URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Stran 5452 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 69 – 13. XI. 1997 v veljavo, ko ustanoviteljici data nanj soglasje. Do uveljavi- Kulturni in zgodovinski spomenik, opredeljen v prvem tve statuta velja obstoječi statutarni sklep v vseh določbah, odstavku tega člena, je urbanistični spomenik, zaradi nasled- ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom. njih vrednot: Strokovni svet mora biti imenovan v roku treh mesecev Kostanjevica na Krki je eno najstarejših slovenskih po sprejetju statuta. Do ustanovitve kulturniške zbornice mest s kontinuiteto poselitve od prazgodovinskih obdobij. imenujejo člane strokovnega sveta društva, ki jih določi Kraj je listinsko prvič izpričan leta 1091. Pod Spanheimi je statut zavoda. bila Kostanjevica pomembno politično in gospodarsko sre- dišče in se 1249 omenja kot trg, leta 1252, v obdobju koroš- 17. člen kega vojvode Bernarda Spanheima, pa prvič kot mesto. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Kostanjevico poleg prostorske pozicije na umetnem oto- listu Republike Slovenije. ku na okljuku reke dokumentira kot mesto tudi njegova prostorska organizacija, ki se kaže kot obcestni trg z dvema Št. 61111-3/97 tržnima magistralama, Velikim placem (Ulica talcev) in Ma- Idrija, dne 23. oktobra 1997. lim placem (Oražnova ulica), ki se v južnem delu združita v trg, danes imenovan Kambičev trg. Mestno podobo dopol- Predsednik njujeta obe višinski dominanti, župna cerkev sv. Jakoba na Občinskega sveta severu in cerkev sv. Miklavža na jugu. občine Idrija Poleg prostorske pozicije in ulične mreže Kostanjevice, Franci Jereb, dr. med. l. r. je temeljno izročilo srednjeveškega mestnega organizma par- celacijska mreža z značilnimi pravokotno na cesto ležečimi Št. 611-3/97 parcelami, ki jim sledi tudi zazidalni sistem. Stavbni fond Cerkno, dne 22. oktobra 1997. Kostanjevice je razen nekaj izjem, rezultat prezidav v Predsednik 19. stoletju. Takrat se je izoblikovalo tudi t. i. kostanjeviško Občinskega sveta predmestje na desnem bregu reke Krke vzdolž Ljubljanske občine Cerkno ceste. Jurij Kavčič l. r. 3. člen V območju spomenika razglašamo za kulturne in zgo- dovinske spomenike tiste dele kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno, estetsko in kra- KRŠKO jinsko vrednost, ter so po svojih značilnih lastnostih: A) Arheološki spomenik 3370. Zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhi- tekturnih in drobnih najdb, je arheološki spomenik celotni Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni de- otok in dno reke Krke okrog otoka. diščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. B) Arhitekturni in umetnostni spomeniki: 26/92), 21., 29. in 65. člena zakona o lokalni samoupravi 1. ž. c. sv. Jakoba, barokizirana romanska cerkev s stop- (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – ničasto poglobljenima, poslikanima romanskima portaloma; odločba US RS, in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – 2. p. c. sv. Miklavža, poznogotska cerkev s freskami odločba US RS, 63/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US Jožeta Gorjupa v prezbiteriju; RS, 39/96 – odločba US RS, in 44/96 – odločba US RS, in 3. poslopje župnišča in Lamutovega likovnega salona, Uradni list RS, št. 26/97), 16. in 79. člena statuta Občine Oražnov trg 5, kostanjeviški grad z vidnimi elementi kasne- Krško (Uradni list RS, št. 2/96) ter na predlog Ljubljanskega ga srednjega veka in baroka; regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne, je Občinski svet občine Krško na 27. seji dne 23. 10. 4. stanovanjska hiša Ulica talcev 9 z bogato oblikovano 1997 sprejel čelno fasado in arkadnim dvoriščem, zgrajena leta 1878; 5. stanovanjski objekt Ulica talcev 2, kvalitetna v celoti O D L O K ohranjena arhitektura iz druge polovice 19. stoletja; 6. stanovanjski objekt Oražnova ulica 24, hiša furlan- o razglasitvi mesta Kostanjevice na Krki za kulturni skega mojstra Vincenca Bertolija, oblikovana v slogu pode- in zgodovinski spomenik želske vile iz poznohistoričnega obdobja; 1. člen 7. stanovanjska hiša Oražnov trg 2, rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zgrajena leta 1831; Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, es- 8. kapelica na Ulici talcev, pozidana konec 19. stoletja; tetske in naravne vrednote ter zagotovi usklajen razvoj Ko- 9. lesena mostova na severni in južni strani otoka. stanjevice na Krki, to območje razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik. 4. člen 2. člen Spomenik obsega ožje in širše območje, ki sta prikaza- Kostanjevico na Krki razglašamo za kulturni in zgodo- ni na karti v merilu 1:5000, ki je priloga k temu odloku. vinski spomenik, ker predstavlja značilen in v zgodovin- Spomenik se nahaja na območju k.o. Kostanjevica. skem razvoju kvaliteten dosežek v oblikovanju prostora z Meja ožjega območja spomenika začne na desni brežini edinstveno pozicijo na umetnem otoku na okljuku reke Kr- Krke zahodno od otoka, na skrajnem severozahodnem robu ke. Vsebuje tudi pomembne sledove človekovega delovanja parc. št. 1705, nadaljuje po njenem zahodnem robu do ceste od zgodnejših zgodovinskih obdobij dalje. Zaradi svoje kra- Šentjernej–Kostanjevica, se nadaljuje proti jugovzhodu po jinske izpostavljenosti v ravninskem svetu pod Gorjanci, vzhodnem robu ceste vse do stičišča s parc. št. 1714/1, se otoške lege in značilnega stika mesta z reko, je izjemen nadaljuje po njenem obodu do višine parc. št. 1425/2, kjer se primer kultivirane narave, ki združuje značilno krajino s obrne proti jugu, prečka cesto in preide na zahodno mejo sestavinami naravne in kulturne dediščine. parc. št. 1425/2, jo obide po njenem južnem robu, prečka Št. 69 – 13. XI. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 5453 potok Studeno ter se nadaljuje po južni meji parc. št. 89 in jugu nadaljuje po mejah parcel 1610, 1616/1 in1611 do naprej po desni brežini potoka Studeno (južna meja parc. št. stičišča s kolovozno potjo. Tu se nadaljuje proti jugovzhodu 1736) do mostu pri osnovni šoli. Tu se obrne proti jugovzho- po mejah parc. št. 1611, 1612, prečka kolovoz in preide na du in se v isti smeri nadaljuje po zahodnem robu lokalne zahodno mejo parc. št. 1488/1, se nadaljuje po njenem jugo- ceste parc. št. 1752 in 1787. Južno od osnovne šole se zahodnem obodu do točke na zahodni meji parc. št. 1487, jo preusmeri proti vzhodu, prečka isto lokalno cesto in preide prečka v smeri proti vzhodu, preide na južno mejo parc. št. na južno mejo parc. št. 210, jo obide po njenem južnem robu, 1478, nadaljuje po severovzhodni meji parc. št. 1468/1 v se nadaljuje proti vzhodu po južni meji parc. št. 211, nekako smeri proti jugovzhodu, na stiku z lokalno cesto parc. št. na polovici iste parcele se obrne proti severu ter jo preči, 1760/1 se nadaljuje po južnih mejah parc. št. 1470, 1460/2, prav tako prečka kolovozno pot parc. št. (1747/3) ter se 1460/1, 1459/2 in 1459/1 do vzhodne meje iste parcele, kjer nadaljuje po zahodni meji parc. št. 431/5 in 431/6 proti se obrne proti severovzhodu, se nadaljuje do regionalne ce- severu do parc. št. 433/1. Obrne se proti severovzhodu, ste, jo prečka in se priključi meji ožjega območja. Teče proti preide na južni rob parc. št. 434/1, jo obide po njeni vzhodni jugovzhodu do križišča regionalne in lokalne ceste, ki vodi meji, preide na zahodno mejo parc. št. 427, se nadaljuje proti do samostana, prečka regionalno cesto, se usmeri proti jugo- severozahodu, prečka dve kolovozni poti in preide na vzhod- zahodu po vzhodni meji ceste, nadaljuje do jugozahodne no mejo parc. št. 437, se obrne proti severovzhodu, nadaljuje meje dovozne poti parc. št. 1764/2, preide na njen zahodni po obodu iste parcele, se nadaljuje po vzhodni meji parc. št. rob in se nadaljuje do Obrha, ga prečka, se v isti smeri 438 in 441, prečka kolovoz in se nadaljuje proti severu po nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 644, prečka potok vzhodnih mejah parc. št. 474, 475, 448, 449, 459/2, 459/3 in Studena, preide na mejo parc. št. 100, jo obide po južni meji, 460, prečka reko Krko (parc. št. 1735) v smeri proti severu, se nadaljuje proti severovzhodu po južni meji parc. št. 101/2, preide na vzhodno mejo parc. št. 784/7, se nadaljuje proti preide na jugozahodno mejo parc. št. 102/1, obide isto parce- severozahodu po vzhodnih mejah parc. št. 784/8, 784/9, lo po južni meji do kolovozne poti, jo prečka, preide na 784/10 in 784/11. V skrajni severni točki iste parcele se zahodno mejo parc. št. 104/1, se po njeni severozahodni meji obrne proti jugozahodu, obide isto parcelo po njeni severni nadaljuje proti severovzhodu, prečka kolovoz parc. št. 107/7, meji, preide na južno mejo parc. št. 804, jo obide v smeri nadaljuje po severozahodni meji parc. št. 107/5, prečka lo- proti zahodu ter preide na vzhodni rob regionalne ceste kalno cesto in preide na severno mejo kolovozne poti na Kostanjevica–Krško (parc. št. 1740/1), se nadaljuje proti stiku s parc. št. 220/4. Meja se nadaljuje po severnem robu jugozahodu po njenem robu. V križišču regionalne in lokal- iste poti parc. št. 1749 vse do vzhodne meje parc. št. 224, se ne ceste severno od otoka se preusmeri proti zahodu ter se obrne proti severovzhodu in preide na južno mejo parc. št. nadaljuje po južni meji parc. št. 840 in 835/2. V isti smeri 226 in 228, se nadaljuje proti severovzhodu po mejah parcel prečka parc. št. 832, 831 in 830 do vzhodne meje parc. št. 228 in 230/1, na meji s parc. št. 230/8 se obrne proti severu 828. Tu se obrne proti jugu, se nadaljuje po meji iste parcele ter se v isti smeri nadaljuje po vzhodnih mejah parc. št. do kolovozne poti, jo preči in preide na severno mejo parc. 230/1, 416, 423, 425/3, 392, 394 in 395.