Kostanjeviške Novice, Junij 2012, Številka 55

KOSTANJEVIŠKENOVICE Glasilo občine Kostanjevica na Krki | Brezplačni izvod | Junij 2012 | Številka 55

Beseda župana 3 Mestna insignija 10 Marija Gjurekovič 23

Anketa 29 Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 1 | uvodna beseda

KOSTANJEVIŠKENOVICE izdaja Občina Kostanjevica na Krki Ljubljanska cesta 7 8311 Kostanjevica na Krki

E-mail [email protected] uredništvo Odgovorni urednik Goran Milovanović

Uredniški odbor Marjana Krhin Alenka Žugič Jakovina Matic Skušek Alja Pincolič Matej Jordan

Lektorica Katja Plut oblika Čiščenje Krke | Foto: Matej Jordan Oblikovna zasnova Janja Baznik Neka pesem, ki jo je Goran Bregović položil v usta Iggy Popu, govori o dramatičnem odnosu med človekom in ribo. Človek, pravi Bregović, stoji med življenjem in smrtjo. Oblikovanje To pa zato, ker človek, za razliko od ribe, misli. A riba ne misli, nadaljuje Bregović, ker Matic Petrič riba vse ve. Urejanje fotografij Ste se kdaj spraševali, ko ste skozi steklo akvarija gledali ribe in razmišljali kaj Matej Jordan počnejo, če gledajo tudi one vas in se sprašujejo, zakaj za vraga jim nekdo skozi okno gleda v hišo? Antropocentrična miselnost je človeštvo prignala do te mere, da se Fotografija na naslovnici Uroš Abram skoraj v vsakem trenutku vedemo tako, kot da se svet vrti okrog nas. Kot, da je svet tu samo zaradi nas. In v tej svoji napuhlosti premalo opažamo, da ga v ničemernosti Tisk peljemo vse bolj v pogubo. Svet in vse tiste, ki z nami in ne zaradi nas bivajo na Tiskarna TiskAM / Aljoša Mihelin njem. Mnogi med nami mislijo, da lahko z nekaj posladkanimi besedami in zavezano Naklada pentljo okrog vratu krojijo življenje vsem drugim. Sam sicer nikoli nisem razumel 1000 izvodov tega vzgiba, ki se zgane v človeku. Tudi pentljo si zavežem zelo redko. Morda tudi zato ne razumem. In vedno bolj se mi zdi, da ni kaj razumeti. Sem pa danes pomislil, ko sem se ponovno sprehodil skozi Kostanjeviško jamo, da bi lahko to bil prostor za politične sestanke. Si predstavljate v njej, denimo sejo parlamenta? Samo v kravatah bi kmalu začelo zebsti. To bi morda lahko bil razlog, da bi delo potekalo malo hitreje. Ni časa za naše in vaše, za prepire o nas in onih tam v Afriki, ki so revni zato, da smo mi malo manj. Zares, ali le skozi naša očala, ostaja sicer vedno odprto vprašanje, ki ne pozna enoznačnega odgovora. Zanimalo bi me tudi, če bi se komu s kravato, medtem, ko bi sedel na mokrih kraških tleh in čakal, da v ugovor dvigne roko, pogled ustavil na galeriji umetnosti, ki jo v jamah skozi tisočletja skleše narava. Bi se v tistem trenutku zavedel svoje majhnosti v nasprotju z naravo? Kdo ve? Jaz samo razmišljam, medtem, ko riba brezizrazno gleda vame. Ste opazili pogled ene tistih, ki plavajo po tejle naslovnici. Le kaj, za vraga, ve?

|| Goran milovanović

2 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice občina| SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!

pomanjkljiva ali pa je sploh ni. Ta izračun je narejen po matematič- ni metodi, zato je lahko za nekoga manj primeren. Po prvotnem odloku so namreč imeli končni upravičenci različne obvezne dajatve, ker so bile te določene na podlagi časa vplačil. Po sedanjem izračunu, na podlagi spremenjenega in dopolnjenega odloka, kjer so se vse poravnave zdru- žile, pa je upoštevana enaka obvezna dajatev za vse končne upravičence, in sicer kot povprečje obveznih dajatev, ki jih je upoštevalo državno pravo- branilstvo pri poravnavah z lokalno skupnostjo. Brez odbitkov obveznih dajatev bi namreč posameznik prejel sredstva, ki jih občina s poravnavami ni prejela. Glede na navedeno ste vsi prejeli nove poravnave in anekse, ali pa samo obvestila, ki so vam posredovana zgolj v seznanitev in za vas ne pomenijo nobenih finančnih obveznosti. Kot župan sem zadolžen, da se ta sredstva razdelijo po takem postopku, da posameznik dobi tisto, kar je dejansko vložil. Ob tem pojasnjujem, da je naša izgradnja telefonskega omrežja potekala 10 let, zato je | Fotoarhiv: Občina težko primerjati določene izgradnje po posameznih področjih za celo- Pred nekaj dnevi ste, v skladu z Odlo- izračune po tem odloku, je kar nekaj tno obdobje. Hkrati pa dodajam, da kom o spremembi Odloka o postopku občanov podalo ugovore na predlože- vrnjeni denar od poravnav ni samo vračanja vlaganj v javno telekomuni- ne poravnave, sočasno pa so neka- od fizičnih oseb, pač pa so tu tudi kacijsko omrežje na območju Občine teri priskrbeli prijavo na pristojnem vrnjena sredstva vlaganj Krajevne Kostanjevica na Krki (Ur. l. RS št. ministrstvu. skupnosti Kostanjevica na Krki, nek- 38/2012 z dne 25. 5. 2012), prejeli V marcu 2012 smo tako z ministrstva danje skupne Občine Krško in Sklada dokumente s ponovno obračunanim prejeli dopis, v katerem navajajo dolo- stavbnih zemljišč, za kar ima občina vračilom sredstev iz naslova telefo- čene nepravilnosti in zahtevajo ukre- vso listinsko dokumentacijo, sredstva nije za našo občino. V tem času pa je pe občine za odpravo teh. V skladu s pa bodo namenjena za vlaganja v po domovih zakrožilo tudi obvestilo tem smo takoj pristopili k ponovni občinsko infrastrukturo, ki je v dobro občanom, ki sta ga poslala naša sve- spremembi in dopolnitvi odloka, v nas vseh. tnica in svetnik, Lešnjakova in Rajar, katerem so upoštevane usmeritve Zato vas, spoštovane občanke in v katerem je kar nekaj napačnih po- ministrstva, in se zavezali, da bomo občani, pozivam, da predložene datkov, vendar njunih navedb na tem pri izračunih upoštevali združitev dokumente podpišete in s tem zadevo mestu ne bom komentiral. vseh prejetih poravnav pravobranil- zaključite. Vračilo sredstev iz naslova telefonije stva (tudi tistih, ki se neposredno ne Če pa se kot končni upravičenec s se v naši občini vleče še iz prejšnjega nanašajo na fizične osebe kot končne predloženo poravnavo ali z aneksom mandata. Odlok, ki je bil sprejet (ka- upravičence), pregledali dokumen- o vračanju vlaganj v javno telekomu- sneje še dopolnitev), je bil prepisan iz tacijo za opravljene ure in drogove nikacijsko omrežje ne strinjate, lahko najnovejšega seznama dobre prakse ter za končne upravičence določili svoje pravice uveljavljate na stvarno tovrstnih odlokov v slovenskih obči- sorazmerne deleže. Pri izračunu smo in krajevno pristojnem sodišču. nah. Zanimivo je, da so ga te občine upoštevali dejansko opravljene ure in izvedle brez večjih pripomb in težav z dejanske drogove (pregled na terenu), S spoštovanjem, občani, za nas v Kostanjevici na Krki ki so jih posamezniki prispevali, te- pa očitno ni bil dober. Ko smo izvedli žava pa je v tem, da je dokumentacija || vaš župan, Mojmir Pustoslemšek

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 3 | občina REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE SKOZI PREKOPO – 2. FAZA V začetku maja so se pričela gradbena Pogodbena vrednost gradbenih del je bo izvajala do konca julija, bo popolna dela na 2. fazi rekonstrukcije regionalne 890.692,85 EUR, od tega odpade na zapora regionalne ceste, obvoz pa je ceste v Dolnji Prekopi, ki bodo predvi- Ministrstvo za promet 526.761,30 EUR, urejen po javni poti Prekopa–Ostrog. doma trajala do 30. 11. 2012. V okviru na občino pa 363.931,55 EUR. V deležu V nadaljevalni fazi del pa se bo izvajala predvidenih del bo zgrajen nov most občine je všteta tudi vrednost naložbe v polovična zapora regionalne ceste, pro- preko Lačnega potoka ter rekonstruira- fekalno kanalizacijo v višini 127.566,82 met pa bo reguliran s semaforji. ne 600 m ceste z infrastrukturo. EUR, ki jo v celoti financira občina. Vse, ki ste soočeni z vsakdanjimi teža- Pri izvedbi del nastopajo in bodo vami zaradi izvajanja projekta, naproša- Investitor je Ministrstvo za promet, nastopale določene težave pri izvajanju mo za razumevanje in potrpljenje. Direkcija Republike Slovenije za ceste, prometa, ki so delno posledica objek- ki jo na gradbišču zastopa odgovorni tivnih okoliščin (ozko cestišče, dela na || Stanislav Rostohar, nadzornik Uroš Pengal. cesti), še v večji meri pa nespoštovanja višji svetovalec za gospodarsko Sofinancer je Občina Kostanjevica na prometne ureditve s strani udeležencev infrastrukturo, urejanje prostora in Krki, ki jo za projekt zastopa na gradbi- v prometu. V fazi gradnje mostu, ki se varstvo okolja šču Stanislav Rostohar. Izvajalec del je CGP, d. d., ki ga na gradbišču zastopa vodja gradbišča Mitja Strajnar, odgovorni vodja del pa je Matjaž Červ.

Rekonstrukcija v okviru 2. faze vsebuje: ▪▪ novo cestišče ▪▪ pločnika ▪▪ kolesarski stezi ▪▪ urejene cestne priključke do posa- mičnih gospodinjstev ▪▪ avtobusni postajališči ▪▪ odvajanje meteornih voda ▪▪ javno razsvetljavo ▪▪ nov vodovod ▪▪ TK-vode, elektroenergetske vode ▪▪ fekalno kanalizacijo v cestnem telesu | Foto: Matej Jordan SVETLOBNI OPOZORILNIK HITROSTI

Občinski Svet za preventivo in vzgojo v za dodatnih 10 cestnem prometu si je za cilj v letošnjem km/h. V psihologiji koledarskem letu zadal nakup svetlob- se ta učinek pri- nega opozorilnika hitrosti, ki bi povečal pisuje posledicam pozornost voznikov tam, kjer je ogrože- halo efekta. nost najšibkejših v prometu največja. Svetlobni opozoril- S sredstvi, ki so nam bila zagotovljena v nik hitrosti bomo z proračunu, ter z donatorskimi sredstvi namenom poveče- podjetja ATHOS, d. o. o., iz Kostanjevice vanja varnosti vseh na Krki nam je nalogo uspelo uspe- udeležencev v pro- šno opraviti. V soboto, 19. 5. 2012, je metu prestavljali po predstavnik podjetja K-Bros iz Krškega najbolj prometnih namestil svetlobni opozorilnik hitrosti odsekih cest v naši na Gorjanski cesti. Svetlobni opozoril- občini. nik hitrosti je nameščen z namenom, da bi voznike opozarjal na pravilno hitrost, || SPVCP občine saj je dokazano, da se je na odsekih cest, Kostanjevica na kjer so bili postavljeni svetlobni opozo- Krki | Foto: Matej Jordan rilniki hitrosti, hitrost vozil zmanjšala

4 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice občina| ZBIRANJE PRIJAV ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM OBJEKTU OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI

Spoštovani občani! občine – delovnih teles občinskega bodo obravnavale po datumu preje- sveta, občani Občine Kostanjevica tja prijavnice in do zasedbe prostih Občina Kostanjevica na Krki zbira na Krki, zaposleni v javnih zavodih, terminov. prijave za letovanje v počitniškem katerih ustanoviteljica ali soustanovi- Informacije o prostih terminih in objektu Občine Kostanjevica na Krki teljica je Občina Kostanjevica na Krki cenah najema apartmaja lahko dobite v turističnem naselju Bučanje, v Ne- ter preostali. v času uradnih ur pri Aniti Krajnc rezinah na Lošinju, št. bivalne enote Zainteresirane za letovanje pozivamo, osebno, na telefonski številki 08 20 A 527/2. da na spletni strani Občine Kostanje- 50 619 ali po e pošti na naslovu anita. Na razpis se lahko prijavijo zaposleni vica na Krki, www.kostanjevica.si, v [email protected]. delavci občinske uprave Občine Ko- rubriki Novice in obvestila izpolnite stanjevica na Krki, v primeru prostih prijavnico in jo pošljete ali osebno do- || Anita Krajnc, zmogljivosti lahko te koristijo tudi stavite na naslov Občine Kostanjevica višja svetovalka za družbene in gospo- občinski funkcionarji, člani organov na Krki, Ljubljanska cesta 7. Prijave se darske dejavnosti IZSTOP VSEH ČLANOV IZ STRANKE DESUS

Vsi člani stranke občinskega odbora izglasoval nezaupnico oz. bi mu jo pokrajinskega odbora DeSUS za DeSUS Kostanjevica na Krki smo 24. 3. moral. Predsednik ni želel poslušati Dolenjsko, gospoda Laha, tudi mi ne 2012 nepreklicno izstopili iz stranke, svojih članov in je vztrajal pri vstopu vidimo več smisla v sodelovanju s in sicer iz naslednjih vzrokov: v vlado za vsako ceno in pod kakršni- stranko. Prav gospod Lah je zaslu- ▪▪ ne strinjamo se, da je stranka po- mikoli pogoji, ki so reševali pred- žen, da smo v naši občini ustanovili stala članica desnosredinske vladne vsem njega in njegov položaj, nimajo odbor in v kratkem času pridobili koalicije. pa ničesar skupnega s člani stranke. sorazmerno veliko članov. ▪▪ Pri sestavi vlade je predsednik Gospod Erjavec bi moral zastopati stranke, g. Erjavec, slabo zastopal interese upokojencev, a jih, po našem || Občinska organizacije DeSUS interese članstva in naše temelj- mnenju, kot resorni zunanji minister Kostanjevica na Krki no poslanstvo. Ker je kršil statut nikakor ne more. stranke, bi mu svet stranke lahko ▪▪ Na podlagi odstopa predsednika ČISTILI SMO VSI IN POVSOD

OČISTIMO KRKO 2012 OČISTIMO SLOVENIJO vem. Količina nabranih odpadkov je Glede na to, da se nemalokrat sklicuje- 2012 na koncu akcije znašala 50 kubičnih mo na lepote zelene krasotice Krke, ki V veliko čast nam je zapisa- metrov ali skupaj 10 ton. Se vidimo pomembno zaznamuje mesto na otoku ti, da smo tudi v letošnjem drugo pomlad! in celotno občino, je prav, da se vsako letu izvedli tradicionalno leto lotimo pobiranja smeti z rečnega spomladansko čistilno || Alja Pincolič dna. Letošnja ekološka akcija je bila že akcijo. 24. marca smo se 16. po vrsti. V dveh potopih je smeti tako kot leto prej pridružili pobiralo 20 potapljačev iz Društva pota- projektu Očistimo Slovenijo pljačev Vidra Krško, Kluba za podvodne 2012. V akciji je sodelovala aktivnosti iz Novega mesta in Društva tretjina občinskih društev, za preiskovanje voda iz Celja. Iz vode to je približno 150 občanov. smo na ta način dvignili 3 kubične Tem se je pridružilo 120 metre drobnih smeti, potapljači pa so šolarjev in 50 pripadnikov očistili tudi južni most. V akciji so poleg Slovenske vojske. Zahvala podvodnih ekip pomagali člani kluba gre vsem, ki smo smeti Lions Krško, Potapljaško reševalna služ- pobirali, in vsem, ki so ba, Aristotel d. o. o. iz Krškega, Občina pobrano odvažali na zbirno Kostanjevica na Krki ter prostovoljci mesto. S skupnimi močmi iz kostanjeviškega pihalnega orkestra smo očistili Kostanjevico in in Kulturno-umetniškega društva Flo- okoliška naselja ter večji del kArt. Iskrena hvala vsem! mestnega gozda v Krako- | Foto: Matej Jordan

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 5 | občina

ZA LEPŠI JUTRI PREBIVALCEV IN OBISKOVALCEV KOSTANJEVICE NA KRKI HORTIKULTURNA UREDITEV V OKVIRU PROJEKTA ENTENTE FLORALE Idejna zasnova tematskih poti ter predlog ▪▪ poenotiti označbe ulic in hišnih mu omogočiti razvoj dodane vrednosti, ureditve in hortikulturne zasaditve Ko- številk; kjer je naravno dana. Z animiranjem stanjevice na Krki ▪▪ dodati oziroma zamenjati urbano širše skupnosti bo mogoče pritegniti opremo; v celoten projekt tako državo in njena Na 6. seji Organizacijskega odbora ▪▪ odstraniti neprimerne objekte, razvojna sredstva kakor tudi evropske Entente Florale v mesecu aprilu so bile elemente (ute, slaščičarski kiosk s razvojne sklade in projekte. med drugim obravnavane tudi vsebi- teraso, planšarske ograje, prestaviti ne v okviru idejne zasnove za projekt ekološki otok, odstraniti senčila, Sanacija „črnih pik“ ureditve in revitalizacije ožje in širše urediti razpadajoče objekte idr.); S strani občanov so bile posredovane hortikulturne in turistične pestrosti ▪▪ urediti brežine otoka (odstraniti pobude za sanacijo oziroma odstra- Kostanjevice na Krki, kar je pripravila polomljena in neprimerna drevesa, nitev črnih pik v mestu Kostanjevica Projektantska delavnica Mitja de Gle- narediti izsek odvečnih grmovnic in na Krki (kioski, senčila, nadstrešni- ria. Celovita in s tem tudi hortikultur- vseh preostalih neprimernih elemen- ce, ograje, nevarni dotrajani objekti, na ureditev zahteva posege na otoku in tov); neprimerne barve fasad idr.). Odbor je v neposredni okolici. ▪▪ urediti brodišča s privezi; o razpravljal o posameznih predlogih, ▪▪ uvesti estetske standarde gostin- strokovno mnenje pa bodo v prihodnje Širše območje mesta obravnava usme- skih teras in podati predloge dobrih podale ustrezne službe in se tudi nepo- ritve za pripravo idejnih zasnov za praks; sredno povezale z lastniki. posamezne poti, in sicer Resslovo pot, ▪▪ javne površine mesta hortikulturno Rekreacijsko pot ali pot zaljubljenih, obogatiti s trajnicami, z grmovnica- Ureditev rondojev Ribiško pot ali panoramsko pot, Graj- mi in z mestnim drevjem; Člani Odbora so razpravljali tudi o sko ali mestno pot. ▪▪ namestiti cvetlične obešanke, posta- postavitvi skulptur v rondojih in o Ribiška pot – panoramska pot poteka viti cvetlične lonce in korita; ureditvah, kar naj bi bilo realizirano v od Kostanjevice na Krki ob obrežju ▪▪ urediti javne dostope do Krke idr. prihodnjem obdobju. Krke do Karelč, se vzpne na Slinovce, nadaljuje mimo božjepotne cerkve Podani so tudi predlogi za ureditev mi- Organizacijski odbor za Entente Flora- Marije, matere dobrega sveta, nazaj v krolokacij in prostora, saj je Kostanje- le je doslej razkril vrsto pomanjkljivo- Kostanjevico na Krki. vica na Krki že v preteklosti dala velik sti in nepravilnosti v Kostanjevici na Rekreacijska pot – pot zaljubljencev pomen videzu samega mesta. Ureditev Krki in v njeni okolici. Podal je prilo- poteka ob obrežju Krke in povezuje in obnova starega mestnega jedra sloni žnosti in prioritete za revitalizacijo ter Galerijo Božidar Jakac, Topličnik, gozd na prezentaciji zgodovine in kulture, za lepši jutri prebivalcev in obiskoval- za sprostitev, nadaljuje se do vasi Dobe ki sta dobra osnova za nadgradnjo cev ter posamezne pobude, ukrepe in (konjeniški turizem), skozi Zaboršt do poživitve mestnega utripa. Z manjšimi rešitve. Galerije Božidar Jakac. posegi, predvsem v enotnem oblikova- Vse nadaljnje dejavnosti Odbora v Grajska pot – mestna pot je najpo- nju in osvežitvi javnih površin, bi ulica naslednjih fazah pa so odvisne od membnejša pot v Kostanjevici na Krki, kot prostor, na katerem se srečujejo in finančnih sredstev Občine, namenje- ki združuje območje potokov Obrha družijo ljudje, doprinesla k pestrosti nih projektu Entente Florale oziroma in Studene ter dve najpomembnejši kraja. ureditvi mesta Kostanjevice na Krki in znamenitosti, Kostanjeviško jamo in njegove okolice. Zato bo treba počakati samostanski kompleks Galerije Boži- Po mnenju de Glerie vsako od navede- na rebalans proračuna Občine in na dar Jakac s Forma vivo. nih območij zahteva podrobno rešitev nadaljnje usmeritve Občinske uprave. Resslova pot je edina že obstoječa pot z zasnovo v obliki manjšega projekta, Odbor vabi vsa društva, ki delujete na obravnavanega območja. Po potrebi se ki bo opredelil vsebino, način urejanja, območju občine Kostanjevica na Krki, jo funkcionalno dopolni in uskladi z na velikost investicije in časovno kom- da se s svojimi vsebinami, morebitnimi novo vzpostavljenimi potmi. ponento realizacije. Vsi ti elementi predlogi in sugestijami pridružite temeljijo na predpostavki, da je treba projektu Entente Florale, prav tako Ožje območje pa zajema urejanje spremeniti miselnost o razvoju kraja z vabi vse občane, da še naprej območja otoka, Galerije Božidar Jakac, maksimalnim poudarkom na turiz- posredujete mnenja in pobude. Le s severnega vhoda v mesto (ureditev mu, ki mora postati najpomembnejša skupnimi močmi bomo lahko dosegli obvoznice) ter ureditev okolice poko- industrija razvoja kraja in občine v želene cilje in svoj življenjski prostor pališča. širši regiji, postati mora slovenska ter utrip v njem približali svojim Na otoku bi bilo treba: turistična blagovna znamka. Takšen željam. ▪▪ postaviti informacijske table; razvoj bo posledično pritegnil domače ▪▪ označiti posamezne kulturne spome- in tuje investitorje, ki so že uveljavljeni || Pripravila: nike in stavbe; v drugih turističnih središčih. Te- Lea-Marija Colarič - Jakše ▪▪ povezati mojstra Plečnika s Kosta- meljno izhodišče je, da morajo krajani njevico na Krki; urediti kraj, ga negovati, razvijati ter || Predsednik Odbora: Andrej Božič

6 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice občani | KRESOVANJE NA PREDVEČER PRVEGA MAJA NA MALENCAH … pravo kresovanje je v tradiciji starej- noma urejen videz in bi nam lahko ustvarja bobrišča in čisti rečno brežino ših za kresno noč, 24. junija, ob kresu zavidali vsi prišleki. Vendar potem na čisto svoj način. Podira drevesa na in na dan sv. Janeza Krstnika. Ozna- ne vemo, če bi lahko imeli Krko še za koničaste oblike in ustvarja poti, ki na nja prihod vročega poletja in tradicijo „našo lepotico“. Kajti nekateri si jo brez pogled delujejo kot uhojene pohodne postavljanja mlajev s kresovanjem. truda znajo hitro prilastiti in še kaj poti. Ko zori koruza, pa je ta, kot cela Pri nas se vse bolj uveljavlja kresovanje smeti poleg pustiti. rastlina, zelo velika poslastica zanj. ob prazniku dela – kar je v povezavi V zadnjem času se naša brežina reke s prostimi delovnimi dnevi, ko ljudje Krke spreminja tudi v živalski popu- || Ana Drobnič najdejo čas zase in za druge v bolj laciji. Opazili smo naselitev bobra, ki sproščenem vzdušju. Postavitev kresa ja na Malencah potekala v organizaciji vaških fantov, ki znajo kmetovati in jim noben napor ni pretežak. Kljub kmečkemu življenju, ki ne pozna pra- znikov, saj narava zahteva svoje, so si vzeli čas in šli v „akcijo“. Zamislili so si očistiti brežino reke Krke in nepotreb- no rastje. Vendar smo ugotovili, da če želimo imeti urejeno okolico, moramo za to čim bolje poskrbeti sami. Naše kresovanje se je odvijalo ob reki Krki, imeli smo ustrezno domačo pogostitev, nasmeh na obrazu in vaško vzdušje. Seveda na Malencah ne gre brez ognjemeta, saj prireditev ni sveča- na, če nima vrhunca ob polnoči. Malo za šalo in čisto zares pa so naslednji dan fantje pripravili krompir iz žerja- vice, ki ga marsikatera mlada glava več ne pozna. Ugotovili smo, da bi kresovanje na Malencah lahko bilo vsak mesec, saj bi tako brežina reke Krke dobila popol- | Foto: Ana Drobnič

| Foto: Marjan Jerele

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 7 | občani PIHALNI ORKESTER NAVDUŠIL TUDI PREDSEDNIKA DRŽAVE Na prijazno povabilo organizator- Ob tem naj se zahvalimo g. županu čila naše sodelovanje v Slovenskih jev iz občine Slovenske Konjice in Mojmirju Pustoslemšku in občini, Konjicah. tamkajšnjega pihalnega orkestra smo ki sta podprla in s tem tudi omogo- || Lidia se 21. aprila 2012 udeležili Jurjevanja 2012 – Godba Festa. Tudi muhavo vreme ni moglo pokvariti odlične- ga razpoloženja naših godbenikov. Prijazni domačini so poskrbeli, da smo se godbeniki še pred uradnim kosilom dodobra najedli, organiza- torji pa so omogočili ogled kartuzije ter nas popeljali na kratko in zanimivo popotovanje po zgodovini Slovenskih Konjic. Skupen nastop orkestrov je potekal na glavnem trgu, poleg županov povabljenih občin pa je orkestrom prisluhnil tudi predsednik države, g. Danilo Turk. Ta je bil nad nastopom orkestra, predvsem pa odločnim in značilnim vodenjem orkestra našega Matjaža Krhina - Hinija, vidno navdušen in tudi sam predlagal skupinsko fotografiranje. | Foto: Franci Perčič

Dolžina poti: 4 km Dolžina izleta: približno 3 do 4 ure, od- ODKRIVAJMO LEPOTE visno od programa vodenja in starosti obiskovalcev. OB POTI VIL ČESTITK Zahtevnost: Pot vil čestitk je srednje zahtevna, primerna je za otroke z dobro Ob vsakem sprehodu od Galerije Boži- letos januarja podelila priznanje za 1. kondicijo od 3 let naprej. dar Jakac, kjer se začne Pravljična pot mesto na regijskem tekmovanju. Priporočamo: primerno obutev in oble- vil čestitk, in do njenega konca pri pod- ko ter zaščito pred insekti. zemni jami Čestitke se nam odkrivajo V nedeljo, 24. junija, ob 15. uri se bomo nove lepote našega kraja. Veliko doma- podali na ogled Poti vil čestitk in ob Uporaba poti je na lastno odgovornost. činov še nikoli ni videlo sedečega bogca, pomoči različnih poznavalcev odkrivali ki že dolga leta čaka na vile čestitke, da tančico skrivnosti in lepote poti. Ogled je brezplačen. ponovno pridejo v dolino. Na poti boste lahko kupili vilinske Ali ste morda opazili, da imamo kape- Na začetni točki pri Galeriji Božidar kruhke in pijačo. lico z lesenimi stebri, vilinske cekine in Jakac, natančno za mostom ob potoku še mnogo drugih zanimivosti? Obrh, se bomo podali čez vas Orehovec || Vesna Hrovat, Zavod Otok Podajte se z nami na Naj pot – Pot vil naprej po Rutenski poti do okamenelih čestitk, ki ji je Turistična zveza Slovenije vil čestitk in do podzemne jame. Resllova pot je namenjena vodenju različnih skupin obiskovalcev. Gozdarji RESLLOVA POT organiziramo pohode po poti. Povpreč- no na leto obišče Krakovski gozd okoli Za spoznavanje Krakovskega gozda ga vijaka Josefu Resllu (1793-1857). 30 skupin. Največ od pomladi do jeseni. je urejena 8 km dolga Resslova pot. V letošnjem letu so bile ob poti stare Prav tako pa vsako leto občina Kosta- Krožna pešpot z izhodiščem pri gostilni pojasnjevalne table, ki so bile dotrajane, njevica in Zavod za varstvo naravne de- Žolnir na obrobju Kostanjevice povezu- zamenjane z novimi. Za tisk novih tabel diščine Novo mesto, DOOPS ter Zavod je močvirje Trstenik, osrednji del gozda, je poskrbela občina Kostanjevica, za za gozdove Slovenije v spomladanskih obrobje naravnega rezervata in poplav- odstranitev starih in montažo novih mesecih organizirajo pohod po poti. ne travnike ob reki Krki. Opremljena je pa kostanjeviški gozdarji. Prav tako V letošnjem letu je bilo obiskovalcev z pojasnjevalnimi tablami, poimenova- smo gozdarji obnovili oznake na poti in zaradi slabega vremena manj (približno na pa po gozdarju in izumitelju ladijske- preko jarkov naredili nove brvi. 30 ljudi).

8 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice občani | KRAKOVSKI GOZD

Severno od Kostanjevice na Krki se pragozda dopolnjujejo odmrli stoječi razprostira največji kompleks nižin- in padli velikani. Pomen rezervata je v skih hrastovih gozdov (hrasta doba) v tem, da bomo ohranili zanamcem del Sloveniji. Porašča površino okoli 2400 neokrnjene narave. Namenjen je nara- ha poplavnih ali zamočvirjenih tal. Gre voslovnim in znanstvenim raziskova- za tektonsko udornino, kjer v spo- njem. Znotraj kompleksa Krakovskega dnjih plasteh prevladuje prodni zasip, gozda in še posebej na njegovem zaho- v zgornji pa ilovica različne sestave. dnem obrobju se prepletajo tudi zanimi- V Sloveniji je takih gozdov manj kot vi in zaradi izsuševanja vse bolj redki in 2 % v primerjavi z drugimi gozdovi. ogroženi poplavni travniki z izjemnim Navidezna homogena nadmorska višina ekosistemom in (150-160 m) pa skriva precej razgiban naravovarstve- mikrorelief, ki zaradi različne stopnje nim pomenom. vlažnosti pogojuje nastanek različnih Na zahodnem gozdnih združb. Na najbolj dvignjenih obrobju gozda tleh najdemo hrast dob in beli gaber. v vasi Malence Kot primes se pojavljajo še poljski javor, raste CVELBAR- ozkolistni jesen, poljski brest, lipa, JEV HRAST češnja. Na bolj zamočvirjenih tleh pa so – drugi najdebe- jelševja. lejši v Sloveniji, s Gozd skriva precej florističnih zanimi- prsnim obsegom vosti, med katerimi je nekaj zelo redkih 7,50 m. Mogočno in zaščitenih vrst: dacijski pljučnik, drevo je vitalno nožnična pasja čebulica, močvirska in vsako leto logarica, barjanska vijolica. Velika je obilno semeni. pestrost med ptiči (112 vrst ptic), med njimi je nekaj zelo redkih; orel mali Lep pozdrav, klinkač, srednji detel, golob duplar, orel || revirni goz- belorepec, črna štorklja. dar Miloš Klavs V osrčju gozda je izločen rezervat pra- gozdnega značaja (sekundarni pragozd) v velikosti 40,50 ha. V rezervatu so izje- mna stoletna drevesa hrasta doba. Vtis | Fotoarhiv: Gostilna Žolnir GOSTILNA ŽOLNIR UPORABNICA BLAGOVNE ZNAMKE GOSTILNA SLOVENIJA

Verjetno ste se mnogi, ki ste na stavbi Slovenija na pot dosledne kulinarične Gostilne Žolnir opazili izvesek v obliki razpoznavnosti in z enotno blagovno zvona, spraševali, kaj predstavlja. Gre znamko sooblikuje temelje kulinarične za novo blagovno znamko, ki jo je uve- razpoznavnosti ter njeno promocijo. dla Sekcija za gostinstvo in turizem pri Pomen znamke je tudi v povezovanju Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije nosilcev gostilniške dejavnosti v Slove- z namenom omogočiti boljšo kulina- niji in skrbi za njeno celovito kakovost, rično razpoznavnost Slovenije. Projekt trajnostni razvoj ter ohranjanje lokalne Gostilna Slovenija dejavno spodbujajo in regionalne razpoznavnosti. tudi na Ministrstvu za gospodarstvo, Za pridobitev znamke je treba izpolnje- saj so sofinanciranju projekta pro- vati stroga merila tako glede ponudbe mocije namenili dobrih 65 tisoč EUR. jedi, ki sloni na lokalnih, domačih Projekt je bil odobren v okviru Javnega jedeh, kot tudi glede urejenosti in razpisa za pridobitev sredstev Evrop- strežbe. Ta prestižni znak so do sedaj skega sklada za regionalni razvoj – podelili 41 gostilnam po Sloveniji in ESRR za promocijo turistične ponudbe med njimi je tudi Gostilna Žolnir. tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letih 2010 in 2011. Z Gostilno Slovenija vstopa država

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 9 | insignija MESTNA INSIGNIJA

Ob lanskem občinskem prazniku si je župan Kostanjevice na Krki gospod Mojmir Pustoslemšek prvič nadel župansko verigo, kot eno od mestnih insignij. Prav je, da vam jo tudi podrobneje predstavimo. Insignija (latinsko insignia) je znamenje oz. simbol stanu, časti oziroma oblasti. Kraljeve insignije so navadno žezlo, krona in kraljevo jabolko. V sodobnih oboroženih silah so insignije oznake čina, položaja v vojaški hierarhiji ter tudi enote. Županska veriga simbolizira zaupanje občanov v izvoljeno osebo in vodstvo občine, ki jo župan zastopa in predstavlja, njegovo odgovornost občanom in višjim državnoupravnim forumom. Je simbol županske časti, ki se uporablja na za občino Kostanjevica na Krki slovesnih priložnostih in po- membnih dogodkih. Župansko verigo občine Kostanjevica na Krki sestavlja 28 medaljonov, ki predstavljajo posamezne vasi in mesto.

Vrbje Črešnjevec pri Oštrcu Oštrc

Vrbje je na približno 450 metrih nad- Črešnjevec je gručasta vas, ki je nastala Oštrc stoji v ustju kadunjaste doline morske višine najvišje ležeče naselje v na grbi, prislonjeni ob strmo pobočje med Kičerjem na jugu in svetim Mo- občini Kostanjevica na Krki. Skozi vas gorjanskega grebena. Ime vasi najver- horjem na severovzhodu. Pod to vasjo teče občasno presihajoči potok Sušica. jetneje izhaja iz besede češnja, sadeža so padavinske vode, podzemni vodni V zgornjem delu medaljona vasi Vrbje drevesa češnje, ki mu v teh krajih tokovi in tektonski premiki skozi lahko vidimo vrbe in njihov odsev v pravijo tudi črešnja. Medaljon vasi tisočletja ustvarjali jamo z značilnimi potoku. Razpolavlja jo potok, ob njem Črešnjevec zato oblikujejo močno med sigastimi tvorbami, ki se danes imenu- pa sta podobi dveh mlinov. seboj prepleteni sadovi češnje. je Kostanjeviška jama.

Vrtača Črneča vas Dolšce Južno od Vrbja leži gručasto naselje Vrtača. Vasi sta ločeni s potokom Črneča vas je strnjeno naselje na sedlu Ob cesti proti Oštrcu leži razpotegnje- Lipica. Medaljon vasi Vrtača z ukrivlje- med grebenoma Gorjancev in svetega na vas Dolšce. V njej so se nekdaj med nimi črtami ponazarja majhno globel, Mohorja. Prepoznavna je po nekda- drugim ukvarjali tudi s čebelarstvom. imenovano vrtača. njem obmejnem stražnem stolpu z Medaljon vasi Dolšce zato krasijo zvonom iz časa turških vpadov, ki stoji šestkotniki, ki simbolizirajo čebelje na majhni vzpetini nad vasjo. V vasi satovje. pa je do leta 1971 delovala tudi štiri- razredna podružnična osnovna šola. Na medaljonu Črneče vasi je viden na vzpetinah stoječi stražni stolp, v krogu pa ga obdajajo konice nalivnih peres, ki simbolizirajo šolarje podružnične osnovne šole Črneča vas.

10 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice insignija |

na Krki, na levem bregu Krke med strugo in Krakovskim gozdom. Objek- ta Cizelj 1 za zdaj ne moremo zanesljivo opredeliti ne v kronološkem ne v funk- cijskem smislu. Časovno sodi v srednji vek, vendar bi zanesljivo datacijo lahko prinesla le arheološka izkopavanja. Medaljon Doljne Prekope simbolno Avguštine Globočice pri Kostanjevici upodablja objekt Cizelj 1, ki s svojo obliko, podobno zidu, omejuje ogenj, Vas Avguštine je ime dobila po svetem V Globočicah so leta 1937 narasle vode ponazorjen v njegovi notranjosti. Avguštinu, prvem odločilnem mislecu odtrgale skale in odprle današnji vhod in filozofu krščanskega srednjega veka, v Kostanjeviško jamo. Prvič so jo odprli kateremu v čast so v prvi četrtini 20. 28. avgusta leta 1971, ko so uredili ele- stoletja v tej vasi postavili kapelico. ktrično razsvetljavo in tristo metrov Medaljon vasi Avguštine prikazuje poti za turistični ogled najatraktivnej- atribute svetega Avguština - knjigo, ših delov jame, ki postaja ena glavnih škofovsko palico, pero, srce in zvitke turističnih ponudb v Kostanjevici na papirja. Krki. Izpod Kostanjeviške jame izvira potok Studena, ki se nato v Kostanjevi- ci na Krki pri osnovni šoli izliva v reko Dobrava Krko. Zgornji del medaljona vasi Glo- bočice torej ponazarja Kostanjeviško Dobrava je prepoznavna po gradiču iz jamo, spodnji pa mrzli potok Studena. 15. stoletja, ki je bil nekoč last kosta- njeviških cistercijanov. Na insigniji vasi lahko vidimo arkade gradiča, ravne črte simbolizirajo travnike, Jablance valovite pa reko Krko, ki teče v bližini. Medaljon je obrobljen z vzorcem roba Jablance so zaznamovane z vinogradi poštne znamke, saj je bila v gradiču na in vinogradništvom. Tam je mnogo Dobravi v 19. stoletju poštna postaja. zidanic in hramov. Medaljon vasi zato vsebuje detajl rimskega oltarčka z motivom vinske trte, ki je bil kot spolija Gornja Prekopa vzidan v baročnem vzhodnem krilu samostana. Je najstarejši dokaz tradicije Gornja Prekopa je tipična obcestna vas, vitikulture v naših krajih. značilna za ravninski del panonskih pokrajin. Hiše so brez jedra razporejene na obeh straneh ceste. Medaljon Gornje Prekope je s črtama, ki pona- zarjata cesto, razdeljen na dve zrcalni Dobe polovici, ki prikazujeta hiše in obdelo- valne površine za njimi. Dobe so pomembno arheološko najdišče. V tej vasi so namreč našli grobišče z velikimi žarami iz obdobja med pozno bronasto dobo in začetkom Slinovce železne dobe. Ohranjeni sta dve po- sodi, v katerih so bili sežgani človeški Slinovce so močno prepoznavne po ostanki. Dobe zaznamujeta tudi dva božjepotni cerkvi Marije, matere izvira. Mrzel izvir Topličnik in topel dobrega sveta. Postavili in posvetili so izvir Toplica. Vas Dobe na medaljonu jo leta 1777, načrte zanjo pa je izdelal insignije predstavlja velika žara s kon- opat kostanjeviškega cistercijanske- ca pozne bronaste dobe, iz katere se, ga samostana Aleksander Haller pl. Doljna Prekopa vsak na svojo stran, zlivata hladni in Hellerstein. Na mestu sedanje cerkve topli izvir. Medaljon obroblja vzorec, ki je nekoč stala kapelica, ki jo je posta- Doljna Prekopa je razpotegnjena obce- spominja na vrv, saj so na delu Dob, ki vil domačin, ko se je vrnil iz turškega stna vas z nekdaj močnim jedrom ob ga domačini imenujejo Gavžnik, nekdaj ujetništva. Na medaljonu vasi Slinovce avtobusni postaji in gostilni, danes pa stale kostanjeviške vislice, gavge. je podoba cerkve z dvema zvonikoma, jedro vse bolj postaja tamkajšnji gasil- obdana z rokami Matere Marije, ki ski dom. Zanimivost Doljne Prekope je varujejo cerkev in vernike. Premagan objekt, poimenovan Doljna Prekopa ̶ pa na dnu leži handžar, dvorezen, ukri- Cizelj 1. Leži približno 4,75 km zračne vljen meč, ki simbolizira turške vpade. linije severozahodno od Kostanjevice

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 11 | insignija

Malence Sajevce Velike Vodenice

Največja znamenitost Malenc je Cvel- Sajevce so pomembno arheološko Velike Vodenice ležijo na jugozaho- barjev hrast, drugi najdebelejši hrast najdišče gomil. V njih so arheologi med dnem delu občine Kostanjevica na dob v Sloveniji. To mogočno drevo v drugimi zanimivimi predmeti našli Krki, nad Hrvaško goro in pod bočjem obsegu meri 700 cm, v premeru 223 tudi naglavni okras iz izredno tanke Ravne Gore. Medaljon vasi Velike centimetrov, v višino pa 27 metrov. zlate pločevine, ki je nekaj izrednega v Vodenice prikazuje z rastjem bogato Staro je približno 350 let. 21. oktobra evropski dediščini 7. stoletja pr. n. št. pokrajino, kamor ljudje hodijo nabirat leta 1943 je bilo na Malence prignanih Nakit je bil priložen v grobu t. i. „Lepo- plodove narave, kot so kostanj, borov- 70 ujetnikov iz Kostanjevice, 25 jih je tice iz Sajevc“. V nakit ni bila odeta, kot nice, orehi in gobe … bilo ubitih na Malencah, nekaj ravno je bila navada v tistem času, ampak je pod tem hrastom. Drevesno krošnjo na bil pokojnici priložen namerno uničen, medaljonu vasi Malence, v spomin na zmečkan v neprepoznavno gmoto. ubite talce, obroblja 25 mačic, cvetov Razloga za to ni mogoče ugotoviti. Tudi hrasta doba. v bogatejših grobovih je namreč zlato v prazgodovini na Slovenskem redkost in ga najdemo le pri najimenitnejših ženskih pokopih v Posavju. Detajl zlatega nakita, kakršnega je nosila lepotica iz Sajevc, krasi medaljon vasi Male Vodenice Sajevce. Male Vodenice so prepoznavne po zgodnjegotski cerkvi svete Marije Tola- žnice, stari približno 500 let. Medaljon Koprivnik Malih Vodenic prikazuje podobo dveh oltarjev iz 2. pol. 18. stol., naslikanih Vas Koprivnik leži ob Krakovskem na zunanji steni cerkve. gozdu, največjem kompleksu nižin- skega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji. V osrčju gozda je ohranjen Ržišče 40,5 ha velik, od leta 1952 zavarovan sekundarni pragozd. Medaljon vasi Vas Ržišče zaznamuje cerkev svete Ma- Koprivnik krasi podoba močvirske lo- rije Magdalene, ki je v osnovi grajena v garice, v Sloveniji zaščitene rastline, ki poznoromanskem stilu, s kratkim, rav- jo v Krakovskem gozdu še vedno lahko no zaključenim oltarnim prostorom, najdemo. ki ima v vzhodni stranici ohranjeno Podstrm poševno v steno vrezano pravokotno okence s trilistno svetlobno odprti- Podstrm leži na območju skupine na- no in je stara okoli 800 let. Posebna selij Grič, Kočarija in Ivanjše. Medaljon zanimivost cerkve je lesen glavni oltar, Podstrma nazorno prikazuje njegovo narejen v baročnem stilu, s kipom lego pod strmino. svete Marije Magdalene, spokornice. Medaljon vasi Ržišče je sestavljen iz značilnih oblik obokov cerkve in oken. Karlče

Karlče je majhno razpotegnjeno naselje, ki leži na aluvialni terasi tik nad poplavnim robom reke Krke. Razpote- gnjeno je vzdolž desnega brega in delno leži v manjšem levem okljuku reke Krke. Medaljon s prepletom podob vode in rastja prikazuje neokrnjeno lepoto vasi Karlče.

12 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice insignija |

Ivanjše Orehovec Kostanjevica na Krki

Ivanjše ležijo vznožju strmih pobočij Obroba medaljona vasi Orehovec ima Medaljon Kostanjevice na Krki krasi Gorjancev v višini od 200 do 300 me- obliko prereza oreha. Vidni sta dve grb občine Kostanjevica na Krki, ki trov nadmorske višine. Ivanjšam po- polovici oreha, v katerih je povze- ga je oblikoval oblikovalec in profesor dobo dajejo predvsem vinogradi, zato ta zgodba o okamnelih Čestitkah v na Akademiji za likovno umetnost in medaljon vasi prikazuje kombinacijo Riglah nad Orehovcem. To so bile tri oblikovanje, Ranko Novak. Za izhodi- med staro prešo za grozdje in sodom. zle čarovnice, ki so, v času, ko so začeli šče je uporabil znak, ki ga je za Me- zidati kostanjeviški samostan, živele v ščansko skupnost Kostanjevica na Krki podzemeljski jami ob prekrasnem sla- oblikoval Jože Plečnik. Grb je okrogle pu. Čestitke so kmalu ugotovile, da na- oblike, v njegovi sredini je utrdba s tre- meravajo ljudje zgraditi „zveličarjevo mi stolpi, podloženimi z valovnicami, hišo“. Sklenile so, da tega nikakor ne ki označujejo lego na otoku. Obkroža dopuste. Tako so vsako noč zli duhovi ga napis „Občina Kostanjevica na podrli, kar je nastalo čez dan. Menihi Krki“, izpisan v „Makalonci“, tipograf- pa so na pomoč poklicali vse ljudi iz ski različici Lucijana Bratuša, danes Kostanjevice in do sončnega zahoda profesorja na ALUO, nekoč pa učitelja Kočarija so zgradili stolp ter vanj obesili zvon. likovnega pouka na kostanjeviški Ko se je glas zvona razlegel po dolini, osnovni šoli. Napis prepletajo vitice in Kočarija je vas, ki leži nad nekda- daleč v Gorjance, se je nad Mačkovcem trilistna deteljica, ki simbolizira v veli- njim kostanjeviškim cistercijanskim in Čestitkami razbesnel silen vihar, ki ki meri neokrnjeno naravo in naravne samostanom. Pravijo, da so menihi je razkril jamo Čestitk, v kateri zdaj znamenitosti kraja. V grb sta vtisnjeni hodili „v vas“ k dekletom. Ko so jim te stojijo trije kamniti kipi, okamnele dve letnici, prva (1252) označuje prvo rodile otroke, so jim postavili koče. Od Čestitke, ki jih lahko vidite še danes, če omembo mesta, druga (2006) pa nasta- tod naj bi Kočarija dobila ime. Meda- se povzpnete iz Orehovca v hrib. nek občine. Letos Kostanjevica na Krki ljon Kočarije tako v spodnjem delu s praznuje že 760. letnico prve omembe podobami arkad ponazarja nekdanji mesta v pisnih virih. samostan, v zgornjem pa, s podobami hiš, Kočarijo.

Zaboršt

Vas Zaboršt leži jugovzhodno od Kostanjevice na Krki. Njena največja znamenitost je najdebelejši beli gaber v Grič Sloveniji, ki v obsegu meri 470 centimetrov, leži pa ob izviru v Kutinku. Grič leži na gričevnatem obronku Pod njegovo široko razraščeno krošnjo Gorjancev, tik ob prehodu zamočvirje- naj bi se nekoč dobivala češki gozdar in ne uravnave potokov Obrh in Studena izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel v strma pobočja Strmin pod Mirčevim in njegovo dekle Kodranova Katica. gričem. Beli gaber ima žlebasto in kitasto de- Medaljon Griča prikazuje izvir potoka blo, žlebovi pa so praviloma zasukani Obrh pod vasjo. od leve proti desni, kar spominja na vijak. Listi gabra imajo dvojno naža- gan rob in od 12 do 14 parov v listno ploskev krepko vtisnjenih žil, ki so na medaljonu vasi Zaboršt videti kot krila. | Foto: Matej Jordan

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 13 | šola ni šala

Revijo je strokovno spremljala dr. Dragica Žvar, ki je v svoji oceni zapisala: „Izbrali ste imeniten pesemski program, ŠOLA ni ŠALA ki ste ga podali ritmično urejeno in intonančno korektno. Zvok zbora je otroški, polno zveneč v vseh legah. Interpre- tacije so muzikalno izpeljane, s polno široke dinamike. Zbor sodi na medobmočno in na državno revijo.“ PROSLAVE, PRIREDITVE Proslava ob materinskem dnevu 23. marca so učenci naše šole pod mentorstvom naših strokovnih delavk pripravili prireditev ob prazniku vseh žena in mamic. Nastopili so učenci razredne stopnje, ki so priča- rali vzdušje iz Pavčkove pesmi Juri Muri v Afriki, nastop so dopolnili člani otroškega pevskega zbora in plesna skupina.

Mladinski pevski zbor | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevicana Krki

Mladinski pevski zbor je nastopil skupaj z MPZ OŠ Podbočje. Ob klavirski spremljavi Lucijana Cetina, tolkal- skih dodatkih Jake Darovca, flavti Tjaše Voglar, trobenti Jožefa Kranjca in orffovem instrumentariju, na katerem so se preizkusili Jaka Jevšnik, Matic Delak in Mitja Kavčič, so izvedli skladbe ▪▪ Miro Kokol: MARKO SKAČE (slov. ljudska), ▪▪ Blaž Rojko: PLES (Blaž Rojko), ▪▪ G. D. Weiss, B. Thiele, arr. Russ Robinson: ČUDOVIT JE TA SVET (G. D. Weiss, B. Thiele/Nada Žgur). Materinski dan | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki Strokovno je nastop na podlagi posnetkov ocenila dr. Dra- gica Žvar. Za naš nastop je zapisala: „Izbrali ste odličen pe- Revija OPZ in MPZ semski repertoar. Oglasilo se je uglašeno dvoglasje in zelo Člani naših dveh pevskih zborov so nastopili na odmevni lep, otroški zvok zbora. Očitno je iz poslušanega posnetka, občinski pevski reviji Pesem mladih src. Otroški pevski da je v delo vloženega veliko natančnega, doslednega dela. zbor je pod vodstvom zborovodkinje Mojce Jevšnik, ob Imenitna solistka, urejena inštrumentalna spremljava, klavirski spremljavi Lucijana Cetina in našega Orffovega ubrano petje so pod vodstvom odlične zborovodkinje orkestra, ki ga sestavljajo Jaka Jevšnik, Lovro Janškovec in primerni za nastop na medobmočni reviji, prav tako na Janja Lenič, nastopil s skladbami državni reviji.“ ▪▪ Blaž Rojko: JAZ BI RAD CIGAJNAR BIL (slovenska ljudska), Pravljično popoldne ▪▪ Urška Pompe: OTROCI VPRAŠUJEJO (Črtomir Šinko- 2. april je svetovni dan mladinske književnosti. Tudi mi vec), smo ta praznik obeležili, kot si zasluži. V ponedeljek, 2. 4. ▪▪ Lojze Krajnčan: DEŽELA BRANJA (Tone Pavček). 2012, sta strokovni delavki vrtca Mihaela Jalovec in Sanja Pantaler v atriju osnovne šole pripravili pravljično popoldne, ki so mu sledile gibalno-rajalne dejavnosti. Pravljič- nega popoldneva se je udeležilo veliko predšolskih otrok in učencev I. triade. Zbrano so prisluhnili pravljici G. V. Genechtena Vesel sem, ker si moj prijatelj, nadaljevali pa so z rajalnimi in gibalnimi igrami ter dejavnostmi.

Podelitev Bralne značke 24. maja smo vsem učencem in otrokom vrtca, ki so sodelovali v projektu Bralna značka, podelili priznanja. Prireditev so popestrili učenci s predstavo Juri Muri v Afriki, obiskala pa nas je tudi mlada pisateljica iz Krškega Maruša Mavsar. Letos smo podelili kar 125 bralnih značk, kar je dokaz, da naši učenci še vedno radi in veliko berejo. Zlati bralci, tisti, ki so osvojili BZ vsako leto, so: Helena Cekuta, Andraž Cvitko, Jurij Strgulec, Domen Njegač, Rebeka Sintič, Lana Jarkovič, Otroški pevski zbor | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki Alen Lenič, Eva Molek, in Marta Lipoglavšek.

14 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice šola ni šala |

23. otroški likovni extempore VESELA ŠOLA Benjamin Gašpar, Borut Srebrno p.: Benjamin Mladi osnovnošolski likovni umetniki so tudi letos ponov- Jordan (oba 4. r.), Lu- Gašpar, Borut Jordan no ustvarjali na otroškem likovnem extemporu v Kosta- cija Mohar (5. r.), Tjaša (oba 4. r.), Lucija njevici na Krki. Zbralo se je 87 udeležencev iz tridesetih Čukajne (8. r.) in Alen Mohar (5. r.), Tjaša Lenič (9. r.) Čukajne (8. r.) in Alen slovenskih in hrvaških šol. Tema extempora je bila „Kosta- Lenič (9. r.) njeviški mobil(e)“. Sodelujoči učenci so skupaj z mentorji izbrali lahkotne materiale, ki so jih pripeljali s seboj in FIZIKA Jan Strajnar (8. r.), Srebrno priznanje: Alen Juršič (9. r.) Jan Strajnar (8. r.) ustvarjali na dvorišču in v okolici kostanjeviške Galerije Božidar Jakac. VEGOVO - MAT 1. razred: Žan Keglje- Mitja Kavčič (7. r.), vič, Alina Polovič, Jaka Štokar in Tjaša V poznih popoldanskih urah smo ob praznovanju dneva Gašper Simič Hrovat, Čukajne (oba 8. r.), šole in ob otvoritvi razstave pripravili kulturni dogodek Rebeka Štefanič Gregor Štefanič in z nastopi naših učencev in bruhalca ognja. Navzoče sta 2. razred: Maja Tomšič, Alen Juršič (oba 9. r.) pozdravila tudi župan Mojmir Pustoslemšek in direktor Ema Urbič, Ana Dvoj- galerije Bojan Božič, ki je razstavo tudi odprl. Sodelujoči so moč, Sanja Jordan, Armin Osmančević prejeli priznanja in praktične nagrade. 3. razred: Adam Razstava letošnjega extempora bo v Galeriji Božidar Jakac Jordan, Lučka Simič na ogled do 24. junija 2012. Hrovat, Taja Kržičnik 4. razred: Borut Jor- dan, Benjamin Gašpar, Maks Tomše, Blaž Tomšič, Vili Juršič 5. razred: Sara Pacek, Blaž Sintič, Nika Kiren, Janja Lenič, Pia Urbanč 6. razred: Miha Štokar, Zala Kržičnik, Laura Cvelbar 7. razred: Mitja Kavčič, Žana Krošl, Lucija Strle, Žiga Juršič 8. razred: Jaka Štokar, Tjaša Čukajne, Tajda Unetič 9. razred: Alen Juršič, Gregor Štefanič, Helena Cekuta, Domen Njegač, Marta Lipogla- Extempore | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki všek, Martin Kvartuh ANGLEŠKA BZ Zlata priznanja: Zaključek projekta Z GLAVO ZA NARAVO Jurij Strgulec, Helena Cekuta, Domen Njegač, V soboto, 24. marca 2012, je na naši šoli potekal zaključek Andraž Cvitko, Lina Jerele mednarodnega projekta „Z glavo za naravo“. Učenci in men- Srebrna priznanja: torji osnovnih šol Podbočje, Cerklje ob Krki, Velika Dolina, Eva Molek, Jan Strajnar, Blažka Krašovec, Tjaša Čukajne, Žana Krošl, Urša Dvojmoč, Tjaša Tomše Kostanjevica na Krki in Fužine smo se dve leti družili in ustvarjali na krožkih, mednarodnih delavnicah, taborih in konferencah. Ekokviz: KAPLJICE TRETJE V DRŽAVI Največ pa so šole pridobile z novo opremo in investicijami, „Tudi v letošnjem šolskem letu je bilo na naši šoli veliko ki so bile nabavljene v sklopu projekta. Dosežke, med njimi zanimanje za Ekokviz. Prijavilo se je veliko učencev šestega strokovni učbenik in priročnik za učitelje, smo predstavili in sedmega razreda ter nekaj osmošolcev. Učenci so ekipe tudi na novinarski konferenci in se od skupnega dela poslo- oblikovali po svojih željah in simpatijah. Takoj ko so bile na vili na zaključnem kosilu. voljo učne teme, smo se začeli pripravljati. Dobivali smo se enkrat tedensko, velikokrat je bilo treba določene podatke TEKMOVANJA razložiti na bolj enostaven in učencem bolj dojemljiv način -zlasti šestošolcem. Nekatere ekipe so pristopile k osvajanju Tekmovanja iz znanja znanja zelo resno, kar je dokazala ekipa Kapljic, ki je krepko povedla in dokazala, da se z resnim delom in pristopom ŠOLSKO Področna, državna daleč pride,“ pravi mentorica Ekokviza na naši šoli Martina (bronasta p.) (srebrna, zlata pri- Križnik. znanja) Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v KEMIJA 8. r. - Tjaša Čukajne, Srebrno p.: ekoznanju, ki ga pripravlja Ekošola v sodelovanju s Teleko- Jan Strajnar, Blažka Tjaša Čukajne, Jan mom Slovenije, je na področnem tekmovanju v dolenjski Krašovec, Žan Abram; Strajnar, Blažka Krašo- 9. r. - Andraž Cvitko vec (vsi 8. r.) regiji slavila ekipa naše šole, in sicer Kapljice (Tjaša Čukaj- ne, Blažka Krašovec in Zala Kržičnik). Letos je na Ekokvizu SLOVENŠČINA Srebrno p.: Katja Šte- fanič (8. r.) in Helena v tričlanskih ekipah tekmovalo skupaj 3.720 učencev 6., 7. Cekuta (9. r.) in 8. razredov s 153 slovenskih osnovnih ekošol. Na po- dročnem Ekokvizu so Kapljice odgovarjale na vprašanja o NEMŠKA BRALNA Zlato priznanje: ZNAČKA Tjaša Čukajne (8. r.), 9 srebrnih priznanj odpadkih, vodi in prehrani in dosegle 29 od 30 možnih točk. Ekokviz za osnovnošolce v sklopu programa Ekošola poteka

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 15 | šola ni šala

že 11. leto, s šolskim letom 2008/2009 pa se je organiza- Turizmu pomaga lastna glava: DVE ZLATI PRIZNANJI torjem pridružil tudi Telekom Slovenije, ki je tekmovanje ZA TURISTIČNI PODMLADEK NAŠE ŠOLE v celoti preselil na splet: tam so bili zbrani učno gradivo, Tjaša Čukajne, Lina Jerele, Blažka Krašovec, Jan Strajnar, vprašanja za vajo in vse pomembne informacije o poteku Domen Rostohar, Katja Štefanič in Jaka Štokar smo se in izvedbi Ekokviza. Na spletu so učenci tudi prijavili svoje pod mentorstvom učitelja Janeza Zakška v šolskem letu ekipe in tekmovali. Poleg 155 ekip iz dolenjske regije se je na 2011/2012 udeležili 26. državnega festivala Turizmu pomaga šolskih tekmovanjih pomerilo 338 ekip iz mariborske, 330 lastna glava, ki sta ga organizirali Turistična zveza Sloveni- iz osrednjeslovenske, 171 iz celjske, 173 iz pomurske, 79 iz je in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z regijskimi turistič- obalne, 52 iz severnoprimorske in 14 iz gorenjske regije. nimi zvezami. V finale državnega Ekokviza, ki se je 20. aprila 2012 odvijal Naslovna tema festivala je bila Všeč mi je! Vsi udeleženci v Festivalni dvorani v Ljubljani, so se uvrstile: dve ekipi smo morali kot nekakšno vstopnico na zaključni del in OŠ Šoštanj, dve ekipi OŠ Benedikt in po ena ekipa iz OŠ predstavitev na turistični tržnici oddati seminarsko nalogo Lovrenc na Pohorju, OŠ Martina Krpana iz Ljubljane, OŠ na razpisano temo, osredotočeno na oblikovanje turistič- Ivana Babiča - Jagra iz Marezig, OŠ Jožeta Gorjupa iz Ko- nega proizvoda. Naše seminarsko delo, ki smo ga naslovili stanjevice na Krki, DOŠ Dobrovnik, OŠ Šturje iz Ajdovšči- Iskanje izgubljenega zaklada, smo 22. marca 2012 predsta- ne, OŠ dr. Pavla Lunačka iz Šentruperta in ekipa OŠ Ivana vili na turistični tržnici v Mercatorjevem centru v Novem Tavčarja iz Gorenje vasi. mestu. Lanskoletno srebrno priznanje smo nadgradili z Deset najboljših ekip je v polfinalnem delu odgovarjalo dvema zlatima. Prvo smo prejeli za celoten projekt, drugo na 30 vprašanj preko računalnika, nato pa so tri najboljše pa za najboljšo tržnico po oceni strokovne žirije. ekipe (med njimi so bila tudi naša dekleta) na odru v živo Ekipi turističnega podmladka sta se nato udeležili še izmenično odgovarjale na najbolj zahtevna vprašanja. Vsa- zaključne turistične tržnice v Mariboru. Med tridesetimi ka ekipa je imela veliko podporo v glasnem navijanju svojih ekipami iz celotne Slovenije jih je bilo sedem nagrajenih sošolcev in prijateljev, pesti pa so za svoje učence stiskali s posebnimi priznanji. Med nagrajenci so bili tudi učenci tudi njihovi mentorji. naše šole, ki so dobili nagradno kopanje za 15 oseb v Ter- Zmagovalka letošnjega Ekokviza je postala OŠ Šturje Ajdo- mah Olimia v Podčetrtku. vščina, drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Martina Krpana iz Ljubljane, tretje pa ekipa OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, ki je pred dvema letoma na tem tekmovanju celo zmagala. Soorganizator Ekokviza, Telekom Slovenije, je zmagoval- nim šolam tudi letos namenil ekodonacije, naša ekipa je prejela nagrado v višini 2.000,00 EUR za ekoprojekte. Program zaključne prireditve so vodili Gašper Tič in skupina Foxy Teens, kot glasbeno presenečenje sta nastopili dvojčici Nika in Eva Prusnik, tekmovalce pa je obiskal tudi smučarski tekač Jakov Fak. Naj poudarimo, da sta bili Tjaša Čukajne in Blažka Krašovec članici zmagovalne ekipe tudi pred dvema letoma.

Turizmu pomaga lastna glava | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki

Športna tekmovanja

ODBOJKAŠI TRETJI V DRŽAVI V petek, 9. 3. 2012, so naši odbojkarji osvojili 1. mesto v pol- finalu državnega prvenstva v dvoranski odbojki za starejše dečke in se tako prebili v veliki finale, med štiri najboljše šolske ekipe v Sloveniji. Tekmovanje je organizirala OŠ Mislinja, ki je na koncu dosegla 2. mesto, 3. so bili učenci iz OŠ Mežica, 4., pa vendar prav tako odlični, učenci iz OŠ Lava Celje. Za našo ekipo so igrali: Martin Sintič (kapetan), Jurij Str- gulec, Gregor Štefanič, Urban Simončič, Jan Strajnar, Erik Grubar in Martin Sintič.

3. aprila 2012 pa je ista ekipa v finalu državnega odbojkar- skega prvenstva, ki je potekalo v športni dvorani v Mokro- Ekokviz | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki

16 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice šola ni šala | nogu, dosegla neverjetno in zasluženo 3. mesto, za najbolj- Zbiralna akcija papirja šega podajalca v Sloveniji pa je bil razglašen naš igralec, 6. aprila je v sklopu naravoslovnega dne potekala zbiralna učenec 9. razreda, Martin Sintič. akcija starega papirja za 9. razred. Učenci so uspeli zbrati celo več kot 6 ton starega papirja. Prestali športni dosežki naših učencev: 11. 3. 2012, medobčinsko tekmovanje v mali odbojki za Šolski otroški parlament dečke: 1. mesto V okviru programa šolskega otroškega parlamenta je bil 18. 3. 2012, medobčinsko tekmovanje v mali odbojki, dekli- razpisan nagradni literarni natečaj na temo 22. nacional- ce: 5. mesto nega otroškega parlamenta Junaki našega časa, kdo so in zakaj. Zmagovalno pesem je ustvaril Jan Strajnar, učenec 8. Občinsko prvenstvo v atletiki, Krško, 16. 5. 2012 razreda. Naši učenci so na občinskem prvenstvu, kjer tekmujemo skupaj z OŠ občine Krško, dosegli zelo lepe rezultate, med Junaki najboljše tri pa so se v posameznih disciplinah uvrstili: Veliko je junakov na tem svetu, novega dobimo v vsakem letu. MLAJŠI UČENCI To so: športniki, aktivisti, IME IN PRIIMEK DISCIPLINA REZULTAT MESTO risani junaki, karateisti, starši ali hokejisti, ŽIGA JURŠIČ 600 m 1:51,02 1. MESTO matematiki in alkimisti. ALJAŽ URBANČ 600 m 1:51,11 2. MESTO Prav je, da jih imamo, MITJA KAVČIČ VORTEX 48,73 m 2. MESTO saj nam veliko znanja dajo, MATIC DELAK 60 m 8,27 s 2. MESTO seveda pa tudi pogum, vztrajnost, voljo in razum. Ni nujno, da so vzorniki naši, MLAJŠE UČENKE lahko so tudi čisto navadni košarkaši, IME IN PRIIMEK DISCIPLINA REZULTAT MESTO vendar so prav vsi spoštovanja vredni NIKA KOSTANJŠEK VORTEX 38,96 m 1. MESTO in ne le eni ljudje ničvredni. Vendar pa moramo biti pri izbiri junakov previdni, EVA KRAJNC VORTEX 38,12 m 2. MESTO saj morajo biti res pravi junaki LAURA CVELBAR 600 m 2:07,01 s 3. MESTO in ne le zadrogirani bedaki.

Jan na nacionalnem otroškem parlamentu STAREJŠI UČENCI Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprila 2012, IME IN PRIIMEK DISCIPLINA REZULTAT MESTO je v Ljubljani v državnem zboru potekal 22. nacionalni JOŽEF KRAJNC 300 m 42,18 s 2. MESTO otroški parlament na temo Junaki našega časa, kdo so in URBAN SIMONČIČ VORTEX 64,89 m 3. MESTO zakaj. Mladi otroški parlamentarec, ki je zastopal interese posavskih osnovnošolcev, je bil tudi Jan Strajnar, učenec 8. razreda naše osnovne šole. Zasedanje parlamenta so s STAREJŠE UČENKE pozdravnimi nagovori odprli predsednik republike Danilo IME IN PRIIMEK DISCIPLINA REZULTAT MESTO Türk, predsednik državnega zbora Gregor Virant, šolski NINA KADUNC KROGLA 8,93 cm 2. MESTO minister Žiga Turk ter nova predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Mladi parlamentarci so MARTA LIPOGLAVŠEK 60 m 8,43 s 3. MESTO se pred plenarnim zasedanjem udeležili okroglih miz. Jan EVA MOLEK 1000 m 4:03,28 3. MESTO je večkrat podal svoje mnenje in poglede na temo Virtualni junaki, v plenarnem delu, ki je potekal v veliki dvorani dr- žavnega zbora, pa izrazil stališča posavskih osnovnošolcev.

Odbojkarji | Fotoarhiv: OŠ Kostanjvica na Krki Jan Strajnar | Fotoarhiv: OŠ Kostanjvica na Krki

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 17 | šola ni šala

kuhalnici. Pri oblikovanju so uporabili naravni material, stare nogavice ter staro blago. Mladi umetniki DOGODKI V VRTCU Konec aprila so imeli otroci iz skupine Gozdni palčki grafič- no delavnico pod mentorstvom kustosinje Helene Rožman. Bojan Žulič predstavil poklic policista V Lamutovem likovnem salonu so si ogledali grafike slikar- V mesecu maju smo imeli v okviru projekta Spoznajmo ke Jasmine Nedanovski, kasneje pa so ustvarjali monotipijo poklice naših staršev predstavitev še enega poklica. Tokrat na temo Lubenice. nas je obiskal Žakov oče, ki je predstavil delo policista mo- torista. Pogovarjali smo se o pravilih v prometu, predvsem Nikina mami v vlogi frizerke pa o zahtevnem delu policistov. Pokazal nam je svojo opre- V marcu smo imeli v skupini Rožic ustvarjalno dopoldne. mo in dovolil, da so otroci pod budnim policistovim očesom Na obisku smo imeli Nikino mamico, ki je po poklicu frizer- sedli na motor. ka. Predstavila nam je svoje delo ter pripomočke za striže- nje in urejanje pričesk. Uredila nam je pričeske, tako da smo Ob dnevu družine lutkovna predstava bili pravi princi in princeske. 15. maj je mednarodni dan družine. V kostanjeviškem vrtcu smo ga obeležili s skupnim druženjem otrok, staršev Zaključek Zelenega nahrbtnika na Senovem in strokovnih delavk vrtca, kjer je v popoldanskem času 22. maja 2012 sta se skupini Mavrični palčki in Rožice ob potekala lutkovna delavnica. Otroci so ustvarjali lutke na zaključku nacionalnega ekološkega projekta Zmajček Jurij in Zeleni nahrbtnik v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško udeležili zaključne prireditve na Senovem. V Kultur-

Bojan Žulič predstavil poklic policista | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki Mladi umetniki| Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki nem domu Senovo smo si ogledali gledališko predstavo Studia Anima Ta čudovita Zemlja. Gasilci na obisku V okviru projekta Spoznavamo poklice naših staršev so v mesecu aprilu skupino Rožic obiskali predstavniki Prostovoljnega gasil- skega društva Dolenja Prekopa, kjer aktivno in požrtvovalno delujeta tudi Emina starša. Gasilci so nam predstavili svoje delo in opremo ter nam omogočili, da smo poskusili sami „pogasiti ogenj“. Spoznali smo, da je delo gasilcev težko in nevarno, pa tudi častno ter vredno vseh pohval.

Gasilci na obisku | Fotoarhiv: OŠ Kostanjevica na Krki

18 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice galerija | IGOR BRAVNIČAR METAMORFOZE

Zanimivo je, da si Igor Bravničar za svoj razstavni cikel vzame eno samo, „metasliko“, klasično izvedeno delo v olju na platnu (Morje št. 3, 2005), na katero pa kasneje nasloni celotno serijo šestih c-printov Metamorfoz na dibond podlagi. Pomembno je omeniti, da ta „metaslika“ ne služi zgolj kot inspiracija oziroma korelacija med izvirnikom in končnim izdelkom, temveč kot matrica, iz katere se razmnožujejo vsi nadaljnji printi . Ritem, barva in svetloba so glavni pro- blemi, s katerimi se ukvarja Bravničar. Dogmatični in neprekinjeni ritem morja je za avtorja, ki je mimogrede tudi aka- demski glasbenik, pomembna enigma, ki jo je vredno raziskovati. Tako avtorja zanima ritmična modulacija posameznih delcev slike, ki sestavljajo celoto. Migetanje slike, ki jo povzročajo predvsem zelena, rdeča in bela barva, nam na prehodih med sabo zabrišejo vpogled v globino in perspektivo samega dela. Ta pojav bi lahko razložili kot reakcijo Igor Bravničar | Foto: Matej Jordan razmnoževanja enega in istega objekta. Bravničar z lesenimi obrobami na simulira del platna, ki ga pri izvirni sliki istih gabaritih, kot je izvirnik oziroma okvirju zameji sliko z leve in desne, se pusti vidnega (juto oz. vrečevino) in „metaslika“. pravi v širino, in ne v višino. Z lesom tako še dodatno poudari, da ostaja pri || Matic Skušek TOMISLAV BUNTAK POTOVANJE JUNAŠTVA

Tomislav Buntak je hrvaški predstavnik že nekoliko v ozadje odrinjenih likovnih žanrov fantastičnega rea- lizma in simbolizma. V umetniškem izrazu Tomislava Buntaka, diplomanta zagrebškega ALU-ja in kasneje profesorja na katedri za risanje, je že na prvi pogled očitna krščanska simbolika. Ne glede na Buntakovo liturgično temati- ko njegovo ustvarjanje vseskozi s seboj nosi močan čutni tok, ki ne zgreši več svojih ciljev. Ateist, ki ne pozna biblič- ne vsebine ali pomena, tukaj naleti na objekte, ki so v realnosti neprimerni, in poskuša čim hitreje preiti k drugim, tujim objektom, ki omogočajo realno seksualno interpretacijo. Tukaj se predvsem naslanjam na primer golega dečka kot nepričakovane reinkarnacije Jezusa, Božjega sina, lebdečega nad breznom bogokletja. Po trditvah kustosa razstave Bran- ka Franceschija je gradivo razstave Potovanje junaštva v veliki meri prevzeto iz razstave Romarji – Vizije Tomislav Buntak | Foto: Matej Jordan mističnih potovanj, ki se je zgodila leta 2008 v Umetniškem paviljonu v

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 19 | galerija

Zagrebu. Odločitev avtorja, da svoje gerirana zamisel o Buntaku kot ustvar- tiko in mističnost, poskuša jo zopet poslikave zidov razstavnih prostorov jalcu fresk. Razstava v Kostanjevici iz privzdigniti na nekdanjo višino in ga s fluorescenčnimi barvami, ki končno razloga varovanja kulturne dediščine iz tega razloga družbena angažiranost intenziteto pridobijo šele pod UV-luni v celoti izvedena na samih zidovih, ne zanima. Sam si želim, da bi nekje v čmi, razstavi ravno tako v danes sicer temveč je avtor monumentalne risbe prihodnosti srečal družbenokritičnega desakraliziranem prostoru, nekoč pa prenesel na papir, ki se popolnoma UV-Buntaka. samostanski cerkvi, se nam zdi logična prilagaja gabaritom prostora. in rahlo predvidljiva. Tako nam je su- Buntak verjame v umetnost kot este- || Matic Skušek JASMINA NEDANOVSKI MOJA ZGODBA

Moja zgodba, debitantska razstava Jasmine Nedanovski, je mešanica sti- lov, tehnik, motivov ... Kot bi avtorica nakopičila vse dosedanje delo v eno postavitev in s tem hotela zaključiti neko obdobje svojega ustvarjanja. Jasmina Nedanovski črpa motiviko v svoji neposredni okolici, v stvareh, ki jo bolj dopolnjujejo, kot pa dražijo. V risbah iz „skicirke“ je opaziti čisti užitek. Avtorica se prepušča neposre- dnosti in sproščenosti, ki jo lahko do- sežeš preko mantre neobremenjenega vlečenja pisala po papirju. Risbe nato prenaša v grafiko, pri kateri pa se žal občuti, da se je del te nedolžne sprošče- nosti izgubil. Za obiskovalca je zanimiva štampiljka z motivom kave. Jasmina Nedanovski je v tem primeru našla krasen interak- tivni pripomoček, ki na preprost način prikaže čar grafičnega odtiskovanja, sam postopek pa je marketinško opremila s sloganom: „Do you like coffee too? So stamp this symbol!“ (Imaš tudi ti rad kavo? Odtisni torej ta simbol! Op. ur.) Naracija njenih lesorezov je zopet dokaj preprosta, vendar čistost trpi, ker tehnika tega ne dopušča. Pri moti- vih nog in babice se avtorica poskuša znebiti velikih, čistih ploskev, kar na trenutke deluje zmedeno. Njeno lahko- tnost in hedonizem, ki ju zaznamo na prvi pogled, kar naenkrat zamenjata zaskrbljenost in nekakšna morbidnost. Želimo si, da je Jasmina Nedanovski s to razstavo pustila to obdobje za sabo in da ko se srečamo na naslednji, nale- timo na nekaj svežega.

|| Matic Skušek

Jasmina Nedanovski | Foto: Matej Jordan

20 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice galerija | STAVBNA DEDIŠČINA KOSTANJEVICE NA KRKI MED VČERAJ IN JUTRI

Mogoče je umirjeni tok reke Krke, ki obliva starodavno naselje, ume- ščeno na njenem otoku, tisti, ki daje celotnemu prostoru Kostanjevice na Krki pridih otožnosti in zasanjanosti. Staro mestno jedro Kostanjevice je do danes ohranilo strukturo poselitve, ki mu daje mestni značaj. Naselje je tudi zanimiv preplet mestnih in podežel- skih elementov, kar mu daje svojevrsten šarm. Številne obiskovalce, ki prihajajo v ta kulturni spomenik, zanima tako umetnost, ki je v Kosta- njevici dobila svoj dom, kakor tudi videz samega naselja. Z razstavo, ki bo v Galeriji Božidar Ja- kac - Lamutov likovni salon na ogled med 13. julijem in 23. septembrom 2012, bomo spoznavali mestno nasel- bino nekoč in danes skozi arhivsko in fotografsko gradivo; to nam bo zgodbe Kostanjevice na Krki in njenih Pogled na Kostanjevico na Krki iz smeri Gorjancev | Fototeka: GBJ ljudi pripovedovalo skozi poglede v stavbno dediščino kulturnega spo- menika. Z razstavo opozarjamo na menika in bi zato moralo biti deležno Vljudno vabljeni na razstavo ter spre- krhkost stavb v celoti in na dragoce- posebne skrbi pri ohranjanju svojega mljevalna predavanja in delavnice v nosti posameznih stavbnih členov, ki stavbnega fonda. Koliko je res tako, pa Lamutov likovni salon! delajo to naselje tako posebno, da si bo skušala odgovoriti tudi razstava. je zaslužilo status kulturnega spo- || Helena Rožman PROJEKT: IN KO SE VRNEŠ, POVEJ

Projekt z naslovom In ko se vrneš, povej Tako je pobojev in posilstev s pomočjo Boštjan Videmšek, novinar s kriznih ža- je bil prvič javno predstavljen v Kosta- tega videonadzora vedno manj. Tomo rišč, je v uvodnem delu intervjuja Vojna njevici na Krki. O njem ste lahko brali Križnar in Klemen Mihelič sta pred krat- med Ameriko in Kitajsko se bo začela v v Kostanjeviških novicah, Dolenjskem kim zopet odšla v Sudan z novo pošiljko južnem Sudanu, Suleimana Jammousa listu, Mladini, v Reviji slovenske vojske, mini kamer. Nove kamere, uvožene s opisal takole: Misterijih, Nedelu in drugod, ogledali Kitajske, so tokrat še manjše, velike ne- pa ste si lahko tudi prispevek v večerni kako za polovico palca na roki. Ženske in „Suleiman Jammous se je rodil v sever- informativni oddaji Odmevi na Televiziji dekleta jih bodo tako še lažje skrile. nem Darfurju, na kartumski politehnič- Slovenija. ni univerzi pa je končal študij tehnologije Koledar pa je bil predstavljen tudi v papirja. Politično je aktiven vse od štu- Koledar ptic selivk je postal način za opo- Ljubljani. V Kavarni Union se mi je poleg dentskih let. Nekaj časa je bil poslovnež; zarjanje na problematiko Sudana, hkrati Toma Križnarja, Klemna Miheliča in Bo- delal in živel je v Egiptu in Savdski Arabi- pa tudi sredstvo za zbiranje donacij v štjana Videmška pridružil tudi Suleiman ji. Po vrnitvi v Sudan je skupaj s somišlje- pomoč sudanskim prebivalcem v stiski. Jammous, koordinator humanitarne niki leta 2000 izdal Črno knjigo (Black Do sedaj se je s prispevki od koledarjev v pomoči znotraj uporniške darfurske sku- Book), v kateri je natančno predstavljena humanitarni ustanovi H.O.P.E. zbralo že pine JEM, spoštovani puščavski modrec, in dokumentirana arabizacija Sudana več kot 7000 evrov. Največji delež pa ste navajen trdega življenja v enem najbolj in marginalizacija domorodnih afriških prispevali prav Kostanjevičani! surovih naravnih okolij na Zemlji. Pre- plemen po vsej državi. Baširjev režim, ki Kamere, ki jih s pomočjo donacij kupijo poznal je vse ptice s koledarja, saj si jih je bil nanj pozoren že prej, ga je med le- in pošljejo na vojna območja v Sudanu, delimo. Naše ptice, njihove ptice, ene in toma 2000 in 2003 štirikrat zaprl. Ko so so tam zasejale preplah med tistimi, iste, so spet nazaj in imajo obilo opravka ga izpustili na prostost, se je v severnem ki brezobzirno teptajo ljudstvo in nad s skrbjo za mladiče, novo generacijo, ki Darfurju pridružil novoustanovljeni njim izvajajo genocid. Pri tako okrutnih bo pred zimo spet poletela, da preživi, Sudanski osvobodilni vojski (Sudan dejanjih namreč nihče ne želi biti posnet. nazaj proti Sudanu. Liberation Army). Ta, tedaj še enotna, je

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 21 | galerija ravno v tistem času skupaj s še nekateri- naša dolžnost, da ne ostanemo pasivni najkasneje ob koncu petnajstega stoletja mi darfurskimi uporniškimi skupinami ob krutih usodah posameznikov in z Leonardovim delom, zagotovo pa z nje- začenjala prvi zares organizirani upor skupnosti, ki imajo to smolo, da so daleč govo avtoriteto, postala spoznavno sred- proti genocidni politiki Kartuma. od nas. To dolžnost bi morali občutiti stvo. Narisati pomeni razumeti. Risanje še toliko bolj, ker smo bili priča podob- je proces, ki se odvija v času, je sredstvo, Jammous nikoli ni prijel za orožje ali si nim zločinom v svoji neposredni bližini ki omogoča nadgrajevanje in izpopolnje- nadel vojaške uniforme. Njegov boj je nedavno tega in smo imeli zgodovinsko vanje, predvsem pa je neposredna vez skrb za stotisoče preganjanih, posilje- srečo, da se vse to ni zgodilo tudi nam med zunanjim svetom in njegovo podobo nih, ranjenih, razžaljenih in razseljenih samim. Tako je zagotovo čutil pokojni v človekovi zavesti. Janjine risbe ptic so prebivalcev Darfurja, žrtve genocidne predsednik Janez Drnovšek, ki je na svojevrsten dokument kontemplacije − politike Darfurja, klimatskih sprememb pobudo Toma Križnarja kot eden prvih ne pojavnega sveta in njegovih oblik, kot in impotentne mednarodne skupnosti. svetovno javnost opozoril na vsake ob- je veljalo v renesansi, temveč razumeva- Elegantni gospod je ves ta čas pomagal sodbe vredno dogajanje v Darfurju. nja človeškega ravnanja in oblikovanja tudi mednarodnim humanitarnim orga- etičnega razmerja do le tega. Kot proces nizacijam in številnim novinarjem, ki so Janja Baznik se je odzvala na klic izsu- v svojem nastajanju in kot drobne jim sudanske oblasti onemogočile dostop šene, izstradane in s krvjo prepojene umetnine, ki naj podoben proces sprožijo do krvavečega Darfurja. Suleiman Jam- dežele, ko je Tomo Križnar našel svoj v gledalcu, nam omogočajo dojemanje mous in njegovi možje so vedno storili izvirni J’accuse s pomočjo instantnih Janjine metafore človekovega prizadeva- prav vse, kar je bilo v njihovi moči, da so kamer. Poiskala je domiselno vez naše z nja, da življenju pustimo živeti. Naslov, tako humanitarni delavci kakor novi- nesrečno deželo. Ptice selivke so ne samo verz iz ganljivo otožne Mojčine pesmi, pa narji varno delali in potovali po delih neme priče dogajanja v Darfurju, z nara- nas opomni, da ni dovolj razumeti, treba Darfurja, ki jih nadzirajo uporniki.“ vovarstvenikom Andrejem Hudoklinom je tudi ukrepati. sta našla vrsto pretresljivih vzporednic Suleiman Jammous nam je v svojem med usodama ogroženih ptic in afriških Še posebej pozdravljam priložnost, ki jo govoru v Kavarni Union opisal razmere ljudstev. To snov sta oblikovala v lirično razstavi in njenemu sporočilu daje Mini- v svoji državi, kjer vlada vsakodnevno metaforo humanitarnega prizadevanja strstvo za obrambo Republike Slovenije. napada svoje ljudstvo z bojnimi letali, in hkrati v akcijo, ki naj z iztržkom od Njegovi prostori niso nevtralna bela uničuje in zastruplja vodne vire, polja, koledarja pomaga nakupiti sredstva za kocka, v kateri se je naselila umetnost. živino ter izvaja posilstva nad nedolžni- dokumentiranje zločinov v deželi, od Sprejetje sporočila razstave pod svojo mi ženskami in dekleti. Mednarodna katere se zdi, da so se vse oči svetovne streho je neke vrste izjava, ki potrjuje, da skupnost si zatiska oči in tako sudanske- javnosti obrnile stran. Podobe nam je naša država z vsemi svojimi instituci- mu diktatorju Omarju al Bashirju daje prinašajo lepoto bitij, ki smo jim vedno jami zavezana najvišjim humanističnim zeleno luč za izvajanje genocida. zavidali svobodo, njihove ornitološke vrednotam, vključno z dejstvom, da za predstavitve pa nas soočajo z njihovo zločine proti človeštvu ni nobenega opra- Risbe ptic s koledarja pa so za nekaj časa trpko usodo. Doživljamo jih kot sku- vičila.“ našle svoj prostor na zidovih Ministrstva pnost in kot individualna bitja. To pa je za obrambo Republike Slovenije. Raz- sporočilo, ki kot lirična metafora prihaja Razstava je na Ministrstvu za obram- stavo je na Gregorjevo, 12. marca, odprl iz srca Afrike o trpljenju dežele in njenih bo še vedno odprta. Tudi projekt, po državni sekretar Peter Stavanja. V govo- ljudi. poteh katerega smo se sprehodili, še ru je dejal, da tudi s pomočjo te razstave ni zaključen. Njegov konec bo pomenil ministrstvo vse bolj postaja prostor, ki Vprašali se boste, zakaj risati ptice, ko pa konec vojne v Sudanu, konec zločinov ni namenjen samo skrbi za nacionalno jih vendar lahko fotografiramo. Koledar, nad nedolžnimi, konec strahu otrok pred varnost in obrambo, temveč tudi kulturi, in razstava nam skuša to predstaviti, je negotovim jutri. umetnosti in humanitarnosti. Pri posta- nastal na osnovi disciplinirane klasične vitvi razstave je kot kustos sodeloval dr. risbe z grafitom, barvni žar pa je risbam || Janja Baznik Andrej Smrekar, ki je zbranim ponosno dala nato digitalna animacija. Risba je dejal, da prihaja iz najlepšega kraja pod soncem, Kostanjevice na Krki, ki je to ne samo zaradi naravnih lepot, ampak predvsem zaradi njenih kulturno dejav- nih mladih prebivalcev. V spremnem besedilu je zapisal:

„Pred nami je svojevrsten odgovor na enega najtežjih in najbolj črnih grehov današnjega časa, problemov, ki zadevajo zahodno civilizacijo in vsakega posameznika posebej. Najsi še tako tiščimo glavo v pesek, nas bo preganjal do konca naših dni in ne vemo, ali je kaj dosti upanja, da nas ne bo tudi do konca naše civilizacije. Reči ne genocidu in brezob- zirnemu teptanju človekovih pravic je naša človeška dolžnost in prav tako je | Foto: Damjana Grubar

22 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice naši občani | MARIJA (MICKA) GJUREKOVIČ, ROJENA JEREB, V LETOVANSKEM VRHU NA HRVAŠKEM

1. decembra 1918 smo Slovenci po stoletjih sobivanja z različnimi narodi Srednje Evrope zaključili zgodbo v Avstro-Ogrski monar- hiji in se z južnoslovanskimi brati na Balkanskem polotoku zdru- žili v skupno državo. Ljubezen, ki je bila obojestranska, pa je v prihajajočih mesecih skupnega življenja in spoznanju, da gre to močno čustvo tudi skozi želodec, kaj hitro bledela. Slovenci smo v novi državi, glede na površino in število prebivalcev, postali najmočnejše gospodarstvo, kar pa nam v političnem smislu ni prav nič pomagalo. Obljube in sladke besede, predvsem beo- grajskih dvornih politikov, so se v letih po združitvi zgubljale kar nekam v prazno. Ustavna kralje- vina Srbov, Hrvatov in Slovencev s kraljem Aleksandrom Karad- Družina Jereb pod brajdo v Letovanskem vrhu, leta 1929. Z leve proti desni: jordjevićem, zediniteljem, na brat Ivan, ate Janez, sestra Milka, mama Marija in brat Silvi. Med mamo in čelu se je otepala gospodarskih, atetom stoji dveletna Marija. | Foto: Iz družinskega arhiva političnih, nacionalnih in mno- gih drugih težav. Nerešene so se decembra 1914 opravil lovsko-goz- Siskom, kjer se je 30. januarja 1927 kopičile in kulminirale 20. junija darski izpit in s potrdilom, ki ga povečala še za mojo malenkost. Štiri 1928, ko je poslanec centralistič- je izdalo cesarsko kraljevo okrajno leta kasneje se je rodil še brat Jože. no usmerjene Narodne radikalne glavarstvo v Krškem, 18. decembra Najstarejša sestra, Milka, je ostala stranke Puniša Račić v skupšči- 1914 postal lovsko-gozdarski čuvaj. pri babici na Malencah. Živeli smo v ni streljal na skupino hrvaških Kako je živel med prvo svetovno majhni leseni, vrhhlevni viničarski poslancev, dva ubil, tretji, ki je vojno, mi ni znano, vem pa, da je hiši v Letovanskem vrhu, odmaknje- meseca avgusta podlegel ranam, spoznal mojo mamo že kmalu po ni od sveta, sredi sadovnjakov in vi- pa je bil tudi predsednik Hr- začetku vojne, ko se jima je leta 1916 nogradov. Tudi prvi in edini sosedje vatske seljačke stranke Stjepan rodila hčerka Milka. Poročila sta se so bili daleč stran, vsaj meni, ki sem Radić. Nestabilnost v državi je 6. takoj po veliki svetovni moriji, leta bila majhna, se je tako zdelo. Dru- januarja 1929 prekinil kralj Ale- 1919, že v novi državi, Kraljevini gače pa se nismo družili z nikomer, ksander, ki je razveljavil ustavo, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mama, živeli smo zelo osamljeno življenje. razpustil parlament in prevzel Marija Jordan (Pajerjeva) z Malenc, V takem okolju se tudi starša nista oblast sam. Oktobra istega leta ki je bila leto mlajša od ateta, se je počutila najbolje. Še posebej ate, ki je bila država preimenovana v izučila za šiviljo. Mlada družina je je bil doma precej dejaven, igral pri Kraljevino Jugoslavijo. Trideseta leta 1920 dobila novega člana Ivana, kostanjeviški godbi in se na splošno leta dvajsetega stoletja so bila za tri leta kasneje pa še Silvija. V borbi rad družil z ljudmi, je vse to v no- državljane takratne Jugoslavije, za preživetje je ate iskal vsakršno vem okolju pogrešal. Letovanski vrh tudi zavoljo svetovne gospodar- priložnost za zaslužek. Ker pa v je ostal naš dom do leta 1932, ko smo ske krize, precej težka. Svojo našem, predvsem agrarnem okolju se preselili v Ivanić Grad, kjer je do- življenjsko zgodbo, ki se je začela služb ni bilo, sta z mamo pogledova- bil delo lovskega čuvaja v hrvaškem v nič kaj prijaznih časih po prvi la tudi v druge, bolj oddaljene kraje lovskem društvu. Najeli smo pre- svetovni vojni, ki so pahnili nje- takratne države. cej veliko hišo z vrtom na obrobju no družino v neki drugi svet, mi Ate, ki je bil lovec z dušo in s te- mesta. Mama je doma gospodinjila, je pripovedovala Marija (Micka) lesom, si je prizadeval, da bi dobil vzgajala nas otroke, šivala, pletla Jereb, poročena Gjurekovič, s delo lovskega čuvaja, kar mu je po ter skrbela za vrt in dober pride- Prekope. nekaj letih tudi uspelo. Štiričlanska lek. Tudi ate je bil s službo v novem Ate Janez Jereb, rojen leta 1894, je družina se je tako leta 1925 prese- okolju kar zadovoljen, z ljudmi pa na gozdni upravi, ki je bila v nek- lila v odročne Vukomeričke Gorice ne. Za delo je prejemal okoli 1.000 danjem kostanjeviškem kloštru, nad reko Kolpo med Zagrebom in do 1.200 dinarjev plače, kar je bil za

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 23 | naši občani

Po dveh letih se je naša družina preselila v štiri kilometre oddaljen Kloštar Ivanić. Spet smo živeli v bolj kmečkem okolju med vinogradi in sadovnjaki, prebivalce pa sta preži- vljala tudi poljedelstvo in živinoreja. V Ivanić Kloštru smo imeli ob hiši tudi manjši hlev, v njem kravo in nekaj kokoši, ter lep kos zemlje, kjer smo pridelali vse za svoje gospodinj- stvo. Miselnost ljudi je bila popolnoma drugačna. Bili so bolj preprosti in dostopni, željni komunikacije in veliko manj naduti. V tretjem razredu me je učil zelo prijazen učitelj Ivan Lalič, v četrtem pa ravnatelj tam- kajšnje štirirazrednice, ki je bil zelo dober človek. Pri njiju sem bila de- ležna vzpodbud in bila enakopravna drugim sošolcem. V tretjem razredu sem na koncu šolskega leta dobila pohvalo z naslednjo vsebino: „Pohvalnica Jereb Miciki, najboljoj Učenke in učenci 1. in 2. razreda Osnovne šole Ivanić Grad z razredničarko učenici 3. razreda za odlično pona- Štefanijo Omerzu v šolskem letu 1933/34. Vzorci na oblekah deklic so nastajali šanje i osobitu marljivost, u Kloštar pri urah ročnega dela. | Foto: Iz družinskega arhiva Ivaniću 28. lipnja [junija] 1936, Ivan Lalič, učitelj.“ Tudi vzdušje v razredu tiste čase kar dober denar. Posebej našla tople besede. Ker smo stano- je bilo bolj prijetno, s sošolci sem se so mu plačali še streljavino za ustre- vali blizu šole, sem včasih prišla k prav dobro razumela. ljene roparice. Največji strošek, ki pouku malo prej. Toda praviloma Se je pa v Ivanić Kloštru zgodilo je znašal 300 dinarjev, je bil najem sem se kar hitro pobrala nazaj k nekaj, kar je ateta prepričalo, da hiše, s preostankom pa smo kar mami in do zadnje minute pred zvo- nas je poslal domov v Slovenijo. V dobro živeli. njenjem počakala doma. Sošolci so bližini našega doma na Hrvaškem Ivanić Grad je bilo naselje ob reki v meni vseskozi zbujali občutek, da je bilo sejmišče, kjer so bili občasni Lonji, nekaj manj kot štirideset sem tujka. Največkrat so me nasla- sejmi. Nekega novembrskega večera kilometrov oddaljeno od Zagreba, ob vljali kar kot brezimeno Slovenko. je nekdo potrkal na vrata in ateta glavni cesti proti Beogradu. V letih Bile so sicer izjeme, toda redke. V prosil, ali lahko nekaj ljudi, ki so našega bivanja je štelo približno Ivanić Gradu smo se družili z dvema bili ves dan na sejmu, pri nas prespi. 10.000 prebivalcev, ki so bili na svo- slovenskima družinama, ki sta, Ker za prišleke v hiši ni bilo dovolj jo meščanskost zelo ponosni ter se tako kot naša, poiskali življenjsko prostora, jim je ponudil prenočišče temu primerno tudi vedli. Železnica priložnost na Hrvaškem. Za ene, ki na slami v bližnjem gospodarskem in cesta sta jih povezovali s svetom, so izhajali iz Ribnice, se spominjam, poslopju, telica, ki so jo imeli s imeli so osnovno in meščansko šolo, da so se ukvarjali z izdelovanjem seboj, pa naj bi prenočila v hlevu. zdravnika, lekarno, katoliško in pra- suhe robe. Imeli so tudi otroke, s Vsi veseli so se muzali okoli njega in voslavno cerkev in še druge ustano- katerimi sem se večkrat srečevala in ga s sladkimi besedami premamili, ve, ki naselje naredijo mesto. jih obiskovala. da jih je spustil v hišo. Mama jim In v to „purgersko“ idilo ti pridejo Sem pa komaj čakala na počitnice, ki je ponudila stole, da so se v toplem potem neki Slovenci, pa še z Leto- sem jih z brati preživljala pri Pajer- prostoru pogreli in odpočili. Tako vanskega vrha povrhu … V dveh jevih na Malencah in se s čolnom čez smo nemo sedeli, mi v kuhinji, ate s letih bivanja v mestu nas niso niti Krko večkrat odpravila k staremu svojim lovskim pomočnikom pa za približno sprejeli za svoje. očetu na Prekopo. Radi smo priha- mizo v dnevnem prostoru, kjer sta V Ivanić Gradu sem začela svoja pota jali, zaradi stare mame, ki je bila vestno izpolnjevala lovski dnevnik. učenosti pri Štefaniji Omerzu, ki enkratna ženska, dveh tet, ki sta nas Kar naenkrat pa dva od tujcev plane- mi je bila kot razredničarka precej razvajali, Frlugatovih (Zagorčevih) ta pokonci, eden z bajonetom na ate- nenaklonjena. To, da sem bila v vrstnikov na Prekopi in Miklavči- ta, drugi pa na njegovega pomočnika razredu najboljša učenka, za mojo čevih na Malencah, starega očeta in s pištolo. Nikoli ne bom pozabila, učiteljico ni kaj prida pomenilo. Vse vseh sosedov, ki so bili do nas zelo kako je prvi ukazal: „Ruke u vis!“ učence je klicala po imenu, jaz pa prijazni. V mesecu in nekaj dneh (Roke v zrak!), drugi pa nas je začel sem bila zanjo vedno samo Jereb in se je bilo očitno treba napolniti z tolažiti, da se nam ne bo nič hudega tudi ob izrečenem priimku je zavel ljubeznijo, ki je je na hrvaškem pri- zgodilo („Ništa vam se vam neče v razredu nekakšen čuden hlad. manjkovalo. Doma se nisem nikoli dogoditi“), če bomo mirni. In tako Večino prvošolcev je večkrat pesto- dolgočasila. Dan vrnitve je bil za nas je res bilo. Kljub temu pa smo otroci vala, jih tolažila, zame pa ni nikoli tudi dan potrtosti. začeli jokati, kar je naše neprijazne

24 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice naši občani | goste še posebej ujezilo. Dva od trije pa so bili člani lovske družine razred poučevala gospa Liči Žlindra, njih sta šla po hiši, snela tri ateto- v Ivanić Kloštru. Ko so neke nedelje paralelko pa precej bolj stroga Iva ve puške, iskala še naprej in našla po uspešnem lovu sedeli z veselo Mesec. Prehod iz hrvaške v sloven- revolver. Vse skupaj so spakirali in druščino v gostilni, je iznenada sko šolo je bil kar prijazen, tudi z živino vred zginili v noč v smeri počil strel in eden bratov je smrtno učnih težav ni bilo, saj sem prišla okrajnega mesta Čazme. Ate pa si je ranjen obležal v krvi. Zločinec, ki je domov z dobro učno podlago. V za pas zataknil drugi revolver, ki ga skozi okno streljal nanj, je planil v Ivanić Gradu smo šolo obiskovali roparji niso našli, zajahal kolo in se prostor, snel z gostilniškega obešal- vsak dan, vključno s soboto, od 8.00 odpravil na žandarmerijsko postajo nika puško in z dragocenim orožjem do 12.00, imeli uro časa za kosilo in prijavit neljubo dejanje. Mama in izginil neznano kam. pouk nadaljevali ob 13.00 do 15.00. otroci smo ga prosili in rotili, naj Ate, ki je dobro vedel, da je za našo V zimskem času pa smo prihajali v ne hodi, da ga ne bodo kje pričakali družino najbolj varno, če odidemo, šolo in odhajali domov uro kasneje. in ubili. On pa, pogumen in trmast, je naročil kamion, na katerega smo Osnovnošolsko obveznost v Kosta- kot je bil, se ni dal prepričati. naložili vse premoženje, skupaj s njevici sem zaključila med okupacijo Ob tej zgodbi se mi večkrat pojavi kravo, in marca 1937 zapustili Hrva- leta 1941 in prejela spričevalo v itali- njegov lik. Bil je preklemano trmast ško. Sam pa je ostal, ker mu je bilo janskem jeziku. Tudi doma sem bila in vztrajen človek, ki mu je bilo popolnoma jasno, da v kriznih časih vsa leta šolanja odlična učenka. zelo težko karkoli skriti. Po mojem doma dela zanj ne bo. Ate se je s Hrvaške vrnil leta 1939, bi moral biti kakšen kriminalist. Po dveh letih, ko je le nekako našel ko so se v Evropi napovedovale veli- Otroci smo ga večkrat preizkušali, službo na Gorenjskem, je leta 1939 ke spremembe. Že marca 1938 je Hi- pa smo kaj hitro odnehali, ali pa nas za vse večne čase zapustil tiste tlerjeva Nemčija priključila Avstrijo je on tega odvadil. Res je bil avtori- kraje. in s tem začela uresničevati zamisli teta. Nosil je brado ter bil strah in Po selitvi na atetov dom k staremu o tretjem cesarstvu (Drittes Reich), trepet divjih lovcev, ki jih je po teh očetu na Prekopo smo se prav dobro kjer naj bi živeli vsi Nemci. Pol leta krajih kar mrgolelo. Pa tudi drugače počutili in v takem vzdušju se je leta kasneje Velika Britanija in Francija so bili domačini precej vroče krvi, ki 1938 rodila še najmlajša sestra Mira. zaradi strahu in nepripravljenosti je kaj hitro zavrela in zasenčila ra- Sama pa sem že po nekaj dneh, na novo vojno z Italijo in Nemčijo zum. Spominjam se volitev v takra- aprila 1937 začela obiskovati domačo podpišeta Münchenski sporazum in tni jugoslovanski parlament. Med šolo v Kostanjevici na Krki. Spo- žrtvujeta Češko-Slovaško republiko, kandidati za poslanca sta bila tudi minjam se, da mi je bila razredni- ki v naslednjih mesecih kot država Bogoljub Jevtič, predstavnik proju- čarka gospodična Lešnjakova, ki je neha obstajati. Avgusta meseca 1939 goslovansko usmerjene Jugoslovan- nekoga nadomeščala in je ostala na znotraj Kraljevine Jugoslavije nasta- ske radikalne zajednice, in Vladko šoli samo leto dni. V petem razredu ne avtonomna Banovina Hrvaška, Maček, zastopnik Hrvatske seljačke pa sem imela kar srečo, saj je moj ki združi vse v državi živeče Hrvate. stranke, ki je v svojih vrstah zdru- ževala večino Hrvatov in zahtevala avtonomijo hrvaških dežel znotraj takratne kraljevine. V šoli so me sošolci spraševali, koga je oče volil. Strankarstvo je bilo izredno močno, šlo je na nož. Tam so se šli volitve zares, tam je gorelo, če nisi volil pravega človeka. Veliko je bilo tudi telesnih obračunavanj, ki so se ne- redko končala tudi s smrtnimi izidi. Evforija z močnim nacionalnim na- bojem je bilo tudi romanje k čudežni Materi Božji, v Marijo Bistrico, ki je bila že od nekdaj zbirališče hrvaških rodoljubov. Velikansko število ljudi na vozovih, okrašenih s hrvaškimi zastavami in z drugimi nacionalni- mi obeležji, je spominjalo na tabor- sko gibanje Slovencev v šestdesetih letih devetnajstega stoletja. Ni pa bil edini vzrok za selitev domov prej omenjeni dogodek. V nas je bil namreč še zelo živ spomin na uboj lovca Borovnika iz Borovelj pol leta prej. Iz svetovno znanega koro- škega puškarskega središča Borovlje so se v te kraje preselili tri bratje Bo- Marija Gjurekovič v šolski pisarni, leta 1968. Ker so od tod pošiljali tudi vabila rovnik. Dva od njiju sta imela trgo- za različne krajevne prireditve, se je na mizi večkrat znašla prava gora papirjev. vino z lovsko opremo v Zagrebu, vsi | Foto: Iz družinskega arhiva

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 25 | naši občani

Zahteve po avtonomiji Slovenije so aprila podpišejo kapitulacijo ter se ni bilo v hiši. Še hujše pa je bilo, da postavljali tudi slovenski politiki, ki umaknejo v varno zavetje Velike je tako stanje trajalo in trajalo, zdelo pa se jim želja ni uresničila. V Evro- Britanije. Tudi ate, ki je v prvih dneh se mi je, v nedogled. Spominjam pi vladata strah in tesnoba, ki se vojne prišel domov, se je kaj kmalu se, da je mama prinesla, ne vem od pokažeta kot upravičena, saj nemška umaknil h gostilničarju Kalinu v kod, dva snopa ječmena, ga posušila, vojska v začetku novega šolskega Bregano, na mejo nemškega rajha dala v mlin in iz moke spekla kruh. leta 1939/1940 vkoraka na Poljsko. in Nezavisne države Hrvatske. Ta Še danes čutim v ustih okus po tej Mi pa smo bili navkljub vsemu gostilničar ga je povabil k sebi in mu sladki dobroti. veseli, da je ate prišel domov, ostal rekel: „Star si glih prov, da te bojo Med italijansko okupacijo nismo z nami nekaj dni in se odpravil hoteli eni al’ pa drugi. Zakaj bi nosil živeli v pomanjkanju, če že ni bilo na Gorenjsko, kjer je dobil službo glavo naprodaj, doma te potrebujejo svobode, vsaj lačni nismo bili. Po do- lovskega čuvaja pri lastniku prve in žena in otroci. Pridi k meni, delal brih dveh letih, ki smo jih v glavnem ljubljanske veletrgovine Centromer- boš v vinogradih, ki jih imam na slo- preživeli ob makaronih, smo po od- kur, gospodu Urbancu. Služboval je venski strani.“ Tako je tudi storil in hodu Italijanov in prihodu Nemcev v Dobu pri Domžalah, kjer je imel vojno preživel brez večjih pretresov hrano dobivali na karte. omenjeni gospod zasebno lovišče s ter se leta 1944, ko ni bilo več mobi- Naši družini je vojna povzročila pristavo. V novem okolju se je po- lizacije, vrnil domov. Kljub temu da veliko gorja. Leta 1942 nam je vzela čutil res odlično in bil tudi z delov- nismo niti dobro vedeli, kje je, smo enega, naslednje leto pa še drugega nimi razmerami in s plačilom zelo bili vseskozi prepričani, da se mu brata. Fanta v najlepših letih, da bi zadovoljen. Stanoval je v lovski koči ne more nič zgoditi. Kalin je imel gore premikala, kot je večkrat izja- na Gorjuši, kjer sem bila v šolskem ateta rad tudi zato, ker je bil dela- vila mama, sta odšla in z njima tudi letu 1940/1941 na počitnicah. Imeli ven, redoljuben in pošten. Njegov del nas. Po dolgih štirih letih smo so zaposlenega vrtnarja, ki je skrbel zaslužek v hrvaških kunah pa itak utrujeni od čakanja le dočakali mir za čudovit park, na robu katerega ni bil skoraj nič vreden, tako da smo in zasijala je svoboda. je bil nameščen vrtni paviljon. Za se morali v letih vojne preživljati kar Avgusta 1945, ko je novonastala prehrano in strežbo so skrbeli kuhar sami. Obdelovali smo zemljo, hodili država dobila ime Demokratična in strežno osebje, za vzgojo otrok na tabrh in se s solidarnostjo soro- federativna Jugoslavija, sem nasto- guvernanta. Otroci so imeli vse dnikov prebijali skozi težke čase. pila službo na Krajevnem ljudskem vrste igrač, res noblesa, ki je nisem Vojno smo preživljali tako kot drugi, odboru Prekopa (KLO), ki je pomenil bila vajena. Moje in naše veselje v pomanjkanju in strahu za svoja najnižji člen takratne ljudske obla- pa ni trajalo dolgo, saj so Nemci življenja ter upanju, da bo te more sti. Največ funkcij lokalne samou- 6. aprila 1941 vdrli v Jugoslavijo. kmalu konec. Vladala je huda lakota, prave so imeli okraji, iz katerih se Odpor naše vojske proti močnejšim ki mi bo do konca življenja ostala v je izvajal nadzor nižjih oblastnih zavojevalcem ni trajal dolgo in po slabem spominu. Po cel teden smo organov, ki so bili brez avtonomnih dvanajstih dneh naši oblastniki 17. jedli samo solato in mleko, še kruha pristojnosti. Izvrševali so zgolj sklepe nadrejenih iz okraja. Načel- nik KLO-ja Prekopa, ki me je uvajal v delo, je bil Metod Beltram. Primo- rec, poročen na Prekopi, je bil šolan ekonomist, sposoben, razgledan in prijazen človek, ki se je tudi zelo odgovorno vedel. Star je bil nekaj manj kot 40 let, jaz pa rosno mlada osemnajstletnica, ki se je hitro učila in privajala v novem okolju. Ko je postavil prekopški KLO na noge, se je zaposlil kot glavni računovodja na Dolenjskem listu v Novem mestu. Res ga bom ohranila v lepem spominu. Država je po nekaj mesecih dobila novo ime, Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ), sestavljena je bila iz šestih republik, ki so dobile znake državnosti, lastno vlado, ljudsko skupščino in zakonodajo. V KLO Prekopa so bila vključena naselja Dobrava, Gornja in Dolnja Prekopa, Ostrog, Št. Jakob, Groblje, Gruča in Ledeča vas. Iz naštetih vasi so prihajali tudi odborniki. Delo Fotografija posneta v domačem vinogradu. Z leve mož Jože, vnukinji Mirjam je bilo precej odgovorno, sploh v in Nina, Marija in vnukinja Ingrid, leta 1994. Šesti družinski član je bil nemški težkih časih po vojni. V pisarni, ki ptičar Cito. | Foto: Iz družinskega arhiva je bila v Rebsljevi hiši, smo opra-

26 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice naši občani | vljali raznovrstna dela. Pripravljali žnega doma, zgrajenega leta 1953, od prostorih Krajevnega in matičnega spiske gospodinjstev, ki so morala katerega je v manj kot šestdesetih urada, v zgradbi današnje Občine obvezno oddajati pridelek, delali letih ostal le kup ruševin. V pritličju Kostanjevica na Krki. Trgovsko razreze za zbiranje hrane za tiste, ki so bili prostori likalnice, pakirnice podjetju, kjer sem delala do leta je niso imeli, delili semena ječmena in skladišča, pisarna, v kateri sem 1962, je imelo v svoji sestavi kar in pšenice, modro galico za škropivo obračunavala plače, je bila desno od nekaj trgovin. Dve v Kostanjevici pa tudi živilske karte. Če je kdorkoli vhoda. Dvorana, namenjena kultur- na Krki (prva je bila v stavbi, ki je potreboval pomoč, se je obrnil na nim prireditvam, je bila za obisko- bila predhodnica današnje pošte, KLO ali celo na okraj Novo mesto, valce odprta takrat, ko se je kaj druga pa nekdanja trgovina gospoda ki sta poskrbela, da so člani mladin- dogajalo. V začetku je bila v obratu Rabuseta), trgovine v Podbočju in skega aktiva prostovoljno priskočili zaposlena brigada šivilj, kar je Šutni pri Podbočju, Črneči vasi in na pomoč, največkrat starejšim in pomenilo približno trideset žensk, na Prekopi. Podjetje Otok, ki je bilo prebivalcem brez otrok, ki niso bili po sedmih mesecih, kolikor sem jih razpuščeno leta 1962, se je priklju- zmožni sami preživeti. Pogosto so preživela v kostanjeviškem Labodu, čilo Trgovskemu podjetju Resa s pomagali na njivah, v vinogradih pa pa se je število povečalo na približno sedežem v Krškem. Tudi država je tudi na njihovih domovih. Tisti, ki 130 delavk v treh brigadah. Za zapo- leta 1963 z ustavo dobila novo ime: so imeli delovno živino, so pomagali slene se je uporabljalo ime brigadir- Socialistična federativna republika pri spravilu sena in lesa iz gozda. ka, kar je bil za socialistične čase, v Jugoslavija, in s tem nazivom doča- In vse to je bilo treba zabeležiti in katerih smo živeli, in kolektivizem, ka tudi svoj konec leta 1992. nastajali so seznami, seznami in ki se je na vsakem koraku poudarjal, Po koncu podjetja Otok, leta 1962, seznami. Ker je bilo po vojni veliko najbolj ustrezen izraz. sem zasledila razpis za delo tajnice pomanjkanje, je bila za vse kmete, Delovni proces je vodila brigadirka, v Osnovni šoli Kostanjevica na Krki, ki so imeli preveč, uvedena obvezna ki je za vsako šiviljo posebej dnevno izziv sprejela, dobila službo in ostala oddaja hrane. Večkrat se je zgodilo, vnašala podatke o opravljenem delu na tem delovnem mestu do leta 1973. da so nekateri morali včasih dati, in na koncu meseca spisek opravlje- Bilo je pestro in sila naporno, da čeprav je za njih ostalo bore malo ali nih ur oddala meni, ki sem vse sku- bolj ne bi moglo biti. Vse, kar se je skoraj nič. Vse skupaj so nadzorovali paj obračunala in pretvorila v plačo. dogajalo v kraju, je imelo nekakšne odborniki z vasi. Ena od obvezno- Uprava podjetja je bila v Novem korenine v šoli in se potem razraslo sti pa je bilo tudi sodelovanje na mestu. Ob odhodu me je zamenjala naokoli. To so bila leta ustanovi- delovnih akcijah. Sama sem bila šest Majda Kuntarič, zaposlena v skla- tve Gorjupove galerije, grafičnega tednov v delovni brigadi Borovni- dišču, ki mi je večkrat pomagala bienala jugoslovanskih otrok, v šoli ca, Preserje pod Krimom, kjer smo in s katero sva odlično sodelovali. je delovala šolska zadruga, v kraju gradili obvoz za novo železniško Bila je zelo razgledana, sposobna in je bilo dejavno gledališče, ki je po progo, saj je bila prejšnja po zadnjem prizadevna. kakovosti presegalo lokalne okvi- močnem zavezniškem bombardira- Sama pa sem odšla za blagajničar- re, v mestu so se srečevali likovni nju leta 1944 skupaj z borovniškim ko v samostojno trgovsko podjetje ustvarjalci na mednarodnih simpo- viaduktom porušena. Znameniti 561 Otok. Uprava podjetja je bila v zijih Forma vive. metrov dolgi in 38 metrov visoki borovniški viadukt, zgrajen leta 1856, je veljal v 19. stoletju za naj- večji zidani most v Evropi. V prvih povojnih letih je bilo med ljudmi čutiti velik optimizem, solidarnost, požrtvovalnost in predanost, vse za boljši jutri. KLO Prekopa je bil leta 1952 ukinjen. Vasi Dobrava, Dolnja in Gornja Pre- kopa so bile vključene v novonastali Mestni ljudski odbor Kostanjevica, preostala naselja nekdanjega KLO-ja pa v Krajevni ljudski odbor Šentjer- nej. Tudi sama sem bila prestavljena na novo delovno mesto v Mestni ljudski odbor Kostanjevica na Krki, ki je obstajal do leta 1959. Tega leta je iz okraja Krško nastala velika občina z istim imenom, v katero so bile vključene številne manjše, med njimi tudi naša. Zame je to pomenilo spremembo delovnega okolja. Z dekretom sem bila prestavljena na novo delovno mesto v obrat novo- meškega Laboda, ki je imel prostore Petinosemdesetletna Marija Gjurekovič drži v rokah obleko, ki jo je z vzorci šivalnice v prvem nadstropju zadru- opremila v prvem razredu osnovne šole v Ivanić Gradu. | Foto: Janez Zakšek

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 27 | naši občani

Organizacija vsega dogajanja pa je znik vstopil v prostor, vedela, po kaj mojih največjih prijateljev, psov. bila v rokah Lada Smrekarja. Bil je je prišel. Na tem delovnem mestu Moje življenje se je s psi začelo in me bil garač, da mu ni bilo para, izredno sem zamenjala Miho Burjo. Takra- spremljalo desetletja. Psa je imel že sposoben človek in odličen organi- tni predsednik Krajevne skupnosti stari oče, pa oče in mož, ki je bil tudi zator, ki si ni nikoli vzel časa zase. Kostanjevica je bil Ivan Abram z lovec. Na Hrvaškem so bili jazbečarji, Za sabo je potegnil še nekaj posa- Dobrave, ki je ostal na tem položaju pa ptičarji, kasneje tudi druge pasme, meznikov, ki so komaj čakali, da še en mandat, skupaj sva bila sedem različnih imen: Braki, Bobi pa Đoni, se je kaj novega zgodilo. Ko sem po let. Nasledil ga je Jože Černoša. Togi, Toja, Cero, Cito … Po smrti končani službi odhajala domov, se je Po dobrih desetih letih, ki sem jih predzadnjega ptičarja Cita se je mož zanj začel popoldanski turnus, ki se preživela kot tajnica Krajevnega in odločil, da pri hiši ne bomo več imeli je nemalokrat zavlekel pozno v noč. matičnega urada Kostanjevica na psa. Zdržala sva le tri mesece, kar je Naslednjega dne me je na mizi že ča- Krki, sem se pri 54 letih, s 36 leti de- do lanskega leta tudi edinih devet- kalo delo, ki ga je bilo seveda treba lovne dobe, 30. septembra leta 1981 deset dni mojega življenja brez štiri- opraviti v tekočem dnevu. Trmast in upokojila. Na delovnem mestu me je nožnega prijatelja. Pri izbiri zadnje odločen, kot je bil, si je nakopal tudi nasledila Mihelca Vidmar, poročena psičke sem imela res srečno roko. Z sovražnike, ki so ga hoteli na vsak Lakner, s Podstrma, ki je bila štipen- Besi, pasme Howard, smo preživeli način onesposobiti, večkrat tudi z distka občine Krško. zadnji dve leti moževega življenja, nizkimi udarci. V 31 letih, ki sem jih preživela v po njegovi smrti sva se v veselju in Spominjam se, da se je za predstavo pokoju, se večkrat ozrem nazaj v žalosti družili še 11 let. Začutila je Mladost pred sodiščem glavni igra- minula leta. vsako mojo bolečino in me na njej lec tako napil, da ni mogel igrati. V socialističnih letih po vojni je lasten način tolažila. Odkar je ni pri Smrekar, ki je bil režiser, je odi- bilo veliko solidarnosti, optimizma, hiši, večkrat začutim praznino, vča- gral tudi njegovo vlogo in vse se je veliko odrekanja in požrtvovalnega sih celo strah. Ker je nisem mogla speljalo, kot je treba. Njegova žena dela. To je bil čas, v katerega smo preboleti, sem se navadila na mačke, Marija, učiteljica v osnovni šoli, pa prišli z nič in smo hoteli imeti več. ki pa so v primerjavi s psi povsem je vsakodnevno kuhala in stregla Ljudje so bili za napredek in razvoj, nekaj drugega. Samosvoji, prijazni ustvarjalce, ki so prihajali iz Ljublja- pripravljeni so bili sodelovati pri le takrat, ko kaj potrebujejo, nič ne ne v Kostanjevico in stanovali pri različnih akcijah. Tudi sama sem ubogajo in vedno me je strah, da ne njih. Teh pa ni bilo malo. bila taka, sodelovala sem kot aktiv- bodo končali pod avtomobilskimi Med simpozijem smo doživljali na udeleženka ali s finančno pomo- kolesi. različne zgodbe z zelo zanimivimi čjo, kjer smo s samoprispevki gradili Pri svojih petinosemdesetih pa lah- akterji. Spominjam se neke stiska- prihodnjo materialno bazo. Napelje- ko rečem, da se skoraj nikoli ne po- ške judovske umetnice iz Izraela, vali smo vodovod, elektriko, kasneje čutim osamljeno, vedno najdem kaj, ki je ves dan čakala Marjana Vid- telefon. V Gasilskem društvu Pre- da mi ni dolgčas. Že od nekdaj so marja, da bo prinesel iz Ljubljane kopa sem bila dejavna od leta 1945 mi všeč obiski in neobvezen klepet mesečno plačilo za njeno delo, in kot mladinka, desetletja kasneje ob tem. Rada sem med ljudmi, ki jih se od neučakanosti ni mogla niti dosegla stopnjo veteranke, danes srečujem tudi na različnih priredi- premakniti, kaj šele, da bi šla na sem častna članica. Pri gasilcih smo tvah, kolikor jih še zmorem obiskati. delovišče. Popolnoma drugače pa se imeli žensko desetino, s katero smo Imam gledališki abonma v Šentjer- je odzval Tone Kralj, ki je ustvarjal na tekmovanjih dosegale odlične neju, v preteklosti sem spremljala na grajskem dvorišču. Ko sem pri- rezultate, kjerkoli smo se pojavile. likovna dogajanja v Kostanjevici. nesla denar, je zatopljen v svoje delo Poročila sem se leta 1951. Mož Jože, Moderna umetnost pa me je prera- zamrmral: ki je bil po očetu Hrvat, je že pri sed- sla. Doma me razveseljuje prebiranje „Kar na trske ga odložite,“ in, ne da mih mesecih zgubil mamo in živel časopisov in revij, večkrat vzamem v bi trenil z očesom, dolbel naprej. pri starih starših v Ostrogu. Do roke knjigo ali rešim kakšno križan- Umetniki, ki so spali v razredih in leta 1965 je bil zaposlen na Gozdni ko. Dopoldan med delavniki v naši jedli v restavraciji Pod Gorjanci, upravi Kostanjevica, nakar je šel hiši, kjer je tudi hčerina delavnica, so se vsako jutro odpravili peš na v Nemčijo, se priučil kamnoseške ni nikoli miru. Vedno je živahno, delovišče v grad, kjer so jih večkrat obrti in po vrnitvi doma odprl de- stalno so obiski. Ob desetih pripra- obiskovali tudi domačini. V kraj lavnico. Umrl je 4. maja leta 2000. V vim malico, če je hčerka Jožica pre- so prinesli svežino in živahnost, z zakonu sta se nama rodili dve hčeri. več zaposlena, tudi kosilo, in tako njimi je zavel drugačen veter. Starejša, Marija, je prevajalka in živi teče čas. Tudi avto še vozim, kar mi Šolo sem z lepimi spomini zapustila v Belgiji, mlajša, Jožica, poročena v je po svoje kar všeč. V primerjavi s leta 1973. Preprosto nisem več zmo- Šentjerneju, pa z možem Jožetom tem, kar smo preživljali med vojno, gla. Je pa tudi res, da se mi je poka- v domači kamnoseški delavnici je ta svet pravo razkošje. Po vsem zala lepa priložnost na Krajevnem nadaljuje družinsko tradicijo. Imam povedanem lahko pri svojih letih z in matičnem uradu Kostanjevica na tri vnukinje, Marijini hčerki, ki sta gotovostjo trdim, da moje življenje Krki, kjer sem opravljala dela tajnice že doštudirali, me obiščeta ponavadi ne bi bilo nič groznega, če bi se ga le krajevne skupnosti in matičarke, za dvakrat na leto, s šentjernejsko vnu- izognila vojna. kar sem morala opraviti tudi pose- kinjo se srečujeva bolj pogosto. ben tečaj. Delo na Krajevnem uradu Ko čas zavrtim nazaj, se že od rane || Janez Zakšek mi je bilo všeč, rada sem bila in dela- mladosti, do katere seže le medel la z ljudmi. Večkrat se mi je dogo- spomin, pojavljajo zraven ljubeče dilo, da sem že takoj, ko je posame- mamine roke še slinasti gobčki

28 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice amketa | ANKETA: Kaj najbolj manjka v Kostanjevici na Krki?

Kostanjevica na Krki se lahko v preteklosti pohvali z mnogimi dosežki. V to majhno mestece, ki je zraslo na okljuku reke Krke, se je že v srednjem veku zalju- bil koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki ji je okoli leta 1252 podaril mestne pravice. Kostanjevica je nekoč premogla žandarmerijsko postajo, poštni urad, zdravstveno in farmacevtsko službo, mestno lekarno in celo kovnico denarja. Vrsto let so jo obiskovali pesniki, slikarji in drugi ljudje, ki so se močno zapisali v slovensko zgodovino. Se še spomnite, da se je tu snemal film? Dolenjske Benetke, kot Kostanjevico radi poimenujejo nekateri domačini, imajo še vedno močan kulturni naboj, prav tako pa ne zaostajajo niti pri naravnih zna- menitostih. A kljub temu da smo pred petimi leti dobili svojo občino, se je čas v kraju zadnja leta nekako ustavil. Zanimalo nas je, kaj je po mnenju občanov tista stvar, ki jo v Kostanjevici najbolj pogrešajo.

Rok Vukčevič, Kostanjevica na Krki Po mojem mnenju Kostanjevici najbolj manjka boljša turistične ponudba. Ne bi bilo slabo, če bi imeli kamp. Tu je veliko priložnosti tudi za kolesarjenje in čolnarjenje, zato mislim, da bi bilo dobro, če bi si turisti pri nas lahko iz- posodili kakšen čoln ali kolo. Takšne in podobne storitve, ki jih v Kostanjevici manjka, bi zagotovo pritegnile turiste, da bi se pripeljali tudi 50 ali 100 kilometrov, da bi v našem kraju preživeli Jožica Tršar, Kostanjevica na Krki Karla Gašpar, Kostanjevica na Krki dan, morda celo vikend. Turizem bi moral biti na višji ravni. V V Kostanjevici na Krki bi morali imeti Kostanjevici manjka predvsem kakšen avtokamp. Veliko tujih turistov, ki hotel, ki bi se povezoval s preostalo pridejo v Kostanjevico z avtodomi, turistično ponudbo. To kraj verjetno sprašuje, kje je najbližji avtokamp. že ima, a je po mojem mnenju premalo Žal moram vedno povedati, da je to vidna. Ko turisti pridejo v naš kraj, v Čateških toplicah, čeprav veliko sploh ne vedo, kam po informaci- turistov izrazi željo, da bi ostali v je. Tudi turistična pisarna ni dobro našem kraju. Mislim, da je pomanjklji- organizirana. Težavo vidim predvsem vost našega kraja tudi neoznačenost v delovnem času, ki je prekratek. Tu- kulturnih in zgodovinskih objektov. ristična pisarna bi morala biti odprta Na primer, turisti pridejo do cerkve sv. tudi ob vikendih, ko Kostanjevico Jakoba, pa ne vedo njene zgodovine. obišče največ turistov. Ne vem tudi, Nikjer nič ne piše. Na Oražnovi hiši kakšna je ponudba spominkov, vseka- je samo spominska plošča, pa še ta je kor pa imamo premalo označevalnih zgolj v slovenskem jeziku, ki ga tuji tabel. Menim da bi bilo treba na vhod turisti ne razumejo. Menim, da bi bilo v Kostanjevico postaviti kakšno tablo za turistično ponudbo našega kraja Damir Metelko, Kostanjevica na več, da bi ljudje znali priti do kulturnih pomembno, da si turisti, medtem ko se Krki objektov. Za turizem je tudi slabo, da sprehajajo po starem mestnem jedru, Moti me, da v Kostanjevici na Krki imamo na otoku klavnico. Kostanjevi- lahko tudi kaj preberejo. Izpostavila nimamo dobre internetne povezave, ca ne bo nikoli industrijsko mesto, ima bi tudi kostanjeviški turistični center, tudi nekatere ceste so slabe. Poleg tega pa številne kulturne in naravne dano- ki bi ga bilo nujno iz kostanjeviškega pa bi izpostavil, da v Kostanjevici ni sti, ki bi jih morali bolje izkoristiti. samostana prestaviti na boljšo lokacijo, dovolj velikega vrtca. Mislim, da bi na otok. občina morala bolje izkoristiti raz- pisana evropska sredstva, da bi se te pomanjkljivosti v Kostanjevici čimprej odpravile.

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 29 | in memoriam

Letos ima smrt v naših krajih na žalost bogato žetev. Tako smo se v manj kot tednu dni poslovili od dveh Kostanjevičanov, otočanov, ki sta vsak po svoje in na svoj edinstveni način zaznamovala življenje našega mesta. To, da sta bila oba „otočana“, je verjetno zgolj naključje - ali pa tudi ne, saj pokončna, strumna in močna drevesa tudi ne rastejo na vsakih tleh ... in Šurmanov Slavko in Staša sta to brez dvoma bila. Verjetno mnogi med nami nismo poznali Slavkovega pravega imena, pa kakšen poklic sta imela, pa vendar lahko zapišem, da smo ju vsi poznali. Za oba je značilno, da sta s svojo osebnostjo, značajem in posebnostjo obarvala naš vsakdan, ko sta, Slavko s kolesom in z nasmehom na obrazu, Staša pa s svojim strumnim korakom kljub berglam in z glasnim Dober dan križala naše poti. Bila sta, kot rečejo mladi dandanes, legendi našega mesta. In če si ju pogledal v oči, si v njih opazil tisti žar, vedrino, ki ju danes še redko opaziš v ljudeh. Ko človek, kljub sivim lasem, počasnejšemu koraku, ostaja v sebi mlad … Z njima se poslavlja del zgodovine našega malega mesta in bojim se, da jih je še malo, ki so in bodo Tončka Gazvoda, Kostanjevica na dali Kostanjevici in ljudem tak osebni pečat, kot sta ga znala Slavko in Staša. Ker takih Krki ne delajo več ... in ker si ne upamo več. Kostanjevica nujno potrebuje več stvari. Kulturni dom je zagotovo ena takšnih, ki manjkajo. Predvsem pa v našem kraju pogrešam kakšno večjo Prijatelju Slavku v spomin. trgovino. Mercator je že malo oddaljen od središča mesta. Sam otok je brez trgovine. To je težava, ker tu živi veliko starejših ljudi, ki so vezani na pre- vozna sredstva, saj težko pridejo peš do trgovine. Motijo me tudi ekološki otoki, ki jih je v mestu premalo. Na samem otoku je na primer zgolj en eko- loški otok. Tam smeti odlagajo kar štiri otoške gostilne in zaradi tega se hitro zapolni. Zaradi tega bi bila postavitev še enega ekološkega otoka na kostanje- viškem otoku nujna.

Andreja Baznik, Kostanjevica na Krki | Foto: Janez Zakšek Glede na to, da imam mlado družino, v Kostanjevici pogrešam otroška igrala, kamor bi lahko starši v popoldanskem Tako kot sonce zapušča dan, tako nas težko in tudi krivično, a je kljub temu času peljali svoje otroke, da bi se ti je počasi in tiho zapustil naš prijatelj zmogel vzeti življenje v svoje roke in ga igrali. Seveda bi bilo treba paziti, kje bi Slavko – velik, ponosen človek – Šu- voditi k pravemu cilju. igrala stala. Zaradi varnosti ne bi bilo rmanov Slavko. V zadnjem sončnem S svojo dobro voljo nas je osrečeval in dobro, da bi bilo igrišče za najmlajše žarku je ostal svetel spomin na našega nam dajal pogum v težkih trenutkih in preblizu vode. Mogoče bi bilo dobro, prijatelja. osebnih tragedijah. da bi postavili več igral na različnih Naše oko bo zaman iskalo, da bi videlo, Pri svojih štiriindevetdesetih letih je mestih. Menim, da bi bilo to zanimivo kako s kolesom kroži po otoku Kosta- ostal večno mlad, nasmejan in poln hu- tudi za turiste, ki v naš kraj prihajajo njevice. Zaman bomo pričakovali, da morja, ki je prihajal iz njegovega srca, z majhnimi otroci, ki se tu nimajo kje prisede pred gostilno Štravs, da bi sku- in takšen nam bo ostal v spominu. igrati. Mislim, da bi bilo zelo dobro, če paj poklepetali in se naužili njegovega Poslednji sončni žarek naj ostane tu, v bi si v Kostanjevici omislili tudi kakšen humorja, zaman iskali njegov prijazni tvojem novem domu, dragi naš Slavko. park. nasmeh, ko je posedal na klopci pred hišo na Ulici talcev ... || Lidia Černoša || Alja Angeli Vemo, da je bilo Slavkovo življenje

30 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice in memoriam | IN MEMORIAM STANISLAVA GAJŠEK (1933−2012)

Med velikonočnimi prazniki nas je pisatelje svoje generacije in za kulturno doletela vest, da se je poslovila gospa doživetje ji pot v Ljubljano ni bila nikoli Staša, Stanislava Šoba, rojena Gajšek. predolga. Rada je imela gledališče, tudi Po kratki bolezni, komaj smo se zavedli, glasbo, in na kostanjeviških kulturnih da so jo prepeljali v bolnišnico, se je prireditvah v zadnjem desetletju in pol nepričakovana in žalostna novica naglo smo jo le redkokdaj lahko pogrešili. razširila na veliko soboto zjutraj. Z njo smo izgubili še eno „pristno Kostanje- Po ukinitvi šole na Zdolah je dobila me- vičanko“ v najplemenitejšem pomenu te sto na šoli Jurija Dalmatina v Krškem, besede. Čeprav je med študijem in nato kjer se je leta 1984 upokojila. po poroki ni bilo v Kostanjevici, se je po Po značaju je bila prava replika svoje upokojitvi vrnila med nas in zdelo se je, matere. Na čase se je zdela prostodušna kot da bi nikoli ne odšla. Brez dvoma je in morda celo malo otročja, vendar je temu botrovala njena mati Stana, t’ršica prav zato imela izjemen čut za komuni- Gajškova, kot se je spominja še moja kacijo z otroki, ki ji je omogočal uspešno generacija, ki jo je učila v prvem razredu opravljanje učiteljskega poslanstva. nekje proti koncu dolge vrste let njenega Literatura, gledališče, glasba so ji dajali štiridesetletnega učiteljskega staža. duhovno hrano, užitek, ki je življenje Učitelja in ravnatelja Stanka Gajška napravil znosnejše in v pogledu skoznje nismo več poznali, za mater Stano in lepše. Hranili pa so tudi njen dar za pri- hčer Stašo pa se je zdelo, kot da bivata v povedovanje. Kot t’ršica Gajškova je bila eni osebi iz roda v rod v hiši v „učiteljski tudi ona polna spominov in zgodb, ki jih gasi“, kjer me je kot otroka vedno s čude- je znala povedati tako, da so otrokom njem navdajala velika črka G, prepletena rasla ušesa. Vedno ji bomo hvaležni za | Foto: Goran Rovan s štirimi S-i v okroglem oknu na težkih njeno zadnjo pripoved o svojem življenju vratih njihove hiše: Gajšek Stanko, Sta- s Kostanjevico, s tolikimi podrobnost- društvu in pohodih, ki jih je organizi- na, Staša in Stanček. mi, ki bi se sicer izgubile v pozabo, a se rala na šoli v Krškem? S poti je vedno bomo tudi nenehno vpraševali, kaj vse pisala prijateljem in znancem. Kulturo Staša se je rodila v Kostanjevici, tudi bi nam še imela povedati, če bi jo lahko korespondence je negovala do zadnjih v našo šolo je hodila več ali manj ves še naprej spraševali. dni. Tudi v našo hišo so prihajale njene čas. V obujanju spominov na otroštvo v razglednice in pisma, saj z mojimi starši nedavnem intervjuju v Kostanjeviških Sam se je iz otroških let spominjam, ko niso bili samo stanovski kolegi, temveč novicah smo se lahko ob njeni pripovedi je pripeljala svoje otroke na počitnice k tudi sošolci z učiteljišča. V pismih je prav spominjali svojega otroštva, tako dru- materi v Kostanjevico in smo se skupaj tako vzdrževala stike s svojimi sorodni- gačnega od njenega, ki ga zaznamovala igrali na kopališču na Otoku. Zdole so ki, ki jih je redno obveščala o vsem, kar vojna, pa vendar smo se lahko strinjali z se mi zdele tedaj eksotičen kraj, kamor bi jih utegnilo zanimati. Ničkolikokrat njo, da nam je Kostanjevica dala najlep- smo hodili po marelice za marmelado, ki sva se o njej pogovarjala z dr. Anico še otroštvo pod soncem. pa je nihče ni znal bolje skuhati kot teta Cevc, dolgoletno direktorico Narodne Učiteljišče je končala v Ljubljani in kot Staša. Še vse do zadnjih let je bila poseb- galerije, ki je bila z njo v sorodu, ter vsi tedanji diplomanti učiteljišča je prvo na milost, da smo v zgodnjem poletju občudovala njeno voljo in disciplinirano službo nastopila z dekretom ministr- dobili nov letnik sveže kuhane mare- pisavo njenih lepo oblikovanih pisem. stva med rudarji v Podlabinu v Istri. lične marmelade, v manjših kozarčkih, Prav tako z dekretom so jo prestavili na lično pokritih s celofanskim papirjem. V Stašo pogrešamo. Marsikdo od Kosta- osnovno šolo na Zdolah pri Krškem, kjer njihovi hiši sem spoznal eksotične pija- njevičanov bi lahko nasul še kup drugih se je poročila in je ob službi gospodinjila če, kot je batalika, z zelišči aromatizira- razlogov za to, saj se je po vrnitvi vrasla še na kmetiji in v gostilni. Iz njenih pri- no žganje, ki smo ga otroci lahko samo nazaj v našo skupnost kot ponovno povedi se je vedno zdelo, da se usodi ni poduhali, seveda. Prepričan pa sem, da utelešenje svoje matere in je dogajanje nikoli skušala upreti. Življenje je spreje- pri naši hiši nismo bili edini, ki smo pri v njej spremljala bolj kot kdorkoli od mala kot usojeno, nikoli tragično, vedno Staši vedno dobili nasvet, napotek ali drugih domačinov. Včasih se komu še je v danih okoliščinah znala življenje recept za kakršenkoli kuharski podvig. zazdi, da sliši njen hitri korak in tope urediti s prirojenim optimizmom in ga udarce bergel, ki so ga težko dohajale, saj oplemenititi s prazničnimi družinskimi Vsaj še eno podedovano lastnost moram se je vedno zdelo, da so zraven bolj − za obredi in z duhovno hrano. omeniti. Staša je rada potovala, ne za vsak primer. Naša skupnost je s Stašo potovanja volje, temveč zato, ker je izgubila barvit lik, sol kraja, del identite- Pogovor z njo ni bil nikoli odveč. Vse jo je bila družabna ženska. Rada je bila med te, kajti mesta ne naredijo hiše, ulice in zanimalo, veliko je brala, tehtala novice, ljudmi, kako bi sicer lahko s takšno semaforji, temveč ljudje. pozorno je spremljala zlasti pesnike in ljubeznijo govorila npr. o planinskem || Andrej Smrekar

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 31 | naravna dediščina

vanih prostoživečih živalskih vrstah. fakulteta Univerze v Zagrebu v hrvaško V članku jo omenjamo zato, ker je v Posavino naselila 85 bobrov, odlovljenih ŽIVI SVET Kostanjevici, mestu na vodi, verjetno na Bavarskem. Kot posledica naselitev prisotna v veliko večjem številu kot na Hrvaškem se je leta 1998 bober po drugje po Sloveniji. Njen življenjski naravni poti naselil v Slovenijo. Pri nas prostor je namreč ob rekah (nižinske, se je najprej pojavil prav na Krki in Ra- ORLOVA PRAPROT tekoče in čiste vode z bogato obrežno dulji ter je na tem območju od leta 1998 Orlova praprot (Pteridium aqulinum) je vegetacijo), potokih in ribnikih. Hrani stalno prisoten. prisotna na vseh celinah našega planeta se predvsem ali izključno z ribami, iz- Za bobra, ki spada med sesalce, na- z izjemo Antarktike. Pri nas poznamo jemoma z žabami in s paglavci. Pogosto tančneje glodalce, so značilni ploščat, več vrst te rastline iz pradavnine, kot jih opazimo na rečnem dnu, kjer prežijo luskast rep, plavalna kožica med prsti denimo pozidno rutico, sladko kore- na plen.Majhne ribe kobranke pojedo zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj ninico, jelenov jezik, navadno glistov- kar v vodi, večje pa odnesejo na kopno anatomskih posebnosti v zgradbi grla nico in druge. Od omenjenih je orlova in počakajo, da omagajo. in prebavil. Bobri dosežejo maso 30 kg praprot edina, ki se pri nas pojavlja v Osnovna barva hrbta kobranke je in več, tako da so drugi največji glodalci velikih sestojih. Večinoma raste na ki- temnosiva ali olivno zelena. Hrbtni na svetu. So napol vodne živali, prav slih, s hrano revnih tleh, hitro se razširi vzorec je sestavljen iz temnih lis, ki so njihov zajetni rep, ki je hrbtno-trebušno na posekah ali opuščenih njivah in v razporejene kot temna polja na ša- sploščen in luskast, je namenjen krmi- vinogradih. Iz majhnih ostankov pod- hovnici. Po trebuhu so rumenkaste s ljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo zemnih korenin se namreč hitro zopet temnimi prečnimi lisami, spodnja stran gor in dol, hitro pospešijo plavanje. Na razširi v obsežen sestoj. Ime je dobila repa je navadno črna. Glava je ozka in kopnem so počasni in neokretni. po podobi dvoglavega orla (nekdaj znak dolga. Ponavadi zrastejo do 100 cm. Bobrovo domovanje je velika kupola, Habsburške monarhije), ki jo ugledamo, Jeseni začnejo iskati prezimovališče in zgrajena iz blata in palic, ki lahko stoji ko prerežemo tisti del rastline, ki se domačini vemo, da pogosto zaidejo v na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v nahaja pod zemljo. jaške, kleti, garaže in drvarnice hiš, ki breg najprej podvodni rov, koplje s pred- Včasih je bila ta praprot predvsem sred- stojijo v bližini voda. njimi nogami. Rov se dviguje kvišku, stvo za steljo in vzglavnike, saj odganja Če jo „stisnemo v kot“, dvigne prvo proti površini. Ko pride na površje, z ve- mrčes in bolhe, danes pri nas nanjo tretjino telesa, zelo glasno sika in z jami in blatom zadela odprtino, nato pa gledamo kot na plevel. Na Japonskem glavo seka proti napadalcu, podobno na vrh ves čas nanaša gradbeni materi- ostaja močno cenjena, saj jo uporabljajo kot kobra – od tod verjetno tudi njeno al. Med vodno gladino in stropom nove v prehrani (mladi vršički, vlaganje v kis ime. Kljub zastrašujočemu videzu nikoli gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča in slanico). ne ugrizne, pač pa vsiljivca prežene z voda oblije bobrišče in ga tako loči od Kljub temu da praprot ne drži semen, izločanjem zelo neprijetnega vonja. obale. Navadno bobri začno z gradnjo temveč trose, ne pozabimo na staro bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. ljudsko verovanje. Ako človeku na kre- EVROPSKI BOBER Mladiči se skotijo pozno spomladi v sno noč (23. 6.) v čevelj pade praprotno Nekateri ne verjamejo, nekateri so družinskem brlogu, kjer jih mati neguje seme, lahko sliši in razume govorico ga že videli na lastne oči, vsekakor približno 6 tednov, vsi člani družine pa živali ter za okolico postane neviden. pa lahko prisotnost bobra na obmo- jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo čju naše občine potrdimo. Evropski zelo hitro, vendar potrebujejo veliko KOBRANKA bober (Castor fiber) je bil v preteklosti vaje, da izpopolnijo gradbene veščine. Kobranka (Natrix tessellata) je povsem v Sloveniji splošno razširjen, vendar nenevarna in nestrupena kača. Živalska ga je človek v 17.–18. stoletju iztrebil. || Alja pincolič vrsta je zavarovana z Uredbo o zavaro- V letih od 1996 do 1998 je Gozdarska

| Ilustracije: Tomaž Kuplenik

32 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice potopis | ROMUNIJA, DEŽELA TRGOVIN Z RABLJENIM BLAGOM, POTEPUŠKIH PSOV IN DOBRIH LJUDI Zgodovina tri leta kasneje vstopi v EU. Januarja Antično Romunijo so sprva poselje- 2012 so se v Bukarešti začeli protesti vali Dačani, po zmagoslavju rimskega proti varčevalnim ukrepom, februar- cesarja Trajana pa postane provinca ja odstopi predsednik vlade. Zadnje Dacija. V času preseljevanja ljudstev, demonstracije so odraz nezadovolj- od 4. do 10. stoletja, območje večkrat stva s plačami, z brezposelnostjo in s Cluj – Napoca, Targu Mures, prečkajo Goti, Huni, Avari, Slova- korupcijo na vrhu oblasti. (Povprečna Sighisoara, Sibiu, Brasov, Bukarešta, ni, Bolgari, Madžari. Vsaka od teh bruto mesečna plača v Romuniji je leta Satu Mare, Baia Mare in Vadu Izei. skupnosti v prostoru pusti svoj pečat, 2010 znašala 520,30 EUR.) 1.600 km v desetih dneh. viden na kulturi, jeziku ... V 10. sto- | Ilustracija: Davorin Slana letju so se na širšem območju ustalili Geografija Madžari in razširili ozemlje tudi na Romunija je država na jugovzhodu 6,6 % celotne romunske populacije in prostor Transilvanije, ki je bila do 13. Evrope. Meji na Ukrajino, Moldavijo, 20 % celotnega prebivalstva Transilva- stoletja avtonomna kneževina pod Bolgarijo, Madžarsko in Srbijo. Glavno nije. Njihovi predniki so bili madžar- madžarsko krono. S prihodom Turkov mesto je Bukarešta, uradni jezik ro- ska etnična skupina Szekler, ki je še v 16. stoletju postanejo Madžarska, munski, valuta pa leu. Osrednjo transi- danes največja madžarska narodna Transilvanija, Vlaška in Moldavija va- lvansko kotlino od Moldavske ravnine manjšina v Romuniji. V času Ceau- zali Otomanskega imperija. Po rusko- na vzhodu ločuje gorovje Karpati, scescuja so v Romuniji živeči Madžari -turških vojnah (1828/29) sta Vlaška in Vlaško nižino na jugu pa transilvanske doživljali hudo represijo. Osnovne šole Moldavija postali ruska protektorata Alpe. Karpati, ki se delijo na vzhodne, z madžarskim jezikom so bile ukinje- znotraj Otomanskega imperija, Vlaška južne ter zahodne, predstavljajo pribli- ne, ravno tako gledališča, v katerih in Moldavija, razglašeni za neodvisni žno tretjino (31 %) območja Romunije so morali igralci govoriti romunsko. kneževini, pa se leta 1861 združita z in prečkajo državo od severa proti ju- Madžarski jezik je izginil tudi iz javnih Romunijo. Na berlinskem kongresu gozahodu. Drugo tretjino (33 %) tvorijo prostorov, ukinjeni so bili madžarski leta 1878 je bila Romuniji priznana gričevja, posejana s sadnimi drevesi časopisi, tiskanih knjig v madžarskem neodvisnost. V prvi svetovni vojni je in z vinogradi, ter gozdnate planote. jeziku skoraj ni bilo. Mnogo transil- bila država nevtralna do leta 1916, ko Zadnjo tretjino države predstavljajo vanskih vasi je bilo „nesprejemljivih“ se pridruži zaveznikom, za kar je bila nižine, kjer na rodovitni črni prsti (čer- in porušenih, prebivalci pa na silo po versajskem miru nagrajena z razši- nozjomu) gojijo žitarice, zelenjavo in preseljeni na romunsko govoreča ritvijo svojih ozemelj. Demokratično druge poljščine. Dobrudžo od preostale območja (Moldavija, Vlaška ...). Tisk, ustavo je v tridesetih letih 20. stoletja Romunije ločuje reka Donava, ki se v radio, televizija in šole so predstavljali odpravil Karel II in uvedel fašistič- več izlivih zgublja v Črno morje. Reka Transilvanijo kot romunsko zgodo- no Železno gardo. V tem času je bilo je s prinesenimi usedlinami (predvsem vinsko območje, kjer naj bi Madžari pobitih okoli 200.000 Judov. Leta 1940 muljem) ustvarila delto, ki je najobse- stoletja zatirali Romune. Danes ima je Romunija pristopila k trojnem paktu žnejše mokrišče v Evropi, polno jezer, madžarska manjšina v Transilvaniji in se julija 1941 pridružila Nemčiji v otočkov, mokrotnih travnikov in sipin. (Satu Mare, Baia Mare, Targu Mures) napadu na SZ. Po zmagoviti bitki pri 5.640 km2 velik naravni rezervat je od svoje šole, revije, časopise, kulturne Stalingradu je ruska vojska napredo- leta 1991 pod UNESCO-vo zaščito. V ustanove, muzeje, vendar je v zraku vala proti zahodu in zasedla romunsko vegetaciji, ki jo tvorijo trstičevje, vrbo- čutiti nenaklonjenost in nezaupanje ozemlje. Skupaj z Bolgarijo postaneta vi in topolovi gozdovi, živi več kot 300 med manjšino in večino. Midva sva državi „sovjetska satelita“. Na voli- vrst ptic (kormorani, pelikani, čaplje), se v deželi Szekely počutila odlično. tvah leta 1946 zmaga komunistični v vodi pa najdemo 45 vrst sladkovo- Večkrat pa sem se vprašala, zakaj sta blok, ki Romunijo leta 1955 pridruži dnih rib. Romunija ima značilno kon- ravno v središču mest Satu Mare (35 Varšavskemu paktu in Združenim tinentalno podnebje, z vročimi poletji % madžarskega prebivalstva) in Targu narodom. Kljub približevanju Sovjet- in zelo hladnimi zimami ter velikimi Mures (39 % madžarskega prebival- ski zvezi pa še vedno ohrani določeno količinami snega. stva) kipa volkulje, ki hrani Romula in samostojnost, predvsem ko na oblast Posebnost države je njihov jezik, edini Rema, in naj bi simbolizirala latinske pride Nicolae Ceauscescu (19671989). predstavnik romanske jezikovne sku- korenine Romunije. Seveda je jasno, da Med njegovo diktaturo se Romunija pine v tem delu Evrope. Romunščina, so Romuni v deželi še vedno večinski vedno bolj odmika od Sovjetske zveze. ki ima latinske korenine, je podobna narod, vendar se mi je zazdelo, da se Po Ceauscescujevi usmrtitvi je bila italijanskemu jeziku, vendar je v go- počutijo ogrožene. ustanovljena fronta narodne rešitve voru zaznati tudi slovanske jezikovne V mestu Satu Mare na severozahodu pod vodstvom Iona Iliescuja. Leta 1997 elemente ter turcizme. države, čisto pri meji z Madžarsko, sva ter 1999 so bile demonstracije zaradi se znašla po naključju. Prvotni načrt naraščanja nezadovoljstva z neučinko- Madžarska manjšina je bil priti iz Sibiua proti Cluju, do Baia vitostjo vlade in ekonomske politike. Največji del madžarske manjšine v Ro- Mare in naprej v Vadu Izei (vasica je Romunija se leta 2004 pridruži NATU, muniji živi v Transilvaniji. Predstavlja že čisto pri ukrajinski meji). Seveda se

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 33 | potopis nama je načrt prestavil za nekaj ur, ker dojenčkom in ga začela dojiti. Pridruži- Živel je na sultanovem dvoru, v okolju, nisva vedela, da se prvi in zadnji del li sta se ji še dve prijateljici in skupaj so kjer so se dogajale velike krutosti, ki se vlaka v Cluju ločita in gre prvi do Satu pripravljale ležišče za prenočitev. Kljub jih je tudi sam navzel. Po očetovi smrti Mare, drugi pa do Baia Mare. Nočna temu da me vse skupaj ni prav nič moje po šestih letih izgnanstva postal vožnja in nemirno spanje na neudob- tilo, pa je Davorjev pogled nakazal, da vladar Vlaške. Z gradnjo novih utrdb nem sedežu ter prihod v mesto, ki ga je bolje, če se odstraniva in jim prepu- (gradovi Poienari, Bran ...) je deželi nisva hotela obiskati, so naju spravili stiva prostor. Ko je ura odbila enajst in spremenil podobo, staro strukturo v slabo voljo. Obsojena sva bila, da sta se Nemca z ignoriranjem že znebila plemstva je zamenjal za nove, sebi bolj preživiva nekaj ur v kraju, ki ga turi- nadležnežev, sva vstopila v vagon in se zveste. Z vsemi pa je obračunaval tako, stični vodnik uvršča med enega grših verjetno podzavestno namestila v pro- da jih je natikal na kole, kjer so po v Romuniji. Po pravici povedano se mi stor, kjer je bila večina potnikov. Pre- hudih mukah izkrvaveli in umrli. Bil mesto sploh ni zdelo tako grozno, kljub den je vlak odpeljal s postaje, sta se dva je zelo okruten vladar. Nezvesto ženo temu da je moška polovica nergala nad moška iz romske skupine sprehodila je pri živem telesu odrl in jo postavil razpadajočimi fasadami, barvnimi po vlaku, pogledovala levo in desno, na vaški trg kot poduk vsem nezve- kombinacijami hiš in socialističnimi kot da nekoga iščeta, in ga zadnji tre- stim ženam. Drugi, ki je bila znana po sivimi bloki ter neustrezno postavlje- nutek pred odhodom zapustila. Kaj bi lenobi, je odrezal roke in jih izpostavil nimi arhitekturnimi elementi. Neka- bilo, če bi se namestila v prazen vagon, na trgu v svarilo vsem lenim ženskam. teri objekti so v procesu obnove, res so je bila misel, ki me je začela preganja- Na kole je natikal tako otroke kot sta- nekatere fasade čudne barve, mislim ti. Tisti večer sem prvič na potovanju rejše, ki niso bili „uporabni“. Vlad naj pa, da se take najdejo povsod, tudi pri začutila, da me je strah. bi večerjal s pogledom na žrtve, nabite nas. Prebivalci mesta pa so se nama na kole, kljub neznosnemu smradu, nasmihali, ker sva bila verjetno ena Vlad Tepeš, inspiracija za Stokerje- ki se je širil naokoli. Legende pravijo, izmed redkih tujih turistov, ki pridejo vo legendo o krvosesnem vampirju da je imel posode za zbiranje krvi, v na obisk. Vlad Tepeš oziroma Vlad „Nabijalec katere je pomakal kruh in ga jedel. na kol“, kot ga še danes imenujejo, je Kljub okrutnosti in sadizmu pa je bil Romi prišel v zgodovino Romunije zaradi še vedno vnet nasprotnik islama, zato Romi naj bi predstavljali okoli 10 % metode ubijanja nasprotnikov in vseh ga je podpiral sam papež. Kdo je Vlada prebivalstva, čeprav državne statistike tistih, ki so se mu tako ali drugače ubil, se ne ve, znano je le to, da je bil govorijo, da jih je 2,5 % prebivalstva zoperstavili. Njegovemu očetu, princu obglavljen, njegova glava pa odnesena Romunije. Prišli so iz Indije v 13. stole- Vlaške, ki je nosil ime Dracul (zmaj), so turškemu sultanu Mehmedu, ki jo je tju. Živijo v veliki revščini. Kljub temu evropski monarhi dodelili vlogo vodil- nataknil na kol. da jih želijo integrirati v družbo kot nega v križarskem Zmajevem redu, ki Bram Stoker je bil irski novelist, ki je enakovredne državljane in prepovedati naj bi evropski prostor v imenu križa najbolj znan po noveli Grof Drakula. njihov nomadski način življenja, pa branil pred islamom. Vlad je bil zelo Stokerjeva podlaga za zgodbo je vladar do asimilacije verjetno še dolgo ne bo ponosen na očeta, zato je sebi pripisal Vlaške Vlad Tepeš aka Drakula. prišlo. V preteklosti jih je bilo veliko ime Dracula, sin tistega, ki je pred- nasilno preseljenih v romska okrožja, stavnik reda zmajev. Ko je bil star 13 Sighisoara, rojstno mesto Vlada kjer so življenjske razmere zelo slabe. let, ga je oče skupaj z mlajšim bratom Tepeša Postali so drugorazredni državljani Raduom kot talca izročil Otomanom Sighisoara je še eno „saško mestece“, v brez strehe nad glavo, ki se preživljajo s (Turkom), do katerih je gojil sovraštvo katerem živi nekaj več kot 500 Nemcev. prosjačenjem in krajami. V organizaciji in v sebi nosil željo po maščevanju. Srednjeveško naselje na vzpetini daje Amnesty International so ugotovili, da se težko vključujejo v šole, kar ima za posledico nizko stopnjo izobrazbe, da so deležni neustrezne zdravstvene oskrbe in velike brezposelnosti. V mestu Sibiu se nama je pripetila manj ljuba izkušnja s skupino Romov. Sedela sva na železniški postaji in čakala na zadnji nočni vlak proti severu. V prostoru je bilo nekaj domačinov, dva nemška turista in skupina Romov, ki so se pripravljali, da prenočijo kar na postaji. V položajih, ko si primoran čakati, se največkrat zgodi, da opazuješ ljudi in dogodke, ki si sledijo. Opazila sem, da je bil najstarejši med njimi glava družine, preostali pa podrejeni hierarhičnemu načelu znotraj klana. Ogovorili so nemška turista, jima ponujali vizitko in ju začeli vedno bolj nadlegovati, kar se je videlo po njunem zavijanju z očmi. Čez nekaj minut pa je za najin hrbet prisedla Rominja z Delno obnovljeni srednjeveški trg v Sighisoari | Foto: Tamara Zakšek

34 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice potopis | vtis idilične vasice z bogato zgodovino. Z obiskovanjem zahodnih držav je Zedonga. Začel je politično propagan- Nemški finančni vložki in velik obisk dajal vtis, da je reformni komunist, ki do na vseh področjih življenja (tisk, turistov v poletnih mesecih vplivata goji neodvisno zunanjo politiko in se radio, TV, opera, gledališče, šolstvo na to, da se mesto obnavlja na vsakem distancira od vzhodnega, sovjetskega …). Strog program, namenjen zmanj- koraku. Med starejšimi, obnovljenimi bloka. V 70. letih je začel svojo politiko šanju 13-bilijonskega zunanjega dolga hiškami raznih barv se je bilo prav pri- sprememb in s prvim ukrepom želel Romunije, in nesmotrne gospodarske jetno sprehajati. Romunijo sva obiska- povišati rodnost v državi. Abortus je politike so državo v 80. letih pripeljale la septembra, ko ni bilo veliko gneče, bil dovoljen le v primeru, če je bila žen- na prag revščine. Ljudje na vasi so tako sva lahko dihala zrak z vsemi ska stara nad 40 let ali pa je že imela 4 bili prisiljeni zapuščati domove in se pljuči in uživala, kar se da. Sighisoara otroke. V 80. letih je ukrep še zaostril. preseliti v stanovanjske komplekse je najbolj znana po rojstni hiši Vlada Ženska je lahko naredila splav samo, kmetijsko-industrijskih središč, kjer Tepeša, iz 13. stoletja ohranjenem če je bila starejša od 45 let in je imela so delali predvsem za izvoz, sami pa razglednem stolpu ter srednjeveški vsaj 5 otrok. V zelo kratkem času se je živeli v hudem pomanjkanju. Trgovine citadeli, ki je uvrščena na seznam rodnost podvojila in posledice so bile so bile zaprte, ničesar se ni dalo kupi- UNESCO-ve kulturne dediščine. Vzpon katastrofalne. Pojav nezaželenih otrok ti, državljani so za mleko čakali v vr- na zvonik ponuja lep pogled na novejši je predstavljal težave tako staršem kot stah po več ur. Medtem pa je Ceausce- del mesta, ki pa ni preveč vabljiv. Prvič državi. Odpirale so se sirotišnice, kjer scu živel razkošno življenje (v lasti naj na potovanju so nama pripravili zelo so v nehumanih razmerah životarili bi imel 22.000 oblek). Še danes je kot okusno večerjo, polnjene vegetari- malčki. Mnogo jih je bilo nastanjenih posledica umetno ustvarjenih indu- janske paprike s polento, zraven pa v ustanove za invalidne in duševno strijskih središč na cestah Romunije postregli z okusnim belim romunskim bolne, kljub temu da je bilo z njimi vse ogromno potepuških psov. S tem, ko vinom. Romunija v svetu ni znana po v najlepšem redu. Te ranljive skupine so kmetom porušili vasi in jih preselili kakovostnih vinih in se šele uveljavlja so bile izpostavljene zanemarjanju v stanovanja, ti niso mogli več skrbeti na vinarskem tržišču. in zlorabi, tako fizični kot psihični in za živali, zato so romunska mesta spolni. Režim je šel celo tako daleč, da poplavljena s kosmatinci vseh pasem. Nikolaj Ceauscescu, samooklicani je otroke pri treh letih starosti medi- Stari, opuščeni industrijski obrati „conductor“ (vodja) cinsko pregledoval in jih med seboj še danes „krasijo“ državo. Securitate Romunija je v času komunistične- ločil. Ne dovolj „sposobni“ ali sirote so (državna policija), ki jo je ustanovil, ga režima Nikolaja Ceauscescuja bili poslani v ustanove, kot je bil Cihd- je imela veliko moč. Vohunila je za (1965–1989) trpela sistematično gid, ali v psihiatrične bolnišnice, kjer državljani in iskala ter samovoljno kršenje človekovih pravic. V začetku so si zaradi prostorske stiske postelje obsojala notranje državne sovražnike, je bil pomembna politična figura v delili (povečini so spali sede) po dva jih zasliševala, mučila in zapirala. Za državi in igral odprto politiko do ZDA ali trije in živeli v lastnih fekalijah. tajno policijo je delalo veliko otrok, ki in Zahodne Evrope. Romunija je kot Zaradi mraza, podhranjenosti, različ- so se infiltrirali v vsako poro javnega prva komunistična država priznala nih bolezni in pomanjkanja ljubezni življenja in vohunili za sošolci, prijate- novoustanovljeno Zahodno Nemčijo je marsikateri od njih v hudih mukah lji in celo sorodniki. in bila prva, ki je sprejela ameriške- umrl. Padec diktature v 90. letih je Žena Elena Ceauscescu je bila ga predsednika Richarda Nixona. V javnosti prikazal realnost življenja v podobno kot Nikolaj rojena v revni šestdesetih letih je zmanjšal njeno romunskih sirotišnicah. Za prebival- kmečki družini. Na začetku je bila ne- dejavno vlogo v Varšavskem paktu. ce „zahoda“ je bilo spoznanje velik pomembna politična figura, po poroki šok, odziv pa ustanavljanje številnih z Nikolajem in njegovem vzponu pa dobrodelnih organizacij, ki še danes je v 80. letih postala podpredsednica delujejo v državi. Ženske brez otrok so vlade, torej druga po politični moči bile žrtve kaznovalne davčne politike. v državi. Morda je še najbolj znana Poleg prepovedi opravljanja abortusa po tem, da je šolo pustila pri 14. letih je bila odpravljena kontracepcija, tako in z obiskovanjem popoldanskih ženskam ni preostalo drugega, kot da izobraževanj za odrasle naredila so postale reproduktivni stroji brez doktorat iz kemije, čeprav naj ne bi pravice odločanja o usodi otrok in bila najbolj „bistre glave“. Posebna svoji lastni. Ilegalno se je razvil aparat priznanja na kemijskem področju so ji odpravljanja nezaželenih nosečnosti, podelili tudi v tujini (v Veliki Brita- na žalost največkrat brez prave medi- niji, Iranu in Jordaniji). Postala je cinske usposobljenosti. članica romunske akademije in dobila Film romunskega režiserja Cristiana najvišji znanstveni naslov v državah Mungiua 4 months, 3 weeks, 2 days sovjetskega bloka. Danes pa je znana (izvirni naslov je 4 luni, 3 saptamâni resnica, da si je vse pridobljene nazive si 2 zile) je za tiste, ki jih zgornja te- kupila, raziskovalne članke pa naj bi ji matika bolj zanima, priporočljiv. Film pisali največji romunski strokovnjaki. je bil leta 2007 na Cannskem filmskem Zaslužna je za različne ukrepe na po- festivalu nagrajen z zlato palmo. dročju zdravstvene oskrbe. Bila je na Po obisku Severne Koreje in Kitajske vrhu državne zdravstvene komisije, ki Pogled na 800 let star zvonik mest- v začetku 70. let je bil Nikolaj Ceau- je zanikala obstoj AIDS-a v Romuniji, nega stolpa v Sighisoari scescu povsem fasciniran nad kulto- vse skupaj pa je vodilo v enega najve- | Foto: Tamara Zakšek ma osebnosti Kima il Sunga in Maa čjih škandalov v takratni Evropi.

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 35 | potopis

nimi cestami in pločniki. Ustvarjen hiš, cerkva in kot surovino za izdelo- je vtis, kot da gre za dve popolnoma vanje suhe robe. Obiskala sva vasico različni mesti. Na eni strani moderno, Vadu Izei, ki je pravzaprav muzej na urejeno, lepih barv in fasad, s tlako- prostem. Ogledala sva si samostan vanimi potmi, z obnovljenimi muzeji, Barsana in spala pri domačinih v eni stolpi in cerkvami, na drugi strani pa izmed pol lesenih, pol zidanih hiš, ki romunski vsakdan, ki ni prirejen za naj bi prikazovale socialni položaj do- turiste z debelimi denarnicami. mačinov. Odkar je Romunija članica EU, je ena prednostnih nalog države Maramureš - Vadu Izei - Barsana obnova romunskega podeželja. Maramureš je ruralno območje Romu- nije in življenje, tako kot vsepovsod || Tamara Zakšek na vasi, teče bolj počasi. Prebivalci so že v preteklosti krčili gozd ter borov in hrastov les uporabljali za gradnjo Največji Ceauscescujev projekt je bila gradnja palače parlamenta, zaradi katere je bilo uničenih več kot sedem tisoč stavb v središču Bukarešte, skupaj s šolami, cerkvami in z bolnišnicami. | Foto: Tamara Zakšek

Še danes mnogo sirot živi v zapušče- nih hišah in na postajah podzemne železnice, med katerimi je najbolj znana Plataea Victoria v Bukarešti. Majhne skupine otrok, ki posnemajo vedenjske vzorce odraslih, so na milost in nemilost prepuščene hierarhič- no urejenim odnosom znotraj skupin. Njihovo življenje je prežeto z nasiljem, drogami (predvsem inhaliranjem barve za lakiranje) in vsakodnevno bitko za preživetje v svetu, ki mu je težko ubežati. Dacia, romunski Renault na ulicah Sib- Življenjsko drevo z navešenimi lonci, Sibiu - Potemkinova vas, prestol- ia, in evangeličanska cerkev v ozadju med katerimi rdeči pomenijo, da v hiši nica kulture leta 2008 | Foto: Tamara Zakšek živi samsko dekle. Mesto so ustanovili Sasi, ki so kot | Foto: Tamara Zakšek germansko pleme prišli na območje današnje Romunije. Leta 2007 je bil mestu, ki je stičišče različnih etničnih skupnosti, dodeljen naziv prestolnica kulture. Geslo, ki ga je mesto izbralo, je bilo „Mesto kulture - mesto kultur“. V Sibiu živi največja nemška manjšina v Romuniji, ki šteje le še 60.000 ljudi, saj se jih je po koncu komunizma izselilo več kot 200.000, največ v Nemčijo. V mestu pa živijo tudi pripadniki madžarske, romske, ukrajinske ter slovaške narodnostne skupnosti. Ko je bil Sibiu prestolnica kulture, so obnovili infrastrukturo, najboljši prijatelj s svojimi prijatelji vhodna vrata naj bi branila družino uredili promet, staro mestno jedro, je pogost prizor na ulicah Romunije. pred zlom in ji dajala varnost. zgradili nove turistične kapacitete in | Foto: Tamara Zakšek | Foto: Tamara Zakšek izvedli vrsto drugih projektov. Staro mestno jedro s tremi osrednjimi trgi, muzeji, stolpi, cerkvami je res preču- dovito, ko pa se iz središča odpraviš v predmestje, zgineta lepota in šarm. Spet si med razpadajočimi hišami, smetmi, potepuškimi psi ter neureje-

36 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice zdravje |

občini Žužemberk ter KS Senovo in KS Vinica leta 2004, v občini Šentrupert ZGODBA O PROGRAMU in KS Suhor pri Metliki 2011). Namen projekta je izboljšati življenjski slog prebivalcev s posledično zmanjšano ŽIVIMO ZDRAVO umrljivostjo, obolevnostjo in invali- Nekoč so ljudje živeli v harmoniji z okoljske razmere, ki močno pogojujejo dnostjo zaradi kroničnih nenalezljivih naravo. Z leti pa so se zgodile spre- življenjski slog. Nezdrav življenjski slog bolezni. membe. Neokrnjena narava se je vse in nezdrave izbire v zvezi z zdravjem bolj umikala pred nasilnimi posegi. Iz pa slabijo človekovo zdravje in kre- V vaši občini se bo projekt začel no- dejavnega človeka, ki je živel z naravo v pijo dejavnike tveganja za nastanek vembra, natančnejše informacije še harmoniji, je nastal delavec v zaprtem bolezni. sledijo. prostoru, ki največkrat delo opravlja Občina Kostanjevica na Krki spada pri sede, stoje ali v prisilnih položajih. Vse obdelavi statističnih pokazateljev v Organiziran bo v obliki 11 brezplačnih večja ponudba živil in prodor potrošni- UE Krško. Med najpogostejšimi vzroki predavanj oz. delavnic o: ške miselnosti sta v prehrano prebival- umrljivosti v letu 2010 so bolezni srca ▪▪ boleznih sodobnega časa in o dejav- stva prinesla kalorično hrano z veliko in ožilja (46,5 % UE Krško; 40,3 % nikih tveganja zanje, vključeval pa maščobami in sladkorja, s premalo celotna zdravstvena regija in 39,4 % bo tudi merjenje dejavnikov tvega- zelenjave in sadja ter polnovrednih Slovenija), sledijo umrljivost zaradi nja, žit. Temu so se pridružili še vsakdanji raka (28,2 % UE Krško; 29,8 % celotna ▪▪ pridelavi zelenjave in sadja pri nas stres, stiska s časom, preobremenje- zdravstvena regija in 31,6 % Slovenija), ter samooskrbi; nost, lastna odtujenost … Življenjski bolezni prebavil in poškodb. ▪▪ zdravi prehrani z demonstracijo pri- slog je postajal vse bolj nezdrav in vse prave in poskušanja zdravih obrokov to je pustilo posledice tudi na zdravju Zato smo sodelavci Zavoda za zdra- ter današnjega človeka. vstveno varstvo Novo mesto v sodelo- ▪▪ spodbujanju k telesni aktivnosti. Zdravje in z njim večja kakovost vanju z Občino Kostanjevica na Krki Sledite objavam pred začetkom projek- življenja skupaj prispevata k razvoju in in Ministrstvom za zdravje pristopili ta ter se nam pridružite! napredku celotne družbe. Številne raz- k izvajanju programa Živimo zdravo. || iskave potrjujejo, da je zdravje poveza- Program Živimo zdravo je program, Brigita Zupančič - Tisovec, dipl. fizi- no z več dejavniki: ne le biološkimi, kot namenjen promociji zdravja za odrasle ot., spec. || so spol, starost, dednost, temveč nanj v ruralnem okolju. Razvit je bil v Zavod za zdravstveno varstvo Novo pomembno vplivajo socialno ekonom- Prekmurju in že večkrat izvajan tudi mesto ske in družbene razmere ter delovne in pri nas (v občini Šentjernej leta 2003, v 7. APRIL, SVETOVNI DAN ZDRAVJA Za aktivno in bolj zdravo starost Zdravje, katerega prvine se med seboj bolj povečevalo. Število ljudi, starejših enim desetletjem zdravega življenja prepletajo, je poglavitni pogoj za de- od 65 let, naj bi se v Evropski uniji do več kot prejšnje generacije. Vse bolj javno dolgo življenje. Danes je življe- leta 2050 predvidoma povečalo za 70 je jasno, da brez medgeneracijskega nje bolj zdravo kot v preteklosti, zato %, število ljudi, starih 80 let in več, pa sodelovanja ni mogoče zagotoviti ne je daljše. Družbena vloga starejših je kar za 170 %. Evropa ima najvišji delež kakovostne starosti ne brezskrbnega tako zaradi poglabljanja teh spre- starejših žensk na svetu, saj je dvakrat otroštva in polnega življenja v odrasli memb še bolj pomembna. S starostjo več žensk kot moških starih več kot dobi. se zmanjšujejo telesne, miselne in 80 let. Tudi v Sloveniji je situacija socialne sposobnosti ter zmogljivosti podobna. Delež starejših (65 let in Aktivno staranje vključuje vseživljenj- posameznika. Pri spodbujanju zdra- več), ki je bil v začetku osemdesetih sko učenje, daljšo delovno dobo, ka- vega staranja je zato treba poiskati let prejšnjega stoletja na ravni 10 %, je snejše in bolj postopno upokojevanje, ravnovesje med cilji posameznika, nje- znašal v letu 2010 že 16,6 %, v zdra- dejavnosti po upokojitvi in sodelova- govo sposobnostjo in okoljem, v kate- vstveni regiji Novo mesto pa 15,3 %. Ta nje pri aktivnostih za krepitev sposob- rem živi in biva. Letošnji svetovni dan izziv tako poleg problemskih vidikov nosti in ohranjanja zdravja. Pomemb- zdravja bo tako potekal pod geslom zajema tudi neizkoriščene vire in mo- no je vedeti, da dobro zdravje dodaja „Za aktivno in bolj zdravo starost“. žnosti, ki omogočajo nov kakovostni življenje letom. Nekateri dejavniki, ki Z rastjo deleža starejšega prebival- skok v ohranjanju in krepitvi zdravja. vplivajo na zdravo staranje, so: stva se ne srečujemo samo v Sloveniji, Prvi velik razvojni vir je potreba vseh pred podoben izziv so postavljene vse generacij po lepšem sodelovanju na Upokojevanje in zgodnje upokojeva- evropske države in njihova mesta. Do osebni, mikroravni, ter na makrorav- nje Dobro zdravje je najpomembnejši leta 2025 bo skoraj tretjina evropskega ni lokalnih, verskih in drugih skupno- pogoj za podaljšanje delovne dobe prebivalstva stara 60 let ali več, števi- sti. Drugi vir pa je zmožnost starej- zaposlenih. Pri podaljševanju delovne lo ljudi, starih 80 let in več, pa se bo še šega prebivalstva, da razpolaga z vsaj dobe morata dejavno in kar najbolje

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 37 | zdravje sodelovati tako delodajalec kot tudi raziskana. Dokazano je, da sodelova- šimi ljudmi slabša kot med mlajšimi, zaposleni. Dokazano je, da prilagodi- nje starejših pri koristnih dejavnostih kar se odraža na visoki obolevnosti tev delovnih nalog, sprememba nalog, deluje pozitivno. Socialna izolacija pa starejših za kroničnimi boleznimi. rotacija delovnega mesta in prilagodi- je največji dejavnik tveganja za slabo Dokazano je, da npr. cepljenje proti tev delovnega časa pozitivno vplivajo duševno zdravje. gripi učinkovito zmanjšuje hospita- na starejše. lizacijo pri srčnih boleznih, možgan- Telesna dejavnost S staranjem se sko-žilnih boleznih, pljučnici in gripi Prehrana Starejši ljudje so bolj pod- ljudje vse manj gibljejo, razlike med ter zmanjšuje umrljivost. vrženi tveganju zaradi negativnih spoloma so v tem pogledu majhne. posledic debelosti, kot so npr. koro- Najmanj dejavni so starejši ljudje (več Preprečevanje poškodb Ljudje v staro- narna srčna bolezen, diabetes in rak. kot 80 let), bolni, ljudje, ki jemljejo sti 65 let in več so zaradi zdravstvenih Energijske potrebe starejših so nižje, zdravila, ter tisti z nižjo stopnjo izo- težav ter prizadetega vida, drže in toda njihove potrebe po esencialnih brazbe in nižjim dohodkom. Telesna ravnotežja bolj dovzetni za poškodbe hranilih ostanejo enake. Posebno dejavnost izboljša vzdržljivost, moč, kot mladi ljudje. Obstaja tudi večja pozornost je zato treba posvetiti rav- ravnovesje in mobilnost za samostoj- verjetnost, da so te poškodbe resne novesju med hranili in energijo. Nizka no življenje, zato imajo telesno aktivni zaradi osteoporoze in slabotnosti. telesna teža je pri starejših kazalnik ljudje višjo raven življenja. Dokazano dobrega zdravja. je, da telesna aktivnost zmanjšuje Odločitev za zdravo življenje je v vsa- krvni tlak in verjetnost pojava srčno- kem primeru zelo osebna, predvsem Okolje Notranje in zunanje okolje -žilnih bolezni, kapi in depresije. pa prostovoljna. Vsak ima pravico, da vplivata na dejavnost starejših ljudi in življenje preživi po svoje, četudi na njihovo vključenost v družbo. Števil- Socialni kapital in spodbujanje najbolj nezdrav način. Vendar pa do ni starejši bi bili radi bolj mobilni in vključevanja starejših v skupnosti tega ne moremo biti povsem brezbri- dejavni. Raziskave kažejo, da imajo ljudje v žni. Zato v svoje zdravje vključimo bogatejših državah EU več socialnega tudi etične vrednote zdravja in stori- Duševno zdravje Dobro duševno zaupanja. Z redkimi izjemami ljudje mo vse, da bodo lahko vsi, s katerimi zdravje nam omogoča, da kot posame- z nižjimi dohodki, še posebej brezpo- smo tesneje povezani, pa tudi sploh zniki rastemo, se učimo in zaznavamo selni, manj zaupajo drugim ljudem. vsi ljudje, imeli enako možnost za življenje kot prijetno in izpopolnjujo- Dokazano je tudi, da dobrodelno delo uresničevanje zdravega življenja. če. Za promocijo duševnega zdravja starejših povečuje njihovo duševno in blaginje v starosti lahko storimo blaginjo, tistim, ki so deležni pomoči, Vira: veliko. Večina starejših ima pozitivno pa izboljšuje duševno zdravje. Ukrepi 1. Voljč, B.: Zdravo staranje. Kakovostna podobo o staranju, a negativen odnos za izobraževanje in družbeno aktiv- starost, 2007; 10: 2-8. do starostnih sprememb, kot so pe- nost starejših ljudi lahko preprečijo 2. Spletna stran www.zlatajesen.si. šajoče zdravje, izguba ljubljene osebe, njihovo izolacijo in osamljenost. depresija in pozabljivost. Demenca je || Doroteja Kuhar, dr. med., speciali- duševna bolezen starostnikov, ki pov- Preventivne zdravstvene storitve zantka javnega zdravja zroča največ strahu in je tudi najbolj Zdravstvena pismenost je med starej-

| foto: Matej Jordan

38 | Junij 2012 | Kostanjeviške novice Strip|

Kostanjeviške novice | Junij 2012 | 39 Program prireditev - Junij 2012

25. 6. 2012 ob 16.00 Poletni koncert pihalnega orkestra in Dvorišče Galerije Božidar Jakac osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti 22. – 30. 6. 2012 ZELENI PRT Mladinska izmenjava Društvo za trajnostni razvoj Terra Vera

Program prireditev - Julij 2012

5. 7. 2012 ob 20.00 "Žalostna in veličastna zgodba o Sotiriji Dvorišče Galerije Božidar Jakac Belu", Gledališče senc 6. 7. 2012 ob 19.00 Keramika v konceptu 4/2 Galerija Božidar Jakac - lapidarij 13. 7. 2012 ob 20.00 Arhitekturna podoba Kostanjevice na Galerija Božidar Jakac - Lamutov likovni salon Krki 21. 7. 2012 Kostanjeviška noč 28. 7. 2012 Cirkus ( Francija ) in balonarski festival