KOSTANJEVIŠKENOVICE Glasilo Občine Kostanjevica Na Krki | Brezplačni Izvod | Februar 2013 | Številka 56

KOSTANJEVIŠKENOVICE Glasilo občine Kostanjevica na Krki | Brezplačni izvod | Februar 2013 | Številka 56

Svetniki občinskega sveta 3 Proračun občine Kostanjevica na Krki 11 Marija Drašler: intervju 43 Tisoč obrazov demence 53 Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 1 | uvodna beseda

KOSTANJEVIŠKENOVICE izdaja Občina Kostanjevica na Krki Ljubljanska cesta 7 8311 Kostanjevica na Krki

E-mail [email protected] uredništvo Odgovorni urednik Goran Milovanović

Uredniški odbor Marjana Krhin Alenka Žugič Jakovina Matic Skušek Alja Pincolič Matej Jordan

Lektor | Foto: Uroš Abram Katja Plut Precej časa je minilo, odkar smo nazadnje priromali v vaš poštni nabiralnik. Tudi oblika zato je številka pred vami tako obilna. V vmesnem času je bilo treba obnoviti man- Oblikovna zasnova dat urednika in uredništva ter v skladu z zmanjševanjem sredstev v občinskem Janja Baznik proračunu uskladiti tudi višino simboličnih honorarjev, ki jih prejemamo snovalci Kostanjeviških novic. Številke so bile že prej majhne in nesorazmerne z vred- Oblikovanje nostjo dela, zato smo, vsaj po mojem mnenju, snovalci časopisa že prej bolj kot Matic Petrič ne volontirali za dobrobit skupnosti, vendar sem kot urednik od samega začetka vztrajal, da se delo malenkostno nagradi. Razlog je banalen in en sam. Smatram Urejanje fotografij namreč, da je tudi pisanje besedil kot intelektualno delo vrednota. Žal je sicer Matej Jordan vseslovenska miselnost bolj taka, da se mnogim zdi samoumevno, da je treba plačati denimo tisk časopisa, kajti papir in barve stanejo, tista peščica ljudi, ki Fotografija na naslovnici mora presedeti ure in ure za tipkovnico računalnika, da lahko tiskar sploh kaj Uroš Abram natisne, pa to počne, ker pač nima bolj pametnega dela in ne gleda rada televizije. Pa seveda ni niti dovolj samo sedeti. Treba je najprej utrniti idejo, jo potem tesati Tisk in oblikovati, luščiti, piliti, polirati. Včasih po mukotrpnih urah tudi zavreči in Tiskarna TiskAM / Aljoša Mihelin začeti znova. Ali pa jo v delavnici nekam odložiti in upati, da kdaj prav pride. Saj ne rečem, da je mukotrpno in naporno, le križ zna malo trpeti in oči zapečejo. Je Naklada pa drugače tu v Kostanjevici okolje prav spodbudno za te reči. Takole ponoči, ko 1000 izvodov običajno ta besedila nastajajo, se vse nekako umiri, potihne, ogenj neha prasketati v peči in misli stopijo na plan, najprej malo sramežljivo in zadržano, potem pa začno kar dreti. In ropotati, se prerekati, prepričevati. Nič kaj demokratično, a zato inovativno. Včasih nastane celo umetnost. Kot snežna skulptura, ki jo je pred dnevi ustvaril v enem od krožišč akademski slikar Jože Marinč. Odzivi nanjo so bili različni, a intenzivni. Film, ki ga je ob tem posnel fotograf Uroš Abram, si je na medmrežju v tednu dni ogledalo preko 1.200 gledalcev! Težko bi našli cenejšo alternativo za popularizacijo kraja. Zato sem prej govoril o Ideji, ki je bila tokrat, kako aristotelovsko, skrita v materiji – kupu snega. Samo odkopati jo je bilo treba! Neprecenljivo, bi rekli v novodobnih, po diktatu kapitala narejenih reklamah. Nekaj neodobravanja, predvsem s politične strani, je bilo sicer ob dejstvu, da je Marinč na piedestal posadil straniščno školjko. Seveda je to storil metaforično. In, da ne bo pomote, povsem legitimno. Umetnik namreč ima vse ingerence, da spregovori tudi s provokacijo. Primerov v zgodovini umetnosti je nešteto in večina ima plemenite in humane namene po kvalitativni spremembi. Kmalu bo minilo sto let od antologijskega dogodka, ko je Marcel Duchamp v razstavišče posadil porcelanast pisoar in ga poimenoval Fontana. Zakoličil je enega mejnikov in poleg prvotnega zgražanja odprl prostor tudi za mnoge pojasnjevalne eseje in traktate. Prostor za napredek. Smo se v teh sto letih kaj naučili? Moje mnenje je pritrdilno in to dokazuje tudi pričujoča naslovnica.

(v sredo, 30. 1. 2013, ob 0:47) 1854-9284 || Goran milovanović

2 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice intervju s svetniki | SVETNIKI OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI Zadovoljni, a tudi kritični Več kot dve leti sta minili od lokalnih volitev, ko je tudi občina Kostanjevica na Krki dobila nove občinske svetnike in dve svetnici. Njihovo delo se je prevesilo v drugo polovico mandata, torej lahko že potegnejo vmesno črto pod svojim delom, ki je, če pogledamo celovito, uspešno, posebno še zato, ker je precej bolj tekoče kot v prejšnjem mandatu. A kljub temu bi se dalo še marsikaj premakniti na bolje. O tem smo se pogovarjali z vsemi svetniki.

Franc Gramc le makadamsko cesto. V načrtu je tudi Postalo je očitno, da je dovolj (in tudi obnova obstoječega vodovoda Ko- zaželeno), da na seji sediš tiho in samo stanjevica−Karlče. S to obnovo pa bo dvigneš roko. Sama kot svetnica, ki možna tudi namestitev hidranta. Sicer nisem članica koalicije, na odločanje pa bom v februarju sklical sestanek, na nimam prav nobenega vpliva in že katerem bodo krajani s tega volilnega zdavnaj bi odstopila, če to ne bi pome- območja lahko osebno izrazili želje in nilo novih volitev in s tem povezanih potrebe za izboljšavo kakovosti bivanja stroškov. Smo pa svetniki le za sedenje v naših krajih.“ in dvigovanje rok zelo dobro plačani!“

Kako ocenjujete delo župana in občinske So se vaša pričakovanja ob izvolitvi uprave? uresničila? „Delo župana in občinske uprave je „S preostalimi člani sveta malo sode- zadovoljivo, saj moramo upoštevati lujem, opozicijski svetniki imamo na Lahko bi bilo tudi bolje finančno stanje v občini.“ voljo zgolj skope informacije, ki jih do- bimo na občinskem svetu. Imam vtis, Franc Gramc iz Jablanc je bil izvoljen Melita Skušek da je odločanje na občinskem svetu v 4. volilni enoti, ki obsega Globočice zgolj formalnost. Lahko pa rečem, da pri Kostanjevici, Jablance, Karlče in so imeli svetniki vedno razumevanje Slinovce, z delom občinskega sveta pa za umestitev projektov, povezanih s je le deloma zadovoljen. „Najbolj me šolo, v občinski proračun.“ moti, da vsi člani pri predlogih sploh ne glasujejo in ne sodelujejo, eden od Pogosto opozarjate na krčenje sredstev za članov pa se sej sploh ne udeležuje. Pri področje družbenih dejavnosti. sestavi sedanjega občinskega sveta me „Seveda, prav zato smo tudi želeli moti predvsem to, da ni sodelovanja svojo občino, a se zadnje čase prav te vseh članov pri pomembnih odloči- dejavnosti najbolj krčijo. Nedvomno tvah, ki so potrebne za razvoj občine in pa smo uspešno pripeljali h koncu pro- posameznih krajev v občini.“ jekt ŠRC, s katerim sem se ukvarjala zadnjih deset let, pred nami pa je izgra- Se je v vaseh, ki jih zastopate, kaj prema- Odprto ostaja vprašanje prostorov dnja vrtca. Želela bi si, da bi kaj lahko knilo na bolje? za društva storili tudi za srednješolce in študente, „Zavzemam se za razvoj okoliša in sku- predvsem v smislu mladinske točke. šam ljudem, ki izrazijo svoje potrebe, Melita Skušek iz Kostanjevice je bila Vse preveč mladih se zbira v gostilnah, tudi pomagati pri njihovem reševanju. svetnica tudi že v prejšnjem mandatu. ker jim nismo uspeli zagotoviti niti V letu 2012 smo asfaltirali cestišče do ene klubske sobice. Odprto ostaja tudi Antona Unetiča na Slinovcah. Podje- Kako poteka delo v občinskem svetu sedaj vprašanje prostorov za društva. Sra- tje Kostak nam je dalo možnost, da v primerjavi s prejšnjim mandatom? motno je dejstvo, da je večina občanov, lahko za Karlče, Slinovce, Globočice „Če primerjam delo v prejšnji in sedanji članov društev, obsojena na zbiranje v ter Jablance pridobimo še dve enoti sestavi sveta, lahko rečem, da gre za lokalih ali pa za svojo dejavnost prosijo za pobiranje odpadkov. Za eno mesto dva popolnoma različna svetova. Ob- za najem šolskih prostorov. Zamisli, da smo se dogovorili s krajani Karlč in činski svetniki smo nekoč veliko časa bi lahko za naštete primere usposobili Slinovc, kjer je odlagališče že urejeno. namenili razpravi (včasih tudi burni občinske prostore na stari pošti, nismo Drugo odlagališče pa bo postavljeno in žolčni), utemeljevanju, analiziranju uspeli uresničiti, saj vedno znova pre- v Gundi, kjer bodo lahko odlagali vzrokov, posledic. Vsako gradivo smo vladajo kaki drugi interesi.“ odpadke krajani zgornjega dela Slinovc temeljito preučili in se šele nato odlo- in krajani Jablanc. V dogovoru z čili za glasovanje. Žal v zadnjih dveh Kako ocenjujete delo župana v tem man- občino je tudi asfaltiranje cestišča do letih nisem slišala na sejah, komisijah datu? Franca Colariča v Jablancah, ki pa je ali odborih nobene konstruktivne raz- „Za svoje delo mora vsak odgovarjati res nujno potrebno, saj je to verjetno prave, še več, deležna sem bila nemalo sam, volivci pa so tisti, ki županu ob edino gospodinjstvo v občini, ki ima čudnih pogledov, češ, spet se nekaj gre. koncu mandata izstavijo račun.“

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 3 | intervju s svetniki

Kateri je tisti sklep, ki ga je sprejel občin- na otvoritvi igrišča pa okrog tisoč ljudi. Ste ob izvolitvi pričakovali več? ski svet, na katerega ste najmanj ponosni? Končali smo projekt, o katerem smo v „Moja pričakovanja se uresničujejo v „Ne morem se strinjati z delitveno Kostanjevici sanjali vsaj dve desetletji. skladu s sprejetimi programi in z raz- bilanco. Od občine Krško smo dobili Po otvoritvi nove šole pred tridesetimi položljivimi finančnimi sredstvi. V teh veliko manj, kot bi lahko, in daleč leti (verjetno se še spomnite pompo- dveh letih se je tudi na mojem območju najmanj od vseh občin ob izločitvi. V znosti odprtja) je bila to prva investi- že kar nekaj postorilo, pričakujem pa, šali sem takrat na občinskem svetu cija na območju občine, povezana s da bodo tudi preostali zastavljeni cilji, izjavila, da bi jaz v primeru ločitve od šolo. Morda bi vprašanje obrnili: koliko ki so že bili sprejeti, speljani do konca svojega moža iztržila veliko več, deli- (obljubljenih) sponzorskih sredstev tega mandata. Res pa je, da tako župan tvena bilanca nam je prinesla dobrih smo dobili za to? Povsod ob otvoritvah kot občinska uprava in tudi občin- 300 tisoč evrov.“ izvajalec šoli, vrtcu, bolnici … pokloni ski svet ne moremo mimo finančnih ček višje vrednosti, samo v Kostanje- okvirjev, ki so zastavljeni tako na ravni Ste ravnateljica Osnovne šole Jožeta Gor- vici tega do sedaj še nismo doživeli. občine kot države. Ocenjujem, da smo jupa. Kako se vam zdi urejeno področje Ko bi nam plačali vsaj hraste, ki so vedno ravnali v prepričanju, da delamo osnovne šole in vrtca pri nas? Se temu končali na žagi tu blizu ali pa bi kaj v dobro občanov in občine.“ posveča dovolj pozornosti? prispevali iz zneska, ki so ga iztržili na „Menim, da je področje vzgoje in račun prodaje zemlje ob gradnji. In še: Ladko Petretič izobraževanja v občini urejeno solidno. koliko in kdo je prispeval za pogostitev Do sedaj smo prejemali tudi ustrezna udeležencev odprtja igrišča? Vse je bil sredstva za naložbe in investicij- namreč strošek šole in prispevek naših sko vzdrževanje, sproti nam občina staršev. Hvala vsem. Tudi tisti, ki šoli nakazuje tudi denar za razliko v ceni očitajo razsipnost ob otvoritvi, mislim, oskrbe za vrtec. Žal pa v proračunu da so se ustrezno podprli, in verjamem, za leti 2013 in 2014 ni zagotovljenega da so uživali. Je pa res, da prireditve v niti evra za investicije (razen gradnje Kostanjevici BREZPLAČNO vodi samo vrtca). Šola je bila nazadnje obnovljena Melita Skušek, vsi drugi pa za to dobijo leta 1982, imamo dotrajano ogrevanje, plačilo (tudi Bernarda Žarn verjetno zaradi energetskih izgub bi bilo treba gasilcem ni vodila obletnice samo zamenjati stavbno pohištvo, prav tako za požirek cvička). Ponosna sem na je stavba brez izolacije. Nujni bi bili našo odločitev, da mora biti otvoritev prenova sanitarij in menjava strehe na takšne prireditve nepozabna za vse, Preseči moramo delitev na leve in stari stavbi. Dvomim, da lahko na to predvsem pa spodbudna popotnica desne čakamo v nedogled. Pričakovala sem, našim otrokom.“ da se bo občina prijavila na razpis za Ladko Petretič iz Kostanjevice je že energetsko sanacijo stavb v lokalni Rajko Kučič drugi mandat svetnik v občinskem lasti (šole), veliko smo o tem govo- svetu, s katerim je zadovoljen, saj je ta rili na različnih ravneh. Žal se kljub konstruktiven in dovolj kritičen ter je 100-odstotnemu financiranju Evrope uresničil pričakovanja. Prav tako delo in države za to ni odločila (delež občine župana ocenjuje kot konstruktivno in so samo plačilo DDV-ja in stroški povezovalno, saj skupaj z občinskim projekta).“ svetom in občinsko upravo skrbi za izvajanje vseh zastavljenih projektov Je šola likvidna? in nalog. „Ugotavljam pa, da v dani „Šola mora biti likvidna, kajti v skladu situaciji, ki odseva na ravni celotne s sprejetim zakonom o izvrševanju države, niti ni bilo mogoče kaj več po- proračuna za leti 2013 in 2014 je rav- storiti,“ pravi Ladko Petretič, ki je tudi natelj v primeru nelikvidnosti kazno- podžupan občine. van z denarno kaznijo in posledično lahko tudi zamenjan. Se pa postavlja Ne moremo mimo finančnih okvir- Ste volivcem, preden ste bili izvoljeni, tudi vprašanje, koliko časa bomo še lahko jev kaj obljubili? servis za vsa občinska društva, prire- „Volivcem pred izvolitvijo nisem ditve …, ki se dogajajo v šoli. Vedeti Rajko Kučič iz Črneče vasi je bil izvo- ničesar obljubljal, ugotavljam pa, da moramo, da to pomeni večji strošek ljen v 2. volilni enoti, ki obsega Čre- sem veliko dobrega postoril v korist energije (kurjava, elektrika, voda) in šnjevec pri Oštrcu, Črnečo vas, Vrbje občine Kostanjevica na Krki. Prav tako povečane stroške dela (čiščenje).“ in Vrtačo. Poudarja, da je k uspešnem občinski svet, sklepe smo sprejemali delu občinskega sveta veliko pripo- najboljši veri in v dobro občank in Nekateri očitajo šoli „razsipen“ zaključek mogla koalicija župana, ki zagotavlja občanov občine.“ gradnje oziroma predajo ŠRC-ja v upora- potrebno večino ob sprejetju vseh bo, predvsem bode v oči tisti tisočak za ključnih dokumentov v prid občanov Ob drugi izvolitvi za občinskega svetnika Polesa. Kaj lahko odgovorite na te očitke? in občine. Tudi zato je občinski svet ste prevzeli tudi vodenje odbora za komu- „Glede očitkov o razsipnosti in gosto- konstruktiven. „Sprejeli smo namreč nalno infrastrukturo, okolje in prostor, v vanju Petra Polesa pa tole: na otvoritvi vse tiste ključne dokumente in akte, juliju 2011 pa vas je župan imenoval za obrtne cone, ki je stala le malo manj ki so pomembni za razvoj in delovanje podžupana občine Kostanjevica na Krki. kot ŠRC, je bilo približno 15 občanov, občine.“ „Da, tako sem poleg nalog na področju

4 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice intervju s svetniki | komunalne infrastrukture in gospo- vseh občanov. veliko lepše in bolj zdravo, da lahko darstva prevzel tudi naloge s področja „Seveda, za še večjo uspešnost občine pogledamo v nebo in vidimo zvezde, požarne varnosti ter zaščite in reše- predlagam poenotenje vseh občank ne pa umetno svetlobo, ki uničuje vanja. Prav na področju gasilstva smo in občanov, brez vsakršne delitve na ekosistem, ta je že tako krhek. Sem za dosegli največ, kar nam zavidajo tudi leve in desne, širjenja raznih neresnic, napredek, vendar po pameti.“ sosednje občine. Obe gasilski društvi podtikanj in laži, kajti samo s skupni- smo opremili z novimi tovornimi mi močmi bomo pripomogli k blaginji Ste tudi poveljnik štaba civilne zaščite. vozili, preuredili smo gasilski dom v občanov in napredku občine.“ Kako ste zadovoljni z urejenostjo te? Kostanjevici, uredili celotno infra- „Glede civilne zaščite in gasilstva v strukturo okoli gasilskega doma, za Robert Zagorc občini moram poudariti, da smo v času kar je bilo potrebnih veliko ur osebne- samostojne občine na tem področju ga dela ter pridobivanja sponzorjev in naredili veliko, a kljub temu moramo donatorjev, da je bil ta projekt izveden stremeti k še večji usposobljenosti in tako, kot smo si ga zastavili. Ob tej opremljenosti operativcev. Nesreča priložnosti bi se zato zahvalil obema namreč ne počiva, v zadnjih letih pa društvoma, tako PGD Kostanjevica na je bilo veliko več vseh vrst nesreč kot Krki kakor tudi PGD Prekopa za veliko pred tem v desetih letih skupaj. Naši požrtvovalnost in prispevek, da je do gasilci se redno izobražujejo tako na tega sploh prišlo. V veliko veselje in v ravni društev kot na različnih tečajih, ponos mi je, da smo izpeljali prav vse ki so organizirani na Igu. Takšno stra- zastavljene infrastrukturne projekte v tegijo načrtujemo tudi v prihodnje. V občini, pri čemer sem bil vedno pozo- zadnjih treh letih sta obe društvi tudi ren na enakomeren razvoj občine, kjer s pomočjo občine nabavili kar nekaj so to dovoljevali že zastavljeni projekti Pričakovanja občanov so dostikrat opreme, obnovili sta tudi avtopark s ali finančna sredstva. Ugotavljam, prevelika pripadajočo opremo. V naslednjih letih da se občina razvija v pravo smer, da pa je treba dopolniti še nekaj kosov imamo v ključnih občinskih dokumen- Robert Zagorc z Gornje Prekope je bil opreme, ki je v nesrečah nepogrešljiva tih, kot sta proračun za leti 2013/2014 izvoljen v 3. volilni enoti, ki obsega in s katero olajšamo delo samim gasil- in načrt razvojnih programov do leta Dobravo pri Kostanjevici, Dolnjo in cem, hkrati pa ta oprema pripomore 2016, vključene projekte, ki podpirajo Gornjo Prekopo, Koprivnik, Malence k večji varnosti in h kakovostnejšemu in udejanjajo to razvojno usmeritev in Sajevce. Zadovoljen je tako z delom reševanju ljudi, živali in imetja.“ občine. Še posebej bi se zahvalil občin- župana kot občinskim svetom, čeprav skemu svetu, da smo pravočasno in s bi se dalo marsikaj tudi izboljšati, po- Gorazd Šošter potrebno večino sprejeli proračun za udarja pa, da so pričakovanja občanov leti 2013/2014, kar nam bo omogočilo dostikrat prevelika, saj se vseh naen- nemoteno delo pri izvajanju zastavlje- krat ne da rešiti, sploh ne z denarjem, nih projektov.“ ki je na razpolago.

Občina se zaenkrat še ni zadolžila. Med ta pričakovanja gotovo uvrščate tudi „Menim, da smo v teh dveh letih nove- obnovo ceste na Prekopi, ne? ga mandata dosegli največ, kar je bilo „Po veliko letih prelaganja začetka mogoče glede na razpoložljiva sredstva obnove ceste skozi Prekopo se je ta občinskega proračuna, ne da bi se ob vendarle začela in se bo, kot kaže, tudi tem zadolžili za en sam samcat cent.“ končala v letošnjem letu. Vesel sem, da se ta dela opravljajo, čeprav bi lahko šlo Kljub vsemu pa gospodarstvo v občini ni malo hitreje, vendar ne smemo poza- doživelo pravega razvoja in napredka, ne? biti na finančno stanje naše države, saj Župan in svetniki smo ogledalo „Res je, ugotavljam, da je gospodarstvo denarja primanjkuje na vseh področjih. občanov v občini Kostanjevica na Krki na zelo Obnova ceste je pomembna zaradi nizki točki, za kar bo treba še marsikaj večje varnosti, hkrati pa povezuje dve Gorazd Šošter iz Kostanjevice je zado- postoriti, predvsem pri razvoju malega sosednji občini in je tudi vzporednica voljen z delom občinskega sveta, saj se gospodarstva, turizma in urejenosti z avtocesto. Nenazadnje pa bo tudi naš je v zadnjih dveh letih svet izkazal kot kraja. V tej smeri veliko pričakujem od kraj pridobil lepši in bolj urejen videz operativen, konstruktiven, hkrati pa sprejetja novega občinskega prostor- ter pločnike, ki jih sprehajalci že zelo tudi kritičen organ odločanja. skega načrta, ki nam bo omogočil pridno uporabljajo. Želim si, da bi vse „Vloga občinskega sveta kot pred- prostorsko umestitev tako za indivi- vasi dobile lepši obnovljen videz, tako stavnika občanov je ravno uskladitev dualno gradnjo kot za obrt in termalni urejene ceste in, če se da, tudi pločnike, stališč in interesov občanov, s ciljem center, kajti po mojem mnenju brez pa urejeno kanalizacijo s čistilno na- izboljšanja razmer za bivanje in stacionarnega turizma velikega napravo, hkrati pa želim, da bi tudi sami delovanje prebivalcev v občini. Zuna- predka turizma v Kostanjevici na Krki ljudje bolje skrbeli za svoja dvorišča in nji opazovalec seje trenutne sestave ni pričakovati.“ bi to pripomoglo k enotni urejenosti in občinskega sveta sicer lahko včasih lepšemu videzu vasi. Nisem pa pristaš dobi celo občutek, da svetniki premalo Ko ste namesto župana vodili seje občin- javne razsvetljave do vsake hiše, saj debatiramo in da seja občinskega sveta skega sveta, ste večkrat potrkali na vest s tem niso le večji stroški, pač pa je ni odsev različnih interesov. Vendar si

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 5 | intervju s svetniki lahko ob tem postavimo vprašanje, ali do konca mandata prerezal še kar izvolili svoje predstavnike v občinski opazovalec dejansko pogreša kon- nekaj otvoritvenih trakov. Manj sem svet ravno zato, da se odločajo in v struktivno debato ali pa ga zanimajo zadovoljen z mehkim delom delovanja okviru odločitvenega procesa pridejo bolj šov, zdrahe, čustveni izbruhi občine. Občani so imeli ob tem, ko do ustreznih rešitev. Tudi v družinah svetnikov, ki pri opazovalcu vzbujajo so se občinski uslužbenci preselili iz moramo po kosilu posedeti za mizo in negativna čustva in ki so mnogokrat Krškega v Kostanjevico na Krki, velika se dogovarjati, delati kompromise, saj na meji sovražnega govora. V sedanji pričakovanja. Prepričan sem, da ima- vemo, da zapiranje v sobe in bežanje sestavi občinskega sveta se od samega mo na tem področju še rezerve.“ pred problemi ne obrodi rezultatov. začetka trudimo biti v komunikaciji Sprejemanje odločitev v občinskem spoštljivi in konstruktivni. Lastna Kako ocenjujete delo župana v tem man- svetu je tako za svetnike z osebnega samopromocija svetnika in zloraba datu? vidika mnogokrat zelo zahteven in občinskega sveta v te namene niso „V prvi vrsti moram delo župana obremenjujoč proces, saj smo soočeni zaželeni in se je svetniki po večini ne ocenjevati skozi prizmo podpore, ki z mnogimi lastnimi kot zunanjimi poslužujemo. To pa nikakor ne pomeni, mu je bila izrečena na volitvah s strani pritiski. S tega pogleda tudi razumem da si o vsem vsi delimo mnenje. Na ob- občanov. Župan, tako kot občinski kolege, ki teh bremen preprosto ne činskih odborih in komisijah je veliko svetniki, ni namreč nič drugega kot prenesejo in se sej ne udeležujejo oz. t. i. konstruktivne debate. Cilj je, da se ogledalo občanov, česar si mnogokrat se pri ključnih odločitvah vzdržijo kopja lomijo tam in da na občinski svet sicer ne želimo priznati. Kostanjevi- glasovanja.“ prispejo že usklajeni predlogi. Razu- čani imamo samosvojo mentaliteto, ki mem pa, da je posledično za občane in nam omogoča visoko stopnjo medo- In sklep, ki je lahko občinskemu svetu v medije spremljanje takšnih sej manj sebne povezanosti, previdnosti do no- ponos in pomeni napredek za občino? zanimivo. Še posebej v današnjih vosti, ohranjanja tradicije, vse nekako „Ne bi želel posebej izpostavljati enega težkih časih, ko smo kot družba in v duhu ,hiti počasi'. Iz osnovnošolskih sklepa, ker bi potem lahko izpadlo, da kot posamezniki še bolj dovzetni za dni se spominjam učiteljice slovenske- naj vsi preostali sklepi ne bi pomenili različne vrste negativizma, manipula- ga jezika, gospe Hvalove, ki je nam je napredka. Mozaik bitke na Krškem cije, medosebne agresije, je toliko težje postavila retorično vprašanje, zakaj se polju na zidu naše osnovnošolske ostati zbran, se takšnim energijam Kostanjevica in življenje v njej nista v telovadnice je sestavljen iz več 100.000 upreti ter z dobronamernim, pozitiv- 750-tih letih veliko spremenila. Visoka ploščic. Med njimi so pozlačene, pa nim pogledom v prihodnost trezno volilna podpora aktualnemu županu, tudi preproste bele ali sive. Vse skupaj delovati za skupno dobro.“ ki v očeh občanov predstavlja vrednote pa tvorijo celoto, ki je impozantna in konsenza, previdnosti pri odločitvah, unikatna.“ Torej je občinski svet konstruktiven? nekonfliktnosti in umirjenosti, ni bila „Zagotovo. Prepričan sem, da kljub tako nobeno presenečenje. Verjamem, Ste predsednik odbora za finance, ocenju- temu da imamo svetniki raznovrstne da se bi dalo narediti še več, vendar, jete, da občinska uprava z denarjem ravna poglede in mnenja, danes redko kdo ali bi to prenesli mi, Kostanjevičani? gospodarno? Izstopa namreč nekaj porab, lahko trdi, da župan v občinskem Zanimivo bo opazovati, s kakšnimi ki so odmevale v javnosti (najem Petra svetu nima sogovornika ali da zaradi občutki bomo občani čez dve leti Polesa, pa najem podjetja, ki razvaža in obstrukcije občinskega sveta pro- odhajali na volitve. Kljub temu da smo postavlja stole ter stojnice). jekti stojijo. Mogoče v sami razpravi danes zelo kritični do županovega dela, „Stroški, ki jih omenjate in ki so med na občinskem svetu včasih kdo dobi enako kot smo sicer bili do njega že po občani odmevali v preteklem letu kot občutek, da je kritike premalo, pa prvem mandatu, bomo v zagati, ko na primeri neracionalne in nepotreb- vendar se bi generalno gledano strinjal glasovalnem lističu ne bomo ugledali ne proračunske porabe, so vezani s stališčem, da je trenutni občinski Pustoslemškovega imena, ki nas je na organizacijo različnih občinskih svet dovolj kritičen. Nenazadnje, v očitno do sedaj odrešilo težkih muk proslav in prireditev. Odziv občanov praksi občinski svetniki pomembnejše izbire.“ razumem. Dejstvo je, da v naši ob- dejavnosti župana in občinske uprave čini tradicionalno namenjamo več preverijo tudi na različnih državnih Kateri je tisti sklep, ki ga je sprejel občin- proračunskih sredstev za prireditve inštitucijah, od Računskega sodišča pa ski svet, na katerega ste najmanj ponosni, in proslave kot z nami primerljive do Protikorupcijske komisije. Kritike in zakaj? občine. Častni občan Lado Smrekar in nadzora dela župana ter občinske „Kot občinski svetnik se mnogokrat je na našem območju postavil zelo uprave tako ne manjka.“ soočaš tudi z odločanjem o manj prilju- visoka merila izvedbe najrazličnejših bljenih, a nujnih temah, kot so višina družabnih dogodkov, od otvoritev, So se vaša pričakovanja uresničila? cen javnih storitev, o zadolževanju, proslav, do kulturnih prireditev ipd., „Delno. Zagotovo sem zadovoljen z o denarnih kaznih, ki pa so na drugi kjer je izjemnega pomena, da so avtorji odpravo blokade v sodelovanju župana strani povezane z razvojem občine, in izvajalci teh dogodkov v veliki večini z občinskim svetom, kar omogoča izboljšanjem kakovosti življenjskega domačini, od oblikovalcev, tiskarjev, realizacijo projektov. Na več lokacijah prostora občanov ipd. Lahko se greš kulturnih izvajalcev, do ozvočevalcev. v občini so odprta gradbišča investicij, sicer kot svetnik populizem in reci- Torej gre za naše občane, zato tudi ki bodo občanom prinesla pozitivne mo glasuješ za vzpostavitev določene sredstva iz proračuna ostanejo na neki učinke izboljšanja življenjskega pro- občinske infrastrukture, po drugi način v občini. Mnoge občine v naši stora. Hkrati se pripravlja projektna strani pa si proti zagotovitvi sredstev soseščini nimajo takšnega potenciala dokumentacija za nove investicije, ki se za njeno izgradnjo. Še najbolj varno se občanov niti volje oz. celo potrebe po bodo pričele izvajati v bližnji priho- je občinskih sej sploh ne udeleževati, ustvarjanju kakovostnega programa. dnosti. Župan bo tako skupaj z občani vendar v tem žal ni rešitev. Občani so Skozi to prizmo deloma ocenjujem te

6 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice intervju s svetniki | stroške tudi kot predsednik odbora za občinska uprava kot župan občine. Po- Ste imeli ob nastopu mandata kakšna finance in občinsko premoženje. Kljub sebej pa smo lahko ponosni na lansko- pričakovanja? temu da bodo sredstva za proslave in letno pridobitev novega igrišča tako za „Zavedal sem se, da je Kostanjevica prireditve v proračunu za leti 2013 in potrebe osnovne šole kakor tudi za vse na Krki majhna občina, ki razpolaga 2014 zmanjšana kar za četrtino, kar tiste, ki se ukvarjajo s športom. Gotovo z majhnim proračunom in zato so je posledica nižjih prihodkov občine, bi lahko naredili še več, posebej pa tudi večji projekti vezani na načrte verjamem, da bomo tudi v prihodnje pogrešam več skupnega sodelovanja, in usklajevanja. Hkrati mi je bilo ob v občini Kostanjevica na Krki priča enotnosti, homogenosti, kar je za tako nastopu mandata jasno, da občani pri- kakovostnim, a hkrati tudi racionalno majhno občino zelo pomembno. Sicer čakujejo rešitev zapletov glede vračanj osmišljenim prireditvam.“ pa so volivci tisti, ki presojajo o delu sredstev, ki so bila pred leti vložena občinske uprave, župana in o delu v javno telekomunikacijsko omrežje, Franc Štokar občinskega sveta.“ kjer je prišlo zaradi različnih interesov posameznikov do zastoja. To smo rešili Aleš Kegljevič in menim, da v korist naših občank in občanov. Prav tako je občinski svet podprl predlog dolgoročnega opremlja- nja obeh gasilskih društev, ki delujeta v naši občini. Glede na splošno finančno stanje v državi je uspeh tudi to, da se na Prekopi nadaljujejo dela na podro- čju komunalne infrastrukture.“

Kako ocenjujete delo župana v tem mandatu, kar ste v občinskem svetu? „Po mojem mnenju se župan trudi v Pogrešam več sodelovanja in eno- okviru svojih pristojnosti in finančnih tnosti zmožnosti občine zagotoviti čim boljše Sem proti pranju umazanega perila razmere za življenje vseh občank in Franc Štokar iz Orehovca je bil izvo- v javnosti občanov. Včasih imam občutek, da se ljen v 6. volilni enoti, ki obsega naselji projekti oziroma predvsem posamezne Grič in Orehovec, in si želi v občini Aleš Kegljevič z Dolnje Prekope je z manjše zadeve znotraj občinske uprave tudi v prihodnosti veliko strpnosti in delom občinskega sveta v večji meri rešujejo površno in premalo premišlje- sodelovanja. zadovoljen, ker se o pomembnih za- no, kar ima za posledico, da je treba devah s kolegi svetniki že predhodno določena dela ponovno opraviti, s tem Ste zadovoljni z občinskim svetom? pogovorijo na sestankih koalicije, tako pa le za las lovimo roke in si hkrati po „Delo v občinskem svetu v občini Ko- da na samih sejah ne izgubljajo časa s nepotrebnem delamo dodatne stroške.“ stanjevica na Krki poteka normalno, pojasnjevanjem nepomembnih stvari lahko rečem, da celo bolje kot v neka- in delo občinske uprave lahko nemote- Kateri je tisti sklep, ki ga je sprejel občin- terih sosednjih občinah. Vse probleme no teče. ski svet, na katerega ste najmanj ponosni, skušamo že predhodno uskladiti. in zakaj? Kadar ti niso usklajeni, jih uskladimo Kako ocenjujete trenutni občinski svet? „Največ polemike se je pojavljalo okoli na samih sejah. Sklepi na samih sejah „Trenutna sestava občinskega sveta vračanj sredstev od vlaganj v javno so sprejeti z večino glasov, seveda pa je zanimiva, ker imamo med svetniki telekomunikacijsko omrežje, kjer se je pride včasih tudi do različnih mnenj, strokovnjake z različnih področij, tako zadeva po mojem mnenju po nepo- ta so pa v manjšini prisotnih na svetu. iz gospodarstva kot javne uprave, prav trebnem vlekla predolgo in povzročila Največ kritike izpostavimo pri točki tako pa je večina svetnikov dejavnih v preveč slabe volje med občankami in pobude in vprašanja, kar je tudi priča- različnih društvih oziroma na raz- občani. Večji del krivde za to nosi sam kovano, saj večina problemov prihaja ličnih področjih, torej dovolj dobro župan skupaj s posameznimi člani od občanov, svetniki jih posredujemo poznamo dogajanja v občini. Včasih stare komisije iz prejšnjega občinskega na samih sejah ali pa tudi posredujemo lahko javnost na seji dobi občutek, sveta.“ na občinsko upravo.“ da je občinski svet na svojih sejah premalo kritičen in deluje kot neka- Zunanji opazovalec seje lahko hitro dobi Se načrti, ki ste si jih zadali pred izvolitvi- kšen, 'glasovalni stroj', kar je posledica občutek, da svetniki premalo debatirate, jo, na območju, ki ga zastopate, uresniču- predhodnih dogovarjanj in usklajevanj da večinoma zgolj sprejemate sklepe, da jejo? znotraj koalicije, tako da so pomembna torej manjka konstruktivne debate in da „Programi, ki so bili zastavljeni v naši vprašanja predhodno že usklajena. seja občinskega sveta ni odsev različnih volilni enoti, se izpolnjujejo. Upam, da Prav zaradi predhodnih usklajevanj pogledov in interesov. Kako ocenjujete bodo do konca mandata vse obljube je občinski svet po mojem mnenju mojo trditev? uresničene, seveda pa je še veliko bolj konstruktiven, kar potrjuje tudi „Vaš pogled je odsev vzdušja na samih potreb, posebej na infrastrukturi in dejstvo, da se v zadnjem času v Kosta- sejah občinskega sveta, vendar sem vzdrževanju cest. Tudi nasploh sem njevici na Krki izvaja več pomembnih že poudaril, da se o vseh pomembnih zadovoljen z uresničevanjem projektov projektov. Delo občinske uprave pa zadevah že v začetni fazi sestaja koali- v občini, posebno z velikimi projekti, poteka nemoteno.“ cija, kjer potekajo debate med svetniki, v vse pa so veliko truda vložili tako člani koalicije. Prav na teh posvetih se

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 7 | intervju s svetniki krešejo mnenja, usklajujejo predlogi in ne da bi jo pred tem natančno prebral bi ga pred tem razdelila med upravi- podajajo pobude, tako da so gradiva, ali da bi imel moč vplivati na vsebi- čence (lahko tudi občini za dokazana ki prihajajo na obravnavo na občinski no, v kateri me je zmotilo tudi, da bi vlaganja, a le v sorazmerju) v skladu z svet, znotraj koalicije praviloma že oblikovali le eno volilno enoto, kar zakonom v sorazmerju v celoti, kot to usklajena in zato na samih sejah ne bi pomenilo, da bi lahko v naslednjih določa zakon. Vse to pa seže žal še v odpiramo nepotrebnih debat, ki bi po volitvah obrobne vasi izgubile svojega prejšnji mandat občinskega sveta. Te- mojem mnenju v javnosti metale slabo predstavnika.“ lefonski denar je bil namenski, na kar luč na delovanje občine in samega ob- sem vseskozi opozarjal, vendar odziva činskega sveta. Takšna oblika dela od Z delom občinskega sveta torej niste ravno ne pri županu, ne pri občinski upravi, svetnikov članov koalicije zahteva več zadovoljni. ne pri predsedniku komisije, niti pri časa, hkrati pa prav gotovo prispeva „V občinskem svetu odloča večina, članih koalicije ni bilo. Skupaj s svetni- k lažjemu delovanju občine oziroma torej 7 koalicijskih svetnikov, ne co Jožico Lešnjak sva pridobila izve- celotne občinske uprave. Sam nisem oziraje se na predloge opozicijskih deniško mnenje sodno zapriseženega pristaš pranja umazanega perila pred svetnikov ali celo na dopise, opozo- cenilca za 23 upravičencev z Gorjupove javnostjo, še posebej ne, kadar stojijo rila, vprašanja in na predloge občank (in ga tudi sama plačala). Dokazano je za tem interesi posameznikov ali sku- in občanov. Edina svetla točka je bila bilo, da bi morali dobiti 596,45 evra, in pin, ki poizkušajo z manipuliranjem na začetku mandata, ko sem predla- ne −109,25 evra (ali 0,00 evra), kot je javnosti doseči svoje cilje.“ gal, da se svetniki odpovemo sejnini bilo razvidno iz poravnav v letu 2011, in jo namenimo za poplavljence, kar oziroma v maju 2012 povprečno 279 Andrej Rajar so podprli tudi koalicijski svetniki. evrov. Dokumenti z ministrstva so Da je različno razmišljanje in videnje kazali na nepravilnosti in pritrjujejo nekaterih pomembnih stvari med pravilnosti naših navedb. Občina je člani koalicije in menoj, je pokazalo v maju 2012 delno sledila napotkom že prvo resno glasovanje o vključitvi ministrstva in poslala na naslove upra- telefonskega denarja v proračun za vičencev nove poravnave ali anekse in leto 2011. Bil sem tudi proti temu, da tako dodatno razdelila 140.000 evrov, se kupi glasovalna naprava v višini enim pa je žal poslala samo obvestila, 4.050 evrov, da se denar raje nameni da so dobili celo preveč. Torej trud ni za izgradnjo in obnovo lokalnih cest. bil zaman, a zadeva še zdaleč ni konča- Najprej bi morali namreč razmišljati o na, končno besedo bo izrekel prekr- ureditvi občinske sejne sobe, ne pa da škovni organ ministrstva.“ se potikamo po zasebnih prostorih. Po moji oceni je bila šola primernejša za Tudi na območju, ki ga zastopate, so zaži- Pričakoval sem, da bo občinski svet seje občinskega sveta. Mojih predlogov veli nekateri projekti. enoten svetniki koalicije niso podprli, danes „Vesel sem, da se je v tem mandatu je glasovalna naprava očitno kupljena, asfaltirala cesta v Zaboršt in na Rži- Andrej Rajar z Velikih Vodenic je eden davkoplačevalski denar porabljen, z ščih. Lani smo v volilni enoti, iz katere najbolj kritičnih svetnikov občinskega njo pa člani občinskega sveta nismo prihajam, končno namestili tri ekolo- sveta, ki delovanje občinskega sveta niti enkrat samkrat glasovali.“ ške otoke, potrebna bosta še ureditev ocenjuje s povprečno oceno in jo strne okolice in asfaltiranje, končno se je v en stavek: „Vse, kar predlagata župan So se vaša pričakovanja uresničila? uredil obcestni asfaltni jarek ob glavni in občinska uprava, koalicija izglasuje „Pričakovanja se niso v celoti uresni- prometni cesti za smer Velike Vodeni- kot po tekočem traku, seje so mono- čila. Vedno sem menil, da je lahko v ce, saj je ob vsakem deževju bankino tone in kratke, razprav praktično ni, tako majhni občini, kot je Kostanjevica praktično odneslo. Občinski upravi amandmaji in predlogi preostalih se ne na Krki, celotni občinski svet enoten, sem predlagal, da se javi na razpis za upoštevajo.“ predlogi vsakega posameznika pa za razvoj obmejnih območij s Hrvaško v razpravo dobrodošli, sploh če so tehtni februarju letos. Razpis predvideva sofi- Tudi vam je bilo v začetku ponujeno, da se in zakoniti, ne glede na to, kdo jih nanciranje izgradnje ali rekonstrukcijo pridružite koaliciji, mar ne? predlaga. Žal je arogantna politična lokalnih cest in javnih poti. Glavna „V koalicijo sem bil povabljen, a se po moč vse to prezrla. V tem cilju sem se cesta Kostanjevica na Krki–Ržišče je tehtnem premisleku zanjo nisem odlo- tudi trudil, dal sem nešteto pobud in v slabem stanju, potrebna je obnova z čil. V uvodnih sestankih me je nekako predlogov, a na njih dobil zelo malo asfaltno preplastitvijo. Ni pa še rešen opozorilo dejstvo, da bo začetna evfo- odgovorov. V letu 2012 je bil z zaka- problem ceste Kroglank–Velike Vode- rija o brezpogojno zagotovljeni večini snitvijo upoštevan moj predlog, naj nice, a za trajno rešitev bo potreben počasi zbledela in padla na realna tla, občina izbira izvajalce del transparen- dogovor. Veliko bi se lahko še naredi- sploh pri tako pomembni temi, kot je tno. V začetku mandata sem ponudil lo, vendar pogrešam sogovornika na bil nerešeni, še iz prejšnjega mandata tudi sodelovanje in pomoč pri črpanju strani občine, predvsem odgovornih preneseni problem vračila vlaganj v evropskih sredstev, a pravega interesa na občinski upravi. Sem pa vesel, da JTO. Prav tako se me ni uslišalo pri žal ni bilo. Tudi v začetku je bilo vse so svetniki podprli moj predlog in smo predlogu, da se v odbore ne imenujejo bolj očitno, da bo občina proračun z se skupaj odpovedali sejnini v korist zunanji člani, ki z občino Kostanjevica močjo in glasovi koalicije dopolnjevala poplavljencem. Veseli me tudi, da sem na Krki kakor koli poslujejo, saj bi bilo z vključitvijo in porabo denarja, ki ga je bil na odboru za finance pobudnik, da to v konfliktu interesov. Koalicijsko prejela v skupni višini cca 1,1 milijona se sejnine znižajo za tretjino, saj so bile pogodbo bi moral podpisati na hitro, evrov iz naslova vlaganj v JTO, ne da prevelike, razočaran pa sem, da se ni

8 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice intervju s svetniki | upoštevala moja pobuda, naj se odpiše prevelike dejavnosti pri vračilu vlaganj nad zakonom o splošnem upravnem obveznost za nadomestilo sklada v JTO in zagovarjanje zakona. Vrnitev postopku.“ stavbnih zemljišč za leto 2011 za tiste, zadeve v prvotno stanje je velika zma- ki so utrpeli škodo zaradi poplav v letu ga za demokracijo v občini Kostanjevi- Veliko ste se zavzemali tudi pri vlaganju 2010.“ ca na Krki in tudi sicer.“ denarja v JTO in ugotavljali nepravilnosti. Kako ocenjujete delo župana v tem man- Se sedaj sej udeležujete? „Seveda, nepravilnosti pa je bilo datu? „Vrnil sem se nazaj na seje komisij in veliko, nanje sem opozarjala skupaj s „Župan je neprofesionalen, temu pri- odborov, kot predsednik odbora za svetnikom Andrejem Rajarjem. Tako merno je tudi opravljeno delo v občini, gospodarstvo pa predhodno z občinsko so zavezanci od občine 29. maja lani zato je še večja odgovornost na občin- upravo in s člani pred sklicem, kot sem prejeli nove poravnave ali anekse k ski upravi. V prejšnjem mandatu je bilo želel že na samem začetku, uskladi- poravnavam, v pouku o pravnem sred- večkrat slišano, da je bil velik problem mo termin in vsebino sestanka. Tudi stvu pa je bilo zapisano, da, v kolikor sodelovanje župana in občinskega razprave se končno pišejo v zapisnik, se končni upravičenec s predloženim sveta, ker ni imel večine, a menim, medtem ko je nekaj časa veljala praksa, aneksom k poravnavi ali s poravnavo o da je problem veliko večji z vnaprej da so pomembni samo sklepi.“ vračilu vlaganj v JTO ne strinja, lahko zagotovljeno večino, ker se vsebine in svoje pravice uveljavlja na stvarno in širine ne dotakne nihče, enostavno Jožica Lešnjak krajevno pristojnem sodišču.' To ni v ni treba razmišljati, važen je glas ZA, skladu z zakonom o splošnem uprav- zanašanje na zagotovljeno večino pa nem postopku, kajti kadar govorimo o te kaj hitro lahko zavede. Smatram, upravnem aktu, govorimo o odločbi, ki da se koalicijski svetniki v nekaterih pomeni tudi pravno varstvo stranke, pomembnih primerih, kot je telefonija, in sicer tako, da pritožbe zoper odloč- niso zavedali svojega položaja, morda bo na prvi stopnji rešuje župan, ne pa je to rezultat podpisane koalicijske po- sodišče. Tovrstne kršitve v postopkih godbe in zaveza ne oziraje se na slišane vračanja v JTO bo za našo občino diskusije in negodovanje velike večine obravnaval tudi inšpektorat za javno občank in občanov oziroma vlagateljev upravo, ki vodi nadzor nad nezakoni- v javno telekomunikacijsko omrežje. tim izvrševanjem postopka. Upravi- Prav odlok o vračanju vlaganj v JTO in čenci, ki so tudi podpisali poravnavo, delitev telefonskega denarja na obroke bodo lahko uveljavljali pravico, da so upravičencem je tisti, ki je po moji oce- Svetniki smo le glasovalni stroj bili v postopku zavedeni. Vsi upra- ni najbolj problematičen. Če poslušaš vičenci, ki so dali tudi na podpisane posameznega upravičenca, razume de- Jožica Lešnjak z Dolšc, ki je bila poravnave ugovore, so prejeli od obči- litev denarja s strani občine na obroke izvoljena v 1. volilni enoti, ki obsega ne odgovor na ugovor, in sicer, da naj kot preizkušanje v slogu: ,Najprej jim naselja Avguštine, Dolšce in Oštrc, podpisane poravnave vrnejo čim prej, bomo namenili nekaj, če ne bodo zado- je precej kritična do dela občinske- najkasneje v 5 dneh, v nasprotnem voljni, pa malo več.' A zakon je jasen, ga sveta: „Seje potekajo monotono, primeru naj bi se štelo, da se s prilo- zagotoviti je treba sorazmerje v celoti. svetniki na sejah smo samo glasovalni ženo poravnavo strinjajo in se znesku Pa še tale primerjava: na Oštrcu in v stroj. Včasih se pri glasovanju zatakne, vračila odpovedujejo. Zanimivo pa je Črneči vasi so bile poravnave 16 evrov, zato je župan v letu 2011 kupil drago tudi to, da je občina tudi tistim upravi- v sosednjih vaseh Vrbje in Vrtača pa glasovalno napravo, ki pa je občinski čencem, ki sploh niso vložili ugovora, po odloku občine Krško več kot 1.000 svet ne uporablja in je še nisem videla. namenila razliko vračila. Da se razu- evrov, čeprav so vlagali v enakem Glede samega glasovanja pa je tako: memo – sredstva so dobili upravičeno, časovnem obdobju.“ če glasuješ proti ali se ne prijaviš na gre le za napačno speljane postopke na glasovanje, te občinska uprava jemlje občini. To dokazuje tudi dopis ministr- Na občinskem svetu ste bili, ker se niste za nasprotnika, prav tako tudi v pri- stva za izobraževanje, znanost, kultu- udeleževali odborov in komisij, razrešeni meru, če kaj preveč sprašuješ. Menim ro in šport, ki je sprožilo prekrškovni članstva. pa, da kot občinska svetnica svojo postopek v zadevi vračila vlaganj, in „To so storili brez tehtnega razloga, ne dolžnost do občine opravljam vestno sicer v smislu, da bi morala odgovorna da bi upoštevali 115. člen poslovnika. in odgovorno, posebno pa se trudim za oseba lokalne skupnosti speljati vse To kaže na ogromno pravno neznanje dobrobit občanov, ki so me izvolili.“ dejavnosti v okviru zakonskih pred- in arogantno moč koalicije. A po pol pisov za pravično delitev namenskih leta sem vsem s pomočjo dopisov va- Pogosto tudi na občinsko upravo oziroma sredstev.“ ruha človekovih pravic ter ministrstva občino naslavljate dopise. za pravosodje in javno upravo dokazal, „Da, a nanje nisem dobivala odgovorov. Kako torej, da se je ta zadeva tako zaple- da je bil postopek izpeljan nezakonito Prav zato sem se odločila in pisala in- tla? in stvari so se morale vrniti v prvotno formacijski pooblaščenki, ki je sprožila „K temu je poleg nezakonite politike stanje, od direktorice občinske uprave postopek, po katerem mi je direktorica pripomogla tudi županova koalicija. pa sem dobil napisano iskreno opravi- občinske uprave končno začela odgo- Zavedati se je treba, da je denar, prejet čilo v množini. Še danes ne vem, kdo varjati. Informacijska pooblaščenka iz naslova vlaganj v JTO, namenski in se mi v resnici opravičuje. Tudi na eni me je tudi seznanila, da se lahko za ne proračunski, kot ga je obravnavala izmed komisij je član koalicije jasno takšne kršitve obrnem na inšpekto- naša občina, ko je denar vključevala v menil, da je razrešitev posledica moje rat za javno upravo, ki izvaja nadzor proračun. Ministrstvo je tudi navedlo,

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 9 | intervju s svetniki da so vprašljivi sorazmerni deleži, saj denarja, a se ni nič premaknilo. Tako Župan je tudi v prvem mandatu imel občina ne uspe verodostojno dokazati sva oba prišla do sklepa, da se nima komisijo za delitveno bilanco, ki se je svojih vlaganj, saj je v našem primeru smisla pogajati, ker ima občinska poli- pogajala z občino Krško, kot je meni delež občine neobičajno (pre)visok, tika drugačne apetite. Najina želja je le, znano, za okoli milijon evrov. Zato kar 76 odstotkov. Če bo prekrškovni da resnica pride na dan.“ sem prepričana, da je v tem mandatu organ ugotovil, da si je občina prido- naša občina malo iztržila. Tudi odlok bila oziroma protipravno zadržala Kritični ste bili tudi do delitvene bilance o vračilu vlaganju v JTO ni sprejet v premoženjsko korist v zvezi z vlaga- med občino Kostanjevica na Krki in občino skladu s priporočili ministrstva in v njem telefonskega denarja, je mogoče, Krško. skladu z zakonom. Prav tako nezako- da bo župan moral ta denar vrniti „Naša občina je bila pri tem prikraj- nito je bil sprejet odlok o proračunu državi. Dobro nama je znana ignoran- šana, v dogovoru o ureditvi spornih za leto 2011, saj smo ga potrjevali ,na ca občinske uprave, zato naj še enkrat razmerij med občinama pa piše, da horuk', po hitrem postopku, kar je po poudarim, da za to ne bova kriva jaz sta stranki sporazumni in da so vsa poslovniku občinskega sveta za spreje- in svetnik Rajar, ki sva nečednosti od- vprašanja, ki so urejena s tem dogovo- manje proračuna protizakonito. To sta krila, ampak župan oziroma uprava, ki rom, dokončno sporazumno urejena in potrdila tudi ministrstvo za finance in sta si hotela protizakonito zagotoviti jih ne bosta več odpirali kot neurejena. nadzorni odbor občine. Pri sprejema- denar za polnjenje občinskega proraču- Če torej kasneje ugotovimo, da je bilo nju sklepov občinskega sveta se mora na. Župan bi moral takoj, ko je občina kaj izpuščenega, tega ne moremo več župan zavedati, da je on tisti, ki skrbi prejela sredstva za telefonijo, pravično popraviti. Še v občini Krško je država za zakonitost dela občinskega sveta, ugotoviti sorazmerni delež med vla- namenila denar za sanacijo plazu v Čr- zato je dolžan svet sproti opozarjati na gatelji in občino, sklicati občni zbor za neči vasi, a je občina Krško ta sredstva posledice nezakonitih odločitev.“ vse upravičence, jih s tem seznaniti in namenila za elementarno nesrečo v predstaviti strategijo. Z Andrejem Ra- Posavju. Na podlagi sanacije plazu za Je pa svetnica Jožica Lešnjak pono- jarjem sva že od samega začetka želela Črnečo vas je občina Krško za delitve- sna na športno-rekreacijski center pri sodelovati, pa naju je župan zavrnil. no bilanco nakazala 14.000 evrov, in to Osnovni šoli Jožeta Gorjupa, saj kljub Tudi s predsednikom komisije za te- za asfaltiranje ceste Črneča vas–Vrbje– majhnosti občine pomeni veliko in lefonijo in predsednikom nadzornega Vrtača, a plaz je danes še večji in ga sanje, ki so se uresničile po desetletjih. odbora smo se kar nekajkrat pogovar- bo treba nujno sanirati. Pa ni izpadla jali o pravični razdelitvi telefonskega samo sanacija plazu, je še kaj drugega. || Tanja Jakše Gazvoda SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!

Pred nami so novo proračunsko leto, skupnimi močmi, v zakon- nove naloge in novi izzivi. Naj vas skih okvirih, dosežemo več nikar ne zajame malodušje zaradi za blagostanje naše občine. trenutnih razmer v regiji in državi, Vendar pa se nič ne more saj smo, stvarno gledano, v teh šestih zgoditi čez noč. Omejitve so letih samostojnosti marsikaj posto- vsepovsod, tudi finančne. rili in dosegli. Res pa je, da nikoli ne Vsak izmed vas je namreč bomo všečni vsem. Je že tako, da se načrtovalec in izvajalec naše delo ocenjuje predvsem in samo lastnega proračuna, zato po tem, kako hitro uspemo nekomu dobro veste, kako nam ome- rešiti njegovo vlogo, izpolniti njego- jenost sredstev nemalokrat va hotenja in pričakovanja. Če tega prepreči načrtovane inve- iz kakršnegakoli vzroka ni, so temu sticije, kaj šele uresničitev primerni tudi odzivi. Kljub temu ra- želja. zumemo vašo občasno razburjenost, jezo, negodovanje in razočaranost. Ampak kjer je volja, tam je Časi so težki in trenutna situacija pot. In kjer je pot, je na kon- negotova. Zato je na razmere nemalo- cu tudi cilj. Trudili se bomo, krat težko gledati z razumne strani, da jih čim več uresničimo ko pa je vsaka malenkost lahko hitro in upravičimo vaša pričako- kaplja čez rob. Pa vendar ne gre stvari vanja. kar posploševati. Tako kot se v vsaki pšenici najde plevel, je tudi med ple- velom moč najti pšenično zrno, torej || Judita Lajkovič, univ. dipl. nekaj dobrega. prav., direktorica občinske uprave Mi smo tu, čeprav številčno majhni, predvsem in samo zaradi vas, spoštovane občanke in občani, da s | Foto: Matej Jordan

10 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice občinska uprava | PRORAČUN OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI ZA LETO 2013 Občinski svet Občine Kostanjevica na zidov in fekalne kanalizacije, izdano vala tudi ureditev javne razsvetljave Krki je sprejel proračun za leti 2013 je bilo dovoljenje za zaporo javne poti pri Tercijalskem mostu, ki je bila sicer in 2014 na 17. redni seji, ki je bila 20. v dolžini 30 m. Projekt financira in načrtovana že v preteklem letu. decembra 2012. Proračun za leto 2013 vodi Direkcija RS za ceste, občina pa predvideva 3.290.081 EUR prihodkov ima v proračunu leta 2013 načrtova- Sprejetje občinskega prostorskega in 3.338.714 EUR odhodkov, razlika nih 308.500 EUR za gradbena dela in načrta se pokriva iz sredstev preteklega leta. investicijski nadzor. Skupna vednost Proračun občine je naravnan razvojno, II. faze znaša 890.692,85 EUR, od tega Sprejetje OPN se načrtuje v letu 2013. saj znaša delež investicijskih odhod- znaša delež sredstev DRSC 526.761,30 V obdobju od leta 2008 do 2012 je bilo kov v celotnem proračunu kar 50 %. EUR, delež občinskih sredstev pa za izdelavo osnutka občinskega pro- Preostala sredstva so namenjena za 363.931,55 EUR. storskega načrta, strokovnih podlag, izvajanje obveznih nalog občine s predhodnih analiz ter za hidrološko področja zdravstva, sociale, predšolske Obnova vodovodov študijo realiziranih že čez 220.000 in šolske vzgoje. EUR stroškov. Projekt naj bi se izvajal v obdobju od Glede na to, da je država posegla v 2013 do 2015. V prvi fazi je predvi- V proračunu leta 2013 gre za finančno dohodnino, ki je glavni vir občinskega dena izgradnja odseka Kostanjevica obsežne investicije, ki bi jih bilo škoda proračuna, je le-ta nižja v proračunu na Krki–Karlče–Slivje – povezava zamuditi, saj je treba počrpati evrop- leta 2013 glede na leto 2012 za pri- vodovodnih sistemov z občino Krško. ska sredstva, vezana na projekt novega bližno 35.000 EUR. Tudi v delovnem Vrednost projekta znaša 1.013.200 vrtca in obnovo vodovodov. Seveda gradivu proračuna za leto 2013 je bilo EUR, od tega v obdobju 2013−2015 pa je treba projekte in s tem povezane po vključitvi želja in potreb s strani 90.000 EUR sredstev iz državnega odhodke sproti prilagajati prihodkom, proračunskih uporabnikov za pribli- proračuna, 477.310 EUR evropskih kajti če ti niso realizirani, tudi stroški žno 460.000 EUR primanjkljaja. Zato sredstev in 446.125 EUR lastnih ne morejo biti plačani. Zato bo občin- je bilo v proračunu treba znižati tekoče sredstev. V prihodnjih letih je načr- ska uprava tudi v letu 2013 nadaljeva- odhodke, kar je imelo za posledico tovana tudi rekonstrukcija vodovoda la prodajo zemljišča v obrtni coni. znižanje sejnin, dotacij društvom, Kostanjevica–Malence, rekonstrukcija stroškov občinskega glasila in občin- vodovoda obvoznica–Dobe−Dobrava Poleg velikih projektov bo občina skih prireditev. (navezava na eni strani na nov vodo- izvajala tudi tekoče in investicijsko vod na obvoznici in na drugi strani vzdrževanje gozdnih in javnih poti Pomembnejše investicije, vključene v na predviden nov vodovod v sklopu ter lokalnih cest (načrtovanih skupno proračun leta 2013, so naslednje. projekta rekonstrukcije regionalne 144.000 EUR), kot družbenica podje- ceste skozi Prekopo), rekonstrukcija tja Cerod bo vlagala v infrastrukturo Investicija v dograditev in obnovo vodovoda Grajska cesta (zamenja- izgradnje Cerod II, urejala ekološke obstoječega vrtca va azbestnih cevi) in novogradnja otoke, občanom subvencionirala izgra- vodovoda Gorjanska cesta−Bajin vrh. dnjo malih čistilnih naprav (do 1.500 Načrtovana vrednost projekta v letih Če bo občini uspelo pridobiti sredstva EUR na čistilno napravo), urejala od- 2013 in 2014 znaša 1.205.678 EUR, od iz vodnega sklada pri ministrstvu za vodne kanale, skrbela za vzdrževanje tega se iz državnega proračuna v obeh kmetijstvo in okolje, bo v letih 2013 in zelenic in preostalih javnih površin, letih pričakuje 284.000 EUR, iz struk- 2014 izvedena tudi izgradnja razisko- za izobešanje zastav ter preostale de- turnih skladov 674.000 EUR, občina valno-kaptažne vrtine OR-5 Orehovec. javnosti, ki so načrtovane v proračunu pa bo morala zagotoviti 247.800 EUR Občina ima za navedene vodovodne leta 2013. lastnih sredstev. Projekt ima pridoblje- odseke pridobljena gradbena dovolje- no gradbeno dovoljenje, investicija pa nja, za vrtino Orehovec pa dovoljenje Ob koncu pa je vredno poudariti, da je trenutno v fazi izvedbe javnega na- za raziskavo podzemnih voda. je Občina Kostanjevica na Krki ena ročila in izbora izvajalca gradbenih del izmed tistih maloštevilnih občin v Slo- ter pričakovanju sklepa ministrstva Izgradnja avtobusnega postajali- veniji, ki dolgoročno še niso zadolžene. za gospodarski razvoj in tehnologijo o šča in obračališča sofinanciranju predmetne investicije. Podrobnosti o proračunu leta 2013 Novo avtobusno postajališče je predvi- pa si lahko ogledate na spletni strani Rekonstrukcija ceste skozi naselje deno na lokaciji med zdravstvenim do- Občine Kostanjevica na Krki, v rubriki Prekopa mom in Tercijalskim mostom , vendar Pravilniki in predpisi. se v letu 2013 načrtuje zemljiškoknji- Gre za nadaljevanje II. faze obno- žna ureditev zemljišča in pridobitev || Karla Gašpar, ve približno 550 metrov vozišča. V projektne dokumentacije, v letu 2014 višja svetovalka za javne finance, začetku januarja je izvajalec del, CGP pa pričetek gradnje. V sklopu ureditve proračun in gospodarske dejavnosti Novo mesto, začel gradnjo podpornih avtobusnega postajališča se bo reše-

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 11 | občinska uprava Suša 2012 – poročilo občinske uprave

Člani občinske komisije za ocenjevanje Občinska uprava Občine Kostanjevica ministrstvu za kmetijstvo in okolje. škode so avgusta 2012 opravili ogled na Krki je oktobra 2012 zbirala vloge Finančni podatki o škodi po posame- prizadetih kmetijskih površin zaradi oškodovancev, prejetih vlog je bilo 74. znem oškodovancu se hranijo v arhivu dolgotrajne suše. Prizadete so bile veči- Na podlagi zbranih podatkov jih je evi- Občine Kostanjevica na Krki. Informaci- noma vse kmetijske kulture, poljščine dentirala v aplikaciji za vnos škode. je lahko dobite pri Karli Gašpar osebno in zelenjadnice, pa tudi travinje in trajni Podatki ocenjene škode po kulturah so ali na telefonski številki 08-20-50-618. nasadi. Zaradi zmanjšanega pridelka zbrani v spodnji tabeli. krme (silažna koruza, travinje) so po- Vse zbrane vloge so bile 8. januarja 2013 || Karla Gašpar, sledice lanskoletne suše prizadele tudi predane Upravi za zaščito in reševanje, višja svetovalka za javne finance, živinorejce. ta pa jih je predala v nadaljnje reševanje proračun in gospodarske dejavnosti

KULTURA POŠKODOVANA POVRŠINA SKUPNA OCENJENA ŠKODA STOPNJA POŠKODOVA- (HA) (EUR) NOSTI (%) Buče − suho seme 1,99 1.264,65 35 Čebula 0,18 349,53 35 Deteljno-travna mešanica 14,99 3.219,67 40 Detelja 2,85 630,11 40 Fižol, stročji 0,18 494,47 35 Jabolka I. kakovosti 37,55 256.214,82 35 Koruza v zrnju 38,76 11.148,80 44 Koruzna silaža 7,45 2.732,62 45 Paprika 2,68 32.166,85 35 Paradižnik 0,01 156,03 35 Peteršilj 0,05 211,50 35 Solata 2,25 15.462,01 35 Trajni travniki − dvokosni 31,92 4.748,86 35 Trajni travniki − tri- in večkosni 207,31 38.362,73 35 Travno-deteljna mešanica 17,60 3.780,25 40 Zelje – belo, pozno 3,36 14.237,28 35 SKUPAJ: 369,13 385.180,18 Cene storitev gospodarskih javnih služb individualne rabe

Občani imamo ob prehodu iz leta 2012 Navedene podražitve bodo posledica gospodarskih javnih služb predvidene v 2013 priložnost poslušati iz medijev dejstva, da so bile cene teh storitev od podražitve iz leta 2009 ukinil, je pa informacije o predvidenih drastičnih leta 2009 naprej zamrznjene. odobril dvig cen storitev za dejavnost podražitvah (od nekaj deset do 300 %) ravnanja z odpadki v višini 15 %. storitev gospodarskih javnih služb indi- Kaj je bilo v tem obdobju sklenjeno na vidualne rabe, ki so v pristojnosti občin. ravni naše občine ? Občinski svet je v letu 2011 sprejel tudi Govorimo o storitvah s področja: Sklep o potrditvi tarifnih sistemov, s ka- ▪▪ oskrbe s pitno vodo, S sklepom občinskega sveta, na podlagi terim je bilo predvideno zaračunavanje ▪▪ odvajanja in čiščenja odpadnih in letnega programa gospodarskih javnih omrežnine, skladno s takrat veljavnim padavinskih voda, služb, je bil za leto 2009 predviden dvig državnim pravilnikom, vendar ga, za- ▪▪ zbiranja in prevoza komunalnih cen na področju oskrbe s pitno vodo za radi uredbe o zamrznitvi cene, do sedaj odpadkov ter 10 % in čiščenja odpadnih komunalnih ni bilo mogoče uveljaviti. Predvideno je ▪▪ urejanja in vzdrževanja pokopališč in padavinskih voda za 10 %. Leta 2011 bilo oblikovanje omrežnine na nasle- ter pogrebno-pokopališke storitve. je občinski svet na podlagi programa dnjih dejavnostih gospodarskih javnih

12 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice občinska uprava | služb: oskrba s pitno vodo, odvajanje Kaj se bo zgodilo s cenami na ravni naše gospodinjstvo, ki mesečno porabi 15 m3 in čiščenje odpadnih in padavinskih občine ? vode in je priključeno na javno kanali- voda ter zbiranje in prevoz komunal- zacijsko omrežje, ki se končuje s čistilno nih odpadkov. V primeru realizacije Skladno z določili uredbe vlade iz napravo, zvišala vrednost položnice za že sprejetega sklepa iz leta 2011 bi se decembra 2012 in na podlagi navede- 1,0810 EUR brez DDV. povprečna položnica spremenila do 8 %, nih sklepov občinskega sveta se je s 1. kar je manj kot 7,00 EUR na povprečno 1. 2013 cena dejavnosti za zbiranje in || Stanislav Rostohar, višji svetovalec položnico. prevoz komunalnih odpadkov dvignila za gospodarsko infrastrukturo, ure- za 15 %. Navedeno pomeni, da se bo za janje prostora in varstvo okolja Prenos dela državne ceste med občinske ceste

V Uradnem listu RS št. 102/2012 je bil objavljen sklep o prenosu delov državnih cest med občinske ceste, ki je stopil v ve- ljavo 22. 12. 2012. Z njim je izveden tudi prenos dela državne ceste R2-419/1205 Šentjernej–Križaj v naši občini, in sicer od krožišča na obvoznici na Dobah skozi Kostanjevico na Krki (Ljubljanska cesta, Oražnova cesta in Ulica talcev) do krožišča v Kostanjevici na Krki. Razlog za prenos je izgradnja obvoznice in preu- smeritev regionalnega prometa nanjo. Navedeno pomeni, da je občina, v skladu z zakonodajo, dolžna navedeni odsek kategorizirati med občinske ceste, to objaviti v uradnem listu in poskrbeti za uskladitev banke cestnih podatkov v katastru gospodarske javne infrastrukture. Kar je pa še najbolj pomembno, ima ta sklep posledico, da mora občina skrbeti za vzdrževanje tega odseka, na katerem sta tudi oba lesena mostova. Predvsem vzdrževanje teh pomeni potencialno Popravilo mostu oktobra 2005 | Foto: Goran Milovanović velik strošek, zato bomo morali sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo šli v smer odpravo dnevnega avtobusnega valnih del morali zagotoviti kakovostno zmanjševanja negativnih dejavnikov prometa skozi Kostanjevico na Krki, izvedbo le-teh. za življenjsko dobo mostov. To pomeni ▪▪ da bomo preučili možnost znižanja predvsem: dovoljene osne obremenitve tovorne- || Stanislav Rostohar, višji svetovalec ▪▪ da bomo pospešili dejavnosti pri ga prometa za lokalne potrebe in za gospodarsko infrastrukturo, ure- pripravi izgradnje parkirišča z avto- ▪▪ postavitve fizičnih omejitev hitrosti janje prostora in varstvo okolja busnim postajališčem pri zdravstve- pri obeh mostovih. nem domu, kar bo imelo za posledico Ob tem pa bomo pri izvajanju vzdrže- Nadaljevanje del rekonstrukcije regionalne ceste skozi naselje Prekopa – 2. faza

V začetku maja 2012 so se pričela vila. V decembru 2012 je Direkcija Direkcija Republike Slovenije za ceste, gradbena dela pri 2. fazi rekonstruk- Republike Slovenije za ceste pripravila ki jo na gradbišču zastopa odgovorni cije regionalne ceste v naselju Dolnja aneks k pogodbi, s katerim je podalj- nadzornik Uroš Pengal. Sofinancer je Prekopa (most + 600 m), ki pa so se po šala rok za izvedbo 2. faze rekon- Občina Kostanjevica na Krki, ki jo za izgradnji mostu čez Lačni potok ter strukcije do 30. 6. 2013. Posledično je projekt na gradbišču zastopa Stani- izgradnji cestišča s pripadajočo infra- izvajalec del, družba CGP, d. d., 8. 1. slav Rostohar. Izvajalec del pa je CGP, strukturo do križišča pri gasilskem 2013 pričel nadaljevati dela. d. d., katerega odgovorni vodja del je domu zaradi pomanjkanja sredstev v Matjaž Červ. državnem proračunu začasno usta- Investitor je ministrstvo za promet,

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 13 | občinska uprava

Pri izvedbi del vedno nastopajo in bodo nastopale določene težave, ki jih bodo reševali zgoraj navedeni. Zato občane naprošamo, da se v primeru nastopa le-teh obrnete na njih.

Vse občane, ki ste soočeni z vsakda- njimi težavami zaradi izvajanja projekta, pa naprošamo za razumevanje in potrpljenje.

|| Stanislav Rostohar, višji svetovalec za gospodarsko infrastrukturo, urejanje prostora in varstvo okolja

Semafor prekopa | Foto: Matej Jordan Izvajanje zimske službe v občini Kostanjevica na Krki v sezoni 2012/2013

stanjevica na Krki − Ur. l. RS, št. 42/08, stran 4608–4611) v Izvedbenem programu zimske službe 2012/2013.

Kontaktni telefonski številki izvajalca sta: KOSTAK, d. d. – odgovorna oseba za izvajanje koncesije: 041 611 122 CGP, d. d. – dežurna številka: 041 348 702

Če pa ne boste zadovoljni z ukrepanjem navedenih, pokličite občinsko upravo: 08 205 0 620 oz. 051 635 829.

Ob tem pa občane naprošamo tudi za določeno mero strpnosti, še posebej če so bile padavine obilne, saj je nemogoče takoj oziroma v kratkem času vse navedene javne površine očistiti. Zavedati se je treba, da je zima letni čas, ko so mogo- če resne težave v izvajanju cestnega prometa in temu primerno moramo Zima 2012 | Foto: Goran Milovanović tudi sami storiti kakšen ukrep, da bomo posledice čutili čim manj. Izvajanje zimske službe je urejeno s nih cest med naselji, lokalnih cest (ulic) koncesijsko pogodbo, ki jo je občina v mestu Kostanjevica na Krki ter javnih To izhaja tudi iz same veljavne zakono- podpisala leta 2010 z družbo poti v občini. Skupno je treba poskrbeti daje na tem področju, ki glede delova- Kostak, d. d., iz Krškega. V skladu z za cca 65.000 m cest. Zagotavljati pa nja zimske službe za prevoznost cest njenimi določili zimsko službo v sezoni morajo tudi prehodnost pločnikov in določa: 2012/2013 izvaja družba CGP, d. d., s parkirišč na javnih površinah. svojimi podizvajalci. 1. Pravilnik (državni) o vrstah vzdr- Na podlagi pogodbe mora izvajalec, t. Seznam cest, ki jih morajo čistiti, je ževalnih del na javnih cestah in nivoju j. koncesionar zimske službe zago- določen (na podlagi Odloka o kategori- rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. tavljati prevoznost občinskih lokal- zaciji občinskih javnih cest v Občini Ko- RS, št. 62/98):

14 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice občinska uprava |

▪▪ Lokalne ceste, mestne in krajevne vica na Krki (Ur. l. RS, št. 34/10): odloka odstranjen takoj po preneha- ceste: prevoznost od 7. do 20. ure ▪▪ V 41. členu določa vrstni red izvajanju sneženja, na ostalih površinah pa z upoštevanjem krajevne potrebe, nja zimske službe: najkasneje v 24 urah po prenehanju v primeru sneženja mogoči krajši 1. Ceste, parkirni prostori in dosto- sneženja, upoštevaje prednostni zastoji, v močnem sneženju mogoči pne poti do zdravstvenih ustanov, vrstni red iz 41. člena tega odloka zastoji do enega dne. vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobu- v skladu z izvedbenim programom ▪▪ Javne poti, parkirišča in kolesarske snih postaj in postajališč ter drugih izvajanja zimske službe.“ povezave: prevoznost z upošteva- javnih ustanov in institucij. njem krajevne potrebe, v primeru 2. Ceste, po katerih se šolski prevozi Če povzamemo, moramo kljub željam sneženja možni zastoji do enega dne, opravljajo z avtobusi. in hotenjem, da bi bile ceste čim prej v primeru močnega sneženja mogoči 3. Pločniki in ceste, ki povezujejo prevozne, pri ocenjevanju dela zimske večdnevni zastoji. posamezna naselja. službe upoštevati tudi navedene za- ▪▪ Pri tem se šteje, da je prevoznost 4. Druge javne površine za pešce. konske podlage, saj je izvajanje zimske zagotovljena, če na predmetnih 5. Preostale javne površine. službe na teh podlagah tudi organizi- cestah višina snega ne presega 15 cm, rano. promet pa je mogoč z uporabo zimske ▪▪ V 42. členu pa določa pričetek in opreme vozil. konec čiščenja oziroma pluženja. || Stanislav Rostohar, višji svetovalec Glede vzpostavitve prevoznosti za gospodarsko infrastrukturo, ure- 2. Odlok o občinskih cestah ter dru- določa v 4. točki: „Sneg mora biti na janje prostora in varstvo okolja gih javni površinah v občini Kostanje- površinah iz 1. točke 41. člena tega Upravljanje športno-rekreacijskega centra Kostanjevica na Krki

V avgustu 2012 je bil končan in predan v uporabo novi Športno-rekreacijski center Kostanjevica na Krki. Vrednost celotnega projekta je bila 869.804,00 EUR. Del sredstev, 89.310,00 EUR, je zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 167.255,00 EUR Fundacija za šport, 285.706,00 EUR ministrstvo za finance po 21. členu Zakona o financiranju občin, razliko 327.533,00 EUR pa je zagotovila Občina Kostanjevica na Krki. Z izgraditvijo ŠRC-ja smo pridobili nove športne površine, ki bodo služile tako potrebam učencev kakor tudi vsem preostalim obča- nom. Objekt je bil z dnem 3. 9. 2012 dan v upravljanje Osnovni šoli Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, ki bo skrbela, da bo služil svojemu namenu, tako v popoldanskem času kot tudi ob vikendih, zato na tem mestu občane obveščamo, da se za morebitne organizacije rekreacije, turnirjev ali drugih športnih dogodkov obračajo na upravljavca objekta.

|| Anita Krajnc, višja svetovalka za družbene in gospodarske dejavnosti | Foto: Matej Jordan OBVESTILO Spoštovani, obveščamo vas, da bodo uradne ure Krajevnega urada Kostanjevica na Krki od 1. februarja 2013 dalje ob četrtkih, od 7. do 12. in od 13. do 15. ure.

Storitve vam ponujamo tudi na sedežu Upravne enote Krško v času uradnih ur: v ponedeljek in torek: od 8. do 15. ure, v sredo: od 8. do 18. ure, v petek: od 8. do 13. ure.

Informacije s področja matičnih zadev dobite na telefonski številki 07 49 81 414.

Zahvaljujemo se za razumevanje!

|| Mag. Lidija Božič, načelnica Upravne enote Krško

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 15 | kratke novice

prostore ter dati Kako mi vidimo pestre in privlačne svet okoli sebe in vsebine posame- znim doživljajem kako svet vidi nas in turističnim produktom (npr. poroke, poslovni in Mednarodni pro- zdravstveni turizem in drugo). jekt Entente Florale Ustvariti bi bilo treba boljše pogoje za Kot nam je vsem znano, je Kostanje- šport in rekreacijo vica na Krki že v letu 2002 sodelova- v naravnem okolju la v mednarodnem projektu Entente (postavitev orodij Florale, v času, ko je mesto pra- za fitnes v naravi, znovalo 750-letnico prve omembe športno-rekreacijski mesta v pisnih virih. Na ocenjevanju center in drugo). 10-članske komisije, sestavljene iz Osredotočiti bi se strokovnjakov različnih področij iz morali na ekološko predlog hortikulturne ureditve | Fotoarhiv: Entente Florale različnih držav sveta, je Kostanjevi- ozaveščanje in pride- ca na Krki osvojila srebrno odličje, lavo hrane, za kar so v plodni zemlji pod Kostanjeviške jame in Galerije Božidar na kar smo bili zelo ponosni. Tako Gorjanci dobre razmere, ljudje v okolju Jakac s postavitvijo klopi, označevalnih so nas takrat videli drugi. pa so podjetni in pridni (samooskrba s tabel in trim steze ter z ureditvijo brežin hrano v lokalnem okolju). ob Grajski cesti z enostranskim pločni- Od takrat je preteklo že dobrih deset In nenazadnje, pri delu našega Odbora kom. let. Lansko leto v mesecu avgustu je je bilo pomembno, da smo sodelovali na župan Kostanjevice na Krki, Mojmir različnih ravneh, posredovane so bile Vse nadaljnje dejavnosti Odbora v Pustoslemšek, imenoval člane organi- tudi mnoge zamisli, mnenja, sugestije, naslednjih fazah pa so odvisne od zacijskega odbora za izvedbo prijave na kritike in predlogi izboljšav občanov finančnih sredstev občine, namenje- tekmovanje Entente Florale, in sicer občine Kostanjevica na Krki, k soobliko- ne projektu Entente Florale oziroma Jano Drašler, Antona Bizjaka, Gorazda vanju strategije so pristopili tudi zunanji ureditvi mesta Kostanjevice na Krki Šošterja, Franjo Jorga, Andreja Božiča, strokovnjaki s posameznih področij. Na in njene okolice. Vendar žal tako Marjano Krhin, Leo-Marijo Colarič - podlagi obravnave vaših usmeritev ure- niso videli sveta okoli sebe snovalci Jakše, Karlo Gašpar in Bojana Božiča. ditve širšega območje mesta in naselij občinskega proračuna za leti 2013 Odbor je na seji sprejel sklep, da naj bi so bile izdelane idejna zasnova ureditve in 2014, ki so sodelovali tudi pri mednarodno komisijo za Entente Flora- posameznih poti, in sicer Resslove poti, oblikovanju in sprejetju sklepov le ponovno povabili v mesto Kostanjevi- Rekreacijske, Ribiške ali panoram- komisije, saj program ureditve ca na Krki leta 2013, in do takrat bi bilo ske, Grajske ali mestne poti, ter idejni Kostanjevice na Krki za tekmovanje treba nadgraditi obstoječo infrastruktu- zasnovi za ureditev parkirišča in okolice Entente Florale v naslednji prora- ro ter se ustrezno in kakovostno pripra- pokopališča. čunski obdobji in razvojne načrte ni viti po vseh usmeritvah, ki jih zahteva Grajska ali mestna pot je najpomemb- vključen. Člani odbora smo bili na mednarodna komisija, da bi nas videli v nejša pot v Kostanjevici na Krki, ki podlagi znanj in svojih dosedanjih naši lepši podobi in sveži preobleki. združuje staro mestno jedro, območje izkušenj pripravljeni izvesti posa- Gonilo vsebin za nadaljnji razvoj smo potokov Obrha in Studene ter dve mezne dejavnosti, pridobiti spon- nekako postavili na štiri stebre. Za cilj najpomembnejši znamenitosti in ključni zorje in zainteresirane združiti za smo si zadali, da je treba vse sile usme- turistični točki, Kostanjeviško jamo in realizacijo zastavljenih ciljev, a brez riti v ustrezno urejenost vasi v občini samostanski kompleks Galerije Božidar podpore občinske politike pač ne gre Kostanjevica na Krki. Pri tem je treba Jakac s Forma vivo, ki ju obišče na letni in se tudi takšnega mednarodnega ustrezno označiti ulice in posamezne ravni okoli 30.000 obiskovalcev, hkrati projekta ne da izpeljati. stavbe, kulturne spomenike, elemente pa je pomembna sprehajalna in rekrea- Vsem pa se upravičeno zastavlja naravne dediščine, izvesti hortikulturno tivna pot Kostanjevičanov. vprašanje, kako nas vidi svet, ko ureditev in zasaditev, ustrezno obele- Tako smo z našo strategijo želeli obisko- neresno pristopamo k takšnim med- žiti etnološka znamenja in objekte ter valcem približati staro mestno jedro z narodnim povezavam in ne znamo drugo. reko Krko, z doživljaji in s turističnimi kritično pogledati sami sebe, tem- Pomemben element je sobivanje z na- produkti pa jih animirati in zadržati več vidimo svet okoli sebe v napačni ravnim okoljem in s kulturno dediščino, v kraju cel dan. Zato smo predvideli podobi, skupaj z lovorikami, ki so že pri čemer bi bilo treba primerno označiti prioritete za ureditev znamenitosti Ko- zbledele in nam ne pripadajo več. in oživiti tematske poti, kot so poho- stanjevice na Krki ter starega mestnega Ostaja nam le še lep pogled na Ko- dniške (Mestna pot, Uskoška pot, Pot jedra, tako za lepše počutje prebivalcev stanjevico na Krki in njeno okolico vil Čestitk in druge) in kolesarske poti. kot obiskovalcev. Z izdelano idejno iz zraka, tako kot ga vidijo ptice v Očistiti bi bilo treba reko Krko in urediti zasnovo smo predvideli začetek ureditve letu … brežine ter realizirati projekt ureditve poti, ki zajema parkirišče ob Studeni in kopališča za invalide. Za butični turizem parkovno ureditev pokopališča, nadalju- || Andrej Božič, predsednik Odbora za bi bilo treba vzpostaviti protokolarne je se z drevoredom, ureditvijo pešpoti do pripravo projekta Entente Florale

16 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice kratke novice | Občinski praznik 2012 16. avgusta, ravno na dan ko so bile pred 760 leti Kostanjevici podeljene mestne pravice, je bila v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac slavnostna seja ob praznovanju občinskega praznika in velike obletnice. Na prireditvi so podeli občinska priznanja in naziv častni meščan. Kostanjeviške srebrnike so prejeli direktor Galerije Božidar Jakac Bojan Božič, ki s skrbnim in odgovornim vo- denjem Galerijo umešča med vrhunske kulturne spomenike v Sloveniji, Janez Kuhar za dolgoletno delo na področju zborovskega petja v kraju in ravnate- Nagrajenci | Foto: Matej Jordan ljica OŠ Jožeta Gorjupa Melita Skušek za prispevek k razvoju in delovanju prejel najvišje občinsko priznanje ključ priznanj, in slavnostni govornik Janez Pihalnega orkestra Kostanjevica mesta Kostanjevica na Krki in naziv Pavlin, župan pobratene občine Do- na Krki ter amaterskega kulturne- častni meščan. brepolje. Z glasbo je dogodek obogatila ga ustvarjanja v občini. Akademski Udeležence so nagovorili župan skupina Capella Carniola. kipar Dušan Tršar, ki je že dolga leta Mojmir Pustoslemšek, Melita Skušek, ustvarjalno povezan s Kostanjevico, je ki se je zahvalila v imenu dobitnikov || A.Ž.J. Glasbena „sladica“ Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki

V decembrskih dneh, ko se dan krajša in po naših kuhinjah zadiši po praznič- nem pecivu, se vmes prikrade tudi vonj po kulturi in glasbi. Že tradicionalno je za glasbeno poslastico konec decembra poskrbel Pihalni orkester Kostanje- vica na Krki s svojim tradicionalnim božično-novoletnim koncertom. Tako je kulturno zadišalo 26. 12. 2012 v telovadnici OŠ Jožeta Gorjupa. Kuhal- nico – no, v tem primeru taktirko – je spretno vrtel dirigent Toni Homan, vse skupaj pa je znova spretno povezo- vala in začinila gospa Melita Skušek, slavnostni govornik pa je bil dr. Andrej Smrekar. Pihalni orkester pa melodij ni „kuhal“ povsem sam. Skozi večer so se mu pridružili tudi gostje: pevka Tadeja Molan in pevski zbor glasbene šole Novo mesto ter članice plesne skupine Harlekin. Skupaj s svečano podelitvijo za najboljšega športnika leta – letos je ta naziv prejel Uroš Jordan – je bil to kar pošten decembrski obrok, v katerem je uživala povsem polna telovadni- ca poslušalcev, tako novih kot vedno | Foto: Matej Jordan zvestih. S prihodom novega leto so člani letošnjega leta. Spomin na lep in pri- orkestra že pošteno zajadrali v nove srčen večer pa jim sladka puste in sive projekte, ki jih čakajo v prvih mesecih januarske dni. || Katja Štefanič

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 17 | kratke novice Intervju Čebularski tradicio- z Urošem Jordanom nalni pohod

Uroš Jordan | Foto: Matej Jordan Kam vse te je ples popeljal in kakšne so njegove prednosti? Zaradi različnih tekmovanj, ki jih obiskujem, me je ples popeljal že na različne dele Evrope. Bil sem na Nizo- zemskem, na Poljskem, v Italiji, Nem- čiji, Bosni in Hercegovini … Prednosti, ki bi jih lahko naštel pri plesu, pa so, Uroš Jordan | Foto: osebni arhiv da sem se z leti naučil, kako sam sebe | Foto: Matjaž Bohinc organizirati. Saj če nisi organiziran, Uroš Jordan: Najboljši način zaba- zelo težko uskladiš treninge, poučeva- Čebularskega pohoda se je udeležilo ve in sprostitve mi je hip hop. nje ter študij. 168 pohodnikov

Pogovarjali smo se z enim od mladih Tvoji dosežki in načrti za prihodnost? … od nekdaj so Kostanjevičanke lepo čebu- posavskih plesalcev, letošnjim nagra- Moj največji dosežek je bil, ko sva s solo hotele, a lepše od raške bilo ni nobene, jencem Občine Kostanjevica na Krki plesalko, Majo Omerzel, letos v skupini nobene očem bilo bolj zaželene …, tako so za športnika leta 2012. Uroš Jordan je hip hop parov med člani zasedla 2. me- kmetice leta č´bulo z Rake v Kostanjevico član plesnega kluba The Artifex, ki je sto na državnem prvenstvu, 3. mesto nosile … lani na novo odprl svoja vrata. na evropskem tekmovanju ter 6. mesto na svetovnem tekmovanju, kjer sem Čas in navade so se spremenili, leta so Kdaj in kje si začel plesati? tekmoval tudi v skupini hip hop solo tekla. Pot, po kateri so kmetice hodile, S plesom sem se začel ukvarjati pri 18 med člani in zasedel 14. mesto ter bil je s časom postala manj obiskana, a letih v plesnem klubu Lukec, v Krškem, najbolje uvrščen med slovenskimi ple- spomini so ostali še kako živi ter se ko sta me brat in prijatelj prepričala, salci v svoji disciplini. Bil sem pa leta prenašali v nove rodove. da grem z njima na trening hip hopa. 2011 tudi državni podprvak v skupini Po koncu prvega treninga sem opazil, hip hop solo − člani. Za prihodnost pa Poznojesensko jutro. Oblačno nebo, kako me ples pomirja in koliko uživam upam, da se mi bo odprla nova pot v kar nekako navaden, vsakdanji v njem. Takoj sem vedel, koliko mi ples plesni šoli The Artifex in da bom lahko novembrski dan. Že iz daljave je bilo pomeni. z njimi sodeloval še na kakšnih projek- opaziti, kako se v okolici gostilne Žol- tih, kakor sem sedaj, ko sem šel z njimi nir vse bolj tre pohodnikov, postaja Koliko časa že plešeš? na Nizozemsko na eno najprestižnejših vse bolj pisanih barv zaradi anorakov. S plesom se ukvarjam že osmo leto. tekmovanj, World of dance, kjer smo Ko si prišel bližje pa živahen pogovor, Najprej sem bil štiri leta v plesnem dobili nagrado za najboljšo temo. zadnje priprave, gneča ob Resslovi klubu Lukec v Krškem, nato sem bil tri skulpturi, kjer so delili listke za mali- leta v šoli za nastopanje Bast v Ljublja- co. Pred odhodom še kratek pozdrav ni, letos pa sem prvo leto v plesni šoli vsem s strani predsednika planin- The Artifex. skega društva, glavnega vodnika in še posebej smo si šteli v čast, da nas Kdo je bil vedno tvoj največji navdih oz. je pozdravil župan, g. Mojmir Pusto- inspiracija? slemšek. Že vsa leta, odkar sem se začel ukvarjati s plesom, je moj največji navdih In smo v dolgi koloni šli. Dolga, ravna moj prvi trener Miha Furlan. Velika makadamska pot se je kmalu zožila in zahvala gre njemu, saj me je vedno pri iz blatne poti prešla v stezo. Eno naj- vsem spodbujal in mi pomagal. Seveda bolje ohranjenih mokrišč in gozd mo- pa so mi za navdih tudi plesalci iz ZDA, čvirskega hrasta s 40 hektarji velikim kot sta Lyle Beniga, Keone Madrid in svetovno prvenstvo 2012 naravnim rezervatom je izjemen kraj. še veliko drugih. | Foto: osebni arhiv V času izumitelja ladijskega vijaka, in-

18 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice kratke novice |

ženirja Jožefa Ressla, so bili narejeni Raka. Naslednje leto pa vas zopet vabi- gasilskim tovornjakom z opremo, vitlo številni umetni kanali. Ti v določeni mo, da se nam pridružite, podoživite z brežine in s tovornjakom za hlodo- meri še vedno opravljajo prvotno našo krajino, se sprehodite skozi lepe vino. funkcijo. Nekajkrat smo prečkali ozke, vasice in obiščete prijetne ljudi. V vodi je potekalo odmikanje lesa, kos gladke brvi, ki so našo številčno kolo- za kosom − s čolna smo navezovali no podaljšali in upočasnili. Kot dolga || Matjaž Bohinc in zapenjali kose ter jih z vitlo bližali stonoga. Nikjer konca. Prehod skozi k bregu. Verjemite, delo je bilo zelo naravni rezervat je spoštljiv. Tu lahko zahtevno in nevarno. Voda pa mrzla, za trenutek opazuješ mogočno naravo, Čas, ko se je raven deroča in neprijazna. ki tu pokaže svojo razkošno pestrost. reke Krke dvigovala Vendar gasilci ne poznamo strahu in Poleti še bolj. Številni njeni prebivalci kar si zadamo, tudi opravimo. Neka- so si tu našli zatočišče. Kmalu smo Letošnjo jesen je reka Krka po dolgem teri smo opazovali in hkrati grizljali spet na makadamski poti. sušnem obdobju presenečala vse nas, nohte od napetosti, drugi so rekli, da Po dvourni hoji se je kar prilegel ki živimo dobesedno ob njej … je to res pogumno delo in da si zasluži počitek pod značilnim slovenskim Hitro je polnila rečno strugo in s omembe, tisti, ki so ga opravljali, kozolcem pri lovskem domu Raka. sabo prinašala vse, kar se je nabralo pa najbolj vedo, da je bilo garaško in Dišeč sadni čaj je bil kot naročen. Iz odvečnega … in hote ali nehote ljudi utrudljivo. pohodniških nahrbtnikov pa razne spravljala v skrbi in obujanje spomi- Vse se je končalo dobro, a če se to ne bi dobrote … Pred odhodom smo se za- nov izpred dveh let, ko je na veliko opravilo, mostu morda ne bi bilo več. hvalili za prijazno postrežbo, še pred opustošala. Pomoč gasilcev je pač vedno dobrodo- tem se je zaslišala pesem Oj, Triglav, Toda tudi tokrat smo gasilci z budnim šla in nekaterih stvari se ne da opravi- moj dom. očesom spremljali, kaj se dogaja. V ti samo s kamiona, sploh če ta ne more Po okrepčilu in ko smo se izvili iz akcijo smo se odpravili 22. 9. 2012 stati na mostu. objema gozda, se je naša pot nadalje- kot reševalci ogroženega Tercialskega Zato nikar ne mislite, da je gasilstvo le vala preko avtoceste na travniške poti. mostu. v mirovanju in lahkih nalogah. Včasih Zadnji deževni dnevi so pustili blato. Za njim se je naredil jez naplavin, ki je so naloge, ki si jih zadamo, resnično Pa ne spet preveč, da bi to predstavlja- presegal vso dosedanjo tehniko. Jez je velike. In vedno smo „univerzalci“ lo oviro. Hodeč po ravnini ob potočku zaprl celo širino rečne struge in segal za vse naloge, ki jih ne more ali noče dobiš občutek, da se Raka bolj odmika zelo globoko z vodnimi naplavinami opraviti nihče drug. kot pa približuje. K sreči smo se že in s preostalim materialom, težkim Zato naj ne bo slabe volje, če vas bližali zadnjemu vzponu na Rako. Pr- napojenim lesom in celimi drevesi s obiščemo s koledarji, pač pa čast, da votnih lesenih vinskih hramov je vse krošnjami in koreninami vred. mislimo na vas in delamo za dobrobit manj in vse bolj jih izpodrinjajo velike Gasilci smo si načrtno zadali, da po- in varnost vseh nas. zidanice. Tik pred gasilskim domom se skusimo rešiti zadevo, in šli v akcijo na je marsikdo razveselil prijazne nasme- sobotno jutro z motornim plovilom, || Vaši gasilci jane gospe z vročim čajem, s suhimi krhlji in z domačim vinom. Iz nizke oblačnosti je začelo malo pršeti, vendar je hitro ponehalo. Kaj je pa dežju preostalo, ob naši močni volji. Letos je vse pohodnike čakal okusen pasulj s slanino pred gasilskim domom Raka. Iz lonca je bogato dišalo in ni ga bilo, ki bi ga izpustil. Kuharji so se izkazali, za kar jim lepa zahvala. Za številčno pohodniško skupino je bil prostor več kot primeren.

Ker pa ima ta tradicionalni pohod ime po čebuli, so vsi tradicionalno dobili spominek, a ne takega kot ponavadi, temveč na drobno narezano, posušeno raško č´bulo v lični stekleni posodici. Kdor pa je hotel imeti večji spominek, je lahko po simbolični ceni dobil v butaro spleteno čebulo. Kot so ponavadi pletli koruzo in verjetno tudi druge domače pridelke.

Tako se je tudi 11. tradicionalni pohod uspešno zaključil. Pohod je bil izveden v organizaciji planinskega društva Polom Kostanjevica, Turističnega dru- štva Lovrenc in Krajevne skupnosti | Fotoarhiv: PGD Kostanjevica

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 19 | kratke novice Izlet v Beograd

Etnološko društvo Prforcenhaus Kostanjevica na Krki je za zaključek dejavnosti za leto 2012 skupaj s Turistič- nim društvom Orehovec organiziralo dvodnevni izlet v Beograd. V soboto, 27. oktobra 2012, v zgodnjih jutranjih urah, se je začelo potovanje pod vodstvom Tonija Klemenčiča. Za prijetno vzdušje in obilo dobre volje so poskrbeli kar člani sami, s harmoniko, kitaro in z ubranim petjem. Pridne gospodinje in kulinarična ekipa so poskrbele za okusno hrano. V jutranjih urah smo prispeli v Beograd, kjer nas je pričakal lokalni vodič. Obiskali smo Titov grob na Dedinju, zbirko osebnih daril in paleto štafet mladosti. Pot nas je vodila na Kalemegdan, kjer nas je vodič očaral z zgodovinskim opisom Beograd, 26. 10. 2012 | Fotoarhiv: Prforcenhaus mesta ob Savi in Donavi. Ogledali smo si znamenitosti mesta, cerkev svetega hkrati odgovornost. občanov bomo prerasli malomeščansko Save, znamenito ulico Kneza Mihailova, Ker je Kostanjevica prepoznavna po miselnost in delovali v ponos mestu in v Terazije in Skadarlijo. Namestili smo se pustovanju, si želimo s kakovostnim de- zadovoljstvo vseh, ki tu živimo ali smo v starem, a čudovitem hotelu Excelsior, lom prispevati k razvoju turizma v Ko- kako drugače povezani s Kostanjevico. zvečer pa smo doživeli nepozabni utrip stanjevici na Krki. S skupnimi močmi, z mesta. dobrim sodelovanjem in s podporo vseh || Mihaela Kovačič Drugi dan smo obiskali turistično kmetijo Kolebo, ki se ukvarja z rejo prašičev in v ponos so jim čudoviti konji. Za Pozdravljeni, prašiče je značilno, da se prehranjujejo le v naravi, lesene kolibe pa so nastale bliža se čas PUSTA, čas, ko bo spet zima, naša naloga pa ostaja ista ... pregnati za bivanje pastirjev in gozdnih delavcev. zimo in mraz, zato vas vabimo, da se nam v tem času pridružite na vseh naših V Kutjevem smo si ogledali vinsko klet tradicionalnih dogodkih ŠELMARIJE 2013 in pri ohranjanju običajev ... Enjingi, kjer so nam pripravili degustacijo svojih vin. Tradicija pridelave grozd- Dobrodošli, ja sega v leto 1890 in posestvo danes obsega 50 hektarov vinogradov. Obdelava || Etnološko društvo Prforcenhaus, Kostanjevica na Krki , Predsednik: Jurij Kovačič je ekološka, brez uporabe umetnih gno- jil, vinsko trto pa škropijo dvakrat letno. Poleg vinogradov in pridelave vina (Graševina, Traminec …) se ukvarjajo z rejo goveda pasme red angus. Njihovo posestvo je odlična turistična točka za oddih in prijetno preživljanje prostega časa. Gosta razveselijo s tradicionalno domačo hrano in z zvoki slavonskih tamburašev, z urejeno kolesarsko stezo in s sprehodom po naravnem narodnem parku. V poznih večernih urah smo se srečno vrnili domov. S prijetnimi vtisi in z lepimi spomini smo se člani društva in člani TD Ore- hovec še enkrat srečali na jesenskem pikniku. Predsednik društva Jurij Kovačič nas je povabil k sodelovanju in delu za novo obdobje, Pustovanje 2013. Ponosni smo na opravljeno delo, želimo pa, da naše društvo vzorno opravlja svoje poslanstvo. Dr. Janez Bogataj je pohvalil naše delovanje v pustnem času. Ta pohvala nam pomeni spodbudo in

20 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice kratke novice |

V tradicijo in običaj. Saj vemo, da so naj- Miklavževanje na lepši tisti trenutki, v katere verjameš, in Malencah 2012 tistega ti ne more nihče izbrisati, težje pa ga je narisati na obraze otrok, ki na Bilo je 8. 12. 2012 … malo z zamudo, televiziji vidijo le še Božičke in dedke pa vendar smo razumeli, zakaj. Ravno Mraze. Lani smo si na Malencah zažele- tisti dan je zapadlo ogromno snega in li, da nas bi bilo prihodnje leto več … in treba je bilo malo počakati. Otroci so veste, da nas je res. že nestrpno pričakovali sv. Miklavža … Se pravi, verjeti je treba in poskrbeti za radovedne oči in obljube, ki so se vrstile trenutke, ki nas povezujejo kot vas. In že pred dogodkom: „TREBA JE BITI še kdo dvomi? Na vasi so lepi časi … bili PRIDEN, ČE HOČEŠ, DA TI KAJ PRI- in bodo, če imamo občutek, da lahko NESE.“ In vendar je le prišel, se pravi, da čas, ki ga imamo, delimo tudi z ljudmi iz smo bili pridni. Prišel je v novi obleki, ki domače vasi. je imela ves blišč Miklavževega prahu, v spremstvu angelčka in parkeljnov. || Ana Drobnič Za tisto besedo gre − VERJETI v njega. | Foto: Osebni arhiv

druženje vaščanov. To je nedvomno gim tudi pred jaslicami pod vaško lipo. 20 LET Božička na eden večjih praznikov za Oštrc, Dolšce Tako lani kot letos smo naš dolgoletni Oštrcu in Avguštine, saj se na ta dan srečajo običaj predstavili tudi v gostilni Kmečki prijatelji, znanci, sorodniki. hram v Kostanjevici, kjer smo izmenjali Pred dvajsetimi leti, natančno 22. Ob jubileju bi se radi iskreno zahvalili izkušnje z drugimi trikraljevskimi sku- decembra 1992, je na pobudo nekaterih Romanu Jordanu za njegovo nesebično pinami iz naše občine. Oštrčanov in takratne krajevne skupno- pomoč in pripravljenost na vsakoletni sti našo vas prvič obiskal Božiček. Spre- dogodek, hkrati pa zahvala velja tudi || Jožica Lešnjak mljale so ga snežinke in živalice. Takrat prvim organizatorjem, ustanovnemu je bil to velik dogodek za vse vaščane. Z odboru, ki ga je vodil Ivan Olovec in je njihovimi prispevki smo pripravili tudi dolga leta skrbel za prireditev. bogato pogostitev za staro in mlado. Po- Vsem vaščanom, še posebej mlajšim, pa gosto je Božiček obdaroval tudi starejše, bi radi položili na srce, naj nadaljujejo s ne le otroke, predvsem tiste, ki so si s to tradicijo in naj jim ne bo žal časa in svojim delom to še posebej zaslužili. energije za organizacijo tega dogodka. Kar nekaj tistih, ki so bili pred dve- Želimo si, da Božiček tudi drugo leto ma desetletjema še otroci in so težko ne bi pozabil na nas, saj ga vedno znova pričakovali dobrega moža, je na letošnji težko pričakujemo. obisk Božička že pripeljalo svoje otroke. Na Oštrcu smo letos praznovali tudi Veselje najmlajših ob obdarovanju je še šest let, odkar pri vaški lipi v božičnem vedno takšno, kot je bilo nekoč, zato je času postavljamo jaslice. To je postal prav, da se tradicija decembrskega obda- sedaj nekakšen osrednji prostor za rovanja s prihodom Božička nadaljuje. različne dogodke, srečanja, druženja. Ne gre namreč samo za darila in veselje Ohranjamo tudi običaj petja svetih treh otrok, ampak tudi za povezovanje in kraljev, ko koledniki zapojejo med dru- | Foto: Ana Žulič

opolnoči nebo odprto in se zato izpolni ohrani in nadaljuje tudi v prihodnje, je Koledniki vsaka želja, h kateri ljudje molijo. Sko- vsekakor vredna spoštovanja. Oštrški, raj povsod po Sloveniji so na mizo po- orehovški in kostanjeviški koledniki se Čaščenje Svetih treh kraljev ima v ložili kruh, poprtnjak, ki jim je ostal od na predvečer Sv. treh kraljev odpravijo krščansko-judovski kulturi dolgo božiča in za katerega so verjeli, da ima po ustaljeni poti in s pesmijo obhajajo tradicijo. Vse do ok. 300 n.š. je poča- čarobne lastnosti; tiste, ki ga pojedo, gospodinjstva. stitev Svetih treh kraljev veljala za naj bi obdaril s prav posebno močjo. osrednji praznik takrat zgodnjega Na predvečer praznika Svetih treh kra- || J. M. krščanstva in se le zlagoma umikala ljev še danes blagoslavljajo hiše in sobe. primatu božiča, 25. decembru. Za ta Na vrata s kredo narišejo tri križe in čas je značilno tudi koledovanje, ki ima dodajo začetnice imen treh kraljev in začetek v srednjeveškem bogoslužju letnico novega leta. in izhaja iz mest, na deželo pa naj bi Koledovanje ima tudi v Kostanjevici na ga v 17. stoletju prenesli jezuiti. Večer Krki in okoliških krajih izredno bogato pred praznikom Sv. treh kraljev je bil tradicijo, ki v zadnjih letih doživlja pra- podoben praznovanju božiča, le da je vi preporod, kakršnemu smo redko pri- manjkala polnočnica. Na Štajerskem ča. Volja in prizadevanje tako starejših in v osrednji Sloveniji so verjeli, da je kot tudi mlajših generacij, da se šega

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 21 | kratke novice Licitacija krač Branko in Ajda - Severjeva nagrada Vsako leto 17. januarja, na god sv. Letošnje 42. Severjeve nagrade za igralske dosežke so bile skoraj čisto kostanje- Antona (puščavnika), župljani prine- viške, saj jo je za vlogo Vikonta de Valmonta v Nevarnih razmerjih, uprizoritvi so krače v farno cerkev k oltarju sv. Drame SNG Maribor, prejel Branko Jordan in v kategoriji za igralsko stvaritev Antona. Tradicija se v Kostanjevici na študenta dramske igre AGRFT Ajda Smrekar za vlogo Kasije v predstavi Julij Cezar. Krki ohranja neprekinjeno že vrsto let. Čestitamo obema. Ljudje so to navado ohranili kot prošnjo za zdravje živine. Krače in preostali || A. Ž. J. darovi se položijo pred oltar sv. Antona, ki je bil pred leti na novo restavriran v cerkvi sv. Jakoba. Po končani maši se krače odnesejo v župnišče, kjer se pred vsemi zbranimi izvede licitacija krač. Za boljšo voljo in zagretost za sodelovanje pri licitaciji prej poskrbijo za šilce žganja ali drugo pijačo. Nato se začne licitacija in seveda spodbujanje prisotnih za čim višjo ceno posamezne krače. Letos je bilo prinesenih 14 krač, nekaj sprednjih pa tudi zadnjih. Običajna začetna cena je 5 evrov, končna cena za zadnjo kračo pa doseže vrednost od 40 do 50 evrov. Ajda Smrekar | Foto: Uroš Abram Branko Jordan | Foto: Matej Jordan Nekateri hočejo svojo kračo ponovno odkupiti, seveda za primerno visoko ceno, zato pa poskrbijo preostali Tradicionalno srečanje starejših občanov prisotni z ,,nabijanjem“ − dvigovanjem − vrednosti posamezni krači. Druga- v organizaciji RK Kostanjevica na Krki če pa krače pokupijo tisti, ki nimajo teh domačih dobrot. Zbrani denar se V mesecu novembru prizadevne delavke stovoljke pred novoletnimi prazniki običajno nameni za vzdrževanje cerkve, krajevne organizacije Rdečega križa obiskale tudi naše občane, ki prebivajo v v tem primeru za obnovitev oltarja sv. tradicionalno organizirajo Srečanje domovih starejših občanov v Krškem in Antona, njegovo restavriranje pred leti starejših občanov, ki so napolnili 75 Novem mestu. je stalo več kot 25 tisoč evrov. let in več. Prireditev, ki jo organizirajo Ob tej priložnosti bi se prostovoljke Po končani licitaciji večina prisotnih od leta 1999, se je že dodobra zapisala krajevne organizacije RK rade zahvalile odhaja domov, preostali, posebno na koledar naših starostnikov, ki se je vsem donatorjem, Občini Kostanjevica Antoni, pa gredo še do bližnje gostilne vsako leto radi udeležijo. na Krki, ge. Faniki Sevšek, ge. Alenki Štraus, kjer se nadaljuje dan s kozarčki Tako se je letošnjega srečanja, ki je Zaman, učencem in mentoricam OŠ Ko- − malico − in petjem. potekalo v Gostilni Žolnir 21. 11. 2012, stanjevica na Krki za pomoč pri izvedbi udeležilo 85 občanov. srečanja. || F. Š. Da je bil večer še zanimivejši in pestrejši, Veseli jih, da so udeleženci srečanja so poskrbeli pod vodstvom mentoric izrazili zadovoljstvo z doživetim tudi Tanje Beber in Darje Janškovec učenci z obljubo, da se ga naslednje leto spet prvega razreda OŠ Jožeta Gorjupa in udeležijo. Aktiv podeželskih žena, ki so s svojim Posebna zahvala pa gre tudi vsem repertoarjem starih ljudskih pesmi zbra- sodelavkam RK za njihovo nesebično ne navdušile in zvabile marsikateremu pomoč in vsem vam, ki jim pomagate s udeležencu na lica nasmeh in solze. članarino. Dobre želje za prihajajoče leto je ude- ležencem v imenu občine Kostanjevica || Stanka Černoša na Krki zaželel tudi župan, g. Mojmir Pustoslemšek. Te so bile vsem udeležencem prenesene tudi v obliki prijaznih voščilnic, ki so udeležence kot drobna pozornost pri- čakale na mizah in so jih kot vsako leto tudi letos izdelali učenci OŠ Jožeta Gor- jupa Kostanjevica na Krki pod vodstvom mentorice Staše Jordan. Srečanja sta se kot gostji udeležili tudi ga. Tončka Černelič in ga. Tončka Kova- čič iz krajevne organizacije RK Podbočje. Poleg organizacije srečanja pa so pro- | Foto: Jože Miklavčič | Fotoarhiv: Društva upokojencev

22 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice kratke novice |

(UIA). Vsako šolsko leto organizira Drevo želja sklop arhitekturnih delavnic Igriva Bajka o vilah Če- v Državnem zboru arhitektura, ki jih vodijo priznani slo- stitkah po ljudskem venski arhitekti in drugi strokovnjaki s V preddverju velike dvorane Državnega področja urejanja prostora, arhitekture, izročilu v narečju zbora letos stoji zelo posebno praznič- krajinske arhitekture in oblikovanja. no drevo, Drevo želja, ki pripoveduje Izvajanje delavnic pa se je iz Ljubljane zgodbo o 2400 željah učenk in učencev razširilo po vsej Sloveniji, in sicer v osnovnih šol iz vseh slovenskih regij. Maribor, Mursko Soboto, Lendavo, Gre za igrive želje najmlajših za skupni Velenje, Novo mesto, Kostanjevico prostor prihodnosti. na Krki, Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Drevo želja, ki ga je na povabilo Dr- Mojstrano, Jesenice, Kranjsko Goro, žavnega zbora zasnovala in postavila Novo Gorico in Koper. V štirih letih skupina Arhitektura in otroci, razkri- delovanja je bilo v vodeno izobraževanje va otroška hrepenenja o prostoru, v o kakovostnem prostoru vključenih katerem se vsakodnevno srečujemo, de- več kot 2700 otrok. V sodelovanju z lamo, ustvarjamo, se učimo in bivamo. Zavodom RS za šolstvo je v pripravi tudi Najmlajši so napisali zgodbo o kakovo- priročnik Igriva arhitektura, ki naj bi bil stnem prostoru prihodnosti, ki je ujet pri uvajanju tovrstnih vsebin v šolski v stilizirano, iz lesa oblikovano drevo. program v pomoč predvsem pedagogom Drevo želja pripoveduje tudi o pomenu in drugim strokovnim sodelavcem, pametnega gospodarjenja, predelavi in nenazadnje tudi staršem. uporabi slovenskega lesa. Drevo želja je zasnovala skupina Ar- Kostanjevica na Krki in okoliške vasi Simbolno sporočilo, ki ga nosi praznič- hitektura in otroci (Polona Filipič, so znane po raznolikosti govorov. Na no Drevo želja, naj spodbudi razmišlja- Lenka Kavčič, Špela Kuhar, Ta- majhnem območju obstajajo velike nje in razumevanje pomena kakovo- nja Maljevac, Ana Struna Bregar, govorne razlike. Skoraj vsaka vas ima stno oblikovanega ter bolj dostopnega Barbara Viki Šubic v sodelovanju svoj govor in glas. Narečna beseda se je skupnega prostora – tako za skupnost z Igorjem Šubicem in s Primožem med ljudmi prenašala in oblikovala iz kot tudi za vsakega izmed nas. Černetom) in izvedla ob finančni roda v rod. podpori župana občine Šentrupert, Danes lahko v jeziku prepoznamo Skupina Arhitektura in otroci si s svo- g. Ruperta Goleta, v sodelovanju z: različne vplive na govor in pred nami jim delovanjem prizadeva, da bi znanje Javor trgovino, d. o. o., Ljubljana, Mon- se ob skrbnem poslušanju razkri- o prostoru, arhitekturi in oblikovanju tažnim mizarstvom Niko Zupan, s. p., va tančica zgodovine slovenskega postalo del splošne izobrazbe in razgle- Radovljica, in Državnim zborom RS. naroda z obmejnega območja, kjer so danosti. V Sloveniji skupina Arhitek- Dogodek sta zabeležila fotografa Igor se menjavale različne državne tvorbe tura in otroci deluje v okviru Zbornice Šubic in Primož Černe. in kjer je bil posameznik zmeraj del za arhitekturo in prostor Slovenije od kolesja zgodovine. Tako se je ohranila leta 2009, ko se je pridružila mednaro- V Drevo želja je bilo vloženih več kot tudi ljudska bajka o vilah Čestitkah, ki dni skupini Svetovne zveze arhitektov 400 ur prostovoljnega dela odraslih ter je nastala v Kostanjevici in okoliških 2500 ustvarjalnih ur otrok. vaseh.

Skupina Arhitektura in otroci si s svo- Zavedamo se pomena ustnega izro- jim delovanjem prizadeva, da bi znanje čila, zato smo v Zavodu Otok posneli o prostoru, arhitekturi in oblikovanju in izdali zgoščenko „Bajke o vilah postalo del splošne izobrazbe in razgle- Čestitkah“ ter jo oživili z domačini, ki danosti. jo vsak pripoveduje v svojem domačem Želje so napisali učenke in učenci narečju. S posnetki bi radi poudarili osnovnih šol in zavodov iz 12 slo- pomen izročila in sporočila starejše venskih regij, od tega iz naše regije: generacije mlajšim rodovom. OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, Ohranimo naše stare korenine, širimo OŠ Metlika, podružnica Suhor, in poglabljajmo jih v današnjem slo- OŠ Metlika, OŠ Vinica, venskem prostoru in času, da bo slo- OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert, venski človek še naprej trden, zaveden OŠ Center, podružnica Mali Slatnik, in ponosen. Novo mesto, in Zavod Otok, Kostanjevica na Levko Colarič nam je spregovoril po Krki kostanjeviško, Fani Strle Hribar po oštrško, Simona Stopar po orehovško, Več o projektu si lahko preberete na: Jože Gorenc po vodeniško, Marija www.arhitekturainotroci.si/drevo%20 Gjurekovič po prekopško in Matija Sti- DREVO ŽELJA V DRŽAVNEM ZBORU RS - zelja.htm panič v slovenskem knjižnem jeziku. Zavod Otok, Arhitektura in otroci Zvočno gradivo sta zbrali in uredili | Foto: Primož Černe || Vesna Hrovat, Zavod Otok Darja Janškovec in Vesna Hrovat. Av-

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 23 | kratke novice torsko glasbo za bajko o vilah Čestitkah V Krškem je v petek, 9. novembra 2012, Evropski komisar Cioloş in minister za je napisal Peter Urek. Celostno podobo potekal posvet o reformi skupne kme- kmetijstvo in okolje Bogovič sta si vzela ploščka sta naredili Sandra Hrovat in tijske politike do leta 2020 z evropskim čas in podrobno prisluhnila predstavi- Vesna Hrovat. Posnet je bil v studiu komisarjem za kmetijstvo in razvoj tvi projekta, ga pohvalila, ter poskusila Multi-records, tonski mojster je bil podeželja gospodom Dacian Cioloşom. nov izdelek Kostanjeviških kostanjevih Uroš Bon. dobrot blagovne znamke OTOK. Projekt so finančno podprli Občina V sklopu skupne predstavitve LAS Po- Kostanjevica na Krki in posamezniki. savje je zavod Otok v Kulturnem domu Vile Čestitke so vsem udeležencem Vsem sodelujočim v projektu se Zavod Krško predstavil projekt “ Pravljične posveta zaželele veliko uspeha. Otok ponovno iskreno zahvaljuje. poti Kostanjevice na Krki - pot Čestitk", regionalne zmagovalke slovenske || Zavod Otok Zgoščenko „Bajka o vilah Čestitkah po “Najpoti 2011“. ljudskem izročilu v narečju“ lahko naro- Projekt, ki ga je delno sofinancirala čite po povzetju ali osebno na naslovu tudi EU postaja primer dobre prakse Zavoda Otok, Dobrava pri Kostanjevici in vzpodbuda, kako se lahko javnosti 2, 8311 Kostanjevica na Krki. neznana pravljica in skromna pot vzpo- Redna cena posameznega izvoda je stavi kot gibalo razvoja novih izdelkov 12,00 €. V ceni niso všteti stroški ter krepitve odnosov med ljudmi. pošiljanja. Pozornost so vzbudile tudi maskote vil Zgoščenko lahko osebno prevzamete Čestitk. Maskote so posebej za pope- na sedežu Zavoda Otok, Dobrava pri stritev dogajanj oblikovani kostumi , Kostanjevici 2, 8311 Kostanjevica na nekakšne pustne maske, ki se nekoliko Krki po predhodnem naročilu na tele- navezujejo na šelmarsko tradicijo v fonsko številko 040 657 015. Kostanjevici na Krki in z ambicijo, da postanejo predstavitveni simbol naj- || Vesna Hrovat manjšega slovenskega mesta. | Fotoarhiv: LAS Posavje

STARA ŠOLA − stvari, ki jih ne potrebujejo več, so pa vaše donacije (uporabne stvari) in vam še lepe in uporabne za nekoga druge- poskušali še bolj približati zamisel smešne cene, resen ga. Donirane izdelke presortiramo, Stare šole. Če pa vas pot po naključju namen očistimo in obnovimo ter jih ponudi- zanese v Sevnico pa vas vabimo, da si mo na ponovno uporabo po simbolič- obiščete našo prenovljeno prodajalno v Kaj je Stara šola? nih cenah. Precejšen del pridobljenih neposredni bližini železniške postaje. predmetov, predvsem oblačil, pa tudi Stara šola, ki se nahaja v Sevnici, je za- podarimo za humanitarne namene, Zbirali bomo naslednje uporabne snovana kot prostor lokalne izmenja- kar pa je v prvi vrsti tudi naša usmeri- predmete: ve, ker temelji na sodelovanju in vklju- tev (pomagati ljudem). Z nakupom po- ▪▪ gospodinjske aparate čevanju različnih akterjev iz lokalnega novno uporabljene tehnike, pohištva, ▪▪ tehniko in računalniško opremo okolja, rokodelcev, podjetnikov, oblačil, igrač, knjig ne le privarčujete, ▪▪ igrače in igre prostovoljcev, društev ter lokalne sku- ampak prispevate k večji socialni ▪▪ knjige in starine pnosti in deluje po principu socialnega varnosti, trajnostnemu razvoju in ▪▪ športne pripomočke podjetništva, ki za izvajanje dejavno- varovanju našega lokalnega okolja. V ▪▪ okrasne drobne predmete sti zaposluje težko zaposljive osebe. Sloveniji ideja ponovne uporabe sicer ▪▪ obutev in obleko Namen projekta Stara šola je na eni še ni tako poznana, vendar ljudje že ▪▪ posodo in kozarce strani ohranjanje naravnih virov in vedo, da se pri tem prihrani ogromno ▪▪ pohištvo (za odvoz večje količine rokodelskega znanja z organiziranjem energije in CO2, ki bi se pri odlaganju pohištva se lahko dogovorite po kreativnih delavnic, na drugi strani pa ali sežiganju še uporabnih izdelkov telefonski številki 031-28-11-77) usposabljanje, dvig kvalificiranosti ter sprostil v okolje. Prav tako pa se vse zaposlitev socialno ogroženih ciljnih bolj zavedajo, da imajo nekateri stari Vljudno vabljeni na druženje z nami skupin iz širšega lokalnega okolja. izdelki neprecenljivo vrednost za na Mestnem sejmu v Kostanjevici na zbiratelje ali pa spadajo celo v našo Krki. Katere so dejavnosti stare šole? kulturno zapuščino. Več informacij o projektu Stara šola na Dejavnosti STARE ŠOLE so razde- Kako lahko prek nas pomagate dru- spletni strani www.starasola.knof.si ljene na izvajanje dejavnosti centra gim? ali na 031-28-11-77. ponovne uporabe, izvajanje tehničnih neformalnih izobraževanj in tehnične Preprosto, še uporabnih stvari ne me- Ustanovitelj: KNOF, socialno podjetje. re-produkcije ter mreženje med podje- cite stran, temveč jih raje darujte nam. Partnerji projekta: Občina Sevnica, tji, občinami in rokodelci Posavja. Če ne veste, kam odnesti predmete, ki Komunala Sevnica, KŠTM Sevnica. jih želite podariti, naj vas opomnimo, Projekt omogoča Evropski socialni Kakšno je delovanje Stare šole? da bomo na vašem Mestnem sejmu sklad. v Kostanjevici na Krki imeli manjšo Deluje tako, da nam ljudje donirajo stojnico, pri kateri bomo sprejemali || Mojca Metelko

24 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice kratke novice | Uskoška pot v okviru projekta LAS Posavje V septembru 2012 se je zaključila prva delovna faza nove tematske poti z naslovom „Uskoška pot“, ki jo Občina Kostanjevica na Krki izvaja v sklopu večjega projekta „Posavske poti prijetnih doživetij“. Pot je krožna, panoramska, izredno raznolika in primerna za vse ciljne skupine. Prične se pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata in se ob gozdni poti usmeri proti Črneškemu vrhu, zavije proti Stražnemu stolpu in od tam nadaljuje pot proti Črešnjevcu, se spusti do Oštrca in spet dvigne na izhodiščno točko.

V skladu z enim glavnih načel delovanja Začetek Uskoške poti | Foto: Stane Kaudik LAS je projekt zasnovan od spodaj nav- zgor, glede na potrebe in pobude lokalne „cop na lop“ ter delavnico prepozna- in prodaji pridelkov ter kulinaričnih skupnosti. Cilj je, da Posavje izkoristi vanja zdravilnih zelišč. Na ravni regije dobrot lokalnih pridelovalcev, gostin- svoje naravne in kulturne danosti ter so potekala izobraževanja z zunanjimi cev in rokodelcev. S programom želimo postane atraktivna destinacija za izvaja- strokovnjaki, že spomladi pa smo izvedli predvsem manjšim kmetijam ponuditi nje rekreativnih in športnih aktivnosti tudi dve zelo odzivni delavnici v obliki pomoč pri trženju pridelkov in izdelkov, ter tematsko vodenih ogledov kulturnih vaških forumov (v Črneči vasi in na pridelovalce pa spodbuditi k registraciji in naravnih znamenitosti. V sodelova- Dolšcah). V okviru izobraževanja so bili dopolnilne dejavnosti. Poleg indivi- nju z regionalnimi ponudniki gostin- pripravljeni učni programi, izvedeno dualnega svetovanja in organiziranja skih storitev, vinarji in umetnostnimi pa je bilo tudi usposabljanje lokalnih strokovnih delavnic želimo poudarjati rokodelci ter z neovirano uporabo vodnikov. in promovirati možnosti za preusme- skupne infrastrukture bodo te danosti ritev v ekološko kmetovanje. V začetni povezane v celostne tematske sklope, V prvi fazi projekta je bila zasnovana fazi predvsem povezujemo pridelovalce, ki bodo med obiskovalci in lokalnimi tudi trasa prihodnje „Uskoške poti“, za ponudnike gostinskih storitev, ponudni- ponudniki vzpostavljali kakovosten kar gre velika zahvala članom Planin- ke prenočitvenih kapacitet, rokodelce dialog. V sklopu projekta bo izoblikova- skega društva Polom, predvsem Franciju in nepridobitni sektor (društva, aktive nih in urejenih pet posavskih vzorčnih Štokarju in Franciju Klemenčiču. Po- kmečkih žena …) s ciljem izboljšati tematskih poti in vzpostavitev registra stavljene so bile velike in male table, ki pretok znanja, informacij in dobrin ter tematskih poti – vzorec, da se v priho- obiskovalce seznanjajo s kulturno dedi- spodbujati ustvarjanje novih blagovnih dnosti vse poti enotno označijo v skladu ščino območja. Preciznejše označevanje znamk. Naša vodila pri tem so pred- s Študijo o označevanju in vzdrževanju se bo nadaljevalo v II. fazi projekta – do vsem etično poslovanje, kratke verige tematskih poti. konca bo pot opremljena z označevalni- od proizvajalca do kupca in vključevanje mi tablami in markacijami. Nastajajoča čim večjega segmenta prebivalstva. Z Prijavitelj projekta je Center za podje- „Uskoška pot“ je bila uspešno predsta- organizacijo delavnic in individualnim tništvo in turizem Krško, poleg Občine vljena tudi v okviru tiskovne konference svetovanjem želimo predvsem manjše Kostanjevica na Krki pa so partnerji na gradu Sevnica, ki jo je v sodelovanju kmetovalce seznaniti z možnostmi regi- še KŠTM Sevnica, KTRC Radeče, TD z vsemi partnerskimi organizacijami stracije za prodajo njihovih pridelkov, ki Sromlje in TD Šentjanž. Celotno trajanje organiziral Center za podjetništvo in bi jih spodbudilo za nastop na trgu, po- projekta je 18 mesecev, torej se bo turizem Krško. tencialnim kupcem v občini in regiji pa zaključil z junijem 2013. V prvi fazi smo ponudilo možnost nakupa kakovostnih, izvedli pripravljalne dejavnosti, ki so V okviru „Uskoške poti“ je nastala tudi domačih proizvodov, s katerim prispe- med drugim zajemale popis obstoječih pobuda za boljšo trajnostno lokalno pre- vajo k razvoju lokalne ekonomije. tematskih poti, kulturnih in lokalnih skrbo s hrano, s katero želimo predvsem znamenitosti ter organizacijo in izvedbo manjšim kmetijam ponuditi pomoč pri V okviru posavskega festivala pohodni- mladinskega raziskovalnega tabora. trženju pridelkov in izdelkov. Želimo, da štva bo 12. 5. organiziran tudi pohod po Udeleženci raziskovalnega tabora so bi „Uskoška pot“ obiskovalca seznanila s poti. obravnavali možnosti vključevanja kulturno dediščino območja, hkrati pa bi lokalne kulinarične dediščine v trženje bila tudi kakovostno izhodišče promociji || Jana Milovanović lokalnih ekoloških izdelkov/pridelkov in etične ekonomije. Spremljevalni program je obsegal delavnico peke kruha v krušni peči in tradicionalne pogače

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 25 | kratke novice Izlet na avstrijsko in slovensko Štajersko Prvo soboto v decembru je potekal tradicionalni izlet Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki in Društva doma- čih kolin. Poln avtobus novih spoznanj željnih vinogradnikov in preostalih prijateljev dobre kapljice se nas je letos odpravilo na avstrijsko in slovensko Štajersko. Izlet smo začeli na avtobusni postaji v Kostanjevici in se napotili proti Šentilju, kjer smo se okrepčali z dobrotami naših zvestih podpornikov. Vinogradniški izlet | Foto: Matija Tomazin Ko smo lakoto in žejo potešili, smo se odpravili preko meje na avstrijsko nili z njihovo 100-letno tradicijo. Ker ski. Kot pa je že postala tradicija, se stran. Naš prvi nenačrtovan postanek smo bili že konkretno lačni, smo pot vsako leto ustavimo tudi pri domačem je bil v Ziereggu pri vinogradništvu nadaljevali do Zgornje Kungote in se vinogradniku. Letos smo se ustavili pri Tement, kjer smo si z varne razdalje v gostišču Denk dodobra okrepčali s Francu Tomšetu iz Globočic pri Krški ogledali vinsko klet. V spomin se nam hišnimi specialitetami. Po kosilu smo vasi, aktualnem kralju cvička. Kralj je vtisnil lep panoramski pogled na obiskali še vinogradništvo Gaube ter nas je pričakal z narezkom in vrsto vin širne vinograde. Zatem je sledil obisk se ob uvodnem pozdravu gospodarja in za pokušnjo. Polni lepih vtisov in nove- v kraju Grassnitzberg pri družinskem kratki predstavitvi zgodovine odpravili ga znanja o vinih smo se vrnili domov. vinogradništvu Polz, ki se s to panogo v vinsko klet na degustacijo. Zadovolj- ukvarja že od leta 1912. Degustirali ni nad pokušenimi vini smo se vkrcali || Matija Tomazin smo okoli 10 različnih vin in se sezna- na avtobus in odpravili proti Dolenj- Prostovoljno gasilsko društvo Prekopa

9. junij 2012 bo v zgodovini prekopškega prostovoljnega gasilskega društva ostal zapisan kot praznik. Slovesni dogodek prevzema novega intervencijskega vozila je bil namreč zaznamovan s kar dvojno pridobi- tvijo – poleg nove gasilske cisterne so se razveselili tudi novega kombija za prevoz moštva.

Gasilstvo na Prekopi ima dolgo tradi- vili brizgalno firme Zupan iz Ljubljane, cijo. Davnega leta 1922 so se nekateri ki je še dandanes paradna brizgalna vaščani (Franc Kuhar, Janez Jereb, društva. Z njo so želi uspehe tako pri Jože Završek, Franc Župan, Polde gašenju požarov kakor tudi na različnih Selan in drugi) pridružili gasilski četi tekmovanjih. Nikoli ni zatajila! | Foto: Andreja Pirnar Zagorc sosednjega Ostroga, kjer so sodelovali 5 Druga svetovna vojna je delovanje let. Leta 1927 so ustanovili svojo četo, gasilcev prekinila. Opremo in orodje sta o gradnji novega doma, saj je tedanji, Prostovoljno gasilsko četo Prekopa, ki Janez Abram in Karel Lenčič skrila pri lesen, služil komaj za spravilno bri- je spadala pod Gasilsko zvezo Krško. graščakinji Globočnikovi na Dobravi. zgalne in voza. Temelji novega doma Ustanovni člani čete so bili: Franc Prva zapis o delovanju PGD Prekopa so bili postavljeni leta 1963. Okoli leta Colarič, Janez Abram, Franc Kuhar, ima datum 11. september 1948. Tega 1980 so gasilski dom obnovili, dvignili Franc Župan in Janez Jereb. Takoj so dne je bil občni zbor, na katerem je bil v nadstropje, prenovljena je bila tudi pristopili še: Alojz Goltes, Janez Zagorc, za predsednika izvoljen Karel Lenčič. zunanjost. Vse to so opravili gasilci s Franc Simončič, Jože Črtalič, Martin V letu 1957 je bila vsa dejavnost usmer- prostovoljnim delom. V tem času je bilo Župan, Matija Zagorc, Jože Pungerčar, jena na proslavljanje 30-letnice obstoja tudi precej veselic, s katerimi so zbirali Alojz Cvelbar in drugi. Prvi predsednik društva. To je bilo 15. junija 1957 na sredstva, potrebna za prenovo doma. je bil Janez Abram, tajnik Franc Župan dvorišču pri gostilni Kirn. Program pa Med letoma 1984 in 1993 je v delova- in prvi adjutant Franc Colarič. je bil naslednji: ob 4. uri zjutraj budnica, nju društva vladalo precejšnje mrtvilo, Takoj po ustanovitvi so začeli z akcija- ob 10. uri akademija, ob treh popol- društvo je bolj kot ne životarilo. Pred- mi: gradnja gasilskega doma, nabava dne veliko ljudsko zborovanje, nastop sednik in vodstvo sta se menjala vsako ročne brizgalne in voza. Sredstva so pionirjev gasilcev, govori, podelitev leto, toda dogajalo se je zelo malo. zbirali med člani, prirejali veselice, v ve- odlikovanj, velike gasilske vaje, nato Leta 1994 je društvo dobilo novo, liko pomoč pa je bila tudi gospa Vilma prosta zabava. Na predvečer praznika mlado vodstvo (volitve na vsaka 4 leta): Globočnik, graščakinja z Dobrave. Tudi so kurili kresove. predsednik Dušan Jenškovec, povelj- z njeno pomočjo so že leta 1934 naba- Že leta 1955 so člani začeli razmišljati nik Milan Zagorc ml., podpredsednik

26 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice kratke novice |

Milan Cekuta, voznik kombija Janez 2012 so pionirke zastopale društvo (v vilno finančno konstrukcijo se je vse Jereb, Stane Tršinar je bil tajnik eno okviru GZ Krško) na državnem prven- izteklo v dobro društva, saj so nabavili leto, za njim Andreja Gorjanc, blagajni- stvu na Ptuju. To je za tako majhno novo vozilo Mercedes z nadgradnjo čarka Andreja Pirnar. Društvo je začelo društvo velik uspeh. GVC 16/24. In še več! Na začetku lan- dejavno delovati na vseh področjih in že Društvo deluje z naslednjim vodstvom: skega leta so se odprle nove možnosti in naslednje leto so se pokazali rezultati. predsednik je Viktor Simončič, pod- tako so, sicer v ožjem krogu upravnega Na občinskem tekmovanju GZ Krško so predsednik Sandi Tršinar, poveljnik odbora PGD, pričeli še dejavnosti za pionirji dosegli 3. mesto in člani celo 1. Milan Zagorc ml., podpoveljnik Milan nakup novega vozila za prevoz moštva Leta 1996 so se začeli intenzivno Cekuta, tajnik Aleš Kegljevič, blagajni- − kombija Opel Vivaro. pripravljati na prihajajočo 70. obletnico. čarka Andreja Pirnar Zagorc in hišnik Tako so 9. junija, na oblačno in deževno Dom je bilo treba obnoviti, saj so to leto Damjan Luzar. soboto, slavnostno prevzeli in predali pridobili tovornjak Zastava − cisterno, ključe obeh vozil v uporabo šoferjema. za katero je zadolžen Robert Zagorc. Z nastankom občine Kostanjevica Ob tej priložnosti je župan Občine Ko- Opravila so se še različna vzdrževalna na Krki so bila društvu zagotovljena stanjevica na Krki Mojmir Pustoslem- dela. Julija 1996 so se člani udeležili minimalna sredstva, tako so lahko za- šek pohvalil gasilce za požrtvovalnost tekmovanja starih brizgaln v Ključa- čeli razmišljati tudi o potrebnih novih ob poplavah leta 2010 in obljubil, da jih revcih pri Ljutomeru in bili razglašeni pridobitvah. bo občina podpirala tudi v prihodnje. za najbolj mlado in oddaljeno ekipo na Zob časa je močno načel cisterno Zasta- Predsednik gasilske zveze Šentjernej tekmovanju. va, ki je bila že leta 1996 rabljena, naba- Anton Pucelj je poudaril, kako dragoce- V leto 1997 so zakoračili z veliko de- vljena s pomočjo Gasilske zveze Krško. na in danes redka sta taka zavzetost in lovnimi akcijami v domu, saj so v celoti Kombi Renault Trafic pa že dolgo ni sodelovanje, kot so ju pokazali pre- prebelili in prebarvali vse notranje več ustrezal standardom in zakonskim kopški gasilci ob tej akciji. Predstavnik stene, okna, vrata, strope v spodnji zahtevam. Zato so leta 2009 začeli na- krške gasilske zveze je PGD Prekopa in zgornji etaži, v zgornjih prostorih črtovati prenovo voznega parka, saj so izročil plaketo Gasilske zveze Krško. položili ploščice, ravno tako po balkonu intervencije pokazale, da bo slej kot prej Slovesnega dogodka se je udeležila in zunanjem stopnišču. Na zunanjih treba opremo nadomestiti z novejšo. In tudi vodja brežiške izpostave uprave stenah doma so ponovno prevlekli fasa- tako se je začel vrteti mlin, kako priti za obrambo Zdenka Močnik, ki je do ter pred vhod postavili vetrolov. Vsa do sredstev ter na kakšen način opremi- ravno tako poudarila pomen njihovega ta dela so bila narejena s prostovoljnimi ti in pridobiti najprej novejšo cisterno. delovanja. Vozili je blagoslovil domači prispevki članov in nečlanov gasilskega Upravni odbor društva je vseskozi iskal župnik v upanju, da bosta čim manjkrat društva. na eni strani možnosti za pridobitev potrebni v intervencijske namene. Gasilski dom na Dolnji Prekopi 21 b je sredstev (iskanje donatorjev, pogajanja že od ustanovitve društva zbirališče z občino Kostanjevica na Krki, večkra- V društvu se zahvaljujejo vsem obča- vaščanov (različni sestanki, volišče), tni obisk vaščanov za prostovoljna sred- nom, da so v preteklih letih skupaj, vsak sedaj pa predvsem mladih, saj v domu stva), uspešno so se prijavili na razpis po svojih močeh, prispevali k uresni- lahko praznujejo, igrajo družabne igre, za nepovratna sredstva s strani države čitvi sanj vsakega gasilskega društva. se družijo. Skozi leta je dom pridobival (MORS), na drugi strani pa so tudi Zahvala pa gre tudi upravnemu odboru lepšo podobo: v zgornjih prostorih je iskali cenejše, pa vendar kakovostno vo- PGD Prekopa in občinskemu poveljni- urejena kuhinja, velika soba za različ- zilo z dodatno novo nadgradnjo skupaj ku, ki je bil gonilna sila tega uspeha. ne sestanke ter malo manjša za razne z novo opremo po veljavnih standardih, družabne aktivnosti, spodaj sta urejeni ki bi ustrezala intervencijskim potre- NA POMOČ! dve garaži za vsako vozilo posebej, bam in geografskemu terenu. vmesni prostor pa je namenjen kot Z zavzetim iskanjem rešitev in s pra- || Andreja Pirnar Zagorc garderobni prostor, kjer se gasilci pred odhodom na intervencijo opremijo z zaščitno obleko, s škornji, čelado in z rokavicami. Postopoma so dopolnjevali opremo doma in opremo za gašenje in reševanje − po skromnih zmožnostih. Tako imajo danes 10 kompletnih oblek za intervencijo. Poudarek so dali tudi izobraževanju (tečaj za strojnika, tečaji za nižjega gasilskega častnika, tečaj za gasilskega častnika, tečaji za izolirne dihalne aparate), saj brez tega ob novi tehnologiji opreme in tudi objektov ne gre. Danes je v društvu 143 članov in 31 pionirjev. Veseli so številčnega pod- mladka in želijo, da bi ta tudi naprej dejavno sodeloval. Niso še pozabili let, ko niso mogli sestaviti ekipe pionirjev ali pionirk iz preprostega razloga, ker ni bilo otrok (starostna omejitev). V juniju | Fotoarhiv: PGD Prekopa

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 27 | šola ni šala

socialno šibke družine. Koncert je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim televizijskim preno- som. Na njem so nastopili Slovenski oktet, Janez Lotrič, Jadranka Juras, Šola|| Melita Skušek ni šala Severa Gjurin, Oto Pestner in Pro anima singers, Nina Pušlar in Stiški V šolskem letu 2012/13 našo šolo DOGODKI TEGA LETA kvartet, Eva Boto, Anika Horvat in obiskuje manj učencev kot v preteklem Združeni mladinski pevski zbor OŠ šolskem letu, in sicer 190. Prvi šolski dan Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki in F D SKUPAJ Prvošolce smo prvi dan pouka tradicio- OŠ Podbočje, vokalna skupina Sonus, nalno slovesno pospremili skozi šolska Adi Smolar, Eva Hren, Ana Dežman, 1. R 7 14 21 vrata. Razveselili so jih čarovnik, Lara Jankovič. Izvajalce slovenskih 2. R 10 9 19 darilca, ki jih je prispevala tudi Občina uspešnic in priredb je spremljal Big 3. R 8 14 22 Kostanjevica na Krki, in velika torta band Slovenske vojske. Po predhodnih dobrodošlice. četrtkovih pevskih vajah, ko nas je 4. R 11 12 23 obiskala Anika Horvat na šoli, smo v 5. R 17 8 25 Nastop z Aniko Horvat soboto skupaj z njo nastopili z dvema 6. R 10 10 20 V soboto, 22. 9. 2012, sta se mladinska pesmima Ne zdi se mi prav, da otro- 7. R 10 10 20 pevska zbora OŠ Podbočje in OŠ Kosta- ci trpijo in Aco iz 3. a. Izjemno smo njevica na Krki udeležila 5. dobrodel- bili veseli skupnega sodelovanja ter 13 6 19 8. R nega koncerta Rdečega križa Slovenije, počaščeni, zato se toplo zahvaljujemo 9. R 9 12 21 na katerem so zbirali prostovoljne pri- Aniki Horvat in Borutu Antončiču, ki SKUPAJ 95 95 190 spevke za otroke iz socialno ogroženih sta nam omogočila sodelovanje na tako družin, ki nimajo možnosti letovanja, veliki dobrodelni akciji, kjer je bilo Za šolsko leto 2012/13 smo si zadali ter za nakup prehranskih paketov za zbranih preko 60.000 evrov pomoči. naslednje prednostne naloge: ▪▪ uvajanje medvrstniške mediacije ▪▪ tematsko poglobljene razredne ure ▪▪ bralna pismenost ▪▪ zdrav življenjski slog ▪▪ izboljšanje učnih in vzgojnih rezultatov

Projekti v šolskem letu 2012/13 ▪▪ Nadaljevali bomo z izvajanjem projekta MŠŠ in ESS ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG. ▪▪ Dejavno bomo sodelovali v mednarodnem projektu EKO ŠOLA, v katerem smo že četrtič po vrsti potrdili prejeto zeleno zastavo. ▪▪ S podobno tematiko se bomo ukvarjali tudi v projektu mreže ZDRAVIH ŠOL, v katero smo bili sprejeti leta 2009. ▪▪ Tudi letos bomo sodelovali v mednarodnem projektu EVROPA V ŠOLI (z likovnimi in literarnimi prispevki). ▪▪ V okviru razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih razvijanju in dobrodelni koncert Rdečega križa | Fotoarhiv: OŠ Jožeta Gorjupa izvajanju novih didaktičnih in orga- nizacijskih pristopov v osnovnem Snemanje zgoščenke in nastop Tradicionalni slovenski zaj- šolstvu s ciljem vzpostavitve podlag na RTV Slovenija trk za sistemsko uvedbo novih didaktič- Pod mentorstvom Mojce Jevšnik ter v V petek, 16. novembra 2012, smo po nih pristopov, bomo v mreži desetih sodelovanju z Borutom Antončičem sta slovenskih vrtcih in šolah v okviru šol sodelovali v projektu INDIVIDU- združena mladinska pevska zbora pod- projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ALIZACIJA IN PERSONIFIKACIJA boške in naše šole 26. 10. 2012 na naši katerega pobudnica je Čebelarska zve- POUKA S POMOČJO IKT. šoli snemala dve pesmi za CD Anike za Slovenije, zaužili zdrav tradicionalni ▪▪ Sedmošolci bodo vključeni v projekt Horvat. V ponedeljek, 12. 11. 2012, pa zajtrk s črnim kruhom, z maslom, me- RASTEM S KNJIGO. je Anika učence povabila, da so skupaj dom, jabolkom in mlekom. Po oddelkih ▪▪ Učenci 3. triletja bodo sodelovali v zapeli na snemanju oddaje Na zdravje. šole so potekale dejavnosti v povezavi projektu TO SEM JAZ, ki ga vodi Oddaja je bila na sporedu v petek, 16. z zdravim načinom prehranjevanja in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. 11. 2012, na RTV Slovenija. pomenom zajtrka, otroke v vrtcu pa so

28 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice šola ni šala |

tudi na občinskem prvenstvu v krosu, Diabetes – 2 srebrni in eno ki je bilo v Krškem 27. 9. 2012. Pomeri- zlato priznanje li so se z atleti iz vseh šol občine Krško. 24. novembra 2012 so se državnega Najboljše rezultate so dosegli: tekmovanja iz Diabetesa udeležile devetošolke Blažka Krašovec, Tjaša Razred Učenec/ka Mesto Čukajne in Lina Jerele. Tjaša in Lina sta prejeli srebrno priznanje, Blažka pa 2. razred NIKA KOVAČIČ 1. je prejela najvišje – zlato priznanje. 3. razred EVELIN LUŠTEK 3. 4. razred TAJA KRŽIČNIK 2. Šolsko tekmovanje – nemščina 6. razred PIA URBANČ 1. Udeležili so se ga devetošolci Jan Straj- nar, Tjaša Čukajne, Erik Grubar in Lina LOVRO JARKOVIČ 3. Jerele. Lina je dosegla bronasto prizna- tradicionalni slovenski zajtrk 7. razred SARA MIKLAVŽ 3. nje in se uvrstila na državno tekmova- | Fotoarhiv: OŠ Jožeta Gorjupa 9. razred SIMONA ZAGORC 3. nje, ki bo 7. marca 2013 v Ljubljani. obiskali domači čebelarji Roman Jor- Planinski pohod Šolsko Cankarjevo tekmova- dan, Milka Kuplenik in Viljem Vrhov- Devetošolci so 20. in 21. 9. odšli na nje šek ter predstavili čebeljo družino in dvodnevni planinski pohod na Gorjan- Bronasta priznanja so dosegli: Ajda Lea zdravilne učinke medu. Najmlajši so si ce. Spremljali so jih člani Planinskega Jakše, Benjamin Gašpar, Maks Tomše, ogledali čebelarjevo uniformo, delovno društva Polom Kostanjevica na Krki. Lovro Janškovec, Miha Petretič, Blaž obleko, satovnico in vosek. Izdelovali Tomšič, Lucija Mohar, Sara Pacek, Zala so svečke iz voska, se posladkali z me- TEKMOVANJA IZ ZNANJA Kržičnik, Eva Krajnc, Lara Njegač, Lu- denjaki ter zapeli pesmi o čebelah. cija Strle, Katja Štefanič, Jan Strajnar Biologija – 3 srebrna in eno in Blažka Krašovec. Parkeljni v prvem razredu zlato priznanje Na regijsko tekmovanje so se uvrstili Ob prihodu v učilnico so bili na dan Državnega tekmovanja iz znanja bio- 3 učenci: Lucija Strle, Jan Strajnar in sv. Miklavža naši prvošolci prijetno logije, ki je potekalo na temo Sloven- Katja Štefanič. Tekmovanje bo 29. 1. presenečeni. Pri Društvu podeželskih ske ohrideje 30. 11. 2012 v Stični, so 2013 v OŠ Cerklje. žena Pod Gorjanci je Miklavž za naše se pod mentorstvom Jožice Čukajne najmlajše učence pustil slastne par- udeležili štirje učenci 9. razreda in Šolsko – astronomija keljne. Zelo so se jih razveselili in hitro dosegli velik uspeh. Blažka Krašovec, Udeležila sta se ga dva učenca iz 9. pokusili dobrote. Tjaša Čukajne in Lina Jerele so osvojile razreda: Jan Strajnar in Žan Abram, ki srebrna priznanja, Jan Strajnar pa je osvojil bronasto priznanje. ŠPORT zavidljivo zlato priznanje. Odbojka Polfinale državnega prvenstva v odboj- PRIREDITVE dolgo ni doživela takšnega praznika, ki na pesku za učence se je letos, 12. 9. saj se je zbralo staro in mlado iz cele 2012, odvijal v Kostanjevici na Krki. Otvoritev novega igrišča občine. V programu, ki ga je povezoval Poleg ekipe naših fantov so sodelovale V petek, 5. oktobra 2012, smo končno Peter Poles, so nastopili vsi učenci še osnovne šole Globoko, Žužemberk, dočakali zgodovinsko odprtje novega šole, pevka Vesna Krapež in plesna Škofljica, Šmihel in Brezovica. Naši športno rekreacijskega centra pri naši skupina Harlekin, kot gosta pa sta učenci so zasedli 4. mesto. osnovni šoli. Kostanjevica na Krki že z njimi odtekla častni krog letošnja

Na medobčinskem tekmovanju za starejše deklice, ki je bilo 22. novembra 2012 v Podbočju in v Kostanjevici, so naše deklice zasedle 4. mesto.

Na področnem prvenstvu osnovnih šol v odbojki za učence letnika 1998 in mlajše, ki je bilo v torek, 8. januarja 2013, ob 12. uri v športni dvorani OŠ Sava Kladnika v Sevnici, je naša ekipa v sestavi Martin Štefanič, Erik Grubar, Jan Strajnar, Jaka Štokar, Žan Božič, Matic Delak, Mitja Kavčič, Simon Božič, Jan Kostanjšek in Uroš Štefanič pod vodstvom Ervina Felicijana osvojila PRVO MESTO.

Atletika Naši učenci in učenke so sodelovali Otvoritev novega igrišča | Foto: Rajko Čuber

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 29 | šola ni šala olimpijca Primož Kozmus in Primož Kobe. V imenu ministrstva za izobra- ževanje, znanost, kulturo in šport je spregovoril v. d. direktorja direktorata za investicije mag. Andrej Vihtelič, zbrane pa je poleg ravnateljice Melite Skušek nagovoril tudi podžupan Obči- ne Kostanjevica na Krki Ladi Petretič. Po uradnem delu, ko so na simbolično skulpturo investitorji in izvajalci del prilepili ploščice s svojimi imeni, se je prireditev nadaljevala s športnimi in z ustvarjalnimi delavnicami ter pogosti- tvijo za vse zbrane. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri otvoritvi, še posebej staršem in preostalim občanom, ki ste prispevali resnično nepojmljivo veliko peciva za zaključno druženje.

Proslave V soboto, 13. oktobra 2012, smo sodelovali na spominski slovesnosti na Oštrcu, 21. oktobra 2012 pa na tradicionalni komemoraciji na kosta- Dobrodelni koncert in sejem | Fotoarhiv: OŠ Jožeta Gorjupa njeviškem pokopališču ob spominskem dnevu občine Kostanjevica na Krki. navdušila s svetovnimi uspešnicami in Tehniški dan v Zagrebu 21. novembra pa so naši učenci razve- z večnimi slovenskimi melodijami. Z V četrtek, 6. novembra 2012, smo selili z nastopom najstarejše prebivalce njimi pa so zapeli tudi naši učenci. učenci osmega in devetega razreda naše občine, ki so se zbrali na tradicio- Po koncertu pa smo prodajali božično- imeli tehniški dan. Peljali smo se čez nalni prireditvi KO RK. -novoletne izdelke, ki so jih učenci mejo v hrvaški tehnični muzej, v Za- izdelali na tehničnem dnevu. Izkupi- greb. Ker je muzej res velik, je razde- Sprejem v šolsko skupnost ček sejma, 1.036,93 EUR, je namenjen ljen na več oddelkov. Najprej smo se V četrtek, 25. 10. 2012, smo predstav- šolskemu skladu. odpravili k oddelku, kjer so razstavlje- niki Šolske skupnosti učencev Osnov- Zbirali pa smo tudi prostovoljne pri- ni največji dosežki človeške tehnologije ne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica spevke za dve družini iz Markovcev, na področju vesolja, šli smo v velik na Krki v svoje vrste sprejeli najmlajše ki sta utrpeli večjo škodo v letošnjih planetarij, kjer smo videli nočno nebo člane. Enaindvajset prvošolcev se poplavah. Pred novim letom smo jima s planeti in preostalimi zvezdami je pod mentorstvom učiteljic Darje nakazali 505,00 EUR. Hvala vsem, ki našega osončja. Nato smo skozi ekspe- Janškovec, Lidije Stipanič, Martine ste kakorkoli darovali. rimente, pri katerih so sodelovali naši Perašin in Mojce Jevšnik predstavilo učenci (brez skrbi, prav vsi so ostali s prisrčnim programom. S slovesno Dan samostojnosti in enotno- celi), spoznali fizika Nikola Tesla. zaobljubo so prisegli, da bodo šolarji, sti Potem nam je vodič povedal nekaj o na katere bomo vsi ponosni. Zadnji dan pouka pred božično-novo- rudarstvu, odpravili smo se v nekoč letnimi prazniki pa smo za vse učence delujoči rudnik, na koncu pa smo si Dobrodelni koncert in sejem in zaposlene pripravili šolsko proslavo pogledali še razstavljene avtomobile, V četrtek, 29. 11. 2012, je na naši v počastitev dneva samostojnosti in letala, vlak, prešo, motorje ter druge šoli potekal že tradicionalni božično- enotnosti. stroje. Po obisku tehničnega muzeja -novoletni koncert pod vodstvom smo se odpeljali proti Krapini, kjer smo Mojce Jevšnik. Pevci Otroškega in DOŽIVELI SMO … obiskali muzej predjamskega člove- Mladinskega pevskega zbora OŠ ka! Pot je minila kar hitro in že smo Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Drevo življenja v DZ izstopili ter prišli do velike sive stavbe so se predstavili z zanimivim izborom Naši učenci Gašper in Lučka Simič z ogledali. Vstopili smo skozi vrtljiva pesmi in priznati moramo, da so to že Hrovat, Maks Tomše, Tim Strajnar, vrata, s katerimi so se fantje kar dobro prave male zvezde, saj so s samozave- Maša Jordan in Tjaša Divjak so se v zabavali, vendar, zabavo na stran, že stnim nastopom, z odlično izvedbo in soboto, 1. decembra 2012, udeležili smo sedli na sedeže in si ogledali film otroškim navdihom očarali občinstvo. krasitve Drevesa življenja v Državnem o življenju predjamskega človeka. Ko se Svoje glasove so strnili v pestrem zboru RS. Na dogodku so jih spremljali je film končal, smo počakali še malo, se programu, lahko bi rekli že kar malimi starši, organizator je bil Zavod Otok razdelili v dve skupini po razredih in pevskimi uspešnicami, saj jih tako (Vesna Hrovat), projekt pa je potekal v lepo drug za drugim vstopili v glavne rekoč prepeva že cela šola. okviru projekta Arhitektura in otroci. prostore muzeja. Seveda smo dobili Koncert je popestrila šentjernej- Otroci so okrasili posebno novoletno vsak svojega vodiča. Deveti razred je ska Vokalna skupina MINIBUS pod jelko z željami naših učencev. dobil še posebej zgovorno vodičko. vodstvom Mojce Jevšnik, ki nas je Vodila nas je skozi muzej, od same-

30 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice šola ni šala | ga velikega poka pa vse do odhodov v Šola v naravi na Arehu namen pa lahko uporabijo tudi šolske vesolje. Spoznali smo naš razvoj od ene Od 10. do 14. januarja 2013 so bili skodelice. Učenci so spremembo dobro same molekule DNK do homo sapiensa šestošolci v zimski šoli na Arehu. Poleg sprejeli, saj sami ugotavljajo, da smo s – modernega človeka. Poleg tega smo alpskega smučanja in teka na smučeh so tem znatno zmanjšali količino odpad- spoznali še razvoj Zemlje in nekate- imeli tudi nočni pohod, različna preda- kov. rih živalskih vrst. Obisk krapinskega vanja in zabavne igre. muzeja je bil zelo zanimiv in upam, da se Zbiranje zamaškov bomo tja odpravili še kdaj! Bil je naporen V letošnjem šolskem letu zbiramo pla- dan, zares naporen. Vendar prav tako ZBIRALNE AKCIJE IN EKO stične zamaške za desetletno Patricijo poučen in zabaven. (Tjaša Čukajne in ŠOLA iz Pišec. Rodila se je kot nedonošenček v Katja Štefanič, 9. razred) 26. tednu nosečnosti, s telesno težo 570 Zbiranje papirja gramov in 29 cm dolžine. Imela je zelo Nagrada za zlate bralce V oktobru je 6. razred zbral 4.820 kg slabo razvita pljuča, zato je bila priklo- V četrtek, 23. 11. 2012, so učenci 9. starega papirja, 9. razred pa 2.400 kg. pljena na kisik. Počasi je pridobivala težo razreda odšli na nagradni izlet, ki ga Akcijo bodo ponovili v aprilu. in po štirih mesecih je že lahko zapustila je organizirala ZPM Krško. Izleta so V akciji Eko paket pa se učenci učijo, porodnišnico. Vseskozi Patriciji veliko se udeležili učenci, ki so vseh devet let kako pravilno zlagamo in odlagamo kar- pomaga tudi alternativna medicina. Ve- šolanja po navodilih mentoric vsako tonsko embalažo za mleko in sokove. liko manj boleha, znakov epilepsije nima leto osvojili bralno značko in si prislužili Ločeno zbiranje odpadkov več, izboljšalo se ji je ravnotežje, govor naziv ZLATI BRALEC. Takšnih učencev Dosledno se trudimo, da predvsem v se je začel malce hitreje razvijati. Seveda je letos 10. Do Krškega in potem še nazaj jedilnici, kjer nastaja največ različnih pridno izvaja tudi fizioterapijo, kjer zelo v Kostanjevico smo se peljali z gasilskim odpadkov, te razvrščamo v tri različne lepo sodeluje. Sedaj že samostojno sedi v kombijem, za kar se še posebej zahvalju- koše – za plastiko, papir in mešane od- turškem sedu in za kratek čas tudi stoji. jemo očetu Žana Abrama. padke. Biološke odpadke zbiramo na po- Deklica potrebuje posebno THERASUIT Poleg laskavega naziva smo si prislužili sebnem mestu pri vhodu v kuhinjo. Na TERAPIJO, da bi lahko shodila. Z izku- še nagradni izlet v Ljubljano, kjer smo zadnji konferenci smo se tudi odločili, pičkom zbranih zamaškov ji bodo tovr- obiskali knjižni sejem in malo zapra- da opustimo plastične kozarčke za vodo. stno terapijo starši lahko tudi omogočili. vljali za knjige, seveda. Nato pa smo si Večina učencev ima svoje plastenke ali Če imate doma tudi vi veliko plastičnih ogledali še predstavo Martin Krpan – od „bidončke“, v katere si nalijejo pijačo, ki zamaškov, jih lahko prinesete v šolo ali junaka do bedaka. je vedno na razpolago v jedilnici. V ta pa jih predate učencem naše šole.

Zimska šola v naravi | Fotoarhiv: OŠ Jožeta Gorjupa

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 31 | galerija GALERIJA BOŽIDAR JAKAC V LETU 2012 Leto 2012 je v veliko pogledih veljalo kot prelomno. V Gale- sicer kot temeljno sled reproduktivnosti ohranja identično riji Božidar Jakac ga lahko ocenjujemo kot uspešno, če uspe- dimenzijo in način okvirjanja ter slikana razmerja znotraj šnost merimo tudi z obsegom javnega programa, ki smo ga slikovnega polja, spreminjajo pa se taktilne strukture in uspeli pripraviti in izpeljati skozi preteklih 12 mesecev. medsebojne korelacije ter napetosti barvnega spektra. V spremenjeni barvni vibraciji dobi novo delo povsem svo- V širšem prostoru je naš umetnostni muzej gotovo najbolj jo, novo identiteto.“ Prostori lapidarija so v času razstave prepoznan po obsežnih zbirkah slovenskih ekspresioni- dobili posebno, poetično noto, ki je nedvomno tudi rezultat stov, Forma vivi in nekdanji samostanski cerkvi. Nekdanji Bravničarjeve večplastne umetniške izobrazbe. V poletnih sakralni prostor je od 25. maja naprej razstavišče hrvaškega mesecih pa so se v sedem prostorov „vselili“ štirje umetniki, slikarja in docenta na Katedri za slikanje in risanje Aka- ki so bili vključeni v projekt Keramika v konceptu 4/2, s demije likovnih umetnosti v Zagrebu, Tomislava Buntaka. katerim se je Galerija Božidar Jakac vključila v spremljeval- Njegova razstava Potovanje junaštva temelji na razstavi ni program mednarodnega trienala keramike UNICUM. V Romarji – Vizije mističnih potovanj, ki je bila leta 2008 okviru drugega trienala keramike so se v Galeriji Božidar postavljena v Umetniškem paviljonu v Zagrebu in istega leta Jakac s samostojnimi projekti predstavljali Vera Stanko- prejela nagrado Vladimirja Nazorja za najboljšo razstavo na vić, Nuša Lapajne Čurin, Iztok Amon in Roman Makše. V Hrvaškem. Za razstavo v Galeriji Božidar Jakac je bil izvirni Galeriji smo s tem projektom želeli „opozoriti in izpostaviti cikel razširjen z več kompozicijami. „Razstava že s svojim vlogo in pomen keramike kot specifičnega izraznega medija naslovom potencira umetnikovo zavest o napredovanju v delih sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, ki svoja krize in potencialu iskanja psihološkega prostora vere ter dela hkrati koncipirajo kot specifične prostorske projekte,“ razumevanja njenega namena in prispevka k celoviti oseb- kot je zapisala kustosinja Barbara Rupel. nostni rasti in splošnemu civilizacijskemu napredku. Sama V septembru smo odprli razstavo hrvaškega kiparja Denisa tema potovanja je tudi sicer ena vodilnih vsebin Buntkovega Kraškovića, ki ga obiskovalci Galerije Božidar Jakac poznajo opusa. Že na zgodnjih risbah na papirju, ki so nastale pod kot enega od zadnjih udeležencev Forma vive. Njegovo delo močnim vplivom estetike in strukture stripa, je potovanja Dobrota nagovarja obiskovalce pred vstopom v dvorišče svojih priljubljenih trojic ali celotnih narodov skozi puste nekdanjega cistercijanskega samostana. Krašković velja za pokrajine razvil v tisočih epizod. Ta pripoved brez začetka družbeno angažiranega avtorja, kar se je pokazalo tudi na in konca, brez otipljivih toposov in deklarirane namemb- razstavi Moja zgodba. Predstavil se je z deli, nastalimi v nosti, za človeka Buntkovega duhovnega izvora ne more daljšem časovnem obdobju, ki, kot je zapisal Goran Milova- biti nič drugega kot doseganje nebeškega kraljestva oziro- nović, „jasno izkazujejo Kraškovićevo usmeritev v figuralno ma modrosti,“ je zapisal umetnostni zgodovinar in kritik umetnost, močno prežeto s krščansko ikonografijo ter soci- Branko Franceschi v katalogu razstave. Fluorescentne risbe, alno angažiranimi aktualnimi temami. Realizacije njegovih ki žarijo v zatemnjenem prostoru nekdanje samostanske cerkve, dajejo prostoru mističen pridih, ki kar kliče k samostojnim obiskom, ob katerih se lahko predamo doživljanju razstave. V skladu z načrtom naj bi se razstava zaključila 27. januarja, a jo bomo zaradi velikega interesa obiskovalcev podaljšali do 24. marca 2013.

V prostorih lapidarija so bile v letošnjem letu tri razstave. Razsta- višče smo odprli z deli akademskega slikarja in glasbenika Igorja Bravni- čarja in njegovo razstavo Metamor- foze. Ob razstavi je kustos Goran Milovanović zapisal: „V razstavlje- nem ciklu Metamorfoze si umetnik kot izhodišče postavi svoje starejše delo, izvedeno v tehniki olja na pla- tnu (Morje št. 3 − diptih, 2005, olje/ juta, 111 x 279 cm), ki ga s pomočjo fotografskega postopka razgradi in ga prevede v povsem drug medij. Nastane cikel šestih c-printov Otvoritev razstave Uroša Weinbergerja | Foto: Matej Jordan Metamorfoz na dibond podlagi, kjer

32 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice galerija | idej posegajo v področje kiparstva, slikarstva, video filma, prejemnika nagrade bienalne razstave Pogled na likovno risbe in posledično stripa (na razstavo je bilo uvrščenih 23 umetnost Slovenije 6: Jaz, tukaj zdaj., Uroša Weinbergerja. del).“ Umetnik je družbeno angažiran in se v zadnjih letih intenzivno odziva na problematiko našega vsakdana. Kustosinja Prostore Lamutovega likovnega salona je zgodaj spomla- Barbara Rupel je v katalogu razstave zapisala: „Uroš Wein- di s svojimi 42 grafikami in risbami zapolnila Jasmina berger je tokratno razstavo zasnoval izrazito tematsko. Že Nedanovski, mlada umetnica, ki živi in dela v Beli krajini. z njenim naslovom, Displaced world, deplasiran svet.' nam Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Belokranjskim nazorno pove, kje in kaj je njena sporočilna vloga. Z namer- muzejem Metlika, kustosinja Katja Ceglar pa je med drugim no nepravilnim zapisom njenega naslova pa to še podkrepi. zapisala: „Umetnica motivno črpa v neposredni okolici in Živimo namreč v okolju, ki je pod krinko navidezne urejeno- vsakodnevnih uporabnih predmetih, v katerih človek pušča sti v svojem bistvu razpuščeno, polno zmede, nesmislov in sledi svojega bivanja, prisotnosti in delovanja. Eden takšnih kontradiktornosti. Postajamo vse bolj pasivni, nekreativni motivov je kanglica za zalivanje rož, ki pripovedno pomeni in s tem vse lažje vodljivi. Posameznik, ki to zazna in se osredotočenost na zagotavljanje osnovnih potreb življenja temu upre, je na udaru vseprisotnih mehanizmov kontrole, ter skrb zanj.“ ki pripomorejo k njegovi ukrotitvi.“ Misli, ki so v zadnjih Poletni termin v Lamutovem likovnem salonu je bil v letu, mesecih leta 2012 postale še bolj aktualne, kot so bile že ko je Kostanjevica na Krki obeleževala 760. obletnico sicer. razglasitve mesta, namenjen samemu mestu oz. njegovemu staremu mestnemu jedru in njegovi arhitekturni podobi. Ob programu občasnih razstav v naših razstaviščih pa Mesto smo ujeli v utrinke: spoznavali smo ga skozi historič- zadnja leta zelo skrbimo tudi za stanje naših stalnih razne upodobitve in katastrske karte ter razglednice, ki so bile stav. Po preureditvi zbirke del Božidarja Jakca smo tako v v uporabi v različnih obdobjih 20. stoletja. Večina razglednic lanskem letu preuredili in dopolnili razstavo Zorana Didka. sodi v obdobje med obema vojnama, ko je bila Kostanjevica Prenovljene prostore in nove pridobitve, ki smo jih vklju- na Krki razmeroma živahno podeželsko naselje. Gradivo je čili v dela, ki so že desetletja del naših zbirk, smo javnosti javno dostopno; hranita ga Knjižnica Mirana Jarca v Novem predstavili tretjo soboto v juniju, ko se je tudi naša ustanova mestu in Galerija Božidar Jakac. Prikaz današnje situacije vključila v že dobro uveljavljen program na Slovenskem, v naselju pa je v največji meri rezultat pogledov, ujetih v Poletno muzejsko noč. Poleg odprtja razstave smo na ta dan fotografijah Uroša Abrama in Gorana Rovana. Gradivo je ustvarjali v kreativni delavnici in pozno zvečer poslušali dopolnil izbor filmskih in dokumentarnih posnetkov TV še zvočno instalacijo NIMETU − solo projekt glasbenika in Slovenija. V fondih Galerije Božidar Jakac je precej ume- oblikovalca zvoka Andreja Hrvatina. Poleg Poletne muzejske tniških del, ki so neposredno vezana na mesto na otoku in noči smo sodelovali tudi v programu mednarodnega dneva izbor je bogato dopolnil arhivsko in fotografsko gradivo. muzejev, 18. maja, in Dnevih evropske kulturne dedišči- Avtorica Helena Rožman je želela z razstavo opozoriti na ne, ki so potekali konec septembra. Že tradicionalno pa 3. posamezne elemente kulturne dediščine starega mestnega december zaznamuje Ta veseli dan kulture, ko tudi v Galeriji jedra in s tem pokazati tudi na neustrezna ravnanja z njo v Božidar Jakac odpremo svoja vrata z brezplačnim vstopom današnjem času. (poleg tega dneva si je mogoče razstave v našem muzeju Program razstavišča v letu 2012 je zaokrožila razstava brezplačno ogledovati vsaj še 8. februarja in 18. maja). Lani smo ob tem odprli 8. prenovljeno postavitev grafik Bogdana Borčića. Novi izbor del je predstavil kustos Goran Milovanović, v otvoritvenem programu pa je sodelovala harfistka Anja Gaberc. Nas pa je s svojo priso- tnostjo počastil tudi sam umetnik Bogdan Borčić!

Ob zaključku pogledov v razstavno dejavnost je treba omeniti tudi to, da v Galeriji Božidar Jakac še vedno ob vsaki razstavi izdamo tudi katalog, kar, kljub temu da je to splošno veljavni standard, v našem prostoru, tudi zaradi nastale finančne situacije, ni več prav vsakdanji pojav. In ravno zato smo ponosni, da ga v našem umetnostnem muzeju še uspemo vzdrževati.

Poleg domačih razstavišč so razstavni programi Galerije Božidar Jakac bogatili tudi razstavišča drugih ustanov. Razstava Pogled na likovno Otovritev razstave Kostanjevica na Krki, obrazi arhitekturne dediščine umetnost Slovenije 6: Jaz, tukaj, | Foto: Matej Jordan zdaj. je gostovala v partnerskih

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 33 | galerija ustanovah projekta, in sicer 6. januarja v Mestni galeriji Nova Gorica, 30. marca v Galeriji Velenje, 10. maja v Galeriji sodobne umetnosti Celje in 16. junija v Obalnih galerijah Piran. V slednjih smo jeseni odprli razstavo o 50. obletnici Forma vive, ki je bila že 7. februarja odprta še na eni od lokacij, kjer je mednarodni kiparski simpozij nekoč potekal, in sicer na Ravnah na Koroškem.

Ob razstavni dejavnosti pa naši obiskovalci vedno lepo sprejmejo tudi drugačne kulturne programe. Sredi poletja smo tako v Galeriji Božidar Jakac gostili predstavo Žalostna in veličastna zgodba o Sotiriji Belu, ki so jo izvedli člani Gledališča senc. V okviru Festivala Ljubljana pa je bil v nekdanji samostanski cerkvi koncert Komornega zbora Smolny, ki se je pod dirigentskim vodstvom Vladimirja Begletsova predstavil s programom ruske duhovne in narodne glasbe. Vrhunski koncertni dogodek je organizirala Krka, d. d.

Zadnja leta pregled dejavnosti Galerije Božidar Jakac ni popoln, če ne omenimo vsaj še izobraževalnih programov. Večina teh je namenjenih otrokom; ti prihajajo k nam or- Grafične delavnice pod vodstom Polone Černe ganizirano s šolskimi skupinami. Leto 2012 velja v tem po- | Fototeka: Galerije Božidar Jakac gledu za eno najbolj uspešnih, saj je bila zapolnjena večina terminov, ko smo lahko sprejemali šolske obiske. Dodati pa dih dejavnosti Galerije Božidar Jakac v koledarskem letu je treba, da zaradi neogretih razstavnih prostorov te dejav- tudi tokrat poudarjam, da sem predstavila le t. i. javni del nosti ne moremo izvajati v času, ko so temperature preniz- programov, ki smo jih v Galeriji pripravljali za obiskovalce ke, in smo tako omejeni na čas od aprila do konca oktobra, naših prostorov. Delo muzeja je seveda širše in veliko bolj ko sprejmemo večino obiskovalcev iz osnovnih in srednjih kompleksno. Delo muzeja poteka vsakodnevno tako na šol ter zadnja leta vedno pogosteje tudi iz vrtcev. Otrokom upravnem kot tudi na strokovnih področjih in le sistema- iz nam najbližjega prostora so namenjene tudi popoldanske tično in skrbno delo omogoča dobro razstavno dejavnost. Ustvarjalnice, ki ravno tako potekajo v prej omenjenem Cilj te pa so obiskovalci, zadovoljni in kritični, da z njiho- času. Ustvarjalnice so kreativen program, ki ga velikokrat vimi refleksijami postajamo boljši. Zato vas ob koncu le še soustvarjamo z umetniki, sodelujočimi v programu obča- povabim na čim pogostejše obiskovanje muzejskih razstav, snih razstav Galerije Božidar Jakac. Celotni program je prireditev, predavanj ... in ustvarjalnic. Veseli bomo vaših kustosinja Helena Rožman predstavila na Kulturnem bazar- odzivov. ju v Ljubljani in na 7. mednarodnem strokovnem posvetu kustosov pedagogov, ki je bilo v organizaciji Hrvaškega mu- || Helena Rožman zejskega društva novembra v Reki. Poleg opisanih aktivnosti pa smo ob razstavi Kostanjevica na Krki: obrazi arhitekturne dediščine izvedli javno vodstvo avtorice razstave in del t. i. porazstavnega programa s preda- vanjem prof. dr. Janeza Bogataja, ki je govoril o Kostanjevici na Krki kot turistični destinaciji. Zelo dober odziv Kostanjevičanov in okoličanov pa nam daje zavezo, da s programom nadaljujemo v spomladanskih mesecih 2013, ko bomo v goste med drugimi povabili izr. prof. dr. Živo Deu s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Matejo Kavčič iz Restavra- torskega centra v Ljubljani, Matejo Hafner iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije in konservatorje iz ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gostje bodo vsak s svojega zornega kota predstavili poglede na varovanje kulturne dediščine in mesto Kostanjevi- ca na Krki skozi varstvene politike. Otvoritev razstave Denisa Kraškovića | Foto: Matej Jordan Kot vedno ob tovrstnih pregle-

34 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice galerija | Anketa o Galeriji Božidar Jakac med domačini Kostanjevice na Krki

Galerija Božidar Jakac je ena bolj prepoznavnih galerij v 2. Starostna struktura anketirancev Sloveniji, ki pozitivno vpliva na življenje ljudi, prepoznavnost kraja ter krepitev lokalne identitete. Skupaj z ugo- dno prometno povezavo, razgibano pokrajino ter bogato kulturno dediščino nosi velik potencial za nadaljnji razvoj turizma, ki je mogoč ob medsebojnem prepletanju vseh zvr- sti turistične ponudbe ter spodbudnem okolju, ki ga nudi lokalna skupnost. Anketa, izvedena med domačini in obiskovalci Galerije Božidar Jakac, je pomemben element moje raziskoval- ne naloge, saj sem s pridobljenimi informacijami želela ovrednotiti pomen omenjene kulturne ustanove za turizem občine Kostanjevica na Krki. Hkrati pa sem hotela ugotoviti ali v primeru galerije in njenih dislociranih enot govorimo o kulturnem turizmu, obiskovalcih pa o kulturnih turistih. N= 60 Skupaj je bilo narejenih 160 anket, ki se delijo na dve raz- ličici, zato je analiza potekala ločeno. Prvi tip, ki je pred- V grobem lahko rečemo, da je bila glede na starostno struk- stavljen v tej številki Kostanjeviških novic, je bil namenjen turo sorazmerno enakomerno zajeta populacija med 18. in prebivalcem naselja Kostanjevica na Krki in obsega 60 65. letom. Največ anketiranih je bilo v starostnem razredu anket, s pomočjo katerih sem želela pridobiti informacije o od 36 do 50 (25 %) ter od 27 do 35 let (24 %). Od 18. do 26. pomenu galerije za lokalno prebivalstvo ter njenem vplivu leta je bilo vprašanega 20 %, od 51. do 65. leta 20 % prebi- na povečan obisk kraja. Zanimalo me je tudi vzdušje med valstva, 8 % starejših od 65 let ter 3 % pod 18 let. domačini, saj se je z ustanovitvijo občine Kostanjevica na Krki pojavilo pomembno vprašanje financiranja galerije. 3. Izobrazbena struktura anketirancev Anketa je sestavljena iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa; pri zadnjih so imeli anketirani več možnosti odgovorov, analiziranje pa je težje kot pri zaprtem tipu, kjer je možnost odgovorov že vnaprej določena, analiza pa lažja.

1. Spolna struktura anketirancev

N= 60

Glede na izobrazbeno strukturo prebivalstva ima največ vprašanih dokončano srednjo šolo (47 %), 25 % anketiranih N= 60 univerzitetno ali 2. bolonjsko stopnjo, 12 % 2-letno višjo šolo, 10 % visoko šolo ali 1. bolonjsko stopnjo, 5 % osnov- V anketo je bilo vključenih 22 moških (37 %) ter 38 žensk no šolo ali manj (v starostno skupino spadajo predvsem (63 %). Skupno je bilo vprašanih 60 domačinov Kostanje- dijaki, ki še niso dokončali srednjega šolanja) ter samo 1 % vice na Krki, ki je po podatkih Statističnega urada RS leta vprašanih magisterij oziroma doktorat. Delež anketiranih 2011 štela 695 prebivalcev. Anketiranega je bilo torej 8,6 % z dokončano srednjo šolo je visok tudi zaradi tega, ker neka- prebivalstva mesteca Kostanjevica na Krki oziroma 2,5 % teri mladi (starejši od 27 let) še niso dokončali univerzite- prebivalstva občine Kostanjevica na Krki. tnega izobraževanja. Izobrazbena struktura anketirancev je na občinski ravni precej neznačilna, saj je imelo po podatkih Statističnega urada RS leta 2011 osnovnošolsko izobrazbo kar četrtina občanov Kostanjevice na Krki, srednješolsko 53,4 %, visoko ali 1. bolonjsko stopnjo 3 %, univerzitetno ali 2. bolonjsko stopnjo 5 % ter samo 0,4 % občanov magisterij ali doktorat. Iz rezultatov ankete je razvidno, da sem spraše-

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 35 | galerija vala bolj izobražene posameznike. Ankete so bile narejene 6. Namen obiska galerije v knjižnici, pred občinsko hišo, v lokalih ter pri prijateljih in znancih, katerih zamisli na kulturnem področju so še posebej dobrodošle, saj jih umetnost kot taka privlači.

4. Struktura anketirancev glede na status

Skupno število odgovorov = 92

Skoraj polovica vprašanih (48 %) je kot namen obiska nave- dla otvoritve razstav likovnih del. Manj kot četrtina domači- N= 60 nov (24 %) se rada sprehaja zunaj samostanskega kompleksa, kjer stojijo skulpture simpozija Forma vive. 12 % jih prihaja Največ vprašanih je zaposlenih v kulturi, šolstvu ali zna- v galerijo zaradi ogleda stalnih umetniških zbirk, ki se vse- nosti (32 %). Kostanjevica na Krki predstavlja v Posavski binsko vsake toliko spremenijo, 7 % pa se z otroki udeležuje regiji manjše zaposlitveno območje predvsem v terciarnem likovnih delavnic. Poslovno obiskuje galerijo 4 % vprašanih, in kvartarnem sektorju. Zaposlenih drugje je 28 % anketi- predvsem zaposleni in tisti, ki v galeriji delajo preko študent- ranih, študentov 13 % in upokojenih 12 % domačinov. Enak skih napotnic ali avtorskih pogodb. Namen anketiranih pod delež (12 %) je brezposelnih, 3 % pa predstavljajo dijaki. rubriko drugo (5 %) je udeležba na porokah in prireditvah, ki se odvijajo neodvisno od programa galerije. 5. Pogostost obiska galerije 7. Vpliv galerije na povečan obisk turistov v Kostanje- Pri anketiranju domačinov sem kot izhodiščno vzela trdi- vici na Krki tev, da je posameznik vsaj enkrat v življenju obiskal Galerijo Božidar Jakac ali katero izmed dislociranih enot galerije (Lamutov likovni salon, Gorjupova galerija).

N= 60

N= 60 Anketirani domačini so se strinjali (98 %), da galerija vpliva na povečan obisk turistov v Kostanjevici na Krki. Samo en Največ domačinov prihaja v galerijo nekajkrat na leto (55 %), anketiranec je mnenja, da galerija na povečan obisk turi- predvsem na otvoritve razstav umetniških del, kjer kustos stov ne vpliva. Po podatkih turističnega informacijskega gostom predstavi avtorja razstave, čemur sledi pogostitev. 25 centra je Galerija Božidar Jakac najbolj obiskana turistična % Kostanjevičanov obišče galerijo enkrat mesečno (otroške znamenitost v občini. delavnice, otvoritve razstav, sprehajanje po parku Forma vive ...), 7 % enkrat na leto, 5 % pa je jih bilo nazadnje v galeriji pred nekaj leti. Pod kategorijo „drugo“ (8 %), je bilo anketiranih 5 zaposlenih; kustosa, vodnici po galeriji ter uslužbenka sprejemne pisarne oziroma TIC-a; katerih vizija in notranji vpogled v delovanje galerije sta za nadaljnji razvoj le-te pomembna.

36 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice galerija |

8. Večja prepoznavnost Kostanjevice na Krki zaradi dogodka želijo udeležiti, saj je vstop brezplačen. Ob prilo- galerije žnosti poteka tudi pogostitev prisotnih. Otvoritev razstav se udeležuje 48 % vprašanih, 43 % občasno, 9 % pa se jih ne udeležuje. Obisk je po besedah vodnice v primerjavi s prej- šnjimi desetletji upadel. Udeležba je odvisna od ugleda in prepoznavnosti avtorja v slovenskem umetniškem prostoru ter promocije oziroma oglaševanja dogodka.

10. Izkoriščenost samostanskega dvorišča za prireditve kulturne narave

N= 60

Pri vprašanju so si bili anketirani enotni, saj jih je 97 % odgovorilo, da je mesto zaradi galerije na lokalni, regionalni in državni ravni bolj prepoznavno. 3 % menijo, da galerija na večjo prepoznavnost Kostanjevice na Krki ne vpliva.

9. Udeležba na otvoritvah razstav

N= 60

Eno izmed večjih arkadnih dvorišč v Srednji Evropi je primeren prostor za glasbene, odrske, literarne in druge prireditve. Visok delež vprašanih (87 %) meni, da je dvorišče premalo izkoriščeno za prireditve kulturne narave, medtem ko jih desetina pravi, da je izkoriščenost prostora dobra. Pod možnostjo „drugo“ (3 %) so vprašani odgovarjali, da je dvorišče sicer izkoriščeno, vendar ne zadosti.

N= 60

Na otvoritev so povabljeni avtor razstavljenih umetniških del, kustos, ki umetnika predstavi, povabljenci in tisti, ki se

11. Ocena ponudbe galerije Božidar Jakac

Zelo Slabo Zadovo- Dobro Zelo Se ne udeležu- slabo ljivo dobro jem/ne poznam Stalne zbirke razstav v galeriji 10 % 27 % 62 % 1 % Občasne razstave v Lamutovem likovnem salonu, Lapidari- 3 % 7 % 35 % 45 % 10 % ju ter samostanski cerkvi Ponudba prireditev, koncertov idr. dogodkov v galeriji 1 % 25 % 40 % 12 % 10 % 12 % Delavnice, ki se odvijajo v okviru galerije 2 % 8 % 22 % 40 % 28 % Vodstvo po galeriji ter informacije, ki jih pod vodstvom 12 % 27 % 33 % 28 % pridobim Gostinska ponudba v galeriji 79 % 10 % 2 % 3 % 3 % 3 % Lokacija TIC-a in informacije, ki so mi na voljo 15 % 22 % 27 % 17 % 6 % 13 %

N= 60

Stalne zbirke razstav so bile ocenjene najbolje, saj je večina vprašanih (89 %) s ponudbo zelo zadovoljnih, desetina pa jo je označila kot zadovoljivo. Z občasnimi razstavami so vprašani zadovoljni, ocenjene so sicer slabše, vendar se 80 % ponudba zdi dobra, desetini pa umetniške razstave niso všeč. Dogodki v galeriji so bili ocenjeni slabše kot predhodni ponudbi. 22 % je prireditve ocenilo kot zelo dobre, 40 % kot zadovoljive, 26 % pa bi si želela več raznovrstnih kulturnih dogodkov. Delav- nice so bile v povprečju dobro ocenjene, 62 % je s ponudbo zelo zadovoljnih, desetina manj, visok delež (28 %) pa ponudbe ne pozna. Gostinska ponudba je ocenjena najslabše, saj bi si 89 % vprašanih želela izboljšav na področju te dejavnosti, šestim odstotkom pa ustreza, kot je. Z lokacijo TIC-a je zelo zadovoljnih 23 %, zadovoljnih 27 % ter nezadovoljnih 37 % anketiranih domačinov. Največjo težavo jim pomeni prav prevelika oddaljenost TIC-a od središča mesta.

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 37 | galerija

12. Spremembe v galeriji po mnenju anketiranih

Kaj bi anketirani v galeriji spremenili Delež (%) 1. Gostinska ponudba/kavarna 37 2. Več koncertov/gledaliških predstav/literarni večeri/projekcije filmov 15 3. Trgovina s spominki 7 4. Več promocije/več oglaševanja 4 5. Ateljeji/rezidenčni centri za umetnike 3 6. Prostor, kjer bi bili predstavljeni cistercijani in Speinheimi 3 7. Bolj prijazno osebje/večji delovni elan 2 8. Boljša povezanost z lokalnim okoljem in s turističnimi subjekti v okolju: dostopnost − odprtost do lokalnega prostora 3 9. Podaljšanje odpiralnega časa v poletnem času do 20.00 2 10. Primernejša lokacija TIC-a 2 11. Označitvene table, kako sploh do galerije 2 12. Nič 20

Skupno število odgovorov = 75

Zastavljeno vprašanje je odprtega tipa, saj so bila upoštevana vsa mnenja domačinov. Največji delež (37 %) vprašanih v galeriji pogreša gostinsko ponudbo, ki je v strategiji razvoja kulturnega turizma v Sloveniji opisana kot dejavnost v zamet- kih, saj zakonodaja na tem področju še ni povsem urejena. Z gostinsko ponudbo bi galerija poskušala privabiti večje število obiskovalcev, kot jim to uspe s kulturno ponudbo, kar bi pomenilo pozitivno spremembo. Petina vprašanih (15 %) bi si želela več prireditev (literarni večeri, projekcije filmov, koncerti in gledališke predstave). 7 % v galeriji pogreša trgovino s spominki, ki je podobno kot gostinska ponudba v strategiji razvoja kulturnega turizma v Sloveniji zakonodajno še neurejena. Po vzoru iz tujine naj bi se ponudba širila na tržne vsebine, ki se obiskovalcem zaračunavajo. 4 % je mnenja, da galeriji manjka promocija in oglaševanje. Podobnega mišljenja so tudi turisti, saj so nekateri izmed njih slišali za mesto od turi- stičnih ponudnikov drugod po Sloveniji in se v Kostanjevici na Krki znašli čisto po naključju. Velika ovira pri promociji je spletna stran galerije, ki je še vedno samo v slovenskem jeziku. Trije odstotki vprašanih v galeriji pogrešajo prostor, kjer bi bila predstavljena meniški red cistercijanov in rodbina Spanheimov. Na tak način bi se ponudba razširila in morda privabila tudi drug tip popotnikov. Domači umetniki (3 %) so bili mnenja, da manjkajo ateljeji oziroma rezidenčni centri za umetnike. Zelo smiseln predlog 3 % vprašanih je bila boljša povezanost galerije z lokalnim okoljem in s turističnimi subjekti, ki jih območje ponuja. Majhen delež (2 %) bi si želel bolj prijazno osebje oziroma večji delovni elan zaposlenih, ki jim edine motivacije ne bi smeli pomeniti mesečni dohodki. Enak odstotek bi podaljšal odpiralni čas galerije v poletnem času do 20.00. Nekaterim (2 %) se lokacija TIC-a ne zdi najbolj primerna oziroma bi si želeli, da bi obiskovalci tudi na otoku starega mestnega jedra lahko prišli do želenih informacij. Velika težava so označitvene table poti do galerije, saj so pomanjkljive.

13. Se vam zdi vstopnina za galerijo previsoka? zadovoljnih 92 %, medtem ko je za 8 % vprašanih previsoka. Enemu izmed vprašanih se zdi cena vstopnine prenizka. Seveda pa so rezultati tudi posledica tega, da so odgovarjali domačini, ki jim vstopnine v galerijo ni treba plačevati.

14. Znamenitosti, ki bi jih kot domačin(ka) predstavil(a) turistu

Znamenitosti Delež (%) 1. Kostanjeviška jama 22 2. OŠ Jožeta Gorjupa/mozaik na steni OŠ 16 3. Aktivnosti na Krki/kopališče pri Štravsu 11 4. Krakovski gozd 19/Resslova pot 12 5. Cerkve 5 6. Pohodništvo (pot vil Čestitk idr.) 5 7. Kmečki turizem/turizem v zidanicah 4 8. Cvelbarjev hrast 4 N= 60 9. Forma viva 3 Vstopnina znaša 3 evre za odrasle in tujce, 5 evrov za dru- 10. Balonarstvo 3 žine in 1,5 evra za otroke in študente. Za ogled razstavnih del začasnih zbirk je vstopnina 2 evra. S ceno vstopnine je

38 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice galerija |

11. Staro mestno jedro s kulturnimi spomeniki/me- 5 času obiskovalce navdušilo z aktivnostmi na reki Krki (plastne znamenitosti na rečnem otoku vanje, čolnarjenje ...). 12 % se je odločilo za Krakovski gozd in Resslovo pot po gozdu. Sakralno dediščino oziroma ogled 13. Mostovi na reki Krki 2 cerkva v občini bi turistom predstavilo 5 % vprašanih, enak 14. Gostinska ponudba/kulinarika območja/pridela- 2 odstotek (5 %) pa se je odločil za pohodništvo po tematskih va cvička poteh ter staro mestno jedro s kulturnimi znamenitostmi. 15. Razstavišče Jožeta Marinča 2 Kmečki turizem ter turizem v zidanicah bi priporočilo 4 % 16. Kolesarske poti 1 domačinov, enak odstotek tudi Cvelbarjev hrast, ki je tretji najdebelejši v Sloveniji. 3 % bi predstavili Forma vivo ter 17. Podgorjanske vinske ceste 2 balonarstvo, 2 % mostove na reki Krki, kulinariko območja, 18. Najdebelejši beli gaber, izliv potoka Studene v 1 razstavišče domačega slikarja Jožeta Marinča ter Pod- reko Krko zaradi ambienta gorjanske vinsko-turistične ceste. Odstotek vprašanih bi priporočil kolesarske poti, najdebelejši beli gaber v Sloveniji Skupno število odgovorov = 185 ter izliv potoka Studene v reko Krko, predvsem zaradi po- sebnega ambienta, ki sta ga reka in potok oblikovala. Približno petina vprašanih (22 %) bi poleg galerije turistom predstavila še Kostanjeviško jamo, ki je po podatkih Se nadaljuje. turističnega informacijskega centra druga najbolj obiskana znamenitost v občini. 16 % anketiranih bi razkazalo OŠ || Tamara Zakšek Jožeta Gorjupa ter mozaik na šoli, 11 % pa bi v poletnem Rožnati vrt Simfonija pomladi

Je ta rožica cvetela zame ali za njo, ali sama lovi sonce in V času, neprijetnem za velika umetniška dejanja, ko je svetlobo dneva, ko se pogleda v ogledalo, vidi najlepšo. kultura potisnjena malo v ozadje, je hvalevredno, da ima Njene sosede se trudijo, jutranja rosa jih umiva. V vetru lastnik hiše voljo in željo obogatiti staro mestno jedro, javnosti dostopno v veličini prostora, prisotno likovno delo sušijo lase in pogovor med njimi raznašajo metulji in čebele pomembne označbe današnjega časa sodobne umetnosti, pa mali plazeči, tihi in glasni, mladi in odrasli. kot sledovi zgodovine za danes in jutri. Harmonija. Vsi skupaj igrajo, so rožnati vrt življenja. Kro- žnico gibanja ustvarjajo letni časi. Simfonija pomladi odraža karakter bivajočih ljudi v pre- V senci počivajo utrujeno zadovoljni nasmehi. Bil je lep dan. teklosti in sedanjosti, optimizem in prebujanje notranje Nekje na drugi strani iz zemlje bruha, vulkani gradijo zavesti posameznika v globalnem svetu sivine propadanja prihodnje vrtove. in nemoči. Narava je že vse videla. Od vrhov Gorjancev v dotiku z nebom in oblaki, navzdol v dolino preko trav- V času dneva in noči nastajajo otoki, celine. nikov do Krke, v Krko, ki odnaša glas v svoji govorici Deklica pokaže prsi, sanje krvavečega pesnika vidijo bika šumenja vode, ta pot bo večna krožnica. Tu pa tam bo srna lepljivih nog. preskočila potok in žejen popotnik si bo namočil ustni- Starec in lev kot Evropa in Afrika; ah …, kdo bi to razumel, ce ob izviru bistre vode med skalami. Po očetu in mami od kod prihaja in kam gre. sinovi in hčere puščajo sledove kot mozaik zgodovine časa. Pozitivne vrednote prostora bogatijo naša čutila kot sol Otrok, nepopisan list odprte glave, širokih oči, me je najbolj kruh. razumel. Skrivanje za debli hrasta med mokrimi travami blatnih tal, Skrivnosti gozdov v teminah najglobljih senc, v vetru in odpirajo rane dozorele mladosti. tišini, v govorici jutra ali spanju noči govorijo zgodbe. Druga za drugo nam širijo obzorja iztegnjenega prsta Prošnje nebu so neslišno izgubljale moč. navzven in navznoter. Brez nas je velika slika osamljena, V kotu zunaj hiše, ob glasnem vetru, od križa do vrha teme- mrtva pesem. na, so mravljinci govorili neponovljivo strast ugodja. Odprimo ušesa. Ko zaslišimo simfonijo pomladi, oči oživi- Bilo je takrat. Iluzija slike prebuja spomine minulega. Danes jo, dan je lepši. je drugače in nekoč bo takrat. Prijatelj je rekel, za umetnika si skoraj normalen. Dobe, 18. 11. 2012

Ob razstavi v humanitarnem centru RK Novo mesto. || Jože Marinč Dobe, 15. 11. 2012

|| Jože Marinč

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 39 | drobtinice iz knjižnice KNJIŽNICA V LETU 2012

Leto 2012, leto velikih pričakovanj in pisanih dogodkov, Ponudbo dogajanja za odrasle v zadnjem času v knjižnici je bilo tudi za kostanjeviško knjižnico zelo pestro: nešteto peljemo po treh med seboj prepletajočih se poteh. Na bolj zgodb in znanja, ki živijo med platnicami knjig in potujejo malo dogodkov lahko zaradi prostorske stiske povabimo med bralci, prijetno vzdušje v knjižnici in sodelovanje pri v knjižnico, zato smo hvaležni prijaznega gostoljubja naše barvanju kulturne podobe Kostanjevice. šole, Gostilne Kmečki hram in Gostilne Žolnir. Poleg ve- Tudi nenehno rastoče številke so eden od pokazateljev dno zanimivega dogajanja v okviru Točke vseživljenjskega živahnega življenja knjižnice, zato bom poudarila nekaj učenja soustvarjamo povabila na prvopetkovska srečanja. najpomembnejših, s katerimi smo prešteli minulo leto. V letu 2012 se je zvrstilo kar 67 raznovrstnih druženj, na Knjižnica je bila odprta 131 dni. Imeli smo 642 aktivnih katerih smo našteli 1.670 obiskovalcev. uporabnikov, na novo se je v knjižnico vpisalo 95 članov. Živo je v kostanjeviški knjižnici ves čas, kar se čuti v lokal- Zabeležili smo 6.737 obiskov zaradi izposoje gradiva na nem okolju, pa tudi od drugod dobivamo pohvale. Naj se dom in izposodili 19.327 enot gradiva. V časopisni čitalni- pohvalimo, da je bilo dogajanje iz kostanjeviške knjižnice ci, kjer je uporabnikom na voljo skoraj 40 različnih časopi- v lanskem letu kar trinajstkrat zabeleženo tudi v člankih sov in revij, si jih je ogledovalo 438 uporabnikov. Našteli v časopisih (sicer smo člankov in drugih drobnih materia- smo 1.487 pregledanih izvodov. Tudi naših 5 računalni- lov, povezanih s Kostanjevico, za lani našteli kar 250). kov, ki so na voljo uporabnikom, je bilo dobro zasedenih. Zabeležili smo 2.423 obiskov. Tudi za leto 2013 smo polni idej in načrtov. Družili se Kostanjev Škrat prijazno vabi otroke – na štiriindvajsetih bomo z Miho Mazzinijem, s Katjo Plut, Stanko Hrastelj, pravljičnih uricah se je zvrstilo kar 235 živahnih malč- Fani Okič, Renato Salecl, ženskami, ki so se priselile k kov. Neskončno zanimiv svet v knjižnici in knjigah smo nam iz tujine, govorili o kavi, pivu, vodi, zdravilni glini, odkrivali tudi skupaj z otroci iz vrtca. Na osmih obiskih se spoznavali zanimive domačine, vabili na lutkovne pred- jih je zvrstilo 158. Ob projektu Naša mala knjižnica smo z stave … osnovnošolci razmišljali, kaj bi brali, zakaj ne beremo, iskali recepte za dobro branje, ustvarjali čarobni knjigostroj Dobrodošli v vaši knjižnici! … Na dveh odličnih lutkovnih predstavah se je zabavalo 48 otrok in 22 staršev. || Alenka Žugič Jakovina

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE V o vplivu energij okolja na človeka in predavanju Draga Medveda, se povabili KNJIŽNICI človeka na zdravje prostora nas je na na čaj z Jožetom Kukmanom, nasle- zanimivem predavanju poučil Nebojša dnikom patra Simona Ašiča iz stiške V knjižnici že četrto leto v okviru Lončar, dr. Metka Hudina je nanizala opatije, odstirali tisoč obrazov de- projekta Center vseživljenjskega učenja vrsto nasvetov, kako se lotiti sadovnja- mence z Nevo Železnik in se približali Posavje organiziramo raznolike dogodka, z Arnejem Hodaličem smo spozna- zvezdam z astronomi Astronomskega ke, ki poleg novega znanja in spre- vali Etiopijo, si nalili čistega vina na društva Krško. tnosti ustvarjajo tudi prijetna, topla druženja, kar je v hitrici vsakdana še posebej dragoceno. Ponedeljkovi pohodniki še vedno najdejo poti, ki jih niso prehodili, in ponovno vabijo na potep vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Po knjižnici se še vedno smehljajo prijazne lutke, ki smo jih ustvarili za aprilsko razstavo ročnih del, medtem ko že nastajajo čudoviti rešiljeji in tople pletenine, s katerimi se bomo pokazali letošnjega maja. Z Matejem Jordanom smo na tečaju spoznavali skrivnosti fotografije, pripravili tečaj angleškega jezika, se v sivih zimskih mesecih prepuščali čarobnim sporočilom zgodb na bralnih druženjih s Katjo Plut. Svoje izkušnje, znanje, modrost so na predavanjih z nami delili Vesna V. Godina, ki se je spraševala, kakšne otroke si želimo in kaj delamo, da to postanejo, ščepec rešitve nam je ponudila Sanja Lončar, Predavanje Draga Medveda | Foto: Matej Jordan

40 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice drobtinice iz knjižnice |

PRVI PETKI V KOSTANJEVICI iz Kostanjevice, Oštrca in Orehovca. v življenju in nam tudi predstavila Prisluhnili smo njihovi pesmi in obu- gibanje svojega življenja. Prvi oktobr- Po več kot letu in pol lahko tisti, ki jali zgodbe o tem lepem običaju. Marca ski petek je bil praznik kot že dolgo ustvarjamo zgodbe prvih petkov v smo v knjižnici v objemu sladko-ne- ne, saj je Kostanjevica dobila športno- Kostanjevici, in veliko število naših žne razstave čipk in medu spoznali -rekreacijski center pri osnovni šoli. občanov pa tudi gostov od drugod po- domačinki klekljarico Stanko Gorenc Novembrski, Jesen v Kostanjevici, je vemo, da so druženja, ki smo jih enkrat in Milko Kuplenik, ki zna s čebelami, bil zaznamovan z razstavo izdelkov poimenovali svojevrsten kostanjeviški z zdravilnimi rožicami, z življenjem. domačih ustvarjalcev. Decembra smo šov talentov, postala stalnica v kultur- Aprilski prvi petek sta z iskrivim predstavili otroško knjigo Ivanke Me- ni in družabni podobi našega kraja. pogovorom „Od blizu“ poživila igralca stnik, pisateljice iz Novega mesta, Moj Vse bolj se tudi zavedamo, kako bogato Branko Jordan in Stane Tomazin. prijatelj Pavle. Zgodbo je z ilustracijami pisano je življenje pri nas zaradi naših Maja smo imeli Cirkus v pogovoru oživila Janja Baznik. ljudi − različne smo že imeli priložnost Jane Drašler in Gorana Milovanovića. Na devetih dogodkih smo našteli sko- srečati, od takih, ki živijo med nami in Na junijskem Gorjupovem literarnem raj petsto obiskovalcev, oktobrski prvi nam hitrica vsakdana ne da prave pri- večeru so se predstavili mladi talenti petek v to štetje ni vštet. ložnosti se ustaviti in videti, spoznati naše šole na prireditvi Junaki našega Veseli smo, da je od začetnega „iskanja“ več, do drugih, katerih talent je opažen časa. Na avgustovski prvi petek se je ob ljudi in dogodkov, ki bi poživili prvi daleč preko meja našega kraja, tudi Krki razlivala magična glasba zasedbe petek v Kostanjevici, danes že skoraj preko meja domovine in celine. Mascara. Septembra je Sandra Jere- dogovorjeno za zanimiva druženja do Prve petke v letu 2012 smo začeli na le, Kostanjevičanka, ki že dolga leta konca leta, ki se je šele začelo. Zatorej praznik svetih treh kraljev, ko so se v skrbi, da smo Kostanjevičani razgi- naj velja prijazno povabilo na raznolika Gostilni Kmečki hram zbrali koledniki bani, spregovorila o pomenu gibanja druženja tudi v letu 2013! JESEN V KOSTANJEVICI rib, ki se družijo na poljih društva Terra MOJ PRIJATELJ PAVLE vera, in ljubiteljev slikarstva, ki ustvar- 26. oktobra smo povezali praznik jajo v okviru društva likovnikov Krško V Sloveniji vsako leto izide več kot tisoč reformacije in malce pohiteli z novem- OKO in Društva likovnikov Brežice. knjig za otroke. Seznam lanskoletnih brskim prvim petkom z dogodkom Z izdelki so se predstavili: Barbara novosti bogati tudi nova pravljica do- Jesen v Kostanjevici. Za prijeten uvod Batagelj, Janja Baznik, Erika Brudar, lenjske pisateljice Ivanke Mestnik Moj v večer, ki so ga obarvali kostanjeviški Ivanka Dvojmoč, Jožica Gliha, Stanka prijatelj Pavle, ki jo je z ilustracijami amaterski likovni ustvarjalci in ročna Gorenc, Cirila Gradišar, Emilija Grubar, oživila „naša“ Janja Baznik. Knjižico dela domačink, so poskrbeli gostje iz Vesna Hrovat, Hana Jakovina, Joži- smo predstavili na prvi decembrski pobratene občine Videm-Dobrepolje: ca Janževec, Amalija Jordan, Marija petek v kostanjeviški šoli ob prijetnem pripovedovalka Marija Žnidaršič, Vero- Jordan, Tone Kastelic, Ajda Krhin, pogovoru s pisateljico, z Janjo Baznik nika Zajc na violinskih citrah in pojoča Meta Kuplenik, Milka Kuplenik, Urška in s pedagoginjo Matejo Petric, ki je družina Erčulj. Kuplenik, Danica Molek, Zinka Olovec, prav tako „naša“. Na razstavi v večnamenskem prostoru Silva Pincolič, Marinka Pustoslemšek, Mehka in topla zgodbica Moj prijatelj šole smo pokazali izbrana bogastva Lidija Stipanič, Andreja Žulič in Mira Pavle, Ivankina 20. knjiga, govori o pre- ustvarjalnosti običajnih ljudi, ki živijo Žulič. prostih rečeh: prijaznosti, osamljenosti vsakdan med nami in lepšajo svoje Jesensko razstavo „pridelkov“ smo in nato o lepem prijateljstvu, ki se in življenje tistih ob sebi z različnimi pripravili zato, da so se ustvarjalci po- lahko splete med otrokom in človekom, oblikami ustvarjanja. Ob razstavi izkazali, in po drugi strani v spodbudo. ki ima za seboj že za debelo knjigo let delkov smo predstavili delovanje članic Pohvalni odzivi, lepota izdelkov in dej- življenja, o pticah, o tem, koliko lepega Društva podeželskih žena Pod Gorjanci stvo, da ustvarjanje osrečuje in bogati, nas obkroža, če se le ustavimo ali Kostanjevica na Krki, ustvarjanje na so povabilo k ustvarjanju še naprej, da dovolimo nekomu, da nas ustavi, o re- Točki vseživljenjskega učenja v knjižni- bo tudi letošnja jesen dala priložnost za sničnih vrednotah. Zgodba se dogaja v ci, pisane ideje kostanjeviških Malih novo razstavo. mestnem blokovskem naselju, kjer živi

Razstava izdelkov domačih ustvarjalcev Ob otvoritvi razstave ročnih del so zapele pevke | Foto: Matej Jordan DPŽ Pod Gorjanci| Foto: Matej Jordan

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 41 | drobtinice iz knjižnice starejši zakonski par, ki ju vsak dan srečuje desetletni Jernej. Ko gospodu Kovaču nenadoma umre žena, je ves iz- gubljen. Družbo mu začne delati Jernej in med njima se kmalu splete iskreno prijateljstvo, ki bogati oba. Jernej ga razveseljuje s svojimi obiski, stric Pavle pa mu kaže svet narave, v kateri je vedno našel mir in srečo. Prijateljstvo, ki se je spletlo med Pavletom in Jernejem, je lahko navdih za mnoge izmed nas. Tako veliko je osamljenih starejših ljudi in toliko v digitalnih neresničnostih izgubljenih otrok. Ilustracija v knjigi ni samo spremljava besedila, v najboljših primerih lahko postane njegova nadgradnja in ilustra- tor tudi soustvarjalec zgodbe. Ilustra- tor določene vsebine razloži s sliko in tako doda še eno pomembno dimenzijo, ki otroka nagovori in zgodbo pri- bliža njegovemu domišljijskemu svetu. Janja Baznik je z natančnimi, mehkimi Predstavitev knjige Moj prijatelj Pavle | Foto: Matej Jordan ilustracijami knjigi brez dvoma dodala tudi to dimenzijo. ko začnemo brati, ko se potopimo v Ivankine mehke besede in Janjine žive V zadnjem času nas preplavljajo knjige slike, ne začutimo ničesar, v bistvu so ilustracije se lepo zlijejo in poletijo za otroke, raznolike, pisane, bleščeče. prazne. Tega knjigi Moj prijatelj Pavle v bralca, zato jo iskreno priporočam Mnogo jih je na prvi pogled lepih, toda nikakor ne moremo očitati. Prepletene vsem, ne le otrokom. RUSIJA JE BLIZU bolj razširjena kot pri nas, Elena je s dodobra osvojil. svojimi deli okrasila 40 cerkva v Rusiji. Večeru je s harmoniko dodal ruski Elena Sigmund prihaja iz mesta Oba z Blažem sta se tudi strinjala, da zven učenec GŠ Krško Elvis Preskar, ob Smolensk na zahodu Rusije. Ljubezen je v Rusiji umetnost mnogo bolj vpeta koncu se mu je pridružila tudi Elena, ki jo je pripeljala v Šentjanž, kjer živi in v vsakdanje življenje ljudi, in kar Blaža je zapela ponarodelo pesem Osamljena ustvarja. Predvsem se ukvarja z vitraji, zelo navdušuje, je velika izbira umetni- harmonika. Številni obiskovalci so v izdelovanju katerih je izjemna, in ških dogodkov, praktično 24 ur na dan. Rusijo na koncu še „okusili“, saj nas je slika. Blaž Zagorc, naš sokrajan, pravi, Poslovni običaji se precej razlikujejo, je Elena pogostila s piroškami. da je Rusija njegova druga domovina, v pa Blaž njihovo poslovno govorico že Moskvi je doštudiral, njegova poslovna pot je že dolga leta razpeta med Slove- nijo in Rusijo. Spoznavanja svoje nove domovine se je Elena lotila na zelo poseben način, saj je vtise iz mest, ki so se je najbolj dota- knila, prenesla na slikarsko platno in tako je nastal cikel 25 del, ki ga je po- imenovala Utrip slovenskih mest. Ob otvoritvi razstave v naši osnovni šoli, 11. januarja, smo v objemu utrinkov iz slovenskih mest z Eleno in Blažem govorili o daljah in bližinah Rusije, o tem, kako je biti Rusinja v Sloveniji in Slovenec v Rusiji. V živahnem pogovoru sta si bila oba sogovornika edina, da je dandanes Rusija blizu, čeprav je med državama veliko razlik, ki jih brez dvoma pogojujejo tudi ogromne razlike v velikosti med državama. Elena pravi, da Slovence doživlja kot odprte in prijazne ljudi, všeč ji je naša umetnost, predvsem občuduje dela Antona Ažbeta, ki ga je preučevala tudi med študijem umetnosti v domovi- ni. Umetnost vitraja je v Rusiji dosti Elena in Blaž o Rusiji | Foto: Matej Jordan

42 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice naši občani | Marija Drašler iz gostilne Gregorič na pragu čarobne stotice

Gostilne so že od nekdaj prostori shajanja in druženja ljudi in izmenjave informacij. Kot del ljudske kulture so z nekakšno nostalgijo vsajene v naš spomin in obarvane z žlahtno patino preteklosti. V njih se je veseljačilo, žalovalo, pametovalo in razpravljalo, nemalokrat je prišlo do krega, ko pa se je zasukal pogovor okoli žensk ali mejnikov, so zapele tudi pesti. V gostiščih so sklepali kupčije, igrali karte, goste so razveseljevali muzikantje in har- monikarji, marsikoga pa je kovinska melodija valčka na Češkem ali v Avstriji izdelanih „lajerkostnov“ zvabila na ples. Gostile so največkrat moške, manj ženske, zaključene druščine, furmane, vernike, ki so si po nedeljski maši privoščili kozarec ali dva, obiskovalce sejmov, ki so nazdravili uspelim poslom, in mnoge druge. Večkrat je po gostilniški sobi odmevalo: „En frakelj ali štamperl šnopsa mi dej,“ „Firklc vina prinesi,“ nekateri so si privoščili dvolitrski štefan, najbolj žejni celo trilitrsko nežko ali petlitrski urban. Gostilničar, ki mu je dajala kruh, je znal o njej povedati svojo zgodbo, gost pa jo je doži- vljal in videl povsem drugače. Najbrž ga ni bilo večjega kraja na Slovenskem, da ni imel gostilne. Starejši Kostanje- vičani, ki jim seže spomin v čas med obema vojnama, vedo povedati zgodbe iz gostiln Pri Kosu, Jalovcu, kasneje Klaužu, Kuntariču, Severju, Kržičniku, najbolj imeniten gostinski obrat pa je bil po pripovedovanju krajanov Bučarjev hotel s tujskimi sobami in z restavracijo. Ob cesti, ki vodi v Krško, je od leta 1892 do 1950 delovala gostilna Gregorič, ki sta jo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spet oživila Otto in Fanika Sevšek in danes nosi ime Žolnir. Svojo življenjsko zgodbo mi je pripovedovala hčerka gostilničarja Aleksandra Gregoriča, ki se približuje visokemu življenjskemu jubileju, stoletnici rojstva. Marija Drašler septembra 2012 | Foto: Janez Zakšek

Rojena sem bila v prvem letu velike v grad, kjer je bilo sodišče. Večkrat je nismo imeli. Tudi se ne spominjam, svetovne vojne, 17. oktobra 1915, in imel potnike tudi za v Krško ali Bre- od koga smo kupovali vino. Vem le, se dogajanja iz zgodnjega otroštva ne žice, včasih tudi Novo mesto. Izvo- da smo ga vozili ponoči, ko so bile spominjam. Se mi pa jasno kaže obris šček v Kostanjevici je bil tudi gospod nižje temperature, da se ni pokvarilo. velike poplave, ki je prizadela mesto Šantelj. Klet pod hišo je bila zadosti hladna in okolico leta 1919. Pred uničujočo Mama, Elizabeta Veble, je bila iz in vino je v njej zdržalo tudi v vročih vodo so mostove rešili tako, da so Mihalovca pri Brežicah. V zakonu se poletnih mesecih. Gostinski prostori dvignili lesene podnice. Naša mama jima je rodilo deset otrok, med kateri- so obsegali veliko sobo, kjer je bila pa je stala na pragu gostilne in v kalni mi sem bila peta po vrsti. Zadnji se je namesto šanka daljša miza, na njej vodi prala bratove pleničke. rodil fantek, ki pa je kmalu po rojstvu štefan (2 litra) vina, kraherle (gazira- Rodila sem se v gostilni Gregorič, ki umrl. na pijača na osnovi malinovega sirupa je stala na prostoru današnje Žolnir- Najmlajša sestra, rojena v tridesetih in dodane sode), šnopc in sifon. Sifon jeve stavbe. Vogalni del današnjega letih prejšnjega stoletja, živi v Argen- in kraherle, ki je bil v steklenici s kro- poslopja, kjer sem bila rojena, stoji tini. V takratnih časih ni obstajala glico v dulcu, je dovažal Dolinšek iz še danes. Gostinsko dejavnost je leta zaščita proti nosečnosti. Ko sem pred Krškega. Razen naše je oskrboval tudi 1892 začel moj ata Aleksander, ki se nekaj leti v časopisu prebrala, da druge gostilne v kraju. Dober meter je v Kostanjevico priselil iz Šentjer- obstajajo tabletke proti zanositvi, za od točilne mize je stala kredenca s neja. Se mu je pa v mladosti zgodila katere do tedaj nisem vedela, sem si shranjenimi kozarci, ki so bili na tak nesreča, ki ga je zaznamovala za vse rekla: „Zdaj mi je pa jasno, zakaj je način varni pred prahom. V prostoru življenje. Ko je njegov prijatelj čistil danes tako malo otrok.“ so bile postavljene velike pravoko- pištolo, mu je ob tem poškodoval Tako kot večina Kostanjevičanov smo tne mize, za katerimi so na lesenih desno oko, na katero je ostal slep. Bil imeli v gospodarskih poslopjih za klopeh sedeli gostje. Na stenah je je tudi izvošček, čemur bi se danes hišo hlev, v njem dva konja in kravo, viselo nekaj slik z nabožno vsebino, v reklo taksist. Za prevoz potnikov je v svinjaku prašiče ter v kokošnjaku bogkovem kotu pa je bilo nameščeno uporabljal dve štirisedežni kočiji, v kure. Z njiv, ki smo jih imeli v bližini razpelo. V desnem kotu točilnice je kateri je bil vprežen po par konj. Prva Krakovskega gozda, kjer je živel pred- na vidnem mestu sameval obvezni je bila odprta, druga, landaver ime- vojni kostanjeviški original Malen- pljuvalnik, ki je bil zame eden najbolj novana, pa je bila pokrita z dvodelno ski Pepi, danes pa tam živi družina ogabnih predmetov, kar jih je bilo v streho, ki se je dala zložiti naprej in Dvornik, smo v jeseni pobirali buče, prostoru. Okna so z zunanje strani nazaj. Spominjam se, da je občasno koruzo in vse tiste pridelke, ki nam zapirale polknice, ki smo jih, ko je prevažal sodnika, gospoda Maurerja, jih daje zemlja tudi danes. Vinograda padel mrak in so prostor razsvetlile

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 43 | naši občani

je tudi vrču podobna posoda, firkeljc, ki je držala četrtinko litra. Nekateri bolj pogumni so naročili dvolitrsko steklenico, ki je dobila ime po svetni- ku Štefanu (26. december), ki je pustil svoje ime tudi v merski enoti. Ker so tega dne hlapci in dekle imeli prost dan, so si privoščili kak štefan vina. Večkrat so bili naši gostje Gačevi komiji, ki so oboževali kuhano vino. Naročili so ga štefan in ga štirje izpili do dna. Pod oknom pa je večkrat pogovor med njimi jezno vlekel na ušesa njihov šef, Albert Gač, ki je hotel sli- šati, ali ga ogovarjajo. Ko smo zaprli in zagrnili okna, je ves jezen zapustil prizorišče, saj je bilo s tem predstave konec. Eden trgovskih pomočnikov, približno mojih let, še živi v domu starostnikov v Krškem. Gostilno Fotografski posnetek iz leta 1938 pred domačo gostilno. smo odpirali že kakšno minuto pred V zadnji vrsti z leve proti desni stojijo: sestra Betka z možem, vojak Rabselj in šesto. Prvi gostje so bili ponavadi Marija ter Ivan Drašler. Mama Elizabeta in oče Aleksander sedita v prvi vrsti z Glihovi delavci, ki so, da so se ogreli, desne. | Fotoarhiv: Dragica Stanič naročili kakšen šnops. Zvečer pa so se vrata gostilne zaprla in zaklenila karbidar’ce, zaprli. V prostoru je bil dne trgovina zaprta, sta si privoščila ob 23. uri. Gostje so do te ure morali še glasbeni avtomat ali lajerkosten. izlet v Kostanjevico in obisk Adinega zapustiti lokal in na vrsto je prišlo To je bila večja skrinja, v katero je brata Alberta. čiščenje podeskanih tal. Ena domačih bil vgrajen vrteč valj s premišljeno Na hodniku, po katerem si prišel v deklet, ki je morala opraviti to delo, vstavljenimi žebljički, ki je ob vrte- kuhinjo, je bila kmečka peč, v kateri je šla prej na počitek, da se je malo nju dosegel izbrane glavnikove zobe, je mama vsak dan pekla kruh. Stregli oddahnila in nastopila nočno službo, ob tem pa se je iz skrinje zaslišala smo ga k jedem, nekaj hlebcev pa smo ki ni bila nič kaj lahka. Ker so bili v nekakšna kovinska melodija. Ko si prodali tudi zunanjim kupcem. gostilni dobrodošli vsi, ne glede na to, valj s posebnim ključem navil, so iz V peči smo občasno spekli tudi odoj- od kod so prihajali in kako čiste čevlje glasbene skrinje začeli prihajati zvoki ka, ki pa je moral biti že prej naročen. so imeli, so bila tla močno umazana. popularnega valčka. Pomanjkljivost Iz hodnika si prišel v podolgovat pro- Ribati je bilo treba s krtačo in na kon- je bila v tem, da se je oglašala le ena stor kuhinje z velikim štedilnikom, cu še pobrisati z ožeto krpo. Očistiti melodija, kar pa gostov ni motilo, da kjer se je pripravljala hrana. Druga je bilo treba tudi toaletne prostore in ne bi ob zvokih iz avtomata občasno vrata so vodila na dvorišče, kjer sta seveda nagravžni pljuvalnik. Večkrat tudi zaplesali. Še danes mi je žal, da bila stranišče in vodnjak s pumpo je delovni čas prekontroliral orožnik ljudje za tako zanimive predmete (črpalko). Kasneje smo namestili hi- Kambič, ki je bil sicer dober človek, nismo imeli pretiranega posluha in so drofor. V hiši seveda ni bilo kopalni- ampak red je kljub vsemu moral biti. ponavadi končali na smetišču. ce. Namesto nje smo se otroci kopali Reveža je vzela druga svetovna vojna. Za posebne, ponavadi napovedane kar v lesenem škafu, umivali pa v Občasno so se oglasili tudi unifor- skupine, smo imeli še manjši go- aluminijastem lavorju. Kljub temu da mirani in oboroženi financarji, ki so stilniški prostor, tako imenovano smo imeli Krko pred nosom, nas star- skrbeli za to, da so predpisane obve- posebno sobo. V njej so praviloma ši z izgovorom, da ni pravega časa, znosti do države izpolnjevali vsi, ki so kosili Italijani, ki so prišli večkrat niso pustili, da bi se šli kopat. Da bi se ukvarjali s kakršnokoli registrira- na Glihovo žago prevzemat les. Že ostajali doma in pomagali pri delu, no dejavnostjo. Drugače pa je gostilna zjutraj so naročili kosilo, ki jim je so starši strašili tudi s hudobnim družaben prostor, kjer se je marsikaj bilo postreženo v jušnikih (toffih). tičarjem, ki naj bi zalezoval predvsem dogajalo. Bilo je veselja, pa tudi Če so naročili telerflajš (govejo juho otroke. Drugače pa smo se med seboj žalostnih zgodb, ki so jih pripovedo- z mesom), so zraven zahtevali tudi kar dobro razumeli. valci ponavadi poplaknili z zadostno surova jajca. Ko so jih strli, so vsebino Razen pijače smo v gostilni stregli količino alkohola. Bolj je bila zgodba zlili v juho, kjer sta rumenjak in tudi jedačo. Največkrat ob sobotah, žalostna, bolj je teklo vino. Je pa beljak zakrknila. Med njimi je bil neki nedeljah ter praznikih, ob delavnikih prihajalo tudi do neprijetnih situacij, Palfi, ki mi je dolga leta pisaril. Bil je manj. Je pa pri nas malicalo ponavadi ko je kateremu od gostov zavrela kri, Švicar, najbrž iz italijanskega kanto- pet Glihovih delavcev, ki so delali na in če se je pri tem našel še kakšen na, saj je govoril italijansko. Znal pa žagi nasproti naše gostilne. Stalni razgretež, so zapele pesti. Nekateri so je tudi slovensko. Na kosilo sta se ob gost na malici je bil tudi cestar, ki iz žepa izvlekli tudi nož. V takih pri- nedeljah iz Krškega večkrat z avtom je ob obroku vsak dan popil tudi pol merih smo oba porinili skozi vrata na pripeljala tudi Ada Gač in njen mož, litra vina. Ponavadi manj kot pol litra cesto in zaklenili gostilno. Največkrat trgovec Engelsberger. Ker je bila tega ljudje sploh niso naročali. Obstajala so se stepli zaradi žensk.

44 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice naši občani |

Med delavniki so se ustavljali in lancev, ki so se sprostili in vsaj za ta kjer smo uganjali različne neumnosti. poplaknili suha grla in naročili kaj dan pozabili, da je treba varčevati. Kar naprej smo si bili v laseh in pri za pod zob furmani, ki so tovorili les Ker pri hiši, tudi zaradi velikega šte- tej dejavnosti sem tudi sama večkrat z Gorjancev na železniško postajo vila otrok, ni bilo denarja, smo se na sodelovala. Nekje na koncu spomina Videm. Ob nedeljah so se po maši radi vse načine trudili, da bi še kaj zasluži- pa mi je ostal slavnostni dogodek ob oglasili tudi moški verniki, največ- li. Že med obiskovanjem osnovne šole poroki takratnega kralja Aleksandra krat le na pijačo, ker jih je doma že smo, preden smo šli k pouku, tekli v Karadjordjevića z romunsko princeso čakalo kosilo. Lačnim smo postregli z gozd, nabrali hrastovega želoda in ga Marijo, ko smo v parku pred šolskim golažem, ajmohtom (obaro), vampi, s prodali v Glihovi usnjarni na otoku. poslopjem dogodku na čast posadili svinjsko pečenko s praženim krom- Kolikor se spominjam, je veliko otrok lipo. pirjem in telerflajšem (govejo juho z zaslužilo kakšen dinar na tak način. Kmalu po letu 1935 je v gostilno začel mesom). Razen glasbenega avtomata, Še dobro, da so bili krakovski hrasti zahajati prijazen in na zunaj prav iz katerega je prihajala enolična glas- blizu, da nam ni bilo treba kam daleč. prijeten moški z Gorice pri Velikem ba, smo včasih najeli tudi muzikanta, Tudi pri sosedu Glihi, ki je imel parno Podlogu. Pripovedoval je, da dela kot ki je ljudi razveseljeval z igranjem na žago in je prodajal deske, late in mesar v Pančevu pri Beogradu, kjer z harmoniko. Marsikdo se je zavrtel v druge polizdelke tudi v tujino, sem mesom oskrbuje tamkajšnjo bolnišni- ritmu polke ali valčka. Največkrat se občasno zaslužila kakšen dinar s tem, co. Prihajal je vse pogosteje, kar se je je na živo muziko plesalo ob sobotah, da sem vlagala frize (tanjše lesene tudi meni zdelo prav imenitno. se je pa tudi dogajalo, da so fantje deščice) med deske, da so se hitreje Najina srečanja so bila vse pogostejša pripeljali harmonikarja kar s seboj, posušile. Tudi delo v gostilni in okoli in iskrice so zanetile ogenj. Leta 1937, delavniku navkljub. V gostilno je doma je bilo naporno. Ko sem hodila ko je Kostanjevica dobila elektriko, prihajalo precej Šentjernejčanov, ve- v šolo, sem morala, takoj ko sem pri- sva se poročila. Kaj kmalu je kočija, ki likokrat tudi zaradi nas, deklet. Bilo šla domov, prijeti za delo, zvečer pa jo je vlekel par odpočitih konj, z vsem nas je pet, in to ravno pravšnjih let ob karbidar’ci pisati domače naloge. mojim premoženjem, drdrala po za ženitev. Največkrat so se pripeljali Šolo sem začela obiskovati leta 1921, prašni cesti proti Križaju in naprej na kar s poštnim avtobusom, ki je vozil ko je bila še šestrazrednica, ki jo je Gorico, kjer me je pričakal mož Ivan. na relaciji Novo mesto−Krško in imel vodil nadučitelj Franc Zagorc. Tudi Ob očetu, ki je vodil za povodec postajo pri Kuntaričevi gostilni na po šestih letih šolanja me je iz šole privezana konja, vprežena v naš otoku. Nekateri so ostali cel dan in pospremil isti ravnatelj. Razen sestre landaver, sva sedeli tudi midve z zvečer odhajali domov, največkrat kar slikarja Jožeta Gorjupa, Jelice, so uči- mamo, pod mojim srcem pa še nekdo peš. Če se niso že prej sporekli, so si teljice, ki so me učile, nekako zbledele četrti. Spominjam se, da sem bila po dnevu, preživetem v gostilni, imeli in izginile iz moje glave. Spominjam oblečena po najnovejši modi, še do doma kaj povedati. Harmonikarja se tudi učitelja Jožeta Jankoviča, posebej mi je pristajal klobuk, s smo najeli tudi, ko je bila kvaternica ki nam je večkrat igral na violino. V katerim sem bila videti kot dama iz na Slinovcah. Ob takih praznikih je spominu so mi ostale ure telovadbe velikega mesta, kar so vedeli povedati bila gostilna polna ljudi, največ po- na travniku za šolskim poslopjem, domačini še leta kasneje. Poročila sem se na veliko kmetijo, kjer so imeli 100 hektarjev zemlje. Moževa starša sta kupila posest kmeta Dornika iz Krške vasi in se iz Borovnice pri Ljubljani preselila v te kraje. Tašča mi je pripovedovala, da so njeno balo na novi dom na Dolenjsko prepeljali na dvaindvajsetih vozeh, kar priča, da sta bila premožna že prej. Leta 1938 se nama je rodila hči Angela, tri leta kasneje, ko sem bila spet noseča, pa se je začela 2. svetovna vojna. Gorico so zasedli Nemci in obstajal je strah, da nas bodo izselili, kar so ljudje s strahom pripovedovali. Ko se je meja nemškega rajha in italijanske države dokončno prestavila na reko Krko, smo v Sajevcah pri Unetičih, Vincen- cu po domače, s čolnom prečkali Krko in se izkrcali na italijanski strani pri Jereletovih. K sebi so nas vzeli Štravsi pri gornjem mostu, kamor je bila poročena moja sestra Tilka. S seboj smo pripeljali tudi par konjev in kravo in jih začasno namestili pri Fotografija iz osemdesetih let prejšnjega stoletja z domačije na Gorici. Na Košakovih na otoku. Kaj kmalu smo zapravljivčku sta Ivan in Marija Drašler prva z leve. Zraven sedi sosed Zaletel. zaradi prostorske stiske kravo | Fotoarhiv: Dragica Stanič prodali. V dneh, ko je mož iskal po

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 45 | naši občani

Dolenjski nov dom za našo družino, nasilno izgnali približno 20.000 gibanjem, je trda predla. Ponavadi je se je leta 1941 rodil sin Jože. Preselili Slovencev. Na izpraznjeni teritorij, ki končal v kakšnem od njihovih smo se v Meniško vas, ki je ležala med je bil predviden za vključitev v koncentracijskih taborišč ali pa so ga reko Krko in Dolenjskimi Toplicami. nemško državo, se je od sredine po hitrem postopku ustrelili. Tudi Družina Bučar nam je dala v najem novembra 1941 do srede januarja 1942 mojega moža so že imeli pred puški- sobo in manjšo kuhinjo. V hišo so preselilo nekaj več kot 11.500 oseb, nimi cevmi, pred gotovo smrtjo pa ga večkrat prihajali partizani in v kar je pomenilo več kot 90 % koče- je rešil duhovnik, ki sem mu večkrat njihove vrste se je kaj hitro vključil vskega nemškega prebivalstva. Po kaj skuhala. Italijanom je zagotovil, tudi mož, pa tudi sama sem v odpor- preselitvi so ostali zaselki in vasi da ni komunist, kar so tudi verjeli, niškem gibanju videla nekaj plemeni- večinoma prazni, kočevsko podeželje, kljub temu pa so ga za štirinajst tega. Nedaleč stran se je začelo razen mesta Kočevje, pa je obvladova- mesecev internirali na jadranski otok Kočevsko, poseljeno že od 14. stoletja lo partizansko gibanje. V strahu, da Rab, kjer je julija 1942 italijanska dalje z nemškim prebivalstvom, ki je se ne bi začela partizanska vojska fašistična oblast ustanovila koncen- bilo jezikovni in kulturni otok sredi naseljevati v izpraznjenih vaseh, so tracijsko taborišče. Bil je eden prvih slovenskega ozemlja. V Avstro-Ogrski jih začeli Italijani načrtno požigati. V zapornikov na tem otoku, ki ga je monarhiji so imeli posebne pravice, ki eno izpraznjenih kočevarskih hiš v zapustil po kapitulaciji Italije, so jih z nastankom kraljevine SHS, Kočevskih Poljanah pri Črmošnjicah septembra 1943, ko je bilo taborišče leta 1918, začeli izgubljati. Da se je se je preselila tudi naša štiričlanska tudi razpuščeno. Po vrnitvi je spet omejila uporaba nemškega jezika v družina. Dobili smo tudi njivo, ki so zginil v hosto. Bil je v intendantski javnem življenju in da so bili sprejeti nam jo zorali Kočevarji, eni redkih, ki službi, nabavljal je vse, kar so partiza- še nekateri drugi ukrepi, ki so jim so ostali na svoji zemlji. Tudi drugače ni potrebovali. Leta 1944 se je rodila jemali privilegiran položaj, je nemško so bili zelo prijazni in ustrežljivi, hčerka Darinka in v svobodo nas je prebivalstvo doživljalo kot krivico. vedno pripravljeni priskočiti na vstopilo petero. Po vojni smo prišli Posledično je politika jugoslovanske pomoč. Gojili smo dva prašiča, meso spet domov na Gorico, kjer so živeli države marsikaterega od njih potisni- katerih je kar hitro zginilo, saj se je očetova mama in oče ter hlapci in la v naročje Hitlerjeve ideologije, ki je okoli naše hiše vedno znašlo precej dekle. V nekaj mesecih leta 1945 je v tridesetih letih prejšnjega stoletja lačnih ust. Temačni kočevski gozdovi novonastala Demokratična federativ- kar hitro dosegla kraje, kjer je živelo so bili varno zavetje številnih na Jugoslavija, 29. novembra istega nemško prebivalstvo. Druga velika partizanskih enot, skupaj z vodstvom leta, dobila ime Federativna ljudska težava za tamkajšnje prebivalstvo je narodnoosvobodilnega gibanja. V republika Jugoslavija, v katero je bilo bila, da so okupatorji spomladi leta Kočevskem Rogu so bile partizanske vključenih šest socialističnih repu- 1941 slovensko ozemlje razdelili na bolnišnice, delavnice, skladišča in blik. Začele so se številne spremembe, tri zasedbena območja in Kočevsko tiskarne. Spominjam se, kako sta na ki pa smo jih ljudje lažje prenašali priključili h Kraljevini Italiji. Ob tem konju prijahala partizanski koman- tudi zato, ker je bil mir. Velik del dogodku se je vodstvo kočevskih dant in njegov purš (pomočnik) in okoli 100 hektarjev velike posesti, od Nemcev z nemškimi oblastmi dogovo- kako sem, dokler še ni bilo etapnih katere je bilo samo okoli hiše v enem rilo za selitev v rajh, in sicer na okoli (mobilnih) kuhinj, kuhala za partiza- kosu 7,5 ha, nobena od njiv pa ni bila 100 km dolgo slovensko ozemlje na ne. Vse, kar sem dobrega naredila za manjša od dveh hektarjev, so nam Spodnjem Štajerskem, ob meji s ljudi, se mi je nemalokrat povrnilo. leta 1945 z agrarno reformo vzeli. Kraljevino Italijo in z Neodvisno Kočevsko, ki so ga zasedli Italijani, je Osnovno načelo agrarne reforme je državo Hrvaško. Za uresničitev tega bilo središče odporniškega gibanja na bilo, da zemlja pripada tistim, ki jo cilja so nemški okupatorji iz Posavja Slovenskem. Vsakomur, ki je imel obdelujejo. Zato je država nacionalizi- in Obsotelja v Nemčijo in Srbijo kakršenkoli opravek s partizanskim rala vsa veleposestva z več kot 30

Povodenj v Kostanjevici, 21. aprila 1919 Poplave v Kostanjevici na Krki, 19. septembra 2010 | Fotoarhiv: Janez Zakšek | Foto: Janez Zakšek

46 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice naši občani | hektarji obdelovalne zemlje, pri Na Gorico so večkrat prihajali tkala med nami prijateljske vezi, ki posameznikih z manj posesti pa je udeleženci vojne, s katerimi smo se do danes niso pretrgale. Večkrat obveljal zemljiški maksimum, ki je preživljali težke čase. Spomine smo me obiščejo in mi popestrijo dan. V znašal 10 hektarjev obdelovalne obujali z generalom Butaro, s katerim možu, ki je bil gospodar na kmetiji, zemlje. Vzeli so nam tudi gozd, v sem držala častno stražo ob krsti so nečaki videli bolj očeta kot strica. katerem so danes vojaški hangarji komandanta Staneta in s katerim sva Umrl je novembra 1990, star 80 let, letališča Cerklje. Spominjam se, da je še danes v prijateljskih odnosih, z leto kasneje sem se v času osamo- za odškodnino oče dobil nekakšne generalom Alojzom Žokljem, Rokom svojitvene vojne z Gorice preselila bone, s katerimi si je lahko kupil Tavčarjem in njegovo ženo Ančko, s k hčerki Dragici v Kostanjevico na kosilnico. Tudi obvezna oddaja nas ni katerima smo bili družinski prijatelji, Krki. Kljub temu da sem več kot 50 zaobšla. Deležni smo je bili vsi, tudi in s številnimi drugimi. Rok Tavčar let živela na kmetiji, sem se na novo tisti, ki smo bili v vojni na „pravi mi je večkrat rekel: „Tvoj mož je bil življenje v svojem rojstnem mestu strani“. Kljub določenim težavam, ki pa v času vojne res večkrat v škripcih. kar dobro navadila. Pri tem so mi jih je imela novonastala država in mi Neprestano sem ga moral na tvojo bili v veliko pomoč hčerka Dragica, z njo, pa smo živeli zadovoljno. Po prošnjo prestavljati iz enote v enoto. vnukinja Sonja in vnuk Samo, ki jim dveh letih svobode se je naša družina Bil je lep moški in so se vanj kar hitro za staro mamo ni bilo nikoli težko povečala še za Dragico, sedem let ženske zagledale, pa tudi tvoj strah, česarkoli postoriti. Se je pa moje dru- kasneje pa še za Marino, ki je danes da se ne bi res kaj zgodilo, ni bil zane- ženje s Kostanjevico ob veliki poplavi poročena na Ratežu, kjer z možem marljiv.“ septembra 2010 končalo. Narasla uspešno vodita gostilno Vovko. Ko so otroci nadaljevali šolanje v sre- Krka, kakršna ni bila že od leta 1919, Otroci so po vojni prva štiri leta dnjih šolah, so se življenjski stroški je preplavila mesto in vstopila seveda obiskovali osnovno šolo v Velikem precej povečali. Angela je obiskovala tudi v našo hišo. V okoliščinah, kakr- Podlogu, šolsko obveznost pa zaklju- gimnazijo v Kamniku, Jože, ki naj bi šne so bile, je bil edina rešitev dom za čili v leskovški šoli, ki je nosila ime ostal na kmetiji, se je odločil drugače. starejše občane v Krškem, kjer živim narodne herojinje Milke Kerin. Bila je Izučil se je za strugarja v Ljubljani, tudi danes. Tudi novega okolja sem se moja nečakinja in je padla leta 1944 nekaj časa delal v Kovinarski in Ce- dobro navadila in sem kar dejavna. na Štajerskem, v boju za Ljubno. lulozi v Krškem ter odšel v Nemčijo. Vsak dan hodim na telovadbo, berem Razen gospodinjskega dela, ki sem ga Darinka je šla za trgovko v Ljubljano časopise, občasno gledam televizijo opravljala doma, sem se večkrat, in je živela pri sorodnikih. Dragica in in komaj čakam letošnjega pusta, da posebej ob koncu tedna, s kolesom Marina pa sta končali šolo za gostin- se bom našemila. To mi je ostalo še odpravila v Kostanjevico na obisk skega tehnika. od mladosti, ki sem jo preživljala v staršem. Še vedno sta doma živeli Je pa bila naša kmetija do ljudi zelo Kostanjevici. Vesela sem obiskov, ki sestra Angela, ki se je kasneje poroči- odprta. Na obisk, največkrat med jih je kar nekaj. Skoraj pa ni dneva, da la in danes živi v ZDA, in Hilda, ki se počitnicami, so prihajali številni me ne bi obiskala hči Dragica. je z možem preselila v Argentino. sorodniki, ki so v vojni zgubili starše Sestra Betka pa svobode ni dočakala. in postali vojne sirote. V tednih || Janez Zakšek Zverinsko so jo mučili in ubili v bivanja pri nas sem jim rada kuhala, koncentracijskem taborišču Auschwi- jih stregla, poslušala in na ta način tz na Poljskem. Dve njeni hčerki sta ostali doma pri Štravsovih kot vojni siroti, saj je bil tudi njun oče med vojno umorjen. Moja starša sta z gostinsko dejavnostjo v Kostanjevici na Krki zaključila leta 1950. Mož, ki je pomagal na domači kmetiji, se je po vojni tudi zaposlil v Kmetijski zadrugi Brežice. Sekal je meso v Cer- kljah in za zadrugo nabavljal živino. Vseskozi je bil družbeno politično dejaven. Bil je predsednik Zveze borcev Leskovec, kasneje pa odbornik, ki je v okolici užival veliko zaupanje ljudi. Doma smo imeli kar visok standard. Prvi v vasi smo imeli radio, več koles, različne kmetijske in gospodinjske stroje. Nemalo zaslug za to je imel možev oče, ki je bil zelo sposoben. Tekoče je govoril tri svetovne jezike, inštruiral dijake meščanske šole v Krškem in bil tudi drugače družbe- no dejaven, kar se je poznalo tudi v denarnici. Mama Marija in hči Dragica leta 1996 pred domačo gostilno Štravs | Fotoarhiv: Dragica Stanič

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 47 | šport 27. Kostanjeviški tek

V nedeljo, 9. septembra, smo pripra- (40:40), tretja pa Urška Bajc, Propad Letos je bilo prvič po več letih manj vili tradicionalni, 27. Kostanjeviški (42:40). Člani Športnega društva Ko- kot polovica nastopajočih tekmoval- tek. V lepem sončnem vremenu, v stanjevica so se zelo izkazali, saj sta cev iz Kostanjevice (24 od 52), tudi razmerah, kar malo prevročih za tek, bila kar dva v absolutni razvrstitvi številčno jih je bilo kar 12 manj kot v je na prireditev prišlo 183 aktiv- med prvimi desetimi: Janez Polovič letu 2011. Zato pa jih je več prišlo iz nih udeležencev iz vse Slovenije in je bil peti (33:19) ter prvi v svoji ka- drugih krajev, in sicer iz Trebnjega, sosednje Hrvaške. Na 9-kilometrsko tegoriji, Gregor Bučar pa je bil deveti Gribelj, Žužemberka, z Vrhnike, iz progo se je podalo 121 tekačev, v (34:08) ter drugi v svoji kategoriji. Radeč, Šentjerneja, Brežic, Sevnice, z mlajših kategorijah, na razdaljah 250, Blance, Rake in iz Šmarjete. 500 in 1000 m, pa je tekmovalo 52 V tekmovanju za pokal občine Kosta- otrok do 15 let. Pohoda se je udeležilo njevica je letos nastopilo rekordno Otroci iz OŠ Jožeta Gorjupa so dose- 10 pohodnikov. Tekmovanje je štelo število tekmovalcev – 15; 11 moških gli naslednje uvrstitve: v kategoriji za pokal Dolenjskega lista in za pokal in 4 ženske. V kategoriji moških do deklic do 5 let je bila Neja Kržičnik občine Kostanjevica, vključeno pa je 30 let je zmagal Gregor Bučar (34:08), druga, Iris Metelko pa tretja. Med bilo tudi v akcijo Slovenija teče. Tek- drugi je bil Marko Bučar (38:18), dečki do 5 let je bil Tom Metelko prvi. movanje je potekalo v 26 starostnih tretji pa Primož Colarič (45:33). V Med deklicami od 6 do 7 let je bila kategorijah. kategoriji moških nad 30 let je zmagal Alina Polovič tretja. Med dečki od 6 Janez Polovič (33:19), drugi je bil Ma- do 7 let je bil Gašper Simič Hrovat Na 9 kilometrov dolgi progi je bil tjaž Drmaž (39:47), tretji pa Matjaž drugi, Martin Tršinar pa tretji. najboljši Jan Samide, AK Sevnica Bohinc (40:11). Pri ženskah je bila (31:40), drugi je bil Robert Lendaro, prva Iva Molek (51:14), druga Manca Med deklicami od 8 do 9 let je bila AK Sevnica (32:02), tretji pa član DTP Žnideršič (55:05) in tretja Sonja Božič Taja Kržičnik druga. Med deklicami Trebnje Bojan Vidmar (32:25). Zma- (1:05:12). od 10 do 11 let je bila Pia Urbanč dru- govalec je za rekordnim dosežkom ga, Maša Urbanc pa tretja. Med dečki Jana Breznika, FIT Brežice, iz leta Najmlajši so se prvič, še pred ura- od 10 do 11 let je bil Lovro Jarkovič 2010 zaostal za minuto in 35 sekund dno otvoritvijo, pomerili na novem prvi. Med dečki od 12 do 14 let je (30:05), kar glede na to, da je bilo zelo stadionu. Stadion, ki pomeni veliko bil Žan Abram prvi, Mitja Kavčič pa vroče, ne preseneča. pridobitev za Kostanjevico in okolico, drugi. je mladim dal dodatno energijo in V ženski kategoriji je zmagala Alenka veselje do teka, tako da so bili boji še || Boris Polovič, Radej, AK Sevnica (39:51), druga zanimivejši. predsednik ŠD Kostanjevica je bila Marta Plahuta, AK Radeče

27. tek, absolutni zmagovalci skupaj| Foto: Boris Polovič 27. tek, letnik 2003-2004 | Foto: Boris Polovič

48 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice naravna dediščina | BREZA (BETULA PENDULA) Drevo je vitko, največ 25 m visoko in dobrega pol metra debelo. Bela skorja, ki jo razvije z leti, se tu in tam lušči v papirnato tankih kosih, prekinjajo jo vodoravne proge črne plute. Nežne veje, ki se kot zlati lasje premikajo v vetru, in srebrna skorja so navdihnile že marsikaterega pesnika. Sodi med najbolj vzdržljiva listopadna drevesa, najdemo jo na vsej severni polobli, tudi v zelo mrzlih krajih. Krošnja daje le redko senco. 3−7 cm dolgi in 2−4 cm široki, kot žaga nazobča- ni trikotni listi so bleščeče zeleni, jeseni pa zlato rumeni. Navadna breza raste po skalnih pobočjih in v svetlih gozdovih na lahkih, naj- rajši suhih, neapnenih tleh. Breza ima v moji zavesti posebno mesto. Je namreč drevo, ki ga imenujemo pionirska vrsta. To pomeni, da za rast potrebuje le malo hranil, brez posebnih pogojev. Vsako jesen odvrže listje in pod njo se tako tvori plast humusa. Na mestu, kjer je rasla breza, lahko nato zrastejo druge vrste, ki za svoj obstoj potrebujejo boljše razmere. Nič čudnega, da lahko brezo opazimo rasti na strehah hiš, na mostovih, kamnitih ogradah in podobno. Zeliščna raba Je diuretik, žene na vodo, zato se uporablja za odvajanje vode pri vnetju in obolenju spodnjih sečnih poti ter za izpiranje sečil ob ledvičnem pesku; prepreči tudi njegov nastanek. V Ijudskem zdra- vilstvu je v pomoč tudi pri obrabljenih sklepih in za odpravljanje revmatičnih tegob ter proti izpadanju las in kožnim mozoljem. Ker naj bi uravnala tudi celično presnovo, je pogosto sestavina čajev za hujšanje oziroma „pomladnih kur“ za „čiščenje krvi“, denimo skupaj z gladežem, s koprivo, z bezgom in regratom. Brezov sok se uporablja zunanje v šamponih in losjonih proti prhljaju. VOLČJA ČEŠNJA (ATROPA BELLADONNA) Volčja češnja je grmičasta gozdna zel, ki zraste tudi do višine človeka. Uspeva v Evropi, Severni Ameriki, Aziji in ponekod v Južni Ameriki, v naših krajih pa je razširjena po planinah, predvsem po goličavah in ob gozdnih poteh, še posebej na svetlih mestih v gozdu. Ima velike, nedeljene in nekoliko vijo- ličaste jajčaste liste, dolge okoli 15 cm ter zeleno vijoličaste cve- tove. Strupene plodove obrodi med avgustom in oktobrom. PO- ZOR! To so črne, sijoče in sočne okrogle jagode, ki so izjemno strupene. Že pet sicer sladkih plodov volčje češnje je dovolj za počasno in bolečo smrt, pospremljeno s halucinacijami. Znanstveno ime vrste, belladonna (lepa ženska), izhaja iz dejstva, da je v rastlini prisoten strupeni alkaloid atropin, ki širi zenice in bojda naredi ženske oči lepše. Znan je primer množične zastrupitve s temi jagodami med francoskimi vojaki na manevrih, zabeleženi pa so tudi smrtni primeri otrok, ki so pojedli nekaj jagod. Znano je, da so volčjo češnjo v srednjem veku uporabljali kot mučilno sredstvo za izsiljevanje priznanj.

DIVJI ALI POLJSKI ZAJEC V tokratnem opisu živalske vrste predstavljam divjega ali poljskega zajca. Gre za poznano žival in nehote ga enačimo z doma- čimi zajci, ki jih gojimo doma. V resnici torej doma gojimo kunce, ki jih v zmoti imenujemo zajci. Torej je lepa dolgouha žival iz domačega zajčnika v resnici kunec. Človek je kunca za potrebe prehranjevanja udomačil pred približno tri tisoč leti. Da sta kunec in zajec sicer v sorodu, se vidi, kljub temu pa obstaja med njima toliko razlik, da se živali ne moreta križati. Vse lastnost divjega je domači kunec skozi tisočletja ohranil. Da lahko primerjamo med njim in zajcem, naj kunca na kratko predstavim. Kunec je izredno družabna žival, ki izvira iz sredozemskih dežel. Družabnost se kaže v tem, da živijo kunci v velikih druži- nah, ki si skopljejo rove, v katerih kotijo, prebivajo in se vanje zatekajo pred nevarnostjo. Od zajca je kunec nekoliko manjši. Samice so izredno plodne in kotijo do šestkrat letno. Ker nosijo sorazmerno kratek čas, le mesec dni, so mladički ob skotitvi

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 49 | naravna dediščina precej nebogljeni. V gnezdo samica poleže do deset mladičkov, ki so goli in slepi. V Sloveniji jih skoraj ne poznamo. Divji ali poljski zajec je vsem nam poznana plašna žival gozdnega roba in tudi odprtih polj. Kratkorepec ima zgoraj črn in spodaj bel rep. Na vrhu dolgih uhljev ima črno liso, ki se po zunanji strani uhlja vleče navzdol. Barva kožuha je sivo rjava. Dlaka je gosta, menja jo dvakrat letno. Močni sekalci dokazujejo njegov način prehranjevanja. Zelo rad gloda poganjke in sočno lubje. Doseže lahko do 5 kg. Samec se od samice na videz ne loči. Poseljuje skoraj vso Evropo razen Skandinavije. Gre za žival, ki je v glavnem nočni samotar. Po dva ali več jih lahko opazimo le v času parjenja. Najbolj razvit ima sluh, o čemer nam pričajo velika ušesa. Zelo dobro vidi tudi ponoči. Ob nevarnosti se običajno pritaji ali pa naglo pobegne. O žlahtnem tekaču nam pričata močni zadnji okončini. Kdor je zajca opazoval pozorneje, se je lahko prepričal o njegovi previdnosti. Pri potepu naredi nekaj skokov, preveri nevarnost in zopet previdno nadaljuje. Ob koncu zime se pričnejo zajci pariti. Med samci v času parjenja prihaja do pravih pretepov. S prvimi tačkami se boksajo, z zadnjimi, močnim tacami pa brcajo. Na leto se parijo običajno do štirikrat in na splošno imajo v leglu manj mladičev kot kunci, ponavadi do največ osem. Ker zajklja nosi deset dni dalj kot samica kunca, so mladiči ob skotitvi bolj razviti. So odlakani in vidijo takoj ob rojstvu. Da bi mladiče mati zaščitila pred plenilci, jih kmalu po skotitvi odloži ločeno. Običajno jih obišče dvakrat dnevno in jih podoji. Mladič ne oddaja nobenega vonja. Njegova zaščitna barva in negibnost ga dobro prikrivata pred nevarnostjo. Mladiči prvih spomladanskih legel ponavadi zaradi mraza in dežja poginejo. V tem zimskem času nam o njegovi prisotnosti govorijo značilne sledi v obliki črke y, pričujoči bobki in na žalost sadjarjev številna oglodana drevesa. Prav je, da drevesa zaščitimo, za divjega znanca pa poskrbimo v času pomanjkanja hrane tako, da mu narežemo veje, ki bi jih spomladi sicer odrezali.

|| Alja Pincolič, ilustracije: Tomaž Kuplenik Živimo zdravo v Kostanjevici na Krki

Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je novembra 2012 pričel izvajati program Živimo zdravo v občini Ko- stanjevica na Krki. Program Živimo zdravo je namenjen prebivalcem lokalne skupnosti, z njim pa si želimo doseči izboljšanje zdravja ljudi skozi spodbujanje zdravega načina življe- nja, s poudarkom na dejavni vlogi ljudi. Dejavnosti programa potekajo v obliki delavnic, ki se izvajajo v okolju, v katerem udeleženci živijo. Tako se vsak četrtek ob 18. uri zberemo na kostanjeviški osnovni šoli. Do sedaj smo slišali že kar nekaj vsebin o zdravem načinu življenja, zadnja delavnica pa je imela namen tudi prikazati način priprave zdravega obroka pred udeleženci, ki so jedi nato tudi degustirali. Vsi so dobili knjigo Moje zelenjavne in sadne jedi avtorice Branislave Belović. Delavnico | Foto: Doroteja Kuhar je skupaj z možem pripravila in vodila gospa Elizabeta Verščaj. Udeleženci ljudje velikokrat zmotno mislijo. vabimo k udeležbi. so tako na zanimiv in poučen način V nadaljevanju sledijo še delavnice o izvedeli, kako lahko hitro pripravimo pomenu lokalne pridelave hrane ter || Doroteja Kuhar, dr. med., specialist- okusen in zdrav obrok za vso družino zgodnjem odkrivanju rakavih bolezni ka javnega zdravja, regijska koordi- in da seveda priprava zdravega obroka in preventivi pred njimi. Prebivalce natorica programa, Zavod za zdra- ne zahteva nujno tudi veliko časa, kot občine Kostanjevica na Krki lepo vstveno varstvo Novo mesto

50 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice zdravje | Mediacija ali alternativno reševanje sporov KONFLIKTI problema, povzemanje informacij, Dona Eden je o različnih pogledih na isti problem razmišljala takole: parafraziranje in preverjanje razumevanja. Mediatorji usmerjamo proces k „Če bi bil pes, bi vse videl črno-belo. iskanju skupnih točk in možnih reši- Če bi bil komar, bi lahko videl samo vročinske valove. tev, smo pri tem nevtralni, ne razsoja- Če bi bil kača, bi bilo vse infrardeče. mo in ne dajemo nasvetov, skrbimo za Zato najbrž nikoli ne moreš zares vedeti, kaj vidiš. spoštljivost, dostojanstvo, odnos. To je odvisno od tega, skozi katere oči gledaš.“ Kot mediatorka, specializirana za družinsko in splošno mediacijo, sem Njene misli lahko prenesemo na do rešitve in s tem onemogočimo, da bi ozavestila predvsem nujnost pogleda vsakdanje življenje, ko se srečujemo z konflikt poglobil odnos in nas pripeljal na problem (spor) z več plati, najpo- različnimi pogledi, ravnanji, naspro- bližje rešitvi. membnejše se mi zdi, da v konfliktu ne tovanji, ki pogosto vodijo v konflikte. pozabimo na odnos, spoštovanje na- Te pa lahko uspešno rešujemo le, če MEDIACIJA ALI ALTERNATIVNO sprotne strani, pravico, da drugi misli imamo razvite nekatere spretnosti REŠEVANJE SPOROV in dela drugače. Mediacija ne prinese učinkovitega komuniciranja. Skoraj V problemih, s katerimi se soočamo v nujno rešitve, nedvomno pa veliko nihče od nas namreč ne živi popol- življenju, tlijo rešitve in nove poti do prispeva k odnosu med sprtima stra- noma neodvisno od drugega, prav naših ciljev. A retorika, ki nastane v nema. Mediatorjeva naloga je namreč tako večina opravlja delo, ki temelji sporih, je lahko nepremostljiva ovira tudi ta, da skozi postopek razreševanja na sporazumevanju z drugimi ljudmi. na poti k reševanju konflikta. Pogosto konflikta skrbi za to, da bo ponovno Način, na katerega ljudje komunicira- sprti strani potrebujeta še nekoga vzpostavljen vsaj skromen odnos med mo, je izrazito oseben, nemogoče se tretjega, ki ju vodi skozi postopek sprtima (da se vsaj pogovarjata). je sporazumevati po kakem idealnem razreševanja. vzorcu, ki bi deloval pri vseh. Vsak Tu nastopi izredno uspešna metoda PREDNOSTI MEDIACIJE posameznik ima svoje sposobnosti, mediacije. Gre za proces, v katerem Tudi če do dogovora oziroma rešitve znanja in osebnostne lastnosti, ki ga tretja stran, ki mora biti absolutno sprti strani ne prideta, je pomembno, odlikujejo v komunikaciji. Pomembno nevtralna (mediator), pomaga sprtima da stranki ne poglobita problema, da se je, da vse svoje najboljše komunikacij- stranema oziroma strankama, ki se ne začneta pogovarjati in spoštujeta drug ske lastnosti ozavestimo in jih dejavno moreta sporazumeti o spornih vpra- drugega (ni potrebno, da si postaneta uporabljamo pri sporazumevanju z šanjih. V procesu mediacije mediator naklonjena), da vzpostavita odnos. Ta drugimi, saj v nasprotnem primeru pomaga pri razjasnjevanju spornih pa lahko temelji zgolj na formalni, a lahko pridemo do poglabljanja nera- vprašanj, razjasnjevanju nesporazuma kljub vsemu spoštljivi komunikaciji, ki zumevanja oziroma konflikta, s tem in iskanju najboljše rešitve, ki je spreje- bo morda nekoč vendarle prinesla re- pa do napetosti v odnosih ali celo do mljiva za obe strani. šitev. Brez komunikacije pa do rešitve prekinitve komunikacije. Mediacija in mediatorji dobivajo v ne more priti niti v postopku mediacije Pomembna je miselnost, da je vsak sodobni komunikaciji vedno pomemb- niti v drugih načinih reševanja sporov. konflikt mogoče rešiti, ne glede na to, nejšo vlogo. V primerjavi z drugimi Najpomembnejše prednosti mediacije kje je nastal, med kom poteka ter kako oblikami reševanja konfliktov je kot načina reševanja sporov so: intenziven je postal. Za uspešno obvla- največja prednost mediacije v tem, da • hitrost rešitve (eno ali nekaj mediacij- dovanje konfliktov pa je treba razvijati morata sprti strani sami iskati možne skih srečanj) sposobnost prepoznavanja konfliktov rešitve. To pomeni, da morata pogleda- • učinkovitost (od 50- do 95-odstotna ter sposobnost konstruktivnega delo- ti na problem z vseh strani, se vanj po- uspešnost) vanja v konfliktnih situacijah, poznati globiti, ga razjasniti, nato pa predlagati • nizki stroški (brezplačno ali do nekaj pa moramo tudi uporabne tehnike za rešitve. Ob tem ne moreta računati na deset, največ nekaj sto evrov, kar je v soočanje s konflikti. Vsak konflikt pov- pomoč tretjega (mediatorja), ki proces primerjavi z zroča čustvene odzive, zato je obvlado- razreševanja vodi, a ne vpliva na vse- rešitvami na sodiščih bistveno manj) vanje čustev, predvsem jeze, osnova za binske rešitve. • prostovoljnost in dejavno sodelovanje učinkovito reševanje konfliktov. udeležencev Pogost izid konflikta je prekinitev MEDIATOR • obojestransko zadovoljstvo ali spre- komunikacije, ki se lahko vleče tudi Mediator pri svojem delu spoštuje na- jemljivost rešitve (na sodišču je vedno več dni. Medtem je seveda vsak pri čela nepristranskosti in nevtralnosti, eden sebi prepričan, da ima prav in da se prostovoljnosti, zaupnosti, neformal- nezadovoljen) mu dogaja krivica. Kadar komuni- nosti postopka, poštenosti in zako- • zmanjševanje možnosti zaostrovanja kacijo prekinemo, se pogosto zgodi, nitosti, enakopravnosti udeležencev sporov v prihodnje da dogajanje vidimo črno-belo, sebe mediacije, avtonomnosti. • izboljševanje odnosa in sodelovanja doživljamo kot žrtev, drugega pa kot Temeljno poslanstvo mediatorja je med (prej) sprtima stranema storilca. Če molčimo, si zapremo pot predvsem poslušanje, razumevanje

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 51 | zdravje

VLOGA MEDIACIJE V DRUŽBI pospešeno uvajamo tudi v šole. Medi- 1000 Ljubljana, ali na tel.:+386/1/436- Prav zaradi vsega naštetega mediacijo acija je kot metoda lahko pridružena 41-17, GSM +386/64/112-577 in kot način reševanja sporov podpira sodišču ali pa je od njih popolnoma +386/40/731-431; tudi država (v ZDA je to že desetletja neodvisna. Mediacijo lahko izvaja tisti, e-pošta: [email protected], spletni strani: stalna praksa, vse več sporov se konča ki ima zaključeno ustrezno priznano rakmo.si, mediacija.com. s pomočjo mediacije), saj občasno izobraževanje (licenco) za mediatorja, Lahko pa me pokličete osebno ali mi namenja sredstva za izvajanje brez- ki traja vsaj 240 ur teoretičnih izhodišč pišete na el. naslov: plačne družinske mediacije (ločitveni in praktičnih vaj. [email protected]. procesi, dedovanja …). Vedno bolj se pomena alternativnega reševanja VEČ INFORMACIJ Veliki dramatik William Shakespeare sporov zavedajo tudi lokalne skupnosti V primeru, da vas tovrstno reševanje je dejal: „Izogibaj se prepira. Če pa se že (občine), saj prav v teh okoljih nastaja sporov zanima ali bi si želeli tudi vi spustiš vanj, potem nauči nasprotnika veliko sporov. Nekatere večje občine so konflikt, ki ga imate v okolju, družini, spoštovanja.“ v ta namen celo zaposlile mediatorje. podjetju … rešiti s pomočjo mediacije, Tudi vsa večja podjetja imajo za reše- lahko več informacij najdete na Zavo- || Melita Skušek vanje sporov zaposlene usposobljene du RAKMO, Centru za mediacijo in mediatorje, mediacijo med vrstniki pa obvladovanje konfliktov, Kamniška 41, O ALKOHOLU

Katedra za družinsko medicino Medi- za zdravje človeka. Če pa človek pije na dan ali pol steklenice piva na dan) cinske fakultete v Ljubljani že več let alkoholne pijače, naj bi upošteval meje ▪▪ ob posebni priložnosti ne več kot 3 izvaja projekt SPOROČILO V STEKLE- manj tveganega pitja. merice v enem dnevu (npr. na novo- NICI, katerega namen je zmanjševanje letni zabavi do 3 dl vina), upošteva- škode zaradi pitja alkohola. Meja manj tveganega pitja alkohola joč, da v enem tednu ni presežena Obiščite spletno stran projekta: www. določa količino alkohola, ki je še neka- meja 7 meric NALIJEM.SI, kjer lahko pridobite preko sprejemljiva (to ne pomeni pripo- Ob tem v vsakem primeru moškim in cej informacij, hkrati pa lahko izpol- ročljiva!) in verjetno tudi v daljšem ženskam priporočamo en ali dva dneva nite anonimni vprašalnik za samoo- obdobju ne bo povzročila resnih težav v tednu povsem brez alkohola. ceno pitja, ki vam omogoča, da samo pri zdravih odraslih ljudeh. Meje so v 5 minutah sami ocenite svoje pitje zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa Za več informacij in za anonimno sa- alkohola. Na koncu dobite povratno različne za moške in ženske. mooceno pitja obiščite www.nalijem.si! sporočilo. Obiščite spletno stran www.nalijem.si Količino alkohola izražamo v standar- || Prim. prof. dr. Marko Kolšek in izpolnite anonimni vprašalnik! dnih mericah ali enotah, lahko pa v Katedra za družinsko medicino MF v različnih količinah posameznih pijač. Ljubljani Tako 1 merica ali enota alko- Alkohol je eden od najpomembnejših hola vsebuje 10 gramov čistega dejavnikov, ki neugodno vplivajo na alkohola, kar je: zdravje posameznika in družine ter na en deciliter vina = eno šilce (0,3 življenje v skupnosti. Stanje v Sloveniji dl) žgane pijače = pol steklenice je izredno zaskrbljujoče, saj je poraba piva (2,5 dl) = 2,5 dl mošta. alkohola v Sloveniji med najvišjimi v Evropi: 16–18 litrov čistega alkohola/ Kakšne so te meje manj tvega- leto/prebivalca nad 15 let, kar je 160 nega pitja? litrov vina na prebivalca na leto. Več kot polovica odraslih moških in več MOŠKI: kot ena tretjina odraslih žensk pije ▪▪ do 14 meric alkohola v enem tvegano ali škodljivo, alkoholikov pa tednu (to je npr. do 2 dl vina je več kot 150.000. Pitje alkohola je v na dan ali ena steklenica piva Sloveniji razširjeno že med otroci in na dan) mladino. Alkohol ima pomemben vpliv ▪▪ ob posebni priložnosti ne več na družinsko življenje, pomembno kot 5 meric v enem dnevu vpliva na življenje otrok, saj so pivske (npr. na novoletni zabavi do navade staršev zelo pomembne za pol litra vina), upoštevajoč, otrokov odnos do alkohola kasneje v da v enem tednu ni presežena življenju. meja 14 meric Žal so med mnogimi ljudmi in tudi med nekaterimi strokovnjaki še vedno ŽENSKE (in vsi ljudje, starejši razširjeni prepričanja in navade, ki od 65 let): niso v skladu s sodobnimi spoznanji, ▪▪ do 7 meric alkohola v enem ki pravijo, da alkohol ni potreben tednu (to je npr. do 1 dl vina

52 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice zdravje | TISOČ OBRAZOV DEMENCE

Demenca kot bolezen današnjega časa nezbrani. Tako prihaja do konfliktnih ▪▪ Hrane naj ne kuha sam, saj lahko postaja eden mnogih obrazov starosti. situacij in nezaupanja do okolice, ki zaradi pozabljivosti hitro pride do Oktobra smo v knjižnico, v sklopu de- obolelega počasi osamijo v svoj svet. nesreče. lovanja točke vseživljenjskega učenja, Demenca je počasi napredujoča bole- ▪▪ In predvsem se zavedajmo, da osebe povabili na predavanje Neve Železnik, zen, ki se razvija več let. Spremembe z demenco niso hudobne, če nas že novinarke in publicistke, ki je svoje v poteku bolezni strnemo v tri obdo- dvajsetič vprašajo isto, saj si zaradi izkušnje pri spremljanju mame, ki je bja. V obdobju začetne blage demence poškodovanih možganov ne morejo zbolela za to boleznijo, opisala v knjigi opažamo pozabljanje, motnje čustvo- zapomniti naših odgovorov, zato Adijo, grem domov … temne sence vanja, depresivno razpoloženje in so besede „saj sem ti že stokrat vse demence. Njeni praktični nasveti so v razdražljivost. Bolnik potrebuje širše povedal“ nesmiselne, nepotrebne in veliko pomoč svojcem, ki imajo ob sebi socialno okolje, ustrezno vodenje in krivične. Bodimo potrpežljivi, čeprav starejšega z demenco. vzpodbujanje. V obdobju napredovale − je pogosto težko. V letu 2009 je evropski parlament zmerne demence so izrazitejše motnje razglasil demenco za javnozdravstve- v opravljanju vsakdanjih dejavnosti, KAM PO POMOČ? no prioriteto, saj se v vseh razvitih motnje presoje, čustvovanja, pojavijo Čeprav je kar nekaj že narejenega, pa državah s podaljševanjem življenja se zmedenost, blodnjavost, nočni ne- tisti, ki to izkušnjo imajo, poudarjajo, skokovito povečuje število bolnikov z mir in beganje. Bolnik potrebuje nad- da bi se dalo še veliko narediti, da so njo. Tudi pri nas. V zadnjih 50 letih se zor in pomoč pri vsakdanjih opravilih. vse prepogosto v nepotrebnih stiskah. je pričakovana življenjska doba vsakih V obdobju polno razvite težke demence Zdravnik družinske medicine je prvi, 4 do 5 let podaljšala za 1 leto in število postaja bolnik vedno bolj nemočen, ki bo s pomočjo svojcev lahko spre- starejših od 65 let se je v Sloveniji samo motnje govora in sporazumevanja se membe pravilno razumel in bolnika v obdobju od leta 1998 do 2008 poveča- poglabljajo, vse težje hodi ali obleži, tudi napotil na nadaljnje preiskave. V lo za skoraj četrtino, število starejših postane inkontinenten, nepokreten, okviru terenskih služb je najpomemb- od 80 let pa kar za 66 %. Vsakih 5 let ima motnje pri požiranju. V tej fazi nejša pomoč na domu v okviru socialne višja starost pa poleg tega približno potrebuje nadzor, nego in pomoč pri službe. Posebej izučene negovalke med podvoji verjetnost za nastanek demen- vseh opravilih. vsakodnevnimi obiski poskrbijo za ce, zaradi česar se število bolnikov z Demenca je zaenkrat še neozdravljiva prehrano in higieno. Stroške obiskov njo povečuje hitreje kot samo število bolezen. Lahko pa z zdravili upočasni- delno poravna sam uporabnik pomoči, starejših. V Sloveniji živi že 20 odstot- mo njen potek in omilimo simptome, delno pa stroške pokriva občina. Bolni- kov prebivalstva, ki je starejše od 65 ki jih bolezen prinaša z razvojem. ki z demenco imajo pravico do uvelja- let. In v tej množici je tudi približno Tako je še posebej pomembno zgodnje vljanja pravice do dodatka za pomoč in 35 tisoč oseb, ki jim tako ali drugače prepoznavanje bolezni. Zato Neva Že- postrežbo pri Zavodu za pokojninsko propadajo možgani. leznik svojcem priporoča, da obolelega in invalidsko zavarovanje Slovenije v Dejstvo je, da je demenca bolezen, ki jo sorodnika čim prej peljejo k splošnemu različni višini glede na težo bolezni. še vse preslabo poznamo in če jo bomo zdravniku in vztrajajo, da opravi vsaj Oskrba bolnika z demenco je zahtevna poznali, jo bomo lažje sprejeli, saj je osnovno diagnostiko, ter ga, če je po- naloga za svojce in oskrbovalce, zato strašno predvsem to, česar ne razume- trebno, čim prej pošljejo k specialistu ne čudi podatek, da se s simptomi mo. Bolezen se pritihotapi potiho in nevrologu ali psihiatru. depresije in izgorelosti borita dve tre- postopoma, zato jo največkrat opazi- tjini svojcev in oskrbovalcev. Sloven- mo, ko je že skoraj prepozno. Zdi se, KAKO LAHKO POMAGAMO OSEBI sko združenje za pomoč pri demenci kot da življenjska ura osebe z demenco Z DEMENCO PRI OHRANJANJU Spominčica je bogat vir pomoči in teče nazaj, spomini izgubljajo ostrino SAMOSTOJNOSTI? podatkov. Lahko pobrskate po njihovi in osebnost po drobnih kapljicah od- ▪▪ Na predale mu napišimo, kje kaj spletni strani (www.spomincica.si), haja iz telesa. Demenca ne prizadene le hrani, in pazimo, da ima vedno vse dosegljivi so tudi na svetovalni telefon bolnika, ampak celotno družino, saj se stvari na svojem mestu. Če spravi kaj (01/ 256 51 11). V različnih krajih so odnosi močno spremenijo. v napačen predal, mu brez godrnja- organizirane skupine za samopomoč Bolezen ne pride vedno enako. Motnje nja pomagajmo spet ustvariti red. svojcem bolnikov z demenco. Na sreča- spomina so sicer najbolj poznane, ▪▪ Pojdimo z njim na sprehod v naravo. njih svojci z razgovorom med seboj ali bolniki se dobro spominjajo dogodkov ▪▪ Spodbujajmo ga, da govori, da se s strokovnjaki razrešijo številne stiske iz daljne preteklosti, pozabijo pa, kaj se spominja. in dileme, ki jih tarejo pri življenju z je zgodilo pred kratkim, kaj so jedli, kje ▪▪ Ko se pogovarjamo z njim, upora- bolniki. Alzheimer caffé je prav tako so bili, ali so plačali, ali so pojedli zdra- bljajmo preproste besede in stavke. ena od oblik druženja in izmenjave vila. Izguba kratkoročnega spomina jih ▪▪ Spodbujajmo ga k branju, pisanju, k izkušenj. O tovrstnih pogovorih raz- pogosto privede v neprijetne situacije, urejenosti. mišljamo, da bi jih organizirali tudi v ko kar naprej nekaj iščejo, preverjajo, ▪▪ Skupaj z njim glejmo njegove stare Kostanjevici. Obstaja tudi nekaj knjig o dopovedujejo, prepričujejo. Strah jih je, fotografije, če jih ima. demenci, ki jih imamo tudi v knjižnici. tesnobni so in depresivni, brez volje, ▪▪ Pomagajmo mu pri osebni higieni. Posebej priporočamo leposlovno delo

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 53 | zdravje

Arna Geigerja Stari kralj v izgnanstvu 10 točk proti demenci iz knjige Adijo, med štiri stene. Dobivajte se s prijate- in že citirano življenjsko in kritično grem domov ... lji, hodite na izlete ... knjižico Neve Železnik Adijo, grem domov. Seveda se lahko svojci obrnejo 1. Nehajte kaditi! Kdor se drži omenjenih pravil, lahko po nasvet tudi na izkušene strokovne 2. Izogibajte se mastni hrani! Jejte čim zboli nekaj let kasneje, kot bi sicer. delavce na Centru za socialno delo in v več sadja in zelenjave ter ne pretiravaj- Živite torej čim bolj zdravo in dobro Domu starejših občanov. te s soljo. skrbite za telo in psiho! 3. Pri alkoholu bodite zelo zmerni. Predvsem je treba poudariti, da osebe z 4. Zmanjšajte telesno težo, če ste Viri: demenco potrebujejo celodnevno skrb pretežki. Neva Železnik: Adijo, grem domov, Založ- in predvsem pozornost, ljubezen ter 5. Vsaj trikrat tedensko bodite telesno ba forma 7 sprejetost. Pri tem je zelo pomembno, dejavni po 20 minut, redno hodite v Spletna stran društva Spominčica ter da je okolje takim ljudem naklonjeno naravo, na svež zrak, na sprehode ali revije Vita in jim omogoča ohranjati samospošto- pohode, delajte na vrtu, če ga imate. vanje, pogum in dostojanstvo ter jim 6. Nadzorujte svoj krvni tlak, sladkor dovoli, da preprosto nadaljujejo življe- in holesterol. nje po svojih močeh in osebnih vzgibih. 7. Čim dlje umsko delajte! Berite, In nikoli ne smemo pozabiti, da bo rešujte križanke, sudoku, učite se tujih vsakdo nekoč star in da so stari ljudje jezikov ... lepi in bogati na svoj način. To boga- 8. Po napornem fizičnem ali umskem stvo pa lahko odkrijemo samo, če si delu si vzemite čas tudi za počitek. vzamemo čas. Nešteto lepih trenutkov 9. Živite umirjeno in ne razburjajte se se zgodi mimogrede in ti grejejo najlep- za vsako malenkost ter glejte na življe- še spomine. nje skozi rožnata očala. 10. Bodite družabni! Ne zapirajte se || A.Ž.J.

O demenci z Nevo Železnik | Foto: Matej Jordan

54 | Februar 2013 | Kostanjeviške novice strip |

Kostanjeviške novice | Februar 2013 | 55 Program prireditev - februar 2013

1. 2. ob 18.00 Čar zgodbe, branje zgodb, ki so očarale Kostanjevičane Gostilna Kmečki hram 2. 2. ob 18.00 Šelmarska degustacija cvička Gostilna Kmečki hram 5. 2. ob 18.15 Čar zgodbe, branje s Katjo Plut Valvasorjeva knjižnica Krško, Izposojevališče Kostanjevica na Krki 7. 2. ob 19.00 Osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku Osnovna šola Jožeta Gorjupa 8. 2. Šelmarija 2013 Kostanjevica na Krki 14. 2. ob 18.00 Živimo zdravo – predstavitev v našem kraju Osnovna šola Jožeta Gorjupa 15. 2. ob 19.00 Polni koledarji, prazni dnevi, pogovor s pisateljem Mihom Gostilna Kmečki hram Mazzinijem 22. 2. ob 19.00 Igranje Kresničk, pogovor Stanke Hrastelj in Katje Plut Gostilna Kmečki hram

Program prireditev - marec 2013

1. 3. ob 19.00 Prvi marčevski petek bo posvečen ženskam, ki so v Kosta- njevico prinesle navdih tujega. 8. 3. ob 19.00 Razgovor z znano Slovenko

Program prireditev - april 2013

1. 4. Pohod po Uskoški poti 5. 4. Prvi petek v aprilu bomo spoznavali mediacijo 13. 4. Pohod po Resljevi poti 26. 4. Otroški Extempore in osrednja občinska prireditev od dnevu upora proti okupatorju

Več o prireditvah na www.kostanjevica.si