Diplomsko Delo

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

Barbara ČUK

MARIBOR, 2011

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Diplomsko delo TURIZEM V CELJU S POUDARKOM NA PRIMERIH TEMATSKIH POTI PO MESTU

Graduation thesis TOURISM IN CELJE WITH AN EMPHASIS ON CITY THEME TRIPS

Mentor: Kandidatka: doc. dr. Uroš Horvat Barbara Čuk

MARIBOR, 2011

Lektorica: Aleksandra Nemet, profesorica geografije in slovenščine

Prevajalka: Sabina Muminovi č, profesorica biologije in univerzitetna diplomirana prevajalka in tolma činja za angleški jezik

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urošu Horvatu za strokovno pomo č, svetovanje, podporo, usmerjanje in vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

Posebno zahvalo namenjam mojim staršem in starim staršem, ki so me vsa leta študija finan čno podpirali, me spodbujali, stali ob strani in brezpogojno pomagali, po svojih mo čeh. Zahvaljujem se tudi ostalim sorodnikom in prav tako vsem drugim, ki so mi stali ob strani.

Rada bi se zahvalila tudi vsem tistim, ki so sodelovali v reševanju anketnega vprašalnika, saj brez Vaše pomo či ne bi bilo mogo če napisati diplomskega dela.

Še enkrat najlepša hvala vsem in vsakemu posebej, ker brez Vas mi ne bi uspelo.

IZJAVA

IZVLE ČEK

V Celju je poleg vseh ostalih gospodarskih dejavnosti, pomembna dejavnost tudi turizem. V mestu so številne turisti čne znamenitosti, najbolj poznana pa je Stari grad Celje. Števil čnost in raznolikost turisti čnih znamenitosti nam je bila izhodiš če za pripravo tematskih poti po mestu. Tematske poti so sestavljene tako, da združeno predstavijo dolo čeno temo (npr. rimsko obdobje v Celju) in vse temi pripadajo če znamenitosti. Zanimanje doma činov in turistov za tematske poti smo ugotavljali s pomo čjo anketnega vprašalnika. Ugotovljeno je bilo, da je pristop po na činu tematskih poti turistom blizu, poleg tega pa Celje ozna čujejo kot turistom prijazno mesto. V diplomskem delu predstavljamo tudi primere zloženk za tematske poti, ki bi bile na voljo turistom za samostojno spoznavanje mesta. Ugotovitve o turisti čnih navadah turistov, bi lahko bile vodilo za izdelavo še ve č tematskih poti in njim ustreznih zloženk, kar bi še dvignilo prepoznavnost Celja v Sloveniji, kot tudi v svetu.

Klju čne besede: Celje, turizem, turisti čne znamenitosti, primeri tematskih poti, primeri zloženk za tematske poti

ABSTRACT

Tourism is an important activity in Celje. The city contains numerous touristic attractions and maybe the most recognized is the old Celje castle. Number and diversity of touristic attractions were grounds for creating theme trips through the city. Theme trips are created to present a specific topic (e.g. the Roman period in Celje) and all the attractions belonging to the topic. Celje residents and tourist's interest regarding those theme trips was determined with the help of the questionnaire. Results show that tourists like the idea of theme trips and that Celje is a tourist friendly city. This diploma paper includes a sample of information folder about theme trips, which would be available to tourists for individual tours through the city. Findings about tourist's habits could be the basis for creating more theme trips and proper information folders, which would increase Celje's recognisability in Slovenia as well as around the world.

Key words: Celje, tourism, touristic attractions, examples of theme trips, examples of information folder for theme trips

KAZALO VSEBINE

1 UVOD …………………………………………………………………………. 1 1.1 Namen ……………………………………………………………….. 3 1.2 Raziskovalna vprašanja ……………………………………………… 3 1.2.1 Raziskovalne hipoteze ……………………………………... 4 1.3 Metodologija ………………………………………………………… 4 1.3.1 Raziskovalne metode ………………………………………. 5 1.3.2 Raziskovalni vzorec in spremenljivke ……………………... 5 1.3.3 Postopek zbiranja podatkov ………………………………... 6 1.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ………………….. 6 1.3.3.2 Vsebinsko metodološke zna čilnosti anketnega vprašalnika ……………………………………….. 6 1.3.4 Postopki obdelave podatkov ……………………………….. 7 2 TURISTI ČNA PONUDBA V CELJU ………………………………………… 8 2.1 Turisti čne znamenitosti Celja ………………………………………... 9 2.1.1 Stari grad ………………………………………………….. 10 2.1.2 Muzeji …………………………………………………….. 12 2.1.3 Sakralni objekti …………………………………………… 19 2.1.4 Znamenitosti povezane z umetnostjo …………………….. 21 2.1.5 Ostale pomembne znamenitosti in objekti v Celju in okolici ……………………………………………………. 22 3 TEMATSKE POTI …………………………………………………………… 26 3.1 Karta prestavljenih tematskih poti ………………………………….. 27 3.2 Pot Rimljanov – Rimska Celeia ……………………………………. 29 3.3 Pot Grofov Celjskih ………………………………………………… 30 3.4 Pot po muzejih Celja – Muzejsko Celje ……………………………. 37 3.5 Pot po Celju za čas II. sv. vojne ……………………………………. 37 3.6 Pot po umetniškem Celju …………………………………………... 38 3.7 Otroška pot …………………………………………………………. 39 3.8 Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana ……………… 39 3.9 Pot popotnice Alme Karlin ………………………………………… 40

3.10 Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov ………………… 40 4 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA O TURISTI ČNEM OBISKU CELJA …………………………………………………………………………45 4.1 Osnovni podatki anketirancev ……………………………………… 45 4.2 Analiza anketnega vprašalnika po posameznih vprašanjih ………… 50 4.2.1 Analiza odgovorov doma činov o obiskovalcem priporo čenih znamenitostih …………………………………………….. 50 4.2.2 Analiza odgovorov o zadovoljnosti s turisti čno ponudbo .. 52 4.2.3 Analiza odgovorov o viru turisti čnih informacij …………. 54 4.2.4 Analiza odgovorov, ki se nanašajo na poznavanje in ogled znamenitosti ………………………………………………. 58 4.2.5 Zanimanje za tematske poti ………………………………. 63 4.2.6 Zadovoljnost z ozna čbami v mestu ………………………. 87 4.2.7 Možnosti za dvig ravni mestnega turizma ……………….. 88 4.2.8 Analiza odgovorov o vnovi čni turisti čni vrnitvi turistov v Celje in ali bodo ogled znamenitosti priporo čili tudi drugim ……………………………………………………. 91 4.2.9 Analiza odgovora, kako pogosto doma čini sre čujejo tuje turiste v Celju …………………………………………….. 93 5 SKLEP ………………………………………………………………………... 96 5.1 Izhodiš ča za nadaljnje raziskave ………………………………….. 102 LITERATURA ……………………………………………………………….. 103

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na spol ………………… 45 Tabela 2: Starost anketirancev in njihovo število (f) ter delež (f%) glede na spol …………………………………………………………………... 45 Tabela 3: Izobrazba anketirancev in njihovo število (f) ter delež (f%) glede na spol ……………………………………………………………………46 Tabela 4: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na poreklo ……………... 47 Tabela 5: Poreklo anketirancev in njihovo število (f) ter delež (f%) glede na spol …………………………………………………………………... 47 Tabela 6: Starost anketirancev in njihovo število (f) glede na spol in poreklo … 48 Tabela 7: Izobrazba anketirancev in njihovo število (f) glede na spol in poreklo 49 Tabela 8: Število (f) priporo čenih turisti čnih zanimivosti glede na spol anketirancev ………………………………………………………….. 50 Tabela 9: Število (f) priporo čenih turisti čnih znamenitosti glede na starost in izobrazbo anketirancev …………………………………………… 51 Tabela 10: Mnenje o turisti čni prijaznost mesta in število (f) ter delež (f%) glede na poreklo anketirancev ……………………………………… 52 Tabela 11: Mnenje o turisti čni prijaznosti mesta in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev …………………………………... 52 Tabela 12: Pestrost ponudbe in njeno število (f) ter delež (f%) glede na spol anketirancev ………………………………………………... 53 Tabela 13: Pestrost ponudbe in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev ………………………………………………………... 54 Tabela 14: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na poreklo anketirancev ……………………………………………………….. 55 Tabela 15: Vir turisti čnih informacij in število glede na spol in poreklo anketirancev ………………………………………………. 55 Tabela 16: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev …………………………………………….. 56 Tabela 17: Vir turisti čnih informacij in število (f) ter delež (f%) glede na spol anketirancev …………………………………………………... 57

III

Tabela 18: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev ……………………………………………. 57 Tabela 19: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki pozna in si je ogledalo znamenitosti glede na poreklo ……………………………. 59 Tabela 20: Število (f) anketirancev, ki pozna in si je ogledalo znamenitosti glede na spol ……………………………………………………….. 60 Tabela 21: Število (f) anketirancev, ki pozna in si je ogledalo znamenitosti glede na starost in izobrazbo ……………………………………….. 61 Tabela 22: Število (f) in delež (f%) anketiranih doma činov, ki so si znamenitosti ogledali v zadnjih desetih letih glede na spol ………... 62 Tabela 23: Število (f) anketiranih doma činov, ki so si znamenitosti ogledali v zadnjih desetih letih glede na starost in izobrazbo ……… 63 Tabela 24: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti in glede na poreklo …….. 64 Tabela 25: Število (f) anketirancev glede na mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti in glede na spol ter poreklo …………… 64 Tabela 26: Število (f) anketirancev glede na mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti in glede na starost ter izobrazbo ………. 64 Tabela 27: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na mnenje o pomo či prospektov, zloženk ipd. o tematskih poteh na spoznavanje znamenitosti in glede na poreklo …………………………………. .. 65 Tabela 28: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na zanimanje za tematske poti in glede na poreklo ………………………………….. 66 Tabela 29: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Rimljanov glede na poreklo ………………………………………... 67 Tabela 30: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Rimljanov glede na starost in izobrazbo …………………………………………….. . 67 Tabela 31: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Grofov Celjskih glede na poreklo ………………………………….. 68 Tabela 32: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Grofov Celjskih glede na spol in poreklo ……………………………………………. 68

Tabela 33: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Grofov Celjskih Glede na starost in izobrazbo …………………………………… .. 69 Tabela 34: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po muzejih Celja glede na poreklo …………………………………… 69 Tabela 35: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po muzejih Celja glede na spol in poreklo …………………………………………… 70 Tabela 36: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po muzejih Celja Glede na starost in izobrazbo ………………………………………. 70 Tabela 37: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne glede na poreklo ………………….. 71 Tabela 38: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne glede na spol in poreklo ……………………….. 71 Tabela 39: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne glede na starost in izobrazbo …………………. 72 Tabela 40: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po umetniškem Celju glede na poreklo ……………………………. 73 Tabela 41: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po umetniškem Celju glede na spol in poreklo ……………………………………… 73 Tabela 42: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po umetniškem Celju glede na starost in izobrazbo …………………………………. 74 Tabela 43: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Otroško pot glede na poreklo ………………………………………………... 74 Tabela 44: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Otroško pot glede na spol in poreklo …………………………………………………………… 75 Tabela 45: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Otroško pot glede na starost in izobrazbo ………………………………….…………………… 75 Tabela 46: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po delih in ustvarjanju Josipa Pelikana glede na poreklo ……………………. 76 Tabela 47: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana glede na spol in poreklo …….. 76

Tabela 48: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po delih in ustvarjanju Josipa Pelikana glede na starost in izobrazbo …………. 77 Tabela 49: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot popotnice Alme Karlin glede na poreklo ………………………….. 78 Tabela 50: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot popotnice Alme Karlin glede na spol in poreklo …………………………………...... 78 Tabela 51: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot popotnice Alme Karlin glede na starost in izobrazbo ...……………………………… 79 Tabela 52: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov glede na poreklo ……... 80 Tabela 53: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov glede na spol in poreklo ……………… 80 Tabela 54: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov glede na starost in izobrazbo ………….. 81 Tabela 55: Izbrane kombinacije dveh tematskih poti in število (f) glede na spol, poreklo, starost in izobrazbo anketirancev …………………… 82 Tabela 56: Utemeljitve za izbor posameznih poti in število (f) glede na spol, poreklo, starost in izobrazbo anketirancev …………………… 85 Tabela 57: Število (f) in delež (f%) anketirancev, glede na mnenje o ozna čenosti znamenitosti in glede na poreklo ……………………… 87 Tabela 58: Število (f) anketirancev, glede na mnenje o ozna čenosti znamenitosti in glede na spol ter poreklo ………………………….. 88 Tabela 59: Število (f) anketirancev glede na mnenje o ozna čenosti znamenitosti in glede na starost ter izobrazbo ……………………………………. 88 Tabela 60: Število (f) anketirancev, glede na mnenje o izboljšanju mestnega turizma in glede na poreklo ……………………………... 89 Tabela 61: Število (f) anketirancev, glede na mnenje o izboljšanju mestnega turizma in glede na spol ter poreklo ……………………... 89 Tabela 62: Število (f) anketirancev glede na mnenje o izboljšanju mestnega turizma in glede na starost ter izobrazbo ……………….. 90 Tabela 63: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na vnovi čen turisti čen obisk Celja in glede na poreklo …………………………. 91

Tabela 64: Vnovi čen turisti čni obisk Celja in njegovo število (f) glede na spol in poreklo anketirancev …………………………………………..... 91 Tabela 65: Vnovi čen turisti čni obisk Celja in njegovo število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev …………………………………………. 92 Tabela 66: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi ogled znamenitosti Celja priporo čili še drugim glede na poreko ……………………… 92 Tabela 67: Pogostost sre čevanja tujih turistov v mestu in število (f) ter delež (f%) glede na spol anketirancev …………………………….. 93 Tabela 68: Pogostost sre čevanja tujih turistov v mestu in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev ………………………………….. 94 Tabela 69: Število (f) anketirancev glede na spol in poreklo za vprašanje: »Kaj Vam je bilo v Celju še posebej vše č?«. ……………………………. 94

VII

1 UVOD

Morda je Celje res le še eno provincialno mestece, kakršnih v srednjeevropskem prostoru nikakor ni malo. Presenetljiva podobnost, urbanisti čna in arhitekturna sorodnost, skrbna urejenost in prisr čna doma čnost so žlahtna dediš čina skupne preteklosti. In vendar je Celje enkratno in neponovljivo mesto! Odli čna lega, slikovita okolica, slavna zgodovina in prijazni, gostoljubni, odprti ljudje že stoletja družno oblikujejo podobo njegove druga čnosti (Cvirn in Šepetavc, 2006).

Z zgornjim opisom Celja se strinjam tudi sama, saj je mesto moj rojstni kraj in kraj bivanja. Želja po tem, da še drugi spoznajo mesto, katerega del sem tudi jaz me je vodila k nastanku slednjega diplomskega dela.

O turizmu, znamenitostih, ponudbi in naravno ter družbeno geografskih zna čilnostih Celja je dosti napisanega, za turiste obstajajo številni turisti čni vodniki in tako informacij resni čno ne manjka. Ker pa je v množici podatkov težko najti tisto kar nas res zanima, smo z diplomskim delom želeli predstaviti tematske poti, kjer je ve čina celjskih znamenitosti združena in predstavljena kot zaklju čena celota, ki jo povezuje skupna tema. Navdih za pripravo poti smo našli na spletu, kjer lahko najdemo številne tematske poti v Sloveniji in tudi v nekaterih ob činah, podobno smo želeli izdelati tudi za Celje. Tako so nastale poti, ki jim je skupen zgodovinski pomen, ki povezujejo znane celjske osebnosti, ki imajo verski, umetniški ali estetski pomen in pot namenjena otrokom.

Poti s poudarjeno zgodovinsko noto so štiri in zajemajo ogled naslednjih znamenitosti: 1. Pot Rimljanov – Rimska Celeia (Celeia Mesto pod mestom - razstaviš če Knežji dvorec in ob čina Celje, Pokrajinski muzej Celje – Lapidarij, Herkulovo svetiš če – Miklavški hrib), 2. Pot Grofov Celjskih (Stari grad Celje, Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor oz. Spodnji grad, obrambni stolp srednjeveškega mestnega obzidja),

3. Pot po muzejih Celja – Muzejsko Celje (Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine Celje (kulturna dediš čina po I. sv. vojni) in Celeia Mesto pod mestom - razstaviš če Knežji dvorec) in 4. Pot po Celju za čas II. svetovne vojne (Stari pisker, Spomenik NOB – Vojna in mir, Knežji dvorec – spominska ploš ča žrtvam medvojnih pobojev).

Poti vezani na znane osebnosti Celja sta naslednji in zajemata ogled navedenih znamenitosti: 1. Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana (atelje in hiša J. Pelikana) in 2. Pot popotnice Alme Karlin (Spominska ploš ča na Ljubljanski ulici, zbirka v Pokrajinskem muzeju, spomenik, hiša pri Svetini).

Poti z estetskim, umetniškim ali verskim pomenom sta dve in zajeta ogled naslednjih znamenitosti: 1. Pot po umetniškem Celju (Galerija sodobne umetnosti, Eroti čna galerija Ra čka, Likovni salon, razli čne galerije npr. Vovk, Oskar Kogoj…) in 2. Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov (starokrš čanska krstilnica, Kalvarija – 4 kapele in skupina Golgota, Marijino znamenje, cerkev Sv. Jožefa, Opatijska cerkev Sv. Danijela in Pieta, Marijina cerkev, cerkev Sv. Maksimiljana s kipom kaplana Primoža Trubarja, Kapucinska cerkev Sv. Cecilije in cerkev Sv. Miklavža).

Otroška pot je namenjena še posebej otrokom in ponuja ogled naslednjih znamenitosti: Hermanovega brloga, Osrednje knjižnice Celje – oddelek za otroke (Knjižnica pri Mišku Knjižku) in Pravljične dežele (v mesecu decembru).

Za tri tematske poti (Pot Rimljanov – Rimska Celeia, Pot Grofov Celjskih in Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov) smo izdelali tudi primere zloženk, ki bi bile na voljo turistom za samostojno spoznavanje mesta. Hkrati pa smo z anketnim vprašalnikom preverili, kako bi naštete tematske poti zanimale

doma čine (prebivalce Celja), obiskovalce iz drugih delov Slovenije in tuje turiste. Rezultate predstavljamo v nadaljevanju dela, poleg tega pa še rezultate iz anketnega vprašalnika povezane z zadovoljnostjo s turisti čno ponudbo Celja, poznavanjem in ogledom znamenitosti in na činom pristopa k turisti čnemu udejstvovanju.

1.1 NAMEN

Namen diplomskega dela z naslovom Turizem v Celju s poudarkom na primerih tematskih poti po mestu je ugotoviti navade doma čih (prebivalcev Celja in obiskovalcev iz drugih delov Slovenije) in tujih turistov (obiskovalcev iz tujine) glede na činov ogleda mesta in pristopa k turisti čnemu udejstvovanju. Ugotavljamo tudi preferen čne turisti čne to čke, hkrati pa želimo strnjeno v obliki tematskih poti, turistom približati posamezno zgodovinsko obdobje razvoja Celja. V ta namen smo pripravili devet tematskih poti, kjer so predstavljene znamenitosti, ki so med seboj zgodovinsko ali tematsko povezane. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali kako bi turisti sprejemali tematske poti, kot na čin ogleda mesta, katere tematske poti bi jih bolj zanimale in kaj si želijo oz. kakšne so njihove turisti čne potrebe. S primerjavo rezultatov smo ugotavljali razlike med doma čini – prebivalci mesta, obiskovalci iz drugih delov Slovenije in tujimi turisti.

1.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

V diplomskem delu želimo odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Ali turiste zanima ogled mesta po na činu tematskih poti? 2. Katere tematske poti bi turiste še posebej zanimale? 3. Kako so zadovoljni z obstoje čo turisti čno ponudbo, ali jo poznajo in kam bi se obrnili oz. kje so dobili turisti čne informacije o Celju in celjskih znamenitostih?

1.2.1 Raziskovalne hipoteze

S pomo čjo podatkov zbranih iz anketnega vprašalnika poskušamo potrditi oz. ovre či naslednje raziskovalne hipoteze ali domneve, ki so neposredno vezane na raziskovalna vprašanja: 1. Predvidevamo, da bi bilo turistom in doma činom bližje spoznavanje mesta s pomo čjo brošur ali zloženk na temo dolo čene tematske poti in, da bi se jih ve čina tudi udeležila, če bi take poti dejansko obstajale. 2. Predvidevamo, da bodo obiskovalci iz Slovenije in tuji turisti pokazali ve čje zanimanje za tematske u čne poti, kot doma čini (prebivalci Celja). 3. Predvidevamo, da bi ve čino anketirancev zanimala tematska pot povezana z Rimljani in celjskimi grofi, velik pa bo tudi delež anketirancev, ki bi jih zanimali obe tematski poti. 4. Predpostavljamo, da ve čjih razlik glede zanimanja za posamezne poti, med spoloma ne bo. Morda lahko pri čakujemo ve čje zanimanje moških za tematsko pot vezano na čas II. svetovne vojne. 5. Menimo, da starost in dokon čana stopnja izobrazbe ne bosta dosti vplivali na pripravljenost za ogled poti in na izbor poti, ki bi anketirance še posebej zanimale. 6. Predpostavljamo, da so doma čini, tujci in obiskovalci iz Slovenije ve činoma zadovoljni s turisti čno ponudbo Celja. 7. Predvidevamo, da doma čini najbolj poznajo Stari grad in muzeja (Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje), kar tudi priporo čajo kot turisti čne destinacije obiskovalcem.

1.3 METODOLOGIJA

V sklopu diplomskega dela smo ugotavljali navade turistov v Celju. Osredoto čili smo se na tuje turiste oz. obiskovalce iz tujine, obiskovalce iz drugih delov Slovenije in doma čine - prebivalce Celja. Ugotavljali smo tudi kako bi turisti sprejemali pristop lastnega odkrivanja mesta s pomočjo tematskih poti.

1.3.1 Raziskovalne metode

S pomo čjo induktivno - deduktivne metode dela smo iz rezultatov prejetih v anketi (manjši vzorec) sklepali na splošno o navadah obojih turistov, kot tudi o njihovih turisti čnih željah in potrebah. Analiti čna in sinteti čna raziskovalna metoda sta bili osnova za nastanek tematskih poti, saj smo izmed celotne turisti čne ponudbe izbrali le tiste zna čilnosti in znamenitosti, ki spadajo v neko dolo čeno časovno obdobje (npr. čas Rimljanov v Celju) in jih ponovno sintezno združili v novo dimenzijo - tematsko pot. Vse v diplomskem delu predstavljene znamenitosti, turisti čne zna čilnosti, spomeniki, muzeji ipd. so opisani po metodi deskripcije. Uporabili smo tudi metodo kompilacije, ko smo strnili ugotovitve razli čnih avtorjev o posamezni ponudbi. Metodo deskripcije smo poleg metode komparacije vklju čno z analiti čno metodo uporabili pri analizi posameznih vprašanj iz anketnega vprašalnika in pri postavljanju zaklju čkov in strnitvi ugotovitev. Komparacija je bila uporabljena tudi pri razlikah in podobnostih med doma čimi in tujimi turisti. Statisti čno metodo smo uporabili kot osnovo za grafi čni in tabelari čni prikaz ugotovitev anketnega vprašalnika.

1.3.2 Raziskovalni vzorec in spremenljivke

S statisti čnim vzor čenjem smo izbrali populacijo tujcev (obiskovalcev iz tujine), doma činov (prebivalcev Celja) in obiskovalcev iz drugih delov Slovenije. Anketni vzorec je zajemal 80 anketirancev, od tega 50 doma činov, 11 tujcev in 19 obiskovalcev iz Slovenije (razen Celja z bližnjo okolico).

V diplomskem delu smo zasledovali naslednje spremenljivke anketirancev: 1. spol anketirancev (moški, ženski) 2. starost anketirancev (anketirance smo razdelili v štiri starostne kategorije in sicer do 25 let, 26 – 35 let, 36 – 55 let in nad 55 let) 3. izobrazbo anketirancev (spremenljivka ima pet postavk: osnovnošolska, srednješolska, višješolska in univerzitetna izobrazba ali magisterij ali

doktorat (spremenljivko smo združili v eno kategorijo magisterij ali doktorat)). 4. poreklo anketirancev (zajema tri kategorije: doma čini – prebivalci Celja, obiskovalci iz drugih delov Slovenije in tuji turisti oz. obiskovalci iz tujine).

1.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Postopki zbiranja podatkov so zajemali kvantitativne in kvalitativne tehnike, saj je bil anketni vprašalnih sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa.

1.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Anketiranje je potekalo na ulicah Celja, nekaterim doma činom, pa smo anketne vprašalnike poslali tudi na dom. Anketiranje je potekalo od za četka decembra 2010 do konca januarja 2011.

1.3.3.2 Vsebinsko – metodološke zna čilnosti anketnega vprašalnika

Anketni vprašalnik za doma čine je obsegal 12 vprašanj, anketni vprašalnik za tujce in obiskovalce pa 13 vprašanj. V obeh anketnih vprašalnikih je bilo osem enakih vprašanj (predvsem na temo zadovoljnosti s turisti čno ponudbo in temo tematskih poti), ostala vprašanja so bila vezana na specifi čnost anketirancev.

V prvem delu anketnega vprašalnika smo doma čine spraševali o znamenitostih, ki bi jih priporo čili v ogled obiskovalcem in o zadovoljnosti s turisti čno ponudbo mesta. Slednje smo preverjali tudi med tujci in obiskovalci, poleg tega pa še kje so pridobili informacije o turisti čni ponudbi. Drugi del anketnega vprašalnika je zajemal vprašanja, ki so bila enaka za vse anketirance ne glede na poreklo in sicer na temo poznavanja in ogleda posameznih znamenitosti. Preverjali smo tudi zanimanje za tematske poti na splošno in za vsako od devetih ponujenih tematskih poti posebej. V skupnem delu smo preverjali še zadovoljnost anketirancev z

ozna čbami znamenitosti in mnenje glede izboljšanja turizma v mestu. V zadnjem tretjem sklopu smo pri doma činih preverjali kako pogosto v mestu sre čujejo tuje turiste in obiskovalce, v anketnem vprašalniku tujcev in obiskovalcev pa je ta del zajemal vprašanja o vnovi čni turisti čni vrnitvi v mesto in o tem ali bodo ogled Celja priporo čili še drugim. Preverjali smo tudi kaj je bilo tujim turistom in obiskovalcem iz Slovenije v mestu še posebej vše č.

1.3.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke smo obdelali ro čno na nivoju deskriptivne statistike s pomo čjo frekven čne distribucije, v obliki grafi čnih in tabelari čnih prikazov.

2 TURISTI ČNA PONUDBA V CELJU

Celje je po velikosti in pomenu tretje slovensko mesto in leži v jugovzhodnem delu Celjske kotline na povpre čni nadmorski višini 244 m . Mesto obdajajo z juga Miklavški hrib (404 m) in Grajski hrib (407 m), na severu vzpetina Golovec (274 m), na vzhodu Aljažev (300 m) in Zavodenjski hrib (294 m) (Volfand, 2008). Površina mestne ob čine Celje je 94,9 km², v njej živi 50.039 prebivalcev, od tega 24.834 moških in 25.205 žensk (30.6.2008) (Celje v številkah, b.l.).

Za praznik Mestne ob čine Celje je bil izbran 11. april in sicer zaradi spomina na 11.4.1451, ko je celjski grof Friderik II. podelil Celju mestne pravice in je Celje po propadu rimske Celeie ponovno doživelo vzpon do statusa mesto. Celje je z letom 2006, po ve č kot 1300 letih, ponovno postalo sedež škofije (Volfand, 2008).

Golner (2004) v članku Celjska kulturna dediš čina je bogata predstavi intervju z Ivanom Stoparjem umetnostnim zgodovinarjem in kastelologom, ki na vprašanje: Mesta Celje se držijo številni pridevki: Celje knežje mesto, sejemsko mesto, rokometno mesto, mesto ob Savinji in drugi. Ob tem se pojavi vprašanje, ali je Celje sploh prepoznavno mesto?, podaja izredno zanimiv odgovor povezan z turizmom v Celju. Celje je prepoznavno po ve č plasteh. Ta prepoznavnost izvira iz zgodovine, saj je bilo sedež Celjanov, edine plemiške rodovine na Slovenskem, ki se je povzpela do ranga državnih knezov. Tudi kasneje, ko so Celjski knezi izumrli, je bil v Celju ves čas sedež okrožja. Ob tem pa ga zaznamuje tudi celjska kulturna dediš čina, ki ni zanemarljiva. Zagotovo je celjski Stari grad prepoznavni znak Celja. Ne zgolj zaradi povezanosti s to rodovino, ampak zaradi dominantne lege in zaradi mogo čnosti. Ne smemo pozabiti, da je bil Celjski grad že pred desetletji ena najbolj znanih in privla čnih turisti čnih to čk v Sloveniji. Pred štiridesetimi leti ga je obiskalo do sto tiso č obiskovalcev letno. Po tej plati se lahko z njim primerja le še Predjamski grad.

Leta 2008 je bila obiskanost Starega gradu Celje dosti manjša, kot opisuje Golner (prav tam), saj ga je obiskalo 65.700 turistov, Predjamski grad pa 115.079

turistov. Za primerjavo je Stari grad Celje leta 2008 obiskalo nekaj ve č turistov kot Pokrajinski muzej Ptuj na Ptujskem gradu (64.865 turistov). Podobno število turistov kot je obiskalo Predjamski grad, pa je obiskalo Virtualni muzej in Razgledni stolp Ljubljanskega gradu (122.753 turistov). Po obisku mo čno prednja či Muzej na Blejskem gradu, ki ga je leta 2008 obiskalo 221.230 obiskovalcev (Obiskanost izbranih turisti čnih znamenitosti, muzejev, galerij, kopališ č, igralnic in igralnih salonov, Slovenija 2008, b.d.)

2.1 TURISTI ČNE ZNAMENITOSTI CELJA

LEGENDA: 1. Stari grad 2. Knežji dvor 3. vodni stolp 4. Pokrajinski muzej Celje

5. Herkulovo svetiš če 6. starokrš čanska krstilnica 7. Narodni dom 8. Slovensko ljudsko gledališ če 9. Celjski dom 10. Ljudska posojilnica 11. Muzej novejše zgodovine Celje 12. Marijino znamenje 13. cerkev Sv. Maksimiljana 14. cerkev Sv. Danijela 15. Marijina cerkev 16. Kapucinska cerkev Sv. Cecijije 17. Prothasijev dvorec

Karta 1: Pomembnejše znamenitosti v mestu Celje (Vir: http://www.celje.si/zemljevid/web-content/index.html)

2.1.1 Stari grad

Prvotno grajsko poslopje, ki so ga v prvi polovici 13. stoletja postavili Vovbržani na zahodni skalni kopi grajskega grebena, je imelo zna čaj iregularnega obodnega gradu. Še pred letom 1300 so zasnovo obdali z novim vencem obzidja, ki so ga na severni strani okrepili s stolpi čem. V prvi polovici 14. stoletja so novi lastniki gradu, Žovneški (od leta 1341 Celjski grofje), za čeli utrdbo spreminjati v udobnejšo stanovanjsko rezidenco in postavili tudi velik štirinadstropni stolp, ki je kasneje dobil naziv Friderikov stolp. V boju za celjsko dediš čino (po izumrtju Celjskih grofov leta 1456) so grad temeljito prezidali, prvotno podobo pa so mu spremenili tudi v letih 1565 – 1579. Ko je grad postopoma izgubil svoj strateški pomen, je za čel propadati. Ob koncu 17. stoletja je bil grajski stolp že brez strehe. Leta 1748 so z gradu pobrali strešno opeko, ki so jo potrebovali pri obnovi Spodnjega (mestnega) gradu. Leta 1755 je grad kupil grof Gaisruck, ki je snel tudi ostrešje in odpeljal najlepše klesance ter jih porabil pri zidavi dvorca Novo Celje. Leta 1803 je napol porušeni grad kupil kmet Gorišek in ga za čel uporabljati kot kamnolom. Leta 1846 so razvaline prišle v last štajerskih deželnih stanov. Prizadevanja za njegovo obnovo so se za čela po ustanovitvi muzejskega društva leta 1882 in še vedno trajajo (Strahovnik, 2007).

Slika 1: Stari grad Celje (Vir: http://www.celje.si/sl/za-turiste)

V Knežjem dvoru ali Spodnjem gradu so Celjski knezi živeli od konca 14. stoletja, spremenili so ga v razkošno pala čo, ki je bila ena najrazkošnejših plemiških stavb v srednji Evropi (Volfand, 2008). O Spodnjem mestnem gradu Strahovnik (2007) doda še, da je bilo ogromno poslopje, v katerem so živeli Celjski grofje (od 1436 knezi) obzidano in lo čeno od naselbine ter zavarovano z okopom in jarkom. Po izumrtju Celjanov (1456) je bil v gradu sedež celjskega vicedoma. V drugi polovici 16. stoletja so grad temeljito obnovili, v letih 1748 – 1750 pa so ga po nalogu cesarice Marije Terezije prezidali v vojašnico. Danes se v delu Knežjega dvorca nahaja Galerija sodobne umetnosti Celje in arheološka klet z razstavo Celeia - mesto pod mestom.

Slika 2: Knežji dvor (Vir: http://www.celje.si/zemljevid/web-content/index.html)

Grofi so oblikovali mesto, utrdili Stari grad, uredili obzidja in zgradili obrambne stolpe ter številne mestne objekte in naprave. Nekatere so se ohranile, nekatere so podrli po velikem požaru leta 1789. Enega od mestnih bastionov, severozahodni obrambni stolp , so sredi 20. stoletja funkcionalno povezali z novo zgrajenim Slovenskim ljudskim gledališ čem. Južni Vodni stolp je obnovljen. Druge dele

obzidja in utrdb so na za četku prejšnjega stoletja ve činoma porušili (Dermastia, 2009). Na spletni strani Zavoda Celeia Celje (b.l.) je o vodnem stolpu zapisano še, da gre za jugovzhodni vogalni obrambni stolp mestnega obzidja, imenovan tudi Špitalski stolp. Zgrajen je bil v drugi polovici 15. stoletja. Poleg delov rimskih ploš č je vzidan tudi napis, ki kaže višino vode ob hudi poplavi leta 1672.

2.1.2 Muzeji

V Celju sta dva muzeja, ki pod svojim okriljem združujeta ve č razstaviš č in imata ve č stalnih, kot tudi ob časnih razstav.

Pokrajinski muzej Celje je ustanova za evidentiranje, zbiranje, varovanje, raziskovanje in prezentiranje kulturne dediš čine Celja in celjske regije v časovnem obdobju od praskupnosti do danes, razen zgodovine 20. stoletja. Ustanovljen je bil leta 1882 kot Mestni muzej in bil leta 1965 preimenovan v Pokrajinski muzej (Pokrajinski muzej Celje, b.l.).

Slika 3: Pokrajinski muzej Celje (Vir: http://www.pokmuz-ce.si/index.htm)

Celjski strop v osrednji dvorani Stare grofije, kjer domujejo stalne razstave Pokrajinskega muzeja Celje, sodi med osrednje zanimivosti muzeja. Poslikani Celjski strop je vreden posebne pozornosti, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. Mnenja o dataciji in avtorstvu so deljena (Celjski strop, b.l.)

Na spletni strani Pokrajinskega muzeja (b.l.) je zapisano še, da je strop v velikosti 14,45 x 9,87 m poslikan s tempera barvami na platno. Razdeljen je na 11 stropnih

polj, ki jih lo čujejo dekorativno poslikani leseni tramovi in opaži. V najve čjem sredinskem polju je perspektivi čno naslikana stebriš čna arhitektura s štirimi stolpi, med katerimi se odpira pogled v nebo v obliki križa. Obrobljajo ga balustradne ograje, prek katerih visijo dragocene preproge, za njimi so v manjših skupinah naslikani plemi či in plemkinje, dvorjani, vojaki, portret domnevnega naro čnika Janeza Ambroža Thurna in avtoportret slikarja s pomo čnikom. Ob stranicah osrednjega polja sta na izstopajo čih podstavkih figuri Jupitra in Neptuna. Ob daljših stranicah stropa so alegori čno upodobljeni štirje letni časi s prizori in opravili iz vsakdanjega življenja, na krajših stranicah je naslikan dramati čni spopad v bitki Latincev in Trojancev, vogale pa zapolnjujejo štirje giganti - napadalci neba.

V Pokrajinskem muzeju je predstavljenih sedem stalnih zbirk: 1. Arheološka zbirka : Zbirka obiskovalce vodi skozi preteklost od kamene dobe do poznorimskega obdobja. Ponazoritev življenja v prazgodovini so omogo čile najdbe iz naselbin in grobiš č, posebej zanimivi so ostanki iz Poto čke zijalke pod Olševo ter z Rifnika nad Šentjurjem. Rimsko obdobje je prikazano skozi zapuš čino rimske Celeje (Municipum Claudium Celeia). Na življenje v tistem času pri čajo najdbe mozaikov, fresk, gradbenih elementov, kerami čnih in steklenih izdelkov ter grobnih pridatkov (Strahovnik, 2007). 2. Rimski lapidarij : V kletnih prostorih Stare grofije je na 440 m² na ogled rimski lapidarij. Napisi in reliefi iz pohorskega marmorja pri čajo o blagostanju celejanskih meš čanov. Na njih prepoznamo keltsko in rimsko nošo, božanstva, ki so jih častili, organizacijo mestne uprave in razli čna obrtna združenja, v katerih so delovali. V lapidariju na prostem so na ogled arhitekturni ostanki javnih in zasebnih zgradb ter bogata zbirka miljnikov, ki so stali ob cestah v okolici Celeje (Jenko, 2007).

Slika 4: Rimski lapidarij (Vir:http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/PokrajinskiMuzejCelje/Lapidarij/PMC_Lapidarij. html)

3. Kulturno in umetnostno – zgodovinska zbirka: Zbirka je med vsemi najobsežnejša in si jo je možno ogledati v 11 prostorih prvega nadstropja. Izjemno zanimiv je Celjski strop, v dvorani s freskami pa so razstavljeni srednjeveški predmeti in lobanje grofov Celjskih (Strahovnik, 2007). V renesan čni sobi pa poleg pohištva pritegne pozornost otroška mrliška avbica iz Gov č. V sobi s predmeti iz časa med renesanso in barokom izstopa intarzirana omara iz dragocenega lesa, obložena s slonovo kostjo in želvovino. Dela celjskega baro čnega kiparja Ferdinanda Galla so razstavljena v sobi z rokokojsko poslikavo. Čas poznega baroka in rokokoja je predstavljen z zna čilno stanovanjsko opremo. Klasicisti čno in empirsko ustvarjalnost prikazujejo dragoceni kosi pohištva, ure, porcelan, miniature in drugo. Bidermajerski čas predstavljajo meš čansko pohištvo in številni potreti. V zadnji sobani so na ogled predmeti iz časa historizma (Jenko, 2007). 4. Etnološka zbirka: V dveh razstavnih prostorih si lahko ogledamo vrsto eksponatov materialne in duhovne kulture širšega celjskega obmo čja, od Savinjske doline do Kozjanskega. Najobsežnejši sta zbirki izdelkov lesne dejavnosti in lon čarske obrti. Sicer pa so tu še zbirke poljedelskega orodja, priprave za predelavo mleka, kuhinjska oprema, pripomo čki za predelavo volne in lanu ter vrsta drugih. Bogata in zanimiva je tudi zbirka ljudske umetnosti (panjske kon čnice, poslikane skrinje iz Savinjske doline, ljudske plastike) (Strahovnik, 2007). 5. Numizmati čna zbirka: Zbirka prikazuje razvoj denarništva na celjskem obmo čju od mlajše železne dobe do 20. stoletja. Kot zanimivost se navaja, da je Celje edino mesto v Sloveniji, v katerem je dvakrat v njegovi

dvatiso čletni zgodovini delovala kovnica denarja. V 1. stoletju je noriške srebrnike kovalo pleme Tavriskov, v 15. stoletju pa celjski knezi svoje pfenige. V zbirki se hrani tudi zlatnik cesarja Avrelijana, zlatnike langobardskih knezov ter novce Habsburžanov. 6. Zbirka Sch űtzove keramike: Zbirka keramike velja za eno najlepših in najbogatejših tovrstnih zbirk v Sloveniji. Zbirka je nastala kot odsev na bogato kerami čno industrijo v Spodnji Savinjski dolini v 19. stoletju, ki je zalagala tako doma či kot tuji trg. Predstavlja izdelke kerami čne tovarne Sch űtz in Kasaz. Zastopani so tako uporabni predmeti za vsakdanjo rabo, kot dekorativni izdelki za bogate kupce širom po Evropi (Strahovnik, 2007). 7. Zbirka Alme M. Karlin : Alma M. Karlin je bila rojena 12. oktobra 1889 v Celju. Po kon čani srednji šoli je v Londonu študirala jezike. Bivanje v Londonu je imelo mo čan vpliv na njeno nadaljnjo življenjsko pot. S svoje poti okoli sveta je prinesla za tiste čase dokaj obsežno zbirko predmetov, ki sodijo v materialno in duhovno kulturo ljudstev, ki jih je obiskala. Izbor iz njene obsežne zbirke je razstavljena 53 m² v pritli čju Stare grofije (Jenko, 2007).

Pod zaš čito Pokrajinskega muzeja spada tudi razstaviš če Knežji dvorec z razstavo Celeia Mesto pod mestom, ki je doslej najve čja predstavitev rimske Celeje »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica vabi, da se sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pri čajo o bogati zgodovini mesta (Rozman, 2010). Avtor (prav tam) navaja naslednje zna čilnosti, ki so vidne na razstaviš ču: 1. Šilasta gotska loka, 2. ostanek »vojaške« kanalizacije z za četka 19. stoletja, 3. zidovi rimske hiše, 4. marmorne spolije, 5. marmorni ženski kip v nadnaravni velikosti, 6. srednjeveški vodnjak, postavljen pred vhodom v gotski stolp, 7. tlakovana mestna ulica iz 3. stoletja, 8. mestna vila (villa urbana),

9. lon čarska pe č za žganje kerami čnih posod iz za četka 1. stoletja, 10. poznorimsko obzidje z mestnimi vrati, 11. torzo celopostavnega kipa »cesarja v oklepu« v nadnaravni velikosti iz 1. ali 2. stoletja, 12. del voziš ča makadamske ceste iz 1. stoletja z vidnimi sledovi kolesnic, 13. temelji poznorimskega stolpa in 14. zasilni izhod nemškega protiletalskega zakloniš ča, zgrajenega ob koncu 2. svetovne vojne.

Muzej novejše zgodovine Celje ima o svojem nastanku na spletni strani zapisano, da so leta 1951 v takratnem Mestnem muzeju Celje ustanovili oddelek za zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Po desetletju intenzivnega razvoja je oddelek leta 1963 prerasel v samostojno kulturno ustanovo – Muzej revolucije Celje. Svoje prostore je dobil v poslopju nekdanjega celjskega magistrata (magistrat je bil v tej stavbi v letih 1830–1963) in v zaporih Starega piskra (tu je bilo med 2. svetovno vojno ustreljenih 374 talcev), kjer je predstavil zgodovino Celja in celjske regije v letih 1918–1945. Poleg stalne razstave je to obdobje zaznamovala bogata razstavna, izdajateljska in publicisti čna dejavnost strokovnih delavcev muzeja (Muzej novejše zgodovine Celje, b.l.).

V delu (prav tam) je zapisano, da je muzej s časoma za čel širiti svoje zbirke in usmerjati svojo pozornost tudi v zbiranje in raziskovanje življenja po letu 1945. Posebej se je za čel posve čati šolski mladini, ki je bila v sedemdesetih in začetku osemdesetih let njegov najštevilnejši obiskovalec. Prelomnico v razvoju muzeja tako predstavlja leto 1979, ko je muzej pridobil dodatne prostore, v letih 1987– 1989 pa so v njih postavili stalno razstavo o razvoju mesta Celja po drugi svetovni vojni. Zaradi vsebinske razširitve dela se je muzej leta 1991 tudi formalno preimenoval v Muzej novejše zgodovine Celje. To je bil čas, ko se je za čenjala oblikovati samostojna država Slovenija, zato je tudi muzej v kontekstu nove zbiralne politike za čel z iskanjem nove vloge v svojem okolju.

Danes je Muzej novejše zgodovine Celje regionalni zgodovinski muzej, ki se ukvarja z zbiranjem, hranjenjem, dokumentiranjem in razstavljanjem zgodovine Celja in Celjskega v 20. stoletju (Muzej novejše zgodovine Celje, b.l.).

V muzeju je na ogled pet stalnih zbirk: 1. Stalna razstava Živeti v Celju je svojevrsten spomenik mestu ob Savinji. Obiskovalci lahko v prvem nadstropju ob Dnevniku treh generacij sledijo kronološkemu pregledu zgodovine Celja in Celjanov v 20. stoletju; tu so v ospredju muzejski predmeti, ki združeni v posamezne sklope ilustrirajo izbrane segmente zgodovine ter dopolnjujejo »dnevniške zapiske« predstavnikov treh razli čnih generacij. V drugem nadstropju pa se lahko obiskovalci v ambientalni postavitvi Ulice obrtnikov sprehodijo med obrtnimi lokali, tržnico in meš čanskim stanovanjem. Obrtne delavnice ob posameznih dnevih resni čno zaživijo, posebne didakti čne to čke na razstavi pa omogo čajo poglabljanje znanj ter motivirajo in usmerjajo mlade obiskovalce (Muzej novejše zgodovine Celje, b.l.). 2. Otroški muzej deluje od leta 1995 in je za zdaj edini tak muzej v državi. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot iz sedanjosti, iz prazni čnosti in tudi iz vsakdanjosti. Zbira, hrani, raziskuje in razstavlja slovensko premi čno kulturno dediš čino. Ima dve zbirki, ki sta povezani z otroci in njegovim življenjem. Skozi muzej vodi otroke Herman Lisjak, maskota muzeja, ki je prisoten vsepovsod: v razstavnih prostorih, na depoju, v igralnici, v galeriji, gledališ ču in v slaš čičarni, in še kje. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene razli čnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta (Po čivavšek, 2002). 3. V Muzeju novejše zgodovine Celje so leta 1993 odprli stalno razstavo Zobozdravstveno zbirko , ki je po svoji vsebini edinstvena v Sloveniji: razstavili so stare zobozdravstvene instrumente, opremo in pripomo čke, ki so jih pri svojem delu uporabljali zobozdravniki in dentisti. Muzeološko je predstavitev zbirke zasnovana tako, da sta najprej predstavljeni dve zobozdravstveni ordinaciji, v tehni čnem delu pa zobozdravstveni in zobotehni čni instrumenti ter pripomo čki. Ordinacije datirajo iz obdobja

pred prvo svetovno vojno, najve č pa jih izvira iz tridesetih let dvajsetega stoletja, nekatere so uporabljali tudi še po drugi svetovni vojni. Kot zanimivost pa je na ogled še nekaj zobozdravstvenih stolov, in sicer iz let 1880, 1908, 1920, 1944 in 1955 (Po čivavšek, 2002).

Slika 5: Zobozdravstvena zbirka (Vir: http://www.muzej-nz-ce.si/index.php?id=78)

4. Stekleni fotografski atelje datira iz 1899. leta, fotograf Josip Pelikan je v njem deloval od leta 1920. Danes je v njem stalna muzejska postavitev, ki pri ča o bogatem in ustvarjalnem življenju in delu fotografa - umetnika Josipa Pelikana, ki je Celje in Celjsko svojih let mojstrsko prelil v trajni spomin. Obiskovalci si lahko v pritli čju ateljeja ogledajo temnico, retuširnico, mojstrovo tehni čno opremo, portrete, steklene ploš če in originalne fotografije. V nadstropju pa je čudovit stekleni salon z vso pripadajo čo opremo. V njem je s pomo čjo naravne svetlobe ustvarjal mojster Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, b.l.).

Slika 6: Fotografski atelje Josipa Pelikana (Vir: http://www.muzej-nz-ce.si/index.php?id=77)

5. Stari pisker: Stalna razstava, postavljena v nekdanji zaporniški mu čilnici, se posve ča tragi čnim dogodkom 2. svetovne vojne. Takrat se je celjski

zapor v poslopju nekdanjega minoritskega samostana spremenil v taboriš če, mu čilnico in moriš če slovenskih rodoljubov. Na dvoriš ču t.i. Starega piskra je nacisti čni okupator izvajal množi čne likvidacije zapornikov, v katerih je bilo od septembra 1941 do avgusta 1942 pobitih 374 mož in žena (Strahovnik, 2007)

2.1.3 Sakralni objekti

Mestno jedro Celja in okoliški hribi oz. gri či so posejani s številnimi cerkvami, kapelami in znamenji, v mestu pa je tudi starokrš čanska krstilnica.

Starokrš čanska krstilnica ima osmerokotni krstni bazen, zgrajena je bila ob koncu 4. ali v za četku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi ploš čami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala (Zavod Celeia Celje, b.l.).

Slika 7: Starokrš čanska krstilnica (Vir: http://www.celeia.info/index.cgi?m=51&id=243)

Kalvarija leži med cerkvijo Sv. Jožefa in vznožjem Jožefovega hriba. Skupina Kalvarija obsega štiri kapele ter prosto stoje čo Golgoto. Posve čena je petim skrivnostim žalostnega dela rožnega venca (Kova č, 1990).

Marijino znamenje so postavili leta 1776 na mestu, kjer so usmrtili nekega morilca. Visok steber na trikotnem podstavku nosi kip Device Marije. Ob stebru

stojita na podstavkih baro čna kipa Sv. Roka in Sv. Florjana, družbo pa jima dela kip Sv. Jožefa iz 19. stoletja (Strahovnik, 2007).

Cerkev Sv. Jožefa so postavili leta 1680 celjski meš čani vzhodno od mesta na vrhu z gozdom poraslega gri ča – kot zahvalo svetniku, da je prenehala kuga. Je znano romarsko središ če. Zasnova cerkve je preprosta, dva zvonika ob zahodni fasadi pa ji dajeta u činkovit poudarek (Strahovnik, 2007).

Opatijska cerkev sv. Danijela in Pieta je romarska gotska cerkev, ki je nastala na za četku 14. stoletja in je najstarejša stavba v mestu. Grofje Celjski so gradnjo donirali, kar kažejo grb s tremi zvezdami na enem izmed sklepnikov v ladji in prezbiteriju in kombiniran grb na samostojno zidani konzoli na srednjem stolpu severne stene. Najdragocenejša umetnina je kapela Žalostne Matere božje, ki je bila prvotno posve čena Sv. Trem kraljem. Opatijska cerkev je znana po številnih nagrobnikih, med drugim tudi grofa Hermana I. iz leta 1421. V bližini cerkve stoji spomenik blaženega škofa Antona Martina Slomška (Volfand, 2008).

Marijina cerkev je cerkev nekdanjega minoritskega samostana posve čena leta 1310. Od njene osnove se ni veliko ohranilo, saj so jo ve čkrat temeljito prezidali. Ob koncu 14. stoletja so k cerkvi – ob stiku ladje s prezbiterijem – prizidali severni zvonik in izklesali portal, ki vodi iz ladje v zakristijo. Sredi polja sedi na prestolu Mati božja z detetom, ob njem pa (domnevno) kle čita celjska grofa Herman I. in Herman II. Od zadnji prezidavi leta 1745 je cerkev dobila današnji ladijski obok, ki po čiva na mogo čno raz členjenih služnikih. Med požarom leta 1798 je bila cerkev mo čno poškodovana. Leta 1814 so odstranili poškodovani južni zvonik, okrog leta 1830 pa so podrli še stari gotski prezbiterij. V letih 1858 do 1880 so celo stavbo prezidali v neoromanskem slogu. Nekdaj je bila v tej cerkvi grobnica celjskih grofov (Strahovnik, 2007).

Cerkev sv. Maksimiljana je posve čena legendarnemu celjskemu škofu, ki naj bi ga tu obglavili leta 243. Zgradili so jo ob koncu 15. stoletja, v kasnejših stoletjih pa so jo še velikokrat prezidali. V bližini cerkve stoji kapelica, ki so jo zgradili v

približno istem času kot cerkev. V parku ob cerkvi stoji Kalinovo poprsje Primoža Trubarja, ki je bil v tej cerkvi nekaj časa beneficiat in kaplan (Strahovnik, 2007).

Kapucinska cerkev Sv. Cecilije je bila zgrajena na za četku 17. stoletja in so jo posvetili Sv. Ceciliji. Ob njej so sezidali še samostan s križnimi hodniki. Cerkev predstavlja zna čilen primer preproste redovniške arhitekture, čeprav je njen prvotni videz zaradi kasnejših prezidav precej zabrisan. Cerkvena oprema je pretežno mlajša in posebno pozornost zasluži renesan čnemu slikarju Matiji Plainerju pripisana oljna podoba Sv. Cecilije v velikem oltarju iz časa nastanka cerkve (Strahovnik, 2007).

Cerkev Sv. Miklavža se nahaja na vrhu gri ča južno od mesta (na Miklavškem hribu), ki so jo postavili že v 14. stoletju, nato pa so ji prizidali še zvonik. Cerkev je opremljena s tremi zlatimi oltarji iz sredine 17. stoletja, ki so posve čeni Sv. Miklavžu, Sv. Roku in Sv. Urbanu (Strahovnik, 2007).

2.1.4 Znamenitosti povezane z umetnostjo

V Celju so tri ve čje galerije, ki so povezane v center sodobnih umetnosti Celje. Na spletni strani Celja (Celje galerije in muzeji, b.l.) so predstavljene naslednje: 1. Galerija sodobne umetnosti Celje s svojimi reprezentativnimi razstavnimi prostori v Knežjem dvorcu Celje je namenjena ve čjim, študijsko zasnovanim, tematskim in preglednim razstavam doma čih in tujih avtorjev polpretekle in sodobne likovne umetnosti. Stremi po prožni, času aktualni programski mreži, se povezuje s širšim in mednarodnim prostorom ter ustvarja pogoje za sugestivne vizualne nagovore. 2. Likovni salon Celje je prostor namenjen sodobni umetnosti in predstavlja aktualno umetniško produkcijo, ki odraža duh časa, presega formalne in estetske vidike in na katero vplivajo razvoj digitalnih in virtualnih tehnologij ter radikalne spremembe v konceptu človeka, družbe in življenja.

3. Galerija erotike - Ra čka se nahaja v prostoru bivšega peep – showa, zato je namenjena umetnosti, ki se ukvarja z erotiko. Umetniški program Ra čke z razstavami, performansi in drugimi dogodki provocira meš čansko (ne)moralo, interpretira razli čne oblike erotike, seksualnega obnašanja in hibridnih seksualnih identitet.

Ostale galerije v Celju so: 1. Galerija Oskar Kogoj, 2. Galerija Hodnik (v sklopu galerije sodobne umetnosti, namenjena izklju čno mladim ustvarjalcem), 3. Galerija likovnih del mladih Celje je edina tovrstna galerija v Sloveniji, ki predstavlja avtorje do 20 leta starosti iz vsega sveta (Strahovnik, 2007) in 4. galerija Vovk

2.1.5 Ostale pomembne znamenitosti in objekti v Celju in okolici

Herkulovo svetiš če (tudi Heraklejevo svetiš če) je edina pomembnejša, v temeljih ohranjena stavba iz Rimskega obdobja v Celju (Avguštin čič, 2010). Volfand (2008) še zapiše, da so v petdesetih letih preteklega stoletja na terasi Miklavškega hriba odkopali ostanek rimskega svetiš ča iz 2. stoletja. Osrednji del je tvorila 19 metrov dolga stavba, ki jo je obkrožalo stebriš če. Odkriti so bili tudi ostanki arhitekturnega okrasa in deli manjših skulptur, ki so pripadali Herkulovim kipcem. Zaradi tega so menili, da je bilo svetiš če posve čeno Herkulu.

Slika 8: Herkulovo svetiš če (Vir:http://www.o4os.ce.edus.si/projekti/celjemojemesto/mladiposvojijospomenik/dejstva_o_herk ulovem_templju.htm).

Celjski dom (nekdaj imenovan Nemška hiša) je zgrajen v neogotskem slogu. Stavbo so leta 1907 postavili celjski Nemci, predvsem kot prostor za njihovo družbeno – kulturno življenje in pomembno zbirališ če. Tudi v novejšem času prostore Celjskega doma zapolnjujejo raznovrstne družabne prireditvene in kulturne vsebine. Tu ima svoje prostore TIC Celje, ki vabi v njihovo pisarno v prvem nadstropju, kjer si lahko med raznovrstnim gradivom pridobimo mnogo zanimivih dodatnih informacij za ogled mesta in odkrivanje njegove okolice (Strahovnik, 2007).

Slika 9: Celjski dom (Vir: http://www.celje.si/sl/za-turiste)

Narodni dom stoji na Trgu celjskih knezov, zgrajen je bil v letih 1895 do 96 po na črtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. V času Stare Avstrije je bil celjski Narodni dom kulturno in družabno središ če celjskega slovenskega meš čanstva, danes pa so v njem prostori Mestne ob čine Celje in Upravne enote Celje. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon (Zavod Celeia Celje, b.l.)

Slika 10: Narodni dom (Vir: http://www.celeia.info/index.cgi?m=51&id=243)

Prothasijev dvorec je ena najpomembnejših pozno baro čnih stavb v mestu iz konca 18. stoletja. Odlikujejo ga avtenti čno oblikovane fasade in marmorni portal. Dvorec je zgradil planinski graš čak Anton pl. Prothasi. Danes je v stavbi poro čna dvorana, v kletnih prostorih pa gostiš če Lokal (Volfand, 2008).

Svetina je ena najlepših slovenskih vasic, stoji na višini 679 m v severovzhodnem delu Posavskega hribovja. Je priljubljena izletniška to čka, tudi za kolesarje. Vas je etnološka posebnost, najve čja znamenitost pa je Župnijska cerkev Marije Snežne. Nad vasjo, kjer je neko č stal planinski dom so zgradili Almin dom, sodobni hotelski objekt. Poimenovali so ga po znameniti celjski svetovni popotnici Almi Karlin in v njem uredili njeno spominsko sobo. Pisateljica je pokopana na svetinskem pokopališ ču (Volfand, 2008).

Spominska ploš ča Alme Karlin je vzidana v ostanke mestnega obzidja, kjer so neko č stala Ljubljanska mestna vrata. Ploš ča je spomin na bivališ če znane Celjanke, svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin (Strahovnik, 2007).

Kip Alme Karlin: Obiskovalce in meš čane Celja bo od leta 2010 na Krekovem trgu v neposredni bližini železniške postaje in Celjskega doma pozdravljala svetovna popotnica, raziskovalka in poliglotka Alma M. Karlin. Kip v naravni velikosti je darilo akademskega kiparja Vaska Četkovi ća, ki je bronasto umetnino napravil na pobudo svoje žene Ane in ga podaril mestu. Kot so postavitev kipa utemeljili na Mestni ob čini Celje, je bila vizionarskost te znamenite Celjanke v prvi polovici 20. stoletja preve č nenavadna in nesprejemljiva, zato njena miselnost in dejavnost dobivata pravi pomen šele danes (Pirc, 2010).

Spomenik NOB je monumentalni spomenik, posve čen žrtvam 2. svetovne vojne z naslovom Vojna in Mir. Pred spomenikom je grobnica narodnih herojev.

Spominska ploš ča medvojnih pobojev pri Knežjem dvorcu ozna čuje kraj, kjer so Nemci novembra 1942 izpostavili zasmehovanju narodno herojinjo Ton čko Čeč in njene tovariše, na Dobrovljah padle in ujete borce. Poleg ploš če je tudi spominska

ploš ča 45 vojakom in časnikom pešpolka padlim v boju za Slovensko Koroško (1918 – 1919) (Kova č, 1990).

Šmartinsko jezero je umetno jezero nastalo kot zadrževalnik hudourniških vod, predvsem Koprivnice in Jezernikovega grabna. Z gradnjo 205 metrov dolge pregrade v Lo čah nad primestnim naseljem Dobrova so za čeli leta 1967 in je trajala vse do decembra 1970. Voda je tako zalila 113 hektarov kvalitetnih kmetijskih površin. Obala je zelo razgibana, z mnogimi jezerskimi zalivi in meri malo manj kot 10 km. Jezero nudi številne možnosti za sprostitev in oddih. Sprehodi v okolici ali namakanje trnkov ali vožnja s čolni so le nekatere možnosti. Možna je izposoja čolnov ali najem prostorov za piknik (Zavod Celeia Celje, b.l.).

Celjska ko ča – Najbolj priljubljena izletniška to čka in eno najbolj popularnih manjših smu čiš č, tudi z no čno smuko, v Sloveniji je Celjska ko ča na 651 m nadmorske višine. Smu čarske tekme so na Celjski ko či organizirali že davnega leta 1928. Novi hotel Celjska ko ča so zgradili na son čni lokaciji z izrednim razgledom po Savinjski dolini.

3 TEMATSKE POTI

Tematske poti dobro opiše vsebina spletne strani Slovenia info (b.l.) kjer je zapisano: »Tematske poti vam ponujajo izvrstne namige, kako aktivno preživeti prosti čas v Sloveniji. Olajšajo vam odlo čitev, kam se podati na učno pot, pot kulturne in naravne dediš čine ali katero vinsko deželo oziroma cesto je vredno obiskati«.

Torej tematske poti turistom olajšajo oglede, izbiro, dajejo jim možnost spoznavanja natan čno tistega, kar jih zanima in predstavljajo turistični produkt, namenjen samostojnemu raziskovanju, odkrivanju in spoznavanju pokrajine, mest in znamenitosti.

V Celju zaenkrat ne obstajajo tematske poti namenjene turistom, ki bi želeli samostojnega spoznavanja mesta. Na voljo pa so programi za zaklju čene skupine, ki ponujajo ogled izbranih znamenitosti.

Tako je na voljo npr. program Postanite Vitez Celjski, srednjeveška pojedina na Starem gradu Celje, Dan na jezeru (Šmartinsko jezero), piknik v naravi (Celjska ko ča, vožnja z bob kartom – poletno sankališ če) in no čni ogled mesta (Zavod Celeia Celje, b.l.).

V diplomskem delu predstavljamo devet tematskih poti s primeri znamenitosti, ki bi jih poti obravnavale. Podan je tudi krajši opis poti in posamezne znamenitosti na poti 1. Za pot Pot Rimljanov – Rimska Celeia, Pot Grofov Celjskih in Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov smo izdelali tudi primere zloženk za turiste in obiskovalce, zato jih na tem mestu ne obravnavamo posebej.

Predstavljene tematske poti so: 1. Pot Rimljanov – Rimska Celeia, 2. Pot Grofov Celjskih,

1 Posamezne znamenitosti so podrobneje opisane tudi v poglavju 2.1

3. Pot po muzejih Celja – Muzejsko Celje, 4. Pot po Celju za čas II. svetovne vojne, 5. Pot po umetniškem Celju, 6. Otroška pot, 7. Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana, 8. Pot popotnice Alme Karlin in 9. Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov.

3.1 KARTA PREDSTAVLJENIH TEMATSKIH POTI

Karta 2: Tematske poti v Celju (Osnova karte: Geografski atlas Slovenije, dopolnjeno B. Čuk)

Legenda za karto 2:

Posamezne številke predstavljajo vsebinske to čke tematskih poti: 1 Mestna ob čina Celje 14 Osrednja knjižnica Celje 2 Knežji dvor 15 Atelje J. Pelikana 3 Pokrajinski muzej 16 Spominska ploš ča A. Karlin 4 Herkulovo svetiš če 17 Spomenik A. Karlin 5* Stari grad 18 cerkev Sv. Maksimiljana 6 obrambni stolp 19 starokrš čanska krstilnica 7 Muzej novejše zgodovine 20 Marijina cerkev 8 Stari pisker 21 Marijino znamenje 9 Spomenik NOB 22 cerkev Sv. Danijela 10 Spominska ploš ča žrtvam medvojnih pobojev 23 cerkev Sv. Cecilije 11 Likovni salon 24* cerkev Sv. Miklavža 12 Galerija sodobne umetnosti 25 Kalvarija 13 Eroti čna galerija Ra čka 26* cerkev Sv. Jožefa Znamenitosti ozna čene z * so zunaj obmo čja karte in so na karti samo ozna čene s približno lego.

Posamezne tematske poti so ozna čene z razli čnimi barvami:

Pot Rimljanov – Rimska Celeia (Vsebinske to čke: 1, 2, 3 in 4)

Pot Grofov Celjskih (Vsebinske to čke: 5, 3, 2 in 6)

Pot po muzejih Celja (Vsebinske to čke: 7, 2 in 3)

Pot po Celju za čas II. sv. vojne (Vsebinske to čke: 8, 10 in 9)

Pot po umetniškem Celju (Vsebinske to čke: 11, 12 in 13)

Otroška pot (Vsebinski to čki: 7 in 14)

Pot po delih in ustvarjanju J. Pelikana (Vsebinska to čka: 15)

Pot popotnice Alme Karlin (Vsebinske to čke: 16, 17 in 3)

Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov (Vsebinske to čke: 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25 in 26)

3. 1 POT RIMLJANOV – RIMSKA CELEIA

Pot je namenjena spoznavanju zgodovine mesta Celje za čas Rimskega imperija. Celje je tedaj pripadalo provinci Norik in je imelo status municipija (samostojnega mesta) s polnim imenom Municipium Claudium Celeia. Pot zajema ogled Celeie Mesta pod mestom - razstaviš če Knežji dvorec in ob čine Celje, Pokrajinskega muzeja Celje – Lapidarij in Herkulovega svetiš ča – Miklavški hrib. Iz rimskega časa je pomemben objekt v Celju še starokrš čanska krstilnica, ki je predstavljena v Poti po spoznavanju celjskih sakralnih objektov.

Na poti si lahko ogledamo termalni bazen ček bogate rimske družine, zgradbo rimskega mesta z vso pripadajo čo opremo (ceste, kanalizacija ipd.), razne predmete, kipe, spomenike, miljnike in novce. Pri ogledu Herkulovega svetiš ča pa lahko podoživimo verovanje in spoznamo bogove, ki so jih častili Rimljani.

Na poti so štiri vsebinske to čke: - Mestna ob čina Celje, - Knežji dvor – Celeia Mesto pod mestom, - Pokrajinski muzej (Lapidarij) in - Herkulovo svetiš če. Pot je podrobneje prestavljena v zloženki 2.

2 Zloženka na straneh 31 – 33 tega dela.

3.2 POT GROFOV CELJSKIH

Na poti si lahko ogledamo Stari grad Celje, zbirko v Pokrajinskem muzeju Celje, Knežji dvor oz. Spodnji grad (v njem je stalno razstaviš če Mesto pod mestom z poudarjeno noto zgodovine Celja za čas Rimskega imperija), in obrambni stolp srednjeveškega mestnega obzidja, ki je del Slovenskega ljudskega gledališ ča Celje.

Na poti lahko podoživimo vzpon in propad rodbine Grofov Celjskih. Najve čji vzpon mesto doživi za čas Hermana II. (1365 – 1435), leta 1456 pa rodbina izumre, saj umorijo Ulrika II., zadnjega Celjskega Grofa. Njegova lobanja in lobanje nekaterih ostalih grofov so na ogled v Pokrajinskem muzeju, kjer lahko vidimo še rodovnike, pe čatnike in portrete. Iz časa Grofov Celjskih si lahko v Celju pogledamo še vodni stolp in nagrobnik Hermana I. v cerkvi Sv. Danijela.

Na poti so naslednje vsebinske to čke: - Stari grad Celje, - Pokrajinski muzej, - Knežji dvor in - obrambni stolp mestnega obzidja. Pot je podrobneje predstavljena v zloženki 3.

3 Zloženka na straneh 34 – 36 tega dela.

Zloženka za primer tematske poti: POT RIMLJANOV – RIMSKA CELEIA

Torzo kipa »cesarja v oklepu« v dolga stavba, ki jo je obkrožalo stebrišče. nadnaravni Odkriti so bili tudi ostanki arhitekturnega velikosti iz 1. ali 2. okrasa in deli manjših skulptur, ki so stoletja. pripadali Herkulovim kipcem. ZZ Ostanek kipa je bil Z uporabljen za vgradnjo v poznorimski stolp. V letih vladavine cesarja Klavdija (41 – 54 3. Pokrajinski muzej – Lapidarij n.š.), v obdobju ko je Norik postal rimska (Plačilo vstopnine) prokuratorska provinca, je Celeja med Na ogled so mozaiki, freske, keramični in prvimi v provinci dobila status municipija stekleni izdelki, grobni pridatki, gradbeni (samostojnega mesta) s polnim imenom elementi. V zunanjem Druge znamenitosti na poti: Municipium Claudium Celeia. Naslednji dve lapidariju pa napisi in • Alma Karlin spominska plošča stoletji sta predstavljali za mesto obdobje reliefi iz marmorja ter • Likovni salon največjega razcveta in tudi fizične rasti. miljniki. • knežji dvorec (v času Grofov Celjskih Spodnji grad in rezidenca)

• Galerija sodobne umetnosti in galerija Rimske Oskar Kogoj province • Pokrajinski muzej (stalne razstave) in mesta • Osrednja knjižnica Celje

• kip splavarja

• Cerkev Sv. Miklavža

• Kapucinska cerkev sv. Cecilije

• Razgledni stolp

4. Herkulovo Informacije:

(Heraklejevo) svetišče • TIC Celje (Krekov trg 3) V obdobju po izteku 5. in v 6. stoletju se Osrednji del svetišča je tvorila 19 metrov • Mestna Občina Celje cvetoča Celeja ne omenja več.

1. Mestna občina Celje Marmorni ženski Kje leži: v mestu Celje (staro mestno jedro Termalni bazenček s toplozračnim kip v nadnaravni in okolica Miklavškega hriba) ogrevanjem je bil del zasebnega kopališča velikosti Začetek poti: Mestna občina Celje (Trg bogate zgodnje Portret pomembne ženske, celjskih knezov 9) rimske rezidence. najverjetneje flavijske Dolžina poti: približno 3 km Bazen je bil obložen cesarske družine s konca Število vsebinskih točk: 4 z belim marmorjem, 1. ali iz 2. stoletja. Zahtevnost: nezahtevna, namenjena zidovi pa okrašeni z Tlakovana mestna turistom, šolski mladini in posameznikom z raznobarvno ulica iz 3. stoletja zanimanjem za zgodovino poslikavo. Vozišče je bilo široko 6 m, Potreben čas: 2 uri (brez časa za ogled skupaj z obcestnima Knežjega dvorca in Pokrajinskega muzeja) 2. (Plačilo jarkoma in pločnikom pa 12 m, cesta je del Zemljevid poti: vstopnine) glavne ceste iz Z v V del mesta. Legenda: Arheološko Lončarska peč 1. Mestna občina Celje razstavišče za žganje keramičnih 2. Celeia mesto pod mestom v kleti posod iz začetka 1. 3. Pokrajinski muzej (lapidarij) Knežjega stoletja. 4. Herkulovo svetišče dvorca je največja predstavitev ostankov Poznorimsko rimske Celeje »in situ«. Njena nema vendar obzidje z slikovita govorica vabi, da se sprehodite mestnimi vrati med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati Nemirni dogodki so meščane v 4. stoletju prisilili h gradnji mestnega obzidja. Temelji zgodovini mesta. Zidovi rimske hiše so iz lomljenca, preostanek zidu pa iz Vidni ostanki predelnih sten, na enem od peščenjakovih kvadrov. zidov vidne freske s konca 1. stoletja. Temelji poznorimskega stolpa Marmorne spolije Obdelani rimski kamni, kasneje uporabljeni kot vogelniki v srednjeveškem stolpu.

Zloženka za primer tematske poti: POT GROFOV CELJSKIH

Ki je v stolpu imel mučilnico. Stolp, ki je (Plačilo vstopnine) preurejen, je še vedno sestavni del celjske Z V 14. in 15. stoletju je grad služil kot gledališke ZZ rezidenca celjskih grofov, pozneje celjskih stavbe. knezov. Obdan je bil z okopi in obrambnim ZZ jarkom. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico. Na mestu spodnjega gradu so bili najdeni Z tudi ostanki rimske Celeie, zato je v Druge znamenitosti na poti: Družina se prvič omenja okoli od leta 1130, ko • Knežjem dvorcu na ogled razstava Mesto Alma Karlin spominska plošča so se imenovali kot gospodje iz Saunije, od • pod mestom. Slovensko ljudsko gledališče Celje leta 1173 pa po gradu Žovnek - Žovneški • Arheološko Spomenik NOB Vojna in mir (pri gospodje. razstavišče v gledališču) Zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof je • kleti Knežjega Celjski dom bil Friderik I. (umrl 1360). • dvorca je kip splavarja Velik porast posestvi dosežejo Celjski grofje, • največja erotična galerija Račka (Gosposka ulica) ko je vodstvo rodbine prevzel Herman II. • predstavitev Likovni salon (okoli 1365-1435). Le-ta je leta 1396 rešil • ostankov rimske Celeje »in situ«. Njena Galerija sodobne umetnosti Sigismunda Luksemburškega pred smrtjo na • nema vendar slikovita govorica vabi, da se Cerkev Sv. Danijela bojnem polju v boju s Turki pri Nikopolju; • sprehodite med starodavnimi zidovi, ki Osrednja knjižnica Celje nakar se je Sigismund poročil še s Hermanovo pričajo o bogati zgodovini mesta. hčerko Barbaro Celjsko (umrla 1451). Informacije: • Z TIC Celje (Krekov trg 3) Z umorom Ulrika II. Celjskega, leta 1456 v • SZ vogalni – gledališki stolp. Ko je obzidje TIC Stari grad (Cesta na grad 78) Beogradu, je celjska rodbina izgubila • še stalo sta se nanj naslanjali dve hiši (ena Mestna Občina Celje zadnjega moškega člana in celjsko posest so vzdolž Gledališke in druga vzdolž Vodnikove po krajši vojni prevzeli Habsburžani. Čeprav ulice). V drugi je domoval rabelj, je ob izumrtju vodja rodbine nosil knežji

naziv se Celjske v sodobnem zgodovinopisju Število vsebinskih točk: 4 tradicionalno omenja z nižjim, grofovskim Zahtevnost: nezahtevna, namenjena nazivom, katerega so imeli dlje (od leta turistom, šolski mladini in posameznikom z 1341 do 1436; 95 let), medtem ko so bili zanimanjem za zgodovino knezi 20 let (med 1436 in 1456). Potreben čas: 2 - 3 ure (brez časa za ogled gradu in Pokrajinskega muzeja) Kje leži: v mestu Celje (staro mestno jedro in Stari grad Celje) Začetek poti: Stari (Plačilo vstopnine) grad Celje Dolžina poti: približno 3 km Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Zemljevid poti: Stari grad) je nekdanji Legenda: 1. Stari grad grad in 2. Pokrajinski muzej sedež 3. Knežji dvor grofov Z 4. Obrambni stolp Celjskih. (Plačilo vstopnine) Leži na V Pokrajinskem muzeju je zbirka rodovnikov,

vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer portretov, posesti, listin in pečatov Grofov

reka Savinja v okljuku zavije v Laško. Na Celjskih.

gradu poteka faza raznih prenov, urejen je Zbirko zaključuje razstava lobanj Grofov

že Friderikov stolp in Celjskih, med njimi je najbolj znana lobanja

številne razstave. Na Ulrika II.

gradu je najbolj obiskana

prireditev Viteških dni v

mesecu avgustu. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju.

3.3 POT PO MUZEJIH CELJA – MUZEJSKO CELJE

Pot zajema ogled obeh celjskih muzejev Pokrajinskega muzeja in Muzeja novejše zgodovine Celje (kulturna dediš čina po I. sv. vojni) in dislocirane enote Pokrajinskega muzeja Celeia Mesto pod mestom - razstaviš če Knežji dvorec. Pot nam lahko podrobno predstavi zgodovino Celja, od njegovih za četkov oz. nastanka mesta do danes. Pot ima tri vsebinske to čki in je zahtevnejša saj zgoš čeno predstavlja celoten zgodovinski razvoj mesta.

V Muzeju novejše zgodovine si lahko ogledamo pet stalnih razstav in sicer: zobozdravstveno zbirko, Stari pisker (dislocirana enota, čas II. svetovne vojne, zato jo predstavljamo v sklopu Poti po Celju za čas II. svetovne vojne), atelje Josipa Pelikana (predstavljen tudi kot samostojna tematska pot), Živeti v Celju (zgodovina Celja in Celjanov v 20. st.) in Otroški muzej – Hermanov brlog (predstavljen tudi kot samostojna tematska pot). Pokrajinski muzej hrani in razstavlja dediš čino od praskupnosti do I. svetovne vojne, najbolj zanimiva je v muzeju zbirka lobanj Grofov Celjskih, rimski lapidarij in celjski strop. V dislocirani enoti Pokrajinskega muzeja – Knežji dvorec pa smo pri ča trem razli čnim obdobjem v Celju in sicer: rimskemu, času Celjskih Grofov in času Marije Terezije.

Vsebinske to čke na poti so: - Muzej novejše zgodovine Celje, - Pokrajinski muzej in - Knežji dvor Celeia Mesto pod mestom.

3.4 POT PO CELJU ZA ČAS II. SVETOVNE VOJNE

V poti smo zajeli ogled Starega piskra (dislocirana enota Muzeja novejše zgodovine Celje), Spomenika NOB – Vojna in mir (v parku pri gledališ ču) in spominsko ploš čo žrtvam medvojnih pobojev na zidu Knežjega dvorca. Pot zajema tri vsebinske to čke, je nezahtevna namenjena turistom, šolski mladini in

posameznikom z zanimanjem za zgodovino vojnega časa. Vse znamenitosti so v centru mesta zato za ogled potrebujemo približno 30 minut (brez časa za ogled Starega piskra).

V spomin na II. svetovno vojno so v Celju še drugi manjši spomeniki, spominske ploš če in obeležja npr. spominska ploš ča padlim borcem V. prekomorske brigade. Pred spomenikom NOB je tudi grobnica narodnih herojem.

Vsebinske to čke na poti so: - Stari pisker, - Spomenik NOB Vojna in mir in - Spominska ploš ča žrtvam medvojnih pobojev.

3.5 POT PO UMETNIŠKEM CELJU

V sklopu poti si lahko ogledamo Galerijo sodobne umetnosti, eroti čno galerijo Ra čka, Likovni salon, razli čne galerije npr. Vovk, Oskar Kogoj… Pot je nezahtevna namenjena vsem, ki jih zanima umetniško delo in razstave.

V Celju sta tudi dve galeriji namenjeni izklju čno mladim ustvarjalcem, tako galerija Hodnik in Galerija likovnih del mladih Celje, predstavljata avtorje stare do 20 let in sta edini taki v Sloveniji.

Vsebinske to čke za Pot po umetniškem Celju so: - Likovni salon, - Galerija sodobne umetnosti, - Eroti čna galerija Ra čka in - ostale galerije (Oskar Kogoj, Hodnik, Vovk…).

3.6 OTROŠKA POT

Otroška pot zajema ogled Hermanovega brloga – otroškega muzeja v sklopu Muzeja novejše zgodovine Celje, Osrednje knjižnice Celje – oddelek za otroke (Knjižnica pri Mišku Knjižku, z razli čnimi igrami, predstavami in prireditvami za otroke) in Pravlji čne dežele (v mesecu decembru), kjer si je mogo če na ve čih lokacijah ogledati boži čno – novoletni utrip v mestu. Pot je prilagojena razvojni stopnji otrok, prav tako tudi muzej.

V Otroškem muzeju (edini v Sloveniji) otroke skozi delavnice, razstave in prostore muzeja spremlja maskota Herman lisjak. V sklopu boži čno – novoletnega utripa v Pravlji čni deželi je za otroke še posebej zanimivo praznovanje novega leta, saj otroci skupaj z vilami in prebivalci Pravlji čne dežele, novo leto pri čakajo 12 ur prej kot odrasli, torej to čno na poldne starega leta.

Tematska pot vsebuje naslednje vsebinske to čke: - Muzej novejše zgodovine Celje – Hermanov brlog, - Osrednja knjižnica Celje (oddelek za otroke) in - Pravlji čna dežela.

3.7 POT PO DELIH IN USTVARJANJU FOTOGRAFA J. PELIKANA

Pot ima eno vsebinsko to čko in sicer atelje in hišo J. Pelikana. Atelje je dislocirana enota Muzeja novejše zgodovine Celje. Tematska pot je nezahtevna in je namenjena vsem, ki jih zanima fotografija.

V steklenem ateljeju Josipa Pelikana se je možno tudi slikati po na činu, ki ga je izvajal Pelikan. Slike pa obiskovalcem ostanejo v trajen spomin.

Vsebinska to čka poti je: - atelje in hiša Josipa Pelikana.

3.8 POT POPOTNICE ALME KARLIN

Na poti lahko vidimo Spominsko ploš čo na Ljubljanski ulici (na zidu nekdanje popotni čine hiše, zbirko v Pokrajinskem muzeju (predvsem predmetov, ki jih je Karlinova prinesla iz potovanj po svetu), kip v naravni velikosti in izven mesta še hišo pri Svetini. Pot je nezahtevna in si jo lahko hitro ogledamo, če želimo videti tudi hišo pri Svetini je za pot potrebno nekoliko ve č časa.

Alma Karlin je iz svojega potovanja po svetu prinesla številne predmete, ki so pripadali kulturam, ki jih je obiskala (npr. pahljače, korale ipd.). Na svojih potovanjih je zapise (nekateri so na ogled v muzeju, nekaj jih je objavljenih tudi v knjigi o Almi Karlin) beležila s pomo čjo pisalnega stroja, ki ga je poimenovala Erika.

Tematske to čke na poti so: - Spominska ploš ča, - Pokrajinski muzej, - kip oz. spomenik in - hiša na Svetini.

3.9 POT PO SPOZNAVANJU CELJSKIH SAKRALNIH OBJEKTOV

Na poti lahko vidimo starokrš čansko krstilnico, Kalvarijo – 4 kapele in skupina Golgota, Marijino znamenje, cerkev Sv. Jožefa, Opatijsko cerkev Sv. Danijela in Pieta, Marijino cerkev, cerkev Sv. Maksimiljana s kipom kaplana Primoža Trubarja, Kapucinsko cerkev Sv. Cecilije in cerkev Sv. Miklavža.

Sakralni objekti v Celju so povezani tudi s temami iz drugih v diplomskem delu predstavljenih tematskih poti, tako je npr. v cerkvi Sv. Danijela na ogled nagrobnik Hermana I., starokrš čanska krstilnica pa je iz časa Rimljanov oz. rimske Celeie.

Vsebinske to čke poti so: - cerkev Sv. Maksimiljana, - starokrš čanska krstilnica, - Marijina cerkev, - Marijino znamenje, - cerkev Sv. Danijela in Pieta, - Kapucinska cerkev Sv. Cecilije, - cerkev Sv. Miklavža, - Kalvarija in - cerkev Sv. Jožefa.

Pot je podrobneje predstavljena v zloženki 4.

4 Zloženka na straneh 42 - 44 tega dela.

Zloženka za primer tematske poti: POT PO SPOZNAVANJU CELJSKIH SAKRALNIH OBJEKTOV

na samostojno zidani 17. st., ki so posvečeni Sv. Miklavžu, Roku in Z konzoli na srednjem Urbanu. stolpu severne stene. Najdragocenejša Skupina umetnina je kapela Kalvarija Žalostne Matere božje, ki je bila prvotno obsega štiri posvečena Sv. Trem kraljem. Opatijska kapele ter cerkev je znana po številnih nagrobnikih, prosto stoječo Golgoto. Posvečena je petim med drugim tudi grofa Hermana I. iz leta skrivnostim žalostnega dela rožnega venca 1421. V bližini cerkve stoji spomenik so postavili leta blaženega škofa 1680 celjski meščani Antona Martina vzhodno od mesta na Slomška. vrhu z gozdom poraslega griča – kot zahvalo svetniku, da je prenehala kuga. Je znano romarsko Z Zgrajena je bila na začetku 17. stoletja in središče. so jo posvetili Sv. Ceciliji. Ob njej so sezidali še samostan s križnimi hodniki. Druge znamenitosti na poti: Cerkev predstavlja značilen primer • Kip Alme Karlin preproste redovniške arhitekture, čeprav je • Razgledni stolp njen prvotni videz zaradi kasnejših prezidav • Herkulovo svetišče Kje leži: v mestu Celje (staro mestno jedro, precej zabrisan. • Kip splavarja okolica Miklavškega in Jožefovega hriba) • Muzej novejše zgodovine Celje Začetek poti: Cerkev Sv. Maksimiljana, Postavili so jo v 14. stoletju, Aškerčeva ulica nato pa so ji prizidali še Informacije: Dolžina poti: približno 3 km (iz mestnega zvonik. Cerkev je • TIC Celje (Krekov trg 3) jedra do Miklavškega hriba + 7 km Miklavški opremljena s tremi zlatimi oltarji iz sredine • Mestna Občina Celje hrib do Jožefovega hriba).

Zemljevid poti: Zahtevnost: srednje zahtevna, namenjena je cerkev nekdanjega Legenda: turistom in posameznikom, tudi pohodnikom minoritskega samostana posvečena leta 1. Cerkev Sv. Maksimiljana (vse znamenitosti izven mestnega jedra so 1310. Od njene osnove se ni 2. starokrščanska krstilnica 3. Marijina cerkev dobro dostopne tudi z avtomobilom) veliko ohranilo, saj so jo 4. Marijino znamenje Potreben čas: odvisen od natančnosti večkrat prezidali. Sredi polja 5. Cerkev Sv. Danijela in Pieta ogledov in števila ogledanih vsebinskih točk. sedi na prestolu Mati božja z 6. Kapucinska cerkev Sv. Cecilije detetom, ob njem pa 7. Cerkev Sv. Miklavža .Posvečena je celjskemu (domnevno) klečita celjska 8. Kalvarija škofu, ki naj bi ga tu 9. Cerkev Sv. Jožefa grofa Herman I. in obglavili leta 243. Zgradili Herman II. V letih so jo ob koncu 15. stoletja, v 1858 do 1880 so celo kasnejših stoletjih pa so jo stavbo prezidali v še velikokrat prezidali. V neoromanskem slogu. bližini cerkve stoji kapelica, Nekdaj je bila v tej ki so jo zgradili v približno istem času kot cerkvi grobnica celjskih cerkev. V parku ob cerkvi stoji Kalinovo grofov. poprsje Primoža Trubarja, ki je bil v tej z cerkvi nekaj časa so postavili leta 1776 na mestu, kjer so beneficiat in kaplan. usmrtili nekega morilca. Visok steber na trikotnem podstavku nosi kip Device Marije. Ob stebru stojita na podstavkih baročna Ima osmerokotni kipa Sv. Roka in Florjana, družbo pa jima krstni bazen, dela kip Sv. Jožefa iz 19. stoletja. zgrajena je bila ob koncu 4. ali v začetku 5. je stoletja. V bazen, obložen z marmornimi romarska gotska cerkev, nastala je v 14. st. ploščami, vodita dve stopnici. V tem delu in je najstarejša stavba v mestu. Grofje mesta je verjetno obstajal velik cerkveni Celjski so gradnjo donirali, kar kažejo grb s kompleks, kateremu je krstilnica pripadala. Število vsebinskih točk: 9 tremi zvezdami na enem izmed sklepnikov v ladji in prezbiteriju in kombiniran grb

4 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA O TURISTI ČNEM OBISKU CELJA

4.1 OSNOVNI PODATKI ANKETIRANCEV

Tabela 1: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na spol Spol F F (%) Moški 35 43,8 Ženski 45 56,3 Skupaj 80 100,0

Komentar: V anketi je sodelovalo 35 (43,8%) moških in 45 (56,3%) žensk, vzorec je skupno zajemal 80 anketirancev.

Tabela 2: Starost anketirancev in njihovo število (f) ter delež (f%) glede na spol Spol Starost (leta) Moški Ženski F F(%) F F(%) Do 25 3 8,6 18 40,0 26 – 35 10 28,6 10 22,2 36 – 55 14 40,0 11 24,4 Nad 55 8 22,9 6 13,3 Skupaj 35 100,0 45 100,0

Komentar: Najve čji delež anketiranih moških je starih med 36 in 55 let (40%), sledijo starosti med 26 in 35 z 28,57 % in nad 55 let (22,9%). Trije anketiranci (8,6%) so stari do 25 let. Pri ženskah je 40% anketirank mlajših od 25 let, v starosti med 36 in 55 jih je 24,4%, njim sledijo starosti od 26 do 35 let z deležem 22,2%, najmanj anketirank je starih nad 55, skupno 6 (13,3%).

Tabela 3: Izobrazba anketirancev in njihovo število (f) ter delež (f%) glede na spol Spol Izobrazba Moški Ženski F F(%) F F(%) Osnovnošolska 5 14,3 9 20,0 (OŠ) Srednješolska 17 48,6 17 37,8 (SŠ) Višješolska 4 11,4 7 15,6 (VS) Univerzitetna 9 25,7 11 24,4 (UNI) Magisterij ali doktorat 0 0,0 1 2,2 (MAG / DR) Skupaj 35 100,0 45 100,0

OŠ SŠ VS UNI MAG/DR

Grafikon 1: Delež anketirancev glede na izobrazbo

Komentar: Med anketiranimi moškimi in ženskami prevladuje srednješolska izobrazba (moški – 48,6%, ženske – 37,8%), sledi univerzitetna z 25,7% pri moških in 24,4% pri ženskah, osnovnošolska z 14,3% pri moških in 20% pri ženskah, najmanj anketirancev ima višješolsko izobrazbo in sicer 11,4% moških in 15,6% žensk. Ena anketirana ženska ima magisterij ali doktorat.

Tabela 4: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na poreklo Poreklo F F (%) Doma čini (Celjani) 50 62,5 Obiskovalci (Slovenija) 19 23,8 Obiskovalci (tujina) 11 13,8 Skupaj 80 100,00

doma čini obiskovalci (Slo) obiskovalci (tujina)

Grafikon 2: Delež anketirancev glede na poreklo

Komentar: Anketni vzorec obsega 50 doma činov (62,5%), 19 obiskovalcev iz Slovenije (23,8%) in 11 tujcev (obiskovalcev iz tujine) (13,8%).

Tabela 5: Poreklo anketirancev in njihovo število (f) ter delež (f%) glede na spol Spol Poreklo Moški Ženski F F(%) F F(%) Doma čini 20 57,1 30 66,7 Obiskovalci 7 20,0 12 26,7 (Slovenija) Obiskovalci iz 8 22,9 3 6,7 tujine Skupaj 35 100,0 45 100,0

Komentar: Med doma čini je 20 moških in 30 žensk, skupno predstavljajo 62,5% vzorca. Pri vzorcu moških je ve čji delež tujcev (22,9%, od vseh anketiranih moških), kot obiskovalcev iz Slovenije (20%). Pri ženskah prihaja do ve čjega razkoraka med deležem obiskovalk iz tujine (le 6,7%) in obiskovalkami iz Slovenije (26,7%), v korist slednjih.

Tabela 6: Starost anketirancev in njihovo število (f) glede na spol in poreklo Starost Doma čini (Celjani) Obiskovalci (tujina) Obiskovalci (Slo) (leta) M Ž skupaj M Ž skupaj M Ž Skupaj Do 25 0 13 13 1 1 2 2 4 6 26 – 35 6 5 11 3 1 4 1 4 5 36 – 55 9 8 17 3 1 4 2 2 4 Nad 55 5 4 9 1 0 1 2 2 4

5 število anketiranih število 0 do 25 26-35 36-55 nad 55

moški doma čini ženske doma činke moški tujci ženske tujke moški obiskovalci ženske obiskovalke

Grafikon 3: Starost anketirancev in njihovo število glede na spol in poreklo

Komentar: Pri vzorcu doma činov je najve č žensk v starosti do 25 let (13), sledi kategorija 36 do 55 let, kjer je skupno 8 žensk in najve č moških (9), sledi starostno obdobje od 26 do 35, kolikor je starih 9 moških in 8 žensk. Anketiranih je bilo 5 moških in 4 ženske v starosti nad 55 let. Med obiskovalci iz tujine oz. tujci sta en moški in ženska stara do 25 let, sledita kategoriji od 26 do 35 in 36 do 55 let, kjer so v vsaki kategoriji po trije moški in ena ženska. En moški iz vzorca tujcev je starejši od 55 let. Med obiskovalci iz drugih slovenskih ob čin sta dva moška in štiri ženske mlajši od 25 let, eden obiskovalec in štiri obiskovalke iz Slovenije pa so stari od 26 do 35 let. Po dva moška in dve ženski se pojavljata v starostni kategoriji 36 – 55 in nad 55 let.

Tabela 7: Izobrazba anketirancev in njihovo število (f) glede na spol in poreklo Obiskovalci iz Obiskovalci iz Doma čini (Celje) Izobrazba tujine Slovenije M Ž skupaj M Ž skupaj M Ž Skupaj Osnovnošolska 3 6 9 1 0 1 1 3 4 Srednješolska 7 11 18 6 1 7 4 5 9 Višješolska 4 6 10 0 0 0 0 1 1 Univerzitetna 6 6 12 1 2 3 2 3 5 Mag. oz. dr. 0 1 1 0 0 0 0 0 0

12 10 8 6 4 2 število anketiranih število 0 OŠ SŠ VS UNI MAG/DR

moški doma čini ženske doma činke moški tujci ženske tujke moški obiskovalci ženske obiskovalke

Grafikon 4: Izobrazba anketirancev in njihovo število glede na spol in poreklo

Komentar: Med moškimi doma čini prevladuje srednješolska izobrazba (6 anketirancev), sledi univerzitetna in višješolska izobrazba, najmanj pa jih ima osnovnošolsko izobrazbo (3 anketiranci). Pri ženskah doma činkah prevladuje srednješolska izobrazba (11 anketirank), sledijo pa osnovnošolska, višješolska in univerzitetna vse s po 6 anketirankami. Ena izmed anketirank ima tudi magisterij ali doktorat. Pri moških iz tujine s 6 anketiranci vodi srednješolska izobrazba, osnovnošolsko in univerzitetno pa ima po en anketiranec. Pri ženskah tujkah sta zastopani le srednješolska in univerzitetna izobrazba, slednja z dvema anketirankama, prva pa z eno. Najve č anketiranih moških obiskovalcev iz Slovenije ima srednješolsko izobrazbo (6), sledi univerzitetna (2), eden pa ima še osnovnošolsko izobrazbo. Pri ženskah obiskovalkah iz Slovenije jih ima 5 srednješolsko, po 3 osnovnošolsko in univerzitetno izobrazbo ter ena višješolsko.

4.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA PO POSAMEZNIH VPRAŠANJIH

4.2.1 Analiza odgovorov doma činov o obiskovalcem priporo čenih znamenitostih

1. (DOMA ČINI) Navedite dve turisti čni zanimivosti Celja, ki bi jih priporo čili v ogled obiskovalcem ali tujih turistom.

Tabela 8: Število (f) priporo čenih turisti čnih zanimivosti glede na spol anketirancev

Spol Turisti čne zanimivosti Moški Ženske Skupaj

Stari grad Celje 14 28 42 Celjska ko ča 4 4 8 Vodni stolp 2 0 2 Šmartinsko jezero 7 7 14 Muzej novejše zgodovine 2 2 4 Osrednja knjižnica Celje 1 0 1 Rimska cesta 1 0 1 Hiša Alme Karlin 1 0 1 Gostilna (slaš čičarna Veronika, pivnica Friderik) 2 0 2 Galerija (Vovk, Oskar Kogoj) 2 2 4 Celjski sejem 1 0 1 Svetina 1 1 2 Mestno jedro 1 0 1 Cerkev (Sv. Danijela, Marijina cerkev) 1 2 3 Vise či most 0 1 1 Bazen 0 1 1 Celjski dom 0 1 1 Spodnji grad – Knežji dvor 0 4 4 Pokrajinski muzej Celje 0 5 5 Herkulovo svetiš če 0 1 1 Nakupovalni center – City center Celje 0 1 1

Komentar: Tako moški, kot ženske najpogosteje navajajo Stari grad Celje (14 moških ali 35% vseh anketiranih moških in 46,7% žensk, kar je 28 anketirank). Po pogostosti sledita Šmartinsko jezero (navaja 7 žensk in moških) in Celjska ko ča (po 4 anketiranci in anketiranke). Ostale znamenitosti navajajo le po eden ali dva anketiranca. Pri ženskah je pogosto našteta znamenitost tudi Pokrajinski muzej (5 anketirank) in Spodnji grad ali Knežji dvor (4 anketiranke).

Tabela 9: Število (f) priporo čenih turisti čnih znamenitosti glede na starost in izobrazbo anketirancev Starost Izobrazba Turisti čna Do 26 – 36 – znamenitost Nad 55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 35 55 Stari grad 13 9 12 8 9 16 2 9 1 Celjska ko ča 1 2 3 2 2 2 2 2 0 Vodni stolp 0 0 1 1 0 1 0 0 0 Š. jezero 3 4 4 3 2 9 2 1 0 Muzej nov. 0 0 2 1 0 3 0 1 0 zgodovine Osrednja 0 0 1 0 0 1 0 0 0 knjižnica Rimska cesta 0 1 0 0 0 0 1 0 0 Hiša A. 0 1 0 0 0 0 1 0 0 Karlin Gostilna 0 0 2 0 0 0 2 0 0 Galerija 1 0 3 0 1 0 1 2 0 Sejem 0 0 1 0 0 0 0 1 0 Svetina 0 1 1 0 1 0 0 1 0 Mestno jedro 0 1 0 0 0 0 0 1 0 Cerkev 0 0 0 3 0 0 2 1 0 Vise či most 1 0 0 0 0 0 0 1 0 Bazen 1 0 0 0 1 0 0 0 0 Celjski dom 0 1 0 0 0 0 1 0 0 Spodnji grad 2 0 2 0 1 1 0 1 1 Pokrajinski 3 1 1 0 0 3 0 2 0 muzej Herkulovo 0 1 0 0 0 0 1 0 0 svetiš če City center 0 0 1 0 0 0 1 0 0

Komentar: Pri vseh treh najbolj zastopanih znamenitostih (Stari grad Celje, Šmartinsko jezero in Celjska ko ča) so anketiranci približno enako razporejeni,

zato lahko sklepamo, da starost in izobrazba ne vplivata na odlo čitev o priporo čenih znamenitostih.

4.2.2 Analiza odgovorov o zadovoljnosti s turisti čno ponudbo mesta

1. (TUJCI IN OBISKOVALCI) Se Vam zdi Celje dovolj turistom prijazno mesto? a) Da b) Ne Utemeljitev: ______

Tabela 10: Mnenje o turistični prijaznost mesta in število (f) ter delež (f%) glede na poreklo anketirancev Tujci (obiskovalci iz Obiskovalci iz Slovenije Turisti čna prijaznost tujine) F F(%) F F(%) Da 6 54,6 12 63,2 Ne 5 45,4 7 36,8 Skupaj 11 100,0 19 100,0

Komentar: S turisti čno prijaznostjo mesta so bolj zadovoljni obiskovalci iz Slovenije (63%), med tem ko je zadovoljnih le 55% tujcev.

Tabela 11: Mnenje o turisti čni prijaznosti mesta in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev Turisti čna Starost Izobrazba prijaznost Nad Do 25 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI 55 Da 3 6 7 2 4 9 0 5

Ne 5 3 1 3 1 7 1 3

Komentar: S prijaznostjo mesta Celje so najbolj zadovoljni anketiranci v starosti 36 do 55 let, med tem ko je ve č anketirancev v starosti do 25 in nad 55 let nezadovoljnih s prijaznostjo mesta. S prijaznostjo mesta so najbolj zadovoljni osnovnošolsko izobraženi anketiranci.

Anketiranci, ki so zadovoljni s prijaznostjo mesta za turiste, v utemeljitvah najpogosteje navajajo veliko znamenitosti (skupaj 10 anketirancev), prijaznost ljudi navajajo trije tuji turisti, med tem ko po dva anketiranca navajata še pestrost ponudbe in »lepo mesto«. Med razlogi za prijaznost mesta zadovoljni turisti in obiskovalci po enkrat navajajo še veliko prireditev, možnost za nakupe in obisk sorodnikov.

S turisti čno ponudbo nezadovoljni anketiranci najpogosteje navajajo slabo promocijo in prepoznavnost mesta (skupaj 6 anketirancev), pojavljajo pa se še odgovori povezani s slabimi ozna čbami, premalo možnostmi za zabavo, zanemarjeno mesto brez utripa in ne zanimanje za turisti čno udejstvovanje.

2. (DOMA ČINI) Se Vam zdi turisti čna ponudba Celja dovolj pestra tako za doma čine – prebivalce mesta, kot tudi za ostale obiskovalce? a) Da b) Ne c) Nisem seznanjen/-a

Tabela 12: Pestrost ponudbe in njeno število (f) ter delež (f%) glede na spol anketirancev Spol Pestrost ponudbe Moški Ženske F F(%) F F(%) Da 9 45 17 56,7 Ne 6 30 12 40 Nisem seznanjen/-a 5 25 1 3,3 Skupaj 20 100 30 100,0

Komentar: Ve č kot polovica žensk je zadovoljna s pestrostjo ponudbe, med tem ko je z njo zadovoljno le 45% moških. S ponudbo ni zadovoljnih 40% žensk in 30% moških , kar 25% moških pa s ponudbo ni seznanjenih.

Tabela 13: Pestrost ponudbe in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev Starost Izobrazba Pestrost do 26 – 36 – ponudbe Nad 55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 35 55 Da 16 3 12 5 5 10 7 4 0 Ne 7 8 2 1 2 4 1 8 1 Nisem 0 0 3 3 2 2 2 0 0 seznanjen/-a

Komentar: Najmanj so s pestrostjo ponudbe zadovoljni anketiranci v starosti od 26 do 35 let. Pestrost ponudbe kot slabo ozna čuje najve č anketirancev z univerzitetno izobrazbo.

4.2.3 Analiza odgovorov o viru turisti čnih informacij

2. (TUJCI IN OBISKOVALCI) Kje ste poiskali turisti čne informacije o Celju? (možnih je ve č odgovorov) a) Na internetu b) V doma čem kraju c) Pri prijateljih, znancih ali sorodnikih d) V brošurah, publikacijah, prospektih ipd. e) Na TIC – u f) Vprašal sem mimoido če, doma čine… g) Drugo: ______

Tabela 14: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na poreklo anketirancev Vir turist. informacij Obiskovalci (tujina) Obiskovalci iz Slo Internet 6 8 Doma či kraj 2 2 Prijatelji, sorodniki 3 10 Brošure, prospekti 1 8 TIC 0 2 Mimoido či, doma čini 2 1 Drugo 0 1

Komentar: Najve č tujcev je turisti čne informacije poiskalo na internetu, sledijo prijatelji in sorodniki, kot tudi doma či kraj. Nekaj tujcev je informacije dobilo tudi v brošurah in prospektih. Po drugi strani pa so obiskovalci iz Slovenije ve čino informacij dobili od prijateljev in sorodnikov, po pogostosti sledijo brošure in prospekti, kot tudi internet. Redkeje se kot vir turisti čnih informacij pojavljajo mimoido či, doma čini, TIC in doma či kraj.

Tabela 15: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na spol in poreklo anketirancev Spol Vir turisti čnih Moški Ženski Obiskovalci Obiskovalke informacij Tujci Tujke (Slo) (Slo) Internet 3 3 3 5 Doma či 2 1 0 1 kraj Prijatelji, 1 5 2 5 sorodniki Brošure, 0 2 1 6 prospekti TIC 0 0 0 2 Mimoido či, 2 0 0 1 doma čini Drugo 1 1 0 0

Komentar: Najve č virov turisti čnih informacij navajajo obiskovalke iz Slovenije in sicer z mo čno zastopanostjo brošur in prospektov, kot tudi prijateljev in sorodnikov ter interneta. Slednjega kot pogostega navajajo tudi obiskovalci iz tujine. Moški iz tujine navajajo kot vir turisti čnih informacij še doma či kraj in mimoido če.

Tabela 16: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev Vir turisti čnih Starost Izobrazba

informacij Do 25 26-35 26-55 Nad 55 OŠ SŠ VS UNI

Internet 6 5 2 1 0 9 0 5

Doma či kraj 0 1 3 0 0 3 0 1

Prijatelji, sorodniki 5 2 3 3 3 7 0 3

Prospekti, brošure 3 3 2 1 1 4 1 3

TIC 0 1 0 1 0 0 1 1

Mimoido či, 0 0 1 2 1 1 0 1 doma čini

Drugo 0 1 1 0 0 1 0 1

Komentar: Med anketiranci, ki kot vir turisti čnih informacij navajajo internet je najve č mladih v starostni kategoriji do 25 let in od 26 do 35 let.

Kot drugo sta dva anketirana moška navedla še me ne zanimajo turisti čne informacije (starost 26 – 35 let, srednješolska izobrazba) in šolanje v Celju (obiskovalec iz Slovenije, starost 36 – 55 let, univerzitetna izobrazba).

3. (DOMA ČINI) Kam bi se najprej obrnili po turisti čne ali dodatne informacije o turisti čni ponudbi Celja?

Tabela 17: Vir turisti čnih informacij in število (f) ter delež (f%) glede na spol anketirancev Moški Ženske Vir turist. Informacij F F(%) F F(%) TIC 10 50 18 60,00 Železniška postaja 1 5 1 3,33 Turisti čna agencija 4 20 5 16,67 Internet 2 10 0 0,00 Ne vem 2 10 5 16,67 MOC (Mestna ob čina 1 5 0 0,00 Celje) Turisti čni vodnik 0 0 1 3,33

Komentar: Ve č kot 50% moških in žensk bi turisti čne informacije poiskalo na TIC – u, kot tudi na turisti čni agenciji. Moški bi informacije poiskali tudi na internetu. Ve č žensk, kot moških ne ve kam se obrniti po turisti čne informacije.

Tabela 18: Vir turisti čnih informacij in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev Vir Starost Izobrazba turisti čnih Do 26-35 36-55 Nad 55 OŠ SŠ VS UNI DR informacij 25 TIC 9 6 9 4 5 12 4 7 0 Železniška 0 0 0 2 2 0 0 0 0 postaja Turisti čna 1 2 4 2 1 2 2 3 1 agencija Internet 0 1 1 0 0 1 1 0 0 Ne vem 2 1 3 1 1 2 3 1 0 MOC 0 0 1 0 0 0 0 1 0 Vodnik 1 0 0 0 0 1 0 0 0

Komentar: Kot vir turisti čnih informacij TIC in turisti čne agencije navajajo anketiranci ne glede na starost in izobrazbo.

4.2.4 Analiza odgovorov, ki se nanašajo na poznavanje in ogled znamenitosti

3. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 4. (DOMA ČINI) V tabeli so zapisane nekatere izmed pomembnejših turisti čnih znamenitosti Celja. Z znakom X ozna čite katere poznate, ste si jih ogledali in ali ste si jih ogledali v zadnjih 10 letih. Znamenitost sem si Turisti čna Znamenitost Znamenitost sem si ogledal/-a v zadnjih znamenitost poznam ogledal/-a 10 letih 5 Stari grad Celje Pokrajinski muzej Muzej novejše zgodovine Celje Atelje J. Pelikana Knežji dvor oz.

Spodnji grad Herkulovo svetiš če Spomenik NOB –

Vojna in mir Starokrš čanska krstilnica Marijino znamenje Spominska ploš ča A.

Karlin

5 Vprašanje se nanaša samo na doma čine.

Tabela 19: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki pozna in si je ogledalo znamenitosti glede na poreklo Doma čini Obiskovalci Obiskovalci Znamenitost (Celjani) (tujina) (Slovenija) F F(%) F F(%) F F(%)

Stari grad 50 100 11 100,0 19 100,0 Pokrajinski muzej 47 94 6 54,6 15 79,0 Muzej novejše zgodovine 48 96 8 72,3 14 73,7

Atelje J. Pelikana 29 58 0 0,0 11 89,0 Knežji dvor 44 88 3 27,3 13 68,4

POZNAVANJE POZNAVANJE Herkulovo svetiš če 31 62 1 9,1 9 47,4 Spomenik NOB 36 72 4 36,4 12 63,2 Starokrš čanska krstilnica 30 60 0 0,0 4 21,1 Marijino znamenje 41 82 1 9,1 10 52,6 Spominska ploš ča A. Karlin 46 92 1 9,1 14 73,7 Stari grad 42 84 9 81,8 14 73,7 Pokrajinski muzej 32 64 2 18,2 12 63,2 Muzej novejše zgodovine 32 64 3 27,3 9 47,4

Atelje J. Pelikana 12 24 0 0,0 7 36,8

OGLED OGLED Knežji dvor 27 54 1 9,1 8 42,1 Herkulovo svetiš če 23 46 0 0,0 2 10,5 Spomenik NOB 32 64 2 18,2 9 47,4 Starokrš čanska krstilnica 12 24 0 0,0 1 5,3 Marijino znamenje 32 64 0 0,0 6 31,6 Spominska ploš ča A. Karlin 36 72 0 0,0 10 52,6

Komentar: Vsi anketiranci ne glede na poreklo poznajo Stari grad Celje. Med anketirani doma čini ve čino naštetih znamenitosti pozna 80% anketirancev, najmanj okrog 60% jih pozna atelje Josipa Pelikana in starokrš čansko krstilnico. Najve č doma činov si je ogledalo Stari grad (vendar le 84% vseh anketiranih) in

spominsko ploš čo Alme Karlin (72%). Med 50 in 60% doma činov si je ogledalo vse ostale naštete znamenitosti, razen atelje J. Pelikana in starokrš čansko krstilnico, ki si ju je ogledalo le 24% doma činov. Med anketiranimi obiskovalci iz tujine, ve č kot 50% anketirancev poleg gradu pozna še Pokrajinski muzej in Muzej novejše zgodovine, nih če pa ne pozna starokrš čanske krstilnice in ateljeja, po en tujec pozna še spominsko ploš čo Alme Karlin, Marijino znamenje in Herkulovo svetiš če. Ve čino izmed poznanih znamenitosti so si tuji obiskovalci tudi ogledali. Precej dobro znamenitosti poznajo anketirani obiskovalci iz Slovenije, ve čino jih pozna preko 50% anketirancev, prav tako so si ve čino poznanih znamenitosti tudi ogledali.

Tabela 20: Število (f) anketirancev, ki pozna in si je ogledalo znamenitosti glede na spol

Moški Ženske Znamenitost

Stari grad 35 45

Pokrajinski muzej 28 40

Muzej novejše zgodovine 28 42

Atelje J. Pelikana 14 26

Knežji dvor 24 36

POZNAVANJE Herkulovo svetiš e 17 24

Spomenik NOB 23 29

Starokrš čanska krstilnica 13 21

Marijino znamenje 22 30

Spominska ploš ča A. Karlin 25 36

Stari grad 28 37

Pokrajinski muzej 15 31

Muzej novejše zgodovine 16 28

OGLED Atelje J. Pelikana 5 14

Knežji dvor 16 20

Herkulovo svetiš če 9 16

Spomenik NOB 20 23

Starokrš čanska krstilnica 4 9

Marijino znamenje 16 22

Spominska ploš ča A. Karlin 18 29

Komentar: Vsi anketiranci poznajo Stari grad Celje. Ve čina jih pozna še Pokrajinski muzej in Muzej novejše zgodovine. Najslabše so poznani atelje J. Pelikana, starokrš čanska krstilnica in Herkulovo svetiš če. Podobne rezultate lahko opazimo tudi pri ogledu.

Tabela 21: Število (f) anketirancev, ki pozna in si je ogledalo znamenitosti glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Znamenitost Do 26- 36- 55 OŠ SŠ VS UN DR 25 35 55 +

Stari grad 21 20 25 14 14 34 11 20 1

Pokrajinski muzej 19 19 20 9 10 29 9 19 1

Muzej novejše zgodovine 20 18 23 9 12 28 10 14 1

Atelje J. Pelikana 13 8 13 6 7 14 9 9 1

Knežji dvor 17 13 20 10 11 24 11 13 1

POZNAVANJE Herkulovo svetiš če 16 8 12 5 6 17 7 10 1

Spomenik NOB 13 10 17 12 11 21 9 10 1

Starokrš čanska krstilnica 10 5 14 5 7 12 8 6 1

Marijino znamenje 16 9 16 11 11 19 11 10 1

Spominska ploš ča A. Karlin 18 15 19 7 12 24 10 14 1

Stari grad 18 15 19 13 10 29 9 16 1

Pokrajinski muzej 17 12 13 4 6 21 9 12 1

Muzej novejše zgodovine 13 11 15 5 6 18 6 14 1 OGLED

Atelje J. Pelikana 7 5 4 3 4 5 5 5 0

Knežji dvor 11 8 10 6 5 11 7 10 0

Herkulovo svetiš če 10 5 7 3 3 10 5 6 1

Spomenik NOB 11 7 14 11 9 15 8 10 1

Starokrš čanska krstilnica 4 1 5 3 3 5 2 3 0

Marijino znamenje 13 7 10 8 7 16 6 8 1

Spominska ploš ča A. Karlin 14 10 15 7 8 16 8 13 1

Komentar: Na število poznanih in ogledanih znamenitosti starost in izobrazba anketirancev ne vplivata.

Tabela 22: Število (f) in delež (f%) anketiranih doma činov, ki so si znamenitosti ogledali v zadnjih desetih letih glede na spol Ogledane znamenitosti Moški Ženske v zadnjih 10 letih F F(%) F F(%) Stari grad 11 55 19 63,3 Pokrajinski muzej 3 15 8 27,7 Muzej novejše zgodovine 7 35 10 33,3 Atelje J. Pelikana 1 5 5 16,7 Knežji dvor 3 15 6 20,0 Herkulovo svetiš če 2 10 6 20,0 Spomenik NOB 9 45 12 43,3 Starokrš čanska krstilnica 0 0 2 6,7 Marijino znamenje 5 25 13 43,3 Spominska ploš ča Karlin 9 45 15 50,0

Komentar: Med moškimi in ženskami ni posebnih razlik, razen pri ogledu ateljeja, Herkulovega svetiš ča in Marijinega znamenja, ki si ga je ogledalo skoraj polovica ve č žensk kot moških. Ve č kot 50% anketiranih moških in žensk, si je ogledalo v 10 letih Stari grad, med 30 in 40% pa še Muzej novejše zgodovine, spomenik NOB in spominsko ploš čo Alme Karlin.

Tabela 23: Število (f) anketiranih doma činov, ki so si znamenitosti ogledali v zadnjih desetih letih glede na starost in izobrazbo Ogled Starost Izobrazba zadnjih 10 Do 26 – 36 – Nad 55 OŠ SŠ VS UNI DR let 25 35 55 Stari grad 10 6 8 6 7 11 7 6 0 Pokrajinski 5 3 2 1 0 4 3 3 1 muzej Muzej 6 2 6 3 2 4 5 5 1 novejše zgo. Atelje J. 2 1 2 1 1 1 2 1 0 Pelikan Knežji dvor 4 1 2 2 2 2 3 2 0 Herkulovo 4 0 2 2 1 4 2 1 0 svetiš če Spomenik 5 5 7 5 4 7 6 5 0 NOB Starokrš č. 1 0 1 0 0 2 0 0 0 krstilnica Marijino 9 1 5 3 4 9 1 4 0 znamenje Spominska 7 4 8 5 5 8 5 6 0 ploš ča

Komentar: Iz tabele je razvidno, da izobrazba in starost ne vplivata na to koliko znamenitosti so si anketirani doma čini (Celjani) ogledali v zadnjih desetih letih.

4.2.5 Zanimanje za tematske poti

4. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 5. (DOMA ČINI) Zaenkrat obstajajo v turisti čni ponudbi Celja razli čni organizirani ogledi, sprehodi in prireditve z vodenjem po Celju, za organizirane skupine. Menite, da je možno ve čino zanimivosti mesta spoznavati tudi individualno ob pomo či razli čnih brošur, publikacij, zloženk ipd., brez vodi čev in se tako izogniti dodatnim stroškom? a) Da b) Ne

Tabela 24: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti in glede na poreklo Individualno Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz spoznavanje (Celjani) tujine Slovenije znamenitosti F F(%) F F(%) F F(%) Da 40 80 9 81,8 14 73,7 Ne 10 20 2 18,2 5 26,3 Skupaj 50 100 11 100,0 19 100,0

Komentar: Vsi anketiranci ne glede na poreklo v 80% menijo, da je znamenitosti možno spoznavati individualno, nekoliko je manjši delež le pri obiskovalcih iz Slovenije (73,7%).

Tabela 25: Število (f) anketirancev glede na mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti in glede na spol ter poreklo Individualno Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz spoznavanje (Celjani) tujine Slovenije znamenitosti Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 13 27 7 2 5 9 Ne 7 3 1 1 2 3

Komentar: Mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti ni posebej odvisno od spola in porekla.

Tabela 26: Število (f) anketirancev glede na mnenje o individualnem spoznavanju znamenitosti in glede na starost ter izobrazbo

Starost Izobrazba Individualno spoznavanje Do Nad znamenitosti 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 15 12 19 10 10 28 10 15 0

Ne 6 8 5 4 4 6 1 5 1

Komentar: Najve č anketirancev v starostni skupini nad 55 let meni, da znamenitosti ni možno spoznavati individualno. Enako mnenje prevladuje tudi pri anketirancih z univerzitetno izobrazbo in magisterijem oz. doktoratom.

5. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 6. (DOMA ČINI) Menite, da bi prospekti, brošure, zloženke ipd. o tematskih poteh (npr. Pot po muzejih Celja – Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celja ali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne – Stari pisker, spomeniki) za samostojni sprehod po mestu pripomogli k spoznavanju turisti čnih znamenitostih Celja? a) Da b) Ne

Tabela 27: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na mnenje o pomo či prospektov, zloženk ipd. o tematskih poteh na spoznavanje znamenitosti in glede na poreklo Pomo č zloženk na Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz spoznavanje (Celjani) tujine Slovenije znamenitosti F F(%) F F(%) F F(%) Da 45 90 11 100 18 94,7 Ne 5 10 0 0 1 5,3 Skupaj 50 100 11 100,0 19 100,0

Komentar: Vsi tujci (obiskovalci iz tujine) menijo, da bi zloženke pripomogle k spoznavanju znamenitosti, mnenju se pridružuje tudi 94,7% obiskovalcev iz Slovenije in 90% doma činov.

Med šestimi anketiranci, ki menijo, da zloženke ne pripomorejo k spoznavanju znamenitosti so štirje moški doma čini in ena ženska doma činka in obiskovalka iz Slovenije. Starost in izobrazba ne vplivata na mnenje o pomo či prospektov, zloženk ipd. o tematskih poteh na spoznavanje znamenitosti.

6. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 7. (DOMA ČINI) Bi Vas osebno zanimale tematske poti, za katere bi dobili zloženke na javnih mestih (npr. železniška in avtobusna postaja, TIC, hoteli ipd.)? a) Da b) Ne

Tabela 28: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na zanimanje za tematske poti in glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Zanimanje za (Celjani) tujine Slovenije tematske poti F F(%) F F(%) F F(%) Da 46 92 11 0 17 89,5 Ne 4 8 0 0 2 10,5 Skupaj 50 100 11 100,0 19 100,0

Komentar: Vse obiskovalce iz tujine bi tematske poti zanimale, prav tako tudi 92% doma činov in 89,5% obiskovalcev iz Slovenije.

Med šestimi anketiranci, ki jih tematske poti ne bi zanimale so štiri doma činke in ena obiskovalka ter en obiskovalec iz Slovenije. Štirje anketiranci med njimi so mlajši od 25 let, vpliv izobrazbe na zanimanje za poti ni prisoten.

7. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 8. (DOMA ČINI) Če ste na vprašanje 6. oz. 7. odgovorili z DA, ali bi se udeležili naslednjih poti, ki bi zajemale oglede naslednjih znamenitosti?

Pot Rimljanov – Rimska Celeia (Celeia Mesto pod mestom - razstaviš če Knežji dvorec in ob čina Celje, Pokrajinski muzej Celje – Lapidarij, Herkulovo svetiš če – Miklavški hrib) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 29: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Rimljanov glede na poreklo Doma čini Obiskovalci Obiskovalci iz Pot Rimljanov (Celjani) (tujina) Slovenije F F(%) F F(%) F F(%) Da 41 89,1 9 81,2 12 70,6 Ne 2 4,3 0 0,0 2 11,8 Mogo če 3 6,5 2 18,2 3 17,6 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot Rimljanov bi najbolj zanimala doma čine (89,1%), po zanimanju sledijo tujci (81,2%) in obiskovalci iz Slovenije (70,6%). Noben tujec ne navaja nezanimanja za pot. Pot bi si mogo če ogledalo 18,2% tujih obiskovalcev in 17,6% obiskovalcev iz Slovenije ter le 6,5% doma činov.

Tabela 30: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Rimljanov glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot Rimljanov Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 11 18 22 11 12 23 10 17 1

Ne 2 0 1 1 0 4 0 0 0

Mogo če 3 1 2 1 2 4 0 1 0

Komentar: Najmanjše zanimanje za pot je med mladimi do 25 let. Vsi z višjo stopnjo izobrazbe (višješolska, univerzitetna, magisterij oz. doktorat) bi si pot ogledali.

Pot Grofov Celjskih (Stari grad Celje, Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor oz. Spodnji grad, obrambni stolp srednjeveškega mestnega obzidja) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 31: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Grofov Celjskih glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot Grofov (Celjani) tujine Slovenije Celjskih F F(%) F F(%) F F(%) Da 44 95,7 10 90,9 14 82,4 Ne 0 0,0 0 0,0 1 5,9 Mogo če 2 4,3 1 9,1 2 11,8 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot Grofov Celjskih si ne bi ogledal en obiskovalec iz Slovenije, ogledalo bi si jo ve č kot 90% tujih obiskovalcev in doma činov (95,7%). Pot bi si mogo če ogledali le 4,3% doma činov, 9,1% tujcev in 11,8% obiskovalcev iz Slovenije.

Tabela 32: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Grofov Celjskih glede na spol in poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot Grofov (Celjani) tujine Slovenije Celjskih Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 19 15 7 3 5 9 Ne 0 0 0 0 1 0 Mogo če 1 1 1 0 0 2

Komentar: Poti si ne bi ogledal en obiskovalec iz Slovenije.

Tabela 33: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot Grofov Celjskih glede na starost in izobrazbo.

Starost Izobrazba Pot Grofov Celjskih Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 15 19 24 10 12 29 9 16 1

Ne 0 0 0 1 1 0 0 0 0

Mogo če 2 0 1 2 1 2 1 1 0

Komentar: Najmanj zanimanja za pot kažejo anketiranci stari nad 55 let. Izobrazba ne vpliva na pripravljenost za ogled poti.

Pot po muzejih Celja – Muzejsko Celje (Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine Celje (kulturna dediš čina po I. sv. vojni) in Celeia Mesto pod mestom - razstaviš če Knežji dvorec) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 34: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po muzejih Celja glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot po muzejih (Celjani) tujine Slovenije Celja F F(%) F F(%) F F(%) Da 28 60,9 6 54,5 10 58,8 Ne 5 10,9 2 18,2 3 17,6 Mogo če 13 28,2 3 27,3 4 23,5 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot po muzejih Celja bi si ogledalo med 55 in 61% vseh anketirancev ne glede na poreklo. Pot si ne bi ogledalo 18,2% tujih obiskovalcev, 17,6% obiskovalcev iz Slovenije in 10,9% doma činov. Približno 25% doma činov, tujcev in obiskovalcev iz Slovenije pa bi si pot mogo če ogledali.

Tabela 35: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po muzejih Celja glede na spol in poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot po muzejih (Celjani) tujine Slovenije Celja Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 14 14 5 1 4 6 Ne 3 2 1 1 2 1 Mogo če 3 10 2 1 0 4

Komentar: Pot po muzejih Celja bi bolj zanimala tuje obiskovalce in obiskovalce iz Slovenije, kot doma čine. Pot bi bolj zanimala moške ne glede na poreklo, medtem ko je veliko žensk neopredeljenih, predvsem doma čink in obiskovalk iz Slovenije.

Tabela 36: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po muzejih Celja glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot po muzejih Celja Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 7 10 18 8 7 20 7 10 0

Ne 5 2 1 2 2 5 0 3 0 č Mogo e 6 7 5 3 6 6 3 3 1

Komentar: Pot ne bi zanimala oz. bi mogo če zanimala najve č starih do 25 let. V slednjo kategorijo pa bi lahko šteli še najve č osnovnošolsko in univerzitetno izobraženih anketirancev.

Pot po Celju za čas II. svetovne vojne (Stari pisker, spomenik NOB – Vojna in mir, Knežji dvorec – spominska plošča žrtvam medvojnih pobojev) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 37: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot po Celju za (Celjani) tujine Slovenije čas II. sv. vojne F F(%) F F(%) F F(%) Da 25 54,3 6 54,5 9 52,9 Ne 9 19,6 3 27,3 3 17,6 Mogo če 12 26,1 2 18,2 5 29,4 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot po Celju za čas II. svetovne vojne bi zanimala malo ve č kot 50% doma činov, tujcev in obiskovalcev iz Slovenije. Zanimala ne bi najve čjega deleža tujih obiskovalcev (27,3%), med tem ko je pri obiskovalcih iz Slovenije in doma činih delež manjši od 20%. Neopredeljenih je okrog 25% doma činov in obiskovalcev iz Slovenije ter 18,2% obiskovalcev iz tujine.

Tabela 38: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne glede na spol in poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot po Celju za (Celjani) tujine Slovenije čas II. sv. vojne Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 14 11 4 2 3 6 Ne 2 7 2 1 2 1 Mogo če 4 8 2 0 1 4

Komentar: Pot ne bi zanimala ve čjega deleža žensk, prav tako bi si jo mogo če ogledalo ve č žensk. Ve č moških ne glede na poreklo pa bi slednja pot zanimala.

Tabela 39: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot po Celju za čas II. Do Nad svetovne vojne 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 9 9 17 8 8 17 6 10 0

Ne 5 3 3 3 5 5 3 3 0

Mogo če 3 7 6 2 3 10 1 4 1

Komentar: Najve čje zanimanje za pot kažejo anketiranci v starosti od 36 do 55 let, kot tudi nad 55 let. Poti si ne bi ogledalo ali bi si jo le mogo če ogledalo najve č srednješolsko izobraženih anketirancev.

Pot po umetniškem Celju (Galerija sodobne umetnosti, eroti čna galerija Ra čka, Likovni salon, razli čne galerije npr. Vovk, Oskar Kogoj…) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 40: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po umetniškem Celju glede na poreklo Pot po Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz umetniškem (Celjani) tujine Slovenije Celju F F(%) F F(%) F F(%) Da 19 41,3 7 63,6 8 47,1 Ne 16 34,8 1 9,1 5 29,4 Mogo če 11 23,9 3 27,3 4 23,5 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot po umetniškem Celju bi si ogledal najve čji delež tujcev (63,6%), sledijo obiskovalci iz Slovenije z 47,1% in doma čini z 41,3%. Pot bi si mogo če ogledalo približno 25% domačinov, tujih obiskovalcev in obiskovalcev iz Slovenije. Nezanimanje za pot kaže najmanj tujcev le 9,1% in najve č doma činov 34,8%.

Tabela 41: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po umetniškem Celju glede na spol in poreklo Pot po Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz umetniškem (Celjani) tujine Slovenije Celju Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 11 8 4 3 3 5 Ne 6 10 1 0 2 3 Mogo če 3 8 3 0 1 3

Komentar: Pot bi mogo če ali pa ne zanimala za ogled ve č žensk obiskovalk iz Slovenije in doma čink, kot moških. Pot ne bi zanimala najve č moških tujcev, v nasprotju z ženskami obiskovalkami iz tujine, katere bi si jo vse ogledale.

Tabela 42: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po umetniškem Celju na glede starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot po umetniškem Celju Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 6 8 16 4 6 15 6 7 0

Ne 6 4 6 6 5 9 3 4 1

Mogo če 5 7 3 3 2 8 1 6 0

Komentar: Za pot najmanj zanimanja kažejo anketiranci stari do 25 let in anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo.

Otroška pot (Hermanov brlog, Osrednja knjižnica Celje – oddelek za otroke (Knjižnica pri Mišku Knjižku), Pravlji čna dežela (v mesecu decembru)) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 43: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Otroško pot glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Otroška pot (Celjani) tujine Slovenije F F(%) F F(%) F F(%) Da 26 56,5 7 63,6 10 58,8 Ne 11 23,9 1 9,1 5 29,4 Mogo če 9 19,6 3 27,3 2 11,8 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Približno 60% doma činov, tujcev in obiskovalcev iz Slovenije bi si ogledalo Otroško pot. Poti si ne bi ogledal najve čji delež obiskovalcev iz

Slovenije (29,4%) in najmanjši delež tujih obiskovalcev (9,1%). Pot bi si mogo če ogledalo približno 27% tujcev, 20% doma činov in 12% obiskovalcev iz Slovenije.

Tabela 44: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Otroško pot glede na spol in poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Otroška pot (Celjani) tujine Slovenije Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 9 17 4 3 1 9 Ne 7 4 1 0 4 1 Mogo če 4 5 3 0 1 1

Komentar: Otroške poti si ne bi ogledalo ob čutno ve č moških, kot žensk. Vse tujke bi si ogledale pot, prav tako 9 obiskovalk iz Slovenije, od skupno 11.

Tabela 45: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Otroško pot glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Otroška pot Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 14 13 16 5 12 19 6 7 0

Ne 2 2 10 3 3 6 1 6 0

Mogo če 1 4 4 5 1 7 3 4 0

Komentar: Otroška pot bi pretegnila pozornost najve č anketirancev starih do 25 let. Najmanjši interes zanjo kažejo anketiranci z univerzitetno izobrazbo.

Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana (atelje in hiša J. Pelikana) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 46: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po delih in ustvarjanju Josipa Pelikana glede na poreklo Pot po delih in Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz ustvarjanju J. (Celjani) tujine Slovenije Pelikana F F(%) F F(%) F F(%) Da 23 50,0 5 45,5 11 64,7 Ne 12 26,1 2 18,2 5 29,4 Mogo če 11 23,9 4 36,3 1 5,9 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana bi si ogledalo najve č obiskovalcev iz Slovenije 64,7%, prav tako pa si tudi najve č obiskovalcev iz Slovenije ne bi ogledalo poti (29,4%). Neopredeljenih je najve č tujcev (36,3%). 50% doma činov bi si ogledalo pot, nekoliko manjši pa je delež tujih obiskovalcev (45,5%) zainteresiranih za ogled poti.

Tabela 47: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana glede na spol in poreklo Pot po delih in Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz ustvarjanju J. (Celjani) tujine Slovenije Pelikana Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 11 12 4 1 3 8 Ne 4 8 2 0 2 3 Mogo če 5 6 2 2 1 0

Komentar: Pot bi bolj zanimala moške ne glede na poreklo, kot ženske doma činke in tuje obiskovalke. Pot bi si ogledalo najve č obiskovalcev iz Slovenije, medtem ko je najve č Celjanov še neopredeljenih.

Tabela 48: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po delih in ustvarjanju Josipa Pelikana glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot po delih in ustvarjanju Do Nad Josipa Pelikana 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 8 7 16 7 6 19 5 10 0

Ne 6 5 5 3 6 8 2 4 0

Mogo če 3 7 3 3 2 8 4 2 1

Komentar: Najmanj zanimanja za pot kažejo anketiranci stari med 26 in 35 let, kot tudi anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo. Nekoliko bolj bi pot zanimala anketirance z univerzitetno izobrazbo.

Pot popotnice Alme Karlin (Spominska ploš ča na Ljubljanski ulici, zbirka v Pokrajinskem muzeju, spomenik, hiša pri Svetini) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 49: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot popotnice Alme Karlin glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot popotnice A. (Celjani) tujine Slovenije Karlin F F(%) F F(%) F F(%) Da 26 56,5 4 36,4 7 41,2 Ne 7 15,2 2 18,2 2 11,8 Mogo če 13 28,3 5 45,4 8 47,0 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot popotnice Alme Karlin bi najbolj zanimala domačine 56,5%, sledijo obiskovalci iz Slovenije 41,2% in tujci 34,4%. Najmanjše zanimanje za pot kažejo tuji obiskovalci, pot pa bi si mogo če ogledal najve čji delež obiskovalcev iz Slovenije (47%) in nekoliko manjši delež tujcev (45,4%).

Tabela 50: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot popotnice Alme Karlin glede na spol in poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Pot popotnice A. (Celjani) tujine Slovenije Karlin Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 13 13 3 1 2 5 Ne 4 3 2 0 2 0 Mogo če 3 10 3 2 2 6

Komentar: Najve čje zanimanje za pot kažejo moški doma čini, najve č žensk ne glede na poreklo pa je neopredeljenih. Nobena ženska tujka ali obiskovalka iz Slovenije ne navaja da si poti ne bi ogledala.

Tabela 51: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot popotnice Alme Karlin glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot popotnice Alme Karlin Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 6 12 14 7 5 17 6 8 0

Ne 3 4 4 0 0 7 1 3 0

Mogo če 8 5 7 2 8 10 3 4 1

Komentar: Najve čje zanimanje za pot je med anketiranci starimi nad 55 let. Med anketiranci je veliko neopredeljenih, predvsem starih do 25 let ali z osnovno oz. srednješolsko izobrazbo.

Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov (starokrš čanska krstilnica, Kalvarija – 4 kapele in skupina Golgota, Marijino znamenje, cerkev Sv. Jožefa, Opatijska cerkev Sv. Danijela in Pieta, Marijina cerkev, cerkev Sv. Maksimiljana s kipom kaplana Primoža Trubarja, Kapucinska cerkev Sv. Cecilije in cerkev Sv. Miklavža) a) Da b) Ne c) Mogo če

Tabela 52: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov glede na poreklo Pot po Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz spoznavanju (Celjani) tujine Slovenije sakralnih F F(%) F F(%) F F(%) objektov Da 31 67,4 4 36,4 8 47,1 Ne 7 15,2 2 18,2 4 23,5 Mogo če 8 17,4 5 45,4 6 35,3 Skupaj 46 100 11 100,0 17 100,0

Komentar: Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov bi najbolj zanimala doma čine in najmanj tujcev. Med slednjimi je tudi najve čji delež neopredeljenih (45,4%). Poti si ne bi ogledalo najve č obiskovalcev iz Slovenije.

Tabela 53: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov glede na spol in poreklo Pot po Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz spoznavanju (Celjani) tujine Slovenije sakralnih Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske objektov Da 16 15 3 1 2 6 Ne 3 4 1 1 3 2 Mogo če 1 7 4 1 1 3

Komentar: Med anketiranci, ki bi si pot mogo če ogledali prevladujejo ženske doma činke in moški obiskovalci iz tujine. Pot bi si ogledalo najve č moških doma činov.

Tabela 54: Število (f) anketirancev, ki bi si ogledali Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov glede na starost in izobrazbo

Starost Izobrazba Pot po spoznavanju celjskih Do Nad sakralnih objektov 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 5 9 18 11 11 16 8 7 1

Ne 6 3 4 1 1 6 1 6 0

Mogo če 6 6 4 1 1 9 1 4 0

Komentar: Pot bi bila najmanj interesantna za anketirance v starosti do 25 let. Manjše zanimanje zanjo kažejo tudi anketiranci z univerzitetno izobrazbo.

8. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 9. (DOMA ČINI) Zgoraj (pri vprašanju 7. oz. 8.) izmed naštetih tematskih poti izberite – obkrožite 2 (dve), ki bi Vas najbolj zanimali in za vsako utemeljite zakaj?

Utemeljitev za prvo izbrano pot: ______Utemeljitev za drugo izbrano pot: ______

Tabela 55: Izbrane kombinacije dveh tematskih poti in število (f) glede na spol, poreklo, starost in izobrazbo anketirancev Obiskovalci Obiskovalci Kombinacija 2 izbranih Doma čini Starost (leta) Izobrazba Pogostost iz tujine iz Slo poti kombinacije Do 26 - 36 – Nad MAG/ M Ž M Ž M Ž OŠ SŠ VS UNI 25 35 55 55 DR Grofi Celjski - Rimljani 16 6 6 1 1 1 1 6 2 7 1 3 4 2 6 1 Grofi Celjski – sakralni 12 3 5 0 0 2 2 2 2 4 3 2 5 2 2 0 objekti Grofi Celjski – A. Karlin 6 1 3 1 0 0 1 1 2 2 1 0 5 0 1 0 Grofi Celjski – Otroška 6 0 3 0 1 2 0 1 4 0 0 1 4 0 0 0 pot II. sv. vojna – Pelikan 4 2 0 1 0 1 0 0 1 2 1 1 2 0 1 0 Grofi Celjski – II. sv. 3 0 0 1 0 1 1 2 1 0 0 0 3 0 0 0 vojna Grofi Celjski – Pelikan 3 1 1 1 0 0 0 0 0 2 1 1 1 1 0 0 Rimljani – Otroška pot 3 0 1 1 0 0 1 0 3 0 0 0 1 1 1 0 Rimljani – II. sv. vojna 2 1 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 1 0 Otroška pot – Pelikan 2 0 1 0 0 0 1 2 0 0 0 2 0 0 0 0

Sakralni objekti – A. 2 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 1 1 0 0 Karlin Pelikan – A. Karlin 2 0 2 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 1 0 Grofi Celjski – 2 1 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 0 0 umetniška pot Muzeji – sakralni objekti 2 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 1 0 Rimljani – A. Karlin 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 Rimljani – muzeji 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 Otroška pot – A. Karlin 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 Otroška pot – umetniška 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 pot Otroška pot – muzeji 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 Grofi Celjski – muzeji 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 Umetniška pot – muzeji 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 Rimljani – umetniška pot 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 Muzeji – A. Karlin 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 Muzeji – Pelikan 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0

Komentar: Najpogosteje se pojavljata kombinaciji Pot Grofov Celjskih – Pot Rimljanov (16 – krat) in Pot Grofov Celjskih – Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov (12 – krat). Slednji kombinaciji v najve čjem številu navajajo doma čini. Po 6 – krat se pojavljata tudi kombinaciji Pot Grofov Celjskih in Otroška pot oz. Pot popotnice Alme Karlin, ki ju navajajo predvsem ženske doma činke, v ve čini primerov stare od 26 do 35 in s srednješolsko izobrazbo. Kombinacije z Otroško potjo navajajo predvsem ženske ne glede na poreklo, stare ve činoma od 26 do 35 let in srednješolsko izobrazbo. Kombinacije s Potjo po Celju za čas II. svetovne vojne navajajo izklju čno moški ne glede na poreklo, ve činoma s srednješolsko izobrazbo.

Tabela 56: Utemeljitve za izbor posameznih poti in število (f) glede na spol, poreklo, starost in izobrazbo anketirancev

Obiskovalci Obiskovalci Doma čini Starost (leta) Izobrazba iz tujine iz Slo Izbrana pot Utemeljitev za izbor F Do 26 - 36 – Nad MAG/ M Ž M Ž M Ž OŠ SŠ VS UNI 25 35 55 55 DR

Zanimanje za zgodovino 15 3 5 2 1 2 2 3 3 7 2 4 5 1 4 1 Pot Rimljanov Zanimivost poti 9 4 3 2 0 0 0 2 4 2 1 1 1 3 4 0

Zanimanje za zgodovino 29 9 12 3 1 4 0 5 8 7 5 5 14 3 6 0

Pot Grofov Zanimivost poti 11 3 6 1 1 0 0 5 3 1 2 2 5 2 2 0 Celjskih Vpliv grofov na razvoj 2 0 2 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 mesta

Zanimivost poti 4 0 2 1 0 0 1 1 1 2 0 1 2 0 1 0 Pot po muzejih Celja Zanimanje za muzejske 4 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 1 1 2 0 zbirke

Pot po Celju Zanimivost poti 5 2 0 3 0 0 0 0 3 1 1 0 4 0 1 0 za čas Nepoznavanje teme 3 1 0 0 0 1 1 2 0 0 1 1 2 0 0 0 II. sv. vojne Zanimanje za zgodovino 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 Pot po Zanimivost poti 4 1 2 0 0 0 1 2 0 1 1 1 3 0 0 0 umetniškem

Celju Zanimanje za razstave 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0

Spremljanje otrok 8 0 4 1 0 1 2 1 7 0 0 1 4 1 2 0

Pravlji čna dežela 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 Otroška pot Zanimivost in pou čnost 4 0 0 0 2 0 2 1 1 1 1 2 2 0 0 0 poti

Zanimivost poti 6 1 4 0 0 0 1 3 0 1 2 4 0 1 1 0 Pot po delih in ustvarjanju Pomen Pelikanovega dela 3 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 1 1 1 0 J. Pelikana Zanimanje za fotografijo 3 0 0 2 0 1 0 0 2 1 0 0 2 0 1 0

Zanimivost poti 8 1 5 0 1 0 1 2 3 2 1 0 4 1 3 0 Pot popotnice Pomen Karlinove za Celje 3 2 0 1 0 0 0 0 1 2 0 0 1 2 0 0 A. Karlin Poznavanje njenih del 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 2 1 0 1 0 0

č Pot po Sakralni objekti so mi vše 10 5 2 0 0 0 3 1 2 3 4 1 4 2 3 0 spoznavanju Pomen za mesto 2 1 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 1 1 0 0 celjskih sakralnih Vera 2 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 1 1 0 0 0 objektov Raznolikost poti 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0

Komentar: Med utemeljitvami zakaj bi anketirance poti še posebej zanimale, so najpogostejše zanimivost poti (možen je ogled pestrih vsebin, združenost znamenitosti po dolo čenih temah, raznolikost ipd.). Trditev, da je pot zanimiva anketiranci ne glede na poreklo, spol, izobrazbo in starost, navajajo pri vseh ponujenih tematskih poteh. Pri Poti Rimljanov, Grofov Celjskih in po Celju za čas II. svetovne vojne anketiranci kot pogosto utemeljitev navajajo še zanimanje za zgodovino. Slednja utemeljitev mo čno prevladuje predvsem pri Poti Grofov Celjskih. Pri Otroški poti je pogosta tudi utemeljitev, da bi anketiranci spremljali otroke, med tem ko se ostale utemeljitve pojavljajo le po 1 do 2 – krat.

4.2.6 Zadovoljnost z ozna čbami v mestu

9. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 10. (DOMA ČINI) Menite, da so v Celju znamenitosti slabo ozna čene in zato pogrešate kratke informacijske table o posameznih zna čilnostih (npr. kip Alme Karlin, Narodni dom ipd.)? a) Da b) Ne

Tabela 57: Število (f) in delež (f%) anketirancev, glede na mnenje o ozna čenosti znamenitosti in glede na poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Znamenitosti so (Celjani) tujine Slovenije slabo ozna čene F F(%) F F(%) F F(%) Da 39 78 6 54,5 11 57,9 Ne 11 22 5 45,5 8 42,1 Skupaj 50 100 11 100,0 19 100,0

Komentar: Ozna čbe znamenitosti najbolj pogrešajo doma čini (78%), najmanj pa jih pogrešajo obiskovalci iz tujine (57,9%), podoben je tudi delež obiskovalcev iz Slovenije.

Tabela 58: Število (f) anketirancev, glede na mnenje o ozna čenosti znamenitosti in glede na spol ter poreklo Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz Znamenitosti so (Celjani) tujine Slovenije slabo ozna čene Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Da 15 24 4 2 3 8 Ne 5 6 4 1 4 4

Komentar: Ženske doma činke bolj pogrešajo ozna čbe znamenitosti, kot moški doma čini. Med obiskovalci iz Slovenije je ve č moških, ki ne pogreša ozna čb, med tem ko ženske obiskovalke iz Slovenije in tujine večinoma pogrešajo ozna čbe in table na znamenitostih v mestu.

Tabela 59: Število (f) anketirancev glede na mnenje o ozna čenosti znamenitosti in glede starost ter izobrazbo

Starost Izobrazba Znamenitosti so slabo Do Nad ozna čene 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Da 15 17 13 12 11 25 8 10 1

Ne 6 3 13 2 3 8 3 8 0

Komentar: Ozna čbe najbolj pogrešajo anketiranci stari med 36 in 55 let, slednje pogreša tudi najve č univerzitetno izobraženih anketirancev.

4.2.7 Možnosti za dvig ravni mestnega turizma

10. (TUJCI IN OBISKOVALCI) in 11. (DOMA ČINI) Kaj bi po Vaše še lahko dvignilo raven mestnega turizma v Celju? (možnih je ve č odgovorov) a) Bolje organiziran javni prevoz, mestni avtobus b) Ve čja dostopnost do informacij o turisti čni ponudbi c) Turisti čni brezpla čni avtobusi za Celjski grad, Celjsko ko čo, Šmartinsko jezero…

d) Ve č turisti čnih informacij v javnih ob čilih npr. na Televiziji Celje, Radio Celje, internet… e) Drugo: ______

Tabela 60: Število (f) anketirancev, glede na mnenje o izboljšanju mestnega turizma in glede na poreklo Možnost za izboljšanje mestnega Doma čini Obiskovalci Obiskovalci turizma (Celjani) iz tujine iz Slo Javni prevoz, mestni avtobus 15 3 5 Ve čja dostopnost do informacij o 20 3 6 turisti čni ponudbi Turisti čni brezpla čni avtobusi 28 7 14 Ve č informacij v javnih ob čilih 23 4 7 Drugo 7 0 0

Komentar: Vsi anketiranci ne glede na poreklo najpogosteje navajajo turisti čne brezpla čne avtobuse za Celjski grad, Celjsko ko čo, Šmartinsko jezero, kot možnosti za dvig ravni mestnega turizma. Doma čini in obiskovalci iz Slovenije menijo tudi, da bi bilo potrebno izboljšati javni prevoz. Vsi anketiranci bi radi tudi ve č turisti čnih informacij in ve čjo dostopnost do njih.

Tabela 61: Število (f) anketirancev, glede na mnenje o izboljšanju mestnega turizma in glede na spol ter poreklo Možnosti za Doma čini Obiskovalci iz Obiskovalci iz izboljšanje (Celjani) tujine Slovenije mestnega turizma Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Javni prevoz 5 10 3 0 1 4 Ve čja dostopnost 7 13 3 0 2 4 do turisti čnih info. Turisti čni 11 17 4 3 5 9 brezpla čni avtobus

Ve č informacij v 8 15 2 2 4 3 javnih ob čilih Drugo 2 5 0 0 0 0

Komentar: Turisti čni brezpla čni avtobus bi si v velikem številu želele predvsem ženske doma činke in obiskovalke iz Slovenije, nekoliko manj tudi moški tujci in doma čini. Po mnenju ve čine anketiranih žensk doma čink in obiskovalk iz Slovenije, bi raven turizma v mestu dvignil tudi dobro urejen javni prevoz.

Tabela 62: Število (f) anketirancev glede na mnenje o izboljšanju mestnega turizma in glede na starost ter izobrazbo

Starost Izobrazba Možnosti za izboljšanje Do Nad mestnega turizma 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Javni prevoz 7 6 4 6 6 10 4 3 0

Ve čja dostopnost do 10 4 7 8 6 13 2 8 0 turisti čnih informacij

Turisti čni brezpla čni avtobus 11 14 16 7 11 20 5 12 1

Ve č informacij v javnih 12 6 11 5 4 15 5 10 0 ob čilih

Drugo 3 0 4 0 1 1 2 3 0

Komentar: Posebnega trenda oz. vpliva starosti in izobrazbe na podane možnosti za izboljšanje mestnega turizma ni opaziti.

Pod drugo anketiranci navajajo še prestavitev Pokrajinskega muzeja na Stari grad Celje, brezpla čno vodenje in vstopnice, ve č parkirnih mest in brezpla čni avtobus na celjsko pokopališ če.

4.2.8 Analiza odgovorov o vnovi čni turisti čni vrnitvi turistov v Celje in ali bodo ogled znamenitosti priporo čili tudi drugim

11. (TUJCI IN OBISKOVALCI) Se boste kot turist - ka v Celje še vrnili? a) Da b) Ne c) Ne vem

Tabela 63: Število (f) in delež (f%) anketirancev glede na vnovi čen turisti čen obisk Celja in glede na poreklo Vnovi čen turisti čni Obiskovalci iz tujine Obiskovalci iz Slo obisk Celja F F(%) F F(%) Da 8 72,7 15 78,9 Ne 0 0,0 1 5,3 Ne vem 3 27,3 3 15,8 Skupaj 11 100,00 19 100,00

Komentar: V Celje se bi kot turisti vrnilo 72,7% tujcev in 78,7% obiskovalcev iz Slovenije. Kar 27,3% tujcev je glede vnovi čnega obiska še neopredeljenih.

Tabela 64: Vnovi čen turisti čni obisk Celja in njegovo število (f) glede na spol in poreklo anketirancev Spol Vnovi čen turisti čni Moški Ženski obisk Obiskovalci iz Obiskovalci iz Obiskovalke iz Obiskovalke iz tujine Slovenije tujine Slovenije Da 7 5 1 10 Ne 0 1 0 0 Ne vem 1 1 2 2

Komentar: Neopredeljeni glede vnovi čnega obiska so po en tujec in obiskovalec iz Slovenije ter po dve tuji in slovenski obiskovalki. V Celje se ne bi ve č vrnil en obiskovalec iz Slovenije.

Tabela 65: Vnovi čen turisti čni obisk Celja in njegovo število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev

Starost Izobrazba Vnovi čen turisti čni obisk Do Nad 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI 25 55

Da 5 9 6 4 3 14 1 5

Ne 0 0 0 1 1 0 0 0

Ne vem 3 0 2 1 1 2 0 3

Komentar: Glede opredelitve o vnovi čnem obisku Celja je najve č anketirancev v starosti do 25 let in z univerzitetno izobrazbo navajalo, da še ne vedo ali se bodo v Celje še vrnili.

12. (TUJCI IN OBISKOVALCI) Boste ogled Celjskih znamenitosti priporo čili znancem, prijateljem ali sorodnikom? a) Da b) Ne c) Ne vem

Tabela 66: Število (f) in delež (f%) anketirancev, ki bi ogled znamenitosti Celja priporo čili še drugim glede na poreklo Priporo čilo ogleda Obiskovalci iz tujine Obiskovalci iz Slo znamenitosti Celja F F(%) F F(%) Da 9 81,8 18 94,7 Ne 1 9,1 0 0,0 Ne vem 1 9,1 1 5,3 Skupaj 11 100,00 19 100,00

Komentar: 94,7% obiskovalcev iz Slovenije in 81,8% tujcev bi priporo čilo ogled celjskih znamenitosti tudi prijateljem, zanamcem ali sorodnikom. En tujec ogleda ne bi priporo čil. Po en obiskovalec iz Slovenije in obiskovalka iz tujine sta glede

priporo čila neopredeljena. Anketiranec, ki ogleda znamenitosti ne bi priporo čil je star do 25 let in ima kon čano univerzitetno izobrazbo. Neopredeljeni obiskovalec je starejši od 55 let z osnovnošolsko izobrazbo, ženska iz tujine pa je mlajša od 25 let in z univerzitetno izobrazbo.

4.2.9 Analiza odgovora, kako pogosto doma čini sre čujejo tuje turiste v Celju

12. (DOMA ČINI) Kako pogosto v Celju sre čujete tuje turiste, ki si ogledujejo znamenitosti? a) Pogosto b) Redko c) Nikoli

Tabela 67: Pogostost sre čevanja tujih turistov v mestu in število (f) ter delež (f%) glede na spol anketirancev Spol Pogostost sre čevanja Moški Ženske tujih turistov v mestu F F(%) F F(%) Pogosto 7 35 9 30,0 Redko 13 65 19 63,3 Nikoli 0 0 2 6,7 Skupaj 20 100 30 100,00

Komentar: 65% anketiranih moških in žensk redko sre čuje tuje turiste, 2 ženski doma činski (6,75%) ne sre čujeta tujih turistov.

Tabela 68: Pogostost sre čevanja tujih turistov v mestu in število (f) glede na starost in izobrazbo anketirancev

Starost Izobrazba Pogostost sre čevanja tujih Do Nad turistov 26-35 36-55 OŠ SŠ VS UNI DR 25 55

Pogosto 3 4 8 1 1 6 4 5 0

Redko 10 7 8 7 6 12 6 7 1

Nikoli 0 0 1 1 2 0 0 0 0

Komentar: Glavnina turistov ne glede na starost in izobrazbo redko sre čuje tuje turiste v mestu.

13. (TUJCI IN OBISKOVALCI) Kaj Vam je bilo v Celju še posebej vše č?

Tabela 69: Število (f) anketirancev glede na spol in poreklo za vprašanje: »Kaj Vam je bilo v Celju še posebej vše č?«. Spol Še posebej vše č Moški Ženski mi je: Obiskovalci iz Obiskovalci iz Obiskovalke Obiskovalke tujine Slovenije iz tujine iz Slovenije Stari grad 5 2 2 6 Stari pisker 1 1 0 0 Šmartinsko jezero 1 0 0 1 Pravlji čna dežela 1 1 0 1 Kip A. Karlin 0 1 0 0 Varnost v mestu 0 1 0 0 Ohranjeno mestno 0 1 0 0 jedro Prijaznost ljudi 0 0 1 0 Veliko prireditev 0 0 1 0 Pokrajinski muzej 0 0 0 1 Nakupovalna 0 0 0 1 središ ča Hotel Evropa 0 0 0 1 Hermanov brlog 0 0 0 1

Komentar: Anketiranci ne glede na poreklo najpogosteje navajajo Stari grad, kar 15 anketirancev. Po trije anketiranci navajajo še Pravlji čno deželo, moška (tujec in

obiskovalec iz Slovenije) pa še Stari pisker, med tem ko tujec in ena obiskovalka iz Slovenije navajata še Šmartinsko jezero.

5 SKLEP

Na tem mestu navajamo po našem mnenju najve čje prednosti tematskih poti, med katerimi bi posebej izpostavili nazornost in časovno opredeljenost obdobja, ki ga posamezna tematska pot obravnava. Pomembno je tudi, da so tematske poti razli čne in s tem zadovoljijo potrebe čim širšega kroga turistov (npr. zanimanje za zgodovino, umetnost, muzeje, pot za otroke ipd.). Pomen tematskih poti vidimo tudi v tem, da se s takšnim pristopom k turistom pove ča prepoznavnost kraja oz. mesta nasploh in njegovih znamenitosti. Kot klju čni faktor pri približevanju tematskih poti čim ve č turistom ne glede na poreklo, se nam zdijo zloženke za posamezne poti, ki bi v takem primeru bile predstavljene v ve čih jezikih.

Anketni vzorec je zajemal 80 anketirancev, od tega 35 moških in 45 žensk. Pri ženskah je 40% anketirank starih do 25 let, pri moških pa s 40% prevladuje starost od 36 do 55 let. Najve čji delež anketirancev ima srednješolsko izobrazbo, po pogostosti ji sledijo univerzitetna, osnovnošolska in višješolska, ena ženska ima magisterij oz. doktorat. Glede na poreklo je od 35 moških, 20 doma činov, 8 tujcev in 7 obiskovalcev iz Slovenije, med tem ko je od 45 žensk, 30 doma čink, 3 tujke in 12 obiskovalk iz Slovenije. Anketirani moški tujci prihajajo iz štirih razli čnih držav, od tega 4 anketiranci iz Avstrije, 2 iz Hrvaške in po en anketiranec iz Švedske in Italije. Med ženskami tujkami sta dve Italijanki in ena Švedinja. Moški obiskovalci iz Slovenije prihajajo iz Velenja (3 anketiranci) in po en anketiranec iz Lendave, Postojne, Kopra in Ljubljane. Med ženskami obiskovalkami iz Slovenije po dve prihajata iz Velenja, Kopra, Krškega in Maribora, po ena anketiranka pa iz Lendave, Kranja, Ljubljane in Postojne.

Doma čini bi tujim turistom in obiskovalcem v ogled priporo čili predvsem Stari grad, Celjsko ko čo in Šmartinsko jezero. Prvi velja za simbol mesta, slednja dva pa sta priljubljeni rekreacijski obmo čji Celjanov. Ženske pogosteje navajajo tudi Pokrajinski muzej Celje.

Obiskovalci iz Slovenije v 60% primerov Celje dojemajo kot turistom prijazno mesto, nekoliko manj (55%) obiskovalci iz tujine. Kot utemeljitev zakaj se jim zdi Celje prijazno mesto oboji navajajo veliko znamenitosti, prijaznost ljudi in urejenost mesta oz. pogost odgovor »lepo mesto«. Anketiranci, ki jih Celje turisti čno ni prepri čalo navajajo kot vzrok predvsem slabo ozna čenost znamenitosti in premajhno promocijo turizma.

Doma čini (Celjani) so s pestrostjo ponudbe ve činoma zadovoljni, bolj so zadovoljne ženske, med tem ko je ve čji delež moških neopredeljenih. Slednje bi bilo možno povezati z dejstvom, da si je ve čina moških v zadnjih 10 letih ogledala ob čutno manj znamenitosti kot ženske.

Obiskovalci iz Slovenije so ve čino informacij o turisti čni ponudbi Celja, zna čilnostih in znamenitostih pridobili pri sorodnikih, znancih in prijateljih, kot tudi v doma čem kraju ali na internetu. Slednji je bil vir informacij ve čine tujih obiskovalcev. Presenetljivo je, da TIC (Turisti čno informacijski center) Celje, kot osrednjo ustanovo, ki ponuja turisti čne informacije, kot vir le teh navajata samo dva obiskovalca iz Slovenije.

V nasprotju s tujci in obiskovalci iz Slovenije, so doma čini – Celjani na vprašanje o tem, kam bi se obrnili po turisti čne informacije ve činoma navajali TIC in turisti čne agencije, kot tudi prospekte, brošure in publikacije, ki jih v ve čini primerov ponuja prav TIC. Sklepamo lahko, da se doma čini zanašajo predvsem na informacije, ki jih dobijo od ustanov (predvsem TIC), tujci in obiskovalci iz Slovenije pa se že pred prihodom v mesto pozanimajo oz. poiš čejo informacije o turisti čni ponudbi mesta.

Najbolj poznana celjska znamenitost je Celjski grad, ki ga poznajo vsi anketiranci in so si ga v ve čini primerov tudi ogledali. Med obiskovalci iz Slovenije in tujci bolj poznanimi znamenitosti sta še Pokrajinski muzej in Muzej novejše zgodovine. Pri slednjem sklepamo na razpoznavnost predvsem zaradi lege na glavni središ čni ulici čez mestno jedro. Glede poznavanja znamenitosti lahko meje

med doma čini, obiskovalci iz Slovenije in tujci, potegnemo predvsem pri poznavanju manjših, morda iz mesta bolj oddaljenih ali slabše ozna čenih znamenitostih (npr. atelje Josipa Pelikana, starokrš čanska krstilnica, spominska ploš ča A. Karlin, Marijino znamenje in Herkulovo svetiš če). Tako velja, da jih doma čini dokaj dobro poznajo, malce slabše jih poznajo obiskovalci iz Slovenije, tuji turisti pa zanje ve činoma ne vedo. Na dobro poznavanje med obiskovalci iz Slovenije lahko sklepamo predvsem zaradi boljše informiranosti (poznavanje jezika, ve čja pogostnost obiska, seznanili so jih prijatelji, lažje so poiskali informacije, ipd.). Pri tujcih in obiskovalcih iz Slovenije je poznavanje dolo čene znamenitosti ve činoma pogojeno z njenim obiskom, tako da lahko zaklju čimo, da ve činoma poznajo znamenitosti, ki so si jih ogledali. Kar se ti če doma činov, ki so poleg poznavanja in ogleda znamenitosti odgovarjali še na vprašanje o ogledu znamenitosti v zadnjih 10 letih, lahko zaklju čimo, da si je manj kot polovica doma činov znamenitosti dejansko pogledala, vendar že leta nazaj in še to verjetno samo enkrat. Opazna je še ob čutna razlika med moškimi in ženskami, kjer velja da si je znamenitosti v zadnjih 10 letih pogledala skoraj polovica ve č žensk, kot moških.

Zgornje ugotovitve potrjujejo tudi število prodanih vstopnic in evidenca obiska v muzejih in drugih turisti čnih ustanovah. Pokrajinski muzej Celje je leta 1996 obiskalo 123.636 turistov, leta 2000 nekaj manj in sicer 93.978 turistov, leta 2004 pa 75.999 turistov. Lani (leta 2010) je muzej obiskalo 165.875 turistov (Podatki za leto 2010 niso primerljivi s podatki za ostala tri navedena leta, saj muzej od tega leta vodi evidenco obiska tudi v dislociranih enotah muzeja in jih prišteva k skupnemu obisku). (Vir: intervju v Pokrajinskem muzeju Celje, 15.4.2011). Nekoliko manjši turisti čni obisk kot Pokrajinski muzej beleži Muzej novejše zgodovine. Slednjega je leta 1997 obiskalo 34.108 obiskovalcev, leta 2001 65.509, leta 2005 89.587 obiskovalcev in leta 2009 64.591 obiskovalcev. Število obiskovalcev je odvisno tudi od števila razstav, programov in prireditev, ki jih letno izvaja muzej (Muzej novejše zgodovine Celje).

Na tem mestu je zanimiv tudi podatek o številu turistov in številu njihovih no čitev v Sloveniji, kot tudi v mestu Celje.

Slovenijo je leta 1990 obiskalo 2.536.786 turistov, od tega 651.324 doma čih in 1.885.426 tujih turistov. Skupaj so turisti opravili 7.956.406 no čitev, od tega 4.283.288 turisti iz Slovenije. Leta 2000 je Slovenijo obiskalo nekoliko manj turistov in sicer skupaj 1.957.116 turistov, od tega 867.567 turistov iz Slovenije in 1.089.549 turistov iz tujine. Skupno je bilo v slovenskem turizmu zabeleženo 6.718.998 no čitev, od tega 3.314.901 doma čih turistov. Najve č no čitev in najve čji obisk turistov je bil v obeh letih v mesecu avgustu (Rezultati raziskovanj Letni pregled turizma 1990 in 2000). Leta 2009 je Slovenijo obiskalo 2.846.597 turistov. Turisti so realizirali skupno 8.904.088 no čitev, od tega 4.016.782 domači turisti in 4.887.306 tuji turisti (Statisti čni urad RS).

Leta 2000 je Ob čino Celje obiskalo 103.33 turistov, od tega 2.911 doma čih in 7.422 tujih. V Celju so zabeležili 20.833 no čitev, od tega 5.625 no čitev doma čih turistov in 15.208 no čitev tujih gostov (Rezultati raziskovanj Letni pregled turizma 2000). Leta 2009 je bil obisk Celja, v primerjavi z letom 2000, nekoliko ve čji, saj je ob čino obiskalo 11.108 turistov, od tega 17.196 tujih in 6.079 doma čih. Zabeleženih je bilo 36.840 no čitev, od tega 12.353 no čitev doma čih gostov in 24.487 no čitev tujih turistov (Statisti čni urad RS).

Ve čina anketirancev bi lahko znamenitosti spoznavala individualno ob pomo či brošur, zloženk in publikacij in se tako izognila stroškom pla čila vodi čev ali se izognila skupinskemu ogledu. Zelo mo čno se tudi strinjajo, da bi zloženke ali brošure na javnih krajih bile v veliko pomo č pri spoznavanju znamenitosti. Iz odgovorov anketirancev sode č bi jih zanimale predvsem tematske poti, na dolo čeno temo za katere bi obstajale v naprej pripravljene zloženke.

Med devetimi ponujenimi tematskimi potmi bi ve čino anketirancev le te zanimale. Med vsemi anketiranci je veliko zanimanje za tematsko pot Pot Rimljanov, predvsem pa za Pot Grofov Celjskih (udeležilo bi se je ve č kot 80% obiskovalcev

iz Slovenije in ve č kot 90% tujcev in doma činov). Nekoliko manjše je zanimanje za Pot po muzejih Celja in Pot po Celju za čas II. svetovne vojne. Slednja bi zanimala nekoliko ve č moških, kot žensk. Pot po umetniškem Celju bi najbolj zanimala tujce, ogledale bi si jo vse anketirane tujke, medtem ko je zanimanje doma čink oz. na splošno doma činov za to pot zelo majhno. Takšne rezultate bi lahko pogojevala ve čja pogostost podobnih ustanov v tujini, zato jim tujci dajejo tudi ve čji pomen. Pri Otroški poti in Poti po delih in ustvarjanju J. Pelikana lahko opazimo veliko razliko med obiskovalci iz Slovenije in tujci. Posplošimo lahko, da je dosti tujcev neopredeljenih glede zanimanja za obe poti, med tem ko bi si ju ve čina obiskovalcev iz Slovenije ogledala. Pot popotnice Alme Karlin bi si ogledali predvsem doma čini, veliko manjše pa je zanimanje med tujci in obiskovalci iz Slovenije. Iz tega lahko sklepamo, da kljub temu da Karlinova velja za zelo poznano osebnost in popotnico, njena pomembnost ni zadosti poudarjena in je s tem slabše poznana. Presenetljivo veliko doma činov bi si ogledalo Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov, med tem ko je zanimanje med obiskovalci iz Slovenije in tujimi obiskovalci dosti manjše.

Med tematskimi potmi bi anketirance še posebej zanimale naslednje poti, katerih najpogosteje navedena kombinacija je kombinacija Pot Grofov Celjskih s Potjo Rimljanov, Potjo po sakralnih objektih, Potjo popotnice A. Karlin in Otroško potjo. Kot utemeljitev zakaj bi jih slednje poti še posebej zanimale anketiranci najpogosteje navajajo zanimivost poti (tematska sestavljenost, predstavnost, raznolikost ponujenih znamenitosti, pou čnost ipd.) in zanimanje za zgodovino (predvsem pri poteh vezanih na celjske grofe in Rimljane).

Ozna čbe znamenitosti s kratkimi opisi najbolj pogrešajo doma čini, najmanj pa tujci. Slednje je bilo pri čakovano, saj doma čini, ki mesto poznajo velikokrat ostanejo v dvomih, kje je kakšna znamenitost, kot tudi kako se imenuje. To tega prihaja tudi zato ker doma čini navadno pri sebi nimajo razli čnih prospektov, ki si jih ve činoma vzamejo obiskovalci ali turisti, ki si pridejo ogledovati mesto. Pri doma činih, bi se lahko sklicevali tudi na to, da znamenitosti ve činoma poznajo in niso posebej pozorni na ozna čbe. Ve čina znamenitosti je v mestu namre č ustrezno

100

ozna čena z modro – belim znakom, nazivom znamenitosti in kratkim opisom v slovenskem in angleškem jeziku. Na fotografiji 1 je primer ozna čbe na poslopju Narodnega doma.

Fotografija 1: Ozna čba za znamenitost Narodni dom

Na vprašanje o mnenju, kaj bi dvignilo raven turizma v mestu so anketiranci ne glede na poreklo enotni, da bi bili zadovoljni z brezpla čnimi turisti čnimi avtobusi na celjski grad, Celjsko ko čo in Šmartinsko jezero. Doma čini bi dodali še bolje organiziran javni prevoz in ve čjo dostopnost do informacij, kot tudi ve č informacij v javnih ob čilih. Doma čini navajajo še brezpla čne vstopnice in ve č parkirnih mest, kar je bilo pri čakovano glede na problem parkiranja v mestu.

Ve čina tujih turistov in obiskovalcev se bo v Celje še vrnila. Ve č obiskovalcev iz Slovenije, kot tujcev pa bo poleg tega obisk Celja priporo čila še prijateljem, znancem ali sorodnikom.

Doma čini ve činoma v Celju redko sre čujejo tuje turiste ali obiskovalce, ki bi si ogledovali znamenitosti.

Kot zadnje smo želeli od tujcev in doma čih obiskovalcev (iz Slovenije), ki so reševali ta anketni vprašalnik, izvedeti še kaj jim je bilo v Celju še posebej vše č in ve čina si je bila enotna, da je to Stari grad Celje.

Od raziskovalnih hipotez lahko potrdimo hipotezo, da je turistom in doma činom blizu spoznavanje znamenitosti preko tematskih poti za katere bi obstajale brošure

101

ali zloženke. Kot resni čna se je izkazala tudi domneva, da so anketiranci ve činoma zadovoljni s turisti čno ponudbo. Pravilno smo sklepali tudi ko smo predvideli, da bosta anketirance najbolj zanimala tematska pot vezana na grofe Celjske in Rimljane in tudi, da ne bo ve čjih razlik za zanimanje v povezavi s starostjo in izobrazbo anketirancev. Potrdimo lahko tudi, da razlik med spoloma glede na zanimanje za posamezno tematsko pot ve činoma ni, manjša kot smo pri čakovali je tudi pri poti vezani na II. svetovno vojno. Presenetilo nas je veliko zanimanje za Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov.

Ovržemo lahko dve hipotezi in sicer, da bodo tematske poti ve činoma bolj zanimale tujce in obiskovalce iz Slovenije in da bodo doma čini ve činoma poznali in v ogled turistom priporo čali Stari grad, Pokrajinski muzej in Muzej novejše zgodovine. Izkazalo se je, da je zanimanje za tematske poti med doma čini in obiskovalci iz Slovenije ter tujci podobno, v časih bi poti celo bolj zanimale doma čine. Doma čini v ogled ve činoma res priporo čajo grad, vendar mu po pogostosti sledita Celjska ko ča in Šmartinsko jezero.

5.1 IZHODIŠ ČA ZA NADALJNJE RAZISKAVE

Najve č možnost za nadaljnje raziskave vidimo predvsem v tematskih poteh, ki so bile tudi rde ča nit tega diplomskega dela. Menimo, da je možno predstavljene tematske poti še dopolniti in izdelati ter predstaviti tudi nove poti. Tu vidimo najve č možnosti še v poteh, ki niso toliko vezane na družbeno dediš čino, ampak predvsem na naravo, ekologijo in na naravnogeografske zna čilnosti Celja. Pomembno se nam zdi tudi nadaljevanje dela v pripravi zloženk za turiste.

Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili tudi, da bi turisti želeli turisti čne avtobuse npr. na Stari grad, Celjsko ko čo in Šmartinsko jezero, kot tudi boljše urejen javni prevoz, za kar menimo, da bi bilo dobro, da bi upoštevala in v čim ve čji meri glede na finan čne zmožnosti, udejanjila Ob čina Celje.

102

LITERATURA

Avguštin čič, B. (28.5.2010). V grmovju in travi skrito svetiš če. Novi tednik, 41 , str.8.

Celje galerije in muzeji. (b.d.). Pridobljeno 1.3.2011, iz http://www.celje.si/sl/za- turiste/galerijeinmuzeji

Celje v številkah. (b.d.) Pridobljeno 28.2.2011, iz http://www.celje.si/sl/ocelju/celje-v-stevilkah

Celjski strop. (b.d.). Pridobljeno 1.3.2011, iz http://www.pokmuz- ce.si/celjski_strop.htm

Celje za turiste. (b.d.) Pridobljeno 10.5.2011, iz http://www.celje.si/sl/za-turiste

Celje zemljevid. (b.d.) Pridobljeno 15. 5. 2011, iz http://www.celje.si/zemljevid/web-content/index.html

Cvirn, J. in Šepetavc, A. (2006). Celje knežje mesto . Celje: Mestna ob čina Celje.

Dermastia, A. (2009). Kraji in obmo čja: Celje. V M. Kruši č (Ur.), Slovenija turisti čni vodnik (str. 75 – 82). Ljubljana: Mladinska knjiga založba d.d.

Golner, M. (2004). Celjska kulturna dediš čina je bogata. Lepo mesto Glasilo turisti čnega društva Celje , 66 – 69 (1), 6 – 9.

Jenko, R. (2007). Pokrajinski muzej Celje . Celje: Pokrajinski muzej Celje.

Geografski atlas Slovenije. (2010). Ljubljana: DZS.

103

Google Zemljevidi (b.d.). Pridobljeno 10.3.2011, iz http://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl

Herkulovo svetiš če. (b.d.). Pridobljeno 10.5.2011, iz http://www.o- 4os.ce.edus.si/projekti/celjemojemesto/mladiposvojijospomenik/dejstva_o_herkulovem_templju.htm

Kova č, J. (1990). Živeti s Celjem. Maribor: Birostoritve – express tajnica.

Muzej novejše zgodovine Celje. (b.d.). Pridobljeno 1.3.2011, iz http://www.muzej- nz-ce.si/index.php?id=69

Pirc, M. (2010). Celjane pozdravlja kip Alme M. Karlin. Pridobljeno 1.3.2011 iz http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010041205531099

Pokrajinski muzej Celje. (b.d.). Pridobljeno 28.2.2011, iz http://www.pokmuz- ce.si/120_let.htm

Rezultati raziskovanj Letni pregled turizma 1990 št. 577. (1992) Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko.

Rezultati raziskovanj Letni pregled turizma 2000 št. 771. (2002) Ljubljana: Statisti čni urad Republike Slovenije.

Slovenia info. (b.d.). Pridobljeno 2.3.2011, iz http://www.slovenia.info/?tematske_poti=0&lng=1

Statisti čni urad Republike Slovenije. (b.d.). Pridobljeno 17.5.2011 iz http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164408S&ti=Prihodi+in+pren o%E8itve+turistov+po+dr%9Eavah%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+mese% E8no&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21644_nastanitev _mesecno/&lang=2

104

Strahovnik, V. (2007). Celje: Vodnik. Nazarje: Argos.

Volfand, J. (2008). Žepni turisti čni vodnik Celje. Celje: Fit media.

Zavod Celeia Celje. (b.d.). Pridobljeno 1.3.2011, iz http://www.celeia.info/index.cgi?m=51&id=243

105

PRILOGI

Priloga A: Anketa: Turisti čna ponudba mesta Celje (za prebivalce Celja) Priloga B: Anketa: Turisti čna ponudba mesta Celje (za obiskovalce in tuje turiste)

PRILOGA A ANKETA: TURISTI ČNA PONUDBA MESTA CELJE (Za prebivalce Celja)

Sem Barbara Čuk, študentka Filozofske fakultete v Mariboru, smeri geografija in biologija. Za potrebe diplomske naloge iz predmeta geografija potrebujem podatke o turisti čni ponudbi mesta Celje, zato Vas prosim, za izpolnitev naslednje ankete. Anketo izpolnite tako, da obkrožite oz. ozna čite ustrezen odgovor ali ga zapišete na predvideno mesto. Anketa je anonimna.

1. Navedite dve turisti čni zanimivosti Celja, ki bi jih priporo čili v ogled obiskovalcem ali tujim turistom.

______

2. Se Vam zdi turisti čna ponudba Celja dovolj pestra tako za doma čine – prebivalce mesta, kot tudi za ostale obiskovalce?

a) Da b) Ne c) Nisem seznanjen/-a

3. Kam bi se najprej obrnili po turisti čne ali dodatne informacije o turisti čni ponudbi Celja?

______

4. V tabeli so naštete nekatere izmed pomembnejših turisti čnih znamenitosti Celja. Z znakom X ozna čite katere poznate, ste si jih ogledali in ali ste si jih ogledali v zadnjih 10 letih.

Znamenitost sem si Turisti čna Znamenitost Znamenitost sem si ogledal/-a v zadnjih znamenitost poznam ogledal/-a 10 letih Stari grad Celje Pokrajinski muzej Muzej novejše zgodovine Celje Atelje J. Pelikana Knežji dvor oz. Spodnji grad Herkulovo svetiš če Spomenik NOB – Vojna in mir Starokrš čanska krstilnica Marijino znamenje Spominska ploš ča A. Karlin

5. Zaenkrat obstajajo v turisti čni ponudbi Celja razli čni organizirani ogledi, sprehodi in prireditve z vodenjem po Celju, za organizirane skupine. Menite, da je možno ve čino zanimivosti mesta spoznavati tudi individualno ob pomo či razli čnih brošur, publikacij, zloženk ipd., brez vodi čev in se tako izogniti dodatnim stroškom? a) Da b) Ne

6. Menite, da bi prospekti, brošure, zloženke ipd. o tematskih poteh (npr. Pot po muzejih Celja – Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celja ali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne – Stari pisker, spomeniki) za samostojni sprehod po mestu pripomogli k spoznavanju turisti čnih znamenitostih Celja? a) Da b) Ne

7. Bi Vas osebno zanimale tematske poti, za katere bi dobili zloženke na javnih mestih (npr. železniška in avtobusna postaja, TIC, hoteli ipd.)? a) Da b) Ne

8. Če ste na vprašanje 7. odgovorili z DA, ali bi se udeležili naslednjih poti, ki bi zajemale oglede naslednjih znamenitosti?

Pot Grofov Celjskih (Stari grad Celje, Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor oz. Spodnji grad, obrambni stolp srednjeveškega mestnega obzidja) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po Celju za čas II. svetovne vojne (Stari pisker, Spomenik NOB – Vojna in mir, Knežji dvorec – spominska ploš ča žrtvam medvojnih pobojev) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po umetniškem Celju (Galerija sodobne umetnosti, eroti čna galerija Ra čka, Likovni salon, razli čne galerije npr. Vovk, Oskar Kogoj…) a) Da b) Ne c) Mogo če

Otroška pot (Hermanov brlog, Osrednja knjižnica Celje – oddelek za otroke (Knjižnica pri Mišku Knjižku), Pravlji čna dežela (v mesecu decembru)) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana (atelje in hiša J. Pelikana) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot popotnice Alme Karlin (Spominska ploš ča na Ljubljanski ulici, zbirka v Pokrajinskem muzeju, spomenik, hiša pri Svetini) a) Da b) Ne c) Mogo če

9. Zgoraj (pri vprašanju 8.) izmed naštetih tematskih poti izberite – obkrožite 2 (dve), ki bi Vas najbolj zanimali in za vsako utemeljite zakaj?

Utemeljitev za prvo izbrano pot: ______Utemeljitev za drugo izbrano pot: ______

10. Menite, da so v Celju znamenitosti slabo ozna čene in zato pogrešate kratke informacijske table o posameznih zna čilnostih (npr. kip Alme Karlin, Narodni dom ipd.)? a) Da b) Ne

11. Kaj bi po Vaše še lahko dvignilo raven mestnega turizma v Celju? (možnih je ve č odgovorov) a) Bolje organiziran javni prevoz, mestni avtobus b) Ve čja dostopnost do informacij o turisti čni ponudbi c) Turisti čni brezpla čni avtobusi za Celjski grad, Celjsko ko čo, Šmartinsko jezero… d) Ve č turisti čnih informacij v javnih ob čilih npr. na Televiziji Celje, Radio Celje, internet… e) Drugo: ______

12. Kako pogosto v Celju sre čujete tuje turiste, ki si ogledujejo znamenitosti? a) Pogosto b) Redko c) Nikoli

Spol (obkrožite): Moški Ženski Starost: ______let Izobrazba: a) osnovnošolska izobrazba b) srednješolska izobrazba c) višješolska izobrazba d) univerzitetna izobrazba e) magisterij ali doktorat

HVALA ZA SODELOVANJE!

PRILOGA B ANKETA: TURISTI ČNA PONUDBA MESTA CELJE (Za obiskovalce in tuje turiste)

1. Se Vam zdi Celje dovolj turistom prijazno mesto? a) Da b) Ne

Utemeljitev: ______

2. Kje ste poiskali turisti čne informacije o Celju? (možnih je ve č odgovorov) a) Na internetu b) V doma čem kraju c) Pri prijateljih, znancih ali sorodnikih d) V brošurah, publikacijah, prospektih ipd. e) Na TIC – u f) Vprašal sem mimoido če, doma čine… g) Drugo: ______

3. V tabeli so naštete nekatere izmed pomembnejših turisti čnih znamenitosti Celja. Z znakom X ozna čite katere poznate in ste si jih že ogledali.

Turisti čna znamenitost Znamenitost poznam Znamenitost sem si ogledal/-a Stari grad Celje Pokrajinski muzej Muzej novejše zgodovine Celje Atelje J. Pelikana Knežji dvor oz. Spodnji grad Herkulovo svetiš če Spomenik NOB – Vojna in mir Starokrš čanska krstilnica Marijino znamenje Spominska ploš ča A. Karlin

4. Zaenkrat obstajajo v turisti čni ponudbi Celja razli čni organizirani ogledi, sprehodi in prireditve z vodenjem po Celju, za organizirane skupine. Menite, da je možno ve čino zanimivosti mesta spoznavati tudi individualno ob pomo či razli čnih brošur, publikacij, zloženk ipd., brez vodi čev in se tako izogniti dodatnim stroškom? a) Da

b) Ne

5. Menite, da bi prospekti, brošure, zloženke ipd. o tematskih poteh (npr. Pot po muzejih Celja – Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celja ali Pot po Celju za čas II. svetovne vojne – Stari pisker, spomeniki) za samostojni sprehod po mestu pripomogli k spoznavanju turisti čnih znamenitostih Celja? a) Da b) Ne

6. Bi Vas osebno zanimale tematske poti, za katere bi dobili zloženke na javnih mestih (npr. železniška in avtobusna postaja, TIC, hoteli ipd.)? a) Da b) Ne

7. Če ste na vprašanje 6. odgovorili z DA, ali bi se udeležili naslednjih poti, ki bi zajemale oglede naslednjih znamenitosti?

Pot Grofov Celjskih (Stari grad Celje, Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor oz. Spodnji grad, obrambni stolp srednjeveškega mestnega obzidja) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po Celju za čas II. svetovne vojne (Stari pisker, Spomenik NOB – Vojna in mir, Knežji dvorec – spominska ploš ča žrtvam medvojnih pobojev) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po umetniškem Celju (Galerija sodobne umetnosti, eroti čna galerija Ra čka, Likovni salon, razli čne galerije npr. Vovk, Oskar Kogoj…) a) Da b) Ne c) Mogo če Otroška pot (Hermanov brlog, Osrednja knjižnica Celje – oddelek za otroke (Knjižnica pri Mišku Knjižku), Pravlji čna dežela (v mesecu decembru)) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po delih in ustvarjanju fotografa Josipa Pelikana (atelje in hiša J. Pelikana) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot popotnice Alme Karlin (Spominska ploš ča na Ljubljanski ulici, zbirka v Pokrajinskem muzeju, spomenik, hiša pri Svetini) a) Da b) Ne c) Mogo če

Pot po spoznavanju celjskih sakralnih objektov (starokrš čanska krstilnica, Kalvarija – 4 kapele in skupina Golgota, Marijino znamenje, cerkev Sv. Jožefa, Opatijska cerkev Sv. Daniela in Pieta, Marijina cerkev, cerkev Sv. Maksimiljana s kipom kaplana Primoža Trubarja, Kapucinska cerkev Sv. Cecilije in cerkev Sv. Miklavža) a) Da b) Ne c) Mogo če

8. Zgoraj (pri vprašanju 7.) izmed naštetih tematskih poti izberite – obkrožite 2 (dve), ki bi Vas najbolj zanimali in za vsako utemeljite zakaj?

Utemeljitev za prvo izbrano pot: ______Utemeljitev za drugo izbrano pot: ______

9. Menite, da so v Celju znamenitosti slabo ozna čene in zato pogrešate kratke informacijske table o posameznih zna čilnostih (npr. kip Alme Karlin, Narodni dom ipd.)? a) Da b) Ne

10. Kaj bi po Vaše še lahko dvignilo raven mestnega turizma v Celju? (možnih je ve č odgovorov) a) Bolje organiziran javni prevoz, mestni avtobus b) Ve čja dostopnost do informacij o turisti čni ponudbi c) Turisti čni brezpla čni avtobusi za Celjski grad, Celjsko ko čo, Šmartinsko jezero… d) Ve č turisti čnih informacij v javnih ob čilih npr. na Televiziji Celje, Radio Celje, internet… e) Drugo: ______

11. Se boste kot turist – ka v Celje še vrnili? a) Da b) Ne c) Ne vem

12. Boste ogled Celjskih znamenitosti priporo čili znancem, prijateljem ali sorodnikom? a) Da b) Ne c) Ne vem

13. Kaj Vam je bilo v Celju še posebej vše č? ______

Spol (obkrožite): Moški Ženski Starost: ______let Država: ______, če Slovenija tudi ob čina: ______Izobrazba: a) osnovnošolska izobrazba b) srednješolska izobrazba c) višješolska izobrazba d) univerzitetna izobrazba e) magisterij ali doktorat

HVALA ZA SODELOVANJE!