Vojna Brez Vojne Napovedi

V tej številki berite: Gobarski raj na Pokljuki v izdihljajih GOBE IN GOBARJI Mušnice sicer so, pa kaj ko jih ni za kaj rabiti Marsikaj je treba požreti v življenju pravijo, toda mušnice... Reportažo o nabiranju gob berite na tretji strani KRANJ, 13. OKTOBRA 1962 — LETO II. — ŠTEVILKA 40 se praznijo S turizmom je pri nas kot jezeru. V prihodnjih dneh bo Vtisi s festivala zabavne glasbe Opatija 1962 z ribištvom.. V mesečini ri do zaprli večino hotelov in TRESLA SE JE GORA... bič ne ulovi veliko plena. jih po večmesečni gneči pre Enako je s tujimi turisti. čistili. Se nikoli med gnilimi jabolki nisem zbiral najbolj Ko zmanjka sonca, 6e ka Veliko ljudi si je zapomnilo gnilega. Letošnja Opatija je bila klavrna in draga. Naj ča vozil proti morju pretr v hotelih, da se bodo gostje dražja, kar jih poznamo. In kupčija? »En poljub«. Ze ga. Najbrž še nimamo vse prihodnje poletje zopet vrnili. lo drag »poljub«. ga potrebnega, kar bi turi AH je to za naš turizem do Zapisek o letošnjem opatijskem festivalu zabavne ste pritegnilo, ko sonce več volj? glasbe berite na peti strani. ne peče tako močno kot v poletni vročini. Znakov, da se je turizem v tefi dneh ustavil, je veliko. Hoteli se praznijo. Avtomobi lov s tujimi oznakami je na Vojna brez vojne napovedi naših cestah vedno manj, pa tudi v njih sedi vedno manj Vmešavanje v jemenske vojske začele prodirati v no potnikov ,ki potujejo na do notranje zadeve iz dveh so tranjost dežele. Čete, ki so Nevaren zaplet ob Rdečem morju - pust v naše kraje. Zdaj so po sednih dežel Saudske Arabi se že več dni zbirale vzdolž Saudska vojska vdrla v Jemen hotelih najbolj pogosti gostje je in Adena, kjer vlade pod jemensko-saudske meje so trgovski potniki in poslovni pirajo ostanke jemenske prestopile mejno črto oboro vsemi razpoložljivimi sred kralja«, piše list, »ampak ljudje. kraljeve oblasti, se je kon žene z minometavci, oklop- stvi pomagati Jemenu. oživljanje celega naroda.« Na Bledu ne vodijo več evi čalo z oboroženim spopadom. nimi vozili in topništvom. V Sani so tudi sporočili, Kairski list »Al gumhuri- dence o SJeviitt gost/ov, ki pre Na severu so saudske čete Jemenske čete so se posta da je na severu nekaj ple ja« piše, da se nazadnjaške življajo te jesenske dneve ob skupaj z enotami jordanske vile v bran in z letali na men dalo zaščito princu Al sile in ostanki preživele padle napadavce. Boji se na llasanu. ki se je proglas" za daljujejo, vlada v glavnem kraljeve oblasti v Jemenu jemenskega prestolonas-- li- mestu Sani pa je izdala trudijo, da bi obudili od ka. Vendar poudarjajo, <i 1 je ukrepe za obrambo dežele. smrti truplo pokojnega ima vsem napadavcem in njiho Tudi v Kairu so sporočili, da ma Al Badra. »To, kar se je vim zaščitnikom odbila zad je vlada ZAR pripravljena z zgodilo v Jemenu, ni smrt nja ura. iill 1 lili ržičani dobro poznajo Vinka Zadražnika. Nekateri med njimi so mu še pred leti nagajali, češ da je T »reva« in nesposoben, da bi upal z avtomobilom H skozi Zagreb. Toda volja in pridnost sta zmagala — = Vinko je sedaj že eno leto šofer podjetja Interevropa H iz Kopra. V torek se je vrnil z dolge poti iz Kolna. §| Ko se je za dan zadržal pri svojih v Tržiču, smo ga B naprosili za kratek razgovor. =f 0 Kje ste doslej že potovali? H — Nič ne bom pretiraval, če povem, da sem s svo- H jim potnim listom in 25-tonskim OMOM — »sleparjem« H — prepotoval že vso Evropo. B e Kako je urejen promet v drugih državah v pri- B merjavi s prometom pri nas? (»Mornar« za volanom H — Lahko rečem, da v splošnem ni nikakršnih bi li stvenih razlik. H £ Katera vožnja je bila v tem letu doslej najdaljša? fl — čeprav sem bil močno utrujen in imel težko na- = logo, vendar ne bom nikoli pozabil, da sem letos med J 11. in 29. junijem prevozil 9627 km, in sicer na relaciji: 1 Reka — Amsterdam — Antvverpen — Chatarot — Sofi- H ja — Reka. 3 0 Kdaj ste se na cesti znašli v največji zadregi? H — Težko bi izbral v tem smislu enega izmed števfl- • nih dogodkov. Precej jih je že bilo, vendar pa ml je §§ bilo najteže takrat, ko sem bil v Holandiji in nisem Na tisoče ljudi je čakalo v pristanišču v Antvverpenu švicar M mogel za očetovim pogrebom. sko tovorno ladjo »Calerina«, katere posadka je rešila iz = # In najlepši trenutek? morja 44 preživelih v letalski nesreči. 800 km od irske obale l| — Vsekakor sem vedno najsrečnejši takrat, ko pri- se je v strašnem neurju ponoči spustilo potniško letalo H dem domov k svoji ženi in otrokoma, če po pravici po »Super-Constellation« na morje, kjer so nekatere preživele ji vem, se počutim kot mornar, Id Je vedno na morju, potnike polovili švicarski mornarji ff Razlika je le v tem, da sem postal jaz večni popotnik H na kopnem — »mornar« za volanom, Ta mlada žena iz Puertorica je zgubila zavest, ko Je pod i BOGDAN FAJON nogami zopet začutila zemljo. V težki noči na Atlantiku je izgubila vsako upanje na rešitev fifafliuimttiiuinnmmiihMi«™^ Razburljiv teden v stekleni palači anski bacil Američani bi „bradate Kubance" utopili v žlici vode - Senator Everett Dirksen pripravlja pogrebni govor - Fidel C astro je zmožen, da pet ur govori krez beležke Tri leta se z govorniškega odra v veliki dvorani Združe bi se -kubanski bacil« brez nih narodov vodi »hladna vojna« med ZDA in Kubo. Ta težave lahko razširil tudi na dvogovor, ki ga letos posluša že 109 držav, je sestavljen iz Latinsko Ameriko. V tem napadov groženj, dokazovanj, jeze, vpitja, obrekovanja, za- naravnost paničnem strahu sramovanja in norčevanja. Američani so na trenutke tako so do sedaj poskušali z ob- jezni, da bi »bradate Kubance« utopili v žlici vode, če bi sedbo nove vlade, podporo jih mogli. »Bradati Kubanci« pa nedosledne Američane za vojaškim enotam stare ku vračajo z dejstvi, kjer jih le morejo. banske vojske in končali z načrtom o popolni gospodar meriško-kubanska na vodi v zelo ostrem pravni ski izolaciji. Vsa ta dejanja sprotja so starejša od škem jeziku. Točke obtožni za Američane niso imela do A reševanja kubanskega ce vsako leto na novo dopol sti koristnih posledic. Zara primera v stekleni palači. — njujejo. V bistvu pa gre za di nesmiselnih načrtov o Ta nasprotja so vsem lju poskuj ameriškega vmeša obrambi Monrojeve doktrine dem več ali manj znana, vsa vanja v notranje zadeve Ku so se Američani začeli tudi ko leto pa se neprestano ve be. Dokazi, da bi Američani med seboj prepirati. Latin- ča jez med obema državama. želeli na Kubi nekaj spre skoameriške države pa že Zdaj že tretje leto teče meniti, so s kubanske strani po navadi poslušajo vse pravda med Američani in vedno dokazani. Letos so iz ameriške ukrepe proti Kubi Kubanci v stekleni palači, ki Havane poslali na govorniški s polovičnimi ušesi. V Wa- je Američani ne pretrgajo, oder v palačo Združenih na shingtonu pa so se začeli Čeprav bi s svojim položajem rodov najboljšega govornika obtoževati, kdo je kriv za v svetovni organizaciji to med kubanskimi voditelji dr. polom ameriške politike na zmogli. Osvalda Dorticosa. Toda v sproti Kubi. Američani ee New Yorku so vedeli, kako pri tem, kaj je kdo zagrešil, morajo retorični učinek ku OBTOŽNICA FIDEL ne odrekajo najbolj nevar CASTRA banskega predsednika zmanj nih sredstev. Edini so si sa šati. Na galerijah se je mo v presoji, da je v Kubi eta 1965 je do takrat zbrala skupina kubanskih bitka izgubljena. Republi malo znani Fidel Ča kanski senator Everest Dir L st ro prišel v NewYork, ksen je pred kratkim napa da bi v palači svetovne or del Kennedvja, da je ameri ganizacije na East Riveru ški predsednik kriv za po sam prečital obtožnico zoper lom vojaškega vdora na ZDA. Skupina nerazsodnih Kubo spomladi 1961, ker je Američanov in nekaj kuban •»odpovedal pomoč vojski z skih beguncev, ga je pred zraka in Kubance javno opo newyorškimi hoteli čakala z zoril, da ne bo podprl nobe gnilimi jajci. Fidel Castro je ne vstaje.« vedel; kaj mora storiti. Pre selil se je v newyorško črn sko četrt Harlem, kjer je ZATEGNJENI PASOVI imel v nekem hotelu popoln > uba ni bila kos razvoju Eden izmed burnih razgovorov kubanskega predsednika Fi mir. Ameriška policija ni K na »samorasniški« os del Castra s tujimi novinarji. Ffdel Car'ro je odličen go imela več preglavic- m vzdr novi. Povezala se je z vornik, čeprav govori melodramatično, j2 jasen in privla ževanjem reda. Znano je, da državami na Vzhodu, ki so čen. Barva njegovega glasu je v španščini prej o i ozka kot je Fidel Castro med kuban ji poslale ponudbe. Za to vesela skimi črnci priljubljen kot preusmeritev pa je plačala božanstvo. težek davek. Posledice ame-*. riškega pritiska niso ostale Castrova fizična eposob- je. da na koncu pet ur ne- Od tega leta se pravda brez vpliva. Življenjske raz nost je neprekosljiva. Zrno- prestano govori brez kakrš- med Američani in Kubanci mere na Kubi so se poslab žen je, da štiri ure brez od- nckoli beležke. Njegovi go- šale. V prvi polovici leta so mora vodi razgovor z novi- vori imajo naravnost hipno- zapazili, da je v kubanskih narji, zmožen je. da dva- tične učinke. trgovinah vedno manj bla najst ur neprestano hodi po ga. V mesecu marcu 60 državnih posestvih in zmožen ZDRAVKO TOMAŽE J uvedli živilske karte za ne katera živila. Pomanjkanje »Sodoben državnik ne sm, zdravil je občutno. Z ruski nila, da bi prenašala več za biti samo diplomat in politik pomočjo so zaceli graditi ri porednih od-daj iz življenja GLOBUS ameriškega predsednika Tru- temveč hkrati tudi trnovi'-: biško ladjevje, dr.

Load more