in ska=em od vrat do vrat, 22 Franc Hefler iz okolice Brežic je bil zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na 2 leti zapora s prisilnim delom in na 5 let odvzema politi=nih pravic, Prezidij ljudske skupš=ine FLRJ pa mu je delno odpustil kazen 28. avgusta 1946. ZAC AF Okrožno sodiš=e Celje, spis KO 19/46. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 brez denarca ti mesar ne da, pretuhtani smo vsi živi, =etudi je "ihaha". Na glavi =rne kodre ima, zato naj nas bog živi! komandirat tudi dobro zna. Vojaško "zbor!" zavpije, 17 4i. ti prokleti denunciant, takoj povorka se zavije. V taboriš=u utrjeni, 'rad tebe zdaj sedim, "vojaškog" reda vajeni, želim ti druga ni=, brezdelnosti že siti, da vzel bi te hudi=. Ko stopimo v red, zžuljami* na riti. vojskam delamo zgled, po 4 in 4 nastopimo 18 Zato pa poj dem raj od tod, in porcije v rokah nosimo. Mi polni smo pa= hrepenenja, nazaj v doma=i kraj, in res, mi vsi smo tega mnenja, Pn moji dobri mamici, zaslužili smo že svobodo vsi, tam zopet bode raj. Po hrano on nas pelje, brezskrbne, lepe, son=ne dni. na splošno nam veselje, (3. Dez. 1945.) in brhke punce tri 19 ne dajo nam mo=i. Zato pa pravim jaz, najbolje bo za nas, O Piskru 10 pustite vse domu*, Kar "koh" nam skuha, k punci, ženi - juhuhu! je =ista plehka juha, °. dragi Stari pisker ti, zato pa prosimo za kruha ve=: (6 Dez. 1945) z Bogom smo ti rekli mi. "Ti, pek - iz =rne moke belega pe='!" Trdnjava to je za zlo=ince, Za Restantsko in pesem O Piskra je Pripeljali so nas v lepi kraj, 11 zna=ilen vedrejši, mestoma obešenjaš- brez mrež in klju=ev to je raj. Baraki 5 prav dobro znan ki in cini=ni ton, ki se izrazito "moš- debeluhast je naš Marjan, kemu" svetu zapora (taboriš=a) neka- mesarski ostri nož vihti, ko bolje poda kot liri=nejši in samo- pomilovalnejši pesniški opisi. Na lepem son=nem gri=u, od sobe v sobe on hiti. v zra=nem taboriš=u, tu Teharje, 17. XI. 1945 dihaš =isto sveži zrak, 12 prehajaš se okol' barak. Sopiha kot mašina, on tretji naš je starešina, Ko v poznih naših letih 3 odvaža 's kuh'je, kar smrdi, pozabljeni smo vsi le spominska knjiga zastraženi prav skrbno smo, v desni spretno bi= vihti. "a nas stenice ne požro, Ti misli name obudi. ln kakor nežno detece, 13 Križanec Franc Prav skrbno straža spremlja te. Prisr=no se potem smeji, kozar=ek vina v rok' drži, 4 vin=ka dosti on popije, Teharje, 17.11.1945 Starešina obeh barak, zato 've=er v posteljo zavije. So lepi dnevi nas obson=ili, P» milicije on junak, ko zbrali smo se prijatelji a srce mu je dobro, 14 pa ne na kakšnem plesiš=u Postopanje prav modro. Uprava prav veliko dela ima, upravljati ona dobro zna, temve= na teharskem taboriš=u 5 nabavi to in kupi ono, kjer so lepe nizke hiše V sobah vlada vzoren red, da pa= vedno siti bomo. ki jih še lahko marsikdo obiš=e. k0 Pride upravnik ali jamestnik na pregled. 15 rav snažni stoje =evlji v vrsti, Za tolik' ljudi skrbeti, Križanec Franc tako kot so hišice v Trsti. za vse "preglet" imeti, Stanko pater Josip 6 to težko je - to vsak ve, da sposobni so to ljudje. pomaga starešini vedno Pa= ni bad* vzorni Ton=ek zgledno. 16 Rižanski bil je oficir, V Piskru že prekuhani, p°gleda =rno kot sam hudir. od sodnikov skoz in skoz VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVINA ZA VSE Z omenjenima dvema verzoma, ki sta nastala mesec Pa niso bili - vsaj ne dovolj, da bi se lahko ognili in pol pred Tirguškovo izpustitvijo iz taboriš=a, kon=u- v=asih kar paranoi=nemu ustvarjanju novih sovražni- jemo malce druga=en zapis o teharskem taboriš=u. Por- kov, ki jih je represivni aparat (s tem pa tudi njegova treti sojetnikov, ki nam jih je zapustil Alojz Tirgušek v stvarnica Država) potreboval za argumentiranje svoje- svojih iskrivih, trpko navihanih pesmih, so nas sezna- ga obstoja, vpliva in mo=i. nili z množico drobnih usod sopotnikov "velikega =a- sa". Že površen pregled opomb nam pokaže, da so ta- Od "teharskih zapisov" Alojza Tirguška je minilo pol boriš=e po obra=unu s tujimi in "doma=imi" sovražniki stoletja - smo lahko povsem prepri=ani, da bo ob sto- (za Teharje to pomeni doma=e Nemce ter vrnjene do- letnici te žalostne pesmarice položaj posameznika v od- mobrance, =etnike in ustaše) napolnili z osumljenci (in nosu do države manj neenakopraven? obsojenci) manj odmevnih procesov - veliko ljudi so zaprli zaradi "sodelovanja z okupatorjem" samo zaradi Bojim se, da ne. dejstva, da so bili =lani ŠDZ, vcrmanšafta ali Nemške mladine, neupoštevaje medvojne razmere na Štajer- skem, kjer je okupator =lanstvo te organizacije (ŠDZ) Zusammenfassung "pridobival" z grožnjami z izselitvijo in še =im hujšim. Ich Armer sitze im Gefängnis Prvemu navalu pretirane "pravi=nosti" (površnim ob- sodbam sodiš= narodne =asti) je sledila relativna uredi- Die gesellschaftlichen Veränderungen Ende der acht- tev razmer, saj so redna okrožna sodiš=a (tudi celjsko) ziger und Anfang der neunziger Jahre unseres Jahrhun- pogosto razveljavljala najbolj trhle procese (npr. spis derts haben die osteuropäischen Staaten gleichsam über KO 280/46 v opombi 7). Zadnje dejanje nekaterih po- Nacht in die Gleise eines normalen demokratischen vojnih procesov so bile sodne rehabilitacije (opombi Gesellschaftslebens gelenkt. Die Schwächung und zu- 12 in 14), ki pa so jih sodiš=a izvedla šele v drugi polo- letzt das Absterben der sozialistischen Gesellschaftssys- vici 50. let. teme brachte eine ganze Reihe von Mißbräuchen an den Tag, die vorwiegend im Zusammenhang mit dem re- Tirguškove pesmi so dragocen pogled onstran žice, pressiven Apparat und der Manipulation der Rechtspre- kjer se nam odstira zanimiv "vzporedni svet", ki so ga chung zu Zwecken der Politik standen. urejala stroga pravila in prepovedi. Kljub tej omejenosti je življenje "znotraj" podobno kot "na svobodi" prina- Das sozialistische System, das Jugoslawien (und damit šalo vesele in žalostne trenutke (sre=a je verjetno bila auch Slowenien als konstitutiver Teil dieses Staates) že odhod na delo izven žice, paket od doma, prihod nach dem II. Weltkrieg (und der in seinem Verlauf du- (aretiranega) soseda ali sovaš=ana). Obe skrajnosti je rchgeführten sozialistischen Revolution) aufgebaut hat- bilo treba zaradi izjemnosti, ki stajo prinašali v siv ta- te, stellte unter den Staaten des Ostblocks keineswegs boriš=ni vsakdan na neki na=in ohraniti. Varljivemu spo- eine Ausnahme dar. minu v oporo je to v svoj zvezek zapisal tudi Alojz Tir- gušek in s tem sebi in svojim sojetnikom postavil svo- Auch die jugoslawische (und damit die slowenische) jevrsten spomenik. sozialistische Regierung rechnete nach ihrem Sieg über den Faschismus rücksichtslos mit dem sogenannten "in- Portretiranci iz njegovih pesmi so zanj zgolj "prijate- neren Feind" und schließlich auch noch mit dem "Klas- lji", slu=ajni sopotniki, ki mu jih je na pot prinesla mu- senfeind" ab, zu dem alle "nichtproletarischen Ele- hasta usoda. Opisuje jih, kot bi verjetno opisoval svoje mente" ohne gesellschaftliches "Bewußtsein" gerech- sovaš=ane ali svate na ohceti - z ostrim o=esom in pote- net wurden. Das Rad der Repression drehte sich mit ir- zami karikaturista. Neprizanesljiv je tako do drugih kot rsinnigem Tempo, und die Rechtsprechung "lieferte" do samega sebe, zaveda se, da so vse razlike onstran täglich immer wieder neue Tribute ab an "Feinden der žice pokopane. V njegovi "skicirki" sta drug ob dru- Gesellschaftsordnung". gem "padli" terenec in bivši "nem=ur", polir in trgovec pa živita v zglednem jetniškem "gospodinjstvu". Der Sozialismus brauchte Feinde. Der mächtige Re- pressionsapparat konnte seine Existenz und seine Skupna to=ka vseh teh v vsakdanjem življenju tako Präsenz in allen Segmenten der Gesellschaft nur durch razli=nih ljudi, je slejkoprej njihov konflikt z "novim die Schaffung einer Massenhysterie rechtfertigen. redom", za katerega je še kako veljalo Partlji=evo sva- rilo iz Socialisti=nega kulaka: "Zdaj je svoboda in mo- Das Rad der Repression erfaßte tausende völlig un- ramo biti previdni !". schuldiger Menschen, die erst durch das Regime selbst mit seiner Grausamkeit und Rücksichtslosigkeit zu Geg- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 nern machte (das heißt, wenn sie das erste "Treffen" großen öffentlichen Gerichtsverfahren am 4. und 5. Feb- mit dem "Revolutionsrecht" überhaupt überlebten). ruar 1949 zusammen mit drei Mitangeklagten zum Tod durch Erschießen verurteilt. Am 13. September 1949 Zu dieser Gruppe von Menschen gehört auch der wurde die Todesstrafe an ihm vollstreckt, seine Ange- Verfasser der hier vorgestellten Gedichte. Alojz Tir- hörigen wissen noch heute nicht, wo sich sein Grab be- gušek aus Šmarje in der Steiermark wurde (wahrschein- findet. lich) erst bei seinem ersten Konflikt mit der Regierung ein Gegner der neuen Gesellschaftsordung. Der vorlie- Die Gedichte Tirgušeks sind interessant vor allem gende Artikel befaßt sich mit seiner ersten Verhaftung aufgrund der Portraits seiner Mitgefangenen, die zei- und seinem Aufenthalt in zwei Strafanstalten- im Cilli- gen, in welche Richtung die Aktionen der Unterdrück- er Gefängnis Stari Pisker und im Lager von Teharje. In ungsmaschinerie in der Nachkriegszeit zielten - nach beiden Fällen beschreibt Tirgušek seine Haft ausführ- der Abrechnung mit den bewaffneten feindlichen For- lich in drei Gedichten, in denen er auch über seine Mit- mationen (Domobranci, Tschetniks, Ustaše) kamen die näftlinge und die Zustände im Gefängis berichtet; diese Menschen an die Reihe, die sich während des Krieges Gedichte zeichnen sich vor allem durch ihre Eindring- (nach Meinung der Regierungsspitzel vor Ort) in irgen- Uchkeit und ihre (Selbst)ironie aus. deiner Weise gegen die "Volksehre" vergangen hatten (für eine solche Anklage genügte es, daß der Betroffene Alojz Tirgušek wurde am 19. Juni 1945 verhaftet, am regelmäßig zur Arbeit erschienen oder Mitglied im 13- Oktober 1945 sprach ihn das Kreisgericht in Cilli Steirischen Heimatbund und in der Wehrmannschaft von der Anklage der Kollaboration mit den Besatzern gewesen war, wozu die Bewohner von den Besatzern ""ei. Aus dem Gefängnis (dem Lager in Teharje) wurde unter Androhung von Vertreibung und anderen Repres- er am 23. Januar 1946 entlassen. Nach der Haftentlas- salien genötigt worden waren). sung schloß er sich der illegalen Gruppe GROM (kurz ••: Wehe den Räubern - Rache an den Mördern!), die Die Vorstellung der Gedichte Tirgušeks geschieht in den Boden für die Intervention der Westmächte und den erster Linie zur Erinnerung (an die Tausende Inhaftiert- .tUrz der sozialistischen Regierung in Slowenien bere- er und Verurteilter), aber auch zur Mahnung und War- dete. Die Regierung zerschlug diese Gruppierung jedo- nung (vor demAusarten aller Arten von politischen Sys- ch im November 1948, und Tirgušek wurde in einem temen und vor dem Totalitarismus überhaupt). VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE s 1••••>•©•<>••©•>•>£>•••••!>•£>••••••••>•£>©••>•••• :•: Aleš Gabri= AL PRAV SE PIŠE ŽUPANOVA MICKA ALI PREDSEDNIKOVA H Amaterski odri na Slovenskem 1945-55 Steze popustil nemškega Parnasa, razmerju z njihovim številom. To je tudi razumljivo, je pisal zgodbe kranjske starga =asa. kajti ti odri so dediš=ina prejšnjih protiljudskih reži- Komu Mati=ek, Micka, h=i župana, mov. Bili so predvsem strankarska oporiš=a (prosvet- ki mar mu je slovenstvo, nista znana? ni, sokolski domovi), namesto da bi bila žariš=a kultu- Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, re na podeželju."1 doma=e bote ga Talija, Klijo. France Prešeren Z Žižkovim mnenjem se lahko strinjamo, a se lahko v isti sapi vprašamo, =e se je po vojni kaj spremenilo Gledališ=e v vsako slovensko vas! ali pa so bili amaterski odri nemara še vedno "strankar- ska oporiš=a", s to izjemo, daje po vojni v enostrankar- Že Prešernov epitaf Antonu Tomažu Linhartu nam skem sistemu edina slovenska stranka nadzorovala edi- pove, da pozna Talijine dobrote veliko Slovencev (za- no dovoljeno društveno zvezo, Ljudsko prosveto Slo- to je prav, da se je pogosto spomni tudi njena sestra venije (sedanjo Zvezo kulturnih organizacij Sloveni- Klio). Toda marsikateri Prešernov rojak se še ni sre=e- je). Da je bilo v Sloveniji v prvi polovici 20. stoletja val z muzami. Talijina popularnost med Slovenci je toliko amaterskih odrov, kot le malo kje po svetu, so mo=no porasla predvsem v prvi polovici 20. stoletja, ugotavljali tudi drugi slovenski gledališ=niki. "Znana ko so si u=eni in manj u=eni zanesenjaki skorajda v vsaki je ljubezen našega ljudstva do igranja, znano dejstvo, malce ve=ji slovenski vasi krajšali =as z amatersko gle- da smo imeli Slovenci že pred pravkar minulo vojno dališko dejavnostjo. razmeroma najve= igralskih skupin v Evropi, znana prav tako množi=na rast takih družin v naši vojski in našem Leta 1948 je dramatik in režiser Fran Žižek zapisal: zaledju v letih osvobodilnega boja, znan širok razmah "Menda, mi ni treba ponavljati ono staro, splošno zna- ljudske volje do javnih nastopov po osvoboditvi", je no dejstvo, da imamo Slovenci najve= amaterskih odrov in družin na svetu." Takoj za tem paje dodal: "In ven- ' Fran Žižek: Kakšen naj bo oder v zadružnih domovih. Obzor- dar ni kvaliteta teh odrov in družin v nikakem pravem nik, ¡11, 1948, Si. 5, str. 198. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 39 ugotavljal Filip Kalan.2 "Ni pretirano, =e trdim, da ni profesionalne, so bili Ljudsko gledališ=e v Celju, Sin- mkjer drugje toliko gledaliških amaterskih predstav kot dikalno gledališ=e v Ko=evju, Sindikalno gledališ=e na Pri Slovencih", je zatrdil Bratko Kreft.3 "Malo je dežel, Ptuju, Prešernovo gledališ=e v Kranju, Sindikalno gle- Kjer bi bili ljudski odri tako razširjeni kot ravno v Slo- dališ=e Jesenice in Sindikalno gledališ=e Trbovlje.7 Po- veniji. To kaže velik smisel našega ljudstva za gleda- leg njih je bilo še ve= deset skupin, ki so redno in prid- lsko umetnost", je soglašal Ivan Jerman.4 no vadile in po možnosti izdale celo kakšen gledališki list. Gledališki amaterizem je imel na Slovenskem mo=- Govoriti o prvih povojnih letih, pomeni govoriti o zelo ne korenine in pretiranih zunanjih spodbud za vnovi- ^pletenem =asu. O letih zanosa in radosti na eni, bo- =en razmah res ni potreboval. To so zabeležili tudi kro- jazni in tegobah na dragi strani; o letih, ko se je vse nisti tedanjih dni, npr. Lojze Standeker: "Veselje do merilo s številkami, tudi kultura, inje bilo bistveno, pa odrskega udejstvovanja je med slovenskim ljudstvom =eprav le na papirju, izpolniti plan; o letih, ko je bilo bilo že od nekdaj veliko. A prav posebno je naraslo po nPr. v kulturi bolj pomembno ustanoviti okoli 1600 osvoboditvi." Amaterske odre je ocenil kot del=ek "ve- ^jižnic, manj pomembno pa, =e je bilo v njih kaj knjig; li=astne naloge v borbi za napredek širokih ljudskih 0 letih, ko je bilo bistveno, da je na amaterskih odrih množic" in omenil, da so na dramatskih te=ajih udele- •gralo toliko in toliko odstotkov delavcev in kmetov, ne ženci pokazali precejšnje navdušenje za delo, ki naj bi Pa tudi, =e ti dovolj dobro obvladajo jezik, tekst in na- jih podu=ilo, kako bi gledalcu res živo prikazali živ- =ela gledališkega izraza; o letih, ko je lastna misel po- ljenjsko resnico: "Zakaj najvišja naloga našega odrske- menila protidržavno delovanje, pasivnost pa prikrito ga prizadevanja je: boriti se na odru za resnico, jo kaza- Podporo "ostankom reakcije". ti ljudskim množicam, jih s to resnico vzgajati, voditi jih k silnemu napredku naših narodov in s tem pomaga- Koliko amaterskih gledaliških skupin je v prvih po- ti graditi naši ljudski oblasti in Partiji novo življenje in vojnih letih uprizarjalo gledališka dela, je težko re=i. svetlo, radostno bodo=nost."8 VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE ga plana in obljubljamo, da bomo tudi na prosvetnem podro=ju storili vse, da bo ta na=rt izveden."10Mladinci PRETIRAN SOCIALIZEM s Trške gore pri Novem mestu so dobi=ek od prireditve namenili za postavitev novega transformatorja, uspeh Tin=ek: »Naš ataje bil v gledališ=u s prireditve pa je pritegnil k sodelovanju še druge vaške fante." kranjskimi funkcionarji, ker je tudi sam funkcionar. Pa so gledali »Pikovo Vzrokov za zadovoljstvo ob uspešni predstavi je bilo damo« pa je ata rekel, da so drugi zadosti. Tako za tiste na odru kot za tiste, ki so si vse funkcionarji rekli, da zdaj nimamo ve= skupaj ogledali kot obiskovalci. Prvih kot drugih je bi- dam in da naj se igra imenuje 'Pikova lo v =asih brez televizije in redkih avtomobilov precej ve= kot v današnjih =asih. Urice sprostitve na vajah, na opera'.« odru in na zabavah, ki so sledile uspelim in neuspelim Mihec: »Zakaj pa ne kar 'Pikova predstavam so premagale urice odrekanja in naporov tovarišica'?!« ob pripravah na nastop. V =asu, ki zaradi porušenih ob- Pavi i ha, 1951 jektov, ekonomskih in socialnih stisk ni bil najbolj pre- prost, pa je bila vsaka sprostitev še kako dobrodošla. Kolikor seje le dalo, sije vsak pomagal po svoje. Tako konkuren=ne Prosvetne zveze, združenja katoliških kul- je v Sv. Marku pri Ptuju, v bivši nemški okupacijski turnih društev, je postala Ljudska prosveta monopolna coni, kjer je bilo pomanjkanje tiskanih del najve=je, le- organizacija kulturnega amaterizma, torej tudi odrske- ta 1945 "=isto preprosta ženica vzela knjigo, naredila ga. Kmalu je za=ela diktirati, kakšno vlogo naj imajo iz povesti dramo in v enem mesecu je bila drama na amaterski odri in kakšna dela smejo uvrš=ati na reper- odru".12 Problem je bil tako (=eprav zgolj za=asno) le toar. Velik zagon pri delu so bili nedvomno te=aji za rešen in vaški fantje in dekleta so imeli kaj igrati in se režiserje, igralce in organizatorje dela od leta 1945 da- za kaj veseliti. lje, saj so amaterjem predavali in jih prakti=no uspo- sabljali izurjeni gledališ=niki.14 Novi Pegaz v Talijinem vozu Precej druga=e je na delo vplivalo omejevanje izbora Težnja prosvetnih funkcionarjev je bila v =im ve=ji iger. Boris Mišja je ugotavljal, "da nam Slovencem sil- meri izboljšati gledališki amaterizem in izbor repertoar- no primanjkuje izvirnih, res samoniklih del za amater- ja. Po razpravah na ustanovnem zboru Prosvetne mati- ske ljudske odre (...). ¡o Diskusija. Obzornik, II, 1947, št. 3, str. 132 in ¡33. n 14 O kultumoprosvetnem delu na Triki gori (okraj Novo mesto). Janko Liška: O vzgoji igralcev in režiserjev. Obzornik, 111, 1948, Obzornik. Ill, 1948, St. 6, str. 257. št. 9, str. 394-397. 12 Diskusija. Obzornik, II, 1947, St. 3, str. 133. 15 Boris Mišja: Pomo= ljudskim avtorjem. Obzornik, III, 1948, št- 13 Filip Kalan: O naSih ljudskih odrih. Ljudska pravica, VI, št. 9, str. 413. 137, 30.9.1945. str. 7. 16 ARS, ZKOS, f. 1, m. 1, Mese=no poro=ilo za november (1945)- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 41 ustrezajo "duhu =asa". dobitek in Kreftova veseloigra Kreature. V sedmih zvez- kih so bile slovenske novitete: v eni knjižici skupaj Bo- Tega spiska primernih del v arhivu žal nisem našel, rovi igri Raztrganci in Težka ura, poleg teh pa še Potr- razvidno paje, daje bil zelo kratek. Leto 1941 je bilo =evi drami Kreflova kmetija ter Lacko in Krefli, Velika namre= za slovenske komuniste leto "ab urbe condita"; preizkušnja Igorja Torkarja, Ingoli=eva komedija Kra- sele takrat seje vse skupaj dobro za=elo in šele takrat je pi, Pot do zlo=ina Miška Kranjca ter Ogenj in pepel °aje za=elo nastajati vse ve= ideološko ustreznih gleda- Mire Pucove. Prevod iz ruš=ine so bila po tri starejša in lskih del za male odre. Poleg tega je predvsem nemški novejša dela. Gorkega igra Na dnu, Gogoljeva kome- okupator uni=il veliko slovenskih knjig; precej je bilo dija Ženitev in Ostrovskega drama Nevihta so bile iz tudi ideološko "neprimernih" del, ki so leta 1945 kon- =asov pred oktobrsko revolucijo, Milijon težav Valen- =ala svoj kratki vek v Papirnici Vev=e. Zato ni =udno, tina Katajeva, V tajgi Aleksandra Afinogenova in Ru- ce so že dva meseca po nastanku spiska primernih del v sko vprašanje Konstantina Simonova pa že iz =asov vodstvu Ljudske prosvete ugotavljali, da "zahtevam in komunisti=ne vladavine. Preostala dva zvezka so za- Prošnjam gledaliških družin po igrah ni mogo=e ugodi- polnile komedije: Komedijant Hermelin VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE sovjetskih del, v veliki meri propagandisti=nih enode- žaj odpira vrata ustvarjalnim silam - delovnemu =love- jank, je bilo v tej zbirki izdanih še nekaj mladinskih del ku in mladini."21 slovenskih avtorjev in avtorjev drugih jugoslovanskih narodov. Mladi oder je prinašal predvsem manj zah- Ocena, daje mladi nagrajenec obetaven talent, ni bi- tevna in mladinska dela, ki so bila zelo dobrodošla za la iz trte zvita. Marjan Hribnik je bil le psevdonim, na- šibkejše skupine, te pa so bile v ve=ini. tisnjen na naslovnici prvenca tega dramatika. Za tem, ve=ini neznanim imenom se namre= skriva širši sloven- Da bi amaterski odri še bolj posodobili repertoar in ski javnosti dobro znani Dominik Smole. Njegov prve- ga cepili na doma=e razmere graditve socializma v Slo- nec Mostovi je bil ob koncu štiridesetih let in v za=etku veniji, je ministrstvo za prosveto oktobra 1946 razpisa- petdesetih ena najbolj pogosto izvajanih iger na ljud- lo nate=aj za gledališke igre, primerne za doma=e ljud- skih odrih. Daje igra izšla pod psevdonimom, je bila ske odre." Ocenjevalci so prejeli 35 dramskih del, za Smoletova želja. Cvetka Zagorskega je pooblastil za ve=ino bi raje rekli skromnih poskusov, saj so jih pisali podpis pogodbe in mu poleg tega potarnal: "Glede ho- pove=ini avtorji, neveš=i sukanja peresa. V prvo skupi- norarja: izpumpajte, kolikor morete. (Saj veste, kako je no so sodile igre "brez smisla in nevzgojne", ki so po revnemu študentu, =e nima niti za cigarete!)."22 kratkem postopku kon=ale pot na smetiš=u zgodovine. Poleg banalnosti, prisiljenosti in nenaravnosti so si za- Mostovom so v prilogi Obzornika v letu 1948 sledili =etniški pisci privoš=ili še kakšno "ideološko" napako. Cervantesova igra Dva jezi=neža in Najve= sveta otro- Eden je kot rešitelja zapleta orisal žandarja, drugi pa, kom sliši Slave Frana Rosa (v enem zvezku), Uroki Ma- ki po mnenju ocenjevalca Cvetka Zagorskega, o=itno rije Feletove, Bill-Belocerkovskega Življenje kli=e in še ni "slišal kdaj kaj o tem, kako Engels znanstveno raz- Šurinove Dedek Mraz. Za slednje delo velja, da so ga laga kme=ke upore", pri kme=kem puntu ni poudaril raz- pogosto izvajali decembra, saj naj bi ob tej igri otroci rednosti. V drugo skupino so sodili tudi poskusi, "na- pozabili na Boži=ka in si v spomin vtisnili novega pri- pisani z dobro voljo in s trudom, toda brez življenjske jatelja in obdarovalca otrok, ki namesto iz "krš=anskih" resni=nosti, brez smisla za oder", s preveliko mero sen- prihaja iz "socialisti=nih" obzorij. Od ostalih je potreb- timentalnosti, jokavosti in "neustreznega" junaštva. Pri no omeniti še eno delo "ljudskih talentov", za katero igrah, ki so bile tematsko ustrezno izbrane, pa so pisci prav tako kot za Hribnikovo (tj. Smoletovo) velja, daje po oceni komisije, okupacijo, osvobodilni boj in socia- bilo v letih po izdaji med najpogosteje uprizarjanimi listi=no graditev opisali s premajhnim ob=utkom za so- deli na amaterskih odrih. Slovenjgraj=anka Marija Fele cialno in razredno vprašanje.20 Kon=na ocena komisije je bila zagnana prosvetna delavka, organizatorica pri- je bila, da nobeno delo v celoti ne ustreza razpisu. Kot reditev in avtorica nekaj iger. Njeno najobsežnejše de- najuspešnejši je nagradilo igri, ki sta bili v naslednjih lo je bila štiridejanka Uroki, ki prikazujejo povojno grad- letih dokaj pogosto na sporedu amaterskih odrov. Igro njo zadružnega doma. V igri za nove =ase je Feletova Tujca v Presojah je napisal mizarski pomo=nik iz Ljub- nakazala spopad med naprednimi in nazadnjaškimi si- ljane France Puhar. Nastala je že pred vojno, aje takrat lami na vasi, kan=ek petja, humorja, folklore in roman- pri prosvetnih organih in urednikih naletel na gluha uše- tike paje poskrbelo za lahkotnost in sproš=enost igral- sa. Drama je =asovno posegla v za=etek stoletja na Spod- cev in publike. Zaradi tega so amaterske skupine precej njem Štajerskem in prikazovala spor med Südmarkinim pogosto posegale po Urokih, le da so jim aktivisti ve=- zaupnikom in doma=imi pohlepneži na eni ter socialno krat zamerili, da na ra=un lahkotnosti pozabljajo na pra- šibkimi Slovenci na drugi strani. vilen prikaz razrednih nasprotij.23 Puharjeva igra ni bila natisnjena, drugo nagrajeno delo Omenjene igre so sestavljale osnovni repertoar slo- paje bilo izdano kot prvi zvezek priloge Obzornika, v venskih amaterskih odrov druge polovice štiridesetih let. kateri so leta 1948 izdali manj zahtevna dela za ljudske Natan=nejših številk ni mogo=e navesti, kajti statistike odre. Igro Mostovi je napisal dijak 8. razreda realke iz prvih petih povojnih let ni. Poleg tega precej registri- Marjan Hribnik. Oris graditve mostu in sabotaže, za=i- ranih skupin ni pošiljalo poro=il o svoji dejavnosti. Lah- njen s trohico romantike okrog vaške lepotice, vse sku- ko bi seveda našteli programe tistih skupin, ki so pusti- paj pa pisano v optimisti=nem duhu zanosa prvih po- le sledi svojega delovanja, toda branje tovrstnega na- vojnih let, je bil zadetek v polno. Cvetko Zagorski je z navdušenjem zapisal, da ni slu=aj, da sta nagrado preje- la delavec in mladinec, saj "naša nova stvarnost na ste- 21 Cvetko Zagorski: Razgovor o igrah (nadaljevanje). Obzornik. 11. 1947, St. 6, str. 260. Cvetko Zagorski: Vra=anje v =as. Založba Borec, Ljubljana 19 Nate=aj. Obzornik, I, ¡946, St. 7, zadnja stran platnic. 1990, str. 295. 20 Cvetko Zagorski: Razgovor o igrah, poslanih na nate=aj ljud- 23 Janko LiSka: Kako uprizarjati Uroke? Obzornik, III, 1948, St. ske prosvete. Obzornik, II, 1947, ¡t. 1-2, str 82-85. 12, str 533-536. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 43 gih sveže tiskanih del "namesto, da upri- zarjajo razne zastarele 'Rev=ke Andrej=- ke'".26 SINDIKALNO KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO .LOJZE HOHKRAUT" TRBOVLJE Jeseni 1948 so na zaklju=nem sre=a- nju III. revije Sindikalnih kulturno-umet- niških društev (SKUD-ov) že prevlado- vala ideološkim zahtevam bližja dela. Seveda ne gre za slu=aj, saj je ocenje- valna komisija kot osnovni kriterij do- lo=ila "pravilen izbor programa in s tem v zvezi kvalitetno umetniško izvajanje umetniških del ter mobilizacijski prin- cip sodelovanja." Ni= =udnega torej, da je od šestih izbranih skupin kar pet upri- QLEDALISKI LIST zorilo dela ruskih avtorjev s spiska pri- I SEZONA 1•7-48 ŠTEVILKA Ï PREDSTAVA6 | poro=enih del: Rusko vprašanje K. Si- monova, Gogoljevo komedijo Ženitev, Bill-Belocerkovskega Življenje kli=e, V. SVARKIN - J.VIDMAR: dve skupini sta igrali Škvarkinov Izpit za življenje. Šesto delo je bilo sloven- sko, in sicer Celjski grofje Bratka Krefta. IZPIT Prvo nagrado je pobral SKUD Kovinar iz Jesenic, toda z njegovim režiserjem ZA ŽIVLJENJE Sre=kom Ti=em je povezana prav zani- miva zgodba.27 KOMEDIJA V PETIH DEJANJIH Jeseniško Sindikalno gledališ=e je ve- PREMIERA liko nastopalo in z uspešnimi režijami V SOBOTO 28. februarja 1948 dosegalo lepe rezultate. Toda prosvetni ob 19-30 funkcionarji so se februarja 1948 kljub temu razjezili na režiserja Sre=ka Ti=a, =eš daje "zaradi svoje idejne nejasnosti za=el vaditi, ko je bilo postavljeno Ru- MT 48-928 sko vprašanje in Miklova Zala, raje po- slednje z izgovorom, v slu=aju, =e pri- evanja bi bilo verjetno zanimivo prav tako kot branje dejo Angleži lahko igrajo tudi Miklovo Zalo, in tako e efonskega imenika ali volilnih spiskov. tudi on ne bo visel".28 Pristojni so zato zahtevali zao- stritev odnosa do neposlušnežev. Ali lahko v tem iš=e- ° ohranjenih virih24 je možno brez prevelikega za- mo vzrok, da je po Miklovi Zali (premiera je bila de- a navesti, katera dela so se najpogosteje pojavljala cembra 1947) jeseniška skupina naštudirala še Rusko na slovenskih amaterskih odrih. Za festival leta 1946 je vprašanje Konstantina Simonova in ga, prav tako v re- jve= skupin pripravilo Raztrgance Mateja Bora, eno- žiji Sre=ka Ti=a, premierno uprizorila dobra dva mese- ^eJanko Mati Mileta Klop=i=a, Cankarjevo dramo Kralj ca po izre=enih kritikah? VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE Precejšnjo spremembo sporedov je prineslo že leto Leta 1950 je bilo organizirano še prvo tekmovanje 1949, saj si je na spomladanskem tekmovanju od 122 vaških odrov, s katerim naj bi razgibali podeželje. Z sodelujo=ih le redkokatera skupina izbrala sovjetske so- izborom iger in kvaliteto uprizoritev je bilo vodstvo crealisti=ne drame, =eravno Rusko vprašanje in druga Ljudske prosvete Slovenije kar zadovoljno. Najve= sku- propagandisti=na navlaka še ni popolnoma izginila s pro- pin je odigralo Gogoljevo Ženitev, ocenjevalci pa so si gramov. Izbor je bil še vedno podrejen ideološkim me- ogledali še Zupan=evo igro Lepa Anka, Molièrovega rilom in Janko Liška je ugotavljal, da "idejno manj pri- Georgea Dandina, Kutezki-Juvanovo Koš=ek sre=e, mernih ali neprimernih iger skoraj ni bilo". Najve= sku- Kralja na Betajnovi I. Cankarja, Dolinarjevo Dobravo, pin, kar 15, je igralo Pot do zlo=ina M. Kranjca, sledili Pot do zlo=ina M. Kranjca, Drevove Talce itd. Fran Ži- sta komediji Ženitev N. V. Gogolja in Mati=ek se ženi žek je po ogledu nastopov ocenil, da so tudi igre iz A. T. Linharta, Cankarjeva igra Kralj na Betajnovi, od Knjižnice slovenskega gledališ=a v dobršni meri pre- "novejših" del pa Uroki Marije Feletove in Mostovi zahtevne za vaške odre, ki so precej zaostajali za mest- Marjana Hribnika. Na sporedu so se pojavile tudi dra- nimi.32 me iz zahodnega kulturnega sveta, predvsem Molière in Shaw. Ocenjevalne komisije so si ogledale tudi Can- Kratek pregled programov društev in iger na festiva- karjevi igri Hlapci in Jakob Ruda, Mater M. Klop=i=a, lih v drugi polovici štiridesetih let nam torej pokaže, da Gospodarja Franceta Kosma=a, Vido Grantovo Ferda so mo=nejše skupine pri resnejših delih najve=krat po- Kozaka, KrapeA. Ingoli=a, Potr=evo igro Lacko in Kref- segale po Cankarjevih igrah, od ostale slovenske dra- li, Celjske grofe Bratka Krefta itd. Pri izboru komedij matike paje bil mo=no zastopan še socialni realizem in je bil na slovenskih amaterskih odrih vse bolj zastopan graditeljske agitke. Pogosto so bila na sporedu tudi so- Branislav Nuši7. Prvo nagrado je z Molièrovim Tartuf- crealisti=na ruska dela. Med komedijami so bile na vr- fom "pobral" SKUD Dušan Jereb iz Novega mesta. Prav hu lestvice uprizarjanja in števila obiskovalcev obe Lin- dejstvo, daje bil Molière še zelo redek gost amaterskih hartovi veseloigri in Gogoljeva Ženitev, sledila pa so odrov, je Liška ocenil kot napako, enako kot je za ideo- Nuši7eva dela. Shaw in Molière sta bila vsaj prva tri do loški napaki štel igranje Knittlove igre Via mala ali Mae- štiri leta še redkost, nekako od leta 1949 pa že stalno terlinckove drame Stilmondski župan.29 prisotna na sporedih amaterskih odrov. Isto velja tudi za Shakespeara. Izbor vaških odrov je bil bolj prilago- Kljub temu daje bila ideologija še vedno na prvem jen manjšim sposobnostim vasi. Tam so ve=krat pose- mestu, je bilo slišati kritike na ra=un agitk tudi že z urad- gali po ideološko slabo ocenjenih starejših delih. Poleg nih mest. Spremenjena kulturnopoliti=na linija, naka- omenjenih avtorjev so na vasi velikokrat igrali Finž- zana v letu 1949 in uveljavljena v za=etku petdesetih garjeva dela. let, je torej opravila z za=etnim proletkultovstvom, z ruskim socrealizmom, še vedno paje nasprotovala pro- Posamezna dela, ki so bila prav tako pogosto na ama- doru sodobnih zahodnih "buržoaznih", "dekadentnih" terskih odrih, so bila bolj omejena na kraj ali vrsto gle- del na slovenske odrske deske. Zgolj idejna primernost dališ=a. Na Koroškem tostran in onstran meje je bila pa tudi ni bil ve= zadosten razlog za pozitivno oceno in dale= najbolj priljubljena in najve=krat uprizarjana Mi- se je poleg tega zahtevala vsaj še osnovna šola drama- klova Zala. Za Uroke Marije Feletove pa velja, da so turških prijemov. V =ast II. kongresa Ljudske prosvete jih zelo radi igrali mladinski odri. Slovenije je v za=etku leta 1950 tekmovalo 34 dram- skih družin, nagrajene skupine pa so igrale Molièrovo Izganjanje hudi=a, Rev=ka Andrej=ka, komedijo George Dandin, Shakespeareovo tragedijo Gogolja in Linharta Romeo in Julija in Pot do zlo=ina Miška Kranjca.30 V tem letu so tudi amaterski odri že odigrali kakšno so- Bolj zanimivo (in tudi bolj humorno) kot vprašanje, dobno igro iz zahodnega sveta. Lep dokaz spremenje- kaj so odri igrali, je vprašanje, =esa niso smeli in zakaj nega vzdušja v za=etku petdesetih let je tudi podatek, ne. Kaj je bilo torej "odsvetovano", ideološko nepri- da ob koncu tega leta razpisu tekmovanja v =ast deseti merno, neustrezno "duhu novega =asa"? Spiskov pri- obletnici OF ni bil dodan spisek priporo=enih del.31 mernih del cenzorji po ve=ini niso pojmovali togo in absolutno, toda odstopanja niso bila preve= dobrodoš- la. Sodnih prepovedi tiskane ali izre=ene besede Slove- nija v tistih letih ni poznala, kar pa ne pomeni, da pre- 29 Janko Liška: Tekmovanje amaterskih igralskih družin. Obzor- povedi, izre=enih na druga=en na=in, ni bilo. nik, IV, 1949, št. 8-9, sir. 327-330. 30 Tekmovanje sindikalnih igralskih družin. Obzornik, V, 1950, št. 3, str. 127-129. 32 Fran Žižek- Zapiski ob predstavah na vaških odrih. Obzornik, 31 Igralske družine. Obzornik, V. 1950, št. 10-11, str. 500-501. V, 1950, št. 8-9, str. 356-359. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 45 Pri Ljudski prosveti Slovenije je bil prva leta po voj- povedi kar ustno izrekali lokalni veljaki. Takšna meto- ni za gledališko dejavnost zadolžen Cvetko Zagorski, da j e na terenu slabo odjeknila in zato soji nasprotovali ki se ocenjevanja del spominja takole: "Blago je (Uroš tudi v slovenskem politi=nem vrhu. Tako je npr. Kra- Kraigher, njegov predpostavljeni, op.p.) okrcnil mojo jevni odbor OF Št. Gotard ministrstvu za prosveto Slo- Po=asnost in mi dodelil delo s pregledovanjem iger, ki venije sporo=il, daje notranja uprava iz Trbovelj pre- so jih igrali po podeželju - ve=idel so privlekli na dan povedala uprizoritev že naštudirane igre. Sloje za Kri- spet Tri vdove in podobno, kar so našli po podstrešjih voprisežnika, ki so ga, kot smo že videli, v vodstvu Ljud- >n skrivališ=ih ali obnavljali po spominu, niso pa bile ske prosvete Slovenije uvrstili med ideološko neprimer- primerne za novi =as, bile so polne patriarhalnosti, laž- na dela. Delo je napisal avstrijski dramatik iz 19. stolet- nega idealiziranja, cenene šaljivosti in skonstruiranih ja Ludwig Anzengruber. Na vprašanje Krajevnega od- zapletov, še Finžgarja ni bilo med njimi. Nesmiselno in bora OF, kaj menijo o takšnem postopku, je ministrstvo celo Škodljivo bi bilo prepovedati te igre in s tem tla=iti odgovorilo: "Zdi se nam, da postopek OLO Trbovlje ni Ponovno oživitev ljudskih odrov, treba je bilo le obzir- bil pravilen. Izogibati se moramo cenzurnim posegom, no svetovati kaj drugega, kakšne vrednejše igre, pose- kajti z njimi ljudske prosvete ne bomo rešili, niti ne bej Še kaj novega, kar je tudi nastajalo - predvsem to je bomo idejno zboljšali prireditev ljudskih odrov. VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE Menimo, daje treba odpreti diskusijo ne le zaradi vpra- bila uperjena proti igri Zvonik, ki jo je napisal Slavko šanja, kaj bomo igrali, ali bomo še igrali ostanke reper- Devetak, uprizorilo pa gledališ=e v Stražiš=u. Sentimen- toarja bivše Prosvetne zveze, ampak predvsem zaradi talnost in kar preve= =loveško prikazan izdajalec Ru- vprašanja, kako bomo uprizarjali uprizoritve vredne dolf, ki uspe celo pregovoriti nemškega oficirja, da ne igre."36 kaznuje partizana Milka, Nemec pa pri tem pokaže ce- lo kan=ek razumevanja - vse to je bilo za obdobje "kla- Kot bolj primerno metodo so torej ideologi šteli vna- si=nega" socrealizma le preve=. Devetakovo delo je za- prej podano mnenje o primernosti nekega dela, ko so to Zagorski uvrstil v kategorijo, ki jo "razumemo pod pristojni organi odsvetovali uprizarjanje igre, še pre- pojmi dekadentnost, malomeš=anska 'ideologija', pro- den so jo gledališki zanesenjaki naštudirali. Spomladi vincialno megalomanstvo, odeto v visoko done=e fra- 1946 je namre= Ljudska prosveta Slovenije pri objavi ze, a plitko, neukusno in brezsmiselno." O=itki so bili seznama priporo=enih del amaterskim društvom sveto- namenjeni še Gledališkemu listu, ki so ga ob tem izda- vala: "Gledališke družine si lahko izberejo za tekmo- li, saj naj bi v njem mrgolelo praznih fraz, vulgarnosti, vanje tudi drago stvar, zlasti igre ljudskih avtorjev. Ven- "samoslovenskega šovinizma" in žalitev publike. "No dar naj prej predno pri=no s študijem pošljejo 1 izvod dovolj! 36 Janko •••: O vzgoji igralcev in režiserjev. Obzornik, III, 1948, ¡t. 9, str. 394. 39 Nezdrav pojav Obzornik, III, 1948, St. 3-4, str. 172-173. 37 ARS, ZKOS, S. 1, m. 2, Poro=ilo na=elnika Centralne komisije 40 Poro=ila okrajnih LPS. Obzornik, III. 1948, St. 6, str. 259. za gledališke skupine. 4¡ ARS, RK ZSS, S. 232, •. 2, Kratka analiza kulturno-umetniSke 38 Igra "Ciganska sirota". Obzornik, III, 1948, št. 3-4, str. 173. dejavnosti sindikalnih organizacij Slovenije, str. 9. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 47 graia menda prvi= in zadnji=", saj so jim po predstavi skih amaterskih odrov. Trodejanko je napisal Jeseni=an ocenjevalci dopovedali, da igra ni primerna za uprizar- France Klinar, natisnjena paje bila leta 1939. Gledališ- janje. Bolj jezni so bili pisci kritike na vodstvo SKUD- ka družina iz Celja si je igro sposodila v sindikalni knjiž- a, ki ni priskrbelo primernejšega teksta, =eprav so igralci nici "in z vednostjo kulturno-prosvetnih aktivistov štu- povpraševali po njem, in niso skupine finan=no podpr- dirala in pripravila igro. Na dan prireditve pa so jim li, tako da so amaterski zanesenjaki "pla=ali kulise sa- nastop prepovedali z motivacijo, da je stvar nepripo- nn iz lastnega žepa". Graje je bil deležen tudi ljudsko- ro=ljiva, brezna=elna."44To seje zgodilo ravno pred na- prosvetni svet iz Maribora, ki kar tri mesece ni odgo- javljeno uprizoritvijo, ko so bili igralci že našminkani voril na vprašanje skupine o primernosti igre, po inter- in dvorana polna. Kot zanimivost velja dodati, da so v venciji pa so le dejali, "daje igra primerna za uprizori- istem =asu, brez posegov tamkajšnjih lokalnih aparat=i- tev". Zagnanost in požrtvovalnost igralske skupine je kov, uprizarjali Plavž še na treh drugih odrih v okraju bilo vse, kar je bilo vrednega ob tej dogodivš=ini v Celje.45 SKUD-u Tovarne avtomobilov v Mariboru, ves uprav- ni aparat paje odpovedal. Zato je bila v duhu za=etka Roman Albreht je takšen cenzurni poseg ocenil za Petdesetih let ost kritike uperjena proti birokratizmu: "še en primer nepravilnega postopanja" in dodal: "Brez Ali ne bi kazalo premisliti o tem, kako sprostiti ljud- dvoma je, daje treba napovedati najostrejši boj izkriv- skoprosvetno delo, ga demokratizirati, da ga ne bi ne- ljanju kulturno-umetniškega dela, suhoparnim in brez- prestano podrejali raznim forumom, kar duši zdravo ini- na=elnim prireditvam, toda to s široko, sproš=eno, zdra- ciativo od spodaj, samostojno razmišljanje, presojanje vo, vzgojno množi=no kritiko. O teh stvareh je treba in ukrepanje?"42 razpravljati, pisati, tolma=iti in ne vsega zreducirati na gol administrativni postopek, kot so to napravili tova- Rev=ka Andrej =ka zgolj s kritiko nikakor niso prepo- riši v Celju, ki pa nedvomno sami nosijo velik del kriv- ni z odrskih desk. Da bi bil le bolj primeren za tedanji de, daje mlada igralska družina sploh pri=ela študirati "-as, so ga Šoštanj=ani v svoji uprizoritvi nekoliko pri- 'Plavž'."46 Ti namre= niso "prepri=ali" igralske skupi- redili, po mnenju pristojnih "misle=, da bodo s =rtanjem ne, da igre zaradi "slabe kvalitete" sploh ni treba študi- nekaterih stavkov, izrazov in vzklikov ali pozdravov igro rati. Avtor igre France Klinar, ki je pred vojno organi- Prilagodili novemu =asu, v resnici pa dosežejo baš obrat- ziral ve= množi=nih kulturnih prireditev, skrbel za kul- no> kajti reakcionarne vsebine s =rtanjem ne moremo turno življenje na Jesenicah in še po vojni pripravil re- spremeniti v napredno". Pristojne organe je še posebej vijo Gorenjska v svobodi, je umrl konec leta 1945 in ni bolelo, ker "se tega poslužujejo ljudje, ki so sicer pre- do=akal let, ko so njegovo delo preganjali z odrskih ani stvari socializma, vendar se svojega po=etja ne za- desk. Tudi analiza kulturne dejavnosti sindikatov iz ju- vedajo"."3 lija 1950 omenja, da prepovedi uprizarjanja del niso bila nikakršna redkost: "Nikakor ne smemo reševati Da že omenjena prepoved uprizoritve Krivoprisežni- stvari preko cenzuriranja, kakor se to prepogosto doga- a kljub uradno druga=nim stališ=em politi=nega vrha ja. To je bilo zelo v navadi v okraju Gorica, kjer se je •kakor ni bila osamljen pojav, nam dokazujejo številni kar prepovedovalo uprizarjanje iger, kot pri SKUD Mi- sorodni primeri. Na lokalnem nivoju namre= v vsaki ren Šempeter itd. in to potem, ko so jih že naštudirali. •"uzbi vladajo mali bogovi, ki se v upanju, da se bodo Ni pa se našel nekdo, ki bi ljudem obrazložil zakaj. Igral- Približa]; velikim bratom, obnašajo bolj papeško od pa- ci tega ne razumejo, =e jim poveš samo: Okraj je pre- peža. Pri tem pa ob obi=ajnem pomanjkanju naravnega povedal."47 telekta in ignoranci do strokovnih nasvetov po=nejo Cl> zaradi katerih gredo ljudem v njihovi okolici lasje Dramski skupini iz Malega Loga v Loškem potoku je P°konci, tisti iz varne razdalje pa se ob vsem skupaj leta 1950 okrajni svet Ljudske prosvete Ko=evje pre- ese'° nasmihajo. Zaradi nerazumevanja ali nepozna- povedal odigrati že naštudirano igro VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE vajami, da se ta zanima na Prosveti Ko=evje, =e se sme gostovanj ne marajo in ne želijo ve=. Take igre so po- ta igra igrati." Toda zadolžena ni opravila svoje naloge, navadi povezane s prostimi zabavami, ki so vse prej kot zaradi tega pa Ljudska prosveta Ko=evje ni mogla dati kulturne, ker so ponavadi podobne indijanskim divjim vnaprejšnjega odklonilnega stališ=a in "so oni smatrali, plesom ali zamorskim bojnim igram."50 da OLPS (okrajni ljudskoprosvetni svet, op.p.) odobra- va to igro in so se za=eli u=iti". V Ko=evju so torej za Z odrskih desk so preganjali burke, bolj "hedonisti=- igro izvedeli šele po napovedi premiere, nato pa so po- no" usmerjene skupine, torej vse, ki niso pojmovali kul- segli po najbolj nepriljubljeni metodi - prepovedi upri- ture kot soustvarjalke novega, višjega, naprednejšega zoritve. Toda v nasprotju z nekaterimi drugimi skupi- socialisti=nega družbenega sistema. Na ra=un gledališ- nami, ki jim je poseg cenzorjev vzel voljo do dela, dram- ke družine iz Pisec je letela kritika, da "igra zato, da ske skupine iz Malega loga, ki je bila najbolj delovna igralci nato denar zapijejo". Prave zagnanosti in zanosa skupina v društvu, prepoved ni preve= prizadela. Izbra- v graditvi socializma ni pokazal niti "tovariš iz Jezice", li so si novo delo in pridno delali dalje.48 Velike bogove ki je prišel "na Izvršni odbor LP (Ljudske prosvete, je pri tej skupini bolj motilo dejstvo, da je bil režiser op.p.) Slovenije vpraševat, ali je dolžnost režiserja ku- .MESINC LlUDSkC CLEDALISCE ¥ KCCEW1U. Sezona 1640/47 Predstava 15 Premiera v ponedeljek, 6. januarja 1947 v kinodvorani Spisal: Branltlav Nuil7 DR.komedija V feh dejanjih ReiUa: KeboU Hlnko OSEBE: 2lvota CvUovi7 Rebol) Vellmlr PavM7 Preíeren Mara, njegova iena Bercetova Gospa Draga Cu=kova Mllorad, njegov sin Smole Dr. Reiser, profesor Stolta Slavka, njegova h=i Hrgova V. Klara Delplnova Colpa SpatoJevl¿ Jelencova Peplk Gospe ••••• Zaj=eva Marica, hlina Resnlkova Caída Blagoj« Berce Godi se v Beogradu, v hläl 2lvole Cvljovlca med prvo In drugo svetovno vojno Zadatak ob 19. url Viltpilia «klfilia Konec ob 21.SO url Predprodaja vstopnic v trafiki tov. SeSkove jo ARS, ZKOS.f. 2, m. 2, Organizacijsko poro=ilo (priloga k: Za- 48 ARS, ZKOS.f. 2, m. 2, Zapisnik okrajne skupS=ine Ljudske pros- pisnik letne skupS=ine okraja Ljudske prosvete v Ljutomeru, vete okraja Ko=evje, Ì.2.1951, str. 1. 9.12.1951). str. 4. ARS, CK ZKS lil. S. 1, Zapisnik V. plenuma CK KPS, 16.- si ARS, ZKOS, š. la, m. 3, Organizacijska in ideoloSka okrepile» 17.2.1951, str. 57. ljudskoprosvetnih svetov, str. 6-7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 49 tropole, paje poskrbela "neka tovarišica", kije "pogr- namre= leta 1950 uprizorila Linhartovo veseloigro, pri nila na travo zastavo in se vlegla na njo".52 tem pa jo je motil zlasti naslov, saj je v njem omenjen predstavnik stare oblasti. Poro=ilo iz Kamnika namre= Je že tako, da so mali bogovi ponavadi bolj papeški pravi: "Še naj omenim primer, kako si nekateri pred- °d papeža, in zgodilo se je celo, da so bila tar=a pose- stavljajo naš novi družbeni red, ko mislijo, da ne sme gov partijskih aparat=ikov celo uveljavljena dela do- biti Županova Micka Županova Micka, ampak so jo ma=e in svetovne dramatike s spiska priporo=enih del imenovali Predsednikovo h=i."55 Moti pa se tisti, ki mi- •n ideološko zaželena dela. Decembra 1947 so v pogo- sli, daje šlo za enkraten primer. Prav tako zgroženi so voru z režiserji vodstveniki Ljudske prosvete Sloveni- bili na okrajnem odboru Ljudske prosvete Murska So- je opozorili: "Nekateri pregore=i prosvetni aktivisti na- bota, ko so jih predstavniki neke skupine v sezoni 1950/ mre= zabranjujejo in ovirajo uprizarjanje del, v katerih 51 "prišli vprašat, ali smejo igrati 'Županovo Micko', Vstopajo tudi negativni tipi." Kot primer so omenili, da v njihovem kraju pravijo, da županov ne bomo na- da so z odrov preganjali igro Junaki z morja, ki jo je zaj uvajali! Mi smo jim dovolili, naj igrajo!"56 leta 1945 napisal ruski književnik Boris Andrejevi= La- vrenjev. V razpravi so tudi poudarili, da Junake z mor- Nekatere manjše in po znanju skromnejše skupine so Ja "igrajo vsepovsod v Sovjetski zvezi, zato pa= ni raz- si pri aktualizaciji starejših del pomagale na prav svo- '°ga, da jih ne bi pri nas. Tak primitivizem v pojmova- jevrsten na=in, žal pa jih pristojni najve=krat niso "ra- nju nekaterih je treba s študijem in pojasnjevanjem od- zumeli". Ob kritiki zelotske zagretosti lokalnih velja- stranjevati."53 kov je RomanAlbreht omenil primer amaterskih gleda- liš=nikov, ki "so hoteli igrati 'Pikovo damo' in ker jim Glede na to, da je bila tar=a lokalnih veljakov celo tega niso dovolili, so dali temu komadu drug naslov: novejše delo iz obdobja socialisti=nega realizma, se ni 'Pohod brigade*."57 euditi dejstvu, da so se spotikali tudi ob dela iz =asov earske Rusije. Eden zanimivejših zapletov se je dogo- S šoštanjskega konca pa so poro=ali o slede=em po- dil leta 1950, koje hotel cenzor aktualizirati Gogoljevo nesre=enem poskusu cepljenja stare, ideološko sporne k°niedijo Ženitev. Fran Žižek je ob omembi tega hu- igre na nove razmere: "Do kakšnih nesmislov lahko pri- mornega dogodka žal pozabil omeniti kraj "komedije", vede takšno pojmovanje ideološke borbe, nam pri=ajo toda kljub temu poro=ilo ni niti najmanj nezanimivo: 'Trije pti=ki' na odru v Gorenju, kjer je režiser v sceno, 1 ako je neki oder prosil okrajnega poverjenika za pros- ki predstavlja bivšo ob=insko pisarno kot predstavnico yeto za odobritev uprizoritve Gogoljeve 'Ženitve'. Ta kapitalisti=ne oblasti, mesto kraljeve ali cesarjeve slike Cenitve' ni poznal, zato jo je pregledal in odklonil, kot obesil sliko maršala Tita."58 'monado'. Igralci so bili sedaj v nemali zadregi, kje °°iti drugo primerno igro. Vprašali so poverjenika. Ta Dober rezultat prvih povojnih let, koje bilo tudi ama- Je.mencal in tuhtal, toda boljše igre se ni mogel dorm- tersko kulturno udejstvovanje podrejeno šablonam, enti. Kon=no mu je šinila v možgane 'genialna' misel - vzorcem inje bilo do skrajnosti zideologizirano, je bil .je aktualizirati Gogolja. Svetoval je igralski druži- vsaj ta, da so prosvetni aktivisti iz sporedov ve=ine sku- m> naj prikaže Podkoljosina, Ževakina, Jaj=nico in dru- pin pregnali najbolj banalna dela. To "o=iš=evanje" si- ge Gogoljeve junake kot vaške reakcionarje, ki zaman cer ni potekalo po najbolj demokrati=nih metodah, do- nubijo lepo nevesto. Ob koncu naj se na odru pojavi dati paje treba, da s cenzuro tako banalnih del sloven- Partizan in igra se kon=a z njegovo veselo zaroko."54 ¡} VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE tevnejšim dramskim delom in ob potrebnem organiza- dosti ve=, le da so jih igrale skupine, ki niso bile =lanice cijskem prispevku funkcionarjev ustvariti prihodek. Po- Ljudske prosvete Slovenije. Najbolj pogosto so to bila ro=il kot iz Cerkelj pri Kranju, kjer je =lan društva "na gasilska društva, ki so želela s tovrstnimi predstavami doma=em primeru pokazal, daje s kvalitetno zaigrano popestriti gasilske veselice.62 Iz navedenih podatkov je igro društvo zaslužilo preko 80.000 din" ali podobno iz Kimovec sklepal, da "smo še dale= od ideala, ki gaje Mekinj pri Kamniku, so bili pristojni še posebej vese- svoj=as o=itala Katoliška akcija delavskim odrom s sle- li.59 Prav tako v sezoni 1950/51 je skupina iz Sv. Jurija de=imi besedami: 'Marksizem sije iz teatra ustvaril naj- pri Celju "z uprizoritvijo Cankarjevega 'Kralja na Be- mo=nejše propagandno sredstvo'." Ob primerjavi s sta- tajnovi' dosegla tak finan=ni efekt odn. ve=ji, kakor dru- njem pred leti paje omenil, daje bilo v letih 1948 in god z uprizoritvijo 'Dveh nevest' ali pa 'Za=aranega 1949 neprimernih del bistveno manj: "Tega seveda ne ženina'."60 smemo pripisati tedanji višji stopnji zrelosti, temve= strožji cenzuri, kije lani popustila, niso pa partijske or- V naslednji sezoni so iz Vidma ob Savi s ponosom ganizacije preko množi=nih politi=nih organizacij v du- poro=ali o uspehu z Miklovo Zalo, ki sojo odigrali kar hu sklepov III. plenarnega zasedanja CK KPJ pove=ale štirinajstkrat: "Vedno nabita polna dvorana nam je is- budnosti in ustvarjalne polemike v takih primerih."63 to=asno najbolj zgovoren dokaz kvalitete predstav. Mnogo ljudi je to splošno priljubljeno staro slovensko Novost v partijski liniji je na plenumu nakazal eden igro po ve=krat z zanimanjem gledalo." Celoten izku- najve=jih pragmatikov med slovenskimi komunisti Ed- pi=ek so namenili za ureditev prosvetnega doma v Vid- vard Kardelj. Že v uvodnih mislih je dejal, da bi "danes mu, kar jim je še dodatno dvignilo ugled tako med obi- v idejnem pogledu =e ho=ete in v pogledu privezovanja skovalci kot pri funkcionarjih Ljudske prosvete.61 mas na nas veliko ve= napravili, =e bi ljudem pokazali, da naš socializem le ni tako sakramensko dolgo=asen in Kaj jeo Rev=ku Andrej =ku menil Edvard pust kot izgleda na prvi pogled in da ni ljudem prepo- Kardelj? vedano v socializmu smejati se, plesati, norce briti in neumnosti po=enjati. Ljudem moramo enostavno dati malo duška, da bodo živeli, kakor so vedno živeli, ka- Za=etek petdesetih let je mo=no zarezal v uradno ve- kor ljudje ho=ejo živeti." Tudi Kardelj si ni mogel kaj, ljavne dogme socialisti=nega realizma, ki se jim poli- da ne bi napadel dekadence, vendar ga ta ni motila tako ti=ni vrh še ni odrekel. Slovenska Partija je nova pravi- kot bolj v ideologijo zaverovane cenzorje: "Dajmo lju- la igre za amatersko prosvetno dejavnost formalno pred- dem možnost, da bodo razmišljali in pokazali, kaj zna- pisala na petem plenumu CK KPS, 16. in 17. februarja jo! Potem pa je treba z ostro kritiko udariti po tistih 1951. Uvodni=ar drugega dne je bil Franc Kimovec- pojavih, ki so negativni, in jih zadušiti. Ni potrebno za- Žiga, tedanji podpredsednik Ljudske prosvete Sloveni- je. Daje za=el s kritiko Edvarda Kocbeka, je pa= zna- dušiti tistega ubogega 'Rev=ka Andrej=ka', ampak tiste =ilni folklorni element tedanjih dni, nas pa seveda bolj kisle pesmice v Mladinski reviji, Marije Žnidarši=eve, zanima, kaj je povedal o ljudskih odrih. Naštel je na- Ade Škerlove itd., to je treba dušiti, ne pa 'Rev=ka An- mre= podatke o najve=krat igranih avtorjih in delih za drej=ka'. Da me boste pravilno razumeli, nisem proti leto 1950. To so prvi statisti=ni podatki o odigranih igrah idejnosti. Toda po mojem mnenju idejnost ne obstoja na amaterskih odrih po vojni, na katere se je mo= koli- samo v tem, kar je povezano z našo revolucijo in z našo kor toliko zanesljivo opreti. Amaterji so najbolj pogo- ljudsko oblastjo. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 51 za njim glavni slovenski partijski kulturni ideolog Bo- be v kulturnem amaterizmu v prvi polovici petdesetih ris Ziherl pohvalil še "zdrav realisti=ni =ut" Frana Ša- let. Poudarila je sicer, daje lepo dose=i uspeh, izkazan leškega Finžgarja, ki ga pri marksisti=nih piscih ni na- s statisti=nimi kazalci, toda bolj kot temu je pozornost sel,65je bila nova kulturnopoliti=na linija ustoli=ena. No- namenjala strokovnim vprašanjem: skrbno izbranemu vosti je bilo treba le še vpeljati na teren in najti kader za repertoarju, odpravi napak pri prehitro in površno pri- to akcijo. Novi ljudje za nove =ase pa pravzaprav niso pravljenih igrah, vzgoji režiserjev za amaterske odre bili tako novi. Roman Albreht je po spremembi linije ipd. Pomo= Ljudske prosvete Slovenije je bila v skladu zamenjal položaj in ni ve= odgovarjal za kulturo pri sin- s tako politiko vse bolj konkretna in se ni omejevala dikatih, temve= je postal pomemben =lan vodstva Zve- zgolj na verbalizem in pisanje spiskov primernih del. ze Svobod. France Kimovec, ki je bil sicer v omenje- Leta 1952 je ustanovila izposojevalnico dramskih del nem uvodnem referatu manj zagret za spremembe kot in opreme Ljudski oder. Spiske izposoji namenjenih govorniki za njim, obi=ajno ni razmišljal s svojo glavo dramskih del je objavljalo glasilo Ljudska prosveta. Ok- ln je bil kot takšen zelo dojemljiv za radikalne spre- tobra 1952 je bilo na voljo 30 naslovov, ob koncu leta membe. Novinec na pomembni funkciji je bil le Ivan pa že deset ve=. Ob za=etku sezone 1953/54 je imel Regent, ki je bil leta 1952 izvoljen za prvega predsed- Ljudski oder v izposojevalnici 113 del. Amaterski odri nika Zveze Svobod, ki je sicer bila kolektivna =lanica so si lahko poleg del izposodili še kostume, lasulje, ob- Ljudske prosvete Slovenije, a je delovala zelo samo- leke in modne dodatke razli=nih stilov, me=e in hele- stojno. Zveza Svobod je združevala najmo=nejša kul- barde, s posredništvom Ljudskega odra pa so nabavlja- turna društva, to pa so bila društva v mestih. Po ve=ini li žarnice, reflektorje, šminke in na=rte za odre.69 so se starejša Sindikalna kulturno umetniška društva iz produkcijskega na=ela združevanja na delovnem mestu Ljudski oder je od leta 1953 posloval brez dotacij, Preoblikovala in se po novem kot Svobode združevale kar pri=a, da so teksti in material stalno krožili po ama- na teritorialnem principu. Najbolj pomembna spremem- terskih odrih, tako da je izposojevalnina pokrila vse ba pa je bila, da so se veliki in mali bogovi vse manj stroške poslovanja. V za=etku sezone 1954/55 je števi- vPletali v delo amaterskih zanesenjakov. Zato z uve- lo iger za izposojo naraslo že na 263.70 Med temi je bil javljanjem nove linije ni bilo ve=jih težev. Na terenu med slovenskimi avtorji na prvem mestu seveda Ivan So si že dlje =asa želeli malce ve= svobode pri delu, =e Cankar, zastopan z osmimi deli. Sledili so Pavel Golia Paje to zagovarjal celo sam Kardelj, je bilo to še toliko (7 del), Anton Ingoli= (5), s po štirimi deli Ivan Potr=, boÜ dobrodošlo. Že ob koncu sezon 1950/51 in 1951/ Bratko Kreft, Fran Šaleški Finžgar, Tone VSE ZA ZGODOVINO 52 ZGODOVINA ZA VSE Izobraženi »kritik« Branislava Nuši7a. Do konca leta 1955 je v zbirki izšlo deset zvezkov, po ve=ini sloven- skih avtorjev: Linhartov Mati=ek se ženi, Finžgarjeva Veriga, drama Jožeta Pahorja Po poro=ilih Ljudske prosvete lahko skle- pamo, da so društva v veliki meri upošteva- la nasvete in posegala po zahtevnejših delih iz izposojevalnice Ljudskega odra. Najve=- krat omenjajo Cankarja, Finžgarja, Nuši7a, Moliera, obe Linhartovi komediji, Miklovo Zalo pa si je bilo mo= skorajda vedno ogle- dati na tem ali onem odru. Tudi druga dela iz izposojevalnice so pogosto prišla na slo- venske amaterske odre. Prevladovala so de- la slovenskih piscev. To velja predvsem za ve=je mestne skupine, vklju=ene v delavsko prosvetna društva Svobode, in predvsem pri teh so bile igre, kot je Rev=ek Andrej=ek, redkost. V letu 1953 so dramske sekcije Svo- — No, serous! Tudi teáier je pri hudi=u! Pol psmih bod imele prek 700 predstav in "kolikor je je že, pa še ne vedo, kaj bodo igrali! mogo=e sklepati iz poro=il, izbira iger v splo- naslovi. Kot primernejšega za amaterske odre so obi- šnem ni slaba". Na spored so pogosto uvrš=ali dela, ki =ajno svetovali prvega. Sodobna zahodna dramatika je so sijih pred tem ogledali v profesionalnih gledališ=ih. bila na spisku zelo slabo zastopana. Sprememba v pri- Svoboda iz Stražiš=a pri Kranju je s tremi deli nastopila merjavi s prejšnjimi leti paje vidna že v tem, daje bila skupaj tridesetkrat, njene predstave pa si je ogledalo na spisku tudi Slaba vest, delo Ludwiga Anzengruber- nad 7000 ljudi. V Rade=ah pa so z Miklovo Zalo nasto- ja, ki so ga še pred leti preganjali s slovenskih amater- pili na prostem, saj je sodelovalo nad sto igralcev, osem skih odrov. Spisek ni imel tako utilitarne vloge kot pred predstav pa sije ogledalo nad 10.000 gledalcev.72 leti sproti sestavljam spiski priporo=enih del. To je v za=etku leta 1954 naravnost povedala tudi Darinka Mu- Ti in sorodni podatki pri=ajo o visoki ravni odrskega ser: "Imeli smo okvirne repertoarje (=as je tako zahte- amaterizma, ki je dale= presegla raven prejšnjih let, ko val), vedeli smo: tuje meja, =ez njo ne moreš. Ni bilo je bila samoiniciativa tudi na tem podro=ju zatrta, re- lahko, okvirje bil tesen, izbira skromna, skupin pa mno- pertoarji in predstave pa podrejene neživljenjskim ideo- go. (...) Z ukinitvijo okvirnih repertoarjev, ali =e naj loškim zahtevam. V prvi polovici petdesetih let se je druga=e povem, s prenehanjem dirigiranja od zgoraj, je število amaterskih skupin, ki so naštudirale po ve= kot izbira prepuš=ena, bolj ali manj, samoiniciativi igral- pet del letno in katere sije ogledalo po ve= tiso= gledal- skih skupin; to pomeni, daje njih naloga težja in odgo- cev, precej pove=alo. Tudi režijski te=aji za amaterje so vornejša. S tem namre=, da so ukinjeni okvirni reper- v novi obliki z ve= prakti=nega dela precej pripomogli toarji, še ne pomeni, da so zdaj vrata na stežaj odprta za k boljši kakovosti, imena predavateljev, kot so Bratko vsebinsko slabe in neumetniške igre."71 Kreft, Mirko Mahni=, Jože Tiran, Stane Sever, Fran Ži- žek in drugi, pa so zagotavljala visoko profesionalno Namesto Knjižnice slovenskega gledališ=a je za=ela raven te=aja. Slabše je bilo še vedno na manjših vaških leta 1951 izhajati nova Knjižnica ljudskih iger, ki jo je odrih. Ti zaradi razli=nih vzrokov niso dosegali tako izdajala kar Ljudska prosveta Slovenije sama. Da pa dobrih rezultatov, pa tudi izbor iger posameznih odrov ostaja namen knjižnice enak, je bilo simboli=no naka- ni bil najbolj po okusu pristojnih organov. Emil Sma- zano že s tem, daje bilo v zadnjem zvezku "ukinjene" sek je aprila 1952 zapisal, da seje število uprizoritev in prvem novorojene zbirke tiskano delo istega avtorja, nezaželenih iger pove=alo zaradi napa=no pojmovane 71 Darinka Muser: O dveh osnovnih vprašanjih igralskih skupin. 72 Pregled dela "Svobod" v letu 1953. Ljudska prosveta, III, ¡I- Socialisti=na misel. II, 1954, št. 2, str. 72. 3, 8.2.1954, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53 demokratizacije: "Kot bi bila to =udežna beseda, so iz temnih kotov prilezli reakcionarni elementi, ki sedaj v O izboru slovenskih avtorjev Muserjeva ni posebej raznih organizacijah - najmanj še v ljudskoprosvetnih razglabljala, verjetno po principu na zahodu ni= nove- društvih, ki so v njihovih o=eh 'diskreditirana' kot druš- ga, ni pa mogla mimo problema banalno solzavih del : tva Osvobodilne fronte - skušajo spraviti na oder razne "Nih=e teh stvari z ognjem in me=em ne preganja (še klerikalne in malomeš=anske plehke burke." Najve= ne- vedno so ljudje, ki vprašujejo, ali je ta ali ona igra do- primernega repertoarja je bilo po Smaskovem mnenju voljena ali prepovedana - ni= ni prepovedano." Vpra- Pri gasilskih društvih.73 šala pa seje, =e je opravi=evanje uvrš=anja takšnih del na repertoarje sploh smiselno: "Ali ni to podcenjevanje Prav zaradi malih vaških odrov, ki so delovali precej ob=instva in njegove naravne inteligence? Ali ni za tem neredno in uprizarjali manj zahtevna dela, je treba biti gledanje, daje za preprosto ob=instvo najbolj primitiv- zelo previden pri ocenjevanju statisti=nih podatkov, pa no dovolj dobro, da boljšega niti vredno ni?" Izkušnje =eprav so bili ti v prvi polovici petdesetih let že name- s terena kažejo, "da še tako preprosto ob=instvo doga- njeni pregledu stanja in ne zgolj propagiranju dosež- janje na odru pravilno sprejema, =e je pravilno prikaza- kov nove družbe. Statistika pravi, daje v prvi polovici no". Na "lanskem" kongresu amaterskih igralskih sku- Petdesetih let delovalo od 600 do 700 amaterskih gle- pin v Belgiji seje Muserjeva prepri=ala (in s tem potr- daliških skupin, v njih paje sodelovalo letno od 15 do dila na za=etku =lanka izre=eno misel), da "ni nikjer 20 tiso= Slovencev. Od 3.500 do preko 4.800 predstav amatersko igranje tako razvito kot v Sloveniji, kjer res ¡etno si je ogledalo ve= kot 700.000 ljudi, za leti 1952 sleherna vas igra, in gleda amaterske predstave letno ln 1953 pa podatki navajajo letno celo ve= kot milijon skoraj 900 000 ljudi."77 V ne=em pa seje Muserjeva le Sledalcev na predstavah amaterskih odrov.74Na relativ- motila - da namre= ni ni= prepovedano. Male bogove je no visoke številke so najbolj vplivali ve=ji amaterski pa= težko zaustaviti na njihovi rušilni poti, saj se težje odri v mestih, kar je razvidno tudi iz analize Darinke kot veliki bratje prilagodijo radikalnim spremembam. Muser, ki je junija 1955 ocenila, da sistemati=no in na Veliki bratje so namre= sposobni v enem dnevu spre- ^vidljivi umetniški višini deluje okoli 80 skupin. Ve- meniti "lastna" stališ=a za stoosemdeset stopinj. Cen- =inoma so to bile Svobode iz industrijskih središ= (Ljub- zurnih posegov je bilo v prvi polovici petdesetih let res- lana, Maribor, Celje, revirji, Kranj), v manjši meri pa da bistveno manj kot v drugi polovici štiridesetih, toda lupine na podeželju.75 Po uradnih statistikah so draš- še vedno je prihajalo do prepovedi. Z napredkom teh- ka Ljudske prosvete Slovenije v sezoni 1952/53 odi- nike je tudi cenzura prešla na "višjo" tehni=no stopnjo grala dela 108 pisateljev, od tega 32 slovenskih, 9 s zrelosti, tako da se je v prvi polovici petdesetih let že SI"bsko-hrvaškega govornega podro=ja in 59 tujih. Po uveljavil nov izraz - telefonska prepoved. Pogostosti izvajanja sta bila na prvih mestih Shakes- Peare in Moliere. Hamlet, Sen kresne no=i, Kar ho=ete Bolj kot to nezaželeno metodo so še vedno spodbu- In Romeo in Julija so zastopali prvega, Darinka Muser jali ostro kritiko, ki pa v petdesetih letih za razliko od Paje kot primernejše za amaterske odre priporo=ila, naj druge polovice štiridesetih ni bila ve= zgolj politi=no- °'j posegajo po Veselih Windsorkah. Molière, o kate- ideološka. V Ljudski prosveti so v rubriki O slabih igrah •••je Muserjeva menila, daje "bližji ljudskim odrom", Emil Smasek, Darinka Muser in Gustav Grobelnik ana- Je bil na sporedih s Skopuhom, Namišljenim bolnikom, lizirali vsebino nekaterih neprimernih del kot so bila A artuffom, Georgeom Dandinom in Scapinovimi zvija- njega ni, Mežnarjeva Lizika, Izpod Golice, VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE kmet, katerega moralne vrednote so bile pobožnost, po- Še isto leto je prišlo do zapleta na Štajerskem zaradi slušnost in spoštovanje vsake oblasti (torej tudi avstrij- predstav Spomenika pri Hrastovcu. Igro je igralska sku- skega cesarja in plemi=ev), navezanost na svoj koš=ek pina iz VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 55 dovinsko gledano je torej drama zgrešila svoj namen: svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Novo mesto, "Trpljenje našega ljudstva, ki ga bojda ho=e igra prika- =e lahko igrajo na cerkveni praznik. Novomeški funk- zati, pa ni nikjer. Za zaklju=ek torej: =e nam gre zares cionarji so odgovorili, "naj na noben cerkveni praznik za dramski prikaz življenja srednjeveških fevdalcev, ka- ne igrajo, nismo jim pa prepovedali igre". Kljub temu terim so tla=anili naši predniki, bomo raje segli po Kref- je bila v Semi=u na Štefanovo dvorana polna, igralci pa tovih 'Celjskih grofih'. Opisana dramatizacija pa ne mo- so se lotili svojega dela. Prvo dejanje je potekalo brez re služiti prosvetljevanju našega =loveka."83 Verjetno težav. Drugo dejanje: v dvorano je prišel policaj in igral- ne slu=ajno je bil na sosednji strani v rubriki "Spremne cem in ob=instvu naznanil, daje predstave konec. Tret- besede k igram 'Ljudskega odra'" objavljen ravno za- je dejanje: "Zgodilo se je, da so iz protesta odšli vsi pis Darinke Muser o Kreftovih Celjskih grofih. ljudje od prvega do zadnjega iz dvorane v cerkev".85Da so se mali bogovi spotikali ob Finžgarjevega Divjega Ob koncu leta 1952 je bil ukinjen agitpropovski apa- lovca, za velike brate pa ta igra ni bila najbolj sporna, rat Partije, kar je precej olajšalo delo vsem, ki so se smo že spoznali. Ob tem dogodku sta zato voditelja Zve- kakorkoli ukvarjali s kulturno dejavnostjo. ZKS tako ze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Ivan Regent Vsaj nekaj let ni imela (formalno neobstoje=ega) profe- in Roman Albreht izrekla kopico kritik na ra=un novo- sionalnega cenzorskega aparata, kar pa ne pomeni, da meškega okraja. Regent je rekel, da =e pri Shakespea- Se je odrekla pravici izrekanja poslednje sodbe. Ni pa rovem Hamletu ni sporno, da po odru hodi tudi duh Ham- •mela sistema, s katerim bi prepre=ila uprizarjanje ne- letovega o=eta, potem ne more biti sporna vsaka igra, ki zaželenih del. Uradna priporo=ila niso imela ve=, tako ne propagira vladajo=e ideologije: "Tudi Divji lovec ima kot pred leti, "zakonske vrednosti", kar je pokazal že nekaj vzgojnih stvari in je Še nebroj iger, ki imajo v Primer iz VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE Tajnik Zveze Roman Albreht je svetoval: "Metoda, da poro=ala o prireditvah. Toda kljub temu je bil (avgusta se stvar prepoveduje po telefonu, je stvar, s katero mo- 1948) avtor najve=krat uprizorjenih iger, Fran Šaleški ramo po=asi opraviti, ker ljudem je treba dolo=ene stvari Finžgar, z njegovim delom zelo zadovoljen: "Zavod za argumentirati, pojasniti in ne opraviti po telefonu."88 avtorsko pravo uraduje odli=no. Prej nisem za svoje igre Utopi=no bi bilo seveda pri=akovati, da do podobnih skoraj ni= dobil, sedaj pa kar vsak mesec dobivam tan- primerov ni ve= prihajalo. Že samo pogosto razpravlja- tieme, =asih prav bogate."85 Zaupanje pisatelja, ki seje nje o telefonskih prepovedih pove, da je bila tovrstna bil pripravljen odpovedati honorarju ali tantiemi, po- praksa na terenu še zelo živa. Toda za razliko od prvih meni, daje bil Zavod pri zbiranju podatkov vse natan=- povojnih let, koje bila pravno sicer neopredeljena cen- nejši in da so zato njegovi podatki verodostojni. Napa- zura del politi=nega sistema, so bile od srede petdesetih ke gor ali dol, enako kot Finžgar je menil tajnik Ljud- let sorodne dogodivš=ine bolj izjema kot pravilo. ske prosvete Slovenije Janko Liška, ki je zatrdil, da po- datki "dajejo kljub nepopolnosti vendar v bistvu pravo Deset let slovenskega dramskega amateriz- sliko povojnega repertoarja ljudskih odrov". Razvrsti- ma v nekaj številkah tev naj bi bila torej ustrezna, le omenjene številke bi bilo treba pove=ati. Ve= kot stokrat je bilo po podatkih Zavoda za zaš=ito avtorskih pravic uprizorjenih štiri- Desetletnice velikih prelomnic so obi=ajno leta slo- najst del: Finžgar - Razvalina življenja (368 uprizori- vesnosti in spominov na velike dogodke pravkar minu- tev), Lipah - Glavni dobitek (296), Jur=i= - Deseti brat lih =asov. Zelo primerna so za izdajo propagandnih bro- (247), Žižek - Miklova Zala (233), Linhart - Mati=ek šuric, ki opisujejo napredek zadnjega desetletja, pozab- se ženi (227), Cankar - Kralj na Betajnovi (170), Golia ljajo pa, daje bilo v tem =asu narejene tudi precej ško- - Snegulj=ica (168), Jur=i= - Domen (150), Bor - Raztr- de. Velike besede velikih ljudi pa ponavadi preglasi ganci (132), Linhart - Županova Micka (116), Gogolj - pravdanje o oslovi senci v Abderi, ali =e smo že v Slo- Ženitev (115), Nuši7 - Navaden =lovek (114), Kranjec veniji, kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Prvo povojno - Pot do zlo=ina (106) in Finžgar - Veriga (105).90 desetletje je bilo za gledališki amaterizem, kar smo že spoznali, po eni strani uspešno, po drugi pa sre=evanje Tudi avtorjev z ve= kot stokrat izvedenimi deli je šti- s križi in težavami. Slovo od težav tega obdobja slo- rinajst: Finžgar (905), Nuši7 (904), Jur=i= (663), Can- venskega kulturnega amaterizma je prinesel izredni kon- gres prosvetnih društev 22. in 23. oktobra 1955 na Je- kar (375), Linhart (343), Molière (313), Lipah (296), senicah. Sklicala sta ga Ljudska prosveta in Zveza Svo- Golia (257), Žižek (233), Bor (142), Gogolj (132), Go- bod in se na njem združila v Zvezo Svobod in prosvet- lar (121), Goldoni (119), Kranjec (106)." Vse igre niso nih društev Slovenije. Taje zakorakala v novo obdob- bile skozi vsa leta enako pogosto na odrskih deskah. je, v katerem se je kulturni amaterizem v nekaj letih v Za sezono 1945/46 je v poro=ilu Deset let Ljudske pros- precejšnji meri otresel politi=nega pokroviteljstva, kar vete zapisano, da so skupine igrale "najve= prizore iz pomeni, da so na veljavi pridobivala strokovna merila, partizanskega življenja in sovjetske enodejanke", tem mali bogovi pa so vse manjkrat poskrbeli za smeh za- pa "so se kmalu pridružile zaprašene igre iz arhivov radi "komedij" na amaterskih odrih. predvojnih diletantskih odrov". Velik korak naprej k posodabljanju in kakovostnemu dvigu programov pa Za podatke o dejavnosti amaterskih kulturnih društev sta prinesli predvsem zbirki Knjižnica slovenskega gle- v prvem povojnem desetletju velja, da jih je treba je- dališ=a in Knjižnica ljudskih iger. Posamezna dela iz mati z rezervo. Zbiranje statisti=nih podatkov v Slove- teh zbirk so se kmalu po natisu hitro povzpela na vrh niji je bilo bolj urejeno šele v za=etku petdesetih let, popularnosti in se nato uvrš=ala v zlato sredino. Gogo- tako da omenjene številke bolj odražajo podobo prve ljeva Ženitev in Kranj=eva Pot do zlo=ina, izdani leta polovice petdesetih in le v manjši meri tudi druge polo- 1948, sta bili v naslednjem letu na prvem in tretjem me- vice štiridesetih let. Zato na spiskih ni mo= najti ruskih stu po številu uprizoritev. Leta 1951 je bil na prvem mestu Nuši7ev Navaden =lovek, leto kasneje pa prav socrealisti=nih avtorjev. Za ideološko nezaželena dela 92 pa velja, da so jih v=asih celo namerno spregledali. tako leta 1951 tiskan Linhartov Mati=ek se ženi. Dodati je treba, da avtor marsikatere ljudske igre ni Poro=ilo Deset let Ljudske prosvete je v repertoarni znan, zato Zavodu za zaš=ito avtorskih pravic, kije zbi- politiki kot prelomno omenilo leto 1951. Takrat je bilo ral podatke o prireditvah zaradi izpla=ila tantiem, tak- S9 Finžgarjeva pisma Ferdinandu Koledniku. Zbral in uredil Mar- šni podatki niso bili potrebni. Zavod za zaš=ito avtor- tin Jevnikar. Družba sv. Mohorja, Celovec 1971, str. 49. skih pravic se je pogosto jezil, ker društva niso redno 90 ARS, ZKOS.f. 17, m. 13, Deset let Ljudske prosvete. Igralske skupine 3-4. 91 Ibidem. ss Ibidem, str. 10-11. 92 Ibidem, Igralske skupine 1-2. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 zadnje republiško tekmovanje, pri katerem je ve= kot kung der Selbstbestimmung der Theatergruppen bei der kakovost veljala množi=nost, o bistvenih zna=ilnostih Auswahl ihres Repertoires bildeten recht bedenkliche repertoarne politike prvega povojnega desetletja paje Hindernisse bei der Entwicklung des Amateurtheater- navedeno: "Do 1951. leta je bil repertoar igralskih sku- wesens in Slowenien. Auf der anderen Seite trugen or- pin bolj ali manj vezan na spiske priporo=enih del, na ganisierte Kurse für Regisseure und Schauspieler der sorazmerno nizko število dostopnih, ljudskim odrom v Amateurtheater sowie die systematische Edition von mit vsakem pogledu ustreznih del. Ponekod pa se je doga- Regieanweisungen versehenen Theaterstücken zum jalo, da so posamezni Ijudskoprosvetni in drugi funk- Aufstieg und zur erfolgreicheren Arbeit zahlreicher cionarji iz neznanja in napa=ne gore=nosti prepre=evali Gruppen bei. celo uprizarjanje dobrih in zadovoljivih del. Bolj kakor ti posamezniki paje negativno vplivalo na sestavo re- In den ersten fünf Jahren nach dem Krieg standen die pertoarja iskanje dohodkov, ko so postala društva v ve=ji Amateurtheater unter starkem politischem Druck. Poli- meri navezana le nase. Pa tudi slab okus predvojnih tische Kritik und zeitweilig sogar Spielverbote trafen kleriklanih, liberalnih in gasilskih odrov je do neke mere zumeist Theaterstücke, die vor dem Krieg von katho- •• vplival. Nasprotne politi=ne tendence so prišle le red- lischen Vereinen gespielt worden waren und also ideolo- ko do izraza, vsaj v izbiri iger. Bolj se kaže stara misel- gisch auf christlichen Grundsätzen basierten. In einzel- nost v interpretacijah. Da se slabe igre niso še bolj raz- nen Fällen wurden von niedrigeren Behörden sogar širile, gre v precejšnji meri hvala režiserskim te=ajem, Stücke verboten, gegen deren Aufführung die zuständi- strokovnim sosvetom pri okrajnih odborih Ljudske pros- gen höheren Organe nichts einzuwenden hatten. Der vete ter izposojevalnici ljudskih iger."93 politische Druck auf die Amateurtheater begannAnfang der fünfziger Jahre nachzulassen. Fachliche Kriterien gewannen bei der Auswahl des Repertoires immer mehr Zusammenfassung an Gewicht. Die Theatergruppen stützen sich bei der Auswahl der Stücke vorwiegend auf die frisch gedruck- Schreibt man Županova Micka oder die Tochter ten Bühnenstücke zweier Sammlungen, in denen bedeu- des Vorsitzenden? tende Werke der slowenischen und ausländischen Dra- menkunst zusammengefaßt waren. Slowenische Amateurbühnen von 1945-1955 Archivquellen und statistische Daten, die es erlauben, Das Amateurtheaterwesen war Mitte des 20. Jahrhun- die lebhaften Aktivitäten des Amateurtheaters zahlen- derts in Slowenien weit verbreitet, und zahlreiche mäßig einzuschätzen, sind in größerem Maße aus der Schriftsteller haben festgestellt, daß es kaum irgendwo zweiten Hälfte des Jahrzehnts erhalten. Auf der Liste soviele Amateurtheater-grappen und -Vorstellungen gab der meistgespielten Autoren und Stücke standen in er- w'e gerade in Slowenien. Im ersten Jahrzehnt nach dem ster Linie slowenische Dramatiker und ihre Werke. •. Weltkrieg waren solche Aktivitäten noch immer sehr Amateurtheatergruppen inszenierten im ersten Jahrzehnt stark vertreten, und auch die neue Regierung zeigt re- nach dem Krieg am häufigsten die Werke Fran Šaleški ges Interesse an der Entwicklung des Amateurtheaters. Finžgars und die Komödien Branislav Nuši7s. Die Trüm- Es wurden Listen mit angemessenen und unangemess- mer des Lebens von F.S. Finžgar waren das am häufig- enen Bühnenstücken erstellt, und manche Werke durf- sten gespielte Drama jener Zeit, unter den ausländischen te11 gar nicht gespielt werden - dies und die Beschrän- Werken war dies die Hochzeit von Gogol. 9J Ibidem, Igralske skupine 2-3. VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE You ask, what is our policy? I will say: It is to wage ši=a (dalje: J. T.), dandanes že uda SAZU in mnoge war, by sea, land and air, with all our might and with druge u=ene družbe. Njegov kot kres žare=i obraz in v all the strength that God can give us: to wage war falset prehajajo=i zvonki tenor sta mi hlastno jela razla- against a monstrous tyranny, never surpassed in the gati kakor armirani beton trd(n)i sklep svojega lastnika dark, lamentable catalogue of human crime. That is our in posestnika, da bo po njem v najkrajšem =asu spo=eta policy. You ask, What is our aim? I can answer in one polemika zoper mojo razpravo o za=etkih slovenske word: Victory - victory at all costs, victory in spite of književnosti, ki je bila v glavnem samo po zaslugi =a- all terror, victory, however long and hard the road may stivrednega prizadevanja dr. Zadravca natisnjena v 1. be; for without victory, there is no survival. številki 41. letnika tisti =as vsaj deloma še spodobne, dandanes pa kot stara konserva pokvarjene Slavisti=ne We shall go on to the end, /.../ we shall fight on the revije.' seas and oceans, we shall fight with growing confiden- ce and growing strength in the air /.../, we shall fight O tem sre=anju je J. T. pisal v Književnih listih Dela on the beaches, we shall fight on the landing grounds, 10. marca 1994, kjer je za razumevanje pravih name- we shall fight in the fields and in the streets, we shall nov svojega usodnega koraka (pred katerim pa sem ga fight in the hills; we shall never surrender/./ v zelo prijaznem tonu tudi najresneje posvaril, tako da je moja vest sedaj kristalno =ista) izjemno pomembno Winston S. Churchill Dne 21. junija 1993 je - kakor se za tako dramati=en J ToporiSi= v svojem pisanju z naslovom Jakoba Riglerja teza o za=etkih slovenskega knjižnega jezika. Slavisti=na revija 41, dogodek spodobi: to=no opoldne - pristopil k meni (lo- Ljubljana 1993 (str. 450). razodeva, kako seje upiral ie sami kacija: vhod na Filozofsko fakulteto v Ljubljani) sa- objavi moje razprave Za=etki slovenske književnosti med pro- mozvani jezikoslovec vodnik v podalpski republiki. Gre testantsko in katoliško reformacijo. Kot edini razlog svojega kajpak za profesorja naših in tujih profesorjev, za zag- sicer neuspešnega upiranja pa na mestu re=enem omenja le obseg mojega spisa; "stvar" je nato bila tiskana mimo njego- nanega slovni=arja razglašene slave dr. Jožeta Topori- ve volje. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 poudaril, da seje odlo=il "nastopiti" zoper tisto razpra- onemogo=anje le-tega pa so dovoljena vsa sredstva, naj- vo, s katero naj bi si jaz skušal utreti pot v docenturo za prej diskvalifikacija (jezikoslovec vodnik meje v Delu starejšo slovensko književnost... Jezikoslovec vodnik z dne 17. novembra 1994 skrajno resno obdolžil, da mi je tedaj napovedal še prenekatero bridko re= - in sem celo "družbeno škodljivi pojav"), nato likvidacija, pozneje se je izkazalo, da je mož beseda. 4. januarja tudi fizi=na, =e je treba... 1994 sem se npr. mogel prepri=ati o resni=nosti njego- vega zatrjevanja, da se gaje k za javnost "one man sho- V prvih dneh leta 1994 je zagledala lu= sveta med vel" zoper mene vzpodbujalo: dr. Ada Vidovi=eva Muha najbolj prismojenimi pristaši domorodnega prostona- mije tedaj v navzo=nosti zelo zanesljive pri=e nekoliko rodnega slovenisti=nega strukturalizma sr=no zaželena živ=no, a še vedno z neskrivanim ponosom struktural- in težko pri=akovana 4. številka 41. letnika Slavisti=ne ne jezikoslovke zatrdila, daje Toporiši=a, ki jo je nekaj revije, kjer se na straneh 449 - 464 najde za svojega Prej slikovito ozna=il za posestnico nepoboljšljivo ob- avtorja v vsem reprezentativen, za znanost pa docela jestne misli2, zares spraševala, ali ne bo ni= reagiral na brezvreden Toporiši=ev traktat z dovolj starosvetnim moja izvajanja o Riglerjevih domislicah, ker da moje naslovom Jakoba Riglerja teza o za=etkih slovenskega besede terjajo najenergi=nejše zavrnitve. Nadalje je 26. knjižnega jezika. V 42 to=kah si je jezikoslovec vodnik januarja 1995 v Književnih listih Dela dr. J. Dular (to po dolgem in po=ez prizadeval usekati - kajpak v svoji je tisti nesre=ni =lovek, ki je za znanstveno nesprejem- znani polemi=ni maniri najbolj divjega obtoževanja, ljivi Toporiši=ev Slovenski jezik in sporo=anje 1 podal osebnega blatenja in žaljenja - po mojih mislih. Prak- pisno Nihil obstat!) priob=il "bistveno" iz scenarija za ti=no je ni bilo stvari, ki je ne bi bil kriv... Toda že =ez onemogo=itev moje izvolitve v naslov docenta na Filo- nekaj dni se je dim psevdoznanstvenega ognjemeta J. zofski fakulteti v Ljubljani, že 5. januarja istega leta pa T. razkadil in 21. februarja 1994 sem omenjenemu or- je v navedenem =asniku širil povsem neresni=ne vesti o ganu "jezikoslovca vodnika" poslal resuluten odgovor mojem zdravstvenem stanju. Ker sem bil obveš=en, da na prismodarije v kvazirazpravi Jakoba Riglerja teza o je senat Filozofske fakultete, ki ga je Dular v svojem za=etkih slovenskega knjižnega jezika. Tedajci je zavr- =lan=i=u od 5. januarja 1995 v Delu apostrofiral v zve- šalo v uredništvu Slavisti=ne revije, ki se mu je za=elo zi z menoj, prav tega dne razpravljal o moji vlogi za svitati, kakšnega kozla je ustrelilo z objavo iz trte izvi- docenturo (poslani organom po zakonu avtonomne Uni- tih punktacij svojega glavnega urednika za jezikoslovje, verze v Ljubljani, katere delavec dr. Dular že kar nekaj tj. nam vsem že dobro znanega vrhovnega slovni=arja •et ni ve=, na pobudo dr. Kmecla), mi je povsem nemo- Toporiši=a. Vso gromozansko afero, ki bi se iz tega mo- go=e verjeti v naklju=nost vsega tega dogajanja. Struk- gla izcimiti, je skušala ve VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE (obravnaval je namre= paradigmatski primer slavisti=- najve=jega dela opusa vrhovnega slovni=arja, ker je le- nega obra=una s prof. Slodnjakom in priob=il imena ta tako jadrno zapustil polemi=no bojno polje (neza- nepozabnih akterjev tedanjega dogajanja: ne, usodi in držno je "napredoval v retrogradni smeri"), daje resno zgodovini ne more nih=e ubežati, zakaj narod naš do- postavil pod vprašaj slikovito opredelitev svoje osebe kaze hrani - in te vrstice so pisane tudi zato, da zgodo- v slovitem in na Slovenskem svetovno znanem biograf- vinar prihodnosti ne bo imel težav pri identifikaciji to- skem leksikonu dr. Luca Menašeja ("vztrajen tudi v po- poriši=evske baze!). lemikah")... K sre=i paje bil J. T. tako "brihten", da mu je to kar V jeseni 1994 se je javna debata mogla nadaljevati, škodovalo: polemi=ni nastop zoper mene v Slavisti=ni saj je Toporiši= na knjižni trg lansiral svoj Slovenski reviji, ki jo v roke jemljejo pretežno le še prisilno mo- jezik in sporo=anje 1, za katerega je bilo brž dognano, bilizirani študentski bralci, mu ni bil dovolj, zato je za- daje =uden. Medtem so se bile razmere (in razmerja) =el dopisovati tudi v recepcijsko mnogo odmevnejše pri nas temeljito spremenile: mit o polemi=ni nepremag- Delove Književne liste.6 A s tem je, kakor se re=e, plju- ljivosti jezikoslovca vodnika, ki gaje ta vztrajno gojil9, nil na karbid, kajti =asi so se od izgona prof. Slodnjaka je bil sesut od sedaj na vekomaj10. Ljudje so izgubili s Filozofske fakultete vendarle nekoliko spremenili in strah pred strojnicami J. T. in se niso ve= pustili motiti javna beseda j e postala svobodnejša - pa tudi struktura- domislicam njegovega zagnanega slovni=arjenja: sproš- listi=na idejna avantgarda, ki v marsikateri zadevi zga- =eno in odkritosr=no so povedali, da no=ejo ni= vedeti nja enak cirkus, kakor ga je svoje dni marksisti=na, v o prismodarijah, ki jih je zmešal v neužitno u=beniško svojih manevrih ni preve= spretna (=eprav gre vseka- godljo (njeno "spovra=anje" je bilo oblastno predpisa- kor za vsega upoštevanja vredno silo).7 no vsem gimnazijskim prvošolcem v podalpski repub- liki - glej Delo in druge =asnike od 13. oktobra 1994 V hipu je potem obledela kulisa u=enjaštva jeziko- dalje). Kdor je imel o=i, je videl, kdor je imel ušesa, je slovca vodnika in za=el se je nakazovati razsul babi- slišal: gospostvo ToporiSi=eve SS seje podrlo kot hiša lonskega stolpa njegove SS.8 Razkrinkana in predo=e- iz kart; v pretežni meri je bilo omejeno na najbolj za- na je bila u=ena nevednost J. T., kakor se manifestira grizene ljudi starega kopita, ki so nepristopni vsaki pa- skozi njegov zveriženi prevod Bohori=evih Zimskih metni besedi. Vse to dogajanje je pokazalo, kako je tu- uric, Enciklopedijo slovenskega jezika in skozi nekate- di v vedi o naši materinš=ini neogibno potrebna svobo- re druge spise (prim.: Književni listi Dela 3. in 17. mar- da znanstvene besede (združena z neaprioristi=nim plu- ca 1994). Kritika pa tedaj sploh ni mogla vzeti v pretres ralizmom strokovnih nazorov): ura enoumja oz. neumja skrajno vulgarnega prostonarodnega strukturalizma, ki je od pravega in tvornega strukturalizma oddaljen lepo * Prim. Delo z dne 24. februarja in 10. marca 1994. Kot povod za dopisovanje je Toporiši=u služilo moje mimogrede izre=eno število svetlobnih let, seje iztekla. opozorilo, da je napa=no prevedel celó naslovnico Bohori=e- vih Zimskih uric. 7 K živahnim odzivom na veliko debato o slovenisti=- O posebnih zvezah med slovenisli=nimi i.i. strukturalisti in nih re=eh je najbrž tudi že vplivala zavest, da bodo ne- marksisti=no politiko pri nas bo enkrat treba spregovoriti ne- kaj zelo jasnih besed. Zaenkrat naj zadostuje podatek, da je ko= otroci in vnuki spraševali svoje starše in stare star- Na=rt pravil za novi slovenski pravopis, kije izSel v Ljubljani še, kje so bili ter kaj so po=eli v =asu Toporiši=evih leta 1981, dolo=al, da se beseda maršal v pomenu maršal Tito bojev", ko je slovenskemu jeziku zapretila najve=ja si- piše kar z veliko za=etnico (str. 17; na tej strani se Tito najde kar trikrat!). Joie Toporiši=, kije bil ob Jakobu Riglerju glav- la v njegovi dolgi, a slavni zgodovini. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 Da se odpravijo vse kvarne posledice Toporiši=evih iz tega izvaja neka svoja duhovi=enja. To je pa= ilustra- krivih naukov in njegovih ve=desetletnih neutrudnih tiven zgled njegovega na=ina polemiziranja in nivoja slovni=arskih prizadevanj, je treba zelo energi=no ukre- njegove misli. pati tako preventivno (nikomur ve= ne sme na kraj pa- meti pasti, da bi se skušal instalirati za kakšnega vr- 4.) Riglerjeva opomba št. 10 o odrazu jata pred r se hovnega slovni=arja oz. jezikoslovca vodnika) kot ku- najde na 12. strani njegove proslule knjige Za=etki slo- rativno (J. T. in njegove zagnane pristaše, ki se odliku- venskega knjižnega jezika, vendar ne dokazuje piš=e- jejo po sila samozavestni neukosti in brezmejni napih- ve izjave s 13. strani omenjenega dela o izmišljanju ne- njenosti, je potrebno - pa tudi spodobi se - po(d)u=iti o kakih želenih primerov (množina!) s strani drugih razi- dejstvih ter jih na ta na=in privesti na pot pravega spoz- skovalcev Trubarjevih spisov, temve= opozarja na en nanja). V duhu tega ob=enarodnega in najširšega jav- (!) Ramovšev lapsus. Ker Rigler govori le o želenih nega interesa je napisana pri=ujo=a razprava, ki na pra- izmišljenih primerih, je nemogo=e, da bi to svojo po- vo mesto postavlja z resno znanostjo povsem neobre- vsem nedokazano obtožbo mogel utemeljiti v navede- menjene punktacije našega samozvanega slovni=arske- ni opombi, ki govori o lapsusu: lapsusov si menda nih- ga vodje iz zadnje številke 41. letnika Slavisti=ne revi- =e ne želi! "Nekriti=no" prevzemanje lapsusa pa ne more je. Preden pa za=nem z razborom to=k J. T., naj opo- biti okvalificirano kot izmišljanje. zorim, da njihov avtor že v uvodu demonstrira svojo gorostasno neukost: zatrjuje namre=, daje bila v Ljub- 5.) J. T. mi podtika ozna=evanje Riglerja za "nasprot- ljani škofija od 1460. leta12, kar je zelo debela neresni- nika" resnih znanstvenikov: to je le plod njegove raz- ca, saj je cesar Friderik III. (kot vojvoda oz. deželni grete fantazije in njegove ravni mišljenja, ki o=itno ne knez V.) listino o njeni ustanovitvi izstavil šele 1461, more brez nasprotnikov. Objektivni argumenti za Ri- papež Pij II. pa 1462. Ob tem moram opozoriti, da tega glerjevo tezo so povsem imaginarni, žal pa je vsako- teksta žal nisem mogel ustvariti v svojem obi=ajnem mur na o=eh njegov bedni poskus, da bi z diskvalifika- sbgu, temve= sem moral razpravljalni nivo prilagoditi torsko insinuacijo vrgel senco znanstvene nekorektno- ravni, ki je dosegljiva dojemljivosti J. T. Seveda se ni- sti (izmišljanje primerov!) na starejše preu=evalce Tru- mam =asa muditi ob vsaki njegovi izmišljotini, tako da barjevega jezika. odgovarjam zgolj na najbolj iz trte izvite domislice je- zikoslovnega vodje. 6.) Kdor ho=e biti na ravni znanstvenih metod filolo- gije našega =asa, se pa= mora ravnati tudi po pravilu 1.) J. T. v prvi to=ki razglaša, da izraz "lansirati" ni "zadnje roke", le Toporiši=u se to zdi "nesmisel". Be- primeren za oznako publiciranja Riglerjevih spoznanj. seda tu nadalje ne gre o "enotnosti oblikoglasnih zna- Ker v to=ki 36 jezikoslovec vodnik sam uporablja na- =ilnosti" Trubarjevega prevoda Matejevega evangeli- tanko takšno dikcijo kot jaz (Rigler da je svojo tezo ja, kot bi svojega bralca rad naplahtal J. T., temve= o 'lansiral"), je jasno, da je njegov za=etni ugovor po- vprašanju, katera izdaja tega teksta je reprezentativna vsem neresen. Enako je neresna že omenjena 36. to=- za jezikovne in siceršnje ideale našega najve=jega re- ka, ki govori o tem, da Riglerjeve teze še nih=e ni mo- formatorja. gel ovre=i. To seje (oz. ni) zgodilo preprosto zato, ker Za pesmi Vladimirja Levstika pravilo "zadnje roke" Je nih=e še ni uspel dokazati. Riglerjevih domislic oko- brez problemov velja in res ne vem, v =em bi tu sploh li za=etkov slovenskega knjižnega jezika pa tako ali ta- lahko bil problem. J. T. o=itno sodi med ljudi, ki brez ko ni mogo=e dokazati, ker so zmotne. problemov ne znajo živeti - =e jih nimajo, sijih naredi- jo. Pravilo "zadnje roke" seje uveljavilo tudi v izdaja- 2.) Ni res, da Rigler na mestu re=enem o=ita neto=- nju zbranih del slovenskih klasikov, kakor je v interv- nost razlagalcem Trubarjevega jezika; povsem jasno jo juju za Književne liste Dela z dne 20. aprila 1995 pou- Pripisuje reformatorju samemu (str. 13 knjige Za=etki daril predsednik SAZU dr. Bernik. Prava sramota pa slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968). Rigler je, da naš vrhovni slovni=ar in glavni sotvorec sedanjih Pravi, da se neto=nost najde pri Trubarjevi izjavi, ki je pravopisnih pravil ne zna staviti vejice ter zapiše: "Ker priob=ena na 25. strani knjige Mirka Rupla Slovenski je o Trubarjevem jeziku popisal /=Rigler/pol svoje knji- protestantski pisci (prva izdaja). Ker reformator pozna ge /vejica, kje si: J. T. se ne ravna po pravopisu, tem- •zraz slovenski za windisch, je popolnoma neumljivo, ve= po krivopisu!/ bi bil namre= res lahko podrobneje ^kaj Toporiši= windisch iz Trubarjevih nemških tek- prikazal ta trud pred njim /prav: pred seboj!/." J. T. po stov prevaja s slovenji. tem nima nikake moralne pravice od kogar koli zahte- vati upoštevanja pravopisnih pravil. Naravnost gnusna 3) J. T. je falsificiral moje to=no citiranje Riglerja in izmišljotina je trditev jezikoslovca vodnika, da jaz ka- kor koli imenujem misel Jakoba Riglerja o Trubarje- J- Toporiši=, Jakoba Riglerja teza..., str. 449. vem jeziku za "šale in nor=ije" (pa =eprav je le-ta doce- VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE la neutemeljena in neresni=na). Omenjeni "prijatelj" je- ilustracijo", tako da o njihovi pravi frekvenci v Trubar- zikoslovca vodnika se skozi svoje spise pa= kaže kot jevem celotnem opusu ni mogo=e dobiti prave podo- tipi=en agelast. be). J. T. je že leta 1992 povsem to=no zapisal, da Ri- glerjeva podoba "gotovo ni znamenje, pod katerim bi 7.) Rigler npr. ni upošteval metodološkega pravila lahko zmagovali/./"14 Možje vendar kos vizionarja! "zadnje roke", zato njegova znanost ni metodološko neopore=na. Kaj se ob tem "zdi" J. T., je za stroko po- 10.) Pri meni je logika logi=na, ne vem pa, kakšna je vsem irelevantno. pri J. T. On sam gromoglasno docira v to=ki 34, da be- seda pravzaprav relativizira oz. omejuje veljavnost tr- 8.) Rigler ni dokazal, da bi Trubar kdaj koli pisal v ditve. Potemtakem moja izjava nikakor ni nekonsistent- oz. se (v slovarju J. T.) ravnal po ljubljanš=ini, ker ni na ali celo kontradiktorna. Zato paje takšno Toporiši- prav nobenega nedvomnega pri=evanja o tem, kakšna =evo pisanje. je le-tav 16. stoletju bila. Vse oblikoglasne zna=ilnosti Trubarjevega jezika, kakor nam je izpri=an iz njegovih 11.) Riglerjeve majave ideje so v tem, da jih ni mo- del, so oblikoglasne zna=ilnosti njegovega knjižnega go=e podpreti z neopore=nimi dokazi. O skrajni omeje- jezika. Pojavljanje razli=nih refleksov (npr. jatovskih - nosti Riglerjevega prou=evanja Trubarjevega jezika - e in ei) v istih oblikah ene besede dokazuje, da ta knjiž- in s tem tudi dokazovanja -je pisal celo sam J. T. (glej ni jezik ni bil le zapis kakšnega govora, saj se v enem mojo to=ko 9). Zame nesistematsko in nesistemsko do- govoru v istih oblikah ene besede na=eloma lahko po- kazovanje v jezikovnih re=eh pa= nima prave teže. Iz javljajo le eni refleksi. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 15.) J. T. ni ni=esar dokazal, temve= je samo zatrdil. vomno eminentno stilno vprašanje (seveda tudi sintak- Trubar namre= 1557 piše, kako je bil njegov trud okoli ti=no). Rigler je trdil, da se Trubarjeva izjava, kako da sloga in besed le razlog za to, da je pisal v kme=kem je pisal, kot se govori na Raš=ici, nanaša na stil - torej slovenskem jeziku, kakor se govori na Raš=ici, ne pa, bi morale biti periode, o katerih te=e beseda, od tam. A daje pisal z leksiko in stilom, ki se najdeta na navedeni to seveda ni mogo=e. lokaciji. Vzroki in posledice zaenkrat še niso eno in isto. Kako je po mojem mnenju razumeti omenjeno re- 21.) Glej to=ke 9, 11 in 22. formatorjevo izjavo, ki ni povsem prosta retori=nosti, sem pojasnil v svojem od J. T. tako neutemeljeno na- 22.) 1611 je bil Trubar že =etrt stoletja pod rušo - kaj padanem spisu. Nekaj =udnega paje Toporiši=eva pro- naj bi torej listek iz tega leta dokazoval okoli nastanka tistava razlagalcev Trubarjevega jezika in ljudi, ki so njegovega knjižnega jezika, je lahko jasno le takima razlagali menjavo odrazov e in ei za jat, saj ta proble- kalibroma, kot sta J. Rigler in J. T. Ljubljanske prisege matika nedvomno spada v okvire mišljenja o jezikov- pa so še mlajše. Treba je upoštevati, da se jezik v 25 nih stvareh. Glede Riglerjevega iz trte izvitega obtože- letih že zaradi naravnega razvoja spremeni. Ampak te- vanja o falsificiranju in o "neto=nosti" primerjaj to=ki daj, okoli leta 1600, so katoliški fanatiki na najbolj bar- 2 in 4. barski na=in izganjali evangeli=ane iz slovenskih de- žel, kar ni ostalo brez posledic in sledov v podobi - tudi 16.) Rigler piše, da naj bi si Trubar prizadeval pisati jezikovni - prebivalstva, za katerega so prej veljale do- v ljubljanš=ini in da je to tudi izven vsakega dvoma lo=be graške in bruške pacifikacije (in za Ljubljano je (stran 234 Za=etkov slovenskega knjižnega jezika). Ker bruški libel veljal!). Kaj paje v Enih duhovnih pejsnih reformator po rojstvu ni bil Ljubljan=an, bi potemta- ljubljansko, ni jasno: Rigler tako zapiše v svojem slav- kem moral zapisovati jezik iz ust drugih ljudi. To se po noznanem besedovanju Za=etki slovenskega knjižnega vsej pravici zdi =udno celo jezikoslovcu vodniku. Kar jezika (na strani 103): "Ljubljana je verjetno (!) morala pišem, torej ni nespodobno, temve= potrebno. (!) preživljati v prvi polovici 16. stoletja prav táko mo- noftongizacijo, ki pa seje za=ela lahko že znatno prej." 17.) Rigler na 234. strani Za=etkov slovenskega knjiž- 19.) Trubarje bil nezadovoljen z Enimi duhovnimi 24.) J. T. tu dokazuje, da ga v prvi vrsti impresionira Pejsnimi kot celoto, ne samo z delom te zbirke. Nih=e kvantiteta tistega, kar se sveti in cinglja, ni pa mu mar Pa ni trdil, daje ta knjiga kot celota bližja ljubljanš=ini za prave =loveške kvalitete. Z njim razpravljati o du- kakor spisi našega najve=jega reformatorja. hovnih re=eh je o=itno izguba =asa. 20.) Oblikovanje zapletenih stav=nih period, ki se naj- 25.) J. T. ne more zanikati dejstva, da Rigler nikjer dejo v knjigah našega najve=jega reformatorja, je ned- ne rabi pojma raš=iš=ina, kije edini ustreznik ljubljanš- VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE =ini, govora Raš=ice pa tudi ni protistavljen govor Ljub- slovensko v dveh knjižnih jezikih - in to bi bilo res ab- ljane (Rigler pisari o nekem imaginarnem modificira- surdno dognanje. J. T. ho=e po vsej sili nasprotovati nem govoru Ljubljane, torej ne o govoru Ljubljane!). mojim besedam in za=ne samovoljno operirati s poj- In še nekaj: govor Ljubljane bo ljubljanski govor tedaj, mom povsem druge ravni (tj. z oblikoglasno normo), o ko bo naravni ali dunajski zrezek zrezek narave oz. katerem jaz ne govorim. Torej me njegovo nasprotova- Dunaja. Govor Ljubljane je govor avtohtonih Ljubljan- nje ne zadeva. Absurd pa je Riglerjevo zatrjevanje, da =anov, medtem koje ljubljanski govor govor vseh pre- je v letih po 1574 slovensko književnost predstavljal bivalcev Ljubljane - ne glede na njihovo avtohtonost Trubar (Mandel=eva tiskarna, Dalmatin itd.). J. T. v tej (tudi dunajski zrezek ni le zrezek z Dunaja, temve= ga to=ki nekorektno citira Riglerja: besedo "pameten" za- je mo= pripraviti na kateri koli zemljepisni širini oz. menja z besedo "primeren" (gre za navedek z 90. strani dolžini). Moja ugotovitev je torej povsem na mestu, To- Riglerjeve knjige o za=etkih slovenskega knjižnega je- poriši=eve besede pa spet niso "na nogah". zika). Trubar res ni imel nobene - ne pametne ne pri- merne - osnove za spremembo temeljev slovenskega 26.) Pri Riglerju ni prav nobenega dokaza za njegove knjižnega jezika po letu 1574. Zato paje imel zelo pa- domislice. Kje je npr. dokaz za veljavnost tele izjave: metne in zelo "primerne" razloge za to, daje pri novih "Besedo svet "Rath, Berathung" je /Trubar/ pisal ve=- redakcijah svojih že izšlih spisov popravljal stvari, ki krat z ei, da jo je lo=il od "sanctus", kadar je pa bolj niso bile v skladu z njegovimi jezikovnimi in siceršnji- mislil na potrebo lo=evanja z "mundus", jo je pisal z e" mi ideali. (stran 60 Za=etkov slovenskega knjižnega jezika). Ka- ko je Rigler vedel, kaj je Trubar mislil v vsakem kon- 31.) Tudi za prvo obdobje ni nih=e dokazal, da bi kretnem primeru, na katerega se nanaša njegova razla- Trubar pisal v Ijubljanš=ini. Izpisi, s katerimi žonglira ga? Parapsihologija? Spiritizem? Jaz sem do sedaj vse Rigler in impresionira neukega bralca, ne dokazujejo svoje izjave dokazal. Le falsifikator Toporiši=evega ko- prav ni=esar; narejeni so docela voluntaristi=no. Tako va lahko zatrjuje, da pri meni ni dokazov, medtem ko npr. možakar samo zapiše, daje v Psalterju kar 177 (!) pri Riglerju so. primerov z ei pri zaimku ta v sklonih z dolgim jatom - za cel kup drugih Trubarjevih knjig pa sploh ne navaja 27.) Jaz na tem mestu govorim zgolj o nare=jih v ob- nobenega primera (primerjaj stran 73 Za=etkov sloven- liki, kakršno poznamo in razumemo dandanes. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 heologi v Gornjem Gradu niso našli nikakih sledov Ki- pristašem moral razložiti svojo rabo besede minoren. tajskega zidu, s katerim bi se tamkajšnja škofijska rezi- To sem poskusil, vendar on in njegovi pajdaši v ured- denca obdala, da bi prepre=ila vpliv govorice lokalne- ništvu Slavisti=ne revije vse do dneva današnjega niso ga prebivalstva. objavili mojih misli okoli te zadeve. Kaj potem zahte- va pojasnjevanja, =e ga v resnici no=e ali ne potrebu- 33.) Trubar govori proti Riglerju docela in povsem. je!? Ker sam J. T. v to=ki 41 uporablja v zvezi s Kre- VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE 39.) Kaj pomeni Toporiši=evo klobasanje: "Bo že tre- nik, dr. Hladnik, dr. Kos in dr. Zadravec). Dokaz tak- ba dokazati, da pri Trubarju ni prvin iz Raš=ice in Ljub- šne uredniške politike je tudi 1. številka 42. letnika Sla- ljane /prav: z Raš=ice in iz Ljubljane/, in pokazati, v visti=ne revije, kjer je J. T. priob=il "oceno" izdaje Bri- =em je potem pri Riglerju obravnavanih vprašanj tu žinskih spomenikov, ki je izšla pri SAZU (to je storil "izrazit/a/ knjižn/a/ struktur/a/"." To do brezpomensko- kar v formi razprave! ! !).17 Meni npr. o=ita: "Pri tem av- sti skrotovi=eno toporišico (gre za nek =uden derivat tor sestavka /=jaz/ o=itno ni želel upoštevati tudi moje / slovenš=ine)16 morebiti lahko razumejo le =lani ve=ine =vrhovnega slovni=arja J. T./ razprave o Kopitarjevem v uredniškem odboru Slavisti=ne revije (plus še kak zag- in Dobrovskega trudu za pojasnitev temnih mest v teh nan pristaš vrhovnega slovni=arja), obi=ajni normalni spomenikih."18 (Gre za pisarijo z naslovom Prva slo- Slovenci pa zagotovo ne. Izrazita knjižnost Trubarje- venska izdaja brižinskih spomenikov (Ob koresponden- vega jezika se kaže npr. v tem, daje reformatorju prili=- ci Kopitar-Dobrovski (sic!)-Koppen), Obdobja 10, no vseeno, ali besedo cesta zapisuje z e ali z ei, med- Ljubljana 1989, str. 11-34). Izmišljotina je, da jaz ni- tem ko je v nare=ju ali lokalnem govoru za jat v eni sem hotel upoštevati tega Toporiši=evega spisa. (To obliki iste besede na=eloma mogo= le en refleks. lahko dokažem z 21. stranjo prvotne verzije Orisa razi- skav Brižinskih spomenikov, ki se hrani na SAZU. Ven- 40.) Dokazi, Toporiši=?! Kje so dokazi za to, da so se dar je pozneje prevladala misel, da gre v navedenem slovenski rokopisi v srednjem veku prepisovali - to so delu Znanstvenokriti=ne izdaje Brižinskih spomenikov samo domneve! Tradicija se more prenašati tudi zgolj obravnavati le najpomembnejša dela, ne pa vsake ma- ustno. lenkosti; v konkretnem primeru pa se je stvar glasila takole: "V zadnjem =asu se kaže vse ve=je zanimanje 41.) Kakor posebej plasti=no dokazuje hrvaški pri- za zgodovino raziskav BS74...," medtem ko je bila mer, je mogo=e vedno znova ustanavljati knjižnojezi- opomba 74 takale: "Npr. B. Pogorelec, Nahtigalova kovne tradicije, ki ho=ejo postati (in za=asno tudi po- Freisingensia v lu=i novejših študij. - Slovensko jezi- stanejo) nacionalne. Trubarjev dosežek ni prav ni= koslovje, Nahtigalov zbornik, Ljubljana 1977, 389 - samoumeven, temve= je dokaz njegove genialnosti, vi- 405; J. Toporiši=, Prva slovenska izdaja Brižinskih spo- zionarskosti in kulturnosti. Zelo vulgarna neumnost je menikov (Ob korespondenci Kopitar-Dobrovski- zatrjevanje J. T., da kon=no pišemo tako, kot je želel Köppen), Obdobja 10, Ljubljana 1989, 11 - 34."). Zelo Krelj (minus mehki 7) - druga=e se piše marsikje velika nizek nivo'Toporiši=evega pisanja dokazuje tudi opom- za=etnica, predlogi, polglasnik, =, ž, š, c, z, s itd. Kaj v ba 4 na strani 26 42. letnika Slavisti=ne revije, ki se 17 J. Toporiši=, Izdaja Brižinskih spomenikov iz leta 1992, Slavi- 16 Detektiral jo je Marko TrobevSek v Književnih listih Dela z sti=na revija 42, Ljubljana 1994, str. 25-38. dne 29. decembra 1994. 18 J. ToporiSi=, Izdaja Brižinskih..., str. 31. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 67 brez vsake spolske oznake, je seveda narobe." Le kak- Treba je nedvoumno povedati: prišel je =as =emerne šnega spola je zaimek jaz, kadar se ne nanaša na kon- žetve grenkih plodov Toporiši=evega zagnanega slov- kretno osebo? Posebne cvetke iz herbarija misli jeziko- ni=arjenja. Ra=un "jezikoslovca vodnika" je izjemno slovnega vodje se najdejo še pri njegovi kritiki prevo- težak. Ne bi bilo dobro, =e bi se njegovo izpla=ilo za- da spomenikov: J. T. si na 33. strani npr. izmisli, daje vleklo še v naslednje tiso=letje. Metelkovo branje "svetega Mihela" bližje izvirniku ka- kor "sv. Mihaela" (gre za BS III). V originalu pa jasno piše: "sCe Mihahela". Podobnih =udaštev se še najde Zusammenfassung lepo število: J. T. na strani 36 denimo celo ni vše=, da se v prevodu upošteva pisna vrsti=na podoba izvirnika! Traurige Ernte für Jože Toporiši= Povsem irelevantno je za znanost, kaj je Toporiši=u vše= in kaj ne, važno je, da se spoštujejo moderni izdajatelj- Einem fìihrenden Sprachwissenschaftler ins ski standardi. Ob koncu Toporiši=eve pisarije pa se ja- Stammbuch sno pokaže, da možakar sploh ne ve, kaj sodi v sodob- no znanstvenokriti=no izdajo starih tekstov: teorija je- Jože Toporiši=, der sich selbst mit dem Titel eines zika v takšno edicijo prav gotovo ne sodi. Prav anto- "führenden Sprachwissenschaftlers" schmückt, loško zveni izjava J. T. na 26. strani, da bi natan=nejša veröffentlichte in der 4. Nummer des 41. Jahrgangs der analiza pokazala, ali sem jaz v izdaji Brižinskih spo- Slavisti=na Revija (Ljubljana 1993) auf den Seiten 449- menikov pri SAZU odkril kaj novega. Torej se vrhovni 646 einen Artikel mit der Überschrift Jakoba Riglerja slovni=ar le zaveda, da njegova "kritika" ni ravno te- teza o za=etkih slovenskega knjižnega jezika [Jakob meljita in analiti=na... Pomenljivo mnogo se mudi pri Riglers These über die Anfänge der slowenischen vše=nosti! Že 4. številka 41. letnika Slavisti=ne revije Schriftsprache], worin in 42 Punkten der Versuch pa je dokazala, da jaz samozvanemu jezikoslovnemu gemacht wird, die Hypothesen Jakob Riglers aus des- vodniku v podalpski republiki nisem ravno po srcu - in sen Buch Za=etki slovenskega knjižnega jezika [Die je zatorej povsem naravno, da J. T. v svojih izvajanjih Anfange der slowenischen Schriftsprache] (Ljubljana o izdaji Brižinskih spomenikov pri SAZU razdira tako 1968) zu reaffirmieren, zugleich wird aber auch meine okrogle in oglate, kakor sem pokazal. Namesto, da bi Person vollkommen ungerechtfertigterweise zum "Wid- mi bil hvaležen, ker nisem na velik zvon obesil abotno- ersacher", abgestempelt, mir wird Beschränktheit vorge- sti iz njegove Enciklopedije slovenskega jezika, kjer worfen, es wird sogar behauptet, mein Beitrag Za=etki zatrjuje, da so Brižinski spomeniki zapisani v - gotski slovenske književnosti med protestantsko in katoliško minuskuli. Eh, žalost! reformacijo [Die Anfänge der slowenischen Literatur Najboljši dokaz za ni=nost Toporiši=evega zaganja- zwischen der protestantischen und der katholischen nja v Znanstvenokriti=no izdajo Brižinskih spomeni- Reformation] (Slavisti=na Revija 41, Ljubljana 1993, kov je knjiga Janka Ježa Monumenta Frisingensia 77-129) enthalte eine "ganz schamlose Lüge" über zwei (1994), ki jo je poleg tržaške Mladike poslala na trg von Toporiši=s Werken, obgleich an der betreffenden Ugledna italijanska založniška hiša Vallecchi. Prof. Jež Stelle weder von ihm selbst noch von seinen Arbeiten se je v svojem prevodu Brižinskih spomenikov naslo- die Rede ist. Meine Antwort auf diese unsinnigen An- nil prav na njihovo izdajo pri SAZU. Toporiši= si lahko schuldigungen wurde von der Slavisti=na Revija bis v Osservatore Romano z dne 26. marca 1995 prebere, heute nicht gedruckt (J. Toporiši= ist bei der einst an- • o tej ediciji meni skriptor in paleograf vatikanske gesehenen, mittlerweile aber wissenschaftlich unbedeu- knjižnice Vittorio Peri. Velemeš=ana z Mosteca (od hr- tenden und diskreditierten Zeitschrift Slavisti=na Revi- vaške meje) mnenje "provincialca" iz Rima, kamor so ja verantwortlicher Redakteur für Sprachwissenschaft!), nekdaj vodile vse poti, seveda ne bo prepri=alo, da se was ein klarer Beweis dafür ist, daß in der Republik •noti, zato pa bo vsakomur predo=ilo skrajno omeje- Slowenien in der Slowenistik keine wissenschaftliche nost njegovega =udaškega vodništva, ki mu je že itak Meinungsfreiheit herrscht. Deshalb sehe ich mich °dbila poslednja ura. Toporiši= se bo v prihodnjih (Bog gezwungen, an dieser Stelle klarzustellen, wie die Dinge daj =im številnejših) letih pa= moral zadovoljiti z mno- in Wirklichkeit liegen und zugleich die wissenschaftli- S° skromnejšim vplivom, kot gaje imel doslej, ko prak- che Öffentlichkeit im In- und Ausland auf die unerträgli- ti=no ni bilo mogo=e govoriti o slovenš=ini, ne da bi che Verletzung zivilisatorischer und kultureller Normen beseda obenem tekla tudi o njegovih škandaloznih pod- aufmerksam zu machen. Die Slavisti=na Revija verneint Vlgih. Slovenci se preprosto ne smemo ve= pustiti mo- den kritischen Geist (wofür die ohnmächtige Minder- titi njegovemu vsiljivemu normativnemu slovni=arje- heit in ihrer Redaktion, zu der Dr. France Bemik, Dr. nJu. Sproš=enost in kultiviran =ut za primernost sta mno- Miran Hladnik, Dr. Janko Kos und Dr. Franc Zadravec 8° boljša jezikovna vodnika od sumljivih besednih zvar- gehören, keinesfalls verantwortlich gemacht werden ov v toporišici. kann) und hat sich von den Richtlinien einer emsthaf- VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE ten wissenschaftlichen Fachzeitschrift weit entfernt. erwähnten Werke, ebensowenig wäre in ihm schwer- lich die häufige Verwendung der sog. Zwillingsformel Im vorliegenden Beitrag widerlege ich in Kürze die als sehr altes rhetorisches Stilmittel nachzuweisen 42 Punkte Jože Toporiši=s, die jeder Grundlage entbe- gewesen, die in Trabers Originalwerken sehr oft auftritt. hren; es handelt sich vielmehr um wissenschaftlich un- Da ich auf all dies und auch zahlreiche andere unhalt- seriöse, stellenweise auch beleidigende Anschuldigun- bare Widersprüche in Riglers Ausführungen, die zudem gen, die nicht einmal vor falschen Behauptungen zurück- auch methodologisch problematisch sind (völlig unbe- schrecken (Punkt 3). gründetes und unerklärtes Abweichen vom Prinzip der "letzten Hand"; eigenmächtige und unsystematische Riglers Hypothese, Primus Trüber habe in der Lai- Festlegung von Mustern aus Trabers Büchern, deren bacher Mundart schreiben wollen, ist ebenso unwahr- Repräsentativität noch ungeklärt ist; Ignorieren zahlre- scheinlich wie unbeweisbar, denn es liegen für die Lai- icher sog. Ausnahmen, die nach Riglers Hypothese un- bacher Mundart des betreffenden Zeitraums (16. Jahr- regelmäßige Reflexe darstellen etc.), in meinem Bei- hundert) keinerlei Schriftzeugnisse vor. Außerdem stellte trag Za=etki slovenke književnosti med protestantsko in Jože Toporiši= im Jahre 1992 selbst richtig fest: "Es ist katoliško reformacijo [Die Anfange der slowenischen für Rigler sehr charakteristisch, daß er nirgends eine Literatur zwischen der protestantischen und der Systematisierung irgendeiner Ebene des Baus von Tra- katholischen Reformation] wissenschaftlich korrekt und bers Schriftsprache vornimmt (phonetisch, akzentuell, begründet aufmerksam machte, begann Jože Toporiši= morphologisch, syntaktisch, lexikalisch), sondern nur eine heftige Polemik gegen mich nicht nur in der Slavis- die schriftlichen Reflexe des langen Jat und seiner ti=na Revija, sondern auch in der zentralen slowenischen Entsprechung, des • (sowie das ihm entsprechende aus- Tageszeitung Delo zu führen. Die öffentliche Debatte, lautende unbetonte o) untersuchte", was eine viel zu während derer sich für Toporiši= das Ende seiner Lauf- schmale Grundlage für die Ermittlung der Natur und bahn als "führender Sprachwissenschaftler" abzuzeich- der Quellen der gesamten Schriftsprache darstellt. Rigler nen begann (eine Institution, die in zivilisierten Ländern behauptet weiterhin, Trüber habe beim Schreiben seine unbekannt ist) brachte einen grundsätzlichen Mangel an Lexik und seinen Stil der Sprache seines Heimatdorfes wissenschaftlich fundierter Argumentation ans Licht. Raš=ica entnommen, was angesichts der Komplexität Dabei kam erneut die Würde der Person in der slowe- seiner rhetorisch geformten Satzperioden, die durchaus nischen Slawistik zur Geltung, die ihren Niedergang in mit dem Stand anderer europäischer Schriftsprachen der Riglers Werk Za=etki slovenskega knjižnega jezika westlichen Zivilisation im 16. Jahrhundert vergleichbar (Ljubljana 1968) erlebte, in dem auf Seite 13 frühere sind, und angesichts des Umfangs seines Werkes (Über- Erforscher der Sprache Trabers unmißverständlich, aber setzung des ganzen Neuen Testaments, des Psalters, der völlig ohne Beweise beschuldigt werden, sich die Lutherschen Hauspostille, der Konkordienformel, eine Beispiele, die sie sich wünschten, ausgedacht zu haben Bearbeitung der Kirchenordnung usw.) nicht der Fall (dieser Verdacht galt sogar dem ehemaligen Vor- sein kann. In lexikalischer Hinsicht verfugt kein Diale- sitzenden der Slovenischen Akademie der Wissenschaf- kt, der zuvor noch niemals geschrieben wurde, über eine ten, Fran Ramovš!). ausreichende Breite für die Übersetzung all der eben VSE ZA zannciviKin ZGODOVINA ZA VSE 69 go pa za=etek 18. st. (1701 - 1710, 71 inventarjev). Za PO BUCELAH to razmejitev seje avtor odlo=il zaradi dejstva, daje v inventarjih popisano premoženje "nastajalo" od 15 do SE VIŽEJ* 25 let, iz =esar sledi, da se možne spremembe v struktu- Marko Štuhec: Rde=a postelja, š=urki in solze vdove ri lahko pojavijo šele v daljšem obdobju. Druga omeji- Prešeren, Studia humanitatis, Apes 1; Ljubljana 1995, tev je veljala zapustniku - avtor je namre= preu=il le 201 strani. inventarje posvetnih plemi=ev. ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Uni- Štuh=ev poskus (kot sam odkritosr=no napiše) seve- verze v Ljubljani s pri=ujo=o knjigo za=enjata novo da ni "Kolumbov jajc", saj so zgodovinarji inventarje "podzbirko" že uveljavljene zbirke Studia humanitatis. že precejkrat uporabili kot pripomo=ek za raziskavo raz- li=nih komponent preteklosti (gospodarstva, noš, posest- Za svoje prvo sre=anje z raziskovalnim delom Marka ne zgodovine), je pa prvi primer uporabe inventarja "sa- Štuhca in z njegovim prepoznavnim, osvežujo=im slo- mega po sebi" - kot izklju=nega in vsaj v glavnem sa- gom pisanja moram "okriviti" prav Zgodovino za vse - mozadostnega vira. Njegovi predhodniki so se namre= njegova razprava Kranjska suita za zrcalo, vilico, nož, zadovoljili s preu=evanjem posameznih komponent te- žlico, kavno ro=ko, =ajnik in njuhalni robec namre= za- ga ve=delnega vira (npr. vpisanih listin, oblek, nepre- =enja prvo številko prvega letnika (Zgodovina za vse, I/ mi=nin), dobljene izsledke pa so primerjali in dopol- 1,1994; str. 1-9). njevali z drugimi ustreznimi dokumenti (mitninskimi in trgovskimi knjigami, sodnimi protokoli ipd.). Drugo sre=anje z njegovo vizijo zgodovine plemiš- kega vsakdanjega življenja sem (skupaj s številnim ob- Za inventar velja, da predstavlja popis razli=nih vrst =instvom v CD) doživel na 27. zborovanju slovenskih imetja po lastnikovi smrti. zgodovinarjev v Ljubljani jeseni 1994 (njegov referat je nosil naslov Slava na polici, cesar na steni in podga- Zapustnikovo imetje, ki ga je komisija popisala, so ne v damastnih prtih). vtaknili v eno od 16 (ali ve= - do 19) rubrik - pa= glede na vrsto (nepremi=nine, gotovina, listine, knjige ...), te V obeh primerih me je pritegnila zlasti vztrajnost in delitve pa se v nekaj poglavjih drži tudi Štuhec. zasliševalska trma, za=injena z obilico zdrave domišlji- je in predstavne mo=i, s katero je pisec (predavatelj) iz Najpomembnejša komponenta mo=i plemiške druži- prav skopuško mol=e=ih in navidez neuglednih virov ne je tudi v 17. st. (še vedno) zemlja (nepremi=nine), (zapuš=inskih inventarjev) pri=aral holywoodsko kri=e=e komisarji pa so radovednemu raziskovalcu s svojo na- prizore davno minulih =asov. Dva omenjena izleta v "=a- tan=nostjo ohranili celó podatke o strukturi nepremi=- robni svet plemiških inventarjev" sta bila seveda pre- nin (zemljiška posestva, bivališ=a, gospodarska poslop- malo za poglobljen odnos do ponujenega, zadostovala ja, pravice iz lastništva nepremi=nin), njihovi legi (po- pa sta za to, da sem ob izidu omenjene knjige znal vsaj membno zlasti za hiše v mestu) ter ponekod tudi o stilu približno presoditi, kaj bi utegnile skrivati sivobne plat- gradnje. nice. Le malo manj pomemben segment inventarja pred- Avtor z neprizanesljivim odnosom do svojih "žrtev" stavlja rubrika "gotovina" - avtor jo je obdelal v poseb- (inventarjev), ki jih secira v skladu s parolo "ZAPUŠ- nem poglavju, obogatil pa s primeri in prera=unavanu. VSF. 7A /r.nnnVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE izoliranih novogradnjah). Osnovni elementi popisa knjig =asu prejkone anonimna smrt na križu tam dale= v odro=- so naslednji: naslov, format, jezik in podro=je (iz anali- ni rimski provinci prinesla odrešenje" in med smrtjo ne- ze izhaja, da so se žlahtni=i zanimali predvsem za me- kega drugega plemenitnika, podrtega "od zamazane ta- dicino, pravo, astronomijo in religijo (molitveniki, ka- ce smrdljivega kmetavza v ravsu zaradi mesnega kraj- tekizmi), lokalpatriotizem paje že tedaj prodajal razne cerja" ter "solzami vdove Prešeren" zaradi izgubljenih "zgodovine"). Knjižni jeziki, ki so bili zastopani v do- 50 srebrnih kron in nakita,leži nad sto usod. Pravzaprav ma=ih knjižnicah, so bili enaki kot drugod po tedanji je obra=un z vsemi temi ljudmi na komaj dvesto straneh Evropi - latinš=ina, nemš=ina, italijanš=ina, francoš=ina skorajda po božje predrzen, =eprav nas v hipu potolaži- in (celo) hebrejš=ina. jo avtorjevo poštenje, dobro opravljeno delo in prime- ren odnos do gradiva - navsezadnje ubožci niso umrli Po precej lagodnem prenašanju rubrik iz inventarjev zaman. v samostojna poglavja študije, se je pisec odlo=il za na- pornejše.a dražljivejše iskanje interpretacij in povezav Od prve do zadnje strani nas namre= pisec presene=a ve= skupin podatkov. Ostanek razprave je zato name- in priteguje zlasti s svojim bravuroznim stilom, nevsi- njen "oživljanju" prej mrtvih in v ve= rubrik razmeta- ljivo rabo arhivskih citatov (njegovi prevodi so moj- nih vpisov. Iz podatkov o posteljnem perilu, zavesah, strovine, ki ne zadenejo le bistva, temve= tudi duh in posteljah in umivalnih kompletih vstaneta oprema in dikcijo =asa, v katerem so teksti nastali), mojstrskim videz spalnic, sob za služin=ad in stražo, iz suhoparne- obvladovanjem pisnega izražanja ter iskrivo in dobro- ga naštevanja majoli=nega, srebrnega in kositrnega po- namerno ironijo. sodja pa zadiŠi in zazven=i kuhinja (s tropom rde=eli=- nih bunkastih punc, ki v =ebru kropa zaklanim kuram Štuh=eve knjige prav zaradi teh odlik ne bi smel pre- pulijo perje, vred). Na posodje avtor naveže zgodovino zreti noben zgodovinar ali arhivist, ki se ukvarja z obrav- uporabe jedilnega pribora (tudi pribor se navaja v in- navanim obdobjem, toplo pa jo velja priporo=iti tudi ventarjih) in opiše razvoj norm obnašanja pri jedi. Z vsem tistim, ki uživajo ob dobri knjigi - pa =eprav ne vpisi v inventarje je ovekove=ena tudi enakopravnost popisuje ravno padca komunizma ali martuljške gobar- med moškim in ženskim kadilsko-njuhalskim svetom ske zarote. (vsaj v za=etku), medtem ko so bile ženske v obravna- Aleksander Žižek vanem obdobju pri kavopivstvu celo precej enakoprav- nejše ("bingeljnova sušica", ki so jo prerokovali moš- kim kot posledico uživanja kofetka, je bila prav gotovo KAKO SO ŽIVELI... prehuda kazen za užitke ob =rni brozgi). To in ono o meš=anstvu v provinci, uredili Tatjana Za diše= epilog omenjenemu poglavju nas Štuhec sez- Badovinac in Rolanda Fugger Germadnik, Pokrajinski nani z umivalno in siceršnjo higiensko (ne)kulturo kranj- muzej Celje, Celje 1995, 80 strani. skega plemstva, kije (skladno s =asom in splošno men- taliteta poreformatorske katoliške strogosti) dajalo pred- Zbornik je simpati=en skupek izredno kvalitetnih pris- nost bio-drgnjenju z brisa=ami (na suho) in intenzivne- pevkov, ki gaje izdal Pokrajinski muzej Celje ob od- mu parfumiranju, kar je bilo po splošnem mnenju veli- prtju razstave o življenju celjskega meš=anstva v 19. ko bolj zdravo od prepogostega umivanja, ki tanjša ko- stoletju. In kot je še tako zahteven obiskovalec razstave žo in slabi odpornost. skozi izhodna vrata odhajal poln navdušenja, lahko tu- di za zbornik ugotovimo nekaj podobnega. Zapisi v njem Kakorkoli že - vsi relativno zdravi, relativno bogati nas popeljejo na razli=na podro=ja meš=anskega življe- ali relativno pametni so slejkoprej kon=ali absolutno mr- nja. Najprej se na prijeten na=in seznanimo o razmerju tvi in postali središ=e mrzli=ne dejavnosti in pogosto med središ=i in provinco, nato pa nas živi opisi postavi- tragikomi=nih zapletov (pe=atenje zapuš=ine, dolo=a- jo v meš=anski interier, posedejo za jedilno mizo, mar- nje komisarjev, varuhov), katerih nasledek je bil inven- sikaj novega izzvemo o družabnem življenju ter spoz- tar, ki mu je sledila bolj ali manj mirna in prijateljska namo olikano obnašanje meš=anov. Naš sprehod nato delitev zapuš=ine. Zadnji dve poglavji se ukvarjata z nadaljujemo po literarnem in glasbenem ustvarjanju, se deželno regulativo (ro=ini) in prakso vodenja zapuš=in- ustavimo pred portreti, za konec pa se odpravimo še na sko-skrbniških zadev, seznanjata pa nas tudi z dolžnost- nekatera v prejšnjem stoletju priljubljena potovanja. mi in odnosom zapustnikovih svojcev do teh postop- kov. V zanimivo branje nas uvede kratek in jedrnat pris- pevek Vasilija Melika' o spogledovanjih in razmerjih Med opisom "krsta grofovskega paglavca", koje bilo dete "vklju=eno v krog tistih, ki jim je neka v svojem Vasilij Melik, Središ=a, provinca, meš=ani, str. 5-9. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 med središ=i in provinco, ki so vedno bila, so in verjet- ralo. Marsikateri mladeni= se je vnel za guvernanto ali no tudi bodo v vsakem prostora še kako zelo aktualna. služkinjo ter tako spoznal in doživel tudi prvo ljubezen Pri teh razmerjih je pravzaprav najbolj zanimivo to, da ali pa si celo pridobil prvih izkušenj v spolnosti. se nemalokatero naselje lahko nahaja kar v obeh vlo- gah. Ugotovitev, da je Slovenija bila vselej podro=je Eden statusnih simbolov meš=anstva pa je bila tudi majhnih naselij ter majhnih mest in trgov, avtor pope- hrana. Meš=anstvo je nasproti plemiškim požrtijam 18. stri z izvrstno izbranimi odlomki iz romana Janka Ker- stoletja postavilo bolj racionalen model prehranjevanja, snika Ciklamen, ki nam prikazujejo žive opise življenja plemiški potratnosti seje po robu postavila meš=anska v majhnem trgu s tiso= prebivalci, kljub svoji majhnosti skromnost. To je razvidno že iz Vodnikovih kuharskih sedežu okrajnega glavarstva. Namre= potrebno je ve- bukev (1799), kakor tudi iz kuharske knjige Magdalene deti, daje tudi v manjših krajih živelo meš=anstvo, si- Pleiweis (1890). Iz slednje nam avtor izredno zanimi- cer nekoliko druga=no kot v ve=jih mestih, pa vendarle vega prispevka Vladimir Šlibar3 za pokušino predstavi meš=anstvo. V mnogih mestih in trgih na Slovenskem tudi enega od takratnih jedilnikov. Pri izbiri samega je- pa sta drug ob drugi živeli dve meš=anski družbi, ki sta dilnika paje veliko vlogo imela premožnost meš=anske bili strogo lo=eni po nacionalnem kriteriju. In ker je pri družine. Že na prehodu v 19. stoletje se tudi v naših raziskovanju vsakega naselja najti obilo posebnosti in deželah pojavljajo novosti splošne modernizacije pre- zanimivosti, so dognanja takšnih raziskav ne le dobro- hrane, za katero je zna=ilno pove=anje porabe kruha in došla, ampak tudi zelo potrebna in pomembna. mesa, obogatitev jedilnika s krompirjem ter pojav luk- suznih artiklov, kot so kava, sladkor (ter z njim poveza- Meš=anstvo v 19. stoletju paje bilo zelo raznoliko. ne sladkarije) in žganje. Ta modernizacija pa ni bila le Predstavljalo je široko paleto razli=nih družbenih sku- odraz bliskovitega napredka v agrarnih panogah, am- pin, ki so ta status lahko dosegle s premoženjem ali izo- pak je velik delež pri tem prispevala tudi delokalizacija brazbo, povezoval pa jih je skupni kulturni habitus. Meš- prehranjevalnih sistemov, ki jo je vzpodbudil prav tako =anska kultura se pojavlja kot model identitete, pa tudi skokovit razvoj transporta in novih tehnologij za kon- kot sredstvo distinkcije. In eden pomembnih sestavnih zerviranje in predelavo prehrambenih izdelkov. Kljub delov meš=anske kulture je prav gotovo stanovanjska opozorilom zdravnikov, da je kava nevarna pija=a, so kultura, s katero se lahko seznanimo v naslednjem pris- iznajdljivi meš=ani hiteli odpirati kavarne, ki so prina- pevku.2 Andrej Studen nas s pomo=jo živega opisa av- šale nemalo dobi=ka - obiskovanje kavarn je namre= strijskega pisatelja in esejista Alberta Fuchsa postavi v kmalu postalo statusni simbol. Prav to pa so postale tu- meš=anski interier, ki nam daje splošni vtis prenatrpa- di sladke jedi - sladkarije na mizi so namre= predstav- nosti. Meš=ansko stanovanje je moralo imeti prestižno ljale položaj posameznika v družbi. Novotarije pa so pohištvo, pa tudi klavir ali vsaj pianino ni smel manjka- imele tudi svojo žalostno stran. To velja predvsem za ti. Manj premožni meš=ani pa so se morali zatekati k vse ve=je uveljavljanje žganjekuhe, ki je med ljubitelji imitacijam. Za meš=anstvo je bil zna=ilen umik v miren alkohola hitro postala zelo priljubljena. in notranji svet privatnosti, pobeg v varno in intimno sfero družinskega življenja. Zato so skupne prostore in Skozi razli=ne oblike družabnega življenja nas popelje ve=namenske sobane po=asi zamenjali lo=eni stanovanj- razprava Janeza Cvirna4. Družabno življenje v provin- ski prostori. Hkrati paje meš=anska družina stremela cialnem mestecu kot je bilo Celje, je bilo v prvi polovi- tudi za =imbolj vrhunsko prezentacijo svojega bivanja ci 19. stoletja še precej pod vplivom prepletanja javno- v javnost. Izraz tega so bili reprezentativni saloni za sti in zasebnosti. Ritem praznovanj in z njim povezano sprejem gostov, ki so služili tako družabnim kot poslov- priložnost za veselja=enje ob boljši hrani in pija=i so nim interesom ter so obiskovalcu vidno predstavljali do- narekovali predvsem cerkveni prazniki, =eprav so bila seženo blaginjo družine. V meš=anski družbi je bil moški zelo =islana tudi nekatera bolj posvetna slavja, kot npr. dolo=en za delo v javnosti, njegova vloga materialnega proš=enje. Slavja in zabave so se dogajala tudi v okviru vzdrževalca družine pa je le še okrepila njegovo o=e- cehovskih organizacij. Vse bolj so se za=ela uveljavlja- tovsko avtoriteto. Ženski pa je bila dolo=ena skrb za ti tudi razli=na patriotska slavja. V =asu od enega do otroke in gospodinjstvo, nepomembna pa ni bila tudi drugega praznika pa seje družabno življenje odvijalo v njena vloga soproge. Vzgojo, socializacijo in tudi šola- sprejemnih salonih meš=anskih hiš ter po gostilnah in nje meš=anskih otrok so že od najzgodnejšega obdobja kavarnah, kjer so se možje sproš=ali ob pija=i in "rekli uravnavali po spolu. De=ke so pripravljali na osvojitev kakšno moško". Ta tradicionalna družabnost pa se je sveta, deklice pa na obveznosti v gospodinjstvu. Za meš- pod vplivom gospodarskega in družbenega razvoja - svo- =ansko družbo je bila zna=ilna tudi tabuizacija seksual- nosti, kar seje lepo skladalo s prevladujo=o dvojno mo- •* Vladimir Šlibar, " VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE je pa sta prispevali tudi državna oblast in cerkev - za=e- kem koraku pri=akovalo kavalirskega in ljubeznivega la spreminjati. Postopoma je namre= prihajalo do vse obnašanja do nežnejšega spola, sploh pa seje moški v ostrejšega lo=evanja med javno in zasebno sfero, med pogovoru z žensko moral izogibati dvoumnemu govor- delom in zabavo. Posledica tega je pojav prvih društev, jenju. ki so imela nalogo organizirati prijetno preživljanje pro- stega =asa. Razli=nih društev je bilo vse ve=, vsa pa so Individualnost postane v =asu meš=anov miselni stan- veliko pozornosti namenjala prav zabavi, razvedrilu in dard družbe, težnja po osebni sre=i pa vsesplošna. Na- družabnosti. Ob razli=nih priložnostih so društva orga- cionalizem se v tem =asu preoble=e iz kulturne v poli- nizirala razne zabave z glasbo in plesom ter si s tem ti=no obleko. Kljub temu, da so bili meš=ani vedno ob- tudi napolnila društveno blagajno. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 Naslednji prispevek se loteva zelo specifi=nega po- zbornik. Razveseljivo je, da ne predstavlja klasi=nega dro=ja umetnosti. Tatjana Badovinac nas namre= sez- kataloga ali študije k razstavi. Zastavljen je namre= šir- nanja s celjskim portretnim slikarstvom.7 V 19. stoletju še in se tako lahko nanaša na "dihanje" in življenjski je ta zvrst umetnosti doživljala svoj razcvet. Poleg utrip kateregakoli provincialnega mesta na Slovenskem. plemstva, so portrete množi=no za=eli naro=ati tudi pre- možnejši meš=ani, kajti meš=an 19. stoletja je svoj bi- Bojan Cvelfar valni prostor zelo rad opremljal tudi z družinskimi por- treti. Izjemno priljubljen je bil miniaturni portret, ki se je v svojem razvoju razdelili v dve smeri: portret fev- dalca je ve= ali manj idealiziran, kar pomeni nadaljeva- BENEŠKO nje tradicije 18. stoletja, medtem ko si je meš=an na AMSTERDAMSKA portretu želel reprezentativno podobo v realnem svetu. V drugi polovici 19. stoletja paje portretno slikarstvo NASPROTJA IN za=ela izrivati cenejša, enostavnejša in hitrejša portret- na fotografija. Neredko pa so bili prvi fotografi hkrati SORODNOSTI - ALI O tudi slikarji. ŽIVLJENJU ELITE 17. S potovanjem =lovek opazuje, spoznava in doživlja nov svet. Kako so to po=eli v 19. stoletju, nam prikazu- STOLETJA je =lanek Andreja Studna.8 Veselje do potovanj je v tem Peter Burke: Venice and Amsterdam, A Study of Se- =asu namre= zelo naraš=alo in se krepilo. Ljudje so za- venteenth - Century Elites, Polity Press, Cambridge, =eli potovati tudi za zabavo. Ko=ije so v 19. stoletju, 1994, 170strani. predvsem v njegovi prvi polovici, igrale vidno vlogo v prometnem sistemu. S kvaliteto in prijetnostjo potova- V zadnjem =asu smo imeli tudi slovenski zasvojenci nja s poštno ko=ijo je bil povezan cel sistem obcestnih z zgodovino priložnost spoznati nekatera dela znanega gostiln, poštnih postaj in prometnih po=ivališ=. V tem angleškega zgodovinarja Petra Burka1, ki je med dru- smislu, predvsem pa v smislu krajšanja razdalj in pove- gim tudi izredno ploden pisec. Pred mano tako leži ena =anja potovalne hitrosti, pomeni pravo revolucijo po- njegovih knjig, kije prvi= izšla že pred dvajsetimi leti, jav železnice. Da paje bilo lahko potovanje neko= ena vendar je drugi izdaji dodal obsežen popis nove litera- sama velika pustolovš=ina, nam potrjuje opis poti iz ture in zelo zanimiv uvod, v katerem komentira prvo Leipziga do Sirakuz in nazaj, ki jo je peš opravil Jo- izdajo in spremembe, ki so se zgodile v =asu med obe- hann Gottfried Seume. Potovanja tudi v tem =asu lahko ma izdajama. Poleg tega paje avtor že pred dvema de- razdelimo na službena in družinska, na krajša in daljša. setletjema s to knjigo vnesel v zgodovinopisje narav- Med priljubljenimi cilji popotnikov sta izstopala Italija nost preroško svež dah, ki seje nato po=asi razrastel v in Orient. Pa tudi v naše kraje so zahajale številne, tudi mo=no burjo, kateri se ne more izogniti noben zgodovi- zelo slavne osebe. Te so si zelo rade privoš=ile zdravil- nar, ki se ukvarja z raziskovanjem elit, predvsem pa s ne vode v po vsej monarhiji znanih in zgledno urejenih kulturno zgodovino. Koncept knjige je namre= tako mo- zdraviliških centrih. Morje in gorski svet pa sta dolgo deren, da je avtor tudi danes ne bi bistveno spreminjal =asa predstavljala tuj in =loveku sovražen svet. Tako se in ji dodajal kaj vsebinsko novega, temve= bi ji dodal le je v Avstriji šele v drugi polovici 19. stoletja za=el raz- posamezne nove detajle. Edina izjema bi bila ljudska vijati tudi obmorski turizem. Odklonilen pogled na pla- kultura, torej tema, kiji avtor zadnje =ase posve=a veli- nine paje =lovek premagal šele v novejšem =asu. Dalj- ko pozornost in na katero bom tako kot na vse druge ša po=itniška potovanja pa so si lahko privoš=ili le naj- novosti iz uvoda opozoril pozneje. bogatejši. Zato seje med manj premožnimi meš=ani uve- ljavila enostavnejša in cenejša oblika po=itnic, t.i. po- S to knjigo se je Burke lotil primerjalne študije be- letna svežina (Sommerfrische). Pomen takšnih po=itnic neške in amsterdamske elite. Med Benetkami in Am- Paje potrebno iskati predvsem v pobegu od delovnega sterdamom je bilo namre= veliko podobnosti in prav ta- vsakdanjika na podeželje, k naravi. S =udovito razstavo o življenju celjskega meš=anstva 1 Peter Burke, Revolucija v francoskem zgodovinopisju. Studia smo tako dobili vsebinsko in oblikovno izjemno bogat humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1993, 167 str. ; Peter Burke, Zgodovina dogodkov in povratek k pripo- vedništvu. Zgodovina za vse, leto 1, St. 2, 1994, str. 70 - 78; Tatjana Badovinac, Portreti celjskega meš=ana, str. 63-69. Peter Burke. Cultural History and Total History, v: Pot na gr- Andrej SluAen, K zgodovini potovanj in o za=etkih turizma pred mado, Histori=ni seminar, Zbirka ZRC, 4, Znanstvenorazisko- prvo svetovno vojno, str. 70-78. valni center SAZU, Ljubljana, 1994. str. 31 - 42. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE ko veliko razlik. Avtorje zato izbral komparativni, to- avtobiografij in biografij, ki nam omogo=ajo rekonstrui- rej primerjalni pristop do te teme, kar mu je omogo=ilo, rati njihovo mišljenje. Vendar, alije to dovolj in ali so daje v obeh družbah opazil dolo=ene poteze, ki bi jih ti posamezniki res tipi=ni vzorec celotne skupine? Vsa- druga=e spregledal, in da je opazil tudi tisto, =esar v ka skupina je seveda heterogena enota, zaradi cesarje kateri od obeh družb ni bilo. Prednost komparativnega nemogo=e najti povsem tipi=ne vzorce kakšne skupine. zgodovinopisja je tudi v tem, da odpira vedno nova teo- Zato ne smemo zanemarjati nobenih posameznikov, kajti reti=na vprašanja in na njih hkrati odgovarja. Koje Burke oni so osnova na kateri leži celotna skupina. prvi= izdal knjigo, je seveda zaradi svojega zaupanja v komparativno zgodovinopisje pri=akoval splošno uve- Tako je povsem razumljivo, daje imel Burke najve=- ljavitev tega pristopa. Vendar se je že kot mnogokrat je težave pri identificiranju beneške in amsterdamske pokazalo, da so pobožne sanje dale= od resnice. Toda elite. Pri tem si je pomagal s tremi kriteriji, ki jih je =asi se po=asi obra=ajo na bolje in tako se po eni strani zahteval od vsakega "kandidata" za patricija: visok druž- sociologi obra=ajo k zgodovini in pri tem ne zapuš=ajo beni status, veliko politi=no mo= in ogromno premože- svojih komparativnih analiz, po drugi strani pa se neka- nje. Vendar ima ta pristop, kot opozori v uvodu, tudi teri zgodovinarji obra=ajo h komparativnemu pristopu. veliko pomanjkljivost, kajti skupino z najve= statusa, In prav je tako, kajti veliko je potrebno še postoriti, ta- mo=i in premoženja sestavljajo posamezniki, ki nimajo ko tudi na podro=ju kulturne zgodovine, kateri avtor pos- teh lasnosti skoraj nikoli v enakem sorazmerju in koli- ve=a vse ve= pozornosti. =ini. Tako npr. ni nujno, da imajo posamezniki z najve= politi=ne mo=i tudi najve= bogastva in obratno. Zlasti Koje avtor pisal to knjigo, je že bil pod velikim vpli- pogosti so bili bogataši brez skoraj vsake politi=ne mo- vom novejšega zgodovinopisja, ki je nastalo kot reak- =i, kot so bili to npr. sefardski Židje v Amsterdamu. Po- cija na kvantitativno zgodovino. Knjiga je tako neke leg vsega pa so se tudi meje med družbenimi skupinami vrste mikrozgodovina, saj je njen predmet prou=evanja stalno premikale. Tako so bili npr. amsterdamski in be- majhna skupina ljudi, v kateri posamezniki niso le gol neški patriciji konec 17. stoletja veliko bolj ekskluziv- objekt zgodovine, temve= tudi samostojno delujo=i sub- na družbena skupina, torej elita, kakor pa so to bili na jekti. V knjigi je zelo mo=no prisoten tudi antropološki za=etku stoletja. pristop. Za Burka tako kultura ni le umetnost, temve= jo antropološko razume mnogo širše, zaradi =esar tudi ne Kljub vsemu pa v Benetkah hitro opazimo družbeno manjka histori=ne antropologije, zgodovine vsakdanje- skupino, se pravi plemiški stan, ki seje dvigal nad mno- ga življenja, sociokulturne zgodovine in celo histori=ne žico navadnega prebivalstva. Vendar so bile med be- psihologije. Za novejše zgodovinopisje je zna=ilna tudi neškimi plemi=i, kakor med vsemi plemi=i takratne uporaba novih virov. Tako Burke poleg virov, ki omo- Evrope, tako velike razlike, da jih preprosto ne more- go=ajo kvantitativni pristop, uporablja tudi literarne in mo poenotiti v patricijsko elito, temve= moramo tudi vizualne vire. V njegovi knjigi so tako prisotni novejši med njimi izbrati tiste, ki ustrezajo vsem trem zahteva- in starejši pristopi, ki jih apriorno ne podcenuje ali pre- nim kriterijem. Plemi=i, ki so izhajali iz najstarejših rod- cenuje. Še ve=, sam si je vedno prizadeval premostiti bin, so imeli tudi najvišji status in prav ti plemi=i so v razliko med kvantitativno in kvalitativno metodo, med svojih rokah držali klju=ne politi=ne položaje v repub- sociologijo in antropologijo in med mikro- in makroz- liki in so bili tako dozi ali prokuratorji (dosmrtni naj- godovino. višji državni uradniki, izmed katerih so volili doze). In prav ti plemi=i, ki so opravljali ti funkciji, so po Burko- Predmet prou=evanja pri=ujo=e knjige sta eliti Am- vem mnenju najo=itnejši predstavniki beneške elite. Ta sterdama in Benetk v obdobju dolgega (zanimivo, kako skupina seveda ni popolna, kajti prav vsi beneški mo- hitro se lahko vsako stoletje opremi z besedico "dol- go=neži niso bili dozi ali prokuratorji. Vendar paje kljub go") 17. stoletja, torej nekako od leta 1580 do leta 1720. temu ta skupina dovolj prepoznavna, kajti ve=ina do- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 ne moremo ozna=iti kot pravno dolo=en plemiški stan, imele veliko ve=jo samostojnost ,tako finan=no kot pri temve= prej kot zgornji razred. Tudi tu so možje z naj- izbiri življenjskih partnerjev. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE na razpolago toliko politi=nih funkcij, kajti Amsterdam poslovneži kakor pa oblastniki. V primerjavi z njiho- ni bil politi=no in upravno središ=e države, še celo pro- vim skromnim in var=nim življenjem so bili Bene=ani vince Holandije ne. Amsterdamski patriciji so tako lah- pravi dekadentni razsipneži. Vendar so tudi za Amster- ko opravljali razli=ne mestne funkcije ali naredili vo- dam=ane s 17., zlasti pa 18. stoletjem prišli bolj bleš=e- jaško kariero. Vendar paje bila politi=na oblast amster- =i =asi, ko so se vse bolj uveljavljali statusni simboli, damske elite samo formalno majhna, dejansko paje bi- kot so podeželske pala=e, ko=ije in konji. la zelo velika. Amsterdamska družba v nasprotju z be- neško formalno družbo ni bila le družbeno, temve= tudi Za obe urbani eliti so bile pala=e zelo pomemben sta- politi=no neformalna. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 Mladi Amsterdam=ani so v primerjavi s svojimi be- Po drugi strani pa je bila seveda prisotna tudi povsem neškimi vrstniki, ki so živeli v razširjeni družini, živeli znanstvena vedoželjnost, zaradi =esar so prakticirali tu- v veliko bolj demokrati=nem okolju, ki je posameznike di takšne naravoslovne znanosti, ki so drugje v Evropi spodbujal k lastnemu delovanju. Nasprotno pa je bila veljale za nevredne gentlemana. Takratna amsterdam- vzgoja v kalvinisti=ni družbi za takratno Evropo nepo- ska družba je bila namre= izrazito inovatorska, novosti jemljivo stroga. Otroke so vzgajali v strahu pred Bo- jo niso plašile, prav tako pa ni oboževala tradicije. Ven- gom, vcepljali so jim sram pred telesom, ob=utek za dar je kljub moderni racionalisti=ni, empiristi=ni in in- =isto=o in strogo disciplino. V Amsterdamu seveda ni dividualisti=ni misli ostajala mo=no prisotna tudi astro- bilo meniških šol, temve= so bile le privatne in javne. logija, misticizem, preroštvo in podobno, kar je bilo se- Po uspešno opravljenem nižjem šolanju se je ve= kot stavni del misli takratnega modernega =loveka. tretjina elite raztepla po razli=nih evropskih univerzah. Leta 1632 pa so tudi v Amsterdamu ustanovili višjo šo- Vendar ni bila samo miselnost, temve= tudi kultura lo, kije kmalu postala slavna po svojem naprednem u=- patricijev mo=no pomešana s takšnimi kulturnimi ele- nem na=rtu, v katerem so imele naravoslovne znanosti menti, ki jih danes prav težko prištevamo k "visoki" pomembno mesto, upoštevana paje bila tudi Descarte- kulturi. Vendar pri tem nemalokrat pozabimo, da v 17. sova filozofija, in to prav v =asu, ko je bila drugje še stoletju še ni bilo ostre lo=itve med "visoko" in "nizko" tabula rasa. Kot njihovi beneški kolegi so tudi amster- - ljudsko kulturo, kateri bi Burke dandanes, =e bi na damski mladeni=i odhajali na potovanja po Evropi, v novo pisal svojo knjigo, posvetil veliko ve= pozornosti, =imer sta obe eliti prednja=ili v takratni Evropi in s tem kakor pa ji jo je takrat. Takratna beneška in amsterdam- odpirali pot evropski potovalni modi. ska elita je seveda tudi živela s kulturo, do katere nižji sloji prebivalstva niso imeli pristopa, vendar je hkrati Vzgoja je imela tudi veliki vpliv na vedenje in vred- živela tudi z ljudsko kulturo. Zlasti amsterdamska je v note patricijev obeh mest. Za ostale Evropejce so bili tolikšni meri prakticirala ljudsko kulturo, da lahko na- tako Bene=ani =udaki še zaradi enega razloga, radi so mesto o bikulturnosti govorimo že o kulturi srednjega namre= pisali knjige. Tako so izdali množico razli=nih razreda. Vendar pa so se s procesom aristokratizacije knjig, prav tako veliko knjig pa seje ohranilo kot neiz- po=asi vse bolj odmikali od ljudske kulture in s tem tudi danih. Vendar je bilo za njih pisanje knjig le postranska od prostaškega ljudstva. zadeva, pri =emer so se tako kot drugje po Evropi rav- nali po idealu pišo=ega amaterja. Njihov slog pisanja Tudi religiozna drža patricijev obeh mest si je bila paje bil neutrudljivo lahek, brez figurativnosti in reto- precej podobna, =eprav so bile Benetke katoliške in Am- rike. Beneški pisci so zelo ljubili zgodovino, ki jim je sterdam ve=insko kalvinisti=en. V Benetkah besedi ka- služila kot u=iteljica življenja in jim tako priskrbovala toli=an in papist nista pomenili eno in isto. Bilo je nekaj vedno nove zgodovinske napotke za sedanjost. Precej patricijev, ki so bili bolj ali manj hereti=no razpoloženi manj so bile priljubljene naravoslovne znanosti, =eprav to še ne pomeni, da vsaj nekateri patriciji niso kazali in so prakticirali bolj notranjo religioznost. Na drugi strani okopov paje stala skupina patricijev, ki so vneto zanimanja zanje. Poleg zbirateljstva so jo tako zlasti podpirali papeža in zunanje oblike pobožnosti. Ve=ina dobro odnesle tiste naravoslovne znanosti, ki so prina- beneškega patricijata paje bila proti papežu, vendar ne šale dolo=ene prakti=ne koristi, predvsem za vojsko. Po- iz verskih, temve= politi=nih razlogov, kajti papež je bil leg povsem prakti=nih znanosti pa so prakticirali tudi takrat vdan zaveznik njihovega smrtnega sovražnika - nekatere povsem metafizi=ne, toda v glavnem le shola- španske krone. Prav tako je bila velika ve=ina patrici- sti=ne. VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE Te razlike v življenjskem stilu, v vedenju in vredno- spremembe. V Benetkah seje vse bolj prehajalo od bolj tah patricijata obeh mest so se odražale tudi pri pokro- zmernega sloga na bahavo razkošni baro=ni slog, kar je viteljstvu umetnosti. Kljub privzgojeni skromnosti je bil najbolj prihajalo do izraza pri operi, ki je bila takrat za beneškega patricija zelo pomemben družinski ponos, najprej spektakel in drama in šele nato glasba. Prav ta- katerega so povzdigovali z veli=astno in pozornost vzbu- ko seje na ra=un umirjenega in preprostega literarnega jajo=o potrošnjo in razdajanjem na banketih in poro- sloga vse bolj zmagovito uveljavljal težak in bogato kah, predvsem pa s pomo=jo veli=astnih družinskih okrašen, skoraj že ki=ast slog z besednimi igrami in ve- zgradb, s =imer so se hoteli lo=iti tako od patricijskih li=astnimi besedami. V Amsterdamu stari, umirjeni slog tekmecev kot od preprostih ljudi. Temu bi Burke, =e bi ni bil tako dramati=no izrinjen, =eprav je tudi tu vse na novo napisal to knjigo, posvetil veliko ve= pozorno- bolj prodiral veli=astnejši stil, ki pa seje zlival s starim. sti. V središ=u pozornosti so bile seveda družinske pa- Tudi jezik - kateremu bi sedaj Burke namenil zasluže- la=e, simboli družine, ki so jih dograjevali in polepše- no pozornost, kajti pred nedavnim je celo izdal knjigo vali iz generacije v generacijo. Prav tako so se tudi po- na to temo -je doživel velike spremembe. Med amster- deželske vile takrat spreminjale v razkošne pala=e. Na- damsko elito seje takrat uveljavljala francoš=ina, med ravnost neverjetne vsote denarja pa so porabili tudi za beneško paje imela velik pomen lokalna italijanš=ina, s spomenike. =imer sta se obe eliti distancirali od plebsa, hkrati pa sta utrdili lastno identiteto. Slikarstva in literature pa beneški patriciji niso pod- pirali toliko zaradi =asti družine kot zaradi lastnega oku- Najbolj vidna in zavisti vredna lastnost elite je vsa- sa in resni=nega zanimanja za umetnost. Patriciji so ta- kokar njeno bogastvo. Vendar se je elita pri služenju ko zbirali ogromno slik, zlasti portretov in slik z zgodo- "vsakdanjega kruheka" med seboj vedno vidno razli- vinskimi, verskimi in miti=nimi motivi. Prav tako vneto kovala. Na eni strani so podjetniki, domiselni gospo- so podpirali tudi literate, ki so jim zato v zahvalo pos- darski inovatorji, ki zagrabijo vsako priložnost za dobi- ve=ali knjige in v njihovo =ast peli pesmi. Zelo so se =ek, na drugi strani pa so rentniki, nedomiselni gospo- tudi navduševali nad gledališ=em in glasbo, zlasti nad v darski konservativci s stalnimi dohodki. Da bi lahko od- Evropi vse bolj uveljavljajo=o se opero, v =emer so bili govorili na vprašanje, ali so bili Bene=ani in Amster- beneški patriciji pravi pionirji. dam=ani prej podjetniki ali prej rentniki, moramo seve- da najprej vedeti, kam so investirali svoje premoženje Arhitekturni objekti, ki jih je naro=ila amsterdamska in kako bogati so sploh bili? elita, so bili razen redkih izjem seveda veliko manj ve- li=astni in sijajni, kajti namen njihove gradnje ni bil v Predvsem je presenetljivo, daje bilo povpre=no bo- tolikšni meri kot v Benetkah pozornost vzbujajo=e po- gastvo beneške elite konec 17. stoletja kljub stalnemu veli=evanje družine. Mestne in podeželske pala=e in dru- beneškemu gospodarskemu upadanju in amsterdamske- žinski spomeniki amsterdamskih patricijev so bili v pri- mu vzponu, približno enkrat ve=je kot povpre=no bo- merjavi z beneškimi videti zares skromni, tako da bi gastvo amsterdamske elite. Beneška elita je imela po- bilo npr. pala=e sploh primerneje imenovati vile. V Am- memben delež tega svojega bogastva naloženega v ne- sterdamu so namre= najpomembnejša naro=ila arhitek- premi=ninah, torej v zemlji in stavbah. Tem nepremi=- tom prihajala (tako kot v srednjeveški Italiji) s strani mestne uprave. ninam, ki jih poznamo iz dav=nih popisov, je seveda potrebno prišteti tudi premi=nine, kijih poznamo iz ne- Po drugi strani pa so bili amsterdamski patriciji vsaj katerih oporok. Nekateri patriciji so si ve=ali svoje pre- že konec 17. stoletja pri zbiranju slik povsem enako- moženje tudi s trgovino, vendar v primerjavi z Amster- vredni svojim beneškim "kolegom". V svojih zbirkah dam=ani svojega premoženja niso vlagali v trgovske del- so imeli tako kot oni zlasti portrete, v nasprotju z njimi niške družbe, temve= v družinsko usmerjena podjetja, pa slike z motivi iz stare zaveze, na=ina življenja in po- ki so trgovala s pomo=jo neplemiških agentov in part- krajin. Presenetljivo najdemo v nekaterih zbirkah tudi nerjev. Kot veliko plemiških posestnikov v takratni mitološke slike, kar je povzro=alo odlo=no zgražanje Evropi pa so trgovali tudi s pridelki svojih posestev. med bolj pravoverno vernimi patriciji. Podobno so mo- Velika bogastva je pridobila plemiška elita tudi z dota- ralizirali tudi pri nasprotovanju literaturi, ki ni bila na mi, zlasti, =e so se njeni pripadniki poro=ili z bogatimi uradni liniji in celo proti grešnemu gledališ=u, kjer pa nevestami iz nižjih slojev. V nasprotju zAmsterdamom je na sre=o bolj "radoživo" ob=instvo vseeno uveljavilo pa so dobi=ke prinašale tudi nekatere službe, tako cerk- svoje. vene, s pomo=jo katerih si je mehko postlala celotna rodbina cerkvenih dostojanstvenikov, kot tudi posvet- Tako kot marsikaj drugega, kar je Burke opisal v svoji ne, ki so prinašale velike postranske dohodke. Ni kaj, knjigi in =emur bi dandanes posvetil veliko ve= pozor- "služabniki" ljudstva so znali vedno najprej in najbolje nosti, je tudi umetniški okus patricijev doživljal velike poskrbeti zase. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 Tudi amsterdamska elita je svoje premoženje vlagala upadanje beneškega patricijata, nad katerega so se zgr- v nepremi=nine, torej v zemljo in stavbe, kar je prinaša- nile kuge, pogosto samstvo in majhno število otrok. lo zanesljive, vendar ne preve= dobi=konosne dohodke, Upad je še tem bolj o=iten, =e vzamemo v obzir, da je zaradi cesarje bila zemlja vse manj pomembna oblika prav takrat v plemiške vrste dotekalo veliko novega premoženja. Nasprotno pa so tvegane pomorske pusto- plemstva. Nasprotno pa so se v Amsterdamu, katerega lovš=ine, ki so jih v 17. stoletju vse bolj nadomeš=ale prebivalstvo je vsaj do leta 1680 vztrajno naraš=alo, vra- pustolovš=ine pri trgovanju z delnicami trgovskih družb, ta za novope=eno elito vse bolj zapirala. Nobena od elit prinašale velike dobi=ke in tudi velike izgube. Drugi pa ni finan=no nazadovala. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE predvsem pa po pridobitvi visoke izobrazbe in s tem skoraj natanko štirinajst let nazaj in izostrimo sliko. 24. opustitvi poslovnega življenja. Za Benetke pa takšna maj 1903, Ljubljana: "Množica, ki je že zjutraj v Lat- razlaga ni povsem zadovoljiva. Beneška elita je bila na- termanovem drevoredu obesila slamnatega bana Heder- mre= že sama po sebi ozko zaprta plemiška skupina in varyja, je po odhodu hrvaških gostov od kolodvora kre- tudi na beneških kopenskih posestih je bilo na razpola- nila proti mestu in pred Kazino demonstrativno zapela go dovolj zemlje. Hej, Slovani. Koje bilo petje kon=ano, seje za=elo kri- =anje, letelo je kamenje, po=ila pa naj bi tudi dva strela, Lahko pa seje zgodilo, da sta bili eliti prakti=no pri- ki da sta priletela skoz okno Kazine." Ali naprej. 27. siljeni sprejeti rentniški odnos, =e sta hoteli preživeti. december 1936: "Po nedeljski maši v Podgori pri Gori- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 membnimi športnimi dogodki. Kronika odslikava po- zave z njim (odnos do vojne na Balkanu 1912-13 ali dobe trenutkov, dogodkov z navidezno ve=jim ali manj- odmevi na papeško okrožnico Divini Redemptoris leta šim pomenom. Alije res tako pomembno, daje bil av- 1937). gusta 1930 v Ljubljani vseslovanski gasilski kongres ali daje bilo leta 1938 na Slovenskem 40 nogometnih Resne teme in škandalozni dogodki, vsakdanji prob- igriš=. Paje. Vse to je vplivalo na dejanja, razmišljanja, lemi, v=asih za=injene ali umazane podrobnosti. Zgo- odlo=itve, odnose in =ustva malih in velikih ljudi. Ali je dovina od zgoraj in zgodovina od spodaj. Obe pa pre- uradnik, na primer celjski, koje leta 1906 izvedel, da se hajata ena v drugo. Avtorji so zapisali obilico znanih in bo lahko pokojninsko zavaroval, vzel v roke svin=nik neznanih podatkov, svojih opažanj in ocen, bralec pa in papir ter si natan=no izra=unal svoj prispevek? Kaj je mora uporabiti domišljijo in jih poskušati povezati, si mislil Ljubljan=an, koje 15. maja 1911 stal na Dunaj- postavljati vprašanja ali si le ustvariti sliko. Prav zani- ski cesti inje mimo njega zdrvel avtomobil princa Cro- mivo bi bilo vedeti ali so se Slovenci v desetletju pred ya ter ga zavil v prašen oblak? Kako je obiskovalec gle- za=etkom druge svetovne vojne raje zagledali v prelepi dališ=a v Mariboru 13. maja 1931 sprejel krstno upri- obraz gd=. Albince Jazbe=eve - miss Kranja, se povz- zoritev Grumove Goge? Kako je prek milijon rimoka- peli nad Ljubljano v neboti=nik in spili skodelico kave toli=anov Dravske banovine gledalo na pravoslavni cerk- ali prebrali prvi del razprave Nacionalno vprašanje kot vi, ki sta bili leta 1936 zgrajeni v Ljubljani in v Celju? znanstveno vprašanje nekega Toneta Brodarja v prvi Ali so bralci med vrsticami novega Bartolovega roma- številki revije Književnost. na Alamut, kije izšel leta 1938, za=utili prihod drugega kroga let strahote? Odlika Slovenske kronike XX. stoletja je tudi, da de- luje kot celota, =eprav so kronološko urejena gesla plod Kronika se ni omejila le na dogodke in procese na dela ve= avtorjev, ki ima vsak svoj slog pisanja in svoj Slovenskem, ampak je posegla tudi med slovenske iz- pogled na posamezne dogodke in procese. Avtorji so seljence v Evropi in po svetu ter na odnos Slovencev v nam izdelali živobarven mozaik iz razli=nih podro=ij domovini do izseljencev ali do velikega sveta. Naniza- življenja Slovencev. Kronika je knjiga, ki je ne vzame- la je poseganja Slovencev v svet in njegove procese (pr- mo v roke ter preberemo od za=etka do konca, ampak va olimpijska kolajna v sabljanju leta 1912, prvi polet nam postavlja veliko vprašanj in tem za razmišljanje o prek 100 metrov v Planici tik pred drugo svetovno voj- zgodovini. V njej so druga ob drugi nanizane podobe no) ter odmeve na dogodke v bližnjem svetu ter pove- malih in velikih ljudi naše preteklosti. Katarina Kobilica VSE ZA ZGODOVINO UDK 323.14 (497.12 Celje) "1899" STUDEN Andrej, dr., Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SLO-61000 Ljubljana "Bojimo se, da bo tekla kri!" Ekscesi ob obisku =eških visokošolcev v Celju leta 1899 ZGODOVINA ZA VSE, 2/1995, št. 2, str. 1-8 Za Celje ob koncu prejšnjega stoletja so zna=ilni ostri nacionalni spopadi med Nemci in Slovenci. Ob obisku =eških visokošolcev 9. 8. 1899, ki so ga celjski Nemci imeli za navadno slovansko izzivanje, je prišlo do hujših izgredov in celo do prelivanja krvi. Ravno škandalozni dogodki leta 1899 pa predstavljajo tudi višek na podro=ju nemško-sloven- skih nacionalnih bojev v Celju pred prvo svetovno vojno. UDK 943.6/.9 "1848/1918" : 323.1 323.1: 943.6/9 "1848/1918" CVIRN Janez, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ašker=eva 2, SLO-61000 Ljubljana Obesiti za pete in scvreti nad ognjem Slovenci in habsburška monarhija (1848-1918) ZGODOVINA ZA VSE, 2/1995, št. 2, str. 9-15 Avtor obravnava odnos Slovencev do habsburške monarhije v letih 1848-1918. Vse do leta 1918 je bila ve=ina Slovencev avstrijsko orientirana, =eprav z avstrijsko monarhijo, kakršna je bila, ni bila zadovoljna. Po razpadu mo- narhije leta 1918 pa je ve=ina slovenskih politikov kar tekmovala, kdo si bo pripisal ve= zaslug za slovensko rešitev iz "je=e narodov". 3^ UDK 930.85 (497.12 Ljubljana) "1900/1914" : 329.11 MATIC Dragan, magister, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27, SLO-61000 Ljubljana "Gledališ=a kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena" J. E. Krek Kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja s posebnim ozirom na gledališ=e in kinematograf ZGODOVINA ZA VSE, 2/1995, št. 2, str. 16-26 Nacionalne in idejne delitve od srede 19. st. pa do za=etka 1. svetovne vojne so na naših tleh pripeljale do nastanka ve=jih kulturno-politi=nih taborov. Avtor z nekaterimi konkretnimi primeri osvetljuje vpliv politike na kulturo in delovanje cenzure. V tej lu=i sta posebej izpostavljena gledališ=e in z njim povezan kinematograf ter kulturna politika strank, kije vplivala na financiranje kulturnih institucij. UDC 323.14 (497.12 Celje) "1899" STUDEN Andrej, Ph.D., Institute of Modem History, Kongresni trg 1, SLO-61000 Ljubljana "We Fear that Blood May Flow!" The Riots During a Visit by Czech High School Students in Celje in 1899 HISTORY FOR EVERYONE, 2/1995, No. 2, pp. 1-8 At the end of the 19th century, Celje was the site of strong national conflicts between the German and the Slovene inhabitants of the region. The visit of Czech high school students on August 9, 1899, which was regarded by the German inhabitants of Celje as a Slavic provocation, triggered off strong riots, some of which even ended in bloods- hed. The scandalous events in 1899 marked the peak of the German-Slovene national conflicts in Celje before World War I. UDC 943.6/.9 "1848/1918" : 323.1 323.1: 943.6/9 "1848/1918" CVIRN Janez, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Ašker=eva 2, SLO-61000 Ljubljana Hang the Assassin Gavrilo Princip By His Heels and Fry Him in the Flames! The Slovenes and the Hapsburg Monarchy (1848-1918) HISTORY FOR EVERYONE, 2/1995, No. 2, pp. 9-15 The author deals with the attitude of the Slovenes towards the Hapsburg monarchy in the period 1848-1918. Alt- hough the Slovenes were not at all satisfied at the time with the Austrian monarchy, most of the Slovenian politicians were nonetheless pro-Austrian oriented until 1918. After the fall of the monarchy in 1918, however, the majority of the Slovene politicians entered into a veritable competition as to who would get more credit for freeing the Slovene people from the "prison of nations". UDC 930.85 (497.12 Ljubljana) "1900/1914" : 329.11 MATIC Dragan, M.A., Archivist, Historical Archives of Ljubljana, Mestni trg 27, SLO-61000 Ljubljana "No-one Can Claim that Theatres As Such Have Cultural Significance" J. E. Krek Culture and Politics, With Particular Regard to the Theatre and Cinema, in Carniola at the Turn of the Century HISTORY FOR EVERYONE, 2/1995, No. 2, pp. 16-26 National and ideological divisions in Slovenia from the middle of the 19th century to the beginning of World War I led to the formation of major cultural and political camps. By enumerating some examples, the author depicts the influence exerted on culture by politics and the effects of censorship. Particular emphasis is placed on the theatre and its related branch: the cinema, as well as on the cultural policies of political parties which influenced the financing of cultural institutions. UDK 343.819.7 (497.12 Teharje): 886.3-1 886.3-1 : 343.819.7 (497.12 Teharje) 929TirgušekA. ŽIŽEK Aleksander, arhivist, Zgodovinski arhiv Celje, Trg celjskih knezov 10, SLO-63000 Celje Sirota jaz v zaporu živim ZGODOVINA ZA VSE, 2/1995, št. 2, str. 27-37 Razprava predstavlja nekoliko druga=en pogled na razmere v povojnih zaporih in kazenskih taboriš=ih. Z življe- njem zapornikov nas namre= s svojimi pesmimi seznanja Alojz TirguŠek, ki so ga zaprli zaradi sodelovanja z okupa- torjem. V svojih pesmih je poleg vsakdanjih dogodkov v taboriš=u Teharje opisoval tudi svoje sozapomike in nam tako ohranil pravo galerijo zna=ajev in usod ljudi, ki so po vojni prišli v konflikt z novo oblastjo. UDK 797.077 (497.12) "1945/1955" 930.85 (497.12) "1945/1955" : 792.077 GABRI< Aleš, dr., Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SLO-61000 Ljubljana Ali prav se piše Županova Micka ali predsednikova h=i Amaterski odri na Slovenskem 1945-1955 ZGODOVINA ZA VSE, 2/1995, št. 2, str. 38-57 Amaterska gledališka dejavnost sredi tega stoletja je bila po mnenju tedanjih kronistov na Slovenskem tako mno- ži=na kot le v redko kateri deželi. Toda ta dejavnost je bila vedno pod pritiski politi=nih zahtev. V najve=ji meri to velja za prvih pet let po 2. svetovni vojni, toda že v za=etku petdesetih let so strokovni kriteriji pri izbiri repertoarja in študiju posameznih iger prevladali nad ideološkimi zahtevami komunisti=nih ideologov. Pri izbiri repertoarja so ama- terski odri ve=inoma posegali po delih slovenskih avtorjev. UDK 82.09 (049.2): 886.3 "15" GRDINA Igor, dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ašker=eva 2, SLO-61000 Ljubljana Jezikoslovcu vodniku v spominsko knjigo ZGODOVINA ZA VSE, 2/1995, št. 2, str. 58-68 Poskus samozvanega "jezikoslovca vodnika" Jožeta Toporiši=a, da bi s falsificiranjem in izmišljotinami v spisu z naslovom Jakoba Riglerja teza o za=etkih slovenskega knjižnega jezika, ki gaje objavila Slavisti=na revija (41. letnik, Ljubljana 1993,449- 464), rcafirmiral znanstveno nevzdržne hipoteze Jakoba Riglerja iz knjige Za=etki slovenskega knjižnega jezika (Ljubljana 1968), ni uspel. Pri=ujo=a razprava je odgovor na Toporiši=eva iz trte izvita izvajanja in na škandalozne razmere v slavistiki v Republiki Sloveniji, kjer se poskuša teptati svoboda izražanja znanstvenih mnenj. UDC 343.819.7 (497.12 Teharje): 886.3-1 886.3-1 : 343.819.7 (497.12 Teharje) 929TirgušekA. ŽIŽEK Aleksander, Archivist, Historical Archives of Celje, Trg celjskih knezov 10, SLO-63000 Celje Me, Poor Chap, Living in a Prison HISTORY FOR EVERYONE, 2/1995, No. 2, pp. 27-37 The paper presents a slightly different view of the conditions in the prisons and prison camps after World War II. The life of the prisoners is presented in the poems of Alojz Tirgušek, who was imprisoned for collaboration with the occupying forces. In addition to the everyday events in the Teharje prison camp, Tirgušek's poems give a vivid portrayal of his fellow inmates, presenting a moving image of the characters and destinies of people, who came into conflict with the new authorities after World War II. UDC 797.077 (497.12) "1945/1955" 930.85 (497.12) "1945/1955" : 792.077 GABRI< Aleš, Ph.D., Institute of Modern History, Kongresni trg 1, SLO-61000 Ljubljana The Mayor's Daughter Micka or the President's Daughter - Which is More Appropriate? Amateur Theatre in Slovenia in the Period 1945-1955 HISTORY FOR EVERYONE, 2/1995, No. 2, pp. 38-57 According to the chroniclers of this period, amateur theatrical productions were more popular in Slovenia in the middle of the twentieth century than in any other country at the time. Yet, as most activities shortly after the war, theatre also was exposed to the demands and pressures of politics. These were particularly strong in the first five years after World War II. However, already in the early 1950's, professional criteria in the selection of repertoire and the production of individual plays prevailed over the demands of the communist ideologists. When selecting their reper- toires, the amateur theatres decided mainly in favour of works by Slovene authors. 3^ UDC 82.09 (049.2) : 886.3 "15" GRDINA Igor, Ph.D., University of Ljubljana, Faculty of Arts, Ašker=eva 2, SLO-61000 Ljubljana Poor Harvest of Jože Toporiši= To the "Leading Linguist" - to His Memory Book HISTORY FOR EVERYONE, 2/1995, No. 2, pp. 58-68 The attempt by the self-appointed "leading linguist" Jože Toporiši= to reaffirm by falsifications and inventions in his paper "The Thesis of Jakob Rigler on the Beginnings of the Slovene Literary Language" (Slavic Review, 41, Ljubljana, 1993, pp. 449-464) the scientifically untenable hypothesis of Jakob Rigler (advanced in the book The Beginning of the Slovene Literary Language, Ljubljana, 1968), proved to be unsuccessful. The article is a response to Toporiši='s far-fetched arguments and to the scandalous conditions in the field of Slavistics in the Republic of Slove- nia, where attempts are being made by a small minority to trample underfoot the freedom of expressing professional opinion. STUDIA HUMANITATIS Zbirka APES Marko Andrej ŠTUHEC STUDEN Rde=a postelja, š=urki Stanovati v Ljubljani in solze vdove Prešeren ZGODOVINA ZA VSE Nova slovenska znanstvena revija, polna zanimivih in kratko=asnih zgodb, ki jih piše življenje. VSE ZA ZGODOVINO Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje (Muzej novejše zgodovine Celje) Prešernova 17,63000 Celje tel.: (063) 442-501, fax: (063) 443-490 Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. ZGODOVINSKI glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije osrednja slovenska histori=na revija Zgodovinski =asopis (Z<) že skoraj pol stoletja izhaja v Ljubljani in nada- ljuje tradicijo svojih predhodnic, ki sega že v leto 1846. Z< objavlja rezultate prou=evanja zgodovine slovenskega naroda in slovenskega ozemlja, študij splo- šnih in specialnih vprašanj zgodovine sosednjih narodov in srednjeevropske- ga prostora, ob=e zgodovine, pomožnih zgodovinskih ved, teorije zgodovine ter pouka zgodovine v šoli. Z< objavlja pregledne razprave in krajše zapise, predavanja s kongresov in diskusijske prispevke iz vseh obdobij zgodovine od najstarejših dob do današnjih dni; pri tem nadrobnejše obravnavanje posebnih panog, obdobij, problemov in obmo=ij prepuš=a drugim slovenskim histori=- nim revijam. Vsebina prispevkov se nanaša tako na kulturno, politi=no in gos- podarsko zgodovino, kakor tudi na prikaz vsakdanjega življenja v preteklih obdobjih. Z< poro=a o kongresih, simpozijih in razstavah, o delovanju stro- kovnih društev in zgodovinskih institucij ter kriti=no vrednoti nove zgodovin- ske publikacije. Vlogo referen=ne revije Z< opravi=uje tudi z objavljanjem slovenskih zgodovinskih bibliografij in s predstavitvami pomembnejših slo- venskih zgodovinarjev. Jezik prispevkov v reviji ni hermeti=en, ampak je ra- zumljiv tudi nepoklicnim zgodovinarjem. V zadnjih letih kar okoli petino razprav za Z< prispevajo zgodovinarji, ki se izven meja Republike Slovenije posve=ajo prou=evanju slovenske zgodovine. V tujino gre tudi znaten del naklade revije, ki je presegla 2000 izvodov. Ob štirih rednih zvezkih posameznega letnika Z< je uredništvo postopoma ponatisnilo vse starejše že razprodane zvezke revije, ki je tako v kompletu (kar 100 zvezkov !) dostopna tudi mladim generacijam historikov in ljubite- ljev zgodovinskega branja. V Zbirki Zgodovinskega =asopisa pa je doslej izšlo že trinajst zaokroženih razprav ali zbornikov o posameznih vprašanjih slovenske preteklosti. Zgodovinski =asopis in publikacije iz njegove zaloge lahko kupite ali naro- =ite na upravi Z<: Ljubljana, Ašker=eva 2, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, tel.: 061-1769-210. Naro=ništvo na osrednjo slovensko histori=no revijo vam zagotavlja redno prejemanje Z< (štirje zvezki v letu 1995 veljajo za zaposlene 2700 SIT, za upokojence 2000 SIT ter za dijake in študente vse- ga 1350 SIT), obveš=enost o dejavnostih Zveze zgodovinskih društev Slove- nije in =lanske ugodnosti (cenejši nakupi knjig pri nekaterih slovenskih založ- bah, brezpla=ni ali cenejši obiski doma=ih in tujih muzejev ter galerij). Cene starejših zvezkov Z< so razprodajne, za nakup kompleta ali ve= številk revije uprava nudi možnost brezobrestnega obro=nega odpla=evanja. PRODAJNE CENE PUBLIKACIJ ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE Nacionalni in socialni programi pri Slovencih, Ljubljana, 1989 Umek, Ema, Erbergi in dolski arhiv, 2. del, Ljubljana, 1992 (500,00 SIT). (1.500,00 SIT). Komunisti=na partija v Sloveniji 1919-1941, Ljubljana, 1979 Nemani=, Ivan, Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929-1955, Ljub- (400,00 SIT). ljana, 1989 (600,00 SIT). Iz roda v rod - Pri=evanja o slovenskem jeziku, Ljubljana, 1982 Verbi=, Marija, deželnozborski spisi kranjskih stanov I. 1499- (600,00 SIT). 1515, Ljubljana, 1980 (700,00 SIT). Arhiv Republike Slovenije 1945-1985, Ljubljana, 1985(400,00 Verbi=, Marija, deželnozborski spisi kranjskih stanov II. 1516- SIT). 1519, Ljubljana, 1986 (700,00 SIT). Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva Republi- Smole, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko, cerkv. zadeve, lit. ke Slovenije, Ljubljana, 1987 (600,00 SIT). A-F, Ljubljana, 1986 (700,00 SIT). Imeli so dve domovini, Ljubljana, 1988 (600,00 SIT). Smole, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko, cerkv. zadeve, lit. Naš rod si bilje ustvaril sen o domu zlat, Ljubljana, 1990 (500,00 G, Ljubljana, 1989 (700,00 SIT). SIT). Smole, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko, cerkv. zadeve, lit. Bogastvo jugoslovanskih arhivov, Ljubljana, 1989 (400,00 SIT). I-K, Ljubljana, 1989 (800,00 SIT). Rokopisi Arhiva Republike Slovenije, Ljubljana, 1990 (500,00 Smole, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko, cerkv. zadeve, lit. SIT). L, Ljubljana, 1994 (1.500,00 SIT). Filmski obzornik - zrcalo =asa, Ljubljana, 1991 (600,00 SIT). Jeraj, Mateja, RS Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki, I. Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem, Ljubljana, del 1945-1949, Ljubljana, 1988 (700,00 SIT). 1993 (2.000,00 SIT). Vodnik po mati=nih knjigah za obmo=je Republike Slovenije, Smole, Majda, Glavni intendant Ilirskih provinc 1809-1813, Ljubljana, 1972-1974,1-III (700,00 SIT vsak del), 2 karti (200,00 Ljubljana, 1973 (600,00 SIT). SIT vsaka). Umek, Ema, Samostani Kostanjevica, Pleterje in Sti=na, Ljub- Ribnikar, Peter, Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v ljana, 1974 (600,00 SIT). Državnem osrednjem arhivu PRODAJNE CENE PUBLIKACIJ ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Arhivi št. 1 -14 (500,00 SIT), št. 15 (1.000,00 SIT), št. 16. Viri št. 4, Rozman, Franc, Korespondenca Albina Prepeluha (1.500,00 SIT), št.17 (2.000,00 SIT). - Abditusa, Ljubljana, 1991 (750,00 SIT). Viri št. 1, Pleterski, Janko, Politi=no preganjanje Slovencev Viri št. 5, Prin=i=, Jože, Zagradnik, Maruša, Zupan=i=, Mar- V Avstriji 1914-1917, Ljubljana, 1980 (500,00 SIT). jan, Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji Viri št. 2, Pleterski, Janko, Politi=no preganjanje Slovencev po 2. svetovni vojni, Ljubljana, 1992 (1.000,00 SIT). v Avstriji 1914-1917, priloge poro=ilom vladne komisije (iz- Viri št. 6, Friš, Darko, Korespondenca Kazimirja Zakrajška, bor), Ljubljana, 1982 (500,00 SIT). O.F.M. (1907-1928), Ljubljana, 1993 (1.500,00 SIT). Viri št. 3, Drnovšek, Marjan, Slovenski izseljenci, Ljublja- Viri št. 7, Vodušek Stari=, Jera, "Dosje" Ma Jutranjo servisno-informativni program, aktualno-informativni program, zabavno razvedrilni in športni programi 0 Gospodarski mozaik Gf Stili in trendi - oddaja o kulturi bivanja, turizmu, kulinariki in vinski kulturi Gf NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK Vsi razlogi za Novi tednik Ugodnosti naro=nikov: NOVI TEDNIK SPOŠTUJE ZVESTOBO IN - Mese=no pla=evanje naro=nine s položnicami. ZANESLJIVO NUDI NARO SLO-63301 PETROVCE TELEFON: (063) 70 81 94 TELEFAX: (063) 70 82 80 ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Branko Lesjak, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Ra=unalniška priprava stavka: Andrej Mohori= Prevod v angleš=ino: Katarina Kobilica Prevod v nemš=ino: Elizabeth Seitz Lektor: Anton Šepetavc Tisk: Marginalija Petrovce Naklada: 800 izvodov Finan=na podpora za natis revije: OPEN SOCIETY FUND - SLOVENIJA ISSN 1318-2498 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija Zgodovina za vse med proizvode, za katere se pla=uje 5% davek od prometa proizvodov. ANDREJ STUDEN JANEZ CVIRN DRAGAN MATIC ALEKSANDER ŽIŽEK ALEŠ GABRI< IGOR GRDINA CELJE-C1LLI — Trg cesarja Jožefa in "Narodni Dom