ZGODOVINO Št. 2
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
to CS as ZGODOVINO št. 2 (Erinnerung an Cilli. ..». ID.*. - *., ..Bit Uli*." ju.iuf ' ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, kijih piše življenje Andrej Studen "BOJIMO SE, DA BO TEKLA KRI! " 1 Ekscesi ob obisku =eških visokošolcev v Celju leta 1899 "Wir befürchten, daß Blut fließen wird!" Ausschreitungen beim Besuch tschechischer Hochschüler in Cilli im Jahre 1899 Janez Cvirn OBESITI ZA PETE IN SCVRETI NAD OGNJEM 9 Slovenci in habsburška monarhija (1848-1918) An den Fersen aufhängen und über dem Feuer braten Die Slowenen und die Habsburger Monarchie (1848-1918) Dragan Mati7 "GLEDALIŠ<A KOT TAKA PO SVOJEM POSTANKU NIMAJO KULTURNEGA POMENA... " 16 Kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja s posebnim ozirom na gledališ=e in kinematograf "Niemand kann behaupten, Theater als solche hätten ihrer Entstehung nach keine kulturelle Bedeutung" Kultur und Politik in Krain zur Zeit der Jahrhundertwende mit besonderer Rücksicht auf Theater in Kinematograph Aleksander Žižek SIROTA JAZ V ZAPORU ŽIVIM 27 Ich Armer sitze im Gefängnis Aleš Gabrio AL PRAV SE PIŠE ŽUPANOVA MICKA ALI PREDSEDNIKOVA H<I 38 Amaterski odri na Slovenskem 1945-1955 Schreibt man Županova Micka oder die Tochter des Vorsitzenden? Slowenische Amateurbühnen von 1945-1955 Brez njih ni športa Igor Grdina <EMERNA ŽETEV JOŽETA TOPORIŠI<A 58 Jezikoslovcu vodniku v spominsko knjigo Traurige Ernte für Jože Toporiši= Einem führenden Sprachwissenschaftler ins Stammbuch S knjižne police 69 ZGODOVINA ZA VSE "Odpevske slavnosti leta 1886 sem nemški oziroma slovenski zna=aj mesta. Okoli te osi se bila je na dnevnem redu gorja=a in kamen, je vrtelo celotno dogajanje v mestnem vsakdanjiku, gnjila jajca, =rnilo in hudi=evo olje, orodje, srednje oziroma nacionalno strpne poti pa ni bilo. s katerim je celjska druhal, kije bila pla=ana Vsakdanje življenje Celjanov so torej pretresali ostri in napoj ena od znanih aranžerjev, vsakokrat po nacionalni boji. Pretepi med Nemci in Slovenci, ki so cele dneve in no=i brez vsake bojazni in žalibože v=asih spominjali na prave male vojne, so sodili v obi- tudi nemoteno od politi=nih oblasti divjala zoper =ajen inventar mestnega vsakdanjika. Ob slovenskih Slovence, jih insultirala, napadala in ranila. " kulturnih in družabnih prireditvah, ki so jih celjski Nem- IvanBovha, 27. 9. 1899 ci redoma razumeli kot navadno izzivanje, je obi=ajno prihajalo do množi=nih spopadov med Slovenci in Nem- Dr. Josip Sernec je leta 1891 izjavil, daje Celje, kar ci. "Do prve ve=je konfrontacije je prišlo v =asu usta- se nacionalnih odnosov ti=e, najbolj zanikrno mesto v novitvene slavnosti celjskega Sokola 7. in 8. septem- monarhiji. <asi nacionalnega sožitja med Nemci in Slo- bra 1890, ko je celjska nemška fakinaža z vseh strani venci so konec osemdesetih let postali neponovljiva pre- napadala Sokole in njihove goste, mestna policija paje teklost. "Gesli 'Hie Deutsche - Hie Slowenen' in 'Svo- v ve=ini primerov mižala."2 Zaradi hudih nacionalnih ji k svojim' sta obvladovali celotno politi=no in dru- izgredov, do katerih je prišlo ob omenjeni slavnosti, je žabno življenje. Vsak Celjan seje tako bil prisiljen, ne mestni urad prepovedal vse slovenske nacionalne slav- glede na svoj socialni položaj in družbeni status, nacio- nosti v mestu. nalno opredeliti, vsako odstopanje od nacionalnega na- =ela pa so kaznovali z ostro moralno obsodbo.'" Tako "Ne glede na represivne ukrepe mestnega urada, ki nemška kot slovenska stran sta si v okviru srditih na- so jih potrdili tudi najvišji državni organi, je bilo v Ce- cionalnih bojev neprestano prizadevali, da bi dokazali lju vse do preloma stoletja ve= velikih slovenskih slav- Janez Cvirn. Biser na Savinji, Celje na starih razglednicah, Janez Cvirn, Kri v luft! <reve na plot! Oris družabnega življe- Maribor 1993, str.S2. nja v Celju na prelomu stoletja, Ljubljana 1990, str.54. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE nosti, ki jih je nemško prebivalstvo doživljalo kot pro- poznih slovanskih scen pobratenja. "Ti <ehi so jim na- vokacijo."1 Do najhujših nacionalnih izgredov ob raz- ravnost dobrodošli, da bi s pomo=jo izzivalnih krava- nih slovenskih slavnostih pa je prišlo v drugi polovici lov odvra=ali tujski promet iz našega mesta, da bi pre- devetdesetih let, torej po letu 1895, ko so bile prastare- strašili letoviš=arje ter jim vzeli vse veselje do uporabe mu "nemškemu" mestu "vsiljene" slovensko-nemške tukajšnjih zdraviliš=."6 "Celjani pozor! <ehi ho=ejo one- vzporednice na nižji gimnaziji, poleg tega pa je podobo =astiti vaše mesto!"7 "nemškega" Celja popolnoma skazila tudi trdnjava slo- venskih okoli=anov - Narodni dom, ki je bil zgrajen v 30. julija so =eški študentje z dopisom v =eš=ini mest- letih 1895-1896. Do pravih izbruhov nemškega neza- nemu uradu javili svoj prihod v Celje. Deutsche Wacht dovoljstva je prišlo ob odprtju Narodnega doma leta ob tem seveda ni zaspala. Oznanila je, da so <ehi pa= 1897, ob slavnostni blagoslovitvi zastave Celjskega pev- vesela družba, v kateri vlada objestnost, sicer pa da se skega društva 1898; vreliš=e pa so nacionalni ekscesi <ehi ho=ejo iz Nemcev nor=evati. <ehi da so pa= do- dosegli leta 1899 ob obisku =eških visokošolcev. volj neumni, hkrati pa tudi predrzni in nesramni, =e mi- slijo, da na Štajerskem kdo razume njihov =vek in go- Julija 1899 so se v dnevnem =asopisju pojavile novi- bezdanje. Mestni urad je seveda dopis zavrnil.8 ce, da bo avgusta prišlo na "pou=en in reprezentan=en" izlet na slovensko ozemlje nad sto =eških visokošolcev Najbolj gore=ni med celjskimi Nemci pa so na mest- pod vodstvom prof. Vladimira llraskyja. Poleg Bleda, ni ob=inski svet naslovili tudi tiskano peticijo, v kateri Ljubljane in Postojne naj bi v sredo, 9. avgusta, obiska- so zahtevali, da se ukrene vse potrebno, da bi se prepre- li tudi Celje.4 Reakcija celjskih Nemcev, ki so se obe- =il obisk <ehov v Celju, da bi se tako prepre=ili ekscesi in bi se ohranila javni red in mir. Mestne oblasti so spom- nili na strašne praške dogod- ke, ki so med celjskim nemš- kim prebivalstvom vzbudili jBj mo=no ogor=enje. <eški štu- dentje so se namre= zelo iz- kazali "pri surovih napadih na Nemce, pri opustošenjih, ki so jih zagrešili nad sadovi nemš- ke pridnosti, nad spomeniki nemške kulture... Zato seje bati najhujšega in to moramo prepre=iti. Mir in spokojnost Celja zaradi teh zlonamerno povabljenih ljudi ne smeta biti Cc»arj,\ JoK-fa tr^ /. »Narodnim domom porušena, naša varnost in na- iz '£>•/'-:'•' • >A. ša lastnina pa ne smeta biti iz- postavljeni odve=ni nevarno- nem takoj spomnili ekscesnih dogodkov iz let 1897 in sti. "' Nekaj sto izvodov peticije, ki jo je natisnila ti- 1898, je bila seveda pri=akovana. Deutsche Wacht seje skarna Celeja, so razpe=ali po mestu, od hiše do hiše, in takoj vprašala, "ali ne bo minilo vsaj eno leto brez na- podpisali sojo mnogi celjski Nemci. Ta akcija podži- =rtovanega panslavisti=nega napada na naše nemško me- ganja sovražnega razpoloženja in zbiranja podpisov je sto",5 na mesto, ki je sicer znano po svojem mirnem in seveda poleg "vahtarce" še dodatno prispevala k ustvar- gostoljubnem prebivalstvu. <emu bi morali trpeti suro- janju napetega vzdušja v mestu. ve in grobe slovenske žalitve ter odvratne provokacije? Slovenskim prvakom, kijih lahko ozna=imo le kot "ko- Slovensko =asopisje je nemško hujskanje, =eš da ho- lovodje in pobudnike", pa= ne moremo dovoliti pom- =ejo "nemško" Celje obiskati praški pretepa=i, cestni 1 bi Jem, sir. 58. Glej: Slovenski narod. 8. 7, 18. 7., 20. 7.. 24. 7.. 31. 7. 1899, Deutsche Wacht, 27. 7. 1899. pa tudi 1. 8. in 2. 8. 1899; Domovina. 28. 7. 1899; Slovenski Deutsche Wacht. 30. 7. 1899. gospodar šele 3. 8. 1899; Deutsche Wacht. 23. 7.. 27. 7. in 30. Glej: Deutsche Wacht. 30. 7. 1899; Janez Cvirn, Thomas Fürst- 7. 1899. Glej tudi Janez Cvirn, Thomas Fürstbauer: Kronika bauer: Kronika mesta Celja 1892 - 1907, 1. del, Celjski zbor- mesta Celja 1892 -1907. 1. del. Celjski zbornik 1990, str.251. nik 1990, str.251. Deutsche Wacht. 23. 7. 1899. ZAC: MUC. škatla 20. VSI-; ZA ZGODOVINO ZGODOVINA L\ VSE 3 Celjski župan Gustav Stiger Celjski podžupan Julius Rakttsch razbojniki, divjaki z noži, požigalci in njihovi najsuro- sko odvisno redarstvo", ki je vzdrževalo javni red in vejši pomaga=i Slovenci, ostro obsodilo.10 Spraševalo mir le v interesu celjskih mestnih o=etov - Nemcev." seje, zakaj mora biti ravno Celje prava "tolovajska ja- Slavni celovški magistrat pa je na prošnjo celjskih Nem- ma"" sredi civilizirane in kulturne Evrope. Kako je mo- cev celjskim "odvisnim" mestnim stražnikom poslal na go=e, da imajo "kulturni" Nemci =eške akademike za pomo= še 15 redarjev s "piklhavbami".14 izme=ek =loveštva, za smrkavce ter za navadno sodrgo, ki se ji mora, kot vsakemu ncpovabljencu, s kolom in Še zadnji poskus, da bi prepre=ili <ehom vstop v me- nožem v rokah pokazati vrata.12 sto, pa predstavlja najava, da bodo mestni muzej in graj- ske ruševine od 8. do 10. avgusta zaradi nujnih vzdrže- Deveti avgust pa seje nezadržno bližal. Slovenska valnih del zaprte za obiskovalce." Slovenski narod je Stranje še naprej opozarjala, da lahko v sredo pride do na slednje reagiral takole: "A vse ni ni= pomagalo. Fakt sramotnega škandala, kjer bo tekla tudi kri. Poleglo se je, da skoro pozdravimo <ehe v naši sredi, fakt, ob ka- ni tudi hujskanje Nemcev na celjskih ulicah. Nemška terem se bodo tukajšnje nem=urske kreature napihova- mestna fakinaža, še zlasti capini zloglasnega pretepa=a le od jeze in svetega srda, kakor tista žaba, ki je hotela Oechsa, kot tudi nemški burši iz Gradca in tevtoni iz postati debela kakor vol."16 drugih krajev so se vneto pripravljali na sprejem nelju- bih gostov. Slovenski prvaki Miha Vošnjak, dr. Ivan Na Kranjskem je bil sprejem =eških izletnikov, kot je De=ko in dr.