Kostanjeviške Novice, Marec 2011, Številka 49

KOSTANJEVIŠKENOVICE Glasilo občine Kostanjevica na Krki | Brezplačni izvod | Marec 2011 | Številka 49

S koncesionarjem do kakovostnejših storitev 3 Kultura v obliki dodane vrednosti 13 Intervju: dr. Janez Bogataj 16

Odbojkarski klub Kostanjevica na Krki 31 Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 1 | uvodna beseda

KOSTANJEVIŠKENOVICE izdaja Občina Kostanjevica na Krki Ljubljanska cesta 7 8311 Kostanjevica na Krki

E-mail [email protected] uredništvo Odgovorni urednik Goran Milovanović

Uredniški odbor Marjana Krhin Alenka Žugič Jakovina Matic Skušek | Foto: Matej Jordan Alja Pincolič Matej Jordan Med enega pomembnejših pokazateljev razvito- sti družbe prav gotovo sodi tudi pozicioniranje intelektualnih storitev znotraj nje. Lektor V bohotenju divje privatizacije, ko se preskakujejo pomembni razvojni segmenti, Katja Plut pri različnih „betajnovskih kraljih“ pogosto naletimo na misel, da je ta filozofija, ki se je ne da narediti z rokami, nepotrebna in samo neupravičen strošek, češ saj oblika tega bi se pa ja lahko vsakdo spomnil in kdo za vraga se je le domislil, da je lastnina Oblikovanje lahko tudi tako imaginarna, kot je intelektualna, kjer ni česa prijeti. Dokler delu- Janja Baznik jejo inertno znotraj lastnega mikrokozmosa, začuda ta stvar še deluje. Se pa zna drastično zaplesti z bolj strateškim poslovanjem. Prelom Kostanjevica na Krki se je kmalu zavedala pomembnosti ustvarjanja svoje zu- Matic Petrič nanje podobe in je znala paziti na razmerja v referenčnem trikotniku med realno identiteto, imidžem in identitetnim sistemom. To na primer dokazuje monografija Urejanje fotografij Vekov tek, ki ji ni para v slovenskem prostoru. Zavedanje te pomembnosti se je Matej Jordan izkazalo tudi, ko se je ob ustanovitvi nove občine za izdelavo celostne podobe izbralo uglednega oblikovalca Ranka Novaka, ki je znal strokovno pristopiti in v Fotografija na naslovnici skupku zamisli, elementov, vidikov, metod in tehnik, ki jih neki subjekt uporabi Uroš Abram za to, da se identificira, znal odlično vzpostaviti identiteto in izpostaviti izvirnost. Tisk Seveda se je zavestno odločil nadaljevati tam, kjer je končal Plečnik, saj dobro ve, Tiskarna TiskAM / Aljoša Mihelin da je pri spreminjanju celostne grafične podobe evolucija ustreznejša od revolucije. Izdelal je celostno grafično podobo občine, v kateri sublimira njeno identiteto, Naklada izraža strategijo, vizijo in poslanstvo ter utrjuje splošno komunikacijsko kulturo. 1000 izvodov Tako dodelana in profesionalna podoba prinaša dodano vrednost, prepoznavnost, ugled ter seveda posledično vpliva na poslovne rezultate. Celostna grafična podoba je tudi neke vrste jamstvo kakovosti in vse improvizacije na tem področju delajo dolgoročno škodo. Toda celostna podoba sama po sebi seveda še ni vse. Pomembno je, kako se uporablja. Uspešna je, če je pravilno komunicirana, implementirana in nadzorovana, in ravno tu mnogi subjekti največkrat delajo usodno napako. Vsak dogodek, s katerim določen subjekt utrjuje svojo podobo ali napove svoj novi projekt, mora biti strokovno pripravljen. Vedno znova pa se pojavljajo šarlatani, ki pri tistih, ki odločajo, zaznajo nepoznavanje teh zakonitosti, znajo spretno ponuditi cenovno ugodne rešitve, ki pa so v resnici posledično vedno najdražje, ker so preprosto jama brez dna. Še nevarnejši so samooklicani stvarniki, ki so mnenja, da se je prav vse začelo pravzaprav z njimi. S pregneteno tradicijo prodajajo svoje genialne zamisli, ko pa na koncu ni pričakovanega rezultata, gredo preprosto drugam. Pri teh stvareh Slovenija le ni tako majhna, neumnost pa tudi ne pozna meja. Vsaka celovita in korenita sprememba pomeni tudi korenito spremembo pojavnosti (in pogosto tudi dejavnosti) na trgu, ki mora imeti strateški cilj. Pomeni nov začetek, novo rojstvo, a modro bi bilo enkrat vztrajati in tudi odrasti. In ne zamerite, če ste vse to že slišali, kot mantro bo treba ponavljati spet in spet. Vse dokler se končno ne prime.

1854-9284 || Goran milovanović

2 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice občinska uprava| S KONCESIONARJEM DO KAKOVOSTNEJŠIH STORITEV Javni razpis za izbiro koncesionarja je bil objavljen junija lani, na razpis pa se je prijavil le krški Kostak, ki je tudi izpolnjeval vse pogoje. „V koncesijski pogodbi so določeni le osnovni elementi, obseg poslovanja in programi gospodarskih javnih služb pa se določajo vsako leto sproti in jih potrjuje občin- ski svet, kar velja tudi za spremembe cen obstoječih storitev oziroma določa- Mrliška vežica - potrebna bo obnove Tone Stopar še vedno skrbi za nje novih za morebitne nove dodatne | Foto: Tanja Jakše Gazvoda urejenost okolice v občini storitve,“ je pojasnil Rostohar. | Foto: Tanja Jakše Gazvoda Koncesijo tako Kostak izvaja v občini Kostanjevica od začetka letošnjega Z novim letom so javne gospodarske trenutno veljavne odloke občine Krško, leta, čeprav se bo v praksi to uvajalo službe v občini Kostanjevica na Krki v pripravo pa so vključili tudi Kostak, postopoma. Tako za občane ni opaznih pod enotnim okriljem: za osem let je ki je izvajal večino javnih služb po sprememb pri odvozu odpadkov, pri izvajanje teh namreč prevzel koncesio- pogodbi. Odloke so uskladili še z naj- oskrbi s pitno vodo, odvajanju ko- nar, Kostak, d. d., iz Krškega. „Namen novejšimi zakonskimi spremembami munalnih voda in vzdrževanju javne prehoda na koncesijo je uskladitev ter s specifiko občine Kostanjevica na razsvetljave, medtem ko je bila zimska delovanja teh služb z zakonskimi zah- Krki. Sledile so temeljite razprave po služba že organizirana na novo. Po tevami in po možnosti kakovostnejše odborih in tudi v občinskem svetu. odzivih občanov sodeč bolje kot v storitve na tak način, da to cenovno preteklosti, predvsem pri zagotavljanju ne bi dodatno obremenjevalo občanov. KONCESIONAR ZA 8 LET dostopnosti v hribovitem delu občine, Tako želimo nadaljevati po ustaljenih Tako so bili odloki soglasno sprejeti še res pa je, da je občina tudi pri tej dejav- tirnicah tisto, kar je bilo že doslej do- v prejšnjem mandatu občinskega sveta, nosti finančno omejena. bro, in izboljšati področja, s katerimi 30. aprila lani pa so bili tudi objavljeni Področja, na katerih bodo letos tudi doslej nismo bili najbolj zadovoljni,“ v Uradnem listu, hkrati je bil objavljen spremembe in na katerih se trenutno pravi Stanislav Rostohar, višji sveto- tudi odlok o koncesiji za opravljanje dela, so letno vzdrževanje cest ter valec za gospodarsko infrastrukturo, določenih gospodarskih služb v občini vzdrževanje pokopališč in izvajanje urejanje prostora in varstvo okolja na Kostanjevica na Krki, kjer so bili do- pogrebnih storitev. Prav pri zadnjem občini Kostanjevica na Krki. ločeni manjkajoči elementi za izbiro bo potrebnega nekaj več časa, saj je bila Občina Kostanjevica na Krki je od koncesionarja in sklenitev koncesijske na tem področju ureditev zelo ohlapna ustanovitve za izvajanje gospodarskih pogodbe, med katerimi je ključni ta, in je treba urediti kar nekaj zadev. „Ker javnih služb uporabljala odloke občine da bo upravljanje vseh gospodarskih želimo, da bi bilo v prihodnje to podro- Krško, veljavne na 1. januar 2007, iz- javnih služb prevzel en koncesionar, in čje bolj urejeno, tu predvsem mislim na vajanje pa je zagotavljala s pogodbami, sicer za obdobje osmih let. stanje objektov in kakovost storitev, ki ki jih je praviloma letno obnavljala z „Če želimo imeti resnega konce- se ponujajo, je predhodno treba mimo razpisi ali pa so bile urejene z večletno sionarja, ki bo kakovostno opravljal sodelovanja s koncesionarjem urediti pogodbo še v nekdanji občini. Tako so storitve, mora imeti dovolj kadra in tudi sodelovanja z nekaterimi drugi- z vsakoletnimi razpisi urejali področja opreme, hkrati pa mora vedeti, da gre mi, na primer s cerkvijo, z odborom letnega in zimskega vzdrževanje javnih za dolgoročno sodelovanje in zadosten oziroma občani Oštrca … Vsekakor cest, urejanje in vzdrževanje javnih po- čas za vlaganja in amortizacijo, hkrati pa moramo to urediti v prvi polovici vršin, vzdrževanje javne razsvetljave pa tako dolga doba ne bo podvrže- leta, ko občani dobijo račune za najem ter izobešanje zastav. Oskrba s pitno na političnim spremembam. Je pa v grobov,“ pravi Rostohar. vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki pogodbo vgrajenih dovolj uzanc, da Če povzamemo, je občina Kostanjevica ter odvajanje in čiščenje komunalnih je mogoče od sodelovanja odstopiti, na Krki med prvimi v državi celovito, in padavinskih voda so bili urejeni z če koncesionar ne izvaja službe, kot skladno z zakonodajo uredila delova- večletno pogodbo, urejanje pokopališč je predvideno. Ker je Kostanjevica na nje obveznih lokalnih gospodarskih in izvajanje pogrebnih storitev pa niti Krki majhna občina, si je tudi težko javnih služb s pričakovanjem, da bo nista bili posebej urejeni. A ker niti predstavljati, da bi imeli za gospo- izvajanje teh v zadovoljstvo občanov. odloki niti način izvajanja niso bili darske javne službe sedem različnih Tudi če ne bo vedno tako, bo reševanje usklajeni z veljavno zakonodajo, se je koncesionarjev, saj gre za sorazmerno težav vedno povezano s samo enim iz- občinska uprava v drugi polovici leta majhne posle, ki so dostikrat tudi vajalcem, to je z družbo Kostak, kar bi 2009 in v začetku leta 2010 intenzivno prepleteni. To so bili ključni argumenti moralo biti preprosteje tako za občane ukvarjala s pripravo novih odlokov za za odločitve, kot so bile sprejete,“ je kot občino. vse javne službe. Za izhodišča so vzeli pojasnil Rostohar. || Tanja Jakše Gazvoda

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 3 | občinska uprava OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT LE LETOS? Čeprav je župan občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemšek že aprila 2008 sprejel sklep o pripravi občin- skega prostorskega načrta, o nujnosti katerega je tekla beseda že v nekdanji skupni občini Krško, saj so nekatere pobude za spremembo namembnosti stare že več kot 6 let, pa se je v postop- kih pridobivanja soglasij zataknilo. Zataknilo se je pravzaprav pri ključ- nem soglasodajalcu – ministrstvu za kmetijstvo. Če so torej koncept OPN-ja za občino Kostanjevica na ministrstvu za okolje in prostor sredi leta 2009 po- hvalili, da je pripravljen strokovno in da je med tistimi redkimi, iz katerih je razvidna razvojna naravnanost prostora, ki ima veliko naravnih in kulturnih danosti, zaradi katerih so posegi v prostor veliko bolj zapleteni in omejeni, pa je osnutek načrta dobil „zaušnico“ na ministrstvu za kmetijstvo. Stanislav Rostohar| Foto: Tanja Jakše Gazvoda Osnutek OPN-ja so torej na ministrstvu za okolje in prostor dobili po skupaj jih je bilo okrog 180, zavrnilo,“ niso določili, tako da smo talci na- dobrem letu usklajevanj in zbiranja pojasnjuje Stanislav Rostohar in doda, stalega položaja,“ dodaja Rostohar, ki pripomb v domačem okolju v sep- da so zaradi tako velikega števila pravi, da na ministrstvu delajo vse iz tembru 2009. Še v istem mesecu ga zavrnjenih vlog prosili za usklajevalni pisarn in nimajo konkretnih spoznanj je ministrstvo objavilo na portalu ter sestanek, ki pa se je zgodil šele decem- o stanju v naravi, njihove odločitve pa pozvalo soglasodajalce, naj v roku 30 bra lani, in tudi pot do tega sestanka ni temeljijo na kategorizaciji zemljišč iz dni podajo pripombe oziroma, kot se bila niti najmanj preprosta. preteklosti, ki dostikrat nimajo nobene temu strokovno reče, smernice. Resda „Na sestanek smo se dobro pripravili. povezave z dejanskim stanjem. „Glede se v enem mesecu ni zgodilo nič, potem Na podlagi izkušenj iz septembrskih nadaljnjih dejavnosti pa lahko povem, pa so smernice le začele prihajati. „Po poplav smo iz osnutka umaknili vse da imamo glede občine z izvajalcem dveh mesecih smo pozvali ministrstvo posege na poplavnem področju, v priprave OPN-ja, družbo Savaprojekt, za okolje, naj jih dostavi, kljub temu pa Ljubljano pa smo prišli s konstruktiv- d. d., jasne roke izvedbe posameznih je kmetijsko ministrstvo dalo smernice nimi in utemeljenimi predlogi, prav dejavnosti. Ko se uskladimo z ministr- šele maja 2010, in to po številnih klicih tako smo iskali nadomestne površine stvom, bo v roku 60 dni pripravljena in celo grožnjah o upravnem nadzoru. za kmetijska zemljišča, a nam stališč javna razgrnitev OPN-ja,“ obljublja A ministrstvo je preko 80 odstotkov o spremembah še niso dostavili, roka, Rostohar. predlaganih posegov v prostor, vseh do katerega bodo to storili, pa tudi || Tanja Jakše Gazvoda OBVESTILO

Cenjene občanke in občane ter uporabnike naših storitev odločb, soglasij, sklepov …), ki jih sicer, ob delu s strankami, obveščamo o spremenjenem urniku uradnih ur Občinske ni moč pisati. uprave Občine Kostanjevica na Krki od 1. 3. 2011, in sicer bodo uradne ure: Hkrati vas obveščamo, da sta inšpektorica in občinska redarka, zaposleni v Medobčinskem inšpektoratu in redar- v ponedeljek od 8. do 11. in od 12. do 14. ure, stvu občin Šentjernej, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na v sredo od 8. do 11. in od 12. do 16. ure, Krki, občanom na voljo tudi v prostorih Občinske uprave v petek od 8. do 11. ure. Občine Kostanjevica na Krki vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 14.30 do 16.30. Prosimo Vas, da sprejeti urnik uradnih ur upoštevate, saj so neuradni dnevi in pa preostale ure poslovnega časa Hvala za razumevanje in sodelovanje! namenjene delu na terenu ali pripravi dokumentov (potrdil, || Vaša Občinska uprava Občine Kostanjevica na Krki

4 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice stranke| USTANOVLJENA JE OBČINSKA ORGANIZACIJA DESUS KOSTANJEVICA NA KRKI

Ilc ter župan občine Kostanjevi- ca na Krki Mojmir Pustoslemšek. Kot gostje so pozdravili prisotne in orisali trenutni politični položaj v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili pokojninski reformi, pri- hajajoči zdravstveni reformi in delu na terenu ter zaželeli uspešno delo in dobro sodelovanje. Po sprejetju vseh potrebnih aktov so izvolili vodstvo OO DeSUS in za predsednico izvolili Jožico Lešnjak. Povedala je, da si bo OO DeSUS Kostanjevica na Krki v tem mandatnem obdobju prizadevala za neposredno uresničevanje programa stranke, njenih sklepov in stališč, za dajanje predlogov in pobud orga- nom stranke, za učinkovito lokalno samoupravo, reševanje specifičnih vprašanj gospodarskega, socialnega, družbenega in kulturnega razvoja v svojem okolju, pridobivanje članstva, krepitev političnega ugleda in vpliva stranke. Sodelovala bo z organizaci- OO DeSUS | Foto: Arhiv OO DeSUS jami civilne družbe, zlasti z društvi upokojencev in invalidov, ekološkimi Konec novembra so imeli člani in se udeležili tudi predsednik stranke gibanji in z drugimi strankami pri simpatizerji v gostilni Žolnir usta- Karel Erjavec, generalni sekretar zadevah, kjer je možno nastopati novno skupščino občinske organi- stranke Ljubo Jasnič, predsednik in enotno, da bi dosegli skupne cilje in zacije DeSUS Kostanjevica na Krki. podpredsednik PO DeSUS Dolenj- interese. Organizacija je po zaporednem števi- ske Milan Lah in Anton Planinc, lu OO DeSUS dvestota. Skupščine so predsednik OO DeSUS Brežice Stane || Vodstvo OO DeSUS RDEČI KRIŽ, OZ KRŠKO, IN POPLAVE V OBČINI KOSTANJEVICA NA KRKI Kostanjevica na Krki je bila med kra- tarnih nesrečah pomaga ne samo s so žaljiva tako za delavke Rdečega ji, ki so jih lanske poplave v Sloveniji prehranskimi paketi in z neposredno križa kot tudi za uslužbence občinske najbolj prizadele, zato je bila kakr- pomočjo, pač pa tudi s finančnimi uprave, ki so samo opravljali svoje šna koli pomoč zelo dobrodošla. Na sredstvi. V ta namen oblikuje ko- delo. naravno katastrofo se je odzval tudi misijo, ki na terenu oceni dejansko Če je bilo v prvih dneh poplav videti Rdeči križ, OZ Krško, ki je v prvih stanje. Tako so storili tudi v primeru in občutiti nesebično pomoč sosedov, dneh poplav med prebivalce s svojimi poplav v Kostanjevici na Krki. Komi- prijateljev in drugih prostovoljcev, pa prostovoljci razdelil pakete s hrano sija je ocenila, da so bili v poplavah se po petih mesecih sprašujemo, ali in pitno vodo. Na Občino so dostavili najbolj prizadeti prebivalci otoka, so prebivalci Kostanjevice, ki so bili tudi škornje, kamor so jih prišli iskat zato je 20.000,00 EUR razdelila med prizadeti v poplavah, res še tako ne- občani, ki jih niso imeli, ali pa so jim družine, ki jih je ocenila kot najbolj sebični in veseli vsake obnove doma, jih pripeljali gasilci in člani civilne potrebne pomoči. ki si ga je uspel urediti sosed. zaščite. Rdeči križ je s prostovoljci Namigovanja, da je bil denar raz- pomagal tudi pri odstranjevanju deljen po pripadnosti političnim || Občinska uprava Občine uničenega pohištva iz poplavljenih strankam, zvezah, poznanstvih in Kostanjevica na Krki domov. „navodilih“ uslužbencev občinske || Rdeči križ Krško Rdeči križ pa lahko ob takih elemen- uprave občine Kostanjevica na Krki,

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 5 | ekologija 26. MAREC 2011 - DAN ZA SPREMEMBE Svet Evropske unije je leto 2011 raz- glasil za evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva, na kratko evropsko leto prostovoljstva. Cilj promocijske kampanje je vzpostaviti prostovolj- stvo kot obliko osebne odgovornosti in kot družbeno priznano vrednoto. V ta namen želi Slovenska filantropija vpeljati dan, ki bo posvečen izključno prostovoljskemu delu, zato so povabili k sodelovanju občine, prostovoljne organizacije, podjetja iz cele Slovenije, prostovoljce, starejše in mlajše, s katerimi bi skupaj ustvarili spremembe v naših lokalnih skupnostih. Občina Kostanjevica na Krki in Osnovna šola Jožeta Gorjupa sta se skupaj odločili, da bosta pristopili k projektu, zato va- bita vse občane, da se nam 26. marca 2011 ob 8. uri pridružijo pred Osnov- no šolo Jožeta Gorjupa, kjer bomo | Foto: Alja skupaj soustvarili „DAN ZA SPRE- MEMBE“. Združili bi moči in obnovili Lamutovim likovnim salonom ter v čim večjem številu. igrala pri vrtcu, očistili gozdiček pri klopi na otoku. Hkrati z DNEVOM ZA || Anita Krajnc in Marjana Krhin, šoli, obnovili in prebarvali drogove za SPREMEMBE bo potekala tudi vsako- občinska uprava Občine Kostanjevica zastave ob vpadnici v mesto in pred letna čistilna akcija, zato lepo vabljeni na Krki DIVJA ODLAGALIŠČA – TRAJNA ZADREGA OBČIN IN DRŽAVE Marsikdo ob pogledu na ogromno pis po občinah zelo hitro in prostovolj- bo več curljala akumulatorska kislina. število vsepovsod ležečih odpadkov, ki no oziroma, z drugimi besedami, brez Če želite sodelovati pri popisu, prijaviti so najbolj vidni ravno sedaj na koncu stroškov. Med aprilsko akcijo je – poleg divje odlagališče ali ponuditi pomoč zime, pomisli, da je bila lanska vseslo- tisoče ton smeti tam, kamor sodijo pri spomladanskem čiščenju našega venska čistilna akcija zaman. Ni res! – nastal vseslovenski register divjih temeljnega bivališča (narave), pišite v 270.000 prostovoljcev je opravilo ogro- odlagališč. Denimo, vsaka Slovenka in uredništvo Kostanjeviških novic ali mno medgeneracijsko delo. Mogoče je Slovenec lahko s klikom na zemljevid nam pošljite elektronsko sporočilo. treba, raje kot godrnjati, razmišljati vidita, koliko odlagališč smo popisali || Alja v tej smeri, da prostovoljne čistilne Kostanjevičani in koliko smo jih uspeli akcije problematike divjih odlagališč sanirati. Tudi mi lahko na ta ne morejo trajno rešiti. Tako popis način vidimo, kako uspešni smo divjih odlagališč kot tudi ustrezni lahko, kadar se vsi borimo za sanacijski načrt odlagališč za občine isti cilj. sta po zakonu obvezna, pa vendar si ju Odlaganje nevarnih in drugih le redko katera slovenska občina lahko odpadkov v naravo je preprosto privošči. Zakaj? Ker je treba divja metanje strupa v lastno pijačo. odlagališča redno popisovati, to pa je Njihov, Vaš in moj prispevek k drago in zamudno. Tudi če bi akcijo akciji je majhna obveznost v pri- ponavljali v nedogled, bi težava črnih merjavi s prednostmi življenja v odlagališč ostajala. Ljudje navad pač ne čistem in zdravem okolju. Mogo- spremenimo v enem dnevu, vseeno pa če bo za cesto še vedno veliko to ne pomeni, da jih nismo zmožni. smeti, a v povirni del katerega Z malo volje smo naredili ogromen po- izmed občinskih vodotokov ne | Foto: Alja

6 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice prejeli smo | BURKA O TEM, KAKO ŠOLA SLUŽI NA RAČUN OBČINE V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednje pomene slovarskega gesla BURKA: búrka -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪ burkáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač // kdor poklicno zabava gledal- ce z burkami: nastop burkačev v cirkusu ♪ búrkanje -a s (ȗ) glagolnik od burkati: burkanje valov ♪ búrkati -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna ču- stva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪ vzbúrkati -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: močen veter je vzburkal jezersko gladino // ekspr. vznemiriti, raz- vneti: novica je vzburkala javnost; stavka je vzburkala delavstvo / dekle je vzburkalo njegova čustva vzbúrkati se po- stati razgiban, valovit: proti večeru se je morje vzburkalo / v kratkem času so se okrog nas vzburkali valovi vzbúrkan -a -o deležnik od vzburkati: preveč je vzburkan, zato potrpite; vzburkano morje // ekspr. nemiren, buren: vzburkani časi ♪

Kostanjevica na Krki je sama po sebi, še posebej v pu- Najbrž vsi vedo, da je od ustanovitve občine Kostanjevi- stnem času, burkaška občina ali pa vsaj občina z veliko ca na Krki Osnovna šola Jožeta Gorjupa dajala prostor burkači ali širokoustneži. Zdi se, da nekateri ne počnejo (zbornico strokovnih delavcev) za seje občinskega sveta, drugega, kot skrbijo za to, da zabavajo druge, največkrat sestanke odborov in komisij ter različne druge sestanke. na način, ki ima za posledico razvnetost, vznemirjenost, Glede na to, da smo bili nova občina, ki ni imela dovolj ve- nemalokrat tudi prizadetost tistih, ki jim burkanje in likega sejnega prostora, se nam je to zdelo sprejemljivo, še burkaštvo v sicer spokojni Kostanjevici nikakor nista bli- zlasti ker smo z občino kot ustanoviteljico našega zavoda zu. Žal svojega početja ne znajo izpopolniti do te mere, da in županom vedno korektno sodelovali. V Zakonu o orga- bi dobilo literarni pridih in bi svoje izrazne sposobnosti nizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (72. člen – lahko pokazali tudi na odru (če bi ga seveda imeli). avtonomija šolskega prostora – je sicer zapisano: „V vrtcih Najpogosteje je burkaštvo prisotno ob opojni pijači, saj ni in šolah je prepovedano delovanje političnih strank in lepšega kot takrat, kadar vino burka iz steklenice (beri: njihovih podmladkov."). Občinski svet sicer je politični strast). Torej ni čudno, da največ burkežev najdemo raz- organ, ne glede na to, ali so člani kandidati političnih posajeno prilepljene na „šank“ kakšne gostilne. Seveda, strank ali neodvisni kandidati, a z županom sva menila, če se ti vrti v glavi, je skoraj nujno, da svojo oplemeniteno da je cilj nas vseh delo za dobro naših občanov in se nama notranjost preneseš še na koga. In če ni blizu kakšne pra- s tega vidika odločitev ni zdela sporna. ve razprave in resnice, o kateri bi bilo vredno razpravljati Po letošnjih jesenskih lokalnih volitvah se je občinska v teh nemirnih časih, si pač izberemo žrtev, ki postane uprava brez kakšnega koli pojasnila odločila, da je šola tarča naših viharnih čustev. Kostanjeviški Circus fan- za seje občinskega sveta neprimeren prostor. Jasno, to tasticus (tudi nov slovenski film brez besed) spremljam vemo vsi! Hkrati so začele krožiti informacije, da je šola že trideset let, a do sedaj dlje od neme pasivnosti večine na račun občinskih sej mastno služila in si občina tega ne in burkaških gostilniških nastopov žal nismo prišli. Še more več privoščiti. dobro, da so ukinili policijsko postajo, tako imajo zaba- vljači nekoliko manj dela (pa tako dramatične zgodbe Pa poglejmo v burkaški kozarec resnice: po ceniku o naje- so krožile o naših policistih!). Za vznemirjanje javnosti mu šolskih prostorov (sklep sveta zavoda) znaša enourni smo tako primerni le še župnik (ni pomembno, kateri), najem zbornice ali večnamenskega prostora v novem delu zdravniki (kar vsi po vrsti) in šola (tudi vse v njej in z njo šole 5 EUR, jedilnice 6 EUR, telovadnice pa 14 EUR. povezano). No, v zadnjih letih seveda tudi občina, a to je Denar, ki ga šola zbere na ta način, mora tudi ustrezno vendarle oblast in oblastí ne velja dražiti. namensko porabiti. Tako, tu se tudi začenja Burka o tem, kako šola služi (je Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Jožeta Gorjupa (Ur. služila) na račun občine. Če tega še niste slišali, potem se list RS št. 29/2008 in Ur. list RS št. 54/2008) namreč do- pač ne gibljete v pravih krogih ali pa se vam to sploh ne loča, da presežek prihodkov nad odhodki, ki jih javna šola zdi komično, prej grobo in žaljivo. pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvar- jenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 7 | prejeli smo opravljanjem drugih dejavnosti v skladu z aktom o usta- nismo upoštevali. novitvi, šola uporablja za plačilo materialnih stroškov, Naj poudarim, da imajo tisti, ki razpravljajo o tem, da je investicijsko vzdrževanje in investicije (po predhodnem šola pač naša skupna last, ker je občina ustanoviteljica soglasju ustanovitelja pa tudi za plače). Tisti, ki spremlja- zavoda, samo deloma prav, kajti šola je naša skupna last te naš razvoj v zadnjih letih, najbrž veste, da smo prav s samo takrat, ko jo potrebujemo, ko pa je potrebna obnove, pomočjo dodatnih dejavnosti lahko prenovili vse razrede, pa vsi na to preradi pozabljamo (tudi občinski svetniki). garderobe, jedilnico in se tudi sicer zelo posodobili. Ta- Preostali računi, ki smo jih od leta 2007 do 2010 izstavili kšen način poslovanja nam omogoča tudi 80. člen Zakona občini, so se nanašali na storitve, ki smo jih opravili za o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. občino, in sicer: Glede na to, da smo imeli v šoli vsaj 33 rednih sej občin- 24. 7. 2007 – malica s pijačo za udeležence čistilne akcije skega sveta (povprečno je bila zbornica zasedena 4 ure v aprilu – 501,00 EUR, na sejo), bi morali samo iz tega naslova občini zaračunati 21. 11. 2007 – pogostitev za goste občine – srečanje s 660 EUR, preostalih sej (izrednih, neformalnih, posve- Šentjernejem – 235,09 EUR, tov, razgrnitev …), ki jih je bilo prav tako zelo veliko, 27. 10. 2008 – prehrana študentov Biotehniške fakultete nismo šteli. Na vsaki seji so svetniki, uprava in gostje (gostje občine) – 240,00 EUR, imeli na voljo tudi ustrezno kulturno postrežbo (kozarci, 4. 8. 2008 – prehrana udeležencev 10-dnevnega tabora voda, sadni sokovi). Na sejah je bilo najmanj po 17 ljudi, etnologov (sponzor: občina) – 840,00 EUR, običajno pa 20 in več. Torej bi morali k najemu prostora 21. 10. 2010 – prehrana in pijača za udeležence čistilne na sejo prišteti vsaj še 30 EUR za pijačo (po povprečnem akcije v aprilu – 492,50 EUR, ceniku kostanjeviških gostiln) ali vsaj 990 EUR v treh 21. 10. 2010 – prehrana in pijača za člane civilne zaščite letih. Za seje smo zagotavljali tudi sodobno informacij- in kosila za občane ob poplavah (4 dni) – 680,00 EUR. sko-komunikacijsko opremo (računalnik, LCD projektor, platno …). Velja poudariti, da smo vedno, ko je občina to želela, z Hkrati šola brezplačno daje občini prostor tudi za različ- veseljem priskočili na pomoč in vsakomur zaželeli dobro- na predavanja in kulturne prireditve, ki so v domeni ob- došlico z vsaj skromno pogostitvijo (in tudi predstavi- čine (vse proslave v preteklih štirih letih, zadnji dve leti tvijo), ki pa je nismo zaračunali (naj bo to obisk novome- tudi telovadnico za božično-novoletni koncert). Nobe- škega škofa, češke veleposlanice ali gostov iz partnerskih nemu (neprofitnemu) društvu, ki pri nas najame prostor občin …). Še enkrat, z županom sva glede tega vedno zelo za izobraževanje ali kakršno koli predavanje (Društvo dobro in korektno sodelovala, zato res ne vem, od kod vinogradnikov …), niti Valvasorjevi knjižnici do sedaj takšne neresnice. nismo ničesar računali, ker se zavedamo, da vsi delujemo v interesu skupnosti. Vedno smo pripravljeni sodelovati Sedaj je čas, da rečemo: Pustimo burke! (POMENI: začni- tudi pri različnih akcijah društev in združenj, včasih se mo govoriti, ravnati resno.) Morda pa bi kdo raje raziskal zdi, kot da je šola nekakšna avtobusna postaja, kjer na resnico ali spisal burkaško predstavo o nesojeni občinski enem koncu potniki vstopajo, na drugem pa izstopajo. sejni sobi, za katero je občina zasebnemu lastniku za Praktično smo na voljo vsem (tudi burkačem) in za vse 24 ureditev plačala 3.288,00 EUR, sedaj pa ni ne denarja ne ur na dan. sejne sobe.

Od kod torej razglabljanje, da je šola na račun sej občin- Tudi kostanjeviški Circus fantasticus ima konec, v ka- skega sveta bogatela? terem šola sicer ni obogatela, klimatsko napravo lahko Na občinskem svetu v juniju 2008 so se svetniki pritožili, sedaj posodimo tudi komu drugemu (morda burkačem, da da zaradi vročine v zbornici ni mogoče zbrano delati (saj se jim vročina iz telesa ne bi tako pogosto selila v glave), veste – poletje, pa še politično razgrete glave), gospod smo pa še vedno pripravljeni imeti odprta vrata za vse, župan pa je takrat predlagal, da v zbornico v ta namen ki nas potrebujete in v nas vidite sopotnike na poti k napeljemo klimatsko napravo. Dogovorila sva se, da ta- napredku občine Kostanjevica na Krki. krat za znesek nakupa izstavimo občini račun, na katerem bomo navedli kot specifikacijo najemnino in pijačo Pri tem pa seveda računamo tudi na občino, s katero smo dotedanjih in nadaljnjih sej. Ta račun je znašal 2.320,00 do sedaj dobro in izredno korektno sodelovali. Burkeži pa EUR in to je dejansko znesek, ki ga je občina namenila so zaradi tega nedvomno hudo razočarani – a zadoščenje šoli za vso uporabo prostorov v letih od januarja 2007 bodo dobili vsaj v pustnih (ne)resnicah. do oktobra 2010. V zadnjem letu nam je sicer občina iz Verjamem, da sedaj lahko tudi novinarjem, ki me ves čas svojega fonda ur občasno posojala tudi računalničarja, a sprašujejo, ali smo res toliko računali občini za najem pisnega in konkretnega dogovora o obsegu storitev nismo prostorov, da so sedaj morali poiskati drugo lokacijo (z sklenili, koliko je bilo dejansko teh (opravljenih) ur, pa vidika korupcije sicer sporno, a burkež tega še ni odkril), verjetno tudi nihče ne ve. Vsekakor smo za to občini zatrdimo, da so takšne govorice le poskus vsega naveli- hvaležni, ne moremo pa govoriti o kakem zaslužku, saj čanega burkača, ki bi za to, da bi ga opazili, stal tudi na gre bolj za uslugo (tako kot smo jaz osebno, naši učitelji glavi, če bi seveda znal. ali preostali zaposleni vedno pripravljeni občini pomagati, kadar to potrebuje). Če se komu zdi ta del kakor koli || Melita Skušek, ravnateljica sporen, pa ga lahko še vedno finančno ovrednotimo, tako OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki kot uporabo drugih svojih storitev in najemov, ki jih sedaj

8 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice prejeli smo | Predstavitev svetnice Jožice Lešnjak Kot občinska svetnica se bom v tem mandatu med drugim nepravilnostih dolžno ukrepati. zavzemala za zagotovitev prometne varnosti ob upoštevanju Prav tako je neustrezno vzdrževano in vedno mokro cestišče prometnih pravil na lokalni cesti Kostanjevica–Oštrc. Zaradi nad žago, saj na tem mestu ni narejen prepust za vode, ki prite- slabega vzdrževanja in čezmernih osnih obremenitev cesta čejo z Bajin vrha. pospešeno propada. Na vozišču so nastale mrežaste razpoke Zavzemala se bom tudi za realizacijo Sklepa o sprejemanju in udarne jame. Cesta je preozka za posamezne vrste vozil s načrta razvoja in vzdrževanja občinskih cest Občine Kosta- čezmerno osno obremenitvijo, ki zaradi tega vozijo po robu njevica na Krki za področje asfaltiranja makadamskih javnih cestišča, drobijo asfalt in odtočne jaške. V Odloku o vzdrže- poti za obdobje 2010–2013. Sklep je že 8. junija 2010 sprejel vanju občinskih cest Občine Kostanjevica na Krki piše, da se prejšnji občinski svet, v njem pa je predvideno tudi asfaltiranje v primeru, če bi promet posameznih vrst vozil škodoval cesti, makadamske poti Jablance–Oštrc, a dejavnosti v tej smeri še lahko promet omeji ali pa se zmanjša dovoljena skupna masa, ni bilo zaznati. osna obremenitev ali dimenzija vozil. Zaradi stanja vozišča in V vaseh Oštrc, Dolšce in Avguštine so sicer postavljeni ekološki poškodb ob robu vozišče ne zagotavlja varnosti, meteorne vode otoki, a zbirni prostor ni utrjen in urejen tako, kot bi moral biti. so si našle svojo pot in izpodjedajo njegov že tako slab nosilni Še vedno obstaja težava glede tako imenovanega telefonskega rob. Na določenih mestih so nujno potrebne jeklene varnostne denarja, zato se bom zavzemala, da se denar po Zakonu o vra- ograje. Glede navedenega pričakujem, da se opravi izredni pre- čanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje najprej vrne gled lokalne ceste, kjer se bodo ugotovile pomanjkljivosti, sama vlagateljem, preostanek pa se nameni za investicije v infra- pa bom dejavno spremljala odpravo nepravilnosti. strukturo za območja, na katerih so bila sredstva zbrana. To sicer sodi v pristojnost inšpekcijskega nadzora, ki je ob || Jožica Lešnjak Pismo nekdanjega svetnika Gregorja Jordana

Pridem domov v to prekleto gnezdo, ki ga neizmerno ljubim, „porazu“, pomirjen in zadovoljen z obstoječo sestavo občin- se dobim z ljudmi, s katerimi diham isti zrak in vso mladost skega sveta, saj se lahko posvečam prioritetam, ki sem jih do hlastamo za boljšim jutri … Verjamem, da ga dočakamo. Za- sedaj zapostavljal zaradi politike. Bil sem v odboru za kmetij- vedam se, da ne prileti iz vedrega neba, da je zanj treba delati stvo, v odboru za gospodarstvo, obrt in turizem, v komisiji za in marsikaj potrpeti, posebej v Kostanjevici. Hkrati pa čutim priznanja in prireditve. V vsakem odboru sem pustil svoj pe- pozitivne vibracije v prostoru. Vse naokrog je energija, ki bi jo čat. Ljudje so me poklicali in z veseljem sem jim pomagal, z ve- morali izkoriščati bolj, kot jo. Verjamem tudi, da ni dobrih ali seljem sem storil, kar so želeli in kar je bilo v moji moči. Vedno slabih ljudi, temveč so samo različne okoliščine, ki jih delajo in povsod sem bodisi ob formalnih priložnostih (npr. v okviru takšne, kot so. Vsak izmed nas v sebi nosi željo, hrepenenje, da ljubljanske Univerze) ali pa prek zasebnih stikov promoviral bi bolje razumel svet, kot ga razume v vsakdanjem življenju. Kostanjevico in prek takšnih pobud je kot slavnostni govornik Domišljija nam preprečuje padec v monotonost in nas žene na proslavi nastopil tudi evropski poslanec Zoran Thaler. naprej. Če bi lahko izbral, življenja ne bi hotel deliti z nevoščlji- Kakovost življenja ljudi v tem prostoru mi pomeni zelo veliko. vimi slovenskimi Janezi, ki pametujejo za točilnim pultom in Boril sem se na področju mladinske kulture, vseskozi iskal stisnejo rep med noge, ko je treba preiti od besed k dejanjem. odgovore na vprašanja, kako naj v tem prostoru živimo mladi Razumem – majhni, kot smo, si vsi želimo uspeha. Uspeh pa in kako naj uveljavljamo svoja zanimanja, ter se spraševal, zna biti včasih v hudo breme, a ravno zato je drvenje v tem kako je drugim, če se že sam kot občinski svetnik mnogokrat vlakcu toliko bolj adrenalinsko in nadvse zabavno. ujamem v pesimističnem razmišljanju, da ne morem izboljšati Za pisanje tega sestavka sem se odločil zaradi članka v zadnji obstoječega položaja. Na videz smo zaskrbljeni zaradi bega številki Kostanjeviških novic, v katerem so se predstavljali možganov, a v praksi storimo bore malo, da bi ga ustavili. novi svetniki. „Prizadel“ me je naš predstavnik 3. volilne Kako naj ostanem, če gre vse mimo nas, se večkrat sprašujem? enote Aleš Kegljevič. Človek, ki ga spoštujem kot nekoga, ki Pa vendar smo ljudje obdarjeni z neverjetnim darom in s svo- opravlja svoje delo na ugledni ravni. Zmotil me je odgovor, bodno voljo, voljo odločanja in odgovornosti. Brez te volje bi ki je bil zastavljen vsem svetnikom – navajam: „Delno pa je k bili le stroji, nesposobni ljubiti in nesposobni napisati na papir moji kandidaturi pripomoglo dejstvo, da vasi Dolnja in Gornja vse te vehementne projekte ...! Modrost pridobiš z leti in izku- Prekopa, skupaj kot ena izmed največjih vasi v občini Kosta- šnjami, pamet pa s trdim delom in z razgledanostjo. Vsi smo njevica na Krki, v občinskem svetu nista imeli predstavnika, norci, a vsak je drugačen. Politika je kurba! Čas bo prinesel vse ki bi lahko neposredno izražal voljo sovaščank in sovaščanov.“ in pokazal svoje … Sprašujem se, kako je pa potem občinski svet bil konstituiran, „Prišla je pomlad, za njo bo prišlo poletje in jesen. Stara sku- če nismo imeli predstavnika 3. volilne enote? Bil sem izvoljen šnjava uči, kako čas, najboljši zdravnik, zaceli rane, o katerih predstavnik v tej volilni enoti in sem zastopal interese sova- si človek domišlja, da jih noben lek pod soncem ne ozdravi, ščank in sovaščanov ter interese Občine Kostanjevica na Krki. kako v vidnih spremembah nadomesti izgube, ki se človeku Ponosen sem na vse pobude, vprašanja, ki sem jih zastavil v prebridke in prehude dozdevajo, da bi se kdaj pozabile,“ je na- občinskem svetu, četudi seveda ni vedno vse padlo na plodna pisal Josip Jurčič. Čestitke vsem izvoljenim in veliko dobrega tla. A to je bil moj, in obenem občinski, prvi mandat in težko za Kostanjevico na Krki, da se bomo z veseljem vračali ali v bi bilo drugače, navkljub velikim pričakovanjem. Tudi možno- njej celo ustvarili svoj življenjski prostor, na katerega bomo sti so omejene, toliko bolj v lokalni politiki. Čeprav so bila pred ponosni! zadnjimi volitvami moja pričakovanja velika, sem zdaj, po || Gregor Jordan

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 9 | prejeli smo Poročilo svetnika Andreja Rajarja

Spoštovani! in ustanovil novo komisijo v sestavi: Aleš Kegljevič, Franc Štokar, Ivo Jelenič, Marjana Krhin, Andrej Rajar. Občinski svet v obdobju oktober 2010–februar 2011 Na prvi sklic seje komisije s strani župana še čakamo. Iz lokalnih časopisov je bilo v preteklosti moč ugotoviti, da se je Lokalne volitve, ki so bile v mesecu oktobru 2010, so mimo veliko govorilo o denarju iz naslova telefonije, ki ga je občina in čas je, da se občani seznanite z glavnimi dogajanji v občini prejela v 4 različnih poravnavah od leta 2008 do zadnje po- od oktobra 2010 do februarja 2011 ter z dejavnostmi v okvi- ravnave v letu 2010, in sicer 4. 1. 2010. Veliko se je govorilo ru delovanja občinskega svetnika. Kot novinec v občinskem tudi glede denarja v 90-ih letih, ki naj bi izginil neznano- svetu sem se sam moral najprej seznaniti s poslovnikom kam. Kot član novoimenovane komisije, ki bo ugotavljala občinskega sveta in pa statutom občine Kostanjevica na zadevo glede telefonskega denarja, vseskozi opozarjam Krki. Poglobil sem se tudi v delo občine in občinskega sveta odgovorne in se zavzemam za to, da se k zadevi pristopi pra- v prejšnjem mandatu 2006–2010 in pregledal nekatere zapi- vično (zaradi dolgotrajnosti postopka je ozračje pri občanih snike sej občinskega sveta. Oba dokumenta, tako poslovnik že tako dovolj razgreto) tako do vseh vlagateljev kakor tudi kot statut, naj bi bila temelj za delovanje svetnika, čeprav do posameznih območjih v občini. Nekajkrat sem bil pri žu- sedaj opažam, da se skozi delovanje občinskega sveta njuna panu in se pogovoril glede te teme in tudi preostalih zadev, vsebina včasih tudi izrablja in se o zadevah odloča politično, da pa bi bilo to transparentno, sem tudi pisno naslovil nekaj kar po mojem mnenju ne bi smela biti uveljavljena praksa in pobud za razrešitev celotnega položaja, in sicer: sem odločno proti. Včasih se sprašujem, ali so preostali novi člani v občinskem svetu sploh pregledali statut in poslovnik 1. Občinska uprava in župan morata izdelati pisno analizo občinskega sveta. To se je pokazalo že pri sestavi komisij in in preveriti vsa pretekla dejstva, in sicer razjasniti podrob- odborov, izbira ni imela širine. Samo za primerjavo, občina nosti knjižice NLB in pa HKS Krško ter ugotoviti, kam je Sevnica je vse zainteresirane občane v lokalnih časopisih izginil denar, in tudi ukrepati. To vprašanje se je v prejšnjem pozvala, naj predlagajo ustrezne zunanje člane odborov in mandatu večkrat izpostavilo, pa žal ni bilo končnega odgo- komisij, komisija za volitve in imenovanja pa jih je potem vora. izmed prispelih predlogov dokončno predlagala v potrditev 2. Na Občino sem naslovil seznam vlagateljev s področja občinskemu svetu. Pri nas žal ni bilo tako. Vodenic, ki v letih 1995–1997 niso prejeli delnega vračila denarja v tedanji KS. Tudi to mora biti obvezno predmet Moje pobude na mestu občinskega svetnika pogovora v komisiji. Takoj po volitvah sem občinski upravi posredoval podatke 3. Preveriti skladnost občinskega odloka, ki je bil objavljen v o podjetju in osebah, ki delajo na javnih razpisih in na raz- Ur. listu 22. 5. 2009, z Zakonom. pisih za pridobitev evropskega denarja. Moj namen je bila 4. Da Občina takoj prične z aktivnostmi, da se v kratkem seznanitev občinske uprave s tem, da se z njihovo pomočjo času pripravi pravičen izračun, skliče ustanovljena komisija lahko poveča uspešnost pri črpanju sredstev. Omenjena eki- in da se sklepanje poravnav s posamezniki končno začne. pa je plačana glede na realiziran projekt. Občina nima s tem 5. Če bo kaj denarja iz tega naslova ostalo, pa bi ga bilo nobenih stroškov, dokler prijava na razpis ni ugodno rešena. po mojem mnenju treba razdeliti po zakonu, ki v 6. členu določa, da mora del denarja, ki pripada lokalni skupnosti Poplave iz naslova namenskih sredstev samoprispevka, lokalna Bil sem pobudnik za to, da se občinski svetniki odpovemo skupnost, to je občina, nameniti izključno za investicije sejnini v korist vseh, ki so utrpeli kakršno koli škodo zaradi v infrastrukturo na območjih, na katerih so bila sredstva poplav. Vsi preostali svetniki so podprli moj predlog, tako samoprispevka zbrana. da se je denar nakazal na podračun, na katerem so se zbirala 6. Vsa zgoraj omenjena zbrana dejstva mora komisija dobiti sredstva za poplavljence. Pridružil sem se tudi opozorilom kot obrazložitveno gradivo in bodo temelj za kakovostno preostalih članov občinskega sveta, da je treba donirana odločanje na občinskem svetu. sredstva čim prej razdeliti oškodovancem. Ali je stvar potekala transparentno, pa vedo tisti, ki so ali bi morali Portal občine Kostanjevica na Krki biti deležni kakršne koli pomoči. V pristojnosti občinskega Na župana sem naslovil pobudo, naj se na portal občine sveta je, da sprejemamo predloge, ki jih poda župan skupaj z Kostanjevica na Krki doda arhiv vabil in zapisnikov sej občinsko upravo. Pred časom je bil sprejet tudi pravilnik, po občinskega sveta ter vseh odborov in komisij. Arhiv naj se katerem se bodo delila donirana denarna sredstva. Na župa- dopolni tudi z enako vsebino iz mandata 2006–2010. Ne- na sem 16. 2. 2011 naslovil pobudo, naj se na prvi naslednji katere občine imajo to transparentno in lepo urejeno, tako seji občinskega sveta obravnava obveznost plačila nado- da si lahko vsakdo kadar koli pogleda tudi arhivsko gradivo mestila za uporabo sklada stavbnih zemljišč ter naj se to za občine. leto 2011 ne odmeri oziroma se oprosti vsem, ki so utrpeli kakršno koli škodo zaradi poplav v septembru 2010. Upam, Najbolj pomembno pa je vsekakor to, da bi se v prihodnje da bo moja pobuda upoštevana in uvrščena na dnevni red čim več občanov udeleževalo sej občinskega sveta. Z nepo- naslednje seje ter da jo bodo tudi preostali svetniki podprli. srednimi informacijami na sami seji, ki so podane s strani uprave župana in občinskega sveta, si lahko vsak prisotni Vračanje vlaganj v telefonijo občan ustvari svoje mnenje. Župan je pred časom razrešil staro komisijo, skupaj z do- tedanjim predsednikom, g. Jožetom Zagorcem s Prekope, Moje pobude na mestu občinskega svetnika za volilno enoto

10 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice dogodki |

07 (Ivanjše, Kočarija, Podstrm, Male in Velike Vodenice, odvoz smrekovine s tovornjaki), in ta strošek ne sme pasti Ržišče, Zaboršt) na ramena občinskega proračuna oz. nas občanov. 4. Na župana sem naslovil pobudo, naj se dodatno označijo 1. Seznanil sem župana in občinsko upravo s tem, da so se smeri za naselja na našem področju (pri gradu in preostalih pred volitvami urejale vse makadamske ceste, da pa je bila odcepih) ter za smeri Šentjernej in Mirčev križ. izpuščena cesta od g. Janeza Gorenca do ge. Antonije Škedelj (lapor). Poudaril sem, da se v prihodnje kaj takega ne sme O načrtu večjih investicij, predvsem infrastrukturi (ceste), zgoditi. pa bo govor, ko bodo pripravljeni osnutek proračuna za 2. Na prošnjo g. Marjana Hajsingerja sem spomnil župana in 2011 in predlogi po odločanju na posameznih odborih ter po občinsko upravo (pred časom je bil sam na občini s prošnjo, pregledu programa asfaltiranja makadamskih javnih poti v da se bi zadeva glede njegove ceste uredila) tudi na nujnost občini v obdobju 2010–2013. ureditev vseh cest na našem območju, kajti vsi, ki želijo kar Če imate kakršne koli druge potrebe ali zadeve, ki jih je koli graditi, morajo pridobiti potrebna soglasja lastnikov ob treba urediti in za katere menite, da jih bi lahko skupaj cesti, kar pa je zamudno in otežujoče. Nujno je, da se Občina rešili, v zvezi z občino Kostanjevico na Krki in v pristojnosti s tem intenzivno ukvarja. občinskega svetnika, me lahko tudi kadar koli pokličete na 3. Župan oziroma odgovorni v občinski upravi morajo po- telefon 041-710-419. zvati izvajalca del ali lastnika, naj uredi bankine v ovinku ob || Andrej Rajar, občinski svetnik cesti v Borštu v smeri Kočarije (pred časom dovoz in pozneje SELITEV KOSTANJEVIŠKIH GOZDARJEV V NOVE PROSTORE 3. decembra 2010 smo v Kostanjevici prostore v nekdanji lekarni, ki pa smo revirni gozdar v Škocjanu, Miloš Klavs, na Krki, v stavbi, kjer domuje pošta, si jih delili s turističnim društvom in revirni gozdar za Krakovo, Jože Smo- slovesno odprli nove prostore krajevne so bili za naše delo premajhni. lič, revirni gozdar v Ravni gori, Franci enote Zavoda za gozdove Slovenije. Krajevna enota Kostanjevica pokriva Krhin, ki pokriva področje Opatove Trak je prerezal župan občine, okoli štirinajst tisoč hektarjev gozdov, gore, in Franc Žibert kot revirni gozdar g. Mojmir Pustoslemšek, kar nam je ki so v lasti kar 8.000 lastnikov, naj- v Krškem. bilo v veliko čast, saj je bil tudi on pred večji lastnik pa je Škofija Novo mesto. upokojitvijo in županovanjem zaposlen Naše delo zajema večino področij, ki ODA GOZDARJU kot vodja naše enote. so kakorkoli povezana z gozdom in Ta krajevna enota, ki je ena od šestih njegovim upravljanjem. Največ dela Kostanjeviški gozdar enot območne enote Brežice, je najsta- imamo gozdarji z odkazilom in smo je svojega revirja gospodar. rejša gozdarska uprava v Sloveniji, saj tako dnevno v stiku z gozdom in z Mu tuja ni nobena vrsta, je bila ustanovljena že leta 1878, za- lastniki gozdov, ki so včasih dobre, naj za žival gre, grm ali drevo, četke kostanjeviškega gozdarstva pa je včasih pa tudi slabe volje. Večina vse to opazi le gozdarjevo oko. postavil Josef Ressel, ki je v teh krajih Kostanjevičanov in okoliških prebival- deloval v letih od 1817 do 1821. cev nas že kar dobro pozna. Sedaj ko Pa na otoku, Kostanjevici tej prelepi, V preteklosti smo imeli gozdarji smo v samem središču Kostanjevice, tu mu stavba ni nobena tuja, prostore v nekdanji gozdni in pozneje pa nas bodo lahko še bolj spoznali. Na še posebej tista ne, ki ima šank v nekdanjem zdravstvenem domu, na krajevni enoti smo zaposleni: Nikola ter kupico in vrč ponuja. poti proti gradu. Nazadnje smo imeli Otaševič kot vodja KE, Matjaž Cizel, Kot drugi, tudi on le na pol bi človek bil, če ženskih src bi on ne osvojil. Z besedo lepo nežno, ljubo kakor Krka, deklice zavaja, a le gozdu zvest v srcu on ostaja.

In na koncu naj se ve! Res rad ima vsako živo stvar, mu slabša stran je le denar. A to ne stre mu volje in duha, saj on je gozdar, kostanjeviški gozdar, in je preprosto CAR.

|| Franc Žibert, revirni gozdar na KE Kostanjevica | Foto: fototeka Zavoda za gozdove Slovenije

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 11 | dogodki KOSTANJEVIŠKI GLASBENIKI TRADICIONALNO PRIREDILI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

Pihalni orkester Kostanjevica na vmesnih besedil Krki je 26. decembra zopet nastopil koncert kar težko pred domačim občinstvom. Koncert, predstavljati. ki je potekal v telovadnici Osnovne šole Jožeta Gorjupa, je bil zelo dobro Le predanost obiskan. Na že 17. tradicionalnem bo- glasbi in trdna žično-novoletnem koncertu zapored so volja glasbenih kostanjeviški glasbeniki obiskovalcem ustvarjalcev sta postregli s paleto domačih in svetovno kostanjeviški znanih glasbenih uspešnic. Glasbene orkester pripeljala viže kostanjeviških umetnikov pa so do tega, da ga pri dopolnili tudi gostje, in sicer nadarjena rosnih 17 letih „talentka“ Vesna Krapež in Mladinski pozna že skoraj pevski zbor OŠ Kostanjevica na Krki z vsa Slovenija. zborovodkinjo Mojco Jevšnik. Pihalni orkester, ki šteje okoli 40 K dobri glasbi domačega orkestra pa že članov, je 26. decembra lani prvič vo- Božično Novoletni Koncert 2010 od vsega začetka sodi tudi glas vodi- dila ženska. Po predsednikih Andreju | Foto: Matej Jordan teljice Melite Skušek. Člani pihalnega Jordanu in Borutu Bazniku je vajeti v orkestra pravijo, da bi si bilo brez nje- orkestru prevzela Lidia Černoša. nih duhovitih, a včasih tudi kritičnih || Alja Angeli OTVORITEV SALONA

V petek, 28. februarja 2011, je v Kosta- pedikuro, ki vključuje namakanje nog lahko zagotovili popolno diskretnost, njevici, na Oražnovi ulici 13, začel de- v kopeli, odstranjevanje trde kože vam priporočamo, da prej pokličete in lovati Atelje lepote in masaž MAŠKA. in otiščancev ter striženje nohtov, svoj obisk naročite na tel. 041 397 885. Lastnica ateljeja je Maša Skušek, ki se zdravljenje vraščenih nohtov, bolečih je po končani zdravstveni šoli izobra- kurjih očes in sprostitveno masažo Ob dnevu žena in materinskem dnevu ževala na AKADEMIJI ZA INOVATI- stopal. Pedikuro priporočamo vsem, pripravljajo posebne popuste (tudi pri VNOST in na ZTI Ljubljana, kjer si je ki veliko stojite ali hodite ter tistim, ki nakupu darilnih bonov), ves marec pa pridobila nacionalne poklicne kvalifi- vam temeljna nega nog pomeni težavo. ugodnosti čakajo tudi upokojence. kacije za MASERKO, PEDIKERKO in Pri tem ne imejte pomislekov, saj je MANIKERKO, opravila je tudi posebno pedikura namenjena vsem, starim in usposabljanje za REFLEKSNO masažo mladim, ženskam in moškim. Pose- stopal. bej pozorni bodo tudi na diabetično Svoje teoretično znanje je nadgradila stopalo. Skupek bolezenskih okvar na s praktičnim delom, saj je bila dve leti stopalu (okvara živcev, pomanjkanje zaposlena v Termah Čatež v zdravstve- krvi v tkivu ali okužba) lahko privede- nem in wellness programu. jo do razkroja tkiva, kar je lahko vzrok za amputacijo stopala. Zapleti z nogo V Ateljeju lepote MAŠKA bodo poskr- se lahko pojavijo pri vsakem bolniku, beli za vaše dobro počutje ali izbolj- ki ima sladkorno bolezen, pa čeprav se šanje vašega zdravstvenega stanja z zdravi le z dieto in ima krvni sladkor različnimi masažami (klasična, aro- dobro urejen. matska, de-stress, masaža z vročimi Pedikura je najboljša preventiva pred vulkanskimi kamni, refleksna masaža težavami z nogami in s stopali. Ne stopal …), lahko si privoščite manikuro samo da bo koža stopal mehka in glad- (nego rok in nohtov, lakiranje) ali pa ka, lažji bo tudi vaš korak v vsakda- si nohte podaljšate z umetno konico njem življenju. in gelom, za intenzivno nego rok in nog pa bomo poskrbeli s parafinskimi V ateljeju vas pričakujejo vsak dan med oblogami. 9. in 13. ter 15. in 18. uro, ob sobotah od 8. do 13. ure. Če se želite ogniti ča- Posebej vas vabimo, da si privoščite kanju na storitev in zato da vam bodo | Foto: Matic Skušek

12 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice kulturni praznik | KULTURA V OBLIKI DODANE VREDNOSTI

| Foto: Matej Jordan Osrednja občinska slovesnost ob morda v času vsesplošne krize še toliko govorimo o njej. Polna usta imamo besed slovenskem kulturnem prazniku je bolj – ostaja na ravni vaških obrekovanj, o denarju v kulturi, ki ga je seveda vedno letos potekala v prostorih osnovne podtikanj in kazanja s prstom na tiste, premalo, o projektih, ki so bili zavrnje- šole Jožeta Gorjupa. Rdeča nit do- ki so se odločili, da svojemu telesu poleg ni, o krivicah pri podeljevanju nagrad.“ godka so bile katastrofalne jesenske mastnega zrezka privoščijo še kaj, nekaj Vprašala se je, koliko občekulturne- poplave, tudi zato, ker je škodo utrpel v podobi duševne hrane ali če hočete ga je še ostalo v naših medsebojnih prostor, ki je razglašen za kulturni – v obliki dodane vrednosti. Čeprav se odnosih in se spomnila dogodkov, ko spomenik. Zato so ob tej priložnosti včasih zdi, da s poudarjanjem potrebe smo „med jesenskimi poplavami zmogli na ogled postavili razstavo dokumen- po kulturi in umetnosti pretiravamo, pa premagati vse tisto, kar nas drugače raz- tarnih fotografij o lanskih poplavah, ne moremo mimo dejstva, da je človek že dvaja, kar pomeni, da smo poleg bogate ki sta jih posnela Janja Baznik in v daljni preteklosti znal poskrbeti zase kulturne in naravne dediščine še vedno Janez Zakšek, slavnostno pa jo je še zlasti takrat, ko mu naravne sile niso ohranili tudi preproste človeške odnose, otvoril kostanjeviški župan Mojmir bile naklonjene, ko je bil na meji prežive- s katerimi smo premagali kruto divjanje Pustoslemšek, ki se je vsem, ki so v tja in ko ni našel izhoda iz stiske. Ogenj, narave. A Krka je počasi odtekla, naj tistih dneh kakorkoli sodelovali in ki ga je varoval noč in dan, ni ogreval se ne zgodi, da bi z njo poniknilo tudi pomagali, še enkrat iskreno zahvalil. zgolj njegove fizične pojavnosti, ampak tisto, kar nas je polnilo, ko smo se pred S kulturnim programom so obisko- je ustvarjal tudi žar, s katerim je izražal petimi leti odločali o svoji občini,in smo valce navdušili tukajšnji osnovnošolci svojo notranjost in jo preslikaval na z velikim čustvenim nabojem sporočali pod mentorstvom Mojce Jevšnik in stene svojih preprostih prebivališč. Ob željo, da po svoje oblikujemo in ustvar- Metke Povše. Gostiteljica, ravnateljica ognju se je sprostil s plesom, kriki veselja jamo za prihodnje rodove. Zavezali smo OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na ali žalosti. Neskončno je spoštoval tisto, se, da bomo gradili prav na temeljih, Krki Melita Skušek, se je v nagovoru kar so ustvarili njegovi predniki, in vsak kot so nam jih začrtali naši predniki in najprej dotaknila našega odnosa do dan znova hvalil naravo za vse, kar mu sodobniki. Takrat smo v en glas pritrje- kulture: „Kljub vsesplošnemu napred- je namenjala. Cenil je povezanost in na- vali, da mora Kostanjevica na Krki ostati ku in hrepenenju, da bi se v vsem in v vezanost na sočloveka, kajti le pristen in mesto kulture, najsi bo profesionalne ali vsakem trenutku postavili ob bok velikim vzajemno spoštljiv odnos je lahko ohranil ljubiteljske. Zavedali smo se, da moramo evropskim narodom, na splošno naš od- njegovo bit. Tudi to je kultura, to je prav- drug drugemu kulturno ponuditi roko, da nos do umetnosti, umetnikov in kulture zaprav tisto, na kar pozabljamo in česar se bodo uspehi pomnožili in ne razpolo- v širšem pomenu besede še vedno – in pravzaprav sploh ne omenjamo, kadar vili. Moč in pomoč, ki nas je združila v

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 13 | kulturni praznik jesenski nesreči, bi morala prerasti v spo- preberete v celoti: razstavišče Janeza Boljke, grafični kabi- znanje, da smo drug drugemu potrebni, Spoštovani dame in gospodje, net Bogdana Borčiča … Kako pomembna da vsi govorimo isti jezik in verjamemo je kulturna vzgoja, se zavedajo tudi v v iste vrednote. V nemoči smo znali biti Kostanjevica na Krki je kulturni in zgo- osnovni šoli Jožeta Gorjupa, kjer je na kulturni, ker smo se borili za obstoj, v dovinski spomenik, ki se že vse od leta ogled ena najpomembnejših zbirk Ga- žalosti smo si znali biti tolažniki, ker 1252 omenja kot mesto. Mesto, ki je že v lerije Božidar Jakac, Gorjupova zbirka, smo začutili, da je ogrožen sleherni med preteklosti prepoznalo vlogo kulture in ki ki šoli omogoča preplet pedagoškega in nami, v dneh po opustošenju smo znali živi z njo, nadaljuje to tradicijo, ki je izje- galerijskega dela ter je edinstven primer biti solidarni, ker smo se zavedali svoje mnega pomena za razvoj kraja in njegove v širšem okolju. ranljivosti … Kaj pa potem, ko se zdani, identitete. Prav kultura je Kostanjevico se umaknejo megle in posije sonce?“ se na Krki umestila na svetovni zemljevid. Dediščina ni le vir kulturnih in zgo- je vprašala in optimistično sklenila: Več kot šestdeset let likovne dejavno- dovinskih vrednot v ožjem smislu, pač „Prihaja pustni čas, čas posebne kosta- sti je v mestu pustilo globoke sledove, pa ustvarja veliko drugih pozitivnih njeviške kulture, in morda bi vsaj do domačinom in mnogim obiskovalcem, ki učinkov in je tudi pomemben generator takrat, ko se bomo upravičeno zakrili z so uživali v ponudbi likovnih, dramskih, kulturnega turizma in gospodarskega ra- masko, poskrbeli, da bi bili vsak dan pre- glasbenih umetnikov, v mnogih gledali- zvoja. Koncept ohranjanja Kostanjevice prosto človeški – potem se nam ni bati, ških predstavah, koncertih in odličnih na Krki, kot tudi drugih slovenskih mest, da ne bi znali spoštovati naših velikih likovnih razstavah. Tako so številni slo- mora biti naravnan dolgoročno, saj bo le kulturnih imen, ni se nam bati, da se ne venski in tuji ustvarjalci ponesli izkušnjo tako mesto živelo – najprej za prebivalce bi s srcem borili za svojo Galerijo Božidar in sporočilo Kostanjevice na Krki na vse in potem tudi za turiste. Ohranjanje Jakac, da se ne bi veselili vseh, ki jim naj- svetovne kontinente. Tako v mestu kot v kulturne dediščine je živ proces, niso več pomeni naša Valvasorjeva knjižnica, nekdanjem samostanu, kjer danes domu- samo prenove, projekti, zbirke, je pred- in ni se nam bati, da ne bi znali ceniti je Galerija Božidar Jakac, se je srečala vsem volja, volja ljudi, in je zavedanje šole, ki se trudi dati otrokom predvsem pozitivna energija velikih mož z neusta- naše preteklosti, ki vpliva na nas tukaj srce – in v njem pesem in ples in ljubezen vljivo energijo, različnih ustvarjalcev. in sedaj. Zato je prav, da se vsi zavedamo do slovenske besede.“ Sledile so prve donacije umetniških del odgovornosti ohranjanja dediščine priho- in odmevne prireditve, ki so navduševale dnjim rodovom. Prebivalci Kostanjevice Na koncu je prisotne nagovorila še in še vedno navdušujejo obiskovalce: na Krki to dokazujete že dolgo. častna gostja, generalna direktorica Dolenjski kulturni festival, Grafični direktorata za kulturno dediščino bienale jugoslovanskih otrok, mednaro- Želim vam lepo praznovanje kulturnega na Ministrstvu za kulturo, gospa dni kiparski simpozij Forma viva, stalne praznika. Damjana Pečnik. Njen govor si lahko postavitve slovenskih ekspresionistov,

| Foto: Matej Jordan

14 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice gledališče| „NITI MAK, NITI MANDRAGORA, NITI VSI SIRUPI SVETA NE BODO TE OZDRAVILI V SLADEK SEN, KI SI GA IMEL VČERAJ.“ Othello, III, 3 Če ste v torek, 17. januarja 1956, petintrideset zajtrkov, kosil in večerij, Londonu, Bristolu, Stratfordu ...) štu- hodili po Kostanjevici, ste imeli veliko ki so jih brezplačno pripravile navdu- diral uprizoritve Shakespearovih del. priložnost, da se srečate s Shakespe- šene kostanjeviške gospodinje, ki so V uprizoritvi je sodelovalo petintride- arom. Skupaj z Othellom so ga na kar tekmovale med seboj, katera se set igralcev. Predstave se je udeležilo odrske deske pribili gledališčniki iz bo bolj izkazala. Tu je bil tudi povod, osemsto gledalcev in mnogi nesreč- Celja. Lahko bi bili malenkostni in da je gospod Štefan pustil svoje delo neži, ki so ostali brez vstopnic, so bi rekli, da letos praznujemo 55-le- in zaslužek ter šel s člani gledališča morali domov z dolgimi nosovi in brez tnico prve uprizoritve Shakespeara v po mestu in jim razkazoval kulturne katarze. Organizirali so celo poseben Kostanjevici. spomenike /.../ Tri dni je bilo vse na avtobus, ki je vozil iz Šentjerneja v Celjsko gledališče svojo ustanovitev nogah in delež vseh Kostanjevičanov Kostanjevico. datira s 6. decembrom 1950 in je je pri organizaciji tega gostovanja v „Ob koncu naj poudarimo še eno: zraslo iz močne tradicije amaterskega taki ali drugačni obliki.“ kulturno-prosvetna razgibanost na udejstvovanja in z velikim pritokom Shakespearovega Othella, ki so ga podeželju je rezultat politične zave- poklicnih igralcev. Kot beremo v igrali v Kostanjevici, je za celjski oder sti kulturno-prosvetnih delavcev, je Dolenjskem listu (27. 1. 1956, stran in sezono 1955/56 režiral Branko rezultat te zavesti pri množici, ki ve, 8; tudi vsi naslednji citati so iz Do- Gombač. Človek, ki je kot štipendist kaj dela in kaj hoče.“ lenjskega lista): „Ljudska oblast je kulturnega ministrstva v Angliji (v || Matic Skušek gledališče materialno tako podprla, kot to zmore le ljudska oblast. Na tej materialni in duhovni osnovi so začeli graditi in na tej osnovi so ustvarili take umetnine, da je gledališče vzbudilo v široki javnosti vsesplošno pozornost.“ Umetniški del sestavlja 23 profesionalnih igralcev z akadem- sko izobrazbo, hišni režiser, stalna dramaturginja, lektor in upravnica, ki skrbi tudi za repertoar gledališča. Igralci Celjskega gledališča so pre- jemniki številnih nagrad, dva med njimi sta dobitnika Borštnikovega prstana – Janez Bermež (1998) in Anica Kumer (2003). Vsako sezono pripravijo pet premier za odrasle ter eno premiero za otroke in mladino. Letno jih obišče 45 tisoč obiskovalcev, ki si ogledajo okoli 170 predstav do- mačih in tujih gledališč na domačem odru ter 60 predstav na gostovanjih po vsej Sloveniji in v tujini. Lansko leto je SLG Celje praznovalo 60. oble- tnico obstoja. V sedaj že dopolnjenih 60 letih se jim je uspelo razviti v eno vodilnih in najbolj prepoznavnih gledališč v Sloveniji. V svojih začetkih je Ljudsko gledališče Celje prednja- čilo predvsem po uprizoritvah, ki so krst doživele ravno na njihovem odru, kar je seveda posledica želje po unikatnem izražanju in navdihu umetniškega vodstva. Iz Celja izhaja- jo poskusi, kot so krožno gledališče, Med celjskim gledališčem in prosvetnim društvom Lojze Košak predavanja po uprizoritvah, razčlem- so se spletle pristne profesionalne vezi. Tako je Lado Smrekar v svojem stano- bene vaje ... „Vse to je dalo povod, da vanju v okviru dramaturškega seminarja organiziral tudi maskerski tečaj, kjer smo Celjane povabili, vse to je dalo je Kostanjevičane maskerskih tehnik učil priznani mojster Vinko Tajnšek iz SLG povod, da smo jim dali v Kostanjevici Celje. Na fotografiji: Tanjšek na tečaju maskira Emila Košaka za vlogo Fausta. petintrideset brezplačnih stanovanj, | Foto: Fototeka GBJ

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 15 | intervju INTERVJU DR. JANEZ BOGATAJ Temeljno področje raziskovalnega in etnološkega dela dr. Janeza Bogataja, upo- kojenega rednega profesorja Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je etnologija Slovenije. Opravil je številne raziskave s področja rokodelstva, prehrane, kulinarike in gastronomije, (kulturne) dediščine, turizma, šeg in navad, karakterologije in likovnega obzorja. Z njim smo se pogovarjali ob njegovem „prazničnem“ obisku v Kostanjevici in hedonistično decembrsko vzdušje še dodatno podkrepili s pogovorom o gastronomiji.

Leta 2006 ste sodelovali v projektu Stra- oz. konzorcij vseh, ki bodo ta znak pri- tegija razvoja gastronomije Slovenije, ki je dobili. Pripravljeno pa je tudi izobraže- dr. Janez Bogataj nastal pod okriljem Slovenske turistične vanje za prve potencialne ponudnike, | Foto: Matej Jordan organizacije. Kaj lahko poveste zdaj, ko je zastopnike tega koncepta. Nedvomno od zasnutka minilo že nekaj let – kako se bo šlo za velik miselni preskok, saj se šljije „ustvarjalnih“ posameznikov, laži strategija izvaja v praksi? gostilne in gostilničarji na slovenskem o dediščini … Seveda se stereotipom Projekt je bil zastavljen celovito. Z njim žal vse preveč zanašajo na ponavljanje lahko ognemo – s kritičnim pristopom nismo predvideli le strukture posame- določenih avtomatizmov. in pravilnim lociranjem jedi znotraj znih jedi, ampak smo poskušali zajeti omenjenih treh sklopov. Pomembno tudi vsa področja, ki se na to navezuje- Prenos Strategije v prakso najbrž ne je tudi, da iz lokalnih in regionalnih jo, od izobraževanja pa vse do promoci- poteka na vseh področjih enako. So se do gastronomij ne delamo „živega muzeja“. je. Prvih pet let je za nami in na splošno zdaj že pokazala morebitna odstopanja od Jed naj bo izhodišče, ki nas spodbuja k lahko rečem, da je projekt pustil zadanih ciljev? iskanju novih rešitev in variacij. To je zadovoljive sledi. Med najpomembnej- Seveda, učinek strategije je na neka- preizkušena metoda, na kateri slonita šimi je vsekakor uvedba sistematike na terih področjih šibkejši kot na drugih. tako „francoska“ kot tudi „italijanska“ področju gastronomije. Strategija do- Četudi določa temeljne smernice, kuhinja. Raziskovanje dediščine je po- loča štiriindvajset gastronomskih regij Strategija še ni uspela vplivati na dolo- glavitni pogoj za kakovostno ustvarjal- Slovenije, znotraj katerih smo določili čene korenite spremembe na področju nost, in z jedjo, ki vsebuje oboje, lahko sto osemdeset jedi, ki so značilne in izobraževanja, ki je nedvomno eno suvereno nastopimo na globaliziranem nosilne. Kaj to pomeni? Če v posamezni izmed najbolj problematičnih območij trgu hitro spreminjajočih se trendov. regiji določimo nekaj nosilnih jedi, to gastronomije sploh. Tudi na področju ne pomeni, da je v regiji prisotnih samo političnih predstavništev reči potekajo Ko sva že pri trendih: koliko zahteve trga teh nekaj jedi. Prisotnih je seveda cela počasi – (pre)dolgo je trajalo, preden so vplivajo na to, da se lokalne gastronomije paleta, predstavlja pa jo tista, ki jo dolo- posamezna ministrstva in diplomatska podredijo, večinoma tudi prikrojijo in v čimo. To je bil velik, predvsem miselni predstavništva v gastronomiji prepo- obliki trenda vstopijo na globalni trg? premik pri razumevanju gastronomije znala ustrezno sredstvo promocije, ki Kulinaričnih trendov – pa naj gre za in njeni promociji. Pomemben dosežek lahko znatno oplemeniti protokolarna hitro hrano, „slow food“ ali mole- Strategije je tudi oblikovanje blagovne srečanja in simpozije. Stvari se torej po- kularno kuhinjo – ne gre kar slepo znamke, imenovane Gostilna Slovenija, časi le spreminjajo, seveda pa se noben posnemati. Ob vsakem izmed njih se ki se trenutno zaključuje. Logotip bo kakovostni premik ne more zgoditi čez je treba vprašati, na kakšen način je združeval gostilne, ki bodo pooblašče- noč. lahko uporaben in kako, če sploh, lahko ne predstavnice nosilnih jedi, seveda oplemeniti lokalno oz. regionalno pre- pa bodo morale predhodno zadostiti Ko govorimo o promociji prehranske hransko vsebino. Le tako bo ta ohra- določenim merilom. V prihodnosti na- dediščine določenega območja oz. regije, nila prepoznavnost, se ognila globalni meravamo blagovno znamko Gostilna ki je pravzaprav spreminjanje elementa uniformiranosti. Na drugi strani pa Slovenija „izvoziti“ tudi v tujino. To v dediščine v turistični izdelek – kaj je treba lahko prav te jedi uspešno vključimo v praksi pomeni, da slovensko hrano lah- upoštevati in česa se je najbolje ogniti? tokove, ki jih dojemamo kot „globalne“ ko trži tudi Japonec sredi Tokia, seveda V kakšne pasti se izvedenci, promotorji, ali „moderne“. Vzemimo cop na lop, na pa mora prej zadostiti pogojem, ki jih najpogosteje ujamejo? primer – lahko bi ga prodajali kot iz- zastavi naša država. Ob pripravljanju Ko zajemamo iz pestre ponudbe gastro- vrsten primerek hitre hrane, podobno, Strategije smo o tem temeljito razmi- nomske dediščine, moramo biti pazlji- kot to počnejo Belgijci z znamenitimi slili; ne le da smo določili jedilnike, vi. Nujni temelj je raziskovalno delo; pri strasbourškimi pogačami, ki jih lahko menije in ustrezno vinsko „spremlja- vsaki jedi, ki jo obravnavamo, moramo kupiš na vsakem vogalu. Cop na lop je vo“, temveč smo določili tudi, kolikšen upoštevati časovno, družbeno in geo- pravzaprav neke vrste pica. A če ga želiš mora biti odstotek živil slovenskega grafsko raven. Ne smemo si dovoliti, okusiti v Kostanjevici, ga moraš, na izvora, oblikovno zasnovo notranje da bi zapadli v stereotipe, ki so najbolj žalost, naročiti vnaprej. opreme, možnosti za glasbeno kuliso razširjeni prav na področju gastrono- in, seveda, sam znak, ki bo enoten. mije. Opažam celo, da jih je v Sloveniji Kuhinja, ki jo poznamo pod oznako Oblikovati nameravamo tudi združenje več kot drugje. Mednje prištevam izmi- „slovenska“, je v svojem dolgem razvoju

16 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice intervju | prevzemala večinoma germanske oz. ta intervju vsekakor izkoristil, da Kaj menite o obstoječih zasnovah in mo- podonavske, italijanske, tudi francoske apeliram na Občino Kostanjevica na žnosti razvoja tovrstnega turizma, na kaj vplive, balkanske pa šele v zadnjem času, v Krki in njene prebivalce, naj se lotijo bi bilo še posebej treba opozoriti snovalce obdobju po drugi svetovni vojni. Svet pod raziskovanja gastronomije v tem pro- tovrstnih zamisli? Gorjanci je glede tega kot obmejna regija storu. Za dober rezultat je sicer nujno, Najprej nekaj terminologije: študen- vsekakor drugačen – vpliv balkanske kuhi- da vodenje projekta prevzame nekdo iz te med predavanji večkrat opozorim nje je bil tu očiten že mnogo prej, predvsem etnološke stroke, ki pozna strokovno na pomen besedne zveze „kmečki imam v mislih Uskoke in njihovo dedišči- metodologijo. V projekt bi bilo nujno turizem“ – pomeni, da gre kmet na no. Kako takšne izmenjave pravzaprav vključiti osnovno šolo; glede tovrstnih počitnice (smeh). Podobno velja za potekajo? primerov plodnih sodelovanj se lahko zidaniški turizem, ki ga sam mnogo Slovenski prostor je bil vedno doje- zgledujemo po Osnovni šoli Simona raje imenujem turizem v zidanicah. mljiv za najrazličnejše kulturne vplive. Gregorčiča v Kobaridu, kjer so otroci Sama zamisel se mi zdi odlična, zato A naši predniki teh vplivov niso kar nekaj let raziskovali prehrano svoje jo odločno podpiram. Mogoče bi jo bilo avtomatistično posnemali, pač pa so občine. Kako to poteka v praksi? Otroci razviti v izjemen, inovativen turistični jih vedno prilagodili razmeram, ki so „gnjavijo“ svoje starše in stare starše produkt. A žal moramo priznati, da je tu prevladovale, in načinu življenja. Ko glede starih receptov in načinov pripra- izmed vseh slovenskih pokrajin najbolj se ozremo v zgodovino, vidimo, da je to ve jedi, iz česar nastane odlična knjiga, degradirana in „diznilendizirana“ prav pravilo, in ne izjema. Zrezek, ki ga po- zbirka palete lokalnih jedi. Projekt je pokrajina, posejana z zidanicami. Ljud- znamo kot „dunajskega“, je tja prispel iz mogoče nadaljevati na različne načine, sko graditeljstvo in množična ustvar- Turčije in skozi Milano. Od Dunaja smo na primer z mednarodno izmenjavo in jalnost sta se tu res polno izživela si „izposodili“ tudi pustne krofe, pa se s prevodom publikacije v angleščino ali (smeh), pri čemer o ohranjanju kultur- naši vendarle pomembno razlikujejo. kakšen drug tuj jezik, kot je to znano ne krajine in zgledovanju po tradici- Podobno je torej tudi z vplivi Uskokov, iz primera polhograjske osnovne šole. onalni arhitekturi seveda ni ne duha ki so na območje takratne Vojne krajine Dober vir informacij je tudi Univer- ne sluha. V nedavno izdani brošuri ni vnesli lastne vplive, med drugim spe- za za tretje življenjsko obdobje. Če niti ene zidanice, ki bi si zaslužila prav cifične pogače, ki jih pozna tudi Bela povzamem: zmagovita kombinacija je dobro oceno. Opazil sem, da so med krajina in ki so zaščitene. trikotnik med osnovno šolo, univerzo navedenimi tudi zidanice s trideseti- Bogastvu kulinarike se lahko pribli- za tretje življenjsko obdobje in strokov- mi stoli in več, kar je slabo znamenje. žamo le skozi razumevanje in spreje- njakom. To je jamstvo za nujno potreb- Tudi zakonodaja je na tem področju manje medkulturnosti, namesto da se no kakovostno oblikovanje turističnih neurejena. Pa vendar sem vesel, da je omejujemo in zapiramo v svoj vrtiček. produktov, skozi katere bo mogoče toliko potencialnih kandidatov, ki so se okusiti pristnost in raznovrstnost pripravljeni vključiti v projekt. Treba bi Iz tega je razbrati, da ni boljšega prostora Kostanjevice na Krki. bilo tudi poskrbeti za to, da se ti veliki za mešanje različnih vplivov, izmenjav in arhitekturni in urbanistični „kiksi“ v družbenih povezav, kot je prav kuhinja. V zadnjem času je na regionalni ravni vinorodni pokrajini popravijo. Kako si neka jed v tem kolažu različnih precej govora o zidaniškem turizmu oz. || Jana Drašler elementov, znotraj katerih nastaja, sploh turizmu v zidanicah, ki skriva precej pasti. lahko zagotovi status avtohtonosti? Kdo odloča o tem, ali neka jed lahko postane avtohtona, in na kakšen način? V Strategiji smo to rešili tako, da smo uporabili t. i. geografsko metodo in na zemljevid Slovenije vnesli podatke o pojavnosti prisotnosti nekaterih jedi. Kjer je neka jed najbolj prisotna, smo določili njen domicil oz. avtohtonost. Kar pa, iz pravkar navedenih razlogov, seveda ne more pomeniti, da jed od tam „izvira“.

Po čem ima okus Kostanjevica na Krki z okolico? Kaj je, po vašem mnenju, značilno za njen gastronomski mikrokozmos? O tem težko kaj povem, ker primarne raziskave tu še niso narejene. Eden izmed značilnih okusov je prav gotovo cop na lop, ki bo kmalu obravnavan tudi v Gastronomiji. In seveda cviček, ta se v teh krajih piše z veliko zače- tnico. Nič napačnega ni, če določeno območje zastopa ena sama jed – bolje ena in kakovostno predstavljena kot pa množica slabo domišljenih. Bi pa | Foto: Matej Jordan

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 17 | šola ni šala

Zanimiv naravoslovni dan so izvedli v 1. razredu, kjer so izdelovali izdelke iz reciklažnega materiala. Tako so zaboj- ŠOLA ni ŠALA niki kar naenkrat oživeli.

DNEVI DEJAVNOSTI Tehniški dnevi V sredo, 26. 1. 2011, smo imeli učenci 6. in 7. razreda teh- niški dan. Obiskali smo Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, ki leži v osrednji Sloveniji. Ker je bila pot kar dolga, smo krenili iz šole že ob osmih. Po debeli uri vožnje smo le prispeli. Najprej smo malicali, nato pa se odpravili na kratek ogled kartuzijanskega samostana Bistra, potem pa smo si ogledali stara prevozna sredstva. Nekatera so nas prav navdušila, a kaj, ko jih nismo mogli tudi sami preiz- kusiti. Na koncu pa je sledilo še reševanje delovnih listov s pomočjo ogledov štirih sob, v katerih smo lahko izvedeli | Foto: Fotoarhiv šole veliko o tesarstvu, lesarstvu, rezbarjenju, suhorobarstvu, kolarstvu … Ob pol enih smo se vrnili v Kostanjevico malo premraženi, a vseeno zadovoljni, saj smo izvedeli veliko Sončni mrk novega. (Tjaša Čukajne, 7. razred) V torek, 4. 1. 2011, smo med 8:00 in 10:50 (vrhunec ob Učenci 8. razreda so imeli 16. februarja 2011 tehniški dan 9:21) lahko opazovali delni sončni mrk. Učenci so si ga lah- na temo tekstila. Spoznavali so tekstilne surovine in risali ko ogledali, saj imamo v šoli očala in projektor za opazova- na blago različne motive. Preizkusili so se tudi v tkanju na nje Sonca, v telovadnici pa je bil postavljen tudi planetarij. namizne statve. Ob koncu so pripravili razstavo izdelkov in Posebnost tokratnega mrka je bila v tem, da je bila stopnja plakatov. prekritosti Sončevega premera kar 76 %, naslednji s podobno magnitudo se bo pojavil šele leta 2026. Kulturni dnevi Učenci od 1. do 4. razreda so si v Lutkovnem gledališču v Ljubljani 12. 1. 2011 ogledali Zvezdico Zaspanko, eno najlepših slovenskih pravljic in animiranih predstav, v KC Janeza Trdine v Novem mestu pa so se starejši učenci 25. januarja zabavali ob predstavi Mladinskega gledališča Ljubljana, ki je uprizorilo predstavo Marka Ravenhilla Kok ti men zdej dol visiš. Predstavo je režiral odlični slovenski režiser Vito Taufer, glasba pa je delo Saše Losića.

| Foto: Fotoarhiv šole

Drugošolci so na tehniškem dnevu izdelovali punčke iz cunj. Poleg učiteljic jim je pomagala tudi Vesna Hrovat.

| Foto: Fotoarhiv šole | Foto: Fotoarhiv šole

18 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice šola ni šala |

se poslovili s smučarsko himno. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI SMUČARSKA HIMNA (Melodija na Tam dol na ravnem utrinki učencev polju) Tam gor na strmem Arehu smo se učili smučati, smo smučke nataknili, v dolino dirjali. 9. 2. 2011–10. 2. 2011 Tri dni smo se učili zavijati, prestopati, Okoli poldneva smo skupaj s šestošolci OŠ Podbočje na vlečnici voziti in pridno štamfati. prispeli na Areh na Mariborskem Pohorju. Pred Ruško Po smučanju pa lačni kočo na 1.246 metrih nadmorske višine nas je pričakal v jedilnico smo zdirjali. in pozdravil gospod Miro. Iz avtobusa in kombija smo Iz kuhinje lepo diši – le kaj so skuhali? zložili prtljago pred kočo. Nato smo se razdelili po sobah. Utrujeni, zaspani smo v postelje popadali. V sobi pri puncah sta se nastanili tudi Hana in Jasmina Dežurni na hodniku so nas umirjali. iz Podbočja. Iz kovčkov smo zložili in uredili prtljago ter Učitelji so z nami prav radi se ukvarjali odšli na kosilo. Po kosilu nas je obiskal policist in nas in skrbno se trudili, da srečni bi bili. opozoril na varno smuko. Odšli smo na smučišče, kjer smo Dragi šestošolci, vsi smo pravi smučarji! se imeli zelo dobro. Razdelili smo se v skupine po znanju Poslušni, pridni, delavni, tut fajn navihani! smučanja. V eni skupini so bili najboljši smučarji, v drugi Na koncu ugotavljamo, da nam zares je lušno blo! so srednje dobri smučarji, v tretji pa začetniki. Po alpskem Veseli, zadovoljni domov se vračamo. smučanju smo imeli večerjo in po njej še kratek počitek. Počitek je bil pomemben, saj smo odšli na nočni pohod do stolpa na Žigartovem vrhu. Po večerji nas je obiskal planinec Franček. Ob zanimivih diapozitivih nas je poučil o Pohorcih in značilnostih Pohorja. Zvečer smo utrujeni popadali v postelje in hitro zaspali … … Zjutraj smo se zbudili v sončno jutro že pred pol osmo, se preoblekli in zajtrkovali. Sledili so pospravljanje, urejanje in ocenjevanje sob ter priprava na alpsko smučanje. Vse do 12. ure smo se trudili in potili na smučišču. Komaj smo čakali na počitek pred kosilom, saj smo bili vsi zelo utrujeni od vaj na snegu. (Urša, Žana, Valentina, Lucija in Kristina)

Po kosilu nam je učiteljica povedala, da nadaljujemo s pi- sanjem dnevnika. Vsi smo se morali spomniti imena svoje skupine. Mi smo si izmislili svoje ime: Smučarji s Kustaju- | Foto: Fotoarhiv šole ce. Popoldne smo spet vijugali po snežnih strminah ruške in areške proge ter tekli na smučeh. Spoznali smo 10 FIS- -pravil varnega smučanja in se o njih temeljito pogovorili. PROSLAVE Za večerjo smo imeli slastno pico. Po večerji smo lahko kupili razglednice ter jih pisali po obisku lovca. Predstavil Sprejem v šolsko skupnost nam je jelenjad, srnjad in preostale pogoste živali, ki živijo na Pohorju. Zanimivo predavanje je hitro minilo. Potem 10. decembra 2010 so bili prvošolci sprejeti v šolsko pa tako kot vedno: umivanje, umirjanje, nočna tišina in skupnost učencev. Za vse naše učence in svoje starše so sladke sanje. (Miha) pripravili igrico Zajčkova hišica in slovesno obljubili, da se bodo pridno učili in ponosno predstavljali našo šolo. 11. 2. 2011 Zbudili smo se okoli 8. ure. Po zajtrku je prva skupina smučarjev odšla na alpsko smučanje, druga skupina pa je tekala na smučeh. V drugi skupini so bile same punce, zato so odšle na alpsko smučanje na najtežjo progo. Po tem smo imeli pol ure časa za počitek, nato pa kosilo. Po njem sta prva in druga skupina alpsko smučali, tretja skupina pa je spoznavala spretnosti teka na smučeh. Dobili smo slastno malico, potem pa pričakali predavanje splavarja o značilnostih Drave in splavarjenju. Prišel je gospod Miha, ki veliko ve o splavarjenju po Dravi. Po večerji smo se pri- pravljali na nastop in zabavni večer. Izžrebali smo štartne številke za tekmo v veleslalomu, potem pa še plesali s puncami. (Aljaž, Martin, Lovro, Anže, Matic, Žan) 13. 2. 2011 Zimsko šolo v naravi smo uspešno končali. Od Areha smo | Foto: Fotoarhiv šole

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 19 | šola ni šala Koncert Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki V nedeljo, 26. 12. 2010, je bila ob 18. uri v telovadnici osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na božično-novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki pod vodstvom Tonija Homana in z gostjo Vesno Krapež so nastopili tudi pevci Mladin- skega pevskega zbora OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki pod vodstvom Mojce Jevšnik. Slavnostni govornik je bil Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Pevci Mladinskega pevskega zbora smo se posladkali s kremnimi rezinami, ki so nam jih podarili člani Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki, ker smo zapeli na njihovem | Foto: Fotoarhiv šole koncertu. PRVA OCENJEVALNA KONFERENCA 31. januarja smo sklenili prvo ocenjevalno obdobje. Učenci prvega triletja so bili ocenjeni opisno, preostali številčno. Učenci in razredi so bili v tem obdobju različno uspešni, tisti, ki pri posameznih predmetih niso osvojili minimal- nih ciljev oziroma pričakovanih rezultatov, so bili ocenjeni negativno. Vsi skupaj pa se bomo sedaj trudili, da bomo primanjkljaje uspešno nadoknadili in šolsko leto zaključili pozitivno.

Razred Št. vseh Število V % Št. neg. V % Število V učencev: pozitivno ocenje- neocenje- % dečkov + ocenjenih nih nih | Foto: Matej Jordan deklic učencev 1. 7 + 15 = 22 7 + 15 = 22 100 0 0 0 0 Prireditev ob slovenskem 2. 13 + 10 = 23 13 + 10 = 23 100 0 0 0 0 3. 19 + 7 = 26 18 + 7 = 25 96,15 1 + 0 = 1 3,85 0 0 kulturnem prazniku 4. 10 + 10 = 20 10 + 10 = 20 100 0 0 0 0 Učenci naše šole so pod vodstvom Metke Povše in Moj- 5. 10 + 10 = 20 10 + 10 = 20 100 0 0 0 0 ce Jevšnik 4. februarja pripravili zanimivo prireditev 6. 13 + 7 = 20 10 + 6 = 16 75 3 + 1 = 4 20 0 + 1 = 1 5 ob slovenskem kulturnem prazniku. Predstavili so se z 7. 9 + 12 = 21 8 + 12 = 20 95,24 1 + 0 = 1 4,76 0 0 dramskimi odlomki, deklamacijami, glasbenimi in plesnimi 8. 14 + 11 = 25 12 + 9 = 21 84 2 + 2 = 4 16 0 0 vložki. Program so ponovili tudi za naše občane, kjer je kot 9. 10 + 15 = 25 8 + 14 = 22 88 2 + 1 = 3 12 0 0 slavnostna govornica nastopila Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu Skupaj 105 + 97 = 96 + 93 = 189 93,1 9 + 4 = 13 6,4 0 + 1 = 1 0 za kulturo RS, zbrane pa je pozdravil tudi župan Mojmir 202 Pustoslemšek, ki je slavnostno odprl fotografsko razstavo Janje Baznik in Janija Zakška. Razstavo fotografij, ki so TEKMOVANJA nastale ob jesenskih poplavah, si še vedno lahko ogledate v večnamenskem prostoru nove šole (zgoraj). Šport Koncert malih glasbenikov Naši odbojkarji so se 10. 2. 2011 udeležili Učenci razredne stopnje, ki igrajo na različna glasbila, so četrtfinala državnega se predstavili na krajšem koncertu, ki so ga z opisi glasbil prvenstva v odbojki vodili in popestrili učenci 5. razreda pod vodstvom Mojce za starejše dečke v Jevšnik, učiteljice glasbene vzgoje. Učenci so z zanimanjem Mariboru. Osvojili so prisluhnili najmlajšim in najmanjšim glasbenikom naše odlično tretje mesto. šole, ki so zaigrali na: kljunasto flavto, flavto, saksofon, sintetizator, pozavno, diatonično harmoniko in klavir. | Foto: Fotoarhiv šole

20 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice šola ni šala |

Nemška bralna značka: Tekmovanja iz znanja 11. 2. 2011. Odlično sta se odrezali Lina Jerele in Tjaša Ču- kajne, ki sta osvojili zlati priznanji, srebrni pa so bili: Erik 24. 1. 2011 (šolsko tekmovanje). Bronasto Kemija: Grubar, Jan Strajnar, Rok Miklavčič, Tanja Dular, Kristjan priznanje sta osvojila Domen Njegač in Žan Štokar. Penca in Eva Molek. Cankarjevo priznanje: 26. 1. 2011 (regijsko tekmovanje v Boštanju). Udeležila sta se ga Tajda Božič, ki je osvojila PREDAVANJE ZA STARŠE srebrno priznanje, in Jurij Strgulec. 19. januarja 2011 je staršem o vzgoji predavala doc. dr. Angleščina: Zdenka Zalokar Divjak. Trenutno najbolj znana predavate- 20. 1. 2011 (regijsko tekmovanja v Brežicah). Tajda Božič in ljica o vprašanjih vzgoje pri nas pa je od 580 staršev, kolikor Lana Beševič sta osvojili srebrni priznanji in se bosta 28. 3. jih sicer sodeluje z našo šolo in vrtcem, zanimala nekaj 2011 udeležili državnega tekmovanja. manj kot 40 staršev. Veliko premalo za problematiko, ki danes sodi med najbolj pereče. Male sive celice Televizijska oddaja Male sive celice je kviz, ki je v zadnjih pet- najstih letih ena najbolj gledanih mladinskih oddaj nacionalne VRTEC televizije. V letošnjem šolskem letu so se na to tekmovanje prijavili Tjaša Čukajne, Jan Strajnar in Blažka Krašovec, vsi učenci sedmega razreda naše šole. Že na predtekmovanju, na Zmajček Jurij z Zelenim katerem je sodelovalo več kot tisoč tekmovalcev 400 osnovnih nahrbtnikom v vrtcu šol iz vse Slovenije, so s svojim znanjem prepričali člane komisije in se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. V izločilnem Zeleni nahrbtnik je slovenski projekt, ki otroke na njim boju, ki ga je prenašala Televizija Slovenija, so premagali učen- primeren način opozarja na vse resnejše okoljske proble- ce Osnovne šole Vodice, v četrtfinalu, ki je bilo na sporedu v me. Vzpodbuja jih k razmišljanju in iskanju rešitev, kako torek, 1. marca, pa so bili za 13 točk boljši od ekipe iz Osnovne pomagati naravi, da bo preživela in dajala prijetno in šole Ivana Cankarja Ljutomer. Našim trem mladim junakom zdravo zatočišče vsem živim bitjem. Že nekaj let sodeluje- boste lahko zaploskali pred televizijskimi ekrani v sredo, 23. mo v ekološkem projektu Zeleni nahrbtnik in vedno znova marca, ob 16.00, ko bo na sporedu prvega programa Televizije nas vsebine obogatijo, predvsem pa se poglobimo v svoja Slovenije posnetek zmagovitega četrtfinalnega dvoboja. ekološka ravnanja, jih ozavestimo in poskušamo dobre Na mlade tekmovalce in mentorico Martino Križnik, ki navade podkrepiti, slabe pa opustiti. Letos nas je zmajček zatrjujejo, da še niso rekli zadnje besede, smo vsi, ki preživimo Jurij obiskal v mesecu decembru. Prejeli smo ga od senov- delovni teden v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa, zelo ponosni in ških vrtičkarjev, po mesecu druženja pa smo razveselili jim želimo tudi v bodoče veliko uspehov. tudi podboške otroke. Zmajček Jurij se je vključil v delo v vseh šestih skupinah. Naloge, ki nam jih je zastavil, so bile s področja spoznavanja čebel in njihovega pomena v naravi in zdravi prehrani.

Za desnim pultom od leve proti desni Blažka Krašovec, Jan Strajnar in Tjaša Čukajne, uvrščeni med štiri najboljše ekipe v Sloveniji | Foto: Nina Cujnik | Foto: Fotoarhiv šole Proteusovo priznanje: 3. 12. 2010 (državno tekmovanje v Šmarjeti na temo Drevesne in grmovne vrste). Na tekmovanje sta se uvrstila Jurčki so pripravili glasbeno Lana Beševič in Žan Štokar, ki je le za pol točke zgrešil zlato predstavo priznanje in osvojil srebro. V sklopu projekta Gozdne skrivnosti so otroci iz skupine Astronomija: Jurčki z vzgojiteljema Majo Škulj in Maticem Skuškom pri- 18. 12. 2010 (državno tekmovanje v Ljubljani). Žan Štokar pravili dramatizacijo pravljice Pod medvedovim dežnikom. je zelo uspešno predstavljal našo šolo in osvojil srebrno Z veseljem so jo predstavili vsem otrokom v vrtcu in tudi priznanje. staršem.

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 21 | šola ni šala

več vedeli, ali črpamo vodo iz hiše ali vanjo. Žalostno, Obvestilo o vpisu v vrtec za obupno. Zaradi naše varnosti so nam odklopili električni šolsko leto 2011/12 tok. Starše obveščamo, da bo v mesecu aprilu 2011 potekal vpis Po skoraj dveh urah bitke z vodo nas je ta premagala v vrtec za šolsko leto 2011/12. Vpisovali bomo do vključno in morali smo se vdati. Poizkušali smo rešiti vsaj nekaj 22. 4. 2011. Vrtec bo izvajal dnevne programe v trajanju notranje opreme. Nemo smo lahko opazovali, kako se od 6 do 9 ur. Dnevni programi so namenjeni otrokom od gladina hitro viša in nam uničuje vse tisto, kar nam je prvega leta starosti do vstopa v šolo. Poslovni čas vrtca je drago, ljubo. od 5.30 do 16. ure. Vlogo za vpis otroka lahko starši oz. za- koniti zastopniki dvignejo v svetovalni službi v šoli, v vrtcu Bil je večer, v hiši voda, strah pred nočjo nepopisen, ali poiščejo na spletnih straneh OŠ Jožeta Gorjupa Kosta- spanja ni bilo. Naše postelje, ki smo jih podložili z ope- njevica na Krki ali Občine Kostanjevica na Krki. kami, so stale v vodi. Vsakih nekaj minut sem s prstom meril gladino vode, nad katero sem ležal. Gladina pa se je vztrajno višala vse do pete ure zjutraj, ko se je nivo PA ŠE RAZMIŠLJANJE umiril. Voda je bila ledeno mrzla. Zjutraj so nam razdelili vodo, mleko in kruh. Želel sem NAŠEGA UČENCA O si, da mi tega ne bi bilo treba doživeti. Počutiš se tako nebogljenega in majhnega. Mama ni odšla na delo, pouk POPLAVAH … je odpadel. Kako bi bil sicer tega vesel, vendar razlog, da sva bila z mamo doma, je bil krut. Voda v hiši je bila Zamišljeno gledam v dneve ledeno mrzla. Mama je neprestano kuhala čaj, saj smo se na ta način lahko dobro ogreli. Edini suhi prostor je bila pretekle … miza, na kateri sva sedela, srebala čaj in nemo opazovala vodo. Spominjam se dni, ki so bili polni obupa, brez vsakršne Poleg vsega je bilo zelo hudo tudi za mojo babico, bila je pozitivne misli, ko nam je narava pokazala zobe. Ob tem žalostna in potrta, ko je opazovala, da je to, za kar se je me še vedno spreletavajo zaskrbljenost, obup in podoži- toliko let trudila, odplavalo v nekaj urah. vljanje naraščajoče reke Krke. Nedelja, devetnajsti september 2010. Ta dan naj bi v V torek zjutraj smo se zbudili brez vode v stanovanju. Kostanjevici praznovali kvatrnico. Tokrat je bilo drugače. Začeli smo s pospravljanjem. Nekaj naših prijateljev je Nedelja je bila temna, deževna, na nebu ni bilo sonca, bili bilo že navsezgodaj pri nas. Oskrbeli so nas z vodnim so le oblaki, črni in sivi. Dan je bil otožen, kot bi dajal sesalcem, izsuševalno napravo in agregatom. Agregat, slutiti, da se bo danes zgodilo nekaj nenavadnega. ki nam je po dveh dneh pripeljal elektriko v hišo, nam je omogočal vklop sesalnika za odstranjevanje še preostale Zaradi dežja na Slinovcah ni bilo stojnic s prodajalci in vode. Dela je bilo več kot dovolj za vse. ne kupcev, ki bi z njimi barantali. Z griča pred cerkvijo ni bilo vrveža otrok, glasbe, petja razposajenih ljudi ob Vsi hišni elementi, z vratnimi krili vred, so bili uničeni, z stojnici s pijačo in ne hrupa starega vrtiljaka. izjemo postelj in bele tehnike.

Reka Krka je v zgodnjih jutranjih urah že prestopila Vlage, ki je še danes prisotna, nismo uspeli zaustaviti. bregove, kar je za ta letni čas običajno. Nihče izmed nas Vsakič, ko začne deževati in se meni tako ljuba Krka zač- se ni posebej oziral na naraščajočo reko in nihče ni verjel ne dvigovati, se v dom naseli strah, da se ujma ponovi. vremenski prognozi. Do takrat … Taka naravna nesreča je le še dokaz več, da bi morali biti Ko sem se okoli trinajste ure vrnil domov, je voda že že včeraj, in ne šele danes, do narave prijaznejši. Narava segala do garaže. Avtomobila sta bila že na varnem, nam vedno znova pokaže, da je ne moremo imeti na vaje- višje. Ob treh popoldne je voda že segala do hiše in nam tih in je oblikovati po meri sodobnega človeka. Ali so res poplavila drvarnico. Nebo se je razjasnilo, posijalo je vsi ti posegi v naravo tehtni in strokovni? sonce. Vendar tega nismo več opazili, ponekod je voda že Ali so bile to res stoletne vode? pogoltno vdrla v hiše. Nekako smo verjeli, da v našo ne bo prišla, saj smo na višjem delu otoka in pri nas ni bila Pri vsem tem sem se naučil, da je pomoč tako fizično kot še nikoli. moralno veliko lažje in lepo dajati, kot jo sprejeti. V teh dneh smo vsi spoznali prave prijatelje in prave ljudi, ki so Gasilci so nam pripeljali nasipne vreče. Vedeli smo, da nam nesebično pomagali. Mogoče tega od nekaterih ne bi gre sedaj zares. Čoln, ki smo ga prejšnji večer potegnili pričakoval, morda bi jo pričakoval od drugih, ki se na nas in privezali bližje k hiši, je dajal videz pozabljenega in niso spomnili. osamljenega nekje na sredini deroče struge. Nismo več mogli do njega. Nikomur ne želim, da bi doživel enako ali podobno izku- šnjo. Zagotovo te nekaj takega zaznamuje in te na neki Pred nočjo, ko je voda že segala do vhodnih vrat, je ne- način tudi prisili, da spremeniš odnos do tega, kar imaš, slišno, vendar vztrajno v hišo začela vdirati podtalnica. in ceniš to, kar si. Trudili smo se z brisanjem, pozneje smo vodo črpali z || Jakob Piletič, 9. razred vodno črpalko, vendar zaradi hitrosti naraščanja nismo

22 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice pust |

Otvoritev ambasade v Šentjerneju | Foto: Matej Jordan Degustacija cvička | Foto: Matej Jordan

Degustacija cvička | Foto: Matej Jordan Zmagovalec na degustaciji cvička | Foto: Matej Jordan

Predsednik prižiga ogenj ... | Foto: Matej Jordan ... in povorka se lahko začne | Foto: Matej Jordan

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 23 | pust

Mažoretke | Foto: Matej Jordan Na Tamalem plac | Foto: Matej Jordan

Občni zbor Prforcenhausa | Foto: Janja Baznik Novi predsednik Toni Hodnik | Foto: Janja Baznik

Medo I.| Foto: Janja Baznik Medo II. | Foto: Janja Baznik

24 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice galerija | GALERIJA BOŽIDAR JAKAC NA 54. BENEŠKEM BIENALU Vsakokratni razstavni projekti, ki jih umetniki pripravljajo za razstavni prostor nekdanje samostanske cerkve Galerije Božidar Jakac, so v strokovni in laični javnosti deležni velike pozornosti. Uspešne postavitve jo doživljajo tudi post festum skozi različna priznanja – med najbolj zaželenimi so gotovo nagrade Prešer- novega sklada. Lanskoletna postavitev akademskega kiparja Mirka Bratuše, Hipokriti, ki je gostovala v našem razstavišču jeseni, pa doživlja nadgradnjo v obliki postavitve na letošnji, že 54. mednarodni umetno- stni razstavi – Beneškem bienalu. Poudariti je treba, da gre za najsta- rejšo tovrstno prireditev in da velja beneški bienale za enega najpresti- žnejših v svetu. Od ustanovitve leta 1895 edinstveno okolje Benetk vsako drugo leto (vedno ob lihih letnicah) | Foto: Fototeka Galerije Božidar Jakac navdihuje in privablja umetnike s celega sveta. Med obema vojnama je obiskovalcev kot v letu 2007. Našteli la: „S projektom se bomo spraševali na njem kar dvakrat sodeloval tudi so jih rekordnih 375.705. o naravi umetnosti, ki se s fizično Tone Kralj. naravo kipa vrača v realen gledal- Umetniki se predstavljajo v okviru Galerija Božidar Jakac je bila kot čev prostor, da bi se le-ta v njem nacionalnih paviljonov – največji so organizatorka letošnje slovenske zasidrala v na novo iznajdeni, sveže v Arsenalu in Giardinih, veliko držav predstavitve izbrana na ciljnem ugledani fizični resničnosti sveta. pa si v tem središčnem prizorišču razpisu, ki ga je objavilo Ministrstvo […] S kompleksnim učinkovanjem in svojih razstavišč, tudi zaradi zelo za kulturo RS. Kustosinja postavitve medigro fizičnih objektov, svetlobe, visokih cen, ne more privoščiti in je dr. Nadja Zgonik, profesorica na toplote, videoučinkov, poigravanja s imajo zato najete prostore po celo- Akademiji za likovno umetnost v prostorsko iluzijo bo projekt komuni- tnem mestu. Tudi naša država se v Ljubljani. kativen in bo pritegnil gledalca ter ga zadnjih letih predstavlja v naši sicer čim dlje želel zadržati v galeriji.“ stalni galeriji A+A, kjer v času, ko Kipar Mirko Bratuša se bo predstavil ni Bienala, program koordinirajo in s projektom Grelci za vroče občutke. Predstavljeni projekt pomeni za Ga- organizirajo kolegi iz Obalnih galerij To bo kiparska instalacija, sestavlje- lerijo Božidar Jakac velik izziv, lahko Piran. V dnevih, ko sem pripravljala na iz desetih prostostoječih teles, ki pa ga razumemo tudi kot priznanje prispevek, ki ga prebirate, se v ome- bodo povezana z napeljavami. Dr. dosedanji programski usmeritvi, njenem razstavišču v samem središču Nadja Zgonik je v izjavi za medije predvsem v smislu politike pripra- Benetk predstavlja še en umetnik, ki zapisala: „Notranje, nevidno napaja- vljanja in organiziranja občasnih je tesno povezan z našo galerijo; Oto nje bo kipe iz žgane gline ogrevalo, razstav v vseh treh razstaviščih naše Rimele v A+A predstavlja svoj projekt vlažilo in ohlajevalo. S hlajenjem ustanove: v Lamutovem likovnem sa- Slike. Tega smo pred nekaj meseci prvih bo dovajana toplota za ogreva- lonu, še zlasti pa prostorih lapidarija še občudovali v prostorih lapidarija nje drugih. Vzpostavljena bo mreža in nekdanji samostanski cerkvi, ki iz- Galerije Božidar Jakac. povezav kot sistem umetniških teles, stopata zaradi specifičnih razstavnih ki kažejo na medsebojno odvisnost. programov, ki so pripravljeni posebej Med 4. junijem, ko bo letošnji 54. Metaforika takega skonstruiranega za omenjene prostore. bienale odprl vrata obiskovalcem, pa umetnostnega sistema je univerzal- kar do 27. novembra, ko se bodo ta no uporabna za sodobno družbo, v Naj zapis sklenem s povabilom. To- zaprla, bodo Benetke v polnem živele kateri se vse dogaja v medsebojnih krat ne le v prostore Galerije Božidar s sodobno likovno umetnostjo. In relacijah: bogatenje na enem koncu Jakac, kamor ste vedno vabljeni, seveda z obiskovalci, ki množično sveta pomeni revščino na drugem, iz- ampak v času Bienala tudi v Benetke. prihajajo v razstavišča – leta 2009 koriščanje narave povzroča naravne si je prireditev (bila je odprta med 7. katastrofe, družbeni nemiri spremi- || Helena Rožman, muzejska sveto- 6. in 22. 11.) ogledalo kar 18 % več njajo politične sisteme,“ in nadaljeva- valka, pedagoginja

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 25 | drobtinice iz knjižnice POROČILO IZ KNJIŽNICE

Krepko že beremo leto 2011. Minulo, na z Bojano Košnik. Prireditev se je premislek in pogled v gozdove blizu deseto leto delovanja kostanjeviške udeležilo 132 obiskovalcev. nas in brez dvoma Hrvoje Teo Oršanič knjižnice, bo brez dvoma ostalo v Leto 2010 je bilo tudi močno v zname- pozna „srce in dušo gozda“. lepem spominu, tudi zaradi Kostanje- nju vseživljenjskega učenja v knjižni- viškega srebrnika, ki smo ga prejeli ci, ki ga izvajamo v okviru projekta DOBER KOT KRUH ob obletnici. Obračun za minulo leto Center vseživljenjskega učenja Posavje, Predavanje in razstava izdelkov iz dokazuje, da je knjižnica dobro spre- kot partnerji Ljudske univerze Krško. lecta in kvašenega testa unikatne obli- jeta sooblikovalka kulturne podobe v Pletli smo košare, ustvarjali z glino, te- kovalke Marine Lenček našem kraju. lovadili, učimo se angleščine, še naprej Sreda, 6. 4., ob 19.00, v gostilni Kmeč- V letu 2010 smo imeli 596 aktivnih so dejavni ponedeljkovi pohodniki … ki hram uporabnikov, na novo se je v knjižnico Pripravili smo tudi zanimiva preda- Človeku je že od nekdaj kruh predsta- vpisalo 41 članov. vanja in delavnice. 57 dogodkov se je vljal merilo bogastva duše in življenja, V knjižnici, ki je bila odprta vsak zvrstilo in več kot 700 obiskovalcev. globino vrednot in širino srca. Spo- torek in četrtek in na novo tudi ob V knjižnici počnemo še marsikaj. Naj štovati kruh je pomenilo spoštovati sredah dopoldne, smo zabeležili 6.557 omenim le še priprave občasnih raz- življenje kot tako, vsaka drobtinica obiskov zaradi izposoje gradiva na stavic gradiva, pri katerih z veseljem je pomenila delček življenja. Marina dom. Izposojenih je bilo 19.781 enot pogosto sodelujejo tudi naši mladi Lenček, unikatna oblikovalka lecta gradiva. V letu 2010 se je naša zbirka uporabniki. Teh razstav je bilo lani 21. in kvašenega testa, avtorica knjige obogatila za blizu 900 enot, skupaj Vestno tudi zbiramo in hranimo član- Kruh ljubezni, bo pred velikonočnimi imamo približno 13.500 enot gradiva. ke iz časopisov, v katerih se omenja prazniki podelila z nami svoje bogato V časopisni čitalnici, kjer je uporab- Kostanjevica, in drugo drobno gradivo, in globoko znanje o kruhu. nikom na voljo skoraj 40 različnih ki bo morda nekoč v prihodnosti za- časopisov in revij, si jih je ogledovalo nimivo in koristno kot spomin na naš HOMEOPATIJA 500 uporabnikov. Našteli smo 1.584 čas. Lani smo jih našli 229. (podobno zdravimo s podobnim) pregledanih izvodov. 193 uporabni- Tadeja Pavlin kom smo pomagali pri pridobivanju in- Tudi v letu 2011 nadaljujemo z veliko Četrtek, 19. 5., ob 19.00 formacij iz študijskega gradiva, brskali dobre volje in še novih zamisli za na- Homeopatija je našla pot in se posta- smo po 302 enotah gradiva. Dali smo prej. Zato vas vabimo, da nas obiščete. vila ob bok uradni medicini skoraj pov- tudi 138 informacij, za katere ni bilo In tudi, da nam pomagate s svojimi sod po svetu. Lahko jo uporabljamo treba odpirati knjig. Tudi naših 5 raču- predlogi ustvarjati živahno in prijazno kot samostojno zdravljenje ali kot do- nalnikov, ki so na voljo uporabnikom, knjižnico. datno zdravljenje ob uradni medicini. je bilo dobro zasedenih. Zabeležili smo 1.806 obiskov. Dobrodošli v knjižnici! STO OBRAZOV NOTRANJE MOČI Pravljične urice pri Kostanjevem škra- || Alenka Žugič Jakovina Alenka Rebula tu so za veliko kostanjeviških malčkov Petek, 3. 6., ob 18.00 obvezen torkov ritual. V letu 2010 je V času, ko iz izložb knjigarn vpijejo bilo na 24 pravljicah 205 otrok. K nam POVABILO V bombastični naslovi kričečih priročni- so prihajali tudi otroci iz vrtca, ki so kov za duhovno rast in samorazvoj, ki spoznavali knjižnico in radosti branja. KNJIŽNICO V obljubljajo, da boste z njihovo pomočjo Na šestih obiskih se je tako zvrstilo POMLADANSKIH v desetih dneh dosegli razsvetljenje, 117 otrok. Konec marca je otroke našli popolnega partnerja, obogateli in obiskala tudi gospodična Bazilika, DNEH mimogrede še shujšali, je glas zamej- predstava je polepšala dan 40 otrokom ske pesnice, pisateljice in psihologinje in njihovim staršem. V okviru delovanja Točke vseživljenj- Alenke Rebula kot voda v puščavi. Literarni večeri, ki jih pripravljamo skega učenja vabimo: Alenka ne ponuja instantnih odgo- v knjižnici, so brez dvoma stalnica v vorov, ampak skuša ljudem pomagati dogajanju našega kraja. Ker je naš pro- GOZDOVI ZA LJUDI najti prava vprašanja. stor premajhen za vse, ki se odzovejo (dogodek ob mednarodnem letu goz- povabilu, se s tovrstnimi dogodki se- dov) limo v gostilno Kmečki hram ali nam Mag. Hrvoje Teo Oršanič Še naprej potekajo prijazno odprejo vrata v šoli. Konec Petek, 25. 3., ob 19.00, v gostilni februarja nas je s sporočili otrok sveta Kmečki hram tudi tečaji in znani fotograf Arne Hodalič popeljal Leto 2011 so Združeni narodi razglasi- delavnice: v oddaljene kotičke našega planeta. li za mednarodno leto gozdov, kar po- Jeseni je o labirintih besed spregovo- nuja izjemno priložnost za dvig zavesti ZDRAVO ŽIVLJENJE ril pisatelj in urednik Andrej Blatnik, o neločljivi povezanosti človeka in cikel predavanj dipl. m. s. Vlaste decembra smo obnavljali znanje bonto- gozdov našega planeta, seveda, najprej Curhalek

26 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice turizem |

4. predavanje: KRVNI SLADKOR, 30. kvačkani izdelki, vodi Marija Molan. Kostanjev Škrat vabi otroke! 3. ob 18.00 Do konca marca poteka ob 10.00 v TAKE LJUDSKE 5. predavanje: ZDRAVO GIBANJE, knjižnici. predstava Lutkovnega gledališča Nebo 20. 4. ob 18.00 Predavanja pripravljamo v sodelova- V maju bomo pripravili tečaj OSNOV Predstava je preplet slovenskih ljud- nju z Društvom kmečkih žena „Pod FOTOGRAFIJE, spoznavanje osnov skih pripovedk. Govori o spominih, o Gorjanci“ v prostorih Radiokluba na digitalne fotografije, ki ga bo vodil človekovi topoumnosti, o živalih, ki Prekopi. Matej Jordan. Več o tem tečaju bomo se obnašajo kot ljudje in o brezmejni sporočili še naknadno. domišljiji, ki osmišljuje in pojasnjuje GOVORIMO ANGLEŠKO – tečaj človekova dejanja. V predstavi se »ne- osnov angleškega jezika vodi Julijana Seveda pa vsak zadnji ponedeljek v me- koč« srečuje z »danes«, saj se človeške Kosinac. „Angleži“ se srečujejo vsako secu vabijo v veselo pohodniško druž- lastnosti prenašajo iz roda v rod. sredo ob pol desetih v knjižnici. bo PONEDELJKOVI POHODNIKI, ki jih vodi Franc Bakšič. Zbirališče je ob Torek, 12. 4., ob 17.00, v knjižnici Delavnico ROČNA DELA, kjer ob 9. uri pred kostanjeviško knjižnico. || Alenka Žugič Jakovina prijetnem druženju nastajajo čudoviti PREDSTAVITEV OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI, KI JE POTEKAL OD 27. DO 30. JANUARJA 2011

Na sejmu TIP 2011 se je pod isto streho na 40 m2 predstavljalo šest posavskih občin pod blagovno znamko Cvetrnice. Obiskovalce so nagovarjali informatorji, ki smo jih o naši turistični ponudbi prej seznanili in poučili na tematskih delavnicah. Izdelali smo delovno gradivo za informatorje, a smo pri pripravi naleteli na skromno zanimanje naših turističnih ponudnikov za tovrstno oglaševanje in predstavljanje na sejmu. Kostanjevico na Krki sta na sejmu vse dni predstavljala Katja Plut in Brane Čuk, ki pravita, da je bilo največje povpraševanje po mapi „Po poteh de- diščine“, v kateri so navedene temeljne informacije o mestu, samostanu in galeriji Božidar Jakac, poleg tega pa sta vanjo zlagala še druge prospekte naših ponudnikov. | Foto: Arhiv Zavoda Otok Ti so bili razmeščeni po celotnem razstavnem prostoru, na dveh pultih in ški turistični ponudniki skupaj orga- Kostanjevica na Krki, Športno društvo štirih majhnih stojalih za prospekte, kar niziramo, tako da lahko ljudem vsak Kostanjevica na Krki, Društvo vino- je za kakovostno predstavitev vseh šest ponudi tudi informacije o drugih in tako gradnikov Kostanjevica na Krki, Klub občin znatno premalo, in so izginjali napotijo obiskovalce drug k drugemu. jamarjev Kostanjevica na Krki in Zavod tako hitro, da sta dobila vtis, da imamo Tudi zgibanke so jemali tako tisti, ki kraj Otok. v primerjavi z drugimi povezanimi obči- že poznajo, kot tisti, ki ga še ne – kar nami to srečo, da je Kostanjevica na Krki pomeni, da so očitno tudi ljudje, ki so Na dan otvoritve, 27. 1. 2011, smo na sama po sebi dovolj in očitno poseben že bili v Kostanjevici na Krki ali k nam glavnem odru v Marmorni dvorani na kraj z mnogo dragocenostmi za mnogo redno hodijo, nimajo pa toliko informa- Gospodarskem razstavišču organizirali različnih skupin ljudi. Kljub majhnosti cij, kot bi jih želeli. tiskovno konferenco za novinarje in jav- Kostanjevica ponuja precej in se oglašuje nosti uspešno predstavili pravljično pot skoraj sama. Pravzaprav je bilo ravno Na sejemskem prostoru smo izvedli Kostanjevice, „Pot Čestitk“. Udeležence zaradi tega veliko doseženega, potreb- nagradno žrebanje, ki je obiskovalcem konference in obiskovalce stojnice smo nega pa bi bilo le drobec več sodelovanja prineslo pestro paleto nagrad. Kosta- pogostili z „vilinskimi kruhki“, ki so jih doma. njevica na Krki je podelila 50 različnih za nas spekli v edini ekološki pekarni v Mnenja smo, da bi bilo v prihodnosti nagrad, ki so jih prispevali Ribiška Sloveniji, pekarni Kastelic iz Škocjana. pomembno, da se različni kostanjevi- družina Kostanjevica na Krki, Občina || Zavod Otok

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 27 |turizem PROJEKT PRAVLJIČNA POT KOSTANJEVICE: „POT ČESTITK“ tri usmerjevalne table, ki bodo obiskovalce poti seznanjale s projektom, sodelujočimi in z zgodbo. Uredili bomo središča za počitek in poslušanje bajke o vilah Čestitkah. Del terena bomo utrdili in napravili razgledno ploščad za večje skupine, ki bo omogočala varen dostop. Izdelali bomo maketo čebelnja- ka, ki bo obiskovalcem ponudila izobra- ževalno točko o dediščini čebelarstva v gozdu. Vsa infrastruktura bo narejena iz lesa, ki je odporen na vremenske vplive in obdelan po tehnološkem postopku, čistem za okolje. Načrt infrastrukture je izdelala samostojna oblikovalka Vesna Hrovat. Načrt grafič- ne podobe usmerjevalnega prostorskega označevanja in predstavitve projekta pa je izdelala Sandra Hrovat, arhitekt- ka in samostojna grafična oblikovalka v Studiu Pašteta iz Novega mesta. Poseb- Predstavitev poti čestitk no se zahvaljujemo lastnikom parcel, da so nam izkazali zaupanje in izdali V Kostanjevici na Krki smo začeli ure- Slovenije. Skupno vrednost projekta soglasja za postavitev infrastrukture in sničevati projekt z naslovom Pravljična smo ocenili na 36.498,60 €, od tega ureditev poti. pot Kostanjevice: „POT ČESTITK“ Evropska unija financira 28.953,20 €, razliko prispevamo partnerji. V drugi investicijski fazi projekta, ki V zavodu Otok se je leta 2009 izobliko- Projekt bomo izvajali od oktobra 2010 jo bomo izvajali od februarja do maja vala ideja o pravljični poti vil Čestitk, do oktobra 2011 in smo ga razdelili na 2011, bomo postavili klopi, podest, ma- trdni in oprijemljivi poti z vsemi izo- tri faze. keto čebelnjaka in usmerjevalne table braževalnimi procesi, ki bi sporočala o Prvo smo končali januarja letos. Na- ter uredili pot. pomenu tako socialnega in kulturnega redili smo raziskavo terena in izdelali Faza obsega pripravo terena za uporabo kot naravnega bivanja in sobivanja v načrt infrastrukture. Od oktobra 2010 prostora. V tem času bomo poskušali prostoru. do januarja 2011 so pri projektu inten- organizirati mednarodni tabor, na ka- zivno sodelovali predvsem domačini, ki terega bi radi povabili prostovoljce, ki Za uresničitev projekta smo združili so nam pomagali pri raziskavi in oceni nam bodo pomagali skupaj z domačini različne subjekte, ki imajo v Kostanje- stanja na terenu. V Osnovni šoli Jožeta postaviti infrastrukturo in urediti pot. vici na Krki izkušnje in tradicijo. Gorjupa Kostanjevica na Krki smo Tretja faza je najobsežnejša. Zajema S Klubom jamarjev Kostanjevica na izvedli dve delavnici za otroke. Prva je pripravo gradiva za izdajo tiskovin, Krki, z Osnovno šolo Jožeta Gorjupa, s bila v četrtek, 2. 12. 2010. Udeležilo se zgoščenke, izdelavo predstavitvenega Planinskim društvom Polom, z Galerijo je je 22 otrok 2. razreda in jo je vodila filma, izvedbo šestih delavnic za otro- Božidar Jakac, zavodom Otok in s pod- ga. Staša Jordan. ke, oblikovanje spletne strani, izdelavo jetjem Dolmark, Tatjana Petrič, s. p, ki Drugo delavnico smo izvedli v petek, CGP, interaktivnega letaka in delovne- je nosilec projekta, smo projekt prijavili 22. 1. 2011, te se je udeležilo 22 otrok ga zvezka. Faza je pomembna za širšo na razpis LAS Posavje in uspeli. prvega razreda in jo je vodila ga. Vesna prepoznavnost poti. Hrovat. Na obeh delavnicah so sode- Tretjo fazo bomo izvajali med junijem Pravljična pot Kostanjevice: „Pot lovali zaposleni na šoli in domačini. in oktobrom 2011. čestitk“ je bila oktobra 2010 izbrana za Otroci so poslušali pravljico o vilah V mesecu septembru 2011 namerava- sofinanciranje iz Evropskega kmetijske- Čestitkah in izdelovali punčko iz blaga mo pot uradno odpreti za javnost. ga sklada za razvoj podeželja: „Evropa ter papirnate vile. Dali so nam veliko Vsak partner projekta ima svojo vlogo, investira v podeželje“, katerega projekte dragocenih podatkov in idej, ki smo jih ki je za realizacijo projekta posebnega sofinancira Evropska unija. Za vsebino uporabili pri raziskavi. pomena. informacij odgovarja LAS Posavje. Or- V tem času smo izdelali tudi dva načr- Zavod Otok je idejni vodja in koordi- gan upravljanja za Program razvoja pota. Načrt infrastrukture poti in načrt nator projekta. Izvedli smo raziskavo deželja Republike Slovenije za obdobje celostne grafične podobe usmerjevalne- terena, izdelali načrt infrastrukture, 2007–2013 je Ministrstvo za kmetij- ga prostorskega označevanja. Ob poti pripravili idejne zasnove, poskrbeli stvo, gozdarstvo in prehrano Republike bomo v drugi fazi postavili in izdelali bomo za izdelavo literature, kot so

28 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice turizem | interaktivni letak, zgoščenka, CGP in žena za izvedbo različnih delavnic, za obiskovalce. Ta del poti bomo uredili spletna stran, sodelovali pri vodenju na katerih otroci spoznavajo legendo in opremili s tablo ter utrdili teren. Ob delavnic ter postavitvi poti. o Čestitkah, se ustvarjalno izražajo, jami Čestitka so kamniti osamelci, ki Glavno vlogo pri organizaciji, koordi- skupaj z mentorji pa bodo ustvarili tudi spominjajo na vile iz bajke. V dolino se naciji ter nadzoru in vodenju projekta z nekakšen delovni zvezek, ki bo služil vračamo po isti poti. Dolžina izleta je izdelavo filma, obveščanjem medijev in kot vstopnica za ogled pravljične poti. približno 2 do 3 ure, odvisno od pro- evaluacijo ima nosilec projekta Dol- Tematska Pravljična pot Kostanjevi- grama vodenja. Pot Čestitk je srednje mark, Tatjana Petrič, s. p. ce: „POT ČESTITK“ se bo pričela pri zahtevna, primerna je za otroke od 3 Galeriji Božidar Jakac, se nadaljevala let naprej. Pot bo možno obiskati ob Klub Jamarjev Kostanjevica na Krki in po cesti mimo potoka Obrh, kjer bo vsakem letnem času. Posebno doživetje Planinsko društvo Polom bosta v veliko postavljena naša prva označevalna poti boste lahko občutili z vodičem, ki pomoč pri urejanju poti in pri pripravi tabla. Pot nadaljujemo mimo vasi vas bo ob poti skozi pravljico popeljal v gradiva za literaturo ter bosta stro- Grič in skozi vas Orehovec do vznož- nova doživetja in spoznanja. Na pot se kovno svetovala delovni ekipi. Galerija ja Gorjancev, od koder se po široki boste lahko odpravili tudi sami. Božidar Jakac bo sodelovala pri pripra- gozdni poti povzpnemo po pobočju vi gradiva za literaturo in strokovno mešanega gozda. Območje, kjer se hrib Projekt je popolnoma neprofiten, svetovala. Med posebnimi cilji projekta „zaleti“ v hrib, so poimenovali Rigle. namenjen pa predvsem otrokom, saj smo zapisali, da se bo projekt povezo- Tukaj se nam odpre prečudovit pogled bodo na pravljični poti spoznavali čare val z vzgojno izobraževalnimi ustano- na kostanjeviško dolino. Pred seboj narave ter se zavedli, kako pomembno vami in zato je kot eden izmed partner- vidimo mogočni Krakovski gozd, edini je sobivanje z naravo. jev v projekt vstopila tudi Osnovna šola naseljeni otok v Sloveniji, Kostanjevi- Seveda pa ima projekt možnost, da se Jožeta Gorjupa. co na Krki, del Dolenjske in večji del nadgrajuje, razvija, predvsem pa pope- Glede na to, da gre za pravljično pot, Posavja. Nato pridemo na gozdno jaso, stri turistično ponudbo Kostanjevice hkrati pa se skozi dejavnosti skrbi imenovano Rute. Tukaj bomo postavili na Krki. za ohranjanje kulturne in naravne maketo čebelnjaka, klopi in označeval- || Vesna Hrovat dediščine Kostanjevice in okolice, je no tablo. Vrhunec izleta dosežemo ob || Grafična zasnova predstavitve pro- Osnovna šola Jožeta Gorjupa zadol- podzemni jami Čestitka, ki ni odprta jekta: Sandra Hrovat

Predstavitev poti čestitk

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 29 | etnologija

(Brdih) pa so ob tej priložnosti goreli SVETI tudi trikraljevski kresovi. Za ta čas je značilno tudi koledovanje, ki ima začetek v srednjeveškem TRIJE KRALJI bogoslužju in izhaja iz mest, na deželo pa naj bi ga v 17. stoletju prinesli jezuiti. Čaščenje svetih treh kraljev je pravza- med drugim očitno tako iz premnogih Po prvi svetovni vojni je trikraljevsko prav le del sklopa, ki je skupaj z Jezuso- slikarskih in kiparskih upodobitev kot koledovanje zamenjalo božično, ki se je vim krstom v reki Jordan in s Svatbo v tudi iz jaslic, kjer si da duška ljudska ohranilo do druge svetovne vojne, po- Kani nekdaj sestavljal epifanijo, „božje ustvarjalnost. Čeprav niso bili razglaše- nekod tudi pozneje, znova pa je oživelo razglašenje“; se je pa prav ta del skozi ni za svetnike in ne glede na negotovost po letu 1991. O kostanjeviških kole- stoletja najbolj „prijel“. Vse do ok. 300 o njihovem številu (v svetem pismu niso dnikih, katerih tradicija doživlja pravi n. š. je počastitev svetih treh kraljev omenjeni niti njihovo število niti njiho- „preporod“, je v svojem Prazničnem letu veljala za osrednji praznik takrat va imena) in kraljevskem rodu (povezu- Slovencev (1989) pisal že Niko Kuret: zgodnjega krščanstva ter se le zlagoma jejo jih s perzijskimi in z babilonskimi „Po vaseh okoli Kostanjevice je trikralje- umikala primatu božiča, petindvajsete- magi), so njihove posmrtne ostanke vsko koledovanje najbrž še ohranjeno. Izraz mu decembru. Sledove te pomembnosti v 12. stoletju prepeljali v Köln, veliko ‚koledniki‘ ali ‚koledovanje‘ sicer ni znan, najdemo v pravoslavju, ki Kristusovega romarsko središče. pravijo samo: ‚tri kralje pojo‘ ali ‚pevci so rojstnega dne dolgo ni priznalo, ko pa Čas svetih treh kraljev je v preteklo- prišli‘. Ponekod prihajajo iz sosednjih vasi. ga končno je, je ta praznik „preneslo“ na sti spremljalo mnogo verovanj, šeg in Hodijo pozno zvečer, ko ljudje že pospijo, 6. januar. S tem datumom se končuje navad, ki so jih poznali po vsej Sloveniji. okoli enajste ure. Zvezdo postavijo na okno obdobje dvanajstih svetih noči (dode- Večer pred praznikom sv. treh kraljev je in zapojo. Razsvetljeno zvezdo je v temi kahemeron) od božiča do svetih treh bil podoben praznovanju božiča, le da lepo videti. Domači jih prav radi poslušajo, kraljev, ki izvorno segajo v poganstvo je manjkala polnočnica. Na Štajerskem posebno če so glasovi lepo ubrani. V hišo in so bile pred krščanskim „blagoslo- in v osrednji Sloveniji so verjeli, da je trije kralji ne gredo, prinesejo jim pred vra- vom“ pravzaprav poganske volčje noči, opolnoči nebo odprto in se zato izpolni ta jajc in denarja in pogostijo jih z vinom.“ nemirni čas, ko po svetu vihra divja vsaka želja, h kateri ljudje molijo. Skoraj jaga. povsod po Sloveniji so na mizo polo- 20 G+M+B 11 Na Zahodu se je ustalilo izročilo o žili kruh, poprtnjak, ki jim je ostal od Ena zvezda gori gre svetih treh kraljih, imenovanih Gašper božiča in za katerega so verjeli, da ima iz dežele Jutrove. (Kaspar), Miha (Melhior) in Boltežar čarobne lastnosti; tiste, ki ga pojedo, naj Trije modri, trije kral’, (Baltazar). Po armenskem ljudskem bi obdaril s prav posebno močjo. Trije Gašper, Miha, Boltežar. izročilu naj bi Melhior prišel iz Perzije, kralji so bili tudi znanilci smrti, saj naj Gašper jezdi kar naprej, Baltazar iz Indije, Gašper pa iz Arabije. bi tistim, ki so se njim na čast postili on za pota narbol vej. Gašper naj bi bil mladenič, Boltežar od sedmega leta dalje, v obliki privida Miha jezdi kar za njim, mož, najstarejši pa sivolasi Melhior prišli napovedat usodni dogodek. on se pogovarja ž njim. (Miha). Simbolično naj bi sveti trije Na predvečer praznika sv. treh kraljev Boltežar pa kar odzad, kralji tako predstavljali tri človekova še danes blagoslavljajo hiše in sobe. Po ves je u portah, ves je zlat. starostna obdobja. Ker naj bi bili v ob- vseh prostorih in poslopjih domačij Preidejo v Jeruzalem, dobju konstituiranja krščanske cerkve kadijo in kropijo z blagoslovljeno vodo. zvezda se je skrila vsem. tudi predstavniki poganskih narodov, Na vrata s kredo narišejo tri križe ter Vprašajo Herodeža, so Gašperja uprizarjali kot Azijca, Me- dodajo začetnice imen treh kraljev in kje je rojen novi kralj? lhiorja kot Evropejca, Boltežarja pa kot letnico novega leta; napis ostane vse V Betlehem na Jutrovem, Etiopijca. Najstarejši, Melhior, naj bi do naslednjega leta. Noč pred sv. tremi tam je rojen novi kralj. „mesiji kot kralju“ podaril zlato, Gašper kralji imenujejo tudi „svetla noč“, saj so Pri vas naj ostane Večni Bog, „mesiji kot Bogu“ kadilo, Boltežar pa včasih vse do zgodnjih jutranjih ur go- Z nam naj rajža Sveti duh. miro, saj je mesija tudi človek. To je rele vse luči v hišah, v zahodni Sloveniji || Jana Drašler

| Foto: Matej Jordan

30 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice šport| RAZVIJANJE ŠPORTNE TRADICIJE IN KULTURE ODBOJKARSKI KLUB KOSTANJEVICA NA KRKI

Šport in športni duh sta vsekakor tradicija, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Čakanje na kopico idealnih igralcev in najsodobnejšo športno infrastrukturo je izgovor na poti do zdravega življenja. Volja do športa, trdo delo in kanček športne sreče je tisti pravi re- cept, ki popelje mlade do športnih uspehov in koristno polnega prostega časa. Vsekakor so otroci, najmlajši in malo starejši, v prvih korakih življenjskega učenja podvrženi vplivom pedagogov. Ti jih naučijo vsebinskih osnov, spošto- vanja in ljubezni do maternega jezika, umetnosti, naravoslovja ter družboslov- ja. Kaj pa šport? V pogovoru s športnim pedagogom, Ervinom Felicijanom, bom poskušala izvedeti, zakaj je smiselno dajati pozornost znanju na športnem področju, kako pomembna je športna tradicija in kako lahko tudi v majhnem kraju ustanovimo športni klub, ki bo | Foto: OK Kostanjevica na Krki mladim športnikom omogočal izkazo- vanje tistega, v čemer so najboljši.

V Osnovni šoli Jožeta Gorjupa ste zaposleni kot športni pedagog. V javno dostopnem učnem načrtu lahko preberemo, kaj je delo učitelja telesne vzgoje, mene pa zanima, kaj želite Vi, kot učitelj na področju športa, otroke naučiti? Ker ste omenili učni načrt, se lahko oprem ravno na tega. Ima temeljne cilje, ki se mi zdijo pomembni in blizu mojim željam. Če jih omenim le nekaj, zadovo- ljitev potrebe po gibanju in igri, pridobivanje številnih raznovrstnih športnih znanj, skrb za skladen telesni in duševni razvoj, je to tisto, kar želim doseči pri učencih. Na kratko, da bodo imeli otroci šport radi, da bodo imeli pestro paleto športnega znanja in da se bodo z njim ukvarjali tudi po končanem šolanju.

Kljub temu da niste občan Kostanjevice, | Foto: OK Kostanjevica na Krki namenjate športu v Kostanjevici na Krki ogromno prostega časa in prostovoljnih ur. povečala, hkrati pa smo bili uspešni tudi življenja. Pričeli smo z 18 fanti, dvema Tudi zamisel o ustanovitvi Odbojkarskega na šolskih tekmovanjih. V tistem času je selekcijama in dvema trenerjema, danes kluba Kostanjevica na Krki ni zrasla daleč Kostanjevica na Krki postala samostoj- pa ima naš klub 48 registriranih igralcev od Vašega kabineta, če se tako izrazim. na občina in nekako je bil to idealen čas oziroma 6 selekcij in štiri trenerje. Poleg Kako se je vse skupaj začelo? Kakšni so bili za korak naprej. Ta korak naprej je bila tega trenirajo tudi dekleta, ki pa ne vaši cilji ob ustanovitvi kluba in koliko se jih ustanovitev OK Kostanjevica na Krki, tekmujejo v državni ligi. Trije igralci, danes uresničuje? ki deluje v okviru ŠD Kostanjevica. Naše vzgojeni v našem klubu, ki so bili igralci Vse skupaj se je pričelo z interesno glavno vodilo takrat je bilo ponuditi članske ekipe, danes igrajo za OK Krka, dejavnostjo, ki jo je takrat vodil profesor otrokom dodatno vadbo v določeni špor- ki igra v 1. slovenski ligi. Že ti podatki Boštjan Tomazin. Zanimanje za ta šport tni panogi v novi občini Kostanjevica na povedo veliko. je bilo vedno večje, količina vadbe se je Krki, kot protiutež današnjemu načinu

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 31 |šport

Veliko ljudi bi se ustrašilo takšnega projekta, igranje kluba v tretji državni ligi namreč ni mačji kašelj niti ni poceni. Kako ste pristopili k finančni konstrukciji? Koliko stvari je bilo treba obnoviti in koliko na novo postaviti? Pred petimi leti, ko smo prvič vstopili v državna tekmovanja z mlajšimi selek- cijami, smo izdelali štiriletni program, ki je vseboval tudi finančni načrt. Želeli smo, da se klub razvija postopoma s po- udarkom na mlajših selekcijah. Seveda pa sta bila želja in cilj prvega štiriletnega obdobja tudi tekmovanje v članski ligi v sezoni 2010/2011. Finančnih težav pri mlajših selekcijah ni, saj večji del pokriva občina, dobro sodelujemo s šolo, delno pa treninge in tekmovanja pokrivajo starši. V tem času smo prido- bili tudi nekaj sponzorjev. Tekmovanje s člani v 3. ligi pa je finančne potrebe podvojilo. Za to sezono nam bo nekako | Foto: OK Kostanjevica na Krki uspelo zagotoviti zadostna sredstva, za sezono 2011/2012 pa že sedaj iščemo sponzorje. V času vsesplošne krize je to je dvokrožen, kar pomeni, da z vsako včasih neprijetno tekmovati. A vseeno zelo težko, vendar upamo, da nam bodo ekipo igraš enkrat doma in enkrat v moram ob tej priložnosti pohvaliti vse tisti, ki lahko pomagajo, še naprej stali gosteh. Tako se v eni sezoni odigra 20 naše igralce, ki so prvič vstopili v ligaško ob strani. V nasprotnem primeru bomo tekem, 10 domačih. Izide dobite na naši tekmovanje in naš klub zastopajo po primorani izstopiti iz članske lige. spletni strani www.okkostanjevica.si najboljših močeh. Odbojka, ki se igra v ali na spletni strani odbojkarske zveze naši telovadnici, je zanimiva in atrak- Ob sobotah popoldne se iz domače dvorane Slovenije www.odbojka.si. Želel bi še tivna, gotovo se bomo v prihodnosti dostikrat sliši glasno navijanje. Kako pote- povedati, da poleg članov tekmujemo veselili tudi rezultatskih uspehov. ka tekmovalni del sezone, se vedno igra v še v mini in mali odbojki, v ligi dečkov istih dvoranah? Kje lahko spremljamo izide ter mladincev. Tudi te tekme se občasno Dovolite, da se na koncu zavalim spon- in dosežke naših fantov? igrajo v športni dvorani naše šole. zorjem, Krka, gostilna Kmečki hram, Res je. Članske tekme se igrajo ob Ekten, Hidroelektrarne na spodnji Savi, sobotah. Kadar igramo doma, se tekma Pomembno je sodelovati, ne zmagati! Se gostilna Žolnir, pizzerija Otok, brez prične ob 18. uri. V tretji ligi zahod strinjate z napisanim izrekom? katerih tega projekta ne bi bilo. sodeluje 11 ekip, sistem tekmovanja Ne povsem. Če je porazov preveč, je || Alja TRADICIONALNI POHOD NA POLOM

Tradicionalno se pohodniki vsako leto zberemo na parkirišču Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. V hladnem zimskem jutru 26. 12. 2010 se nas je zbralo kar lepo število, skupaj 23 udeležencev pohoda. Za- gnani in dobre volje smo se odpravili po običajni poti čez vasi Grič, Ivanjše in Podstrm do Malih Vodenic. Tam smo se ustavili pri vikendu družine Pirc, pričakali so nas vroč čaj, kuha- no vino in druge dobrote. Malo smo pokramljali, nabrali novih moči in se odpravili proti Mirčevemu križu. Kraj- ši postanek pri kapelici, nekateri so pozvonili, da se jim uresničijo drobne želje in za varno pot domov. Nadalje- vali smo do nekdanjega doma na Polo- mu. Čeprav že v ruševinah, nam je dal še toliko zatočišča, da smo pojedli ma- | Foto: PD Kostanjevica na Krki

32 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice šport| lico, popili čaj, seveda tudi cvička ni Čestitk. Od tu so bolj samozavestni smo se pri nas doma, kjer smo se ogre- manjkalo. Nismo se preveč zadrževali, in kondicijsko pripravljeni pohodniki li s toplo malico, nazdravili z vinsko za kakšno stopinjo je bilo še hladneje, skrenili desno po zahtevni poti čez kapljico in s tem sklenili 13. zimski nadaljevali smo po cesti mimo Titove Rigle. Preostali smo nadaljevali pot po pohod na Polom. koče in proti dolini čez Kal do vznožja Rutenski poti do Orehovca. Ustavili || Franci Štokar POHOD PO EVROPSKIH PEŠPOTEH V SLOVENIJI

| Foto: PD Kostanjevica na Krki

V sodelovanju Zavoda za gozdove prehojene poti med hrasti smo prišli vice na Krki, pozdravil vse prisotne Slovenije, OE Brežice, PD Videm na cesto, tam smo nadaljevali proti pohodnike in se zahvalil nekdanjim Krško in PD Polom Kostanjevica na zahodu do potoka Senuša. Nadaljevali kolegom gozdarjem za udeležbo na Krki smo izvedli prvi pohod v okviru smo levo, ob njegovem toku. Območje Evropohodu na območju Krakovskega Evropohoda 2011, po evropski pešpo- je lepo poraščeno z gabrom, posebno gozda. ti E7 čez Krakovski gozd iz Krškega lepi so hrasti vrste dob. Prišli smo do Poleg pohodov po E7 in E6, Evropski do gostilne Žolnir v Kostanjevici na lovskega bivaka, ki je last LD Veliki pešpoti, bo v letošnjem letu organi- Krki. Podlog. Ustavili smo se za počitek s ziran kolesarski maraton iz Slovenije Zbrali smo se 8. januarja ob 8. uri pri prigrizkom in pijačo. Gozdarji pa so v Španijo. Izvedeno bo simbolično Hotelu City Krško, kjer je tudi žig. povedali o sestavi rastišča Krako- zajemanje vode v več krajih, v poseb- Pot smo nadaljevali proti Leskovcu vskega gozda, njenih živalih, o ptičih, nih lesenih posodah, ki simbolizirajo in Malemu Podlogu čez Geržečo vas količini prirastka lesa in njegovi gozd in vodo, voda bo prinešena v do obrobja Krakovskega gozda. Pot smotrnosti gospodarjenja. Nadaljeva- Španijo, tam se bo zlila v posebne je bila poledenela, že se je začelo li smo po makadamski cesti v smeri posode, amfore, od tu pa bo stekla v odtajati, vendar je led še držal, s tem Poljan, mimo Leničevega doma do vodnjak mesta Alhambra. pa tudi omogočal hojo po močvirnem Sušin in gostilne Žolnir. || Franci Štokar predelu gozda. Po približno 1 km Tu nas je pričakal župan Kostanje-

| Foto: PD Kostanjevica na Krki

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 33 |potopis BRAZILIJA – DEŽELA NASPROTIJ

Lani poleti sem se odpravil čez je pivo najbolj priljubljeno sredstvo V eni od šol so otroci posebej za nas atlantski ocean v Brazilijo, natanč- opoja. Po njihovem mnenju, ki se pripravili plesno točko. Izjemno radi neje v Pato Branco in Foz de Iguazu. mu pridružujem, sta najboljši pivi so se fotografirali, zanimalo pa jih je Moje popotovanje je bilo sestavljeno Brahma in Skol. Da boste vedeli, kaj vse, kar je bilo povezano z nami. iz dveh delov. Najprej sem 10 dni naročiti, če boste hodili po teh krajih. Obiskal sem tudi njihovo cerkev, bival pri dveh različnih družinah Zatem je sledila nastanitev. Družina katere gradnja je mlajša in zato so- v „majhnem mestecu“ Pato Branco je živela v bloku. Premožnejši del pre- dobnejša. Na splošno v „novem svetu“ (80.000 prebivalcev) in zatem še 7 bivalstva tam živi v blokih z visoko ne boste našli starih zgradb, kot so dni v Foz de Iguazuju. Pato Branco v ograjo ali zidom. v Evropi. Ljudje so zelo verni, čeprav prevodu pomeni beli raček. Obe mesti Temperatura prve dni je bila okoli glede na način življenja ne bi mogel ležita v zvezni državi Paraná, katere 15 °C in vreme je bilo sončno. Tako potegniti povezave. glavno mesto je Curitiba. Za boljšo smo šli drugi dan na ogled rodea. Peljali so nas v tri podjetja, kjer smo orientacijo, to je nekje vmes med Sao Akterji južnoameriških rodeov so Ga- si ogledali, kako poteka njihova proi- Paulom in Paragvajem. uchi – južnoameriški kavboji. Glavna zvodnja. Tehnologija v proizvodnji je atrakcija na rodeu je bilo tekmovanje kakšno desetletje do dve za nami in v Popotovanje sem pričel v Zagrebu, v lovljenju telet z lasom in jahanje težki industriji so delovne razmere za od koder sem poletel proti Parizu. podivjanega konja. Eden izmed nas nepredstavljivo slabe. V Pariz sem prispel v dopoldanskih tekmovalcev je hudo padel in so ga Obiskali smo favele – najrevnejše če- urah, let za Rio sem imel šele ob 22. morali odnesti na nosilih. Ko se je to trti, ki močno spominjajo na romska uri, tako da sem si lahko privoščil zgodilo, je napovedovalec, ki je prej naselja, le da je še malo slabše. še izlet po tem mestu, kjer sem si neutrudno govoril, utihnil in začel Videl sem tudi njihova pokopališča, ogledal vse večje znamenitosti. Na moliti. Molitvi so je pridružilo tudi ki so videti podobno kot naša, le da letališču lahko kupiš celodnevno vse občinstvo. Zanimiva izkušnja. ima namesto navadnega nagrobnega vozovnico za vse mestne transporte, Par dni pozneje se je vreme močno kamna večina (srednji in višji sloj) kar je močno olajšalo popotovanje poslabšalo. Shladilo se je na okoli grobnice v velikosti kapelice. Vse sku- po mestu. Ko sem ga obhodil, sem se 5 °C čez dan. Vedel sem, da je na južni paj deluje kot mesto iz kapelic. vkrcal na let proti Riu, od koder sem polobli zima, tako hude pa nisem Dvakrat smo se pomerili v nogometu, poletel proti glavnemu mestu zvezne pričakoval. Zamislite si, dva dni pred kjer sem dosegel dva lepa gola. Vsak države Paraná. tem sem se potil po Parizu, zdaj me je dan pa le ne igraš nogometa z Brazilci Po enournem letu sem prispel v Curi- pa že zeblo. V hišah nimajo radiator- in dosežeš zadetka. Na koncu biva- tibo, kjer sta me čakala oče in hčerka jev in kakor pravijo, se jim ne splača nja so mi podarili nogometni dres družine, pri kateri sem stanoval večji in raje potrpijo kakšen mesec mrzle- domačega nogometnega moštva, na del bivanja v Pato Brancu. V tem delu ga vremena. Na srečo mi je gostitelj- katerega so se vsi podpisali, in pončo Brazilije je veliko evropskih prise- ska družina posodila topla oblačila. (pokrivalo gavčev). ljencev, tako je moja prva družina iz- Otoplitve v Pato Brancu nisem do- virala iz Nemčije, druga pa iz Italije. čakal. Dogajanje v tem mestu je bilo Ko se je bivanje v Pato Brancu izteklo, Pot iz Curitibe v Pato Branco je zelo pestro. Lionsi v tem mestu so sem odšel v kamp v Foz de Iguazu, dolga kar 6 ur. Vmes smo se ustavili bili vsi kot ena velika družina, tako kjer sem se srečal še z drugimi mladi- v restavraciji, ki pri njih deluje na da sem se veliko družil tudi z drugimi s celega sveta. V kampu smo imeli poseben način. Najprej si nabereš mi družinami, pri katerih so živeli še vsak dan organizirane izlete, najprej priloge in se usedeš za mizo, kjer do Danec, Belgijka in Hrvatica. Skoraj smo obiskali največji splet slapov na tebe pristopijo gostinci in ti na palici vsak dan so nas peljali v restavracije svetu, slapove Iguazu, ki predsta- ponujajo različne vrste mesa. Če pri- in ob večerih je vsaka družina enkrat vljajo tudi mejo med Argentino in voliš, ti na krožnik nareže dva kosa. skuhala večerjo. Ko se ljudje v Brazili- Brazilijo. Pogled nanje je veličasten. Če ne, gre preprosto naprej in se po ji srečajo, namenijo veliko pozornosti Bučanje vode je tako močno, da se 3 minutah vrne in vpraša še enkrat. pozdravu. Poljubi in objem z žensko sliši 25 km daleč. Brazilski del slapov Dela jih več in vsak ponuja svojo vr- ter stisk roke in objem z moškim. Z je dostopnejši in zato tudi turistično sto mesa. Hrana se po sestavinah ne nami so ravnali zelo lepo, za kar sem bolj obiskan. razlikuje dosti od naše, toda priprava jim hvaležen. Poskušali so nam za Drugi dan smo obiskali največjo in okus sta drugačna. vsak dan organizirati kako dejavnost. hidroelektrarno na svetu, Itaipu. Ko smo prispeli, smo se najprej Veliko smo obiskovali šole. Obiskal Nima najvišjega padca, ampak zaradi udeležili njihove značilne zabave, na sem vse od najmlajših pa do srednje- pretoka ustvari največ električne kateri so celo uprizorili poroko in na šolcev. Pri starejših smo imeli tudi energije. Uvrščena je tudi med sedem koncu še zakurili kres ter dolgo v noč predstavitve držav. Otroci v Braziliji modernih čudes sveta. Leži na meji plesali in rajali. Takoj sem opazil, da so še bolj „živi“ kot tu v Sloveniji, med Brazilijo in Paragvajem, tako da so ljudje tam veliko bolj sproščeni tako da imajo učiteljice še večje teža- si državi delita energijo. in zgovorni kot pri nas. Na zabavah ve z vzpostavljanjem reda kot pri nas. Tretji dan smo obiskali tromejo

34 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice potopis |

Brazilije, Argentine in Paragvaja. To si nepazljiv, te z veseljem okradejo, Pot me je vodila iz Foz de Iguazuja do je videti kot sotočje rek, kjer je mejna zato so nas še posebej opozorili, naj Sao Paula in od tam do Frankfurta in točka na sredini sotočja. Okoli na ko- hodimo v skupinah. Ulice so uma- Zagreba. Zgodilo se je še veliko zani- pnem pa je v vsaki državi postavljen zane, križišča sploh niso urejena z mivih anekdot, za katere bi potrebo- steber in obarvan v državne barve. znaki, če se ne boš umaknil, te bodo val celotne Kostanjeviške novice, da Četrti dan smo se odpravili na izlet povozili, hrano pripravljajo kar na bi vam jih predstavil. v Paragvaj, v mesto Ciudad Del Este, cesti ... Rad bi se zahvalil Lionsom za prilo- kamor Brazilci iz širše okolice hodijo Peti dan smo šli še pogledat nacio- žnost, občini Kostanjevica za promo- nakupovat, ker je ceneje. Mesto leži nalni park, kjer so nam predstavili cijski material in Kompasu Novo me- takoj za mejo in ko vstopiš vanj, do- floro in favno njihovega okolja. Šesti sto za ugoden transport, še posebej živiš pravi kulturni šok. Spominja na dan smo počivali v hotelu in počasi Miri Blažič in Marjani Bešević. veliko prenatrpano indijsko mesto, že začeli pakirati. Naslednji dan smo || Matija Tomazin kjer ljudje prosjačijo po ulicah, in če odleteli proti domu.

| Foto: Osebni arhiv VPLIV NORDIJSKE HOJE NA ZDRAVJE Odnos človeštva do telesne dejavno- zdravje velikega števila prebivalcev. da je pomanjkanje gibanja v dana- sti že tisočletja niha med „ljubeznijo Kljub temu da je pojem rekreativne šnjem času vse hujši dejavnik tvega- in sovraštvom“. Antični filozofi so telesne vadbe – prostovoljne dejavno- nja, ki ogroža zdravje, še vedno išče pripisovali telesni dejavnosti lastnosti sti, namenjene obnavljanju telesne in vse možne izgovore, kako se izogniti univerzalnega zdravila, ki krepi telo in duševne svežine – postal splošno znan, telesni dejavnosti; ob njej se dolgočasi, duha, po drugi strani pa se skoraj vsi je le tretjina prebivalcev zahodnega učinki se sploh ne pokažejo, vse skupaj tehnični izumi človeštva od izuma ko- sveta dovolj telesno dejavna, da s tem je prenaporno ... in številka ena med lesa in vzvoda do prenosnih telefonov skrbi za zdravje, preostali pa z nede- izgovori: ni časa. borijo proti potrebi po telesnem delu. V javnostjo prispevajo k preveliki telesni Redna, zmerna telesna dejavnost drugi polovici 20. stoletja je tehnološka teži, boleznim srca in ožilja ter čedalje značilno izboljša zdravje ljudi vseh razvitost v Severni Ameriki in Evropi večji pogostosti motenj razpoloženja. starosti. Dnevna ali skorajda vsako- dosegla stopnjo, ko je pomanjkanje dnevna telesna dejavnost je za zdravje telesne dejavnosti pričelo ogrožati Kljub temu da se večina ljudi zaveda, najkoristnejša.

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 35 | zdravje

zdravilo za pomanjkanje vsakodnevne- potreben močan prijem, GIBANJE IN MIŠICE ga gibanja in stresno življenje. Podatek ▪▪ pašček je nastavljiv in pri odrivu Vse gibe v telesu izvajajo mišice. Te se je za strokovnjake s področja športa in dopušča normalno kroženje krvi, krčijo in ker so pritrjene na kosti, se medicine izjemno razveseljiv. Nordij- ▪▪ palica naj bo čim lažja, a čvrsta in kosti premikajo, telo se tako giblje. Za ska hoja torej osvaja prav tisto skupi- vzdržljiva, najbolje, da je izdelana iz to delo mišice potrebujejo energijo. no ljudi, ki najbolj potrebuje gibalno karbona, Dobijo jo s hrano. Gibanje mišic ni spodbudo. ▪▪ strokovnjaki odsvetujejo teleskopsko potrebno samo za to, da se premikamo, Hoja je tradicionalna telesna dejav- izvedbo palic, kaj dvignemo, držimo itd. Nujno po- nost, ki jo izvaja veliko Slovencev. ▪▪ konica je jeklena, oblikovana pod trebno je tudi za vse preostale procese Planinarjenje, pohodništvo, hitra hoja določenim kotom, in ima snemljiv v telesu, kot je delovanje ledvic, srca, so dobro poznane oblike, medtem ko gumijast čep za hojo po asfaltu. prebavil. Vsi ti organi brez telesne si nordijska hoja šele utira pot v naš dejavnosti ne bi pravilno delovali. vsakdan. Čeprav se nam zdi nordijska hoja POZITIVNI UČINKI Odsotnost gibanja je povzročitelj šte- preprosta oblika vadbe, strokovnjaki vilnih bolezni in nevšečnosti, v veliki opozarjajo, naj se posamezniki ne spu- NORDIJSKE HOJE meri tudi bolezni srca in ožilja. V vsak- ščajo v vadbo kot samouki, ampak naj danjem življenju sodobnega človeka je NA ZDRAVJE: poiščejo strokovnjaka – vodnika, da jih ▪▪ zmanjšuje nevarnost prezgodnje vse pogosteje opaziti „sedeče“ življenje. bo naučil tehnike te hoje. smrti zaradi bolezni srca in ožilja, Vse več fizičnega dela namesto nas ▪▪ zmanjšuje nevarnost razvoja slad- opravijo računalniki in stroji. Človekov korne bolezni, organizem je ustvarjen za gibanje in ni KAJ ▪▪ zmanjšuje nevarnost raka, prilagojen pasivnemu, nedejavnemu ▪▪ pomaga preprečevati visok krvni življenju, lahko pa temeljne potrebe po POTREBUJEMO ZA tlak, gibanju zadovolji z ustrezno športno NORDIJSKO HOJO ▪▪ povečuje moč mišic in čvrstost kosti, rekreacijo (Mito Šinkovec, prof. špor- Temeljni pripomoček so palice. Za ▪▪ pomaga pri uravnavanju telesne tne vzgoje). preostalo opremo, kot so oblačila in teže, obutev, veljajo enaka pravila kot za ▪▪ pomaga zmanjšati količino telesnih NORDIJSKA HOJA vsako drugo obliko gibanja v naravi. maščob, Je ena najbolj učinkovitih, celovitih Obleka naj prepušča vlago navzven, ▪▪ izboljša duševno počutje, in varnih oblik telesne dejavnosti, obenem pa ščiti pred vetrom, mrazom ▪▪ zmanjšuje možnost pojava depresije, primerna za športnike, tiste, ki jim in zunanjo vlago. Obutev naj ima kako- ▪▪ povečuje samozavest in zmanjšuje hoja že zdaj pomeni ustaljeno obliko vosten podplat, ki ne drsi in zagotavlja plahost, rekreacije, kot tudi za vse tiste, ki do dober oprijem podlage. ▪▪ pomaga pri vzdrževanju in izboljša- sedaj telesni aktivnosti niso namenjali Pohodne palice niso primerne za nju gibljivosti ter ravnotežja, ravno veliko pozornosti. Pri nordijski nordijsko hojo! Pohodne palice upora- ▪▪ kronično bolnim in invalidom poma- hoji lahko prilagodimo intenzivnost, bljamo predvsem za opiranje – z njimi ga ohranjati ali povečati zmožnost s tem pa tudi obremenitve pri vadbi, predvsem varujemo sklepe, lovimo vsakodnevnih dejavnosti. zato je primerna za ljudi prav vseh ravnotežje in se ščitimo pred zdrsom. starosti in ravni telesne pripravljeno- Bistvo palic za nordijsko hojo pa je sti. Poleg tega jo lahko izvajamo vse v tem, da so namenjene predvsem 10 RAZLOGOV ZA dni v letu, je razmeroma poceni, saj odrivanju, kar dodatno zaposli mišice zanjo potrebujemo predvsem primerne zgornjega dela telesa. Pri tem so posre- UKVARJANJE Z posebne palice. dno razbremenjeni sklepi spodnjega dela telesa in hrbtenica. Če uporablja- NORDIJSKO HOJO Zametki nordijske hoje segajo v zgodo- 1. V gibanje je vključeno vse telo, to je mo palice, ki slabo dušijo tresljaje, in vino Finske, domovine smučarskega 90 % vseh mišic. gibanje z rokami izvajamo nepravilno, teka. V 90-ih letih 20. stoletja so Finci 2. Izrazita dodatna aktivnost mišic lahko hrbtenico še dodatno obremeni- sprejeli nordijsko hojo za nacionalni trupa, ramenskega obroča in rok. mo. Pohodne palice niso primerne za šport, saj so strokovnjaki kar kma- 3. V primerjavi s hojo brez palic pov- nordijsko hojo že zaradi oblike ročaja, lu ugotovili zdravilno moč celostne zroči večjo porabo energije, večjo po- ki ne dopušča naravnega gibanja roke vadbe. Z veliko hitrostjo se je razširila rabo kisika in višjo frekvenco srčnega mimo bokov nazaj, še manj pa, da bi po vseh skandinavskih deželah, tudi utripa za približno 20 do 25 odstotkov. z iztegnjeno roko dokončali odriv za pri naših sosedih v Avstriji in Italiji ter 4. Pri tem ostaja zaznani subjektivni boki. Prav naravno gibanje rok med v Nemčiji. Zato ni nič čudnega, da je napor enak! hojo pa je značilnost tehnike nordijske pred leti ta trend zajel tudi Slovenijo. 5. Nordijska hoja je torej ena najboljših hoje. Po podatkih iz sosednje Avstrije je dejavnosti za ohranjanje sposobnosti, Palice za nordijsko hojo takšno gibanje kar 70 % privržencev nordijske hoje ki določajo raven telesne pripravljeno- omogočajo in so pri hoji nekakšne upo- iz kroga ljudi, ki so bili, preden so se sti: vzdržljivosti, gibljivosti ter ravno- rabnikove „podaljšane roke“. Njihove začeli ukvarjati s to vadbo, gibalno težja in koordinacije; značilnosti so: povsem nedejavni ali premalo dejav- 6. Posledično se z nordijsko hojo ▪▪ dolžina naj bo takšna, da je kot roke ni. Ljudje se zanjo ne odločajo zaradi izboljša tudi vzorec hoje – koraki po- v komolcu, ko palico primemo za športnotekmovalnih razlogov, pač pa stanejo aktivnejši in daljši, nihanje rok ročaj, 90 stopinj, zaradi zdravja, saj je nordijska hoja izrazitejše, hoja nasploh bolj gotova in ▪▪ ročaj je ergonomične oblike, zato ni

36 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice zdravje| uravnotežena oziroma ritmična. 10. Nordijska hoja ponuja kakovosten dolgotrajna telesna pripravljenost 7. Z nordijsko hojo za pribl. 30 % raz- užitek in zabavo v naravi ter pomeni lahko doseže samo z redno in ustrezno bremenimo skočni sklep, koleno, kolk neposredno vlaganje v lastno zdravje vadbo, prilagojeno našim trenutnim in hrbtenico ter sklepe s tem varujemo in dobro počutje. sposobnostim. pred obrabami. || Damjana Grubar 8. Nordijska hoja je idealna telesna Nordijska hoja je izvrstna telesna aktivnost za hujšanje! dejavnost, s katero razvijamo različne VIRI: 9. Primerna je tudi za starejše ljudi mišične skupine. Z njo se lahko ukvar- 1. Ažman, D., Nordijska hoja – vsak korak šteje. VIP. 2. Blinc, A., Bresjanec, M., Telesna dejavnost in zdravje. oz. za vse tiste, ki že imajo določene jamo v vseh letnih časih in povsod, Zdrav. vestn., 2005. zdravstvene težave (npr. težave s hrb- čeprav je najlepše in najbolj zdravo v 3. Salmon, P., Effects of physical exercise on anxiety, tenico/bolečine v njej – bodisi v vratu naravi. Je dober zaveznik v boju proti depression, and sensitivity to stress: a unifying theory. Clin Psychology, 2001. bodisi v križu, bolezni srca in ožilja, di- številnim obolenjem. Izboljša splošno 4. Šinkovec, M., prof. športne vzgoje. abetes, osteoporozo, artrozo, kronično počutje, dvigne energijo in življenjsko 5. Ulaga, D., Telesna vzgoja, šport, rekreacija, Mladinska obstruktivno pljučno bolezen …), prav moč, tako da se sprostimo ter prema- knjiga, 1980. tako za ljudi, ki so v fazi rehabilitacije gamo utrujenost. 6. INWA, Predstavitev nordijske hoje. po poškodbah gibalnega aparata. Zavedati se moramo, da se dobra in IZSLEDKI PROGRAMA SVIT V LETU 2010

Program Svit je državni program Izvajanje programa Svit v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2010 v Sloveniji presejanja in zgodnjega odkrivanja Od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 je bilo v program povabljenih 310.404 oseb. Izjavo predrakavih sprememb ter raka na o sodelovanju je vrnilo 175.570 oseb (56,99 %). Zaradi zdravstvenega razloga debelem črevesu in danki. Namenjen je bilo izključenih 22.417 oseb (12,77 %). Pozitiven test na prikrito krvavitev v je populaciji v starosti od 50 do 69 let. blatu je imelo 8.730 oseb (6,27 %), od tega je 7.488 oseb opravilo kolonoskopijo. Koordinira in izvaja ga v sodelovanju s Analiza odzivnosti po zdravstvenih regijah za leto 2010 je pokazala najvišjo partnerji Inštitut za varovanje zdrav- odzivnost na program Svit v zdravstveni regiji Nova Gorica (61,56 %), sledili sta ja Republike Slovenije. Program je zdravstveni regiji Kranj (60,77 %) in Novo mesto (60,51 %). Najnižja odzivnost zastavljen kot učinkovito sredstvo za je bila v zdravstvenih regijah Murska Sobota (50,69 %) in Maribor (52,03 %). zmanjševanje pojava raka na debelem Opaziti je tudi razlike med spoloma, ženske se v vseh regijah bolje odzivajo na črevesu in danki. Odzivnost v Sloveniji program kot moški. Če primerjamo občine v zdravstveni regiji Novo mesto, je na program Svit se izboljšuje, saj je bila odzivnost najvišja v občinah Semič, Dolenjske Toplice in Straža, najnižja pa v v lanskem letu 56,99 %. občinah Škocjan, Krško in Žužemberk (tabeli 1 in 2).

Breme raka na debelem črevesu in Tabela 1. Odzivnost vabljenih v program Svit na ravni Slovenije in po zdravstve- danki je v Sloveniji velik javnozdra- nih regijah v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 skupaj in po spolu vstveni problem, kar je razvidno iz Zdravstvena regija Odzivnost (%) visokega števila na novo odkritih oseb s tem rakom vsako leto. Pogosto Skupaj Moški Ženske se bolezen dolgo razvija brez očitnih Celje 55,58 51,72 59,42 znakov, zato je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. V letu 2007 je Nova Gorica 61,56 57,70 65,48 bilo na novo odkritih 1.392 prime- Koper 54,31 50,05 58,68 rov, napoved za leto 2010 pa je 1.479 Kranj 60,77 57,14 64,23 novoodkritih primerov. Rak debelega črevesa in danke je 4. najpogostejši Ljubljana 59,51 54,63 64,10 rak pri moških, 3. najpogostejši rak pri Maribor 52,03 47,82 56,21 ženskah in 2. najpogostejši vzrok smrti med rakavimi obolenji. Letno zaradi te Murska Sobota 50,69 46,73 54,73 vrste raka umre 775 ljudi. Zelo nizek je Novo mesto 60,51 55,16 66,05 tudi odstotek raka debelega črevesa in Ravne na Koroškem 57,72 53,89 61,69 danke, odkrit v zgodnji fazi, in znaša le 12–14 %. Relativno 5-letno preživetje Slovenija 56,99 52,63 61,27 bolnikov z rakom debelega črevesa in danke namreč znaša, če je rak odkrit v omejeni obliki, 95 %, če pa je odkrit v stadiju, kjer so prisotni že oddaljeni zasevki, znaša 8 %.

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 37 |zdravje

Tabela 2. Odzivnost vabljenih v program Svit v občinah zdravstvene regije Novo Da bi bil lahko program Svit uspešen mesto, obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010, skupaj in po spolu na ravni populacije, se ga mora dejavno Občina Odzivnost (%) udeležiti vsaj 70 % povabljenih – še bolje pa več! Zato se ne bojte sveta Skupaj Moški Ženske tam znotraj in sodelujte v programu, Semič 72,97 67,92 77,93 v katerega boste povabljeni! Program Svit rešuje življenja – lahko ga reši tudi Dolenjske Toplice 70,28 63,88 77,14 vam. S skupnimi močmi lahko doseže- Straža 64,99 60,14 69,33 mo, da bo Svit uspešen! Novo mesto 64,06 59,26 68,54 Za vse dodatne informacije si lahko Šentrupert 63,86 58,79 68,86 pogledate tudi spletno stran www. Črnomelj 62,94 59,65 66,48 program-svit.si. Metlika 62,65 56,19 69,31 || Doroteja Kuhar, dr. med., speciali- Trebnje 60,24 53,14 68,33 zant javnega zdravja, Zavod za zdra- Šentjernej 59,66 53,67 66,22 vstveno varstvo Novo mesto Mirna Peč 59,41 54,42 64,65 Mokronog-Trebelno 58,55 51,32 66,83 Šmarješke Toplice 57,83 52,97 63,27 Kostanjevica na Krki 55,16 56,85 53,50 Žužemberk 54,45 47,60 62,69 Krško 52,85 47,31 58,78 Škocjan 52,68 47,06 59,26 Novo mesto 60,51 55,16 66,05 HOLESTEROL - kaj je in kako se spopasti z njim Skoraj vsi se že zavedamo, da je hole- no delovanje organizma. Holesterol se kot nepogrešljiva sestavina vgradi v opno sterol eden od dejavnikov tveganja, ki (membrano) vsake celice v našem telesu. Posebno veliko ga je v celicah živcev, lahko pomembno sodelujejo pri nasta- možganov, jeter in kože. Poleg tega, da je ključna sestavina opne sleherne celice v janju mnogih kroničnih nenalezljivih našem telesu, je holesterol osnovna spojina, iz katere nastanejo spolni in nadled- bolezni. vični hormoni, vitamin D in žolčne kisline. Poleg tega zagotavlja odpornost kože Holesterol je belkasto-rumenkasta, in preprečuje hlapenje. mehka, maščobam (vosku) podobna spojina. V vodi in krvi je netopen in po Holesterol pa se iz našega telesa tudi izloča, vedno skozi jetra v črevo. Lahko se telesu lahko potuje le vezan v spojine, izloča v nespremenjeni obliki, večji del se izloča v obliki žolčnih kislin, nujno ki jih imenujemo lipoproteini. Vsebu- potrebnih pri presnovi maščob v črevesju. Od količine, izločene v črevesje, se jejo ga vsa živila živalskega izvora. Ne pretežni del ponovno vsrka v jetra in nato v kri, in le kadar ga je v krvi preveč, vsebuje ga nobeno živilo rastlinskega postane škodljiv. izvora. Holesterol nastaja v jetrih s kompleksnim encimskim procesom iz V grobem ločimo dve vrsti holesterola. LDL (nastaja iz nasičenih in transnasi- molekul različnih maščobnih kislin. čenih maščobnih kislin) je škodljivi holesterol in HDL (nastaja iz enkrat nena- Manjši del holesterola pa ne nastaja sičenih maščobnih kislin) je varovalni holesterol. Trigliceridi pa so druga vrsta v telesu, temveč ga telo prejme iz čre- krvnih maščob. To so energijske rezerve, ki krožijo v našem telesu kot drobne vesja, kamor je prišel z zaužito hrano kapljice, ki jih telo uporabi, ko potrebuje dodatno energijo. živalskega izvora. Tabela priporočenih vrednosti krvnih maščob: Ne glede na vir holesterol do celic vrsta krvnih maščob spol vedno potuje iz jeter po krvi. Vsak dan moški ženske jetra pošljejo s krvjo po telesu pribli- žno 1 gram holesterola. Od holeste- skupni < 4,5 mmol/l < 4,5 mmol/l rola, ki kroži v krvi, ga 80 odstotkov škodljivi LDL < 2,5 mmol/l < 2,5 mmol/l proizvedejo jetra, 20 odstotkov pa ga izvira iz hrane. varovalni HDL > 1,2 mmol/l > 1,4 mmol/l V telesu zdravega odraslega človeka, trigliceridi 1,2 – 1,4 mmol/l 0,8 – 1,5 mmol/l težkega 70 kg, je približno 140 gramov holesterola. Od tega kroži v krvi le majhen odstotek, ki zagotavlja nemote-

38 | Marec 2011 | Kostanjeviške novice zdravje |

Zakaj želimo, da so vrednosti holeste- izdelki iz posnetega mleka. rola v priporočenih mejah? B. Manj kot tretjina vnosa nasičenih maščobnih kislin v dnevni prehrani C. Holesterola manj kot 300 mg (LDL in HDL) v dnevni prehrani D. Živila s čim manjšo količino holesterola v dnevni prehrani E. Uživati več živil, ki ne vsebujejo maščobe: zelenjavo, sadje

Priporočila: ▪▪ Nasičene maščobne kisline (iz katerih nastaja LDL holesterol) nadomestimo pretežno z enkrat nenasičenim maščobnimi kislinami (iz katerih ▪▪ Izbiramo le puste vrste mesa (piščan- 1. Ker se pri večji koncentraciji v krvi nastaja HDL), zato raje kot trde ma- čje prsi brez kože, puranje belo meso, holesterol začne odlagati na notranje ščobe (loj, mast, margarino, ocvirke, telečji file, goveji file, goveje stegno, stene žil, kar je eno ključnih dogajanj maslo) uporabljajmo: pri nastanku in napredovanju bolezni zajce, ribe). ▪▪ olivno olje, z imenom ateroskleroza (poapnenje ▪▪ Ne uporabljamo trdih maščob (svinj- ▪▪ repično olje, laneno olje, žil). ske masti, masla, govejega in ovčjega ▪▪ olje lupinastih sadežev – oreho- loja). 2. Ker je družinska hiperholesterole- vo, mija (zaradi dednosti povečan skupni ▪▪ Juham odstranimo skrito maščobo. ▪▪ ekstra sončnično – posebej obo- ▪▪ Ne uporabljamo maščob za namaz holesterol) ena najpogostejših in gateno z enkrat nenasičenimi (ω (občasno lahke margarine z vsebno- za zdravje najbolj nevarnih dednih 3) maščobnimi kislinami. stjo nenasičenih maščobnih kislin bolezni. – Becel, Vitaquel, lahka margarina 3. Ker škodljivi LDL holesterol povzro- Dovolj primernega gibanja: intenziv- GEA). ča nastajanje in razvoj aterosklerotič- nost, pogostnost, moč vadbe. ▪▪ Ne zabelimo škrobnih jedi (krom- ne okvare (poapnenja) žilne stene. Normalizacija telesne teže: hujšanje/ pirja, riža, testenin, polente), ki so 4. Ker zgodnji nastanek in nezdra- vzdrževanje telesne teže. priloga jedem. vljenje ateroskleroze (ki jo dokazano Obvladovanje stresa: preprečevanje ▪▪ Pire krompir pripravimo s posnetim povzročajo povečane vrednosti ho- stresa in zmanjševanje posledic. mlekom, ne zabelimo ga z maslom lesterola v krvi) za 20–30 let skrajša Opustitev kajenja: ker kajenje znižuje ali s smetano. življenje. raven HDL holesterola. ▪▪ Ne cvremo jedi. ▪▪ Solatne prelive iz kisa in olja lahko Dejavnike tveganja za razvoj zviša- Največ holesterola je v: možganih, živč- nadomestimo s solatnim prelivi na nega skupnega holesterola razdelimo nem tkivu, jajčnem rumenjaku, jetrih, podlagi jogurta iz posnetega mleka, v dve skupini. Na tiste dejavnike, na koži, rdečem mesu, mleku, mlečnih iz- pinjenca in zelišč. katere ne moremo vplivati, in tiste, na delkih in v nekaterih morskih sadežih ▪▪ Hrano pripravljamo brez maščob ali katere lahko. (lupinarjih), zato ta živila uživajmo s s čim manj maščobami. premislekom. Ne moremo vplivati na: ▪▪ Uporabljajmo le zdrava rastlinska olja z visoko vsebnostjo enkrat ali ▪▪ družinsko obremenjenost (dednost), 2. REDNO JEMANJE ZDRAVIL – večkrat nenasičenih maščobnih ki- ▪▪ spol (moški), STATINOV: slin (olivno, repično olje) – v omeje- ▪▪ starost. Pomembno je, da zdravila vedno pred- nih količinah. piše zdravnik in da jih uživamo redno, Lahko vplivamo na: in sicer toliko časa, dokler zdravnik ne Kako zmanjšamo NEVIDNE maščobe v ▪▪ nepravilno prehrano, odredi drugače. prehrani? ▪▪ čezmerno telesno težo, ▪▪ Ne uživamo mesnih izdelkov – izje- ▪▪ telesno nedejavnost, Za obvladovanje ravni holesterola v moma izdelke iz pustega mesa, ki jim ▪▪ stres. svoji krvi imamo torej sami kar precej ni dodana maščoba (piščančje prsi v orodij v rokah. Nič manj ni pomembna omotu ipd.) In kakšne ukrepe priporočajo strokov- redna telesna dejavnost kot uravno- ▪▪ Uživamo le posneto mleko (1,6 %) in njaki za obvladovanje in preprečeva- težena prehrana, s katero omejujemo mlečne izdelke iz posnetega mleka, nje nastanka povišanega holesterola? vnos škodljivih maščob v telo. Zave- sir z do največ 30 % maščob, skuto z dati pa se moramo, da kadar zdravo 10 % maščob). 1. ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA življenje ne zadostuje, je smiselno in ▪▪ Uživamo le priporočljive vrste mesa. Ustrezna prehrana: sestava, priprava. koristno poiskati pomoč pri zdravniku ▪▪ Zmanjšamo količino mesa. A. Zmanjšamo uživanje maščob in slediti njegovim navodilom ter po ▪▪ Meso uživamo manj pogosto (2–3 x/ Kako zmanjšamo VIDNE maščobe v potrebi uživati ustrezna zdravila, saj teden), prehrani? je primerna raven holesterola v krvi za ▪▪ Meso zamenjamo z nemastnimi ri- ▪▪ Odstranimo vidno maščobo z naše zdravje zelo pomembna. mesa – že pred pripravo, tudi kožo s bami (2–3 x/teden) in s stročnicami || Vlasta Curhalek perutnine. ter posnetim mlekom in z mlečnimi

Kostanjeviške novice | Marec 2011 | 39 Program prireditev - marec 2011

19. 3. ob 18.00 Odbojka 19. krog Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki: Calcit Volleyball 2 26. 3. ob 8.00 Dan za spremembe – čistilna akcija 2011 Pred Osnovno šolo Jožeta Gorjupa Osnovna šola Jožeta Gorjupa in Občina Kostanje- vica na Krki 26. 3. ob 18.00 Praznik kruha, vina in suhega sadja Gostilna Žolnir Društvo domače koline in Društvo vinogradnikov 26. 3. ob 18.00 Odbojka 21. krog Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki: Logatec 25. 3. ob 19.00 Gozdovi za ljudi (Predavanje ob mednarodnem Gostilna Kmečki hram letu gozdov) mag. Hrvoje Teo Oršanič Knjižnica Kostanjevica 30. 3. ob 18.00 Krvni sladkor - 4. predavanje iz cikla Zdravo Knjižnica Kostanjevica, Aktiv kmečkih žena Pod življenje dipl. m. s. Vlasta Curhalek Gorjanci

Program prireditev - april 2011

2. 4. ob 8.00 Pohod po Resljevi poti Gostilna Žolnir Občina Kostanjevica na Krki 2. 4. ob 12.00 Spomladanski mestni sejem Dvorišče Lamutovega likovnega salona do 18.00 Zavod Otok 6. 4. ob 19.00 Dober kot kruh, predavanje in razstava izdel- Gostilna Kmečki hram kov iz lecta in kvašenega testa unikatne obliko- valke Marine Lenček-Knjižnica Kostanjevica 12. 4. ob 13.30 Igriva arhitektura: Vžigalice, delavnica za Osnovna šola Jožeta Gorjupa otroke Zavod Otok in Hiša arhitekture ZAPS 12. 4. ob 17.00 Take ljudske, lutkovna predstava za otroke Knjižnica Kostanjevica 15. 4. Extempore Osnovna šola Jožeta Gorjupa ob 17.00 Zaključna prireditev Galerija Božidar Jakac 21. 4. Zoran Didek: Risbe šestih motivov (Razstava Kulturni center 'Banski dvor', Banja Luka Galerije Božidar Jakac) 22. 4. Razstava Tomaža Gorjupa Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac